STRANSKI PROIZVODI GOZDA –

POMEN ZA ČLOVEŠTVOMarija Imperl KTRC Radeče

Jože Prah, Zavod za gozdove RS, Turistična zveza Slovenije

Ekosistemi so osnova za vse

človekovo življenje in dejavnosti.

Dobrine in storitve,

ki jih ekosistemi zagotavljajo, so

bistvene za ohranitev blaginje

ter za prihodnji gospodarski in

družbeni razvoj.

Kaj je ekosistem

Ekosistem je po tisočletni oceni ekosistema (Millennium

Ecosystem Assessment) opredeljen kot dinamičen kompleks

združb rastlin, živali ter mikroorganizmov in prav tako

njihovega neživega okolja, ki vzajemno delujejo kot

funkcionalna enota, pri čemer pa so tudi ljudje njegov

sestavni del.

Sestavni del so tudi upravljani ekosistemi, kot so kmetijske

površine in celo urbana območja.

Ekosistemi zagotavljajo najrazličnejše uporabne storitve, ki

povečujejo blaginjo, brez katerih bi bili v mnogih pogledih

na slabšem.

Kaj so ekosistemske storitve

Ekosistemske storitve so postopki, s pomočjo katerih naravno

okolje ustvarja vire, ki so koristni za ljudi, vključno z

dobrinami kot sta les in ribe ter storitvami kot so čiščenje

vode, opraševanje pridelkov in zagotavljanje naravne zaščite

pred poplavami. Na osnovni ravni, naravni ekosistemi

predstavljajo nujne življenjsko potrebne storitve, od katerih

smo odvisni.

Razvrščanje ekosistemskih storitev

Tisočletna ocena ekosistema razvršča ekosistemske storitve v

štiri kategorije:

oskrbovalne storitve, kot so hrana in voda;

uravnalne storitve, kot so urejanje voda in nadzor

bolezni;

kulturne storitve, kot so duhovne, rekreativne in

kulturne, in

podporne storitve, kot so kroženje hranil, ki ohranjajo

razmere za življenje na zemlji.

Te kategorije ponazarjajo različne načine prispevanja

ekosistemov k blaginji ljudi.

Dobrine, ki jih proizvajajo ali preskrbujejo ekosistemi

PRESKRBOVALNE STORITVE

HRANA VLAKNA

OKRASNI

VIRI

FARMACEVTSKI

IZDELKI

NARAVNA

ZDRAVILA

SLADKA,

PITNA VODA

BIOKEMIČNI

VIRIGENETSKI

VIRI

- poljščine - živina

- ribe

- akvakultura

- divja hrana

- gradbeni

les - les za gorivo

- bombaž

svila

konoplja

Koristi, ki izvirajo iz regulacijskih sposobnosti ekosistemov

REGULACIJA PODNEBJA

REGULACIJA REGULACIJA REGULACIJA

VODE ŠKODLJIVCEV NARAVNIH

NEVARNOSTI

KULTURNE STORITVE

Nematerialne koristi, ki izvirajo iz ekosistemov skozi duhovno obogatitev, kognitivni razvoj,

razmišljanja, rekreacija in estetske izkušnje- upoštevajoč krajinsko vrednost.

DUHOVNE NAVDIH REKREACIJA IN

VERSKE IN

VREDNOTE EKOTURIZEM

SISTEMI IZOBRAŽEVALNE ESTETSKE ZNANJA VREDNOTE

VREDNOTE

Nematerialne koristi, ki izvirajo iz ekosistemov skozi duhovno obogatitev, kognitivni razvoj,

razmišljanja, rekreacija in estetske izkušnje- upoštevajoč krajinsko vrednost.

DUHOVNE NAVDIH REKREACIJA

VERSKE IN VREDNOTE

SISTEMI IZOBRAŽEVALNE ESTETSKE

ZNANJA VREDNOSTE VREDNOTE

Ekosistemske storitve so

ključna okoljska dobrina,

zagotavljanje njihove

odpornosti, prožnosti ali

ravnovesja pa pomemben cilj

trajnostnega razvoja in

zelenega gospodarstva, oz.

paradigme krožnega

gospodarstva.

Ali želimo

ohraniti naravni kapital in hkrati

zagotoviti trajnostni tok

ekosistemskih storitev

Vpliv podnebnih sprememb na

ekosisteme in blaginjo

Potrebno je

izboljšati učinkovitost rabe naravnih virov

spremeniti vzorce potrošnje in proizvodnje

upoštevati prostorske sestavine, saj lahko

le te bistveno prispevajo k uravnoteženju

vpliva gospodarskih dejavnikov na okolje,

zlasti v primeru prometa, energetike,

kmetijstva in druge proizvodnje.

Kaj nas učijo gozdovi?

Gozd in sonaravno

gospodarjenje z

gozdovi je vir načel

trajnostnega

razvoja družbe

.”

“Trajnostni razvoj je razvoj,

ki omogoča zadovoljitev

trenutnih potreb družbe, ne

da bi bilo pri tem ogroženo

zadovoljevanje potreb

bodočih generacij.”

Shema uravnoteženosti socialnega,

gospodarskega in okoljskega razvoja

Funkcije oz. vloge gozda

- PROIZVODNE

- EKOLOŠKE

- SOCIALNE

Ekološke (okoljske)

- varovalna

- vodna

- pestrostna (biotopska)

- klimatska

- zaščitna

- zdravstvena

Kakšni bo prihodnja razmestitev drevesnih vrst? - BUKEV

Kakšni bo prihodnja razmestitev drevesnih vrst? - SMREKA

Kakšni bo prihodnja razmestitev drevesnih vrst? - HRAST

Vodna vloga gozda, gozd in voda

Voda je vir življenja in kot

taka omogoča vznik, obstoj in

preživetje gozda.

KROŽENJE VODE

VODA V NARAVI STALNO KROŽI

Ali ste vedeli,

da vedno

znova

porabljamo isto

vodo?

VODA VENOMER

POTUJE IN SE

SPREMINJA IZ

TEKOČEGA

AGREGATNEGA

STANJA V

PLINASTO ALI

TRDNO IN NAZAJ

V TEKOČE.

KROŽENJE VODE SE ŠE NIKOLI NI USTAVILO.

GOZD JE NARAVNI FILTER

Gozd s svojimi gostimi krošnjami prestreže

velik delež padavin. Del jih izhlapi, del

odkaplja z listov in vej, del pa jih steče po

deblu do tal. Posamezen delež je odvisen

od vrste in intenzivnosti padavin kot tudi

od zgradbe gozda, drevesnih vrst, oblike

dreves in njihove prostorske razporeditve.

Zakaj v gozdu boljša voda

Večjo kakovost pitne vode v gozdnatih vodozbirnih območjih v primerjavi z drugimi rabami tal pripisujemo hitrejšemu kroženju hranil in ionov, manjšemu odtoku plavin in sedimentov, počasnejšemu razkroju organske snovi, večji mikrobiološki aktivnosti, nižjim temperaturam in manjšim antropogenim posegom v gozdni prostor . Hkrati gozd pomembno prispeva k zmanjševanju erozijskih pojavov, ki neposredno ogrožajo zemljišča in naselja ali zaradi sproščanja sedimentov ogrožajo vire pitne vode.

Gozd je naravni filter, rezervoar in nenazadnje

kot dejavnik, ki v veliki meri vpliva na gibanje

vodnega odtoka. Naj ponazorimo: pri kroženju

vode v naravi ta prehaja skozi različne

vegetacijske in zemeljske plasti in se pri tem

čisti, rastline in gozdna tla pa obenem

akumulirajo ogromne količine vode, ki bi sicer

prosto odtekala po površju in imela še bolj

razdiralne učinke, kot jih ima sedaj. Povedano

drugače, če gozda ne bi bilo, bi bilo poplav,

plazov, zemeljskih usadov in hudourniških

pojavov še veliko več, kot jih je sedaj, zelo

verjetno pa bi bila precej drugačna tudi

lokalna klima.

GOZD NARAVNI REZERVAR

Iz krošenj izpari (15 – 35 % padavin)

Odtok po deblu (do 5%)

Pritalna vegetacija in opadvežejo (5 – 20 %)

(talna voda, transpiracija, hranila,)

listopadni

gozdovi

transpirira

jo 500 –

800 mm,

Iglasti

gozdovi

300 – 600

mm

ALI VEŠ

Bukev v starosti okrog 100 let lahko dnevno izloči do

600 l vode

Vsako uro porabi

1 kg vode

Ali veš ?

Gozdnate razvodnice in mokrišča predstavljajo

75 odstotkov dostopne sveže vode.

Približno tretjina največjih svetovnih mest velik

delež pitne vode pridobiva neposredno iz

zaščitenih gozdnatih območij.

Gozdovi delujejo kot naravni vodni filtri.

Klimatske spremembe vplivajo na

razpoložljivost vodnih virov.

Gozdovi lahko zmanjšajo

možnost pojava visokih

voda ob krajših in manj

intenzivnih padavinah, a

ne morejo preprečiti

pojava poplav ob večjih

padavinah na velikem

območju.

ZADRŽEVANJE VODE

En hektar bukovega gozda zadržuje 2

milijona litrov deževnice in jo oddaja kot

pitno vodo v okolje. Gozdna tla vpijejo

28-krat več vode kot peščena. Raziskave

so pokazale, da je spiranje tal na

travniku do 7-krat večje kot v gozdu, goli

površini pa kar 470-krat večje kot v

gozdu.

GOSPODARJENJE Z GOZDOM

Za gospodarjenje z gozdom za vodo so

pomembne predvsem tri funkcije. To so funkcija

varovanja gozdnih zemljišč in sestojev

(varovalna funkcija), hidrološka in zaščitna

funkcija. Od teh je prva vezana predvsem na

varstvo tal, rastja in na preprečevanje erozije

gozdnih tal ne glede na lego, torej tudi ob

vodotokih, hudourniških strugah, pla-zovitih

območjih ipd. Namen druge, hidrološke funkcije

gozda je neposredna zaščita vseh vrst vodnih

virov (izvir, površinska voda, vodotok) v gozdu s

ciljem ohranjanja in izboljšanja kakovosti vode.

GOSPODARJENJE Z GOZDOM

Močnejša sečnja dviguje nivo podtalnice, goloseki pa tudi poslabšajo kakovost vode. Poruši se grudičasta struktura tal in poveča talna erozija. Paziti moramo zlasti na to, da ne bi povzročili onesnaženja vodotokov ali jih zajezili. Sneg najbolj obremenjuje mlad gozd, žled najbolj prizadene enodobne gozdove.

Količino presežne vode lahko povečamo samo z močnim redčenjem gozdnega sestoja ali sečnjo na golo. Torej manjša proizvodnja lesa pri večji količini presežne vode lahko povzroči slabšo kakovost vode zaradi spiranja tal. Kljub nasprotjem pa omenjene cilje gospodarjenja lahko dosežemo.

Proizvodne vloge oz. funkcije

lesnoproizvodna

nabiralniška

lovnogospodarska

OGLARSTVO

Oglarstvo

lahko danes

ponovno

zadovoljuje

in aktivira

več vlog

gozda,

predvsem pa

proizvodne

in socialne.

PROIZVODNJA OGLJA

Danes v

Sloveniji

pridelamo

okoli 500 ton

oglja

KJE OGLARIMO

Oglarska dežela

Dole pri Litiji

Selca pod sv.

Mohorjem v Selški

dolini

In še več kot na 20

mestih po Sloveniji

SLOVENSKI OGLARJI

Klub oglarjev

Slovenije

VSESLOVENSKI PRIŽIG KOP

KULTURNA IDENTITETA IN

PREPOZNAVNOST KRAJA ??

POMEN PRIDOBIVANJA OGLJANa okolje

• Velik delež gozdov je v mlajših razvojnih fazah. Mnogo več kot kažejo naše „slike“. Z ustreznimi ukrepi, predvsem s sečnjo v letvenjakih in drogovnjakih, lahko v razmeroma kratkem času pospešimo prehod mlajših gozdov v starejše razvojne faze. Velika količina drobnejšega in manj kvalitetnega lesa, ki ga lahko uporabimo za kope (dodana vrednost), je že količina, ki pomaga pri reševanju problema redčenj v mlajših sestojih in trženja na tržišču manj vrednih lesnih sortimentov.

• Za oglarjenje lahko s pridom uporabimo tudi les s travnatih površin v zaraščanju. Tako upočasnimo zaraščanje kmetijskih površin in pripomoremo k ohranjanju značilnosti kulturne krajine.

Za lastnika

Za oglarja ima lahko pridobivanje oglja večplasten pomen, ki bi ga lahko razdružili na sociološki in denarno pridobitveni del.Naš oglar ni več samo tisti, ki ohranja kulturno krajino, zmanjšuje zaraščenost travniških površin in opravlja nego v mladem gozdu, temveč postaja učitelj, raziskovalec in vodič. Lahko začuti, da zna delati nekaj posebnega in vrednega.Poleg oglja lahko prodaja še naravno in kulturno krajino, oglarsko kolibo, lastne pridelke od jabolčnika do kruha. Z druženjem dviga sam sebe in okolico.

DOPOLNILNA DEJAVNOST

OGLARSTVO – domače izdelovanje oglja v

oglarskih kopah v gozdovih kot ohranjanje

domače obrti spada v okvir domače in

umetnostne obrti.

Potrebno je pridobiti poseben certifikat

Obrtne zbornice Slovenije

ORGANIZIRANA USPEŠNA

PRODAJA OGLJA

ODKUPNA CENA

OGLJA

PRIDOBLJENEGA NA

TRADICIONALEN

NAČIN,

POKRIVA LE 59 %

PROIZVODNIH

STROŠKOV.

OGLARJENJE V SLOVENIJI NEKOČ IN DANES

OGLARSKI DNEVI, POHOD PO OGLARSKI POTI

(OGLARSKE POTI)

PREDSTAVITVE NA SEJMIH IN DRUGIH VEČJIH

PRIREDITVAH

ZAVOD ZA GOZDOVE

SLOVENIJE

OGLARSKA NOČ

SLIKARSKE KOLONIJE, FOTO DRUŽENJA,

BRALNI VEČERI, KOPA IN ZVEZDE

EKSKURZIJE OGLARJEV, DRUŽENJA

BITI PA ŽELIMO ČUDOVITI IN ENKRATNI

PREDVSEM PA SE IMETI LEPO

SLOVENSKI

OGLARJI TO

ZNAMO

ZAVOD ZA GOZDOVE

SLOVENIJE

Socialne funkcije oz. vloge gozda

• rekreacijska

• - turistična

• - vzgojna (poučna)

• - raziskovalna

• - dediščinskovarstvena

• - obrambna

• - estetska

Kvaliteta bivalnega okolja!

oddih in sprostitev

blažitev mestne klime

nasprotje nenaravnemu

življenjska pestrost

Urbani gozdovi

Prost dostop pomeni

prosto hojo oseb po gozdu.

Dopustiti v svojem gozdu

prost dostop, razen za

primere pridobitne

turistične oziroma

pridobitne rekreativne

dejavnost.

Dovoliti v svojem gozdu

čebelarjenje ter lov in

rekreativno nabiranje

plodov, zelnatih rastlin,

gob in prosto živečih živali

v skladu s predpisi.

OD VZNIKA DO EVRA

OD VZNIKA DO EVRA

Gozdni sadeži

Prav zagotovo ste se vsaj kdaj v

poletnem času odpravili v gozd po

gozdne sadeže, kot

so robide, maline, borovnice,ipd.

Marsikdo pravi, da je najbolši sadež

tisti, ki je utrgan in zaužit na licu

mesta in tako je verjetno tudi z

gozdnimi sadeži.

GRABLICE SO

NOVE ZELO

UČINKOVITE

ZA NABIRANJE

10 EVROV

OD VZNIKA DO EVRA

OD VZNIKA DO EVRA

OD VZNIKA DO EVRA

OD VZNIKA DO EVRA

KAJ SMEM ?

Posamezni obiskovalec gozda lahko v smislu

rekreativnega nabiranja za lastne potrebe

nabere dnevno največ 2 kg gob, razen gob, ki

jih je prepovedano nabirati na podlagi

predpisa, ki ureja varstvo samoniklih gliv,

plodov, mahov in kostanja ter 1 kg zelnatih

rastlin, razen rastlin, ki jih je prepovedano

nabirati na podlagi predpisa, ki ureja varstvo

zavarovanih rastlinskih vrst.

Zavarovane rastline imajo več režimov

varovanja.

Za nekatere velja strožji, za druge blažji

režim.

Konkretno za arniko velja, da je dovoljeno odvzeti iz narave ali zbirati

nadzemne dele rastline, razen semen oz. plodov, za osebne namene. To

pomeni, da je za osebne namene dovoljena količina odvzema v enem dnevu

šopek (število rastlin, ki jih lahko oseba drži med palcem in kazalcem). Za to

ne potrebuješ posebnega dovoljenja.

Če pa želiš večje količine in za druge namene (npr. znanstveno raziskovanje,

izobraževanje, obnovitev populacij… ter izkoriščanje za prodajo,

zamenjavo…), potrebuješ posebno dovoljenje. Vloga za izdajo dovoljenja, ki

mora vsebovati predpisane elemente, se pošlje na MOP. Dovoljenje se izda, če

to ne ogroža ugodnega stanja vrste.

Šteje se, da obiskovalec gozda pri

rekreativnem nabiranju plodov, zelnatih

rastlin ali gob ogroža funkcije gozda (41. in

43. člen PVG), če pri tem: nabira drevesne plodove, semena, cvetje ali vejevje tako, da se

površina krošnje drevesa zmanjša za več kot 30 % in če je morebitno

obvejevanje drevesa opravljeno na način, da rez ni gladek;

pri izkoriščanju grmovnic v grmu pusti manj kot 30 % živih poganjkov

razen v primerih, ko je z gojitvenim načrtom določeno drugače;

nabira zelnate rastline tako, da se odstrani več kot 30 % rastlin oziroma

več kot vsaka tretja rastlina;

nabirajo mahovi tako, da se odstranijo z več kot 20 % površine, ki jo

mahovi poraščajo.

V skladu z 41. členom PVG se šteje, da se

gozd opustoši oziroma se v njem ogrožajo

njegove funkcije tudi, če se: iz gozda odnaša organski del tal, mineralni del tal oziroma pesek ali gozd osušuje z

jarki;

steljari oziroma grabi listje v gozdu, v katerem se ta dejavnost tradicionalno ni

izvajala ali se grabi v drugem gozdu pogosteje kot dvakrat v desetih letih;

steljari na zlivnih območjih hudournikov ali na erodibilnih območjih;

ne pridobiva semen gozdnih dreves v skladu s predpisi, ki urejajo gozdni

reprodukcijski material;

nabirajo drevesni plodovi, storži in semena tako, da je otežena naravna obnova v

sestojih, kjer je ta načrtovana;

vrta v drevo za pridobivanje sokov ali smolari na drevesu, ki ni bilo izbrano za posek,

ali v nasprotju z usmeritvami in pogoji, določenimi z odločbo Zavoda za gozdove;

nabirajo plodovi z uporabo pripomočkov za učinkovitejše nabiranje, ki povzročajo

poškodbe na rastlinah, tleh ali njihovi okolici.

SANKCIONIRANJE

Izvajajo ga inšpektorji, pristojni za

ohranjanje narave, za gozdove in

naravovarstveni nadzorniki. Lahko tudi

tržni inšpektorji, če arniko prodajaš na

tržnici brez ustreznega dovoljenja.

Izkoriščanje ekosistemskega blaga

in storitev na prehodu v 21. stoletje

presega zmožnosti

ekosistemov v več delih sveta.

Izginjanje življenjsko

pomembnih storitev določenih

ekosistemov je resna grožnja za

družbo in lahko povzroči

revščino, bolezni in spore med

državami.

Nov pojem, ki se uveljavlja kot nov obetajoč

okoljski inštrument, so plačila za ekosistemske

storitve ali payments for ecosystem

services' - PES.

Ocenjuje se, da se je

vrednost

ekosistemskih

storitev zaradi

spremembe rabe

zemljišč v obdobju

med leti 1997 in 2011

na letni ravni

zmanjševala za od

4,3 do 20,2 bilijonov

ameriških

dolarjev.

Največji izzivi, ki čakajo gozd in gozdarstvo v

zelo bližnji prihodnosti:

Les bo skupaj s pitno vodo postal pomembna strateška surovina

Povpraševanje po lesu bo preseglo ponudbo (E, novi proizvodi, …).

Klimatske spremembe: odhod nekaterih drevesnih vrst, prihod novih,

novi škodljivci ipd..

Kako ohraniti proizvodno sposobnost gozda, njegovo ekološko, socialno

in kulturno vrednost?

Kako ob mnogih spremenljivkah načrtovati za 100 let vnaprej, ko

sodobna družba mnogokrat misli le še za največ mandat vnaprej?

Garancije za preživetje gozda: sonaravnost, načrtno in strokovno delo,

razpršitev tveganj, učinkovita gozdarska administracija, itd..

Gozdarstvo in družba sta glede gozda pred mnogo večjimi izzivi,

kot pa morda sploh slutimo.

Do sedaj smo izzive obvladali – bo tudi tokrat tako?

Gospodarjenje z gozdom zato postaja kompleksno gospodarjenje z naravnimi bogastvi. Gospodarski ukrepi v gozdu niso več samo cilj: dosegati trajno in čim večjo proizvodnjo lesa.

V novejšem času se uveljavlja nova naprednejša misel, da moramo gozd negovati in oblikovati tako, da bo trajno varoval vse dobrine gozdnega okolja. Poleg svežega zraka, rekreacije, socialne varnosti in drugih dobrin, naj gozd ob istočasni čim večji proizvodnji lesa zagotavlja tudi čim več dobre čiste vode. Tako postavljenih ciljev gospodarjenja z gozdom pa ni lahko doseči, ker so si posamezni delni cilji lahko v medsebojnem nasprotju.

Arhiv: seznam pri avtorju