spodbujanje samozaposlovanja - zrsz
TRANSCRIPT
POROČILO O IZVAJANJU UKREPA
SPODBUJANJE SAMOZAPOSLOVANJA
v obdobju od leta 2007 do leta 2013
Zavod RS za zaposlovanje V Ljubljani, Januar 2014
2
KAZALO
1 Uvod .......................................................................................................................................... 3
2 Izvajanje ukrepa od leta 2007 do leta 2013 ............................................................................. 4
2.1 Pomoč pri samozaposlitvi ..................................................................................................... 5
2.2 Subvencije za samozaposlitev .............................................................................................. 9
2.3 Realizacija v obdobju od leta 2007 do leta 2013 ..................................................................12
2.4 Obravnava vlog za dodelitev subvencije ..............................................................................12
3 Strukturne značilnosti vključenih v ukrep .............................................................................17
3.1 Struktura samozaposlenih po spolu .....................................................................................17
3.2 Struktura samozaposlenih po starosti ..................................................................................18
3.3 Struktura samozaposlenih po stopnji formalne izobrazbe ....................................................20
3.4 Struktura samozaposlenih glede na čas prijave pri Zavodu .................................................21
3.5 Struktura samozaposlenih po drugih značilnostih ................................................................22
3.6 Struktura vključenih v ukrep po območnih službah Zavoda..................................................23
3.7 Struktura novoustanovljenih poslovnih subjektov po dejavnostih .........................................26
3.8 Struktura samozaposlenih glede na pravno-organizacijsko obliko .......................................28
4 Ohranitve samozaposlitev in ustvarjanje novih delovnih mest ...........................................29
4.1 Ohranitve samozaposlitev ...................................................................................................29
4.2 Zaposlovanje pri subvencioniranih samozaposlenih ............................................................31
5 Revizije, nadzori, monitoringi ................................................................................................31
6 Zaključek .................................................................................................................................33
7 Viri ............................................................................................................................................35
8 Priloge .....................................................................................................................................36
3
1 Uvod Samozaposlovanje je pomemben spodbujevalec podjetništva in kreiranja delovnih mest ter kot
takšen prispeva k evropskim ciljem za hitrejšo rast in boljša delovna mesta. Mikro, mala in
srednja podjetja (MSP) predstavljajo kar 99 % vseh družb v Evropi in dve tretjini vseh
zaposlitev. Iz navedenih razlogov skoraj v vseh državah članicah Evropske unije obstajajo
politike za spodbujanje samozaposlovanja.
Tako smo tudi na Zavodu RS za zaposlovanje (Zavod) ukrep aktivne politike zaposlovanja
(APZ) za spodbujanje samozaposlovanja izvajali vse od leta 1991 dalje. Da bi dosegli kar
največjo kakovost storitev in se prilagajali razmeram na trgu dela, smo ga nenehno
izboljševali. Z osredotočanjem na podporo brezposelnim osebam, da se vrnejo na trg dela,
smo v tem segmentu uspešno spodbujali podjetništvo, odvračali od negotovega
samozaposlovanja, ohranjali samozaposlitve in posredno tudi spodbujali odpiranje novih
delovnih mest. Od leta 2004 dalje, smo ukrep izvajali s pomočjo sofinanciranja Evropskega
socialnega sklada (ESS).
V nadaljevanju predstavljamo vsebino, način in uspešnost izvajanja ukrepa v okviru
Operativnega programa razvoja človeških virov (OP RČV) 1 za obdobje od leta 2007 do leta
2013.
1 http://www.eu-skladi.si/ostalo/operativni-programi/op-rcv.pdf
4
2 Izvajanje ukrepa od leta 2007 do leta 20132 Pravna podlaga za izvajanje ukrepa Spodbujanje samozaposlovanja je bil Katalog ukrepov aktivne APZ, objavljen na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ): http://www.mddsz.gov.si/, kot izvedbeni dokument Načrta za izvajanje ukrepov APZ, ki ga sprejema Vlada Republike Slovenije. Vključitve oseb v ukrep so se izvajale na podlagi individualnih obravnav (sklenjenih Zaposlitvenih načrtov) in opravljenega programa Pomoči pri samozaposlitvi, torej ne preko javnega razpisa. V Katalogu ukrepov APZ je bil ukrep do konca leta 2011 umeščen pod 3 ukrep, od januarja 2012 dalje pa pod 5 ukrep. Ukrep se je izvajal pod različnimi šiframi iz Kataloga ukrepov APZ:
a) leta 2008 in 2009:
Pomoč pri samozaposlitvi je določala ena aktivnost - 3.1.1. Delavnice za samozaposlitev.
Subvencije za samozaposlitev pa en program s šifro 3.1.2.
b) leta 2010 in 2011:
Pomoč pri samozaposlitvi je določala ena aktivnost - 3.1.1. Delavnice za samozaposlitev.
Subvencije za samozaposlitev pa programa s šifro 3.1.3. in 3.1.4.
c) v prvem polletju 2012:
Pomoč pri samozaposlitvi je določala dve aktivnosti - 5.1.1.1. Preveritev poslovne ideje ter
- 5.1.1.2. Delavnice za samozaposlitev.
Subvencije za samozaposlitev pa en program s šifro 5.2.1.1.
d) od drugega polletja 2012 do konca leta 2013:
Pomoč pri samozaposlitvi so določale tri aktivnosti - 5.1.1.3. Preveritev poslovne ideje ter - 5.1.1.4. Delavnice za samozaposlitev
(v 2/2 leta 2013) - 5.1.1.5. Delavnice za samozaposlitev.
Subvencije za samozaposlitev pa dva programa s šifro 5.2.1.2. in 5.2.1.3. Shematski prikaz ukrepa z razdelanimi programi in aktivnostmi prikazuje slika 1.
2 V prilogi 1 podajamo kratko predstavitev rezultatov analize programa Subvencija za samozaposlitev iz leta 2008 iz
magistrske naloge Različni vidiki spodbujanja brezposelnih oseb za samozaposlitev, katere nosilec je Stanislav Bajuk.
SPODBUJANJE SAMOZAPOSLOVANJA UKREP
POMOČ PRI SAMOZAPOSLITVI PROGRAM
Preveritev poslovne ideje AKTIVNOST
Delavnica Priprava na samozaposlitev
AKTIVNOST
SUBVENCIJE ZA SAMOZAPOSLITEV PROGRAM
Slika 1
5
Ukrep je Zavod izvajal na podlagi naslednjih pogodb o financiranju, sklenjenih z MDDSZ: 1. pogodbe z virom financiranja iz ESS:
od septembra 2008, s »Pogodbo o izvajanju in sofinanciranju podaktivnosti 2.4.3.2. Sofinanciranje stroškov spodbujanjapodjetništva za leto 2008 v okviru aktivnosti 2.4.3. Usposabljanje in pomoč pri ustanavljanju podjetij« št.: 2611-08-034009
od februarja 2009, s »Pogodbo o izvajanju in sofinanciranju podaktivnosti 2.4.3.2. Sofinanciranje stroškov spodbujanjapodjetništva za leto 2009 v okviru aktivnosti 2.4.3. Usposabljanje in pomoč pri ustanavljanju podjetij« št.: 2611-09-034009
od januarja 2009, s »Pogodbo o financiranju programa Subvencije za samozaposlitev 2009« št.: 2611-09-038301,
od junija 2010, s »Pogodbo o financiranju programa Subvencije za samozaposlitev 2010« št.: 2611-10-038305,
od novembra 2013, s »Pogodbo o financiranju programa Samozaposlovanje 2014« št.: 2611-13-038307,
2. pogodbe z virom financiranja iz slovenskega integralnega proračuna (IP):
Pogodba o izvajanju in financiranju programov ZRSZ za leti 2007 in 2008 (št. ZRSZ: 601-1/07-1-0863; št. MDDSZ: 461000-9/2007/2),
Pogodba o izvajanju in financiranju programov ZRSZ za leti 2010 in 2011 (št. ZRSZ: 601-1/10-1-0364; št. MDDSZ: 4104-2/2009/1),
Pogodba o izvajanju in financiranju ukrepov na trgu dela za leto 2012 (št. ZRSZ: 1104-2/2012-1-0491; št. MDDSZ: 4104-2/2012/1),
Pogodba o izvajanju in financiranju ukrepov na trgu dela za leti 2013 in 2014 (št. ZRSZ: 410-2/2013-1-9900-2360; št. MDDSZ: 4104-4/2012/1).
2.1 Pomoč pri samozaposlitvi
Namen programa je bil priprava oseb iz ciljne skupine na samozaposlitev. Ciljna skupina:
V letu 2007 ciljne skupine ne navajamo, ker se program ni izvajal.
V letu 2008 so bile kot ciljna skupina za vključitev v delavnico opredeljene brezposelne osebe in osebe v postopku izgubljanja zaposlitve, za katere je bilo na dan podpisa Zaposlitvenega načrta ugotovljeno, da v zadnjih petih letih od Zavoda niso prejele subvencije za samozaposlitev. Z letom 2009 so osebe iz ciljne skupine morale izpolnjevati še dodaten pogoj, da so se lahko vključile v ukrep, in sicer, da je bilo zanje na dan podpisa Zaposlitvenega načrta ugotovljeno, da v zadnjih 12 mesecih niso bile samozaposlene (za samozaposlitev se je štela zaposlitev kot direktor v (so)lastniški gospodarski družbi, pridobitev statusa s.p.-ja ali osebe, ki z osebnim delom samostojno opravlja dejavnost). V drugi polovici leta 2012 je bila zahtevana vsaj tri-mesečna prijava v evidenci brezposelnih oseb ali v evidenci iskalcev zaposlitve. V drugi polovici leta 2013 se je zožala ciljna skupina iskalcev zaposlitve na delavce v odpovednem roku po vročeni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, ki jim je delodajalec omogočil odsotnost z dela za vključevanje v ukrepe na trgu dela in so se prijavili pri Zavodu kot iskalci zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena. V primeru, da vključitev teh oseb v delavnico v času odpovednega roka ni bila možna, so se v delavnico lahko vključili po prijavi v evidenco brezposelnih oseb. V tem primeru se je pogoj minimalnega časa prijave v evidenci brezposelnih oseb ugotavljal tako, da se je obdobje tri-mesečne prijave v evidenci brezposelnih oseb skrajšalo za čas prijave teh oseb v evidenci iskalcev zaposlitve.
6
Vsebina in način izvajanja V letu 2007 se program ni izvajal. V letu 2008 in 2009 se je program izvajal v obliki dvo-dnevnih delavnic za podjetništvo, ki so jih izvajali zunanji izvajalci usposabljanja, predhodno izbrani preko javnega naročila (od tega je bila skupna dolžina delavnice 12 ur v letu 2008 in 16 ur v letu 2009). V letu 2010 se je Pomoč pri samozaposlitvi razširila na dve fazi. V prvi so se kandidati za samozaposlitev udeležili presoje poslovne ideje. V kolikor so jo uspešno opravili, so obiskovali še delavnico. Skupna dolžina delavnice je bila tri dni oz. 24 ur, saj je bilo na podlagi povratnih informacij vključenih oseb in zunanjih izvajalcev ugotovljeno, da dvodnevna oblika ne zadošča za celovito predstavitev slovenskega podjetniškega okolja. Presoje poslovnih idej so izvajali izvajalci, ki so bili prav tako izbrani z javnim naročilom.3 Od leta 2010 dalje so torej osebe iz ciljne skupine morale pred vključitvijo v delavnico in pred dodelitvijo subvencije za samozaposlitev pridobiti zunanje in neodvisno strokovno mnenje ali je možno na trgu njihovo poslovno idejo uspešno uresničiti oz. realizirati.
V drugi polovici leta 2013 se je dvofazna pomoč pri samozaposlitvi ponovno skrčila na eno fazo in sicer samo na delavnico »Priprava na samozaposlitev«, ki pa je postala pet-dnevna. Štirje dnevi delavnice so se izvedli kot skupinsko usposabljanje v obsegu 22-ih ur, zadnji, peti dan pa so potekale individualne predstavitve in presoje poslovni idej (z odmerjenim časom najmanj 25 minut na kandidata za samozaposlitev). Za izbor zunanjih izvajalcev storitev (presoj poslovnih idej in delavnic) se je Zavod odločil, zaradi zagotavljanja čim boljše kvalitete storitev, hkrati pa Zavod med svetovalci za zaposlitev ni razpolagal z lastnimi podjetniškimi svetovalci oz. presojevalci poslovnih idej. Predmetnik delavnice je v letu 2008 vseboval naslednja področja:
- podjetništvo, poslovna ideja, - poslovni načrt, - pravni vidiki poslovanja / statusne oblike gospodarskih subjektov, - postopek registracije gospodarske družbe ali priglasitve samostojne dejavnosti, - raziskava trga in trženje, - osnove knjigovodstva in računovodstva, - možnosti koriščenja instrumentov podpornega podjetniškega okolja.
V letu 2009 je bil (v prvem sklopu) dopolnjen še s področjem obrtništva. Predmetnik delavnice od leta 2010 do prve polovice leta 2013 je vseboval naslednja področja:
a) osnove podjetništva: - podjetništvo, poslovna ideja (odločitev za podjetništvo, kaj, kako in kdaj bomo proizvajali,
opravljali storitve), - poslovni načrt (najpomembnejše sestavine poslovnega načrta, priprava dobrega
poslovnega načrta), - pravni vidiki poslovanja, statusne oblike gospodarskih subjektov, kadri (postopek registracije
gospodarske družbe ali priglasitve samostojne dejavnosti, delovna razmerja), b) financiranje podjetja:
- finančno načrtovanje in poslovanje (finančni načrt, likvidnost, kontrola), - davki in samozaposlitev, - osnove knjigovodstva in računovodstva, - podporno okolje za samozaposlitev (možnosti koriščenja instrumentov podpornega
podjetniškega okolja)
3 V prilogi 2 so opredeljeni zunaji izvajalci presoj poslovnih idej in delavnic po lokacijah oziroma območnih službah
Zavoda po letih.
7
c) trženje in predstavitve:
- raziskava trga in trženje (kako uspeti na lokalnem trgu in širše: trženjski načrt, prodajne poti, promocija itd.),
- predstavitev realizacije (simulirane) poslovne ideje (predstavitev, kritične točke, njihova rešitev, priložnosti, debata).
Predmetnik delavnice v drugi polovici leta 2013 pa je bil naslednji: 1) Modul: Osnove podjetništva:
- podjetništvo, poslovna ideja, odločitev za podjetništvo, značilnosti in osebnostne lastnosti uspešnih podjetnikov, prednosti in nevarnosti/tveganja podjetništva, najpogostejše napake podjetnikov začetnikov, podjetniška ideja z vidika trga, konkurence, ekonomike in poslovneža, kako biti drugačni/boljši od konkurence,
- poslovni načrt, najpomembnejše sestavine poslovnega načrta, priprava dobrega poslovnega načrta,
- pravni vidiki poslovanja, statusne oblike gospodarskih subjektov in razlike med njimi, zlasti med samostojni podjetnikom posameznikom in družbo z omejeno odgovornostjo, postopek registracije podjetja, informiranje o storitvah VEM-točk, pogoji za opravljanje dejavnosti, delo na črno, delo družinskih članov, kadri in delovna razmerja, splošno o drugih pogodbenih razmerjih, samozaposlitev in bolniška odsotnost, vse temeljne poslovne funkcije v eni osebi.
2) Modul: Financiranje podjetja: - finančno načrtovanje in poslovanje (finančni načrt, zakaj finančno načrtovanje, razlikovanje
prihodkov od prilivov in odhodkov od odlivov, načrtovanje stroškov in prihodkov, točka preloma, lastna cena, dobiček še ne izključuje izgube, likvidnost in plačilna sposobnost, poslovanje v gotovini in preko TRR kontrola),
- viri financiranja, - davki in samozaposlitev, delitev davkov, zavezanost za DDV, določanje davčne osnove,
ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov oz dejanskih prihodkov in odhodkov, davčne olajšave, davčna stopnja, davčno priznani prihodki in odhodki, prispevki za obvezna socialna zavarovanja, »plača« samozaposlenih, pomembni datumi za poslovanje, davčni pregled, hramba dokumentacije,
- osnove knjigovodstva in računovodstva, kako izbrati dober računovodski servis, poslovni dogodek, knjigovodska listina, obvezne sestavine računa ter primeri nepopolnih računov, vzorci potnih nalogov, enostavno in dvostavno knjigovodstvo, konti, subvencija na ločenem stroškovnem mestu, sestava enostavne bilance stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz finančnega izida, spremljanje denarnega toka,
- podporno okolje za samozaposlitev, možnosti koriščenja instrumentov podpornega podjetniškega okolja.
3) Modul: Prodaja, trženje in predstavitve:
- raziskava trga in trženje (kako uspeti na lokalnem trgu in širše: trženjski načrt, konkurenca z vidika tržnega deleža, obsega prodaje, dobičkonosnosti, politike cen, prodajnih strategij, prednosti in slabosti konkurence v primerjavi z vašo storitvijo/izdelkom, izdelek/storitev za nišno ali množično potrošnjo, SWOT - tržne prednosti, priložnosti, slabosti in nevarnosti podjetja)
- načrt trženja 5P in 7P, lastne prodajne poti, imeti enega ali več produktov? ter življenjski cikel produkta.
4) Modul: Prodaja, trženje in predstavitve ter zaključno izpolnjevanje predpisanega obrazca za
individualno predstavitev in presojo poslovne ideje: - blagovna znamka, celostna grafična podoba, orodja tržnega komuniciranja najprimernejša za
posamezno storitev/izdelek, oglaševanje in promocija v lokalnem okolju in širše, praktični napotki za povečanje prodaje, ključne prodajne veščine, poslovni bonton,
- pomoč in napotki pri zaključnem izpolnjevanju predpisanega obrazca za presojo poslovne ideje.
8
5) Modul: Individualna predstavitev in presoja poslovne ideje: - vsak udeleženec / kandidat za samozaposlitev je opravil individualni razgovor s predavateljem/-
ji ob koncu delavnice. Razgovor je potekal tako, da je udeleženec najprej predstavil svojo poslovno idejo, nato pa so predavatelj razvili dialog, s katerim so ugotovili udeleženčeve motive za podjetništvo, ambicije in interese za samozaposlitev, katera prednostna znanja, spretnosti in veščine poseduje, kakšna je njegova t.i. »poslovna žilica«, finančni vidik poslovanja ipd. vse z namenom, da je izvajalec lahko podal objektivno mnenje o možnosti realizacije poslovne ideje udeleženca. Podlaga za predstavitev in presojo poslovne ideje je bil v ta namen predpisan obrazec.
Prenova programa Pomoči pri samozaposlitvi v drugi polovici leta 2013 je bila zelo sistematična ter pripravljena na podlagi:
večletnih izkušenj pri izvajanju programa in sprotnih povratnih informacij tako izvajalcev kot udeležencev programa;
priporočil Revizije uspešnosti in učinkovitosti ukrepov za ohranjanje obstoječih delovnih mest in spodbujanje zaposlovanja (revizijsko poročilo Računskega sodišča RS iz oktobra 2012);
predlogov iz sestanka oz. delavnice s skrbniki programa iz območnih služb Zavoda;
rezultatov anketiranja, izvedenega spomladi 2013, več kot 600 oseb, ki so se s pomočjo Zavodove subvencije samozaposlili pred 3 meseci, a ne več kot 1 letom. Sinteza rezultatov ankete je priloga 5 tega poročila;
priporočil zunanjega vrednotenja programa »Subvencije za samozaposlitev«, ki ga je izvedel izvajalec OIKOS, izbran s strani Organa upravljanja za ESS, iz julija 2012, ki so nanašala na to, da je potrebno delavnice okrepiti na mehkih vsebinah (trženje, raba IKT, komuniciranje, povezovanje in mreženje), narediti bolj motivacijske, vsebine povezati z dobrimi praksami ter s podpornim okoljem za podjetništvo v kasnejših fazah razvoja (mentorstvo, tehnološki parki, inkubatorji);
vsebine Pravilnika o standardih in normativih za izvajanje storitev za trg dela in metodologiji za oblikovanje cen teh storitev (Ul. RS, 74/2011);
ter ugotovitev iz opravljenih monitoringov na kraju samem pri samozaposlenih in izvajalcih programa Pomoč pri samozaposlitvi.
Normativi za število vključenih oseb na delavnicah »Priprava na samozaposlitev« so bili:
22 udeležencev na delavnico za odbobje od aprila 2008 do julija 2008,
15 udeležencev, vendar ne manj kot 10 in ne več kot 20 oseb na delavnico od septembra 2008 od junija 2013,
17 udeležencev, vendar ne manj kot 13 in ne več kot 21 oseb na delavnico od julija do decembra 2013.
Trajanje vključitve: na začetku izvajanja 2 dnevno vključitev v delavnico, nato smo imeli 1 dan presojo in 3 dnevno delavnico, skupaj 4 dnevno vključitev ter ob koncu izvajanja programa 5 dnevno vključitev v delavnico. Upravičeni stroški:
za osebe: dodatek za prevoz, ki se je izplačeval samo brezposelnim osebam
za zunanje izvajalce: opravljena storitev v skladu s pogodbo med Zavodom in izvajalcem za izvedene presoje poslovnih idej oz. delavnice.
9
2.2 Subvencije za samozaposlitev Namen programa je bil pospeševanje zaposlovanja brezposelnih oseb in oseb, ki so v postopku izgubljanja zaposlitve in ki želijo uresničiti svojo poslovno idejo ter izkažejo pogoje in možnosti za uresničitev samozaposlitve. Z njim smo spodbujali podjetništvo in odpirali nova delovna mesta oz. ustvarjali nove zaposlitvene možnosti. Cilj programa je bil ohranitev neprekinjene samozaposlitve za obdobje najmanj dveh (2) let, razen v letu 2010 (program 3.1.3), ko se je pogodbena obveznost ohranitve samozaposlitve skrajšala na obdobje najmanj enega (1) leta. Zavod je skrajšal pogodbeno obveznost zaradi predvidevanja, da bo v času gospodarske krize obseg samozaposlovanja manjši. Na ta način smo želeli spodbuditi brezposelne osebe k uresničitvi svoje poslovne ideje in zmanjšati tveganje neuspešne realizacije samozaposlitev. S septembrom leta 2011, se je pogodbena obveznost ohranitve samozaposlitve vrnila nazaj na dve leti, saj so se takrat končali tudi drugi interventni ukrepi, namenjeni blaženju učinkov gospodarske krize. Postopek izvajanja
Vključitev oseb je potekala na podlagi ugotovljene smiselnosti za vključitev v program Subvencije za samozaposlitev in opravljene delavnice tj. podpisanega Zaposlitvenega načrta. Na podlagi Zaposlitvenega načrta je Zavod pripravil tudi predlog za vključitev v program, ki je bil podlaga za vložitev vloge skupaj z dokazili o realizirani samozaposlitvi. Od leta 2010 je Zavod podatke iz vloge za subvencijo preverjal preko pristojnih institucij oz. z vpogledom v uradne elektronske evidence DURS, MF, ZZZS in AJPES. Oseba se je po končani delavnici Priprava na samozaposlitev še vedno lahko odločila ali se bo samozaposlila ali ne. Če je želela pridobiti subvencijo za samozaposlitev je morala ustanoviti nov poslovni subjekt in se v njem samozaposliti v roku:
3-eh mesecev od podpisa zaposlitvenega načrta (leta 2008),
3-eh mesecev oz. v roku 90-ih dni od zaključka delavnice (sprememba Kataloga ukrepov APZ z dne 1.3.2011), kar je veljalo od leta 2009 do leta 2011,
60-ih dni od zaključka delavnice (sprememba Kataloga ukrepov APZ z dne 22.6.2012), kar je veljalo od julija 2012 do julija 2013 oz.
40-ih dni od zaključka delavnice (sprememba Kataloga ukrepov APZ z dne 26.6.2013) za obdobje druge polovice leta 2013.
Predmetni roki so se krajšali z namenom pravočasnega angažiranja razpoložljivih / omejenih sredstev, namenjenih za izplačilo subvencij in so omogočali bolj gospodarno ravnanje z njimi. S postavljenimi roki se je tudi omejevalo podaljševanje postopka samozaposlitve.
Na osnovi ustrezne in popolne vloge, ki jo je bilo potrebno oddati v roku 30 dni od dneva samozaposlitve (oz. v roku 8 dni od julija 2012 dalje), je Zavod z vključeno osebo in njenim poslovnim subjektom sklenil tripartitno pogodbo o dodelitvi subvencije za samozaposlitev.
Zavod je na podlagi izstavljenega popolnega zahtevka za izplačilo subvencije, le-to izplačal v roku 30-ih dni (za sredstva iz IP), vendar ne kasneje kot v roku 120 dni (za sredstva sofinancirana iz ESS) na TRR poslovnega subjekta.
Svetovalci za programe zaposlovanje oziroma skrbniki pogodb za subvencije za samozaposlitev iz območnih služb Zavoda dnevno spremljajo izpolnjevanje pogodbenih obveznosti ohranitve samozaposlitve preko vpogleda v evidenco ZZZS in AJPES. Ciljna skupina:
Ciljna skupina leta 2007 so bile brezposelne osebe in osebe v postopku izgubljanja zaposlitve z izdelanim Zaposlitvenim načrtom iz leta 2006 in/ali so bile napotene v Program vavčerskega svetovanja v letu 2006.
10
V obdobju od leta 2008 do 2010 so bile brezposelne osebe in osebe v postopku izgubljanja zaposlitve, ki so se udeležile delavnice in so se samozaposlile v novoustanovljenem podjetju (gospodarskem subjektu, ki je ustanovljen največ 3 mesece pred datumom samozaposlitve brezposelne osebe), za polni delovni čas, razen invalidov, ki so se lahko samozaposlili za delovni čas v skladu z izdano odločbo o invalidnosti. Za poslovni subjekt se je štelo novoustanovljeno podjetje (gospodarska družba), samostojni podjetnik posameznik (s.p.) in oseba, ki z osebnim delom samostojno opravlja dejavnost na podlagi odločbe pristojnega organa oziroma vpisa v register samostojnih dejavnosti. Za samozaposlitev se je štela zaposlitev kot direktor v (so)lastniški gospodarski družbi, pridobitev statusa s.p. ali osebe, ki z osebnim delom samostojno opravlja dejavnost. Z letom 2011 se je na osnovi zakona, ki ureja trga dela, sprememnil/-a:
ciljna skupina tako, da so se »osebe v postopku izgubljanja zaposlitve« preimenovale v ciljno skupino »iskalcev zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena«;
pogoj, da so se osebe iz ciljne skupine lahko samozaposlile v gospodarskem subjektu, ki je ustanovljen največ 3 mesece pred datumom samozaposlitve brezposelne osebe, tako, da so se osebe lahko samozaposlile le v novoustanovljenih gospodarskih subjektih, ustanovljenih po podpisu Zaposlitvenega načrta za vključitev v program Subvencija za samozaposlitev.
Leta 2012 so lahko osebe iz ciljne skupine registrirale poslovni subjekt šele po zaključku delavnice, ter se po zaključku delavnice tudi v njem samozaposlile. V drugi polovici leta 2013 je bilo v Katalogu ukrepov APZ še natančneje definirano, kaj pomeni samozaposlitev, tako, da so se pri prijavi samozaposlenih v obvezna socialna zavarovanja dodale šifre zavarovalnih podlag:
040 za direktorje gospodarskih družb in zavodov,
005 za samostojne podjetnike posameznike,
019 za osebe, ki z osebnim delom samostojno opravljajo dejavnost.
Trajanje vključitve:
- Programi 3.1.2., 3.1.4., 5.2.1.1., 5.2.1.2. in 5.2.1.3.: dve leti od datuma samozaposlitve.
- Program 3.1.3: eno leto od datuma realizacije samozaposlitve.
Zaradi številnih sprememb, tako pri ciljni skupini, kot v samem načinu izvajanja, so posamezne različice programa Subvencije za samozaposlitev podrobneje na voljo v Katalogu ukrepov APZ. Upravičeni stroški:
Subvencija za samozaposlitev, ki je znašala:
2.100 EUR, v letu 2007, namenjena pa je bila plačilu stroškov, ki jih je imela samozaposlena vključena oseba s prispevki za obvezna socialna zavarovanja in plačo – 1. bruto.
4.500 EUR od leta 2008 do vključno ½ leta 2013 in
5.000 EUR v drugi polovici leta 2013.
Samozaposleni so nepovratna sredstva lahko večinoma porabili po svoji presoji in potrebah.
11
Stroškovna učinkovit programa na podlagi pregleda povprečne višine prejemkov iz naslova denarnega nadomestila brezposelnih oseb in pregleda vplačil v proračun s strani samozaposlenih oseb (preglednica 1) je naslednja: najbolj tipični prejemnik subvencije za samozaposlitev je star med 25 in 40 let. Če je bila takšna oseba prejemnik denarnega nadomestila in je to nadomestilo v povprečju trajalo 6 mesecev ter znašalo 652,17 EUR na mesec, je to v 6 mesecih pomenilo 3.913,02 EUR. Če ni bil prejemnik denarnega nadomestila, pa je lahko bil prejemnik denarne socialne pomoči, ki je mesečno znašala 229,52 EUR oz 1.377,12 EUR v 6-ih mesecih. V letih od 2009 do 2011 je bilo v program samozaposlovanja vključenih v povprečju 17,1 % prejemnikov denarnega nadomestila in prejemnikov denarne socialne pomoči. Ker niso vsi vključeni v program tudi prejemniki navedenih pomoči, smo naredili preračun glede na vplačilo prispevkov in dohodnine v proračun s strani samozaposlene osebe ob maksimalnem dohodku v višini minimalne plače v primerjavi z višino subvencije: Preglednica 1: Pregled vplačil v proračun s strani samozaposlenih oseb
Minimalna plača (MP) v obdobju
II. BRUTO MP
Prispevki 16,10% na
MP
I. BRUTO MP
Prispevki 22,10 % od
MP
Akont. dohodnine
18 % od MP
Prispevki in akont.
dohodnine skupaj
Vplačila prispevkov in
akont. dohod. v celotnem
pogodbenem obdobju*
1 2 3 = 1-2 4 5 6 = 2+4+5 7
od 01.01.2007 605,84 € 84,01 € 521,83 € 115,32 € 93,93 € 293,26 € 7.038,24 €
od 01.08.2007 625,23 € 86,70 € 538,53 € 119,02 € 96,94 € 302,66 € 7.263,84 €
od 01.03.2008 657,74 € 91,21 € 566,53 € 125,20 € 101,98 € 318,39 € 7.641,36 €
od 01.08.2008 684,05 € 94,86 € 589,19 € 130,21 € 106,05 € 331,12 € 7.946,88 €
od 01.08.2009 693,62 € 96,19 € 597,43 € 132,03 € 107,54 € 335,76 € 8.058,24 €
od 01.03.2010 852,35 € 118,20 € 734,15 € 162,25 € 132,15 € 412,60 € 4.951,20 €
od 01.01.2011 868,54 € 120,44 € 748,10 € 165,33 € 134,66 € 420,43 € 10.090,32 €
od 01.01.2012 885,91 € 122,85 € 763,06 € 168,64 € 137,35 € 428,84 € 10.292,16 €
od 01.01.2013 909,82 € 126,16 € 783,66 € 173,19 € 141,06 € 440,41 € 10.569,84 €
*Pogodbeno obdobje je bilo 2 leti, razen od meseca maja 2010 do avgusta 2011 - 1 leto.
Z izplačilom enkratne pomoči v obliki subvencije za samozaposlitev, katere namen je ohranitev samozaposlitve za pogodbeno obdobje, je država prejela v proračun več preko vplačil prispevkov in akontacije dohodnine samozaposlenih oseb. Dvig subvencije v letu 2008 je izhajal iz potrebe po uskladitvi predmetnega programa z ostalimi programi APZ za subvencionirano zaposlovanje. V letu 2008 namreč Zavod ni dodeljeval nižje subvencije za zaposlitev od 3.700 EUR, če so delodajalci zaposlili brezposelne osebe iz ciljnih skupin za obdobje najmanj enega leta, tako da se je subvencija za samozaposlitev dvignila na 4.500 EUR (za obdobje dveletne ohranitve samozaposlitve). Z letom 2008 se je začela subvencija za samozaposlitev kot spodbuda dodeljevati po shemi zaposlovanja deMinimis, pred tem pa po shemi zaposlovanja državna pomoč. Subvencija se je po petih letih, v drugi polovici leta 2013, zvišala tako iz razloga povišanja življenjskih stroškov, minimalne plače, kot tudi zaradi povišanja stroškov iz naslova prispevkov za obvezna socialna zavarovanja. Kljub temu, da je bila po 1. 7. 2013 subvencija za samozaposlitev združljiva tudi z olajšavami pri plačevanju prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (skladno s spremembo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju), subvencija še ni pokrila vseh stroškov samozaposlenih za prispevke iz naslova obveznih socialnih zavarovanj za dveletno samozaposlitev.
12
Program Subvencije za samozaposlitev torej ocenjujemo kot stroškovno učinkovit, saj je na podlagi pregleda povprečne višine prejemkov iz naslova denarnega nadomestila brezposelnih oseb in pregleda vplačil v proračun s strani samozaposlenih oseb razvidno, da je program učinkovito orodje za zmanjševanje tako brezposelnosti, kot izdatkov iz proračuna za brezposelne osebe. Višina subvencije za samozaposlitev je (do 1. 1. 2013) znašala sorazmerno manj pri samozaposlenih, ki so ugotavljali davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov. Zavod je tem moral, v skladu s takrat veljavno davčno zakonodajo, od odobrene subvencije odvesti akontacijo dohodnine. Tako je subvencija, ki jo je samozaposlena oseba prejela na poslovni račun svojega novoustanovljenega poslovnega subjekta, namesto 4.500,00 EUR znašala:
v primeru uveljavljanja 25% normiranih stroškov: 3.656,25 EUR,
v primeru uveljavljanja 40% normiranih stroškov: 3.825,00 EUR,
v primeru uveljavljanja 70% normiranih stroškov: 4.162,50 EUR.
Preostanek sredstev do višine 4.500,00 EUR, ki predstavlja akontacijo dohodnine, pa je Zavod v imenu samozaposlene osebe nakazal DURS-u.
2.3 Realizacija v obdobju od leta 2007 do leta 2013 Iz grafa 1 ter preglednice 2 v nadaljevanju je razvidno, da se je v predmetnem obdobju število vključenih v ukrep Spodbujanje samozaposlovanja sprva (do leta 2010) povečevalo, nato dve leti zmanjševalo, zadnje leto 2013 pa spet nekoliko dvignilo. Ob tem je pomembno je poudariti, da se je vključevanje v ukrep v obdobju od leta 2007 do leta 2013 izvajalo v skladu z razpoložljivimi sredstvi za program Subvencije za samozaposlitev. Skupaj je bilo v obravnavanem obdobju v program Subvencije za samozaposlitev vključenih 23.316 oseb.
Ker so bila planska sredstva za subvencije za samozaposlitev v tem obdobju zelo omejena, se je program Pomoč pri samozaposlitvi izvajal v naslednjih intervalih:
od aprila 2008 do 31. 7. 2008;
od septembra 2008 do 31. 12. 2009;
od maja 2010 do marca 2011 (pogodbena obveznost 1 leto);
od septembra 2011 do 9. 12. 2011;
od julija 2012 do 30. 6. 2013;
od avgusta 2013 do 15. 11. 2013.
417
1.599
4.330
5.148
4.502
3.027
4.293
0
1.000
2.000
3.000
4.000
5.000
6.000
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
Graf 1: Število subvencioniranih samozaposlenih po letih v obdobju 2007-2013
13
Pregled dodeljenih subvencij za samozaposlitev od osamosvojitve Slovenije naprej, v letih od 1991 do 2013, prikazujemo v preglednici v prilogi 6, v preglednici 2, ki sledi, pa je pregled števila vključenih in porabe sredstev za celoten ukrep v obdobju od 2007 do 2013 (v EUR).
Preglednica 2: Pregled števila vključenih in porabe sredstev za ukrep Spodbujanje samozaposlovanja v obdobju od 2007 do 2013 (v EUR)
*IP - sredstva slovenskega integralne proračuna EPD – Enotni programski dokument (2004-2006) ESS – sredstva Evropskega socialnega sklada OP RČV – Operativni program razvoja človeških virov (2007-2013)
V sedemletnem obdobju smo na Zavodu za ukrep Spodbujanje samozaposlovanja torej namenili 99,9 milijonov evrov, kot povzeto prikazuje preglednica 3, od tega dobrih 97,3 milijone evrov za subvencije, ter v ukrepu zabeležili 70.706 vključitev oz. skupaj 31.336 oseb, kajti ena oseba je lahko v statistiki zabeležena kot vključena trikrat (najprej v preveritev poslovne ideje, nato v delavnico in na koncu še v subvencijo za samozaposlitev). Povprečni delež oseb v obdobju od leta 2008 do leta 2013, katere so po opravljeni Pomoči pri samozaposlitvi prejele tudi subvencijo za samozaposlitev je 67 %, kar torej pomeni, da je bil osip skozi postopek pridobitve subvencije 33 %. Največji osip, približno polovičen, beležimo leta 2008, najmanjši pa leta 2013, ko je znašal le 12,5%. Graf 2: Število in delež oseb, ki so po opravljeni Pomoči pri samozaposlitvi prejele subvencijo za samozaposlitev
Najpogostejši razlogi za negativno oceno poslovne ideje (oz. za neuspešno zaključeno delavnico Priprava na samozaposlitev v letu 2013) so bili: nedodelan poslovni načrt ali nejasna poslovna ideja kandidata za samozaposlitev, pomanjkanje izkušenj v delovni panogi, premalo razdelan trg ali da je bil brez analize trga, da je bilo razvidno pomanjkanje posla oziroma tržišča, ni imel dogovora z dobavitelji, njegova poslovna ideja je bila neizvedljiva iz ekonomskega vidika, finančna projekcija je na dolgi rok nakazovala izgubo v poslovanju (predvideni planirani prihodki so bili bistveno nižji od odhodkov), kandidat za samozaposlitev še ni zbral dovolj informacij glede samostojne poti, ali finančnih sredstev za pričetek izvedbe dejavnosti (finančna nezadostnost); je imel neusklajene teze in kalkulacije glede prihodkov in odhodkov, obrazec za presojo poslovne ideje je izpolnil nekdo drug, predvideni poslovni partnerji kandidata za samozaposlitev so bili v stečajnem postopku ali imeli blokirane račune in nenazadnje: kandidati so imeli predstavljeno poslovno idejo možnost realizirati kot redno zaposlitev.
Delež oseb z uspešno samozaposlitvijo
16
Če primerjamo višino dodeljenih subvencij za samozaposlitev z višino vseh dodeljenih sredstev za ukrepe APZ v obravnavanem obdobju v preglednici 4 vidimo, da je bilo v povprečju za samozaposlovanje odmerjenih 16,5 % vseh sredstev. Največji delež sredstev za subvencije za samozaposlitev (kar 26,6 %) smo na Zavodu namenili v letu 2012. Preglednica 4: Pregled skupne vrednosti izplačanih in vrnjenih subvencij za samozaposlitev v primerjavi z vrednostjo izplačanih sredstev za vse ukrepe APZ po letih v obdobju od 2007 do 2013 (v EUR)
Leto
Višina vseh
izplačanih sredstev
za subvencije za
samozaposlitev (SZ)
Višina vrnjenih
sredstev
Delež vračil
glede na vsa
izplačana
sredstva*
Višina vseh
izplačanih sredstev
za vse ukrepe APZ
Delež
izplačanih
sredstev za
SZ glede na
vse ukrepe
APZ
1 2 3 = 2/1*100 4 5 = 1/4*100
2007 1.211.833,11 € 150.243,12 € 12,4 % 43.110.344,30 € 2,8 %
2008 6.768.000,00 € 103.032,07 € 1,5 % 41.863.457,17 € 16,2 %
2009 19.192.500,00 € 125.710,10 € 0,7 % 119.097.363,68 € 16,1 %
2010 19.482.674,30 € 353.049,16 € 1,8 % 143.025.018,14 € 13,6 %
2011 21.860.093,63 € 555.690,25 € 2,5 % 92.658.467,53 € 23,6 %
2012 15.338.996,18 € 494.552,95 € 3,2 % 57.652.525,07 € 26,6 %
2013 13.452.710,66 € 403.992,92 € 3,0 % 92.530.108,79 € 14,6 %
Skupaj 97.306.807,88 € 2.186.270,57 € 2,3 % 589.937.284,68 € 16,5 %
*Višina vrnjenih subvencij v posameznem letu se nanaša na vsa vračila v navedenem letu, ne glede na leto prejema
subvencije za samozaposlitev.
2.4 Obravnava vlog za dodelitev subvencije
V skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek, smo bili dolžni o vlogi za subvencijo za samozaposlitev odločiti v 30-ih dneh. Na začetku programskega obdobja 2007-2013 smo o vlogi v povprečju odločili v 29-ih dneh, na koncu pa bistveno hitreje – za odločitev o vlogi je bilo v povprečju potrebnih le 11 dni. Obravnavo vlog smo skrajšali skoraj za tretjino časa, kar prikazujemo v grafu št. 3. Graf 3: Povprečni čas odločanja o vlogah (v dnevih) po letih in po šifrah programa Subvencije za samozaposlitev
29
25
13 11
0
5
10
15
20
25
30
35
3.1.2. 3.1.3. in3.1.4.
5.2.1.1. 5.2.1.2. in5.2.1.3.
2008 in2009
2010 in2011
2012 2013
Povprečnošt. dniodločanja ovlogah
17
K skrajšanju časa za obravnavo vlog je največ doprinesla vzpostavitev vpogleda v uradne evidence drugih institucij (npr. Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije prek aplikacije ZZZS Vpogled). V nadaljevanju v preglednici 5 prikazujemo povprečni čas odločanja o vlogah po posamezni območni službi Zavoda. Najhitreje so o vlogah odločili na območni službi Murska Sobota, Novo mesto in Nova gorica. Kljub najslabšemu povprečnemu času obravnave vlog na območni službi Ljubljana, je iz podatkov razbrati najbolj korenit napredek skozi programsko obdobje, saj so iz povprečja 45 dni v letu 2008 prešli v letu 2013 na samo 9-dnevno odločanje. Preglednica 5: Povprečni čas odločanja o vlogah (v dnevih) po letih in po območnih službah Zavoda
Območna služba
Leto
2008 do
2009
2010 do
2011 2012 2013
Povprečje 2008-2013
MURSKA SOBOTA 10,2 9,1 12,0 6,7 9,5
NOVO MESTO 18,2 12,9 8,7 3,9 10,9
NOVA GORICA 11,1 11,0 17,1 8,5 11,9
TRBOVLJE 11,9 16,2 10,8 12,0 12,7
VELENJE 13,9 17,2 7,0 13,6 12,9
SEVNICA 11,1 17,6 14,6 9,1 13,1
MARIBOR 28,6 18,5 13,4 11,7 18,0
CELJE 23,7 22,4 14,3 16,9 19,3
KRANJ 23,4 19,7 20,3 17,6 20,3
KOPER 28,8 25,0 20,4 11,9 21,5
PTUJ 22,8 33,6 27,9 8,7 23,2
LJUBLJANA 45,4 40,1 7,1 8,7 25,3
3 Strukturne značilnosti vključenih v ukrep V tem poglavju predstavljamo strukturne značilnosti brezposelnih oseb, vključenih v ukrep v obravnavanem obdobju. Podatke tabelarično ne prikazujemo za celoten ukrep, razen kjer je to smiselno, pač pa strukturne značilnosti opisujemo večinoma zgolj za program »Subvencije za samozaposlitev«, torej za že samozaposlene osebe in jih primerjamo s strukturnimi značilnostmi oseb, prijavljenih v evidenci brezposelnih oseb na dan 31.12., kot tudi s primerljivimi podatki držav članic Evropske unije (EU-27). Tako predstavljamo značilnosti vključenih po: spolu, starosti, stopnji strokovne izobrazbe, času prijave na Zavodu, pojavnosti po območnih službah Zavoda ter po nekaterih drugih značilnostih kot so: invalidi, iskalci prve zaposlitve, prejemniki denarne socialne pomoči (DSP), denarnega nadomestila (DN), idr.
3.1 Struktura samozaposlenih po spolu
V povprečju se je v programskem obdobju 2007-2013 samozaposlilo več moških kot žensk - delež subvencioniranih žensk je 40,8 %, kot prikazuje graf 3. Vendar je ta delež leta 2009, ko je bil najnižji, še vedno za 5 % višji kot vseslovenski delež novosamozaposlenih žensk, ki je po podatkih SURS4 za leto 2009 znašal nekoliko manj kot 32 % samozaposlenih oseb.
4 Podatki dostopni na spletni strani SURS: http://www.stat.si
18
Graf 4: Delež moških in žensk med vključenimi v ukrep Spodbujanje samozaposlovanja
Strukturo samozaposlenih po spolu v posameznem letu programskega obdobja 2007-2013 prikazujemo v preglednici 6. V prilogi 7 je podrobneje predstavljena struktura udeležencev po spolu in po letih tudi v programu Pomoč pri samozaposlitvi, ki pa se bistveno ne razlikuje od spodnjih podatkov.
Preglednica 6: Struktura udeležencev po spolu in po letih v programu Subvencije za samozaposlitev
Spol 2007 % 2008 % 2009 % 2010 % 2011 % 2012 % 2013 %
Moški 260 62,35 957 59,85 2.709 62,56 3.159 61,36 2.670 59,31 1.710 56,49 2.341 54,53
Ženski 157 37,65 642 40,15 1.621 37,44 1.989 38,64 1.832 40,69 1.317 43,51 1.952 45,47
Skupaj 417 100,00 1.599 100,00 4.330 100,00 5.148 100,00 4.502 100,00 3.027 100,00 4.293 100,00
Po podatkih Evropske komisije5 je bila večina samozaposlenih (vseh registriranih ne glede na vključenost v ukrepe držav za spodbujanje samozaposlovanja) v Evropski uniji (EU-27) leta 2010 tudi moških in sicer 65,5% (ter 30,5 % žensk) medtem, ko je struktura zaposlenih oseb skoraj uravnotežena (52,9% moških ter 47,1 žensk). V večini držav članic delež podjetnic med vsemi samozaposlenimi narašča, a počasi (za le 2,6% v letih od 2002 do 2010). V okviru programa Subvencije za samozaposlitev je eden od temeljnih ciljev programa vključitev najmanj 40 % žensk. Takšen kazalnik je bil postavljen z namenom spremljanja zagotavljanja enakih možnosti in spodbujanja ženskega podjetništva. Cilj je bil dosežen, v letu 2013 pa celo presežen za 5,5 %. V evidenci brezposelnih oseb je bilo med leti 2007 in 2013 v povprečju registriranih več moških (51,8%), kot žensk (48,2 %). Med spolno strukturo registriranih brezposelnih oseb in oseb, vključenih v aktivnost Spodbujanja samozaposlovanja, torej vidimo korelacijo. V ukrep Spodbujanja samozaposlovanja se je vključilo več moških, saj je več moških tudi med vsemi registriranimi brezposelnimi osebami.
3.2 Struktura samozaposlenih po starosti
Kakor prikazuje preglednica 7, so se, glede na starost, v program Subvencije za samozaposlitev med leti 2007 in 2013 najpogosteje vključile:
1. osebe med 30. in 39. letom starosti - v povprečju jih je bilo 40 % vseh.
2. Po pogostosti vključevanja tej starostni skupini sledijo osebe, stare med 25 in 29 let - teh je
bilo v povprečju 23,3 % vseh in
3. osebe, stare od 40 do 49 let (v povprečju 21,6 % vseh vključenih).
5 Self-employment and enterpreneurship: the contribution of PES to job creation. Small scale study 2012, stran 11.
19
Preglednica 7: Struktura udeležencev po starosti in po letih v programu Subvencije za samozaposlitev
starost 2007 % 2008 % 2009 % 2010 % 2011 % 2012 % 2013 %
do 18 0 0,00 0 0,00 0 0,00 1 0,02 1 0,02 0 0,00 0 0,00
18 do 24 21 5,04 99 6,19 322 7,44 292 5,67 289 6,42 138 4,56 202 4,71
25 do 29 87 20,86 380 23,76 1.127 26,03 1.320 25,64 1.099 24,41 639 21,11 787 18,33
30 do 39 148 35,49 619 38,71 1.717 39,65 2.065 40,11 1.794 39,85 1.212 40,04 1.777 41,39
40 do 49 122 29,26 330 20,64 853 19,70 1.074 20,86 941 20,90 687 22,70 1.028 23,95
50 do 59 38 9,11 171 10,69 307 7,09 390 7,58 369 8,20 345 11,40 492 11,46
60 in več 1 0,24 0 0,00 4 0,09 6 0,12 9 0,20 6 0,20 7 0,16
Skupaj 417 100,0 1.599 100,0 4.330 100,0 5.148 100,0 4.502 100,0 3.027 100,0 4.293 100,0
Povprečni delež novosklenjenih pogodb s starejšimi osebami od vključno 50-ega leta starosti naprej je 9,2 %. Delež novosklenjenih pogodb z mladimi do vključno 24 let starosti pa je v povprečju 5,9 % vseh vključenih. V evidenci brezposelnih oseb je bilo med leti 2007 in 2013 registriranih največ oseb med 50 in 59 letom starosti (v povprečju 30,2 % vseh brezposelnih), sledijo jim osebe med 30 in 39 letom starosti (teh je 21,1 % vseh brezposelnih) ter osebe med med 40 in 49 letom starosti (teh je v povprečju 20,1 % vseh brezposelnih). Med starostno strukturo registriranih brezposelnih oseb in oseb, vključenih v program Subvencije za samozaposlitev, ni korelacije. V program se najpogosteje vključujejo predvsem tiste (odgovorne) osebe, ki na podlagi lastnih kompetenc, delovnih izkušenj in znanja vidijo samozaposlitev kot eno izmed najbolj obetajočih možnosti izhoda iz brezposelnosti (to so starostne skupine od 25 do 50 let), medtem ko jim do upokojitve manjka daljše obdobje (10 let ali več). Po podatkih Evropske komisije6 je bila večina samozaposlenih (vseh registriranih ne glede na vključenost v ukrepe držav za spodbujanje samozaposlovanja) v Evropski uniji (EU-27) leta 2010 naslednja: 19,7% samozaposlenih je bilo mladih (15 do 34 let), na drugi strani pa je bilo starejših oseb (med 55 in 74 letom) nekoliko več: 21,9%. Najmočneje zastopana starostna skupina je bila od 35 do 54 let (58,4%). Razlog v večjem deležu starejših oseb med samozaposlenimi, kot mladih do 34 let, Evropska komisija vidi v kombinaciji več različnih dejavnikov:
v potrebi, da samozaposleni pridobijo nekaj delovnih izkušenj, preden ustanovijo svoje
podjetje, zlasti v panogah z zahtevanimi visoko specializiranimi znanji,
v otežkočenem dostopu do zagonskih sredstev in bančnih posojil mladim podjetnikom,
ter nenazadnje v želji starejših oseb, da se po dolgoletni karieri preizkusijo v nečem novem.
V preglednici 8 v nadaljevanju prikazujemo primerjavo starostne strukture samozaposlenih vseh članic EU ter Slovenije leta 2010. Samozaposleni Slovenci imajo v povprečju višjo stopnjo izobrazbe, kot samozaposleni po Evropi. Preglednica 8: Primerjava samozaposlenih po starosti leta 2010 med Slovenijo in vsemi članicami EU
EU-27 Slovenija
15 - 34 let 19,7% 23,6%
35 - 54 let 58,4% 63,2%
55 - 74 let 21,9% 13,1%
Podrobnejšo strukturo udeležencev po starosti v programu Pomoč pri samozaposlitvi pa prikazujemo v prilogi 7. 6 Self-employment and enterpreneurship: the contribution of PES to job creation. Small scale study 2012, stran 11.
20
3.3 Struktura samozaposlenih po stopnji formalne izobrazbe
V program Subvencije za samozaposlitev je bilo med leti 2007 in 2013 glede na stopnjo izobrazbe vključenih:
1. največ oseb (v povprečju 39,3 % vseh vključenih) s končano V. stopnjo izobrazbe,
2. sledijo osebe s VII. stopnjo izobrazbe (povprečni delež teh je 21,4 % vseh vključenih) in
3. osebe s IV. stopnjo izobrazbe (povprečni delež teh je 19,7 % vseh vključenih).
Preglednica 9: Struktura samozaposlenih po stopnji izobrazbe in po letih
Stopnja izobrazbe
2007 % 2008 % 2009 % 2010 % 2011 % 2012 % 2013 %
I. stopnja 39 9,35 195 12,2 619 14,30 520 10,10 406 9,02 263 8,69 336 7,83
II. stopnja 8 1,92 36 2,25 101 2,33 115 2,23 87 1,93 43 1,42 64 1,49
III. stopnja 3 0,72 9 0,56 21 0,48 23 0,45 19 0,42 18 0,59 14 0,33
IV. stopnja 99 23,74 358 22,4 961 22,19 1.072 20,82 852 18,92 517 17,08 731 17,03
V. stopnja 171 41,01 600 37,5 1.603 37,02 2.128 41,34 1.838 40,83 1.245 41,13 1.579 36,78
VI. stopnja 27 6,47 93 5,82 218 5,03 266 5,17 260 5,78 206 6,81 328 7,64
VII. stopnja 70 16,79 307 19,2 795 18,36 996 19,35 1.001 22,23 693 22,89 1.129 26,30
Bolonjski programi 0 0,00 1 0,06 12 0,28 28 0,54 39 0,87 42 1,39 112 2,61
Skupaj 417 100 1.599 100 4.330 100 5.148 100 4.502 100 3.027 100 4.293 100
Največji delež (31,4 %) med registriranimi brezposelnimi osebami predstavljajo osebe z osnovnošolsko izobrazbo, tj. I. stopnjo izobrazbe, s 26,6 % deležem jim sledijo osebe s V. oz. srednješolsko izobrazbo, ter brezposelni s IV. stopnjo izobrazbe – teh je bilo v povprečju 23,7%. Ko primerjamo izobrazbeno strukturo med osebami, vključenimi v program Subvencije za samozaposlitev in registriranimi brezposelnimi, lahko ugotovimo, da je izobrazbena struktura med samozaposlenimi višja, kot med vsemi registriranimi brezposlelnimi. Najpogosteje zastopano I. stopnjo izobrazbe med vsemi registriranimi brezposlenimi v letih od 2007 do 2013 ima le tretjina (10,2 %) samozaposlenih. Po podatkih Evropske komisije7 so imeli leta 2010 samozaposleni (vsi registrirani ne glede na vključenost v ukrepe držav za spodbujanje samozaposlovanja) v Evropski uniji (EU-27) v primerjavi s Slovenijo naslednjo oz. nižjo izobrazbeno strukturo:
Preglednica 10: Primerjava samozaposlenih po stopnji izobrazbe leta 2010 med Slovenijo in vsemi članicami EU
EU-27 Slovenija
ISCED 1-2: 22,7% 3,9%
ISCED 3-4: 44,4% 65,3%
ISCED 5-6: 32,8% 30,7%
Podrobnejšo strukturo udeležencev po stopnji izobrazbe v programu Pomoč pri samozaposlitvi prikazujemo v prilogi 7.
7 Self-employment and enterpreneurship: the contribution of PES to job creation. Small scale study 2012, stran 11.
21
3.4 Struktura samozaposlenih glede na čas prijave pri Zavodu
V program Subvencije za samozaposlitev je bilo v povprečju med leti od 2007 do 2013 glede na čas prijave v evidenci Zavoda:
1. največ oseb prijavljenih od 6 do 8 mesecev (25,4 % vseh vključenih),
2. sledijo osebe prijavljene od 3 do 5 mesecev (24,3 % vseh vključenih) in
3. osebe prijavljene od 12 do vključno 23 mesecev (povprečni delež teh je 19,6 % vseh
vključenih).
Preglednica 11: Struktura samozaposlenih glede na čas prijave, po letih
Čas prijave 2007 % 2008 % 2009 % 2010 % 2011 % 2012 % 2013 %
0 do 2 mes. 42 10,07 267 27,68 638 14,73 178 3,46 287 6,37 46 1,52 19 0,44
3 do 5 mes. 32 7,67 406 19,29 1.789 41,32 1.108 21,52 1.307 29,03 580 19,16 450 10,48
6 do 8 mes. 94 22,54 231 12,23 861 19,88 1.435 27,87 1.095 24,32 653 21,57 1.559 36,31
9 do 11 m. 81 19,42 169 8,02 380 8,78 1.082 21,02 636 14,13 555 18,33 923 21,50
12 do 23 m. 107 25,66 289 16,41 376 8,68 1.129 21,93 887 19,70 846 27,95 925 21,55
2 do 3 leta 29 6,95 107 6,51 112 2,59 116 2,25 196 4,35 223 7,37 250 5,82
3 do 4 let 21 5,04 71 6,05 116 2,68 54 1,05 50 1,11 85 2,81 130 3,03
5 do 7 let 5 1,20 40 2,58 45 1,04 30 0,58 32 0,71 27 0,89 20 0,47
8 let in več 6 1,44 19 1,23 13 0,30 16 0,31 12 0,27 12 0,40 17 0,40
Skupaj 417 100,0 1.599 100,0 4.330 100,0 5.148 100,0 4.502 100,0 3.027 100,0 4.293 100,0
Podatki med seboj po letih niso povsem primerljivi, saj je bil od leta 2012 dalje uveden pogoj, da se v ukrep lahko vključijo le brezposelne osebe in iskalci zaposlitve z najmanj 3 mesečno prijavo pri Zavodu. Če združimo prvi dve kategoriji vključenih v ukrep (to sta kategoriji s časom prijave od 0 do vključno 5 mesecev) in predpostavljamo, da bi se večina samozaposlila dokaj hitro po pridobitvi statusa brezposelne osebe, dobimo nekoliko drugačno sliko, ki jo prikazujemo v preglednici 12. Preglednica 12: Struktura vključenih v ukrep glede na čas prijave pri Zavodu, rangirano po pogostosti
Čas prijave Skupaj vključenih v
pomoč pri SZ v letih 2007-2013
% Skupaj
samozaposlenih v letih 2007-2013
%
0 do 5 mesecev8 23.274 59,11 7.149 30,66
6 do 8 mesecev 8.465 17,86 5.928 25,42
12 do 23 mesecev 7.172 15,13 4.559 19,55
9 do 11 mesecev 4.930 10,40 3.826 16,41
2 do 3 leta 1.821 3,84 1.033 4,43
3 do 4 let 1.009 2,13 527 2,26
5 do 7 let 441 0,93 199 0,85
8 let in več 278 0,59 95 0,41
Skupaj 47.390 100,00 23.316 100,00
8 od tega čas prijave
Skupaj vključenih v pomoč pri SZ
v letih 2007-2013 %
Skupaj samozaposlenih v letih 2007-2013
%
0 do 2 meseca 10.792 22,77 1.477 6,33
3 do 5 mesecev 12.482 26,34 5.672 24,33
22
Primerjava pokaže zanimivo sliko o deležu oseb, ki so razmišljali o pridobitvi subvencije za samozaposlitev v prvih petih mesecih po prijavi v evidenco Zavoda in deležu istih oseb, ki so se dejansko samozaposlile. V tej kategoriji je opazen največji osip – več kot 28 %, pa še to v največji meri iz prve kategorije brezposelnih do vključno dva meseca. Na račun te skupine, se je po opravljenih pripravah uspešno samozaposlilo veliko več oseb z daljšim stažem v evidenci Zavoda, to so osebe s šest do enajst-mesečno prijavo pri Zavodu. Menimo, da so z daljšanjem staža brezposelnosti, kandidati za samozaposlitev tudi temeljiteje razmislili o možnostih njihove nadaljnje karierne poti, zbrali več informacij o podjetništvu in tudi že naredili prve korake pri snutju poslovnega načrta, kar jih je vodilo do uspešno realizirane samozaposlitve. Delež oseb, vključenih v program Subvencije za samozaposlitev, ki so v evidenci brezposelnih oseb prijavljene manj kot eno leto, je v obravnavanem obdobju v povprečju kar 72,5 %. Iz navedenega je razvidno, da je program samozaposlovanja pripomogel k zmanjševanju števila dolgotrajno brezposelnih oseb. Hkrati pa je takšna dinamika vključevanja omogočala, da so vključene osebe še ohranile delovno kondicijo, delovne stike in aktivnost izkušenj iz predhodnih zaposlitev, kar so lahko učinkovito in uspešno uporabile pri samozaposlitvi. V prilogi 7 je natančneje predstavljen delež vključenih v ukrep glede na na čas prijave pri Zavodu po posameznem letu v obravnavanem obdobju.
3.5 Struktura samozaposlenih po drugih značilnostih
V povprečju se je med leti 2007 in 2013 v program Subvencije za samozaposlitev vključilo 1,6 % invalidov, 6,4 % prejemnikov denarne socialne pomoči (DSP), 4,7 % upravičencev do denarnega nadomestila (DN), 16,6 % iskalcev prve zaposlitve, 29,2 % trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 27,5 % dolgotrajno brezposelnih oseb (DBO).
Preglednica 13: Struktura udeležencev po drugih lastnostih in po letih v programu Subvencija za samozaposlitev
2007 % 2008 % 2009 % 2010 % 2011 % 2012 % 2013 %
invalidi 2 0,48 10 0,63 26 0,60 71 1,38 81 1,80 71 2,35 105 2,45
prejemniki DSP 32 7,67 224 14,01 313 7,23 233 4,53 188 4,18 202 6,67 299 6,96
upravičenci DN 2 0,48 16 1,00 91 2,10 44 0,85 687 15,26 252 8,33 42 0,98
iskalci prve zaposlitve
59 14,15 234 14,63 704 16,26 832 16,16 814 18,08 513 16,95 711 16,56
trajno presežni in stečajniki
98 23,50 343 21,45 1.146 26,47 1.703 33,08 1.355 30,10 637 21,04 1.528 35,59
DBO 168 40,29 526 32,90 662 15,29 1.345 26,13 1.177 26,14 1.193 39,41 1.342 31,26
Iz podatkov v preglednici 14 je razbrati, da se v primerjavi z registriranimi brezposlenimi v program Subvencije za samozaposlitev vključuje strukturno približno enak delež iskalcev prve zaposlitve, ter trajno presežnih delavcev in stečajnikov. Delež samozaposlenih invalidov, prejemnikov DSP ter upravičencev do DN pa je bistveno manjši od deleža teh istih skupin v primerjavi z vsemi registriranimi brezposelnimi osebami.
23
Preglednica 14: Struktura udeležencev po drugih lastnostih v programu Subvencije za samozaposlitev (SZ) v primerjavi z vsemi brezposelnimi (BO)
Delež med SZ v obdobju 2007-2013
Delež med vsemi BO v obdobju 2007-2013
invalidi 1,6 % 14,6 %
prejemniki DSP 6,4 % 30,7%
upravičenci DN 4,7 % 25,4 %
iskalci prve zaposlitve 16,6 % 16,0 %
trajno presežni in stečajniki 29,2 % 26,0 %
DBO 27,5 % 45,6 %
3.6 Struktura vključenih v ukrep po območnih službah Zavoda
V obdobju od leta 2007 do leta 2013 je bilo v ukrep Spodbujanja samozaposlovanja največ vključitev na področju območne službe (OS) Ljubljana s kar 30,2 % deležem, sledijo ji OS Maribor z več kot pol manjšim deležem vključitev, nato OS Kranj, OS Celje, OS Koper in OS Velenje. Pri vseh ostalih OS, delež vključitev ne doseže 5 %. Preglednica 15 in graf 5 v nadaljevanju prikazujeta razvrstitev OS glede na število vključenih oseb v ukrep ter njihov delež. Prikazani so torej vsi vključeni v Pomoč pri samozaposlitvi, od katerih se je dve tretjini oseb kasneje tudi samozaposlilo.
Preglednica 15: Razvrstitev območnih služb glede na število vključenih oseb v ukrep ter njihov delež
Število vključenih v pomoč pri SZ
v obdobju 2007-2013 Delež
Število samozaposlenih
v obdobju 2007-2013 Delež
1 Ljubljana 14.318 30,2 % 6.818 29,2 %
2 Maribor 5.939 12,5 % 3.186 13,7 %
3 Kranj 5.340 11,3 % 2.769 11,9 %
4 Celje 4.411 9,3 % 2.151 9,2 %
5 Koper 3.860 8,1 % 1.773 7,6 %
6 Velenje 2.608 5,5 % 1.325 5,7 %
7 Nova gorica 2.233 4,7 % 1.184 5,1 %
8 Murska sobota 2.117 4,5 % 996 4,3 %
9 Novo mesto 1.881 4,0 % 936 4,0 %
10 Sevnica 1.596 3,4 % 768 3,3 %
11 Ptuj 1.570 3,3 % 759 3,3 %
12 Trbovlje 1.517 3,2 % 651 2,8 %
Graf 5: Razvrstitev območnih služb glede na število vključenih oseb v ukrep ter njihov delež
30%
13%
11% 9%
8%
6%
5% 5%
4% 3% 3% 3%
LJUBLJANA
MARIBOR
KRANJ
CELJE
KOPER
VELENJE
OS od 7 do 12
24
Natančnejše število in delež vključitev po posameznih območnih službah v ukrep Spodbujanja samozaposlovanja po letih prikazujemo v preglednicah št. 16 in 17.
Preglednica 16: Število in delež vključenih oseb po Območnih službah Zavoda v program Pomoč pri samozaposlitvi
2007 % 2008 % 2009 % 2010 % 2011 % 2012 % 2013 %
CELJE 307 9,43 590 9,01 1.346 9,39 1.085 9,69 434 8,27 649 9,54
KOPER 273 8,39 494 7,55 1.114 7,77 1.006 8,98 405 7,71 568 8,35
KRANJ 358 11,00 761 11,63 1.565 10,92 1.324 11,82 647 12,32 685 10,07
LJUBLJANA 812 24,95 1.978 30,22 4.154 28,97 3.443 30,75 1.748 33,30 2.183 32,08
MARIBOR 470 14,44 869 13,28 1.939 13,52 1.326 11,84 527 10,04 808 11,87
MUR. SOBOTA 126 3,87 258 3,94 785 5,48 473 4,22 200 3,81 275 4,04
NOVA GORICA 173 5,31 257 3,93 618 4,31 520 4,64 306 5,83 359 5,28
NOVO MESTO 165 5,07 262 4,00 502 3,50 505 4,51 159 3,03 288 4,23
PTUJ 111 3,41 267 4,08 483 3,37 302 2,70 175 3,33 232 3,41
SEVNICA 117 3,59 216 3,30 504 3,52 360 3,21 192 3,66 207 3,04
TRBOVLJE 147 4,52 218 3,33 456 3,18 285 2,55 187 3,56 224 3,29
VELENJE 196 6,02 375 5,73 871 6,08 569 5,08 270 5,14 327 4,81
SKUPAJ 09 0 3.255 100,0 6.545 100,0 14.337 100,00 11.198 100,0 5.250 100,0 6.805 100,0
Preglednica 17: Število in delež vključenih oseb po Območnih službah Zavoda v program Subvencija za samozaposlitev
2007 % 2008 % 2009 % 2010 % 2011 % 2012 % 2013 %
CELJE 24 5,76 133 8,32 417 9,63 488 9,48 432 9,60 301 9,94 380 8,85
KOPER 18 4,32 134 8,38 290 6,70 366 7,11 390 8,66 253 8,36 340 7,92
KRANJ 36 8,63 214 13,38 505 11,66 552 10,72 458 10,17 367 12,12 460 10,72
LJUBLJANA 152 36,45 311 19,45 1.305 30,14 1.422 27,62 1.458 32,39 1.036 34,23 1.286 29,96
MARIBOR 85 20,38 200 12,51 643 14,85 765 14,86 543 12,06 291 9,61 540 12,58
MUR. SOBOTA 12 2,88 82 5,13 179 4,13 262 5,09 192 4,26 100 3,30 181 4,22
NOVA GORICA 4 0,96 103 6,44 190 4,39 233 4,53 217 4,82 182 6,01 259 6,03
NOVO MESTO 14 3,36 103 6,44 166 3,83 196 3,81 198 4,40 90 2,97 183 4,26
PTUJ 13 3,12 69 4,32 140 3,23 183 3,55 114 2,53 111 3,67 142 3,31
SEVNICA 6 1,44 68 4,25 122 2,82 185 3,59 152 3,38 91 3,01 150 3,49
TRBOVLJE 17 4,08 71 4,44 127 2,93 139 2,70 104 2,31 70 2,31 140 3,26
VELENJE 36 8,63 111 6,94 246 5,68 357 6,93 244 5,42 135 4,46 232 5,40
SKUPAJ 417 100,0 1.599 100,0 4.330 100,0 5.148 100,0 4.502 100,0 3.027 100,00 4.293 100,0
Na OS Ljubljana je v obdobju 2007 – 2013 zaslediti, da je bil povprečni delež vključitev v ukrep Spodbujanje samozaposlovanja za kar 6,3 % večji od njihovega deleža prijavljenih v evidenci brezposelnih oseb. Sledi ji OS Kranj, Koper in Nova Gorica. V vseh ostalih OS je bil delež vključitev manjši od deleža brezposelnih oseb.
9 V letu 2007 so se v program Subvencija za samozaposlitev vključevale osebe, ki so zaključile program Pomoč pri
samozaposlitvi v letu 2006.
25
Preglednica 18: Povprečni delež vključenih v ukrep glede na delež vseh brezposelnih po posamezni OS Zavoda
Območna služba Povprečni delež
vključenih oseb v ukrep v obdobju 2007-2013
Povprečni delež vseh brezposelnih
v obdobju 2007-2013
CELJE 9,3 10,8
KOPER 8,2 6,0
KRANJ 11,3 7,1
LJUBLJANA 30,2 23,9
MARIBOR 12,5 14,4
MURSKA SOBOTA 4,5 9,2
NOVA GORICA 4,7 4,5
NOVO MESTO 4,0 5,2
PTUJ 3,3 4,3
SEVNICA 3,4 4,0
TRBOVLJE 3,2 3,4
VELENJE 5,5 7,1
SKUPAJ 100,0 100,0
Iz navedenega je razvidno, da se največ samozaposlitev realizira v osrednji Sloveniji oz. v OS Ljubljana, temu pa sledijo področja, ki mejijo na države z daljšo zgodovino podjetništva (Italija in Avstrija): Primorska (OS Koper in OS Nova gorica), Gorenjska (OS Kanj) in Štajerska (OS Celje, Maribor in Velenje). Ta področja predstavljajo tudi večja prometna križišča, hkrati pa so večja jugoslovanska podjetja, ki so bila na teh področjih, propadla, kar je omogočilo tržne niže novim podjetnikom. Podobno demografijo podjetij (po podatkih SURS10) najdemo tudi med vsemi registriranimi podjetji z vsaj eno zaposleno osebo v Sloveniji, v letu 2011. Preglednica 19: Demografija podjetij z vsaj eno zaposleno osebo, regije, Slovenija, 2011
Novonastala podjetja
Statistične regije Število %
Osrednjeslovenska 2.559 34,4
Podravska 1.185 15,9
Savinjska 882 11,8
Gorenjska 630 8,5
Obalno-kraška 505 6,8
Goriška 378 5,1
Pomurska 349 4,7
Jugovzhodna Slovenija 327 4,4
Koroška 210 2,8
Spodnjeposavska 184 2,5
Notranjsko-kraška 142 1,9
Zasavska 93 1,2
Za leta od 2008 do 2013 podajamo še preglednico 20 s številom vključitev po posamezni OS Zavoda znotraj posameznega programa Pomoč pri samozaposlitvi in programa Subvencije za samozaposlitev.
10
Podatki dostopni na spletni strani SURS: http://www.stat.si/
26
Preglednica 20: Vključitve v ukrep po programih in območnih službah
Leto 2008:
Program SKUPAJ CE KP KR LJ MB MS NG NM PT SE TR VE
3.1.1. Pomoč pri samozaposlitvi 3.255 307 273 358 812 470 126 173 165 111 117 147 196 3.1.2. Subvencije za samozaposlitev 1.599 133 134 214 311 200 82 103 103 69 68 71 111
Leto 2009:
Program SKUPAJ CE KP KR LJ MB MS NG NM PT SE TR VE
3.1.1. Pomoč pri samozaposlitvi 6.545 590 494 761 1.978 869 258 257 262 267 216 218 375 3.1.2. Subvencije za samozaposlitev 4.330 417 290 505 1.305 643 179 190 166 140 122 127 246
Leto 2010:
Program SKUPAJ CE KP KR LJ MB MS NG NM PT SE TR VE
3.1.1. Pomoč pri samozaposlitvi
14.337 1.346 1.114 1.565 4.154 1.939 785 618 502 483 504 456 871
3.1.2. in 3.1.3. Subvencije za samozaposlitev
5.148 488 366 552 1.422 765 262 233 196 183 185 139 5.148
Leto 2011:
Program SKUPAJ CE KP KR LJ MB MS NG NM PT SE TR VE
3.1.1. Pomoč pri samozaposlitvi
11.198 1.085 1.006 1.324 3.443 1.326 473 520 505 302 360 285 569
3.1.2., 3.1.3. in 3.1.4. Subvencija za samozaposlitev
4.502 432 390 458 1.458 543 192 217 198 114 152 104 244
Leto 2012:
Program SKUPAJ CE KP KR LJ MB MS NG NM PT SE TR VE 3.1.1., 5.1.1.1., 5.1.1.3. in 5.1.1.4. Pomoč pri samozaposlitvi
5.250 434 405 647 1.748 527 200 306 159 175 192 187 270
5.2.1.1. Subvencija za samozaposlitev
2.918 274 242 330 1033 290 96 178 85 111 90 62 127
Leto 2013:
Program SKUPAJ CE KP KR LJ MB MS NG NM PT SE TR VE 5.1.1.3., 5.1.1.4. in 5.1.1.5. Pomoč pri samozaposlitvi
6.805 649 568 685 2.183 808 275 359 288 232 207 224 327
5.2.1.2. in 5.2.1.3. Subvencija za samozaposlitev
4.293 380 340 460 1.286 540 181 259 183 142 150 140 232
3.7 Struktura novo ustanovljenih poslovnih subjektov po dejavnostih
Najprej izpostavljamo 10 najpogosteje registriranih skupin dejavnosti samozaposlenih v obdobju od leta 2008 (leto, v katerem se je uvedla nova Standardna klasifikacija dejavnosti - SKD) do leta 2013:
1. (M) Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, ki so npr: pravne in računovodske
dejavnosti, podjetniško in poslovno svetovanje, arhitekturno in tehnično projektiranje,
znanstvena raziskovalna, tehnične in razvojna dejavnost, oglaševanje in raziskovanje trga,
veterinarstvo, v 22,3 % deležu;
2. (G) Trgovina na debelo, drobno in trgovina z motornimi vozili ter popravila le-teh, v 15,2 %
deležu;
3. (F) Gradbeništvo oz. gradnja stavb, inženirskih objektov ter specializirana gradbena dela, v
12,5 % deležu;
27
4. (S) Druge dejavnosti, ki so npr: dejavnost članskih organizacij, popravila računalnikov in
izdelkov za široko rabo v 7,4 % deležu;
5. (N) Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, ki so: dajanje v najem, oskrbe stavb in okolice,
zaposlovalne dejavnosti, potovalne agencije, varovanje, pisarniške in spremljajoče
poslovne storitve v 6,5 % deležu;
6. (C) Predelovalne dejavnosti, kamor spada proizvodnja živil, pijač, tekstila in številnih
drugoh raznovrstnih izdelkov, v 6,3 % deležu;
7. (J) Informacijske in komunikacijske dejavnosti, kot so: založništvo, RTV, filmska in
telekomunikacijska dejavnost, računalniško programiranje in svetovanje, v 5,8 % deležu;
8. (R) Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti v 5,2 % deležu;
9. (P) Izobraževanje v 5,2 % deležu in
10. ( I ) Gostinstvo v 5 % deležu.
V skladu s statističnimi podatki SURS11 se je največ poslovnih subjektov v Sloveniji:
ustanovljenih v letu 2009, registriralo na področju (F) gradbeništva, (G) trgovine, ter
ustanovljenih v letu 2011, registriralo na področju gradbeništva, (G) trgovine, ter (M)
strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti.
Podatki o registriranih dejavnostih novoustanovljenih poslovnih subjektov v okviru programa Subvencije za samozaposlitev (v obdobju od leta 2008 do leta 2011) so tako primerljivi s vseslovenskimi podatki, saj so se tudi ti najpogosteje registrirali za opravljanje dejavnosti na področju omenjenih treh dejavnosti, le da se je spreminjal njihov vrstni red. Če pogledamo posamezno glavno šifro dejavnosti, pa so v obravnavanem obdobju samozaposleni v povprečju najpogosteje registrirali dejavnosti, kot prikazano v preglednici 21:
Preglednica 21: Najpogosteje registrirane dejavnosti samozaposlenih v obdobju 2007-2013
Šifra in naziv dejavnosti
Delež 2007-2013
1 43 Specializirana gradbena dela 11,6 %
2 46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili 7,9 %
3 70 Dejavnost uprav podjetij; podjetniško in poslovno svetovanje 7,2 %
4 96 Druge storitvene dejavnosti 6,4 %
5 85 Izobraževanje 5,2 %
6 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 5,1 %
7 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti 4,9 %
8 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač 4,8 %
9 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, preizkušanje in analiziranje 4,4 %
10 90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti 3,8 %
Specializirana gradbena dela so bila, kot kaže graf 6 v nadaljevanju, daleč najpogosteje registrirana na začetku programskega obdobja, denimo v letu 2008 s kar 16,9 % deležem, vendar se je ta delež do zaključka programskega obdobja konstantno zniževal in leta 2013 znašal le še dobrih 9 % (kar seveda ni presenetljivo glede na gospodarsko situacijo v obravnavanih letih). V obratnem razmerju pa se je z leti zviševal delež samozaposlenih med arhitekti in projektanti, (iz 2,6 % v letu 2008 na 6,5 % v letu 2013) ter samozaposlenimi v izobraževanju (iz 3,9 % v letu 2008 na 6 % v letu 2013) in podjetniškem/poslovnem svetovanju (iz 4,6 % v letu 2008 na 8 % v letu 2013). Delež samozaposlenih v gostinstvu se je tudi dvignil iz dobrih 3 % v letu 2008 na 5 % v letu 2013, vendar z nihanji, kar vse, poleg spodnjega grafa, prikazujemo tudi v prilogi 4 tega poročila.
11
Podatki dostopni na spletni strani SURS: http://www.stat.si/
28
Graf 6: Gibanje deleža samozposlenih po letih v obdobju 2007-2013 glede na najpogostejšo vrsto glavne dejavnosti
3.8 Struktura samozaposlenih glede na pravno-organizacijsko obliko
Najpogosteje ustanovljena pravno-organizacijska oblika v programu Subvencije za samozaposlitev je bila samostojni podjetnik posameznik (s.p.). Najnižji delež 72,2 % ustanovljenih s.p.-jev je razviden v letu 2007, najvišji tj. 94,3 % delež pa v letu 2013. Tej obliki sledi registracija družbe z omejeno odgovornostjo (najvišji 17,3 % delež je zaslediti v letu 2007, v preostalih letih je delež med 5,2 % in 7,1 %) ter registracija samostojnega poklica (kot npr.: samostojni ustvarjalec na področju kulture, odvetnik, zasebni športni delavec, notar, zobozdravnik, zdravnik, zasebni zdravstveni delavec). Preglednica 22: Število samozaposlenih v obdobju 2007-2013 glede na pravno-organizacijsko obliko poslovnega subjekta, v katerem so se samozaposlili
Pravno-organizacijska oblika poslovnega subjekta
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Skupaj %
samostojni podjetnik posameznik 297 1.447 3.857 4.686 4.051 2.808 4.048 21.194 90,9
družba z omejeno odgovornostjo 72 95 309 315 301 157 161 1410 6,0
družba z neomejeno odgovornostjo 4 5 4 12 5 1 2 33 0,1
komanditna družba 1 2 5 5 2 2 1 18 0,1
zavod 4 5 17 14 21 11 21 93 0,4
samostojni poklic 23 44 135 116 122 48 60 548 2,4
druge oblike 16 1 3 0 0 0 0 20 0,1
Skupaj 417 1.599 4.330 5.148 4.502 3.027 4.293 23.316 100,0
Graf 7 v nadaljevanju lepo prikazuje kako se je delež novoregistriranih s.p.-jev v programskem obdobju 2007-2013 skoraj konstantno dvigoval. Zagotovo je k temu prispevala enostavna zakonodaja, v zadnjem letu pa tudi sprememba novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), po katerem so lahko samozaposlene osebe od 1. julija 2013 delno oproščene plačila prispevkov za obvezno socialno zavarovanje:
v prvem letu poslovanja v višini 50 % in v naslednjem letu poslovanja v višini 30 % prispevkov, obračunanih od zavarovalne osnove.
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
2008 2009 2010 2011 2012 2013
43 Gradbeništvo
46 Trgovina
70 Poslovno svetovanje
71 Arhitektura
96 Druge storitve
85 Izobraževanje
29
Graf 7: Gibanje deleža samozposlenih po letih v obdobju 2007-2013 glede na pravno-organizacijsko obliko poslovnega subjekta, s katerim poslujejo
Po podatkih SURS12 je bilo v Sloveniji med vsemi novonastalimi podjetji, glede na pravno-organizacijsko obliko, po statusu vedno registriranih več pravnih, kot fizičnih oseb:
v letu 2009 je bilo pravnih oseb 57 %, fizičnih oseb pa 43 %13.
v letu 2010 je bilo pravnih oseb 61 %, fizičnih oseb pa 39 %
v letu 2011 je bilo pravnih oseb 53 %, fizičnih oseb pa 47 % .
V okviru programa Subvencija za samozaposlitev je tako ustanovljenih bistveno manj pravnih oseb v primerjavi s celotnim slovenskim podjetniškim okoljem, kar lahko pripisujemo tudi dejstvu, da je za ustanovitev pravne osebe potreben ustanovitveni kapital, ki pri registraciji samostojnega podjetnika posameznika ali samostojnega opravljanja poklica ni potreben, saj fizične osebe odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. Tudi Bajuk14 ugotavlja, da je iz deleža novoustanovljenih fizičnih oseb v primerjavi z deležem pravnih oseb v okviru programa Subvencije za samozaposlitev razvidno, da se brezposelne osebe odločajo predvsem za takšne vrste poslovnih subjektov, ki jih je možno registrirati hitro, enostavno in z malo sredstvi.
4 Ohranitve samozaposlitev in ustvarjanje novih delovnih mest
4.1 Ohranitve samozaposlitev Pri preverjanju deleža ohranjenih samozaposlitev smo izhajali le iz pogodb, ki so se že zaključile do 1. 10. 2013. Za obravnavano obdobje smo delež izpolnjenih obveznosti preračunali na že zaključene pogodbe (ne na vse sklenjene pogodbe). Iz preglednice 23 je tako razvidno, da je stopnja ohranitve samozaposlitve za čas pogodbenih obveznosti dveh let skoraj 85 %, medtem ko je stopnja ohranitve samozaposlitve za čas pogodbenih obveznosti enega leta (program 3.1.3, ki je potekal od maja 2010 do septembra 2011) nad 94%. V povprečju imamo torej na programu v letih od 2007 do 2012 kar 88,7 % uspešnost.
12
Podatki dostopni na spletni strani SURS: http://www.stat.si/ 13
V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah se pod fizično osebo štejejo samostojni podjetniki posamezniki in samostojni poklici, med pravne oblike pa: d.o.o., d.n.o., k.d., zavod, … 14
Stanislav Bajuk, magistrska naloga Različni vidiki spodbujanja brezposelnih oseb za samozaposlitev, str.40.
0,0
10,0
20,0
30,0
40,0
50,0
60,0
70,0
80,0
90,0
100,0
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
s.p.
d.o.o.
samost. poklic
30
Preglednica 23: Podatki o vključitvah v program Subvencije za samozaposlitev v obdobju 2007-2013 in o ohranitvah samozaposlitev
Leto Število
sklenjenih pogodb
Število zaključenih
pogodb
Število pogodb z
izpolnjenimi obveznostmi
Delež pogodb z
izpolnjenimi obveznostmi
Še samo-zaposleni
na dan 1.10.2013
Delež samozaposelnih na dan 1.10.2013
2007 417 417 370 88,7 % 203 54,9 %
2008 1.599 1.597 1.340 83,9 % 723 54,0 %
2009 4.330 4.315 3.546 82,2 % 2.105 59,4 %
2010 5.148 5.135 4.754 92,6 % 2.910 61,2 %
2011 4.502 3.724 3.587 96,3 % 2.259 63,0 %
2012 3.027 8
6
Delež ohranjenih samozaposlitev po preteku pogodbenih obveznosti se znižuje z daljšanjem obdobja od ustanovitve poslovnih subjektov. Tako lahko iz preglednice 23 razberemo:
1. da je bil delež ohranjenih podjetij, ki so bili ustanovljeni v letu 2009, okrog 60 % (delež
ohranitve med tretjim in četrtim letom po ustanovitvi).
2. delež ohranjenih poslovnih subjektov, ki so bili ustanovljeni v letu 2007 in 2008, pa je bil v
mesecu oktobru 2013 še vedno več kot polovičen, natančneje: 54,5 % (delež ohranitve
okoli pet let obstoja),
Po podatkih AJPES15 je bil v primerjavi z vseslovenskimi podatki, delež ohranjenih subvencioniranih samozaposlitev višji v obdobju prvih dveh let po ustanovitvi poslovnih subjektov. Glede na dejstvo, da je 91% vseh subvencioniranih samozaposlenih samostojnih podjetnikov posameznikov, smo njihove podatke primerjali s podatki o življenjski dobi vseh slovenskih samostojnih podjetnikov. Z daljšanjem obdobja od datuma ustanovitve poslovnega subjekta pa se deleži ohranitev teh poslovnih subjektov izenačujejo oziroma prehajajo v korist vseslovenskih podatkov. Preglednica 24: Življenjska doba vseh samostojnih podjetnikov posameznikov v Sloveniji v obdobju od 2007 do 2013, vir: AJPES
Življenjska doba v številu let poslovanja
Delež ohranjenih samostojnih podjetnikov
1 89,7%
2 75,3%
3 65,4%
4 62,6%
5 59,7%
6 58,2%
7 57,6%
Višji delež v prvih dveh letih pripisujemo predvsem elementu potiska, saj se 12,5 % več oseb odločilo za samozaposlitev, ker niso imeli druge možnosti, da bi se zaposlili (samozaposlitev iz nuje)16, ter tudi dobri pripravi na samozaposlitev (v ukrep vključenim osebam, je pred samozaposlitvijo pregledana/presojena poslovna ideja ter predstavljeno slovensko podjetniško okolje). Nižji delež ohranjenih poslovnih subjektov v obdobju 4-5 let po ustanovitvi le-teh v okviru programa Subvencija za samozaposlitev v primerjavi z vseslovenskimi podatki pa se pripisuje dejstvu, da je verjetnost preživetja pravnih oseb v primerjavi s fizičnimi osebami večja, medtem ko se v okviru programa Subvencija za samozaposlitev ustanovi več fizičnih kot pravnih oseb v primerjavi s vseslovenskimi podatki.
15
Podatki dostopni na spletni strani AJPES: http://www.ajpes.si/registri/poslovni_register/porocila/zivljenjska_doba?id=1229# ter v Prilogi 8 16
Podatek povzet po magistrstki nalogi Stanislava Bajuka (str. 53).
31
4.2 Zaposlovanje pri subvencioniranih samozaposlenih Delež samozaposlenih, ki so v obravnavanem obdobju ustvarili nova delovna mesta oziroma dodatno zaposlovali je 19 %. Ustvarili so 2.547 novih delovnih mest, leta 2012 pa več kot 2.600. Izmed teh jih je 92,3 % zaposlilo eno do tri osebe, preostali pa štiri osebe ali več.
Preglednica 25: Podatki o vključitvah v program samozaposlitev za obdobje 2007-2013 in o njihovih ohranitvah
*Upoštevane so le pogodbe, ki so se že zaključile do 1.10.2013. Od 212 samozaposlenih iz leta 2007, ki so, ne le izpolnili pogodbeno obveznost ohranitve samozaposlitve, pač pa so poslovali vse do oktobra 2013, jih je (kot razvidno iz preglednice št. 24) dobra četrtina, natančneje 27,4 % še dodatno zaposlovalo. Gre za zadnje leto pred nastopom svetovne gospodarske in finančne krize, kar je zagotovo vplivalo na bistveno višji delež zaposlovanja, kot ga beležimo v ostalih letih.
5. Revizije, nadzori, monitoringi Na začetku programskega obdobja, Zavod na kraju samem pri samozaposlenih ni opravljal monitoringov, saj smo najprej želeli pridobiti nekaj izkušenj pri izvajanju. Nadalje so bili podatki o ohranitvah samozaposlitev dostopni v uradnih evidencah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), poleg tega je prevladalo stališče, da monitoring na kraju samem na samem začetku ne prinaša dovolj dodane vrednosti k izvedbi ukrepa, da bi ga lahko upravičili (stroški naj bi bili višji od koristi). Nekaj odstopanj, od pogodbeno dogovorjene izvedbe Pomoči pri samozaposlitvi, ki so jih izvajali zunanji izvajalci, ter želja po prenovi programa Pomoči pri samozaposlitvi, pa je kmalu botrovala temu, da smo monitoringe začeli izvajati tudi na terenu. V nadaljevanju podajamo pregled vseh opravljenih internih in zunanjih nadzorov ukrepa.
V letu 2010 je bil/-a:
junija na Centralni službi Zavoda ter na OS Celje, Koper in Kranj izvedena revizija programa
Subvencije za samozaposlitev 2009, s strani Urada za nadzor proračuna iz Ministrstva za
finance (MF), ki nepravilnosti ni ugotovila;
V letu 2011 je bil/-a:
februarja izveden nadzor Notranje revizijske službe Zavoda na Centralni službi in na OS Murska sobota in Ptuj, ki nepravilnosti ni ugotovila, podala pa je naslednja priporočila:
1. potrebno je vzpostaviti dodatno notranjo kontrolo v aplikaciji APZ-net na način, da se zagotovi vnos maksimalnega zneska "dodatek za aktivnost brezposelni osebi" in sicer posebej za vsako OS na osnovi cen, določenih v pogodbi med Zavodom in izvajalcem Pomoči pri samozaposlitvi, kar je bilo izvedeno ob ponovnem pričetku vključevanja v program.
Leto Vsi ohranjeni
poslovni subjekti
Dodatno število zaposlenih Skupno št. dodatno
zaposlenih
Delež podjetij, ki so dodatno zaposlovali nič od 1 do 3 od 4 do 10 11 in več
2007 212 154 44 4 10 84 27,4 %
2008 722 598 117 6 1 198 17,2 %
2009 2.104 1.720 355 23 6 680 18,3 %
2010* 2.910 2.417 462 19 12 960 16,9 %
2011* 2.329 1.992 310 23 4 623 14,5 %
Skupaj oz. povp.
8.277 6.881 1.288 75 33 2.545 18,8 %
32
2. Naročilnice za izvedbo delavnic je potrebno izvajalcem zagotoviti pred opravljeno storitvijo, o čemer so bile OS obveščene po elektronski pošti aprila 2011.
3. V izpisih iz APZ.net naj se zagotovi ustreznost evidentiranja zneskov izplačil pri normirancih tako, da bo razviden znesek subvencije izplačane samozaposleni osebi in znesek akontacije dohodnine plačane DURS-u, kar je sicer že bilo razvidno na dokumentu "temeljnica" (v APZ.netu).
4. Opredeli naj se popolnost dokumentacije za spise, ki so evidentirani pod klasifikacijskim znakom 531 za spise iz naslova vključitve osebe v svetovalni intervju za presojo poslovne ideje in spise iz naslova vključitve iste osebe v delavnico "Priprava na samozaposlitev". Temu ustrezno so bila maja 2011 dopolnjena navodila N992310055. Od vseh naštetih priporočil, je bilo kot relevantno, torej ocenjeno le drugo priporočilo.
marca izveden nadzor Notranje revizijske službe Zavoda pri zunanjem izvajalcu Pomoči pri samozaposlitvi (za presoje poslovnih idej in delavnice) Prah, IC d.o.o., ki nepravilnosti ni ugotovila.
marca na Centralni službi in na OS Celje izvedena revizija programa Subvencije za samozaposlitev 2009, s strani Urada za nadzor proračuna iz Ministrstva za finance (MF), ki nepravilnosti ni ugotovila;
marca na Centralni službi in na OS Maribor izvedena revizija programa Subvencije za samozaposlitev 2010, s strani Urada za nadzor proračuna, MF ki nepravilnosti ni ugotovila;
aprila 2011 na Centralni službi izvedena revizija Računskega sodišča RS pravilnosti porabe sredstev za izvajanje ukrepov APZ, med drugim tudi programa Subvencije za samozaposlitev 2009 in 2010, ki nepravilnosti ni ugotovila, podala pa je eno od naslednjih priporočil: dograditev aplikacije APZ.net, ki bo omogačala dnevno navzkrižno izmenjavo podatkov z ZZZS o ohranitvah subvencioniranih (samo)zaposlitvah;
od marca do junija 2011 na Centralni službi izvedena revizija Računskega sodišča RS o uspešnosti in učinkovitosti programov APZ, med drugim tudi programa Subvencije za samozaposlitev 2010, ki nepravilnosti ni ugotovila, podala pa je naslednje pripombe: 1. predlagano zmanjšanje administrativnih postopkov, da se več ne bi pripravljali trije zaposlitveni načrti in tri pogodbe o vključitvi z isto osebo, kar je bilo optimirano na en zaposlitveni načrt in dve pogodbi; 2. zagotoviti je potrebno bolj primerljivo kvaliteto izvedbe pomoči pri samozaposlitvi z različnimi izvajalci, kar je bilo realizirano v drugi polovici leta 2013 z natančneje predpisanim urnikom delavnic in enotnim obveznim obrazcem za vse izvajalce za namene predstavitve in presoje poslovne ideje; 3. čimbolj zmanšati učinek »mrtve teže« (oseba bi se samozaposlia v vsakem primeru, tudi če ne bi prejela subvencije) kar smo, z dodano tri-mesečno čakalno dobo, tudi popravili; 4. preveriti poslovanje samozaposlenih (ali so sploh izdali kak račun ali so s subvencijo samo pokrivali prispevke zase), za kar pa nismo pristojni.
V letu 2012 je bil/-a:
od januarja do aprila je potekalo vrednotenje prednostnih usmeritev s področja trga dela, ki jih je v okviru OP RČV izvedlo MDDSZ, med drugim tudi programa Subvencije za samozaposlitev 2010, izvedel pa ga je zunanji izvajalec OIKOS, izbran s strani Organa upravljanja za ESS z naslednjimi predlogi za načrtovanje ukrepa v naprej, ki so bili v drugi polovici leta 2013 tudi upoštevani in realizirani:
1. delavnice je potrebno okrepiti na mehkih vsebinah (trženje, raba IKT, komuniciranje,
povezovanje in mreženje), zmanšati s teorijo ter močno povezati s podpornim okoljem za
podjetništvo,
2. preverjanje poslovne ideje naj bo usmerjeno v motivacijo, s podajanjem predlogov in ne
kot ocenjevanje.
Splošna opazka o ukrepu pa je bila ta, da je sicer skladen z APZ, vendar ni direktno povezan z nacionalnimi in evropskimi strategijami, ki želijo spodbuditi inovacije in konkurenčnost. Gre namreč za ukrep, ki nezaposlene prestavi med zaposlene, a lahko šele kasneje pričakujemo vpliv na konkurenčnost.
33
februarja na Centralni službi in na OS Ljubljana in OS Koper izvedena revizija programa
Subvencije za samozaposlitev 2010 natančneje ZzI 3 in ZzI 10, s strani Urada za nadzor
proračuna, MF ki nepravilnosti ni ugotovila;
septembra je bila izvedena revizija Evropskega računskega sodišča ZzI 31, 64, 84, 96, 103 in
105 na Centralni službi zavoda, OS Ljubljana, Novo mesto in Kranj – katere ugotovitve še
nismo prejeli, osnutek poročila pa ne navaja nepravilnosti.
v celotnem letu na kraju samem pri izvajalcih delavnic opravljenih 9 monitoringov s strani
strokovnih sodelavcev Zavoda. Pri nekaterih izvajalcih so bila ugotovljena določena
odstopanja od vpisa v Register, naloženi korektivni ukrepi in sprejeta odločitev, da se jih tudi v
bodoče spremlja na kraju samem.
v celotnem letu na kraju samem pri samozaposlenih opravljenih 19 monitoringov s strani
strokovnih sodelavcev Zavoda. Nepravilnosti ni bilo ugotovljenih, samozaposlenim je bilo
podanih le nekaj priporočil, kot so hramba dokumentacije na enem mestu, ustrezna označitev
dokumentacije z logotipom ESS in/ali ureditev ločenega računovodstva za prejeto subvencijo.
V letu 2013 je bila:
aprila na Centralni službi izvedena revizija operacije Subvencije za samozaposlitev 2010
natančneje ZzI 64 in ZzI 117, s strani Urada za nadzor proračuna, MF, ki nepravilnosti ni
ugotovila;
v celotnem letu na kraju samem pri izvajalcih delavnic opravljenih 8 monitoringov s strani
strokovnih sodelavcev Zavoda. Pri nekaterih izvajalcih so bila ugotovljena določena
odstopanja od vpisa v Register, naloženi korektivni ukrepi in sprejeta odločitev, da se jih tudi v
bodoče spremlja na kraju samem.
v celotnem letu na kraju samem pri samozaposlenih opravljenih 63 monitoringov s strani
strokovnih sodelavcev Zavoda. Nepravilnosti ni bilo ugotovljenih, samozaposlenim je bilo
podanih le nekaj priporočil, kot so hramba dokumentacije na enem mestu, ustrezna označitev
dokumentacije z logotipom ESS in/ali ureditev ločenega računovodstva za prejeto subvencijo.
6. Zaključek
Ukrep ocenjujemo kot enega najuspešnejših inštrumentov aktivne politike zaposlovanja zlasti zaradi doseženih, oz. celo preseženih ciljev in kazalnikov, ki smo si jih zastavili, zaradi nenehnega prilaganja vsebine ukrepa, predvsem priprav na samozaposlitev razmeram na trgu dela in nenazadnje, tudi zaradi optimizacije (skrajšanja in poenostavitve) naših internih administrativnih postopkov za pridobitev nepovratnih sredstev. Analiza ukrepa izkazuje tudi njegovo visoko odzivnost na novo nastalo situacijo, saj se je ob zaostreni finančni in gospodarski krizi, ki je bila značilna za obdobje po letu 2008, število subvencioniranih samozaposlenih povečevalo (iz 1.599 v letu 2008, na 5.148 v letu 2010). V letih od 2011 do 2013 je bilo vključitev v program nekoliko manj, kar gre pripisati zgolj pomanjkanju sredstev za njegovo neprekinjeno izvajanje. Vključevanje oseb iz ciljne skupine v Pomoč pri samozaposlitvi, je bilo tako prekinjeno od marca do avgusta 2011, od januarja do junija 2012 ter meseca junija in julija 2013. Na zanimanje za subvencionirano samozaposlovanje lahko gledamo iz dveh zornih kotov. Po en strani je bilo oseb, ki bi se želele samozaposliti s pomočjo naše subvencije vedno več, kot smo imeli na razpolago programskih sredstev. Po drugi strani, pa je bil delež brezposelnih oseb, ki so se odjavile iz naše evidence zaradi prejema subvencije za samozaposlitev – minimalen. Leta 2012 je znašal le 3 %, leta 2013 pa 4,2%. Tako so očitki o ukrepu, kot »sredstvu za umetno zniževanje brezposelnosti« povsem neutemeljeni in zgrešeni.
34
Iz podatkov za preteklih šest let je razvidno, da je osip med vključitvijo v Pomoč pri samozaposlitvi in uspešno realiziracijo samozaposlitve okoli 33 %. Najvišji je bil leta 2008, ko je bil polovičen, najnižji pa v zadnjem letu 2013, ko je znašal le 12,5 %. Razlogi za osip izhajajo predvsem iz odločitev oseb, da samozaposlitev ni najustreznejša pot do njihove aktivacije na trgu dela. Marsikateri posameznik z željo po samozaposlitvi se je namreč šele na preveritvi poslovne ideje in na delavnici bodisi seznanil s prednostmi in slabostmi, nevarnostmi in pastmi podjetništva, bodisi je ugotovil, da mu manjkajo veščine, lastnosti, znanja ali druge kompetence, za samostojno podjetniško pot; nemalokrat pa so k temu botrovali drugi razlogi, kot npr. možnost redne zaposlitve, zdravstveni razlogi, ipd. Naj še enkrat poudarimo, da so se kandidati za samozaposlitev tudi po uspešno opravljeni pripravi še vedno lahko odločili ali se bodo samozaposlili ali ne, tako torej v to vrsto izhoda na trg dela, niso bili potisnjeni. V obravnavanem obdobju beležimo 15.188 samozaposlenih, katerim je obveznost ohranitve samozaposlitve že iztekla, pri čemer jih je pogodbeno obveznost, izpolnilo izjemno veliko - kar 88,7 %. Samozaposlenih, ki poslujejo pet let in več, je še vedno več kot polovica, natančneje 54 %. Tistih, ki so samozaposleni tri ali štiri leta je še med 60 in 63 %. Hkrati so samozaposleni ustvarili v tem obdobju še pogoje za zaposlitev novih skoraj 2.600 oseb. Delež ohranjenih samozaposlitev po preteku pogodbenih obveznosti se resda znižuje z daljšanjem obdobja od ustanovitve poslovnih subjektov, toda v pogodbenem obdobju dveh let, je delež umrljivosti subvencioniranih samozaposlenih manjši od deleža zaprtja ostalih slovenskih podjetij. Zaključimo lahko, da je ukrep dosegel namen in cilje, ki jih je zasledoval ter je predstavljal enega pomembnih inštrumentov aktivne politike zaposlovanja v programskem obdobju 2007-2013. Priložnost za nov začetek Strategija »Evropa 2020« vsebuje sedem ti. paradnih usmeritvenih konjev, ki so: inovativnost, digitalna ekonomija, zaposlovanje, mladi, industrijska politika, zmanjševanje revščine in učinkovita raba energije. Državam članicam nalaga, da umaknejo ukrepe, ki odvračajo od samozaposlovanja, hkrati pa jim priporoča, da ne spodbujajo nenamernega samozaposlovanja. Prav tako spodbuja samozaposlovanje in podjetništvo v smislu dostopa do izobraževalnega sistema in programov izmenjav za krepitev podjetništva in inovativnosti med mladimi. Tako se ukrep samozaposlovanja v okviru APZ v letu 2014 ne bo več izvajal na način kot v preteklih letih. To pomeni, da nove vključitve v letu 2014 niso predvidene, kajti sredstva iztekajoče se kohezijske politike iz prednostne usmeritve 1.4 »Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti« so praktično porabljena. Na prehodu v novo finančno perspektivo kohezijske politike za obdobje 2014 – 2020 se Republika Slovenija pogaja z Evropsko komisijo o vsebini in obsegu sofinanciranja instrumentov namenjenih spodbujanju podjetništva. Poleg tega MDDSZ sodeluje z drugimi resorji pri nadaljnji izgradnji podpornega okolja mikro podjetjem, saj je trg dela zgolj en vidik spodbujanja podjetništva v gospodarstvu. Od leta 2015 naprej bo pričelo z izvajanjem bolj sistematskega pristopa k spodbujanju samozaposlovanja, ki bo kombinacija subvencij in programa podjetno v svet podjetništva z različnimi stopnjami sofinanciranja, oblikami podpore (tj. finančne podpore v obliki nepovratnih, povratnih sredstev ali olajšav in vračil, tehnične podpore v obliki storitev in kompetenc) pri ustanavljanju podjetji zlasti glede na ocenjeno perspektivnost. Navedeni pristop bo, z namenom združevanja različnih vsebin v celovito rešitev spodbujanja podjetništva, razvilo skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo.
35
7 Viri Gradiva
Stanislav Bajuk, magistrsko delo: Različni vidiki spodbujanja brezposelnih oseb za
samozaposlitev, 2012
Javni poziv za vpis v Register zunanjih izvajalcev aktivnosti programov APZ:
http://www.ess.gov.si/o_zrsz/register_zunanjih_izvajalcev#1
Javno naročilo za izvedbo Svetovalnega intervjuja za presojo kandidatove poslovne ideje
ter delavnic »Priprava na samozaposlitev«, januar 2010 (za delavnice od 23.5.2010 do
31.12.2011)
Javno naročilo Izvedba delavnic »Priprava na samozaposlitev«, julij 2008 (za delavnice od
1. avgusta 2008 do vključno do 31. decembra 2009)
Javno naročilo za izvedbo usposabljanja - delavnice »Priprava na samozaposlitev«,
marec 2008 (za delavnice od 15. aprila 2008 do vključno do 31. julija 2008)
European Employment Observatory Review: Self-employment in Europe 2010
Small scale study 2012: Self-employment and enterpreneurship: the contribution of PES
to job creation.
Katalogi ukrepov APZ objavljeni na spletni strani ministrstva, pristojnega za delo:
http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/pomembni_dokumenti/
Spletne strani
SURS: http://www.stat.si/
AJPES: http://www.ajpes.si/
Zavod RS za zaposlovanje: http://intranet/Pages/default.aspx
Zavod RS za zaposlovanje: Poročila o izvajanju programa Subvencije za samozaposlitev,
sofinanciranega iz Evropskega socialnega sklada:
http://intranet/PodrocjeDela/ProgramiZaposlovanja/Statisti%C4%8DniPreglediAPZ/Poro%C4%8Dila%20ESS/Pages/default.aspx
36
8 Priloge
Priloga 1: Kratka predstavitev rezultatov analize programa Subvencija za samozaposlitev iz magistrske naloge Različni vidiki spodbujanja brezposelnih oseb za samozaposlitev, katere nosilec je Stanislav Bajuk Osnovni podatki o analizi:
• anketirane so bile osebe, vključene v program subvencioniranega samozaposlovanja v letu 2008;
• anketni vprašalniki so bili poslani na 500 naslovov, naključno izbranih iz baze 1.599 oseb;
• anketa opravljena v obdobju avgust–september 2011; • vrnjenih je bilo 127 vprašalnikov (odzvalo se je 25,4 % naslovnikov).
Rezultati analize:
• prebivalstvo Slovenije se ocenjuje, da je podjetniško zaspano (malo delujočih podjetij, malo novih podjetij ter malo podjetnikov, ki se odloči opustiti podjetniško dejavnost) – povzetek narejen na podlagi primerjave z ostalimi evropskimi državami, vključenimi v GEM:
– v Evropi se 3,58 % delovno aktivnega prebivalstva nahaja v najzgodnejši fazi podjetništva, v Sloveniji pa je teh samo 2,21 %,
– pri novih podjetnikih smo si sicer precej blizu (2,77 ter 2,44), – v Evropi je leta 2010 bistveno več podjetnikov prenehalo s poslovanjem (2,69
%) kot v Sloveniji (1,60 %).
• 74 % anketirancev ohranjalo samozaposlitev na dan izpolnjevanja ankete (to je 2 do 3 leta po začetku samozaposlitve) – ni razlike glede na spol. (rezultati analize aktivnosti Spodbujanje samozaposlovanja na podlagi križanja podatkov z ZZZS kažejo, da samozaposlitev v pogodbenem obdobju najmanj dveh (2) let ohrani 85 % prejemnikov subvencije, v obdobju najmanj treh (3) let pa 62 % prejemnikov subvencije)
• nadpovprečni delež samozaposlitev (88 %) ohranili anketiranci, ki so imeli eno do dve leti predhodnih delovnih izkušenj, potrebnih za opravljanje dejavnosti samozaposlitve, ter
• osebe, ki so ob samozaposlitvi sodile v starostno skupino od 25 do 34 let (79 %).
• anketiranci, ki so samozaposlitev opustili, so med razlogi za opustitev dejavnosti navedli:
– finančne razloge (37 %), – drugi razlogi (20 %) – zdravstveno stanje/poklicna bolezen, upokojitev,
porodniška, združitev s.p. v d.o.o., izguba veselja do tega dela, premočna konkurenca, imeli delo samo v začetnem obdobju,
– nedobičkonosnost poslovanja ter druge poslovne priložnosti ali drugo delo (v enakem deležu po 19 %),
– preostali razlogi (osebni razlogi in opustitev je bila vnaprej načrtovana) so bili navedeni v nižjih delež.
• med razlogi, zakaj so se osebe odločile za samozaposlitev prevladujejo: – želja po večji neodvisnosti in osebni svobodi (34 %), – želja po povečanju svojih prihodkov (19 %), – pomanjkanje drugih zaposlitvenih priložnosti (16 %), – želja po preverjanju svoje podjetniške ideje (15 %), – preostali razlogi (želja po ohranitvi nivoja prihodkov, v samozaposlitev me je
“prisilil” delodajalec) so bili navedeni v nižjih deležih.
37
• med anketiranci je več oseb samozaposlenih zaradi priložnosti (56 %) ter manj tistih, ki so se odločili za samozaposlitev iz nuje (44 %):
– delež vseh slovenskih podjetnikov, ki so se odločili za samozaposlitev zaradi priložnosti, je 68,2 %, kar Slovenijo uvršča v skupino razvitih držav (Islandija, Norveška, Japonska, ZDA);
– pri osebah, ki navajajo, da so se samozaposlile iz nuje, je bil delež ohranjenih samozaposlitev na dan izvedbe ankete nekoliko pod povprečjem (69 %).
• anketiranci so poslovno idejo razvili iz: – 44 % iz predhodnih zaposlitev, – 25 % iz svojega hobija, – 11 % s sistematičnih iskanjem idej, – ostali razlogi (k samozaposlitvi me je spodbudil prejšnji delodajalec, idejo mi je
dala druga oseba, pridobitev ali odkup pravice) so bili navedeni v manjših deležih.
• samozaposleni, ki so izdelali poslovni načrt, so bili nekoliko manj uspešni pri ohranitvi samozaposlitve (70 %) kot tisti, ki poslovnega načrta niso izdelali (77 % ohranjenih samozaposlitev na dan anketiranja).
• pri 79 % anketirancev je finančna spodbuda v obliki subvencije za samozaposlitev, kot
so navedli, v celoti ali deloma pripomogla k odločitvi za samozaposlitev. – tisti, ki so navedli, da finančna spodbuda ni vplivala na njihovo odločitev za
samozaposlitev (21 %), so dosegli nadpovprečni delež ohranitve samozaposlitve (96 % na dan anketiranja).
• potrjena je bila hipoteza, da brezposelnost in ponujene finančne spodbude v veliki meri pripomorejo k odločitvi za vstop v podjetniške vode.
- samozaposleni s prejeto subvencijo za samozaposlitev v letu 2009 in 2010 so prispevali vsaj četrtinski do petinski delež v strukturi vseh novoregistriranih poslovnih subjektov v tem obdobju.
• smrtnost podjetij samozaposlenih oseb v pogodbenem času je manjša kot je pričakovana smrtnost podjetij v državi v tem istem obdobju, po izteku pogodbenega roka pa se to razmerje počasi spremeni.
• avtor ocenjuje, da delež teh, ki »izkoriščajo« ta ukrep, ni tako velik, da bi bilo smiselno izvesti kakšne velike spremembe pri pogojih za dodelitev subvencij - država Slovenija svoj vložek v ukrep v vsakem primeru dobi večkratno povrnjen (preko plačevanje prispevkov in davkov, vezanih na (samo)zaposlitev, ter davkov, vezanih na poslovanje), tudi če posameznik v svojem podjetju popolnoma nič ne posluje in ga zapre takoj po preteku pogodbenega roka.
• avtor nalogo zaključuje s/z: – pomembno dejstvo je, da si s to pomočjo kar nekaj oseb reši problem svoje
zaposlitve na daljši rok, uspešnejše poslovanje nekaterih njihovih podjetij vodi celo v odpiranje novih delovnih mest.
– marsikatera samozaposlitev je tipičen primer zgodbe o uspehu, katere ne bi bilo, če brezposelna oseba zaradi dane situacije ne bi bila »prisiljena« stopiti na samostojno podjetniško pot.
– s stališča države bi bilo smiselno razmišljati o tem, kaj bi tem podjetnikom še lahko ponudili, da bi v samozaposlitvi vztrajali čim dlje.
V okviru ankete za magistrsko nalogo je bilo tudi nekaj vprašanj na temo zadovoljstva samozaposlenih oseb s postopki, vezanimi na njihovo samozaposlitev, saj je avtor magistrske naloge Zavod ocenil kot ključno ustanovo na poti do samozaposlitve za brezposelne osebe
38
Preglednica: Zadovoljstvo anketirancev s postopki, vezanimi na njihovo samozaposlitev
Vprašanje Povprečna
ocena Št.
ocen 5 Št.
ocen 4 Št.
ocen 3 Št.
ocen 2 Št.
ocen 1 Neoce-njeno
Kako ste zadovoljni s potekom celotnega postopka realizacije vaše samozaposlitve
3,84 33 55 24 10 3 2
Ustrežljivost svetovalnega osebja na Zavodu in njihova pripravljenost pomagati
3,82 41 44 26 5 9 2
Dosegljivost svetovalnega osebja na Zavodu
3,82 41 41 27 11 5 2
Kakovost podanih informacij o ukrepih samozaposlitve pri ZRSZ s strani svetovalnega osebja na Zavodu
3,70 30 46 34 9 5 3
Informiranost s strani svetovalnega osebja na Zavodu o postopku odpiranja podjetja
3,63 27 46 35 10 6 3
Hitrost odzivnosti svetovalnega osebja za Zavodu
3,59 28 43 36 11 7 2
Kvaliteta storitev ZRSZ na splošno 3,49 19 50 37 11 8 2
Splošna kakovost informiranosti o ukrepih samozaposlitve pri ZRSZ
3,46 15 54 36 11 8 3
Koristnost informacij pridobljenih na delavnici usposabljanja za podjetništvo
3,32 26 34 36 12 17 2
Splošna informiranost o ostalih razpoložljivih oblikah pomoči pri samostojnem opravljanju dejavnosti
3,10 14 38 37 19 17 2
Dodatno so bili anketiranci pozvani, da posebej izpostavijo razloge, zaradi katerih so bili oziroma niso bili zadovoljni s postopki, vezanimi na njihovo samozaposlitev. Med odgovori sem razbral 19 pohval in 48 kritik. Med pohvalami, podobno kot pri številčnem ocenjevanju, izstopajo predvsem prijaznost in ustrežljivost osebja na Zavodu, med kritikami pa prevladuje nezadovoljstvo nad vsebino in kakovostjo izvedbe delavnic usposabljanja za podjetništvo ter neustreznim znanjem in odnosom osebja na Zavodu.
Priloga 2: Seznam izbranih zunanjih izvajalcev po Območnih službah Zavoda
A) Fakulteta za management Koper - lokacije izvajanja delavnic od aprila 2008 do
31.7.2008: - Kopru, Cankarjeva 5, 6000 Koper - Celju, Ljubljanska cesta 5 a, 3000 Celje - Škofji Loki, Podlubnik 1a, 4220 Škofja Loka - Mariboru, v prostorih Academia d.o.o, Glavni trg 17 b, 2000 Maribor
Osebe, vključene v program, iz vseh OS, so bile napotene na te lokacije.
B) Lokacije izvajanja delavnic od septembra 2008 do 31.12.2009 Fakulteta za management Koper
Lokacija Naslov Napoteni iz OS
CELJE Ljubljanska c. 5 a, 3000 CELJE CELJE
KOPER Trg Brolo 12, 6000 KOPER KOPER
ŠKOFJA LOKA Podlubnik 1a, 4220 ŠKOFJA LOKA LJUBLJANA
MARIBOR Glavni trg 17 b, 2000 MARIBOR MARIBOR
SLOVENJ GRADEC Koroška ul.11, 2380 SLOVEN GRADEC VELENJE
POSTOJNA Ljubljanska c. 2,6230 POSTOJNA LJUBLJANA
39
LJUBLJANA Verovškova 60, 1000 LJUBLJANA LJUBLJANA
NOVA GORICA Erjavčeva 4 5000 NOVA GORICA NOVA GORICA
RADOVLJICA Kranjska c. 4, 4240 RADOVLJICA KRANJ
MURSKA SOBOTA Slomškova ul. 33, 9000 MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
C) Izbrani izvajalci za izvajanje programa Pomoč pri samozaposlitvi v obdobju od maja 2010 do 31.12.2011
Območna služba Izvajalci presoj poslovnih idej Izvajalci delavnice
CELJE PRAH d.o.o. INVEL d.o.o.
KOPER Obrtna zbornica Slovenije Univerzitetni inkubator Primorske
KRANJ Obrtna zbornica Slovenije AGENCIJA M SERVIS, d.o.o.
LJUBLJANA PRAH d.o.o. PRAH d.o.o.
MARIBOR PRAH d.o.o. PRAH d.o.o.
MURSKA SOBOTA Obrtna zbornica Slovenije Obrtna zbornica Slovenije
NOVA GORICA AGENCIJA M SERVIS d.o.o. AGENCIJA M SERVIS d.o.o.
NOVO MESTO Obrtna zbornica Slovenije Obrtna zbornica Slovenije
PTUJ Obrtna zbornica Slovenije Obrtna zbornica Slovenije
SEVNICA Obrtna zbornica Slovenije Pucelj Arandjelović Marinka s.p.
TRBOVLJE Obrtna zbornica Slovenije Obrtna zbornica Slovenije
VELENJE E-Amiga d.o.o. INVEL d.o.o.
D) Izbrani izvajalci za izvajanje programa Pomoč pri samozaposlitvi v obdobju od julija 2012 do 31.12.2012
Območna služba Izvajalci presoj poslovnih idej Izvajalci delavnice
CELJE Obrtna zbornica Slovenije INVEL, d.o.o.
KOPER NEC Notranjski ekološki center NEC Notranjski ekološki center
KRANJ Obrtna zbornica Slovenije AGENCIJA M SERVIS, d.o.o.
LJUBLJANA PRAH, d.o.o. DATA, d.o.o.,
MARIBOR Ekonomski institut Maribor d.o.o. FININVEST, d.o.o.
MURSKA SOBOTA FIMA PROJEKTI, d.o.o. Obrtna zbornica Slovenije
NOVA GORICA LAMPRET CONSULTING d.o.o. LAMPRET CONSULTING d.o.o.
NOVO MESTO PRAH, d.o.o. KADIS, d.o.o.
PTUJ FININVEST, d.o.o. FININVEST, d.o.o.
SEVNICA CPT Krško CPT Krško
TRBOVLJE PRAH, d.o.o. KADIS d.o.o.
VELENJE INVEL, d.o.o. INVEL, d.o.o.
E) Izbrani izvajalci za izvajanje programa Pomoč pri samozaposlitvi v obdobju od januarja 2013 do junija 2013
Območna služba Izvajalci presoj poslovnih idej Izvajalci delavnice
CELJE PRAH IC* d.o.o. in OZS PRAH d.o.o. in RS Biro d.o.o.
KOPER NEC Notranjski ekološki center NEC Notranjski ekološki center
KRANJ Obrtna zbornica Slovenije Agencija M Servis d.o.o.
LJUBLJANA PRAH IC d.o.o. in NEC NEC Notranjski ekološki center
MARIBOR PRAH d.o.o. in Fininvest d.o.o. Fininvest d.o.o.
MURSKA SOBOTA PRAH IC d.o.o. in SUN d.o.o. Obrtna zbornica Slovenije
NOVA GORICA Obrtna zbornica Slovenije Obrtna zbornica Slovenije
NOVO MESTO PRAH IC d.o.o. in OZS Obrtna zbornica Slovenije
PTUJ PRAH IC d.o.o. in OZS Obrtna zbornica Slovenije
SEVNICA PRAH IC d.o.o. in OZS CPT Krško
TRBOVLJE PRAH IC d.o.o. in OZS Obrtna zbornica Slovenije
VELENJE PRAH IC d.o.o. in E-Amiga d.o.o. Invel d.o.o.
*Zavod je po dvomesečnem izvajanju odstopil od pogodbe z izvajalcem Prah IC d.o.o. in k izvajanju presoj poslovnih idej
povabil druge najcenejše izvajalce.
40
F) Izbrani izvajalci za izvajanje programa Pomoč pri samozaposlitvi v obdobju od julija
2013 do decembra 2013 Območna služba Izvajalci presoj poslovnih idej
CELJE RS Biro d.o.o. in Študentski d.o.o.
KOPER NEC Notranjski ekološki center
KRANJ Agencija M Servis d.o.o.
LJUBLJANA KADIS d.o.o., DATA d.o.o. in Agencija M Servis d.o.o.
MARIBOR Fininvest d.o.o. in Ekonomski institut Maribor d.o.o.
MURSKA SOBOTA SUN d.o.o.
NOVA GORICA LAMPRET CONSULTING d.o.o.
NOVO MESTO KADIS d.o.o.
PTUJ FININVEST d.o.o.
SEVNICA CPT Krško
TRBOVLJE *
VELENJE A. L. P. PECA d.o.o.
*Brez sklenjene pogodbe (napotovanje k izvajalcu Študentski d.o.o. na OS Celje)
Priloga 3: Cena storitev v okviru programa Pomoč pri samozaposlitvi
A) Fakulteta za management Koper za izvajanje delavnic od aprila 2008 do 31.7.2008:
1.670 EUR na delavnico oz. 76,81 EUR na posameznega udeleženca
B) Lokacije izvajanja delavnic od septembra 2008 do 31.12.2009
- Fakulteta za management Koper: 1.430 EUR (brez DDV) na delavnico
- Obrtno podjetniška zbornica Slovenije: 1.430 EUR (brez DDV) na delavnico
C) Izbrani izvajalci za izvajanje programa Pomoč pri samozaposlitvi v obdobju od maja
2010 do 31.12.2013
Cena presoje poslovne ideje
v EUR na osebo brez DDV Cena delavnice v EUR na skupino brez DDV
Območna služba
od maja 2010 do
decembra 2011
od julija 2012 do
decembra 2012
od januarja 2013 do
junija 2013
od maja 2010 do
31.12.2011
od julija 2012 do
decembra 2012
od januarja 2013 do
junija 2012
od julija 2013 do
decembra 2013*
Celje 13,76 12,00 6,84 639,00 473,00
384,00 in 500,00 695,40
Koper 17,00 14,70 9,95 699,00 750,00 527,50 725,90
Kranj 17,95 13,50 12,30 680,00 678,00 669,00 766,16
Ljubljana 13,76 9,84 4,84 647,96 450,00 356,66 1.035,78
Maribor 13,76 9,50 5,84 647,96 400,00 500,00 1.127,28
Murska sobota 20,00 13,75 8,74 900,00 750,00 690,00 1.038,22
Nova gorica 14,90 13,00 9,99 680,00 590,00 540,00 1.310,28
Novo mesto 17,00 14,76 8,74 900,00 700,00 640,00 1.455,46
Ptuj 16,00 9,50 7,74 830,00 400,00 396,00 597,80
Sevnica 18,00 9,00 7,74 665,84 510,00 750,00 1.220,00
Trbovlje 20,00 14,76 8,74 900,00 630,00 620,00 1.403,00
Velenje 13,00 9,83 7,74 543,00 473,00 438,00 558,00
Povprečje 16,26 12,01 8,27 727,73 567,00 539,32 1.026,11
* Delavnica je 5-dnevna (sestavlja jo 5 modulov), pri čemer zadnji modul vključuje individualno predstavitev in presojo
poslovne ideje.
41
Priloga 4: Pregled samozaposlitev od leta 2008 dalje, ko je v veljavi nova Standardna klasifikacija
dejavnosti SKD 2008.
42
Priloga 5: Rezultati spletne ankete izvedene spomladi 2013, več kot 600 posameznikov, ki so se s pomočjo Zavodove subvencije samozaposlili pred 3 meseci, a ne več kot 1 letom 1. Priprava na samozaposlitev je obsegala dva dela: presojo poslovne ideje pri podjetniškem svetovalcu (v
nadaljevanju: presoja) ter delavnico oz. usposabljanje za pomoč pred samozaposlitvijo (v nadaljevanju: delavnica).
Prosimo, ocenite, kaj menite o obstoječem sistemu priprav na samozaposlitev:
a) obe fazi priprav na samozaposlitev sta bili koristni – 55%
b) obe fazi sta bili koristni, le da bi bilo bolje delavnico izvesti pred presojo – 14%
c) presoja poslovne ideje je bila nepotrebna faza priprave na samozaposlitev – 16%
d) drugo: _________________________
2. Za pridobitev subvencije za samozaposlitev je bila udeležba na delavnici obvezna. Ali bi se delavnice sploh
udeležili, če ne bi bila obvezna?
DA, bi se je udeležil – 75%
NE, ne bi se je udeležil, ker:
a) ni ponudila vsebin, ki so me zanimale, in to je: – 16% –
b) skozi delavnico nismo pripravili poslovnega načrta – 15% –
c) drugo/drugi razlogi: – 62% –
3. Prosimo, da z 1 do 5 ocenite vsakega od treh vsebinskih sklopov, ki ste ji poslušali na delavnici, pri čemer pomeni 1
za vas najmanj pomembno oz. najmanj koristno vsebino, 5 pa najpomembnejšo oz. najbolj koristno vsebino:
a) Osnove podjetništva 3,8
b) Financiranje podjetja 3,8
c) Trženje in predstavitve 3,7
4. Prosimo, da z 1 do 5 ocenite spodnjo vsebino »Osnove podjetništva«, ki ste jo poslušali na delavnici, pri čemer
pomeni 1 za vas najmanj pomembno oz. najmanj koristno vsebino, 5 pa najpomembnejšo oz. najbolj koristno
vsebino:
a) splošno o podjetništvu, poslovni ideji, o odločitvi za podjetništvo 3,5
b) poslovni načrt - sestavine in priprava dobrega poslovnega načrta 3,5
c) pravni in statusni vidiki poslovanja, registracija podjetja 3,8
d) kadri in delovna razmerja 3,3
5. Prosimo, da z 1 do 5 ocenite spodnjo vsebino »Financiranje podjetja«, ki ste jo poslušali na delavnici, pri čemer
pomeni 1 za vas najmanj pomembno oz nekoristno vsebino, 5 pa najpomembnejšo in najbolj koristno vsebino:
a) finančno načrtovanje in poslovanje (likvidnost, kontrola) 3,8
b) davki in samozaposlitev 4,0
c) pravni vidiki osnove knjigovodstva in računovodstva 3,8
d) podporno okolje za samozaposlitev 3,6
43
6. Prosimo, da z 1 do 5 ocenite spodnjo vsebino »Trženje in predstavitve«, ki ste jo poslušali na delavnici, pri čemer
pomeni 1 za vas najmanj pomembno oz nekoristno vsebino, 5 pa najpomembnejšo in najbolj koristno vsebino:
a) raziskava trga in trženje (trženjski načrt) 3,5
b) prodajne poti in promocija 3,6
c) predstavitev realizacije poslovne ideje 3,5
7. Ali bi si želeli, da bi delavnica obsegala tudi računalniško opismenjevanje?
DA 30% in sicer: a) word, excel, power point,… 54% NE 70%
b) ePošta, eKoledar,… 19%
c) uporaba interneta,… 16%
c) drugo 11%
8. Koliko časa bi po vašem mnenju morala trajati presoja poslovne ideje:
a) do 15 minut 36%
b) od 15 do 30 minut 47%
c) več kot 30 minut 17%
9. Delavnica je trajala 3 dni oz. 24 ur (3 dni po 8 ur). Prosimo, ocenite obseg usposabljanja:
a) delavnica je obsegala primerno število ur usposabljanja 67%
b) delavnica je obsegala primerno št. ur usposabljanja, le da bi morale biti ure razporejene na 4 dni 13%
c) delavnica bi morala biti daljša, in sicer vsaj _____ ur ali dni _____ 13%
d) delavnica bi morala biti krajša, in sicer največ _____ ur ali dni _____ 7%
10. Ali ste na delavnici lahko aktivno sodelovali z vajami, vprašanji in izmenjavo mnenj?
a) da 96%
b) ne 4% , ker so predavatelji predavali strnjeno in časa za debato ni bilo 33%
11. Ali bi v primeru, da bi se bilo mogoče po samozaposlitvi brezplačno udeležili dodatnih oblik pomoči, to možnost
izkoristili?
a) da 81%, od tega polovica skupinskih, polovica pa individualnih oblik pomoči
b) ne 19%
12. Koliko časa po samozaposlitvi menite, da bi bila taka pomoč potrebna?
a) 3 mesece 29%
b) 6 mesecev 28%
b) 12 mesecev 27%
b) več kot 12 mesecev 16%
13. Kaj vam je kot samozaposlenemu nekaj mesecev po samostojni poti, na kateri ste, najtežje:
Od 460 odgovorov, si ti po pogostosti sledijo takole (ena oseba je lahko navedla več težav):
1. Vstop na trg in zagon podjetja, skrbi me ali bo dovolj dela, tekmovanje s konkurenco, neenakomerna
razporeditev dela, oglaševanje, trženje, iskanje kupcev, prodaja, priprava dobrih ponudb, pridobivanje in
ohranjanje strank, pridobitev posla ter projektov, trženje prek sodobnih medijev (splet, facebook, twiter,…) - 139
odgovorov
2. Pravno-formalni vidik poslovanja, vodenje poslovnih knjig, poznavanje enostavnega računovodenja, financ, vse
o davkih, nenehno spreminjanje zakonodaje, zapletena oz. nejasna zakonodaja, pridobivanje dovoljenj,
birokracija, administracija - 51 odgovorov
3. Neredna plačila, plačilna nedisciplina, neupoštevanje dogovorov, neredni prilivi - 38 odgovorov
4. Visoki stroški poslovanja, stroški za prispevke, stroški za računovodski servis, premalo zaslužka glede na
stroške, zamik prihodkov na začetku, ko so sami stroški - 35 odgovorov
5. Za vse sem sam, nihče me ne zamenja, na vse moram misliti sam, samodisciplina, samoorganizacija,
samomotivacija, učenje na napakah, strah pred neuspehom, iznajdljivost – 25 odgovorov
6. Kriza, neugodne okoliščine in gospodarske razmere, slaba kupna moč ljudi, neugodni časi za pridobitev kredita
ali drugih finančnih pomoči - 21 odgovorov.
44
14. Kaj/kdo bi vam pri naštetih izzivih lahko najbolj pomagal (izberete lahko največ 3 možnosti):
a) izčrpnejša presoja ali neki vprašalnik pred samozaposlitvijo za vse, ki smo še oklevali, ali bi šli na samostojno
podjetniško pot
b) že sama vsebina delavnice, če bi se na njej več govorilo o slabostih, nevarnostih in pasteh podjetništva
– 14%
c) poslovni načrt, če bi bilo obvezno, da bi ga napisali že na sami delavnici
d) možnost obiska še drugih, dodatno razpisanih delavnic, usposabljanj ali tečajev – 21%
e) individualno svetovanje pri različnih strokovnjakih – 27%
f) seznam priporočenih knjig in revij
g) seznam priporočenih spletnih naslovov o podjetništvu doma in po svetu
h) skripta/gradivo za domače razmišljanje z vajami, praktičnimi primeri, študijami primerov
i) obrtna in/ali gospodarska zbornica ter podobne institucije
j) drugo:
Priloga 6: Pregled dodeljenih subvencij za samozaposlitev v letih od 1991 do 2013
Leto Število
samozaposlitev Leto
Število samozaposlitev
1991 1.831 2003 1.186
1992 2.363 2004 1.720
1993 3.494 2005 1.643
1994 3.716 2006 2.436
1995 3.211 2007 417
1996 2.310 2008 1.599
1997 1.590 2009 4.330
1998 1.630 2010 5.148
1999 1.643 2011 4.502
2000 1.682 2012 3.027
2001 1.762 2013 4.293
2002 1.004 Skupaj 56.537
Priloga 7: Podrobnejše strukturne značilnosti zlasti za program Pomoč pri samozaposlitvi
Preglednica: Struktura udeležencev po spolu in po letih v programu Pomoč pri samozaposlitvi
Spol 2007 % 2008 % 2009 % 2010 % 2011 % 2012 % 2013 %
Moški 1.969 60,49 4.121 62,96 8.860 61,80 6.701 59,84 2.962 56,42 3.784 55,61
Ženski
1.286 39,51 2.424 37,04 5.477 38,20 4.497 40,16 2.288 43,58 3.021 44,39
Skupaj 017
0,00 3.255 100,00 6.545 100,00 14.337 100,00 11.198 100,00 5.250 100,00 6.805 100,00
17
V letu 2007 so se v program Subvencija za samozaposlitev vključevale osebe, ki so zaključile program Pomoč pri samozaposlitvi v letu 2006.
45
Preglednica: Struktura udeležencev po starosti in po letih v programu Pomoč pri samozaposlitvi
starost 2008 % 2009 % 2010 % 2011 % 2012 % 2013 %
do 18 0 0,00 0 0,00 4 0,03 0 0,00
18 do 24 189 5,81 531 8,11 934 6,51 754 6,73 174 3,31 388 5,70
25 do 29 716 22,00 1.722 26,31 3.583 24,99 2.670 23,84 899 17,12 1.304 19,16
30 do 39 1.188 36,50 2.534 38,72 5.577 38,90 4.325 38,62 2.145 40,86 2.733 40,16
40 do 49 760 23,35 1.303 19,91 3.032 21,15 2.347 20,96 1.330 25,33 1.565 23,00
50 do 59 397 12,20 445 6,80 1.169 8,15 1.075 9,60 688 13,10 794 11,67
60 in več 5 0,15 10 0,15 38 0,27 27 0,24 14 0,27 21 0,31
Skupaj 3.255 100,0 6.545 100,0 14.337 100,0 11.198 100,0 5.250 100,0 6.805 100,0
Preglednica: Struktura udeležencev po stopnji izobrazbe in po letih v programu Pomoč pri samozaposlitvi
Stopnja izobrazbe
2008 % 2009 % 2010 % 2011 % 2012 % 2013 %
I. stopnja 399 12,26 936 14,30 1.523 10,62 1.175 10,49 454 8,65 621 9,13
II. stopnja 65 2,00 179 2,73 357 2,49 262 2,34 94 1,79 113 1,66
III. stopnja 18 0,55 34 0,52 47 0,33 51 0,46 30 0,57 22 0,32
IV. stopnja 701 21,54 1.435 21,93 2.879 20,08 2.171 19,39 945 18,00 1.156 16,99
V. stopnja 1.255 38,56 2.423 37,02 5.969 41,63 4.468 39,90 1.937 36,90 2.484 36,50
VI. stopnja 191 5,87 335 5,12 770 5,37 632 5,64 427 8,13 515 7,57
VII. stopnja 623 19,14 1183 18,07 2.705 18,87 2.321 20,73 1.279 24,36 1.707 25,08
Bolonjski programi 3 0,09 20 0,31 87 0,61 118 1,05 84 1,60 187 2,75
Skupaj 3.255 100,0 6.545 100,0 14.337 100,0 11.198 100,0 5.250 100,0 6.805 100,0
Preglednica: Struktura udeležencev glede na čas prijave in po letih v programu Pomoč pri samozaposlitvi
Čas prijave 2008 % 2009 % 2010 % 2011 % 2012 % 2013 %
0 do 2 mes. 901 16,70 3.208 49,01 3.101 21,63 3.434 30,67 90 1,71 58 0,85
3 do 5 mes. 628 25,39 1.727 26,39 3.753 26,18 2.583 23,07 1.536 29,26 2.255 33,14
6 do 8 mes. 398 14,45 700 10,70 2.780 19,39 1.591 14,21 1.083 20,63 1.913 28,11
9 do 11 m. 261 10,57 311 4,75 1.703 11,88 1.024 9,14 817 15,56 814 11,96
12 do 23 m. 534 18,07 351 5,36 2.318 16,17 1.699 15,17 1.154 21,98 1.116 16,40
2 do 3 leta 212 6,69 88 1,34 320 2,23 495 4,42 324 6,17 382 5,61
3 do 4 let 197 4,44 89 1,36 181 1,26 174 1,55 171 3,26 197 2,89
5 do 7 let 84 2,50 45 0,69 101 0,70 114 1,02 49 0,93 48 0,71
8 let in več 40 1,19 26 0,40 80 0,56 84 0,75 26 0,50 22 0,32
Skupaj 3.255 100,0 6.545 100,0 14.337 100,0 11.198 100,0 5.250 100,00 6.805 100,0
Preglednica: Struktura udeležencev glede na čas prijave v programu Subvencija za samozaposlitev
46
Priloga 8: Življenjska doba samostojnih podjetnikov v Sloveniji
Preglednica: SAMOSTOJNI PODJETNIKI - število vpisov in izbrisov po letih