sokol magazine_indoor_december_2010_full

Trening

Da smučanje letos ne bo problem

VaDba V slogu ameriških marinceV

Prehrana

Da Vas januarja ne bo bolela glaVa

RepoRtaža

ZgoDoVinski uspeh sloVenskega boDibilDinga

FITNES, SKUPINSKA VADBA, SAVNA, SAVNA APARTMA, SOLARIJ, MASAŽA, KOZMETIČNE STORITVE, OSEBNO TRENERSTVO, ROJSTNI DNEVI

Uvodnik

kolofon

Sam svoj mojster

Nekateri se ga veselimo, spet drugi s strahom pričakujejo prihod zadnjega meseca v letu. Žal nismo več otroci, da bi s polno glavo domišljije pogle-dovali pod smrečico, če se morda tam že skriva kaj lepega za nas. Zavedamo se, da bo brez našega posredovanja koš dobrih mož ostal prazen. Vsi tisti, ki imamo otroke, pa vemo,

da obrazložitev, zakaj ni nobenega darila, ne bo nič kaj enostavna, pa četudi naši najmlajši niso bili pretirano pridni. Dedek Mraz je pa ja dober mož, in bo nekaj malega prinesel tudi tistim, ki so ga med letom pošteno biksali, kajne? Enako velja tudi za odrasle, saj malokdo decembra rad sprejema obiske, ki prihajajo praznih rok. Kaj torej pospraviti v darilne vrečke, da bo denarnica ostala vsaj približno polna, apetiti po darilih pa zadovoljeni? Rešitev nikakor ni v dragih in modernih darilih, ki bi naj narisali nasmeh na obraze obdarovancev. Poskusite letos zopet malce vklopiti svojo domi-šljijo in darila izdelajte sami. Vse, kar potrebujete je nekaj časa in izvirne ideje. Če vam le-teh manjka, lahko pobrskate po raznih, za to namenjenih revijah, kjer boste našli preproste načine, kako iz enostavnih sestavin izdelati zanimiva darila. Pa ne bojte se, če vaše ročne spretnosti niso ‘bog vej kaj’ … ročno izdelana pozor-nost, pa četudi ne perfektna, bo prejemniku prav gotovo pome-nila precej več, kot še tako drago, kupljeno darilo.Če pa klub trudu ne najdete primernega navdiha za ročne spre-tnosti, potem lahko uberete tudi drugo pot. Vsakemu podarite eno malenkost, priložite pa ji ‘brezplačne nasvete za zdravo življenje’. Če z njimi niste seznanjeni, prelistajte našo revijo, ali pa jih kako drugače izbrskajte … tako boste ubili dve muhi na en mah, saj boste hkrati pomagali tudi sebi.Kar pa se tiče najmlajših … resnično ne potrebujejo dragih, ‘čudežnih’ igrač, za katere mnogokrat sploh ne vemo, kaj pred-stavljajo. Raje jim podarite vaš čas in skupaj ustvarite ‘čudežne’ igrače. Preverjeno lahko rečem, da so take najboljše in najbolj, ter najdlje zanimive.Letošnje praznike torej raje iščite navdih v sebi, ne v trgovinah. Prav gotovo boste našli kaj uporabnega.

Želim vam čarobne in domišljije polne praznike.

Teja Fidler Makoter

Glavni in odgovorni urednik: Tea RusjanUredniški odbor: Tea Rusjan, Teja Makoter, Miha Žerovnik in Jaka JaušovecStalni sodelavci: Andrej Dekleva, David Črmelj, Miha Žerovnik, Gregor Križman, Miha Krvina, Sonja Korelc, Tomaž Kučan, Mitja Šmid Bricelj, Daša Novak, Dejan Ogrinec, Matevž Maček, Blaž Vurnik, Jan Maček, Anže Furlan, Jan Prestor, Uroš Ložar in Mare KodorovičOglasno trženje: Gregor Klemenčič, Miha Žerovnik, Aleš Žitko; [email protected], 01/200 27 71Naročnine: [email protected], 01/200 27 70Naslov uredništva: Revija Sokol, Koprska 72, 1000 Ljubljana, 01/ 200 27 70, [email protected]: SOKOLdesign, Samo Cerovšek,Nika Vrančič, [email protected]: Tiskarna Hren d.o.o.Izdajatelj in založnik: Sokol Group d.o.o., PC SOKOLinfo, Koprska 72, 1000 LjubljanaVodja PC SOKOLinfo: Tea RusjanPoštnina plačana pri pošti 1102. Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije sodi publikacija med proizvode, za katere se plačuje 8,5 % DDV (vračunan v ceno).

18

revija SokolKoprska 72

1000 Ljubljanaletna naročnina dvoletna naročnina BReZpLaČeN izvod

27 eUr 50 eUr

ime*

naslov*

telefon

podpis*

priimek*

pošta*

e-pošta

datum rojstva

Da, želim naročiti revijo s popustom.

* obvezni podatki Podatke bomo uporabljali za statistične potrebe podjetja Sokol Group d.o.o.

Ne želim prejemati obvestil o novostih in akcijah podjetja Sokol Group d.o.o. in drugih partnerskih podjetij.

T 01 200 27 70

e [email protected]

www.sokolgroup.compoštnina

plačana pri

pošti 1102

kazalo

Fitnes6 Novice:Garmin izziv, kongres medicine športa …10 PripravanasmučanjezrekvizitomaTRXinViPR12 Bootcamp:vadba v slogu ameriških marincev14 Pilatesnavelikižogi16 Bodyjam:trening s podnaslovom ‘žurka’

Prehrana18 Prazničnaprehrana: da vas januarja ne bo bolela glava

Ostalo8 Kolumna:nepravilna raba športa v poslovanju9 Reportaža:NABBA Universe 201017 Posvetovalnica:vprašanja bralcev22 SokolskazvezaSlovenije24 FitneszvezaSlovenije26 SokolFit29 MissSokol

... pa ne pozabite brati še z druge strani!

Ekipa Sokola želi vsem bralcem pester december, vesel Božič ter obilo zdravja in športa v

prihajajočem letu. Srečno!

naslovnicaArhivsokola

14

12

8

� SOKOL _ december 2010 [email protected]�

NOVICeNOVICe

Hiter učinek brez potu?Velikokrat nas na televiziji prepričujejo, da so elektronski mišični stimulatorji prava izbira, če želimo hitro in učinkovito preobli-kovati svoje telo. Pa je res tako? Na prvi pogled morebiti že. Elektrode si pritrdimo na kožo, spustimo vanje nekaj elektrike, ki požene mišice v gibanje, in … sanjsko telo je le še vprašanje minut. Žal pa ni vse tako rožnato. Težava je v tem, da je krčenje mišic pri taki 'obravnavi' zelo šibko, zaradi česar tudi ni pravega učinka. Rezultati se namreč pokažejo šele takrat, ko se mišice krčijo pod vedno večjo obremenitvijo. Pri ameriški različici urada za varstvo potrošnikov so preizkusili enega izmed tovrstnih apa-ratov in ugotovili, da prav nič ne prispeva k pridobivanju mišične moči ali izgubi teže. Poskus je opravilo 29 študentov, ki so s to napravo ‘trenirali’ osem tednov, vendar niso opazili nobene občutne spremembe pri teži, deležu mišične mase, moči ali zunanjem videzu. Najboljša rešitev je torej, da izklopimo televizor in si mišice krepimo na 'sta-romoden' način. Z 'miganjem' seveda!

JaJca za manJ Holesterola in manJ kilogramovČe ste živeli v prepričanju, da se morate jajcem izogibati, ker želite znižati raven holesterola v krvi, potem je čas, da spreme-nite svoje mnenje. Britanski raziskovalci so namreč dokazali, da lahko tudi ob uživanju jajc uspešno znižujemo raven holeste-rola in se bojujemo proti odvečnim kilogramom. V raziskavi je sodelovalo 50 ljudi s čezmerno telesno težo, sicer pa dobrega zdravja. Vsak dan so morali pojesti dve jajci, poleg tega pa so imeli tudi dieto z zmanjšanim vnosom kalorij. Dieta kontrolne skupine je bila enaka, le jajc njeni člani niso jedli. In rezultati? Manj kilogramov in nižja raven holesterola pri vseh, tudi ‘jajce-jedcih’. Torej? Pretiravanja nikar, ampak kakšno jajce sem in tja vam pa zagotovo ne bo škodilo.

�SOKOL _ december 2010www.sokolgroup.com

NOVICeVadba

svetovni kongres meDicine Športa na bleDuRazvoj medicine športa v svetu, ki sledi napredku vrhunskega športa je pravi razlog , da se udeležite PRVEGA SVETOVNEGA KONGRESA MEDICINE ŠPORTA, ki se bo odvijal na Bledu, od 13. Do 16. Januarja 2011. Kongres bo gostil svetovne strokovnjake medicine športa, ki bodo predstavili svoje znanje in najnovejše raziskave s področja preventive, športnih poškodb in rehabilita-cije, prehrane in dovoljenih substanc. V sodelovanju z Svetovno odbojkarsko zvezo so v program kongresa vključene tudi stro-kovne delavnice (vsaka v obsegu 45 minut), ki jih izvajajo vodilni strokovnjaki z omenjenih področij. Vljudno vabljeni!Več na: WWW.FIVBMEDICINE2011.ORG

garmin izziv na tekaŠkiH smučeHPočasi se bliža zima in s tem tudi aktivnosti na snegu, zato bo od sedaj naprej na portalu Garmin Izziv (www.garmin-izziv.si) na voljo tudi dodajanje kilometrov, ki jih boste pretekli v kategoriji teka na smučeh. V ta namen je dodana ikona, kjer se lahko izbere disciplina teka na smučeh.Na portalu Garmin Izziv bodo prav kmalu objavljeni novi Garmin zimski tekaški Izzivi, s katerimi si boste lahko pritekli lepe nagrade, primerjali medsebojne dosežene rezultate ali nalagali svoje treninge, tekmovanja in zimske aktivnosti, ki jih boste pretekli na tekaških smučeh ter s tem poskrbeli za svojo odlično fizično pripravljenost tudi v zimskem času. Objavljene bodo trase teka na smučeh po Sloveniji, lahko pa jih boste tudi sami dodajali na portal. Kilometre boste tako, kot je veljalo do sedaj na tekaških in kolesarskih Garminovih izzivih, nabirali v posameznem obdobju in se potegovali v kategoriji skupnih pre-tečenih kilometrov ter višinski razliki. Dodan bo izziv po točno določeni trasi, kjer boste lahko dejansko medsebojno tekmovali za najboljši dosežen čas, vendar pa je prednost izziva v tem, da niste terminsko omejeni in si lahko izberete sebi najljubši termin za tek. Tečete lahko večkrat in si z vsakim boljšim doseženim časom, pritečete boljši rezultat ter na ta način dobite lastno primerjavo o napredku. Naj vam zaupamo, da bo prvi izziv v kategoriji teka na smučeh po trasi na Pokljuki.

preD uporabo razkuži!V centrih za fitnes se vsak dan na napravah zvrsti ogromno število ljudi, zaradi česar je treba kdaj pa kdaj razmisliti tudi o čistoči. Ko se torej odpravite v center za fitnes, ravnajte preventivno in pred vadbo očistite vsako napravo, virusne klice se namreč lahko zadržijo na njih tudi nekaj dni. Čeprav velja, da redna vadba krepi imunski sistem, je res, da je lahko še tako čist fitnes vir virusnih klic, ki vas bodo položile v posteljo. Uporabite dezinfekcijsko sredstvo, ki ga imajo v večini centrov. Da pa boste pred klicami zares varni, se med vadbo z rokami ne dotikajte obraza, po njej pa si jih temeljito umijte.

www.fivbmedicine2011.org

5

1

� SOKOL _ december 2010 [email protected]

NABBA Universe 2010

ZgoDoVinski uspeh sloVenskega boDibilDingaLegendarno amatersko tekmovanje v bodibildingu, NAbbA Universe, na katerem so med drugim zmagovale bodibilding legende, kot so Arnold Schwarzenegger, Stiv reeves, reg Park in drugi, je letos praznovalo svojo šestdeseto obletnico. Tekmovanje se tradicionalno odvija v Veliki britaniji, že nekaj let v obmor-skem mestecu South Port.

Pred nekaj leti se je v zgodovino NABBA Universe že vpisal Slovenec, takrat član maxxTeama, pokojni Gregor Koman, ki je leta 2002 v svojem prvem nastopu osvojil tretje mesto v visoki kategoriji Class I in naslednje leto tudi zmago v tej kategoriji. Tako je takrat postal najuspešnejši slovenski bodibilder vseh časov. Vendar še vedno je ostal odprt naslov skupnega ali overall zmagovalca, oziroma zma-govalca med vsemi zmagovalci kategorij, ki prejme naziv NABBA Universe overall in lahko postane profesionalni bodibilder, oziroma ima možnost nastopati na tekmovanjih za profesionalce. Da bi Slovenci osvojili ta naslov je bilo potrebno počakati nekaj let. Letošnje leto je bilo tekmovanje NABBA Universe nepričako-vano v znamenju naše majhne ekipe, ki sta jo sestavljala bodibil-derja Miha Zupan in Sašo Petek, pridružil pa se jima je še hrvaški junior Pero Tomas. Sicer majhni ekipi, ki se je pod sponzorstvom Maxximuma odpravila na pot v Anglijo, se je pridružil tudi vrhunski trener Mauro Sassi, ki je v letošnji sezoni poskrbel za odlično formo Mihe in Saša. Že po predtekmovanju je bilo jasno, da bo majhna ekipa zasedla visoka mesta. Vsi trije so bili v bitki za prvo mesto v svojih kate-gorijah. Večerni finale je potrdil naša pričakovanja in naredil našo ekipo in Slovenijo prepoznavno pri vseh udeležencih prireditve, seveda pa preko medijev tudi kasneje pri vseh, ki se zanimajo za ta šport. V juniorski kategoriji je Hrvat Pero Tomas zmagal zaradi izredno lepe simetrije in polnosti mišic. Definicija in trdota mišic nista bili optimalni, vendar dovolj za premoč nad drugimi. Hrvaška je tako dosegla najboljši rezultat na NABBA Universe. Pero pa se je zapisal v zgodovino tega tekmovanja kot juniorski zmagovalec.Miha Zupan, trenutno naš najboljši bodibilder je lani na tem tekmo-vanju osvojil drugo mesto, kar je bil res neverjeten uspeh in nekaj težko dosegljivega za tiste, ki se na bodibilding spoznamo. Da je

meja velikokrat le v glavi, in da se jo da ob dosegu nekega rezul-tata potem tudi prekoračiti, je dokazal letos. Suvereno je zmagal v srednje višinski kategoriji Class II predvsem zaradi lepe simetrije in super definicije, ki sta njegovi značilnosti. Z njima premaguje dosti masivnejše bodibilderje. Miha je tako ponovil Komanov rezultat izpred nekaj let in izenačil najboljši rezultat slovenskega moškega bodibildinga.Sledila je visoka kategorije Class II, kjer je nastopil naš drugi pred-stavnik Sašo Petek, novinec na tem tekmovanju. Da bo dosegel zastavljen cilj, uvrstitev v finale oziroma TOP 6 tekmovalcev, je bilo jasno v predtekmovanju. Pravzaprav smo imeli občutek, da se bo uvrstil med prve tri tekmovalce in tako osvojil eno izmed kolajn. Prvi trije tekmovalci so bili izredno izenačeni in Sašo je bil celo v tesnem boju za prvo mesto. Sašo ima neverjetno trdoto mišic, odlične hrbtne poze, v katerih je bil nepremagljiv. Žal pa je neizkušenost pri nastopu in odlična simetrija in struktura telesa pri angleškem zmagovalcu Saša potisnila na drugo mesto. Seveda pa je drugo mesto popolnoma nepričakovan in neverjeten uspeh in dokaz, da lahko Sašo kmalu postane naš tekmovalec tretji z naslo-vom NABBA Universe.Zadovoljstvo naše ekipe je bilo več kot popolno. Vendar vsega še ni bilo konec. Na vrsti je bilo tekmovanje overall, kjer nasto-pijo zmagovalci posameznih kategorij in se pomirijo za skupno zmago. Tu se ustvarja zgodovina bodibildinga in Zupan je postal del nje. Postal je NABBA Universe overall zmagovalec in se zapisal v zgodovino tega prestižnega tekmovanja. Za Mihata je naslednji korak jasen. Prehod med profesionalne bodibilderje in uvrstitev na tekmovanje za izbor Mr. Olympie najbolj prestižnega tekmo-vanja v profesionalnem bodibildingu. Ne pozabimo, da je to letos popolnoma nepričakovano dosegla slovenska bodibilderka Brigita Brezovac. Leto 2010 bo še dolgo veljalo za zgodovinsko leto slo-venskega bodibildinga!

NOVICerePOrTaža

�SOKOL _ december 2010www.sokolgroup.com

NOVICeKOLUmNa

nepraVilna raba športa pri posloVanjuOb začetku jeseni je medije presunila novica, da je umrl viden slovenski manager, vzrok bi naj bi zastoj srca, zaradi prevelikega poslovnega bremena. Tukaj bi lahko rekli, če bi se ukvarjal s športom, bi vse te napore lažje prenašal in se kaj takšnega ne bi moglo zgoditi. Vendar tisti, ki so ga dobro poznali, so vedeli, da je bil aktiven športnik. In kje je potem bil vzrok? V tem, da je pri športni aktivnosti prišlo do preobremenitev (nepravilno izvajanje vaj pri športu s katerim se je ukvarjal) in do notranje poškodbe, kar je pripeljalo do prehitro končanega življenja.

delali izključno za svoje srce, pri čemer je bil ego popolnoma nenahranjen, je sedaj tako lačen te pozornosti, da jih popolnoma pre-vlada in naenkrat se jim zgodi, da sploh več ni pomembno kaj čutijo v srcu, temveč kaj čutijo drugi ob srečanju z njimi.To je neke vrste prehodno obdobje, ki je pri osebnostnem razvoju del procesa, in če to pri nekom opazimo, se ne smemo iz tega nor-čevati ali obrekovati, saj se lahko slej ko prej sami znajdemo v takšni situaciji. Ko ukvarjanje s športom preraste iz rekreacije oz. dodatka k boljšemu počutju v zadovo-ljevanje lastnega ega, se je potrebno zateči po pomoč k strokovnjaku, k profesionalnim trenerjem. V tem primeru se moramo zaičeti zavedati, da nimamo dovolj znanja, in da lahko zaradi „zaslepljenosti“ s telesno lepoto popolnoma pozabimo na meje lastnega telesa. Trener pa nas pri tem spremlja in usmerja. Nič ni narobe, če imamo lepo obli-kovano telo, vendar mora biti proces do tega cilja varen. Da se kaj takega ne zgodi, je najbolje športno pot začeti z nekom, ki ve več kot mi, saj nas lahko v začetku usmerja, in ko imamo obču-tek, da smo „shodili“ na področju športa poi-ščemo profesionalnega trenerja. Fakulteta za šport je v zadnjem obdobju „naredila“ veliko strokovnjakov s tega področja, še posebej takšnih, ki so bili vrhunski športniki. Tako imamo na izbiro veliko možnosti.Tako kot smo mogoče v začetku pretiravali z delom oz. ustvarjanjem, lahko slej ko prej začnemo pretiravati s športom in pri tem zanemarimo osnovno dejavnost in se znaj-demo na popolnoma drugi strani. Zato je pomembno ravnovesje med telesom, umom in srcem, ter vse to integrirati v eno celoto. Sebe moramo obravnavati kot celoto, ne pa zanemarjati en del sebe in vzpodbujati le drugega. Direktorji nismo vrhunski športniki, zato naj šport ostane v varnih mejah.

Milan Krajnc Pavlica, Sirius.si d.o.o.

V začetku sem v svojih kolumnah pisal o tem, kako se sploh začeti ukvarjati s športom in zakaj je dober. Vendar je pri tem potrebno opozoriti tudi na prihodnost. Veliko se jih športu najprej upira, ko pa gredo preko oseb-nih ovir, pa jim postane všeč. V nadaljevanju lahko gredo preko meja, ga uporabijo celo za beg. Največkrat pa se zgodi, da ugoto-vijo, da se jim je začelo telo oblikovati in iz tistih začetnih ciljev (npr. da izgubijo 5 kg), bi

sedaj naenkrat bili radi brez vsakega grama maščobe in imeli gore mišic, če govorim za moške. Ko ugotovijo, da se jim je s športom oblikovalo telo, tako da so postali drugim še bolj všeč, prav tako pa dobivajo kompli-mente, se počasi premaknejo iz ravnovesja med egom (zemljo) in srcem (čustvi), kar pomeni, da stvari, ki so jih prej delali iz srca in so v njih uživali, začenjajo delati za druge, da bi jim ugajali. In ker so v zadnjih nekaj letih

10 SOKOL _ december 2010 [email protected]

NOVICeTreNING

pripraVa na smučanje s pripomočkoma trX in Viprmedtem, ko so alpski smučarji tekmovalci po letni periodizaciji že zakorakali v tekmovalno sezono in so na kondicijskem področju že opravili s pripravami, pa se rekreativci ponavadi tega zavejo šele, ko zapade prvi sneg. Čeprav smučarji največ pozornosti namenjajo ravno tehniki smučanja, oz. pravilni izvedbi zavojev, ne smemo pozabiti na bazično pripravo. Gibalne strukture, kot so ravnotežje, moč trupa, hitrost reakcije, koordinacija ter moč so pomembni dejavniki pri smučanju in odigrajo pomembno vlogo ali bo sezona smučarja uspešna ali ne. Toda tudi, če niste tekmovalec, morate poskrbeti za svojo fizično pripravo. Na zimsko sezono se lahko pripravljate kjerkoli, doma v dnevni sobi, v športni dvorani, zunaj ali v fitnesu. cilj pa je za vse isti: preprečiti poškodbe na smučišču in čimbolj užiti proste urice na snegu. Zato je telesna priprava še kako pomembna.

Pripravljati se je priporočljivo vsaj 3 mesece pred sezono, kajti smuči s pou-darjenim stranskim lokom od nas zahte-vajo več moči in ravnotežja. Ravno tako je na smučiščih vse več umetnega snega in ledu. Med smučanjem so najbolj obre-menjene mišice spodnjega dela telesa, ki jih lahko krepimo s počepi, z izpadnimi koraki, iztegi in upogibi kolena, kar lahko počnemo v centrih za fitnes, skupinskih vadbah, sami doma, kolesarimo, tečemo. Tako v začetku naših priprav naredimo dobro aerobno bazo in utrdimo stabili-zacijske mišice v telesu, okrepimo kite in vezi, nato pa postopoma dodajamo bolj intenzivne in krajše treninge.

teDenski načrt gibanJa2 x na teden “20 minutni hitri trening” za ravnotežje, moč trupa in nog, hitrost reak-cije in koordinacijo.1 x tek ali kolesarjenje z intervali1 x vadba za moč v centru za fitnes; počepi, izpadni koraki, sklece, upogibi trupa

Kdor pa se vsako sezono pripravlja na smučanje na isti način, pa lahko preizkusi vaje s pripomočkoma TRX in VIPR:

1. trX: izpaDni korak z vpeto nogo + skleca + poskok

Vaja izboljšuje moč vsake noge posebej. S povezanim gibanjem naredimo vajo bolj dinamično, kar zahteva akcijo celega telesa. Vaja je priporočljiva za vse tiste, ki že obvladate osnovne vaje za stabilizacijo

trupa. Prvih 14 dni vadbe posvetite vso pozornost pravilni tehnični izvedbi vaje in nato dodajajte hitrost izvedbe in poskok.Začetek vaje je vpenjanje noge, ki že zahteva nekaj spretnosti. Iz osnovnega položaja potisnemo vpeto nogo nazaj in naredimo počep, iz katerega se predklo-nimo proti tlom in se opremo na roke v širini ramen, naredimo skleco. Vstanemo s pritegom kolena na prsi in se odrinemo od tal.

2. vipr: kotalJenJe rekvizitaVaja izboljšuje moč in koordinacijo celega telesa hkrati. Je zelo učinkovita vaja za vse, ki potrebujejo večjo gibalno sposob-nost. Vaja zahteva tudi zadostno gibljivost v bokih, ker je treba ViPR dvigovati skozi globoki počep, z uporabo nog in bokov, ne hrbtnih mišic. Potrebna je zadostna dorzalna fleksija gležnja. V začetnem polo-žaju stojimo ob pripomoćku v širini ročk in temu položaju sledimo vedno, ko odlo-žimo ViPR na tla. Z zunanjo roko primemo za rob rekvizita in začnemo dvigati rekvi-zit, v pokončnem položaju preprimemo in ga z drugo roko odložimo na tla, z nogami se ves čas premikamo v prisunskih korakih, da ohranjamo vzravnan položaj trupa.

11SOKOL _ december 2010www.sokolgroup.com

NOVICeVadba

3. trX: ravnotežni izpaDni korakKer vaja zahteva uravnotežen položaj, s tem vključimo stabilizatorje trupa, ki nam pomagajo razvijati moč in stabilnost noge. TRX držimo z rahlo pokrčenimi rokami, med počepom potisnemo eno nogo nazaj malce dvignjeno od tal, trup ves čas ohra-njamo vzravnan. Menjavo noge izvedemo s poskokom.

4. vipr: izaDni korak v transverzalni ravniniVaja je namenjena izboljšanju več ravnin-skega gibanja v bokih. Vajo začnemo z ViPR-om nad glavo, celotno gibanje mora potekati čimbolj ritmično, izkorak nare-dimo diagonalno nazaj in obrnemo ViPR kot iglo skozi šivankino uho. Dvignemo ViPR nazaj v začetni položaj in ponovimo vajo v drugo stran. Pred izvajanjem te vaje se moramo prepričati o zadostni mobilno-sti bokov, drugače izberemo lažjo različico te vaje.

5. trX: počep z oDrivomZaradi visečega položaja so v akcijo giba-nja vključeni stabilizatorji trupa, čeprav je poudarek vaje na moči sprednjega dela stegna. TRX primemo z zunanje strani, kot roke v komolcu je pravokoten in se ne naslanjamo nanj, začetni položaj je zelo nizko nad tlemi, pokrčimo kolena v počep in pri tem ohranimo vzravnan hrbet. Će to ne gre, je verjetno vzrok v zakrčenosti

mečnih mišic. Iz tega položaja se odri-nemo naprej in navzgor ter ohranimo nev-tralen položaj bokov. Pazimo, da se nam hrbet ne ulekne. Vajo lahko nadgradimo s poskokom na mestu ali naprej.

6. vipr: »kiDanJe snega«Vaja ima svoje korenine v vsakdanjem življe-nju, ko zapade sneg. Namenjena je izbolj-šanju rotacijske gibljivosti in povečevanju moči. Vajo začnemo s pravilnim prijemom rekvizita, spodnja roka drži za ročaj na sredini s palcem obrnjenim naprej, druga pa za rob. V začetnem položaju stojimo širše od ramen, gibanje začnemo tako, kot da bi lopato potisnili v sneg - teža je prenesena na zunanjo nogo, nato se zasu-kamo v bokih in vržemo polno ‘lopato’ čez ramo nazaj.

TRX® Suspended Trainer naredi suspenzij-ski trening raznolik in učinkovit, ne glede na leta, spol ali fizično pripravljenost in TRX lahko uporabljamo skoraj vsepovsod. Vse vaje lahko prilagodimo glede na indi-vidualne potrebe.

ViPR™ je bil kreiran iz potrebe razviti orodje, ki razvija gibanje in moč na funk-cionalen način. Gibanje je osnovno in temeljno. Učinkovite gibe lahko delamo le z dvigovanjem, s stresanjem in z roti-ranjem.«

Demonstratorji vaj:Jan Breznik, mladinec, FIS tekmovalec v alpskem smučanjuTijan Marovt, mlajši deček, tekmovalec SK Branik MariborJan Tasič, mladinec, FIS tekmovalec v alp-skem smučanjuMišel Marovt, mlajša deklica, tekmovalka SK Branik Maribor

Tekst: Tatjana K. Tomazin, prof., trener

alpskega smučanja

Foto: James, fitnes center SONCE


NOVICeVadba

Trening v slogu ameriških marincev

bootcamp disciplina, napor in trud so ključne besede za bOOTcAmP. Trening, ki temelji na poskokih, šprintih in sklecah je hiter in napet. Vedno drugačen in ukazovalen. Je neprestano tekmovanje s samim sabo. Treni-rate lahko v parih ali individualno, z zelo kratkimi odmorii in s kazenskimi nalogami. Zveni noro? Za tiste, ki potrebujete motivacijo za trening, dinamiko in strast, je bOOTcAmP idealna vadba z rezultati v lepem in čvrstem telesu ter zadovoljnem duhu.

kako?Kot rečeno, brez discipline, napora in truda ne bo šlo. Sami ali v paru, na tre-ningu BOOTCAMP ste v vlogi rekruta med marinci. Vadite z maksimalno močjo in skoraj brez oddiha. Inštruktor vas prega-nja z žvižgom piščalke in vas navdihuje s strogimi motivacijskimi ukazi. Kdor se ustavi, ga čaka kazen. Doletijo vas doda-tni upogibi trupa ali sklece, z vašim gla-snim štetjem, da vas slišijo vsi v skupini. Ja, BOOTCAMP je prava zabava s šprinti, poskoki, sklecami, z upogibi trupa in vajami v paru. NI dvoma, BOOTCAMP je ameriška iznajdba, ki velja za enega naj-bolj uspešnih treningov v zadnjem času. Na letošnjem kongresu »Rimini Wellness« je te vrste trening požel največ uspeha, zanimanja in odobravanj. BOOTCAMP je prilagojen široki publiki, ki jo privlači duh treninga za marince in vojake. Tri, dva, ena in žviiiiiiiiižg! Bodite v formi, odvrzite kilograme, uživajte v rezultatih!

lastna teža Je glavni pripomoček na treninguVečina vaj se na treningu BOOTCAMP-a opravi z lastno težo, dodatno pa treni-rate še z lažjimi utežmi, s kolebnicami in z elastikami. Vsaka serija vaj vključuje večje mišične skupine za večjo porabo kalorij, za oblikovanje postave in čvrsto telo. Z vadbo si razvijate tudi motorične sposobnosti, povečujete kondicijo, hitrost, vzdržljivost, moč, koordinacijo in gibljivost. Predsta-vljamo vam trening, ki je odlična kombina-cija vaj za učinkovito preoblikovanje telesa in za veliko energijsko porabo.

preprosta formulaOdločili ste se, da želite izgubiti maščobo na vašem telesu. To pomeni, da morate najprej povečati porabo kalorij in pospe-šiti presnovo. To lahko storite samo tako, da na treningu poskrbite za veliko meha-


TreNING Vadba

ničnega dela, delate kratke odmore in vključite predvsem velike mišične skupine, kar je zagotovilo za večjo porabo energije. Žviiiiižg!

nepretrgano tekmovanJe in preizkuŠanJeVsak trening je drugačen. Prav v mnogo-vrstnosti treniranja tiči vsakič nova preiz-kušnja. Telo se ne navadi na rutinske gibe in je zato vedno v polni bojni akciji. Enkrat izvajate več vaj za moč, drugič so pou-darki na kondicijskih vajah, tretjič na vajah za koordinacijo, četrtič ... BOOTCAMP je sinonim za pestrost in raznolikost, s ciljem, da se telo ne navadi na določen trening. Žviiiiiiiiiižg!

treningZačnemo z ogrevanjem, ki je sestavljeno iz teka, šprintov na mestu, dvigovanja kolen, poskokov. Ritem in hitrost se vsak trening zamenjata, da je vadba vedno bolj učinko-vita, in da stopnjujemo intenzivnost. Sledi glavni del, ki je najbolj zahteven in vključuje več različnih vaj za celo telo. Čim hitreje iz počepa v poskok, pa sklece in priteg kolen na prsi. Za tonizacijo telesa je nato na vrsti 30 sekund upogibov trupa, sledi 30

sekund skakanja s kolebnico in 30 sekund vaj z rekviziti za troglavo nadlahtnično mišico. Ko želimo povečati svojo hitrost, v BOOTCAMP-u vadimo v parih, kjer oba rekruta istočasno iz ležečega položaja vstaneta in šprintata do določene točke ali pa skačeta s kolebnico. BOOTCAMP je igra. Trening se zaključi z raztezanjem in umirjenim dihanjem.

Je to nekaJ zame?Ker je trening visoko intenziven ni name-njen ravno začetnikom, čeprav se lahko, s prilagojenim programom, tudi oni udele-žijo te vrste treninga. Ob pravilni izvedbi ne prihaja do poškodb, možna so le lažja vnetja mišičnih ovojnic. Priporočamo ga zdravim ljudem, športnikom, tako žen-skam ter moškim. Vsem, ki iščete nov način treninga, tistim, ki si želite spremembe, tistim, ki potrebujete motivacijo in si želite disciplino. Predlagamo, da se temu treningu izogibate, če imate težje zdra-vstvene težave ali ortopedske poškodbe. BOOTCAMP pa je priporočljiv za tiste, ki krepite obsklepne mišice po lažjih orto-pedskih poškodbah, kot nadgradnja post-rehabilitacije tudi pri športnikih.

kaJ potrebuJem?Za kakovostno in varno vadbo priporo-čamo merilec srčnega utripa in copate za tek ali aerobiko. Še športne kratke hlače in majica, brisača in plastenka vode, pa ste pripravljeni na žvižg ob začetku 60-minutnega treninga. BOOTCAMP oblju-blja zmanjšanje maščobnih zalog, izgubo nekaj kilogramov na mesec in zmanjšanje obsega pasu že v enem mesecu vadbe, ki se izvaja 2 – 3 x na teden. Hitreje, kot izvajate vaje, večja je obremenitev dihal in srčne mišice. To časovno vpliva tudi na povečanje vzdržljivosti pri maksimalni obremenitvi. Pripravljeni ste na spopad z vsakodnevnim stresom v slogu ameriških marincev!

kJe?BOOTCAMP smo za vas pripravili v studiu FIT365, v Pradah pri Kopru. Pridružite se nam v zabavni igri, ki je trening z veliko začetnico. Žviiiiižg!!!

Martina Lenasi

Fotografije so posnete v studiu FIT365.


NOVICeVadba

pilates na Veliki ŽogiV svojem izvoru ima pilates 36 tradicionalnih vaj, ki jih je izumitelj, gospod Jospeh Hubertus Pilates izumil na svoj način že 100 let nazaj. Večina vaj je za današnjega človeka prenevarna, da bi jih lahko počel varno in učinkovito. Zato je večina pilates vaj, ki jih poznamo danes, izpeljank iz različnih športov oz. športnih stilov (pilates, joga, fitnes, atletika, gimnastika …).

Dandanes težimo k temu, da pilates vaje izvajamo po pilates prin-cipih, saj morajo biti varne za telo. Za raznolikost vaj pa upo-rabljamo številne pripomočke. Eden izmed njih je velika žoga, katere premer naj ustreza vaši telesni višini. Vaje izvajajte počasi in kontrolirano, s stalno kontrolo dihanja in centra telesa. Pono-vitve pri izvedbi pilates vaj se gibljejo med 8 in 12. Vaje so zaradi teže žoge in težavnostne stopnje namenjene nadaljevalcem v pilates vadbi.

polovični Dvig trupa z iztegnJenimi nogamiUlezite se na hrbet. Žogo namestite med gležnje, noge iztegnite navpično navzgor in stabilizirajte trup. Z vdihom peljite roke nazaj do kota 45 stopinj, z izdihom se dvignite do konic lopatic, roke pa potujejo ob telo. Pri dvigu se zategne namišljeni pas okrog trupa, noge ostanejo pa ves čas iztegnjene in stiskajo žogo.

polovični Dvig trupa z Dotikom talUlezite se na hrbet, žogo namestite med stegna tako, da noge držite na 90 stopinj. Stabilizirajte trup, iztegnite roke. Z vdihom potujejo roke nazaj do kota 45 stopinj, z izdihom hkrati izve-dite polovični dvig trupa do konic lopatic in dotik tal z obema nogama. Pri izdihu zategnite namišljeni pas okrog trupa, noge pa spustite proti tlom zgolj toliko, kolikor čutite, da imate moči v trupu.

most na veliki žogiLežite na hrbtu, noge namestite na žogo, roke so ob telesu, da nudijo oporo. Vdihnite, z izdihom se vretence za vretencem z


NOVICeVadba

okroglim hrbtom počasi in pravilno dvignite z boki čim više. V zgornjem položaju vdihnite in se z izdihom vretence za vreten-cem počasi in kontrolirano vračajte nazaj v začetni položaj, kjer spet vdihnete.

rotaciJa trupa seDe na žogi z Dvigom kolena

ostanejo ves čas pokrčeni na 90 stopinj, hrbtenica pa pri miru. Z vdihom vrnite roke v začetni položaj.

Tekst: Tanja Želj

Foto: Teja Fidler Makoter

Usedite se na žogo. Stabilizirajte trup in sedite čim bolj pokončno in vzravnano. Roke so v molitvenem položaju. Vdihnite in z izdi-hom rotirajte trup v eno stran in dvignite nasprotno nogo. Z vdihom se vrnite v začetni položaj in na enak način ponovite vajo še na drugo stran.

primik lopatic leže na trebuHu na žogiUlezite se s trebuhom na žogo, kolena so rahlo pokrčena, roke pokrčite v komolcih, hrbtenica naj bo nevtralno. Stabilizirajte trup, vdihnite in z izdihom izvedite primik lopatic, tako da komolci

1� SOKOL _ december 2010 [email protected]

NOVICeVadba

boDYjam: trening s poDnasloVom “Žurka”!Funky! Poskočno! Važno! Oštro! magično! Praznično! Čarovniško! elegantno! Karnevalsko! Prelepo! Nagajivo! Igrivo! Zlobno! Na hard! energično! Žurersko! Izstopajoče! Starinsko! Nostalgično! Klubsko! Navdihujoče! Groovy! Odštekano! Plemensko! evforično! Neustavljivo! Noro! Staro-in-novo! Stopnjujoče! Utripajoče! Valujoče! Poduhovljeno! Sproščeno! Gladko! drseče! razpuščeno! Srečno! Odpuljeno! drama-tično! Pozersko! Ležerno! Ponočevalsko! Kotrastno! Agresivno! ritmično! Zasvojujoče! drugačno! Gang-stersko! Stajliš! električno! Vriskajoče! Sofisticirano! dinamično! ekstatično! .................. bodyjam!!!!

Invazija zelenih vesoljčkov na planet Zemlja. Gwyk in Bloorp v vesoljski ladji obračata radijski gumb in naenkrat se zasliši učeni glas radijskega napovedovalca: “Cenjene poslušalke in poslušalci, BodyJam je inspi-racijska plesna vadba licenčnega sistema LesMills, ki prinaša edinstven trening skozi različne plesne stile. V sebi združuje latin-sko-ameriške plese, hip hop, jazz balet, afriške primesi, salso, disko, klubske plese ter druge starejše in sodobnejše oblike. Ura je zasnovana s poudarkom na zabavi, sprostitvi in energiji. Namenjena je vsem nekompliciranim in sproščenim ljudem.”

“Šit,” si rečeta Gwyk in Bloorp, “potem pa nima smisla, da tukaj prodajava karte za naš začetni tečaj salse,” in odfrčita nazaj v galaksijo.

* * *Res je. Še ena vadba na urniku, ki, teh-nično gledano, omogoča visoko porabo kalorij, vodi do nižjega krvnega tlaka, niž-jega holesterola, pridobivanja vzdržljivo-sti, izboljšanega delovanja srca, znižanja

srčnega utripa, večje gibljivosti, koordini-ranosti ter okretnosti. Primerna je tako za mlajše kot starejše, za nosečnice in vse, ki se radi v skupini povzdignejo do energič-nih višav z izražanjem sebe, svoje vitalno-sti in samozavesti skozi plesne gibe. Ura je sestavljena iz dveh ali več plesnih blokov, ki ustrezajo različnim plesnim stilom. Kore-ografija ure se menjava na tri mesece, že prej pa lahko inštruktorji začnejo izvajati bloke iz starejših izdaj programa.

Po drugi strani pa je BodyJam istočasno tudi edina plesna vadba, ki daje pred-nost poudarjanju občutkov, ki jih želi vsak inštruktor pričarati Jammerjem na uri. Ko zastor pade, se tako luči ugasnejo, na merilce utripa se pozabi ravno tako kot na zvočnike, ki bi utegnili počiti zaradi pre-glasne glasbe, mišice izgubijo svoja imena, koncert in »rastur« se začneta.

tHe Dos anD tHe Don’ts»Kul« je, če: - narediš kak svoj unikaten »move«, če ti

koraki iz koreografije ne grejo, - med plesom uspeš z vpitjem preglasiti glasbo, - se za uro oblečeš in »zrihtaš«, da si “in” za žurko, - v trgovini začneš plesati BodyJam, ko zaslišiš po ozvočenju znan komad, - namesto “O, to je komad od Beyonce” rečeš “O, to je BodyJam 54!”

»Bad« je, če: - se totalno »sekiraš«, če ti kak korak ne gre, - ne vriskaš od strasti, če ti dogaja, - imaš tri noge, - trdiš, da BodyJam ni zate, - rad/a plešeš polko.

Dobrodošel prav vsak. Karte so še na raz-polago pri vseh pooblaščenih prodajalcih.

Zoran Bosnić

1�SOKOL _ december 2010www.sokolgroup.com

NOVICeSVeTOVaLNICa

(Barbara Mulej, inštruktorica skupinskih vadb in koordinatorka SoKoLaeroteama)

(Jan Prestor, osebni trener)

Vprašanja bralceVtežave s križem

Imam težave s križem. Zdravnik mi je priporočil ukvarjanje s športom in mi naročil, da moram okrepiti svoj trup. Kakšen tre-ning je zame primeren?Prva stvar, ki vam jo lahko toplo priporočam, je obisk pilatesa. Za obisk le-tega vas bom poskusila navdušiti, saj gre za vadbo, ki bi jo bilo zaželjeno izvajati vsakemu od nas, še posebej, če imamo težave s hrbtenico. Pilates je edinstven sistem vadbe, ki povezuje vaje za krepitev, gibljivost in vaje, kjer kot obremenitev uporabljamo upor. Bistvo vadbe je krepitev mišic trupa in ohranitev stabilnosti telesa, medtem ko izvajamo različna gibanja z nogami in rokami. Pilates mobilizira hrbtenico ter izboljša gibljivost – je vadba, ki bi ji bila hrbtenica vsakogar od nas hvaležna. Primeren je za vse staro-stne skupine, za rehabilitacijske namene, omogoča prilagajanje tempa (glede na zmožnosti posameznika), krepi mišični steznik, krepi hrbtne mišice (posledično preprečuje bolečine v hrbtenici), izboljša ravnotežje, poveča gibljivost, globoko sprošča, izboljša samokontrolo in samozavedanje lastnega telesa in je odlična popotnica za kakršno koli športno udejstvovanje. V nadaljevanju bi vam priporočila tudi treniranje v fitnesu ozi-roma trening z utežmi, kjer pa je zelo pomembno, da si izberete trenerja (zaželjeno osebnega trenerja z veliko znanja), ki vam bo napisal primeren program in vas naučil pravilne izvedbe vaj. Pomembno se mi zdi, da vas opozorim, da je bil nasvet zdravnika nadvse koristen in pravilen, je pa zelo pomembno, da ste pazljivi in se svoje rehabilitacije lotite previdno in poiščete ljudi, ki vam bodo s svojim znanjem le-to tudi zagotovili. Pravilno izvajanje vaj bo zagotovo pripeljalo do uspeha in boljšega počutja, nepra-vilno športno udejstvovanje pa vam lahko le škodi. Na tem mestu bi vam priporočila tudi, da inštruktorju/trenerju poveste svoje težave preden začnete s treniranjem. Veliko uspeha vam želim!

preHrana

Že nekaj časa pridno treniram in jem. Problem, ki se mi poja-vlja je sledeč: nikakor ne zmorem pojesti dovolj hrane (glede na to koliko kalorij porabim). Razmišljam o uporabi športnih dodatkov k prehrani. Kaj mi svetujete?Predvidevam, da vam, kot tudi mnogim drugim, predstavljajo problem živila, ki vsebujejo večji delež beljakovin(npr. meso, jajca, ribe …). Da bi zadovoljili potrebo telesa po beljakovinah, so zgoraj omenjena živila seveda nujno potrebna. Kdor ni nava-jen takega načina prehranjevanja, mu količine hrane nemalokrat predstavljajo izziv. V takšnih primerih vsekakor pridejo prav belja-kovinski praški, najbolj pogosto so to praški iz sirotke ali kaze-ina. Iz praškov si naredimo beljakovinski šejk, ki lahko predstavlja samostojen obrok. Z njegovo pomočjo brez problema nadome-stimo oz. dopolnimo dnevno količino zaužitih beljakovin.Šejk iz sirotkinih beljakovin se, zaradi hitre prebavljivosti, pri-poroča takoj po treningu, saj ima takrat telo povišano potrebo po aminokislinah. Šejk iz kazeina pa naj bi bil bolj priporočljiv kot samostojen obrok, saj se kazein počasneje prebavlja. Zraven lahko dodate še nekaj zdravih maščob, recimo kakšno pest orešč-kov (lešniki) ali semen (mandlji) za bolj polnovreden obrok.

Se tudi vi izgubljate v poplavi najrazličnejših nasvetov? Dovolite, da vam naši strokovnjaki razjasnijo nerešena vprašanja. pišite jim na [email protected]


VadbaPrehraNa

Da nas januarja ne bo bolela glaVaČas nezadržno teče in spet se približujejo božični in novoletni prazniki. Z njimi pa prihajajo tudi številne zabave in srečanja s sorodniki in prijatelji. V središču vseh teh praznovanj pa se znajde okusna in privlačna hrana, ki se ji zelo težko upremo. In potem se po praznikih znajdemo v zagati, ko so nam naenkrat vse hlače preozke in se nam okrog pasu začnejo nabirati neprivlačni ‘šlaufki’. Pa ni potrebe, da bi bilo tako!


NOVICePrehraNa

Ja, številne praznične pojedine nam lahko prinesejo kar nekaj odvečnih kilogramov. Hrana, ki jo najpogosteje uživamo v tem času, je namreč precej mastna, manjkati pa ne smejo niti raz-lične, precej kalorične sladice. In ker se v tem času hrani težko upremo oziroma je pogosto težko zavrniti ponujene dobrote, se kilogrami kopičijo. Vendar pa takšna prehrana ne vpliva zgolj na našo težo, ampak lahko negativno vpliva tudi na naše zdravje in dobro počutje. Po težki, mastni hrani smo utrujeni in zaspani, saj telo veliko energije porabi za prebavljanje zaužitega obroka. Če takšne hrane nismo vajeni, se lahko pojavijo tudi prebavne težave. Veliko zaužitega sladkorja negativno vpliva na naš imun-ski sistem, ki pa je v tem času še posebej na udaru. V tem obdo-bju namreč še pogosteje kot sicer hodimo na različne zabave in srečanja, kjer se na majhnem prostoru zbere veliko ljudi, pa tudi trgovine so nabito polne in to je pravi raj za različne viruse.

Morda se vam bo zdelo, da zdrava prehrana in prazniki tako rekoč ne gredo skupaj. Pa vendar je mogoče tudi v času pra-znikov jesti precej zdravo. Potrebno je le nekaj volje in disci-pline. Vendar to nikakor ne pomeni, da se morate povsem odpovedati vsem slastnim in pogosto nezdravim dobrotam. To pogosto sploh ni mogoče in povsem nesmiselno bi si bilo pred prazniki zadati takšen cilj. Ravno tako kot bi bilo nesmiselno v tem času vztrajati pri shujševalni dieti. Če že imate željo shuj-šati, se v teh prazničnih dnevih raje osredotočite na vzdrževa-nje trenutne teže in s hujšanjem nadaljujte po praznikih. Če se boste namreč želeli trdno držati svojih siceršnjih prehranjeval-nih navad, se boste na marsikateri zabavi počutili nelagodno. Želja po različnih dobrotah se bo iz zabave v zabavo krepila in na koncu boste skušnjavi podlegli ter nadoknadili vse za nazaj

in še malo za ‘rezervo’ ter verjetno pojedli veliko več nezdrave hrane kot bi je, če bi si na vsaki zabavi dovolili zaužiti tudi kaj nezdravega. Z nenehnim zavračanjem ponujene hrane pa lahko ne nazadnje tudi užalite gostitelja. Zato naj bo vaš cilj, da različne pregrehe kar se da omejite, v majhnih količinah pa si jih v teh prazničnih dneh lahko brez slabe vesti privoščite. Za čim bolj uspešno premagovanje prevelikih skušnjav pa je tu nekaj nasvetov in drobnih trikov:* Na zabavo se nikdar ne odpravite lačni! Pred odhodom na

zabavo pojejte lahek obrok, ki vam bo vsaj za nekaj časa dal občutek sitosti in na zabavi ne boste takoj planili na hrano.

* Sladic nikoli ne uživajte na prazen želodec. To namreč povzroči hiter visok dvig ravni sladkorja v krvi, temu pa zelo kmalu sledi še večji padec nivoja krvnega sladkorja, kar vodi v vse večjo in večjo željo po sladkem.

* Omejite se na en kos oziroma majhne porcije posameznih jedi. To velja še posebej upoštevati pri samopostrežnih pogosti-tvah, kjer je na voljo res pestra izbira slastnih jedi, ki kar kličejo po tem, da jih poskusimo. Ob tem so pogosto lačne predvsem oči. Zato se omejite na tiste jedi, ki jih resnično želite poizkusiti in si postrezite z majhno količino vsake.

* Poskrbite, da bo na vašem krožniku vsaj polovica vsebine sesta-vljena iz solate in druge zelenjave. Ob tem pa omejite količino različnih polivk, še posebej, če so narejene na osnovi majo-neze.

* Jejte počasi. Pogosto jemo tako hitro, da organizem sploh nima časa zaznati občutka sitosti in pojemo precej več kot bi, če bi jedli počasneje. Zato jejte počasi in uživajte v vsakem grižljaju.

* Izogibajte se kaloričnih prigrizkov. Med klepetom pogosto skoraj


NOVICeVadba

avtomatsko grizljamo različne prigrizke, najpogosteje različne čipse, slane arašide in podobno. Skušajte te kalorične prigrizke nadomestiti z bolj zdravim in manj kaloričnim sadjem ali zele-njavo. Zakaj ne bi namesto čipsa grizljali na primer korenček?

* Omejite količino popitega alkohola. Alkoholne pijače namreč vsebujejo kar precej kalorij.

* Tudi med prazniki se redno gibljite. Čeprav ob praznikih poleg dobre hrane pogosto pomislimo tudi na brezskrbno poleža-vanje pred televizijo, vseeno ne zanemarite rekreacije. Tako boste pokurili kar nekaj presežnih kalorij zaužitih na različnih praznovanjih.

* Na eni (ampak res samo na eni!) zabavi si zavestno in brez slabe vesti dovolite neomejene količine vse hrane in pijače, ki si je poželite.

* Predvsem pa, naj ne bo hrana središče vsega, prednost dajte predvsem druženju!

Še najlažje pa se boste držali svojega zdravega načina prehranje-vanja takrat, kadar ste sami v vlogi organizatorja zabave. Z nekaj iznajdljivosti lahko pripravite prav slastno zdravo pogostitev, ki gostov prav nič ne bo prikrajšala za kulinarične užitke. Morda bo marsikomu še celo bolj zanimivo poskusiti kaj drugačnega. Pogo-sto se namreč na takšnih zabavah pojavljajo predvsem ocvrte jedi, pa meso v različnih bolj ali manj mastnih in težkih omakah ter različne, predvsem škrobne priloge.Priprava hrane za zabavo se začne že z nakupovanjem. Izbirajte predvsem manj mastne izdelke. Tako izberite mlečne izdelke z manj maščobe, glavnino mesa naj predstavljajo predvsem perutnina in ribe. Vendar, če vam je kaj mar za ljudske vraže, vsaj na silvestrovo na mizi ne sme manjkati svinjina, izberite pa seveda bolj puste kose. V nakupovalnem vozičku naj se znajde tudi veliko zelenjave. Izogibajte se kupovanja solatnih prelivov, ki vsi po vrsti vsebujejo precej nezdravih maščob.

tuDi pri pripravi JeDi velJa upoŠtevati nekaJ koristniH nasvetov:* Ko se lotite priprave jedi, izbirajte zdrave postopke. Izogibajte

se cvrtja in pretirane uporabe maščob. Če na primer pečete v pečici in pekač obložite s peki papirjem, potrebujete zelo malo maščobe. Tudi dušenje je postopek, ki ne zahteva veliko maščobe.

* Ko pripravljate perutnino, odstranite kožo. V koži in tik pod njo je namreč največ maščobe.

* Izogibajte se priprave različnih omak in prelivov na osnovi majoneze. Raje pripravite lažje prelive na osnovi jogurta. Če pa želite kremasto teksturo omake, lahko jogurtu dodate dobro pretlačeno skuto.

* V jedilnik skušajte vključiti čim več živil z visoko vsebnostjo vlaknin. Ponudite na primer ajdovo kašo, amarant … Tudi iz stročnic (fižol, čičerka …) lahko pripravite okusne priloge.

* Postrezite veliko zelenjave. Ta naj bo tako v o bliki različnih solat pa tudi kot prikuha ali predjed.

* Uporabljajte različne začimbe in zelišča. Tako boste lahko neko-liko zmanjšali količino soli v jedeh. Že tako dnevno zaužijemo veliko soli, pogosto precej več kot je priporočljivo. Praznične jedi pa so pogosto precej slane, na praznični mizi se pogosto znajdejo tudi različni mesni izdelki, ki vsebujejo veliko soli, pa različni slani prigrizki,… Zato kadar se le da zmanjšajmo koli-čino soli v jedeh. Dodajanje različnih začimb je dober način da

dosežemo ta cilj. Poleg tega pa je, če se le da, pametno jed soliti šele na koncu.

* V sladicah, če je le mogoče bel sladkor nadomestite z rjavim. Če pa uporabite bel sladkor, lahko količino le-tega nekoliko zmanjšate. Če pripravljate peciva povsem po receptu, so ta pogosto precej sladka, zato lahko uporabimo manjšo količino sladkorja pa bo pecivo še vedno dovolj sladko.

* Pri pripravi različnih biskvitov, ki vsebujejo tudi maščobo, lahko del te maščobe nadomestite na primer z jabolčnim sokom ali mlekom.

* Za sladico ne ponudite le različnih peciv ampak naj bo na voljo tudi sadje. Lahko pripravite sadno solato ali pa ponudite raz-lične vrste sadja (grozdje, jabolka, rezine melone …) na pla-dnjih in si vsak gost izbere tisto sadje, ki mu najbolj ustreza.

pa Še nekaJ preprostiH preDlogov za praznične JeDi:popeČeNI KRUHKI Z LoSoSoMdimljen lososkruh (najbolje francoska štruca)masloRezine kruha popečemo v pečici. Serviramo kot narezek. Vsakdo si sam po želji kruh namaže z maslom ter obloži z dimljenim lososom.

SoLata S pRŠUtoMZa 4 osebe potrebujete:zeleno solatorukolo4 manjša jajca4 večje rezine pršuta (z ne preveč maščobe)4 – 6 rezin kruha (lahko tudi polnozrnatega)parmezan1 strok česnaoljčno oljesolpopersok 1 limoneKruh narežemo na kose velike za en grižljaj ter jih damo v pekač. Pokapljamo jih z oljčnim oljem ter dodamo še nasekljan česen in poper. Pečemo nekaj minut na 200°C. Nato na kruh položimo še rezine pršuta in pečemo še toliko, da postane pršut hrustljav. Na 4 krožnike enakomerno razporedimo solato in rukolo (ne skopa-rimo z njuno količino). Prelijemo z mešanico limoninega soka, oljčnega olja in soli. Na solato položimo popečen kruh in pršut, v mehko kuhano jajce ter nekaj zelo tankih rezin parmezana. Solato lahko postrežete kot predjed.

SKUtNa oMaKa250 g manj mastne skute1 – 2 žlički gorčice1 žlica nasekljanega drobnjaka2 trdo kuhani jajci3 žlice mlekasolmleti poperVse sestavine zmešamo skupaj in tako pripravljeno omako za nekaj časa postavimo v hladilnik. Poleg skutine omake ponu-dimo na palčke narezano zelenjavo (stebelno zeleno, korenje ...)


NOVICeVadba

s katero zajemamo omako. Jed je primerna za predjed ali pa kot zdrav prigrizek.

aJDoVa KaŠa Z GoBaMI50 dag ajdove kaše25 dag jurčkov (ali drugih gob – šampinjoni, šitake, lisičke …)1 velika čebulačesensolpopermajarontimijanpeteršiljAjdovo kašo skuhamo. Na čebuli prepražimo gobe in na koncu dodamo še sesekljan česen, toliko, da zadiši. Dodamo ajdovo kašo in začimbe ter dobro premešamo. Ob serviranju potresemo še z nasekljanim peteršiljem. Jed je primerna kot priloga.

RIBJI FILe V peČICIribji file (oslič, morski list ...)oljčno oljesolčesenzačimbe in zelišča (poper, rožmarin, timijan)limonaRibje fileje položimo v pekač, ki smo ga prej obložili s peki papir-jem. V skodelici zmešamo oljčno olje, rožmarin, timijan, poper, nasekljan česen in limonin sok. S to mešanico premažemo fileje ter jih nato še posolimo. Pečemo v pečici približno 30 minut na 200 ºC.

pIŠČaNČJI FILe Z GoBoVIM NaDeVoMpiščančji file320 g jurčkov ali drugih gobmanjša čebulamaslo ali olje2 žlički drobtin1 rumenjaksolpoper2 stroka česnašopek peteršiljaV ponvi segrejemo maščobo, na kateri prepražimo drobno sese-kljana čebulo in gobe. Ko tekočina povre, gobe solimo, začinimo s poprom in strtim česnom. Premešamo in odstavimo. Mlačnemu nadevu dodamo drobtine, rumenjak in 4 žličke drobno seseklja-nega peteršilja. Sestavine premešamo, potem pa z njimi nade-vamo prsni file v katerega smo pred tem zarezali globok žepek. Nadevan piščančji file po vseh straneh na hitro opečemo. Nato posodo za približno 15 minut potisnemo v pečic segreto na 180 – 200 °C. Pečen piščančji file narežemo na rezine.

In za konec, ko že govorimo o božičnih in novoletnih prazni-kih, ne moremo mimo prazničnega obdarovanja. Hrana je lahko tudi lepo in predvsem uporabno darilo. Lep velik ananas, sijoč mango, suho sadje, oreščki, … vse to bo marsikoga veliko bolj razveselilo kot kup neuporabnih drobnarij na katerih se samo nabira prah. Še bolj pa bomo obdarovanca očarali, če bo darilo plod našega ustvarjanja v kuhinji. Še posebej bomo s tem naredili vtis na tiste, ki cenijo doma pripravljeno hrano. Če ste v pole-tnih mesecih skuhali različne marmelade ali kompote, je kozar-

ček te sladke dobrote lahko odlično darilo. Lepo darilo pa je tudi škatla domačih piškotov. Peka piškotov je prav sprostilna in je lahko pravi uvod v praznično vzdušje. Če imate majhne otroke, se lahko tega opravila lotite skupaj z njimi. V tem primeru se vam sicer kaj lahko zgodi, da bo kuhinja po končanem delu potrebna generalnega čiščenja, a brez dvoma boste ob gnetenju testa in izrezovanju piškotov uživali prav vsi. Pa še nekaj predlogov za praznične piškote:

INGVeRJeVI pIŠKotI1 kg polnozrnate ali pirine moke20 dag mletih orehov ali mandljev40 dag masla30 dag rjavega sladkorja4 jajca1-2 žlički cimeta1-2 žlički mletega ingverja1 pecilni prašekZgnetemo testo in ga pustimo stati v hladilniku približno 2 uri. Nato testo razvaljamo (ne pretanko) in z modelčki izrežemo poljubne oblike. Piškote pečemo na 180 °C nekaj minut.

NoVoLetNI pIŠKotKI10 dag masla2 dl rjavega sladkorja1 dl javorjevega sirupa1 dl sladke smetane8,5 dl moke (lahko del navadne moke zamenjate s polnozrnato ali pirino)2 žlički cimeta2 žlički mletega ingverja2 žlički mletih klinčkov2 žlički nastrgane pomarančne lupine2 žlički sode bikarbonePosebej zmešamo moko in sodo bikarbono, posebej pa vse ostale sestavine, ki jim nato postopno dodamo še moko s sodo. Ume-simo gladko testo in ga čez noč pustimo v hladilniku. Naslednji dan testo razvaljamo in z modelčki izrežemo piškote. Pečemo jih 10 – 15 minut na 170 - 180°C.

ČoKoLaDNI poLJUBČKI15 dag moke15 dag masla15 dag rjavega sladkorja1 jajce15 dag mletih lešnikov ali mandljev15 dag temne čokoladežlica kakavaMaslo, sladkor in jajce penasto umešamo. Masi dodamo še na drobno naribano čokolado, moko, lešnike in kakav. Testo naj čez noč počiva v hladilniku. Naslednji dan iz testa oblikujemo kroglice s premerom približno 2 cm. Pečemo jih na 190 °C približno 10 minut. Pred pečenjem lahko za okras v vsak poljubček stisnemo še lešnik ali mandelj.

Vesna Vižin


NOVICefITNeS zVeza SLOVeNIje

pregleD iX. VsesloVenskega fitnes kongresaFitnes zveza Slovenije je v sodelovanju z Gimnastično zvezo Slovenije priredila IX. fitnes kongres, ki je potekal od 19. do 21.11.2010 v prostorih Kongresnega in wellnes centra Thermana v Laškem. Če ste bili tam, potem ste tako ali tako že s tem seznanjeni, če vas ni bilo, si pa le preberite, kaj vse ste zamudili. Vedite, da vsega vseeno ne bom mogel opisati, saj energije, druženja, spoznavanja in nasmejanih obrazov, polnih potnih srag, pa kljub temu presrečnih ob novem znanju in novih spoznanjih, se ne da opisati, pa če se še tako potrudim.

Kongresni in wellnes center Thermana je nudil topli dom leto-šnjemu kongresu, ki je bil v znamenju množičnega obiska zain-teresirane javnosti, strokovne in laične, ki je prišla v prostore kongresnega centra iskati dodatno znanje in nove navdihe za leto 2011. Novi, kongresni del termalnega zdravilišča, se je pokazal v vsem svojem sijaju, ko nam je nudil prostore za izobraževanje, torej veliko dvorano, kjer so potekali masterclassi, modro dvo-rano, kjer so bila tako predavanja, kot delavnice in zeleno dvo-rano, kjer so potekali prikazi funkcionalnega treninga. Prav tako je hotelski del Kongresnega centra nudil sobe organizatorjem in nekaterim udeležencem kongresa, ki so najeli sobe, da so se lahko udeležili dvodnevnih delavnic in masterclassov. Pa pojdimo lepo po vrsti.

V petek, 19.11., so se pričele dejavnosti že ob 10.00 dopoldne, ko je Fitnes center TOPFIT gostil skupinske fitnes vadbe, ki sta jih usmerjala Nataša Šuster in Marko Geršak. Ob 17.00 uri se je pri-čelo z dogodki v Thermani, ko se je pričela okrogla miza lastnikov in managerjev fitnes centrov. Prišlo jih je kar lepo število, saj je bila dvorana polna. Po izčrpni razpravi, na dnevnem redu je bilo namreč veliko različnih tem, jim je v dveh urah in pol uspelo izbrati delovno skupino, ki ima nalogo da do 31.01.2011 pripravi smer-nice delovanja potencialnega združenja lastnikov centrov. Tako združenje bi imelo nalogo obveščati in seznanjati lastnike centrov s spremembami v zakonodaji in tudi drugače nuditi informacije glede njihove dejavnosti. Fitnes zveza bo nudila takemu združe-nju pomoč, saj je tudi v njenem interesu, da se fitnes dejavnost

24 SOKOL _ OKtOber 2009 [email protected]

strani fitnes zveze slovenije

PROGRAM DELA 2009/10Pozdravljam vas na straneh Fitnes zveze Slovenije (FZS), kjer bomo obveščali stro-kovno in zainteresirano javnost o delu, načrtih in smernicah razvoja fitnesa in skupinske vadbe v Sloveniji. FZS se je dlo-čila predstaviti svojo dejavnost tudi v strokovni reviji Sokol, z namenom javne razprave o perečih in aktualnih temati-kah, ki zadevajo njeno tekoče

delovanje in smernice za prihodnost. Prav zato vabim vse stro-kovne kadre, lastnike in upravljalce fitnesov, da pripomorejo k razvoju teh strani in sodelujejo s svojimi mnenji, razmišljanji in seveda tudi konstruktivno kritiko z namenom izmenjave idej v naši dejavnosti. Apeliram na vas, da svoje misli, ideje in želje posredujete na moj mail, da bodo razvidne za razpravo širši slovenski strokovni javnosti na naših novih straneh. Tokrat obja-vljamo javni razpis strokovnega usposabljanja za vaditeljsko in inštruktorsko licenco pri individualni vadbi, ter licenco pilates pri skupinski vadbi. Delovanje strokovnega odbora FZS nam je predstavil njen predsednik dr. Boris Sila. Iz zapisanega je razvi-dno razmišljanje in trud odbora pri dvigovanju standardov stro-kovnosti licenciranega kadra za fitnes in skupinske vadbo, kar bi pripomoglo k hitrejšemu in uspešnejšemu razvoju te dejav-nosti v Sloveniji. Apeliram na vas, da svoje misli, ideje in želje posredujete na moj mail ([email protected])

strokovnih kadrih Pri tem bomo vključevali najboljše predavatelje teoretičnih in praktičnih vsebin ter po potrebi prenovili učna gra-diva.

2. Permanentno usposabljanje strokovnih kadrov – licenciranje. S primernimi organizacijskimi oblikami in ustrezno vsebino bomo organizirali kongres Fitnes zveze Slovenije in tematske licenčne seminarje z zanimivo in aktualno vsebino. Pri tem bomo skušali pridobiti priznane slovenske in strokovnjake iz tujine, ki bodo pred-stavili novosti na strokovnem in organizacijskem področju in na drugih področjih, za katere menimo, da bi bila najbolj primerna, zanimiva in potrebna za dodatno usposabljanje strokovnih kadrov.

3. V povezavi s prejšnjo točko bomo nadaljevali z izdajanjem zborni-kov seminarjev in kongresov, ki pomenijo dragocena gradiva tako za strokovne kadre kot vadeče.

4. Prizadevali si bomo urediti licenciranje aktivnih strokovnih kadrov in na tak način zaščititi stroko in preprečiti nelojalno konkurenco s strani kadrov, ki ne upoštevajo pravil licenciranja FZS.

5. V povezavi s prejšnjo točko razmišljamo o ocenjevanju, točkovanju oz. razvrščanju fitnesov na slovenskem trgu na podlagi določenih meril, med katerimi bi zajemala prisotnost usposobljenih in licenci-ranih kadrov zelo pomembno, če ne najpomembnejše mesto.

6. Nadaljevali bomo z oblikovanjem etičnega kodeksa strokovnih delavcev v fitnesu in tudi na tak način skušali vplivati na čim manjšo rabo prepovedanih substanc.

7. Povezali se bomo z ustreznimi resornimi ministrstvi in skušali vpli-vati na spremembo sedanje klasifikacije fitnes dejavnosti (iz nega telesa v športna dejavnost). V zvezi s tem je bomo v najkrajšem času poskrbeli za objavo novosti oz. sprememb, za katere smo izvedeli v različnih razgovorih in prizadevanjih v tej smeri.

8. Skupaj z upravnim odborom FZS bomo delali na izboljšanju sple-tne strani FZS z željo, da postane zanimiva, aktualna in strokovna in da je postavljena v duhu sodobnih tržnih trendov.

9. Intenzivno delamo na osvežitvi sestave strokovnega odbora s sodelavci, ki bi znali in hoteli sodelovati pri realizaciji načrtovanega programa in ki bi pokazali tudi na druge potrebne naloge oz. pro-bleme.

10. Obiskati dve ali vsaj eno znanstveno-strokovno srečanje v tujini oz. sejem fitnesa.

11. Nadaljevati s prizadevanji za tesnim sodelovanjem z drugimi stro-kami in njihovimi strokovnjaki na področju medicine, fizioterapije, nutricistike, komunikologije, …

Člani strokovnega odbora prosimo vse strokovne kadre, lastnike in upravljavce fitnesov, da nam posredujete vaša mnenja, razmišljanja in konstruktivno kritiko z nameno izboljšanja našega in s tem posredno tudi vašega dela.

dr. Boris Sila, Predsednik SO FZS

Gašper Simčič, urednik strani FZS

Fitnes zveza Slovenije, Koprska 72, 1000 Ljubljana, 01/2002 772, [email protected], www.fitnes-zveza.si

Fitnes dejavnost, število vadečih, število fitnesov, število vadite-ljev, inštruktorjev in trenerjev, število usmerjevalcev in diploman-tov na področju fitnesa na Fakulteti za šport v Ljubljani, pestrost in kakovost ponudbe različnih fitnes programov (individualna in skupinska vadba), novosti v programih in opremi in še kaj, pome-nijo veliko množičnost in napredek. S tem je povezanih tudi vse več organizacijskih in strokovnih nalog in problemov, ki terjajo resno obravnavo in zahtevajo vso pozornost s strani določenih organov Fitnes zveze Slovenije (FZS). V strokovnem odboru pri načrtovanju nalog v letu 2009 izha-jamo iz programov odbora iz prejšnjih let ter njihove realizacije in iz nalog, ki jih zahtevajo spremenjene razmere, zakonodaja, predpisi in obveznosti, ki jih ima FZS do Olimpijskega komiteja Slovenije in Ministrstva za šolstvo in šport in nenazadnje do vseh udeležencev fitnes vadbe, za katere je potrebno poskrbeti za čim bolj varno in kakovostno vadbo.Program lahko prikažemo v naslednjih programskih točkah:1. Usposabljanje strokovnih kadrov – še naprej bomo skrbeli za redno

in kakovostno usposabljanje strokovnih kadrov na prvi ravni – vadi-telji, drugi ravni – inštruktorji in tretji ravni – trenerji. Po vsebini so programi razdeljenih v module, usmerjene v fitnes (individualno vadbo), v skupinsko vadbo in poseben modul – pilates. S temi pro-grami se bomo skušali čim bolj približati trenutnim potrebam po

INDOOR_05 09 sc.indd 24 1.10.2009 12:11:36

ffITNeS zVeza SLOVeNIje

v Sloveniji čim bolj razvija in da ima strokovni kader Fitnes zveze prostore in možnosti za svoje delo po vsej Sloveniji. Po končani okrogli mizi je sledil svečani sprejem z večerjo. Pogovori lastnikov in managerjev različnih centrov iz različnih koncev Slovenije so trajali še dolgo v noč. V soboto nas žal ni zbudilo sonce, saj smo se zbudili v megleno jutro, ki pa se je prevesilo kasneje tudi v megleni dan, kar je imelo tudi velik vpliv na kongresne dejavnosti. Na prvi pogled, je bilo vreme idealno za naše dvoranske aktivnosti, saj nas sonce ni vabilo s svojo energijo v naravo, a je imelo tudi nekatere, manj pri-jetne, vplive na potekanje začrtanega urnika. Tukaj imam v mislih dogajanje v veliki dvorani, kjer so bili na sporedu masterclassi in delavnice na temo pilatesa. G. Michael King, svetovna zvezda pilatesa in tudi zvezda IX. kongresa fitnesa, je prišel na kongres z gromozansko zamudo, saj je megla na Brniku in mariborskem letališču onemogočala pristanek v Sloveniji, tako, da je g. King pristal na zagrebškem letališču, nakar je bil potem potreben še prevoz do Laškega. Namesto treh nastopov je potem, zelo profe-sionalno, g. King opravil blok uro na koncu sobotnega dogajanja in navdušil vse prisotne, tiste, ki so verjeli v njegov prihod v Laško, da so še dolgo po končanem nastopu, obkrožali g. Kinga in se z njim fotografirali in spraševali o strokovnih napotkih, ki jih je veliki mojster pilatesa rade volje delil z udeleženci. Vsa zmešnjava z njegovim poznim prihodom je narekovala spremembe v urniku, ki so jih reševali vsi ostali nastopajoči: Marko Geršak, Barbara Mulej, Anja Gržinič in Gabor Fuzy. Kot sem že omenil, nekateri od udeležencev niso bili dovolj vztrajni in niso dočakali g. Kinga, so pa uživali v nastopih ostalih naših domačih in tujih strokovnjakov. Istočasno so potekala predavanja v Modri dvorani, kjer so strokovnjaki na področju fitnesa poslušali predavanja na temo poškodb, rehabilitacij in postrehabilitacij različnih specialistov s tega področja. Jelen, mag. Ambrožič, Slabe, Jenko, Vidmar, dr. Vengust, Ipavec in dr. Strojnik so dodobra izčrpali, pa kljub temu navdušili s svojimi predavanji. Vnelo se je kar nekaj debat, pred-vsem v raznolikosti pogledov na rehabilitacijo različnih poškodb, saj so se vidiki strokovnjakov na to temo razlikovali. Debate in razčiščevanje pristopov so vedno dobrodošle, saj privedejo do spontanih brain stormingov, ki pripeljejo do novih spoznanj, z enim samim ciljem. Našim varovancem nuditi čim kakovostnejše in čim hitrejše okrevanje po poškodbah. Dovolite mi, da še omenim prikaz funkcionalnega treninga, ki je potekal cel dan v Oranžni dvorani, kjer se je lahko vsakdo pre-izkusil v različnih vajah in izzivih pod vodstvom Tatjane K. Toma-zin. Vaje so izvajali na pripomočkih kot so TRX, Bosu in Flowin,

Tatjana pa je predstavila tudi nov pripomoček pri funkcionalni vadbi, Vipr, ki je navduševal z vsestransko uporabnostjo. Pred dvoranama, kjer so potekala predavanja in funkcionalni treningi, so se predstavili različni razstavljalci, naj omenim le največjega, podjetje SOKOL GROUP, ki je bil tudi glavni sponzor kongresa, in je premierno predstavil novo Platinum linijo profe-sionalnih kardio naprav proizvajalca Tunturi, prav tako pa je pre-stavil tudi bogato ponudbo športnih prehrambenih dodatkov blagovne znamke Multipower in športnih pripomočkov znamke Powerblock in Gofit. Lahko smo si ogledali tudi cenovno ugodne in tovarniško obnovljene trenažerje svetovno znanega proizva-jalca fitnes opreme Lifefitness. Zvečer je sledilo družabno srečanje, Fitnes večer, kjer smo se družili v sproščenem vzdušju, prijetni hrani in dobri kapljici, za zabavo pa so poskrbele aerobičarke fitnes centra TOPFIT iz Celja.

V nedeljo, 21.11., zadnji dan kongresa, so se predstavile raz-lične skupinske fitnes vadbe, od koreografskih, plesnih in step nastopov. V Modri in Veliki dvorani se je zvrstilo kar nekaj demon-stratorjev, ki so vodili masterclasse in delavnice. Naj jih naštejem: Ivaniševič, Dragovič, Fuzsey, Geršak, Medvešček, Žepič, Andrija-ševič, Medvešček in Bata. Kljub dolgemu urniku in kar 11 uram, ki smo jih ponudili obiskovalcem, je bila udeležba na vrhunci in je, kljub velikemu prostoru Velike dvorane, na trenutke primanj-kovalo prostora za vse udeležence, željne sodelovanja. Na koncu naj še omenim tekmovanja za Inštruktorja skupinske fitnes vadbe leta, na katerega se je prijavilo 10 tekmovalcev, ki so imeli dva nastopa, polfinale in kasneje finale, v katerega se je uvrstilo prvih pet tekmovalcev. Tretji je bil Simon Tomec, vedno prisotni ude-leženec konvencij in kongresov, tako imenovani „oneman band“ iz Črnomlja, druga je bila Veronika Všetičkova, zmagala, in s tem tudi ponosna lastnica naziva Inštruktor leta, pa je Mirjana Ninič iz Kranja. Vsem tekmovalcem ponovno čestitamo in vabimo na tekmovanje tudi naslednje leto, ko, upajmo, se bo tekmovanja udeležilo še več tekmovalcev. Kongres smo zaključili s podelitvijo potrdil o udeležbi in zahval-nim govorom predsednika FZS, g. Dušana Gerloviča, ki je tudi postregel z osupljivim podatkom, da se je letošnjega kongresa udeležilo kar 396 fitnes entuziastov. Vsem se zahvaljujemo za prihod in potrpljenje pri kakšnem organizacijskem spodrsljaju in vas vabimo, da se še naprej tako pridno udeležujete naših delav-nic, seminarjev, konresov in izobraževanj. Vsem skupaj, tudi laičnim bralcem, pa želim lep in srečen prehod v leto 2011, nedvomno leto, ki bo še bolj zaznamovalo slovensko fitnes sceno!

Gašper Simčič

urednik FZS strani


STraNI SOKOLSKe zVeze

sloVenski sokolski Zlet – ljubljana 2010V nedeljo 10.10. 2010 je v Ljubljani potekal vseslovenski sokolski zlet z mednarodno udeležbo. do zamisli zanj je prišlo na pobudo, ki jo je v zadnjih letih na sejah Sokolske zveze Slovenije (SZS) večkrat predla-galo društvo Sokol bežigrad, in sicer prav za letos, ko to društvo proslavlja 80-letnico obstoja.

Naša SZS že daljše obdobje v januarju redno pripravi sokolsko aka-demijo, za poletni čas pa obstoji želja, da bi se podobno vpeljala rednost pri izvedbi sokolskih zletov. Zato je bila zamisel soglasno sprejeta in priprave so se začele že v lanskem letu. Ustanovljen je bil organizacijski odbor iz članov SZS in Sokola Bežigrad. Nastajali so plani, zamisli, soočanje s financami in zamisli o tem, koliko bi vabili udeležencev, in koliko jih bo dejansko lahko prišlo.Osnovna ideja je bila, da se na zletu predstavijo društva, ki se ukvarjajo s telovadbo in sorodnimi športi, ki vzgajajo mladino, ki vključujejo različne starostne skupine, in ki v okviru dela na svojem območju gojijo duh pripadnosti, ljubezen do domovine, spoštovanje slovenskih vrednot in jezika.Izbran je bil dan dogodka – nedelja 10.10.2010, kraj – dvorana Kodeljevo in pripravljalne aktivnosti so se začele odvijati. Spisek društev, ki bi jih vabili, je obsegal poleg domačih tudi zamejske Slovence in pa poznana Sokolska združenja iz Jugoslavije, Češke in okoliških držav. Osnutek plana je obsegal dopoldanski spre-vod po centru Ljubljane, generalko in spored nastopov. Odšla so prva in druga obvestila. Predračuni so kazali visoke potrebe po denarju in odposlane so bile ustrezne vloge na različne forume. Ne enih ne drugih odzivov ni bilo veliko. Največ vredni so bili dogovori med zavzetimi člani že do sedaj sodelujočih društev (Narodni dom, Brežice, Renče in Bežigrad), ki so za vso zadevo skrbeli do konca.

Približal se je slavnostni datum. Že tri dni pred njim sta SZS in Sokol Bežigrad v mali dvorani knjižnice Bežigrad organizirala okroglo mizo z naslovom »Slovenski šport in sokolsko gibanje«. Predstavljena je bila zgodovina in pomen sokolstva ter znanje in številne izkušnje tega slovenskega gibanja, ki bi se jih lahko posluževali tudi sedaj. Drugo uvodno dejanje je bila jubilejna akademija ŠD Sokol Bež-igrad ob njegovi 80-letnici. Potekala je v soboto, na predvečer zleta pred številnim občinstvom in uglednimi gosti (Miro Cerar s soprogo, predstavniki občine, predstavniki sokolskih in drugih društev, tudi iz tujine) v dvorani ŠC Triglav. Lepi nastopi Bežigraj-čanov so se zaključili s kulturnim večerom.Prvi del zletnega dneva (nedelja 10. okt. dopoldne) je bila povorka udeležencev po stari Ljubljani. Začela se je z urejanjem v kolono ob 10 h dopoldne na Krekovem trgu. Pravo nasprotje razmeroma hladnemu in meglenem dopoldnevu so bili člani najrazličnejših društev, ki so noseč svoje transparente in table, živahno krenili na pot. Povorki sta k izgledu vidno in slišno pripomogli skupina mažoretk in pihalni orkester, ki so hodili spredaj. Skupaj nas je bilo nad 300 in mimoidoči Ljubljančani, pa tudi nekateri turisti-tujci so se z zanimanjem ozirali za nami. Posebej so jih pritegnili akrobatski meti telovadk in telovadcev, ki si jih Flipovci iz Pirana izvajali kar med pohodom. Zares vredno ogleda. Povorka se je ustavila pred magistratom, kjer je udeležence pozdravil starosta


www.revijasokol.com

Letošnje Sokolske akademije so imele še poseben čar, saj je januarsko v Ljubljani razveselil obisk predsednika Republike Slo-venije dr. Danila Türka, ki je slovenske sokole nagovoril o zgo-dovinskem pomenu sokolstva, vlogi Sokolske zveze Slovenije in pomenu domoljubja v športu. Majsko akademijo v Ormožu, so prebivalci severnovzhodne Slovenije sprejeli z navdušenjem, saj so bili očarani nad nastopi atraktivnih telovadcev iz društvev Sokol Bežigrad (Ljubljana) in Partizan iz Renč; izvirna in pred-vsem »mokra« pa je bila poletna akademija na slovenski obali, kjer so sokoli ob pomoči domačih športnih društev pripravili zanimiv prikaz »vodnih športov«. Odlične športne predstavitve so slovenski sokoli izvedli tudi na svetovnem sokolskem športnem srečanju v mesecu juniju v ZDA (Teksas), v Srbiji in na Češkem. Uspešne izvedbe tradicionalnih vseslovenskih Sokolskih športnih akademij v letu 2009 so znova pokazale in potrdile, da slovenski sokoli delujejo aktivno in ustvarjalno na širokem področju, da s pomočjo vseslovenskih športnih projektov ABC šport, Voda za vse 2009, STV – splošna telesna vadba, Zimske športne radosti, Nacionalna sokolska športna šola in pod sloganom »S športom je življenje lepše«, aktivno podpirajo razvoj športa in športne rekre-acije v Republiki Sloveniji, da jih skrbi trenutno stanje slovenske civilne športne sfere in ekonomska kriza, ki velikemu številu drža-vljanov Slovenije onemogoča, da bi si lahko zagotovili materialno osnovo za aktivno udejstvovanje v športnih programih in zdrav način življenja. Vrednost sokolskih akademij se kaže tudi v aktiv-nem spodbujanju športno neaktivnega prebivalstva Republike Slovenije za redno športno vadbo, samem promocijskem učinku, povečevanju mobilnosti in medsebojnem razumevanju mladih iz različnih krajev in društev, izmenjavi strokovnih izkušenj vadite-

ljev in trenerjev ter povečevanju pripadnosti svojemu društvu in domovini oz. slovenski državi.

Dušan Gerlovič

Sokolska zveza Slovenije, Koprska 72, 1000 Ljubljana, 01/2002 772, [email protected], www.sokolska-zveza.si

INDOOR_05 09 sc 3.indd 23 30.9.2009 19:02:57

STraNI SOKOLSKe zVeze

SZS g. Dejan Crnek, in potem še na Prešernovem trgu s predsta-vitvijo zastav, praporjev in posebnih akrobatskih točk.

Po generalki se je v dvorani Kodeljevo ob 15 h začel sokolski zlet z nastopi udeleženih društev. Ta so bila naslednja: - Sokolsko društvo Batajnica (SRB) - Sokolsko društvo Smederevo (SRB) - Sokol Košice (SVK) - Twirling in mažoretni klub Komenda - Papirniški pihalni orkester Vevče - Trobilni kvintet orkestra Slovenske vojske - Športni klub Flip Piran - Sokol 1 Tabor - Športno društvo Partizan Renče - Telovadno društvo Sokol Brežice- Telovadno društvo Partizan Metlika - Športno društvo Narodni dom - Športno društvo Sokol BežigradPosamezno društvo je lahko sodelovalo z največ tremi točkami, število nastopajočih v posamezni točki je bilo omejeno na 8 - 10 članov, dolžina posamezne točke pa na 3 - 4 minute. Prikazane so bile številne lepe skupinske sestave, akrobatika in orodna telo-vadba, ritmična gimnastika, skoki z male prožne ponjave, vadba generacij in podobno. Več društev je skupaj s svojimi člani nasto-pilo z Bežigrajsko sokolsko vajo, ki ob udarni koračnici pokaže strumnost mladine in odločenost korakati naprej. Presenetilo je dejstvo, da so se v celotnem sporedu kar trikrat predstavili tudi veterani; prišli so iz treh različnih krajev; Brežice, Metlika, Lju-

bljana. Zelo lepe točke so prikazale naše sokolske sestre in bratje iz Srbije.Spored je trajal dobri dve uri. Slavnostni govornik je bil naš olim-pionik Miro Cerar. Poleg staroste, Dejana Crneka, ki je odprl celo prireditev, je zlet in vse prisotne pozdravila tudi dr. Gordana Rajnovič, starosta Sokolskog saveza Srbije in visoka osebnost v mednarodni sokolski zvezi. Vodstvo SZS je na koncu podelilo več priznanj, tako zaslužnim članom kot tudi organizacijam, Slovenci pa smo zahvale in priznanja prejeli od predstavnikov Slovaške in Srbije.Cela predstava je bila snemana in bo možno dobiti filmski posne-tek na CD-ju. Med zadovoljnimi udeleženci so nastala nova poznanstva in se utrdila stara. Spontano so se začeli odločati – to smo lahko razbrali iz različnih pogovorov - da bodo na takih prireditvah še sodelovali. Člani sedaj sodelujočih društev so pri-dobili tudi dobre izkušnje, tako da bo v prihodnje pri podobnih nastopih manj spodrsljajev in več gledalcev. Organizatorji (Sokol Bežigrad in SZS) so bili zadovoljni in tudi splošna ocena je močno pozitivna. Sokolska zveza Slovenije si s svojimi programi pod sloganom »S ŠPORTOM JE ŽIVLJENJE LEPŠE«, prizadeva za promocijo športa in zdravega življenja. Eden od teh programov so nedvomno tudi sokolski zleti. Povezovali naj bi športno rekreacijo in kakovostni šport, hkrati pa vključevali vzgojo mladih in kulturo. Postali naj bi promocija društev, ki vključujejo vse starostne skupine, ki so odprti za različne telovadne aktivnosti in ki znajo svoje delo nare-diti prijetno in zanimivo – društev, ki vključujejo veliko prostovolj-stva in dobre volje, da vsestransko in s poštenim delom pomagajo naši Sloveniji v boljše čase. Skratka, zleti naj bi bili predstava vse-stransko dobrih društev, sokolsko delujočih društev. Ker v dosedanjem delovanju SZS zleti iz različnih razlogov še niso povsem zaživeli, lahko z veseljem pozdravimo namero, ki se je porodila ob sedanji predstavi. V naslednjih letih se bodo namreč za organizacijo slovenskega sokolskega društva potrudila sledeča okolja oz. društva:2011 - Piran – društvo Flip2012 - Metlika – društvo Partizan Metlika2013 - Ljubljana – Narodni dom, ob 150-letnici ustanovitveLetošnji organizatorji si zaslužijo pohvalo in vse čestitke za veliko prostovoljno delo opravljeno v razmeroma kratkem času; istoča-sno pa želimo korajže in uspešne izvedbe omenjenim društvom, ki bodo zlete pripravili v naslednjih letih.

Andrej Pregelj


C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

SOKOL_pripelji_prijatelja_2010-APage 1 23.11.2010 23:17:57


Ime : TjašaPrIImek : FelIcIjanSTaroST : 20kraj : TrbovljeHobI : PleS,rolanje,TekPoklIc : ekonomSkI TeHnIkmISel : kdor Se Hoče PovzPeTI na drevo,začne SPodaj ne PrI vrHuHoroSkoP : vodnarkadobra laSTnoST : SPošTovanje,rada PomagaSlaba laSTnoST : SladkarIje,Preveč jIH Pojemrada bI PoSTala: mISS Sokol,model

FoTo: mk-mIcHael buona Serawww.mk-mIcHael.comPoSneTo: FITneS cenTer SokolvIčPrIjave za mISS Sokol na: www.PrIjavnIca.comkonTakT za PrIjave: 041 667 839

missokol2 0 1 0

sokol magazine_indoor_december_2010_full

Documents