spisak knjiga na dentalnoj medicini u ljubljani

Program Dentalna medicina Obvezni predmeti

Predmetnik Verzija januar 2010

Pripravila: Vanja Mavrin

Stran 2 od 170

Vsebina 1. LETNIK 3 Anatomija 1 4 Biofizika 7 Biokemija 1 9 Biologija celice 13 Nujna medicinska pomoč 15 Sporazumevanje 17 Uvod v medicino 20 2. LETNIK 23 Anatomija 2 24 Biokemija 2 27 Fiziologija 30 Fiziologija živčevja 32 Histologija in embriologija 34 Oralna biologija 37 Temelji biostatistike 41 Zdravje in okolje 44 3. LETNIK 47 Dentalni materiali in tehnologija dentalnih

materialov 48 Farmakologija in toksikologija 51 Internistična propedevtika 53 Metode javnega zdravja 55 Mikrobiologija, imunologija in oralna

mikrobiologija 58 Patologija in oralna patologija 61 Patološka fiziologija 64 Predklinični praktikum 66 4. LETNIK 69 Fiksna protetika 1, 2, 3 70 Gnatologija 73 Infekcijske bolezni in epidemiologija 76 Interna medicina 78

Kirurgija 80 Maksilofacialna in oralna kirurgija 1, 2, 3 82 Medicinska klinika 1 85 Otroško in preventivno

zobozdravstvo 1, 2, 3 88 Snemna protetika 1, 2, 3 92 Splošna in dentalna radiologija 95 Stomatološka propedevtika 97 Ustne bolezni in parodontologija 1, 2, 3 99 Zobne bolezni 1, 2, 3 102 5. LETNIK 107 Čeljustna in zobna ortopedija 1, 2 108 Fiksna protetika 1, 2, 3 111 Maksilofacialna in oralna kirurgija 1, 2, 3 114 Medicinska klinika 2 117 Medicinska klinika 3 120 Otroško in preventivno

zobozdravstvo 1, 2, 3 123 Snemna protetika 1, 2, 3 127 Sodna medicina in stomatologija 130 Ustne bolezni in parodontologija 1, 2, 3 132 Zobne bolezni 135 6. LETNIK 139 Čeljustna in zobna ortopedija 1, 2 140 Dentalna implantologija 143 Fiksna protetika 1, 2, 3 145 Gerontostomatologija 148 Gnatologija 151 Maksilofacialna in oralna kirurgija 1, 2, 3 54 Otroško in preventivno

zobozdravstvo 1, 2, 3 157 Snemna protetika 1, 2, 3 161 Ustne bolezni in parodontologija 1,2, 3 164 Zobne bolezni 167

Stran 3 od 170

1. letnik

Anatomija 1 4

Biofizika 7

Biokemija 1 9

Biologija celice 13

Nujna medicinska pomoč 15

Sporazumevanje 17

Uvod v medicino 20

1. letnik

Stran 4 od 170

Anatomija 1 1. Naslov enote / predmeta / modula Anatomija 1 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

14

4. Kontaktne ure

Skupaj 135

P 30 V 90 S 15 Ostale oblike Samostojno organizirano učenje

5. Stopnja Druga 6. Letnik Prvi 7. Semester Prvi, drugi 8. Študijski program

Dentalna medicina 9. Študijska smer

Ni smeri

10. Steber programa

Obvezni 11. Jezik slovenski

12. Posebnosti Anatomija je osnovni medicinski predmet. Zaradi mednarodnih konvencij mora študent v celoti osvojiti latinsko izrazoslovje, ki ga mora znati uporabljati tako v teoriji kot praksi. Zaradi količine snovi in izrazoslovja je snov tematsko razdeljena v štiri logične sklope, ki se navezujejo eden na drugega, po dva v vsakem semestru.

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Izrazoslovje je pri predmetu, skladno z mednarodnimi konvencijami latinsko. Poleg tega se bo od študenta zahtevalo znanje slovenskih udomačenih izrazov, razen kjer to ni možno ali pa jih ni. Anatomija bo obravnavana s funkcionalnega vidika, s posebnim poudarkom na klinični anatomiji pri odraslem. Na klinično pomembnih področjih mora študent spoznati anatomijo otroka, mladostnika ter anatomijo ženske v nosečnosti. Študent mora biti usposobljen najti in prepoznati tiste anatomske strukture na oz. v prsnem košu, trebuhu in na udih, s katerimi se bo vsakodnevno srečeval pri kliničnem delu. Poznati mora tudi klinično pomembne različice, ki bi pomembno vplivale na postavitev klinične diagnoze in zdravljenje. Na ekstremitetah mora spoznati mehaniko gibanja sklepov, jo preizkusiti in razumeti njen pomen pri klinični preiskavi.

14. Opis vsebine

Orientacijske ravnine in smeri, izrazoslovje Zgornji ud: Skelet. Nauk o sklepih. Funkcionalna anatomija sklepov. Nauk o mišičju, skeletna mišica. Funkcionalna anatomija mišičja. Hrbtenjačni živec, brahialni pletež in periferni živci. Povrhno in globoko žilje. Topografske regije. Spodnji ud: Skelet. Funkcionalna anatomija sklepov. Funkcionalna anatomija mišičja. Lumbosakralni in pudendalni pletež. Povrhno in globoko žilje. Topografske regije. Prsni koš: Skelet. Funkcionalna anatomija sklepov in mišičja. Trebušna prepona. Mlečna žleza. Požiralnik, sapnik, bronhialno drevo in pljuča. Prsna mrena. Srce, votline, zaklopke, prehrana, inervacija. Osrčnik. Mali krvni obtok. Medpljučje. Mezgovnice in bezgavke. Avskultacijska mesta srca in pljuč. Topografske regije. Trebuh: Trebušna stena in ingvinalni kanal. Želodec, dvanajstnik, tanko in debelo črevo, danka. Jetra in trebušna

1. letnik

Stran 5 od 170

slinavka, vranica. Razvoj organov v trebušni votlini. Trebušna mrena. Žilje prebavil, portalna vena. Ledvici in nadledvični žlezi, sečna izvodila, sečni mehur. Velika in mala medenica. Moška in ženska sečnica. Ženski spolni organi. Moški spolni organi. Descensus testis. Retro- in subperitonealni prostor. Mezgovnice in bezgavke. Funkcionalna anatomija hrbtenice. Topografske regije.

15. Temeljna literatura Učbeniki – katerikoli od navedenih

Kobe in sodelavci: Anatomija I, III, IV, skripta za študente medicine, Medicinska fakulteta, Ljubljana, 1988, vse izdaje in ponatisi. Širca A: Anatomija II, skripta za študente medicine, Medicinska fakulteta, Ljubljana, 1995. Moore KL: Clinically Oriented Anatomy. Williams and Wilkins, Baltimore, 1992. Romanes GJ: Cunningham’s Manual of Practical Anatomy, I-III, 1986. Snell RS: Clinical Anatomy for Medical Students. Little, Brown and Company, Boston, 1995. Heimer L: The Human Brain and Spinal Cord, Springer-Verlag, New York.

Atlasi – katerikoli od navedenih Netter FH: Atlas anatomije človeka. Prva slovenska izdaja. Data status 2005 Mc Minn: Barvni atlas anatomije človeka. Prva slovenska izdaja, EWO 1995 Bertolini-Leutert: Anatomski atlas I-III, Slovenska izdaja. DZS Ljubljana 1994. 19.1 Znanje in razumevanje

Študent pozna funkcionalno makroskopsko anatomijo ter z njo povezano izrazoslovje. Razume pojme, strukture in njihove medsebojne odnose, potrebne za razumevanje kliničnih stanj.

19.2 Uporaba Zna uporabiti osvojeno znanje pri teoretičnih in kliničnih predmetih, ki so vezani na predznanje anatomije ter ga povezati s prakso

16. Predvideni študijski dosežki

19.3 Refleksija Zna povezati pridobljeno teoretično znanje s prakso ter oboje kritično ovrednotiti.

1. letnik

Stran 6 od 170

19.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

Zna povezovati in uporabljati domačo in tujo literaturo in druge vire, zbirati in interpretirati podatke. Zna poročati (ustno in pisno), identificirati, analizirati in reševati probleme, povezane z anatomijo.

17. Metode poučevanja in učenja

Predavanja, demonstracijske in sekcijske vaje, seminarji

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v 1. letnik

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica Pisni kolokviji, praktični izpit

Pisni in ustni izpit z oceno 1-10 (skladno s statutom UL in Izpitnih pravil MF)

20. Metode evalvacije kakovosti

Samoocenjevanje skladno s predpisanimi institucionalnimi shemami

21. Sestavljalec učnega načrta

Prof.dr. Dean Ravnik, dr.med.

1. letnik

Stran 7 od 170

Biofizika

1. Naslov enote / predmeta / modula

BIOFIZIKA

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

7

4. Kontaktne ure 105

Skupaj P 60 V 30 S 15 Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik 1. 7. Semester 1.

8. Študijski program

Dentalna medicina

9. Študijska smer

Ni smeri

10. Steber programa

Obvezni

11. Jezik

slovenski

12. Posebnosti 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Študent se v poglobljeni obliki seznami s fizikalno sliko sveta. Poudarek je na tistih fizikalnih zakonitostih, ki so pomembne pri nastanku bioloških struktur in delovanju bioloških sistemov. Spozna fizikalne pojave, ki so osnova fizioloških procesov. Seznani se s fizikalnimi osnovami merskih metod, ki se uporabljajo v diagnostiki, ter fizikalnimi pojavi, na katerih temeljijo nekatere metode zdravljenja. Spozna se z osnovami uporabe nekaterih naprav iz stomatološke prakse. Študent se navadi kvantitativne obravnave fizikalnih in drugih pojavov. Seznani se z znanstvenim, analitično-sintetičnim načinom mišljenja.

14. Opis vsebine

Mehanika. Uporaba zakonov mehanike pri analizi lokomotornega sistema človeka. Tlak, vzgon, stisljivost, barometrska enačba, površinska napetost in kapilarni pojavi. Bernoullijeva enačba, delo srca. Pretok viskozne tekočine skozi tanko cev. Elastične lastnosti trdnih teles in tkiv. Nihanja. Toplota in termodinamika. Ravnovesna in neravnovesna stanja sistema. Prvi in drugi zakon termodinamike. Entropija. Bioenergetika. Termodinamski potenciali. Kemijski potencial. Topnost. Vlažnost. Osmozni tlak. Donnanovo ravnovesje. Transport snovi in energije. Prepustnost membran. Elektrika in magnetizem. Električne in magnetne lastnosti snovi. Bioelektrični potenciali. Električni tok. Prevajanje električnega sunka po kablu in živcu. Struktura snovi. Atomi, molekule, kristali. Medmolekulske sile, struktura vode, hidracija. Hidrofobna sila. Struktura bioloških makromolekul in membran. Valovanje in zvok. Uho. Ultrazvok. Elektromagnetno valovanje in optika. Merilci svetlobe, oko. Absorpcija svetlobe. Sipanje svetlobe in fluorescenca. Rentgenski žarki. Atomsko jedro in jedrska energija. Izotopi. Radioaktivnost. Cepitev in zlitje jeder. Izvori ionizirajočega sevanja visokih energij. Prehod visokoenergijskih delcev skozi snov in dozimetrija. Regulacija v bioloških sistemih.

15. Temeljna literatura S. Svetina in B. Žekš: Izbrana poglavja iz biofizike (osnutki za

1. letnik

Stran 8 od 170

skripta); B. Božič, J. Derganc, G. Gomišček, V. Kralj-Iglič, J. Majhenc., P. Peterlin, S. Svetina, B. Žekš: Praktikum iz biofizike, Ljubljana, 2006. Literatura je dosegljiva na naslovu: http://biofiz.mf.uni-lj.si/studij/literatura.html 19.1 Znanje in razumevanje

Poznavanje fizikalnih količin, ki opredeljujejo stanje človekovega okolja in fiziološke procese, ter razumevanje fizikalnih pojavov, pri katerih te količine nastopajo.

19.2 Uporaba Poznavanje fizikalnih količin, ki se uporabljajo pri diagnostičnih metodah ali so pomembne pri zdravljenjih, ter razumevanje fizikalnih pojavov, pri katerih te količine nastopajo.

19.3 Refleksija Uporaba analitično-sintetičnega načina mišljenja med študijem in pri kasnejši praksi.



Poznavanje principov dela pri fizikalnih merjenjih in kvantitativne obravnave dobljenih rezultatov. Rokovanje z laboratorijskimi napravami. Učinkovita uporaba literature ter zbiranje in obdelava podatkov. Sposobnost logičnega mišljenja in reševanja problemov.


Predavanja, seminarji, praktične vaje v merilnem laboratoriju.


Pogoj za vključitev je vpis v prvi letnik študija.

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Pismeni in ustni izpit. Pisni izpit lahko nadomestijo pozitivno opravljeni kolokviji pri sprotnem preverjanju znanja. Ocene: 6-10 .je pozitivno, 1-5 je negativno


Kakovost vaj in predavanj kritično ovrednotijo letno po opravljenem pouku učitelji in sodelavci, pri tem upoštevajo tudi oceno analize študentske ankete po zaključku pouka


Prof. dr. Saša Svetina

1. letnik

Stran 9 od 170

Biokemija 1 1. Naslov enote / predmeta / modula

BIOKEMIJA 1


12

4. Kontaktne ure

Skupaj 215

P 75 V 45 S 45 Ostale oblike Samostojno organizirano učenje 50

5. Stopnja 2 6. Letnik 1 7. Semester 2 8. Študijski program


Ni smeri

10. Steber programa

Obvezni 11. Jezik

Slovenski


Študent se pri pouku spozna z biomolekulami v človeškem telesu in s temeljnimi zakonitostmi ter mehanizmi biokemičnih dogajanj, ki predstavljajo osnovo za razumevanje življenskih procesov v zdravem in bolezenskem stanju organizma.

14. Opis vsebine

Uvod: biokemija, molekulske osnove življenja; zgradba atoma, kemične vezi, medmolekulske sile. Voda: struktura, lastnosti, H-vezi, hidrofobne interakcije, voda kot topilo, voda kot reagent. Raztopine: Raztapljanje plinov v vodi (Henryjev zakon), koligativne lastnosti raztopin (Raoultov zakon, znižanje zmrzišča, zvišanje vrelišča, osmozni tlak), osmozni pojavi v celici (toničnost, Donnanovo ravnoteje, pasivni transport - Fickov zakon). pH: Ionizacija vode, Kw, pH, šibki in močni elektroliti, kisline in baze (titracijske krivulje, Ka, Kb, pKa, pKb), pufri (Henderson-Hasselbalchova enačba), puferski sistemi v organizmu, biološki pomen pH. Termodinamika: zakoni termodinamike, termodinamske funkcije, standardno stanje, kemični potencial, spontani in nespontani procesi. Kemično ravnotežje: kemični, kinetični in termodinamski aspekt kemičnega ravnotežja, vpliv koncentracije, pH in temperature na kemično ravnotežje; topnostni produkt; sklopljene reakcije, vloga ATP pri sklopljenih procesih, aktivni transport. Oksidoredukcija: definicije, kvantitativna karakterizacija redoks reakcij (Nernstova reakcija); redoks potencial in reakcijska prosta entalpija; Fotosinteza in respiracija kot zgled redoks sistema v celici. Hitrost kemičnih reakcij: definicije, red in molekularnost reakcij; teorije o hitrosti kemične reakcije (Arrheniusova teorija, teorija trkov, teorija o aktiviranih kompleksih); hitrost kemičnih reakcij in ravnotežje (energijski profil reakcije); vpliv koncentracije, pH, ionske moči in temperature na hitrost reakcije; kataliza. Molekulske osnove življenja: biološko pomembni elementi, ioni

1. letnik

Stran 10 od 170

in biomolekule; Ogljikov atom: elektronska konfiguracija, resonanca, sterične lastnosti. Vezi med ogljikovimi atomi in med ogljikom in drugimi elementi. Organske biomolekule: izomerija; medsebojni vpliv funkcionalnih skupin (induktivni in rezonančni efekt); kratek pregled organskih spojin po funkcionalnih skupinah in biokemičnem pomenu. Ogljikovi hidrati: kemija sladkorjev; monosaharidi; disaharidi; polisaharidi - homoglikani in heteroglikani; encimska razgradnja glikozidnih vezi; detoksifikacija organskih spojin v organizmu; enostavni in sestavljeni polisaharidi; glikoproteini; bakterijska celična stena; celična površina - membranske karakteristike; krvne skupine. Lipidi - enostavni in sestavljeni: maščobne kisline, triacilgliceroli, sfingolipidi; lipoproteini, liposomi; biološke membrane - struktura in funkcija; prostaglandini in terpeni. Steroidi: splošne značilnosti, klasifikacija, kemija steroidov, izomerija pri steroidih; steroli, žolčne kisline; steroidni hormoni - klasifikacija, struktura in lastnosti; osnove delovanja hormonov na molekulskem nivoju. Nukleotidi: purinske in pirimidinske baze, nukleozidi in nukleotidi - struktura in nomenklatura, Nukleotidi in njihova vloga pri prenosu energije; ciklični nukleotidi kot sekundarni obveščevalci, nukleotidi kot gradniki nukleinskih kislin. Nukleinske kisline: vrste nukleinskih kislin, struktura in biološka vloga; definicija in strukturne lastnosti gena; osnove replikacije, transkripcije in translacije; mutacije; zgradba človeškega genoma, prijekt človeški genom, genomika, proteomika, razumevanje vzrokov in posledic genskih bolezni/okvar na molekulski ravni, Vitamini: klasifikacija vitaminov; vodotopni vitamini (vitamini tiamin, riboflavin, nikotinska kislina, folna kislika, vitamin C, kobalamin struktura in biološka vloga), koencimi in prostetične skupine; lipidotopni vitamini (vitamini A, D, E, K struktura in biološka vloga). Aminokisline: struktura, lastnosti, nomenklatura; izoelektrična in izoionska točka; analitika aminokislin. Peptidi: biološko aktivni peptidi; biogeni amini; strukturne osnove delovanja peptidnih hormonov in biogenih aminov. Beljakovine: splošna zgradba in lastnosti; razdelitev po funkciji (encimi, transportne, skladiščne, kontraktilne, strukturne, obrambne in regulatorne beljakovine); razdelitev po strukturi (fibrilarne in globularne beljakovine). Struktura beljakovin: primarna struktura - sekvenca; sekundarna struktura (α−heliks, β-struktura); terciarna in kvartarna struktura; samosestavljanje beljakovin; konformacija in konformacijska sprememba. Fibrilarne beljakovine: α-keratin, kolagen in elastin - struktura in funkcija. Monomerna in oligomerna struktura beljakovin: mioglobin in hemoglobin. Kontraktilne beljakovine: mišične kontraktilne beljakovine (miozin, aktin, troponin in tropomiozin); krčenje progastih in gladkih mišic; nemišične kontraktilne beljakovine (kinezin in dinein). Membranske beljakovine: v

1. letnik

Stran 11 od 170

membrani eritrocita (glikoforin, spektrin, transportna beljakovina za anione); K,Na-ATPaza; G-proteini (struktura in vloga pri delovanju hormonov); insulinski receptor; rodopsin (vidni ciklus). Encimi: splošne značilnosti; encimska kinetika (Michaelis-Mentenova kinetika, večsubstratna kinetika, kooperativnost, inhibicija in aktivacija); mehanizmi encimskih reakcij; regulacija encimske aktivnosti (alosterična modulacija, kovalentna modifikacija (glikogen-fosforilaza), regulacija preko proteolitičnih encimov (tripsin)); klasifikacija in nomenklatura encimov. Druge beljakovine: apoproteini plazemskih lipoproteinov; imunoglobulini (struktura in molekulske osnove imunskega odgovora). Zaključek: funkcionalne povezave - od biomolekul do kompleksnih celičnih struktur.

15. Temeljna literatura

J. G. Morris: A Biologist's Physical Chemistry, Edward Arnold, 1974.

S. R. Logan: Physical Chemistry for the Biomedical Sciences, Taylor Francis 1998.

G. Meisenberg & W.H.Simmons: Principles of Medical Biochemistry. Mosby, Inc., St.Louis, Missouri, 1998.

D. L. Nelson and M. M. Cox: Lehninger Principles of Biochemistry. 4nd Edition. W. H. Freemen and Company New York, 2005.

R. Boyer: Temelji biokemije, Študentska založba, Ljubljana, 2005.

T. Makovec in sod.: Biokemija 1 – navodila za vaje, 2007. 16.1 Znanje in razumevanje

Študent spozna strukturo biološko pomembnih molekul ter s tem znanjem razume njihovo funkcijo. Na podlagi osnovnih biokemijskih zakonitosti se seznani z mehanizmi biokemičnih dogajanj, ki so pogoj za razumevanje življenskih procesov na molekulski ravni.

16.2 Uporaba Poznavanje molekul, ki so spremenjene pri različnih boleznih, in uporaba nekaterih zdravil.

16.3 Refleksija Razumevanje izkušenj v praksi na podlagi teoretičnih spoznanj o strukturi in funkciji biomolekul.



Laboratorijske tehnike v povezavi s kritičnim vrednotenjem dobljenih rezultatov – praktični pomen je pri vrednotenju laboratorijskih izvidov, pridobljenih za diagnostiko in zdravljenje.


Predavanja, laboratorijske vaje, računalniška simulacija laboratorijskih analiz, teoretični seminarji kot spremljajoči del predavanj, individualne naloge, vodeni individualni študij.

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih

Opravljene obveznosti: laboratorijske vaje, obvezni seminarji, pozitivna ocena kolokvijev, pisni in ustni izpit.

1. letnik

Stran 12 od 170

obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

a) Sprotno preverjanje znanja (s pozitivno oceno kolokvijev lahko študent pristopi k izpitu; z dovolj visoko oceno kolokvijev je študent oproščen pisnega dela izpita) b) ocenjevalna lestvica v skladu s statutom UL (od 6-10 pozitivno, od 1-5 negativno


Samoocenjevanje, anketitanje študentov


Prof. dr. Radovan Komel, prof. dr. Helena Lenasi, prof. dr. Matjaž Zorko

1. letnik

Stran 13 od 170

Biologija celice 1. Naslov enote / predmeta / modula

BIOLOGIJA CELICE


9


Skupaj150

P 75 V 60 S 15 Ostale oblike


Dentalna medicina

9. Študijska smer

10. Steber programa

Obvezni

11. Jezik

Slovenski


Študent pridobi temeljna znanja o zgradbi in funkciji celic kot gradnikov organizmov. Spozna procese celičnih delitev, diferenciacije in medcelične komunikacije, ter razume principe in vlogo celične smrti, kar so potrebna znanja za razumevanje celičnih osnov bolezenskih procesov. Spozna celične – kromosomske osnove prenosa dednih bolezni v klasični Mendelski genetiki.

14. Opis vsebine

Biološke membrane, principi membranskega transporta – sklopljenost različnih transportnih sistemov, medcelični stiki, celična polarnost in medcelične komunikacije ter prenos sporočil. Citoskelet in gibanje celic; mikrotubuli, aktinski in intermediarni filamenti. Nenormalna zgradba in delovanje citoskeleta kot temelj pojava določenih bolezni. Biosintetsko sekrecijska pot in endomebranski sistemi; endoplazemski retikulum, Golgijev aparat, vezikli in transport, lizosomi in razgradnja makromolekul, eksocitoza in eksocitotske poti. Endocitotska pot; endosomi in različne poti prenosa makromolekul v celico. Normalen in nenormalen potek ekso- in endocitoze. Organeli energijskih pretvorb; mitohondrij kot semiavtonomni organel. Jedro kot nosilec genoma, jedro v interfazi in jedrce, kromatin in nivoji kondenzacije kromatina, kromosomi in kromosomske ter genomske mutacije. Celične delitve; mitoza in mejoza ter genska rekombinacija. Celični ciklus; faze in kontrolne točke, mehanizmi regulacije. Celična smrt kot ravnotežje celičnim delitvam; nekroza in apoptoza. Celične osnove mendelske genetike in različne vrste dedovanj: avtosomno – dominantno in recesivno, spolno vezano na x (dominantno in recesivno) in na y vezano dedovanje. Mitohondrijsko in poligeno ter multifaktorsko dedovanje. Genski polimorfizem in temelji imunogenetike. Primordialne klične celice, spermatogeneza in oogeneza. Celične in molekularne osnove oploditve, določitev spola. Zgodnje faze

1. letnik

Stran 14 od 170

embrionalnega razvoja; brazdanje in gastrulacija. Genske osnove vzpostavitve telesnih osi.


Alberts, B., D. Bray, A. Johnson, J. Lewis, M. Raff, K. Roberts, P. Walter: Essential Cell Biology: Garland Publ., Inc., New York/London, 2003 Veranič, P., R. Romih, M. Pšeničnik: Praktični pouk celične biologije, 1. izdaja, Tehniška založba Slovenije, 2003 Manson A, Jones E, Morris A: Cell Biology and Genetics. Morsby, 2006 Horwitz M: Basical Concepts in Medical Genetics, Mc Graw Hill, 2000 19.1 Znanje in razumevanje

Poznavanje zgradbe celice in razumevanje povezanosti zgradbe s funkcijo. Razumevanje zgradbe in vloge celičnih organelov in njihove vloge v komunikaciji znotraj celice ter med celico in njenim okoljem; poznavanje metod celične biologije.

19.2 Uporaba Znanje je temeljni pogoj za razumevanje zgradbe in funkcije tkiv in organov kakor tudi za poznavanje biokemičnih procesov v celici. Predstavlja torej temelj za nadgradnjo pri mnogih predkliničnih in kliničnih predmetih.

19.3 Refleksija Teoretične osnove se komplementarno dopolnjujejo s praktičnimi izkušnjami iz vaj in samostojnim delom v obliki problemsko zastavljenih seminarskih nalog.



Integracija pridobljenih znanj s predmeti, ki se povezujejo s celično biologijo.


Predavanja, laboratorijske vaje in seminarji.


Vpis v letnik.


Kolokvij iz opravljenih vaj in izpit pri predmetu. Uspeh pri kolokviju in izpitu se oceni od 1 do 10 pozitivne ocene so 10 odlično, 9 in 8 prav dobro, 7 dobro, 6 zadostno. Negativne ocene za neuspešno opravljen izpit so od 1 do 5.


Kakovost vaj in predavanj kritično ovrednotijo letno po opravljenem pouku učitelji in sodelavci, pri tem upoštevajo tudi oceno analize študentske ankete po zaključku pouka.


Prof.dr. Kristijan Jezernik in prof.dr. Maksimiljan Sterle

1. letnik

Stran 15 od 170

Nujna medicinska pomoč 1. Naslov enote / predmeta / modula

Nujna medicinska pomoč


3

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 ur

P 15 V 30 S 15 Ostale oblike I:

5. Stopnja dodipl. 6. Letnik 1 7. Semester Prvi in drugi semester 8. Študijski program

Dentalna medicina

9. Študijska smer

10. Steber programa

Obvezni / izbirni

11. Jezik

slovenski

12. Posebnosti Vaje na simulatorju, delo v skupinah, intenzivni celodnevni program


Študentje se učijo temeljnih postopkov oživljanja in prvo pomoč pri vseh stanjih, ki ogrožajo življenje ali poslabšujejo zdravje. Študentje spoznajo pripomočke za prvo pomoč.

14. Opis vsebine

-prva pomoč (pravni in etični vidiki, mehanizmi poškodovanja), nezavest, pristop k poškodovancu ali nenadno obolelemu, vzpostavitev dihanja, vzpostavitev krvnega obtoka ( uporaba AED), videposnetki SNMP, zaporedje postopkov, krvavitev, načini reševanja, načini transporta, osnove imobilizacije, prva pomoč pri akutnih zastrupitvah


Http//:www.mf.uni-lj.si/anesteziologija Ahčan U., Prva pomoč, priročnik s praktičnimi primeri. RKS, 2006 16.1 Znanje in razumevanje

Razumevanje osnovnih pojmov in postopkov, ki so potrebni za uspešno izvajanje temeljnih postopkov oživljanja.Poznavanje postopkov za prvo pomoč, poznavanje pripomočkov za prvo pomoč.


16.2 Uporaba -izvajanje temeljnih postopkov oživljanja do prihoda poklicnih reševalcev

- praktično znanje nudenja prve pomoči na terenu in v bolnišnici

- praktična uporaba pripomočkov, naprav in nekaterih zdravil, potrebnih za uspešno pomoč ponesrečencem in bolnikom v različnih situacijah

1. letnik

Stran 16 od 170

16.3 Refleksija - ovrednotenje skladnosti med

teoretičnimi načeli in praktičnim ravnanjem


- identifikacija in reševanje problemov, delo v timu, aktivno vključevanje pri drugih nujnih stanjih


Predavanja, delavnice, seminarsko delo, skupinske vaje na simulatorju in drugih učnih pripomočkih


/


Pisni test 70 vprašanj ovrednoten z oceno od 5 do 10


- analiza uspešnosti prehoda posameznih praktičnih postaj in odgovorov na pisna vprašanja

- sprotno preverjanje znanja med vajami na simulatorju in drugih učnih pripomočkih


Doc. dr. Uroš G. Ahčan, dr. med., prof. dr. Aleksander Manohin, dr. med., prof. dr. Vladimir Smrkolj, dr. med.

1. letnik

Stran 17 od 170

Sporazumevanje


Sporazumevanje


4

4. Kontaktne ure

Skupaj 54

P 8 S 6 V 40 Ostale oblike Tutorska pomoč

5. Stopnja 2 6. Letnik 1 7. Semester zimski

1.



Ni smeri

10. Steber programa

Obvezni 11. Jezik

slovenski

12. Posebnosti Integriran pouk, terensko delo, individualen pristop 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

• Naučiti študenta osnov medicinske psihologije • Naučiti študenta osnovnih pravil sporazumevanje z zdravim

človekom in bolnikom • Navaditi študenta komuniciranja v skupini • Razumeti pomen medsebojnih odnosov med bolnikom in

zdravnikom

14. Opis vsebine

Predmet sestavljajo predavanja o teoretičnih osnovah sporazumevanj, vaje na fakulteti, kjer bodo študentje pridobili osnovne praktične napotke za terensko delo in med seboj vadili sporazumevanje z igranjem vlog ter praktičnega dela na terenu, ki bo potekalo v zdravstvenih in socialno-varstvenih ustanovah ( npr. domovi upokojencev, zavod za rehabilitacijo invalidov). Med in po opravljenem praktičnem delu bodo študentje svoje izkušnje delili z ostalimi študenti in mentorji na seminarjih oz. individualnih konzultacijah. Na predavanjih bodo obravnavana naslednja področja sporazumevanja: • intervju z bolnikom • kako čim bolje komunicirati? • vodenje pogovora, odprto/zaprta vprašanja • nebesedna komunikacija • sporazumevanje in odnos med bolnikom in zdravnikom • sporazumevanje z otrokom in mladostnikom • sporazumevanje v timu • sporazumevanje s svojci, komunikacija med timom in svojci • odnos med zdravnikom, bolnikom in svojci • igre vlog s snemanjem in analizo posnetkov V malih skupinah bodo študentje vadili sporazumevanje med seboj na osnovi pripravljenih primerov. Študent bo nastopal tako v vlogi bolnika, zdravnika in opazovalca. Po igranju vlog bo

1. letnik

Stran 18 od 170

sledila diskusija z analizo sporazumevanja. Terensko delo bodo študentje opravljali v dvojicah, tako da bo eden od študnetov vodil pogovor z bolnikom ali oskrbovancem doma upokojencev, drugi pa bo njuno sporazumevanje opazoval. Predvideno je, da bodo študentje po prvem delu terenskih vaj po refleksiji, ki jo bodo dobili od mentorjev, ponovno odšli na teren in vajo ponovili.


1. Vodopivec Jamšek V. Posvet. V: Švab I, Rotar Pavlič D. ur. Družinska medicina. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine, Slovenskega zdravniškega društva, 2002: 610-18.

2. Selič P. Psihologija našega časa. Založba Sophia; 3. Grad Tekavčič O. (ur.) Pomoč človeku v stiski, Ljubljana, 19944. Grad Tekavčič O. (ur.) Pogovori z ljudmi v stiski, Ljubljana

ZRC SAZU, 2004. 5. Ule M. Spregledana razmerja., Ljubljana, 2001 6. Ule M. Psihologija komuniciranja, FDV 2005 7. Rakovec Felser Z. Zdravstvena psihologija, VZŠ, Maribor 20028. Payne S, Walker J. Psihologija v zdravstveni negi. Ljubljana:

Educy, 2002.

19.1 Znanje in razumevanje

Poznavanje teoretičnih osnov sporazumevanja (besedno in nebesedno sporazumevanje, stopnje posveta z bolnikom, odnos med bolnikom in zdravnikom, razlikovanje med odprtimi in zaprtimi vprašanji)

19.2 Uporaba Študent mora biti sposoben pridobljeno teoretično znanje o sporazumevanju prenesti v prakso.

19.3 Refleksija Študent mora znati oceniti lastno sporazumevanje in sporazumevanje kolegov, prepoznati težave v sporazumevanju in ključne momente od katerih je odvisnen uspeh sporazumevanja.



Študent se bo naučil, kako pristopiti k človeku (bolnemu ali zdravemu), ter kako začeti in voditi pogovor. Pridobljeno znanje in veščine mu bodo koristile pri vsem nadaljnem delu z bolniki.


predavanja, plenarni seminarji, vaje, delo v malih skupinah, terensko delo, individualno delo s študenti, seminarska naloga («protokol«) Predavanja, terensko delo, seminarska naloga

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih

Predmet je obvezen za vse študente medicine in stomatologije v prvem letniku.

1. letnik

Stran 19 od 170

obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Pogoj za frekvenco je prisotnost na vsaj 80% predavanj ter vseh seminarjih in vajah ter oddan »protokol«. Vsak študent mora ob koncu pripraviti »Protokol« v obliki pisnega izdelek, kjer je opisan bolnik, okoliščine njegove bolezni in študentova ocena njegovega stanja in potreb. Pozitivno ocenjen izdelek velja kot opravljen kolokvija, kar se oceni z opravil.


Samocenjevanje s predpisanimi institucionalnimi shemami ter interna evaluacija kakovosti pouka z posebej pripravljenim vprašalnikom , ki ga bodo študentje dobili pred začetkom pouka in ob koncu pouka z namenom ugotavljanja kakovosti našega dela in izpolnjenimi pričakovanji študentov.


Prof. dr. Onja Tekavčič Grad Prof. dr. Igor Švab

1. letnik

Stran 20 od 170

Uvod v medicino 1. Naslov enote / predmeta / modula

UVOD V MEDICINO


5

4. Kontaktne ure

Skupaj 102


5. Stopnja 2 6. Letnik 1 7. Semester 1. – 3 KT in 2.-2KT 8. Študijski program

Dentalna medicina

9. Študijska smer

Ni smeri

10. Steber programa

Obvezni

11. Jezik

Slovenski

12. Posebnosti Predmet je sestavljen iz štirih modulov: Modul 1: Deontologija s filozofijo Modul 2: Uvod v javno zdravje Modul 3: Zgodovina medicine Modul 4: Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja


Študent osvoji osnovne etične principe v medicini vključno z modernimi deontološkimi smernicami, spozna pomen zdravja za družbo in osnovne javnozdravstvene koncepte in pristope, razume razvoj medicine in spreminjanje pogledov na zdravje in bolezen skozi čas ter univerzalnost, internacionalnost in interdisciplinarnost medicine in obvlada osnove informacijskih sistemov in informacijskih orodij v zdravstvu.

14. Opis vsebine

Modul 1: Sklop I predstavlja predavanja o nacionalnih in mednarodnih deklaracijah, konvencijah, zakonih in kodeksih, s katerimi bo študent dobil vpogled v zdravnikovo moralno, materialno in kazensko odgovornost. Sklop II predstavlja 15 seminarjev, ki jih bodo študentje opravili v skupinah in z njimi poglobljeno proučili izbrana poglavja iz medicinske deontologije in se spoznali z nekaterimi etičnimi dilemami, s katerimi se srečuje zdravnik v svoji praksi. Modul 2: Medicina, javno zdravje in javnozdravstvena medicina. Zdravje in bolezen. Determinante zdravja. Opredelitev determinante zdravja in dejavnika tveganja. Pregled determinant zdravlja. Zdravstveno varstvo. Metode proučevanja zdravja prebivalstva. Obvladovanje zdravstvenih problemov. Javnozdravstveni pristopi in ukrepi. Veliki javnozdravstveni problemi. Modul 3: Razvoj medicinske znanosti in prakse skozi zgodovino - od pramedicina do sodobne medicine. Dosežki slovenskih zdravnikov na tujem in nekaterih tujih zdravnikov pri nas ter razvoj organiziranih zdravniških združb, zdravstvenega šolstva in bolnišnic pri Slovencih. Spodbujanje študentskega razmišljanja in motiviranje študentov s seminarji in ekskurzijami. Modul 4: Podatkovne zbirke. Elektronski medicinski zapisi. Informacijski sistemi v zdravstvu. Signali v medicini. Slike v medicini. Telemedicina in telematika. Sistemi za podporo pri medicinskem odločanju. Varnost informacij in kriptografija. Nomenklature in klasifikacije v medicini. Računalniška omrežja

1. letnik

Stran 21 od 170

in Internet kot infrastruktura znanstvenega informiranja. 15. Temeljna literatura

Modul 1: Balažic J: Medicinska deontologija s filozofijo, priročnik predavanj, Ljubljana, Katedra za sodno medicino in deontologijo, 2006. Milčinski J: Medicinska etika in deontologija, UNIVERZUM, Ljubljana, 1982. Dolenc A: Medicinska etika in deontologija, Založba tangram, Ljubljana, 1993. Dolenc A: Medicinska etika in deontologija II, Založba Mihelač, Ljubljana, 1997. Modul 2: Zaletel-Kragelj L, Eržen I, Premik M. Uvod v javno zdravje. Ljubljana: Medicinska fakulteta UL, 2007. p.p. 1-58, 232-270 in uvodni deli k ostalim poglavjem Modul 3: Borisov P.: Zgodovina medicine. Ljubljana: CZ, 1985. Glesinger L.: Povijest medicine. Zagreb: Školska knjiga, 1978. Modul 4: van Bemmel JH, Musen MA, editors. Handbook of medical informatics. Heidelberg: Springer-Verlag; 1997. Hersh WR. Information retrieval : a health and biomedical perspective. 2nd ed. New York : Springer : Netlibrary, 2003 Spletni viri 19.1 Znanje in razumevanje

Razumevanje etičnih in deontoloških pojmov, kodeksnih določil ter pravnih predpisov na področju zdravstva, ki so potrebni za razumevanje zdravnikove odgovornosti. Razumevanje glavnih javnozdravstvenih konceptov, pomena obvladovanja zdravstvenih problemov in razlike med pristopom k posamezniku z visokim tveganjem in populacijskim pristopom. Poznavanje zapletenega razvoja stroke in njenih stranpoti študentu pomaga razumeti kompleksnost medicine. Razumevanje vloge informatike pri študiju, strokovnem in raziskovalnem delu, postopkov podatkovnega modeliranja in uporabe podatkovnih zbirk.


19.2 Uporaba Iskanje povezav z zdravnikovo prakso, njegovim obnašanjem do bolnika in do družbe, povezovanje z drugimi predmeti, razvijanje kritičnosti in lastnih pogledov na stroko, iskanje informacij v zbirkah, modeliranje in urejanje podatkov ter spremenjen odnos do varnosti podatkov.

1. letnik

Stran 22 od 170

19.3 Refleksija Lastno razmevanje teorije in izkušenj v praksi, kritično vrednotenje teoretičnih načel in praktičnega ravnanja. Študent zna pridobljeno znanje ob novih situacijah ustrezno integrirati.


Identifikacija, kritična analiza ter sinteza etičnih in deontoloških ter pravnih spoznanj in reševanje problemov pri zdravnikovem delu v praksi. Celostno gledanje na varovanje zdravja prebivalstva tako ob pristop k posameznikom kot ob populacijskem pristopu. S poznavanjem zgodovine medicine in medicinske humanistike nasploh lahko študent povezuje tehnicistično medicino z njenim humanističnim poslanstvom. Sposobnost rabe podatkovnih zbirk za iskanje študijske in druge strokovne literature ter za osnovne načine procesiranja podatkov v medicini kakor tudi posobnost rabe osnovnih načinov varovanja podatkov.


Predavanja, vaje, seminarji. individualne konzultacije in strokovne ekskurzije


Vpis v 1. letnik.


Pogoj za uspešno opravljen predmet je uspešno opravljen kolokvij iz vseh modulov, ki se oceni samostojno. Ocene so od 1 do 10; pozitivne ocene: 10 odlično, 9 in 8 prav dobro, 7 dobro, 6 zadostno; negativne ocene: od 1 do 5. Ocena predmeta je zaokrožena srednja vrednost ocen posameznih kolokvijev.


Samoocenjevanje, povezano s predpisanimi institucionalnimi ocenjevalnimi shemami.


prof. dr. Jože Balažic, doc. dr. Lijana Zaletel-Kragelj, doc. dr. Zvonka Zupanič Slavec, doc. dr. Jure Dimec

Stran 23 od 170

2. letnik

Anatomija 2 24

Biokemija 2 27

Fiziologija 30

Fiziologija živčevja 32

Histologija in embriologija 34

Oralna biologija 37

Temelji biostatistike 41

Zdravje in okolje 44

2. letnik

Stran 24 od 170

Anatomija 2 1. Naslov enote / predmeta / modula Anatomija 2 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5

4. Kontaktne ure

Skupaj 105


5. Stopnja Druga 6. Letnik Drugi 7. Semester Tretji 8. Študijski program


Ni smeri

10. Steber programa



Izrazoslovje je pri predmetu, skladno z mednarodnimi konvencijami latinsko. Poleg tega se bo od študenta zahtevalo znanje slovenskih udomačenih izrazov, razen kjer to ni možno ali pa jih ni. Anatomija bo obravnavana s funkcionalnega vidika, s posebnim poudarkom na klinični anatomiji pri odraslem. Na klinično pomembnih področjih bo obravnavana tudi anatomija otroka in mladostnika. Študent mora najti in prepoznati strukture na glavi in vratu, ki so nujne za razumevanje kliničnega dela študija, postavitev diagnoze in osnov zdravljenja. Poleg tega mora razumeti zgradbo votlin v glavi, posebej tistih, ki se navezujejo na v prvem letniku obdelano tematiko prebavnega in dihalnega sistema. Na področju centralnega živčnega sistema mora spoznati osnovne pojme zgradbe CŽS, možganskih ovojnic, žilja in čutil. Razumeti in razložiti mora periferno oživčenje telesa.

14. Opis vsebine

Glava in vrat: Skelet glave. Topografska delitev glave in vratu. Trigonum colli laterale. Trigonum submandibulare in ustno dno. Trigonum caroticum. Retromandibularna kotanja. Infratemporalna kotanja. Nosna votlina. Ustna votlina. Žrelo. Grlo. Žilje in bezgavke glave in vratu. Centralni živčni sistem: Možgansko deblo in možganski živci. Vegetativno živčevje in parasimpatični gangliji v glavi. Principi organizacije CŽS. Hrbtenjača in spinalni živec. Simpatični živčni sistem. Veliki možgani. Mali možgani. Proge splošne somatske senzibilitete. Motorične proge možganskega debla. Bazalni gangliji. Likvorski sistem. Meninge in žile v lobanjski votlini in hrbteničnem kanalu. Slušni organ. Organ vida. Izbirni pouk: Izbrana poglavja radiološke anatomije Izbrana poglavja nevroanatomije Prerezi prsnega koša in trebuha


Kobe in sodelavci: Anatomija I, III, IV, skripta za študente

2. letnik

Stran 25 od 170

medicine, Medicinska fakulteta, Ljubljana, 1988, vse izdaje in ponatisi. Širca A: Anatomija II, skripta za študente medicine, Medicinska fakulteta, Ljubljana, 1995. Moore KL: Clinically Oriented Anatomy. Williams and Wilkins, Baltimore, 1992. Snell RS: Clinical Anatomy for Medical Students. Little, Brown and Company, Boston, 1995. Heimer L: The Human Brain and Spinal Cord, Springer-Verlag, New York.

Atlasi – katerikoli od navedenih Netter FH: Atlas anatomije človeka. Prva slovenska izdaja. Data status 2005 Mc Minn: Barvni atlas anatomije človeka. Prva slovenska izdaja, EWO 1995 Bertolini-Leutert: Anatomski atlas I-III, Slovenska izdaja. DZS Ljubljana 1994. Feneis H: Pocket Atlas of Human Anatomy Leonhardt H: Color Atlas and Textbook of Human Anatomy 19.1 Znanje in razumevanje

Študent pozna funkcionalno makroskopsko anatomijo ter z njo povezano izrazoslovje. Razume pojme, strukture in njihove medsebojne odnose, potrebne za razumevanje kliničnih stanj.

19.2 Uporaba Zna uporabiti osvojeno znanje pri teoretičnih in kliničnih predmetih, ki so vezani na predznanje anatomije ter ga povezati s prakso




Zna povezovati in uporabljati domačo in tujo literaturo in druge vire, zbirati in interpretirati podatke. Zna poročati (ustno in pisno), identificirati, analizirati in reševati probleme, povezane z anatomijo.


Predavanja, demonstracijske in sekcijske vaje, seminarji Izbirni, klinično orientiran pouk


Vpis v 2. letnik

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica Pisni kolokviji, praktični izpit


2. letnik

Stran 26 od 170




Prof.dr. Dean Ravnik, dr.med.

2. letnik

Stran 27 od 170

Biokemija 2


BIOKEMIJA 2


9

4. Kontaktne ure

Skupaj 135

Predavanja 60

Vaj 50

Seminarjev 20

Ostale oblike 5

5. Stopnja 1 6. Letnik 2. 7. Semester 3. 8. Študijski program

Dentalna medicina 9. Študijska

smer Ni smeri

10. Steber programa Obvezni

11. Jezik

Slovenski

12. Posebnosti Laboratorijske vaje, posebne oblike pouka – vodena razprava 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Študenti spoznajo osnove delovanja življenskih procesov in njihovega uravnavanja na molekulski ravni. Cilj predmeta je študentu posredovati znanje iz osnovnih biokemičnih procesov, ki omogočajo živim organizmom normalno delovanje, vzdrževanje optimalnih koncentracij sestavin celice in telesnih tekočin ter procesov, ki so vključeni v rast in razmnoževanje.

14. Opis vsebine

Splošni uvod: Splošni pomen biokemije za razlago in zdravljenje bolezni. Splošno o intermediarnem metabolizmu. Splošno o regulaciji metaboličnih poti. Oksidativni procesi v celici v povezavi s pridobivanjem energije. Ogljikovi hidrati: Prebava ogljikovih hidratov. Razgradnja in biosinteza ogljikovih hidratov. Uravnavanje metabolizma ogljikovih hidratov. Bolezni povezane z okvarjenimi mehanizmi metabolizma ogljikovih hidratov. Lipidi: Prebava lipidov. Celična razgradnja in biosinteza enostavnih in sestavljenih lipidov. Metabolizem holesterola in žolčnih kislin. Metabolizem lipoproteinov. Metabolizem eikozanoidov. Uravnavanje metabolizma lipidov. Bolezni povezane z metaboličnimi defekti metabolizma lipidov. Aminokisline: Prebava proteinov. Znotrajcelična razgradnja proteinov. Razgradnja aminokislin. Biosinteza neesencialnih aminokislin. Uravnavanje hitrosti metabolizma aminokislin. Bolezni povezane z metaboličnimi defekti metabolizma aminokislin. Aminokisline kot izhodne snovi v biosintezah. Biosinteza in razgradnja nukleotidov. Uravnavanje metabolizma nukleotidov. Bolezni povezane z metabolizmom nukleotidov. Nukleinske kisline: Struktura in lastnosti DNA. Podvojevanje in popravljanje DNA. Biosinteza RNA. Ko- in posttranskripcijske modifikacije. Uravnavanje biosinteze RNA. Razgradnja nukleinskih kislin. Genetski kod. Genetske bolezni. Proteini: Biosinteza proteinov. Posttranslacijske modifikacije. Uravnavanje

2. letnik

Stran 28 od 170

hitrosti biosinteze proteinov. Biosinteza nekaterih izbranih proteinov. Osnove genskega inženirstva: Tehnologija rekombinantne DNA. Uporaba tehnologije rekombinantne DNA v stomatologiji. Hormoni: Biosinteza hormonov. Sproščanje hormonov. Razgradnja hormonov. Mehanizmi delovanja hormonov. Celično signaliziranje. Vloga hormonov v uravnavanju metaboličnih procesov. Vloga hormonov pri homeostazi. Biokemija ustne votline: Sestava, lastnosti in vloga sline. Sestava trdih zobnih tkiv. Proces biomineralizacije. Molekularna biologija trdih zobnih tkiv. Nastanek in pomen pelikla. Metabolične aktivnosti ustnih bakterij. Biokemični aspekti kariesa. Obramba pred kariesom. Sestava in lastnosti obzobnih tkiv. Biokemijski procesi v obzobnih tkivih.


Smith C., Marks A.D. and Liberman M.: Marks’ Basic Medical Biochemistry, A Clinical Approach. 2nd ed., Williams and Wilkins, 2005. Devlin T.M.: Textbook of Biochemistry with Clinical Correlations, 6th ed., Willey-Liss, Inc., 2006. Črešnar B., Plemenitaš A., Žakelj-Mavrič M.: Biokemija ustne votline. Scripta, 2002. Breskvar K., Črešnar B., Dolžan V., Plemenitaš A., Rozman D., Žakelj-Mavrič M.: Biokemija II, navodila za vaje. Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, 2002. 19.1 Znanje in razumevanje

Razumevanje pojmov, zakonitosti in struktur. Razumevanje biokemijskih procesov in osnovnih mehanizmov po katerih procesi delujejo.

19.2 Uporaba Poznavanje mehanizmov nastanka bolezni ter uporaba v diagnostiki in terapiji .

19.3 Refleksija Odražanje razumevanja teoretičnih spoznanj pri izkušnjah v praksi. Kritično vrednotenje skladnosti med teoretičnimi načeli in praktično uporabo znanja.



Identifikacija in kritična analiza procesov v organizmu. Osvajanje laboratorijskih znanj potrebnih za uporabo v diagnostiki.


Predavanja, laboratorijske vaje, teoretični seminarji, vodena diskusija, vodeni individualni študij.


Opravljeni izpiti iz 1. letnika: Biokemija I, Biofizika in Biologija celice. Opravljene obveznosti za pristop h končnemu izpitu: laboratorijske vaje, teoretični seminarji, opravljeno sprotno preverjanje znanja pri vajah in seminarjih.

19. Metode ocenjevanja in a) sprotno preverjanje znanja

2. letnik

Stran 29 od 170

ocenjevalna lestvica pisni in ustni izpit b) ocenjevalna lestvica v skladu s statutom UL (od 6-10 pozitivno oz 1-5- negativno)


Samoocenjevanje, anketiranje študentov


prof.dr.Marija Žakelj-Mavrič, prof.dr.Katja Breskvar,

2. letnik

Stran 30 od 170

Fiziologija

1. Naslov enote / predmeta / modula Fiziologija 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

12 (3+9)

4. Kontaktne ure

Skupaj 170


5. Stopnja 1. 6. Letnik 2. 7. Semester 3. in 4. 8. Študijski program Dentalna medicina 9. Študijska smer Ni smeri 10. Steber programa Obvezni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Pouk fiziologije temelji na uporabi pridobljenih spoznanj iz biofizike, biokemije, biologije in normalne morfologije. Cilj predmeta je, da študent predhodna znanja vključi v razumevanje fizioloških procesov, da se spozna s funkcijo normalnega organizma in usvoji temeljne koncepte v fiziologiji. Študent spozna principe merjenja fizioloških pojavov, se nauči opravljati meritve nekaterih fizioloških parametrov ter se navaja v skladu s koncepti interpretirati rezultate meritev. Razvija se sposobnost samostojnega reševanja problemov in kritičnosti misli ter spodbuja navado samoizobraževanja.

14. Opis vsebine

FIZIOLOŠKI PRINCIPI: Fiziologija kot znanost, homeostaza. Transportni pojavi v fiziologiji, po telesu in preko celične membrane. Sistemska analiza in uravnavanje v bioloških sistemih. Membranski potencial. Električno komuniciranje (lokalizirani in potujoči potenciali). Skeletna mišica. Gladka mišica. KRVNI OBTOK – SRCE: Splošni opis, porazdelitve, srčni ciklus. Električna aktivnost srca. Srčna mišica celica, energetika srca. Nadzor delovanja srca. Hemodinamika. Arterije in vene. Mikrocirkulacija (izmenjava, nadzor). Nadzor srčnega pretoka in uravnavanje arterijskega tlaka. DIHANJE: Povezanost strukture in funkcije. Ventilacija. Mehanika dihanja. Difuzija v pljučih. Pljučni krvni obtok. Transport plinov s krvjo. Sklopitve ventilacije, difuzije, perfuzije. Uravnavanje dihanja. LEDVICE in PROMET ELEKTROLITOV V TELESU: Povezanost strukture in funkcije. Glomerulna filtracija in ledvični krvni obtok. Testi za funkcijo ledvic, klirens (izčistek). Transtubulni transport snovi. Protitočnik. Promet vode v telesu, uravnavanje osmolalnosti. Promet natrija in vode v telesu. Promet kalija v telesu. Acidobazna fiziologija - pufri in Davenportov diagram. Acidobazna fiziologija - ledvice in uravnavanje pH v telesu. PREBAVA: zgradba stene prebavil in njen vpliv na funkcijo, nadzor delovanja prebavil preko živčevja in kemičnih prenašalcev, značilnosti gibanja prebavnega trakta, izločanje sline, izločanje v želodcu, eksokrini pankreas, izločanje in pomen žolča, vsrkavanje hranil v prebavilih ENDOKRINOLOGIJA: principi delovanja endokrinega sistema, nadzor izločanja hormonov, načini učinkovanja posameznih skupin hormonov, povezava živčnega in endokrinega sistema, hormoni adeno in nevrohipofize, ščitnice, nadledvične žleze, homeostaza kalcija in fosfata, spolni hormoni, nosečnost in porod PRESNOVA: pretvorbe snovi in energije v telesu, presnova v različnih fizioloških stanjih organizma, uravnavanje koncentracije glukoze v krvi, bazalna presnova, uravnavanje telesne temperature ORALNA FIZIOLOGIJA: žvečenje, požiranje, govor, okušanje, voh, izločanje sline, zobni organ

15. Temeljna literatura Berne RM in Levy MN: The Principles of Physiology, The CV Mosby

2. letnik

Stran 31 od 170

Comp., St.Louis-Toronto-London, novejše izdaje. 19.1 Znanje in razumevanje

Študent pregledno pozna funkcije normalnega organizma in se usposobi za nadaljnje uspešno spremljanje študija, zlasti patološke fiziologije

19.2 Uporaba Usvoji temeljne koncepte v fiziologiji in spozna principe merjenja fizioloških pojavov

19.3 Refleksija Študenta se navaja, da interpretira rezultate meritev na človeku v skladu z osnovnimi naravoslovnimi koncepti



Študent se nauči neinvazivno meriti nekatere funkcije organizma, ki sodijo med osnovna diagnostična znanja.

Razvija se sposobnost uporabe že pridobljenih znanj, samostojnega reševanja problemov in kritičnosti misli ter spodbuja navado samoizobraževanja


Predavanja, vaje, seminarji


Opravljeni izpiti iz prvega letnika Opravljene obveznosti za pristop h končnemu izpitu: vaje


(a) ustni / pisni izpit, kolokviji, neobvezno seminarske naloge (b) od 6 do 10 pozitivno ob upoštevanju Statuta UL in fakultetnih pravilnikov


samoocenjevanje

21. Sestavljalec učnega načrta Prof. dr. Vito Starc, Prof. dr. Martin Štrucl, Doc. dr. Žarko Finderle

2. letnik

Stran 32 od 170

Fiziologija živčevja

1. Naslov enote / predmeta / modula Fiziologija živčevja 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

3

4. Kontaktne ure

Skupaj 45


5. Stopnja 2 6. Letnik 2 7. Semester 3. 8. Študijski program Dentalna medicina 9. Študijska smer Ni smeri 10. Steber programa Obvezni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti praktikum, ki je usmerjen v neinvazivne meritve funkcij na človeku in

integracija funkcij organov na nivoju organizma 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Študent se spozna s funkcijo normalnega organizma. Usvoji temeljne koncepte v fiziologiji in spozna principe merjenja fizioloških pojavov ter se navaja v skladu s koncepti interpretirati rezultate meritev. Pouk fiziologije temelji na uporabi pridobljenih spoznanj iz biofizike, biokemije, biologije in normalne morfologije. Razvija se sposobnost samostojnega reševanja problemov in kritičnosti misli ter spodbuja navado samoizobraževanja

14. Opis vsebine

FIZIOLOGIJA ŽIVČEVJA: splošne lastnosti in funkcije živčevja, organizacija živčnega sistema, homeostaza živčne funkcije, sinaptični prenos, splošne lastnosti senzoričnih sistemov, somatosenzorični sistem, fiziologija bolečine, optika vida, fotorecepcija, nevrofiziologija vida, psihofizika vida, prevajanje zvoka v notranje uho in transdukcija, psihofizika sluha, vestibularni aparat, voh in okus, splošna shema motoričnega sistema, motorična vloga hrbtenjače, motorična vloga možganskega debla, kortikalni nadzor gibanja, motorične funkcije malih možganov in bazalnih ganglijev, nadzor očesnih gibov, vloga vegetativnega živčevja, integrativne funkcije možganskega debla, živčni nadzor nagonskega obnašanja, princip zgradbe in funkcije možganske skorje, fiziologija čustvovanja, nadzor govora, specializacija možganskih hemisfer, fiziološke osnove učenja in pomnenja


Berne RM in Levy MN: The Principles of Physiology, 2nd ed., The CV Mosby Comp., St.Louis-Toronto-London, novejše izdaje. 19.1 Znanje in razumevanje

Študent pregledno pozna funkcije normalnega organizma in se usposobi za nadaljnje uspešno spremljanje študija, zlasti patološke fiziologije

19.2 Uporaba Usvoji temeljne koncepte v fiziologiji in spozna principe merjenja fizioloških pojavov

19.3 Refleksija Študenta se navaja, da interpretira rezultate meritev na človeku v skladu z osnovnimi naravoslovnimi koncepti



Študent se nauči neinvazivno meriti nekatere funkcije organizma, ki sodijo med osnovna diagnostična znanja.

Razvija se sposobnost samostojnega reševanja problemov in kritičnosti misli ter spodbuja navado samoizobraževanja


Predavanja, vaje, seminarji

2. letnik

Stran 33 od 170


Opravljeni izpiti iz prvega letnika Opravljene obveznosti za pristop h končnemu izpitu: vaje


(a) ustni / pisni izpit, kolokviji, neobvezno seminarske naloge (b) od 6 do 10 pozitivno ob upoštevanju Statuta UL in fakultetnih pravilnikov


samoocenjevanje

21. Sestavljalec učnega načrta Prof. dr. Vito Starc, Prof. dr. Martin Štrucl, Doc. dr. Žarko Finderle

2. letnik

Stran 34 od 170

Histologija in embriologija 1. Naslov enote / predmeta / modula Histologija in embriologija. 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

8 (4 +4)

4. Kontaktne ure

Skupaj 141

P 36 V 60 S 30 Ostale oblike Izbirni pouk 15

5. Stopnja 2 2. Letnik 2 7. Semester 3., 4. 8. Študijski program

dentalna medicina 9. Študijska smer

10. Steber programa



Študentje spoznajo bazične (predklinične) in klinične značilnosti histologije in embriologije. Histologija in embriologija bo obravnavana s funkcionalnega vidika, s posebnim poudarkom na normalni histologiji, normalnem razvoju in nepravilnostih v razvoju.

Pri seminarskem pouku in izbirnem predmetu poglobijo posamezna pomembna področja funkcijske histologije, razvoja človeka in teratologije. Pri vajah se spoznajo z mikroskopiranjem, histološko zgradbo tkiv in organov ter histološkimi posebnostmi zgodnjih faz razvoja zarodka. Izrazoslovje je pri predmetu, skladno z mednarodnimi konvencijami latinsko. Poleg tega se bo od študenta zahtevalo znanje slovenskih udomačenih izrazov, razen kjer to ni možno ali pa jih ni.

14. Opis vsebine

Vsebina se umešča v predklinični sklop 2. letnika. Veziva. Celice v vezivu. Medceličnina in vlakna. Mezenhim, zdrizovina, rahlo in čvrsto vezivo. Hrustančevina. Maščobno tkivo. Belo in rjavo maščevje. Kostnina. Tipi osifikacije. Mišičnina. Histofiziologija krčenja mišičnine. Periferno in centralno živčevje. Nevroni, nevrolgija. Periferni živec, gangliji. Hrbtni mozeg. Mali možgani. Možgansko deblo. Veliki možgani. Sinapse. Živčni končiči. Vrhnjice. Razdelitev epitelijev. Žlezni epitelij. Koža. Zgradba in funkcijska histologija. Lasje, nohti, kožne žleze. Mlečna žleza. Endokrine žleze in funkcijska histologija posameznih žlez. Ščitnica. Obščitnice. Nadledvični žlezi. Hipofiza. Češarika. Difuzni endokrini sistem. Paragangliji. Kri in funkcijska histologija krvnih celic. Hemopoeza in obdobja hemopoeze. Limfatični sistem. Bezgavke. Vranica. Priželjc. Tonzile. Obtočila. Arterije. Vene. Mezgovnice. Srce. Prebavila. Prebavna cev. Jetra. Pankreas. Dihala. Dihalna pot. Pljuča. Mokrila. Ledvica. Sečna izvodila. Moška spolovila. Modo. Semenska izvodila. Penis. Ženska spolovila. Jajčnik. Jajcevod. Maternica. Nožnica. Čutila. Oko. Uho. Embriologija. Zarodek. Plod. Razvoj kardiovaskularnega sistema. Razvoj urogenitalnega sistema. Razvoj živčevja. Razvoj škržnih organov. Razvoj prebavil. Razvoj očesa. Posteljica. Teratologija. Teratogene snovi.

2. letnik

Stran 35 od 170


Zorc M, Petrovič D, Coer A, Legan M, Milutinović-Živin A, Štiblar-Martinčič D, Vraspir-Porenta O, Zorc-Pleskovič R. Histologija. Ljubljana:Inštitut za histologijo in embriologijo, 2005:246. Cor A, Pajer Z, Petrovič D, Štiblar-Martinčič D, Vraspir-Porenta O, Zorc M, Zorc-Pleskovič R. Histologija z embriologijo. Navodila za vaje. Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta Ljubljana 2003:1-119. Petrovič D. Normalen razvoj človeškega zarodka in nepravilnosti v njegovem razvoju. Medicinski razgledi 2003; 42: 183-201.

Petrovič D. Razvoj živčevja. Medicinski razgledi 2000; 39: 381-8. Petrovič D. Razvoj škržnih organov. Medicinski razgledi 2002; 41:63-74. Petrovič D; Zorc M. Razvoj žil. Medicinski razgledi 2003; 42: 59-71. Zorc M, Petrovič D. Razvoj srca. Medicinski razgledi 2003; 42(4):401-11. Zorc-Pleskovič R, Petrovič D. Razvoj prebavil. Medicinski razgledi 2004; 43(1):55-62. Štiblar-Martinčič D. Razvoj očesa. Medicinski razgledi 2004; 43(3):231-43. Legan M. Razvoj skeletno-mišičnega sistema in kože. Med Razgl 2005; 44(4):435-45. Zorc-Pleskovič R, Milutinović-Živin A, Petrovič D. Histologija: učbenik za študente farmacije. Ljubljana:Inštitut za histologijo in embriologijo, 2006:114. 19.1 Znanje in razumevanje

Študent pozna funkcionalno histologijo in embriologijo ter z njo povezano izrazoslovje. Razume pojme, strukture in njihove medsebojne odnose, potrebne za razumevanje kliničnih stanj.

19.2 Uporaba Zna uporabiti osvojeno znanje pri teoretičnih in kliničnih predmetih, ki so vezani na predznanje histologije in embriologije ter ga povezati s prakso




Zna povezovati in uporabljati domačo in tujo literaturo in druge vire, zbirati in interpretirati podatke. Zna poročati (ustno in pisno), identificirati, analizirati in reševati probleme, povezane s histologijo in embriologijo.


Predavanja, vaje, seminarji Izbirni, klinično orientiran pouk

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za Pogoji za vpis v 2. letnik

http://bswww.mf.uni-lj.si/pls/bs/BS_full_rec?lang=SLO&c_docid=119020�




2. letnik

Stran 36 od 170

opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica Pisni kolokviji (teorija, preparati), izpit (teorija, preparati)





Prof.dr. Marjeta Zorc, dr.med., prof. dr. Danijel Petrovič

2. letnik

Stran 37 od 170

Oralna biologija 1. Naslov enote / predmeta / modula

Oralna biologija


8

4. Kontaktne ure 125 ur

Skupaj 128ur

P 30 ur (zimski semester) + 15 ur (letni semester) 12 ur biokemija 15 ur biologija 3 ure stomatološka protetika

V 45 ur (zimski semester)

S 3 ure biokemija

Ostale oblike vodeno samostojno učenje, seminarji, seminarji s kliničnimi primeri - 5 ur

5. Stopnja 1. 6. Letnik 2.

7. Semester III. in IV.



/

10. Steber programa

Obvezni 11. Jezik

slovenski

12. Posebnosti Integriran pouk – horizontalna in vertikalna integracija 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Cilj študija oralne biologije je poznavanje in razumevanje bioloških osnov normalnega in patološkega dogajanja v ustni votlini. Študent se seznani z načinom pridobivanja novega znanja na področju oralne biologije in z vplivom tega znanja na zvišanje kvalitete oskrbe bolnika. I. - študent spozna anatomijo in histološko zgradbo stalnih in mlečnih zob ter temelje okluzije. - spozna in razume pojme in izraze iz anatomije in histologije zobnega organa - smiselno uporablja osnovna dejstva in koncepte iz anatomije in histologije zobnega organa in jih zna uporabljati pri kliničnih predmetih II. - študent spozna osnove razvoja obraza, ustnega neba, razvoja zob in podrobneje razvoja posameznih tkiv zobnega organa, znanje zna uporabljati pri kliničnih predmetih. Seznani se z mehanizmom izraščanja zob in menjavo mlečnega s stalnim zobovjem III. - študent na molekulski ravni spozna biološka in biokemična dogajanja v ustni votlini

14. Opis vsebine

- anatomija stalnih in mlečnih zob, temelji okluzije, artikulacije in žvečenja - histologija zobnega organa (sklenina, dentin, zobna pulpa, cement, pozobnica, kost, gingiva) - razvoj ustne votline in zobnega organa (zgodnji razvoj zoba, razvoj

2. letnik

Stran 38 od 170

dentina, sklenine, korenine, zobnega cementa, pozobnice, zobiščnega nastavka, dlesni, zobne pulpe), izraščanje, regeneracija in reparacija trdih zobnih tkiv - biologija in biokemija sline, trdih zobnih tkiv, obzobnih tkiv in posebni vidiki molekularne biologije v dentalni medicini


- Ferguson DB. Oral Bioscience. Edinburgh: Churchill Livingstone; 1999 - Bartold PM in Narayanan AS. Biology of the periodontal connective tissue. Chicago: Quintessence books; 1998 - Črešnar B, Plemenitaš A in Žakelj-Mavrič M. Biokemija ustne votline. Ljubljana. Študentska založba; 2002 - Gašperšič D in sod. Anatomija zob. Ljubljana: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani; 2002. - Gašperšič D in Jan J. Histologija zobnega organa. Ljubljana: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani; 2003. - Gašperšič D in sod. Histološki atlas zobnega organa. Ljubljana: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani; 2000. - Gašperšič D in sod. Embriologija zobnega organa. Ljubljana: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani; 2002. - Nanci A. Ten Cate’s Oral Histology. St. Louis: Mosby; 2003. Dodatna literatura: - Woelfel JB in Scheid JB. Dental anatomy. Its Relevance to Dentistry. London: Williams & Wilkins; 1997. - Avery JK. Essentials of Oral Histology and Embriology. A Clinical Approach. St. Louis: Mosby; 2006. - Berkovitz BKB in sod. Oral Anatomy, Histology and Embryology.Edinburgh: Mosby; 2002. - Članki v Zobozdravstvenem vestniku, ki pokrivajo področje izpita - Literatura predstavljena na seminarjih



Razumevanje pojmov, zakonitosti, struktur in odnosov v ustni votlini, ki so potrebni za razumevanje kliničnih znakov in simptomov. - ugotovi vsak mlečen in stalen zob, zna narisati zob vključno s prerezi, pozna glavne oblikovne raznovrstnosti zob, pozna temelje okluzije - opiše zgradbo, kemično sestavo, fizikalne lastnosti, starostne spremembe in vlogo trdih zobnih tkiv, zobne pulpe, pozobnice, dlesni in alveolne kosti, pozna glavne topografske odnose zobnih korenin do neposredne okolice - zna opisati razvoj ustne votline, zobnega organa in izraščanje zob, poudarek je na klinični uporabnosti tega znanja - pozna glavne principe regulacije zobnega razvoja - razume etiopatogenetske mehanizme razvojnih napak zob, tudi mehanizem nastanka fluoroze v času razvoja zoba

2. letnik

Stran 39 od 170

- pozna strukturo in nastanek biološkega apatita, razume kako zamenjava ionov vpliva na topnost trdih zobnih tkiv, pozna mehanizme delovanja fluoridov pri preventivi kariesa - razume nastanek, vlogo pulpo-dentinskega kompleksa, odziv na škodljive dražljaje - pozna reparacijo, regeneracijo trdih zobnih tkiv in podobnost z dogodki tekom razvoja, znanje aplicira v klinično stomatologijo

19.2 Uporaba Študent bo usposobljen za povezovanje normalnega in patološkega dogajanja v ustni votlini s klinično sliko posameznih primerov. S predavanji, kliničnimi primeri, seminarji in diskusijami študent uporabi znanje predkliničnih predmetov in se pripravi na klinične stomatološke predmete

19.3 Refleksija Zagotovi biološko razmišljanje študenta, ki bo znanje predkliničnih predmetov znal uporabiti pri postavljanju klinične diagnoze in načrtovanju ter izvedbi kliničnega zdravljenja


- sposoben kritičnega razmišljanja - pridobi veščine za vseživljenjsko učenje, je sposoben kritično privzeti nove informacije - znanje, ki si ga študent pridobi pri tem predmetu potrebuje za razumevanje nadaljnjih kliničnih stomatoloških predmetov in pri raziskovalnem delu. - študent kritično razmišlja, zna uporabljati literaturo in druge vire informacij pri postavljanju diagnoze in odločanju za zdravljenje


- predavanja, vaje, seminarji, seminarji s kliničnimi primeri, vodeni individualni študij


- znanje predmetov, ki so pogoj za vpis v 2. letnik - opravljene obveznosti za pristop h končnemu izpitu: vaje, praktični in pismeni oz. ustni izpit - znanje predmetov, ki so pogoj za vpis v 2. letnik - pogoj za pristop k izpitu iz anatomije in histologije zob so opravljene vaje in kolokviji, k izpitu iz embriologije zobnega organa pa izpit iz anatomije in histologije zobnega organa in opravljen seminar


- sodelovanje in pripravljenost na vajah in seminarjih, kolokviji iz vaj (spoznavanje zob in histoloških preparatov) ter seminarji (iz snovi embriologije zobnega organa), pisni/ustmeni deli izpita - od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) ob upoštevanju Statuta UL in fakultetnih pravil

2. letnik

Stran 40 od 170


- samoocenjevanje, povezano s predpisanimi institucionalnimi ocenjevalnimi shemami


Inštituta za biokemijo in biologijo celice ter katedre za: otroško in preventivno zobozdravstvo, ustne bolezni in parodontologijo, zobne bolezni in endodontijo, stomatološko protetiko.

2. letnik

Stran 41 od 170

Temelji biostatistike


Temelji biostatistike


4

4. Kontaktne ure

Skupaj P 30 ur V 30 ur S Ostale oblike



Ni smeri

10. Steber programa

Obvezni 11. Jezik

Slovenski


• Poznati namen in vrste statističnih metod; • razumeti osnove statističnega sklepanja; • biti sposoben ustrezno prikazati množične podatke in rezultate

statističnih analiz; • biti sposoben ustrezno interpretirati rezultate statističnih

analiz; • biti sposoben ustrezno načrtovati zbiranje empiričnih

podatkov in zanje izbrati ustrezne metode statistične analize; • biti sposoben razumeti in kritično vrednotiti statistične

analize, opisane v strokovni in znanstveni literaturi.. 14. Opis vsebine

• Osnovni pojmi verjetnost in statistike. • Verjetnostne porazdelitve: binomska in normalna

porazdelitev. • Načela in metode prikaza podatkov. • Osnove ocenjevanja parametrov in statističnega preizkušanja

domnev. • Intervali zaupanja. • Univariatna analiza številskih spremenljivk. • Univariatna analiza opisnih spremenljivk. • Linearna regresija in korelacija. • Neparametrične statistične metode. • Načrtovanje poskusov in uvod v analizo variance. • Osnove analize preživetja.


• Adamič, Š. (1995). Temelji biostatistike (2.izd.). Ljubljana: Medicinska fakulteta.

• Košmelj, K. (2001). Uporabna statistika. Ljubljana: Biotehniška fakulteta.

• Rovan, J., Turk, T. (2001). Analiza podatkov s SPSS za Windows. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

2. letnik

Stran 42 od 170


Študent razume • pojme slučajna spremenljivka,

verjetnostna porazdelitev, ocena parametra, vzorčna porazdelitev, ničelna domneva, statistično sklepanje, vrednost p, statistični test, regresijski model in statistična povezanost;

• namen, prednosti in slabosti osnovnih statističnih metod in modelov.

Študent zna • tabelarično in grafično ustrezno

prikazati statistične podatke in rezultate statističnih analiz;

• ustrezno načrtovati zbiranje empiričnih podatkov ter izbrati ustrezne metode statistične analize glede na naravo zbranih podatkov in zastavljeni problem;

• s pomočjo računalniškega programja izvajati statistične analize;

• interpretirati rezultate statističnih analiz.

19.2 Uporaba • Razumevanje statističnih metod, o katerih poročajo strokovne in znanstvene publikacije;

• uporaba statističnih metod v kasnejšem strokovnem in znanstvenem delu.

19.3 Refleksija Zavedanje pomena verjetnosti in statistike kot orodja za odločanje na vseh področjih sodobne družbe, znanosti in tehnologije; zavedanje, da je biostatistika eden od temeljev (dentalne) medicine, podprte z dokazi; zavedanje širšega pomena raziskovalne metodologije za kakovost in napredek zobozdravstva in celotnega zdravstva



• Splošna metodologija empiričnega raziskovanja (zbiranje, vrednotenje, prikaz in interpretacija podatkov);

• uporaba matematičnih postopkov za reševanje empiričnih problemov in odločanje, podprto z dejstvi.


Predavanja, interaktivne računalniške simulacije in demonstracije, skupinske računske vaje, vaje s samostojnim delom z računalnikom, problemsko učenje

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za

2. letnik

Stran 43 od 170

opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Pisni izpit, ocene 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) ob upoštevanju Statuta UL in fakultetnih pravil


Samoocenjevanje, povezano s predpisanimi institucionalnimi ocenjevalnimi shemami


Prof. dr. Janez Stare

2. letnik

Stran 44 od 170

Zdravje in okolje

1. Naslov enote / predmeta / modula ZDRAVJE IN OKOLJE 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5

4.1 Skupaj

4.2 P 4.3 V 4.4 S 4.5 Ostale oblike

4. Kontaktne ure 75

75 23 11 41 /


8. Študijski program Dentalna medicina 9. Študijska smer Ni smeri

10. Steber programa Obvezni 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Dodan Stik z bolnikom (1K)


CILJI Najpomembnejša cilja sta: − razumeti koncept determinante zdravja, − poznati vpliv determinant zdravja na zdravje ljudi.

PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študentje: − poznajo pomen zdravega naravnega in družbenega okolja za

zdravje posameznika in prebivalstva v celoti, − poznajo pomen racionalnega in etičnega sistema zdravstvenega

varstva za zdravje posameznika in prebivalstva. − − Spoznavanje načina in organizacije dela v splošni in specialistični

zobozdravstveni ordinaciji in laboratoriju. 14. Opis vsebine 1.del. ZDRAVJE IN NARAVNO OKOLJE

1. Zdravje in okolje 1.1 Interakcije človeka in okolja –zgodovinska in sodobna perspektiva 1.2 Osnovne zahteve za zdravo okolje 1.2 Ovire in priložnosti za rezreševanje okoljskih problemov 1.2 Povezava med splošnim in delovnim okoljem

2. Dejavniki tveganja v naravnem okolju 2.1 Biološki dejavniki in njihov vpliv na zdravje prebivalstva 2.2 Fizikalni dejavniki in njihov vpliv na zdravje prebivalstva 2.3 Kemični dejavniki in njihov vpliv na zdravje prebivalstva 2.4 Biomehanični dejavniki in njihov vpliv na zdravje prebivalstva

3.Osnovni pogoji za zdravo okolje 3.1 Zrak 3.2 Voda 3.3 Hrana

2.del. ZDRAVJE IN DRUŽBENO OKOLJE 1. Socio-ekonomski dejavniki

1.1 Izobrazba in pismenost 1.2 Zaposlenost in dohodek 1.3 Družbeni položaj

2. Družbene vrednote in prepričanja 2.1 Kulturne značilnosti

2. letnik

Stran 45 od 170

2.2 Veroizpoved 2.3 Spol kot družbeni dejavnik 2.4 Sodobne družbene vrednote

3. Socialno mreženje in socialna izključenost 4. Neenakost do zdravja 5 Vedenja, tvegana za zdravje 6 Stres 7. Zdravstveno varstvo

15. Temeljna literatura 1. Zaletel-Kragelj L, Eržen I, Premik M. 3. Kaj določa zdravje ljudi. V: Zaletel-Kragelj L, Eržen I, Premik M. Uvod v javno zdravje. Ljubljana: Medicinska fakulteta UL, 2007. p.p. 59-107.

2. Zaletel-Kragelj L, Eržen I, Premik M. 5. Zdravstveno varstvo. V: Zaletel-Kragelj L, Eržen I, Premik M. Uvod v javno zdravje. Ljubljana: Medicinska fakulteta UL, 2007. p.p. 168-231.

3. Eržen I. Uvod v okoljsko medicino. Učbenik v pripravi 4. Čakš T, Eržen I, Juričić M, Hlastan-Ribič C, Vaupotič J. Navodila

in priročnik za vaje iz higiene. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Inštitut za higieno, 2002.

5. Yassi A, Kjellstroem T, de Kok T, Guidotti TL. Basic Environmental Health. Oxford: Oxford University press, 2001.

6. Izbrana poglavja iz knjige: Zaletel-Kragelj L, Fras Z, Maučec Zakotnik J (uredniki). Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije. Ljubljana: CINDI Slovenija, 2004.

7. Izbrana poglavja iz učbenika: Detels R, McEwen J, Beaglehole R, Tanaka H, eds. Oxford textbook of public health. Oxford: Oxford University Press, 2002.

16.1 Znanje in

razumevanje ZNANJE Študent: − pozna najpomembnejše determinante

zdravja naravnega okolja, − pozna najpomembnejše determinante

zdravja družbenega okolja. RAZUMEVANJE Študent: − razume kompleksnost determinant

zdravja, − razume njihov vpliv na zdravje

posameznika in zdravje prebivalstva Potek dela v zobozdravstveni ordinaciji. − Sprejem pacientov, zdarvljenje in

oskrba, napotitve k specialistom, komunikacija z laboratorijem. Osnove preprečevanja prenosa infekcij.


16.2 Uporaba Znanje, ki ga študent pridobi pri tem predmetu, uporabi pri povezovanju znanj, ki jih pridobi pri drugih predmetih stebra JAVNO ZDRAVJE in pri ostalih predmetih.

Sodelovanje pri delu v ordinaciji.

2. letnik

Stran 46 od 170

16.3 Refleksija Refleksija lastnega razumevanja koncepta determinant zdravja in kritično ovrednotenje vpliva različnih okolij na zdravje posameznika, skupnosti in prebivalstva kot celote. Razumevanje poteka dela v zobozdravstveni ordinaciji.

16.4 Prenosljive spretnosti

Obravnavanje zdravja posameznika v povezavi z naravnim in družbenim okoljem. Način delovanja v ordinaciji.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja (klasična predavanja, kombinirana z diskusijo v

malih skupinah na temo posameznega predavanja) in seminarji. Priakz dela v splošni in specialistični ordinaciji, ordinaciji, predavanja, seminarji


Opravljen izpit pri predmetu UVOD V JAVNO ZDRAVJE.


METODE OCENJEVANJA: Pisni izpit, ustni izpit Poročilo in predstavitev (seminar). Pozitivna ocena velja kot opravljen kolokvij. OCENJEVALNA LESTVICA: 1-5 negativno 6-10 pozitivno (6-zadostno, 7-dobro, 8-prav dobro, 9-prav dobro, 10-

odlično)


Samoocenjevanje, povezano s predpisanimi institucionalnimi ocenjevalnimi shemami., interna evaluacija kakovosti pouka s posebej pripravljenim vprašalnikom, ki ga bod oddali ob koncu pouka. Tako bomo lahko sproti prilagajali vsebine tudi v skladu s pričakovanji študentov.

21. Sestavljalec učnega načrta doc.dr. Lijana Zaletel-Kragelj doc.dr. Ivan Eržen Asist.dr.Aleš Fidler

Stran 47 od 170

3. letnik

Dentalni materiali in tehnologija dentalnih materialov 48

Farmakologija in toksikologija 51

Internistična propedevtika 53

Metode javnega zdravja 55

Mikrobiologija, imunologija in oralna mikrobiologija 58

Patologija in oralna patologija 61

Patološka fiziologija 64

Predklinični praktikum 66

3. letnik

Stran 48 od 170

Dentalni materiali in tehnologija dentalnih materialov 1. Naslov enote / predmeta / modula

Dentalni materiali in tehnologija dentalnih materialov


4

4. Kontaktne ure zobne

Skupaj 60.

P 56

V

S 4

Ostale oblike

5. Stopnja 2 6. Letnik 3

7. Semester 6.


Dentalna medicina

9. Študijska smer

Ni smeri

10. Steber programa

Obvezni

11. Jezik

Slovenski


- študent na predavanjih in seminarjih spozna in osvoji izrazoslovje, znanstvena in tehnološka načela ter osnovne tehnološke postopke, da bo v četrtem letniku usposobljen za uporabo dentalnih materialov pri kliničnem delu. - spozna se z doktrinarnimi načeli uporabe različnih dentalnih materialov.

14. Opis vsebine

- pozna osnovne fizikalne lastnosti materialov: mehanske (trdnost, trdota, elastičnost, plastičnost, modul elastičnosti); električne in elektrokemične; toplotne (ekspanzija in prevajanje toplote); biokompatibilnost. - spozna osnovne primerjalne lastnosti kovin, keramike in plastičnih materialov in njihov vpliv na njihovo praktično uporabnost. - spozna mavce: tipe mavca, strjevanje, volumske spremembe in njihov vpliv na natančnost odlitka, hitrost strjevanja, pospeševalce in zaviralce strjevanja, uporabo. - spozna trde in elastične odtisne materiale: vrste, sestavo, kemizem strjevanja, lastnosti in jih zna uporabljati. Spozna alginate, polisulfide, polietre in silikone. Loči med kondenzacijskimi in adicijskimi silikoni; pozna prednosti in pomankljivosti in njihovo klinično uporabnostno vrednost. - spozna različne vrste dentalnih cementov: klasične dentalne cemente, kompozitne cemente in steklastoionomerne; spozna njihove lastnosti, primerjalne prednosti, uporabo. - spozna kovine: strukturo in lastnosti kovin, kaj je nukleacija in kristalna mreža. Ve kaj je duktilnost kovine, trdnost, elastična in plastična deformacija, utrjevanje kovin. -spozna dentalne zlitine: sestavo, pripravljanje zlitin, lastnosti, izbor za uporabo. Ve kaj je rafinacija, mehansko tehnološke lastnosti in njihova funkcijska povezanost. - spozna zlitine za baze protez, zahteve, izbor, mehansko tehnološke lastnosti - spozna zlitine za porcelansko tehniko, zahteve, izbor, mehansko tehnološke lastnosti

3. letnik

Stran 49 od 170

- spozna keramike - spozna precizijsko litje: spolšna načela, taljenje in ulivanje, izdelava livne forme, livni sistemi, poroznost, termično obdelavo ulitkov, livnost dentalnih zlitin. - spozna polimere in proces polimerizacije: iniciacija, rast in končanje procesa polimerizacije - spozna toplotno, kemično in svetlobno polimerizacijo polimerov, primerjalne prednosti in uporabo. - spozna akrilate: vrste, načine polimerizacije in vpliv na mehanske lastnosti, tehnologijo predelave akrilatov, sestavo, rokovanje, pomankljivosti (krčenje, absorpcijo vode, poroznost); spozna toplotne in hladne polimerizate in njihovo uporabnost. - spozna vložne mase: vrste, sestavo in vpliv sestave na strjevanje in dimenzijske spremembe, lastnosti in uporabo. - spozna se z osnovami lotanja, klasičnega in laserskega varjenja. - spozna umetne mase v protetiki: definicije in razdelitev, kemizem polimerizacije, adicijska in kondenzacijska polimerizacija; spozna bazne in fasetirne materiale, - spozna materiale za začasno zaporo preparacij - spozna amalgam: sestava, lastnosti, strjevanje in uporaba - spozna adhezive: generacije adhezivov, lastnosti, načini vezave na sklenino in dentin, polimerizacija in uporaba - spozna kompozite: sestava, lastnosti, polimerizacija, krčenje in uporaba - spozna steklastoionomerni materiale in kompomere: sestava, lastnosti, polimerizacija, krčenje in uporaba - spozna materiale za polnjenje koreninskih kanalov: sestava, lastnosti in uporaba - spozna materiale za zalivanje fisur in druge specifične materiale za otroško zobozdravstvo - spozna materiale za delo v ortodontiji: kovine, ortodontske žiče in druge kovinske elemente, akrilate; mehanske zahteve in izbiro - spozna voske – naravni in umetni, sestava, lastnosti in uporaba; - spozna plovec, polirna sredstva in druge materiale, ki se uporabljajo v stomatološki protetiki.


1. O'Brian W.J.: Dental materials and their selection, Quintessence Publishing 3. izdaja, 2002

2. Sedej R.: Tehnologija protetičnih gradiv in postopkov, DZDS, Ljubljana,1996.

3. Phillips R.W.: Science of Dental Materials. W.B.Sounders Co., Philadelphia 1991.

4. Van Nort R.: Dental Materials. Mosby Co., London 1994. 5. Craig R.G., O'Brien W.J., Powers J.M. Dental materials Properties

and manipulation. 6 izdaja. Mosby Comp. St.Louis, Toronto, London. 2003.

6. Roberson T, Heymann HO, Swift EJ. Sturdevant's Art and Science of Operative Dentistry. St. Louis: Mosby Elsevier; 2006.

7. Summitt JB. Fundamentals of Operative Dentistry: A Contemporary Approach. Quintessence Publishing 3. izdaja, 2006

8. Cohen S in Burns R. Pathways of the pulp. St. Louis: Mosby Elsevier; 2006.

3. letnik

Stran 50 od 170


19.2 Uporaba - študent je po koncu predmeta usposobljen za uporabo in rokovanje z dentalnimi materiali s katerimi se sreča pri svojem kliničnem delu.

19.3 Refleksija - lastno razumevanje teorije in izkušenj v praksi, kritično ovrednotenje skladnosti med teoretičnimi načeli in praktičnim ravnanjem



- sposoben kritičnega razmišljanja - pridobi veščine za vseživljenjsko učenje, je sposoben kritično privzeti nove informacije - pridobi tehnološko znanje, ki je podlaga za razumevanje in izvajanje tehnoloških postopkov pri delu z dentalnimi materiali - znanje in spretnosti pri uporabi materialov in instrumentov, ki se dopolnjujejo z ostalimi stomatološkimi kliničnimi predmeti


- predavanja, seminarji, problemsko učenje, delo v skupinah, laboratorijske vaje, simulacije, vodeno samostojno učenje.


- znanje predmetov, ki so pogoj za vpis v 3. letnik


- predmet se zaključi z izpitom, ki je pismeni in ustni ob upoštevanju Statuta UL in fakultetnih pravil. - ocenjevalna lestvica: pozitivno: 6 – 10, negativno: 1 – 5.




prof. dr. Ljubo Marion, doc. dr. Franek Klemenc as. dr. Dušan Šušterčič, as.dr. Aleš Fidler

3. letnik

Stran 51 od 170

Farmakologija in toksikologija


Farmakologija in toksikologija


6

4. Kontaktne ure

Skupaj 90


5. Stopnja 2 6. Letnik 3 7. Semester 5. 8. Študijski program


Ni smeri

10. Steber programa

Obvezni 11. Jezik

Slovenski


V okviru tega predmeta študent osvoji mehanizme delovanja zdravil in njihove učinke ter spozna usodo zdravil v organizmu.

14. Opis vsebine 1. Splošna farmakologija:

- tarčne molekule v farmakologiji in mehanizmi delovanja zdravil

- farmakokinetski procesi in usoda zdravila v organizmu. - preizkušanje zdravil (neklinično, klinično) Splošna toksikologija: 2. Specialna farmakologija Pregled zdravil po posameznih farmakodinamskih skupinah:


1. Rang. HP, Dale MM. Riter JM, Moore PK. Pharmacology. Churchill Livingstone. Zadnja izdaja. 2007,

2. Irman-Florjanc T. et al. Izbrana poglavja iz farmakologije. Priprava za praktično delo študentov. Inštitut za farmakologijo, Medicinska fakulteta Ljubljana, Zadnja izdaja., Študijsko gradivo na internetni strani Inštituta za farmakologijo MF http://www2.mf.uni-lj.si/~pharma/



Študent osvoji osnove delovanja zdravil: mehanizme delovanja, učinke in farmakokinetske lastnosti predstavnikov posameznih farmakodinamskih skupin zdravil.

3. letnik

Stran 52 od 170

16.2 Uporaba Znanje farmakologije je nujno za varno in racionalno predpisovanje zdravil in uporabno pri skoraj vseh vejah medicine.

16.3 Refleksija Znanje farmakologije omogoča kritično razumevanje uporabne vrednosti zdravil, tako pri zdravljenju bolezni kot tudi pri načrtovanju novih zdravil in iskanju novih indikacij za obstoječa zdravila.


Kritično branje domače in tuje literature, zbiranje podatkov, poročanje (pisno in ustno), kritično razmišljanje, delo v interdisciplinarnih skupinah.


Predavanja Seminarji Laboratorijske in kabinetne vaje


Predmet Farmakologija študentje vpisujejo v 3. letniku študija dentalne medicine. Izjemoma lahko pri organiziranem pouku sodelujejo tudi študentje, ki so izredno vpisani v 3. letnik in imajo opravljen izpit iz fiziologije. Za pristop k izpitu iz farmakologije je potrebno opraviti izpit iz patološke fiziologije in patologije.

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica Preverjanja znanja:

- Pisno preverjanje znanja pred opravljanjem laboratorijskih vaj

- Predstavitev seminarske naloge - Pisni in ustni izpit. Ocenjevanje Ocene: 6-10 (pozitivno) 5 ali manj (negativno)

20. Metode evalvacije kakovosti Interna analiza uspešnosti ( računanje povprečne ocene,

števila opravljenih izpitov, števila ponavljanj izpita, časovnega zamika uspešno opravljenega izpita po prenehanju organiziranega pouka ) Študentska anketa.


Prof. dr. Mojca Kržan Prof. dr. Lovro Stanovnik

3. letnik

Stran 53 od 170

Internistična propedevtika


Internistična propedevtika


4

4. Kontaktne ure

Skupaj 45

P V 45ur S 0 Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik 3. 7. Semester Zimski in letni



10. Steber programa

Obvezni 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti


Osnovni cilj predmeta: naučiti osnove kliničnega pregleda, ki ga sestavljata anamneza in telesna preiskava. Dopolnjevanje tehnike jemanja anamneze, njeno ustrezno zapisovanje - rdeča nit v obeh semestrih. V prvem semestru: učenje osnovnih tehnik telesne preiskave. V drugem semestru učenje usmerjene anamneze in usmerjene telesne preiskave ter oblikovanje delovne diagnoze. Drugi cilji: učenje veščin kot dopolnilo in nadgradnja osnovnega cilja

14. Opis vsebine

1. semester: Uvod v propedevtiko (predstavitev predmeta; pristop k bolniku: prvi stik z bolnikom). Anamneza (prikaz nekaterih orodij, ki ne zahtevajo posebnega predznanja: sposobnost poslušanja bolnika in postavljanje smiselnih vprašanj; induktivna, deduktvna anamneza; prepoznava in opis glavnega simptoma; rodbinska anamneza; anamneza o zdravilih, o vegetativnih funkcijah in razvadah ter socialna anamneza). Telesni pregled: Splošni status. Pregled glave. Pregled vratu. Pregled prsnega koša, dojk in pljuč. Pregled srca (inspekcija, palpacija, ocenjevanje pulza, merjenje krvnega tlaka). Srčni toni in šumi. Pregled trebuha. Pregled ledvic in moških spolnih organov. Pregled žil. Pregled sklepov, mišic in okostja. 2. semester: bolnik z bolečino v prsnem košu, bolnik z bolečino v trebuhu, bolnik z oteženim dihanjem, bolnik s cianozo, bolnik z oteklinami, bolnik s srčnim popuščanjem, bolnik z rumenico, bolnik s povišano telesno temperaturo, bolnik s povečanimi bezgavkami, bolnik z motnjo zavesti, bolnik s krvavitvijo, bolnik z bolečino v udih.


1. Klinična preiskava. Kocijančič A (ed). Ljubljana, Litera picta, 2000. 2. Interna medicina. Tretja izdaja. Kocijančič A, Mrevlje F. Štajer D. urednikii.Ljubljana, Litera picta, 2005 (izbrana poglavja).

3. letnik

Stran 54 od 170


Natančno poznavanje ključnih pojmov ter teoretično in praktično znanje najpomembnejših veščin internistične propedevtike. Razumevanje pojmov, zakonitosti, relacij in postopkov, ki so potrebni za izdelavo delovne diagnoze pri bolniku z internistično ali drugo boleznijo.

19.2 Uporaba Skozi individualno delo z bolniki ter analizo, sintezo in kritičnim vrednotenjem pridobljenih podatkov v manjših skupinah, približati teorijo vsakodnevni praktični uporabi.

19.3 Refleksija Ker gre za izrazito izkustveni tip učenja, bo refleksija pomemben element izkustvenega učnega kroga, ki bo omogočila kritičen pristop pri povezovanju novih spoznanj s teorijo in uporabo v klinični praksi.



Identifikacija, kritična analiza in sinteza ključnih bolezenskih simptomov in znakov kot ključni del spoznavanja bolezni z izdelavo delovne diagnoze.


Predavanja, predvsem uvodna s predstavitvijo ključnih pojmov in teoretična predstavitev ključnih elementov predmeta. Individualne vaje kombinirane z aktivnim učenjem posameznih veščin ter vključevanjem refleksivnega učenja in poučevanja v zaključku posamezne vaje.


Opravljene obveznosti iz 2. letnika.


Zaključni kolokvij ob koncu je teoretični (pisni) in praktični (ob bolniku).


Evalvacija, ki jo zagotavlja fakulteta.


Katedra za interno medicino (doc. dr. D.Andoljšek)

3. letnik

Stran 55 od 170

Metode javnega zdravja

1. Naslov enote / predmeta / modula METODE JAVNEGA ZDRAVJA 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3

4.1 Skupaj

4.2 P 4.3 V 4.4 S 4.5 Ostale oblike

4. Kontaktne ure

30 15 / 15 /


8. Študijski program Dentalna medicina 9. Študijska smer Ni smeri

10. Steber programa Obvezni 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti


CILJI Najpomembnejši cilji so: − razumeti pomen proučevanja zdravja prebivalstva kot celote: na

splošno in kot podlage za javnozdravstvene pristope in ukrepe za obvladovanje zdravstvenih problemov prebivalstva,

− poznati osnovne metode proučevanja zdravja prebivalstv.

PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študentje: − poznajo pomen proučevanja zdravja prebivalstva, − poznajo epidemiološke metode kot najpomembnejšo skupino metod

proučevanja zdravja prebivalstva, − poznajo specifične metode proučevanja okoljskega zdravja.

14. Opis vsebine 1.del. EPIDEMIOLOŠKE METODE 1. Merjenje pojavov v epidemiologiji 2. Merjenje in mere pogostosti pojavov

2.1 Prevalenčne mere 2.2 Incidenčne mere

3. Mere povezanosti med pojavi 4. Mere potencialnega učinka pojavov na zdravje ljudi 5. Epidemiološke raziskave

5.1 Ekološke raziskave 5.2 Presečne pregledne raziskave 5.3 Raziskave primerov s kontrolami 5.4 Kohortne raziskave 5.5 Eksperimentalne raziskave

6. Interpretacija rezultatov epidemioloških raziskav

6.1 Kakovost podatkov 6.2 Pristranost 6.3 Naključje 6.4 Motenje 6.5 Vzročnost

7. Potek epidemioloških raziskav 8. Orodja za epidemiološko raziskovanje 9. Etični vidiki epidemiološkega raziskovanja

3. letnik

Stran 56 od 170

2.del. METODE PROUČEVANJA OKOLJSKEGA ZDRAVJA 1. Spremljanje kazalnikov razmer v okolju

1.1 Merjenje kvalitete okolja (zrak, voda, zemlja, hrana) 1.2 Merjenje izpostavljenosti človeka 1.3 Ugotavljanje zdravstvenih posledic 1.4 Spremljanje zdravja okolja

2.Opredelitev specifičnih vplivov na zdravje 2.1 Ocena tveganja za zdravje 2.2 Spoznavanje škodljivega dejavnika okolja 2.3 Ocena odnosa doza-odziv 2.5 Ocena izpostavljenosti človeka 2.6 Opis tveganja

3. Metode prikazovanja zdravstvenih podatkov v prostoru 3.1 Geografski informacijski sistem GIS

15. Temeljna literatura 8. Premik M. Uvod epidemiologijo. Ljubljana: Medicinska fakulteta

UL, 1998. 9. Zaletel-Kragelj L, Eržen I, Premik M. Epidemiološke metode.

Učbenik v pripravi 10. Izbrana poglavja iz učbenika: Detels R, McEwen J, Beaglehole R,

Tanaka H, uredniki. Oxford textbook of public health. Oxford: Oxford University Press, 2002.

11. Izbrana poglavja iz knjige: Zaletel-Kragelj L, Fras Z, Maučec Zakotnik J (uredniki). Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije. Ljubljana: CINDI Slovenija, 2004. (presečna pregledna raziskava - metodološki del)

12. Eržen I. Analiza vplivov onesnaženega zraka na bolezni dihal pri otrocih v regiji Koper.



ZNANJE Študent: − pozna načine epidemiološkega merjenja

pojavov, − pozna najpomembnejše prevalenčne in

incidenčne mere, − pozna najpomembnejše epidemiološke

mere povezanosti med pojavi, − pozna najpomembnejše epidemiološke

mere potencialnega učinka pojavov na zdravje ljudi,

− pozna najpomembnejše tipe epidemioloških raziskav,

− pozna pasti pri interpretaciji rezultatov epidemioloških raziskav,

− pozna orodja ta epidemiološko raziskovanje,

− pozna metode merjenja kvalitete okolja,− pozna metode merjenja izpostavljenosti človeka,

− pozna metode ocenjevanja specifičnih vplivov na zdravje,

− pozna metode prikazovanja zdravstvenih podatkov v prostoru

3. letnik

Stran 57 od 170

RAZUMEVANJE Študent: − razume pomen proučevanja zdravja

prebivalstva, − razume razliko med prevalenčnimi in

incidenčnimi merami, − razume pomen presečnih preglednih

raziskav za z dokazi podprto javno zdravje,

− razume pomen ocene pristranosti, motenja in naključja na verodostojnost rezultatov epidemioloških raziskav,

− razume etične probleme proučevanja zdravja prebivalstva,

− razume pomen opredelitve specifičnih vplivov na zdravje.

16.2 Uporaba Znanje, ki ga študent pridobi pri tem predmetu, uporabi pri

povezovanju znanj, ki jih pridobi pri drugih predmetih stebra JAVNO ZDRAVJE in pri ostalih predmetih.

16.3 Refleksija Refleksija lastnega razumevanja

proučevanja zdravja prebivalstva in kritično ovrednotenje pomena proučevanja v racionalnem zagotavljanju zdravstvenega varstva.

16.4 Prenosljive spretnosti

Poznavanje pomembnosti metod proučevanja v obvladovanju zdravstvenih problemov.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja (klasična predavanja, kombinirana z diskusijo v

malih skupinah na temo posameznega predavanja) in seminarji (študije primerov).


Opravljen izpit pri predmetu ZDRAVJE IN OKOLJE.


METODE OCENJEVANJA: Pisni izpit, ustni izpit OCENJEVALNA LESTVICA: 1-5 negativno 6-10 pozitivno (6-zadostno, 7-dobro, 8-prav dobro, 9-prav dobro, 10-

odlično)


Samoocenjevanje, povezano s predpisanimi institucionalnimi ocenjevalnimi shemami.

21. Sestavljalec učnega načrta doc.dr. Lijana Zaletel-Kragelj doc.dr. Ivan Eržen

3. letnik

Stran 58 od 170

Mikrobiologija, imunologija in oralna mikrobiologija 1. Naslov enote / predmeta / modula

Mikrobiologija, imunologija in oralna mikrobiologija


7

4. Kontaktne ure

Skupaj 90

P 30 ur V 30 ur S 30 ur Ostale oblike



Ni smeri

10. Steber programa

Obvezni 11. Jezik

slovenski

12. Posebnosti Predmet je sestavljen iz dveh modulov: Modul 1: Mikrobiologija in imunologija Modul 2: Oralna mikrobiologija Laboratorijske vaje, seminarji


Študentje spoznajo temeljne značilnosti mikroorganizmov, ki povzročajo najpogostejše okužbe pri človeku ter osnove imunologije. Pri seminarskem pouku poglobijo znanja iz posameznih področij, ki so posebno pomembna za delo v dentalni medicini. Pri vajah se spoznajo z osnovnimi mikrobiološkimi tehnikami in metodami ter se seznanijo s pomembnostjo in trajanjem najpogostejših mikrobioloških preiskav. Študentje obravnavajo gradivo, ki je posebno pomembna za klinično delo v dentalni medicini in se navezuje na mikrobiološka in imunološka znanja. Pri samostojnem delu v malih skupinah in pripravljanju gradiv se študentje naučijo iskanja povezav s prakso, utemeljevanja in evaluacije laboratorijskih izvidov in raziskovalnih dosežkov, povezanih s klinično sliko posameznega primera.

14. Opis vsebine

Zgradba bakterijske celice. Bakterijska presnova, rast in razmnoževanje. Bakterijska genetika. Klasifikacija in poimenovanje bakterij. Normalna bakterijska flora. Patogeneza bakterijskih okužb. Diagnostika bakterijskih okužb. Sterilizacija in razkuževanje, s povdarkom na posebnostih v dentalni medicini. Mehanizmi delovanja antibiotikov in kemoterapevtikov. Mehanizmi bakterijske odpornosti proti antibiotikom. Problem širjenja bakterijske odpornosti. Značilnosti patogenih gliv. Glive, ki povzročajo okužbe kože in podkožja. Oportunistične glive. Glive, ki povzročajo sistemske okužbe. Splošne lastnosti virusov. Razmnoževanje virusov. Virusna genetika in izvor virusov. Neposredno in posredno dokazovanje virusov. Patogeneza virusnih okužb. Virusna onkogeneza. Naravna protivirusna odpornost in imunski protivirusni odziv. Prioni. Najpogostejši povzročitelji okužb dihal in osnove njihove laboratorijska diagnostike. Najpogostejši povzročitelji bakteriemije in sepse ter osnove njihove laboratorijske diagnostike. Najpogostejši povzročitelji okužb centralnega živčnega sistema in osnove njihove laboratorijske diagnostike. Najpogostejši povzročitelji okužb prebavil in osnove njihove laboratorijske diagnostike. Najpogostejši povzročitelji okužb sečil in osnove njihove laboratorijske diagnostike. Najpogostejši povzročitelji spolno prenosljivih okužb in osnove njihove laboratorijske diagnostike. Najpogostejši povzročitelji okužb kože, podkožja, mišic,

3. letnik

Stran 59 od 170

sklepov in kosti tern osnove njihove laboratorijske diagnostike. Najpomembnejši povzročitelji zoonoz in osnove njihove laboratorijske diagnostike. Najpogostejši povzročitelji okužb pri imunokompromitiranih bolnikih in osnove njihove laboratorijske diagnostike. Naravna odpornost. Imunski sistem. Antigeni. Protitelesa. Preobčutljivost. Avtoimunost. T celični receptor in molekule MHC. Aktivacija limfocitov, toleranca. Uravnavanje imunskega odziva. Imunski odziv pri mikrobnih okužbah. Okužbe zaradi zmanjšane odpornosti. Imunosupresija. Cepiva in redni cepilni program. Sterilizacija in razkuževanje v ordinaciji. Mehanizmi delovanja antibiotikov in kemoterapevtikov ter problem širjenja. Imunski odziv in vnetje v sluznici ustne votline. Normalna ustna flora. Mikrobi v obzobnih tkivih . Mikrobiologija in imunologija obzobnih bolezni. Biofilm in karies. Povzročitelji okužb pulpe in periapikalnega tkiva. Povzročitelji akutnih odontogenih vnetij. Povzročitelji periimplantitisov. Povzročitelji osteomielitisa odontogenega izvora. Odstranjevanje mikroorganizmov v aparaturah in okolju. Poti prenosa mikroorganizmov v zobozdravniški ordinaciji. Preprečevanje okužb pri delu v ustni votlini. Cepljenje zobozdravstvenih delavcev. Okužbe ustne votline zaradi zmanjšane odpornosti.


1. Gubina M, Ihan A (ur.). Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikologijo. Ljubljana: MR, 2002. 2. Koren S, Avšič - Županc T, Drinovec B, Marin J, Poljak M. Splošna medicinska virologija. Ljubljana: Medicinski razgledi, 1998. 3. Logar J. Parazitologija v medicini. Ljubljana: DZS, 1999. 4. Brooks GF, Butel JS, Morse SA (ur.). Jawetz, Melnick & Adelberg's Medical Microbiology. New York: Lange Medical Books, 24. izdaja, 2007. 5. Seme K (ur.). Navodila za vaje in mikrobiologije in imunologije za študente stomatologije. Ljubljana: IMI MF UL, 2002. 5. Dragaš AZ. Oralna bakteriologija. DZS 1996. 16.1 Znanje in razumevanje

Razumevanje pojmov, zakonitosti, struktur, relacij in postopkov, ki so potrebni za razumevanje temeljnih pojavov v simbiotskem odnosu med parazitom (bakterija, virus, gliva, parazit) in gostiteljem. Integracija mikrobioloških in imunoloških znanj s kliničnimi pojavi in problemi v dentalni medicini.


16.2 Uporaba Iskanje povezav s prakso, utemeljevanje in evaluacija laboratorijskih izvidov povezanih s klinično sliko posameznega primera. Iskanje povezav s prakso, utemeljevanje in evaluacija laboratorijskih izvidov povezanih s klinično sliko posameznega primera.

3. letnik

Stran 60 od 170

16.3 Refleksija Lastno razumevanje teorije in izkušenj v praksi, kritično ovrednotenje skladnosti med teoretičnimi načeli in praktičnim ravnanjem. Lastno razumevanje teorije in izkušenj v praksi, kritično ovrednotenje skladnosti med teoretičnimi načeli in praktičnim ravnanjem.


Identifikacija, kritična analiza in sinteza mikrobioloških laboratorijskih ter reševanje problemov pri klinični interpretaciji.

Identifikacija, kritična analiza in sinteza mikrobioloških laboratorijskih ter reševanje problemov pri klinični interpretaciji.


Seminarji, raziskovalni seminarji, vodeni individualni študij, laboratorijske vaje, predavanja. Pouk v malih skupinah in seminarji – za modul oralna mirkobiologija


Opravljeni izpiti iz predhodnih letnikov: biokemije 1 in 2, anatomije, histologije in embriologije, fiziologije, biofizike, prve pomoči. Opravljene obveznosti za pristop h končnemu izpitu: vaje, seminar


(a) ustni /pisni izpiti, kolokviji, seminarske naloge, praktični izpit, (b) lahko tudi kreditno ovrednotenje posameznih (preverljivih)

študijskih dosežkov; (c) od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) ob upoštevanju Statuta UL

in fakultetnih pravil. 20. Metode evalvacije kakovosti

Samoocenjevanje, povezano s predpisanimi institucionalnimi ocenjevalnimi shemami


prof. dr. Mario Poljak, dr. med., prof. dr. Vladimir Kotnik, prof. dr. Srečko Koren, prof. dr. Alojz Ihan, prof. dr. Mario Poljak, prof. dr. Manica Mueller Premru, prof. dr. Katja Seme

3. letnik

Stran 61 od 170

Patologija in oralna patologija


Patologija in oralna patologija


9

4. Kontaktne ure

Skupaj 135

P 90ur V 45 ur S Ostale oblike

5. Stopnja 2 6. Letnik 3 7. Semester 5. in 6. 8. Študijski program


smer Ni smeri


11. Jezik

Slovenski

12. Posebnosti Predmet je sestavljen in dveh modulo: Modul 1: Patologija Modul 2.: Oralna patologija Mikroskopske vaje

13. Cilji in predmetno specifične competence

Splošna patologija: spoznavanje splošnih bolezenskih procesov s pomočjo mikroskopske analize tkiv in organov. Pri pouku patologije študent spoznava etiologijo in patogenezo bolezni in funkcijske ter predvsem morfološke spremembe v celicah, tkivih in organih, ki jih povzročijo bolezenski procesi. Seznani se s splošnimi delovnimi in raziskovalnimi metodami v patologiji ter spoznava vlogo patologije v diagnostičnem postopku. Specialna patologija: Študente se seznanijo s specifično patologijo posameznih organov in organskih sistemov, etiologijo in patogenezo bolezni, ter možnimi zapleti. Spoznajo etiološko usmerjeno racionalno terapijo in diagnostiko (razumevanje klinične simptomatike in laboratorijskih izvidov). Študent spozna vlogo patologije v diagnostičnem postopku. Usposablja se tudi za korelacijo kliničnih in patoloških spoznanj in s tem vlogo patologije v procesu zdravljenja bolnika. Oralna patologija Seznaniti študente z oralno patologijo, z etiologijo, patogenezo, histološko diagnostiko, zapleti in napovedjo razvoja bolezni v ustni votlini ( ciste v oralni regiji in odontogeni tumorji, vnetja zob in obzobnih tkiv, bolezni kosti, epitelijske spremembe, oralne infekcije, imunsko pogojene bolezni v ustni votlini, bolezni žlez slinavk, bolezni limfatičnega tkiva). Spoznavanje vloge patologije v diagnostičnem procesu bolezni v ustni votlini

14. Opis vsebine

Splošna patologija: celična okvara in adaptacija, regeneracija in reparacija, obtočne motnje, imunoppatologija, neoplazija, infekcijske bolezni in bolezni okolja. Obravnava se najpogostejša patologija, ki predstavljena z mikroskopskimi preparati. Specialna patologija: kardiovaskularna patologija, gastrointestinalna patologij, patologija dihal, urološka in nefrološka patologija, patologija jeter, pankreasa, žolčnika in žolčnih izvodil, patologija glave in vratu, patologija centralnega in perifernega živčnega sistema, ginekološka

3. letnik

Stran 62 od 170

patologija, hematopatologija. Obravnava se najpogostejša patologija, ki predstavljena z makroskopskimi preparati.


Cerar A, Luzar B, Rott T, Zidar N: PATOLOGIJA, 3. razširjena in dopolnjena izdaja. Inštitut za patologijo MF UL, Ljubljana oktober 2006. Zidar N, Gale N. Histopatološki preparati za študente dentalne medicine (CD). Inštitut za patologijo MF, 2006 Kumar V, Cotran RS, Robbins SL BASIC PATHOLOGY, 8. izdaja Saunders 2007 Sapp JP, Eversole LR, Wysocki GP: Contemporary oral and maxillofacial pathology. 2 izdaja, Mosby 2004 16.1 Znanje in razumevanje

Osnovno znanje za histološko analizo in diagnostiko patoloških procesov. Razumevanje etiologije in patogeneze bolezenskih procesov. Osnovno znanje v zvezi z makroskopsko diagnostiko patoloških procesov. Kritična ocena zanesljivosti makroskopske diagnostike in indikacije za biopsijo. Osnovno znanje za histološko analizo in diagnostiko patoloških procesov bolezni ustne votline Razumevanje etiologije in patogeneze bolezenskih procesov v ustni votlini.

16.2 Uporaba Razumevanje simptomatike, diagnostike in racionalne terapije bolezni. Klinična makroskopska in endoskopska diagnostika. Študent ima realno predstavo o dimenzijah v telesu in o raznovrstni patologiji. Osnova za racionalno diagnostiko in zdravljenej bolezni v ustni votlini, razumevanje možnih zapletov bolezni.

16.3 Refleksija



Razumevanje nastanka, razvoja in možnih zapletov bolezni v vseh organskih sistemih.Klinična makroskopska in endoskopska diagnostika. Študent ima realno predstavo o dimenzijah v telesu in o raznovrstni patologiji.

Pravilen odvzem in pošiljanje biopsij za patohistološki pregled.


Predavanja, praktične patohistološke vaje, kjer vodja vaje na diskusijskem mikroskopu razloži elemente bolezenskih sprememb, ki so bistvene za diagnozo. Predavanja; makroskopske vaje na preparatih, ki zajemajo vse organske sisteme (preko celega semestra). Predavanja s pregledno obravnavo posameznih tem in predstavitev zanimivih primerov bolezni ustne votline. Udeležba na klinično-patoloških

3. letnik

Stran 63 od 170

sestankih, kjer se predstavijo biopsije ali primeri obdukcij. 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Opravljeni izpiti iz anatomije, histologije, fiziologije in biokemije II


Kolokvija iz patohisologije tekom semestra. Kolokvija iz makroskopske diagnostike tekom semestra. Izpit po koncu semestra sestavljen iz praktičnega dela, pisnega testa in ustnega zagovora. Ocene 1-5 nezadostno, 6 zadostno, 7 dobro, 8 in 9 prav dobro, 10 odlično. Praktičnega dela izpita so oproščeni študenti, ki pri kolokvijih zberejo zadostno število točk (70%). Pisni test. Študent mora pozitivno odgovoriti vsaj na 50% vprašanj s področja oralne patologije


Izvajanje ankete ob koncu pouka. Analiza uspeha opravljanja izpita.


Prof. dr. Nina Gale, dr. med.

3. letnik

Stran 64 od 170

Patološka fiziologija 1. Naslov enote / predmeta / modula

Patološka fiziologija


9

4. Kontaktne ure

Skupaj 135

P 45 5.sem. 30 6.sem 15

V 60 5.sem 30 6.sem 30

S 15 5.sem 8 6.sem 7

Ostale oblike 15 5.sem 7 6.sem 8

5. Stopnja 2 6. Letnik 3 7. Semester 5., 6. 8. Študijski program


Ni smeri

10. Steber programa

Obvezni 11. Jezik

slovenski

12. Posebnosti Laboratorijske vaje, problemsko usmerjen pouk (PBL) 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Študenti pridobijo znanje o vzrokih in mehanizmih bolezni in patoloških procesov pri človeku na temelju motenih fizioloških in biokemičnih dogajanj v telesu. Študent se pri vajah, seminarjih in problemsko usmerjenem poukunauči pridobljeno znanje uporabljati za razumevanje znakov in simptomov bolezni, njenega poteka in zapletov in povezav s stomatološko problematiko, ter racionalnih temeljev za pozornost in posebnosti pri delu zobozdravnika s takimi bolniki.

14. Opis vsebine

Premet obravnava patofiziologijo naslednjih bolezni in procesov: Spremembe telesne temperature. Stradanje. Sladkorna bolezen. Hipoglikemija. Bolezni ščitnice. Opekline. Sevalna bolezen. Celična smrt in bolezni. Vnetje. Odziv na stres, Prosti radikali in bolezen. Kancerogeneza in rakava celica. Spremembe sestave telesnih tekočin. Dehidracija. Acidoza, alkaloza. Motnje presnove kalcija in fosforja. Odpoved ledvic in testi ledvične funkcije. Motnje strjevanja krvi. Tromboza. Motnje zunanjega dihanja. Hipoksije in cianoza. Motnje zaradi sprememb zračnega pritiska. Kašelj. Dispnoa. Astma in obstruktivne pljučne bolezni.Pnevmotoraks. Krvavitev in šok. Hipertenzija. Hipotenzija. Popuščanje srca. Edemi. Ateroskleroza. Nevarnosti transfuzije. Ishemična nekroza mišic. Bolezni jeter in jetrni testi. Biokemične motnje pri alkoholizmu. Ulkusna bolezen. Motnje hranjenja in prebave. Motnje živčnomišičnega prenosa. Zastrupitev z organofosfati. Motnje zavesti. Patofiziologija lokomocije in ohromelosti. Patološka bolečina. Glavobol. Zvečan intrakranialni tlak. Motnje funkcije bazalnih ganglijev. Duševne in psihosomatske bolezni. Možganska kap.


Učitelji inštituta: Izbrana poglavja iz patološke fiziologije, Inštitut za patološko fiziologijo MF, zadnja izdaja. Učitelji inštituta: Seminarji iz patološke fiziologije, Inštitut za patološko fiziologijo, zadnja izdaja.

3. letnik

Stran 65 od 170

Učitelji inštituta: Navodila za vaje iz patološke fiziologije, zadnja izdaja. McPhee S.J, Ganong W.F.: Pathophysiology of Disease, 5.izdaja. Lange Medical Books /McGraw-Hill, New York, 2006. 19.1 Znanje in razumevanje

Študenti znajo opredeliti bolezni in poznajo razdelitve znotraj bolezni in patoloških stanj, ki so zajeta v vsebini predmeta. Razumejo patofiziološke in biokemične mehanizme, ki so vzrok bolezni in gonilo njenega razvoja, iz česar sledi razumevanje načel preprečevanja in zdravljenja bolezni ter povezav med sistemskimi boleznimi in boleznimi ustne votline.

19.2 Uporaba Študenti uporabijo znanje in razumevanje patofiziologije za obvladovanje kliničnih predmetov in za strokovno neoporečno delo z bolniki na svojem delovnem področju.

19.3 Refleksija Študenti spoznajo pomen razumevanja bolezni za racionalen pristop k preprečevanju, spoznavanju in zdravljenju bolezni ter pomen celostnega pogleda na stomatološkega bolnika.



Razvijanje abstraktnega mišljenja, trening patofiziološkega načina razmišljanja o boleznih na temelju vzrokov in mehanizmov bolezni. Sposobnost utemeljevanja svojega znanja in prepričanja v strokovni razpravi in učenje timskega dela.


Predavanja in delo v manjših skupinah (vaje, seminarji, PBL).


Vpis v 3. letnik, oziroma minimalno opravljena izpita iz fiziologije in biokemije. Pogoj za pristop k izpitu je 50% skupni uspeh pri vseh oblikah sprotnega preverjanja znanja med letom in opravljen seminar.


Pisni izpit (testna vprašanja z več možnimi odgovori), najmanj 50% uspeh pogoj za ustni izpit. Ocena 6-10 pozitivno, 5 negativno.


Anketiranje študentov ob koncu šolskega leta in analiza odgovorov, analiza izpitne uspešnosti, samoevalvacija.


Akad.prof.dr. Janez Sketelj, predstojnik inštituta, in strokovni kolegij Inštituta za patološko fiziologijo MF

3. letnik

Stran 66 od 170

Predklinični praktikum 1. Naslov enote / predmeta / modula

Predklinični praktikum Od točke 4 naprej opisan del, ki ga pokriva katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa.


9

4. Kontaktne ure

Skupaj 265

P 92 zobne 15 (zimski semester) + 15 (letni semester) ur protetika 30 (zimski semester) + 30 (letni semester) ur parodonto 2 (zimski semester)

V 168 zobne 30 (zimski semester) + 45 (letni semester) ur protetika 45 (zimski semester) + 45 (letni semester) u parodonto 3 (zimski semester)

S 5

Ostale oblike zobne vodeno samostojno učenje

5. Stopnja 1. 6. Letnik 3.

7. Semester zimski in letni


Dentalna medicina

9. Študijska smer

/

10. Steber programa

Obvezni

11. Jezik

Slovenski


Znanje bioloških in kliničnih načel ter osnovnih praktičnih veščin, da bo v četrtem letniku usposobljen za osnovne parodontalne, restavrativne in protetične posege na pacientu.

14. Opis vsebine

- ergonomija in priprava terapevta, delovnega mesta in pacienta - postopki za preprečevanje prenosa okužb - inštrumenti, njihova uporaba in vzdrževanje - inštrumenti za odstranjevanje trdih in mehkih zobnih oblog in luščenje in glajenje zobnih korenin - inštrumenti za preparacijo zoba (turbina, kolenčnik, svedri) in restavracijo zoba (matrice, tlačilci, pripomočki za odtiskovanje, odtisni materiali). - rokovanje s kovinami in spoznavanje zobotehničnega lotanja - preparacije zob za različna fiksnoprotetična sidra in odiskovanje - laboratorijski postopki izdelave fiksnoprotetičnih sider (izlivanje delovnih modelov, - priprava individualnih delovnih modelčkov, modelacija do končne oblike in izgotovitev polne kovinske prevleke, fasetirane prevleke, kompozitne prevleke) - izdelava fiksnoprotetičnih zatičkov z nazidkom - ipoznavanje z elementi totalne in parcialne proteze, izdelava žičnih zapon, akrilatne individualne odtisne žlice, griznih robnikov na šelakovi

3. letnik

Stran 67 od 170

bazni plošči - izdelava začasne prevleke po direktni metodi - klinična in histološka slika kariozne lezije, epidemiologija kariesa, diagnostika, preventiva in zdravljenje, ocena tveganja - preventiva okvar zobne pulpe, - relativna/absolutna osušitev delovnega področja - preparacije kavitet za amalgam in plombiranje - preparacije kavitet za kompozitne materiale in plombiranje


- Klemenc F, Jevnikar N, Praprotnik M. Propedevtika zobnih bolezni.Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa; 2006. - Gašperšič D in Ravnik Č. Začetna kariozna poškodba. Med razgl. 1982;21:375-84. - Članki v Zobozdravstvenem vestniku, ki pokrivajo področje izpita - Roberson T, Heymann HO, Swift EJ. Sturdevant's Art and Science of Operative Dentistry. St. Louis: Mosby Elsevier; 2006. - Summitt JB. Fundamentals of Operative Dentistry: A Contemporary Approach. Quintessence Publishing 3. izdaja, 2006 19.1 Znanje in razumevanje

-ergonomija in priprava delovnega mesta, terapevta in pacienrta - preprečevanje prenosa okužb - znanje o instrumentih in njihovi uporabi - razume etiologijo, patološki proces zobnega kariesa, pozna preventivo, diagnozo ter zdravljenje kariesa, tudi posebnosti pri odrasli in starejši populaciji, razume celostni pristop k zdravljenju zobnega kariesa, vpliv kariesa na splošno zdravje, pozna pojem minimalno invazivnega zdravljenja zobnega kariesa -znanje in razumevanje načel o klasifikaciji preparacij za kavitete ter izbiro materialov - znanje o kliničnih indikacijah za posamezne vrste postopkov v konzervativni stomatologiji - podrobno pozna načela in načine preventive obolenj zobne pulpe

19.2 Uporaba - študent je po koncu predmeta usposobljen za začetek kliničnega dela na pacientu na za osnovne parodontalne, restavrativne in protetične posege





3. letnik

Stran 68 od 170


- sposoben kritičnega razmišljanja - pridobi veščine za vseživljenjsko učenje, je sposoben kritično privzeti nove informacije - pridobi biološko in klinično znanje, ki je podlaga za razumevanje in izvajanje preventivnih programov posameznikov in skupin - znanje in spretnosti pri uporabi materialov in instrumentov, ki se dopolnjujejo z ostalimi stomatološkimi kliničnimi predmeti


- vodeni individualni študij, predklinične vaje na fantomskih glavah, predavanja


- znanje predmetov, ki so pogoj za vpis v 3. letnik - opravljene obveznosti za pristop h končnemu izpitu: vaje, praktični in pismeni oz. ustni izpit


- sodelovanje in pripravljenost na vajah, izpit (teoretični in praktični) na koncu vaj - opravil / ni opravil ob upoštevanju Statuta UL in fakultetnih pravil




doc. dr. Franek Klemenc, as.dr. Aleš Fidler, prof. dr. Ljubo Marion, doc. dr. Janja Jan

Stran 69 od 170

4. letnik

Fiksna protetika 1, 2, 3 70

Gnatologija 73

Infekcijske bolezni in epidemiologija 76

Interna medicina 78

Kirurgija 80

Maksilofacialna in oralna kirurgija 1, 2, 3 82

Medicinska klinika 1 85

Otroško in preventivno zobozdravstvo 1, 2, 3 88

Snemna protetika 1, 2, 3 92

Splošna in dentalna radiologija 95

Stomatološka propedevtika 97

Ustne bolezni in parodontologija 1, 2, 3 99

Zobne bolezni 1, 2, 3 102

4. letnik

Stran 70 od 170

Fiksna protetika 1, 2, 3

1. Naslov predmeta Fiksna protetika 1, 2, 3


20(5 kt v 8., 3 kt v 9., 3kt v 10., 4 kt v 11. , 5 kt v 12

4. Kontaktne ure Ur 280

Skupaj

P 8. sem.: 159. sem.: 1510. sem.: 1011. sem.: 512. sem.: 0 ∑P 45 ur

V 8. sem.: 09. sem.: 2010. sem.: 20 11. sem.: 6012. sem.: 90 ∑V 190 ur

S 8. sem.: 0 9. sem.: 15 10. sem.: 15 11. sem.: 10 12. sem.: 5 ∑ S 45 ur

Ostale oblike Raziskovalni seminar

5. Stopnja 2. 6. Letnik 4., 5., 6.

7. Semester 8., 9., 10., 11., 12.


Dentalna medicina

9. Študijska smer

/

10. Steber programa

Obvezni strokovni predmet OST

11. Jezik

Slovenski

12. Posebnosti Integriran pouk – horizontalna in vertikalna integracija predkliničnih in kliničnih interdisciplinarnih znanj. Pouk poteka skozi pet semestrov zaradi narave kliničnega dela na pacientu, kjer si klinične faze sledijo v časovnem razmaku zaradi laboratorijskih postopkov in tudi procesa zdravljenja, ki potrebuje določen čas. Študent postopno osvaja vedno zahtevnejše prvine in postopke kliničnega dela.


Študent spozna biološka, tehnološka in klinična načela predmeta ter osvoji ročne spretnosti in veščine in teoretična znanja, da bo v četrtem, petem in šestem letniku usposobljen za diagnostiko, načrtovanje in izvedbo fiksnoprotetične in kombinirane fiksnosnemno protetične oskrbe, za razumevanje implantatnoprotetične oskrbe in za interdisciplinarno sodelovanje z drugimi stomatološkimi strokami in za samostojno delo na pacientu.

14. Opis vsebine

8.semester: Predstavitev in pregled sodobnih načinov fiksnoprotetične oskrbe in rehabilitacije Pregled doktrinarnih stališč fiksnoprotetične oskrbe in rehabilitacije; sistem sider in konstrukcij. Faze dela v klinični fiksni protetiki. Fiksnoprotetična diagnostika in ocena bioloških danosti. Indeks potreb po protetični oskrbi. Fiksnoprotetično načrtovanje: -Biološki vidiki načrtovanja mostičkov, -Analiza vrzeli v zobni vrsti, -Statični vidiki načrtovanja mostičkov, -Algoritmi odločanja pri fiksnoprotetičnem načrtovanju. Sanacijski in pripravljalni postopki pred fiksnoprotetično oskrbo Ustna higiena protetičnega pacienta in preventivni vidiki protetike. Preparacije v fiksni protetiki: - Splošno in za posamezne restavracije, -Izbor svedrov, -Marginalna preparacija, - Cementiranje in preparacija.

4. letnik

Stran 71 od 170

Fiksnoprotetične dograditve vitalnih in endodontsko oskrbljenih zob. Odtiskovanje: načini, materiali, izbor. Začasna fiksnoprotetična oskrba: zaščite dentinske rane in provizoriji Registracije griza in koncepti nove protetične okluzije 9.semester: Komunikacija z zobotehničnim laboratorijen in načela izbora zlitine. Metode izbora barve v fiksni protetiki. Preverjanje fiksnoprotetičnih konstrukcij. Cementiranje v fiksni protetiki: vrste cementov in klinični izbor, začasno in stalno cementiranje: klasično in adhezijsko; dentinska in skleninska vez. Klinika posamičnih restavracij: polne, delne, kovinske, kompozitne, keramične, kombinirane. Fiksnoprotetična oskrba delne brezzobosti: Statični, trdnostni, biološki vidiki mostov, vrste mostičkov in členov Klinika kovinskih, kompozitnih in keramičnih tehnik: izbor, indikacije, primerjave Estetika v fiksni protetiki in pojem estetska stomatologija, ali multidisciplinarni pristop k fiksni protetiki 10.semester: Kombinirana fiksnosnemna protetična oskrba: pet nivojev. Protetične sklepne vezi in konusne konstrukcije. Fiksnoprotetična oskrba v otroški dobi. Fiksnoprotetična oskrba starostnika. Parodontalna protetika. Lokalni in sistemski vplivi fiksnoprotetične oskrbe, korozija, galvanizem, alergije na dentalne materiale. Epidemiologija potreb po protetični oskrbi. Kriteriji kvalitete fiksnoprotetične oskrbe in vpliv protetike na kvaliteto življenja. 11.semester: Pravila dobre klinične prakse v fiksni protetiki in interdisciplinarno sodelovanje Potek izvedbe celovite fiksnoprotetične oskrbe, diagnostična modelacija v vosku, začasna konstrukcija, stalna konstrukcija, oskrba disgnatij in dvig griza Implantatnoprotetična oskrba Ponovitev doktrinarnih stališč fiksnoprotetične oskrbe in rehabilitacije 12. semester: klinična izvedba teoretičnih znanj


- Rosenstiel SF, Land MF, Fujimoto J. Contemporary Fixed Prosthodontics. 4. izdaja, St. Louis: Mosby Elsevier; 2006. Izbrana poglavja - Summitt JB s sod. Fundamentals of Operative Dentistry: A Contemporary Approach. Quintessence Publishing 3. izdaja, Chicago. 2006. Izbrana poglavja - Spletna stran katedre za stomatološko protetiko: Predavanja Fiksne protetike in seminarji v Power Point - Članki v Zobozdravstvenem vestniku, ki pokrivajo področje predmeta - Članki v tujih revijah, ki jih dobijo za seminarje


19.1 Znanje in Razumevanje

-ergonomija in priprava delovnega mesta, terapevta in pacienta - preprečevanje prenosa okužb - poznavanje načel dobre klinične prakse (teoretičnih in praktičnih) za načrtovanje in preparacijo zob in oralnih tkiv pri

4. letnik

Stran 72 od 170

kliničnem delu za fiksnoprotetično oskrbo- teoretično poznavanje laboratorijskih postopkov izdelave različnih fiksnoprotetičnih sider in praktično izdelavo izbranih fiksnoprotetičnih sider

19.2 Uporaba - študent je po koncu predmeta usposobljen za samostojen začetek kliničnega dela na pacientu za osnovne restavrativne in protetične posege



- sposoben kritičnega razmišljanja in povezovanja- pridobi znanja za vseživljenjsko učenje, je sposoben kritično privzeti nove informacije - pridobi biološko, tehnično in klinično znanje, ki je podlaga za razumevanje in izvajanje FP oskrbe- pridobi znanje in spretnosti za interdisciplinarno sodelovanje medicinskih in stomatoloških strok


- klinične vaje na pacientih, predavanja, demonstracije, seminarji, vodeni individualni študij,


- znanje predmetov, ki so pogoj za vpis v 4. letnik - opravljene obveznosti za pristop h končnemu pisnemu in ustnemu izpitu: pozitivna ocena kompetence za klinično delo na vajah in izpolnjeni protokoli, pozitivna ocena seminarjev, opravljen kolokvij iz teoretične fiksne protetike


- Izpitna ocena: 1-5 (ni opravil), 6-10 (opravil). - Ocena kliničnih vaj, kolokvijev in seminarjev: ocena: 1-5 (ni opravil), 6-10 (opravil) ob upoštevanju Statuta UL in fakultetnih pravil


- povezano s predpisanimi institucionalnimi ocenjevalnimi shemami


prof. dr. Ljubo Marion,

4. letnik

Stran 73 od 170

Gnatologija 1. Naslov predmeta Gnatologija


5 (3kt v 8., 2 kt v 9.)


Skupaj 150 ur

P 7. sem.: 15 ur 8. sem.: 15 ur

V 7. sem.: 15 ur 8. sem.: 15 ur 12. sem.:10 ur

S 7. sem.: 15 ur 8. sem.: 15 ur

Ostale oblike

5. Stopnja 2. 6. Letnik 4., 6.

7. Semester 7., 8., 12.


Dentalna medicina

9. Študijska smer

/

10. Steber programa

Obvezni strokovni predmet

11. Jezik

Slovenski

12. Posebnosti Integriran pouk – horizontalna in vertikalna integracija. Pouk poteka v treh semestrih, ker prehaja od predkliničnega dela v laboratoriju na klinični nivo in na delo s pacienti


-zavedati se in poznati kompleksnost medčeljustnih odnosov in delovanja SGS-poznati in uporabljati osnovne gnatološke tehnike: izbor in uporaba artikulatorjev z obraznim lokom, registracije griza, priprava modela in umavčenje v artikulator, izbor koncepta gradnje nove okluzije -spoznati patologijo okluzije, SGS in njih vpliv na telo in obratno pojav generalizirane bolezni v SGS z osnovami diagnostike in zdravljenja -vgraditi gnatologijo v celovito stomatološko zdravljenje in oskrbo v vseh stomatoloških strokah.

14. Opis vsebine

7.semester: I.GNATOLOŠKA MORFOLOGIJA IN FIZIOLOGIJA 1.Uvod v gnatologijo; cilji in snov ppredmeta. 2.Metode dela v gnatologiji:-Gnatološke diagnostične metode, -Gnatološke metode zdravljenja in oskrbe. 3.Gnatološka terminologija. 4.Stopnje okluzijskega zdravja:-Teoretično idealna okluzija,-Fiziološka okluzija, -Nefiziološka okluzija, -Protetična okluzija. 5.Sestava, razvoj in funkcije SGS. 6.Funkcionalna (gnatološka ) anatomija zobnih stikov. 7.Čeljustni sklep in kinetika enote kondil-disk. 8.Nevrofiziološko ozadje okluzije. 9.Interkuspidacijski položaj mandibule (IKP): -Normokluzija, zobni previsi in stopnice, -Okluzijske enote, -Zobni stiki v IKP pri naravni okluziji zob na dva zoba, -Zobni stiki v IKP pri fiksnoprotetični okluziji zob na dva zoba. 10.Centralna relacija mandibule: -Retrudirani kontaktni položaj zob, -Ligamentna pot zapiranja ust, -Okluzijske enote pri okluziji zob na zob, -Prostorski odnosi med IKP in CR. 11.Mišična pot zapiranja ust in mišični kontaktni položaj zob. 12.Fiziološka mirna lega: -Klinični pomen fiziološke mirne lege. 13.Mandibularna kinetika: -Osnovni in sestavljeni gibi mandibule, -Centrični in izvencentrični položaji mandibule, -Mišice, čeljustna sklep in mandibularna kinetika. 14.Mejni gibi mandibule v treh ravninah:-Sagitalni - Posseltov diagram, gibanje simfize in enote kondil-disk, -Frontalni - delovna in balančna stran, lik mejnega giba,

4. letnik

Stran 74 od 170

gibanje enote kondil-disk, okluzijske determinante -Horizontalni - lik mejnega giba, sled puščice. 15.Vrste drsnih zobnih stikov: -Obojestransko drsno ravnotežje, -Enostransko drsno ravnotežje. 16.Poti gibanja vrškov pri drsnih stikih. 17.Vodenje mandibule: -Okluzijske strukture sprednjega vodenja, -Okluzijske determinante, -Povezave med okluzijskimi determinantami. 18.Poprečne vrednosti okluzijskih determinant. 19.Kineziološke meritve: -Aksiografija, -Elektrognatografija –COSIG, -Pantografija. 8.semester II. OSNOVE GNATOLOŠKIH TEHNIK 1.Zgodovina razvoja artikulatorjev, 2.Artikulatorji in gnatološka oprema. 3.Napake artikulatorjev. 4.Delo z gnatološko opremo: -Obrazni loki, -Registracije griza, -Določitev okluzijskih determinant, -Umavčenje modelov, -Programiranje okluzije. 5.Gnatološki sistem Denar Slidematic Automark. 6.Mandibularni položaji in gradnja nove protetične okluzije .7.Gnatološka modelacija v vosku. 8.Koncepti gradnje nove protetične okluzije III. KLINIČNA GNATOLOGIJA 1.Gnatološki pregled in metode za ugotavljanje okluzijskih in drsnih stikov. 2.Okluzijske interference. 3.Obraba trdih zobnih tkiv. 4.Klinična in instrumentalna analiza griza. 5.Učinki okluzijskih interferenc: -Okluzijska travma, -Parodoncij in travmatska okluzija. 6.Okluzijske parafunkcije: -Nočni in dnevni bruksizem. 7.Kraniomandibularne motnje. 8.Artropatije čeljustnega sklepa. 9.Zdravljenje kraniomandibularnih motenj: -Okluzijska opornica po Ramfjordu, -Selektivno brušenje. 10. Epidemiologija in preprečevanje kraniomandibularnih motenj. 12.semester: Prenos teoreticnega znanja v klinicno delo v okviru celovitega zdravljenja in oskrbe pacientov na klinicnih vajah vseh predmetov.


-Klineberg I, Jagger R. Occlusion in clinical practice. An evidence-based approach. Wright, Edinburg, 2005. -Santos dos J. Occlusion Principles&Treatment. Chicago: Quintessence Publ.Co.; 2007 - Rosenstiel SF, Land MF, Fujimoto J. Contemporary Fixed Prosthodontics. 4. izdaja, St. Louis: Mosby Elsevier; 2006. Izbrana gnatološka poglavja - Marion L. Uvod v gnatološko morfologijo. Skripta. MF v Ljubljani. Ljubljana,1988 -Marion L. Uvod v gnatološke tehnike. Skripta. MF v Ljubljani. Ljubljana, 1995. - Članki v Zobozdravstvenem vestniku, ki pokrivajo področje izpita - Članki v tujih revijah, ki jih dobijo za seminarje 19.1 Znanje in razumevanje

- študent pozna kompleksnost delovanja stomatognatega sistema v fizioloških in patoloških stanjih, način zdravljenja in povezave s telesom

19.2 Uporaba - študent je po koncu predmeta usposobljen za uporabo gnatoloških znanj pri kliničnem delu



4. letnik

Stran 75 od 170




- predavanja, demonstracije, seminarji, vaje na fantomu, klinične vaje, vodeni individualni študij


- znanje predmetov, ki so pogoj za vpis v 4. letnik - opravljene obveznosti za pristop h končnemu pisnemu in ustnemu izpitu: pozitivna ocena kompetence za delo na vajah in izpolnjeni protokoli, pozitivna ocena seminarjev, opravljeni kolokviji treh sklopov predmeta


- Izpitna ocena: 1-5 (ni opravil), 6-10 (opravil). - Ocena predkliničnih in kliničnih vaj, kolokvijev in seminarjev: 1-5 (ni opravil), 6-10 (opravil), ki prinesejo 40% koncne ocene.





4. letnik

Stran 76 od 170

Infekcijske bolezni in epidemiologija 1. Naslov enote / predmeta / modula

Infekcijske bolezni in epidemiologija


4

4. Kontaktne ure

Skupaj 60

P 11 V 27 S 7 Ostale oblike 15


Dentalna medicina

9. Študijska smer

Ni smeri

10. Steber programa

Obvezni

11. Jezik

Slovenski

12. Posebnosti Delno integriran pouk s specialno mikrobiologijo in klinično imunologijo 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Cilj študija infekcijskih bolezni z epidemiologijo je razumevanje in poznavanje teoretičnih osnov okužb in bolezni, ki jih povzročajo mikroorganizmi. Študent dentalne medicine bo po opravljenem sklopu razumel klinične slike bolnikov s klinično sliko infekcijskih bolezni v vsakdanji praksi. Sposoben bo postaviti diagnozo bolezni, ki jih povzročajo mikroorganzmi v predelu vratu in glave, s kliničnim pregledom, oziroma z enostavnimi diagnostičnimi preiskavami. Poznal bo diferencialno diagnozo omenjenih bolezni, metode zdravljenja in preprečevanja ter epidemiologijo bolezni, ki jih povzročajo mikroorganizmi.

14. Opis vsebine

Vsebina se uvršča v ? sklop četrtega letnika programa dentalne medicine. Vsebinska poglavja: Epidemiologija in preprečevanje pomembnih infekcijskih bolezni vključno s pasivno in aktivno profilakso Kemoprofilaksa pogostih infekcijskih bolezni, profilaksa endokarditisa Patofiziologija in diagnostika infekcijskih bolezni (klinična in laboratorijska). Okužbe po organskih sistemih, zlasti okužbe ustne votline, vratu in glave. Pomembnejše izpuščajne bolezni Sistemske okužbe (bakteriemija, sepsa) in lokalne okužbe glave in vratu pri imunsko neoslabljenem in oslabljenem gostitelju. Pristop k bolniku z vročino in/ali sumom na okužbo Okužbe umetnih materialov HIV/aids Okužbe s herpes virusi (HSV, VZV, CMV, EBV, HHV-6, HHV-7, HHV-8) Bolnišnične okužbe Pomembnejše zoonoze, ki se kažejo s simptomatiko v predelu vratu in glave (antraks, tularemija, bolezen mačje opraskanine) Pomembnejše parazitske bolezni (toksoplazmoza, trihineloza). Sistemske in lokalne glivične okužbe v predelu glave in vratu in njihovo zdravljenje Pomembnejše tropske bolezni (malarija, bolezni popotnikov) Porajajoče se bolezni

4. letnik

Stran 77 od 170

Okužbe z anaerobi (tetanus, botulizem, okužbe s Clostridium difficile in C. perfringens, lokalne okužbe z anaerobi) Spoznava in zdravljenje spolno prenosljivih bolezni, ki se kažejo s simptomi v predelu glave in vratu Protimikrobno zdravljenje (protibakterijsko, protiglivično, protivirusno in zdravljenje okužb z zajedalci) zlasti okužb v predelu glave in vratu


Marolt Gomišček M, Radšel A. Infekcijske bolezni. Ljubljana 2002. Infectious Diseases, part 6 v Kasper DL, Fauci As, Longo DL, Braunwald E, Hauser SL, Jameson JL, eds. Harrisons`s principles of Interal Medicine. McGraw-Hill 2. 695 – 1294. Čižman M., Beović B. Priročnik za ambulantno predpisovanje protimikrobnih zdravil, Ljubljana 2002. 19.1 Znanje in razumevanje

Temeljno znanje in razumevanje povzročiteljev okužb, epidemiologije pomembnih infekcijskih bolezni, patogeneze in patofiziologije okužb, klinično sliko, zaplete in izhode okužb, zdravljenje in preprečevanje okužb pri osebah z neoslabljeno in oslabljeno imunostjo. Znal bo postaviti diagnozo infekcijskih bolezni v področju glave in vratu s kliničnim pregledom oz. z enostavnimi diagnostičnimi preiskavami.

19.2 Uporaba Študent bo usposobljen za prepoznavanje, zdravljenje, preprečevanje in svetovanje o pogostejših in pomembnih boleznih, ki jih povzročajo mikroorganizmi.

19.3 Refleksija Razumevanje in poznavanje povezave med mikrobi in gostiteljem.



Študent bo pridobil znanje iz epidemiologije infekcijskih bolezni, klinične mikrobiologije in imunologije. Znanje bo uporabil v diferencialni diagnozi pri študiji drugih predmetov.


Predavanja, vaje, seminarji, individualno delo s študenti.


Opravljeni izpiti iz predhodnih letnikov, opravljen izpit iz mikrobiologije, splošne patologije, splošne patološke fiziologije, splošne farmakologije in kolokvij iz interne propedevtike.


Kolokvij po končanih vajah, kjer se bo preverjalo praktično znanje. Končni izpit, kjer se bo preverjalo praktično znanje, pisni in ustni izpit.


Samoocenjevanje in ocenjevanje v skladu s predpisanimi ocenjevalnimi shemami Fakultete oz. Univerze.


Prof. dr. Milan Čižman, dr. med., višji svetnik

4. letnik

Stran 78 od 170

Interna medicina 1. Naslov enote / predmeta / modula

Interna medicina


3

4. Kontaktne ure

Skupaj 44

P 44 ur

V S Ostale oblike



smer Ni smeri


11. Jezik

Slovenski


Pri interni medicini spoznajo za dentalno medicino diagnostično – terapevtsko pomembne notranje bolezni: kliniko, diagnostiko, principe zdravljenja.

14. Opis vsebine

Znanje etiopatogeneze, klinike, diagnostike in principov zdravljenja nekaterih notranjih bolezni. Intenzivna medicina + kardiologija: srčno popuščanje, motnje srčnega ritma, revmatični in infekcijski endokarditis, pridobljene srčne hibe, ishemična bolezen srca, arterijska hipertenzija, šok in reanimacija. Angiologija: ateroskleroskleroza in žilna prizadetost, venska tromboza. Pulmologija: bronhitis, astma, KOPB, pljučnice, rak v dihalih, pljučna tbc. Gastroenterologija: ezofagitis in gastritis, tumorji požiralnika, peptične razjede zgornjih prebavil, ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen, hepatitisi in jetrna ciroza, akutni holecistitis in kamni v žolčniku, obstrukcijska zlatenica. Nefrologija: akutna in kronična odpoved ledvic, glomerulonefritisi, nefrotični sindrom, bakterijska vnetja v sečilih, kamni v sečilih. Hematologija: anemije, mielodisplastični sindromi, akutne in kronične levkemije, trombocitopenije in trombocitna disfunkcija po zdravilih, hemofilije in von Willebrandova bolezen, motnje v koagulaciji zaradi bolezni jeter in zdravil. Revmatologija: revmatična vročica, revmatoidni artritis, sistemski lupus eritematozus, sklerodermija, Sjoegrenov sindrom, ankilozirajoči spondilitis. Endokrinologija: bolezni ščitnice, sladkorna bolezen, patofiziologija in osnovni klinični podatki drugih žlez notranjim izločanjem.


.Kocijančič A, Mrevlje F, Štajer D eds. Interna medicina. Ljubljana: Littera picta, 2005.

4. letnik

Stran 79 od 170


Znanje in razumevanje splošnega diagnostičnega postopka, sposobnost napraviti klinični pregled, ovrednotiti podatke, spoznati notranje bolezni po simptomih/ znakih po delnem kliničnem pregledu. Osnovno znanje nekaterih notranjih bolezni, s povdarkom na akutnih, nujnih stanjih in posledicah bolezni ali zdravljenja, ki vplivajo na odločitve pri dentalni medicini. Znanje in ukrepanje pri nekaterih nujnih stanjih notranjih bolezni, ki ogrožajo življenje.

16.2 Uporaba Sposobnost prepoznati bolezen in notranje bolezni ter povezanost sočasnih bolezni in stanj. Znanje o ukrepanju v nujnih primerih.

16.3 Refleksija Razumevanje nastanka bolezni, principlov zdravljenja, prepoznavanja bolezni in medsebojni vplivi sočasnih bolezni.



Teoretična in praktična usposobljenost (klinični pregled!) za prepoznavanje bolezni (diagnostični postopek).


Predavanja, demonstracije, seminarji, vaje.


Opravljeni izpiti iz predhodnih letnikov/ sklopov..


Kolokvij iz medicinske propedevtike, izpit iz interne medicine (praktični in teoretični del).


Samoocenjevanje, anketa


Katedra za interno medicino (doc.dr.D.Andoljšek)

4. letnik

Stran 80 od 170

Kirurgija 1. Naslov enote / predmeta / modula

KIRURGIJA


4

4. Kontaktne ure

Skupaj 60

20 urP V 20 ur S 20 ur Ostale oblike



Ni smeri

10. Steber programa

Obvezni 11. Jezik

Slovenski


Študent spozna kirurško propedevtiko v enakem obsegu kot študentje medicine. Nauči se načine, kako iz anamnestičnih podatkov in preiskav stopenjsko gradi diagnozo kirurških bolezni ali poškodb, ki so povezane z z zobnim organom . Nauči se samostojno nuditi nujno medicinsko pomoč pri teh boleznih ali poškodbah, nauči se mora trenutno veljavne načine zdravljenja in seznani se z možnim bodočim razvojem načina zdravljenja.

14. Opis vsebine

Predmet je vsebinsko razdeljen: 1.pogoji za kirurško delo, kirurški instrumenti, kirurški materiali, osnovna operativna tehnika 2.principi ugotavljenja in zdravljenja kirurških infekcij 3. splošna travmatologija 4. splošna plastična kirurgija in plastična kirurgija obraza 5. splošbna nevrokirurgija in kirurgija zdravljenja nevralgije trigeminusa 6. diferencialna diagnoza in ugotavljanje zadaha iz ust .


Smrkolj V. Praktikum ambulantne operacijske kirurgije, Ljubljana 2001 Smrkolj V.Kirurgija, Ljubljana 1995 Smrkolj V. R. Komadina . Gerontološka travmatologija Celje 2004 19.1 Znanje in razumevanje

Z pridobljenim znanjem bo študent laže razumel kirurške bolezni v predelu obraza in ustne votline in razumel medsebojni vpliv bolezni in poškodb ter razvoj bolezni in poškodb

19.2 Uporaba Študent bo spodoben uporabiti znanje v klinični praksi, predvsem razmejiti do katere meje lahko zdravi sam in kdaj mora uporabiti nasvet specialista


19.3 Refleksija Z velikim številom predstavljenih primerov bo lahko študent kritično vrednotil opise bolezni v učbenikih in si pričel ustvarjati lastno bazo izkušenj

4. letnik

Stran 81 od 170


Način (poti) reševanja (ugotavljanja) kliničnih primerov.


1. predavanja 2. seminarske vaje 3. vaje ob bolniku 4. predstavitve primerov 5. klinične konference 6. poročila iz literature 7. praktično delo na modelih (npr. šivanje ran na umetni koži ) 9. reševanje papirnatih kliničnih primerov

10. delo v ambulantah, operacijskih dvoranah, delavnica


Opravljena predklinika. Izpit iz nujne medicinske pomoči


1. pisni, ustni in praktični izpit na koncu sklopa,


1. ankete na koncu pouka,


prof. dr. Vladimir Smrkolj

4. letnik

Stran 82 od 170

Maksilofacialna in oralna kirurgija 1, 2, 3 1. Naslov predmeta Maksilofacialna in oralna kirurgija 1, 2, 3 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

16 3kt v 8., 3. v 9., 3kt v 10., 3kt v 11. 4 kt v 12

4. Kontaktne ure

Skupaj 8.s. 60 9.s. 60 10.s.60 11.s.90 12.s.15

P 90 skupno 30 (8.s.) 30 (9.s.) 30(10. s.)

V 180 30 (8.s.) 30 (9.s.) 30(10.s.) 90(11.s.)

S 15 15(12s.)

Ostale oblike

5. Stopnja 2 6. Letnik 4., 5., 6. 7. Semester 8., 9., 10., 11.,12. 8. Študijski program


smer Ni smeri

10. Steber programa Obvezni strokovni

11. Jezik

Slovenski

12. Posebnosti Zaradi obsežnosti vsebin in pomembnosti teh znanj ter kliničnih veščin za študenta dentalne medicine traja predmet 3 letnike študija (5 semestrov).


Študentje se naučijo teoretičnih osnov puljenja zob in vseh s tem povezanih stanj. Spoznajo se z dentoalveolarnimi boleznimi in stanji ustne votline, ki potrebujejo oromaksilofacialno kirurško zdravljenje. Seznanijo se s poškodbami in boleznimi obraznega dela skeleta, mehkotkivnih obraznih struktur ter vratu. Pri vajah se naučijo usmerjenega oromaksilofacilanega pregleda, diferencialne diagnostike, in osnovnih zobozdravniških znanj kot je puljenje zob in intraoralna oskrba vnetnih stanj. Poleg tega se naučijo prve pomoči ter zdravljenja oromaksilofacialnega pacienta od zobozdravniškega do specialističnega zdravljenja.

14. Opis vsebine

8.s.: Indikacije in kontraindikacije za puljenje zob. Tehnika osnovnega in kompliciranega puljenja zob. Splošno ogrožen bolnik in antibiotična profilaksa pri oralnokirurških posegih. Lokalna anestezija. Zapleti med in po puljenju zob. Obravnava neizraslih zob, kirurško in kirurško-ortodontsko zdravljenje neizraslih zob. Kirurške ekstrakcije, hemisekcije in amputacije zobnih korenin. Etiologija in patogeneza odontogenih okužb ter diagnostika in zdravljenje odontogenih okužb. Posebnosti puljenja in odontogene okužbe pri otrocih. 9.s.: Značilnosti in zdravljenje osteomielitisa čeljustnic. Kirurško zdravljenje kroničnega periapikalnega parodontitisa. Odontogene bolezni čeljustne votline. Ciste v čeljustnicah in njihovo zdravljenje. Predprotetična kirurgija: temelji, posegi v lokalni in splošni anesteziji. Osnove osteointegracije in implantološka oskrba brezzobosti. 10.s.: Tumorji kože obraza. Melanomi in druge pigmentirane spremembe v ustni votlini. Odontogeni tumorji in njim podobne odontogene spremembe. Neodontogeni tumorji čeljustnic. Premaligne spremembe v ustni votlini. Diagnostika tumorjev. Karcinomi ustne votline. Mehkotkivne neoplazne in limfomi. Zatrdline na vratu. Tumorji slinavk. Tumorji čeljustne votline.

4. letnik

Stran 83 od 170

Kirurško zdravljenje tumorjev glave in vratu ter njihovo multidisciplinarno zdravljenje. Prirojene anomalije glave in vratu – sindromi. Hejlognatopalatoshize in njihovo kirurško ter multidisciplinarno zdravljenje. Disgnatije in njihovo zdravljenje. Artropatija čeljustnih sklepov. Atipična obrazna bolečina. 11.s.: klinične vaje 12.s.: seminarji iz izbranih tem oromaksilofacialne kirurgije


Peterson L, Ellis, Hupp, Tucker, Contemporary Oral and Maxillofacial Surgery, St. Louis, Mosby: 2003. Čelešnik F. Osnove čeljustne kirurgije, Ljubljana 1965. Bagatin M, Virag M. Maksilofacialna kirurgija, Zagreb 1991. Zbornik predavanj 36. podiplomskega tečaja kirurgije za zdravnike splošne medicine Ljubljana 2000 (sklop Maksilofacialna kirurgija). Zborniki strokovnih srečanj Čelešnikovi dnevi. 16.1 Znanje in razumevanje

Obvladanje osnovnih zobozdravniških znanj kot je puljenje zob in intraoralna oskrba vnetnih stanj. Poleg tega se naučijo prve pomoči ter zdravljenja oromaksilofacialnega pacienta od zobozdravniškega do specialističnega zdravljenja ob razumevanju patofizioloških osnov in s tem povezanih kliničnih slik vseh poškodb in bolezni ustne votline in obraza.

16.2 Uporaba Spoznavanje in pravilno zdravljenje bolezni ustne votline in obraza ter vratu.

16.3 Refleksija Lastno razumevanje teoretičnih znanj in izkušenj iz prakse, primerjava in evaluacija skladnosti med teorijo in praktičnim ravnanjem.



Tesna povezanost stomatoloških strok pri obravnavi bolezni zob, obzobnih tkiv ter drugih struktur ustne votline in obrazan zahteva celostno obravnavo oromaksilofacialnega pacienta, obravnava teh pacientov s trani stomatologa je nujna. Spoznavajo se tudi z raziskovalnim delom tega področja.


Predavanja, vaje, seminarji, voden individualni študij, možnost individualnega raziskovalnega dela – Prešernove naloge, izbirni predmet Izbrana poglavja iz maksilofacialne in oralne kirurgije ter Implantološka predprotetična kirurgija.


Opravljeni izpitni pogoji za 4. letnik so pogoj za pričetek predavanj, opravljen kolokvij po predkliničnih vajah iz ekstrakcij je pogoj za pričetek kliničnih vaj. Pogoj za pristop k izpitu so opravljeni kolokvij iz ekstrakcij, individualni seminar, opravljene vse vaje ter dokazila o predpisanih storitvah (anestezijah, ekstrakcijah, kliničnih pregledih, opravljen tečaj kirurškega šivanja in vezave opornic - kamb, izpolnjen dnevnik o hospitaliziranih in operiranih pacientih).


Pisni in ustni izpit, pri čemer v enaki meri vplivata na končno oceno. Ocenjevanvalna lestvica od 6-10 (pozitivno) ob upoštevanju Statuta UL in pravil MF.

20. Metode evalvacije Samoocenjevanje ter študentske ankete.

4. letnik

Stran 84 od 170

kakovosti 21. Sestavljalec učnega načrta

Doc. dr. Nataša Ihan Hren, dr. med. v imenu Katedre za maksilofacialno in oralno kirurgijo.

4. letnik

Stran 85 od 170

Medicinska klinika 1 1. Naslov enote / predmeta / modula Medicinska klinika 1 2. Koda enote 3. Število ECTS

kreditov

4

4. Kontaktne ure

Skupaj 120




Ni smeri

10. Steber programa

Obvezni 11. Jezik

slovenski

12. Posebnosti Predmet je sestavljen iz 3 modulov: Modul 1: Dermatovenerologija Modul 2: Nevrologija Modul 3: Psihiatrija


Modul 1:Cilj študija dermatovenerologije je razumevanje in poznavanje teoretičnih osnov kožnih in spolno prenosljivih bolezni. Študent dentalne medicine bo po opravljenem sklopu razumel klinične slike bolnikov s klinično sliko kožnih in spolno prenosljivih bolezni v vsakdanji praksi. Sposoben bo postaviti diagnozo kožnih in spolno prenosljivih bolezni v predelu vratu in glave, s kliničnim pregledom, oziroma z enostavnimi diagnostičnimi preiskavami. Poznal bo diferencialno diagnozo omenjenih bolezni, metode zdravljenja in preprečevanja ter njihovo epidemiologijo. Modul 2:Cilj študija nevrologije je poznavanje osnov pogostih nevroloških bolezni, še posebej tistih, ki so v določenem aspektu relevantne za bolezni ustne votline oz. za modifikacijo pristopa k zdravljenju v dentalni medicini., samostojno ukrepanje pri določenih nujnih stanjih v nevrologiji, do katerih lahko pride pri delu dentalnega medicinca in celostno obravnavanje bolnika brez ozkega osredotočenja na eno bolezen Modul 3: Študij psihiatrije je usmerjen v poznavanje temeljnih psiholoških in psihosocialnih značilnosti populacije, ki jih je treba upoštevati pri praktičnem delu v diagnostiki in terapiji. Posamezne temeljne duševne motnje so predstavljene tako, kot se kažejo, lahko motijo in na svoj način usmerjajo delo v ordinaciji dentalne medicine. Cilj pouka je tudi boljše razumevanje tistih duševnih stanj oziroma psihopatologije, ki vplivajo na sodelovanje pacienta in na poznavanje najpreprostejših načinov za vzpostavitev odnosa s pacientom z duševno motnjo.

14. Opis vsebine

Modul 1: Dermatovenerološka propredevtika, posebnosti zdravljenja kožnih bolezni, piodermije, kožna tuberkuloza, viroze kože in sluznic, dermatomikoze, parazitne kožne bolezni, spolno prenosljive bolezni, nespolne bolezni zunanjih spolovil, alergijske in reaktivne kožne bolezni,avtoimunske kožne bolezni, fotodermatoze, eritematoskvamozne dermatoze, bolezni lojnic, genodermatoze, kožni tumorji, motnje pigmentacije, bolezni

4. letnik

Stran 86 od 170

nohtov, dlak, lasišča, bolezni znojnic, presnovne kožne bolezni, vaskulitisi, bolezni ven spodnjih okončin, tropske dermatoze, bolezni ustne votline Modul 2: Funkcijski sistemi živčevja, simptomi in znaki nevroloških bolezni, razdelitev nevroloških bolezni,pot do nevrološke diagnoze, izbrana urgentna stanja v nevrologiji, kronične nevrološke in psihiatrične bolezni, nevrološke komplikacije bolezni drugih sistemov. Modul 3: Vsebina pouka smiselno povezuje znanje o etiologiji in razvoju posameznih skupin duševnih motenj, njihovi klinični sliki, terapevtski obravnavi in se pri vsaki od njih posebej usmeri na značilnosti, ki jih mora poznati zdravnik dentalne medicine. Vsebine, ki so specifično pomembne in potrebne za stomatologe, so zastavljene tako, da se slušatelji lahko pobliže seznanijo tudi z možnostmi pridobitve dopolnilnih znanj in funkcionalnih povezav s strokovnjaki, ki to delo opravljajo (relaksacijske metode, psihoterapija, delo z anksioznimi osebami …)


Modul 1: Kansky A. in sod.: Kožne in spolne bolezni. Ljubljana: Združenje slovenskih dermatovenerologov, 2002. Modul 2. M. Janko: Klinična nevrološka preiskava; Fowler in Scadding: Clinical Neurology – izbrana poglavja Modul 3: Tomori M., Ziherl S.: Psihiatrija. Litterapicta, Medicinska fakulteta UL, Ljubljana, 1999. Kores Plesničar B.: Osnove psihofarmakoterapije. Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Maribor 2007.


16. 1. Znanje in razumevanje

Temeljno znanje in razumevanje etiologije, patogeneze, patofiziologije, epidemiologije pomembnih kožnih in spolno prenosljivih bolezni. Poznavanje klinične slike, zapletov, zdravljenja in preprečevanja tovrstnih obolenj. Znal bo postaviti diagnozo kožnih in spolno prenosljivih obolenj z manifestacijami v področju glave in vratu s kliničnim pregledom oz. z enostavnimi diagnostičnimi preiskavami. Študent pozna simptome in znake pogostih nevroloških bolezni,značilne pogoste klinične sindrome,principe laboratorijske in slikovne diagnostike nevroloških bolezni. Poznavanje osnovnih skupin duševnih motenj in njihove klinične manifestacije. Razumevanje različnih vzorcev vedenja, ki jih kot pacienti na polju dentalne medicine izkazujejo osebe z različnimi duševnimi motnjami

4. letnik

Stran 87 od 170

16.2. Uporaba Študent bo usposobljen za prepoznavanje, zdravljenje, preprečevanje in svetovanje o pogostejših in pomembnih kožnih in spolno prenosljivih boleznih. Študent zna samostojno ukrepati pri izbranih urgentnih nevroloških stanjih. Učenje ustreznega pristopa zdravnika dentalne medicine glede na vrsto psihopatološke simptomatike, ki pri pacientih z določeno vrsto motnje vpliva na sodelovanje pri zdravljenju

16. 3. Refleksija Razumevanje nastanka kožnih in spolnih bolezni, principov zdravljenja, prepoznavanja teh bolezni in medsebojni vplivi sočasnih bolezni. Študent zna kritično oceniti pomen simptomov in znakov. Oblikovanje lastnega odnosa do duševnih motenj in oseb s to patologijo, predelavo predsodkov in zmotnih predstav.

16. 4. prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

Študent bo pridobil znanje iz dermatovenerologije, ki ga bo uporabil v diferencialni diagnozi pri študiju drugih predmetov.

Študent je sposoben poiskati v domači in tuji literaturi podatke, ki jih rabi pri globljem spoznavanju motenj v delovanju živčevja

Ozaveščenje pomena odnosa do pacienta in lastnega ravnanja pri strokovnem delu.


Predavanja, vaje, seminarji, individualno delo s študenti, vodeno samostojno učenje.


Opravljeni izpiti iz predhodnih letnikov, opravljen izpit iz mikrobiologije, splošne patologije, splošne patološke fiziologije, splošne farmakologije in kolokvij iz interne propedevtike, opravljen seminar iz nevrologije


Pogoj za uspešno opravljen predmet je uspešno opravljen izpit oz. kolokvij iz vseh modulov. Preverjanje znanja se pri vsakem od modulov oceni samostojno, ocena predmeta je zaokrožena srednja vrednost ocen posameznih kolokvijev. Uspeh se oceni od 1 do 10; pozitivne ocene so 10 odlično, 9 in 8 prav dobro, 7 dobro, 6 zadostno. Negativne ocene so od 1 do 5.


Samoocenjevanje in ocenjevanje v skladu s predpisanimi ocenjevalnimi shemami Fakultete oz. Univerze.


prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., prof. dr. David B. Vodušek, Katedra za psihiatrijo (prof. dr. Martina Tomori)

4. letnik

Stran 88 od 170

Otroško in preventivno zobozdravstvo 1, 2, 3 1. Naslov enote / predmeta / modula

Otroško in preventivno zobozdravstvo 1, 2,3


15 skupaj: 5 v 8.sem, 3 v 9. sem, 3 v 10.sem, 4 v 11. sem


Skupaj P 15 + 10 + 10 + 15 = 50

V 30 + 30 + 30 + 65 = 150

S 30 + 5 + 5 + 15 = 55

Ostale oblike 5 + 5 + 5 + 5 = 20

5. Stopnja 2 6. Letnik 4., 5. in 6. 7. Semester 8., 9., 10. in 11. 8. Študijski program Dentalna medicina

9. Študijska

smer Ni smeri

10. Steber programa

Obvezni 11. Jezik

Slovenski

12. Posebnosti Klinični predmet, ki je zaradi obsežnosti razdeljen v štiri semestre. 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Ob zaključku dodiplomskega študija ima študent teoretična in praktična klinična znanja potrebna za opravljanje osnovnega preventivnega in kurativnega zobozdravniškega dela v otroškem in mladinskem zobozdravstvu.

14. Opis vsebine

Letni semester 4. letnika (8. semester):

Na predavanjih je študent seznanjen s področji: • Vidiki pediatričnega zobozdravstva • Mentalni razvoj otroka in vpliv na zdravje ustne votline • Vedenske značilnosti in težave otrok in mladostnikov • Rast, razvoj in zdravje otroka • Anamneza in klinični pregled v pedontologiji • Radiološka preiskava in diagnoza v pedontologiji • Bolečina in preprečevanje bolečine v pedontologiji • Lokalna anestezija, sedacija in splošna anestezija v

pedontologiji Na seminarjih študent v obliki seminarske naloge predstavi pacienta (anamneza, klinični pregled, radiološki pregled, dodatne diagnostične preiskave, diagnoza, načrt zdravljenja). Namen je pridobiti veščine jemanja anamneze in kliničnega postopka stomatološke preiskave pri otroku oz. mladostniku, s povdarkom na sistematičnosti in beleženju ugotovitev.

Na vajah spozna osnove preventivne in kurativne postopke preprečevanje oz. zdravljenja kariesa in obolenj zobne pulpe mlečnih in stalnih zob.

Zimski semester 5. letnika (9. semester):

Na predavanjih je študent seznanjen s področji: • Klinična razpoznava in koncept obravnave kariesa otrok

in mladine • Posebnosti in zdravljenje karioznih lezij v različnih

starostnih obdobij • Endodontija v pedontologiji (endodontske tehnike mlečnih

zob, zdravljenje pulpe stalnih zob z nedoraslo korenino) • Uporaba antibiotikov v pedontologiji

4. letnik

Stran 89 od 170

• Obzobna tkiva in parodontalna bolezen otrok in mladostnikov

• Nujna prva pomoč v pedontologiji

Študent v obliki seminarske naloge izbere in predstavi eno izmed razpisanih tem: indikacije in kontraindikacije zalivanja fisur, materiali namenjeni zalivanju fisur, amalgam v pedontologiji, mortalna ali vitalna amputacija, mortalna ali vitalna ekstirpacija.

Na kliničnih vajah študent opravi stomatološko preiskavo otroka oz. mladostnika, postavi diagnozo in naredi načrt zdravljenja. Pod nadzorom oz. ob sodelovanju asistenta opravi osnovne preventivne in kurativne postopke preprečevanje oz. zdravljenja bolezni zob in obzobnih tkiv mlečnih in stalnih zob.


Na predavanjih je študent seznanjen s področji: • Razvojne spremembe v številu in obliki zob in njihovo

zdravljenje • Prirojene in pridobljene razvojne motnje trdih zobnih tkiv • Izraščanje in izpad mlečnih zob, razvoj okluzije,

preventivna in interceptivna ortodontija • Poškodbe mlečnih in stalnih zob • Lezije ustne sluznice pri otrocih in mladostnikih • Osnovni zobozdravniški oralni kirurški posegi v

pedontologiji • Motnje v delovanju temporomandibularnega sklepa

Študent v obliki seminarske naloge predstavi eno izmed razpisanih tem: ekstrakcije mlečnih zob (indikacije in kontraindikacije, ob uporabi lokalne ali spošne anestezije), razvojne okvare zob (stomatološka preiskava, oblike zdravljenja), poškodbe zob (stomatološka preiskava, oblike zdravljenja)

Na kliničnih vajah nadaljuje z delom vaj tega predmeta iz 9. semestra.


Na predavanjih je predstavljeno področje zobozdravstvene preventive otrok in mladine:

• Sistem preventivnega zobozdravstvenega varstva in sistemi zagotavljanje oralnega zdravje otrok v Sloveniji

• Epidemiologija bolezni ustne votline pri otrocih in mladostnikih

• Promocija ustnega zdravja; zobozdravstvena vzgoja in šola za starše

• Zgodnja diagnostka in preventiva bolezni in poškodb zob in obzobnih tkiv pri otrocih in mladostnikih

• Kemoterapevtiki in preventiva kariesa pri otrocih in mladostnikih

• Otroci s kroničnimi boleznimi; vpliv na oralno zdravje in preventivni pristopi

• Preventivna zobozdravstvena oskrba otrok s posebnimi

4. letnik

Stran 90 od 170

potrebami

Študent izbere in v obliki seminarske naloge predstavi del s področja: dinamike nastanka kariesa, motivacije predšolskega, osnovnošolskega otroka ali srednješolca za lastno oralno zdravje, fluoridov (prisotnost v okolju, vnos v telo in metabolizem, fizikalno kemične interakcije med fluoridi in sklenino, oblike aplikacije, delovanje fluoridov na bakterije, toksičnost fluoridov)

Na vajah študent spozna in delno sodeluje pri izvajanju preventivnih programov okviru primarnega zobozdravstvenega varstva otrok in mladine (v vzgojno varstvenih zavodih, osnovnih šolah, zavodih za otroke in mladostnike s sposebnimi potrebami) ter dispanzersko obliko dela v pedontoloških ambulantah pri pregledih s svetovanjem 1., 2. in 3. letnih otrok.


• Koch G, Poulsen S. Paediatric dentistry – a clinical approach. Blackwell publishing, 2001;

• Izbrani prispevki iz Zobozdravstvenih vestnikov (objavljeno na predavanjih)


Temeljno znanje in razumevanje fiziologije, patofiziologije in etiologije bolezni zob in obzobnih tkiv pri otrocih in mladostnikih; poznavanje osnovnih preventivnih in kurativnih kliničnih postopkov preprečevanja oz. zdravljenja bolezni zob in obzobnih tkiv mečnih in stalnih zob, in razumevanje pomena preventivne dejavnosti v otroškem in mladinskem zobozdravstvu

19.2 Uporaba Razpoznava in pravilno zdravljenje osnovnih oz najpogostejših oblik bolezni zob in obzobnih tkiv pri otrocih in mladostnikih; izbira in izvajanje najprimernejše preventivne dejavnosti v otroškem in mladinskem zobozdravstvu pri posamezniku ali v skupini

19.3 Refleksija Razumevanje teorije in kliničnih pristopov ter kritično ovrednotenje skladnosti med teoretičnimi izhodišči in klinično prakso.



Spretnost ustnega in pisnega poročanja, zbiranja in interpretiraja podakov, kritična analiza in sinteza, socialne spretnosti (navezovanje kontaktov z otrokom-pacientom, starši), spoznavanje z raziskovalnim delom in pisanjem člankov


predavanja, seminarji, individualne naloge, klinične vaje, individualne naloge


Za vklučitev k študiju predmeta v 8. semestru vpis v 4. letnik, za nadaljevanje študija predmeta v 9., 10 in 11. semestru pa uspešno

4. letnik

Stran 91 od 170

opravljanje študijskih obveznosti

opravljene seminarske naloge in vaje iz Otroškega in preventivnega zobozdravstva v predhodnem, torej 8., 9. in 10. semestru.


Študent lahko pristopi k izpitu, ko opravi predpisane ure in vsebine vaj in seminarjev. Ob zaključku vsakega semestra študent opravlja kolokvij, ki se mu upošteva pri končnem izpitu. Končno oceno v skupnem obsegu 1/3 sooblikujejo ocene vseh štirih seminarskih nalog (v vsakem semestru po ena) in vseh štirih kolokvijev. Študent je izpit opravil, če je končna ocena izpita od 6 do 10 oziroma ni opravil, če je končna ocena 5 ali manj.


Samoocenjevanje, študentska anketa


Asist. dr. Alenka Pavlič, dr. stom.

4. letnik

Stran 92 od 170

Snemna protetika 1, 2, 3 1. Naslov predmeta Snemna protetika 1,2,3 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

18 (4 kt v 8., 3 kt v 9., 3 kt v 10., 4 kt v 11., 4 kt v 12.)

4. Kontaktne ure

Skupaj P 45 7.sem.:15 8.sem.:10 9.sem.:10 10.sem.:10 11.sem.:- 12.sem.:-

V 180 7.sem.:- 8.sem.:- 9.sem.:30 10.sem.:30 11.sem.:60 12.sem.:60

S 53 7.sem.:- 8.sem.:5 9.sem.:5 10.sem.:5 11.sem.:19 12.sem.:18

Ostale oblike

5. Stopnja 2 6. Letnik 4. 5. 6. 7. Semester 8., 9., 10., 11., 12. 8. Študijski program


smer Ni smeri


11. Jezik

Slovenski

12. Posebnosti Zaradi narave študija so zahteve po šest semesterskem študiju. 13. Cilji in predmetno specifične competence

Študent pridobi klinično in laboratorijsko znanje ter veščine, ki so potrebne za samostojno klinično rehabilitacijo delno ali popolno brezzobih pacientov s snemnoprotetičnimi pripomočki. Pri predavanjih spozna biološke posebnosti in sodobna teoretična načela za izdelavo totalne proteze, imediatne proteze, parodontalno podprte totalne proteze, akrilatne delne proteze, delne proteze z ulito bazo, obturatorske proteze, fasadne proteze in snemnih diagnostičnih pripomočkov. Pri seminarskem pouku znanje iz predavanj uporabi za samostojno reševanje problemov pri načrtovanju snemnoprotetične oskrbe. Na kliničnih vajah se izuri za samostojno obravnavanje delno ali popolno brezzobih pacientov (klinični pregled, razpoznava različnih stanj, načrtovanje, zapis, oskrba z različnimi snemno protetičnimi pripomočki, ocena dela, komunikacija s pacienton ali širšim timom različnih strokovnjakov). Pri laboratorijskih vajah se seznani z delom v zobotehničnem laboratoriju.

14. Opis vsebine

8. semester: Totalna proteza: -biološke osnove za totalno protezo. -načela retencije in stabilizacije ter metode postavitve zob v snemni protetiki. -izdelava totalne proteze v ordinaciji in v laboratotiju. -metode polimerizacije protez. -reokluzija protez v artikulatorju, podlaganje in popravila totalnih protez. -izdelava totalne imediatne proteze. Delna proteza I: -biološke osnove za delno protezo. -sodobna načela delne proteze z vidika prenosa žvečnih sil na podporne zobe: utemeljitev akrilatne delne proteze in delne proteze z ulito bazo. -vrste delnih protez. -elementi delne proteze z ulito bazo. -paralelometer z vidika ulitih baz in njegova uporaba. 9.semester: Delna proteza II:

4. letnik

Stran 93 od 170

-načrtovanje z analizo sil pri oskrbi z delno protezo z ulito bazo. -izdelava delne proteze z ulito bazo v ordinaciji in v laboratoriju. -programi snemnoprotetične oskrbe. -preoblikovanje podpornih in sidrnih zob ter zaščitni postopki po preoblikovanju. -teoretične osnove namenske prevleke, gredi in sodobnih elemntov sidranja - etečmenov (polzil) ter delo z njimi. -teoretične osnove rezkanja, teleskopske in konusne prevleke ter delo z njimi. -popravilo in podlaganje delnih protez. 10. semester: Paradontalno podprta totalna proteza: -teoretične osnove in delo s sodobnimi sidrnimi elementi. Posebne proteze – teoretične osnove: - proteze pri prirojenih in pridobljenih defektih čeljustnic. -fasadna proteza. -snemna ulita kovinska opornica, Dahlova opornica. 11. in 12. semester: Celostna obravnava pacientov s povdarkom na snemno protetični rehabilitaciji


Hayakawa I: PRINCIPLES AND PRACTICES OF COMPLETE DENTURES, Quintessence Publishing Co, Inc, Tokyo, 1999. Phoenix RD, Cagna DR, DeFreest CF: Stewart's CLINICAL REMOVABLE PARTIAL PROSTHODONTICS, 3th edition, Quintessence Publishing Co, Inc, Chicago, 2003. Wulfes H: PRECISION MILLING AND PARTIAL DENTURE CONSTRUCTIONS, Academia - dental international school BEGO, Bremen, 2004. 16.1 Znanje in razumevanje

Pridobi teoretična (poznavanje in razumevanje bioloških in mehanskih osnov) in praktična znanja (pozna postopke, materiale in naprave, ki so potrebne pri rehabilitaciji delne ali popolne brezzobosti z različnimi snemnoprotetičnimi pripomočki) ter ročne spretnosti. Razume pomen in posledice oskrbe pacientov s snemnoprotetičnimi pripomočki.

16.2 Uporaba Za samostojno klinično izvedbo različnih snemnoprotetičnih načrtov, ki vključuje klinično preiskavo, analizo, načrt, utemeljitev, praktično izvedbo in evalvacijo.


16.3 Refleksija Zna oblikovati probleme in jih reševati s pomočjo ustrezne literature in v sodelovanju z drugimi strokovnjaki. Kritično vrednotenje postopkov, materialov, naprav in konceptov ter možnost zasledovanja novosti v stroki. Pridobljeno znanje zna uporabljati pri zagotavljanju kakovosti in optimizaciji kliničnih procesov.

4. letnik

Stran 94 od 170


Sposobnost vključevanja novega znanja v obstoječi okvir znanja in spretnosti pri celostni oskrbi stomatološkega pacienta. Sposobnost poiskati ustrezno strokovno in znanstveno literaturo ter kritično ovrednoti podatke iz domače in tuje literature ter drugih virov pri razvijanju lastne kreativnosti in raziskovalnem delu.


Predavanja, seminarji, vaje, demonstracije na pacientu, individualno delo s študenti.


Opravljeni izpiti iz 1., 2. in 3. letnika.


Predmet se zaključi z izpitom. Pred izpitom morajo biti opravljene in pozitivno ocenjene vaje in seminarji. Med posameznimi letniki so sprotna preverjanja znanja v obliki kolokvijev, ki se upoštevajo pri končni oceni. Ocenjevalna lestvica: pozitivno: 6 – 10, negativno: 1 – 5. Končno oceno sestavljata: 50 % ocena vaj in seminarjev in 50 % ocena izpita.


Samoevalvacija: preverjanje znanja študentov, uspešnost pri kliničnem delu.


Prof. dr. Nenad Funduk, dr. dent. med., asist. dr. Milan Kuhar, dr. dent. med.

4. letnik

Stran 95 od 170

Splošna in dentalna radiologija 1. Naslov enote / predmeta / modula

Splošna in dentalna radiologija

2. Koda enote 3. Število EC TS kreditov

3

4. Kontaktne ure

Skupaj 40


5. Stopnja 2 6. Letnik 4. 7. Semester 7. 8. Študijski program Dentalna Medicina 9. Študijska

smer


11. Jezik

Slovenski

12. Posebnosti 13. Cilji in predmetno specifične competence

Študent spozna pomen in princip slikovnih radioloških in diagnostičnih tehnologij, ki jih uporabljamo v diagnostiki bolezenskih procesov in poškodb zob in maksilofacialnega področja. Seznanijo se z digitalnim rentgenskim slikanjem, računalniško tomografijo, intervencijsko radiologijo, diagnostičnim ultrazvokom in magnetnoresonančno tomografijo. Poznavanje kliničnih indikacija za posamezne tehnike slikanj. Znanje intraoralnega slikanja (vzporedna tehnika in slikanje zobnih kron) Znanje splošnih načel analize in interpretacije rentgenskih slik in ostalih silkovnih radioloških preiskav.

14. Opis vsebine

- normalna radiološka anatomija zob in obzobnih tkiv, maksile, mandibule, temporomandibularnega sklepa in ostalega maksilofacialnega področja. - patoanatomske spremembe pomembne za razumevanje radiološki vidnih znakov - radiološke značilnosti prirojenih nepravilnosti, poškodb, vnetijh, tumorjev in degenerativnih sprememb v področju zob in obzobnih tkiv, maksile, mandibule, temporomandibularnega sklepa in ostalega maksilofacialnega področja -klinične indikacije za uporabo določenih radioloških tehnologij - tehnika intraoralnega slikanja in razvijanje slik


GOAZ, PAUL W, AND WHITE, STUART C., EDS. Oral Radiology:Principles and Interpretation. 4th ed. St. Louis: Mosby-Year Book, 2000. LANGLAND, OLAF E. ET AL. Principles of Dental Imaging. Lippincott Williams & Wilkins; 2nd ed. 2002)



Razumevanje različnih radioloških tehnik, poznavanje splošnih načel analize rentgenogramov, poznavanje radioloških značilnosti prirojenih nepravilnosti in bolezenskih procesov, razumevanje povezave med kliničnimi znaki bolezni ter spremembami, ki so vidne pri različnih radioloških tehnikah, klinične indikacije za uporabo različnih radioloških tehnik. Znanje intraoralnega slikanja s klasično in digatalno tehniko.

4. letnik

Stran 96 od 170

16.2 Uporaba Pravilen izbor radiološke tehnike, izvedba intraoralnega slikanja, pozna osnove analize rentgenogramov in razume radiološke opise bolezenskih sprememb.



Pridobljeno znanje zna praktično uporabiti v vsakdanjem kliničnem delu. Tesna povezanost z radiologijo in delom radiologa, nujnost timskega dela. Spoznavanje z raziskovalnim delom in pisanjem člankov.


. Predavanja, seminarji , vaje


.


Ocena je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela (50%, 50%), oba dela morata biti opravljena pozitivno, ob upoštevanju Statuta UL in fakultetnih pravil


Samoocenjevanje in ocenjevanje v skladu s predpisanim ocenjevalnih sistemov fakultete in univerze


Katedra za radiologijo, prof. dr. Vladimir Jevtič Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, doc. dr. Aleš Fidler Katedra za maksilofacialno in oralno kirurgijo, doc. dr. Natša Ihan Hren

4. letnik

Stran 97 od 170

Stomatološka propedevtika 1. Naslov enote / predmeta / modula

STOMATOLOŠKA PROPEDEVTIKA


5

4. Kontaktne ure

Skupaj 130




smer Ni smeri


11. Jezik

Slovenski


Cilj študija Stomatološke propedevtike je, da se študent dentalne medicine spozna s postopki in vrstnim redom pridobivanja anamneze, kliničnega pregleda, postavljanja diagnoze in načrta zdravljenja stomatološkega pacienta. Študent bo poznal in znal izvesti različne vrste stomatološke klinike preiskave kot so popolna stomatološka klinična preiskava, presejalna in kontrolna stomatološka klinična preiskava ter omejena oz. nujna stomatološka klinična preiskava. Študent bo sposoben izvesti anamnezo, klinični splošni ter oralni pregled, zapis stanja, postavitve diagnoze in načrta zdravljenja.

14. Opis vsebine

Vsebina predmeta vsebuje naslednja področja: • Vrste stomatološke klinične preiskave • Simptomi in znaki v ustni votlini • Vprašalnik o zdravju • Anamneza • Pomen zdravil v oralni diagnostiki • Načela kliničnega pregleda • Splošni klinični pregled • Pregled ustne votline • Pregled obzobnih tkiv • Pregled zob • Pregled griza in razpoznava ortodontskih nepravilnosti • Pregled brezzobega dela čeljusti • Oralni radiološki pregled • Dodatne preiskave stomatološkega bolnika • Študijski modeli • Zapis ugotovitev kliničnega pregleda • Načrt stomatološkega zdravljenja • Posebnosti stomatološki preiskave otroka in mladostnika • Pisanje izvidov, sprejemov in odpustov pri bolnikih z malignimi

in benignimi boleznimi, poškodbami, razvojnimi nepravilnostmi in prirojenimi anomalijami področja ustne votline, glave in vratu.

• Pisanje izvidov pri bolnikih, ki potrebujejo oralnokirurški poseg.


• SKALERIČ, Uroš (ur.). Stomatološka klinična preiskava. Ljubljana: Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije, 2006.

4. letnik

Stran 98 od 170

• Ustrezni članki v Zobozdravstvenem vestniku


Študent bo pridobil temeljno znanje in razumevanje poteka stomatološke klinične preiskave.

16.2 Uporaba Študent bo sposoben izvesti vse potrebne propedevtične postopke za postavitev ustrezne diagnoze bolezni ali stanja in načrtovanja zdravljenja.

16.3 Refleksija Študent naj razume, da so anamneza in klinični pregled ter zapis ugotovitev nujni postopki za razpoznavo bolezni in izogib nesoglasij med pacientom in zobozdravnikom.



Znanja in spretnosti, ki jih bo pridobil študent bo koristno uporabljal pri vseh specifičnih podpodročjih dentalne medicine na principu integrativne diagnostike in oskrbe stomatološkega pacienta.


Predavanja, individualno delo s študenti , vaje


Opravljeni študijski izpiti predhodnih letnikov,


• Ocena praktične izvedbe na vajah • Pisni izpit. • Ocenjevalna lestvica: od 6-10( pozitivno), 1 -5, (negativno).


Samoocenjevanje in ocenjevanje v skladu s predpisanim ocenjevalnih sistemov fakultete in univerze


Prof. dr. Uroš Skalerič, dr. dent. med., višji svetnik

4. letnik

Stran 99 od 170

Ustne bolezni in parodontologija 1, 2, 3 1. Naslov enote / predmeta / modula

Ustne bolezni in parodontologija 1. 2. 3.


17 (3 v 8.sem, 3 v 9.sem, 3 v 10.sem, 4 v 11.sem, 4 v 12.sem)

4. Kontaktne ure

Skupaj255

P 75 8. sem: 15 9. sem: 15 10. sem: 15 11.sem. 15 12.sem.15

V 180 8. sem:30 9. sem:30 10. sem:30 11. sem:45 12.sem:45

S Ostale oblike

5. Stopnja 2 6. Letnik 4.,5.,6. 7. Semester 8.,9.,10.11.,12 8. Študijski program


Ni smeri

10. Steber programa

Obvezni 11. Jezik

Slovenski

12. Posebnosti Integriran pouk –horizontalna in vertikalna integracija 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Cilj študija ustnih bolezni je poznavanje epidemiologije, etipatogeneze in klinične slike najpogostejših bolezni ustne sluznice. Študent bo poznal diferencialno diagnostiko in osnove zdravljenja stanja in bolezni ustne sluznice. Cilj študija parodontologije je, da se študenti spoznajo z epidemiologijo, etipatogenezo, diagnostiko in zdravljenjem bolezni obzobnih tkiv. Študent bo sposobne spoznati različne oblike bolezni obzobnih tkiv, njihov pomen za oralno in sistemsko zdravje ljudi ter izvesti higiensko in vzdrževalno fazo zdravljenja parodontalne bolezni ter s spoznati t osnovami načrtovanja in kirurškega dela dentalne implantologije.

14. Opis vsebine

Vsebina predmeta vključuje naslednja področja: 8. semester • Anatomija obzobnih tkiv • Epidemiologija obzobnih tkiv • Zobne obloge in zobni kamen • Mikrobiologija parodontalne infekcije • Imunološki odgovor pri parodontalni bolezni • Patogeneza parodontitisa • Modificirajoči dejavniki pari parodontalni bolezni • Sprejemljivost za parodontalno bolezen • Okluzijska trauma 9. semester • Razvojne nepravilnosti • Dedne bolezni • Mehanične poškodbe • Kemične poškodbe • Toplotne poškodbe • Spremembe na ustni sluznici zaradi jemanja zdravil • Bolezni jezika

4. letnik

Stran 100 od 170

• Bolezni ustnic • Virusne infekcije • Spremembe v ustni votlini zaradi okužbe z virusom HIV • Bakterijske infekcije • Glivične infekcije • Autoimune bolezni • Kožne bolezni, ki imajo spremembe tudi na ustni sluznici • Spremembe v ustih pri krvnih boleznih • Spremembe na ustni sluznici pri pomanjkanju vitaminov 10. semester • Vnetja dlesne, ki niso nastala zaradi zobnih oblog • Vnetja dlesne zaradi zobnih oblog • Kronični parodontitis • Agresivni parodontitis • Nekrotizrajoča parodontalna bolezen • Parodontalna medicina • Parodontalni abscesi • Lezije endodontskega izvora • Principi regeneracije obzobnih tkiv 11. semester • Parodontološki klinični pregled • Kemična kontrola supragingivalnega plaka • Nekirurško zdravljenje parodontalne bolezni • Kirurško parodontalno zdravljenje • Zdravljenje prizadetih koreninskih razcepišč • Endodontija in parodontologija

12. semester • Uporaba antibiotikov v parodontalnem zdravljenju • Regenerativno parodontalno zdravljenje • Mukogingivalna kirurgija • Parodontalna plastična mikrokirurgija • Odnos med ortodontijo in parodontologijo • Podporno parodontalno zdravljenje • Ustni zadah


• Laskaris G. Color Atlas of Oral Diseases, Thieme, Stuttgart, New York, 3rd ed, 2003

• Lindhe J, Karring T, Lang NP. Clinical Periodontology and Implant Dentistry, 4thed, Blackwell, Munksgaard, 2003


4. letnik

Stran 101 od 170


Znanje in razumevanje o epidemiologiji, vzrokih, poteku, diferencialni razpoznavi, kliničnih slikah in osnovah zdravljenja najpogostejših sprememb, stanj in bolezni na ustni sluznici. Temeljno znanje in razumevanje o vzrokih, poteku, kliničnih slikah in zdravljenju bolezni obzobnih tkiv.

16.2 Uporaba Študent bo sposoben razpoznati stanja in bolezni ustne sluznice, izvesti ustrezno zdravljenje ali napotiti pacienta k specialistu. Študent bo sposobne razpoznati bolezni obzobnih tkiv, izvesti higiensko in vzdrževalno fazo parodontalnega zdravljenja in uporabiti strokovne kriterije za napotitev k specialistu parodontologu.

16.3 Refleksija Študentu omogoči kritično razmišljanje pri postavljanju diagnoze in odločanju za zdravljenje stanj in bolezni ustne sluznice. Študent naj razume, da je preprečevanje bolezni obzobnih tkiv in njihovo zdravljenje pomembnejše kot vstavljanje zobnih vsadkov.



Študent bo pridobil znanja, ki mu bodo omogočala uporabo diferencialno diagnostičnih znanj na področju oralne patologije, infekcijskih bolezni, dermatolgoije in interne medicine. Študent bo pridobljeno znanje koristno uporabil pri interdisiplinarnih problemih na področju endodontije in ortodontije ter pri protetični rehabilitaciji pacienta.


Predavanja, vaje, seminarji in individualno delo s študenti.


Opravljene obveznosti predhodnega letnika.


Prisotnost in sodelovanje na vajah. Med posameznimi letniki so sprotna preverjanja znanja v obliki kolokvijev, ki se upoštevajo pri končni oceni.Ustni izpit in razpoznava kliničnih stanj na podlagi diapozitivov. Predstavitev 10 pacientov. Ocenejvalna lestivca : od 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno)


Samoocenjevanje in ocenjevanje v skladu s predpisanim ocenjevalnim sistemom Fakultete in Univerze



4. letnik

Stran 102 od 170

Zobne bolezni 1, 2, 3 1. Naslov enote / predmeta / modula

Zobne bolezni 1. 2. 3.


23 skupaj: 8 (4+4) - 4. letnik; 7 (3 +4) - 5. letnik; 8 (4+4) - 6. letnik)

4. Kontaktne ure - 75 ur (4. letnik); - 140 ur (5. letnik); - 155 ur (6. letnik)

Skupaj - 80 ur (4. letnik); - 135 ur (5. letnik); - 150 ur (6. letnik)

P - 30 ur (4. letnik, letni semester)

V - 45 ur (4. letnik, letni semester); - 135 ur (5. letnik); - 150 ur (6. letnik)

S

Ostale oblike vodeni individualni študij, klinični seminarji (predstavitev kliničnih primerov oz. z določeno klinično temo)- 5 ur/letnik

5. Stopnja 2 6. Letnik 4.; 5.; 6. 7. Semester zimski in letni 8. Študijski program

Dentalna medicina

9. Študijska smer

Ni smeri

10. Steber programa

Obvezni

11. Jezik

Slovenski


Študent nadgradi znanje in razumevanje predkliničnih predmetov, od stomatoloških predmetov so to »Oralna biologija«, »Predklinični praktikum«, »Dentalni materiali« in »Stomatološka propedevtika«, pridobi klinična znanja in veščine, spozna razvojne napake tkiv zobnega organa, razvojne napake v izraščanju, številu, velikosti in obliki zob, okvare zob funkcijske dobe pri odraslih, pojasni etiopatogenetske mehanizme, postavi diagnozo in opiše terapevtske posege pri razvojnih napakah in okvarah funkcijske dobe, usposobi se za samostojno klinično delo na pacientu pri obravnavanju konzervativnih in endodontskih primerov, v šestem letniku celostno obravnava paciente

14. Opis vsebine

- nadgradnja znanj iz predkliničnih predmetov na kliničnih vajah, seminarjih in izbirnih predmetih; na kliničnih vajah na pacientih je poudarek na endodontski in konzervativni obravnavi pacienta, v šestem letniku pa na celostnem pristopu - vzročni dejavniki razvojnih nepravilnosti zob, nepravilno število zob, nepravilno izraščenje zob - nepravilna oblika in velikost zob - razvojne nepravilnosti trdih zobnih tkiv, povzročene z zunanji dejavniki oz. genetskimi napakami - akutne mehanske poškodbe zob dejavnostne dobe pri odraslih, popis akutne poškodbe zob - obraba trdih zobnih tkiv - resorpcije zob

4. letnik

Stran 103 od 170

- zabarvanje zob, beljenje zob po endodontskem zdravljenju - bolezenska izdelava dentina in cementa


- Roberson T, Heymann HO, Swift EJ. Sturdevant's Art and Science of Operative Dentistry. St. Louis: Mosby Elsevier; 2006. - Tronstad L. Clinical Endodontics. Stittgart: Thieme; 2003. - Ingle JI in Bakland LK. Endodontics. Hamilton: BC Decker; 2002. - Cohen S in Burns R. Pathways of the pulp. St. Louis: Mosby Elsevier; 2006. - Gutmann JL, Dumsha TC in Lovdahl PE. Problem solving in endodontics. St. Louis: Mosby Elsevier; 2006. - Gašperšič D in Ravnik Č. Začetna kariozna poškodba. Med razgl. 1982;21:375-84. - Skripta Gašperšič D. Razvojne nepravilnosti zob, poškodbe in bolezenske spremembe zob pri odraslih. - Vrbič V. Upadanje zobne gnilobe v Sloveniji. Ljubljana: Medicinska fakulteta; 1998. - Fejerskov O in Kidd E. Dental caries. The disease and its clinical management. Copenhagen: Munksgaard; 2003 (izbrana poglavja). - Andreasen JO, Andreasen FM, Bakland LK, Flores MT. Traumatic Dental Injuries. A Manual. Copenhagen: Munksgaard; 2003 - Članki v Zobozdravstvenem vestniku, ki pokrivajo področje izpita Dodatna literatura: Literatura predstavljena na seminarjih.



- znanje o etiologiji, patologiji, klinični sliki ter zdravljenju obolenj, ki prizadenejo zobno pulpo in periapikalna tkiva - razume mikrobiologijo, imunologijo obolenj zobne pulpe in periapikalnih tkiv - sporazumeva s pacientom, naredi anamnezo, izvaja endodontsko zdravljenje kot del celostne oskrbe - pozna diferencialne diagnoze ustno-obrazne bolečine, tudi teh ki izvor v obolenjih zobne pulpe in periapikalnih tkiv - razume znanost biomaterialov v endodontiji - razume farmakoterapijo pri zdravljenju obolenj zobne pulpe in periapiklanih tkiv - podrobno pozna načela in načine preventive obolenj zobne pulpe in periapiklanih tkiv - seznanjen z javno zdravstvenimi načeli in ukrepi glede obolenj zobne pulpe in periapikalnih tkiv ter poškodb zob - seznanjen z epidemiologijo in biostatistiko v povezavi z endodontijo - seznanjen z vplivom sočasnih sistemskih obolenj na ne-kirurško endodontsko zdravljenje - podrobno pozna načela in načine

4. letnik

Stran 104 od 170

lokalne anestezije pri zdravljenju obolenj zobne pulpe in periapiklanih tkiv - podrobno pozna načela in načine uporabe absolutne osušitve v endodontiji - podrobno pozna načela in načine zdravljenja vitalne zobne pulpe ter preventive v endodontiji - podrobno pozna načela in načine ne-kirurškega primarnega endodontskega zdravljenja vitalnih in avitalnih zob pri nekompliciranih primerih, ponovnega endodontskega zdravljenja, pa tudi postopke pri iatrogenih okvarah kanalskega sistema - pozna načela in ukrepe pri poškodbah zob, s poudarkom na endodontskem vidiku - pozna načela in načine beljenja endodontsko zdravljenjih zob - podrobno pozna načela in načine ne-kirurške endodontije pri mlečnih zobeh ter zobeh z nedoraslo korenino. - podrobno pozna načela in postopke pri obravnavanju nujnih primerov v endodontiji - podrobno pozna načela in načine obravnavanja zob po zaključenem endodontskem zdravljenju - pozna indikacije za napotitev pacienta k specialistu - pozna povezavo med endodontijo in ostalimi stomatološkimi in splošno medicinskimi strokami, ter možnostmi dodatnega obravnavanja - razume vlogo sterilizacije, dezinfekcije v endodontiji - zna kritično oceniti literaturo v endodontiji ter tako zagotovi pridobivanje znanj na osnovi znanstvenih dognanj - razume načrtovanje in endodontsko obravnavo anksioznih pacientov - spremlja in oceni uspešnost ne-kirurškega endodontskega zdravljenja - pozna indikacije in načrtuje zdravljenje pri pacientu, ki potrebuje kirurško endodontijo - razume etiopatogenetske mehanizme razvojnih napak zob in okvar zob funkcijske dobe, diagnozo, zdravljenje in prognozo (s poudarkom na teh ki lahko škodljivo vplivajo na parodontalno zdravje, zdravje zobne pulpe, teh ki spremene morfologijo koreninskih kanalov in težavnost endodontskega zdravljenja, funkcijo oz. estetiko)

4. letnik

Stran 105 od 170

- razume etiologijo, patološki proces zobnega kariesa, pozna preventivo, diagnozo ter zdravljenje kariesa, tudi posebnosti pri odrasli in starejši populaciji, razume celostni pristop k zdravljenju zobnega kariesa, vpliv kariesa na splošno zdravje, pozna pojem minimalno invazivnega zdravljenja zobnega kariesa - pozna zdravljenje pacientov s posebnimi zahtevami - bolnikov z rakom v predelu glave in vratu

19.2 Uporaba - študent je po koncu predmeta usposobljen za samostojno klinično delo na pacientu s primernimi, učinkovitimi, sodobnimi, doktrinarnimi metodami zdravljenja

19.3 Refleksija - omogoči kritično razmišljanje študenta pri postavljanju diagnoze in odločanju za zdravljenje kliničnih primerov


- sposoben kritičnega razmišljanja - pridobi veščine za vseživljenjsko učenje, je sposoben kritično privzeti nove informacije - pridobi biološko in klinično znanje, ki je podlaga za razumevanje in izvajanje preventivnih programov posameznikov in skupin - znanje in spretnosti pri uporabi materialov in instrumentov, ki se dopolnjujejo z ostalimi stomatološkimi kliničnimi predmeti - pripravljen na celostno obravnavo pacientov - nauči pismeno in ustmeno predstaviti klinični primer, usposobi za timsko delo


- seminarji, vodeni individualni študij, predavanja, vaje - klinično delo na pacientih, možnost individualnega raziskovalnega dela, izbirni predmeti


-znanje predmetov, ki so pogoj za vpis v 4. letnik, opravljen izpit iz predkliničnega praktikuma - pogoj za pristop h končnemu izpitu: opravljene vaje, pregledani protokolni listi pacientov (endodontski listi, ocena tveganja za karies), kolokviji in seminar


Sodelovanje, pripravljenost na vajah in seminarjih, klinične storitve na vajah (teoretično in praktično znanje, odnos študenta). Med posameznimi letniki so sprotna preverjanja znanja v obliki kolokvijev, ki se upoštevajo pri končni oceni. Na koncu študija je pisni/ustmeni deli izpita: - od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) ob upoštevanju Statuta UL in fakultetnih pravil


- samoocenjevanje, povezano s predpisanimi institucionalnimi ocenjevalnimi shemami.


doc. dr. Franek Klemenc, dr. dent. med. doc. dr. Janja Jan, dr. dent. med.

4. letnik

Stran 106 od 170

Stran 107 od 170

5. letnik

Čeljustna in zobna ortopedija 1, 2 108







Sodna medicina in stomatologija 130

Ustne bolezni in parodontologija 1, 2, 3 132

Zobne bolezni 135

5. letnik

Stran 108 od 170

Čeljustna in zobna ortopedija 1,2 1. Naslov enote / predmeta / modula

Čeljustna in zobna ortopedija 1,2


8 skupaj: 5 v 10. sem, 3 v 11. sem

4. Kontaktne ure

Skupaj 150

P 5. let. L: 8 6. let.:Z: 15+30

V 5. let. L:10 6. let.:Z: 30+30

S 5. let. L: 2 6. let.:Z: 10+5

Ostale oblike 5. let.:L: 5 6. let.:Z: 5

5. Stopnja II 6. Letnik 5. IN 6. 7. Semester letni (10.) in zimski (11.) 8. Študijski program

Dentalna Medicina 9. Študijska

smer Ni smeri


11. Jezik

Slovenski

12. Posebnosti Predmet se izvaja v letnem semestru 4. letnika in obeh semestrih 5. letnika 13. Cilji in predmetno specifične competence

5. letnik Študent spozna diagniostične postopke. Spozna nepravilnosti posameznih zob, zobnih skupin, nepravilnosti med zobnima lokoma in skeletnimi nepravilnosti orofacialnega sistema. Pri vajah se nauči osnovni čeljustno ortopedski pregled. Študent spozna razvoj kraniofacialnega sistema, njegovo fiziološko delovanje in patološka odstopanja. Seznani se s kritičnimi obdobji za nastanek razvojnih nepravilnosti. Študent se nauči prednosti za ortodontsko zdravljenje glede na razvojna obdobja, enostavne interceptivne posege in spoznati nepravilnosti, ki so potrebne zdravljenja pri ortodontu. Pri vajah študent izvede preventivne in osnovne interceptivne posege pri bolnikih v različnih razvojnih obdobjih. Študent spozna ukrepe za ustvarajanje pogojev za normalni razvoj kraniofacialnega sistema in za preprečevanje nastanka razvojnih nepravilnosti in interceptivna zdravljenja – ortodontsko-parodontalno, ortodontsko – kirurško, ortodontsko-protetično zdravljenje ter sodelovanje s specialisti ostalih dentalnih in medicinskih ved. Pri vajah spozna načrtovanje in posamezne faze ortodontskega zdravljenja s snemnimi in nesnmemnimi ortodonskimi aparati.

14. Opis vsebine

Epidemiologija razvojnih nepravilnosti Razvrstitev nepravilnosti orofacialnega sistema Diagnostični postopki v čeljustni in zobni ortopediji - klinični pregled z analizo funkcij (drža ustnic, način dihanja, požiranja, žvečenje, govor, delovanje čeljustnega sklepa, razvade), analize študijskega modela, analize rentgenskih slik (lokalne in panoramske rentgenske slike, telerentgenske slike, računalniška tomografija) Rast in razvoj kraniofacialnega sistema Prednosti za ortodontsko zdravljenje glede na razvojna obdobja Biološki in fizikalni procesi pri ortodontskem premiku zob

5. letnik

Stran 109 od 170

Načrtovanje, spremljanje in ocena rezultatov ortodontskega zdravljenja Osnovni preventivni in interceptivni posegi Aktivni ortodontski aparati (snemni in nesnemni pripomočki) Miofunkcionalno zdravljenje Ekstrakcije v čeljustni in zobni ortopediji Ortodontsko zdravljenje posametnih vrst nepravilnosti Kombinirana ortodontska zdravljenja


Proffit WR, Fields HW Jr. Contemporary orthodontics, 4th

edition. St. Louis: Elsevier 2007. Farčnik F, Drevenšek M, Ovsenik M, Vremec G: Zdravljenje malokluzij z bionatorjem po Baltersu, Slovensko ortodontsko društvo, Ljubljana 2002. Farčnik F, Drevenšek M, Ovsenik M, Vremec G: Zdravljenje malokluzij z Fränklovim regulatorjem funkcije, Slovensko ortodontsko društvo, Ljubljana 2002. Ovsenik M, Farčnik F, Drevenšek M, Zupančič S, Volk J. Ortodontska diagnostika. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za čeljustno in zobno ortopedijo, 2005 Izbrani članiki iz Zobozdravstvenega vestnika in publikacij Slovenskega ortodontskega društva


Razumevanje normalnega in bolezenskega delovanja kraniofacialnega sistema, poznavanje razvojnih nepravilnosti, poznavanje razpoznavnih postopkov, načrtovanja zdravljenja, poznavanje osnovnih preventivnih in interceptivnih ukrepov in seznanjenje z ortodontskimi tehnikami zdravlljenja.

16.2 Uporaba Spoznavanje in pravilno ukrepanje pri razvojnih nepravilnostih orofacialnega sistema

16.3 Refleksija Študent spozna in razume pomen pravočasne razpoznave nepravilnosti in pravočasnega preventivnega ukrepanja.



Znanje predmeta bo študent uporabil pri celostnem zdravljenju stomatoloških bolnikov.


Predavanja, vaje, seminarji, vodeni individualni študij, individualno raziskovalno delo, možnost izbirnega predmeta.


Opravljeni izpiti iz predhodnih letnikov - za pristop k končnemu izpitu je pogoj opravljen seminar in opravljeni kolokviji po končanih posameznih semestrih


Ocenjevalna lestvica: od 6-10( pozitivno), 1 -5, (negativno). Skupna ocena iz predmeta: - Ocena seminarske naloge - Ocena praktične izvedbe na vajah (kolokvij po koncu vsakega

5. letnik

Stran 110 od 170

semestra) - Pisni izpit in ustni izpit Ocene seminarske naloge, praktične izvedbe (kolokvij), pisnega in ustnega izpita se enakomerno upoštevajo pri skupni oceni. Za pozitivno oceno je potrebno pisni in ustni izpi opraviti nad 60%.


Samoocenjevanje in ocenjevanje v skladu s predpisanim ocenjevalnih sistemov fakultete in universe


Katedra za čeljustno in zobno ortopedijo

5. letnik

Stran 111 od 170






Skupaj





5. Stopnja 2. 6. Letnik 4., 5., 6.

7. Semester 8., 9., 10., 11., 12.


Dentalna medicina

9. Študijska smer

/

10. Steber programa


11. Jezik

Slovenski




14. Opis vsebine


5. letnik

Stran 112 od 170







5. letnik

Stran 113 od 170
















5. letnik

Stran 114 od 170


16 3kt v 8., 3. v 9., 3kt v 10., 3kt v 11. 4 kt v 12

4. Kontaktne ure

Skupaj 8.s. 60 9.s. 60 10.s.60 11.s.90 12.s.15

P 90 skupno 30 (8.s.) 30 (9.s.) 30(10. s.)

V 180 30 (8.s.) 30 (9.s.) 30(10.s.) 90(11.s.)

S 15 15(12s.)

Ostale oblike



smer Ni smeri


11. Jezik

Slovenski




14. Opis vsebine


5. letnik

Stran 115 od 170

















5. letnik

Stran 116 od 170



5. letnik

Stran 117 od 170


kreditov

5

4. Kontaktne ure

Skupaj 89

32 35 S 12 Ostale oblike 10



Ni smeri

10. Steber programa

Obvezni 11. Jezik

slovenski

12. Posebnosti Predmet je sestavljeni iz 3 modulov: Modul 1: Onkologija in radioteripja Modul 2. Otorinolaringologija Modul 3: Oftalmologija


Modul 1:Študent se spozna z najpogostejšimi vrstami rakavih bolezni s poudarkom na tumorjih v območju glave in vratu. Modul 2:Študent se spozna z boleznimi ušes, nosu in obnosnih votlin, žrela, grla ter s temeljnimi bolezenskimi spremembami v področju vratu, z vzroki za okvaro sluha in ravnotežja. Spozna se s samostojnim ukrepanjem pri nekaterih nujnih stanjih v področju otorinolaringologije Pri vajah se nauči tehnike otorinolaringološkega pregleda, obravnave otorinolaringološkega bolnika ter pridobljeno znanje preizkusi v stiku z bolniki. Moodul 3:Poznavanje osnov pogostih očesnih bolezni, še posebej tistih, ki so v določenem aspektu relevantne za bolezni orbite in obnosnih votlin oz., ki imajo lahko za vzrok proces, ki je skupen oftalmologiji in dentalni medicini. Samostojno ukrepanje pri določenih nujnih stanjih v oftalmologiji, do katerih lahko pride pri delu dentalnega medicinca. Celostno obravnavanje bolnika brez ozkega osredotočenja na eno bolezen

5. letnik

Stran 118 od 170

14. Opis vsebine

Študent se seznani z epidemiologijo in biologijo tumorjev, splošnimi načeli onkologije, vzroki, potekom bolezni ter kliničnimi znaki in znamenji najpogostejših vrst raka s poudarkom na tumorjih glave in vratu. Seznani se z možnostmi zgodnjega odkrivanja in diagnostičnimi postopki pri ugotavljanju omenjenih bolezenskih stanj. Seznani se z osnovnimi načini multidisciplinarnega zdravljenja (kirurgija, radioterapija, sistemsko zdravljenje) ter zagotavljanjem kvalitete življenja (analgezija). Študent se seznani s pogostnostjo, vzroki, potekom bolezni ter kliničnimi znaki in znamenji bolezni v področju ušes, nosu in obnosnih votlin, žrela, grla in vratu. Spozna prirojene nepravilnosti, poškodbe, vnetja in tumorje teh področij. Seznani se z diagnostičnimi postopki pri ugotavljanju omenjenih bolezenskih stanj ter možne načine zdravljenja vključno z nudenjem prve pomoči. Povezava z dentalno medicino in drugimi strokami sosednjih področij. Funkcijski sistem očesa (vid in bulbomotorika), simptomi in znaki očesnih bolezni, razdelitev očesnih bolezni, pot do oftalmološke diagnoze, iIzbrana urgentna stanja v oftalmologiji, kronične očesne bolezni, zapleti bolezni drugih sistemov na očeh


1. Fras P.(ur.) Onkologija 2. DeVitta. Principles of Oncology. 3. Kambič V. Otorinolaringologija 4. Becker W, Naumann HH, Pfaltz CR. Ear, nose and throat diseases 5. GK Lang: Ophthalmology 6. Kolar in sod. Nujna stanja v oftalmologiji



Pridobljeno znanje bo študentu omogočilo boljše razumevanje rakavih bolezni s poudarkom na področju ustne votline, diagnostičnih postopkov in načinov zdravljenja. Omogočilo mu bo tudi razumevanje posameznih znakov in zgodnje diagnostike oziroma odkrivanja bolezni v tem področju. Pridobljeno znanje bo študentu omogočilo boljše razumevanje bolezenskih procesov v področju glave in vratu, diagnostičnih postopkov in načinov zdravljenja. Omogočilo mu bo tudi razumevanje medsebojnega vpliva bolezni in poškodb teh področij. Študent pozna simptome in znake pogostih očesnih bolezni, značilne klinične slike pogostih očesnih bolezni,principe klinične in funkcionalne diagnostike očesnih bolezni

5. letnik

Stran 119 od 170

16.2 Uporaba Študent bo ob vsakdanjem delu spodoben uporabiti pridobljeno znanje ter razmejiti, kaj lahko zdravi sam, kdaj pa naj bolnika napoti k ustreznemu specialistu. Študent zna samostojno ukrepati pri izbranih urgentnih oftalmoloških stanjih. kritično oceniti pomen simptomov in znakov

16.3 Refleksija Razumevanje bolezni v področju glave in vratu bo študentu dentalne medicine omogočilo racionalnejši pristop k razpoznavi in s tem tudi zdravljenju teh bolezni. Razumevanje bolezni v področju glave in vratu bo študentu dentalne medicine omogočilo racionalnejši pristop k razpoznavi in s tem tudi zdravljenju teh bolezni. Študent zna kritično oceniti pomen simptomov in znakov.


Timski pristop pri obravnavanju bolnikov. Spoznavanje z raziskovalnim delom ter pisanjem člankov.

Študent je sposoben poiskati v domači in tuji literaturi podatke, ki jih rabi pri globljem spoznavanju motenj vida in delovanju očesa


Predavanja, vaje, seminarji, vodeni individualni študiji, možnosti raziskovalnega dela v okviru Prešernove naloge.


Opravljeni vsi pogoji iz predhodnih letnikov (1-4). Pogoj za pristop k izpitu iz otorinolaringologije so opravljene vaje.


Metode: a) pisni/ustni izpit iz onkologije in radioterapije b) praktični in ustni izpit in ortorinolaringologije b) ustni izpit iz oftalmologije Ocenjevalna lestvica : b) opravil/ni opravil (onkologija in radioterapija c) od 6-10 pozitivno, od 1-5 negativno, ob upoštevanju Statuta UL in fakultetnih pravil ( otorinolaringologija) Pogoj za uspešno opravljen predmet je uspešno opravljen izpit oz. kolokvij iz vseh modulov. Preverjanje znanja pri vsakem od modulov se oceni samostojno, ocena predmeta je zaokrožena srednja vrednost ocen posameznih kolokvijev.


Študentska anketa, samoocenjevanje, obdelava rezultatov vaj in izpitov po temah in učiteljih


Katedra za onkologijo in radioterapijo, prof.dr.Zvonimir Rudolf, Katedra za otorinolaringologijo, prof. dr. Miha Žargi, prof. dr. M. Hawlina

5. letnik

Stran 120 od 170


kreditov

3

4. Kontaktne ure

Skupaj 72




Ni smeri

10. Steber programa

Obvezni 11. Jezik

slovenski

12. Posebnosti Predmet je sestavljen iz dveh modulov: Modul1: Pediatrija Modul2: ginekologija


Modul1: Znanje osnov pediatrične propedevtike in celostnega pristopa k obravnavi otroka, mladostnika in mlade odrasle osebe, poznavanje pogostnosti, klinične slike in diferencialne diagnoze najpogostejših bolezni in stanj v pediatrij, poznavanje sodobnih diagnostičnih postopkov in njihovih prilagoditev za pediatrično populacijo, poznavanje sodobnih pristopov k celostni obravnavi in zdravljenju, poznavanje osnov preventivne pediatrije, dispanzerskega dela in socialne pediatrije Modul 2: Poznavanje osnov praktičnega pristopa k celostni obravnavi novorojenčka, otroka, mladostnika in mlade odrasle osebe skupaj z njegovo družino Študenti se spoznajo s fiziologijo menstrualnega ciklusa in zanositve in motnjami menstrualnega ciklusa, z vnetnimi obolenji rodil, benignimi in malignimi tumorji rodil ter motnjami statike medeničnega dna. Delno obravnavajo reproduktivno zdravje, zdravljenje s hormoni ter diagnostiko in zdravljenje neplodnosti. Študenti se spoznajo s fiziologijo nosečnosti; potekom in nadzorom zdrave in bolne nosečnice in plodu, normalnim potekom poroda in nepravilnostmi pri porodu in v poporodnem obdobju. Praktična znanja pridobijo na kliničnih vajah.

14. Opis vsebine

Modul 1: Obravnava izbranih vsebin iz pediatrične propedevtike, splošne pediatrije, socialne pediatrije, preventivne in dispanzerske obravnave otrok, mladostnikov in mladih odraslih, normalne rasti in razvoja, neonatologije, pediatrične kardiologije, pediatrične hematologije in onkologije, pediatrične nevrologije, pediatrične nefrologije, pediatrične pulmologije, pediatrične infektologije, pediatrične imunologije in revmatologije, pediatrične gastroenterologije, pediatrične endokrinologije, diabetologije in metabolizma, klinične genetike, pediatrične intenzivne terapije, pediatrične kirurgije, pediatrične anesteziologije, pedopsihiarije, pediatrične nutricionistike, pediatrične slikovne diagnostike, laboratorijske diagnostike v pediatriji in psihologije otroka, mladostnika in mlade odrasle osebe in etike v pediatriji.

5. letnik

Stran 121 od 170

Posamezne vsebine so predstavljene po principih celostne obravnave pediatričnega bolnika in njegove družine. Modul2:Posebnosti anatomije in fiziologije ženskih rodil, nosečnosti in poroda, s posebnim poudarkom na bolezenske procese tega področja. Fiziologija menstrualnega ciklusa, različna obdobja hormonske aktivnosti. Poškodbe rodil, vnetja rodil, benigni in maligni tumorji rodil, motnje statike, etiologija, epidemiologija, patogeneza, bolničina znamenja in znaki. Diagnostični postopki, vrste zdravljenja in interdisciplinarnost v zdravljenju. Fiziologija zanositve, neplodnost, vrste obravnave in možnosti zdravljenja neplodnosti. Pravni in etični vidiki reproduktivne medicine. Reproduktivno zdravje; zdravljenje s hormoni, kontracepcija Fiziologija nosečnosti; normalen potek nosečnosti in vrste nadzore, obvezne preiskave v nosečnosti, spremljanje razvoja ploda; normalni porod in poporodno obdobje. Neinvazivne slikovne preiskave, klinično spremljanje nosečnosti normalne in patološke nosečnosti. Adaptacija novorojenca, prezgodaj rojeni otrok.


1¸. Robert Kliegman, Karen Marcdante, Hal Jenson, and Richard Behrman. 2. 2. Nelson Essentials of Pediatrics. 5 izdaja. Philadelphia, Saunders 2005. 3. KRŽIŠNIK, Ciril, BATTELINO, Tadej (ur.). Izbrana poglavja iz pediatrije, 10-19. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za pediatrijo, 1998-2007. 4. MARDEŠIĆ, Duško ur. Pedijatrija. - 7., dopunjeno izd. - Zagreb : Školska knjiga, 2003. 5. Novak-Antolič Ž. Pajntar M, Novak-Antolič Ž. Nosečnost in vodenje poroda. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1994: 19-21. 6.GYNAECOLOGY by ten teachers / edited by Ash Monga. - 18th ed. -London : Arnold, cop. 2006. - IX, 245 str. COBISS.SI-ID 56601345



Znanje: Študent osvoji osnove obravnave zdravega in bolnega otroka, mladostnika in mlade odrasle osebe s stališča celostne obravnave v pediatriji. Razumevanje: Študent razume osnove etiopatogeneze pojavov, bolezni, sindromov in stanj v pediatrični populaciji. .Pridobitev informacij iz fiziologije, patofiziologije in etiologije motenj menstrualnega ciklusa, vnetij, benignih in malignih tumorjev ter motenj statike medeničnega dna. Poznavanje znamenj in znakov bolezenskih procesov, diagnostičnih postopkov in zdravljenja. Poznavanje diagnostičnih postopkov in metod zdravljenja neplodnosti Pridobivanje informacij iz fiziologije nosečnosti in poteka in nadzora normalne nosečnosti in poroda in temeljnih principov neonatalne medicine

5. letnik

Stran 122 od 170

16.2 Uporaba Interdisciplinarna klinična obravnava Interpretacija znanj bazičnih ved za razumevanje klinične obravnave pediatrične populacije. Obravnava nosečnice v praksi. Širša informiranost zdravstvenega delavca o fizioloških in patoloških procesih s področja ginekologije in porodništva.

16.3 Refleksija Lastno razumevanje teoretičnega znanja in izkušenj iz prakse. Evalvacija skladnosti med teorijo in praktičnim ravnanjem.


Realna povezanost različnih strok (interna, kirurgija, dentalna medicina) pri obravnavi nosečnice. Spoznavanje z raziskovalnim delom, pisanje člankov


Predavanja, vaje, vodeni seminarji Razprava ob virtualnih primerih bolnikov, možnost individualnega raziskovalnega dela v okviru Prešernove naloge na področju ginekologije, reprodukcije ali perinatologije..


Izpiti iz vseh predkliničnih predmetov Opravljeni izpiti iz predhodnih letnikov (1-4).


Pogoj za uspešno opravljen predmet je uspešno opravljen izpit oz. kolokvij iz obeh modulov. Znanje se pri vsakem od modulov oceni samostojno, ocena predmeta je zaokrožena srednja vrednost ocen posameznih preizkusov znanja. Uspeh pri kolokvijih se oceni od 1 do 10; pozitivne ocene so 10 odlično, 9 in 8 prav dobro, 7 dobro, 6 zadostno. Negativne ocene so od 1 do 5. Metode ocenjevanja:


1. ankete na koncu , 2. statistična obdelava rezultatov izpita po podsklopih, po predavateljih, po temah 4. samoocenjevanje,


prof. dr. Tadej Battelino, doc. Dr. Borut Kobal

5. letnik

Stran 123 od 170

Otroško in preventivno zobozdravstvo 1, 2,3 1. Naslov enote / predmeta / modula

Otroško in preventivno zobozdravstvo 1, 2,3


15 skupaj: 5 v 8.sem, 3 v 9. sem, 3 v 10.sem, 4 v 11. sem


Skupaj P 15 + 10 + 10 + 15 = 50

V 30 + 30 + 30 + 65 = 150

S 30 + 5 + 5 + 15 = 55

Ostale oblike 5 + 5 + 5 + 5 = 20


9. Študijska

smer Ni smeri

10. Steber programa

Obvezni 11. Jezik

Slovenski



14. Opis vsebine










5. letnik

Stran 124 od 170





















5. letnik

Stran 125 od 170

potrebami

















5. letnik

Stran 126 od 170




Študent lahko pristopi k izpitu, ko opravi predpisane ure in vsebine vaj in seminarjev. Ob zaključku vsakega semestra študent opravlja kolokvij, ki se mu upošteva pri končnem izpitu. Končno oceno v skupnem obsegu 1/3 sooblikujejo ocene vseh štirih seminarskih nalog (v vsakem semestru po ena) in vseh štirih kolokvijev. Študent je izpit opravil, če je končna ocena izpita od 6 do 10 oziroma ni opravil, če je končna ocena 5 ali manj.





5. letnik

Stran 127 od 170



4. Kontaktne ure




Ostale oblike



smer Ni smeri


11. Jezik

Slovenski



14. Opis vsebine


5. letnik

Stran 128 od 170








5. letnik

Stran 129 od 170













5. letnik

Stran 130 od 170

Sodna medicina in stomatologija 1. Naslov enote / predmeta / modula Sodna medicina in stomatologija 2. Koda enote 3. Število ECTS

kreditov

3

4. Kontaktne ure

Skupaj 120

P 30 V 90 S Ostale oblike



Ni smeri

10. Steber programa

Obvezni 11. Jezik

Slovenski


Ob koncu enosemestrskega študija bo študent spoznal osnove sodne medicine, mehanizme poškodb, predvsem glave, obraznega dela in zob, z izvedenstvom. Seznanil se bo s pravicami, dolžnostmi in odgovornostjo v zvezi z njegovim poklicem. Za spremljanje pouka je potrebno znanje iz vseh predkliničnih predmetov ter znanje iz večine kliničnih predmetov

14. Opis vsebine

Študent spoznava osnove sodne medicine – mehanizme naravne in nasilne smrti, tanatologija I., tanatologija II., splošna in specialna identifikacija, s poudarkom na vlogi stomatologa pri masovnih nesrečah, seznani se z osnovami forenzične toksikologije (alkohol, droge, zdravila, prometna varnost), obdukcija – obvezna in dovoljena v luči zakonodaje in ekshumacija, ugotavljanje smrti, poškodbe po topi sili, z ostrim in koničastim predmetom, forenzično pomembne maksilofacialne poškodbe, osnove forenzične travmatologije in kraniocerebralne travme, strelne poškodbe, iatrogene poškdobe v zobozdravstvu. Spoznava zakonodajo – tako zdravstveno in kazensko z osnovami izvedenskega dela, s poudarkom na ocenjevanju telesnih poškodb maksilofacialnega področja, posebno pri poškodbah zob. Seznani se s pravicami, dolžnostmi in odgovornostjo v zvezi z njegovim poklicem. Interdisciplinarno sodelovanje


Janez Milčinski: Sodna medicina (črna knjiga). Duško Zečević: Sudska medicina. Bernard Knight: Forensic Pathology. Hrvoje Brkić i suradnici: Forenzina stomatologija, 2000. Klaus Rötzscher: Forensiche Zahnmedizin, 2000. V. Jerolimov, H. Brkić i suradnici: Vještačenje u stomatologiji, 2005. B. Madea, B. Brinkmann: Handbuch Gerichtliche Medizin 2. Anton Dolenc: Medicinska etika in deontologija I. in II. Ženevske konvencije. Katedra za sodno medicino: Skripta zakonov. Katedra za sodno medicino: Navodila za vaje

5. letnik

Stran 131 od 170


Poznavanje: naravne in nasilne smrti, posmrtnih sprememb na truplu, vloge dr.dent.med. pri identifikaciji neznanih trupel, poznavanje osnov forenzične toksikologije, forenzične travmatologije, zdravstvene in kazenske zakonodaje z osnovani izvedenskega dela, s poudarkom na ocenjevanju telesnih poškodb obraznega dela glave, posebno pri poškodbah zob, poznavanje pravic, dolžnosti in odgovornosti v zvezi s poklicem.

16.2 Uporaba Poznavanje in pravilno zdravljenje, uporaba pridobljenega znanja v praksi.

16.3 Refleksija Ocena skladnosti med teorijo prakso.



Tesna povezanost različnih strok. Spoznavanje z raziskovalnim delom ter pisanem člankov.


Predavanja, vaje, vodeni individualni študij, možnosti raziskovalnega dela v okviru Prešernove naloge na področju sodne medicine in deontologije.


Opravljeni vsi pogoji iz predhodnih letnikov (1-5) Pogoj za pristop k izpitu je opravljen pisni kolokvij iz Medicinske deontologije s filozofijo iz 2. letnika in opravljene vaje iz sodne medicine.


a) Izpit: pisni / ustni b) od 6-10 pozitivno, od 1-5 negativno, ob upoštevanju Statuta UL in fakultetnih pravil.


Študentska anketa, samoocenjevanje


Katedra za sodno medicino in medicinsko deontologijo (Prof. dr. Branko Ermenc, dr. dent. med.).

5. letnik

Stran 132 od 170

Ustne bolezni in parodontologija 1, 2, 3 1. Naslov enote / predmeta / modula

Ustne bolezni in parodontologija 1. 2. 3.


17 (3 v 8.sem, 3 v 9.sem, 3 v 10.sem, 4 v 11.sem, 4 v 12.sem)

4. Kontaktne ure

Skupaj 255



S Ostale oblike



Ni smeri

10. Steber programa

Obvezni 11. Jezik

Slovenski



14. Opis vsebine

Vsebina predmeta vključuje naslednja področja: 8. semester • Anatomija obzobnih tkiv • Epidemiologija obzobnih tkiv • Zobne obloge in zobni kamen • Mikrobiologija parodontalne infekcije • Imunološki odgovor pri parodontalni bolezni • Patogeneza parodontitisa • Modificirajoči dejavniki pari parodontalni bolezni • Sprejemljivost za parodontalno bolezen • Okluzijska trauma 9. semester • Razvojne nepravilnosti • Dedne bolezni • Mehanične poškodbe • Kemične poškodbe • Toplotne poškodbe • Spremembe na ustni sluznici zaradi jemanja zdravil • Bolezni jezika

5. letnik

Stran 133 od 170

• Bolezni ustnic • Virusne infekcije • Spremembe v ustni votlini zaradi okužbe z virusom HIV • Bakterijske infekcije • Glivične infekcije • Autoimune bolezni • Kožne bolezni, ki imajo spremembe tudi na ustni sluznici • Spremembe v ustih pri krvnih boleznih • Spremembe na ustni sluznici pri pomanjkanju vitaminov 10. semester • Vnetja dlesne, ki niso nastala zaradi zobnih oblog • Vnetja dlesne zaradi zobnih oblog • Kronični parodontitis • Agresivni parodontitis • Nekrotizrajoča parodontalna bolezen • Parodontalna medicina • Parodontalni abscesi • Lezije endodontskega izvora • Principi regeneracije obzobnih tkiv 11. semester • Parodontološki klinični pregled • Kemična kontrola supragingivalnega plaka • Nekirurško zdravljenje parodontalne bolezni • Kirurško parodontalno zdravljenje • Zdravljenje prizadetih koreninskih razcepišč • Endodontija in parodontologija






5. letnik

Stran 134 od 170













Prisotnost in sodelovanje na vajah. Med posameznimi letniki so sprotna preverjanja znanja v obliki kolokvijev, ki se upoštevajo pri končni oceni.Ustni izpit in razpoznava kliničnih stanj na podlagi diapozitivov. Predstavitev 10 pacientov. Ocenejvalna lestivca : od 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno)





5. letnik

Stran 135 od 170

Zobne bolezni 1. Naslov enote / predmeta / modula

Zobne bolezni


23





S



Dentalna medicina

9. Študijska smer

Ni smeri

10. Steber programa

Obvezni

11. Jezik

Slovenski



14. Opis vsebine

- nadgradnja znanj iz predkliničnih predmetov na kliničnih vajah, seminarjih in izbirnih predmetih; na kliničnih vajah na pacientih je poudarek na endodontski in konzervativni obravnavi pacienta, v šestem letniku pa na celostnem pristopu - vzročni dejavniki razvojnih nepravilnosti zob, nepravilno število zob, nepravilno izraščenje zob - nepravilna oblika in velikost zob - razvojne nepravilnosti trdih zobnih tkiv, povzročene z zunanji dejavniki oz. genetskimi napakami - akutne mehanske poškodbe zob dejavnostne dobe pri odraslih, popis akutne poškodbe zob - obraba trdih zobnih tkiv - resorpcije zob - zabarvanje zob, beljenje zob po endodontskem zdravljenju - bolezenska izdelava dentina in cementa

5. letnik

Stran 136 od 170





- znanje o etiologiji, patologiji, klinični sliki ter zdravljenju obolenj, ki prizadenejo zobno pulpo in periapikalna tkiva - razume mikrobiologijo, imunologijo obolenj zobne pulpe in periapikalnih tkiv - sporazumeva s pacientom, naredi anamnezo, izvaja endodontsko zdravljenje kot del celostne oskrbe - pozna diferencialne diagnoze ustno-obrazne bolečine, tudi teh ki izvor v obolenjih zobne pulpe in periapikalnih tkiv - razume znanost biomaterialov v endodontiji - razume farmakoterapijo pri zdravljenju obolenj zobne pulpe in periapiklanih tkiv - podrobno pozna načela in načine preventive obolenj zobne pulpe in periapiklanih tkiv - seznanjen z javno zdravstvenimi načeli in ukrepi glede obolenj zobne pulpe in periapikalnih tkiv ter poškodb zob - seznanjen z epidemiologijo in biostatistiko v povezavi z endodontijo - seznanjen z vplivom sočasnih sistemskih obolenj na ne-kirurško endodontsko zdravljenje - podrobno pozna načela in načine lokalne anestezije pri zdravljenju obolenj zobne pulpe in periapiklanih tkiv

5. letnik

Stran 137 od 170

- podrobno pozna načela in načine uporabe absolutne osušitve v endodontiji - podrobno pozna načela in načine zdravljenja vitalne zobne pulpe ter preventive v endodontiji - podrobno pozna načela in načine ne-kirurškega primarnega endodontskega zdravljenja vitalnih in avitalnih zob pri nekompliciranih primerih, ponovnega endodontskega zdravljenja, pa tudi postopke pri iatrogenih okvarah kanalskega sistema - pozna načela in ukrepe pri poškodbah zob, s poudarkom na endodontskem vidiku - pozna načela in načine beljenja endodontsko zdravljenjih zob - podrobno pozna načela in načine ne-kirurške endodontije pri mlečnih zobeh ter zobeh z nedoraslo korenino. - podrobno pozna načela in postopke pri obravnavanju nujnih primerov v endodontiji - podrobno pozna načela in načine obravnavanja zob po zaključenem endodontskem zdravljenju - pozna indikacije za napotitev pacienta k specialistu - pozna povezavo med endodontijo in ostalimi stomatološkimi in splošno medicinskimi strokami, ter možnostmi dodatnega obravnavanja - razume vlogo sterilizacije, dezinfekcije v endodontiji - zna kritično oceniti literaturo v endodontiji ter tako zagotovi pridobivanje znanj na osnovi znanstvenih dognanj - razume načrtovanje in endodontsko obravnavo anksioznih pacientov - spremlja in oceni uspešnost ne-kirurškega endodontskega zdravljenja - pozna indikacije in načrtuje zdravljenje pri pacientu, ki potrebuje kirurško endodontijo - razume etiopatogenetske mehanizme razvojnih napak zob in okvar zob funkcijske dobe, diagnozo, zdravljenje in prognozo (s poudarkom na teh ki lahko škodljivo vplivajo na parodontalno zdravje, zdravje zobne pulpe, teh ki spremene morfologijo koreninskih kanalov in težavnost endodontskega zdravljenja, funkcijo oz. estetiko) - razume etiologijo, patološki proces zobnega kariesa, pozna preventivo,

5. letnik

Stran 138 od 170

diagnozo ter zdravljenje kariesa, tudi posebnosti pri odrasli in starejši populaciji, razume celostni pristop k zdravljenju zobnega kariesa, vpliv kariesa na splošno zdravje, pozna pojem minimalno invazivnega zdravljenja zobnega kariesa - pozna zdravljenje pacientov s posebnimi zahtevami - bolnikov z rakom v predelu glave in vratu










- sodelovanje, pripravljenost na vajah in seminarjih, klinične storitve na vajah (teoretično in praktično znanje, odnos študenta), pisni/ustmeni deli izpita - od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) ob upoštevanju Statuta UL in fakultetnih pravil





Stran 139 od 170

6. letnik

Čeljustna in zobna ortopedija 1, 2 140

Dentalna implantologija 143


Gerontostomatologija 148

Gnatologija 151




Ustne bolezni in parodontologija 1,2, 3 164

Zobne bolezni 167

6. letnik

Stran 140 od 170

Čeljustna in zobna ortopedija 1,2 1. Naslov enote / predmeta / modula

Čeljustna in zobna ortopedija 1,2


8 skupaj: 5 v 10. sem, 3 v 11. sem

4. Kontaktne ure

Skupaj 150

P 5. let. L: 8 6. let.:Z: 15+30

V 5. let. L:10 6. let.:Z: 30+30

S 5. let. L: 2 6. let.:Z: 10+5

Ostale oblike 5. let.:L: 5 6. let.:Z: 5

5. Stopnja II 6. Letnik 5. IN 6. 7. Semester letni (10.) in zimski (11.) 8. Študijski program

Dentalna Medicina 9. Študijska

smer Ni smeri


11. Jezik

Slovenski

12. Posebnosti Predmet se izvaja v letnem semestru 4. letnika in obeh semestrih 5. letnika 13. Cilji in predmetno specifične competence

5. letnik Študent spozna diagniostične postopke. Spozna nepravilnosti posameznih zob, zobnih skupin, nepravilnosti med zobnima lokoma in skeletnimi nepravilnosti orofacialnega sistema. Pri vajah se nauči osnovni čeljustno ortopedski pregled. Študent spozna razvoj kraniofacialnega sistema, njegovo fiziološko delovanje in patološka odstopanja. Seznani se s kritičnimi obdobji za nastanek razvojnih nepravilnosti. Študent se nauči prednosti za ortodontsko zdravljenje glede na razvojna obdobja, enostavne interceptivne posege in spoznati nepravilnosti, ki so potrebne zdravljenja pri ortodontu. Pri vajah študent izvede preventivne in osnovne interceptivne posege pri bolnikih v različnih razvojnih obdobjih. Študent spozna ukrepe za ustvarajanje pogojev za normalni razvoj kraniofacialnega sistema in za preprečevanje nastanka razvojnih nepravilnosti in interceptivna zdravljenja – ortodontsko-parodontalno, ortodontsko – kirurško, ortodontsko-protetično zdravljenje ter sodelovanje s specialisti ostalih dentalnih in medicinskih ved. Pri vajah spozna načrtovanje in posamezne faze ortodontskega zdravljenja s snemnimi in nesnmemnimi ortodonskimi aparati.

14. Opis vsebine

Epidemiologija razvojnih nepravilnosti Razvrstitev nepravilnosti orofacialnega sistema Diagnostični postopki v čeljustni in zobni ortopediji - klinični pregled z analizo funkcij (drža ustnic, način dihanja, požiranja, žvečenje, govor, delovanje čeljustnega sklepa, razvade), analize študijskega modela, analize rentgenskih slik (lokalne in panoramske rentgenske slike, telerentgenske slike, računalniška tomografija) Rast in razvoj kraniofacialnega sistema Prednosti za ortodontsko zdravljenje glede na razvojna obdobja Biološki in fizikalni procesi pri ortodontskem premiku zob

6. letnik

Stran 141 od 170

Načrtovanje, spremljanje in ocena rezultatov ortodontskega zdravljenja Osnovni preventivni in interceptivni posegi Aktivni ortodontski aparati (snemni in nesnemni pripomočki) Miofunkcionalno zdravljenje Ekstrakcije v čeljustni in zobni ortopediji Ortodontsko zdravljenje posametnih vrst nepravilnosti Kombinirana ortodontska zdravljenja


Proffit WR, Fields HW Jr. Contemporary orthodontics, 4th

edition. St. Louis: Elsevier 2007. Farčnik F, Drevenšek M, Ovsenik M, Vremec G: Zdravljenje malokluzij z bionatorjem po Baltersu, Slovensko ortodontsko društvo, Ljubljana 2002. Farčnik F, Drevenšek M, Ovsenik M, Vremec G: Zdravljenje malokluzij z Fränklovim regulatorjem funkcije, Slovensko ortodontsko društvo, Ljubljana 2002. Ovsenik M, Farčnik F, Drevenšek M, Zupančič S, Volk J. Ortodontska diagnostika. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za čeljustno in zobno ortopedijo, 2005 Izbrani članiki iz Zobozdravstvenega vestnika in publikacij Slovenskega ortodontskega društva


Razumevanje normalnega in bolezenskega delovanja kraniofacialnega sistema, poznavanje razvojnih nepravilnosti, poznavanje razpoznavnih postopkov, načrtovanja zdravljenja, poznavanje osnovnih preventivnih in interceptivnih ukrepov in seznanjenje z ortodontskimi tehnikami zdravlljenja.

16.2 Uporaba Spoznavanje in pravilno ukrepanje pri razvojnih nepravilnostih orofacialnega sistema

16.3 Refleksija Študent spozna in razume pomen pravočasne razpoznave nepravilnosti in pravočasnega preventivnega ukrepanja.



Znanje predmeta bo študent uporabil pri celostnem zdravljenju stomatoloških bolnikov.


Predavanja, vaje, seminarji, vodeni individualni študij, individualno raziskovalno delo, možnost izbirnega predmeta.


Opravljeni izpiti iz predhodnih letnikov - za pristop k končnemu izpitu je pogoj opravljen seminar in opravljeni kolokviji po končanih posameznih semestrih


Ocenjevalna lestvica: od 6-10( pozitivno), 1 -5, (negativno). Skupna ocena iz predmeta: - Ocena seminarske naloge - Ocena praktične izvedbe na vajah (kolokvij po koncu vsakega

6. letnik

Stran 142 od 170

semestra) - Pisni izpit in ustni izpit Ocene seminarske naloge, praktične izvedbe (kolokvij), pisnega in ustnega izpita se enakomerno upoštevajo pri skupni oceni. Za pozitivno oceno je potrebno pisni in ustni izpi opraviti nad 60%.


Samoocenjevanje in ocenjevanje v skladu s predpisanim ocenjevalnih sistemov fakultete in universe


Katedra za čeljustno in zobno ortopedijo

6. letnik

Stran 143 od 170

Dentalna implantologija 1. Naslov enote / predmeta / modula

DENTALNA IMPLANTOLOGIJA


3

4. Kontaktne ure

Skupaj 30




smer Ni smeri


11. Jezik

Slovenski


Študentje se seznanijo z bazičnimi osnovami implantologije ter indikacijami za implantnoprotetično oskrbo različnih stopenj delno in popolno brezobih pacientov. Spoznajo se s pripravljalnimi in diagnostičnimi postopki, kirurško in protetično oskrbo ter spremljanjem implantoloških pacientov.

14. Opis vsebine

Osnove osteointegracije in pogoji zanjo, tehnološke lastnosti zobnih vsadkov, odnos med vsadkom in sluznico, splošne indikacije ter kontraindikacije za implantološko zdravljenje, diagnostika implantološkega pacienta, načrtovanje implantno-protetične oskrbe, protokoli vstavitve implantata in obremenitve, kirurška priprava za zobni vsadek, postopki za dograditev čeljustne kosti, zobni vsadki v vidnem podrocju – kirurško in protetično zdravljenje, lastnosti zobne krone na implantatu, zobni vsadki pri delno brezzobem pacientu – kirurško in protetično zdravljenje, izvedbe in lastnosti fiksnoprotetične konstrukcije na implantatih, začasna oskrba, zobni vsadki pri popolni brezzobosti – kirurško in protetično zdravljenje, lastnosti implantološko podprtih snemnoprotetičnih konstrukcij, ortodontski vsadki ter ortodontsko zdravljenje pri obravnavi implantološkega pacienta, implantatno podprte epiteze, zapleti implantološkega zdravljenja, mukozitis in periimplantitis, spremljanje implantološkega pacienta ter zdrževanje zobnih vsadkov in okolnih tkiv.


Braenemark PI. The osseointegration book, Quintessence books, Berlin 2005. Lindhe J. Karring T, Lang NP. Clinical periodontology and implant dentistry, Copenhagen, Munksgaard: 2003. Peterson L, Ellis, Hupp, Tucker, Contemporary Oral and Maxillofacial Surgery, St. Louis, Mosby: 2003. Rosenstiel SF, Land FJ, Fujimoto J. Contemporary Fixed Prosthodontics. Mosby Elsevier. St. Louis, 4th ed., 2006. Sethi A in Kaus T. Practical implants dentistry. Quintessence Publ Co, London, 2005. Shafie HR. Clinical and laboratory manual of Implant overdentures. Blackwell Munksgaard, Blackwell Publishing Company, 2007.

Lee JS, Kim JK,Park YC, Vaarsdall RL. Application of Orthodontic Mini-Implants, Chicago: Quintessence Publ. Co. Inc. , 2007.

6. letnik

Stran 144 od 170


Razumevanje bazičnih znanj osteointegracije in implantologije je osnova za vedenje o indikacijah, pripravi, kirurškem in protetičnem zdravljenju ter pooperativnem spremljanju implantološkega pacienta ter uporabi vsadkov pri ortodontskem zdravljenju.

16.2 Uporaba Poznavanje teoretičnih osnov in kliničnih značilnosti implantološkoprotetične oskrbe, oskrba brezzobega pacienta za stomatologa pomeni prepoznavnje indikacij za takšno zdravljenje, pripravo in pooperativno spremljanje implantološkega pacienta.

16.3 Refleksija Lastno razumevanje teorije in izkušenj v praksi, kritično ovrednotenje skladnosti med teoretičnimi načeli in praktičnim ravnanjem pri sodobni oskrbi brezzobosti, ortodontskem zdravljenju in izdelavi obraznih protez.



Tesna povezanost stomatoloških strok pri implantološkem oskrbi brezzobih pacientov zahteva celostno obravnavo implantološkega pacienta. Spoznavajo se tudi z raziskovalnim delom tega področja.


Predavanja, seminarji, vaje, vodeni individualni študij, možnost individualnega raziskovalnega dela.


Opravljeni izpiti iz predhodnih letnikov (1-5). Pogoj za pristop k izpitu so opravljene vaje in seminarji.


Pisni izpit. Ocenjevanvalna lestvica od 6-10 (pozitivno) ob upoštevanju Statuta UL in pravil MF.


Samoocenjevanje, študentska anketa.


Doc. dr. Nataša Ihan Hren, as. dr. Rok Gašperšič, doc. dr. Igor Kopač, doc. dr. Milan Kuhar, doc. dr. Martina Drevenšek v imenu Kateder za maksilofacialno in oralno kirurgijo, za ustne bolezni in parodontologijo, za stomatološko protetiko ter Katedre za zobno in čeljustno ortopedijo.

6. letnik

Stran 145 od 170






Skupaj





5. Stopnja 2. 6. Letnik 4., 5., 6.

7. Semester 8., 9., 10., 11., 12.


Dentalna medicina

9. Študijska smer

/

10. Steber programa


11. Jezik

Slovenski




14. Opis vsebine


6. letnik

Stran 146 od 170







6. letnik

Stran 147 od 170
















6. letnik

Stran 148 od 170

Gerontostomatologija 1. Naslov enote / predmeta / modula

GERONTOSTOMATOLOGIJA


3

4. Kontaktne ure

Skupaj 37,5

P 24 V 8,5 S 5 Ostale oblike

5. Stopnja dodiplomska 6. Letnik 6 7. Semester 12. 8. Študijski program


smer Ni smeri


11. Jezik

Slovenski

12. Posebnosti Predmet je sestavljen iz dveh modulov: 1. Gerontostomatologija 2. Prva pomoč-oživljanje

Del pouka se opravi v obliki vaj, pri katerih študenti sodelujejo kot del tima pri stomatološki obravnavi starostnikov. Vaje na simulatorju

13. Cilji in predmetno specifične competence

Študenti se seznanijo s specifičnimi stomatološkimi problemi starostnikov. Seznanijo se s preventivnimi ukrepi in posebnostmi zdravljenja bolezni ustne votline in stomatološke rehabilitacije starostnikov ter s prilagoditvami stomatološkega zdravljenja in rehabilitacije zaradi prisotnosti sistemskih bolezni. Študentje ponovijo temeljne postopke oživljanja iz 1. letnika in se jih naučijo izvajati. Poseben poudarek je na nudenju prve pomoči v zobozdravniški ordinaciji. Obravnavano bo tudi lajšanje bolečine.

14. Opis vsebine

Modul 1: Fiziologija staranja. Najpogostejša sistemska obolenja starostnikov. Posledice sistemskih bolezni in jemanja zdravil na oralno zdravje starostnikov. Starostne spremebe ustne votline (zobje, obzobna tkiva, ustna sluznica, žleze slinavke, čeljustnice, motorične in senzorične funkcije). Značilnosti, preprečevanje in zdravljenje kariesa (kariesa korenine, sekundarnega kariesa) in bolezni obzobnih tkiv pri starostnikih. Najpogostejše bolezni ustne sluznice starostnikov, osnove zdravljenja. Starostniki s protetičnimi pripomočki: morfološko-fiziološke posebnosti. Diagnostika in načrtovanje stomatološkega zdravljenja in rehabilitacije pri starostnikih. Prilagajanje stomatoprotetične rehabilitacije različnim psihofizičnim stanjem pacienta (koncept skrajšanih zobnih lokov; funkcionalna ali estetska oskrba, obnovitev starih ali izdelava novih zobnih nadomestkov). Posebnosti izbire in načina dela s plombirnmi materiali pri starostnikih. Posebnosti endodontske diagnostike in zdravljenja pri starostnikih. Oralno kirurški posegi pri starostnikih. Predprotetična kirurgija zaradi atrofije čeljustnic.

6. letnik

Stran 149 od 170

Implantološka oskrba starostnika. Obnovitveni postopki pri protetično že oskrbljenih osebah in starostnikom prilagojeni elementi ter postopki pri rehabilitaciji z različnimi snemnoprotetičnimi pripomočki. Modul 2: Vzroki klinične smrti Ugotavljanje zavesti Ugotavljanje in vzpostavljanje dihanja Ugotavljanje in vzpostavljanje krvnega obtoka Prva pomoč pri akutnem koronarnem sindromu Prva pomoč pri možganski kapi Posebnosti oživljanja v zobozdravniški ordinaciji Osnovni principi lajšanja bolečine v zobozdravniški ordinaciji


Modul 1: Budtz-Jørgensen E. Prosthodontics for the Elderly: Diagnosis and Treatment. Quintessence Publishing Co, Inc, 1999. Mulligan R. Geriatric Dentistry, Contemporary and Future Concerns: Dental Clinics of North America, Saunders; 1 edition, 2005 Pedersen PH Loe H. Textbook of Geriatric Dentistry, Blackwell Munksgaard; 2nd edition , 1997 Peterson L, Ellis, Hupp, Tucker, Contemporary Oral and Maxillofacial Surgery, St. Louis, Mosby: 2003. Ship JA. Oral health in geriatric patients, 2nd ed., BC Decker, Hamilton, Ontario, CAN, 2006. Skalerič U. Stomatološka klinična preiskava (Poglavja 4, 11,15). DZDS, 2006. Modul 2: Snov je zaradi rednega posodabljanja smernic podana pri predavanjih in vajah ter na spletni strani katedre za anesteziologijo in reanimatologijo: http//:www.mf.uni-lj.si/anesteziologija 16.1 Znanje in razumevanje

Razumevanje fiziologije staranja, starostnih sprememb ustne votline, sprememb v ustni votlini zaradi sistemskih bolezni in jemanja zdravil. Poznavanje poteka kariesa, parodontalne bolezni, posledic izgube zob in atrofije čeljustnic pri starostnikih. Razumevanje temeljnih pojmov, zakonitosti, struktur, relacij, postopkov, ki so potrebni za uspešno izvajanje temeljnih postopkov oživljanja


16.2 Uporaba Poznavanje prilagojenih postopkov stomatološke obravnave starostnikov zaradi prisotnosti sitemskih bolezni, zmanjšanja motoričnih in kognitivnih funkcij, brezzobosti in izrazite atrofije čeljustnic. Izvajanje temeljnih postopkov oživljanja do prihoda poklicnih reševalcev

http://www.amazon.com/exec/obidos/search-handle-url/105-5153940-2726811?%5Fencoding=UTF8&search-type=ss&index=books&field-author=Poul%20Holm%20Pedersen�

6. letnik

Stran 150 od 170

16.3 Refleksija Lastno razumevanje teorije in izkušenj v praksi, kritično ovrednotenje skladnosti med teoretičnimi načeli in praktičnim ravnanjem Lastno razumevanje osnovne teorije in izkušenj v praksi, kritično ovrednotenje skladnosti med teoretičnimi načeli in lastnim praktičnim ravnanjem.


Znanje bo uporabil v timskem delu stomatološke obravnave starostnika, ki vključuje sodelovanje lečečih zdravnikov, specialistov in pacientovih skrbnikov.

Aktivno vključevanje pri drugih nujnih stanjih.


Predavanja, seminarji, vaje, vodeni individualni študij, možnost individualnega raziskovalnega dela, skupinske vaje na simulatorju in drugih učnih pripomočkih


Opravljeni izpiti iz predhodnih letnikov (1-5). Pogoj za pristop k izpitu so opravljene vaje in seminarji,pozitivni rezultat sprotnega preverjanje znanja.


Pisni izpit. Sprotno preverjanje znanja, preverjanje v okviru sklopa Ocenjevalna lestvica: pozitivno: 6 – 10, negativno: 1 – 5 (ob upoštevanju Statuta UL).


Samoocenjevanje, študentska anketa.


asist. dr. Aleš Fidler, asist. mag. Rok Gašperšič, doc. dr. Nataša Ihan-Hren, asist. dr. Milan Kuhar, asist. mag. Čedomir Oblak, Prof. dr. Aleksander Manohin, dr. med.

6. letnik

Stran 151 od 170

Gnatologija 1. Naslov predmeta Gnatologija


5 (3kt v 8., 2 kt v 9.)


Skupaj 150 ur

P 7. sem.: 15 ur 8. sem.: 15 ur

V 7. sem.: 15 ur 8. sem.: 15 ur 12. sem.:10 ur

S 7. sem.: 15 ur 8. sem.: 15 ur

Ostale oblike

5. Stopnja 2. 6. Letnik 4., 6.

7. Semester 7., 8., 12.


Dentalna medicina

9. Študijska smer

/

10. Steber programa

Obvezni strokovni predmet

11. Jezik

Slovenski

12. Posebnosti Integriran pouk – horizontalna in vertikalna integracija. Pouk poteka v treh semestrih, ker prehaja od predkliničnega dela v laboratoriju na klinični nivo in na delo s pacienti


-zavedati se in poznati kompleksnost medčeljustnih odnosov in delovanja SGS-poznati in uporabljati osnovne gnatološke tehnike: izbor in uporaba artikulatorjev z obraznim lokom, registracije griza, priprava modela in umavčenje v artikulator, izbor koncepta gradnje nove okluzije -spoznati patologijo okluzije, SGS in njih vpliv na telo in obratno pojav generalizirane bolezni v SGS z osnovami diagnostike in zdravljenja -vgraditi gnatologijo v celovito stomatološko zdravljenje in oskrbo v vseh stomatoloških strokah.

14. Opis vsebine

7.semester: I.GNATOLOŠKA MORFOLOGIJA IN FIZIOLOGIJA 1.Uvod v gnatologijo; cilji in snov ppredmeta. 2.Metode dela v gnatologiji:-Gnatološke diagnostične metode, -Gnatološke metode zdravljenja in oskrbe. 3.Gnatološka terminologija. 4.Stopnje okluzijskega zdravja:-Teoretično idealna okluzija,-Fiziološka okluzija, -Nefiziološka okluzija, -Protetična okluzija. 5.Sestava, razvoj in funkcije SGS. 6.Funkcionalna (gnatološka ) anatomija zobnih stikov. 7.Čeljustni sklep in kinetika enote kondil-disk. 8.Nevrofiziološko ozadje okluzije. 9.Interkuspidacijski položaj mandibule (IKP): -Normokluzija, zobni previsi in stopnice, -Okluzijske enote, -Zobni stiki v IKP pri naravni okluziji zob na dva zoba, -Zobni stiki v IKP pri fiksnoprotetični okluziji zob na dva zoba. 10.Centralna relacija mandibule: -Retrudirani kontaktni položaj zob, -Ligamentna pot zapiranja ust, -Okluzijske enote pri okluziji zob na zob, -Prostorski odnosi med IKP in CR. 11.Mišična pot zapiranja ust in mišični kontaktni položaj zob. 12.Fiziološka mirna lega: -Klinični pomen fiziološke mirne lege. 13.Mandibularna kinetika: -Osnovni in sestavljeni gibi mandibule, -Centrični in izvencentrični položaji mandibule, -Mišice, čeljustna sklep in mandibularna kinetika. 14.Mejni gibi mandibule v treh ravninah:-Sagitalni - Posseltov diagram, gibanje simfize in enote kondil-disk, -Frontalni - delovna in balančna stran, lik mejnega giba,

6. letnik

Stran 152 od 170

gibanje enote kondil-disk, okluzijske determinante -Horizontalni - lik mejnega giba, sled puščice. 15.Vrste drsnih zobnih stikov: -Obojestransko drsno ravnotežje, -Enostransko drsno ravnotežje. 16.Poti gibanja vrškov pri drsnih stikih. 17.Vodenje mandibule: -Okluzijske strukture sprednjega vodenja, -Okluzijske determinante, -Povezave med okluzijskimi determinantami. 18.Poprečne vrednosti okluzijskih determinant. 19.Kineziološke meritve: -Aksiografija, -Elektrognatografija –COSIG, -Pantografija. 8.semester II. OSNOVE GNATOLOŠKIH TEHNIK 1.Zgodovina razvoja artikulatorjev, 2.Artikulatorji in gnatološka oprema. 3.Napake artikulatorjev. 4.Delo z gnatološko opremo: -Obrazni loki, -Registracije griza, -Določitev okluzijskih determinant, -Umavčenje modelov, -Programiranje okluzije. 5.Gnatološki sistem Denar Slidematic Automark. 6.Mandibularni položaji in gradnja nove protetične okluzije .7.Gnatološka modelacija v vosku. 8.Koncepti gradnje nove protetične okluzije III. KLINIČNA GNATOLOGIJA 1.Gnatološki pregled in metode za ugotavljanje okluzijskih in drsnih stikov. 2.Okluzijske interference. 3.Obraba trdih zobnih tkiv. 4.Klinična in instrumentalna analiza griza. 5.Učinki okluzijskih interferenc: -Okluzijska travma, -Parodoncij in travmatska okluzija. 6.Okluzijske parafunkcije: -Nočni in dnevni bruksizem. 7.Kraniomandibularne motnje. 8.Artropatije čeljustnega sklepa. 9.Zdravljenje kraniomandibularnih motenj: -Okluzijska opornica po Ramfjordu, -Selektivno brušenje. 10. Epidemiologija in preprečevanje kraniomandibularnih motenj. 12.semester: Prenos teoreticnega znanja v klinicno delo v okviru celovitega zdravljenja in oskrbe pacientov na klinicnih vajah vseh predmetov.


-Klineberg I, Jagger R. Occlusion in clinical practice. An evidence-based approach. Wright, Edinburg, 2005. -Santos dos J. Occlusion Principles&Treatment. Chicago: Quintessence Publ.Co.; 2007 - Rosenstiel SF, Land MF, Fujimoto J. Contemporary Fixed Prosthodontics. 4. izdaja, St. Louis: Mosby Elsevier; 2006. Izbrana gnatološka poglavja - Marion L. Uvod v gnatološko morfologijo. Skripta. MF v Ljubljani. Ljubljana,1988 -Marion L. Uvod v gnatološke tehnike. Skripta. MF v Ljubljani. Ljubljana, 1995. - Članki v Zobozdravstvenem vestniku, ki pokrivajo področje izpita - Članki v tujih revijah, ki jih dobijo za seminarje 19.1 Znanje in razumevanje

- študent pozna kompleksnost delovanja stomatognatega sistema v fizioloških in patoloških stanjih, način zdravljenja in povezave s telesom

19.2 Uporaba - študent je po koncu predmeta usposobljen za uporabo gnatoloških znanj pri kliničnem delu



6. letnik

Stran 153 od 170




- predavanja, demonstracije, seminarji, vaje na fantomu, klinične vaje, vodeni individualni študij


- znanje predmetov, ki so pogoj za vpis v 4. letnik - opravljene obveznosti za pristop h končnemu pisnemu in ustnemu izpitu: pozitivna ocena kompetence za delo na vajah in izpolnjeni protokoli, pozitivna ocena seminarjev, opravljeni kolokviji treh sklopov predmeta


- Izpitna ocena: 1-5 (ni opravil), 6-10 (opravil). - Ocena predkliničnih in kliničnih vaj, kolokvijev in seminarjev: 1-5 (ni opravil), 6-10 (opravil), ki prinesejo 40% koncne ocene.





6. letnik

Stran 154 od 170


16 3kt v 8., 3. v 9., 3kt v 10., 3kt v 11. 4 kt v 12

4. Kontaktne ure

Skupaj 8.s. 60 9.s. 60 10.s.60 11.s.90 12.s.15

P 90 skupno 30 (8.s.) 30 (9.s.) 30(10. s.)

V 180 30 (8.s.) 30 (9.s.) 30(10.s.) 90(11.s.)

S 15 15(12s.)

Ostale oblike



smer Ni smeri


11. Jezik

Slovenski




14. Opis vsebine


6. letnik

Stran 155 od 170

















6. letnik

Stran 156 od 170



6. letnik

Stran 157 od 170

Otroško in preventivno zobozdravstvo 1. Naslov enote / predmeta / modula

Otroško in preventivno zobozdravstvo


14,5


Skupaj P 15 + 10 + 10 + 15 = 50

V 30 + 30 + 30 + 65 = 150

S 30 + 5 + 5 + 15 = 55

Ostale oblike 5 + 5 + 5 + 5 = 20


9. Študijska

smer Ni smeri

10. Steber programa

Obvezni 11. Jezik

Slovenski



14. Opis vsebine










6. letnik

Stran 158 od 170





















6. letnik

Stran 159 od 170

potrebami

















6. letnik

Stran 160 od 170




Študent lahko pristopi k izpitu, ko opravi predpisane ure in vsebine vaj in seminarjev. Končno oceno v skupnem obsegu 1/3 sooblikujejo ocene vseh štirih seminarskih nalog (v vsakem semestru po ena). Študent je izpit opravil, če je končna ocena izpita od 6 do 10 oziroma ni opravil, če je končna ocena 5 ali manj.





6. letnik

Stran 161 od 170



4. Kontaktne ure




Ostale oblike



smer Ni smeri


11. Jezik

Slovenski



14. Opis vsebine


6. letnik

Stran 162 od 170








6. letnik

Stran 163 od 170













6. letnik

Stran 164 od 170

Ustne bolezni in parodontologija 1. Naslov enote / predmeta / modula

Ustne bolezni in parodontologija


17

4. Kontaktne ure

Skupaj 255



S Ostale oblike



Ni smeri

10. Steber programa

Obvezni 11. Jezik

Slovenski



14. Opis vsebine

Vsebina predmeta vključuje naslednja področja: 8. semester • Anatomija obzobnih tkiv • Epidemiologija obzobnih tkiv • Zobne obloge in zobni kamen • Mikrobiologija parodontalne infekcije • Imunološki odgovor pri parodontalni bolezni • Patogeneza parodontitisa • Modificirajoči dejavniki pari parodontalni bolezni • Sprejemljivost za parodontalno bolezen • Okluzijska trauma 9. semester • Razvojne nepravilnosti • Dedne bolezni • Mehanične poškodbe • Kemične poškodbe • Toplotne poškodbe • Spremembe na ustni sluznici zaradi jemanja zdravil • Bolezni jezika • Bolezni ustnic

6. letnik

Stran 165 od 170

• Virusne infekcije • Spremembe v ustni votlini zaradi okužbe z virusom HIV • Bakterijske infekcije • Glivične infekcije • Autoimune bolezni • Kožne bolezni, ki imajo spremembe tudi na ustni sluznici • Spremembe v ustih pri krvnih boleznih • Spremembe na ustni sluznici pri pomanjkanju vitaminov 10. semester • Vnetja dlesne, ki niso nastala zaradi zobnih oblog • Vnetja dlesne zaradi zobnih oblog • Kronični parodontitis • Agresivni parodontitis • Nekrotizrajoča parodontalna bolezen • Parodontalna medicina • Parodontalni abscesi • Lezije endodontskega izvora • Principi regeneracije obzobnih tkiv 11. semester • Parodontološki klinični pregled • Kemična kontrola supragingivalnega plaka • Nekirurško zdravljenje parodontalne bolezni • Kirurško parodontalno zdravljenje • Zdravljenje prizadetih koreninskih razcepišč • Endodontija in parodontologija





• Ustrezni članki v Zobozdravstvenem vestniku 16. Predvideni študijski dosežki



6. letnik

Stran 166 od 170










Prisotnost in sodelovanje na vajah. Ustni izpit in razpoznava kliničnih stanj na podlagi diapozitivov. Predstavitev 10 pacientov. Ocenejvalna lestivca : od 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno)





6. letnik

Stran 167 od 170

Zobne bolezni 1. Naslov enote / predmeta / modula

Zobne bolezni


23,5





S



Dentalna medicina

9. Študijska smer

Ni smeri

10. Steber programa

Obvezni

11. Jezik

Slovenski



14. Opis vsebine

- nadgradnja znanj iz predkliničnih predmetov na kliničnih vajah, seminarjih in izbirnih predmetih; na kliničnih vajah na pacientih je poudarek na endodontski in konzervativni obravnavi pacienta, v šestem letniku pa na celostnem pristopu - vzročni dejavniki razvojnih nepravilnosti zob, nepravilno število zob, nepravilno izraščenje zob - nepravilna oblika in velikost zob - razvojne nepravilnosti trdih zobnih tkiv, povzročene z zunanji dejavniki oz. genetskimi napakami - akutne mehanske poškodbe zob dejavnostne dobe pri odraslih, popis akutne poškodbe zob - obraba trdih zobnih tkiv - resorpcije zob - zabarvanje zob, beljenje zob po endodontskem zdravljenju - bolezenska izdelava dentina in cementa

6. letnik

Stran 168 od 170





- znanje o etiologiji, patologiji, klinični sliki ter zdravljenju obolenj, ki prizadenejo zobno pulpo in periapikalna tkiva - razume mikrobiologijo, imunologijo obolenj zobne pulpe in periapikalnih tkiv - sporazumeva s pacientom, naredi anamnezo, izvaja endodontsko zdravljenje kot del celostne oskrbe - pozna diferencialne diagnoze ustno-obrazne bolečine, tudi teh ki izvor v obolenjih zobne pulpe in periapikalnih tkiv - razume znanost biomaterialov v endodontiji - razume farmakoterapijo pri zdravljenju obolenj zobne pulpe in periapiklanih tkiv - podrobno pozna načela in načine preventive obolenj zobne pulpe in periapiklanih tkiv - seznanjen z javno zdravstvenimi načeli in ukrepi glede obolenj zobne pulpe in periapikalnih tkiv ter poškodb zob - seznanjen z epidemiologijo in biostatistiko v povezavi z endodontijo - seznanjen z vplivom sočasnih sistemskih obolenj na ne-kirurško endodontsko zdravljenje - podrobno pozna načela in načine lokalne anestezije pri zdravljenju obolenj zobne pulpe in periapiklanih tkiv

6. letnik

Stran 169 od 170

- podrobno pozna načela in načine uporabe absolutne osušitve v endodontiji - podrobno pozna načela in načine zdravljenja vitalne zobne pulpe ter preventive v endodontiji - podrobno pozna načela in načine ne-kirurškega primarnega endodontskega zdravljenja vitalnih in avitalnih zob pri nekompliciranih primerih, ponovnega endodontskega zdravljenja, pa tudi postopke pri iatrogenih okvarah kanalskega sistema - pozna načela in ukrepe pri poškodbah zob, s poudarkom na endodontskem vidiku - pozna načela in načine beljenja endodontsko zdravljenjih zob - podrobno pozna načela in načine ne-kirurške endodontije pri mlečnih zobeh ter zobeh z nedoraslo korenino. - podrobno pozna načela in postopke pri obravnavanju nujnih primerov v endodontiji - podrobno pozna načela in načine obravnavanja zob po zaključenem endodontskem zdravljenju - pozna indikacije za napotitev pacienta k specialistu - pozna povezavo med endodontijo in ostalimi stomatološkimi in splošno medicinskimi strokami, ter možnostmi dodatnega obravnavanja - razume vlogo sterilizacije, dezinfekcije v endodontiji - zna kritično oceniti literaturo v endodontiji ter tako zagotovi pridobivanje znanj na osnovi znanstvenih dognanj - razume načrtovanje in endodontsko obravnavo anksioznih pacientov - spremlja in oceni uspešnost ne-kirurškega endodontskega zdravljenja - pozna indikacije in načrtuje zdravljenje pri pacientu, ki potrebuje kirurško endodontijo - razume etiopatogenetske mehanizme razvojnih napak zob in okvar zob funkcijske dobe, diagnozo, zdravljenje in prognozo (s poudarkom na teh ki lahko škodljivo vplivajo na parodontalno zdravje, zdravje zobne pulpe, teh ki spremene morfologijo koreninskih kanalov in težavnost endodontskega zdravljenja, funkcijo oz. estetiko) - razume etiologijo, patološki proces zobnega kariesa, pozna preventivo,

6. letnik

Stran 170 od 170

diagnozo ter zdravljenje kariesa, tudi posebnosti pri odrasli in starejši populaciji, razume celostni pristop k zdravljenju zobnega kariesa, vpliv kariesa na splošno zdravje, pozna pojem minimalno invazivnega zdravljenja zobnega kariesa - pozna zdravljenje pacientov s posebnimi zahtevami - bolnikov z rakom v predelu glave in vratu










- sodelovanje, pripravljenost na vajah in seminarjih, klinične storitve na vajah (teoretično in praktično znanje, odnos študenta), pisni/ustmeni deli izpita - od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) ob upoštevanju Statuta UL in fakultetnih pravil





spisak knjiga na dentalnoj medicini u ljubljani

Documents