univerza v ljubljani pedagoŠka...

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

BARBARA STRNAD

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA RAZREDNI POUK

MED BESEDILOM IN VIZUALNO PODPRTO PRIPOVEDJO – PRIMERJAVA PRAVLJICE IN RISANKE

DIPLOMSKO DELO

Mentor: prof. dr. Igor Saksida Kandidatka: Barbara Strnad

Ljubljana, avgust 2016

~ I ~

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Igorju Saksidi za hitro odzivanje ter strokovno usmerjanje

pri izdelavi diplomskega dela.

Hvala moji družini, v prvi vrsti mami in očetu pa tudi Boštjanu in Marti, ker ste mi omogočili

študij in vedno zaupali, da ga bom nekoč dokončala, pa čeprav je bilo treba na to dolgo čakati.

Posebna zahvala gre ljubemu možu. Peter, hvala za podporo in spodbude. Brez tebe mi najbrž

ne bi uspelo.

Hvala vsem, ki ste moja študijska leta naredili nepozabna, sostanovalkam, prijateljem,

sošolcem in skavtom, vsem, ki ste mi tudi kasneje stali ob strani, me poslušali, spodbujali in

verjeli vame.

Diplomsko delo posvečam pokojnemu očetu ter sinovoma Filipu in Lenartu.

~ II ~

IZVLEČEK S KLJUČNIMI BESEDAMI

Diplomsko delo obravnava primerjavo dveh del Rudyarda Kiplinga, Knjige o džungli in Druge

knjige o džungli, s skavtskim priročnikom Mavglijeve zgodbe in dvema serijama risank Knjiga

o džungli, ki jih je izdala Založba kaset in plošč RTV Slovenija.

Začenja se s teoretično predstavitvijo obravnavanih pojmov, tipologije proznih književnih vrst,

pravljice, motivov, tem, etičnih prvin ter vrednot v mladinski književnosti, risanke in skavtov.

Sledi življenjepis Rudyarda Kiplinga in pregled dostopnosti njegovih del v slovenskih

knjižnicah.

Nato smo primerjali Knjigo o džungli, Drugo knjigo o džungli, Mavglijeve zgodbe in risanke

Knjiga o džungli. Preučili smo zunanjo in notranjo zgradbo del, ki so bila primerjana glede na

naslednje elemente: književna zvrst, književna vrsta, število izdanih/obravnavanih zbirk,

število poglavij/epizod, zaporedje poglavij/epizod, pripovedovalec, književni čas, književni

prostor, književne osebe, snov, teme in motivi, književno dogajanje ter etika in vrednote.

Primerjavi sledi razpravljalni zapis ugotovitev.

Zaključni del diplomskega dela obravnava zastopanost Kiplingovih del v učnem načrtu za

slovenščino, predstavitev povezave med avtorjem in skavtstvom ter predstavitev možnosti za

doseganje nekaterih operativnih učnih ciljev pri pouku slovenščine z vzorcem učne priprave za

obravnavo odlomka književnega dela v razredu, ki vključuje elemente skavtske metode.

V sklepu so obravnavane zastavljene hipoteze, ki smo jih na podlagi raziskave potrdili ali

ovrgli.

Ključne besede:

Rudyard Kipling, pravljica, risanka, skavti.

~ III ~

ABSTRACT AND KEY WORDS

The thesis deals with the comparison between the two books written by Rudyard Kipling, The

jungle book and The second jungle book, Scout handbook The Mowgli stories and the cartoon

series The jungle book, published by the Publishing and Record Label RTV Slovenia.

It begins with the theoretical presentation of the discussed concepts, typology of prose, fairy

tales, motives, themes, ethics and values in Children’s literature, cartoons and scouts. These

topics are followed by a Rudyard Kipling's biography and revision of the availability of his

work in the Slovenian libraries.

Furthermore we can find a comparison between The jungle book, The second jungle book,

Mowgli stories, cartoons The jungle book, which focuses on literary types, external and internal

structure of the works. The works were compared based on the following elements: literary

genre, literary type, the number of issues, the number of chapters/episodes, the sequence of

chapters/episodes, the narrator, literary time, literary place, characters, motives, themes, ethics,

values and the content. The comparison is followed by a interpretative discussion of the

conclusions of research.

In the final part of the thesis it was revised where in the Curriculum for Slovene Rudyard

Kipling is mentioned, what the bond between the author and scouting is, and how to achieve

some of the operational goals from the Curriculum for Slovene. The revision is followed by a

sample of how to prepare literature lesson using a part of The jungle book and the elements of

the Scout method.

In the conclusion the hypothesis are proved or disproved.

Key words:

Rudyard Kipling, fairy tale, cartoon, scouts.

~ IV ~

KAZALO

1.0 UVOD 1

2.0 PREDSTAVITEV TEMELJNIH POJMOV 3

2.1 TIPOLOGIJA PROZNIH KNJIŽEVNIH VRST (PRIM. HARAMIJA, 2012A) 3

2.2 KRATKA PROZA 3

KRATKA REALISTIČNA PROZA 4

KRATKA FANTASTIČNA PROZA 4

2.3 PRAVLJICA 5

TIPOLOGIJA PRAVLJIC 6

OTROK IN PRAVLJICA 7

2.4 MOTIV IN TEMA V MLADINSKI KNJIŽEVNOSTI 9

2.5 ETIKA IN VREDNOTE V MLADINSKI KNJIŽEVNOSTI 9

2.6 RISANKA 10

OTROK IN RISANKA 11

2.7 PRAVLJICA IN/ALI RISANKA 13

2.8 SKAVTI 14

VOLČIČI IN VOLKULJICE (VV) 16

SKAVTSKE VREDNOTE 19

3.0 PREDSTAVITEV AVTORJA 20

3.1 RUDYARD KIPLING 20

~ V ~

BIBLIOGRAFIJA 28

DOSTOPNOST KIPLINGOVIH DEL PRI NAS 31

4.0 PREDSTAVITEV PROBLEMA 37

4.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN HIPOTEZE 37

5.0 PREDSTAVITEV TEME 38

5.1 OBRAVNAVANA DELA 38

KNJIGA O DŽUNGLI 38

DRUGA KNJIGA O DŽUNGLI 38

MAVGLIJEVE ZGODBE 38

SERIJE RISANK KNJIGA O DŽUNGLI 38

5.2 PRIMERJAVA KNJIGE O DŽUNGLI, MAVGLIJEVIH ZGODB, RISANK

KNJIGA O DŽUNGLI 39

PRIMERJAVA ZVRSTI IN VRST 39

PRIMERJAVA ZUNANJE ZGRADBE (POGLAVJA, ZAPOREDJE ZGODB, PROLOG/EPILOG, KITICE) 39

PRIMERJAVA NOTRANJE ZGRADBE (DOGAJANJE, KNJIŽEVNE OSEBE, KNJIŽEVNI ČAS, KNJIŽEVNI

PROSTOR, MOTIVI, PRIPOVEDOVALEC) 41

5.3 RAZPRAVA 71

TIPOLOGIJA 71

OTROK IN KNJIGA O DŽUNGLI 72

SNOV, TEME IN MOTIVI 73

ETIKA IN VREDNOTE 74

~ VI ~

NOTRANJA ZGRADBA 75

6.0 SPECIALNODIDAKTIČNI DEL 77

6.1 RUDYARD KIPLING V UČNEM NAČRTU 77

6.2 RUDYARD KIPLING V SKAVTSKI METODI 77

6.3 OBRAVNAVA V RAZREDU 78

DOSEGLJIVI OPERATIVNI CILJI 79

UČNA PRIPRAVA 82

7.0 SKLEP 91

8.0 LITERATURA IN VIRI 94

9.0 PRILOGE 97

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Strnad, Barbara; diplomsko delo

~ 1 ~

1.0 UVOD

»Nekega dne boste dovolj stari, da boste spet začeli brati pravljice.« (Clive Staples Lewis)

Z zgodbo o dečku Mavgliju sem se prvič srečala pri skavtih, ko sem kot starejša popotnica in

bodoča skavtska voditeljica opravljala služenje v najmlajši skavtski veji, pri volčičih in

volkuljicah. Skupaj z voditelji najmlajše skupine v stegu Celje 2 sem pripravljala in izvajala

tedenska srečanja in tabore. Dodelili so mi vlogo Čila, ki je med mlajšimi skavti in skavtskimi

starimi volkovi znan kot džungelski obveščevalec. Kasneje me je skavtska voditeljska pot

pripeljala v najstarejšo vejo, kjer sem skavtsko voditeljstvo živela pet let. Ljubezen do džungle

pa je ostala, zato sem se z navdušenjem lotila raziskovanja obeh Kiplingovih knjig o džungli,

ki sta celo ustanovitelja skavtov, lorda Baden Powella, tako navdušili, da je zgodbe o dečku

Mavgliju postavil za temelj skavtske vzgojne metode.

Svet risank je že pred leti ostal za mano. Zdelo se mi je, da je to svet, ki pripada samo otrokom.

To se je spremenilo pred nekaj leti, ko sta me sinova »povlekla« nazaj v čarobni svet pravljičnih

in risanih junakov. Tako sem odkrila tudi nove serije risank Knjiga o džungli, ki so predramile

moj skavtski in raziskovalni duh ter me dokončno vzpodbudile, da sem si za temo svojega

diplomskega dela izbrala prav Knjigo o džungli v povezavi s skavtskim priročnikom

Mavglijeve zgodbe in mojim znova odkritim navdušenjem nad animiranim filmom.

V času študija na Pedagoški fakulteti sem se učila, da je književnost sama sebi namen in da naj

bi se pri obravnavanju književnih del izogibali njihovi uporabi v vzgojne namene. Moje

izkušnje v skavtstvu mi govorijo drugače, zato sem se z velikim zanimanjem lotila priprave

teoretične diplomske naloge, ki temelji na študiji različnih virov in literature.

Na začetku sem teoretično opredelila tipologijo proznih književnih vrst in se znotraj le-te

poglobila v kratko prozo in pravljico. Ustavila sem se pri teoriji motiva, teme, etike in vrednot

v mladinski književnosti ter nadaljevala s spoznavanjem risanke ter odnosa med njo in

pravljico. V nadaljevanju sem predstavila skavte, znotraj tega pa podrobneje še njihovega

ustanovitelja, Roberta Baden-Powella, in vejo volčičev in volkuljic. Nadaljevala sem s

predstavitvijo avtorja obravnavanih del, Rudyarda Kiplinga, in njegovih del. Glede na avtorjevo

bibliografijo sem naredila študijo dostopnosti njegovih del v slovenskih knjižnicah. Temu sledi

predstavitev raziskovalnih vprašanj in hipotez v poglavju Predstavitev problema, nato pa sem

se osredotočila na predstavitev teme. Najprej sem predstavila vsa obravnavana dela, nato sem


~ 2 ~

tabelarično predstavila primerjavo teh del z vidika književnih zvrsti in vrst ter zunanje zgradbe,

v nadaljevanju pa sem se po posameznih poglavjih obravnavanih del in serij posvetila njihovi

notranji zgradbi, predvsem primerjavi glede na dogajalni čas in prostor, pripovedovalca,

motive, nastopajoče osebe in vsebino. V sklepu tega poglavja sem interpretativno razpravljala

o ugotovitvah, izpeljanih in opravljenih primerjav v navezavi na v začetku diplomskega dela

predstavljena teoretična izhodišča. V zadnjem delu teoretičnega raziskovanja sem preučila

zastopanost del Rudyarda Kiplinga v Učnem načrtu za slovenščino ter v skavtski metodi, v

nadaljevanju pa skozi celotno delo zbrane ugotovitve povezala s pedagoško prakso. Pripravila

sem učno pripravo za obravnavo odlomka iz Knjige o džungli v razredu z vključenimi elementi

skavtske metode ter v zaključku podala ugotovitve ter odgovore na raziskovalna vprašanja.


~ 3 ~

2.0 PREDSTAVITEV TEMELJNIH POJMOV

2.1 TIPOLOGIJA PROZNIH KNJIŽEVNIH VRST (prim. Haramija, 2012a)

� Kratka proza:

o kratka realistična proza (kratka realistična zgodba, črtica),

o kratka fantastična proza (pravljice – folklorna, klasična avtorska, sodobna

avtorska, kratka fantastična zgodba, kratka znanstvenofantastična zgodba,

bajka, pripovedka, basen).

� Srednje dolga proza:

o realistična pripoved ali povest,

o srednje dolga fantastična proza (znanstvenofantastična pripoved, fantastična

pripoved, klasična fantazija).

� Dolga proza:

o realistični roman,

o dolga fantastična proza (fantastični roman, znanstvenofantastični roman,

sodobna fantazija).

Pri pričujoči tipologiji je potrebno poudariti, da se pridevnik realističen ne navezuje na obdobje

v literarni zgodovini – realizem – temveč se nanaša na resničnost, ki je izkustveno preverljiva,

zato bi bila morda ustreznejša uporaba pridevnika resničnosten, kot navaja I. Saksida (1991).

Za potrebe diplomskega dela se bomo pri predstavitvi temeljnih pojmov osredotočili na kratko

prozo, v okviru le-te pa podrobneje na definicijo pravljice ter njen pomen in vpliv na otroka.

Pri tem bomo kljub omenjenemu tehtnemu navedku I. Saksida uporabljali terminologijo D.

Haramija, saj bomo izhajali iz njene teoretične opredelitve proznih književnih vrst.

2.2 KRATKA PROZA

Kratka proza v književnosti velja pogosto za nadpomenko noveli, kratki zgodbi in črtici, v

mladinski književnosti pa jo glede na bralčevo zmožnost razumevanja prebranega delimo na

dve skupini, realistično in fantastično. (Prim. Haramija, 2012a)


~ 4 ~

Kratka realistična proza

Med kratko realistično prozo uvrščamo besedila s krajšim obsegom, enim osrednjim literarnim

likom in enim pomembnim dogodkom, ki je vezan na ta lik. Takšna besedila so predvsem črtice

in kratke zgodbe. (Prim. Haramija, 2012a)

Med kratkimi zgodbami v slovenski mladinski književnosti najdemo zgodbe v različnih žanrih:

zgodovinske kratke zgodbe (Tone Partljič: Ali ste videli Kolomana Giderja?), spominske kratke

zgodbe (Mate Dolenc: Strah), doživljajske kratke zgodbe (Slavko Pregl: Varja se pogovarja),

potopisne kratke zgodbe (Milan Petek Levokov: Kjer se čas ustavi), detektivske kratke zgodbe

(Peter Svetina: Skrivnost mlečne čokolade in druge detektivske zgodbe), socialno-psihološke

kratke zgodbe (Janja Vidmar: Hud dan v mojem lajfu) in ljubezenske kratke zgodbe (Bogdan

Novak: Ljubezen na počitnicah). (Prav tam)

Kratka fantastična proza

»Značilnost vseh kratkih fantastičnih pripovednih vrst je pravljična motivacija dogajanja, ki se

v realnih okoliščinah ne bi moglo odvijati.« (Prim. Haramija, 2012a)

Ljudska pravljica, avtorska pravljica, mladinska fantastična pripoved in sodobna fantazijska

književnost naj bi bile vsaka naslednica svoje predhodnice, pri čemer so predhodnice ob vsakem

naslednjem pojavu kmalu doživele svoj zaton. (Prav tam)

Med pravljicami D. Haramija (prav tam) ločuje tri temeljne vzorce: folklorno pravljico

(Kristina Brenk (ur.): Babica pripoveduje), klasično avtorsko pravljico (Feri Lainšček: Mislice,

Rudyard Kipling: Knjiga o džungli) in sodobno avtorsko pravljico (Bina Štampe Žmavc: Muc

Mehkošapek). Ločuje jih glede na njihove morfološke značilnosti – snovno-tematske prvine,

literarne like, karakterizacijo literarnih likov, književni prostor, književni čas, zaplet, konflikt,

uporabljena jezikovna sredstva in spreminjanje vloge pripovedovalca.

H kratki fantastični prozi D. Haramija (prav tam) uvršča še kratko fantastično zgodbo s

podtipom nonsensne zgodbe (Lila Prap: Rdeča Kapica: za otroke strašno pametnih staršev),

kratko znanstvenofantastično zgodbo (Maja Novak: Svetloba iz sanj), mit ali bajko in legendo

(Marjan Kovačevič Beltram (ur.): Babilonski stolp in druge zgodbe), pripovedko (Desa Muck:

Kokoš Velikanka) in basen (Slavko Pregl: Papiga v šoli).


~ 5 ~

2.3 PRAVLJICA

Pravljica je »krajše prozno besedilo, v katerem so močno poudarjeni nadnaravni elementi, črno-

belo slikanje likov, v naprej podane karakteristike teh likov, ki tako postanejo tipi, pravljične

osebe, ljudska števila, tipizirani začetki in konci ipd.« (Haramija, 2012b: 13)

Pravljice pa ne razumemo kot nadrejeni pojem vsem kratkim fantastičnim besedilom, temveč

kot posebno književno vrsto, ki ima svojstvene zakonitosti, med katerimi je najznačilnejša

enodimenzionalnost. Dogodki, literarni liki, književni prostori in drugi elementi, ki so

pomembni za pravljico, se gibljejo med resničnostjo in fantazijo, a šele vsi skupaj tvorijo celoto.

(Prav tam)

D. Haramija (2012b) poudarja, da je prav enodimenzionalnost temeljni pravljični element.

»Združljivost fantastičnih in realističnih prvin v enovito celoto, ne da bi se glavni literarni lik

zavedal vdora fantastike v svoj svet, se namreč zdi tista lastnost, ki pravljico loči od drugih

književnih vrst, katere vsebujejo prvine obeh svetov.« (Haramija, 2012b: str. 20)

Danes je za pravljice značilno, da so v večini namenjene otrokom, vendar pa ni bilo od nekdaj

tako. Pravljice so v prvi vrsti zgodbe za otroke šele od 19. stoletja, pred tem pa so si jih

pripovedovali predvsem odrasli. Ljudske pripovedne vsebine so se razvile v domišljijskem

svetu primitivnega človeka, se ohranjale in širile po ustnem izročilu. Nekatere pravljice so

hotele vsebinsko razložiti naravne pojave, druge so želele preprečiti kršenje naravnih zakonov,

z nekaterimi so na poslušalce želeli vzgojno vplivati ter jih vzgajati k nesebičnosti, dobroti in

pogumu. Največkrat pa so pravljice pripovedovali za zabavo. V pravljicah, ki so sicer različnih

izvorov, najdemo vedno znova iste motive – tako v slovenskih, angleških, ameriških, indijskih,

afriških in drugih pravljicah. Predvidevajo, da se je to zgodilo zato, ker je zaradi potovanj in

osvajanj prišlo do mešanja pravljic in do njihovih izmenjav. Pravljice so začeli zapisovati šele

stoletja po tem, ko so jih začeli pripovedovati, zato danes poznamo številne različice ene same

pripovedne vsebine, nekatere skupne točke pa še vedno dokazujejo njihov skupni izvor.

Največji razmah je fantastična proza in z njo tudi klasična ter sodobna avtorska pravljica

doživela po drugi svetovni vojni. Prvi preučevalci so se strinjali, da je k temu pripomogel nov

pogled na otroka in otroštvo. Pojma sta namreč kot specifični kategoriji človeškega življenja

postala predmet strokovnega raziskovanja psihologov, pedagogov, sociologov in literarnih

ustvarjalcev. (Prim. Kobe, 1987)


~ 6 ~

Raziskovalci, začenši z Anno Krüger, so že kmalu opazili razlike med ljudsko oziroma

folklorno pravljico in »fantastično pustolovsko zgodbo«, kot jo je takrat poimenovala A.

Krüger. Kot glavno razliko je izpostavila dogajanje v enem samem (čudežnem) svetu v ljudski

pravljici, v nasprotju z dvema svetovoma, v katerih se dogaja zgodba nove literarne zvrsti, v

svetu resničnosti in svetu fantastike. (Prav tam)

V nadaljnjem raziskovanju so poleg A. Krüger tudi preučevalci fantastičnih pripovedi, med

njimi Ruth Koch, Lucia Binder, Göte Klingberg, Helmut Müller in drugi, opredeljevali samo

literarno zvrst in utemeljevali njene različice. Pri nas je tipologijo pravljic po vzoru evropske

in severnoameriške literarnoteoretične tradicije opredelila Dragica Haramija. (2012a; 2012b)

Tipologija pravljic

� Folklorna pravljica

Folklorne pravljice pripovedujejo o nekem minulem času in drugačnih življenjskih razmerah.

So enodimenzionalne, kar pomeni, da se plasti čudežnega in realnega združujeta v enovito

celoto. Književni liki so močno polarizirani, zanje je značilno potenciranje ene pomembne

lastnosti. Književne osebe so poimenovane po poklicu, družbenem položaju ali po kakšni drugi

lastnosti, določeni liki pa vedno predstavljajo iste lastnosti (grda čarovnica, lepa kraljična,

hudobna mačeha …). V zgodbi nastopajo čudežna bitja ali čudežni predmeti, konec pravljice

pa je vedno srečen. Književnega časa in književnega prostora ni mogoče natančno določiti. V

skupino folklornih pravljic uvrščamo tudi literarizirane folklorne pravljice, ki so jih zapisali

znani avtorji in jih objavili pod svojim imenom, en tak primer so Pohorske pravljice avtorja

Jožeta Tomažiča. (Prim. Haramija, 2012b)

� Klasična avtorska pravljica

Najvidnejši ustvarjalec klasičnih avtorskih pravljic je najbrž Hans Christian Andersen, saj se

teme in motivi v njegovih pravljicah naslanjajo na ljudsko izročilo in mit, kar je prav tako kot

pri folklornih pravljicah glavna značilnost klasičnih avtorskih pravljic, le da se zadnje od prvih

ločijo po poetiki, ki je izrazito avtorska. Za klasične pravljice so značilni enodimenzionalnost,

etična polariziranost dogodkov in likov, ki poudarjajo vlogo pozitivnih vrednot. Glavne

literarne osebe imajo v večini primerov že imena in niso več poimenovane po svojem poklicu

ali kakšni drugi lastnosti. V besedilih se pojavljajo temeljne bivanjske tematike in odnosi,


~ 7 ~

slikani na arhaizirano družbo živečo na vasi. Fantastični liki so običajno enaki tistim, ki jih

poznamo že iz folklornih pravljic – škratje, vile, zmaji … (Prim. Haramija, 2012b)

� Sodobna avtorska pravljica

Andersenov model še danes velja za vzorec klasičnih pravljic, medtem ko se sodobne pravljice

od takega modela odmikajo. Zgradba, motivi in teme sledijo tradicionalnim vzorcem folklorne

ali klasične pravljice, vendar pa književne osebe niso več tipizirane, književni čas in prostor sta

lažje določljiva in tudi teme so sodobnejše. Dogajanje je iz arhaiziranega vaškega okolja

preseljeno v sodoben urbani svet in je praviloma enodimenzionalno. (Prim. Haramija, 2012b)

Otrok in pravljica

Po Angeline Bauer (2008) lahko povzamemo, da je sposobnost pripovedovanja zgodb lastnost,

ki človeka loči od drugih živih bitij, saj ves dan pravzaprav samo pripovedujemo zgodbe – o

svoji družini, prijateljih, občutjih, doživetjih, težavah … Kljub temu da imamo stalen dostop

do informacij preko različnih medijev, le-te niso tiste, ki nas seznanjajo z življenjem, temveč

so naše življenjske zgodbe tiste, v katerih sami igramo glavno vlogo. S pravljicami je podobno.

Pripovedujejo nam zgodbe o poteh glavnega junaka, ki se kljub različnim zapletom končajo

smiselno in navadno tudi srečno.

Pravljice so bile prvotno namenjene predvsem odraslim, od 19. stoletja naprej pa so v prvi vrsti

namenjene otrokom. Zanje so zelo pomembne, saj domišljijo posamezniku primerno

spodbudijo k spopadanju s težavami. Pravljice so za otroka učinkovite, če se z njimi ukvarja in

prepozna njihovo vsebino, hkrati pa je pomembno tudi, da se ima možnost o njih z nekom

pogovarjati.

Otrok si mora v kratkem obdobju otroštva nabrati čim več izkušenj, ki mu bodo pomagale med

odraščanjem. Zgodbe, ki jih posluša in bere, morajo vzbuditi njegovo pozornost in radovednost,

ga zabavati, spodbuditi njegovo domišljijo, morajo mu tudi pomagati pri razvijanju uma ter

pojasnjevanju lastnih čustev. Otrok potrebuje moralno vzgojo, ki mu je lahko posredovana tudi

preko pravljic, saj pri tem spoznava prednosti moralnega vedenja preko vsebin, ki jih dojema

kot pravilne in smiselne. Pravljice se ukvarjajo z vsesplošnimi človeškimi težavami, predvsem

s tistimi, ki spodbujajo razvoj otrokove osebnosti. Pravljice so pomembne tudi zato, ker

odpirajo otroški domišljiji razsežnosti, ki jih otrok sam ne bi mogel doseči. Poslušanje pravljic

poleg domišljije nagovarja in razvija tudi čute – tip, okus in voh ter lahko zbudi občutek toplote


~ 8 ~

ali mraza. Pravljice pa otrokom sporočajo tudi, da se v resničnem življenju ni mogoče izogniti

soočanju z resnimi težavami. (Prim. Lah, 2014)

Pravljice posredujejo določene univerzalne vrednote, pripovedujejo o izkušnjah, upanjih in

strahovih, ki so prav tako brezčasni in univerzalni ter poznani praktično vsakem človeku.

Otrokova intuitivna interpretacija se je sposobna vedno znova povsem prilagoditi spremembam

v družbi. Na primeru pravljice Volk in sedem kozličkov je A. Bauer (2008) v knjigi Pravljice

zdravijo predstavila podobo odhajajoče matere, ki je bila včasih najverjetneje vdova, danes pa

je mati samohranilka. Kljub temu da so se družbene razmere spremenile, je ta podoba enako

veljavna, kot je bila včasih, in otroci jo bodo po svoje razumeli.

V pravljicah pogosto nastopajo tudi živali, ki imajo človeške lastnosti, kar ustreza otroškemu

nagnjenju k animizmu, saj otroci v zgodnji pravljični dobi vse stvari dojemajo kot žive in

smiselne. Potem, ko otrok spozna mejo med realnim in nerealnim svetom, se še vedno

velikokrat zateka v domišljijski svet, kjer je vse tako, kot da do tega spoznanja ne bi prišel. Prav

zato so pravljice otrokom tako blizu. (Prim. Kordigel, 1991)

Mateja Lah (2014) je v svojem diplomskem delu izpostavila naslednje prednosti pravljice za

otroke:

� razvijanje jezikovne zmožnosti,

� bogatenje in širjenje besedišča,

� zadovoljevanje potrebe po močnih dražljajih,

� zadovoljevanje potrebe po povezanosti in logičnem zaporedju,

� zadovoljevanje potrebe po intenzivnih čustvenih doživetjih,

� zadovoljevanje potrebe po varnosti,

� pomoč pri razumevanju samega sebe,

� vzgajanje z besednim sporazumevanjem,

� zadovoljstvo,

� sporočilo, da je nasilje kaznovano,

� identifikacija z glavnim junakom,

� vzgojna vrednost,

� ustreznost stopnji otrokovega čustvenega razvoja in

� spoznavanje vrednot.


~ 9 ~

Med prednosti pravljic v otrokovem zgodnjem bralnem obdobju bi lahko dodali še utrjevanje

vezi med otrokom in pomembnim odraslim, ki mu pravljice bere oziroma pripoveduje, ter

razvijanje domišljije.

Kot vsaka stvar imajo tudi pravljice kakšno pomanjkljivost, ki so v primerjavi z njihovimi

prednostmi praktično zanemarljive. M. Lah (prav tam) tako ugotavlja, da je glavna

pomanjkljivost ljudskih pravljic predvsem ta, da vsebujejo preveč nasilnih prizorov.

2.4 MOTIV IN TEMA V MLADINSKI KNJIŽEVNOSTI

Motiv in tema sta glavni kategoriji za razčlembo vsebine literarnega dela. V umetnostnem

besedilu nastajata na podlagi snovi iz zunajliterarne dejavnosti, iz katere ju oblikuje avtor

literarnega dela. Motivi in teme so skupki najmanjših enot literarnega dela, snovno-materialnih,

idejno-racionalnih in afektivno-emocionalnih. (Prim. Kos, 2001)

Razlika med enim in drugim je precej velika. Motivi so vsebinske enote umetnostnega besedila.

Večinoma so sestavljeni iz snovno-materialnih prvin. Lahko so predmeti, liki, situacije, osebe

in podobno. Bistvena značilnost motivov je, da se lahko isti lik ali situacija v različnih delih

ponavljata v spremenjeni podobi in čeprav sta vedno drugačna, gre še vedno za isti motiv. (Prav

tam)

Tema se kot posebna vsebinska tvorba literarnega besedila tvori pretežno iz idejno-racionalnih

in afektivno-emocionalnih prvin. V primerjavi z motivom je zato bolj abstraktna in je motivu

tudi nadrejena. Tema dobi izrazljivo obliko preko motivov. (Prim. Saksida, 1991; Kos, 2001)

I. Saksida (1991) ugotavlja, da je razmerje med tematiko in motiviko v književnosti za odrasle

zelo zapleteno in od bralca zahteva, da v razumevanje pomena besedila vloži določen napor,

medtem ko so besedila, ki jih uvrščamo v mladinsko književnost, tematsko in motivno manj

izrazita, motivi so manj izoblikovani, za teme pa je značilna večja nepopolnost.

2.5 ETIKA IN VREDNOTE V MLADINSKI KNJIŽEVNOSTI

Etična funkcija literarnih besedil je tisto, kar »vpliva na bralčevo vrednostno razmerje do sebe,

okolja in sveta; kar oblikuje njegove težnje, želje in namere, mu določene pojave kaže kot

pozitivne, druge kot negativne in v tem smislu celotno življenjsko obzorje postavlja pod izrazito

vrednostno perspektivo.« (Kos, 1983; povzeto po: Saksida, 1991: 19)


~ 10 ~

Skozi zgodovino se je vloga etičnih elementov v besedilih spreminjala. Nekatera besedila iz 19.

stoletja so bila namenjena le vzgajanju bralcev, moraliziranju, s čimer so iz literarne izkušnje

izrinila njeno bistvo – totaliteto kot hkratnost spoznavnih, etičnih in estetskih komponent.

Takšna omejitev spoznavnih in estetskih sestavin na račun etičnih je za mlade bralce lahko zelo

škodljiva, saj bi se na ta redukcionizem navadili in ne bi bili zmožni sprejemati besedil, ki

ohranjajo totaliteto oz. umetniškost kot bistvo besedne umetnosti, ter doživljati polnosti

literarnega doživljaja. Vzgojna besedila tako bralcu vsiljujejo etične vrednote, etika pa bi se

morala tudi v mladinski književnosti bralcu ponujati kot možnost, kar je možno doseči preko

umetniškosti literarnih besedil. Enako velja tudi za redukcionizem besedil na samo enega od

ostalih dveh elementov umetniškosti. (Prim. Saksida, 1991)

V tem kontekstu je pomembna tudi aksiologija mladinske književnosti, ki obravnava literarne

vrednote kot razmerje med bralcem in besedilom. Govori o tem, da se lahko posamezne

razsežnosti besedila glede na bralca različno »uvrednotijo« v odvisnosti od njegovega

historičnega položaja in potreb, ki jih le-ta oblikuje. Saksida (1991: 30) ugotavlja, da

»aksiologija mladinske književnosti ni v ničemer različna od aksiologije nemladinske

književnosti«, saj je potreba po totaliteti skupna odraslemu in otroku. »Vrednost mladinske

književnosti je torej razmerje med bralčevo potrebo po totaliteti in sintezo spoznavnih,

etističnih in estetskih komponent v besedilu.« (Prav tam)

2.6 RISANKA

»risanka -e ž (i) /…/ 2. film iz posnetkov risb ali slik, ki ob predvajanju delajo vtis dogajanja«

(Ahlin et al., 1998)

Beseda risanka ima različne pomene, vsi pa temeljijo na številnih oblikah vizualne umetnosti

in ilustracije. Danes je izraz risanka uporabljan v širokem področju, vključno z ustvarjalnimi

deli za tiskane medije, elektronske medije in seveda animirane filme.

Animirani film se je začel razvijati skoraj vzporedno z nastankom filmske industrije v 19.

stoletju, svoj vzpon pa sta film in risanka doživela v sredini 20. stoletja. Z eksperimentiranjem

s tehnikami animacije je pričela japonska filmska industrija. Najstarejša znana risanka je bila

ustvarjena leta 1917, trajala je dve minuti in prikazovala samuraja pri vihtenju meča. Velik

prispevek k vzponu animiranega filma je prinesel Walt Disney, ki je leta 1920 začel ustvarjati


~ 11 ~

svoje prve risanke. (Prim. Cvelfar in Žekš, 2013) Walt Disney je še danes, 40 let po smrti, eden

najbolj prepoznavnih filmskih producentov na svetu.

Prve risanke so vrteli v kinematografih, kasneje pa so jih začeli prikazovati tudi na televiziji.

Danes so risanke zelo razširjene, najdemo jih prav na vseh znanih elektronskih medijih.

Otrok in risanka

Vizualno podprta pripoved je za otroka dosegljivejša, prijetnejša ter zapeljivejša, ker v gledanje

ni potrebno vlagati tolikšnega napora kot v proces branja, ob tem pa gledalcu ponuja tudi pisano

množico različnih kod, ki sočasno stimulirajo več njegovih čutov. Z zapletenim spletom

mnogih znakovnih sistemov (npr. obrazna mimika, kretnje, gibanje, maska, pričeska, obleka,

oblikovanje glasu, glasba, šum, ropot …) vizualno podprta pripoved že zelo zgodaj širi

zaznavne zmožnosti otroka, ki lahko brez kakšnega zavestnega napora postane izkušen na

področju nebesednega sporazumevanja, ob čemer pa zapostavlja jezikovno sporočanje. (Prim.

Grosman, 1998)

Glavni cilj risanke je, da gledalca zabava in privablja smeh, tako da na humoren način prikazuje

vsakdanje življenje. Odrasli moramo otrokom omogočiti, da so srečni in zadovoljni, televizija

sama pa jim tega ne more dati; pogosto jim povzroča celo nasprotna občutja, kot so depresija,

nezadovoljstvo in praznina. Ob upoštevanju tega je zelo pomembno, da otroku nekdo razkrije,

kako delujejo mediji, in ga nauči biti kritičen sprejemnik. Kljub vsej medijski ponudbi je znano,

da so otroci srečnejši, če svet spoznavajo skozi igro ter druženje z družino in vrstniki, kot če bi

prosti čas preživljali med štirimi stenami v družbi različnih medijev. Otroci so namreč

proaktivna bitja, ki morajo biti večino časa aktivna, televizija pa ne nudi takšne stimulacije, kot

jo nudi na primer otroško igrišče. (Prim. Kavčič, 2009)

Prekomerno gledanje televizije ima lahko negativne učinke na otrokovo mišljenje, saj ob tem

možganom ni potrebno aktivno razmišljati, temveč le pasivno spremljajo dogajanje, ki se odvija

pred njimi. Tako otroke navajamo k pasivnosti in neinteraktivni porabi časa, zaradi česar jim

zmanjka tudi časa in volje za pogovor ter branje. (Prim. Grosman, 1998; Kavčič, 2009)

Zavedati se je potrebno, da risanke ne morejo miselno zaposliti otrok in jih lahko uporabimo le

občasno, kot sredstvo za krajšanje prostega časa. Pomembno pa je tudi, da izberemo primerno

vsebino, jo spremljamo skupaj z otrokom in mu ob tem po potrebi še kaj razložimo. (Prim.

Kavčič, 2009)


~ 12 ~

Raziskava Johna Steinerja o otroškem doživljanju pravljic je pokazala, da sta fiktivno in realno

v otrokovem doživljajskem svetu tesno povezana. Otroci torej ne ločijo fikcije v pravljicah od

svoje realnosti, kar prav tako odpira vprašanja o vplivu, ki ga ima nanje dnevno gledanje risank.

Zaradi ohranjanja zanimivosti ter bralčeve oz. gledalčeve pozornosti mora biti vsaka fiktivna

pripoved navezana na že znano realnost, zaradi česar imajo pri razločevanju fiktivnega in

realnega včasih težave tudi odrasli. Prav ta navezanost obeh prvin pa je pogosto vir razočaranja

pri mladih, ko izvejo, da se pravljice ali risanke niso v resnici zgodile. (Prim. Grosman, 1998)

Tudi risanke imajo svoje prednosti in slabosti. Povzeli smo jih po navedbah M. Lah (2014).

Prednosti risanke so:

� celostno učenje,

� prihranek časa in prilagajanje vsebin,

� sinhronizacija,

� prikaz gibljive slike,

� zanimivi vizualni učinki,

� zadovoljevanje potrebe po zabavi,

� reševanje problemov in

� medkulturnost.

Med pomanjkljivosti risanke pa je M. Lah (2014) uvrstila njene naslednje lastnosti:

� lahko povzročajo slabšo fizično vzdržljivost,

� pasivnost gledalcev,

� slabše jezikovne in bralne sposobnosti,

� enosmerno sporazumevanje,

� nerazvita domišljija,

� razrast nasilja,

� slabo razpoloženje,

� nezmožnost izkazovanja čustev,

� negativno zaznavanje samega sebe,

� preveč informacij naenkrat in

� podnapisi.


~ 13 ~

2.7 PRAVLJICA IN/ALI RISANKA

M. Grosman (2006) piše, da vizualno podprta pripoved v obliki risanke ali filma zadovoljuje

človekove potrebe po spoznavanju izkustva ljudi, zapolnjuje pa tudi velik del časa, ki so ga

ljudje včasih namenili branju leposlovja, ko je bilo le-to še edini vir zabave in podatkov, prijetna

prostočasna dejavnost ter možnost samopozabe.

Dejstvo, da risanke na tak način izrivajo pravljice iz otrokovega življenja, je zaskrbljujoče, saj

sta velikanski prednosti pravljice pred risanko razvijanje otrokove domišljije in napredovanje

otrokovih jezikovnih zmožnosti.

Prav jezikovna zmožnost je za bralce pomembna pri srečevanju z zahtevnejšimi besedili,

gledanje vizualno podprtih pripovedi pa zaradi intenzivne uporabe vizualnih kodov, šumov in

glasbe gledalcev ne spodbuja k jezikovnemu delovanju, temveč jih omeji le na pasivno

spremljanje dogajanja na zaslonu, s tem pa neposredno povzroča jezikovne primanjkljaje.

(Prim. Grosman, 2006)

Posledica vsakodnevnega gledanja risank pri mladih je, da so spretnejši pri razbiranju mimike

obraza in gest, ne znajo pa dobro ubesediti čustvenih in drugih človeških izkušenj ter globljega

miselnega dogajanja. (Prav tam)

Risanka in film s podrejanjem jezikovnega sporočanja nebesednemu sporazumevanju otrokov

jezikovni razvoj zavirata, saj tešita njegovo radovednost po zgodbah z njihovo vizualizacijo in

ga utrjujeta v prepričanju, da jezik v vsakodnevnem življenju ni nujno potreben. (Prim.

Grosman, 1998)

Kljub vsem znanim dejstvom risanka otrokom (in staršem) vedno bolj postaja nadomestilo za

branje pravljic. Pogost izgovor staršev pri tem opuščanju bralne vzgoje je, da so risanke tako

ali tako vizualno podprte različice pravljic. Žal pa se starši ne zavedajo dovolj pomembnosti

zgodnje bralne vzgoje. Raziskave v nekaterih razvitejših državah so namreč pokazale, da

zgodnje predšolsko glasno branje v družini skupaj s pozitivnim odnosom do branja pomembno

vpliva na kasnejši otrokov razvoj bralnih sposobnosti, kar je osnovni pogoj za otrokovo

uspešnost v šolskem sistemu. (Prav tam)


~ 14 ~

»Le s stalno prisotno skrbjo za branje in razvoj bralne sposobnosti je namreč mogoče uspešno

kljubovati vse močnejšemu vplivu prijetnejše in lažje dosegljive vizualno podprte pripovedi in

njenim nezaželenim učinkom na otrokov spoznavni razvoj.« (Grosman, 1998: str. 60)

Še vedno pa je pomembno tudi to, kako odrasli motiviramo otroke, kakšen zgled jim dajemo

ter kaj jim predstavimo kot privlačnejše, boljše, pravljico ali risanko, od tega je odvisno, kakšno

mesto bo v otrokovemu svetu kaj od tega zavzelo ter kaj mu bo ljubše. (Prim. Kavčič, 2009)

»Hkrati gre za dva različna medija in dve različni umetnosti. Prav zato risanka ne more

zamenjati pravljice in ji konkurirati. Risanke, posnete po pravljicah, so nastale na podlagi del,

ki so bila odmevna in jim je zgodovina dala trajno vrednost, zato ostajajo neprecenljive in

nenadomestljive. Lahko smo prepričani, da bi tudi današnji otroci radi in z veseljem poslušali

pravljice, le pripovedovalca morajo imeti.« (Prav tam)

2.8 SKAVTI

Skavti so pripadniki svetovnega skavtskega gibanja, ki ga je leta 1907 s prvim skavtskim

taborom za fante na angleškem otoku Brownsea ustanovil sir Robert Stephenson Smyth Baden-

Powell lord of Gilwell (Bi-Pi). Njegova ideja o skavtih je zorela v času njegove vojaške službe,

ko je deloval v Indiji, Južni Afriki in v domačem Združenem angleškem kraljestvu. Napisal je

priročnik o izvidništvu, ki je postal prava uspešnica. Po tem, ko je bil razrešen vojaške službe,

je svoje življenje v celoti posvetil hitro rastoči skavtski organizaciji, ki je prestopila meje

angleškega kraljestva in postala svetovna. Leta 1909 so se gibanju pridružila tudi dekleta, ki jih

je vodila Bi-Pijeva sestra Agnes in nato Bi-Pijeva žena Olave.

Skoraj 40 milijonov skavtov po vsem svetu je še danes organiziranih v dve svetovni skavtski

organizaciji – World Association of Girl Guides and Scouts (WAGGS), katerega del je tudi

Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS), in World Organization of the

Scout Movement (WOSM), katerega del je tudi Zveza tabornikov Slovenije (ZTS).

Za začetek slovenskega skavtstva štejemo leto 1922, prva skavtska skupina pa je bila

ustanovljena naslednjega leta in je bila vključena v jugoslovansko skavtsko organizacijo, ki je

bila zaradi vojne leta 1941 razpuščena. Po vojni skavtska organizacija zaradi političnih razmer

ni bila dovoljena. Slovenski skavti so delovali v zamejstvu (Italija, Avstrija) in izseljenstvu

(Kanada, Argentina). Nekaj skavtov in gozdovnikov je na naših tleh skupaj ustanovilo Zvezo


~ 15 ~

tabornikov Slovenije, ki je bila bolj gozdovniška kot skavtska organizacija in je bila zavezana

socialističnemu duhu, kot so dopuščale razmere. Skavtstvo kot tako je ponovno zaživelo leta

1990 z ustanovitvijo Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov.

Pri nas je trenutno okoli 4500 aktivnih skavtov, ki delujejo v 71 enotah (t. i. stegih) po vsej

Sloveniji. Enote vodijo skupnosti voditeljev, ki se pri svojem delovanju opirajo na skavtsko

metodo, katere temelj so skavtska obljuba in zakoni, delo v majhnih skupinah, učenje z delom,

osebno napredovanje, simbolna govorica, dejavnosti v naravi, dejaven medgeneracijski odnos

ter služenje v družbi.

Znotraj stegov so skavti razdeljeni v štiri starostne skupine oziroma veje:

� Bobri in bobrovke (6–7 let) se združujejo v kolonijah. Poudarek je na družini, domači

in skavtski, in druženju z vrstniki (prijateljstvo).

� Volčiči in volkuljice (8–10 let) se združujejo v krdelu. Vzgoja poteka preko ročnih

spretnosti, igre, medsebojne pomoči, življenja v naravi, zgodb iz Knjige o džungli,

džungelske postave, spodbujanja prijateljstva in medsebojne pomoči.

� Izvidniki in vodnice (11–16 let) se združujejo v četi in v vodih (manjših skupinah). V

veji je poudarjena uporaba veščin življenja v naravi − orientacija, priprava hrane,

postavljanje zgradb iz lesa in vrvi. Vrhunec leta je tabor – poln izzivov, iger, športa,

tabornega ognja, nočnih straž, izletov, potepov, spanja v šotoru in bivakih, proge

preživetja ...

� Popotniki in popotnice (16–21 let) se združujejo v noviciatu in klanu. Njihova srečanja

vključujejo izlete, potovalne tabore, potovanje le z nahrbtnikom, pesem na ustih, dolge

večerne pogovore, spanje v bivakih, skupnost, kjer si resnično sprejet, prijatelje,

služenje (prostovoljna pomoč), ki te navda z veseljem, srečevanje z drugimi skavti,

mednarodne tabore. (Prim. Slovenske skavtinje in skavti, 2011–2016)

Posamezne veje vodijo voditelji in voditeljice, to so vzgojitelji, starejši od 21 let. So

prostovoljci, ki delo z mladimi opravljajo tudi v svojo osebno rast in zadovoljstvo. Njihovo

usposabljanje poteka na tabornih šolah, seminarjih, državnih srečanjih voditeljev in projektih,

ki jih izvajajo glede na svoje vzgojno delo ob podpori izkušenejših voditeljev. (Prim. Steg

Logatec 1, 2012–2015)


~ 16 ~

Volčiči in volkuljice (VV)

Dejstvi, da je skavtstvo vzgoja, ki je uspešna le, kadar terja od posameznika veliko časa, ter da

mora biti program celosten in dolgotrajen, da otroka spremlja že od malih nog, sta Baden-

Powella leta 1913 napeljali na misel, da ustanovi še mlajšo starostno vejo od izvidnikov, s

katerimi se je skavtsko gibanje začelo − volčiče in volkuljice. Leta 1916 je izdal priročnik za

volčiče in v Angliji ustanovil prva krdela. Običajno je v krdelih med 25 in 30 volčičev in

volkuljic. Delijo se na manjše enote, imenovane gruče, v katerih so otroci različnih starosti in

stopenj osebnega napredovanja. Tako lahko starejši pomagajo mlajšim in prevzamejo vlogo

vodnika. (Prim. Gorjanski medvedje – Novo mesto 1, 2011–2015)

Krdelo vodijo voditelji, ki jim pravijo tudi stari volkovi. Glavni voditelj je stari volk Akela, ob

njem pa so navadno še Bagira, Kaja in Balu, včasih pa tudi mama Rakša, Čil in Hati. Za vodnika

gruče izberejo volčiči sami iz svoje srede tistega, ki je v krdelu preživel že najmanj 2 leti,

podvodnik pa lahko postane, kdor ima za seboj vsaj 1 leto skavtskega življenja. Novinci v

skupini se imenujejo mladiči. Starejši volčiči in mladiči občasno oblikujejo vsak svoj svet. Svet

mladičev se tako ukvarja predvsem z odkrivanjem Zakona džungle, starejši pa se ukvarjajo z

zahtevnejšimi nalogami, kot so ročna dela, samostojno pripravljanje izhodov in igric in

podobno. (Prav tam)

»Obdobje volčičev je izredno pomembno za nadaljnji razvoj otroka. V tem času se okrepi telo,

razlike med fanti in deklicami postajajo vse očitnejše. V teh letih si vsak otrok želi priboriti in

ohraniti čim boljše mesto v skupini. Socialno življenje, klape in skupine nasploh postanejo zelo

pomembne, v nekem smislu celo bolj kot v obdobju adolescence. Otrok prehaja v fazo

konkretno-logičnih operacij in prične graditi zamotano lastno samopodobo.« (Prav tam)

Baden-Powell se je pri najmlajši starostni veji oprl na dva dejavnika: na otroško domišljijsko

okolje in na igro, ki neprisiljeno vzgaja. Poznal je naravno potrebo vseh otrok na Zemlji po

poslušanju zgodb, bajk, povesti in basni, medtem ko ima otrok možnost, da se v igri izkaže in

razvija svoje sposobnosti. Najpopolnejša igra je nedvomno tista, v katero se otrok zares vživi,

zato je Baden-Powell zaprosil Rudyarda Kiplinga, da bi smel uporabiti njegovi Knjigi o džungli

kot temelj življenja najmlajših skavtov in skavtinj. Pedagoški smisel cele knjige je strnil v

Zgodbah o Mavgliju, to je v devetih povestih, ki sledijo dečku Mavgliju od prihoda v krdelo do

zavestne vrnitve med ljudi. Zgodbe si sledijo v naslednjem vrstnem redu: Mavglijevi bratje,


~ 17 ~

Kajin lov, Kako je prišel strah v džunglo, Rdeči cvet, Tiger, Kako je džungla prišla v vas,

Kraljevi ankus, Rdeči psi in Pomladni tek. (Prav tam)

»Pripovedovanje zgodb z razvojem sodobnih medijev izumira, ne da bi se sploh zavedali

njegovih dragocenosti. V skavtstvu pa prav skozi pripovedovanje zgodb o Mavglijevih

doživljajih vstopajo v pravljični svet ustvarjanja in s tem omogočimo neprisiljen prijateljski stik

starejših z mlajšimi, ki sicer ne bi bil mogoč. /.../ Volčiči in volkuljice se vživijo v Mavglija in

živijo v krdelu. /…/ na primeru skupnosti neumnih opic (Bandarlog) in drugih negativnih likov

iz Zgodb o Mavgliju se učijo, da je treba upoštevati osnovni Zakon džungle, ki vodi k

osvobajajoči Resnici. Nagrada je življenje v krdelu − ’srečni družini’, kjer se vsi dobro počutijo

in medsebojno spoštujejo. Spoznavajo osnovne principe organizirane družbe (krdelo), princip

avtoritete (Akela) in skupinskega odločanja o pomembnih stvareh (posvet na Skali). Sprejmejo

na znanje, da imajo vsi džungelski liki (in s tem ljudje) dobre in slabe lastnosti, toda tisti, ki se

slabim ne izogibajo, nujno propadejo. Volčiči zakonitosti iz zgodb, spoznali so jih na sestankih

krdela, preizkusijo v svojem vsakdanjem življenju in ugotovijo, da niso le pravljice, saj imajo

vsestransko veljavo.« (Prav tam)

»V krdelu je pomembna skupnost, v kateri posameznik raste, odkriva lastno identiteto in se uči

odnosov.« (Cevc in Remškar ur., 2005: 73)

Otroci skozi pripoved in ambientacijo, preko igre in izkušnje skupnosti spoznavajo sebe in svoje

mesto v družbi, kar jim je v veliko pomoč pri odkrivanju lastnih sposobnosti. Krdelo kot celota

in vsak volčič in volkuljica težijo k temu, da vsako stvar, ki se je lotijo, opravijo KAR

NAJBOLJE (to je tudi geslo VV). Zakona v krdelu postavljata v ospredje predvsem skrb za

druge in ohranjanje vzdušja srečne družine. Prvi zakon se glasi: »Volčič misli na drugega kakor

na samega sebe.« Drugi pa: »Volčiči živijo v krdelu v veselju in poštenosti.« (Triglavski steg –

Kranj 1, s. a.)

Otroci so med osmim in enajstim letom starosti še premajhni za izvidniške pustolovščine.

Njihova glavna aktivnost v tej starosti je igra, zato tudi učenje v krdelu poteka predvsem preko

igre. Zaradi izjemno izraženega občutka za to, kaj je pravično in kaj krivično, morajo biti pravila

igre na tej razvojni stopnji natančno določena. Vsaka igra v krdelu je uokoljena v Kiplingovo

džunglo ali drugo poljubno zgodbo, čas in dogajanje. Ambientacija in pestrost programa

voditeljem pomagata, da kar najdlje ohranijo pozornost in zbranost otrok. (Prav tam)


~ 18 ~

V letih življenja v krdelu volčič in volkuljica osebno napredujeta in rasteta. To je pomembno,

saj se vzgoja odhoda za dekle in fanta (razvojna stopnja, ki je pri skavtih pričakovana okrog 21.

leta starosti in pomeni, da je posameznik zrela in odgovorna oseba, sposobna sprejemati

odločitve ter stati za njimi in se aktivno vključevati v širšo družbo) začne že na tej stopnji. (Prav

tam)

»Vzgoja mora biti kontinuirana. Starejši volčiči in volkuljice lahko postopoma prevzamejo

določene odgovornosti. S tem jih že navajamo za življenje v četi. Enako pomembno pa je, da

je vzgoja celostna. Volčiči in volkuljice za vsako stopnjo razvoja (volčič obljube, pečinski

volčič in odrasli volčič) lovijo 4 plene, vsakega pri enem od starih volkov (voditeljev). To so

naloge, ki pripomorejo k oblikovanju otrokovega značaja (Akelin plen), pridobivanju ročnih

spretnosti (Kajin plen), duhovnemu razvoju (Balujev plen) in napredovanju v zdravju in telesni

moči (Bagirin plen).« (Prav tam)

Volčiči se med seboj pozdravljajo s frazo »Dober lov!«. S tem drug drugemu zaželijo uspeh pri

lovljenju plenov oziroma pri osebnem napredovanju. (Prav tam)

V življenju celotnega krdela ter vsakega volčiča in volkuljice imajo izredno pomembno vlogo

tudi obredi. Najpomembnejši dogodek v skavtski džungli je skala posveta. Vsi volčiči in stari

volkovi se zberejo okoli svojega vodnika Akele in so priča različnim pomembnim dogodkom

v krdelu, kot so sprejem novih volčičev v krdelo, obljube, potrditev osebnega napredovanja in

slovo volčičev ob odhodu v četo. Na skali posveta se razrešujejo tudi različni konflikti.

Pomemben obred na taborih krdela je tudi prižiganje večernega ognja ali » rdeče rože«. (Prav

tam)

Duhovnost v veji VV (in v skavtstvu nasploh) je sredstvo za osebno duhovno rast vsakega

volčiča in volkuljice ter je vključena v vse dejavnosti v krdelu. Lahko bi jo primerjali z reko

Vejngango, ki teče skozi džunglo, in ob kateri se lahko volčiči in volkuljice vedno odžejajo ter

si naberejo novih moči za neutrudno tekanje po džungli. Kateheza izhaja iz življenja, zanjo pa

je v veji VV še posebej pomembno, da teži k uresničitvi besed apostola Pavla: »Kar so naše oči

videle in roke otipale, to vam oznanjam.« Za lažje spoznavanje in usvajanje verskih resnic, jih

morajo volčiči in volkuljice doživljati na konkretnem primeru, ob delu, v igri, ob določenem

dogodku, risbi, glasbi in podobno. V veji VV se duhovnost opira predvsem na skrivnost Boga

Očeta, saj otroci na tej razvojni stopnji še vedno najbolj potrebujejo predvsem očeta in mamo.

(Prav tam)


~ 19 ~

»Temu ustrezna je tudi vloga voditelja v veji VV. Je oče in mama. Pripravljen mora biti na vse.

Obrisati je treba tudi kakšno solzo, kaznovati in pozabiti, biti nenehno pozoren na to, ali so

otroci čisti, zdravi, siti, zadovoljni, predvsem pa je treba otroke vzljubiti. Le kako jih ne bi, saj

znajo vsak trud pošteno nagraditi s svojim smehom, iskrenostjo, razigranim sodelovanjem in

navdušenjem.« (Prav tam)

Skavtske vrednote

»vrednota -e ž (o) čemur priznava kdo veliko načelno vrednost in mu zato daje prednost:

doživljati, ohranjati, priznavati vrednote; družbene, osebne vrednote; estetske, moralne

vrednote; ljubezen, resnica, svoboda in druge vrednote« (Ahlin et al., 1998)

Temeljne vrednote vzgajanja v skavtstvu so: »optimizem in veselje od življenja, čut za drugega,

prijateljstvo, ljubezen, telesno, duševno in duhovno zdravje ter samospoštovanje, svoboda,

odgovornost in kritično mišljenje, ustvarjalnost in pobudništvo, spoštljiv odnos do narave, čut

do domovine in odnos do družbe, povezanost s svetom, vera in pripadnost Cerkvi.« (Slovenske

skavtinje in skavti, 2011–2016)


~ 20 ~

3.0 PREDSTAVITEV AVTORJA

3.1 RUDYARD KIPLING

Rudyard Kipling je bil rojen 30. decembra 1865 v Indiji, v Bombaju. Njegova starša, Anglež

John Lockwood Kipling in Škotinja Alice Macdonald, sta se spoznala leta 1963 ob

Rudyardovem jezeru, po katerem sta svojega prvorojenca tudi poimenovala. Rudyard Kipling

je svoje otroštvo preživljal v Bombaju, rastočem mestu, in se ni zavedal novega bogastva in

stare revščine svoje družine. Njegov svet je predstavljal vrt bungalova v naselju šole za

umetnost, blizu njihovega domovanja pa je stal tudi očetov atelje, kjer se je Rudyard lahko igral

z glino in ostružki kiparjevega dela. (Prim. Carrington, 1978; povzeto po: Premrl, 2011)

Pri dveh letih in pol je Rudyard s starši odpotoval na počitnice v Anglijo. 40 let kasneje, ko je

bil na isti poti, je pokazal, kako izjemen spomin ima, saj se je spomnil dela tega potovanja.

Marca 1868 so prispeli v hišo Macdonaldsovih, staršev Rudyardove matere, v Bewdleyju. Stari

starši so dečka opisali kot zgovornega, vedoželjnega, odločnega in predrznega, takšnega, kot

naj bi Viktorijanski otrok bil. (Prav tam)

Družina Kipling ni ostala dolgo v Bewdleyju, preselili so se v hišo Burne-Jonses, kjer je mati

11. junija 1868 rodila drugega otroka, deklico Alice, ki so jo klicali tudi Trix. V Anglijo so

prišli ravno zaradi bližajočega se datuma poroda. Po tem so še štiri zime in tri poletja srečno

preživeli v Bombaju, brez posebnih vznemirljivosti. Tudi Kiplingove je, kot vse anglo-indijske

družine, preganjal dan, ko so morali poslati otroke v šolo v Anglijo. To se je zgodilo, ko je bil

Rudyard star pet let in pol, Trix pa nekoliko manj kot tri leta. Tako zgodaj sta morala zapustiti

Indijo tudi zaradi materinega negotovega zdravja. Rudyardov porod je bil dolg in nevaren,

Alicin še težji, tretji otrok se je rodil in umrl poleti leta 1870. Mati je želela iti v Anglijo, preden

bi se v Indiji začela najhujša vročina. Tako so 15. 4. 1871 vsi štirje zapustili Bombaj. (Prav

tam)

V decembru sta starša oba otroka pustili v Angliji. Odšla sta skoraj brez slovesa. Rudyard se je

moral ravno pred svojim šestim rojstnim dnem sam soočati s težavnostjo ločitve od staršev.

Trix pa je bila še premajhna, da bi se dobro zavedala nastale situacije. Otroka sta živela kot

najemniška gosta v hiši upokojenega pomorskega oficirja v Southsei, ki sta ga starša našla preko

oglasa v časopisu. Njuna skrbnika sta dobila častni naziv stric Harry in teta Rosa, kakršen je bil


~ 21 ~

v Angliji običaj. Rudyard je pri njih živel pet let in tri mesece, do svojega enajstega leta, Trix

je ostala nekaj let dlje. (Prav tam)

Rudyard je svoje otroštvo opisoval v več svojih delih. Njegovo delo Nekaj o meni [Something

of Myself] je začetek avtobiografije, ki pa se ni končala niti pregledala v starejših letih.

Pomembnejši sta dve deli, ki sta izšli kot domišljijski, veliko bolj zgodaj v njegovem življenju,

ko so bili dogodki iz otroštva še bolj jasni in čustva bolj prepričljiva. Zgodba Črna ovca [Baa

Baa Black Sheep], ki je prvič izšla v letu 1888, vsebuje dele avtobiografije otroštva. Prav tako

lahko bralci ugotovijo neujemanje prvega poglavja dela Luč, ki je ugasnila [The Light That

Failed] s preostalim delom knjige. Opisana je ista zgodba kot v knjigi Črna ovca, a zajema

mnogo več strasti, več nezavednega dela »črnoovčinih misli« kot ostale Rudyardove zgodbe.

(Prav tam)

Po smrti strica Harryja, ki mu je bil deček všeč, je Rudyard postal izobčenec nove družine. Teta

Rosa je bila ljubosumna, ker je bil Rudyard bolj živahen in vedoželjen od njenega pet ali šest

let starejšega sina Harryja. Imela je kar nekaj težav z Rudyardom, ki se ji je zdel nepotrpežljiv,

neroden, nevajen stroge discipline, len, nepretrgoma je govoril, spraševal je vprašanja, vedel je

več, kot se je za dečka spodobilo in s svojim znanjem se je ponašal v družbi starejših. Bil je

popolnoma drugačen kot njegova sestra, ki je bila ljubljenka tete Rose in celotne družine. Rosi

se je zdelo sramotno, da deček pri šestih letih še ne zna brati in pisati, ko pa se je Rudyard teh

veščin naučil, je neprestano govoril o tem, kar je prebral. Teta Rosa je bila odločena, da opravi

svoje delo skrbnice in popravi njegovo obnašanje, napačno vzgojo njegovih staršev, ki so ga

razvadili, ter ga ozdravi nastopaštva. Kipling opisuje, kako je bil velikokrat deležen fizičnega

nasilja s strani Rose in njenega sina, s katerim si je delil sobo. Rudyard je že od prej poznal

ustrahovanje, a je nasilje, ki ga je doživljal, poimenoval preračunljivo versko in znanstveno

mučenje. Zaradi težke situacije se je zatekel k pripovedovanju laži, kar se mu je zdelo nujno

početje. Tolažbo je našel v branju in takoj, ko so ugotovili njegovo veselje, je bil odvzem knjige

pogosta kazen, ki ga je doletela. V teh petih letih življenja pri skrbnikih se je naučil veliko.

Največja vrednota mu je postala družina, saj ga je Trix neprestano branila pred ostrim jezikom

tete Rose in to je bilo vse, kar je lahko storila. Za razliko od življenja v Southsei je imel Kipling

lepše spomine na decembrske obiske pri teti Georgie v North End Roadu, kjer so bili vsi prijazni

in zaupljivi. Tam se je lahko sprostil in pozabil na rejniško družino. Rudyard in Trix sta imela

tri tete po materini strani, predvsem Rudyard z naklonjenostjo omenja teto Georgie, vse tri pa

so imele svoje življenje, s svojimi otroki. Oba nečaka sta sicer oboževala teto Georgie, a ker je


~ 22 ~

kazalo, da je zanju dobro poskrbljeno, ni imela razloga, da bi dvomila v odločitev svoje zelo

sposobne sestre, ki ju je dala v rejo. Deček si je v teh letih pridobil nezaupanje do sveta in

previdnost pri vsem, saj ni vedel, kaj naj pričakuje od ostalega sveta, če so mu že starši

priskrbeli tako kruto okolje. Stik z njimi je imel samo preko pisem in knjig, ki mu jih je oče

pošiljal v branje. Čez čas do se začele težave z dečkovim vidom, zaradi česar ni mogel več

dobro brati. To se je kazalo tudi pri njegovem učnem uspehu. Teta Rosa dolgo ni ugotovila, da

je Rudyardovo obnašanje posledica bolezni in ne porednosti. Ko pa je to dojela, je poklicala

zdravnika, ki je ugotovil, da je deček slaboviden, mu predpisal očala, dokler jih ne dobi, pa mu

je prepovedal napenjanje oči z branjem. To je bila za Kiplinga najhujša možna kazen, zato so

zdravnikovi diagnozi sledili dnevi v dolgčasu, hkrati je bil še v šoli deležen zbadanja. Nato pa

je otroka presenetila vrnitev njunih staršev, ki sta marca 1877 nenapovedano prišla iz Indije. To

je bilo najsrečnejše leto v Rudyardovem življenju. Ogledali so si razstavo v Parizu, na kateri je

bila močno zastopana tudi Indija ter očetov oddelek za arhitekturo in kiparstvo. Preselili so se

na kmetijo blizu Loughtona, kjer sta lahko otroka prosto tekala in jezdila ponije celo poletje.

Težko breme se je dvignilo iz dečkovih prsi in čutil je olajšanje, da se ne rabi več vrniti v Hišo

Obupa. Ozdravila sta ga materina prisotnost in recept za očala. Dejstvo, da bo moral nositi očala

z visoko dioptrijo, ga ni obremenjevalo, saj je tako dobil nazaj svoje knjige. (Prav tam)

Gimnazijsko obdobje je Rudyard Kipling preživel v vojaškem kolidžu severno od Devona, kjer

so se šolali tudi sinovi častnikov in državnih uradnikov. O svojih doživetjih je skoraj 20 let

kasneje napisal delo Stebelce in tovariši [Stalky & Co.], v katerem opisuje doživetja Stebelca,

M'Turka in Žužka (sebe). Kasneje sta tudi ostala člana trojice izdala svoji knjigi s spomini na

gimnazijsko obdobje, tako da so Kiplingova gimnazijska leta precej podrobno opisana iz treh

različnih zornih kotov. Iz teh del lahko razberemo o njegovem značaju, psihični usmerjenosti,

književnih delih, ki jih je prebiral, sošolcih in učiteljih ter o vojaški in imperijski miselnosti, ki

je prevladovala na zavodu. Do vseh poudarjanih idealov je Rudyard čutil odpor, hkrati pa so

mu bile blizu misli o »izbranih« poklicih, »izbranih« verah in o »izbranih« človeških rodovih,

rasah. Indijo je občutil kot dom, v Angliji pa se je počutil kot v izgnanstvu in je komaj čakal,

da se bo lahko vrnil domov, v Indijo. (Moder, 1984)

Po koncu gimnazije, leta 1882, se je Rudyard Kipling vrnil v Indijo in zavrnil možnost

nadaljevanja šolanja na univerzi v Angliji. Ob njegovem prihodu so potekale priprave za

ustanovitev univerze v Indiji, a je tudi tu zavrnil šolanje. Delati je začel pri krajevnem časopisu

The Civil and Military Gazette v Lahoru, saj je že dolgo čutil ljubezen do pisanja – predvsem


~ 23 ~

pesmi. Te je začel pisati že v gimnaziji in jih pošiljati staršem v Indijo. Ponosni starši so leta

1881 v Lahoru dali natisniti zbirko Rudyardovih pesmi v petdesetih izvodih. Poimenovali so jo

Dijaške pesmi [Schoolboy lyrics]. S pisanjem pesmi je Kipling nadaljeval tudi v Indiji. Leta

1884 je skupaj s sestro izdal zbirko Odmevi [Echoes]. V literarno ustvarjanje se je nato vključila

celotna Kiplingova družina, leta 1885 za božič so izdali posebno številko časopisa Kvartet [The

quartette]. Rudyard je v časopis vključil tudi nekaj svojih krajših proznih stvaritev, med

katerimi velja Rikša strahov [The phantom ricksaw] za eno najboljših novel. (Prav tam)

V letu 1885 je Kipling postal prostozidar. Motivi prostozidarstva so se odslej pogosto kazali v

njegovih delih, predvsem pa pri obravnavi verskih vprašanj. (Prav tam)

Leta 1887 je bil v službi povišan v namestnika glavnega urednika Pioneerja v Allahabadu. Tako

je premagal svojo prikrajšanost zaradi slabega vida, saj je našel poklic, ki ga je veselil in v

katerem je užival, v Indiji. Vedno je bil sredi dogajanja, na preži za dogodki in osebami,

prisiljen k razmišljanju. Potoval je po Indiji in spoznaval nasprotja med največjim bogastvom

in najhujšo revščino, med sitostjo in lahkoto ter med vdanostjo in uporništvom. Kasneje je

postal urednik tedenske priloge za Anglijo, pri čemer se je namesto skrbi za sprotne novice

lahko posvečal prispevkom o perečih vprašanjih z večjo tehtnostjo in literarno vrednostjo.

Priloge so brali Angležem v Angliji in v Indiji in hitro je Angliji postala edini vir informacij iz

Indije. Angleži so tako lahko vsak teden brali Kiplingove črtice, pesmi, novele, reportaže,

potopise in članke. Rudyardu je kljub urejanju tednika ostalo veliko časa, ki ga je izkoristil za

lastno pisanje. Kmalu je imel ogromno besedil in ni mu bilo več dovolj samo objavljanje v

časopisih, zato je še neobjavljena dela leta 1886 izdal v zbirki Okrajne popevke [Departmental

ditties]. Zbirko je zaradi priljubljenosti skoraj vsako leto ponatisnil, pri čemer ji je vedno dodal

nekaj novih pesmi. Leta 1897 je izšla že v deveti izdaji. Pesmi so bile najbolje sprejete med

indijsko-angleškim vojaštvom, saj se je dotikal njihovih odprtih vprašanj, tudi domotožja in

sentimentalnosti, pa tudi besedišče je jemal iz življenja, indijskega, vojaškega ali vojaško-

indijskega žargona. (Prav tam)

Sloves si je ustvaril s prvo samostojno knjižno zbirko novel in kratkih zgodb z naslovom

Preproste zgodbe iz hribov [Plain tales from the hills], ki jo je izdal leta 1888. V njej je bilo

osemindvajset črtic, ki jih je pred tem objavil že v časopisu, dodal pa jim je še dvanajst novih.

S to zbirko si je Kipling pridobil veliko bralcev, saj so njene vsebine obravnavale anekdote in

portrete iz indijskega vsakdana. To pa je bil šele začetek njegovega plodnega obdobja črtic,

zgodb, povesti in novel, ki jih je izdajal v različnih zbirkah. Istega leta (1888) je izšlo še šest


~ 24 ~

njegovih zbirk, in sicer: Trije vojaki [Soldiers three], ki je vključevala tri zgodbe, Povest o

Gadsbyjih [The story of the Gadsbys], v kateri je osem zgodb, V črnem in belem [In black and

white], ki prav tako vključuje osem zgodb, Pod deodarji [Under the deodars] – šest zgodb, Rikša

strahov [The phantom rickshaw] – štiri fantastične zgodbe in Mala Willie Winkie [Wee Willie

Winkie] – štiri otroške zgodbe. Tem fiktivnim knjigam je dodal še reportažne in potopisne

knjige. (Prav tam)

Gradivo, izdano leta 1888, se je Kiplingu nabiralo več let, nekaj ga je bilo tudi že sproti izdanega

v časopisu. Kljub temu pa lahko na takšno plodovitost gledamo s spoštovanjem. »Rodil se je

pisatelj ali kakor bi tudi lahko rekli: rojeni pisatelj je spregovoril.« (prav tam) Za ta njegova

dela je značilno, da so neposredna, človeška, pripovedna, brez predsodkov ter brez ločevanja

na belce in drugopolte ali favoriziranja Angležev ali kolonializma ali imperializma. Izbrane

motive je obdelal resnicoljubno, nepristransko, pošteno, velikokrat tudi časnikarsko bežno.

(Prav tam)

Po prihodu iz Anglije se je Rudyard vseh sedem let posvečal indijskim vprašanjem, predvsem

kot zapisovalec in ne kot reformator. Zanimivost Kiplingovih del je ta, da v njih večinoma

nastopajo oboji, tako belci kot tudi Indijci, vsaj v stranskih vlogah. (Prav tam)

Zase je imel Kipling občutek, da je kritičen v svojem pogledu na Indijo. Nekje je zapisal, da

so zasluge za vsakršen napredek pripisane domačinom, medtem ko se Angleži ob brisanju potu

s čela umaknejo v ozadje, kadar pa je kaj narobe, bo Anglež tisti, ki bo deležen graje. Zaradi

tega naj bi bili domačini prepričani, da so sposobni sami voditi državo. Indijce je delil na prave

(dobre) in neprave (slabe). Dobri Indijci so bili tisti, ki so sledili svojemu poslanstvu – obrtniki,

poljedelci, duhovniki, berači, služabniki, kraljičini junaki – slabi pa tisti, ki so se želeli svojemu

poslanstvu izmuzniti. Moder (1984, str. 366) je Kiplingu v obrambo zapisal, da je ta njegova

miselnost posledica njegove rosne mladosti v času, ko je napisal večino zbirk z izključno

indijskimi novelami, saj je bil star šele okrog dvaindvajset let. (Prav tam)

Leta 1888 si je pri časopisu, za katerega je delal, uredil, da je šel na službeno pot. Iz Indije je s

profesorjem Hillom in njegovo družino odpotoval na profesorjev dom v Ameriko. Obvezal se

je, da bo s poti pošiljal reportaže in druge prispevke. Na svoji poti je obiskal Burmo, Kitajsko,

Japonsko, Združene države Amerike in Kanado. Leta 1899 je svoje zapiske s poti izdal v knjigi

z naslovom Z morja do morja [From sea to sea]. Med potovanjem mu je uspelo na Indijo prvič

pogledati bolj objektivno, hkrati pa je spoznal tudi druge dele sveta. Angleže je dojemal kot


~ 25 ~

varuhe reda ter politične in gospodarske pokrovitelje drugopoltih manj razvitih ras. Je pa v

Združenih državah poleg nacionalne zavesti odkril tudi pisalni stroj, ki je bil od tedaj naprej

zanj nepogrešljiv pripomoček. (Prav tam)

V svojih reportažah je tedaj triindvajsetletni pesnik izražal močno domoljubje in pisal

hvalospeve Anglosasom, kar so Angleži sprejemali z odobravanjem. Jeseni 1889 so mu

pripravili časten sprejem, ko se je na svoji poti okoli sveta pripeljal tudi domov. Veliko

uredništev ga je prosilo, če bi pri njih objavljal prispevke in ponujeno delo je rad sprejel. Živel

je v Londonu in hitro je pristal v središču pisateljske družbe ter sredi politike. Ideja o svetovnem

imperiju se je širila po celem svetu, prihajalo je tudi do trenj, a Kipling se v to ni mešal. Poskušal

je videti le tisto, kar je želel. (Prav tam)

V letih življenja v Angliji in na vmesni poti v Južno Afriko ter Avstralijo je Kipling nadaljeval

s pisanjem novel, povesti, črtic in pesmi, svojemu pisateljskemu opusu pa je dodal še roman.

Prvi roman, Luč, ki je ugasnila [The light that failed], je napisal leta 1890, vanj je vključil tudi

nekaj svojih grenkih spominov na otroštvo, izdal pa ga je v dveh različicah – v eni je bil konec

srečen za Ameriko, v drugi pa nesrečen za Anglijo. V tem času je spoznal pisatelja Charlesa

Walcotta Balestierja, kateremu je nato pomagal pri pisanju romana, v katerem je bila glavna

obravnavana tema razmerje med vzhodom in zahodom. Kipling je moral zaradi Balestierjeve

smrti nato roman dokončati sam. Izdal ga je leta 1892, dal pa mu je naslov Neulahka [The

Neulahka]. (Prav tam)

Kipling je ob sodelovanju z Balestierjem spoznal tudi njegovo sestro Caroline Starr Balestier.

Poročila sta se leta 1892 in se preselila na njihovo posestvo v Vermont, v tako neljubo mu

Ameriko. Zadovoljil se je z ustvarjeno slavo in finančno preskrbljenostjo, vendar sta ga propad

njegove banke v Londonu in s tem izguba vsega njegovega denarja ponovno prisilila k pisanju.

V Vermontu je skupaj z ženo in dvema hčerkama mirno živel na posestvu Sreča v novi leseni

hiši, ki jo je v spomin na tasta Walcotta poimenoval Neulakha. Vse dokler se jim ni pridružil

drugi Carolinin brat, Beatty. To pa je bil leta 1896 glavni povod za selitev nazaj v Anglijo.

(Prav tam)

V svojem ameriškem obdobju je Kipling napisal nekaj svojih najbolj znanih del, med drugim

leta 1894 Knjigo o džungli [The jungle book] in leta 1895 še Drugo knjigo o džungli [The

second jungle book]. Obe knjigi sta hitro postali izjemno priljubljeni, predvsem med mladimi.

Džunglo in dečka Mavglija, glavnega junaka Knjige o džungli, je Kipling bralcem prvič


~ 26 ~

predstavil v noveli V rukhu [In the rukh], ki je bila leta 1893 objavljena v zbirki novel Veliko

domislekov [Many inventions]. Leta 1897 je napisal daljšo povest Pogumni kapitan [Captains

courageous], pet let pred tem zbirko Vojaške balade, v katerih prevladuje vojaška snov. Le-to

je leta 1896 uporabil tudi v pesniški zbirki Sedmero morij [The seven seas]. (Prav tam)

Po vrnitvi v Anglijo, leta 1899, je pisatelj napisal knjigo, v kateri se spominja svojih

gimnazijskih let, Stebelce in tovariši [Stalky & Co.]. Istega leta je izdal tudi zbirko pesmi z

naslovom Odhodna in druge pesmi [Recessional and other poems]. Ob šestdesetletnici vladanja

kraljice Viktorije in ob dvajsetletnici indijskega cesarstva, leta 1897, je objavil pesem Odhodna

[Recessional]. (Prav tam)

V Angliji se je Rudyardu in Caroline rodil tretji otrok, sin John. Kiplinga je še vedno gnala

časnikarska žilica in tako je veliko potoval po svetu, vsako leto tudi v Južno Afriko. Tam je

spoznal Cecila Rhodesa, predsednika Kapske kolonije, ki je bil pesniški kronist časa, idej in

dogodkov. Leta 1898 so se z družino odpravili v Ameriko, da bi uredili vse potrebno glede

posestva. Na morju jih je ujel vihar, zaradi česar je vseh pet močno zbolelo. Z vsega sveta so

prihajale brzojavke z dobrimi željami. Pisatelju se je stanje izboljšalo, a mu zaradi slabotnosti

žena ni upala povedati, da njuna starejša hči težke bolezni ni preživela. Po ozdravitvi se je

Kipling ponovno vrnil v Anglijo, ravno takrat pa se je začela burska vojna in Rudyard se je

nemudoma odpravil na bojišče, da bi pomagal najti kar najboljšo rešitev. S to potezo je ponovno

povzročil, da so ga označevali za kolonialista in imperialista. (Prav tam)

V Južni Afriki je neutrudno pisal družbenokritične pesmi, zaradi katerih je bil deležen veliko

žaljivk in osebnih napadov, na katere pa ni odgovarjal. Med najbolj odmevnimi pesmimi so bile

Razmišljeni berač [The absent-minded beggar], Breme belega človeka [White Man's Burden],

ki je izšla leta 1899 v Timesu, in Naseljenec [The Settler]. V svojih delih je opozarjal pred

zaslepljenostjo vojne in njenimi posledicami in morda je tudi njegov dobrodejni vpliv

pripomogel k skrajšanju vojne. (Prav tam)

Med bivanjem v Južni Afriki se je Kipling seznanil z angleškim generalom Baden-Powellom,

ustanoviteljem skavtov. Pridružil se mu je v prizadevanju, da bi mlade preusmerjal od vojn in

nasilja k plemenitejšim ciljem. V tistem času ga je zelo pritegnil vse bolj priljubljen

avtomobilizem pa tudi poskusi z letalstvom in fantastika. Med tem je še vedno izdajal svoja

dela, ni se loteval nobenih novih oblik in snovi, je pa vseeno spretno sledil perečim družbenim

tematikam. Leta 1901 je izšel roman Kim [Kim], ki je Kiplingovo najdaljše delo iz tega


~ 27 ~

obdobja. V romanu je ponovno pisal o Indiji svoje mladosti ter obnovil svoje človeške in

pisateljske izkušnje. V naslednjem letu (leta 1902) je izdal knjigo za otroke Kratke zgodbice

[Just so stories], v kateri se je na šaljiv način lotil opisa Darwinove razvojne teorije. Zgodbe v

tej knjigi so še posebej prisrčne zato, ker jih je pripovedoval svojima otrokoma. Napisal je tudi

zbirko otroških zgodb iz angleškega bajeslovja. Izšla je leta 1906 pod naslovom Škrat z griča

[Puck of Pook's hill]. Leta 1907 je mladi pisatelj prejel Nobelovo nagrado, v javnosti pa so spet

završali stari očitki proti njemu. Kipling, ki še vedno velja za najmlajšega prejemnika te

nagrade, je bil tudi prvi Britanec, ki je prejel Nobelovo nagrado za področje književnosti. (Prav

tam)

Vsa razočaranja, ki jih je v življenju doživljal, ter smrt hčerke so ga že pri štiridesetih letih, ko

naj bi bil na vrhuncu življenjske moči, pahnili v samoto. Še vedno pa je pisal, spremljal aktualna

dogajanja ter pilil svoj slog – njegove novele so postale še bolj dognane in mojstrske. Leta 1910

je napisal eno njegovih najbolj znanih pesmi, v kateri lahko prepoznamo ves njegov človeški

in pisateljski kredo. To je pesem Če … [If …], ki jo je posvetil svojemu sinu Johnu. Leto za

tem (leta 1911) je izšla še pesniška zbirka štiriindvajsetih pesmi o znamenitih angleških

dogodkih in osebnostih, Zgodovina Anglije [A history of England]. (Prav tam)

Kiplinga so mnogokrat predlagali za pridobitev različnih (političnih) naslovov, a jih je vztrajno

zavračal z obrazložitvijo, da svojo nalogo bolje opravlja brez njih. Tako je trikrat zavrnil

plemiški naslov, prvič leta 1899, nato še leta 1917 in 1921. 1924. leta pa je zavrnil lordski

naslov, v sprejetje katerega ga je neuspešno prepričeval sam kralj Jurij Peti. Ni želel kandidirati

na volitvah niti pospremiti kralja Jurija Petega v Indijo, čeprav je bil pri vzpostavljanju odnosov

med Anglijo in Indijo zaslužen vsaj toliko kot Sueški prekop. Sprejemal pa je častne doktorate

na številnih univerzah, članstvo v Francoski akademiji in zlato medaljo Kraljevske družbe za

literaturo, saj v teh nazivih ni videl povezave s politiko. (Prav tam)

Pisatelja je zelo prizadelo, ko je leta 1916 v prvi svetovni vojni na bojišču umrl njegov sin John,

katerega je sam v svoji domoljubni vnemi spodbujal, naj se kot prostovoljec pridruži vojski.

Pisal je vse do svoje smrti, 18. januarja 1936. Doletela ga je med pisanjem spominov, s čimer

je začel ob svoji sedemdesetletnici. Zamislil si jih je kot zelo kratke in jih tudi skromno naslovil

z Nekaj o sebi [Something of myself]. (Prav tam)


~ 28 ~

Po smrti Kiplingove žene leta 1939 so hišo »Bateman's« v East Sussexu spremenili v muzej, ki

si ga je možno ogledati še danes. Hiša in posestvo sta v lasti organizacije National Trust, ki

skrbi za muzejske zbirke in na posestvu organizira različne dogodke.

Bibliografija

Epika – kronološka ureditev:

� Črna ovca [Baa baa, black sheep], 1888

� Zgodbe s hribov [Plain Tales from the Hills], 1888

� Luč, ki je ugasnila [The light that failed], 1890

� Smithova uprava [The Smith administration], 1891

� Pooblastilo [The letter of marquee], 1891

� Življenjske ovire [Life's handicap], 1891

� Naulahka [The Naulah], 1892

� Veliko domislekov [Many Inventions], 1893

� Knjiga o džungli [The Jungle Book], 1894

� Druga knjiga o džungli [The Second Jungle Book], 1895

� Zunaj Indije [Out of India], 1895

� Vojaške zgodbe [Soldier tales], 1896

� Romani, zgodbe in pesmi [The novels, tales and poems], 1897

� Pogumni kapitani [Captains Courageous], 1897

� Izdaja za tujino [Outward bound edition], 1897

� Vsakdanje delo [The Day's Work], 1898

� Prihodnje ladjevje [A Fleet in Being], 1898

� Stebelce in tovariši [Stalky & Co.], 1899

� Z morja na morje [From Sea to Sea - Letters of Travel], 1899

� S številko tri [With number three], 1900

� Svetlejša stran vojne [War's brighter side], 1901

� Kim [Kim],1901

� Železniška reforma v Veliki Britaniji [Railwai reform in Great Britain], 1901

� Greh čaranja [The sin of witchcraft], 1901

� Vednost o uporu [The science of rebellion], 1902

� Kako je nastala abeceda in druge čisto zaresne zgodbe [Just So Stories for Little

Children], 1902


~ 29 ~

� Promet in odkritja [Traffics and Discoveries], 1904

� Spak s pakovega griča [Puck of Pook's Hill], 1906

� Pismo o morebitnem viru viharja [A letter on a posible source of the tempest], 1906

� Predsedniški govor [Speech as chairman], 1907

� Zdravniki [Doctors], 1908

� Pisma družini [Letters to the family], 1908

� Ob dimniku [Abaft the funnel], 1909

� Akcije in reakcije [Actions and Reaction], 1909

� Plačila in pravljice [Rewards and Fairies], 1910

� Zakaj gre sneg na Vernetu [Why the snow falls at Vernet], 1911

� Dela [Works], 1913

� Izdaja Sedem morij [Seven seas edition], 1913

� Nova armada pri vajah [The new army in training], 1915

� Ob ladjevju [The fringes of the fleet], 1915

� Francija v vojni [France at war], 1915

� Zgodbe iz trgovine [Tales of the trade], 1916

� Vojskovanje na morju [Sea Warfare], 1916

� Različnost bitij [A Diversity of Creatures], 1917

� Oči Azije [The eyes of Asia], 1917

� Vojna v hribih [The war in the mountains], 1918

� Kiplingovo sporočilo [Kipling's message], 1918

� Grobovi padlih [The graves of the fallen], 1919

� Popotna pisma [Letters of travel], 1920

� Anglija in angleščina [England and the english], 1921

� Prvi naskok na Sorbono [The first assault upon the Sorbonne], 1922

� Kiplingova antologija [A Kipling anthology], 1922

� Irske straže v svetovni vojni [The irish guards in the great war], 1923

� Zgodbe s kopnega in z morij za skavte in vodnike [Land and Sea Tales for Scouts and

Guides], 1923

� Neodvisnost [Independence], 1924

� Izbor Kiplingove proze [A choice of Kipling's prose], 1925

� Ladjedelništvo [A shipping industry], 1925

� V breme in v dobro [Debits and Credits], 1926

� Umetnost domišljije [The art of fiction], 1926


~ 30 ~

� Brazilski zapiski [Brazilian sketches], 1927

� Kipling v enem zvezku [The one volume Kipling], 1928

� Knjiga besed [A Book of Words], 1928

� Zdravljenje z zvezdami [Healing by the stars], 1928

� Popolno stebelce in drugi [The complete Stalky and co.], 1929

� Tvoj služabnik pes [Thy Servant a Dog], 1930

� Roki in omejitve [Limits and Renewals], 1932

� Vse zgodbe o Mavgliju [All the Mowgli stories], 1933

� Spomini iz Francije [Souvenirs of France], 1933

� Zbrane zgodbe o psih [Collected dog stories], 1934

� Vse zgodbe o škratu [All the puck stories], 1935

� Nekaj o sebi [Something of Myself], 1936

� Iz oči v oči z dejstvi [Facing the facts], 1936

Lirika – kronološka ureditev:

� Dijaške pesmi [Schoolboy lirics], 1881

� Odmevi [Echoes], 1884

� Okrajne popevke in druge pesmi [Departmental Ditties and and other verses], 1886

� Vojaške balade in druge pesmi [Barrack-room Ballads and other verses], 1892

� Sedem morij [The Seven Seas], 1896

� Odhodna in druge pesmi [Recessional and other poems], 1899

� Pet narodov [The Five Nations], 1903

� Angleška zgodovina [A history of England], 1911

� Pesmi iz knjig [Songs from Books], 1913

� Pesniška dela [Poetical works], 1914

� Dvajset pesmi [Twenty poems], 1918

� Leta vmes [The Years Between], 1919

� Pesmi za mladino [Songs for youth], 1924

� Pesmi 1886–1929 [Poems 1886–1929]

� Pesmi z morja [Songs from the sea], 1929

� Vzhodno od Sueza [East of Suez], 1931

� Zbrana dela v prozi in stihih [Complete works in prosa and verse], 1937

� Pesmi Rudyarda Kiplinga [Rudyard Kipling's verse], 1940


~ 31 ~

� Izbor Kiplingovih pesmi [A choise of Kipling's verse], 1941

Dostopnost Kiplingovih del pri nas

Pri pregledu zaloge Kiplingovih del v Vzajemni bibliografsko-kataložni bazi podatkov

(COBIB.SI) smo ugotovili, da je pri nas dostopnih veliko Kiplingovih del v slovenščini in tudi

v drugih jezikih ter v različnih letnicah izida. V nadaljevanju sledi pregled, v katerih jezikih pri

nas najdemo Kiplingova dela. Dela so navedena v abecednem vrstnem redu, v oklepajih pa so

zapisane letnice izida.

� Angleščina

o A choice of Kipling's verse (1944, 1945, 1963, 1973)

o A collection of Rudyard Kipling's Just so stories (2004)

o A fleet in being: notes of two trips with the Channel Squadron (1899)

o A school history of England (1930)

o All the mowgli stories (1968)

o Baa baa, black sheep; The gardener (1995)

o Captains courageous (1995, 2008)

o Captains courageous: a story of the Grand Banks (1995)

o Collected stories (1994)

o Debits and credits (1982, 1993)

o Departmental ditties and other verses (1899)

o Early verse by Rudyard Kipling: 1879-1889: unpublished, uncollected, and

rarely collected poems (1986)

o From sea to sea: in two volumes (1900)

o Gunga Din and other favorite poems (1990)

o Jungle book stories (1982, 1984, 1990, 1994)

o Just so stories (1972, 1974, 1987, 1994)

o Just so stories: for little children (1975, 1978, 1986)

o Just so stories: How the rhinoceros got his skin (1992)

o Just so stories for little children (1902)

o Kim (1901, 1969, 1983, 1987, 1989, 1993, 1994, 1995)

o Kim: notes (1968)

o Kim [Zvočni posnetek] (1994)

o Kipling (1981)


~ 32 ~

o Kipling: Victorian balladeer (1999)

o Life's handicap: being stories of mine own people (1948)

o Mowgli's brothers (1992, 1996)

o Plain tales from the Hills (1890, 1964, 1987, 1991, 1994)

o Puck of Pook's hill (1967, 1994)

o Puck of Pook's Hill; and, Rewards and fairies (1992)

o Rewards and fairies (1992)

o Rikki-tikki-tavi and other stories [Zvočni posnetek] (1995)

o Selected poems (1994)

o Short stories. Vol. 1, A Sahibs' war and other stories (1979, 1984)

o Short stories. Vol. 2, Friendly Brook and other stories (1977, 1984)

o Something of myself: for my friends known and unknown (1964, 1977, 1988)

o Stalky & co. (1899)

o Tales from The jungle book (1994, 2008)

o The best short stories (1997)

o The city of dreadful night and other sketches (1900)

o The complete verse (2006)

o The elephant's child (1978, 1989)

o The elephant's child: a classic tale (2006)

o The five nations (1903)

o The jungle book (1968, 1969, 1973, 1984, 1989, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995,

1996,1997, 2000, 2001, 2002, 2010, 2013, 2014)

o The jungle book [Zvočni posnetek] (2008)

o The jungle book and other stories: [with full colour illustrations] (1993)

o The jungle books (1961, 1987, 1994, 2008)

o The jungle books [Zvočni posnetek] (1995)

o The jungle books and Just so stories (1986)

o The light that failed (1951, 1988)

o The man who would be king and other stories (1987)

o The room in the tower: and other ghost stories (1999)

o The second jungle book (1897, 1968, 1969, 1982, 1987)

o The seven seas (1897)

o The Story of the Gadsbys and under the Deodars (1891)


~ 33 ~

o Three stories from the Jungle Book. Für den Schulgebrauch ausgewählt und hg.

von J. Ellinger (1919)

o Traffics and discoveries (1973)

o Two Stories. With Notes [by] A.Sarde. Nuova Ristampa (1941)

� Angleščina in nemščina

o Vier Erzählungen: für den Schulgebrauch ausgewählt und herausgegeben (1901)

o Das zweite Dschungelbuch (1994)

� Beloruščina

o Maugli: z "Knigi Džungljau": apavjadanni (1982)

� Češčina

o Bez božího požehnání. Lucie Gelmerothová. Malý zpěvák. Stříbrné pruty.

Dobrá přítelkyně Antonica Sotgiu (1910)

o Obrázky z Indie (1896)

o Obrázky z Indie II (1986)

� Francoščina

o Capitaines courageux. Une histoire du Banc de Terre-Neuve (1903)

o Kim: roman (1971)

o La lumière qui s'éteint: roman traduit de l'anglais (1986)

o Le livre de la jungle (1921)

o Le livre de la jungle: préface de Jean Gattégno (1988)

o Le livre de la jungle. [La princesse au petit pois (2005)

o Le second livre de la jungle (1920)

o L'enfant d'éléphant (2006)

o Oeures choisies. Avec une notice par Michel Epuy (1919)

o Simples Contes des Collines (193?)

o Souvenirs de France (2006)

� Hrvaščina

o Kako je slon stekao surlu: i druge priče za djecu (1987)

o Knjiga o džungli (1967, 1991)

o Svjetlost se ugasila (1957)

� Italijanščina

o Capitani coraggiosi (1987, 1988, 1995)

o Il capriccio del canguro (1992)

o Il libro della giungla (1995, 1998, 2009)


~ 34 ~

o Il libro della giungla: storie di Moogli (1954)

o Il piccolo elefante (1993)

o Il secondo libro della giungla (1989)

o Kim (1972, 1975, 1994, 2010)

o Kim: versione integrale (1989)

o La gola della balena (1990)

o La guerra nelle montagne: impressioni dal fronte italiano (1988, 2011)

o La pelle del rinoceronte (1994)

o Lettera a un figlio (2007)

o L'uomo che volle farsi re; e, I costruttori di ponti (1994)

o Storie proprio cosí (1988, 1993)

� Korejščina

o Hogisimjaeng-i Agi kokkri (2004)

� Madžarščina

o A dzsungel könyve (1963, 1972, 1986, 1994, 2000)

o A dzsungel könyve: [házi olvasmány az általános iskolai nevelés és oktatás 5.

osztálya számára] (1980)

o Állatmesék (1994, 2007)

o Az elefántkölyök (1983)

o Az elefántkölyök: mesék (1963)

o Három kópé (2000)

o Hogyvolt-mesék (2010)

� Nemščina

o Das Dschungelbuch (1923, 1989, 1991)

o Das Dschungelbuch. Neu übersetzt von Benevenuto Hauptmann (1927)

o Das Dschungelbuchl (1989)

o Das kommt davon! Geschichten und Märchen. [Deutsch v. Hans rothe.] Mit 8

farbigen Bildern v. Walter Trier (1929)

o Im Dschungel (1989)

o Kleine Geschichten aus den Bergen: ins deutsche übertragen von Wilhelm

Lehmann (192?)

o Rikki-tikki-tavi (1995)

o Wieso das Känguruh so lange Beine hat: der Singsang vom alten Känguruh

(1990)


~ 35 ~

� Nizozemščina

o Hoe de olifant een lange slurf kreeg (1989)

� Norveščina

o Hvordan elefanten fikk sin lange snabel (1989)

� Ruščina

o Begstvo Belyh Gusar (1946)

� Slovenščina

o Druga knjiga o džungli (1943, 1967, 1980)

o Džungla (1908)

o Kako je nastala abeceda in druge čisto zaresne zgodbe (1999)

o Kako je slonček dobil rilec [Zvočni posnetek] (1983)

o Kim: roman (1933)

o Knjiga o džungli (1927, 1943, 1951, 1960, 1965, 1980, 1991, 1996, 2001, 2003,

2013)

o Maček, ki je hodil svoja pota (1994)

o Mavglijeve zgodbe: izbor zgodb iz Knjige o džungli in Druge knjige o džungli,

namenjen voditeljem volčičev in volkuljic (2003)

o Novele (1984)

o Pogumni kapitani (1994)

o Pogumni kapitani: povest z Velikih sipin (1958, 1975)

o Slonček (1998)

o Slonček [Zvočni posnetek] (1999)

o Spak s Pakovega griča (2000)

o Vampir (2005)

o Zakaj – zato (1931)

� Srbščina

o Pripovetke iz Indije (1932)

o U carstvu životinja. Preveli i uredili Miodrag V.matić i Mihailo K. Stanojević

(1935)

o U cvetu mladosti: i druge pripovetke (1990)

� Srbohrvaščina

o Knjiga o džungli (1965)


~ 36 ~

Ugotavljamo, da je po podatkih, ki so dostopni na strani COBIB.SI, v Sloveniji na voljo

približno 230 knjig, ki jih je napisal Rudyard Kipling. Pri tem smo upoštevali tudi soavtorstva,

zbirke, ki so jih uredili drugi avtorji, in različne izdaje istih del. Od tega lahko v slovenščini

preberemo 17 različnih del.

Glede na to, da je bil Kipling dokaj plodovit avtor – njegova bibliografija obsega 91 del, ki so

navedena v enem od prejšnjih poglavij – je v slovenščino prevedenih le slabih 19 % njegovih

del.

Glede na zbrane podatke je pri nas dostopen širok izbor Kiplingovih del v petnajstih različnih

jezikih, kar odpira možnosti za učitelje, da knjige v drugih jezikih uporabijo pri pouku za

tujejezične učence ali pri pouku tujih jezikov.

Na osnovi 10. člena Zakona o osnovni šoli imajo namreč otroci priseljenci pravico do učenja

svojega materinega jezika in kulture. Osnovna šola DBB Hrpelje je ena redkih osnovnih šol, ki

to dejansko uveljavlja, saj je na večini osnovnih šol največja težava pomanjkanje primerno

izobraženega kadra. (Prim. Vižintin, 2009; povzeto po: Premrl, 2011)

»Znano je, kako učenci potrebujejo pozitivno samopodobo na področju branja. To lahko pri

tujejezičnem učencu dosežemo s knjigami v knjižnici v njegovem jeziku, možnost opravljanja

bralne značke tako, da prebere knjigo v tujem jeziku in jo nato obnovi v slovenščini ali tujem

jeziku. Pri domačem branju se lahko išče razlike med delom v slovenščini ter v tujem jeziku.

Obnovo lahko učenec napiše tudi v svojem jeziku, če na šoli obstaja učitelj, ki lahko napisano

pregleda. Gre namreč za književnost, kjer ima največji pomen branje in ne jezik. Tudi ko bo

prebral domače branje v svojem jeziku, bo poznal zgodbo, pomen in podrobnosti. Na ta način

bo lažje izražal svoje misli in mnenje o prebranem, saj bo vedel, kaj želi povedati.« (Prav tam:

23)


~ 37 ~

4.0 PREDSTAVITEV PROBLEMA

4.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN HIPOTEZE

V raziskavi smo želeli dobiti odgovore na vprašanja:

1. Ali so dela Rudyarda Kiplinga dostopna v slovenskih knjižnicah in v katerih jezikih?

2. Ali se priročnik za skavtske voditelje, Mavglijeve zgodbe, ter prvi dve seriji risank

Knjiga o džungli oblikovno in vsebinsko ujemajo z izvirnikoma, Knjigo o džungli ter

Drugo knjigo o džungli?

3. Ali je mogoče Kiplingovi deli obravnavati pri pouku književnosti in pri tem v pouk

vključiti tudi elemente skavtske metode?

Iz obravnavanih vprašanj smo izpeljali naslednje hipoteze:

1. Dela Rudyarda Kiplinga so v slovenskih knjižnicah dobro zastopana in jih je mogoče

dobiti v različnih jezikih, največ jih je v slovenščini, angleščini in nemščini, dostopna

pa so tudi v jezikih manjšin, ki živijo v Sloveniji.

2. Priročnik za skavtske voditelje se oblikovno razlikuje od izvirnikov, vsebinsko pa je

delom izvirnikov, ki opisujejo življenje dečka Mavglija v džungli, enak.

3. Serija risank je oblikovno obširnejša od obeh izvirnikov, vsebinsko pa se navezuje na

tista poglavja, ki opisujejo življenje dečka Mavglija v džungli.

4. Kiplingovi deli je mogoče obravnavati pri pouku književnosti v višjih razredih

devetletke in pri tem tudi vključiti elemente skavtske metode.


~ 38 ~

5.0 PREDSTAVITEV TEME

5.1 OBRAVNAVANA DELA

Knjiga o džungli

Posamezne pravljice, ki jih najdemo v Knjigi o džungli, so izhajale v angleškem časopisju v

letih 1893 in 1894, v knjigi pa so bile izdane leta 1894. Prvo izdajo Knjige o džungli v

slovenščini najdemo že leta 1927, najmlajši ponatis v slovenščini pa je bil izdan leta 2013.

Največkrat je kot prevajalec naveden Janez Gradišnik. V obravnavo smo vzeli slovensko izdajo

Knjige o džungli, ki je izšla leta 1996 pri Mladinski knjigi.

Druga knjiga o džungli

Tudi pravljice, ki so bile leta 1895 izdane v knjigi Druga knjiga o džungli, so pred tem angleški

bralci, med katerimi je bil Rudyard Kipling prav zaradi njih vse bolj priljubljen, že lahko

prebrali v domačih časopisih. V slovenščini je bila Druga knjiga o džungli prvič izdana leta

1943, zadnjič pa leta 1980. Obravnavali smo zadnjo slovensko izdajo te knjige, ki jo je založila

Mladinska knjiga.

Mavglijeve zgodbe

Mavglijeve zgodbe so izbor pravljic iz Knjige o džungli in Druge knjige o džungli. Leta 2003

jih je izdalo Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Knjiga je prevod in dopolnitev

knjige Le storie di Mowgli, ki jo je izdala italijanska skavtska organizacija AGESCI kot

pripomoček za voditelje volčičev in volkuljic.

Serije risank Knjiga o džungli

Serijo risank je po knjižni predlogi Rudyarda Kiplinga izdelal indijski studio DQ Entertainment

in jo izdal v dveh sezonah, ki skupno vsebujeta 104 risanke. Vsaka risanka je dolga približno

11 minut. V Sloveniji je risanke med letoma 2014 in 2016 na desetih DVD-jih izdala Založba

kaset in plošč RTV Slovenija, vse pa so tudi sinhronizirane v slovenščino. V diplomskem delu

smo obravnavali prva dva izdana DVD-ja risank v slovenščini, na vsakem od njiju je po 10

epizod.


~ 39 ~

5.2 PRIMERJAVA KNJIGE O DŽUNGLI, MAVGLIJEVIH ZGODB,

RISANK KNJIGA O DŽUNGLI

Primerjava zvrsti in vrst

knjiga/medij Knjiga o džungli,

Druga knjiga o

džungli

Mavglijeve zgodbe risanke Knjiga o

džungli

zvrst pripovedništvo pripovedništvo animirani film

vrsta klasična avtorska

pravljica

klasična avtorska

pravljica

3D računalniška

animacija

opombe V obeh knjigah je tudi

nekaj pesniških oblik.

V knjigi je tudi nekaj

pesniških oblik.

Izbranim pravljicam iz

obeh Kiplingovih

knjig so dodani

napotki za delo

voditeljev volčičev in

volkuljic, zato se

knjiga uporablja tudi

kot skavtski priročnik.

Primerjava zunanje zgradbe (poglavja, zaporedje zgodb, prolog/epilog, kitice)

Knjiga o

džungli

Druga knjiga o

džungli

Mavglijeve

zgodbe

risanke Knjiga o

džungli

število izdanih/

obravnavanih

zbirk

1/1 1/1 1/1 10/2

število

poglavij/epizod

7 8 9 DVD 1: 10

DVD 2: 10

zaporedje

poglavij/epizod

Mavglijevi

bratje

Kajin lov

Kako je prišel

strah

Mavglijevi bratje

Kajin lov

DVD 1

Človeška past

Divje črne čebele


~ 40 ~

Tiger! Tiger!

Beli tjulenj

Riki-tiki-tevi

Slonji tumaj

Služabniki

njenega

veličanstva

Čudež Parana

Begeta

Kako so spustili

džunglo v vas

Pogrebnika

Kraljevi ankus

Kvikern

Rdeči psi

Pomladni tek

Kako je prišel

strah v džunglo

Rdeča roža

Tiger tiger

Kako so spustili

džunglo v vas

Kraljevi ankus

Rdeči psi

Pomladni tek

Kaja v slabi koži

Tekma

Opičja kraljica

Speča pitonka

Zaklad hladnih

brlogov

Legenda o

Velikem

kremplju

Ribolov

Polet s

škarnikom

DVD 2

Mavglijeva

zgodba

Kdo je

najpogumnejši?

Slap

Rešitelj Darzi

Mavglijeva

bleščica

Družina

Najmočnejši

zmaga

Dan, ko se je

tresla zemlja

Izlet po džungli

Kačji Pik

pesmi na začetku in

na koncu

vsakega

poglavja, v

nekaterih

na začetku in na

koncu vsakega

poglavja, v

nekaterih

poglavjih pa tudi

na začetku in na

koncu vsakega

poglavja, razen pri

poglavju Rdeča

roža, v nekaterih

na začetku in na

koncu vsake

risanke je pesem,

ki jo je napisal

Milan Dekleva


~ 41 ~

poglavjih pa

tudi vmes

(Beli tjulenj,

Veliki Tumaj,

služabniki

njenega

veličanstva)

vmes (Kako so

spustili džunglo

v vas,

Pogrebnika)

poglavjih pa tudi

vmes (Kako so

spustili džunglo v

vas)

po glasbeni

predlogi Guyja

Michelmora

prolog ne ne da, predgovor in

uvod

ne

epilog ne ne ne, dodani pa so

opisi glavnih in

drugih likov,

razlaga nekaterih

drugih pojmov iz

džungle in

priporočena

delitev zgodb za

pripovedovanje v

krdelu

ne

Primerjava notranje zgradbe (dogajanje, književne osebe, književni čas, književni

prostor, motivi, pripovedovalec)

KNJIGA O DŽUNGLI

MAVGLIJEVI BRATJE

Uvod: Nočna pesem v džungli

Pripovedovalec: vsevedni

Književni čas: nekega večera ob sedmih, po dnevnem počitku, neke noči, ko je bil zbor krdela,

čez deset ali enajst let, na dan zbora

Književni prostor: v Sionijskih hribih, votlina – volčji brlog, Posvetovalna skala na vrhu hriba,

džungla, zorani svet


~ 42 ~

Književne osebe: oče Volk, mati Volkulja, štirje volčji mladiči, šakal Tabaki, človeški mladič

– Mavgli, tiger Šir kan, vodja krdela Akila, štirideset ali še več volkov, medved Balu, črni

panter Bagira

Motivi: hinavščina, ogenj, spoštovanje zakonov, skupnost, odkupnina, brezskrbnost, sovraštvo,

upor

Književno dogajanje: Šakal Tabaki prinese v volčji brlog novico, da bo tiger Šir kan prestavil

svoje lovišča v hribe okoli brloga. Oče Volk in mati Volkulja se jezita, ker bo s tem splašil

divjačino v okolici in privabil jezne vaščane, ki bodo v lovu nanj uničevali njihovo džunglo. Po

Tabakijevem odhodu mati Volkulja in oče Volk zaslišita tigrovo rjovenje, po katerem sklepata,

da je neuspešno lovil človeka in si pri tem opekel šape v tabornem ognju. Kmalu za tem je k

brlogu prišel človeški mladič, za njim pa še razjarjeni Šir kan. Mati Volkulja in oče Volk sta se

odločila, da človeškega mladiča zaščitita in obdržita, mati Volkulja ga je poimenovala Mavgli

– žaba. Po džungelski postavi sta morala volčja starša mladiče predstaviti zboru krdela pri

Posvetovalni skali, kjer sta se morala vsaj dva pripadnika krdela potegniti za mladiča. To sta

storila Balu in Bagira. Mavgli je mirno živel v krdelu, pomagal volkovom in se učil džungelskih

spretnosti in modrosti. Bratje v krdelu so ga večkrat opozorili, da je Šir kan njegov sovražnik

in ga bo še poskušal ubiti, če ne bo Mavgli prej ubil njega. Medtem se je Šir kan spoprijateljil

z mlajšimi volkovi iz krdela, ki so se obračali proti Mavgliju, Akila pa je postajal vse starejši

in nemočen. Bagira je Mavgliju svetoval, naj gre v vas po Rdečo cvetico oz. ogenj, s katerim

se bo branil, ker se ga vse divje živali bojijo. Mavgli je res storil tako. Na zboru se Šir kan

zavzema za to, da bi mu krdelo izročilo človeškega mladiča, za Mavglija so se zavzeli samo

Akila, Bagira in še kakih deset volkov. Volkovi so bili že na tem, da se začnejo boriti, ko jih je

Mavgli ustavil z ognjem in jih razgnal. Izločil se je iz krdela, se v joku poslovil od prijateljev

in volčje družine ter odšel v človeško vas.

Zaključek: Lovska pesem sionijskega krdela

KAJIN LOV

Uvod: Balujeva vodila



~ 43 ~

Književni čas: nekaj časa pred tem, ko so Mavglija izgnali iz sionijskega volčjega krdela ali

preden se je maščeval nad tigrom Šir kanom, v dneh, ko je Balu Mavglija učil džungelske

postave, pozno popoldne, ponoči

Književni prostor: džungla, Mrzli brlogi

Književne osebe: Balu, Bagira, Mavgli, opičje ljudstvo – bandar-log, kača Kaja

Motivi: učenje, postava (zakoni), boj

Književno dogajanje: Balu je Mavglija učil mojstrskih besed džungle, ki ga bodo varovale pred

različnimi živalmi in s katerimi jih bo lahko prosil za pomoč. V pogovoru Mavgli Baluju in

Bagiri pove, da se je igral z opičjim ljudstvom, bandar-logom, in da so mu opice rekle, da je

njihov brat po krvi in bo nekega dne njihov vodnik. Balu in Bagira sta bila zgrožena, saj je

bandar-log ljudstvo brez postave in džungelska ljudstva ne želijo imeti opravka z njimi. Opice

so nato med opoldanskim počitkom prijele Mavglija in ga med vrhovi dreves odnesle v opičje

mesto – v Mrzle brloge. Med potjo je Mavgliju z mojstrskimi besedami uspelo pridobiti

pozornost škarnika Čila, kateremu je naročil, naj pazi njegovo sled in Baluju ter Bagiri sporoči,

kam ga nesejo opice. Medtem sta Balu in Bagira skovala načrt, kako bi rešila Mavglija, in odšla

prosit za pomoč še kačo Kajo. Skupaj so se odpravili proti Mrzlim brlogom. V Mrzlih brlogih

se je vnel silovit boj med opičjim ljudstvom ter Bagiro in Balujem, ki ga je zaključila Kaja, ko

je silovito napadla gručo opic, jo razpodila in utišala. Rešila je tudi Mavglija iz pasti med

ruševinami, v katero je bil padel pred tem. S kačjim plesom je nato uročila opice in dobila

zasluženo večerjo, Mavgli pa je medtem pohlevno sprejel kazen za nepremišljeno igranje z

bandar-logom.

Zaključek: Popotna pesem bandar-loga

TIGER! TIGER!

Uvod: pesem o lovu


Književni čas: po boju s krdelom pri Posvetovalni skali, tri mesece kasneje, ob svitu, čez mesec

dni, ko se je vzdignil mesec, ko je mesec ravno zahajal


~ 44 ~

Književni prostor: obdelani svet, človeška vas, Mesuina hiša, indijski pašnik, džungla,

Posvetovalna skala

Književne osebe: Mavgli, vaščani, duhovnik, Mesua, Sivi brat, Mesuin mož, vaški poglavar,

Baldio, vaški lovec, Rama, veliki čredni bik, Akila, mati Volkulja, Bagira

Motivi: maščevanje, zvitost, zavezništvo

Književno dogajanje: Mavgli se je v človeški vasi navajal na človeško življenje ter se učil

človeških šeg in običajev. Živel je pri vaščanki Mesui in njenem možu, ki jima je tiger pred leti

odnesel otroka. Sivi brat mu je nosil novice iz džungle in ga obvestil, da ga namerava Šir kan

ubiti. Mavglija so poslali na delo, past goveda in bivole, skupaj z ostalimi vaškimi pastirji.

Nekega dne je Sivi brat prišel Mavglija opozorit, da se je Šir kan vrnil v džunglo in da namerava

Mavgliju ob zori pripraviti zasedo. Mavgli se je odločil, da bo tigra napadel prvi. Skupaj s Sivim

bratom in z Akilo so skovali načrt in ga napadli s pomočjo črede, ki sta jo volkova razdelila na

pol, tako da so Šir kana v soteski obkolili z obeh strani in ga poteptali. Mavgli ga je odrl, pri

čemer ga je zmotil Baldio, ki mu je želel tigrovo kožo vzeti in jo v človeški vasi zamenjati za

denarno nagrado. Deček se ni pustil zmesti in je Akili ukazal, naj Baldia prežene. Zaradi tega

je stari lovec verjel, da ima Mavgli nadzemeljske moči, kar je šel brž povedat vaščanom, ki so

ga nato izgnali iz svoje vasi. Mavgli se je vrnil v džungli, kjer je Šir kanovo kožo razprostrl na

Posvetovalno skalo. Volkovi so želeli, da bi postal njihov voditelj, vendar Mavgli na to ni

pristal. Odločil se je, da bo odslej sam lovil po džungli, v svojo družbo je sprejel le štiri volčiče.

Zaključek: Mavglijeva pesem, ki jo je pel na Posvetovalni skali, ko je plesal na Šir kanovi koži

BELI TJULENJ

Uvod: Tjulenja uspavanka

Pripovedovalec: vsevedni (zgodbo mu je povedal Limeršin, zimski stržek)

Književni čas: pred nekaj leti

Književni prostor: Nova stožna ali Severovzhodni rt na otoku Sv. Pavla, daleč daleč v

Beringovem morju, Tihi ocean, Mrožji otoček


~ 45 ~

Književne osebe: Morski lovec, orjaški siv tjulenj, Matka, Lovčeva žena, holuščiki, dve, tri in

štiri leta stari tjulnji, Kotik, Matkin mladič, Kerik Buterin, glavar lovcev, Pantelemon, Kerikov

sin, morski lev, Morski čarovnik, mrož, morske krave

Motivi: pobijanje tjulnjev, vdanost v usodo, vztrajnost, boj za boljše življenje

Književno dogajanje: Na otok Nova stožna je vsako pomlad za pol leta prišlo živet na stotisoče

tjulnjev. Njihovo bivanje na otoku se je začenjalo z boji za najboljša mesta na obali, kjer so

njihove samice nato skotile mladiče. Samica Morskega lovca, Matka, je skotila mladiča Kotika

z belim kožuhom. Jeseni so tjulnji odplavali v Tihi ocean, tam je Matka naslednjih šest mesecev

Kotika učila tjulnjih spretnosti. Bolj ko se je bližalo poletje, bolj je tjulnje spet vleklo na kopno,

tja se je skupaj z ostalimi odpravil tudi Kotik, ki je bil to leto že eden izmed holuščikov. Med

igro sta k mladičem prišla lovec na tjulnje in njegov sin ter jih kakšnih sto odgnala v klavnico.

Kotik jim je sledil in pretresen nad prizori, ki jih je videl, je sklenil poiskati miren kraj za tjulnje,

kjer ne bo ljudi. Najprej je govoril z morskim levom, ki ga je napotil k Morskemu čarovniku na

Mrožjem otočku. Morski čarovnik ga je napotil naprej k morski kravi. Na Novi stožni nihče ni

razumel njegovih poskusov, vsi so se sprijaznili s tem, da ljudje tjulnje ubijajo, celo Kotikova

oče in mati. Vendar Kotiku misel na rešitev ni dala miru, sklenil je, da bo jeseni poiskal morsko

kravo in miren otok brez ljudi. Tihi ocean in njegove otoke je raziskoval pet let, ko je že skoraj

obupal je na nekem otoku srečal starega tjulnja in ta mu je povedal, da je nekoč slišal prerokbo

o belem tjulnju, ki bo tjulnje ljudstvo popeljal na miren kraj. Kljub temu da sta ga starša

nagovarjala, da je čas za možitev, je Kotik dobil nov zagon za iskanje mirnega otoka. Odplaval

je proti zahodu in srečal morske krave, nekaj dni jim je sledil in skozi podvodni tunel so ga

pripeljale do mirnega otoka, h kateremu zaradi čeri ne bi mogla pripluti nobena ladja. Odpravil

se je nazaj na Novo stožno, kjer so se mu tjulnji zopet posmehovali. Šele po ostrem bojevanju

z mnogimi tjulnji jih je uspel prepričati, da so mu sledili.

Zaključek: pesem Lukanon

RIKI-TIKI-TEVI

Uvod: pesem o boju med mungom in Negom


Književni čas: Nekega dne, zgodaj zjutraj


~ 46 ~

Književni prostor: vojaška postaja Sigavla, Angležev bungalov

Književne osebe: Riki-tiki, majhen deček - Tedi, njegova mati, velik mož, Darzi in njegova

žena, Neg, velika črna kobra, Negejna, Negova žena, Karait, rjava kačica

Motivi: boj, reševanje življenj, pogum – bojazljivost, neumnost – bistrost

Književno dogajanje: Močna povodenj je na vrt bungalova na vojaški postaji Sigavli prinesla

skoraj mrtvega munga. Na tleh ga je našel deček Tedi in skupaj s staršema so ga posušili in nato

vzeli za svojega. Mungi so zelo živahne in radovedne živali, tako je Riki-tiki, kot je bilo mungu

ime, kmalu spoznal hišo pa tudi druge prebivalce vrta – ptiča šivca, Darzija in njegovo ženo,

kobro Nega in njegovo ženo, Negajno. Kmalu se je izkazalo, da je bila odločitev družine, da

Riki-tikija obdržijo, pravilna, saj je dečka Tedija rešil pred smrtonosnim ugrizom kače,

imenovane Karait. Kmalu po tem je mungo v kopalnici pokončal tudi Nega, ki je v zasedi čakal,

da bo ubil novopriseljeno družino, ki je skalila mir na »njegovem« vrtu. Največji boj pa je Riki-

tikiju ostal za konec – skupaj s ptičjim parom je ukanil kobro, ki je čuvala svoja jajca, ji najprej

uničil vsa jajca razen enega, nato pa pokončal še njo. Od tedaj naprej je skrbel, da na vrt ni

prišla nobena kobra več.

Zaključek: Darzijeva pesem

SLONJI TUMAJ

Uvod: pesem o hrepenenju po svobodi


Književni čas: 47 let po ujetju Kala nega, neko noč, ko se je zvečerilo, ob svitu

Književni prostor: hribovje Garo, jasa na vrhu hriba

Književne osebe: slon Kala neg, Radha piari, Kala negova mati, Veliki Tumaj, Kala negov

gonjač, Mali Tumaj, sin Velikega Tumaja, Petersen sahib, poveljnik, Mačua Apa, glavni

slednik

Motivi: ujetništvo, junaštvo, moč


~ 47 ~

Književno dogajanje: Kala neg je bil slon, ki je družini Tumajev služil že tretjo generacijo in

kazalo je, da bo služil tudi četrtemu rodu, saj je Mali Tumaj hitro rasel bil pa je tudi pogumen

in bister. Slonji Tumaji so bili gonjači, ki so udomačili ujete slone in jih gnali naokrog po

poveljnikovih ukazih. Kala neg je bil že star, zato ni bil več vojaški slon pa tudi vlačenja lesa

je bil oproščen in skupaj z njegovim gonjačem Velikim Tumajem ter njegovo družino so ga

poslali v hribovje Garo krotit ujete divje slone. Mali Tumaj je rad pomagal pri krotenju slonov

v kedah, slonjih ogradah, in glas o njem je prišel tudi do Petersena sahiba, ki mu je ob

izplačevanju mezd gonjačem podaril nekaj denarja in mu rekel, da keda ni kraj za igro in da bo

lahko šel spet vanjo, ko bo videl slone plesati, kar je pomenilo nikoli, ker tega ni videl še noben

človek. Tisto noč je Mali Tumaj zaspal ob Kala negu, sredi noči pa je slišal, da se je kokosova

vrv, s katero je bil Kala neg privezan na steber, strgala in videl ga je odhajati. Poprosil ga je,

naj ga vzame s seboj in Kala neg si ga je z rilcem posadil na hrbet. Hodila sta daleč skozi

gozdove in sčasoma je Mali Tumaj zaslišal, da ob njiju hodijo tudi drugi sloni. Prispeli so na

vrh hriba in deček je zagledal jaso s poteptano zemljo, na njej pa toliko slonov, da jih ni znal

prešteti, vsi ti sloni so začeli plesati in so plesali vse do svita. Nato so se Kala neg z Malim

Tumajem na hrbtu in slonica Padmini, ki ji je tudi uspelo pobegniti iz tabora in se pridružiti

plešočim slonom, vrnili v tabor. Mali Tumaj je ob prihodu uspel Petersenu sahibu le še povedati,

da je videl slonji ples, nato pa je omahnil iz Kala negovega hrbta in v Petersen sahibovi viseči

mreži spal dve uri. Takrat se je zbudil in lovcem, ki so strmeli vanj, naročil, naj gredo po slonjih

sledeh in bodo našli jaso, na kateri je videl slonji ples. Po tem je spet zaspal in spal do večera.

Med tem sta Peterson sahib in Mačua Apa šla po sledeh slonov in res našla jaso, o kateri je

deček pripovedoval. V taboru so zvečer pripravili praznovanje, katerega junak je bil Mali

Tumaj. S krvjo džungelskega petelina so ga označili za hostnika, ki so mu odprte vse džungle,

Mačua Apa pa ga je preimenoval v Slonjega Tumaja, velikega slednika, večjega celo od njega

samega.

Zaključek: pesem Šiva in kobilica

SLUŽABNIKI NJENEGA VELIČANSTVA

Uvod: pesem, ki govori o različnosti ljudi

Pripovedovalec: prvoosebni

Književni čas: neke noči, popoldan


~ 48 ~

Književni prostor: taborišče v kraju Ravalpindi

Književne osebe: avtor, Vixen, avtorjeva psička, mula Billy, kamela, konj Dicka Cunliffa, dva

bela vola, mula mladica, slon, afganistanski poglavar (emir)

Motivi: strah, pomembnost, vloge

Književno dogajanje: V taborišče s trideset tisoč možmi in tisoči živali je na obisk prišla

delegacija afganistanskega emirja. To je za živali predstavljalo veliko spremembo in tako so

kamele ponoči podivjale ter prebudile in iz tabora pregnale kar nekaj ljudi in živali. Tako se je

med topovi, med katere se je zatekel avtor, ki je razumel živalske jezike, zbrala raznolika

skupina živali in se začela pomenkovati o svojih strahovih, o svojem delu in o svojem pogledu

na delo drugih. Avtor jim je prisluhnil. Jezdni konj je pripovedoval o strahu pred kačami ter o

tem, kako se z Dickom Cunliffom bojujeta s krdelom mož z dolgimi, svetlimi noži, mula Billy

je pripovedovala, kako otovorjena vodi baterijo v hrib in skrbi, da ostane skrita, nato pa počaka,

da sestavijo topove in gleda granate, ki pokajo v dolini. Tudi kamela je povedala, da je že

sodelovala v boju. Možje so sto kamel posedli na trg in streljali čez njihove hrbte. Vmešala sta

se vola, ki sta povedala, da se lahko bojuješ samo na en način – tako da dvajset vpreženih volov

skupaj vleče top bliže mestu, kamor si sloni ne upajo, tam jih izprežejo in s topovi obstreljujejo

obzidja, medtem ko se voli pasejo, nato jih zopet vprežejo in topove odvlečejo nazaj do slonov.

Debata se je razvnela in konj in mula sta bila na tem, da se spopadeta, ko ju je ustavil slon, ki

je bil privezan v bližini in je poslušal njihov pogovor. Razložil jim je, zakaj je njega strah in da

se vsakdo nečesa boji. Konj je ugotovil, da je zato prav, da se vsak bojuje na svoj način. Živali

so se začele spraševati, zakaj se morajo sploh bojevati in zaključile so, da zato, ker jim je tako

ukazano in morajo ubogati. Nato so se vse vrnile na svoja mesta, da so jih pripravili na

popoldansko parado za emirja.

Zaključek: Paradna pesem taboriščnih živali

DRUGA KNJIGA O DŽUNGLI

KAKO JE PRIŠEL STRAH

Uvod: pesem o suši



~ 49 ~

Književni čas: nekega leta, nekoč, neko noč

Književni prostor: džungla

Književne osebe: ježevec Iki, Mavgli, Balu, Čil, Bagira, Hati, Šir kan

Motivi: suša, premirje, džungelska postava

Književno dogajanje: V džungli je bila suša. Slon Hati je opazil, da se je iz reke Vejnganjge

prikazala dolga skala, ki so ji rekli Skala miru, zato je v džungli razglasil premirje, ki je

pomenilo, da se živali zaradi pomanjkanja hrane in vode ne smejo pobijati med seboj, ker se

morajo napajati pri istem viru vode. Vsi džungelski prebivalci so se tako večino časa zadrževali

ob reki, tja je prišel tudi Šir kan, ki je oznanil, da je ubil človeka. Živali so bile zgrožene in so

čakale, da bo Hati kaj ukrenil, on pa je bil tiho, dokler ni Šir kan nadaljeval, da človeka ni ubil

za hrano, temveč ker je to njegova pravica in njegova moč. Takrat mu je Hati velel, naj v času

trpljenja ljudi in živali ne maže reke in naj se umakne v svoj brlog. Mavglija je zanimalo, zakaj

je Šir kan rekel, da je ubijanje ljudi njegova pravica in Hati je stopil na sredo reke ter vse živali

vprašal, ali vedo, zakaj se od vseh najbolj bojijo človeka. Nato je povedal zgodbo o tem, kako

je prvi med sloni, Tha, ustvaril džunglo, v kateri je bilo hrane in vode v izobilju in v kateri niso

vedeli nič o človeku, temveč so živeli skupaj kot eno ljudstvo. Nato pa so se živali začele

prepirati zaradi hrane, ker je vsak želel jesti tam, kjer je ležal. Tha je za razsodnika v prepirih

postavil prvega med tigri, ki pa je nekoč med razreševanjem spora med dvema jelenoma enega

od jelenov ubil. Takrat je ponorel od vonja po krvi in pobegnil iz džungle. Vonj po krvi je

zmešal glavo tudi ostalim živalim, ki so se nato bojevale druga z drugo. Tha je za naslednjega

gospodarja džungle postavil opico. Ko se je vrnil, se je izkazalo, da je džungla brez postave

samo noro govorjenje. Tha je odločil, da mora imeti džungla postavo, ki je nihče ne bo smel

kršiti in zato so morale džungelske živali spoznati strah. Vsi so ga iskali po džungli, nato pa so

jim bivoli pokazali človeka, ki je zakričal, ko je videl vse te živali, živali pa je njegov glas

napolnil s strahom, ki ga čutijo še zdaj. Prvi izmed tigrov je izvedel za dogodek in se vrnil v

džunglo z namenom, da Brezdlakemu zlomi tilnik, med potjo so mu veje zaznamovale telo z

lisami, kakor jim je ob njegovem pobegu naročil Tha. Brezdlaki je tigra osramotil, ko mu je

zaklical, da je progasti, ki prihaja ponoči, in tiger je tuleč pobegnil k Thaju. Tha mu je povedal,

da je zaznamovan, ker je v džunglo spustil smrt in s smrtjo je prišel strah, zaradi katerega se

prebivalci džungle bojijo drug drugega, kakor se on boji človeka. Tiger je spoznal, da je res

tako. Tha je opazil, kako je zaradi tega ranjen njegov ponos in mu je dal možnost, da se eno noč


~ 50 ~

v letu on in njegovi otroci, če bodo srečali človeka, ne bodo bali, temveč se bo človek bal njih,

vendar naj bodo z njim usmiljeni. Prvi med tigri je tako čakal, da bo prišla ta noč in ko je prišla

je šel k votlini in človeka ubil, ker je mislil, da je to edini 'strah' v džungli in ker je bila glede

na Thajevo obljubo to njegova pravica. Tha mu je povedal, da s tem ni rešil džungle pred

strahom, temveč je naučil človeka ubijati. Po tem, ko je bil že dan, je iz votline prišel drugi

človek, nič več se ni bal tigra in napadel ga je z ošiljeno palico. Vest o tem se je hitro razširila

med džungelskimi prebivalci in strah med njimi je bil še večji.

Zaključek: pesem Džungelska postava

ČUDEŽ PARANA BEGETA

Uvod: Lengarska žalostinka


Književni čas: nekoč, naposled, zvečer, naslednji mesec

Književni prostor: Indija, Himalaja

Književne osebe: brahman Paran Das oz. popotnik Paran Beget, duhovnik, vaščani

Motivi: bogastvo – revščina, iskanje bistva, meditacija, rešitev, čudež, naravna nesreča,

čaščenje

Književno dogajanje: Paran Das je kmalu spoznal, da mora biti kot uradnik naklonjen

Angležem in hkrati ohraniti naklonjenost svojega gospodarja. Na ta način je hitro napredoval

in postal ministrski predsednik. S kraljevim naslednikom sta po kraljevi smrti skrbela za

napredek države in tudi v visokih krogih je postal zelo spoštovan. Po Paran Dasovem obisku

Anglije se je njegova slava še stopnjevala in imenovan je bil za viteza komendnika reda

indijskega kraljestva, naslednji mesec pa se je odločil odstopiti s položaja in postati berač in

uresničiti svoje sanje o miru in spokoju. Hodil je naokrog in spal, kjer ga je ujela noč.

Preimenoval se je v Parana Begeta. Prišel je do Himalaje in se spomnil, da je bila tam doma

njegova mati. Nadaljeval je pot čez hribe in prevale, dokler ni prišel do vasice, nad katero je

bilo svetišče boginje Kali. Tam je ostal in meditiral in domačini so ga lepo sprejeli ter mu

prinašali najboljšo hrano. Tudi divje živali so ga hodile gledat in prosit za hrano ali nežnost.

Paran Begat se jih ni bal, zato so se vedno znova vračale. Vaščani so opazili, da sta svetišče in


~ 51 ~

njegova okolica kljub gostu, ki živi tam, polna divjih živali in so zato verjeli, da zna Paran

Beget delati čudeže. Nekega poletja je prišlo deževje, kakršnega tukaj ni bilo že veliko let in

neke noči ni bilo nobene živali k Paran Begetovemu ognju, dokler ni že zaspal in ga je prišla

zbudit ena od opic, ki ga je vlekla k svetišču. Pridružil se jima je še jelen beresing in v svetišču

je Paran Beget videl, kako sta se dve podni plošči razmaknili, zemlja pod njima pa se je odprla.

Ugotovil je, da to noč živali niso prišle k ognju, ker so začutile, da se gora podira, zdaj pa so ga

prišle posvarit, da bi se lahko rešil. Sklenil je, da bo šel posvarit vaščane, ki so mu vsak dan

nosili hrano in skrbeli zanj. Naslonil se je na beresinga in skupaj z drugimi živalmi, ki so se

jima pridružile na poti, sta hitela proti vasi. Tam je Beget zbudil vaščane in jih poslal čez dolino

na drugi hrib, Paran Beget jim je sledil na utrujenem jelenu. Na pobočju drugega hriba, ko je

začutil, da bodo tam na varnem, se je jelen ustavil in Beget mu je padel s hrbta ter ga prosil, naj

ostane ob njem. Kmalu za tem se je zaslišalo, kako se je odlomil plaz in odnesel velik del hriba

skupaj s svetiščem, vasjo in polji. Ljudje so bili preveč prestrašeni, da bi pristopili k Begetu,

zato so med drevjem čakali jutro. Ob svitu so videli, kaj se je zgodilo z njihovim hribom in šli

so proti Begetu. Videli so jelena, ki je stal nad njim in pobegnil, ko jih je videl prihajati. Našli

so Paran Begeta mrtvega, naslonjenega na drevo v položaju, v kakršnem pokopavajo sanjasije,

in sklenili so, da mu bodo tam postavili tempelj, hrib pa so poimenovali po njem.

Zaključek: Kabirjeva pesem

KAKO SO SPUSTILI DŽUNGLO V VAS

Uvod: pesem o smrti ljudi


Književni čas: dolgo po sončnem vzhodu, v somraku, mesec dni po tem


Književne osebe: Mavgli, Rakša, oče volk, Akila, Sivi brat, Balu, Bagira, netopir Meng, Baldio,

Mesua, Mesuin mož, vaščani, Hati, Hatijevi trije sinovi

Motivi: čarovništvo, družinske vezi, maščevanje

Književno dogajanje: Po Mavglijevi vrnitvi iz človeške vasi je netopir Meng Akili povedal, da

je v vasi, iz katere so izgnali Mavglija, videl ljudi s puškami. Zbali so se, da bodo prišli iskat


~ 52 ~

Mavglija in izkazalo se je, da so imeli prav, saj je prav kmalu v džunglo prišel Baldio, ki je

iskal Mavglijevo sled. Med iskanjem se je utrudil in medtem je do njega prišla skupina oglarjev.

Pripovedoval jim je o vražjem otroku Mavgliju in zgodbo po svoje priredil, med drugim jim je

povedal tudi, da so Mesuo in njenega moža, pri katerih je Mavgli živel, zgrabili in ju bodo

zažgali kot čarovnika, ker sta zagotovo dečkova starša, Mavglija pa bodo ubili. Mavgli je

volkovom in Bagiri prevajal pogovor, nato pa se je odločil, da se bo vrnil v vas rešit svoja

skrbnika. Našel ju je zvezana v njuni hiši in slišal vaščane, da ju nameravajo zažgati, odvezal

ju je in pobegnila sta proti mestu Kanivara, kjer sta nameravala poiskati Angleže. Skozi džunglo

ju je spremljala Rakša, kateri je Mavgli naročil, naj ju varuje, sam pa je v vas poklical Bagiro.

Panter se je zleknil v eno od postelj v koči ter počakal vaščane, ki so prišli po Mesuo in njenega

moža, da bi ju zažgali. Ob pogledu na velikega črnega panterja so se vaščani prestrašili in

poskrili v svoje koče. Mavgli je nato Bagiro poslal po Hatija in njegove tri sinove. Naročil jim

je, naj uničijo polja vaščanov, da bodo morali v iskanju hrane zapustiti vas, ki jo bo naposled

prerasla džungla, kot so že pred časom naredili petim drugim vasem, ker so vaščani ujeli Hatija

v past in mu močno ranili nogo, preden je uspel pobegniti. Zbrali so vse džungelske živali in

uničili vaška polja ter zaloge hrane, vaške živali so v iskanju hrane pobegnile v džunglo in tudi

vaščani so bili zaradi pomanjkanja hrane prisiljeni zapustiti vas. Po njihovem odhodu so Hati

in njegovi sinovi porušili hiše in zidove. Ob koncu deževnega obdobja je džungla že bujno

poganjala tam, kjer je bila nekoč vas.

Zaključek: Mavglijeva pesem proti ljudem

POGREBNIKA

Uvod: del džungelske postave


Književni čas: ponoči

Književni prostor: na široki rečni površini, vas Magargat

Književne osebe: šakal, adjutant, krokodil Magar, dva Angleža

Motivi: vojna, smrt


~ 53 ~

Književno dogajanje: Ob reki so se zbrali žerjav – adjutant, šakal in krokodil in se pomenkovali

o svojem videnju sveta, o lovu in o življenju. Krokodil je največ pripovedoval o svojih

dogodivščinah, o tem, kako je lovil on in kako so lovili njega. Povedal je o svojem potovanju v

času nizkih voda, ko je šel proti bogatim vodam Benaresa, kako je slišal pokanje pušk na rečnih

bregovih in kako so po vodi plavala trupla Angležev, nato pa še Hindujcev in Parbijev. To so

bili zanj časi izobilja, ko je zrasel v mogočnega krokodila, kakršen je bil še zdaj. Pripovedoval

je tudi o dogodku, ko je na reki videl čoln poln Angležinj in njihovih otrok in iz katerega je

eden od otrok segal proti vodi. Magar je stegnil gobec proti ročici, a otrok jo je pravočasno

umaknil. Tega krokodil še po dolgih letih ni prebolel. Dogodka pa ni pozabil niti deček, ki se

je kot odrasel moški vrnil v Magargat, ko so tam gradili most in vsak večer lovil krokodila, da

bi ga ubil. To mu takrat ni uspelo, vrnil pa se je še to noč, ko so se žerjav, šakal in krokodil po

nočnem klepetu odpravili k počitku. Anglež je krokodila, ki je spal na sipini, ustrelil z mostu in

ga ubil.

Zaključek: Pesem o valčku

KRALJEVI ANKUS

Uvod: Džungelska rečenica


Književni čas: tisti popoldan, ponoči, zjutraj, dve noči nato

Književni prostor: džungla, Mrzli brlogi

Književne osebe: kača Kaja, Mavgli, bela kobra

Motivi: zaklad, smrt, boj, pohlep, ubijanje

Književno dogajanje: Mavgli je šel voščit kači Kaji ob njeni levitvi. Odpravila sta se kopat, saj

nova kačja koža dobi pravo barvo šele po prvi kopeli. Med njunim namakanjem je mimo

priplavala kobra, ob čemer se je Kaja spomnila na belo kobro, ki jo je srečala nekoč med lovom

in ki ji je pokazala veliko reči, ki jih ni videla še nikoli, povedala ji je tudi, da so te reči za ljudi

zelo dragocene. Kaja ji je povedala, da pozna človeka in kobra ji je naročila, naj ga pripelje, saj

že dolgo ni videla ljudi. Radovedni Mavgli je bil takoj za to, da gresta pogledat v votlino pod

Mrzle brloge. Tako sta prišla do bele kobre, ki ju je namesto pozdrava spraševala, kako je z


~ 54 ~

mestom nad votlino. Povedala sta ji, da mesta in ljudi ni več in da nad votlino raste džungla.

Kobra jima je povedala, da je varuhinja kraljevega zaklada in jima nikakor ni želela verjeti, da

mesta ni več, ker je še vedno čakala, da bodo brahmani odmaknili kamen in prišli po njen

zaklad. Naposled jima je ponudila, naj vzameta, kar želita. Mavgli se je razgledal po votlini –

bila je polna zlatnikov, draguljev, zlatih in srebrnih okrasov za slone, zlatih plošč z dragimi

kamni, svečnikov, kipov, oklepov … Med vsemi temi zakladi je našel ankus, bodilo za slone.

Prosil je, če ga lahko odnese in kobra mu je dejala, da je vse njegovo do odhoda, da pa od nje

še nihče ni odšel živ. Mavgli je sprejel kačino vabilo v boj. Skupaj s Kajo sta kobro onemogočila

in Mavgli je z nožem razprl njena usta, v katerih sta se pokazala posušena strupnika. Po tem

boju je Mavgli vzel ankus in s Kajo sta zapustila osramočeno kobro, ki je za njima še klicala,

da je ankus smrt, ter odšla nazaj v džunglo. Mavgli je takoj tekel svoj zaklad pokazat Bagiri in

mu povedat vse o dogajanju v votlini. Bagira mu je povedal, da je veliko ljudi, ki bi bili

pripravljeni moriti samo zato, da bi dobili veliki rdeči kamen na ankusu. Mavgli ni razumel,

zakaj, kljub temu je reč, ki prinaša smrt, zalučal trideset metrov stran, ker ni želel imeti več

opravka z njo. Oba z Bagiro sta se odpravila spat, vendar jima ankus ni dal miru. Šla sta ga še

enkrat pogledat in ugotovila sta, da ga je medtem že vzel nek človek. Sledila sta njegovim

sledem, ki so ju pripeljale do šestih trupel. Mavgli se je odločil, da nikoli več ne bo prinašal

tujih reči v džunglo, čeprav mu bodo zelo všeč. Z Bagiro sta ankus zakopala in ga čez dva dni

nesla nazaj k beli kobri.

Zaključek: Pesem malega lovca

KVIKERN

Uvod: pesem o različnih ljudstvih


Književni čas: pozimi, neke noči

Književni prostor: daleč gori na severu, Tununirmiutu – Navy Board Inlet

Književne osebe: Amorak, Kedlu, Kotako, pes Kotako, deklica s severa

Motivi: mraz, obilje, pomanjkanje, nadnaravna bitja, lov


~ 55 ~

Književno dogajanje: Eskima Amorak in Kedlu ter njun štirinajstletni sin Kotak so živeli daleč

na severu, kjer je vse leto mraz. Preživljali so se z lovom na tjulnje, pri čemer so si pomagali s

pasjimi vpregami. Amorak in Kedlu sta mladega psička poimenovala po svojem sinu in dečku

se je to zdelo zelo pomembno. Skupaj s psom se je učil voditi pasjo vprego in loviti. V času

izobilja je imelo ljudstvo kljub težkim življenjskim razmeram lepo življenje, prišel pa je čas

pomanjkanja, ko so jim vremenske razmere onemogočale dober lov. V tem času je eden od mož

našel tri ženske in eno deklico ter jih pripeljal v vas. Razporedili so jih po hišah in deklica je

prišla živet k Amorak, Kedluju in Kotakoma. V vasi so imeli vedno manj hrane in najprej so

začeli zbolevati psi. Prvi je od lakote zblaznel pes Kotako in pobegnil iz vasi, sledila sta mu še

dva psa. Enega je Kedlu ubil, drugi pa je, prav tako kot Kotako, pobegnil. Ljudem se je začelo

dogajati, da so videvali prikazni in slišali glasove. Tako je tudi deček Kotako neke noči videl

in slišal tornak, lastnico skale, na katero se je naslonil. Verjel je, da ga bo tornak vodila do

tjulnjih preduhov. Odločil se je, da bo šel z vprego na pot, zraven pa je vzel deklico s severa.

Dolgo sta potovala in začelo se je pripravljati k viharju. Takrat sta zagledala prikazen orjaškega

psa, imenovanega Kvikern. Skrila sta se v sneženo zavetje, ki sta si ga pripravila, in čakala, da

je vihar minil. Takrat je začelo okoli njiju močno pokati, ugotovila sta, da se lomijo ledene

plošče in pobegnila. Zopet sta zagledala Kvikerna ter mu sledila na kopno. Postavila sta si

sneženo hišo, v kateri sta se jima pridružila pobegla psa, ki sta bila ozdravljena blaznosti in lepo

rejena. Psa sta se v boju zataknila v ramensko zanko, ki jo je imel Kotako ob pobegu na sebi in

tako zvezana sta ju deček in deklica pred tem zamenjala za prikazen, ki ju je rešila. Psa sta ju

vodila do tjulnjev, nalovila sta jih veliko, počakala na ugodne razmere ter se vrnila domov. Po

njunem prihodu je Kotako poklical vse vaščane in Amorak je skuhala obrok za vso vas. Deček

in deklica sta sklenila, da se bosta poročila.

Zaključek: Angativon tajna

RDEČI PSI

Uvod: pesem o življenju volkov


Književni čas: nekoč, čez tri ali štiri ure, v zgodnjem somraku, v nadaljnjem teku noči



~ 56 ~

Književne osebe: Mavgli, Fao, Von-tola, Kaja

Motivi: smrt, zvijača, lov, boj

Književno dogajanje: Mavgli je po smrti očeta volka in matere volkulje še naprej srečno živel

v džungli. Njegovi prijatelji, Balu, Bagira in Akila so že zelo ostareli. Nekoč so v džungli

zaslišali krike. Volkovi so se zbrali pri Posvetovalni skali in poslušali, kaj se dogaja. Z druge

strani Vejngange je prišel močno poškodovani volk Von-tola, ki jim je povedal, da skozi

džunglo divjajo rdeči psi, morilci, ki so jih imenovali tudi douli, ter jim svetoval, naj se

umaknejo na sever. Mavgli mu je nasprotoval in skupaj s krdelom so se odločili, da bodo ostali

in se borili. Nato je Mavgli poiskal Kajo, da bi jo povprašal o njenih izkušnjah z rdečimi psi.

Skupaj sta se odpravila navzgor po Vejngangi in prispela do rdečih psov, ki so spali blizu tesni,

v kateri je živelo malo ljudstvo – čebele. Naredila sta načrt, kako bi lahko premagali doule.

Mavgli jih je pričakal na pečini in jih dražil, da jih je razjezil, ob mraku pa se je pognal proti

Čebeljim pečinam, kjer je s prevračanjem kamnov, ki si jih je prej pripravil, prebudil čebele.

Uspelo mu je pravočasno pobegniti čebeljim želom in skočiti v Vejngango, kjer ga je čakala

Kaja. Večina doulov se je ujela v nastavljeno past in čebele so jih popikale do smrti, nekaj pa

jih je pravočasno opazilo nevarnost in jim je uspelo pobegniti v reko. Že med plavanjem z

rečnim tokom jih je nekaj pobil Mavgli, na plitvini pa jih je pričakalo še krdelo. Bojevali so se

na življenje in smrt in naposled je Von-tola pokončal vodnika rdečih psov in so se preostali

douli razkropili. Mavgli je tedaj našel umirajočega Akilo. Ta mu je rekel, naj se vrne k svojemu

ljudstvu, Mavgli pa mu je oporekal, da je on volk in ne človek, da bo pa šel nazaj med ljudi, ko

bo »Mavgli lovil Mavglija«, kakor je rekel Akila. Nato je Akila umrl.

Zaključek: Čilova pesem

POMLADNI TEK

Uvod: pesem o Mavglijevem odhodu iz džungle


Književni čas: dve leti po zadnjem boju z rdečimi psi in po Akilovi smrti, ko je vzšlo sonce, ta

večer

Književni prostor: daleč gori na pobočju hriba, džungla, človeška vas


~ 57 ~

Književne osebe: Mavgli, Bagira, pav Mor, Čil, bivol Majsa, Mesua, Sivi brat, Posvetovalna

skala, Balu, Kaja

Motivi: živali spomladi, hrepenenje

Književno dogajanje: V džungli se je začela pomlad. Vso rastlinje je ozelenelo in tudi živali so

imele veliko opravkov. Džungelski prebivalci so pomladi rekli tudi čas nove govorice, ker so

takrat njihovi glasovi drugačni od tistih, ki jih imajo v drugih letnih časih. Vsi so torej imeli

veliko opravkov, Mavgli pa je bil sam in nesrečen. Zopet je šel na svoj vsakoletni pomladni tek

po džungli, a občutek nesreče ga ni zapustil. V daljavi je zagledal ogenj iz človeške vasi, ki ga

je to noč še posebej privlačil. Približal se je eni od hiš in za trenutek razburil pse. Zaradi

njihovega laježa je žena prišla na prag pogledat, kaj se dogaja. Mavgli je po njenem glasu

spoznal, da je Mesua. Tudi ona ga je prepoznala in povabila noter. Predstavila mu je mlajšega

bratca in mu dala jesti in piti, Mavgli pa se je na varnem v koči dobro naspal. Iskat ga je prišel

Sivi brat in skupaj sta se vrnila v džunglo, pred tem pa je Mavgli Mesui obljubil, da se bo še

vrnil. Sivi brat je prebivalce džungle poskušal sklicati pri Posvetovalni skali, ker pa jih je imela

večina veliko opraviti z novo pomladno govorico, so k skali prišli le Mavglijevi bratje, Balu in

Kaja. Kasneje je prišel tudi Bagira, ki je sporočil, da je zmagal v boju z mladim bikom in s tem

osvobodil Mavglija ter mu omogočil, da zapusti džunglo in se pridruži človeškemu krdelu.

Zaključek: Pesem v slovo

MAVGLIJEVE ZGODBE

Zgodbe so enake kot v Knjigi o džungli in Drugi knjigi o džungli, le da je izvirna zgodba

Mavglijevi bratje razdeljena na dve ločeni zgodbi z naslovoma Mavglijevi bratje in Rdeča roža.

Akila je preimenovan v Akelo, same zgodbe pa so razdeljene na odstavke, imajo nekatere dele

besedila odebeljene, na začetku vsake zgodbe vsebujejo njeno predstavitev, ob besedilu so

dodane opombe in način uporabe na koncu. Vse to naj bi bilo skavtskim voditeljem v pomoč

pri načrtovanju srečanj za volčiče in volkuljice.

MAVGLIJEVI BRATJE

Pravljica opisuje Mavglijevo prvo srečanje z džunglo in volkovi, zato se tudi v skavtski metodi

pripoveduje ob uvajanju novih otrok v džunglo. Obred Mavglijevega sprejema v volčje krdelo


~ 58 ~

pa je precej natančno poustvarjen pri slovesnem sprejemu mladičev v skavtsko krdelo, kar se

zgodi dva do tri mesece po njihovem prihodu v džunglo.

Opisani in predstavljeni so glavni književni liki, kar otrokom, ki začenjajo svojo skavtsko pot,

omogoča takojšen stik z njimi in hkrati utemeljuje prisotnost ter opredeljuje vlogo odraslih

voditeljev v krdelu. Voditelji se imenujejo po glavnih junakih Knjige o džungli – Akela, Bagira,

Kaja, Balu, mama Rakša, Čil, Hati … – tako da otroci pogosto sploh ne poznajo njihovih pravih

imen.

Mavgli kot človeški mladič in nosilec vrednot v krdelu načeloma nikoli ne dobi fizične podobe.

Zgodba Mavglijevi bratje je v knjigi Mavglijeve zgodbe razdeljena na dva dela. Prvi, ki ima

prav tako naslov Mavglijevi bratje, se konča po sprejemu Mavglija v krdelo, drugi del pa od te

točke do zaključka zgodbe najdemo v poglavju Rdeča roža.

KAJIN LOV

V zgodbi Kajin lov se Mavgli uči džungelske postave in odkriva njen pomen za življenje v

džungli. Zgodba se v veji volčičev in volkuljic uporablja za predstavitev Zakonov džungle,

volčje obljube, mojstrskih besed, volčjega pozdrava ter za uvod v skupno oblikovanje pravil

krdela ter kazni oziroma odkupnin, ki jih je potrebno opraviti v primeru kršenja pravil.

KAKO JE PRIŠEL STRAH

Pravljica govori o življenju džungelskih živali v času suše, ko so bile zaradi skupnega bivanja

pri edinem viru vode prisiljene skleniti premirje in se še bolj dosledno držati določil postave. V

krdelu se uporablja za utrditev pomena džungelske postave pa tudi za navezavo na duhovnost.

Veliki Tha je predstavljen kot Bog, pogosto pa volčiči ob tej zgodbi spoznajo tudi Hatija,

katerega vlogo navadno zavzame stegovodja.

RDEČA ROŽA

Zgodba je drugi del pravljice Mavglijevi bratje, ki je v izvirniku daljša, v knjigi Mavglijeve

zgodbe pa je razdeljena na dva dela. Pripoveduje o Mavglijevem prvem neposrednem soočenju

s Šir kanom, ki je v tem delu pripovedi še posebej označen kot izrazito negativen lik in nosilec

zla. Mavgli v tem spopadu s pomočjo ognja tigra stisne v kot in tako predstavlja moralno zmago

dobrega nad zlim. Pripovedovanje tega dela zgodbe daje voditeljem krdela možnost, da pri


~ 59 ~

volčičih in volkuljicah ponovno utrjujejo pomen spoštovanja postave, jim razložijo simbolni

pomen ognja ter jim predstavijo pravilno ravnanje z njim in možnosti njegove uporabe.

TIGER TIGER

Za uporabo zgodbe v skavtski metodi je kot glavni motiv izpostavljen motiv zmage Mavglija

nad Šir kanom, pomembna pa sta tudi opis Mavglijevega življenja v človeški vasi ter motiv

življenja v skupnosti. Mavgli je predstavljen kot zgled modrosti, pripravljenosti, poguma in

iznajdljivosti, poudarja pa se tudi pomen življenja v skupnosti pod Akelinim vodstvom.

Voditelji imajo možnost prvine življenja v džungli navezati na vsakodnevno družinsko in

šolsko življenje volčičev in volkuljic. Zgodba se uporablja tudi kot podlaga za pripravo velike

igre, s katero se zaključi neko pomembno obdobje v življenju krdela in v kateri volčiči ter

volkuljice dokažejo, da so dosegli novo stopnjo v osebni zrelosti.

KAKO SO SPUSTILI DŽUNGLO V VAS

Zgodba se v skavtski metodi ne uporablja pogosto zaradi opisov Mavglijevega maščevanja nad

vaščani, ki bi ga utegnili volčiči in volkuljice napačno razumeti. Če se zgodba že uporabi, pa

se v njej poudarja Mavglijevo reševanje Mesue in njenega moža ter to, da Mavgli vaščanov ne

želi ubiti, temveč si želi le, da odidejo.

KRALJEVI ANKUS

Pripoved v prvi vrsti obravnava človeški pohlep in njegove posledice. V priročniku pa so

voditelji opozorjeni, naj se pri uporabi zgodbe izogibajo moraliziranju. Zgodba se tako v

krdelu navadno uporablja kot podlaga za veliko igro z značilnostmi lova na zaklad, njen

namen pa ni le odkritje zaklada, temveč tudi njegovo uničenje, ki simbolno pomeni

osvoboditev od navezanosti na materialne dobrine.

RDEČI PSI

Zgodba govori o skupnem boju proti sovražniku, ki ima očitno premoč. Za zmago je potrebna

ponovna združitev in sodelovanje celotnega krdela ter natančno načrtovanje in dosledna

izpeljava načrta. V zaključku zgodbe se ponovno srečamo tudi z motivom smrti, ko umre Akela.

Zgodba se v življenju krdela uporablja kot podlaga za pripravo iger in velikih iger, še bolj pa

kot primer osebnega napredovanja in pripravljenosti žrtvovati se za skupnost. Smrt in slovo od


~ 60 ~

Akele se uporabljata ob zaključku ali začetku novega skavtskega leta oziroma ko se liki

voditeljev v krdelu zamenjajo.

POMLADNI TEK

»Pomladni tek je zgodba o veliki, neizogibni spremembi. Postavljena je v pomladni čas, ko

narava spremeni svoj videz, prebivalci džungle se oblečejo v novo perje in v novo kožo za

»novo govorico«.

Za Mavglija je ta pomlad drugačna, saj ga njegova človeška narava sili daleč proč od džungle,

čeprav je mislil, da je ne bo nikoli zapustil.« (Kipling, et al., 2003, str. 272)

Pomladni tek se uporablja v obdobju prehodov volčičev in volkuljic v naslednjo vejo skavtstva,

k izvidnikom in vodnicam. Preko identifikacije z Mavglijem otroci lažje zapustijo poznano

okolje in skupnost, na katero jih vežejo lepi spomini in čustva, ter doživijo prehod v četo kot

začetek nove pustolovščine.

RISANKE KNJIGA O DŽUNGLI 1

ČLOVEŠKA PAST

Dogajalni čas: danes

Dogajalni prostor: džungla

Nastopajoče osebe: Šir kan, Balu, Mavgli, Bagira, Kaja

Motivi: past, grožnje, pogum, ogenj

Dogajanje: Med Mavglijevo učno uro z Balujem Šir kan išče priložnost, da bi prišel do dečka.

Predavanje zmoti Bagira, ki Baluja in Mavglija obvesti, da je pri reki opazil človeško past.

Skupaj se odpravijo pogledat, kje je. V bližini pasti jih pričaka Šir kan, ki Baluja izzove v boj,

ga z ukano spravi v past in se požene za Mavglijem, ki mu spretno pobegne. Med vejami dreves

sreča Kajo in jo prosi za pomoč Baluju, nato pa se vrne k pasti, kjer ob Bagiri išče idejo, kako

bi Šir kana prepodil stran od pasti, ki jo je skrbno varoval, da bi lahko Kaja iz nje potegnila

Baluja. Spomni se, da se Šir kan najbolj od vsega boji ognja. S pomočjo Balujevih očal zakuri


~ 61 ~

vejo ter z njo prežene prestrašenega tigra. Medtem Kaja s težavo potegne Baluja iz jame. Vsi

skupaj se soočijo s Šir kanom, ki se poražen umakne.

DIVJE ČRNE ČEBELE



Nastopajoče osebe: Balu, Mavgli, Bagira, Kaja, Šir kan

Motivi: grožnje, pogum, prijateljstvo, maščevanje

Dogajanje: Balu razloži Mavgliju in Bagiri, kako se nabira med – z vonjem po česnu se odžene

čebele, nato pa se ga lahko nabere. Med razlago se Mavgli in Bagira izmuzneta Baluju in se

med igro znajdeta ob vznožju pečine, Mavgli spleza nanjo, Bagira pa v strahu, da se Mavgliju

ne bi kaj pripetilo, odhiti po pomoč k Baluju. Mavgli med tem na vrhu odkrije gnezdo črnih

čebel, ki ga napadejo, sam pa skoči s pečine v vodo in se skrije pod gladino, dokler čebele ne

odletijo proč. Medtem želi Šir kan najti Mavglija in se spopade z Balujem, katerega tudi rani.

Balu Mavgliju kasneje razloži, da so črne čebele smrtno nevarne in mu zapove, da se tja ne sme

vrniti. Mavgli mu s prekrižanimi prsti obljubi, da tja ne bo več šel. Še isto noč začne Mavgli

kovati načrt maščevanja Šir kanu. Nastavi mu sledi do pečin, katerim Šir kan naslednji dan, ko

Balu spi, tudi sledi. Mavgli na pečini stopa po kamenju, da ne preplaši čebel, medtem ko Šir

kan z neprevidnim stopanjem predrami čebele, ki ga napadejo. Oba se rešita tako, da skočita v

vodo. Balu Mavglija okrega zaradi neupoštevanja navodil, vseeno pa mu čestita za dobro

opravljeno delo.

KAJA V SLABI KOŽI



Nastopajoče osebe: Balu, Mavgli, Bagira, Kaja, Šir kan, Bandarlogi

Motivi: prijateljstvo, radovednost, iznajdljivost, pomoč


~ 62 ~

Dogajanje: Mavgli ne mara Balujevih učnih ur, zato mu Bagira svetuje, naj Baluju postavi

nemogoče vprašanje in ga s tem za nekaj časa obremeni z razmišljanjem, vmes pa se lahko

igrata. Mavgli Baluja zbode z vprašanjem glede števila opic, ki jih lahko piton poje naenkrat,

in si izbori prosti čas, da sam stopi do Kaje ter jo vpraša isto vprašanje. Kaja se v istem trenutku

levi in ni pri volji za pogovore, zato Mavglija nažene iz votline. Deček se nato, nasprotovanju

Bagire navkljub, odpravi v Hladne brloge k opicam, da bi našel odgovor na svoje vprašanje.

Opice ga tam ugrabijo in zaprejo v temno sobo, vendar spleza ven skozi strešno odprtino.

Mavgliju ves čas sledi tudi Šir kan, ki ga lovi med zidovi Hladnih brlogov, na srečo mu na

pomoč priskočijo prijatelji ter ga rešijo iz tigrovih krempljev. Razkrije se tudi odgovor na

zastavljeno vprašanje: »Odvisno, kako lačna je kača.«

TEKMA


Dogajalni prostor: džungla, volčji brlog, Hladni brlogi, Človeška pot

Nastopajoče osebe: Fao, Akela, Balu, Mavgli, Bagira, Šir kan, Tabaki, Bandarlogi

Motivi: požrtvovalnost, prijateljstvo, prevara, nesebičnost

Dogajanje: Mavgli in prijatelji so prisotni na posvetu v volčjem brlogu, kjer je Mavglijev dom.

Fao dečka nikoli ni maral, zato se odzove Mavglijevemu izzivu na tekmo po stari Človeški poti,

zmagovalec katere bo odločil o usodi drugega. Za tekmo iz ust Tabakija izve tudi Šir kan. Fao

je zelo hiter na odprtem terenu, medtem ko se Mavgli bolje znajde v ozkih prostorih, podrastju.

Med tekmo Mavgliju ponagajajo tudi opice Bandarlogi, ki ga ovirajo med tekom in ga celo

ugrabijo. Na pomoč mu prihiti Bagira, ki ga reši iz rok opic. Mavgli nadaljuje s tekom in naleti

na prizor, kjer Šir kan napade Faa. Namesto da bi nadaljeval s tekom, se posveti reševanju Faa,

ki nato prvi priteče na cilj. Fao kljub vsemu ne prizna pomoči in želi Mavglija nagnati iz krdela,

vendar Bagira oznani celoten potek dogajanja v Hladnih brlogih. Akela okara Faa ter Mavglija

označi za volčjega brata.

OPIČJA KRALJICA


Dogajalni prostor: džungla, Hladni brlogi


~ 63 ~

Nastopajoče osebe: Mavgli, Balu, Maša, Bagira, Šir kan

Motivi: slepota, iznajdljivost, prevzetnost

Dogajanje: Mavgli si od Baluja izposodi očala za bližje opazovanje metuljev. Celotno dogajanje

opazi tudi opica Maša, ki Mavgliju, medtem ko pade, ukrade očala in pobegne z njimi. Maša se

z očali v svojem tropu predstavi kot »pametna Maša«, ki je od tega trenutka kraljica džungle.

Mavgli se odloči, da pridobi očala nazaj in se zvečer, namesto da bi šel spat, odpravi v Hladne

brloge. Na poti tja ga opazi Šir kan. Mavgli v Hladnih brlogih zapleše s kraljico Mašo, ji ukrade

očala ter zbeži v džunglo. Tam mu očala ponovno ukrade Maša, a ravno v trenutku, ko ju napade

Šir kan, ki jo želi pojesti. Mavgli se postavi med Mašo in Šir kana, ki ga opice nato onesposobijo

s kokosovimi orehi. Maša spozna, da ni nobena kraljica in očala sama vrne Mavgliju, ta pa

Baluju, ki ga nato zaradi očal opice obožujejo kot novega kralja džungle.

SPEČA PITONKA



Nastopajoče osebe: Mavgli, Balu, Bagira, Akela, Bala, Kaja, Šir kan

Motivi: tekmovanje, praznoverje, samozaupanje

Dogajanje: V volčjem krdelu Mavgli tekmuje z Balo v ruvanju. Svojo moč pripisuje tigrovemu

kremplju, ki ga nosi okoli vratu in ga je v nekem boju dobil od Šir kana. Kasneje Mavgli izgubi

krempelj v zvitku speče Kaje. Na vsak način jo želi zbuditi, vendar brez sreče. Pri tem ga zaloti

Šir kan in Mavgli se je prisiljen spopasti z njim brez kremplja. Na srečo se v pravem trenutku

prebudi Kaja, ki premaga Šir kana. Z Balo se dogovorita za povratni boj, pred katerim pa Mavgli

namenoma odloži »krempelj sreče« ter se mu opraviči za neprimerne besede glede

strahopetnosti in goljufanja.

ZAKLAD HLADNIH BRLOGOV




~ 64 ~

Nastopajoče osebe: Mavgli, Balu, Bagira, Kaja, Šir kan, Lengar (himalajska opica), Tabaki

Motivi: sodelovanje, iznajdljivost

Dogajanje: Črna kobra Thu, ki straži zaklad Hladnih brlogov, je zbolela in nihče ne ve, kje je.

Zbrana druščina je zato zelo zaskrbljena, saj ne želijo, da bi ljudje našli zaklad, ker bi za tem

uničili gozd ter pobili živali. Lengar potrdi, da je pri Hladnih brlogih videla ljudi, zato Mavgli

s prijatelji nemudoma odhiti tja. S skupnimi močmi odprejo vrata zaklada in naredijo plan, da

ga v času kobrine odsotnosti sami obvarujejo. K sodelovanju povabijo tudi Šir kana. Mavgliju

so udeležbo pri straženju zaklada prepovedali, ker naj bi bilo prenevarno, Tabaki pa ga

spodbode k temu, da vseeno odhiti v Hladne brloge. Na poti ga preseneti Šir kan, vendar ga v

pravem trenutku reši Lengar. Mavgli z Lengar pripravi načrt, po katerem se skupaj našemita v

duha in spravita ljudi v beg. Na koncu se na svoje mesto vrne tudi kobra Thu.

LEGENDA O VELIKEM KREMPLJU



Nastopajoče osebe: Mavgli, Balu, Bagira, Šir kan, Čil

Motivi: domišljija, iznajdljivost

Dogajanje: Bagira in Mavgli vadita, kako čim bolje zarjoveti. Med vajo z Balujem zaslišijo

mogočno rjovenje, za katerega Balu posumi, da bi lahko pripadal »Velikemu kremplju«. Pove

jim celotno zgodbo, da »Velikega kremplja« še nihče ni videl, pri čemer vsem prične delovati

tudi domišljija, najbolj pa Šir kanu, ki je v ozadju poslušal celotno zgodbo. Mavgli in Bagira

začneta iskati to skrivnostno bitje, a kmalu ugotovita, da je to škarnik Čil, ki se hladi v votlem

deblu. Ko hitita nazaj proti Baluju, naletita na Šir kana, ki že hiti proti deblu z namenom, da

ujame Čila. Mavgli zbode Šir kana, le-ta ga začne loviti, vendar mu Mavgli pravočasno

pobegne. Na drugem koncu gozda Mavgli in Balu Šir kanu pripravita v zemljo narejen odtis

»Velikega kremplja« ter ga na smrt prestrašita, ko poleg tega Balu v grmovju zaigra usodno

srečanje z »Velikim krempljem«. Balu na koncu prizna, da je od začetka vedel za Čila, vendar

je zadevo prepustil moči domišljije.


~ 65 ~

RIBOLOV



Nastopajoče osebe: Mavgli, Balu, Bagira, želvaka

Motivi: tekmovalnost, pomoč

Dogajanje: Balu in Mavgli se odpravita lovit ribe, ker želi Balu dečka naučiti te veščine. Mavgli

trdi, da sta palica in trnek učinkovitejša kot ribolov z zamahom, ki ga uporablja Balu, zato

tekmujeta, kdo bo ujel več rib. Balu se pri tem udari v glavo in nezavesten pade na deblo v reki,

ki ga začne nositi stran. Mavgli se plavajoč požene za njim in za las uide krokodilu. Z Bagiro

odhitita naprej, vendar ob poskusu reševanja tudi Bagira ostane na istem deblu kot Balu. Tik

pred slapom se z deblom zatakneta med kamni in takrat ju želi Mavgli potegniti na obalo z

vrvjo, kar mu ob pomoči dveh želvakov tudi uspe. Na koncu si vsi privoščijo sveže ribe.

POLET S ŠKARNIKOM



Nastopajoče osebe: Mavgli, Balu, Bagira, Čil, Lali, Bala

Motivi: reševanje, sodelovanje, pomoč, nevarnost

Dogajanje: Balu, Bagira in Mavgli počivajo na travniku, ko zagledajo škarnika Čila, ki v zraku

nekaj nosi. Vznemirjeni Bala sporoči Mavgliju, da je škarnik Čil odnesel Lali, nato se Bala in

Mavgli odpravita v volčji brlog, od koder Čil v svoje gnezdo odnese tudi Mavglija. Tam Mavgli

ugotovi, da ju je Čil rešil pred veliko nevarnostjo v volčjem brlogu. Mavgli in Čil odletita proti

volčjemu brlogu, medtem pa Balu in Bagira iz Čilovega gnezda odpeljeta Lali. Na poti do

volčjega brloga Čil in Mavgli ob reki zagledata volkove, ki so se zbrali na mestu, s katerega je

Čil prej odnesel Lali in Mavglija. Iz zraka opazita, da jim grozi velika nevarnost – črna kobra.

S skupnimi močmi jo premagajo in preženejo.


~ 66 ~

RISANKE KNJIGA O DŽUNGLI 2

MAVGLIJEVA ZGODBA



Nastopajoče osebe: Balu, Mavgli, Bagira, Džalkala, Hati

Motivi: dolgčas, nevarnost, pomoč

Dogajanje: Bagira in Mavgli se med ribarjenjem ob poslušanju Balujevih zgodbic dolgočasita.

Mavgli se odloči, da bo skočil v reko, kjer ga zgrabi krokodil Džalkala. Bagira se odloči, da

poišče pomoč, saj se v močvirju sama z Balujem ne moreta boriti. Džalkala odnese Mavglija v

močvirje kot vabo za svojih pet sinov, ki naj bi vadili lovljenje živega plena. Balu zamoti

krokodilje mladičke, medtem pa se Bagira vrne s slonom Hatijem, ki Mavglija zadnji trenutek

izvleče iz močvirja. Skupaj se nato vrnejo domov ob poslušanju Balujevih dolgočasnih zgodbic.

KDO JE NAJPOGUMNEJŠI?



Nastopajoče osebe: Balu, Mavgli, Bagira, Tabaki, Hati, Šir kan

Motivi: strah – pogum, samota, pomoč

Dogajanje: Mavgli bi rad izvedel, katera žival v džungli je najpogumnejša. Bagira predlaga, naj

gre to vprašanje postavit najstarejši živali v džungli – slonu Hatiju v Slonjo krajino. Hati mu

odgovori, da si pogumen takrat, ko premagaš strah in da ne moreš biti pogumen, če se ne bojiš

ničesar. Hati Mavgliju predlaga, naj najprej ugotovi, česa ga je sploh strah. Med vračanjem

domov Mavgliju spodrsne in pade v temen vodnjak. Balu in Bagira ga kljub iskanju celo noč

ne najdeta. Iz vodnjaka ga potegne Tabaki, ki mu ob tem nastavi past, saj ga na površju pričaka

tudi Šir kan. Izpod tigrovih krempljev ga reši slon Hati. Na koncu Mavgli spozna, da je njegov

največji strah samota ter da je najpogumnejša in tudi najmodrejša žival v džungli prav Hati.


~ 67 ~

SLAP



Nastopajoče osebe: Balu, Mavgli, Bagira, Šir kan, Tabaki, Džalkala

Motivi: zvijača, nesreča, nesebična pomoč

Dogajanje: Mavgli in Bagira uživata na drevesu, medtem ko Šir kan in Tabaki prisluškujeta

njunemu pogovoru. Tabaki pretenta Bagiro in ga zvabi proč od Mavglija z izmišljotino, da je

Šir kan napadel Baluja. Šir kan res onesposobi Baluja in Bagiro ter si tako zagotovi, da je

Mavgli brez čuvaja. V drevo, na katerem sedi Mavgli, med nevihto udari strela, in deček pade

v deročo reko, ki ga odnese proti slapu. V vodi Mavgliju sledi tudi Šir kan, ki se med tem

spopade še z Džalkalo. Balu želi rešiti Mavglija, ta pa vztraja, naj najprej pomagata Tabakiju,

ki ga Balu kot prvega spravi na kopno. Kasneje je rešen tudi Mavgli, ko ga Šir kan po nesreči

vrže Baluju v naročje, sam pa pade po slapu navzdol.

REŠITELJ DARZI



Nastopajoče osebe: Balu, Mavgli, Lali, Darzi, Rakša, Šir kan

Motivi: pomoč, igra

Dogajanje: Volkulja Lali in Mavgli se zavzeto igrata in lovita po gozdu. Zatopljena v igro sploh

ne opazita, da jima sledi Šir kan. Odločena, da se potuhneta, splezata po deblu čez potok. Ptiček

Darzi ju opozori, da jima je Šir kan na sledi in prijatelja se skrijeta za vodno steno slapa. Šir

kan jima sledi po pečini, ko opazi Darzija, kako se tudi on skrije pod slap. Darzi prileti do

Baluja in Rakše ter jima preda Mavglijevo sporočilo, da je skrit za slapom. Vsi trije odhitijo na

pomoč in pridejo do slapa ravno v trenutku, ko se Lali in Mavgli na polici spopadata s Šir

kanom. Darzi zamoti Šir kana, medtem ko Balu z vrvjo najprej reši Lalo in kasneje še Mavglija,

Šir kan pa pade s pečine.


~ 68 ~

MAVGLIJEVA BLEŠČICA



Nastopajoče osebe: Balu, Mavgli, Bagira, Lali, Kaja

Motivi: materializem, nevoščljivost, prepir

Dogajanje: Mavgli med igro z Lali in Bagiro v reki najde bleščečo ogrlico, ki jo je naplavilo iz

vasi. Na začetku ogrlice ne želi deliti z nikomer, vendar ga Balu kasneje prepriča, da si jo mora

deliti z Lali. Bleščica je vsem všeč in uroči celo Kajo. Ko je za njeno nošnjo na vrsti Kaja, ji jo

med spanjem ukradejo opice, kar naslednji dan opazi Mavgli, ko jo išče po gozdu. Opazi tudi,

da se opice zaradi bleščice neprestano prepirajo. Lali in Mavgli skleneta, da pridobita bleščico

nazaj, vendar jo, ko jo opice spustijo iz rok, pod drevesom prestreže Šir kan. Pogumni par se

spopade s Šir kanom, mu vzame bleščico ter jo vrže v grmovje. Opice to opazijo in misleč, da

jo bo ukradel, s kokosi napadejo Šir kana, Lali in Mavgli pa med tem pobegneta, bleščico vržeta

nazaj v reko in se je tako rešita za vedno.

DRUŽINA



Nastopajoče osebe: Balu, Mavgli, Šir kan, Lali, Bala, Bagira, Rakša, Daruka

Motivi: družina, skupna pomoč

Dogajanje: Šir kan skuje načrt, po katerem se mora Tabaki spoprijateljiti z volčičema Lali in

Balo ter ju zvabiti v tigrov brlog, saj ju bo Mavgli zagotovo poskusil rešiti. Tabaki se z Lali in

Balo prične igrati skrivalnice in volčiča med igro zares izgineta. Rakša, Bagira, Mavgli in

Daruka ju gredo nemudoma iskat. Medtem Tabaki čez močvirje odpelje Lali in Balo do Šir

kanovega brloga. Mavgli in Bagira sta prva na sledi volčičem in kmalu uganeta, kakšne namene

ima Šir kan. Čas je, da pripravita načrt. Bagira zamoti Šir kana, medtem ko se Mavgli izza hrbta

prikrade v njegov brlog in onesposobi Tabakija ter odpelje Lali in Balo. Bagira se, da bi


~ 69 ~

preprečil Šir kanov napad na Mavglija, spopade s Šir kanom, Mavgli pa z volčičema pobegne

v Hladne brloge. Šir kan jim sledi, vendar se mu zoperstavi celotna volčja družina, ki ga tudi

prežene.

NAJMOČNEJŠI ZMAGA



Nastopajoče osebe: Balu, Bagira, Mavgli, Hati

Motivi: požrešnost, skrb za zdravje, tekmovalnost

Dogajanje: Balu pod pretvezo, da izobražuje Mavglija, nabira sveži med in banane ter se masti

z njimi. Hati ga zbode glede njegove fizične kondicije, a Balu še vedno verjame, da je zelo

krepak in postaven medved. Zaradi Hatijevih pripomb izzove Mavglija in Bagiro na niz

spretnostnih in fizičnih tekem. Mavgli v prvi plezalni nalogi prepusti zmago Baluju, ko ga

podceni ter zaradi lastne neprevidnosti pade s stene. Pri izzivu sklec pa ga deček z lahkoto

premaga. Sledi prečkanje potoka čez drevesni hlod, pri čemer Mavgli izgubi ravnotežje in pade

v vodo. V dvigovanju uteži nad glavo Baluju spodrsne na olupku banane, ki jo je prej sam

pojedel, ob tem pa se nanj zvrne celoten kup debel. Mavgli za pomoč prosi slona Hatija, naj

odvali debla, in Balu na koncu le prizna, da ni tako razgiban, kot bi lahko bil. Svoje razgibavanje

začne s pobiranjem bananinih olupkov, ki jih je pred tem sam odmetaval naokrog.

DAN, KO SE JE TRESLA ZEMLJA



Nastopajoče osebe: Balu, Bagira, Mavgli, Darzi, Kaja, Lali, Bala, Rakša, Daruka

Motivi: pomoč, iznajdljivost, potres

Dogajanje: Živali so neobičajno tiho in na trnih. Kmalu območje džungle preseneti potres, ki

zapre vhod v volčji brlog, v katerem sta ujeta Bala in Lali. Mavgli in druščina hitro priskočijo

na pomoč in poskušajo odmakniti skale izpred vhoda, vendar zaman. Mavgli pride na idejo, da


~ 70 ~

bi lahko nekdo splezal v brlog in poskusil poiskati zasilni izhod. Spomni se na Kajo, ki nato

tudi priskoči na pomoč. Na vrhu brloga najde odprtino, Mavgli in prijatelji pa zgradijo škripec,

primeren za vodnjak. Po novem potresu in s Kajino pomočjo uspešno rešijo volčja mladiča in

vsi so zelo hvaležni – tudi Kaji.

IZLET PO DŽUNGLI



Nastopajoče osebe: Balu, Bagira, Mavgli, Ponja

Motivi: nerodnost

Dogajanje: Balu in Bagira sledita Mavgliju in ga nekega dne zmotita ob postavljanju hiše. Fant

je odločen, da bo zgradil svojo kočo ter da bo šel živet na svoje. Čeprav se Balu ne strinja, se

Mavgli odpravi iskat prostor za svoj novi dom. Na poti spozna malega rdečega himalajskega

pando, ki mu je ime Ponja, in povabi ga, naj mu pomaga pri postavljanju nove hiše. Ponja skače

naokrog in kot nepoznavalec rine iz težave v težavo. Tako ga mora Mavgli rešiti pred črnimi

čebelami, Hatijem in Kajo. Ko si Ponja zaželi sence, ga Mavgli odpelje v starodaven tempelj,

misleč, da bo tukaj na varnem. Mavgli pa ne ve, da je ta tempelj povezan s Hladnimi brlogi in

Ponjo napadejo črne kobre. Deček zamoti kače, medtem ko Balu in Bagira prineseta blato iz

reke, s katerim nato Mavgli zapolni luknje majhnega prostora, v katerega se ujamejo kače. Na

koncu Mavgli zgradi kočo le za Ponjo, sam pa se odloči, da se bo tega projekta lotil, ko bo malo

starejši.

KAČJI PIK



Nastopajoče osebe: Balu, Bagira, Mavgli, Akela, Fao, Iki

Motivi: strup, pomoč


~ 71 ~

Dogajanje: Danes je dan, ko bo svet volkov, in Mavgli se z Balujem ter Bagiro odpravi tja. Vsi

so že zbrani, čakajo le še Akelo, ki ga ni in ni. Pobudo prevzame Fao, ki se želi kot naslednik

Akele razglasiti za vodjo tropa. Mavgli temu nasprotuje in se s prijateljema odpravi iskat vodjo

krdela. Kmalu ga najdejo in ugotovijo, da ga je pičila kača. Ko Mavgli iz pasti reši Iki, mu ta

pove, da imajo ljudje kačje zdravilo in Mavgli je odločen, da odide v vas ponj. Ponoči se skupaj

z Iki priplazi v vas, kjer mu ježevec pokaže torbo z zdravilom. Mavgli jo izmakne in odhiti proti

svetu volkov. Pot mu prekriža Fao, ki mu želi preprečiti dostavo zdravila do Akele. Iki odžene

Faa in Mavgli pravočasno reši Akelo.

5.3 RAZPRAVA

Osredotočili se bomo na poglavja Knjige o džungli in Druge knjige o džungli, ki so vsebovana

tudi v knjigi Mavglijeve zgodbe, ter na prva dva DVD-ja risank Knjiga o džungli. Naslovi

obravnavanih pravljic so: Mavglijevi bratje, Kajin lov, Kako je prišel strah v džunglo, Rdeča

roža, Tiger! Tiger!, Kako so spustili džunglo v vas, Kraljevi ankus, Rdeči psi in Pomladni tek.

Risanke, ki jih bomo obravnavali, pa so poimenovane takole: Človeška past, Divje črne čebele,

Kaja v slabi koži, Tekma, Opičja kraljica, Speča pitonka, Zaklad hladnih brlogov, Legenda o

Velikem kremplju, Ribolov, Polet s škarnikom, Mavglijeva zgodba, Kdo je najpogumnejši?,

Slap, Rešitelj Darzi, Mavglijeva bleščica, Družina, Najmočnejši zmaga, Dan, ko se je tresla

zemlja, Izlet po džungli in Kačji Pik.

Tipologija

Glede na tipologijo Dragice Haramija bi lahko na prvi pogled obravnavana Kiplingova dela

uvrstili med srednje dolgo fantastično prozo, ker pa so posamezna poglavja krajše zaključene

enote, je zanje najprimernejša uvrstitev med kratko prozo, natančneje med kratko fantastično

prozo, še natančneje med pravljice, znotraj le-teh pa med klasične avtorske pravljice. Takšno

umestitev lahko argumentiramo glede na temeljne značilnosti izbrane književne vrste. V

obravnavanih poglavjih Kiplingovih del je jasno razvidna enodimenzionalnost, fantastične

prvine, med katere lahko najprej uvrstimo govoreče živali, se z realističnimi (življenje v

džungli, poseganje človeka v džunglo, lastnosti človeka in živali) zlivajo v celoto, pri tem pa ni

znakov, da bi se glavni literarni lik, Mavgli, temu čudil. Književni čas in prostor v zgodbah

večinoma nista čisto natančno določljiva, lahko pa vseeno ugotovimo, da se dogajajo nekje v

indijski džungli v času britanskega imperija. Nadaljujemo lahko s polariziranostjo likov. Jasno

so kot pozitivni ločeni liki, ki spoštujejo džungelsko postavo (Mavgli, Balu, Bagira, Kaja,


~ 72 ~

Mavglijevo krdelo), od tistih, ki postave ne spoštujejo in jih posledično dojemamo kot

negativne (Šir kan, Bandarlog, Tabaki). Preko lastnosti in dejanj književnih oseb izraža Kipling

jasen moralni nauk, značilen za pravljice, da je dobro nagrajeno, slabo pa kaznovano (primer

tega najdemo v poglavju Tiger! Tiger!, ko Mavgli ubije in odre Šir kana). Potrebno je omeniti

tudi to, da lahko v obravnavanih delih najdemo prvine sodobne pravljice. Zasledimo jih

predvsem v delih pravljic, kjer Mavgli živi med ljudmi. Dogajanje je iz irealne divjine

preseljeno v realno vas, tudi lastnosti ljudi na splošno niso samo tipizirane, temveč se izkaže,

da so med ljudmi nekateri dobri in drugi slabi.

Če lahko glede na dolžino risanke delimo na celovečerne in kratke risanke, serijo risank Knjiga

o džungli nedvomno uvrščamo med slednje. Glede na vrsto animacije pa serije sodijo v skupino

3D računalniških animacij.

Otrok in Knjiga o džungli

Otrok lahko ob branju ali poslušanju pravljic v obeh Knjigah o džungli zadovolji svojo potrebo

po umetniškosti branja literarnih besedil. Spoznavne prvine lahko v delih prepoznamo skozi

realistične elemente, kot je na primer prikaz življenja živali, ki imajo znotraj svojih krdel

določena pravila obnašanja, a jih hkrati vodijo tudi nagoni, kot je prikazano v pravljici Pomladni

tek. Realistično je prikazano tudi poseganje ljudi v džunglo, njihovo življenje ter njihovo

doživljanje »divjega otroka« med bivanjem Mavglija v človeški vasi. Etične prvine, katerih

glavni nosilec je Mavgli, so v besedilih dokaj jasno izražene, tako preko karakterizacije likov

kot preko sporočila, da je življenje po postavi oziroma po pravilih nagrajeno, dejanja, ki niso v

skladu s postavo, pa so zaničevana in kaznovana. Estetske prvine so najtežje določljive,

zagotovo pa izstopajo v liričnih delih Knjig o džungli. Bogat jezik, ki ga Rudyard Kipling

uporablja, lahko pripomore k širjenju otrokovega besednega zaklada in razvijanju njegove

jezikovne zmožnosti. Glede na otrokovo nagnjenje k animizmu so obravnavana književna dela

zanj lahko še posebej zanimiva, ker ga brez težav ponesejo v domišljijski svet. Z glavnim

junakom se otrok brez težav identificira in si zaželi biti kot on, nekaj narediti kot on …

Ravno našteti vplivi Kiplingovih del na otroke so razlog, da se skavti pri delu z otroki, starimi

od 8 do 10 let, naslanjajo nanje in jih z naklonjenostjo uporabljajo za ambientacijo, ki najbolje

ohranja pozornost in zbranost otrok in preko katere lahko otroci osebnostno napredujejo,

spoznavajo sebe, se učijo življenja v družbi, upoštevanja dogovorjenih pravil, sodelovanja z

avtoriteto, skupinskega odločanja, razlikovanja med dobrim in slabim. Vse to je otrokom


~ 73 ~

posredovano preko pripovedovanja obravnavanih zgodb in igre, ki naj bi bila v teh letih njihova

glavna dejavnost, in vse to jim bo kasneje pomagalo pri aktivnem vključevanju v širšo družbo.

Risanke Knjiga o džungli zasledujejo cilj, da gledalca zabavajo in nasmejijo s humornimi

vložki, ki jih lahko poveže s svojim vsakdanjim življenjem. Doseganja tega cilja jim ne moremo

oporekati. Pričakovano pa so jezikovno revnejše in tudi ne spodbujajo otroške aktivnosti. Glede

na to, da so se pri vsebini njihovi snovalci bolj zatekali h kvantiteti kot h kvaliteti, je dokaj

jasno, da so bile ustvarjene v prvi vrsti za komercialne namene in množično uporabo.

Zaradi omenjenega in tudi zato, ker je tako v risankah kot tudi v knjigah veliko prizorov in

opisov nasilja, je nujno potrebno, da odrasli pri gledanju in pri branju otroka spremljamo in mu

po potrebi tudi kaj razložimo.

Snov, teme in motivi

Kipling je snov za ustvarjanje obravnavanih pravljic iz Knjige o džungli in Druge knjige o

džungli črpal iz pojava tako imenovanih volčjih otrok, sirot, ki so jih vzgojile živali. Glavna

tema teh njegovih del je socializacija glavne književne osebe v različnih okoljih – najprej med

divjimi živalmi v džungli, nato med ljudmi v človeški vasi. Socializacija v obeh okoljih pa

Mavgliju povzroča veliko težav, saj ga divje živali v džungli dojemajo kot njim drugačnega –

človeka – prav tako pa ga kot drugačnega od sebe dojemajo ljudje – kot divjaka. V džungli se

deček uči postave in spretnosti, ki mu omogočajo preživetje ter varnost, kljub temu pa ga

morajo drugi džungelski prebivalci pogosto reševati iz situacij, v katere se zaplete. Ves čas ga

je strah, da bo ostal sam in ta strah se uresniči, ko ga volkovi izločijo iz svojega krdela in je

prisiljen oditi med ljudi. Tam Mavglija za svojega sprejmeta Mesua in njen mož, vsi ostali pa

imajo do njega odklonilen odnos. Med življenjem v vasi Mavgli ubije Šir kana in se kot

zmagovalec vrne v džunglo, kjer ga živali takoj upoštevajo kot vodjo. Dečkov prehod v zrelost

se izkaže v zadnjem poglavju Druge knjige o džungli, Pomladni tek, ko Mavgli spozna, da v

resnici sodi med ljudi in se samostojno odpravi nazaj v človeško vas.

Opisana tematika je izhodišče za kontinuirano in celostno vzgojo mladih skavtov, saj se z

vstopom v šolo srečajo z novim neznanim svetom, v katerega se morajo postopoma vživeti

oziroma socializirati. Tudi vzgoja v krdelu poteka preko različnih stopenj. Ob vstopu v krdelo

se volčiči in volkuljice imenujejo mladiči. Njihova naloga je, da se naučijo Zakona džungle in

mojstrske besede džungelskih ljudstev, šele, ko jim to uspe in ko trije volčiči ali stari volkovi


~ 74 ~

na Skali posveta zanje zastavijo besedo, so sprejeti v krdelo. Znotraj krdela lovijo plene, to

pomeni, da opravijo naloge, ki jih določijo sami skupaj s štirimi voditelji izmed starih volkov.

Te naloge pripomorejo k oblikovanju njihovega značaja (Akelin plen), pridobivanju ročnih

spretnosti (Kajin plen), duhovnemu razvoju (Balujev plen) in napredovanju v zdravju in telesni

moči (Bagirin plen). Po tem, ko ulovijo vse štiri plene, napredujejo na naslednjo stopnjo

razvoja. Najprej postanejo volčiči obljube, kar pomeni, da so pripravljeni slovesno obljubiti, da

bodo z Božjo pomočjo naredili, kar najbolje morejo za svoje poboljšanje, da bodo pomagali

drugim in izpolnjevali Zakona krdela. Ob tej obljubi prejmejo najbolj časten del skavtskega

kroja (skavtski kroj je skavtski kodeks oblačenja) – prvo rutico. Po naslednjih ulovljenih štirih

plenih volčiči obljube postanejo pečinski volčiči in nato še odrasli volčiči, ki so pripravljeni na

odhod v »človeško vas« oziroma v četo med izvidnike in vodnice.

Risanke Knjiga o džungli ohranjajo snov volčjega otroka, tema socializacije pa se izgubi

predvsem zaradi tega, ker so posamezni deli risank kratke zaključene zgodbe in se druga na

drugo ne navezujejo, tako da gledalec ne spremlja Mavglijevega osebnostnega razvoja, temveč

samo njegove posamezne dogodivščine.

V obravnavanih pravljicah najdemo pester nabor motivov, med njimi bomo izpostavili

predvsem tiste, ki so uporabljeni najpogosteje in so hkrati pomembni tudi v skavtski metodi.

Prva med temi sta motiv družine in motiv prijateljstva – v krdelu naj bi prevladovalo vzdušje

srečne družine. Kot naslednjega velja omeniti motiv postave oz. pravil – temelj življenja v

krdelu sta Zakona džungle (»Volčič misli na drugega kakor na samega sebe.« in »Volčič živi v

krdelu v veselju in poštenosti.«). Sledi motiv lova – volčiči za svoje osebno napredovanje in

napredovanje v stopnjah razvoja volčičev lovijo štiri različne plene in v zvezi s tem vodijo tudi

svoj Dnevnik lova. Posebej velja omeniti še motiv ognja, ki se tako v knjigah kot tudi pri skavtih

uporablja kot simbol varnosti, razsvetljenja in spremembe.

Obravnavane risanke so motivno bolj skope od obravnavanih literarnih besedil, smo pa v njih

od zgoraj naštetih motivov zasledili motiv družine, motiv prijateljstva in motiv ognja.

Etika in vrednote

Kipling je v obeh Knjigah o džungli močno poudaril like in dejanja, ki so nosilci dobrega in

slabega. V nadaljevanju bomo predstavili vrednote, ki jih lahko zasledimo v obravnavanih

pravljicah, predvsem v navezavi na skavtstvo.


~ 75 ~

V obeh knjigah o džungli lahko opazimo, da je Mavgli nosilec večine vrednot vzgajanja v

skavtstvu. Njegova optimizem in veselje do življenja sta nalezljiva in se kažeta skozi vse zgodbe,

v katerih nastopa. Čut za drugega, prijateljstvo in ljubezen izstopajo v njegovih odnosih z

Akilo, Balujem, Bagiro, Kajo, mamo Rakšo, očetom Volkom, volčjimi mladiči ter z Mesuo in

njenim možem. Mavglijevo telesno, duševno in duhovno zdravje ter samospoštovanje so najbolj

izpostavljeni v zadnji zgodbi Druge knjige o džungli, ko preteče velik del džungle in skozi

duhovno poglobitev ugotovi, da sodi med ljudi. Mavglijevo džungelsko krdelo sebe imenuje

svobodno ljudstvo, celotna džungla pa bi lahko bila tudi prispodoba za svobodo. Odgovornost

in kritično mišljenje se najbolje kažeta v Balujevem odnosu do Mavglija, ko ga zvesto uči

postave džungle, da bo deček znal v njej preživeti tudi sam. Kljub temu da je veliki medved do

fanta zelo zaščitniški, je hkrati tudi najbolj kritičen do njegovega obnašanja. Ustvarjalnost in

pobudništvo sta vrlini, ki sta Mavgliju pomagali premagati veliko krdelo rdečih psov. Čut do

domovine in odnos do družbe sta izražena v Mavglijevi pripadnosti in njegovem zaščitniškem

odnosu do džungle in krdela. Vera in pripadnost Cerkvi sta vrednoti, ki sta morda na prvi pogled

v obravnavanih Kiplingovih delih manj prisotni, vendar če naredimo vzporednico med vero in

ljudskimi izročili, ki se prenašajo iz roda v rod, ter med Cerkvijo in skupnostjo, ki jo ta izročila

povezujejo, lahko hitro najdemo povezavo tudi z Mavglijem, ki sledi že davno uveljavljeni

džungelski postavi ter je del džungelske skupnosti, ki to postavo in svoja izročila ohranja že

mnogo generacij.

Potrebna je tudi kritična opredelitev do skavtske uporabe literarnega dela v vzgojne namene ter

močno poudarjanje njegove etične vrednosti. Negativno kritiko lahko vsaj malo omilimo zaradi

v priročniku Mavglije zgodbe zapisanih opozoril, da naj se voditelji izogibajo moraliziranju, da

naj pri pripovedovanju ohranjajo slikovitost jezika in opisov književnih likov ter dogodkov, s

čimer se vsaj delno ohranja estetska vrednost besedila, ter zaradi tega, da se preko dejavnosti,

ki so namenjene učenju in osebnemu napredovanju otrok, upoštevajo tudi spoznavne prvine

zgodb. Zaradi naštetega je še vedno mogoče, da otroci tudi pri skavtih doživijo in živijo

umetniškost preko izvenšolsko obravnavanega literarnega dela.

Notranja zgradba

Notranja zgradba Mavglijevih zgodb in obeh izvirnikov je zelo podobna. Zgodbe, ki so zapisane

v knjigi, so skoraj povsem enake zgodbam v obeh izvirnikih, spremenjeno je le ime vodje

krdela, Akile, in sicer je v Mavglijevih zgodbah imenovan Akela. Same zgodbe so razdeljene


~ 76 ~

na odstavke, imajo nekatere dele besedila odebeljene, na začetku vsake zgodbe je njena

predstavitev, ob besedilu so dodane opombe, na koncu pa način uporabe pri skavtih.

Pri posredovanju zgodb otrokom v krdelu naj bi voditelji kar se da natančno sledili izvirniku,

je pa res, da se nato pri dejavnostih, ki iz zgodb izhajajo, od njih pogosto oddaljijo. Večinoma

tudi zato, da lažje dosežejo zastavljene cilje.

Kolikor so Mavglijeve zgodbe vsebinsko blizu obema izvirnikoma, so se ustvarjalci serij risank

Knjiga o džungli od njih oddaljili. Vsebina posameznih epizod nima prav veliko skupnega z

vsebino Kiplingovih del, le v nekaterih manjših odsekih dogodki v risankah spominjajo na

dogodke v izvirnikih, čeprav je njihova vsebina pravzaprav drugačna. Za primer vzemimo

risanko Divje črne čebele, v kateri Mavgli iz maščevanja zvabi Šir kana na pečino med gnezda

črnih čebel. Pri tem stopa zelo previdno, da čebel ne preplaši, Šir kan pa jih med sledenjem

Mavgliju z neprevidnim stopanjem po kamenju prebudi in čebele ga napadejo. Oba se pred

njimi rešita tako, da s pečine skočita v vodo. Ta risanka spominja na pravljico z naslovom Rdeči

psi iz Druge knjige o džungli, v kateri je Mavgli skoval načrt, kako bo premagal veliko krdelo

rdečih psov, ki je imelo očitno premoč nad njegovim volčjim krdelom. Rdeče pse je tako zvabil

na pečino, kjer so živele divje čebele, ki jih je s poprej pripravljenim kamenjem, katerega je

med tekom prevračal, prebudil in razdražil, da so s svojimi smrtonosnimi želi oslabile

sovražnike. Sam se je pred razjarjenimi čebelami rešil tako, da je skočil s pečine v reko

Vejngajngo.

Tudi nastopajoče osebe v serijah risank se razlikujejo od tistih v izvirniku. Nekoliko so

spremenjeni značaji glavnih oseb, dodane pa so tudi osebe, ki jih v izvirniku ne srečamo, na

primer opica Maša. Ugotavljamo torej, da se razen po dogajalnem prostoru, nekaterih

nastopajočih osebah in vsebinskih podrobnostih serije risank z izvirnikom sploh ne ujemajo.

Risanke so tako tudi z vsebinskega in karakternega vidika veliko revnejše od izvirnikov.


~ 77 ~

6.0 SPECIALNODIDAKTIČNI DEL

6.1 RUDYARD KIPLING V UČNEM NAČRTU

Ob preučitvi Učnega načrta za slovenščino (Poznanovič et al., 2011) smo našli Kiplingova dela

v naslednjih poglavjih:

1. Predlagana književna besedila za obravnavo v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju

(prav tam): V razdelku 'POEZIJA' smo med predlaganimi književnimi besedili za

obravnavo v 8. razredu našli pesem iz Kiplingove Druge knjige o džungli, v kateri

predstavlja epilog pravljice Kvikern, to je Pesem vračajočega se lovca.

2. Predlagani seznam domačega branja v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju (prav

tam): Med predlaganimi deli za izbor domačega branja za sedmošolce smo zasledili

Kiplingovo delo Knjiga o džungli.

V nadaljevanju diplomskega dela bomo pokazali, da so mnogi cilji slovenščine v osnovni šoli

v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju uresničljivi z obravnavanimi Kiplingovimi deli,

zato bi lahko bila le-ta v učnem načrtu bolj prisotna, tako pa je učitelj pri obravnavi njegovih

del precej omejen.

Omeniti velja še dejstvo, da je v skavtsko gibanje v Sloveniji trenutno vključenih 1026 otrok,

starih med 8 in 10 let, ki bi jih obravnava že poznanih besedil iz Knjige o džungli in Druge

knjige o džungli lahko še dodatno navdušila in motivirala za prebiranje umetnostnih besedil.

Njihov delež (1,7 %) je med približno 59.000 šolarji iste starosti morda zanemarljiv, bi pa lahko

s svojim navdušenjem »okužili« tudi ostale učence v razredu, da bi z večjim veseljem posegali

po mladinski literaturi, s čimer bi dosegali celo cilje mladinske književnosti, ki presegajo

osnovnošolski učni načrt.

6.2 RUDYARD KIPLING V SKAVTSKI METODI

Ugotovili smo, da so izbrane zgodbe iz Knjige o džungli in Druge knjige o džungli, v katerih

nastopajo deček Mavgli in njegovi džungelski prijatelji, temelj za pripravo srečanj in sledenje

skavtski metodi v drugi najmlajši skupini skavtov, starih od 8 do 10 let, pri volčičih in

volkuljicah. V uvodu priročnika Mavglijeve zgodbe ( prim. Kipling et al., 2003), ki je preveden


~ 78 ~

in prirejen po uvodu istoimenskega priročnika italijanskih skavtov in ga je napisal Pietro Paolo

Severi, so navedeni naslednji razlogi, zakaj je Baden-Powell, s privoljenjem avtorja, izbral

ravno Kiplingove zgodbe in ne katerih drugih:

� brez težav jih lahko pripovedujemo in razumemo,

� primerne so starosti volčičev in volkuljic,

� osnovni moralni nauki so posredno predstavljeni v dogodkih zgodbe tako, da so blizu

resničnosti,

� imajo jasne poteze, ki so živahno speljane in se srečno končajo,

� predstavijo bogat izbor konkretnih, trdnih osebnosti in enoumnih situacij, ki so med

seboj v nasprotju,

� zgodbe otrok ne le ganejo in navdušujejo, ampak jih tudi spodbudijo k sklepu: »Tudi

jaz bom tako storil!«,

� iz njih izluščimo določeno shemo razvoja in dozorevanja, ki je značilna tudi za človeka,

� so antropomorfne pripovedi, v katerih imajo živali človeške lastnosti. (Prav tam)

Mavglijeve zgodbe iz obeh knjig o džungli se v skupini volčičev in volkuljic uporabljajo kot

sredstvo, ki omogoča doseganje bistvenih ciljev skavtske metode:

� pomagajo pri izbiri tematike igre, ki je pogoj za otrokovo sodelovanje,

� omogočajo predstavitev vzorov preko nosilcev različnih značajev,

� omogočajo uporabo novega jezika in

� pomagajo utemeljiti prisotnost odraslih v krdelu. (Prav tam)

6.3 OBRAVNAVA V RAZREDU

Glavni cilj predmeta slovenščina v osnovni šoli na področju književnega pouka je poleg

sporazumevalne zmožnosti razviti doživljajsko, domišljijskoustvarjalno, vrednotenjsko in

intelektualno zmožnost ter utrditi kulturno, domovinsko in državljansko vzgojo, skupaj z

medkulturno in širšo socialno zmožnostjo. (Prim. Poznanovič et al., 2011)

Iz glavnega cilja so nato izpeljani splošni cilji, iz le-teh pa še operativni cilji in vsebine po

vzgojno-izobraževalnih obdobjih. V nadaljevanju so predstavljeni cilji, ki bi jih bilo po našem

mnenju mogoče vsaj delno doseči s pomočjo obravnave Kiplingovih del Knjiga o džungli in

Druga knjiga o džungli v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Možnosti za dosego


~ 79 ~

nekaterih od naštetih ciljev z obravnavo odlomka ene od Kiplingovih pravljic ter uporabo

elementov skavtske metode smo nato komentirali ter predstavili, kako bi jih pri pouku lahko

dosegli, in s predlogom učne priprave to tudi praktično prikazali.

V diplomskem delu obravnavanih serij risank Knjiga o džungli ne priporočamo za uporabo v

razredu, saj so naše ugotovitve pokazale, da risanke izvirnemu besedilu ne sledijo prav dobro,

posledično so vsebinsko, jezikovno, tematsko, motivno in karakterno veliko bolj skope.

Strinjati se moramo z M. Kobe, ki je v Pogledih na mladinsko književnost zapisala:

»Neprimerne priredbe znanih literarnih del pačijo njihovo izvirno podobo.« (Kobe, 1987: 70)

Dosegljivi operativni cilji

� »Učenci opazujejo in predstavljajo sporazumevalne dejavnosti in razna sredstva za

sporazumevanje. /…/

� Učenci opazujejo in predstavljajo vzroke za učenje tujih jezikov ter spoznavne,

duševnostne in pragmatične prednosti prvega jezika pred tujimi. /…/

� Učenci razvijajo poimenovalno zmožnost tako, da predstavljajo pomen dane

besede/besedne zveze. /…/

� Učenci razvijajo pravopisno zmožnost tako, da svoja besedila členijo na odstavke, v

njih upoštevajo pravopisna pravila, skrbijo za čitljivost in estetskost pisave ter se

ustrezno odločijo za pisanje s pisanimi oziroma tiskanimi črkami ipd. /…/

� Učenci postopoma usvajajo merila za vrednotenje besedil ter jih upoštevajo pri

vrednotenju svojih in tujih besedil. /…/

� Učenci postopoma usvajajo merila za vrednotenje zmožnosti sprejemanja in tvorjenja

besedil ter jih upoštevajo pri vrednotenju svoje in tuje zmožnosti sprejemanja in

tvorjenja besedil. /…/

� Učenci spoznavajo v učnem načrtu predlagana besedila oziroma druga besedila po izbiri

učitelja in učencev. /…/

� Učenci razvijajo recepcijsko zmožnost, to je zmožnost doživljanja, razumevanja in

vrednotenja književnih besedil. /…/

� Učenci so zmožni razumeti značaj in ravnanje književne osebe, ki doživlja take

dogodivščine, ki bi si jih želeli doživljati sami, ter se vživeti v osebo, ki jim je podobna

najmanj v eni konkretni lastnosti oziroma razumejo osebo, katere življenjske okoliščine

so podobne njihovim.

� Učenci sestavljajo čutnodomišljijsko predstavo književnih oseb. /…/


~ 80 ~

� Učenci ločujejo glavne in stranske književne osebe.

� Učenci oblikujejo lastno stališče do ravnanja književnih oseb in ga utemeljujejo.

� Učenci pri književni osebi opazujejo več značajskih lastnosti (poimenovane oziroma

razvite v nazorno sliko; upoštevajo tudi ravnanje in govorjenje književne osebe,

govorjenje o osebi).

� Učenci postopoma zaznavajo tudi tako značajsko lastnost, ki se zdi v nasprotju z njeno

splošno značajsko oznako (na primer negativno lastnost pri sicer pozitivni osebi). /…/

� Učenci opazujejo perspektivi glavne in najmanj še ene stranske književne osebe ter ju

primerjajo.

� Učenci zaznavajo tudi perspektivo tistih književnih oseb, ki jim glede na mišljenje,

čustvovanje in ravnanje niso blizu/jih nanje opozori učitelj.

� Učenci prepoznavajo motive za ravnanje književnih oseb (ali: zakaj kdo kaj stori); svoje

mnenje utemeljujejo z zgledi iz književnega besedila/poiščejo svojo razlago zanj;

razumejo tudi tako ravnanje osebe, ki ni skladno z ravnanjem, za kakršnega bi se v

sorodnem položaju odločili sami.

� Učenci v književnem besedilu najdejo poglavitne informacije o prostoru in času

dogajanja, povezujejo dogajalni čas in prostor.

� Učenci oblikujejo čutnodomišljijski predstavo dogajalnega prostora in časa (avtorjev

opis/informacije iz književnega besedila; pri zapolnjevanju nedoločnostnih mest v

besedilu dodajajo manjkajoče predstave iz svojih izkušenj, znanja in iz predstav,

nastalih ob branju drugih književnih del), razvijajo možnost slediti dogajanju na več

dogajalnih prostorih/časih hkrati. /…/

� Učenci obnovijo oziroma povzamejo (bistvene) dogodke. /…/

� Učenci ugotavljajo (z učiteljevo pomočjo), o čem govori književno besedilo (tema), kaj

je sporočilo književnega besedila. /…/

� Učenci ločujejo avtorja književnega besedila od pripovedovalca. /…/

� Učenci doživljajo, razumevajo in vrednotijo pesemska, prozna in dramska besedila. /…/

� Učenci doživljajo čustveno in domišljijsko bogastvo pesniškega jezika. /…/

� Učenci spoznavajo klasično avtorsko pravljico in kratko sodobno pravljico.

� Učenci ugotavljajo značilnosti fantastične pripovedi in jo primerjajo z realistično

pripovedno prozo. /…/

� Učenci improvizirajo (igra vlog). /…/

� Učenci ozaveščajo značilnosti medijskih predelav, realizacij, aktualizacij književnih

besedil oziroma prepoznavajo temeljne značilnosti posameznih medijev. /…/


~ 81 ~

� Učenci razvijajo recepcijsko zmožnost (doživljanje, razumevanje in vrednotenje

književnih besedil), tako da se govorno (po)ustvarjalno in /ali »strokovno« (govorni

nastop) odzivajo na književna besedila oziroma pišejo (po)ustvarjalna besedila, ki

vključujejo prvine umetnostnega jezika in /ali druge značilnosti književnega besedila.

/…/

� Učenci razvijajo zmožnosti doživljanja, razumevanja in vrednotenja književne osebe:

o upovedujejo svojo čutnodomišljijsko predstavo književnih oseb, tudi takih, pri

katerih je ena značajska lastnost v nasprotju z njeno splošno značajsko oznako

(naštevanje lastnosti, upoštevanje izkušenj, znanja, drugih literarnih svetov idr.

– neposredni oziroma posredni signali),

o pišejo zgodbe »kaj bi bilo, če bi jaz enkrat …« (glavna oseba ravna v nasprotju

z njihovim pričakovanjem),

o zapisujejo manjkajoči del zgodbe – (racionalna) razlaga, dopolnitev avtorjeve

zgodbe (zamolčani del), upoštevanje logike dogajanja, predzgodbe,

nadaljevanje zgodbe,

o prestavijo osebe iz enega književnega dogajanja v drugo.

� Učenci razvijajo zmožnosti doživljanja in razumevanja književnega prostora in časa:

o upovedujejo dogajalni prostor in čas (avtorjev opis – predmeti, okoliščine,

domišljija, izkušnje, znanje idr. – neposredni in posredni besedilni podatki),

o tvorijo nove domišljijske svetove s podobnima dogajalnim prostorom in časom,

kot je v književnem besedilu; zgodbe, ki se dogajajo danes, v preteklosti, v

prihodnosti. Pri tem izhajajo iz znanja in izkušenj.

� Učenci razvijajo zmožnost razumevanja dogajanja in teme v književnem besedilu:

o tvorijo premico dogajanja in tako spremljajo književno dogajanje,

o upovedujejo zgodbo tudi s perspektive druge književne osebe; utemeljujejo

svoje videnje s primeri iz besedila.

� Učenci ločijo avtorja in pripovedovalca:

o Spremenijo pripovedovalca v znanem književnem besedilu – pripoveduje

glavna ali ena izmed stranski književnih oseb. /…/

� Učenci dramatizirajo krajše prozno besedilo. /…/

� Učenci izražajo doživljanje in razumevanje književnega besedila z glasnim branjem, pri

katerem z glasom (so)oblikujejo besedilno stvarnost. /…/

� Učenci razumljivo in doživeto glasno berejo/recitirajo/deklamirajo (upoštevajo hitrost,

register, intonacijo, barvo). /…/


~ 82 ~

� Učenci glasno razumljivo in interpretativno berejo književnega besedila (upoštevajo

slušne prvine govora). /…/

� Učenci v igri vlog improvizirajo dramske fragmente (dialoge).« (Poznanovič et al.,

2001: 24–41)

Učna priprava

Za podrobnejšo obravnavo smo izmed zgoraj naštetih ciljev iz učnega načrta za slovenščino v

osnovni šoli, za katere menimo, da bi jih bilo mogoče doseči z obravnavo Kiplingovih del pri

pouku književnosti v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, izbrali naslednje operativne

cilje:

1. Učenci razvijajo poimenovalno zmožnost tako, da predstavljajo pomen dane

besede/besedne zveze.

Gre sicer za dolgoročnejši cilj, k njegovi izpolnitvi pa bi v predlagani učni pripravi

pripomogel del, ko učenci po tihem branju književnega besedila izpostavijo besede, ki

jih niso razumeli in nato s pomočjo sošolcev razložijo njihov pomen. Z omenjeno

aktivnostjo hkrati tudi preverjamo, ali je učenec ta cilj že dosegel.

2. Učenci razvijajo recepcijsko zmožnost, to je zmožnost doživljanja, razumevanja in

vrednotenja književnih besedil.

Za doseganje tega cilja je pomemben potek dela z besedilom od napovedi besedila,

premora pred branjem, interpretativnega branja, premora po branju, izražanja doživetij,

tihega branja, razlage neznanih besed, vprašanj za razvijanje razumevanja besedila,

poustvarjanja in nalog za poglabljanje doživetja. Realizacija cilja je težje izvedljiva,

njegove segmente pa lahko preverimo preko učenčevih odgovorov na učiteljeva

vprašanja in njegovih poustvarjalnih izdelkov.

3. Učenci so zmožni razumeti značaj in ravnanje književne osebe, ki doživlja take

dogodivščine, ki bi si jih želeli doživljati sami, ter se vživeti v osebo, ki jim je

podobna najmanj v eni konkretni lastnosti, oziroma razumejo osebo, katere

življenjske okoliščine so podobne njihovim.

Predvsem doseganju tega cilja so namenjene naloge za poglabljanje doživetja. Otroci

so razdeljeni v skupine, ki so poimenovane po književnih likih iz obravnavanega

besedila, in opravljajo naloge, pri katerih morajo uporabiti veščine, značilne za

književni lik, katerega predstavljajo. Preko dejavnosti tega lika in igre se vanj laže


~ 83 ~

vživijo. Učitelj doseganje cilja preverja z opazovanjem učencev med igro in

opravljanjem nalog.

4. Učenci ločujejo glavne in stranske književne osebe.

Ta cilj bomo z uporabo predlagane učne priprave dosegli z natančnim branjem odlomka

in z dvema konkretnima vprašanjema, ki ju učitelj postavi učencem med vprašanji za

razvijanje razumevanja besedila: »Kdo nastopa v zgodbi?« in »Katere so glavne in

katere stranske književne osebe?« Preverba realizacije tega cilja je za razliko od

prejšnjega zelo enostavna, saj se učenčevo doseganje cilja jasno izrazi preko njegovih

odgovorov.

5. Učenci v književnem besedilu najdejo poglavitne informacije o prostoru in času

dogajanja, povezujejo dogajalni čas in prostor.

Tudi ta cilj lahko dosežemo in preverimo s konkretnim vprašanjem, ki ga učitelj postavi

učencem: »Kje in kdaj se pravljica dogaja?« ter z natančnim branjem besedila.

6. Učenci razvijajo recepcijsko zmožnost, tako da pišejo (po)ustvarjalna besedila, ki

vključujejo prvine umetnostnega jezika in/ali druge značilnosti književnega

besedila.

Doseganju navedenega cilja sta namenjena dve dejavnosti, dejavnost ustvarjanja

lastnega besedila, ki sledi in dopolnjuje obravnavo odlomka književnega dela ter

domača naloga – pisanje Mavglijevega dnevnika. Cilj je dolgoročen in kot tak tudi težje

preverljiv, se pa učenčeva stopnja usvajanja tega cilja kaže preko njegovih literarnih

izdelkov.

7. Učenci razvijajo zmožnost razumevanja dogajanja in teme v književnem besedilu:

a. upovedujejo zgodbo tudi s perspektive druge književne osebe; utemeljujejo

svoje videnje s primeri iz besedila.

Tudi za realizacijo tega cilja je pomembna predlagana poustvarjalna dejavnost, v kateri

učenci na kratko napišejo, kako bi potekala zgodba, če bi jo pripovedoval tisti lik,

katerega ime so izžrebali. Učitelj dosego cilja preveri s pregledom učenčevega izdelka.

Pouk slovenščine smo v predlogu učne priprave povezali z vsebino, ki je primerna za obravnavo

v sklopu razredne ure, zato smo v pripravo dodali še en cilj:


~ 84 ~

1. Učenci oblikujejo razredna pravila.

Cilj smo dodali, ker se nam zdi pomembno, da so meje obnašanja med učiteljem in

učenci jasno določene, zato predlagamo, da se pripravljena učna priprava uporabi ob

začetku šolskega leta. Realizacijo cilja bo dokazoval konkreten izdelek – plakat z

napisano Razredno postavo. Še bolje pa bo, če bomo cilj obravnavali kot dolgoročen in

preverjali učenčevo zavzetost, da se dogovorjenih kar najbolje drži.

Učna priprava vsebuje naslednje elemente skavtske metode: delo v majhnih skupinah, učenje z

delom (igro), osebno napredovanje, dejavnosti v naravi in dejaven medgeneracijski odnos.

Lahko bi rekli, da smo s tem že skoraj dokazali, da je šolska obravnava Kiplingove Knjige o

džungli z elementi skavtske metode mogoča. Z gotovostjo pa bi lahko to trdili šele, ko bi takšno

učno uro izpeljali.

RAZRED: 4. razred PREDMET: slovenščina ČASOVNI OKVIR: 2 šolski uri, najbolje na začetku šolskega leta UČNA TEMA: Umetnostno besedilo UČNA ENOTA: R. Kipling: Knjiga o džungli, Kajin lov TIP UČNE URE: Obravnava nove učne snovi UČNI CILJI: Književni pouk Učenci:

� razvijajo poimenovalno zmožnost tako, da predstavljajo pomen besed šakal, ulj, bunka, nauk, okobal nefrit, stanoviten, zahrkati in postava.

� razvijajo recepcijsko zmožnost, razumejo in vrednotijo potek zgodbe Kajin lov. � razumejo ravnanje Mavglija, predvsem njegovo spoznanje, da so ga opice zavajale,

ko so se mu dobrikale ter da je postava, o kateri ga je učil Balu, pomembna. � ločijo, da je Mavgli glavna književna oseba, stranske pa so Balu, Bagira, opice in Čil.

� v književnem besedilu spoznajo, da se pripoved dogaja v džungli nekaj časa, preden so Mavglija izgnali iz sionijskega volčjega krdela.

� napišejo poustvarjalno besedilo Mavglijev dnevnik. Besedilo vključuje opis ter Mavglijevo doživljanje dogodkov pred, med in po prebranem odlomku.

� razvijajo zmožnost razumevanja dogajanja in teme v književnem besedilu (pomen spoštovanja pravil, sodelovanja in skupinskega dela):

� Napišejo zgodbo s perspektive Mavglija, Baluja, Bagire ali opičjega ljudstva.

Razredna ura Učenci:

� oblikujejo razredna pravila. UČNE OBLIKE: individualna, frontalna, skupinska UČNE METODE: pogovor, delo z besedilom, razlaga, poslušanje, pripovedovanje, pisanje, zaznavanje, opazovanje, doživljanje, igra vlog MEDPREDMETNE POVEZAVE: razredna ura


~ 85 ~

UČNA SREDSTVA IN PRIPOMOČKI: fotografija volkov, fotografija medveda, fotografija črnega panterja, fotografija pitona, fotografija »volčjega otroka«, del besedila iz zgodbe Kajin lov (priloga), samolepilni listki, lističi za razdelitev v skupine (priloga), ptič Čil, izdelan iz papirja (priloga), navodila v kuvertah za igro Reševanje Mavglija (navedena v nadaljevanju učne priprave), listi z nalogami (priloga), mobilni telefon, preveze za oči, vrvica, jabolko, peresnica, list papirja, čokolada, knjiga, računalniška miška, lističi z deli namigov (priloga), plakat, slika Mavglija (priloga), flomastri LITERATURA IN VIRI:

- Ahlin, M., Bokal, L., Gložančev, A., Hajnšek-Holz, M., Humar, M., Keber, J. et al., 1998. Slovar slovenskega knjižnega jezika z odzadnjim slovarjem slovenskega

jezika in besediščem slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki [Računalniška

datoteka]. Ljubljana: DZS. [CD-ROM] - Kipling, R., 1996. Knjiga o džungli. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Kipling, R., 2003. Mavglijeve zgodbe. Ljubljana: ZSKSS – Združenje slovenskih

katoliških skavtinj in skavtov. - Poznanovič Jezeršek, M., Cestnik, M., Čuden, M., Gomivnik Thuma, V., Honzak,

M., Križaj Ortar, M. et al., 2011. Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina

[Elektronski vir]. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Način dostopa (URL): http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/osnovno_solstvo/ucni_nacrti/ [21. 1. 2015].


~ 86 ~

POTEK UČNE URE UČITELJ UČENCI UVODNA MOTIVACIJA Pokaže fotografije volkov, črnega panterja, medveda, kače in vpraša učence, kaj imajo skupnega. Pokaže še fotografijo »volčjega otroka« in vpraša, kaj ima deček skupnega z živalmi. Pove, da je angleški pisatelj Rudyard Kipling, ki je živel pred 200 leti, napisal dve knjigi z zgodbami o dečku Mavgliju, ki je živel med živalmi v džungli.

Ugotovijo, da jim je skupno to, da so živali in da imajo enak oziroma podoben bivalni prostor. Skupaj z učiteljem ugotovijo, da je deček sirota, ki so jo 'vzgojile' živali.

DELO Z BESEDILOM Napoved besedila »Danes bomo prebrali odlomek zgodbe Kajin lov, ki ga najdemo v Kiplingovi Knjigi o džungli.« Premor pred branjem »Udobno se namestite in prisluhnite.« Interpretativno branje Prebere odlomek iz zgodbe Kajin lov (v prilogi). Premor po branju Nekaj trenutkov je tiho. Izražanje doživetij Kakšna se vam je zdela zgodba? Vam je bila všeč? Zakaj (ne)? Tiho branje Učencem razdeli kopije, na katerih je odlomek, ter samolepilne lističe in jim naroči, naj odlomek v tišini preberejo, morebitne neznane besede v njem pa si zapišejo na listič. Razlaga neznanih besed Vpraša, če je kdo našel kakšno neznano besedo in spodbudi učence, da jih povedo. Najprej povpraša razred, če zna kdo razložiti pomen besede. V kolikor besede nihče ne pozna, njen pomen razloži sam.

Se umirijo in čakajo na začetek branja zgodbe. Poslušajo. V tišini zberejo misli in uredijo vtise. Odgovarjajo na vprašanja in svoje odgovore utemeljijo. V tišini preberejo odlomek in si zapišejo neznane besede. Naštevajo neznane besede in poskušajo razložiti, kaj pomenijo.


~ 87 ~

Pričakovane neznane besede: šakal ulj bunka nauk okobal nefrit stanoviten zahrkati postava Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila Kdaj in kje se zgodba dogaja? Kdo nastopa v zgodbi? »To so književne osebe.« Katere so glavne in katere stranske književne osebe? Kaj je Balu učil Mavglija? Ali je bil Mavgli dober učenec? Si je zapomnil vse, kar ga je Balu tisti dan učil?

»volku podobna zver, ki živi zlasti v Aziji in Afriki« (Ahlin, et al., 1998) »(čebelji) panj« (prav tam) »močen udarec, navadno s pestjo« (prav tam) »pouk, nasvet« (prav tam) »v razkoračenem položaju kakor pri jahanju« (prav tam) »metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz zrn amfibola« (prav tam) »nespremenljiv, stalen« (prav tam) »dati kratke, sunkovite glasove« (prav tam) »predpis, zakon« (prav tam) Odgovarjajo na vprašanja. Nekaj časa preden so Mavglija izgnali iz sionijskega krdela ali pa preden se je maščeval nad tigrom Šir kanom. Mavgli, Balu, Bagira, opičje ljudstvo – Bandarlog, Čil. Glavna oseba je Mavgli, stranske pa Balu, Bagira, opice in Čil. Džungelske postave, mojstrskih besed različnih džungelskih ljudstev. Da.


~ 88 ~

Za kaj bo Mavgli potreboval znanje in veščine, ki mu jih je razlagal Balu? Zakaj sta bila Balu in Bagira jezna na Mavglija? Kaj se je zgodilo, ko je Mavgli spal? Kako je Mavgli pridobil Čilovo pozornost? Interpretacija in samostojno delo učencev Učence s pomočjo žrebanja lističev z napisi Mavgli, Balu, Bagira in Bandarlog razdeli v štiri skupine in jim da navodilo, naj na kratko napišejo, kako bi potekala zgodba, če bi jo pripovedoval tisti lik, katerega ime so izžrebali. Iz vsake skupine izbere enega učenca, ki zgodbo prebere na glas. Naloge za poglabljanje doživetja Igra Iskanje Mavglija To dejavnost vodita dva učitelja. Učence odpeljeta ven (najbolje v gozd) in jim naročita, naj poiščejo Čila, ki jim bo dal navodila, kako najti ugrabljenega Mavglija. Čil je iz papirja izdelan ptič, ki ga je učitelj že prej nastavil visoko na drevo skupaj s štirimi kuvertami, ki vsebujejo navodila za iskanje Mavglija za vsako skupino posebej. Navodilo za skupino Mavgli: V gozdu poiščite brezo, v njeni bližini vas čaka list, na katerem so napisane naloge (priloga). Rešite jih in rešitve izročite učitelju. Za vsak pravilen odgovor boste dobili del namiga, ki vam bo pomagal najti pot do Mavglija. (Učitelj pregleda naloge in za vsak pravilen odgovor otrokom izroči listič z namigom.)

Da bo v džungli preživel. Ker se je družil z opičjim ljudstvom, Bandarlogom, ki nima postave, je hudobno, umazano, nesramno in katerega edina želja je, da bi se ostali prebivalci džungle zanimali zanj. Zaradi vsega naštetega, predvsem pa zato, ker nima postave, ga prebivalci džungle prezirajo, druženje z opicami pa je prepovedano. Dve opici sta ga pograbili in z njim zbežali med drevesnimi vejami. Tako, da je zaklical škarniške mojstrske besede. Napišejo zgodbo, skladno z navodili. Najdejo Čila, ki ga z nekoliko spretnosti in iznajdljivosti spravijo z drevesa. Skladno z navodili opravljajo naloge in pridobivajo lističe z deli namiga za lažje iskanje Mavglija. Na koncu lističe uredijo v pravilno zaporedje ter poiščejo džungelskega dečka.


~ 89 ~

Navodilo za skupino Balu: »Noge, ki ne delajo šuma; oči, ki vidijo v temi; ušesa, ki slišijo vetrove v njihovih brlogih …« (Kipling, 2003, str. 31) Prisluhnite zvokom gozda in sledite tistemu, ki ne sodi sem, tam vas čaka naslednja naloga. Po uspešno opravljeni nalogi boste dobili namig, ki vam bo pomagal najti pot do Mavglija. (V daljavi se sliši glasba z učiteljevega mobilnega telefona, ob njem pa je pripravljena pot z ovirami, katero morajo z zavezanimi očmi prehoditi vsi člani skupine posamezno – pri tem jim lahko pomagajo ostali, vendar v čisti tišini. Za vsako uspešno prehojeno pot dobijo del namiga. (Navodila za opravljanje naloge učitelj poda ustno in jim na koncu vsake opravljene poti izroči listek z delom namiga.) Navodilo za skupino Bagira: »… in ostri beli zobje« (Kipling, 2003, str. 31) Poiščite sadeže ter predmete, ki niso zrasli v tem gozdu in jih vse samo z uporabo zob prenesite do učitelja. Za vsak uspešno prenesen predmet boste dobili del namiga, ki vam bo pomagal najti pot do Mavglija. (Po gozdu so nastavljeni različni predmeti – jabolko, list papirja, peresnica, plastični kozarec, … – za vsak najden in pravilno prenešen predmet učitelj učencem izroči listič z delom namiga.) Navodilo za skupino Bandarlog: Poiščite Mavglija. (To skupino eden od učiteljev budno spremlja, ker zaradi pomanjkljivih navodil in pravil igre ne bo vedela, kaj početi.) Namig, ki ga po opravljenih nalogah sestavijo prve tri skupine se glasi: Mavglija so opice skrile v učilnico.

Učitelj povabi učence, naj sedejo na svoja mesta, učenci iz skupine Bandarlog pa naj se mu pridružijo ob plakatu. Vpraša jih, kako so se počutili, ko v gozdu niso dobili nobene naloge in pravil, kako jo izpolniti. Učence povpraša, ali mislijo, da so pravila pomembna in zakaj.

Pravilno sestavijo namig in se vrnejo v učilnico, kjer v kotu velikega skoraj praznega plakata z naslovom Razredna postava najdejo narisanega dečka Mavglija. Povedo, da niso vedeli, kaj naj počnejo, kar jim ni bilo všeč. Povedo svoja razmišljanja.


~ 90 ~

Predlaga, da bi zapisali Razredno postavo oziroma pravila, katerih se bodo vsi držali.

Vodi pogovor in izbira predloge pravil za zapis na plakat.

Domača naloga Napišite Mavglijev dnevnik za Mavglijev dan, o katerem smo danes brali. V dnevniku naj se njegov dan začne zjutraj, ko se zbudi in konča zvečer, ko gre spat. Možnost za nadaljnje dejavnosti Govorni nastop – učenci pripovedujejo, kaj vse je Mavgli doživel tisti dan, ko so ga ugrabile opice.

Se strinjajo.

Podajajo predloge pravil, učenci iz skupine Bandarlog pa jih zapisujejo na plakat.


~ 91 ~

7.0 SKLEP

V diplomskem delu smo najprej predstavili temeljne pojme, ki so pomembni za njen

razpravljalni del. Nadaljevali smo s predstavitvijo avtorja obravnavanih del, Rudyarda

Kiplinga, in pregledali dostopnost njegovih del pri nas. Za tem smo predstavili problem

teoretičnega raziskovanja z raziskovalnimi vprašanji in hipotezami, nato pa smo podrobneje

obravnavali Kiplingovi deli Knjiga o džungli in Druga knjiga o džungli ter ju primerjali s

skavtskim priročnikom Mavglijeve zgodbe in z dvema serijama risank, ki jih je na desetih

DVD-jih izdala Založba kaset in plošč RTV Slovenija. Sledi interpretativna razprava na osnovi

v začetku predstavljenih teoretičnih izhodišč. Diplomsko delo zaokrožuje specialnodidaktični

del, pri katerem smo obravnavali prisotnost del Rudyarda Kiplinga v učnem načrtu za

slovenščino v osnovni šoli ter v skavtski metodi. Podrobno smo preučili operativne cilje pri

pouku slovenščine ter izpostavili tiste, ki bi jih lahko dosegli z obravnavo preučevanih

Kiplingovih del. Izmed vseh izluščenih ciljev smo jih izbrali sedem ter predstavili, kako bi jih

lahko realizirali pri pouku književnosti ter tudi, kako bi lahko preverjali njihovo realizacijo.

Glede dostopnosti Kiplingovih del pri nas smo ugotovili, da je v slovenskih knjižnicah na voljo

okrog 230 različnih Kiplingovih del v več jezikih, ta številka vključuje tudi različne izdaje istih

del. V slovenščini lahko preberemo 17 različnih del, kar predstavlja približno 19 odstotkov

pisateljevega opusa. V angleškem jeziku si je v slovenskih knjižnicah mogoče sposoditi 53

Kiplingovih del z različnimi naslovi, v nemščini 8, v italijanščini 14, v madžarščini pa je na

voljo 7 različnih naslovov.

Med primerjanjem skavtskega priročnika Mavglijeve zgodbe in serij risank Knjiga o džungli 1

in 2 s Kiplingovima izvirnikoma smo prišli do zaključkov, da se po zunanji zgradbi

obravnavana dela razlikujejo. Mavglijeve zgodbe vključujejo le poglavja iz obeh knjig o

džungli, v katerih nastopa deček Mavgli, pri tem je poglavje Mavglijevi bratje razdeljeno na

dva dela – Mavglijevi bratje in Rdeča roža, izpuščene pa so zgodbe Beli tjulenj, Riki-tiki-tevi,

Slonji Tumaj, Služabniki njenega veličanstva, Čudež Parana Begeta, Pogrebnika in Kvikern.

Na začetku in na koncu vsake vsebovane zgodbe ter v enem primeru tudi vmes so zapisane

enake pesmi kot v izvirnikih. Obravnavani seriji risank Knjiga o džungli vsebujeta vsaka po

deset epizod, ki jih vsebinsko ne moremo povezati s posameznimi poglavji v obeh izvirnikih.

Skupno serije risank (10) obsegajo 104 epizode. Notranja zgradba Mavglijevih zgodb in obeh

izvirnikov je zelo podobna. Zgodbe, ki so zapisane v knjigi, so skoraj povsem enake zgodbam


~ 92 ~

v obeh izvirnikih, spremenjeno je le ime vodje krdela, Akile, in sicer je v Mavglijevih zgodbah

imenovan Akela. Same zgodbe so razdeljene na odstavke, imajo nekatere dele besedila

odebeljene, na začetku vsake zgodbe je njena predstavitev, ob besedilu so dodane opombe, na

koncu pa način uporabe pri skavtih. Kolikor so Mavglijeve zgodbe vsebinsko blizu obema

izvirnikoma, so se ustvarjalci serij risank Knjiga o džungli od njih oddaljili. Vsebina

posameznih epizod nima prav veliko skupnega z vsebino Kiplingovih del, le v nekaterih

manjših odsekih dogodki v risankah spominjajo na dogodke v izvirnikih, čeprav je njihova

vsebina pravzaprav drugačna. Tudi nastopajoče osebe se v serijah risank razlikujejo od

izvirnika. Nekoliko so spremenjeni značaji glavnih oseb, dodane pa so tudi osebe, ki jih v

izvirniku ne srečamo, na primer opica Maša. Ugotavljamo torej, da se razen po dogajalnem

prostoru, nekaterih nastopajočih osebah in vsebinskih podrobnostih serije risank z izvirnikom

sploh ne ujemajo in so tako z vsebinskega in karakternega kot tudi z jezikovnega vidika veliko

revnejše od izvirnikov.

V razpravi smo obravnavana dela uvrstili med knjižne vrste glede na tipologijo Dragice

Haramija ter med različne tipe risank ter animacij uvrstili tudi risanke Knjiga o džungli.

Nadaljevali smo z obravnavo možnih vplivov obravnavanih del in risank na otroka, predelali

smo snov, teme in motive, ki se pojavljajo v preučevanih literarnih delih, priročniku in risankah,

se dotaknili vsebovanih etičnih prvin in vrednot ter natančneje predstavili podobnosti in razlike

v notranji zgradbi del.

Zaradi ugotovitev, do katerih smo prišli v diplomskem delu, lahko prvo postavljeno hipotezo,

ki se glasi: »Dela Rudyarda Kiplinga so v slovenskih knjižnicah dobro zastopana in jih je

mogoče dobiti v različnih jezikih, največ jih je v slovenščini, angleščini in nemščini, dostopna

pa so tudi v jezikih manjšin, ki živijo v Sloveniji,« skoraj v celoti potrdimo. Res je, da so dela

Rudyarda Kiplinga v slovenskih knjižnicah dobro zastopana, največ jih je na voljo v angleščini

in slovenščini, knjige v nemščini pa so po številu dostopnih različnih naslovov pri nas na petem

mestu. Več jih lahko dobimo v italijanščini in francoščini. Res je tudi, da so Kiplingova dela

dostopna v jezikih obeh manjšin, ki živita v Sloveniji, v italijanščini in madžarščini.

V celoti lahko potrdimo drugo hipotezo, ki pravi: »Priročnik za skavtske voditelje se oblikovno

razlikuje od izvirnikov, vsebinsko pa je delom izvirnikov, ki opisujejo življenje dečka Mavglija

v džungli, enak.« Pri tem gre samo pripomniti, da so zgodbam, vzetim iz izvirnika, dodani še

teksti, ki dodajajo knjigi Mavglijeve zgodbe značilnosti priročnika.


~ 93 ~

Z analizo smo ugotovili, da so si avtorji serij risank Knjiga o džungli pri izdelavi animiranih

risank vzeli zelo veliko svobode in se na račun kakovosti od obeh Kiplingovih del precej

oddaljili, kar se odraža na slabi kakovosti in umetniški vrednosti obravnavanih risank, ki ju ne

more upravičiti niti sodobnejša 3D animacija. Iz tega sledi, da lahko tretjo hipotezo (»Serija

risank je oblikovno obširnejša od obeh izvirnikov, vsebinsko pa se navezuje na tista poglavja,

ki opisujejo življenje dečka Mavglija v džungli.«) potrdimo samo v prvem delu, saj do zdaj

izdane serije risank skupno vsebujejo kar 104 epizode, obe Kiplingovi knjigi pa »le« 15

poglavij. Drugi del hipoteze moramo ovreči, saj vsebinsko risanke s Knjigo o džungli in z

Drugo knjigo o džungli niso močno povezane. Glede na ugotovljeno risank v povezavi s

Kiplingovim literarnim delom pri pouku ne bi obravnavali.

»Odlomek iz katerega od Kiplingovih del Knjiga o džungli in Druga knjiga o džungli je mogoče

obravnavati pri pouku književnosti v višjih razredih devetletke in pri tem tudi vključiti elemente

skavtske metode,« se glasi zadnja, četrta, hipoteza, ki jo je tudi najteže ovrednotiti, saj pri tem

naletimo na deljena mnenja glede obravnave književnih del in uporabe le-teh v vzgojne namene.

Glede na pripravljeno učno pripravo, ki vključuje obravnavo odlomka iz Knjige o džungli in

elemente skavtske metode, ter opise, kako bi z izvedbo pripravljenih učnih ur lahko dosegli in

preverili realizacijo operativnih ciljev pouka slovenščine, ki smo jih vzeli iz učnega načrta za

slovenščino v osnovni šoli, ugotavljamo, da je hipotezo mogoče potrditi, puščamo pa prostor

tudi za drugačna mnenja in morda izziv za nadaljnje raziskovanje.


~ 94 ~

8.0 LITERATURA IN VIRI

Ahlin, M., Bokal, L., Gložančev, A., Hajnšek-Holz, M., Humar, M., Keber, J. et al., 1998.

Slovar slovenskega knjižnega jezika z odzadnjim slovarjem slovenskega jezika in besediščem

slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki [Računalniška datoteka]. Ljubljana: DZS. [CD-

ROM]

Bauer, A., 2008. Pravljice zdravijo. Ljubljana: Tangram.

Cevc, M. in Remškar, A. (ur.), 2005. Dvigni peruti: priročnik za skavtske voditeljice in

voditelje. Ljubljana: Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov.

Cvelfar, A. in Žekš, A., 2013. Vpliv risank na vedenje otrok. Raziskovalna naloga. Celje:

Mestna občina Celje, Komisija Mladi za Celje.

Gorjanski medvedje – Novo mesto 1, 2011–2015. Volčiči in volkuljice. [internet] Dostopno na:

http://novo-mesto1.skavt.net/volcici-in-volkuljice [10. 2. 2015].

Grosman, M., 1998. Risanka ali pravljica. Otrok in knjiga, letnik 25 (številka 46). Mariborska

knjižnica: Pedagoška fakulteta Maribor, str. 52–61.

Grosman, M., 2006. Razsežnosti branja: Za boljšo bralno pismenost. Ljubljana: Karantanija.

Haramija, D., 2012a. Nagrajene pisave: Opusi po letu 1991 nagrajenih slovenskih mladinskih

pripovednikov. Murska Sobota: Franc-Franc.

Haramija, D., 2012b. Tipologija pravljic na Slovenskem. Otrok in knjiga, letnik 39 (številka

83). Mariborska knjižnica: Pedagoška fakulteta Maribor, str. 12–23.

IZUM, 1997–2016. Virtualna knjižnica Slovenije. [internet] Dostopno na:

http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=BASE&bno=99999&id=2350506623612230 [3. 4.

2015].

Kavčič, S., 2009. Vizualno podprta pripoved in Andersenova pravljica Snežna kraljica.

Diplomsko delo. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije Koper.

Kipling, R., 1996. Knjiga o džungli. Ljubljana: Mladinska knjiga.


~ 95 ~

Kipling, R., 1980. Druga knjiga o džungli. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kipling, R., Gradišnik, J., Volčini, M., Bogatec, E. in Osterman, E., 2003. Mavglijeve zgodbe.

Ljubljana: ZSKSS – Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov.

Kobe, M., 1987. Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kordigel, M., 1991. Pravljica in otroška fantazija. Otrok in knjiga, letnik 18 (številka 32).

Mariborska knjižnica: Pedagoška fakulteta Maribor, str. 34–52.

Kos, J., 2001. Literarna teorija. Ljubljana: DZS.

Lah, M., 2011. Obravnava pravljic v predšolskem obdobju v različnih medijih. Diplomska

naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Moder, J., 1984. Spremna beseda o avtorju. V: Kipling, R. Novele. Ljubljana: Cankarjeva

založba, str. 349–378.

Poznanovič Jezeršek, M., Cestnik, M., Čuden, M., Gomivnik Thuma, V., Honzak, M., Križaj

Ortar, M. et al., 2011. Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina [Elektronski vir].

Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Način dostopa (URL):

http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnovno_s

olstvo/osnovno_solstvo/ucni_nacrti/ [21. 1. 2015].

Premrl, M., 2011. Književna primerjava različic Knjige o džungli. Diplomsko delo. Ljubljana:

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Saksida, I., 1991. Nekaj vprašanj iz teorije mladinske književnosti. Otrok in knjiga, letnik 18

(številka 32). Mariborska knjižnica: Pedagoška fakulteta Maribor, str. 5–33.

Slovenske skavtinje in skavti, 2011–2015. Veje (starostne skupine članov). [internet] Dostopno

na: http://skavti.si/starostne-veje [9. 2. 2015].

Slovenske skavtinje in skavti, 2011–2016. Poslanstvo in program. [internet] Dostopno na:

http://skavti.si/poslanstvo-in-program [26. 5. 2016].

Steg Logatec 1, 2012–2015. SKVO – skupnost voditeljev. [internet] Dostopno na:

http://logatec1.skavt.net/skvo-skupnost-voditeljev [9. 2. 2015].


~ 96 ~

Swinnerton, A., Hibbert, J., Hynes, P., Kipling, R., Michelmore, G., Sever, M. et al., 2015.

Knjiga o džungli 1. Ljubljana: RTV Slovenija, Založba kaset in plošč. [DVD]

Swinnerton, A., Hibbert, J., Hynes, P., Kipling, R., Michelmore, G., Sever, M. et al., 2015.

Knjiga o džungli 2. Ljubljana: RTV Slovenija, Založba kaset in plošč. [DVD]

Švajncer, M., 1991. Etika in mladinska književnost. Otrok in knjiga, letnik 18 (številka 32).

Mariborska knjižnica: Pedagoška fakulteta Maribor, str. 53–56.

Triglavski steg – Kranj 1, s. a. Kdo so volčiči in volkuljice. [internet] Dostopno na:

http://kranj1.skavt.net/old/?s=content&kaz=1258 [10. 4. 2015].


~ 97 ~

9.0 PRILOGE

Rudyard Kipling: Knjiga o džungli

KAJIN LOV

Vse, kar boste slišali zdaj, se je zgodilo nekaj časa, preden so Mavglija izgnali iz sionijskega

volčjega krdela, ali pa preden se je maščeval nad tigrom Šir kanom. Bilo je v dneh, ko ga je

Balu učil džungelske postave. Veliki, resni stari rjavi medved je bil navdušen, da je imel tako

bistrega učenca, zakaj mladi volkovi so se voljni naučiti samo toliko džungelske postave,

kolikor velja za njihovo krdelo in rod, in odbežali bodo, brž ko znajo ponoviti lovske stihe: -

»Noge, ki ne delajo šuma; oči, ki vidijo v temi; ušesa, ki slišijo vetrove v njihovih brlogih, in

ostri beli zobje, vse te reči so znamenja naših bratov razen šakala Tabakija in hijene, ta dva

sovražimo.«

Mavgli kot človeški mladič pa se je moral naučiti veliko več. Včasih je Bagira, črni panter,

pohajkujoč prišel skozi džunglo, da bi videl, kako napreduje njegov ljubljenček, in je predel,

držeč glavo ob drevesu, medtem ko je Mavgli govoril Baluju tisto, kar se je imel ta dan naučiti.

Deček je znal plezati skoraj tako dobro, kakor je znal plavati, in plavati skoraj tako dobro, kakor

je znal teči; zato ga je Balu, učitelj postave, učil gozdnih in vodnih postav; kako razločiš trhlo

vejo od zdrave; kako naj vljudno govori z divjimi čebelami, če naleti na njihov ulj petnajst

metrov nad zemljo; kaj naj reče netopirju Mangu, če ga vznemiri med vejami; in kako naj

posvari vodne kače v tolmunih, preden pljusne dol mednje. Nobeno izmed džungelskih ljudstev

se ne da rado motiti, in vsa so hitro pripravljena zagnati se nad motivca. Potem se je Mavgli

Naučil tudi lovskega klica tujca, ki ga je treba glasno ponavljati, dokler ni slišati odgovora,

kadar koli kateri izmed prebivavcev džungle lovi zunaj svojega lovišča. V prevodu se ta klic

glasi: »Dovoli mi loviti tukaj, ker sem lačen,« in odgovor je: »Lovi torej za živež, ne pa za

kratkočasje.«

Vse to naj pokaže, koliko se je imel Mavgli učiti na pamet, in zelo mu je presedalo, ko je moral

isto reč ponavljati po stokrat; bilo je pač tako, kakor je rekel Balu nekega dne Bagiri, ko je

Mavgli dobil nekaj bunk in je jezen stekel proč: » Človeški mladič je človeški mladič, naučiti

se mora vse džungelske postave.«


~ 98 ~

»Pomisli vendar, kako majhen je,« je rekel črni panter; ko bi bilo po njegovem, bi bil Mavglija

razvadil. »Kako more vse tvoje dolgo govorjenje v njegovo malo glavo?«

»Ali je v džungli kakšna stvar premajhna, da bi jo ubili? Ne. Zato ga učim teh reči, in zato ga

prav nalahko udarim, kadar kaj pozabi.«

»Nalahko! Kaj ti veš, kaj je lahko, ti, ki so ti noge kakor iz železa?« je zagodrnjal Bagira.

»Njegov obraz je danes ves obtolčen od tvojih – lahkih udarcev. Uh!«

»Boljše je, da je obtolčen od glave do pet od mene, ki ga ljubim, ko da bi trpel škodo zaradi

nevednosti,« je zelo resnobno odgovoril Balu. »Zdaj ga učim mojstrskih besed džungle, ki naj

ga varujejo pri pticah in pri kačjem ljudstvu, in pri vseh, ki lovijo po štirih nogah, razen pri

njegovem krdelu. Samo če si bo zapomnil besede, pa lahko prosi za varstvo vse v džungli. Ali

ni to vredno nekaj bunk?«

»Dobro, potem pa vsaj pazi, da človeškega mladiča ne ubiješ. Saj ni deblo, da bi si brusil tope

kremplje ob njem. Kakšne pa so te mojstrske besede? Pri meni je verjetnejše, da bom dajal

pomoč, kot da bi prosil zanjo« - Bagira je iztegnil šapo in se občudujoče zagledal v jekleno

modre, ko dleto ostre kremplje na njenem koncu – »pa vendar bi jih rad poznal.«

»Poklical bom Mavglija, da ti jih pove – če bo hotel. Pridi, Mali brat!«

»V moji glavi brenči kakor v čebeljem ulju,« je rekel čemeren, droben glas njima nad glavo,

zelo jezen in užaljen se je Mavgli spustil po deblu, in ko je dosegel tla, je dodal: »Prišel sem

zaradi Bagire, ne zaradi tebe, debeli stari Balu!«

»To mi je čisto vseeno,« je rekel Balu, čeprav so ga besede prizadele in užalostile. »Povej torej

Bagiri mojstrske besede džungle, ki sem te jih danes učil.«

»Mojstrske besede – za katero ljudstvo?« je rekel Mavgli, navdušen, da se bo lahko postavil.

»Džungla ima veliko jezikov. Jaz znam vse.«

»Nekaj malega znaš, pa ne dosti. Vidiš, o Bagira, nikoli niso hvaležni svojemu učitelju. Nikoli

se še noben volčič ni vrnil, da bi se zahvalil staremu Baluju za njegove nauke. Povej torej

besedo za lovsko ljudstvo – veliki učenjak.«


~ 99 ~

»Ene sva krvi, jaz in ti,« je rekel Mavgli, izgovarjajoč besede z medvedjim glasom, ki ga

uporabljajo vsa lovska ljudstva.

»Dobro. Zdaj pa za ptice.«

Mavgli jih je ponovil, s škarnikovim žvižgom na koncu stavka.

»Zdaj za kačje ljudstvo,« je rekel Bagira.

V odgovor je dobil povsem nepopisno sikanje, in Mavgli je pobrcal po zraku, zaploskal sam v

svojo hvalo, skočil Bagiri na hrbet, okobal obsedel tam, začel nabijati s petami po gladki koži

in na vse mogoče načine pačil obraz proti Baluju.

»Tako, tako! To je bilo vredno majhne bunke,« je prisrčno rekel rjavi medved. »Nekega dne se

me boš spominjal.« Potem se je obrnil proč, da je povedal Bagiri, kako je prosil za mojstrske

besede Hatija, divjega slona, ki pozna vse te reči, in kako je Hati vzel Mavglija s seboj k nekemu

tolmunu, da je dobil od vodne kače kačjo besedo, ker je Balu ni mogel izgovoriti, in kako je

Mavgli zdaj precej varen pred vsemi nezgodami v džungli, ker mu ne bodo nič prizadele ne

kača ne ptica in ne zver.

»Torej se nima bati nikogar,« je sklenil Balu in se ponosno potapljal po velikem, kosmatem

trebuhu.

»Razen svojega plemena,« je potihoma rekel Bagira, potem pa glasno Mavgliju: »Prizanašaj

mojim rebrom, Mali brat! Kaj pa omeni vse to poplesovanje?«

Mavgli je skušal pritegniti pozornost nase s tem, da je vlekel Bagiro za kožuh na plečih in ga

krepko brcal. Ko sta ga bila onadva pripravljena poslušati, jima je zavpil na ves glas: »In tako

bom imel samo svoje pleme, in ves dolgi dan ga bom vodil med vejami.«

»Kakšna nova norost je spet to, mali sanjač?« je rekel Bagira.

»Da, in metali bomo veje in blato v starega Baluja,« je nadaljeval Mavgli. »Obljubili so mi to.

Aj!«

»Buf!« Balujeva velika šapa je posnela Mavglija z Bagirovega hrbta, in ko je deček obležal

med velikima presnjima šapama, je videl, da je medved jezen.


~ 100 ~

»Mavgli,« je rekel Balu, »pogovarjal si se z bandar-logom – z opičjim ljudstvom.«

Mavgi se je ozrl k Bagiri, da bi videl, ali je panter tudi jezen, in Bagirove oči so bile trde ko dva

nefrita.

»Družil si se z opičjim ljudstvom – s sivimi opicami – z ljudstvom brez postave – s tistimi, ki

jedo vse. To je huda sramota.«

»Ko me je Balu udaril po glavi,« je rekel Mavgli (še vedno je ležal na hrbtu), »sem šel proč, in

sive opice so se spustile z dreves in me pomilovale. Nihče drug se ni zmenil zame.« Posmrkal

je.

»Usmiljenje opičjega ljudstva!« je puhnil Balu. »Tišina gorskega potoka! Hlad poletnega

sonca! In potem, človeški mladič?«

»In potem, in potem so mi dajale orehe in druge dobre reči, in – in odnesle so me na rokah v

drevesne vrhove in rekle, da sem jim brat po krvi, samo repa nimam, in da bom nekega dne

njihov vodnik.«

»One nimajo vodnika,« je rekel Bagira. »Lažejo se. Zmerom so se lagale.«

»Bile so zelo prijazne in so mi naročile, naj spet pridem. Zakaj me ni nihče nikoli odpeljal med

opičje ljudstvo? Opice stojijo pokonci kakor jaz. Ne udarjajo me s trdimi šapami. Po ves dan se

igrajo. Daj mi, da vstanem! Grdi Balu, daj, da vstanem! Spet se hočem igrati z njimi.«

»Poslušaj, človeški mladič,« je rekel medved, in glas mu je bobnel kakor grom v vroči noči.

»Naučil sem te džungelskih postav za vsa ljudstva v džungli – razen za opičje ljudstvo, ki živi

na drevju. Opice nimajo postave. Izobčenke so. Tudi svoje govorice nimajo, uporabljajo

ukradene besede, ki jih ujamejo, ko prisluškujejo in kukajo in čakajo gori med vejami. Njihova

pot ni naša pot. Brez vodnikov so. Ničesar se ne spominjajo. Hvaličijo se in klepečejo in se

delajo, kako da so veliko ljudstvo, ki bo naredilo v džungli velike reči, pa je dovolj, da pade

oreh, in že se njihove misli obrnejo v smeh in vse je pozabljeno. Mi v džungli nimamo nič

opraviti z njimi. Ne pijemo tam, kjer pijejo opice; ne hodimo tam, koder hodijo opice, ne

umiramo tam, kjer umirajo one. Ali si me do današnjega dne že slišal spregovoriti o bandar-

logu?«

»Ne,« je šepetaje rekel Mavgli, zakaj zdaj, ko je Balu končal, je bilo v gozdu zelo tiho.


~ 101 ~

»Džungelska ljudstva nočejo govoriti o njih in ne mislijo nanje. Zelo veliko jih je, hudobne so,

umazane, nesramne, in če imajo sploh kako stanovitno željo, potem želijo, da bi se prebivavci

džungle menili zanje. Mi pa se ne menimo zanje niti tedaj, ko nas obmetavajo z orehi in

blatom.«

Komaj je to izrekel, se je skozi veje usula toča orehov in vejic; in slišali so kašljanje in renčanje

in jezno poskakovanje visoko gori v zraku med tankimi vejami.

»Opičje ljudstvo je prepovedano,« je rekel Bagira; »vendar pa mislim, da bi te bil moral Balu

posvariti pred njimi.«

»Jaz – jaz? Kako bi bil mogel slutiti, da se bo šel igrat s tako nesnago? Opičje ljudstvo! Fej!«

Nova toča se jim je usula po glavah, zato sta Balu in Bagira odšla in odpeljala Mavglija s seboj.

Kar je bil Balu rekel o opicah, je bilo vse res. Njihovo bivališče so bili vrhovi, in ker se zveri

prav poredko ozirajo kvišku, ni bilo priložnosti, da bi se poti opic in džungelskih prebivavcev

križale. Ali zmerom, kadar so opice našle bolnega volka ali ranjenega tigra ali medveda, so ga

trpinčile, in vsako žival so obmetavale s palicami ali z orehi, za kratek čas in v upanju, da jih

bodo opazili. Potem so tulile in vreščale nesmiselne pesmi, vabile so džungelske prebivavce,

naj splezajo na njihova drevesa in se bojujejo z njimi, ali so za prazen nič začenjale divje boje

med seboj in puščale svoje mrliče na krajih, kjer so jih prabivavci džungle lahko videli. Zmerom

so bile ravno na tem, da dobijo vodnika in svoje postave in običaje, vendar se to ni nikoli

zgodilo, ker njihov spomin ni segal od enega dne do drugega, in da se je dalo to prenašati, so

skovale izrek: »Kar misli bandar-log zdaj, bo mislila džungla pozneje,« in to jim je bilo v veliko

tolažbo. Nobena izmed zveri jih ni mogla doseči, vendar se tudi nobena izmed zveri ni hotela

meniti zanje, in zato so bile opice tako zadovoljne, ko se je prišel Mavgli igrat z njimi in ko so

slišale, kako jezen je Balu.

Storiti kaj več ni bil njihov namen – bandar-log sploh nikoli nima nikakršnih namenov; tedaj

pa se je ena izmed njih domislila nečesa, kar se ji je zdelo sijajna misel, in rekla je vsem drugim,

da bi bilo zelo koristno, ko bi imele Mavglija v svojem plemenu, ker zna povezovati šibe za

varstvo pred vetrom; če ga ujamejo, ga bodo lahko prisilile, da jih tega nauči. Kot drvarjev sin

je Mavgli seveda podedoval vse mogoče nagone, in postavljal je kočice iz odpadlih vej, ne da

bi pomislil, kako da to počenja, in opičjemu ljudstvu, ki ga je opazovalo z drevja, se je zdelo

njegovo igranje nadvse čudovito. Tokrat, so rekle opice, bodo resnično dobile vodnika in


~ 102 ~

postale najmodrejše ljudstvo v džungli – tako modro, da jih bodo vsi drugi opazili in jim

zavidali. Zato so prav tiho sledile Baluju, Bagiri in Mavgliju skozi džunglo, dokler ni prišel čas

za opoldanski spanec.

Mavgli se je hudi sramoval samega sebe, legel je spat med panterja in medveda ter sklenil, da

noče imeti nič več opraviti z opičjim ljudstvom.

Ko se je spet zavedel, je čutil na svojih nogah in lehteh roke – trde, močne, majhne roke – potem

so mu začele drseti veje po obrazu, in potem je strmel dol skozi zibajoče se veje, medtem ko je

Balu budil džunglo s svojimi globokimi kriki, Bagira pa se je poganjal po deblu navzgor, kažoč

vse zobe. Bandar-log je zmagoslavno zatulil in jo brž pobral med vrhnje veje, kamor se mu

Bagira ni upal slediti, opice pa so kričale: »Opazil nas je! Bagira nas je opazil. Vse džungelsko

ljudstvo občuduje našo spretnost in premetenost.« potem so začele bežati; in beg opičjega

ljudstva skozi drevesni svet je ena izmed reči, ki jih ne more nihče popisati. Imajo prave ceste

in križišča, navkreber in navzdol, vse narejene petnajst do dvajset ali trideset metrov nad

zemljo, in po teh morejo, če je treba, potovati celo ponoči. Dve izmed najmočnejših opic sta

segli Mavgliju pod pazduho in se gnali z njim po drevesnih vrhovih, s šestmetrskimi skoki. Ko

bi bili sami, bi bili mogli iti dvakrat hitreje, tako pa ju je dečkova teža zadrževala. Mavgliju je

bilo slabo in v glavi se mu je vrtelo, pa se vendar ni mogel ubraniti prijetnemu občutku ob tej

divji dirki, čeprav ga je plašilo, ko je daleč pod seboj kdaj pa kdaj zagledal zemljo, in ob

strahovitem sunku pri ustavljanju po skoku skozi prazni zrak se mu je vsakokrat zdelo, da mu

hoče srce skočiti iz prsi. Njegovi spremljevavki sta ga vlekli gor po drevesu, dokler ni čutil,

kako najtanjše veje pokljajo in se upogibljejo pod njim, in potem sta zahrkali in se s krikom

pognali v zrak navzven in navzdol ter se ustavili tako, da sta se z rokami ali z nogami obesili

na nižje veje sosednjega drevesa. Katerikrat je lahko videl milje in milj daleč po džungli, ki je

bila še zelena, kakor mornar vrh jambora lahko vidi milje daleč po morju, in potem so ga začeli

udarjati po obrazu listi in veje, ker je bil s svojima stražnicama spet skoraj pri tleh. In tako,

skakaje in hrumeč, hrkajoč in vreščeč, se je celo pleme bandar-log podilo po drevesnih cestah

s svojim ujetnikom Mavglijem.

Nekaj časa se je bal, da ga bosta opici pustili pasti; potem se je razjezil, vendar je bil tako

pameten, da se ni upiral, in potem je začel premišljati. Predvsem je bilo treba poslati nazaj

sporočilo za Baluja in Bagiro, zakaj opice so se gnale tako, da je vedel, da bosta njegova

prijatelja ostala daleč zadaj. Gledati navzdol ni imelo pomena, tam je videl samo vrhnjo stran

vej, zato se je zazrl kvišku in zagledal daleč proč v modrini škarnika Čila, ki je lovil ravnotežje


~ 103 ~

in krožil, ko je stražil nad džunglo in čakal, da bi kaj umrlo. Čil je opazil, da opice nekaj nosijo,

in spustil se je nekaj sto metrov, da bi dognal, ali nosijo kaj užitnega. Kar zažvižgal je od

presenečanje, ko je videl, kako sta opici privlekli Mavglija na vrh drevesa, in zaslišal od njega

škarniški klic – »Ene sva krvi, jaz in ti«. Valovi vej so se zgrnili nad dečkom, vendar je Čil o

pravem času zdrsel k naslednjemu drevesu, da se mu je mali rjavi obraz spet pokazal. »Pazi na

mojo sled,« je zaklical Mavgli. »Povej o tem Baluju iz sionijskega krdela in Bagiri od

Posvetovalne skale.«

Dobesedni prepis iz knjige Kipling, R., 1996. Knjiga o džungli. Ljubljana: Mladinska knjiga.


~ 104 ~

Lističi za delitev v skupine

MAVGLI BALU

BAGIRA BANDARLOG


~ 105 ~

Škarnik Čil

Vir: Kipling, R., 1996. Knjiga o džungli. Ljubljana: Mladinska knjiga


~ 106 ~

Namigi za iskanje Mavglija

MAVGLIJA SO

OPICE SKRILE

V UČILNICO.


~ 107 ~

Mavglijeve naloge

1. Dopolnite odlomek iz pravljice Kajin lov z manjkajočimi besedami.

»Poslušaj, _________________________ mladič,« je rekel medved, in glas mu je bobnel kakor

grom v vroči noči. »Naučil sem te __________________________ postav za vsa

__________________________ v džungli – razen za opičje ljudstvo, ki živi na

__________________________. Opice nimajo _____________________. Izobčenke so. Tudi

svoje govorice nimajo, uporabljajo ukradene ______________________, ki jih ujamejo, ko

prisluškujejo in kukajo in čakajo gori med vejami. Njihova pot ni naša _______________. Brez

vodnikov so. Ničesar se ne spominjajo. Hvaličijo se in klepečejo in se delajo, kako da so veliko

ljudstvo, ki bo naredilo v ____________________ velike reči, pa je dovolj, da pade oreh, in že

se njihove misli obrnejo v smeh in vse je pozabljeno. Mi v džungli nimamo _____________

opraviti z njimi. Ne pijemo tam, kjer pijejo opice; ne hodimo tam, koder hodijo

____________________, ne umiramo tam, kjer umirajo one. Ali si me do današnjega dne že

slišal spregovoriti o bandar-logu?« (Vir: Kipling, R., 1996. Knjiga o džungli. Ljubljana:

Mladinska knjiga)

2. Kako je ime medvedu, ki je Mavglijev učitelj?

_________________________________________

3. Napišite, kaj pomeni sedeti okobal.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

4. Napišite sopomenko besede postava.

__________________________________________


~ 108 ~

5. Povežite mojstrske besede z džungelskim ljudstvom, kateremu pripadajo.

»Ene sva krvi, jaz in ti.« kačje ljudstvo

»Ene sva krvi, jaz in ti,« s škarnikovim žvižgom na koncu vsa lovska ljudstva

nepopisno sikanje »Ene sva krvi, jaz in ti.« ptice

6. Narišite Mavglija.


~ 109 ~

Vir: http://www.leapfrog.com/en-ca/app-center/p/the-jungle-book-fished-out/_/A-prod59469-96914 [8. 8. 2016]

univerza v ljubljani pedagoŠka...

Documents