3/2008

Izdaja Krščanska adventistična cerkev Živo upanje, Primčeva 1, 2000 Maribor Uredništvo Luka Erceg, Jani Grubelnik, Dalila Šaban Posel, Andrej Zelenko Lektura Jasmina Kodrič Oblikovanje Svetilka d.o.o., Tomaž Plečko Kontakt www.zivoupanje.org, scepec.soli@gmail.com

Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod.((Luka 2,11)

Tako kot so takrat pričakovali njegov prihod, tudi danes pričakujemo njegov drugi prihod. Obljubil nam je namreč, da bo spet prišel in nas vzel k sebi in da bomo za vedno z njim. Napovedani znaki so danes več kot očitni. Gospodarska nestabilnost, naravne katastrofe, bolezni itd. Svet ječi pod bremenom vseh mogočih in zelo intenzivnih tegob. Slehernik hrepeni, da bi njegovo življenje bilo prežeto s srečo, mirom in ljubeznijo. Najboljša vest pa je, da je temu koprnenju mogoče zadostiti vsaj v neki meri že tukaj in zdaj. Seveda! Le s pričakovanjem in radostenjem njegovega prihoda, ko se bodo izpolnili vsi upi našega utrujenega in pravičnosti žejnega srca.

Praznični dnevi so lahko priložnost, da pretehtamo svoje dosedanje življenje in ga ponovno umerimo s tem, kar resnično nekaj šteje. In ne šteje le “nekaj”, temveč vse. Preživimo torej tudi te posebne dni – dobro. V njem.

Naj vam bodo uvodne svetopisemske besede vodilo pri prebiranju te številke, namenjeni spominu na rojstvo našega Odrešenika.

Ščepec soli vam želiveliko sreče in zdravjav novem letu 2009.

�

Dete iz Betlehema je bilo podobno vsem drugim otrokom. V primerjavi z drugimi otroki je imelo celo

manj možnosti preživetja in zelo skromne življenjske razmere, da bi lahko v življenju doseglo kaj posebnega. Pa vendar so angeli v svoji prvi božični pesmi opisali to dete popolnoma drugače. Oznanili so pastirjem, da je ta nebogljenček »Zveličar – Kristus – Gospod« (Luka 2,11).Prepevali so, da je Zveličar, da bo on odrešil »svoje ljudstvo njihovih grehov«

(Matej 1,21). To dete je bilo torej potomec žene, čigar prihod je Bog obljubil v Edenskem vrtu, dogodek, kateremu bo nekoč sledil zlom kačine glave (1. Mojzesova 3,15).Angeli so peli, da je novorojenček Kristus. Ime Kristus je grški izraz, ki pomeni »maziljenec«; hebrejski izraz je »mesija«. Betlehemski fantič je bil mesija, o katerem so pisali preroki (Janez 41,45).V nebeški pesmi so angeli peli, da je ravno to dete Gospodar. Po Svetem pismu,

KdojebilodeteizBetlehema

uredil: Lawrence Maxwell

Kolo življenja I Kdo je bilo dete iz Betlehema

�

kakršno so poznali pastirji, to je Stara zaveza, je bil Gospod Izraelov Bog; veliki Jaz sem, ki se je prečudovito pokazal Mojzesu kot goreči grm; Jahve, Bog, ki je v začetku ustvaril človeka (Izaija 43,11; 2. Mojzesova 3,14; 1. Mojzesova 2,7).Dete iz Betlehema pravzaprav ni bilo navadno dete. Bilo je Bog na zemlji!Ko je deček zrasel, je bil Bog, ki se je z otroki iz soseske igral skrivalnice in druge igre. Kot mladenič je bil Bog, ki je očimu Jožefu pomagal v mizarski delavnici in materi Mariji v kuhinji. Bog je pogosto moral pomivati posodo, čistiti tla ali odnesti smeti.Jezus Kristus je začel svojo javno službo kot Bog, ko se je udeležil svatbe v Galilejski Kani. Tako je pomagal mladoporočencema iskrivih pogledov uresničiti sanje (Janez 2,1-11).Neke zvezdnate noči je bil Bog, ki je boječemu bogoslovcu Nikodemu razlagal skrivnosti zveličanja tako preprosto, da bi jih lahko razumel vsak otrok (Janez 3,1-17).Jezus je bil Bog, ki je na Genezareškem jezeru dvakrat ustavil sile vetra in nevihte, da bi zaščitil svoje prestrašene prijatelje (Matej 8,23-26; Janez 6,18-20).Nekega sobotnega popoldneva se je napotil k zdravilišču ob ribniku Betezda. Bil je Bog, ki se je potrudil, da bi opogumil grešnika in mu dal gotovost o zveličanju, zatem pa ga je ozdravil bolezni (Janez 5,1-16).On je bil Bog, ki je stal ob sveže izklesanem grobu v Betaniji z užaloščenima sestrama Marijo in Marto in sočustvoval z njima, ko sta žalovali po svojem bratu. Jezus je bil Bog, ki je pokojnega Lazarja poklical nazaj v življenje in tako odstranil tudi najmanjšo negotovost in dvom o prihodnjem

vstajenju. Tako je prinesel veselje in upanje tja, kjer sta pred tem vladal le tema in obup (Janez 11,1-26).Na cvetno nedeljo je bil On tisti Bog, ki je jokal, ker ga njegov narod ni hotel sprejeti. Gledal je na Jeruzalem in se razjokal nad njim: »Ko bi tudi ti spoznal vsaj v ta svoj dan, kaj je za tvoj mir!« (Luka 19,42) Ljudje so se upirali zveličanju, čas pa se je iztekal.Betlehemsko dete je bilo v četrtek zvečer istega tedna Bog, ki je molil v Getsemaniju. Z njegovega čela je v smrtnem boju tekel krvav znoj – za naše grehe. V petek popoldne pa je bil Bog na križu, ki je molil: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« (Matej 27,46) Bog, pozabljen od Boga?! Kdo lahko razume takšno skrivnost? Koliko je moral Bog pretrpeti za nas?V nedeljo zjutraj na dan vstajenja je bil Bog, ki je zmagoslavno stopil iz groba in za večno strgal verige greha in smrti. Štirideset dni pozneje je bil Bog, ki je na Oljski gori neposredno pred vnebovzetjem svojim zmedenim učencem obljubil, da bo spet prišel.Kmalu ga bomo zopet videli! Ne več spečega v jaslih v skromnem hlevu.Betlehemsko Dete bo takrat prišlo kot Kralj kraljev in kot Gospodar gospodarjev. Zmagoslavno se bo prikazal na nebu v vsej svoji veličastni moči in slavi. Takrat ne bo prišel, da bi živel z nami naše življenje, temveč nas bo vzel s seboj, da bomo tudi mi živeli življenje, kakršno živi On.Dete iz Betlehema – Zveličar, Jezus Kristus in Gospod. Hvala Bogu, ker je bilo to Dete več, kakor je bilo videti navzven. Ali sedaj, ko se izteka enajsta ura zgodovine naše stare zemlje in hiti k svojemu koncu, ne želite biti tudi vi prepričani, da je On vaš osebni Zveličar, Kristus in Gospodar?

Kolo življenja I Kdo je bilo dete iz Betlehema

�

Tomaž se je odpravljal gledat film What the bleep? V tistem trenutku je zazvonil telefon. Klical ga je dober

prijatelj Marko in ga vprašal po bratu. Ker z njim že leto dni ni imel stika, mu je Tomaž odgovoril, da je v tujini, hkrati pa ga prosil, naj ga pokliče, če bi kaj izvedel o njem.

Nato je razmišljal o svoji družini. Doživeli so veliko tragedijo. Pred tremi leti je umrla njegova mama. Njena smrt je zaznamovala vso družino. Odnosi med očetom in bratom, ki so bili že prej skrhani, so bili zdaj še bolj načeti. Mama se je, ko je bila še živa, trudila, da bi se ti odnosi uredili. A ji ni uspelo. Najbrž je zato, ker je ob tem trpela in se obtoževala,

Na štiri oči I Novo rojstvo

Novorojstvo

tudi zbolela in naposled umrla. Ne, izguba mame ni nikdar nekaj lahkega. Prizadetost in žalost v srcu je očeta in brata spravljala v obup. Lotila se ju je depresija.

Ko je razmišljal o vsem tem, ga je zaskrbelo za brata. Kasneje mu je teta povedala, da je brat v psihiatrični bolnišnici v tujini.

Zdaj ga je postalo strah prav do kosti. On, oče in prijatelj Marko so takoj stopili v akcijo. Poizvedovali so za slehernim podatkom in čakali na priložnost, kdaj ga bosta lahko z Markom obiskala. Molil je k Bogu in ga prosil, da bi uslišal njegovo prošnjo. Nekoliko pozneje sta mu odšla pomagat. Po dolgem času sta se srečala. Vabil ga je domov, da bi mu lažje pomagali, a ga je zavrnil. Bil je zelo razočaran. Še naprej je molil in čakal na uslišano molitev.

Njegova prošnja je bila uslišana v avgustu. Brat se je po vseh padcih in stiskah vrnil domov. Sprejel je pomoč in se kasneje tudi pobotal z očetom. Danes se po zaslugi Božje moči pogovarjata, družita in razumeta. Zaradi Božje ljubezni v njegovi družini ni več depresije, ampak v njihov srcih živi Jezus, Odrešenik sveta.

� Novo obzorje I Brez besed

Tudi zime niso več to, kar so bile. Starejši se redko katere spominjajo brez snega. Mlajši ravno obratno,

redko katera se začne in konča z belim oblačilom. O krivcu ni več dvoma. Ob svoji neodgovornosti ostajamo brez besed. Največjo odgovornost seveda nosijo vodilni državniki, ki že pred desetletji niso hoteli prisluhniti glasnim opozorilom ekologov.

Podobno je s praznikom, ki ga praznujemo v decembru in je nekako najlepši ob zaključku leta, ki se izteka. Spominjamo se rojstva Jezusa Kristusa. Ljudje v tistem času niso bili nič bolj odgovorni kakor današnji. Izraelci so bili »poklicani« in izbrani od Boga: Kristus bo prišel na svet iz njihovega ljudstva. Po prerokih so dobili veliko opozoril, ki so jih v sinagogah brali vsako soboto. Odkrita sta jim bila najmanj kraj in okviren čas njegovega prihoda.

Bili so narod, na katerem je slonela odgovornost, da pripravljen pričaka Jezusovo rojstvo. Pa so ga? Lukov evangelij nam sporoča, da so ga v domovini pričakali »samo« pastirji. »Danes se vam je v Davidovem mestu [Betlehem] rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod. To vam bo v znamenje: ‘Našli boste dete, povito in položeno v jasli.’« (Luka 2,11-12)

Angelove besede »Našli boste dete, položeno v jasli« v sebi skrivajo odgovor na vprašanje, ali so ga tedanji Izraelci pričakovali. Če se je Jezus namreč rodil v

jaslih, ga Izraelci zagotovo niso pričakovali. Ko bi bil Jezus navaden otrok, bi to lahko nekako še razumeli. Vendar Kristus ni bil samo še en otrok, Kristus je v vsem enak Bogu Očetu. Jezus se je s tem, ko je prevzel nase človeško naravo, močno ponižal.

Prestol, od koder se upravlja z vesoljem, je zamenjal z jaslimi. Slavo s plenicami in nebeško družbo z družbo živali, ki so v jaslih mukale in meketale ob njegovem rojstvu. Toda Jezus ni nebogljen otrok iz jasli. Ni »Jezušček«, kot se v tem prazničnem času pogosto sliši. On je Kralj, ki se je ponižal, da bi lahko ponižanemu človeštvu vrnil dostojanstvo. Odločil se je, da prehodi pot »grešnega človeka« in ga vrne k Očetu.

Zato so jaslice samo trenutek, točka, ki je samo točkica na daljši poti, Božje zamisli za našo rešitev. Jasli so samo moment, nad katerim se moramo začuditi in vzdihniti od osuplosti, ko globlje spoznamo njihov pomen. Nikakor pa pri njih ne smemo ostati. Jezusa moramo spremljati naprej v njegovih zrelih letih in vse do križa. In potem na križ v simbolnem pomenu. Z njim moramo prehoditi življenje. V veri se nato vzpeti v nebesa in ga pričakovati. Obljubil je namreč, da se bo vrnil. Ne enkrat in še manj enkrat na leto.

Tako ravnaje in z iskrenim srcem, bomo ostali brez besed. Za to smo odgovorni sami. Ne dovolimo si, da bomo ob srečanju z njim ostali brez besed.

Brezbesedavtor: Jani Grubelnik

�

Veseli december, kakor mu pravimo. Spomnim se pogleda skozi mokro vetrobransko steklo avtomobila.

Vidim brisalce, kako brišejo dežne kaplje namesto snežink, in množico luči. Težko razlikujem med lučmi avtomobilov, trgovskih centrov, okrašenih pročelij stavb in ulic. Vse je nekako romantično, lepše. Nepopisna gneča, kamor koli se obrneš. Skozi okna mestnih kavarn se že zarisujejo praznično razpoloženi ljudje, ki trkajo s kozarci žlahtnih vin, da bi proslavili zaključek »uspešnega« leta. Polni in tudi bolj prazni nakupovalni vozički. Papirnate vrečke iz butikov šelestijo na njim lasten način, ko se v gruči trejo med seboj. Roke so od vedno novih vrečk vse bolj utrujene in ljudje hitijo, da bi kupljeno blago strpali v svoje jeklene konjičke, nato pa brž do naslednje »postaje«. In frizerji. Polne roke dela imajo, ko ženskam in moškim urejajo pričeske. Saj je vendar konec leta, božič je pred vrati. Naposled je treba poslati še čestitke poslovnim partnerjem, kolegom in prijateljem. Vse skupaj je vendarle bolj romantično kakor sicer, le sneg še manjka. Upam, da ga letos dobimo kaj. Ker takrat bo božič res lep. Bolj malo jih ima to srečo, da za božični

Judežev poljub I Kamen na kamen

večer lahko sedejo skupaj z družino in se tako vsaj malo podružijo. Tako ob praznični mizi … Da, tako lahko rečemo, da je božič res popoln. Pa vendar ne nazadnje ostaja še vprašanje: Mar je smisel božiča samo v tem? Poučeni vedo, da datuma Jezusovega rojstva ne poznamo. Pa ta niti ni pomemben, Jezus je namreč enak Bogu Očetu. Pomembneje je, da si poleg vseh svojih opravil vzamemo čas za bistvo. Da si na koncu poslavljajočega se leta postavimo visoke in dobre cilje. Če katerih v starem letu nismo mogli uresničiti, jih preglejmo, na novo opredelimo in si jih zastavimo znova. In ob vseh obvezah, ki nam jih »naloži« predbožični čas, ne pozabimo na poglavitno stvar. Na tistega, zaradi katerega svet pravzaprav praznuje. To je tisti, zaradi katerega se je štetje zgodovine začelo na novo, tisti, zaradi katerega umeščamo dogodke v zgodovino pred njegovim rojstvom in po njem. Tisti, ki ni nikoli imel nikakršnega predsedniškega položaja, državne službe ali česa podobnega, pa je vendar bolj znan in opevan kakor vsi, ki so kadar koli zasedali pomembne stolčke. Kako mogočen je v resnici ta »tisti«. Jezus.

Kamennakamen,palača,darilonadarilopa»veseljevrača«

avtor: Jani Grubelnik

� Ščepec zdravja I Zimska depresija

Zima je čas, ko so dnevi krajši in je zato manj svetlobe. V tem času se pri nekaterih ljudeh, ki so občutljivi

za spremembo letnega časa, pojavlja t. i. zimska depresija. Depresija se prav tako lahko pojavlja vse leto pri ljudeh, ki so veliko v zaprtih prostorih brez dnevne svetlobe.

Znaki zimske depresije?Zimsko depresijo občutimo, ko se začnejo pojavljati utrujenost, zaspanost, brezvoljnost, pomanjkanje energije, povečana potreba po spanju in sladkarijah.Razlog za zimsko depresijo je pomanjkanje svetlobe v zimskih mesecih in običajno mine, ko se dnevi spet začnejo daljšati. Svetloba je dejavnik, ki vpliva na nastajanju hormona melatonina, ki vpliva na spanje človeka, njegova količina pa na izločanje hormona serotonina, ki vpliva na razpoloženje.

Kako preprečimo zimsko depresijo?V zimskem času je treba čim več časa preživeti na prostem. 30–45 minut blage telovadbe na prostem pripomore tudi k

boljšemu krvnemu pretoku v možganih, kar dokazano izboljša razpoloženje. Svetloba je edino učinkovito zdravilo, ki preprečuje zimsko depresijo. Večkrat je treba pogledati v nebo, vendar ne v sonce. Priporoča se tudi svetlobno prebujanje. Če imate v svoji spalnici možnost nastaviti, da se deset minut, preden zazvoni budilka, počasi prižge svetloba, ki simulira sončni vzhod, bo tudi vstajanje manj težavno. Tistim, ki trpijo za pomanjkanjem časa, se priporoča uporaba posebnih žarnic, ki pripomorejo k izboljšanju razpoloženja in vsebujejo poln spekter svetlobe brez ultravijolične svetlobe, ki lahko poškoduje oči. Obisk solarija pri zdravljenju zimske depresije ne pomaga, saj v solariju svetlobe ne gledamo.

Zimskadepresijapripravila: Dalila Šaban Posel

Koliko predsodkov se poraja zaradi njega. Premnogo! Seveda – ko se bomo v tem času obdarovali, bomo občutili zadovoljstvo. Toda po drugi strani je dobro, da naša pozornost ne velja le darovom kot takim, saj je to le gola materija. Daril se bomo namreč hitro spet naveličali,

tako pač je. Zato prisluhnimo nasvetu, ki nas poziva, naj poiščemo srečo, mir in dostojanstvo ravno v tej močni osebi, Jezusu. Preberimo kaj o njem. Spoznajmo se z njim in naj nas vsak dan znova obdari s srečo, ki resničen smisel in veselje v življenje vrača.

�

Pozor:TYTjestranzamlade.Zavse,kineveste,kajtopomeni:vstopatevnevarnoobmočje,kovašegaživljenjanenadzorujevečračunalnik.Nevarno?Hmm…Potempabožezanimivo…

Neki gost je pisal hotelirju, v čigar hotelu je načrtoval preživeti svoj letni dopust. Moža je namreč zanimalo, ali bi lahko s sabo pripeljal tudi svojega psa. »Veste, je zelo snažen, kultiviran pes, zares, dobro vzgojen pes. Bi bilo torej mogoče, da bi preživel te dni z mano v moji hotelski sobi?« je pisal.

Lastnik hotela je sprašujočemu nemudoma odgovoril: »Hotel vodim že dolga leta in do zdaj se še ni pripetilo, da bi kak pes ukradel brisače, srebrni pribor ali slike s sten. Nikdar se mi še ni bilo treba ponoči zbujati, da bi miril pijanega ali

razvratnega psa. Prav tako ne pomnim, da bi kak pes kdaj napravil tako visok račun, da ga ne bi mogel plačati. Seveda, vaš pes je v našem hotelu dobrodošel, kar pripeljite ga. In če bo pazil tudi na vas, ste v našem hotelu dobrodošli tudi vi.«

Ste torej dojeli, »razkrinkali« sporočilo ali kar nauk zgornje »basni« o psu? Mar ni vse prevečkrat tako, da se celo živali vedejo dostojneje kakor človek, ki naj bi bil krona stvarstva in ki ima – o da! – celo razum? »Vi pa ste izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo za Božjo last, da bi oznanjali odlike tistega, ki vas je poklical iz teme v svojo čudovito luč.« (1. Peter 2,9) Odveč je vsak dodaten »študiozni« komentar. Spomnimo se na to posebno čast v tem posebnem, prazničnem času. Ste kraljeviči in kraljične …

BRB - že v naslednji številki!

Opsuuredila: Jasmina Kodrič

TYT I O psu