Potrebe in motiviFrustracije in konflikti

(učbenik, str. 37-42)Motivacija za delo

(učbenik, str. 94-100)

Zakaj smo tu? Zakaj hodimo v službo? Zakaj imamo prijatelje? Zakaj skrbimo za otroke? Zakaj ločujemo odpadke? Zakaj jemo? Zakaj hujšamo? Zakaj hodimo na dopust? Zakaj se učimo? Zakaj počnemo karkoli?

Je proces spodbujanja, vztrajanja in usmerjanja dejavnosti, da bi dosegli cilj.

Motivi so vsi dejavniki, ki spodbujajo in ohranjajo našo dejavnost (npr. potrebe, nagoni, cilji, vrednote, čustva, stališča, interesi, navade).

motivacijska

dejavnostpotreba CILJ

Naštejmo nekaj potreb!

Biološke (fiziološke) potrebe so: potrebe po hrani, vodi, zraku, spolnosti, počitku, vzdrževanju stalne telesne temperature …

Psihosocialne potrebe so potrebe po ljubezni, spoštovanju, znanju, uspehu, svobodi, zabavi …

FIZIOLOŠKE (BIOLOŠKE) Prirojene Univerzalne Nanje nas opozarjajo

telesni občutki Posledice nezadovoljitve

so npr. izčrpanost organizma, dehidracija, lahkota, lahko pride do poškodb organov, v skrajnem primeru do smrti)

PSIHOSOCIALNE Večinoma naučene Bolj odvisne od kulture Nanje nas opozarjajo

različna čustva Posledice nezadovoljitve

so zdolgočasenost, občutki manjvrednosti, osamljenost, stres …

Ameriški psihiater in psihoterapevt

Teorija izbire Ljudje imamo v

vsaki situaciji izbiro- lahko izberemo, kako se soočimo z določeno situacijo. Za svoje odločitve smo sami odgovorni.

• Ugodje• Veselje• Učenje• Smeh

• Izbira• Neodvisnost• Prostost• Samostojnost

• Veljava• Priznanje• Spretnost• Zmožnost

• Pripadanje• Prijateljstvo• Nežnost• Vzajemnost

Ljubezen Moč

ZabavaSvoboda

Narišite krog s potrebami.Napišite, kako zadovoljujete posamezne

potrebe! Katere potrebe zadovoljujete na delovnem

mestu? Katere potrebe zadovoljujete v šoli?

Homeostatično in progresivno Biološke potrebe zadovoljujemo homeostatično – z motiviranim

obnašanjem vzpostavimo prej porušeno ravnovesje (npr. ko smo žejni, spijemo kozarec vode)

Psihosocialne potrebe zadovoljujemo progresivno – ko zadovoljimo določeno potrebo, se pojavi potreva na višji ravni (npr. želimo napredovati v službi, ko nam to uspe, si postavimo višji cilj, ko dosežemo tega, si želimo še več …)

Nagonsko in socializirano Nekatere biološke potrebe zadovoljujemo nagonsko – po

genetsko določenem vzorcu vedenja, npr. dihanje Socializirano zadovoljujemo precej bioloških potreb in vse

psihosocialne. Pri zadovoljevanju potreb upoštevamo naučene družbene norme (npr. pri hranjenju uporabljamo pribor).

Katere potrebe moramo zadovoljiti pred drugimi?

Zadovoljitev katerih potreb nam največ pomeni?

S

Estetske potrebe

Kognitivne potrebe

Potrebe po spoštovanju in ugledu

Potrebe po pripadnosti in ljubezni

Potrebe po varnosti

Fiozološke potrebe

BIOLOŠKE/FIZIOLOŠKE POTREBE – potrebe po hrani, vodi, gibanju, počitku, spolnosti

POTREBE PO VARNOSTI – potrebe po zaščiti pred nevarnimi predmeti in ogrožajočimi situacijami, potreba po strukturi v okolju, da vemo, kaj lahko pričakujemo

POTREBE PO LJUBEZNI IN SPREJETNOSTI – dajanje in sprejemanje ljubezni, naklonjenosti, zaupanje v druge, druženje, potreba po tem, da pripadamo neki skupini

POTREBE PO SPOŠTOVANJU, UGLEDU – potrebe po tem, da bi bili cenjeni in spoštovani, da bi imeli dobro mnenje o sebi

KOGNITIVNE POTREBE – potrebe po znanju, razumevanju; vedoželjnost, radovednost, raziskovanje

ESTETSKE POTREBE – potrebe po lepoti, umetnosti, redu

POTREBE PO SAMOAKTUALIZACIJI – potrebe po uresničevanju potencialov oz. talentov. Človek naj bi postal to, kar lahko postane. Za njegov razvoj in osebnostno rast so to najpomembnejše potrebe.

Potrebe na nižji ravni morajo biti zadovoljene, preden se lahko usmerimo k zadovoljevanju višjih potreb.

Kritiki: znani so primeri vedenja, ki se ne skladajo s tem načelom, npr. vrhunski športniki, karieristi.

Katere potrebe po Maslowu zadovoljujete na delovnem mestu?

Kako jih zadovoljujete? Kaj vam lahko pri

zadovoljevanju pomagajo nadrejeni?

Kako si lahko pomagate sami?

Učbenik, str. 41

Motivacija za delo so vsi dejavniki, ki spodbujajo in usmerjajo delo ter določajo njegovo trajanje in intenzivnost.

Naše obnašanje je motivirano – karkoli delamo, delamo pod vplivov določenih motivov. Motivirajo nas lahko notranje ali zunanjespodbude.

NOTRANJA MOTIVACIJA izvira iz

posameznika (delamo zaradi zadovoljstva in zanimanja)

Je trajnejša, zadovoljstvo je večje

ZUANJA MOTIVACIJA izvira od zunaj

(delamo zaradi zunanjih ciljev (nagrada, izogib kazni…)

Je kratkotrajna: če vira zunanje motivacije ni več, dejavnost preneha

Kakšna je vaša motivacija za delo, ki ga opravljate?

Kakšna je vaša motivacija za šolanje?

Lahko navedete primer za prehajanje notranje motivacije v zunanjo in obratno?

Teorije motivacijeFrommova motivacijska teorija

Motivacijska teorija Maslowa

Herzbergova dvofaktorska teorija

McGregory: teorija x in teorija y

Vroomova motivacijska teorija

Hackman-Odhamov model

Frommova motivacijska teorijaBITI ali IMETI

Ljudje delajo zato, ker bi radi kaj imeli(motivirani z materialnimi sredstvi) ali ker bi radi kaj bili (motivirani z možnostjo napredovanja in ugleda ter napredovanja).

Motiva “biti” in “imeti” se ne izključujeta, ampak sta dve skrajnosti na lestvici.

Herzbergova dvofaktorska teorija Ločimo lahko mehanizme, s katerimi je

mogoče vplivati na zadovoljstvo zaposlenih (higieniki) in mehanizme, s katerimi lahko vplivamo na učinkovitost pri delu (motivatorji).

HIGIENIKI: varnost pri delu, status, odnos s sodelavci, odnos z vodjo, plača, delovni pogoji, nadzor nad delom…

MOTIVATORIJ: dosežki, pozornost, samostojnost, odgovornost, napredovanje, razvoj kariere, plača…

Večina dejavnikov je dvojne narave.

McGregory: teorija x in teorija yZa uspešnost podjetja je pomembna

motivacija zaposlenih, na katero ima vodja velik vpliv. Pomembna so prepričanja vodje o človekovi naravi.

Teorija X: ljudje so po naravi leni, delajo pod prisilo, “zaposlene je treba preganjati, siliti, da opravijo svoje delo”

Teorija Y: ljudje radi delajo, potrebujejo le pravilno vodenje, zaupanje in vzpodbude. Vodje sodelujejo z zaposlenimi.

Vroomova motivacijska teorijaVroom prizadevanje in dosežke delavca

razume kot izbiro tistega vedenja, ki je po delavčevem mnenju zanj najugodnejše in najkoristnejše.

Posameznik izbira in se odloča za vedenje na podlagi interakcije med zanj privlačnimi cilji in svojim pričakovanjem, da ga bo izbrano vedenje pripeljalo do določenega cilja.

Hackman-Oldhamov modelNa motivacijo za delo vplivajo:

Doživljanje pomembnosti dela

Doživljanje odgovornosti

Poznavanje rezultatov dela

Dejavniki motiviranjaFINANČNI ALI MATERIALNI dejavnikiNEFINANČNI dejavniki

Nefinančni, nematerialni dejavnikiZanimivo in raznoliko deloZavest o koristnosti delaPoznavanje cilja pri deluDelovne razmerePohvala in grajaTekmovanje s samim sebojSodelovanje med zaposlenimiMožnost napredovanjaSoodločanje oz. sodelovanje pri odločitvahProblemsko zastavljene nalogeZadovoljivo rešena konfliktna situacija

Zadovoljstvo pri deluZadovoljstvo pri delu

je prijetno ali pozitivno čustveno stanje, ki je odvisno od posameznikove ocene dela, ki ga opravlja, in njegovih izkušenj pri delu.

Dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo pri deluVsebina dela

Samostojnost pri delu

Plača, dodatki in ugodnosti

Vodenje in organiziranje dela

Odnosi pri delu in delovne razmere

Zadovoljevanje potreb ne poteka vedno neovirano. Včasih ne moremo dobiti tistega, kar želimo. Včasih ne vemo, kaj bi radi.

Če je naše zadovoljevanje potreb ovirano (če smo ovirani v motivacijski situaciji) govorimo o frustraciji in o konfliktu.

Frustracija je doživljanje oviranosti v motivacijski situaciji.

Pri zadovoljevanju potreb naletimo na oviro Objektivna Socialna Subjektivna

Notranji konflikt je doživljanje sočasnega delovanja nasprotnih motivov, ki se vzajemno izključujejo.

Ločimo tri vrste konfliktov: približevanje – približevanje

Izogibanje – izogibanje

Ambivalnetni cilj

Primeri frustracij in konfliktov s področja dela …

Učbenik: LJUDJE V ORGANIZACIJI – Uvod v psihologijo dela in organizacije, Gradivo za 2. letnik (avtorici mag. Alenka Kompare in Nada Vadnov).

Knjiga: G. E. Perry: Pravica do sreče: vedeti, kaj bi radi - dobiti, kar potrebujete; Radovljica: RIC