Revija za 1criminalistiko in kri1ninologil0 I Ljubljana 27 I 1976 1

UDK 343.918.1

Prikrita kriminogena vloga delovnega mesta

Janez Pečar*

Raziskovanje kriminalnosti ne more mimookoli:ščin, ki v njeni etiologiji pomenijo .objek­tivno danost, spod-bujaj'Očo in napeljujočo k ne­pnštenemu, malomarnemu, neoodgovornemu insploh nezakonitemu ravnanju. To še posebnovelja, kadar gre za ugotavljanje prikrite krimi­nogene vloge delovnega ,mesta, na katerem po­sameznik. opravlja svoje naloge- in uresničuje

svoje pravice, odvisno od tega, za kaj gre, in komora izpolnjevati svoje dolžnosti ne glede na to,ali je cestni pometačali vlad1ni predsednik.

Odgovorno in z zahtevami skladno ravnanjeje odvisno od. posameznika in je ne-dvo·mno takopomembno, da ga v term smislu zelo pogostonačenjajo ne samo pravo - le-to sanJkcionirakršitve', marveč z raznimi resolucijami, stališči,

sklepi, opozorili itd. tudi. politične sile našedružbe, npr. ZKJ, SZDL, državni ter razni drugiorgani in organizacije. Odgovornost na delovnemmestu in v zvezi. 's poklicem je načel tudi drugikongres samoupravljalcev Jugoslavije.

Dokajšnja prizadevanja glede oblikovanja od­govornosti, etike in morale v zadnjih letih kažejona določeno krizo naše' družbe, ker je preveč ne­poštenosti in neodgovornosti prav tam, kjer bipričakovali in želeli kaj drugega. Čeprav se podrugi strani veliko razmišlja in tudi ukrepa gledeodklonskosti, čeprav iščejo in kaznujejo storilce,čeprav se poleg državnih snujejo še drugi samo­upravni nadzorni organi in se na ljudi vpliva'Socialno-vzgojno ali zastraševaIno itd., pa se zeloredko pomisli, ali spl,OIh ne', kaiko delovno mestovsakega odkritega devianta vpliva na to, -da jepostal tisto, kar je.Čeprav delovno mesto v zvezi s posamezniko­

vim poklic€lm ni najpomembnejša izzivna se­stavina v nastajanju odklonskosti, pa mu gredoločena pozornost tudi v etiol,ogiji nepoštenosti,amoralnega vedenja, nezakonitosti in protisocial­nosti. Neredko se ugotavlja, da je v Jugoslavijinavada, da se krade od države, da Je kraja koli­kor toliko normalen pojav, da je pomembno nesamo to, kaj kradeš, marveč tudi, ,]{,omu kradeš,da včasih ni brez pomena meja, do katere sezrnikanje, odnašanje in podobno z delovnega me­sta šteje' za še sprejemljivo, prestop meje pa pre­seže dopustnost. Znano je tudi, da posameznisamoupravni organi podlegajo >->-lažni solidar­nosti«, kadar gre za nepoštenost ljudi med seboj

* Janez Pečar, diplomirani pravnik, doktor zna­nosti, višji znanstveni sodelavec, Inštitut za l~:rimi­

nalogijo, 61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 11.

20

in za prilaščanje' družbenega premoženja,1 prila­ščanje pogosto kaznujejo imileje ali. pa sploh ne,kolikor se »koristne malverzacije« ceLo ne odo­brav,ajo, k.er prinašajo koristi. To hkrati pomeni,da je v razmerjih >->+moje - tviQje: na:še« lahkorazloček v ocenjevanju nevarnosti pojava innosilca in da zakonodajni reakciji ne sledi ustrez­no moralno ocenjevanje ,škode (gmotne in ne­gmotne), 6e se pojav povezuje z nepoštenostjona delovnem mestu.

V zvezi s tem nastaja vprašanje moralnih Vl'ed­not na delovnem mestu v katerem koli delov­nem procesu (ali poklicu). Če bi. bil pri nas po­ložaj boljši, ne ,bi -bilo treba toliko političnih opo­zoril in družbenih akcij, .ki jih doživljam[}, kajtipovsod je mogoče napraviti škodo, bodisi iz ma­lomarnosti (npr. velikanske izgube v gospodar­stvu zaradi pogDstih nezgod v železniškem pr.o­metu) bodisi naklepno (primerjaj prilaščanje

premoženja z zlorabljanjem podjetij >->-GG«, gra­bež ali desetine miljard izgube zaradi slabo or­ganiziranih sestankov, manjkanja z dela, nede­lavnost, zamujanje itd.).

Medtem ko so nekatere slabosti na delovnemmestu sicer redkejše, toda hujše po vsebini, :sodruge množične in zato za skupnost prav takoali še bolj škodljive, pa zaradi svoje splošnos.tiprehajajo v normalnost .in navado ali postajajocelo privilegij nekaterih ckužbenih skupin, plastiali posameznih delovnih mest.

O kri:minogenem pomenu delovnega mestaskorajda ni literature, čeprav se dobrrŠen del kri­minalnosti in druge oc1JklonskJOsti navezuje napoklic in opravlja prav na njem. Kriminologijaše ni prišla do tega, da bi se ukvarjala s to stra­njo pojava, čeprav je kazensko pravo glede od­govornosti na delovnem mestu in poklicu izrednoizdelano (primerjaj, koliko kaznivih dejanj v na­šem kazenskem zakoniku zadeva npr. uradnoosebo, zdravnika, sodnika, voznika, odgovornoosebo itd.). Druge vede, npr. delovno pravo,psihologija dela, sociologija dela, psihofiziologija,etika itd., pa obravnavajo druga področja in red­keje ali pa sploh ne posegajo v odklonskost. Re­šitev je torej iskati v inter.disciplinarnem prouče­

vanju vplivov sestave d,elovnega mesta, poslov­nega tveganja, stopnje poklicne odgovornosti načlovekovo odklonskost, podobno kot ["aziskujejovplive utrujenosti, medsebojna razmerja ljudi vdelovnem procesu, predmetno in duševno ozračje,

monotonij o dela, starost itd. na storilnost, ne­zgodnost in podobno.

1 Glej npr.: Hipoteze o tatVini, Delo, 28. oktober1975.