sokol magazine_outdoor_december_2010_full

TEST

SHIMANO XTRSCOTT GENIUS LT20CARRERA HERCULESINTERVJU

MARTIN HVASTIJAŠPORTNA ARHITEKTURA

»PLANICA KRALJICA«NOVOSTI V SMUČARSKI INDUSTRIJI

PREDSTAVITEV SMUČI

Sokol Group d.o.o. | Koprska 72 | 1000 Ljubljana 01 2002 750 | [email protected] | www.sokolgroup.com

Sokol je revija za šport in prosti čas, ki je plod slovenskega znanja ter izkušenj in tako ni del mednarodne licenčne produkcije. S svojo vsebino želi bralce motivirati, izobraževati in jih pognati v takojšnjo akcijo - ukvarjanje z njihovim najljubšim športom. Vsebinsko se usmerjamo k najbolj priljubljenim rekreativnim športom. Poudarek dajemo nasvetom, natančnim prikazom in navodilom, konkretnim vsebinam in napotkom, predstavitvi opreme ter športnih objektov ter predvsem neposrednim vzpodbudam.

SOKO

Ldes

ign

| Ta

nja

Kom

adin

a

Sokol Group d.o.o. | Koprska 72 | 1000 Ljubljana 01 2002 750 | [email protected] | www.sokolgroup.com

Sokol je revija za šport in prosti čas, ki je plod slovenskega znanja ter izkušenj in tako ni del mednarodne licenčne produkcije. S svojo vsebino želi bralce motivirati, izobraževati in jih pognati v takojšnjo akcijo - ukvarjanje z njihovim najljubšim športom. Vsebinsko se usmerjamo k najbolj priljubljenim rekreativnim športom. Poudarek dajemo nasvetom, natančnim prikazom in navodilom, konkretnim vsebinam in napotkom, predstavitvi opreme ter športnih objektov ter predvsem neposrednim vzpodbudam.

SOKO

Ldes

ign

| Ta

nja

Kom

adin

a

SALOMON.COM

Uvodnik

Acta non verbaNo, pa je tu. Najbolj kontrover-zni mesec v letu. Mesec mešanih občutkov, ko bi se najraje prepu-stili množičnemu brezskrbnemu rajanju, a hkrati čutimo potrebo po analizi in končnih bilancah uspešnosti ravnokar minulega leta. Pravijo, da je življenje kot rola toaletnega papirja, bolj gre h koncu, hitreje se obrača, časa imamo pa venomer premalo. Pa vendar verjamem, da je čas posve-čen analizi odločitev preteklega leta, dejavnosti, napredka , dose-ženih ciljev in neizpolnjenih zavez odločilen pripomoček za izboljša-

nje kakovosti življenja. Česar namreč ne izmerimo, ne moremo izboljšati.

Kaj smo si obljubili januarja 2010? In kaj smo izpolnili? Smo zadovoljni? Katera področja so nam v življenju prioriteta in kaj si resnično želimo izbolj-šati? Osebno verjamem, da sta fizična kondicija in dobro počutje dve sestavni lastnosti vsakega uspešnega človeka. V življenju izbiramo in hkrati življenje izbira za nas različne in mnogotere vloge, če smo fit in se dobro počutimo v svoji koži, smo bolj samozavestni, učinkoviti, mirni, bolje se odzivamo na stres in nenazadnje smo, zaradi seštevka vseh teh dejavnikov, srečnejši.Obožujem december, ker je tako poln lučk, romantičnih barv in pričakovanj. Medtem ko se bomo prepustili divjim ritmom glasbe, zasanjano si še enkrat dovolili upati na dober razplet in uživali v dragocenih trenutkih z najdražjimi, in ko bomo razmišljali o možnostih, o prihodnosti in o ciljih, se spomnimo še tistega pametnega reka: acta non verba.

2010 je bilo zame osebno zelo milostno in radodarno, moram pa priznati, da nisem trenirala toliko in tako, kot sem si v začetku leta zamislila. Različni izzivi so me posrkali, zahtevali ogromno, še več pa vrnili. Zanimivo, kako je v življenju res tako: če si pripravljen nekaj žrtvovati in to narediš z veseljem, ti bo življenje vrnilo. Kar dajemo, dobivamo.

Želim si, da ne bi bili v svojih analizah prestrogi do sebe, in da bi našli nekaj svetlih trenutkov, na katere ste ponosni in na katerih boste lahko gradili svojo pot v naslednjem letu. Vztrajno, s srcem na pravem mestu in borbeno lahko namreč dosežemo prav vse, kar si zamislimo.

Zdaj pa … z glavo na zabavo, vse najlepše in srečno!Z odličnimi željami,

Tea Rusjan

kolofonGlavni in odgovorni urednik: Tea RusjanUredniški odbor: Tea Rusjan, Teja Makoter, Miha Žerovnik in Jaka JaušovecStalni sodelavci: Andrej Dekleva, David Črmelj, Miha Žerovnik, Gregor Križman, Miha Krvina, Sonja Korelc, Tomaž Kučan, Mitja Šmid Bricelj, Daša Novak, Dejan Ogrinec, Matevž Maček, Blaž Vurnik, Jan Maček, Anže Furlan, Jan Prestor, Uroš Ložar in Mare KodorovičOglasno trženje: Gregor Klemenčič, Miha Žerovnik, Aleš Žitko; [email protected], 01/200 27 71Naročnine: [email protected], 01/200 27 70Naslov uredništva: Revija Sokol, Koprska 72, 1000 Ljubljana, 01/ 200 27 70, [email protected]: SOKOLdesign, Samo Cerovšek,Nika Vrančič, [email protected]: Tiskarna Hren d.o.o.Izdajatelj in založnik: Sokol Group d.o.o., PC SOKOLinfo, Koprska 72, 1000 LjubljanaVodja PC SOKOLinfo: Tea RusjanPoštnina plačana pri pošti 1102. Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije sodi publikacija med proizvode, za katere se plačuje 8,5 % DDV (vračunan v ceno).

36

20

revija SokolKoprska 72

1000 Ljubljanaletna naročnina dvoletna naročnina BREZPLAČEN izvod

27 EUR 50 EUR

ime*

naslov*

telefon

podpis*

priimek*

pošta*

e-pošta

datum rojstva

Da, želim naročiti revijo s popustom.

* obvezni podatki Podatke bomo uporabljali za statistične potrebe podjetja Sokol Group d.o.o.

Ne želim prejemati obvestil o novostih in akcijah podjetja Sokol Group d.o.o. in drugih partnerskih podjetij.

T 01 200 27 70

e [email protected]

www.sokolgroup.compoštnina

plačana pri

pošti 1102

kazalo

kolesarstvo10 MiranKavaš:Kako začeti novo sezono, 2. del12 Intervju:Martin Hvastija15 Novosti:Eurobike, 3. del18 Darila:Prestižno20 Predstavitev:Krpan by Cult22 Test:Shimano XTR24 Test:Carrera Hercules26 Test:Scott Genius LT2029 Minitest:Hirzl Grippp™ Tour SF, Uvex X-Ride30 Reportaža:Škotska32 Kolesarskiizlet:Rašica

svet v gibanju34 PetraMajdič:Želim si ostati na vrhu36 Športnaarhitektura:»Planica kraljica«40 Zimskišporti:Novosti v smučarski industriji34 Dachstein:Pleasure Jam 201046 Poškodbenasnegu:Zaščitna oprema na smučišču50 Športnazgodba:Silvia Vidal - 25 dni sama v steni52 Obertauern:“Vroča točka” med avstrijskimi smučišči55 Fotografija:Ne pretiravajte!56 Potapljanje:Kje so meje potapljanja?58 Chamonix:Več kot legenda

ostalo6Novice8Strokovničlanek

... pa ne pozabite brati še z druge strani!

Ekipa Sokola želi vsem bralcem pester december, vesel Božič ter obilo zdravja in športa v

prihajajočem letu. Srečno!

naslovnicaArhivFisher

24

40

� SOKOL _ december 2010 [email protected]

NOVICe

NOVA KOLEKCIJA TOPERUdobje, kakovost, stilska popolnost. Dialog med klasično preteklostjo in napredno priho-dnostjo. To je nova kolekcija Toper, ki je prišla na police prodajaln po vsej Sloveniji.Oblačila so primerna tako za profesionalne športnike kot rekreativce. V oblikovanju je združen klasični Toper z novim Toprom in sodobnimi trendi. Ergonomsko krojena oblačila so iz najsodob-nejših materialov, omogočajo popolno svobodo gibanja in najboljšo zaščito v prav vseh razmerah. Nova kolekcija združuje sodobno tehnologijo in retro klasiko, oblikovna barvitost pa se zliva v modno eleganco. Del nove kolekcije je bil oblikovan v atrak-tivnem retro slogu, po katerem je bilo veliko povpra-ševanje že od same vrnitve te legendarne slovenske blagovne znamke na trg. Bunde in hlače nove kolekcije Toper so izdelane iz tehnično naprednega nepremočljivega in dihajočega blaga ultra kayoku, ki zagotavlja popolno zaščito telesa. Hkrati pa so oblačila izjemno trpežna, kar omogoča tehnično blago dynamonus. Toplotna izolacija 3M thinsulate posnema naravne značilnosti izolacije z mikrovlakni, ki so 10-krat manjša kot drugi sintetični izolativni materiali. Športno perilo je izdelano iz fieldsnorja, edinstvenega večpla-stnega blaga, ki s pomočjo kapilar učinkovito prenaša vlago stran od telesa. Bunde, ki so oblikovane v atraktivnem retro slogu, so izdelane iz novega blaga PRO 8000, ki zagotavlja optimalno zaščito med aktivnostmi na prostem in je primerno za oblačila za vso družino. Ponaša se z visokokakovostno impregnirano površino, ki prenaša vlago nav-zven. Pri retro oblikovanih hlačah pa edinstveno blago 3PLY omogoča prožnost, udobje in zaščito med aktivnostmi na prostem. Združene tri plasti ustvarjajo ultra lahko in toplo zaščito pred zunanjimi vplivi. Več na www.toper.si.

DIGITALNA FOTOGRAFIJA, 3. KNJIGAScott Kelby, avtor uspešnice Digitalna fotografija, 1. knjiga (najbolje prodajana knjiga o digitalni fotografiji na svetu), se zdaj vrača s popolnoma novo knjigo, v kateri nadaljuje od tam, kjer je zaključil 2. knjigo, ravno tako izjemno uspešnico. S kratkimi in jedrnatimi nasveti brez odvečne uporabe tehničnega žargona vam bo spet na obraz izvabil »Ahhh, tako torej to naredijo«, z znanjem, ki ga lahko uporabite takoj in z njim še izboljšate svoje fotografije.Tako Scott jedrnato opiše vodilo te knjige: »Če bi bila skupaj na snemanju in bi se vi obrnili name: ‘Hej, Scott, želim, da bi bila svetloba resnično mehka in čarobna. Kako daleč naj postavim ta razpršilnik?’, vam ne bi razlagal o svetlobnih razmerjih ali možnostih prireja-nja bliskavice. V takšni situaciji bi vam preprosto odvrnil: ‘Približaj ga motivu čim bolj kot lahko, ne da bi bil viden na fotografiji.’ Takšno je bistvo te knjige: skupaj fotografirava in jaz odgovarjam na vprašanja, svetujem in razkrivam skrivnosti, ki sem se jih naučil, kot bi jih pripovedoval prijatelju – brez tehničnih pojasnil in ozadja digitalne fotografije.«Na vsaki strani boste spoznali novo nastavitev, orodje ali trik, s katerim boste svoje posnetke spremenili v fotografske razstavne eksponate. Če ste naveličani posnetkov, ki so »v redu« in si pri ogledu fotografij v revijah mislite: »Zakaj moji posnetki niso takšni?«, potem je to knjiga za vas.V tej knjigi ni teorije, nobenih zahtevnih tehničnih izrazov in podrobnih razčlenitev pojmov. To je knjiga, v kateri piše, kateri gumb pritisnite, katero nastavitev uporabite in kdaj jo uporabite. S skoraj 200 fotograf-skimi »prijemi« v tej knjigi boste vedno naredili boljše, ostrejše, barvitejše fotografije profesionalnega videza. Več na www.pasadena.si.

HIRZL IN QLOOMSlovensko kolesarsko tržišče je postalo močnejše še za dve novi blagovni znamki. Podjetje Mitrije, ki je poznano predvsem po zastopstvu za švicarska kolesa BMC in prehrano Winforce, je uspelo pripeljati nemškega proizvajalca rokavic Hirzl in švi-carskega proizvajalca tekstila Qloom. Slednji ima v svoji ponudbi vrhunska oblačila za kolesarje, prav tako pa izdelujejo tudi oblačila za deskarje ter obla-čila za šport in prosti čas. Nemški Hirzl ima v svojem programu dva modela kolesarskih rokavic, s prsti ali brez, ter dvoje rokavice, ki so namenjene igralcem golfa. Več na www.smi.si.

SHIMANO 2011Res je, da smo o kolekciji Shimana za pri-hajajočo sezono že obširno pisali, vendar smo v novembru doživeli uradno predsta-vitev tudi pri nas. CS Eurotrade iz Krškega, ki je generalni zastopnik za komponente Shimana, je pripravil uradno predstavitev za novinarje in trgovce. Ob komponen-tah Shimana, med katerimi velja posebej izpostaviti popolnoma novo grupo XTR, pa smo bili deležni še predstavitve Shi-manove serije komponent Pro, čelad in očal Uvex, plaščev Kenda ter koles Ideal. Za vse radovedne smo nov XTR preizku-sili tudi mi, vsem interesentom pa sporo-čamo, da je že dobavljiv. Več na www.cs-eurotrade.si.

�SOKOL _ december 2010www.sokolgroup.com

NOVICe

NA BOFF PRIJAVLJENIH BLIZU 50 FILMSKIH IZDELKOVPotem ko so prireditelji bovškega festivala filmov o naravi in špor-tih v njej BOFF (Bovec Outdoor Film Festival) razpis s konca okto-bra podaljšali do 15. novembra, se je med prijavami nabralo blizu petdeset filmov. Kategorija Šport in akcija bo po novem razdeljena na kratke filme do 15 minut in na dolge filme, obe kategoriji sta tekmovalni. Nespremenjena ostaja tekmovalna kategorija Narava in ekologija. Kategoriji netekmovalnega dela sta že znana Rekla-mni in predstavitveni filmi ter nova kategorija Era, v katero sodijo filmi starejše produkcije, kot so pogoji za tekmovalni del, filmi arhi-vskega pomena in filmi, ki so že bili predvajani na preteklih izved-bah festivala BOFF.Četrta izvedba festivala bo v Bovcu letos na sporedu med 28. in 30. decembrom, poleg okrog tridesetih projekcij v bovškem kul-turnem domu pa se obeta bogat spremljevalni spored za odrasle in otroke. Z upanjem na dobro vreme se bodo umetniki spopadli s snegom, iz katerega bodo izdelovali snežne skulpture. Prvič bo v sklopu festivala potekala tudi delavnica freerida oziroma pre-ventive pred snežnimi plazovi. Mlajši se bodo lahko udeležili brez-plačne delavnice animacije, malo starejši pa bodo lahko ne sejmu kupili še zadnja novoletna darila. Letošnjo žirijo sestavljajo scenaristka in prevajalka Barbara Kelbl, speleolog, alpinist, turni smučar in publicist Sergio Serra, tudi usta-novitelj filmskega festivala Julijskih Alp v Trstu, gledališki režiser in vsestranski športnik Jaka Ivanc ter režiser Klemen Dvornik.Glavni pokrovitelj festivala ostaja občina Bovec, festival pa letos podpira tudi Filmski sklad Republike Slovenije. Ogledi filmov so tudi letos brezplačni, torej vabljeni v Bovec.

SKICROSS PROGA NA KRVAVCU V letošnji sezoni bodo na Krvavcu uresničili dolgoletne sanje slovenskih freestylerjev in pripravili prvo skicross progo v Slove-niji. Progo so načrtovali v sodelovanju z ASK Triglav in Primožem Vrhovnikom. Skicross proga bo postavljena na delu smučišča, ki ga do sedaj niso urejali, tj. med progo št. 16 in progo št. 17, v območju, ki ga sta-rejši obiskovalci Krvavca poznajo kot »Šrega«. Start skicross proge bo vzporeden s tretjim stebrom dvosedežnic Njivice I, II (gledano navzdol), cilj bo v Tihi dolini, v bližini vstopne postaje dvosedežnic Njivice I, II. Lokacija skicross proge je zanimiva z vidika potencialnih uporabnikov kot tudi z vidika ostalih obiskovalcev smučišča Krva-vec, saj dvosedežnici Njivice I in II ter šestsedežnica Vrh Krvavca omogočata lahek dostop uporabnikom. Po drugi strani bodo upo-rabniki skicross zabavali vse ostale obiskovalce smučišča Krvavec, ki bodo uporabljali sedežnici Njivice I in II in si med vožnjo tako krajšali čas. Odličen pogled na atraktivno skicross progo bo tudi s sončne terase ob zgornji postaji štirisedežnici Tiha dolina in popu-larne Plaže.Skicross proga na Krvavcu bo zelo razgibana in bo vsebovala raz-lične elemente – visoke zavoje, zaporedne valje/grbine, veleslalom zavoje, manjše in večje skoke. Dolžina skicross proge bo pribli-žno 600 m. Za postavitev bodo izkoristili naravni teren in seveda snežno podlago. V primeru manjše količine naravnega snega bo skicross proga temu primerno prilagojena, dimenzije nekaterih elementov pa zmanjšane.Vsi, ki bi se želeli s skicrossom in freestyle smučanjem ukvarjati aktivneje, vabljeni, da se pridružite freestyle selekciji ASK Triglav. Podrobnosti si poglejte na povezavi www.asktriglav.si.

TESTNI CENTER MARKER VöLKL NA STAREM VRHUPri Marker Völklu se zavedajo, da nakup smuči ni lahka naloga. Zato so svojim kupcem stopili nasproti in v lanski sezoni odprli prvi smučarski testni center v Slo-veniji. Letos ga bodo še razširili in dopolnili, tako da boste v testnem centru resnično lahko preizkusili vse njihove modele smuči, od klasičnih alpskih, pa vse do tekmoval-nih in freestyle smuči. Testni center Marker Völkl, ki se nahaja na spodnji postaji šeste-sedežnice, je odprt v času obratovanja smu-čišča Stari vrh. Poleg testnih smuči boste v testnem centru našli tudi priročno trgo-vino, izposojevalnico smučarske opreme in smučarsko šolo za vse generacije!

� SOKOL _ december 2010 [email protected]

OKOLJE IN zDRAVJE STA GLAVNA IGRALCA DRUžbENE ODGOVORNOSTI šPORTA»Pomagati drugim« je osrednje sporočilo družbene odgovornosti. Podjetja jo uporabljajo zato, da svojim deléžnikom sporočajo, kako pomemben člen družbe so in posledično komunicirajo svojo dejavnost, pri športnih klubih in športnikih pa akcije, ki spodbujajo družbeno odgovornost, nastanejo na pobudo spon-zorjev z namenom promocije ali pa zaradi krepitve družbenega ugleda športnega subjekta.

RePORTAŽASTROKOVNI čLANeK

Največ družbeno odgovornih akcij se v zadnjem času odvija v nogo-metu. Logično, saj gre za šport, v katerem se vrtijo največje vsote, hkrati pa zaradi tega nogomet dobiva tudi nemalo črnih pik v svoji družbeni percepciji. V ligi prvakov ni mogoče najti kluba, ki ne bi s partnerstvom podpiral nevladne organizacije za pomoč otrokom, socialno ogroženim ali tistim, ki jih je prizadela bolezen. Med njimi najbolj izstopa partnerstvo nogometnega kluba Barcelona in Uni-cefa, saj barcelonini nogometaši nosijo logotip Unicefa tudi na svojih majicah. Tudi Barcelona ima tako kot mnogi drugi nogometni klubi svojo fundacijo, ki vsako leto Unicefu nameni 0,7 odstotka pri-hodkov (okoli 1,5 milijona evrov) Barcelone. Partnerstvo se je začelo 14. julija 2006 in Unicef je prva organizacija, ki se pojavlja na barce-loninih dresih. Temu vzoru je sledil tudi slovenski klub Interblock, ki z ustanovo Rdeča žoga, katere namen je pomoč športnikom invali-dom in socialno ogroženim. Z družbeno odgovorno akcijo je nogo-metni klub Maribor pospremil svojo obletnico delovanja. Tako so prvim 50 novorojenčkom v porodnišnici Maribor podarili posebna oblačila za dojenčke v obliki nogometnih dresov NK Maribor. Slovenski klubi se še posebej izkažejo kot dobri prijatelji ob naravnih katastrofah. Tako so ob poplavah leta 2007 pomagali tudi nogome-taši ljubljanske Olimpije. Na prijateljski tekmi z nogometnim klubom Železniki so z vstopnicami in prostovoljnimi prispevki zbirali sred-stva, ki so jih nato pri NK Železniki namenili za obnovo športnih objektov. Železnikom je pomagal tudi odbojkarski klub ACH Volley, ki je organiziral dobrodelno tekmo, glavni sponzor ACH d.d. pa je še 35.000 evrov. ACH Volley že vrsto let sodeluje tudi s kriznim cen-trom za mlade Gorenjska Kresnička. Klub namreč za tekme doma-čega prvenstva in lige ter srednjeevropske lige ne pobira vstopnine, vendar lahko svojo podporo obiskovalci izkažejo s prostovoljnimi prispevki za Kresničko. Športnice in športniki so sami po sebi zelo velik magnet za množice navijačev in ti so za sporočila, ki jim jih posredujejo njihovi vzorniki in idoli, tudi veliko bolj dojemljivi. Na drugi strani pa športni subjekti, tako klubi, zveze kot tudi posamezniki, iščejo načine za širitev svojih ciljnih skupin: tako z družbeno odgovornimi programi in projekti pritegnejo pozornost ne samo navijačev določenega športa, temveč tudi tiste, ki jih zanima reševanje socialnih, družbenih in okoljskih problemov. Športni dogodki sami po sebi že dolgo niso več edini magnet za navijače: poleg zabavnega programa pred, med in po samem tekmovanju se komunikacija z navijači odvija praktično ves čas: prek družbenih omrežij, spleta, elektronske neposredne pošte, z zabavnimi dogodki in oglaševanjem ter prek publicitete. Veliko vprašanje športnega marketinga je, kako pripraviti navijače in druge podpornike določenega športa, da aktivno izkažejo svojo podporo. Do določene mere to izkazujejo z obiskanostjo športnih tekmovanj

in obsegom nakupov izdelkov znamke športnega subjekta, vendar konkurenca med športi je dandanes izjemna: vsak šport ima svojo ligo prvakov, svetovno prvenstvo, evropsko prvenstvo in pokalna prvenstva, sponzorji, med katerimi imajo največjo vlogo športni opremljevalci, pa iščejo takšne, ki znajo s svojimi marketinškimi pri-stopi pritegniti večje skupine potencialnih potrošnikov – tako špor-tnega dogajanja kot tudi takih, v katerih sponzorji vidijo svoj tržni potencial. Družbena odgovornost je prevečkrat uporabljena zgolj kot fasada za trženjsko komuniciranje: premalokrat se sprašujemo, kaj pa se dejansko dogaja za zidovi organizacije, ki nam navzven sporoča, da pomaga socialno ogroženim, da finančno in materialno podpira aktivnosti za družbeno enakovredno vlogo invalidov, otrok, ki jim življenjske okoliščine ne omogočajo enakovrednega izobraževanja kot njihovim vrstnikom ipd. Komuniciranje družbene odgovornosti bi moralo biti posledica družbeno odgovornega ravnanja: nič ni tra-gičnega, če športni subjekt do tega pripelje cilj pridobivanja večjega števila navijačev, vendar če subjekt svojo družbeno odgovornost postavi zgolj kot svojo fasado, ne traja dolgo, da ljudje pogledajo skozi okna in ugotovijo, da znotraj hiše ni ne duha ne sluha o druž-beni odgovornosti. Zaupanje je magična beseda, ki ima pri družbeni odgovornosti še kako veliko vlogo. Prehitro včasih verjamemo, da dobro delo prinese tudi zaupanje. Zagotovo z dobrimi deli za celotno družbo gradimo temelje za dvig zaupanja navijačev v športni subjekt, vendar pa zgolj nenehno ponavljanje, da smo družbeno odgovorni samo po sebi nič ne pomeni. Izražanje družbene odgovornosti skozi dejanja je bistven element, ki prispeva k zaupanju. Nekatere športne organizacije ne zaostajajo veliko za gospodarskimi družbami pri netransparentnem načinu delovanja, kar se posledično odraža v negativni medijski

�SOKOL _ december 2010www.sokolgroup.com

in javni podobi, slabšem obisku športnih tekmovanj, posledično v slabši prodaji vstopnic in manjšem interesu sponzorjev. Olimpijske igre so tisti športni dogodek, ki mu družbena odgovor-nost predstavlja velik izziv. Tako kot za vse velike športne dogodke velja, so več kot samo finančno zahtevni tako za državo gostiteljico, nacionalni olimpijski komite kot tudi za vse sodelujoče države. Že od kar imamo olimpijske igre moderne dobe, se ponavlja pregovor: Važno je sodelovati, ne zmagati. Zato tudi šport ni edino sporočilo olimpijskega gibanja. Izobraževanje, solidarnost, svoboda, zdravje, nediskriminatornost, mednarodno sodelovanje, mir na svetu itd. so le ene izmed bolj izpostavljenih tem. Prihajajoče olimpijske igre v Londonu leta 2012 pa so družbeno odgovornost vpletle v svojo temeljno poslanstvo. Če so že v Vancouvru ekologijo postavljali skorajda pred šport, bo to v Londonu še toliko bolj pomembno. Okolju prijazna gradnja novih objektov, oživljanje vzhodnega Lon-dona, ki umira pod težo industrijskih okostnjakov, uporaba javnih transportnih sredstev, skrb za ohranjanje vodnih virov, zmanjšanje onesnaževanja, zaščito živali. S tem namenom so že ob kandidaturi izdali okoljsko izjavo, ki jih zavezuje k odgovornemu družbenemu ravnanju na področju okoljskega in trajnostnega razvoja, pri uresni-čevanju pa sodelujejo z različnimi vladnimi agencijami in uradi, ki tudi merijo uresničevanje zastavljenih ciljev. Na prvi pogled relativno zapleteni dokumenti niso ravno zanimivi za širše množice, vendar so okoljske teme privlačne za nove sponzorje, kot je na primer energet-sko družbo EDF Energy. Tudi s pomočjo sponzorskih programov so olimpijske igre postale osrednji aktivist trženjskega komuniciranja na področju okoljskega prebujanja športnih navdušencev.

Avtor: Vesna Stanić

KOLeSARSTVOSTROKOVNI čLANeK

Cedar W

right clim

bing in the Czech R

epublic. Photo: T. Kem

ple

10 SOKOL _ december 2010 [email protected]

RePORTAŽATReNINGI

Nasvet strokovnjaka

KAKO zAČETI NOVO SEzONO, 2. DELV prejšnji številki sem okvirno opisal metode in cilje treniranja v pripravljalnem obdobju. Tokrat pa bom obširneje osvetlil trenersko prakso in svoj pogled na pripravljalno obdobje. Pripravljalno obdobje je po mnenju večine trenerjev najpomembnejše obdobje. V jesenskem času poskušamo ujeti še kak toplejši dan, da ostanemo čim dlje v stiku s kolesom in da bomo imeli občutek, da zima le ni tako dolga. Običajno spomladi ugotovimo, da zima res ni bila dolga. Nasprotno, lahko nam celo zmanjka časa za temeljito pripravo našega telesa, zlasti če smo si postavili ambiciozne cilje.

NAČRTOVANJE TRENINGATrenerji se že dolgo časa ubadamo z mislijo, kako čim natanč-neje opredeliti opravljeni trening oziroma izmeriti, kakšen stres je določen trening pomenil za telo. Napor je opredeljen s štirimi spremenljivkami. V angleščini se uporablja kratica FITT: Frequency, Intensity, Time in Type. Torej kako pogosto treniramo, s kakšno intenzivnostjo, koliko časa in kakšno vrsto treninga izvajamo. Obstaja več načinov, ki opredeljujejo opravljen trening oziroma napor. Najbolj logičen in natančen se mi zdi sistem merjenja stre-snih točk (TSS – Training Stress Score), kjer se beležita trajanje tre-ninga in intenzivnost, ki je opredeljena kot intenzivnostni faktor

glede na anaerobni prag. Če nimamo merilca moči ali kakega drugega programa, si lahko tudi sami omislimo ocenjevanje zahtevnosti treninga. Pomembno je torej natančno planiranje in vodenje evidence opravljenih treningov ter spremljanje učinkov treninga (občutki, doseženi časi ... ). V kolikor nimamo podatka o opravljenem treningu, ne moremo oceniti napredka ter koliko časa smo za to potrebovali. Evidenca nam tako pomaga spoznati samega sebe.Namen pripravljalnega obdobja je telo postopno pripraviti na tekmovanja, vendar le v tolikšnem obsegu in intenzivnosti, da dosežemo želene učinke, a hkrati ne povzročamo prekomernega

11SOKOL _ december 2010www.sokolgroup.com

KOLeSARSTVOTReNINGI

stresa. V šali včasih rečem, da je do aprila vsak trener dober. Če treniramo, bomo vsekakor napredovali, vendar se ob tem posta-vlja vprašanje za kakšno ceno in koliko časa? Bolj ko bomo nepri-pravljeno telo preobremenjevali, prej se nam bo telo uprlo, še posebej, če smo pri tem »prehitevali« in nismo do konca izkoristili pridobitve, ki jih prinaša zlasti manj intenziven aerobni trening. Pogosto se postavlja vprašanje koliko časa vztrajati pri določe-nem tipu treninga. Univerzalnega odgovora ni, saj se ljudje med seboj razlikujemo, poleg tega pa na to vplivajo tudi starost, spol, pretekli treningi, službene obremenitve, prehrana ... Kljub temu pa nekatere zakonitosti obstajajo. Telo za prilagoditve potrebuje določen čas, nato se na trening navadi in trening ne prinaša več želenih učinkov, zato ga je potrebno spremeniti.

ŠTIRJE OSNOVNI CIKLINajpogosteje je pripravljalno obdobje razdeljeno na štiri mezo-cikle, katere bom v nadaljevanju imenoval faze. Prva faza je namenjena postopni prilagoditvi našega telesa na napore. Ta prilagoditev je zlasti pomembna, kadar v trening uvajamo nove oblike treninga (tek, trening za moč, plavanje ... ). Tako postopno naše telo pripravimo k večji odpornosti na stres in poškodbe, hkrati pa tudi izboljšamo imunski sistem. To obdobje naj traja vsaj tri tedne, za tiste športnike, ki imajo dovolj časa med zadnjo dirko prejšnje sezone in prvo dirko v novi sezoni, pa naj bo dolgo šest tednov. Treningi naj bodo sestavljeni iz vaj za moč, vaj za

gibljivost in daljših manj intenzivnih aerobnih treningov. To je tudi čas, ko »spočijemo našo glavo« in uživamo v pestrosti tre-ningov.V drugi fazi obseg treninga povečamo. Intenzivni treningi so le občasni, a potrebni za izboljševanje srčno-žilnega sistema. Koliko treninga bomo izvedli na kolesu, je odvisno od vremenskih pogo-jev, vendar brez prilagoditve mišic na kolesarjenje, treningov ne moremo kakovostno nadgrajevati. To obdobje naj traja vsaj šest tednov. Zlasti zadnja dva tedna naj vsebujeta treninge na kolesu, torej »nabiranje kilometrov«.V tretji fazi, katero sam imenujem »prehod v kvaliteto«, pa se dodaja vedno več intenzivnih enot treninga. Glavni namen teh treningov je izboljšanje anaerobnega praga, ki je najpomemb-nejša sposobnost, ki jo potrebujemo v cestnem kolesarstvu. Tre-ninge za izboljšanje anaerobnega praga je potrebno izvajati na kolesu, osnova za take treninge pa je dovolj kolesarskih kilome-trov, opravljenih v prejšnjem obdobju. Treningi splošne moči se spremenijo v treninge specialne moči, torej vaje za moč izvajamo na kolesu. Dobra rešitev je vzdrževanje moči v kombinaciji splo-šne in specialne moči. Ta faza treninga naj traja šest do osem tednov.V četrti fazi nadaljujemo z intenzivnimi treningi, vendar neko-liko zmanjšamo obseg treninga, saj se je v prejšnjih tednih telo utrudilo. Nove sezone pa nikakor ne smemo pričeti preutrujeni. Priporočam, da nekaj intenzivnih treningov izvedemo v skupini, kajti hitrost bo tako precej višja in naše telo bolj prilagojeno na tekmovalne hitrosti. Ambicioznejši tekmovalci si lahko pomagajo tudi s treningi za motornim vozilom.

ANAEROBNA KAPACITETAZa uspešno dirkanje pa ni dovolj le aerobna sposobnost, temveč tudi dobra anaerobna sposobnost. Zato moramo tudi razvijanju te sposobnosti nameniti nekaj enot treninga. Najprimernejši za razvoj anaerobne sposobnosti je dan po počitku, kajti taki tre-ningi so energetsko zelo zahtevni. V kolikor jih izvajamo utrujeni, bomo težko dosegli želeno intenzivnost. Ker naj bi bila v tem obdobju pripravljenost že dobra, lahko te treninge izvajamo na zahtevnejših trasah, vendar pri tem ne pretiravajmo z dolgimi klanci, kajti pomembna je hitrost ter dobra tehnika pedaliranja. Anaerobni kapaciteti posvetimo štiri do šest tednov.Ker je kolesarstvo zahtevno tudi v motoričnem smislu, je potrebno skozi vse štiri faze ohranjati visoko kadenco. Zlasti fizično slabše pripravljeni posamezniki bodo težko dlje časa vzdrževali visoko kadenco, zato si lahko pomagajo tako, da vsakih nekaj minut povišajo kadenco za vsaj dvajset sekund, vendar z lahkim preno-som, sicer treningi postanejo preintenzivni.

Seveda vsi kolesarji nimajo visokih tekmovalnih ambicij, kljub temu pa lahko uporabljajo opisan model treninga, s to razliko, da s treningi na kolesu začnejo kasneje, da trenirajo manj inten-zivno, zlasti pa jim ni potrebno razvijati anaerobne kapacitete.O najpogostejših napakah pri treningu sem sicer že pisal, kljub temu pa bi še enkrat spomnil na dve najpogostejši napaki. Prva je premalo treninga v zimskem času in posledično pogosto povi-šana telesna teža, druga napaka pa so preveč intenzivni treningi na prešibko »podlago«.

Miran Kavaš

www.kavas-miran.com

Foto: Uroš Ložar


INTeRVjU

MARTIN HVASTIJAKolesarji se sicer že intenzivno pripravljajo na novo sezono, vendar je zima vseeno čas za ocenitev pre-tekle, ki je bila za Slovence, predvsem na mednarodnem področju, najuspešnejša do zdaj. Jani brajkovič, Simon Špilak in Grega bole so dosegli zmage v ProTouru, takšni, kot je Kristjan Koren, so potrdili nadar-jenost, marko Kump in Jan Tratnik pa sta si z odličnimi predstavami zagotovila pogodbi pri Geoxu oziroma Quick Stepu. Za oceno sezone naših cestnih kolesarjev (ocena sezone gorskih kolesarjev sledi v prihodnji številki) in tudi za pojasnitev, kaj se je dogajalo na SP v Avstraliji, smo povprašali selektorja slovenske kolesarske reprezentance martina Hvastijo.

Kako bi ocenili letošnjo sezono slovenskih kolesarjev?Bila je fenomenalna. Vsako leto znova se čudim, kako lahko naši kolesarji dosegajo še boljše rezultate. Vedno nas kdo preseneti. Letos so to bili Brajkovič, Špilak in Bole.

Kateri dosežek bi lahko šteli za najpo-membnejši?Take stvari je vedno težko ocenjevati. Kot bi primerjali jabolka in hruške, vendar je tokrat nedvomno na prvem mestu zmaga Janija Brajkoviča na kriteriju Dauphine. Končno je naredil tisto, kar smo od njega že več let pričakovali. Dobiti dirko ProToura je nekaj posebnega. Tudi Simon Špilak ni daleč za njim. Dobil je Dirko po Romandiji, vendar se je to zgodilo postfestum, za zeleno mizo, potem ko so kaznovali Alejandra Valverdeja. Pozitiven preboj med najboljše je naredil Grega Bole, ki je pravzaprav šele letos dobil pravo priložnost na največjih dirkah. Izkoristil je resnično vsako.

Vas je kdo razočaral?Ne morem reči, da je razočaral, zagotovo pa je Borut Božič naredil manj, kot sem od njega pričakoval. Po lanski fenomenalni sezoni smo od njega vsi zahtevali več. Vendar je v športih pač tako, da ti kdaj uspe, drugič ne. Pride do bolezni, ekipa je imela težave s povabili na največje dirke. Dirke so mu odpa-dle in obenem mu je padla motivacija.

UCI je za naslednjo sezono na seznam t. i. Svetovnega koledarja dodala še nove dirke. Kaj to pomeni?Zdi se mi, da se spet bližamo tistemu sta-remu točkovanju in upam, da bodo dirke od najvišjega do najnižjega ranga spet primer-ljive med sabo, kajti zdaj nekaj let niso bile.

Na Dirki po Franciji smo letos imeli kar štiri Slovence, kar je največ do zdaj. Kako bi ocenili njihove nastope?Za vse je ta Tour prišel bolj ali manj nena-črtovano. Vsi, ki so tam nastopili, so za

to izvedeli v zadnjem trenutku. Tega niso vedeli novembra, ko predvsem najboljši kolesarji že izdelujejo programe, na kate-rih dirkah bodo nastopali. Ti fantje niso bili v položaju, ko bi lahko tako zgodaj načrtovali sezono. Jasno je, da si moraš najprej izboriti mesto v močni ekipi, se tam dokazati in šele potem si lahko izbiraš dirke, na katerih boš nastopil oziroma si lahko natančneje organiziraš tekmovalni program. Upam, da bo to v naslednji sezoni lahko počel Jani Brajkovič oziroma da že zdaj ve, kje bo dirkal. Podobno velja tudi za Grego Boleta, Simona Špilaka in Kristjana Korena. Tour rezultatsko sicer ni prinesel veliko, pozitivno pa so presenetili vsi štirje, razen mogoče Janija Brajkoviča, ki je imel zaradi Lancea Armstronga v ekipi podrejeno vlogo. Ostali so imeli nekoliko bolj proste roke in so se pokazali in s tem dokazali, da zanje Tour ni nedosegljiv.

Kdaj bo torej čas za zmago na največji etapni dirki?Kmalu (smeh). V to verjamem. Vsi prej našteti kolesarji so absolutno potencialni zmagovalci, saj so prav vsi zmagovali že letos.

Dotaknimo se nastopa članske reprezen-tance na SP. Prvič ste dirkali brez radijskih postaj. Kako je bilo?Zmešnjava. Bilo je bistveno drugače. Vse smo se zmenili že na sestanku dan pred dirko in tega so se morali fantje držati. Je pa res, da kot selektor nimaš več nobe-nega pregleda nad dirko. Zato sem se v avtu za glavnino vozil samo prvih 70 kilo-metrov, potem pa sem dirko spremljal z VIP tribune, kjer sem imel na voljo vsaj sliko in semafor, kjer sem dvakrat na krog dobil podatke. Tudi med samo dirko ne moreš več vplivati na potek in celo v boksih je preveč hrupa, tako da kole-sarjem ne moreš ničesar povedati. Zato smo bili eni prvih – kasneje pa nas je tudi večina ostalih reprezentanc posnemala – ki smo uvedli posebne table, na katere


INTeRVjU

smo pisali samo najpomembnejše stvari. Seveda se je to lahko počelo zgolj enkrat na krog. Potek dirke je vsekakor odvisen od kolesarjev samih. Na srečo smo imeli izkušenega Gorazda Štanglja, ki je odlično nadziral potek dirke.

V medijih se je veliko govorilo o Borutu Božiču, njegovemu odhodu na »malo potrebo« in o tem, da ga kot kapetana nihče ni počakal.Ob Borutu bi moral stalno biti Kristjan Koren. To je bila njegova naloga. Ko je Božič zaostajal 15 sekund za skupino, je bilo v glavnini še natančno 178 kolesar-jev. Nihče ni vedel, kaj je narobe, vedel sem samo to, da ima težave. Zato sem po telefonu poklical Milana Eržena, ki je bil v spremljevalnem avtu, in mu rekel, naj pre-veri, kaj se dogaja. On pa ni imel informa-cij, saj je prišlo do zmede, ker so ubežniki skoraj ujeli glavnino za en krog in so bila spremljevalna vozila za ubežniki. V bistvu je bil Eržen osem minut za glavnino in ni mogel vedeti, kaj se dogaja. Zato sem mu ukazal, naj se ustavi in počaka en krog, zaradi česar je dobil kazen. Poleg tega pa ga je komisar še pregnal naprej. Ko je Božič prišel skozi cilj, je za skupino zaostajal že za 35 sekund, v naslednjem krogu pa je odstopil. Sam sem potreboval še tri kroge, da sem sploh izvedel, kaj se je zgodilo.

Kaj natančno se je zgodilo?Borut Korenu ni povedal, da se bo ustavil. Šlo je relativno počasi, dobro se je poču-til, bil je samozavesten in je šel na »malo potrebo«. Štangelj je za to vedel in mu je tudi rekel, da se takrat ne sme ustavljati. Vendar je Božič kasneje dejal, da je bila potreba prevelika.

Ste pričakovali tako dirko?Vedel sem, da sta dva možna razpleta. Ali bo v sprint prišlo 20 kolesarjev in bo zraven Bole ali pa jih pride 40 in bo v skupini tudi Božič. Če bi prišla oba, potem bi vlogo prvega sprinterja prevzel Božič. To se je tudi zgodilo. Ob vstopu v zadnjih krog na žalost ni bilo Božiča, je bil pa Bole. V zadnji krog je šlo 40 kolesarjev. Sledili so napadi, skoki, poskusi pobegov, vendar se je v zadnjih kilometrih predvsem po zaslugi Janija Braj-koviča vse polovilo. Ko sem videl, da se je Bole na zadnji vzpon pripeljal kot 21., sem vedel, da bo prišel v sprint. Kar se je zgodilo v sprintu, je pač stvar različnih interpretacij. Zanj je fenomenalen rezultat že to, da je bil v prvi skupini, saj so bili tam sami kolesarji svetovnega kova. Je pa res, da je očitno potrošil vse moči, da je tam sploh bil. Zato mu je je zmanjkalo v sprintu.

Na koncu je napadel tudi Jani Brajkovič.To ni bil napad. To si ljudje napačno inter-pretirajo. Govorilo se je, da bi moral v sprintu pomagati, vendar Jani enostavno ni imel več moči, da bi to naredil, poleg tega pa ni vajen, saj v sprintih nikoli ni pomagal. Jani je s pomočjo Chrisa Ankerja Sorensena od vrha zadnjega vzpona naprej polovil najprej Evansa in nekatere druge, potem pa še Gilberta. Popolnoma sama sta polovila vse. Do tam je Jani dal vse od sebe. Potem je opazil napad Guseva. Imel je ravno toliko moči, da je lahko naredil še en skok in ga ujel. Mislim, da je naredil dobro potezo, saj je izničil nevaren napad, obenem pa je dokazal, da lahko v finalu tako dolge dirke, kot je svetovno prven-stvo, dirka na polno.

V preteklosti smo že imeli izjemne posame-znike, zdaj pa imamo vrsto mladih kolesar-jev, ki so lahko dobri na vseh dirkah.Nova generacija počasi zori v prave profe-sionalce. Fantje so drugačni, vsak kolesar ima svoje specifike. Pravzaprav nam še naj-bolj manjka tak kolesar, kot je Tadej Valaj-vec, torej kolesar za najtežje etapne dirke. Srčno upam, da se bo v takega razvil Jani, čeprav ni več član te mlade generacije. Potreboval je kar pet let, da je sploh dobil priložnost in da je pokazal vse, kar zna. Upam, da bo imel še naprej podporo in da bo lahko na največjih dirkah dirkal zase, za svoj rezultat. Če imamo to, potem imamo vse ostale prvine kolesarstva pokrite.

S katerimi kolesarji?Božič je odličen sprinter in mislim, da bo dobil priložnost nastopati na največjih dirkah. Bole je univerzalen kolesar, zelo hiter, pa tudi vzdržljiv. Še najbolj spomi-nja na Andreja Hauptmana. Lahko bi se razvil v specialista za klasike. Špilak je bolj kompleten kolesar za krajše enotedenske ali desetdnevne etapne dirke in z najbolj-šimi zdrži tudi na srednje težkih vzponih. Koren je z zmago na zahtevni enodnevni dirki v Italiji, kjer je premagal italijanskega državnega prvaka Viscontija, dokazal, da zna zmagati. Upam, da bo poleg vloge, ki jo ima, torej da pomaga kolesarjema, kot sta Nibali in Basso, dobil tudi proste roke.

So to kolesarji, ki bi vidnejše uvrstitve lahko dosegali tudi na najprestižnejših kla-sikah?Vsaka klasika je zgodba zase. Ne naza-dnje je bil Brajkovič že drugi na Dirki po Lombardiji. Milano–San Remo lahko dobi Božič, pa Bole pod določenimi pogoji. Naslednja je Flandrija, kjer se je Špilak že izkazal z devetim mestom. Poleg njega

sta še Bole in Koren, ki bi lahko dirkala na polno. Na dirki Pariz–Roubaix je bil Koren že v prvem nastopu 23. in verjamem, da mu je najboljša deseterica dosegljiva že v naslednjem letu. Amstel Gold Race je dirka, na kateri imamo še največ možno-sti. Tu je Bole, Božiču pa je lani zmanjkalo zgolj zadnjih 20 kilometrov. Tudi Koren in Špilak lahko to dirko dobro odpeljeta. Prvi del klasik imamo dobro pokrit. Liege–Bastogne–Liege in Valonska puščica sta bistveno zahtevnejši. V vsakem primeru bi Špilak in Brajkovič, če bi to hotela, lahko prišla z najboljšimi.

Kdaj pa morajo kolesarji začeti trenirati za aprilske klasike?V prvi polovici novembra že začnejo resno in morajo poleg ostalega treninga do konca meseca prevoziti že vsaj tisoč petsto kilometrov. Decembra morajo opraviti približno tri tisoč kilometrov, januarja pa kakšnih štiri tisoč.

Kaj pa tisti, ki gredo na Giro d’Italia?Tak lahko nekoliko zamuja. Spomnim se Gilberta Simonija, ki je dvakrat dobil Giro. On je še januarja opravljal dvourne treninge. V bistvu so te največje ekipe že razdeljene v dve skupini. Na kolesarje, ki vozijo največje etapne dirke, in na tiste, ki startajo sezono na polno.

Za naslednjo sezono so se spremenili tudi kriteriji za izbiro ekip, ki bodo dobile licenco ProTeam.Sicer slišim precej kritik, vendar se mi zdi, da je UCI naredil dobro potezo. Ekipe so razvrstili po športnem kriteriju, in ne po denarju ali birokratskih kriterijih. Ekipi se prištejejo točke kolesarjev, s katerimi ima podpisano pogodbo za naslednjo sezono. Težava je, ker UCI tega ni sporočila v naprej, pa tudi natančen kriterij, kako so te točke seštevali, ni povsem znan. Seveda je vpra-šanje, kako bo ProTeam funkcioniral, saj organizatorji največjih dirk že namigujejo, da teh licenc pri podeljevanju povabil ne bodo upoštevali. Če bodo delali po svoje, potem bodo pač podrli sistem.

MLAJŠI ČLANI SPET KONKURENČNI NAJBOLJŠIM NA SVETUPri mlajših članih ste po krstnem letu 2007 še drugič osvojili pokal narodov.Že letos pozimi sem vedel, da se bomo lahko borili za zmago. Nastop na Portu-galskem, kjer so si Nizozemci nabrali lepo


RePORTAŽAINTeRVjU

prednost, smo iz finančnih razlogov izpu-stili. Potem smo jih z zmago Marka Kumpa, tretjim mestom Blaža Jarca in četrtim Blaža Furdija hitro ujeli. V Kanadi je zmagal Luka Mezgec. Tam Nizozemcev ni bilo, tako da smo bili po številu nastopov enakovredni. Nabrali smo si lepo število točk prednosti in smo kljub slabšemu zaključku sezone – na Tour de l’Avenirju so bili Nizozemci precej boljši – uspeli zmagati. Fantom se morem še enkrat zahvaliti.

Kaj pravi konkurenca?Vsi se nam čudijo. Prvo leto so še menili, da je to bila sreča, potem pa smo dve leti držali korak z najboljšimi. Letos smo spet vse premagali. Tudi s strani največjih nacij dobimo veliko komplimentov. V bistvu mi nihče ne verjame, da imamo v tej katego-riji zgolj 25 licenciranih kolesarjev. Mislijo, da se šalim in jim nič ni jasno. Imamo pa srečo, da vsako leto v tej majhni selekciji najdemo kolesarje, ki so primerljivi z naj-boljšimi na svetu. Tu gre zasluga pred-vsem našim ekipam, ki odlično delajo z mladimi.

Kaj se je zgodilo na SP?Taktika je bila podrejena Kumpu, če seveda pride v prvi skupini. Sicer pa so vsi lahko dirkali na svoj rezultat. Razplet je bil pričakovan, vendar v prvi skupini ni bilo Kumpa, ki se je v zadnjem krogu med obema vzponoma ustavil in popravljal zadnji obroč. Rekel je, da je že nekaj časa čutil, da ima premaknjen obroč, v zadnjem krogu pa je opazil, da mu obroč drsi ob zavoro. Jasno je, da tega ne moreš popra-vljati pred ciljem. Takoj ko se je ustavil, ni imel več možnosti, da bi ujel najboljše.

Ostali smo brez sprinterja. Jarc in Furdi sta se sama zmenila, da bo Jarc v sprintu pomagal Furdiju. Jarc je bil pred začetkom sprinta še v idealni poziciji, vendar Furdija ni bilo. Zakaj, še zdaj ne vem.

Za razliko od Tour de l’Avenirja so bili fantje na SP spet konkurenčni najboljšim.Na SP so bili bistveno bolj konkurenčni, vendar razplet ni bil ugoden. Dejstvo je, da sta imela Kump in Tratnik že podpisani pogodbi s profesionalnima ekipama, zato motivacija ni ista kot takrat, ko se nekdo še bori za pogodbo. Čeprav menim, da to ni bil razlog. Za Jana vem, da se je na zadnji del sezone poskušal maksimalno dobro pripraviti. Tudi Kump je bil po nje-govih zagotovilih in zagotovilih trenerja zelo motiviran. Menim, da je bil avgu-sta tekmovalni premor predolg. In to je naš problem, saj v tem mesecu nimamo dobrih dirk. Tudi reprezentančnega pro-grama predvsem zaradi finančnih sredstev ne moremo razširiti. Konec avgusta bi morali nastopiti vsaj na eni etapni dirki, a ne moremo. Konkurenti so bili na Tour de l’Avenirju na vrhuncu, čeprav so v bistvu zmagovali tisti, ki smo jih v tej sezoni že premagovali. Podobna zgodba je bila na SP. Sam sem prve tri napovedal že v naprej, čeprav ne v pravem vrstnem redu. Svetovnega prvaka Michaela Matthewsa je Furdi letos že premagal na dirki Palio del Reciotto, Kump je na Flandriji premagal tako Matthewsa kot Degenkolpa.

Še ena izvrstna generacija se bo zdaj poslo-vila. Kump in Tratnik sta tudi po zaslugi pokala narodov našla profesionalni ekipi, večina ostalih pa bo prestopila med člane.Sam sem vesel in si štejem za uspeh, če nekomu uspe. Čeprav je to tudi dvorezen meč. Slovenske ekipe so deloma nezado-voljne, saj jim najboljši kolesarji odhajajo. Vendar se morajo odločiti, ali bodo delali dobre kolesarje, ki jih pošljejo v svetu, ali pa nekoliko manj dobre, ki jih bodo obdr-žali doma. Resda je več poti, kako priti med ‘profije’, najbolj zanesljiva pa je ta, da zmaguješ na dirkah. Vsak, ki potem prestopi med najboljše, se mora zavedati, da začenja s točke nič. To je povsem nova kariera in prejšnji rezultati so pozabljeni.

Ali še vedno velja, da pogodbe s tujimi moštvi najlažje dobijo mlajši člani?Na žalost se je situacija z uvedbo katego-rije do 23 let spremenila. V bistvu imaš štiri leta priložnost, da nekam prideš. Potem se te možnosti bistveno zmanjšajo. Božič je na primer šel kasneje, vendar je bil izjema. Takrat je kljub temu, da je zmagal na osmih

ali desetih dirk, dobil manjšo ekipo v Ita-liji. Najboljše ekipe iščejo mlade kolesarje in gledajo izključno kategorijo do 23 let. Ravno zato sem vesel za Jana Tratnika, ki mu je to uspelo že po dveh letih med mlaj-šimi člani. Ostali razen Špilaka so v tujino namreč šli šele po koncu zadnjega leta.

Pa je to pošteno?Ne. Predvsem tisti, ki hodijo v šolo, nimajo nobene možnosti, da prestopijo med naj-boljše, saj si, ko končaš fakulteto, star 23 let in takrat je prepozno. Tratnik je situa-cijo rešil v dveh sezonah. Tisti, ki se odloči, da se bo bolj posvetil študiju, tega ne more narediti.

Marsikdo se kot kolesar lahko. Torej ko ne nastopa več v kategoriji do 23 let.V teh letih kolesarji ne fizično ne psihično niso pravi. Prav zato ta kategorija nima samo pozitivnih lastnosti, ampak tudi negativne, saj je jasno, da kolesa zori tja do 30. leta. Primer je Furdi, za katerega so se zanimale dobre ekipe. Bil je fenome-nalen, vendar v zaključku sezone ni bil več tak, kot je bil spomladi, in veliki met mu ni uspel. Seveda ni še konec. Še vedno ima priložnost, da odide v tujino, vendar mu bo težje.

Druga skrajnost je primer Jana Tratnika, ki med elito odhaja zelo zgodaj. Je to zanj dobro?Mnenja so različna, sam pa sem prepričan, da je to v redu. Ko kolesar dobi priložnost, je pač ne sme izpustiti iz rok. V prvem delu sezone je bil fenomenalen, poleg tega je bil na testiranju v Quick Stepu, ki ga je opravil odlično. Ne nazadnje so ta test nekateri Slovenci že opravljali, pa potem nobenega niso sprejeli. Zanj sem vesel in verjamem, da bo glede na svoje predis-pozicije ‘preživel’. Zdaj je vržen v vodo in mora plavati. Večja kot je ekipa, bolje je za mladega kolesarja. Kot mladega te pustijo v miru, priložnost dobiš na manjših dirkah in ne čutiš pritiska. Če si pravi, potem se izkažeš.

Hvala za pogovor ter veliko sreče in uspe-hov tudi v prihajajoči sezoni!Hvala.

David Črmelj

Foto: David Črmelj in Grega Stopar


eURObIKe

EURObIKE 3., zADNJI DELKer je eurobike res največji sejem, kjer lahko vidimo skoraj vse blagovne znamke, ki so tako ali drugače prisotne na kolesarskem trgu, bi v naši reviji samo o tem ‘’mega’’ dogodku, ki se zgodi enkrat na leto, lahko pisali v vsaki številki, pa še bi nam zmanjkalo prostora. Za konec vam predstavljamo še nekaj preo-stalih znamk, ki so nekatere bolj, druge malo manj prisotne na slovenskem trgu.

LAPIERRESpicy, stroj s sto šestdeset milimetri hoda, je dobil novo krmilno cev, ki je na vrhu klasičnega premera 1 1/8, spodaj pa je razširjena na 1,5’’. Ravno tako ima tudi

Pendbox, pretekle generacije spustaških mašin francoskega proizvajalca so namreč imele štiriležajni sistem.

SELLE ITALIANajvečja novost je skoraj zagotovo preno-vljeni SLR, ki bo na voljo v kar nekaj različi-cah: SLR Kit carbon s težo le 125 gramov, SLR Kit karbon Flow, Super Flow in SLR Team Edition. Prav tako bo SLR na voljo z novim podnožjem. Stari dvocevni sistem je zamenjala samo ena, sredinska cev, nare-jena iz karbona in imenovana Mono link. Ta sistem bo zagotavljal bolj trdno vpetje v sedežno oporo. In ravno zaradi novega sistema vpetja so pri Selle Italii razvili še posebno sedežno oporo.

Prenovljeni Spicy

Spustaška mašina

Lapierre za vožnjo na čas

Novi SLR

Nova kolekcija s sedežno oporo Monolink

INTENSEPri Intensu je največ zanimanja požela nova spustaška zverina M9 FRO. Številka 9 kot zaporedni model dirkaške zverine, FRO pa je kratica, ki prevedena v sloven-ski jezik pove, da je to kolo samo za dirke. Okvir ima nastavljiv hod, in sicer 8,5 ali pa 9,5’’ (med 21,6 in dobrimi 24 centimetri), 1,5’’ glavo okvirja in izboljšano geometrijo prejšnjih serij M. Razvijali so ga dve leti, s pomočjo samih vrhunskih tekmovalcev, med njimi Emilie Ragot (svetovna prva-kinja iz leta 2009), finski ‘’letalec’’ Matti Lehikoinen in legenda gorskokolesarskega spusta Chris Kovarik.

novo spodnjo cev okvirja. Popravki pa niso zgolj kozmetični, temveč je zaradi tega prenovljeni Spicy pridobil tudi na togosti. V enaki meri je bil prenove dele-žen tudi Zesty, kolo iz Lapierrove črede, ki ponuja sto štirideset milimetrov hoda. Za vse spustaše pa so Francozi razvili novo ‘’mašino’’, ki sta jo pomagala soustvarjati tudi legenda svetovnega spusta Nicolas Vouilloz in mladi spustaš Sam Blenkinsop. Pri novi ‘’mašini’’ so se lotili predvsem zadnjega dela kolesa, kjer so enoležajni sistem povezali v plod domačega znanja

‘’For Race Only’’

EASTONPri Eastonu so predstavili prenovljeni seriji Havoc in Haven. Prav tako pa bodo za naslednjo sezono ponudili univerzalno spustaško krmilno oporo iz serije Havoc, ki jo bo moč pričvrstiti tako na Foxovo 40-ico kakor tudi na RS Boxxer ter Manitou Dorado. Krmila iz serije Haven bodo poleg prenovljenega dizajna na voljo tudi v kar-bonski različici. Velik poudarek so dali tudi na obročnike, saj so razširili tako ponudbo pri tistih za gorske kolesarje kakor tudi pri tistih za cesto.

EA 70XC, gorskokolesarski obročnik

Krmila serije Havoc

MONGOOSENovi Salvo in prenovljeni TeocaLi predsta-vljata bodoča najbolj prodajana modela koles. Prvo je cross country/trail kolo s

1� SOKOL _ december 2010 [email protected]

RePORTAŽAeURObIKe

plavajočim sistemom zadnjega vzmetenja in zanimivo rešitvijo nastavitve hoda, saj lahko na ‘’rockerju’’ s pomočjo hitrega zapenjalca, ki hkrati služi kot os med levim in desnim krakom trikotnika, enostavno zmanjšamo ali povečamo hod. Salvo pred-stavlja nižji srednji razred Mongoosovih polnovzmetencev. Vsegorski TeocaLi pa je dobil lažji in trši zadnji del okvirja. Poleg tega ima na novo oblikovano zgornjo cev okvirja ter spremenjen kot podsedežne cevi.

SCHWALBE

Schwalbe je zopet presenetil, saj je svojo dual compound mešanico (dvojna povrh-njica) zamenjal za TripleStar compound (trojno mešanico zmesi) in s tem pomaknil svojo kvaliteto še stolpec višje. Pri Triple-Staru pa so sestavine razvrstili še glede na namen uporabe plašča. Tako so nastali PaceStar, ki ga bodo uporabljali za plašče XC in bo nudil izredno nizek kotalni upor, mehko sredico in srednje mehke robove. Zmes TrailStar bodo uporabljali za vsegor-ske plašče. Njegove odlike pa bodo hitra tekalna površina, sredica z dobrim oprije-mom in mehki robovi. VertStar pa so poi-menovali zmes za plašče za spust in frirajd, ki bo imela zelo mehko sredico in robove, vse z namenom boljšega oprijema. Prav tako so se pri Schwalbeju pripravili na 29erje in povečali obseg svojim plaščem XC Rocket Ron ter Nobby Nic. Niso pa pozabili niti na ‘’ta hitre’’ plašče in za vse specialkarje so na voljo tudi novi Ultremo ZX, ki ponujajo mnogo manj kotalnega upora ter so bolj odporni proti predrtju in tudi bolj vzdržljivi.

ROCK SHOXSramova korporacija, pod katero spada tudi RockShox, je svojemu vzmetenju namenila kar nekaj sprememb. Zadnji bla-žilec Vivid je dobil novo različico, in sicer v zračni izvedbi. Tako bo na razpolago v dveh opcijah, in sicer R2C (nastavljivi Rebound in low speed compression) ter R2 z nastavljivim reboundom. Pri spre-dnjem vzmetenju je kar veliko novosti. Nekaj majhnih in nekaj velikih. Prestižni ‘’kroskantrijaški’’ stroj SID bo sedaj na voljo tudi v verziji s 120 milimetri hoda, najpogosteje uporabljene vilice v višjem cenovnem rangu koles – Reba, bodo na voljo s hodom 130/140 tudi v segmentu 29-palčnih koles. Novost v RockShoxovi garaži so tudi trail vilice z imenom Sektor, ki bodo zadovoljile trg srednjega cenov-nega ranga in bodo na voljo tudi v verziji U-Turn. Revelation pa se bo prvič predsta-vil tudi v izvedbi World Cup, se pravi tisti najboljši. Tako kot smo navajeni že pri SID-u in BOXXER-ju, bodo tudi pri Revelation uporabljeni najboljši materiali. Prav tako bodo vilice na voljo tako z 20-milimetrsko osjo Maxle Lite kot tudi s 15-milimetrsko. Hod vilice bo med 120 in 150 milimetri. Ne smemo pozabiti na Reverb, Rockshoxov odgovor na izdelke KS, Crank Brothers, Specialized v svetu teleskopskih sedežnih opor. Reverb odlikuje 100 milimetrov nastavljivega hoda, oljno zračni sistem in ergonomsko oblikovana ‘’remote’’ ročica na krmilu.

Prenovljeni TeocaLi

Del kolekcije Schwalbe

Sid s 120 milimetri hoda

Novi Sektor

RS Reverb

1�SOKOL _ december 2010www.sokolgroup.com

eURObIKe

MARZOCCHIMarzocchi je zopet presenetil, saj je v svet vzmetnih vilic vnesel svežino in predvsem zanimive barvne kombinacije. Paradni konj, spustaški 888 je dobil kovinsko zelen odte-nek potopnih cevi. 888 Evo pa je postregla še z obilico delov iz titana, med drugim tudi vzmet. Corsa Super Leggera so vilice, namenjene tekmovalcem v krosu. Odli-kuje jih nizka teža, možnost spremembe hoda s 100 na 80 milimetrov ter poseben mikrosistem, imenovan TST, ki kontrolira moč kompresije. Pri Corsi je možen tudi zaklep na krmilu. S prenovljeno Corso je tudi RS SID dobil resnega tekmeca.

zaslužil tudi nagrado Eurobike Award. Prav tako je dih jemajoč tudi prednji obročnik VR8, ki je prepleten z vsega osmimi nape-rami. Idealen komplet za vse tekmovalce pri vožnji na čas.

CARRERACarrera je za prihajajočo sezono osvežila svojo ponudbo s tremi novimi modeli. Prvi je Hercules, ki smo ga preizkusili v tokratni številki , ne gre pa zanemariti tudi nove Phibre Two in modela Blade. Pri slednjemu gre za novi aluminijasti okvir, ki bo pred-

komponentami ter nove barvne podobe ostalih koles.

SLOVENSKI RAZSTAVLJAVCI NA SEJMU EUROBIKE

‘’Pimp my bike’’ s serijo 888

Corsa Super Leggera

CNemški Lightweight vsako leto na najve-čjem sejmu kolesarstva ponudi nekaj, kjer

Lightweight Disc

Carrera Hercules Jekyll

stavljal vstopno cestno kolo pri italijanski Carreri. Ravno nasprotno pa predstavlja Phibra Two. Ta je na las podobna že znani Phibri, le da so zamenjali proces izdelave. Izdelana je namreč s tehnologijo kalupa, glavna razlika pa se kaže v 210 gramov nižji teži, ki znaša 1.150 gramov. Na voljo je v standardnih petih velikostih (S–XL) in ne pride v poštev izdelava po meri – kot pri modelu Phibra.

COMMENCALŽelite voziti kolo kakršnega vozijo Dan, Gee in Rachel Atherton? Od sedaj naprej je pri andorskem proizvajalcu koles na

Supreme DH Animal Atherton Edition

Commencal Meta 6

Za konec moramo dodati, da tudi na tokratnem sejmu Eurobike ni šlo brez slo-venskih predstavnikov. Unior, ki iz leta v leto pridobiva na slovesu odličnega proi-zvajalca servisnega orodja, je tokrat poleg celotnega že uveljavljenega asortimenta predstavil nekaj novosti, med drugim tudi novo stojalo za popravilo koles. Drugi predstavnik pa je bilo podjetje Studio Moderna, ki je na ogled postavilo zložljivo kolo Big Fish.

Uroš Ložar in Jaka Jaušovec

Foto: Grega Stopar

stavni prostor Big Fisha

razstavni prosto Unior

večini zastane dih. Letos sta to novi polni zadnji obročnik Disc in prednji obročnik VR8. Prvi je s težo 780 gramov in togostjo 90 N/mm eden najlažjih in najbolj togih izdelkov za vse kronometriste, s čimer si je

voljo tudi replika Supreme DH. Okvir je v barvah ekipe Animal Commencal, z logo-tipom bratov in sestre Atherton. Za bla-ženje skrbi Fox 40 s FIT kartušo spredaj in RC4 zadaj. Replika je okitena s kompletno skupino Shimano Saint in komponentami PRO iz serije Atherton. Prav tako pa so Andorci postavili na ogled prenovljenega Mini DH s 24 palčnimi obročniki, pa kar-bonsko Meto 5.5 s samimi vrhunskimi


dARILA

Prestižno

8 STVARI, KI ...... jih sosed skoraj zagotovo nima. Zato so tudi zelo primerne, da jih v mesecu obdarovanj privoščite sebi ali še bolje - drugim. Če ste naveličani klasičnih božično-novoletnih kolesarskih daril in če želite na koga še posebej narediti vtis, potem je naslednji seznam zelo dobrodošel. V kolikor pa ste po naravi zavistni, bo bolje, da kolesarskemu prijatelju namesto prestižnega izdelka s spodnjega seznama raje podarite par kolesarskih nogavic z logotipom njegovega kolesa, bidon, ki ne pušča tam, kjer ni potrebno, ali paket energijskih gelov z okusom pomaranče. Prijetni kolesarski trenutki bodo tudi v prihajajoči sezoni odvisni predvsem od dobre družbe in lepega vremena in ne od evrske vrednosti kolesa ter opreme.

ASSOS – EQUIPE CAMPIONISSIMOŠvicarski proizvajalec vrhunskih kolesarskih oblačil organizira t. i. Equipe Campionissimo. Gre za orga-nizacijo, znotraj katere se zbirajo navdušenci nad oblačili Assos, ki si tako lahko izmenjujejo mnenja, se družijo, udeležujejo skupnih treningov, priprav in dirk širom sveta. Članstvo v Equipe Campionis-simo je možno na petih različnih nivojih, članarina pa znaša od osnovnih 300 evrov, pa do vrtoglavih 15.000 evrov. »Assos girl« na sliki žal ni vključena!www.equipecampionissimo.com

BMC IMPECVrhunec proizvodnje karbonskih okvirjev ta trenutek predstavlja BMC z modelom impec. Temu primeren je tudi njegov nakup. Izde-lujejo ga namreč izključno samo po naročilu, začetek proizvodnje pa vam sporoči kar sam lastnik Andy Rihs. Prav tako ste tudi obveščeni o vsakem koraku izdelave, ki traja 30 dni. Vsak kupec impeca lahko v tem času tudi obišče proizvodnjo BMC in si ogleda izdelavo svojega bodočega kolesa. Poleg številnih daril, ki jih prejmete ob nakupu kolesa, pa se boste lahko pohvalili z doživljenjsko garancijo. Vse to vas bo stalo med 7.000 in 10.000 evri. www.bmc-racing.com

LIGHTWEIGHTO obročnikih Lightweight ne gre izgubljati besed, saj ni veliko kolesarjev, ki si jih ne bi želeli na svojem kolesu. Toda pravi privrženci te prestižne znamke se ne merijo v številu nji-hovih obročnikov, temveč v številu njihovih obešalnikov v svoji omari. Posamezni obešalnik je kopija četrtine obroča, njegova cena pa se ustavi pri 79 evrih. Koliko srajc, jaken in plaščev imate v omari? In žena? V bistvu so »feltne« poceni, ne?www.lightweight.info


dARILA

CRANKBROTHERS EGGBEATER 11Če želite v novo leto vstopiti še posebej bleščeče, potem svoje gorsko kolo eno-stavno morate opremiti s pedali Crank Brothers Eggbeater 11. Štirje glavni deli pedalov so izdelani iz titana, za zape-njanje pa skrbi jeklena vzmet v zlati barvi. In številke? Teža pedalov znaša vsega 174 gramov za par, teža kole-sarja pa je omejena z devetdesetimi kilogrami. Petletna garancija vsaj delno upraviči vrtoglavo ceno 425 evrov.www.crankbrothers.com

GRUBER ASSISTSe želite naslednje leto odlepiti od zasledovalcev kot Cancellara od Boonena? Potem začnite tre-nirati ali pa uživajte v decembru in si privoščite motor za kolo Gruber Assist. 900 gramov težak motor je na voljo s 4,50 Ah in 6,75 Ah litij-ion-skima baterijama in omogoča dodatnih 200 vatov moči na zadnjem kolesu. S polno obreme-nitvijo lahko tako kolesarite 40 oziroma 70 minut, odvisno seveda od tipa baterije. Zagotovo najbolj zdrav doping. S ceno 1.999 evrov pa verjetno tudi najugodnejši.www.gruberassist.com

MAVERICKŽe kar nekaj časa je minilo, odkar je bil ameriški Mave-rick aktivno prisoten na slovenskih tleh, toda tudi brez nas butični proizvaja-lec gorskih koles vztraja pri svoji viziji. V ponudbi imajo dva modela gorskih koles, ML8 in Durance, oba pa sta še vedno nekaj poseb-nega zaradi kovinskih značk na glavi okvirja. Vsako kolo ima namreč ročno vgraviran datum izdelave in namesto serijske številke svoje lastno ime. Cena za dražji okvir Durance znaša 1.899 ameri-ških dolarjev oziroma pribli-žno 1.350 evrov. Prestižno, a kljub vsemu ne predrago.www.maverickbike.com

NOKONNi ravno novost na tržišču, vendar imajo bovdni Nokon kljub vsemu še vedno posebno mesto med kolesarji. V času, ko je pomembno biti viden, so bovdni Nokon prava izbira. Gre za bovdne oziroma ohišje pletenic, ki so izde-lani ali bolje rečeno sestavljeni iz aluminijastih členkov. Na voljo so v beli, modri, rdeči, zlati, srebrni, črni in barvi karbona. Cena bovdnov je zelo odvisna od dolžine bovdnov, barve, kom-ponent, za katere so namenjene, in predvsem vaših želja. Znesek v višini 200 evrov za pre-stavno-zavorni komplet zato v takih primerih ni nič nenavadnega.www.nokon.de

»TICKET TO PARADISE«Če ste navdušen frirajder, potem bo letalska vozovnica do Kanade verjetno najlepše darilo v življenju. Whistler z neskončnimi gozdnimi stezami in z labirintom t. i. »north shore« predstavlja raj za gorske kolesarje, zato si boste še toliko bolj želeli, da vam tisti, ki vas imajo radi, podarijo le enosmerno vozovnico. Cene se sicer med ponudniki zelo razlikujejo, ampak na vsaj 1.000 evrov v eno smer lahko še kako računate.


PRedSTAVITeV

Krpan

žE DESETLETJE KOLESA POšTARJEVKot je nekoč pri nas martin Krpan tovoril angleško sol, tako tudi poštarji vsakodnevno tovorijo kupe pisemskih in ostalih pošiljk. V mestnih središčih, kjer povečini vlada prometni kaos, poštarji pri svojem delu čedalje pogosteje uporabljajo kar poštna kolesa. Le-ta so, morda tega niti niste vedeli, projekt, ki je nastal v deželi na sončni strani Alp. Nič čudnega ni torej, da je inovator poštnega kolesa, torej tistega rumenega z dvema velikima torbama ob strani, matevž Fortuna, poimenoval svojo inovacijo kar s »Krpan«. Že od vsega začetka pa je pri razvoju in izpeljavi projekta Krpan aktivno prisotno tudi domače podjetje cult. Sprva podjetje iz Idrije, sedaj pa iz Logatca, bo po novem vključeno tudi v uradno ime poštnih koles – Krpan by cult.

RAZVOJNaključje je hotelo, da se je idejni vodja Matevž Fortuna znašel v položaju, ko se mu je ponudila priložnost začeti s pro-jektom poštnega kolesa. Ekipa je kolo Krpan razvijala dobro leto, nato pa so se veselili zaslužene zmage na javnem razpisu Pošte Slovenije. Med vsemi prija-vljenimi so bili namreč edini, ki so ponu-

dili specifično izdelano kolo, namenjeno delu poštarjev, in ne zgolj kozmetično spremenjenih klasičnih serijskih koles. Pri samem razvoju so aktivno z mnenji in nasveti sodelovali tudi nekateri poštarji. To je dodatno olajšalo smernice razvoja poštnega kolesa Krpan, ki je aktivno na tržišču že celo desetletje, vse od leta 2000. Razvoj Krpana pa se nikoli prav ne

ustavi, saj venomer uvajajo nove in nove rešitve oziroma izboljšave.

KRPANRezultat razvojnega procesa Fortune, podjetja Cult in ostalih je torej kolo, ki ga odlikuje velika nosilnost, saj lahko z njim prevažamo skupno težo do 200 kilogra-mov. Teža pošiljk namreč danes dosega


PRedSTAVITeV

vse do 60 kilogramov. S tega vidika je zelo pomembno tudi težišče samega kolesa, saj je le-to postavljeno zelo nizko in prispeva k boljši in lažji vodljivosti kolesa Krpan. Teža aluminijastega okvirja, ki ga izdelujejo na Kitajskem, znaša 2.200 gramov, medtem ko je teža celotnega kolesa, v primerjavi z ostalimi konkurenti, nizka in znaša pri-bližno 25 kilogramov. Zgolj za občutek – omejitev, ki so jo na razpisu postavili pri pošti Slovenije, je znašala med 26 in 28 kilogrami. Kolo je na zadnjem delu opremljeno z dvema zabojema oziroma torbama na vsaki strani, poleg tega pa je na visoko in udobno krmilo nameščena še košara. Opcijsko lahko Krpana opremimo tudi z dodatno prikolico, ki še poveča učinkovitost in ekonomičnost poštnega kolesa. Krpan je na voljo z notranjimi pre-stavami ali brez, vse več govora pa je tudi o Krpanu na električni pogon. Električna kolesa v zadnjih letih namreč doživljajo hiter napredek in na to mislijo tudi pri Cultu. S tem bo delo poštarjev na kolesih bistveno olajšano.Kolesa Krpan sestavljajo širom Slovenije, največ v Logatcu, po potrebi pa tudi po drugih kooperativah. Zavoljo mednaro-

dnega uspeha, ki ga je dosegel Krpan, pa je bilo nujno potrebno povečati tudi kapa-citete sestavljanja koles. Tako kolesa Krpan po novem sestavljajo tudi v srbski sesta-vljalnici Capriolo, s čimer lahko zagotovijo dobavo velikega števila koles v kratkem časovnem obdobju in izpolnjevanje pogo-jev, določenih na javnih razpisih.

NA TERENUKot smo že dejali, slovenski poštarji že vrsto let uporabljajo rumenega Krpana za razvažanje poštnih pošiljk v mestnih sredi-ščih. So pa s Krpanom uspeli prodreti tudi na številna tuja tržišča, tako da ga trenu-tno uporabljajo poštarji na Hrvaškem, v Estoniji, v Bosni in Hercegovini, v Srbiji in na Madžarskem. Zanimanje pa kažejo tudi številne druge države, Francija, Ukrajina, Danska, Švedska, Makedonija ...

Poštno kolo Krpan je torej rezultat slo-venske ideje, ki so jo pravi ljudje uspeli realizirati v polni meri, tako da so z njo lahko prodrli tudi na močan svetovni trg. Referenca v prid Krpanu je tudi izjemno povpraševanje med navadnimi ljudmi, ki bi Krpana uporabljali kot mestno kolo, vendar se pri Cultu po tehtnem premi-sleku niso odločili za vstop na tržišče mestnih koles. S to potezo so zavarovali kolesa Pošte Slovenije pred krajo, po drugi strani pa ohranili prepoznavnost. Krpan je vsekakor dokaz, da lahko slovenska ideja postane tudi mednarodno priznana.

Jaka Jaušovec

Foto: Grega Stopar in Cult

Sestavljalnica v Srbiji

V Estoniji je Krpan modre barve


TeST

Shimano XTR

bLEšČEČA DESETKASkupina komponent Shimano XTr predstavlja vrh v ponudbi tekmovalnih komponent za gorsko kolo. Pravzaprav je razvita za tekmovalce, katerim naj bi oprema na kolesu tudi v najtežjih terenskih in vremen-skih pogojih zagotavljala brezhibno delovanje. Čeprav smo potihoma pričakovali prenovo komponent XTr že zaradi samega terminskega plana Shimana, saj komponente prenovijo na tri do štiri leta, so jo tokrat morali zaradi celoletne dominacije Srama XX v tekmovalnem razredu.

Vprašanje je samo, ali se je Shimanov največji tekmec s skupino XX resnično tako potrudil, da ga Shimano ne dohaja, ali pa je bila ta prenova XTR-ja samo dokaz, da se nekaj sicer dela, tisto pravo pa šele pride. Roko na srce, ampak od te prenove najboljše skupine sem pričakoval veliko več, če ne drugega, vsaj zdru-žljivost s staro skupino XTR. Močno dvomim, da bodo tisti, ki so v zadnjem letu vzljubili XX, prešli nazaj na novi XTR. Leto zamude s prenovo bo Shimanu predstavljal problem, o tem ni dvoma. Tako ali tako bi moral Shimano za dominacijo med gorskimi komponentami lansirati kaj bolj inovativnega, če ne že v mate-rialu, pa vsaj v teži in delovanju. A kot kaže, so se tem kriterijem le približali in jih samo delno uresničili. Če je Sram letos zavzel vrh tekmo-valnih komponent s serijo XX, bo XTR pobral tisto, kar je ostalo, številke s prodajo pa lovil s

serijo XTR Trail med turnimi kolesarji. Menim, da bo v letu 2011 rezultat bolj v prid skupini XX kot XTR, hkrati pa upam, da v letu 2014 uvidi svetlobo tisti pravi XTR, v kolikor se bo še imenoval tako.

GONILKA, VERIGA IN VERIŽNIKZadnjih zobnikov je sedaj 10, večjih pet je iz

titana. Za prednja dva verižnika so na voljo kombinacije 30/42, 28/40 in 30/44, medtem ko so zadnji zobniki v kombinaciji 11/34 in 11/36. Tehnologija Dyna-Sys predstavlja naj-večji adut Shimana. Vsak verižnik je z notranje strani obdelan povsem specifično z name-nom čim hitreje in kvalitetno prestaviti v kate-rem koli položaju verige in gonilke. Veriga je tokrat prenovljena za 2x10 in 3x10 in ima oznako XTR. Gonilka je izdelana s tehnolo-gijo Hollowtech II in je povsem aluminijasta. Novost je tudi v tem, da se levi del gonilke (ki je razcepljen) na os preprosto privije z imbus ključem in ne več s specialnim ključem.

DISK ZAVOREZavorna čeljust je nova in ima keramične zavorne cilindre. Posebnost so diski, ki so tokrat izdelani iz treh plasti, in sicer dveh


TeST

zunanjih jeklenih oblog ter notranje aluminija-ste, ki služi za zmanjševanje teže in odvajanje toplote. Diski so na voljo v 140-, 160-, 180- in 203-milimetrski izvedbi. Zavorna ročica je prav tako povsem prenovljena in ima na zgor-njem delu integriran rezervoar za olje. Ročica je namenjena zaviranju le z enim prstom. Modulacija zavor je enostavna in hitra.

PRESTAVNE ROČICE RAPIDFIRE PLUSPrestavno ročico so razvili za 2x10 in 3x10. Na spodnji strani lahko prestavite v sistem, ki ga uporabljate. Na novo so zasnovali tudi pritrdi-tev na krmilo, ki sedaj omogoča individualen odmik zavorne in prestavne ročice (I-Spec) od ročajev.

servativno glede na ostalo konkurenco. Teža je 1480 gramov za par.

SHIMANO XTRPri skupini XTR je na voljo 30 (3x10) ali 20 (2x10) prestav, in sicer sta na voljo dve seriji komponent, za kros in robustnejša za turno kolesarjenje. Testirali smo komponente Shi-mano za kros 2x10. Prestavljanje na ravnini in v klance z običajno obremenitvijo ni pov-zročalo težav, tudi v strm klanec se pod večjo obremenitvijo s stalno kadenco prestavlja kot po maslu. Edina zares pomembna stvar, ki me je zanimala pri novem XTR, je presta-vljanje pod večjo obremenitvijo s sprednjega malega verižnika na sprednji veliki verižnik. Prav ta lastnost pri sistemu Dyna-Sys zares deluje, s čimer so pri Shimanu za odtenek prehiteli edino pravo konkurenco – Sram XX. Prestavljanje na prednjih dveh verižnikih je prava pravljica, ne glede na to, ali kolo pri-ganjate do onemoglosti. Dobra lastnost pri prestavljanju je tudi ta, da lahko s katerim koli prednjim verižnikom uporabljate vseh deset zadnjih, brez pričakovanega škrtanja. Vsem ljubiteljem hitrosti na gorskih kolesih priporočam nekoliko več zob na prednjih verižnikih, saj boste pri vožnji malce nad 40 km/h s kombinacijo 28/40 ali 30/42 vrteli s kadenco nad 100 obrati. V kolikor ste mara-tonskega kova, vam vsekakor priporočam kombinacijo 30/44, ostali dve sta izključno za kros. Pri zavorah je na voljo več kot dovolj zavorne moči. Zavore so tako občutljive in nežne, da kolo zablokirajo že ob malo moč-nejšem stisku in nato hitro popustijo, kar niti ni tako zelo dobra lastnost. Podoben termin so pred skoraj desetletjem dobile mehanske disk zavore, pri katerih je šele Formula uspela rešiti problem efekta “Pitbull”. Ročica zavor je izdelana ergonomsko in za zaviranje z največ dvema prstoma. Tisti, ki zavirate samo s kazalcem, bo ročica novega XTR pisana na

kožo. Hladne zavore so bile sprva nekoliko glasne, nato pa so se unesle in pri zaviranju navdušile. Zanimalo me je predvsem pregre-vanje, saj je bil zadaj rotor premera le 140 milimetrov, spredaj pa 160 milimetrov. Druga opcija pregrevanja naj bi bila sestava sendvič diska, saj je v sredini plast aluminija. Test pre-grevanja sem izvedel s stalnim poganjanjem na dvokilometrskem 14 % spustu, a sem na koncu lahko le obstal z dolgim nosom, saj o pregretju ni bilo ne duha ne sluha. Priznati moram, da je kot pri vsej ostali konkurenci zavorna ročica postala nekoliko trša, seveda zaradi dviga temperature olja. Zavorna moč je ostala nespremenjena do zaustavitve. Lahko zaključim, da novi XTR spredaj bolje prestavlja od konkurenčnega Sram XX, zavira zadovoljivo, učinkovitost razmerja 2x10 pa je potrebno prilagoditi namenu kolesarjenja.Pod magično mejo 2300 gramov, s čimer bi prehitel težo Sram XX (2.278 gramov), se XTR ni uspel spustiti, se je pa zato za 20 % podražil od predhodne skupine komponent XTR.

Teža posameznih komponent v gramih:

KOMPONENTEGonilka ___________________________ 705Zadnji verižniki _____________ 272 (11-36 T)Prednja zavora ____________ 346 (160 mm)Zadnja zavora _____________ 330 (140 mm)Veriga ____________________________ 259Prestavne ročice ____________________ 197Prednji menjalnik ___________________ 132Zadnji menjalnik ____________________ 175

SKUPAJ ________________________ 2.426Obročniki ________________________1.480Pedali_____________________________ 310

KOMU JE NAMENJEN SHIMANO XTR?Shimanova skupina komponent XTR je namenjena predvsem tekmovalcem v krosu, saj je izdelek primeren predvsem za najhujše mučenje, ki sta ga sposobna prikazati kolo in kolesar, in to v najbolj nemogočih pogojih. Skupino XTR priporočam tistim, ki pri nabavi kolesa in opreme ne gledajo enot pred evri, ampak jim je izziv biti “in” in dirigirati brez-hibnim komponentam, ki naj bi zagotavljate brezkompromisno delovanje. Sistem 2x10 priporočam kolesarjem, ki imajo bolj močne noge, sicer pa naj bi bil vsak pozoren na kupljeno razmerje zobnikov. Prav to razmerje bo odslej igralo odločilno vlogo.

Tomaž Kučan

Foto: Grega Stopar

PREDNJI IN ZADNJI MENJALNIKZadnjemu menjalniku so znižali težo na 175 gramov ter mu bolje napeljali pletenico, ki vodi do prestavne ročice. Zožili so tudi najve-čjo oddaljenost menjalnika od zadnje osi nav-zven. Prednji menjalnik poleg prilagoditev za sisteme 2x10 in 3x10 nima večjih sprememb.

PEDALI IN OBROČNIKINovi pedali sedaj tehtajo 310 gramov in so oblikovani asimetrično, kar naj bi zagoto-vilo optimalno čiščenje v blatnih razmerah. Obročniki so 19-milimetrski in so izdelani iz skandija ter so oblikovani nekoliko bolj kon-


TeST

Carrera Hercules

ITALIJANSKI HERKULItalijanska carrera nekako nima ravno zelo prepoznavnega sloga pri načrtovanju svojih koles, vendar jim kljub vsemu uspe z vsakim modelom upravičiti zgodovino, ki jo predstavljajo. In če smo se ob Phibri nasla-njali ob zavite linije in »baročno« podobo, je Hercules njeno popolno nasprotje. Iz carrere so nas prese-netili z agresivnim pristopom, ki še kako sovpada z močjo grškega junaka Herkulesa.


TeST

Okvir: Carrera Hercules JekyllVilice: Carrera PegasoGonilka: Campagnolo Super Record 53-39Verižniki: Campagnolo Super Record 12-27Veriga: Campagnolo Super RecordMenjalnik p/z: Campagnolo Super RecordZavore: Campagnolo Super RecordObroči: Lightweight Standard IIIPesta: LightweightGume: Continental CompetitionSedež: Selle Italia Flite Team EditionSedežna opora: /Krmilo: Deda Zero 100 SCKrmilna opora: Deda Zero 100 SCPedala: Look Keo Carbon TiTeža testnega kolesa: /

Cena: 8.990,00 EUR

Splet: www.carrera-podium.it

OKVIRRezultat je tako okvir masivnih cevi in popolnoma ravnih linij. Glavne karakte-ristike Herculesa so še aerodinamična in integrirana sedežna opora, svojevrstno oblikovan zadnji trikotnik okvirja, izdatno ojačan predel gonilnega ležaja, karbonski nosilci pest na zadnjem delu in krmilni ležaj dimenzij 1 1/8 in 1 1/2, znotraj katerega se vrtijo vilice Pegaso 60HM. Za izdelavo okvirja so uporabljena visoko modularna karbonska vlakna tipa HM50, HS40 in HS60, katerih usmeritev je natančno določena na podlagi računalniških analiz. Razlog za to se skriva v kar najboljši poraz-delitvi sil, tako tistih, ki jih na kolo proi-zvaja kolesar, kot tudi tistih, ki prihajajo s cestišča. Zaradi poudarka na aerodinamiki so pri Carreri napeljali pletenice po ceveh okvirja, in sicer znotraj posebnega ohišja, ki zmanjšuje trenje, hkrati pa dobro klju-buje zunanjim vplivom, kar posledično pomeni dobro delovanje tudi po kar nekaj prevoženih kilometrih. Okvir pri velikosti 54 tehta 1.130 gramov.

KOMPONENTEPri izbiri komponent nismo preizkusili nič

pretresljivo novega. 11-redni Super Record smo že kar nekajkrat preganjali po sloven-skih cestah, ravno tako tudi 1.090 gramo težke obročnike Standard III slovitega nemškega proizvajalca Lightweight. Ko govorimo o komponentah, pa je potrebno poudariti, da je Hercules prilagojen tudi uporabi Shimanove grupe Dura-Ace Di2. Kje napeljati kable namreč označujejo oznake na okvirju, kjer se izvrtajo luknje. Sedež Selle Italia Flite Team Edition je stilsko usklajen z okvirjem, saj po sredini belega sedeža poteka rdeča črta, okvirju pa pristajajo tudi ostale komponente pro-izvajalca Deda. Črna aluminijasta krmilna opora Zero 100 SC, belo karbonsko krmilo iste serije in rdeč luknjičast trak krmila naredijo piko na i pri izgledu kolesa. Morda se sprašujete o smislu teh drobnih luknjic traku, s katerim je ovito krmilo? Rešitev se skriva predvsem v vročih pole-tnih dneh, saj boljši pretok zraka pomeni manj potne dlani.

POD ČRTOHerculesa so pri Carreri postavili ob bok modelu Phibra, ki je zadnji dve sezoni zastavonoša koles z orlom na glavi okvirja. Temu primerne so tudi njegove vozne lastnosti. Ojačan okvir Herculesa zagota-vlja predvsem odzivnost pri poganjanju in zelo dobro togost pri pospeševanju. Zane-marljive pa niso niti njegove »plezalne« sposobnosti, čeprav se kljub vsemu občuti nekaj gramov več in njegova usmerjenost k višjim hitrostim. Bi pa ob tem izposta-vil edini pomislek ob vožnji s Herculesom. Ta se nanaša na samo geometrijo okvirja, ki je za ta tekmovalni razred koles zelo udobna in bo všeč predvsem tistim, ki jim agresivna tekmovalna drža na kolesu ni prioriteta. Višina glave okvirja znaša namreč pri velikosti 56 kar 180 milimetrov. Vsem ostalim kolesarjem, ki imajo raje bolj sključeno držo nad kolesom, pa ne bo preostalo drugega, kot da krmilno oporo spustijo kar se da nizko in s tem dosežejo

željen aerodinamičen položaj na kolesu.Pri Carreri pa tudi tokrat niso razočarali z natančnostjo pri končni obdelavi. Barve so lepo in enakomerno nanesene, ravno tako tudi napisi in ostali dodatki. So pa neko-liko presenetili z zanimivo barvno podobo novega Herculesa, predvsem pri verziji Jekyll. Desna polovica okvirja je namreč obarvana v belo, medtem ko je leva stran Herculesa v temni barvi karbonskih vlaken, obe strani pa povezuje rdeča črta, ki poteka po sredini. Takšno kombinacijo dopolnjujejo še ravno nasprotne barve na vilicah. Če k temu dodamo še črno-belo kombinacijo krmilne opore Deda Zero SC in krmila iste serije, rdeč trak, ter bel sedež Flite Team Edition s sredinsko rdečo črto, potem lahko brez dvoma trdimo, da je Hercules kolo zelo atraktivnega videza. Za vrhunsko kolo, kot ga cenijo pri Carreri, pa so potrebne še kvalitetne komponente. Campagnolo Super Record to vsekakor zagotavlja, ravno tako pa v najvišji razred koles spadajo tudi 48 milimetrov visoki obročniki Lightweight Standard III, ki smo jih preizkusili na Herculesu, s katerimi je vzpenjanje zelo lahkotno. Vsekakor pa si Hercules zasluži visoke karbonske obroče. Če zanemarimo različna svetova, ko govo-rimo o voznih lastnostih nizkih aluminija-stih in nekoliko lažjih visokih karbonskih obročih, pa ne moremo mimo videza kolesa z enim ali drugim podvozjem. Nata-kniti na Herculesa kaj drugega kot obroč-nike visokega profila, je enostavno greh.Carrera je s Herculesom odprla novo poglavje v ponudbi svojih koles. Oblika okvirja predstavlja sveže smernice majh-nega in prestižnega izdelovalca okvirjev, ravno tako pa so pozitivno presenetili z oblikovanjem barvne podobe. Vozne lastnosti in natančnost izdelave pa pri Car-reri tako ali tako nikoli niso bile vprašljive.

Jaka Jaušovec

Foto: Anže Furlan


TeST

Scott Genius LT 20

TRI V ENEM, DRUGIČ!Scott prihodnje leto iz prodajnega programa umika model ransom in ga nadomešča z Geniusom. A ne navadnim, temveč takim s pripisom LT, ki označuje besedi »long travel«. Gre za dobrih 14 kilogramov težko vsegorsko kolo s kar 185 mm hoda, ki ga s pritiskom ročice na krmilu lahko hitro zmanjšamo ali celo zaklenemo in kolesu spremenimo geometrijo ter namembnost. Adrian montgomery (Scott) je letos na eni izmed predstavitev koles izjavil: »Na novo smo definirali vsegorsko vožnjo! Zopet!« Pa so jo res?


TeST

OKVIRScott nadaljuje svojo filozofijo treh koles v enem, kar dokazuje z le 2,8 kg (vključno z zadnjim amortizerjem) težkim okvirjem iz ogljikovih vlaken, ki ima sedaj 185 mm hoda na zadnji osi. To jim je uspelo s teh-nologijo IMP5, kjer glavni del okvirja nare-dijo v enem samem koraku, pri tem pa uporabijo 11 % manj materiala. Nihajka je aluminijasta in v primerjavi z Ransomovo bolje uležajena, saj sta glavna ležaja sedaj postavljena nekoliko bolj narazen, tista na roki nihajke pa se vrtita okrog močne 15 mm osi. To skupaj z zadnjo osjo, ki je sedaj lahko tudi dimenzij 12x145 mm, in DT-jevim hitro vpenjalnim sistemom »RWS thru bolt«, poveča tako lateralno kot tudi torzijsko togost okvirja. Na zadku nihajke najdemo še integrirano pritrdišče za čelju-sti zavor s 180 mm rotorji, kar je nekoliko nenavadno, saj Scott vse modela Geniusa opremlja z Avidovimi zavorami, ki upora-bljajo 185 mm rotorje in zato za pritrditev potrebujejo dodatne podložke.

KOMPONENTE, KI IZSTOPAJONovi model blažilca Equalizer 3 je glede na njegovega predhodnika še lažje nasta-viti, kar sedaj lahko zadovoljivo opravi prav vsak brez branja navodil in predhodnega znanja o nastavitvah, saj so vsi napotki navedeni v treh korakih neposredno na ohišju blažilca, ki ima tudi integriran meril-nik začetnega pogreza. Amortizer so letos obrnili na glavo in tako zmanjšali velik del njegove nevzmetene teže, mu zamenjali tesnila z boljšimi ter malenkost znižali pritisk v obeh komorah s povečanjem nju-

nega volumna (še vedno gre za amortizer z visokimi pritiski). V okvir je vpet preko distančnika, z obračanjem katerega je mogoče še dodatno manipulirati z geo-metrijo kolesa in jo napraviti bolj strmo ali bolj položno. Da s principom razteglji-vega blažilca (Equalizer se pod silo namreč razteguje in ne stiska kot klasičen amor-tizer) pri Scottu niso brcnili v temo, se je pokazalo letos, ko so tudi pri konkurenci že začeli uvajati podobne rešitve pri svojih sistemih vzmetenja. Genius LT se postavlja tudi z novim 10-rednim Sramovim sistemov pogonskega sklopa, ki uporablja kaseto z razmerjem zob 12/36T v kombinaciji s tremi verižniki (22/33/44T) na gonilki, kar pomeni, da lahko sedaj izbiramo med 30 prestavnimi razmerji.Nazadnje velja izpostaviti še najnovejšo generacijo avtomatske teleskopske sede-žne opore Crank Brothers Joplin, ki pred-stavlja nekako logično izbiro za kolo s toliko nastavitvami kot je Genius LT. Do popolnosti in vsestranske uporabnosti opori manjkajo še dodatni 3 cm hoda, ki jih na najzahtevnejših spustih nedvomno potrebujemo za popolno kontrolo nad kolesom.

VOŽNJAVZPENJANJE: Scottu je uspelo, Genius LT je najlažje kolo s 185 mm hoda na tržišču in temu primerno se tudi pelje v klanec. Tristopenjska ročica Twinlock na krmilu, s katero hkrati upravljamo z nastavi-tvami tako sprednjega kot tudi zadnjega vzmetenja, to kolo dejansko transfor-mira v izredno sposobnega plezalca in kot takega ga je zares užitek peljati nav-

zgor po vsakršnem terenu. Če ste izbrali asfaltni vzpon, lahko celotno vzmetenje popolnoma zaklenete, kar vam dvigne zadnji del kolesa, saj začetnega pogreza ni več, dodatno pa lahko pri tem znižate še hod vilic s 180 na 140 mm in tako dobite geometrijo, ki je idealna za vzpon. Kakor hitro zapeljete iz asfaltiranih povr-šin, je zaradi boljšega oprijema smiselno s pritiskom ročice preklopiti na t. i. način »traction mode«, ki zadnjemu vzmetenju dovoljuje 110 mm hoda ter poveča duše-nje na kompresijskem ventilu vilic. Kolo je v tem primeru izredno odzivno na vsak pritisk pedalov, ki ga neposredno spre-minja v pospeševanje zadnjega kolesa, celotni sistem vzmetenja pa kljub temu ostaja izredno miren in stabilen tudi na razgibanem terenu. Pomanjkljivost, ki sem jo pri vzponu opazil, je precej nizko vrtišče gonilnega ležaja. Pri prehodih čez skalne stopnice in večje koreninaste odseke boste zato morali precej paziti, da s pedalom ne boste podrsali po tleh, kar se je meni na zahtevnejšem terenu večkrat zgodilo. To še posebej velja v primeru vzpenjanja v popolnoma odprtem načinu (polni hod) vzmetenja, kjer je zaradi velikega zače-tnega pogreza višina gonilnega ležaja že nevarno blizu tlom.SPUŠČANJE: Na tem področju naj bi novi Genius LT zaradi velikega hoda še posebej blestel in priznati je treba, da je spust pri nastavljenem tretjem položaju ročice Twinlock, v popolnoma odprtem načinu s 185 mm hoda na zadnjem in 180 mm hoda na sprednjem delu kolesa, kot pesem v ušesih vsakega vsegorskega kole-sarja. Pri velikih hitrostih se kolo obnaša mirno, k čemur najbolj pripomoreta velik


RePORTAŽATeST

Okvir: Scott Genius LT Carbon Concept LHod s/z: 140-180 / 0-110-185 mmPrednji amortizer: Rock Shox Lyrik RLRZadnji amortizer: Scott Equalizer 3Menjalnik p/z: Sram X7 / Sram X9 Gonilka: Sram X9 44/33/22Verižniki: Sram PG 1050 12-36Veriga: Sram PC 1031 Zavore: Avid Elixir R 203/185 mmObroči: DT Swiss AM 20Pesta: SST Swiss AM 20 Disc IT 20 mm / 12x142 mmPlašči: Michelin All Montain Protection 2.35Sedež: Scott AMSedežna opora: Crank Brothers Joplin 4Krmilo: Scott Pilot 20 Pro 710 mmKrmilna opora: Scott AM 65 mmPedala: /Teža testnega kolesa: 14,0 kg

Cena: 4.199,00 EUR

Splet: www.scott-sports.com

začetni pogrez in izredno nizko težišče. Pri manjših hitrostih je kolo prav zaradi tega in dejstva, da uporablja zračno vzme-tenje, nekoliko bolj leno, kot bi si morda kdaj želeli, vendar to odlično kompenzira z nizko težo, zaradi katere lahko hitreje pospešuje. Žal nam jo zna zopet nekoliko zagosti tisti majhni odmik gonilnega ležaja od tal, sploh ko je vzmetenje v popolnoma odprtem načinu, z aktiviranimi 185 mm hoda, od katerih predstavlja dobrih 5 cm začetni pogrez, ki največji verižnik 44T zelo približa terenu. Vilicam, ki sicer delu-jejo odlično in so primerna izbira, za piko na i manjka t. i. nastavitev »slow speed compression«, njihov pogrez je namreč pri prehodu čez strma področja nekoliko prevelik, podobno se zgodi tudi v hitrih zavojih ali bandah, kjer vilice »potonejo« nekoliko bolj, kot bi morale.VODLJIVOST: Vodljivost kolesa je odlična zahvaljujoč 71 cm širokemu krmilu in nje-govi le 65 mm dolgi opori, zaradi katerih je krmarjenje kolesa izredno natančno. Nizka teža in dobra razporeditev le-te med sprednji in zadnji del kolesa pa omogoča, da Geniusa včasih že samo s popuščanjem zavorne ročice dobesedno izstrelimo iz zavoja. Michelinove gume predstavljajo tipični kompromis med težo in oprijemom, ki je primeren za vsegor-sko kolo. Dvakrat v testnem obdobju sem si zaželel le debelejših sten, saj sem kljub dovolj visokemu pritisku (2,4 bara) doživel defekt zadnje gume. Velik hod vzmetenja namreč dopušča nekoliko višje hitrosti in manj zavedanja o stanju terena pod nami, zaradi česar nas lahko hitro doleti kazen predrte gume.ZAVIRANJE IN PRESTAVLJANJE: Avid Elexir R so ene izmed trenutno najbolj preizkušenih zavor na tržišču, ki bodo za vsegorsko vožnjo več kot primerne. Modu-lacija je odlična, na cedilu pa nas zaradi velikih rotorjev zagotovo ne bodo pustile tudi na najdaljših spustih, če jih bomo le

občasno razbremenili in jim pustili zadi-hati. Prestavljanje na novem 10-rednem Sramovem pogonskem sistemu poteka tiho in hitro ob širšem razponu prestav-nih razmerji, kar definitivno predstavlja korak naprej na tem področju. Vprašanje je le, kako dobro se bodo 10-redni sistemi obnašali v manj idealnih primerih, ko bodo pletenice starejše, v sistemu pa bo nekaj umazanije. Prostora za napake je namreč na 10-rednem sistemu manj, saj so koraki zadnjega menjalnika sedaj manjši. Pri Scottu so se problema lotili tako, da so ple-tenice zaščitili z bovdni po celotni dolžini (full housing), kar verjamem, da bo pripo-moglo k daljši življenjski dobi in manjšemu vzdrževanju. Nam pa taka rešitev napravi nekoliko več trenja med bovdnom in ple-tenico, kar pomeni, da moramo za pre-stavljanje uporabiti nekoliko večjo silo na prestavni ročici.

ZAKLJUČEKScott Genius LT je vrhunsko vsegor-sko kolo, pri katerem je, glede na široko področje njegove uporabe, tu in tam treba skleniti tudi kakšen kompromis pri izbiri opreme. Tehnološki sladkorček Twinlock je na primer nujna rešitev pri aktivnem upravljanju z vzmetenjem, saj ga bo upo-rabnik le na tak način povsem izkoristil in s tem izboljšal vozne lastnosti kolesa v vseh razmerah, po drugi strani pa taka ročica predstavlja pri padcih, ki so neizogiben del vožnje, kakršno naj bi poosebljal prav Genius LT, nepotrebno zlo, ki ga bomo verjetno preklinjali ob vsakem vrtenju krmila. To, da imamo 30 prestavnih razmerji, se morda sprva sliši odlično, a razmisleka vredno je vprašanje, ali na račun tega na zahtevnem spustu ne bomo zapeli z naj-večjim verižnikom v katero izmed ovir. Konec koncev celo v lastne hlačnice, saj vsegorski kolesarji tudi pozimi že dolgo več ne oblačimo oprijetih pajkic, temveč

širše hlače, pod katere lahko namestimo ščitnike. 10-redni sistem bo svoje poslan-stvo nesporno upravičil šele, ko ga bodo proizvajalci koles, kot je Genius LT, začeli uporabljati v kombinaciji z dvema verižni-koma spredaj (sistem 2x10), ki ne bosta imela več klasičnega števila zob. Idealna kombinacija kasete z razmerjem 12/36T bi bila dva sprednja verižnika z razmer-jem 26/38T, seveda v navezi s ščitnikom večjega verižnika.Genius LT v veliki meri izpolni pričako-vanja izkušenega kolesarja, še posebej na zahtevnejših spustih, hkrati pa osvetli vprašanja, ki jih pri manj sposobnih vse-gorskih kolesih do sedaj nismo bili vajeni. Na primer, ali potrebujem napenjalec verige? Vsa ostala kolesa, ki jih peljemo po terenu, za katerega je tudi Genius LT vsekakor dovolj sposobno orodje, ga poleg ščitnika verige namreč imajo in to z namenom. Elegantna rešitev bi seveda bila Truvativov HammerSchmidt, ki pa je letos zaradi še vedno visoke cene nekako potonil v pozabo.Kakor koli že, zavedati se je treba, da so pri Scottu zopet postavili nove smernice vse-gorske vožnje, ki bodo zelo verjetno zaži-vele tudi v očeh bodočih kupcev. Scott je že od nekdaj veljal za enega vodilnih proi-zvajalcev, ki uvajajo nove rešitve in izvajajo tehnološke preskoke. Z novim Geniusom LT, ki ob zavidljivo nizki teži premore ogro-mno hoda ter prilagodljivost in nastavlji-vost, katerima ni videti konca, so dokazali, da je mogoče izdelati kolo, ki se je spo-sobno spopasti z največjimi izzivi spusta, hkrati pa ga lahkotno poganjati po klancu navzgor z močjo lastnih nog.

Miha Krvina

Foto: Anže Furlan


mINI TeST

Hirzl Gripp™ Tour SF

OPRIJEMMMNekaj toplih jesenskih dni je še omogočalo, da sem uspel preizkusiti rokavice nemškega proizvajalca Hirzl. rokavice Hirzl Gripp™ Tour SF so izdelek podjetja, ki se je specializiralo zgolj za izdelovanje kvalitetnih športnih rokavic. Kot že njihov slogan pravi, preprosto verjamejo v rokavice.

Spodnji del rokavice je izdelan iz posebej obdelanega kenguru-jevega usnja, tako da zagotavlja trikrat več oprijema v suhih in kar petkrat več oprijema v mokrih razmerah. Tehnologijo obde-lave so pri Hirzlu poimenovali Grippp™. Spodnji del rokavice je na zunanjih straneh dlani podložen s tanko plastjo gela, po celotni spodnji površini pa najdemo drobne luknjice, ki povečujejo zrač-nost rokavic. Zelo zračna in predvsem elastična pa je tudi zgornja stran rokavic. Zapenjanje poteka s t. i. »velcro« trakom, za sne-manje rokavic pa sta na tretjem in četrtem prstu zanki, s katerimi jih lažje snamemo s potnih rok.

In med vožnjo? Zaradi zelo tankega spodnjega dela so mogoče bolj primerne za cestno kolesarjenje, kjer je manj tresljajev, vendar pa bo po njih posegel tudi marsikateri gorski kolesar, saj proizvajalec hkrati zagotavlja, da so izredno trpežne. Glavna prednost rokavic Hirzl Grippp™ Tour je predvsem dober oprijem, tanki in nežni materiali ter tudi videz. Popolnoma črna rokavica s črnim usnjem na spodnji strani in velik bel napis Grippp dajeta rokavici tradicionalni videz s pridihom modernega. Vsekakor gre za kvaliteten izdelek, temu primerna pa je tudi cena.

Cena: 45,90 EUR

Splet: www.hirzl.com

Posodil: www.smi.si

Tekst in foto: Jaka Jaušovec

Uvex X-Ride

zA »bAJKERJE«Proizvajalec Uvex ponuja zelo velik spekter smučar-skih in kolesarskih očal ter čelad. Pravzaprav gre za enega največjih in najbolj uveljavljenih proizva-jalcev športne zaščitne opreme. Tokrat smo testirali čelado Uvex X-ride, namenjeno gorskim kolesarjem.

Ko nadenemo čelado na glavo in jo zapnemo, pritrdilna paščka ne žulita in se ju da poljubno ter enostavno nastaviti, čeprav lahko nastavitev traja nekoliko dlje kot običajno. Na poziciji, kjer naj bi pas rezal v vrat, je nameščen flis za mehko prileganje. Na zadnjem delu paščki zelo dobro objamejo glavo. Nastavitve obsega so enostavne, saj preprosto obrnete gumb za mikro-nastavitev v levo ali desno. Čelada tudi med vožnjo brez pre-tesnega zapenjanja in kljub tresljajem obdrži pozicijo. Školjka čelade je izdelana tako, da naj bi ustrezala čim večjemu številu kolesarjev. Za udobno prileganje so znotraj čelade nameščene debele penaste obloge, ki čelado stabilizirajo na glavi. Gobice se da tudi odstraniti in jih ločeno očistiti ter nato ponovno pritr-diti. Na prednjem delu čelade je v notranjosti vgrajena mrežica proti mrčesu in nadležnim žuželkam, ravno tako pa tudi ščitnik za sonce, ki se ga da po potrebi sneti. Omenjeni ščitnik za sonce je nekoliko predolg, saj nam čelada v kombinaciji z njim omo-goča le nekoliko bolj pokončno vožnjo na kolesu. Izredno dobra lastnost čelade je v tem, da zadnji pritrdilni paščki in gumb za mikronastavitev nikakor ne motijo nošenja sončnih očal, kar se pri nekaterih čeladah pogosto dogaja. Čelada ima 24 zračnikov, ki nudijo optimalno zračenje, njena teža pa znaša 295 gramov. Za čelado Uvex X-ride boste morali odšteti 105,00 evrov, kar za tak izdelek ni veliko. Razmerje med ceno in kvaliteto ter udobjem je povsem na mestu.

Cena: 105,00 EUR

Splet: www.uvex.com

Posodil: www.cs-eurotrade.com

Tekst in foto: Tomaž Kučan


RePORTAŽA

Škotske avanture s Peatom, MacAskillom in Rayem

STARA šOLA SE SPOzNA z NOVO Tri generacije gorskih kolesarjev, dve sicer po letih bližje, a zelo daleč po stilu vožnje. Hans ray je letos poleti po dolgem načrtovanju končno izpeljal turo po Škotski, na kateri sta se mu pridružila Steve Peat in danny macAskill. Tokrat bomo pustili, da se zgodba pove kar skozi besede Hansa, ki se še nikakor ne misli upokojiti.

NA OTOKUŠkotski otok Skye sva imela s Peatyjem že dolgo v načrtih, letos pa so se začele stvari končno premikati, ob tem pa sva k poti pova-bila še senzacijo YouTuba, Dannyja MacAksilla. Domačin z otoka živi sanje vsakega otroka, saj je bil njegov leto dni star posnetek na spletu najbolj gledan športni video na kanalu YouTube. Ogle-dalo si ga je 20 milijonov ljudi, sedaj pa se že vrti njegov naslednji video, v katerem Danny vozi prav na otoku Skye. No, tudi vožnja s svetovnim prvakom v spustu seveda ni kar tako.Pot se je začela v Glasgowu, od koder sva se z Dannyjem takoj odpeljala na podeželje. Prva postaja je bil znan ‘pravljični’ grad Eilean Donan, kjer smo dobili posebno dovoljenje za vožnjo s trial kolesi. A vozil je le Danny, saj je bilo moje kolo v Peatovem kombiju, on pa je bil še na poti. Vendar sem imel vseeno prvič možnost okusiti Dannyjev fantastičen stil vožnje in entuzijazem. Kljub slabemu vremenu se je igral skoraj do sončnega zahoda, ki se poleti na Škotskem zgodi šele ob pol enajstih.Steve je prišel pozno ponoči in že takoj zjutraj smo se preko mostu

zapeljali na otok Skye ter se s kolesi odpravili na nekaj fantastič-nih poti, ki so za razliko od veliko krajev po svetu na Škotskem legalne za kolesarje. Pokrajina in poti s fenomenalnimi pogledi na gore ter ocean so sinergija, ki jo ponuja Škotsko višavje.Kmalu smo morali pokazati tudi vse, kar imamo v nogah, saj na skalnati masiv Quiraing vodi le težko dostopna stara pot. Vendar je bila vožnja čez cvetoče travnike z novimi izrednimi pogledi vredna vsega truda.Naša naslednja postaja je bila destilarna viskija Talisker, kjer smo si privoščili zasebni ogled in degustacijo. V destilarni smo izvedeli veliko o postopku izdelave, kakšna je razlika med posameznimi viskiji in skoraj vse o edinstvenem okusu te dragocene pijače. Kasneje smo prespali v pubu, kjer so ponujali preko 300 različnih vrst viskija, toda ni nam uspelo preizkusiti vseh, saj smo morali ohraniti glave za jutranje kolesarjenje.Izkazalo se je, da Danny ni kar tako, saj je bil eden izmed njegovih prednikov velikan Angus MacAskill, ki je živel pred 150 leti. V Guinnessovi knjigi rekordov je znan kot največji pravi velikan, saj


KOLeSARSTVORePORTAŽA

je meril kar 2,36 m. Spoznali smo tudi Dannyjeva starša, ki vodita majhen muzej, in seveda sta nam povedala veliko zanimiv zgodb, tako o Angusu kot o Dannyju – njuni zgodbi o uspehu in slavi sta si v marsičem podobni. Sledila je vožnja skozi Glen Sligachan in tamkajšnje tehnične terene ob obali čudovitega jezera. Slabo vreme nas ni ustavilo, samo še povečalo je dramatičnost mistične pokrajine. Med vožnjo sem se spraševal, kaj ima Steve v velikem in očitno obteženem nahrbtniku … Namesto običajne opreme je nato iz njega potegnil prenosni žar, klobase, pivo in majhne rakete za ognjemet. Tako smo imeli sredi hriba dobro zabavo, sicer pa kdo sploh potrebuje oblačila za dež, če imaš lahko name-sto tega raje piknik. V tem področju so sicer številni tereni in le malokdo jih uporablja. Z izjemo ovac in škotskega goveda nam terena ni bilo treba deliti z nikomer.

NAZAJ NA CELINONaša naslednja destinacija je bila Torridon, področje na celini severno od otoka Skye, kjer smo se namestili v zelo odročni ribiški koči ob jezeru Damh. Miren in čudovit kraj smo malce ‘pokvarili’, saj je po nas prišel helikopter in nas odpeljal na vrh osamljenih gorskih grebenov. Ko te na vrh hriba pelje helikopter, je to vedno nekaj posebnega in na naših obrazih so bili veliki nasmeški, kot da bi bili zopet majhni otroci z novo igračo.Vsak izmed nas je predstavljal eno generacijo, a vsi izhajamo iz tehničnega ‘furanja’. Od mojih pionirskih dni v frirajdu se je veliko spremenilo, ne samo s tehničnega vidika, tudi z vidika meja, o katerih sem pred 20 leti samo sanjal. Meje mogočega se še naprej premikajo in nas vse navdušujejo. Samo vesel sem lahko, da sem po vseh letih še vedno del tega gibanja, ki mu rečemo gorsko kolesarstvo. Še posebej v trenutkih, ko vozim z enim najhitrejših in enim najbolj naprednih kolesarjev vseh časov. Vožnja s Stevom in Dannyjem je bila izjemno doživetje, tudi če sem včasih težko sledil. Ta dan je bil zelo dolg, saj se je končal z ognjem ob naši koči in zabavo pozno v noč …Zadnji dan sta se končno srečali stara in nova šola triala, z Dan-nyjem sva se namreč končno lahko skupaj vozila po mestu Avi-emore, kjer je Danny nekaj let celo živel. Rečem lahko le to, da bomo o Dannyu še slišali, saj ima velike načrte in cilje in še zdaleč ni blizu svojih meja. Celo Peaty je pokazal nekaj svojega znanja triala, preden smo še zadnjič dvignili kozarce odličnega škotskega viskija … Nazdravimo na dobro življenje!

Hans Ray, prevod in priredba Grega Stopar

Foto: Andy McCandlish

Steve se gre nov šport – kajak brez vesla, a s pivom v roki

300+ vrst viskija …

Pripovedovanje zgodb o velikanih

Hans Ray se v zadnjih letih vrača h koreninam in išče super tekoče potiDanny MacAskill je zelo navdušil s prvim filmom, saj si ga je samo na kanalu YouTube ogledalo desetkrat več ljudi, kot nas je Slovencev


RePORTAŽAIzLeT

Kolesarski izlet

POPOLDANSKI SKOK NA RAšICOLetošnje jesensko vreme je presneto muhasto. Poplave, menjavanje podpovprečno mrzlih in toplih dni. Sle-dnji še kako prav pridejo vsem, ki se kar nočemo sprijazniti s tem, da je glavne sezone že konec. In tako nas vsak topel dan znova in znova razveseli, da lahko še malo podaljšamo sezono. V prijateljskih krogih se že pogovarjamo o skupnih turah, o zimski opremi, o kolesarskih prireditvah in skupnih podvigih. Tudi pozimi.

Tokrat naj z vami delim izkušnjo popoldanskega vzpona na Rašico, ki je vsem prebivalcem našega glavnega mesta in oko-ličanom tik »pred nosom«. Rašica je osamelec, ki leži na severu Ljubljanskega polja in se prijazno spogleduje s svojo precej bolj oblegano sosedo, Šmarno goro. S svojimi 647 metri nadmorske višine ne zaostaja dosti za šmarnogorsko lepotico, ki je zgolj 22 metrov višja. Je pa res, da je Šmarna gora daleč naokoli vidna in prepoznavna, saj njen vrh krasi romarska cerkev Matere božje. Vrh rašiškega osamelca, ki je poimenovan po Stanetu Koscu, pa »krasi« razgledni stolp, ki so ga zgradili v spomin na ustanovitev Kamniškega bataljona. Stolp je visok 17 metrov in nemara ponuja bolj veličasten razgled kot Šmarna gora. Izjemen je pogled na čudovito kuliso na severu države, na veličastno verigo Kamni-ško-Savinjskih Alp. Vaše oči bodo utrujene od vseh biserov, ki jih ponuja razgled z Rašice. Tam v daljavi, na jugu naše dežele, se kraljevsko dviga Snežnik, najvišja nealpska gora Slovenije. Morda utegnete uzreti tudi Nanos, morda Kum ali Čemšeniško planino. Nesporen vladar rašiškega razgleda pa je očak slovenskih gora, Triglav. Njegova podoba pozdravlja z zahodne strani. Če vam prepoznavanje gora ni tuje, morda zagledate še njegovo »ženo«, veličastno Škrlatico. Kar je Triglav v Julijskih Alpah, to je Stol v

Karavankah. Prvak karavanških gora in hribov. Prešernova koča se z njegovega temena vidi kot črna pikica v ogromnem skalnatem tvoru. Pa Storžič, za katerega se zdi, da bo pravkar s svojim ošilje-nim vrhom predrl nebo. Desno od njega se v desetkilometrskem pasu vleče greben Košute. Ja, vse to in še mnogo več vam ponuja razgled z Rašice. Izhodišč za vzpon s kolesom je veliko. Včasih se zdi, da kolesarji pridrvijo z vseh mogočih smeri, z vseh mogočih vetrov. Nekateri so pri srečanju s pohodniki obzirni in svojo vožnjo upočasnijo, spet drugi pridrvijo, ne oziraje se na ostale. Bodimo pri spustih resnično obzirni do drugih uporabnikov poti in prostora! Za izhodišče sem izbrala Šinkov Turn, naselje z zanimivim imenom, ki se nahaja v občini Vodice. Že od daleč je dobro viden zvonik tamkajšnje cerkve – verjetno je kraj dobil ime po njem. Malo nad športnim igriščem se makadamska pot požene v breg proti vrhu Rašice, ki ga dosežete po približno štirih kilometrih. Pot se vseskozi vzpenja po makadamu, ki ga mestoma prekriva barva-sto jesensko listje. Oh, kakšne fantastične barve! Ker kolesarje-nje poteka po gozdu, razgleda ni veliko. Le tu pa tam se odpre pogled na vasi v okolici Vodic. Sedaj, ko je listje skoraj že v celoti odpadlo, se vam odpira razgled zdaj na to, zdaj na ono stran. Ko pridete do razcepa, kjer stojita dva kažipota za pohodnike, se usmerite levo proti vrhu Rašice. Po približno tristo metrih pridete ponovno do razpotja, kjer vas kažipot desno usmeri proti vasi Rašica, ki je bila leta 1941 požgana. Tako je postala prva požgana vas na Slovenskem. Če vas zanima zgodovina, se lahko usmerite desno v smeri vasi in povprašate katerega izmed starejših doma-činov, kaj se je takrat pravzaprav dogajalo. Levo se usmerite proti vrhu. Še nekaj strmih delov, še nekaj zavr-tljajev in hop, že ste pri planinski koči Rašiške čete. Zajemite sapo in prekolesarite še tistih nekaj metrov do razglednega stolpa. Sedaj vas čaka tisto, zaradi česar se venomer in venomer splača kolesariti na Rašico – razgledni stolp in čudoviti razgled po širši in daljni okolici. Če imate srečo, lahko opazujete letala, ki vzletajo in pristajajo z brniškega letališča. Včasih se zdi, da bi se jih lahko dotaknili.Dnevi so vse krajši, noči daljše, zato je treba izkoristiti svetlobo še tistih nekaj popoldanskih uric, ki ostanejo po zaključku službe oziroma šole. Zakaj jih ne bi izkoristili aktivno?

Nataša Prah

sokol magazine_outdoor_december_2010_full

Documents

zaetku leta zamislila

njihovim najljubim portom

poudarek dajemo nasvetom

75267uvodnikacta non

hkrati utimo potrebo

rola toaletnega papirja