ŠT. 7 — LETNIK 100 — JULIJ 2008

AVEMARIA

NUMBER 7VOLUME 100JULY 2008AVE MARIA is published monthly by Slovenian Franciscan Fathers of the Cu­stody of the Holy Cross (USPS 038­960)

14246 Main St., P. O. Box 608,Lemont, IL 60439­0608Phone (630) 257­3106

e­mail: bs1935@sbcglobal.netwww.avemaria­izlemonta.com

Second Class Postage Paidat Bolingbrook, IL 60440

Subscription rates:USA $20; outside USA $25.

Editor: Fr. Bernardine Sušnik, OFMManager: Fr. Vendelin Spendov, OFM

Change of Address and Postmaster notices of undeliverable copies should be sent to:

Ave Maria Printery14246 Main Street

P. O. Box 608Lemont, IL 60439-0608

Tunjice (na naslovni strani) s Kamniškimi planinami v ozadju pričarajo idiličnost slovenske alpske pokraji­ne. Cerkev sv. Ane, ki stoji na precej visokem griču, je že od daleč vidna z gorenjske strani. Prvotna cerkev je stala tam že v zgodnjem srednjem veku in je omenjena v listinah leta 1397. Sredi 18. stoletja pa je v Komendi župnikoval znameniti Peter Pavel Glavar, goreč dušni pastir, kulturni delavec, učitelj in dobrotnik slovenskega ljudstva, ki je bil velik častilec sv. Ane. Ker je bila prvotna cerkev v Tunjicah premajhna za številne romarje, je dal na njenem mestu sezidati sedanjo. Z njo je hotel postaviti spomenik svoji nezakonski materi. Na njegovo zahtevo se je arhitekt držal načrta cerkve sv. Neže v Rimu, poznavalci pa sodijo, da se je zgledoval tudi po cerkvi sv. Petra na Dunaju. Tako so Tunjice dobile svoj baročni biser, katerega temeljni kamen so vzidali leta 1762. Velik delež sredstev za gradnjo je prispeval Glavar sam. Poleg domačinov so cerkev pomagali zidati tudi pruski vojni ujetniki, ki so bili takrat zaradi avstrijsko­pruske vojske nastanjeni v Kamniku. Cerkev je bila končana leta 1766; istega leta je Glavar zapustil Komendo. Ima pet oltarjev. Glavni je bil sezidan in marmoriran leta 1782 v poznobaročnem slogu. Nad tronom je latinski napis: “O, pozdravljena Kristusova babica, poslušaj prošnje tega ljudstva in vedno pomagaj.” Iz Kamnika do Tunjic je peš sprehod dobre pol ure, z avtom pa nekaj minut.

Julij je v Sloveniji mesec novih maš. Poleg tega je treba posebej opozoriti na tretjo nedeljo v juliju (20.) ki je Krištofova nedelja. Sv. Krištof je namreč zavetnik šoferjev, torej ga je treba prositi, naj nas varuje pred lastno in tujo neumnostjo na cestah. Še nekaj godov: ptujskogorska Mati Božja (2.); apostol Tomaž (3.); v Sloveniji slovan­ska apostola Ciril in Metod (5.); mladinska svetnica in mučenka za čistost Marija Goretti (6.); oče zapadnega meništva Benedikt (11.); mučenca Mohor in Fortunat (12.), ki sta drugotna zavetnika ljubljanske nadškofije in tudi Mohorjeva družba se imenuje po mučencu Mohorju; frančiškan, redovni general, škof, kardinal in cerkveni učitelj Bonaventura (15.); karmelska Mati Božja (16.); kapucin in cerkveni učitelj Lovrenc Brindiški (21.); spo­kornik Aleš (17.); evangeljska spokornica Marija Magdalena (22.); mučenec Krištof (24.); apostol Jakob Starejši (25.); Marijini starši Joahim in Ana (26.); učenci sv. Metoda Kliment Ohridski, Naum, Gorazd in tovariši (27.); škof in cerkveni učitelj Peter Krizolog (30.) in ustanovitelj jezuitov Ignacij Loyolski (31.).

AVE MARIAVSEBINA – JULIJ 2008

145 KOLEDAR UREDNIKVAM146 PONJIHSADOVIHJIHBOSTESPOZNALI–Sv. Janez Krizsotom ŠEBOLJŠKRLATNEVRTNICE–P. Vladimir Kos147 NEDELJSKEMISLI–P. Bernardin Sušnik148 IGNACIJKNOBLEHAR–Franc Jaklič149 BRALISMO...–razni viri150 SVETAANA–Niko Kuret151 svetazgodovina:USODAČLOVEKA–Henri Daniel-Rops153 TEMELJNAŠEKULTURE–P. Metod Benedik SVETOPISEMSKAMOLITEV–Hab 1,2-11154 izbogoslužja:MOLITVENOBOGOSLUŽJE–Ivan Likar155 ZAKRAMENTI–Marjan Turnšek156 ŽIVLJENJE–Pierre-Lambert Goossens157 NADLOGADOPUSTA–Vinko Ošlak159 našakultura:BOŽOVODUŠEK–Silvester Čuk160 evropanarodov:NEMCINADANSKEM–Vida Valenčič161 islam:MULTIKULTURALIZEMINISLAM–Samir Khalil Samir163 misijoni:OTEMNELAPOLTINMALCEZOŽENEOČI– P. Vladimir Kos164 GVATEMALA,KITAJSKA165 IRAN,MJANMAR–agencije Fides, Misna in AP zanarodovblagor:NAJBOLJSVINJSKAKUHINJA– P. Bernardin Sušnik168 MOZAIKMOJEGAŽIVLJENJA–P. Janez Žurga3. stranplatnic:BOGOSLUŽJENASEVERNEMTEČAJU DAROVI4. stranplatnic:ROMANJAINPOBOŽNOSTI2008 NAŠIRAJNI

2008 – AM – JULIJ 145

Štirideset dni bo še lepo,če je drugi dan julija lepo.

Tega meseca če je presuho,ostane grozdje prav drobno.

Ako se sv. Magdalena (16/7) solzi,rado potem še bolj deži.

Mrzel in moker mali srpántrtnemu sadu močno je v bran.

JULIJ – MALI SRPAN

1 T SimeonSalos,pušč.;Estera,svetopisemskažena.;2 S OtonBamberški,šk.;BernardinRealino,red.;3 Č Tomaž,ap.;LeonII.,pap.;Heliodor,šk.;4 P PRVIPETEK;ElizabetaPortugalska,kraljica.;5 S PRVASOBOTA;CirilinMetod,slovanskaaposto- la(v Sloveniji); AntonMarijaZaccaria,duh.;

6 N 14. NAVADNA NEDELJA;MarijaGoretti,dev.;7 P Izaija,prerok.;Edelburga,dev.;Vilibald,šk.;8 T GregorGrassi,šk.intov.muč.;9 S NikolajPick,Wilhadintov.,gorkumskimuč.;10 Č VeronikaGiuliani,red.;AntonPečerski,red.;11 P Benedikt,op.,očezahodnegameništva; OlgaKijevska,kneginja;12 S MohorinFortunat,muč.;JanezGvalbert,red.ust.;

13 N 15. NAVADNA NEDELJA; HenrikII.,cesar;14 P FrančišekSolan,red.;KateriTekakwitha,dev.;15 T Bonaventura,šk.,c.uč.;VladimirKijevski,knez.;16 S KarmelskaMatibožja;Evstahij,muč.;Evstazij,šk.;17 Č Aleš,spok.;LeonIV.,pap.;Speratintov.,muč.;18 P SimonizLipnice,red.;19 S AmbrozijAupért,op.;ArsenijVel.,pušč.;

20 N 16. NAVADNA NEDELJA;Elija,prerok.;21 P LovrencBrindiški,red.,c.uč.;Daniel,prerok.;22 Z MarijaMagdalena(Majda),svetopisemskažena;23 S BrigitaŠvedska,red.;JanezKasijan,cerkv.oče;24 Č Krištof,muč.;KristinaizBolsene,muč.;25 P Jakobst.,ap.;Valentinaintov.,muč.;26 S JoahiminAna,staršiDeviceMarije;Valens,šk.;

27 N 17. NAVADNA NEDELJA;Natalija,muč.; KlimentOhridski,Naum,Gorazdintov.;28 P InocencI,pap.;ViktorI.,pap.;Peregrin,duh.;29 T MartaizBetanije,sestraMarijainLazarja;30 S PeterKrizolog,šk.,c.uč.;AbdoninSenen,muč.;31 Č IgnacijLoyolski,red.ust.;JustindeJacobis,duh.;

Moder rodoljub jezikoslovje pazljivo spremlja, ne zaničuje starine, pa tudi no­vin v svojem jeziku ne zametuje, temveč skrbno pobira in spravlja jagode, ki jih čita v novih pismih ali pa sliši od preprostih ljudi. Pristne besede in vrle prislo­vice so mu dragi biseri, s katerimi bogati zaklad svojega jezika, dokler le more.

bl. Anton Martin Slomšek

UREDNIK VAMČešenisteopazili,pašeboste,dajetaštevilka

nekolikodrugačna.Opustilsemnamrečstran,kijenosilanaslov“Lemontskiodmevi”.Žedaljčasamijebilanekamnapoti,sajsevLemontunedogajatolikoomembevrednih reči,dabinapolnilokarcelostran.Kosemdobilšenekajnamigov,dabibilopametnoprostorporabitizakajbolj“konkretnega”,sepačnibilotežkoodločiti.Taleuredniškarubrikabopopolnomazadosti,dabodovanjovključenevsepomembnejšenoviceizLemonta.

Naprazniksv.PetrainPavla,29.junijapopoldne,soslovenskiškofjeposvetililetošnjenovomašnike.Celjska škofija ima dva, ljubljanska nadškofijaštiri,mariborskanadškofijatriinmurskosoboškaškofija enega. Novomeška škofija letos nima no-beneganovomašnika.Odredovnikovimamosamofrančiškanienega,tojep.AndražArko,Ljubljančaniz šempetrske župnije. Kot diakon je deloval nažupnijinaViču,kjebonastavljenpašeniznano.

Na seznamu romanj na zadnji strani platnicboste lahko opazili, da romanja Oltarnih društevinSlomškovegakrožkaizClevelandaletosnebo.Odpovedano je, ker se nameravajo udeležiti Ba-ragovega dneva, ki bo tukaj na zadnjo soboto innedeljovseptembru.KolikorjeznanoletoszaBa-ragove dneve nebo izSlovenije nobenega škofa.Nevem,zakajsotedneveizLaborDayweekendaprestavilinakonecseptembra–kaže,daodgovorninisopomislilinato,dajetakratvremežedokajne-gotovoinjolahkopoštenozagode.No,upajmonanajboljšeinbodimopripravljeninanajslabše.Ničnebonarobe,čebodoudeležencivsvojoprtljagoporinilitudikakzložljivdežnik.Pregovorpravi,dajeboljšasuhamarela,kotpamokraglava.

Godujeta meseca julija P. Metod Ogorevc vLemontu(5.julija)inP. Krizolog CimermanvNewYorku(30.julija).

Umrli so meseca julija: Br. Bonifacij Dimnik(9.julija1967);P. Klavdij Okorn(11.julija1979);P. Edvard Gabrenya(18.julija1972)inP. Bazilij Valentin(26.julija1997).Najvmirupočivajo!

Kobotaštevilkanapotikvam,bodo že odpo­slana vabila in srečke za medeni piknik,kibo24. avgusta.Priporočamosezaodkupsrečk,kisopo$1.Nakuponenapišitesvojaimenainnasloveter nam jih pošljite nazaj, glavni del srečke paobdržite.Četistega,čigarsrečkabozadela,nebonapikniku,mubomodobitekposlalipopošti.

P. Bernardin

2008 – AM – JULIJ 146

6. govor ob rojstvu Device Marije

Ani se je rodila Devica, božja Porodnica. Narava si ni drznila prehiteti milosti, ampak je ostala nerodo­vitna, da bi milost rodila sad. Roditi se je morala tista prvorojenka, iz katere se je potem rodil prvorojenec vsega stvarstva, v katerem ima vse svoj obstoj.

O srečna Joahim in Ana! Vse stvarstvo je vajin dolžnik. Po vama je podarilo Stvarniku najsijajnejši dar vseh darov, namreč čisto mater, edino vredno njega, ki jo je ustvaril.

Veseli se, Ana, nerodovitna, ki ne rodiš: vzklikaj in vriskaj, ki nimaš porodnih bolečin! Vriskaj, Joahim, iz tvoje hčere nam je dete rojenom Sin nam je dan. Imenuje se čudoviti, svetovalec, odrešenik vsega sveta, Poslanec, močni Bog. To dete je Bog.

O srečna in vsa čista vajina skupnost, Joahim in Ana! Po vajinem sadu vaju poznamo, kot pravi nekje Gospod: Po njih sadovih jih boste spoznali. Tako sta živela, da je bilo všeč Bogu in vredno nje, ki se vama je rodila. Zaradi vajinega čistega in svetega življenja sta podarila svetu kras devištva, njo, ki je

bila edina devica pred porodom, med porodom in po njem; njo, ki je bila edina devica po mišljenju, po duši in po telesu.

O čisti par, Joahim in Ana! Čisto sta živela, tako kot vaju je učil naravni zakon, po božji volji pa sta do­segla to, kar naravo presega: rodila sta svetu njo, ki ni spoznala moža in je postala Božja mati. Pobožno in sveto sta živela med ljudmi, rodila pa sta hčerko, ki presega angele in je sedaj kraljica angelov.

O najlepša in najdražja hči! Adamova hči in Božja mati! Blažena tvoj oče in mati! Blagor rokam, ki so te nosile! Blagor ustnicam, ki so bile deležne tvojih čistih poljubov in ljubezni tebe, ki si v vsem ohranila svoje popolno devištvo! Radujte se v Gospodu vse dežele, veselite se s petjem in godbo! Glasno kličite, vriskajte, nič se ne bojte!

PO NJIH SADOVIH JIH BOSTE SPOZNALIsv. Janez Damaščan, cerkveni učitelj (ok. 650-ok. 750)

P. Vladimir Kos – Tokyo

ŠE BOLJ ŠKRLATNE VRTNICEOb progi trámvajski skoz Árakávaspet vrtnice cvetó čez rob ograj.Še dolgo, ko ugasne majska travain ko izsrebamo že novi čaj.

Zdaj vem, da čakajo ob progi name,odete v svilnato rdeč škrlat,naguban v vibe, src ideográme,kot da skrivnosti v vsakem je prekat.

Spominjajo, spominjajo me Náte,ki Ti v škrlat odeto je Srce –ki zanj nič več ne skladajo kantate,kot da nič več ljubíti se ne sme.

A to Srce še zmeraj v Tebi biječloveški ritem Sina Božjega.Če nagnem Vanj se, najdem melodijeuslišanj, ki tako jih rad igraš.

Ne smem teh vrtnic trgati z ograje...A vrtnice srcá še bolj rdé:dejanja so; ljubezen vonj jim dáje;in ker so Zate, več ne ovené.

Tunjice – glavni oltar

2008 – AM – JULIJ 147

NEDELJSKE MISLI6. julij14. navadna nedeljaKROTAK IN IZ SRCA PONIŽENMt 11,25-30

Kotvsekaže,Jezusovvzklikveselja:»Slavimte,Oče,Gospodnebesinzemlje,dasiprikriltomodriminra-zumniminrazodelmalim«sledineposrednoobsodbi,kijojeizrekelnadgalilejskimimesti,karjevskladussvetopisemskimslogom,kiradpostavljanasprotja,recimo“blagor–gorje”inpodobna.Vprašanje,kisenamobtemzastavlja,je:kdosomodriinrazumniinkdosomali.Vsekakorizraz“modri”tunepomenimo-drostivsvetopisemskempomenu,kivsebujeskladnostz Bogom in samim seboj, ampak modrost, kakor jopresojajoljudje.Tamodrostvključujevse:odvzgojedoizobrazbeterodločanjavskladustem.Malibitorejbilitisti,kijimmanjkaizobrazbainzatomarsikdajnisosposobniustvaritisilastnesodbe,ampaksevsvojihodločitvahzanašajonatiste,kijihimajozapametnejšeod sebe, ali pa na navade in tradicije, ob katerih nitrebarazmišljati.PravtosekaževCerkvinašegačasa:razlikovanjemedtistimi,kisosposobnirazpravljanjaintistimi,kiniso.Takoimamonaprednjake,sredinskekristjane,tradicionalisteinceloreakcionarje.NikjernizagotovljenaBožjamodrost:Kristusjeneuči,ampakjorazodeva.Nobenčloveškirazlognidovoljmočan:edinomeriloje,kajseskladazrazodetjeminkajne.Zadnjo besedo pri tem ima Cerkev, ki ji je zaupanorazodetjenelevhrambo,ampaktudivrazlago.

13. julij15. navadna nedeljaSEJAVEC SEJE BOŽJE SEMEMt 13,1-23

PrilikaosejavcujevsekajvečkotsamoJezusovaugotovitev,kakoljudjesprejemajonjegovooznanilo.EnaizmedključnihmislijenavedekizprerokaIzaija:»…gledajo,panevidijo;poslušajo,paneslišijoinnerazumejo.«StemjeobsojenIzrael,kisejezaprlKristu-sovemu oznanilu; s tem so obsojeni tudi vsi tisti, kiskozi ves čas njegovo oznanilo načelno odklanjajo.Odrekli so se namreč osnovni človekovi pravici indolžnosti,davsakostvarnajprejpresodiinovrednoti,potempašelesprejmealiodkloni.Kdorpasprejetjealiodklonitevutemeljujenanekihtemeljih,kiizhajajobodisiizstarihnavad,bodisiizvnaprejšnjeodločitve,jezaresnicoslepingluhinjenebovidel,kerjenočevideti.Dačlovekvsakestvaritakojnerazume,niniččudnega – tudi apostoli prilike niso razumeli in sovpraševaliponjenirazlagi.Kristusjojerazložilbrezvsakihočitkov.Obsodbetorejnivreden,kdornečesane razume, ampak kdor se ne potrudi in ne poiščerazlage tam, kjer jo je mogoče dobiti. Danes mnogimlajšiodklanjajokrščanstvokotsogovornika,češdapripadapreteklostiinnedajeodgovorovzasedanjičas.

Kajpa,česmokrivimi,kerjimssvojimživljenjemnepokažemokrščanskihvrednot?Bitikristjannilahko,jepavrednotruda!

20. julij16. navadna nedeljaPŠENICA IN PLEVELMt 13,24-43

Zasejati ljulko med žito na njivo osovraženemusosedujebilanaVzhodudonedavnaobičajnareč.Tevrstepleveljemogočeločitiodžitašeletakrat,kostažezapedvisoka,zatojepredloghlapcev,dabinjivoopleli, čisto razumljiv. Toda gospodar to prepove:obojenajrasteskupajinboločenošeleobžetvi.Toje tudiključnamiselzarazumevanjeprilike.Kristusjestemapostolomprepovedal,dabiskušaliustvaritinekakšnoskupnostpopolnihinsvetih.Dobrojeve-del, da njegova Cerkev nikdar ne bo “čista”. Človeknemorenatankovedeti,kakšenjenjegovbližnjipredBogom.Čebosodildrugessvojonezdravopuritan-skogorečnostjo,bomnogeizgubil.SamoBoglahkopresodi,kdopripadanjegovemukraljestvuinkdone.Samoonboločilduhoveintošeleobposlednjisodbi.Stemjejasnopovedano,danihčenimapravicesoditiCerkve,kersovnjejljudje,kinisoponjegovemokusu–panajgretuza“grešne”papeže,“štoraste”škofe,“pohuj-šljive” duhovnike, “nevredne menihe”, ali pa soseda,kini tak,kakorbi jazhotel.Pravzapravbisemoralivprašati,kakšensemjazvnjegovihočeh.Zeloverjetnobinamtudionznaločitatikupreči.Čejetrebakoga“spreobrniti”,potemvedimo,dabomotostorilisamossvojimzgledom.

27. julij17. navadna nedeljaŽRTVE ZA BOŽJE KRALJESTVOMt 13,44-52

Evangeljskiodlomeksestavljajotriprilike:ozakladunanjivi,kigaječlovekodkril,prodalvseinkupiltistonjivo;otrgovcuzbiseri,kijeobposebnolepembiseruprodalvsedrugeinkupiltolepoto;končnoomreži,kizajamevsevrsterib,odkaterihdobreohranijo,slabepapomečejoproč.Resje,dasonampodobenekamtuje,sajnihčeodnasnekupujenjiv,kerbibilitamzakladi,nihčenetrgujezbiseri,ribepalovikvečjemuzašport.Todasporočilojejasno:vrednoteimajovčloveškemživljenjunekakšnovrednostnolestvico:enesovišje,drugenižje.Zavrečivišjezaradinižjih,kisonamtre-nutnoprisrcu,jeisto,kotzavrečibogatonjivo,kibisejodalopridobitiznekozačasnožrtvijo–prilikapravitemu,dajeprodalvse,karjeimel–inzaradilenobeohranitinerodovitnopustinjo,kijozdajbrezuspešnoobdelujemo.ApostolPaveljenaukteprilikepovzelvbesedah,dajevsezavrgelzaradiBožjegakraljestva.Zdrugimibesedamibi lahko istomisel izrazili takole:respajetudi,dajezaprilastitevtegadarupotrebenmarsikaknaporinmarsikateražrtev.Kdormislim,damubozveličanjepadlovnaročjekotzrelahruška,sehudomoti.Motitisejesicerčloveško,vzmotivztrajatipapostaneusodno.

2008 – AM – JULIJ148

FrancJaklič

IGNACIJ KNOBLEHARozemlje in prebivalstvo osrednjeafriškega misijona

nadaljevanje

Vzhodnosudanski zamorci ali Nilotinadaljevanje

VzhodnosudanskičrncisopomešanishamitskoinsudanskokrvjoinseločijoodčistokrvnihčrncevSred-njegaSudana.Znanstveniki jimporekiNilupravijoNiloti.Nasplošnosovisoke,vitkeinkrepkerasti;moškimerijotudido2metra.Nogesojimprekomernodolge.Lepotoljudstvoni.Njihovakakoržametmehkakožanipopolnomačrna,ampakvlečenasivoalinačokoladnorjavo.Lepe,jasneinvčasihzeloizraziteočiinzdravi,rumenkastobelizobjesonanjihčrnikožizelovidni.Vratjedolg,glavapaboljmajhnainpodolgasta;čeloje ozko in visoko, a ni nazaj nagnjeno. Kakor splohčrncem,stojijočeljustitudinjimprecejnarazen,zatosenekolikopotlačeninosnaobrazuboljpodá.Ustnicesomesnate,rdeče;njihovirdečibarvijepaprimešanenekolikočrne.Lasjesozelokodrasti.Dajejojimčudneoblike,najrajšivsakdandrugačno:oblikoroga,gre-benaitd.Dajeoblikalasboljtrdnaintrajnaindasiglavoboljvarujejopredžgočimsoncem,silasemažejoz ilovico, kravjekom, salom ali divjim gumijem in sivanjevpletajoniti.

Moškimizbijejovdeškidobispodnještirisekalce,kar pa obraz potem zelo kazi. Tisti, ki so jim zobeistočasnoizbili,sosinekakšnitovarišiinsosidolžnipomagati. Ker moškim manjkajo ti štirje zobje, negovorijorazločno.

Mnogisikožonačeluinnarokahtetovirajo,toje:zarežejovanjoraznečrte,kisejimzarastejozvelikimiobrunki.Kožositudibarvajozraznobarvnoilovico.

Moškiinženskenosijovelikeuhaneizmedi.Pre-bodejositudiustniceindenejovanjeobročkealidrugepredmete.Okrogvratuinpasunosijonizesteklenihbiserov. Na vrvici jim visijo zobje zveri, kačje kosti,

školjkeitd.Narokahimajoprstane.Okoličlenkovnarokahinnogahnosijoširokeobročeizbakra,medialislonovekosti,včasihtakotežke,dakomajhodijo.

Črnciimajozelostaroomiko,kijapadrugačnaka-korevropska.Nastalainrastlajevpradavnini,potemjepaobstala.Živijoodpoljedelstva,živinorejeinribištva.Prijaznisoindružabni.Zamorecvrnepozdravspoz-dravom,prijaznostsprijaznostjo.Čebližnjegazadenenesreča, tarnajoznjim inga tolažijo.Radivprašajo,kakojezdružino,sčredamiitd.Prihajajočemugredonekolikonaproti,odhajajočegaspremijoinmuželijosrečnopot.Njihstarodavnihšegsejemorajonatančnodržatitudimisijonarji,kerdajomnogonase.Najsošetakoubožni,ponosnisopazelo.

Dokler so še pogani, brez pridržka razodevajosvetleintemnestraničloveškenarave.SamuelBaker,višjičastnikinedenodraziskovalcevNila,jezapisal:»Sevedajetakčrnecslab.Nikakorpanitakoslab,kakorbibilbeličlovek,čebiživelvtamkajšnjihprilikah.«Lahkomiselni so kakor otroci in ne skrbijo dosti zaprihodnost,zatojihpogostotareglad.Zaradigrozečelakote imaživež indrugo,karpotrebuje telo,vnjihočehprevelikovrednostinjimodvračapozornostodvišjihvprašanj.Zelosovdanipoltenosti.Zakrščanstvosošelepotemsprejemljivi,koseznajoboljepreskrbetizanaprejinkojihlepozgledikristjanovdaljčasaopo-zarjajonavišjestvari.Tudičrncisedajovzgojiti.Všolinezaostajajozabelimiotrokiinsevseganaučijo,čejimkdonazornorazloži.Tudizanapredekvgospodarstvu,živinorejiinobrtihsepolagomazačnozanimati.Respa je, da je treba za njih spreobrnitev mnogo časa,mnogodenarnihsredstev,mnogomisijonarjevinzlastimnogo molitve, darovanja trpljenja in prostovoljnihodpovedi.

Naravesoveseleinradipojo.Česevračajozuspeš-nega lova, izražajo svojo zadovoljnost s petjem; akopanisoničujeli,opevajosvojnesrečnidan.Snovzapesmijemljejoizzgodovinerodualivasi,izsedanjo-sti, iz srčnih doživljajev, ali se pa zamislijo v lepšobodočnost.Pojosplohovsem,karjimpridenamisel.Včasihedenzačne,zbormupaodgovarja;kozmanjkatemu,poprimedrugi.Petjespremljajonasvojaprepro-staglasbila.Radivelikogovorijoinsepogovarjajo.Priognjuvčasihprekramljajovsonoč.Radisemenijoodavnihčasih.Spominimajoneverjetnodober,kakorgaimajosplohnaravninarodi.MisijonarjuMorlanguje črnec naštel vse člane svoje družine za 13 rodovnazaj.

Gostoljubnisoprekomere.Vsakemudajo,najpridekdorkoli. Radi gredo v drugo kočo in jedo in pijo,doklerjekajzaloge.Kozmanjka,pridejopativgósti.Mislijo,dasetakomora,zatonepoznajohvaležnosti.

Niloti

2008 – AM – JULIJ 149

brali smo...RIM — Postulator postopka za razglasitev papeža Janeza Pavla II. za blaženegajepovedal,dajegradivo (tako imenovana “Positio”), ki obsega več kot 2.000 strani, že pripravljeno, potrebne so le še nekatere»majhneizboljšavetehničnenarave«.MOSUL —Kristjani v Mosulu in po vaseh okrog njegavsak večer od velike noči naprej na miren način zahtevajo pojasnilo o ugrabitvi in umoru mosulske­ga kaldejsko­katoliškega nadškofa Paulosa Faraja Rahha.KmirnimprotestnimdemonstracijamsojihobvelikinočipozvališkofjekrščanskihCerkvavIraku.DUNAJ —Nekdanji poljski predsednik, Nobelov nagra-jenec in voditelj Solidarnosti Lech Walensa,jevnagovoruobpodelitvi“velikenagradeLeopoldaKunschaka”opo­zoril na politiko, ki temelji na vrednotah. Poljskanebidoseglatega,karjedoseglavhudihčasih,čenebiPoljaki»trdnoverovaliinživeliizvrednot«.CIUDAD DE MEXICO —V mehiški zvezni državi Jali-sco bodo preverili, ali je nadškofija Guadalajara upravičena do državne denarne pomoči za zidavo cerkve mučencev.Poznavalcitopreverjanjepripisujejotudiševednoživemu“buržoaznemuantiklerikalizmu”.WASHINGTON — Več kot milijarda ljudiše vedno živi pod pragom revščine, karpomeni,da razpolagajo zmanjkotenimdolarjemnadan.AlarmjevOdboruzaraz-vojsprožilpredsednikSvetovnebankeRobertZoellick.VATIKAN —Milanski simfonični orkester Giuseppe Ver-dijepodvodstvomOlegaCaetanijainErineGambarini24.aprilapopoldnevavdienčnidvoraniPavlaVI.papežu Benediktu XVI. ob tretji obletnici izvolitve na sedež apostola Petra (19. aprila 2005) in začetka papeškeslužbe(24.aprila2005) izvedelskladbeLucianaBeria,LuigijaBoccherinija,BrahmsainBeethovna.MAGDEBURG —Tukajšnji škof Gerhard Feige in saški minister za kulturo Jan-Hendrik Olbertzsta20.aprilavkulturnozgodovinskem muzeju v tem nemškem mestuodprlarazstavoomistikinji Mehtildi iz Magdeburga(1207–1282).Tamistikinjajebilaenanajpomembnejšihpisateljicsrednjeveškihteološkihspisov,škofijaMagde-burgpaletoskončujespominskoletoob800.obletnicinjenegarojstva.DUNAJ — Voditelj avstrijskega inštituta za raziskavo družine (ÖIF), prof. Wolfgang Mazal,sejevpogovoruzaWienerZeitungzavzelza»pozitivno prikazovanje poroke, zvestobe, družine in otrok«.Tobopripomog-lokustvarjanjuotrokomprijaznejšegaozračjainporastuštevilarojstev.BUDIMPEŠTA — Madžarski škofje so od 22. do 24.aprilav Esztergomu gostili avstrijske škofe.Njihovimedsebojniobiskiinpogovorisosadsrednjeevropskegakatoliškegashodaleta2004vMariaZell.BRUSELJ —Komisija škofovskih konferenc v EZ (Com-ECE) je v evropskem letu medkulturnega dialoga pri-pravila seminar v štirih delih z naslovom Islam, krščanstvo in Evropa. Pri zasnovi in oblikovanjuseminarjavEvropskemparlamentusodelujejokrščanskiinmuslimanskistrokovnjaki,kihočejopodpretiprizade-vanja za dialog, spoštovanje človekovega dostojanstva,

strpnostinverskosvobodo.PREŠOV —Župan tega vzhodnoslovaškega mesta Pavol Hagyarije17.aprilapredstaviljavnostinačrt33 metrov visokega kipa Jezusa Kristusa, ki bo z delom pod zemljo visok 39 metrov.Čegabodopostavili,botonajvišjiJezusovkipnasvetu.Zaenmeterbovišjiodzna-menitegaJezusovegakipanadRiodeJaneirom.BONN —Konferenca redovnih predstojnikov v Nemčijije22.aprilaobjavila poročilo,dajebilokoneclanskegaletavtejdržavi5.204redovnikov,trijevečkotletoprej,in23.183redovnic;obkonculeta2006jihjebilo24.685.NEW YORK —Združeni narodi poročajo,dale majhen delež mednarodne pomoči doseže žrtve ciklona v Mjanmaru, ker si mjanmarska vojaška hunta prisvajatujopomočvisokekakovosti.Ljudjetakodobijolenapolpokvarjenohrano,pašetistezanemarljivomalo.VATIKAN — Papež Benedikt XVI. je 5. maja zasebno sprejel primasa anglikanske Cerkve nadškofa Rowana Williamsa.Primas Rowan se je srečal tudi skardinalom Walterjem Kasperjem. Ekumenski dialog zanglikanci otežujejo razprave o posvečevanju žensk vduhovnikeinškofepašedrugezadeve.BETLEHEM — Okrog 250 tekačevje19.aprilateklo de­set kilometrov dolgo progo za mir od Betlehema do Jeruzalema,poimenovanopopapežuJanezuPavluII.Vatikansozastopalibogoslovcizvsegasveta,medtekačipajebilonajvečItalijanov,PalestincevinIzraelcev.LONDON — Times je poročal,dapolicija v britanskem mestu Bradford ni zaščitila 43­letnega nekdanjega muslimana Nisarja Huseina, ki je leta 1996 z ženopostal katoličan, čeprav jo je Nisar zaradi groženj “ne-znancev”prosilzapomoč.Svetovalamujele,najsenevedekot “križar” ternaj zamenjakrajbivanja.Ko je tonaredil,somunestrpnežizažgalihišo.INNSBRUCK — Tirolcisepripravljajonaslovesnopraz-novanje200­letnice vojske za svojo neodvisnostvpri-hodnjemletu.Kpraznovanjubodopovabilitudinekdanje“sovražnike”Francoze,BavarceinprebivalceSaškega,kot“opazovalci”pasosenapovedaliRusi,kibodoleta2012praznovalizmagonadNapoleonom.MOSKVA — Slovesnosti ob praznovanju pravoslavne ve-like nočisejenapovabilopatriarhaAleksejaII.udeležil tudi salzburški nadškof Alois Kothgasser s pred-stavnikiorganizacijeProOriente.Šeposebejvelikvtisjenanjnaredil»čudežrazcvetakrščanskeverepodolgemčasuruskebabilonskesužnosti«začasakomunizma.CELOVEC — Vrhbosenski nadškof kardinal Vinko Puljićje z zastopstvom svoje nadškofije obiskal pobrateno celovško škofijo.Škofdr.AloisSchwarzgajeoznačilzbesedami»pomembenposlanecmiruinupanjavEvropi«.Škofiji sta bratsko povezani od leta 2004, geslo njunepovezanostipaje:Kososedjepostanejoprijatelji.BOGOTA — Okrog 250 nekdanjih borcev levičarskegverilskeorganizacijeFARCindesničarskihparavojaškihorganizacijje za eno uro “zasedlo” stolnico v kolum­bijskem glavnem mestu.Stemdejanjemsoželeliopo-zoritinaslabeživljenjskerazmere.Želijosespetvključitivnormalnoživljenjeinzaslužitizapreživetje.

2008 – AM – JULIJ150

Osebnostsv.Ane,Marijinematere,jeznanasamoapokrifnim spisom. Le-ti vedo povedati, da je bilatrikratomoženaindajespočelahčerkoMarijozgoljs poljubom svojega moža Joahima.. Šele konec 12.stoletja se je menda pojavil praznik njenega godu.VzahodniCerkvisejezačeločeščenjesv.Anešelevzačetku16.stoletja.TodavvzhodniCerkvisosv.Anočastiližemnogoprej.Konec12.stoletjasozačelinositi“ostanke”sv.AnevEvropo,kjersoredovnikiobhajalinjengodžev13. in14. stoletju.VSrednjiEvropi jepostaloČeškomočnosrediščeAninegačeščenja,odkoderseješirilopovsejnekdanjiAvstriji.TodašeleGregor XIII.je zapovedal leta 1584 njen god za vsoCerkev, čeprav se je Rim le nerad odločil za to. Sajzanesljivihpodatkovosv.Anini.

Daseječeščenjesv.Ane tako širilo, je pri-pomogla zlasti likovnaumetnost, predvsem zdeli, ki so prikazovalisv.AnokotAno“Samo-tretjo”, ko objema svo-jo hčer Marijo, MaterBožjo, in Dete Jezusa,terzupodobitvijoMari-jinega rojstva. Obojejo je približalo pred-vsem materam, a tudinerodovitne žene sosezatekaleknjej;opra-vljale so pobožnost de-vetih torkov po binko-štih – torek je sv. Aniposvečen dan, v toreksejebajerodila,vtorekjeumrla.Prinasjebilasv.Anatudipriprošnji-cazasrečnozadnjouro,zatosojiposvečalipoko-pališkecerkve(Solčava–obnovljenaokolileta1605; Konjice – konec16. stoletja). Sicer pa

imasv.AnanaSlovenskemizrednovelikoštevilofarnihinpodružničnihcerkva,obojihskupajnad70.Temuustrezajotudikrstnaimena.Ponekistatistikiizdobeokoli1900jebiloAninoimevtedanjiAvstrijiceloboljpriljubljenokakorimenjenehčerkeMarija–naštelisotedajkar1,780.000AninAnčk…

NaSlovenskemimamovrstobožjihpotisv.Ane.VHalozahslovicerkvicasv.AnenahribupriSv.Barbari.Zelo obiskana je bila božja pot sv. Ane v Vidošičih

priMetliki.PolegSlovencevjeprihajalokopravilomtudimnogoVlahovinunijatov.»Vsinadvsepobožnoprisostvujejoslužbibožji,«praviporočiloiznedavnepreteklosti.»Kadarkolipridigaromeniimesv.Ane,sezganevsacerkev,vesshodinvzklika:‘Ohvala;slava;dikajibodi!’OkrogAninegaoltarjagredopokolenihz gorečo svečo v rokah in molijo sveti rožni venec.Nekatere si svečo v svitku ovijejo tudi okoli glave.Zopetdrugese,predenzačnoitiokolioltarja,ssvečoprekrižajo in jo poljubijo. Romajo zlasti matere inžene,dasepriporočijosv.Anizazakonskiblagoslov,zasrečenporodinzaotroke.«

Priljubljenajebilatudibožjapotsv.naMaligorinadRibnico na Dolenjskem. Legenda pripoveduje, kakojesv.Anasamastežavoprišlanavrh,kjersopotempostavilicerkvico.Kazalisovskaliodtisnjenenogeinnjenegapalcanaroki.Dvakratnaletojebiltushod.Okoličanisovpoletnipripekiprinašalivodokcerkviin jo prodajali romarjem, ker na gori ni nobenegastudenčka.Vokolicijepolnokraškihjaminprepadovinljudjepripovedujejo,dasovtehjamahčistomajhniotroci,kijihimasv.Anavsvojemvarstvu.Anajetista,takopripovedujejootrokom,kimaleotrokeprinesehhiši:

Sveta Ana, stara mama,nas vse lepo zibala.

Tosepovsemujemasčeščenjem,kigajedeležnasv.AnadrugodpoEvropi.

NikoKuret

sveta Ana26. julija

Ana Samotretja - Tunjice

Ana Samotretja (1644 Viher pri Šentrupertu)

2008 – AM – JULIJ 151

sveta zgodovinaHenriDaniel-Rops

LJUDSTVO SVETEGA PISMAČetrti del

JUDOVSTVO IN MESIJANSTVOTretje poglavje

NOTRANJE ŽIVLJENJE SKUPNOSTI

Usoda človeka

Čeženenabožjopot,pahodijonaSlovenskemnatadankmašizlastidekletazadobremožeinženezaotrokeinsrečenporod.Aninonedeljozeloslovesnopraznujejo v Framu, kjer v procesiji z Najsvetejšimdekleta nosijo Marijin kip na posebnem prestolu; kslovesnostiprihajajoprocesijetudioddrugod.VIdrijisepanadansv.Anesvojčasvrudnikunidelalo.

PomestihstarecesarskeAvstrijesoobhajalivčast“lepim Anicam” razkošne veselice, za katere so očeinsinStrausspaJospehLannerzlagalisvojepolkeinčetvorke…TakšnaveselicavTrstunamjesporočena

želeta1776.Kernastopakonecjulijatuintamžesuša,jedežna

Aninopravablagodat;pravilisomu“sveteAnedota”.Osv.Anipošiljajodolenjskegospodinježenjicam

orehoveštruklje;kadarorehovni,dobevelikehlebcebelegapšeničnegakruha.

NaKoroškem(Podjuna)panaAninonedelajožit-nihkop,kerbisesicervnele.

Po reformi bogoslužnega koledarja sv. Ana praz-nuje svoj god skupaj s svojim možem sv. Joahimom (op. ur.).

hamovi in Mojzesovi nomadi spoznali, da je moralapovezana,zvero,kosougotovili,dajenjihovBogBogpravičnosti,sopostavilitemeljneizmernezgradbe,kišedanes podpira civilizacijo. Judovska skupnost poizgnanstvuninehaladelatinatejzgradbi.KdorhočeugajatiBogu,morabitidober,pošten,pravičen,čistinponižen.Blagostvčloveškihodnosih,spoštovanježenske,usmiljenostdosužnjev,dobrodelnost:tezako-nebratskemoralejeučilojudovstvo.Vuri,kostarisvetdrsivruševine,kigabodovodilevpropad,jenasprot-noopazitivJudutrudzačistost,dostojanstvoinskrom-nost,karješetolikoboljupoštevanjavredno,sajjebilokot semitsko ljudstvomočnousmerjenokmesenimužitkom.Inpoudarjamo,datukajnegrezafilozofijo,kibibilapridržananekaterimrazumnikom,ampakzapraviloživljenja,kigajeizpovedovalcelnarod.

Todatamoralasejezaletavalavzid:problempovra-čila.TojeneprestanodelaloskrbiIzraelovemuduhu.Dolgočasasomislili,damorapoštenoobnašanjeBogpovrniti na zemlji. To je bilo soglasno prepričanjestarihHebrejcev.Pravičničlovekbodeležendolgegain srečnega življenja. Samo korak odtod pa je biloprepričanje, da so nesreče in nezgode kazen. Čistopreprostaizkušnjadokazuje,dategavresnicini:po-znalisoprevečpravičnih,kisojihpotrlenesrečeinprevečzlobnih,kisoživelisrečno.Trebajebilotorejnajti rešitev te uganke: dramatični pogovor Joba innjegovihprijateljevjevvsejtesnobipokazaltežotegavprašanja.

Tukajješeenkratvidetismiseltistegaprogresivne-garazodetja,kimujebilIzraelpredmetinpriča.Vsesejedopolnilosčudovitologiko.»MojzesovaPostava,«

Judovska skupnost pa je vredna občudovanja šeboljzaradisvojegamoralnegainnadnaravnegareda,kot pa zaradi svoje pobožnosti. Ni se odmaknila odsplošnesmeri,vkaterijehodilaodzačetkaIzraelainjeznaladatistarimspoznanjempomembnostinglobino,zakaterojinibilzglednobendrugnarod.Judovskafilozofijainjudovskihumanizemstahkratiskladnainimatasmiselzaresničnostterstaobčutnoboljvzvišenavprimerjavizgrškim.BoljkotnakateremkolidrugempodročjupravnatemmalaJudovaskupnostpripravljapotKristusu.

Videlismo,kakojevtekustoletijmiseloodgovor-nostipomalemdobivalatisteznačilnosti,pokaterihjo poznamo. Primitivni pojem skupne krivde, ki jenavsepriklicalakazen,ki so jozaslužilinekateri inonemogočilaposamezniku,dabitvegaldrugačekotvskupnosti,jepreroškoučenjezamenjalozosebnood-govornostjo,vkaterijevsakodgovorenzasvojousodo.Problem greha se je tako postavljal judovski vestivednoboljzahtevnoinjasno.RazmišljalisoonaukuPrve Mojzesove knjige in obsežna téma o izvirnemgrehujerazmišljanjudalasvoječudovitesimboleinlogičnorazlago.Zlosozačutilikotrano,kotnapadnapoštenje,načistostduše,todakotrano,kijojemogočezdravitivtolikšnimeri,kolikorsečlovektrudi,dabizmagovalo dobro. Tako se je izoblikovala duhovnotakoplodnazamiseloneprestaniborbiprotigrehu,onaporupridobitinazajizgubljenonedolžnostspokoroinzadoščevanjem.

Judovska morala kakršna se kaže v teh zadnjihstoletjihpredKristusom,jenajboljneizpodbitnozna-menjeveličineIzraela.Vdavnihdneh,kosobiliAbra-

2008 – AM – JULIJ152

nibilna jasnemo tem.Toda tazamisel jeprineslassebojprevečmoči,prevečžara.KmalubovelikavečinamislilazDanielom:»Mnogiizmedteh,kispijovprahuzemlje,sebodoprebudili;nekaterizavečnoživljenje,drugipazasramotoinvečnognusobo«(12,2)inKnjigamodrostibotočudovitorazvilanaprej.

Tako se je pojem življenje onstran groba znašelčudovito obnovljen. Popolnoma je zadovoljil duha,navduševaljetiste,kisovpopolnemzaupanjupričako-valiBožjiprihod.Posmrtibočloveksojen,vstopilbovvečnostsrečealitrpljenja,prišelbodan,kobospetnašelživljenjevskladuzzaslugami.Intovstajenjenimišljeno zgolj duhovno. Ker združuje dušo in teloza isto večno usodo, je postalo pečat veličine vsegačloveštva,kjerstaduhinmesozdruženavmedsebojniodgovornosti.

V Orvietu je čudovita freska MichelangelovegapredhodnikaSignorellija,kipredstavljatistočudežnouro, ko se bodo ljudje nekega dne ponovno rodili.Mrtviprihajajoizsvojihgrobov,nekaterisošesamogrozljivaokostja,drugisožedobilinazajmišice,kožo,smehljaj.Dvaalitrijesoševvmesnemstanju:napol

trupla,kioživljajo.Vgrobuješeopazitisledovekostiinbrazgotin,todamesosežeobnavljainsepripravljazaživljenje.Nanjihjevidnoprizadevanje,prizadevanjezavečnost.Predtoveličastnopodobočlovekmislinatisteljudi,izgubljenenasvojihrevnihgričih,majhnevbrezmejnihimperijih,kisosamiodsebevtejveriutelesili vse, kar morejo morala, metafizika in veraimetinajglobljega.

Kaj jetorejšemanjkalo,dabibiltaverskinaporpopoln? Temeljna napaka tega judovskega nauka jebila,dajevseslonelonačloveku.Judjesoimeli–inIzrael je to vedno imel – človekovo dostojanstvo vvisokičasti.Todapriproblemugrehačloveksamnemorenajtirešitve.Sajjedobrogovoriti,kakosejetrebaboritiprotizlu inrazglašatikreposti,ki jih jevažnopridobiti,todačeječlovekapohabilaizvirnarana,česinemorevečssvojimilastnimimočmiprizadevatiza

praviBossuet,»nidalačlovekudrugega,kotprvospo-znanjenaravedušeinnjenesreče.«TodakoIzraelnada-ljujepot,nakaterisejeznašel,bopreprostopokazal,vkaterismerijerešitev.ŽemodriPostavesoučili,daBogunegreslužiti»kothlapec,kipričakujeplačilo,«indaječlovekovasreča»vzapovedihinnevplačiluzazapovedi«.Tamiselnačistoduhovnozadoščenjeserazvijainukorenini.Bogsvojihpravičnihnepoplačapopotimesa,ampakdrugače,drugje.Kje?

Tupajesmrt,kakorsojopojmovaliIzraelci,pred-stavljalastrašanskooviro.Doizgnanstvasobilepred-stave,kisojihimelioživljenjuonkrajgrobazelomedleinskromne.Verjeliso,dadušaalinekavrstadvojnikaizginenaneknedoločenkraj,šeól,»kraljestvotemeinsmrtnihsenc,«okateremgovoriJob,»bivališčemolka,«kotpraviedenodpsalmov.Kajpočnetam?Kajobčutitam?Kdobivedel.Nastonačinovjebilorečeno,dajeumretižalostnareč.Zdeloseje,dasenitiBognezanimazamrtveinmiselnasodboposmrti,kisojoEgipčanipoznaližedolgo,nipognalavjudovskidušinobenihkorenin.

Šelevbabilonskibediinnaporihvrnitvejemetafi-zikaposmrtnegaživljenjadobilapraviprostorvIzra-elu,kakorda je trmastoupanje,kiga jevzgodoviniizpričevalajudovskaskupnost,našlosvojodmevvnad-naravnemredu.Misel,dasmrtnikonec,ampakprehod,daseiztekavnekodrugoživljenje,dasečlovekizmakneuničenju, da bo nekega dne vstal, ta misel omogočarazrešiti uganko, pred katero se je judovsko iskanjeustavilo,inpočasinapreduje,doklerneborazsvetlilavsegajudovstva.ŽeIzaijajezaklical:»Tvojimrtvibodooživeli,mojatruplabodovstala.Zbuditeseinvriskajte,kipočivatevprahu!«(26,19)inJobjevčudovitemzano-surekel:»Šepotem,kobotamojakožaraztrgana,bomizsvojegamesagledalBoga«(19,26).Vsinisosprejeliteganauka,kijenapresenetljivnačinobnavljalstarojudovstvo.SaducejisogaodklanjaliintudiPridigarsi

Tako je poznejši slikar posnel judovsko predstavo šeóla

Signorellijeva freska v Orvietu

2008 – AM – JULIJ 153

izgubljenonedolžnost–kakonajsepotemizmakneizteganerešljiveganasprotja?Kjejeduh,kimubopoka-zalpot,pokaterinajgreduša,kivsvojirevščinisamanemorenaprej?Izraeljemogelnajtiodgovorvnekem

drugem vidiku svoje misli: rešitev je v moči. Todamesijanskemunauku,ki jeizšel iztemisli, judovskaskupnostnebosposobnadativsedaljnosežnosti.Intobotretji,dokončnikamenspotike.

Razumljivoje,dajevelikoslišatioBrižinskihspome-nikih,obratihCiriluinMetodu,kideleSvetegapismaprevajata,oTrubarjevemNovemtestamentuinPsal-mihinnenazadnjeoJurijuDalmatinu,kisepotrudi,daslovenščinapostaneštirinajstijeziknasvetu,vkateregajeprevedenacelotnaBiblija.Karsamaposebiiztehdejstevizhajaugotovitev,dajeslovenskijezikpravstem,kotjepostalinterpretBiblije,postalkonstitutivnielementnašejezikovneinsiceršnjekulture,dajenašnarodživelinpreživelsKnjigo,zBiblijo.

Pakažeobtehugotovitvahsečišenekolikoboljvozadje!Evropaje,potemkosejeRimskiimperijsesulsamvase(zunanjidejavnikisomusamomalopomaga-li),potrebovalakardaljšeobdobje,dasejepostopnoizoblikovalagledenaetničnorazporejenosttako,kotjozmanjšimirazlikamipoznamotudidanes.Vrstostoletijse je kovala in oblikovala evropska miselnost, njenaduhovnanaravnanost,njenetos.Ključnegapomenajebilodelobenediktinskihmenihov.Česenajvečkratomenjajokottisti,kisopokristjanjalimladoEvropo,jetrebapoudariti,dasovtemeljihsvojegamisijonarskegadelaodzačetkov7.stoletjanaprejzdružilitritemeljneelemente.Osrednjegapomenazanjejebilo,kotprvielement, oznanjevanje krščanstva, kar je “živa”,neposredna, ubesedena Biblija; Benediktova Regulatonaravnanostzelorazločnopotrjuje.Drugielementje bogastvo kulturne dediščine judovsko-grško-rimskegasveta,kigatimenihiohranjajoinpovezujejos krščansko mislijo. Tretji element je duhovnokul­

turno izročiloposameznihetničnihskupnosti,kigaspoštujejoinupoštevajo.Izpovezavetehelementov,antične dediščine, ki jo prekvasi krščanska misel inoplemeniti izročilo ljudstev, se ustvarja in oblikujeEvropa,njenanaravnanost,njenetos.Potehelementih,kjerjekrščanskamiselključnegapomena,jeEvropato, kar je. Ta izhodišča jo razlikujejo od kulturnih,miselnih in religioznih okolij drugih kontinentov.Kolikor imajoustaveposameznihevropskihdržavvsvojihpreambulahzapisanarazličnaizhodišča,odti-stih,kisesklicujejonaBogakotvirresniceinpravice,prekoidejrenesanseinrazsvetljenskegaobdobjadoonih,kividijosvojetemeljevraznihrevolucionarnihspremembah,nemoremomimodejstva,dasovsetoleposameznividiki,kivnobenemprimerunepomenijonekajnovegainizvirnega,ampakkvečjemunekolikospremenjenepoudarkekrščanskegaizročila.KolikorEvropahočeostatiEvropatudivprihodnje,moraspo-štovatiinupoštevativrednote,kisov8.stoletjuzačelezdruževativrstoevropskihljudstevvEvropskounijozgodnjegasrednjegavekainostajajonjenkonstitutivnielement.Zunanjepodobesevidnospreminjajo,temeljiostajajo!ČetoveljazaEvropokotceloto,pravtakoveljazaslovenskinarod,kijevečkottisočletjeintegralnidelevropskegaživljainzakateregalahkougotavljamo,daježivelinpreživeltudinajmračnejšaobdobjasvojegabivanjapravobvrednotah,kijihjezajemalizKnjigeterjihobvključitvivsvetevropskekrščanskemisliinkulturesprejelzasvoje.

P.MetodBenedik

temelj naše kulture

Prerokova tožbaDoklej, Gospod, bom klical na pomoč in ne boš

poslušal,vpilktebizaradinasiljainnebošpomagal?Zakajmidaješgledatizloinopazuješstisko?Pred

menojstapustošenjeinnasilje,zatovstajapritožbainsevzdigujespor.

Zaraditegaodmirapostavainpravicanepridedokonca,kajtikrivičnovklepapravičnega,zatoprihajanadanpopačenasodba.

Bog odgovarjaOzrite se po narodih in poglejte, začudite se in

strmite! Kajti v vaših dneh bom opravil delo; ne biverjeli,čebikdopripovedoval.

Kajtiglejte,vzdignilbomKaldejce,trpkoinurnoljudstvo, ki prehodi zemeljske daljave, da se polastidomov,kinisonjegovi.

Groznoinstrašnoje,njegovapravicainnjegovpo-nosizhajataiznjega.

Njegovikonjisohitrejšikakorpanterji,urnejšika-korstepskivolkovi.Njegovikonjenikivihrajo,njegovikonjenikiprihajajooddaleč,priletijokakororel,hiterzažrtje.

Sleherniprihajazanasilje,vesnjegovobrazjeizteg-njen,ujetnikekopičikakorpesek.

Norčujeseizkraljev,oblastnikisomuvposmeh.Smejesevsakitrdnjavi,naredinasipinjozavzame.

Potemsevrtinčikakorveteringredalje,pregrešise,tanjegovamočpostanenjegovbog.

svetopisemska molitevprerok Habakuk, 1,2­11

2008 – AM – JULIJ154

»Hvalnico,kisenavekerazlegavnebeškihprebiva-liščihinjojevelikiduhovnikJezusKristusprineselvtozemeljskoizgnanstvo,Cerkevvsastoletjanenehnoin zvesto nadaljuje v čudovito različnih oblikah«

(PavelVI.,ApostolskakonstitucijaLaudis canticum,Rim 1971. Slovenski prevod: Molitveno bogoslužje,Ljubljana1972,7).Stemislovesnimibesedamijesvetioče uvedel v molitev Cerkve preurejeno molitvenobogoslužjealiduhovnednevnice.Zelolepajeprimerja-vamedhvalnicami,kisenavekerazlegajovnebeškihprebivališčih,inmedmolitvijoCerkve,kišeromaprotinebeškidomovini.

Hvalnica,kijojeJezusprinesel»vtozemeljskoiz-gnanstvo«jeonsam,edinorojeniodOčeta,poosebljenabožjaslavainhvala.Potemnjegovoodrešenjskodelo,ki

jedoseglovrhunecvvelikonočniskrivno-sti njegove smrti invstajenja.Tavrhunecin skrivnost vere seneprestanoobhajainponavzočuje v svetievharistiji, v daritvisvete maše, v obha-janju zakramentovinbogoslužja sploh.Odmev te čudovite

inmnogovrstnehvalnicejemolitveno bogoslužje.Onjemlahkorečemo,dajebožjeinčloveškohkrati:božjezato,kerjevelikavečinabesedilsvetopisemskih(psalmi,berila),človeškopazato,kersoostalesesta-vinezgoljčloveškodeloinkergaskupajsKristusommoliinpojeCerkev.

Vtekučasovjemolitvenobogoslužjeimelorazličneoblikeindoživelovelikosprememb(npr.potriden-tinskemkoncilu1568,potempapodpapežiSikstom

V.,KlemenomVIII.,UrbanomVIII.,KlemenomIX.indrugimi).ZadnjidvevelikiprenovistaizvedlapapežaPijX.inPijXII.,končnopašetikpredII.vatikanskimcerkvenimzboromJanezXXIII.

Obhajanje sv. evharistije ali daritev sv. maše jednevno opravilo, ki postavlja nekakšen duhovni te-meljvsemudnevu.Molitvenobogoslužjepaječezvesdan (in tudi ponoči v samostanih kontemplativnihredov)razpotegnjenahvalnica,zatoonjempopravicirečemo, da je molitev,ki posvečuje čas (latin-sko: liturgia horarum;hrvaško:časoslov).

Molitvenobogoslužjeje razdeljeno na sedemmolitvenih enot oziro-ma“ur”.Urerečemozato,kerjihmolimoobposa-meznihurahdneva.Vsesopodobnosestavljene.Na začetku je pesem(himna), sledijo trijepsalmi ali deli psalma,daljše svetopisemsko inpatrističnoberilo(priuribogoslužnegabranja)inkratkoberilopridrugihurah; spev z odpevom;svetopisemska hvalnica“Hvaljen Gospod” prihvalnicah, “Moja duša” pri večernicah; pri teh dvehurahtudiprošnjezavsepotrebeinočenaš.Vsemolitve-neurepasesklenejosprošnjodnevaalipraznika.

Po vrsti si ure sledijo takole: ura bogoslužnegabranja,kiselahkoopraviponoči,zgodajzjutrajalivkateremkolidnevnemčasu;hvalnice,kisokotjutranjamolitev;tridnevnemolitveneure:dopoldanska,opol-danskainpopoldanska;večernicekotvečernamolitev;sklepnamolitvenaura,kikončujedanpredpočitkom.Zaškofijskeduhovnikeindiakonejeobveznaleenadnevnamolitvenaura,zaredovnikepavsetri.Vzad-njihdesetletjihsemolitvenobogoslužjelepouveljavljatudivduhovnemživljenjulaikov,zlastimolitevhvalnicinvečernic.

Molitvenobogoslužjespremljadogajanjevcerkve-nemletu,zatovnjeodmevajovsiprazniki,godoviincelospomini.Psalmisorazdeljeninaštiritedne.Mednjimi so v hvalnicah nekateri spevi iz Stare zaveze,medvečernimipsalmipaspeviizNovezaveze.Takojemolitvenobogoslužješebogatejše.

Precejpodrobnihnavodil,kakoseopravljamolit-venobogoslužje, jevmolitvenikusamem,ševečpa

iz bogoslužjaIvanLikar

molitveno bogoslužje

Rokopisni brevir iz leta 1410

Rokopisni brevirv glagolici

Korna molitev brevirja

2008 – AM – JULIJ 155

jih je v knjižici, katere prevod je oskrbel Slovenskimedškofijski liturgični svet, Molitveno bogoslužje. Navodila za molitev prenovljenega brevirja,Ljubljana1972.Izraz“brevir”jenastalobvečkratnemkrajšanju

temolitvevtekustoletij.Molitevhvalnic,dnevnihurinvečernicjemogoče

združiti s svetomašo,pričemerse je trebadržativomenjeniknjižicinavedenihnavodil(st.48-50).

VsazgodovinaodAdamainEvenaprejrazodeva,daBognenehnovabičlovekavdialogssebojinmu

pošilja znamenja in simbole,dabiganagovorilinvzpostavilznjimučinkovitokomunikaci-jo. Mojzesu je poslal gorečgrm,Abrahamujepoužilraz-polovljeneživali,Petrujedalhoditi po vodi... Bog sam jekotPresvetaTrojicaposvojembistvuzapisanodnosuinvtoskrivnostno dogajanje medtremi Božjimi osebami, ki sov takopopolnemodnosu,dasoeno,vabitudičloveka,karjenjegovanajvišjauresničitev.Kot je med ljudmi najvišja

komunikacijamožnatakrat,kopridedoglobinskegamedsebojnega poznanja in do vzajemne ljubezni,takotudiBogvabičlovekavkomunikacijosseboj,kartorejpomeni,dapridemednjimadomedsebojnegaintimnegapoznanjainljubezni.LjubezenjepravzapravBožjeime(prim.1Jn4-8).Zakramentipasoname-njenitemu,dasetolahkodogajatudidanesmednamiinBogom.

KakolahkoprihajadotakoglobokegaodnosamedčlovekominBogom?Predvsemmorabititodogajanje

načloveškinačin,sajlahkosa-motakočlovekvnjemsodelu-je.Kerlahkoljudjeprihajamomedsebojvnajglobljeodnosenelezbesedami,ampaktudiprekogestindejanj,jeistapotpotrebna tudi v odnosu doBoga. Kot starši otrokom aliobratno,alimožinženamedseboj, ne izkazujejo ljubeznilezbesedami,ampakle-tedo-polnijo z gestami in dejanji,tako da je vključen celotenčlovek, tako pristopa k namtudiBog inna istinačinmu

lahkotudimiodgovarjamo.Bog je svoj odnos do človeka najbolj konkretno

uresničilstem,kojesampostalčlovekinspregovorilspovsemčloveškimjezikom,sčloveškimigestamiinde-janji.JezusKristusjekotučlovečeniBognajpopolnejši

zakramentpovezanostiinzdružitveBogainčloveka.Vnjemseječlovekupribližaloodrešenjenačloveškopovsemrazumljivnačin.VJezusuKristususejedružilzljudmiBogsam,prihajalznjimivglobokeodnose,kisobilizaljudirešilni.

PoJezusovemvnebohodujetanjegovavlogaprešlana Cerkev kot njegovo skrivnostno telo. Nanjo jepreneselsvojeposlanstvo.Načini,gesteinbesedesosespremenile,avsebinajenaskrivnosten,aresničennačinostalaista.VobčestvuCerkvejemnogopoti,pokaterihprihajamovstikzBogom,seznjimpogovarja-mo,znjimkomuniciramo.Odustne,premišljevalne,osebneinskupnemolitve,dobrihdelinasketičnihvaj,dovsehoblikliturgije,kjersebesede,gesteindejanjadopolnjujejovensam jezikza izražanjeslaveBogu.Medtemidejanjipasozakra-mentinajvišjisimbolni“jezik”komunikacijezBogom.Toje“jezik” Boga in človeka. Obavzakramentihgovorita in seizražataprekogest indejanj.V njih se dogaja na človekudojemljivnačinskrivnostBo-ga,kiv JezusuKristusu ljubiin odrešuje človeka, človekpa mu lahko na enak načinodgovarja.

ZakramentisonaneknačinčloveškagovoricaBoga.KopaBog“govori”,nitogolosporočanjepomenov(informiranje),ampakjetostvariteljskabeseda,kito,karpomeni,tudiustvari.Bognemorespregovoriti,nedabisespregovorjenotudiuresničilo.Zatosozakra-mentivednoučinkoviti,kotjebilaučinkovitabesedaStvarnikaobstvarjenju,kojerekel»bodi!«injebilo.Tudičlovekjepravpobesedizavezan,dajouresniči,kolikorjevnjegovimoči.

Zakramenti vereMedoznanjevanjemodrešenjainzakramentalnim

življenjem je notranja zveza. Oznanjevanje brez za-kramentovnimamoči,zakramentibrezoznanjevanjapapostanejozakramentalizem–goliobičajialicelomagija.Zakramentisodogodkivere:pomenijo,izražajoinvsebujejoveroCerkveinposameznika;soizpovedvere.Verajepotrebnazaresničnostzakramentov;za-kramenti jo predpostavljajo, a jo tudi poglabljajo inhranijo,sajso“prostor”,kjerBogna“otipljiv”načinljubičloveka.

MarjanTurnšek

zakramentisimboli odnosa med Bogom in človekom

2008 – AM – JULIJ156

Verapazahtevatudinekojasnost,vednost,zatomorajouporabljena znamenja člove-kugovoritizvsosvojoboga-to simbolično govorico. Tegapa se je potrebno naučiti, kotvsakega drugega jezika. Kottakipazakramentitudizave-zujejo človeka k odgovoru zživljenjem. Zakramentalnoživljenje je življenje poklica-nosti.Inkadarpridedotakšne

vsestranske komunikacijemedBogom inčlovekom,ki zajame vse izrazne sposobnosti človeka, celo vseživljenje,gatudivpolnostiangažira.Boggavtakšniizmenjavi “besed” dobesedno prestavi, premakne vživljenjuizenegamestanadrugo,sajjeBožjabesedavedno učinkovita, če ji le ne postavljamo ovir. Nanek način postane novi človek. Pomislimo samo naAbrahamaaliMojzesa,apostolealidruge,kakojimjeodnoszBogomusmerilcelotnoizbiroživljenja.Vera

sepravprekopravilnoobha-janih zakramentov pokažekotmoč,kotnotranjidinami-zembitja,kispravivtekvsesposobnosti,vsoustvarjalnomočvčloveku,vsetalenteinupodobipoBogučlovekovonotranjost,kijepoizvirnemgrehupopačena.

Zakramenti so Božja bližina in milost.Katoličaniverjamemo,daimamosedemzakramen-

tov,kotjihjepostavilKristusinjihuresničujeobčestvoCerkve.Zatonisoosebnalastalipravicaposameznika,ampakvednoskupnostnodogajanje,čepravsoname-njeniposamezniku.Trije(krst,birmainsvetoRešnjetelo)sonamenjeniuvajanjuvkrščanskoživljenje,dvaozdravljanjutelesainduha(zakramentspraveinzakra-mentbolniškegamaziljenja)indvaposlanstvu(svetizakoninsvetired).

Številosedemjegotovosimbolnoštevilo,kipomenipolnostmilosti.Bogječlovekublizuvednoinpovsod,kogapotrebuje.Tehsedemzakramentovpasenanašatudinasedempomembnejšihtrenutkovalisituacijv

človekovemživljenju.Krstodgovarjarojstvu,kijegoto-voedenizmednajboljkritičnihtrenutkovčlovekovegaživljenja; birma sodi k dozorevanju, kar je spet zeloobčutljivoobdobje;svetoReš-njetelosenanašanahranje-nje, ki omogoča življenje; za-krament sprave izpostavljagrešno situacijo človeka, kije sploh zelo usodna, saj seječloveksamnemorerešiti;bolniško maziljenje odgovar-ja hudi bolezni; zakramentsvetega zakona posebnemustanu,kijetemeljdružine;za-kramentsvetegaredaalimaš-niškega posvečenja pa spetdrugemustanu,kijepravtakonamenjensluženjuBoguinljudem.Vseskupajpatorejpomeni,daBogvednoprihajanaprotičlovekustistomilostjo,kimujenajboljpotrebna.

Dejanja KristusaZakramentisodejanskoJezusovaodrešenjskade-

janja, ki se na skrivnosten način zgodijo v življenjuposameznikainsicerpozunanjihdejanjihcerkveneskupnosti.To,karjebilovzemeljskidejanjihJezusaKristusa, jeprešlovvidnadejanjaCerkve,kipakotsimbolinosijovsebiduhovnoresničnost prav osebnih de-janjKristusa.Zatovverimirnorečemo, da so zakramentiosebna dejanja poveličanegaKristusa simbolizirana v de-janjih Cerkve. Torej se nas vzakramentih zares “dotika”Kristussam,kiježesedečnaOčetovidesnici.Topajegotovoizrednosvetodoga-janjeinzatoniničnenavadnega,daCerkevizrednoskrbnovarujetedragocenostiinsinadvseprizadeva,dabizakramentepripravljeniinvrednoprejemali.

Tizakramentalni Jezusovi “dotiki”sodogodki,kinasposvečujejo,nasupodabljajopoKristusu,nastorejpobožujejo; kar je pravzaprav največje dostojanstvočloveka. Postati Bogu čimbolj podoben, je nalogavsakegakristjanainkončnovsakegačloveka.

I. Življenje je le pot in ne stalno bivališčeSpomniseimenonih,kisonapolnilisvetzzvokom

svojeslaveinjezgodovinaohranilanjihspomin.Šlisoin izginili onstran človeškega obzorja. Drugi hodijopopoteh,pokaterihsotišli,inkakoroni,bodotuditinekočdoseglizadnjopostajoinpustilikomajsledsvojegapota.

Kakoronihodištuditiinizginilboškakoroni,kosoprišlinakonecpoti.Zakajbisetorejnavezovalnadrevo,kitidajenapotisvežinosence,kotivendarnimogoče,dabiseustavilvzavetjunjegovegalistja.

Življenjejepotvpravemsmislubesede.Množiceneprestanokorakajoponjejnaraavnost

naprej,nedabisekdomogelvrnitinazaj.Vsinajdejo

Pierre-LambertGoossens

življenjevzemi ga v njegovem resničnem smislu

2008 – AM – JULIJ 157

obkoncuisticilj:večnost,kiedinanivečpot,ampakbivališče. Srečno ali nesrečno, kakor se je pač kdovedelnapotu.

II. Življenje je tudi preizkušnja in bojBogtiponujasvojraj.Nesilitigapane.Odtebe

jeodvisno,dagadosežeš,čebošzmagovitošelskozipreizkušnjo,kimujepogoj.

Začasasvojegaučenjasisespoprijateljilspojmomizkušnje.

Tepreizkušnjesobilezateizpraševanjavestiiniz-piti.Čehočeučenecdobitinagrado,spričevalo,moraitizmagovitoskozitepreizkušnje.

Življenjesetikaževistiluči:preizkušnje.Todana-gradajeodločilnevažnosti.Namestominljivekrone,ti govori sveti Pavel, boš prejel neizmerno veličinoslave,večnosrečo.

Takšnanagradajepravgotovovrednaplemenitihnaporov.

Življenjeješeveč:jeboj.Štirjesovražnikivstajajomedtebojinnagrado,ki

jomorašdoseči.Zunajso:ljubosumnihudobniduh,pokvarjenisvet,zapeljivestvari;znotraj:tvojeneure-jenestrasti.

Zazmagojepotrebnoplemenitobojevanje.Način vojskovanja je zelo preprost: proti hu-

dobnemuduhumolitevinpremagovanje,protisvetuin stvarem vedno nezaupanje in pogosto beg, proti

neurejenimstrastemmočanupor.Protivsempoguminvztrajnost.

Krono bodo prejeli hrabri, ki so se borili dokonca.

III. Življenje je tudi čas žetveOni,kiuspejopri izpitih, jihnenapravijovsina

enaknačin.Zanekateresosamonekakšnoskromnozadoščenje. Drugi se odlikujejo, nekateri se povz-dignejodovélikegaodlikovanja.Nekaj“asov”pasplezanavrhoveintamsnamejonajvišjeodlike.

Medletomsosejali.Njihovvsakdanjinapor,nepre-stanoinvztrajnodelojimtedajprinašažetev.

Sijajžetvejenavadnovsorazmerjuznaporominskrbnostjopridelu.Vplivatapašedvestvari:naravnesposobnostiinsreča.

Tupa sreča innaravne sposobnosti nepridejovobzir.Zavečnostseješ inpridelalbošsorazmernosplemenitostjovsvojihsetvah.

»Kdorpičloseje,botudipičložel,«pravisvetiPavel,»inkdorobilnoseje,botudiobilnožel.«

»Vsakemubopovrnjenoponjegovihdelih,« tiza-trjujeSvetopismo.

Pogumtorej!Hodi,bojujse,sej!Tojevsetvojeze-meljskoživljenje.

Nekidanseboodprlopredtebojdrugoživljenje,kjer ti bodo dejali: Počivaj! Živi v miru! Raduj sevečno!

Kaj namreč človeku pomaga, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?(Mt16,26).

Medstiskamiališibami,skaterimijeGospodudarilfaraonainnjegovEgipt,tenadlogešeni.Vseskupaj,namrečizhodizEgipta,kijevelikaprelomnicanelevzgodoviniIzraela,ampaktudivsegačloveštva,sejezačelozzahtevopokratkemdopustu,kinajbigafaraondopustilIzraelovimsinovom,dabivpuščaviproslaviliBožjeime.

Kerjimjefaraontoodrekel,jeBogzakrknilnjegovosrce,nakarsosevrstilenadlogazanadlogo,desetpovrsti,doklervesIzraelnisvoboden,poposegusvojegazvestegaBoga,odšelizegiptovskesužnosti.Nazačet-ku 2. Mojzesove knjige, ki se imenuje tudi Eksodus(izhod),beremo,skakšnimnaročilomjeMojzesstopilpred faraona: »GOSPOD, Bog Hebrejcev, je prišel knam.Inzdajprosimo,najgremotridnihodavpuščavo,dadarujemoGOSPODU,svojemuBogu.«Bilajeprošnjaza tri dni dopusta – da bi namreč faraon dopustil,dabiseIzraelzatridniodpravilvpuščavo,dauredisvojerečizBogom.Gospodjevedel,dadodopustitve–dopusta–neboprišloindabomoralposečissvojomočnorokoterosvoboditiIzraela.Bogjeposlalnadzakrknjenega faraona innjegovo ljudstvodesetnad-log,šibalistisk,dabibilonjegovoizvoljenoljudstvoosvobojenoinprivedenovobljubljenodeželoKanaan

(današnjiIzraelzLibanonom,Sirijo,Jordanijo,delomIrakaindelomEgipta)–medteminadlogamipašenibilonadloge,kijopoznamomi,namrečnadloge,stiskeinšibedopustaindopustovanja.Naštejmonadloge,kisostiskalefaraonainnjegovEgipt:1.voda,spremenje-navkri,2.žabe,3.komarji,4.muhe,5.kuga,6.tvori,7.toča,8.kobilice,9.temain10.smrtprvorojencev.Enajstonadlogo,nadlogo,stiskoinšibodopusta,jeBogprihranilzadanašnjeganezvestegaindotemeljnihrečiživljenjatakolahkomiselnegačloveka!

Stanamrečdvadopusta,jedvojedopuščanj,gledenato,kdodopušča,kdokajdopusti.Prvodopuščanje,prvivelikidopustjeta,kiprihajaodBoga,jevtem,daBogčlovekukajdopustiinčlovekdopuščenostvarhvaležno sprejme. A to, kar je v tem dopuščenemtemu,kiverujevGospoda,vblagoslov–osvoboditevizegiptovskesužnosti–jelahkodrugemuvpogubo:faraonuinnjegovimzatiralskimhlapcem.Ljudem,kineznajogledatipodpovršinodogodkov,setudimar-sikaj,karBogdopusti,daseprimerinjegovimzvestim,zdipogubainkazen,kogrevresnicizablagoslov,kinašimočemšenipostalviden.TakosobilatudivsazasužnjenjaIzraelavnjegovizgodovinivsedodaneskratkoročnoinpovršnogledanohudenesreče,stiske

VinkoOšlak

nadloga dopusta

2008 – AM – JULIJ158

in šibe, v svojem nasledku pa so se vedno izkazalekotvelikblagoslovpravzatotakohudopreizkušanoljudstvo.InničdrugačekakorzIzraelomnizdrugiminarodi,tudisslovenskim;inničdrugačekakorznarodinisposameznikom,tudisteboj,kitobereš,inzmenoj,kitopišem!Drugidopust,drugodopuščanjepaje,kardopustisamemusebičlovek,karmudopustinjegovsousodnik,drugčlovekaličloveškaoblast–inkarmudopustinjegovtosvetnivladarvozadju,knezteme,hu-diduh.Praviztegadrugegadopuščanja,kinele,danibožje,ampakjenaravnostprotibožje,sajvrazmerjudoBoganinevtralnosti,kotpravilnougotavlja tudinemškifilozofTheodorHaecker,paserojevanadlogasodobnegačlovekovegadopustovanja,okaterinego-vorijoinpišejoleevangeljskioznanjevalci,ampaktudiznalciposvetnihučenosti:psihologi,sociologiindrugi,kivsivzboruugotavljajoistostvar,danamrečsodob-negačlovekanobenodeloskozivseletotakoneizčrpainpotlačikakornjegovštirinajstdnevnialienomesečnidopust,kisigamorajotakodragoplačatiinvkateregasovseletopolagalitolikopričakovanjinupov.

Prof.dr.MichaelLehofer,predstojnikpsihiatrične-ga oddelka klinike Sigmunda Freuda v Gradcu inprofesor na graški univerzi, pravi v svojih odgovo-rih na vprašanja Kleine Zeitunga (5. avgust 2007):»Obstaja tako imenovanadopustniškadepresija.Ne-mirnegaduha nenadoma zajame strah. /.../ Za sebojimamdoločeneizkušnje:vsiseveselijodopusta,anadopustniškihmestihvidevamboljmaloveselihljudi,kinebibiliopiti./.../Zanimivoje,daimamovčasihvojnemanjdepresijkakorvčasihmiru.Apogovorimoseouživanju.Česevesdelovnitedenveselimoparadižaobkoncutedna,invsedelovnoletoparadižavdopustu,invsedelovnoživljenjeparadižavčasuupokojitve,tedajstempredveseljemzamujamodoživljanjevečinesvojegačasa./.../Zamekotpsihiatrainpsihologajezanimivo:kajproizvajaobčutek,daječlovekprepuščenmiru?Številni ljudje so neprestano v napetosti, tudi če zatonimajonobeneosnove./.../Česistvarnatančnejeogledamo,jeglavnidejavnikstresakarlastniduh,sotolastnapričakovanja,nepazunanjeokoliščine,kakorljudjemislijo./.../Svojekonflikteponesemssebojnadopust./.../Opažalsem,dagreljudemčestonadelov-nemmestuboljekotpanadopustu.«

Našistarši,sepravigeneracija,rojenašepredprvosvetovno vojno, dopusta sploh niso poznali, pa soimelivsebivelikovečživljenjskemočiinradostikotdanašnjirod,kiseneprestanoodpravljanakakdopust,ciljidopustniškihpotipasovednoboljoddaljeniineksotični. Pri človeškem dopustovanju, pri tem, karčlovekdopuščasamemusebi,karmudopuščanjegovskušnjavskidemon,namrečnegrezaresničnipočitek,ampakzaševelikovečjipogon,kotgadoživljamonadelovnihmestih.ResničnipočitekjenamrečmogočsamovGospoduinvredupočivanja,kigajeGospoddoločil začlovekav sinajskizapovedio spoštovanjusedmega dne, kakor beremo v 3. Mojzesovi knjigi:»Šestdniopravljajtedelo,sedmidanpajesobota,danpočitka s svetim shodom; ne opravljajte nobenegadela,tojepočitekzaGOSPODA,kjerkoliprebivate.«Pri Izaiju pa beremo: »Delo pravičnosti bo mir, sadpravičnostibopočitekinvarnostnaveke.«PoprerokuJeremijupanasGospodpouči:»Ustavitesenapotehinserazglejte,vprašajtepostezahstarodavnihčasov,kjejepotkdobremu,inhoditeponjih:innašlibostepočiteksvojimdušam.«PrerokMihejpasvari,kotbigovoril današnjemu množičnemu in nervoznemudopustniku,ovešenemuskameramispominavprahu:»Vstaniteinodidite,kajtitonikrajzapočitek,zaradinečistosti,kipogubljaspresunljivimpogubljanjem.«Indanašnjemunemirnemuiskalcuustreznedopustniške

destinacijesvetujeJezussamvevangelijupoMateju:»Priditekmenivsi,kisteutrujeniinobteženi,injazvambomdalpočitek.«Takojnatopa: »Vzemitenasemoj jareminučiteseodmene,kersemkrotak invsrcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam;kajtimojjaremjeprijeteninmojebremejelahko.«InvpismuHebrejcemberemozagotovilo:»Kdornamrečstopivnjegovpočitek,sespočijeodsvojihdel,kakorsejeBogodsvojih.«

Kdorbotorejiskalpočitekvtem,kardopustiBog,in bo etimologijo besede “dopust” zase izpeljeval izbožjegadopuščanja,tabonašelpravipočitekternebonahrupniinnespodobnostipolniplažišeboljprekli-njal,kakorjetodelalnasvojemtrdemdelovnemmestu.Kdorpabovztrajalpriiskanjupočitkainpoživitvevtem, kar dopuščata človek sam in njegov demon, jekljub Božjim svarilom sprejel svojo odločitev in vsenjenenasledke...

2008 – AM – JULIJ 159

Trije slavni bratje iz družine VodušekRojstnomestoBožaVoduškajeslovenskaprestolni-

ca Ljubljana, kjer je zagledal luč sveta 30. januarja1905.Iztedružinestaznanatudinjegovadvamlajšabrata:Vital inValens.Prvi jebil ledobroletomlajšiVital,pesnik,nabožnipisecinprevajalec.VLjubljaniještudiralbogoslovjeinbila1929posvečen.Leta1936jeodšelvZdruženedržaveAmerike,kjerjeskrbelzaslovenske izseljence, prevzel je slovensko župnijo vSan Franciscu in jo upravljal do svoje smrti (1973).Kot mlad duhovnik si je v domovini prizadeval zaliturgično prenovo. Valens, najmlajši od teh bratovVoduškov, pa je bil etnomuzikolog. Po študiju je bilpravnik,vendarjevečjidelsvojegaživljenjaposvetilglasbi,zlastipreučevanjuljudskeglasbe.DolgočasajebilumetniškivodjaSlovenskegaokteta,kijeponesel“slavo”slovenskepesmipovsemsvetu.Biljetudiured-nikglasbenegadelaizdajeSlovenskeljudskepesmiI-II(1970,1981).Umrljenaslovenskikulturnipraznik,8.februarja1989.

Božosejepoljudskišoliinsrednješolskemguljenjuklopiodločilzaštudijromanistikenafilozofskifakulte-tiljubljanskeuniverze,kjerježestriindvajsetimiletidiplomiral.Tedanjaoblastga jekotradikalnegakul-turnega in političenga demokrata nameščala zunajSlovenije.DobiljesuplentskomestovBanjaluki,kopasogahoteliprestavitišeboljdalečoddoma,vČrnogoro,jeslužboodpovedalinseprepisalnaljubljanskopravnofakulteto.Podiplomijedelalvodvetniškihinsodnijskih službah po raznih slovenskih krajih (Lju-bljana,VišnjaGora,Ptuj,Maribor).Leta1939jeodprllastnoodvetniškopisarnovČrnomlju.

Uporni pesnik in njegov “Odčarani svet”BožoVodušeksejekotpesnikoglasilzelozgodaj,o-

kolileta1920,inpripadaljemlajšigeneracijikatoliškihekspresionistov,agajeodvsegazačetkamotilabivanjs-kagrozainpraznosta,karjeizrazilmeddrugimvpesmiPrečutenoči,kjerjezapisal:»Mi smo žejni vodnjaki – v zapuščenih dolinah suše.«PrvepesmijeobjavilvrokopisnemdijaškemlistuPramen,potempajenekaj

let objavljal v Domu in svetu,ko se je pridružil katoliškemukulturnemu krogu, v kateremje ostal do začetka tridesetihlet.Vpolemikioodnosumedumetnostjoinsvetovnimnazo-rom,kijezlastiokolileta1929potekalamedJosipomVidmar-jem in katoliškimi besednimiumetniki,sejeVodušekodloč-nopostavilnakatoliškostran.Vidmar je zagovarjal misel:umetnik ne sme dovoliti, dabigaprinjegovemustvarjanjuzavestnovodilnjegovsvetovninazor.Vodušekmujeočital,dav»spopaduskrščanstvomravnakot ‘pros-vetljenec’izGoethejevihčasovter‘naravnometafizikoinmoralo’presajavXX.stoletje.Zatopanevidi,dasevprašanjekatoliškegapisateljanikakornepojavljakotumetniškiproblem,ampaklekotmoralni«(FrancZadravec).Pravtistečasepajepreživljalhudokrizorazmerjadonazorskeskupnosti,izkaterejeprihajal.Po svojem izstopu jevproznemsestavkuMladinskiprobem(Sodobnost,1934)zapisal,dajevoljapoetičnidoslednosti njega in vrstnike pripeljala v katoliškomladinskogibanje.

Kopa jevidel,davkatoliškihvrstahni resničnepripravljenosti za ureditev narodnega in socialnegavprašanja, se je oddaljil. Bil pa je nezaupen tudi domarksistov,prikaterihjevidelnovodogmatičnostinvezanost.Šeljemedupornike,kistojijosami.PodolgihprizadevanjihmujeuspeloizdatiprvopesniškozbirkozznačilnimnaslovomOdčaranisvet(1939). »Svet jeodčaran, pregledan, brez slepil, ki jih je navdihnilčlovekualikijihječlovekvezalznjegovimvidezom«(LinoLegiša).

Poezija –»božanska iskra«, pa tudi »trda kost«PosodbiliterarnihzgodovinarjevjebilVoduškov

Odčarani svet najpomembnejša pesniška zbirka pri

naša kulturaSilvesterČuk

BOŽO VODUŠEK30. januarja 1905 – 28. julija 1978

V slovenski književnosti zavzema Božo Vodušek posebno mesto: njegova poezija je izraz človekovega osebnega iskanja in odkrivanja, pravzaprav iskateljstva, saj to iskanje že vnaprej

nima določenega konca (Boris Paternu). Svojo filozofijo iskateljstva je kasneje dopolnil sfilozofijo sizifovstva, brezupnega prizadevanja. Pesniško je izšel iz kroga katoliškega

ekspresionizma, v tridesetih letih pa se je preusmeril v kritično novi realizem ter uporabljal klasične pesniške oblike, zlasti sonet. Po drugi svetovni vojski je postavljal most med nekdanjim

in novim ekspresionizmom.

2008 – AM – JULIJ160

nas tik pred drugo svetovno vojsko in je bila leposprejeta,razenpriskrajnokonservativnihdesničarjihinnakomunističnilevici.Vanjojesprejeltudinekate-repesmi izzgodnjih let,nepareligioznihpesmi,kijih jedoleta1931objavljalvDomuinsvetu,vkate-rih nemirni iskalec včasih še najde kolikor tolikopomirljivstikzBogom.Poletu1934svojaiskanjainrazmišljanja preliva v sonete in spada med največjeslovenskesonetistepoPrešernu.Voduškovapesemjepesem »bolečega razuma«, ki izpoveduje tesnobo intrpnostslovenskegarazumnika.KosejepesnicaLiliNovyzgrozilanadnjegovimi»podivjanimi»pesmimi,jijevsonetuPoet v zadregiodgovoril,dapoezijanile»božanskaiskra,«danerasteleiztega,karjemočlevslutnjidoživeti,kakorjetrdilaNovyjeva,temvečmoravnjejimetiprostortudi»trdakost«–najboljvsakdanja

vsakdanjost,ki jomorapesnik»glodati«tudizjedkobesedo.Vodušekjetrdil,dapesniškaslavapripadaletistemu,kdordrznorazkrivadušo,nikarpanežnim,polepotenimglasovom,kiživljenjeidealizirajo.

Vodušeksejeleta1943pridružilpartizanomvBeliKrajini, po vojski je delal najprej v raznih upravnihslužbah, nato pa dvajset let (1953-1973) kot znan-stvenisvetniknaInštitutuzaslovenskijezikpriSAZU.Leta1976jezasvojepesniškodeloprejelPrešernovonagrado.

VzporednozizvirnimpesnjenjemjepotekalotudiVoduškovoprevajalskodelo.Ževdijaškihletihjepreva-jalnemškegapesnikaGeorgaTrakla,podrugisvetovnivojskipasejeposvetilprevajanjuGoetheja(prvidelFausta,1955)infrancoskegapesnikaBaudelaira.Smrtmujeiztrgalaperoizrok28.julija1978.

MedNemčijoinDanskojeožjiobmejnipas,vkate-rem sta prisotni obe manjšini: danska v Nemčiji innemškanaDanskem.Kerstatidvedržavibriljantenprimerpragmatičnosti,sta“manjšinskiproblem”rešilinazeloenostavennači:veljalaborecipročnost.Kerpa ni ena država enaka drugi, vse ne poteka vednotakolinearno.PredvsemdobivanemškamanjšinanaDanskemznatnovečdenarjaodsvojematice.Nemčijabogatopodpiravsenemškejezikovnepasoveinotokevdrugihdržavah,nekakonapodlagidvehrazlogov:enegajavnega,drugegapaprikritega.Glavnirazlognajbi

bilosevedapodpiranjekulturnega,ekonomskegainpo-litičnegaživljenjasonarodnjakovvdrugihdržavah,pri-kritirazlogpabilahkobilotudipreprečevanjeprihodadodatnih(nemških)priseljencevvnemškodržavo,kiježetakointakopreobljudena,predvsempamorakrepkosečivžep,dasaniradvojnovivzhodniud.

NemcinaDanskemsoavtohtoniprebivalcipodroč-jaimenovanegaNord SlesvignamejizNemčijo.Dejan-skojetopodročjeprešlovdanskerokešeleleta1920kot rezultatvolitev,nakaterihse jevečina(75.000)izrekla za priključitev danski državi. Skoraj celotnanemškaskupnost,kijetakratštelakakih25.000ljudi,sejetakratizreklazaNemčijo.Problem,skaterimsejenemškaskupnostmoralasoočitiinkateregaposlediceso še danes vidne, je bila popolna neorganiziranostskupnosti.Nemcivnovidržavinisoimelisvojihvodi-teljev,predvsempajimjeskorajvcelotimanjkalvesizobraženislojdržavnihuslužbencevinučiteljev,kakih15.000oseb,kisosemedleti1919in1921preselilena nemška tla. Nemci pa so bili (in so še vedno...)odločniinpragmatični,zatojimjekajkmaluuspeloorganiziratipolitičnogibanje,imenovanoSchleswiger Wahlverein (VolilnozdruženjeobmočjaSchleswig).Prvi dosežek tega gibanje je bilo ponovno odprtjenemških šol, kasneje pa aktivno kulturno delovanjeinustanovitevnemškegačasopisja.Zakonskizvonjevdanskidržavizvonilnekolikodrugače.Danskadržavajevednonasprotovalaposebnimzakonomvpridna-rodnimmanjšinam.Načelnojebiladanskazakonodajažesamaposebidokajliberalnainzatonipreprečevalarazvoja manjšin. Edini uradni jezik pa je bil in je ševednoledanski.

Temen oblak se je nad nemško manjšino seveda

evropa narodovVidaValenčič

Nemci na Danskemnajsevernejši del nemškega naroda

Nord Slesvig – Kolding

2008 – AM – JULIJ 161

zgrnilvobdobjunacizma.Vnjenosamostojnopolitičnogibanjesosevrinilinacisti,nasprotovanjevsemu,karje bilo nemško, pa je doseglo višek leta 1940, ko jeHitlervkorakalnaDansko.Povojski sobile ranešetakoboleče,dasenisomoglenavratnanoszaceliti.Večkot3.000nemškogovorečihdanskihdržavljanovjebiloobtoženihkolaboracionizma:odvzetajimjebilazemlja,nemškipastorjisobiliizgnani,nemškešolepatakojzaprte.Danskapajetaktipdržave,kivednogledanaprej.BlažilnonavojnoranojedelovalosrečanjemedNemčijoinDanskovBonnuleta1955.Podpisanajebila(žeomenjena)“DeklaracijaBonn-Kopenhagen”,kipredstavljatemeljnikamenvsnovanjunovedobeinnovihodnosovmedobemadržavama.

DanesobstajajonaDanskemštevilneprivatneos-novneinsrednješole,vkaterihjeučnijeziknemščina.Denarzanjeposredujenemškadržava.Kljubtemuda

soNemcinaDanskemdobrokulturnoorganizirani,semorajoskorajvsakodnevnospopadatizvečnimprob-lemomasimilacije.Nord Slesvigjeizrednoperiferičnopodročje,takodasemoravsaštudijskainkvalificiranadelovnasilaizseljevativKopenhagen.Dodatniprob-lem,kigabodoprejalislejmoralirešiti,jetudiodvis-nostodNemčije,takoekonomskakotkulturna.Nem-škidnevniknaDanskemDer NordschleswigerpišejonaDanskem,tiskajogapatakojčezmejovNemčiji,profesorjinavečernihtečajihnemškegajezikapriha-jajoizNemčije,knjigarneinknjižnicesopolneknjignemškihavtorjevizmatice,zboreinorkestrepravtakovodijodirigentiizmaticeintakonaprej.Gledanotakoizdaljavezgleda,dasejedanskiživeljnanemškihtlehtrdnejepostavilnasvojenoge,medtemkoseNemcivtejskandinavski(brezhibnourejeni)državicivelikoboljnaslanjajonasvojomočnomatico.

Vprašanjenarodneistovetnostijezelovažnotakozamuslimane,kisoprišlinanovo,kotzatiste,kiživevEvropižedaljčasa.Morajopostatiponosninato,dasočlaninekedržave.ČeživevItalijiinsevključijovitali-janskonarodnost,morajobitisposobnireči»JazsemItalijan«nesamozato,kerlahkodobijoitalijanskipotnilistalikernjihovenogestojenaitalijanskihtleh(istoveljatudizamuslimane,kisovSloveniji,op. ur.).

Nekaj nemogočega se je zgodilo pred časom vMilanu,kojeskupinaarabskih(egiptovskih)starševiztrgala svoje otroke iz javne šole in odprla arabskošolo:razumnikiinpolitikisopoveličevalitoizbirokotprizadevanjeza»neizgubitikorenin«inimetipoukvarabskemjeziku.Tonibilaprednostnitizanjenitizadržavo.Tojenalogadružinealikvečjemukakekultur-neskupnosti(vAmerikiimamozakajtakegasobotnešole,op. ur.).

Nalogapolitikovbimoralabiti,dabijimpomagalivključiti se v družbo, najti delo, zagotoviti dostojnostanovanjezaprimernoceno,topavsepodpogojem,dahočejosprejetinačinživljenjavtistidržavi.Česekakmladčutinekoristnega,dasodonjeganezaupljivi,danicenjen,dajebrezdela,potempostanebegvveroneizogibeninsezačnepolitičnopojmovanjeverekotnasprotovanje temu, kar mu povzroča bolečino, aliprotidružbenemupoložaju,vkateremsejeznašel.Zasprejem,dajetvojaistovetnostvkulturidežele,vkateri

živiš(innevveri),jepotrebnavzgojainrazmišljanje,kakopritidotega.Odzdajdaljepravabesedanivečmultikulturalizem,ampakintegracija.

Danska:integracija proti fundamentalizmuTostanaDanskemodkrilaKarenJesperseninRalf

Pittelkow,piscaknjige,kijetakojpostalauspešnica.Oba pisca sta znana člana socialno-demokratskestranke:Jespersenovajebilanotranjaministrica,Pit-telkow pa svetovalec premierja pred padcem leviceleta2001.

Obastabilapristašamultikulturalizma,spoštovanjain sprejemanja kultur. Po zadevi z Mohamedovimikarikaturamistašeenkratpregledalasvojestališčeinnapisalaknjigoznaslovom“IslamisterogNivister”karpomeni“Islamizeminnaivnost”.

Piscapoudarjatagrožnjo:fundamentalistipridobi-vajovednovečpristaševmedmladimivEvropi.Po-skušajosevmešavativživljenjeljudi,tuditistih,kisosevključilivdružbo:kakoseoblačiti,kajjesti,kakosesoočatizdoločenimiproblemiinpodobno, insicertako,daseločijooddrugih.Njihovagrožnjaje,datisti,kinedelatako,zginekakorsolvvodi.

Zatorastislamapiscaobtožujetazapad,kijepove-ličeval ta položaj “kulturnega geta” z izgovorom aliidejomultikulturalizma.»TakoDanskakotvsaEvropa

islamSamirKhalilSamir

multikulturalizem in islammuslimani v Evropi: “NE!” getu, “DA!” integraciji

Zmota multikulturalizma je, da zapira kulture v nepremičen geto.Pri muslimanih to onemogoča integracijo v narodno istovetnost in pospešuje fundamentalizem.

Vprašanja, ki jih rešuje pisec, bodo prej ali slej pomembna tudi za Slovenijo in druge dežele.

2008 – AM – JULIJ162

morastremetizatem,daintegriramuslimane,kisoženavzočivnjihoviskupnosti,«praviPittlekow.»Isla-mizen je smrtno nevarna totalitarna ideologija… Čekakaženskanenosimuslimanskegazagrinjala,sois-lamistipripravljeniizvajatihudepritiskeingrozitiznasiljem,dabijoprisililinositiga.Tanačinvsiljevanjaislamskihnačelzavsakocenojeenakoavtoritarenkotkomunizem.«

Knjiga jenemudomavplivalanaDance.Edenodkandidatovnavolitvah,FoghRasmussen,jenaprimerpredložilmuslimanomtole:»Dobrodošliste,čepride-te in se vključite v družbo in daste svoj doprinosnaši družbi. Niste pa dobrodošli, če prihajate samoizkoriščatpoložajinprejematpomoč.«Čepriseljencisodelujejovdružbiinvrazvojudežele,potembodoznjimiravnalikotzdržavljanizenakimipravicamikotzDanic.Čepane,…

Predlogsoodobravalivsi.Zdajvodinaslednjena-čelo:nemoremosprejeti ljudi,kipridejosemsamozato, ker je življenje zagotovljeno, ker dobe pomočprotibrezposelnosti,zdravstvenooskrboinpodobno.Zavključevanjevdružbomoramopostavljatipogoje.

Knjigajeobtožba(kotpravipodnaslov)injekorist-nazarazumevanjemehanizmovintegracijevdeželah,kiimajodolgoletneizkušnje.VItalijijeposlanecNa-ser Khader, sirijskega izvora in vodja demokratskihmuslimanov, izjavil, da knjiga postavlja upravičenavprašanja.»Islamističnagrožnjaobstojainsmešnobijobilopodcenjevati.«

Vsvojiknjigipiscasprstompokažetanazadevoka-rikaturinnaopravičilodanskevladeSavdskiArabiji.Pravita,danimogočepopuščatiprisvobodibesedeindaimamopravicokritiziratitudiislam.Morebitibibilotrebadodati:»tudiJudeinizraelskodržavo.«

Zadevaskarikaturamijebilazvokbudilketudizanekateredeleislamskegasveta.Nekislamskipisecjerekel:»Nimamnamenabranitinekegaislama,kipod-pirateroriste.Konekaverazačneitivsmerinasiljainfundamentalizma,jomoramokritizirati.«

Koran in ustavaNedavnojenaDanskemnastalanovastrankaSIAD

(StopislamizacijiDanske).TazahtevaprepovedtistihodlomkovKorana,kinasprotujejodanskimzakonom,in predlaga naslednje: kdor navaja verze Korana, kinasprotujejodanskiustavi,morabitikaznovan,kerjeustavanadvsemidrugimizakoni.Navajajočlene67-69danske ustave, ki pravi: »Izpovedovanje vere je svo-bodnopodpogojem,daseizvajavskladuzdanskimizakoniindanemotijavnegareda«.

Vsetojejasnoznamenje,dasezačenjarazmišljatiomožnemnasprotjumedustavamievropskihdržavinnekaterimizakoniKorana.

TudinaDanskemstagledetegadveusmeritvi:“leva,poglihovci”,kihočespoštovatikulturodrugihčešdanaša ni absolutna, ali pa, da moramo biti strpni indatinekajčasa,dabibilimuslimanisčasomasposobnita korak; in druga, ki ne priznava odlaganja in stojinastališču,najgretisti,kisenisposobenvključitivdružbo,živetdrugam.

Nujnojepritidopolitikepriseljevanjainvključeva-njavdružbo,kisobolotiladružbenihvzrokovislamiz-ma:koncentracijepriseljencevvčetrtihponarodnost-nemizvoru,getizacijeprebivalcev,kiživeizključnoodsocialnihpravic,obnavljanjatradicionalnihodnosovmed spoli in generacijami, neznanja jezika dežele,množitve fundamentalističnih imamov, dejavnostiislamističnihskupin,brezposelnosti.Todanesoglasjemeddesnimiinlevimipolitikijeoviraprioblikovanjutakepolitike.

Mladi muslimanski blogerjiiščejo svobodoMi,zahodnjaki,senezavedamo,dapotrjevanjena-

šeistovetnostipomagatudimuslimanom,danajdejopogumgovoritijasno,začetireformoislaminonemo-gočiti fanatizem in fundamentalizem. V Egiptu jepovzročila škandal zgodba Abdelkareema Nabil So-limana, mladega aleksandrijskega blogerja, znanegapodimenomKarimAbdul,študentauniverzeAlAzhar.Pripadapobožnimuslimanskidružiniinjezačelbrani-tiženskekerdaženskevEgiptuinvislamskemsvetunisozaščitene.Zatojenapisalnekajblogov.Napadlisogainobsodilinaštiriletazapora,češdajerazžalilislam.Obsodbajebilaizrečenapolurepotem,kosejeproceszačel:kaže,dajebilovsevnaprejpripravljeno.

In pri tem je Egipt še dežela zmernega islama.Pa tudi tukaj je islam nedotakljiv. Na ta način paislam tvega, da bo nastal val odklanjanja, generacijasovražnikovvere.Zeloštevilnimladi,kijimuspepritivstikinprimerjavoskakodrugokulturo–blogerznaangleško–iščejoboljuravnovešennačinkakoživetivero,kiniedinoživljenjskoobzorje.Toprizadevanjenaraščapravzdaj,konaraščafundamentalizem.

Evropa in muslimanizdruženi proti integralizmuZasklep:potrjevanjeevropskeistovetnostivEvropi

inborbamuslimanovprotifanatičnimelementomvislamujeenainistaborbaprotivsakioblikiverskegafundamentalizma in ekstremizma. V resnici se tafundamentalizemnezaletavaprotimočnimoblastemdržave,ampakprotikulturi,vključevanjuvdružboinvsprejemanje.Islamskifundamentalističninačrtuspevasamovsvetu,kijeslabotengledesvojeistovetnosti,panajbovEvropialipavarabskihdeželah.

Nujno je, da Evropa ostane zvesta svojim zako-nomintradicijaminnepopuščamultikulturalizmu.IstočasnomoraEvropapredložiti tudihumanističninačrtzverskorazsežnostjo.TodačeseEvropapredsta-vljakotateističen,materialističen,nemoralenprojekt,potemnepočnedrugegakotutrjujefanatikenadrugistrani.

Močnaevropskaistovetnostpomagamuslimanompremagatifundamentalizem.Moralnirelativizem(vsejeprav)inzapadnimaterializemsamoutrjujetaislam-skiintegralizem.Fundamentalizeminintegralizemstarodovitnazemlja,nakaterirasteterorizem.Protitemusepanimogočeboritizvojsko,ampakzdružbenimnačrtom.

2008 – AM – JULIJ 163

Japonskapoletjasopačtakšna,davplivajonapoltinnaoči.Dapostanepoltrahlorjavebarve,nitežkorazumeti.Todaoči?Sevedanepostanejorjave;zožijose.Seprav,mišiceokrogočiizvajajopritisknaoči,dase–vsajmalce–zožijo.Zaradižarečegasončnegablišča.Vsetosedogajanaravnointeganečutiš.Nekateripatokombinacijopoltiinočiopazijo.Nekateripotemnatejpodlagipreidejovsklepanje.Nemoremjimtegapreprečiti. Dogaja se v nevidnem notranjem svetučlovekovem.Tusekončateorijainzačnesesteorijopovezovati življenje. Na njegovem odru je poletje vjaponskihhribihnaotokuKjúšu(ta–unakoncujedelimena:otokseimenujeKjúšu).

Zmenilismose,prijateljiinjaz,dasezadvadnina-stanimovzmernodragemhotelu.Vtejslikovitipokraji-ni okrog vulkana Áso ni hotelov brez sopridevnika“drag”. Izkustveno jih takole razporejamo: zmernodrag,drag,razkošen.Apokrajinassvojoprostranostjo,tihoto,nebesnobližino invročinoblažečimvetromodtehtapomanjkljivostizmernodragegahotela…

Zmenilismose,dasedobimomalcepredvečerjo.Nismovedeli,dajepravtadanbilanapovedanavelikaskupinaJaponcev,kiživijonaHavajih.Prvoskupinostarejšihljudijeavtobusžepripeljalpredhotel;videlsemjih,kakososepočasirazhajalivsvojesobe.Bilsemprviiznašeskupineprihotelu;dovoljjebilo,dasemsenajavilkotpripadnikdoločeneskupine.KerjebilzanjoodgovorenJaponeczvsemisvojimipodatki,jebilozanasostaleboljenostavnokarzadevapodrobnosti.Nanekajvprašanjpajebilotrebaodgovoriti.Nisobilatež-ka,lahkosemtoopravilvjaponščini.Todejstvoinmojobraz–inmordašekajdrugega,nevem–jezavedloblizustoječonovinarko,damejesmehljajenagovoriladržečvrokizajetnobeležnico:

»DobrodošlinaJaponskem!KakogredostvarinaHavajih?«

Takoljubeznivoinpozornomegleda,dajinemo-remtakojreči,danisemHavajecinšenikdarnisembiltam.

»Vsoncujenebomodro,valovisomodri,ševetersezdimoder,«jirečem.

Dobromerazume.»Kopadežuje,nadaljujem,«inzlevimočesomopa-

zujemvhodvhotel,»semodrabarvaspremenivsivo–takokottukajnaJaponskem.«

Smehljajepiševsvojobeležnicoinneopazi,dasemrekel»kottukajnaJaponskem,«čepravsmoimeližetedendnipoletnomodrino.Odkodvemzasivinona

Japonskem?Mordapanovinarkaneberedetektivskihromanov…

VtemtrenutkuseprihotelskemvhodupojavidrugidelHavajcev.

»Glejte, gospodična, človeka, ki nosi japonsko inameriškozastavico–onVambodalkarsedanatančneinformacije.«

Novinarkaseopraviknjemu,kikarsopihaodvz-penjanjaizdolinenavkreber.Živžavnapolnidvorano.Neopazno izginem. Vodjo naše skupine sem zvečerprepričal, da nam veliko število Havajcev narekujedoločeno taktiko: biti prvi pri zajtrku in zadnji privečerji.

Nadanodhoda, tretjidan,semprosilvodjonašeskupine:

»Alimilahkoposoditeklobukalikapo?Šezdajču-timvčerajšnjesoncenaglavi.«

Peš smo se odpravili iz hotela v dolino. Potegnilsemčepicoglobokonaoči,srajčniovratnikpatakozavihal, da v jutranji megli ni bilo na vpogled dostiobraza.Prvitopližarkisozačeliogrevatiozračje.Medpotjosesrečamozodprtimavtomobilom.Polegšoferjasedi“moja”novinarka,kinamvsemmahnevslovo.Našvodjajebilnajmočnejšivnašiskupiniinkottakjenosilširoknahrbtnik.Stopalsemzatemnahrbtnikom,dabiostalneopazen.Vdoliničakamonaavtobus.Vodjaseobrnekmeni:

»Imatekrasnooranžnomajiconasebi.Tudivgorskimeglijenemorešzgrešiti.Moratemipovedati,kjestejokupili.«

Ko pride avtobus, vrnem čepico vodji. Res je ni-semvajen.VTokiusemoranžnomajicopricerkviciKičidžódživtaknilvzaboj“Zauboge”.

Bolje je, da nadaljujem zdaj, ko mi spomin ogre-va podobno poletno sonce. Iz predmestne tokijskepostaje se vračam k skupini hiš, bolje rečeno hišic.Lahkobijoubralpoglavnicesti,ajeprevečhrupnainprašna.Rajeimamdaljšopotmedpoljiinnjivami,ki me veselo spremljajo z raznovrstnimi cvetlicami.Beseda “raznovrsten” skriva – pravzaprav odkriva–mojomalomarnostvšoli:nisemsenaučilimenvsajtistihcvetlic,kijihtakoradgledaminkijihnajdemtudimarsikjenaJaponskem.

Ob poti me iznenadi dekletce kakih treh let. Narami ji počiva rožnat sončnik. Gleda me z velikimi,razprtimiočmi,malcenagneglaviconastran,karjenaJaponskemvečkratznamenjevljudnegavprašanja.Inmizljubkimglaskomreče:

misijoniP.VladimirKos

iz mojega razpadajočega misijonskega cekarja

otemnela poltin malce zožene oči

2008 – AM – JULIJ164

»Nihóndžin?«Po naše je to beseda za Japonca, tako da me je

dekletcevprašalo:»AlisteJaponec?«Nisemjehotelrazočarati.Rečemjismehljaje:»Kakosiluštna!«Radovednolicesejispremenivsmehljaj.»Lepopozdraviočkainmamico!«Kerjivsetopovemvjaponščini,kijovsigovorimo

–brezakcenta,kotsetospodobizaSlovenca–,semsejipredstavilzdomačo,zaupnoinprijetnojaponščino.Tovrstenjezikodpravljasum.

Zdajpastojimvgalerijiodpoletnegasoncaožarje-nihspominov.Uganite,kajjemojanaslednjaslika!

Vokviruizbarvmajhnegaribiškegamesteca.Spo-minišezdajdišiposnažnitrgovini,vkaterosemvsto-pilokrogpoldneva.Lastnici-prodajalkisembilizročilpriporočilnopismozadarzanašesirote.Gospa-last-nicajeimelašenekajopravkavprodajalni;prosilameje,najsedemvudobennaslonjačvsobizizhodomnadvoriščepolegprodajalne.Sediminopazujemdvoriščepredizhodom.Naenkratsepojavivtemizhodu-vhodubelkastpes,–česepravspominjam,nekevrstebull-

terrier –, za hip obstoji, nakar se poda naravnost vmojosmer.Najineočisesrečajo,njegovemedržijovšahu.Pessepritemneustavi;naprejgre,naravnostkmojemusedežu.Tuseobrneinzleknenadesnistraninaslonjača.In–zaspi.Kermeniizzival,mupoložimrokonakuštravoglavoingarahlobožam,božam.

Končno pride gospa iz prodajalne. Začudena mireče:

»Našpesnahrulivsakegatujca,kažemuzobe,renči,pripravljasenaskoknanj,čeganepokličempravo-časno.VasjepakarsprejelinsepriVasdobropočuti.Teganemoremrazumeti!«

Jaz tudine.MordasomupamojotemneliobrazinmalcezoženeočipričaralepasjopodoboJaponca.Todagospajerekla,dasiprivoščivsakegatujca.

Gospa je vzela kuverto in šla k blagajni, da namzdenarjempomagaskrbetizazapuščeneotroke.Postranijetudiopazovalapsaprimojemnaslanjaču.Tajetihospal.Njeganivečzanimalšum,kijeprihajalizblagajne,šumprstovmedkovanciinbankovci,menepaje.Tegazanimanjapaotemneliobrazinzoženeočinisoizdale.

KITAJSKApotres v Sečuanu – število žrtev se veča

Čengdu,29.maja2008–Dotegadatumaještevilomrtvihvenemnajhujšihpotresovvzadnjemčasu,nara-slonavečkot68.000,18.000paješepogrešanih.PremierWenJiabaojepoposvetuskitajskimistrokovnjakipovedal,dajepričakovatitudivečkot80.000žrtev.KerjenaKitajskemvveljavipolitikaenegaotrokavdružini,jevladadovolila,daimajotistizakonskipari,kisoizgubiliedinegaotroka,šeenega,tistimpa,kisostarejšiod

50let,bopripadalapomoč600yuanov($86)mesečno.Okrog 5.000 starih je ostalo brez otrok, ki bi skrbelizanjevstarosti.

Skupno število evakuiranih iz doline, ki ji grozijopoplave zaradi naraščajočega jezera, je naraslo na197.000.ObtemjejeznarekiTangjiashanvprovinciSečuanleedenizmedvečdesetihjezov,kisonastalipokatastrofalnempotresuintakoopustošenemuobmočjupredstavljajo novo grožnjo. Medtem kitajska vojskaprekookoliškegahribovjakjezudostavljaeksploziv,skaterimnajbirazstrelilipreprekonareki.Polegtehpri-pravstežkomehanizacijokopljejokanal,prekkatereganajbi iznastalega jezeraodteklavoda. Jez jenastalvbližiniBejčuana,enegaodmest,kigajepotresnajhujerazdejal.Vnevarnostipredpoplavoješe1,300,000ljudi.

Uničevalnemupotresujevpreteklihdnehslediloševečpopotresnihsunkov.APtakoporoča,dastaprovincoSečuansamodanesstresladvapopotresnasunka,odkaterihnajbiedendosegel5,7stopnjopoRichterjevilestvici.Obtemnajbisenaožjempotresnemobmočjuzrušilo420.000domov.Agenciji Misna in AP.

Tole je ostalo od ene od katoliških cerkva

GVATEMALAarheološki prak s 4.000 piramidami – spoznavanje kulture Majev

GuatemalaCity,23.maja2008–»SkrivnostnazgodovinskazapuščinaljudstvaMaja,kileživsrcuSrednjeAmerike,bokončnodobilaprostor,kigazasluži.«Stemibesedamijevladnatajnicazastikezjavnostjopred-stavilanačrtza“arehološkipark”,kiboveni“kulturnipoti”združil4.000majevskihpiramidvsevernemokrožjuPeténnamejizMehikoinBelizejem.Parkboobsegalozemljemed18.000in22.000kvadratnihkilometrov.Štirjepeténskimagistratiinžupanibodoodgovornizavarovanjerastlinstvainživalstvanatempodročju,kiveljazadrugi“zelenapljuča”LatinskeAmeriketakojzabrazilskoAmazonijo.Pričakujejotudi,daboparkpomagalhgospodarskirastitegaobmočja,kijemednajrevnejšimivdeželiingajenajboljprizadeladolgadržavljanskavojskavletih1960-1996),sajračunajo,daboparkpritegnilmnogoturistov.Agencija Misna.

2008 – AM – JULIJ 165

za narodov blagorP. Bernardin Sušnik

NAJBOLJ SVINJSKA KUHINJAPravijo, da je politika najbolj svinjska kuhinja na svetu. Z leti prihajam do prepričanja, da to popolnoma drži. Naj človek pogleda

svetovno politiko ali pa slovensko, povsod bo odkril, da se po njej mota nekaj takih, ki bi jih upravičeno primerjali prašičem, ki pri svojem prerivanju, da bi prišli do korita, nimajo nobenega obzira do sebi enakih. Prav dobro boste razumeli, kaj mislim, če boste prebrali, kar je dr. Bernard Nežmah napisal v letošnji Mladini št. 17 pod naslovom “Spet travma referenduma” in podnaslovom “Od regionalizacije in protikorupcijske komisije do osebnih škandalov” (mimogrede: Mladina je tednik, ki spada med najbolj poniglav bulvarski tisk, tako da se človek vpraša, kaj novinar Nežmahovega formata sploh pri njej počne – verjetno jo drži nad vodo).

MJANMARhunta: ne potrebujemo tuje pomoči, ljudje naj jedo žabe in ribe

Yangon,30.maja2008–Mjanmarskimedijisospetzačelinapadatizahodnedežele,češdanimajohumanitar-negaduha,kervežejogospodarskopomočnadostopsvojihdelilcevpomočinapodročja,kjerjepustošilciklonNargis.Vojaškahunta,kijevskoraj30-letnivladavinipahniladeželovskrajnorevščino,cenzuriravsenovice,kizadevajociklon.Kersehuntaboji,dabiprišlavjavnostvsarevščinavdeželiinnjihoveskrajnezlor-abe,nedovoljujetujcemstopitinaobmočja,kjerjepustošilciklon.Njihovaizjavaje:»Nepotrebujemotujepomoči.Tisti,kisopreživeliciklon,lahkojedožabeinribe,kijihjetamvizobilju.«

Vsanesramnostvojaškehuntesekaževnjihovizahtevi,dajimmoramednarodnaskupnostdati11milijarddolarjev,zdajpaočitajo,dasodobilikomaj100milijonovdolarjevpodpogojem,dasevidi,kambotadenaršel.Tapogojjebilnujnopotreben,kervladanavadnopobaševsedarove,kisonamenjeniljudem,kinedobenič.

Povečkottrehtednihpociklonusomednarodnihumanitarnidelavcidobilisamo137vizumov.Kotjeznano,pomočpotrebujenajmanj2,4milijonepregnancev,doseglisojihpakomajmilijon.Poveljnikameriškegaladjevja,kijepripeljalopomočinčakapredobalo,kijojeprizadelciklon,jepovedal,dabodovprimeru,čenedobedovoljenjadasamirazdelijoljudempomoč,enostavnodvignilisidroinodšli,karsevedapomeni,dasevojaškahuntalahkoobrišepodnosom.Agencija Asia News.

IRANnasilje nad spreobrnjeci v krščanstvo

Teheran,30.maja2008–AgencijaCompassDirectporočaovrstipreiskavinaretacijvdomačihcerkvahnajugudeželesredimaja.Grezabivšemuslimane,kisozapustiliislam.Nekateriizmednjihsoševednovzaporu.

Sredimajajeiranskapolicijaizvršilavrstoaretacijinpreiskavnekaterihkrščanskihdružinnajugudežele,kisosespreobrnileizislama.Vrstaaretacijsejezačela11.maja,kojepolicijazagrabiladvazakonskaparanamednarodnemletališčuvŠirazu.Vsištirje–48-letniHomayonShokohieGholamzdeh,njegova40-letnaženaFaribaNazemiyanPur,25-letniAmirHusseinBabAnariinnjegova25-letnaženaFatemehShenasasobiliuredolgozasliševani.Vsejebilousmerjenonanjihovoveroinna»dejavnostnjihovihdomačihcerkva«.Obeženskisoizpustili,Anarijeostalvzaporudo¸14.maja,medtemkojeGholamzadehševednozaprt.

Istidanjepolicijavdrlatudivhišo58-letnegaHamidaAllaedinaHusseinainzaprlanjegaternjegovetrisinove:28-letnegaFatemaha,27-letnegaMuhammedaAlijain21-letnegaMojtaba.Policajisozaplenilivseknjige,zgoščenkeinračunalnike,kisojihnašlivstanovanjudružine.Do25.majaMojtabašenibilizpuščen.

Dvadnipotemstabilanavrstidvadrugamuslimana,kistasespreobrnilavkrščanstvo:MahmudMatininAraš–tosonjunaimena–staševednovzaporu.

Uradna ocena govori o močnem povečanju števila spreobrnjencev iranskih muslimanov v krščanstvo insicervvrstetakoimenovanihprotestantskih“domačihcerkva”.Iranskavladaima“tujevere”zagrožnjonarodnivarnosti.Zadnjaletasoizvršilismrtnoobsodbonadštevilnimimuslimani,kisosespreobrnilivkrščanstvo,zobtožbo“vohunjenja”zatujino.Iranskizakonikpredvidevasmrtnokazenzaodpadodislama.Agencija Fides.

2008 – AM – JULIJ166

Upam, da ste razumeli, odkod naziv “svinjska kuhinja” in primerjava prerivanja h koritu. Kako je mogoče, da politična “levica”,

Prvič so voditelji socialnih in liberalnih demokratov ter Zaresa sklicali skupno tiskovno konferenco. Napoved volilne koalicije? Na vprašanja novinarjev so drug za drugim zanikali, da bi se zbrali zaradi ustanavljanja skupne zveze. Kaj fatalnega in državljanom nevarnega se je torej dogodilo v Sloveniji, da so za skupni mikrofon prihiteli Borut Pahor, Katarina Kresal in Gregor Golobič?

Državni zbor je napovedal, da bo v mesecu juniju razpisal po­svetovalni referendum, na katerem bodo državljani potrdili ozi­roma zavrnili vladni predlog razdelitve države na 13 pokrajin.

In kaj je v tem spornega? V Sloveniji je bil izpeljan dober ducat referendumov, na katerih so volivci odločali, ali se strinjajo z zakonom o RTV SLO, so za vstop v NATO, so za zaprtje trgovinskih centov ob nedeljah et caetera. In referendum velja v Evropi kot oblika neposredne demokracije, ki državljanom omogoča, da o usodnih vprašanjih odločijo sami brez posre­dovanja poslancev.

Opozicija je šokirana. Gospa Kresal pravi, da bo referen­dum farsa. Gospod Gregorič, da je referendum politični in ne razvojno­gospodarski projekt. Pahor, da ne gre hiteti, ker bomo v prihodnosti našli še boljše odgovore.

Z eno besedo – vsi nasprotujejo, da bi prebivalstvo samo odločilo, če podpira vladni predlog regionalizacije. LDS, SD in Zares nasprotujejo udejanitvi ustavne pravice referendumskega odločanja!?????

Od kod izvira ta strah pred referendumom? V bojazni, da je precejšnja možnost, da ljudstvo podpre predlog Janševe vlade? Če iskreno mislijo in verjamejo, da je predlog Janševe vlade slab, potem naj se za svoje ideje borijo v referendumski kampanji.

No, kot farsa se je izkazal ta vehementni nastop trojčka LDS­SD­Zares, zakaj že dva ni kasneje so sami predlagali, da bi na referendumski dan volivci glasovali še o vprašanju, ali naj parlamentarno protikorupcijsko komisijo z zakonom razpustijo ali ne.

Potem ko so bili v ponedeljek proti temu, da bi slovenski državljani glasovali o vsebini, ki jih vse neposredno zadeva, so v sredo ponudili, da bi državljani odločali, ali naj gospod Drago Kos še naprej ostaja v isti službi. Pri čemer so se strinjali, da je učinek njegove komisije praktično neznaten. In izrekali popolna protislovja, kot denimo poslanski vodja SD Miran Potrč, ki je dejal, da mora področje preiskovanja korupcije ostati v pristoj­nosti od vlade neodvisnega organa. Ta trenutek resda drži, da je vlada v antagonizmu s Kosovo komisijo, toda ko je pred leti parlament ustanovil razvpito Kosovo komisijo, so zanjo glasovali poslanci LDS in SD, ki so tvorili tedanjo večino v parlamentu in so hkrati vodili tudi vlado. Isti Potrč je tedaj molčal.

Toda, ali je v državi ta hip res največje vprašanje status gospoda Draga Kosa? Seveda je jasno, da je tudi poskus se­danje vlade po prenosu pristojnosti te komisije na Računsko sodišče politično dejanje. Vendar pa je zadeva, ki se najbolj boleče dotika bivanja vsega slovenskega prebivalstva drugje.

Inšpektorji so namreč odkrili v hruškah domačega pridelovalca pesticid klormekvat, ki velja kot izjemno nevarna substanca. Če pomislimo, kako malo inšpektorjev in analiz vzorcev hrane je sploh pregledanih, se zastavlja fatalno vprašanje: s čim vse nas zastrupljajo oziroma so nas zastrupljali???

Človek bi tu pričakoval, da se zberejo voditelji Zares, LDS in SD ter zahtevajo krizni sestanek z vladajočo koalicijo, da poiščejo konsenz, kako povečati nadzor nad usodno kontami­nacijo živih bitij. To je namreč tako substancialna tema, da presega dnevne politične spopade.

Najbolj odmevni boj ta hip sicer poteka v “Cviklovi komisiji”. Potem ko se je izkazalo, da je poslanec Milan Cvikl angažiral za eksperta, ki naj nevtralno presodi orožarski posel s Patrio, gos­poda Prebila, ki je neposredno povezan s tekmecem Patrie, bi pričakovali veliki Cviklov korak. Mož, ki je tako zgrešil postopek verodostojne presoje, bi moral v hipu odstopiti. Toda, kaj stori preiskovalec Cvikl? – Napade podvoji: zdaj obtožuje vlado, da se skriva in podreja tujim dobaviteljem, zdaj obtožuje, da ga hočejo onemogočiti, da bi se razkrili sporni posli. Njegov bivši kolega iz LDS Rudi Moge ga podpira rekoč, da gre za gonjo zoper opozicijske poslance!????

Atmosfera paradržavljanske vojne, kjer ni več skupnega imenovalca, ob katerem se politični opciji lahko zedinita. Pač po načelu, če je naš, lahko počne karkoli, da le škoduje drugi strani.

Vprašanja drže politikov lahko najbolj jasno opazujemo v oddaljenih državah. V Angliji je na vlaku sprevodnik naletel na bivšega premiera Tonyja Blaira, ki se je vozil brez vozne karte kot slepi potnik. Ker eden bogatejših politikov pri sebi ni imel denarja, s katerim bi plačal vožnjo, sta mu na pomoč priskočila njegova varnostnika, ki sta zanj hotela poravnati stroške. Zdaj je presenetil sprevodnik, ki je zavrnil dobrotnika in ex­premiera ponižal z odpustkom, da se lahko pelje naprej brez karte. In angleško javno mnenje je odločno branilo princip enakosti, češ, da bi morali z njim enako ravnati kot z ostalimi in ga mastno oglobiti.

Kaj se je primerilo v Ljubljani, ko je redarka v lisice vklenila avto ljubljanskega župana, ker ni imel potrebne dovolilnice? Je župan Janković redarko nagradil z dodatno plačo, ker ta ko dosledno opravlja svoj delo? Nasprotno, potem ko so mu brezplačno odlisičili limuzino, je dal redarko poklicati na za­govor.

V Hamburgu je po novoletni predstavi v gledališču bivši kancler Helmut Schmidt prižgal cigareto. Društvo nasprotnikov kajenja ga je jadrno prijavilo državnemu tožilcu zaradi ogrožanja zdravja drugih državljanov.

Gospod Schmidt ima sicer 89 let in pravi, da mu je zdravnik odsvetoval, da bi prenehal kaditi. Odsotnost nikotina bi lahko pomenila smrtonosni šok za njegovo telo.

2008 – AM – JULIJ 167

Primerjava s “svinjsko kuhinje” in prašiči, ki se rinejo h koritu, torej popolnoma drži. Tudi vzroki zanjo so jasni. Edino, kar lahko upamo je, da so se slovenskim volilcem oči odprle dovolj, da bodo svinjsko kuhinjo preuredili v kaj dostojnega, komuniste, naj se skrivajo še pod takšnimi demokratično zvenečimi imeni, pa pognali tja, kamor že davno spadajo: na smetišče zgodovine skupaj z njihovo ideologijo in sprenevedanjem. Dokler ta generacija komunistov, predvsem pa njihovih voditeljev, ne bo pod zemljo, pač ni upati, da bi prišlo do miru, zaupanja, sprave, predvsem pa poštenja v tej dolini šentflorjanski, ki se imenuje Slovenija.

Da se Slovenija še vedno ni izvila iz (mentalnega) primeža komunizma, dokazuje tudi krepitev aktivnosti in vrst zveze bor­cev NOB: na njihovi spletni strani ZZB­NOB je za 4. julij 2008 napovedana velika maškarada dopolnjenih bojevniških vrst. V nekdanji SFRJ so 4. julij praznovali kot Dan borca, v spomin na vstajo CK KPJ, zanimivi paradoks pa je, da 4. julij v ZDA slavijo kot Dan neodvisnosti, torej dan, ko so (leta 1776) ZDA sprejele Deklaracijo neodvisnosti. Po eni strani me prežema zadovoljst­vo, ko vidim, da so komunisti končno pripravljeni priznati, kdo je zmagal v t.i. hladni vojni, po drugi strani pa je to zadovoljstvo seveda samo moja mračnjaška ironija. Verjetno ni potrebno posebej razlagati, da gre v primeru ZZB­NOB za zanimivo pred­volilno aktivnost opozicijske levice, torej: rdečkarjev – ki tudi tako dopolnjujejo lastno politično­kapitalsko konsolidacijo – in posledično zavestno ustvarjajo novi levi blok; pod taktirko nek­danjega predsednika slovenskih komunistov in bivšega­bivšega predsednika države Milana Kučana, neverjetno neumornega, da, tudi v pohlepu, majhnega moža s čarobnimi očmi. Nekoč, nekje, ne tako daleč nazaj, smo nekaj takšnega sicer že videli, resda v brutalnejši obliki, a kot vemo, se zgodovina ponavlja, enkrat, dvakrat, trikrat …

Njihove maškarade me v resnici niti ne motijo; kar je na spletni strani ZZB­NOB resnično grozljivo, pa je opis oblik in akcij novačenja novih članov zveze, ki tudi v tem pogledu delujejo kot da se Slovenija bliža novi državljanski vojni...

No, ZZB­NOB pa na svoji spletni strani, v rubriki, kjer nova či nove člane, piše recimo takole: »Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na seji 6.11.2007 obravnavalo zamisel o enotni akciji za nove člane naših združenj. Ugotovilo je, da so s statutarnimi spremembami in preimenovanjem or­ganizacije v Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, oziroma na terenu v združenja borcev za vrednote NOB, nastali novi pogoji za enotno organizirano množično akcijo za sprejem novih članic in članov.« Obžalujem, ker nekako ne razumem jezika nežnih komunistov, ampak … a lahko mogoče kdo obrazloži o kakšnih nastalih novih pogojih je tukaj govora? A se mogoče res bliža vojna?

Nadalje ZZB­NOB piše: »Cilj akcije naj bi bil, da bi vsako združenje povečalo število članov najmanj za 20%, v času do proslave 60. obletnice ustanovitve ZB, to je do 4. 7. 2008. S tem datumom pa se prizadevanje za nove člane seveda ne bi smelo končati, saj ima ZB svojo prihodnost le, če bo stalno

obnavljala svoje članstvo.« Še enkrat: a se mogoče bliža vojna, da borčevska zveza s tolikšno ihto novači nove člane? Kdo naj bi nas napadel? Saj vemo, da ni treba, da bi nas kdo napadel, slovenski narod se itak najraje kolje kar sam … a vseeno ... In kako je akcija zamišljena? ZZB­NOB pravi takole: »Akcija je zamišljena tako, da naj bi z vljudnim pismom predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije povabili naslovnike, ki bi jih izbrali na sejah odborov ali uličnih iniciativnih skupin v krajevnih organizacijah ZB.« Spet ne razumem jezika nežnih komunistov, ampak če kdo reče, da so pripravljene ulične inicia­tivne skupine, imam občutek, da se bodo v kratkem po mestnih ulicah klatile tolpe partizanov, s titovkami na glavah, puškami v rokah in ropale, posiljevale in klale za, recimo, prgišče žgancev? ZZB­NOB pa nadaljuje s tem, kako naj bi potekala enotna akcija ‘novi člani’; takole: »Pri tem naj bi sklenili, da bodo najpozneje do konca januarja 2008 skupaj s poznavalci razmer in ljudi, sestavili seznam naslovnikov, ki imajo pozitiven odnos do NOB in naj bi jih povabili v članstvo organizacije ZB.« Januar 2008 je seveda že mimo – sklepam, da so novodobni komunisti torej že opravili svoje udbovsko delo in skupaj s poznavalci razmer in ljudi (???) sestavili nove četice? Glede NOB pa samo tole: NOB je eden največjih nategov, kar si jih je skozi zgodovino mogoče zamisliti: NOB ni bila prav nič borba za osvoboditev naroda, ampak izključno in samo komunistična revolucija, s katero je to­talitarni režim komunizma tukajšnje ozemlje pograbil iz primeža totalitarnih režimov nacionalsocializma in fašizma. Razlika? Je praktično ni. Ne eno in ne drugo in ne tretje ljudstvu ni dalo svo­bode in vsi trije režimi so bili približno enako okrutni. Rezultat? Horde norcev, ki pod vplivom krvave preteklosti očitno še vedno hlepijo po krvi. Normalen človek si drugače nenavadno srditega novačenja članov v zvezo borcev – in to leta 2008! – preprosto ne more predstavljati; ZZB­NOB še piše, da naj seznam novih članov ZB vsebuje: zaporedno številko, ime in priimek in naslov stalnega prebivališča, neverjetno zanimiv pa je še ta stavek:

»Pripravi seznama bi morali nameniti vso iznajdljivost, po­sebno v mestih, kjer se ljudje ne poznajo med seboj.«

Ja, vse skupaj se bere kot novačenje iz nekih drugih časov, iz časov, ki smo jih menda že preživeli, potem nas pa nekateri vedno znova spomnijo, da jih niti slučajno še nismo pustili za sabo ... Vojna bo. Očitno. Nobena vojna ni lepa, a najgrše so ravno državljanske vojne: nobena stran nima prav in nikoli ni pravih zmagovalcev. No pasaran? Han pasado!

ki se je v vseh letih vladanja neodvisni Sloveniji izkazala za popolnoma nesposobno in ni skrbela za nič drugega, kot da so si polnili svoje lastne žepe, spet tako vehementno rine na oblast, je seveda vprašanje, ki si ga marsikdo zastavlja. Pa je odgovor preprost: to so komunisti, ki so “bivši” samo po imenu. Komunizem pa druge alternative, kot biti na oblasti, ne pozna. Sicer je pa to brez dlake na jeziku oziroma peresu popisala neodvisna (ne pripada nobenemu časopisu) novinarka Ana Jud v svojem blogu 27. aprila 2008, ki mu je dala naslov v španščini “No pasaran? Han pasado!”, kar bi prosto prevedli “Ne bo šlo? Je že šlo!”.

2008 – AM – JULIJ168

P.JanezŽurgaOFM(1885–1969)

MOZAIK MOJEGA ŽIVLJENJAPrvi človekKdorjeskusilvojaškoživljenjeve,kakotežkojenajti

človeka,skaterimbiselahkoiskrenopogovoril.Aktiv-ničastnikisotakoenostranskoizobraženi,damorejogovoritileosvojistroki,drugačepaleoženskah,ko-njihinpsih.Izjemesobilelemedrezervnimičastniki–civilistivuniformi.

Vojaštvo je obhajalo rojstni dan cesarja FrancaJožefa. Bil je njegov poslednji. Divizijsko poveljstvojepovabilovsečastnikenaslavnostnokosilopoznopopoldne.Vvelikidvoranisosedelištevilnineznaničastniki,odgeneralovdonajnižjih.Dobilsemslučajnomestopolegrezervnegaporočnika,nemškegaprofe-

sorja.Videlasvaseprvič.Mednamasejerazvilpogo-vor,kijepostajalvednoboljzanimiv.Govorilasvaovsemmogočem,meddrugimtudiopozabljivosti.Vvsem sva se čudovito ujemala. Vsa zaverovana vpo-govornisvaopazila,kakopotekavečerja.Minilojeparurinnisvavedela,kajseokrognajugodi.Nastalježemrak.Šelekopristopiknamaslugaternajuopomni,damoradvoranopospraviti,sezaveva,dasvasamaindasvabiladalečodvsakdanjosti.Bilasvakakordabisezbudilaizspanja.

Tedajseprofesorpredramiinzakličeveszačuden:»Zavraga,visteprvičlovekvživljenju,skaterimsemmogelgovoriti.Šemoravapritiskupaj.«Prijateljskoseposloviva,kerjebiložepozno.Videlasenisvaveč.

Telepatija ali kaj?Medprijateljiinzlastimedzakoncijeznano,daima-

jovečkratistemisli,tudičemolčijo.Nehotečutijomislidrugega.Večkratsezgodi,koedenspregovori,drugipravi:pravtosimizjezikavzel.Tosedogajavsem,ledategavednoneopazijo.Meddekletijeznanaigra,dadrugadrugiugibajomisli:ugani,kajzdajmislim.

Tudišolarjivečkratvnaprejčutijo,kdajbodovpra-šani.Bilojevšestigimnaziji.Profesorvstopivšolointakojčutim,dameboprvegapoklical,dasinisembilnavrsti.Kourejujerazrednoknjigo,vstanemvklopiin

pravimsosedu:»Jazbomprvi.«Profesorvzamekatalog,listaponjeminmepokličeterpogledaporazredu.»No,sajžekarstojite,«praviinzačnesespraševanje.

BilojevGalicijimedprvosvetovnovojsko.Dobivalsempismaoddomainsorodnikov.Večkratsemopazil,dasemmislilnaoseboneposrednoprej,predensemprejel od nje pismo ali pošiljko. Tudi pred obiskomkakeznaneosebesemijetoprimerilo.Čemijenehoteprišelmeddelomalipogovoromnamiselkakčlovek,semžepričakovalnjegovopismoaliobisk.

Nekočpridekmeninaobiskzdravnikdr.H.Kosvaprizanimivempogovoru,minaenkratpridenamiseldružinaK.vKamniku.»Pismobomdobilodtamintam,«pravimgostu.–»Kakotoveste?«vpraša.–»Slu-tim,«mupravim.Medtemkosemšegovorilžestopapod oknom moje sobe naš vojak-pismonoša, potrkainoddapismo,kakorsemganapovedal.Pokažemgazdravniku.Tasezačudi inpravi,dakaj takegašenividel.Opazilsemtudi,dasemmislilnadopisnikatudištiridnipredprihodompisma,pamanj intenzivno.Pismosotedajpisali.Štiridnijenamrečhodilapoštanafronto.

Na dopust prek NemčijeVprvisvetovnivojskismoimeličastnikipravico

dodopustavsakegapolletazadvatedna.Kerjebilavožnjabrezplačna,semhotelporabitideldopusta,dasiogledamznamenitostinemškihmest.Našzdravnikmi je napisal, kaj si je vredno ogledati. V prošnji zadopust sem navedel sledeča mesta: Praga, Dresden,Leipzig,Berlin,Hamburg inkončnoNovomestonaKranjskem.

Ko prejmem “Offene Order” (potni list), opazimnarobunekoznamenjezmodrimsvinčnikom,karsemijetakojzdelosumljivo.Nisempomislil,dabotudikomudrugemusumljivo,daobiščemvpartednihtri

vojaškefronte:izruskegabojiščanaangleškoinšenaitalijansko.Napotvzamemzavsakprimerenkomisnihlebinzavitekmasla.

VPragi me žečaka po dogovoru poročnik Peka-rek,damirazkažepraškeznamenitosti.Ževmrakuseposloviva,dagrempočivatvodkazanihotel.Predvhodommenagovorinekaženska,česmeitizmenoj.Kersemjoimelzapocestnico,jenisempogledal,neodgovoril.Vmalisobi,natrpanispohištvomseuse-dem,danapišemnekajpozdravovvojnimtovarišem.

Praga

Dresden

DAROVI

Kotopišem,vstopinaenkratvsobonekporočnik,nedabipotrkal.Vprašamga,kjesejeučilolike,davstopanatanačin.Opravičujese,dajeodvarnostneslužbein se poslovi. Zdaj sem se spomnil na žensko predvhodom.Nastavljenajebilapast,kinajbimeujela,dabimetožili,panišlo.

DrugidansepeljemvDresden.Navojaškemuradumiodkažejostanovanje.Kopridemvsobo,siodrežemkomisinganamažemzmaslom.Drugegažedvadninisemjedel.Vstopisobaricainvidi,kajjem.Začudise:»VistegotovoizAvstrije,kerimatešekruhinmaslo.«Ponudimtudinjejkošček,gaveselovzameinodide.Kosiogledujemmestoinznamenitosti,vidim,dajemaloljudinaulicah,skorosameženske,vsipaskrajnoživčni,pavendarzeloprijazni.

NaslednjidansiogledamLeipzig.Zopetmaloljudi,uliceprazne.Ogledovalsempovsodmuzejeinživalskevrtove.

Do Berlina vozi vlak večinoma po pusti ravnini,poraslizreso inbrinjem.Kajdrugegatamneraste.Tuintamsepasejoovce.VBerlinuostanemdvadni,dasikajvečogledam.Videtijebiloresmarsikaj,jestipanisemdobil.Kjerkolisemvprašalzahrano,somiodgovorili,dalahkojem,čeimamkajsseboj,samipanimajonič.Svojkruhsembilžepojedelingladsejeoglašal.Dvadniženisemničesarjedel.Obpraznemželodcupatudizanimivestvarinevlečejo.Nihčeminipovedal,dabimoralvprašatizahranovhotelih,kisomibilinakazaniodvojaškegapoveljstva.

Leipzig

Berlin

ZA SVETE MAŠE: $240: M. Novak; $120: F. Rabzel; $100: F.Krnicar,J.Plecnik,J.Tegel;$90:S.Vidmar;$70:P.Klune;$60:L.Zupancic,F.Vasle;$50:M.Drobnic;$40:M.Grichar,M.Tominc;$20:A.Kociper,F.Rigler,M.Virant,I.Matic,M.Tavcar,I.Pretner,M.Grum;$10:T.Bevec,R.Pintar.

ZA CERKEV: $40:J.Zele;$30:M.Novak;$20:A.Kociper,M.Grum;$15:M.Tominc;$10:F.Vasle;$5:M.Tavcar.

ZA SAMOSTAN: $30:M.Novak;$20:S.Vidmar,M.Grum;$10:A.Kociper,M.Virant.

ZaBaragovDomvLemontu$1,000:I.Pretnar.ZA APOSTOLAT SV. FRANČIŠKA: $20: K & K Bromberek,

M/MF.Wozniak.ZA LUČKE: $40:A.Govednik;$30:F.Rabzel;$20:A.Rous,S.

Vidmar;$10:L.Zupancic,M.Novak,R.Pintar,J.Zele;$8:M.Taucher;$5:A.Kociper.

ZA MISIJONE: $1,000: F. Krnicar; $200: J. Plecnik; $25: M.Tominc;$20:A.Kociper,L.Zupancic;$10:M.Virant.

Vspominna+PoldiNovak$50:M.Novak.ZA BARAGOVO ZVEZO: $100:M.Novak;$10:M.Virant.DAR LISTU AM: $1,000:St.VitusOltarSociety;$80:J.Plecnik;

$60:I.Pretnar;$42:M.Taucher;$30:F.Rigler,J.Tegel;$20:M.No-vak,S.Vidmar,M.Grum;$10:L.Zupancic,F.Vasle,M.Virant;$5:P.Klune,A.Kociper,M.Tavcar.

BOG POVRNINAŠIM DOBROTNIKOM!

se nadaljuje

Všotoru,kisogapostavilinaledeniploščiingapo-svetilidvanajstimapostolom,polegnjegapapostavilidvametravisokkrižterrazviliruskozastavo,jepra-voslavninadškofPetropavlovskainKamčatkeIgnatijvodilprvopravoslavnobogoslužjenaSevernemtečaju.Slavju,medkaterimjeprvičskrajnemsevernemkoncuzemeljskepoloblekrstilinbirmal,intopetropavlov-skegainkamčatskegažupanaVladislavaSkvorcova,stasenadškofuIgnatijupridružiladvaduhovnika,diakon

bogoslužje na Severnem tečajuindvajsetlaikov.Na90stopinjahseverneširinejebilominus25stopinjCelzija.Tadogodekjeruskipravo-slavninadškofoznačilkot»znamenje,dajeKristusovnauk dosegel skrajne meje Zemlje«. “Duhovno eks-pedicijo”naSevernitečajjeorganiziralletalskioddelekruskeslužbezanotranjezadeveFBS(FederalnaSlužbaBesopasnosti).NadškofIgnatijjepredtemžedarovalprvopravoslavnoliturgijopodarktičnimledomvruskijedrskipodmorniciTomsk.

POSTAGEPAID AT

BOLINGBROOKILLINOIS

NEDELJA, 15. JUNIJA – Romanje društva Prekmurje in očetovski dan. Križev pot okrog jezera ob10:30dopoldne.Sv.mašaob11:00,petepetelitanijeMatereBožjetakojpomašiprilurškivotlini.Sledipikniknahribu.

NEDELJA, 29. JUNIJA – Slovenski športni klub izLemontaorganiziratekmovanjesSlovenciizKanadevsobotoinnedeljo.Vnedeljoob11:00dopoldnebosv.mašaprivotlini,sledipikniknahribu.Slovensko­ameriški danobpraznikihneodvisnostiSlovenijeinZdruženihdržavAmerike.

NEDELJA, 20. JULIJA –KMarijiPomagajporomajočlanice Slovenske Ženske Zveze.Romarskamašaboob11:00dopoldne,pomašipetelitanijeMatereBožje.Sledipikniknahribu.

NEDELJA, 27. JULIJA – Romanje društva Sv. Ane KSKJ #170.Romarskamašaboob11:00dopoldne.PomašipetelitanijeMatereBožjezblagoslovom.Natopikniknahribu.

NEDELJA, 3. AVGUSTA – Romanje KSKJ, Illinois Federation.Romarskamašaob11:00dopoldne.PomašipetelitanijeMatereBožjezblagoslovom.Sledipikniknahribu.

NEDELJA. 10. AVGUSTA – Romanje članov in članic Slovenskega Kulturnega Centra v Lemontussv.mašoob11:00dopoldne.Pomašiinpetihlitanijahbopikniknahribu.

NEDELJA, 24. AVGUSTA – samostanski,”Medeni piknik’’. Romarskamašaob11:00dopoldne,pomašipete litanije Matere Božje, oboje pri lurški votlini. Kosilo v kulturnem domu, prodaja hrane tudi na hribu.Žrebanjedobitkovboob4:00popoldne.

SOBOTA 27. IN NEDELJA 28. SEPTEMBRA – Baragovi dnevi v Jolietu in Lemontu.Vsobotoob6:00zvečerangleškasv.maša(vodikrajveniškof)vJolietu,natosrečanjevSt.Josephparku.Vnedeljoob1:30petelitanijeMatereBožjevcerkvi,ob2:30slovesnasvetamaša(vodiškofizSlovenije)priBaragovemspomenikuvLemontunatobanketinsestanekBaragovezvezevSlovenskemkulturnemcentru.

NEDELJA, 2. NOVEMBRA – Spomin naših rajnih, Verne duše.Rajnihsebomospomnilizmolitvaminapokopališčusv.Frančiškaob2:00popoldne,natoboprocesijavcerkevMarijePomagaj,kjerboob2:30sv.mašazavse,kipočivajonanašempokopališču,zarajnesobrate,sorodnikeindobrotnike.

Skozivesmesecnovemberopravljamosv.mašezavsepokojne,kinamjihpriporočite,spominjamosejihtudivskupnihinzasebnihmolitvah.

O spremembah v programu bomo pravočasno obvestili.

ROMANJA IN POBOŽNOSTI 2008

IVANKA GOSTICH,Euclid,OH

NAŠI RAJNI:KRISTINA RIHTAR,Cleveland,OH