cistopis diplome popravljeni robovidiplome.fov.uni-mb.si/vis/13156pusovnik.pdf · povzetek v...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

DIPLOMSKO DELO

MARJETKA PUSOVNIK

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih

procesov

PREDSTAVITEV POKLICA SODNI ZAPISNIKAR na primeru Okrajnega sodišča v Celju

Mentor: višji pred. mag. Franc Belčič Kandidatka: Marjetka Pusovnik

Kranj, marec 2008

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju mag. Francu Belčiču za strokovno pomoč, vodenje in svetovanje pri izdelavi diplomske naloge. Hvala tudi vsem iz Okrajnega sodišča v Celju, ki so mi nudili pomoč.

POVZETEK V diplomskem delu je sorazmerno celovito predstavljen poklic sodnega zapisnikarja/sodne zapisnikarice. Opisane so ključne sestavine poklica ter okolja, v katerem deluje. V empiričnem delu je avtorica diplomskega dela poklic podrobno predstavila na podlagi metode lastnega opravljanja poklica – na primeru Okrajnega sodišča v Celju. Izvedena je bila anketa o organizacijski klimi in zadovoljstvu na delovnem mestu sodni zapisnikar. Na osnovi rezultatov ankete smo preverjali pet hipotez. Na splošno se je izkazalo, da je organizacijska klima in zadovoljstvo z delom med sodnimi zapisnikarji na visoki ravni, manjše zadovoljstvo je le glede plač in možnosti napredovanja. Pripravljena je zelo podrobna analiza delovnega mesta, dodani predlogi za izboljšanje izbirnega postopka med kandidati za prosto delovno mesto ter zadovoljstva pri delu, ocenjena je prihodnost tega poklica. KLJUČNE BESEDE

• poklic • Standardna klasifikacija poklicev • javni uslužbenec • sodni zapisnikar/sodna zapisnikarica • analiza delovnega mesta • organizacijska klima

ABSTRACT The diploma paper includes presentation of the profession, judicial recording clerk, as a whole. The key components of the profession and the milieu in which it operates are described. The empirical part contains the author’s detailed researches on the basis of her own practising this profession at the District Court Celje. The questionnaire about the organisation climate and the contentment of working as a judicial recording clerk has been carried out. On the basis of the results we tried to verify five theses. In general we found out, that the organisation climate and the contentment with this job is on a high level, there is just a small discontentment about the payment and the possibility of the promotion. We prepared a very detailed analysis of this working place and added some suggestions for the improvements of the procedure of selecting the candidates for the available working place, and for the improvements of the contentment at work. There is also an estimation of the job’s future included. KEYWORDS

• profession • Standard Classification of the Professions • public employee • judicial recording clerk • analysis of the working place • organization climate

KAZALO 1. UVOD ............................................................................................................... 1

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA .................................................................. 1 1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA ........................................................................ 1 1.3. HIPOTEZE ................................................................................................ 2 1.4. METODE DELA ........................................................................................ 2

2. TEORETIČNE OSNOVE .................................................................................. 4 2.1. ANALIZA IN SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST ..................................... 4 2.2. METODE IN TEHNIKE IZBIRANJA KANDIDATOV ................................... 5 2.3. STANDARDNA KLASIFIKACIJA POKLICEV ............................................ 5 2.4. FUNKCIJA IN NAČELA DELOVANJA JAVNE UPRAVE ........................... 7 2.5. NAČELA JAVNIH USLUŽBENCEV ........................................................... 8 2.6. ORGANIZACIJA IN SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST .......................... 9 2.7. DELOVNA MESTA, POLOŽAJI IN NAZIVI V JAVNI UPRAVI ................. 10 2.8. SISTEM PLAČ V JAVNEM SEKTORJU .................................................. 12 2.9. SESTAVA PLAČE................................................................................... 12 2.10. DOLOČITEV OSNOVNE PLAČE, PLAČNE SKUPINE IN PODSKUPINE .................................................................................................... 12 2.11. NAPREDOVANJE ............................................................................... 15 2.12. DODATKI ............................................................................................ 16 2.13. TEMELJNE ZNAČILNOSTI ORGANIZACIJSKE KLIME IN ZADOVOLJSTVA PRI DELU .............................................................................. 16

3. OBSTOJEČE STANJE ................................................................................... 18 3.1. PREDSTAVITEV OKRAJNEGA SODIŠČA V CELJU ............................. 18

3.1.1. OSNOVNI PODATKI SODIŠČA ...................................................... 18 3.1.2. AKT O NOTRANJI ORGANIZACIJI IN SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST…… ...................................................................................................... 19

3.2. PREDSTAVITEV POKLICA ZAPISNIKAR .............................................. 19 3.2.1. ANALIZA DELOVNEGA MESTA ZAPISNIKAR IZ KATALOGA DELOVNIH MEST .......................................................................................... 19 3.2.2. OCENA TVEGANJA – ZDRAVSTVENA OCENA DELOVNEGA MESTA ZAPISNIKAR ..................................................................................... 21 3.2.3. NAPREDOVANJE ........................................................................... 30 3.2.4. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE ZAPISNIKARJEV ........... 31 3.2.5. FLUKTUACIJA ZAPISNIKARJEV IN PREDVIDENA FLUKTUACIJA ……………………………………………………………………………..32 3.2.6. ORGANIZACIJSKA KLIMA IN ZADOVOLJSTVO ZAPISNIKARJEV 33 3.2.7. UVRSTITEV POKLICA ZAPISNIKAR V OKVIRU STANDARDNE KLASIFIKACIJE POKLICEV ........................................................................... 41 3.2.8. ŠTEVILO BREZPOSELNIH OSEB – ADMINISTRATIVNIH DELAVCEV .................................................................................................... 42

3.3. KRITIČNA ANALIZA ............................................................................... 45 3.3.1. KRITIČNA ANALIZA PRIHODOV IN ODHODOV ZA DELOVNO MESTO ZAPISNIKAR..................................................................................... 45 3.3.2. KRITIČNA ANALIZA ZADOVOLJSTVA ZAPISNIKARJEV TER PREVERJANJE HIPOTEZ ............................................................................. 45 3.3.3. PREDNOSTI IN SLABOSTI METOD ZA PRIDOBIVANJE IN IZBIRO KADROV.. ...................................................................................................... 47

4. PRENOVA ...................................................................................................... 49

4.1. PODROBNA ANALIZA DELOVNEGA MESTA ZAPISNIKAR NA PRAKTIČNEM PRIMERU................................................................................... 49 4.2. PREDLOGI ZA REŠITEV PROBLEMOV OZ. VEČJE ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH NA DELOVNEM MESTU ZAPISNIKAR ....................................... 56

5. ZAKLJUČEK ................................................................................................... 58 LITERATURA IN VIRI ......................................................................................... 59 KAZALO SLIK .................................................................................................... 61 KAZALO TABEL ................................................................................................. 61 PRILOGA 1 ........................................................................................................ 62

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Marjetka Pusovnik:Predstavitev poklica sodni zapisnikar na primeru Okrajnega sodišča v Celju stran 1

1. UVOD

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA

Ljudje največ svojega časa preživimo v službi, zato je zelo pomembno, da opravljamo svoj poklic »s srcem« in da smo pri tem zadovoljni.

Okrajno sodišče v Celju je imelo v letu 2007 približno 108 zaposlenih (število zaposlenih se mesečno spreminja), od tega približno 37 sodnih zapisnikaric in sodnih zapisnikarjev (v nadaljevanju celotne diplomske naloge - zapisnikar), katerih delo spada med strokovna tehnična delovna mesta. Zapisnikarji so sorazmerno mladi, zato v kratkem ni predvidenih upokojitev - in s tem ne nadomestnih zaposlitev. Je pa v okviru projekta »Lukenda« razviden porast zaposlenih na tem delovnem mestu. Prav tako sodišče sprejema veliko število ljudi na delo preko zavoda za zaposlovanje v okviru programov Evropskega socialnega sklada in javnih del. Vendar so te zaposlitve sklenjene samo za določen čas. Poklic zapisnikar je dokaj zahtevno delo. Tu mislimo predvsem na dela, naloge, dolžnosti, kompentence, odgovornosti vsakega posameznega zapisnikarja, povezave, predmete dela, delovne pripomočke, ki se uporabljajo, telesne aktivnosti, ki se izvajajo pri delu, razne obremenitve, pogoje za zasedbo delovnega mesta, vse to v sklopu analize delovnega mesta.

Za vsakega na novo sprejetega delavca je tudi zelo pomembno, da pozna sistem desetprstnega slepega tipkanja, saj je vsak od kandidatov preizkušen v tipkanju, s poudarkom na hitrosti in kvaliteti.

Izobrazbena struktura zaposlenih zapisnikarjev je zelo raznolika, saj se za tako delovno mesto lahko zahtevajo poleg ekonomskega tehnika tudi druge alternativne izobrazbe. Zato se na vsak javno objavo prostega delovnega mesta vedno prijavi več kot 200 kandidatov. Glede na vse povedano domnevamo, da je prognoza poklica jasno določena in da bo ta poklic obstal za vedno.

1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA

Sodni sistem Republike Slovenije sestavljajo splošna in specializirana sodišča. Specializirana sodišča delujejo le na področju delovnega in socialnega ter upravnega prava. Splošna sodišča delujejo na štirih ravneh: okrajna sodišča, okrožna sodišča, višja sodišča in Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Upravno sodišče pa zagotavlja sodno varstvo v upravnih zadevah ter ima status višjega sodišča.

V Sloveniji deluje 44 okrajnih sodišč. Okrajna sodišča spadajo med prvostopenjska sodišča, ki so načeloma pristojna za obravnavanje kaznivih dejanj, za katera najvišja zagrožena kazen ne presega treh let zapora, premoženjskih zadev, v katerih vrednost spornega zahtevka ne presega dveh milijonov tolarjev, sporov o



zakonitem preživljanju, zapuščinskih in nepravdnih zadev, vodenje zemljiške knjige ter za opravljanje izvršb.

Položaj sodstva je urejen z dvema temeljnima zakonoma in več drugimi predpisi. Vsa sodišča so ustanovljena z Zakonom o sodiščih, razen ustavnega sodišča. Med drugimi predpisi je posebej pomemben Sodni red z natančnimi določbami o administrativnih, tehničnih in organizacijskih vprašanjih delovanja sodišč, katerega smo med drugimi dolžni upoštevati tudi sodni zapisnikarji in zapisnikarice (http://www.sodisce.si/, 18.05.2007).

Predmet raziskovanja je Okrajno sodišče v Celju, ki ima sedež na Prešernovi 22 v Celju. Predsednik sodišča je g. Darko Belak, ki je po funkciji okrožni sodnik, podpredsednica sodišča pa ga. Ivana Golob, okrajna sodnica svetnica. Oddelki sodišča so: Kazenski oddelek, Pravdni oddelek, Nepravdni oddelek, Izvršilni oddelek, Oddelek za prekrške in Zemljiška knjiga.

1.3. HIPOTEZE

Z deli in nalogami zapisnikarja je povezano zadovoljstvo oz. nezadovoljstvo zaposlenih, v diplomskem delu bomo preverjali naslednje hipoteze:

Hipoteza 1: Odnosi med zapisnikarji in nadrejenimi so dobri. Hipoteza 2: Odnosi med zapisnikarji so dobri. Hipoteza 3: Zapisnikarji so zadovoljni s plačo. Hipoteza 4: Zapisnikarji so zadovoljni z delovnimi pogoji (opremo in prostori).

Hipoteza 5: Zapisnikarji so zadovoljni z informiranjem, izobraževanjem in usposabljanjem.

1.4. METODE DELA

V teoretičnem delu diplomske naloge je uporabljena opisna metoda, in sicer s pomočjo javno objavljenih podatkov in analize, torej delo s podatki in študija dokumentacije. Pri raziskavi so uporabljeni:

- zakoni in uredbe: Zakon o javnih uslužbencih, Sodnih red, Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, Zakon o sodiščih, Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, - interni pravilniki Okrajnega sodišča v Celju: akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest sodnega osebja Okrajnega sodišča v Celju, sistemizacija delovnih mest - internetne strani: Vrhovno sodišče RS, Državni zbor, Uradni list RS, Zavod RS za zaposlovanje, Statistični urad RS, ….

V empiričnem delu so uporabljene raziskovalne metode, in sicer smo z anketo poskušali ugotoviti zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu zapisnikarja. Za



vzorec smo izbrali približno 30 zapisnikarjev iz Okrajnega sodišča v Celju. Prav tako smo analizirali povpraševanje in ponudbo dela ter fluktuacijo. V tem delu smo sodelovali z vodjo strojepisnice in vodjo urada predsednika. Uporabljena je tudi metoda na podlagi lastnega opravljanja dela (na podlagi lastnih izkušenj).



2. TEORETIČNE OSNOVE

2.1. ANALIZA IN SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST

Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS št. 42/02, v nadaljevanju ZDR) določa, da je delodajalec dolžan s splošnim aktom določiti pogoje za opravljanje dela. To tematiko delodajalec običajno uredi v splošnem aktu (pravilniku o sistemizaciji delovnih mest.

Sistemizacija delovnih mest pomeni ureditev, razvrstitev oz. notranji red po določenem kriteriju oz. načrtu za doseganje celovite povezanosti programskih nalog. Je eden od osnovnih pogojev za pravilno razporejanje delavcev po njihovi delovni primernosti. Osnova sistemizacije sta delovni proces in organizacija dela. Sistemizacija nam tudi omogoča, da lahko ugotovimo realne potrebe kadra. Po eni strani jo narekujejo zakonska določila, po drugi strani pa sam potek delovnega procesa (Sedej, 1997; 89-90).

S tem pojmom pa je zelo povezan pojem analize delovnega mesta, ki jo F. Belčič opredeljuje kot postopek, s katerim ugotavljamo:

• iz katerih nalog in dolžnosti je delovno mesto sestavljeno; • kako se naloge in dolžnosti izvajajo; • v kakšnih objektivnih okoliščinah se naloge in dolžnosti izvajajo; • kakšne psihične in telesne lastnosti ter posebne spretnosti in druge lastnosti

delavca zahteva izvajanje nalog in dolžnosti.

Seveda pa moramo poudariti, da ZDR ne predpisuje vsebine analize in sistemizacije delovnih mest, zato je še toliko bolj pomembno, da vsak delodajalec pozna vse faze dela, njihovo trajanje, kje, kako in s čim jih delavec opravlja, katerim obremenitvam in škodljivostim je izpostavljen, v katerih telesnih položajih in kateri pomembni organi so pri delu obremenjeni. Le na takšen način bo lahko delodajalec izdelal ustrezen in celovit opisa oz. analizo delovnega mesta.

Vsi ti podatki pa se lahko zberejo na več načinov, in sicer z video snemanjem, sistematičnim opazovanjem, vprašalniki, intervjujem, pisanjem dnevnika, študijem dokumentacije, tehnoloških oz. delovnih postopkov, predpisov, navodil ter na podlagi lastnega opravljanja dela. Vsaka od teh metod pa ima seveda svoje prednosti in pomanjkljivosti, zato je praviloma najboljša kombinacija različnih metod (Belčič, 2002; 81-83).

V večini organizacij analizo dela opravljajo zaradi pridobivanja in izbire kandidatov za zaposlitev, uvajanja in usposabljanja kandidatov za zaposlitev, vrednotenja dela in nagrajevanja, ocenjevanja delovne uspešnosti, zdravstvenega varstva in varstva pri delu ter študije časa in gibov. Scarpello in Ledvinka tem namenom dodajata še: Načrtovanje kadrov in načrtovanje kariere, uravnavanje odnosov med managementom in zaposlenimi, delovne razmere in oblikovanje dela (Možina, 2002;104).



V shemi za analizo delovnega mesta (DM) so lahko zajeti naslednji podatki:

• osnovni podatki o delodajalcu • osnovni podatki o delovnem mestu (naziv DM, šifra DM, kratek opis nalog in

dolžnosti, poglavitni cilji kot dopolnilo k opisu nalog in dolžnosti, organizacijska enota, neposredno nadrejeno DM, neposredno podrejena DM, uporabljana delovna sredstva, uporabljeni predmeti dela, varstvene naprave, sredstva in oprema za osebno varstvo, delovne razmere, telesne aktivnosti, stopnja in trajanje obremenitve ter strokovna zdravstvena ocena dela)

• določitev pogojev za zasedbo delovnega mesta (starost, spol, državljanstvo, psihofizične zmožnosti, stopnja in smer javno veljavne šolske izobrazbe, znanje jezikov, usposobljenost za delo z računalnikom, vozniški izpit, druga funkcionalna in specialna znanja, strokovni izpit, licenca, delovne izkušnje, osebnostne lastnosti, čas sklenitve delovnega razmerja, kraj opravljanja dela, konkurenčna prepoved in klavzula, drugo, podatki o plači in bonitetah, šifra poklicne oz. strokovne izobrazbe, šifra poklica, metode za izbiro kandidatov, poskusno delo, razna dopolnila,…)

Na koncu vsake sheme pa mora biti seveda imenovana oseba, ki je pripravila shemo, podpis odgovorne oseba, datum kdaj je bila ta shema sprejeta in od datum veljavnosti sheme (Belčič, 2002; 235-239).

2.2. METODE IN TEHNIKE IZBIRANJA KANDIDATOV

Belčič (2002) pravi, da naj izbira kandidatov poteka po načelu lijaka ali postopne uporabe sit, in sicer po naslednjem zaporedju: pregled prijav, javnih listin in druge dokumentacije; skupinski informativni pogovor; pregled in vrednotenje življenjepisa, ankete, delovnega preizkusa, priporočil; intervju ob zaposlitvi; dokončna in celostna presoja o izbiri; pisni predlog pogodbe o zaposlitvi pred sklenitvijo. Temeljno izhodišče delodajalca pa je, da bi z različnimi metodami ugotovil, kateri od prijavljenih kandidatov bo najbolje opravljal delo ali kdo bo najbolj ustrezen za prosto delovno mesto.

2.3. STANDARDNA KLASIFIKACIJA POKLICEV

Pojmovanje poklica:

Poklic (Vocation; Profession) je smiselno zaokrožena celota znanja, sposobnosti, spretnosti in navad, ki posamezniku omogočajo, da opravlja dela in naloge določene zahtevnosti na nekem določenem področju dela neke dejavnosti. Poklic je statistično analitična enota, v katero se razvrščajo dela, ki so podobna po vsebini in zahtevnosti (Možina, 2002;414).

Poklic torej označuje lastnost dela in ga določamo na osnovi opisa nalog in dolžnosti. Prosta delovna mesta na tej osnovi pa razvrščamo v poklice. Takšno



razvrščanje oz. klasificiranje pa imenujemo Standardna klasifikacija poklicev (v nadaljevanju SKP) (Belčič, 2002;118).

SKP je obvezen nacionalni standard, ki se uporablja pri evidentiranju, zbiranju, ob-delovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju podatkov, pomembnih za spremljanje stanj in gibanj na trgu dela v Republiki Sloveniji. Je orodje, s katerim po sistemu natančno opredeljenih kriterijev za razvrščanje razvrščamo podatke o vrsti in zahtevnosti dela v točno določene poklice, te pa v klasifikacijski sistem skupin po-klicev. Temeljna koncepta, ki določata kriterije za razvrščanje poklicev in klasifikacij-ski sistem SKP-ja, sta koncept dela in koncept znanja (http://www.stat.si/klasje/klasje.asp_,18.05.2007).

Glavna skupina poklicev Število podskupin

Število področnih

skupin

Število enot

področnih skupin

Število poklicev

1

Zakonodajalci/zako-nodajalke, visoki uradniki/visoke uradnice, menedžerji/ menedžerke

3 7 35 156

2 Strokovnjaki/stroko-vnjaki-nje 4 20 56 415

3 Tehniki/tehnice in drugi strokovni sodelavci/druge strokovne sodelavke

4 18 67 292

4 Uradniki/uradnice 2 7 22 81

5 Poklici za storitve, prodajalci/prodajalke 2 7 24 96

6 Kmetovalci/kmetovalke, gozdarji/gozdarke, ribiči/ribičke, lovci/lovke

1 5 12 55

7 Poklici za neindustrijski način dela 5 17 70 305

8

Upravljalci/upravljalke strojev in naprav, industrijski izdelovalci/industrijske izdelovalke in sestavljalci/sestavljalke

3 20 65 261

9 Poklici za preprosta dela 4 10 19 65 0 Vojaški poklici 1 1 1 3 Skupaj 29 112 371 1729

Tabela 1: Struktura standardne klasifikacije poklicev

(po viru: http://www.stat.si/klasje/klasje.asp_18.05.2007)

SKP ima hierarhično strukturo. Poklici se združujejo oz. razdružujejo v skupine poklicev na štirih ravneh. Poklicne skupine imajo svoje nazive in kode. Najvišja



raven je glavna skupina poklicev z enomestno kodo, sledijo podskupine poklicev z dvomestno kodo, področne skupine s trimestno kodo, enote področnih skupin s štirimestno kodo in znotraj teh poklici s sedemmestno kodo.

2.4. FUNKCIJA IN NAČELA DELOVANJA JAVNE UPRAVE

Pri določanju funkcij državne uprave je nov zakon o državni upravi sledil domačim in tujim teoretičnim spoznanjem ter praktičnim izkušnjam. Bohinc deli naloge državne uprave po zakonu na:

• sodelovanje pri oblikovanju politik ( policy – making ) • izvrševanje politike • izvajanje nadzora • pospeševanje razvoja • zagotavljanje javnih služb • spremljanje stanja in razvoja v družbi.

Nekatera temeljna načela delovanja uprave so določena že z ustavo (načelo zakonitosti in načelo samostojnosti). Poleg teh načel zakon prinaša še načelo strokovnosti in politične nevtralnosti, ki ju na področju upravljanja s človeškimi viri operativno razgrajuje Zakon o javnih uslužbencih (Bohinc, 2002; 47).

ZAKON O JAVNIH USLUŽBENCIH

»Zakon o javnih uslužbencih ureja sistem javnih uslužbencev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti ter posebnosti delovnih razmerij javnih uslužbencev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti« (Bohinc, 2002; 48).

Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št.63/2007, ZJU-UPB3, uradno prečiščeno besedilo (ZJU) med drugim določa:

Javni uslužbenec je posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju (razen funkcionarjev v državnih organih in organih lokalnih skupnosti). Javni sektor pa sestavljajo državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.

Delodajalec je pravna oseba, s katero je javni uslužbenec v delovnem razmerju. Delodajalec v državnem organu je Republika Slovenija, delodajalec v upravi lokalne skupnosti pa je lokalna skupnost, v sedanji ureditvi torej občina (Korade Purg, Brus, Koželj Sladič, 2006; 18, 20)



2.5. NAČELA JAVNIH USLUŽBENCEV

ZJU od 7. do 15. člena določa tudi skupna načela sistema javnih uslužbencev, ki veljajo za celotni javni sektor.

• načelo enakopravne dostopnosti, ki določa, da se zaposlovanje javnih

uslužbencev izvaja tako, da je zagotovljena enakopravna dostopnost delovnih mest za vse zainteresirane kandidate pod enakim pogoji, in tako, da je zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu;

• načelo zakonitosti, ki določa, da javni uslužbenec izvršuje javne naloge na podlagi in v mejah ustave, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, zakonov in podzakonskih predpisov;

• načelo strokovnosti, ki obvezuje javnega uslužbenca, da izvršuje javne naloge strokovno, vestno in pravočasno. Pri svojem delu ravna po pravilih stroke in se v ta namen stalno usposablja in izpopolnjuje, pri čemer pogoje za strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje zagotavlja delodajalec;

• načelo častnega ravnanja, ki določa da mora javni uslužbenec pri izvrševanju javnih nalog ravnati častno v skladu s pravili poklicne etike;

• omejitve in dolžnosti v zvezi s sprejemanjem daril, ki narekuje javnemu uslužbencu, da ne sme sprejemati daril v zvezi z opravljanjem službe, razen 1protokolarnih in priložnostnih daril manjše vrednosti (katerih vrednost ne presega 15.000,00 SIT oz. katerih skupna vrednost v posameznem letu ne presega 30.000,00 SIT, če jih prejmejo od iste osebe). Ta prepoved velja tudi za zakonca javnega uslužbenca, zunajzakonskega partnerja ter njegove otroke, starše in osebe, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu. Prav tako mora javni uslužbenec darovalca opozoriti, da darila, ki presegajo omenjene vrednosti, postanejo last delodajalca in v tem primeru jih mora tudi delodajalcu izročiti. Vsi podatki o tem darilu, ki jih je dolžan sporočiti javni uslužbenec, ki je darilo prejel, se vpišejo v seznam daril. Vlada pa lahko vse omejitve in dolžnosti glede sprejemanja daril predpiše z uredbo;

• načelo zaupnosti, ki javnemu uslužbencu nalaga, da mora varovati vse tajne podatke, ne glede na to, kako jih je izvedel. Ta dolžnost varovanja velja tudi po prenehanju delovnega razmerja, velja, dokler delodajalec javnega uslužbenca te dolžnosti ne razreši;

• načelo odgovornosti za rezultate, ki določa, da javni uslužbenec odgovarja za kvalitetno, hitro in učinkovito izvrševanje zaupnih javnih nalog;

• načelo dobrega gospodarjenja, ki poudarja, da mora javni uslužbenec gospodarno in učinkovito uporabljati javna sredstva, da bo dosegel najboljše rezultate ob enakih stroških oziroma enake rezultate ob najnižjih stroških;

• načelo varovanja poklicnih interesov, po katerem mora delodajalec javnega uslužbenca varovati pred šikaniranjem, grožnjami in podobnimi ravnanji, ki ogrožajo opravljanje njegove dela. Prav tako pa mora delodajalec javnemu uslužbencu ali nekdanjemu javnemu uslužbencu omogočiti plačano pravno pomoč, zoper katerega je uveden kazenski ali odškodninski postopek

1 daril funkcionarjev ali javnih uslužbencev drugih držav in mednarodnih organizacij, danih ob

obiskih, gostovanjih ali drugih priložnostih, ter drugih daril, danih v podobnih okoliščinah.



pri izvrševanju javnih nalog, če oceni, da so bile te javne naloge izvršene zakonito in v skladu s pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja. Če se v sodnem postopku stroški pravne pomoči javnemu uslužbencu povrnejo, jih mora le ta vrniti delodajalcu. Način izvajanja plačane pravne pomoči pa določa vlada;

• načelo prepovedi nadlegovanja, ki določa, da je prepovedano vsako fizično, verbalno ali neverbalno ravnanje ali vedenje javnega uslužbenca, ki temelji na katerikoli osebni okoliščini in ustvarja zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo delovno okolje za osebo ter žali njeno dostojanstvo.

DELOVNA RAZMERJA USLUŽBENCEV V JAVNEM SEKTORJU

Tudi po ZJU se delovno razmerje sklene ter pravice in obveznosti javnega uslužbenca iz delovnega razmerja določijo s pogodbo o zaposlitvi. Vendar pa po ZJU velja posebnost do pravil splošnega delovnega prava. Delodajalec ne sme zagotavljati pravic, ki niso urejene z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva.

Prav tako lahko vlada z uredbo določi enotna merila za odločanje organov državne uprave in oseb javnega prava, katerih ustanovitelj je država, o pravicah in obveznostih javnih uslužbencev v skladu z zakonom in s kolektivnimi pogodbami. Določena pa je dolžnost vlade, da pri tem sodeluje s sindikati.

ZJU v delu, ki velja za vse javne uslužbence, ureja tudi delovanje sindikata in kolektivna dogovarjanja. Pri tem določa, da imajo javni uslužbenci pravico do sindikalnega združevanja in sindikalnega delovanja v skladu z zakonom ter imajo pravico do kolektivnih dogovarjanj in pravico do stavke. Način uresničevanja pravice do stavke in omejitve stavke zaradi varstva javnih koristi določa zakon (Bohinc, 2002; 50-51).

2.6. ORGANIZACIJA IN SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST

ZJU v organizacijskih določbah v 40. in 41. členu določa značilnosti sistemizacije delovnih mest. 40. člen ZJU pojasnjuje, da v organih državne uprave in v upravah lokalnih skupnosti sistemizacijo določi predstojnik, sistemizacijo v organu v sestavi ministrstva pa določi minister na predlog predstojnika organa v sestavi. V drugih državnih organih pa sistemizacijo določa predstojnik, če ni z zakonom ali splošnim aktom državnega organa določeno drugače. 41. člen določa, da skupna izhodišča za sistemizacijo v organih državne uprave in upravah lokalnih skupnosti določa vlada z uredbo. Prav tako je potrebno k sistemizaciji organa državne uprave pridobiti soglasje vlade.

Vsak državni organ, uprava lokalne skupnosti in oseba javnega prava mora imeti akt o sistemizaciji delovnih mest. Pri vsakem delovnem mestu se v sistemizaciji določijo opis nalog in pogoji za zasedbo delovnega mesta. Prav tako se mora voditi evidenca o dejanski zasedenosti delovnih mest in evidenca o strukturi javnih uslužbencev po nazivih (Bohinc, 2002; 51).



V tretjem delu organizacijskih določb so določene kadrovske evidence. Za izvajanje politike upravljanja s kadrovskimi viri v organih državne uprave, za obračun plač in izvajanje drugih obveznosti delodajalca ter za odločanje o pravicah in obveznostih iz delovnih razmerij se vodi t. i. centralna kadrovska evidenca državne uprave.

Vlada Republike Slovenije je z Uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/2003) v 44. členu določila, da je potrebno pri določanju sistemizacije delovnih mest v organih državne uprave in v upravah lokalne skupnosti upoštevati:

• naloge, njihovo zahtevnost in obseg dela, • katalog tipičnih uradniških delovnih mest in pogoje za ta delovna mesta ter

nazive, v katerih se lahko opravljajo, • katalog strokovno tehničnih delovnih mest in pogoje za ta delovna mesta, • razvrstitev položajev in pogojev za položaje ter nazive, v katerih se opravljajo

naloge na posameznih položajih ter • pogoje glede delovnih izkušenj za imenovanje v naziv.

V 46. členu omenjene Uredbe pa je določena vsebina sistemizacije delovnih mest, in sicer, da se v sistemizaciji mora določiti število in vrsto uradniških in strokovno-tehničnih delovnih mest po organizacijskih enotah, vključno s pripravniki in delovnimi mesti, ki so sklenjena za določen čas.

Pri posameznih delovnih mestih se v sistemizaciji navede opis nalog, pogoje za opravljanje dela na delovnem mestu, tarifni razred, plačno skupino in podskupino ter plačni razred delovnega mesta oz. naziva in dodatke k osnovni plači. Navedeno mora biti tudi, ali se delo opravlja s krajšim delovnim časom od polnega, navedene morajo biti posebnosti glede razporeditve delovnega časa, katere naloge skladno s predpisi ne smejo opravljati ženske in mladina, katere naloge lahko opravljajo invalidi, oznaka skupine, v katero spada delovno mesto glede na oceno tveganja skladno, morebitna posebna pooblastila, morebitno dodatno obvezno pokojninsko zavarovanje, pooblastilo za dostop do tajnih podatkov, po potrebi pa morajo biti navedene tudi druge posebnosti delovnega mesta.

V primeru, da gre za uradniško delovno mesto ali položaj, se v sistemizaciji delovnih mest določi tudi nazive, pri posameznem položaju pa se navede tudi opis vodstvenih nalog.

2.7. DELOVNA MESTA, POLOŽAJI IN NAZIVI V JAVNI UPRAVI

Delovna mesta se razvrščajo na:

• uradniška delovna mesta in • strokovno – tehnična delovna mesta.

Razvrščajo se glede na zahtevnost delovnega mesta ter druge okoliščine delovnih razmer. Vsa delovna mesta se lahko razvrstijo s kolektivno pogodbo, lahko pa jih razvrsti tudi vlada z uredbo (78. člen ZJU).



V 51. členu Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih so uradniška delovna mesta pojmovana kot delovna mesta, na katerih se opravljajo javne naloge, in delovna mesta vodij finančne, računovodske, kadrovske, pravne službe, službe za informatiko, glavne pisarne in službe za stike z javnostjo. Za uradniška delovna mesta pa se štejejo tudi delovna mesta, na katerih se opravljajo zahtevnejša spremljajoča dela, ki so bistvenega pomena za izvrševanje nalog organa in za opravljanje katerih se zahteva najmanj visoka strokovna izobrazba in poznavanje javnih nalog organa. Ne glede na zahtevano stopnjo strokovne izobrazbe pa se kot uradniška delovna mesta štejejo tudi delovna mesta v Slovenski obveščevalno-varstveni agenciji, obveščevalno varnostni službi Ministrstva za obrambo in Policiji.

Kot strokovno-tehnična delovna mesta 51. člen te Uredbe določa delovna mesta, na katerih se izvajajo naloge, ki sicer sodijo v delovno področje državnega organa ali organa lokalne skupnosti oz. naloge, za katere je bila ustanovljena oseba javnega prava in po svoji vsebini predstavljajo strokovno-tehnične naloge. Prav tako pa delovna mesta, na katerih se opravljajo druga spremljajoča dela, sodijo med strokovno-tehnična.

Poleg splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, se za uradniška delovna mesta določijo kot pogoj za opravljanje dela tudi naziv, smer izobrazbe, funkcionalna in specialna znanja ter posebne sposobnosti, lahko pa tudi drugi pogoji, če tako določa zakon. Za strokovno–tehnična delovna mesta se kot pogoj za opravljanje dela poleg splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, določijo tudi stopnja in smer izobrazbe ter delovne izkušnje, lahko pa tudi znanje uradnega jezika, funkcionalna in specialna znanja ter posebne sposobnosti ali drugi pogoji, če tako določa zakon (79. člen ZJU).

V 80. členu ZJU je položaj definiran kot »uradniško delovno mesto, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in organizacijo dela v organu«, oziroma »uradniško delovno mesto, na katerem se izvajajo naloge nadomeščanja in neposredne pomoči uradnikom na položajih generalnega sekretarja in generalnega direktorja v ministrstvu, direktorja organa v sestavi in vladne službe (namestniki).

Naziv uradnika je »njegov osebni naziv, ki ga je mogoče pridobiti z zaposlitvijo na uradniško delovno mesto, z napredovanjem v višji naziv, v primeru internega natečaja, s premestitvijo na drugo uradniško delovno mesto« (Korade Purg, Brus, Koželj Sladič, 2006; 51)

Nazivi so razporejeni v šestnajst stopenj in se delijo v pet kariernih razredov. Nazivi prvega kariernega razreda so višji sekretar, sekretar, podsekretar, nazivi drugega kariernega razreda so višji svetovalec I, višji svetovalec II, višji svetovalec III, nazivi tretjega kariernega razreda so svetovalec I, svetovalec II, svetovalec III, nazivi četrtega kariernega razreda so višji referent I, višji referent II, višji referent III, nazivi petega kariernega razreda referent I, referent II, referent III in referent IV.



2.8. SISTEM PLAČ V JAVNEM SEKTORJU

Sistem plač v javnem sektorju ureja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/2007 - uradno prečiščeno besedilo ZSPJS-UPB7, v nadaljevanju ZSPJS).

ZSPJS ureja sistem plač funkcionarjev in javnih uslužbencev v javnem sektorju, pravila za njihovo določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila za določanje obsega sredstev za plače. Zakon opredeljuje tudi postopek za spremembe razmerij med plačnimi skupinami in plačnimi podskupinami v javnem sektorju. Zakon določa skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, in sicer za uveljavitev načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah, za zagotovitev preglednosti sistema plač ter stimulativnosti plač. (1. člen ZSPJS).

2.9. SESTAVA PLAČE

Sestavo plače javnega uslužbenca ali funkcionarja bi lahko prikazali s formulo:

plača = osnovna plača + dodatki + del plače za delovno uspešnost

Osnovna plača je plača za opravljeno delo v polnem delovnem času v posameznem mesecu na posameznem delovnem mestu, nazivu ali funkciji. Je znesek plačnega razreda na plačni lestvici. Nominalne vrednosti plačnih razredov se vsako leto na podlagi dogovora med socialnimi partnerji prilagajajo najpomembnejšim makroekonomskim okoliščinam ( inflacija, rast življenjskih stroškov)

Dodatki odražajo posebnost opravljenega dela ali funkcije in niso vključeni v osnovno plačo, ampak se k njej prištejejo.

Del plače za delovno uspešnost je gibljivi del plače, ki je namenjen plačilu nadpovprečnega dela javnega uslužbenca ali funkcionarja in se izplačuje dvakrat letno, glede na njihovo uspešnost v določenem koledarskem letu (Bohinc, 2002; 54).

2.10. DOLOČITEV OSNOVNE PLAČE, PLAČNE SKUPINE IN PODSKUPINE

9. člen ZSPJ določa, da je osnovna plača javnega uslužbenca in funkcionarja določena s plačnim razredom.

Vrednosti plačnih razredov se usklajujejo enkrat letno, višina se dogovori s kolektivno pogodbo za javni sektor.

Če pogajanja in drugi postopki, določeni s kolektivno pogodbo za javni sektor, niso zaključena z rokom, določi po 4/6 čl. ZSPJ višino uskladitve in vrednost plačilnih razredov iz plačne lestvice državni zbor (Bohinc, 2002; 55).



Plačne skupine Plačne podskupine

A – Funkcije v državnih organih in lokalnih skupnosti

A1 - Predsednik republike in funkcionarji izvršilne oblasti A2 - Funkcionarji zakonodajne oblasti A3 - Funkcionarji sodne oblasti A4 - Funkcionarji v drugih državnih organih A5 - Funkcionarji v lokalnih skupnosti

B - Poslovodni organi pri uporabnikih proračuna B1 - Ravnatelj, direktorji in tajniki

C - Uradniški nazivi v državni upravi in v upravah lokalnih skupnosti ter v drugih državnih organih

C1 - Uradniki v drugih državnih organih C2 - Uradniki v državni upravi, sodni upravi in upravah lokalne skupnosti C3 - Policisti C4 - Vojaki C5 - Cariniki C6 - Inšpektorji, pazniki in drugi uradniki s posebnimi pooblastili

D - Delovna mesta na področju vzgoje, izobraževanja in športa

D1 - Visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci D2 - Predavatelj višjih strokovnih šol, srednješolski in osnovnošolski učitelji in drugi strokovni delavci D3 - Vzgojitelji in ostali strokovni delavci v vrtcih

E - Delovna mesta na področju zdravstva

E1 – Zdravniki in zobozdravniki E2 - Farmacevtski delavci E3 - Medicinske sestre, babice in tehniki zdravstvene nege E4- Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci

F - Delovna mesta na področju socialnega varstva

F1 - Strokovni delavci F2 - Strokovni sodelavci

G - Delovna mesta na področju kulture in informiranja

G1 - Umetniški poklici G2 - Drugi poklici na področju kulture in informiranja

H - Delovna mesta in nazivi na področju znanosti

H1 - Raziskovalci H2 - Strokovni sodelavci

I - Delovna mesta v javnih agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih ter pri drugih uporabnikih proračuna

I 1- Strokovni sodelavci

J - Spremljajoča delovna mesta (velja za ves javni sektor)

J1 - Strokovni delavci J2 - Administrativni delavci J3 - Ostali strokovno tehnični delavci

Tabela 2: Plačne skupine in plačne podskupine

(po viru: 7. člen ZSPJS)



V tabeli 2 so zajete plačne skupine in plačne podskupine.

8. člen ZSPJS določa, da se osnovne plače javnih uslužbencev določajo tudi na podlagi uvrstitve delovnih mest in nazivov v tarifne razrede. Tarifni razredi izražajo stopnjo zahtevnosti delovnih mest in nazivov glede na zahtevano izobrazbo oziroma usposobljenost. Prikazani so v tabeli 3.

Tarifni razred Uspešno končano izobraževanje oziroma pridobljena usposobljenost, ki je praviloma potrebna za opravljanje delovnih nalog

I. nepopolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe popolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe nepopolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe

II. popolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe III. nižja poklicna izobrazba IV. srednja poklicna izobrazba

V. srednja strokovna izobrazba srednja splošna izobrazba

VI. všja strokovna izobrazba višješolska izobrazba (2prejšnja)

VII/1.

specializacija po višješolski izobrazbi (prejšnja) visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) visokošolska strokovna izobrazba visokošolska univerzitetna izobrazba

VIII/2. specializacija po višješolski izobrazbi (prejšnja) visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) magistrska izobrazba

VIII.

specializacija po univerzitetni izobrazbi (prejšnja) magisterij znanosti (prejšnji) državni pravniški izpit specializacija v zdravstvu

IX. doktorat znanosti (prejšnji) doktorat znanosti

Tabela 3: Tarifni razredi (po viru: 8. člen ZSPJS)

Pri navodilih za uvrščanje delovnih mest in nazivov v plačne razrede oz. skupni metodologiji moramo upoštevati naslednje kriterije:

• zahtevnost delovnih nalog oz. pogojev za pridobitev naziva • zahtevano usposobljenost (zahtevano strokovno izobrazbo, potrebna

dodatna znanja in izkušnje) • odgovornost in pooblastila

2 Izraz “prejšnja” je uporabljen v pomenu, določenem v Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200646&stevilka=1964)



• psihofizične in umske napore ter • vplive okolja

2.11. NAPREDOVANJE

»Raziskave kažejo, da je napredovanje med pomembnejšimi motivatorji pri delu, pri čemer zadovoljuje številne človekove potrebe, zlasti potrebe višjega reda, ki običajno – vsaj pri večini ljudi – niso nikoli docela zadovoljene (potreba po ugledu, statusu, samopotrjevanju…)« (Belčič, 2002;127).

V državni upravi poznamo vertikalno napredovanje, ki je napredovanje na zahtevnejše delovno mesto oziroma v višji naziv in horizontalno napredovanje, ki pomeni napredovanje brez spremembe delovnega mesta v višji plačni razred.

V 16. členu ZSPJS je določeno, da lahko javni uslužbenec na delovnem mestu, kjer je mogoče napredovanje v naziv, napreduje za največ pet plačnih razredov, kjer pa ni mogoče napredovanje v višji naziv, pa lahko napreduje za največ deset plačnih razredov. Javni uslužbenec lahko za en plačni razred napreduje vsaka tri leta, če izpolnjuje predpisane pogoje. Ob svojem prvem in drugem napredovanju lahko napreduje za največ dva plačna razreda. 17. člen ZSPJS določa pogoj za napredovanje v višji plačni razred, in sicer je to delovna uspešnost, ki je izkazana v napredovalnem obdobju. Le-ta se ocenjuje glede na rezultate dela, samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela, zanesljivost pri opravljanju dela, kvaliteto sodelovanja in organizacijo dela ter druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela.

18. člen ZSPJS določa, da se lahko javni uslužbenec z napredovanjem na delovnem mestu oz. v nazivu uvrsti v plačni razred, ki je uvrščen v višji tarifni razred kot plačni razred za določitev osnovne plače delovnega mesta oziroma naziva, na katerem napreduje, vendar ne višje kot je določen najvišji plačni razred plačne podskupine.

Po 19. členu ZSPJS se javnega uslužbenca ob prvi zaposlitvi v javnem sektorju uvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto oz. naziv, za katerega je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje oz. na katerega je bil razporejen oz. imenovan.

V primeru, da bi bil javni uslužbenec zaradi napredovanja na bolj zahtevno delovno mesto v višjem tarifnem razredu uvrščen v nižji plačni razred, pa 20. člen ZSPJS določa, da obdrži plačni razred, ki ga je dosegel pred tem napredovanjem.

Če je javni uslužbenec premeščen na drugo delovno mesto oziroma je sklenil pogodbo o zaposlitvi o delu na drugem delovnem mestu v nižjem ali istem tarifnem razredu, prav tako obdrži število plačnih razredov napredovanja, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, razen če pristojni organ ugotovi, da na prejšnjem delovnem mestu iz razloga nesposobnosti ni dosegal pričakovanih delovnih rezultatov ali da plačni razredi za napredovanje na prejšnjem delovnem mestu niso bili doseženi v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Ohranitev



plačnih razredov napredovanja je možna pri istem ali drugem delodajalcu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah.

Prav tako je v 20. členu ZSPJS določeno, da javni uslužbenec, ki napreduje v naziv ali višji naziv, prenese že dosežena napredovanja v plačne razrede na delovnem mestu ali v nižjem nazivu v nov naziv tako, da se doseženi plačni razred pred napredovanjem v naziv ali višji naziv poveča za največ tri plačne razrede. Pri tem pa se omenjeni pravici izključujeta.

2.12. DODATKI

Javnim uslužbencem po 23. členu ZSPJS pripadajo naslednji dodatki:

• položajni dodatek, • dodatek za delovno dobo, • dodatek za mentorstvo, • dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo

delovnega mesta, • dodatek za dvojezičnost, • dodatki za manj ugodne delovne pogoje, ki niso upoštevani v vrednotenju

delovnega mesta, naziva oziroma funkcije, • dodatki za nevarnost in posebne obremenitve, ki niso upoštevane v

vrednotenju delovnega mesta, naziva oziroma funkcije in

dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času.

2.13. TEMELJNE ZNAČILNOSTI ORGANIZACIJSKE KLIME IN ZADOVOLJSTVA PRI DELU

Organizacijska klima in zadovoljstvo pri delu je nedvomno pomembna sestavina za delovanje vsake organizacije. Pri tem so opredelitve tega pojava različne, na primer:

• Klima zajema vse tiste značilnosti, ki vplivajo na vedenje ljudi v organizaciji in zaradi katerih se organizacije med seboj razlikujejo.

• S pojmom klima označimo ozračje v organizaciji, ki je posledica različnih znanih in neznanih dejavnikov iz preteklosti in sedanjosti, iz širšega in ožjega okolja, ki vpliva na vedenje ljudi in uporabo njihovih značilnosti.

• Preučiti klimo pomeni ugotoviti njene značilne dimenzije, vzroke za njen nastanek in posledice, ki jih ima na vedenje ljudi oziroma uporabo njihovih zmožnosti.

• Spremeniti klimo pomeni spremeniti doživljanje določenih bistvenih situacij tako, da pri delavcih izzovemo želeni način odzivanja, ki omogoča doseganje postavljenih ciljev.

(Lipičnik, 1998; 73-79).



Klima v skupini je ozračje, v katerem člani delajo in sledijo skupnim ciljem. Ima svojo osnovo v čustvih, zato je hitro spremenljiva in težko obvladljiva. Dobra klima v skupini je podpora vodji, skupnim ciljem in ustvarjalni naboj za reševanje problemov. Zaznamo jo kot doseganje ciljev skupine, ko vodji ni potrebno uporabiti formalne avtoritete ali ko formalno avtoriteto člani skupine sprejemajo kot nekaj samo po sebi umevnega (Ovsenik, Ambrož, 2000;229).

Če želimo ugotoviti zadovoljstvo zaposlenih na različnih področjih, lahko izmerimo organizacijsko klimo. S pomočjo rezultatov lahko ugotovimo, na katerih področjih moramo ukrepati, da bomo dosegli povečano zadovoljstvo in s tem tudi povečano učinkovitost zaposlenih. Predvsem moramo izmeriti oz. ugotoviti, kakšni so odnosi med zaposlenimi, kakšni so odnosi med zaposlenimi in vodstvom, kakšni so pogoji dela, kakšen je pretok informacij, kakšno je mnenje zaposlenih o delovni organiziranosti, kakšno je stališče zaposlenih do sistema nagrajevanja in podobno.

Pri organizacijski kulturi gre za sistem vrednot, prepričanj in navad, ki se kažejo v vedenju vsakega posameznika v organizaciji. Ob spreminjanju zunanjega sveta se mora temu prilagajati tudi kultura organizacije. (http://www.okconsulting.si/default.asp?mID=navi_raziskave&pID=merjenje_kulture_klime 05.06.2007).



3. OBSTOJEČE STANJE

3.1. PREDSTAVITEV OKRAJNEGA SODIŠČA V CELJU

3.1.1. OSNOVNI PODATKI SODIŠČA

Okrajno sodišče v Celju (v nadaljevanju: sodišče) je eno izmed okrajnih sodišč Republike Slovenije s sedežem v Celju na Prešernovi 22 in spada pod Okrožno sodišče v Celju Višjega sodišča v Celju. Predsednik sodišča je Darko Belak, okrožni sodnik, podpredsednica sodišča Ivana Golob, okrajna sodnica svetnica. Telefonska številka sodišča je 03-4275100, faksa pa 03-4275108. Davčna številka je 44824106, matična številka 5024161001. Oddelki sodišča so: Kazenski oddelek, Pravdni oddelek, Nepravdni oddelek, Izvršilni oddelek, Oddelek za prekrške ter zemljiška knjiga. V letu 2007 je bilo na sodišču 108 zaposlenih, in sicer 31 sodnikov, 16 vpisničarjev, 3 sodniški pomočniki, sodni referent II in izvršitelj, administrativna sodelavka, 7 zemljiškoknjižnih referentov, 10 strokovnih sodelavcev, vodja strojepisnice, arhivar, 37 zapisnikarjev. (http://www.sodisce.si/okrace/default.asp?id=161, 24.11.2007)

Predsednik sodišča nadzoruje opravljanje zadev sodne uprave in opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon, Sodni red in posebni predpisi. V njegovi odsotnosti ga nadomešča podpredsednik sodišča. Sodni oddelek vodi sodnik – vodja oddelka, ki je določen z letnim razporedom dela in skrbi za tekoče in strokovno delo na oddelku ter opravlja druge zadeve, za katere ga skladno s sodnim redom pooblasti predsednik sodišča. Na oddelke so razporejeni strokovni sodelavci, sedaj višji pravosodni svetovalci, ki opravljajo svoje delo pod vodstvom in navodilih sodnika v posameznih zadevah izven glavne obravnave. Opravljajo tudi druga dela po odredbi predsednika sodišča ali vodje oddelka. Pisarniško delo pa je organizirano v več pisarnah. Urad predsednika sodišča vodi vodja urada predsednika sodišča, kjer se opravljajo tajniška dela za predsednika sodišča in za potrebe sodne uprave Okrajnega sodišča v Celju. Strojepisnico vodi vodja zapisnikarjev, ki skrbi za ažurno in pravilno opravljeno delo posameznih zapisnikarjev. V pisarnah posameznih oddelkov so razporejene vodje vpisnikov (pravosodni sodelavci), ki skrbijo za evidenco obravnavanih zadev ter statistiko za posamezni oddelek; Pisarna izvršilnega oddelka je razdeljena na dva dela, in sicer na pisarno civilne izvršbe in na pisarno gospodarske izvršbe. Posamezen del pisarne vodi vodja izvršilnih referentov, ki je odgovoren za pravilno izvajanje dela vodji izvršilnega oddelka in predsedniku sodišča. Samostojni sodni referenti vodijo postopke in izdajajo odločbe v zadevah zemljiške knjige in denarnih izvršb ter opravljajo druga dela po odredbi vodje oddelkov, vodje pisarne in predsednika sodišča. Zadeve o prekrških se vodijo na Oddelku za prekrške.

Okrajno sodišče v Celju ima tudi zemljiško knjigo kot javno knjigo, ki jo vodi vodja zemljiške knjige. Za potrebe Okrožnega sodišča v Celju in okrajnih sodišč pa delujejo pri Okrožnem sodišču v Celju skupne službe, ki izvršujejo zadeve, ki so skupnega pomena, in sicer Finančno-računovodska služba, Kadrovska služba, Služba za informatiko in Sprejemna pisarna. Prav tako za izvrševanje zadev, ki so



skupnega pomena, skrbi sekretarka Okrožnega sodišča v Celju. (Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest sodnega osebja Okrajnega sodišča v Celju z dne 16.09.2004 in dopolnitev z dne 20.06.2005).

3.1.2. AKT O NOTRANJI ORGANIZACIJI IN SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST

Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest sodnega osebja sodišča Su 0101/2004 z dne 16.09.2004 in dopolnitev Su 0101/2005 z dne 20.06.2005 (v nadaljevanju Akt) je sestavljen iz splošnih določb, notranje organizacije sodišča, sistemizacije delovnih mest ter prehodnih in končnih določb. Akt ureja notranjo organizacijo, organizacijske enote, njihova delovna področja, način vodenja notranjih organizacijskih enot in odgovornost vodij notranjih organizacijskih enot ter ostalega sodnega osebja ter sistemizacijo delovnih mest, s katero so določeni podatki o posameznih delovnih mestih, število in vrsta uradniških in strokovno – tehničnih delovnih mest.

V prilogi I Akta so določeni karierni razredi in stopnje nazivov za uradniška delovna mesta ter položaji. Priloga II vsebuje katalog delovnih mest z navedbo delovnih mest z uradniškimi nazivi, administrativno tehnična delovna mesta in ostala administrativno – tehnična delovna mesta, opise nalog, zahtev glede izobrazbe in drugih pogojev, potrebnih za zasedbo delovnih mest, tarifni razred, plačno skupino in podskupino ter oznako skupine glede na oceno tveganja.

3.2. PREDSTAVITEV POKLICA ZAPISNIKAR

3.2.1. ANALIZA DELOVNEGA MESTA ZAPISNIKAR IZ KATALOGA DELOVNIH MEST

Legenda: - Tar. sk. = tarifna skupina - Dodatki po Uredbi = dodatki po Uredbi o določitvi dodatkov strokovnim in

administrativno – tehničnim ter drugim delavcem na sodiščih, državnih tožilstvih, državnemu pravobranilstvu in v organih za postopek o prekrških (Uradni list RS, št. 38/96, 39/99, 33/00, 36/00, 1/01, 63/01, 37/02)

- Izpit iz SR = izpit iz sodnega reda - DM = delovno mesto



Tar. sk. Naziv DM

Količnik osnovne plače

Dodatki po Uredbi

Delovne izkušnje

Zahtevani pogoji (stopnja in smer izobrazbe)

Poseben pogoj

V. SODNI ZAPISNIKAR NA SODIŠČU

2. člen 0,75 količnika 2. a člen 0,15 količnika 8. a člen 0,10 količnika

1. A razreda (nad 350 udarcev v minuti)

2,40 1 leto

Srednja ali strokovna izobrazba družboslovne smeri

- izpit iz SR - dobro obvladanje 10 prstnega slepega pisanja - poznavanja dela z računalnikom

1. B razreda (nad 250 udarcev v minuti)

2,30 1 leto

Do 250 udarcev v minuti 2,20 1 leto

Tabela 4: Analiza DM zapisnikarja iz sistemizacije DM

(po viru iz Priloge II. Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest sodnega osebja sodišča Su 0101/2004 z dne 16.09.2004).

Kot je razvidno v tabeli 4, se za zapisnikarja zahteva srednja ali strokovna izobrazba družboslovne smeri, ki spada v V. tarifno skupino. Začetni količnik osnovne plače vsakega na novo sprejetega zapisnikarja je 2,20, po določenih mesecih, ko postane zapisnikar 1A pa je količnik 2,40. Za to delovno mesto so potrebne delovne izkušnje v trajanju enega leta. Posebni pogoji so dobro obvladanje desetprstnega slepega tipkanja, poznavanje dela z računalnikom ter izpit iz sodnega reda.

Zapisnikarjem pripada zaradi posebnosti dela v pravosodju dodatek v višini 0,75 količnika (2. člen Uredbe o določitvi dodatkov strokovnim in administrativno – tehničnim ter drugim delavcem na sodiščih, državnih tožilstvih, državnemu pravobranilstvu in v organih za postopek o prekrških (Uradni list RS, št. 38/96, 39/99, 33/00, 36/00, 1/01, 63/01, 37/02), v nadaljevanju Uredba)). Po 8. a členu Uredbe pripada zapisnikarjem dodatek za obveznost zagotavljanja nemotenega opravljanja nalog med stavko (0,10 količnika). Po 2. a členu te Uredbe pa jim pripada v skladu z dogovorom o načinu usklajevanja plač v javnem sektorju v letu 2001 (Uradni list RS, št. 122/00), dodatek v višini 0,15 količnika. Prav tako jim pripada dodatek za delovno dobo, skladno z zakonom.

V katalogu delovnih mest so določene delovne naloge:

• pisanje po neposrednem diktatu na glavnih obravnavah, narokih, zaslišanjih na sedežu organa in na zunanjem poslovanju sodišča,

• samostojno sestavljanje dopisov in enostavnejših sklepov po odredbi sodnika,

• samostojna opravila v zvezi z vabljenjem na glavno obravnavo, naroke in zaslišanja, opravljanje sodnih pisanj in vodenje evidenc,



• samostojno urejanje spisov po končanih obravnavah, narokih in zaslišanjih, izdelava popisov in arhiviranje spisov po določilih sodnega reda,

• opravljanje drugih del in nalog po odredbi sodnika ali vodje sodnih zapisnikarjev.

3.2.2. OCENA TVEGANJA – ZDRAVSTVENA OCENA DELOVNEGA MESTA ZAPISNIKAR

Ocena tveganja – zdravstvena ocena za delovna mesta Okrajnega sodišča v Celju je izdelala specialistka medicine dela, prometa in športa Zdravstvenega doma Celje in je izdelana po metodi Okvirne analize in zdravstvene ocene delovnega mesta Inštituta medicine dela, prometa in športa, Ljubljana, glede na Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99, 64/01), Pravilnik o izdelavi ocene tveganja (Uradni list RS, št. 30/00) in glede na ostale veljavne pravilnike in predpise. Na vseh delovnim mestih, kjer se uporablja računalnik več kot polovico delovnega časa, pa je potrebno dosledno upoštevanje Pravilnika o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom (Uradni list RS, št. 30/00, 73/05).

V tej oceni tveganja je določena V. stopnja izobrazbe in delovne izkušnje v trajanju enega leta. Delo in delovne razmere so opisane takole:

• pisanje na obravnavah, zaslišanjih, • samostojno sestavljanje dopisov, urejanje spisov, dokumentacije, • razna administrativna dela po navodilu sodnika, • razna dela po odredbi predpostavljenega.

Delovni čas se giblje med 7.30 (8.30) uro in 15.30 (16.30) uro. Prav tako se pri tem delovnem mestu uporablja računalnik več kot polovico delovnega časa. Pri tem delovnem mestu se lahko pojavi nevarnost, ki lahko ogrozi ali poškoduje delavca in okvari njegovo zdravje ter verjetnost oz. tveganje, da bo ta nevarnost povzročila poškodbo, zato je potrebna ocena stanja, prisotnost tveganja ter ukrepi. To delovno mesto je ustrezno za žene ali nosečnice, nikakor pa za invalide, mladoletnike, kronične bolnike in kliconosce. Obveznost delojemalca je tudi, da je usposobljen za varno delo in obveznost delodajalca, da ima stalni nadzor.

Prav tako so iz ocene tveganja razvidne obremenitve, obremenjenost in zahteve. Pri tem delovnem mestu se pojavljajo različne vrste obremenitev, ki pa so večinoma ocenjene s srednjo stopnjo (3). V pripombah je navedeno, da so zaradi dela na računalniku obremenjene oči, hrbtenica in da je delo sodnega zapisnikarja stresno delo. Določen je tudi rok za obdobni (periodični) zdravstveni pregled, in sicer na 36 mesecev.

Kot smo že ugotovili, se pri tem delu uporablja računalnik več kot polovico delovnega časa, zato je potrebno upoštevati Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom (Uradni list RS, št. 30/00, 73/05, v nadaljevanju Pravilnik), ki določa zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu s slikovnim zaslonom.



Iz tega Pravilnika izhaja, da uporaba opreme na delovnem mestu, ne sme predstavljati nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare delavca. Tako določa, da oddaljenost zaslona od oči delavca ne sme biti manjša od 500 mm, in ne tolikšna, da bi delavcu povzročala težave pri branju podatkov z zaslona oziroma da bi mu povzročala druge težave. Slika na zaslonu ne sme utripati, osvežitvena frekvenca zaslona mora biti najmanj 70 Hz. Znaki na zaslonu morajo biti dovolj veliki, ostri, nepopačeni in razločno oblikovani. Znaki, presledki med znaki in med vrsticami morajo biti dovolj veliki, da jih je mogoče ločiti brez napora, pa tudi dovolj majhni, da je besedilo pregledno. Svetlost in kontrast na zaslonu morata biti enostavno nastavljiva. Razmerje svetlosti med znaki in ozadjem mora biti najmanj 1:4.. Zaslon mora biti lahko gibljiv, tako da lahko delavec njegovo smer in naklon prilagodi v skladu z ergonomskimi zahtevami dela. Prav tako na delovni mizi ali delovni površini ne sme biti predmetov, ki bi ovirali vrtenje in nagibanje zaslona. Zagotovljena mora biti tudi možnost prilagoditve višine zaslona višini oči delavca tako, da je zgornja vrstica na zaslonu približno 5 cm pod višino oči. Na zaslonu ne sme biti odsevov, ki bi zmanjševali in motili čitljivost znakov. Zaslon mora biti zaradi dobre čitljivosti vedno očiščen. Srednja višina tipkovnice ne sme presegati 30 mm, njena nagnjenost pa mora ustrezati ergonomskim zahtevam. Tipkovnica mora biti prosto gibljiva po delovni površini, da omogoča delavcu naravno držo telesa in rok. Možnost premikanja in prilagajanja tipkovnice ne sme biti omejena s sredstvi priključitve ali z dolžino kabla. Na delovni mizi ali delovni površini mora biti pred tipkami najmanj 100 mm proste površine za oporo rok delavca. Površina tipkovnice, ki naj bo svetle barve, mora biti brez leska. Razmestitev tipk na tipkovnici in značilnosti tipk morajo ustrezati ergonomskim zahtevam. Tipke in simboli na tipkah morajo biti jasno označeni in morajo zagotavljati lahko razpoznavnost in čitljivost. Delovna miza ali delovna površina ne sme imeti leska in mora biti iz snovi, ki na dotik ni hladna. Uporabiti je potrebno ustrezne materiale (npr. les). Površina mize ali delovne površine mora biti najmanj 800 mm x 1200 mm in zadostna za delo, tako da omogoča primerno razmestitev zaslona, tipkovnice, pisnih podlag in ostale opreme in dovolj prostora za premikanje miške. Pod mizo mora biti prostega prostora najmanj 600 mm x 580 mm x 620 mm (globina x širina x višina). Delovna miza ali delovna površina mora biti stabilna in mora biti, če je le mogoče, po višini nastavljiva ali pa mora biti višina med 720 in 750 mm. Držalo za predloge mora biti stabilno, nastavljivo, imeti mora ravnilo za označevanje vrstic in mora biti izvedeno in postavljeno tako, da ne povzroča delavcu dodatnih obremenitev oči, vratu in/ali glave. Delovni stol mora biti stabilen in delavcu omogočati udoben položaj ter neovirano premikanje. Delovni stol mora imeti nastavljivo višino sedežne površine in premično podvozje. Ledvena opora za hrbet mora biti nastavljiva po naklonu in višini in naj omogoča elastično podajanje naslonjala pri spreminjanju naklona hrbta. Opora za noge mora biti zagotovljena vsakemu delavcu, ki to želi. Biti mora dolga najmanj 450 mm in široka 350 mm, dovolj visoka, stabilna, nedrseča in mora delavcu omogočati udoben položaj in naklon nog. Prostorske zahteve delovnega okolja so takšne, da mora biti delovno mesto oblikovano tako, da delavec ne dela v prisilni nefiziološki drži. Delavec mora zlahka spreminjati položaj telesa in opravljati potrebne gibe pri delu. Prav tako mora biti na delovnem mestu dovolj prostora. Naravna in/ali umetna osvetljenost prostora mora zagotavljati zadovoljive svetlobne razmere. Delovno mesto mora biti oblikovano tako, da viri svetlobe, kot so okna, svetilke ali druge svetlobne odprtine ali svetle površine ne povzročajo neposrednega bleščanja ali motečega zrcaljenja na zaslonu. Okna morajo imeti ustrezna senčila. Zaslon ne sme biti obrnjen proti oknu ali od okna. Nizi stropnih svetilk morajo biti vzporedni s smerjo delavca na delovnem mestu, zaslon pa mora biti nameščen in nagnjen tako, da ni zrcaljenja svetilk na zaslonu. Svetilke v prostoru morajo imeti takšne svetlobno tehnične karakteristike, da ne povzročajo zrcaljenja na zaslonu. Hrup opreme in drugih virov zvoka v prostoru ne sme motiti dela. Toplotne razmere morajo ustrezati zahtevam za toplotno udobje za fizično lahko delo. Vsa elektromagnetna sevanja morajo biti za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v skladu s predpisi in zmanjšana do najmanjše možne mere. Prav tako mora delodajalec izbrati ustrezno programsko opremo.



INTERNI PRAVILNIKI

Pri delu zapisnikarja je potrebno upoštevati naslednje interne pravilnike:

• Hišni red • Pravilnik o delovnem času • Pravilnik o varovanju tajnih podatkov na Okrajnem sodišču v Celju • Pravilnik o uporabi računalniške opreme • Pravilnik o osnovnih sredstvih in drobnem inventarju

HIŠNI RED

Vsi zaposleni na sodišču moramo spoštovati Hišni red. Kršitev Hišnega reda pomeni kršitev delovne obveznosti in lahko posledično pomeni tudi uvedbo disciplinskega postopka.

Za fizično in tehnično varovanje z varnostniki ima sodišče sklenjeno pogodbo z zunanjem izvajalcem, prav tako za čiščenje prostorov.

Med drugim je s Hišnim redom določeno, da se lahko zaposleni sodišča v sodni stavbi zadržujejo vsak dan od ponedeljka do petka med 7. in 16. uro (oz. v času uradnih ur do 16.30 ure), razen če narava njihovega dela ali posamezne službe zahteva drugače ali če zaposleni opravlja nadurno delo oz. delo preko polnega delovnega časa po predhodnem dogovoru z nadrejenim.

S Hišnim redom je tudi prepovedano kajenje v zaprtih javnih in delovnih prostorih ter službenih vozilih sodišč. V vseh prostorih je treba vzdrževati čistočo, in sicer je treba poskrbeti, da je delovni prostor tudi med delovnim časom čist, vzdrževati je potrebno red in čistočo na način, da je varovan ugled sodišča. Po končanem delovnem času morajo zaposleni v svojih delovnih prostorih izklopiti vse porabnike električne energije.

Ukrepi za zagotavljanje varnosti stavbe in v stavbi so sledeči: Če se v sodni stavbi zgodi kaznivo dejanje, mora zaposleni sodišča ali varnostnik o tem nemudoma obvestiti Policijo na številko 113. V primeru požara je potrebno poklicati na številko 112. V kolikor s tem zaposleni ne ogrozijo lastnega življenja ali zdravja, morajo v primeru požara poskušati le-tega pogasiti s priročnimi gasilskimi aparati. O vseh zadevah, v katerih je prišlo do intervencije, so dolžni zaposleni ali varnostnik nemudoma obvestiti sekretarko sodišča oz. predsednika sodišča.

V Hišnem redu je tudi zapisano, da akviziterska in druga prodaja v prostorih sodne stavbe in na dvorišču ni dovoljena.

PRAVILNIK O DELOVNEM ČASU

Z mesecem septembrom 2007 je začel veljati nov Pravilnik o delovnem času (Su 0103/2007 z dne 21.08.2007) (v nadaljevanju Pravilnik). Pogledali si bomo samo določbe, ki veljajo za zapisnikarje. V tem Pravilniku je med drugim zapisano, da je delovni čas za vse zaposlene v trajanju 8 ur. Dovoljeni pa je tudi dnevni delovni čas



do 10 ur. Med dnevnim delom ima delavec, ki opravlja delo za polni delovni čas, pravico do 30-minutnega odmora, ki se lahko koristi med 11.00 in 12.00 uro. Izjemoma pa se lahko odmor koristi ob drugem času, vendar le med 11.00 in 14.00 uro in s predhodnim soglasjem neposredno nadrejenega. Delavcem, ki delajo krajši delovni čas oz. najmanj 4 ure na dan, pripada odmor v trajanju 15 minut. S tem Pravilnikom je uveden premakljiv delovni čas, ki je med 7.30 in 8.00 ter med 15.30 in 16.00 uro oz. ob petkih med 15.00 in 16.00 uro. To pomeni, da se lahko zaposleni z nadrejenim dogovori za uro prihoda na delo oziroma odhoda z dela v času, ki je določen kot premakljiv delovni čas. V vsakem primeru pa je zaposleni dolžan zagotoviti dnevno prisotnost na delu v trajanju 8 ur. 12. člen tega Pravilnika določa, da lahko zaposleni opravlja višek ur, in sicer po zaključku ali pred pričetkom premakljivega delovnega časa - in tako pridobi ure v dobrem, vendar le, če dovolilnico za tako delo podpišeta predsednik sodišča ali sekretarka sodišča. V primeru, da pa zaposleni nima viška ur - in bi vseeno želel koristiti ure - mora v tem primeru poskrbeti za to, da bo v okviru tekočega meseca nadoknadil manjkajoče ure ali da bo za manjkajoče ure dal en dan letnega dopusta. Koriščenje ur je možno le s soglasjem predsednika sodišča. 13. člen tega Pravilnika določa, da zaposleni v tekočem mesecu ne sme imeti primanjkljaja ur, razen v primeru nepredvidene odsotnosti, in mora v teku meseca nastale primanjkljaje nadomestiti še v istem ali najkasneje v naslednjem mesecu. V primeru, da zaposleni ni izpolnil mesečne obveznosti delovnega časa, se z urami dela preko polnega delovnega časa nadomesti primanjkljaj ur. V 15. členu je določeno, da je razporeditev delovnega časa usklajena z določili Sodnega reda. O izjemah, ki niso določene v tem pravilniku, odloča predsednik sodišča, ki lahko odredi tudi nadurno delo.

Prav tako je v tem Pravilniku določeno koriščenje letnega dopusta in sicer je določeno, da se lahko letni dopust koristi v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna. Tudi za koriščenje ostalih dni letnega dopusta se mora dogovoriti z nadrejenim, in sicer vsaj 3 dni pred koriščenjem. Posebej pa je določeno, da mora sodno osebje pretežni del letnega dopusta izkoristiti v času sodnih počitnic, torej med 15. julijem in 15. avgustom tekočega leta. Odločbo o letnem dopustu morajo zaposleni prejeti najkasneje do 31. marca tekočega leta. 17. člen Pravilnika pojasnjuje, kdaj ima delavec zaradi odsotnosti z dela pravico do nadomestila plače oziroma do izrednega dopusta, kar pa mora odobriti tudi predsednik sodišča. V 18. členu je zapisano, da mora zaposleni (če je možno že prvi dan nastopa bolezenske odsotnosti) obvestiti svojega nadrejenega. Ko pa se vrne na delo, je dolžan v roku 5 delovnih dni predložiti bolniški list. Če je odsoten tudi po izteku tekočega meseca, je dolžan za vsak mesec posebej - in sicer najkasneje do 5. v mesecu za pretekli mesec - dostaviti bolniški list v urad predsednika. Prav tako ima zaposleni pravico, do odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi, in sicer na dan, ko prostovoljno daruje kri. V 21. členu je zapisano, da ima zaposleni v primeru, če se izobražuje v interesu delodajalca, pravico do plačane odsotnosti z dela ob dnevih, ko prvič opravlja izpit. Če pa se zaposleni izobražuje v lastnem interesu, ima le pravico do prostega dneva, in sicer ob dnevih, ko prvič opravlja izpit. Prav tako ima zaposleni po 22. členu tega Pravilnika - in v skladu z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih - pravico do starševskega dopusta. Kot smo že ugotovili, lahko predsednik sodišča v izjemnih primerih (kot so povečan obseg dela in podobno) z odredbo odredi nadurno delo, ki lahko traja največ 20 ur na mesec in največ 180 ur na leto. Te nadure pa mora zaposleni koristiti kot proste ure. V primeru, da zaposleni ne more izkoristiti prostih ur zaradi



delovnih obveznostih, se mu lahko nadure tudi plačajo. V primeru, da zaposleni želi koristiti izredni dopust, o odobritvi odloča predsednik sodišča. V 36. členu Pravilnika je določeno, da se prisotnost na delu evidentira s pomočjo registratorjev delovnega časa, in sicer na registracijskih terminalih. Izhodi med delom so dovoljeni le po podpisu dovolilnice za izhod, ki jih podpiše predsednik sodišča.

PRAVILNIK O VAROVANJU TAJNIH PODATKOV

Vsi zaposleni na Okrajnem sodišču v Celju moramo biti seznanjeni s Pravilnikom o varovanju tajnih podatkov na Okrajnem sodišču v Celju (Su 20/2007 z dne 14.05.2007) (v nadaljevanju Pravilnik). Zaposleni, ki pri svojem delu obdelujejo in uporabljajo tajne podatke, morajo biti prav tako seznanjeni z Zakonom o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo – ZTP-UPB2), Uredbo o varovanju tajnih podatkov (Uradni list RS, št. 74/05) ter drugimi predpisi, ki urejajo področje varovanja tajnih podatkov.

Celotno sodno osebje, kamor štejemo tudi sodne zapisnikarje, ima dostop do tajnih podatkov stopnje INTERNO. Podatki stopnje INTERNO so podatki, ki jih z isto stopnjo tajnosti sodišču predložijo stranke v postopku ali drugi predlagatelji in iz njih izvirajoči podatki.

V 18. členu te Uredbe je zapisano, da se lahko tajne podatke stopnje INTERNO prenaša po lastni prenosni mreži ali priporočeni pošti s povratnico. V 20. členu je pojasnjeno, kako je treba ukrepati v primeru, da se ugotovi nepooblaščen dostop do tajnih podatkov, uničenje tajnih podatkov, odtujitev ali kakršenkoli drug dogodek, ki kaže na zlorabo tajnih podatkov, ter zagotoviti vse ukrepe za preprečitev nadaljnje zlorabe tajnega podatka, in sicer je potrebno v takem primeru takoj obvestiti predsednika sodišča. 21. člen določa, da so za izvajanje postopkov in ukrepov za varovanje tajnih podatkov odgovorni sodnik in vsak javni uslužbenec, ki ima dovoljenje za dostop do tajnih podatkov.

Prav tako moramo zaposleni podpisati izjavo, da smo seznanjeni s tem Pravilnikom in da smo seznanjeni z vsebino 21. člena Sodnega reda (Uradni list RS, št. 17/95, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami), ki določa, da mora sodno osebje ohraniti zase vse, kar v okviru opravljanja svoje službe ali dela zve o strankah, njihovih pravnih in dejanskih razmerjih ter varovati tajnost vseh podatkov, do katerih javnost nima dostopa. Kot tajnost pa se šteje vse, kar je z zakonom ali drugimi predpisi tako opredeljeno.

KODEKS RAVNANJA JAVNIH USLUŽBENCEV

Javni uslužbenci moramo podpisati tudi izjavo, da smo seznanjeni z določbami Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/2001, v nadaljevanju Kodeks), ki je sestavni del opravljanja javnih nalog, in sicer s podpisom potrjujemo, da bomo ravnali v skladu s tem Kodeksom.

Načela ravnanja javnih uslužbencev so sledeča: Javni uslužbenec mora opravljati javne naloge na podlagi in v mejah ustave, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, zakonov in podzakonskih predpisov častno in v mejah tega kodeksa ter spoštovanja



človekovega dostojanstva, prav tako mora delovati politično nevtralno in nepristransko, lojalen mora biti do delodajalca, pri katerem opravlja javne naloge, naloge mora opravljati strokovno, vestno, nepristransko in kakovostno, pri tem pa upoštevati le javni interes in konkretne okoliščine primera, spoštljiv mora biti tako v odnosih z državljani, ki jim služi, kot v odnosih s svojimi predstojniki, z drugimi javnimi uslužbenci in s podrejenim osebjem. Pri opravljanju javnih nalog javni uslužbenec ne sme ravnati samovoljno ali v škodo katerekoli osebe, skupine, osebe javnega ali zasebnega prava. Pri opravljanju nalog mora javni uslužbenec primerno upoštevati njihove pravice, dolžnosti in interese. Svojo pravico do odločanja po prosti presoji mora uresničevati nepristransko in ob upoštevanju meril, določenih v predpisih. Javni uslužbenec prav tako ne sme dovoliti, da je pri opravljanju javnih nalog njegov zasebni interes v nasprotju z njegovimi pooblastili. Odgovoren je, da se izogiba vsakemu nasprotju interesov, ne sme izkoriščati svojega položaja za zasebni interes. Vedno mora ravnati tako, da ohranja in krepi zaupanje javnosti v poštenost, nepristranskost in učinkovitost opravljanja javnih nalog. Odgovoren je svojemu neposrednemu predstojniku, če predpisi ne določajo drugače. S primernim upoštevanjem pravice do dostopa do uradnih informacij je javni uslužbenec dolžan, da ustrezno in z vso potrebno zaupnostjo obravnava vse informacije in dokumente, ki jih je pridobil med zaposlitvijo (4.-11. člen Kodeksa).

V primeru, da javni uslužbenec meni, da se od njega zahteva ravnanje, ki je nezakonito, nepravilno ali neetično in pri katerem gre za delovanje, ki ni v skladu s tem Kodeksom, mora to prijaviti. Prav tako mora v skladu z zakonom prijaviti pristojnemu organu, če ugotovi, da drugi javni uslužbenci kršijo ta Kodeks (12. člen Kodeksa).

Nasprotje interesov nastane, ko ima javni uslužbenec zasebni interes, ki je tak, da vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Zasebni interes vključuje kakršno koli korist zanj ali za njegove bližnje, vključuje pa tudi kakršno koli obveznost, bodisi finančno ali drugo, ki se nanaša na javnega uslužbenca. Zato je javni uslužbenec odgovoren, da je pozoren na nasprotje interesov, da primerno ukrepa in razkrije nasprotje interesov svojemu nadrejenemu. Prav tako mora izdati izjavo o interesih. Prav tako javni uslužbenec ne sme opravljati nezdružljive funkcije in nezdružljive pridobitne ali nepridobitne dejavnosti, ki niso združljive s pravilnim opravljanjem javnih nalog in s pravicami in obveznostmi javnega uslužbenca ali mu jih krnijo (13. in 14. člen Kodeksa).

V skladu s spoštovanjem temeljnih in ustavnih pravic in dolžnosti mora javni uslužbenec skrbeti, da nobena od njegovih političnih dejavnosti ali sodelovanje pri politiki ne okrni zaupanja javnosti in njegovih delodajalcev v njegovo sposobnost, da svoje dolžnosti opravlja nepristransko in lojalno (15. člen Kodeksa).

V 17. členu Kodeksa je posebej zapisano, da mora biti zasebnost javnega uslužbenca ustrezno spoštovana.

V 18. in 19. členu Kodeksa je določeno, da javni uslužbenec ne sme zahtevati ali sprejemati daril, uslug, gostoljubnosti ali druge koristi zase ali za svojo družino in bližnje, ki bi lahko ustvarjali videz, da vplivajo na nepristranskost, s katero opravlja javne naloge oz. bi ustvarjali videz, da so nagrada v zvezi z opravljanjem javnih nalog.To ne vključuje daril majhne vrednosti ali običajne gostoljubnosti. Določeni so tudi ukrepi, kako ravnati v primeru ponujene nedovoljeni ugodnosti iz tega člena in sicer: javni uslužbenec naj zavrne nedovoljeno ugodnost, naj poskuša identificirati osebo, ki je dala ponudbo, naj se izogiba dolgotrajnim stikom, če darila ni mogoče vrniti, naj ga shrani in naj ga ne uporablja, naj po možnosti pridobi priče, naj naredi pisni uradni zaznamek, naj vse čimprej prijavi svojemu predstojniku, naj nadaljuje z opravljanjem javnih nalog.

20. člen Kodeksa pojasnjuje, da javni uslužbenec ne sme dovoliti, da ga postavijo v položaj oz. da se ustvari videz, da so ga postavili v položaj obveznosti, da vrne uslugo kateri koli osebi. Javni uslužbenec tudi ne sme zlorabiti uradnega položaja, kar je pojasnjeno v 21.



členu Kodeksa, in sicer ne sme ponujati ali dajati kakršne koli prednosti v zvezi z opravljanjem javnih nalog in ne sme v zasebne namene vplivati na katero koli osebo z uporabo svojega uradnega položaja ali s ponujanjem osebnih ugodnosti.

Javni uslužbenec sme razkriti informacije ob upoštevanju zakonodaje in ob upoštevanju predpisov. Ustrezno mora ukrepati, da zavaruje varstvo in zaupnost informacij, za katere je odgovoren in za katere izve nepooblaščeno. Ne sme poskušati priti do informacije, za katere je neprimerno, da bi jih imel in jih tudi ne sme zlorabljati, če jih pridobi med zaposlitvijo. Prav tako je dolžnost javnega uslužbenca, da ne zamolči uradnih informacij, za katere je prav, da se objavijo ter da ne daje informacij, za katere ve ali meni, da so napačne ali zavajajoče (22. člen Kodeksa).

Prav tako mora javni uslužbenec zagotoviti, da se javno premoženje in finančna sredstva, ki so mu zaupana, uporabljajo učinkovito, smotrno in gospodarno in da se ne uporabljajo v zasebne namene (23. člen Kodeksa). V 26. členu pa je med drugim določeno, da v primeru prenehanja zaposlitve javni uslužbenec ne sme uporabljati ali razkrivati zaupnih informacij, ki jih je pridobil kot javni uslužbenec in mora ravnati v skladu s pravili, ki jih je moral spoštovati med opravljanjem javnih nalog.

Pomembno je, da javni uslužbenec ravna v skladu s tem Kodeksom, zato mora biti seznanjen z njegovimi določbami.

PRAVILNIK O UPORABI RAČUNALNIŠKE OPREME

Pravilnik o uporabi računalniške opreme (v nadaljevanju tega poglavja: Pravilnik) posebej poudarja, da so vsi uporabniki računalniške opreme (v nadaljevanju: uporabnik) dolžni ravnati s potrebno skrbnostjo in računalniško opremo praviloma uporabljati le za službene potrebe.

Uporabnik mora varovati dostop do delovne postaje, elektronske pošte in drugih virov s sistemom gesel. Ta gesla mora redno spreminjati in jih ne sme posredovati nepooblaščenim osebam. Pri izbiri gesel se naj uporabnik izogiba izbiri besed, ki so povezane z njim ali z njegovimi družinskimi člani, prav tako je potrebno začetna gesla takoj spremeniti. Varovati mora sredstva za dostop do podatkov tako, da niso dostopna drugim in gesla ne sme zapisovati. Kadar uporabnik ni prisoten na delovnem mestu, se mora odjaviti iz sistema oz. zakleniti delovno postajo. Uporabnik ne sme spreminjati oz. dopolnjevati sistemske in aplikativne programske opreme računalnika, ki zahteva namestitev in poseg v sistem. Elektronska pošta se praviloma uporablja samo v službene namene, razen v primeru, če je uporabnik pridobil pisno soglasje neposredno nadrejenega in pod pogojem, da zaradi tega ni potrebno dodeljevati dodatnih diskovnih kapacitet, da se ne zmanjšuje prepustnost sistema elektronske pošte ali kakorkoli vpliva na zmanjševanje produktivnosti drugih uporabnikov. V Pravilniku je tudi obrazloženo, kdaj se lahko uporablja internet, in sicer se mora uporabnik obnašati racionalno in internet uporabljati kot delovni pripomoček. Internet mu je torej omogočen zaradi dostopa do baz podatkov oziroma storitev, ki jih potrebuje pri svojem delu. Prav tako mora uporabnik pri uporabi računalniške opreme paziti, da ne povzroči dodatnih stroškov, poškodb strojne opreme ali ponovnega nameščanja sistema zaradi nepravilne rabe programske opreme.



Vsi uporabniki morajo upoštevati navodila tega Pravilnika, sicer bo Služba za informatiko pri rednih varnostnih pregledih zaradi kršitve določil tega Pravilnika uporabnika opozorila ali pa o tem obvestila predsednika sodišča, pri čemer lahko neupoštevanje Pravilnika pomeni kršitev pogodbe o zaposlitvi.

PRAVILNIK O OSNOVNIH SREDSTVIH IN DROBNEM INVENTARJU

V Pravilniku osnovnih sredstvih in drobnem inventarju so določena pravila in odgovornost za ravnanje z osnovnimi sredstvi oz. drobnim inventarjem.

Vsi zaposleni, ki uporabljajo osnovna sredstva in drobni inventar, so dolžni za ta sredstva ustrezno skrbeti in z njimi odgovorno ravnati, in sicer s podpisom prevzemnega zapisnika se zaposleni obveže, da bo kot uporabnik z osnovnimi sredstvi in drobnim inventarjem ravnal skrbno in kot »dober gospodar!«

METODE IN TEHNIKE IZBIRANJA KANDIDATOV

Ko se na sodišču pojavi prosto delovno mesto zapisnikarja, se le to javno objavi, in sicer kadrovska služba običajno prosto delovno mesto uradno objavi v časopisu ter na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.

V objavi prostega delovnega mesta na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje so običajno zajeti podatki o strokovni izobrazbi, in sicer se za delovno mesto zapisnikarja zahteva strokovna izobrazba administrativni tehnik oz. alternativno ekonomski tehnik. Dodatna znanja, ki so potrebna, so računalniško znanje, in sicer urejevalnik besedil stopnje zahtevno, drugi posebni pogoj je odlično znanje deset-prstnega slepega tipkanja. V objavi je zapisan tudi krajši opis dela in nalog, in sicer pisanje po neposrednem diktatu na glavnih obravnavah, narokih in zaslišanjih, samostojno sestavljanje zahtevnejših dopisov, sklepov ter odredb. Iz objave je tudi razvidno število prostih delovnih mest, trajanje zaposlitve, vrsta zaposlitve, urnik dela, potrebne delovne izkušnje, ki so ponavadi v trajanju 6 mesecev, rok in način prijave ter kontaktna oseba. Zahteva se pisna vloga z življenjepisom, ki se lahko pošlje po pošti in tudi po elektronski pošti.

V običajni, krajši objavi, ki je ponavadi objavljena v časopisu Novi tednik, pa je navedena samo izobrazba, ki se zahteva, čas trajanja zaposlitve ter kratek opis dela in nalog, kar smo že navedli.

V 67. členu Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/2007, ZJU-UPB3) je določeno, da se lahko pred sklenitvijo delovnega razmerja za strokovno-tehnična delovna mesta opravi predhodni preizkus usposobljenosti. Tako predsednik sodišča ali komisija, ki jo izbere predsednik, opravi ožji izbor kandidatov, ki jih povabi na preizkus slepega deset-prstnega tipkanja. Kandidati pišejo po nareku oz. diktatu, izbere pa se kandidat, ki imajo največ udarcev na minuto in ki ima najmanj napak, saj napake odštevajo udarce. Preizkus se opravi pred tri-člansko komisijo, ki jo sestavi predsednik sodišča.



203. člen Sodnega reda določa, da mora v okviru izobraževalnih programov vse sodno osebje v roku enega leta po sprejemu na delo pred komisijo ministrstva, pristojnega za pravosodje, opraviti izpit iz poznavanja določil sodnega reda. Če sodna oseba ne opravi izpita uspešno tudi pri ponovnem preizkusu v roku nadaljnjih dveh mesecev, se šteje, da ne izpolnjuje pogojev za delovno mesto, ki ga zaseda. Sodni red določa notranjo organizacijo sodišč, poslovanje sodišč v posameznih vrstah zadev, organizacijo in poslovanje dežurnih služb, pravila o dodeljevanju zadev sodnikom, način poslovanja sodišča v primerih, ko stranka, priča ali udeleženec uporablja pred sodiščem svoj jezik in pisavo, poslovanje v zadevah sodne uprave, pisarniško-tehnično in finančno poslovanje sodišč, informatizacijo sodišč, pravno pomoč med sodišči in drugimi organi ter mednarodnopravno pomoč, posebne dolžnosti sodnega osebja ter druga vprašanja, če zakon tako določa (1. člen Sodnega reda).

Z izbranim kandidatom se sklene pogodba o zaposlitvi (15. člen Zakona o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 42/2002, v nadaljevanju ZDR), vpišejo se podatki v delovno knjižico, ki se tudi shrani v kadrovski službi (226. člen ZDR), javnega uslužbenca se prijavi v obvezno socialno zavarovanje (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti) Fotokopijo prijave mora kadrovska služba v roku 15 dni izročiti delavcu oziroma javnemu uslužbencu (9. člen ZDR) . Vse neizbrane kandidate je potrebno obvestiti, da niso bili izbrani (28. člen ZDR), pri čemer se ponavadi se v dopisu navede, kateri kandidat je bil izbran. Kandidatom, ki niso bili izbrani, mora delodajalec vrniti predloženo dokumentacijo, če to kandidati zahtevajo, delodajalec mora poleg tega poskrbeti, da se zbrani osebni podatki o neizbranih kandidatih na ustrezen način izbrišejo oziroma uničijo.

POGODBA O ZAPOSLITVI

Pogodba o zaposlitvi na Okrajnem sodišču v Celju je akt, ki ga skleneta Okrajno sodišče v Celju in javni uslužbenec. V tej pogodbi so določeni vsi podatki, vse pravice in dolžnosti delodajalca in javnega uslužbenca, kakor jih določa Zakon o delovnih razmerjih.

Delovno mesto sodni zapisnikar je – kako smo že omenili v poglavju 3.2.1. – uvrščeno v V. tarifno skupino z osnovnimi količniki delovnega mesta 2,20, 2,30 in 2,40 in dodatki k osnovni plači. Prav tako se s pogodbo določijo še pravica in obveznost javnega uslužbenca do dodatnega izobraževanja, udeležbe na strokovnih seminarjih ter do drugih oblik strokovnega izpopolnjevanja. Javni uslužbenec je tudi dolžan izvajati vse delovne obveznosti v skladu z veljavno zakonodajo, kolektivno pogodbo za javni sektor oz. negospodarske dejavnosti, internimi akti in navodili delodajalca ter pogodbo o zaposlitvi. V primeru kršitve delovnih obveznosti se uporabljajo določbe Zakona o javnih uslužbencih. S pogodbo je določen tudi odpovedni rok, ki traja v skladu z Uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih dva meseca. Posamezne sestavine pogodbe, ki se nanašajo na imenovanje v drug naziv, napredovanje v višji plačilni razred oziroma uvrstitev v plačni razred in na premestitev na drugo delovno mesto, se lahko nadomestijo s sklepom delodajalca,



prav tako pa se s sklepom delavcu določi tudi letni dopust (Pogodba o zaposlitvi Okrajnega sodišča v Celju).

3.2.3. NAPREDOVANJE

Kot smo že povedali, je v javni upravi možno horizontalno in vertikalno napredovanje.

Vertikalno napredovanje zapisnikarja pomeni napredovanje na zahtevnejše delovno mesto oziroma napredovanje iz strokovno tehničnega delovnega mesta na uradniško delovno mesto oz. naslednje nazive, za katere se zahteva enaka stopnja izobrazbe kot za sodnega zapisnikarja: pravosodni sodelavec I, II, III, IV (vodja vpisnikov).

52. člen Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih (v nadaljevanju Uredba) pojasnjuje, da se za posamezno uradniško delovno mesto obvezno določijo splošni pogoji, uradniški naziv, praviloma pa tudi smer izobrazbe. Kot pogoj se določijo tudi funkcionalna in specialna znanja, posebne sposobnosti in drugi pogoji. Iz priloge II te Uredbe lahko vidimo, da se za delovno mesto pravosodnega sodelavca zahteva najmanj srednja ali strokovna izobrazba družboslovne smeri. Posebni pogoj je opravljen strokovni upravni izpit in izpit iz sodnega reda ter poznavanje dela z računalnikom. Naloge, ki se opravljajo na tem delovnem mestu: sodelovanje pri vodenju in izdajanju odločb iz pristojnosti pravosodnega organa ter vodenje enostavnejših postopkov in izdajanje odločb iz pristojnosti organa, vodenje enostavnejših predpisanih in potrebnih evidenc in priprava informacij, statističnih in drugih poročil ter obvestil, vodenje vpisnikov, druge naloge, določene s področnimi predpisi, opravljanje drugih strokovnih del po odredbi predstojnika pravosodnega organa. Iz Priloge I Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih izhaja, da so za pravosodnega sodelavca I potrebne delovne izkušnje 9 let in 6 mesecev, pravosodnega sodelavca II 6 let in 6 mesecev, pravosodnega sodelavca III 3 leta in 6 mesecev in pravosodnega sodelavca IV 6 mesecev. Kot delovne izkušnje pa se štejejo tiste izkušnje, ki jih je javni uslužbenec pridobil z opravljanjem del na delovnih mestih iste stopnje izobrazbe, vključno s pripravništvom v isti stopnji izobrazbe, in delovne izkušnje, ki jih je javni uslužbenec pridobil z opravljanjem del v organih javne uprave in drugih državnih organih na podobnih delovnih mestih za eno stopnjo nižje izobrazbe, razen pripravništva (54. člen Uredbe).

O horizontalnem napredovanju smo že pisali v poglavju napredovanje javnih uslužbencih.



3.2.4. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE ZAPISNIKARJEV

S pogodbo o zaposlitvi se – kot rečeno - določi pravica in obveznost javnega uslužbenca do dodatnega izobraževanja, udeležbe na strokovnih seminarjih ter do drugih oblik strokovnega izpopolnjevanja.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99, 64/01) določa, da je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom. Na Okrajnem sodišču v Celju se redna usposabljanja delavcev za varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost in preizkusi usposobljenosti zaposlenih izvajajo na dve leti. Usposabljanje izvaja podjetje Kova d.o.o. iz Celja.

Vsem zaposlenim je tudi večkrat z raznimi računalniškimi tečaji ponujena možnost, da se izpopolnijo v znanju z delom z računalnikom.

V okviru izobraževalnih programov mora sodno osebje, med drugimi tudi zapisnikarji, opraviti izpit iz poznavanja določil Sodnega reda.

V ta del raziskave lahko vključimo tudi usposabljanje na delovnem mestu preko 3Evropskega socialnega sklada (v nadaljevanju: ESS). ESS je del rednih dejavnosti Zavoda RS za zaposlovanje. Zagotavlja dodatna evropska sredstva, ki omogočajo, da se v programe zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja vključi več brezposelnih oseb kot tudi zaposlenih pri delodajalcu. Prispeva torej k povečanju zaposlitvenih možnosti ljudi, k njihovemu zaposlovanju, izboljšanju veščin in spretnosti, potrebnih na delovnem mestu in pri iskanju zaposlitve ter k dvigu izobrazbe in poklicne usposobljenosti prebivalcev Slovenije (po viru: http://www.ess.gov.si/slo/ESS/ess.htm 04.02.2007). Tako se takšno usposabljanje izvaja tudi na Okrajnem sodišču v Celju, med drugim tudi na delovnem mestu sodni zapisnikar. Kandidati, ki so izbrani, pod mentorstvom spoznavajo in opravljajo delo sodnega zapisnikarja, in sicer določen čas šest mesecev. Po končanem usposabljanju mora delodajalec posredovati Zavodu RS za zaposlovanje poročilo o uspešnosti usposabljanja za vsakega kandidata, skupaj s kopijo Pogodbe o zaposlitvi, obrazcem o dejanskih stroških izvedbe programa in vse potrebne listne oz. dokazila, da se povrnejo stroški izvedbe programa.

3 ESS je eden od štirih Strukturnih skladov, ki so osnovni finančni instrumenti strukturne in regionalne politike EU. Podpira pospeševanje zaposlovanja, vseživljenjskega učenja, podjetniškega duha, prilagodljivosti zaposlenih in podjetij, enakih možnosti in lažjega dostopa prikrajšanih skupin do trga dela v državah članicah EU (po viru: http://www.ess.gov.si/slo/ESS/Predstavitev/Predstavitev.htm 04.02.2008).



3.2.5. FLUKTUACIJA ZAPISNIKARJEV IN PREDVIDENA FLUKTUACIJA Stanje na dan Število zapisnikarjev, ki so

zaposleni za določen čas Število zapisnikarjev, ki so zaposleni za nedoločen čas

01.01.2003 / 29 01.01.2004 / 29 01.01.2005 / 29 01.01.2006 1 29 01.01.2007 9 29 01.01.2008 11 29

Tabela 5: Struktura zapisnikarjev v obdobju od leta 2003-2008 glede na trajanje zaposlitve

Leto

PRIHODI ODHODI

Zavod RS za zaposlovanje (javna dela,

ESS)

Projekt Lukenda

Drugo

up

oko

jitve

dru

go

Zaposlitev zaradi

prostega delovnega

mesta

Nadomeščanje zaradi

porodniške odsotnosti ipd.

2006 5 5 / / / 1 2007 / 3 / 1 / /

začetek leta 2008

4 2 / 1 / /

Tabela 6: Prihodi in odhodi sodnih zapisnikarjev v obdobju od leta 2006-2008

Kot lahko vidimo iz tabele 5, je število zapisnikarjev, ki so zaposleni za nedoločen čas, v opazovanem obdobju nespremenjeno (29 oseb). Se pa spreminja število zapisnikarjev, ki imajo delovno razmerje sklenjeno za določen čas. V letu 2006 je bila za določen čas zaposlena ena oseba, v letu 2007 devet oseb, v začetku leta 2008 kar 11 oseb. Opažamo, da število zaposlenih zapisnikarjev, ki so zaposleni za določen čas, relativno močno narašča. Razlogi za te velike spremembe so v izvajanju projekta Lukenda, in v programih Zavoda RS za zaposlovanje, ki to podpirajo.

Projekt Lukenda je skupni državni projekt odprave sodnih zaostankov. Glavni ukrepi za zagotovitev večje učinkovitosti sodstva in odprave sodnih zaostankov so zagotavljanje prostorskih pogojev, dodatna zagotovitev in organiziranje človeških virov oz. strokovnega osebja za določen čas in stimulativno nagrajevanje sodnega osebja za odpravljanje sodnih zaostankov. Projekt Lukenda torej omogoča dodatne zaposlitve sodnega osebja za potrebe projekta oziroma za čas projekta, ki traja do 31.12.2010.



(http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/2005/PDF/projekt_Lukenda.pdf).

Iz tabele 6 je razvidno, da je v letu 2006 na delo v okviru programov Zavoda RS za zaposlovanje prišlo 5 zapisnikarjev, prav tako 5 zapisnikarjev v okviru projekta Lukenda. V letu 2007 se je zaposlilo zaradi projekta Lukende 3 zapisnikarje. V začetku leta 2008 pa je sodišče zaposlilo še 4 zapisnikarje v okviru programov Zavoda RS za zaposlovanje in 2 zapisnikarja v okviru projekta Lukenda. Ravno tako sta se za določen čas v letu 2007 in prav tako v letu 2008 zaposlili dve osebi zaradi nadomeščanja porodniške odsotnosti. Vidimo lahko tudi, da odhodov zapisnikarjev v zadnjih letih skoraj ni, saj je le ena oseba zapustila delovno mesto zaradi drugih razlogov, nihče pa se ni upokojil.

V začetku leta 2008 je torej na Okrajnem sodišču v Celju zaposlenih 40 zapisnikarjev, od tega kar 11 za določen čas.

3.2.6. ORGANIZACIJSKA KLIMA IN ZADOVOLJSTVO ZAPISNIKARJEV

ANKETNI VPRAŠALNIK

Za merjenje organizacijske klime in zadovoljstva zapisnikarjev je bil izdelan anketni vprašalnik, sestavljen iz petih delov. V uvodnem delu je opredeljen namen ankete ter demografske značilnosti oz. osebni podatki anketirancev kot so spol, starost, delovna doba na delovnem mestu sodni zapisnikar in skupna delovna doba, strokovna izobrazba in vrsta zaposlitve.

V drugem delu je zajet odnos do dela, sodelavcev in nadrejenih, ki vključuje 11 trditev, pri katerih anketiranci izrazijo svoje strinjanje oz. nestrinjanje na lestvici od 1 do 4. V nadaljevanju ankete se poskuša ugotoviti osebno zadovoljstvo zapisnikarjev pri delu, kjer na lestvici od 1 do 5 izrazijo svoje zadovoljstvo oz. nezadovoljstvo. V četrtem delu anketnega vprašalnika anketiranci ocenjujejo na lestvici od 1 do 5 stanje v pisarni oz. delovni skupini. V zadnjem delu pa so zajeta štiri vprašanja o delu in zadovoljstvu, kjer anketiranci obkrožujejo trditve ali pa dopišejo odgovore.

Vprašalnik se nahaja v Prilogi 1.

VZOREC

Za merjenje organizacijske klime je vzorec za anketiranje znašal 30 udeležencev oz. 30 zapisnikarjev. Vsem anketirancem je bila zagotovljena anonimnost.

ANALIZA REZULTATOV a) Spol Med sodnimi zapisnikarji je 28 žensk in le dva moška, kar kaže, da je poklic izrazito feminziran. Verjetno je podobna slika tudi na drugih sodiščih v Sloveniji. Ena od možnih razlag bi bila, da ženske prednjačijo pri lastnostih, ki so med drugim



potrebne za uspešno delo na tem delovnem mestu (spretnost prstov in rok, natančnost, doslednost, urejenost in podobno). b) Starost

Slika 1: Porazdelitev anketirancev glede na starost

(Vir: Anketa o organizacijski klimi in zadovoljstvu na delovnem mestu sodni zapisnikar – sodna zapisnikarica na Okrajnem sodišču v Celju)

Izrazito prevladujejo anketiranci v starostni skupini od 31 do 40 let, velik delež je tudi mlajših. Glede na starost lahko rečemo, da so na tem delovnem mestu pretežno zaposlene osebe v delovno najbolj vitalnem obdobju.

c) Delovna doba pri delodajalcu Največ anketirancev je na delovnem mestu zapisnikarja pri delodajalcu zaposlenih od 10 do 20 let (13 oseb), sedem je začetnikov. Bolj podrobno na sliki 2. Tudi s tega vidika lahko rečemo, da ima glavnina zapisnikarjev že dovolj delovnih izkušenj in posledično strokovne usposobljenosti za uspešno delo.

9

16

4

1

0 5 10 15 20

do 30 let

od 31 do 40 let

od 41 do 50 let

nad 51 let

število oseb



7

1

4

4

13

1

0

0 2 4 6 8 10 12 14

do 1 leta

nad 1 leto do 2 leti

nad 2 leti do 5 let

nad 5 let do 10 let

nad 10 let do 20 let


nad 30 let

število oseb

Slika 2: Porazdelitev anketirancev glede na delovno dobo pri delodajalcu na delovnem mestu zapisnikar


d) Skupna delovna doba Po skupni delovni dobi je slika dokaj podobna delovni dobi na delovnem mestu (slika 3) zapisnikarja, čeprav je zlasti več oseb z daljšo skupno delovno dobo, kar pomeni, da so te osebe opravljale še delo na drugih delovnih mestih. e) Delovno razmerje za nedoločen in za določen čas Večina zapisnikarjev ima (po pričakovanju) sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (24 oseb), četrtina za določen čas. f) Javno veljavna izobrazba Poklic zapisnikarja opravljajo osebe, ki imajo glede na javno veljavno izobrazbo kar devet različnih izobrazbenih profilov (slika 4). Med temi sicer prevladujejo tri vrste izobrazbe: ekonomski tehnik, upravni tehnik in ekonomsko komercialni tehnik. A hkrati je po ena oseba z izobrazbo gimnazijskega maturanta, višjega poslovnega sekretarja, maturanta pedagoške smeri, tehnika trgovske akademije ter univ. diplomiranega ekonomista. Tudi ta primer dokazuje, da lahko na mnogih področjih isti poklic opravljajo osebe z različno stopnjo in smerjo (vrsto) izobrazbe. Z anketo sicer nismo raziskovali motivov o tem, zakaj so osebe različnih izobrazbenih profilov odločile za, zaposlitev v poklicu zapisnikarjev na Okrajnega sodišča v Celju.



3

1

3

2

16

4

1

0 5 10 15 20

do 1 leta

nad 1 leto do 2 leti

nad 2 leti do 5 let

nad 5 let do 10 let



nad 30 let

število oseb

Slika 3: Porazdelitev anketirancev glede na skupno delovno dobo (Vir: Anketa o organizacijski klimi in zadovoljstvu na delovnem mestu sodni

zapisnikar – sodna zapisnikarica na Okrajnem sodišču v Celju)

10

8

6

1

1

1

1

1

1

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

ekonomski tehnik

upravni tehnik

ekonomsko komercialnitehnik

dipl. upravni organizator

gimnazijski maturant

višji poslovni sekretar

pedagoška maturantka

univ. dipl. ekonomist

tehnik trgovske akademije

število oseb

Slika 4: Porazdelitev anketirancev glede na javno veljavno izobrazbo




g) Odnos do dela, sodelavcev in nadrejenih

ODNOS DO DELA, SODELAVCEV IN NADREJENIH

0 20 40 60 80 100

Sodniki imajo korekten odnos dozapisnikarjev

Zapisnikarji v pisarni držimo skupaj in simedsebojno pogamo pri delu

Imam sproščen in prijateljski načinkomuniciranja z ostalimi zapisnikarji

Zapisnikarji se znamo skupaj zabavati

Z ostalimi zapisnikarji sem v dobrihodnosih

Nadrejeni me usmerjajo pri delu

Z nadrejenimi se dobro razumem

Nadrejeni cenijo moje delo in ga tudivelikokrat pohvalijo

Čutim odgovornost za kakovost svojegadela

Svoje delo spoštujem in cenim

Z veseljem opravljam dela in nalogezapisnikarja

Sploh se ne strinjam Delno se strinjam

Večinoma se strinjam Popolnoma se strinjam

Slika 5: Odnos do dela, sodelavcev in nadrejenih (Vir: Anketa o organizacijski klimi in zadovoljstvu na delovnem mestu sodni


Že hiter pogled na sliko 5 pokaže, da prevladujeta modra in zelena barva, ki označujeta popolno ali večinsko strinjanje s ponujenimi trditvami. Vidimo namreč, da imajo zapisnikarji Okrajnega sodišča v Celju pozitiven odnos do dela, sodelavcev in nadrejenih. Najvišjo stopnjo zadovoljstva kažejo njihovi odgovori glede medsebojnih odnosov med zapisnikarji, vsekakor pa so vse trditve presegle mejo zadovoljivega. Še največ zadržkov se je izkazalo ob trditvi o korektnem odnosu sodnikov do zapisnikarjev (čeprav je še vedno velika večina mnenja, da je ta odnos korekten).



h) Osebno zadovoljstvo pri delu

OSEBNO ZADOVOLJSTVO PRI DELU

0 20 40 60 80 100

Z izobraževanjem in usposabljanjem

Z informatiranjem o novostih

Z delovnimi pogoji ( oprema, prostor)

S stalnostjo zaposlitve

S statusom

S plačo

S sodelavci

Z nadrejenimi

Z delom

5 ( zelo zadovoljni) 4 3 2 1 (zelo nezadovoljni)

Slika 6: Osebno zadovoljstvo pri delu (Vir: Anketa o organizacijski klimi in zadovoljstvu na delovnem mestu sodni


Kot je razvidno iz slike 6, so zapisnikarji najbolj zadovoljni s stalnostjo zaposlitve, visoke ocene je dobilo tudi zadovoljstvo z delom, ki ga opravljajo, z nadrejenimi, s sodelavci, z informiranjem o novostih, saj so vse štiri karakteristike ocenili s stopnjami od 3 do 5. Malo manj so zadovoljni z delovnimi pogoji, vendar kljub temu je ta oceno še vedno visoka, nekoliko nižje zadovoljstvo izražajo z delovnimi pogoji, izobraževanjem in usposabljanjem, statusom. Omenjene značilnosti kljub notranjim razlikam lahko povzamemo na splošno kot zelo visoko ali visoko relativno oceno zadovoljstva, pri čemer zelo nezadovoljnih sploh ni ali predstavljajo le izjeme.

Vsekakor pa iz splošno ugodne podobe izrazito izstopa primerjalno v negativno smer zadovoljstvo s plačo. Le polovica je zadovoljstvu s plačo pripisala oceno od 3 do 5, drugo polovico lahko označimo kot nezadovoljno – zadovoljstvo s plačo je hkrati edini faktor, ki je bil (sicer pri manjšini) ocenjen celo kot »zelo nezadovoljen«.

i) Stanje v pisarni oz. delovni skupini

Slika 7 prikazuje stanje v pisarni oz. delovni skupini: na splošno lahko rečemo, da je klima v pisarni oz. delovni skupini zelo dobra. Pri tem v pozitivno smer posebej izstopajo dobre ocene o odnosih z uradom predsednika in predsednikom sodišča ter



vodjem pisarne sodišča. Nekoliko slabše, a še vedno pretežno dobro, so zapisnikarji ocenili odnose med zapisnikarji v pisarni ter delovne prostore.

STANJE V PISARNI OZ. DELOVNI SKUPINI

0 20 40 60 80 100

Odnosi s finančno računovodskoslužbo so…

Odnosi s kadrovsko službo so…

Odnosi z uradom predsednika inpredsednikom so…

Odnosi z vodji vpisnikov so…

Odnosi z vodjo ( pisarne ) so…

Odnosi med zapisnikarji v pisarniso…

Delovna oprema in pripomočki so…

Delovni prostori so…

Zelo dobri Dobri Ustrezni Slabi Zelo slabi

Slika 7: Stanje v pisarni oz. delovni skupini (Vir: Anketa o organizacijski klimi in zadovoljstvu na delovnem mestu sodni


j) Druga vprašanja o delu in zadovoljstvu

Zadovoljstvo z delovnim časom

Veliki večini zapisnikarjev (25) delovni čas ustreza, kar sicer ni presenetljivo glede na opis o ureditvi delovnega časa. Zadovoljstvo s koriščenjem dopusta Pri izrabi dopusta večina nima težav, kar jasno kažejo odgovori na sliki 8.



16

14

0

1

0 5 10 15 20

Da, dopust dobim praviloma takrat, ko gapotrebujem

Da, na dopust lahko grem, če razmere todopuščajo

Ne, vedno so težave, da dobim dopust gledena svoje želje in potrebe

Drugo

število odgovorov

Slika 8: Odgovori na vprašanje: Ali ste zadovoljni s koriščenjem dopusta?


Razmišljanje o drugi zaposlitvi

Odgovori na to vprašanje naj bi razkrili bolj posredno in celostno sliko o zadovoljstvu, prikazani so na sliki 9. Večina (19 oseb) ni skoraj nikoli razmišljala o spremembi zaposlitve, tretjina pa bo verjetno zaposlitev spremenila, če se bo pokazala ustrezna priložnost. Pri tem očitno ni razlog nezadovoljstvo s samim delom, kar dajo slutiti že doslej prikazani rezultati, ampak drugi razlogi, ki so bolj določno prikazani na sliki 10.

19

10

1

0 5 10 15 20

Skoraj nikoli, to delo mi je všeč in ganameravam opravljati tudi v prihodnosti

Delo mi je sicer všeč, vendar bom verjetnopoiskal(a) drugo zaposlitev, če se bo ponudila

ustrezna priložnost

To delovno mesto sem sprejel(a) le kotzačasno rešitev

število odgovorov

Slika 9: Odgovori na vprašanje: Ali ste že razmišljali o drugi zaposlitvi? (Vir: Anketa o organizacijski klimi in zadovoljstvu na delovnem mestu sodni




0

0

1

3

3

4

5

0 1 2 3 4 5

Slabi delovni pogoji

Slabi odnosi v kolektivu

Druge okoliščine (prevelika oddaljenost oddelovnega mesta, obveznosti do družine in

Premajhne možnosti za napredovanje instrokovni razvoj

Prevelike obremenitve na delovnem mestu

Drugi razlogi

Prenizka plača in druge bonitete

število odgovorov

Slika 10: Odgovori na vprašanj o razlogih za razmišljanje o spremembi zaposlitve.


Vodilni razlog za razmišljanje o spremembi zaposlitve je nedvomno prenizka plača (in druge bonitete), kar se sklada z rezultati, prikazanimi na sliki 6, čeprav se tukaj zarisujejo bolj poudarjeno.

3.2.7. UVRSTITEV POKLICA ZAPISNIKAR V OKVIRU STANDARDNE KLASIFIKACIJE POKLICEV

Poklic sodnii zapisnikar-sodna zapisničarka spada v 4. glavno skupino poklicev – Uradniki/uradnice. Njihove naloge so:

urejajo, zapisujejo, izračunavajo, shranjujejo in ažurirajo podatke, ki se nanašajo na področje dela, ki ga opravljajo; opravljajo uradniška dela na področju administrativnih in denarnih poslov ter na področju urejanja potovanj in posredovanja informacij. Za dela te glavne poklicne skupine je potrebno znanje, ki ga praviloma zagotavljajo programi srednjega izobraževanja. Dela pa vključujejo: stenografiranje, tipkanje, urejanje besedil z računalniki; vnašanje podatkov v računalnik, opravljanje tajniških del; zapisovanje in računanje s številčnimi podatki, ki se nanašajo na računovodstvo, knjigovodstvo, statistiko, zavarovalništvo, finance ipd.; vodenje zapisov o zalogah, proizvodnji in prometu; opravljanje uradniških del v knjižnicah, arhivih, potovalnih in turističnih agencijah; opravljanje blagajniških in drugih denarnih transakcij ter poštnih storitev; spreminjanje podatkov v kode ter



pripravljanje in preverjanje gradiva za tiskanje; posredovanje informacij; sprejemanje in posredovanje telefonskih klicev. Lahko je vključen tudi nadzor drugih delavcev.

Podskupina poklicev je Uradniki/uradnice za pisarniško poslovanje, s šifro 41. Le ti urejajo, zapisujejo, shranjujejo in ažurirajo podatke, ki se nanašajo na področje dela, ki ga opravljajo; izračunavajo statistične, finančne in druge številčne podatke. Dela običajno vključujejo: stenografiranje in tipkanje, urejanje besedil z računalniki, vnašanje podatkov v računalnik; opravljanje tajniških nalog; zapisovanje in izračunavanje računovodskih, knjigovodskih, statističnih, zavarovalniških, finančnih in drugih številčnih podatkov; vodenje podatkov in evidenc o proizvodnji, zalogah, distribuciji blaga; usklajevanje poti in terminov potniškega in tovornega prometa; opravljanje uradniških del v knjižnicah in arhivih; sprejemanje in dostavljanje pošte; spreminjanje podatkov v kode, pripravljanje in preverjanje gradiva za tiskanje; opravljanje različnih drugih uradniških del. Lahko je vključen tudi nadzor drugih delavcev.

Področna skupina je Strojepisci/strojepiske, tajniki/tajnice ipd, s šifro 411.

Le ti zapisujejo ustne in pisne informacije na papir ali na elektronske medije, urejajo in prepisujejo dopise in dokumente ter opravljajo druga tajniška dela. Pri svojem delu uporabljajo računalnike in druge pisarniške stroje. Dela običajno vključujejo: stenografiranje in tipkanje po nareku; urejevanje besedil z računalniki; posredovanje besedil s telefaksi in podobnimi napravami; vnašanje podatkov na različne elektronske medije; prepisovanje in urejanje dopisov in dokumentov v skladu s pisarniškimi standardi; opravljanje drugih tajniških del. Lahko je vključen tudi nadzor drugih delavcev.

Enota področnih skupin je Stenodaktilografi/stenodaktilografke in strojepisci/strojepiske, s šifro 4111.

Le ti zapisujejo nareke in druge zabeležke ter jih z računalniki ali pisalnimi stroji prepisujejo na papir. Dela pa vključujejo stenografsko zapisovanje narekov in drugih zabeležk, tipkanje zapisov, opravljanje podobnih del, nadzor drugih delavcev.

Poklic sodni zapisnikar/sodna zapisničarka ima torej v Standardni klasifikaciji poklicev sedemmestno kodo 4111.03.

(http://www.stat.si/klasje/klasje.asp, 12.02.2008)

3.2.8. ŠTEVILO BREZPOSELNIH OSEB – ADMINISTRATIVNIH DELAVCEV

Za poklic zapisnikar je alternativnih več poklicnih oziroma strokovnih izobrazb administrativne oz. družboslovne smeri. Najpogosteje delo zapisnikarja opravljajo ekonomski tehniki, upravni tehniki in administrativni tehniki.



Tako si bomo na podlagi podatkov 4Eurydice v nadaljevanju pogledali število registriranih brezposelnosti v zadnjih letih.

Leto SKUPAJ do 18

let nad 18-25 nad 25-30 nad 30-40 nad 40-50 nad 50-60 nad 60 let

VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen.

1997 4512 3722 1 1 1656 1278 556 490 784 661 791 704 720 588 4 -

1998 4629 3816 - - 1612 1245 553 473 808 680 835 739 818 679 3 -

1999 4254 3391 - - 1516 1097 516 432 654 541 678 568 887 753 3 -

2000 4082 3172 - - 1563 1099 523 425 682 558 536 431 775 659 3 -

2001 4465 3426 - - 1825 1301 675 520 715 586 589 470 658 549 3 -

2002 4518 3461 - - 1740 1252 891 680 772 634 620 498 495 397 - -

2003 5052 3832 - - 1907 1352 1118 821 892 758 675 547 455 353 5 1

2004 5218 3841 - - 1841 1269 1269 889 932 740 751 630 417 312 8 1

2005 5289 3918 - - 1718 1182 1372 974 990 819 746 619 452 324 11 -

2006 4640 3479 - - 1237 852 1237 904 955 766 683 564 508 392 20 1

Tabela 7: Število registriranih brezposelnih ekonomskih tehnikov od leta 1997-2006

(Vir: http://www.mszs.si/eurydice/posvet/brezposelni.htm, 12.02.2008)

Iz tabele 7 lahko vidimo, da je število registriranih brezposelnih z izobrazbo ekonomski tehnik v letih 1997-2005 večinoma naraščalo. Šele v letu 2006 se je številka zmanjšala. Tako je bilo v letu 1997 registriranih 4512 brezposelnih oseb, od tega kar 3722 žensk, v letu 2005 že 5289, od tega 3918 žensk in v letu 2006 4640 oseb, od tega 3479 žensk. Če pogledamo stanje v letu 2006, je največ brezposelnih oseb starih med 18 in 25 let in nad 25 do 30 let..

4 Eurydice je evropsko informacijsko omrežje na področju izobraževanja (http://www.mszs.si/eurydice/organ/osnove.htm, 12.02.2008)



Leto SKUPAJ do 18 let nad 18-25 nad 25-30 nad 30-40 nad 40-50 nad 50-60 nad 60 let


1997 1092 1055 - - 452 429 195 193 230 226 169 161 46 46 - -

1998 1013 966 - - 375 346 170 164 228 225 169 161 71 70 - -

1999 844 807 - - 277 256 161 155 174 171 146 141 86 84 - -

2000 808 767 - - 240 216 152 144 191 188 130 126 95 93 - -

2001 779 743 - - 208 184 168 166 184 181 135 130 84 82 - -

2002 775 732 - - 218 196 170 163 180 173 141 137 66 63 - -

2003 787 734 - - 211 186 170 158 195 189 153 149 58 52 - -

2004 702 653 - - 177 156 130 120 194 185 135 132 66 60 - -

2005 699 649 - - 122 110 146 129 205 195 147 142 78 72 1 1

2006 555 522 - - 56 52 86 75 187 179 135 131 91 85 - -

Tabela 8: Število registriranih brezposelnih upravnih tehnikov od leta 1997-2006


Tabela 8 pa prikazuje drugačno situacijo, saj se je število brezposelnih upravnih tehnikov v letih 1997 do 2006 praviloma zmanjševalo. V letu 1997 je bilo v registru 1092 oseb, v letu 2006 pa skoraj polovica manj, in sicer 555, od tega so domala vse osebe ženskega spola. V letu 2006 je največ brezposelnih s to izobrazbo starih nad 30 do 40 let, sledijo tisti, ki so stari nad 40 do 50 let, nato še tisti, ki so stari nad 50 do 60 let in 25 do 30 let, najmanj pa je mladih od 18-25 let.

Leto SKUPAJ do 18 let nad 18-25 nad 25-30 nad 30-40 nad 40-50 nad 50-60 nad 60 let


1997 233 230 - - 5 5 2 2 83 82 93 92 50 49 - -

1998 245 242 - - 1 1 2 2 64 63 105 104 73 72 - -

1999 214 213 - - 3 3 2 2 53 52 72 72 84 84 - -

2000 172 172 - - 1 1 2 2 38 38 48 48 83 83 - -

2001 154 154 - - - - 1 1 39 39 46 46 68 68 - -

2002 121 120 - - - - 1 1 33 33 50 49 37 37 - -

2003 130 128 - - - - 2 2 35 34 55 54 38 38 - -

2004 134 133 - - - - 1 1 17 17 72 71 44 44 - -

2005 136 134 - - - - - - 8 8 78 76 50 50 - -

2006 127 123 - - - - - - 5 5 68 66 54 52 - -

Tabela 9: Število registriranih brezposelnih administrativnih tehnikov od leta 1997-2006




Število brezposelnih administrativnih tehnikov (slika 9) se je prav tako od leta 1997 do 2006 postopoma zmanjševalo. Leta 1997 jih je bilo 233, leta 2006 že skoraj polovico manj (127). V letu 2006 je največ brezposelnih s to izobrazbo starih nad 40 do 50 let, sledijo stari nad 50 do 60 let. Najmanj je tistih, ki so stari nad 30 do 40 let. Mlajših brezposelnih s to izobrazbo praktično ni več v evidenci (spremembe v izobraževalnem sistemu).

Nasploh sorazmerno veliko število registrirano brezposelnih oseb v starejših starostnih skupinah posredno kaže na domnevne glavne razloge: odpuščanje presežnih delavcev iz poslovnih razlogov v številnih podjetjih, kjer so bile pogosto najbolj izpostavljena prav administrativna in podobna delovna mesta v procesu racionalizacije poslovanja ter stečaji in likvidacije poslovnih subjektov.

Kljub temu lahko sklepamo, da je »zaloga« iskalcev zaposlitve s primernimi izobrazbami za delovno mesto sodni zapisnikar še vedno dovolj velika – in da s strani ponudbe ne bi smelo prihajati do večjih težav.

3.3. KRITIČNA ANALIZA

3.3.1. KRITIČNA ANALIZA PRIHODOV IN ODHODOV ZA DELOVNO MESTO ZAPISNIKAR

Ugotavljamo, da zaposlitev za nedoločen čas na delovno mesto zapisnikarja na Okrajnem sodišču v Celju v daljšem obdobju verjetno ne bo. Vse nove oz. dodatne zaposlitve na to delovno mesto so sklenjene in bodo sklenjene za določen čas, in sicer v okviru projekta Lukenda, predvidoma do 31.12.2010. Prav tako sodišče sprejema na usposabljanje kandidate, ki so prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje v okviru programov Evropskega socialnega sklada in preko javnih del. Tudi s temi je sklenjena zaposlitev za določen čas šestih mesecev. Ugotavljamo tudi, da je starostna struktura zapisnikarjev dokaj mlada. Iz anketnega vprašalnika smo lahko ugotovili, da oseb, ki bi bile kmalu zrele za upokojitev, še dlje časa praktično ne bo, torej tudi ne nadomestnih zaposlitev na račun upokojevanja. Zaradi drugih razlogov se pojavi malo prostih delovnih mest. Iz tabele 6 smo videli, da je v zadnjih letih delovno mesto zapisnikarja zapustila le ena oseba. Tako so torej v zadnjih letih najbolj aktualne zaposlitve za določen čas. Ker pa so na delovnem mestu zapisnikar zaposlene večinoma ženske - in je njihova starostna struktura dokaj mlada - se bodo še v prihodnjih letih verjetno pojavljale zaposlitve za določen čas, in sicer zaradi nadomeščanja delavk na porodniškem dopustu oziroma starševskem dopustu.

3.3.2. KRITIČNA ANALIZA ZADOVOLJSTVA ZAPISNIKARJEV TER PREVERJANJE HIPOTEZ

Z anketnim vprašalnikom smo ugotovili, da je vzdušje ali klima na Okrajnem sodišču v Celju sorazmerno zelo ugodna oziroma pozitivna.



Notranji odnosi so zelo dobri. Z raziskavo smo ugotovili, da zapisnikarji spoštujejo svoje delo, svoje sodelavce - in tudi nadrejene. Opaziti je visoko raven medsebojnega razumevanja in sodelovanja. Zanemarljivo malo je stališč,, da se zapisnikarji ne znajo skupaj zabavati in da delo zapisnikarji ne opravljajo z veseljem. Odnosi med zaposlenimi so torej prijateljski ter korektni.

Na splošno lahko rečemo, da so delavci zadovoljni tudi glede delovnih prostorov opreme in pripomočkov. Večina jih meni, da so le ti zelo dobri, dobri ali pa ustrezni. Ugotovili smo, da so zapisnikarji najbolje ocenili odnose z vodstvom. Tako se opazi, da zelo spoštujejo predsednika sodišča, v zelo dobrih odnosih pa so tudi z uradom predsednika in vodij pisarn. Tudi z ostalimi službami, s katerimi so sodni zapisnikarji v stiku, se zelo dobro razumejo.

Primerjamo lahko kategorije osebnega zadovoljstva pri delu, ki smo jih že navedli v anketnem vprašalniku glede na obdobje oz. čas trajanja zaposlitve na delovnem mestu zapisnikar. Tako smo ugotovili, da so v povprečju najmanj zadovoljni tisti, ki to delo opravljajo že več kot 10 let. Najbolj zadovoljni pa so tisti, ki so zaposleni kot sodni zapisnikar od 5 do 10 let. Če primerjamo posamezne kategorije, ugotavljamo, da so osebe s krajšo delovno dobo kot sodni zapisnikarji, zelo zadovoljni z delom, nadrejenimi, sodelavci, delovnimi pogoji, informiranjem o novostih ter izobraževanjem in usposabljanjem. Malo manj pa so zadovoljni s stalnostjo zaposlitve, saj se tisti, ki so zaposleni za določen čas, zavedajo, da so zaposleni samo za čas projekta Lukenda, to je do leta 2010. Prav tako so malo manj zadovoljni s statusom, saj so mladi vedno bolj ambiciozni in težijo k višjim ciljem. Najmanj pa so seveda zadovoljni s plačo.

Tisti, ki so na sodišču kot zapisnikarji zaposleni od 5 do 10 let, so najbolj zadovoljni s stalnostjo zaposlitve, saj imajo vsi sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, najmanj pa so zadovoljni s plačo. Z ostalimi kategorijami so na splošno vsi zadovoljni.

Zaposleni z 10 in več let na delovnem mestu sodnega zapisnikarja so najbolj zadovoljni s stalnostjo zaposlitve - in najmanj s plačo. Srednjo stopnjo zadovoljstva izražajo glede statusa; želijo si, da bi napredovali, ker že dolgo časa opravljajo delo sodnega zapisnikarja. Želijo si tudi več izobraževanj, usposabljanj ter informiranj o novostih. Z ostalimi kategorijami so na splošno vsi zadovoljni.

Da so delavci pri opravljanju svojega dela zadovoljni, kažejo tudi odgovori tudi 4. vprašanje, ko smo jih povprašali, ali so že razmišljali o drugi zaposlitvi. Več kot polovica jih je dejala, da jim je delo všeč in ga nameravajo opravljati tudi v prihodnosti, zato o drugi zaposlitvi niso razmišljali. Nekaj jih je dejalo, da jim je delo sicer všeč, vendar si bodo v primeru kakšne priložnosti poiskali drugo zaposlitev. Takšno mnenje so izražali večinoma anketiranci, ki imajo višjo stopnjo izobrazbe oz. drugo poklicno strokovno izobrazbo kot se zahteva za delovno mesto zapisnikar, poleg tega bolj ambiciozni, ki se zavedajo, da na sodišču možnosti napredovanja skorajda ni. Nekaj oseb si želi poiskati drugo zaposlitev zaradi prevelikih obremenitev na delovnem mestu. Na splošno so vsi zadovoljni s to zaposlitvijo.

Večina je zadovoljna tudi s koriščenjem dopusta in z delovnim časom. Skoraj vsi anketiranci pa so izrazili nezadovoljstvo s plačo. Tudi zato si jih nekaj želi poiskati



drugo zaposlitev. Glede obremenitev pri delu je večinsko mnenje, da delo zahteva velik napor čutil. Delo zapisnikarja poteka skoraj ves delovnik ob računalniku, zato so zelo obremenjene oči. Prav tako pa pri delu nastajajo psihične obremenitve, saj je včasih zelo naporno pisati na obravnavah s težjimi zadevami, včasih tudi po več ur.

V diplomskem delu smo zastavili naslednje hipoteze:

Hipoteza 1: Odnosi med zapisnikarji in nadrejenimi so dobri. Hipoteza 2: Odnosi med zapisnikarji so dobri. Hipoteza 3: Zapisnikarji so zadovoljni s plačo. Hipoteza 4: Zapisnikarji so zadovoljni z delovnimi pogoji (opremo in prostori). Hipoteza 5: Zapisnikarji so zadovoljni z informiranjem, izobraževanjem in usposabljanjem.

Če privzamemo, da se kot oznaka »dobro« šteje ocena anketirancev, ki dosega vrednost 3 na petstopenjski lestvici oziroma konkretno odgovor »dober« oziroma »dobri« na štiristopenjski lestvici, potem lahko na osnovi dobljenih rezultatov nedvoumno sprejmemo vse hipoteze, z izjemo hipoteze 3, pri kateri je rezultat glede na predstavljeni kriterij na robu, saj je približno polovica anketirancev izrazila oceno »zelo zadovoljen« in »zadovoljen«, druga polovica pa »nezadovoljen« in »zelo nezadovoljen« (slika 6).

V vsakem primeru je na lestvici zadovoljstva plača najnižje.

Podrobnejša vsebinska razlaga je bila že podana v prejšnjih poglavjih.

3.3.3. PREDNOSTI IN SLABOSTI METOD ZA PRIDOBIVANJE IN IZBIRO KADROV

V poglavju Metode in tehnike zbiranja kandidatov za delovno mesto zapisnikar smo že govorili o postopku izbire na Okrajnem sodišču v Celju. V tem poglavju nekaj prednosti in slabosti veljavnega postopka.

Sodišče objavi prosto delovno mesto na Zavodu RS za zaposlovanje in v medijih, največkrat v časopisu Novi tednik. Na objavo se vedno prijavi čez dvesto kandidatov, zato menim, da objave ne bi bilo potrebno dati v medije, ampak samo na Zavod RS za zaposlovanje. S tem bi dosegli, da bi se prijavilo manjše število kandidatov in bi tako imeli lažji pregled nad prispelimi prošnjami in enostavnejši izbor. Prihranili bi tudi pri času in stroških. Prednost (pre)velikega števila prijav je večja verjetnost dobre izbire, slabost velik vložek časa, ki je potreben za postopek izbire. Vsekakor si delodajalec iz prejetih prošenj ustvari določeno mnenje o kandidatih in na preizkus ter razgovor povabi tiste, ki se mu zdijo primerni. Vendar včasih le na osnovi prijav oziroma vlog ali prošenj ne more kvalitetno presoditi, kateri kandidati so najprimernejši.



Kot smo že povedali, se s pisno vlogo zahteva tudi življenjepis. S to metodo lahko delodajalec dobi informacije, ki mu bodo pomagale pri odločitvi. Tako bo lahko delodajalec iz življenjepisa razbral nekatere kandidatove lastnosti in njegovo osebnost. Prav tako se bo iz življenjepisa pokazalo kandidatovo znanje o znanju slovenskega jezika (obvladovanju pravopisa, sintakse, besednega zaklada in podobno) ter nasploh o sposobnosti pisnega izražanja, poleg tega se lahko izlušči nekaj sklepov o kandidatovi natančnosti, izvirnosti, inteligentnosti, kar je zelo pomembno pri opravljanju tega dela. Slabost te metode pa je, da delodajalec ne more ugotoviti, ali je avtor besedila kandidat ali pa druga oseba, ki jo je kandidat prosil, da mu pomaga sestaviti življenjepis. Lahko se zgodi, da bo kandidat v življenjepisu lagal, še bolj verjetno, da bo zamolčal tiste stvari, za katere sodi, da jih je delodajalcu najbolje prikriti..

Za to delovno mesto mora – o čemer smo že pisali - kandidat opraviti predhodni preizkus usposobljenosti v slepem desetprstnem pisanju. Ta preizkus je dokaj zahteven in lahko prinese pozitivne in negativne posledice. Prednost preizkusa je, da vsebuje naloge, ki so podobne nalogam, ki jih bo moral kandidat opravljati na delovnem mestu. Na podlagi preizkusa bo izbran kandidat, ki bo po nareku pisal najhitreje in brez napak oziroma z najmanjšim številom napak. Pri delu zapisnikarja je zelo pomembna hitrost, ažurnost in pisanje brez napak, zato je pomembno, da je izbran kandidat, ki ima vse te vrline. Še posebej se hitrost pisanja pokaže na glavnih obravnavah, kjer mora zapisnikar pisati po nareku sodnika, tožilca, odvetnika ali celo izvedenca, zato je res zelo pomembno hitro in natančno pisanje. Slaba stran tega preizkusa pa je, da vsi kandidati istočasno in v istem prostoru pišejo po nareku osebe, ki jo pooblasti predsednik sodišča - in morda vsi ne slišijo dovolj dobro nareka. Tudi udarci po tipkovnici lahko povzročijo, da kandidati ne slišijo dovolj dobro. Prav tako so ponavadi teksti s področja prava in kandidati še ne poznajo določenih pravniških izrazov, saj to osvoji postopoma pri opravljanju dela. Tako nekateri že zaradi tega pišejo slabše in izpadejo iz konkurence. Negativna posledica tega preizkusa pa je predvsem ta, da ni nujno najboljši tisti kandidat, ki piše najhitreje oz. ima največ udarcev na minuto,.saj morajo delavci imeti tudi druge vrline in osebne lastnosti (znanje pri delu z računalnikom, natančnost, sposobnost komuniciranja z ljudmi in podobno). Ponavadi imajo kandidati pred preizkusom tremo, zato ni nujno, da ta preizkus pokaže dejansko sliko. Morda ima kateri izmed kandidatov »slab dan« in mu pisanje takrat nikakor ne gre od rok. Iz lastnih izkušenj sklepam, da si takrat, ko te nekdo ocenjuje, pod hudim pritiskom in se težko zbereš.

Z vsemi kandidati, ki so preizkušeni v tipkanju, pa je opravljen tudi razgovor s tričlansko komisijo. Ta komisija preceni, ali je kandidat, ki je najhitreje pisal, hkrati najbolj primeren za prosto delovno mesto. Avtomatsko pa izpadejo kandidati, ki so se slabo odrezali na delovnem preizkusu. Tako ima komisija lažje delo, saj bo izbirala med manjšim številom kandidatom. Se pa včasih mnenja komisije razhajajo. Slabost tega razgovora je tudi, da v nekaj minutah ne moreš razkriti vseh lastnosti kandidata, ki so pomembne za to delo.



4. PRENOVA

4.1. PODROBNA ANALIZA DELOVNEGA MESTA ZAPISNIKAR NA PRAKTIČNEM PRIMERU

Analizo delovnega mesta je predstavljena v obliki sheme, ki temelji na podlagi lastnega opravljanja dela, saj to delo tudi sama opravljam na Okrajnem sodišču v Celju. Shema vsebuje osnovne podatke o sodišču, osnovne podatke o delovnem mestu, organizacijsko – tehnične podatke o delovnem mestu ter določitev pogojev za zasedbo delovnega mesta zapisnikar.

A) OSNOVNI PODATKI O ORGANIZACIJI

1. ORGANIZACIJA REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNO SODIŠČE V CELJU

2. NASLOV Prešernova 22, 3000 CELJE

3. DAVČNA IN MATIČNA ŠTEVILKA

44824106 5024161001

4. TELEFON, TELEFAX

(03) 4275100 (03) 4275108

5. STRAN NA INTERNETU www.sodisce.si/okrace/ 6. Odgovorni osebi pristojni za posredovanje Informacij javnega značaja po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja in Zakonu o medijih: PREDSEDNIK SODIŠČA: Darko Belak, okrožni sodnik PODPREDSEDNICA SODIŠČA: Ivana Golob, okrajna sodnica svetnica

7.

VODJA URADA PREDSEDNIKA: ELEKTRONSKA POŠTA:

Marina Marinček [email protected]

B) OSNOVNI PODATKI O DELOVNEM MESTU

1.

NAZIV DELOVNEGA MESTA

SODNI ZAPISNIKAR NA SODIŠČU

2.

Uvrstitev delovnega mesta

Strokovno – tehnično delovno mesto

3.

Vrste nalog

Strokovno – tehnične naloge



4.

Oddelek

Strojepisnica

5.

Neposredno nadrejena – vodja strojepisnice

Tatjana Golež

C) ORGANIZACIJSKO – TEHNIČNI PODATKI O DELOVNEM MESTU

01 02

Kratek opis nalog in dolžnosti iz kataloga delovnih mest oz. sistemizacije delovnih mest

� pisanje po neposrednem diktatu na glavnih obravnavah, narokih, zaslišanjih na sedežu organa in na zunanjem poslovanju sodišča

� samostojno sestavljanje dopisov in enostavnejših sklepov po odredbi sodnika

� samostojna opravila v zvezi z vabljenjem na glavno obravnavo, naroke in zaslišanja, opravljanje sodnih pisanj in vodenje evidenc

� samostojno urejanje spisov po končanih obravnavah, narokih in zaslišanjih, izdelava popisov in arhiviranje spisov po določilih sodnega reda

� opravljanje drugih del in nalog po odredbi sodnika ali vodje sodnih zapisnikarjev

Razširjen opis nalog in dolžnosti izdelan na podlagi metode lastnega opravljanja dela

• pisanje na narokih, glavnih obravnavah ter zaslišanjih • skrb za urejenost zapisnikov, podpis zapisnikov, sodnih odločb • skrb za popis zapisnikov, potrdil o prisotnosti na sodišču,

povprečnin v popis spisa • pisanje sodnih odločb po diktatu sodnic, sodnikov, višjih

pravosodnih svetovalk in svetovalcev • pisanje sodnih odločb po diktafonu oz. kaseti • popravljanje sodnih odločb • odprema sodnih odločb • skrb za pravilno odpremo pisanj • pošiljanje obtožnih predlogov, obdolžilnih predlogov, tožb strankam

v postopku • izdelava in odprema vabil strankam na glavne obravnave, naroke

ali zaslišanja • preklici vabil in odprema • skrb za pravilno uporabo predpisanih obrazcev • ponovno odpravljanje pošiljk, ki jih naslovniki niso prejeli • pošiljanje spisov • urejanje in vezava spisov • popisovanje spisov • pridobitev spisov, sodnih odločb • vračanje spisov na druga sodišča



• kopiranje spisa, posameznih listin iz spisa in prilog za stranke ali odvetnike

• izdelava in odprema opominov za sodne takse • drugo kopiranje • sestavljanje raznih dopisov po odredbi sodnic, sodnikov, višjih

pravosodnih svetovalk • odprema teh dopisov • samostojno sestavljanje raznih poizvedb in odprema le teh • sestavljanje raznih odgovorov na poizvedbe po odredbi • samostojno sestavljanje in odprema urgenc • samostojno sestavljanje pozivov • sestavljanje raznih odgovorov na poizvedbe, urgence • priprava odredbe za privedbo strank na zaslišanje, narok ali glavno

obravnavo • izdelava oz. prepis odredbe o določitvi izvedenca in priprava za

odpremo • pošiljanje pritožb v odgovor • sestavljanje predložitvenih poročil • pošiljanje sodb Višjega sodišča • pošiljanje drugopisov vlog strankam v odgovor • pošiljanje drugopisov izvedenskih mnenj strankam • sestavljanje raznih drugih dopisov • sestavljanje raznih zaprosil po odredbi • naloge iz končne odredbe (Statistični list, Kazenski list, IKZ,

izterjava denarne kazni, stroškov postopka, povprečnine, …) • vročanje po sodnem vročevalcu • samostojna izdelava sklepov o stroških • priprava raznih pozivov in položnic za stroške postopka • izvrševanje odredb preko P aplikacij • Izvrševanje drugih administrativnih del po odredbi

03 Pristojnosti-pooblastila (kompentence)

- za izvedbo opisanih najpomembnejših nalog

04 Odgovornosti

- zagotavljanje kakovosti svojega dela - ažurnost, pravilnost in natančnost izvajanja vseh nalog - upoštevanje načel javnih uslužbencev - spoštovanje Hišnega reda - upoštevanje Pravilnika o delovnem času - upoštevanje Pravilnika o varovanju tajnih podatkov na Okrajnem sodišču v Celju - ravnanje v skladu s Kodeksom ravnanja javnih uslužbencev

- upoštevanje Pravilnika o osnovnih sredstvih in drobnem inventarju - poznavanje določil Sodnega reda in ga uporabljati pri svojem delu



05

Povezave (* pri opravljanju dela sodnega zapisnikarja sodelovanje z…*)

- z vodjo strojepisnice - z uradom predsednika in s predsednikom - z vodji posameznih oddelkov (vpisnikov) - s sodniki in z višjim pravosodnim svetovalci - z odvetniki - s strankami

06

Sredstva za delo

- računalnik - tiskalnik - pisalni stroj - telefon - fotokopirni stroj - diktafon - štampiljke - faks

07 Predmeti dela (material)

- pisarniški material (papir, razni obrazci) - repromaterial (pisalo, svinčnik, nalivno pero, indiga, radirka, koledar)

08 Delovne razmere, pogoji dela

- delo znotraj (v strojepisnici, razpravnih dvoranah in pisarnah sodnic, sodnikov, višjih pravosodnih svetovalcev) - delo na zunanjem poslovanju (na prostem, v naravi, v drugih ustanovah – Psihiatrični bolnišnici Vojnik, v zaporih, na Policijski postaji)- delo v prisotnosti drugih - delo s strankami - delo v nadurah - hiter tempo dela - monotono delo - stisnjenost delovnega prostora - primerna osvetlitev

09 Telesne aktivnosti

- sedenje - delo poteka tudi stoje - delo z rokami - delo s prsti - delo v prisiljenem položaju - hoja po stopnicah v višja nadstropja

10

STOPNJA IN TRAJANJE OBREMENITVE (*glej legendo spodaj) 1. Telesne obremenitve NI 1 2 3 4 5

hoja X nošenje bremen X prijemanje X delo s prsti X delo z rokami X prelaganje majhnih bremen X

prelaganje težkih bremen X



delo z nogami X prisilna drža X ponavljajoči se hitri gibi X

2. Senzorne obremenitve

NI 1 2 3 4 5

obremenitev vida X obremenitev sluha X drugo X 3. Psihološke oz.psihofizične obremenitve

NI 1 2 3 4 5

intelektualne X psihosenzorne X psihomotorne. X emocionalne X 4. Ekološke obremenitve

neugodno toplo okolje X

ropot X vibracije X neustrezna dnevna ali umetnarazsvetljava

X

ostala elektromagnetna valovanja

X

hladno X *Legenda; stopnja 1 – zelo majhna intenziteta, zelo majhna pomembnost stopnja 2 – majhna intenziteta, majhna pomembnost stopnja 3 – zmerna intenziteta, zmerna pomembnost stopnja 4 – velika intenziteta, zelo pomembna stopnja 5 – zelo velika intenziteta, izredno pomembna

11

Glede na analizo delovnega mesta je delo:

Škodljivo zdravju zaradi:

- prisilne drže (okvara hrbtenice in vratnih vretenc) - obremenjenosti vida (okvara vida) - obremenjenosti sluha (okvara sluha) - psihičnega napora (emocije, stresi) - ponavljajočih se enakih gibov prstov na rokah (oslabljenje mišic in živčevja)



Nevarno za poškodbe zaradi:

- neupoštevanja predpisov iz področja varstva in zdravja pri delu - neupoštevanja navodil Hišnega reda - neupoštevanja drugih internih pravilnikov sodišča

Ustrezno za: - ženske - nosečnice - moške

Neustrezno za:

- mladoletnike - invalide - kronične bolnike - kliconosce

Posebne zahteve: - zdravstvena in psihofizična sposobnost

D) DOLOČITEV POGOJEV ZA ZASEDBO DELOVNEGA MESTA 01

KADROVSKI PODATKI O DELOVNEM MESTU

1. Starost nad 18 let – nujni pogoj 2. Spol ženski ali moški 3. Državljanstvo slovensko 4. Stopnja šolske izobrazbe srednja, V. stopnja 5.

Smer izobrazbe Ekonomska, administrativna, upravna ali oziroma družboslovna

6. Delovne izkušnje 6 mesecev 7. Posebna znanja dobro znanje slovenskega jezika 8. Odgovornost za delo odgovornost za lastno delo 9. Znanje tujih jezikov NE 10.

Usposobljenost za delo z računalnikom

DA -urejevalnik besedil -zahtevno -delo z internetom

11. Vozniški izpit NE 12.

Funkcionalna (dopolnilna) znanja odlično znanje desetprstnega slepega tipkanja

13. Strokovni izpit NE 14. Licenca NE 15.

Psihofizične sposobnosti

- hitro reagiranje; sposobnost za reagiranje na ukaze - lahkota izražanja, jasen govor - splošna iznajdljivost (inteligentnost) - spretnost prstov in rok - splošna hitrost dela - samostojnost pri delu - odgovornost pri delu - točen prenos podatkov - hitrost zaznavanja

17. Intelektualne sposobnosti

- jasno ustno in pisno izražanje - spomin - sposobnost hitre presoje



18.

Osebnostne lastnosti

- sposobnost organiziranja - natančnost - osebna urejenost - vljudnost - smisel za delo z ljudmi - sposobnost komuniciranja in besednega izražanja - zanesljivost - iskrenost - molčečnost

19. Druge osebne značilnosti delavca za delo /

20. Zdravstvene zahteve – pregled Pred zaposlitvijo, obdobni na 3 leta 21. Teoretični in praktični preizkus

usposobljenosti in varstva in zdravja pri delu in požarne varnosti

DA

22. Uvajanje v delo: neposredni vodja DA, vodja strojepisnice 23.

Informiranost – osnove za delo

- Sodni red - Kodeks ravnanja javnih uslužbencev,- Hišni red in ostali interni pravilniki sodišča

24. Delovno razmerje se sklepa za a. nedoločen čas

b. določen čas (Projekt Lukenda, programi Zavoda RS za zaposlovanje, ESS)

25. Delovno razmerje se sklepa za a polni delovni čas, 40 ur/teden b. krajši delovni čas, 4 ure/dan 26.

Kraj opravljanja dela

Na lokacijah: - Prešernova 22, Celje - Ljubljanska c. 1a, Celje - Prešernova 23a

27. Delo se opravlja v … treh strojepisnicah 02

PODATKI O PLAČI IN BONITETAH

1. Tarifna skupina V. 2. Izhodiščni

plačilni razred 1.

3. Osnovni količnik za izračun plače

delovno razmerje, sklenjeno za določen čas – 2,20 delovno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas – 2,40

4.

Dodatki k plači

0,75 količnika – zaradi posebnosti dela v pravosodju 0,10 količnika - dodatek za obveznost zagotavljanja nemotenega opravljanja nalog med stavko 0,15 količnika - dodatek v skladu z dogovorom o načinu usklajevanja plač v javnem sektorju 0,50 % dodatka – za vsako začeto leto delovne dobe

03

OSTALO

1. Šifra poklicne oziroma strokovne ekonomski tehnik – 57001



izobrazbe po šifrantu Zavoda RS za zaposlovanje

upravni tehnik – 57301 administrativni tehnik – 57311

2. Šifra poklica po šifrantu Standardne klasifikacije poklicev

4111.03

3. Poskusno delo NE 4. Metode in tehnike izbiranja

kandidatov - objava prostega delovnega mesta na Zavodu RS za zaposlovanje - pregled prijav, listin in dokumentacije- pregled in vrednotenje življenjepisa - delovni preizkus v slepem tipkanju - informativni pogovor oz. selekcijski Intervju - predhodni zdravstveni pregled - dokončna presoja o izbranem kandidatu

- predlog pogodbe o zaposlitvi - podpis pogodbe o zaposlitvi

Sestavila

Priimek in ime, funkcija

Pusovnik Marjetka,

sodna zapisnikarica Podpis

Datum 25.02.2008 Veljavnost od

Tabela 10: Shema za analizo delovnega mesta zapisnikar

Vir: - Shema za analizo delovnega mesta (Belčič, 2002) - Lastni vir na podlagi lastnega opravljanja dela

4.2. PREDLOGI ZA REŠITEV PROBLEMOV OZ. VEČJE ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH NA DELOVNEM MESTU ZAPISNIKAR

Kljub temu, da je organizacijska klima oz. zadovoljstvo zaposlenih zapisnikarjev na Okrajnem sodišču v Celju videti zelo dobro, bi jo lahko še izboljšali.

Na podlagi ankete smo ugotovili, da so odnosi med zapisnikarji malo slabši, zato menim, da bi lahko prispevali k njihovemu izboljšanju. Predlagam, da bi organizirali dodatne dejavnosti oz. razna druženja tudi izven delovnega časa, in sicer ob vikendih oz. v popoldanskem času. Tu mislim na primer na piknike in razne športne aktivnosti. Sicer sindikat delavcev prireja športne igre enkrat letno, vendar se jih čedalje manj zaposlenih udeležuje, ker so organizirane sredi tedna v dopoldanskem



času, in se jih potem zaradi službenih obveznosti ne morejo vsi udeležiti. Prav tako niso vsi zaposleni včlanjeni v sindikat.

Malo slabši odnosi med zapisnikarji so tudi posledica stisnjenosti delovnega prostora. Na sedežu sodišču, na lokaciji na naslovu Prešernova 22, so tri strojepisnice, v vsaki je približno 5 do 7 zapisnikarjev, včasih tudi 8 ali več, kar pomeni, da je delovni prostor zapolnjen tudi s številno opremo in delovnimi sredstvi. Vse to pa še predvsem poleti povzroča vročino in slab zrak in s tem slabe delovne razmere ter posledično »slabo voljo« zapisnikarjev. Zaradi velikega števila oseb v pisarnah in hrupa ter toplote, ki ju povzročajo delovni stroji, je delo zapisnikarjev moteno in se zaradi tega težko osredotočijo na svoje naloge. Predlagam, da bi se morda ob pridobitvi novih delovnih prostorov naredilo več pisarn in bi zapisnikarje porazdelili tako, da bi bili v vsaki pisarni po največ trije.

Da bi dosegli še večje zadovoljstvo na področju izobraževanja in usposabljanja, bi lahko poleg računalniških tečajev organizirali še druge vrste usposabljanj. Predlagam, da bi zaposlene prijavili na tečaj s področja jezikoslovja, kjer bi utrdili svoje znanje pravopisa in besednega izražanja. Predlagam tudi, da bi urad predsednika oz. predsednik izdal kakšen priročnik za zaposlene z naslovom »Kako postati dober zapisnikar«, kjer bi bila natančnejša navodila v zvezi z nalogami in deli zapisnikarja, ki bi bila v pomoč predvsem novim zapisnikarjem pri uvajanju v delo.

Večina zapisnikarjev se zaveda, da njihovo delo povzroča velik psihični napor, obremenjenost vida, sluha ter hrbtenice, saj nekatere obravnave trajajo tudi po več ur. Predlagala bi, da bi se v pri daljših obravnavah sodni zapisnikarji med odmorom menjali. Na obravnave s težjimi zadevami, predvsem tam, kjer je tema nasilje, bi lahko razporedili moške zapisnikarje, saj menim, da so bolj čustveno stabilni in bi se lažje spoprijeli z neprijetnimi temami. Prav tako predlagam, da bi – če je to izvedljivo glede na razpoložljivo število zapisnikarjev - vsakemu sodniku oz. sodnici dodelili stalno sodno zapisnikarico oz. zapisnikarja. To bi se poznalo predvsem na obravnavah, kjer se zahteva popolna ažurnost in zbranost, saj bi tako vsak zapisnikar poznal način dela svojega sodnika in bi delo potekalo lažje, hitreje in brez napak.

Zadovoljstvo s statusom bi lahko dosegli s tem, da bi vsi ostali zaposleni na sodišču, ki imajo višje nazive in funkcije, cenili delo zapisnikarjev in jim to večkrat tudi pokazali z dobro komunikacijo in dobrimi delovnimi odnosi. V primeru prostih delovnih mest na uradniških delovnih mestih predlagam, da bi imeli prednost zapisnikarji, ki najdlje opravljajo delo na strokovno tehničnem delovnem mestu – sodni zapisnikar.

Malo nezadovoljstva so zapisnikarji izrazili tudi s koriščenjem letnega dopusta, saj ga je potrebno večinoma koristiti v glavni poletni sezoni, to je od 15. julija do 15. avgusta. Zato predlagam, da bi se vsako leto izven omenjene sezone na dopustu delavci lahko izmenjevali. Za takšno rešitev bi moral poskrbeti vodja strojepisnice, ki bi v ta namen pravočasno pripravil ustrezen seznam oziroma razporeditev.



5. ZAKLJUČEK

V diplomskem delu je zajet sorazmerno celovit opis poklica zapisnikar. Da bi lahko delavci delo čim bolje opravljali, morajo poznati vse značilnosti posameznega delovnega mesta. Shema za analizo delovnega mesta je na splošno dobro pregledna in natančna, saj je sestavljena po metodi lastnega opravljanja dela. Najlažje je delovno mesto opisati če to delo opravljaš sam in ga doživljaš na »lastni koži«. To se je zgodilo tudi pri pripravi tega dela. Seveda pa so morda moje predstave o tem delovnem mestu drugačne od predstav mojih sodelavcev. Kot pravi slovenski rek: »Vsake oči imajo svojega malarja«. Zato menim, da bi bilo bolje, ko bi to delovno mesto ocenila in analizirala skupaj z drugimi sodelavci, ki opravljajo to delo. Sicer pa je delovno mesto verjetno prikazano bolj pomembno in bolj zahtevno kakor je v resnici..Zato bi bilo še bolje, če bi v raziskavi sodelovala neposredno nadrejena oseba - vodja strojepisnice.

Organizacijska klima prispeva, da se delo dobro opravlja, zato smo ugotavljali zadovoljstvo zaposlenih z anketnim vprašalnikom. Klima vpliva na vedenje delavcev, kar je lahko povezano z manjšo ali večjo motivacijo pri delu - in s tem vpliva tudi na učinkovitost ter kvaliteto dela. Na splošno smo ugotovili, da so odnosi dobri ali zelo dobri in da je na Okrajnem sodišču v Celju ugodno in prijateljsko vzdušje. Da bi izboljšali še tisto malo nezadovoljstva, smo predlagali nekaj rešitev, med drugim pridobitev novih oziroma dodatnih delovnih prostorov, več druženja med sodelavci v prostem času... Seveda je uresničenje teh predlogov povezano s finančnimi vložki.

PROGNOZA POKLICA V PRIHODNOSTI

Velika večina poklicev se spreminja, mnogi korenito; nekateri poklici odmirajo in izumirajo, drugi nastajajo. Menim , da je vloga poklica zapisnikar jasno določena in bo ta poklic še dolgo živel. Čeprav se govori, da se bodo vse javne obravnave snemale, se bo kljub temu to gradivo moralo nekje zapisati, verjetno tako kot doslej: v strojepisnici. Prav tako bo tudi v prihodnosti potrebno izvrševati odredbe sodnikov. Število sporov med ljudmi, ki romajo na sodišča, je še vedno visoko, verjetno se tudi v prihodnosti ne bo bistveno zmanjšalo ali celo izginilo. Sedaj so zaradi velikega pripada novih zadev sodniki preveč obremenjeni, verjetno bo trend v prihodnosti še bolj poudaril, da se sodnike v čim večji meri razbremeni spremljajočih administrativnih in podobnih opravil, tudi tistih, s katerimi se ukvarjajo sodni zapisnikarji. Skratka, videti je, da poklic sodnega zapisnikarja še ne bo kmalu romal v zgodovino, ampak bo ta poklic tudi v prihodnje potreben oziroma celo nujen za normalno delovanje sodišč.



LITERATURA IN VIRI

a.) Knjige:

1. Belčič, Franc: Proces zaposlovanja kadrov, Založba Moderna organizacija, Kranj, 2002

2. Korade, Purg Štefka, Brus, Petra, Koželj Sladič, Barbara: Zakon o javnih uslužbencih, ZJU-UPB2: uradno prečiščeno besedilo, GV založba, Ljubljana, 2006

3. Lipičnik, Bogdan, Ravnanje z ljudmi pri delu, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1998

4. Možina Stane et al. : Managment kadrovskih virov, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 2002

5. Ovsenik Marija, Ambrož Milan, Ustvarjalno vodenje poslovnih procesov, Portorož-Turistica, Visoka šola za turizem, 2000

6. Sedej Marjan: Metode in tehnike kadrovanja, Založba Moderna organizacija, Kranj,1997

b.) Prispevki:

1. Bohinc, Rado: Reforma uslužbenskih in plačnih razmerij v javnem sektorju v RS, Ministrstvo za notranje zadeve RS, 2002, str. 46-65

c.) Interni dokumenti sodišča oz. pravilniki

1. Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest sodnega osebja sodišča, Su 0101/2004 z dne 16.09.2004 in Su 0101/2005 z dne 20.06.2005, Predsednik Okrajnega sodišča v Celju

2. Hišni red, Su 160003/2007 z dne 03.09.2007, Predsedniki Višjega, Okrožnega in Okrajnega sodišča v Celju

3. Ocena tveganja – zdravstvena ocena za delovna mesta za »Okrajno sodišče«, 2002, Rajka Mlinar, dr. med., JZ Zdravstveni dom Celje

4. Pogodba o zaposlitvi, Su 2101/2006-07 z dne 22.03.2006, Urad predsednika Okrajnega sodišča v Celju

5. Pravilnik o osnovnih sredstvih in drobnem inventarju, Su 160003/2006 z dne 24.05.2006, Predsednik Okrožnega sodišča v Celju in predsedniki okrajnih sodišč celjskega sodnega okrožja

6. Pravilnik o uporabi računalniške opreme, Su 160003/2007 z dne 15.03.2007, Predsednik Okrožnega sodišča v Celju

7. Pravilnik o varovanju tajnih podatkov na Okrajnem sodišču v Celju, Su 20/2007 z dne 14.05.2007, predsednik Okrajnega sodišča v Celju

8. Pravilnik o delovnem času, Su 160003/2007 z dne 17.08.2007, Predsednika Okrožnega in Okrajnega sodišča v Celju

d.) Spletne strani

1. http://www.sodisce.si/, 18.05.2007 2. http://www.stat.si/klasje/klasje.asp, 18.05.2007



3. http://www.okconsulting.si/default.asp?mID=navi_raziskave&pID=merjenje_kulture_klime, 05.06.2007

4. http://www.sodisce.si/okrace/default.asp?id=161, 24.11.2007 5. http://www.ess.gov.si/slo/ESS/ess.htm, 04.02.2008 6. http://www.ess.gov.si/slo/ESS/Predstavitev/Predstavitev.htm, 04.02.2008 7. http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/2005/PDF/projekt_Lu

kenda.pdf, 04.02.2008 8. http://www.stat.si/klasje/klasje.asp, 12.02.2008 9. http://www.mszs.si/eurydice/posvet/brezposelni.htm, 12.02.2008 10. http://www.mszs.si/eurydice/organ/osnove.htm, 12.02.2008

e.) Zakoni, Uredbe ter drugi viri

1. Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/2001) 2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št.

18/1991-I, s kasnejšimi spremembami) 3. Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom (Uradni list RS,

št. 30/00, 73/05) 4. Sodni red (Uradni list RS, št. 17/95 s kasnejšimi spremembami in

dopolnitvami) 5. Uredba o spremembi in dopolnitvi uredbe o količnikih za določitev osnovne

plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih (Uradni list RS, št. 37/02, 60/02)

6. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/2003 s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami)

7. Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/2007, uradno prečiščeno besedilo ZJU-UPB3)

8. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/2007, uradno prečiščeno besedilo ZSPJS-UPB7)

9. Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 79/06, 46/07, 103/07) 10. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99, 64/01)



KAZALO SLIK Slika 1: Porazdelitev anketirancev glede na starost ................................................ 34 Slika 2: Porazdelitev anketirancev glede na delovno dobo pri delodajalcu na

delovnem mestu zapisnikar ........................................................................... 35 Slika 3: Porazdelitev anketirancev glede na skupno delovno dobo ......................... 36 Slika 4: Porazdelitev anketirancev glede na javno veljavno izobrazbo .................... 36 Slika 5: Odnos do dela, sodelavcev in nadrejenih .................................................. 37 Slika 6: Osebno zadovoljstvo pri delu ..................................................................... 38 Slika 7: Stanje v pisarni oz. delovni skupini ............................................................ 39 Slika 8: Odgovori na vprašanje: Ali ste zadovoljni s koriščenjem dopusta? ............ 40 Slika 9: Odgovori na vprašanje: Ali ste že razmišljali o drugi zaposlitvi? ................. 40 Slika 10: Odgovori na vprašanj o razlogih za razmišljanje o spremembi zaposlitve. 41

KAZALO TABEL Tabela 1: Struktura standardne klasifikacije poklicev ................................................ 6 Tabela 2: Plačne skupine in plačne podskupine ..................................................... 13 Tabela 3: Tarifni razredi ......................................................................................... 14 Tabela 4: Analiza DM zapisnikarja iz sistemizacije DM .......................................... 20 Tabela 5: Struktura zapisnikarjev v obdobju od leta 2003-2008 glede na trajanje

zaposlitve ....................................................................................................... 32 Tabela 6: Prihodi in odhodi sodnih zapisnikarjev v obdobju od leta 2006-2008 ...... 32 Tabela 7: Število registriranih brezposelnih ekonomskih tehnikov od leta 1997-2006

....................................................................................................................... 43 Tabela 8: Število registriranih brezposelnih upravnih tehnikov od leta 1997-2006 .. 44 Tabela 9: Število registriranih brezposelnih administrativnih tehnikov od leta 1997-

2006 ............................................................................................................... 44 Tabela 10: Shema za analizo delovnega mesta zapisnikar ................................... 56



PRILOGA 1

VPRAŠALNIK O ORGANIZACIJSKI KLIMI IN ZADOVOLJSTVU NA DELOVNEM MESTU SODNI ZAPISNIKAR – SODNA ZAPISNIKARICA NA OKRAJNEM SODIŠČU V CELJU LETO 2007 Pozdravljeni! Moje ime je Marjetka Pusovnik. Sem študentka Univerze v Mariboru, Fakultete za organizacijske vede. Sem pa tudi vaša sodelavka in vas prosim za sodelovanje v moji anketi, ki jo bom uporabila za diplomsko nalogo. Anketa je anonimna in bo namenjena izključno za to raziskavo. S to anketo želim ugotoviti nekatere dejavnike, ki domnevno vplivajo na vaše zadovoljstvo oz. nezadovoljstvo pri opravljanju vašega dela na delovnem mestu sodni zapisnikar-sodna zapisnikarica. I. OSEBNI PODATKI Prosim, da obkrožite črko pred ustreznim odgovorom. 1. SPOL a. moški b. ženski 2. STAROST a. do 30 let b. od 31 do 40 let c. od 41 do 50 let d. nad 51 let 3. KOLIKŠNA ČASA DELATE KOT ZAPISNIKAR IN KOLIKŠNA JE VAŠA SKUPNA DELOVNA DOBA? DELOVNA DOBA NA DELOVNEM

MESTU ZAPISNIKAR SKUPNA DELOVNA DOBA

a do 1 leta a do 1 leta b nad 1 leto do 2 leti b nad 1 leto do 2 leti c nad 2 leti do 5 let c nad 2 leti do 5 let d nad 5 let do 10 let d nad 5 let do 10 let e nad 10 let do 20 let e nad 10 let do 20 let f nad 20 let do 30 let f nad 20 let do 30 let g nad 30 let g nad 30 let 4. DELOVNO RAZMERJE IMAM SKLENJENO ZA: a. določen čas b. nedoločen čas



5. NAZIV VAŠE STROKOVNE IZOBRAZBE (napišite prosim na črto) II. ODNOS DO DELA, SODELAVCEV IN NADREJENIH Prosim, da obkrožite ustrezno številko na desni strani trditve - in s tem izrazite svoje stališče;

sploh

se ne strinjam

delno se

strinjam

večinoma se

strinjam

popolnoma se

strinjam

1 Z veseljem opravljam dela in naloge zapisnikarja

1 2 3 4

2 Svoje delo spoštujem in cenim 1 2 3 4 3 Čutim odgovornost za kakovost svojega dela 1 2 3 4

4 Nadrejeni cenijo moje delo in ga tudi velikokrat pohvalijo 1 2 3 4

5 Z nadrejenimi se dobro razumem 1 2 3 4 6 Nadrejeni me usmerjajo pri delu 1 2 3 4 7 Z ostalimi zapisnikarji sem v dobrih odnosih 1 2 3 4 8 Zapisnikarji se znamo skupaj zabavati 1 2 3 4

9 Imam sproščen in prijateljski način komuniciranja z ostalimi zapisnikarji 1 2 3 4

10 Zapisnikarji v isti delovni skupini oz. pisarni držimo skupaj in si medsebojno pomagamo pri delu

1 2 3 4

11 Sodniki imajo korekten odnos do zapisnikarjev 1 2 3 4

III. OSEBNO ZADOVOLJSTVO PRI DELU Naslednja vprašanja se nanašajo na doživljanje vašega osebnega zadovoljstva pri delu. Ocenite vaše mnenje tako, da obkrožite eno številko na ocenjevalni lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni – zelo nezadovoljen, 5 pa pomeni – zelo zadovoljen.



ZADOVOLJSTVO Z

elo

n

ezad

ovo

ljen

Zel

o

zad

ovo

ljen

z delom 1 2 3 4 5 z nadrejenimi 1 2 3 4 5 s sodelavci 1 2 3 4 5 s plačo 1 2 3 4 5 s statusom 1 2 3 4 5 s stalnostjo zaposlitve 1 2 3 4 5 z delovnimi pogoji (oprema, prostor) 1 2 3 4 5 z informiranjem o novostih 1 2 3 4 5 z izobraževanjem in usposabljanjem 1 2 3 4 5 IV. STANJE V VAŠI PISARNI OZ. DELOVNI SKUPINI Prosim, da obkrožite ustrezno številko na desni strani trditve;

1 – zelo slabi

2- slabi

3 – ustrezni

4 – dobri

5 – zelo

dobri

Delovni prostori so 1 2 3 4 5 Delovna oprema in delovni pripomočki so 1 2 3 4 5

Odnosi med zapisnikarji oz. zaposlenimi v naši delovni skupini oz. pisarni so

1 2 3 4 5

Odnosi z vodjo (pisarne) so 1 2 3 4 5 Odnosi z vodji vpisnikov so 1 2 3 4 5 Odnosi z uradom predsednika in predsednikom so 1 2 3 4 5

Odnosi s kadrovsko službo so 1 2 3 4 5 Odnosi s finančno računovodsko službo so 1 2 3 4 5

V. DRUGA VPRAŠANJA O DELU IN ZADOVOLJSTVU Obkrožite ustrezno črko. Pri enem vprašanju lahko označite več trditev ali odgovor dopišete. 1. KAKŠNE SE VAM ZDIJO OBREMENITVE PRI VAŠEM DELU?

a. delo zahteva velik napor čutil (vid, sluh)



b. delo zahteva velik psihični napor c. delo zahteva velik čustveni napor d. ne zdi se mi, da je delo posebej naporno e. napor pri delu je podoben kakor pri drugih podobnih delih v administraciji f. drugo (dopišite) ………………………………………………………………………………………

2. ALI STE ZADOVOLJNI Z DELOVNIM ČASOM? a. delovni čas mi ustreza b. delovni čas mi ne ustreza 3. ALI STE ZADOVOLJNI S KORIŠČENJEM DOPUSTA? a. da, dopust dobim praviloma takrat, ko ga potrebujem b. da, na dopust lahko grem, če razmere to dopuščajo c. ne, vedno so težave, da dobim dopust glede na svoje želje in potrebe d. drugo ……………………………………………………………………………………………… 4. ALI STE ŽE RAZMIŠLJALI O DRUGI ZAPOSLITVI?

a. skoraj nikoli, to delo mi je všeč in ga nameravam opravljati tudi v prihodnosti b. delo mi je sicer všeč, vendar bom verjetno poiskal(a) drugo zaposlitev, če se

bo ponudila ustrezna priložnost c. to delovno mesto sem sprejel(a) le kot začasno rešitev

Če ste pri tem vprašanju odgovorili z b ali c, kateri razlogi vas napeljujejo, da nameravate spremeniti zaposlitev? Obkrožite črko pred ustreznim odgovorom oziroma dopišite. Obkrožite lahko več odgovorov. a. prenizka plača in druge bonitete b. premajhne možnosti za napredovanje in strokovni razvoj c. slabi odnosi v kolektivu d. slabi delovni pogoji e. prevelike obremenitve na delovnem mestu f. druge okoliščine (prevelika oddaljenost od delovnega mesta, obveznosti do

družine in podobno) g. drugi razlogi (dopišite)

…………………………………………………………………………………

Zahvaljujem se vam za vaše odgovore.

cistopis diplome popravljeni robovidiplome.fov.uni-mb.si/vis/13156pusovnik.pdf · povzetek v...

Documents