Aco Jerant

Tebe čAsTimo,TvoJi pogumni

mornArJiOb 500-letnici Marijinih prikazanj v Strunjanu

Ljubljana - strunjan

Brat Frančišek - Župnija Marijinega prikazanja2012

TEBE ČASTIMO, TVOJI POGUMNI MORNARJI Ob500-letniciMarijinihprikazanjvStrunjanu Elektronskaizdaja

Uredil: p.NikoŽvokeljOFM Fotografije: br.MiranŠpeličOFM Oblikovanjeinprelom: TinaBruno

Izdalainzaložila: ZaložbaBratFrančišek Prešernovtrg4, 1000Ljubljana Zazaložbo: br.MiranŠpeličOFM http://franciskani.si/zbf/

CIP-KataložnizapisopublikacijiNarodnainuniverzitetnaknjižnica,Ljubljana

27-5-312.47(0.034.2)726:27-523.42(497.4Strunjan)(0.034.2)

JERANT,FrančišekTebečastimo,tvojipogumnimornarji[Elektronskivir]:ob500-letniciMarijinihprikazanjvStrunjanu/AcoJerant;fotografijeMiranŠpelič.-El.knjiga.-Ljubljana:BratFrančišek,2012

Načindostopa(URL):http://zupnija-strunjan.si/smarnice-2012.pdf

ISBN978-961-6873-07-9(pdf )

261430272

VernikismoodgovornizaBožjasvetiščainzanjebimoraliskrbetizvsoresnostjoinpredanostjo. Njihova notranja oprema inposlikave namgovorijoočasu,vkateremsonastale.Vnjihovinotranjostijepogostozapisanazgodovinanekegaobdobja,uso-de številnih posameznikov, prizadevnostgraditeljevzalepotoinubranostoblik.Šte-vilnigraditeljiinumetnikisouporabilisvo-ještevilnetalente,dabiustvarilistavbo,kibo vredno bivališče Boga Najsvetejšega.Hotelisoustvaritisvetiprostor,kibovsake-gaobiskovalcaprešinil,dabovsrcuzačutilbesedesv.FrančiškaAsiškega:

»Najvišji, vsemogočni, dobri Gospod,tebi hvala, slava in čast

in ves blagoslov.Tebi, najvišjemu, edinemu pristoji

in nihče ni vreden tebe imenovati.«

Naši očetje so nam zaupali dragoce-no dediščino, ki smo jo dolžni varovati,ohranjati in zapustiti svojim naslednikom.Vpreteklostijebilomnogoprimerov,kosi-

novomniuspeloohranitidediščineočetov.Številne cerkve so skozi stoletja propadle,kerjihninihčevzdrževal,alipasobilepo-rušene kot znamenje Njega, ki so mu na-sprotovali.Natehkrajihbilahkodaneskri-stjanižalovaliinobjokovaliusodoBožjegasvetišča,kottopočnejoJudjevJeruzalemuobziduporušenegatemplja.Velikocerkvaširokoponašidomovini je lepoobnovlje-nihinvzdrževanih.Nemalojetuditakšnih,kišečakajonapotrebnoprenovo,vendarzadrageposegevdotrajanestenenido-voljdenarja.Mogočevmnogihprimerihničloveka,kibisezanjezavzel.

Tako se je dogajalo tudi daljnega leta1512scerkvijoMarijinegaimenavStrunja-nu.Bilajenujnopotrebnaobnove,vendarnibilonikogar,kibisezavzelzanjo.ZatojetonalogonasevzelaBožjaMatiMarija.Le-tosmineva500letodtistegadaljnegaleta1512,kosejedvemapreprostimamožema,stražarjema vinogradov, prikazala BožjaMatipredmočnodotrajanocerkvijo.Zatose tacerkevdanes imenujeCerkevMariji-negaprikazanja.

uvod

1

Bog je tisti,kivednonarediprvikorakdočloveka.Bogjetisti,kinečaka,pačpačlovekanagovarja,spodbujainmupoma-ga.Tolahkozelojasnorazberemoizcelo-tnegaSvetegapisma.Bogjeustvarilčlove-kainmupodarilživljenje.Odnjegaobtemnizahtevalnobenegapovračila.Edino,karjeodnjegapričakoval,jebilo,dabičlovekživelvzvestipovezanostiznjim.Todačlo-vektegapričakovanjaniizpolnilvceloti.KostaseAdam inEva skrila prednjim, jebilBogtisti,kijeprišelinjuiskal.Bogjebilti-sti,kijeizvolilizraelskoljudstvo,gaizpeljalizEgiptainznjimsklenilzavezo.Štiridesetletgajevodilskozipuščavo,gareševalvte-žavah,mudalpostavoingasrečnopripe-ljalvobljubljenodeželo.Zatonipričakovalnobenegaplačila.Izraelcinajbiseledržalizaveze,kijojesklenilznjimiinvkaterosoprivolili.Vednoznovajihjereševaliztežavinnadlog,odnjihpazahtevallezvestobo.Vendarjimtonivednouspevalo.

Bog jeposlalSina,ki jeoznanjalveselonovico.Odrešilnasjeinnamdalvsemožno-sti,dasezveličamo,leradinajbiimeliNjegainljudiokolisebe.PredenjeposlalsvojegaSina na svet, je ponovno storil prvi korak.Izbral si jeMarijo in jo obvaroval izvirnegagreha.Prejela jedar izrednečistosti inbilatakoizbranakotnajboljpobožanstvenoiz-medvsehustvarjenihbitij.Marijajebilapo-vabljena k odrešenjskemu sodelovanju. Pritemjeostalanjenasvobodanedotaknjena.Marija se je svobodno odločila za sodelo-vanjezBogominsepustilavključitivBožjiodrešenjskinačrt.ZljubeznijojeodgovorilanaBožjoljubezeninspokorščinonaBožjoprošnjo.

Zato je Marija skozi vso zgodovino kr-ščanstvanekajposebnega,posebenzgledin vzor vsem kristjanom. Za njen »zgodise«jebilopotrebnegadostipoguma.Bilaje zaročena z Jožefom. Imela sta izdelane

načrte za prihodnost, ki niso vključevalisodelovanjapriBožjihnačrtih.Njenistaršiinsorodnikisopričakovali,dasebodrža-ladaneobljubeobzarokizJožefom.KojeMarijaizgovorilasvoj»zgodise«,jevedela,da se s to odločitvijo odreka svojim načr-tom.Vedelaje,dajimordaljudje,zlastiza-ročenecJožef,nebodoverjeliinjenebodorazumeli.Vedelajetudi,dabisestemlah-koosramotilapredljudmi,kijinebiverjeli.

Niseustrašilamnenjaljudi,kerjijebilaBožja volja pomembnejša. Bila je pripra-vljena sprejeti posledice svoje odločitve.Ob tej odločitvi je bila podobna Noetu,ki je na Božjo besedo začel graditi barko,čeprav so se mu vsi posmehovali. Bila jepodobnaAbrahamu,kijebilpripravljenžr-tvovatisvojegaedinegasinaIzaka,čepravbi se s tem odpovedal potomcem. Bila jepodobnaMojzesu,kisejevrnilvEgipt,če-pravjetamveljalzamorilca.Innjejsopo-dobništevilnisvetnikiinsvetnice,mučenciinmučenke,kijihbomosrečalivtemMarijiposvečenem mesecu. Zaupali so v BožjoobljuboinvBožjezagotovilo,dajeOčeinStvarniktisti,kiimazadnjobesedo.

Občudujemo Marijo, ki je Božja mati.Premalopavnjejvidimosvetnico,kijenašvzor ljubezni, zvestobe in pokorščine doBoga.Nanjogledamopreveččloveško,po-dobnokotgledamolepozoranenjive,ob-delanevrtove,cvetočeroževloncihinnagredah,pozabljamopa,dasezanjimiskri-vavelikourtrdegadela,dajenekdolahkovsetonaredil.

marija, naša mati

2

Od daleč smo prišlik nebeški Materi,

ubogi romarjipotrebni pomoči.

Tako se glasi romarska pesem, ki joprepevajo romarji v cerkvi Marijinega pri-kazanjavStrunjanu.SlovencižeodnekdajradiromamovMarijinecerkve,negledenapot,kijojetrebaprehoditi.Alistesekdajvprašali, koliko let Slovenci častimo BožjoMater Marijo? Odgovor je preprost: stole-tja.Kojeprišlovnašekrajekrščanstvo,jeznjimprišlotudičaščenjeBožjeMatere.Resje, da v Svetem pismu Marija ni pogostoomenjena,vendarjetuditistihnekajstav-kov dovolj, da nam je zgled preproste inmočnevere.Čepravnivsegarazumela, jebilonjenozaupanjevBogadovoljmočno,dajebilapripravljenasprejetinalogoBož-jegamaterinstva,kijijebilazaupana.

Našipredniki sosev tehkrajihnaseliliv 6. stoletju. O njihovem poganskem ve-rovanjunivelikoznanega.Vporočilu iz6.stoletjajezapisano,dasoverovalivenegaboga,stvariteljabliska,zakateregasover-jeli,dajeedinigospodarvesoljstva.Polegtegasoverovalivrečnabožanstvainvile.Verovalipasotudivposmrtnoživljenje.Žedvestoletjiposvojemprihoduvnovekrajesosprejelikrščanskovero,kisojimjoozna-nilipogumnimisijonarji.

Marija, preprosto dekle iz Nazareta, jenagovorilaštevilneljudiizvrstslovenskeganaroda,dasonjejvčastpostavilivelikocer-kva.Prepoznavnoznamenjenašedomovi-ne je, da je skoraj nemogoče pogledati vkaterokolismer inobtemneopazitivsajene cerkve, ki z vrha hriba vsem ljudemnaokrogoznanja,datodživijoverniljudje.Paneleto.Verenkristjansetrudiizpolnje-vati zapoved ljubezni do Boga in svojegabližnjega.Zatocerkve,kikraljujejonašte-

vilnihhribih,vsemnaokolisporočajo,davtehkrajihživijodobri,plemeniti inzaupa-njavredniljudje.PisateljCharlesNodier,kije bil med Napoleonovo zasedbo v našihkrajih, je leta1813zapisal:»Bilo jeto ljud-stvobrezmorilcev,brez tatov,brezslabihljudi…Biljenarod,kismogamoraliskorajučitirabitiključavnicoalizapahe…splohnajboljšadružbadobrihljudi,ki jihjeBogposlalnazemljo;mednjimibiželelumre-ti.«Danestapisateljverjetnonebivečza-pisaltehbesed.Prevelikvplivtujihljudstevinštevilnibolečidogodkivnašipreteklostisopovzročili,dasmopostaliprevečprevi-dni,nezaupljiviinvasezaprti.

HvalaBogu,pasmoSlovenciševednoiskreniinzvestičastilciMatereBožje.Zatosmo se pred leti ponovno izročili v njenovarstvo.Todokazujejotudiromarji,kivsa-ko leto obiščejo njena svetišča široko ponaši domovini. Marija je naša pomočnicainnašapriprošnjica.Marijinazaupljivaveraješevednonaškažipot.Sporočanam,dajevseminljivovresnicinepomembno.Karšteje,jevečninačrt,kigaimanebeškiOčeznamiinzanas.Ninasustvaril,dabisepe-halizazemeljskimidobrinami insezaradinjih komurkoli klanjali. »Ni človek zaradisobote,pačpasobotazaradičloveka,«kotpraviJezus.Ustvarilnasje,dabitudimivsvojemživljenjuljudempokazali,dajepre-prostainzaupljivaveravBoganajvečjado-brina,zakaterosesplačatruditi.

slovenci častimo marijo že stoletja

3

VprimorskihkrajihsobiliSlovencidolgoobdobjepreizkušani innjihovjezikzatiran.Velikojihjebilo,kisomoralivelikopretrpetizaradizvestobematernemu jeziku.Vendarsobilipripravljeninažrtev,kajtikotjematisamo ena, tako je tudi materni jezik samoeden.Tegamoračlovekohranjati,negovatiinljubiti.Kodanesgledamotaminulaleta,bi lahko rekli s svetopisemskim pisateljem:»Tako te je poniževal in preizkušal, da bi tipotemizkazovaldobrote.«(5Mz8,16)

V6.stoletjusoIstrozasedliBizantinciinza njimi Franki. Skoraj do 13. stoletja so vIstrigospodovalioglejskipatriarhi,zanjimiBeneška republika, habsburška Avstrija,poprvisvetovnivojniItalijainpodrugisvetov-nivojnikomunističnaJugoslavija.Nihčeodtehsinizadalzacilj,daboskrbelinspod-bujalslovenski jezik.Fašistisosimedprvoin drugo vojno zadali nalogo, da ga bodoizkoreninili. Že od začetka so se zaradi ži-vahnega pomorstva in z njim povezanegatrgovanjavmestanaseljevalištevilnitujci,kisokrojiliusodoljudinatemobmočju.Vsvo-jihrokahsonamrečimelidenarinoblast,kisojuvečalistem,dasoizkoriščalimaleljudi.Preprostiljudje,Slovenci,soživelinapode-željuinsepreživljalizdelomsvojihrok.Itali-janskagospodajihjeimelazamanjvredne,njihov jezik pa jim je bil trn v peti in zatoprepovedantakovcerkvikottudivjavnemživljenju.Mnogisosimočnoprizadevali,dabižlahtnoslovenskogovoricoizkoreniniliinna ta način italijanizirali celotno območjeSlovenskegaprimorja.Nijimuspelo!

Tojebilolažjerečikotstoriti.Slovenskičlovekjeobenemzvestčlovek.TakokotsonašiprednikiostalizvestiBoguinčaščenjuMatere Božje, tako so ostajali zvesti tudisvojemujeziku.Čepravjebiltavcerkviinna uradih prepovedan, je živel po domo-vihinnadružabnihvaškihsrečanjih.Mno-gisoposvojihdomovihskrivalislovenske

knjige.Ljudjesomolili inprepevalivsvo-jem maternem jeziku. To se ni dogajalo vnekidavnipreteklosti.Ne,tosejedogajaloše pred nekaj desetletji. Letos obhajamo500-letnico Marijinega prikazanja v Stru-njanu.Predsto leti,kosoobhajali400-le-tnicoprikazanja,jenastalzapis:»Nažalostpavasmoramspomniti,dajebilotopra-znovanje omadeževano zaradi tega, kersoromarji,nedabiduhovščinazatoprejvedela, sodelovali v liturgičnih obredih spetjem v prepovedanem jeziku.« Ta pre-povedani jezik je bila slovenščina. Istra jespadalapodAvstrijo,kijepodpiralaItalija-nenaškodoSlovencev.Vendarpatazapislepopove,dasonašiprednikižeodnekdajčastiliBogavsvojemjeziku.

Trpljenje naših mater in očetov zaradizvestobesvojemujezikujestvarpreteklo-sti.DanesvcerkvahslovenskegadelaIstreodmevataslovenskapeseminmolitev.Pane le na podeželju, pač pa tudi v mestih.ZatolahkodanesupravičenovzkliknemozMarijo: »Iz roda v rod skazuje svoje usmi-ljenje vsem, ki mu zvesto služijo. Dvigniljesvojomočnoroko,razkropiljevse,kisonapuhnjenihmisli.Mogočnejevrgelspre-stolainpovešaljenizke.Lačnejenapolnilzdobrotamiinbogatejeodpustilprazne.«(Lk 1,50–53) Tisti, ki so bili prepričani, dabodo večno gospodovali, jim je bilo go-spodovanjevzeto.Tisti,kisosezanašalinasvojebogastvo,sogaizgubili.Jezikinkul-turazatiranihstaobstalainpostalamočna.

preskušani slovenci v istri

4

Človek je človeku do sedaj povzročilogromnotrpljenja.Človek jeskozizgodo-vino sočloveka zatiral in preganjal na vsemogočenačine.Stemjebilopovzročenihničkolikokrivic,kijihnebonihčepopravil,bolečihizgubinpretočenihsolza.Vsetovimenuparol,kijihjeizumilčlovekvnekemtrenutkuvprepričanju,dabodopreživele.Vseteparole ježedavnoprekrilprahpo-zabe.Ostalepasonikolizaceljeneraneinnikoliposušenesolze.

Trpljenje italijanskih prebivalcev v slo-venskiIstrisejezačeloževčasudrugesve-tovne vojne, ob kapitulaciji Italije. Takratsosezačeli izseljevatitisti,kisosenapo-dročju Istre naselili med obema vojnama.Ustrašilisosezasvoježivljenjeinživljenjesvojihdružin.Zatosozapustilisvojaognji-ščainsekljubnevarnostim,kijihjessebojprinašalo to potovanje, odpravili v Italijo.Ob grmenju topov in pokanju pušk so seodločili,dabodopostalibegunci.Odšlisozdomov,oboroženilezverovBožjevarstvo.Velikose jih ješezadnjičpriporočilostru-njanskiMateriBožjiinstopilonapot.

DrugideltrpljenjaitalijanskegaljudstvavIstriinDalmacijijeprineselkonecdrugevojne. Mnogi so slavili zmago, donele sobojne pesmi in visoko vihrale zastave. Bilipasomnogi,ki jimkonecvojne niprine-selsvobode,pačpa leševečji strah.Nisovedeli, kaj jim bo prinesel jutrišnji dan.Osvoboditelji so se krvavo maščevali tudinad nedolžnimi ljudmi. Pijani od zmageniso poznali milosti ali usmiljenja. V svo-ji maščevalnosti so izpraznili marsikateroognjišče. Mnogi so odšli prostovoljno inzapustili istrskamesta,ki so jimpomeniladom.StrunjanskaMarijajezopetposlušalaprošnjebeguncev,kisosejipriporočali,dabisrečnoprispelidocilja.Varovalajihjenanevarnipotivnegotovoprihodnost.

Jezus jetrikratpadelpodkrižem.Tako

se je tudi za italijansko prebivalstvo kma-lu začel še tretji eksodus. Izraelci so se izsuženjstvavEgiptupodMojzesovimvod-stvom podali v svobodo, proti obljubljenideželi.Italijanskiprebivalcisenisoodpravi-liprotiobljubljenideželi.Zapustilisosvojedomove,ker jih jebilostrah.Sredipetde-setihletjebiloukinjenoSvobodnotržaškoozemlje. Državne meje so bile začrtane.Postalojejasno,dabostaDalmacijainIstrapostali del novo nastale Jugoslavije. V tejJugoslavijisovladalikomunisti,ki jimma-ščevanjenibilotujeinsobilivajenipobija-njaljudi.Takojpovojnisopolnilibreznastrupliljudi,kisojihpobili.

Tudi tokrat je Marija v Strunjanu varo-valaštevilnedružine,kisozapuščalesvojedomove in se odpravile proti meji. S pro-šnjo na ustnicah in vero v srcu so se pre-pustiliBožjiprevidnostiinMarijinemuvar-stvu.KotIzraelciprednekajtisočleti,soseItalijaniodpravili izDalmacijeinIstreprotiItaliji.

Čebičlovekbilzaresčlovek,nebibilonobenega begunca na svetu. Ali je bilo vtakšnihprimerihBogukdajžal,dajeustva-rilčlovekainmuvdihnilsvojegaDuha?Alisejekdajpokesal?Aligajeprevzelobču-tek, da je tokrat človek šel predaleč in jepotreben drugi vesoljni potop? To ve leBog,kičlovekaljubikljubvsemkrivicam,kijihtastori.

Trpeli so tudi italijani

5

Sv. Benedikt je po svojih menihih insestrah benediktinkah močno povezan sstrunjansko cerkvico. Svetega Benedikta,začetnika zahodnega meništva, je papežPavel VI. 24. oktobra 1964 razglasil za pr-vega zavetnika Evrope, ker je »s križem,knjigo in plugom prinesel krščanski na-predeknarodom,razkropljenimodSredo-zemskegamorjadoSkandinavije,odIrskedo prostranih nižin Poljske«. Poljak JanezPavelII.,prvislovanskipapež,jeleta1980,ob1500-letnicirojstvasv.Benedikta,dejal,da je bila Evropa na novo rojena ob pro-paduvelikegarimskegaimperija.»Kosejeporajalananjegovihkulturnihtemeljih, jepozaslugibenediktinskegaduhaiztistegaizročilapovzelainvdediščinoevropskeinvesoljnekultureutelesilavsetisto,karbisesicerizgubilo.«

Redovna pravila, ki jih je sestavil svetiBenediktinjihimenujejo»evangelij,presa-jenvresničnoživljenje,«jemogočepovzetivtrehbesedah:»Oraetlabora!«Moliinde-laj!Skladnopovezovanjedelainmolitvejeideal krščanskega prizadevanja za popol-nostaliizpolnjevanjebožjevolje.

PapežGregorVeliki,kijesestavilživlje-njepissv.Benediktavoblikipogovorazna-mišljenimdiakonomPetrom,pove,dasejeBenediktrodilvplemenitidružinivNursiji–tojedanašnjemesteceNorciavUmbriji–,insicerokolileta480.Onjegovidružinivemoleto,dajeimelsestrodvojčicoSho-lastiko, ki je vse življenje hodila po brato-vihstopinjah ingaposnemala tudivsve-tništvu.Njengodobhajamo10. februarja.Starši soBenediktaposlalivRim,dabiseizpopolnilvpravnihvedah,todapravkma-lujebilsitRimainnjegovepokvarjenosti.NajprejsejeumaknilvbližinomestaTivo-li,kjersijepoiskaldružboenakomislečih.KmaluzatemsejeskrilvsamotnosoteskorekeAniene,nedalečodmestaSubiaco,ker

ježelelbitipopolnomaločenodsveta.ObmolitviinpremišljevanjuSvetegapismajeiskalstikzBogomterprodrlvglobinesvojeduše.

Nanj se je obrnila neka redovna sku-pnost in ga prosila, da bi postal njen vo-ditelj.Redovnikisobilipripravljeniravnatiponjegovihpravilih.Benediktjehotelbitinjihov»oče«,karpomenibeseda»abbas«,slovenskoopat.Čeznekajčasajeizbralnaj-boljše menihe iz dvanajstih samostanov,ki jim je bil opat, in se napotil proti jugu.Ustavilse jeprimestuCasinopriNeaplju,zgrajenem pod visokim gričem. Na vrhutega griča je zrastel znameniti samostanMontecassino,kiveljazamatičnohišobe-nediktinskegaredainvnekemsmisluvsehsamostanovnakrščanskemzahodu.

StariviripostavljajozačetekMontecas-sinavleto529.Taletnicaimatudisimboli-čenpomen.Tegaletajenamrečbizantinskicesar Justinijandalzapreti zadnjopogan-skošolovAtenah.SkupnostnaMontecas-sinu je opat Benedikt vodil vse do svojesmrtileta547.Samostanjesvetilkotlučnasvetilnikuveredodrugesvetovnevojne.Včasudrugesvetovnevojnesejevtemsa-mostanunaselilanemškavojska.Samostanjepostalmočnovojaškooporišče,kinajbizaveznikompreprečiloprodorzjugaprotiRimu.BitkazaMontecassinojetrajalaštirimeseceinveljazaenonajboljkrvavihvob-dobjudrugevojne.

sv. benedikt, zavetnik evrope

6

Mučenci imajo v vsej zgodovini Cer-kve posebno mesto. So zgled junaške-ga pričevanja in žrtvovanja. Mučeništvoje največja oblika ljubezni, ki jo premo-re človek. Tako je sv. Maksimilijan Kolbemučenecljubezni.Namestodružinskegaočetaješelprostovoljnovbunkersmrti.S tem je izpolnil Jezusovebesede:»Nih-če nima večje ljubezni kot je ta, da daživljenje za svoje prijatelje.« (Jn 15, 13)S temi besedami je Jezus postavil zglednajvečjeljubezni.Enakopaveljatudi,danihčenimavečjeljubezni,kotjeta,dadaživljenje za Boga. Zato se kristjani skozistoletja zgledujemo po zgledih svetni-kov,zlastimučencev.Edentakšnihjetudisv. Bas, škof in mučenec, ki ni klonil obstrašnemmučenju,pačpajeohranilverov Boga, ki je končni plačnik. Zavedal seje Jezusovih besed: »Kdor namreč hočerešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdorpa izgubi svoje življenje zaradi mene inzaradievangelija,gaborešil.« (Mt8,36)Sv.Bas jesvoježivljenjehote izgubil,dabigarešil.

Sv. Bas (italijansko Basso) naj bi bil ponekilegendiučenecsv.Petrainsodelavecsv.Timoteja.Umrljemučeniškesmrtivza-četku2.stoletja.Podrugilegendipanajbibil škof v Nici, ki je umrl mučeniške smrtileta 250, v času Decijevega preganjanjakristjanov.CesarGajAvgustTrajanDecijjeprvirimskivladarilirskegaporekla.Rodilsejeokolileta201.Vstopiljevrimskovojskoinzaradisvojesposobnostihitronapredo-valpohierarhičnilestvici.Leta249jepostalrimskicesar.HoteljeobnovitiRiminrimskiimperijnastarihtemeljih.Zatojekmalupozačetku svojega vladanja začel preganjatikristjane.Škofjesomoralidarovaticesarjukotbogu.Tojebilosevedanesprejemljivo,zatoimamoiztegaobdobjavelikoštevilomučencev.

Po splošno sprejetem prepričanju najbibilsv.Bastisti,kijeprineselkrščanstvovCuproMarittimovprvipolovici3.stoletja.Nekateri stari življenjepisi svetnikov nava-jajo,dajesv.Bas,ki jebilsicerškofvNici,prišelvtekrajeznamenom,dabioznanjalevangelij.TakokotnjegovirojakiizNice,jebiltudiongrškegaporekla.KerjebilamedNico in Cupro Marittimo tesna povezavazaradi trgovine, je prišel spodbujat in utr-jevatvkrščanskiverigrškekristjane,ki soživelivtemmestu.

To apostolsko potovanje je trajalo včasuDecijevegapreganjanjakristjanov,kosejesv.BasumaknilizNice.Vživljenjepisumučencev lahko preberemo, da je sv. Baszapustilsvojškofovskisedež,seumaknilizNice in prišel v Cupro Marittimo. PoznejejesamodšelvmestoCimella,ki ležiblizuNice, in se predstavil rimskemu sodniku.TajesledilukazomsvojegacesarjainjeodBasazahteval,damoradarovatirimskemucesarju kot bogu na zemlji. Tega ni hotelstoriti,zatosogaprisilili.Pokrutemmuče-nju jeumrlmučeniškesmrti inostalzvestsvojemuStvarniku.

Pridiganjesv.BasavCupriMarittimi jeverjetno eden izmed razlogov, da so po-znejenjegovoteloprenesli izNice,mestanjegovega škofovskega sedeža in krajamučeništva,vtomesto,kjergahranijošedanes.JezavetnikitalijanskihmestTermo-li in Cupra Marittima (južno od Ancone),kjergačastijozlastikotzavetnikaribičevinmornarjev.

sv. bas, priprošnjik mornarjev

7

Dobrotainradodarnoststadvekrščan-ski vrlini, ki bi ju morali kristjani v svojemživljenju čim bolj razvijati. Svoj temelj paimatavBožjidobrotiinljubezni.Božjado-brotajeneskončnainljudjesmojedeležnivsakdanznova.ZatojeapostolPavelnaro-čalkristjanomvFilipih:»Vašadobrotabodiznanavsemljudem«(Flp4,5).Takrščanskadobrotasemoraodražativnašihodnosihdosoljudi,vnašihdobrihdelihintudivna-ših dobrih mislih. Zgled takšne krščanskedobroteindobrodelnostijesv.Nikolajozi-romasv.Miklavž.

Prvidatum,kisigamnogiotrocinajprejzapomnijopolegsvojegarojstnegadne,je6.december,godsv.Miklavža,kakorpravi-mosv.Nikolaju.Sv.Nikolajjebilv4.stoletjuškofvmestuMiravMaliAziji.Tojedana-šnjemestoDemrevTurčiji.Kakojetaškofpostal tak prijatelj otroški src? Zgodovin-skihpodatkoviznjegovegaživljenjaniveli-ko.Največnamonjempovedosimpatičnelegende.Trdnojedejstvo,dajebilNikolajškofvMiri,kjerjevvisokistarostiumrloko-li leta350,potemkose jezdrugimiškofiudeležilkoncilavNicejileta325.Pobožnimstaršem se je rodil, potem ko sta bila žedolgo poročena in sta izgubila upanje napotomce.Bilastadobrainusmiljenačlove-ka,odprtazareveže.SinNikolaj–njegovoimepomeni»zmagaljudstva«–jujevtemposnemal.Kostamustaršazapustilalepopremoženje,gajerazdelilmedreveže,sampajepostalredovnik.KojevMiriumrlškof,sosevernikipogorečimolitviodločili:tistiduhovnik,kibonaslednjejutroprvistopilvcerkev,najbonoviškof.TojebilNikolaj.

Svojim vernikom je hotel biti v vsemzgled,zlastivdobrodelnosti.Kojenastopilškofovskoslužbo,sokristjanevrimskidrža-višepreganjaliintudisamjebilzaradiverevječi.Kmaluposmrtisogaljudjezačeliča-stiti kot svetnika. Zaradi svoje dobrote je

postalpriprošnjikvvsehmogočihživljenj-skihstiskah.Polegendijepriskrbelprimer-nodototremdekletom,kisoobubožaleinbizabredlevsramoto,takopasoselahkopoštenoporočile.Kotpravilegenda,jevsa-kipodarilpoenozlatojabolko.Zatosegavedno upodablja oblečenega v škofovskaoblačila,vrokahpadržiknjigo,nakaterisotrizlatajabolka.

Sveti Nikolaj je eden najbolj češčenihsvetnikov vzhodne Cerkve; bolj kot njegačastijoleMaterbožjo.VcarskiRusijisosve-tnikovspominslavilizdvemapraznikoma:6. decembra, ko se spominjajo njegovesmrti,in9.maja,kosespominjajoprenosanjegovihposmrtnihostankov.Leta1086sonamreč pomorščaki iz italijanskega mestaBarivMiriukradlinjegovezeločeščenere-likvijeinjihpreneslivsvojemesto,kjersošedanes.ZatoItalijanitemusvetnikupravi-joSanNicolodiBari.

Za svojega zavetnika ga častijo ribiči,mornarji, brodarji in splavarji. Prve cerkvenjemuvčastsopostavljaliobvodah.Lju-bljanska stolnica, ki je posvečena sv. Ni-kolaju, je bila prvotno cerkev ljubljanskihribičevinčolnarjev.NaSlovenskemjetemusvetniku posvečenih največ cerkva. Mi-klavževanje,obdarovanjeotrok,pasejeposkoraj vseh slovenskih pokrajinah razširilov19.stoletju.

sv. nikolaj, svetnik dobrote

8

»Postavijonajmisvetišče,dabompre-bivalmednjimi«(2Mz25,8).Stemibese-damijeBogzahteval,najmuIzraelciposta-vijosvetišče,dabolahkovednoprebivalvnjihovisredi.KosoIzraelcipotovaliizEgip-ta v obljubljeno deželo, je Bog prebivalmednjimivšotoru.Tudi Izraelci,ki sobilina poti, so bivali pod šotori in niso imelitrdnihzgradb.Kosodoseglideželo,kijimjo je Bog obljubil, so začeli graditi zidanehišeinspodobiloseje,dajetudiBogdobilnajvečjoinnajlepšohišo–tempelj.Bogjevedel, da ga ljudje potrebujejo. Potrebu-jejo njegovo varstvo in njegovo pomoč vstiski.Vedelje,dagaljudježelimoimetivsvojisredivčasuveselja,radosti,praznova-nja in ob slovesnem obhajanju praznikov.OdsamihzačetkovjeBogželelbivatimedljudmiintoželitudidanes.MedIzraelcijebival v templju v Jeruzalemu, med namibivavštevilnihcerkvahinmajhnihcerkvi-cah.Nažalostninobenihzapisovoštevil-nihcerkvicahvIstri,kisojihpostaviliverni-ki.Številneodtehdanesnestojijoveč,sajjihjezobčasatakonačel,dasosepodrleindanesnizanjiminobenihsledi.Rednovzdrževanesobilenamrečlecerkve,kisoimeledoločenopremoženje,izkateregasočrpalisredstvazaobnovo.

KdajtočnososevStrunjanunaselilibe-nediktinski menihi in sestre benediktinke,nijasno.Sestrebenediktinkesobiletupri-bližnodo leta1226,menihipasotekrajezapustili proti koncu 14. stoletja. Oboji sobivaliobzalivuSvetegaduha.Naenistra-ni zaliva so imeli svoj samostan in cerkevSvetegaDuhaBenediktinci,nadrugistranizalivapasosvojsamostanpostavilebene-diktinke,kisoimeleobsamostanucerkevsv. Basa. Osnovno pravilo, ki ga je sv. Be-nediktpostavilzasvojred,je:Moliindelaj!VStrunjanusoimelimenihiinsestremeddrugimtudivinograde,zakateresoskrbeli.

Sestresonastrunjanskemgriču,medsvo-jimi vinogradi, postavile majhno cerkvicoMarijinega imena, v kateri so se med de-lomzbiralekmolitvi.Kosoodšle,soskrbzanjihove vinograde in tudi cerkvico Mariji-negaimenaprevzelibenediktinskimenihi.Kosotiodšli,sozačeliprihajatiduhovnikiizPirana.Vendarjezobčasacerkvicomočnonačelinvsejekazalo,daseboporušilainutonilavpozabo.

To jepreprečilapobožnavdovaOsval-da, po domače Barcazza, meščanka iz Pi-rana, ki je sklenila, da bo cerkvico dalapopravitinasvojestroške.Cerkvicajebilapremalo pomembna, da bi se zanjo zani-malivisokigospodje,kisoimelisvojecer-kvevmestih,zapodeželskepajimjebilomalomar.VdovaBarcazzasejeodločila,daboplačalavsadela,kisobilapotrebnazaobnovo cerkvice. Obenem je cerkvici po-darilatudipetnjivinpolodsvojihsolinvSečovljah.Tesolinenajbibilevprihodnjevirdohodkazavzdrževanjecerkvice.Takoje bila ta cerkvica leta 1463 rešena predpropadom.Kojebilacerkvicapopravljena,jeskrbzanjoprevzelkanonikVenerioizPi-rana,zanjimpapiranskikapitelj.

Toda49letpoobnovijebilosvetiščevtako slabem stanju, da v njem ni bilo večmogoče opravljati bogoslužja. Niti naje-mnikisolinnitipiranskikapiteljočitnonisoopravljalisvojihdolžnostiinzopetjekaza-lo,daboMarijinacerkvicapropadla.

Cerkvica marijinega imena v strunjanu

9

S svojim submediteranskim podne-bjemsodimestomednajtoplejšepredeleSlovenije. Veliko je sončnih dni. Značilnesomilezimeinvročapoletja,temperaturesepozimileredkospustijopodničlo. Imekraja jeverjetnogrškegaizvora, insicer izpridevnika piranos, kar pomeni »rdeč«, sčimersopoimenovanerdečkasteflišneka-meninenapodročjuPirana.Njegovinarav-nidanostistaobmorskalegainrodovitnozaledje. Tako se je mesto Piran skozi čashitro razvijalo in imelo vedno večji vpliv.Skozizgodovinojemenjalooblastnikekotpo tekočem traku. Že v drugi polovici 8.stoletja je izpod bizantinske oblasti prišlopodfrankovsko.KasnejesejescelotnoIs-tropriključiloitalskemukraljestvu,kasnejepanemškemucesarstvu.Piranjeleta1283sprejel oblast Benetk, ki je trajala do pro-padaBeneškerepublikeleta1797.TakratjeprišelPiranpodoblastAvstrije,šekasnejepod Italijo in nazadnje, po drugi svetovnivojnipodJugoslavijo,kopostanedelrepu-blikeSlovenije.

MestoPiranježivelopretežnoodribo-lova in solinarstva, zaledje pa je ponujalošepridelavooliv,grozdjainvrtnin.Pomor-skatrgovinajebilavednopomembna.TudivčasuizjemnemočiBenetkjeproizvodnjakakovostne soli v solinah Strunjan, LucijainSečovljeomogočalamestuPiranvelikomočvpomorskitrgovini.

VmestuPiranjeustvarjalskladateljGiu-seppeTartiniintamjeimeltudisvojoglas-benošolo;ponjemseimenujeosrednjitrgv mestu. Danes je Piran čudovito obalnomesto,kiobiskovalcemponujapristnome-diteranskookolje,kakršno jeohranjeno lešeredkokje.

Nadmestomžestoletjavladacerkevsv.Jurija,kijezavetnikmestaPiran.Tacerkevdajemestuposebenpečat.Popoložajuan-gela,kistojivrhzvonika,padomačinižeod

nekdaj napovedujejo, kakšno bo vreme vprihodnje.Onastankucerkvenitočnihpo-datkov,domnevapase,dajenastalav12.stoletju.Vsedanjivelikostijebilasezidanav14.stoletju.NaprazniksvetegaJurijajojeposvetilo devet škofov iz bližnje in daljneokolice.Svojodanašnjopodobopajedobi-lapobaročniprenoviv17.stoletju.

Poznejesodogradilizvonikinkrstilnico.Ker jebilacerkevpostavljenanavrhuhri-bainstadežinveterpridnospiralavmor-je hrib, na katerem stoji cerkev, so moralizgraditipodporneloke,kipreprečujejo,dabisecerkevzrušilavmorje.

Piranskigospodjesobiliskrbnigospo-darji, ki so se zavedali, da delujejo v Bož-jo čast in slavo. Prav tako so tudi domačivernikipogostoravnalikotubogavdovavtemplju,kijevrglavzakladniconajveč,sajnivrglaleodsvojegaviška,pačpasejinizdeloškodazaBožjohišovtempeljskoza-kladnicovrečivse,karjeimelazaživljenje.Natanačinsodalizgledprihodnjimrodo-vom,kakojetrebaskrbetizaBožjohišo.Ssvojimižrtvamiindarovisonahribuposta-viliBožjesvetišče,kijemestuvponosingapoznajotisočiljudi.

mesto piran, boter cerkvice v strunjanu

10

Po ljudskemkoledarju jepravizačetekpomladijurjevo–spominskidansv.Jurija,vojakainmučenca,kigoduje23.aprila.Tasvetnik,kigaupodabljajokotzmagovalcanadzmajem, jemedpokristjanjenimiSlo-vani takoj zasedel pomembno mesto. Ojurjevemnajbibilanaravažezelena.

Grob sv. Jurija je v palestinskem me-stu Lida, kjer napis iz leta 368 poveličuje»svetegainzmagoslavnegamučencaJuri-ja«.Veliko jepričevanj,kigovoreovelikihčudežih,kisosev temmestudogajalinapriprošnjosv.Jurija.Izštevilnihopisovnje-govega trpljenja najstarejši pravijo, da jebilanjegovadomovinamaloazijskaprovin-ca Kapadokija. Njegov oče je bil po roduizPerzije,matipadomačinka.Obastabiladobra kristjana. Sin si je izbral vojaški po-klicinjevslužbihitronapredoval.HkratipajevJurijuraslanjegovaglobokainmočnavera.Kosejezačelopreganjanjekristjanov,jerazdalsvojeimetjemedrevežeindvoruvNikomedijipriznal,da jekristjan.Začelosejedolgotrajnomučenje,kigajejunaškoprenesel.SsvojoizpovedjovereinssvojimzaupanjemvKristusovozmagonadsmrtjojespreobrnilmnogo ljudi.Nazadnje jebilobglavljen.Njegovotelo jedalcesarKon-stantin prenesti v Lido in nad njegovimgrobomsosezidalilepobaziliko.

Njegovživljenjepis jepomešanssliko-vitimilegendami,izkaterihjetežerazbra-ti zgodovinsko jedro. Ena od teh legendvepovedati,dajerešildeklicoizzmajevihkrempljev,zmajapaubil.Zmajpomenine-veroalipoganstvo.

Kdajjedalsv.JurijživljenjezaKristusa?Najstarejšeizročilopravi,dasejetozgodilopodperzijskimkraljemDecijanom,vendarsevtemimenuverjetnoskrivaimerimske-ga cesarja Dioklecijana. Zdaj na splošnoprevladujemnenje,dajemučeništvopre-stalpodDioklecijanom,najbržleta303ali

maloprej,kojecesarhoteliztrebitikrščan-stvomedsvojimivojaki.

Sv. Jurij je zavetnik še nekaterih krajevvSloveniji.Jezavetnikglavnegaslovenske-gamestaLjubljana.Zmaj,kiga Jurijubijanaupodobitvah,pajeupodobljentudinaZmajskemmostu.Zeloznanjesv.Jurijtudina Ptuju. V Sloveniji pa je tudi kraj, ki seimenujepotemsvetniku,Sv.JurijobŠčav-nici.

Sv.Jurijješeedenvvrstivelikihsvetni-kov,hkateremusosezatekalinašipobožnipredniki.Zmaj,kigasv.Jurijubija, jesim-boličnapodoba.Takšnihzmajevjevživlje-nju vsakega človeka veliko. Veliko je stisk,zasvojenosti,krivic,brezčutnosti,kinassti-skajoinogrožajo.Sv.Jurij jeedenodsve-tnikov, ki nam lahko pomaga, da tegobeuspešnopremagujemoizdnevavdan.Sv.JurijinBožjaMatiMarija,kidobrorazumečloveškostisko.Spremljala je svojegasinain videla, kako je bil pogosto za dobrotonagrajen z nerazumevanjem in obtoževa-njem.StalajetudipodkrižemsvojegaSina,kijebilpokrivemobsojeninjetrpelzaod-rešenjeljudi.

sv. Jurij, zavetnik mesta piran

11

Mesto Piran lahko mirno označimo zamestocerkva.Vmestujenamrečkardevetcerkva,kisoskritenatrgih,medhišamiinvozkihulicah.Bilojihješevelikoveč,vendarsonekaterepredelaliinneslužijovečsvo-jemuprvotnemunamenu.Enaodcerkva,kišeslužijosvojemunamenu,jecerkevsv.Roka.Tojebaročnacerkev,ki jebilazgra-jena v začetku 17. stoletja in stoji na trgu,kiseje izoblikovalobmestnihvratihMar-čana.Bogne izbiravelikih inpomembnihljudi,dabiprišelvnašedomove,mednamiprebival in nam delil svoje milosti. Izbirapreprosteinskromneljudi,kisodovoljod-prtizaBožjiklic,kojihBogpovabi,dasto-pijovBožjoslužboingredonapot,kijimjoOnpokaže.EdentakšnihsvetnikovjetudisvetiRok.

Sv.Rok,spokornik,goduje16.avgusta.K njemu so se naši verni predniki pripo-ročalikotkpriprošnjikuvsili.Navadnosegaupodablja,kakokažekužnorano,prednjimpajepes,kimuvgobcuprinašakruh.Ta podoba prikazuje, da je Rok zavetnikproti kužnim boleznim. Včasih so pobo-žnivernikipovelikemšmarnuromaliksv.Roku.Najboljznanicerkvistabilivljubljan-skihDravljahinvBrežicah.Obtejprilikisoseodvijaledolgeprocesije.KojevLjubljanidivjalakugamedletoma1644in1645,sosemeščanizaobljubili,dapostavijocerkevv čast sv. Roku, če bo bolezen minila. Pouslišaniprošnjisoženaslednje letooblju-boizpolnili.

Oživljenjutegapriljubljenegasvetnikanimamozanesljivihvirov.Legendarnopo-ročiloiz15.stoletjaonjemnavaja,dasejerodilokolileta1295vmestuMontpelliervjužni Franciji. Zgodaj je ostal brez staršev.Razdal je svoje veliko premoženje reve-žem inse leta 1317odpravil nabožjo potv Rim. Po Italiji je takrat razsajala kuga, kiso joprineslimornarjizvzhoda.Ljudjeso

trumomaobolevaliinumirali.Roksejenasvojiromarskipotiustavilvvečkrajih,kjerjestregelkužnimbolnikom.TudivRimujedelaltakoinštevilneozdravil,stemdajihjeprekrižal.

Kosejevračaldomov,jevPiacenzinaseveruItalijetudisamzbolel.Najprejjele-žal med bolniki, potem pa se je mukomazavlekel v gozd ter se naselil v zapuščenikoči. Tam ga je s pijačo krepčal angel, izbližnjegagradupamujepesprinašalkruhinmeso.Poangelučudežnoozdravljen,sejeRokvrnilvdomačemesto,ki jebilota-krat vpleteno v vojno s sosedi. Bil je takospremenjen,daganinihčeprepoznal.Sampatudinihotelpovedati,kdoje.Nititedaj,kosogameščaniobdolžilivohunstvaingazaprlivječo,kjerjepopetihletihumrl16.avgusta1327.

SvetemuRokusepriporočamovprime-rihrazličnihnalezljivihbolezni,patudiobbolečinahvnogah.Kotzavetnikagačastijozdravniki,lekarnarji,kmetje,jetniki,grobar-jiindrugi.

Cerkev sv. roka v piranu

12

Zdravjejeenanajvečjihčlovekovihdra-gocenosti. Zato si ljudje ob različnih pri-ložnostih, zlasti ob prehodu iz starega vnovo leto, zaželimo krepkega zdravja. Čebomo zdravi, bomo lahko delali in služi-li bližnjemu. Kako je zdravje pomembno,seljudjenajpogostejezavemošelevčasusvojih bolezni. Pri mnogih boleznih smoljudjenemočni.Šeposebejpasobililjudjenemočni ob kužnih boleznih, dokler nisoodkrili učinkovitega zdravila. Kadar smobolni in zdravniki dvignejo roke, takrat sezatečemosprošnjamiksvetnikomaliMa-teriBožji.DrugacerkevvPiranuseimenujecerkev Marije Zdravja. Cerkev je prislonje-nanastavbosvetilnikanaPunti,namorskiobali.Prvičseomenjavvirihiz13.stoletja,današnjopodobopajedobilav18.stole-tju.Žev13.stoletjuseomenjakotcerkevsv.Klemena,leta1631pajebilazaradiepi-demije kuge preimenovana v cerkev sv.MarijeZdravja.

Dajebilacerkevnajprejposvečenasv.Klemenu, ni nič čudnega. Cerkev namrečstoji ob morju in sv. Klemen je zavetnikmornarjev. Relikvije sv. Klemena sta na-šlasvetabrataCiril inMetodnapolotokuKrimu. Leta 867 sta jih prinesla v Rim. Sv.Klemenjebilčetrtirimskiškofinpapež,kijeCerkevvodilvletih92–101.NajbržjeontistiKlemen,kigaapostolPavelomenjavsvojempismuFilipljanomkotsvojegazve-stegasodelavca.KlemenjeosebnopoznalapostolaPetrainPavla,znjimasodelovalinsenavzelnjunegaapostolskegaduha,ka-kor pričata njegovo pismo Korinčanom innjegovamučeniškasmrtvizgnanstvu.

PismoKorinčanomjesv.Klemennapi-sal med letoma 93 in 96. Med kristjani jeveljalzapoučnispisinsogabralipribožjislužbi. V njem graja prevzetnost Korinča-nov in jimzabičuje,damorajobitipokor-nicerkvenioblasti.Kerjebilkristjan,soga

najprejpregnalivokolicomestaHersoneznaotokuKrimu,natopaobsodilinateža-škodelovkamnolomu.Kojessvojimisotr-pininavročihskalahobslanemmorjutrpelstrahovitožejo,jeKlemenprosilBoga,najjimpomaga.Inresjeponjegovimolitviza-čelčudežnoizviratistudenecsladkevode,dasosi izmučeniobsojenci lahkopogasiližejo.Potemčudežusejespreobrniloveli-konevernih.Razdraženipoganinisomoglitrpeti,dabitasvetimožševpregnanstvutakouspešnodeloval.Navratsomuprive-zalitežkosidroingautopilivČrnemmorju.

Kostasvetabratanjegoverelikvijepri-neslavRim,sojihpreneslivcerkevsv.Kle-mena,kisojopostaviližev4.stoletju.Vtejisti cerkvi so pokopali tudi sv. Cirila, ki jeumrlvRimu.

Kersosv.Klemenaspomočjosidrauto-pilivČrnemmorju,sogamornarjiizbralizasvojegazavetnikainpriprošnjikavnevarno-stih.Zaradirazburkanegamorjainneviht,vkateresozapluleladje,sobilitimožjepogo-stovsmrtninevarnostiinsobilizaresodvi-snisamoodBožjepomoči.Ladje,nakaterihso pluli, niso bile grajene za plovbo skozivečmetrske valove in za premagovanje or-kanskihviharjevnamorju.

Cerkev marije Zdravja

13

Piranski meščani so častili Božjo MaterMarijo.ZatocerkevMarijeZdravjaniedinaMarijinacerkevvmestu.Najdemolahkošedvecerkvi,kistaposvečenitejvelikiženi,kijokristjaniskozistoletjatakočastimo.PrvajecerkevMarijeTolažnice,kisojopostaviliv17.stoletjunatemeljustarejšecerkvesv.Mihaela.DrugapajeCerkevMarijeSnežne,kijeiz15.stoletjainjebilanazačetkudru-žinskakapela.

Poleg teh dveh sta tod še dve cerkvi.Cerkev sv. Petra so postavili v začetku 19.stoletjaintuditastojinatemeljihstarejšecerkve,kijebilapostavljenažev13.stole-tju.Drugapajecerkevsv.Štefana,kiveljazaenonajstarejšihvPiranu.Obasvetnika,sv.Peterinsv.Štefan,stanamdobroznana.Obastaumrlamučeniškesmrti.

Sv.Petraimenujemo»prvakapostolov«,kermujeJezusdoločilvodilnovlogomedsvojimiučenci.BiljerojenvribiškivasiBet-sajdanaseverovzhodniobaliGenezareške-gajezera.OčeJonamujedalimeSimon.IzBetsajdesejepriženilvKafarnaumnana-sprotnistranijezera.Tamjeskupajssvojimbratom Andrejem opravljal ribiški poklic.PravongajeprivedelkJezusu,kimujede-jal, da se bo po novem imenoval Kefa. Taaramejskabesedapomeni»skala«,latinskopa»petra«.OdtodtudiimePeter.

Peter je bil vihravega značaja in Jezusga jeposebejvzgajal.PoJezusovemvne-bohoduPeternastopakotvoditeljaposto-lovinmladeCerkve.NekajčasajebilškofvmestuAntiohiji,okolileta42pajeodšelvRim.OdtamjevernikomvMaliAzijiposlaldvepismi.Oznanjevanjejezapečatilzmu-čeništvomleta67,včasuNeronovegapre-ganjanjakristjanov.NeronjenamrečdalvsvojipoblaznelostizažgatimestoRiminzapožigobtožilkristjane.Peterjeumrlkrižan,z glavo navzdol. Kot pravi legenda, se ničutilvrednega,dabibilkrižanpokončno,

kotJezus.Zatojeprosil,dagaobrnejonaglavo.

Sv. Štefan, diakon in mučenec, godu-je takoj za božičnim praznikom. O njego-vemmučeništvuporočaevangelistLukavknjigiApostolskadelavNovizaveziSvete-ga pisma. Ta knjiga opisuje prvo obdobjemlade Cerkve po Jezusovem vnebohodu.Štefanjebiledenizmedsedmihmož,kisobiliposebejnadobremglasu.Apostolisojimzaupalislužbooznanjevanja indobro-delnostimedhelenisti–grškogovorečimiJudi.Sv.Štefan jebilpolnvere inSvetegaDuha. Kot Jezusa, so tudi njega postavilipred judovski veliki zbor, pred katerim bisemoralzagovarjati.Njegovzagovorjebilodličen,karjetožiteljezelojezilo.Njegovausoda pa je bila zapečatena, ko je rekel,davidinebesaodprtainSinačlovekovega(Jezusa), ki stoji na Božji desnici. Od jezesoponoreli,gaodvlekliven ingausmrtilitako,dasovanjmetalikamenje.Značajinpogum sv. Štefana so občudovali mnogi.Ko se je sv. Pavel spreobrnil, si je vzel sv.Štefanazazgledpogumainsrčnosti.Tudizanasdanesjesv.Štefanzgledvere,kinepoznaomahovanjainstrahu.

piran, mesto cerkva

14

Vzačetku13.stoletjajevmestuAssisi,kileživitalijanskiUmbriji,začelnovoživlje-njeedennajvečjihsvetnikovvvsejzgodo-vini Cerkve. Imenoval se je Frančišek Ber-nardone,danesgapoznamopodimenomsv.FrančišekAsiški.Biljesinzelobogategatrgovcazblagom.NjegovočejeodhajalvFrancijo, od koder je tovoril različne vrsteblaga,ingavItalijiuspešnoprodajal.

Frančišekjehotelpostativitez.Kerjebiločedovoljbogat,sijeFrančišekkupildra-go obleko in se hotel udeležiti bitke medcesarjevoinpapeževovojsko.KerjemestoAssisi spadalo pod papeško oblast, bi seFrančišekborilnastrani takratnegapape-ža. Vendar je prišel le do mesta Spoleto,kjergajevspanjunagovorilKristus,kigajevprašal,kdomulahkodabogatejšeplačilo,gospodar ali služabnik. Frančišek je dejal,dagospodar,inKristusgajezopetvprašal,zakajhočeslužiti služabniku.To jebilozaFrančiškadovolj,dasejevrnilvAssisiinza-čeliskatiBožjovoljo.

Skrbel je za reveže in gobavce, velikomolil insetrudil,dabiodkril,kajBogželiod njega. Nekega dne je prišel do cerkvesv. Damijana, ki je stala zunaj mesta in jebilaprecejpoškodovana.TammujeKristusskrižanaročil:»Frančišek,pojdiinpopravimojoCerkev,kisepodira!«Sv.Frančišekjebilmoždejanj.Takojsejelotilobnovecer-kve. Njegov oče za to sinovo ravnanje niimelrazumevanja,zatojesinaprijavilobla-stem in ga hotel razdediniti. Pred asiškimškofomjeFrančišekpresenetilsvojegaoče-tainvseostale.Slekeljesvojoobleko,joiz-ročiločetuindejal,daimaodtegatrenutkasamošeenegaočeta,Očetavnebesih.OdtegadnejeFrančišekzačelsvojeBogupo-svečenoživljenje.

Šenaprejjeobnavljalcerkevsv.Damija-na.Kojebilapopravljena,sejelotilpopra-vilaMarijinecerkve,kisojoimenovaliPor-

ciunkola.VtejcerkvimujeBogšedodatnopokazalsvojovoljo.Frančišekjebilprepri-čan,dajepravilnorazumelKristusaindajenjegova naloga obnavljanje propadajočihcerkva.KristuspajevresnicimislilnaživoCerkev,kijebilatakratvglobokikrizi.Kojebilprimaši,jeduhovnikprebralevangelij,vkateremJezusapostolomnaroča,najgre-dooznanjatevangelijinpritemnenosijossebojnedenarjaneobleke.Bogjenamrečtisti,kiposkrbizasvojeslužabnike.Franči-šek je navdušen vzkliknil, da zdaj končnove inrazume,kajBogželiodnjega.Začelježivljenjevstrogemuboštvu.Hodiljeodmesta do mesta in oznanjal evangelij. Nigarazlagal,pačpagajeoznanjaltakšnega,kotgajeapostolomizročilJezus.Tudiživeljeevangelijdobesedno,brezrazlage.Kma-lu so se mu pridružili prvi bratje, ki so gahoteliposnematipritemnačinuživljenja.

Sv.Frančišekjeposkušalvvsemposne-matiJezusa.Vnjegovotrpljenjesejeznaltakovživeti,dajenasvojemtelesudejan-skočutilKristusovebolečine.DveletipredsmrtjojeFrančišeknagoriVernaprejelKri-stusoverane.NatanačingajeBožjiSinza-znamovalinmudalpriznanjezadelo,kigajeopravilvsvojemživljenju.Sv.Frančišekjeumrl leta 1226 pri Porciunkoli, obkrožen ssvojimibrati,kisonjegovegaduhazaneslipovsemsvetu.

sv. Frančišek Asiški

15

V Piranu je duh sv. Frančiška Asiške-ga že stoletja prisoten po manjših bratihminoritih. Leta 2001 so Frančiškovi bratjeminoriti iz Pirana obhajali 700-letnico sa-mostana. Manjši bratje minoriti so prišli vPirankonec13.stoletja.1301soblagoslo-vili temeljni kamen novega samostana incerkve.Redmanjšihbratovminoritovjebiltakratšemladinbratjesobilizelovnetizasvojedeloinnačinživljenjevuboštvu,či-stostiinpokorščini.Tanjihovnačinživljenjasomeščanizelodobrosprejeliinodsame-gazačetkasoštevilniizraziliželjo,dabibilipokopaniobcerkvisv.Frančiškaalivnjeninotranjosti.Svojogrobnicoimavcerkvisv.Frančiška tudi družina znanega violinistaGiuseppejaTartinija.

Ževčasuživljenjasv.FrančiškaAsiške-gasomusledilimnogimladimožje,ki jihjesv.Frančišeknavdihnilssvojimnačinomživljenja.Pridružilisosemu,kersohoteliži-vetiinslužitiBogunaenaknačin.Dekleta,kisosezgledovalaponjem,sosezbiralaobsv.KlariAsiškiinoblikovalaredredovnic,kiga imenujemo Red klaris. Kmalu pa se jepojavilo posebno vprašanje, ker bi hoteliživetipozgledusv.Frančiškatudiporočeniljudje,kisoimelisvojedružine.Jasnoje,dajeprvanalogaočetaalimatereskrbzadru-žino.ZatonisomoglizapustitisvojihdružininsepridružitiRedumanjšihbratov.Zatejesv.Frančišekpostavilposebnapravila,kisojimomogočala,dasoživeliživljenje,čimboljposvečenoBogu,vskromnosti indo-brodelnosti.Obenempanisozapostavljalisvojihdružin.To je tako imenovaniSvetniredsv.FrančiškaAsiškega.

Tudi v Piranu so se mnogi meščani žev začetku pridružili Svetnemu redu in so-delovalizmanjšimibratiminoriti,kiso jihs svojim zgledom navdušili za drugačnoživljenje.Sv.FrančišekAsiškiniželelpisatikakšnih posebnih pravil za svoje življenje

ali življenje bratov, ki so se mu pridruži-li. Njegovo življenjsko vodilo je bilo samoeno:evangelij.Življenjepoevangelijubrezposebnihrazlag.

Brate, ki so se mu pridružili, in ljudi, kisoseznjimsrečevalialiposlušalinjegovepridige, je najbolj prevzel ravno njegovpreprosti način življenja po evangeliju.Danesposkušamoevangelij razlagati in iznjega izluščiti sporočilo za ljudi, ki živimov tretjem tisočletju. Sv. Frančišek tega nipočel,pačpajeevangeljskebesedejemaldobesedno.Ker jeJezusučencemnaročil,najoznanjajoevangelij,gajeoznanjaltudisam.Jezus jeučencemnaročil,najnapotnejemljejoničesar,kerboBogposkrbelza-njeinnebodotrpelipomanjkanja.ZatojetudiFrančišekživelbrezkakršnegakolipre-moženja.Zaupaljeevangeljskimbesedaminsininikolidelalskrbiotem,kajbojutri.

Kamorkoli je prišel, je s seboj prineselsvojpozdrav:Paceebene,Mirindobro.Tapozdrav je bil tudi pozdrav njegovih bra-tov.Povsemtemničudno,dasobililjudjetakonavdušeninadtempreprostimsvetni-komizitalijanskeUmbrijeinnadnjegovimibrati,kisogaposkušaliposnemativvsem,vnačinuživljenjaindelovanja.

sv. Frančišek Asiški v piranu

16

Koprska stolnica je posvečena MarijiVnebovzeti.PraznikMarijinegavnebovze-tja,kigaobhajamo15.avgusta,jetudinašdržavnipraznik.

Kristusovo vstajenje in vnebohod stabilazaMarijovelikiprelomnici.Odtedaj–čelahkotakopočloveškosklepamo–siježelela,dabibilatudionačimprejtam,kjerjenjenpoveličaniSin.Željasejijeizpolnilatakoj po končanem zemeljskem življenju,kojebilazdušointelesomvzetavnebe-ško slavo. Marijino vnebovzetje („velikišmaren“,„velikamaša“) jenajstarejšiMari-jinpraznik.VJeruzalemusožev5.stoletjuobhajali15.avgustaspominnadan,ko jeMarijazaspala.

V6. stoletjuse jepraznovanje razširilopovsemVzhodu.VRimusouvedlitapra-znikv7.stoletjuzimenomMarijinorojstvozanebesa(NatalitasBMV).

Šele 1. novembra 1950 pa je papež PijXII.slovesnorazglasilverskoresnico,dajebilaMarija»pokončanemtekusvojegaze-meljskegaživljenjastelesomindušovzetav nebeško slavo«. Verska resnica o Mariji-nemvnebovzetjuposkušasčloveškimibe-sedamipribližatiskrivnostBožjegadelova-nja.Sevedasotebesedevednoskromnej-šeinmnogoboljomejenekotskrivnost,okaterigovorijo.Kdobimogeldoumeti,kajvse je zajeto v resnici o Marijinemu vne-bovzetju?Tudisinimogočepravpredsta-vljati, kako in kje se je izvršilo to končnoMarijinopoveličanjeinnjenadopolnitevvnebeškislavi.

Marijajeumrla,kakorumirajovsiljudje,anjenotelonistrohnelovgrobu,nečakaveč vstajenja. Takoj po smrti jo je Jezusobudil inMarija jezaživelanovo, lepšeži-vljenjepodušiintelesu,kitrajavsovečnostpriSinuvnebesih.Toposmrtno»odlikova-nje«jeJezusskorajmoraldatisvojiMateri.Ponjegovihnačrtihinželjahnibilanitiza

trenutekžrtevizvirnegagreha–sajjebilaspočetabreznjega–inzatojetudinimo-gladoletetikazenzagreh.Patudisinovskaljubezenmuteganidovoljevala.Kakonajpusti razpasti tisto telo, iz katerega se jeoblikovalonjegovolastnotelo?

MarijanibilatesnopovezanazJezusomsamo v njegovi otroški dobi, ko ga je obrojstvuveselapokazalapastirjem,poznejepadarovalainiskalavtemplju,temvečtudivnjegovemjavnemživljenju.VKanigalilej-skijessvojopriprošnjonagovorilaJezusa,dajestorilprvičudež.ZvestojeposlušalaSina, ko je govoril o Božjem kraljestvu inblagroval tiste, ki poslušajo in ohranjajonjegovobesedo.ZJezusomjebilatudiprinjegovidaritvinakrižu.

Marijajetista,kijebilainostanepolegKristusa najbližja Bogu in najbolj upodo-bljena po Kristusu. Ta najvišja upodoblje-nost po Kristusu – tudi po njegovem po-veličanju– imazavsekristjane inkončnozavseljudiveljavoznamenja.Marijinovne-bovzetjejeporoštvo,dabodoBožjiotrocipoveličanitudipotelesuinsebodvigalokBogučeščenjecelotnegaodrešenegačlo-veštva.

To,karsejezgodilonaMariji,kaževna-prej,kajsebozgodilonanasvseh,nacelo-tnemKristusovemskrivnostnemtelesu.

Koper in marija vnebovzeta

17

Že od začetka krščanstva Cerkev častisvetemožeinžene,kisoseizkazalissveto-stjo,požrtvovalnostjo,zljubeznijodoBogainbližnjegaalidrugimikrepostmi.Zatosonamtisvetnikisvetelzgledvere indajejoodgovorenanašaštevilnavprašanja.Zatoso naši predniki vsakemu mestu izvoliliposebneganebeškegazavetnika,kibonji-hovomestovarovalpredvsemhudim,kargalahkodoleti.ZatoimatudimestoKopertakokotskorajvsaslovenskamestasvoje-ga nebeškega zavetnika. Zavetnik mestaKoper je sv. Nazarij, ki naj bi bil prvi škofmestaKoper.Vsakoprskaškofijasenagodsv.Nazarija,19.junija,spominjaposvetitvekoprskestolnice,ki je»mativsehcerkvavškofiji«.Vnjejjesedežškofa,prvegaučite-ljavereinprvegapastirjabožjegaljudstvavkrajevniCerkvi,ki jedelvesoljneKristu-soveCerkve.

Po izročilu naj bi oglejski patriarh Šte-fan,kojeuvidel,danezmorevečsamvodi-tiškofije,kerjesširjenjemkrščanstvaprotivzhoduvednoboljrasla,ustregelvernikomvtehkrajih.NapriporočilocesarjaJustinaI. jeprosilpapežaJaneza I.,najdovoli,dasivečjamestavIstri izberejosvojegaško-fa.Izvolilisojihšest,mednjimiNazarijazamestoKaprisvTržaškemzalivu.

Izročilovepovedaticeloto,dajebilNa-zarij rojen med letoma 470 in480 vkrajuElpidum, ki se je kasneje preimenoval vBorštaliBoste,kotmupravijoItalijani.Va-sicajeodKopraoddaljenapribližno28ki-lometrov.Zaškofajebilposvečenleta524,novoustanovljenoškofijopanajbivodil33let.

Sv. Nazarij je bil razgledan in učen terzelo veren. Neka legenda pripoveduje ta-kole: »Nazarij se je iz Boršta peš odpravilprotiKopru.Kerjebilžezeloutrujen,predsebojpajeimelšeprecejpoti,sejevŠko-cjanu, na območju današnjega pokopali-

šča,ustavilinzačelmoliti.Stopiljevmorje,vendarsenipotopil,ampakjezačelhoditipogladinivodedomesta.Vmestojepri-šelskozivratasv.Petra,kjerjedanesotro-škoigrišče.Zanjimsejenamorskigladinivila svetleča črta, kar so videli prebivalcimesta,kisogatakovzljubili ingaprogla-silizačudodelnika.Umrljepredletom557inbilpokopanvsvojistolnicerkviMatereBožje.Prednapadibarbarskihnarodovsonjegove posmrtne ostanke skrili. S časomjemesto,kjersojihskrili,utonilovpozabo.Odkrilisojihšelevečstoletijpozneje,kosejenekdanjiKaprisaliKaprarijapreimenovalvJustinopolis(pobizantinskemcesarjuJu-stinuII.).

V12.stoletjujemestoprišlopodBene-čaneinvednoboljsejeuveljavljaloimeCa-podistria,karbivprevodupomenilo»gla-vaIstre«.Prebivalcisorelikvijesv.Nazarijaobvarovali pred barbarskimi narodi, ki sopustošiliponašihkrajih.Vendarpajihnisomogliubranitipredtujci,kisobiliobenemtudikristjani.Leta1380soGenovčanime-stoopleniliinrelikvijesv.NazarijaodneslivGenovo.Šeleleta1422jekoprskiškofJere-mijaPoladosegel,dasojihvrnili.Shranjenisovmarmornatemsarkofaguzaškofovimsedežem.Nanjemjevlatinščininapisano:»Todomovinoohranjajinvodi,svetiNaza-rij,kiveljašzaočetainvaruhaJustinovegamesta.«

sv. nazarij, zavetnik mesta Koper

18

Sodobni kristjani danes težko razume-momučenceinnjihovoljubezendoBoga,ki jebilamočnejšaodsmrti.Živimovob-dobju,konamnihčeneprepovedujeverevBoga,kijenašOčeinStvarnik.Živimovobdobju,kivsakemučlovekudopušča,dasvobodno izbira svojo usmeritev. Živimov obdobju, ki nobene vrednote ne piše zvelikozačetnico.Živimovčasu,ko jesvetpostalenasamavas.Poznamoživljenjeintrpljenje ljudi na vseh celinah. Poznamovsenesreče,kisezgodijokjerkoliposvetu.Živimovčasu,koslišimotolikoinformacij,dasenastrpljenjealisrečasoljudinadru-gemkoncusvetapremalodotakneta.ZatosetakotežkovživimovveličinoMarijinegamaterinstva, težko se vživimo v življenjesvetnikov in pogum mučencev. Eden ta-kšnihmučencev,kijepotrdilsvojoveroinljubezendoBoga,jetudisv.Maver,kibedinadmestomIzolainnjenimiprebivalci.

Izola je tretje mesto, ki je tesno pove-zanosStrunjanominstrunjanskocerkvijoMarijinegaprikazanja.CerkevvIzolijepo-svečenasv.Mavru,kigoduje21.novembra.Vsak obiskovalec naših primorskih mestpoznatocerkev,kistojinanajvišjitočkime-sta.Sv.MaverjebilškofvPoreču,kisoganapotivRimujeliingausmrtiliokolileta200.Sv.Maverjeupodobljennamozaikuvapsidiporeškebazilike,kijojezgradilnje-govnaslednikEvfrazij.

Kajsomislilimučitelji,kisopobijalikri-stjane?Alisobiliprepričani,dabodospo-bojemkristjanovubilitudikrščanskovero?Čebibilokrščanstvolenekaideologija,nebi preživelo preganjanj in zatiranja skozivsa ta stoletja. Če bi bila Cerkev človeškodelo,bisprvimimučenciprenehalaobsta-jati.TakopajeCerkevKristusovodelo,Bož-ja stvaritev, nad katero bedi Sveti Duh, joohranjainvaruje.

Izolaničastijosv.Mavrainnjemusopo-

svetili svojo cerkev v spomin na čudež, kigajetasvetnikstorilleta1380.23.oktobra1380 je pred Izolo priplulo genovsko lad-jevje.Genovčanisonapadaliistrskamestain jih ropali. Legenda pripoveduje, da sosenemočnimeščanizateklikmolitvivžu-pnijskocerkev.Takrat jih jerešilsv.Maver.Belgolobjescerkvepoletelnadgenovskoladjevje, ki zaradi čudežnega meglenegaoblaka,skaterimjesv.MaverpokrilIzolo,nivideloobale.Genovčanisoslediligolobu,vedoč,datepticeneletijodalečodobale.Golobjihjeodpeljaldalečnaodprtomor-jeinsevrnilnacerkev. Izkljunajeizpustiloljčnovejicovznakmiruinvarnosti.Vza-hvalozatačudežsoIzolanicerkevposvetilisv.Mavru.

Iztegačasajetudiizolskigrb,kiimanamodripodlagibelegagolobazoljčnoveji-covkljunčku.Golobjebilsvetapticaževpredkrščanskidobi.Pripadasimbolombo-govljubezni.Tasimbolpomeniusklajenostinlepoto,nežnost,nedolžnostinzvestobo.Golob – kot velja za vse ptice – pomenisvobodo.PriNoetujegolobzoljčnovejicoposlanec miru. Ob Jezusovem krstu pa jebilgolobnosilecbožjegaveselja.Golobo-vanežnaskrbzagnezdonasnagovarja,najbovsakažupnija invsakoromarskosredi-ščekraj,vkateremsedobropočutimokotgolobivgnezdu.

sv. maver bedi nad izolo

19

Vzačetkujunijagodujesv.Erazem,za-vetnikmornarjev,vrvarjev,tkalcev…Zave-tnikvsehtistihpoklicev,kisotesnopove-zanizladjedelništvominplovbo.Zatoimatuditasvetnikpomembnomestomedlju-dmi,kisoodvisniodmorja,darov,kijimjihdaje,inrazmer,kivladajonanjem.

Erazmovokrščanskoimepomeniljube-znivegačloveka.Tudizatojesv.Erazemšedanespriljubljen insestaršivednopogo-steje odločajo, da svojega otroka imenu-jejo po tem starodavnem svetniku. Zgo-dovinapove,dajebilErazemškofvmestuFormia, ki leži severno od Neaplja. V temmestujesv.Erazemumrlmučeniškesmrti2.junijaleta303.PapežGregorVelikipravi,da»teloblaženegamučencapočivavFor-mijskicerkvi«.VpotrditevopriljubljenostitegasvetnikaporočapapežGregorodvehsamostanih, ki imata cerkvi posvečenitemusvetniku:prvi jevNeaplju,drugipavKumah.

Leta 842 so Arabci zavzeli Formio. ObsvojihosvajanjihsoArabciuničevalikrščan-ske cerkve in relikvije svetnikov. Relikvijesv.Erazmasoprednjimiuspelirešiti injihprenestivmestoGaeto,kjersogarazgla-silizasvojegazaščitnika.NovostolnicosoposvetiliMariji insv.Erazmuvčast.Vsre-dnjemvekusosv.Erazmauvrstilimedšti-rinajst»pomočnikovvsili«.Biljepriljubljenzavetnikmornarjevinpriprošnjikprotina-lezljivimboleznim.Podnjegovovarstvosose zatekali zlasti ob nevarnosti kuge, ki jezdesetkalaštevilnamesta.

Legendapravionjem,dajebildomavsirskiAntiohiji.Biljetudiškofvtemmestu,kose jepodDioklecijanomzačeloprega-njanjekristjanov.NajprejsejeErazemuma-knilvskritovotlinogoreLibanon.Povrnitvivmestosogazgrabili,vrgliv ječo ingazmučenjem silili k odpadu. Škof Erazem jevsejunaškoprestalinpričalzaKristusa.Pri-

šeljenazajvječo,odkoderjebilčudežnorešen.ČezčassejepojavilvSirmiju(Srem-skaMitrovica)intuspreobrnilmnožicopo-ganov.Spetsogazajeliinmučili,vendarganisousmrtili.NadangelMihaelgajeznovarešilječeinprivedelvFormio,kjerjemirnoumrl.

ZanimivajetudilegendaoErazmovempotovanjuvFormijo.Medtempotovanjempomorju jenastalmočanvihar,ki jegro-zil,daseladjapotopi.Kosožemislili,dajeprišlazadnjaura, jeErazemrazširilrokeinglasnomolilkBogu.Vtrenutkusejemorjeumiriloinladjajevarnopriplulanacilj.

V legendi je komaj kaj zgodovinske-ga. Hoče pa pokazati, kako je bil Erazempovezanznebeškimimočmi.Mornarji ro-manskih dežel so Erazma kot svojega ne-beškegazavetnikaupodabljalizvitlom,nakaterem so navite vrvi na sidro. Na celiniso te vrvi razlagali kot črevesje in menili,da so mu s sidrom iztrgali drobovje iz te-lesa. Zato je postal zaščitnik strugarjev, kidelajovitle, inpriprošnjik ob raznovrstnihbolečinahvčrevesju.Kersogavlibanonskivotliniobiskovaledivježivali,sosemupri-poročalitudizavarstvoprotiživinskikugi.

sv. erazem

20

Poleg sv. Erazma je znan pomočnik vstiski, ki lahko doleti mornarje na morju,tudisv.Jošt.Vendarpasv.Joštni lezave-tnik mornarjev, pač pa tudi romarjev. VSloveniji je ta svetnik zelo priljubljen, kardokazujejoštevilnecerkve,kisojihvprete-klostipostavilinjemuvčast.Mogočetudizato,kerzaSlovencelahkomirnorečemo,dasmonarodromarjev.

Verni Judjesosevsajenkrat letnood-pravili na romanje v Jeruzalem, kjer so vtempljumolili inBogudarovalisvojedari-tve.Tosobiledaritvezahvale indaritvevspravo za grehe. Podobno lahko rečemotudizanas.VsakpoboženSlovenecsevsajenkrat letno odpravi na romanje. Obiščeenegaodštevilnihsvetihkrajevnašedeže-le,kjersepriporočiMateriBožjialisvetni-kom,dabivarovalinjega innjegovodru-žino. Včasih pa se Slovenci odpravimo nabožjopot,kinaspopeljetudivboljodda-ljenekraje.Danestonitežko,včasihpajebiltozahtevenpodvig.Romarjesonanji-hovihpotehspremljaleštevilnevremenskenevšečnosti in nevarnosti. Pogosto so seodpravljali na romanje tudi z ladjami. Kotromarji so se naši predniki priporočali sv.Joštu,zavetnikuromarjev.

Nažalostoživljenjusv. Joštaniznanovelikopodrobnosti.Sv.Joštsejerodiloko-li leta 620 v Bretaniji v Franciji. Ni se rodilpreprostim staršem kot mnogi svetniki,pačpavkraljevskidružini.NjegovočeJu-tel je bil bretanski vladar. Zato je bil Joštdeleženodličnevzgojeinizobrazbe.Moralbipostatiočetovnaslednik,ajesskupinoromarjev,namenjenihvRim,pobegniloddoma. Vojvoda v Poitiersu ga je zadržalinmuponudilslužbosvojegakaplana.Sv.Jošt je to ponudbo sprejel, vendar je na-stala težava, ker še ne bil posvečen v du-hovnika.Problempajebilrešen,kogajevduhovnikaposvetilškofvAmiensu.

Sedemletjeslužilkotvojvodovkaplan.Tojebilalepaslužba,vendarjebilsv.Joštnezadovoljen. Lagodno življenje vojvo-dovega kaplana ni bilo tisto, po čemer jehrepenel.Čepravnerad,mujevojvodananjegovoželjodovolil,dajeodšelvsamoto.Kotpuščavnikježivelinoznanjalponajra-zličnejšihkrajihvFranciji.Obenemnjego-vih samotarskih bivališč v severni Francijisejekasnejerazvilabenediktinskaopatija.

Protikoncuživljenjasemu je izpolnilaželja,dajeporomalvRim.Zatojesv.Joštredkoupodobljenkotduhovnik.Navadnogaupodabljajokotromarjaalipuščavnika.Pot jebiladolgaintežavna. Izčrpalagajetakomočno,dajekmalupovrnitvivFran-cijo umrl. Pokopali so ga v njegovi samo-stanski cerkvici, a so v času normanskihvpadov(leta903)njegoverelikvijeprepe-ljali v Winchester v Angliji. Kasneje so jihvrnilivFrancijo.

Sv.Joštpanilepriprošnjikmornarjevinromarjev,pačpatudipriprošnjikzazdravjedomačeživine.

sv. Jošt

21

Znane so nam Jezusove besede, ki jihnajdemo v evangelijih: »Prav tisto uro seje razveselil v Svetem Duhu in rekel: 'Sla-vim te, Oče, Gospod neba in zemlje, kersi to prikril modrim in razumnim, razodelpa otročičem. Da, Oče, kajti tako ti je bilovšeč.'« (Lk 10,21). Bog za svoje sodelavcein zaupnike že od nekdaj izbira preprosteljudi.KraljDavid jebilpastir,Mojzes jebilbegunec,Marijajebilapreprostodekle…Podobnojebilotudivprimerustrunjanskecerkve.

ČepravjebilacerkevMarijinegaimenanastrunjanskemhribuboljpodobnaruše-vinikotBožjemusvetišču in jevsekazalo,dabožalostnopropadla,jebilaBožjavoljadrugačna. Na večer pred praznikom Ma-rijinega vnebovzetja, 14. avgusta 1512, jeMarijastopilanaZemljo.KotnekočKristusvporušenicerkvisv.DamijanavAssisiju,kijeizbralpreprostegamladegamožaFran-čiška Bernardoneja, ki je popravil Njego-vocerkev, je tokratBožjaMati izbraladvapreprosta moža. Bila sta sicer preprosta,vendarvrednaMarijinegazaupanja.Pietrodi Zagabria in meščan iz Pirana, GiovanniGrandi, sta bila tisti večer v bližini cerkvekot čuvaja v vinogradih. Doživela sta ne-pozabno zgodbo svojega življenja, zaradikatere sta njuni imeni ostali zapisani sko-zi stoletja. Nekaj dni po tem neverjetnemdogodku sta pred piranskim županom inpiranskim župnikom pod prisego izpove-dala,karstavidelatistivečer.

Skupajstabilanaravnicinadvinogra-dom nekega Domenica Spandera. Blizucerkvestavidelanenavadenplamen.Misli-lasta,dabilahkobilkakšenpoljskitat,zatostasepribližalacerkvinaokrog10korakov.Pred vrati sta zagledala belo oblečenoženo, ki si je z roko podpirala glavo. Blizunjejeklečalbradatstarčekzgorečosvečo

vrokah.Ženasejeobrnilakstarčkuinre-kla:»Glej,kakojepodrtamojahiša!«Čuvajastaseprestrašilainzačelabežati.Medbe-gomstaopazila,dajuspremljasvetlobainiznjestazaslišalaglas:»Fanta,nebežita!«Obstalasta insevrnilanaprejšnjemesto.Tamjimajeistiglasrekel:»Recitažupniku,najzvsemimočmiposkrbizapopravilotecerkve,sicerboprišlatakastiska,dabogor-jePiranu!«Prikazen jenato izginila inobačuvajanistaničesarvečvidelaalislišala.

TapričevanjaježupnikBalsaminospo-ročil generalnemu vikarju v Kopru, ki jeukazal, naj se dogodek naznani piranske-mu ljudstvu pri slovesni maši, ljudstvo panajgreskupajzduhovščinovstrunjanskocerkev,kijojetrebatakojpopraviti.Slove-sna maša je bila 12. septembra, procesijapa19.septembra1512.Vnjejsobilipolegljudišepiranskižupnikzvsemisvetnimiinredovnimi duhovniki, vse bratovščine inpiranski župan s svetniki. V cerkvi je bilaslovesnamašavčastMatereBožje.CerkevsopoimenovaliSvetaMarijaodprikazanja(ital. Santa Maria della Visione) in določili,najsespominnačudežnidogodekobhajavsako leto na praznik Marijinega vnebov-zetja 15. avgusta. Da bi bilo za cerkev ve-dnodobroposkrbljeno,ježupnikBalsami-noustanovilbratovščinoPobožnazveza,kije zbirala sredstva za vzdrževanje cerkve.Župnikse jeobvezal,dabovsako letonaMarijinpraznikvStrunjanvodilprocesijointamdarovalslovesnosvetomašo.

gospod je izbral preproste, da bi jim zaupal svoj načrt

22

S svojimi križi za božjim križemromarji istrski gremo v Strunjan.Tamkaj je svet nebesom najbliže,kakor postavljen na božjo dlan.

Za nami so Kubed, Lopar in Podgorje,za nami Buzet, Koštabona, Grožnjan, za nami Rižana, Dragonja in morje, pred nami Marija in sveti njen hram.

Tako se glasi ena številnih romarskihpesmi. Okoliški prebivalci so cerkev Mari-jinegaprikazanjahitrosprejelizasvojero-marskosrediščeinzačelimnožičnoromatik njej. Zaradi mnogih uslišanih prošenj inštevilnihrešitevvstiski,kisosezgodilenaMarijinopriprošnjo,soprihajaliromarjiodblizuindaleč.Večinomapešalinavozovih.

Marija od prikazanja je postala pripro-šnjica številnih ljudi v stiski. K njej so se ssvojimi prošnjami zatekali tudi mornarjiin ribiči, ki so se odpravljali na plovbo naodprto morje. Leta 1600 so nad zalivompostavilimogočenkamnitkriž,ki jebilzamornarje znamenje, ki je kazalo, kje sto-jicerkevMarijinegaprikazanja.Zalivsešedanes imenuje Zaliv svetega Križa. Ko soladjeplulemimokriža,sozatrobileMarijivpozdrav,mornarjipasosepokrižaliinzaše-petalisvojeprošnje,dabisesrečnovrnili.Ustnoizročilopravi,dakrižpričaočudežu,kisejezgodilpredmnogimiletinadan15.avgusta.Takratnajbisevviharju,kijegro-zil ladjam v zalivu, na vrhu strunjanskegahribaprikazalaMarija.Morjesejevtrenut-kuumiriloinmornarjisobilirešeni.Vspo-minnadogodeksodomačinipostavilikriž,ljudjepapripovedujejo,dasookrognjegasledovikamnitihstopinjinsolza,kijihjeiz-jokalaMarija,dabirešilamornarje.

Takrižsejeleta1920,po320letih,po-drl. Dež, burja in vročina niso naklonjenistavbamindelučloveškihrok.Takojetudi

križpotrehstoletjihklonilpodtežočasainburje,kigajepodrla.Bratjefrančiškanisoleta1921naistemmestupostaviliševečjibetonskikriž,ki jenadaljevaldelostaregakamnitega križa. Tega je v preteklem letuzopetzamenjalkamnitkriž.

Toznamenjekrižajebilomnogimmor-narjemkažipot.Vlivalojimjeupanje,daja-lopoguminjimsporočalo,dajihMarijinapriprošnja spremlja na njihovih poteh poprostranihmorjihinoceanih.Našlipasosetuditakšni,kijimjebilotoznamenjekrižakamen spotike. Vsa leta komunističnegarežima,kojebilagonjaprotiCerkviinver-skimznamenjemzeloostra,jetakrižobstalkot hiša, ki ima svoje temelje postavljenenaskalo.

KosmoSlovencidobilisvojodržavoinse je začelo obdobje, ko ni nihče več jav-norušil inprepovedovalverskihznamenj,jeprišlodooskrunitvestrunjanskegakriža.Leta2002,tedendnipopraznikuGospodo-vegavstajenja,stasamooklicana»umetni-ka« to sveto znamenje zažgala. Razlog, kistaganavedla,jebil,dastahotelaposnetiumetniškefotografije.»Kvazi«umetnikani-stalepoškodovalamateriala,izkateregajebilkrižnarejen.Nanekinačinstapljunilavobrazsvojimprednikom,kisoimelitakrižzasvojeznamenje.Posmehnilastasemor-narjem,kijimjebilkrižskozistoletjasvetil-nikodrešitve.

Znamenje križa nad morjem

23

Letosmineva500let,odkarsejeMari-ja prikazala dvema preprostima možemainjimanaročila,danajsepopravicerkevvStrunjanu.Doklersozacerkevskrbelebe-nediktinke in pozneje benediktinci, se nibilobatizanjenousodo.Kojebilaprepu-ščena sama sebi oziroma skrbi neskrbnihljudi, ji je dvakrat grozilo, da bosta čas innaravaopravilasvoje.Kerjenatemmestuštevilna desetletja odmevalo petje psal-movinsoseštevilneBoguposvečenemo-litvedvigalevnebo,jetakrajposvečennaposebennačin.Svetikrajinikolineutone-jovvalovihčloveškepozabe.Ko jepostalčlovekpremaloskrbeninpozoren,jeBožjaMatiprevzelavlogoskrbnicezaBožjesve-tišče,kijebiloposvečenonjenemuimenu.

Cerkev jepostalapribežališčeprosečihinciljtistih,kisoseprišlizahvalitzapreje-temilosti.KerjevStrunjanprihajalovednoveč romarjev, je bilo za kaplana, ki je skr-belzaverskooskrboromarjev,prevečdela.MarijinosvetiščejepostalozavsoIstrokrajmiruinsožitjamedslovenskimi,hrvaškimiin italijanskimi verniki. Tako se je vednoboljkazalapotrebapostalnidušnopastir-skioskrbibožjepotiintudipoobnovitve-nihdelihvcerkvi.Mordasejezatotržaškiškof Frančišek Nagl leta 1907 odločil instrunjansko cerkev izročil v oskrbo in var-stvoFrančiškovihbratovfrančiškanov.TisoprišlivStrunjanjesenileta1907.Takojebilorešeno vprašanje oskrbe romarjev in skrbzarednovzdrževanjecerkve.

Boljše rešitve tržaški škof ne bi mogelnajti.Kojepovabilbratefrančiškane,jepo-vabilskrbnegospodarjeindobredelavce.Frančiškanisoedenodtrehredov,kiizvira-joizredaManjšihbratov.Njihovodelopricerkvi Marijinega prikazanja je v skladu zdelom,kiga jesv.FrančišekAsiškinajprejopravljal.Kojemolilinposkušalrazumeti,kakšnoživljenjskoposlanstvomujename-

nil dobri Oče, je ob vznožju svojega roj-stnegamestaAssisiodkrilnapolporušenocerkvico,kijebilaposvečenasv.Damijanu.Pokleknil je pred starim križem in prosilGospoda, naj mu odpre oči, da bo vedel,kajmujestoriti.»VzvišeniinveličastniBog,razsvetliteminemojegasrca.Dajmipravovero,trdnoupanje,popolnoljubezen,glo-boko ponižnost, razumnost in spoznanje…«TakratmujeKristusskrižaspregovorilzjasnimglasom:»Frančišek,pojdiinpopravimojocerkev,kisepodira!«Frančišekjebilmoždejanj.Takojjevstalinselotilpopra-vilacerkve.TakosomoralitudiFrančiškovibratje,kosoprišlivStrunjan,najprejzavi-hatirokaveinpopraviticerkev,kijekazalaznakedotrajanosti.

Počasisejebližalatudi400-letnicaMa-rijinega prikazanja. Zato so prosili Rim zadovoljenje,dabimilostnopodobokronali.Slovesnostkronanjajebilanavelikišmaren1912.PolegtegasonajelitudislikarjaGia-comadeSimonejaizTrsta,kijespomočjosvojihučencevpolepšalnotranjostcerkves svojimi poslikavami. Na sam praznik somilostnopodobozladjoprepeljalivPiranin s ploščadi pred cerkvijo z njo podeliliblagoslovPiranuinmorju.Natosejepodo-bapoistipotivrnilavStrunjan.

skrbniki božjega svetišča

24

O strunjanska Mati milaslavno kronana Gospa.

Vsa Primorska zate vnetapočasti Te iz srca.

V davnih časih si izbraladom ob morju tu pri nas;

si dobrotno pomagalaTebi zvestim vsaki čas.

Kar se tiče romanj in dogodkov v zve-zi s to cerkvijo, je iz preteklosti zelo maloali skoraj nič zapisanega. Marijino cerkevso od leta 1512 obiskovali številni romar-ji iz okoliških krajev, zlasti iz mesta Piran.MnogisoprihajalitudiizItalijeinHrvaške.Številoromarjevseješedodatnopovečaloposlovesnemobhajanju400-letniceMari-jinegaprikazanja.ČepravsovIstrišedrugecerkve,kisoposvečeneMariji,pastrunjan-ska po priljubljenosti prekaša vse ostale.ŠkofNaldinijevsvojemporočiluleta1770zapisal, da v pokrajini ni bolj obiskanegasvetišča.

Mnoge ohranjene knjige, v katere sevpisujejo romarji, jasno izpričujejo, kakoštevilnisoobiskovalciMarijinecerkve.Ne-kateripridejoizbližnjihmestinvasi.Drugipridejooddaleč,izsosednjihškofijintujihdržav.Nekateripridejokotturisti,kerjetaobmorskikrajobenemdopustniškikraj,kinajbolj oživi v poletnem času, v času do-pustov. Večinoma pa pridejo kot pobožniromarjiinromarke,kipredMarijoprinese-jo svoje prošnje. Nekateri prosijo za svojebližnje,drugizasvojeprijatelje intretjizasamesebe.Božjepotnacerkevjevbližnjiindaljniokolicizaslovelakotmilostnikrajta-kojpoletu1512.Ljudjesoseodzvalitako,da so začeli množično romati v Strunjan.Mnogi so prihajali, da bi Marijo prosili re-šitveizrazličnihstisk.Mnogipasoprihajalitudi,dabisezahvalilizauslišaneprošnje.

Strunjanska Mati Božja je mnogim poma-galavbolezni.Velikojihjerešilaobbrodo-lomih,kisojihdoživelinamorju.

Čeprav so bile med njimi velike poli-tičnerazlike,sobilivcerkvizbranikotkri-stjani,otrociBogaNajvišjega.Vsepolitičnerazlike so se tu razgubile. Zaradi velikegaštevilaromarjevsobratjefrančiškanizače-lirazmišljatiogradnjinovecerkve.Vendarjimjenačrteprekrižalaprvasvetovnavoj-na.Povojnisoserazmeremočnospreme-nile,sajjetadelprišelpodItalijo.Italijosonamreč države zmagovalke nagradile zanjeno sodelovanje na njihovi strani. Na-stopilojemočnoobdobjeitalijanizacije inzatiranjavsega,kar jevsajmalodišaloposlovenskemjezikualislovenskihobičajih.

Mnogi,kisoseprišliMarijizahvalitizauslišaneprošnje,sossebojprineslisimbo-lične darove v znamenje svoje hvaležno-sti. Takšne darove najdemo tudi v drugihromarskih cerkvah po svetu. Nekateri soprinesli srebrna srca, drugi pa iz voska iz-delane telesne organe, kadar so se hotelizahvaliti za ozdravljenje. Najbolj znane sovotivne podobe, ki so jih od poznega 18.stoletja darovali iz stisk rešeni mornarjiin drugi verniki v zahvalo za uslišanje. Nanjihsoupodobljenestiske,vkaterihsoseznašli,podtablopa jenakratkozapisanazgodbainletnica,kosejetozgodilo.

romarji so množično obiskovali milostni kraj

25

Pozdravljena, naša nebeška Kraljica!Pozdravljena, vzvišena naša Gospa!

Si nam priprošnjica, si nam pomočnica, si Mati dobrohotna, usmiljena vsa.

O ljuba Gospa, premile oči obrni na vse,ki prosijo te.

Po številu Mariji posvečenih cerkva vSloveniji lahko mirno trdimo, da smo Slo-vencivresniciMarijinnarod.NamajhnemkoščkuzemljejenepreglednošteviloMari-jinihcerkvainvelikojihjeobenemtudiro-marskih.Slovenskičlovekješelvzgodoviniskozištevilnepreizkušnje.PogostoniimelnobenegadrugegaizhodakotzaupanjevMarijinopriprošnjo.ZatoMarijiposvečenihvelikopesmi,ki somolitev inprošnjaMa-rijivbrezizhodnempoložaju.PravtakoseslovenskivernikizatekamokMateriBožjivprimerihnesrečinbolezni,kisevživljenjupripetijovsakemu.Kočlovekspozna,dajebrezmoči,instrokaodpove,severniSlove-neczatečekMariji.

O mnogih uslišanjih pričajo votivnipredmeti in votivne podobe po cerkvah.V strunjanski cerkvi hranijo številne votiv-nepodobevzakristiji.Preddrugosvetov-novojnosojihhranilivprvemnadstropjusamostana, kjer je bila stalna razstava za-obljubljenihpredmetov inpodob.Povoj-ni je bil samostan nacionaliziran in bratjefrančiškani so morali prostore izprazniti.Kernibilodrugegaprostora,sodarovanepodobeshranilinapodstrešjecerkve,kijebilneprimerenkrajzanje,vendardrugegaprostoranisoimeli.

Mornarji in ribiči, ki so jih darovali, sovajenihudihnaporovinvečkratsoseznašlivsmrtninevarnosti.Danessoladjeinbarkeizdelane iz sodobnih materialov, ki so ve-likomočnejši.Preddesetletji instoletji,kosobilaplovilanarejenasamoizlesa,sosenamorjepodalisamonajpogumnejši.Da-

nes kapitani ladij natančno vedo, kakšnobovreme,kakovisokivaloviinkakomočanveter.Čejetreba,seneurjulahkoizognejoaliprednjimpravočasnopobegnejo.Vse-gategavčasihnisovedeli.Vsakapotnaod-prtomorjejebilanepredvidljiva.Zatososemornarjipredodhodomnaodprtomorjepriporočali svojim zavetnikom, zlasti BožjiMateriMariji,sv.Basuinsv.Nikolaju.Sv.Ni-kolaj,kigapoznamokotdobrodelneža,kivsakoletoobdarujeotroke,jeobenemtudizavetnikpopotnikovinmorjeplovcev.Zatonjegovecerkvepogostonajdemoobplov-nihrekahinobmorju.Ljubljanskastolnicajeposvečenasv.Nikolaju.PorekiLjubljani-cisovčasihpluliinprevažalirazličnoblago.

Čaščenje sv. Basa je bilo med ribiči inmornarji močno zakoreninjeno. Njegovočaščenje se je od mesta Cupra MarittimaširilopojadranskiobaliprotiseverudoBe-netkinvIstro.Nanjspominjatudisloven-skokrajevnoimeŠempas.Strunjanskacer-kvicasv.Basajestalatikobobali,nedalečodvileTartini.Povojnisoleta1957cerkvi-coob»urejanjuokolice«porušili.Donjesovodilestopnice,kijihljudjeuporabljajošedanes.Lemalokdopave,dajezadnjasto-pnicavresniciprag,čezkateregasoljudjevstopalivcerkevsv.Basa.TakojeSlovenskoprimorjeizgubilošeenocerkev,kibilahkostalašedanes.

slovenci se priporočamo mariji in svetnikom

26

Težko breme za otrokata naš svet je poln sovraštva

vojn, bolezni, siromaštva.Kje je Tvoja blaga roka,

da luči nam podeli?

»ZBogomzačnivsakodelo,dabodo-bertekimelo.«Takoseglasiznanislovenskipregovor, po katerem so se naši prednikivednoravnali.VsakodeloalipotovanjesozačelizznamenjemkrižainpriporočanjemMateri Božji ali svetnikom. Zavedali so se,da je življenje nepredvidljivo in se lahkohitropripetinesreča.Vveri,daBožjapre-vidnost bdi nad njimi, so si upali zaoratiprvobrazdonapoljualistopitiprvikoraknapotovanju.Obvrnitvisosezahvaliliinvznamenjezahvalepogostoprineslikakšnopodobovbližnjoaliromarskocerkev.

PoSlovenijisoštevilnaznamenjainka-pelice,kisojihljudjepostavilipozaobljubi.Vojne, bolezni, nesreče ali naravne kata-strofesobilerazlog,dasoseljudjezatekalipopomočkMateriBožjialisvetnikom.Kočlovekuvidi,dasonjegovemočiinznanjeprikoncuingalahkovdoločenistiskirešisamošeBožjeposredovanje,takratseza-tečepoBožjopomoč.Takoljudjepogostoobljubijo, da bodo pozneje postavili zna-menjealikapelicovzahvalozarešitev.

Pogosto se ljudje zatečemo v varstvoinpopomoč,pritempanedelamonika-kršnihobljub.Pačpapoznejevznamenjehvaležnostiprinesemosimbolhvaležnosti,ki ga darujemo v cerkvi. Tako so po cer-kvahpogostoslikezzahvalamizauslišanoprošnjo,zaozdravljenjealirešitevizstiske.Mornarji in ribiči, vajeni hudih naporov invečkratvsmrtninevarnosti,sosepredod-hodomnaodprtomorje radizaobljubljalisvojim zavetnikom, zlasti Materi Božji, sv.Miklavžu,sv.Basu indrugimterobsrečnivrnitvidomovizpolnilizaobljubospodari-

tvijozahvalne podobe. Ljudjesoprinašalivotivne podobe v romarske cerkve in jihobešalivprezbiterijih,okrogoltarjev,vza-kristijah,podkorom,kjerjepačbilprostor.Zlikovnimzapisomdogodka,pomembne-gazaposameznika,sejeohraniltudispo-minnanj.

Votivne podobe so preprosta, prisrčnaslikarskadelanajvečkratspretnihindomi-šljijepolnihneznanihpodobarjev.Polnasovizualneneposrednostiinsočutjadoupri-zorjene nezgode. V najtežjih trenutkih sosenemočnimornarji,ribiči inpomorščaki,ujetimedrazbesnelim,penečimsemorjemingrmečim,bliskajočimnebom,kojebilanjihovausodavrokahponorelihnaravnihsil,zvsoverooprijeliposrednice–Marije.Tajebilakljubsvojinedosegljivinadnarav-nostivseenomatiinžena,kijihjevmislihzdružilaskopnim,domomindružino.Po-legtega,dasobilideležniMarijinemate-rinskepomoči, jim jeveravBožjopomočvlila tudinovihmoči,daso lahkovztrajalivbitkispremočnimnasprotnikom.Takosobilivelikokratsposobninarediti tudideja-nja, za katera so bili prepričani, da so ne-mogoča.

EnoizmedMarijinihdomovanjnavrhugriča, vidno z vseh strani in še posebej zmorja, je strunjanska cerkev Marijinegaprikazanja.Takokotvečinamajhnihcerkvaob morski obali stoji tudi ta na takšnemmestu,dasojomornarjilahkožeoddalečvideliobsvojemprihoduinseMarijizahva-ljevalizasrečnovrnitevdomov.

marija, priprošnjica v stiskah vseh vrst

27

Marija jeobprošnjahvstiskiposredo-vala neštetokrat. Neštetokrat je reševalaljudivsmrtnihnevarnostih.Nikolisiniza-tisnilaušesobiskreniprošnjiljudi,kisopri-šlidomejasvojihmoči.Nekajtehuslišanihprošenj je za vedno narisanih na votivnihpodobahvStrunjanu.Tepodobeživoraz-krivajo Marijino in Božjo skrb za človeka.Kažejonam,dajeMarijatistaskrbnamati,kinoč indanbedinadnami ter jevednopripravljenapriskočitinapomoč.

Tepodobesozgovornejšeodvsehbe-sed.Njihovaprepričljivostinmočnjihove-ga pričevanja so že desetletja nespreme-njene.Zatojeprav,dadobijotuditepodo-be svoje mesto v tem Marijinem mesecu.Da jih omenimo, se jih spomnimo in obpriložnostiogledamo.

Najstarejša ohranjena votivna podobaiz cerkve Marijinega prikazanja v StrnjanujeExvotoBartolaViezolijaizleta1787.Večjidel prikazuje podobo Marije, ki sedi, obačuvaja in klečečega meniha. Na desnemdelu slike pa je uprizorjen brodolom namorju.Štirjemornarjioziromaribičiplava-joodrazbitejadrnicekobali.Naspodnjemdeluslikepajezapisvitalijanščini:Exvotograziaricevuta.Izzaobljubezaprejetomi-lost.Večbesednipotrebnih,kerupodobi-tevsamadovoljpove.

Druga podoba je iz leta 1813. Mariji vzahvalo jo je prinesel Lorenzo Rosante.Slika prikazuje nesrečo na morju. Kot pri-poveduje legenda,se jeLorenzu,kojebilsprijateljivčolnunamorju,vrokisprožilapištola,kinasrečoninikogarogrozila.Nasliki je naslikana prestrašena druščina, kise v trenutku strela z dvignjenimi rokamizahvaljujestrunjanskiMariji,kijihjeobva-rovala,danibilnihčepoškodovan.Marijajenaslikananaoblakihinobnjejjeklečečimenih.Mož,kijeprineseltopodoboinsenatanačinzahvalilMariji,jenanajlepšina-

čindokazal,daMarijabedinadnamiinnasvaruje v vsakem trenutku. Ne čaka vednona našo molitev in prošnjo. Marija ve ževnaprej,dabomozašlivtežaveinjoprosili.

Tretjapodoba,kivisivMarijinicerkvivStrunjanu,jeizleta1823.Nanjejjezapisannatančendatum,kose jezgodilčudež,kije uprizorjen na podobi. Prikazuje trenu-tekreševanjaribičaoziromamornarja,kijepadelzbracere.Zelojasnosoupodobljenivisokipenečivalovi,trudmornarja,kisespremcastegujehkoleguvmorjuinborbadrugihdvehmornarjevnakrmi.Takojenapodobinazornoprikazano,kakonemočenječloveknamorju,kosesoočizmočjona-rave. Takrat je morju prepuščen na milostinnemilost.Velikozgodbpripoveduje,dasotudinajpogumnejšimoški,kisoprisega-lilenasvojomoč,vtakšnihtrenutkihzačelimolitiinprositiBožjegausmiljenja.Podsli-kopapiše,dajebilribič,kijepadelzladje,čudežnorešennapriprošnjoMatereBožjeizStrunjana.

To so najstarejše tri podobe, ki kažejonavero,kisojoimelitimožje,innaobču-tek hvaležnosti, da so po uslišani prošnjiizkazaliMarijihvaležnostindalinarisatitepodobe.

marija je posredovala

28

InBog jenaredil obok in ločilvode, kisobilepodobokom,odvodánadobokom.Zgodilo se je tako. Bog je obok imenovalnebo. In bil je večer in bilo je jutro, drugidan.Bogjerekel:»Vodepodnebomnajsezberejonaenkrajinprikaženajsekopno!«Zgodilosejetako.Bogjekopnoimenovalzemljo,zbranevodepajeimenovalmorje.Bogjevidel,dajedobro.(1Mz1,7-10)

Vsepodobe,kijihlahkonajdemovstru-njanskicerkvi,paneizražajolehvaležnostidarovalcev do Marije. Te podobe na svojnačinčastijovsemogočnegaBogainkaže-jonanjegovomoč.Bog,kijenašStvarnik,je obenem tudi stvarnik narave in njenihmoči.ZatojeBogedini,kitemočinaravelahko tudi obvlada. Ko se človek sreča ssilo,kijonosivsebinarava,invidi,kakojevresnicimajheninnebogljen,takratlahkozačutitudimočBoga.

Ljudjesmopogostoprepričani,dalah-kogospodarimoinupravljamozvsem,karnasobdaja.Vendarsmovednoznovaopo-zorjeni,datonitako.Neurja,kivtrenutkuuničijo,karječlovekgradildolgaleta.Suše,ki spremenijo zemljo v nerodoviten prah.Potresi, ki spreminjajo obličje našega pla-neta. Vse te sile nas opozarjajo, da nismogospodarji, pač pa nam je stvarstvo odBogazaupanovvarstvo.Človek je tisti,kinatopozablja,instvarstvosamojetisto,kigazatokaznujeinopominja.Takrat,kosesrečamozmočjonarave,palahkospozna-mo,kakosilna ješelemočBoga,ki jevseustvaril.

Podoba,kijojevzahvalodarovalkapi-tan Francesco sredi 19. stoletja, prikazujeenojamborni barkin s posadko. Posadkaseupiranasiljuvetrainvalovterseprose-čeozirakstrunjanskiMariji,kijenaslikanaskupajsklečečimmenihominobemastra-žarjema.Podslikopajenakratkozapisano,dasobilirešenipomilostnemposredova-

nju Božje Matere Marije. Ta podoba nampripoveduje,dasmolemajhniinneboglje-niterkljubsvojitakorazvitipametiodvisniodBogainnjegovegausmiljenja.

Tudi naslednja podoba nam prikazujemočrazbesnelihvalov inmočburje,kisopogosto družno prevračali barke in ladjena morju. Ta podoba prikazuje prevrnje-noenojamborno barkos številoposadko,kiseposkušarešitinaobalo.Penečivaloviokrogbarkeinpenečaseobalagovorijoohudem neurju z burjo, ki je prevrnila bar-ko.Čeječlovekkončalvpenečemsemorjuin je bil lahko še tako dober plavalec, muvseenonibilo rešitve.Valovisogavednoznovazalivaliinprejalislejmujezmanjka-lo moči v tem neenakovrednem boju. NaposredovanjestrunjanskeMarijesosebro-dolomciuspelirešiti.

To sta le dve podobi, ki ju omenjamo.Še nekaj drugih podob je, ki prikazujejouničevalno moč vetra in valov ter ljudi, kisobilirešeninapriprošnjostrunjanskeMa-rije, ki je pri Bogu posredovala za njihovaživljenja.

bogu v čast

29

Podobe,kisenahajajovstrunjanskicer-kvi, predstavljajo nesreče na morju, pota-pljajočeseladje,besnečemorjeinneurja,kisoujelaničhudegaslutečemornarje.Tepodobe pripovedujejo različne zgodbe,vsepaimajoenakcilj:zahvalitiseMariji.Tiljudje,kisoizkusilibližinosmrti,kisodose-glimeječlovekovihmočiinspoznalisvojomajhnost,tiljudjesosessvojimipodobamizahvaljevali Mariji za njeno posredovanje.Mogoče gleda kakšen obiskovalec na teslike neprizadeto, tudi s kančkom dvoma.Čebipredenjstopilčlovek,kijeprineseltopodobovcerkev,inmuopisal,kakovelikomilost je doživel na morju, bi obiskovaleczačelgledatipodobozdrugačnimiočmi.

Zarešenebrodolomcenibilonobenegadvoma,dajeMarijaresničnoposredovala.Tiljudjesobilivsakdannamorju.Vedelisokajje resnično življenje, kaj je pravo neurje.Tiljudjesodobrovedeli,dokodseganjihovamočinvkateremtrenutkusezačneMarijinočudežno posredovanje. Zato ni na mestu,dabidvomilioresničnostitehčudežev.Re-šeniribičiinmornarjinisodvomili,zatotudiminedvomimo.Rešenimožjesobilimojstrisvojegapoklica,kisopoznalimorje,zatoonjihovihpričevanjihnemoremodvomiti.

Oresničnostidogodkovinosebnemo-remo dvomiti tudi zaradi tega, ker so naštevilnihpodobahnarisaneladje,kijihlah-konajdemovarhivskihzapisih.Natanačinnamjepribližandelzgodovinetehplovil.

Votivna podoba mornarja GiuseppejaSaloja iz Pirana je iz leta 1861. Službovalje na avstrijski vojni parni ladji Radetzky.Ladjajezelonatančnonarisanainčrndimpuhti iz dimnika. V zgornjem levem kotuje narisana strunjanska milostna podoba,spodajpajeopisandogodek.Mornar,kijeprineseltopodobo,jepadelzladjevmorjeinbilčudežnorešenpoposredovanjustru-njanskeMarije.

Naslednja podoba je ex voto posadkeparnetrojambornicePoseidonizleta1889.TopodobosodarovaličlaniposadkeladjePoseidon,kisonamorjudoživeliciklon.Napodobiseobladijskitrupzaletavajovisokipenečisevalovi,nakaterejeznebaposijalsvetelsij.Vlevemkotuzgorajsoserazprličrnioblakiinprikazalasejespokojnastru-njanskaMarijastremimožmi,skaterimijenavadnoupodobljena.

Na eni od podob je upodobljena bra-ceraEuropa.Podobajeizleta1904.Brodo-lom,kisogadoživelilastnikindvamornar-ja,jeizrednoleponaslikan.Natančnojena-risano,kakosejeposadkapotapljalainbilarešena. Kot na mnogih podobah, je tudinatejrazločnonarisanapokrajinazvsemipodrobnostmi.Natanačinjedogodekpo-stavljenvkonkretnookoljeinvemo,kjesejezgodil.NatejpodobijenaslikanadolinaFiese s stavbami nekdanje opekarne, vidisecerkvenikomplekscerkvesv.JurijavPi-ranuzzvonikom,krstilnicoinpodpornimizidovi. Marija je na tej podobi naslikanastoje,vbelemoblačiluinzzlatoavreolo.

mariji v zahvalo

30

Ko je Jezushodilpozemlji inoznanjalevangelij svojim rojakom, se ni ustavilsamopribesedah,pačpajesvojnaukpo-trjeval s čudeži. Prav tako so tudi aposto-li, ko so nadaljevali z njegovim delom pobinkoštnem prazniku, besede potrjevali sčudeži,kijihjeBogstorilnanjihovopripro-šnjo.Enakoveljazasvetnike,kisoživeliinpričevalimedljudmi.

Čudežipanisolestvarpreteklosti,pačpa se dogajajo tudi danes, vprašanje jele, ali jih vidimo. Vse strunjanske podobeupodabljajo čudeže, ki so se zgodili. Nisosezgodili izbranim,premožnimali izobra-ženim ljudem. Zgodili so se preprostimribičeminmornarjem.SajsiBogneizbirabogatihinpametnih,pačpapreprostelju-di,kipričujejozanj.Darovalcitehpodobšedanes pričujejo, kako velike reči so se jimzgodile.Pričujejoočudežu,kisogadožive-linasvojikožiinjenjihovoverovvsemo-gočnegaBogadodatnoutrdil.

Tepodobesoprinesliindarovalicerkvitudinamvpričevanje, da ne bidvomili oBožji previdnosti, pač pa se zatekali podMarijino varstvo, kadar je potrebno. KrajiMarijinegaprikazanjapotrjujejo,dajeMa-rijatista,kitoželiinpričakujenašeprošnje.Nepozabimopa,dabomoimelipraviod-nos do Marije le, če jo bomo častili vsakdan.Neprosimoinnemolimoletakrat,kopričakujemo, da bo uslišala našo prošnjo.Častimoinmolimojovsakdaninsejiza-hvaljujemo,kerbedinadnami.

Tudirešenimornarjisosetegazavedaliin se izročali v Marijino varstvo vedno, koso se odpravili na plovbo. Zato so posta-vljali cerkvice in znamenja na krajih, ki sobilividnizmorja.Tosobilinjihovi»nebeškisvetilniki«,kisojihusmerjaliinjimsporoča-li,kjeinkakobodovarnopluli.Tosoizkusilituditrijebrodolomci,kisoleta1889prine-slivMarijinocerkevpodobo,skaterosose

hoteliMateriBožjizahvalitizarešitev.Plulisona jadrnici–parniku,kise je imenovalCesare.Doživelisobrodolominjadrnica–parniksejepotopila.Vsitriječlaniposadkeso se pri tem srečno rešili in priplavali doobale.

Resdasobilevsetepodobeprinesenepred desetletji. Čudeži se dogajajo vsakdan.Naenizadnjihpodob,kijeizleta1926,je upodobljena posadka, ki se v močnemneurjuborizasvoježivljenje.Nadnuslikejenapisano,dajihjesredimorjapresene-tiloneurje.Smrt jim jebilavednobliže innisovečvidelimožnosti,dabiserešili.Kosogledaligotovismrtivoči,sosezmolitvi-joinprošnjozateklikstrunjanskiMariji,kijihječudežnorešilagotovesmrti.

To je le nekaj podob, ki izražajo vero,hvaležnosti, zaupanje in ljubezen rešenihdonebeškeMatere.Kdove,kolikodogod-kovbišemoralobitiupodobljenih,paniso.Kdo ve koliko dogodkov se je zgodilo, panažalostnisoupodobljeni,dabinamskozidesetletjainstoletjagovorilioveličiniBož-jeljubezniinprevidnosti,kibedinadnami.

nam v pričevanje

31

500 let mineva od takrat, ko je Marijaogovorila oba stražarja. 500 let mineva odtakrat,kojetaneznaniinnepomembniko-ščekslovenskeobalepostalkrajmilosti.Bogvedno izbira preproste in nepomembnekrajeter ljudi,daponjihdelisvojemilosti.VzačetkujeBogizbralnepoznanoinskro-mno dekle, da je postala mati njegovegaSina, ki je prihajal na svet. Postala je matiMesiju,kisogaJudjepričakovaliskozisto-letja.Kdobisimislil,daboBogposlalsvo-jegasinatakoneopazno.Kdobisimislil,dabozadružinosvojemusinuizbralpreprosteljudi.Očitnososamopreprostiljudjedovoljodprti,dadopustijoBogu,dasmevstopitivnjihovoživljenje.Tosoljudje,kislišijoBoga,kijihprosi,daznjimsodelujejo.

DobrihtisočletpoznejejeBogzopetiz-biralinizbralmajhnoinnepomembnome-stovitalijanskiUmbriji.Invtemmestumla-degamoža,kijebildovoljpreprostinodprt,dajeslišalBoga,kigajepotrebovalinželelznjimsodelovati.Sv.FrančišekAsiški jebiltisti, ki je evangelij potegnil iz prahu in gapredstavilljudemvpravipodobi.Pritemniuporabljalučenihbesed,velikihvsotdenar-jainvplivnihzvez.Sv.Frančišekjetostorilnapreprostiniskrennačin,kijeizražalglobokoobčutenjeinljubezendovsega,karjeBožje.

Nekaj stoletij pozneje je Bog zopet iz-biral.Izbiraljekraj,kibipostalvirnjegovihmilosti.Lahkobiizbralkateroglavnihmestinvplivneljudi.Vendarjeizbraldelsloven-skeobale indvapreprostastražarja.NjimasejeprikazalaMarijainjimanaročila,danje-no sporočilo posredujeta ostalim. Izpolnilastasvojonalogo in na zemlji je nastalnovizvir Božjih milosti in usmiljenja. V teh 500letihjetamilostnikrajobiskalotisočeinti-sočeromarjev.Marijajeprisluhnilaštevilnimprošnjam, zahvalam in molitvam, ki so jihromarjiprineslisseboj,vsvojihsrcih,dasojihpoložilinaoltar,prednebeškoMater.

Številni,kisoseprišliMarijizahvalit,soprinesli s seboj darila, predmete, ki bodoostali v cerkvi in se v njihovem imenu šestoletja zahvaljevali za uslišanje in vsemobiskovalcemsporočaliomogočnihčude-žih,kisosezgodilinaMarijinopriprošnjo.Zato, ker je Marija uslišala toliko gorečihprošenj,siupamotudimiprositi.Kerima-mopričevanjatolikihljudi,kisobiliusliša-ni,tudimidanesprihajamokMarijizvero,današeprošnjenebodonaletelenagluhaušesa.Kdoobvsemtemnebiveroval?Kdogrelahkoneprizadetomimovsehtehspo-minov?

Skozi čas je nastala molitev, ki izražaprošnje, ki jih ljudje najpogosteje polaga-monaoltarpredstrunjanskoMarijo:

O preblažena Devica prikazanja,

radodarna delivka vseh milosti,

polni zaupanja se zatekamo k tvoji mogočni

priprošnji,

zaupajoč v tvojo pomoč.

Izprosi nam, o Mati, milost,

da Boga vedno bolj spoznavamo,

ga ljubimo in mu služimo;

da krščansko živimo in se tako zveličamo.

Izprosi nam tistih milosti in darov,

za katere veš, da so nam koristni

za zemeljsko in večno življenje.

Varuj, o preblažena Devica naše otroke;

rešuj mornarje,

stoj ob strani našim dragim, ki so daleč od nas;

spreobrni grešnike,

reši trpljenja duše naših rajnih,

vodi v nebesa vse verne

in jih vselej blagoslavljaj. Amen.

500 let mineva od takrat

Kazalo

1 Marija,našaMati2 SlovencičastimoMarijožestoletja3 PreskušaniSlovencivIstri4 TrpelisotudiItalijani5 Sv.Benedikt,zavetnikEvrope6 Sv.Bas,priprošnjikmornarjev7 Sv.Nikolaj,svetnikdobrote8 CerkvicaMarijinegaimenavStrunjanu9 MestoPiran,botercerkvicevStrunjanu10 Sv.Jurij,zavetnikmestaPiran11 Cerkevsv.RokavPiranu12 CerkevMarijeZdravja13 Piran,mestocerkva14 Sv.FrančišekAsiški15 Sv.FrančišekAsiškivPiranu16 KoperinMarijaVnebovzeta17 Sv.Nazarij,zavetnikmestaKoper18 Sv.MaverbedinadIzolo19 Sv.Erazem20 Sv.Jošt21 Gospodjeizbralpreproste,dabijimzaupalsvojnačrt22 Znamenjekrižanadmorjem23 SkrbnikiBožjegasvetišča24 Romarjisomnožičnoobiskovalimilostnikraj25 SlovencisepriporočamoMarijiinsvetnikom26 Marija,priprošnjicavstiskahvsehvrst27 Marijajeposredovala28 Boguvčast29 Marijivzahvalo30 Namvpričevanje31 500letminevaodtakrat