sluzben vesnik na rm, br.18, ponedelnik, 5 mart · pdf file"slu`ben vesnik na republika...

"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" izleguva po potreba. Rok za reklamacii 15 dena.

Ponedelnik, 5 mart 2001 Skopje

Broj 18 God. LVII

Akontacijata za 2001 godina iznesuva7.800 denari. Ovoj broj ~ini 400denari. @iro smetka 40100-603-12498

363. Vrz osnova na ~len 75 stavovi 1 i 2 od Ustavot na

Republika Makedonija, pretsedatelot na Republika Makedonija i pretsedatelot na Sobranieto na Repub-lika Makedonija, izdavaat

U K A Z

ZA PROGLASUVAWE NA ZAKONOT ZA OBLIGACIONITE ODNOSI

Se proglasuva Zakonot za obligacionite odnosi, {to Sobranieto na Republika Makedonija go do-

nese na sednicata odràna na 20 fevruari 2001 godi-na. Br. 07-761/1 Pretsedatel 20 fevruari 2001 godina na Republika Makedonija, Skopje Boris Trajkovski, s.r.

Pretsedatel

na Sobranieto na Republika Makedonija,

Stojan Andov, s.r.

Z A K O N ZA OBLIGACIONITE ODNOSI

Del prvi

OSNOVI NA OBLIGACIONITE ODNOSI (OP[T DEL)

Glava I

OSNOVNI ODREDBI

Cel i sodrìna na zakonot ^len 1

So ovoj zakon se ureduvaat osnovite na obligaci-onite odnosi, dogovornite i drugi obligacioni odno-si vo prometot na stoki i uslugi.

U~esnici na obligacionite odnosi

^len 2 U~esnici vo obligacionite odnosi se pravni i

fizi~ki lica.

Sloboda na ureduvaweto na obligacionite odnosi ^len 3

U~esnicite vo prometot slobodno gi ureduvaat obligacionite odnosi vo soglasnost so Ustavot, za-konite i dobrite obi~ai.

Ramnopravnost na u~esnicite vo obligacioniot odnos

^len 4 U~esnicite vo obligacioniot odnos se ramnop-

ravni.

Na~elo na sovesnost i ~esnost ^len 5

Vo zasnovuvaweto na obligacionite odnosi i os-tvaruvaweto na pravata i obvrskite od tie odnosi u~esnicite se dol`ni da se pridrùvaat kon na~elo-to na sovesnost i ~esnost.

Zabrana na zloupotreba na pravo ^len 6

Zabraneto e vr{eweto na pravo od obligacioni-te odnosi sprotivno na celta zaradi koja e toa so za-kon ustanoveno ili priznaeno.

Zabrana na sozdavawe i iskoristuvawe na monopolska polo`ba

^len 7 Vo zasnovuvaweto na obligacionite odnosi u~es-

nicite ne moàt da ustanovat prava i obvrski so koi za koj i da e od niv ili za drug se sozdava ili se isko-ristuva monopolskata polo`ba na pazarot.

Na~elo na ednakva vrednost na davaweto ^len 8

(1) Vo zasnovuvaweto na dvostrani dogovori, u~es-nicite trgnuvaat od na~eloto na ednakva vrednost na zaemnite davawa.

(2) So zakon se opredeluva vo koi slu~ai naru{u-vaweto na toa na~elo povlekuva pravni posledici.

Zabrana na predizvikuvawe na {teta

^len 9 Sekoj e dolèn da se vozdrì od postapka so koja

moè na drug da mu predizvika {teta. Dol`nost za ispolnuvawe na obvrski

^len 10 (1) U~esnicite vo obligacioniot odnos se dol`ni

da ja izvr{at svojata obvrska i se odgovorni za nej-zinoto ispolnuvawe.

(2) Obvrskata moè da se zgasne samo so soglas-nost na voljite na u~esnicite vo obligacioniot od-nos ili vrz osnova na zakon.

Odnesuvawe vo izvr{uvaweto na obvrskite i vo ostvaruvaweto na pravata

^len 11 (1) U~esnikot vo obligacioniot odnos e dolèn

vo izvr{uvaweto na svojata obvrska da postapuva so vnimanie koe vo pravniot promet se bara vo soodvet-niot vid obligacioni odnosi (vnimanie na dobar sto-panstvenik, odnosno vnimanie na dobar doma}in) .

(2) U~esnikot vo obligacioniot odnos e dolèn vo izvr{uvaweto na obvrska od svojata profesional-na dejnost da postapuva so zgolemeno vnimanie, spo-red pravilata na strukata i obi~aite (vnimanie na dobar stru~wak) .

(3) U~esnikot vo obligacioniot odnos e dolèn vo ostvaruvaweto na svoeto pravo da se vozdrì od postapka so koja bi se ote`nalo izvr{uvaweto na ob-vrskata na drug u~esnik.

Obvrski sprema gra|anite kako potro{uva~i i korisnici na uslugi

^len 12 Vo zasnovuvaweto na obligacionite odnosi i os-

tvaruvaweto na pravata i obvrskite od tie odnosi, subjektite se dol`ni (koga so vr{eweto na svojata dejnost neposredno zadovoluvaat potrebi na gra|ani-te), svoite prava i obvrski da gi ureduvaat i vr{at na na~in so koj se obezbeduva po~ituvawe na osnovni-te prava na potro{uva~ite i korisnicite na uslugi utvrdeni so ovoj zakon, drug zakon i me|unarodnite dogovori ratifikuvani od Republika Makedonija.

Str. 1754 - Br. 18 SLU@BEN VESNIK NA REPUBLIKA MAKEDONIJA 5 mart 2001

Re{avawe na sporovi na miren na~in ^len 13

U~esnicite vo obligacioniot odnos }e nastojuva-at sporovite da gi re{avaat so usoglasuvawe, posre-duvawe ili na drug miren na~in.

Dispozitiven karakter na odredbite na zakonot

^len 14 U~esnicite moàt svojot obligacionen odnos da

go uredat poinaku otkolku {to e opredeleno so ovoj zakon, ako od oddelna odredba na ovoj zakon ili drug zakon ili od nejzinata smisla ne proizleguva ne{to drugo.

Primena na dobrite delovni obi~ai ^len 15

(1) U~esnicite vo obligacionite odnosi se dol-`ni vo pravniot promet da postapuvaat vo soglasnost so dobrite delovni obi~ai.

(2) Vrz obligacionite odnosi se primenuvaat uzansite ako u~esnicite vo obligacionite odnosi ja dogovorile nivnata primena ili ako od okolnostite proizleguva deka ja sakale nivnata primena.

Primena na drugi zakoni ^len 16

Vrz obligacionite odnosi {to se ureduvaat so drugi zakoni se primenuvaat odredbite od ovoj zakon vo pra{awata {to ne se uredeni so toj zakon.

Primena na oddelni odredbi ^len 17

(1) Odredbite od ovoj zakon {to se odnesuvaat na dogovorite se primenuvaat vrz site vidovi dogovori, osven ako za trgovskite dogovori poinaku ne e izre~-no opredeleno.

(2) Trgovski dogovori vo smisla na ovoj zakon, se dogovori {to trgovskite dru{tva i drugite pravni lica {to vr{at stopanska dejnost, kako i imatelite na du}ani i drugi poedinci koi vo vid na registrira-no zanimawe vr{at nekoja stopanska dejnost, gi sklu-~uvaat me|u sebe vo vr{eweto na dejnostite {to so-~inuvaat predmeti na nivnoto rabotewe ili se vo vr-ska so tie dejnosti.

(3) Odredbite od ovoj zakon {to se odnesuvaat na dogovorite soobrazno se primenuvaat i vrz drugite pravni raboti.

Glava II

NASTANUVAWE NA OBVRSKITE

Oddel 1 DOGOVOR

Otsek 1

SKLUÛVAWE NA DOGOVOROT I SOGLASNOST NA VOLJITE

Koga dogovorot e sklu~en

^len 18 Dogovorot e sklu~en koga dogovornite strani se

spogodile za su{testvenite sostojki na dogovorot.

Zadolìtelno sklu~uvawe i zadolìtelna sodrìna na dogovorot

^len 19 (1) Ako nekoj spored zakonot e obvrzan da sklu~i

dogovor, zainteresiranoto lice moè da bara takvi-ot dogovor da se sklu~i bez odlagawe.

(2) Odredbite na propisite so koi, delumno ili vo celost, se opredeluva sodrìnata na dogovorot se sostavni delovi na tie dogovori i gi nadopolnuvaat ili vleguvaat na mestoto na dogovornite odredbi koi ne se vo soglasnost so niv.

Izjava na voljata ^len 20

(1) Voljata za sklu~uvawe na dogovor moè da se izjavi so zborovi, so voobi~aenite znaci ili so dru-go odnesuvawe od koe so sigurnost moè da se zaklu~i za nejzinoto postoewe.

(2) Izjavata na voljata mora da bide napravena slobodno i seriozno.

Dozvola i odobrenie

^len 21 (1) Koga za sklu~uvawe na dogovor e potrebna sog-

lasnost od nekoe treto lice, ovaa soglasnost moè da bide dadena pred sklu~uvaweto na dogovorot, kako dozvola ili po negovoto sklu~uvawe, kako odobrenie, ako so zakon ne e propi{ano ne{to drugo.

(2) Dozvolata, odnosno odobrenieto mora da bide dadeno vo forma propi{ana za dogovorite za ~ie sklu~uvawe se dava.

Pregovori ^len 22

(1) Pregovorite {to mu prethodat na sklu~uvawe-to na dogovor ne obvrzuvaat i sekoja strana moè da gi prekine sekoga{ koga saka.

(2) Stranata {to vodela pregovori bez namera da sklu~i dogovor odgovara za {tetata nastanata so vo-deweto na pregovorite.

(3) Odgovara za {tetata i stranata {to vodela pregovori so namera da sklu~i dogovor, pa se otkaè od taa namera bez osnovana pri~ina i so toa na druga-ta strana i predizvika {teta.

(4) Ako ne se spogodat poinaku, sekoja strana gi podnesuva svoite tro{oci okolu podgotovkite za sklu~uvawe na dogovorot, a zaedni~kite tro{oci gi podnesuvaat vo ednakvi delovi.

Vreme i mesto na sklu~uvawe na dogovor ^len 23

(1) Dogovorot e sklu~en onoj moment koga ponudu-va~ot }e primi izjava od ponudeniot deka ja prifa}a ponudata.

(2) Se smeta deka dogovorot e sklu~en vo mestoto vo koe ponuduva~ot imal svoe sedi{te, odnosno ìve-ali{te vo momentot koga ja napravil ponudata.

Ponuda ^len 24

(1) Ponudata e predlog za sklu~uvawe na dogovor napraven za opredeleno lice koj gi sodrì site su{-testveni sostojki na dogovorot taka {to so negovoto prifa}awe bi moèl da se sklu~i dogovor.

(2) Ako dogovornite strani po postignatata sog-lasnost za su{testvenite sostojki na dogovorot osta-vile nekoi sporedni to~ki za podocna, dogovorot se smeta sklu~en, a sporednite to~ki , ako samite dogo-vara~i ne postignat soglasnost za niv, }e gi uredi su-dot vodejki smetka za prethodnite pregovori, utvrde-nata praktika me|u dogovara~ite i obi~aite.

Op{ta ponuda ^len 25

Predlogot za sklu~uvawe dogovor napraven za ne-opredelen broj lica, {to gi sodrì su{testvenite sostojki na dogovorot, za ~ie sklu~uvawe e namenet, vaì kako ponuda, dokolku ne proizleguva poinaku od okolnostite na slu~ajot ili od obi~ajot.

Izlagawe na stoki ^len 26

Izlagaweto na stoki so ozna~uvawe na cenata se smeta za ponuda, dokolku ne proizleguva poinaku od okolnostite na slu~ajot ili od obi~ajot.

Ispra}awe na katalozi i oglasi ^len 27

(1) Ispra}aweto na katalozi, cenovnici, tarifi i drugi izvestuvawa, kako i oglasite napraveni pre-

5 mart 2001 SLU@BEN VESNIK NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Br. 18 - Str. 1755 ku pe~atot, so letoci, po radioto, televizijata ili na nekoj drug na~in ne pretstavuvaat ponuda za sklu-~uvawe dogovor, tuku samo pokana da se napravi ponu-da pod objavenite uslovi.

(2) Ispra}a~ot na takvite pokani }e odgovara za {tetata {to bi ja pretrpel ponuduva~ot, ako bez os-novana pri~ina ne ja prifatil negovata ponuda.

Dejstvo na ponudata ^len 28

(1) Ponuduva~ot e vrzan so ponudata osven ako ja isklu~il svojata obvrska da ja odrì ponudata, ili ako toa isklu~uvawe proizleguva od okolnostite na rabotata.

(2) Ponudata moè da se otpovika samo ako ponu-deniot go primil otpovikot pred priemot na ponuda-ta ili istovremeno so nea.

Rok do koga ponudata obvrzuva ^len 29

(1) Ponudata vo koja e opredelen rokot za nejzino prifa}awe go obvrzuva ponuduva~ot do istekot na toj rok.

(2) Ako ponuduva~ot vo pismo ili vo telegrama go opredelil rokot za prifa}awe, }e se smeta deka toj rok zapo~nal da te~e od datumot ozna~en vo pismoto, odnosno od denot koga telegramata e predadena na po{ta.

(3) Vo slu~aj pismoto da ne e datirano, rokot za prifa}awe na ponudata te~e od momentot koga pis-moto e predadeno na po{ta.

(4) Ponudata napravena za otsutno lice vo koja ne e opredelen rokot za prifa}awe, go vrzuva ponuduva-~ot za vremeto koe e redovno potrebno ponudata da stigne do ponudeniot, ovoj da ja razgleda, da odlu~i za nea i odgovorot za prifa}aweto da stigne do ponu-duva~ot.

Forma na ponudata ^len 30

Ponudata na dogovorot za ~ie sklu~uvawe so za-kon e utvrdeno posebna forma go obvrzuva ponudu-va~ot samo ako e napravena vo taa forma.

Prifa}awe na ponudata ^len 31

(1) Ponudata e prifatena koga ponuduva~ot }e ja primi izjavata od ponudeniot deka ja prifa}a ponu-data.

(2) Ponudata e prifatena i koga ponudeniot }e go isprati predmetot ili }e ja plati cenata, kako i ko-ga }e stori nekoe drugo dejstvie koe vrz osnova na po-nudata, praktikata utvrdena me|u zainteresiranite strani ili obi~ajot, moè da se smeta kako izjava za prifa}awe.

(3) Prifa}aweto moè da se otpovika ako ponudu-va~ot ja primi izjavata za otpovikuvawe pred izjava-ta za prifa}aweto ili istovremeno so nea.

(4) Prifa}aweto na ponudata za dogovor za ~ie sklu~uvawe so zakon e utvrdena posebna forma, go obvrzuva ponudeniot samo ako e napravena vo taa forma.

Prifa}awe na neposredna ponuda ^len 32

(1) Ponudata napravena za prisutno lice se smeta odbiena ako ne e prifatena bez odlagawe, osven ako od okolnostite proizleguva deka na ponudeniot mu pripa|a izvesen rok za razmisluvawe.

(2) Ponudata napravena po telefon, teleprinter ili po neposredna radiovrska se smeta kako ponuda za prisutno lice.

Prifa}awe na ponudata so predlog da se izmeni ^len 33

Ako ponudeniot izjavi deka ja prifa}a ponudata i istovremeno predloì taa da se izmeni ili dopol-ni vo ne{to, se smeta deka ponudata ja odbil i deka

od svoja strana mu napravil druga ponuda na svojot porane{en ponuduva~.

Mol~ewe na ponudeniot ^len 34

(1) Mol~eweto na ponudeniot ne zna~i prifa}a-we na ponudata.

(2) Nema dejstvo odredbata vo ponudata deka mol-~eweto na ponudeniot ili nekoe drugo negovo pro-pu{tawe (na primer, ako ne ja odbie ponudata vo op-redelniot rok ili ako isprateniot predmet za koj mu se nudi dogovor ne go vrati vo opredeleniot rok i sli~no) }e se smeta kako prifa}awe.

(3) Koga ponudeniot se nao|a vo postojana delov-na vrska so ponuduva~ot vo pogled na opredeleni sto-ki, se smeta deka ja prifatil ponudata {to se odnesu-va na takvite stoki, ako ne ja odbil vedna{ ili vo opredeleniot rok.

(4) Liceto koe mu se ponudilo na drug da gi izvr-{uva negovite nalozi za vr{ewe na opredeleni rabo-ti, kako i liceto vo ~ija delovna dejnost spa|a vr{e-weto na takvite nalozi, dol`no e da go izvr{i dobi-eniot nalog ako ne go odbilo vedna{.

(5) Ako vo slu~ajot od stav (4) na ovoj ~len ponuda-ta, odnosno nalogot ne e odbien se smeta deka dogovo-rot e sklu~en vo momentot koga ponudata, odnosno na-logot stignal do ponudeniot.

Zadocneto prifa}awe i zadocneto dostavuvawe na izjavata za prifa}awe

^len 35 (1) Prifa}aweto na ponudata izvr{ena so zadoc-

nuvawe se smeta kako nova ponuda od strana na ponu-deniot.

(2) Dogovorot e sklu~en, ako izjavata za prifa}a-we na ponudata e napravena navremeno, no stignala do ponuduva~ot po istekot na rokot za prifa}awe, a ponuduva~ot znael ili moèl da znae deka izjavata e ispratena navremeno..

(3) Dogovorot od stav (2) na ovoj ~len ne e sklu-~en ako ponuduva~ot vedna{, a najdocna prviot nare-den raboten den po primaweto na izjavata, ili i pred primaweto na izjavata, a po istekot na rokot za pri-fa}awe na ponudata, go izvesti ponudeniot deka po-radi zadocnuvawe ne se smeta vrzan so svojata ponuda.

Smrt ili nesposobnost na edna strana ^len 36

Ponudata ne go gubi dejstvoto ako smrtta ili nes-posobnosta na edna strana nastapila pred nejzinoto prifa}awe, osven ako sprotivno proizleguva od na-merata na stranite, obi~ajot ili prirodata na rabo-tata.

Preddogovor

^len 37 (1) Preddogovor e takov dogovor so koj se prezema

obvrska da se sklu~i podocna drug, glaven dogovor. (2) Ako propi{anata forma e uslov za polnova`-

nosta na glavniot dogovor, toga{ odredbite na ovoj zakon za formata na glavniot dogovor vaàt i za preddogovorot,

(3) Preddogovorot obvrzuva ako gi sodrì su{-testvenite sostojki na glavniot dogovor.

(4) Na barawe od zainteresiranata strana sudot }e i naloì na drugata strana koja odbiva da prista-pi kon sklu~uvawe na glavniot dogovor da go napravi toa vo rokot {to }e i go opredeli.

(5) Sklu~uvawe na glavniot dogovor moè da se bara vo rok od {est meseci od istekot na rokot pred-viden za negovo sklu~uvawe, a ako toj rok ne e pred-viden, toga{ od denot koga spored prirodata na rabo-tata i okolnostite dogovorot trebalo da bide sklu-~en.

(6) Preddogovorot ne obvrzuva ako okolnostite od negovoto sklu~uvawe tolku se izmenile {to ne bi bil ni sklu~en da postoele takvi okolnosti vo toa vreme.


II. PREDMET

Kakov mora da bide predmetot na obvrskata ^len 38

(1) Dogovornata obvrska moè da se sostoi vo da-vawe, storuvawe, nestoruvawe ili trpewe.

(2) Dogovornata obvrska mora da bide vozmo`na, dozvolena i opredelena, odnosno opredeliva.

Ni{tovnost na dogovorot poradi predmetot

^len 39 Koga predmetot na obvrskata e nevozmoèn, ne-

dozvolen, neopredelen ili neopredeliv, dogovorot e ni{toven.

Dopolnitelna mo`nost

^len 40 Dogovorot sklu~en pod odloèn uslov ili rok e

polnovaèn ako predmetot na obvrskata koj vo po~e-tokot bil nevozmoèn stanal vozmoèn pred ostva-ruvaweto na uslovite ili istekot na rokot.

Koga predmetot na obvrskata e nedozvolen

^len 41 Predmetot na obvrskata e nedozvolen ako ne e vo

soglasnost so Ustavot, zakonite i i dobrite obi~ai.

Koga predmetot e opredeliv ^len 42

(1) Predmetot na obvrskata e opredeliv ako dogo-vorot sodrì podatoci so pomo{ na koi moè da se opredeli ili ako stranite mu ostavile na treto lice da go opredeli.

(2) Ako tretoto lice ne saka ili ne moè da go opredeli predmetot na obvrskata, dogovorot e ni{-toven.

III. OSNOVA

Dozvolena osnova ^len 43

(1) Sekoja dogovorna obvrska mora da ima dozvole-na osnova.

(2) Osnovot e dozvolen ako e vo soglasnost so Us-tavot, zakonite i dobrite obi~ai.

(3) Se pretpostavuva deka obvrskata ima osnova iako ne e izrazena.

Ni{tovnost na dogovorot poradi osnovot ^len 44

Ako osnovot ne postoi ili ne e dozvolen, dogovorot e ni{toven.

Pobudi za sklu~uvawe dogovor ^len 45

(1) Pobudite od koi e sklu~en dogovorot ne vlija-at vrz negovata polnova`nost.

(2) Ako nedozvolenata pobuda su{testveno vlijae-la vrz odlukata na edniot dogovara~ da go sklu~i do-govorot i ako drugiot dogovara~ toa go znael ili mo-ral da go znae, dogovorot }e bide bez dejstvo.

(3) Dogovorot bez nadomest nema pravno dejstvo i koga drugiot dogovara~ ne znael deka nedozvolenata pobuda su{testveno vlijaela vrz odlukata na negovi-ot sodogovara~.

IV. SPOSOBNOST

Dogovori na pravno lice ^len 46

(1) Pravno lice moè da sklu~uva dogovori vo pravniot promet vo ramkite na svojata pravna spo-sobnost.

(2) Dogovorot sklu~en sprotivno na odredbata na stav (1) od ovoj ~len nema pravno dejstvo, osven ako drugata strana znaela ili moèla da znae za pre~eko-ruvaweto.

(3) Sovesnata strana moè da bara nadomest na {tetata {to ja pretrpela poradi sklu~uvawe na do-govor koj nema pravno dejstvo.

Soglasnost za sklu~uvawe dogovor ^len 47

(1) Koga so statut ili so drug op{t akt na pravno-to lice e utvrdeno i vo nadle`niot registar {to se vodi vo sudot zapi{ano deka negov zastapnik moè da sklu~i opredelen dogovor samo so soglasnost na ov-lasten organ, soglasnosta moè da se dade prethodno, istovremeno ili dopolnitelno, ako vo registarot ne e zapi{ano ne{to drugo.

(2) Drugata strana ima pravo da go povika pravno-to lice negoviot ovlasten organ vo primeren rok da se izjasni dali dava soglasnost, pa ako toj ne go stori toa }e se smeta deka ne e dadena soglasnost.

(3) Dopolnitelnata soglasnost ima povratno dej-stvo, ako poinaku ne e dogovoreno.

(4) Ako ne e dadena soglasnost se smeta deka dogo-vorot ne e ni sklu~en.

(5) Koga spored odredbite na ovoj ~len se smeta deka dogovorot ne e sklu~en, sovesnata strana moè da bara od pravnoto lice spravedliv nadomest.

(6) Odredbite od stavovite (1), (2), (3), (4) i (5) na ovoj ~len se primenuvaat i vo slu~ajot koga so statut ili so drug akt na pravnoto lice e opredeleno deka zastapnikot moè da sklu~i nekoj dogovor samo zaed-no so opredelen organ na toa lice.

Dogovor na delovno nesposobno lice ^len 48

(1) Za sklu~uvawe na polnovaèn dogovor e pot-rebno dogovara~ot da ja ima delovnata sposobnost koja se bara za sklu~uvawe na toj dogovor.

(2) Ograni~eno delovno sposobno lice moè bez odobrenie od svojot zakonski zastapnik da gi sklu~u-va samo onie dogovori ~ie sklu~uvawe mu e dozvoleno so zakon.

(3) Drugite dogovori na licata od stav (2) na ovoj ~len, ako se sklu~eni bez odobrenie od zakonskiot zastapnik se ru{livi, no moàt da ostanat vo sila so negovo dopolnitelno odobrenie. Pravo na sodogovara~ot na delovno nesposobno lice

^len 49 (1) Sodogovara~ot na delovno nesposobno lice koj

ne znael za negovata delovna nesposobnost moè da se otkaè od dogovorot {to go sklu~il so nego bez odobrenie od negoviot zakonski zastapnik.

(2) Sodogovara~ot na delovno nesposobno lice koj znael za negovata delovna nesposobnost, no bil izma-men od nego deka ima odobrenie od svojot zakonski zastapnik moè da se otkaè od dogovorot {to go sklu~il so nego.

(3) Pravoto od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len, se gasi po istekot na 30 dena od doznavaweto za delovna-ta nesposobnost na drugata strana, odnosno bez odob-renie od zakonskiot zastapnik, no i porano ako za-konskiot zastapnik }e go odobri dogovorot pred da iste~e toj rok.

Povikuvawe na zakonskiot zastapnik da se izjasni ^len 50

(1) Sodogovara~ot na delovno nesposobno lice koj sklu~il dogovor so nego bez odobrenie od negoviot zakonski zastapnik moè da go povika zakonskiot zastapnik da se izjasni dali go odobruva toj dogovor.

(2) Ako zakonskiot zastapnik ne se izjasni vo rok od 30 dena od ovoj povik deka go odobruva dogovorot, }e se smeta deka odbil da dade odobrenie.

Koga dogovara~ot }e stekne delovna sposobnost po sklu~uvawe na dogovorot

^len 51 (1) Delovno sposobno lice moè da bara da se po-

ni{ti dogovorot {to bez potrebnoto odobrenie go sklu~ilo za vreme na svojata ograni~ena delovna spo-

5 mart 2001 SLU@BEN VESNIK NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Br. 18 - Str. 1757 sobnost samo ako tu`bata ja podnelo vo rok od tri meseci od denot na steknuvaweto na celosnata delov-na sposobnost.

V. MANI NA VOLJATA

Zakana ^len 52

(1) Ako dogovornata strana ili nekoj tret so ne-dozvolena zakana predizvikal opravdan strav kaj dru-gata strana taka {to ovaa poradi toa sklu~ila dogo-vor, drugata strana moè da bara da se poni{ti dogo-vorot.

(2) Stravot se smeta za opravdan ako od okolnos-tite se gleda deka so seriozna opasnost e zagrozen ìvotot, teloto ili drugo zna~ajno dobro na dogo-vornata strana ili na treto lice.

Su{testvena zabluda

^len 53 (1) Zabludata e su{testvena ako se odnesuva na

su{testvenite svojstva na predmetot, na liceto so koe se sklu~uva dogovorot ako se sklu~uva so ogled na toa lice, kako i na okolnostite {to spored obi~aite vo prometot ili spored namerata na strankite se smetaat za re{ava~ki, a stranata koja e vo zabluda inaku ne bi sklu~ila dogovor so takva sodrìna.

(2) Stranata koja e vo zabluda moè da bara po-ni{tuvawe na dogovorot poradi su{testvena zablu-da, osven ako pri sklu~uvaweto na dogovorot ne pos-tapuvala so vnimanieto koe se bara vo prometot.

(3) Vo slu~aj na poni{tuvawe na dogovorot pora-di zabluda, drugata sovesna strana ima pravo da bara nadomest na pretrpenata {teta, bez ogled {to stra-nata koja e vo zabluda ne e vinovna za svojata zabluda.

(4) Stranata koja e vo zabluda ne moè da se povi-kuva na nea ako drugata strana e gotova da go izvr{i dogovorot kako da nemalo zabluda.

Zabluda za pobudata kaj dogovorot bez nadomest ^len 54

Kaj dogovorot bez nadomest za su{testvena zablu-da se smeta i zabludata za pobudata koja bila re{a-va~ka za prezemaweto na obvrskata.

Nedorazbirawe ^len 55

Koga stranite veruvaat deka se soglasni, a vsu{-nost me|u niv postoi nedorazbirawe za prirodata na dogovorot, ili za osnovot ili za predmetot na obvrs-kata, dogovorot ne nastanuva.

Posredna izjava ^len 56

Zabludata na liceto preku koe stranata ja izjavi-la svojata volja se smeta isto kako i zabludata vo sopstvenoto izjavuvawe na voljata.

Izmama ^len 57

(1) Ako ednata strana predizvika zabluda kaj dru-gata strana ili ja odrùva vo zabluda so namera so toa da ja navede na sklu~uvawe na dogovor, drugata strana moè da bara poni{tuvawe na dogovorot i to-ga{ koga zabludata ne e su{testvena.

(2) Stranata koja sklu~ila dogovor pod izmama ima pravo da bara nadomest na pretprenata {teta.

(3) Ako izmamata ja storilo treto lice, izmamata vlijae vrz samiot dogovor ako drugata dogovorna strana, vo vreme na sklu~uvaweto na dogovorot znae-la ili morala da znae za izmamata.

(4) Dogovor bez nadomest moè da se poni{ti i koga izmamata ja storilo treto lice, bez ogled dali drugata dogovorna strana vo vreme na sklu~uvaweto na dogovorot znaela ili morala da znae za izmamata.

Prividen dogovor ^len 58

(1) Prividniot dogovor nema dejstvo me|u dogo-vornite strani.

(2) Ako prividniot dogovor prikriva nekoj drug dogovor, drugiot dogovor vaì ako se ispolneti us-lovite za negovata pravna ispravnost.

(3) Prividnost na dogovorot ne moè da se istak-nuva sprema treto sovesno lice.

VI. FORMA NA DOGOVOROT

Neformalnost na dogovorot ^len 59

(1) Dogovorot moè da bide sklu~en vo bilo koja forma, osven ako so zakon poinaku ne e opredeleno.

(2) Baraweto na zakonot dogovorot da bide sklu-~en vo opredelena forma vaì i za site podocne`ni izmeni ili dopolnuvawa na dogovorot.

(3) Polnova`ni se podocne`nite usni dopolnuva-wa za sporednite to~ki za koi vo formalniot dogo-vor ne e re~eno ni{to, dokolku toa ne i e sprotivno na celta zaradi koja e propi{ana formata.

(4) Polnova`ni se i podocne`nite usni spogodbi so koi se namaluvaat ili olesnuvaat obvrskite na ed-nata ili drugata strana, ako posebnata forma e pro-pi{ana samo vo interes na dogovornite strani.

Raskinuvawe na formalnite dogovori ^len 60

Formalnite dogovori moàt da bidat raskinati so neformalna spogodba, osven ako za opredeleniot slu~aj so zakon e predvideno ne{to drugo ili ako celta poradi koja e propi{ana formata za sklu~uva-we na dogovorot bara raskinuvaweto na dogovorot da bide izvr{eno vo istata forma.

Dogovorena forma ^len 61

(1) Dogovornite strani moàt da se spogodat po-sebnata forma da bide uslov za polnova`nosta na nivniot dogovor.

(2) Dogovorot za ~ie sklu~uvawe e dogovorena po-sebna forma moè da bide raskinat, dopolnet ili na drug na~in izmenet i so neformalna spogodba.

(3) Ako dogovornite strani predvidele posebna forma samo da osigurat dokaz za svojot dogovor, ili da postignat ne{to drugo, dogovorot e sklu~en koga e postignata soglasnost za negovata sodrìna, a za do-govara~ite vo isto vreme nastanuva obvrska da mu ja dadat na dogovorot predvidenata forma.

Sankcija na nedostigot na potrebnata forma ^len 62

(1) Dogovorot koj ne e sklu~en vo propi{anata forma nema pravno dejstvo dokolku od celta na pro-pisot so koj e opredelena formata ne proizleguva ne{to drugo.

(2) Dogovorot koj ne e sklu~en vo dogovorenata forma nema pravno dejstvo dokolku strankite ja us-lovile polnova`nosta na dogovorot so posebnata forma.

Pretpostavka za celosnost na ispravata ^len 63

(1) Ako dogovorot e sklu~en vo posebna forma, bilo vrz osnova na zakon ili spored voljata na stran-kite, vaì samo ona {to e izrazeno vo taa forma.

(2) Polnova`ni se istovremenite usni spogodbi za sporednite to~ki za koi vo formalniot dogovor ne e re~eno ni{to, dokolku ne se vo sprotivnost so negovata sodrìna ili ako ne i se sprotivni na cel-ta poradi koja e propi{ana formata.

(3) Polnova`ni se i istovremenite usni spogodbi so koi se namaluvaat ili olesnuvaat obvrskite na ed-na ili na dvete strani ako posebnata forma e propi-{ana samo vo interes na dogovornite strani.

Sostavuvawe na isprava ^len 64

(1) Koga za sklu~uvawe na dogovorot e potrebno da se sostavi isprava, dogovorot e sklu~en koga ispravata }e ja potpi{at site lica koi se obvrzuvaat so nego.


(2) Dogovara~ot koj ne znae da pi{uva }e stavi na ispravata rakoznak zaveren od dvajca svedoci ili od sudot, odnosno od drug organ {to vr{i javni ovlastu-vawa.

(3) Za sklu~uvawe na dvostran dogovor e dovolno dvete strani da potpi{at edna isprava ili sekoja od stranite da go potpi{e primerokot na ispravata {to e namenet za drugata strana.

(4) Baraweto na pismena forma e ispolneto ako stranite razmenat pisma ili se spogodat po telep-rinter, faks, kompjuter ili so nekoe drugo sredstvo koe ovozmoùva so sigurnost da se utvrdat sodrìna-ta i davatel na izjavata.

Koga e izvr{en dogovorot na koj mu nedostiga forma

^len 65 Dogovorot za ~ie sklu~uvawe se bara pismena

forma se smeta za polnovaèn iako ne e sklu~en vo taa forma ako dogovornite strani gi izvr{ile, vo celost ili vo pogolem del, obvrskite {to nastanuva-at od nego, osven ako od celta poradi koja e propi{a-na formata o~igledno ne proizleguva ne{to drugo.

VII. USLOV

Uslovi i nivnoto dejstvo

^len 66 (1) Dogovorot e sklu~en pod uslov ako negoviot

nastanok ili prestanuvawe zavisi od neizvesen fakt. (2) Ako e sklu~en pod odloèn uslov pa uslovot se

ispolni, dogovorot dejstvuva od momentot na negovo-to sklu~uvawe, osven ako od zakonot, prirodata na rabotata ili voljata na stranite ne proizleguva ne{to drugo.

(3) Ako e sklu~en pod raskinliv uslov, dogovorot prestanuva da vaì koga }e se ispolni uslovot.

(4) Se smeta deka uslovot e ostvaren ako negovoto ostvaruvawe, sprotivno na na~eloto na sovesnost i ~esnost, go spre~i stranata vrz ~ij tovar e oprede-len, a se smeta deka ne e ostvaren ako negovoto ostva-ruvawe, sprotivno na na~eloto na sovesnost i ~es-nost, go predizvikuva stranata vo ~ija korist e opre-delen.

Nedozvolen ili nevozmoèn uslov

^len 67 (1) Ni{toven e dogovorot vo koj e postaven odlo-

èn ili raskinliv uslov sprotiven na Ustavot, za-konite i dobrite obi~ai.

(2) Dogovorot sklu~en pod nevozmoèn odloèn uslov e ni{toven, a nevozmo`niot raskinliv uslov se smeta za nepostoe~ki.

Obezbeduvawe na uslovno pravo

^len 68 Ako dogovorot e sklu~en pod odloèn uslov, dove-

ritelot ~ie pravo e usloveno moè da pobara sood-vetno obezbeduvawe na toa pravo ako e zagrozeno ne-govoto ostvaruvawe.

VIII. ROK

Smetawe na vremeto

^len 69 (1) Rokot opredelen vo denovi zapo~nuva da te~e

prviot den po nastanot od koj se smeta rokot, a zavr-{uva so istekot na posledniot den od rokot.

(2) Rokot opredelen vo nedeli, meseci ili godini, zavr{uva onoj den koj spored imeto i brojot se pok-lopuva so denot na nastanokot na nastanot od koj za-po~nuva da te~e rokot, a ako takov den nema vo pos-ledniot mesec, krajot na rokot pa|a na posledniot den od toj mesec.

(3) Ako posledniot den od rokot pa|a vo den koga so zakon e opredeleno da ne se raboti, kako posleden den od rokot se smeta naredniot raboten den.

(4) Po~etokot na mesecot go ozna~uva prviot den vo mesecot, sredinata petnaesettiot, a krajot pos-

ledniot den vo mesecot, ako ne proizleguva ne{to drugo od namerata na strankite ili od prirodata na dogovorniot odnos.

Primena na pravilata za uslovot

^len 70 Koga dejstvoto na dogovorot zapo~nuva od oprede-

lenoto vreme, soobrazno se primenuvaat pravilata za odlo`niot uslov, a koga dogovorot prestanuva da va-ì po istekot na opredeleniot rok, soobrazno se primenuvaat pravilata za raskinliviot uslov.

IX. KAPAR I PI[MANLAK

1. KAPAR

Vra}awe i zasmetuvawe na kaparot ^len 71

(1) Ako vo momentot na sklu~uvaweto na dogovo-rot ednata strana i dala na drugata izvesen pari~en iznos ili izvesno koli~estvo na drugi zamenlivi predmeti kako znak deka dogovorot e sklu~en (kapar), dogovorot se smeta sklu~en koga kaparot e daden, ako ne e dogovoreno ne{to drugo.

(2) Vo slu~aj na ispolnuvawe na dogovorot kapa-rot mora da se vrati ili da se zasmeta vo ispolnuva-weto na obvrskata.

(3) Ako ne e dogovoreno ne{to drugo, stranata ko-ja dala kapar ne moè da se otkaè od dogovorot os-tavaj}i i go kaparot na drugata strana, nitu toa moè da go stori drugata strana so vra}awe na udvoen ka-par.

Neizvr{uvawe na dogovorot

^len 72 (1) Ako za neizvr{uvaweto na dogovorot e odgo-

vorna stranata koja dala kapar, drugata strana moè, po svoj izbor, da bara izvr{uvawe na dogovorot, ako toa u{te e vozmo`no i da bara nadomest na {tetata, a kaparot da go zasmeta vo nadomestot ili da go vrati ili da se zadovoli so primeniot kapar.

(2) Ako za neizvr{uvaweto na dogovorot e odgo-vorna stranata koja go primila kaparot, drugata strana moè, po svoj izbor, da bara izvr{uvawe na dogovorot ako toa u{te e vozmo`no ili da bara nado-mest na {tetata i vra}awe na kaparot, ili da bara vra}awe na udvoen kapar.

(3) Vo sekoj slu~aj koga drugata strana bara izvr-{uvawe na dogovorot, taa ima pravo i na nadomest na {tetata {to ja trpi poradi zadocnuvaweto.

(4) Sudot moè na barawe na zainteresiranata strana da go namali preterano golemiot kapar.

Vo slu~aj na delumno ispolnuvawe na obvrskata ^len 73

(1) Vo slu~aj na delumno ispolnuvawe na obvrska-ta, doveritelot ne moè da go zadrì kaparot, tuku moè da bara ispolnuvawe na ostatokot od obvrskata i nadomest na {tetata poradi zadocnuvaweto, ili da bara nadomest na {tetata poradi necelosnoto ispol-nuvawe, no vo dvata slu~ai kaparot se zasmetuva vo nadomestot.

(2) Ako doveritelot go raskine dogovorot i go vrati ona {to go primil kako delumno ispolnuvawe, toj moè da izbira me|u drugite barawa {to i pripa-|aat na ednata strana koga dogovorot ostanal neizvr-{en po vina na drugata.

2. PI[MANLAK

Uloga na pi{manlakot ^len 74

(1) Vo dogovorot moè da se ovlasti ednata ili sekoja strana da se otkaè od dogovorot so davawe na pi{manlak.

(2) Koga stranata vo ~ija korist e dogovoren pi{-manlak, }e i izjavi na drugata strana deka }e dade pi{manlak, taa pove}e ne moè da bara izvr{uvawe na dogovorot.

5 mart 2001 SLU@BEN VESNIK NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Br. 18 - Str. 1759

(3) Stranata ovlastena da se otkaè e dol`na da go dade pi{manlakot istovremeno so izjavata za ot-kaùvawe.

(4) Ako dogovara~ite ne opredelile rok do koj ov-lastenata strana moè da se otkaè od dogovorot, taa moè da go stori toa se dodeka ne }e te~e rokot opredelen za ispolnuvawe na nejzinata obvrska.

(5) Ova pravo na otkaùvawe od dogovorot presta-nuva i koga stranata vo ~ija korist e dogovoreno }e zapo~ne da gi ispolnuva svoite obvrski od toj dogo-vor ili da prima ispolnuvawe od drugata strana.

Kapar kako pi{manlak

^len 75 (1) Koga pokraj kaparot e dogovoreno pravo da se

otkaè od dogovorot, toga{ kaparot se smeta kako pi{manlak i sekoja strana moè da se otkaè od do-govorot.

(2) Vo ovoj slu~aj, ako se otkaè stranata {to da-la kapar, taa go gubi, a ako se otkaè stranata {to go primila kaparot, taa go vra}a vo dvoen iznos.

OTSEK 2

ZASTAPUVAWE

I. OP[TI ODREDBI

Mo`nost za zastapuvawe

^len 76 (1) Dogovor, kako i druga pravna rabota moè da

se prezeme i preku zastapnik. (2) Ovlastuvaweto za zastapuvawe se zasnovuva

vrz zakon, statut ili drug op{t akt, vrz akt na nad-le`niot organ ili vrz izjava na voljata na zastapuva-niot (polnomo{no).

Dejstvo na zastapuvaweto ^len 77

(1) Dogovorot {to }e go sklu~i zastapnik od ime-to na zastapuvano lice i vo granicite na svoite ov-lastuvawa gi obvrzuva neposredno zastapuvaniot i drugata dogovorna strana.

(2) Pod istite uslovi i drugite pravni raboti na zastapnikot proizveduvaat pravno dejstvo neposred-no sprema zastapuvanoto lice.

(3) Zastapnikot e dolèn da ja izvesti drugata strana deka nastapuva od imeto na zastapuvaniot, no i koga toj ne }e go stori toa, dogovorot proizveduva pravno dejstvo za zastapuvaniot i za drugata strana, ako ovaa znaela ili od okolnostite moèla da zaklu-~i deka toj nastapuva kako zastapnik.

Prenesuvawe na ovlastuvawata

^len 78 (1) Zastapnikot ne moè da gi prenese svoite ov-

lastuvawa vrz drug, osven koga mu e dozvoleno so za-kon ili so dogovor .

(2) Po isklu~ok od stav (1) na ovoj ~len, zastapni-kot moè da go stori toa ako e spre~en od okolnosti-te da ja svr{i rabotata li~no, a interesite na zasta-puvaniot baraat neodlo`no prezemawe na pravnata rabota .

Pre~ekoruvawe na granicite na ovlastuvaweto

^len 79 (1) Koga zastapnikot }e gi pre~ekori granicite

na ovlastuvaweto, zastapuvaniot e vo obvrska samo dokolku }e go odobri pre~ekoruvaweto.

(2) Ako zastapuvaniot ne go odobri dogovorot vo rokot koj e redovno potreben da se razgleda i oceni dogovor od takov vid, }e se smeta deka odobruvaweto e odbieno .

(3) Odobruvaweto od stav (2) na ovoj ~len ima pov-ratno dejstvo, ako stranite poinaku ne opredelat.

(4) Ako drugata strana ne znaela nitu morala da znae za pre~ekoruvaweto na ovlastuvaweto, moè vedna{ po doznavaweto za pre~ekoruvaweto, ne ~e-

kaj}i zastapuvaniot da se izjasni za dogovorot, da iz-javi deka ne se smeta za vrzana so dogovorot .

(5) Ako zastapuvaniot go odbie odobruvaweto, zas-tapnikot i zastapuvaniot se solidarno odgovorni za {tetata {to drugata strana ja pretrpela, ako taa ne znaela nitu moèla da znae za pre~ekoruvaweto na ovlastuvaweto.

Sklu~uvawe na dogovor od strana na neovlasteno

lice ^len 80

(1) Dogovorot {to nekoe lice }e go sklu~i kako polnomo{nik od imeto na drug bez negovo ovlastuva-we go obvrzuva neovlasteno zastapuvaniot samo ako toa dopolnitelno go odobri dogovorot.

(2) Stranata so koja e sklu~en dogovorot moè da bara od neovlasteno zastapuvaniot vo primeren rok da se izjasni dali go odobruva dogovorot.

(3) Ako neovlasteno zastapuvaniot ni vo ostave-niot rok ne go odobri dogovorot, se smeta deka dogo-vorot ne e ni sklu~en.

(4) Vo slu~aj od stavot (3) na ovoj ~len stranata so koja e sklu~en dogovorot moè od liceto koe kako polnomo{nik bez ovlastuvawe go sklu~ilo dogovo-rot da bara nadomest na {tetata, ako vo momentot na sklu~uvaweto na dogovorot ne znaela nitu moèla da znae deka toa lice nemalo ovlastuvawe za sklu~uva-we na dogovorot.

II. POLNOMO[NO

Davawe na polnomo{no ^len 81

(1) Polnomo{noto e ovlastuvawe za zastapuvawe {to vlastodavecot so pravna rabota mu go dava na polnomo{nikot.

(2) Postoeweto i obemot na polnomo{noto se ne-zavisni od pravniot odnos vrz ~ija osnova e dadeno polnomo{noto.

(3) Polnomo{nik moè da bide i pravno lice .

Posebna forma na polnomo{noto ^len 82

Formata propi{ana so zakon za nekoj dogovor ili za nekoja druga pravna rabota vaì i za polnomo{no-to za sklu~uvawe na toj dogovor, odnosno za prezema-we na taa rabota .

Obem na ovlastuvaweto

^len 83 (1) Polnomo{nikot moè da gi prezema samo onie

pravni raboti za ~ie prezemawe e ovlasten. (2) Polnomo{nikot na koj mu e dadeno op{to pol-

nomo{no moè da gi prezema samo pravnite raboti {to spa|aat vo redovnoto rabotewe.

(3) Rabota koja ne spa|a vo redovnoto rabotewe polnomo{nikot moè da prezeme samo ako e posebno ovlasten za prezemawe na taa rabota, odnosno na vi-dot na rabotite me|u koi spa|a i taa.

(4) Polnomo{nikot ne moè bez posebno ovlastu-vawe za sekoj oddelen slu~aj da prezeme meni~na ob-vrska, da sklu~i dogovor za garancija, za poramnuva-we, za izbran sud, kako ni da se otkaè od nekoe pra-vo bez nadomest.

Otpovikuvawe i stesnuvawe na polnomo{noto ^len 84

(1) Vlastodavecot moè po svoja volja da go stesni ili da go otpovika polnomo{noto, duri i ako so do-govorot se otkaàl od toa pravo.

(2) Otpovikuvawe ili stesnuvawe na sekoe polno-mo{no moè da se napravi so izjava bez posebna for-ma.

(3) Ako so otpovikuvawe ili stesnuvawe na pol-nomo{noto e povreden dogovor za nalog ili dogovor za delo, ili nekoj drug dogovor, polnomo{nikot ima pravo na nadomest na {tetata nastanata so toa .


Dejstvo na prestanuvaweto i na stesnuvaweto na polnomo{noto sprema treti lica

^len 85

(1) Otpovikuvaweto na polnomo{noto, kako i ne-govoto stesnuvawe nema dejstvo sprema tretoto lice koe sklu~ilo dogovor so polnomo{nikot ili izvr-{ilo druga pravna rabota, a ne znaelo nitu moralo da znae deka polnomo{noto e otpovikano, odnosno stesneto .

(2) Vo slu~ajot od stav (1) na ovoj ~len vlastodave-cot ima pravo da bara od polnomo{nikot nadomest na {tetata {to bi ja pretrpel poradi toa, osven ako polnomo{nikot ne znael nitu moral da znae za otpo-vikuvaweto, odnosno za stesnuvaweto na polnomo{-noto.

(3) Istoto vaì i vo drugite slu~ai na prestanu-vawe na polnomo{noto.

Drugi slu~ai na prestanuvawe na polnomo{noto

^len 86 (1) Polnomo{noto prestanuva so prestanuvaweto

na pravnoto lice kako polnomo{nik, ako so zakonot poinaku ne e opredeleno.

(2) Polnomo{noto prestanuva so smrtta na polno-mo{nikot .

(3) Polnomo{noto prestanuva so prestanuvaweto na pravnoto lice, odnosno so smrtta na liceto koe go dalo, osven ako zapo~natata rabota ne moè da se prekine bez {teta za pravnite sledbenici ili ako polnomo{noto vaì i vo slu~aj na smrt na davatelot, po negova volja ili so ogled na prirodata na rabotata.

III. DELOVNO POLNOMO[NO

Koj moè da dade polnomo{no i negovata sodrìna

^len 87 (1) Delovno polnomo{no moè da dade vo grani-

cite na zakonot, trgovsko dru{tvo ili drugo pravno lice i so nego da go ovlasti polnomo{nikot da sklu-~uva dogovori i da gi vr{i drugite raboti {to se vo-obi~aeni vo vr{eweto na nivnata delovna dejnost.

(2) Delovniot polnomo{nik ne moè da otu|i ili da optovari nedvi`nosti, da prezeme meni~ni obvrski ili obvrski za garancija, da zeme zaem i da vodi spor, ako ne dobil posebno polnomo{no za seko-ja takva rabota.

(3) Delovnoto polnomo{no moè da bide ograni-~eno na opredelen vid raboti , ili na opredeleni ra-boti, no ovie ograni~uvawa imaat dejstvo sprema tret samo ako za niv znael ili moral da znae.

Delovno polnomo{no na imatel na du}an

^len 88 (1) Odredbite za delovnoto polnomo{no soobraz-

no se primenuvaat vrz delovnoto polnomo{no na imatel na du}an .

(2) Delovnoto polnomo{no ne prestanuva so smrt-ta na imatelot na du}an, kako ni koga toj }e bide li-{en od delovna sposobnost.

IV. OVLASTUVAWA NA TRGOVSKI PATNIK

Granici na ovlastuvaweto ^len 89

(1) Trgovskiot patnik na trgovskoto dru{tvo e ovlasten da gi prezema samo onie raboti {to se odne-suvaat na proda`bata na stoki i {to se navedeni vo polnomo{noto {to mu go dalo trgovskoto dru{tvo.

(2) Vo slu~aj na neizvesnost, se smeta deka trgov-skiot patnik ne e ovlasten da sklu~uva dogovori tuku samo da sobira pora~ki, no sepak dogovorot {to go sklu~il }e ostane vo sila, ako vlastodavecot dopol-nitelno go odobri.

(3) Trgovskiot patnik koj e ovlasten da prodava stoki ne e ovlasten da ja naplati cenata, kako ni da prodava na kredit, osven ako ima posebno ovlastuva-we za proda`ba na kredit.

(4) Trgovskiot patnik e ovlasten za vlastodave-cot da prima reklamacii poradi nedostatok na sto-kite i drugi izjavi vo vrska so izvr{uvaweto na do-govorot sklu~en so negovo posreduvawe, kako i od imeto na vlastodavecot da prezema potrebni merki za za~uvuvawe na negovite prava od toj dogovor.

V. OVLASTUVAWA NA LICATA KOI VR[AT OPREDELENI RABOTI

^len 90

Rabotnicite vo trgovskite dru{tva i drugite pravni lica {to rabotat na takvi raboti ~ie vr{e-we e svrzano za sklu~uvawe i ispolnuvawe na oprede-leni dogovori, kako {to se prodava~ite vo prodavni-ci, rabotnicite koi vr{at opredeleni uslugi vo ugostitelstvoto, rabotnicite na raboti na {alter-ska slu`ba vo po{ta, vo banka i sli~no se ovlasteni so samoto toa za sklu~uvawe i ispolnuvawe na tie do-govori.

Otsek 3

TOLKUVAWE NA DOGOVOROT

Primena na odredbite i tolkuvawe na spornite

odredbi ^len 91

(1) Odredbite na dogovorot se primenuvaat onaka kako {to glasat.

(2) Pri tolkuvaweto na spornite odredbi ne tre-ba da se prifa}a bukvalnoto zna~ewe na upotrebeni-te izrazi , tuku treba da se istraùva zaedni~kata namera na dogovora~ite i odredbata da se razbere ta-ka kako {to toa im odgovara na na~elata na obliga-cionoto pravo utvrdeni so ovoj zakon.

Nejasni odredbi vo posebni slu~ai

^len 92 Vo slu~aj koga dogovorot e sklu~en spored odnap-

red otpe~atena sodrìna, ili koga dogovorot bil na drug na~in podgotven i predloèn od edna dogovorna strana, nejasnite odredbi }e se tolkuvaat vo korist na drugata strana.

Dopolnitelno pravilo

^len 93 Nejasnite odredbi vo dogovorot bez nadomest

treba da se tolkuvaat vo smisla koja e pomalku te{ka za dol`nikot, a vo tovarniot dogovor vo smisla so koja se ostvaruva spravedliv odnos na zaemnite dava-wa.

Vonsudsko tolkuvawe na dogovorot

^len 94 (1) Dogovornite strani moàt da predvidat deka

vo slu~aj na nesoglasnost vo pogled na smislata i do-segot na dogovornite odredbi, nekoj tret }e go tolku-va dogovorot.

(2) Vo slu~ajot od stav (1) na ovoj ~len, ako so do-govorot poinaku ne e predvideno, stranite ne moàt da povedat spor pred sud ili pred drug nadleèn or-gan dodeka prethodno ne }e pribavat tolkuvawe na dogovorot, osven ako tretoto lice odbie da dade tol-kuvawe na dogovorot.

Otsek 4

NEVA@NOST NA DOGOVOROT

I. NI[TOVNI DOGOVORI

Ni{tovnost

^len 95 (1) Dogovorot koj ne e vo soglasnost so Ustavot,

zakonite i dobrite obi~ai e ni{toven, ako celta na povredenoto pravilo ne upatuva na nekoja druga san-kcija ili ako so zakonot vo opredeleniot slu~aj ne e predvideno ne{to drugo.


(2) Ako sklu~uvaweto na opredelen dogovor i e zabraneto samo na ednata strana, dogovorot }e ostane vo sila ako vo zakonot ne e predvideno ne{to drugo za opredeleniot slu~aj, a stranata {to ja povredila zakonskata zabrana }e gi podnesuva soodvetnite pos-ledici.

Posledici od ni{tovnosta

^len 96 (1) Vo slu~aj na ni{tovnost na dogovorot sekoja

dogovorna strana e dol`na da i go vrati na drugata seto ona {to go primila vrz osnova na takviot dogo-vor, a ako toa ne mo`no, ili ako prirodata na ona {to e ispolneto mu se sprotistavuva na vra}aweto, }e se dade soodveten nadomest vo pari, spored cenite vo vreme na donesuvaweto na sudskata odluka, dokol-ku zakonot ne opredeluva ni{to drugo .

(2) Ako dogovorot e ni{toven poradi toa {to spored svojata sodrìna ili cel ne e vo soglasnost so Ustavot, zakonite i dobrite obi~ai sudot moè da go odbie, vo celost ili delumno, baraweto na nesoves-nata strana za vra}awe na ona {to i go dala na druga-ta strana, a moè i da odlu~i drugata strana ona {to go primila vrz osnova na zabranetiot dogovor da i go predade na op{tinata na ~ija teritorija taa ima se-di{te, odnosno ìveali{te ili prestojuvali{te.

(3) Pri odlu~uvaweto sudot }e vodi smetka za so-vesnosta na ednata, odnosno na dvete strani, za zna~e-weto na op{testvenite interesi {to se zagrozuvaat, kako i za moralot.

Delumna ni{tovnost

^len 97 (1) Ni{tovnosta na nekoja odredba na dogovorot

ne povlekuva ni{tovnost i na samiot dogovor, ako toj moè da opstane bez ni{tovnata odredba i ako taa ne bila ni uslov na dogovor ni re{ava~ka pobuda poradi koja e sklu~en dogovorot.

(2) Dogovorot }e ostane vo sila duri i ako ni{-tovnata odredba bila uslov ili re{ava~ka pobuda na dogovorot vo slu~aj koga ni{tovnosta e ustanovena tokmu za da bide dogovorot osloboden od taa odredba i da vaì bez nea.

Konverzija ^len 98

Koga ni{tovniot dogovor gi ispolnuva uslovite za polnova`nosta na nekoj drug dogovor, toga{ me|u dogovara~ite }e vaì toj drug dogovor, ako toa bi bi-lo vo soglasnost so celta {to ja imale predvid dogo-vara~ite koga go sklu~ile dogovorot i ako moè da se zeme deka tie bi go sklu~ile toj dogovor da znaele za ni{tovnosta na svojot dogovor.

Dopolnitelno iz~eznuvawe na pri~inata za ni{tovnosta

^len 99 (1) Ni{tovniot dogovor ne stanuva polnovaèn

koga zabrana ili nekoja druga pri~ina za ni{tovnos-ta dopolnitelno }e is~ezne .

(2) Ako zabranata bila od pomalo zna~ewe, a dogovo-rot e izvr{en, ni{tovnosta ne moè da se istaknuva.

Odgovornost na liceto vinovno za

ni{tovnosta za dogovorot

^len 100 Dogovora~ot koj e vinoven za sklu~uvaweto na

ni{toven dogovor e odgovoren na sodogovora~ot za {tetata {to ja trpi poradi ni{tovnosta na dogovo-rot, ako ovoj ne znael ili spored okolnostite ne mo-ral da znae za postoeweto na pri~inata za ni{tov-nosta.

Istaknuvawe na ni{tovnosta

^len 101 (1) Na ni{tovnosta sudot vnimava po slu`bena

dol`nost i na nea moè da se povikuva sekoe lice koe ima praven interes.

(2) Pravo da bara utvrduvawe na ni{tovnosta ima i javniot obvinitel.

Neograni~eno istaknuvawe na ni{tovnost

^len 102 Pravoto na istaknuvawe na ni{tovnosta ne se gasi.

II. RU[LIVI DOGOVORI

Koga e dogovorot ru{liv ^len 103

Dogovorot e ru{liv koga go sklu~ila strana ogra-ni~eno delovno sposobna, koga pri negovoto sklu~u-vawe imalo mani vo pogled na voljata na stranite, kako i koga e toa opredeleno so ovoj zakon ili so drug propis.

Poni{tuvawe na dogovorot

^len 104 (1) Dogovornata strana vo ~ij interes e ustanove-

na ru{livost moè da bara dogovorot da se poni{ti. (2) Sodogovara~ot na taa strana moè da bara od

nea vo opredelen rok, no ne pokratok od 30 dena, da se izjasni dali ostanuva pri dogovorot ili ne, za{to vo sprotivno }e se smeta deka dogovorot e poni{ten.

(3) Ako povikanata dogovorna strana vo opredele-niot rok ne se izjasni ili ako izjavi deka ne ostanuva pri dogovorot, }e se smeta deka dogovorot e poni{-ten.

Posledica od poni{tuvawe ^len 105

(1) Ako vrz osnova na ru{liv dogovor koj e po-ni{ten bilo ne{to ispolneto, }e se izvr{i vra}a-we, a ako toa ne e mo`no ili ako prirodata na toa {to e ispolneto mu se protivi na vra}aweto, }e se dade soodveten nadomest vo pari.

(2) Nadomestot vo pari se dava spored cenite vo vreme na vra}aweto, odnosno donesuvaweto na sudska-ta odluka.

Vra}awe i nadomest vo slu~aj na poni{tuvawe na do-

govor na ograni~eno delovno sposobno lice ^len 106

Vo slu~aj na poni{tuvawe na dogovor poradi og-rani~ena delovna sposobnost na edniot dogovora~, sodogovara~ot na takvoto lice moè da bara vra}awe samo na onoj del od ispolnuvaweto koj se nao|a vo imotot na ograni~eno delovno sposobno lice, ili e upotreben vo negova korist, kako i ona {to e namer-no uni{teno ili otu|eno.

Odgovornost za poni{tuvawe na dogovorot

^len 107 Dogovara~ot na ~ija strana e pri~inata za ru{li-

vost mu e odgovoren na svojot sodogovara~ za {tetata {to ja trpi poradi poni{tuvaweto na dogovorot, ako ovoj ne znael nitu moral da znae za postoeweto na pri~inata za ru{livosta na dogovorot.

Odgovornost na ograni~eno delovno sposobno lice

^len 108 Ograni~eno delovno sposobno lice odgovara za

{tetata nastanata so poni{tuvaweto na dogovor, ako so izmama go ubedilo svojot sodogovara~ deka e de-lovno sposobno.

Prestanuvawe na pravo

^len 109 (1) Pravoto da se bara poni{tuvawe na ru{liv

dogovor prestanuva so istekot na rokot od edna godi-na od doznavaweto za pri~inata za ru{livosta, od-nosno od prestanuvaweto na prinudata.

(2) Pravoto da se bara poni{tuvawe na ru{liv dogovor vo sekoj slu~aj prestanuva so istekot na ro-kot od tri godini od denot na sklu~uvaweto na dogo-vorot.


Otsek 5

DVOSTRANI DOGOVORI

I. ODGOVORNOST ZA MATERIJALNITE I PRAVNITE NEDOSTATOCI NA ISPOLNU-

VAWETO ^len 110

(1) Kaj dogovorot so nadomest sekoj dogovara~ od-govara za materijalnite nedostatoci na svoeto is-polnuvawe.

(2) Dogovara~ot odgovara i za pravnite nedostato-ci na ispolnuvaweto i e dolèn da ja {titi drugata strana od pravata i barawata na treti lica so koi nejzinoto pravo bi bilo isklu~eno ili stesneto.

(3) Vrz ovie obvrski na prenesuva~ot soobrazno se primenuvaat odredbite na ovoj zakon za odgovornosta na prodava~ot za materijalnite i pravnite nedosta-toci, ako za opredelen slu~aj ne e propi{ano ne{to drugo.

II. PRIGOVOR ZA NEISPOLNUVAWE NA DO-

GOVOR

Pravilo na istovremeno ispolnuvawe ^len 111

(1) Vo dvostranite dogovori niedna strana ne e dol`na da ja ispolni svojata obvrska ako drugata strana ne ja ispolni ili ako ne e gotova istovremeno da ja ispolni svojata obvrska osven ako ne{to drugo e dogovoreno ili so zakon opredeleno, ili ako ne{to drugo proizleguva od prirodata na rabotata.

(2) Ako na sud ednata strana istakne deka ne e dol`na da ja ispolni svojata obvrska dodeka i druga-ta ne ja ispolni svojata, sudot }e i naloì da ja is-polni svojata obvrska koga i drugata strana }e ja is-polni svojata .

Koga ispolnuvaweto na obvrskata na

edna strana }e stane neizvesno ^len 112

(1) Ako e dogovoreno prvo ednata strana da ja is-polni svojata obvrska, pa po sklu~uvaweto na dogovo-rot materijalnite priliki na drugata strana se vlo-{at do taa mera {to e neizvesno dali taa }e moè da ja ispolni svojata obvrska, ili ako taa neizvesnost proizleguva od drugi seriozni pri~ini, stranata {to se obvrzala prva da ja ispolni svojata obvrska moè da go odloì nejzinoto ispolnuvawe dodeka drugata strana ne }e ja ispolni svojata obvrska ili dodeka ne }e dade dovolno obezbeduvawe deka }e ja is-polni.

(2) Ako materijalnite priliki na drugata strana bile vo ista mera te{ki u{te pred sklu~uvaweto na dogovorot, ako nejziniot sodogovara~ ne go znael toa nitu moral da go znae.

(3) Vo slu~aite od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len, stranata {to se obvrzala prva da ja ispolni svojata obvrska moè da bara da i se dade obezbeduvawe vo primeren rok, a po istekot na toj rok bez rezultat, moè da go raskine dogovorot.

III. RASKINUVAWE NA DOGOVOR PORADI

NEISPOLNUVAWE

Prava na edna strana koga drugata strana ne }e ja ispolni svojata obvrska

^len 113 Vo dvostranite dogovori, koga edna strana ne }e

ja ispolni svojata obvrska, drugata strana, ako ne e opredeleno ne{to drugo, moè da bara ispolnuvawe-to na obvrskite ili pod uslovite predvideni vo na-tamo{nite ~lenovi, da go raskine dogovorot so pros-ta izjava, ako raskinuvaweto na dogovorot ne nasta-puva spored samiot zakon, a vo sekoj slu~aj ima pravo na nadomest na {tetata.

Koga ispolnuvaweto vo rokot e su{testvena sostoj-ka na dogovor

^len 114 (1) Koga ispolnuvaweto na obvrskata vo oprede-

leniot rok e su{testvena sostojka na dogovorot, pa dol`nikot ne }e ja ispolni obvrskata vo toj rok, do-govorot se raskinuva spored samiot zakon.

(2) Doveritelot moè da go odrì dogovorot vo sila, ako po istekot na rokot, bez odlagawe, go izves-ti dol`nikot deka bara ispolnuvawe na dogovorot.

(3) Koga doveritelot baral ispolnuvawe, pa ne go dobil vo razumen rok, moè da izjavi deka go raski-nuva dogovorot.

(4) Ovie pravila vaàt kako vo slu~aj koga dogo-vornite strani predvidele deka dogovorot }e se sme-ta raskinat ako ne bide ispolnet vo opredeleniot rok, taka i toga{ koga ispolnuvaweto na dogovorot vo opredeleniot rok e su{testvena sostojka na dogo-vorot spored prirodata na rabotata.

Koga ispolnuvaweto na rokot ne e su{testvena sostojka na dogovorot

^len 115 (1) Koga ispolnuvaweto na obvrskata vo opredele-

niot rok ne e su{testvena sostojka na dogovorot, dol`nikot go zadrùva pravoto da ja ispolni svojata obvrska i po istekot na rokot, a doveritelot da bara nejzino ispolnuvawe .

(2) Ako doveritelot saka da go raskine dogovo-rot, mora da mu ostavi na dol`nikot primeren do-polnitelen rok za ispolnuvawe.

(3) Ako dol`nikot ne ja ispolni obvrskata vo do-polnitelniot rok, nastapuvaat istite posledici, ka-ko i vo slu~aj koga rokot e su{testvena sostojka na dogovorot. Raskinuvawe na dogovor bez ostavawe na dopolnite-

len rok ^len 116

Doveritelot moè da go raskine dogovorot bez da mu ostavi na dol`nikot dopolnitelen rok za ispol-nuvawe ako od dol`nikovoto odnesuvawe proizleguva deka toj nema da ja izvr{i svojata obvrska nitu vo do-polnitelniot rok.

Raskinuvawe na dogovor pred istekot na rokot

^len 117 Koga pred istekot na rokot za ispolnuvawe na ob-

vrskata e o~igledno deka ednata strana nema da ja is-polni svojata obvrska od dogovorot, drugata strana moè da go raskine dogovorot i da bara nadomest na {tetata.

Raskinuvawe na dogovor so posledovatelni obvrski

^len 118 (1) Koga vo dogovorot so posledovatelni obvrski

ednata strana ne }e ispolni edna obvrska, drugata strana moè vo razumen rok, da go raskine dogovorot vo pogled na site idni obvrski, ako od dadenite okol-nosti e o~igledno deka i tie nema da bidat ispolneti.

(2) Drugata strana moè da go raskine dogovorot ne samo vo pogled na idnite obvrski, tuku i vo pogled na ve-}e ispolnetite obvrski, ako nivnoto ispolnuvawe bez izostanatite ispolnuvawa nema interes za nea.

(3) Dol`nikot moè da go odrì dogovorot ako dade soodvetno obezbeduvawe.

Dol`nost za izvestuvawe ^len 119

Doveritelot koj poradi neispolnuvawe na dol-`nikovata obvrska go raskinuva dogovorot, dolèn e toa da mu go soop{ti na dol`nikot bez odlagawe.

Koga dogovorot ne moè da se raskine

^len 120 Dogovorot ne moè da se raskine poradi neispol-

nuvawe na nezna~itelen del od obvrskata.


Dejstvo na raskinuvaweto ^len 121

(1) So raskinuvaweto na dogovorot dvete strani se oslobodeni od svoite obvrski, osven od obvrskata za nadomest na eventualnata {teta.

(2) Ako edna strana go izvr{ila dogovorot celos-no ili delumno ima pravo da i se vrati ona {to go da-la.

(3) Ako dvete strani imaat pravo da baraat vra}a-we na dadenoto, zaemnite vra}awa se vr{at spored pravilata za izvr{uvaweto na dvostranite dogovori.

(4) Sekoja strana i dolì na drugata nadomest za korista {to vo me|uvreme ja imala od ona {to e dol-`na da go vrati, odnosno da go nadomesti .

(5) Stranata {to vra}a pari e dol`na da plati za-tezna kamata od denot koga ja primila isplatata .

IV. RASKINUVAWE ILI IZMENA NA DOGOVOR PORADI PROMENETI OKOLNOSTI

Pretpostavki za raskinuvawe

^len 122 (1) Ako po sklu~uvaweto na dogovorot nastapat

okolnosti {to go ote`nuvaat ispolnuvaweto na ob-vrskata na ednata strana ili ako poradi niv ne moè da se ostvari celta na dogovorot, a vo edniot i vo drugiot slu~aj vo taa mera {to e o~igledno deka do-govorot pove}e ne im odgovara na o~ekuvawata na do-govornite strani i deka spored op{toto mislewe bi bilo nespravedlivo, da se odrì vo sila takov kakov {to e, stranata na koja i e ote`nato ispolnuvaweto na obvrskata, odnosno stranata koja {to poradi pro-menetite okolnosti ne moè da ja ostvari celta na dogovorot moè da bara dogovorot da se raskine.

(2) Raskinuvawe na dogovor ne moè da se bara ako stranata {to se povikuva na promenetite okolnosti bila dol`na vo vreme na sklu~uvaweto na dogovorot da gi zeme predvid tie okolnosti ili moèla da gi izbegne ili da gi sovlada.

(3) Stranata koja bara raskinuvawe na dogovorot ne moè da se povikuva na promenetite okolnosti {to nastapile po istekot na rokot opredelen za is-polnuvawe na nejzinata obvrska.

(4) Dogovorot nema da se raskine ako drugata stra-na ponudi ili se soglasi soodvetnite uslovi od dogo-vorot da se izmenat spravedlivo.

(5) Ako izre~e raskinuvawe na dogovorot sudot, na barawe od drugata strana, }e ja obvrze stranata {to go barala da i nadomesti na drugata strana spra-vedliv del od {tetata {to ja trpi poradi toa.

Dol`nost za izvestuvawe

^len 123 Stranata {to e ovlastena da bara poradi prome-

netite okolnosti raskinuvawe na dogovorot e dol-`na za svojata namera da bara raskinuvawe na dogovo-rot, da ja izvesti drugata strana {tom doznala deka nastapile takvi okolnosti, a ako toa ne go storila odgovara za {tetata {to drugata strana ja pretrpela poradi toa {to baraweto blagovremeno ne i bilo so-op{teno na vreme.

Okolnosti od zna~ewe za odlukata na sudot

^len 124 Pri odlu~uvaweto za raskinuvawe na dogovor, od-

nosno za negovata izmena, sudot se rakovodi od na~e-loto na ~esnost vo prometot, vodej}i smetka osobeno za celta na dogovorot, za normalniot rizik kaj dogo-vorot od odnosen vid za op{tiot interes i za intere-site na dvete strani.

Otkaùvawe od povikuvaweto na

promenetite okolnosti ^len 125

Stranite moàt so dogovorot odnapred da se ot-kaàt od povikuvaweto na opredeleni promeneti okolnosti, osven ako toa e vo sprotivnost so na~elo-to na sovesnost i ~esnost.

V. NEVOZMO@NOST ZA ISPOLNUVAWE

Nevozmo`nost za ispolnuvawe za koja ne odgovara niedna strana

^len 126 (1) Koga ispolnuvaweto na obvrskata na ednata

strana vo dvostran dogovor stanalo nevozmo`no po-radi nastan za koj ne e odgovorna ni ednata ni druga-ta strana, se gasi i obvrskata na drugata strana, a ako ovaa ispolnila ne{to od svojata obvrska, moè da bara vra}awe spored pravilata za vra}awe za ste~e-noto bez osnova.

(2) Vo slu~aj na delovna nevozmo`nost za ispolnu-vawe poradi nastan za koj ne e odgovorna ni ednata ni drugata strana, drugata strana moè da go raskine do-govorot ako delumnoto ispolnuvawe ne im odgovara na nejzinite potrebi, inaku dogovorot ostanuva vo sila, a drugata strana ima pravo da bara srazmerno namaluvawe na svojata obvrska.

Nevozmo`nost za ispolnuvawe za koja

odgovara drugata strana ^len 127

(1) Koga ispolnuvaweto na obvrskata na ednata strana vo dvostran dogovor stanalo nevozmo`no po-radi nastan za koj odgovara drugata strana, nejzinata obvrska se gasi, a taa go zadrùva svoeto pobaruvawe sprema drugata strana, so toa {to se namaluva za onolku kolku {to taa moèla da ima korist od oslo-boduvaweto od sopstvenata obvrska.

(2) Taa strana e dol`na da i gi otstapi na drugata strana site prava {to bi gi imala sprema treti lica vo vrska so predmetot na svojata obvrska ~ie ispol-nuvawe stanalo nevozmo`no.

VI. PREKUMERNO O[TETUVAWE

O~igleden nesrazmer na zaemnite davawa

^len 128 (1) Ako me|u obvrskite na dogovornite strani vo

dvostran dogovor vo vreme na sklu~uvaweto na dogo-vorot postoel o~igleden nesrazmer, o{tetenata strana moè da bara poni{tuvawe na dogovorot ako za vistinskata vrednost toga{ ne znaela nitu morala da znae.

(2) Pravoto da se bara poni{tuvawe na dogovorot prestanuva so istekot na edna godina od negovoto sklu~uvawe.

(3) Otkaùvaweto odnapred od ova pravo nema pravno dejstvo.

(4) Dogovorot }e ostane vo sila ako drugata stra-na ponudi dopolnuvawe do vistinskata vrednost.

(5) Poradi ovoj nesrazmer ne moè da se bara po-ni{tuvawe na dogovorot na sre}a, na javna proda`ba, kako ni toga{ koga za predmetot e dadena pogolema cena od osobena naklonost.

VII. LIHVARSKI DOGOVOR

^len 129

(1) Ni{toven e dogovor so koj nekoj, koristejki ja sostojbata na nu`da ili te{kata materijalna sostoj-ba na drug, negovoto nedovolno iskustvo, lekomisle-nost ili zavisnost, }e dogovori za sebe ili za nekoj tret korist koja e vo o~igleden nesrazmer so ona {to toj na drugiot mu go dal ili storil, ili se obvrzal da mu dade ili da mu stori.

(2) Vrz lihvarskiot dogovor soobrazno se prime-nuvaat odredbite na ovoj zakon za posledicite od ni{tovnosta i za delumnata ni{tovnost na dogovo-rot.

(3) Ako o{teteniot bara da se namali negovata obvrska na spravedliv iznos, sudot }e go dozvoli tak-voto barawe ako e toa mo`no, a vo toj slu~aj dogovo-rot so soodvetnata izmena ostanuva vo sila.


(4) O{tetenikot moè da podnese barawe za nama-luvawe na obvrskata na spravedliv iznos vo rok od pet godini od sklu~uvaweto na dogovorot.

VIII. OP[TI USLOVI NA DOGOVOROT

Obvrzanost

^len 130 (1) Op{tite uslovi opredeleni od strana na eden

dogovara~ bilo da se sodràni vo formalen dogovor, bilo dogovorot da se povikuva na niv, gi dopolnuvaat posebnite spogodbi utvrdeni me|u dogovara~ite vo istiot dogovor i po pravilo, obvrzuvaat kako i ovie.

(2) Op{tite uslovi na dogovorot moraat da se ob-javat na voobi~aeniot na~in.

(3) Op{tite uslovi ja obvrzuvaat dogovornata strana ako i bile poznati ili morale da i bidat poz-nati vo momentot na sklu~uvaweto na dogovorot.

(4) Vo slu~aj na nesoglasuvawe na op{tite uslovi i posebnite spogodbi vaàt ovie poslednive.

Ni{tovnost na nekoi odredbi

na op{tite uslovi ^len 131

(1) Ni{tovni se odredbite na op{tite uslovi {to i se sprotivni na samata cel na sklu~eniot dogo-vor ili na dobrite obi~ai, duri i ako op{tite uslo-vi {to gi sodràt se odobreni od nadle`niot organ.

(2) Sudot moè da ja odbie primenata na oddelni odredbi na op{tite uslovi {to ja li{uvaat drugata strana od pravoto da stavi prigovori, ili onie vrz osnova na koi taa gi gubi pravata od dogovorot ili gi gubi rokovite, ili koi inaku se nespravedlivi ili preterano strogi sprema nea.

IX. OTSTAPUVAWE NA DOGOVOR

Uslovi na otstapuvawe

^len 132 (1) Sekoja strana vo dvostran dogovor moè, ako

so toa se soglasi drugata strana, da mu go otstapi do-govorot na nekoe treto lice koe so toa stanuva nosi-tel na site nejzini prava i obvrski od toj dogovor.

(2) So otstapuvaweto na dogovorot dogovorniot odnos me|u otstapuva~ot i drugata strana preminuva vrz prima~ot i drugata strana vo momentot koga dru-gata strana se soglasila za otstapuvaweto, a ako dru-gata strana ja dala svojata soglasnost odnapred, vo momentot koga e izvestena za otstapuvaweto.

(3) Soglasnosta za otstapuvaweto na dogovorot e polnova`na samo ako e dadena vo forma propi{ana so zakon za otstapen dogovor.

(4) Odredbite za sporednite prava vo vrska so do-govorot za prezemawe na dolg soobrazno }e se prime-nat i vrz otstapuvaweto na dogovor.

Odgovornost na otstapuva~ot

^len 133 (1) Otstapuva~ot mu odgovara na prima~ot za pol-

nova`nosta na otstapeniot dogovor. (2) Toj ne mu garantira deka drugata strana }e gi

ispolni svoite obvrski od otstapeniot dogovor, os-ven ako se obvrzal za toa osobeno.

(3) Toj ne i garantira na drugata strana deka pri-ma~ot }e gi ispolni obvrskite od dogovorot, osven ako se obvrzal za toa osobeno.

Prigovori ^len 134

Drugata strana moè da mu gi istakne na prima-~ot site prigovori od otstapeniot dogovor, kako i onie {to gi ima od drugite odnosi so nego, no ne i prigovorite {to gi ima sprema otstapuva~ot.

Otsek 6 OP[TI DEJSTVA NA DOGOVOROT

I. SOZDAVAWE NA OBVRSKI ZA DOGOVARA-

ÎTE

Dejstva na dogovorot me|u dogovora~ite i nivnite pravni sledbenici

^len 135 (1) Dogovorot sozdava prava i obvrski za dogovor-

nite strani. (2) Dogovorot ima dejstvo i za univerzalnite

pravni sledbenici na dogovornite strani, osven ako e ne{to drugo dogovoreno ili proizleguva ne{to drugo od prirodata na samiot dogovor.

(3) So dogovorot moè da se ustanovi pravo vo ko-rist na treto lice.

II. DOGOVOR VO KORIST NA TRETO LICE

Neposredno pravo na tretiot

^len 136 (1) Koga nekoj od svoe ime }e dogovori pobaruva-

we vo korist na tret, tretiot steknuva sopstveno i neposredno pravo sprema dol`nikot, ako ne{to dru-go ne e dogovoreno ili ne proizleguva od okolnosti-te na rabotata.

(2) Dogovara~ot ima pravo da bara dol`nikot da go izvr{i sprema tretiot ona {to e dogovoreno vo korist na toa treto lice.

Otpovikuvawe na korista za tret ^len 137

(1) Dogovara~ot na korist za tret moè da ja ot-povika ili da ja izmeni se dodeka tretiot ne izjavi deka go prifa}a ona {to e dogovoreno vo negova ko-rist.

(2) Ako e dogovoreno deka dol`nikot }e go izvr-{i ona za {to se obvrzal vo korist na tret duri po smrtta na dogovara~ot, ovoj moè se dotoga{, pa i so svojot testament, da ja otpovika korista dogovorena za tret ako od samiot dogovor ili od okolnostite ne proizleguva ne{to drugo.

Prigovor na dol`nikot sprema tret

^len 138 Dol`nikot moè da mu gi istakne na tret site

prigovori {to gi ima sprema dogovara~ot vrz osnova na dogovorot so koj e dogovorena korist za tret.

Odbivawe na tret

^len 139 Ako tretiot ja odbie korista {to e dogovorena za

nego ili dogovara~ot ja otpovika, korista mu pripa-|a na dogovara~ot, ako ne{to drugo ne e dogovoreno ili ne proizleguva od prirodata na rabotata.

Vetuvawe dejstvie na treto lice

^len 140 (1) Vetuvaweto storeno na drug deka tret ne{to

}e stori ili }e propu{ti, tretiot ne go obvrzuva, a vetuva~ot odgovara za {tetata {to drugiot bi ja pre-trpel poradi toa {to tretiot ne saka da se obvrze ili da izvr{i ili da propu{ti opredeleno dejstvie.

(2) Vetuva~ot nema da odgovara ako na drug mu ve-til deka samo }e se zazeme kaj tretiot ovoj da se ob-vrze ne{to da stori ili da propu{ti, a vo toa ne us-peal i pokraj seto potrebno zalagawe.

ODDEL 2

PRIÎNUVAWE NA [TETA Otsek 1

OP[TI NAÊLA

Osnovi na odgovornosta ^len 141

(1) Toj {to }e mu pri~ini {teta na drug dolèn e da ja nadomesti, dokolku ne }e dokaè deka {tetata nastanala bez negova vina.


(2) Za {teta pri~ineta od predmeti ili dejnosti od koi proizleguva zgolemena opasnost od {teta za okolinata, se odgovara bez ogled na vinata.

(3) Za {teta bez ogled na vinata se odgovara i vo drugi slu~ai predvideni so zakon.

[teta

^len 142 [tetata e namaluvaweto na ne~ij imot (obi~na

{teta) i spre~uvaweto na negovo zgolemuvawe (is-pu{tena korist), kako i nanesuvaweto na druga fi-zi~ka ili du{evna bolka ili strav (nematerijalna {teta)

Barawe da se otstrani opasnosta od {teta

^len 143 (1) Sekoj moè da bara od drug da go otstrani iz-

vorot na opasnost od koj mu se zakanuva pozna~itelna {teta nemu ili na neopredelen broj lica , kako i da se vozdrì od dejnost od koja proizleguva voznemiru-vawe ili opasnost od {teta, ako nastanuvaweto na voznemiruvaweto ili na {tetata ne moè da se spre-~i so soodvetni merki .

(2) Sudot, na barawe od zainterisiranoto lice, }e naredi da se prezemat soodvetni merki za spre~uvawe na nastanuvaweto na {teta ili voznemiruvawe, ili da se otstrani izvorot na opasnosta, na tro{ok na dràtelot na izvorot na opasnosta, ako toj samiot ne go stori toa .

(3) Ako {tetata nastane vo vr{eweto na op{to-korisna dejnost za koja e dobiena dozvola od nadle`-niot organ moè da se bara samo nadomest na {tetata koja gi preminuva normalnite granici.

(4) Vo slu~ajot od stav (3) na ovoj ~len, moè da se bara prezemawe na op{testveno opravdani merki za spre~uvawe na nastanuvaweto na {tetata ili za nej-zino namaluvawe .

Barawe da se prestane so povreda na pravo na li~-

nosta ^len 144

(1) Sekoj ima pravo da bara od sud ili od drug nad-leèn organ da naredi prestanuvawe na dejstvie so koe se povreduva integritetot na ~ove~kata li~-nost, na li~niot i semejniot ìvot i drugi prava na negovata li~nost.

(2) Sudot, odnosno drug nadleèn organ moè da naredi prestanuvawe na dejstvieto pod zakana so pla-}awe na izvesna pari~na suma opredelena vkupno ili po edinica vreme, vo korist na povredeniot.

Otsek 2

ODGOVORNOST VRZ OSNOVA NA VINA

Postoewe na vina

^len 145 Vina postoi koga {tetnikot pri~inil {teta na-

merno ili so nevnimanie .

Neodgovorni lica ^len 146

(1) Lice koe poradi du{evna bolest ili zaostanat umstven razvoj ili od koi i da e drugi pri~ini ne e sposobno za rasuduvawe, ne odgovara za {tetata {to }e mu ja pri~ini na drug .

(2) Toj {to }e mu pri~ini {teta na drug vo sostoj-ba na preodna nesposobnost za rasuduvawe, odgovoren e za nea, osven ako dokaè deka vo taa sostojba ne se na{ol po svoja vina.

(3) Ako vo taa sostojba se na{ol po tu|a vina, za {tetata }e odgovara onoj {to go dovel vo taa sostoj-ba.

Odgovornost na maloletnik

^len 147 (1) Maloletnik do napolneta sedma godina ne od-

govara za {tetata {to }e ja pri~ini.

(2) Maloletnik od napolneta sedma godina do na-polneta ~etirinaesetata godina ne odgovara za {te-ta, osven ako se dokaè deka pri pri~inuvaweto na {tetata bil sposoben za rasuduvawe .

(3) Maloletnik so napoleti ~etirinaeset godini odgovara spored op{tite pravila za odgovornost za {teta .

Nu`na odbrana, sostojba na nu`da,

otstranuvawe na {teta od drug ^len 148

(1) Toj {to vo nu`na odbrana mu pri~ini {teta na napa|a~ot ne e dolèn da ja nadomesti , osven vo slu~aj na pre~ekoruvawe na nu`nata odbrana .

(2) Koga nekoj }e pri~ini {teta vo sostojba na nu`da, o{tetenikot moè da bara nadomest od lice-to {to e vinovno za nastanuvaweto na opasnosta od {teta, ili od licata od koi e otstraneta {tetata, no od ovie poslednite ne pove}e od korista {to ja ima-le od toa.

(3) Toj {to }e pretrpi {teta otstranuvaj}i od drug opasnost od {teta, ima pravo da bara od nego na-domest na onaa {teta na koja se izloìl razumno .

Dozvolena samopomo{

^len 149 (1) Toj {to vo slu~aj na dozvolena samopomo{ }e

mu pri~ini {teta na liceto koe ja predizvikalo pot-rebata od samopomo{, ne e dolèn da ja nadomesti

(2) Pod dozvolena samopomo{ se podrazbira pra-voto na sekoe lice da ja otstrani povredata na pravo-to koga neposredno se zakanuva opasnost, ako takva za{tita e nu`na i ako na~inot na otstranuvawe na povredata na pravoto im odgovara na prilikite vo koi nastanuva opasnost .

Soglasnost na o{tetenikot

^len 150 (1) Toj {to na svoja {teta }e mu dozvoli na drug

prezemawe na nekoe dejstvie, ne moè da bara od nego nadomest na {tetata pri~ineta so toa dejstvie .

(2) Ni{tovna e izjavata na o{tetenikot so koja se soglasil da mu se stori {teta so dejstvie koe e zabra-neto so zakon.

Otsek 3

ODGOVORNOST ZA DRUG

Du{evno bolni i zaostanati vo umstveniot razvoj

^len 151 (1) Za {teta {to }e ja pri~ini lice koe poradi

du{evna bolest ili zaostanat umstven razvoj ili po-radi nekoi drugi pri~ini ne e sposobno za rasuduva-we, odgovara onoj koj vrz osnova na zakon , ili na od-luka od nadle`niot organ , ili na dogovor, e dolèn da vr{i nadzor nad nego .

(2) Liceto od stav 1 na ovoj ~len moè da se oslo-bodi od odgovornosta ako dokaè deka go vr{el nad-zorot na koj e obvrzan ili deka {tetata bi nastanala i pri gri`livo vr{ewe na nadzorot.

Odgovornost na roditelite

^len 152 (1) Roditelite odgovaraat za {tetata {to }e mu ja

pri~ini na drug nivnoto dete do napolneta sedma go-dina, bez ogled na svojata vina.

(2) Tie se osloboduvaat od odgovornost ako posto-jat pri~ini za isklu~uvawe na odgovornosta spored pravilata za odgovornosta bez ogled na vinata .

(3) Tie ne odgovaraat ako {tetata nastanala dode-ka deteto mu bilo dovereno na drugo lice i ako toa lice e odgovorno za {tetata.

(4) Roditelite odgovaraat za {tetata {to }e ja pri~ini na drug nivnoto maloletno dete {to napol-nilo sedum godini, osven ako dokaàt deka {tetata nastanala bez nivna vina .


Solidarna odgovornost ^len 153

Ako pokraj roditelite za {tetata odgovara i de-teto, nivnata odgovornost e solidarna .

Odgovornost na drugo lice za maloletnik

^len 154 (1) Za {tetata {to na drug }e mu ja pri~ini malo-

letnik dodeka e pod nadzor na staratel, u~ili{te ili druga ustanova, odgovara staratelot, u~ili{te-to, odnosno drugata ustanova, osven ako dokaàt deka nadzorot go vr{ele na na~inot na koj se obvrzani, ili deka {tetata bi nastanala i pri gri`livo vr{e-we na nadzorot.

(2) Ako za {tetata odgovara i maloletnikot, od-govornosta e solidarna.

Posebna odgovornost na roditelite

^len 155 (1) Ako dol`nosta za nadzor nad maloletno lice

ne e od roditelite, tuku od nekoe drugo lice, o{tete-niot ima pravo da bara nadomest od roditelite koga {tetata nastanala poradi lo{oto vospituvawe na maloletnikot, lo{ite primeri ili poro~nite navi-ki {to mu gi dale roditelite, ili ako i inaku {teta-ta moè da im se vpi{e vo vina na roditelite .

(2) Liceto vrz koe vo ovoj slu~aj e dol`nosta za nadzor ima pravo da bara od roditelite da mu go na-domestat isplateniot iznos ako toa mu isplatilo na-domest na o{teteniot .

Odgovornost vrz osnova na spravedlivost

^len 156 (1) Vo slu~aj na {teta {to ja pri~inilo lice koe

za nea ne e odgovorno, a nadomestot ne moè da se do-bie od liceto {to bilo dol`no da vodi nadzor nad nego sudot moè, koga toa go bara spravedlivosta, a osobeno so ogled na materijalnata sostojba na {tet-nikot i o{teteniot, da go osudi {tetnikot da ja na-domesti {tetata, napolno ili delumno.

(2) Ako {tetata ja pri~inil maloletnik sposoben za rasuduvawe koj ne e vo sostojba da ja nadomesti su-dot moè, koga toa go bara spravedlivosta, a osobeno so ogled na materijalnata sostojba na roditelite i na o{teteniot, da gi obvrze roditelite da ja nado-mestat {tetata, napolno ili delumno, iako ne se vi-novni za nea.

Otsek 4

ODGOVORNOSTA NA RABOTODAVECOT

SPREMA TRETO LICE

Odgovornost na rabotodavecot ^len 157

(1) Za {teta {to rabotnikot vo rabotata ili vo vrska so rabotata }e mu ja pri~ini na treto lice od-govara rabotodavecot kaj koj rabotel rabotnikot vo momentot na pri~inuvaweto na {tetata, osven ako dokaè deka rabotnikot vo dadenite okolnosti pos-tapuval onaka kako {to trebalo.

(2) O{teteniot ima pravo da bara nadomest na {tetata i neposredno od rabotnikot ako {tetata ja pri~inil namerno.

(3) So odredbata od stav (1) na ovoj ~len ne se zase-ga vo pravilata za odgovornosta za {teta {to potek-nuva od opasen predmet ili od opasna dejnost.

(4) Rabotodavecot koj na o{teteniot }e mu ja na-domesti {tetata {to rabotnikot ja pri~inil namer-no ili so krajno nevnimanie, ima pravo od toj rabot-nik da bara nadomest na plateniot iznos.

(5) Toa pravo zastaruva vo rok od {est meseci od denot na isplateniot nadomest na {tetata.

Odgovornost na pravno lice za {teta {to

}e ja pri~ini negov organ ^len 158

(1) Pravno lice odgovara za {teta {to }e mu ja pri~ini negov organ na treto lice vo vr{eweto ili vo vrska so vr{eweto na svoite funkcii.

(2) Ako za opredelen slu~aj ne e ne{to drugo op-redeleno vo zakonot, pravnoto lice ima pravo na na-domest od liceto koe {tetata ja pri~inilo namerno ili so krajno nevnimanie.

(3) Toa pravo zastaruva vo rok od {est meseci od denot na isplateniot nadomest na {tetata.

Otsek 5

ODGOVORNOST ZA [TETA OD OPASEN PRED-

MET ILI OPASNA DEJNOST

I. OP[TI ODREDBI

Pretpostavka na pri~inosta ^len 159

[tetata nastanata vo vrska so opasen predmet, odnosno opasna dejnost se smeta deka proizleguva od toj predmet, odnosno dejnost, osven ako se dokaè de-ka tie ne bile pri~ina za {tetata .

Koj odgovara za {teta

^len 160 Za {teta od opasen predmet odgovara negoviot

imatel, a za {teta od opasna dejnost odgovara liceto koe se zanimava so nea.

Protivpravno odzemawe na opasen predmet

od imatelot ^len 161

Ako na imatelot mu e odzemen opasen predmet na protivpraven na~in, za {tetata {to proizleguva od nego ne odgovara toj tuku onoj {to mu go odzel opas-niot predmet, ako imatelot ne e odgovoren za toa.

Predavawe predmet na treto lice

^len 162 (1) Namesto imatelot na predmetot, i isto kako

toj, odgovara liceto na koe imatelot mu go doveril predmetot da se sluì so nego, ili liceto koe e ina-ku dol`no da go nadgleduva, a ne e kaj nego na rabota.

(2) ]e odgovara i imatelot na predmetot ako {te-tata proizlegla od nekoja skriena mana ili skrieno svojstvo na predmetot na koi toj ne mu obrnal vnima-nie.

(3) Vo toj slu~aj odgovornoto lice koe mu go is-platilo nadomestot na o{teteniot ima pravo da go bara celiot negov iznos od imatelot.

(4) Imatelot na opasen predmet {to mu go dove-ril na lice koe ne e osposobeno ili ne e ovlasteno da rakuva so nego, odgovara za {tetata {to }e proiz-leze od toj predmet.

Osloboduvawe od odgovornosta

^len 163 (1) Imatelot na predmetot se osloboduva od odgo-

vornosta ako dokaè deka {tetata proizleguva od ne-koja pri~ina {to se nao|ala nadvor od predmetot, a ~ie dejstvo ne moèlo da se predvidi, nitu da se iz-begne ili otstrani.

(2) Imatelot na predmetot se osloboduva od odgo-vornosta i ako dokaè deka {tetata nastanala isklu-~ivo so dejstvie na o{teteniot ili na treto lice, koe toj ne moèl da go predvidi i ~ii posledici ne moèl da gi izbegne ili otstrani.

(3) Imatelot na predmetot se osloboduva od odgo-vornosta delumno ako o{teteniot delumno pridonel za nastanuvaweto na {tetata.

(4) Ako za nastanuvaweto na {tetata delumno pridonelo treto lice, toa mu odgovara na o{teteni-ot solidarno so imatelot na predmetot, a e dol`no da go podnesuva nadomestot srazmerno so teìnata na svojata vina.

(5) Liceto so koe imatelot se posluìl pri upot-rebata na predmetot ne se smeta kako treto lice.


II. ODGOVORNOST VO SLUÂJ NA NESRE]A PREDIZVIKANA SO MOTORNI VOZILA

VO DVI@EWE

^len 164 (1) Vo slu~aj na nesre}a predizvikana so motorno

vozilo vo dvièwe {to e pri~ineta so isklu~iva vi-na na eden imatel, se primenuvaat pravilata za odgo-vornosta vrz osnova na vina.

(2) Ako postoi obostrana vina, sekoj imatel odgo-vara za vkupnata {teta {to tie ja pretrpele sraz-merno so stepenot na svojata vina .

(3) Ako nema vina kaj nieden, imatelite odgovara-at ednakvo, ako pri~inite za spravedlivost ne bara-at ne{to drugo .

(4) Za {tetata {to }e ja pretrpat treti lica, imatelite na motorni vozila odgovaraat solidarno bez ogled na svojata vina.

III. ODGOVORNOST NA PROIZVODITELOT

NA PREDMET SO NEDOSTATOK

^len 165 (1) Toj {to }e pu{ti vo promet nekoj predmet {to

go proizvel, a koj poradi nekoj nedostatok za koj toj ne znael pretstavuva opasnost od {teta za lica ili za predmeti ,odgovara za {tetata {to bi nastanala poradi toj nedostatok.

(2) Proizvoditelot odgovara i za opasnite svoj-stva na predmetot ako ne prezel se {to e potrebno {tetata, {to moèl da ja predvidi, da ja spre~i so predupreduvawe, so bezbedna ambalaà ili so druga soodvetna merka.

Otsek 6

POSEBNI SLUÂI NA ODGOVORNOSTA

Odgovornost poradi teroristi~ki akti , javni

demonstracii ili manifestacii ^len 166

(1) Za {teta nastanata od smrt, telesna povreda ili o{tetuvawe, odnosno uni{tuvawe na imotot na fizi~ko ili pravno lice, poradi akti na nasilstvo ili teror, kako i pri javni demonstracii i manifes-tacii odgovara dràvata.

(2) Organizatorite, u~esnicite, pottiknuva~ite i pomaga~ite vo aktite na nasilstvo ili teror, vo jav-nite demonstracii i manifestacii, {to se naso~eni kon podrivawe na ustavnoto ureduvawe nemaat pravo na nadomest na {teta spored ovaa osnova.

(3) Dràvata ima pravo i obvrska da bara nado-mest na isplateniot iznos od liceto koe ja predizvi-kalo {tetata.

(4) Toa pravo zastaruva vo rokovite propi{ani za zastarenosta na pobaruvawata za nadomest na {teta

Odgovornost poradi dela na korupcija

^len 167 (1) Za {teta nastanata od nekoe delo na korupci-

ja storeno od dràvnite slu`benici pri vr{ewe na nivnite funkcii odgovara dràvata, odnosno organi-te na lokalnata samouprava, vo ~ii organi vr{ele funkcija dràvnite slu`benici.

(2) Dràvata, odnosno organite na lokalnata sa-mouprava, ima pravo i obvrska da bara nadomest za isplateniot iznos od liceto koe ja predizvikalo {tetata.

(3) Pravoto od stav (2) na ovoj ~len zastaruva vo rokovite propi{ani za zastarenost na pobaruvawa za nadomest na {teta.

Odgovornost za {teta poradi nasilni kaznivi dela

^len 168

(1) Za {teta nastanata od nekoe nasilno kaznivo delo, koga storitelot e nepoznat (ne e identifiku-van), odgovara dràvata.

(2) Dràvata e dol`na da ja nadomesti {tetata storena od nasilni kaznivi dela i vo slu~aj koga sto-ritelot e poznat, no nema sredstva za ìvot.

(3) Organizatorite, pottiknuva~ite, u~esnicite i pomaga~ite vo nasilnite kaznivi dela, nemaat pra-vo na nadomest na {teta po ovaa osnova.

(4) Toa pravo zastaruva vo rokovite propi{ani za zastarenost na pobaruvawata za nadomest na {teta.

Odgovornost za {teta napravena od me|unarodni

voeni ili drugi organizacii ^len 169

(1) Za {teta napravena na pravni i fizi~ki lica na teritorija na Republika Makedonija, od lica an-gaìrani vo me|unarodni voeni ili drugi organiza-cii so koi Republika Makedonija sklu~ila dogovor, odgovara dràvata.

(2) Dràvata ima pravo i obvrska da bara nado-mest na isplateniot iznos od me|unarodnata voena ili druga organizacija ili od liceto koe direktno ja predizvikalo {tetata.

Odgovornost na organizatorot na priredbi

^len 170 Organizatorot na sobirawe na pogolem broj lu|e

vo zatvoren ili na otvoren prostor odgovara za {te-tata nastanata od smrt ili telesna povreda {to ne-koj }e ja pretrpi poradi vonredni okolnosti {to mo-àt da nastanat vo takvi priliki, kako {to e branu-vawe na masite, op{t nered i sli~no.

Odgovornost poradi nedavawe na neophodna pomo{

^len 171 (1) Toj {to bez opasnost za sebesi nema da mu dade

pomo{ na lice ~ij ìvot ili zdravje se o~igledno zagrozeni, odgovara za {tetata {to nastanala od toa, ako toj spored okolnostite na slu~ajot moral da ja predvidi taa {teta.

(2) Ako bara spravedlivosta, sudot moè takvoto lice da go oslobodi od obvrskata da ja nadomesti {tetata.

Odgovornost vo vrska so obvrska za

sklu~uvawe na dogovor ^len 172

Lice koe spored zakonot e obvrzano da sklu~i ne-koj dogovor, dol`no e da ja nadomesti {tetata ako na barawe od zainteresiranoto lice bez odlagawe ne go sklu~i toj dogovor.

Odgovornost vo vrska so vr{ewe na raboti

od javen interes ^len 173

Pravnite lica {to vr{at komunalna i druga sli~na dejnost od javen interes odgovaraat za {teta-ta ako bez opravdana pri~ina ja zaprat ili neredov-no ja vr{at svojata usluga.

Otsek 7

I. NADOMEST NA MATERIJALNATA [TETA

Vospostavuvawe na porane{nata sostojba

i nadomest vo pari ^len 174

(1) Odgovornoto lice e dol`no da ja vospostavi sostojbata {to bila pred da nastane {tetata.

(2) Dokolku vospostavuvaweto na porane{nata sostojba ne ja otstranuva {tetata napolno, odgovor-noto lice e dol`no za ostatokot na {tetata da dade nadomest vo pari.

(3) Koga vospostavuvaweto na porane{nata sostoj-ba ne e mo`no, ili koga sudot smeta deka ne e nu`no toa da go stori odgovornoto lice, sudot }e opredeli toa da mu isplati na o{teteniot soodvetna suma pari na ime nadomest na {tetata.

(4) Sudot }e mu dosudi na o{teteniot nadomest vo pari koga toj go bara toa, osven ako okolnostite na dadeniot slu~aj go opravduvaat vospostavuvaweto na porane{nata sostojba.


Koga stasuva obvrskata za nadomest ^len 175

Obvrskata za nadomest na {tetata se smeta za sta-sana od momentot na nastanuvaweto na {tetata.

Nadomest vo slu~aj na propa|awe na predmetot

odzemen na nedozvolen na~in ^len 176

Ako predmetot {to na imatelot mu bil odzemen na nedozvolen na~in propadnal poradi vi{a sila, od-govornoto lice e dol`no da dade nadomest vo pari.

Nadomest vo forma na pari~na renta

^len 177 (1) Vo slu~aj na smrt, telesna povreda ili o{tetu-

vawe na zdravjeto, nadomestot se opredeluva, po pra-vilo vo forma na pari~na renta, doìvotno ili za opredeleno vreme.

(2) Pari~nata renta dosudena na ime nadomest na {tetata se pla}a mese~no odnapred, ako sudot ne op-redeli ne{to drugo.

(3) Doveritelot ima pravo da bara potrebno obez-beduvawe za isplata na rentata, osven ako toa , spo-red okolnostite na slu~ajot, ne bi bilo opravdano.

(4) Ako dol`nikot ne go dade obezbeduvaweto {to }e go opredeli sudot, doveritelot ima pravo da bara namesto renta da mu se isplati edna vkupna suma, ~ija visina se opredeluva spored visinata na rentata i verojatnoto traewe na doveriteloviot ìvot, so od-bivawe na soodvetnite kamati.

(5) Od seriozni pri~ini doveritelot moè i vo drugi slu~ai da bara, vedna{ ili podocna, namesto rentata da mu se isplati edna vkupna suma.

II. OBEM NA NADOMESTOT NA MATERIJAL-

NATA [TETA

Obi~na {teta i ispu{tena korist ^len 178

(1) O{eteniot ima pravo kako na nadomest na obi~nata {teta, taka i na nadomest na ispu{tenata korist.

(2) Visinata na nadomestot na {tetata se oprede-luva spored cenite vo vremeto na donesuvaweto na sudskata odluka, osven ako ne{to drugo ne e uredeno so zakon.

(3) Pri ocenata na visinata na ispu{tenata ko-rist se zema predvid dobivkata {to moèla osnovano da se o~ekuva spored redovniot tek na rabotite ili spored posebni okolnosti, a ~ie ostvaruvawe e spre-~eno so o{tetnikovoto dejstvie ili propu{tawe na o{teteniot.

(4) Koga predmetot e uni{ten ili o{teten so kri-vi~no delo storeno so umisla, sudot moè da ja opre-deli visinata na nadomestot spored vrednosta {to predmetot ja imal za o{teteniot.

Celosen nadomest

^len 179 Sudot zemaj}i gi predvid i okolnostite {to nas-

tapile po pri~inuvaweto na {tetata, }e dosudi nado-mest vo iznosot koj e potreben materijalnata situa-cija na o{teteniot da se dovede vo onaa sostojba vo koja bi se nao|ala da nemalo {tetno dejstvie ili propu{tewe .

Namaluvawe na nadomestot

^len 180 (1) Sudot moè vodej}i smetka za materijalnata

sostojba na o{teteniot, da go osudi odgovornoto li-ce da isplati pomal nadomest otkolku {to iznesuva {tetata, ako taa ne e pri~ineta ni namerno ni so krajno nevnimanie, a odgovornoto lice e vo slaba imotna sostojba, pa isplatata na celosniot nadomest bi go dovela vo skudnost.

(2) Ako {tetnikot pri~inil {teta rabotejki ne{to zaradi korist na o{teteniot, sudot moè da opredeli pomal nadomest, vodej}i smetka za gri`livosta {to {tetnikot ja pokaùva vo sopstvenite raboti.

Podelena odgovornost ^len 181

(1) O{teteniot koj pridonel {tetata da nastane ili da bide pogolema otkolku bi bila inaku, ima pravo samo na srazmerno namalen nadomest.

(2) Koga e nevozmo`no da se utvrdi koj del od {te-tata proizleguva od o{tetenikovoto dejstvie sudot }e dosudi nadomest vodej}i smetka za okolnostite na slu~ajot .

III. POSEBNO ZA NADOMESTOT NA MATERIJAL-

NATA [TETA VO SLUÂJ NA SMRT, TELESNA POVREDA I O[TETUVAWE NA ZDRAVJETO

Zagubena zarabotka i tro{oci

za lekuvawe i pogreb ^len 182

(1) Toj {to }e pri~ini ne~ija smrt e dolèn da gi na-domesti voobi~aenite tro{oci za negoviot pogreb.

(2) Toj e dolèn da gi nadomesti i tro{ocite za negovo lekuvawe od dobienite povredi i drugite pot-rebni tro{oci vo vrska so lekuvaweto, kako i zara-botkata zagubena poradi nesposobnosta za rabota.

Pravo na liceto koe go izdrùval zaginatiot ^len 183

(1) Liceto koe zaginatiot go izdrùval ili re-dovno go pomagal, kako i ona koe spored zakonot ima-lo pravo da bara izdrùvawe od zaginatiot, ima pra-vo na nadomest na {tetata {to ja trpi so zagubuvawe-to na izdrùvaweto, odnosno pomagaweto .

(2) Ovaa {teta se nadomestuva so pla}awe na pa-ri~na renta, ~ij iznos se odmeruva so ogled na site okolnosti na slu~ajot, a koj ne moè da bide pogolem od onoj {to o{teteniot bi go dobival od zaginatiot da ostanal ìv.

Nadomest na {tetata vo slu~aj na telesna

povreda ili naru{uvawe na zdravjeto ^len 184

(1) Toj {to na drug }e mu nanese telesna povreda ili }e mu go naru{i zdravjeto, dolèn e da mu gi na-domesti tro{ocite okolu lekuvaweto i drugite pot-rebni tro{oci vo vrska so toa, kako i zarabotkata zagubena poradi nesposobnosta za rabota za vreme na lekuvaweto.

(2) Ako povredeniot poradi celosna ili delumna nesposobnost za rabota ja gubi zarabotkata, ili pot-rebite mu se trajno zgolemeni, ili mo`nostite za ne-govo natamo{no razvivawe i napreduvawe se uni{te-ni ili namaleni, odgovornoto lice e dol`no da mu pla}a na povredeniot opredelena pari~na renta, ka-ko nadomest za taa {teta.

Izmena na dosudeniot nadomest

^len 185 Sudot moè na barawe od o{teteniot za idnina

da ja zgolemi rentata, a moè na barawe od {tetni-kot da ja namali ili ukine, ako pozna~itelno se pro-menat okolnostite {to sudot gi imal predvid pri do-nesuvaweto na porane{nata odluka.

Neprenoslivost na pravoto

^len 186 (1) Pravoto na nadomest na {teta vo vid na pari~-

na renta poradi smrt na bliskoto lice ili poradi povreda na teloto ili o{tetuvawe na zdravjeto ne moè da se prenese vrz drugo lice.

(2) Stasanite iznosi na nadomestot moàt da se prenesat vrz drug, ako iznosot na nadomestot e opre-delen so pismena spogodba na stranite ili so pravo-silna sudska odluka.

IV. POSEBNO ZA NADOMESTOT NA MATERI-JALNATA [TETA VO SLUÂJ NA POVREDA NA ÊSTA I [IREWE NA NEVISTINITI NAVODI

^len 187

(1) Toj {to na drug }e mu ja povredi ~esta kako i toj {to iznesuva ili prenesuva nevistiniti navodi

5 mart 2001 SLU@BEN VESNIK NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Br. 18 - Str. 1769 za minatoto, za znaeweto, za sposobnosta na drugo li-ce ili za ne{to drugo, a znael ili bi moral da znae deka se nevistiniti i so toa mu pri~ini materijalna {teta, dolèn e da ja nadomesti.

(2) Za pri~inetata {teta ne odgovara onoj {to }e soop{ti ne{to nevistinito za drug neznaej}i deka e toa nevistinito, ako toj ili onoj komu toa mu go so-op{til imal vo toa seriozen interes.

V. NADOMEST NA NEMATERIJALNA [TETA

Objavuvawe na presuda ili na ispravka

^len 188 Vo slu~aj na povreda na prava na li~nosta sudot

moè da naredi, na tro{ok na {tetnikot, objavuvawe na presudata, odnosno na ispravkata ili da naredi {tetnikot da ja povle~e izjavata so koja e storena povredata, ili ne{to drugo so {to moè da se ostva-ri celta koja se postignuva so nadomestot.

Pari~en nadomest

^len 189 (1) Za pretrpeni fizi~ki bolki, za pretrpeni du-

{evni bolki poradi namaluvawe na ìvotnata aktiv-nost, nagrdenost, povreda na ugledot, ~esta, sloboda-ta ili pravata na li~nosta, smrt na blisko lice, ka-ko i za strav sudot, ako najde deka okolnostite na slu~ajot, a osobeno ja~inata na bolkite i stravot i nivnoto traewe go opravduva toa, }e dosudi spraved-liv pari~en nadomest, nezavisno od nadomestot na materijalnata {teta, kako i vo nejzinoto otsustvo.

(2) Pri odlu~uvaweto za baraweto za nadomest na nematerijalna {teta, kako i za visinata na nejziniot nadomest, sudot }e vodi smetka za zna~eweto na pov-redenoto dobro i za celta za koja sluì toj nadomest, no i za toa so nego da ne im se pogoduva na stremeì-te {to ne se spojlivi so negovata priroda.

Lica koi imaat pravo na pari~en nadomest vo

slu~aj na smrt ili teòk invaliditet ^len 190

(1) Vo slu~aj na smrt na nekoe lice, sudot moè da im dosudi na ~lenovite na negovoto potesno semej-stvo ( bra~en drugar, deca i roditeli ) spravedliv na-domest za nivnite du{evni bolki.

(2) Takviot nadomest moè da im se dosudi i na bra}ata i sestrite ako me|u niv i umreniot postoela potrajna ìvotna zaednica .

(3) Vo slu~aj na osobeno teòk invaliditet na ne-koe lice, sudot moè da im dosudi na negoviot bra-~en drugar, na decata i na roditelite spravedliv pa-ri~en nadomest za nivnite du{evni bolki.

(4) Nadomestot od stavovite (1) i (3) na ovoj ~len moè da mu se dosudi i na vonbra~niot drugar, ako me|u nego i umreniot postoela trajna ìvotna zaed-nica.

Satisfakcija vo posebni slu~ai

^len 191 Pravo na spravedliv pari~en nadomest poradi

pretrpeni du{evni bolki ima liceto koe so izmama, so prinuda ili so zloupotreba na nekoj odnos na pot-~inetost ili zavisnost, e navedeno na kazniva obqu-ba ili na kaznivo bludno dejstvie, kako i liceto sprema koe e izvr{eno nekoe drugo krivi~no delo protiv dostoinstvoto na li~nosta i moralot .

Nadomest za idna {teta ^len 192

Sudot na barawe na o{teteniot }e dosudi nado-mest i za idna nematerijalna {teta ako spored redov-niot tek e izvesno deka taa }e trae i vo idnina.

Nasleduvawe i otstapuvawe na pobaruvawe

na nadomest na nematerijalna {teta ^len 193

(1) Pobaruvaweto na nadomest na nematerijalnata {teta preminuva vrz naslednikot samo ako e prizna-eno so pravosilna odluka ili so pismena spogodba.

(2) Pod istite uslovi toa pobaruvawe moè da bi-de predmet na otstapuvawe, pribivawe i na prinudno izvr{uvawe .

Podelena odgovornost i namaluvawe na nadomestot

^len 194 Odredbite za podelena odgovornost i za namaluva-

we na nadomestot {to vaàt za matrijalna {teta so-obrazno se primenuvaat i vrz nematerijalnata {teta.

Otsek 8

ODGOVORNOST NA POVE]E LICA ZA ISTA

[TETA

Solidarna odgovornost ^len 195

(1) Za {teta {to ja pri~inuvale pove}e lica zaed-no, site u~esnici odgovaraat solidarno.

(2) Podbucnuva~ot i pomaga~ot, kako i onoj {to pomognal da na se otkrijat odgovornite lica, odgova-raat solidarno so niv.

(3) Solidarno odgovaraat za pri~ineta {teta i licata koi ja pri~inile rabotej}i nezavisno edno od drugo, ako ne moàt da se utvrdat nivnite udeli vo pri~inetata {teta .

(4) Koga e nesomneno deka {tetata ja pri~inilo nekoe od dve ili pove}e opredeleni lica koi na ne-koj na~in se me|usebno povrzani, a ne moè da se ut-vrdi koe od niv ja pri~inilo {tetata, tie lica odgo-varaat solidarno.

Solidarna odgovornost na nara~uva~ot

i izveduva~ot na raboti ^len 196

Nara~uva~ot i izveduva~ot na raboti vrz nedvi`-nost solidarno mu odgovaraat na treto lice za {teta {to }e mu nastane vo vrska so izveduvaweto na tie raboti.

Regres na isplatuva~ot

^len 197 (1) Solidarniot dol`nik {to }e isplati pove}e

otkolku {to iznesuva negoviot udel vo {tetata, mo-è da bara od sekoj od drugite dol`nici da mu go na-domesti ona {to go platil za nego.

(2) Kolku iznesuva udelot na sekoj oddelen dol-`nik opredeluva sudot so ogled na teìnata na nego-vata vina i teìnata na posledicite {to proizlegle od negovoto dejstvuvawe.

(3) Vo slu~aj na nemo`nost da se utvrdat udelite na dol`nicite, vrz sekogo pa|a ednakov del, osven ako spravedlivosta bara vo konkretniot slu~aj da se odlu~i poinaku.

Otsek 9

PRAVO NA O[TETENIOT PO ZASTARENOSTA NA PRAVOTO DA BARA NADOMEST

Pravo na nadomest ^len 198

(1) Po nastapuvaweto na zastarenost na pravoto da bara nadomest na {tetata, o{teteniot moè da ba-ra od odgovornoto lice, spored pravilata koi vaàt vo slu~aj na steknuvawe bez osnova, da mu go otstapi ona {to go dobil so dejstvieto so koe e pri~ineta {tetata .

(2) Pravoto na o{teteniot da bara od odgovornoto lice da mu go otstapi ona {to go dobilo so dejstvieto so koe e pri~ineta {tetata zastaruva so istekot na posledniot den na op{tiot rok na zastarenost.

Oddel 3

STEKNUVAWE BEZ OSNOVA

Otsek 1

OP[TO PRAVILO

^len 199 (1) Koga del od imotot na edno lice premine na

bilo koj na~in vo imotot na nekoe drugo lice, a toa

Str. 1770 - Br. 18 SLU@BEN VESNIK NA REPUBLIKA MAKEDONIJA 5 mart 2001 preminuvawe nema svoja osnova vo nekoja pravna rabo-ta ili vo zakonot, steknuva~ot e dolèn da go vrati toj del od imotot, ako toa e mo`no, a inaku e dolèn da ja nadomesti vrednosta na postignatata korist.

(2) Pod premin na imotot se podrazbira i steknu-vawe na korist so izvr{eno dejstvie.

(3) Obvrskata za vra}awe, odnosno za nadomest na vrednosta nastanuva i koga ne{to }e se primi so og-led na osnovot {to ne se ostvaril ili koj podocna otpadnal.

Otsek 2

PRAVILA NA VRA]AWETO

Koga ne moè da se bara vra}awe

^len 200 Toj {to }e izvr{i isplata znaej}i deka ne e dol-

èn da plati, nema pravo da bara vra}awe, osven ako go zadràl pravoto da bara vra}awe ili ako platil za da ja izbegne prinudata .

Dvojna isplata na dolg

^len 201 Toj {to ist dolg go platil dvapati, pa makar ed-

na{ i vrz osnova na izvr{na isprava, ima pravo da bara vra}awe spored op{tite pravila za steknuvawe bez osnova.

Izvr{uvawe na nekoja prirodna obvrska ili nekoja

moralna ili op{testvena dol`nost ^len 202

Ne moè da se bara ona {to e dadeno ili storeno na ime izvr{uvawe na nekoja prirodna obvrska ili nekoja moralna ili op{testvena dol`nost.

Obem na vra}aweto

^len 203 Koga se vra}a ona {to e steknato bez osnova mora-

at da se vratat plodovite i da se plati zatezna kama-ta, i toa ako e steknuva~ot nesovesen, od denot na steknuvaweto, a inaku od denot na podnesuvaweto na baraweto.

Nadomest na tro{ocite

^len 204 Steknuva~ot ima pravo na nadomest na nu`nite i

korisnite tro{oci, no ako bil nesovesen, nadomest za korisnite tro{oci mu pripa|a samo do iznosot {to pretstavuva zgolemuvawe na vrednosta vo momen-tot na vra}aweto.

Koga moè da se zadrì primenoto

^len 205 Ne moè da se bara vra}awe na neosnovano plateni

iznosi na ime nadomest na {tetata poradi povreda na teloto, naru{uvawe na zdravjeto ili smrt, dokolku is-platata mu e izvr{ena na sovesen pribavuva~.

Upotreba na predmeti vo tu|a korist

^len 206 Ako nekoj upotrebil svoj ili tu| predmet vo ko-

rist na tret, a nema uslovi za primena na pravilata za rabotovodstvo bez nalog, tretiot e dolèn da go vrati predmetot, odnosno ako ne e mo`no toa , da ja nadomesti negovata vrednost.

Izdatok na drug

^len 207 Toj {to za drug }e napravi nekakov izdatok ili

ne{to drugo {to ovoj spored zakon bil dolèn da go napravi, ima pravo da bara nadomest od nego.

Upotreba na tu| predmet vo svoja korist

^len 208 Koga nekoj }e upotrebi tu| predmet vo svoja ko-

rist, imatelot moè da bara, nezavisno od pravoto na nadomest na {tetata ili vo otsustvo na taa, da mu ja nadomesti ovoj korista {to ja imal od upotrebata.

Oddel 4

RABOTOVODSTVO BEZ NALOG

Otsek 1

OP[TO PRAVILO ^len 209

Kon vr{ewe tu|a rabota moè nepovikano da se pristapi samo ako rabotata ne trpi odlagawe, pa pretstoi {teta ili propu{tawe na o~igledna korist .

Otsek 2

OBVRSKI I PRAVA NA RABOTOVODITELOT BEZ NALOG

Obvrski na rabotovoditelot bez nalog

^len 210 (1) Rabotovoditelot bez nalog e dolèn za svojata

postapka da go izvesti {to e mo`no pobrgu onoj ~ija e rabota i da ja prodolì zapo~natata rabota dokol-ku mu e toa razumno mo`no, dodeka ovoj ne }e bide vo mo`nost da ja prezeme griàta za nea.

(2) Po zavr{enata rabota toj e dolèn da mu polo-ì smetka i da mu go otstapi na onoj ~ija e rabotata seto ona {to go pribavil vr{ej}i ja negovata rabota.

(3) Dokolku poinaku ne e opredeleno so zakon, ra-botovoditelot bez nalog ima obvrski na nalogopri-ma~.

Dol`no vnimanie i odgovornost

^len 211 (1) Pri vr{eweto na tu|a rabota rabotovodite-

lot bez nalog e dolèn da se rakovodi so vistinskite ili verojatnite nameri i potrebi na onoj ~ija e ra-botata .

(2) Toj e dolèn da postapi so vnimanie na dobar stopanstvenik, odnosno dobar doma}in.

(3) Sudot moè, so ogled na okolnostite vo koi nekoj nepovikano vr{i tu|a rabota, da ja namali na-govata odgovornost ili sosem da go oslobodi od odgo-vornosta za nevnimanie.

(4) Za odgovornosta na delovno nesposoben rabo-tovoditel bez nalog vaàt pravilata za negovata do-govorna i vondogovorna odgovornost.

Pravo na rabotovoditelot bez nalog

^len 212 (1) Rabotovoditelot bez nalog koj postapil vo se-

to kako {to treba i go rabotel ona {to go barale okolnostite, ima pravo da bara od onoj ~ija rabota ja vr{el da go oslobodi od site obvrski {to poradi taa rabota gi prezel vrz sebe, da gi prezeme site obvrski {to gi prifatil od negovo ime, da mu gi nadomesti site nu`ni i korisni izdatoci, kako i da mu ja nado-mesti pretrpenata {teta, duri i ako ne e postignat o~ekuvaniot rezultat.

(2) Nemu mu pripa|a i primeren nadomest za tru-dot, ako ja otstranil {tetata od liceto ~ija e rabo-tata ili ako mu pribavil korist {to im odgovara vo seto na negovite nameri i potrebi.

Vr{ewe na tu|i raboti so namera da mu se pomogne na

drug ^len 213

Toj {to vr{i tu|a rabota so namera da mu pomog-ne na drug, a ne se ispolneti uslovite za rabotovod-stvo bez nalog, ima pravo na nadomest za napravenite tro{oci, no najmnogu do visinata na korista {to ja postignal drugiot .

Odnesuvawe na dodatocite

^len 214 Sekoj rabotovoditel bez nalog ima pravo da gi od-

nese predmetite so koj go zgolemil tu|iot imot, a za koi ne mu se nadomestuvaat napravenite izdatoci, ako tie moàt da se odvojat bez o{tetuvawe na pred-

5 mart 2001 SLU@BEN VESNIK NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Br. 18 - Str. 1771 metot na koj mu se dodadeni, no liceto vo ~ija rabota se zame{al, ako saka, moè da gi zadrì tie dodatoci dokolku }e mu ja nadomesti nivnata sega{na vrednost, no najmnogu do iznosot na napravenite izdatoci.

Otsek 3

VR[EWE TU\I RABOTI PROTIV ZABRANA

^len 215

(1) Toj {to vr{i tu|a rabota i pokraj zabranata na liceto ~ija e rabotata, a za zabranata znael ili moral da znae , gi nema pravata {to mu pripa|aat na rabotovoditelot bez nalog.

(2) Toj odgovara za {tetata {to ja pri~inil so me{aweto vo tu|i raboti, duri i ako do nea do{lo bez negova vina .

(3) Koga zabranata za vr{ewe na rabotata ne e vo soglasnost so zakonot ili e nemoralna, a osobeno ako nekoj zabranil drug da ispolni nekoja negova zakon-ska obvrska {to ne trpi odlagawe, vaàt op{tite pravila za rabotovodstvoto bez nalog.

Otsek 4

NEVISTINSKO RABOTOVODSTVO

^len 216 (1) Toj {to vr{i tu|a rabota so namera da gi zadr-

ì za sebe postignatite koristi, iako znae deka ra-botata e tu|a, dolèn e na barawe od onoj ~ija e ra-botata da podnese smetka kako rabotovoditel bez na-log i da mu gi predade site postignati koristi.

(2) Onoj ~ija e rabotata moè da bara i vra}awe na predmetite vo porane{nata sostojba, kako i nado-mest na {tetata.

Otsek 5

ODOBRENIE

^len 217

Ako onoj ~ija e rabotata dopolnitelno go odobri ona {to e izvr{eno, rabotovoditelot bez nalog se smeta za nalogoprima~ koj od po~etokot rabotel po nalog od liceto ~ija e rabotata.

Oddel 5

EDNOSTRANA IZJAVA NA VOLJA

Otsek 1

JAVNO VETUVAWE NAGRADA

Koga obvrzuva

^len 218 (1) So javen oglas storenoto vetuvawe nagrada na

onoj {to }e izvr{i opredeleno dejstvie, }e postigne nekoj uspeh, }e se najde vo opredelena situacija ili, ako vetuvaweto e storeno pod nekoj drug uslov, go ob-vrzuva vetuva~ot da go ispolni vetuvaweto.

(2) Vetuva~ot na nagrada ili na kakov i da e nag-raden natprevar e dolèn da go opredeli rokot za natprevar, a ako ne go opredeli sekoj {to saka da u~estvuva vo natprevarot ima pravo da bara toj da go napravi vo primeren rok.

Otpovikuvawe na vetuvaweto

^len 219 (1) Vetuvaweto moè da se otpovika onaka kako

{to e storeno, kako i so li~no soop{tenie, no onoj {to go izvr{il dejstvieto, a ne znael nitu moral da znae deka vetuvaweto na nagradata e otpovikano, ima pravo da ja bara vetenata nagrada, a onoj {to do otpo-vikuvaweto gi napravil potrebnite izdatoci zaradi izvr{uvaweto na dejstvieto opredeleno vo javniot oglas ima pravo na niven nadomest, osven ako vetuva-~ot dokaè deka se tie napraveni bez potreba.

(2) Vetuvaweto nagrada ne moè da se otpovika ako so javniot oglas e opredelen rokot za izvr{uva-we na dejstvieto, odnosno za izvestuvawe za postigna-tiot rezultat ili za ostvaruvawe na opredelena si-tuacija.

Pravo na nagrada

^len 220 (1) Pravo na nagrada ima onoj {to prv }e go izvr-

{i dejstvieto za koe e vetena nagrada. (2) Ako pove}e lica istovremeno go izvr{ile

dejstvieto, sekomu mu pripa|a ednakov del od nagra-data, dokolku spravedlivosta ne bara poinakva po-delba.

Slu~aj na konkurs

^len 221 (1) Za dodeluvawe nagrada vo slu~aj na konkurs od-

lu~uva organizatorot na konkursot ili edno od pove-}e lica {to }e gi opredeli toj.

(2) Ako vo uslovite na konkursot ili so nekoi op-{ti propisi {to vaàt za opredelen konkurs se posta-veni pravilata spored koi nagradata treba da bide do-delena, sekoj u~esnik vo konkursot ima pravo da bara poni{tuvawe na odlukata za dodeluvawe nagrada, ako nagradata ne e dodelena soglasno so tie pravila.

(3) Sopstvenost ili nekoe drugo pravo nad delo nag-radeno na konkurs steknuva organizatorot na konkur-sot samo ako e toa navedeno vo oglasot na konkursot.

Prestanuvawe na obvrska

^len 222 Obvrskata na vetuva~ot na nagrada prestanuva

ako nikoj ne mu soop{ti, vo rokot opredelen vo ogla-sot, deka go izvr{il dejstvieto ili postignal uspeh, ili voop{to gi ispolnil uslovite postaveni vo jav-niot oglas, a ako rokot ne e opredelen, so istekot na edna godina od objavuvaweto na oglasot.

Otsek 2

HARTII OD VREDNOST

I. OP[TI ODREDBI

Poim

^len 223 Hartija od vrednost e pismena isprava so koja nej-

ziniot izdava~ se obvrzuva deka }e mu ja ispolni na nejziniot zakonit imatel obvrskata zapi{ana na taa isprava.

Su{testveni sostojki

^len 224 (1) Hartijata od vrednost mora da gi sodrì sled-

nive su{testveni sostojki : 1) ozna~uvawe na vidot na hartijata od vrednost; 2) firma, odnosno naziv i sedi{te, odnosno ime i

ìveali{te na izdava~ot na hartijata od vrednost; 3) firma, odnosno naziv ili ime na liceto na koe,

odnosno po ~ija naredba glasi hartijata od vrednost, ili ozna~uvawe deka hartijata glasi na donositelot;

4) to~no ozna~ena obvrska na izdava~ot {to pro-izleguva od hartijata od vrednost;

5) mesto i datum na izdavaweto na hartijata od vrednost, a kaj onie {to se izdavaat vo serija i nejzi-niot seriski broj i

6) potpis na izdava~ot na hartijata od vrednost, odnosno faksimil na potpisot na izdava~ot na har-tiite od vrednost {to se izdavaat vo serija.

(2) So poseben zakon za oddelni hartii od vred-nost moàt da bidat opredeleni i drugi su{testveni sostojki.

(3) Ispravata koja ne sodrì koja i da e od su{tes-tvenite sostojki ne vaì kako hartija od vrednost.

(4) Hartiite od vrednost izdadeni vo serija, koi ne sodràt koja i da e od su{testvenite sostojki, ne-maat pravno dejstvo.


Na kogo moè da glasi hartijata od vrednost ^len 225

Hartijata od vrednost moè da glasi na donosi-tel, na ime ili po naredba, osven ako poinaku ne e uredeno so zakon.

Nastanuvawe na obvrskata

^len 226 Obvrskata od hartijata od vrednost nastanuva vo

momentot koga izdava~ot na hartijata od vrednost }e mu ja predade na nejziniot korisnik.

Posebni uslovi za izdavawe hartija od vrednost vo

posebna serija ^len 227

So poseben zakon se opredeluvaat i drugite uslo-vi za izdavawe hartii od vrednost vo serija .

II. OSTVARUVAWE NA PRAVOTO

Komu mu pripa|a pravoto od hartijata od vrednost

^len 228 (1) Pobaruvaweto od hartijata od vrednost e vrza-

no za samata hartija i mu pripa|a na nejziniot zako-nit imatel .

(2) Kako zakonit imatel na hartija od vrednost na donositel se smeta nejziniot donositel .

(3) Kako zakonit imatel na hartija od vrednost na ime ili po naredba se smeta liceto na koe hartijata od vrednost glasi, odnosno liceto vrz koe uredno e prenesena.

(4) Sovesniot pribavuva~ na hartija od vrednost na donositel stanuva nejzin zakonit imatel i go steknuva pravoto na pobaruvaweto zapi{ano na nea i koga hartijata od vrednost izlegla od racete na nej-ziniot izdava~, odnosno na nejziniot porane{en ima-tel i bez negova volja .

Koj moè da bara ispolnuvawe

^len 229 Ispolnuvawe na pobaruvawe na hartija od vred-

nost moè da bara, so nejzino podnesuvawe, samo nej-ziniot zakonit imatel, odnosno liceto koe }e go ov-lasti toj.

III. PRENOS NA HARTIJA OD VREDNOST

Prenos na pravoto od hartijata vrz donositel

^len 230 Pravoto od hartijata od vrednost se prenesuva

vrz donositelot so nejzino predavawe .

Prenos na pravoto od hartijata na ime ^len 231

(1) Pravoto od hartijata od vrednost na ime se prenesuva so cesija .

(2) So poseben zakon moè da bide opredeleno de-ka pravoto od hartijata od vrednost na ime moè da se prenesuva i so indosament.

(3) Prenos na pravoto od hartijata od vrednost na ime se vr{i so zabeleùvawe na samata hartija fir-mata, odnosno nazivot, odnosno imeto na noviot ima-tel, so potpi{uvawe od prenesuva~ot i zapi{uvawe na prenosot vo registarot na hartiite od vrednost, ako takov registar se vodi kaj izdava~ot.

Prenos na pravoto od hartijata po naredba

^len 232 Pravoto od hartijata od vrednost po naredba se

prenesuva so indosament.

Vidovi na indosament ^len 233

(1) Indosamentot moè da bide poln blanko i na donositel.

(2) Polniot indosament sodrì izjava za prenesu-vaweto i firma, odnosno naziv ili ime na liceto vrz koe se prenesuva pravoto od hartijata od vrednost

(indosatar) i potpis na prenesuva~ot ( indosant), a moè da sodrì i drugi podatoci ( mesto, datum i drugo).

(3) Blanko indosamentot sodrì samo potpis na indosantot.

(4) Vo slu~aj na prenesuvawe vrz donositel, na-mesto imeto na indosatarot se stavaat zborovite "na donositel".

(5) Indosamentot na donositel vaì kako blanko indosament.

(6) Ni{toven e delumniot indosament. Prenos na polnomo{no i prenesuvawe za zalog

^len 234 (1) Hartijata od vrednost moè da se prenese i ka-

ko prenos vo polnomo{no, odnosno kako prenos za za-log.

(2) Kaj prenosot na polnomo{no se stava klauzu-lata "vrednost vo polnomo{no", a kaj prenosot za za-log "vrednost za zalog" ili sli~no.

Dejstvo na prenosot na pravata

^len 235 (1) So prenosot na pravata od hartija od vrednost

nejziniot nov imatel gi pribavuva site prava {to mu pripa|ale na prethodniot imatel .

(2) Prenosot na pravata od hartija od vrednost na ime, bilo da se vr{i so cesija ili so indosament, ne-ma dejstvo sprema izdava~ot dodeka toj za toa }e bide izvesten pismeno, odnosno dodeka toj prenos ne }e bi-de zabeleàn vo registarot na hartiite od vrednost na ime, ako se vodi takov registar kaj izdava~ot .

(3) Cedentot, odnosno indosantot ne odgovara za neispolnuvaweto na obvrskata od strana na izdava-~ot, osven vo slu~aj na poinakva zakonska odredba ili ako postoi sprotivna odredba zapi{ana na sama-ta hartija od vrednost.

Dejstvo na prenosot na polnomo{no i

na prenosot za zalog ^len 236

Imatelot na hartija od vrednost {to e prenesena vrz nego kako "prenos na polnomo{no" ili kako "prenos za zalog" moè da gi vr{i site prava {to proizleguvaat od taa hartija od vrednost, no hartija-ta moè da ja prenese vrz drug samo kako prenos na polnomo{no.

Dokaùvawe na zakonitosta na prenosot

^len 237 (1) Posledniot indosatar go dokaùva svoeto pra-

vo od hartijata od vrednost so neprekinata niza in-dosamenti.

(2) Ova pravilo se primenuva soobrazno i vrz pos-ledniot cesionar.

Zabrana na prenos

^len 238 (1) Zabrana na prenos so indosament na hartija od

vrednost po naredba se vr{i so izrazot "ne po nared-ba" ili so stavawe sli~na klauzula koja ima isto zna~ewe.

(2) Pravoto od hartija od vrednost ~ij prenos so indosament e zabraneto moè da se prenese samo so cesija.

(3) Prenosot so indosament moàt da go zabranat izdava~ot i indosantot.

(4) So poseben zakon ili so izjava na izdava~ot za-pi{ana na samata hartija od vrednost na ime moè da se zabrani sekoj nejzin prenos.

IV. PROMENI KAJ HARTIITE OD VREDNOST Promeni {to gi vr{i izdava~ot

^len 239 (1) Hartijata od vrednost na donositel ili po na-

redba moè izdava~ot, po barawe i na tro{ok na imatelot na hartijata, da ja promeni vo hartija na ime .


(2) Ako promenata ne ja zabranil izre~no, izdava-~ot na hartijata od vrednost na ime moè po barawe i na tro{ok na imatelot da ja promeni vo hartija na donositel ili po naredba.

Promeni {to gi vr{i imatelot pri prenesuvaweto

^len 240 (1) Hartijata od vrednost po naredba indosantot

moè da ja prenese so indosament vrz donositelot, ako so poseben zakon poinaku ne e opredeleno.

(2) Hartijata od vrednost na ime cedentot, odnos-no indosantot moè da ja prenese samo na opredeleno lice .

(3) Hartijata od vrednost na donositelot moè so indosament da se prenese i na opredeleno lice .

Soedinuvawe i delewe na hartiite od vrednost

^len 241 (1) Hartii od vrednost izdadeni vo serija moàt,

po barawe i na tro{ok na imatelot, da se soedinat vo edna ili vo pove}e hartii od vrednost.

(2) Hartijata od vrednost moè, po barawe i na tro{ok na imatelot da se podeli na pove}e hartii od vrednost so pomal iznos, no tie ne moàt da bidat pod iznosot na najniskiot apoen na hartijata izdade-na vo taa serija . V. ISPOLNUVAWE NA OBVRSKA OD HARTIJA

OD VREDNOST

Prestanuvawe na obvrskata ^len 242

(1) Obvrskata od hartijata od vrednost prestanuva so ispolnuvaweto od strana na izdava~ot na hartija-ta sprema zakonitiot imatel .

(2) Pobaruvaweto od hartijata od vrednost pres-tanuva i koga taa }e mu pripadne na izdava~ot , do-kolku so poseben zakon poinaku ne e opredeleno.

(3) Sovesniot izdava~ na hartija od vrednost na donositel se osloboduva od obvrskata so ispolnuva-weto na donositelot i toga{ koga toj ne e zakonit imatel na hartijata od vrednost.

Zabrana na ispolnuvaweto

^len 243 (1) Ako izdava~ot na hartija od vrednost na dono-

sitel znael ili moral da znae deka donositelot ne e zakonit imatel na hartijata, nitu e ovlasten od stra-na na zakonitiot imatel, dolèn e da go odbie ispol-nuvaweto, inaku odgovara za {tetata.

(2) Izdava~ot na hartija od vrednost ne moè pol-nova`no da ja ispolni svojata obvrska ako nadle`ni-ot organ mu go zabranil toa, ili koga znael ili mo-ral da znae deka e povredena postapkata za amortiza-cija ili za poni{tuvawe na hartijata od vrednost.

Isplata na kamatata ili na drugite prinosi

po isplatata na glavninata ^len 244

Dol`nikot koj mu ja isplatil glavninata na ima-telot na hartijata od vrednost dolèn e da gi ispla-ti kuponite na kamatite, odnosno na drugite prinosi od istata hartija, {to }e mu bidat podneseni za is-plata po isplatata na glavninata, dokolku ovie po-baruvawa ne se zastareni.

Prigovori na baraweto za ispolnuvawe

na obvrskata ^len 245

(1) Protiv baraweto na imatelot na hartija od vrednost, izdava~ot moè da gi istakne samo prigo-vorite {to se odnesuvaat na izdavaweto na samata hartija kako {to e falsifikatot, potoa prigovori-te {to proizleguvaat od sodrìnata na hartijata, ka-ko {to se rokovite ili uslovite, najposle prigovo-rite {to gi ima sprema samiot imatel na hartijata, kako {to se konpenzacijata, nedostigot na so zakonot

propi{ana postapka za pribavuvawe na hartija od vrednost i otsustvoto na ovlastuvawe.

(2) Izdava~ot moè protiv baraweto na imatelot komu toj mu ja otstapil hartijata od vrednost da gi istakne nedostatocite na pravnata rabota vrz osnova na koja e izvr{eno prenesuvaweto, no tie nedostato-ci ne moè da gi istakne protiv baraweto na nekoj podocneèn imatel.

(3) Me|utoa ako imatelot na hartija od vrednost, primaj}i ja hartijata od svojot prethodnik, znael ili moral da znae deka toj mu ja predava hartijata od vrednost za da go izbegne prigovorot {to go ima iz-dava~ot sprema nego, izdava~ot moè da go istakne toj prigovor i sprema imatelot na hartijata.

(4) So poseben zakon moàt da se opredelat i dru-gi vidovi prigovori kaj oddelni vidovi hartii od vrednost.

VI. LEGITIMACIONI HARTII I ZNACI

Legitimacioni hartii

^len 246 Vrz èlezni~kite bileti, teatarskite i drugi

vleznici, bonovite i drugi sli~ni ispravi {to sodr-àt opredelena obvrska za nivniot izdava~, a vo koj ne e ozna~en doveritelot, nitu od niv ili od okol-nostite vo koi se izdadeni proizleguva deka moàt da mu se otstapat na drug, soobrazno se primenuvaat soodvetnite odredbi za hartiite od vrednost .

Legitimacioni znaci

^len 247 (1) Garderobnite ili sli~ni znaci koi se sostojat

od par~e hartija, metal ili drug materijal na koi obi~no e vtisnat nekoj broj ili e naveden brojot na predadenite predmeti, a koi obi~no ne sodràt ne{-to opredeleno za obvrskata na nivniot izdava~, slu-àt da pokaàt koj doveritel e vo obvrzan odnos pri ~ie nastanuvawe se izdadeni.

(2) Izdava~ot na legitimacionen znak se oslobo-duva od obvrskata koga vo dobra vera }e mu ja izvr{i na donositelot, no za donositelot ne vaì pretpos-tavkata deka e toj vistinski doveritel, ili deka e ovlasten da bara ispolnuvawe i vo slu~aj na spor e dolèn da go dokaè toa svoe svojstvo.

(3) Doveritelot moè da bara ispolnuvawe na ob-vrskata iako go zagubil legitimacioniot znak.

(4) Vo pogled na drugoto vo sekoj oddelen slu~aj treba da se po~ituva zaedni~kata volja na izdava~ot i na prima~ot na znakot, kako i na ona {to e voobi-~aeno.

VII. DRUGI ODREDBI

Zamena na o{tetena hartija od vrednost

^len 248 Imatelot na o{tetena hartija od vrednost koja ne

e podobna za promet, no ~ija vistinitost i sodrìna moàt to~no da se utvrdat, ima pravo da bara izdava-we na nova hartija od vrednost vo ist iznos, so toa {to }e ja vrati o{tetenata hartija i }e gi nadomesti tro{ocite.

Amortizacija na hartija od vrednost

^len 249 Zagubenata hartija od vrednost moè da se amor-

tizira samo ako glasi na ime ili po naredba, dokolku so poseben zakon poinaku ne e opredeleno.

Zastarenost na pobaruvaweto od hartijata

od vrednost ^len 250

Za zastarenosta na pobaruvaweto od hartijata od vrednost vaàt pravilata za zastarenosta , ako so po-seben zakon poinaku ne e opredeleno.


G l a v a III

DEJSTVA NA OBVRSKITE ODDEL 1

DOVERITELOVI PRAVA I DOL@NIKOVI

OBVRSKI Otsek 1

PRAVO NA NADOMEST NA [TETA

I. OP[TI PRAVILA Ispolnuvawe na obvrskata i posledici od neispol-

nuvaweto ^len 251

(1) Doveritelot vo obvrzan odnos e ovlasten da bara od dol`nikot ispolnuvawe na obvrskata, a dol-`nikot e dolèn da ja ispolni sovesno vo seto kako {to glasi taa.

(2) Koga dol`nikot ne }e ja ispolni obvrskata ili }e zadocni so nejzinoto ispolnuvawe, doverite-lot ima pravo da bara i nadomest na {tetata {to ja pretrpel poradi toa.

(3) Za {tetata poradi zadocnuvawe so ispolnuva-weto odgovara i dol`nikot komu doveritelot mu dal primeren dopolnitelen rok za ispolnuvawe.

(4) Dol`nikot odgovara i za delumnata ili celos-nata nevozmo`nost za ispolnuvawe iako ne ja kriel taa nevozmo`nost ako nastapila po negovoto doa|awe vo zadocnuvawe za koe odgovara.

(5) Dol`nikot se osloboduva od odgovornosta za {tetata ako dokaè deka ona {to e predmet na obvrs-kata slu~ajno bi propadnalo i koga toj svojata obvr-ska bi ja ispolnil na vreme.

Osloboduvawe na dol`nikot od odgovornosta

^len 252 Dol`nikot se osloboduva od odgovornosta za {te-

tata ako dokaè deka ne moèl da ja ispolni svojata obvrska, odnosno deka zadocnil so ispolnuvaweto na obvrskata poradi okolnosti nastanati po sklu~uva-weto na dogovorot koi ne moèl da gi spre~i, otstra-ni ili izbegne.

Dogovorno pro{iruvawe na odgovornosta

^len 253 (1) So dogovor moè da se pro{iri odgovornosta

na dol`nikot i vrz slu~aj za koj toj inaku ne odgova-ra.

(2) Ispolnuvaweto na vakvata dogovorena odred-ba ne moè da se bara ako toa bi bilo vo sprotivnost so na~eloto na sovesnost i ~esnost.

Ograni~uvawe i isklu~uvawe na odgovornosta

^len 254 (1) Odgovornosta na dol`nikot za namerata ili

krajnoto nevnimanie ne moè odnapred so dogovor da se isklu~i .

(2) Sudot moè, po barawe od zainteresiranata dogovorena strana, da ja poni{ti i dogovornata od-redba za isklu~uvawe na odgovornosta za obi~no nev-nimanie, ako takvata spogodba proizlegla od mono-polskata polo`ba na dol`nikot ili voop{to od ne-ramnopravniot odnos na dogovornite strani.

(3) Polnova`na e odredbata na dogovorot so koja se opredeluva najvisokiot iznos na nadomestot, ako taka opredeleniot iznos ne e vo o~igleden nesrazmer so {tetata i ako za opredeleniot slu~aj ne e ne{to drugo opredeleno so zakon.

(4) Vo slu~aj na ograni~uvawe na visinata na na-domestot doveritelot ima pravo na celosen nadomest ako nevozmo`nosta za ispolnuvawe na obvrskata e pri~ineta namerno ili so krajno nevnimanie na dol-`nikot.

Obem na nadomestot

^len 255 (1) Doveritelot ima pravo na nadomest na obi~na-

ta {teta i ispu{tenata korist, koi dol`nikot mo-

ral da gi predvidi vo vreme na sklu~uvaweto na dogo-vorot kako mo`ni posledici od povreda na dogovo-rot, so ogled na faktite {to toga{ mu bile poznati ili morale da mu bidat poznati.

(2) Vo slu~aj na izmama ili namerno neispolnuva-we, kako i neispolnuvawe poradi krajno nevnimanie, doveritelot ima pravo da bara od dol`nikot nado-mest na celokupnata {teta {to nastanala poradi povreda na dogovorot, bez ogled na toa {to dol`ni-kot ne znael za posebnite okolnosti poradi koi nas-tanale tie.

(3) Ako pri povreda na obvrskata, pokraj {tetata, za doveritelot nastanala i nekoja dobivka, pri opre-deluvaweto na visinata na nadomestot za nea }e se vodi smetka vo razumna mera.

(4) Stranata {to se povikuva na povreda na dogo-vorot e dol`na da gi prezeme site razumni meri za da se namali {tetata predizvikana od taa povreda, ina-ku drugata strana moè da bara namaluvawe na nado-mestot.

(5) Odredbite na ovoj ~len soobrazno se primenu-vaat i vrz neispolnuvaweto na obvrskite koi ne nas-tanale od dogovorot, dokolku za oddelni od niv ne e ne{to drugo predvideno so ovoj zakon.

Vina na doveritelot

^len 256 Koga za nastanatata {teta, ili za nejzinata gole-

mina, ili za ote`nuvaweto na dol`nikovata polo`-ba ima vina kaj doveritelot ili kaj liceto za koe od-govara toj, nadomestot se namaluva srazmerno.

Odgovornost poradi propu{tawe na izvestuvaweto

^len 257 Dogovornata strana koja e dol`na da ja izvesti

drugata strana za faktite {to se od vlijanie vrz nivniot me|useben odnos, odgovara za {tetata {to }e ja pretrpi drugata strana poradi toa {to ne bila iz-vestena na vreme.

Primena na odredbite za pri~inuvawe {teta

^len 258 Dokolku so odredbite na ovoj otsek poinaku ne e

propi{ano, vrz nadomestot na ovaa {teta soobrazno se primenuvaat odredbite na ovoj zakon za nadomes-tot na vondogovrnata {teta.

II. DOGOVORNA KAZNA

Op{ti pravila

^len 259 (1) Doveritelot i dol`nikot moàt da se dogovo-

rat deka dol`nikot }e mu plati na doveritelot op-redelen pari~en iznos ili }e mu pribavi nekoja dru-ga materijalna korist ako ne ja ispolni svojata obvr-ska ili ako zadocni so nejzinoto ispolnuvawe ( dogo-vorna kazna).

(2) Ako ne proizleguva ne{to drugo od dogovorot, se smeta deka kaznata e dogovorena za slu~aj ako dol-`nikot zadocni so ispolnuvaweto.

(3) Dogovorna kazna ne moè da bide dogovorena za pari~ni obvrski.

Na~in na opredeluvawe

^len 260 (1) Dogovornite strani moàt da ja opredelat vi-

sinata na kaznata spored svojot naod, vo eden vkupen iznos vo procent, ili za sekoj den zadocnuvawe, ili na nekoj drug na~in.

(2) Taa mora da bide dogovorena vo forma koja e propi{ana za dogovorot od koj nastanala obvrskata na ~ie ispolnuvawe se odnesuva.

Akcesornost

^len 261 (1) Spogodbata za dogovornata kazna ja deli prav-

nata sudbina na obvrskata na ~ie obezbeduvawe se od-nesuva taa.


(2) Spogodbata go gubi pravnoto dejstvo ako do ne-ispolnuvawe ili do zadocnuvawe do{lo od pri~ini za koi dol`nikot ne odgovara.

Doveritelovi prava

^len 262 (1) Koga kaznata e dogovorena za slu~aj na neis-

polnuvawe na obvrskata, doveritelot moè da bara ili ispolnuvawe na obvrskata ili dogovorna kazna.

(2) Toj go gubi pravoto da bara ispolnuvawe na ob-vrskata ako pobaral isplata na dogovornata kazna.

(3) Koga kaznata e dogovorena za slu~aj na neis-polnuvawe, dol`nikot nema pravo da ja isplati dogo-vornata kazna i da se otkaè od dogovorot, osven ako toa bila namera na dogovara~ite koga ja dogovarale kaznata.

(4) Koga kaznata e dogovorena za slu~aj dol`nikot da zadocni so ispolnuvaweto, doveritelot ima pravo da bara i ispolnuvawe na obvrskata i dogovorna kaz-na.

(5) Doveritelot ne moè da bara dogovorna kazna poradi zadocnuvawe ako go primil ispolnuvaweto na obvrskata, a bez odlagawe ne mu soop{til na dol`ni-kot deka go zadrùva svoeto pravo na dogovorna kaz-na.

Namaluvawe na iznosot na dogovornata kazna

^len 263 Sudot, po barawe od dol`nikot, }e go nama-

li iznosot na dogovornata kazna ako najde deka e taa nesrazmerno visoka so ogled na vrednosta i zna~ewe-to na predmetot na obvrskata.

Dogovorna kazna i nadomest na {teta

^len 264 (1) Doveritelot ima pravo da bara dogovorna kaz-

na i koga nejziniot iznos ja nadminuva visinata na {tetata {to ja pretrpel, kako i koga ne pretrpel ni-kakva {teta.

(2) Ako {tetata {to ja pretrpel doveritelot e pogolema od iznosot na dogovornata kazna, toj ima pravo da ja bara razlikata do celosniot nadomest na {tetata.

Nadomest opredelen so zakon i dogovorna kazna

^len 265 Ako za neispolnuvawe na obvrskata ili za slu~aj

na zadocnuvawe so ispolnuvaweto so zakonot oprede-lena visina na nadomestot pod naziv penal, dogovor-na kazna, nadomest ili pod nekoj drug naziv, a dogo-vornite strani pokraj toa dogovorile kazna, doveri-telot nema pravo naedno da ja bara dogovornata kazna i nadomestot opredelen so zakon , osven ako e toa dozvoleno so samiot zakon.

III. ZATEZNA KAMATA

Koga se dolì

^len 266 Dol`nikot koj }e zadocni so ispolnuvaweto na

pari~na obvrska, dolguva pokraj glavninata i zatezna kamata po stapkata utvrdena so zakon.

Pravo na celosen nadomest

^len 267 (1) Doveritelot ima pravo na zatezna kamata bez

ogled na toa dali pretrpel nekakva {teta poradi dol`nikovoto zadocnuvawe.

(2) Ako {tetata {to ja pretrpel doveritelot po-radi dol`nikovoto zadocnuvawe e pogolema od izno-sot {to bi go dobil na ime zatezna kamata, toj ima pravo da ja bara razlikata do celosniot nadomest na {tetata.

Kamata na kamata

^len 268 (1) Na stasanata, a neisplatena dogovorna ili za-

tezna kamata, kako i na drugi stasani povremeni pa-

ri~ni davawa ne te~e zatezna kamata, osven koga e toa opredeleno so zakon.

(2) Na iznosot na neisplatenata kamata moè da se bara zatezna kamata samo od denot koga do sudot e podneseno barawe za nejzina isplata.

(3) Na povremeno stasanite pari~ni davawa te~e zatezna kamata od momentot koga do sudot e podnese-no barawe za nivna isplata.

Otsek 2

POBIVAWE NA DOL@NIKOVITE PRAVNI

DEJSTVIJA

Op{to pravilo ^len 269

(1) Sekoj doveritel ~ie pobaruvawe e stasano za isplata, i bez ogled koga nastanalo, moè da go pobi-va pravnoto dejstvie na svojot dol`nik {to e preze-meno na {teta na doveritelite.

(2) Se smeta deka pravnoto dejstvie e prezemeno na {teta na doveritelite ako poradi negovoto izvr-{uvawe dol`nikot nema dostatno sredstva za ispol-nuvawe na doveritelovoto pobaruvawe.

(3) Pod pravno dejstvie se podrazbira i propu{-taweto poradi koe dol`nikot zagubil nekakvo mate-rijalno pravo ili so koe za nego nastanala nekakva materijalna obvrska.

Uslovi za pobivawe

^len 270 (1) Tovarnoto raspolagawe moè da se pobiva ako

vo vremeto na raspolagaweto dol`nikot znael ili moèl da znae deka so prezemenoto raspolagawe im nanesuva {teta na svoite doveriteli i ako na treto-to lice so koe ili vo ~ija korist e prezemeno prav-noto dejstvie toa mu bilo poznato ili moèlo da mu bide poznato.

(2) Ako tretoto lice e dol`nikov soprug ili srodnik po krv vo prava linija, ili vo strani~na li-nija do ~etvrtiot stepen, ili po èna do istiot ste-pen, se pretpostavuva deka mu bilo poznato deka dol-`nikot so prezemenoto raspolagawe im nanesuva {teta na doveritelite.

(3) Kaj besplatnite raspolagawa i so niv izedna-~enite pravni dejstvija se smeta deka dol`nikot zna-el deka so prezemenoto raspolagawe im nanesuva {teta na doveritelite i za pobivawe na tie dejstvija ne se bara na tretoto lice toa da mu bilo poznato ili da moèlo da mu bide poznato.

(4) Otkaùvaweto od nasledstvo se smeta kako besplatno raspolagawe .

Isklu~uvawe na pobivaweto

^len 271 Ne moàt da se pobivaat poradi o{tetuvawe na

doveritelite voobi~aenite prigodni podaroci, nag-radnite podaroci, kako ni podaroci napraveni od blagorodnost, srazmerni so materijalnite mo`nosti na dol`nikot.

Kako se vr{i pobivawe

^len 272 (1) Pobivawe moè da se vr{i so tu`ba ili so

prigovor. (2) Tu`ba za pobivawe se podnesuva protiv treto-

to lice so koe ili vo ~ija korist e prezemeno prav-noto dejstvie {to se pobiva, odnosno protiv negovi-te univerzalni pravni sledbenici.

(3) Ako tretiot so nekoja tovarna rabota ja otu-|il korista pribavana so raspolagaweto koe se pobi-va, tu`ba moè da se podigne protiv pribavuva~ot samo ako toj znael deka pribavuvaweto na negovite prethodnici moèlo da se pobiva, a ako taa korist ja otu|il so rabota bez nadomest, tu`ba moè da se po-digne protiv pribavuva~ot i ako toj ne go znael toa.

(4) Tuèniot moè da go izbegne pobivaweto ako ja ispolni dol`nikovata obvrska.


Dejstvo na pobivaweto ^len 273

Ako sudot go usvoi tu`benoto barawe, pravnoto dejstvie go gubi dejstvoto samo sprema tuìtelot i samo tolku kolku {to e potrebno za ispolnuvawe na negovite pobaruvawa.

Rok za podigawe tu`ba

^len 274 (1) Tu`ba za pobivawe moè da se podnese vo

rok od tri godini. (2) Rokot od stav (1) na ovoj ~len se smeta od denot

koga e prezemeno pravnoto dejstvie koe se pobiva, od-nosno od denot koga trebalo da se prezeme propu{te-noto dejstvie.

Otsek 3

PRAVO NA ZADR@UVAWE

Vr{ewe na pravoto na zadrùvawe

^len 275 (1) Doveritelot na stasanoto pobaruvawe vo ~ii ra-

ce se nao|a nekoj dol`nikov predmet ima pravo da go za-drì dodeka ne }e mu bide isplateno pobaruvaweto.

(2) Vo slu~aj dol`nikot da stanal nesposoben za pla}awe, doveritelot moè da go vr{i pravoto na zadrùvawe iako negovoto pobaruvawe ne e stasano.

Isklu~oci ^len 276

(1) Doveritelot nema pravo na zadrùvawe koga dol`nikot bara da mu se vrati predmetot koj izlegol od negov posed protiv negova volja, ili koga dol`ni-kot bara da mu se vrati predmetot {to mu e predaden na doveritelot na ~uvawe ili na posluga.

(2) Toj ne moè da zadrì ni polnomo{no dobieno od dol`nikot, kako ni drugi dol`nikovi ispravi, le-gitimacii, prepiska i drugi sli~ni predmeti, kako ni drugi predmeti koi ne moàt da se izloàt na proda`ba.

Obvrska za vra}awe na predmetot pred

ispolnuvaweto na obvrskata ^len 277

Doveritelot e dolèn da mu go vrati predmetot na dol`nikot ako ovoj mu dade soodvetno obezbeduva-we za negovoto pobaruvawe.

Dejstvo na pravoto na zadrùvawe

^len 278 Doveritelot {to go drì dol`nikoviot predmet

vrz osnova na pravoto na zadrùvawe ima pravo da se naplati od negovata vrednost na istiot na~in kako zalo`niot doveritel, no e dolèn pred da pristapi kon ostvaruvawe na naplatuvaweto, za svojata namera navreme da go izvesti dol`nikot.

Oddel 2

DOVERITELOVI PRAVA VO NEKOI

POSEBNI SLUÂI

Koga obvrskata se sostoi od davawe predmeti oprede-leni spored rodot

^len 279 Koga obvrskata se sostoi od davawe predmeti op-

redeleni spored rodot, a dol`nikot padne vo zadoc-nuvawe, doveritelot, otkako prethodno za toa go iz-vestil dol`nikot, moè po svoj izbor da nabavi predmet od ist rod i da bara od dol`nikot nadomest na cenata i nadomest na {tetata, ili da ja bara vred-nosta na predmetite {to se dolàt i nadomest na {tetata.

Koga obvrskata se sostoi od storuvawe

^len 280 Koga obvrskata se sostoi od storuvawe, a dol`ni-

kot taa obvrska ne ja ispolnil na vreme, doveritelot

moè, otkako za toa prethodno go izvestil dol`ni-kot, sam na tro{ok na dol`nikot da go stori ona {to bil dolèn da go stori dol`nikot, a od dol`ni-kot da bara nadomest na {tetata poradi zadocnuva-weto, kako i nadomest na druga {teta {to bi ja imal poradi vakviot na~in na ispolnuvawe.

Koga obvrskata se sostoi od nestoruvawe

^len 281 (1) Koga obvrskata se sostoi od nestoruvawe, do-

veritelot ima pravo na nadomest na {tetata so samo-to toa {to dol`nikot postapil sprotivno od svojata obvrska.

(2) Ako e ne{to izgradeno sprotivno od obvrska-ta, doveritelot moè da bara toa da se otstrani na tro{ok na dol`nikot i dol`nikot da mu ja nadomes-ti {tetata {to ja pretrpel vo vrska so gradeweto i otstranuvaweto.

(3) Sudot moè, koga }e najde deka e toa o~igledno pokorisno, zemaj}i go predvid op{tiot interes i op-ravdaniot interes na doveritelot da odlu~i da ne se urnuva ona {to e izgradeno, tuku na doveritelot da mu se nadomesti {tetata vo pari.

Pravo da se bara nadomest namesto dosudenoto

^len 282 (1) Ako dol`nikot ne ja ispolni svojata obvrska

vo rokot {to mu e opredelen so pravosilna odluka, doveritelot moè da go povika da ja ispolni vo do-polnitelen primeren rok i da izjavi deka po istekot na toj rok nema da go primi ispolnuvaweto tuku }e bara nadomest na {tetata poradi neispolnuvawe.

(2) Po istekot na dopolnitelniot rok, doverite-lot moè da bara samo nadomest na {tetata poradi neispolnuvawe.

Sudski Penali

^len 283 (1) Koga dol`nikot vo rokot ne izvr{i nekoja

svoja nepari~na obvrska utvrdena so pravosilna od-luka sudot moè, po barawe od doveritelot, da mu op-redeli na dol`nikot dopolnitelen primeren rok i da izre~e, a zaradi vlijaewe vrz dol`nikot i neza-visno od sekoja {teta deka dol`nikot ako ne ja izvr-{i svojata obvrska vo toj rok, }e bide dolèn da mu isplati na doveritelot izvesna suma pari za sekoj den za zadocnuvawe ili za nekoja druga edinica vre-me, po~nuvaj}i od istekot na toj rok.

(2) Koga dol`nikot dopolnitelno }e ja ispolni obvrskata, sudot moè da ja namali taka opredelena-ta suma, vodej}i smetka za celta poradi koja go nare-dil nejzinoto pla}awe.

Glava IV

PRESTANUVAWE NA OBVRSKITE

Oddel 1

OP[TO PRAVILO ^len 284

(1) Obvrskata prestanuva koga }e se ispolni, kako i vo drugi slu~ai opredeleni so zakon.

(2) So prestanuvaweto na glavnata obvrska se gas-nat garancijata, zalogot i drugite sporedni prava.

Oddel 2

ISPOLNUVAWE

Otsek 1

OP[TI PRAVILA ZA ISPOLUVAWE

I. KOJ MO@E DA ISPOLNI I TRO[OCI NA

ISPOLNUVAWETO

Ispolnuvawe od strana na dol`nikot ili treto lice ^len 285

(1) Obvrskata moè da ja ispolni ne samo dol`ni-kot, tuku i treto lice.


(2) Doveritelot e dolèn da primi ispolnuvawe od sekoe lice koe ima nekoj praven interes obvrska-ta da bide ispolneta duri i koga dol`nikot mu se protivi na toa ispolnuvawe.

(3) Doveritelot e dolèn da primi ispolnuvawe od treto lice ako dol`nikot e soglasen so toa, osven koga spored dogovorot ili prirodata na samata obvr-ska ne treba da ja ispolni dol`nikot li~no.

(4) Doveritelot moè da primi ispolnuvawe od treto lice bez znaewe na dol`nikot, pa i vo slu~aj koga dol`nikot go izvestil deka ne se soglasuva da ja ispolni negovata obvrska od tretoto lice.

(5) Ako dol`nikot mu ponudil sam da ja ispolni vedna{ svojata obvrska, doveritelot ne moè da go primi ispolnuvaweto od treto lice.

Ispolnuvawe na delovno nesposoben dol`nik

^len 286 (1) I delovno nesposoben dol`nik moè pravno-

ispravno da ja ispolni obvrskata ako postoeweto na obvrskata e nesomneno i ako stasal rokot za nejzino-to ispolnuvawe.

(2) Moè da se osporuva ispolnuvaweto od stav (1) na ovoj ~len, ako takvo lice isplatilo zastaren dolg ili dolg {to proizleguva od igra ili od oblo-ùvawe.

Tro{oci na ispolnuvaweto

^len 287 Tro{oci na ispolnuvaweto gi podnesuva dol`ni-

kot dokolku ne gi pri~inil doveritelot.

II. ISPOLNUVAWE SO SUBROGACIJA

Ispolnuvawe so preminuvawe na pravoto vrz ispolnuva~ot

(Subrogacija) ^len 288

(1) Vo slu~aj na ispolnuvawe na tu|a obvrska, se-koj ispolnuva~ moè da dogovori so doveritelot, pred ispolnuvaweto ili pri ispolnuvaweto, ispol-netoto pobaruvawe da premine vrz nego so site ili samo so nekoi sporedni prava.

(2) Doveritelovite prava moàt da preminat vrz ispolnuva~ot i vrz osnova na dogovor me|u dol`ni-kot i ispolnuva~ot, sklu~en pred ispolnuvaweto.

(3) Vo slu~aite od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len subrogacijata na ispolnuva~ot vo pravata na doveri-telot nastanuva vo momentot na ispolnuvaweto.

Zakonska subrogacija

^len 289 Koga obvrskata }e ja ispolni lice koe ima nekoj

praven interes vo toa, vrz nego preminuva spored sa-miot zakon vo momentot na ispolnuvaweto na doveri-telovoto pobaruvawe so site sporedni prava.

Subrogacija vo slu~aj na delumno ispolnuvawe

^len 290 (1) Vo slu~aj na delumno ispolnuvawe na doveri-

telovoto pobaruvawe, vrz ispolnuva~ot preminuvaat sporednite prava so koi e obezbedeno ispolnuvaweto na toa pobaruvawe samo dokolku ne se potrebni za is-polnuvawe na ostatokot od doveritelovoto pobaru-vawe.

(2) Doveritelot i ispolnuva~ot moàt da dogovo-rat deka garanciite }e gi koristat srazmerno so svo-ite pobaruvawa, a moàt da dogovorat i deka ispol-nuva~ot }e ima pravo na prvenstvena naplata.

Dokazi i sredstva za obezbeduvawe

^len 291 (1) Doveritelot e dolèn da mu gi predade na is-

polnuva~ot sredstvata so koi se dokaùva ili se obezbeduva pobaruvaweto.

(2) Po isklu~ok, doveritelot moè da mu go pre-dade na ispolnuva~ot predmetot {to go primil vo za-log od dol`nikot ili od nekoj drug, samo ako zalogo-

davecot se soglasi so toa, inaku toj ostanuva kaj doveri-telot, da go drì i ~uva za smetka na ispolnuva~ot.

Kolku moè da se bara od dol`nikot

^len 292 Ispolnuva~ot vrz kogo preminalo pobaruvaweto

ne moè da bara od dol`nikot pove}e otkolku {to mu isplatil na doveritelot.

Isklu~uvawe na odgovornosta na doveritelot za pos-

toeweto i naplativosta na pobaruvaweto ^len 293

(1) Doveritelot {to primil ispolnuvawe od tre-to lice ne odgovara za postoeweto i naplativosta na pobaruvaweto vo vreme na ispolnuvaweto.

(2) So ova ne se isklu~uva primenata na pravi-loto za steknuvawe bez osnova.

II. KOMU MU SE VR[I ISPOLNUVAWE

Ovlasteno lice

^len 294 (1) Ispolnuvaweto mora da mu bide izvr{eno na

doveritelot ili na lice opredeleno so zakon, so sud-ska odluka, so dogovor me|u doveritelot i dol`nikot ili od strana na samiot doveritel.

(2) Ispolnuvaweto e polnova`no i koga mu e izvr-{eno na treto lice, ako doveritelot dopolnitelno go odobril ili ako go koristel.

Ispolnuvawe na delovno nesposoben doveritel

^len 295 (1) Ispolnuvaweto izvr{eno na delovno nesposo-

ben doveritel go osloboduva dol`nikot samo dokol-ku bilo korisno za doveritelot ili predmetot na is-polnuvaweto u{te se nao|a kaj nego.

(2) Delovno nesposobniot doveritel moè, otkako }e stane delovno sposoben, da go odobri ispolnuva-weto {to go primil vo vreme na svojata delovna nes-posobnost.

IV. PREDMET NA ISPOLNUVAWETO

Sodrìna na obvrskata

^len 296 (1) Ispolnuvaweto se sostoi od izvr{uvawe na

ona {to ja so~inuva sodrìnata na obvrskata, pa ni-tu dol`nikot moè da ja ispolni so ne{to drugo, ni-tu doveritelot moè da bara ne{to drugo.

(2) Nema polnova`no ispolnuvawe ako ona {to go predal dol`nikot kako predmet {to go dolì i do-veritelot kako takov go primil navistina ne e toa i doveritelot ima pravo da go vrati ona {to mu e pre-dadeno i da go bara predmetot {to mu se dolì.

Zamena za ispolnuvaweto

^len 297 (1) Obvrskata prestanuva ako doveritelot vo spo-

godba so dol`nikot primi ne{to drugo namesto ona {to mu se dolì.

(2) Vo slu~ajot od stav (1) na ovoj ~len, dol`nikot odgovara isto kako prodava~ot za materijalnite i pravnite nedostatoci na predmetot daden namesto ona {to go dolèl.

(3) Doveritelot, namesto barawe vrz osnova na od-govornosta na dol`nikot za materijalnite ili za pravnite nedostatoci na predmetot, moè da bara od dol`nikot, no ne pove}e od garantot, ispolnuvawe na prvobitnoto pobaruvawe i nadomest na {tetata.

Predavawe zaradi proda`ba

^len 298 Ako dol`nikot mu predal na doveritelot nekoj

predmet ili nekoe drugo pravo da gi prodade i od postignatiot iznos da go naplati svoeto pobaruvawe, a ostatokot da mu go predade, obvrskata prestanuva duri otkako doveritelot }e se naplati od postigna-tiot iznos.


Delumno ispolnuvawe ^len 299

(1) Doveritelot ne e dolèn da primi delumno is-polnuvawe, osven ako prirodata na obvrskata poina-ku ne nalaga.

(2) Doveritelot e dolèn da go primi delumnoto ispolnuvawe na pari~na obvrska, osven ako ima pose-ben interes da go odbie.

Obvrska za davawe na predmeti opredeleni spored

rodot ^len 300

(1) Ako predmetite se opredeleni samo spored ro-dot, dol`nikot e dolèn da dade predmeti so sreden kvalitet.

(2) Ako mu bila poznata namenata na predmetite, dolèn e da dade predmeti so soodveten kvalitet.

V. ZASMETUVAWE NA ISPOLNUVAWETO

Red na zasmetuvaweto

^len 301 (1) Koga me|u isti lica postojat pove}e istorodni

obvrski, pa ona {to }e go ispolni dol`nikot ne e do-volno za da moàt da se namirat site, toga{, ako za toa ne postoi spogodba me|u doveritelot i dol`ni-kot, zasmetuvaweto se vr{i po onoj red {to }e go op-redeli dol`nikot najdocna pri ispolnuvaweto.

(2) Koga ne postoi dol`nikovata izjava za zasme-tuvaweto, obvrskite se namiruvaat po onoj red kako koja stasala za ispolnuvawe.

(3) Ako pove}e obvrski stasale istovremeno, prvo se namiruvaat onie {to se najmalku obezbedeni, a ko-ga se site ednakvo obezbedeni, prvo se namiruvaat onie {to na dol`nikot mu se najgolem tovar.

(4) Ako vo seto {to e napred kaàno obvrskite se ednakvi, se namiruvaat po redot kako {to nastanale, a ako nastanale istovremeno, ona {to e dadeno na ime ispolnuvawe se rasporeduva na site obvrski srazmerno so nivnite iznosi.

Zasmetuvawe na kamatite i tro{ocite

^len 302 Ako dol`nikot pokraj glavninata, dolì i kama-

ti i tro{oci, zasmetuvaweto se vr{i taka {to prvo se otplatuvaat tro{ocite, potoa kamatite i najposle glavninata.

VI. VREME NA ISPOLNUVAWETO

Koga rokot ne e opredelen

^len 303 Ako rokot ne e opredelen, a celta na rabotata,

prirodata na obvrskata i drugite okolnosti ne bara-at izvesen rok za ispolnuvawe, doveritelot moè da bara vedna{ ispolnuvawe na obvrskata, a dol`nikot od svoja strana moè da bara od doveritelot vedna{ da go primi ispolnuvaweto.

Ispolnuvawe pred rokot

^len 304 (1) Koga rokot e dogovoren isklu~ivo vo interes

na dol`nikot, toj ima pravo da ja ispolni obvrskata i pred dogovoreniot rok, no e dolèn da go izvesti doveritelot za svojata namera i da vnimava toa da ne bide vo nevreme.

(2) Vo drugite slu~ai koga dol`nikot }e ponudi ispolnuvawe pred rokot, doveritelot moè da go od-bie ispolnuvaweto, a moè i da go zadrì pravoto na nadomest na {tetata, ako za toa bez odlagawe go iz-vesti dol`nikot.

Pravo na doveritelot da bara ispolnuvawe

pred rokot ^len 305

Doveritelot ima pravo da bara ispolnuvawe pred rokot, ako dol`nikot ne mu go dal vetenoto obezbe-duvawe ili ako po negovo barawe ne go dopolnil

obezbeduvaweto namaleno bez negova vina, kako i ko-ga rokot e dogovoren isklu~ivo vo negov interes.

Koga opredeluvaweto na rokot i e ostaveno na edna

strana ^len 306

Koga opredeluvaweto na vremeto za ispolnuvawe e ostaveno na voljata na doveritelot ili na dol`ni-kot, drugata strana moè, ako ovlastenikot ne go op-redeli rokot ni po opomenata, da bara od sudot da op-redeli primeren rok za ispolnuvawe.

Pari~ni obvrski

^len 307 (1) Ako pla}aweto se vr{i so posredstvo na banka

ili {tedilnica kaj koja se vodi smetkata na doveri-telot, }e se smeta dokolku dogovornite strani poina-ku ne opredelile deka dolgot e namiren koga do ban-kata, odnosno {tedilnicata kaj koja se vodi smetkata }e pristigne pari~na obvrska vo polza na doverite-lot ili nalog (virman) na dol`nikovata banka, od-nosno {tedilnica da i go odobri na smetkata na do-veritelot iznosot ozna~en vo nalogot.

(2) Ako so dogovorot e predvideno pla}awe preku po{ta se pretpostavuva deka strankite se soglasile deka so uplata na iznosot {to go dolì na po{ta dol`nikot ja namiril svojata obvrska sprema dove-ritelot ako vakov na~in na pla}awe ne e dogovoren, dolgot e namiren koga doveritelot }e ja primi pa-ri~nata obvrska.

(3) Ako so poseben propis ili so dogovor e pred-videno pla}we so ~ekovna uplatnica na opredelena smetka, se pretpostavuva deka strankite se soglasile deka isplatata e izvr{ena toga{ koga dol`nikot }e go uplati iznosot {to go dolì so ~ekovna uplatni-ca vo korist na ozna~enata smetka.

VII. MESTO NA ISPOLNUVAWETO

Op{ti pravila

^len 308 (1) Dol`nikot e dolèn da ja ispolni obvrskata, a

doveritelot da go primi ispolnuvaweto vo mestoto opredeleno so pravnata rabota ili so zakon.

(2) Koga mestoto na ispolnuvaweto ne e opredele-no, a ne moè da se opredeli ni spored celta na rabo-tata, prirodata na obvrskata ili drugite okolnosti, ispolnuvaweto na obvrskata se vr{i vo mestoto vo koe dol`nikot vo vreme na nastanuvaweto na obvrs-kata imal svoe sedi{te, odnosno ìveali{te, a vo nedostig na ìveali{te, svoe prestojuvali{te.

(3) Ako dol`nik e pravno lice koe ima po-ve}e edinici vo razni mesta, kako mesto na ispolnu-vawe se smeta sedi{teto na edinicata {to treba da gi izvr{i dejstvijata neophodni za ispolnuvawe na obvrskata, ako na doveritelot taa okolnost pri sklu-~uvaweto na dogovorot mu bila poznata ili morala da mu bide poznata

Mesto na ispolnuvawe na pari~nite obvrski

^len 309 (1) Pari~nite obvrski se ispolnuvaat vo mestoto

vo koe doveritelot ima sedi{te, odnosno ìveali{-te, a vo nedostig na ìveali{te, prestojuvali{te.

(2) Ako pla}aweto se vr{i so virman, pari~nite obvrski se ispolnuvaat vo sedi{teto na bankata, od-nosno {tedilnicata kaj koja se vodat pari~nite sred-stva na doveritelot.

(3) Ako doveritelot go promenil mestoto vo koe imal svoe sedi{te, odnosno ìveali{te vo vreme ko-ga nastanala obvrskata, pa poradi toa se zgolemeni tro{ocite na ispolnuvaweto, toa zgolemuvawe pa|a vrz tovar na doveritelot.

VII. PRIZNANICA

Pretpostavki vo vrska so priznanicata

^len 310 (1) Toj {to }e ispolni obvrska napolno ili de-

lumno ima pravo da bara doveritelot da mu izdade priznanica za toa.


(2) Dol`nik koj isplatil pari~na obvrska preku banka ili po{ta, moè da bara doveritelot da mu iz-dade priznanica samo ako za toa ima opravdana pri-~ina.

(3) Ako e izdadena priznanica deka napolno e is-platena glavninata, se pretpostavuva deka se ispla-teni i kamatite i sudskite i drugi tro{oci, ako gi imalo.

(4) Isto taka, ako dol`nikot na povremeni dava-wa, kako {to se zakupninite i na drugi pobaruvawa koi povremeno se presmetuvaat, kako {to se onie {to nastanuvaat so tro{ewe na elektri~na energija, ili voda, ili so upotreba na telefon, ima priznani-ca deka go isplatil podocna stasanoto pobaruvawe, se pretpostavuva deka gi isplatil i onie {to stasale porano.

Odbivawe na izdavawe priznanica

^len 311 Ako doveritelot odbie da izdade priznanica,

dol`nikot moè da go poloì kaj sudot predmetot na svojata obvrska.

IX. VRA]AWE NA OBVRZNICA

^len 312 (1) Koga }e ja ispolni svojata obvrska, napolno,

dol`nikot moè, pokraj priznanicata, da bara od do-veritelot da mu ja vrati obvrznicata.

(2) Koga doveritelot ne moè da ja vrati obvrzni-cata, dol`nikot ima pravo da bara doveritelot da mu izdade javno zaverena isprava deka obvrskata presta-nala.

(3) Ako na dol`nikot mu e vratena obvrznicata se pretpostavuva deka obvrskata e napolno ispolneta.

(4) Dol`nikot koj ja ispolnil obvrskata samo de-lumno, ima pravo da bara toa ispolnuvawe da se zabe-leì na obvrznicata.

Otsek 2

ZADOCNUVAWE

I. ZADOCNUVAWE NA DOL@NIKOT Koga dol`nikot pa|a vo zadocnuvawe

^len 313 (1) Dol`nikot pa|a vo zadocnuvawe koga ne }e ja

ispolni obvrskata vo rokot opredelen za ispolnuva-we.

(2) Ako rokot za ispolnuvawe ne e opredelen, dol-`nikot pa|a vo zadocnuvawe koga doveritelot }e go povika da ja ispolni obvrskata usno ili pismeno, so vonsudska opomena ili so zapo~nuvawe na nekoja pos-tapka ~ija cel e da se postigne ispolnuvawe na obvrs-kata.

II. ZADOCNUVAWE NA DOVERITELOT

Koga doveritelot pa|a vo zadocnuvawe ^len 314

(1) Doveritelot pa|a vo zadocnuvawe ako bez osno-vana pri~ina odbie da go primi ispolnuvaweto ili ako go spre~i vo svoeto odnesuvawe.

(2) Doveritelot pa|a vo zadocnuvawe i koga e go-tov da go primi ispolnuvaweto na dol`nikovata is-tovremena obvrska, no ne nudi ispolnuvawe na svoja-ta stasana obvrska.

(3) Doveritelot ne pa|a vo zadocnuvawe ako doka-è deka vo vreme na ponudata za ispolnuvawe, ili vo vremeto opredeleno za ispolnuvawe, dol`nikot ne bil vo mo`nost da ja ispolni svojata obvrska.

Dejstva na doveritelovoto zadocnuvawe

^len 315 (1) So pa|aweto na doveritelot vo zadocnuvawe

prestanuva zadocnuvaweto na dol`nikot i vrz dove-ritelot preminuva rizikot od slu~ajnoto propa|awe ili o{tetuvawe na predmetot.

(2) Od denot na doveritelovoto zadocnuvawe pres-tanuva da te~e kamatata.

(3) Doveritelot vo zadocnuvawe e dolèn da mu ja nadomesti na dol`nikot {tetata nastanata poradi zadocnuvaweto za koja odgovara, kako i tro{ocite okolu natamo{noto ~uvawe na predmetot.

Otsek 3

POLAGAWE I PRODA@BA NA PREDMET [TO SE DOL@I

Polagawe kaj sud

^len 316 (1) Koga doveritelot e vo zadocnuvawe, ili e ne-

poznat, ili koga e neizvesno koj e doveritel ili kade se nao|a, ili koga doveritelot e delovno nesposoben, a nema zastapnik, dol`nikot moè da go poloì predmetot {to go dolì kaj sudot za doveritelot.

(2) Istoto pravo go imaat i treti lica koi se pravno zainteresirani da bide ispolneta obvrskata.

(3) Za izvr{enoto polagawe dol`nikot e dolèn da go izvesti doveritelot ako znae za nego i za nego-voto prestojuvali{te.

Kaj koj nadleèn sud se vr{i polagawe

^len 317 (1) Polagawe se vr{i kaj stvarno nadle`niot sud

vo mestoto na ispolnuvaweto, osven ako pri~inite na ekonomi~nosta ili prirodata na rabotata baraat polagaweto da se izvr{i vo mestoto kade {to se nao-|a predmetot.

(2) Sekoj drug stvarno nadleèn sud mora da go primi predmetot vo depozit, a dol`nikot e dolèn da mu dade nadomest na doveritelot ako ovoj so pola-gaweto kaj drug sud pretrpel {teta.

Predavawe na ~uvawe na drugo lice

^len 318 (1) Koga predmet na obvrskata e nekoj predmet koj

ne moè da se ~uva vo sudski depozit, dol`nikot mo-è da bara od sudot da opredeli lice na koe }e mu go predade predmetot da go ~uva na tro{ok i za smetka na doveritelot.

(2) Vo slu~aj na obvrska od dogovor vo stopanstvo-to, predavaweto na takov predmet na ~uvawe vo javen sklad za smetka na doveritelot proizveduva dejstvo na polagawe kaj sud.

(3) Za izvr{enoto predavawe na ~uvawe dol`ni-kot e dolèn da go izvesti doveritelot.

Zemawe na poloèniot predmet nazad

^len 319 (1) Dol`nikot moè da go zeme nazad poloèniot

predmet. (2) Za zemaweto na predmetot dol`nikot e dol-

èn da go izvesti doveritelot. (3) Pravoto na dol`nikot da go zeme poloèniot

predmet prestanuva koga dol`nikot }e izjavi na su-dot deka se otkaùva od toa pravo, koga doveritelot }e izjavi deka go prima poloèniot predmet, kako i koga }e bide utvrdeno so pravosilna sudska odluka deka polagaweto gi ispolnuva uslovite na uredno is-polnuvawe.

Dejstvo na polagaweto

^len 320 (1) So polagaweto na predmetot {to go dolì

dol`nikot se osloboduva od obvrskata vo momentot koga go izvr{il polagaweto.

(2) Ako dol`nikot bil vo zadocnuvawe, negovoto zadocnuvawe prestanuva.

(3) Od momentot koga predmetot e poloèn, rizi-kot od slu~ajno propa|awe ili o{tetuvawe na pred-metot preminuva vrz doveritelot.

(4) Od denot na polagaweto prestanuva da te~e ka-matata.

(5) Ako dol`nikot go zeme nazad poloèniot predmet }e se smeta kako da nemalo polagawe, a nego-vite sodol`nici i garanti ostanuvaat vo obvrska.


Tro{oci na polagaweto ^len 321

Tro{ocite na polnova`no i neotpovikano pola-gawe gi ponesuva doveritelot, dokolku gi nadminuva-at tro{ocite na ispolnuvaweto {to e dolèn da gi podnesuva dol`nikot.

Proda`ba namesto polagawe na predmetot

^len 322 (1) Ako predmetot e nepogoden za ~uvawe, ili ako

za negovoto ~uvawe ili za negovoto odrùvawe se potrebni tro{oci nesrazmerni so negovata vrednost, dol`nikot moè da go prodade na javna proda`ba vo mestoto opredeleno za ispolnuvawe, ili na nekoe drugo mesto, ako e toa vo interes na doveritelot, a postignatiot iznos, po odbivaweto na tro{ocite na proda`bata, da go poloì kaj sudot na toa mesto.

(2) Ako predmetot ima tekovna cena, ili ako e so mala vrednost vo sporedba so tro{ocite na javnata proda`ba, dol`nikot moè da go prodade od slobod-na raka.

(3) Ako predmetot e takov {to moè brzo da pro-padne ili da se rasipe, dol`nikot e dolèn da go prodade bez odlagawe na najpogoden na~in.

(4) Vo sekoj slu~aj, dol`nikot e dolèn da go iz-vesti doveritelot za nameravanata proda`ba seko-ga{ koga e toa mo`no, a po izvr{enata proda`ba, za postignatata cena i za nejzinoto polagawe kaj sudot.

Predavawe na predmetot na doveritelot

^len 323 Sudot }e mu go predade na doveritelot poloèni-

ot predmet pod uslovite {to gi postavil dol`nikot.

Proda`ba zaradi pokrivawe na tro{ocite za ~uvawe ^len 324

(1) Ako tro{ocite za ~uvawe ne bidat isplateni vo razumen rok sudot, na barawe od ~uvarot, }e nare-di predmetot da se prodade i }e go opredeli na~inot na proda`ba.

(2) Od iznosot dobien so proda`ba }e se odbijat tro{ocite na proda`bata i tro{ocite za ~uvawe, a ostatokot }e se poloì kaj sudot za doveritelot.

Oddel 3

DRUGI NAÎNI NA PRESTANUVAWE NA OB-VRSKITE

Otsek 1

PREBIVAWE (KOMPENZACIJA)

Op{ti uslovi ^len 325

Dol`nikot moè da go prebie pobaruvaweto {to go ima sprema svojot doveritel so ona {to ovoj go po-baruva od nego, ako dvete pobaruvawa glasat na pari ili drugi zamenlivi predmeti od ist rod i ist kvali-tet i ako dvete se stasani.

Izjava za prebivawe

^len 326 (1) Prebivawe ne nastanuva {tom }e se steknat

uslovite za toa, tuku e potrebno ednata strana da i izjavi na drugata deka vr{i prebivawe.

(2) Po izjavata za prebivawe se smeta deka prebi-vaweto nastanalo onoj moment koga se steknale uslo-vite za toa.

Otsustvo na zaemnost

^len 327 (1) Dol`nikot ne moè da izvr{i prebivawe na

ona {to mu go dolì na doveritelot so ona {to dove-ritelot mu go dolì na negoviot garant.

(2) Garantot moè da izvr{i prebivawe na dol-`nikovata obvrska sprema doveritelot so dol`niko-voto pobaruvawe od doveritelot.

(3) Toj {to dal svoj predmet vo zalog za tu|a obvr-ska, moè da bara od doveritelot da mu go vrati zalo-

èniot predmet koga }e se ispolnat uslovite za pres-tanuvawe na taa obvrska so prebivawe, kako i koga doveritelot po svoja vina }e propu{ti da izvr{i prebivawe.

Zastareno pobaruvawe

^len 328 (1) Dolg moè da se prebie so zastareno pobaruva-

we samo ako toa u{te ne bilo zastareno vo momentot koga se steknale uslovite za prebivawe.

(2) Ako uslovite za prebivawe nastanale otkako edno od pobaruvaweto zastarelo, prebivawe ne nasta-nuva ako dol`nikot na zastarenoto pobaruvawe is-taknal prigovor za zastarenosta.

Prebivawe so otstapeno pobaruvawe

^len 329 (1) Dol`nikot na otstapeno pobaruvawe moè da

mu gi prebie na prima~ot onie svoi pobaruvawe koi do izvestuvaweto za otstapuvaweto moèl da mu gi prebie na otstapuva~ot.

(2) Toj moè da mu gi prebie i onie svoi pobaruva-wa od otstapuva~ot {to gi steknal pred izvestuvawe-to za otstapuvaweto, a ~ij rok za ispolnuvawe ne sta-sal vo momentot koga e izvesten za otstapuvaweto, no samo ako toj rok pa|a pred rokot za ispolnuvawe na otstapenoto pobaruvawe ili vo isto vreme.

(3) Dol`nikot koj bez rezerva mu izjavil na pri-ma~ot deka se soglasuva so otstapuvaweto ne moè pove}e da mu prebie nikakvo svoe pobaruvawe od ot-stapuva~ot.

(4) Ako otstapenoto pobaruvawe e zapi{ano vo javnite knigi, dol`nikot moè da mu izvr{i prebi-vawe na prima~ot samo ako negovoto pobaruvawe e zapi{ano kaj otstapenoto pobaruvawe ili ako pri-ma~ot pri otstapuvaweto e izvesten za postoeweto na toa pobaruvawe.

Slu~ai koga prebivaweto e isklu~eno

^len 330 Ne moè da prestane so prebivawe: 1) pobaruvawe koe ne moè da se zapleni; 2) pobaruvawe na predmeti ili vrednosti na pred-

meti koi na dol`nikot mu bile dadeni na ~uvawe ili na zaem, ili koi dol`nikot gi zel bespravno ili gi zadràl bespravno;

3) pobaruvawe nastanato so namerno pri~inuvawe {teta;

4) pobaruvawe na nadomest na {teta pri~ineta so o{tetuvawe na zdravje ili so pri~inuvawe na smrt i

5) pobaruvawe {to proizleguva od zakonskata ob-vrska za izdrùvawe.

Zabrana na pobaruvawe na drugata strana

^len 331 Dol`nikot ne moè da vr{i prebivawe ako nego-

voto pobaruvawe stasalo duri otkako nekoj tret sta-vil zabrana nad pobaruvaweto na doveritelot sprema nego.

Zasmetuvawe so prebivawe

^len 332 Koga me|u dve lica postojat pove}e obvrski koi

moàt da prestanat so prebivawe, prebivaweto se vr{i spored pravilata {to vaàt za zasmetuvaweto na ispolnuvaweto.

Otsek 2

OTPU[TAWE NA DOLG

Spogodba ^len 333

(1) Obvrskata prestanuva koga doveritelot }e mu izjavi na dol`nikot deka nema da bara nejzino ispol-nuvawe i koga dol`nikot }e se soglasi so toa.

(2) Za polnova`nosta na ovaa spogodba ne e pot-rebno taa da bide sklu~ena vo forma vo koja e sklu-~ena rabotata od koja nastanala obvrskata.


Otkaùvawe od sredstvata za obezbeduvawe ^len 334

Vra}aweto na zalogot i otkaùvaweto od drugite sredstva so koi bilo obezbedeno ispolnuvaweto na obvrskata, ne zna~i otkaùvawe na doveritelot od pravoto da bara nejzino ispolnuvawe.

Otpu{tawe na dolg na garantot

^len 335 (1) Otpu{taweto na dolg na garantot ne go oslo-

boduva glavniot dol`nik, a otpu{taweto na dolg na glavniot dol`nik go osloboduva garantot.

(2) Koga ima pove}e garanti, pa doveritelot }e oslobodi eden od niv, drugite ostanuvaat vo obvrska, no nivnata obvrska se namaluva za delot koj otpa|a na oslobodeniot garant.

Op{to otpu{tawe na dolgovi

^len 336 Op{toto otpu{tawe na dolgovite gi gasi site po-

baruvawa na doveritelot sprema dol`nikot, so is-klu~ok na onie za koi doveritelot ne znael deka pos-tojat vo momentot koga e izvr{eno otpu{taweto.

Otsek 3

NOVACIJA

Uslovi ^len 337

(1) Obvrskata prestanuva ako doveritelot i dol-`nikot se soglasat postojnata obvrska da ja zamenat so nova i ako novata obvrska ima razli~en predmet ili razli~na pravna osnova.

(2) Spogodbata na doveritelot i dol`nikot so ko-ja se menuva ili dodava odredba za rokot, za mestoto ili za na~inot na ispolnuvawe, potoa dopolnitelna-ta spogodba za kamatata, za dogovornata kazna, za obez-beduvaweto na ispolnuvaweto ili za koja i da e druga sporedna odredba, kako i spogodbata za izdavawe na no-va isprava za dolgot, ne se smetaat za novacija.

(3) Izdavaweto na menica ili ~ek poradi nekoja porane{na obvrska ne se smeta za novacija, osven ko-ga e toa dogovoreno.

Volja da se izvr{i novacija

^len 338 Novacijata ne se pretpostavuva, pa ako stranite

ne izrazile namera da ja ugasat postojnata obvrska koga sozdavale nova, porane{nata obvrska ne presta-nuva, tuku postoi i ponatamu pokraj novata.

Dejstva na novacijata

^len 339 (1) So dogovorot za novacija porane{nata obvrska

prestanuva, a nastanuva nova. (2) So porane{nata obvrska prestanuvaat i zalo-

got i garancijata, osven ako so garantot ili so zalo-godavecot poinaku ne e dogovoreno.

(3) Istoto vaì i za drugite sporedni prava {to bile vrzani za porane{nata obvrska.

Nedostatok na porane{nata obvrska

^len 340 (1) Novacijata e bez dejstvo ako porane{nata ob-

vrska bila ni{tovna ili ve}e ugasena. (2) Ako porane{nata obvrska bila samo ru{liva,

novacijata e polnova`na ako dol`nikot znael za ne-dostatokot na porane{nata obvrska.

Dejstvo na poni{tuvaweto ^len 341

Koga dogovorot za novacija e poni{ten se smeta deka i nemalo novacija i deka porane{nata obvrska i ne prestanala da postoi.

Otsek 4

SOEDINUVAWE (KONFUZIJA)

^len 342

(1) Obvrskata prestanuva so soedinuvawe koga ed-no isto lice }e stane i doveritel i dol`nik.

(2) Koga garantot }e stane doveritel, obvrskata na glavniot dol`nik ne prestanuva.

(3) Obvrskata zapi{ana vo javna kniga prestanuva so soedinuvawe duri koga }e se izvr{i upis na bri-{eweto.

Otsek 5

NEVOZMO@NOST ZA ISPOLNUVAWE

Prestanuvawe na obvrskata poradi nevozmo`nost za ispolnuvawe

^len 343 (1) Obvrskata prestanuva koga nejzinoto ispolnu-

vawe }e stane nevozmo`no poradi okolnosti za koi dol`nikot ne odgovara.

(2) Dol`nikot treba da gi dokaè okolnostite koi ja isklu~uvaat negovata odgovornost.

Koga predmet na obvrskata se predmeti

opredeleni spored rodot ^len 344

(1) Ako predmet na obvrskata se predmeti oprede-leni spored rodot, obvrskata ne prestanuva duri i koga site takvi predmeti {to gi ima dol`nikot }e propadnat poradi okolnosti za koi toj ne odgovara.

(2) Koga predmet na obvrskata se predmeti opre-deleni spored rodot koi treba da se zemat od oprede-lena masa takvi predmeti, toga{ obvrskata prestanu-va koga }e propadne celata taa masa.

Otstapuvawe na pravata sprema tretiot odgovoren

za nevozmo`nosta za ispolnuvawe ^len 345

Dol`nikot na opredelen predmet koj e osloboden od svojata obvrska poradi nevozmo`nost za ispolnu-vawe e dolèn da mu go otstapi na doveritelot pra-voto koe bi go imal sprema tretoto lice poradi nas-tanatata nevozmo`nost.

Otsek 6

ISTEK NA VREME, OTKAZ

Rokot vo traen dolgoven odnos ^len 346

Trajniot dolgoven odnos so opredelen rok na tra-eweto prestanuva koga rokot }e iste~e, osven koga e dogovoreno ili so zakon opredeleno deka po istekot na rokot dolgovniot odnos prodolùva za neoprede-leno vreme ako ne bide navremeno otkaàn.

Otkaz na traen dolgoven odnos

^len 347 (1) Ako vremeto na traeweto na dolgovniot odnos

ne e opredeleno, sekoja strana moè da go prekine so otkaz.

(2) Otkazot mora da bide dostaven do drugata stra-na.

(3) Otkaz moè da se dade vo sekoe vreme, samo ne vo nevreme.

(4) Otkazniot dolgoven odnos prestanuva koga }e iste~e otkazniot rok opredelen so dogovor, a ako takviot rok ne e opredelen so dogovor, toga{ odno-sot prestanuva po istekot na rokot opredelen so za-konot ili so obi~ajot, odnosno so istekot na prime-reniot rok.

(5) Stranite moàt da se dogovorat deka nivniot dolgoven odnos }e prestane so samoto dostavuvawe na otkazot, ako za opredelen slu~aj zakonot ne nareduva ne{to drugo.

(6) Doveritelot ima pravo da go bara od dol`ni-kot ona {to e stasano pred da prestane obvrskata so istekot na rokot ili so otkazot.

Otsek 7 SMRT

^len 348

So smrtta na dol`nikot ili na doveritelot pres-tanuva obvrskata samo ako nastanala so ogled na li~-nite osobini na nekoja od dogovornite strani ili na li~nite sposobnosti na dol`nikot.


Oddel 4 ZASTARENOST

Otsek 1 OP[TI ODREDBI

Op{to pravilo

^len 349 (1) So zastarenost prestanuva pravoto da se bara

prisilno ispolnuvawe na obvrskata. (2) Zastarenosta nastapuva koga }e iste~e oprede-

lenoto vreme so zakon vo koe doveritelot moèl da bara ispolnuvawe na obvrskata.

(3) Sudot ne moè da ja zeme predvid zastarenosta ako dol`nikot ne se povikal na nea.

Koga zastarenosta zapo~nuva da te~e

^len 350 (1) Zastarenosta po~nuva da te~e prviot den po

denot koga doveritelot imal pravo da bara ispolnu-vawe na obvrskata, ako za oddelni slu~ai so zakon ne e propi{ano ne{to drugo.

(2) Ako obvrskata se sostoi vo toa ne{to da ne se stori, da se propu{ti ili trpi, zastarenosta po~nu-va da te~e prviot den od denot koga dol`nikot posta-pil sprotivno na obvrskata.

Nastapuvawe na zastarenosta ^len 351

Zastarenosta nastapuva koga }e iste~e posledni-ot den od vremeto opredeleno so zakon.

Zasmetuvawe na vremeto na prethodnicite

^len 352 Vo vreme na zastarenosta se smeta i vremeto koe

izminalo vo korist na dol`nikovite prethodnici. Zabrana na promenata na rokot na zastarenosta

^len 353 (1) So pravna rabota ne moè da se opredeli po-

dolgo ili pokratko vreme na zastarenosta od ona vre-me {to e opredeleno so zakon.

(2) So pravna rabota ne moè da se opredeli deka zastarenosta nema da te~e za nekoe vreme.

Otkaùvawe od zastarenosta

^len 354 Dol`nikot ne moè da se otkaè od zastarenosta

pred da izmine vremeto opredeleno za zastarenost.

Pismeno priznanie i obezbeduvawe na zastarena obvrska ^len 355

(1) Pismenoto priznanie na zastarena obvrska se smeta kako otkaùvawe od zastarenosta.

(2) Isto dejstvo ima davaweto na zalog ili nekoe drugo obezbeduvawe za zastareno pobaruvawe.

Dejstvo na ispolnuvaweto na zastarena obvrska

^len 356 Ako dol`nikot ispolni zastarena obvrska, nema

pravo da bara da mu se vrati ona {to go dal, duri i ako ne znael deka obvrskata e zastarena.

Doveritel ~ie pobaruvawe e obezbedeno

^len 357 (1) Koga }e izmine vremeto na zastarenosta, dove-

ritelot ~ie pobaruvawe e obezbedeno so zalog ili so hipoteka moè da se namiri samo od optovaren pred-met, ako go drì vo race ili ako negovoto pravo e za-pi{ano vo javnata kniga.

(2) Me|utoa, zastarenite pobaruvawa na kamati i na drugi povremeni davawa ne moàt da se namirat ni od optovaren predmet.

Sporedni pobaruvawa

^len 358 Koga }e zastari glavnoto pobaruvawe, toga{ se

zastareni i sporednite pobaruvawa, kako {to se po-

baruvawata na kamati, plodovi, tro{oci, dogovorna kazna.

Koga ne se primenuvaat pravilata na zastarenost

^len 359 Pravilata za zastarenost ne se primenuvaat vo

slu~ai koga vo zakonot se opredeleni rokovite vo koi treba da se podigne tu`ba ili da se izvr{i opre-deleno dejstvie pod zakana na gubewe na pravoto.

Otsek 2

VREME POTREBNO ZA ZASTARENOST

Op{t rok na zastarenosta ^len 360

Pobaruvawata zastaruvaat za pet godini, ako so zakon ne e opredelen nekoj drug rok na zastarenost.

Povremeni pobaruvawa

^len 361 (1) Pobaruvawata na povremeni davawa koi stasu-

vaat godi{no ili vo pokratki opredeleni vremenski periodi (povremeni pobaruvawa), pa bilo da se rabo-ti za sporedni povremeni pobaruvawa, kako {to e po-baruvaweto na kamati, bilo da se raboti za takvi povremeni pobaruvawa vo koi se iscrpuva samoto pravo, kako {to e pobaruvaweto na izdrùvawe, zas-taruvaat za tri godini od stasanosta na sekoe oddel-no davawe.

(2) Istoto vaì za anuitetite so koi vo ednakvi odnapred opredeleni povremeni iznosi se otplatuva-at glavninata i kamatite, no ne vaì za otplatite vo rati i za drugi delumni ispolnuvawa.

Zastarenost na samoto pravo

^len 362 (1) Samoto pravo od koe proizleguvaat povremeni

pobaruvawa zastaruva za pet godini, smetajki od sta-sanosta na najstaroto neispolneto pobaruvawe po koe dol`nikot ne vr{el davawa.

(2) Koga }e zastari pravoto od koe proizleguvaat povremeni pobaruvawa, doveritelot go gubi pravoto ne samo da bara idni povremeni davawa, tuku i povre-meni davawa koi stasale pred ovaa zastarenost.

(3) Ne moè da zastari pravoto na izdrùvawe op-redeleno so zakon.

Me|usebni pobaruvawa od dogovor vo prometot na

stoki i uslugi ^len 363

(1) Me|usebnite pobaruvawa na dogovornite strani od dogovorite vo prometot na stoki i uslugi, kako i pobaruvawata na nadomest za izdatoci napraveni vo vrska so tie dogovori, zastaruvaat za tri godini.

(2) Zastaruvaweto te~e odvoeno za sekoja ispora-ka na stoki, izvr{ena rabota ili usluga.

Pobaruvawe na zakupnina

^len 364 Pobaruvaweto na zakupnina, bilo da e opredele-

no da se pla}a povremeno, bilo vo eden vkupen iznos, zastaruva za tri godini.

Pobaruvawe na nadomest na {teta

^len 365 (1) Pobaruvaweto na nadomest na pri~ineta {te-

ta zastaruva za tri godini od koga o{tetenikot doz-nal za {tetata i za liceto koe ja storilo {tetata.

(2) Vo sekoj slu~aj ova pobaruvawe zastaruva za pet godini od koga nastanala {tetata.

(3) Pobaruvaweto na nadomest na {teta nastanata so povreda na dogovorna obvrska zastaruva za vreme-to opredeleno za zastarenost na taa obvrska.

Pobaruvawe na nadomest na {teta pri~ineta

so krivi~no delo ^len 366

(1) Koga {tetata e pri~ineta so krivi~no delo, a za krivi~no gonewe e predviden podolg rok na zasta-

5 mart 2001 SLU@BEN VESNIK NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Br. 18 - Str. 1783 renost, baraweto za nadomest na {teta sprema odgo-vornoto lice zastaruva koga }e izmine vremeto opre-deleno za zastarenost na krivi~noto gonewe.

(2) Prekinot na zastaruvaweto na krivi~noto go-newe povlekuva so sebe i prekin na zastaruvaweto na baraweto za nadomest na {teta.

(3) Istoto vaì i za zastojot na zastaruvaweto.

Ednogodi{en rok na zastarenost ^len 367

(1) Za edna godina zastaruvaat: 1) pobaruvaweto na nadomest za ispora~ana elek-

tri~na i toplotna energija, gas, voda , za oxa~arski uslugi i za odrùvawe na ~istota, koga isporakata, odnosno uslugata e izvr{ena za potrebite na doma-}instvoto;

2) pobaruvaweto na radiostanica i radio-televi-ziska stanica za upotreba na radio- priemnik i tele-viziski priemnik;

3) pobaruvaweto na po{ta, telegraf i telefon za upotreba na telefon i na po{tenski pregradoci, ka-ko i drugite nivni pobaruvawa {to se naplatuvaat vo trimese~ni ili vo pokratki rokovi i

4) pobaruvaweto na pretplata na povremena pub-likacija, smetaj}i od istekot na vremeto za koe e na-ra~ana publikacijata.

(2) Zastaruvaweto te~e iako se prodolèni ispo-rakite ili uslugite.

Pobaruvawa utvrdeni pred sudot ili pred drug nad-

leèn organ ^len 368

(1) Site pobaruvawa {to se utvrdeni so pravosil-na sudska odluka ili so odluka na drug nadleèn or-gan, ili so poramnuvawe pred sud ili pred drug nad-leèn organ, zastaruvaat za deset godini, pa i onie za koi zakonot inaku predviduva pokratok rok na zasta-renost.

(2) Me|utoa, site povremeni pobaruvawa {to pro-izleguvaat od takvi odluki ili poramnuvawa i stasu-vaat vo idnina, zastaruvaat vo rokot predviden za zastarenosta na povremenite pobaruvawa.

Rokovi na zastarenost kaj dogovorite

za osiguruvawe ^len 369

(1) Pobaruvawata na dogovara~ot na osiguruvawe, odnosno na treto lice od dogovorot za osiguruvawe na ìvot zastaruvaat za pet, a od drugite dogovori za osiguruvawe za tri godini, smetaj}i od prviot den po istekot na kalendarskata godina vo koja nastanalo pobaruvaweto.

(2) Ako zainteresiranoto lice dokaè deka do de-not opredelen vo stav (1) na ovoj ~len ne znaelo deka nastanal osigureniot slu~aj, zastaruvaweto po~nuva od denot koga doznalo za toa, so toa {to vo sekoj slu-~aj pobaruvaweto zastaruva kaj osiguruvaweto na ì-vot za deset, a kaj drugite za pet godini od denot op-redelen vo stav (1) na ovoj ~len.

(3) Pobaruvawata na osiguritelot od dogovorot za osiguruvawe zastaruvaat za tri godini.

(4) Koga vo slu~aj na osiguruvawe od odgovornosta na tret, o{tetenoto lice bara nadomest od osigure-nikot ili go dobie od nego, zastaruvaweto na barawe-to na osigurenikot sprema osiguritelot po~nuva od denot koga o{tetenoto lice baralo po sudski pat na-domest od osigurenikot, odnosno koga osigurenikot go obe{tetil.

(5) Neposredno barawe na treto o{teteno lice sprema osiguritelot zastaruva za istoto vreme za koe zastaruva negovoto barawe sprema osigurenikot od-govoren za {tetata.

(6) Zastaruvaweto na pobaruvawe koe mu pripa|a na osiguritelot sprema tretoto lice odgovorno za nastapuvawe na osigureniot slu~aj po~nuva da te~e toga{ koga i zastaruvaweto na pobaruvawe na osigu-renikot sprema toa lice i se navr{uva vo istiot rok.

Otsek 3 ZASTOJ NA ZASTARUVAWETO

Pobaruvawa me|u opredeleni lica

^len 370 Zastaruvaweto ne te~e me|u: 1) bra~ni drugari; 2) roditeli i deca dodeka trae roditelskoto pravo; 3) {titenik i negoviot staratel, kako i organot

za staratelstvo, za vreme na traeweto na stratels-tvoto i dodeka ne }e bidat poloèni smetkite i

4) dve lica koi ìveat vo vonbra~na zaednica do-deka postoi taa zaednica.

Pobaruvawa na opredeleni lica

^len 371 Zastaruvaweto ne te~e: 1) za vreme na mobilizacija, vo slu~aj na nepos-

redna voena opasnost ili vojna vo pogled na pobaru-vawata na licata na voena dol`nost i

2) vo pogled na pobaruvawata {to gi imaat licata vraboteni vo tu|o doma}instvo sprema rabotodavecot ili sprema ~lenovite na negovoto semejstvo koi ìveat zaedno so nego, se dodeka trae toj raboten odnos.

Nesovladlivi pre~ki

^len 372 Zastaruvaweto ne te~e za seto vreme za koe doveri-

telot ne bil vo mo`nost poradi nesovladlivi pre~ki po sudski pat da bara ispolnuvawe na obvrskata.

Vlijanie na pri~inite za zastoj vrz tekot

na zastaruvaweto ^len 373

(1) Ako zastaruvaweto ne moèlo da po~ne da te~e poradi nekoja zakonska pri~ina toa po~nuva da te~e koga }e prestane taa pri~ina.

(2) Ako zastaruvaweto po~nalo da te~e pred da nastane pri~inata koja go zaprela negoviot natamo-{en tek, toa prodolùva da te~e koga }e prestane taa pri~ina, a vremeto {to izminalo pred zapiraweto se smeta po rokot za zastarenosta opredelen so zakonot.

Pobaruvawa sprema delovno nesposobni

lica i nivnite pobaruvawa ^len 374

(1) Zastaruvaweto te~e i sprema maloletnik i drugo delovno nesposobno lice, bez ogled na toa dali imaat zakonski zastapnik ili ne.

(2) Zastarenost na pobaruvawata na maloletnik koj nema zastapnik i na drugo delovno nesposobno li-ce bez zastapnik ne moè da nastapi dodeka ne }e iz-minat dve godini otkako stanale napolno delovno sposobni, ili otkako dobile zastapnik.

(3) Ako za zastarenost na nekoe pobaruvawe e op-redeleno vreme pokratko od dve godini, a doveritel e maloletnik koj nema zastapnik ili nekoe drugo de-lovno nesposobno lice bez zastapnik, zastaruvaweto na toa pobaruvawe po~nuva da te~e od koga doverite-lot stanal delovno sposoben ili od koga dobil zas-tapnik.

Pobaruvawe sprema lice koe e na otsluùvawe

na voeniot rok ^len 375

Zastarenost sprema lice koe se nao|a na otsluù-vawe na voeniot rok ili na voena ve`ba ne moè da nastapi dodeka ne }e izminat tri meseci od otsluù-vaweto na voeniot rok, ili od prestanuvaweto na vo-enata ve`ba.

Otsek 4

PREKINUVAWE NA ZASTARUVAWETO

Priznavawe na dolg

^len 376 (1) Zastaruvaweto se prekinuva koga dol`nikot

}e go priznae dolgot.


(2) Priznavawe na dolg moè da se stori ne samo so izjava do doveritelot, tuku i na posreden na~in, kako {to se davaweto otplata, pla}aweto kamata, da-vaweto obezbeduvawe.

Podigawe tu`ba

^len 377 Zastapuvaweto se prekinuva so podigawe tu`ba i

so sekoe drugo doveritelovo dejstvie prezemeno pro-tiv dol`nik pred sud ili pred drug nadleèn organ zaradi utvrduvawe, obezbeduvawe ili ostvaruvawe na pobaruvaweto.

Otkaùvawe, otfrlawe ili odbivawe tu`ba ^len 378

(1) Se smeta deka prekinuvaweto na zastaruvawe izvr{eno so podigawe tu`ba ili so nekoe drugo do-veritelovo dejstvie prezemeno protiv dol`nikot pred sud ili pred drug nadleèn organ zaradi utvrdu-vawe, obezbeduvawe ili ostvaruvawe na pobaruvawe ne nastapilo ako doveritelot se otkaè od tu`bata ili od dejstvieto {to go prezel.

(2) Isto taka, se smeta deka nemalo prekinuvawe ako doveritelovata tu`ba ili barawe bide otfrleno ili odbieno, ili ako izdejstvuvanata ili prezemena-ta merka za izvr{uvawe ili obezbeduvawe bide po-ni{tena.

Otfrlawe na tu`bata poradi nenadle`nost

^len 379 (1) Ako tu`bata protiv dol`nikot e otfrlena

poradi nenadle`nost na sudot ili poradi nekoja dru-ga pri~ina koja ne se odnesuva na su{tinata na rabo-tata, pa doveritelot povtorno podigne tu`ba vo rok od tri meseci od denot na pravosilnosta na odlukata za otfrlawe na tu`bata, se smeta deka zastaruvaweto e prekinato so prvata tu`ba.

(2) Istoto vaì i za povikuvawe vo za{tita i za istaknuvawe na prebivawe na pobaruvawata vo spor, kako i vo slu~aj koga sud ili drug organ go upatil dol`nikot svoeto prijaveno pobaruvawe da go ostva-ruva vo procesna postapka.

Povikuvawe na dol`nikot

^len 380 Za prekinuvawe na zastaruvaweto ne e dovolno

doveritelot pismeno ili usno da go povika dol`ni-kot da ja ispolni obvrskata.

Rok na zastarenosta vo slu~aj na prekinuvawe

^len 381 (1) Po prekinuvaweto, zastaruvaweto po~nuva da

te~e odnovo, a vremeto {to izminalo pred prekinu-vaweto ne se smeta vo rokot na zastarenost oprede-len so zakon.

(2) Zastaruvaweto prekinato so priznanie od strana na dol`nikot po~nuva da te~e odnovo od priz-nanieto.

(3) Koga prekinuvawe na zastaruvaweto nastanalo so podigawe tu`ba ili so povikuvawe vo za{tita, ili so istaknuvawe na prebivawe na pobaruvawata vo spor, odnosno so prijavuvawe na pobaruvawe vo ne-koja druga postapka, zastaruvaweto po~nuva da te~e odnovo od denot koga sporot e okon~an ili zavr{en na nekoj drug na~in.

(4) Koga prekinuvawe na zastaruvaweto nastanalo so prijava na pobaruvawe vo ste~ajna postapka, zasta-ruvaweto po~nuva da te~e odnovo od denot na okon~u-vaweto na ovaa postapka.

(5) Istoto vaì i koga prekinuvawe na zastaruva-weto nastanalo so barawe na prinudno izvr{uvawe ili obezbeduvawe.

(6) Zastaruvaweto {to po~nuva da te~e odnovo po prekinuvaweto, se zavr{uva koga }e izmine tolku vreme kolku {to so zakon e opredeleno za zastaruva-weto {to e prekinato.

Zastarenost vo slu~aj na novacija ^len 382

Ako nastanalo prekinuvawe so priznavawe na dolgot od strana na dol`nikot, a doveritelot i dol-`nikot se spogodile da go izmenat osnovot ili pred-metot na obvrskata, novoto pobaruvawe zastaruva za vreme koe e opredeleno za negovata zastarenost.

Glava V

RAZNI VIDOVI OBVRSKI

ODDEL 1 PARI^NI OBVRSKI


Na~elo na monetaren nominalizam

^len 383 Koga obvrskata ima za predmet pari~na suma, dol-

`nikot e dolèn da go isplati onoj broj pari~ni edi-nici na koj glasi obvrskata, osven koga so zakon se opredeluva ne{to drugo.

Valuta na obvrskata ^len 384

(1) Dozvolena e odredba vo dogovorot spored koja vrednosta na dogovornata obvrska vo doma{na valuta e izrazena vo stranska valuta ili e opredelena vo takva valuta.

(2) Vo slu~ajot od stav (1) na ovoj ~len obvrskata se ispolnuva so pla}awe vo doma{na valuta, spored sredniot kurs na Narodnata banka na Republika Ma-kedonija {to vaì vo denot na ispolnuvaweto.

Indeksna klauzula

^len 385 Dozvolena e odredbata na dogovorot so koja {to

iznosot na pari~nata obvrska vo doma{na valuta se vrzuva za promena na cenata za dobrata i uslugite iz-razeni so indeks na ceni utvrdeni od ovlasteno lice (indeksna klauzula).

Lizgava skala

^len 386 Vo dogovorite vo koi edna strana se obvrzuva da

izraboti i da ispora~a opredeleni predmeti e dozvo-leno da se dogovori deka cenata }e zavisi od cenata za materijali i od trudot, kako i od drugite elemen-ti koi vlijaat vrz visinata na tro{ocite na proiz-vodstvoto, vo opredeleno vreme na opredelen pazar.

Pla}awe pred rokot

^len 387 (1) Dol`nikot na pari~na obvrska moè istata da

ja ispolni pred rokot. (2) Ni{tovna e odredbata na dogovor so koja dol-

`nikot se otkaùva od ova pravo. (3) Vo slu~aj na ispolnuvawe na pari~na obvrska

pred rokot, dol`nikot ima pravo od iznosot na dol-got da go odbie iznosot na kamatata za vremeto od de-not na isplatata do stasanosta na obvrskata samo ako e za toa ovlasten so dogovor.

DOGOVORNA KAMATA

Stapka na dogovornata kamata

^len 388 (1) Stapkata na dogovornata kamata stranite do-

govorno ja opredeluvaat. (2) Ako kamatata e dogovorena, no ne e opredelena

nejzinata stapka nitu vremeto na nejzinoto stasuva-we, }e se primenuva eskontnata stapka na Narodnata banka na Republika Makedonija {to vaèla vo vreme na sklu~uvawe na dogovorot i stasuva so stasuvawe na glavnoto pobaruvawe.

(3) Ako pari~nata obvrska e izrazena vo stranska valuta ili e opredelena vo takva valuta, koga poina-ku ne e dogovoreno,odnosno opredeleno so zakon, na

5 mart 2001 SLU@BEN VESNIK NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Br. 18 - Str. 1785 doveritelot mu pripa|a kamata vo doma{na valuta po najniskata kamatna stapka {to ja pla}a bankata po viduvawe na deviznite {tedni vlogovi vo mestoto na ispolnuvaweto.

Zgolemuvawe na kamata ^len 389

Dozvolena e odredba vo dogovorot so koja se pred-viduva deka stapkata na kamatata }e se zgolemi ako dol`nikot ne ja isplati stasanata kamata na vreme.

Kamata vo nepari~ni obvrski

^len 390 Odredbite na ovoj zakon za dogovornata kamata

soobrazno vaàt i za drugite obvrski {to za predmet imaat predmeti opredeleni spored rodot.

ODDEL 2

OBVRSKI SO POVE]E PREDMETI

Otsek 1 ALTERNATIVNI OBVRSKI

Pravo na izbor ^len 391

Ako nekoja obvrska ima dva ili pove}e predmeti, no dol`nikot e dolèn da dade samo eden za da se os-lobodi od obvrskata, pravoto na izbor, ako ne e dogo-vereno ne{to drugo, mu pripa|a na dol`nikot i ob-vrskata prestanuva koga toj }e go predade predmetoto {to go izbral.

Neotpoviklivost i dejstvo na izvr{eniot izbor

^len 392 (1) Izborot e izvr{en koga stranata na koja i

pripa|a pravoto na izbor }e ja izvesti drugata stra-na za toa {to izbrala i od toj moment izborot pove}e ne moè da se menuva.

(2) So izvr{uvawe na izborot se smeta deka ob-vrskata od po~etokot bila ednostavna i deka nejzin predmet od po~etokot bil izbraniot predmet.

Traewe na pravoto na izbor

^len 393 (1) Dol`nikot ima pravo na izbor se dodeka vo

postapkata za prinudno izvr{uvawe eden od predme-tite {to se dolàt ne }e mu bide napolno ili delum-no predaden na doveritelot po negov izbor.

(2) Ako pravoto na izbor mu pripa|a na doverite-lot, a toj ne }e se izjasni za izborot vo rokot oprede-len za ispolnuvawe, dol`nikot moè da go povika da izvr{i izbor i za toa da mu opredeli primeren rok, po ~ij istek pravoto na izbor preminuva vrz dol`ni-kot.

Izbor doveren na treto lice ^len 394

Ako izborot treba da go izvr{i nekoe treto li-ce, a liceto ne go napravi toa, sekoja strana moè da bara izborot da go izvr{i sudot.

Ograni~uvawe na preostanatiot predmet

^len 395 Ako eden predmet na obvrska stanal nevozmoèn

poradi nekoj nastan za koj ne odgovara niedna strana, obvrskata se ograni~uva na preostanatiot predmet.

Ograni~uvawe vo slu~aj na odgovornost

na edna strana ^len 396

(1) Koga eden predmet na obvrskata stanal nevoz-moèn poradi nastan za koj e odgovoren dol`nikot, obvrskata se ograni~uva na preostanatiot predmet vo slu~aj koga pravoto na izbor mu pripa|a nemu, a ako pravoto na izbor mu pripa|a na doveritelot, toj moè spored svojot izbor da go bara preostanatiot predmet ili nadomest na {tetata.

(2) Koga eden predmet na obvrskata stanal nevoz-moèn poradi nastan za koj e odgovoren doveritelot, obvrskata na dol`nikot prestanuva, no vo slu~aj ne-mu da mu pripa|a pravoto na izbor, toj moè da bara

nadomest na {tetata i da ja izvr{i svojata obvrska so preostanatiot predmet, a ako pravoto na izbor go ima doveritelot, toj moè da dade nadomest na {te-tata i da go bara preostanatiot predmet.

Otsek 2

FAKULTATIVNI OBVRSKI I FAKULTATIV-NI POBARUVAWA

I. FAKULTATIVNI OBVRSKI

Ovlastuvawe na dol`nikot vo fakultativna

obvrska ^len 397

Dol`nikot ~ija obvrska ima eden predmet, no mu e dozvoleno da se oslobodi od svojata obvrska davaj}i nekoj drug opredelen predmet, moè da ja koristi taa mo`nost se dodeka doveritelot vo postapka za pri-nudno izvr{uvawe ne }e go dobie napolno ili delum-no predmetot na obvrskata.

Ovlastuvawa na doveritelot vo fakultativna

obvrska ^len 398

(1) Doveritelot vo fakultativna obvrska moè da go bara od dol`nikot samo predmetot na obvrskata, no ne i drug predmet so koj dol`nikot, ako saka mo-è, isto taka, da ja ispolni svojata obvrska.

(2) Koga predmetot na obvrskata }e stane nevozmo-èn poradi nastan za koj dol`nikot odgovara, dove-ritelot moè da bara samo nadomest na {tetata, no dol`nikot moè da se oslobodi od obvrskata davaj}i go predmetot za koj e ovlasten da go dade namesto predmetot {to go dolì.

II. FAKULTATIVNI POBARUVAWA

^len 399 (1) Koga so dogovor ili so zakon e predvideno de-

ka doveritelot moè namesto predmetot {to se dol-ì da bara od dol`nikot nekoj drug opredelen pred-met, dol`nikot e dolèn da mu go predade toj pred-met, ako toa go bara doveritelot.

(2) Vo drugoto za vakvite fakultativni pobaruva-wa spored namerata na dogovara~ite i sprema prili-kite na rabotata, vaàt soodvetnite pravila za fa-kultativnite i za alternativnite odnosi.

ODDEL 3

OBVRSKI SO POVE]E DOL@NICI

ILI DOVERITELI

Otsek 1

DELIVI OBVRSKI

Delewe na obvrskata i na pobaruvaweto ^len 400

(1) Obvrskata e deliva ako ona {to se dolì mo-è da se podeli i ispolni vo delovi {to imaat isti svojstva kako i celiot predmet i ako toa so taa po-delba ne gubi ni{to od svojata vrednost, inaku ob-vrskata e nedeliva.

(2) Koga vo nekoja deliva obvrska ima pove}e dol-`nici, obvrskata se deli me|u niv na ednakvi delovi, ako ne e opredelena poinakva podelba i sekoj od niv odgovara za svojot del od obvrskata.

(3) Koga vo nekoja deliva obvrska ima pove}e do-veriteli, pobaruvaweto se deli me|u niv na ednakvi delovi, ako ne e opredeleno ne{to drugo i sekoj do-veritel moè da go bara samo svojot del od pobaruva-weto.

Pretpostavka na solidarnosta

^len 401 Koga ima pove}e dol`nici vo nekoja deliva obvr-

ska od trgovski dogovor tie mu odgovaraat na dove-ritelot solidarno, osven ako dogovara~ite izre~no ja otstranile solidarnata odgovornost.


Otsek 2 SOLIDARNI OBVRSKI

I. SOLIDARNOST NA DOL@NICITE

Sodrìna na solidarnosta na dol`nicite

^len 402 (1) Sekoj dol`nik na solidarna obvrska mu odgo-

vara na doveritelot za celata obvrska i doveritelot moè da go bara nejzinoto ispolnuvawe od kogo saka se dodeka ne }e bide napolno ispolneta, no koga eden dol`nik }e ja ispolni obvrskata taa prestanuva i si-te dol`nici se osloboduvaat.

(2) Od pove}e solidarni dol`nici, sekoj moè da dolì so drug rok na ispolnuvawe, pod drugi uslovi i voop{to so razli~ni otstapuvawa.

Prebivawe

^len 403 (1) Sekoj solidaren dol`nik moè da se povikuva

na prebivaweto {to go izvr{il negoviot sodol`nik. (2) Solidarniot dol`nik moè pobaruvaweto na

svojot dol`nik sprema doveritelot da go prebie so pobaruvaweto na doveritelot, no samo za onolku kol-ku {to iznesuva delot od dolgot na toj sodol`nik vo solidarnata obvrska.

Otpu{tawe na dolg

^len 404 (1) Otpu{taweto na dolg izvr{eno spogodbeno so

eden solidaren dol`nik gi osloboduva od obvrskata i drugite dol`nici.

(2) Ako otpu{taweto imalo za cel da go oslobodi od obvrskata samo dol`nikot so koj e izvr{eno, so-lidarnata obvrska se namaluva za delot koj spored me|usebnite odnosi na dol`nicite pa|a vrz nego, a drugite dol`nici odgovaraat solidarno za ostatokot od obvrskata.

Novacija ^len 405

(1) So novacijata {to ja izvr{il doveritelot so eden solidaren dol`nik se osloboduvaat i drugite dol`nici.

(2) Ako doveritelot i dol`nikot ja ograni~ile novacijata na delot od obvrskata {to pa|a vrz ovoj, obvrskata na drugite ne prestanuva, tuku samo se na-maluva za toj del.

Poramnuvawe

^len 406 Poramnuvaweto {to go sklu~il eden od solidar-

nite dol`nici so doveritelot nema dejstvo sprema drugite dol`nici, no ovie imaat pravo da go prifa-tat toa poramnuvawe, ako toa ne e ograni~eno na dol-`nikot so koj e sklu~eno.

Soedinuvawe

^len 407 Koga vo edno lice }e se soedinat svojstvoto na do-

veritel i svojstvoto na dol`nik na ista solidarna obvrska, obvrskata na drugite dol`nici se namaluva za iznosot na delot {to pa|a vrz nego.

Zadocnuvawe na doveritelot

^len 408 Koga doveritelot }e padne vo zadocnuvawe sprema

eden solidaren dol`nik, toj e vo zadocnuvawe i spre-ma drugite solidarni dol`nici.

Zadocnuvawe na eden dol`nik i priznavawe na dolg

^len 409 (1) Zadocnuvawe na eden solidaren dol`nik nema

dejstvo sprema drugite dol`nici. (2) Istoto vaì i za priznavaweto na dolgot {to

bi go izvr{il eden od solidarnite dol`nici.

Zastoj i prekin na zastaruvaweto i otkaùvawe od zastarenosta

^len 410 (1) Ako zastaruvaweto ne te~e ili e prekinato

sprema eden dol`nik, toa te~e za drugite solidarni dol`nici i moè da nastane, no dol`nikot sprema koj obvrskata ne e zastarena i koj moral da ja ispolni ima pravo da bara od drugite dol`nici sprema koi obvrskata zastarela da mu go nadomestat sekoj svojot del od obvrskata.

(2) Otkaùvaweto od zastarenosta nema dejstvo sprema drugite dol`nici.

Pravo na ispolnuva~ot na nadomest

^len 411 (1) Dol`nikot {to ja ispolnil obvrskata ima

pravo da bara od sekoj sodol`nik da mu go nadomesti delot od obvrskata koj pa|a vrz nego.

(2) Pritoa ne e od vlijanie okolnosta {to dove-ritelot go oslobodil od dolgot nekogo od sodol`ni-cite ili mu go namalil dolgot.

(3) Delot {to pa|a vrz dol`nikot od kogo ne mo-è da se dobie nadomest se deli srazmerno na site dol`nici.

Podelba na ednakvi delovi i isklu~ok

^len 412 (1) Ako ne e dogovoreno ne{to drugo ili ne pro-

izleguva poinaku od pravnite odnosi na u~esnicite vo rabotata vrz sekoj dol`nik pa|a ednakov del.

(2) Ako solidarnata obvrska e sklu~ena vo isklu-~iv interes na eden solidaren dol`nik, toj e dolèn da mu go nadomesti celiot iznos na obvrskata na so-dol`nikot koj go namiril doveritelot.

II. SOLIDARNOST NA DOVERITELITE

Solidarnosta ne se pretpostavuva

^len 413 Koga na doveritelskata strana ima pove}e

lica, tie se solidarni samo koga solidarnosta e do-govorena ili opredelena so zakon.

Sodrìna na solidarnosta

^len 414 (1) Sekoj solidaren doveritel ima pravo da bara

od dol`nikot ispolnuvawe na celata obvrska, no ko-ga eden od niv }e bide namiren, obvrskata prestanuva i sprema drugite doveriteli.

(2) Dol`nikot moè da mu ja ispolni obvrskata na doveritelot {to }e go izbere samiot, se dodeka nekoj doveritel ne }e pobara ispolnuvawe.

Prebivawe

^len 415 (1) Dol`nikot moè da izvr{i prebivawe na svo-

jata obvrska so pobaruvaweto {to go ima sprema do-veritelot koj mu bara ispolnuvawe.

(2) Prebivawe so pobaruvaweto {to go ima spre-ma nekoj drug doveritel dol`nikot moè da izvr{i samo do visinata na delot na solidarnoto pobaruva-we {to mu pripa|a na toj doveritel.

Otpu{tawe na dolgot i novacija

^len 416 So otpu{taweto na dolgot i so novacijata me|u

dol`nikot i eden doveritel se namaluva solidarnata obvrska za tolku kolku {to iznesuva delot od toa po-baruvawe na doveritelot.

Poramnuvawe

^len 417 Poramnuvaweto {to go sklu~il eden od solidar-

nite doveriteli so dol`nikot nema dejstvo sprema drugite doveriteli, no ovie imaat pravo da go pri-fatat toa poramnuvawe, osven koga toa se odnesuva samo na delot na doveritelot so koj e sklu~eno.


Soedinuvawe ^len 418

Koga vo li~nosta na eden solidaren doveritel }e se soedini i svojstvoto na dol`nik, sekoj od drugite solidarni doveriteli moè od nego da go bara samo svojot del od pobaruvaweto.

Zadocnuvawe

^len 419 (1) Koga dol`nikot }e padne vo zadocnuvawe spre-

ma eden solidaren doveritel , toga{ toj e vo zadocnu-vawe i sprema drugite doveriteli.

(2) Zadocnuvaweto na eden solidaren doveritel dejstvuva i sprema drugite doveriteli.

Priznavawe na dolg

^len 420 Priznavaweto na dolg napraveno na eden doveri-

tel im koristi na site doveriteli.

Zastarenost ^len 421

(1) Ako eden doveritel go prekine zastaruvaweto, ili ako sprema nego ne te~e zastaruvaweto, toa ne im koristi na drugite doveriteli i sprema niv zastaru-vaweto te~e i natamu.

(2) Otkaùvaweto od zastarenosta izvr{eno spre-ma eden doveritel im koristi i na drugite doveriteli.

Odnosi me|u doveritelite po ispolnuvaweto

^len 422 (1) Sekoj solidaren doveritel ima pravo da bara

od doveritelot koj primil ispolnuvawe od dol`ni-kot da mu go predade delot {to mu pripa|a.

(2) Ako od odnosot me|u doveritelite ne proizle-guva ne{to drugo, na sekoj solidaren doveritel mu pripa|a ednakov del.

Otsek 3

NEDELIVI OBVRSKI

^len 423 (1) Za nedelivite obvrski vo koi ima pove}e dol-

`nici soobrazno se primenuvaat propisite za soli-darnite obvrski.

(2) Koga vo nedelivata obvrska ima pove}e dove-riteli me|u koi ne e nitu dogovorena nitu so zakon opredelena solidarnost, eden doveritel moè da ba-ra dol`nikot da mu ja ispolni nemu samo ako e ovlas-ten od drugite doveriteli da go primi ispolnuvawe-to, a inaku sekoj doveritel moè da bara od dol`ni-kot da im ja ispolni obvrskata na site doveriteli za-edno ili da ja poloì kaj sud.

Glava VI

PROMENA NA DOVERITELOT ILI NA DOL@NIKOT

Oddel 1

OTSTAPUVAWE NA POBARUVAWETO SO DOGOVOR (CESIJA)

Otsek 1

OP[TI ODREDBI

Koi pobaruvawa moàt da se prenesat so dogovor ^len 424

(1) Doveritelot moè so dogovor sklu~en so tret da go prenese vrz nego svoeto pobaruvawe, osven ona ~ie prenesuvawe e zabraneto so zakon ili koe e vrza-no za li~nosta na doveritelot, ili koe spored svoja-ta priroda mu se sprotistavuva na prenesuvaweto vrz drug.

(2) Dogovorot za otstapuvawe nema dejstvo sprema dol`nikot, ako toj i doveritelot dogovorile deka ovoj ne }e moè da go prenese pobaruvaweto vrz drug ili deka ne }e moè da go prenese bez dol`nikovata soglasnost.

Sporedni prava ^len 425

(1) So pobaruvaweto vrz prima~ot preminuvaat sporednite prava, kako {to se pravoto na prvenstve-na naplata, hipotekata, zalogot, pravata od dogovo-rot so garantot, pravata na kamata, dogovornata kaz-na i sli~no.

(2) Otstapuva~ot moè da mu go predade zaloèni-ot predmet na prima~ot samo ako zalogodavecot se soglasi so toa, inaku toj ostanuva kaj otstapuva~ot da go ~uva za smetka na prima~ot.

(3) Se pretpostavuva deka stasanite, a neisplate-ni kamati se otstapeni so glavnoto pobaruvawe.

Izvestuvawe na dol`nikot

^len 426 (1) Za prenesuvawe na pobaruvawe ne e potrebno

soglasnost od dol`nikot, no otstapuva~ot e dolèn da go izvesti dol`nikot za izvr{enoto otstapuvawe.

(2) Ispolnuvaweto izvr{eno na otstapuva~ot pred izvestuvawe za otstapuvawe e polnova`no i go osloboduva dol`nikot od obvrskata, no samo ako ne znael za otstapuvaweto, inaku obvrskata ostanuva i toj e dolèn da mu ja ispolni na prima~ot.

Pove}ekratno otstapuvawe

^len 427 Ako doveritelot im otstapil isto pobaruvawe na

razni lica, pobaruvaweto mu pripa|a na prima~ot za kogo otstapuva~ot prvo go izvestil dol`nikot, od-nosno koj prv mu se javil na dol`nikot.

Otsek 2

ODNOS NA PRIMAÔT I DOL@NIKOT

^len 428 (1) Prima~ot gi ima sprema dol`nikot istite

prava {to otstapuva~ot gi imal sprema dol`nikot do otstapuvaweto.

(2) Dol`nikot moè da mu gi istakne na prima~ot pokraj prigovorite {to gi ima sprema nego i onie prigovori {to moèl da mu gi istakne na otstapuva-~ot do momentot koga doznal za otstapuvaweto.

Otsek 3

ODNOS NA OTSTAPUVAÔT I PRIMAÔT

Predavawe na ispravi za dolg ^len 429

(1) Otstapuva~ot e dolèn na prima~ot da mu pre-dade obvrznica ili druga isprava za dolgot, ako gi ima, kako i drugi dokazi za otstapenoto pobaruvawe i za sporednite prava.

(2) Ako otstapuva~ot prenel vrz prima~ot samo eden del od pobaruvaweto toj e dolèn da mu predade zaveren prepis na obvrznica ili na nekoja druga is-prava so koja se dokaùva postoeweto na otstapenoto pobaruvawe.

(3) Toj e dolèn, po negovo barawe, da mu izdade zaverena potvrda za otstapuvaweto.

Odgovornost za postoeweto na pobaruvawe

^len 430 Koga otstapuvaweto e izvr{eno so dogovor so nado-

mest, otstapuva~ot odgovara za postoeweto na pobaru-vawe vo momentot koga e izvr{eno otstapuvaweto.

Odgovornost za naplativosta

^len 431 (1) Otstapuva~ot odgovara za naplativosta na ot-

stapenoto pobaruvawe ako toa bilo dogovoreno, no samo do visinata na ona {to go primila od prima~ot, kako i za naplativosta na kamatite, tro{ocite oko-lu otstapuvaweto i tro{ocite na postapkata protiv dol`nikot.

(2) Pogolema odgovornost na sovesniot otstapu-va~ ne moè da se dogovori.


Otsek 4 POSEBNI SLUÂI NA OTSTAPUVAWE

NA POBARUVAWE

Otstapuvawe namesto ispolnuvawe ili zaradi naplatuvawe

^len 432 (1) Koga dol`nikot namesto ispolnuvaweto na

svojata obvrska mu go otstapi na doveritelot svoeto pobaruvawe ili eden negov del, so sklu~uvaweto na dogovorot za otstapuvawe dol`nikovata obvrska se gasi do iznosot na otstapenoto pobaruvawe.

(2) Koga dol`nikot }e mu go otstapi na svojot do-veritel svoeto pobaruvawe samo zaradi naplatuvawe, negovata obvrska se gasi odnosno se namaluva duri toga{ koga doveritelot }e go naplati otstapenoto pobaruvawe.

(3) Vo dvata slu~ai prima~ot e dolèn da mu go predade na otstapuva~ot seto ona {to go naplatil nad iznosot na svoeto pobaruvawe sprema otstapuva-~ot.

(4) Vo slu~aj na otstapuvawe zaradi naplatuvawe, dol`nikot na otstapenoto pobaruvawe moè da ja is-polni svojata obvrska i sprema otstapuva~ot, duri i koga e izvesten za otstapuvaweto.

Otstapuvawe zaradi obezbeduvawe

^len 433 Koga otstapuvaweto e izvr{eno zaradi obezbedu-

vawe na prima~ovoto pobaruvawe sprema otstapuva-~ot, prima~ot e dolèn da se griì so vnimanie na dobar stopanstvenik, odnosno dobar doma}in za nap-latuvaweto na otstapenoto pobaruvawe i po izvr{e-nata naplata, otkako }e zadrì kolku {to e potreb-no za namiruvawe na sopstvenoto pobaruvawe sprema otstapuva~ot, na ovoj da mu go predade vi{okot.

Oddel 2

PROMENA NA DOL@NIKOT

Otsek 1 PREZEMAWE NA DOLG

I. OP[TI ODREDBI

Dogovor za prezemawe na dolg

^len 434 (1) Prezemaweto na dolg se vr{i so dogovor me|u

dol`nikot i prezema~ot, so koj se soglasil doveritelot. (2) Za sklu~eniot dogovor sekoj od niv moè da go

izvesti doveritelot i na sekoj od niv doveritelot moè da mu ja soop{ti svojata soglasnost za prezema-weto na dolgot.

(3) Se pretpostavuva deka doveritelot ja dal svo-jata soglasnost ako bez ograduvawe primil nekoe is-polnuvawe od prezema~ot, {to ovoj go napravil od svoe ime.

(4) Dogovara~ite, kako i sekoj od niv posebno, mo-è da go povika doveritelot vo opredelen rok da se izjasni dali se soglasuva so prezemaweto na dolgot i ako doveritelot ne se izjasni vo opredeleniot rok, se smeta deka ne ja dal svojata soglasnost.

(5) Dogovorot za prezemawe na dolg ima dejstvo na dogovor za prezemawe na ispolnuvawe za vreme dode-ka doveritelot ne }e dade svoja soglasnost za dogovo-rot za prezemawe na dolgot, kako i ako toj odbie da dade soglasnost.

Slu~aj koga dolgot e obezbeden so hipoteka

^len 435 (1) Koga pri otu|uvaweto na nekoja nedvi`nost

vrz koja postoi hipoteka e dogovoreno me|u pribavu-va~ot i otu|uva~ot deka pribavuva~ot }e go prezeme dolgot sprema hipotekarniot doveritel, se smeta de-ka hipotekarniot doveritel dal soglasnost za dogo-vorot za prezemawe na dolg ako na pismen povik od otu|uva~ot ne go odbil vo rok od eden mesec od prie-mot na povikot.

(2) Vo pismeniot povik na doveritelot mora da mu bide svrteno vnimanie na ovaa posledica, inaku }e se smeta kako povikot da ne e upaten.

II. DEJSTVA NA DOGOVOROT ZA PREZEMAWE

NA DOLG Promena na dol`nik

^len 436 (1) So prezemaweto na dolgot prezema~ot stapuva

na mestoto na porane{niot dol`nik, a ovoj se oslo-boduva od obvrskata.

(2) Ako vo vremeto na doveritelovata soglasnost so dogovorot za prezemawe na dolgot prezema~ot bil prezadolèn, a doveritelot toa ne go znael, nitu mo-ral da go znae, porane{niot dol`nik ne se oslobodu-va od obvrskata, a dogovorot za prezemawe na dolgot ima dejstvo na dogovor za pristapuvawe kon dolg.

(3) Me|u prezema~ot i doveritelot postoi istata obvrska koja dotoga{ postoela me|u porane{niot dol`nik i doveritelot.

Sporedni prava

^len 437 (1) Sporednite prava {to dotoga{ postoele kon

pobaruvaweto ostanuvaat i natamu, no garanciite, kako i zalozite {to gi dale treti lica prestanuvaat ako garantite i zalogodavcite ne se soglasat da odgo-varaat i za noviot dol`nik.

(2) Ako ne e dogovoreno ne{to drugo, prezema~ot ne odgovara za nenaplatenite kamati {to stasale do prezemaweto.

Prigovori ^len 438

(1) Prezema~ot moè da mu gi istakne na doveri-telot site prigovori {to proizleguvaat od pravniot odnos me|u porane{niot dol`nik i doveritelot od kogo poteknuva prezemeniot dolg, kako i prigovori-te {to prezema~ot gi ima sprema doveritelot.

(2) Prezema~ot ne moè da mu gi istakne na dove-ritelot prigovorite {to poteknuvaat od negoviot praven odnos so porane{niot dol`nik, a koj odnos bil osnova za prezemaweto.

Otsek 2

PRISTAPUVAWE KON DOLG

Dogovor za pristapuvawe kon dolg ^len 439

So dogovor me|u doveritelot i tret, so koj ovoj se obvrzuva sprema doveritelot deka }e go ispolni ne-govoto pobaruvawe od dol`nikot, tretiot vleguva vo obvrska pokraj dol`nikot.

Pristapuvawe kon dolg vo slu~aj na primawe

na nekoja imotna celina ^len 440

(1) Liceto vrz koe }e premine vrz osnova na dogo-vor nekoja imotna celina (zanaet~iska rabotilnica ili sli~no) na poedinec ili pravno lice, ili eden del od taa celina odgovara za dolgovite {to se odne-suvaat na taa celina, odnosno na nejziniot del, pok-raj dotoga{niot imatel i solidarno so nego, no samo do vrednosta na nejzinata aktiva.

(2) Nema pravno dejstvo sprema doveritelite od-redbata od dogovorot so koja bi se isklu~uvala ili ograni~uvala odgovornosta utvrdena vo stav (2) na ovoj ~len.

Otsek 3

PREZEMAWE NA ISPOLNUVAWE ^len 441

(1) Prezemaweto na ispolnuvawe se vr{i so dogovor me|u dol`nikot i nekoj tret so koj ovoj se obvrzuva sprema dol`nikot da ja ispolni negovata obvrska sprema negoviot doveritel.

(2) Toj mu odgovara na dol`nikot ako navremeno ne ja ispolni obvrskata sprema doveritelot, pa ovoj }e pobara ispolnuvawe od dol`nikot.

(3) Toj ne go prezema dolgot, nitu pristapuva kon dolgot i doveritelot nema nikakvo pravo sprema nego.


Del vtori DOGOVORI

Glava VII

PRODA@BA

Oddel 1 OP[TI ODREDBI

Poim

^len 442 (1) So dogovorot za proda`ba prodava~ot se obvr-

zuva predmetot {to go prodava da mu go predade na kupuva~ot taka {to kupuva~ot da stekne pravo na sopstvenost, a kupuva~ot se obvrzuva da mu ja plati na prodava~ot cenata.

(2) Prodava~ot na nekoe pravo se obvrzuva na ku-puva~ot da mu go pribavi prodadenoto pravo, a koga vr{eweto na toa pravo bara drèwe na predmetot i da mu go predade predmetot.

Forma na proda`bata na nedvi`nosti

^len 443 (1) Dogovorot za proda`ba na nedvi`ni predmeti

mora da bide sklu~en vo pismena forma. (2) Potpisite na dogovornite strani kaj dogovorot

za proda`ba na nedvi`nosti se zaveruvaat kaj notar. Rizik

^len 444 (1) Do predavaweto na predmetot na kupuva~ot,

rizikot za slu~ajna propast ili o{tetuvawe na pred-metot go podnesuva prodava~ot, a so predavaweto na predmetot rizikot preminuva vrz kupuva~ot.

(2) Rizikot ne preminuva vrz kupuva~ot ako toj poradi nekoj nedostatok na predadeniot predmet go raskinal dogovorot ili baral zamena na predmetot.

Preminuvawe na rizikot vo slu~aj na zadocnuvawe

na kupuva~ot ^len 445

(1) Ako predavaweto na predmetot ne e izvr{eno poradi zadocnuvawe na kupuva~ot, rizikot preminu-va vrz kupuva~ot vo momentot koga padnal vo zadoc-nuvawe.

(2) Koga predmetot na dogovorot se predmeti op-redeleni spored rodot, rizikot preminuva vrz kupu-va~ot vo zadocnuvawe ako prodava~ot gi izdvoil predmetite o~igledno nameneti za izvr{uvawe na predavaweto i za toa mu ispratil izvestuvawe na ku-puva~ot.

(3) Koga predmetite opredeleni spored rodot se od takva priroda {to prodava~ot ne moè da izdvoi eden nivni del, dovolno e prodava~ot da gi izvr{il site dejstvija {to se potrebni za da moè kupuva~ot da gi prezeme predmetite i za toa da ispratil izves-tuvawe do kupuva~ot.

Oddel 2

SOSTOJKI NA DOGOVOROT ZA PRODA@BA

Otsek 1 PREDMET

Op{to pravilo

^len 446 (1) Predmetot za koj e dogovorot mora da bide vo

promet, pa e ni{toven dogovorot za proda`ba na predmet koj e nadvor od prometot.

(2) Za proda`bata na predmeti ~ij{to promet e ograni~en vaàt posebni propisi.

(3) Proda`bata moè da se odnesuva i na iden predmet.

Koga predmetot propadnal pred dogovorot

^len 447 (1) Dogovorot za proda`ba nema pravno dejstvo,

ako vo momentot na negovoto sklu~uvawe predmetot za koj e dogovorot, propadnal.

(2) Ako vo momentot na sklu~uvaweto na dogovo-rot predmetot bil samo delumno propadnat, kupuva-~ot moè da go raskine dogovorot ili da ostane pri nego so srazmerno namaluvawe na cenata.

(3) Dogovorot }e ostane vo sila i kupuva~ot }e ima samo pravo na namaluvawe na cenata ako delum-noto propa|awe ne mu pre~i na postignuvaweto na celta na dogovorot, ili ako za opredeleniot predmet postoi takov obi~aj vo pravniot promet.

Proda`ba na tu| predmet

^len 448 Proda`bata na tu| predmet gi obvrzuva dogovara-

~ite, no kupuva~ot koj ne znael ili ne moral da znae deka predmetot e tu| moè, ako poradi toa ne moè da se ostvari celta na dogovorot, da go raskine dogo-vorot i da bara nadomest na {tetata.

Proda`ba na sporno pravo

^len 449 (1) Sporno pravo moè da bide predmet na dogo-

vor za proda`ba. (2) Ni{toven e dogovorot so koj advokat ili ne-

koj drug nalogoprima~ bi kupil sporno pravo ~ie{to ostvaruvawe mu e dovereno, ili bi dogovoril za sebe u~estvo vo podelbata na iznosot dosuden na negoviot nalogodavec.

Otsek 2 CENA

Koga cenata ne e opredelena

^len 450 (1) Ako so dogovorot za proda`ba cenata ne e op-

redelena, a ni dogovorot ne sodrì dovolno podato-ci so ~ija pomo{ taa bi moèla da se opredeli, dogo-vorot nema pravno dejstvo.

(2) Koga so dogovorot za proda`ba vo stopanstvo-to cenata ne e opredelena, nitu vo nego ima dovolno podatoci so pomo{ta na koi taa bi moèla da se op-redeli, kupuva~ot e dolèn da ja plati cenata {to prodava~ot redovno ja naplatuval vo vreme na sklu-~uvaweto na vakvi dogovori, a vo nedostig na ovaa razumna cena.

(3) Kako razumna cena se smeta tekovnata cena vo vremeto na sklu~uvaweto na dogovorot, a ako taa ne moè da se utvrdi toga{ cenata {to ja utvrduva su-dot spored okolnostite na slu~ajot.

Propi{ana cena

^len 451 Koga e dogovorena pogolema cena od onaa {to za

opredelen vid predmeti ja propi{al nadle`niot or-gan, kupuva~ot go dolì samo iznosot na propi{ana-ta cena, a ako ve}e ja isplatil dogovorenata cena, ima pravo da bara da mu se vrati razlikata.

Koga e dogovorena tekovna cena

^len 452 (1) Koga e dogovorena tekovna cena, kupuva~ot ja

dolì cenata utvrdena so oficijalnata evidencija na pazarot vo mestoto na prodava~ot vo vreme koga trebalo da nastapi ispolnuvaweto.

(2) Ako takva evidencija nema, toga{ tekovnata cena se opredeluva vrz osnova na elementite so po-mo{ta na koi, spored obi~aite na pazarot, se utvrdu-va cenata.

Koga opredeluvaweto na cenata mu e doverena

na treto lice ^len 453

Ako treto lice na koe mu e dovereno opredeluva-weto na cenata ne saka ili ne moè da ja opredeli, a dogovara~ite ne }e se soglasat dopolnitelno za opre-deluvaweto na cenata, nitu }e go raskinat dogovorot, }e se smeta deka e dogovorena razumna cena.


Koga opredeluvaweto na cenata mu e ostaveno na eden dogovara~

^len 454 Odredbata od dogovorot so koja opredeluvaweto

na cenata se ostava na voljata na eden dogovara~ se smeta kako da ne e ni dogovorena i toga{ kupuva~ot ja dolì cenata kako vo slu~ajot koga cenata ne e op-redelena.

Oddel 3

OBVRSKI NA PRODAVAÔT

Otsek 1 PREDAVAWE NA PREDMETOT

I. ZA PREDAVAWETO VOOP[TO

Vreme i mesto na predavaweto ^len 455

(1) Prodava~ot e dolèn da mu go predade predme-tot na kupuva~ot vo vremeto i na mestoto predvideno so dogovorot.

(2) Prodava~ot ja izvr{il obvrskata za predava-we na kupuva~ot, po pravilo, koga predmetot }e mu go vra~i ili }e mu predade isprava so koja predmetot moè da se prezeme.

Predmet na predavaweto

^len 456 (1) Ako ne e dogovoreno ne{to drugo ili ako ne

proizleguva ne{to drugo od prirodata na rabotata, prodava~ot e dolèn da mu go predade predmetot na kupuva~ot vo ispravna sostojba, zaedno so negovite pripadoci.

(2) Plodovite i drugite koristi od predmetot mu pripa|aat na kupuva~ot od momentot koga prodava~ot bil dolèn da mu gi predade.

Koga e dogovoreno predavawe vo tekot na izvesen

period vreme ^len 457

Koga e dogovoreno predavaweto na predmetot da se izvr{i vo tekot na izvesen period vreme, a ne e opredeleno koja strana }e ima pravo da go opredeli datumot na predavaweto vo granicite na toj period, toa pravo mu pripa|a na prodava~ot, osven koga od okolnostite na slu~ajot proizleguva deka opredelu-vaweto na datumot na predavaweto mu e ostaveno na kupuva~ot.

Koga datumot na predavaweto ne e opredelen

^len 458 Koga datumot na predavaweto na predmetot na ku-

puva~ot ne e opredelen, prodava~ot e dolèn preda-vaweto da go izvr{i vo razumen rok po sklu~uvaweto na dogovorot, so ogled na prirodata na predmetot i na drugite okolnosti.

Koga mestoto na predavaweto ne e opredeleno

so dogovorot ^len 459

(1) Koga mestoto na predavaweto ne e opredeleno so dogovorot, predavaweto na predmetot se vr{i vo mestoto vo koe prodava~ot vo momentot na sklu~uva-weto na dogovorot imal svoe ìveali{te ili, vo ne-dostig na ova, svoe prestojuvali{te, a ako prodava-~ot go sklu~il dogovorot vo vr{eweto na svojata re-dovna trgovska dejnost, toga{ vo mestoto na negovoto sedi{te.

(2) Ako vo momentot na sklu~uvaweto na dogovo-rot na dogovara~ite im bilo poznato kade se nao|a predmetot, odnosno kade treba da bide izraboten, predavaweto se vr{i vo toa mesto.

Predavawe na prevoznik

^len 460 Vo slu~aj koga spored dogovorot e potrebno da se

izvr{i prevoz na predmetot, a so dogovorot ne e op-redeleno mestoto na ispolnuvaweto, predavaweto e izvr{eno so vra~uvaweto na predmetot na prevozni-kot ili na liceto koe go organizira ekspediraweto.

Organizirawe na prevozot ^len 461

Ako prodava~ot e dolèn da go isprati predme-tot do kupuva~ot toj mora, na voobi~aen na~in i pod voobi~aeni uslovi, da sklu~i dogovori potrebni za izvr{uvawe na prevozot do opredeleno mesto.

Tro{oci ^len 462

Tro{ocite na predavaweto, kako i onie {to mu prethodat, gi podnesuva prodava~ot, a tro{ocite za odnesuvawe na predmetot i site drugi tro{oci po predavaweto gi podnesuva kupuva~ot, ako ne e dogovo-reno ne{to drugo.

I. ISTOVREMENO IZVR[UVAWE NA PREDAVA-

WE NA PREDMETOT I ISPLATA NA CENATA

Odlagawe na predavaweto do isplatata na cenata ^len 463

Ako ne e ne{to drugo dogovoreno ili voobi~aeno, prodava~ot ne e dolèn da go predade predmetot ako kupuva~ot ne mu ja isplati cenata istovremeno, ili ako ne e gotov toa da go stori istovremeno, no kupu-va~ot ne e dolèn da ja isplati cenata pred da ima mo`nost da go pregleda predmetot.

Odlagawe na predavaweto vo slu~aj na prevoz

na predmetot ^len 464

(1) Koga predavaweto na predmetot se ostvaruva so vra~uvawe na prevoznikot, prodava~ot moè da go odloì ispra}aweto na predmetot do isplatata na cenata, ili da go isprati predmetot taka {to da go zadrì pravoto da raspolaga so nego za vreme na pre-vozot.

(2) Ako go zadràl pravoto da raspolaga so pred-metot na prevozot, prodava~ot moè da bara predme-tot da ne mu bide predaden na kupuva~ot vo mestoto na opredeluvaweto dodeka ne }e ja isplati cenata, a kupuva~ot ne e dolèn da ja isplati cenata pred da ima mo`nost da go pregleda predmetot.

(3) Me|utoa, koga dogovorot predviduva pla}awe so predavawe na soodvetna isprava, kupuva~ot nema pravo da ja odbie isplatata na cenata poradi toa {to nemal mo`nost da go pregleda predmetot.

Spre~uvawe na predavaweto na ispraten predmet

^len 465 (1) Ako po ispra}aweto na predmetot do kupuva-

~ot se pokaè deka negovite materijalni priliki se takvi {to osnovano moè da se posomneva deka toj ne }e moè da ja isplati cenata, prodava~ot moè da go spre~i predavaweto na predmetot na kupuva~ot, duri i koga ovoj ve}e ima vo racete isprava koja go ovlas-tuva da bara predavawe na predmetot.

(2) Me|utoa, prodava~ot ne moè da go spre~i pre-davaweto, ako go bara nekoe treto lice koe e ureden imatel na isprava koja go ovlastuva da bara predava-we na predmetot, osven ako ispravata sodrì rezervi vo pogled na dejstvoto na prenosot ili ako prodava-~ot dokaè deka imatelot na ispravata koga ja priba-vuval, postapil svesno na {teta na prodava~ot.

Otsek 2

ODGOVORNOST ZA MATERIJALNITE NEDOSTATOCI

I. ZA MATERIJALNITE NEDOSTATOCI

VOOP[TO

Materijalni nedostatoci za koi odgovara prodava~ot

^len 466 (1) Prodava~ot odgovara za materijalnite nedos-

tatoci na predmetot {to toj gi imal vo momentot na preminuvaweto na rizikot vrz kupuva~ot, bez ogled dali toa mu bilo poznato.


(2) Prodava~ot odgovara i za onie materijalni ne-dostatoci {to }e se pojavat po preminuvaweto na ri-zikot vrz kupuva~ot ako se posledica od pri~ina {to postoela pred toa.

(3) Nezna~itelniot materijalen nedostatok ne se zema predvid.

Koga postojat materijalni nedostatoci

^len 467 Nedostatok postoi: 1) ako predmetot gi nema potrebnite svojstva za

negova redovna upotreba ili za promet; 2) ako predmetot gi nema potrebnite svojstva za

osobenata upotreba za koja go nabavuva kupuva~ot, a koja mu bila poznata na prodava~ot ili morala da mu bide poznata;

3) ako predmetot gi nema svojstvata i odlikite {to se izre~no ili premol~no dogovoreni, odnosno propi{ani i

4) koga prodava~ot predal predmet koj ne e sood-veten na mostrata ili na modelot osven ako mostrata ili modelot se pokaàni samo zaradi izvestuvawe.

Nedostatoci za koi prodava~ot ne odgovara ^len 468

(1) Prodava~ot ne odgovara za nedostatocite od prethodniot ~len, ako vo momentot na sklu~uvaweto na dogovorot mu bile poznati na kupuva~ot ili ne moèle da mu ostanat nepoznati.

(2) Se smeta deka na kupuva~ot ne moèle da mu ostanat nepoznati onie nedostatoci {to gri`livo lice so prose~no znaewe i iskustvo na lice so isto zanimawe i struka kako kupuva~ot bi moèlo lesno da gi zabeleì pri voobi~aeniot pregled na predme-tot.

(3) Prodava~ot odgovara i za nedostatocite {to kupuva~ot moèl lesno da gi zabeleì ako izjavil deka predmetot nema nikakvi nedostatoci ili deka predmetot ima opredeleni svojstva ili odliki.

Pregled na predmetot i vidlivi nedostatoci

^len 469 (1) Kupuva~ot e dolèn primeniot predmet na vo-

obi~aen na~in da go pregleda ili da go dade na preg-led, {tom toa spored redovniot tek na rabotite e mo`no i za vidlivite nedostatoci da go izvesti pro-dava~ot vo rok od osum dena, a kaj trgovskite dogovo-ri bez odlagawe, inaku go gubi pravoto {to mu pri-pa|a vrz taa osnova.

(2) Koga pregledot e izvr{en vo prisustvo na dve-te strani, kupuva~ot e dolèn svoite zabele{ki po-radi vidlivite nedostatoci da mu gi soop{ti na pro-dava~ot vedna{, inaku go gubi pravoto {to mu pripa-|a vrz taa osnova.

(3) Ako kupuva~ot go ekspediral predmetot nata-mu bez pretovar, a na prodava~ot pri sklu~uvaweto na dogovorot mu bila poznata ili morala da mu bide poznata mo`nosta za takvo natamo{no ekspedirawe, pregledot na predmetot moè da bide odloèn do ne-govoto pristignuvawe vo novoto mesto na opredelu-vawe i vo toj slu~aj kupuva~ot e dolèn da go izves-ti prodava~ot za nedostatocite {tom, spored redov-niot tek na rabotite, moèl za niv da uznae od svoi-te klienti.

Skrieni nedostatoci

^len 470 (1) Koga po priemot na predmetot od strana na ku-

puva~ot }e se pokaè deka predmetot ima nekoj ne-dostatok {to ne moèl da se otkrie so voobi~aeniot pregled pri prezemaweto na predmetot (skrien ne-dostatok), kupuva~ot e dolèn, pod zakana na gubewe na pravoto, za toj nedostatok da go izvesti prodava-~ot vo rok od osum dena, smetaj}i od denot koga go ot-kril nedostatokot, a kaj trgovski dogovor bez odla-gawe.

(2) Prodava~ot ne odgovara za nedostatocite {to }e se pokaàt otkako }e izminat {est meseci od pre-davaweto na predmetot, osven koga so dogovorot e op-redelen podolg rok.

Rokovi vo slu~aj na popravka, zamena i sli~no

^len 471 Koga poradi nekoj nedostatok do{lo do popravka

na predmetot, isporaka na drug predmet, zamena na delovi i sli~no, rokovite od prethodnite dva ~lena po~nuvaat da te~at od predavaweto na popraveniot predmet, predavaweto na drugiot predmet, izvr{ena-ta zamena na delovi i sli~no.

Izvestuvawe za nedostatokot ^len 472

(1) Vo izvestuvaweto za nedostatokot na predme-tot kupuva~ot e dolèn poblisku da go opi{e nedos-tatokot i da go povika prodava~ot da go pregleda predmetot.

(2) Ako izvestuvaweto za nedostatokot koe kupu-va~ot navremeno go ispratil do prodava~ot so prepo-ra~ano pismo, telegrama, ili na nekoj drug siguren na~in, zadocni ili voop{to ne stigne do prodava~ot, se smeta deka kupuva~ot ja izvr{il svojata obvrska da go izvesti prodava~ot.

Zna~ewe na faktot deka prodava~ot znael

za nedostatokot ^len 473

Kupuva~ot ne go gubi pravoto da se povika na ne-koj nedostatok i koga ne ja izvr{il svojata obvrska predmetot da go pregleda bez odlagawe, ili obvrska-ta vo opredeleniot rok da go izvesti prodava~ot za postoeweto na nedostatokot, kako i koga nedostato-kot se pokaàl duri po istekot na {est meseci od predavaweto na predmetot, ako toj nedostatok mu bil poznat na prodava~ot ili ne moèl da mu ostane ne-poznat.

Dogovorno ograni~uvawe ili isklu~uvawe na odgovor-

nosta na prodava~ot za materijalnite nedostatoci ^len 474

(1) Dogovara~ite moàt da ja ograni~at ili sose-ma da ja isklu~at odgovornosta na prodava~ot za ma-terijalnite nedostatoci na predmetot.

(2) Odredbata od dogovorot za ograni~uvawe ili isklu~uvawe na odgovornosta za nedostatocite na predmetot e ni{toven, ako nedostatokot mu bil poz-nat na prodava~ot, a toj za nego ne go izvestil kupu-va~ot, kako i toga{ koga prodava~ot ja nametnal taa odredba koristej}i ja svojata posebna monopolska po-lo`ba.

(3) Kupuva~ot koj se otkaàl od pravoto da go ras-kine dogovorot poradi nedostatoci na predmetot gi zadrùva drugite prava poradi tie nedostatoci.

Prinudna javna proda`ba

^len 475 Imatelot ~ij predmet e prodaden na prinudna jav-

na proda`ba ne odgovara za nedostatocite na predme-tot.

II. PRAVA NA KUPUVAÔT

Ispolnuvawe, namaluvawe na cenata, raskinuvawe

na dogovorot, nadomest na {tetata ^len 476

(1) Kupuva~ot koj navremeno i uredno go izvestil prodava~ot za nedostatokot moè:

1) da bara od prodava~ot da go otstrani nedosta-tokot ili da mu predade drug predmet bez nedostatok (ispolnuvawe na dogovorot);

2) da bara namaluvawe na cenata i


3) da izjavi deka go raskinuva dogovorot. (2) Vo sekoj od ovie slu~ai kupuva~ot ima pravo i

na nadomest na {tetata. (3) Pokraj toa i nezavisno od toa, prodava~ot mu

odgovara na kupuva~ot i za {tetata {to ovoj poradi nedostatok na predmetot ja pretrpel na drugite svoi dobra i toa spored op{tite pravila za odgovornosta za {teta.

Neispolnuvawe na dogovorot vo razumen rok

^len 477 Ako kupuva~ot ne go dobie baranoto ispolnuvawe

na dogovorot vo razumen rok, toj go zadrùva pravoto da go raskine dogovorot ili da ja namali cenata.

Koga kupuva~ot moè da go raskine dogovorot

^len 478 (1) Kupuva~ot moè da go raskine dogovorot samo

ako prethodno mu ostavil na prodava~ot dopolnite-len primeren rok za ispolnuvawe na dogovorot.

(2) Kupuva~ot moè da go raskine dogovorot i bez ostavawe na dopolnitelen rok ako prodava~ot, po iz-vestuvaweto za nedostatocite, mu soop{til deka ne-ma da go ispolni dogovorot, ili ako od okolnostite na konkretniot slu~aj o~igledno proizleguva deka prodava~ot ne }e moè da go ispolni dogovorot ni vo dopolnitelniot rok.

Neispolnuvawe na dogovorot vo

dopolnitelniot rok ^len 479

Ako prodava~ot vo dopolnitelniot rok ne go is-polni dogovorot, toj se raskinuva spored samiot za-kon, no kupuva~ot moè da go odrì ako bez odlagawe mu izjavi na prodava~ot deka dogovorot go odrùva vo sila.

Delumni nedostatoci

^len 480 (1) Koga samo del od predadeniot predmet ima ne-

dostatoci, ili koga e predaden samo del od predme-tot, odnosno pomalo koli~estvo od dogovorenoto, ku-puva~ot moè da go raskine dogovorot vo smisla na prethodnite ~lenovi samo vo pogled na delot {to ima nedostatoci, ili samo vo pogled na delot ili ko-li~estvoto {to nedostiga.

(2) Kupuva~ot moè da go raskine celiot dogovor samo ako dogovorenoto koli~estvo ili predadeniot predmet so~inuva celina, ili ako kupuva~ot inaku ima opravdan interes da go primi dogovoreniot predmet ili koli~estvo vo celost.

Koga prodava~ot mu dal na kupuva~ot pogolemo

koli~estvo ^len 481

(1) So dogovorot za proda`ba vo stopanstvoto ko-ga prodava~ot na predmeti opredeleni spored rodot mu dal na kupuva~ot pogolemo koli~estvo otkolku {to e dogovoreno, a kupuva~ot vo razumen rok ne iz-javil deka go odbiva vi{okot, se smeta deka go pri-mil i toj vi{ok, pa e dolèn da go plati po istata cena.

(2) Ako kupuva~ot odbie da go primi vi{okot, prodava~ot e dolèn da mu ja nadomesti {tetata na kupuva~ot.

Koga e opredelena edna cena za pove}e predmeti

^len 482 (1) Koga so eden dogovor i za edna cena se prodade-

ni pove}e predmeti ili edna grupa predmeti, pa samo nekoi od niv imaat nedostatoci, kupuva~ot moè da go raskine dogovorot samo vo pogled na tie predmeti, a ne i na drugite.

(2) Me|utoa, ako tie so~inuvaat edna celina taka {to nivnoto razdvojuvawe bi bilo {tetno, kupuva-

~ot moè da go raskine celiot dogovor, ili ako toj sepak izjavi deka go raskinuva dogovorot samo vo pog-led na predmetite so nedostatok, prodava~ot od svoja strana moè da go raskine dogovorot i vo pogled na drugite predmeti.

Gubewe na pravoto da se raskine dogovorot

poradi nedostatok ^len 483

(1) Kupuva~ot go gubi pravoto da go raskine dogo-vorot poradi nedostatok na predmetot koga mu e ne-vozmo`no da go vrati predmetot ili da go vrati vo sostojbata vo koja go primil.

(2) Sepak kupuva~ot moè da go raskine dogovorot poradi nekoj nedostatok na predmetot ako predmetot napolno ili delumno propadnal ili e o{teten pora-di nedostatokot {to go opravduva raskinuvaweto na dogovorot, ili poradi nekoj nastan {to ne poteknuva od nego nitu od nekoe lice za koe odgovara toj.

(3) Istoto vaì ako predmetot napolno ili de-lumno propadnal, ili e o{teten poradi obvrskata na kupuva~ot da go pregleda predmetot, ili ako kupuva-~ot pred da se otkrie nedostatokot potro{il ili iz-menil eden del od predmetot vo tekot na negovata re-dovna upotreba, kako i ako o{tetuvaweto ili izme-nata se bez zna~ewe.

Za~uvuvawe na drugite prava

^len 484 Kupuva~ot koj poradi nevozmo`nost da go vrati

predmetot ili da go vrati vo sostojbata vo koja go primil go zagubil pravoto da go raskine dogovorot, gi zadrùva drugite prava {to mu gi dava zakonot po-radi postoeweto na nekoj nedostatok.

Dejstva na raskinuvaweto poradi nedostatok

^len 485 (1) Raskinuvaweto na dogovorot poradi nedosta-

tok na predmetot proizveduva isti dejstva kako i raskinuvaweto na dvostranite dogovori poradi neis-polnuvawe.

(2) Kupuva~ot mu dolì na prodava~ot nadomest za korista od predmetot i koga mu e nevozmo`no da go vrati celiot ili eden negov del, a dogovorot e sepak raskinat.

Namaluvawe na cenata

^len 486 Namaluvaweto na cenata se vr{i spored srazme-

rot me|u vrednosta na predmetot bez nedostatok i vrednosta na predmetot so nedostatok vo vreme na sklu~uvaweto na dogovorot.

Postapno otkrivawe na nedostatocite

^len 487 Kupuva~ot koj postignal namaluvawe na cenata

poradi postoeweto na nekoj nedostatok, moè da go raskine dogovorot ili da bara novo namaluvawe na cenata ako dopolnitelno se otkrie nekoj drug nedos-tatok.

Gubewe na pravata

^len 488 (1) Pravata na kupuva~ot koj navremeno go izves-

til prodava~ot za postoeweto na nedostatok se gas-nat po istekot na edna godina, smetaj}i od denot koga e isprateno izvestuvaweto do prodava~ot, osven ako so izmama na prodava~ot kupuva~ot bil spre~en da gi upotrebi.

(2) Me|utoa, kupuva~ot koj navremeno go izvestil prodava~ot za postoeweto na nedostatok moè, po is-tekot na ovoj rok, ako u{te ne ja isplatil cenata, da go istakne svoeto barawe cenata da se namali ili da mu se nadomesti {tetata kako prigovor protiv bara-weto na prodava~ot da mu se isplati cenata.

5 mart 2001 SLU@BEN VESNIK NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Br. 18 - Str. 1793 III. GARANCIJA ZA ISPRAVNOTO FUNKCIO-

NIRAWE NA PRODADENIOT PREDMET

Odgovornost na prodava~ot i na proizvoditelot ^len 489

(1) Koga prodava~ot na nekoja ma{ina, motor, ne-koj aparat ili drugi sli~ni predmeti, koi spa|aat vo takanare~enite tehni~ki stoki, mu predal na kupuva-~ot garanten list so koj proizvoditelot go garantira ispravnoto funkcionirawe na predmetot vo tekot na opredeleno vreme, smetaj}i od negovoto predavawe na kupuva~ot, kupuva~ot moè, ako predmetot ne fun-kcionira ispravno da bara kako od prodava~ot, taka i od proizvoditelot, da go popravi predmetot vo raz-umen rok ili ako toa ne go stori namesto nego da mu predade predmet koj funkcionira ispravno.

(2) So ovie pravila ne se zasega vo pravilata za odgovornosta na prodava~ot za nedostatoci na pred-metot.

Barawe popravka ili zamena

^len 490 (1) Kupuva~ot moè poradi neispravnoto funkci-

onirawe da bara od prodava~ot, odnosno od proizvo-ditelot popravka ili zamena na predmetot vo tekot na garantniot rok, bez ogled na toa koga se pojavil nedostatokot vo funkcioniraweto.

(2) Toj ima pravo na nadomest na {tetata {to ja pretrpel poradi toa {to bil li{en od upotrebata na predmetot od momentot na baraweto popravka ili zamena do nivnoto izvr{uvawe.

Prodolùvawe na garantniot rok ^len 491

(1) Vo slu~aj na pomala popravka, garantniot rok se prodolùva onolku kolku {to kupuva~ot bil li-{en od upotrebata na predmetot.

(2) Me|utoa, koga poradi neispravnoto funkcio-nirawe e izvr{ena zamena na predmetot, ili negova su{testvena popravka, garantniot rok po~nuva pov-torno da te~e od zamenata, odnosno od vra}aweto na popraveniot predmet.

(3) Ako e zamenet ili su{testveno popraven samo nekoj del od predmetot, garantniot rok po~nuva pov-torno da te~e samo za toj del.

Raskinuvawe na dogovorot i namaluvawe na cenata

^len 492 Ako prodava~ot ne izvr{i vo razumen rok pop-

ravka ili zamena na predmetot, kupuva~ot moè da go raskine dogovorot ili da ja namali cenata i da bara nadomest na {tetata.

Tro{oci i rizik

^len 493 (1) Prodava~ot, odnosno proizvoditelot e dolèn

na svoja smetka da go prenese predmetot do mestoto kade {to treba da se popravi, odnosno da se zameni, kako i popraveniot, odnosno zamenetiot predmet da mu go vrati nazad na kupuva~ot.

(2) Za toa vreme prodava~ot, odnosno proizvodi-telot go podnesuva rizikot za propa|awe ili o{tetu-vawe na predmetot.

Odgovornost na kooperantite

^len 494 Koga vo izrabotkata na oddelni delovi od pred-

metot ili vo izvr{uvaweto na oddelni dejstvija u~estvuvale pove}e samostojni proizvoditeli, nivna-ta odgovornost sprema finalniot proizvoditel za neispravnoto funkcionirawe na predmetot koe po-teknuva od tie delovi ili od tie dejstvija prestanuva koga }e prestane odgovornosta na finalniot proiz-voditel sprema kupuva~ot na predmetot.

Gubewe na pravata ^len 495

Pravata na kupuva~ot sprema proizvoditelot vrz osnova na garantniot list se gasnat po istekot na ed-na godina, smetaj}i od denot koga baral od nego pop-ravka ili zamena na predmetot.

Otsek 3

ODGOVORNOST ZA PRAVNITE NEDOSTATOCI

(ZA[TITA OD EVIKCIJA)

Pravni nedostatoci ^len 496

(1) Prodava~ot odgovara ako vrz prodadeniot predmet postoi nekoe pravo na tret {to go isklu~u-va, namaluva ili ograni~uva pravoto na kupuva~ot, a za ~ie postoewe kupuva~ot ne e izvesten, nitu se sog-lasil da go zeme predmetot optovaren so toa pravo. (2) Prodava~ot na nekoe drugo pravo garantira de-ka toa postoi i deka nema pravni pre~ki za negovoto ostvaruvawe.

Izvestuvawe na prodava~ot

^len 497 Koga }e se pokaè deka treto lice polaga nekoe

pravo vrz predmetot, kupuva~ot e dolèn da go izves-ti prodava~ot za toa, osven ako toa na prodava~ot ve-}e mu e poznato i da go povika vo razumen rok da go oslobodi predmetot od pravoto ili pretenzijata na tret ili koga predmet na dogovorot se predmeti op-redeleni spored rodot, da mu ispora~a drug predmet bez praven nedostatok.

Sankcii na pravnite nedostatoci

^len 498 (1) Ako prodava~ot ne postapi spored baraweto

na kupuva~ot, vo slu~aj na odzemawe na predmetot od kupuva~ot, dogovorot se raskinuva spored samiot za-kon, a vo slu~aj na namaluvawe ili ograni~uvawe na pravoto na kupuva~ot, kupuva~ot moè po svoj izbor da go raskine dogovorot ili da bara srazmerno nama-luvawe na cenata.

(2) Ako prodava~ot ne go zadovoli baraweto na kupuva~ot vo razumen rok da go oslobodi predmetot od pravoto ili pretenziite na tret, kupuva~ot moè da go raskine dogovorot ako poradi toa negovata cel ne moè da se ostvari.

(3) Vo sekoj slu~aj kupuva~ot ima pravo na nado-mest na pretrpenata {teta.

(4) Me|utoa, ako kupuva~ot vo momentot na sklu-~uvaweto na dogovorot znael za mo`nosta predmetot da mu bide odzemen, ili da mu bide namaleno ili og-rani~eno negovoto pravo, nema pravo na nadomest na {tetata ako taa mo`nost se ostvari, no ima pravo da bara vra}awe, odnosno namaluvawe na cenata.

Koga kupuva~ot ne }e go izvesti prodava~ot

^len 499 Kupuva~ot koj, ne izvestuvaj}i go prodava~ot, se

vpu{til vo spor so tret i sporot go zagubil, sepak moè da se povika na odgovornosta na prodava~ot za pravnite nedostatoci, osven ako prodava~ot dokaè deka toj raspolagal so sredstva da se odbie baraweto na tretoto lice.

Koga pravoto na tret e o~igledno osnovano

^len 500 (1) Kupuva~ot ima pravo da se povika na odgovor-

nosta na prodava~ot za pravnite nedostatoci i koga bez izvestuvawe na prodava~ot i bez spor go priznal o~iglednoto osnovano pravo na tretiot.

(2) Ako kupuva~ot mu isplatil na tret izvesna su-ma pari za da se otkaè od svoeto o~igledno pravo, prodava~ot moè da se oslobodi od svojata odgovor-nost ako mu ja nadomesti na kupuva~ot isplatenata suma i pretrpenata {teta.


Dogovorno ograni~uvawe ili isklu~uvawe na odgovornosta na prodava~ot

^len 501 (1) Odgovornosta na prodava~ot za pravnite ne-

dostatoci moè so dogovor da se ograni~i ili sosem da se isklu~i.

(2) Ako vo vremeto na sklu~uvaweto na dogovorot na prodava~ot mu bil poznat ili ne moèl da mu os-tane nepoznat nekoj nedostatok vo negovoto pravo, odredbata od dogovorot za ograni~uvawe ili za is-klu~uvawe na odgovornosta za pravnite nedostatoci e ni{tovna.

Ograni~uvawe od javnopravna priroda

^len 502 Prodava~ot odgovara i za posebnite ograni~uva-

wa od javnopravna priroda {to na kupuva~ot ne mu bile poznati, ako toj znael za niv ili znael deka mo-àt da se o~ekuvaat, a ne mu gi soop{til na kupuva-~ot.

Gubewe na pravoto

^len 503 (1) Pravoto na kupuva~ot vrz osnova na pravnite

nedostatoci se gasi so istekot na edna godina od doz-navaweto za postoeweto na pravoto na tret.

(2) Ako tretoto lice pred istekot na toj rok po-velo spor, a kupuva~ot go povikal prodava~ot da se zame{a vo sporot, pravoto na kupuva~ot se gasi duri so istekot na {est meseci po pravosilno zavr{eniot spor.

ODDEL 4

OBVRSKI NA KUPUVAÔT

Otsek 1

ISPLATA NA CENITE Vreme i mesto na isplata

^len 504 (1) Kupuva~ot e dolèn da ja plati cenata vo vre-

meto i na mestoto opredeleno vo dogovorot. (2) Vo nedostig na dogovorna odredba ili

na poinakvi obi~ai, pla}aweto se vr{i vo momentot i vo mestoto vo koe se vr{i predavaweto na predme-tot.

(3) Ako cenata ne mora da se plati vo momentot na predavaweto, pla}aweto se vr{i vo ìveali{teto, odnosno vo sedi{teto na prodava~ot.

Kamata vo slu~aj na proda`ba na kredit

^len 505 Ako predmetot e prodaden na kredit, kupuva~ot

dolì kamata osven ako poinaku ne e dogovoreno.

Isplata na cenata vo slu~aj na posledovatelni isporaki

^len 506 (1) Vo slu~aj na posledovatelni isporaki, kupuva-

~ot e dolèn da ja isplati cenata za sekoja isporaka vo momentot na nejzinoto prezemawe, osven ako ne{-to drugo e dogovoreno ili proizleguva od okolnosti-te na rabotata.

(2) Ako vo dogovorot so posledovatelni isporaki kupuva~ot mu dal avans na prodava~ot, prvite ispo-raki se isplatuvaat od avansot, ako ne e dogovoreno ne{to drugo.

Otsek 2

PREZEMAWE NA PREDMETOT

^len 507

(1) Prezemaweto na predmetot se sostoi vo vr{e-we na potrebnite dejstvija za da bide vozmo`no pre-davaweto, kako i vo odnesuvawe na predmetot.

(2) Ako kupuva~ot bez opravdana pri~ina odbie da go prezeme predmetot ~ie predavawe mu e ponudeno

na dogovoreniot ili voobi~aeniot na~in i na vreme, prodava~ot moè, ako ima osnovana pri~ina da se po-somneva deka kupuva~ot nema da ja isplati cenata, da izjavi deka go raskinuva dogovorot.

ODDEL 5

OBVRSKA ZA ÛVAWE NA PREDMETOT

ZA SMETKA NA SODOGOVARAÔT

Slu~ai na obvrska za ~uvawe ^len 508

(1) Koga poradi zadocnuvawe na kupuva~ot rizi-kot preminal vrz kupuva~ot pred predavaweto na predmetot, prodava~ot e dolèn da go ~uva predme-tot so vnimanie na dobar stopanstvenik, odnosno do-bar doma}in i za taa cel da gi prezeme potrebnite merki.

(2) Istoto vaì i za kupuva~ot koga predmetot mu e vra~en, a toj saka da mu go vrati na prodava~ot, bi-lo poradi toa {to go raskinal dogovorot, bilo pora-di toa {to baral drug predmet namesto nego.

(3) I vo edniot i vo drugiot slu~aj dogovara~ot koj e dolèn da gi prezeme merkite za za~uvuvawe na predmetot ima pravo na nadomest na tro{ocite pot-rebni zaradi za~uvuvawe na predmetot.

Koga kupuva~ot ne saka da go primi predmetot

{to mu e upaten ^len 509

Kupuva~ot koj ne saka da go primi predmetot {to mu e upaten vo mestoto na opredeluvaweto i tamu sta-ven na raspolagawe, dolèn e da go prezeme za smetka na prodava~ot, ako ovoj ne e prisuten vo mestoto na opredeluvaweto, nitu tamu ima nekoj {to bi go pre-zel za nego, a pod uslov ako e toa mo`no bez isplata na cenata i bez pogolemi nezgodi ili preterani tro-{oci.

Prava na stranata {to e dol`na da go ~uva

predmetot ^len 510

Dogovornata strana koja, spored prethodnite od-redbi, e dol`na da prezeme merki za za~uvuvawe na predmetot moè, pod uslovite i so posledicite nave-deni vo odredbite na ovoj zakon za polagaweto kaj su-dot i za proda`bata na predmetot {to se dolì, da go poloì kaj sud, da go predade na ~uvawe na nekoj drug ili da go prodade za smetka na drugata strana.

ODDEL 6

NADOMEST NA [TETATA VO SLUÂJ NA

RASKINUVAWE NA PRODA@BATA

Op{to pravilo ^len 511

Koga proda`bata e raskinata poradi povreda na dogovorot od strana na eden dogovara~, drugata strana ima pravo na nadomest na {tetata {to ja trpi poradi toa, spored op{tite pravila za nadomest na {tetata nastanata so povreda na dogovorot.

Koga predmetot ima tekovna cena

^len 512 (1) Koga proda`bata e raskinata poradi povreda

na dogovorot od strana na eden dogovara~, a predme-tot ima tekovna cena, drugata strana moè da ja bara razlikata me|u cenata opredelena so dogovorot i te-kovnata cena na denot na raskinuvaweto na dogovo-rot na pazarot vo mestoto vo koe e izvr{ena rabota-ta.

(2) Ako na pazarot vo mestoto vo koe e izvr{ena rabotata nema tekovna cena, za presmetuvawe na vi-sinata na nadomestot se zema tekovnata cena na paza-rot koja bi moèla da go zameni vo dadeniot slu~aj, kon koja treba da se dodade razlikata vo tro{ocite na prevozot.


Koga e izvr{ena proda`ba ili kupuva~ka zaradi pokritie

^len 513 (1) Koga predmetot na proda`bata e izvesno koli-

~estvo predmeti opredeleni spored rodot, pa ednata strana ne ja izvr{i svojata obvrska na vreme, drugata strana moè da izvr{i proda`ba zaradi pokritie, odnosno kupuvawe zaradi pokritie i da ja bara razli-kata me|u cenata opredelena so dogovorot i cenata na proda`bata, odnosno na kupuvaweto zaradi pokri-tie.

(2) Proda`bata, odnosno kupuvaweto zaradi pok-ritie mora da bide izvr{eno vo razumen rok i na raz-umen na~in.

(3) Za namerata da se izvr{i proda`ba, odnosno kupuva~ka doveritelot e dolèn da go izvesti dol-`nikot.

Nadomest na drugata {teta

^len 514 Pokraj pravoto na nadomest na {tetata spored

pravilata od prethodnite ~lenovi, stranata verna na dogovorot ima pravo i na nadomest na pogolemata {teta, dokolku ja pretrpela.

ODDEL 7

SLUÂI NA PRODA@BA SO OSOBENI

POGODBI

Otsek 1

PRODA@BA SO PRAVO NA PRVENSTVENO KUPUVAWE

Poim

^len 515 So dogovornata odredba za pravoto na prvenstve-

no kupuvawe kupuva~ot se obvrzuva da go izvesti pro-dava~ot za namerata da mu go prodade predmetot na op-redeleno lice, kako i za uslovite na taa proda`ba i da mu ponudi toj da go kupi predmetot za istata cena.

Rokovi za vr{ewe na pravoto i za isplata

na cenata ^len 516

(1) Prodava~ot e dolèn da go izvesti kupuva~ot na siguren na~in za svojata odluka da go koristi pra-voto na prvenstveno kupuvawe vo rok od eden mesec, smetaj}i od denot koga kupuva~ot go izvestil za na-merata da izvr{i proda`ba na treto lice.

(2) Istovremeno so izjavata deka toj go kupuva predmetot, prodava~ot e dolèn da ja isplati cenata dogovorena so tretoto lice ili da ja poloì kaj su-dot.

(3) Ako vo dogovorot so tret e predviden rok za isplata na cenata, prodava~ot moè da go koristi toj rok samo ako dade dovolno obezbeduvawe.

Mo`nost za nasleduvawe i otu|uvawe

^len 517 Pravoto na prvenstveno kupuvawe na podvi`ni

predmeti ne moè nitu da se otu|i nitu da se nasledi, dokolku poinaku ne e opredeleno so zakon.

Vo slu~aj na prinudna javna proda`ba

^len 518 (1) Vo slu~aj na prinudna javna proda`ba prodava-

~ot ne moè da se povikuva na svoeto pravo na pr-venstveno kupuvawe.

(2) Prodava~ot ~ie pravo na prvenstveno kupuva-we bilo zapi{ano vo javnata kniga moè da bara po-ni{tuvawe na javnata proda`ba, ako ne bil posebno povikan da & prisustvuva.

Traewe na pravoto na prvenstveno kupuvawe

^len 519 (1) Pravoto na prvenstveno kupuvawe prestanuva

po pet godini od sklu~uvaweto na dogovorot, ako ne e dogovoreno deka toa }e prestane porano.

(2) Dogovoreniot podolg rok se sveduva na rok od pet godini.

Koga e izvr{en prenos na sopstvenosta

bez izvestuvawe na prodava~ot ^len 520

(1) Ako kupuva~ot prodal predmet i negovata sopstvenost ja prenel vrz tret ne izvestuvaj}i go prodava~ot i ako na tretiot mu bilo poznato ili ne moèlo da mu ostane nepoznato deka prodava~ot ima pravo na prvenstveno kupuvawe, prodava~ot moè vo rok od {est meseci, smetaj}i od denot koga doznal za ovoj prenos, da bara prenosot da se poni{ti i pred-metot da mu se otstapi nemu pod istite uslovi.

(2) Ako kupuva~ot neto~no go izvestil prodava-~ot za uslovite na proda`bata na tret i ako na tre-tiot toa mu bilo poznato ili ne moèlo da mu ostane nepoznato, ovoj rok od {est meseci po~nuva da te~e od denot koga prodava~ot doznal za to~nite uslovi na dogovorot.

(3) Pravoto na prvenstveno kupuvawe prestanuva vo sekoj slu~aj po istekot na pet godini od prenosot na sopstvenosta na predmetot vrz tret.

Zakonsko pravo na prvenstveno kupuvawe

^len 521 (1) Za opredeleni lica pravoto na prvenstveno

kupuvawe moè da bide ustanoveno so zakon. (2) Traeweto na zakonskoto pravo na prvenstveno

kupuvawe ne e ograni~eno. (3) Licata koi spored samiot zakon imaat pravo

na prvenstveno kupuvawe moraat da bidat izvesteni pismeno za namerata da se izvr{i proda`ba i za nej-zinite uslovi, inaku imaat pravo da baraat poni{tu-vawe na proda`bata.

(4) Pravilata za proda`bata so pravo na prvens-tveno kupuvawe soobrazno se primenuvaat i vrz za-konskoto pravo na prvenstveno kupuvawe.

Otsek 2

KUPUVAWE NA PROBA

Poim

^len 522 (1) Koga e dogovoreno deka kupuva~ot }e go zeme

predmetot pod uslov da go isproba za da utvrdi dali odgovara na negovite èlbi, dolèn e za toa dali os-tanuva pri dogovorot da go izvesti prodava~ot vo ro-kot utvrden so dogovorot ili so obi~ajot, a ako takov nema, toga{ vo primereniot rok {to }e mu go oprede-li prodava~ot, inaku se smeta deka se otkaàl od do-govorot.

(2) Ako predmetot mu e predaden na kupuva~ot za da go proba do opredelen rok, a toj ne go vrati bez od-lagawe po istekot na rokot ili ako ne mu izjavi na prodava~ot deka se otkaùva od dogovorot, se smeta deka ostanal pri dogovorot.

Objektivna proba

^len 523 Koga probata e dogovorena za da se utvrdi dali

predmetot ima opredeleno svojstvo, ili dali e podo-ben za opredelena upotreba, opstanokot na dogovorot ne zavisi od misleweto na kupuva~ot, tuku od toa da-li toj navistina gi ima tie svojstva, odnosno dali e podoben za opredelenata upotreba.

Rizik

^len 524 Rizikot za slu~ajno propa|awe ili o{tetuvawe

na predmetot predaden na kupuva~ot zaradi proba go podnesuva prodava~ot do izjavata na kupuva~ot deka ostanuva pri dogovorot, odnosno do istekot na rokot koga kupuva~ot bil dolèn da mu go vrati predmetot na prodava~ot.


Kupuvawe po pregled, odnosno so rezerva da se proba ^len 525

Odredbite za kupuvaweto na proba soobrazno se primenuvaat vrz kupuvaweto po pregled i vrz kupuva-weto so rezerva da se proba.

Otsek 3

PRODA@BA PO MOSTRA ILI MODEL ^len 526

(1) Vo slu~aj na proda`ba po mostra ili model kaj trgovski dogovor, ako predmetot {to prodava~ot mu go predal na kupuva~ot ne e soobrazen so mostrata ili so modelot, prodava~ot odgovara spored propisi-te za odgovornost na prodava~ot za materijalnite ne-dostatoci na predmetot, a vo drugite slu~ai spored propisite za odgovornost za neispolnuvawe na obvrs-kata.

(2) Prodava~ot ne odgovara za nedostig na soob-raznosta ako mostrata, odnosno modelot mu go podnel na kupuva~ot samo zaradi izvestuvawe i pribli`no opredeluvawe na osobinite na predmetot bez vetuva-we na soobraznost.

Otsek 4

PRODA@BA SO SPECIFIKACIJA

^len 527

(1) Ako so dogovorot e zadràno pravo za kupuva-~ot podocna da ja opredeli formata, merata ili ne-koi drugi podrobnosti na predmetot, a kupuva~ot ne ja izvr{i ovaa specifikacija do dogovoreniot da-tum, ili do istekot na razumniot rok, smetaj}i od prodava~ovoto barawe toa da go stori, prodava~ot moè da izjavi deka go raskinuva dogovorot ili da izvr{i specifikacija spored ona {to mu e poznato za potrebite na kupuva~ot.

(2) Ako samiot prodava~ izvr{i specifikacija, toj e dolèn da go izvesti kupuva~ot za nejzinite podrobnosti i da mu opredeli razumen rok da izvr{i samiot poinakva specifikacija.

(3) Ako kupuva~ot ne ja iskoristi ovaa mo`nost zadolìtelna e specifikacijata {to ja izvr{il prodava~ot.

Otsek 5

PRODA@BA SO ZADR@UVAWE NA PRAVOTO NA SOPSTVENOST

Uslovi

^len 528 (1) Prodava~ot na opredelen nedvièn predmet

moè so posebna odredba na dogovorot da go zadrì pravoto na sopstvenost i po predavaweto na predme-tot na kupuva~ot, se dodeka kupuva~ot ne ja isplati cenata vo celost.

(2) Zadrùvaweto na pravoto ima dejstvo sprema doveritelite na kupuva~ot samo ako e napraveno vo forma na javno zaverena isprava, pred ste~ajot na ku-puva~ot ili pred zaplenata na predmetot.

(3) Prodava~ot i na podvièn individualen pred-met i na predmeti za koi se vodat posebni javni kni-gi moè so posebna odredba na dogovorot da go zadr-ì pravoto na sopstvenost se dodeka kupuva~ot ne ja isplati cenata vo celost.

Rizik

^len 529 Rizikot za slu~ajno propa|awe ili o{tetuvawe

na predmetot go podnesuva kupuva~ot od momentot koga predmetot mu e predaden.

Otsek 6

PRODA@BA SO OTPLATA NA CENATA VO RATI

Poim

^len 530 (1) So dogovorot za proda`ba na podvièn pred-

met so otplata na cenata vo rati prodava~ot se obvr-zuva da mu predade na kupuva~ot opredelen podvièn predmet pred da mu bide napolno isplatena cenata, a kupuva~ot se obvrzuva da ja isplati negovata cena vo rati, vo opredeleni vremenski intervali.

(2) Odredbite od ovoj otsek za proda`bata so ot-plata na cenata vo rati se primenuvaat samo ako ku-puva~ot e poedinec.

Forma na dogovorot

^len 531 Dogovorot za proda`ba so otplata na cenata vo

rati mora da bide sostaven vo pismena forma bez og-led na predmetot na proda`bata.

Su{testveni sostojki na dogovorot ^len 532

(1) Pokraj predmetot i negovata cena vo proda`-bata za gotovo, vo ispravata za dogovorot moraat pod zakana od ni{tovnost da bidat navedeni: vkupniot iznos na site rati, smetaj}i ja i onaa {to e izvr{ena vo momentot na sklu~uvaweto na dogovorot, iznosot na oddelnite rati, nivniot broj i nivnite rokovi.

(2) Ispravata za dogovorot mora pod zakana od ni{tovnost da sodrì odredba deka kupuva~ot moè da se otkaè od dogovorot ako toa pismeno mu go so-op{ti na prodava~ot vo rok od tri dena od potpi{u-vaweto na ispravata i deka od ova pravo kupuva~ot ne moè da se otkaè odnapred.

Pravo na kupuva~ot da ja isplati cenata odedna{

^len 533 (1) Kupuva~ot moè sekoga{ da go isplati oded-

na{ ostatokot na cenata {to ja dolì. (2) Toj ostatok se isplatuva ~ist, bez dogovornite

kamati i bez tro{oci. (3) Ni{tovna e sprotivnata odredba na dogovo-

rot.

Raskinuvawe na dogovorot i barawe za celosna isplata na cenata

^len 534 (1) Prodava~ot moè da go raskine dogovorot ako

kupuva~ot padne vo zadocnuvawe so po~etnata rata. (2) Po isplatata na po~etnata rata prodava~ot

moè da go raskine dogovorot ako kupuva~ot padne vo zadocnuvawe so najmalku dve posledovatelni rati.

(3) Po isklu~ok, prodava~ot moè da go raskine dogovorot koga kupuva~ot }e padne vo zadocnuvawe so isplatata samo na edna rata, ako za isplatata na ce-nata ne se predvideni pove}e od {est rati osven ako vo dogovorot ne opredelil pomal broj rati.

(4) Vo slu~aite predvideni vo stavovite (2) i (3) od ovoj ~len prodava~ot moè, namesto da go raskine dogovorot, da bara od kupuva~ot isplata na celiot ostatok od cenata, no pred toa barawe dolèn e da mu ostavi na kupuva~ot dopolnitelen rok od 15 dena.

Sudsko prodolùvawe na rokovite za otplata

^len 535 Po barawe od kupuva~ot sudot moè, koga toa

okolnostite na slu~ajot go opravduvaat, da gi pro-dolì rokovite za isplata na zadocnetite rati, ako kupuva~ot dade obezbeduvawe deka }e gi izvr{i svoi-te obvrski i ako poradi toa prodava~ot ne trpi {te-ta.


Ni{tovnost na dogovornata kazna ^len 536

Ni{tovna e odredbata na dogovorot za dogovorna-ta kazna vo slu~aj na raskinuvawe na dogovorot, kako i vo slu~aj kupuva~ot da padne vo zadocnuvawe so is-platata na nekoja rata od cenata.

Raskinuvawe na dogovorot

^len 537 (1) Vo slu~aj na raskinuvawe na dogovorot, proda-

va~ot e dolèn da mu gi vrati na kupuva~ot primeni-te rati so zakonskata kamata od denot koga gi primil i da mu gi nadomesti nu`nite tro{oci {to gi napra-vil za predmetot.

(2) Od svoja strana, kupuva~ot e dolèn da mu go vrati predmetot na prodava~ot vo sostojbata vo koja bil koga mu bil predaden i da mu dade nadomest za ne-govoto upotrebuvawe do raskinuvaweto na dogovorot.

Primena na pravilata za proda`bata so otplata

na cenata vo rati ^len 538

(1) Pravilata za proda`bata so otplata na cenata vo rati vaàt i vo slu~aj na drugi pogodbi {to imaat ista su{tina, kako {to e na primer, dogovorot za za-kup so odredba deka predmetot {to e daden vo zakup }e premine vo sopstvenost na zakupecot ako pla}a za-kupnina za opredeleno vreme.

(2) Tie }e se primenuvaat i vo slu~aj na zaem da-den na kupuva~ot i namenet za kupuvawe na opredele-ni predmeti ako zaemodavecot i prodava~ot se spogo-dile kupuva~ot, za predmetot {to prodava~ot mu go prodal, da mu ja otplatuva na zaemodavecot cenata vo rati, spored dogovorot sklu~en me|u kupuva~ot i prodava~ot.

Ni{tovnost na odredbite nepovolni

za kupuva~ot ^len 539

Ni{tovni se odredbite od dogovorot za proda`ba so otplatata na cenata vo rati koi bi bile nepovol-ni za kupuva~ot od odredbite na ovaa glava, osven od-redbite za zadrùvawe na pravoto na sopstvenost.

Glava VIII

PRODAVEN NALOG

Poim ^len 540

(1) So dogovorot za prodaven nalog se obvrzuva na-logoprima~ot opredelen podvièn predmet, {to mu go predal nalogodavecot, da go prodade za opredelna cena vo opredelen rok ili vo toj rok da mu go vrati na nalogodavecot.

(2) Prodavniot nalog ne moè da se otpovika.

Rizik za propa|awe i o{tetuvawe na predmetot ^len 541

Predmetot predaden na nalogoprima~ot mu osta-nuva na nalogodavecot i toj go podnesuva rizikot za negovo slu~ajno propa|awe ili o{tetuvawe, no toj ne moè da raspolaga so nego dodeka ne }e mu bide vra-ten.

Koga se smeta deka nalogoprima~ot go kupil

predmetot ^len 542

(1) Ako nalogoprima~ot ne go prodade predmetot i ne mu ja predade opredelenata cena na nalogodave-cot do opredeleniot rok, nitu go vrati vo toj rok, se smeta deka toj go kupil predmetot.

(2) Negovite doveriteli ne moàt da go zaplenat predmetot dodeka toj ne }e mu ja isplati cenata na nalogodavecot.

Glava IX RAZMENA

Poim

^len 543 (1) So dogovorot za razmena sekoj dogovara~ se ob-

vrzuva sprema svojot sodogovara~ da mu go predade predmetot {to se razmenuva taka {to toj da stekne pravo na sopstvenost vrz predmetot.

(2) Predmet na razmena moàt da bidat i prenos-livi prava.

Dejstva na dogovorot za razmena

^len 544 (1) Od dogovorot za razmena nastanuvaat za sekoj

dogovara~ obvrskite i pravata {to od dogovorot za proda`ba nastanuvaat za prodava~ot.

(2) Vo s# drugo na razmenata soodvetno se prime-nuvaat odredbite od dogovorot za proda`ba.

Glava X

ZAEM

Oddel 1

OP[TI ODREDBI

Poim

^len 545 (1) So dogovorot za zaem se obvrzuva zaemodavecot

da mu predade na zaemoprima~ot opredelen iznos pa-ri ili opredeleno koli~estvo drugi zamenlivi pred-meti, a zaemoprima~ot se obvrzuva da mu go vrati po izvesno vreme istiot iznos pari, odnosno istoto ko-li~estvo predmeti od ist vid i kvalitet.

(2) Vrz primenite predmeti zaemoprima~ot stek-nuva pravo na sopstvenost.

Kamata

^len 546 (1) Zaemoprima~ot moè da se obvrze pokraj glav-

ninata da dolì i kamata. (2) Koga kamatnata stapka na kamatata od stav (1)

na ovoj ~len e dogovorena za pari~na obvrska vo do-ma{na valuta, a e izrazena vo stranska valuta ili e opredelena vo takva valuta, se smeta za lihvarska, koga taa e pogolema za dva pati od kamatnata stapka koja se pla}a za pari~na obvrska vo taa stranska va-luta i e preovladuva~ka na me|unarodniot finansi-ski pazar na denot na stasanosta na pari~nata obvr-ska vo doma{na valuta.

(3) Kako preovladuva~ka kamatna stapka, spored ovoj zakon, se smeta kamatnata stapka {to se prime-nuva na me|unarodniot finansiski pazar (Libor) ili kamatnata stapka na me|ubankarskiot finansiski pa-zar vo Evropa (Euribor) na denot na stasanosta na pa-ri~nata obvrska vo doma{na valuta.

Oddel 2

OBVRSKI NA ZAEMODAVECOT

Predavawe na vetenite predmeti

^len 547 (1) Zaemodavecot e dolèn da gi predade oprede-

lenite predmeti vo dogovorenoto vreme, a ako rokot za predavawe ne e opredelen, toga{ koga toa }e go po-bara zaemoprima~ot.

(2) Pravoto na zaemoprima~ot da bara predavawe na opredeleni predmeti zastaruva za tri meseci od pa|aweto na zaemodavecot vo zadocnuvawe, a vo sekoj slu~aj prestanuva za edna godina od sklu~uvaweto na dogovorot.


Lo{i materijalni priliki na zaemoprima~ot ^len 548

(1) Ako se pokaè deka materijalnite priliki na zaemoprima~ot se takvi {to e neizvesno dali toj }e bide vo sostojba da go vrati zaemot, zaemodavecot mo-è da odbie da ja izvr{i svojata obvrska za predava-we na vetenite predmeti ako vo vreme na sklu~uvawe-to na dogovorot ne go znael toa, kako i ako vlo{uva-weto na zaemoprima~ovite materijalni priliki nas-tanalo po sklu~uvaweto na dogovorot.

(2) Toj e dolèn da ja izvr{i svojata obvrska ako zaemoprima~ot ili nekoj drug za nego dade dovolno obezbeduvawe.

[teta poradi nedostatoci na zajmeni predmeti

^len 549 (1) Zaemodavecot e dolèn da mu ja nadomesti na

zaemoprima~ot {tetata {to mu bila pri~ineta po-radi materijalnite nedostatoci na zajmenite pred-meti.

(2) Ako e zaemot bez nadomest toj e dolèn da ja nadomesti {tetata samo ako nedostatocite na pred-metite mu bile poznati ili ne moèle da mu ostanat nepoznati, a toj za niv ne go izvestil zaemoprima~ot.

Oddel 3

OBVRSKI NA ZAEMOPRIMAÔT

Rok za vra}awe na zaemot

^len 550 (1) Zaemoprima~ot e dolèn da go vrati vo dogo-

voreniot rok istoto koli~estvo predmeti, od ist vid i kvalitet.

(2) Ako dogovara~ite ne go opredelile rokot za vra}awe na zaemot, nitu toj moè da se opredeli od okolnostite na zaemot, zaemoprima~ot e dolèn da go vrati zaemot po istekot na primereniot rok koj ne moè da bide pokratok od dva meseca smetaj}i od baraweto na zaemodavecot da mu se vrati zaemot.

Izbor pri vra}aweto na zaemot

^len 551 (1) Ako na zaem ne se dadeni pari, a dogovoreno e

zaemoprima~ot da go vrati zaemot vo pari, zaemopri-ma~ot sepak e ovlasten da gi vrati po svoj izbor zaj-menite predmeti ili iznosot na pari koj odgovara na vrednosta na tie predmeti vo vremeto i vo mestoto {to so dogovorot se opredeleni za vra}awe.

(2) Istoto vaì i vo slu~aj koga ne e mo`no da se vrati isto koli~estvo predmeti od ist vid i so ist kvalitet.

Otkaùvawe od dogovorot

^len 552 Zaemoprima~ot moè da se otkaè od dogovorot

pred da mu gi predade zaemodavecot opredelenite predmeti, no ako poradi toa bi nastanala kakva i da bilo {teta za zaemodavecot, dolèn e da ja nadomes-ti.

Vra}awe na zaemot pred rokot

^len 553 Zaemoprima~ot moè da go vrati zaemot i pred

rokot opredelen za vra}awe, no dolèn e odnapred da go izvesti zaemodavecot za svojata namera i da mu ja nadomesti {tetata nastanata od predvremenoto vra-}awe, osven ako poinaku ne e dogovoreno.

Oddel 4

NAMENSKI ZAEM

^len 554

Ako so dogovorot e opredelena celta za koja zae-moprima~ot moè da gi upotrebi zajmenite pari, pa toj gi upotrebi za nekoja druga cel, zaemodavecot mo-è da izjavi deka go raskinuva dogovorot.

Glava XI Dogovor za dar

Oddel 1

Op{ti odredbi

Poim ^len 555

So dogovorot za dar daruva~ot se obvrzuva da mu prenese ili mu predava na daroprima~ot vo sopstve-nost opredelen predmet, ili mu otstapuva nekoe pra-vo, ili mu otpu{ta dolg, ili mu prezema dolg bez na-domest.

Forma

^len 556 (1) Dogovorot za dar se sklu~uva vo pismena for-

ma. (2) Dogovorot za dar za dvièn predmet sklu~en

vo usmena forma e polnovaèn, ako toj e predaden na daroprima~ot.

(3) Koga dar se pravi so dogovor vo korist na tre-to lice, prifa}aweto na daroprima~ot ne mora da bide vo pismena forma, osven ako predmet na dogovo-rot za dar e nedvi`nost.

(4) Koga predmet na dogovorot za dar e nedvi`-nost na formata od stavovite (1) i (3) na ovoj ~len, soodvetno se primenuva odredbata za formata na do-govorot za proda`ba na nedvi`nosti.

Sposobnost za daruvawe

^len 557 (1) Dar moè da napravi samo lice so polna delov-

na sposobnost. (2) Pod uslovi predvideni so ovoj i drug zakon

dar moè da dava i lice so ograni~ena, odnosno po-sebna delovna sposobnost.

Sposobnost za primawe na dar

^len 558 (1) Dar moè da primi i lice so ograni~ena de-

lovna sposobnost, kako i delovno nesposobno lice. (2) Ako darot go primi delovno nesposobno lice,

zakonskiot zastapnik na toa lice moè so izjava da-dena na daruva~ot, vo rok od 30 dena da go odobri da-rot.

Koga predmet na dar e povremeno davawe

^len 559 (1) Dogovorot za dar so koj daruva~ot se obvrzal

na povremeni davawa, prestanuva so smrtta na darop-rima~ot.

(2) Vo slu~aj na smrt na daruva~ot obvrskite od ovoj dogovor ne preminuvaat na negovite naslednci, osven ako negovite naslednici go prifatile ovoj do-govor.

Oddel 2

Dogovor za dar so tovar ili nalog ^len 560

(1) So dogovorot za dar so tovar ili nalog daruva-~ot moè da zadrì za sebe ili za nekoj drug, nekoe pravo ili moè na daroprima~ot da mu naloì ne{-to da napravi ili da mu dozvoli ne{to na drug.

(2) Vo slu~aj daroprima~ot da ne go izvr{i tova-rot ili nalogot ni vo dopolnitelen primeren rok, daruva~ot moè da go raskine dogovorot i da bara od daroprima~ot da mu go vrati ona {to go primil.

(3) Naslednicite na daruva~ot moàt da go raski-nat dogovorot za dar zaradi neizvr{uvawe na tova-rot ili nalogot, koga toa e predvideno so dogovorot za dar.

(4) Po smrtta na daruva~ot izvr{uvawe na tova-rot ili nalogot moàt da baraat negovite nasledni-ci ili drugo lice opredeleno so dogovorot.

(5) Ako vo slu~aj za izvr{uvawe na tovarot ili nalogot se potrebni pove}e sredstva otkolku {to iz-nesuva vrednosta na darot, ili ako izvr{uvaweto na

5 mart 2001 SLU@BEN VESNIK NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Br. 18 - Str. 1799 tovarot ili nalogot e ote`nato od bilo koi pri~i-ni, daroprima~ot moè da se oslobodi od tovar ili nalogot ako go vrati darot.

Oddel 3

Odgovornost na daruva~ot

Odgovornost za neispolnuvawe ili zadocnuvawe ^len 561

(1) Daruva~ot odogovara za neispolnuvawe na svo-jata obvrska, kako i za zadocnuvawe na ispolnuvawe-to, ako e toa so namera ili e od negovo krajno nevni-manie.

(2) Vo slu~aj na zadocnuvawe na ispolnuvawe na pari~en dar, daruva~ot dolì zakonska kamata od de-not na podnesuvaweto na tu`bata, ako poinaku ne e dogovoreno.

Odogovornost za materijalni, pravni nedostatoci

^len 562 (1) Daruva~ot odgovara za pravnite nedostatoci

na daruvaniot predmet. (2) Daruva~ot odgovara i za materijalnite nedos-

tatoci na predmet, ako tie bile skrieni, a toj znael ili moèl da znae za tie nedostatoci, a istite ne mu gi soop{ti na daroprima~ot.

Oddel 4

Otpovikuvawe na darot i dogovoren povrat

na darot ^len 563

(1) Daruva~ot moè da go raskine dogovorot i da go otpovika napraveniot dar, vo slu~aj koga daropri-ma~ot so svoeto odnesuvawe kon nego ili na nemu blisko lice, pokaè krajna neblagodarnost.

(2) Ova pravo preminuva i na naslednicite na da-ruva~ot.

(3) Ova pravo prestanuva so istekot najmnogu na edna godina smetaj}i od denot koga daruva~ot doznal za neblagodarnosta na daroprima~ot, a najmnogu po istek na pet godini od pokaànata neblagodarnost.

(4) Vo slu~aj na otpovikuvawe zaradi neblagodar-nost, daroprima~ot e dolèn da vrati se {to primal na ime dar.

Otpovikuvawe na dar poradi nemawe na sredstva

za ìvot

^len 564 (1) Daruva~ot koj nema dovolno sredstva za ìvot,

ili za izdrùvawe na licata koi po zakon e dolèn da gi izdrùva, moè da go raskine dogovorot, a ako predmetot ve}e go predal na daroprima~ot moè da-rot da go otpovika i da bara daroprima~ot da mu go vrati ona {to od primeniot dar se u{te se nao|a vo imotot na daroprima~ot.

(2) Daroprima~ot moè da go izbegne otpovikuva-weto, dokolku se obvrze deka na daruva~ot, vo adek-vatna mera }e mu dava sredstva {to mu nedostasuvaat.

(3) Ako daruva~ot napravil pove}e darovi, otpo-vikuvaweto se pravi po obraten red od nastanuvawe-to.

Otpovikuvawe na dar ^len 565

Dar moè da se otpovika i vo drugi slu~ai pred-videni so zakon.

Otkaùvawe od pravoto darot da se otpovika

^len 566 Otkaùvaweto odnapred od pravoto darot da se

otpovika nema pravna va`nost.

Darovi {to ne moàt da se otpovikaat ^len 567

(1) Voobi~aenite, prigodnite darovi, nagradnite darovi, kako i darovite od blagodarnost ne moàt da se otpovikaat.

(2) Ne moàt da se otpovikaat ni darovite napra-veni za dobrotvorni i op{to korisni celi.

Dogovoren povrat na darot

^len 568 Polnova`na e odredbata na dogovorot za povrat

na darot vo slu~aj daroprima~ot da umre pred daruva-~ot.

Oddel 5

Dar vo slu~aj na smrt

^len 569 Dogovorot za dar vo koj e dogovoreno predmetot

da bide predaden po smrtta na daruva~ot mora da bi-de sostaven vo forma na javno zaverena isprava.

Glava XII

ZAKUP

Oddel 1

OP[TI ODREDBI

Poim

^len 570

(1) So dogovorot za zakup se obvrzuva zakupodave-cot da mu predade opredelen predmet na zakupecot na upotreba, a ovoj se obvrzuva za toa da mu pla}a opre-delena zakupnina.

(2) Upotrebata go opfa}a i koristeweto na pred-metot (pribiraweto na plodovite) ako poinaku ne e dogovoreno ili voobi~aeno.

Primena na posebnite propisi

^len 571 Odredbite od ovaa glava nema da se primenuvaat

vrz zakupite uredeni so posebni propisi.

Oddel 2

OBVRSKI NA ZAKUPODAVECOT

Predavawe na predmetot ^len 572

(1) Zakupodavecot e dolèn da mu go predade na zakupecot zakupeniot predmet vo ispravna sostojba, zaedno so negovite pripadoci.

(2) Predmetot e vo ispravna sostojba, ako e vo sos-tojbata opredelena so dogovorot, a vo nedostig na do-govor, vo sostojba da moè da posluì za upotreba za-radi koja e sklu~en dogovor.

Odrùvawe na predmetot

^len 573 (1) Zakupodavecot e dolèn da go odrùva predme-

tot vo ispravna sostojba za vreme na traeweto na za-kupot i zaradi toa da vr{i potrebni popravki na ne-go.

(2) Toj e dolèn na zakupecot da mu gi nadomesti tro{ocite {to ovoj gi napravil za odrùvaweto na predmetot, a koi toj samiot bi bil dolèn da gi nap-ravi.

(3) Tro{ocite za sitni popravki predizvikani od redovnata upotreba na predmetot, kako i tro{ocite pri samata upotreba, pa|aat vrz tovar na zakupecot.

(4 ) Za potrebata od popravka, zakupecot e dolèn da go izvesti zakupodavecot.

Raskinuvawe na dogovorot i namaluvawe

na zakupninata poradi popravki ^len 574

(1) Ako potrebnite popravki na zakupeniot pred-met ja popre~uvaat negovata upotreba vo zna~itelna mera i za podolgo vreme, zakupecot moè da go raski-ne dogovorot.


(2) Toj ima pravo na namaluvawe na zakupninata srazmerno so ograni~uvaweto na upotrebata na pred-metot poradi tie popravki.

Izmeni na zakupen predmet

^len 575 (1) Zakupodavecot ne moè bez soglasnost od zaku-

pecot da vr{i izmeni na zakupeniot predmet za vre-me na traeweto na zakupot, dokolku toa bi ja spre~u-valo upotrebata na predmetot.

(2) Ako so izmeni na predmetot bi mu bila na za-kupecot namalena vo izvesna mera upotrebata na predmetot, }e se namali i zakupninata vo soodveten srazmer.

Odgovornost za materijalnite nedostatoci

^len 576 (1) Zakupodavecot mu odgovara na zakupecot za si-

te nedostatoci na zakupeniot predmet koi ja popre-~uvaat negovata dogovorena ili redovna upotreba, bez ogled dali znael za niv ili ne, kako i za nedosta-tocite na svojstvata ili odlikite predvideni izre~-no ili premol~no so dogovorot.

(2) Ne se zemaat predvid nedostatocite koi se od pomalo zna~ewe.

Nedostatoci za koi zakupodavecot ne odgovara

^len 577 (1) Zakupodavecot ne odgovara za nedostatocite

na zakupeniot predmet koi mu bile poznati na zaku-pecot vo momentot na sklu~uvaweto na dogovorot ili koi ne moèle da mu ostanat nepoznati.

(2) Zakupodavecot odgovara za nedostatokot na zakupeniot predmet koj na zakupecot poradi krajno nevnimanie mu ostanal nepoznat, ako toj znael za toj nedostatok i namerno propu{til za nego da go izves-ti zakupecot.

Pro{iruvawe na odgovornosta za materijalnite

nedostatoci ^len 578

Zakupodavecot odgovara za site nedostatoci na zakupeniot predmet ako tvrdel deka toj nema nikakvi nedostatoci.

Dogovorno isklu~uvawe ili ograni~uvawe na od-

govornosta ^len 579

(1) Odgovornosta za materijalnite nedostatoci na zakupeniot predmet moè da bide so dogovor isklu-~ena ili ograni~ena.

(2) Odredbata od dogovorot so koj ovaa odgovor-nost se isklu~uva ili ograni~uva e ni{tovna ako za-kupodavecot znael za nedostatocite i namerno pro-pu{til za niv da go izvesti zakupecot ili ako nedos-tatokot e takov {to ja onevozmoùva upotrebata na zakupeniot predmet, kako i toga{ koga zakupodave-cot ja nametnal taa odredba koristej}i ja svojata mo-nopolska polo`ba.

Izvestuvawe na zakupodavecot za nedostatoci i

opasnosti ^len 580

(1) Zakupecot e dolèn da go izvesti zakupodave-cot bez nepotrebno odlagawe za sekoj nedostatok na zakupeniot predmet koj bi se pokaàl vo tekot na za-kupot, osven ako zakupodavecot znae za nedostatokot.

(2) Toj isto taka e dolèn da go izvesti zakupoda-vecot za sekoja nepredvidena opasnost koja vo tekot na zakupot bi mu se zakanila na zakupeniot predmet, za da moè da gi prezeme potrebnite merki.

(3) Zakupecot {to ne }e go izvesti zakupodavecot za pojaveniot nedostatok ili za nastanatata opas-nost, za koi ovoj ne znael, go gubi pravoto na nado-mest na {tetata {to bi ja pretrpel poradi postoe-weto na nedostatokot ili nastanatata opasnost za za-kupeniot predmet, a e dolèn da ja nadomesti {teta-ta {to bi ja pretrpel zakupodavecot poradi toa.

Prava na zakupecot koga predmetot ima nekoj nedostatok

^len 581 (1) Ako vo momentot na predavaweto zakupeniot

predmet ima nekoj nedostatok koj ne moè da se ots-trani, zakupecot moè, po svoj izbor, da go raskine dogovorot ili da bara namaluvawe na zakupninata.

(2) Koga predmetot ima nekoj nedostatok koj moè da se otstrani bez pogolemi nezgodi za zakupecot, a predavaweto na predmetot vo opredeleniot rok ne bilo su{testvena sostojka na dogovorot, zakupecot moè da bara od zakupodavecot ili otstranuvawe na nedostatokot vo primeren rok ili namaluvawe na za-kupninata.

(3) Ako zakupodavecot ne go otstrani nedostato-kot vo dopolnitelniot primeren rok {to mu go opre-delil zakupecot, zakupecot moè da go raskine dogo-vorot ili da bara namaluvawe na zakupninata.

(4) Vo sekoj slu~aj zakupecot ima pravo na nado-mest na {tetata.

Koga nedostatokot }e nastane vo tekot na zakupot i

koga predmetot go nema dogovorenoto ili voobi~aenoto svojstvo

^len 582 (1) Odredbite od ~lenot 581 se primenuvaat i vo

slu~aj koga vo tekot na zakupot }e nastane nekoj ne-dostatok na zakupeniot predmet.

(2) Tie se primenuvaat i vo slu~aite koga zakupe-niot predmet nema nekoe svojstvo koe spored dogovo-rot ili obi~ajot treba da go ima ili koga toa svoj-stvo }e go zagubi vo tekot na zakupot.

Odgovornost na zakupodavecot za pravnite

nedostatoci ^len 583

(1) Koga nekoj tret pretendira da vr{i nekoe pra-vo vrz zakupeniot predmet ili vrz nekoj drug del, i so svoe barawe se obrati do zakupecot, kako i ako sa-movlasno go odzeme predmetot od zakupecot, ovoj e dolèn da go izvesti za toa zakupodavecot, osven ako toj ve}e go znae, inaku }e odgovara za {tetata.

(2) Ako se utvrdi deka na tret mu pripa|a nekoe pravo koe sosema go isklu~uva pravoto na zakupecot na upotrebata na predmetot, dogovorot za zakup se raskinuva spored samiot zakon, a zakupodavecot e dolèn da mu ja nadomesti na zakupecot {tetata.

(3) Vo slu~aj koga so pravoto na tret samo se ogra-ni~uva pravoto na zakupecot, ovoj moè, po svoj iz-bor, da go raskine dogovorot ili da bara namaluvawe na zakupninata i vo sekoj slu~aj nadomest na {tetata.

Oddel 3

OBVRSKI NA ZAKUPECOT

Upotreba na predmetot spored dogovorot

^len 584 (1) Zakupecot e dolèn da go upotrebuva predme-

tot kako dobar stopanstvenik odnosno dobar doma-}in.

(2) Toj moè da go upotrebuva samo onaka kako {to e opredeleno so dogovorot ili so namenata na predmetot.

(3) Toj odgovara za {tetata {to }e nastane so upotrebata na zakupeniot predmet sprotivno na do-govorot ili na negovata namena, bez ogled dali go upotrebuval predmetot toj ili nekoe lice koe rabo-ti po negov nalog, podzakupecot ili nekoe drugo lice na koe toj mu ovozmoìl da go upotrebuva predmetot.

Otkaz poradi upotreba sprotivno na dogovorot

^len 585 Ako zakupecot i po opomenata od zakupodavecot

go upotrebuva predmetot sprotivno na dogovorot ili na negovata namena ili go zanemaruva negovoto odr-ùvawe, ta postoi opasnost od zna~itelna {teta za zakupodavecot, ovoj moè da go otkaè dogovorot bez davawe na otkazen rok.


Pla}awe na zakupninata ^len 586

(1) Zakupecot e dolèn da ja pla}a zakupninata vo rokovite opredeleni so dogovorot ili so zakon, a vo nedostig na dogovor i zakon, kako {to e voobo~aeno vo mestoto kade {to predmetot mu e predaden na za-kupecot.

(2) Ako poinaku ne e dogovoreno ili vo mestoto na predavaweto na predmetot voobi~aeno, zakupnina-ta se pla}a polugodi{no koga predmetot e daden pod zakup za edna ili pove}e godini, a ako e daden za po-kuso vreme, toga{ po istekot na toa vreme.

Otkaz poradi nepla}awe na zakupninata

^len 587 (1) Zakupodavecot moè da go otkaè dogovorot za

zakup ako zakupecot ne ja plati zakupninata ni vo rok od 15 dena otkako zakupodavecot go povikal da ja plati.

(2) Dogovorot }e ostane vo sila ako zakupecot go isplati iznosot na zakupninata {to ja dolì pred da mu bide soop{ten otkazot.

Vra}awe na zakupeniot predmet

^len 588 (1) Zakupodavecot e dolèn da go ~uva zakupeniot

predmet i po prestanuvaweto na zakupot da go vrati neo{teten.

(2) Predmetot se vra}a vo mestoto vo koe bil pre-daden.

(3) Zakupecot ne odgovara za istro{enosta na predmetot koja nastanuva so negovata redovna upot-reba, kako ni za o{tetuvawata {to poteknuvaat od negovata dotraenost.

(4) Ako za vreme na zakupot izvr{il nekakvi pro-meni na predmetot, dolèn e da go vrati vo sostojba-ta vo koja bil koga mu e predaden vo zakup, osven ako promenite bile napraveni so soglasnost na zakupo-dava~ot.

(5) Toj moè da gi odnese dodatocite {to gi nap-ravil na predmetot ako moàt da se odvojat bez nego-vo o{tetuvawe, no zakupodavecot moè da gi zadrì ako mu ja nadomesti nivnata vrednost vo vreme na vra}aweto.

Oddel 4

PODZAKUP

Koga moàt predmeti da se dadat vo podzakup ^len 589

(1) Dokolku ne e dogovoreno poinaku, zakupecot moè zakupeniot predmet da mu go dade vo zakup na drug (podzakup) ili spored nekoj drug osnov da mu go predade na upotreba, no samo ako so toa ne mu se nane-suva {teta na zakupodavecot.

(2) Zakupecot mu garantira na zakupodavecot deka podzakupecot }e go upotrebuva predmetot spored do-govorot za zakup.

Koga zakupodavecot moè da ja odbie dozvolata

^len 590 Koga za davaweto na zakupen predmet vo podzakup

e potrebna dozvola od zakupodavecot, ovoj moè da ja odbie samo od opravdani pri~ini.

Otkaz poradi nedozvolen podzakup

^len 591 Zakupodavecot moè da go otkaè dogovorot za

zakup ako zakupeniot predmet e daden vo podzakup bez negova dozvola, koga ovaa e potrebna spored zakonot ili spored dogovorot.

Neposredno barawe na zakupodavecot

^len 592 Zakupodavecot moè zaradi naplata na svoite po-

baruvawa od zakupecot nastanati od zakupot, da bara neposredno od podzakupecot isplata na iznosite {to ovoj mu gi dolì na zakupecot vrz osnova na podzaku-pot.

Prestanuvawe na podzakupot spored samiot zakon ^len 593

Podzakupot prestanuva vo sekoj slu~aj koga }e prestane zakupot.

Oddel 5

OTU\UVAWE NA ZAKUPEN PREDMET

Otu|uvawe po predavaweto vo zakup

^len 594 (1) Vo slu~aj na otu|uvawe na predmet koj pred toa

mu e predaden na nekoj drug vo zakup, pribavuva~ot na predmetot stapuva na mestoto na zakupodavecot i po toa pravata i obvrskite od zakupot nastanuvaat me|u nego i zakupecot.

(2) Pribavuva~ot ne moè da bara od zakupecot da mu go predade predmetot pred istekot na vremeto za koe e dogovoren zakupot, a ako traeweto na zakupot ne e opredeleno ni so dogovor ni so zakon, toga{ pred istekot na otkazniot rok.

(3) Za obvrskite na pribavuva~ot od zakupot spre-ma zakupecot odgovara prenesuva~ot kako solidaren garant.

Pravo na zakupnina

^len 595 (1) Ako ne e dogovoreno ne{to drugo, pribavuva-

~ot na predmetot predaden vo zakup ima pravo na za-kupnina po~nuvaj}i od prviot nareden den po priba-vuvaweto na predmetot, a ako prenesuva~ot ja primil taa zakupnina odnapred, dolèn e da mu ja otstapi.

(2) Od momentot koga e izvesten za otu|uvaweto na zakupeniot predmet, zakupecot moè da mu ja isplati zakupninata samo na pribavuva~ot.

Otu|uvawe na zakupen predmet pred predavaweto

na zakupecot ^len 596

(1) Koga predmetot za koj e sklu~en dogovor za za-kup mu e predaden na pribavuva~ot, a ne na zakupecot, pribavuva~ot stapuva na mestoto na zakupodavecot i gi prezema negovite obvrski sprema zakupecot, ako vo momentot na sklu~uvaweto na dogovorot za otu|u-vawe znael za postoeweto na dogovorot za zakup.

(2) Pribavuva~ot koj vo momentot na sklu~uvawe-to na dogovorot za otu|uvawe ne znael za postoeweto na dogovorot za zakup, ne e dolèn da mu go predade predmetot na zakupecot, a zakupecot moè samo da bara nadomest na {tetata od zakupodavecot.

(3) Za obvrskite na pribavuva~ot od zakupot spre-ma zakupecot odgovara prenesuva~ot kako solidaren garant.

Otkaz na dogovor poradi otu|uvawe na predmetot

^len 597 Koga poradi otu|uvawe na zakupen predmet prava-

ta i obvrskite na zakupodavecot }e preminat vrz pribavuva~ot, zakupecot moè da go otkaè dogovo-rot vo sekoj slu~aj, po~ituvaj}i gi zakonskite, odnos-no dogovornite otkazni rokovi a vo otsustvo na ovie voobi~aenite.

Oddel 6

PRESTANUVAWE NA ZAKUPOT

Istek na opredelenoto vreme ^len 598

(1) Dogovorot za zakup sklu~en za opredeleno vre-me prestanuva so samiot istek na vremeto za koe e sklu~en.

(2) Istoto vaì i vo slu~aite koga vo nedostig na volja na dogovara~ite, traeweto na zakupot e oprede-leno so zakon.

Premol~no obnovuvawe na zakupot

^len 599 (1) Koga po istekot na vremeto za koe bil sklu~en

dogovorot za zakup zakupecot }e prodolì da go

Str. 1802 - Br. 18 SLU@BEN VESNIK NA REPUBLIKA MAKEDONIJA 5 mart 2001 upotrebuva predmetot, a zakupodavecot ne mu se pro-tivi na toa, se smeta deka e sklu~en nov dogovor za zakup so neopredeleno traewe, pod istite uslovi ka-ko i prethodniot.

(2) Obezbeduvawata {to treti lica gi dale za pr-viot zakup prestanuvaat so istekot na vremeto za koe bil sklu~en.

Otkaz

^len 600 (1) Dogovorot za zakup ~ie traewe ne e opredele-

no nitu moè da se opredeli od okolnostite ili od mesnite obi~ai prestanuva so otkazot {to sekoja strana moè da & go dade na drugata, po~ituvaj}i go opredeleniot otkazen rok.

(2) Ako dolìnata na otkazniot rok ne e oprede-lena so dogovor ili so zakon ili so mesnite obi~ai, taa iznesuva osum dena so toa {to otkazot ne moè da bide daden vo nevreme.

(3) Ako zakupenite predmeti se opasni za zdravje-to, zakupecot moè da go otkaè dogovorot bez dava-we otkazen rok, duri ako i vo momentot na sklu~uva-weto na dogovorot go znael toa.

(4) Zakupecot ne moè da se otkaè od pravoto od stav (3) na ovoj ~len.

Propa|awe na predmet poradi vi{a sila

^len 601 (1) Zakupot prestanuva ako zakupeniot predmet

bide uni{ten od nekoj slu~aj na vi{a sila. (2) Ako zakupeniot predmet bide delumno uni{-

ten ili samo o{teten, zakupecot moè da go raskine dogovorot ili i natamu da ostane vo zakup i da bara soodvetno namaluvawe na zakupninata.

Smrt

^len 602 Vo slu~aj na smrt na zakupecot ili na zakupodave-

cot, zakupot se prodolùva so negovite naslednici ako poinaku ne e dogovoreno.

Glava XIII

DOGOVOR ZA POSLUGA

ODDEL 1

OP[TI ODREDBI

Poim ^len 603

So dogovorot za posluga se obvrzuva poslugodava-~ot da mu predade opredelen predmet na koristewe bez nadomest na poslugoprima~ot na opredeleno ili neopredeleno vreme, a poslugoprima~ot se obvrzuva toj predmet da mu go vrati po istekot na toa vreme .

Traewe na poslugata

^len 604 (1) Traeweto na poslugata moè da bide opredele-

no so dogovorot. (2) Ako traeweto na poslugata ne e opredeleno so

dogovor, dokolku predmetot e predaden na koristewe za postignuvawe na opredelena cel se smeta deka poslugata e dogovorena za vreme potrebno za postig-nuvawe na taa cel.

(3) Dokolku vremeto na traewe na dogovorot za posluga ne e opredeleno, nitu moè da se opredeli na drug na~in, dogovorot za posluga }e prestane koga da-vatelot }e pobara predmetot da mu se vrati, no ne vo nevreme.

Smrt na poslugodava~ot ili poslugoprima~ot

^len 605 (1) Po smrtta na poslugodava~ot i poslugoprima-

~ot obvrskite od dogovorot preo|aat na nivnite nas-lednici.

(2) Dokolku dogovorot bide sklu~en so ogled na li~nosta na poslugoprima~ot ili taka e dogovoreno toj prestanuva so negovata smrt.

ODDEL 2

OBVRSKI NA POSLUGODAVAÔT

Predavawe na predmetot ^len 606

(1) Poslugodava~ot e dolèn da go predade pred-metot na poslugoprima~ot vo opredeleno vreme.

(2) Ako poslugodava~ot zadocni so predavaweto na predmetot poslugoprima~ot moè da bara toj da mu bide predaden vo rok ne podolg od 30 dena.

Odgovornost za pravnite i materijalnite nedostato-

ci na predmetot i ispravno funkcionirawe ^len 607

(1) Na odgovornosta na poslugodava~ot za pravni-te i materijalnite nedostatoci na predmetot i za is-pravno funkcionirawe na predmetot ako e taa teh-ni~ka stoka, soodvetno se primenuvaat pravilata za odgovornost kaj dvostrano obvrzuva~kite dogovori.

(2) Pri predavawe na predmetot poslugodava~ot e dolèn da go izvesti poslugoprima~ot za site nedos-tatoci koi gi ima i za koi znael ili moèl da znae.

(3) Ako toj toa ne go stori pa od soodvetniot ne-dostatok poslugoprima~ot pretpri {teta, }e bide dolèn da mu ja nadomesti taka pretrpenata {teta.

ODDEL 3

PRAVA I OBVRSKI NA POSLUGOPRIMAÔT

ûvawe i upotreba na predmetot

^len 608 Poslugoprima~ot e dolèn predmetot da go ~uva

i da go koristi so potrebno vnimanie (na dobar do-ma}in, dobar stopanstvenik ili vnimanie na dobar stru~wak).

Na~in na koristewe

^len 609 Vo slu~aj koga so dogovorot ne e opredelen na~i-

not na koristewe na predmetot koj se dava na poslu-ga, poslugoprima~ot moè da go koristi predmetot na na~in koj odgovara na negovata primena i namena.

Nevozmo`nost predmetot da se prenese na treto lice

^len 610 (1) Bez soglasnost na poslugodav~ot, poslugopri-

ma~ot ne moè predmetot da go dava na posluga na treti lica.

(2) Ako poslugoprima~ot go predal predmetot na koristewe na treto lice, poslugodva~ot ima pravo da bara neposredno od tretoto lice da mu go vrati.

(3) Za {tetata {to bi ja pretrpel poslugodava-~ot so davaweto na predmetot na treto lice bez nego-va soglasnost, solidarno odgovaraat poslugoprima-~ot i tretoto lice ako znaelo ili moèlo da znae de-ka predmetot e daden na posluga bez mo`nost da se prenese na drug.

Tro{oci na odrùvawe

^len 611 (1) Poslugoprima~ot gi podnesuva tro{ocite na

tekovno (redovno) odrùvawe na predmetot zemen na posluga.

(2) Vo slu~aj koga napravil investicioni tro{o-ci zaradi podobruvawe na predmetot ili drugi tro-{oci soodvetno }e se primenuvaat odredbite od ovoj zakon za rabotovodstvo bez nalog .

Rizik za slu~ajna propast na predmetot

^len 612 Rizik za slu~ajna propast na predmetot ili o{-

tetuvawe go podnesuva poslugodava~ot.

Odgovornost na poslugoprima~ot ^len 613

Poslugoprima~ot odogovara za o{tetuvawe ili celosno uni{tuvawe na predmetot ako go upotrebu-val na na~in sprotiven na dogovorot ili na priroda-

5 mart 2001 SLU@BEN VESNIK NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Br. 18 - Str. 1803 ta, ili ako predmetot go doveril na treto lice iako so ogled na okolnostite ne bilo potrebno toa da go napravi , a toj ne bi propadnal dokolku go upotrebu-val na dogovoreniot na~in, odnosno dokolku go zadr-àl kaj sebe.

Vra}awe na predmetot

^len 614 (1) Poslugoprima~ot e dolèn predmetot da mu go

vrati na poslugodava~ot vo sostojba vo koja go pri-mil.

(2) Poslugoprima~ot ne e odgovoren za namaluva-we na vrednosta na predmetot {to nastanala so re-dovna upotreba.

Vra}awe na predmetot predvreme

^len 615 (1) Poslugoprima~ot e dolèn da go primi nazad

predmetot daden na posluga i pred vremeto odredeno za posluga, so isklu~ok ako rokot na vra}awe e dogo-voren vo interes na dvete dogovorni strani ili ako vra}aweto na predmetot e vrzano so odredeni nepri-liki za poslugodava~ot.

(2) Poslugodava~ot moè da bara predvremeno vra}awe na predmetot ako toj nenadejno i itno mu stanal potreben.

Prestanok na dogovorot za posluga

^len 616 (1) Dogovorot za posluga sklu~en na odredeno vre-

me prestanuva so protekot na toa vreme. (2) Dogovorot za posluga sklu~en na neodredeno

vreme prestanuva koga poslugoprima~ot }e go isko-risti predmetot spored dogovorot ili so protekot na vremeto vo koe predmetot moè da bide iskoris-ten.

Drugi pri~ini za prestanok na dogovorot za posluga

^len 617 Dogovorot za posluga moè da prestane koga pos-

lugoprima~ot go koristi predmetot na na~in koj ne e predviden vo dogovorot, koga }e go predade predme-tot na treto lice iako ne postojat okolnosti {to go prinuduvaat na toa, koga predmetot }e mu stane pot-reben na poslugodava~ot od pri~ini {to ne bile poz-nati vo momentot na sklu~uvawe na dogovorot.

Analogna primena na odredbite za

dogovorot za zakup ^len 618

Vo se drugo na dogovorot za posluga soodvetno se primenuvat odredbite od dogovorot za zakup.

Glava XIV

DOGOVOR ZA DELO

Oddel 1

OP[TI ODREDBI

Poim

^len 619 So dogovor za delo vr{itelot na rabotata (pret-

priema~, izveduva~ na raboti) se obvrzuva da izvr{i opredelena rabota, kako {to e izrabotka ili pop-ravka na nekoj predmet ili izvr{uvawe na nekoja fi-zi~ka ili intelektualna rabota i sli~no, a nara~u-va~ot se obvrzuva za toa da mu plati nadomest.

Odnos so dogovorot za proda`ba

^len 620 (1) Dogovorot so koj ednata strana se obvrzuva da

izraboti opredelen podvièn predmet od svoj mate-rijal koga postoi somnevawe se smeta kako dogovor za proda`ba.

(2) Dogovorot ostanuva dogovor za delo ako nara-~uva~ot se obvrzal da dade su{testven del od materi-jalot potreben za izrabotka na predmetot.

(3) Vo sekoj slu~aj, dogovorot se smeta kako dogo-vor za delo ako dogovara~ite go imale predvid osobe-no trudot na vr{itelot na rabotata.

Kvalitet na materijalot na vr{itelot

na rabotata ^len 621

(1) Koga e dogovoreno vr{itelot na rabotata da izraboti predmet od svoj materijal, a ne e opredelen kvalitetot, vr{itelot na rabotata e dolèn da dade materijal so sreden kvalitet.

(2) Toj mu odgovara na nara~uva~ot za kvalitetot na upotrebeniot materijal isto kako prodava~ot.

Oddel 2

NADZOR

^len 622

Nara~uva~ot ima pravo da vr{i nadzor nad izvr-{uvaweto na rabotata i da dava upatstva koga toa od-govara na prirodata na rabotata, a vr{itelot na ra-botata e dolèn da mu go ovozmoì toa.

Oddel 3

SKLUÛVAWE NA DOGOVOR

SO NADDAVAWE

Povik za naddavawe za cenata na rabotite ^len 623

(1) Povikot upaten do opredelen ili neopredelen broj na lica za naddavawe za izvr{uvawe na oprede-leni raboti, pod opredeleni uslovi i opredeleni ga-rancii, go obvrzuva povikuva~ot da sklu~i dogovor za tie raboti so onoj {to }e ponudi najniska cena, osven ako taa obvrska ja isklu~il vo povikot za nad-davawe.

(2) Vo slu~aj na isklu~uvawe na obvrskata da se sklu~i dogovor povikot za naddavawe se smeta kako povik do zainteresiranite tie da napravat ponudi na dogovor pod objavenite uslovi.

Povik za naddavawe za umetni~ko ili tehni~ko

re{enie na rabotite za koi postoi namera ^len 624

Povikot upaten do opredelen ili neopredelen broj lica za naddavawe za umetni~ko ili tehni~ko re{enie na raboti za koi postoi namera go obvrzuva povikuva~ot pod uslovite sodràni vo povikot za naddavawe da sklu~i dogovor so u~esnikot vo nadda-vaweto ~ie re{enie e prifateno od komisijata ~ij sostav e objaven odnapred, osven ako taa obvrska ja isklu~il vo povikot za naddavawe.

Oddel 4

OBVRSKI NA VR[ITELOT NA RABOTATA

Nedostatoci na materijalot

^len 625 (1) Vr{itelot na rabotata e dolèn da mu go svr-

ti vnimanieto na nara~uva~ot na nedostatocite na materijalot {to mu go predal nara~uva~ot, a koi gi zabeleìl ili moral da gi zabeleì, inaku }e odgo-vara za {tetata.

(2) Ako nara~uva~ot baral predmetot da se izra-boti od materijal na ~ii nedostatoci mu ukaàl vr-{itelot na rabotata, vr{itelot na rabotata e dol-èn da postapi spored negovoto barawe, osven ako e o~igledno deka materijalot ne e podoben za nara~a-noto delo ili ako izrabotkata od baraniot materi-jal bi moèla da mu nanese {teta na ugledot na vr-{itelot na rabotata, vo koj slu~aj vr{itelot na ra-botata moè da go raskine dogovorot.

(3) Vr{itelot na rabotata e dolèn da go predup-redi nara~uva~ot za nedostatocite vo negoviot na-log, kako i na drugite okolnosti za koi znael ili mo-

Str. 1804 - Br. 18 SLU@BEN VESNIK NA REPUBLIKA MAKEDONIJA 5 mart 2001 ral da znae, a koi moàt da bidat od zna~ewe za nara-~anoto delo ili za negovoto izvr{uvawe na vreme, inaku }e odgovara za {tetata.

Obvrska da go izvr{i deloto

^len 626 (1) Vr{itelot na rabotata e dolèn da go izvr{i

deloto kako {to e dogovoreno i spored pravilata na rabotata.

(2) Toj e dolèn da go izvr{i za opredelenoto vreme, a ako toa ne e opredeleno, toga{ za vremeto koe razumno e potrebno za takvite raboti.

(3) Toj ne odgovara za zadocnuvaweto nastanato poradi toa {to nara~uva~ot ne mu go predal materi-jalot na vreme, ili poradi toa {to baral izmeni, ili {to ne mu go isplatil avansot {to go dolì i voop-{to za zadocnuvaweto nastanato poradi odnesuvawe-to na nara~uva~ot.

Raskinuvawe na dogovorot poradi otstapuvawe od

dogovorenite uslovi ^len 627

(1) Ako vo tekot na izvr{uvaweto na deloto se pokaè deka vr{itelot na rabotata ne se pridrùva kon uslovite na dogovorot i voop{to deka ne raboti kako {to treba, i deka izvr{enoto delo }e ima ne-dostatoci, nara~uva~ot moè za toa da go predupredi vr{itelot na rabotata i da mu opredeli primeren rok svojata rabota da ja soobrazi so svoite obvrski.

(2) Ako do istekot na toj rok vr{itelot na rabo-tata ne postapi spored baraweto na nara~uva~ot, ovoj moè da go raskine dogovorot i da bara nadomest na {tetata.

Raskinuvawe na dogovorot pred istekot na rokot

^len 628 (1) Ako e rokot su{testvena sostojka na dogovo-

rot, a vr{itelot na rabotata e vo tolkavo zadocnuva-we so zapo~nuvaweto ili zavr{uvaweto na rabotata {to da e o~igledno deka nema da ja zavr{i vo rokot, nara~uva~ot moè da go raskine dogovorot i da bara nadomest na {tetata.

(2) Toj go ima toa pravo i toga{ koga rokot ne e su{testvena sostojka na dogovorot, ako poradi takvo-to zadocnuvawe nara~uva~ot o~igledno ne bi imal interes za ispolnuvawe na dogovorot.

Doveruvawe na izvr{uvawe rabota na tret

^len 629 (1) Dokolku od dogovorot ili od prirodata na ra-

botata ne proizleguva ne{to drugo, vr{itelot na ra-botata ne e dolèn rabotata da ja izvr{i li~no.

(2) Vr{itelot na rabotata i natamu odgovara pred nara~uva~ot za izvr{uvaweto na rabotata i ko-ga rabotata ne }e ja izvr{i li~no.

Odgovornost za sorabotnicite

^len 630 Vr{itelot na rabotata odgovara za licata koi po

negov nalog rabotele vrz rabotata {to ja prezel da ja izvr{i kako da ja izvr{il samiot.

Neposredno barawe na sorabotnicite na vr{itelot na rabotata od nara~uva~ot

^len 631 Za naplata na svoite pobaruvawa od vr{itelot na

rabotata, negovite sorabotnici moàt da se obratat neposredno do nara~uva~ot i da baraat od nego da im gi isplati tie pobaruvawa vrz tovar na sumata {to vo toj moment mu ja dolì na vr{itelot na rabotata, ako tie pobaruvawa se priznaeni.

Predavawe na izraboten predmet na nara~uva~ot

^len 632 (1) Vr{itelot na rabotata e dolèn na nara~uva-

~ot da mu go predade izraboteniot ili popraveniot predmet.

(2) Vr{itelot na rabotata se osloboduva od ovaa obvrska, ako predmetot {to go izrabotil ili popra-vil propadne od pri~ini za koi toj ne odgovara.

Oddel 5

ODGOVORNOST ZA NEDOSTATOCITE

Pregleduvawe na izvr{enoto delo i izvestuvawe na vr{itelot na rabotata

^len 633 (1) Nara~uva~ot e dolèn da go pregleda izvr{e-

noto delo {tom toa spored redovniot tek na rabota-ta e vozmo`no i za najdenite nedostatoci da go izves-ti vr{itelot na rabotata bez odlagawe.

(2) Ako nara~uva~ot na povik od vr{itelot na ra-botata da ja pregleda i primi izvr{enata rabota toa ne go stori bez opravdana pri~ina, }e se smeta deka rabotata e primena.

(3) Po pregledot i primaweto na izvr{enata ra-bota vr{itelot na rabotata pove}e ne odgovara za nedostatocite {to moèle da se zabeleàt so obi~en pregled, osven ako znael za niv, a ne mu gi pokaàl na nara~uva~ot.

Skrieni nedostatoci

^len 634 (1) Ako podocna se pokaè nekoj nedostatok koj ne

moèl da se otkrie so obi~en pregled, nara~uva~ot sepak moè da se povika na nego pod uslov za nego da go izvesti vr{itelot na rabotata {to pobrgu, a naj-dolgo vo rok od eden mesec od negovoto otkrivawe.

(2) So istekot na dve godini od priemot na izvr-{enata rabota, nara~uva~ot pove}e ne moè da se po-vika na nedostatocite.

Prestanuvawe na pravoto

^len 635 (1) Nara~uva~ot koj na vreme go izvestil vr{ite-

lot na rabotata za nedostatocite na izvr{enata ra-bota, ne moè svoeto pravo da go ostvaruva po sudski pat po istekot na edna godina od napravenoto izves-tuvawe.

(2) Po istekot na toj rok nara~uva~ot moè, ako za nedostatocite na vreme go izvestil vr{itelot na rabotata, so prigovor protiv baraweto na vr{ite-lot na rabotata za isplata na nadomestite da go is-takne svoeto pravo na namaluvawe na nadomestite i na nadomest na {tetata.

Koga vr{itelot na rabotata go gubi pravoto da

se povika na prethodnite ~lenovi ^len 636

Vr{itelot na rabotata ne moè da se povika na nekoja odredba od prethodnite ~lenovi koga nedosta-tokot se odnesuva na fakti koi mu bile poznati ili ne moèle da mu ostanat nepoznati a ne mu gi soop-{til na nara~uva~ot.

Pravo da se bara otstranuvawe na nedostatocite

^len 637 (1) Nara~uva~ot koj uredno go izvestil vr{itelot

na rabotata deka izvr{enata rabota ima nekoj nedos-tatok, moè od nego da bara da go otstrani nedostato-kot i za toa da mu opredeli primeren rok.

(2) Toj ima pravo i na nadomest na {tetata {to ja trpi poradi toa.

(3) Ako otstranuvaweto na nedostatocite bara preterani tro{oci, vr{itelot na rabotata moè da odbie da go izvr{i, no vo toj slu~aj na nara~uva~ot, po negov izbor mu pripa|a pravo na namaluvawe na nadomestot ili na raskinuvawe na dogovorot, kako i pravo na nadomest na {tetata.

Raskinuvawe na dogovorot vo poseben slu~aj

^len 638 Koga izvr{enata rabota ima takov nedostatok koj

ja pravi neupotrebliva ili e izvr{ena vo sprotiv-nost so izre~nite uslovi na dogovorot, nara~uva~ot moè, nebaraj}i prethodno otstranuvawe na nedosta-tokot, da go raskine dogovorot i da bara nadomest na {tetata.


Pravo na nara~uva~ot vo slu~aj na drugi nedostatoci na izvr{enata rabota

^len 639 (1) Koga izvr{enata rabota ima nedostatok pora-

di koj deloto ne e neupotreblivo, odnosno koga rabo-tata ne e izvr{ena vo sprotivnost so izre~nite uslo-vi na dogovorot, nara~uva~ot e dolèn da mu dozvoli na vr{itelot na rabotata da go otstrani nedostato-kot.

(2) Nara~uva~ot moè na vr{itelot na rabotata da mu opredeli primeren rok za otstranuvawe na ne-dostatokot.

(3) Ako vr{itelot na rabotata ne go otstrani ne-dostatokot do istekot na toj rok, nara~uva~ot moè, po svoj izbor, da izvr{i otstranuvawe na nedostato-kot za smetka na vr{itelot na rabotata, ili da go na-mali nadomestot ili da go raskine dogovorot.

(4) Koga se raboti za nezna~itelen nedostatok, na-ra~uva~ot ne moè da go koristi pravoto na raskinu-vawe na dogovorot.

(5) Vo sekoj slu~aj toj ima pravo i na nadomest na {tetata.

Namaluvawe na nadomestot

^len 640 Namaluvawe na nadomestot se vr{i vo srazmer

me|u vrednosta na izvr{enata rabota bez nedostatok vo vremeto na sklu~uvaweto na dogovorot i vrednos-ta {to bi ja imala vo toa vreme izvr{enata rabota so nedostatok.

Oddel 6

OBVRSKA NA NARAÛVAÔT

Obvrska da ja primi rabotata

^len 641 Nara~uva~ot e dolèn da ja primi rabotata izvr-

{ena spored odredbite na dogovorot i pravilata na rabotata.

Opredeluvawe i isplata na nadomestot

^len 642 (1) Nadomestot se opredeluva so dogovor, ako ne e

opredeleno so zadolìtelna tarifa ili so nekoj drug zadolìtelen akt.

(2) Ako nadomestot ne e opredelen, }e go utvrdi sudot spored vrednosta na rabotata, spored normalno potrebnoto vreme za takva rabota, kako i spored voo-bi~aeniot nadomest za toj vid rabota.

(3) Nara~uva~ot ne e dolèn da go isplati nado-mestot pred da ja pregleda izvr{enata rabota i da ja odobri, osven ako poinaku e dogovoreno.

(4) Istoto vaì ako e dogovoreno izvr{uvawe i predavawe na rabotata na delovi.

Presmetka so izre~na garancija

^len 643 (1) Ako nadomestot e dogovoren vrz osnova na

presmetkata so izre~na garancija od vr{itelot na rabotata za nejzinata to~nost, toj ne moè da bara zgolemuvawe na nadomest duri i ako vo rabotata vlo-ìl pove}e trud i ako izvr{uvaweto na rabotata ba-ralo pove}e tro{oci otkolku {to bilo predvideno.

(2) So ova ne se isklu~uva primenata na pravilata za raskinuvawe i izmena na dogovorot poradi prome-neti okolnosti.

(3) Ako nadomestot e dogovoren vrz osnova na presmetka bez izre~na garancija od vr{itelot na ra-botata za nejzinata to~nost, pa vo tekot na rabotata pre~ekoruvaweto na presmetkata se pokaè kako ne-izbe`no, vr{itelot na rabotata mora za toa bez od-lagawe da go izvesti nara~uva~ot, inaku go gubi se-koe pobaruvawe poradi zgolemenite tro{oci.

Oddel 7

RIZIK

Koga materijalot go dal vr{itelot na rabotata ^len 644

(1) Vo slu~aj koga vr{itelot na rabotata go dal materijalot za izrabotka na predmetot, a predmetot }e bide o{teten ili }e propadne od koja i da e pri-~ina pred predavaweto na nara~uva~ot, rizikot go podnesuva vr{itelot na rabotata i nema pravo na na-domest za dadeniot materijal, kako ni na nadomest za svojata rabota.

(2) Ako nara~uva~ot ja pregledal izvr{enata ra-bota i ja odobril se smeta deka predmetot mu e preda-den, a deka kaj vr{itelot na rabotata ostanal na ~u-vawe.

(3) Ako nara~uva~ot padnal vo zadocnuvawe pora-di neprimawe na ponudeniot predmet, rizikot od slu~ajno propa|awe ili o{tetuvawe na predmetot preminuva vrz nego.

Koga materijalot go dal nara~uva~ot

^len 645 (1) Rizikot od slu~ajno propa|awe ili o{tetuva-

we na predmetot go podnesuva nara~uva~ot ako toj go dal materijalot za izrabotka.

(2) Vo slu~ajot od stav 1 na ovoj ~len, vr{itelot na rabotata ima pravo na nadomest samo ako predme-tot propadnal ili bil o{teten po pa|aweto na nara-~uva~ot vo zadocnuvawe, ili ako nara~uva~ot ne se odzval na negoviot ureden povik da go pregleda pred-metot.

Rizik vo slu~aj na predavawe po delovi

^len 646 Ako e dogovoreno deka nara~uva~ot }e vr{i preg-

led i priem na oddelni delovi {tom }e bidat izrabo-teni, vr{itelot na rabotata ima pravo na nadomest za izrabotkata na delovite {to nara~uva~ot gi preg-ledal i odobril, duri i ako tie po toa bi propadnale kaj nego bez negova vina.

ODDEL 8

PRAVO NA ZALOG

^len 647 Zaradi obezbeduvawe naplata na pobaruvawata za

nadomest za rabotata i nadomest za potro{eniot ma-terijal, kako i na drugi pobaruvawa vrz osnova na do-govor za delo vr{itelot na rabotata ima pravo na za-log nad predmetite {to gi napravil ili popravil, kako i nad drugite predmeti {to mu gi predal nara-~uva~ot vo vrska so negovata rabota, s# dodeka gi dr-ì i dodeka ne }e prestane dobrovolno da gi drì.

ODDEL 9

PRESTANUVAWE NA DOGOVOROT

Raskinuvawe na dogovorot po volja

na nara~uva~ot ^len 648

S# dodeka nara~anata rabota ne e zavr{ena, nara-~uva~ot moè da go raskine dogovorot sekoga{ koga saka, no vo toj slu~aj e dolèn na vr{itelot na rabo-tata da mu go isplati dogovoreniot nadomest, nama-len za iznosot na tro{ocite {to ovoj ne gi napravil, a koi bi bil dolèn da gi napravi da ne e raskinat dogovorot, kako i za iznosot na zarabotkata {to ja ostvaril na druga strana ili {to namerno propu{-til da ja ostvari.


Glava XV

DOGOVOR ZA GRADEWE

ODDEL 1

OP[TI ODREDBI

Poim ^len 649

(1) Dogovorot za gradewe e dogovor za delo so koj izveduva~ot se obvrzuva da izgradi spored opredelen proekt vo dogovoreniot rok opredelen grade` na op-redeleno zemji{te, ili da izvr{i na takvo zemji{te odnosno na ve}e postoen objekt nekakvi drugi gra-de`ni raboti, a nara~uva~ot se obvrzuva za toa da mu isplati opredelena cena.

(2) Dogovorot za gradewe mora da bide sklu~en vo pismena forma.

Grade`

^len 650 Pod grade`, vo smisla na ovaa glava, se podrazbi-

raat zgradite, branite, mostovite, tunelite, vodovo-dite, kanalizaciite, pati{tata, èlezni~kite pru-gi, bunarite i drugite grade`ni objekti ~ija izra-botka bara pogolemi i posloèni raboti.

Nadzor nad rabotite i kontrola na kvalitetot

na materijalot ^len 651

Izveduva~ot e dolèn da mu ovozmoì na nara~u-va~ot postojan nadzor nad rabotite i kontrola na ko-li~estvoto i kvalitetot na upotrebeniot materijal.

Otstapuvawe od proektot

^len 652 (1) Za sekoe otstapuvawe od proektot za gradewe,

odnosno od dogovorenite raboti izveduva~ot mora da ima pismena soglasnost od nara~uva~ot.

(2) Toj ne moè da bara zgolemuvawe na dogovore-nata cena za rabotite {to gi izvr{il bez takva sog-lasnost.

Itni nepredvideni raboti

^len 653 (1) Nepredvideni raboti izveduva~ot moè da iz-

vede i bez prethodna soglasnost od nara~uva~ot ako poradi nivnata itnost ne bil vo mo`nost da ja priba-vi taa soglasnost.

(2) Nepredvideni raboti se onie ~ie prezemawe bilo nu`no poradi osiguruvawe na stabilnosta na objektot ili zaradi spre~uvawe na nastanuvaweto na {teta, a se predizvikani od neo~ekuvanata pote{ka priroda na zemji{teto, neo~ekuvanata pojava na voda ili od drugi vonredni i neo~ekuvani nastani.

(3) Izveduva~ot e dolèn za ovie pojavi i za pre-zemenite merki da go izvesti nara~uva~ot bez odlaga-we.

(4) Izveduva~ot ima pravo na spravedliv nadomest za nepredvideni raboti {to morale da bidat izvr{e-ni.

(5) Nara~uva~ot moè da go raskine dogovorot ako poradi ovie raboti dogovorenata cena bi morala da bide zna~itelno zgolemena, za {to e dolèn da go izvesti izveduva~ot bez odlagawe.

(6) Vo slu~aj na raskinuvawe na dogovorot, nara-~uva~ot e dolèn da mu isplati na izveduva~ot sood-veten del od cenata za ve}e izvr{enite raboti, kako i spravedliv nadomest za napravenite neophodni tro-{oci.

Cena na rabotite

^len 654 Cenata na rabotite moè da se opredeli po edi-

nica merka na dogovorenite raboti (edine~na cena) ili vo vkupen iznos za celiot objekt (vkupno dogovo-rena cena).

Izmena na cenata ^len 655

(1) Ako so dogovorot vo pogled na izmenata na ce-nata ne e predvideno ne{to drugo, izveduva~ot {to ja ispolnil svojata obvrska vo predvideniot rok moè da bara zgolemuvawe na cenata na rabotite ako vo vremeto me|u sklu~uvaweto na dogovorot i negovoto ispolnuvawe se zgolemile cenite na elementite vrz osnova na koi e opredelena cenata na rabotite, taka {to bi trebalo taa cena da bide pogolema za pove}e od 2%.

(2) Vo slu~aj izveduva~ot po svoja vina da ne gi iz-vel rabotite vo rokot predviden so dogovorot, toj moè da bara zgolemuvawe na cenata na rabotite ako vo vremeto me|u sklu~uvaweto na dogovorot i denot koga rabotite spored dogovorot trebalo da bidat za-vr{eni se zgolemile cenite na elementite vrz osno-va na koi e opredelena cenata na rabotite, taka {to taa, spored novite ceni na tie elementi, bi trebalo da bide pogolema za pove}e od 5%.

(3) Vo slu~aite od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len, izveduva~ot moè da ja bara samo razlikata vo cena-ta na rabotite {to preminuva 2 odnosno 5%.

(4) Izveduva~ot ne moè da se povikuva na zgole-muvaweto na cenite na elementite vrz osnova na koi e opredelena cenata na rabotite ako do zgolemuvawe-to na cenata do{lo po negovoto pa|awe vo zadocnuva-we.

Odredba za nepromenlivost na cenata

^len 656 (1) Ako e dogovoreno deka cenata na rabotite ne-

ma da se menuva vo slu~aj po sklu~uvaweto na dogovo-rot da se zgolemat cenite na elementite vrz osnova na koi e taa opredelena, izveduva~ot moè, i pokraj vakvata odredba na dogovorot, da bara izmena na ce-nata na rabotite ako se zgolemile cenite na elemen-tite vo tolkava mera {to cenata na rabotite bi tre-balo da bide pogolema za pove}e od 10%.

(2) I vo ovoj slu~aj izveduva~ot moè da ja bara samo razlikata vo cenata koja preminuva 10%, osven ako do zgolemuvaweto na cenata na elementite do{-lo po negovoto pa|awe vo zadocnuvawe.

Raskinuvawe na dogovor poradi zgolemena cena

^len 657 (1) Ako vo slu~aite od prethodnite ~lenovi dogo-

vorenata cena bi morala da bide zna~itelno zgoleme-na, nara~uva~ot moè da go raskine dogovorot.

(2) Vo slu~aj na raskinuvawe na dogovorot nara~u-va~ot e dolèn da mu isplati na izveduva~ot soodve-ten del od dogovorenata cena za dotoga{ izvr{enite raboti, kako i spravedliv nadomest za napravenite neophodni tro{oci.

Pravo na nara~uva~ot da bara namaluvawe

na dogovorenata cena ^len 658

(1) Ako vo vremeto me|u sklu~uvaweto na dogovo-rot i ispolnuvaweto na obvrskata na izveduva~ot ce-nite na elementite vrz osnova na koi e opredelena cenata na rabotite se namalile za pove}e od 2%, a ra-botite se izvr{eni vo dogovoreniot rok, nara~uva-~ot ima pravo da bara soodvetno namaluvawe na dogo-vorenata cena na rabotite nad toj procent.

(2) Ako e dogovorena nepromenlivost na cenata na rabotite, a tie se izvr{eni vo dogovoreniot rok, na-ra~uva~ot ima pravo na namaluvawe na dogovorenata cena vo slu~aj cenite na elementite vrz osnova na koi e opredelena cenata da se namalile za tolku {to cenata bi bila poniska za pove}e od 10% i toa za raz-likata vo cenata nad 10%.

(3) Vo slu~aj na zadocnuvawe na izveduva~ot na ra-botite, nara~uva~ot ima pravo na srazmerno namalu-vawe na cenata na rabotite za sekoe namaluvawe na cenata na elementite vrz osnova na koi e opredelena cenata na rabotite.


ODDEL 2

DOGOVOR ZA GRADEWE SO POSEBNA ODREDBA

^len 659

(1) Ako dogovorot za gradewe ja sodrì odredbata klu~ vo race ili nekoja druga sli~na odredba, izvedu-va~ot samostojno se obvrzuva da gi izvr{i zbirno si-te raboti potrebni za izgradba i upotreba na oprede-len celosen objekt.

(2) Dogovorenata cena vo slu~ajot od stav (1) na ovoj ~len ja opfa}a i vrednosta na site nepredvideni raboti i na vi{ocite na rabotite, a go isklu~uva vlijanieto na nedostatocite na rabotite vrz dogovo-renata cena.

(3) Ako vo dogovorot "klu~ vo race" u~estvuvaat kako dogovorna strana pove}e izveduva~i, nivnata odgovornost sprema nara~uva~ot e solidarna.

ODDEL 3

ODGOVORNOST ZA NEDOSTATOCITE

Primena na pravilata od dogovorot za delo

^len 660 Dokolku vo ovaa glava poinaku ne e opredeleno,

za odgovornosta za nedostatoci na grade` se prime-nuvaat soodvetnite odredbi od dogovorot za delo.

Preminuvawe na pravata od odgovornosta

za nedostatocite ^len 661

Pravata na nara~uva~ot sprema izveduva~ot pora-di nedostatok na grade`, preminuvaat i vrz site po-docne`ni steknuva~i na gradeòt ili na negov del, no so toa {to na podocne`nite steknuva~i da ne im te~e nov rok za izvestuvawe i tu`ba, tuku im se zas-metuva rokot na prethodnikot.

Posebni prava na zakupcite na dràven stan

^len 662 Zakupecot na stan vo sopstvenost na dràvata,

ima pravo da bara od izveduva~ot otstranuvawe na nedostatokot vo granicite na negovata odgovornost za nedostatocite na grade` sprema nara~uva~ot.

ODDEL 4

ODGOVORNOST NA IZVEDUVAÔT I PROEK-

TANTOT ZA SOLIDNOSTA NA GRADE@

Vo {to se sostoi ^len 663

(1) Izveduva~ot odgovara za nedostatocite vo iz-rabotkata na grade` {to se odnesuvaat na negovata solidnost, dokolku tie nedostatoci bi se pokaàle za vreme od deset godini od predavaweto i priemot na rabotite.

(2) Izveduva~ot odgovara i za nedostatocite na zemji{teto na koe e podignat gradeòt, {to bi se po-kaàle za vreme na deset godini od predavaweto i priemot na rabotite, osven ako specijalizirana og-ranizacija dala stru~no mislewe deka zemji{teto e pogodno za gradewe, a vo tekot na gradeweto ne se po-javile okolnosti koi ja doveduvaat vo somnevawe os-novanosta na stru~noto mislewe.

(3) Istoto vaì i za proektantot ako nedostato-kot na grade` proizleguva od nekoj nedostatok vo proektot.

(4) Subjektite od stavovite (1), (2) i (3) na ovoj ~len, se odgovorni ne samo pred nara~uva~ot, tuku i pred sekoj drug steknuva~ na grade`.

(5) Ovaa nivna odgovornost ne moè so dogovorot nitu da se isklu~i, nitu da se ograni~i.

Dol`nost za izvestuvawe i gubewe na pravoto ^len 664

(1) Nara~uva~ot ili drug steknuva~ e dolèn za nedostatocite da gi izvesti izveduva~ot i proektan-tot vo rok od {est meseci od koga go ustanovil ne-dostatokot, inaku go gubi pravoto da se povika na ne-go.

(2) Pravoto na nara~uva~ot ili na drug steknuva~ sprema izveduva~ot, odnosno proektantot vrz osnova na nivnata odgovornost za nedostatocite prestanuva za edna godina, smetaj}i od denot koga nara~uva~ot, odnosno steknuva~ot go izvestil proektantot odnos-no izveduva~ot za nedostatokot.

Namaluvawe i isklu~uvawe na odgovornosta

^len 665 (1) Izveduva~ot ne se osloboduva od odgovornosta

ako {tetata nastanala poradi toa {to pri izveduva-weto na opredeleni raboti postapuval spored bara-wata na nara~uva~ot.

(2) No, ako pred izvr{uvaweto na opredelena ra-bota po baraweto na nara~uva~ot go predupredil ovoj za opasnosta od {teta, negovata odgovornost se namaluva, a spored okolnostite na konkretniot slu-~aj moè i da se isklu~i.

Regresi

^len 666 (1) Koga za {tetata se odgovorni izveduva~ot i

proektot, odgovornosta na sekoj od niv se opredeluva spored goleminata na negovata vina.

(2) Proektantot {to izrabotil proekt za grade` i na kogo mu e doveren nadzorot nad izvr{uvaweto na planiranite raboti, odgovara i za nedostatocite vo izvr{enite raboti nastanati po vina na izveduva~ot ako moèl da gi zabeleì so normalno i razumno nadgleduvawe na rabotite, no ima pravo da bara od izveduva~ot soodveten nadomest.

(3) Izveduva~ot {to ja nadomestil {tetata nasta-nata poradi nedostatok vo izvr{enite raboti, ima pravo da bara nadomest od proektantot vo merka vo koja nedostatocite vo izvr{enite raboti proizlegu-vaat od nedostatocite vo proektot.

(4) Koga za nedostatokot e odgovorno lice na koe izveduva~ot mu doveril izvr{uvawe na eden del od rabotata, izveduva~ot ako saka od nego da bara nado-mest, mora da go izvesti za postoeweto na nedostato-kot vo rok od dva meseca, smetaj}i od denot koga toj samiot e izvesten od nara~uva~ot za istiot nedosta-tok.

Glava XVI

DOGOVOR ZA ORTAKLAK

(DOGOVOR ZA ZAEDNICA)

ODDEL 1

OP[TI ODREDBI

Poim ^len 667

So dogovorot za ortaklak dve ili pove}e lica or-taci zaemno se obvrzuvaat da go zdruàt svojot imot i trud ili del od imotot i trud , zaradi zaedni~ko os-tvaruvawe imotna korist i podelba na taa korist (vo vid na dobivka).

Forma i promeni na dogovorot za ortaklak

^len 668 (1) Dogovorot za ortaklak se sklu~uva vo pismena

forma. (2) Za sekoja izmena na dogovorot za ortaklak pot-

rebna e soglasnost na site ortaci. (3) Ni{tovna e odredbata na dogovorot koja pred-

viduva mo`nost za izmena bez vakva soglasnost.


Traewe na ortakalakot ^len 669

Ortaklakot moè da bide sklu~en na odredeno ili na neopredeleno vreme na traewe.

ODDEL 2

ME\USEBNI ODNOSI NA ORTACITE

Imot na ortaklakot

^len 670 (1) Imotot na ortaklakot go so~inuvaat vlogovi-

te na ortacite (glavninata) i imotot steknat so ra-botewe na ortaklakot.

(2) Ortacite se sosopstvenici na imotot na or-taklakot.

Orta~ki vlog

^len 671 (1) Sekoj ortak e dolèn da vnese vlog vo ortak-

lakot. (2) Orta~kiot vlog moè da se sostoi vo predme-

ti, pari, prava i trud. (3) Ako vo dogovorot za ortaklak poinaku ne e do-

govoreno, se pretpostavuva deka orta~kite vlogovi se ednakvi.

(4) Vrednosta na orta~kite vlogovi ja opredeluva-at ortacite sami ili ova moè da go doverat na treto lice.

Odogovornost za pravnite i materijalnite

nedostatoci i garantirawe za ispravno funkcionirawe

^len 672 (1) Sekoj ortak odogovara za pravnite i materi-

jalnite nedostatoci na predmetot i za ispravno fun-kcionirawe na t.n. tehni~ki stoki, {to kako vlog gi vnel vo ortaklakot.

(2) Za odgovornosta na ortakot, soodvetno se pri-menuvaat pravilata na ovoj zakon za odgovornost za pravni i materijalni nedostatoci na predmetot i is-pravno funkcionirawe na t.n. tehni~ki stoki kaj dvostrano obvrzuva~kite dogovori .

Rizik

^len 673 Rizikot na slu~ajnata propast ili o{tetuvawe na

predmetot predaden kako vlog go podnesuva ortakot, osven ako poinaku ne e dogovoreno.

Dopolnitelno zgolemuvawe na vlogot

^len 674 (1) Vlogovite odredeni so dogovorot za ortaklak

moàt dopolnitelno da se zgolemat edinstveno so soglasnost na site ortaci.

(2) Kako zgolemuvawe na vlogot moè da se smeta i vnesuvawe na dobivkata ostvarena vo ortaklakot.

(3) Koga za za~uvuvawe na orta~kiot predmet kako del od vlogot, odnosno imotot bara dopolnitelni nepredvideni tro{oci, sekoj ortak e dolèn da dade srazmeren pridones za pokrivawe na tie izdatoci.

Istapuvawe i isklu~uvawe na ortacite

^len 675 (1) Koga dogovorot za ortaklak e sklu~en na neop-

redeleno vreme, ortakot moè da istapi od ortakla-kot vo sekoe vreme osven vo nevreme . Ortakot e dol-èn da go otkaè svoeto u~estvo vo ortaklakot tri meseci odnapred pred krajot na presmetkovnata go-dina.

(2) Od opravdani pri~ini - kako {to se povreda na dogovornite obvrski na dogovorot so namera ili krajno nevnimanie, nemo`nost za ispolnuvawe na ob-vrskite, skratuvawe na pravoto da bide izvesten i sli~no. ortakot moè bez ogled na otkaznite rokovi da istapi od ortaklakot i toga{ koga toj e sklu~en na odredeno vreme.

(3) Ortakot odogovara za pri~inuvawe na {teta na ortaklakot pri istapuvawe sprotivno na stav (1) i (2) od ovoj ~len.

(4) Ortakot moè da se isklu~i od ortaklakot od opravdani pri~ini: povreda na bitnite obvrski od dogovorot za ortaklak, krajno nevnimanie, nemo`-nost za ispolnuvawe na obvrskite, skratuvawe na ne-mo`nosta na drugite ortaci da bidat izvesteni i sli~no.

(5) Odlukata za isklu~uvawe na ortaklakot od op-ravdani pri~ini ja donesuvaat drugite ortaci ednog-lasno.

Vra}awe na vlogot vo slu~aj na istapuvawe

od ortaklakot ^len 676

(1) Na ortakot koj istapuva od ortaklakot mu se vra}aat vo natura predmetite koi gi vnel vo ortak-lakot, a mu se ispla}a protivvrednost vo pari za predmetite i prava, koi ne moàt da bidat vrateni, a ako nivnata vrednost ne e opredelena vo dogovorot, onaa vrednost koja vlogot ja imal vo vremeto na vne-suvawe vo ortaklakot. Ne se vra}a vrednosta na vlo-got koja se sostoi vo dejnost na ortakot.

(2) Pokraj toa, na ortakot koj istapuva od ortak-lakot mu se isplatuva vo pari del od vrednosta na za-edni~kiot imot {to ostanuva po odbivaweto na vred-nosta na vlogovite na site ortaci, a koja srazmerno odgovara na negoviot pridones vo zgolemuvawe na vrednosta na orta~kiot imot, osven ako poinaku ne e dogovoreno

(3) Vo slu~aj na spor vo odnos na pravoto na orta-kot od stav (2) na ovoj ~len odlu~uva sudot ili iz-bran sud.

Podelba na dobivkata i zagubite

^len 677 (1) Dobivka e onoj del od imotot na ortaklakot

koj }e preostane po odbivaweto na vrednosta na or-ta~kite vlogovi (glavnina) , zaedni~ki dolgovi i tro{oci.

(2) Zaguba nastanuva ako vrednosta na imotot pad-ne pod vrednosta na orta~kite vlogovi (glavninata).

(3) Ortacite moàt so dogovor da odredat kako me|u niv se delat dobivkata i zagubata.

(4) Koga so dogovorot e predvideno edinstveno ka-ko }e se deli dobivkata, istoto pravilo }e vaì i za podelba na zagubata.

(5) Ako so dogovorot ne e predvideno kako }e se deli dobivkata se pretpostavuva deka ortacite ima-at ednakvo u~estvo vo podelbata, istoto vaì i za za-gubata.

(6) Po pravilo ortakot ~ij vlog se sostoi isklu-~ivo vo trud ne u~estvuva vo podnesuvaweto na zagu-bata osven ako toa izre~no ne e dogovoreno.

(7) Ni{tovna e odredbata na dogovorot so koja or-takot se li{uva od u~estvo vo podelba na dobivkata.

(8) Polnova`na e odredbata na dogovorot za or-taklak, so koja se predviduva gubewe na pravata na u~estvo vo podelba na dobivkata zaradi povreda na nekoja obvrska .

Podelba i isplata na dobivkata

^len 678 (1) Ortakot moè da bara podelba i isplata na do-

bivkata po prestanok na ortaklakot. (2) Vo slu~aj koga ortaklakot e sklu~en na podol-

go vreme, ortacite moàt da baraat podelba i ispla-ta na dobivkata na krajot na sekoja presmetkovna go-dina.

Raspolagawe so imotot na ortaklakot

^len 679 (1) Ortakot ne moè da raspolaga so del od imo-

tot vo sosopstvenost na ortacite , nitu so oddelni vlogovi vo toj imot.

(2) Ortakot ne moè za vreme na traewe na ortak-lakot, da bara delba na zaedni~kiot imot na ortakla-kot.


Odgovornost za {teta ^len 680

Ortakot odgovara za {tetata {to }e ja nanese na ortaklakot so namera i krajno nevnimanie.

Rakovodewe i zastapuvawe

^len 681 (1) Pravoto na vodewe na rabotite na ortaklakot

im pripa|a na site ortaci. (2) Sekoj ortak moè bez prethodna soglasnost na

drugite ortaci, da gi vr{i rabotite {to ne ja premi-nuvaat granicata na redovno upravuvawe (rabotewe) so ortaklakot, me|utoa ako nekoj od ortacite }e se sprotivstavi potrebna e odluka na site ortaci.

(3) Koga nekoj od ortacite gi pre~ekori granici-te na redovnoto upravuvawe ili ovlastuvawata {to mu se dovereni od drugite ortaci, toga{ za s# {to }e napravi vaàt pravilata za rabotovodstvo bez nalog.

(4) Sekoj ortak moè bez prethodna soglasnost na drugite ortaci vedna{ da ja izvr{i rabotata poradi ~ie neizvr{uvawe na ortaklakot mu se zakanuva {te-ta koja na drug na~in ne moè da bide otstraneta.

(5) Vo slu~aj koga ortacite ne se dogovorile, sekoj ortak e ovlasten da go zastapuva ortaklakot vo onoj obem vo koj e ovlasten da gi vr{i negovite raboti.

Obvrski na ortacite i na treti lica na koi

im e dovereno vodewe na rabotite ^len 682

(1) So dogovorot za ortaklak moè vodeweto na rabotite na ortaklakot da im bide dovereno na eden ili pove}e ortaci (polnomo{nici) ili na lica koi ne se ~lenovi na ortaklakot.

(2) Ako rabotovoditel e lice koe ne e ortak, od-nosot me|u ova lice i ortacite se ureduva so poseben dogovor.

(3) Ortakot ili tretoto lice na kogo mu e dovere-no vodeweto na rabotata na ortaklakot: rabotovodi-telot e ovlasten da gi prezema site raboti potrebni za postignuvawe na celite na ortaklakot (redovno upravuvawe), osven ako so dogovorot poinaku ne e do-govoreno.

(4) Koga ima pove}e rabotovoditeli tie odlu~uva-at so mnozinstvo na glasovi.

(5) Rabotovoditelite se dol`ni da podnesuvaat smetki za svoeto rabotewe na krajot od sekoja godina, dokolku so dogovorot ne im e opredelen drug rok.

(6) Ortacite koi ne u~estvuvaat vo upravuvaweto imaat pravo na nadzor.

(7) Pravoto da se rakovodi moè da bide odzemeno so ednoglasna odluka na ortacite.

(8) Koga za rabotovoditel e nazna~en eden od or-tacite, toj ne moè da dade ostavka bez opravdani pri~ini, vo sprotiven slu~aj }e odgovara za {teta.

ODDEL 3

ODNOSI SO TRETI LICA

Obvrski na ortaklakot

^len 683 (1) Ortakot ne moè so pravna rabota da go obvr-

ze ortaklakot bez soglasnost na drugite ortaci. (2) Soglasnosta moè da bide dadena pred sklu~u-

vawe na dogovorot vo vid na dozvola ili po negovoto sklu~uvawe vo vid na odobrenie, ako so zakon ne e propi{ano ne{to drugo.

Odgovornost na ortacite za dolgovite

na ortaklakot ^len 684

(1) Na pobaruvawata i dolguvawata na ortakla-kot, ako poinaku ne e dogovoreno se primenuvaat od-redbite od ovoj zakon za obvrski so pove}e dol`nici i doveriteli. Za obvrskite na ortakalkot ortacite odgovaraat solidarno.

(2) Odredbite na dogovorot za ortaklak so koj od-govornosta na ortacite se ograni~uva na iznosot na

nivnite vlogovi ili na nekoj drug na~in , ima dejstvo sprema doveritelite na ortaklakot, edinstveno ako doveritelite pred sklu~uvaweto na dogovorot bile izvesteni za toa ograni~uvawe.

Prava na li~nite doveriteli na ortacite

^len 685 (1) Li~nite doveriteli na ortacite ne moàt da

baraat da se naplatat od imotot na ortaklakot. (2) Doveritelite na sekoj ortak moàt da stavat

zabrana na del od dobivkata koja pripa|a na nivniot dol`nik i da baraat izdvojuvawe na vlogot na nivni-ot dol`nik od imotot na ortaklakot.

Prebivawe

^len 686 Dol`nikot na ortaklakot ne moè da go prebie

svoeto pobaruvawe koe go ima sprema nekoj ortak, a ni ortaklakot ne moè da go prebie pobaruvaweto na svojot doveritel so ona {to ovoj mu go dolì na ne-koj ortak.

Otstapuvawe na orta~kiot vlog na treto lice

^len 687 Koga nekoj ortak go otstapi so dogovor na treto

lice svojot vlog vo ortaklakot potpolno ili delum-no, tretoto lice ne stanuva ortak namesto nego, tuku edinstveno se steknuva so pravo, pri likvidacija na ortaklakot da mu se isplati vlogot na otstapuva~ot, osven ako ortacite poinaku ne se dogovorile.

ODDEL 4

PRESTANOK NA ORTAKLAKOT

Protek na vreme i premol~no prodolùvawe

na ortaklakot ^len 688

(1) Ortaklakot prestanuva so protekot na vreme-to odredeno za negovo traewe.

(2) Ako po protekot na vremeto odredeno za trae-we na ortaklakot, ortacite prodolàt da gi vr{at zaedno rabotite od ist vid se smeta deka ortaklakot premol~no e prodolèn za neodredeno vreme.

Postignuvawe na celta

^len 689 Ortaklakot prestanuva koga e postignata celta

za koja e zaklu~en dogovorot za ortaklak, kako i koga postignuvaweto na taa cel stanuva nevozmo`no.

Ostavka ili otpovikuvawe na rabotovoditelot

^len 690 Ortaklakot prestanuva so ostavka ili otpoviku-

vawe na rabotovoditelot na ortaklakot, ako ortaci-te ne moàt da se soglasat da imenuvaat drug raboto-voditel.

Smrt na eden od ortacite

^len 691 (1) Ortaklakot prestanuva so smrt na eden od or-

tacite, osven ako ne e dogovoreno ne{to drugo. (2) So dogovor moè da se predvidi deka nasledni-

cite na umreniot ortak, moàt da stapat na negovo mesto vo ortaklakot, vo koj slu~aj naslednicite se dol`ni na ortaklakot da mu nazna~at lice koe }e gi ostvaruva nivnite prava.

Prestanok na pravnoto lice

^len 692 Ortaklakot prestanuva ako ortakot-pravno lice

prestanal da postoi so pripojuvawe kon drugo pravno lice, so razdeluvawe na pove}e pravni lica ili so drugi statusni promeni, osven ako so dogovor ne e op-redeleno deka ortaklakot }e prodolì so pravnite sledbenici na pravnoto lice.


Ste~aj i prezadolènost ^len 693

(1) Ortaklakot prestanuva so ste~aj na eden-ortak pravno lice.

(2) Ortaklakot prestanuva i toga{ koga li~niot doveritel na eden ortak, {to ne moèl da go naplati svoeto pobaruvawe od negoviot imot, bara izdvojuva-we na negoviot del od imotot na ortaklakot.

Gubewe na delovna sposobnost

^len 694 Ortaklakot prestanuva koga eden ortak }e bide

li{en od delovnata sposobnost.

Prodolùvawe na ortaklakot po smrtta,presta-nokot, ste~ajot, prezadolènosta ili gubeweto na

delovnata sposobnost ^len 695

(1) Vo slu~aj na smrt, prestanok ili ste~aj na eden od ortacite ili koga negovite li~ni doveriteli ba-raat izdvojuvawe na negoviot del od orta~kiot imot, kako i vo slu~aite koga eden od ortacite }e bide li-{en od delovna sposobnost, drugite ortaci moàt da go spre~at prestanuvaweto na ortaklakot, ako se sog-lasat da go prodolàt me|u sebe.

(2) Vo toj slu~aj se izdvojuva od imotot na ortak-lakot, spored sostojbata vo momentot koga nastanot se slu~il, delot na ortakot koj prestanal da bide toa.

Drugi pri~ini za prestanok na ortaklakot

^len 696 Ortaklakot prestanuva i so: - spogodba na ortacite; - propa|awe na zaedni~ki imot i - propa|awe na predmet {to kako vlog trebal da

go vnese ili go vnel eden od ortacite, pred ili po ne-govoto predavawe vo ortaklakot, ako so toa postig-nuvaweto na celta na ortaklakot e zna~itelno ote`-nata.

Raskinuvawe na dogovorot i isklu~uvawe

na ortak so sudska presuda ^len 697

(1) Sekoj ortak moè da bara od sudot da izre~e raskinuvawe na dogovorot za ortaklak koga eden od ortacite ne gi izvr{uva svoite obvrski sprema or-taklakot ili na bilo koj drug na~in go onevozmoùva ili go ote`nuva postignuvaweto na celta na ortak-lakot.

(2) Od istite pri~ini moè sekoj ortak da bara od sudot da izre~e isklu~uvawe na nekoj ortak od ortak-lakot.

(3) Ni{tovna e odredbata so koja ortacite se ot-kaùvaat od pravo da baraat raskinuvawe na dogovo-rot ili isklu~uvawe na nekoj ortak od pri~inite vo stav (1) na ovoj ~len.

ODDEL 5

LIKVIDACIJA NA ORTAKLAKOT

Prodolùvawe na ortaklakot za potrebite

na likvidacijata ^len 698

Po nastanite koi povlekuvaat prestanok na or-taklakot, ortaklakot moè da prodolì da postoi i ponatamu ako toa go baraat potrebite na likvidacija na ortaklakot.

Prestanok na ovlastuvawata

^len 699 (1) Po prestanok na ortaklakot, licata ovlasteni

da upravuvaat so rabotite na ortaklakot moàt edinstveno da gi zavr{at zapo~natite raboti, ako od nezavr{uvaweto bi proizlegla {teta za ortacite.

(2) Polnova`no e pravnoto delo {to go sklu~il rabotovoditelot ili drugo ovlastenoto lice, po

prestanok na ortaklakot ako ne znael nitu moèl da znae deka ortaklakot prestanal.

(3) Polnova`no e i pravnoto delo na treto lice so ortaklakot {to prestanal da postoi, a toa lice nitu znaelo ili ne moèlo da znae za prestanok na ortaklakot.

Likvidatori

^len 700 (1) Ako site ortaci ne moàt da se soglasat sami

da ja izvr{at likvidacijata na svojot ortaklak, a ni na kogo da mu ja doverat likvidacijata, na barawe na bilo koj od ortacite sudot }e imenuva eden ili pove-}e likvidatori.

(2) Likvidatorot go pretstavuva ortaklakot vo likvidacija.

(3) Likvidatorot e dolèn da go pretvori vo pari imotot na ortaklakot, da gi naplati negovite poba-ruvawa, da gi isplatat doveritelite na ortaklakot, a na ortacite da ja isplati vrednosta na nivnite vlo-govi i da gi podeli me|u ortacite eventualnata do-bivka ili zaguba.

(4) Likvidatorot moè da gi dovr{i zapo~natite raboti, no ne moè da prezeme novi.

(5) Koga ima pove}e likvidatori, tie odlu~uvaat so mnozinstvoto na glasovi.

Otpovikuvawe na likvidator

^len 701 Likvidatorot moè da bide smenet so ednoglasna

odluka na ortacite so odluka na sudot na barawe na bilo koj od ortacite.

Red na ispla}awe

^len 702 (1) Od imotot na ortaklakot najnapred se ispla-

}aat dolgovite na ortaklakot, potoa tro{ocite {to opredeleni ortaci gi napravile za ortaklakot, po-toa na sekoj ortak mu se ispla}a vrednosta na negovi-ot vlog, pri {to za vrednost na vlogot koj se sostoel vo odreden predmet se smeta visinata na vrednosta na samiot predmet namalen so negovata upotreba.

(2) Ostatokot od imotot se deli me|u ortacite spored pravilata za podelba na dobivkata.

(3) Vo slu~aj koga posle isplatata na doveriteli-te na ortaklakot i nadomestot na tro{ocite {to op-redeleni ortaci gi napravile vo intres na ortakla-kot, ostatokot na imotot ne e dovolen za potpolna isplata na vlogovite se primenuvaat pravilata za podnesuvawe na zaguba.

(4) Koga vrednosta na imotot ne e dovolna za is-plata na nivnite dolgovi, likvidatorot moè da ba-ra od sekoj ortak vo srazmer so svojot udel vo podne-suvawe na zagubata da uplati odreden iznos za pot-polnuvawe na kusokot.

^len 703

Na prestanokot i likvidacijata na ortaklakot za s# {to ne e uredeno so ovoj zakon, soodvetno se pri-menuvaat odredbite za javnite dru{tva od Zakonot za trgovskite dru{tva.

Glava XVII

PREVOZ

ODDEL 1

OP[TI ODREDBI

Poim

^len 704 (1) So dogovorot za prevoz se obvrzuva prevozni-

kot da preveze na opredeleno mesto nekoe lice ili nekoj predmet, a patnikot odnosno ispra}a~ot se ob-vrzuva za toa da mu isplati opredelen nadomest.

(2) Kako prevoznik, vo smisla na ovoj zakon, se smeta liceto koe se zanimava so prevoz kako svoe re-

5 mart 2001 SLU@BEN VESNIK NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Br. 18 - Str. 1811 dovno rabotewe, taka i sekoe drugo lice koe so dogo-vor }e se obvrze da izvr{i prevoz so nadomest.

Obvrski na prevoznikot vo liniskiot prevoz

^len 705 (1) Prevoznikot koj vr{i prevoz na opredelena

linija (liniski prevoz), e dolèn redovno i uredno da ja odrùva objavenata linija.

(2) Toj e dolèn da go primi na prevoz sekoe lice i sekoj predmet {to gi ispolnuvaat uslovite oprede-leni vo objavenite op{ti uslovi.

(3) Ako redovnite prevozni sredstva na prevozni-kot ne se dovolni za izvr{uvawe na site barani pre-vozi, prvenstvo imaat licata ili predmetite za koi e toa predvideno so posebni propisi, a natamo{noto prevenstvo se opredeluva spored redot na barawata, so toa {to me|u istovremenite barawa prvenstvoto se opredeluva spored pogolemata dolìna na prevo-zot.


^len 706 (1) Ispra}a~ot, odnosno patnikot moè da se ot-

kaè od dogovorot pred da po~ne negovoto izvr{uva-we no e dolèn da ja nadomesti {tetata {to prevoz-nikot bi ja pretrpel poradi toa.

(2) Koga prevoznikot so zapo~nuvaweto na pre-vozot docni tolku {to drugata strana pove}e nema interes za dogovoreniot prevoz ili koga prevoz-nikot ne saka ili ne moè da go izvr{i dogovore-niot prevoz, drugata strana moè da se otkaè od dogovorot i da bara da & se vrati nadomestot pla-ten za prevozot.

Visina na nadomestot za prevoz

^len 707 (1) Ako visinata na nadomestot za prevoz e opre-

delena so tarifa ili so nekoj drug objaven zadolì-telen akt, ne moè da se dogovori pogolem nadomest.

(2) Ako iznosot na nadomestot za prevoz ne e opre-delen so tarifa ili so nekoj drug objaven zadolìte-len akt, a ni so dogovor, prevoznikot ima pravo na voobi~aeniot nadomest za toj vid prevoz.

(3) Vo drugoto, soobrazno se primenuvaat odredbi-te za nadomest sodràni vo Glava XIV za dogovorot za delo od ovoj zakon.

Ograni~uvawe na primenata na odredbite

od ovaa glava ^len 708

(1) Odredbite od ovaa glava se primenuvaat vrz site vidovi prevoz, ako so zakon za oddelni vidovi poinaku ne e opredeleno.

ODDEL 2

DOGOVOR ZA PREVOZ NA PREDMETI

Otsek 1

OP[TI ODREDBI

Predavawe na predmetot

^len 709 (1) Prevoznikot e dolèn predmetot {to go pri-

mil za prevoz da mu go predade na opredelenoto mes-to na ispra}a~ot ili na opredeleno lice (na prima-~ot).

Za {to ispra}a~ot treba da go

izvesti prevoznikot ^len 710

(1) Ispra}a~ot e dolèn da go izvesti prevozni-kot za vidot na pratkata i za nejzinata sodrìna i koli~estvo i da mu soop{ti kade treba da bide pre-vezena pratkata, imeto i adresata na prima~ot na pratkata, svoeto ime i svojata adresa, kako i se drugo {to e potrebno za da moè prevoznikot da gi ispol-ni svoite obvrski bez odlagawe i pre~ki.

(2) Koga vo pratkata se nao|aat skapocenosti, har-tii od vrednost ili drugi skapoceni predmeti, is-pra}a~ot e dolèn da go izvesti za toa prevoznikot vo momentot na nivnoto predavawe za prevoz i da mu ja soop{ti nivnata vrednost.

(3) Koga se raboti za prevoz na opasen predmet ili na predmet za koj se potrebni posebni uslovi za prevoz, ispra}a~ot e dolèn za toa da go izvesti pre-voznikot navreme, taka {to toj da moè da prezeme soodvetni posebni merki.

(4) Ako ispra}a~ot ne mu gi dade na prevoznikot podatocite od stav (1) i (3) na ovoj ~len ili ako mu gi dade pogre{no, odgovara za {tetata {to bi nasta-nala poradi toa.

Tovaren list

^len 711 (1) Dogovara~ite moàt da se spogodat za pratka-

ta predadena na prevoz da se napravi tovaren list. (2) Tovarniot list treba da sodrì: ime i adresa

na ispra}a~ot i na prevoznikot, vid, sodrìna i ko-li~estvo na pratkata, kako i vrednost na skapocenos-tite i na drugite skapoceni predmeti, mesto na opre-deluvaweto, iznos na nadomestot za prevoz, odnosno zabele{ka deka nadomestot e platen odnapred, odred-ba za iznosot so koja e optovarena pratkata, mesto i den na izdavaweto na tovarniot list.

(3) Vo tovarniot list moàt da bidat vneseni i drugi odredbi od dogovorot za prevoz.

(4) Tovarniot list mora da bide potpi{an od dva-ta dogovara~a.

(5) Tovarniot list moè da sodrì odredba "po naredba" ili da glasi na donositel.

Dogovor za prevoz i tovaren list

^len 712 Postoeweto i polnova`nosta na dogovorot za

prevoz se nezavisni od postoeweto na tovarniot list i negovata to~nost.

Potvrda za priemot za prevoz

^len 713 Ako ne e izdaden tovaren list, ispra}a~ot moè

da bara od prevoznikot da mu izdade potvrda za prie-mot na pratkata za prevoz so podatocite {to treba da gi sodrì tovarniot list.

Otsek 2

ODNOS NA ISPRA]AÔT I PREVOZNIKOT

Pakuvawe ^len 714

(1) Ispra}a~ot e dolèn da go spakuva predmetot na propi{aniot ili voobi~aeniot na~in za da ne doj-de do nastanuvawe na nekakva {teta ili do zagrozuva-we na sigurnosta na lu|eto ili na dobrata.

(2) Prevoznikot e dolèn da mu svrti vnimanie na ispra}a~ot za nedostatocite na pakuvaweto {to mo-àt da se zabeleàt, inaku }e odgovara za o{tetuva-weto na pratkata {to bi se slu~ilo poradi tie ne-dostatoci.

(3) Prevoznikot ne odgovara za o{tetuvawe na pratkata ako ispra}a~ot, iako mu e svrteno vnimanie za nedostatocite na pakuvaweto, baral prevoznikot da ja primi pratkata za prevoz so tie nedostatoci.

(4) Prevoznikot e dolèn da ja odbie pratkata ako nedostatocite vo nejzinoto pakuvawe se takvi {to da moè da bide zagrozena sigurnosta na licata ili dobrata ili da bide pri~ineta nekakva {teta.

(5) Za {tetata koja poradi nedostatok vo pakuva-weto }e ja pretrpat treti lica za vreme dodeka pred-metot se nao|a kaj prevoznikot odgovara prevozni-kot, a toj ima pravo da bara nadomest od ispra}a~ot.

Nadomest za prevoz i tro{oci vo vrska

so prevozot ^len 715

(1) Ispra}a~ot e dolèn da mu gi isplati na pre-voznikot nadomestot za prevozot i drugite tro{oci vo vrska so prevozot.


(2) Ako vo tovarniot list ne e navedeno deka is-pra}a~ot gi pla}a nadomestot za prevozot i drugite tro{oci vo vrska so prevozot, se pretpostavuva deka ispra}a~ot go upatil prevoznikot da gi naplati od prima~ot.

Raspolagawe so pratka

^len 716 (1) Ispra}a~ot moè da raspolaga so pratkata i

da gi menuva nalozite sodràni vo dogovorot, pa mo-è da mu naloì na prevoznikot da go zapre nata-mo{niot prevoz na pratkata, da mu ja vrati pratkata, da mu ja predade na drug prima~ ili da ja upati vo ne-koe drugo mesto.

(2) Pravoto na ispra}a~ot da gi menuva nalozite prestanuva po pristigaweto na pratkata vo mestoto na opredeluvaweto koga prevoznikot }e mu go preda-de na prima~ot tovarniot list, ili koga prevoznikot }e go povika prima~ot da ja prezeme pratkata ili ko-ga prima~ot samiot }e pobara nejzino predavawe.

(3) Ako e izdaden tovaren list po naredba, odnos-no na donositel, pravata na ispra}a~ot od stav (2) na ovoj ~len mu pripa|aat isklu~ivo na imatelot na tovarniot list.

(4) Ovlastenoto lice koe }e se posluì so pravo-to da mu dava novi nalozi na prevoznikot, dol`no e da mu gi nadomesti tro{ocite i {tetata {to gi imal poradi toa, kako i na negovo barawe da mu dade garan-cija deka tro{ocite i {tetata }e mu bidat nadomes-teni.

Pravec na prevozot

^len 717 (1) Prevoznikot e dolèn da go izvr{i prevozot

po dogovoreniot pat. (2) Ako ne e dogovoreno po koj pat treba da se iz-

vr{i prevozot, prevoznikot e dolèn da go izvr{i po onoj pat koj najmnogu im odgovara na interesite na ispra}a~ot.

Pre~ki pri izvr{uvaweto na prevozot

^len 718 (1) Prevoznikot e dolèn da go izvestuva ispra}a-

~ot za site okolnosti {to bi bile od vlijanie vrz iz-vr{uvaweto na prevozot i da postapi spored upats-tvata {to }e gi dobie od nego.

(2) Prevoznikot ne e dolèn da postapi spored upatstvata na ispra}a~ot ~ie izvr{uvawe bi moèlo da ja zagrozi sigurnosta na licata ili na dobrata.

(3) Ako slu~ajot bi bil takov {to da ne moàt da se ~ekaat upatstvata na ispra}a~ot, prevoznikot e dolèn da postapi kako {to bi postapil dobar sto-panstvenik, odnosno dobar doma}in vo istata situa-cija, i za toa da go izvesti ispra}a~ot i da bara nego-vi natamo{ni upatstva.

(4) Prevoznikot ima pravo na nadomest na tro{o-cite {to gi imal poradi pre~kite nastanati bez ne-gova vina.

Nadomest vo slu~aj na prekinuvawe na prevozot

^len 719 (1) Ako prevozot e prekinat poradi nekoja pri~i-

na za koja odgovara prevoznikot, toj ima pravo na srazmeren del od nadomestot za izvr{eniot prevoz, no e dolèn da ja nadomesti {tetata {to bi nastana-la za drugata strana poradi prekinuvaweto na prevo-zot.

(2) Ako prevozot e prekinat od nekoja pri~ina za koja ne odgovara nikoj od zainteresiranite lica, prevoznikot ima pravo na razlikata me|u dogovore-niot nadomest za prevoz i tro{ocite na prevozot od mestoto kade {to prevozot e prekinat do mestoto na opredeluvaweto.

(3) Prevoznikot nema pravo ni na del od nadomes-tot ako vo tekot na prevozot pratkata propadne po-radi vi{a sila.

Koga pratkata ne moè da bide predadena ^len 720

(1) Ako prima~ot ne moè da bide izvesten za pristigaweto na pratkata, ili odbie da ja primi i voop{to pratkata ne moè da bide predadena ili ako prima~ot ne mu go isplati na prevoznikot nadomes-tot {to mu go dolì i drugite sumi {to ja tovarat pratkata, prevoznikot e dolèn da go izvesti za toa ispra}a~ot, da bara od nego upatstva i za negova smetka da gi prezeme potrebnite merki za ~uvawe na predmetot.

(2) Ako vo primereniot rok ovlastenoto lice ne prezeme ni{to so pratkata, prevoznikot ima pravo da ja prodade spored pravilata za prodavawe na pred-met {to se dolì vo slu~aj na zadocnuvawe na dove-ritelot i da gi naplati svoite pobaruvawa od pos-tignatata cena, a ostatokot e dolèn da go poloì kaj sud za ovlastenoto lice.

Odgovornost na prevoznikot sprema ispra}a~ot

^len 721 Ako prevoznikot mu ja predal pratkata na prima-

~ot, a od nego ne ja naplatil sumata so koja bila op-tovarena, dolèn e da mu ja isplati taa suma na is-pra}a~ot, no ima pravo da bara nadomest od prima-~ot.

Otsek 3

ODNOS NA PREVOZNIKOT I PRIMAÔT

Izvestuvawe na prima~ot za pristigawe

na pratka ^len 722

(1) Prevoznikot e dolèn da go izvesti prima~ot bez odlagawe deka pratkata e pristignata, da mu ja stavi na raspolagawe kako {to e dogovoreno i da mu go podnese tovarniot list ako e izdaden.

(2) Vo slu~aj koga e izdaden tovaren list po na-redba ili donositel, toj e dolèn da postapi spored stav (1) na ovoj ~len, samo ako vo tovarniot list e oz-na~eno liceto vo mestoto na opredeluvaweto koe treba da se izvesti deka pratkata e pristignata.

Predavawe na pratka koga e izdaden duplikat

na tovarniot list ^len 723

Prevoznikot moè da odbie da ja predade pratka-ta ako istovremeno ne mu se predade duplikatot od tovarniot list na koj prima~ot potvrdil deka prat-kata mu e predadena.

Pravo na prima~ot da bara predavawe na pratka

^len 724 (1) Prima~ot moè da gi vr{i pravata od dogovo-

rot za prevoz sprema prevoznikot i od nego da bara da mu gi predade tovarniot list i pratkata duri ot-kako taa }e pristigne vo mestoto na opredeluvaweto.

(2) Prevoznikot e dolèn na barawe od prima~ot da mu ja predade pratkata pred da pristigne taa vo mestoto na opredeluvaweto, samo ako e za toa ovlas-ten od ispra}a~ot.

(3) Prima~ot moè da gi vr{i pravata od dogovo-rot za prevoz i da bara od prevoznikot predavawe na pratkata, samo ako gi ispolni uslovite predvideni vo dogovorot za prevoz.

Utvrduvawe na identi~nosta i na sostojbata

na pratkata ^len 725

(1) Ovlastenoto lice ima pravo da bara zapisni~-ki da se utvrdi identi~nosta na pratkata i ako prat-kata e o{tetena, vo {to se sostoi o{tetuvaweto.

(2) Ako se utvrdi deka pratkata ne e taa koja mu bila predadena na prevoznikot ili deka o{tetuva-weto e pogolemo otkolku {to tvrdel prevoznikot, tro{ocite na utvrduvaweto gi podnesuva prevozni-kot.


Obvrska na prima~ot da go plati nadomestot za prevozot

^len 726 (1) So prezemaweto na pratkata i tovarniot list

ako e izdaden, prima~ot se obvrzuva da mu go isplati na prevoznikot nadomestot za prevozot, ako vo dogo-vorot za prevoz ili vo tovarniot list ne e opredele-no ne{to drugo, kako i da mu gi isplati sumite so koi e optovarena pratkata.

(2) Ako prima~ot smeta deka ne e dolèn da mu is-plati na prevoznikot onolku kolku {to bara toj, toj moè da gi vr{i pravata od dogovorot samo ako kaj sudot go poloì sporniot iznos.

Otsek 4

ODGOVORNOST NA PREVOZNIKOT ZA

ZAGUBUVAWE, O[TETUVAWE I ZADOCNUVAWE NA PRATKA

Zagubuvawe ili o{tetuvawe na pratka

^len 727 (1) Prevoznikot odgovara za zagubuvawe ili o{-

tetuvawe na pratka {to bi se slu~ilo od momentot na prezemaweto do nejzinoto predavawe, osven ako se pri~ineti so dejstvie na ovlastenoto lice, so svojs-tvata na pratkata ili so nadvore{ni pri~ini {to ne moèle da se predvidat, nitu da se izbegnat ili ots-tranat.

(2) Ni{tovni se odredbite na dogovorot za pre-voz, na op{tite uslovi za prevoz, na tarifata, ili na nekoj drug op{t akt so koi se namaluva ovaa odgovor-nost.

(3) Polnova`na e odredbata so koja odnapred se opredeluva najvisokiot iznos na nadomestot, pod us-lov da ne e vo o~igleden nesrazmer so {tetata.

(4) Ova ograni~uvawe na iznosot na nadomestot ne vaì ako prevoznikot ja pri~inil {tetata namerno ili so krajno nevnimanie.

(5) Ako ne e dogovoreno poinaku, visinata na na-domestot se opredeluva spored pazarnata cena na pratkata vo vremeto i mestoto na predavaweto za prevoz.

Zagubuvawe ili o{tetuvawe na pratka

so skapoceni predmeti ^len 728

(1) Vo slu~aj na zagubuvawe ili o{tetuvawe na pratka vo koja se nao|ale skapocenosti, hartii od vrednost ili drugi skapoceni predmeti, prevoznikot e dolèn da ja nadomesti taka nastanatata {teta sa-mo ako pri predavaweto na predmetite na prevoz bil izvesten za prirodata na tie predmeti i za nivnata vrednost, ili ako {tetata ja predizvikal namerno ili so krajno nevnimanie.

(2) Ako so navedenite predmeti vo pratkata se na-o|ale i drugi predmeti, za nivnoto zagubuvawe ili o{tetuvawe prevoznikot odgovara spored op{tite pravila za odgovornosta na prevoznikot.

Vra}awe na plateniot nadomest za prevoz

^len 729 Vo slu~aj na celosno zagubuvawe na pratkata pre-

voznikot e dolèn, pokraj nadomestot na {tetata na ispra}a~ot da mu go vrati nadomestot za prevoz ako istiot e platen.

Koga prima~ot }e prezeme pratka bez prigovor

^len 730 (1) Koga prima~ot }e prezeme pratka bez prigovor

i na prevoznikot }e mu gi isplati negovite pobaru-vawa, prestanuva odgovornosta na prevoznikot, osven ako o{tetuvaweto zapisni~ki e utvrdeno pred preze-maweto na pratkata.

(2) Prevoznikot ostanuva odgovoren za o{tetuva-wata na pratkata {to ne moèle da se zabeleàt vo momentot na predavaweto ako prima~ot go izvestil za tie o{tetuvawa vedna{ po nivnoto otkrivawe, no ne podocna od osum dena od predavaweto.

(3) Prevoznikot ne moè da se povikuva na odred-bite od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len, ako o{tetuva-weto go pri~inil namerno ili so krajno nevnimanie.

Odgovornost na prevoznikot za zadocnuvawe

^len 731 Prevoznikot odgovara za {tetata nastanata pora-

di zadocnuvawe, osven ako zadocnuvaweto e pri~ine-to so nekoj fakt koj ja isklu~uva negovata odgovor-nost za zagubuvaweto ili o{tetuvaweto na predme-tot.

Odgovornost za pomo{nicite

^len 732 Prevoznikot odgovara za licata {to po negov na-

log rabotele vrz izvr{uvaweto na prevozot.

Otsek 5

UÊSTVO NA POVE]E PREVOZNICI VO PREVOZOT NA PRATKA

Koga tie odgovaraat solidarno

^len 733 (1) Prevoznikot {to }e mu doveri na nekoj drug

prevoznik celosno ili delumno izvr{uvawe na pre-vozot na pratkata {to ja primil za prevoz, ostanuva i natamu odgovoren za nejziniot prevoz od nejziniot priem do predavaweto, no ima pravo na nadomest od prevoznikot komu mu ja doveril pratkata.

(2) Ako vtoriot prevoznik od prviot prevoznik so pratkata go prezeme i tovarniot list, toj stanuva dogovorna strana vo dogovorot za prevoz, so prava i dol`nosti na solidaren dol`nik i solidaren dove-ritel, ~ii udeli se srazmerni so negovoto u~estvo vo prevozot.

(3) Istoto vaì i koga za izvr{uvaweto na prevo-zot na nekoja pratka so eden ist dogovor }e se obvr-zat pove}e prevoznici koi }e u~estvuvaat vo prevo-zot eden po drug.

(4) Sekoj od pove}eto prevoznici ima pravo da ba-ra da se utvrdi sostojbata na pratkata vo momentot koga mu se predava zaradi izvr{uvawe na negoviot del od prevozot.

(5) Solidarnite prevoznici u~estvuvaat vo podne-suvaweto na {tetata srazmerno so nivnite udeli vo prevozot, osven onoj {to }e dokaè deka {tetata ne nastanala dodeka toj ja prevezuval pratkata.

(6) Prigovorite napraveni na podocne`niot pre-voznik dejstvuvaat i sprema site porane{ni.

Podelena odgovornost na prevoznicite

^len 734 Koga vo izvr{uvaweto na prevoz na ista pratka

u~estvuvaat eden po drug nekolku prevoznici {to gi opredelil ispra}a~ot, toga{ sekoj od niv odgovara samo za svojot del na prevozot.

Otsek 6

PRAVO NA ZALOG

Koga prevoznikot ima pravo na zalog

^len 735 (1) Zaradi obezbeduvawe naplata na nadomestot za

prevoz i na nu`nite tro{oci {to gi napravil vo vr-ska so prevozot, prevoznikot ima pravo na zalog nad predmetite {to mu se predadeni zaradi prevoz i vo vrska so prevozot, dodeka gi drì ili dodeka ima vo race isprava so pomo{ na koja moè da raspolaga so niv.

(2) Koga vo izvr{uvaweto na prevozot u~estvuva-le pove}e prevoznici eden po drug, nivnite pobaru-vawa vo vrska so izvr{uvaweto na prevozot se obez-bedeni, isto taka so ovoj zalog i posledniot prevoz-nik e dolèn, ako tovarniot list ne sodrì ne{to drugo, da gi naplati site pobaruvawa spored tovarni-ot list.


(3) Pobaruvawata na porane{niot prevoznik, ka-ko i negovoto pravo na zalog, preminuvaat spored sa-miot zakon vrz podocne`niot prevoznik koj mu gi is-platil tie pobaruvawa.

(4) Toa isto vaì i ako prevoznikot gi isplati ekspeditorovite pobaruvawa.

Sudir na zalo`nite prava

^len 736 (1) Koga pokraj zalo`noto pravo na prevoznikot

istovremeno nad ist predmet postojat zalo`ni prava na komisioner, ekspeditor i skladi{tar, prvenstvo za naplata imaat pobaruvawata na koi i da e od ovie doveriteli nastanati so ekspediraweto ili so pre-vozot, i toa obratno od redot po koj nastanale.

(2) Drugite pobaruvawa na komisioner i skladi{-tar, kako i pobaruvawata na ekspeditor i prevoznik nastanati so davawe na avansi, se naplatuvaat duri po isplatata na pobaruvawata navedeni vo stav (1) na ovoj ~len i toa po redot po koj nastanale.

ODDEL 3

DOGOVOR ZA PREVOZ NA LICA

Op{ta odredba

^len 737 Prevoznikot e dolèn prevozot na lica da go iz-

vr{i bezbedno so ona prevozno sredstvo {to e opre-deleno so dogovorot za prevoz i pod onie uslovi na udobnost i higiena {to spored vidot na odnosnoto prevozno sredstvo i oddale~enosta na patot se smeta-at kako neophodni.

Pravo na patnikot na opredeleno mesto

^len 738 Prevoznikot e dolèn da mu go dade na patnikot

ona mesto i vo ona prevozno sredstvo kako {to e do-govoreno.

Odgovornost na prevoznikot za zadocnuvawe

^len 739 (1) Prevoznikot e dolèn da go preveze patnikot

do opredelenoto mesto na vreme. (2) Toj odgovara za {tetata {to bi ja pretrpel

patnikot poradi zadocnuvawe, osven ako zadocnuva-weto do{lo od pri~ini {to ne moèl da gi otstrani ni so vnimanie na stru~wak.

Odgovornost na prevoznikot za sigurnosta

na patnikot ^len 740

(1) Prevoznikot odgovara za sigurnosta na patni-kot od po~etokot do zavr{uvaweto na prevozot, kako vo slu~aj na prevoz so nadomest, taka i vo slu~aj na besplaten prevoz, pa e dolèn da ja nadomesti {teta-ta {to bi se slu~ila so o{tetuvawe na zdravjeto, so povreda ili so smrt na patnikot, osven ako e pri~i-neta so dejstvie na patnikot ili od nadvore{na pri-~ina {to ne moèla da se predvidi, nitu izbegne ili otstrani.

(2) Ni{tovni se odredbite na dogovor, kako i na op{tite uslovi za prevoz, na tarifata ili na nekoj drug op{t akt, so koj se namaluva ovaa odgovornost.

Odgovornost za bagaòt predaden na prevoz

i za drugite predmeti ^len 741

(1) Bagaòt {to mu go predal patnikot, prevozni-kot e dolèn da go preveze vo isto vreme koga i pat-nikot i da mu go predade po zavr{uvaweto na prevo-zot.

(2) Za zagubuvawe i o{tetuvawe na bagaòt {to mu go predal patnikot, prevoznikot odgovara spored odredbite za prevoz na predmeti.

(3) Za o{tetuvawe na predmetite {to gi drì patnikot so sebe prevoznikot odgovara spored op-{tite pravila za odgovornosta.

Glava XVIII

DOGOVOR ZA LICENCA

Oddel 1

OP[TI ODREDBI

Poim ^len 742

(1) So dogovorot za licenca dava~ot na licenca se obvrzuva na steknuva~ot na licenca da mu go otstapi vo celost ili delumno, pravoto na iskoristuvawe, na patent, znaewe i iskustvo, na ìg, mostra ili model, a steknuva~ot na licenca se obvrzuva da mu plati za toa opredelen nadomest.

(2) So dogovorot za licenca dava~ot moè da se obvrze da mu otstapi potencijalno pravo od prijava na patent, ìg model i mostra kako i nepatentiran pronajdok na steknuva~ot na licencata.

Forma

^len 743 Dogovorot za licenca mora da bide sklu~en vo

pismena forma.

Traewe na licencata ^len 744

Licencata za iskoristuvawe na patent, mostra ili model, ne moè da bide sklu~ena za vreme podol-go od traeweto na zakonskata za{tita na tie prava.

Isklu~iva licenca

^len 745 (1) So dogovorot za licenca steknuva~ot na li-

cenca steknuva isklu~ivo pravo na iskoristuvawe na predmetot na licencata, samo ako e toa izre~no dogo-voreno (isklu~iva licenca).

(2) Drugite mo`nosti za iskoristuvawe na pred-metot na licencata gi zadrùva dava~ot na licenca.

(3) Ako vo dogovorot za licenca ne e nazna~eno za kakva licenca stanuva zbor, se smeta deka mu e dadena neisklu~iva licenca.

Prostorno ograni~uvawe na pravoto

na iskoristuvawe ^len 746

(1) Pravoto na iskoristuvawe na predmetot na li-cencata moè da bide prostorno ograni~eno.

(2) Ako so dogovorot za licenca ne e prostorno ograni~eno pravoto na iskoristuvawe na predmetot na licencata, se smeta deka licencata e prostorno neograni~ena.

ODDEL 2

OBVRSKI NA DAVAÔT NA LICENCA

Predavawe na predmetot na licencata

^len 747 (1) Dava~ot na licenca e dolèn na steknuva~ot

na licenca vo opredelen rok da mu go predade pred-metot na licencata.

(2) Dava~ot na licenca e dolèn na steknuva~ot na licenca da mu ja predade i tehni~kata dokumenta-cija potrebna za prakti~na primena na predmetot na licencata.

Davawe na upatstva i izvestuvawe

^len 748 Dava~ot na licenca e dolèn na steknuva~ot na

licencata da mu gi dava site upatstva i izvestuvawa {to se potrebni za uspe{noto iskoristuvawe na predmetot na licencata.

Obvrska za garantirawe

^len 749 Dava~ot na licenca mu ja garantira na steknuva-

~ot na licenca tehni~kata izvodlivost i tehni~kata upotreblivost na predmetot na licencata.


Garancija ^len 750

(1) Dava~ot na licenca garantira deka pravoto na iskoristuvawe {to e predmet na dogovorot mu pripa-|a nemu, deka vrz nego nema tovari i deka ne e ograni-~eno vo korist na nekoj tret.

(2) Ako predmet na dogovorot e isklu~iva licen-ca, dava~ot na licenca garantira deka pravoto na is-koristuvawe ne mu go otstapil na drug ni celosno ni delumno.

(3) Dava~ot na licenca e dolèn da go ~uva i bra-ni pravoto otstapeno na steknuva~ot na licenca od site barawa na treti lica.

Obvrska na dava~ot na isklu~iva licenca

^len 751 Ako e dogovorena isklu~iva licenca, dava~ot na

licenca ne moè vo nikoj vid samiot da go iskoristu-va predmetot na licencata, nitu negovite oddelni delovi, nitu toa da mu go doveri na nekoj drug vo gra-nicite na prostornoto vaèwe na licencata.

ODDEL 3

OBVRSKI NA STEKNUVAÔT NA LICENCA

Iskoristuvawe na predmetot na licencata

^len 752 Steknuva~ot na licenca e dolèn da go iskoris-

tuva predmetot na licencata na dogovoreniot na~in, vo dogovoreniot obem i vo dogovorenite granici.

Koristewe na dopolnitelni usovr{uvawa

^len 753 Ako so dogovorot poinaku ne e opredeleno, stek-

nuva~ot na licenca ne e ovlasten da gi iskoristuva dopolnitelnite usovr{uvawa na predmetot na licen-cata.

ûvawe na predmetot na licencata vo tajnost

^len 754 Ako predmetot na licencata go so~inuva nepaten-

tiran pronajdok ili tajno tehni~ko znaewe i isku-stvo, steknuva~ot na licenca e dolèn da go ~uva vo tajnost.

Kvalitet ^len 755

(1) Ako so licencata za proizvodstvo e otstapena i licencata za upotreba na ìg, steknuva~ot na li-cenca moè da pu{ta vo promet stoki so toj ìg samo ako nivniot kvalitet e ist kako {to e kvalitetot na stokite {to gi proizveduva dava~ot na licenca.

(2) Sprotivnata spogodba nema pravno dejstvo.

Obeleùvawe ^len 756

Steknuva~ot na licenca e dolèn stokite da gi obeleì so oznakata za proizvodstvo po licenca.

Nadomest ^len 757

Steknuva~ot na licenca e dolèn na dava~ot na licenca da mu go isplati dogovoreniot nadomest vo vreme i na na~in kako {to e toa opredeleno so dogo-vorot.

Podnesuvawe izve{taj

^len 758 Ako nadomestot se opredeluva vo zavisnost od

obemot na iskoristuvaweto na predmetot na licenca-ta, steknuva~ot na licenca e dolèn na dava~ot na licenca da mu podnese izve{taj za obemot na isko-ristuvaweto i da izvr{i presmetka na nadomestot za sekoja godina, ako so dogovorot ne e opredelen za toa pokus rok.

Izmena na dogovoren nadomest ^len 759

Ako dogovoreniot nadomest stanal o~igledno nes-razmeren vo odnos na prihodot {to steknuva~ot na licenca go ima od iskoristuvaweto na predmetot na licencata, zainteresiranata strana moè da bara iz-mena na dogovoreniot nadomest.

Oddel 4

PODLICENCA

Koga moè da se dade

^len 760 (1) Steknuva~ot na isklu~iva licenca moè pra-

voto na iskoristuvawe na predmetot na licencata da mu go otstapi na drug (podlicenca).

(2) So dogovor moè da se predvidi deka steknuva-~ot na licencata ne moè da mu dade na drug podli-cenca ili deka ne moè da mu ja dade bez dozvola od dava~ot na licenca.

Koga dava~ot moè da ja odbie dozvolata

^len 761 Koga za davaweto na podlicenca e potrebna doz-

vola od dava~ot na licenca ovoj moè da ne mu ja dade na steknuva~ot na isklu~iva licenca samo od serioz-ni pri~ini.

Otkaz poradi nedozvolena podlicenca

^len 762 Dava~ot na licenca moè da go otkaè dogovorot

za licenca bez otkazen rok, ako podlicencata e dade-na bez negova dozvola, koga ovaa e potrebna spored zakonot ili spored dogovorot.

Neposredno barawe na dava~ot na licenca

^len 763 (1) So dogovorot za podlicenca ne se sozdava ni-

kakov poseben praven odnos me|u steknuva~ot na pod-licenca i dava~ot na licenca, duri ni koga dava~ot na licenca ja dal potrebnata dozvola za sklu~uvawe na podlicenca.

(2) Dava~ot na licenca moè, zaradi naplata na svoite pobaruvawa od steknuva~ot na licencata nas-tanati od licencata, da bara neposredno od steknuva-~ot na podlicenca isplata na iznosite {to ovoj mu gi dolì na dava~ot na podlicenca vrz osnova na pod-licencata.

Oddel 5

PRESTANUVAWE NA DOGOVOROT

Istek na opredeleno vreme

^len 764 Dogovorot za licenca sklu~en na opredeleno vre-

me prestanuva so samiot istek na vremeto za koe e sklu~en, pa ne e potrebno da bide otkaàn.

Premol~eno obnovuvawe na licencata

^len 765 (1) Koga po istekot na vremeto za koe bil sklu~en

dogovorot za licenca, steknuva~ot na licenca }e prodolì da go iskoristuva predmetot na licencata, a dava~ot na licenca ne se protivstavuva, se smeta deka e sklu~en nov dogovor za licenca so neopredele-no traewe, pod istite uslovi kako i prethodniot.

(2) Obezbeduvawata {to treti lica gi dale za pr-vata licenca prestanuvaat so istekot na vremeto za koe bila sklu~ena.

Otkaz ^len 766

(1) Dogovorot za licenca ~ie traewe ne e oprede-leno prestanuva so otkaz, {to sekoja strana moè da & go dade na drugata po~ituvaj}i go opredeleniot otka-zen rok.


(2) Ako otkazniot rok ne e opredelen so dogovo-rot toj iznesuva {est meseci, so toa {to dava~ot na licenca ne moè da go otkaè dogovorot vo istekot na prvata godina od negovoto vaèwe.

Smrt, ste~aj i redovna likvidacija

^len 767 (1) Vo slu~aj na smrt na dava~ot na licencata, li-

cencata se prodolùva so negovite naslednici, ako poinaku ne e dogovoreno.

(2) Vo slu~aj na smrt na steknuva~ot na licenca, licencata se prodolùva so negovite naslednici koi ja prodolùvaat negovata dejnost. (3) Vo slu~aj na ste~aj ili redovna likvidacija na steknuva~ot na licenca, dava~ot na licenca moè da go raskine dogovorot.

Glava XIX

DEPOZIT

Oddel 1

ZA DEPOZITOT VOOP[TO

Otsek 1

OP[TI ODREDBI

Poim

^len 768 (1) So dogovorot za depozit, prima~ot na depozit

se obvrzuva da go primi predmetot od dava~ot na de-pozit, da go ~uva i da go vrati koga ovoj }e go pobara.

(2) Predmet na depozit moàt da bidat samo pod-vi`ni predmeti.

Depozit na tu| predmet

^len 769 (1) Dogovor za depozit moè polnova`no da sklu-

~i od svoe ime i lice koe ne e sopstvenik na predme-tot i prima~ot na depozit dolèn e nemu da mu go vrati predmetot, osven ako bi doznal deka predmetot e ukraden.

(2) Ako treto lice so tu`ba go bara predmetot od prima~ot na depozit kako sopstvenik, prima~ot na depozit e dolèn da mu soop{ti na sudot od koe lice go primil predmetot, a istovremeno da go izvesti da-va~ot na depozit za podignatata tu`ba.

Otsek 2

OBVRSKI NA PRIMAÔT NA DEPOZIT

Obvrska za ~uvawe i izvestuvawe

^len 770 (1) Prima~ot na depozit e dolèn da go ~uva pred-

metot kako svoj sopstven, a ako depozitot e so nado-mest, kako dobar stopanstvenik, odnosno kako dobar doma}in.

(2) Ako se dogovoreni mestoto ili na~inot na ~u-vawe na predmetot, prima~ot na depozit moè da gi promeni samo ako go baraat toa promenetite okol-nosti, inaku }e odgovara i za slu~ajno propa|awe ili o{tetuvawe na predmetot.

(3) Za site promeni {to bi gi zabeleàl na pred-metot i za opasnostite da bide o{teten na koj i da e na~in, prima~ot na depozit e dolèn da go izvesti dava~ot na depozit.

Predavawe predmet na ~uvawe na drug

^len 771 Prima~ot na depozit ne moè bez soglasnost od

dava~ot na depozit ili bez nu`da , predmetot {to mu e doveren da go predade na drug da go ~uva, inaku }e odgovara i za negovoto slu~ajno propa|awe ili o{te-tuvawe.

Upotrebuvawe na predmetot ^len 772

(1) Prima~ot na depozit nema pravo da go upotre-buva predmetot {to mu e doveren na ~uvawe.

(2) Vo slu~aj na nedozvolena upotreba na predme-tot, prima~ot na depozit mu dolì na dava~ot na de-pozit soodveten nadomest i odgovara za slu~ajnoto propa|awe ili o{tetuvawe na predmetot {to bi se slu~ile pri toa.

(3) Koga e daden vo depozit nekoj nepotro{en predmet i na prima~ot na depozit mu e dozvoleno da go upotrebuva, toga{ vrz odnosite na dogovara~ite se primenuvaat pravilata za dogovorot za posluga, a sa-mo za pra{awata na vremeto i mestoto na vra}awe na predmetot se sudi spored pravilata za dogovorot za depozit, ako dogovara~ite ne opredelile ne{to dru-go vo toj pogled.

Upotrebuvawe i predavawe na predmetot na drug

^len 773 Koga prima~ot na depozit bez soglasnost od dava-

~ot na depozit i bez nu`da sprotivno so dogovorot go upotrebuva predmetot, go menuva mestoto ili na~i-not na negovoto ~uvawe, ili koga predmetot }e mu go predade na ~uvawe na drugo lice, toj ne odgovara za slu~ajnoto propa|awe ili o{tetuvawe na predmetot do koi bi do{lo i da postapuval vo soglasnost so do-govorot.

Vra}awe na predmetot

^len 774 (1) Prima~ot na depozit e dolèn da go vrati

predmetot {tom }e go pobara dava~ot na depozit i toa so site plodovi i drugi koristi od predmetot.

(2) Ako e opredelen rokot za vra}awe na predme-tot, dava~ot na depozit moè da bara predmetot da mu se vrati i pred istekot na rokot, osven koga rokot ne e dogovoren isklu~ivo vo interes na dava~ot na depozit.

(3) Vra}aweto se vr{i vo mestoto na predavaweto na predmetot na prima~ot na depozit, ako so dogovo-rot ne e opredeleno nekoe drugo mesto, vo koj slu~aj prima~ot na depozit ima pravo na nadomest na tro-{ocite za prenos na predmetot.

Otsek 3

PRAVA NA PRIMAÔT NA DEPOZIT

Nadomest na tro{ocite i na {tetata

^len 775 Prima~ot na depozit ima pravo da bara od dava-

~ot na depozit da mu gi nadomesti tro{ocite oprav-dano napraveni zaradi za~uvuvawe na predmetot, ka-ko i {tetata {to ja imal poradi depozitot.

Nadomest ^len 776

Prima~ot na depozit nema pravo na nadomest za svojot trud, osven ako e dogovoren nadomestot, ako prima~ot na depozit se zanimava so primawe predme-ti na ~uvawe, ili ako nadomest moèlo da se o~ekuva so ogled na okolnostite na rabotata.

Vra}awe na predmetot vo slu~aj

na besplaten depozit ^len 777

(1) Prima~ot na depozit koj se obvrzal besplatno da go ~uva predmetot opredeleno vreme moè da mu go vrati na dava~ot na depozit pred istekot na dogovo-reniot rok, ako na samiot predmet bi mu se zakanuva-la opasnost od propa|awe ili o{tetuvawe, ili ako negovoto natamo{no ~uvawe bi moèlo da mu pri~i-ni {teta.

(2) Ako rokot ne e dogovoren, prima~ot na depozit od stav (1) na ovoj ~len moè vo sekoe vreme da se otkaè od dogovorot, no dolèn e na dava~ot na depozit da mu opredeli primeren rok za prezemawe na predmetot.


Otsek 4

POSEBNI SLUÂI NA DEPOZIT

Nevistinski depozit ^len 778

Koga se dadeni vo depozit zamenlivi predmeti so pravo za prima~ot na depozit da gi potro{i i so obvrska da vrati isto koli~estvo predmeti od ist vid, toga{ vrz negovite odnosi so dava~ot na depozit se primenuvaat pravilata na dogovorot za zaem, samo vo pogled na vremeto i mestoto na vra}awe }e vaàt pravilata na dogovorot za depozit, ako dogovara~ite ne opredelile ne{to drugo vo toj pogled.

Depozit vo nu`da

^len 779 Toj komu predmetot mu e doveren vo slu~aj na

nekakva nevolja, na primer, vo slu~aj na poàr, zemjotres, poplava, dolèn e da go ~uva so zgolemeno vnimanie.

Oddel 2

UGOSTITELSKI DEPOZIT

Ugostitelot kako prima~ na depozit

^len 780 (1) Ugostitelot se smeta kako prima~ na depozit

vo pogled na predmetite {to gi donele gostite i odgovara za nivnoto zagubuvawe ili o{tetuvawe najmnogu do 10.000 denari.

(2) Ovaa odgovornost e isklu~ena ako predmetite propadnale ili se o{teteni poradi okolnosti koi ne moèle da se izbegnat ili otstranat, poradi nekoja pri~ina vo samiot predmet, ako se zagubeni ili o{teteni so povedenieto na samiot gostin ili so povedenieto na licata koi gi dovel toj ili koi mu do{le vo poseta.

(3) Ugostitelot dolì celosen nadomest ako gostinot mu go predal predmetot na ~uvawe, kako i ako {tetata nastanala po negova vina ili po vina na liceto za koe odgovara toj.

Obvrski na ugostitelot da primi

predmeti na ~uvawe ^len 781

(1) Ugostitelot e dolèn da gi primi na ~uvawe predmetite {to gostite }e gi donesat i sakaat da mu gi predadat na ~uvawe, osven ako ne raspolaga so soodvetni prostorii za nivno smestuvawe ili ako nivnoto ~uvawe gi nadminuva negovite mo`nosti od nekoja druga pri~ina.

(2) Ako ugostitelot neopravdano odbie da primi predmet na ~uvawe, dolì celosen nadomest na {tetata {to gostinot }e ja pretrpi poradi toa.

Dol`nost na gostinot da ja prijavi {tetata

^len 782 Gostinot e dolèn da go prijavi zagubuvaweto ili

o{tetuvaweto na predmetot {tom }e uznae za niv, inaku ima pravo na nadomest samo ako dokaè deka {tetata nastanala po vina na ugostitelot ili na liceto za koe odgovara toj.

Objavi za isklu~uvawe na odgovornosta

^len 783 Nemaat nikakvo pravno dejstvo objavite istakna-

ti vo prostoriite na ugostitelite so koi se isklu~u-va, ograni~uva ili uslovuva nivnata odgovornost za predmetite {to gi donele gostite.

Pravo na zadrùvawe

^len 784 Ugostitelot {to prima gosti na no}evawe ima

pravo da gi zadrì predmetite {to gi donele gostite do celosnata naplata na pobaruvawata za smestuvawe i drugite uslugi.

Pro{iruvawe na primenata na odredbite za ugosti-

telskiot depozit ^len 785

Odredbite za ugostitelskiot depozit soobrazno se primenuvaat i vrz bolnicite, garaìte, spalnite koli, organiziranite kampovi i sli~no.

Glava XX

SKLADIRAWE

Oddel 1

OP[TI ODREDBI

Poim ^len 786

(1) So dogovorot za skladirawe se obvrzuva skla-di{tarot da primi i ~uva opredeleni stoki i da gi prezema potrebnite ili dogovoreni merki zaradi nivno za~uvuvawe vo opredelena sostojba, da gi pre-dade po barawe od dava~ot na depozit ili od drugo ovlasteno lice, a dava~ot na depozit se obvrzuva da mu plati za toa opredelen nadomest.

(2) Pri predavaweto na stokite dava~ot na depo-zit e dolèn da gi dade site potrebni izvestuvawa za niv i da izjavi kolkava e nivnata vrednost.

Isklu~uvawe na odgovornosta i nekoi obvrski na

skladi{tarot ^len 787

(1) Skladi{tarot odgovara za {tetata na stokite osven ako dokaè deka {tetata e pri~ineta poradi okolnosti {to ne moèle da se izbegnat ili otstra-nat, ili e pri~ineta po vina na dava~ot na depozitot, poradi nedostatocite ili prirodnite svojstva na stokite, kako i poradi neispravnata ambalaà.

(2) Skladi{tarot e dolèn da go predupredi dava-~ot na depozit za nedostatocite ili prirodnite svoj-stva na stokite, odnosno za neispravnata ambalaà poradi koi moè da dojde do {teta na stokite, {tom navedenite nedostatoci gi zabeleàl ili moral da gi zabeleì.

(3) Ako na stokite bi se slu~ile takvi neotstran-livi promeni poradi koi postoi opasnost stokite da se rasipat da propadnat, skladi{tarot e dolèn, ako toa na negov povik ne bi moèl na vreme da go stori dava~ot na depozit, da gi prodade stokite bez odlaga-we na najpogoden na~in.

(4) Skladi{tarot e dolèn da prezema dejstvija zaradi za~uvuvawe na pravata na dava~ot na depozit sprema prevoznikot {to mu gi predal stokite za smetka na dava~ot na depozit vo o{tetena ili manli-va sostojba.

Koga postoi dol`nost za osiguruvawe

^len 788 (1) Skladi{tarot e dolèn da gi osiguri stokite

primeni na ~uvawe, samo ako e toa dogovoreno. (2) Ako so dogovorot ne e opredeleno koi rizici

treba da gi opfati osiguruvaweto, skladi{tarot e dolèn da gi osiguri stokite od voobi~aenite rizi-ci.

Ograni~uvawe na nadomestot na {teta ^len 789

Nadomestot na {teta {to skladi{tarot e dolèn da go plati poradi propa|awe, namaluvawe ili o{te-tuvawe na stokite za vreme od nivniot priem do pre-davaweto, ne moè da ja nadmine vistinskata vred-nost na stokite, osven ako {tetata ja pri~inil na-merno ili so krajno nevnimanie.

Me{awe na zamenlivi predmeti

^len 790 (1) Skladi{tarot ne moè da gi izme{a primeni-

te zamenlivi predmeti so predmeti od ist vid i ist

Str. 1818 - Br. 18 SLU@BEN VESNIK NA REPUBLIKA MAKEDONIJA 5 mart 2001 kvalitet, osven ako dava~ot na depozit se soglasil so toa, ili ako e o~igledno deka stanuva zbor za raboti {to moàt da se me{aat bez opasnost od nastanuvawe {teta za dava~ot na depozit.

(2) Ako se izme{ani predmetite, skladi{tarot moè, na barawe od ovlastenoto lice bez u~estvo na drugite ovlasteni lica, od smesata na zamenlivi predmeti da go izdvoi delot {to mu pripa|a.

Pregleduvawe na stoki i zemawe mostri

^len 791 Skladi{tarot e dolèn da mu dozvoli na ovlaste-

noto lice da gi pregleduva stokite i da zema mostra od niv.

Pobaruvawe na skladi{tarot i pravo na zalog

^len 792 (1) Pokraj nadomestot za ~uvawe, skladi{tarot

ima pravo na nadomest na tro{ocite {to bile pot-rebni za za~uvuvawe na stokite.

(2) Za svoite pobaruvawa od dogovorot za skladi-rawe i za drugite pobaruvawa nastanati vo vrska so ~uvaweto na stokite toj ima zalo`no pravo nad tie stoki.

Podigawe na stoki i proda`ba na nepodignati stoki ^len 793

(1) Dava~ot na depozit moè stokite da gi podig-ne i pred dogovoreniot rok.

(2) Ako dava~ot na depozit ne gi podigne stokite po istekot na dogovoreniot rok ili po istekot na ed-na godina, ako ne e dogovoren rokot za ~uvawe, skla-di{tarot moè za negova smetka da gi prodade stoki-te na javna proda`ba, no e dolèn prethodno da go iz-vesti za svojata namera i da mu ostavi dopolnitelen rok od najmalku osum dena da gi podigne stokite.

Nedostatoci pri priemot na stoki ^len 794

(1) Prima~ot na stoki e dolèn da gi pregleda stokite vo momentot na nivnoto prezemawe.

(2) Ako pri prezemaweto na stokite zabeleì ne-dostatoci, prima~ot e dolèn vedna{ da go predup-redi za toa skladi{tarot, inaku se smeta deka stoki-te se uredno primeni.

(3) Za nedostatocite na stokite {to ne moèle da se utvrdat vo momentot na prezemaweto, prima~ot e dolèn na siguren na~in da go izvesti skladi{tarot vo rok od sedum dena, smetaj}i od denot na prezema-weto na stokite, inaku se smeta deka stokite se ured-no primeni.

Primena na pravilata za depozit ^len 795

Vrz dogovorite za skladirawe soobrazno se pri-menuvaat pravilata za depozitot, dokolku so pravi-lata za skladirawe poinaku ne e regulirano.

Oddel 2

SKLADI[NICA

Dol`nost za izdavawe skladi{nica ^len 796

Skladi{tarot {to vrz osnova na zakonot e ovlas-ten za stokite primeni na skladirawe da izdade skla-di{nica, dolèn e da mu ja izdade na dava~ot na depo-zit po negovo barawe.

Sostojki i sodrìna na skladi{nicata

^len 797 (1) Skladi{nicata se sostoi od priznanica i za-

lo`nica. (2) Priznanicata i zalo`nicata gi sodràt poda-

tocite: naziv, odnosno ime i zanimawe na dava~ot na

depozit, negovo sedi{te odnosno ìveali{te, naziv i sedi{te na skladi{tarot, datum i broj na skladi{-nicata, mesto kade se nao|a skladot, vid, priroda i koli~estvo na stokite, navod za toa do koj iznos se stokite osigureni, kako i drugi podatoci potrebni za raspoznavawe na stokite i za opredeluvawe na nivnata vrednost.

(3) Priznanicata i zalo`nicata moraat da se po-vikuvaat edna na druga.

Skladi{nica za delovi na stoki

^len 798 (1) Dava~ot na depozit moè da bara skladi{ta-

rot da gi podeli stokite na opredeleni delovi i za sekoj del da mu izdade posebna skladi{nica.

(2) Ako ve}e dobil skladi{nica za celoto koli-~estvo stoki, toj moè da bara skladi{tarot da mu gi podeli stokite na opredeleni delovi i vo zamena za skladi{nicata {to ja dobil, da mu izdade posebni skladi{nici za sekoj oddelen del.

(3) Dava~ot na depozit moè da bara skladi{ta-rot da mu izdade skladi{nica samo za eden del od za-menlivite stoki {to gi ostavil kaj nego.

Prava na imatelot na skladi{nicata

^len 799 (1) Imatelot na skladi{nica ima pravo da bara

da mu se predadat stokite ozna~eni vo nea. (2) Toj moè da raspolaga so stokite ozna~eni vo

skladi{nicata so prenesuvawe na skladi{nicata.

Prenesuvawe na priznanicata i zalo`nicata ^len 800

(1) Priznanicata i zalo`nicata moàt da se pre-nesuvaat so indosament, zaedno ili oddelno.

(2) Pri sekoj prenos, na niv mora da bide zabele-àn datumot.

(3) Po barawe od prima~ot na priznanicata ili zalo`nicata, prenosot vrz nego }e se prepi{e vo re-gistarot na skladot kade {to }e se zabeleì i nego-voto sedi{te, odnosno ìveali{te.

Prava na imatel na priznanica

^len 801 (1) Prenosot na priznanicata bez zalo`nica mu

dava na prima~ot pravo da bara da mu se predadat sto-kite samo ako mu go isplati na imatelot na zalo`ni-cata ili ako mu go poloì na skladi{tarot za imate-lot na zalo`nicata iznosot {to treba da mu bide is-platen na denot na stasanosta na pobaruvaweto.

(2) Imatelot na priznanica bez zalo`nica moè da bara stokite da se prodadat, ako so postignatata cena moè da se isplati iznosot na koj ima pravo imatelot na zalo`nica, so toa {to ostvareniot vi-{ok da mu se predade nemu.

(3) Koga se raboti za zamenlivi predmeti, imate-lot na priznanica bez zalo`nica moè da bara skla-di{tarot da mu predade eden del od stokite pod us-lov da mu poloì na skladi{tarot za smetka na ima-telot na zalo`nica soodveten iznos vo pari.

Prava na imatel na zalo`nicata

^len 802 (1) Prenosot na zalo`nica bez priznanica mu da-

va na prima~ot pravo na zalog nad stokite. (2) Pri prviot prenos, na zalo`nicata moraat da

bidat zabeleàni nazivot, odnosno imeto i zanima-weto na doveritelot, negovoto delovno sedi{te od-nosno ìveali{te, iznosot na negovoto pobaruvawe, smetaj}i gi i kamatite i datumot na stasuvaweto.

(3) Prviot prima~ na zalo`nica e dolèn bez od-lagawe da mu prijavi na skladi{tarot deka vrz nego e izvr{en prenos na zalo`nicata, a skladot e dolèn da mu go prepi{e toj prenos vo svojot registar i na samata zalo`nica da zabeleì deka ovoj prepis e iz-vr{en.

(4) Bez izvr{uvawe na dejstvijata od stav (3) na ovoj ~len, zalo`nicata ne moè ponatamu da se pre-nesuva so indosament.


(5) Zalo`nicata {to ne go sodrì iznosot na po-baruvaweto na zalo`niot doveritel, ja obvrzuva vo korist na zalo`niot doveritel celokupnata vred-nost na predmetite navedena vo nea.

Protest poradi neisplatuvawe i proda`ba

na stokite ^len 803

(1) Imatelot na zalo`nica bez priznanica, komu ne }e mu bide isplateno vo rokot pobaruvaweto obez-bedeno so zalo`nicata, dolèn e, pod zakana na gube-we na pravoto da bara isplata od prenesuva~ite, da podigne protest spored Zakonot za menica.

(2) Imatelot na zalo`nica koj podignal protest moè po istekot na osum dena od stasanosta na poba-ruvaweto da bara proda`ba na zaloènite stoki, a istoto pravo mu pripa|a i na prenesuva~ot {to mu go isplatil na imatelot na zalo`nica pobaruvaweto obezbedeno so zalo`nicata.

(3) Od iznosot postignat so proda`bata se izdvo-juva potrebnata suma za namiruvawe na tro{ocite na proda`bata, pobaruvawata na skladi{tarot od dogo-vorot za skladirawe i drugite negovi pobaruvawa nastanati vo vrska so ostavenite stoki, potoa se is-platuva obezbedenoto pobaruvawe na imatelot na za-lo`nicata, a ostatokot mu pripa|a na imatelot na priznanica.

Barawe isplata od prenesuva~ite na zalo`nicata

^len 804 (1) Imatelot na zalo`nica moè da bara isplata

od prenesuva~ot duri ako ne moèl da postigne celos-no namiruvawe so proda`bata na zaloènite stoki.

(2) Ova barawe mora da bide podignato vo rokot opredelen vo Zakonot za menica za barawe sprema indosantite i toj rok po~nuva da te~e od denot koga e izvr{ena proda`bata na stokite.

(3) Imatelot na zalo`nica go gubi pravoto da ba-ra isplata od prenesuva~ite ako ne pobara proda`ba na stokite najdocna vo rok od eden mesec od protestot.

Glava XXI

NALOG Oddel 1

OP[TI ODREDBI

Poim ^len 805

(1) So dogovorot za nalog se obvrzuva nalogopri-ma~ot sprema nalogodavecot za negova smetka da pre-zeme opredeleni pravni raboti.

(2) Istovremeno nalogoprima~ot se ovlastuva za prezemawe na tie raboti.

(3) Nalogoprima~ot ima pravo na nadomest za svo-jot trud, osven ako e dogovoreno poinaku ili proiz-leguva od prirodata na me|usebniot odnos.

Lica dol`ni da odgovaraat na ponudata

na nalogot ^len 806

Toj {to se zanimava so vr{ewe tu|i raboti kako so zanimawe ili javno se nudi za vr{ewe na tie rabo-ti, dolèn e ako ne saka da go prifati ponudeniot nalog {to se odnesuva na tie raboti bez odlagawe za toa da ja izvesti drugata strana, inaku }e odgovara za {tetata {to ovaa bi ja pretrpela poradi toa.

O d d e l 2

Izvr{uvawe na nalogot kako glasi OBVRSKA NA NALOGOPRIMAÔT

^len 807

(1) Nalogoprima~ot e dolèn da go izvr{i nalo-got spored primenite upatstva so vnimanie na dobar stopanstvenik, odnosno dobar doma}in, ostanuvaj}i vo negovite granici i vo s# da vnimava za interesite na nalogodavecot i da se rakovodi so niv.

(2) Koga nalogoprima~ot smeta deka izvr{uvawe-to na nalogot spored dobienite upatstva bi bilo od {teta za nalogodava~ot, toj e dolèn da go svrti kon toa negovoto vnimanie i da bara novi upatstva.

(3) Ako nalogodavecot ne dal opredeleni upatstva za rabota {to treba da se izvr{i, nalogoprima~ot e dolèn, rakovodej}i se od interesite na nalogodave-cot da postapi kako dobar stopanstvenik odnosno do-bar doma}in, a ako e nalogot bez nadomest, kako {to bi postapil vo istite okolnosti vo sopstvena rabota.

Otstapuvawe od nalogot i upatstvata

^len 808 (1) Od dobieniot nalog i upatstva nalogoprima-

~ot moè da otstapi samo so soglasnost od nalogoda-vecot, a koga poradi nedostig na vreme ili od nekoja druga pri~ina ne e mo`no da se bara soglasnost od nalogodavecot, toj moè da otstapi od nalogot i upatstvata samo ako spored procenata na site okol-nosti moèl osnovano da smeta deka toa go baraat in-teresite na nalogodavecot.

(2) Ako nalogoprima~ot gi pre~ekori granicite na nalogot ili otstapi od dobienite upatstva von slu~ajot predviden vo stav (1) na ovoj ~len nema da se smeta za nalogoprima~, tuku za rabotovoditel bez nalog osven ako nalogodavecot dopolnitelno go odobri ona {to go storil.

Zamena

^len 809 (1) Nalogoprima~ot e dolèn da go izvr{i nalo-

got li~no. (2) Toj moè da mu go doveri izvr{uvaweto na na-

logot samo ako nalogodavecot go dozvolil toa, kako i ako e na toa prinuden od okolnostite.

(3) Vo tie slu~ai toj odgovara samo za izborot na zamenikot i za upatstvata {to mu gi dal.

(4) Vo drugite slu~ai toj odgovara za rabotata na zamenikot, kako i za slu~ajnoto propa|awe ili o{te-tuvawe na predmetite {to bi se slu~ile kaj zameni-kot.

(5) Nalogodavecot moè vo sekoj slu~aj da bara neposredno od zamenikot izvr{uvawe na obvrskite od nalogot.

Polagawe smetka

^len 810 Za izvr{ena rabota nalogoprima~ot e dolèn da

poloì smetka i da mu go predade bez odolùvawe na nalogodavecot seto ona {to go primil vrz osnova na vr{ewe na doverenite raboti, bez ogled na toa dali ona {to go primil za nalogodavecot mu bilo dolè-no na ovoj ili ne.

Podnesuvawe izve{taj

^len 811 Nalogoprima~ot e dolèn na barawe od nalogoda-

vecot da mu podnese izve{taj za sostojbata na raboti-te i da mu poloì smetka i pred opredelenoto vreme.

Odgovornost za upotrebata na parite

na nalogodavecot ^len 812

Ako nalogoprima~ot se sluèl za svoite potrebi so pari {to gi primil za nalogodavecot, dolèn e da plati kamata smetaj}i od denot na upotrebata, a na drugite pari {to gi dolì a ne gi predal na vreme, zatezna kamata, smetaj}i od denot koga bil dolèn da gi predade.

Solidarna odgovornost na nalogoprima~ite

^len 813 Ako nekoja rabota im e doverena na nekolkumina

so ist nalog da ja vr{at zaedni~ki, tie odgovaraat solidarno za obvrskite od toj nalog, ako ne e dogovo-reno ne{to drugo.


O d d e l 3

OBVRSKI ZA NALOGODAVECOT

Avansirawe pari ^len 814

Nalogodavecot e dolèn na barawe na nalogopri-ma~ot da mu dade izvesna suma pari za predvidenite izdatoci.

Nadomest na tro{oci i prezemawe na obvrskite

^len 815 (1) Nalogodavecot e dolèn da mu gi nadomesti na

nalogoprima~ot duri i ako negoviot trud bez negova vina nemal uspeh, site potrebni tro{oci {to gi nap-ravil za izvr{uvaweto na nalogot, so kamata od de-not koga se napraveni.

(2) Toj e dolèn da gi prezeme obvrskite {to na-logoprima~ot gi zel vrz sebe vr{ej}i gi od svoe ime rabotite {to mu se dovereni, ili na nekoj drug na~in da go oslobodi od niv.

Nadomest na {teta

^len 816 Nalogodavecot e dolèn da mu ja nadomesti na na-

logoprima~ot {tetata {to ja pretrpel ovoj bez svoja vina vo vr{eweto na nalogot.

Visina na nadomestot

^len 817 Ako ne e dogovoreno poinaku, nalogodavecot dol-

ì nadomest vo voobi~aena visina, a ako za toa ne postoi obi~aj, toga{ spravedliv nadomest.

Isplata na nadomestot

^len 818 (1) Dokolku ne e dogovoreno poinaku, nalogodave-

cot e dolèn da mu go isplati na nalogoprima~ot na-domestot po izvr{enata rabota.

(2) Ako nalogoprima~ot bez svoja vina samo de-lumno go izvr{il nalogot, ima pravo na srazmeren del od nadomestot.

(3) Vo slu~aj koga odnapred dogovoreniot nadomest bi bil vo o~igleden nesrazmer so napravenite uslugi, nalogodavecot moè da bara negovo namaluvawe.

Pravo na zalog

^len 819 Zaradi obezbeduvawe na nadomestot i na tro{o-

cite, nalogoprima~ot ima pravo na zalog nad pod-vi`nite predmeti na nalogodavecot {to gi dobil vrz osnova na nalogot, kako i nad pari~nite iznosi {to gi naplatil za smetka na nalogodavecot.

Solidarna odgovornost na nalogodavcite

^len 820 Ako pove}emina mu doverile na nalogoprima~ot

izvr{uvawe na nalog, tie mu odgovaraat solidarno.

Oddel 4 Prestanuvawe na nalogot


^len 821 (1) Nalogodavecot moè da se otkaè od dogovo-

rot. (2) Vo slu~aj na otkaùvawe od dogovorot vo koj

na nalogoprima~ot mu pripa|a nadomest za negoviot trud, nalogodavecot e dolèn da mu isplati na nalo-goprima~ot soodveten del od nadomestot i da mu ja nadomesti {tetata {to ja pretrpel so otkaùvaweto od dogovorot, ako za otkaùvaweto nemalo osnovani pri~ini.

Otkaz

^len 822 (1) Nalogoprima~ot moè da se otkaè od

nalogot koga saka, samo ne vo nevreme.

(2) Toj e dolèn da mu ja nadomesti na nalogodave-cot {tetata {to ja pretrpel ovoj poradi otkazot na nalogot vo nevreme, osven koga za otkazot postoele osnovani pri~ini.

(3) Nalogoprima~ot e dolèn da gi prodolì po otkazot rabotite {to ne trpat odlagawe, dodeka na-logodavecot ne }e bide vo mo`nost da ja prezeme gri-àta za niv.

Smrt, prestanuvawe na pravnoto lice ^len 823

(1) Nalogot prestanuva so smrtta na nalogoprima-~ot.

(2) Naslednicite na nalogoprima~ot se dol`ni za negovata smrt da go izvestat {to pobrgu nalogodave-cot i da prezemat {to e potrebno za za{tita na nego-vite interesi, dodeka ne }e bide vo sostojba samiot da ja prezeme griàta za niv.

(3) Nalogot prestanuva so smrtta na nalogodave-cot samo ako e taka dogovoreno ili ako nalogoprima-~ot go primil nalogot so ogled na svoite li~ni odno-si so nalogodavecot.

(4) Vo toj slu~aj nalogoprima~ot e dolèn da gi prodolì doverenite raboti, ako inaku bi nastapila {teta za naslednicite, dodeka ovie ne }e bidat vo mo`nost samite da ja prezemat griàta za niv.

(5) Ako nalogodavecot ili nalogoprima~ot e ne-koe pravno lice, nalogot prestanuva koga toa lice }e prestane da postoi.

Ste~aj, li{uvawe od delovnata sposobnost

^len 824 Nalogot prestanuva koga nalogodavecot, ili na-

logoprima~ot }e padne pod ste~aj ili }e bide napol-no ili delumno li{en od delovnata sposobnost.

Moment na prestanuvaweto na nalogot ^len 825

(1) Koga nalogodavecot se otkaàl od dogovorot, kako i koga umrel ili padnal pod ste~aj, ili napolno ili delumno e li{en od delovnata sposobnost, nalo-got prestanuva vo momentot koga nalogoprima~ot doznal za nastanot poradi koj prestanuva nalogot.

(2) Koga na nalogoprima~ot mu e izdadeno pisme-no polnomo{no, dolèn e da go vrati po prestanuva-we na nalogot.

Isklu~oci ^len 826

Koga nalogot e daden za da moè nalogoprima~ot da postigne ispolnuvawe na nekoe svoe pobaruvawe od nalogodavecot, nalogodavecot ne moè da se otka-è od dogovorot i nalogot ne prestanuva ni so smrt-ta, ni so ste~aj na nalogodavecot ili nalogoprima-~ot ni koga eden od niv }e bide napolno ili delumno li{en od delovnata sposobnost.

Glava XXII

KOMISION

Oddel 1

Poim

^len 827 (1) So dogovorot za komision se obvrzuva komisi-

onerot za nadomest (provizija) da izvr{i od svoe ime i za smetka na komitentot edna ili pove}e raboti {to mu gi doveruva komitentot.

(2) Komisionerot ima pravo na nadomest i koga ovoj ne e dogovoren.

Primena na pravilata za dogovorot za nalog

^len 828 Vrz dogovorot za komision soobrazno se pri-

menuvaat pravilata za nalogot, dokolku so pravilata za komisionot poinaku ne e opredeleno.


Sklu~uvawe rabota pod uslovi razli~ni od nalogot ^len 829

(1) Ako komisionerot sklu~il nekoja rabota pod nepovolni uslovi od onie opredeleni so nalogot ko-ga toa ne go smeel, dolèn e da mu ja nadomesti na ko-mitentot razlikata, kako i pri~inetata {teta.

(2) Vo slu~aj od stav (1) na ovoj ~len, komitentot moè da odbie da ja prifati sklu~enata rabota pod uslov za toa vedna{ da go izvesti komisionerot.

(3) Komitentot go gubi toa pravo ako komisione-rot pokaè gotovnost vedna{ da mu ja isplati razli-kata i da mu ja nadomesti pri~inetata {teta.

(4) Ako rabotata e sklu~ena pod popovolni uslovi od onie opredeleni so nalogot, seta taka postignata korist mu pripa|a na komitentot.

Proda`ba na stoki na prezadolèno lice

^len 830 Komisionerot mu odgovara na komitentot za {te-

tata ako mu prodal stoki na lice za ~ija prezadolè-nost znael ili moèl da znae.

Koga samiot komisioner kupuva stoki

od komitentot ili mu prodava svoi stoki

^len 831 (1) Komisionerot komu mu e dovereno da prodade

ili da kupi nekoi stoki kotirani na berzata ili na pazarot moè, ako mu go dozvolil komitentot, da gi zadrì stokite za sebe kako kupuva~, odnosno da gi ispora~a kako prodava~, po cenata vo vreme na izvr-{uvaweto na doverenata rabota.

(2) Vo toj slu~aj me|u komisionerot i komitentot nastapuvaat odnosi od dogovorot za proda`ba.

(3) Ako berzanskata, odnosno pazarnata cena i ce-nata {to ja opredelil komitentot ne se soglasuvaat, komisionerot-prodava~ ima pravo na pomalata od ovie dve ceni, a komisionerot - kupuva~ e dolèn da ja plati pogolemata.

Oddel 2

OBVRSKI NA KOMISIONEROT

ûvawe i osiguruvawe ^len 832

(1) Komisionerot e dolèn da gi ~uva doverenite stoki so vnimanie na dobar stopanstvenik.

(2) Toj odgovara i za slu~ajnoto propa|awe ili o{tetuvawe na stokite ako ne gi osiguril, a spored nalogot bil dolèn toa da go stori.

Izvestuvawe za sostojbata na primeni stoki

^len 833 (1) Pri prezemaweto od prevoznikot na stokite

{to mu gi ispratil komitentot, komisionerot e dol-èn da ja utvrdi nivnata sostojba i da go izvesti bez odlagawe komitentot za denot na pristignuvaweto na stokite, kako i za vidlivite o{tetuvawa ili kuso-kot, inaku }e odgovara za {tetata {to poradi toa propu{tawe bi nastanala za komitentot.

(2) Toj e dolèn da gi prezeme site potrebni mer-ki zaradi za~uvuvawe na pravata na komitentot spre-ma odgovornoto lice.

Izvestuvawe za promenite na stoki

^len 834 Komisionerot e dolèn da go izvesti komitentot

za site promeni na stokite poradi koi tie bi moèle da zagubat od svojata vrednost, a ako nema vreme za ~ekawe na negovite upatstva ili ako toj odolùva so davaweto upatstva, vo slu~aj na opasnost od pozna~i-telno o{tetuvawe na stokite, komisionerot e dol-èn da gi prodade na najpogoden na~in.

Soop{tuvawe na komitentot imeto na sodogovara~ot

^len 835 (1) Komisionerot e dolèn da mu soop{ti na ko-

mitentot so koe lice ja izvr{il rabotata {to mu ja doveril komitentot.

(2) Ova pravilo ne vaì vo slu~aj na proda`ba na podvi`ni predmeti koja se vr{i preku komisionite prodavnici, osven ako poinaku ne e dogovoreno.

Polagawe smetka

^len 836 (1) Komisionerot e dolèn da poloì smetka za

izvr{enata rabota bez nepotrebno odlagawe. (2) Toj e dolèn da mu go predade na komitentot

seto {to go primil vrz osnova na rabotata izvr{ena za negova smetka.

(3) Komisionerot e dolèn da gi prenese vrz ko-mitentot pobaruvawata i drugite prava {to gi stek-nal sprema tretiot so koj ja izvr{il rabotata od svoe ime i za negova smetka.

Delkredere

^len 837 (1) Komisionerot odgovara za ispolnuvaweto na ob-

vrskite na svojot sodogovara~ samo ako posebno garan-tiral deka toj svoite obvrski }e gi ispolni (delkrede-re), vo koj slu~aj toj odgovara solidarno so nego.

(2) Komisionerot koj garantiral za ispolnuvawe-to na obvrskite na svojot sodogovora~ ima pravo i na poseben nadomest (delkredere provizija).

Oddel 3

OBVRSKI NA KOMITENTOT

Nadomest (provizija)

^len 838 (1) Komitentot e dolèn da mu isplati na komisi-

onerot nadomest koga }e bide izvr{ena rabotata {to ja izvr{il komisionerot, kako i ako izvr{uvaweto na rabotata bide spre~eno od nekoja pri~ina za koja odgovara komitentot.

(2) Vo slu~aj na postapno izvr{uvawe, komisione-rot moè da bara srazmeren del od nadomestot po se-koe delumno ispolnuvawe.

(3) Ako ne dojde do izvr{uvawe na sklu~enata ra-bota od pri~ini za koi ne odgovaraat ni komisione-rot ni komitentot, komisionerot ima pravo na sood-veten nadomest za svojot trud.

(4) Komisionerot {to postapil ne~esno sprema komitentot nema pravo na nadomest.


^len 839 (1) Ako iznosot na nadomestot ne e opredelen so

dogovor ili tarifa na komisionerot mu pripa|a na-domest spored izvr{enata rabota i postignatiot re-zultat.

(2) Ako vo dadeniot slu~aj nadomestot e nesraz-merno golem sprema izvr{enata rabota i postignati-ot rezultat, sudot moè na barawe od komitentot da go namali na spravedliv iznos.


^len 840 (1) Komitentot e dolèn da mu gi nadomesti na ko-

misionerot tro{ocite {to bile potrebni za izvr{u-vawe na nalogot, so kamata od denot koga se napraveni.

(2) Komitentot e dolèn da mu dade na komisione-rot poseben nadomest za upotrebata na negovite skladovi i transportni sredstva, ako toj ne e opfa-ten so nadomestot za izvr{uvawe na rabotata.

Avansirawe pari na komisionerot

^len 841 Ako so dogovorot za komision ne e opredeleno

ne{to drugo, komitentot ne e dolèn da mu avansira na komisionerot potrebni sredstva za izvr{uvawe na doverenata rabota.


Oddel 4

ZALO@NO PRAVO

^len 842 (1) Komisionerot ima pravo na zalog nad predme-

tite {to se predmet na dogovorot za komision dodeka tie predmeti se nao|aat kaj nego, ili kaj nekoj koj gi drì za nego ili dodeka toj ima vo racete isprava so pomo{ na koja moè da raspolaga so niv.

(2) Od vrednosta na tie predmeti komisionerot moè da gi naplati pred drugite doveriteli na komi-tentot svoite pobaruvawa vrz osnova na site komisi-oni raboti so komitentot, kako i vrz osnova na zae-mite i avansite dadeni na komitentot, bez ogled na toa dali nastanale vo vrska so tie predmeti ili so nekoi drugi.

(3) Pravo na prvenstvena naplata ima komisione-rot od pobaruvawata {to izvr{uvaj}i go nalogot, gi steknal za smetka na komitentot.

Oddel 5

ODNOSI SO TRETI LICA

Prava na komitentot na pobaruvawa od rabota so tret

^len 843 (1) Komitentot moè da bara ispolnuvawe na po-

baruvawata od rabotata {to komisionerot ja sklu-~il so tret za negova smetka duri otkako komisione-rot }e mu gi otstapi.

(2) Vo pogled na odnosite na komitentot so komi-sionerot i so negovite doveriteli, ovie pobaruvawa od svoeto nastanuvawe se smetaat kako pobaruvawe na komitentot.

Ograni~uvawe na pravata na doveritelite

na komisioner ^len 844

Doveritelite na komisionerot ne moàt zaradi naplata na svoite pobaruvawa, ni vo slu~aj na negov ste~aj, da prezemat merki na izvr{uvawe vrz pravata i predmetite {to komisionerot, izvr{uvaj}i go na-logot, gi steknal od svoe ime, no za smetka na komi-tentot, osven ako se raboti za pobaruvawa nastanati vo vrska so steknuvaweto na tie prava i predmeti.

Ste~aj na komisioner

^len 845 (1) Vo slu~aj na ste~aj na komisioner, komitentot

moè da bara odla~uvawe od ste~ajnata masa na pred-metite {to mu gi predal na komisionerot zaradi proda`ba za negova smetka, kako i na predmetite {to komisionerot gi nabavil za negova smetka.

(2) Vo istiot slu~aj komitentot moè da bara od tretiot komu komisionerot mu gi predal predmetite, da mu ja isplati nivnata cena, odnosno nejziniot u{-te neisplaten del.

Glava XXIII

DOGOVOR ZA TRGOVSKO ZASTAPUVAWE

Oddel 1

Poim

^len 846 (1) So dogovorot za trgovsko zastapuvawe se obvr-

zuva zastapnikot postojano da se griì treti lica da sklu~uvaat dogovori so negoviot nalogodavec i vo taa smisla posreduva me|u niv i nalogodavecot, kako i spored dobienoto ovlastuvawe, da sklu~uva dogovo-ri so treti lica od ime i za smetka na nalogodavecot, a ovoj se obvrzuva za sekoj sklu~en dogovor da mu is-plati opredelen nadomest (provizija).

(2) Nalogodavecot moè da ima na isto podra~je za ist vid raboti pove}e zastapnici.

(3) Eden zastapnik ne moè bez soglasnost od na-logodavecot da prezeme obvrska da raboti na isto podra~je i za ist vid raboti za drug nalogodavec.

Forma ^len 847

Dogovorot za trgovsko zastapuvawe mora da bide sklu~en vo pismena forma.

Sklu~uvawe dogovori od imeto na nalogodavecot

^len 848 Zastapnikot moè da sklu~uva dogovori od imeto

i za smetka na svojot nalogodavec, ako za toa dobil od nego posebno ili generalno ovlastuvawe.

Primawe na ispolnuvaweto ^len 849

Zastapnikot ne moè da bara ni da primi ispol-nuvawe na pobaruvawe na svojot nalogodavec, ako za toa ne e posebno ovlasten.

Izjavi na zastapnikot za nalogodavecot

^len 850 Koga dogovorot e sklu~en so posreduvawe na zas-

tapnikot, toga{ sodogovara~ot na nalogodavecot mo-è polnova`no da mu pravi na zastapnikot izjavi {to se odnesuvaat na nedostatocite na predmetot na dogovorot, kako i drugi izjavi vo vrska so toj dogo-vor, zaradi za~uvuvawe ili vr{ewe na pravata od do-govorot.

Izjavi od imeto na nalogodavecot

^len 851 Zastapnikot e ovlasten zaradi za~uvuvawe na pra-

vata na svojot nalogodavec da mu dava potrebni izja-vi na negoviot sodogovara~.

Merki za obezbeduvawe

^len 852 Zaradi za{tita na interesite na zalogodavecot,

zastapnikot moè da bara prezemawe na potrebni merki za obezbeduvawe.

Oddel 2

OBVRSKI NA ZASTAPNIKOT

Grià za interesite na nalogodavecot

^len 853 (1) Zastapnikot e dolèn da se griì za interesi-

te na nalogodavecot i vo site raboti, {to gi prezema e dolèn da postapi so vnimanie na dobar stopans-tvenik.

(2) Pritoa e dolèn da se pridrùva kon upats-tvata {to mu gi dal nalogodavecot.

(3) Toj e dolèn da mu gi dava na nalogodavecot site potrebni izvestuvawa za pazarnata situacija, osobeno onie {to se od zna~ewe za sekoja oddelna ra-bota.

U~estvuvawe vo sklu~uvaweto na raboti

^len 854 Zastapnikot e dolèn da u~estvuva, spored upats-

tvata od nalogodavecot ili sklu~uvaweto na raboti i toa do nivnoto celosno zavr{uvawe.

ûvawe na delovni tajni

^len 855 (1) Zastapnikot e dolèn da gi ~uva delovnite taj-

ni na svojot nalogodavec za koi doznal vo vrska so do-govorenata rabota.

(2) Toj odgovara ako gi iskoristi ili na drug mu gi otkrie i po prestanuvaweto na dogovorot za trgov-sko zastapuvawe.


Vra}awe na predmeti dadeni na upotreba ^len 856

Po prestanuvaweto na dogovorot za trgovsko zas-tapuvawe, zastapnikot e dolèn da mu gi vrati na na-logodavecot site predmeti {to mu gi predal toj na upotreba za vreme na traeweto na dogovorot.

Poseben slu~aj na odgovornost ^len 857

(1) Zastapnikot odgovara pred nalogodavecot za ispolnuvawe na obvrskite od dogovorot za ~ie sklu-~uvawe posreduval ili {to spored ovlastuvaweto gi sklu~i od imeto na nalogodavecot, samo ako za toa posebno pismeno garantiral.

(2) Vo toj slu~aj toj ima pravo i na poseben nado-mest (delkredere provizija).

Oddel 3

OBVRSKI NA NALOGODAVECOT

Materijal i dokumentacija

^len 858 Koga za vr{ewe na negovite raboti na zastapni-

kot mu e potreben materijal ili opredelena doku-mentacija, nalogodavecot e dolèn toa da mu go stavi na raspolagawe.

Dol`nost za izvestuvawe

^len 859 (1) Nalogodavecot moè spored svoeto mislewe da

go prifati ili da go otfrli sklu~uvaweto na dogo-vorot podgotven od strana na zastapnikot, no e dol-èn da go izvesti zastapnikot za svojata odluka bez odlagawe.

(2) Nalogodavecot e dolèn bez odlagawe da go iz-vesti zastapnikot za potrebata obemot na rabotite sklu~eni so negovo posreduvawe da se svede na poma-la mera otkolku {to zastapnikot moèl osnovano da o~ekuva za da ja namali toj navreme svojata pretpri-em~ivost vo soodvetna mera, inaku toj pred nego }e odgovara za pretrpenata {teta.

Nadomest (provizija)

^len 860 (1) Nalogodavecot e dolèn da mu isplati na zas-

tapnikot nadomest za dogovorite sklu~eni so negovo-to posreduvawe, kako i za dogovorite {to samiot zastapnik gi sklu~il, ako za toa bil ovlasten.

(2) Zastapnikot ima pravo na nadomest i za dogo-vorite {to gi sklu~il nalogodavecot neposredno so klienti {to gi na{ol zastapnikot

Steknuvawe pravo na nadomest

^len 861 Dokolku me|u dogovornite strani ne e dogovoreno

poinaku, zastapnikot steknuva pravo na nadomest ko-ga }e bide izvr{en dogovorot, no toa pravo mu pripa-|a i koga dogovorot }e ostane neizvr{en, ako do toa do{lo od pri~ina {to e na stranata na nalogodave-cot.


^len 862 (1) Ako iznosot na nadomestot ne e opredelen so

dogovor ili so tarifa, zastapnikot ima pravo na vo-obi~aeniot nadomest.

(2) Ako vo dadeniot slu~aj nadomestot e nesraz-merno golem sprema napravenata usluga, sudot moè na barawe od nalogodavecot da go namali na spraved-liv iznos.

Poseben nadomest

^len 863 Zastapnikot koj po ovlastuvawe od nalogodavecot

izvr{il naplata na nekoe negovo pobaruvawe, ima pravo na poseben nadomest od naplatenata suma.

Tro{oci ^len 864

(1) Zastapnikot nema pravo na nadomest na tro{o-cite {to proizleguvaat od redovnoto vr{ewe na pos-redni~ki raboti, osven ako e dogovoreno poinaku.

(2) Toj ima pravo na nadomest na posebnite tro-{oci {to gi napravil vo korist na nalogodavecot ili po negov nalog.

Oddel 4

ZALO@NO PRAVO

^len 865

Zaradi obezbeduvawe naplata na svoite stasani pobaruvawa nastanati vo vrska so dogovorot, zastap-nikot ima pravo na zalog nad sumite {to gi naplatil za nalogodavecot po negovo ovlastuvawe, kako i nad site predmeti na nalogodavecot {to vo vrska so do-govorot gi primil od nalogodavecot ili od nekoj drug, dodeka se nao|aat kaj nego, ili kaj nekoj {to gi drì za nego ili dodeka ima vo racete isprava so po-mo{ na koja moè da raspolaga so niv.

Oddel 5

PRESTANUVAWE NA DOGOVOR

Raskinuvawe na dogovorot sklu~en

za neopredeleno vreme ^len 866

(1) Koga traeweto na dogovorot za trgovsko zasta-puvawe ne e opredeleno so dogovor, nitu od okolnos-tite na rabotata moè da se opredeli, sekoja strana moè da go raskine dogovorot kon krajot na sekoe ka-lendarsko trimese~je.

(2) Otkazot mora da & bide soop{ten na drugata strana najmalku eden mesec pred istekot na kalen-darskoto trimese~je, a ako dogovorot trael tri godi-ni, otkazot mora da & bide soop{ten dva meseca pred istekot na kalendarskoto trimese~je.

(3) Dogovornite strani moàt poinaku da gi opre-delat rokovite za otkaz i prestanuvawe na dogovo-rot, no me|u otkazot i prestanuvaweto na dogovorot mora da bide ostaven rok od najmalku eden mesec.

Raskinuvawe na dogovorot bez otkazen rok

^len 867 (1) Od seriozni pri~ini sekoja strana moè, nave-

duvajki gi tie pri~ini, da go raskine dogovorot bez otkazen rok.

(2) Ako izjavata za raskinuvawe e dadena bez seri-ozni pri~ini, taa }e se smeta kako otkaz so redoven otkazen rok.

(3) Zastapnikot koj poradi neosnovan otkaz ja prekinal svojata dejnost ima pravo na nadomest na {teta poradi zagubenata provizija, a ako toj neosno-vano go otkaàl dogovorot, pravoto na nadomest na {teta mu pripa|a na nalogodovecot.

(4) Neosnovaniot otkaz & dava pravo na drugata strana da go raskine dogovorot bez otkazen rok.

Prestanuvawe na dogovorot sklu~en

za opredeleno vreme ^len 868

(1) Koga dogovorot za trgovsko zastapuvawe e sklu~en za opredeleno vreme, toj prestanuva so sami-ot istek na opredelenoto vreme.

(2) Ako takviot dogovor se prodolì premol~eno }e se smeta ponatamu kako dogovor sklu~en za neop-redeleno vreme.

Glava XXIV

POSREDUVAWE

Oddel 1

OP[TI ODREDBI

Poim

^len 869 So dogovor za posreduvawe se obvrzuva pos-

rednikot da nastojuva da najde i da dovede vo vrska so

Str. 1824 - Br. 18 SLU@BEN VESNIK NA REPUBLIKA MAKEDONIJA 5 mart 2001 nalogodavecot lice koe so nego bi pregovaralo za sklu~uvawe na opredelen dogovor, a nalogodavecot se obvrzuva da mu isplati opredelen nadomest ako toj dogovor bide sklu~en.

Primena na odredbite od Zakonot za dogovor za

delo ^len 870

Koga e dogovoreno deka posrednikot }e ima pravo na opredelen nadomest i ako negovoto nastojuvawe ostane bez rezultat, za takviot dogovor }e se sudi spored odredbite {to vaàt za dogovorot za delo.

Primawe na ispolnuvawe ^len 871

(1) Nalogot za posreduvawe ne sodrì ovlastuva-we za posrednikot da primi za nalogodavecot ispol-nuvawe na obvrskata od dogovorot sklu~en so negovo posreduvawe.

(2) Zatoa e potrebno posebno pismeno polnomo{-no.

Otpovikuvawe na nalog za posreduvawe

^len 872 Nalogodavecot moè da go otpovika nalogot za

posreduvawe sekoga{ koga saka, ako od toa ne se otka-àl i pod uslov otpovikuvaweto da ne e sprotivno na sovesnosta.

Otsustvo na obvrskata za nalogodavecot da go

sklu~i dogovorot ^len 873

Nalogodavecot ne e dolèn da pristapi kon pre-govori za sklu~uvawe na dogovor so liceto koe go na-{ol posrednikot, nitu da sklu~i so nego dogovor pod uslovite {to mu gi soop{til na posrednikot, no }e odgovara za {tetata ako postapil sprotivno na so-vesnosta.

Oddel 2

OBVRSKI NA POSREDNIKOT

Obvrska da se bara prilika ^len 874

(1) Posrednikot e dolèn so vnimanie na dobar stopanstvenik da bara prilika za sklu~uvawe na op-redelen dogovor i da mu ukaè za nea na nalogodave-cot.

(2) Posrednikot e dolèn da posreduva vo prego-vorite i da nastojuva da dojde do sklu~uvawe na dogo-vor ako za toa se obvrzal posebno.

(3) Toj ne odgovara ako i pokraj potrebnata gri`-livost ne uspee vo svoeto nastojuvawe.

Obvrska za izvestuvawe

^len 875 Posrednikot e dolèn da go izvesti nalogodave-

cot za site okolnosti od zna~ewe za namislenata ra-bota koi mu se poznati ili morale da mu bidat pozna-ti.

Odgovornost na posrednikot

^len 876 (1) Posrednikot odgovara za {tetata {to bi ja

pretrpela ednata ili drugata strana me|u koi posre-duval, a koja bi se slu~ila poradi toa {to posredu-val, za delovno nesposobno lice za ~ija nesposobnost znael ili moèl da znae, ili za lice za koe znael ili moral da znae deka ne }e moè da gi izvr{i obvrski-te od toj dogovor i voop{to za sekoja {teta nastana-ta po negova vina.

(2) Posrednikot odgovara za {tetata {to bi nas-tanala za nalogodavecot poradi toa {to bez dozvola od nalogodavecot izvestil nekoj tret za sodrìnata na nalogot, za pregovorite ili za uslovite na sklu~e-niot dogovor.

Posredni~ki dnevnik i list ^len 877

Posrednikot e dolèn vo posebna kniga (posred-ni~ki dnevnik) da gi zabeleì su{testvenite poda-toci za dogovorot {to e sklu~en so negovo posreduva-we i da izdade izvod od taa kniga potpi{an od negova strana (posredni~ki list).

Oddel 3


Nadomest ^len 878

(1) Posrednikot ima pravo na nadomest i koga ne e dogovoren.

(2) Ako visinata na nadomestot ne e opredelena nitu so tarifa ili so nekoj drug op{t akt, nitu so dogovor a nitu so obi~aj, }e ja opredeli sudot spored posrednikoviot trud i napravenata usluga.

(3) Dogovoreniot posredni~ki nadomest sudot mo-è da go namali na barawe od nalogodavecot, ako naj-de deka preterano e visok so ogled na posrednikovi-ot trud i napravenata usluga.

(4) Namaluvawe na dogovoreniot nadomest ne mo-è da se bara ako mu e isplaten na posrednikot po sklu~uvaweto na dogovorot za koj posreduval toj.

Koga posrednikot steknuva pravo na nadomest

^len 879 (1) Posrednikot steknuva pravo na nadomest vo

momentot na sklu~uvaweto na dogovorot za koj posre-duval, ako ne e dogovoreno ne{to drugo.

(2) Ako dogovorot e sklu~en pod odloèn uslov, posrednikot steknuva pravo na nadomest duri koga }e se ostvari uslovot.

(3) Koga dogovorot e sklu~en pod raskinliv uslov, ostvaruvaweto na uslovot nema vlijanie vrz posred-nikovoto pravo na nadomest.

(4) Vo slu~aj na neva`nost na dogovorot, posred-nikot ima pravo na nadomest ako pri~inata za neva`-nosta ne mu bila poznata.


^len 880 (1) Posrednikot nema pravo na nadomest na tro-

{ocite napraveni vo izvr{uvaweto na nalogot, os-ven koga e toa dogovoreno.

(2) Ako so dogovorot mu e priznato pravoto na na-domest na tro{ocite, toj ima pravo na toj nadomest i vo slu~aj koga dogovorot ne e sklu~en.

Posreduvawe za dvete strani

^len 881 (1) Dokolku poinaku ne e dogovoreno, posrednikot

koj dobil nalog za posreduvawe od dvete strani moè da bara od sekoja strana samo polovina od posredni~-kiot nadomest i nadomest na polovinata od tro{oci-te, ako nadomestot na tro{ocite e dogovoren.

(2) Posrednikot e dolèn da se griì so vnima-nie na dobar stopanstvenik za interesite na dvete strani me|u koi posreduva.

Gubewe na pravoto na nadomest

^len 882 Posrednikot koj sprotivno na dogovorot ili

sprotivno na interesite na svojot nalogodavec, rabo-ti za drugata strana, go gubi pravoto na posredni~ki nadomest i na nadomest na tro{ocite.

Glava XXV

EKSPEDIRAWE ({pedicija)

Oddel 1

OP[TI ODREDBI

Poim

^len 883 (1) So dogovorot za ekspedirawe se obvrzuva ek-

speditorot da sklu~i, zaradi prevoz na opredelen

5 mart 2001 SLU@BEN VESNIK NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Br. 18 - Str. 1825 predmet od svoe ime i za smetka na nalogodavecot, do-govor za prevoz i drugi dogovori potrebni za izvr-{uvawe na prevozot, kako i da gi izvr{i drugite vo-obi~aeni raboti i dejstvija, a nalogodavecot se obvr-zuva da mu isplati opredelen nadomest.

(2) Ako so dogovorot e predvideno, ekspeditorot moè da sklu~uva dogovor za prezoz i da prezema dru-gi pravni dejstvija od imeto i za smetka na nalogoda-vecot.


^len 884 Nalogodavecot moè da se otkaè od dogovorot

po svoja volja, no vo toj slu~aj e dolèn na ekspedi-torot da mu gi nadomesti site tro{oci {to gi imal dotoga{ i da mu isplati srazmeren del od nadomestot za dotoga{nata rabota.

Primena na pravilata za dogovorot za komision,

odnosno za trgovsko zastapuvawe ^len 885

Vrz odnosite na nalogodavecot i ekspeditorot {to ne se uredeni vo ovaa glava soobrazno se prime-nuvaat pravilata za dogovorot za komision, odnosno za trgovsko zastapuvawe.

Oddel 2

OBVRSKI NA EKSPEDITOROT

Predupreduvawe za nedostatocite na nalogot

^len 886 Ekspeditorot e dolèn da go predupredi nalogo-

davecot za nedostatocite vo negoviot nalog, osobeno za onie {to go izloùvaat na pogolemi tro{oci ili na {teta.

Predupreduvawe za nedostatocite na pakuvaweto

^len 887 Ako predmetot ne e zapakuvan ili inaku ne e pod-

gotven za prevoz kako {to treba, ekspeditorot e dol-èn da go predupredi nalogodavecot za tie nedosta-toci, a koga ~ekaweto da gi otstrani nalogodavecot bi bilo od {teta za nego, ekspeditorot e dolèn da gi otstrani na smetka na nalogodavecot.

ûvawe na interesite na nalogodavecot

^len 888 (1) Ekspeditorot e dolèn vo sekoja prilika da

postapi kako {to toa go baraat interesite na nalo-godavecot i so vnimanie na dobar stopanstvenik.

(2) Toj e dolèn bez odlagawe da go izvesti nalo-godavecot za o{tetuvaweto na predmetite, kako i za site nastani od zna~ewe za nego i da gi prezeme site potrebni merki zaradi za~uvuvawe na negovite prava sprema odgovornoto lice.

Postapuvawe spored upatstvata na nalogodavecot

^len 889 (1) Ekspeditorot e dolèn da se pridrùva kon

upatstvata za pravecot na patot, za sredstvata i na-~inot na prevozot, kako i kon drugite upatstva dobi-eni od nalogodavecot.

(2) Ako ne e mo`no da se postapi spored upatstva-ta sodràni vo nalogot, ekspeditorot e dolèn da bara novi upatstva, a ako za toa nema vreme ili e toa nevozmo`no, ekspeditorot e dolèn da postapi kako {to toa go baraat interesite na nalogodavecot.

(3) Za sekoe otstapuvawe od nalogot, ekspedito-rot e dolèn bez odlagawe da go izvesti nalogodave-cot.

(4) Ako nalogodavecot ne go opredelil nitu pra-vecot na patot, nitu sredstvoto odnosno na~inot na prevozot, ekspeditorot }e gi opredeli kako {to ba-raat interesite na nalogodavecot vo dadeniot slu~aj.

(5) Ako ekspeditorot otstapil od dobienite upat-stva odgovara i za {tetata nastanata poradi vi{a si-

la, osven ako dokaè deka {tetata bi se slu~ila i da se pridrùval kon dadenite upatstva.

Odgovornost na ekspeditorot za drugi lica

^len 890 (1) Ekspeditorot odgovara za izborot na prevoz-

nikot kako i za izborot na drugi lica so koi vo izvr-{uvaweto na nalogot sklu~il dogovor (skladirawe na stoki i sli~no), no ne odgovara i za nivnata rabo-ta, osven ako taa odgovornost ja prezel so dogovorot.

(2) Ekspeditorot koj }e mu go doveri izvr{uvawe-to na nalogot na drug ekspeditor, namesto samiot da go izvr{i, odgovara za negovata rabota.

(3) Ako nalogot sodrì izre~no ili premol~no ovlastuvawe za ekspeditorot da mu go doveri izvr{u-vaweto na nalogot na drug ekspeditor ili ako toa e o~igledno vo interes na nalogodavecot, toj odgovara samo za negoviot izbor, osven ako ja prezel odgovor-nosta za negovata rabota.

(4) Odgovornostite od prethodnite stavovi na ovoj ~len ne moàt so dogovor da se isklu~at nitu da se ograni~at.

Carinski dejstvija i pla}awe na carina

^len 891 Dokolku so dogovorot poinaku ne e opredeleno,

nalogot za ekspedirawe na predmeti preku granicata sodrì obvrska za ekspeditorot da gi sprovede pot-rebnite carinski dejstvija i da gi isplati carinski-te dava~ki za smetka na nalogodavecot.

Koga ekspeditorot sam vr{i prevoz

ili drugi raboti ^len 892

(1) Ekspeditorot moè i samiot da izvr{i napol-no ili delumno prevoz na predmetite, ~ie ekspedira-we mu e dovereno, ako ne e dogovoreno ne{to drugo.

(2) Ako ekspeditorot sam go izvr{il prevozot ili del od prevozot, gi ima pravata i obvrskite na prevoznik i vo toj slu~aj mu pripa|a i soodveten na-domest za prevozot, pokraj nadomestot vrz osnova na ekspedirawe i nadomestot na tro{ocite vo vrska so ekspediraweto.

(3) Istoto vaì vo pogled na drugite raboti opfa-teni so nalogot, so obi~aite ili so op{tite uslovi.

Osiguruvawe na pratka

^len 893 (1) Ekspeditorot e dolèn da ja osiguri pratkata

samo ako e toa dogovoreno. (2) Ako so dogovorot ne e opredeleno koi rizici

treba da gi opfati osiguruvaweto, ekspeditorot e dolèn da gi osiguri predmetite od voobi~aenite rizici.

Polagawe smetka

^len 894 (1) Ekspeditorot e dolèn po zavr{enata rabota

da mu poloì smetka na nalogodavecot. (2) Sprema baraweto od nalogodavecot ekspedito-

rot e dolèn da poloì smetka i vo tekot na izvr{u-vaweto na nalogot.

Oddel 3


Isplata na nadomest

^len 895 Nalogodavecot e dolèn da mu isplati na ekspe-

ditorot nadomest spored dogovorot, a ako nadomestot ne e dogovoren, toga{ nadomest {to e opredelen so tarifata ili so nekoj drug op{t akt, a vo nedostig na ovoj, nadomestot go opredeluva sudot.

Koga ekspeditorot moè da bara nadomest

^len 896 Ekspeditorot moè da bara nadomest koga }e gi iz-

vr{i svoite obvrski od dogovorot za ekspediraweto.


Tro{oci i avans ^len 897

(1) Nalogodavecot e dolèn da mu gi nadomesti na ekspeditorot potrebnite tro{oci napraveni zaradi izvr{uvawe na nalogot za ekspedirawe na predmeti.

(2) Ekspeditorot moè da bara nadomest na tro-{ocite vedna{ otkako gi napravil.

(3) Nalogodavecot e dolèn, na barawe od ekspe-ditorot, da mu ja avansira potrebnata suma za tro{o-cite {to gi bara izvr{uvaweto na nalogot za ekspe-dirawe na predmeti.

Koga e dogovoreno nadomestot da go isplati pri-

ma~ot na predmetite ^len 898

Ako e dogovoreno deka ekspeditorot }e gi napla-ti svoite pobaruvawa od prima~ot na predmetite, ek-speditorot go zadrùva pravoto da bara isplata na nadomestot od nalogodavecot ako prima~ot odbie da mu go isplati.

Opasni predmeti i skapocenosti

^len 899 (1) Nalogodavecot e dolèn da go izvesti ekspedi-

torot za osobinite na predmetite so koi moè da bi-de zagrozena sigurnosta na lica, ili dobra ili da bi-de nanesena {teta.

(2) Koga vo pratkata se nao|aat skapocenosti, har-tii od vrednost ili drugi skapoceni raboti, nalogo-davecot e dolèn da go izvesti za toa ekspeditorot i da mu ja soop{ti nivnata vrednost vo momentot na predavaweto zaradi ekspedirawe.

Oddel 4

POSEBNI SLUÂI NA EKSPEDIRAWE

Ekspedirawe so fiksen nadomest

^len 900 (1) Koga so dogovorot za ekspedirawe e opredele-

na edna vkupna suma za izvr{uvawe na nalogot za ek-spedirawe na predmeti, taa go opfa}a nadomestot vrz osnova na ekspedirawe i nadomest za prevoz i na-domestot na site drugi tro{oci, ako ne e dogovoreno ni{to drugo.

(2) Vo toj slu~aj ekspeditorot odgovara i za rabo-tata na prevoznikot i na drugite lica so koi se pos-luìl preku ovlastuvawata od dogovorot.

Zbirno ekspedirawe

^len 901 (1) Ekspeditorot moè vo izvr{uvaweto na dobi-

enite nalozi da organizira zbirno ekspedirawe, os-ven ako toa e isklu~eno so dogovorot.

(2) Ako so zbirnoto ekspedirawe postigne razli-ka vo vozarinata vo korist na nalogodavecot, ekspe-ditorot ima pravo na poseben dopolnitelen nado-mest.

(3) Vo slu~aj na zbirno ekspedirawe, ekspedito-rot odgovara za zagubuvaweto ili o{tetuvaweto na predmetite nastanati za vreme na prevozot do koi ne bi do{lo da nemalo zbirno ekspedirawe.

Oddel 5

ZALO@NO PRAVO NA EKSPEDITOROT

^len 902

(1) Zaradi obezbeduvawe naplata na svoite poba-ruvawa nastanati vo vrska so dogovorot za ekspedira-we, ekspeditorot ima pravo na zalog nad predmetite predadeni zaradi ekspedirawe i vo vrska so ekspedi-raweto s# dodeka gi drì ili dodeka ima vo racete isprava so pomo{ na koja moè da raspolaga so niv.

(2) Koga vo izvr{uvaweto na ekspediraweto u~es-tvuval i drug ekspeditor, toj e dolèn da se griì za naplatata na pobaruvawata i za ostvaruvaweto na pravoto na zalog na prethodnite ekspeditori.

(3) Ako drug ekspeditor gi isplati ekspeditero-vite pobaruvawa sprema nalogodavecot, tie pobaru-vawa i pravoto na ekspeditorot na zalog preminuva-at vrz nego spored samiot zakon.

(4) Toa istoto stanuva ako drug ekspeditor gi is-plati pobaruvawata na prevoznikot.

Glava XXVI

DOGOVOR ZA KONTROLA NA STOKI

I USLUGI

Poim ^len 903

(1) So dogovorot za kontrola na stokite ednata dogovorna strana (vr{itelot na kontrolata), se ob-vrzuva stru~no i nepristrasno da ja izvr{i dogovore-nata kontrola na stokite i da izdade certifikat za toa, a drugata strana (nara~uva~ot na kontrolata), se obvrzuva za izvr{enata kontrola da go isplati dogo-voreniot nadomest.

(2) Kontrolata na stokite moè da se sostoi vo utvrduvawe na identitetot, kvalitetot, kvantitetot i na drugite svojstva na stokite.

Obem na kontrolata

^len 904 Vr{itelot na kontrolata e dolèn da ja izvr{i

kontrolata vo obemot i na na~inot {to se opredele-ni vo dogovorot, a ako vo dogovorot ne e opredeleno ni{to, vo obemot i na na~inot {to & odgovaraat na prirodata na predmetite.

Ni{tovnost na oddelni odredbi na dogovorot

^len 905 (1) Ni{tovni se odredbite od dogovorot {to mu

nametnuvaat na vr{itelot na kontrolata dol`nosti koi bi moèle da vlijaat vrz nepristrasnosta vo vr-{eweto na kontrolata ili vrz ispravnosta na ispra-vata za izvr{enata kontrola (certifikatot).

(2) Kontrolata se smeta za izvr{ena duri po izda-vaweto na certifikatot.

ûvawe na stoki, odnosno na mostra

^len 906 (1) Stokite {to nara~uva~ot na kontrolata mu gi

predal na vr{itelot na kontrolata zaradi izvr{u-vawe na dogovorenata kontrola, vr{itelot na kon-trolata e dolèn da gi ~uva i da gi obezbedi od zame-na.

(2) Vr{itelot na kontrolata e dolèn da gi ~uva mostrite {to mu se predadeni najmalku {est meseci, dokolku poinaku ne e dogovoreno.

Obvrska za izvestuvawe na nara~uva~ot

^len 907 Vr{itelot na kontrolata e dolèn za site zna-

~ajni okolnosti vo tekot na kontrolata i ~uvaweto na stokite navremeno da go izvestuva nara~uva~ot na kontrolata, a osobeno za nu`nite i korisnite tro-{oci napraveni za negova smetka.

Nadomest ^len 908

(1) Za izvr{enata kontrola i ~uvawe na stokite vr{itelot na kontrolata ima pravo na dogovoreni-ot, odnosno voobi~aeniot nadomest.

(2) Vr{itelot na kontrolata ima pravo i na nado-mest na site nu`ni i korisni tro{oci {to se napra-veni za smetka na nara~uva~ot na kontrolata.

Pravo na zalog

^len 909 Zaradi obezbeduvawe na dogovoreniot ili voobi-

~aeniot nadomest i nadomestot na nu`nite i korisni-te tro{oci, vr{itelot na kontrolata ima pravo na za-log nad stokite {to mu se predadeni na kontrola.


Doveruvawe na kontrolata na stoki na drug vr{itel na kontrolata

^len 910 (1) Vr{itelot na kontrolata moè izvr{uvaweto

na dogovorenata kontrola na stokite da mu ja doveri na drug, osven ako nara~uva~ot na kontrolata toa iz-ri~no mu go zabranil.

(2) Vr{itelot na kontrolata odgovara pred nara-~uva~ot na kontrolata za rabotata na drugiot vr{i-tel na kontrolata.

Kontrola na stoki so vr{ewe na oddelni pravni

dejstvija ^len 911

(1) Vrz osnova na izre~en nalog od nara~uva~ot na kontrolata, vr{itelot na kontrolata e ovlasten, pokraj izvr{uvaweto na dogovorenata kontrola na stokite, da vr{i i oddelni pravni dejstvija od imeto i za smetka na nara~uva~ot na kontrolata.

(2) Vr{itelot na kontrolata ima pravo na pose-ben , voobi~aen ili dogovoren nadomest za izvr{uva-weto na oddelni pravni dejstvija od imeto i za smet-ka na nara~uva~ot na kontrolata.

Kontrola na stoki so garancija

^len 912 (1) Vr{itelot na kontrolata moè da garantira

za nepromenlivosta na svojstvata na kontroliranite stoki vo dogovoreniot rok.

(2) Za prezemenata garancija vo pogled na svojs-tvata na stokite, vr{itelot na kontrolata ima pra-vo na poseben, dogovoren ili voobi~aen nadomest.

Kontrola na uslugi i predmeti {to

ne se nameneti za promet ^len 913

Ako vr{eweto na kontrolata se odnesuva na uslu-gi ili predmeti {to ne se nameneti za promet, vr{i-telot na kontrolata i nara~uva~ot na kontrolata gi imaat istite prava i obvrski, kako i kaj kontrolata na stoki.

Raskinuvawe na dogovor

^len 914

Nara~uva~ot na kontrolata moè da izjavi deka go raskinuva dogovorot s# dodeka nara~anata kontro-la ne e izvr{ena, no vo toj slu~aj e dolèn na vr{i-telot na kontrolata da mu plati srazmeren del od na-domestot i napravenite nu`ni i korisni tro{oci, kako i da mu ja nadomesti {tetata.

Glava XXVII

DOGOVOR ZA ORGANIZIRAWE

NA PATUVAWE

Oddel 1 OP[TI ODREDBI

Poim

^len 915 So dogovorot za organizirawe na patuvawe se ob-

vrzuva organizatorot na patuvaweto da mu pribavi na patnikot zbir na uslugi koi se sostojat od prevoz, prestoj i drugi uslugi {to se vrzani so niv, a patni-kot se obvrzuva na organizatorot da mu plati edna vkupna (pau{alna) cena.

Izdavawe na potvrda za patuvaweto

^len 916 (1) Organizatorot na patuvaweto pri sklu~uvawe-

to na dogovorot mu izdava na patnikot potvrda za pa-tuvaweto.

(2) Potvrdata za patuvaweto treba da sodrì: mesto i datum na izdavaweto; oznaka i adresa na orga-nizatorot na patuvaweto; ime na patnikot; mesto i datum na po~etokot i krajot na patuvaweto, datumi

na prestojot, nu`ni podatoci za prevozot, prestojot, kako i za drugite uslugi {to se opfateni so vkupnata cena; najmal broj na potrebnite patnici; vkupnata cena za zbirot na uslugite predvideni so dogovorot; uslovi pod koi patnikot moè da bara raskinuvawe na dogovorot, kako i drugite podatoci za koi se sme-ta deka e korisno da bidat sodràni vo potvrdata.

(3) Ako pred izdavaweto na potvrdata za patuvawe na patnikot mu e vra~ena programa za patuvaweto vo koja se nao|aat podatocite od stav (2) na ovoj ~len, potvrdata za patuvaweto moè da sodrì samo upatu-vawe kon taa programa.

Odnos na dogovorot i potvrdata za patuvawe

^len 917 (1) Postoeweto i polnova`nosta na dogovorot za

organizirawe na patuvawe se nezavisni od postoewe-to na potvrdata za patuvawe i od nejzinata sodrìna.

(2) Organizatorot na patuvaweto odgovara za seta {teta {to }e ja pretrpi drugata strana, poradi neiz-davaweto na potvrda za patuvawe ili poradi nejzina-ta neto~nost.

Pretpostavka na to~nosta na potvrdata

^len 918 Se smeta deka e to~no ona {to stoi vo potvrdata

s# dodeka ne }e se dokaè sprotivnoto.

Oddel 2 OBVRSKI NA ORGANIZATOROT

NA PATUVAWETO

Za{tita na pravata i interesite na patnikot ^len 919

Organizatorot na patuvaweto e dolèn na patni-kot da mu dade uslugi {to gi imaat sodrìnata i svojstvata predvideni so dogovorot, so potvrdata, od-nosno so programata za patuvawe i da se griì za pravata i interesite na patnikot, soglasno so dobri-te delovni obi~ai vo ovaa oblast.


^len 920 Organizatorot na patuvaweto e dolèn na patni-

kot da mu gi dade potrebnite izvestuvawa za cenite i uslovite na prevozot, prestojot i posebnite uslugi, kako i izvestuvawa {to se odnesuvaat na kvalitetot na prevoznite sredstva i smestuvaweto, na vozniot red, vrskite, grani~nite i carinskite formalnosti, na sanitarnite, monetarnite i drugi administrativ-ni propisi.

Obvrska za ~uvawe na tajna

^len 921 Izvestuvawata {to }e gi dobie za patnikot, nego-

viot baga` i za negovite dvièwa, organizatorot mo-è da gi soop{tuva na treti lica, samo so odobrenie od patnikot ili po barawe od nadle`niot organ.

Odgovornost za organizirawe na patuvaweto

^len 922 Organizatorot na patuvaweto odgovara za {teta-

ta {to }e mu ja pri~ini na patnikot, poradi celosno ili delumno neizvr{uvawe na obvrskite koi se odne-suvaat na organiziraweto na patuvaweto, predvideni so dogovorot i so ovoj zakon.

Odgovornost na organizatorot na patuvaweto

koga samiot vr{i oddelni uslugi ^len 923

Ako samiot dava uslugi na prevoz, smestuvawe ili drugi uslugi vrzani za izvr{uvawe na organizirano-to patuvawe, organizatorot odgovara za {tetata {to mu e napravena na patnikot spored propisite {to se odnesuvaat na tie uslugi.


Odgovornost na organizatorot na patuvaweto ko-ga izvr{uvaweto na oddelni uslugi im go doveril na

treti lica ^len 924

(1) Organizatorot na patuvaweto {to im go dove-ril na treti lica izvr{uvaweto na uslugite na pre-voz, smestuvawe ili drugi uslugi vrzani za izvr{uva-weto na patuvaweto, odgovara pred patnikot za {te-tata {to nastanala poradi celosno ili delumno ne-izvr{uvawe na ovie uslugi, soglasno so propisite {to se odnesuvaat na niv.

(2) Koga uslugite se izvr{eni soglasno so dogovo-rot i so propisite {to se odnesuvaat na niv, organi-zatorot odgovara za {tetata {to ja pretrpel patni-kot po povod nivnoto izvr{uvawe, osven ako dokaè deka se odnesuval kako vnimatelen organizator na patuvaweto pri izborot na licata koi gi izvr{ile.

(3) Patnikot ima pravo neposredno od tretoto li-ce, odgovorno za {tetata, da bara celosen ili dopol-nitelen nadomest za pretrpenata {teta.

(4) Vo mera vo koja mu ja nadomestil {tetata na patnikot, organizatorot na patuvaweto gi steknuva site prava {to bi gi imal patnikot sprema tretoto lice odgovorno za ovaa {teta (pravo na regres).

(5) Patnikot e dolèn da mu gi otstapi na organi-zatorot na patuvaweto ispravite i s# {to e potrebno za ostvaruvawe na pravoto na regres.

Namaluvawe na cenata

^len 925 (1) Ako uslugite od dogovorot za organizirawe na

patuvaweto se izvr{eni necelosno ili nekvalitet-no, patnikot moè da bara srazmerno namaluvawe na cenata pod uslov da stavil prigovor do organizato-rot na patuvaweto vo rok od osum dena od denot na za-vr{uvaweto na patuvaweto.

(2) Baraweto za namaluvawe na cenata ne vlijae vrz pravoto na patnikot da bara nadomest na {teta-ta.

Isklu~uvawe i ograni~uvawe na odgovornosta na

organizatorot na patuvaweto ^len 926

(1) Ni{tovni se odredbite od dogovorot za orga-nizirawe na patuvawe so koi se isklu~uva ili nama-luva odgovornosta na organizatorot na patuvaweto.

(2) No, polnova`na e pismenata odredba na dogo-vorot so koja odnapred se opredeluva najvisokiot iz-nos na nadomestot, pod uslov da ne e vo o~igleden nesrazmer so {tetata.

(3) Ova ograni~uvawe na iznosot na nadomestot ne vaì ako organizatorot {tetata ja pri~inil namer-no ili so krajno nevnimanie.

Oddel 3

OBVRSKI NA PATNIKOT

Pla}awe na cenata ^len 927

Patnikot e dolèn na organizatorot na patuva-weto da mu ja plati dogovorenata cena za patuvaweto vo vremeto kako {to e dogovoreno, odnosno voobi~a-eno.

Obvrska za davawe na podatoci

^len 928 Patnikot e dolèn po barawe od organizatorot

navremeno da gi dostavi site podatoci potrebni za organizirawe na patuvaweto, a posebno za pribavuva-we na prevozni bileti, rezervacija za smestuvawe, kako i ispravi potrebni za preminuvawe preku gra-nicata.

Ispolnuvawe na uslovite predvideni

so propisite ^len 929

Patnikot e dolèn da se griì toj li~no, negovi-te li~ni ispravi i negoviot baga` da gi ispolnuvaat

uslovite predvideni so grani~nite, carinskite, sa-nitarnite, monetarnite i drugi administrativni propisi.

Odgovornost na patnikot za pri~inetata {teta

^len 930 Patnikot odgovara za {tetata {to }e mu ja pri-

~ini na organizatorot na patuvaweto so neizvr{uva-we na obvrskite {to proizleguvaat za nego od dogo-vorot i od odredbite na ovoj zakon.

Oddel 4

POSEBNI PRAVA I OBVRSKI NA DOGOVO-RENITE STRANI

Zamena na patnikot so drugo lice

^len 931 Ako poinaku ne e dogovoreno, patnikot moè da

opredeli drugo lice namesto nego da gi koristi dogo-vorenite uslugi pod uslov ova lice da gi zadovoluva posebnite barawa predvideni za opredeleno patuva-we i patnikot da mu gi nadomesti na organizatorot na patuvaweto tro{ocite pri~ineti so zamenata.

Zgolemuvawe na dogovorenata cena

^len 932 (1) Organizatorot na patuvaweto moè da bara

zgolemuvawe na dogovorenata cena samo ako po sklu-~uvaweto na dogovorot do{lo do promeni vo kursot na razmenata na valutata ili do promena vo tarifi-te na prevoznikot, {to vlijaat vrz cenata na patuva-weto.

(2) Pravoto na zgolemuvawe na dogovorenata cena od stav (1) na ovoj ~len organizatorot na patuvaweto moè da go ostvaruva samo pod uslov toa da e predvi-deno vo potvrdata za patuvawe.

(3) Ako zgolemuvaweto na dogovorenata cena pre-mine 10%, patnikot moè da go raskine dogovorot bez obvrska da ja nadomesti {tetata.

(4) Vo toj slu~aj patnikot ima pravo na vra}awe na ona {to mu go platil na organizatorot na patuva-weto.

Pravo na patnikot da se otkaè od dogovorot

^len 933 (1) Patnikot moè vo sekoj moment da se otkaè

od dogovorot, napolno ili delumno. (2) Ako patnikot pred po~etokot na patuvaweto

se otkaè od dogovorot vo razumen rok koj se oprede-luva so ogled na vidot na aran`manot (navremeno ot-kaùvawe), organizatorot na patuvaweto ima pravo samo na nadomest na administrativnite tro{oci.

(3) Vo slu~aj na nenavremeno otkaùvawe od dogo-vorot, organizatorot na patuvaweto moè da bara od patnikot nadomest vo opredelen procent od dogovo-renata cena koj se utvrduva srazmerno so vremeto preostanato do po~etokot na patuvaweto i koj mora da bide ekonomski opravdan.

(4) Organizatorot na patuvaweto ima pravo samo na nadomest na napravenite tro{oci ako patnikot se otkaàl od dogovorot poradi okolnosti koi ne mo-èl da gi izbegne ili otstrani i koi, da postoele vo vreme na sklu~uvaweto na dogovor, bi pretstavuvale opravdana pri~ina da ne go sklu~i dogovorot, kako i vo slu~aj ako patnikot obezbedil soodvetna zamena ili zamena na{ol samiot organizator.

(5) Ako patnikot se otkaè od dogovorot po po~e-tokot na patuvaweto, a pri~ina za toa ne se okolnos-tite od stav (4) na ovoj ~len, organizatorot ima pra-vo na polniot iznos na dogovorenata cena na patuva-weto.

Pravo na organizatorot na patuvaweto

da se otkaè od dogovorot ^len 934

(1) Organizatorot na patuvaweto moè da se otka-è od dogovorot, napolno ili delumno, bez obvrska za nadomest na {tetata, ako pred ili za vreme na iz-

5 mart 2001 SLU@BEN VESNIK NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Br. 18 - Str. 1829 vr{uvaweto na dogovorot nastapat vonredni okol-nosti koi ne moèle da se predvidat, nitu da se iz-begnat ili otstranat, a koi, da postoele vo vreme na sklu~uvaweto na dogovorot, bi pretstavuvale oprav-dana pri~ina za organizatorot na patuvaweto da ne go sklu~i dogovorot.

(2) Organizatorot na patuvaweto moè da se otka-è od dogovorot bez obvrska za nadomest na {tetata i koga minimalniot broj patnici, predviden vo pot-vrdata za patuvawe, ne se sobrale, pod uslov za taa okolnost patnikot da bide izvesten vo primeren rok koj ne moè da bide pokratok od pet dena pred denot koga patuvaweto trebalo da zapo~ne.

(3) Vo slu~aj na otkaùvawe od dogovorot pred ne-govoto izvr{uvawe, organizatorot mora vo celost da go vrati ona {to go primil od patnikot.

(4) Ako organizatorot se otkaàl od dogovorot za vreme na negovoto izvr{uvawe, ima pravo na spraved-liv nadomest za ostvarenite dogovoreni uslugi, a e dolèn da gi prezeme site nu`ni merki za za{tita na interesot na patnikot.

Izmena na programata za patuvawe

^len 935 (1) Izmeni vo programata za patuvawe moàt da se

vr{at samo ako se predizvikani od vonredni okol-nosti {to organizatorot na patuvaweto ne moèl da gi predvidi, izbegne ili otstrani.

(2) Tro{ocite {to nastanale poradi izmena na programata gi podnesuva organizatorot na patuvawe-to, a namaluvaweto na tro{ocite odi vo korist na patnikot.

(3) Zamena na dogovorenoto smestuvawe moè da se vr{i samo so upotreba na objekt od ista kategori-ja ili na tovar na organizatorot so upotreba na ob-jekt od povisoka kategorija i vo dogovorenoto mesto na smestuvawe.

(4) Ako vo programata za patuvawe se izvr{eni su{testveni izmeni bez opravdana pri~ina, organi-zatorot na patuvaweto mora vo celost da go vrati ona {to go primil od patnikot koj poradi toa se ot-kaàl od patuvaweto.

(5) Ako se napraveni su{testveni izmeni vo prog-ramata za vreme na izvr{uvaweto na dogovorot, pat-nikot vo slu~aj na otkaùvawe gi podnesuva samo vis-tinskite tro{oci na ostvarenite uslugi.

Glava XXVIII

POSREDNI^KI DOGOVOR ZA PATUVAWE

Poim ^len 936

So posredni~kiot dogovor za patuvawe posredni-kot se obvrzuva da sklu~i, od imeto i za smetka na patnikot bilo dogovor za organizirawe na patuvawe, bilo dogovor za izvr{uvawe na edna ili pove}e po-sebni uslugi {to ovozmoùvaat da se ostvari nekoe patuvawe ili prestoj, a patnikot se obvrzuva da pla-ti za toa nadomest.

Obvrska za izdavawe na potvrda

^len 937 (1) Koga so posredni~ki dogovor za patuvawe se

prezema obvrska za sklu~uvawe na dogovor za organi-zirawe na patuvawe, posrednikot e dolèn pri sklu-~uvaweto da izdade potvrda za patuvawe koja, pokraj podatocite {to se odnesuvaat na samoto patuvawe i oznakata i adresata na organizatorot na patuvaweto, mora da gi sodrì oznakata i adresata na posredni-kot, kako i podatok deka toj istapuva vo toa svojstvo.

(2) Ako vo potvrdata za patuvawe ne go nazna~i svojstvoto na posrednik, posrednikot vo organizira-weto na patuvaweto se smeta kako organizator na pa-tuvaweto.

(3) Vo slu~aj koga posredni~kiot dogovor za patu-vawe se odnesuva na sklu~uvawe dogovor za nekoja po-sebna usluga, posrednikot e dolèn da izdade potvrda {to se odnesuva na taa usluga so naznaka za iznosot {to e platen za uslugata.

Postapuvawe spored upatstvata na patnikot ^len 938

(1) Posrednikot e dolèn da postapuva spored upatstvata {to patnikot navremeno mu gi dal, ako se tie vo soglasnost so dogovorot, voobi~aenoto rabo-tewe na posrednikot i interesite na drugite patni-ci.

(2) Ako patnikot ne gi dade potrebnite upatstva, posrednikot e dolèn da raboti na na~inot {to vo dadenite priliki e najpogoden za patnikot.

Izbor na treti lica

^len 939 Posrednikot e dolèn sovesno da go vr{i izbo-

rot na treti lica koi treba da gi vr{at uslugite predvideni so dogovorot i mu odgovara na patnikot za nivniot izbor.

Soobrazna primena na odrebite na dogovorot za

organizirawe na patuvawe ^len 940

Odredbite na ovoj zakon {to se odnesuvaat na do-govorot za organizirawe na patuvawe soobrazno se primenuvaat vrz posredni~kiot dogovor za patuvawe, ako so odredbite na ovaa glava poinaku e opredeleno.

Glava XXIX

DOGOVOR ZA ANGA@IRAWE NA UGOSTITEL-SKI KAPACITETI (DOGOVOR ZA ALOTMAN)

Oddel 1

OP[TI ODREDBI

Poim ^len 941

(1) So dogovorot za alotman ugostitelot se obvr-zuva vo tekot na opredeleno vreme da & stavi na ras-polagawe na turisti~kata agencija opredelen broj legla vo opredelen objekt, da im dade ugostitelski uslugi na licata {to }e gi upati agencijata i da & plati opredelena provizija, a ovaa se obvrzuva da nastojuva da gi popolni odnosno da izvesti vo utvrde-nite rokovi deka toa ne go moè, kako i da ja plati cenata na dadenite uslugi dokolku gi koristela anga-ìranite hotelski kapaciteti.

(2) Ako so dogovorot ne e opredeleno poinaku, se smeta deka smestuva~kite ugostitelski kapaciteti se staveni na raspolagawe za edna godina.

Forma na dogovorot

^len 942 Dogovorot za alotman mora da bide sklu~en vo

pismena forma.

Oddel 2 OBVRSKI NA TURISTI^KATA AGENCIJA


^len 943 (1) Turisti~kata agencija e dol`na da go izvestu-

va ugostitelot za tekot na popolnuvaweto na smestu-va~kite kapaciteti.

(2) Dokolku ne e vo mo`nost da gi popolni site angaìrani smestuva~ki kapaciteti, turisti~kata agencija e dol`na vo dogovorenite ili voobi~aenite rokovi da go izvesti ugostitelot za toa i da mu ja dos-tavi listata na gostite, kako i vo izvestuvaweto da go opredeli rokot do koj ugostitelot moè slobodno da raspolaga so angaìranite kapaciteti.

(3) Ugostitelskite kapaciteti {to vo listata na gostite ne se ozna~eni kako popolneti, se smetaat slobodni od denot na priemot na taa lista od strana na hotelot za periodot na koj se odnesuva listata.

(4) Po istekot na toj rok turisti~kata agencija povtorno steknuva pravo da gi popolnuva angaìra-nite smestuva~ki kapaciteti.


Obvrska za pridrùvawe kon dogovorenite ceni ^len 944

Turisti~kata agencija ne moè na licata koi gi pra}a vo ugostitelski objekt da im zasmetuva pogole-mi ceni za ugostitelskite uslugi od onie {to se predvideni so dogovorot za alotman ili so ugosti-telskiot cenovnik.

Obvrska za pla}awe na ugostitelskite uslugi

^len 945 (1) Dokolku so dogovorot poinaku ne e opredele-

no, cenata na dadenite ugostitelski uslugi na ugosti-telot mu ja pla}a turisti~kata agencija po izvr{e-nite uslugi.

(2) Ugostitelot ima pravo da bara pla}awe na so-odvetna akontacija.

Obvrska za izdavawe na posebna pismena isprava

^len 946 (1) Turisti~kata agencija e dol`na na licata koi

gi pra}a vrz osnova na dogovor za alotman da im izda-de posebna pismena isprava.

(2) Posebnata pismena isprava glasi na ime ili na opredelena grupa, neprenosliva e i sodrì nalog za ugostitelot da gi dade uslugite {to se navedeni vo nea.

(3) Posebnata pismena isprava sluì kako dokaz deka liceto e klient na turisti~kata agencija koja so ugostitelot sklu~ila dogovor za alotman.

(4) Vrz osnova na posebnata pismena isprava se vr{i presmetka na zaemnite pobaruvawa me|u turis-ti~kata agencija i ugostitelot.

Oddel 3

OBVRSKI NA UGOSTITELOT

Obvrska za stavawe na koristewe na dogovoreni-te smestuva~ki kapaciteti

^len 947 (1) Ugostitelot prezema kone~na i neotpovikliva

obvrska vo tek na opredeleno vreme da stavi na ko-ristewe dogovoren broj legla i da im dade na licata koi gi upatuva turisti~kata agencija uslugite nave-deni vo posebnata pismena isprava.

(2) Ugostitelot ne moè da dogovori so druga tu-risti~ka agencija angaìrawe na kapacitetite {to se ve}e rezervirani vrz osnova na dogovor za alot-man.

Obvrski za ednakvo postapuvawe

^len 948 Ugostitelot e dolèn na licata koi }e gi upati

turisti~kata agencija da im dade uslugi pod istite uslovi, kako i na licata so koi neposredno sklu~il dogovor za ugostitelskite uslugi.

Obvrska na ugostitelot da ne gi menuva cenite na

uslugite ^len 949

(1) Ugostitelot ne moè da gi menuva dogovoreni-te ceni ako za toa ne ja izvesti turisti~kata agenci-ja najmalku {est meseci odnapred, osven vo slu~aj na promena vo kursot na razmenata na valutite {to vli-jaat vrz dogovorenata cena.

(2) Novite ceni moàt da se primenuvaat po iste-kot na eden mesec od nivnoto dostavuvawe do turis-ti~kata agencija.

(3) Novite ceni nema da se primenuvaat vrz uslu-gite za koi e ve}e dostavena lista na gostite.

(4) Vo sekoj slu~aj izmenite na cenite nemaat dej-stvo vrz rezervaciite {to gi potvrdil ugostitelot.

Obvrska za pla}awe na provizija

^len 950 (1) Ugostitelot e dolèn na turisti~kata agenci-

ja da & isplati provizija na prometot ostvaren vrz osnova na dogovorot za alotman.

(2) Provizijata se opredeluva vo procent od cena-ta na izvr{enite ugostitelski uslugi.

(3) Dokolku procentot na provizijata ne e oprede-len so dogovor, na turisti~kata agencija & pripa|a provizijata opredelena so op{tite uslovi za rabote-we na turisti~kata agencija ili , ako ovie gi nema so delovnite obi~ai.

Oddel 4

PRAVO NA TURISTI^KATA AGENCIJA DA

SE OTKA@E OD DOGOVOROT

Pravo na otkaùvawe od angaìranite smestuva~-ki kapaciteti

^len 951 (1) Turisti~kata agencija moè privremeno da se

otkaè od koristeweto na angaìranite smestuva~ki kapaciteti, a so toa da ne go raskine dogovorot za alotman, nitu da sozdade za sebe obvrska za nadomest na {teta na ugostitelot, dokolku vo dogovoreniot rok mu prati izvestuvawe za otkaùvaweto od koris-teweto.

(2) Ako rokot za izvestuvawe za otkaùvaweto ne e opredelen so dogovorot, se utvrduva vrz osnova na delovnite obi~ai vo ugostitelstvoto.

(3) Vo slu~aj izvestuvaweto za otkaùvaweto da ne bide prateno vo predvideniot rok, ugostitelot ima pravo na nadomest na {tetata.

(4) Turisti~kata agencija moè da se otkaè od dogovorot vo celost bez obvrska da ja nadomesti {te-tata ako izvestuvaweto za otkaùvaweto go isprati vo dogovoreniot rok.

Obvrska na turisti~kata agencija da gi popolni

angaìranite kapaciteti ^len 952

(1) So dogovorot za alotman moè da se predvidi posebna obvrska za turisti~kata agencija da gi po-polni angaìranite ugostitelski kapaciteti.

(2) Ako vo toj slu~aj ne gi popolni angaìranite ugostitelski kapaciteti, turisti~kata agencija e dol`na da mu plati na ugostitelot nadomest za neis-koristeno leglo vo den.

(3) Turisti~kata agencija toga{ nema pravo preku navremeno izvestuvawe da go otkaè dogovorot bilo delumno ili vo celost.

Glava XXX

OSIGURUVAWE

Oddel 1 ZAEDNI^KI ODREDBI ZA IMOTNI OSI-

GURUVAWA I ZA OSIGURUVAWA NA LICA

Otsek 1

1 . OP[TI ODREDBI

Poim ^len 953

So dogovorot za osiguruvawe se obvrzuva dogova-ra~ot na osiguruvaweto, vrz na~elata na zaemnost i solidarnost da zdruùva opredelen iznos vo dru{-tvoto za osiguruvawe, odnosno vo dru{tvoto za rizi-ci (osiguruva~), a dru{tvoto se obvrzuva ako dojde do nastan koj pretstavuva osiguren slu~aj da mu go is-plati na osigurenikot ili na nekoe treto lice nado-mestot, odnosno dogovorenata suma ili da napravi ne{to drugo.

Osiguren slu~aj

^len 954 (1) Nastanot so ogled na koj se sklu~uva osiguru-

vaweto (osigureniot slu~aj), mora da bide iden, neiz-vesten i nezavisen od isklu~ivata volja na dogovara-~ot.


(2) Dogovorot za osiguruvawe e ni{toven ako vo momentot na negovoto sklu~uvawe ve}e nastanal osi-gureniot slu~aj, ili toj bil vo nastapuvawe ili bilo izvesno deka }e nastapi, ili ako ve}e toga{ presta-nala mo`nosta toj da nastane.

(3) Ako e dogovoreno deka so osiguruvaweto }e bi-de opfaten opredelen period koj mu prethodi na sklu~uvaweto na dogovorot, dogovorot }e bide ni{-toven samo ako vo momentot na negovoto sklu~uvawe na zainteresiranata strana & bilo poznato deka ve}e nastanal osigureniot slu~aj, odnosno deka ve}e to-ga{ prestanala mo`nosta toj da nastane.

Isklu~uvawa na nekoi osiguruvawa

^len 955 (1) Odredbite na ovaa glava nema da se primenuva-

at vrz plovidbenoto osiguruvawe, kako ni vrz drugi-te osiguruvawa vrz koi se primenuvaat pravilata za plovidbenoto osiguruvawe.

(2) Navedenite odredbi nema da se primenuvaat ni vrz osiguruvaweto na pobaruvawata, kako ni vrz od-nosite od reosiguruvaweto.

Otstapuvawe od odredbite na ovaa glava

^len 956 (1) So dogovor moè da se otstapi samo od onie

odredbi na ovaa glava vo koi toa otstapuvawe izre~-no e dozvoleno, kako i od onie {to im davaat na dogo-vara~ite mo`nost da postapat kako {to sakaat.

(2) Otstapuvawe od drugite odredbi, dokolku ne e zabraneto so ovoj ili so nekoj drug zakon, e dozvole-no samo ako e vo nesomnen interes na osigurenikot.

Otsek 2

SKLUÛVAWE NA DOGOVOR Koga e dogovorot sklu~en

^len 957 (1) Dogovorot za osiguruvawe e sklu~en koga dogo-

vara~ite }e ja potpi{at polisata na osiguruvawe ili listata na pokritieto.

(2) Pismenata ponuda napravena na osiguruva~ot za sklu~uvawe na dogovor za osiguruvawe go vrzuva ponuduva~ot, ako toj ne opredelil pokratok rok, za vreme od osum dena od denot koga ponudata pristigna-la do osiguruva~ot, a ako e potreben lekarski preg-led, toga{ za vreme od 30 dena.

(3) Ako osiguruva~ot vo toj rok ne ja odbie ponu-data koja ne otstapuva od uslovite pod koi toj go vr-{i predloènoto osiguruvawe, }e se smeta deka ja prifatil ponudata i deka dogovorot e sklu~en.

(4) Vo toj slu~aj dogovorot se smeta za sklu~en ko-ga ponudata pristignala do osiguruva~ot.

Polisa i lista na pokritieto

^len 958 (1) Vo polisata moraat da bidat navedeni: dogo-

vornite strani, osigureniot predmet, odnosno osigu-renoto lice, rizikot opfaten so osiguruvaweto, tra-eweto na osiguruvaweto i periodot na pokritieto, sumata na osiguruvaweto ili deka osiguruvaweto e neograni~eno; premijata ili pridonesot, datumot na izdavaweto na polisata i potpisi na dogovornite strani.

(2) Polisata na osiguruvaweto moè da bide priv-remeno zameneta so lista na pokritieto vo koja se vnesuvaat su{testvenite sostojki na dogovorot.

(3) Osiguruva~ot e dolèn da go predupredi dogo-vara~ot na osiguruvaweto deka op{tite i posebnite uslovi na osiguruvaweto se sostaven del na dogovo-rot i da mu go predade nivniot tekst, ako tie uslovi ne se pe~ateni na samata polisa.

(4) Izvr{uvaweto na obvrskata od stav (3) na ovoj ~len mora da bide konstatirano na polisata.

(5) Vo slu~aj na nesoglasuvawe na nekoja odredba za op{tite ili posebnite uslovi i nekoja odredba na polisata }e se primeni odredbata na polisata, a vo slu~aj na nesoglasuvawe na nekoja pe~atena odredba na polisata i nekoja nejzina rakopisna odredba, }e se primeni ovaa poslednava.

(6) Spored spogodbata na dogovara~ite, polisata moè da glasi na opredeleno lice po naredba ili na donositel.

Osiguruvawe bez polisa

^len 959 So uslovite na osiguruvaweto moàt da bidat

predvideni slu~aite vo koi dogovorniot odnos od osiguruvaweto nastanuva so samoto pla}awe na pre-mijata.

Sklu~uvawe na dogovori od imeto na drug

bez ovlastuvawe ^len 960

(1) Toj {to }e sklu~i dogovor za osiguruvawe od imeto na drug bez negovo ovlastuvawe, mu odgovara na osiguruva~ot za obvrskite od dogovorot s# dodeka onoj od ~ie ime e sklu~en dogovorot ne }e go odobri.

(2) Zainteresiraniot moè da go odobri dogovo-rot i otkako nastanal osigureniot slu~aj.

(3) Ako odobrenieto e odbieno, dogovara~ot na osiguruvaweto dolì premija za periodot na osigu-ruvaweto vo koj osiguruva~ot e izvesten za odbivawe-to na odobrenieto.

(4) Ne odgovara za obvrskite od osiguruvaweto rabotovoditelot, bez nalog koj go izvestil osiguru-va~ot deka istapuva bez ovlastuvawe od imeto i za smetka na drug.

Osiguruvawe za tu|a smetka ili za smetka

na onoj na kogo se odnesuva ^len 961

(1) Vo slu~aj na osiguruvawe za tu|a smetka ili za smetka na onoj na kogo se odnesuva, obvrskite za pla-}awe na premijata i drugite obvrski od dogovorot e dolèn da gi izvr{uva dogovara~ot na osiguruvawe-to, no toj ne moè da gi vr{i pravata od osiguruva-weto, duri i koga drì polisa, bez soglasnost od li-ceto ~ij interes e osiguren i komu tie mu pripa|aat.

(2) Dogovara~ot na osiguruvaweto ne e dolèn da mu ja predade polisata na zainteresiranoto lice do-deka ne }e mu bidat nadomesteni premiite {to mu gi isplatil na osiguruva~ot, kako i tro{ocite na dogo-vorot.

(3) Dogovara~ot na osiguruvaweto ima pravo na prvenstvena naplata na ovie pobaruvawa od nadomes-tot {to se dolì kako i pravo da bara nivna isplata neposredno od osiguruva~ot.

(4) Osiguruva~ot moè na sekoj korisnik na osi-guruvaweto za tu|a smetka da mu gi istakne site pri-govori {to vrz osnova na dogovorot gi ima sprema dogovara~ot na osiguruvaweto.

Zastapnici na osiguruvaweto

^len 962 (1) Koga osiguruva~ot go ovlasti nekogo da go zas-

tapuva, a ne go opredeli obemot na negovite ovlastu-vawa, zastapnikot e ovlasten od imeto i za smetka na osiguruva~ot da sklu~uva dogovori za osiguruvawe, da dogovara izmeni na dogovorite ili prodolùvawe na nivnoto vaèwe, da izdade polisi na osiguruvawe-to, da naplatuva premii i da prima izjavi upateni od osiguruva~ot.

(2) Ako osiguruva~ot go ograni~il ovlastuvaweto na svojot zastapnik, a toa na dogovara~ot na osiguru-vaweto ne mu bilo poznato, se smeta kako da ne posto-ele tie ograni~uvawa.

Otsek 3

OBVRSKA NA OSIGURENIKOT, ODNOSNO NA DOGOVARAÔT NA OSIGURUVAWETO

I. PRIJAVUVAWE NA OKOLNOSTITE ZNA-

ÂJNI ZA OCENA NA RIZIKOT

Dol`nost za prijavuvawe ^len 963

Dogovara~ot na osiguruvaweto e dolèn pri sklu-~uvaweto na dogovorot da mu gi prijavi na osiguru-va~ot site okolnosti {to se od zna~ewe za ocena na

Str. 1832 - Br. 18 SLU@BEN VESNIK NA REPUBLIKA MAKEDONIJA 5 mart 2001 rizikot, a {to mu se poznati ili ne moèle da mu os-tanat nepoznati.

Namerna neto~na prijava ili premol~uvawe

^len 964 (1) Ako dogovara~ot na osiguruvaweto namerno

napravil neto~na prijava ili namerno premol~il ne-koja okolnost od takva priroda {to osiguruva~ot ne bi sklu~il dogovor ako znael za vistinskata sostoj-ba na rabotite, osiguruva~ot moè da bara poni{tu-vawe na dogovorot.

(2) Vo slu~aj na poni{tuvawe na dogovorot od pri~inite navedeni vo stav (1) na ovoj ~len, osiguru-va~ot gi zadrùva naplatenite premii i ima pravo da bara isplata na premijata za periodot na osiguru-vaweto vo koj pobaral poni{tuvawe na dogovorot.

(3) Pravoto na osiguruva~ot da bara poni{tuvawe na dogovorot za osiguruvawe prestanuva ako toj vo rok od tri meseci od denot na doznavaweto na neto~-nosta na prijavata ili za premol~uvaweto ne mu izja-vi na dogovara~ot na osiguruvaweto deka ima namera da go koristi toa pravo.

Nenamerna neto~nost ili necelosnost

na prijavata ^len 965

(1) Ako dogovara~ot na osiguruvaweto napravil neto~na prijava, ili propu{til da go dade dol`noto izvestuvawe, a toa ne go storil namerno, osiguruva-~ot moè, po svoj izbor , vo rok od eden mesec od doz-navaweto za neto~nosta ili necelosnosta na prijava-ta, da izjavi deka go raskinuva dogovorot ili da pred-loì zgolemuvawe na premijata srazmerno so pogole-miot rizik.

(2) Dogovorot vo toj slu~aj prestanuva po istekot na 14 dena od koga osiguruva~ot svojata izjava za ras-kinuvawe mu ja soop{til na dogovara~ot na osiguru-vaweto, a vo slu~aj na predlog od osiguruva~ot pre-mijata da se zgolemi, raskinuvaweto nastapuva spo-red samiot zakon ako dogovara~ot na osiguruvaweto ne go prifati predlogot vo rok od 14 dena od koga go primil.

(3) Vo slu~aj na raskinuvawe, osiguruva~ot e dol-èn da go vrati delot od premijata {to otpa|a na vremeto do krajot na periodot na osiguruvaweto.

(4) Ako osigureniot slu~aj nastanal pred da e ut-vrdena neto~nosta ili necelosnosta na prijavata ili po toa no pred raskinuvaweto na dogovorot, odnosno pred postignuvaweto na spogodba za zgolemuvawe na premijata, nadomestot se namaluva vo srazmer me|u stapkata na platenite premii i stapkata na premii-te {to bi trebalo da se platat spored vistinskiot rizik.

Pro{iruvawe na primenata na prethodnite

~lenovi ^len 966

Odredbite na ~lenovite 964 i 965 na ovoj zakon, za posledicite od neto~nata prijava ili premol~uva-weto na okolnostite od zna~ewe za ocena na rizikot se primenuvaat i vo slu~ai na osiguruvawa sklu~eni od imeto i za smetka na drug, ili vo korist na tret ili za tu|a smetka, ili za smetka na onoj na kogo se odnesuva, ako ovie lica znaele za neto~nosta na pri-javata ili za premol~uvaweto na okolnostite od zna-~ewe za ocenata na rizikot.

Slu~ai vo koi osiguruva~ot ne moè da se poviku-va na neto~nosta ili necelosnosta na prijavata

^len 967 (1) Osiguruva~ot, komu vo momentot na sklu~uva-

weto na dogovorot mu bile poznati ili ne moèle da mu ostanat nepoznati okolnostite {to se od zna~ewe za ocena na rizikot, a koi dogovara~ot na osiguruva-weto neto~no gi prijavil ili gi premol~il, ne moè da se povikuva na neto~nosta na prijavata ili na pre-mol~uvaweto.

(2) Istoto vaì vo slu~aj koga osiguruva~ot doz-nal za tie okolnosti za vreme na traeweto na osigu-ruvaweto, a ne gi koristel zakonskite ovlastuvawa.

II. PLA]AWE NA PREMIJATA

Dol`nost za pla}awe i primawe na premija ^len 968

(1) Dogovara~ot na osiguruvaweto e dolèn da ja plati premijata na osiguruvaweto, no osiguruva~ot e dolèn da ja primi isplatata na premijata od sekoe lice koe ima praven interes taa da bide platena.

(2) Premijata se pla}a vo dogovorenite rokovi, a ako treba da se isplati odedna{, se pla}a pri sklu-~uvaweto na dogovorot.

(3) Mesto na pla}aweto na premijata e mestoto vo koe dogovara~ot na osiguruvaweto ima svoe sedi{te odnosno ìveali{te, ako so dogovorot ne e opredele-no nekoe drugo mesto.

Posledici od neisplata na premija

^len 969 (1) Ako e dogovoreno premijata da se pla}a pri

sklu~uvaweto na dogovorot, obvrskata na osiguruva-~ot da go isplati nadomestot ili sumata opredelena so dogovorot po~nuva naredniot den od denot na up-latata na premijata.

(2) Ako e dogovoreno premijata da se pla}a po sklu~uvaweto na dogovorot, obvrskata na osiguruva-~ot da go isplati nadomestot ili sumata opredelena so dogovorot po~nuva od denot opredelen vo dogovo-rot kako den na po~etok na osiguruvaweto.

(3) Ako dogovara~ot na osiguruvaweto premijata {to stasala po sklu~uvaweto na dogovorot ne ja pla-ti do stasanosta, nitu toa go stori nekoe drugo zain-teresirano lice, dogovorot za osiguruvawe prestanu-va spored samiot zakon po istekot na rokot od 30 de-na od koga na dogovara~ot na osiguruvaweto mu e vra-~eno prepora~ano pismo od osiguruva~ot so izvestu-vawe za stasanosta na premijata, no so toa {to toj rok da ne moè da iste~e pred da pominat 30 dena od stasanosta na premijata.

(4) Vo sekoj slu~aj dogovorot za osiguruvawe pres-tanuva spored samiot zakon ako premijata ne bide platena vo rok od edna godina od stasanosta.

(5) Odredbite na ovoj ~len ne se primenuvaat vrz osiguruvaweto na ìvot.

III. IZVESTUVAWE NA OSIGURUVAÔT ZA

PROMENITE NA RIZIKOT

Zgolemuvawe na rizikot ^len 970

(1) Dogovara~ot na osiguruvaweto e dolèn koga e vo pra{awe osiguruvawe na imot da go izvesti osigu-ruva~ot za sekoja promena na okolnostite koja moè da bide od zna~ewe za ocena na rizikot, a koga e vo pra{awe osiguruvawe na lica, toga{ samo ako rizi-kot e zgolemen poradi toa {to osigurenoto lice ja promenilo profesijata.

(2) Toj e dolèn bez odlagawe da go izvesti osigu-ruva~ot za zgolemuvaweto na rizikot, ako rizikot e zgolemen so nekoja negova postapka, a ako zgolemuva-weto na rizikot se slu~ilo bez negovo u~estvo toj e dolèn da go izvesti vo rok od 14 dena od koga doz-nal za toa.

(3) Ako zgolemuvaweto na rizikot e tolkavo {to osiguruva~ot ne bi sklu~il dogovor ako postoela takva sostojba vo momentot na negovoto sklu~uvawe, toj moè da go raskine dogovorot.

(4) Ako zgolemuvaweto na rizikot e tolkavo {to osiguruva~ot bi sklu~il dogovor samo so pogolema premija da postoela takva sostojba vo momentot na sklu~uvaweto na dogovorot, toj moè na dogovara~ot na osiguruvaweto da mu predloì nova stapka na pre-mijata.

(5) Ako dogovara~ot na osiguruvaweto ne se sogla-si so nova stapka na premijata vo rok od 14 dena od priemot na predlogot na novata stapka, dogovorot prestanuva spored samiot zakon.

(6) Dogovorot ostanuva vo sila i osiguruva~ot po-ve}e ne moè da gi koristi ovlastuvawata da mu

5 mart 2001 SLU@BEN VESNIK NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Br. 18 - Str. 1833 predloì na dogovara~ot na osiguruvaweto nova stapka na premijata ili da go raskine dogovorot, ako ne gi iskoristi tie ovlastuvawa vo rok od eden mesec od koga na koj i da e na~in doznal za zgolemuvaweto na rizikot, ili ako u{te pred istekot na toj rok po-kaè na nekoj na~in deka se soglasuva so prodolùva-weto na dogovorot (ako ja primi premijata, isplati nadomest za osiguran slu~aj {to nastanal po toa zgo-lemuvawe i sli~no).

Koga osigureniot slu~aj nastane vo me|uvreme

^len 971 Ako osigureniot slu~aj nastane pred da bide iz-

vesten osiguruva~ot za zgolemuvaweto na rizikot ili otkako e izvesten za zgolemuvaweto na rizikot, no pred da go raskine dogovorot, ili da postigne spo-godba so dogovara~ot na osiguruvaweto za zgolemuva-we na premijata, nadomestot se namaluva vo srazmer me|u platenite premii i premiite {to bi trebalo da se platat spored zgolemeniot rizik.

Namaluvawe na rizikot

^len 972 (1) Vo slu~aj koga po sklu~uvaweto na dogovorot

za osiguruvawe nastanalo namaluvawe na rizikot, do-govara~ot na osiguruvaweto ima pravo da bara sood-vetno namaluvawe na premijata, smetaj}i od denot ko-ga za namaluvaweto go izvestil osiguruva~ot.

(2) Ako osiguruva~ot ne se soglasi so namaluvawe-to na premijata, dogovara~ot na osiguruvaweto moè da go raskine dogovorot.

Obvrska za izvestuvawe za nastapuvaweto na osi-

gureniot slu~aj ^len 973

(1) Osigurenikot e dolèn, osven vo slu~aj na osi-guruvawe na ìvot, da go izvesti osiguruva~ot za nas-tapuvaweto na osigureniot slu~aj najdocna vo rok od tri dena od koga doznal za toa.

(2) Ako toj ne ja izvr{i ovaa svoja obvrska vo op-redelenoto vreme, dolèn e da mu ja nadomesti na osiguruva~ot {tetata koja bi ja imal ovoj poradi toa.

Ni{tovnost na odredbite za gubewe na pravoto

^len 974 Ni{tovni se odredbite na dogovorot koj predvi-

duvaat gubewe na pravoto na nadomest ili sumata na osiguruvaweto, ako osigurenikot po nastapuvaweto na osigureniot slu~aj ne izvr{i nekoja od propi{a-nite ili dogovorenite obvrski.

Otsek 4

OBVRSKI NA OSIGURUVAÔT

Isplata na nadomest ili na dogovorena suma

^len 975 (1) Koga }e nastane osiguren slu~aj, osiguruva~ot

e dolèn da go isplati nadomestot ili sumata opre-delena so dogovorot vo dogovoreniot rok koj ne moè da bide podolg od 14 dena, smetaj}i od koga osiguruva-~ot dobil izvestuvawe deka nastanal osigureniot slu~aj.

(2) Ako za utvrduvawe na postoeweto na obvrskata na osiguruva~ot i na nejziniot iznos e potrebno iz-vesno vreme, ovoj rok po~nuva da te~e od denot koga e utvrdeno postoeweto na negovata obvrska i nejziniot iznos.

(3) Ako iznosot na obvrskata na osiguruva~ot ne bide utvrden vo rokot opredelen vo stavot (1) na ovoj ~len, osiguruva~ot e dolèn na barawe od ovlas-tenoto lice, da go isplati iznosot na nesporniot del od svojata obvrska na ime avans.

Isklu~uvawe na odgovornosta na osiguruva~ot vo slu~aj na namera i izmama

^len 976 Ako dogovara~ot na osiguruvaweto, osigurenikot

ili korisnikot predizvikal osiguren slu~aj namerno ili so izmama, osiguruva~ot ne e obvrzan na nikakvi davawa, a sprotivnata dogovorna odredba nema prav-no dejstvo.

Prigovori na osiguruva~ot

^len 977 (1) Protiv baraweto na donesuva~ot na polisata,

kako i baraweto na nekoe drugo lice koe se povikuva na nea, osiguruva~ot moè da gi istakne site prigo-vori {to gi ima vo vrska so dogovorot sprema liceto so koe go sklu~il dogovorot za osiguruvawe.

(2) Po isklu~ok, protiv baraweto na treto lice vo slu~aj na dobrovolno osiguruvawe od odgovornos-ta i baraweto na nositelite na opredeleni prava nad osigureniot predmet ~ie pravo preminalo spored sa-miot zakon od uni{teniot ili o{teteniot osiguren predmet vrz nadomestot od osiguruvaweto, osiguruva-~ot moè da gi istakne samo prigovorite {to nasta-nale pred da nastane osigureniot slu~aj.

Otsek 5

TRAEWE NA OSIGURUVAWETO

Po~etok na dejstvoto na osiguruvaweto

^len 978 (1) Ako poinaku ne e dogovoreno, dogovorot za

osiguruvawe proizveduva svoe dejstvo po~nuvaj}i od 24 ~asa na denot {to e ozna~en vo polisata kako den na po~etokot na traeweto na osiguruvaweto, pa s# do zavr{uvaweto na posledniot den na rokot za koj e do-govoreno osiguruvaweto.

(2) Ako rokot na traeweto na osiguruvaweto ne e opredelen so dogovor, sekoja strana moè da go ras-kine dogovorot so denot na stasanosta na premijata, izvestuvaj}i ja pismeno drugata strana najdocna tri meseci pred stasanosta na premijata.

(3) Ako osiguruvaweto e sklu~eno na rok podolg od pet godini, sekoja strana moè po istekot na ovoj rok pri otkazen rok od {est meseci pismeno da & iz-javi na drugata strana deka go raskinuva dogovorot.

(4) So dogovorot ne moè da se isklu~i pravoto na sekoja strana da go raskine dogovorot kako {to e napred izloèno.

(5) Odredbite na ovoj ~len ne vaàt za osiguruva-weto na ìvot.

Vlijanie na ste~ajot vrz osiguruvaweto

^len 979 (1) Vo slu~aj na ste~aj na dogovora~ot na osiguru-

vaweto, osiguruvaweto se prodolùva, no sekoja strana ima pravo da go raskine dogovorot za osiguru-vawe vo rok od tri meseci od otvoraweto na ste~ajot, vo koj slu~aj na ste~ajnata masa na dogovora~ot & pri-pa|a del od platenata premija koj mu odgovara na pre-ostanatoto vreme na osiguruvaweto.

(2) Vo slu~aj na ste~aj na osiguruva~ot, dogovorot za osiguruvawe prestanuva po istekot na 30 dena od otvorawe na ste~ajot.

Oddel 2

OSIGURUVAWE NA IMOT


Interes za osiguruvawe ^len 980

(1) Osiguruvawe na imot moè da sklu~i sekoe li-ce koe ima interes da ne nastane osigureniot slu~aj, za{to inaku bi pretrpelo nekoja materijalna zaguba.

(2) Pravo od osiguruvaweto moàt da imaat samo licata koi vo momentot na nastanuvaweto na {teta-ta imale materijalen interes da ne nastane osigure-niot slu~aj.


Cel na osiguruvaweto na imot ^len 981

(1) So osiguruvawe na imot se obezbeduva nado-mest za {tetata koja bi nastanala vo imotot na osi-gurenikot poradi nastapuvaweto na osigureniot slu-~aj.

(2) Iznosot na nadomestot ne moè da bide pogo-lem od {tetata koja osigurenikot ja pretrpel so nas-tapuvaweto na osigureniot slu~aj.

(3) Kaj osiguruvaweto na posevi i plodovi i na drugi proizvodi na zemjata iznosot na {tetata se ut-vrduva so ogled na vrednosta {to bi ja imale vo vre-meto na sobiraweto, ako poinaku ne e dogovoreno.

(4) Polnova`ni se odredbite na dogovorot so koi iznosot na nadomest se ograni~uva na pomal iznos od iznosot na {tetata.

(5) Pri utvrduvaweto na iznosot na {tetata se ze-ma predvid propu{tenata dobivka samo ako e toa do-govoreno.

(6) Ako vo tekot na ist period na osiguruvaweto nastanat pove}e osigurani slu~ai eden po drug, nado-mestot od osiguruvaweto za sekoj od niv se opredelu-va i se isplatuva vo celost so ogled na celata suma na osiguruvaweto, bez nejzino namaluvawe za iznosot na porano isplatenite nadomesti vo toj period.

(7) Ako so dogovorot za osiguruvawe vrednosta na osigureniot predmet e utvrdena spogodbeno, nadomes-tot se opredeluva spored taa vrednost, osven ako osi-guruva~ot dokaè deka dogovorenata vrednost zna~i-telno e pogolema od vistinskata vrednost, a za taa razlika ne postoi opravdana pri~ina (kako na pri-mer, osiguruvawe na upotrebuvan predmet na vrednos-ta na takov nov predmet ili osiguruvawe na subjek-tivnata vrednost).

Spre~uvawe na osigureniot slu~aj i spasuvawe

^len 982 (1) Osigurenikot e dolèn da gi prezeme propi-

{anite, dogovorenite i site drugi merki potrebni za da se spre~i nastapuvaweto na osigureniot slu~aj, a ako osigureniot slu~aj nastapi, e dolèn da prezeme s# {to e vo negova mo} da se ograni~at negovite {tetni posledici.

(2) Osiguruva~ot e dolèn da gi nadomesti tro{o-cite, zagubite kako i drugite {teti pri~ineti so razumen obid da se otstrani neposrednata opasnost od nastapuvaweto na osigureniot slu~aj, kako i so obid da se ograni~at negovite {tetni posledici, pa i toga{ ako tie obidi ostanale bez uspeh.

(3) Osiguruva~ot e dolèn da go dade ovoj nado-mest duri i ako toj zaedno so nadomestot na {tetata od osigureniot slu~aj ja nadminuva sumata na osigu-ruvaweto.

(4) Ako osigurenikot ne ja ispolni svojata obvr-ska za spre~uvawe na osigureniot slu~aj ili obvrska-ta za spasuvawe, a za toa nema opravduvawe, obvrska-ta na osiguruva~ot se namaluva za onolku za kolku {to nastanala pogolema {teta poradi toa neispol-nuvawe.

Prepu{tawe na o{teten osiguren predmet

^len 983 Ako poinaku ne e dogovoreno, osigurenikot nema

pravo po nastapuvaweto na osigureniot slu~aj da mu go prepu{ti na osiguruva~ot o{teteniot predmet i od nego da bara isplata na polnata suma na osiguruva-weto.

Propa|awe na predmet poradi nastan {to ne e

predviden vo polisata ^len 984

(1) Ako osigureniot predmet ili predmetot vo vr-ska so ~ija upotreba e sklu~eno osiguruvawe od odgo-vornost propadne za vreme na periodot na osiguruva-weto poradi nekoj nastan koj ne e predviden vo poli-sata, dogovorot prestanuva da vaì ponatamu, a osi-guruva~ot e dolèn da mu vrati na dogovara~ot, na osiguruvaweto del od premijata srazmerno so preos-tanatoto vreme.

(2) Koga eden od pove}e predmeti opfateni so eden dogovor }e propadne poradi nekoj nastan koj ne e predviden vo polisata, osiguruvaweto ostanuva vo sila i ponatamu vo pogled na drugite predmeti so potrebnite izmeni poradi namaluvaweto na predme-tot na osiguruvaweto.

Otsek 2

OGRANIÛVAWE NA OSIGURENITE

RIZICI

[teti pokrieni so osiguruvaweto ^len 985

(1) Osiguruva~ot e dolèn da gi nadomesti {teti-te nastanati slu~ajno ili po vina na dogovara~ot na osiguruvaweto, na osigurenikot ili na korisnikot na osiguruvaweto, osven ako vo pogled na opredelena {teta ovaa negova obvrska izre~no e isklu~ena so do-govorot za osiguruvawe.

(2) Toj ne odgovara za {tetata {to tie lica ja pri~inile namerno, pa ni{tovna e odredbata vo po-lisata koja bi ja predviduvala negovata odgovornost i vo toj slu~aj .

(3) Dokolku se ostvaril osigureniot slu~aj, osi-guruva~ot e dolèn da ja nadomesti sekoja {teta pri-~ineta od strana na nekoe lice za ~ii{to postapki osigurenikot odgovara po koja i da e osnova, bez og-led na toa dali {tetata e pri~ineta so nevnimanie ili namerno.

[teta pri~ineta so nedostatoci na

osigureniot predmet ^len 986

Osiguruva~ot ne odgovara za {tetata na osigure-niot predmet koja poteknuva od negovite nedostato-ci, osven ako e dogovoreno poinaku.

[teti pri~ineti so voeni operacii i buntovi

^len 987 (1) Osiguruva~ot ne e dolèn da gi nadomesti

{tetite pri~ineti od voeni operacii ili buntovi, osven ako e dogovoreno poinaku.

(2) Osiguruva~ot e dolèn da dokaè deka {teta-ta e pri~ineta so nekoj od ovie nastani.

Otsek 3

NADOSIGURUVAWE I DOGOVOR

SO POVE]E OSIGURUVAÎ

Nadosiguruvawe ^len 988

(1) Ako pri sklu~uvaweto na dogovorot edna stra-na se posluìla so izmama i taka dogovorila suma na osiguruvaweto pogolema od vistinskata vrednost na osigureniot predmet, drugata strana moè da bara poni{tuvawe na dogovorot.

(2) Ako dogovorenata suma na osiguruvaweto e po-golema od vrednosta na osigureniot predmet, a pri toa niedna strana ne postapila nesovesno, dogovorot ostanuva vo sila, sumata na osiguruvaweto se namalu-va do iznosot na vistinskata vrednost na osigureniot predmet, a premiite se namaluvaat srazmerno.

(3) Vo dvata slu~ai sovesniot osiguruva~ gi zadr-ùva primenite premii i ima pravo na nenamalena premija za tekovniot period.

Dopolnitelno namaluvawe na vrednosta

^len 989 Ako osigurenata vrednost se namali za vreme na

traeweto na osiguruvaweto, sekoja dogovorna strana ima pravo na soodvetno namaluvawe na sumata na osi-guruvaweto i na premijata, po~nuvaj}i od denot koga svoeto barawe za namaluvawe & go soop{tila na dru-gata strana.


Pove}ekratno i dvojno osiguruvawe ^len 990

(1) Ako nekoj predmet e osiguren kaj dvajca ili pove}e osiguruva~i od ist rizik, za ist interes i za isto vreme, taka {to zbirot na sumite na osiguruva-weto da ne ja preminuva vrednosta na toj predmet (po-ve}ekratno osiguruvawe), sekoj osiguruva~ odgovara za izvr{uvaweto vo celost na obvrskite nastanati od dogovorot {to go sklu~il toj.

(2) Ako, pak, zbirot na sumite na osiguruvaweto ja preminuva vrednosta na osigureniot predmet (dvojno osiguruvawe), a pri toa dogovara~ot na osiguruvawe-to ne postapil nesovesno, site tie osiguruvawa se polnova`ni i sekoj osiguruva~ ima pravo na dogovo-renata premija za periodot na osiguruvaweto vo tek, a osigurenikot ima pravo da bara od sekoj oddelen osiguruva~ nadomest spored dogovorot sklu~en so ne-go, no vkupno ne pove}e od iznosot na {tetata.

(3) Koga }e stane osigureniot slu~aj, dogovara~ot na osiguruvaweto e dolèn da go izvesti za toa sekoj osiguruva~ na istiot rizik i da mu gi soop{ti imi-wata i adresite na drugite osiguruva~i, kako i sumi-te na osiguruvaweto na oddelnite dogovori sklu~eni so niv.

(4) Po isplatata na nadomestot na osigurenikot, sekoj osiguruva~ podnesuva del od nadomestot vo srazmer vo koj stoi sumata na osiguruvaweto na koja se obvrzal toj sprema vkupniot zbir na sumite na osi-guruvaweto, pa osiguruva~ot koj platil pove}e ima pravo da bara od drugite osiguruva~i nadomest na po-ve}e platenoto.

(5) Ako nekoj dogovor e sklu~en bez nazna~uvawe na sumata na osiguruvaweto ili so neograni~eno pok-ritie, }e se smeta kako dogovor sklu~en so najvisoka suma na osiguruvaweto.

(6) Za delot na osiguruva~ot koj ne moè da plati, odgovaraat drugite osiguruva~i srazmerno so svoite delovi.

(7) Ako dogovara~ot na osiguruvaweto sklu~il do-govor za osiguruvawe so koj nastanalo dvojno osigu-ruvawe neznaej}i za porano sklu~enoto osiguruvawe, toj moè, bez ogled na toa dali porane{noto osiguru-vawe go sklu~il toj ili nekoj drug, vo rok od eden me-sec otkako doznal za toa osiguruvawe, da bara sood-vetno namaluvawe na sumata na osiguruvaweto i na premiite na podocne`noto osiguruvawe, no osiguru-va~ot gi zadrùva primenite premii i ima pravo na premija za tekovniot period.

(8) Ako do dvojnoto osiguruvawe do{lo poradi na-maluvawe na vrednosta na osigureniot predmet za vreme na traeweto na osiguruvaweto, dogovara~ot na osiguruvaweto ima pravo na soodvetni namaluvawa na sumite na osiguruvaweto i na premiite, po~nuvaj-}i od denot koga svoeto barawe za namaluvawe mu go soop{til na osiguruva~ot.

(9) Ako pri nastanuvaweto na dvojno osiguruvawe dogovara~ot na osiguruvaweto postapil nesovesno, sekoj osiguruva~ moè da bara poni{tuvawe na dogo-vorot, da gi zadrì primenite premii i da bara nena-malena premija za tekovniot period.

Soosiguruvawe

^len 991 Koga dogovorot za osiguruvawe e sklu~en so pove-

}e osiguruva~i koi se spogodile za zaedni~ko podne-suvawe i raspredelba na rizikot, sekoj osiguruva~ nazna~en vo polisata na osiguruvaweto mu odgovara na osigurenikot za celosniot nadomest.

Otsek 4

PODOSIGURUVAWE

^len 992

(1) Koga }e se utvrdi deka vo po~etokot na odnos-niot period na osiguruvaweto vrednosta na osigure-niot predmet bila pogolema od sumata na osiguruva-weto, iznosot na nadomestot {to go dolì osiguruva-~ot se namaluva srazmerno, osven ako poinaku ne e dogovoreno.

(2) Osiguruva~ot e dolèn da dade celosen nado-mest s# do iznosot na sumata na osiguruvaweto, ako e dogovoreno deka odnosot me|u vrednosta na predme-tot i sumata na osiguruvaweto nema zna~ewe za opre-deluvaweto na iznosot na nadomestot.

Otsek 5

PREMINUVAWE NA DOGOVOROT I ISPLATA

NA NADOMESTOT OD OSIGURUVAWETO NA DRUG

Preminuvawe na dogovorot vrz pribavuva~ot na

osiguren predmet ^len 993

(1) Vo slu~aj na otu|uvawe na osiguren predmet, kako i na predmet vo vrska so ~ija upotreba e sklu~e-no osiguruvawe od odgovornost, pravata i obvrskite na dogovara~ot na osiguruvaweto preminuvaat, spo-red samiot zakon, vrz pribavuva~ot, osven ako poina-ku ne e dogovoreno.

(2) Ako e otu|en samo eden del od osigurenite predmeti koi vo pogled na osiguruvaweto ne so~inu-vaat posebna celina, dogovorot za osiguruvawe pres-tanuva spored samiot zakon vo pogled na otu|enite predmeti.

(3) Vo slu~aj koga poradi otu|uvawe na predmet }e se zgolemi ili }e se namali verojatnosta za nastapu-vawe na osigureniot slu~aj, se primenuvaat op{tite odredbi za zgolemuvaweto ili namaluvaweto na rizi-kot.

(4) Dogovara~ot na osiguruvaweto koj nema da go izvesti osiguruva~ot deka osigureniot predmet e otu|en, ostanuva vo obvrska za pla}awe na premiite {to stasuvaat i po denot na otu|uvaweto.

(5) Osiguruva~ot i pribavuva~ot na osigureniot predmet moàt da se otkaàt od osiguruvaweto so ot-kazen rok od 15 dena, so toa {to se dol`ni otkazot da go podnesat najdocna vo rok od 30 dena od doznavawe-to za otu|uvaweto.

(6) Dogovorot za osiguruvawe ne moè da se raski-ne ako polisata na osiguruvaweto e izdadena na dono-sitel ili po naredba.

Dodeluvawe nadomest na nositelite na zalog i na

drugi prava ^len 994

(1) Po nastapuvaweto na osigureniot slu~aj, za-lo`nite prava i drugite prava {to porano postoele nad osigureniot predmet, go imaat za predmet nado-mestot {to se dolì, kako vo slu~aj na osiguruvawe na sopstven predmet, taka i vo slu~aj na osiguruvawe na tu|i predmeti poradi obvrskata za nivnoto ~uva-we i vra}awe, pa osiguruva~ot ne moè da mu go is-plati nadomestot na osigurenikot bez soglasnost od nositelite na tie prava.

(2) Ovie lica moàt da baraat neposredno od osi-guruva~ot, vo granicite na sumata na osiguruvaweto i spored zakonskiot red, da im gi isplati nivnite pobaruvawa.

(3) Me|utoa, ako vo momentot na isplatata osigu-ruva~ot ne znael nitu moèl da znae za tie prava, iz-vr{enata isplata na nadomestot na osigurenikot os-tanuva polnova`na.

Otsek 6

PREMINUVAWE NA PRAVATA NA OSIGURE-NIKOT SPREMA ODGOVORNOTO LICE VRZ

OSIGURUVAÔT (SUBROGACIJA)

^len 995 (1) So isplatata na nadomestot od osiguruvaweto

preminuvaat vrz osiguruva~ot, spored samiot zakon, do visinata na isplateniot nadomest, site prava na osigurenikot sprema liceto koe po koja i da e osnova e odgovorno za {tetata.


(2) Ako po vina na osigurenikot e onevozmoèno ova preminuvawe na pravata vrz osiguruva~ot, vo ce-lost ili delumno, osiguruva~ot se osloboduva vo so-odvetna mera od svojata obvrska sprema osigureni-kot.

(3) Preminuvaweto na pravata od osigurenikot vrz osiguruva~ot ne moè da bide na {teta na osigu-renikot, pa ako nadomestot {to osigurenikot go do-bil od osiguruva~ot od kakva i da e pri~ina e poni-zok od {tetata {to ja pretrpel, osigurenikot ima pravo od sredstvata na odgovornoto lice da mu se is-plati ostatokot na nadomestot pred da se isplati po-baruvaweto na osiguruva~ot vrz osnova na pravata {to preminale vrz nego.

(4) Po isklu~ok od praviloto za preminuvawe na pravata na osigurenikot vrz osiguruva~ot, ovie pra-va ne preminuvaat vrz osiguruva~ot ako {tetata ja pri~inilo lice vo srodstvo vo prava linija so osigu-renikot ili lice za ~ii{to postapki osigurenikot odgovara, ili koe ìvee so nego vo isto doma}instvo ili lice koe e rabotnik na osigurenikot, osven ako tie lica {tetata ja pri~inile namerno.

(5) Ako nekoe od licata spomenati vo stav (4) na ovoj ~len bilo osigureno od odgovornost, osiguruva-~ot moè da go bara od negoviot osiguruva~ nadomes-tot na iznosot {to mu go isplatil na osigurenikot.

Otsek 7

OSIGURUVAWE OD ODGOVORNOST

Odgovornost na osiguruva~ot

^len 996 (1) Vo slu~aj na osiguruvawe od odgovornost, osi-

guruva~ot odgovara za {tetata nastanata so osigure-niot slu~aj samo ako tretoto o{teteno lice go bara nejziniot nadomest.

(2) Osiguruva~ot gi podnesuva vo granicite na su-mata na osiguruvaweto, tro{ocite na sporot za odgo-vornosta na osigurenikot.

Sopstveno pravo na o{teteniot i direktna tu`ba

^len 997 (1) Vo slu~aj na osiguruvawe od odgovornost, o{-

tetenoto lice moè da bara neposredno od osiguruva-~ot nadomest na {tetata {to ja pretrpelo so nasta-not za koj odgovara osigurenikot, no najmnogu do iz-nosot na obrskata na osiguruva~ot.

(2) O{tetenoto lice ima, od momentot koga sta-nal osigureniot slu~aj, sopstveno pravo na nadomest od osiguruvaweto, pa sekoja podocne`na promena vo pravata na osigurenikot sprema osiguruva~ot e bez vlijanie vrz pravoto na o{tetenoto lice na nado-mest.

Oddel 3

OSIGURUVAWE NA LICA

Otsek 1

OP[TI ODREDBI

Utvrduvawe na osigurenata suma

^len 998 Vo dogovorite za osiguruvawe na lica (osiguruva-

we na ìvot i osiguruvawe od nesre}en slu~aj), visi-nata na osigurenata suma {to osiguruva~ot e dolèn da ja isplati koga }e nastane osigureniot slu~aj, se utvrduva vo polisata spored spogodbata na dogovor-nite strani.

Polisa za osiguruvawe na ìvot

^len 999 (1) Pokraj sostojkite {to mora da gi ima sekoja

polisa, vo polisata za osiguruvawe na ìvotot mora-at da bidat nazna~eni: imeto i prezimeto na liceto na ~ij{to ìvot se odnesuva na osiguruvaweto, datu-

mot na negovoto ra|awe i nastanot ili rokot od koj zavisi nastanuvaweto na pravoto da se bara isplata na osigurenata suma.

(2) Polisata za osiguruvawe na ìvot moè da glasi na opredeleno lice ili po naredba, no ne moè da glasi na donositel.

(3) Za polnova`nosta na indosamentot na polisa-ta po naredba potrebno e toj da go sodrì imeto na korisnikot, datumot na indosiraweto i potpisot na indosantot.

Neto~na prijava na starosta na osigurenikot

^len 1000 Po isklu~ok od op{tite odredbi na ovaa glava za

posledicite od neto~ni prijavi i premol~uvawe na okolnostite od zna~ewe za ocena na rizikot, za ne-to~na prijava na starosta vo dogovorite za osiguru-vawe na ìvot vaàt slednive pravila:

1) dogovorot za osiguruvawe na ìvot e ni{toven i osiguruva~ot e dolèn vo sekoj slu~aj da gi vrati site primeni premii, ako pri negovoto sklu~uvawe neto~no e prijavena starosta na osigurenikot, a ne-govata vistinska granica ja preminuva granicata na starosta do koja osiguruva~ot, spored svoite uslovi i tarifi, vr{i osiguruvawe na ìvot;

2) ako e neto~no prijaveno deka osigurenikot ima pomalku godini, a negovata vistinska starost ne ja preminuva granicata do koja osiguruva~ot vr{i osi-guruvawe na ìvot, dogovorot e polnovaèn, a osigu-renata suma se namaluva vo srazmer so dogovorenata premija i so premijata predvidena za osiguruvawe na ìvot na licata koi se na vozrast kako osigurenikot i

3) koga osigurenikot ima pomalku godini otkolku {to e prijaveno pri sklu~uvaweto na dogovorot, pre-mijata se namaluva na soodveten iznos, a osiguruva-~ot e dolèn da ja vrati razlikata me|u premiite primeni i premiite na koi ima pravo.

Posledici od nepla}aweto na premijata i

namaluvawe na osigurenata suma ^len 1001

(1) Ako dogovara~ot na osiguruvaweto na ìvotot ne plati nekoja premija vo rokot na stasanosta, osi-guruva~ot nema pravo nejzinata isplata da ja bara po sudski pat.

(2) Ako dogovara~ot na osiguruvaweto, po pokana od osiguruva~ot, {to mora da mu bide dostavena so prepora~ano pismo, ne ja isplati stasanata premija vo rokot opredelen vo toa pismo, a koj ne moè da bi-de pokus od eden mesec, smetaj}i od denot koga mu e vra~eno pismoto, nitu toa }e go stori nekoe drugo za-interesirano lice, osiguruva~ot moè samo, ako do-toga{ se plateni barem tri godi{ni premii, da mu izjavi na dogovara~ot na osiguruvaweto deka ja nama-luva osigurenata suma na iznosot na otkupenata vred-nost na osiguruvaweto, a vo sprotiven slu~aj deka go raskinuva dogovorot.

(3) Ako osigureniot slu~aj nastapil pred raski-nuvaweto na dogovorot ili pred namaluvaweto na osigurenata suma, }e se smeta kako da e namalena osi-gurenata suma, odnosno deka dogovorot e raskinat, spored toa dali premiite bile plateni barem za tri godini ili ne.

Osiguruvawe na treto lice

^len 1002 (1) Osiguruvaweto na ìvot moè da se odnesuva

na ìvotot na dogovara~ot na osiguruvaweto, a moè da se odnesuva i na ìvotot na nekoj tret.

(2) Istoto vaì i za osiguruvaweto od nesre}en slu~aj.

(3) Ako osiguruvaweto se odnesuva na slu~aj na smrt na nekoj tret, za polnova`nosta na dogovorot e potrebna negova pismena soglasnost dadena vo poli-sata ili vo izdvoeno pismo, pri potpi{uvaweto na polisata, so nazna~uvawe na osigurenata suma.


Osiguruvawe za slu~aj na smrt na maloletnici i lica li{eni od delovnata sposobnost

^len 1003 (1) Ni{tovno e osiguruvaweto za slu~aj na smrt

na treto lice pomlado od 14 godini, kako i na lice napolno li{eno od delovnata sposobnost, a osiguru-va~ot e dolèn da mu gi vrati na dogovara~ot na osi-guruvaweto site premii primeni vrz osnova na takov dogovor.

(2) Za polnova`nosta na osiguruvaweto za slu~aj na smrt na treto lice postaro od 14 godini e potreb-na pismena soglasnost od negoviot zakonski zastap-nik, kako i pismena soglasnost od sekoe osigureno lice.

Kumulirawe na nadomestot i na

osigurenata suma ^len 1004

(1) Vo osiguruvaweto na lica, osiguruva~ot koj ja isplatil osigurenata suma ne moè da ima po nikoja osnova pravo na nadomest od treto lice odgovorno za nastapuvaweto na osigureniot slu~aj.

(2) Pravoto na nadomest od treto lice odgovorno za nastapuvaweto na osigureniot slu~aj mu pripa|a na osigurenikot, odnosno na korisnikot, nezavisno od negovoto pravo na osigurenata suma.

(3) Odredbite od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len ne se odnesuvaat na slu~ajot koga osiguruvaweto od pos-ledicite od nesre}en slu~aj e dogovoreno kako osi-guruvawe od odgovornost.

Otsek 2

ISKLUÊNI RIZICI

Samoubistvo na osigurenikot

^len 1005 (1) So dogovorot za osiguruvawe za slu~aj na smrt

ne e opfaten rizikot od samoubistvo na osigureni-kot, ako toa se slu~ilo vo prvata godina od osiguru-vaweto.

(2) Vo slu~aj samoubistvoto da se slu~ilo vo rok od tri godini od denot na sklu~uvaweto na dogovo-rot, osiguruva~ot ne e dolèn da mu ja isplati na ko-risnikot osigurenata suma, tuku samo matemati~kata rezerva od dogovorot.

Namerno ubistvo na osigurenikot

^len 1006 Osiguruva~ot se osloboduva od obvrskata da mu ja

isplati na korisnikot osigurenata suma, ako ovoj na-merno predizvikal smrt na osigurenikot, no e dol-èn ako dotoga{ bile uplateni barem tri godi{ni premii, da mu ja isplati matemati~kata rezerva od dogovorot na dogovara~ot na osiguruvaweto, a ako e toj osigurenik, na negovite naslednici.

Namerno pri~inuvawe na nesre}en slu~aj

^len 1007 Osiguruva~ot se osloboduva od obvrskata od dogo-

vorot za osiguruvawe od nesre}en slu~aj, ako osigu-renikot namerno go predizvikal nesre}niot slu~aj.

Voeni operacii

^len 1008 (1) Ako smrtta na osigurenikot e pri~ineta so vo-

eni operacii, osiguruva~ot, ako ne{to drugo ne e do-govoreno, ne e dolèn da mu ja isplati na korisnikot osigurenata suma, no e dolèn da mu ja isplati mate-mati~kata rezerva od dogovorot.

(2) Ako ne e dogovoreno ne{to drugo, osiguruva-~ot se osloboduva od obvrskata od dogovorot za osi-guruvawe od nesre}en slu~aj ako nesre}niot slu~aj e pri~inet so voeni operacii.

Dogovorno isklu~uvawe na rizici

^len 1009 So dogovorot za osiguruvawe za slu~aj na

smrt ili od nesre}en slu~aj, od osiguruvaweto moàt da bidat isklu~eni i drugi rizici.

Otsek 3

PRAVA NA DOGOVARAÔT NA OSIGURUVA-WETO PRED NASTAPUVAWETO

NA OSIGURENIOT SLUÂJ

Otkup ^len 1010

(1) Po barawe od dogovara~ot na osiguruvaweto na ìvot sklu~eno za celiot ìvot na osigurenikot, osiguruva~ot e dolèn da mu ja isplati otkupnata vrednost na polisata, ako dotoga{ se plateni barem tri godi{ni premii.

(2) Vo polisata moraat da bidat navedeni uslovi-te pod koi dogovara~ot moè da bara isplata na nej-zinata otkupna vrednost, kako i na~inot kako se presmetuva taa vrednost, soglasno so uslovite na osi-guruvaweto.

(3) Pravoto da se bara otkup ne moàt da go vr{at doveritelite na dogovara~ot na osiguruvaweto, kako ni korisnikot na osiguruvaweto, no otkupnata vred-nost }e mu bide isplatena na korisnikot, po negovo barawe, ako opredeluvaweto na korisnikot e neotpo-viklivo.

(4) Po isklu~ok od stav (3) na ovoj ~len, otkup na polisata moè da bara doveritelot na koj mu e preda-dena polisata vo zalog, ako pobaruvaweto zaradi ~i-e{to osiguruvawe e daden zalogot ne bide namireno vo rokot na stasanosta.

Avans

^len 1011 (1) Po barawe od dogovara~ot na osiguruvaweto

na ìvot sklu~eno za celiot ìvot na osigurenikot, osiguruva~ot moè da mu isplati odnapred del od osigurenata suma do visinata na otkupnata vrednost na polisata {to dogovara~ot na osiguruvaweto moè da go vrati podocna.

(2) Na primeniot avans dogovara~ot na osiguruva-weto e dolèn da pla}a opredelena kamata.

(3) Ako dogovara~ot na osiguruvaweto zadocni so pla}aweto na stasanata kamata, }e se postapi kako da baral otkup.

(4) Vo polisata na osiguruvaweto moraat da bidat navedeni uslovite za davawe na avans, mo`nosta da mu se vrati na osiguruva~ot iznosot primen na ime avans, visinata na kamatnata stapka, posledicite od nepla}aweto na stasanata kamata, kako {to e oprede-leno so uslovite na osiguruvaweto.

Zaloùvawe na polisata

^len 1012 (1) Polisata za osiguruvawe na ìvot moè da bi-

de dadena vo zalog. (2) Zaloùvaweto na polisata ima dejstvo sprema

osiguruva~ot samo ako e pismeno izvesten deka poli-sata e zaloèna kaj opredelen doveritel.

(3) Koga polisata glasi po naredba, zaloùvaweto se vr{i so indosament.

Otsek 4

OSIGURUVAWE NA @IVOT VO KORIST NA

TRETO LICE

Opredeluvawe na korisnikot ^len 1013

(1) Dogovara~ot na osiguruvaweto na ìvot moè vo dogovorot, kako i so nekoja podocne`na pravna ra-bota, pa i so testament, da go opredeli liceto na koe }e mu pripadnat pravata od dogovorot.

(2) Ako osiguruvaweto se odnesuva na ìvot na ne-koe drugo lice, za opredeluvaweto na korisnikot e potrebna i negovata pismena soglasnost.

(3) Korisnikot ne mora da bide opredelen po ime, dovolno e ako aktot gi sodrì nu`nite podatoci za negovoto opredeluvawe.


(4) Koga za korisnici se opredeleni decata ili potomcite, korista im pripa|a i na onie {to se ro-deni podocna, a korista nameneta na soprugot mu pri-pa|a na liceto koe bilo vo brak so osigurenikot vo momentot na negovata smrt.

Podelba na korista me|u pove}e korisnici

^len 1014 Koga za korisnici se opredeleni decata, potom-

cite i voop{to naslednicite, ako dogovara~ot na osiguruvaweto ne opredelil kako }e se izvr{i po-delbata me|u niv, podelbata }e se izvr{i srazmerno so nivnite nasledni~ki delovi, a ako korisnicite ne se naslednici, osigurenata suma }e bide podelena na ednakvi delovi.

Otpovikuvawe na odredbata za opredeluvawe na

korisnikot ^len 1015

(1) Odredbata so koja korista od osiguruvaweto mu se dodeluva na opredeleno lice moè da ja otpovi-ka samo dogovara~ot na osiguruvaweto, i toa negovo pravo ne moàt da go vr{at nitu negovite doverite-li, nitu negovite zakonski naslednici.

(2) Dogovara~ot na osiguruvaweto moè da ja ot-povika odredbata za korista s# dodeka korisnikot ne se izjavi na koj i da e na~in deka ja prima, koga taa stanuva neotpovikliva.

(3) Sepak, dogovara~ot moè da ja otpovika odred-bata za korista i po izjavata na korisnikot deka ja prima, ako korisnikot se obidel da izvr{i ubistvo na osigurenikot, a ako korista e dodelena bez nado-mest, za otpovikuvaweto vaàt i odredbite za otpo-vikuvawe na podarok.

(4) ]e se smeta deka korisnikot ja odbil korista {to mu e nameneta, ako po smrtta na dogovara~ot na osiguruvaweto, po pokana od negovite naslednici, ne se izjasni vo rok od eden mesec deka ja prima.

Sopstveno i neposredno pravo na korisnikot

^len 1016 (1) Osigurenata suma {to treba da mu bide ispla-

tena na korisnikot ne vleguva vo ostavinata na dogo-vara~ite na osiguruvaweto, pa ni toga{ koga za ko-risnici se opredeleni nivnite naslednici.

(2) Pravo na osigurenata suma ima samo korisni-kot, i toa od samoto sklu~uvawe na dogovorot za osi-guruvawe i bez ogled na toa kako i koga e opredelen za korisnik, i bez ogled na toa dali go izjavil svoeto prifa}awe pred ili po smrtta na osigurenikot, pa moè da se obrati neposredno do osiguruva~ot so ba-rawe da mu se isplati osigurenata suma.

(3) Ako dogovara~ot na osiguruvaweto gi oprede-lil za korisnici svoite deca, svoite potomci, ili naslednicite voop{to na sekoj taka opredelen ko-risnik mu pripa|a pravo na soodveten del od osigure-nata suma i ako se otkaè od nasledstvoto.

Doveriteli na dogovara~ot na osiguruvaweto

i na osigurenikot ^len 1017

(1) Doveritelite na dogovara~ot na osiguruvawe-to i na osigurenikot nemaat nikakvo pravo na osigu-renata suma dogovorena za korisnikot.

(2) Ako premiite {to gi uplatil dogovara~ot na osiguruvaweto bile nesrazmerno golemi sprema ne-govite mo`nosti vo momentot koga bile uplateni, negovite doveriteli moàt da baraat da im se preda-de delot od premiite koj gi nadminuva negovite mo`-nosti, ako se ispolneti uslovite pod koi doveriteli-te imaat pravo na pobivawe na pravnite dejstvija na dol`nikot.

Otstapuvawe na osigurenata suma

^len 1018 Svoeto pravo na osigurenata suma korisnikot mo-

è da go prenese vrz drug i pred osigureniot slu~aj, no za toa mu e potrebna pismena soglasnost od dogo-

vara~ot na osiguruvaweto vo koja mora da bide nave-deno imeto na liceto vrz koe se prenesuva pravoto, a ako osiguruvaweto se odnesuva na ìvotot na nekoe drugo lice, toga{ e potrebna ista takva soglasnost i od toa lice.

Koga opredeleniot korisnik }e umre

pred stasanosta ^len 1019

Koga liceto koe bez nadomest e opredeleno za ko-risnik }e umre pred stasanosta na osigurenata glav-nina ili renta, korista od osiguruvaweto ne im pri-pa|a na negovite naslednici, tuku na naredniot ko-risnik, a ako ovoj ne e opredelen, toga{ na imotot na dogovara~ot na osiguruvaweto.

Osiguruvawe za slu~aj na smrt bez

opredelen korisnik ^len 1020

Ako dogovara~ot na osiguruvaweto za slu~aj na smrt ne opredelil korisnik, ili ako odredbata za opredeluvawe na korisnikot ostane bez dejstvo pora-di otpovikuvawe, ili poradi odbivawe na opredele-noto lice ili od koja i da bilo druga pri~ina, a dogo-vara~ot na osiguruvaweto ne opredelil drug koris-nik, osigurenata suma mu pripa|a na imotot na dogo-vara~ot na osiguruvaweto i kako negov del preminu-va so drugite negovi prava vrz negovite naslednici.

Sovesna isplata na osigurenata suma

na neovlasteno lice ^len 1021

(1) Koga osiguruva~ot }e mu ja isplati osigurena-ta suma na liceto koe na nea bi imalo pravo ako do-govara~ot na osiguruvaweto ne opredelil korisnik, toj se osloboduva od obvrskata od dogovorot za osigu-ruvawe ako vo momentot na izvr{enata isplata ne znael nitu moèl da znae deka korisnikot e oprede-len so testament ili so nekoj drug akt {to ne mu bil dostaven, a korisnikot ima pravo da bara vra}awe od liceto koe ja primilo osigurenata suma.

(2) Istoto vaì vo slu~aj na promena na korisni-kot.

Glava XXXI

DOGOVOR ZA OTSTAPUVAWE NA IMOTOT

ZA VREME NA @IVOT

Poim ^len 1022

So dogovorot za otstapuvawe na imot za vreme na ìvot, otstapuva~ot se obvrzuva da im go otstapi ce-liot svoj imot ili del od imotot na potomcite.

Uslovi za polnova`nost na otstapuvaweto

^len 1023 (1) Otstapuvaweto od ~len 1022 na ovoj zakon i

rasporeduvaweto na imotot e polnova`no edinstve-no ako so toa se soglasile site potomci i bra~niot drugar na ostavitelot koi spored zakonot }e bidat povikani da ja nasledat negovata ostavina.

(2) Dogovorot za otstapuvawe na imotot za vreme na ìvot mora da bide sostaven vo pismena forma i zaveren od nadleèn sud .

(3) Pri zaverkata sudijata }e go pro~ita dogovo-rot i }e gi predupredi dogovara~ite na posledicite od nego.

(4) Ako nekoj potomok ne dal soglasnost toj moè da ja dade dopolnitelno vo ista forma.

(5) Otstapuvaweto ostanuva polnova`no ako po-tomokot {to ne se soglasil umrel pred otstapitelot, a ne ostavil svoi potomci, ili se otkaàl od nas-ledstvoto ili e isklu~en od nasledstvoto, ili e ne-dostoen.

Predmet na otstapuvawe

^len 1024 (1) So otstapuvawe moè da bide opfaten samo

postoe~kiot imot na otstapitelot.


(2) Ni{tovna e odredbata vo dogovorot, so koja se predviduva kako }e se raspredelat dobrata {to }e bidat dopolnitelno najdeni vo ostavninata na otsta-pitelot.

Koga se smetaat otstapenite delovi kako podarok

^len 1025 (1) Ako so otstapuvaweto ne se soglasi nekoj nas-

lednik, toga{ delovite od imotot {to se otstapeni na drugite naslednici se smetaat kako podaroci da-deni na naslednicite.

(2) Na ist na~in }e se postapi i ako na otstapite-lot po otstapuvaweto mu se rodi dete ili se pojavi naslednik {to bil proglasen za umren.

Zadrùvawe na pravata

^len 1026 (1) Pri otstapuvaweto otstapitelot moè za sebe

ili za svojot bra~en drugar, ili za sebe i svojot bra-~en drugar, ili za nekoe drugo lice da go zadrì pra-voto na plodouìvawe na site otstapeni dobra ili na nekoi od niv, ili da dogovori doìvotna renta vo natura ili vo pari ili doìvotna izdr{ka, ili ne-koj drug nadomestok.

(2) Ako plodouìvaweto ili doìvotnata renta se dogovoreni za otstapitelot i za negoviot bra~en drugar zaedno, vo slu~aj na smrt na edniot od niv, plodouìvaweto i rentata mu pripa|aat vo celost na drugiot do negovata smrt, ako ne e ne{to drugo do-govoreno, ili ako ne{to drugo ne proizleguva od slu-~ajot.

Prava na bra~niot drugar na otstapitelot

^len 1027 (1) Otstapitelot so otstapuvawe moè da go op-

fati i svojot bra~en drugar, vo koj slu~aj e potrebna i negova soglasnost.

(2) Ako bra~niot drugar ne bide opfaten negovo-to pravo na nuèn del ostanuva.

(3) Vo toj slu~aj, otstapuvaweto ostanuva polno-va`no, no pri utvrduvawe na vrednosta na ostavinata zaradi opredeluvawe i namiruvawe na nu`niot del na nadìveaniot bra~en drugar, delovite na imotot na ostavitelot {to im se otstapeni na negovite po-tomci se smetaat kako podarok.

Raskinuvawe i otpovikuvawe

^len 1028 (1) Otstapitelot ima pravo ednostrano da go ras-

kine dogovorot za otstapuvawe so primena na odred-bite na ovoj zakon za ednostrano raskinuvawe na dvostrano obvrzuva~kite dogovori.

(2) Otstapitelot moè da go otpovika dogovorot za otstapuvawe so soodvetna primena na odredbite na ovoj zakon za otpovikuvawe na darot, poradi krajna neblagodarnost od strana na liceto na kogo mu go ot-stapil imotot.

Glava XXXII

DOGOVOR ZA DO@IVOTNA IZDR[KA

Oddel 1

OP[TI ODREDBI

^len 1029

So dogovorot za doìvotna izdr{ka, davatelot na izdr{kata se obvrzuva da go izdrùva doìvotno primatelot na izdr{kata ili nekoe treto lice, a primatelot na izdr{kata vo nadomest mu go ostava celiot svoj imot ili opredelen del od imotot ,~ie predavawe e odloèno se do negovata smrt.

Forma na dogovorot za doìvotna izdr{ka

^len 1030 (1) Dogovorot za doìvotna izdr{ka se sostavuva

vo pismena forma i se zaveruva od nadleèn sud.

(2) Pri zaverka sudijata vo prisustvo na dogova-ra~ite i dvajca svedoci koi gi poznavaat glasno }e go pro~ita dogovorot i }e gi predupredi dogovara~ite na posledicite od dogovorot.

(3) Pri zaverka na dogovorot za doìvotna izdr{-ka, svedoci moàt da bidat samo lica koi moàt da bidat svedoci pri sostavuvawe na sudski testament.

(4) Pri sklu~uvawe na dogovorot za doìvotna iz-dr{ka, davatelot na izdr{kata moè da bide zastapu-van od polnomo{nik. Polnomo{noto vo ovoj slu~aj mora da bide izdadeno vo forma na javna isprava i vo nego da bide to~no nazna~eno liceto so koe davate-lot na izdr{kata }e sklu~i dogovor, kako i sodrì-nata na dogovorot. Ova polnomo{no vaì tri meseci od denot na izdavaweto.

Zapi{uvawe na pravata na doveritelot

^len 1031 Davatelot na izdr{kata svoeto pravo na nedvi`-

nosta od dogovorot moè da bara da se pribeleì vo javna kniga.

Odgovornost za dolgovi

^len 1032 Davatelot na izdr{kata ne odgovara po smrtta na

primatelot na izdr{kata za negovite dolgovi, no mo-è da se dogovori deka toj }e odgovara za negovite postojni dolgovi na opredeleni doveriteli.

Raskinuvawe na dogovorot za doìvotna izdr{ka

^len 1033 (1) Dogovornite strani moàt spogodbeno da go

raskinat dogovorot za doìvotna izdr{ka od koga po~nalo negovoto izvr{uvawe.

(2) Ako spored dogovorot za doìvotna izdr{ka, dogovara~ite ìveat zaedno, pa nivnite odnosi tol-ku se rastrojat {to zaedni~kiot ìvot stanal nepod-nosliv, sekoja strana moè da bara od sudot raskinu-vawe na dogovorot.

(3) Sekoja strana moè da bara raskinuvawe na do-govorot ako drugata strana ne gi izvr{uva svoite ob-vrski.

(4) Vo slu~aj na raskinuvawe na dogovorot, stra-nata {to ne e odgovorna za raskinuvaweto ima pravo da bara od drugata strana nadomest na {teta {to ja trpi.

Vlijanie na izmeneti priliki

^len 1034 (1) Ako po sklu~uvaweto na dogovorot prilikite

se izmenile tolku {to negovoto ispolnuvawe stana-lo zna~itelno ote`nato, sudot po barawe na strani-te, nivnite odnosi odnovo }e gi uredi vodej}i smetka za site okolnosti.

(2) Sudot moè pravoto na primatelot na izdr{-kata da go zameni so doìvotna pari~na renta ako toa odgovara na interesite na stranite.

Prestanok na dogovorot za doìvotna izdr{ka

^len 1035

(1) Vo slu~aj na smrt na davatelot na izdr{kata, negovite obvrski pominuvaat na negoviot bra~en drugar i na negovite potomci {to se povikani na nasledstvo, ako tie se soglasat so toa.

(2) Ako tie ne se soglasat da go prodolàt dogovo-rot za doìvotna izdr{ka a nemaat opravdana pri~i-na za toa, dogovorot prestanuva i tie nemaat pravo da baraat nadomestok za porano dadenata izdr{ka.

(3) Ako bra~niot drugar i potomcite na davate-lot na izdr{kata ne se vo sostojba da gi prezemat do-govornite obvrski, tie imaat pravo da baraat nado-mestok od primatelot na izdr{kata za porano dade-nata izdr{ka.

(4) Sudot }e go opredeli ovoj nadomestok po slo-bodna ocenka zemaj}i gi pri toa predvid imotnite priliki na primatelot na izdr{kata i na licata koi bile ovlasteni da go prodolàt dogovorot za doì-votna izdr{ka.


Glava XXXIII

GARANCIJA

Oddel 1

OP[TI ODREDBI

Poim ^len 1036

So dogovorot za garancija se obvrzuva garantot sprema doveritelot deka }e ja ispolni polnova`nata i stasanata obvrska na dol`nikot, ako toa ne go sto-ri ovoj.

Forma

^len 1037 Dogovorot za garancija go obvrzuva garantot samo

ako izjavata za garancija ja napravil pismeno.

Sposobnost za garantirawe ^len 1038

So dogovor za garancija moè da se obvrze samo onoj koj ima celosna delovna sposobnost.

Garantirawe za delovno nesposoben

^len 1039 Toj {to }e se obvrze kako garant za obvrska na ne-

koe delovno nesposobno lice, mu odgovara na doveri-tel isto kako garantot na delovno sposobno lice.

Predmet na garantiraweto

^len 1040 (1) Garancija moè da se dade za sekoja polnova`-

na obvrska, bez ogled na nejzinata sodrìna. (2) Moè da se garantira i za uslovna obvrska, ka-

ko i za opredelena idna obvrska. (3) Garancijata za idna obvrska moè da se otpo-

vika pred da nastane obvrskata, ako ne e predviden rokot vo koj taa treba da nastane.

(4) Garancija moè da se dade i za obvrska na nekoj drug garant (garantov garant).

Obem na odgovornosta na garantot

^len 1041 (1) Obvrskata na garantot ne moè da bide pogo-

lema od obvrskata na glavniot dol`nik, a ako e dogo-voreno da bide pogolema taa se sveduva na merata na dol`nikovata obvrska.

(2) Garantot odgovara za ispolnuvaweto na celata obvrska za koja garantiral, ako negovata odgovornost ne e ograni~ena na nekoj nejzin del ili na drug na~in e podloèna na polesni uslovi.

(3) Toj e dolèn da gi nadomesti potrebnite tro-{oci {to gi napravil doveritelot so cel da go nap-lati dolgot od glavniot dol`nik.

(4) Garantot odgovara i za sekoe zgolemuvawe na obvrskata {to bi nastanalo so zadocnuvawe na dol-`nikot ili po vina na dol`nikot, dokolku poinaku ne e dogovoreno.

(5) Toj odgovara samo za onaa dogovorena kamata {to stasala po sklu~uvaweto na dogovorot za garan-cija.

Preminuvawe na pravata na doveritelot vrz ga-

rantot (subrogacija) ^len 1042

Vrz garantot koj namiril pobaruvawe na doveri-telot preminuva toa pobaruvawe so site sporedni prava i so garanciite za negovoto ispolnuvawe.

Oddel 2

ODNOS NA DOVERITELOT I GARANTOT

Formi na garancija

^len 1043 (1) Od garantot moè da se bara ispolnuvawe na

obvrskata duri otkako glavniot dol`nik ne }e ja is-polni vo rokot opredelen vo pismeniot povik (supsi-dijarna garancija).

(2) Doveritelot moè da bara ispolnuvawe od ga-rantot, iako pred toa ne go povikal glavniot dol-`nik da ja ispolni obvrskata, ako e o~igledno deka od sredstvata na glavniot dol`nik ne moè da se os-tvari nejzino ispolnuvawe ili ako glavniot dol-`nik padnal pod ste~aj.

(3) Ako garantot se obvrzal kako garant-platec, mu odgovara na doveritelot kako glaven dol`nik za celata obvrska i doveritelot moè da bara nejzino ispolnuvawe bilo od glavniot dol`nik, bilo od ga-rantot ili od dvajcata vo isto vreme (solidarna ga-rancija).

(4) Garantot za obvrska nastanata od trgovski do-govor odgovara kako garant-platec, ako ne e dogovo-reno ne{to drugo.

Solidarnost na garantite

^len 1044 Pove}e garanti na nekoj dolg odgovaraat solidar-

no, bez ogled dali garantirale zaedno ili sekoj od niv se obvrzal sprema doveritelot oddelno, osven ko-ga so dogovorot nivnata obvrska e uredena poinaku.

Gubewe na pravoto na rok

^len 1045 Ako dol`nikot go zagubil pravoto na rokot opre-

delen za ispolnuvawe na negovata obvrska, doverite-lot sepak ne moè da bara ispolnuvawe od garantot pred istekot na toj rok, dokolku poinaku ne e dogovo-reno.

Ste~aj na glavniot dol`nik

^len 1046 (1) Vo slu~aj na ste~aj na glavniot dol`nik dove-

ritelot e dolèn da go prijavi svoeto pobaruvawe vo ste~ajot i za toa da go izvesti garantot, inaku mu od-govara na garantot za {tetata {to bi ja imal ovoj po-radi toa.

(2) Namaluvaweto na obvrskata na glavniot dol-`nik vo ste~ajnata postapka ili vo postapkata za prisilno poramnuvawe ne povlekuva so sebe i sood-vetno namaluvawe na obvrskata na garantot, pa ga-rantot mu odgovara na doveritelot za celiot iznos na svojata obvrska, osven ako poinaku ne e dogovore-no.

Slu~aj na namalena odgovornost na naslednikot

na dol`nikot ^len 1047

Garantot odgovara za celiot iznos na obvrskata za koj garantiral i vo slu~aj koga od naslednikot na dol`nikot bi moèlo da se bara isplata samo na onoj nejzin del {to & odgovara na vrednosta na nasledeni-ot imot.

Prigovori od garantot

^len 1048 (1) Garantot moè protiv baraweto na doverite-

lot da gi istakne site prigovori na glavniot dol-`nik, vklu~uvaj}i go i prigovorot za prebivawe, a ne i ~isto li~nite dol`nikovi prigovori.

(2) Dol`nikovoto otkaùvawe od prigovorot, ka-ko i negovoto priznavawe na doveritelovoto pobaru-vawe nema dejstvo sprema garantot.

(3) Garantot moè da istakne protiv doveritelot i svoi li~ni prigovori, na primer: ni{tovnost na dogovorot za garancija, zastarenost na doveritelovo-to pobaruvawe sprema nego, prigovor za prebivawe na zaemnite pobaruvawa.

Dol`nost za izvestuvawe na garantot za dol`ni-

kovoto propu{tawe ^len 1049

Ako dol`nikot ne ja ispolni svojata obvrska, na vreme, doveritelot e dolèn da go izvesti garantot za toa, inaku }e mu odgovara za {tetata {to bi ja pretrpel garantot poradi toa.


Osloboduvawe na garantot poradi doveritelovoto odolùvawe

^len 1050 (1) Garantot se osloboduva od odgovornost ako do-

veritelot, na negov povik po rokot na stasanosta na pobaruvaweto, ne bara ispolnuvawe od glavniot dol-`nik vo rok od eden mesec od denot na toj povik.

(2) Koga rokot za ispolnuvawe ne e opredelen, ga-rantot se osloboduva od odgovornosta ako doverite-lot, na negov povik po istekot na edna godina od sklu~uvaweto na dogovorot za garancija, ne ja napra-vi vo rok od eden mesec od toj povik potrebnata izja-va za opredeluvawe na datumot na ispolnuvaweto.

Osloboduvawe na garantot poradi napu{tawe na

garanciite ^len 1051

(1) Ako doveritelot go napu{ti zalogot ili ne-koe drugo pravo so koe bilo obezbedeno ispolnuvawe-to na negovo pobaruvawe, ili go zagubi so svoe nevni-manie i taka go onevozmoì preminuvaweto na toa pravo vrz garantot, ovoj se osloboduva od svojata ob-vrska sprema doveritelot za onolku kolku {to bi moèl da dobie so vr{eweto na toa pravo

(2) Praviloto od stav (1) na ovoj ~len vaì kako vo slu~aj koga pravoto nastanalo pred sklu~uvaweto na dogovorot za garancija, taka i vo slu~aj koga nas-tanalo potoa.

Oddel 3

ODNOS ME\U GARANTOT I DOL@NIKOT

Pravo da bara nadomest od dol`nikot

^len 1052 (1) Garantot koj mu isplatil na doveritelot nego-

vo pobaruvawe, moè da bara od dol`nikot da mu go nadomesti seto toa {to go isplatil za negova smetka, kako i kamatata od denot na isplatata.

(2) Toj ima pravo na nadomest na tro{ocite nasta-nati vo spor so doveritelot od momentot koga go iz-vestil dol`nikot za toj spor, kako i na nadomest na {tetata ako imalo {teta.

Pravo na garantot na eden solidaren dol`nik

^len 1053 Garantot na eden od pove}e solidarni dol`nici

moè da bara od koj i da bilo od niv da mu go nado-mesti ona {to mu go isplatil na doveritelot, kako i tro{ocite.

Pravo na garantot na prethodno obezbeduvawe

^len 1054 I pred da go namiri doveritelot, garantot koj se

obvrzal so znaewe ili odobrenie od dol`nikot, ima pravo da bara od dol`nikot da mu dade potrebno obezbeduvawe za negovite eventualni barawa vo sled-nive slu~ai: ako dol`nikot ne ja ispolnil svojata obvrska vo rokot na nejzinata stasanost, ako doveri-telot po sudski pat pobaral naplata od garantot i ako imotnata sostojba na dol`nikot zna~itelno se vlo{ila po sklu~uvaweto na dogovorot za garancija.

Gubewe na pravoto na nadomest

^len 1055 (1) Dol`nikot moè da gi upotrebi protiv garan-

tot koj bez negovo znaewe izvr{il isplata na dove-ritelovoto pobaruvawe, site pravni sredstva so koi vo momentot na taa isplata moèl da go odbie dove-ritelovoto barawe.

(2) Garantot koj isplatil doveritelovo pobaruva-we, a za toa ne go izvestil dol`nikot, pa i ovoj od neznaewe za taa isplata povtorno go isplatil istoto pobaruvawe, ne moè od dol`nikot da bara nadomest, no ima pravo da bara od doveritelot da mu go vrati ona {to mu go isplatil.

Pravo na vra}awe na isplatenoto ^len 1056

Garantot koj bez dol`nikovoto znaewe isplatil doveritelovo pobaruvawe, koe podocna po barawe na dol`nikot e poni{teno ili ugaseno so prebivawe, moè samo da bara od doveritelot da mu go vrati is-platenoto.

Oddel 4

REGRES NA ISPLATUVAÔT SPREMA

DRUGITE GARANTI

^len 1057 Koga ima pove}e garanti, pa eden od niv go ispla-

ti stasanoto pobaruvawe, toj ima pravo da bara od drugite garanti sekoj da mu go nadomesti delot {to pa|a vrz nego.

Oddel 5

ZASTARENOST

^len 1058

(1) So zastarenosta na obvrskata na glavniot dol-`nik zastaruva i obvrskata na garantot.

(2) Koga rokot za zastaruvawe na obvrskite na glavniot dol`nik e podolg od dve godini, obvrskata na garantot zastaruva po istekot na dve godini od stasanosta na obvrskata na glavniot dol`nik, osven koga garantot odgovara solidarno so dol`nikot.

(3) Prekinot na zastaruvaweto na pobaruvaweto sprema glavniot dol`nik dejstvuva i sprema garan-tot samo ako do prekinot do{lo so nekoja postapka na doveritelot pred sudot protiv glavniot dol`nik.

(4) Zastojot na zastaruvaweto na obvrskata na glavniot dol`nik nema dejstvo sprema garantot.

Glava XXXIV

UPATUVAWE (ASIGNACIJA)

Oddel 1

POIM NA DOGOVOR

^len 1059

So upatuvawe (asignacija) edno lice, upatuva~ (asignat) ovlastuva drugo lice, upatenik, (asignat), za negova smetka da izvr{i ne{to za opredeleno tre-to lice, prima~ na upatuvawe (asignator), a nego go ovlastuva da go primi toa izvr{uvawe od svoe ime.

Oddel 2

ODNOSI ME\U PRIMAÔT NA UPATUVAWE I UPATENIKOT

Prifa}awe od strana na upatenikot

^len 1060 (1) Prima~ot na upatuvawe steknuva pravo da bara

od upatenikot ispolnuvawe duri koga ovoj }e mu izja-vi deka go prifa}a upatuvaweto.

(2) Prifa}aweto na upatuvaweto ne moè da se otpovika.

Prigovori od upatenikot

^len 1061 (1) So prifa}aweto na upatuvaweto me|u prima-

~ot na upatuvaweto i upatenikot nastanuva dol`ni~-ki odnos nezavisen od odnosot me|u upatuva~ot i upa-tenikot, kako i od odnosot me|u upatuva~ot i prima-~ot na upatuvaweto.

(2) Upatenikot koj go prifatil upatuvaweto mo-è na prima~ot na upatuvaweto da mu gi istakne samo prigovorite {to se odnesuvaat do polnova`nosta na prifa}aweto prigovorite {to se zasnovaat vrz sodr-ìnata na prifa}aweto ili vrz sodrìnata na samo-to upatuvawe, kako i prigovorite {to gi ima li~no sprema nego.


Prenesuvawe na upatuvawe ^len 1062

(1) Prima~ot na upatuvawe moè da go prenese upatuvaweto vrz drug i pred prifa}aweto od upate-nikot, a ovoj moè da go prenese ponatamu, osven koga od samoto upatuvawe ili od posebni okolnosti pro-izleguva deka e toa neprenoslivo.

(2) Ako upatenikot mu izjavil na prima~ot na upa-tuvaweto deka go prifa}a upatuvaweto, toa prifa}a-we ima dejstvo sprema site lica vrz koi upatuvaweto bi bilo preneseno ednopodrugo.

(3) Ako upatenikot mu izjavil na pribavuva~ot, vrz kogo prima~ot na upatuvaweto go prenel upatuva-weto deka go prifa}a, toj ne moè na pribavuva~ot da mu gi istakne prigovorite {to gi ima li~no spre-ma prima~ot na upatuvaweto.

Zastarenost

^len 1063 (1) Pravoto na prima~ot na upatuvaweto da bara

ispolnuvawe od upatenikot zastaruva za edna godina. (2) Ako za ispolnuvaweto ne e opredelen rok, zas-

tarenosta po~nuva da te~e koga upatenikot }e go pri-fati upatuvaweto, a ako toj go prifatil pred da mu bide dadeno na prima~ot na upatuvaweto toga{ koga }e mu bide dadeno na ovoj.

Oddel 3

ODNOS ME\U PRIMAÔT NA

UPATUVAWETO I UPATUVAÔT

Ako prima~ot na upatuvaweto e doveritel na upatuva~ot

^len 1064 (1) Doveritelot ne e dolèn da se soglasi so upa-

tuvaweto {to mu go napravil dol`nikot zaradi is-polnuvawe na svojata obvrska, no e dolèn za svoeto odbivawe vedna{ da go izvesti dol`nikot, inaku }e mu odgovara za {tetata.

(2) Doveritelot koj se soglasil so upatuvaweto e dolèn da go povika upatenikot da go izvr{i.

Upatuvaweto ne e ispolnuvawe

^len 1065 (1) Koga doveritelot se soglasil so upatuvaweto

napraveno od negoviot dol`nik zaradi ispolnuvawe na obvrskata, taa obvrska ne prestanuva ako poinaku ne e dogovoreno, ni so negovata soglasnost so upatu-vaweto, ni so prifa}aweto od strana na upatenikot, tuku duri so ispolnuvaweto od strana na upatenikot.

(2) Doveritelot koj se soglasil so upatuvaweto napraveno od negoviot dol`nik, moè da bara od upa-tuva~ot da mu go ispolni ona {to mu go dolì samo ako ne go dobil ispolnuvaweto od upatenikot vo vre-meto opredeleno vo upatuvaweto.

Dol`nost na prima~ot na upatuvaweto da

go izvesti upatuva~ot ^len 1066

Ako upatenikot ja odbie soglasnosta na upatuva-weto, ili go odbie ispolnuvaweto {to mu go bara prima~ot na upatuvaweto ili ako izjavi odnapred de-ka ne saka da go izvr{i , prima~ot na upatuvaweto e dolèn vedna{ da go izvesti upatuva~ot za toa, inaku mu odgovara za {tetata.

Otkaùvawe od prifatenoto upatuvawe

^len 1067 Prima~ot na upatuvawe koj ne e doveritel na upa-

tuva~ot i koj ne saka da go koristi upatuvaweto mo-è da se otkaè od nego, duri i ako ve}e izjavil deka go prima, no e dolèn da go izvesti za toa upatuva~ot bez odlagawe.

Otpovikuvawe na ovlastuvaweto dadeno na prima~ot na upatuvaweto

^len 1068 Upatuva~ot moè da go otpovika ovlastuvaweto

{to mu go dal so upatuvaweto na prima~ot na upatu-vaweto, osven ako upatuvaweto go izdal zaradi is-polnuvawe na nekoj svoj dolg sprema nego i voop{to ako upatuvaweto go izdal vo negov interes.

Oddel 4

ODNOS ME\U UPATUVAÔT

I UPATENIKOT

Ako upatenikot e dol`nik na upatuva~ot ^len 1069

(1) Upatenikot ne e dolèn da go prifati upatu-vaweto, duri i ako mu e dol`nik na upatuva~ot, osven ako toa mu go vetil.

(2) Koga upatuvaweto e izdadeno vrz osnova na dolg na upatenik sprema upatuva~ot, upatenikot e dolèn da go izvr{i do iznosot na toj dolg, ako toa ne mu e vo ni{to pote{ko od ispolnuvaweto na ob-vrskata sprema upatuva~ot.

(3) So izvr{uvaweto na upatuvaweto izdadeno vrz osnova na dolg na upatenikot sprema upatuva~ot, upa-tenikot se osloboduva vo ista mera od svojot dolg sprema upatuva~ot.

Otpovikuvawe na ovlastuvaweto dadeno

na upatenikot ^len 1070

(1) Upatuva~ot moè da go otpovika ovlastuvawe-to {to mu go dal na upatenikot so upatuvaweto dode-ka ovoj ne }e mu izjavi na prima~ot na upatuvaweto deka go prifa}a upatuvaweto, ili dodeka ne }e go iz-vr{i.

(2) Toj moè da go otpovika i koga vo samoto upa-tuvawe e navedeno deka e neotpoviklivo, kako i koga so otpovikuvaweto bi se navreduvala nekoja negova obvrska sprema prima~ot na upatuvaweto.

(3) Otvoraweto na ste~aj nad imotot na upatuva-~ot spored samiot zakon povlekuva otpovikuvawe na upatuvaweto, so isklu~ok na slu~ajot koga upateni-kot ve}e go prifatil upatuvaweto pred otvoraweto na ste~ajot, kako i koga vo momentot na prifa}aweto ne znael nitu moral da znae za toj ste~aj.

Oddel 5

SMRT I LI[UVAWE OD DELOVNATA

SPOSOBNOST ^len 1071

Smrtta na upatuva~ot, na prima~ot na upatuvawe ili na upatenikot, kako i li{uvaweto od delovnata sposobnost na nekogo od niv, nema vlijanie vrz upatu-vaweto.

Oddel 6

UPATUVAWE VO FORMA NA HARTIJA

NA DONOSITEL ^len 1072

(1) Pismeno upatuvawe moè da bide izdadeno na donositel.

(2) Vo toj slu~aj, sekoj imatel na hartija ima sprema upatenikot polo`ba na prima~ na upatuvawe.

(3) Odnosite {to so upatuvaweto nastanuvaat me-|u prima~ot na upatuvaweto i upatuva~ot, vo ovoj slu~aj nastanuvaat samo me|u sekoj oddelen imatel na hartija i liceto koe mu ja otstapilo hartijata.


Oddel 7

UPATUVAWE VO FORMA NA HARTIJA PO NAREDBA

^len 1073

Pismeno upatuvawe koe glasi na pari, na hartii od vrednost ili na zamenlivi predmeti, moè da bide izdadeno so odredbata "po naredba", ako upatenikot e lice koe se zanimava so trgovska dejnost i ako ona {to treba da go izvr{i vleguva vo ramkite na taa dejnost.

Glava XXXV

BANKARSKI PARI^NI DEPOZITI

Oddel 1

PARIÊN DEPOZIT

Poim

^len 1074 (1) Dogovorot za pari~en depozit e sklu~en koga

bankata se obvrzala da primi, a deponentot da polo-ì kaj bankata opredelen pari~en iznos.

(2) So ovoj dogovor bankata steknuva pravo da ras-polaga so deponiranite pari i e dol`na da gi vrati spored uslovite predvideni vo dogovorot.

Otvorawe smetka

^len 1075 (1) Vrz osnova na dogovorot za pari~en depozit

bankata otvora smetka vo korist i vrz tovar na koja gi zapi{uva site pobaruvawa i dolèwa {to }e pro-izlezat od rabotite so deponentot ili za negova smetka so tret.

(2) Ne se zapi{uvaat vo smetkata onie pobaruva-wa, odnosno dolèwa za koi dogovornite strani }e se dogovorat da gi isklu~at.

Otstranuvawe na dolgovno saldo

^len 1076 (1) Bankata e dol`na da vr{i isplati od smetkata

vo granicite na raspolo`livite sredstva. (2) Ako bankata izvr{ila edna ili pove}e uplati

i isplati vo ramkite na dogovorot za depozit, koi ja pravat smetkata pasivna, za toa mora bez odlagawe da go izvesti deponentot koj e dolèn vedna{ da preze-me merki za da se otstrani dolgovnoto saldo.

Vidovi pari~ni depoziti

^len 1077 (1) Pari~niot depozit moè da bide po viduvawe

ili oro~en, so otkazen rok i bez otkazen rok, so po-sebna namena i bez namena.

(2) Ako ne e sprotivno dogovoreno, se smeta deka smetkata na pari~niot depozit e po viduvawe, pa de-ponentot na smetkata ima pravo da raspolaga so del ili so celoto saldo vo sekoj moment.

Sostojba na smetkata

^len 1078 (1) Bankata e dol`na da go izvestuva deponentot

za sekoja promena na sostojbata na negovata smetka. (2) Bankata e dol`na na krajot od sekoja godina a

ako e toa dogovoreno ili voobi~aeno i po~esto, da isprati izve{taj za sostojbata na smetkata (saldo).

Mesto na uplati i isplati

^len 1079 Ako me|u dogovornite strani poinaku ne e dogo-

voreno nalozite za uplata i isplata od smetkata na deponentot se upatuvaat vo sedi{teto na bankata kaj koja e otvorena smetkata.

Postoewe na pove}e smetki

^len 1080 Vo slu~aj koga isto lice ima kaj edna banka ili

kaj pove}e nejzini delovni edinici pove}e smetki, sekoja od ovie smetki e samostojna.

Pla}awe kamata ^len 1081

(1) Bankata pla}a kamata na sredstvata {to se de-ponirani kaj nea, dokolku so zakon poinaku ne e op-redeleno.

(2) Visinata na kamatata se utvrduva so dogovorot za deponirawe na sredstvata, a ako so dogovorot ne e predvideno ni{to vaì najniskata kamatna stapka {to se primenuva vo mestoto na ispolnuvaweto na {tednite vlogovi po viduvawe.

Oddel 2

[TEDEN VLOG

[tedna kni{ka

^len 1082 (1) Ako pari~niot depozit e primen kako {teden

vlog bankata, odnosno {tedilnicata mu izdava na de-ponentot {tedna kni{ka.

(2) [tednata kni{ka moè da bide izdadena samo na ime na opredeleno lice ili na donositel.

Upis vo kni{kata

^len 1083 (1) Vo {tednata kni{ka se vnesuvaat site uplati

i podigawa na pari. (2) Upisite vo kni{kata potvrdeni so pe~atot na

bankata i potpisot na ovlastenoto lice se dokaz za uplatite, odnosno za podigawata vo odnosite me|u bankata i vloùva~ot.

(3) Sprotivnata spogodba e ni{tovna.

Pla}awe kamata ^len 1084

(1) Na {tednite vlogovi se pla}a kamata. (2) Visinata na kamatnata stapka e vo zavisnost

od vidot na {tedniot vlog.

Vidovi {tedni vlogovi ^len 1085

[tednite vlogovi moàt da bidat po viduvawe ili oro~eni, so otkazen rok i bez otkazen rok.

Glava XXXVI

DEPONIRAWE NA HARTII OD VREDNOST

Poim

^len 1086 So dogovorot za deponirawe na hartii od vred-

nost, bankata se obvrzuva deka so nadomest }e gi pre-zeme hartiite od vrednost, zaradi ~uvawe i vr{ewe na pravata i obvrskite {to se baraat vo vrska so toa.

Vr{ewe na pravata

^len 1087 Ako poinaku ne e dogovoreno, bankata moè da gi

vr{i pravata od deponiranite hartii od vrednost is-klu~ivo za smetka na deponentot.

Dol`nosti na bankata

^len 1088 (1) Bankata e dol`na da obezbedi ~uvawe na har-

tiite od vrednost so vnimatelnost koja se bara od prima~ot na depozitot so nadomest i za smetka na de-ponentot, da gi prezema site dejstvija zaradi za~uvu-vawe i ostvaruvawe na negovite prava od hartiite od vrednost.

(2) Dokolku me|u dogovornite strani ne e dogovo-reno ne{to drugo, bankata e dol`na da gi naplatuva stasanite kamati, glavninata i voop{to site sumi na koi deponiranite hartii davaat pravo, {tom }e sta-saat tie za isplata.

(3) Bankata e dol`na da mu gi stavi na raspolaga-we na deponentot naplatenite sumi, a ako ovoj kaj bankata ima smetka so pari~en depozit, da gi zapi{e vo korist na taa smetka.


Vra}awe na hartiite od vrednost ^len 1089

(1) Bankata e dol`na, po barawe od deponentot, da gi vrati hartiite od vrednost vo sekoe vreme.

(2) Vra}aweto, po pravilo se vr{i vo mestoto ka-de {to e izvr{eno deponiraweto.

(3) Predmet na vra}aweto se samite hartii od vrednost, dokolku me|u dogovornite strani ne e dogo-voreno deka vra}aweto moè da bide izvr{eno so pla}awe na soodveten iznos.

(4) Vra}aweto moè da mu se izvr{i samo na depo-nentot ili na negovite pravni sledbenici ili na li-cata koi }e gi ozna~at tie, duri i koga od samite har-tii e vidlivo deka tie im pripa|aat na treti.

Barawa na treti lica

^len 1090 Za sekoe barawe {to }e go istakne treto lice vo

pogled na deponiranite hartii, bankata e dol`na da go izvesti deponentot.

Glava XXXVII

BANKARSKA TEKOVNA SMETKA

Poim

^len 1091 So dogovorot za bankarska tekovna smetka, banka-

ta se obvrzuva da mu otvori na svojot klient posebna smetka i preku nea da prima uplati i da vr{i ispla-ti vo granicite na negovite sredstva i na odobreniot kredit.

Forma na dogovorot

^len 1092 Dogovorot za otvorawe na tekovna smetka mora da

bide sklu~en vo pismena forma.

Sredstva na tekovnata smetka ^len 1093

(1) Pari~nite sredstva na tekovnata smetka se os-tvaruvaat so uplati od strana na deponentot i so nap-lati na pari~nite iznosi izvr{eni za negova smetka.

(2) Bankata e dol`na preku tekovnata smetka da vr{i pla}awe za deponentot i toga{ koga na smetka-ta nema pokritie i toa vo obemot {to e predviden so dogovorot za otvorawe na tekovna smetka ili so po-sebna spogodba.

(3) Ovaa obvrska na bankata moè da se isklu~i so dogovorot za otvorawe na tekovna smetka.

Prebivawe me|u saldata na pove}e smetki

^len 1094 Ako deponentot kaj ista banka ima pove}e tekov-

ni smetki, aktivnoto i pasivnoto saldo na ovie smet-ki zaemno se prebivaat, dokolku poinaku ne e dogovo-reno.

Raspolagawe so saldoto

^len 1095 Korisnikot na tekovnata smetka moè vo sekoj

moment da raspolaga so saldoto {to na smetkata se pojavuva vo negova korist, osven ako e dogovoren ot-kazen rok.

Primena na pravilata na dogovorot za nalog

^len 1096 (1) Bankata odgovara za izvr{uvaweto na nalogot

na deponentot spored pravilata na dogovorot za na-log.

(2) Ako nalogot treba da se izvr{i vo mestoto ka-de {to bankata nema delovna edinica, taa moè toa da go izvr{i preku druga banka.

Traewe na smetkata

^len 1097 Ako vo dogovorot za otvorawe na tekovna smetka

ne e utvrden rokot na negovoto traewe,sekoja strana moè da go raskine so otkazen rok od 15 dena.

Provizija i nadomest na tro{ocite ^len 1098

(1) Bankata ima pravo da zasmetuva provizija za izvr{enite uslugi {to se opfateni so dogovorot za tekovnata smetka, kako i nadomest za posebnite tro-{oci napraveni vo vrska so tie uslugi.

(2) Ovie svoi pobaruvawa bankata gi zapi{uva vo svoja korist vo tekovnata smetka, dokolku me|u dogo-vornite strani ne e dogovoreno poinaku.

Dostavuvawe izvodi

^len 1099 (1) Pri sekoja promena na sostojbata na tekovnata

smetka, bankata e dol`na da izdade izvod so nazna~u-vawe na saldoto i da mu go predade na klientot na spogodbeno utvrdeniot na~in.

(2) Se smeta deka izvodot e odobren ako ne e ospo-ren vo dogovoreniot rok ili, ako dogovor nema, vo rok od 15 dena.

(3) I po negovoto odobruvawe, izvodot na smetka-ta moè da se osporuva poradi gre{ki vo pi{uvawe-to ili vo presmetkata, poradi ispu{tawe ili dupli-rawe, no ova osporuvawe mora da se prezeme najdocna vo rok od edna godina od priemot na smetkata za lik-vidacijata na saldoto po zaklu~uvaweto na tekovnata smetka, inaku pravoto se gasi.

Glava XXXVIII

DOGOVOR ZA SEF

Poim

^len 1100 (1) So dogovorot za sef bankata se obvrzuva da mu

stavi na upotreba na korisnikot sef za opredeleno vreme, a korisnikot se obvrzuva za toa da & plati na bankata opredelen nadomest.

(2) Bankata mora da gi prezeme site potrebni mer-ki za da obezbedi dobra sostojba na sefot i nadzor nad nego.

Pristap kon sefot

^len 1101 (1) Pristap kon sefot moè da mu se dozvoli samo

na korisnikot ili na negoviot polnomo{nik. (2) Bankata ne smee kaj sebe da drì duplikat od

klu~ot ili od klu~evite koi mu se predavaat na ko-risnikot.

Predmeti {to ne smeat da se stavat vo sef

^len 1102 (1) Korisnikot ne smee da stavi vo svojot sef

predmet ili proizvod {to moè da ja zagrozi sigur-nosta na bankata ili na drugite sefovi.

(2) Vo slu~aj koga korisnikot ne se pridrùva kon ovaa obvrska, bankata moè da izjavi deka go raski-nuva dogovorot za sef.

Prava na bankata vo slu~aj na nepla}awe

^len 1103 (1) Ako korisnikot ne & plati na bankata makar

samo edna rata od nadomestot po stasanosta, bankata moè da go raskine dogovorot po istekot na eden me-sec otkako }e go opomene korisnikot so prepora~ano pismo za naplatata.

(2) Otkako }e go raskine dogovorot, bankata moè da go povika korisnikot da go isprazni sefot i da & go predade klu~ot, pa ako korisnikot toa ne go nap-ravi, bankata moè da bara sefot da se otvori po pat na sud, da se utvrdi negovata sodrìna i najdenite predmeti da se stavat vo sudski depozit ili da & se doverat na bankata na ~uvawe.

(3) Bankata ima pravo na prvenstvo za naplata na nadomestot {to se dolì nastanat od dogovorot za sef, od pari~niot iznos {to e pronajden vo sefot, kako i od cenata dobiena so proda`ba na drugite vrednosti najdeni vo sefot.


Glava XXXIX

DOGOVOR ZA KREDIT

Poim ^len 1104

(1) So dogovorot za kredit bankata se obvrzuva na korisnikot na kreditot da mu stavi na raspolagawe opredelen iznos na pari~ni sredstva, na opredeleno ili neopredeleno vreme, za nekoja namena ili bez ut-vrdena namena, a korisnikot se obvrzuva na bankata da i ja pla}a dogovorenata kamata i dobieniot iznos pari da go vrati vo vremeto i na na~inot kako {to e utvrdeno so dogovorot.

(2) Na dogovorot za kredit vo koj pari~nata obvr-ska e vo doma{na valuta e izrazena vo stranska valu-ta ili e opredelena vo takva valuta vo odnos na ka-matnata stapka, soobrazno se primenuvaat odredbite od dogovorot za zaem.

Forma i sodrìna

^len 1105 (1) Dogovorot za kredit mora da bide sklu~en vo

pismena forma. (2) So dogovorot za kredit se utvrduvaat iznosot,

kako i uslovite za davawe,koristewe i vra}awe na kreditot.

Otkaz na dava~ot na kreditot

^len 1106 (1) Dogovorot za kredit, bankata moè da go otka-

è pred istekot na dogovoreniot rok ako kreditot e koristen vo sprotivnost so negovata namena .

(2) Dogovorot za kredit, bankata moè da go otka-è pred istekot na dogovoreniot rok i vo slu~aj na insolventnost na korisnikot, duri i koga ne e utvr-dena so sudska odluka, vo slu~aj na prestanuvawe na pravnoto lice ili na smrt na korisnikot, ako vo tie slu~ai dava~ot na kreditot bi do{ol vo su{testveno ponepovolna polo`ba.

Otkaùvawe od dogovorot i vra}awe na

kreditot pred rokot ^len 1107

(1) Korisnikot na kreditot moè da se otkaè od dogovorot pred da po~ne da go koristi kreditot.

(2) Korisnikot na kreditot moè da go vrati kre-ditot i pred rokot opredelen za vra}awe, no e dol-èn za toa odnapred da ja izvesti bankata.

(3) Vo dvata slu~ai korisnikot na kreditot e dol-èn da ja nadomesti {tetata, dokolku dava~ot na kre-ditot ja pretrpel.

(4) Vo slu~aj na vra}awe na kreditot pred oprede-leniot rok, bankata ne moè da ja zasmeta kamatata za vremeto od denot na vra}aweto na kreditot do de-not koga spored dogovorot trebalo da bide vraten.

Glava XL

DOGOVOR ZA KREDIT VRZ OSNOVA

NA ZALOG NA HARTII OD VREDNOST

Poim ^len 1108

So dogovorot za kredit vrz osnova na zalog na hartii od vrednost bankata odobruva kredit vo opre-delen iznos so obezbeduvawe zalog na hartiite od vrednost {to mu pripa|aat na korisnikot na kredi-tot ili na tret koj }e se soglasi so toa.

Forma i sodrìna

^len 1109 Dogovorot za kredit vrz osnova na zalog na har-

tii od vrednost mora da bide sklu~en vo pismena forma i da go sodrì nazna~uvaweto na hartiite od vrednost {to se zaloùvaat, nazivot, odnosno fir-mata i sedi{teto odnosno ìveali{teto na imate-lot na hartiite, iznosot i uslovite na odobreniot kredit, kako i iznosot i vrednosta na hartiite {to e zemena predvid za odobruvawe na kreditot.

Koga bankata moè da gi prodade zaloènite hartii

^len 1110 Ako korisnikot ne go vrati dobieniot kredit po

stasanosta, bankata moè da gi prodade zaloènite hartii od vrednost.

GLAVA XLI

AKREDITIVI

Obvrska na akreditivnata banka i forma

na akreditivot ^len 1111

(1) So prifa}awe na baraweto na nalogodavecot za otvorawe na akreditivi, akreditivnata banka se obvrzuva deka na korisnikot na akreditivot }e mu ja isplati opredelenata pari~na suma ako do opredele-noto vreme bidat ispolneti uslovite navedeni vo na-logot za otvorawe na akreditiv.

(2) Akreditivot mora da bide sostaven vo pismena forma.

Koga nastanuva obvrska sprema korisnikot

^len 1112 (1) Bankata e obvrzana sprema korisnikot od de-

not koga mu e soop{teno otvoraweto na akreditivot. (2) Nalogodavecot e vrzan so izdadeniot nalog od

momentot koga nalogot pristignal do bankata.

Nezavisnost na akreditivot od druga pravna rabota

^len 1113 Akreditivot e nezavisen od dogovorot za proda`-

ba ili od druga rabota po ~ij povod e otvoren akredi-tivot.

Dokumentaren akreditiv

^len 1114 Dokumentaren akreditiv postoi koga bankata e

dol`na da mu isplati na korisnikot na akreditivot opredelena pari~na suma pod uslov da & bidat podne-seni dokumentite spored uslovite utvrdeni vo akre-ditivot.

Dol`nost na akreditivnata banka

^len 1115 Bankata koja otvora dokumentaren akreditiv e

dol`na da gi izvr{i klauzulite za pla}awe pod uslo-vite predvideni vo akreditivot.

Vidovi na dokumentaren akreditiv

^len 1116 (1) Dokumentarniot akreditiv moè da bide otpo-

vikliv ili neotpovikliv. (2) Dokolku poinaku ne e izre~no dogovoreno, ak-

reditivot sekoga{ e otpovikliv, duri i koga e otvo-ren za opredeleno vreme.

Otpovikliv akreditiv

^len 1117 Otpovikliviot dokumentaren akreditiv ne ja vr-

zuva bankata sprema korisnikot, pa vo sekoj moment moè da go izmeni ili da go otpovika na barawe od nalogodavecot ili po sopstvena inicijativa, ako e toa vo interes na nalogodavecot.

Neotpovikliv akreditiv

^len 1118 (1) Neotpovikliviot dokumentaren akreditiv so-

drì samostojna i neposredna obvrska na bankata sprema korisnikot.

(2) Ovaa obvrska moè da bide ukinata ili izme-neta samo so spogodba na site zainteresirani strani.

(3) Neotpovikliviot dokumentaren akreditiv mo-è da bide potvrden od nekoja druga banka, koja so toa, pokraj akreditivnata banka, prezema samostojna i neposredna obvrska sprema korisnikot.


(4) Notifikacijata na akreditivot na korisni-kot od strana na nekoja druga banka ne e samata po se-be potvrduvawe na ovoj akreditiv.

Dol`nosti na bankata vo pogled na dokumentite

^len 1119 (1) Bankata e dol`na da ispita dali dokumentite

se soobrazni vo s# so barawa na nalogodavecot. (2) Koga }e gi dobie dokumentite, bankata mora vo

najkratok rok za toa da go izvesti nalogodavecot i da mu ukaè na utvrdenite nepravilnosti i nedostato-ci.

Granici na odgovornosta na bankata

^len 1120 (1) Bankata ne prezema nikakva odgovornost ako

podnesenite dokumenti na izgled se soobrazni so upatstvata na nalogodavecot.

(2) Taa ne prezema nikakva obvrska vo pogled na stokite koi se predmet na otvoreniot akreditiv.

Prenoslivost i delivost na akreditivot

^len 1121 (1) Dokumentarniot akreditiv e prenosliv ili

deliv samo ako bankata koja otvora akreditiv vo ko-rist na korisnikot {to go ozna~il nalogodavecot e ovlastena vo upatstvata od prviot korisnik da im plati vo celost, ili delumno na eden ili na pogolem broj treti lica.

(2) Akreditivot moè da go prenese, vrz osnova na izre~eni upatstva, samo bankata koja go otvara i toa samo edna{, dokolku ne e dogovoreno sprotivno.

Glava XLII

BANKARSKA GARANCIJA

Poim

^len 1122 (1) So bankarskata garancija bankata se obvrzuva

sprema prima~ot na garancijata (korisnikot) deka vo slu~aj treto lice da ne mu ja ispolni obvrskata vo rokot na stasanosta, }e mu ja namiri obvrskata ako bidat ispolneti uslovite navedeni vo garancijata.

(2) Garancijata mora da bide izdadena vo pismena forma.

Namiruvawe na obvrska od garancija vo pari

^len 1123 Bankata namiruva obvrska od garancija vo pari i

vo slu~aj so garancijata da se obezbeduva nepari~na obvrska.

Potvrda na garancijata (supergarancija)

^len 1124 Ako druga banka ja potvrdi obvrskata od garanci-

jata, korisnikot moè svoite barawa od garancijata da gi podnese bilo do bankata {to ja izdala garanci-jata, bilo do onaa {to ja potvrdila garancijata.

Otstapuvawe na pravata od garancijata

^len 1125 Svoite prava od bankarskata garancija, korisni-

kot moè da mu gi otstapi na tret samo so otstapuva-we na pobaruvaweto {to e obezbedeno so garancijata i so prenos na svoite obvrski vo vrska so obezbedeno-to pobaruvawe.

Garancija bez prigovor ^len 1126

(1) Ako bankarskata garancija sodrì klauzula "bez prigovor", na "prv povik" ili sodrì zborovi {to imaat isto zna~ewe, bankata ne moè da gi is-taknuva sprema korisnikot prigovorite {to nalogo-davecot kako dol`nik moè da gi istaknuva sprema korisnikot po obezbedenata obvrska.

(2) Nalogodavecot e dolèn da & go plati na ban-kata sekoj iznos {to go platila bankata vrz osnova na garancija izdadena so klauzulata od stav (1) na ovoj ~len .

(3) Korisnikot na garancijata mu go dolì na na-logodavecot iznosot primen vrz osnova na garancija-ta na koj inaku ne bi imal pravo poradi opravdanite prigovori na nalogodavecot.

Glava XLIII

PRIMENA NA ODREDBITE ZA BANKAR-

SKOTO RABOTEWE

^len 1127 Odredbite na ~lenovite 1074 do 1126 od ovoj za-

kon soobrazno se primenuvaat i vrz drugi pravni li-ca, dokolku so zakon se ovlasteni za vr{ewe na opre-deleni bankarski raboti.

Glava XLIV

PORAMNUVAWE

Poim

^len 1128 (1) So dogovorot za poramnuvawe licata me|u koi

postoi spor ili neizvesnost za nekoj praven odnos, so pomo{ na zaemni popu{tawa go prekinuvaat sporot, odnosno ja otstranuvaat neizvesnosta i gi opredelu-vaat svoite zaemni prava i obvrski.

(2) Postoi neizvesnost i koga ostvaruvaweto na opredeleno pravo e nesigurno.

Vo {to se sostojat zaemnite popu{tawa

^len 1129 (1) Popu{taweto moè da se sostoi, me|u drugoto,

vo delumno ili napolno priznavawe na nekoe barawe na drugata strana ili vo otkaùvaweto od nekoe svoe barawe; vo zemawe vrz sebe nekoja nova obvrska; vo namaluvawe na kamatnata stapka; vo prodolùvawe na rokot; vo soglasuvawe so delumni otplati; vo da-vawe pravo na pi{manlak.

(2) Popu{taweto moè da bide uslovno. (3) Koga samo edna strana }e & popu{ti na drugata

na primer, & go priznae pravoto na drugata strana, toga{ toa ne e poramnuvawe, pa ne podleì na pravi-lata za poramnuvawe.

Sposobnost ^len 1130

Za sklu~uvawe na dogovor za poramnuvawe e pot-rebna sposobnost za raspolagawe so pravoto koe e predmet na poramnuvaweto.

Predmet

^len 1131 (1) Predmet na poramnuvaweto moè da bide se-

koe pravo so koe moè da se raspolaga. (2) Polnova`no e poramnuvaweto za imotnite

posledici od krivi~no delo. (3) Ne moàt da bidat predmet na poramnuvawe

sporovite {to se odnesuvaat na statusnite odnosi.

Primena na odredbata za dvostranite dogovori ^len 1132

(1) Za dogovorot za poramnuvawe vaàt op{tite odredbi za dvostranite dogovori, ako za nego ne e predvideno ne{to drugo.

(2) Koga pod nazivot poramnuvawe dogovara~ite }e izvr{at nekoja druga rabota, vrz nivnite odnosi ne se primenuvaat odredbite od zakonot {to vaàt za poramnuvaweto, tuku onie {to vaàt za vistinski izvr{enata rabota.

Prekumerno o{tetuvawe

^len 1133 Poradi prekumerno o{tetuvawe ne moè da se ba-

ra poni{tuvawe na poramnuvaweto.


Dejstvo na poramnuvaweto sprema garantite i zalogodavcite

^len 1134 (1) Ako so poramnuvaweto e izvr{ena novacija na

obvrskata, garantot se osloboduva od odgovornosta za nejzinoto ispolnuvawe, a prestanuva i zalogot {to go dal nekoj tret.

(2) Inaku, garantot i tretiot {to dal svoj pred-met vo zalog ostanuvaat i natamu vo obvrska, a nivna-ta odgovornost moè da bide namalena so poramnuva-weto, no ne i zgolemena, osven ako se soglasile so po-ramnuvaweto.

(3) Koga dol`nikot so poramnuvaweto }e go priz-nae spornoto pobaruvawe, garantot i zalogodavecot go zadrùvaat pravoto da mu gi istaknat na doverite-lot prigovorite od koi se otkaàl dol`nikot so po-ramnuvaweto.

Poramnuvawe za rabota koja moè da

se poni{ti ^len 1135

(1) Polnova`no e poramnuvaweto za pravnata ra-bota ~ie{to poni{tuvawe moèla da go bara ednata strana, ako taa vo momentot na sklu~uvaweto na po-ramnuvaweto znaela za taa mo`nost.

(2) Ni{tovno e poramnuvaweto za ni{tovna prav-na rabota i koga dogovara~ite znaele za ni{tovnosta i sakale da ja otstranat so poramnuvaweto.

Ni{tovnost na poramnuvaweto

^len 1136 (1) Poramnuvaweto e ni{tovno ako e zasnovano

vrz pogre{no veruvawe na dvata dogovara~i deka pos-toi praven odnos koj vsu{nost ne postoi i ako bez toa pogre{no veruvawe me|u niv ne bi imalo, nitu spor nitu neizvesnost.

(2) Istoto vaì i koga pogre{noto veruvawe na dogovara~ite se odnesuva na obi~ni fakti.

(3) Otkaùvaweto od ovaa ni{tovnost nema prav-no dejstvo i ona {to e dadeno na ime izvr{uvawe na obvrskite od takvoto poramnuvawe moè da se bara nazad.

Ni{tovnost na edna odredba od poramnuvaweto

^len 1137 Odredbite od poramnuvaweto pretstavuvaat ce-

lost, pa ako edna odredba e ni{tovna, celoto poram-nuvawe e ni{tovno, osven koga od samoto poramnuva-we se gleda deka toa se sostoi od nezavisni delovi.

Del tret

PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

Primena na ovoj zakon

^len 1138 Odredbite na ovoj zakon nema da se primenuvaat

vrz obligacionite odnosi {to nastanale pred denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

Primena na obi~aite

^len 1139 (1) Odredbata na op{tite ili posebnite uzansi so

koja se utvrduva pretpostavkata deka dogovornite strani se soglasile so primenata na uzansite, dokol-ku ne gi isklu~ile so dogovorot, nema da se primenu-va od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

(2) Op{tite uzansi za prometot so stoki nema da se primenuvaat od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon vo pra{awata {to se regulirani so nego.

(3) Ako op{tite ili posebnite uzansi ili drugi-te trgovski ili delovni obi~ai se sprotivni so dis-pozitivnite normi na ovoj zakon, }e se primenuvaat odredbite na ovoj zakon, osven ako stranite izre~no dogovorile primena na uzansite, odnosno na drugi tr-govski delovni obi~ai.

Prestanuvawe na vaèweto na drugite propisi ^len 1140

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuvaat da vaàt: Zakonot za obligacioni odno-si ("Slu`ben list na SFRJ" broj 29/78;39/85 i 57/89); Zakonot za promet so zemji{ta i zgradi ("Slu`ben vesnik na SRM" br. 36/75, 41/75, 10/79 i "Slu`ben ves-nik na Republika Makedonija" broj 38/91 i 4/93), os-ven ~lenovite 27, 28 i 29 koi }e vaàt do donesuvawe na Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava i ~lenovite od 109 do 126 od Zakonot za nasleduvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 35/73 i 27/78).

Vleguvawe vo sila na ovoj zakon

^len 1141 Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na

objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Ma-kedonija".

___________ 364.

Vrz osnova na ~len 75 stavovi 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija, pretsedatelot na Republika Makedonija i pretsedatelot na Sobranieto na Repub-lika Makedonija, izdavaat

U K A Z

ZA PROGLASUVAWE NA ZAKONOT ZA SOPS-TVENOST I DRUGI STVARNI PRAVA

Se proglasuva Zakonot za sopstvenost i drugi

stvarni prava, {to Sobranieto na Republika Makedonija go do-

nese na sednicata odràna na 20 fevruari 2001 godi-na.

Br. 07-762/1 Pretsedatel 20 fevruari 2001 godina na Republika Makedonija, Skopje Boris Trajkovski, s.r.

Pretsedatel

na Sobranieto na Republika Makedonija,

Stojan Andov, s.r.

Z A K O N ZA SOPSTVENOST I DRUGI STVARNI PRAVA

OSNOVNI ODREDBI

^len 1

So ovoj zakon se ureduvaat pravoto na sopstvenost i drugite stvarni prava vo soglasnost so Ustavot.

^len 2 Pravo na sopstvenost moàt da steknuvaat site

doma{ni i stranski fizi~ki i pravni lica, vklu~u-vaj}i ja i dràvata i edinicite na lokalnata samoup-rava, pod uslovi i na na~in predvideni so ovoj i drug zakon.

^len 3 Sopstvenosta sozdava prava i obvrski i treba da

sluì za dobro na sopstvenikot i na zaednicata.

^len 4 Na stvar na koja postoi pravo na sopstvenost mo-

àt da se zasnovaat ograni~eni stvarni prava, kako {to se pravoto na slu`benost, pravoto na zalog, pra-voto na realen tovar i drugi stvarni prava (vo nata-mo{niot tekst: drugi stvarni prava), pod uslovi op-redeleni so zakon.

^len 5 Pravoto na sopstvenost i drugite stvarni prava

se ostvaruvaat vrz osnova na slobodna dispozicija so nu`ni ograni~uvawa predvideni vo Ustavot i zako-nite.


^len 6 Se garantira pravnata za{tita na sopstvenosta.

^len 7

Steknuvaweto, za{titata i prestanokot na pravo-to na sopstvenost i na drugite stvarni prava se ure-duvaat so zakon.

DEL PRVI

PRAVO NA SOPSTVENOST

GLAVA I

Sodrìna, pravno dejstvo, ograni~uvawa i

predmet na pravoto na sopstvenost

Sodrìna i pravno dejstvo na pravoto na sopstvenost

^len 8 Sopstvenikot ima pravo svojata stvar da ja drì,

celosno da ja koristi i da raspolaga so nea po svoja volja, dokolku toa ne e sprotivno na zakon ili na ne-koe pravo na drugo lice.

Sekoj e dolèn da se vozdrùva od povredi na pra-voto na sopstvenost na drugo lice.

Op{ti ograni~uvawa na pravoto na sopstvenost

^len 9

Sopstvenikot go ostvaruva svoeto pravo na sops-tvenost vo soglasnost so prirodata i namenata na stvarta, kako i so op{tiot interes utvrden so zakon.

Zabraneto e vr{ewe na pravoto na sopstvenost sprotivno na celta zaradi koja e so zakon priznato i ustanoveno, ili sprotivno na moralot na op{testvo-to.

Pravoto na sopstvenost ne smee da se vr{i so cel na drug da mu se pri~ini {teta ili toj da se spre~i vo ostvaruvaweto na negovoto pravo.

^len 10 Pravoto na sopstvenost moè da se ograni~i ili

da se odzeme koga se raboti za javen interes utvrden so zakon.

Posebni ograni~uvawa na pravoto na sopstvenost

^len 11

Sopstvenikot na nedvi`nost e dolèn pri koris-teweto na nedvi`nosta da se vozdrùva od dejstvija i da gi otstranuva pri~inite {to poteknuvaat od nego-vata nedvi`nost, so koi se ote`nuva koristeweto na drugi nedvi`nosti (prenesuvawe na ~ad, neprijatni mirizbi, toplina, sa|i, potres, bu~ava, istekuvawe na otpadni vodi i sli~no), nad merkata {to e voobi~ae-na so ogled na prirodata i namenata na nedvi`nosta i na mesnite priliki ili so koi se pri~inuva pozna-~itelna {teta, ako so zakon poinaku ne e opredele-no.

Predmet na pravoto na sopstvenost

^len 12

Predmet na pravoto na sopstvenost se site stva-ri, koi{to moàt da pripa|aat na fizi~ki i pravni lica, osven onie {to spored svojata priroda ili vrz osnova na zakon ne moàt da bidat predmet na ova pravo.

Stvar, vo smisla na ovoj zakon, e del od materijal-nata priroda {to moè da bide vo vlast na ~ovekot i {to moè da se individualizira.

Postojat razli~ni vidovi na stvari zavisno od nivnata priroda, polo`bata vo prostorot, sostavot, namenata i drugite osobini vrz koi pravoto na sops-tvenost so zakon se ureduva na razli~ni na~ini, vo-dej}i smetka za op{tata priroda na pravoto na sops-tvenost.

Podvi`ni i nedvi`ni stvari

^len 13 Vo odnos na nivnata prostorna polo`ba stvarite

se podvi`ni i nedvi`ni. Podvi`ni stvari se onie koi vo celost moàt da

se dviàt ili pomestuvaat od edno mesto na drugo, a pritoa da ne se o{teti nivnata su{tina.

Nedvi`ni stvari se onie stvari koi ne moàt od edno mesto na drugo da se dviàt i pomestuvaat, bez pritoa da ne se o{teti nivnata su{tina.

Nedvi`ni stvari, vo smisla na ovoj zakon, se zem-ji{tata (zemjodelski, grade`ni, {umski i pasi{ta) i zgradite, kako i instalaciite podignati vrz niv ili pod niv i trajno spoeni so niv, ako poinaku ne e opredeleno so zakon.

Stvarite koi spored svojata priroda se podvi`-ni moàt da se smetaat vo pravna smisla za nedvi`ni dokolku se pripadoci na odredena nedvi`na stvar ili dokolku zakonot gi izedna~uva so nedvi`nite stvari.

Vo slu~aj na spor dali edna stvar e podvi`na ili nedvi`na se smeta deka taa e podvi`na.

Prosti i sloèni stvari

^len 14

Stvarite se prosti ako se sostaveni od edna ista ili od razli~ni materii i pretstavuvaat edinstvena nedeliva fizi~ka celina.

Stvarite se sloèni koga se sostaveni od razli~-ni fizi~ki delovi soedineti vo edna fizi~ka celi-na, kako i od pove}e samostojni stvari koi ja so~inu-vaat taa celina (zbirna stvar). Stvarite se sloèni i koga se sostaveni od pove}e stvari koi samostojno pretstavuvaat objekt na pravoto na sopstvenost, a koi zaedno moàt da pretstavuvaat i poseben objekt na pravoto na sopstvenost (zbir od stvari).

Ako oddelni delovi na stvarta ne moàt da bidat odvoeni edni od drugi, odnosno od celinata na stvar-ta, bez pritoa da ne se promeni nejzinata su{tina, odnosno taa da ne se uni{ti ili o{teti, toa se su{-testveni delovi od stvarta i tie ne moàt da bidat predmet na oddelni prava, ako so zakon ili pravno delo poinaku ne e opredeleno.

Na delovite od stvarta {to ne se su{testveni, a moàt da se odvojat od nea bez {teta za celata stvar, moè da postojat posebni prava vo korist na drugo lice.

Ako stvarta e fizi~ki nedeliva, taa moè pravno da se podeli na delovi na koi goleminata im e vred-nosno odredena srazmerno so vrednosta na sekoj del vo vkupnata vrednost na stvarta (idealen del), ako so zakon ili so pravno delo poinaku ne e opredeleno. Sekoj nejzin idealen del pretstavuva vrednosno sa-mostoen del.

So odvojuvawe na delot od stvarta ne prestanuva-at dotoga{nite prava vrz nea, ako so zakon ili prav-no delo poinaku ne e opredeleno.

Glavna i sporedna stvar (pripadoci i prirastoci)

^len 15

Delovite na edna sloèna stvar vo odnos na svoja-ta namena moàt da bidat glavni i sporedni.

Sporedni stvari se onie stvari koi & sluàt na glavnata stvar i se javuvaat kako pripadoci i priras-toci.

Nositelot na pravoto na sopstvenost na indivi-dualno opredelena stvar ima pravo na sopstvenost i na site nejzini pripadoci i prirastoci ako so za-kon ili pravno delo poinaku ne e opredeleno.

Pripadok e podvi`na stvar koja nejziniot sops-tvenik ja upotrebuva kako sporedna zatoa {to traj-no i sluì na glavnata stvar, a se nao|a vo takov prostoren odnos sprema glavnata stvar koj odgovara za taa upotreba.


Prirastok na stvarta e sekoj nejzin del koj za nea e trajno spoen.

Privremenata upotreba na edna stvar za sluèwe na glavnata stvar ne i go dava svojstvoto na pripa-dok.

Povremenata neupotreba na edna stvar za sluè-we na glavnata stvar ne doveduva do nejzino gubewe na svojstvoto na pripadok, odnosno prirastok.

Stvari od op{t interes za Republika Makedonija

^len 16

Site prirodni bogatstva, rastitelniot i ìvo-tinskiot svet, stvarite vo op{ta upotreba, grade`-noto zemji{te, {umite i zemjodelskoto zemji{te, pa-si{tata i vodite, kako i stvarite i objektite od oso-beno kulturno i istorisko zna~ewe opredeleni so za-kon se stvari (dobra) od op{t interes za Republika-ta.

Stvarite koi vrz osnova na Ustavot ili so poseb-ni zakoni se proglaseni za stvari od op{t interes za Republikata moàt da bidat predmet na pravoto na sopstvenost na dràvata odnosno na fizi~ki i pravni lica.

Oblicite na sopstvenost vrz grade`noto, zemjo-delskoto i {umskoto zemji{te, pasi{tata i vodite se ureduvaat so posebni propisi.

Stvari vo op{ta upotreba se stvari vo dràvna sopstvenost koi gi koristat site fizi~ki i pravni lica.

Za stvarite vo op{ta upotreba se griì i so niv upravuva Republika Makedonija, ako poinaku ne e op-redeleno so zakon.

Stvarite od op{t interes za Republikata uìva-at posebna za{tita i pravata vrz niv moàt da se og-rani~uvaat soglasno so zakon.

So zakon se ureduvaat na~inot i uslovite pod koi opredeleni stvari od op{t interes vo dràvna sops-tvenost moàt da se otstapat na koristewe na fizi~-ki i pravni lica (koncesija).

GLAVA II.

SOSEDSKO PRAVO

Ureduvawe na odnosite me|u sosedite

kako sopstvenici na nedvi`nosti

^len 17 Sosedsko pravo e zaemno i obyirno vr{ewe na

pravoto na sopstvenost {to go predviduvaat odred-bite na ovoj ili drug zakon, taka {to go ovlastuvaat sopstvenikot na edna nedvi`nost, vo vrska so vr{e-weto na svoeto pravo na sopstvenost da bara od lice-to koe e sopstvenik na druga sosedna nedvi`nost, toa lice vo negova polza da trpi, propu{ta ili da stori ne{to {to se odnesuva na negovata nedvi`nost, kako i da bara razgrani~uvawe od sosednata nedvi`nost, kako {to e opredeleno so zakon.

Ako so ovoj ili drug zakon na sopstvenikot mu se predviduva nekoe trpewe, propu{tawe ili storu-vawe, zaradi zaemno i obyirno vr{ewe na pravoto na sopstvenost, toga{ sopstvenicite na drugite so-sedni nedvi`nosti koi za toa imaat opravdan inte-res ovlasteni se od nego toa da go baraat kako svoe pravo i da go ostvaruvaat vo postapka pred sud, ako ne e previden drug na~in na za{tita. Isto kako i sopstvenikot ovlasteni se ova da go baraat i onie koi nedvi`nosta ja vladeat vrz osnova na pravata iz-vedeni od negovoto pravo.

Dopu{teno e sosedskoto pravo da se vr{i samo vo merka i na na~in so toa {to pomalku da se ograni~u-va, optovaruva ili na drug na~in da se voznemiruva onoj sosed koj{to ne{to treba da trpi, propu{ta ili stori.

Toa {to e odredeno za sosedskoto pravo na sops-tvenicite na zemji{tata na soodveten na~in se odne-suva i za sopstvenicite na drugite nedvi`nosti, vklu~uvaj}i gi i zgradite vo eta`na sopstvenost, ako ne e vo sprotivnost so zakon ili so su{tinata na ned-vi`nosta.

Me|i

^len 18 Me|a e zaedni~ka grani~na linija so koja se raz-

deluvaat sosednite zemji{ni parceli. Ako znacite so koi se vospostavuvaat me|i me|u

dve ili pove}e nedvi`nosti poradi bilo kakva pri-~ina tolku se o{teteni, taka {to tie da ne moàt da se raspoznaat, ili ako se sporni znacite, toga{ sekoj od sosedite ima pravo da bara sudot vo postapka za ureduvawe na me|i da ja vospostavi, da ja obnovi ili da ja ispravi me|ata.

Sudot me|ata ja isprava ili obnovuva spored od-redbite na postapkata za ureduvawe na me|i.

Ogradi

^len 19

Ogradi me|u sosedni nedvi`nosti (yidovi, ploto-vi, ogradi, ìvi ogradi i drugi ogradi ili pre~ki), kako i stvari koi sluàt kako znaci, za me|i se sme-taat za zaedni~ki ogradi i se vo sosopstvenost na so-sedite od dvete strani na me|ata, osven ako ne se do-kaè deka se vo sopstvenost na eden od sosedite (so posebni znaci, natpisi ili drugi dokazi).

Ne e deliva sosopstvenosta vrz stvarite koi{to sluàt kako zaedni~ka ograda ili znacite koi se op-redeleni kako me|a.

Zaedni~kata ograda sekoj od sosedite moè da ja upotrebuva od svojata strana do polovina od nejzina-ta {irina, no ne smee da pravi ni{to so {to ograda-ta bi ja dovel vo opasnost i so {to bi gi spre~il ne-govite sosedi tie od svojata strana da ja upotrebuva-at do polovina.

Tro{ocite za odrùvawe na zaedni~kata ograda gi snosat nejzinite sosopstvenici na ednakvi delovi i solidarno odgovaraat za {tetata koja na sekoe tre-to lice bi mu bila storena za neodrùvawe na ogra-data vo sostojba kakva {to e voobi~aena, so ogled na namenata na ogradata, na namenata na nedvi`nosta i so mesnite obi~ai.

^len 20 Ograda koja se nao|a isklu~ivo na nedvi`nost na

eden sopstvenik, a e vospostavena za da se razdvoi ed-no zemji{te od zemji{teto na sosedite ne e vo so-sopstvenost na sosedite, tuku vo sopstvenost na onoj na ~ie zemji{te se nao|a.

Sekoj sopstvenik moè da go zagradi svoeto zem-ji{te so ograda koja se nao|a isklu~ivo na negovoto zemji{te na na~in kako {to e opredeleno so poseben propis ili pak da ne e sprotivno so mesnite obi~ai.

Sopstvenikot e dolèn da ja odrùva vo dobra sostojba svojata ograda za da ne predizvika da nastane {teta na sosedot, no po pravilo toj ne e dolèn pov-torno da go izgradi svojot sru{en yid osven ako toa ne e vo soglasnost so stav 2 na ovoj ~len.

Drvja na me|i

^len 21

Stebloto na drvoto mu pripa|a na sopstvenikot na onaa nedvi`nost od ~ie{to zemji{te izrasnalo drvoto, bez ogled kade se nadvivaat grankite ili ka-de se protegaat korewata na drvoto.

Drvoto koe{to izrasnalo na samata me|a e vo so-sopstvenost na sosedite na obete strani na me|ite na zemji{teto.

Odredbite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len sood-vetno se primenuvaat i na drugi rastenija.

^len 22 Na sopstvenikot mu e dozvoleno od svoeto zem-

ji{te da istrgnuva ìli i korewa na tu|o drvo ili rastenie, kako i da gi otsekuva ili potkastruva gran-kite na tu|i drvja, kako i del od stebloto koe se nao-

Str. 1850 - Br. 18 SLU@BEN VESNIK NA REPUBLIKA MAKEDONIJA 5 mart 2001 |a vo vozdu{niot prostor nad negovata nedvi`nost i da gi zadrì za sebe, ili pak da se koristi so tie de-lovi na tu|ite drvja.

Sopstvenikot na sosednoto zemji{te ima pravo da bara nadomestok na {teta {to e pri~ineta od ìli-te, korewata ili grankite na tu|ite drvja, a koja ne bi se slu~ila ako nivniot sopstvenik postapuval so potrebnoto vnimanie.

Ako na sopstvenikot so poseben propis mu e zab-raneto postapuvawe vo soglasnost so stav 1 na ovoj ~len, mu sleduva pravo na nadomestok na {teta od stav 2 na ovoj ~len.

Vo slu~aj na me|usebno grani~ewe na {umite od-redbite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len ne se primenu-vaat.

Vleguvawe vo tu|a nedvi`nost

^len 23

Ako tu|i ìvotni, roj p~eli ili stvar dojdat na tu|a nedvi`nost nivniot sopstvenik, odnosno vlade-tel moè vo primeren rok da vleze na tu|oto zemji{-te i da si gi zeme nazad.

Sopstvenikot na nedvi`nosta moè vo slu~aj na stav 1 od ovoj ~len da zabrani pristap na svojata ned-vi`nost, ako tu|ite ìvotni, rojot p~eli ili stvari-te vedna{ gi predade na nivniot sopstvenik, odnosno vladetel.

Ako od ìvotnite, rojot p~eli ili od drugite stvari {to }e se najdat na tu|a nedvi`nost ili od nivnoto dvièwe nastane {teta za sopstvenikot na nedvi`nosta na koi tie stvari se na{le ili prefr-lile, ili ako sopstvenikot na nedvi`nosta imal nu`ni tro{oci vo vrska so toa, toj ima pravo na na-domest na {teta i da ja zadrì stvarta se dodeka {te-tata ili tro{ocite ne mu bidat vo celina nadomes-teni.

Upotreba na tu|a nedvi`nost zaradi

izveduvawe na raboti

^len 24 Sopstvenikot na nedvi`nosta na koja e nu`no da

se izvr{at raboti potrebni za nejzina upotreba ili koristewe, na negovo barawe, odnosno po predlog na nadle`niot organ, moè privremeno da upotrebi tu-|o zemji{te zaradi izveduvawe na raboti, postavuva-we na skeliwa i sli~no, ako toa ne moè na drug na-~in da se izvede.

Onoj koj {to upotrebil tu|a nedvi`nost za pot-rebite od stav 1 na ovoj ~len e dolèn, {tom presta-ne potrebata za takva upotreba, da ja dovede nedvi`-nosta vo sostojba vo koja se nao|ala pred toa, a nasta-natata {teta da ja nadomesti spored op{tite propi-si za odgovornost za {teta.

Za upotrebata na zemji{te od stav 1 na ovoj ~len, po barawe na sopstvenikot na nedvi`nosta, koja e privremeno upotrebena, se pla}a pravi~en nadomes-tok, koj ne moè da bide pomal od onoj na koj bi imal pravo ako bi bila sprovedena necelosna eksproprija-cija na negovoto zemji{te spored Zakonot za eks-proprijacija.

Postavuvawe na vod i drugi uredi

^len 25

Postavuvawe na vod i drugi uredi (elektri~ni, kanalizacioni, vodovodni, gasovodni, toplovodni, telekomunikaciski i drugi) na tu|a nedvi`nost bez soglasnost na nejziniot sopstvenik e mo`no koga toa e vo javen interes utvrden so zakon, a vo interes na opredeleno lice spored odredbite na slu`benost.

Sozdavawe na opasnost ili {teta za sosedna

nedvi`nost

^len 26 Ne e dozvoleno sopstvenikot da go potkopuva svo-

eto zemji{te ili na svojata nedvi`nost da pravi ne{to so {to bi se dovela vo opasnost stabilnosta na tu|ata nedvi`nost.

Ako ne se prezemeni potrebni merki so koi op-ravdano moè da se o~ekuva deka }e se otstrani opas-nosta za stabilnosta na negovata nedvi`nost, sops-tvenikot na nedvi`nosta ~ija stabilnost e vo opas-nost moè da bara da prestanat rabotite od stav 1 na ovoj ~len.

Ako merkite od stav 2 na ovoj ~len ne e mo`no da se sprovedat so uspeh, a pritoa da ne se postavuvaat posebni konstrukcii na nedvi`nosta ~ija stabil-nost e vo opasnost, nejziniot sopstvenik moè da ba-ra zabrana na dejstvijata od koi na negovata nedvi`-nost & se zakanuva opasnost za stabilnosta.

Sopstvenikot na nedvi`nosta koj postavil poseb-ni konstrukcii zaradi osiguruvawe na stabilnosta na tu|a nedvi`nost odgovara za sekoja {teta koja bi nastanala vo vrska so nea, a odrùvaweto na tie konstrukcii vo dobra sostojba vo soglasnost so cel-ta ovlasten e da bara sosedot na ~ija nedvi`nost & se zakanuva opasnost.

^len 27 Koga postoi seriozna opasnost ne~ija zgrada ili

nekoj drug del od ne~ija nedvi`nost celosno ili de-lumno da se urne od {to bi nastanala opasnost za so-sedskata nedvi`nost, sosedot ~ija{to nedvi`nost e vo opasnost moè da bara od onoj na kogo e objektot da gi prezeme site potrebni merki za da se spre~i nastanuvaweto na {teta, kako i da bara osiguruvawe od nastanuvawe na idna {teta.

^len 28 Sopstvenikot na nedvi`nost e dolèn da gi pre-

zeme site potrebni merki do`dovnicata {to se sliva od negovata zgrada da ne pa|a na tu|a nedvi`nost, os-ven ako sopstvenicite poinaku ne se dogovorile ili ako toa e vo soglasnost so mesnite obi~ai.

Zabrana da se menuva priroden vodotek

^len 29

Sopstvenik na zemji{te ne smee na {teta na dru-go zemji{te da go menuva pravecot ili silinata na prirodniot vodotek koj{to protekuva preku negovo-to zemji{te ili te~e niz nego kako podzemna voda.

Sopstvenik na zemji{te koe se nao|a dol` poto-ci, reki i ezera, dolèn e zemji{teto da go koristi taka {to nema da go popre~uva nivniot priroden tek, kako i da ne go zagrozuva, zagaduva koritoto, bregot i objektite na bregot ili pokraj bregot i da ne go spre-~uva nivnoto odrùvawe.

Sopstvenik na zemji{te vo podolniot tek na vo-data ne smee da sozdava ili postavuva prepreki so toa {to na negovoto zemji{te da dotekuva voda {to prirodno istekuva od zemji{teto od pogorniot tek na vodata, nitu sopstvenikot od pogorniot tek na vo-data smee svoevolno da stori ne{to so {to vo pogo-lema mera bi go optovaril zemji{teto od podolniot tek na vodata, osven ako poinaku ne e opredeleno so zakon.

GLAVA III

PODOBLICI NA PRAVOTO NA

SOPSTVENOST

^len 30 Koga edna prosta ili sloèna stvar e predmet na

pravoto na sopstvenost na pove}e lica, ova pravo se javuva kako sosopstvenost, zaedni~ka sopstvenost ili eta`na sopstvenost.

Oddel 1

Sosopstvenost

Poim i predmet na pravoto na sosopstvenost

^len 31

Sosopstvenost e sopstvenost na pove}e lica koi imaat pravo na sopstvenost na nepodelena stvar na koja delot na sekoj od niv e opredelen srazmerno spo-red celinata (idealen, sosopstveni~ki del).


Koga predmet na pravoto na sosopstvenost se plo-donosni stvari, plodovite i drugite prihodi od niv se rasporeduvaat me|u sosopstvenicite srazmerno na goleminata na nivnite delovi, dokolku poinaku ne e dogovoreno.

Ako sosopstveni~kite delovi na nepodelenata stvar ne se opredeleni se pretpostavuva deka sosops-tvenicite imaat ednakvi delovi.

Sosopstvenost moè da se zasnova i na stvar koja se nao|a vo razli~ni oblici na sopstvenost (me{ana sopstvenost).

Vr{ewe na pravoto na sosopstvenost

^len 32

Sosopstvenikot ima pravo stvarta da ja drì i da ja koristi zaedno so drugite sosopstvenici srazmer-no so svojot del, nepovreduvaj}i gi pritoa pravata na drugite sosopstvenici.

Site sosopstvenici imaat vladenie vrz celata stvar, no tie moàt da odlu~at me|usebno da go pode-lat vladenieto vrz stvarta i izvr{uvaweto na site ili na nekoi sopstveni~ki ovlastuvawa vrz nea.

Sosopstvenikot moè da raspolaga so svojot del bez soglasnost na drugite sosopstvenici. Vo slu~aj na proda`ba na sosopstveni~ki del drugite sosopstve-nici imaat pravo na prvenstveno kupuvawe.

Pravo na prvenstveno kupuvawe

^len 33

Sosopstvenikot koj ima namera da go prodade svo-jot sosopstveni~ki del e dolèn na drugite sosops-tvenici so podavka preku notar da im go ponudi za proda`ba svojot del i da im ja soop{ti cenata i us-lovite za proda`ba.

Ako sosopstvenicite na stvarta na koi im se nu-di sosopstveni~kiot del od nea ne se izjasnat deka ja prifa}aat ponudata vo rok od 30 dena od soop{teni-eto od podavkata od stav 1 na ovoj ~len, sosopstveni-kot moè sosopstveni~kiot del da go prodade na dru-go lice.

Koga spored uslovite na ponudata cenata treba vo celost ili delumno da se isplati vo gotovo, izja-vata za prifa}awe moè da ima dejstvo samo ako so-sopstvenicite koi se soglasni da go otkupat sosops-tveni~kiot del vo rokot predviden vo stav 2 na ovoj ~len da mu go isplatat na ponuduva~ot celiot iznos {to spored ponudata treba da se isplati vo gotovo ili ako iznosot go deponiraat kaj osnovniot sud ili notar. Ako stvarta e podvi`na iznosot se deponira vo mestoto kade {to sosopstvenikot koj go prodava svojot sosopstveni~ki del (prodava~ot) ima ìvea-li{te, a ako stvarta e nedvi`na iznosot se deponi-ra vo mestoto kade {to se nao|a nedvi`nosta.

Ako pove}e sosopstvenici pod isti uslovi sakaat da go kupat idealniot del od stvarta, toga{ toj }e mu se predade na onoj sopstvenik koj }e go odredi proda-va~ot.

^len 34 Ako sosopstvenikot {to go prodava svojot sosops-

tveni~ki del ne im dade ponuda na site sosopstveni-ci, vo takov slu~aj sosopstvenicite na koi ne im e da-dena ponudata moàt po sudski pat da baraat proda`-bata da se poni{ti i sosopstvenikot {to go prodava svojot del da postapi soglasno so odredbite na stavo-vite 2 i 3 od ~len 33 na ovoj zakon.

Tu`bata za povreda na pravoto na prvenstveno ku-puvawe moè da se podnese vo rok od 30 dena od denot koga sekoj od sosopstvenicite doznal za proda`bata i za uslovite za proda`bata.

Bez ogled na toa koga sosopstvenicite doznale za proda`bata i za uslovite za proda`bata, tu`bata po-radi povreda na pravoto na prvenstveno kupuvawe ne moè da se podnese po istekot na rokot od {est me-seci od zapi{uvaweto vo javnite knigi, ako stvarta e nedvi`na, a ako stvarta e podvi`na od denot na sklu-~uvaweto na dogovorot.

Dokolku sosopstveni~kiot del im bil ponuden na sosopstvenicite po povisoka cena od onaa po koja e izvr{ena proda`bata ili po pote{ki uslovi, ili proda`bata e prikriena so zamena, podarok ili na drug na~in, toga{ tu`bata poradi povreda na pravo-to na prvenstveno kupuvawe moè da se podnese vo rokot od edna godina od zapi{uvaweto vo javnite knigi.

Tuìtelot e dolèn vo rokot za podnesuvawe na tu`bata poradi povreda na pravoto na prvenstveno kupuvawe da go deponira iznosot kaj osnovniot sud ili notar na ime na kupovnata cena, {to spored sklu~eniot dogovor stasal za pla}awe do denot na podnesuvaweto na tu`bata.

Upravuvawe so stvarta

^len 35

Sekoj sosopstvenik zaedno so drugite sosopstve-nici ima pravo da u~estvuva vo odlu~uvaweto za s# ona {to se odnesuva na stvarta koja e vo sopstvenost (pravo na upravuvawe).

Koga nekoj sosopstvenik prezema dejstvija vrz so-sopstveni~kata stvar bez soglasnost potrebna od dru-gite sosopstvenici, se primenuvaat pravilata za ra-botovodstvo bez nalog.

^len 36 Za prezemawe raboti za redovno upravuvawe so

stvarta e potrebna soglasnost od sosopstvenicite ~ii{to delovi pretstavuvaat pove}e od polovinata na vrednosta na stvarta.

Ako vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len ne se pos-tigne soglasnost, a prezemaweto na rabotata e neop-hodno za redovno odrùvawe na stvarta, za toa odlu-~uva sudot.

Sekoj sosopstvenik protiv ~ija volja mnozinstvo-to sosopstvenici odlu~ilo da prezeme nekoja redovna pravna rabota ili pak toa go napravil sudot, ima pravo da bara obezbeduvawe za idna {teta. Mnozins-tvoto sosopstvenici e obvrzano da go dade obezbedu-vaweto po pravilo so davawe zalog, a so li~na garan-cija, samo ako sudot oceni deka davaweto na zalog e pregolem tovar za nego.

Sudot odlu~uva za prezemawe na odredena pravna rabota vo vonparni~na postapka dokolku ne e sporno koi se sosopstvenicite i kolkav e nivniot sosopstve-ni~ki del.

^len 37 Za prezemawe na raboti {to gi nadminuvaat ram-

kite na redovnoto upravuvawe so stvarta (otu|uvawe na celata stvar, promena na namenata na stvarta, iz-davawe na stvarta vo zakup, zasnovawe zalog, zasnova-we stvarni slu`benosti, pogolemi popravki i prep-ravki i sli~no) potrebna e soglasnost od site so-sopstvenici.

Vo slu~aj da ne se postigne soglasnost, soodvetno se primenuva odredbata na ~len 36 stav 2 od ovoj za-kon.

Sudot moè i da ja raskine sosopstveni~kata za-ednica dokolku postoi nesoglasnost me|u sosopstve-nicite za raboti od vonrednoto upravuvawe.

Upravitel

^len 38

Sosopstvenicite moàt da mu go doverat upravu-vaweto na stvarta na eden ili na pove}e sosopstveni-ci ili na treto lice (upravitel), na opredeleno ili neopredeleno vreme.

^len 39

Ako sosopstvenicite ne moàt da se spogodat za ovlastuvawata i dol`nostite na upravitelot, niv }e gi opredeli sudot po barawe na eden ili na pove}e sosopstvenici, pritoa vodej}i smetka za interesite na site sosopstvenici.


^len 40 Za sosopstvenikot koj ja drì stvarta ili nejzin

del vrz osnova na odluka na sosopstvenicite koi me-|usebno go podelile vladenieto so stvarta i izvr{u-vaweto na sosopstveni~kite ovlastuvawa, se smeta deka mu e dovereno redovno upravuvawe vrz nea, do-kolku site sosopstvenici poinaku ne se dogovorile.

^len 41

Koga ima pove}e upraviteli tie odlu~uvaat so mnozinstvo glasovi, dokolku site sosopstvenici poi-naku ne se dogovorile.

^len 42

Sosopstvenikot koj ne u~estvuva vo upravuvaweto moè da bara da mu se podnesuva periodi~en izve{taj za upravuvaweto.

^len 43

Upravitelot e polnomo{nik na sosopstvenicite i za negovite prava, dol`nosti i prestanuvawe na od-nosot so niv se primenuvaat soodvetnite pravila od obligacionoto pravo, ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.

^len 44

Upravitelot ima pravo na nadomestok za vr{ewe na rabotite na upravuvaweto.

^len 45

Vo slu~aj na redovno upravuvawe, upravitelot e dolèn da ja sproveduva odlukata od sosopstvenicite ~ii delovi zaedno pretstavuvaat pove}e od polovina-ta od vrednosta na stvarta, a pri vonredno upravuva-we odlukata na site sosopstvenici.

^len 46

Ako upravitelot gi izvr{uva svoite dol`nosti so krajno nevnimanie, mnozinstvoto sosopstvenici ~ii delovi zaedno pretstavuvaat pove}e od polovina-ta od vrednosta na stvarta, moè da mu dade otkaz.

Ako sosopstvenicite imaat po edna polovina od vrednosta, vo slu~aj na nesoglasuvawe odlu~uva su-dot vo vonparni~na postapka.

^len 47 Sosopstvenicite koi imaat mnozinstvo delovi

moàt da mu gi otkaàt ovlastuvawata na upravite-lot postaven na neopredeleno vreme so otkazen rok od tri meseci koj zapo~nuva da te~e prviot den od me-secot {to mu sledi na otkazot.

Ako na upravitelot, koj e postaven za vreme po-dolgo od pet godini, po istekot na ova vreme upravu-vaweto mol~elivo mu prodolìlo, sosopstvenicite koi imaat mnozinstvo delovi moàt da mu dadat ot-kaz bez otkazen rok i bez postoewe na pri~ini za toa.

Upravitelot koj e postaven na neopredeleno vre-me moè da go otkaè upravuvaweto so otkazen rok od tri meseci, a rokot po~nuva da te~e prviot den od mesecot {to sledi.

^len 48 Koga na upravitelot }e mu prestane ovlastuvawe-

to so odluka na mnozinstvoto sosopstvenici, tie se dol`ni da prezemat s# {to e potrebno do donesuva-weto na odluka za natamo{no upravuvawe so stvarta.

Tro{oci za koristewe, upravuvawe i odrùvawe

na stvarta

^len 49 Tro{ocite za koristeweto, upravuvaweto i odr-

ùvaweto na stvarta i na tovarite {to se odnesuvaat na celata stvar gi podnesuvaat sosopstvenicite sraz-merno so goleminata na nivnite delovi.

Ako sosopstvenikot ne go plati svojot del od tro-{ocite i od tovarot, drugite sosopstvenici moàt

da baraat naplatata da se izvr{i od negoviot del so plodovite i so drugite prihodi od stvarta, a vo slu-~aj toa da ne e dovolno za namiruvawe na tro{ocite i na tovarite ili naplatata da bide ote`nata, mo-àt da baraat naplata od negoviot preostanat imot.

Sekoj sosopstvenik ima pravo vo sekoe vreme da bara od upravitelot i drugite sosopstvenici da mu bidat poloèni smetkite.

Pravo na delba

^len 50

Sosopstvenikot ima pravo vo sekoe vreme da bara delba na stvarta, osven vo vreme vo koe taa delba bi bila na {teta za drugite sosopstvenici, ako poinaku ne e opredeleno so zakon.

Pravoto od stav 1 na ovoj ~len ne zastaruva. Ni{toven e dogovorot so koj sosopstvenikot traj-

no se otkaùva od pravoto na delba na stvarta. Sosopstvenicite moàt ednoglasno da se spogodat

opredeleno vreme da ne moè da baraat delba. Spogodbata proizveduva pravno dejstvo ako rokot

vo koj ne moè da se bara delba ne e podolg od pet go-dini.

Sosopstvenicite moàt vakvata spogodba da ja ob-novuvaat.

Doveritelot na koj i da e od sosopstvenicite mo-è da bara delba i pred istekot na dogovoreniot rok ako ne moèl da go naplati svoeto pobaruvawe od drugiot imot na sosopstvenikot.

Spogodbata na sosopstvenicite za opredeleno vreme da ne moàt da baraat delba proizveduva prav-no dejstvo i sprema nivnite pravni sledbenici.

Sosopstvenicite spogodbeno go opredeluvaat na-~inot na delbata na stvarta, a vo slu~aj da ne moè da se postigne spogodba ili da ne moè da se dogovorat za koe i da e pra{awe od delbata, sekoj moè da bara za toa da odlu~i sudot.

Sosopstvenicite moàt spogodbeno da odberat lice koe mesto niv }e odlu~uva za delbata.

Sudska delba

^len 51

Koga delbata ja sproveduva sudot, toj se rakovodi od zakonskite odredbi, od spogodbata na sosopstveni-cite za na~inot na delbata, ako postoi spogodba i ako taa e mo`na i dozvolena, kako i so pravoto na delba so isplata vo smisla na ~len 52 od ovoj zakon.

Ako se ispolnat uslovite predvideni vo stav 1 na ovoj ~len, sudot podvi`nite stvari }e gi deli fizi~-ki dokolku se delivi, a nedvi`nite so numeri~ki po-datoci za nedvi`nostite.

Vo slu~aj na delba na nedvi`nosta dokolku e toa nu`no za koristewe na eden ili pove}e delovi na nedvi`nosta sudot moè da zasnova slu`benost ili realen tovar na drugite delovi od nedvi`nosta.

Za delba po sudski pat odlu~uva sudot vo vonpar-ni~na postapka, ako poinaku ne e opredeleno so za-kon.

^len 52 Sosopstvenikot ima pravo na delba so isplata

ako toa e posebno predvideno so zakon ili so pravno delo, ili ako sosopstvenikot pokaè deka postojat seriozni pri~ini stvarta da mu pripadne vo celina. Sudot vo toj slu~aj }e naredi stvarta da mu pripadne na toj sosopstvenik, a toj na drugite sosopstvenici }e im ja isplati vrednosta na nivnite delovi, vo rok koj spored okolnostite }e go opredeli sudot.

Vo slu~ajot od stav 1 na ovoj ~len sosopstvenici-te imaat zalo`no pravo na stvarta do isplatata {to mu pripadnala na sosopstvenikot koj ja baral delba-ta so isplata. Ako sosopstvenikot od stav 1 na ovoj ~len ne gi isplati sosopstvenicite vo opredeleniot rok, tie moàt da baraat ispolnuvawe na odlukata na sudot za isplata ili naplata od vrednosta na zalogot.


^len 53 Koga sosopstvenicite istovremeno imaat pravo

na sosopstvenost na pove}e stvari, sudot moè po ba-rawe na bilo koj od niv da odlu~i namesto da se deli sekoja stvar oddelno na site, na sekoj od niv da im pripadne opredelena stvar ili zbir od stvari, sraz-merno na nivnite sosopstveni~ki delovi, zemaj}i gi predvid nivnite potrebi.

Ako stvarite {to so ovaa delba mu pripadnale na sosopstvenikot ja nadminuvaat vrednosta na negovi-ot sosopstveni~ki del, toga{ toj e dolèn da ja dop-lati razlikata na drugite sosopstvenici.

Na doplatata se primenuvaat na soodveten na~in pravilata za pravoto na delba so isplata (~len 52).

^len 54 Na sosopstvenikot na kogo so delbata mu pripad-

nala stvar ili del od stvar drugite sosopstvenici mu garantiraat za pravnite i fizi~kite nedostatoci na stvarta vo granicite na vrednosta na nivnite so-sopstveni~ki delovi. Ova pravo se gasne po prote-kot na vreme od tri godini od delbata na stvarta.

^len 55 Ako sosopstvenicite pri fizi~kata delba ne mo-

àt da dobijat ednakvi delovi {to odgovaraat na idealniot del, vo toj slu~aj sudot moè da opredeli doplata vo pari spored pazarnata cena vo vreme na donesuvaweto na sudskata odluka, za smetka na drugi-te sosopstvenici.

^len 56 Koga fizi~kata delba ne e mo`na ili e mo`na sa-

mo so zna~itelno namaluvawe na vrednosta na stvar-ta, sudot }e odlu~i da se izvr{i delba so javna pro-da`ba.

Sosopstvenikot na stvar {to e predmet na delba so javna proda`ba ima pravo na prvenstveno kupuva-we pred najpovolniot ponuduva~ ako vedna{ po zak-lu~uvaweto na javnata proda`ba izjavi deka stvarta ja kupuva pod isti uslovi.

Ako stvarta se prodava so neposredna spogodba, sudot }e gi povika sosopstvenicite vo zapisnik pred sudot da izjavat dali sakaat da go koristat toa pra-vo.

Koga pove}e sosopstvenici sakaat da ja kupat ce-lata stvar pred najpovolniot ponuduva~ na javnata proda`ba, sudot }e odlu~i taa da se dodeli na onoj koj {to }e ponudi najdobri uslovi.

Vo slu~aj pove}e sosopstvenici na javnata pro-da`ba da predloàt isti uslovi, sudot stvarta }e ja prodade na eden od niv, vodej}i smetka za okolnosti-te na slu~ajot.

Na javnata proda`ba soodvetno se primenuvaat odredbite od Zakonot za izvr{nata postapka.

^len 57 Pri fizi~ka delba na stanovi i na stanbeni zgra-

di koi pretstavuvaat fizi~ka celina, sudot moè da odlu~i, vo soglasnost so grade`nite propisi, da se izvr{at vnatre{ni ili nadvore{ni prepravki so cel sekoj sosopstvenik da dobie soodveten poseben del.

Vo slu~aj od stav 1 na ovoj ~len soodvetno se pri-menuvaat pravilata za eta`na sopstvenost.

Storenite tro{oci za prepravkite gi pla}aat so-sopstvenicite srazmerno na svojot del.

^len 58 Tro{ocite na delbata gi snosat sosopstvenicite

srazmerno na nivnite sosopstveni~ki delovi, ako so spogodba ili poinaku ne e opredeleno so zakon.

Oddel II

Zaedni~ka sopstvenost

Op{ti odredbi

^len 59

Zaedni~ka sopstvenost e sopstvenost na pove}e lica na nepodelena stvar koga nivnite delovi se op-redelivi, no ne se odnapred opredeleni.

Zaedni~kata sopstvenost postoi vo slu~aj na stek-nuvawe imot vo bra~na zaednica, vo vonbra~na zaed-nica, vo slu~aj na zdobivawe imot vo nasledni~ka za-ednica, vo semejna zaednica i vo drugi slu~ai oprede-leni so zakon.

Koga stvarta e vo zaedni~ka sopstvenost na toa nema vlijanie faktot {to vo javnata kniga taa e za-pi{ana kako sopstvenost samo na nekoj od niv, no toa ne gi zasega pravata na treti lica koi toa ne go znae-le i ne bile dol`ni da go znaat.

^len 60 Zaedni~arot moè svojot del vo zaedni~kata sops-

tvenost da go prenese samo na drug zaedni~ar na ista-ta stvar, a ne moè polnova`no da go prenese na tre-to lice nadvor od zaedni~arite.

Delot {to zaedni~arot go ima vo zaedni~kata sopstvenost na stvarta preminuva na negovite nas-lednici.

Za dolgovite zaedni~arot odgovara i so svojot del vo zaedni~kata sopstvenost na stvarta.

^len 61 Zaedni~arot gi vr{i ovlastuvawata vo pogled na

zaedni~kata stvar samo zaedno so drugite zaedni~a-ri, ako so dogovor me|u niv ili so ovoj ili drug za-kon poinaku ne e opredeleno.

Plodovite i drugite koristi od zaedni~kata stvar im pripa|aat na site zaedni~ari ednakvo, do-kolku me|u sebe poinaku ne se dogovorile.

Tro{ocite i tovarite {to se odnesuvaat na zaed-ni~kata stvar zaedni~arite gi podnesuvaat ramnop-ravno i solidarno.

Sekoj zaedni~ar ima pravo da bara vo javnata kni-ga da se zapi{e pravoto na sopstvenost na stvarta vo korist na site zaedni~ari kako nivna zaedni~ka sopstvenost.

^len 62 Sekoj zaedni~ar ima pravo da u~estvuva vo re{a-

vaweto na site pra{awa {to se odnesuvaat na stvar-ta, koja e vo zaedni~ka sopstvenost (upravuvawe so za-edni~kata stvar) zaedno so drugite zaedni~ari.

Zaedni~arite moàt upravuvaweto da go doverat na upravitel.

Pravo na utvrduvawe na del vo zaedni~ka stvar

^len 63

Sekoj zaedni~ar moè da bara utvrduvawe na de-lot vo zaedni~kata stvar, ako takvo utvrduvawe e do-pu{teno i mo`no. Ova pravo ne zastaruva.

Sekoj zaedni~ar moè da bara vo sekoe vreme vo zaedni~kata stvar da se utvrdat delovite, taka {to }e se opredeli kolkav del mu pripa|a na zaedni~arot za negoviot del vo zaedni~kata sopstvenost. So opre-deluvaweto na negoviot del toj stanuva sosopstve-nik so drugite koi ostanuvaat zaedni~ki sopstvenici s# dodeka nivnite delovi ne se opredelat.

Dokolku nekoj ili nekoi od zaedni~arite sakaat nivniot del da se utvrdi vo zaedni~kata stvar, toa moè da se stori so dogovor ili so odluka na sudot vo vonparni~na postapka. Vo takov slu~aj drugite zaed-ni~ari go zadrùvaat svojstvoto na zaedni~ar.

Koga sudot re{ava za goleminata na sosopstve-ni~kiot del toj trgnuva vo osnova od kriteriumite koi se opredeleni so zakon za odnosniot slu~aj na za-edni~kata sopstvenost. Vo slu~aj na somnevawe sudot }e smeta deka site zaedni~ari imaat ednakvi delovi.

Pri utvrduvawe na delovite }e se zemat predvid i onie delovi vo zaedni~kata sopstvenost koi nekoi zaedni~ari polnova`no im gi otstapile na drugite.

^len 64 Pravo da baraat da se utvrdi kolkav sopstveni~-

ki del mu pripa|a na opredelen zaedni~ar na ime ne-gov del vo zaedni~kata sopstvenost na stvarta imaat:

- doveritelite vo odnos na delot na nivniot dol-`nik,


- naslednicite vo odnos na delot na ostavinata i - sekoj vo odnos na delot na sekoj zaedni~ar, ako za

toa ima praven interes.

^len 65 Na zaedni~kata sopstvenost se primenuvaat sood-

vetno odredbite na ovoj zakon za sosopstvenost.

Otsek 1.

Zaedni~ka sopstvenost vo bra~na i vonbra~na zaednica

Steknuvawe imot vo bra~na zaednica

^len 66

Imotot na bra~nite drugari moè da bide zaed-ni~ki i poseben.

^len 67 Imotot koj bra~nite drugari }e go steknat vo te-

kot na brakot pretstavuva niven zaedni~ki imot.

^len 68 Imotot koj edniot bra~en drugar go imal vo vre-

meto na sklu~uvaweto na brakot pretstavuva negov poseben imot.

Kako poseben imot }e se smetaat i imotot i pra-voto vrz imotot {to bra~niot drugar }e go dobie po osnova na nasledstvo, legat i podarok, kako i stvari-te steknati vo brakot, a koi isklu~ivo sluàt za za-dovoluvawe na li~nite potrebi na eden od bra~nite drugari, dokolku ne pretstavuvaat nesrazmerno gole-ma vrednost vo sporedba so vrednosta na vkupniot za-edni~ki imot.

Sekoj bra~en drugar samostojno upravuva i raspo-laga so posebniot imot, dokolku bra~nite drugari vo pismena forma poinaku ne se dogovorat.

^len 69 Pravoto na sopstvenost na bra~nite drugari vrz

nedvi`nosti koi se niven zaedni~ki imot vo smisla na ~len 67 od ovoj zakon se zapi{uva vo javnite kni-gi na imeto na dvajcata bra~ni drugari kako niven zaedni~ki imot.

Ako vo javnite knigi kako sopstvenik na zaedni~-kiot imot e zapi{an samo edniot od bra~nite druga-ri }e se smeta deka upisot e izvr{en na imeto na dvajcata bra~ni drugari.

Ako vo javnite knigi se zapi{ani dvajcata bra~ni drugari kako sosopstvenici na opredeleni delovi, }e se smeta deka na toj na~in gi utvrdile delovite vo zaedni~kiot imot.

^len 70 Bra~nite drugari zaedni~ki i spogodbeno upravu-

vaat i raspolagaat so zaedni~kiot imot. So svojot del vo zaedni~kiot imot pred toj da se

opredeli bra~niot drugar ne moè samostojno da ras-polaga nitu da go tovari so pravno delo me|u ìvite.

Pri proda`ba na opredelen del od zaedni~kiot imot koj mu pripa|a na edniot bra~en drugar se pri-menuvaat pravilata za prvenstveno kupuvawe na so-sopstvenicite.

^len 71 Bra~nite drugari vo pismena forma moàt da se

dogovorat upravuvaweto i raspolagaweto so zaedni~-kiot imot ili so del od nego da go vr{i edniot od niv.

Dogovorot moè da se odnesuva na site raboti na upravuvawe i raspolagawe ili samo na redovnoto up-ravuvawe ili na to~no opredeleni raboti.

Koga poinaku ne e dogovoreno, upravuvaweto op-fa}a i raspolagawe vo ramkite na redovnoto rabote-we.

Sekoj bra~en drugar moè da go raskine dogovo-rot za upravuvawe ili raspolagawe so zaedni~kiot

imot vo sekoe vreme, osven koga so raskinuvaweto o~igledno mu se nanesuva {teta na drugiot bra~en drugar.

^len 72 Vo vr{eweto na rabotite koi gi nadminuvaat

ramkite na redovnoto upravuvawe, odnosno raspola-gawe so imotot, potrebna e soglasnost na drugiot bra~en drugar izrazena vo forma koja se bara za sood-vetnoto pravno delo.

^len 73 Ako za upravuvaweto so zaedni~ki imot ili za od-

delna rabota vo vrska so upravuvaweto, bra~nite drugari ne moàt da se spogodat, a nitu eden od niv ne bara utvrduvawe na delovite na zaedni~kata sops-tvenost, sudot vo vonparni~na postapka moè po predlog na eden od bra~nite drugari da opredeli potrebni merki koi se odnesuvaat na upravuvaweto.

^len 74 Za vreme na traeweto i po prestanokot na brakot

bra~nite drugari moàt spogodbeno da go podelat za-edni~kiot imot.

So delba na zaedni~kiot imot na bra~nite druga-ri nastanuva reìm na poseben imot.

^len 75 Ako ne dojde do spogodba, delbata na zaedni~kiot

imot, na barawe na eden od bra~nite drugari, sudot ja vr{i vo vonparni~na postapka.

Pri utvrduvaweto na delovite na bra~nite druga-ri vo zaedni~kiot imot, sudot trgnuva od faktot de-ka zaedni~kiot imot na bra~nite drugari se deli na ednakvi delovi.

Po barawe na eden od bra~nite drugari, sudot mo-è da mu opredeli pogolem del od zaedni~kiot imot, ako toj dokaè deka negoviot pridones vo zaedni~ki-ot imot o~igledno i zna~itelno e pogolem od prido-nesot na drugiot bra~en drugar.

^len 76 Pri delbata na zaedni~kiot imot, po barawe na

bra~niot drugar, vo negoviot del prvenstveno }e se vnesat onie stvari od zaedni~kiot imot koi sluàt za vr{ewe na negovata dejnost.

Od zaedni~kiot imot }e se izdvojat i }e mu se pre-dadat na bra~niot drugar, pokraj negoviot del i onie stvari steknati so rabota vo tekot na bra~nata zaed-nica koi sluàt isklu~ivo za negova li~na upotre-ba.

Ako vrednosta na stvarite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len e nesrazmerno golema vo odnos na vrednosta na siot zaedni~ki imot, }e se izvr{i delba i na tie stvari, osven ako bra~niot drugar koj ovie stvari bi trebalo da gi dobie, ne ja nadomesti na drugiot bra-~en drugar soodvetnata vrednost ili na drugiot bra-~en drugar so negova soglasnost, ne mu otstapi drugi stvari.

^len 77 Na bra~niot drugar na kogo mu se dovereni zaed-

ni~kite deca na ~uvawe i vospituvawe, mu se dodelu-vaat vo sopstvenost, pokraj negoviot del i stvarite koi im sluàt na decata ili se nameneti samo za niv-na neposredna upotreba.

Pri delbata na zaedni~kiot imot na bra~niot drugar na kogo se dovereni zaedni~kite deca na ~uva-we i vospituvawe mu se dodeluvaat i onie predmeti za koi e o~igledno deka e vo interes da bidat vo imot i vo sopstvenost na bra~niot drugar na kogo decata mu se dovereni.

^len 78 Ako pri delbata na zaedni~kiot imot se utvrdi

deka na eden od bra~nite drugari mu pripa|a zna~i-telno pomal del sudot moè na barawe na eden od bra~nite drugari da opredeli toj del da mu se nado-mesti vo pari.


^len 79 Za obvrskite {to eden bra~en drugar gi imal

pred sklu~uvaweto na brakot, kako i za li~nite ob-vrski {to }e gi primi po sklu~uvaweto na brakot, ne odgovara drugiot bra~en drugar.

Bra~nite drugari odgovaraat solidarno za obvrs-kite {to edniot bra~en drugar gi primil sprema treti lica za namiruvawe na tekovnite potrebi na bra~nata zaednica, kako i za obvrskite {to spored op{tite propisi gi tovarat dvata bra~ni drugari.

Bra~niot drugar koj od svojot poseben imot ja is-polnil solidarnata obvrska ima pravo da bara drugi-ot bra~en drugar da mu go nadomesti delot na obvrs-kata {to pa|a na nego.

^len 80 Podarocite {to bra~nite drugari si gi dale eden

na drug pred sklu~uvaweto na brakot ili vo tekot na brakot ne se vra}aat.

Steknuvawe imot vo vonbra~na zaednica

^len 81

Imotot koj vonbra~nite drugari }e go steknat vo vonbra~na zaednica se smeta za niven zaedni~ki imot.

Vo pogled na upravuvaweto i raspolagawe utvrdu-vaweto na delovite na imotot steknat vo vonbra~na-ta zaednica i pri delbata na imotot vo vonbra~nata zaednica soodvetno se primenuvaat odredbite na ovoj zakon za zaedni~kiot imot na bra~nite drugari.

Otsek 2.

Zaedni~ka sopstvenost vo nasledni~ka zaednica

^len 82

Naslednicite {to ne se otkaàle od nasledstvo-to, do pravosilnosta na re{enieto za nasleduvawe, se zaedni~ari.

^len 83 Naslednikot odgovara za dolgovite na ostavite-

lot do visinata na vrednosta na nasledeniot imot. Naslednikot koj se otkaàl od nasledstvoto ne

odgovara za dolgovite na ostavitelot. Koga ima pove}e naslednici tie odgovaraat soli-

darno za dolgovite na ostavitelot i toa sekoj do vi-sinata na vrednosta na svojot del od nasledeniot imot, bez ogled na toa dali e izvr{ena delba na nas-ledstvoto.

Me|u naslednicite dolgovite se delat srazmerno so vrednosta na imotot {to sekoj od niv go nasledil, ako so testamentot poinaku ne e opredeleno.

^len 84 Doveritelite na ostavitelot moàt da baraat vo

rok od tri meseci od otvoraweto na nasledstvoto os-tavinata da se oddeli od imotot na naslednikot.

Vo toj slu~aj naslednikot ne moè da raspolaga so predmetite i pravata od ostavinata nitu negovite doveriteli moàt od niv da se naplatat, dodeka ne se naplatat doveritelite koi barale oddeluvawe.

Doveritelite na ostavitelot koi go barale ova oddeluvawe moàt da gi naplatat svoite pobaruvawa samo od sredstvata na ostavinata.

Na oddelenata ostavina sudot moè da i postavi staratel.

^len 85 Do donesuvaweto na re{enie za nasleduvawe, nas-

lednicite go koristat i upravuvaat so nasledstvoto zaedni~ki.

Ako nema izvr{itel na testamentot, a nasledni-cite ne se soglasat za upravuvawe so nasledstvoto, sudot po barawe na eden od niv, }e postavi upravitel koj za site niv }e upravuva so nasledstvoto ili }e mu opredeli na sekoj naslednik del od nasledstvoto so koj toj }e upravuva.

Za upravitel sudot moè da postavi i nekoj od naslednicite.

Upravitelot moè so odobrenie od sudot da ras-polaga so stvarite od ostavinata, ako za toa e ovlas-ten so testamentot, ili ako toa e potrebno zaradi is-plata na tro{ocite ili za otstranuvawe na nekakva {teta.

^len 86 Sekoj od naslednicite za vreme na traeweto na

nasledni~kata zaednica ima pravo na prvenstveno ku-puvawe na delot od drugite naslednici.

^len 87 Po pravosilnosta na re{enieto za nasleduvawe,

na koristeweto i raspolagaweto na nasledstvoto koe ne e fizi~ki podeleno me|u naslednicite, se primenuvaat propisite na gra|anskoto pravo za odno-site me|u sosopstvenicite.

^len 88 Delba na nasledstvoto moè da bara sekoj nasled-

nik vo sekoe vreme. Ova pravo ne moè da zastari. Ni{toven e dogovorot so koj naslednikot se ot-

kaùva od pravoto da bara delba, kako i odredbata od testamentot so koja delbata se zabranuva ili se ogra-ni~uva.

^len 89 Po barawe na naslednikot koj ìveel ili stopa-

nisuval vo zaednica so ostavitelot sudot, koga za toa postoi opravdana potreba, }e odlu~i da mu se ostavat oddelni stvari, podvi`ni ili nedvi`ni ili grupa stvari {to bi pripadnale vo delot na drugite nas-lednici, a vrednosta na tie stvari da im ja isplati toj vo pari, vo rokot {to }e go opredeli sudot spored okolnostite.

Za taka opredeleniot iznos ovie naslednici do isplatata imaat zakonski zalog na delovite {to mu se dodeleni na naslednikot od ostavinata, koj e dol-èn da im ja izvr{i isplatata. Ovoj zalog moè da se registrira vo soodveten zaloèn registar.

Ako isplatata ne im e izvr{ena vo rokot, tie imaat pravo da baraat naplata na svoeto pobaruvawe ili predavawe na stvarite koi inaku bi im pripadna-le na ime nasleden del.

^len 90 Na sekoj naslednik negovite sonaslednici mu od-

govaraat po silata na zakonot ako nekoe treto lice, povikuvaj}i se na nekoe pravo zasnovano pred delba-ta, bi mu odzelo stvar {to e stavena vo negoviot nas-leden del, ili ako poinaku bi mu go namalilo nego-voto pravo.

Sonaslednicite garantiraat deka stvarite stave-ni vo negoviot del nemaat skrieni nedostatoci.

Sonaslednicite, isto taka, garantiraat deka po-baruvaweto na ostavitelot staveno vo delot na eden naslednik postoi i deka }e moè da se naplati od naslednikot do iznosot {to mu e staven vo delot.

Obvrskata za li~na garancija za postoewe i nap-latlivost na pobaruvaweto trae tri godini po zavr-{enata delba, a za pobaruvawata {to pristignuvaat po delbata tri godini od pristignuvaweto na obvrs-kata.

Vo site slu~ai na garancija spored ovoj ~len sekoj naslednik garantira i dolguva nadomestok srazmerno so svojot nasleden del.

^len 91 Licata koi ìveele vo zaednica so ostavitelot i

so svojot trud, zarabotka ili na drug na~in mu poma-gale vo stopanisuvaweto, imaat pravo da baraat od ostavinata da im se izdvoi delot koj odgovara na niv-niot pridones vo zgolemuvaweto na vrednosta na imotot na ostavitelot.

Izdvoeniot del od ostavinata od stav 1 na ovoj ~len ne spa|a vo ostavinata, ne se zema predvid pri presmetuvaweto na nu`niot del, nitu mu se zasmetuva na naslednikot vo negoviot nasleden del.


Otsek 3

Zaedni~ka sopstvenost vo semejna zaednica

^len 92 Vo semejna zaednica sekoj ~len, osven bra~nite i

vonbra~nite drugari, steknuva pravo na sopstvenost na stvarite za sebe (poseben imot), osven ako poinaku ne se dogovorat ili ako toa ne proizleguva od okol-nostite na slu~ajot.

^len 93 Koga e dogovoreno pravoto na sopstvenost na

stvarite vo semejnata zaednica da se steknuva za po-ve}e ~lenovi ili koga toa proizleguva od okolnosti-te, goleminata na delot za sekoj ~len se utvrduva sog-lasno so dogovorot.

Ako za toa nema poseben dogovor, goleminata na delot za sekoj ~len se utvrduva vrz osnova na prido-nesot na ~lenovite koi u~estvuvale vo steknuvaweto na pravoto na sopstvenost, zavisno od vloèniot trud, zarabotuva~kata, vodeweto na doma{nite rabo-ti, griàta za odrùvawe na imotot i sekoja druga forma na rabota i sorabotka vo negovoto upravuva-we, odrùvawe i zgolemuvawe.

^len 94 Vo semejnata zaednica, po pravilo, ne moè da

steknuva imot dete koe ne navr{ilo 15 godini od ì-votot.

Oddel 3

ETA@NA SOPSTVENOST

Pravo na sopstvenost vrz posebnite delovi

od zgradi (predmeti i nositeli)

^len 95 Stanovi, delovni prostorii, vizbi, garaì i dru-

gi posebni delovi od stanbeni i delovni zgradi {to imaat dva ili pove}e stanovi, odnosno delovni pros-torii i drugi posebni delovi moàt da bidat vo sops-tvenost na razli~ni fizi~ki ili pravni lica (eta`-na sopstvenost).

Na poseben del od zgrada moè da postoi sosops-tvenost vrz idealni delovi od posebnite stanovi i drugite posebni delovi od zgrada.

Prava i dol`nosti na sopstvenicite na posebnite

delovi vo odnos na tie delovi

^len 96 Sopstvenikot na poseben del od zgrada ima pravo

po svoja volja da go koristi svojot poseben del od zgradata i so nego slobodno da raspolaga, kako i so sporednite delovi koi mu sluàt na negoviot del od zgradata (vizba, garaà i sli~no)

^len 97 Ako posebniot del od zgradata e vo sosopstvenost

na dve ili pove}e lica (idealni delovi), sosopstve-nikot koj{to saka da go prodade svojot del, dolèn e da go ponudi na drugiot sosopstvenik, odnosno drugi-te sosopstvenici.

Dokolku posebniot del od zgrada e delovna pros-torija, pravo na prvenstveno kupuvawe so sosopstve-nikot ima i zakupecot.

Vo slu~aj od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len prodava-~ot e dolèn ponudata za proda`ba na svojot sosops-tveni~ki del od posebniot del od zgradata so ozna~u-vawe na cenata i uslovite za proda`ba da ja podnese do drugiot sosopstvenik odnosno zakupecot. Ako zgradata ima ku}en sovet, ponudata se dava preku ku}-niot sovet, koj e dolèn za ponudata da gi izvesti so-sopstvenicite, odnosno zakupcite na posebniot del od zgradata vo rok od tri dena od dobivaweto na po-nudata.

Izjavata za prifa}awe na ponudata se podnesuva neposredno na prodava~ot vo rok od 30 dena od denot na dobivaweto, odnosno isteknuvaweto na ponudata.

Dokolku vo rokot od stav 4 na ovoj ~len ponudata ne bide prifatena od sosopstvenikot, odnosno so-sopstvenicite na posebniot del od zgradata, prodava-~ot moè svojot del da go prodade na drugo lice pod uslovite navedeni vo ponudata ili za povisoka pro-da`na cena.

Koga spored uslovite na ponudata cenata treba vo celost ili delumno da se isplati vo gotovo, izja-vata za prifa}awe na ponudata ima pravno dejstvo sa-mo ako vo rokot od stav 3 na ovoj ~len na ponuduva~ot ili kaj osnovniot sud ili notarot na ~ie podra~je se nao|a zgradata bide isplaten odnosno deponiran ce-liot iznos {to spored ponudata treba da se isplati vo gotovo.

Vo slu~aj ponudata za proda`ba na sosopstveni~-kiot del na posebniot del od zgradata da bide prifa-tena od pove}e sosopstvenici, odnosno zakupci na toj del, proda`bata }e se ostvari soglasno so ~len 33 od ovoj zakon.

Vo slu~aj koga sosopstvenikot koj go prodava svo-jot del ne im dade ponuda na sosopstvenicite, odnos-no zakupcite, proda`bata }e se poni{ti i }e se pos-tapi soglasno so odredbite na ~len 34 od ovoj zakon.

^len 98 Sopstvenikot e dolèn da se griì za odrùva-

weto na svojot del od zgradata. Ako pri koristeweto na svojot del od zgradata

sopstvenikot pri~inil {teta na drugi delovi od zgradata {to se vo sopstvenost na drugi lica ili so toa se sozdavaat drugi pre~ki na delovite od zgrada-ta {to se vo nejzina funkcija kako celina ili na nej-zini delovi koi pretstavuvaat posebna celina, toj e dolèn da ja nadomesti taa {teta, odnosno da gi ots-trani drugite pre~ki koi se sozdavaat.

Sopstvenikot ne moè vo svojot del da vr{i prepravki {to bi moèle da go naru{at arhitekton-skiot lik na zgradata ili da ja namalat nejzinata si-gurnost (stabilnost), odnosno stabilnosta na nekoj zaedni~ki del od zgradata ili na drug sopstvenik, ka-ko i na tie delovi da im nanese {teta.

^len 99 Sopstvenikot na poseben del e dolèn da dozvoli

vo negoviot del od zgradata da se izvr{at nu`ni in-tervencii poradi otstranuvawe na pre~ki pri ko-risteweto na pravoto na sopstvenost na drug del od zgradata ili na delovi od zgradata {to se vo funkci-ja na zgradata kako celina so toa {to napravenite {teti poradi taa intervencija moraat da mu se nado-mestat na ovoj sopstvenik.

^len 100 Pri otu|uvawe na garaà {to se nao|a vo sosta-

vot na zgradata ili na grade`noto zemji{te {to na zgradata & sluì kako celina ili samo na nekoi de-lovi od zgradata, vo slu~aj koga otu|uvaweto se vr{i oddelno od otu|uvaweto na stanot, prvenstveno pravo na kupuvawe imaat sopstvenicite na stanovite kako posebni delovi od zgradata, a po niv zakupcite na stanovite vo istata zgrada.

Vo slu~ajot od stav 1 na ovoj ~len ne moè da se izvr{i prodavawe na garaà na lice koe ne koristi stan vo taa zgrada pod uslovi popovolni od onie {to se ponudeni na sopstvenicite na stanovite kako po-sebni delovi od zgradata, odnosno na zakupcite na stanovite vo taa zgrada.

Prodava~ot e dolèn ponudata za proda`ba da ja podnese preku ku}niot sovet, dokolku ima sovet, od-nosno da ja iznese na javen uvid na sopstvenicite na stanovite.

Izjavata za prifa}awe na ponudata se podnesuva direktno do prodava~ot vo rok od 30 dena od denot na istaknuvaweto na ponudata.


Ako ponudata vo dadeniot rok ne bide prifatena od nikogo, prodava~ot moè garaàta da ja prodade na drugo lice pod uslovite navedeni vo ponudata ili po povisoka cena.

Zainteresiranoto lice koe saka da ja kupi gara-àta dol`no e vo rokot vo koj treba da ja dade izja-vata za prifa}awe na ponudata da ja isplati cenata vo gotovo ili da deponira iznos vo sudot, odnosno kaj notar.

Vo slu~aj ako ponudata za prodavawe na garaà bide prifatena od pove}e sosopstvenici, odnosno za-kupci na posebnite delovi od zgradata, prodava~ot samostojno odlu~uva na kogo }e ja prodade garaàta.

Ako sopstvenikot ja prodade garaàta sprotivno na odredbite na ovoj ~len nositelot na prvenstveno-to pravo na kupuvawe ima pravo po sudski pat da po-bara dogovorot za proda`ba da se poni{ti i garaà-ta da mu bide ponudena nemu pod isti uslovi. Tu`ba-ta treba da se podnese vo rok od 30 dena od doznava-weto na proda`bata. Tuìtelot so podnesuvaweto na tu`bata e dolèn da go poloì iznosot na kupovnata cena do sudot na ~ie podra~je se nao|a zgradata. Po istekot na {est meseci od izvr{eniot prenos na sopstvenosta vo javnite knigi, pravoto na podigawe na tu`ba za poni{tuvawe na proda`bata prestanuva.

^len 101 Stan, del od stan, pomo{na stanbena i zaedni~ka

prostorija vrz osnova na proektna dokumentacija mo-è da se prenameni za vr{ewe na delovna dejnost po barawe na sopstvenikot na toj del od zgradata, ako so toa ne se zagrozuva bezbednosta na gra|anite vo zgra-data, ako ne & se nanesuva {teta na zgradata i ako ne se onevozmoùvaat drugite korisnici vo mirnoto koristewe na stanovite, po prethodna soglasnost na mnozinstvoto sopstvenici na stanovite, odnosno na delovnite prostorii vo zgradata, odnosno na vlezot vo zgradata.

Odobrenieto za prenamena go izdava nadle`niot organ.

Prava i dol`nosti na sopstvenicite na posebnite delovi od zgradata vo odnos na zaedni~kite delovi,

na zgradata kako celina

^len 102 So zgradata ~ii delovi se vo sopstvenost na pove-

}e lica upravuvaat sopstvenicite na posebnite delo-vi na na~in opredelen so ovoj zakon i soglasno so do-govorot za zaemni odnosi sklu~en me|u niv, dokolku so posebni propisi poinaku ne e opredeleno .

^len 103 Dogovorot za zaemni odnosi osobeno sodrì od-

redbi za: - upravuvaweto so zgradata, - na~inot, uslovite i redot na koristeweto na za-

edni~kite prostorii i uredi vo zgradata, - visinata na iznosite i na~inot na pla}aweto na

tro{ocite za investiciono odrùvawe na zaedni~ki-te delovi na zgradata {to e vo eta`na sopstvenost i

- ku}niot red na zgradata.

^len 104 Dogovorot za zaemni odnosi mora da bide sostaven

vo pismena forma i potpi{an od site sopstvenici na posebnite delovi na zgradata.

Dogovorot {to ne e sostaven vo pismena forma nema pravno dejstvo.

Dogovorot od stav 1 na ovoj ~len {to go sklu~ile pove}e od polovinata na sopstvenici na posebnite delovi od zgradata zadolìtelno se primenuva i na drugite sosopstvenici na posebnite delovi od taa zgrada, dokolku vo rok od 30 dena dogovorot ne bide osporen.

Po sporot od stav 3 na ovoj ~len odluka donesuva sudot vo vonparni~na postapka. Odlukata na sudot go zamenuva dogovorot za zaemni odnosi vo osporeniot del.

^len 105 Pravniot sledbenik na sopstvenikot na posebni-

ot del od zgradata stapuva vo pravata i obvrskite na svojot prethodnik {to se utvrdeni so dogovorot za zaemni odnosi.

^len 106 Dogovorot za zaemni odnosi moè da se menuva so

pismena soglasnost na sopstvenicite na posebnite delovi, na ~ii prava se odnesuva taa izmena.

Vo slu~aj na izmeni i dopolnuvawa na dogovorot za zaemni odnosi se primenuvaat odredbite od ~len 104 na ovoj zakon.

^len 107 Na zaedni~kite delovi od pove}estanbena zgrada

{to se vo sostav na zgradata kako celina (temeli, glavni yidovi, tavan, fasada, skali, hodnici, stan namenet za domarot, liftovi, elektri~na, kanaliza-ciona, vodovodna i televiziska mreà, televiziski anteni, bunari, prostorii za perewe i su{ewe na ob-leka, pokriv, vizba, uredi za zatopluvawe, svetlarni-ci, oxaci i sli~no) pravo na koristewe imaat site sopstvenici na posebnite delovi.

Na zaedni~kite delovi {to se vo funkcija samo za nekoi posebni delovi od zgradata (posebna vlezna vrata, pregradni yidovi me|u dva stana ili prostorii i sli~no), pravo na koristewe imaat sopstvenicite na tie posebni delovi.

Delovite od stanbenata zgrada {to se vo funkci-ja na zgradata kako celina ili samo na nekoi nejzini delovi se koristat kako zaedni~ka i nedeliva sops-tvenost na site sopstvenici na posebnite delovi, od-nosno na sopstvenicite ~ii delovi se vo nivna fun-kcija.

^len 108 Site sopstvenici na posebnite delovi od zgrada-

ta imaat pravo na namensko koristewe na zemji{teto na koe e podignata zgradata, odnosno koe e vo sostav na zgradata.

Sopstvenik na poseben del od zgradata ne moè da go koristi zemji{teto {to e vo sostav na zgradata kako celina ili na nejzinite posebni delovi na na-~in na koj na drugite sopstvenici im go ograni~uva normalnoto koristewe na toa zemji{te.

^len 109 Sopstvenicite na posebnite delovi se dol`ni da

u~estvuvaat vo tekovnoto i investicionoto odrùva-we na zaedni~kite delovi od zgradata srazmerno so vrednosta na nivnite posebni delovi spored vkupna-ta vrednost na celata zgrada, a ako zaedni~kite de-lovi se vo funkcija samo na nekoi delovi od zgradata srazmerno so vrednosta na tie delovi spored vkupna-ta vrednost na onoj del od zgradata vo koj se nao|aat tie delovi.

^len 110 Popravkite i prepravkite na delovite od zgrada-

ta {to se vo funkcija na zgradata kako celina, mo-àt da se vr{at vrz osnova na dogovor za zaemni od-nosi, a ako ne e sklu~en takov dogovor vrz osnova na neposredna spogodba na mnozinstvoto sopstvenici na delovite od zgradata. Popravkite i prepravkite na delovite na zgradata {to se vo funkcija samo na op-redeleni delovi od zgradata (vlezovi), se vr{at vrz osnova na soglasnost na mnozinstvoto sopstvenici na tie delovi od zgradata.

Ako me|u sopstvenicite ne dojde do soglasnost, odnosno ako nekoj od niv ne se soglasi so potrebata od popravkite, odnosno prepravkite, nadle`niot sud po predlog na zainteresiraniot sopstvenik, odnosno na sopstvenicite, }e odlu~i vo vonparni~na postap-ka dali da se izvr{at tie popravki, odnosno preprav-ki, vodej}i smetka za nivnata opravdanost. Vo slu~aj na pozitivno re{enie sudot }e odlu~i vo koj razmer sopstvenicite }e gi namirat tro{ocite, vodej}i smetka i za toa na koi posebni delovi i vo koja mera vo prv red im se potrebni popravkite, odnosno prep-ravkite {to treba da se izvr{at.


^len 111 Sopstvenik na poseben del od zgrada, ~ie postoja-

no mesto na ìveewe ne e vo mestoto kade {to se na-o|a stanbenata zgrada, dolèn e da ovlasti lice kako polnomo{nik koe ima postojano mesto na ìveewe vo mestoto kade {to se nao|a zgradata za vr{ewe na pra-vata {to proizleguvaat od ovoj zakon.

Ovlastuvaweto mora da bide vo pismena forma. Sopstvenikot na stanot e dolèn da go izvesti

ku}niot sovet, dokolku postoi, za liceto koe go ov-lastil da go zastapuva.

Izvestuvaweto treba da se izvr{i vo rok od 30 dena od denot na opredeluvaweto na polnomo{nik. Dokolku sopstvenikot ne opredeli svoj polnomo{-nik, ku}niot sovet, odnosno sopstveni~kata zaedni-ca, }e opredeli lice koe{to }e gi vr{i pravata i ob-vrskite na sopstvenikot vo odnos na upravuvaweto so zgradata.

GLAVA IV

STEKNUVAWE, ZA[TITA I PRESTANOK NA

PRAVOTO NA SOPSTVENOST

Steknuvawe na pravoto na sopstvenost

Pravni osnovi na steknuvawe

^len 112 Pravo na sopstvenost se steknuva spored zakon

vrz osnova na pravna rabota i so nasleduvawe. Pravo na sopstvenost se steknuva i so odluka na

nadleèn dràven organ, na na~in i pod uslovi opre-deleni so zakon.

Oddel 1

Steknuvawe vrz osnova na zakon

^len 113 Spored zakon pravoto na sopstvenost se steknuva

so sozdavawe nova stvar, so me{awe i spojuvawe, so gradewe na zemji{te, so odrùvawe, so odvojuvawe na plodovite, so steknuvawe sopstvenost od nesopstve-nik, so okupacija, so pripojuvawe i taloèwe, so promena na korito na vodotek i sozdavawe na ostrov i vo drugi slu~ai opredeleni so zakon.

Sozdavawe na nova stvar

^len 114

Liceto koe }e izraboti od svoj materijal so svoj trud nova stvar, steknuva pravo na sopstvenost na taa stvar.

Pravoto na sopstvenost na novata stvar mu pripa-|a na sopstvenikot od ~ij materijal, vrz osnova na pravna rabota, stvarta ja izrabotilo drugo lice.

Ako nekoj od tu| materijal izrabotil so svoj trud nova stvar, taa mu pripa|a nemu, ako e sovesen i ako vrednosta na trudot e pogolema od vrednosta na mate-rijalot, no toj e dolèn da ja nadomesti vrednosta na materijalot, a ako vrednostite se ednakvi nastanuva sosopstvenost.

Me{awe i spojuvawe

^len 115

Koga stvarite {to im pripa|aat na razni sops-tvenici se izme{ani ili spoeni, taka {to ne moàt da se razdvojat bez zna~itelna {teta ili bez nesraz-merni tro{oci, na novata stvar nastanuva pravo na sosopstvenost vo korist na dotoga{nite sopstvenici i toa srazmerno so vrednosta {to oddelni stvari ja imale vo momentot na me{aweto ili spojuvaweto.

Ako nekoj od sopstvenicite bil nesovesen, soves-niot sopstvenik moè da bara, vo rok od edna godina od denot na me{aweto ili spojuvaweto na stvarite,

celata stvar da mu pripadne vo sopstvenost ili ista-ta stvar da mu pripadne na nesovesniot sopstvenik, a toj da mu ja nadomesti vrednosta na negovata stvar.

Ako od dvete izme{ani ili spoeni stvari ednata ima nezna~itelna vrednost vo odnos na drugata, sops-tvenikot na drugata stvar steknuva pravo na sopstve-nost na novata stvar so obvrska da mu ja nadomesti vrednosta na liceto koe so toa go zagubilo pravoto na sopstvenost na stvarta.

Gradewe na zemji{te

Gradewe na sopstveno ili na tu|o zemji{te

so soglasnost na sopstvenikot na zemji{teto

^len 116 Sopstvenik na zemji{te predvideno so zakon ili

vrz osnova na zakon za grade`ni objekti, steknuva pravo na sopstvenost i na grade`niot objekt koj go izgradil na zemji{teto soglasno so grade`nite pro-pisi i so zapi{uvawe na pravoto vo javnite knigi za zapi{uvawe na pravata na nedvi`nostite.

Graditelot na grade`niot objekt so soglasnost na sopstvenikot na zemji{teto, steknuva sopstvenost vrz objektot pod uslovite od stav 1 na ovoj ~len.

Gradewe na tu|o zemji{te bez soglasnost

na sopstvenikot

Sovesen graditel, a sopstvenikot znael za gradbata

^len 117 Lice koe vrz osnova na odobrenie od nadleèn or-

gan }e izgradi zgrada ili druga gradba (gradeèn ob-jekt) na zemji{te na koe drug ima pravo na sopstve-nost bez negova soglasnost, steknuva pravo na sops-tvenost i na zemji{teto na koe e izgraden grade`ni-ot objekt, kako i na zemji{teto {to e vo funkcija na objektot za redovna upotreba, ako ne znaelo nitu mo-èlo da znae deka gradi na tu|o zemji{te, a sopstve-nikot na zemji{teto znael za gradbata i ne se spro-tivstavil vedna{.

Odredbata od stav 1 na ovoj ~len }e se primenuva na situacii koga }e se utvrdi deka odobrenieto za gradba e dadeno vrz osnova na neverodostojna isprava za pravoto na sopstvenost na zemji{te {to podocna }e se utvrdi.

Vo slu~ajot od stav 1 na ovoj ~len sopstvenikot na zemji{teto ima pravo za vreme od tri godini od de-not na doznavaweto za izvr{enata izgradba, no naj-docna za vreme od deset godini od zavr{enata izgrad-ba, da bara graditelot da mu ja nadomesti vrednosta na zemji{teto vo visina na pazarna cena vo vreme na donesuvaweto na sudskata odluka.

Nesovesen graditel i sovesen sopstvenik

^len 118

Ako graditelot, iako imal odobrenie za gradba, no znael ili moèl da znae deka ispravata za pravo-to na sopstvenost na zemji{teto ne e verodostojna, gradi na tu|o zemji{te, a sopstvenikot vedna{ se sprotivstavil na toa, sopstvenikot na zemji{teto moè da bara da mu pripadne pravoto na sopstvenost na grade`niot objekt ili graditelot da go sru{i iz-gradeniot objekt i da mu go vrati zemji{teto vo pr-vobitna sostojba ili graditelot da mu ja isplati prometnata cena na zemji{teto.

Po isklu~ok od odredbata od stav 1 na ovoj ~len, sudot moè da odlu~i izgradeniot gradeèn objekt da ne se sru{i, ako ru{eweto na grade`niot objekt so ogled na okolnostite na slu~ajot, a posebno na vred-nosta na objektot, imotnite priliki na sopstvenikot na zemji{teto i na graditelot, kako i na nivnoto od-nesuvawe vo tekot na gradbata, ne bi bilo op{tes-tveno opravdano.

Vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len sopstvenikot na zemji{teto ima pravo i na nadomestok na {teta.


Ako sopstvenikot na zemji{teto bara da mu pri-padne pravoto na sopstvenost na grade`niot objekt, dolèn e na graditelot da mu ja nadomesti vrednosta na objektot vo visina na grade`nata cena na objek-tot vo mestoto vo koe se nao|a vo vreme na donesuva-weto na sudskata odluka.

Pravoto na izbor od stav 1 na ovoj ~len sopstve-nikot na zemji{teto moè da go ostvari najdocna vo rok od tri godini od denot na zavr{uvaweto na iz-gradbata na grade`niot objekt. Po istekot na ovoj rok sopstvenikot moè da bara isplata na pazarna cena na zemji{teto vo vreme na donesuvawe na sud-skata odluka, a najdocna za vreme od deset godini od zavr{enata izgradba.

Graditelot sovesen, a sopstvenikot ne

znael za gradbata

^len 119 Ako graditelot e sovesen, vo smisla na odredbite

na ~len 117 stavovi 1 i 2 od ovoj zakon, a sopstveni-kot na zemji{teto ne znael za izgradbata, vo slu~aj koga vrednosta na grade`niot objekt e zna~itelno pogolema od zemji{teto, grade`niot objekt zaedno so zemji{teto mu pripa|a na graditelot, a toj za zem-ji{teto mu dolì na sopstvenikot nadomestok spo-red pazarna cena na zemji{teto.

Ako vrednosta na zemji{teto e zna~itelno pogo-lema sudot, po barawe na sopstvenikot na zemji{te-to, grade`niot objekt }e mu go dosudi nemu i }e go obvrze da mu ja nadomesti na graditelot grade`nata vrednost na objektot spored grade`nata cena na ob-jektot vo mestoto vo koe se nao|a. Ova barawe sops-tvenikot moè da go podnese vo rok od tri godini od denot na zavr{uvaweto na izgradbata na grade`niot objekt.

Ako graditelot e sovesen, a sopstvenikot na zem-ji{teto ne znael za izgradbata, vo slu~aj koga vred-nosta na grade`niot objekt i vrednosta na zemji{te-to e pribli`no ednakva, grade`niot objekt, odnosno grade`niot objekt i zemji{teto, sudot }e mu gi dosu-di na sopstvenikot na zemji{teto ili na graditelot, vodej}i smetka za nivnite potrebi, a posebno za niv-nite stanbeni priliki.

Na sopstvenikot na zemji{teto, odnosno na gradi-telot mu pripa|a nadomestok za zemji{teto, odnosno za grade`niot objekt spored odredbata od stav 1 na ovoj ~len.

Gradewe vrz osnova na tu|o pravo na gradewe

^len 120

Koga graditelot gradi na zemji{te na koe pravo na gradewe ima drugo lice, toga{ na graditelot, od-nosno imatelot na pravoto na gradewe vo odnos na steknuvaweto pravo na sopstvenost na gradbata i zemji{teto se primenuvaat odredbite od ~lenovite 117 do 119 na ovoj zakon.

Gradewe bez odobrenie za gradba

^len 121

Na gradeèn objekt izgraden bez odobrenie za gradewe graditelot so samata gradba ne steknuva sopstvenost, a do legalizacija ili ru{ewe na toj ob-jekt vrz osnova na odluka na nadleèn organ uìva soodvetna sudska za{tita koja mu pripa|a na sopstve-nik, ako so zakon poinaku ne e opredeleno.

Graditelot na objektot od stav 1 na ovoj ~len koj gradi na svoe ili tu|o zemji{te pod uslovi utvrdeni vo ovoj zakon, moè da stekne sopstvenost na takov objekt, odnosno gradbata da se legalizira, dokolku objektot se vklopuva vo urbanisti~kiot plan, a grad-bata se potvrdi so odobrenie za gradewe od nadleèn organ i se zapi{e vo javnata kniga za zapi{uvawe na pravata na nedvi`nostite.

Ako za zemji{teto kade {to e izgraden gradeèn objekt bez odobrenie za gradewe ne postoi urbanis-ti~ki plan, a nadle`niot organ utvrdi deka pomina-

le deset godini od izgradbata na objektot i ja potvr-di gradbata so odobrenie za gradewe, graditelot steknuva sopstvenost so upis vo javnata kniga za za-pi{uvawe na pravata na nedvi`nostite, ako so pose-ben zakon poinaku ne e predvideno.

Dogradbi i nadgradbi

^len 122

Dogradba i nadgradba na zgrada se vr{i vrz osno-va na detalen urbanisti~ki plan i urbanisti~ki pro-ekt.

Dogradba, odnosno nadgradba ima pravo da bara sopstvenik, odnosno sopstvenici na postojna zgrada. So dogradbata, odnosno nadgradbata sopstvenikot, odnosno sopstvenicite steknuvaat pravo na sopstve-nost i vrz dogradbata, odnosno nadgradbata.

Pravo na dogradba, odnosno nadgradba na zgrada vo eta`na sopstvenost (zgrada so dva ili pove}e sta-novi {to im pripa|aat na dve ili pove}e lica) imaat sopstvenicite na posebnite delovi od zgradata. Za dogradbata, odnosno nadgradbata odlu~uva mnozins-tvoto sopstvenici na posebnite delovi od zgradata koi pretstavuvaat pove}e od polovinata na vrednos-ta na zgradata. Ako za dogradbata, odnosno nadgradba-ta ima pove}e interesenti otkolku {to e predvideno da se izgradat novi delovi od zgradata i ako za toa ne se postigne soglasnost me|u niv, po barawe na sekoj od zainteresiranite odlu~uva sudot, vodej}i smetka za principot na pravi~nost.

Ako za dogradbata, odnosno nadgradbata ne se za-interesirani sopstvenicite na posebnite delovi od zgradata, pravoto na gradewe moàt da im go otsta-pat na treti lica so mnozinstvo glasovi na posebni-te delovi od zgradata koi vrednosno pretstavuvaat pove}e od polovina od vrednosta na zgradata, so toa {to graditelot, odnosno graditelite se dol`ni da platat soodveten nadomestok za pravoto na gradewe vrz tu|o zemji{te, kako i za {tetite {to moàt da bidat predizvikani kako rezultat na gradeweto.

Pre~ekoruvawe na me|a pri gradewe

^len 123

Ako so gradbata na zgradata e pre~ekorena me|a i e zazemen del od sosedovoto zemji{te pokraj me|ata, sopstvenikot na toa zemji{te ima pravo da bara vos-postavuvawe na porane{na sostojba.

Dodeka ne bide vospostavena porane{nata sostoj-ba, se smeta deka na sopstvenikot na zgradata do ot-povikuvawe mu e dopu{tena stvarna slu`benost na delot od zgradata na sosedovoto zemji{te.

Sopstvenikot na zemji{teto na koe se nao|a de-lot od tu|ata zgrada ima pravo na nadomestok vo vid na pari~na renta vo visina na zakupnina za zazeme-noto zemji{te koja sekoj sopstvenik na zgrada e dol-èn da ja pla}a na sopstvenikot na poslu`noto zem-ji{te se dodeka postoi delot na zgradata na toa zem-ji{te, a so toa ne se zadira vo pravoto na nadomestok na pretrpena {teta.

Sopstvenikot na zemji{teto na koe e izgraden de-lot od tu|ata zgrada ima pravo da bara sopstvenikot na zgradata da go otkupi celoto negovo zemji{te po pazarna cena. Toa moè da go bara i sopstvenikot na zgradata dokolku bil sovesen graditel, ako sopstve-nikot na zemji{teto baral vospostavuvawe na prvo-bitna sostojba, a toa ne e mo`no bez zna~itelna {te-ta za drugiot del od zgradata ili nesrazmerno golemi tro{oci.

Steknuvawe na pravo na sopstvenost so odrùva~ka

^len 124

Sovesniot i zakonit dràtel na podvi`na stvar, na koja drug ima pravo na sopstvenost, steknuva pravo na sopstvenost na taa stvar so odrùva~ka po istekot na vreme od tri godini.

Sovesniot i zakonit dràtel na nedvi`na stvar na koja drug ima pravo na sopstvenost, steknuva pravo na sopstvenost na taa stvar so odrùva~ka, po iste-kot na vreme od deset godini.


Sovesniot dràtel na podvi`na stvar na koja drug ima pravo na sopstvenost, steknuva pravo na sopstvenost na taa stvar so odrùva~ka po istekot na vreme od deset godini.

Sovesniot dràtel na nedvi`na stvar, na koja drug ima pravo na sopstvenost, steknuva pravo na sopstvenost na taa stvar so odrùva~ka po istekot na vreme od 20 godini.

Naslednikot stanuva sovesen dràtel od momen-tot na otvoraweto na nasledstvoto i vo slu~aj koga ostavitelot bil nesovesen dràtel, a naslednikot toa ne go znael nitu moèl da go znae, a vremeto za odrùva~ka po~nuva da te~e od momentot na otvora-we na nasledstvoto.

Presmetuvawe na vremeto za odrùva~ka

^len 125

Vremeto potrebno za odrùva~ka po~nuva da te~e onoj den koga dràtelot stapil vo vladenie na stvar-ta, a zavr{uva so istekot na posledniot den od vreme-to potrebno za odrùva~ka.

Vo vremeto potrebno za odrùva~ka se zasmetuva i vremeto za koe prethodnicite na sega{niot drà-tel ja drèle stvarta kako sovesni i zakoniti drà-teli, odnosno kako sovesni dràteli.

Vrz prekinot, odnosno zastojot na odrùva~kata, soobrazno se primenuvaat odredbite za prekinot, od-nosno zastojot na zastarenosta na pobaruvawata.

Seewe i sadewe rastenija

^len 126

Poseani ili zasadeni rastenija vo nekoe zemji{-te {to pu{tile koreni se vo sopstvenost na onoj ~ie e zemji{teto, bez ogled na toa ~ie bilo semeto ili sadnicata, a odnosot me|u sopstvenikot na zemji{te-to i sopstvenikot na semeto i sadnicata }e se uredu-va spored pravilata na obligacionoto pravo.

Ona {to e predvideno vo stavot 1 na ovoj ~len za rastenijata koi pu{tile koreni se odnesuva i za onie rastenija {to ne moàt da se odvojat od nedvi`-nosta bez nesrazmerno golemi tro{oci.

Sopstvenost na plodovi

^len 127

Pravoto na sopstvenost na plodovite {to gi dava stvarta mu pripa|a na sopstvenikot na stvarta.

Sovesniot dràtel, plodouìvatelot i zakupe-cot na stvarta {to dava plodovi, steknuvaat pravo na sopstvenost na plodovite vrz osnova na soodvetnata pravna osnova vo momentot na nivnoto odvojuvawe.

Plodovite od stavot 2 na ovoj ~len, do nivnoto odvojuvawe, se sostaven del na stvarta i mu pripa|a-at na sopstvenikot.

Plodovi na ìvotnite

^len 128

Plodovite na ìvotnoto i drugata korist od nego im pripa|aat na negoviot sopstvenik, odnosno na dru-gi lica, soglasno so ~lenot 127 od ovoj zakon.

Sopstvenikot na ìvotnoto {to oplodilo tu|o ìvotno nema pravo na plodot nitu na nagradata, os-ven ako ne{to drugo ne e dogovoreno ili voobi~ae-no.

Pripojuvawe i taloèwe

^len 129 Koga vodotek }e odvoi par~e zemji{te i }e go

pripoi na drugo zemji{te (}e go nanese na tu|o zem-ji{te), sopstvenikot na otkinatoto zemji{te ima pravo da go vrati vo rok od edna godina, dokolku toa e mo`no.

Po istekot na rokot od edna godina, otkinatoto par~e zemji{te ostanuva sostaven del na zemji{teto na koe e pripoeno i za nego na porane{niot sopstve-nik ne mu sleduva nadomestok.

^len 130 Koga vodotek taloì zemji{te na breg, zgoleme-

nata povr{ina na zemji{teto mu pripa|a na sopstve-nikot na krajbre`jeto i toj ne e dolèn za toa da plati nadomestok.

Korito na vodotek

^len 131

Ako poradi prirodni dejstvija vodotekot go po-mestuva koritoto ili go napu{ti, sopstvenikot na krajbre`jeto, ~ie zemji{te poradi toa se namaluva ima pravo vo rok od tri godini na svoj tro{ok da go vrati vodotekot vo staroto korito, ako toa ne e vo sprotivnost so planot za regulacija na vodotekot ni-tu so odredbite na poseben zakon.

Ako vo rokot predviden vo stavot 1 na ovoj ~len ne se vrati porane{niot tek na vodotekot, sopstve-nikot na zemji{teto, koj poradi noviot tek trpi {teta, ima pravo da mu pripadne ostavenoto korito spored pravilata za steknuvawe sopstvenost na os-trov, ako so poseben zakon poinaku ne e opredeleno.

Sozdavawe na ostrov

^len 132

Ostrov sozdaden vo korito na vodotek so otki-nat ili zaobikolen del od zemji{teto mu pripa|a na sopstvenikot na zemji{teto od koe nastanal.

Ako nastane ostrov na sredinata na vodotekot, a ne e op{to dobro, i so poseben zakon ne e predvideno ne{to drugo, toga{ ostrovot prirasnuva na zemji{-tata {to leàt vo dolìnata na zemji{teto, a po {iro~ina do polovinata na vodotekot.

Ako vo slu~ajot od stavot 2 na ovoj ~len ostrovot nastane na ednata polovina od vodotekot, sopstveni-kot na pobliskiot breg ima isklu~itelno pravo na nego.

Odredbite za steknuvawe so prirasnuvawe na os-trov nastanat vo vodotek ne se primenuvaat vo slu~a-ite koga }e nastane so presu{uvawe na voda ili so delba na vodata na pove}e rakavi ili vo slu~aite ko-ga zemji{teto e poplaveno, zatoa {to vo ovie slu~ai dotoga{nite prava ostanuvaat nepromeneti.

Steknuvawe na sopstvenost so prisvojuvawe

na podvi`ni stvari (okupacija)

^len 133 Na podvi`na stvar, {to nejziniot sopstvenik ja

napu{til, pravo na sopstvenost steknuva liceto koe ja zelo taa stvar vo vladenie so namera da ja prisvoi, ako so zakon poinaku ne e opredeleno.

Stvarta se smeta za napu{tena koga nejziniot sopstvenik na nesomnen na~in }e izrazi volja deka ne saka pove}e da ja drì.

Ne moè da se stekne sopstvenost so prisvojuvawe na podvi`ni stvari koi so poseben zakon moàt da bidat samo vo sopstvenost na Republika Makedonija ili na edinicite na lokalnata samouprava, osven ako so zakon ili posebna dozvola od nadle`niot organ prisvojuvawe se vr{i vo granicite na taa dozvola.

Napu{teni stvari

^len 134

Tu|oto ne moè da se stekne vo sopstvenost so prisvojuvawe. Vo slu~aj na somnenie se smeta deka stvarta ne e napu{tena.

Za napu{teno se smeta pripitomeno ìvotno ako samo od sebe izostane 42 dena, a rojot p~eli e napu{-ten ako sopstvenikot ne go videl dva dena.

Napu{teniot sosopstveni~ki del na podvi`nata stvar prirasnuva na delovite na drugite sosopstve-nici srazmeno na nivnite sosopstveni~ki delovi.

^len 135 Nedvi`nosta e napu{tena ako vrz osnova na izja-

va za otkaùvawe od sopstvenost dadena vo forma na isprava podobna za upis na pravoto vo javnata kniga za zapi{uvawe na pravata na nedvi`nostite, toa pra-vo }e bide izbri{ano.


So posebni propisi }e se opredeli koga }e se sme-taat za napu{teni i deka preminale vo dràvna sopstvenost (sopstvenost na Republika Makedonija), onie zemji{ta ~ija obrabotka e sosema zapustena i onie ruinirani zgradi {to ne se popraveni. Napu{-tenata nedvi`nost preminuva vo dràvna sopstve-nost vo momentot na nejzinoto napu{tawe, ako so za-kon poinaku ne e opredeleno.

Izgubena stvar i nao|a~

^len 136

Ne prestanuva sopstvenosta na stvarta koja sops-tvenikot ja izgubil ili mu e ukradena, pa nao|a~ot e dolèn bez odlagawe da mu ja predade na onoj {to ja zagubil, odnosno na sopstvenikot, ako spored znacite na stvarta ili od drugi okolnosti moè da soznae za nego i ako e lesno dostapen.

Nao|a~ot koj najdenata stvar ne ja vratil na onoj {to ja izgubil, odnosno na nejziniot sopstvenik, dol-èn e bez odlagawe li~no da ja predade na nadle`na-ta slu`ba na ~ie podra~je e najdena stvarta ili pre-ku liceto vo ~ii prostorii (prevozno ili sli~no sredstvo) ja na{ol, a koe vo imeto na nao|a~ot }e ja predade na nadle`nata slu`ba.

Nao|a~ot ne e dolèn da ja predade stvarta na nadle`nata slu`ba edinstveno ako nejzinata vred-nost spored op{to uveruvawe e zanemarliva.

Organizacijata na nadle`nata slu`ba od stav 2 na ovoj ~len ja ureduva ministerot za vnatre{ni ra-boti so podzakonski akt vo rok od {est meseci od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

^len 137 Nadle`nata slu`ba e dol`na najdenata stvar da

ja primi, da prezeme merki za ~uvawe i za pronao|a-we na liceto koe ja izgubilo stvarta.

Ako najdenata stvar e podlo`na na rasipuvawe ili e nepogodna za ~uvawe ili odrùvawe, nadle`na-ta slu`ba }e ja prodade na javna proda`ba i dobieni-te pari }e gi deponira vo sudot ili kaj notar.

^len 138 Ako liceto koe ja izgubilo stvarta ili nejziniot

sopstvenik se javi na nadle`nata slu`ba vo rok od edna godina od nao|aweto i dokaè deka ja izgubilo stvarta od vladenie, odnosno deka e nejzin sopstve-nik, }e mu se predade stvarta ili iznosot dobien so proda`bata, otkako }e se odbijat nu`nite tro{oci vo vrska so ~uvaweto na najdenata stvar, kako i even-tualnata nagrada na nao|a~ot, dokolku nao|a~ot ba-ral nagrada.

Vo slu~aj na somnenie, na koe od pove}eto lica treba da mu se predade najdenata stvar, ako okolnos-tite ne upatuvaat na nekoe drugo lice, prvenstvo ima ona lice koe ja izgubilo od neposrednoto vladenie.

^len 139 Nao|a~ot na izgubenata stvar ima pravo na nado-

mestok za napravenite nu`ni tro{oci, kako i na nag-rada vo visina od 15% od vrednosta na stvarta.

Nao|a~ na stvarta e onoj {to stvarta prv ja videl i se obidel da ja dofati, iako nekoj drug prv ja zel. Ako pove}e lica zaedno najdat stvar imaat pravo na nagrada na ednakvi delovi.

Liceto koe e dol`no da ja plati nagradata moè da bara iznosot pravedno da se namali koga nagradata bi pretstavuvala nesrazmerno golema korist so og-led na prilikite na nao|a~ot i liceto koe e dol`no da ja plati nagradata, kako i okolnostite pod koi stvarta e izgubena i najdena.

Ako vrednosta na najdenata stvar ne moè da se proceni ili taa postoi samo za nejziniot sopstvenik, odnosno liceto koe ja izgubilo, toga{ nao|a~ot mo-è da bara da se opredeli praveden iznos na nagrada-ta.

Na nao|a~ot koj ne ja prijavil izgubenata stvar, kako i na rabotnicite vraboteni vo javni slu`bi (kondukteri, voza~i, ~ista~i i sli~no), koga }e naj-dat stvar vr{ej}i slu`bena rabota, ne im sleduva nagrada.

Liceto koe e dol`no da ja plati nagradata i ima dolgovi, moè da se oslobodi od ovie obvrski, taka {to }e se otkaè od stvarta, pa }e se smeta deka vo-op{to ne se javilo.

^len 140 Ako liceto koe ja izgubilo stvarta, a nitu sops-

tvenikot na stvarta, ne se javat vo rok od edna godina od nao|aweto na stvarta, ili ne go dokaàt svoeto pravo na stvarta ili odbijat da ja primat ili se ot-kaàt, toga{ najdenata stvar, odnosno parite dobie-ni so proda`bata, mu se predavaat vo vladenie na na-o|a~ot.

Ako podocna se javi onoj {to ja izgubil stvarta ili nejziniot sopstvenik, nao|a~ot mora da mu ja vra-ti stvarta zaedno so dobienata korist, odnosno da mu gi vrati parite zaedno so kamatata, otkako }e se od-bijat nu`nite tro{oci i platenata nagrada.

^len 141 Na najdenata stvar, odnosno za nea dobienite pa-

ri, nao|a~ot moè da stekne sopstvenost pod uslovi-te za steknuvawe na stvar po pat na odrùva~ka, pod uslov negovoto vladenie na najdenata stvar da e so-vesno.

Nao|a~ot koj ne postapil spored odredbite na ~len 136 stav 2 od ovoj zakon, ne moè da stekne pravo na sopstvenost so odrùva~ka nitu ima pravo na nag-rada.

Steknuvawe sopstvenost na skrieno

bogatstvo i kulturno dobro

^len 142 Za skrieno bogatstvo vo smisla na ovoj zakon se

smetaat: pari, zlato, srebro, nakit, dragoceni kame-wa, stvari izraboteni od plemeniti metali i drugi dragocenosti, koi skrieni leèle tolku dolgo vre-me, taka {to so sigurnost ne moè da se utvrdi koj im e sopstvenikot.

Za kulturno dobro vo smisla na ovoj zakon se sme-ta stvar koja ima op{tokulturno zna~ewe ili e od ja-ven interes i kako takva se nao|a pod poseben praven reìm zaradi negova za{tita i koristewe (spomenik na kulturata, muzejski materijal, bibliote~en mate-rijal, arhivska gra|a, prirodna retkost i sli~no).

^len 143 Skrienoto bogatstvo i kulturnoto dobro, ako ne

se najde sopstvenikot, stanuva sopstvenost na Repub-lika Makedonija (dràvna sopstvenost).

Lice koe{to }e pronajde skrieno bogatstvo, od-nosno kulturno dobro e dol`no vedna{ da go prijavi i da go predade na nadle`nata slu`ba vo vladenie, odnosno do predavaweto da prezeme merki koi se nu`ni za da ne propadne i da ne se o{teti ili da se otu|i.

Nadle`nata slu`ba e dol`na za pronao|aweto na bogatstvoto, odnosno kulturnoto dobro vedna{ da go izvesti nadle`niot dràven organ za za{tita na spomenicite na kulturata, odnosno arhivot, koi{to se ovlasteni tie stvari da gi zemat vo vladenie i da gi ~uvaat, ako so poseben zakon ne e poinaku predvi-deno.

Nao|a~ot i sopstvenikot na nedvi`nosta vo koja e najdeno bogatstvoto, odnosno kulturnoto dobro imaat pravo na soodvetna nagrada od Republika Ma-kedonija, koja ne moè da bide pomala od nagradata za najdena tu|a stvar nitu pogolema od vrednosta na naj-denoto bogatstvo, odnosno kulturnoto dobro, a imaat pravo i na nadomestok na nu`nite tro{oci.

Polovina od nagradata od stavot 4 na ovoj ~len mu pripa|a na nao|a~ot, a drugata na sopstvenikot na nedvi`nosta vo koja e najdeno bogatstvoto, odnosno kulturnoto dobro.

Ako nekoj se obidel da go skrie ili ne go prijavi vedna{ bogatstvoto, odnosno kulturnoto dobro, toj nema pravo na nagrada nitu nadomest.


Republika Makedonija moè da se oslobodi od svojata obvrska za davawe nagrada i nadomestok na tro{oci za skrienoto bogatstvo odnosno kulturnoto dobro, ako se otkaè od stvarite i na nao|a~ot i sopstvenikot na nedvi`nosta mu go predade najdeno-to bogatstvo ili kulturnoto dobro vo vladenie. Vo toj slu~aj na soodveten na~in }e se primenuvaat od-redbite na ovoj zakon za predavawe stvar na nao|a~ot i za steknuvawe sopstvenost na najdena stvar.

Odredbite za pravoto na sopstvenikot na nedvi`-nosta za nagrada na soodveten na~in }e se primenuva-at i na nositelot na pravoto na gradewe, ako bogats-tvoto ili kulturnoto dobro e najdeno vo nedvi`nos-ta na koja ima pravo na gradewe.

Oddel 2

Steknuvawe sopstvenost vrz osnova na pravno delo

^len 144

Vrz osnova na dopu{teno pravno delo ~ija cel e steknuvawe sopstvenost, sopstvenosta preo|a od do-toga{niot sopstvenik na steknuva~ot, na na~in opre-delen so zakon.

Pravnoto delo so koe se steknuva sopstvenost na nedvi`nost, pokraj su{testvenite elementi koi{to treba da gi sodrì, treba da bide sklu~eno vo pisme-na forma, ako so zakon poinaku ne e predvideno.

Steknuvaweto sopstvenost vrz osnova na pravno delo ne vlijae na pravata na treti lica na taa stvar, osven ako so zakon poinaku ne e opredeleno.

Steknuvawe sopstvenost na podvi`na stvar

^len 145

Pravoto na sopstvenost na podvi`na stvar preo|a na steknuva~ot so predavawe na stvarta vo negovo vladenie.

Predavaweto na podvi`nata stvar se smeta za iz-vr{eno i so predavawe na ispravata vrz osnova na koja steknuva~ot moè da raspolaga so taa stvar, ka-ko i so vra~uvawe na nekoj del od stvarta, ili so iz-dvojuvawe ili drugo ozna~uvawe na stvarta {to zna-~i predavawe na stvarta.

Koga podvi`na stvar se nao|a vo vladenie na stek-nuva~ot po nekoja pravna osnova toj steknuva pravo na sopstvenost na nea po druga pravna osnova vo mo-mentot na sklu~uvaweto na pravnoto delo so sopstve-nikot na stvarta.

Ako steknuva~ot na pravoto na sopstvenost na podvi`na stvar ja ostavi stvarta i natamu vo vlade-nie na prenesuva~ot po nekoja druga osnova, toj stek-nuva pravo na sopstvenost na nea vo momentot na sklu~uvaweto na pravnoto delo so sopstvenikot na stvarta, vrz osnova na koe se steknuva pravo na sops-tvenost.

Pravoto na sopstvenost na podvi`na stvar {to ja drì treto lice preminuva vrz steknuva~ot vo mo-mentot na sklu~uvaweto na pravnoto delo so koe prenesuva~ot mu go prenel pravoto da bara povrat na stvarta. Tretoto lice ima pravo da gi istakne spre-ma noviot sopstvenik site prigovori {to gi imalo sprema porane{niot sopstvenik.

Predavaweto na podvi`na stvar se smeta za izvr-{eno i toga{ koga od konkretnite okolnosti proiz-leguva deka e izvr{eno predavaweto na stvarta.

Pove}ekratno dogovarawe za otu|uvawe na ista

podvi`na stvar

^len 146 Koga pove}e lica sklu~ile posebni pravni dela

zaradi steknuvawe pravo na sopstvenost na ista pod-vi`na stvar {to e individualno opredelena, toa pravo go steknuva liceto na koe prvo mu e predadena stvarta, ako se ispolneti i site drugi pretpostavki za steknuvawe na sopstvenost.

Vo slu~ajot od stav 1 na ovoj ~len, odnosite na otu|uva~ot so licata so koi gi sklu~il pravnite de-la, a tie ne steknale sopstvenost na podvi`nata stvar, se ureduva spored pravilata na obligacionoto pravo.

Steknuvawe pravo na sopstvenost od nesopstvenik

^len 147

Sovesno lice steknuva pravo na sopstvenost na podvi`na stvar {to ja pribavilo so nadomestok od nesopstvenik koj vo ramkite na svojata dejnost pu{ta vo promet takvi stvari, od nesopstvenik komu sops-tvenikot mu ja predal stvarta vo vladenie vrz osnova na pravno delo {to ne e osnova za pribavuvawe na pravoto na sopstvenost, kako i na javna proda`ba.

Steknuva~ot e sovesen ako vo momentot na sklu~u-vawe na pravnoto delo ili vo momentot na priemot vo vladenie ne znael, nitu so ogled na okolnostite, imal dovolno pri~ini da se posomneva vo toa deka stvarta ne mu pripa|a na otu|uva~ot.

Porane{niot sopstvenik moè od sovesniot stek-nuva~ da bara da mu ja vrati stvarta, so toa {to e dol-èn da mu plati nadomestok spored prometnata cena, dokolku taa stvar za nego ima posebno zna~ewe.

Baraweto od stav 3 na ovoj ~len ne moè da se pos-tavi po izminuvaweto na rokot od edna godina od steknuvaweto na pravoto na sopstvenost na stvarta.

Odredbata od stavot 1 na ovoj ~len ne se primenu-va ako stvarta od nejziniot sopstvenik ili liceto preku koe ja imal vo vladenie bila ukradena ili ja zagubil, odnosno zafrlil, osven pri steknuvawe na gotovi pari, hartii od vrednost na donesuva~ ili na javna proda`ba.

Pravata na treti lica koi ja tovarat stvarta prestanuvaat so steknuvawe sopstvenost od otu|uva-~ot na kogo stvarta ne mu pripa|a, me|utoa ne presta-nuvaat onie prava na treti lica za koi steknuva~ot znael deka postojat ili toa moral da go znae vo mo-mentot koga steknal sopstvenost, kako i onie prava koi se registrirani vo javnite knigi.

Steknuvawe na nedvi`nost

Zapi{uvawe na sopstvenost vo javna kniga

^len 148

Pravo na sopstvenost na nedvi`nost vrz osnova na pravno delo, se steknuva so zapi{uvawe vo javnata kniga za zapi{uvawe na pravata na nedvi`nostite ili na drug soodveten na~in opredelen so zakon.

Osnovaweto, zapi{uvaweto i odrùvaweto na jav-nata kniga za zapi{uvawe na pravata na nedvi`nos-tite, se vr{at na na~in i postapka propi{ani so po-seben zakon.

Pravnoto dejstvo na zapi{uvaweto nastanuva od momentot koga baraweto ili ispravata za zapi{uva-we e primena vo organot {to ja vodi javnata kniga.

Na podra~jata kade {to javnite knigi ne se usta-noveni vo soglasnost so zakonot za zapi{uvawe na pravata na nedvi`nostite, pravoto na sopstvenost na nedvi`nostite se steknuva so poedine~no zapi{uva-we vo javnite knigi.

Steknuvawe so predbeleùvawe i pribeleùvawe

^len 149

Ako ne se ispolneti site pretpostavki {to se ba-raat za zapi{uvawe vo javnata kniga na pravata na nedvi`nostite, a e pobarano zapi{uvawe na pravoto na sopstvenost, steknuvaweto na pravoto }e se pred-beleì.

So predbeleùvaweto pravoto na sopstvenost }e bide steknato pod uslov dopolnitelno da sledi op-ravduvawe na toa predbeleùvawe.

Ako predbeleùvaweto dopolnitelno se opravda, pravoto na sopstvenost e steknato vo momentot koga bilo podneseno baraweto za zapi{uvawe na pravoto vo javnata kniga.


Vo slu~ajot od stavot 1 na ovoj ~len, na nedvi`-nost koja ne e zapi{ana vo javna kniga se steknuva pravo na sopstvenost, sopstvenost so polagawe kaj nadle`niot organ zaverena isprava od vlijanie za pribeleùvawe, so {to na soodveten na~in se prime-nuvaat pravilata za steknuvawe so pribeleùvawe.

Verba vo javnata kniga

^len 150

Se smeta deka javnata kniga za zapi{uvawe na pravata na nedvi`nostite vistinito i to~no ja odra-zuva fakti~kata i pravnata sostojba na nedvi`nosta, pa onoj {to vo dobra verba se potpiral na zapi{ano-to vo javnata kniga, neznaej}i deka ona {to e zapi{a-no vo nea ne e to~no ili deka e razli~no od sostojba-ta nadvor od javnata kniga, ima i pravo na za{tita spored odredbite predvideni so zakon.

Steknuva~ot bil vo dobra verba ako vo vremeto na sklu~uvaweto na deloto i vo momentot koga baral zapi{uvawe ne znael nitu od okolnostite imal do-volno pri~ini da se posomneva vo toa deka stvarta ne mu pripa|a na otu|uva~ot.

Nedostigot na dobra verba ne moè da mu se pre-frli nikomu poradi toa {to ne ja ispituval sostoj-bata nadvor od zapi{anoto vo javnata kniga.

To~nost na javnata kniga

^len 151

Steknuva~ot so zapi{uvawe steknuva pravo na sopstvenost na nedvi`nosta kako od sopstvenik, ako vrz osnova na zapi{anoto vo javnata kniga za pravata na nedvi`nostite vo dobra verba steknata od lice koe bilo zapi{ano kako sopstvenik na taa nedvi`-nost, iako ne e, zapi{anoto ne bilo bri{ano poradi nepravilnosti.

Bri{ewe na zapi{anoto od stav 1 na ovoj ~len moè da se bara poradi neto~nost na prethodnoto za-pi{uvawe so tu`ba za bri{ewe vo rok od tri godini od denot na izvr{enoto zapi{uvawe.

Pove}ekratno dogovarawe za otu|uvawe

na ista nedvi`nost

^len 152 Koga pove}e lica sklu~ile so otu|uva~ot

pravni dela zaradi steknuvawe sopstvenost na ista nedvi`nost, sopstvenost }e stekne ona lice koe vo dobra verba prvo pobaralo kaj nadle`niot organ za-pi{uvawe vo javnata kniga na nedvi`nosti, dokolku se ispolneti i site drugi pretpostavki za steknuva-we na sopstvenost.

Bri{ewe na zapi{anata sopstvenost od stav 1 na ovoj ~len i zapi{uvawe vo svoja korist moè da bara lice na koe otu|uva~ot mu otu|il nedvi`nost i ja predal vo vladenie, ako dokaè deka steknuva~ot ne bil vo dobra verba, bidej}i vo momentot koga go sklu~il pravnoto delo so otu|uva~ot znael deka ned-vi`nosta ve}e e uredno otu|ena na drug i predadena vo vladenie.

Barawe za bri{ewe moè da se podnese vo rok od tri godini od denot na izvr{enoto zapi{uvawe.

Odnosot na otu|uva~ot i licata so koi gi sklu~il pravnite dela, a tie ne steknale sopstvenost na ned-vi`nosta, se ureduva spored odredbite na obligacio-noto pravo.

Oddel 3

Steknuvawe so nasleduvawe

^len 153

Pravoto na sopstvenost na stvar se steknuva so nasleduvawe vo momentot na otvorawe na nasledstvo-to na imotot na umreniot, ako so zakon poinaku ne e opredeleno.

Po pravosilnosta na re{enieto za nasleduvawe, naslednikot ima pravo da pobara zapi{uvawe na pra-voto na sopstvenost na nedvi`nost vo javna kniga.

So steknuvawe pravo na sopstvenost so nasleduva-we ne prestanuvaat stvarnite prava koi im pripa|a-le na drugite lica na odnosnata stvar, osven onie za koi toa e opredeleno so zakon ili koi spored priro-data na stvarta ne moàt ponatamu da postojat.

Odredbite na ovoj ~len se odnesuvaat na soodve-ten na~in i na drugi slu~ai na univerzalna sukcesija.

Oddel 4

Steknuvawe so odluka na dràven organ

^len 154

So odluka na sud ili na drug organ se steknuva sopstvenost vo slu~aite i pod uslovite opredeleni so zakon.

Pravo na sopstvenost se steknuva vo momentot na pravosilnosta na sudskata odluka, odnosno kone~nos-ta na odlukata na drug organ, ako so zakon ne e ne{to drugo opredeleno, nitu proizleguva od celta zaradi koja odlukata e donesena.

So steknuvawe pravo na sopstvenost so odluka na sud ili drug organ ne prestanuvaat stvarnite prava koi im pripa|ale na drugite lica na taa stvar, osven onie za koi toa e opredeleno so taa odluka ili so po-seben zakon, ili spored prirodata na stvarta ne mo-àt ponatamu da postojat.

^len 155 Pravo da bara zapi{uvawe na pravoto na sopstve-

nost vo javnata kniga ima sekoe fizi~ko i pravno li-ce, koe so odluka na sudot ili drug organ }e stekne pravo na sopstvenost na nedvi`nost.

Sopstvenosta na nedvi`nosta steknata so odluka na sudot ili drug organ ne moè da se sprotivstavi na pravoto na onoj {to, potpiraj}i se vo zapi{anoto vo javnata kniga, vo dobra verba go zapi{al svoeto pravo na nedvi`nosta u{te dodeka ne bilo zapi{ano pravoto koe e steknato so odluka na sudot ili drug organ.

Oddel 5

Za{tita na pravoto na sopstvenost

Sopstveni~ka tu`ba za povrat na stvarta

^len 156 Sopstvenikot moè so tu`ba da bara od dràte-

lot povrat na individualno opredelena stvar. Sopstvenikot mora da dokaè deka vrz stvarta ~ij

povrat go bara ima pravo na sopstvenost, kako i deka stvarta se nao|a vo fakti~ka vlast na tuèniot.

Pravoto na podnesuvawe tu`ba od stavot 1 na ovoj ~len ne zastaruva.

^len 157 Sovesniot dràtel ne e dolèn da plati nadomes-

tok za koristeweto na stvarta, nitu da odgovara za vlo{uvaweto i propasta na stvarta za vreme na nego-voto sovesno drèwe.

Sovesniot dràtel ima pravo na nadomestok za nu`nite tro{oci za odrùvaweto na stvarta.

Sovesniot dràtel moè da bara nadomestok za korisnite tro{oci vo merka vo koja e zgolemena vrednosta na stvarta.

Nu`nite i korisnite tro{oci od stavovite 2 i 3 na ovoj ~len, sopstvenikot na stvarta e dolèn da mu gi nadomesti na sovesniot dràtel vo merka vo koja tie tro{oci ne se opfateni vo korista {to toj ja dobil od stvarta.

Sovesniot dràtel ima pravo na nadomestok na tro{ocite {to gi storil zaradi svoe zadovolstvo ili razubavuvawe na stvarta samo dokolku e zgoleme-na vrednosta na stvarta. Ako ona {to e storeno zara-di zadovolstvo ili razubavuvawe na stvarta moè da se odvoi od nea bez nejzino o{tetuvawe, sovesniot dràtel ima pravo toa da go odvoi i da go zadrì za sebe.


Sovesniot dràtel ima pravo da ja zadrì stvar-ta dodeka ne mu se nadomesti iznosot na nu`nite i korisnite tro{oci {to gi imal vo vrska so odrùva-weto na stvarta.

Pobaruvaweto nadomestok na nu`nite i korisni-te tro{oci zastaruva za tri godini od denot na pre-davaweto na stvarta.

^len 158 Nesovesniot dràtel e dolèn da mu gi predade

na sopstvenikot na stvarta site plodovi. Nesovesniot dràtel e dolèn da ja nadomesti

vrednosta na sobranite plodovi {to gi potro{il, otu|il ili uni{til kako i vrednosta na plodovite {to propu{til da gi sobere.

Nesovesniot dràtel e dolèn da ja nadomesti {tetata nastanata so vlo{uvawe ili propast na stvarta, osven ako taa {teta bi nastanala i koga stvarta bi se nao|ala kaj sopstvenikot.

Nesovesniot dràtel moè da bara nadomestok na nu`nite tro{oci {to bi gi imal i sopstvenikot stvarta da se nao|ala kaj nego.

Nesovesniot dràtel ima pravo na nadomestok na korisnite tro{oci samo ako se korisni li~no za sopstvenikot.

Nesovesniot dràtel nema pravo na nadomestok na tro{ocite {to gi storil zaradi svoe zadovolstvo ili razubavuvawe na stvarta, no moè da ja odnese stvarta {to ja vgradil zaradi svoe zadovolstvo ili razubavuvawe na stvarta koga taa moè da se odvoi bez o{tetuvawe na glavnata stvar.

Sovesniot dràtel stanuva nesovesen od momen-tot koga mu e dostavena tu`bata, no sopstvenikot mo-è da dokaùva deka sovesniot dràtel stanal neso-vesen i pred dostavuvawe na tu`bata.

^len 159 Pravoto na sopstvenikot da bara od nesovesniot

dràtel predavawe na sobranite plodovi i nadomes-tok za vrednosta na plodovite {to gi potro{il, gi otu|il, propu{til da gi sobere ili gi uni{til, zas-taruva za tri godini od predavaweto na stvarta.

Pobaruvaweto na nesovesniot dràtel na stvarta vo pogled na nadomestokot na tro{ocite zastaruva za tri godini od denot na predavaweto na stvarta.

Tu`ba na pretpostaveniot sopstvenik

^len 160

Liceto koe pribavilo individualno opredelena stvar vrz pravna osnova i na zakonit na~in, a ne znae-lo i ne moèlo da znae deka ne stanalo sopstvenik na stvarta (pretpostaven sopstvenik), ima pravo da bara nejzin povrat i od sovesniot dràtel kaj kogo taa stvar se nao|a bez pravna osnova ili po poslaba osno-va.

Koga dve lica se smetaat za pretpostaveni sops-tvenici na ista stvar, posilna pravna osnova ima li-ceto koe stvarta ja steknalo tovarno vo odnos na li-ceto koe stvarta ja steknalo beztovarno. Ako pravni-te osnovi na ovie lica se so ista ja~ina, prvenstvo ima liceto kaj koe se nao|a stvarta.

Pravoto za podnesuvawe tu`ba od stav 1 na ovoj ~len ne zastaruva.

Tu`ba poradi voznemiruvawe

na sopstvenosta

^len 161 Ako vo ostvaruvaweto na pravoto treto lice go

voznemiruva sopstvenikot ili pretpostaveniot sops-tvenik na drug na~in, a ne so odzemawe na stvarta, sopstvenikot, odnosno pretpostaveniot sopstvenik moè so tu`ba da bara da prestane so toa voznemiru-vawe.

Koga so voznemiruvaweto od stav 1 na ovoj ~len e pri~ineta {teta, sopstvenikot ima pravo da bara na-domestok na {teta spored op{tite pravila za nado-mestok na {teta.

Pravoto na podnesuvawe tu`ba od stav 1 na ovoj ~len ne zastaruva.

Tu`ba za za{tita na sosopstvenosta, odnosno

zaedni~kata sopstvenost

^len 162 Sosopstvenikot, odnosno zaedni~kiot sopstvenik,

ima pravo na tu`ba za za{tita na pravoto na sops-tvenost na celiot predmet.

Deklaratorna i izla~na tu`ba

^len 163

Pravoto na sopstvenost se za{tituva so tu`ba za utvrduvawe na pravoto (deklaratorna) i so izla~na tu`ba, koi se ureduvaat so posebni zakoni.

Oddel 6

Prestanok na pravoto na sopstvenost

^len 164

Pravoto na sopstvenost prestanuva so propa|awe-to na stvarta.

Vrz ostatocite od stvarta, sopstvenikot go zadr-ùva pravoto na sopstvenost.

^len 165 Pravoto na sopstvenost {to opredeleno lice go

ima vrz opredelena stvar, prestanuva (za nego) koga drugo lice }e go stekne toa pravo.

^len 166 Pravoto na sopstvenost prestanuva so napu{ta-

weto na stvarta. Stvarta se smeta za napu{tena koga nejziniot

sopstvenik na nesomnen na~in }e izrazi volja deka ne saka pove}e da ja drì.

Napu{tenata nedvi`nost preminuva vo dràvna sopstvenost.

DEL VTORI

VLADENIE

Poim i vidovi

Oddel 1

Neposredno i posredno vladenie

^len 167

Vladenie na opredelena stvar ima sekoe lice, koe neposredno ili so posredstvo na polnomo{nik, vr{i fakti~ka vlast na stvarta (neposredno vladenie).

Vladenie na stvar ima i liceto koe fakti~kata vlast na stvarta ja vr{i preku drugo lice na koe, po osnova na plodouìvawe, vrz osnova na dogovor za za-log, dogovor za zakup, dogovor za posluga ili na ne-koe drugo pravno delo, mu ja dalo stvarta vo nepos-redno vladenie(posredno vladenie).

Vo slu~aj koga vladetelot od stav 2 na ovoj ~len e vo takov odnos so nekoe treto lice, tretoto lice e neposreden vladetel, a toj e posreden vladetel.

Prost dràtel (detentor)

^len 168

Liceto koe vrz osnova na raboten ili sli~en od-nos, ili vo doma}instvo, postapuva so stvarite vrz osnova na tu|i nalozi i izvr{uva tu|a fakti~ka vlast, odnosno ne ostvaruva korist za sebe, nema vla-denie tuku e samo prost dràtel (detentor) .

Vladenie na stvari

^len 169

Objekt na vladenie se stvari.


Vladenieto nad opredelena stvar se odnesuva i na nejzinite sostavni delovi-inkorporirani i neinkor-porirani vo taa stvar.

Za vladetel se smeta i lice koe ima fakti~ka vlast vrz opredelen del od opredelena stvar, iako toj del ne moè da se smeta za samostoen objekt na stvar-ni prava ( soba ili drugi prostorii vo stan i sli~-no).

Vladetelot na glavnata stvar e i vladetel na spo-rednata stvar, samo ako ima fakti~ka vlast vrz nea.

Vladetelot na zbirni stvari, odnosno na zbir od stvari e vladetel samo na onie stvari nad koi ima fakti~ka vlast.

Vladenie na pravo

^len 170

So vladenie na stvar se izedna~uva i fakti~koto izvr{uvawe na sodrìnata na stvarnata slu`benost vo odnos na nedvi`nosta (vladenie na pravo).

Na vladenieto na pravo od stav 1 na ovoj ~len se primenuvaat na soodveten na~in odredbite za vlade-nie na stvar, osven ako toa ne e sprotivno na priro-data na pravoto ili na odredbite na zakon.

^len 171

Vladetel moè da bide sekoe fizi~ko i pravno lice.

Sovladenie i zaedni~ko vladenie

^len 172

Pove}e lica moàt da imaat vladenie na stvar, ili na del od stvar ili na pravo .

Sovladetelite moàt istovremeno ili naizme-ni~no da ja vr{at fakti~kata vlast vrz stvarta ili pravoto.

Pove}e vladeteli koi fakti~kata vlast na stvar-ta ne moàt da ja vr{at poedine~no imaat zaedni~ko vladenie.

Oddel 2

Steknuvawe, za{tita i prestanok

Izvorno i izvedeno steknuvawe

^len 173 Vladenieto se steknuva koga steknuva~ot vospos-

tavil fakti~ka vlast na stvarta, nezavisno dali e osnovana so ednostran ~in (izvorno steknuvawe na vladenieto-orginerno) ili taa mu e prenesena so pravno delo (izvedeno steknuvawe na vladenieto -de-rivativno).

So ednostran ~in se steknuva vladenie nezavisno od voljata na prethodniot vladetel, so samovolno od-zemawe na stvarta i na site na~ini so koi orginerno sopstvenikot se steknuva so pravo na sopstvenost.

Predavawe

^len 174

Vladenieto se prenesuva so predavawe na stvarta vrz osnova na pravno delo. Predavaweto e izvr{eno vo momentot koga steknuva~ot so volja na prenosite-lot }e se najde vo polo`ba da izvr{uva vlast na op-redelena stvar.

Koga vladenieto se prenesuva na otsutno lice, predavaweto e izvr{eno i koga stvarta }e ja primi liceto koe po negova volja ili spored zakon go zasta-puva, a so predavawe na prevoznik samo ako prevozni-kot raboti za smetka na steknuva~ot.

Koga za stvarta koja e predadena na prevoznik ili skladi{tar mu se izdadeni vrednosni hartii, koi ja zamenuvaat stvarta vo pravniot promet, predava-weto na takvite hartii zna~i predavawe na taa stvar-stoka. Vo slu~aj koga edno lice vo dobra verba sovesno primilo takva hartija, a drugo lice sovesno ja primilo stvarta-stoka, so vladenie na stvarta-sto-ka se steknalo vtoroto lice.

Predavawe so izjava na volja

^len 175 So izjavuvawe na volja vladenieto se prenesuva

na steknuva~ot, a pak, ovoj }e se stekne so neposred-no vladenie, samo ako ja izvr{uva svojata vlast na stvarta.

Predavaweto na vladenieto izvr{eno samo so iz-javenata volja deka vladenieto se predava, }e ima vlijanie sprema treti lica samo ako za toa bile iz-vesteni ili ako toa na drug na~in im bilo poznato.

Steknuvawe na izvorno vladenie na pravo

^len 176

Koga vladetelot na edna povlastena nedvi`nost ednostrano }e napravi vo odnos na edna poslu`na nedvi`nost, ~ij vladetel e drugo lice, ne{to {to ne bi trebalo toa lice da go trpi, a toa sepak go trpi, vladetelot na povlastenata nedvi`nost izvorno (or-ginerno) steknal vladenie na pravo na stvarna slu`-benost na poslu`nata nedvi`nost.

Koga vladetelot na edna povlastena nedvi`nost ednostrano }e mu zabrani na vladetelot na edna pos-lu`na nedvi`nost da pravi na taa nedvi`nost ne{to {to inaku bi moèl da go pravi, pa ovoj (vladetelot na poslu`nata nedvi`nost) propu{til toa da go nap-ravi, vladetelot na povlastenata nedvi`nost izvor-no (orginerno) se steknal so vladenie na pravo na stvarna slu`benost na poslu`nata nedvi`nost .

Steknuvawe na izvedeno vladenie na pravo

^len 177

Koga vladetelot na povlastena nedvi`nost vo do-govor so vladetelot na poslu`na nedvi`nost vr{i dejstvie vo odnos na poslu`nata nedvi`nost, koe e nejziniot vladetel ne bil dolèn da go trpi, vlade-nieto na pravoto na stvarna slu`benost toa da se pravi vo odnos na poslu`nata nedvi`nost, nastanalo vo korist na povlastenata nedvi`nost vrz osnova na izvedeno vladenie od poslu`nata nedvi`nost (po de-rivativen pat).

Koga vladetelot na poslu`nata nedvi`nost, vrz osnova na dogovor so vladetelot na povlastenata ned-vi`nost, po~ne da propu{ta na nedvi`nosta na koja ima vladenie da pravi ne{to {to inaku bi moèl da go pravi(dokolku ne postoi dogovorot), vladenieto na pravoto na stvarna slu`benost toa da se propu{ti da se pravi na poslu`nata nedvi`nost, nastanalo vo korist na povlastenata nedvi`nost so izvedeno vla-denie od drugata nedvi`nost (po derivativen pat).

Vladenieto na pravoto na stvarna slu`benost vospostaveno vo korist na odredena nedvi`nost kako povlastena, preo|a zaedno so povlastenata nedvi`-nost na steknuva~ot koga taa }e mu bide predadena vo vladenie. No, onoj {to izvorno }e stekne vladenie na nedvi`nosta ne se steknuva so samoto toa i so vla-denie na pravoto na stvarna slu`benost {to postoi vo nejzina korist.

Nasleduvawe na vladenieto

^len 178

Naslednikot stanuva vladetel vo momentot na smrtta na ostavitelot, osven ako so zakon poinaku ne e opredeleno.

Vladenieto na stvarite i pravata na ostavitelot preo|aat na naslednikot takvi kakvi {to bile vo mo-mentot na negovata smrt.

Koga zaradi smrtta na ostavitelot negovoto vla-denie vrz stvari i prava, preminalo na eden ili po-ve}e sonaslednici, site tie so toa stanale sovladete-li na sekoe od tie poedine~ni vladenija i taka }e gi izvr{uvaat, osven ako vrz osnova na voljata na osta-vitelot, ili odluka na ostavinskiot sud izvr{uva-weto ne mu e dovereno na eden od naslednicite ili na nekoj drug.


So preminot na vladenieto na ostavitelot vrz ne-govite naslednici ne se zadira vo drugite vladenija na istata taa stvar odnosno pravo, osven ako so zakon poinaku ne e opredeleno.

Zakonsko i sovesno vladenie

^len 179

Vladenieto e zakonsko ako vladetelot ima pol-nova`na pravna osnova za vladenie.

Poseben vid na zakonsko vladenie e vistinsko vladenie. Vistinsko ili mirno vladenie e ona {to ne e pribaveno so sila, so izmama ili so zloupotreba na doverbata. Vladenieto {to e pribaveno so sila izmama ili zloupotreba na doverbata, stanuva mirno koga na li~nosta od koja e pribaveno & prestane pra-voto da go {titi vladenieto {to & bilo odzemeno na toj na~in.

Vladenieto e sovesno ako dràtelot ne znae ili ne moèl da znae deka nema pravna osnova da vr{i fakti~ka vlast vrz stvarite.

Sovesnosta na vladenieto se pretpostavuva. Sovesnosta prestanuva vo momentot koga vladete-

lot }e doznae deka vladenieto ne mu pripa|a. Sovesnosta na lice koe ima zakonski zastapnik se

opredeluva spored sovesnosta i postapuvaweto na toj zastapnik, a sovesnosta na vladenieto na pravno lice se opredeluva spored sovesnosta i postapuvawe-to na ona fizi~ko lice koe za toa pravno lice e ov-lasteno da prezema dejstvija na steknuvawe ili izvr-{uvawe na negovo vladenie.

Trajnost i za{tita

Na~elo na trajnost

^len 180

Vladenieto trae se dodeka trae fakti~kata vlast na vladetelot vo odnos na stvarta, no taa ne presta-nuva nitu se prekinuva ako sme}avaweto ili propu{-taweto na izvr{uvaweto na vladetelskata vlast bi-lo spored svojata priroda privremeno.

Vladenieto otkako e steknato trae neprekinato i ponatamu, a onoj {to tvrdi deka prestanalo ili deka bilo prekinato, treba da dokaè deka nastanale okolnosti zaradi koi toa vladenie prestanalo.

Sme}avawe i odzemawe

^len 181

Bez ogled na toa kakvo e vladenieto, nikoj nema pravo neovlasteno da go sme}ava ili odzema i toga{ koga smeta deka ima pojako pravo na vladenie.

Liceto od koe vladenieto e pribaveno so sila, po-tajno ili so izmama ili zloupotreba na doverbata, isto taka ne moè samostojno da go odzeme vladenie-to, otkako }e mu prestane pravoto na za{tita na vla-denie.

Ne se smeta za neovlasteno sme}avaweto na vlade-nieto, ako ~inot na sme}avawe ili odzemawe na vla-denieto e dozvolen so zakon ili odluka na sud ili na drugo telo donesena vrz osnova na zakon so koj e doz-voleno toa.

Za{tita na vladenieto

^len 182

Vladetelot na stvari i prava ima pravo na za{ti-ta na vladenieto od sme}avawe ili odzemawe.

Vladetelot koj vladenieto go steknal so neovlas-teno odzemawe od drug so sila, zakana, zabluda, so iz-mama ili so zloupotreba na doverba ima pravo da go {titi svoeto vladenie. Toj nema pravo da go {titi samo od ona lice od koe neovlasteno go odzel, no ot-kako vladenieto }e mu stane mirno, }e moè da go {titi i od nego.

Ostvaruvawe na za{tita

^len 183 Pravoto na za{tita na vladenieto se ostvaruva

vo rok od 30 dena od denot na soznanieto za sme}ava-weto ili odzemaweto i za storitelot, a najdocna vo rok od edna godina od nastanatoto sme}avawe ili od-zemawe.

Pravoto na za{tita na vladenieto se ostvaruva vo posebna postapka pred sud (postapka zaradi sme}a-vawe ili odzemawe na vladenie) ili so samopomo{.

Vladenieto, koe na vladetelot mu bilo odzemeno, ne prestanalo nitu bilo prekinato ako vladetelot, sluèj}i se so svoeto pravo na za{tita na vladenie-to povtorno go vospostavil ili iznudil negovo vos-postavuvawe.

Sudska za{tita

^len 184

Vladetelot na kogo neovlasteno mu e sme}avano ili odzemeno vladenieto, ovlasten e da bara od sudot da se utvrdi ~inot na sme}avawe ili odzemawe, da se naredi vospostavuvawe na vladetelska sostojba kakva {to bila vo momentot na sme}avaweto ili odzemawe-to i da se zabrani takvo, ili sli~no sme}avawe ili odzemawe za vo idnina.

Sudot ja dava ovaa za{tita na vladenieto vo po-sebna postapka spored poslednata mirna sostojba na vladenieto i nastanatoto sme}avawe ili odzemawe, bez ogled na zakonitosta na vladenie, sovesnosta na vladetelot, kako i bez ogled na toa kolku sme}avawe-to ili odzemaweto na vladenieto e vo opredelen ja-ven interes.

Za{tita na posredno vladenie

^len 185

Za{tita na vladenieto moè da bara i posredni-ot vladetel, koga neposredniot vladetel nema da pre-zeme pravna za{tita na vladenieto.

Posredniot vladetel ne e ovlasten da postavi ba-rawe zaradi za{tita na svoeto posredno vladenie od sme}avaweto {to go napravil neposredniot vlade-tel, ako za odlu~uvaweto po toa barawe bi bilo ne-ophodno da se rasprava za nivniot praven odnos.

Sudska za{tita na sovladenieto

^len 186

Sekoj sovladetel e ovlasten da go {titi sovlade-nieto pred sud od neovlasteno sme}avawe ili odzema-we na treto lice, a od drugite sovladeteli samo ako potpolno go isklu~ile od dotoga{noto sovladenie ili bitno mu go ograni~ile dotoga{niot na~in na izvr{uvawe na fakti~kata vlast.

Sovladetelot ne e ovlasten da podnese barawe za za{tita na svoeto sovladenie od sme}avaweto ili odzemaweto {to go napravil negoviot sovladetel, ako bi bilo nu`no vo odlu~uvaweto po toa barawe da se rasprava za nivniot praven odnos.

Za{tita na vladenieto na naslednicite

^len 187

Sekoj naslednik e ovlasten da go {titi vladenie-to {to od ostavitelot preminalo na naslednicite, od neovlastenoto sme}avawe ili odzemawe na treto lice.

Koga so objektot na vladenieto upravuva vrz osno-va na ovlastuvawe izvr{itelot na testament ili up-ravitel na ostavinata, toga{ toj e ovlasten da bara za{tita na vladenieto koe od ostavitelot premina-lo na naslednikot, odnosno na naslednicite.

So odredbata od stav 2 na ovoj ~len, ne se zadira vo pravoto na sekoj od naslednicite ili sonasledni-cite na za{tita, no so toa da moè da bara povrat na odzemenoto vladenie, samo sprema izvr{itelot na testamentot ili upravitelot na ostavinata.


Utvrduvawe na pravo na vladenie

^len 188 Pravoto na vladenie moè da se utvrduva i ostva-

ruva pred sud, ili drug nadleèn organ nezavisno od traeweto i rezultatot od postapkata za za{tita na vladenieto poradi sme}avawe.

Dozvolena samopomo{

^len 189

Dràtelot ima pravo na samopomo{ protiv onoj {to neovlasteno go voznemiruva ili mu go odzel vla-denieto, pod uslov opasnosta da e neposredna, samo-pomo{ta da e nu`na i na~inot na nejzinoto vr{ewe da im odgovara na prilikite vo koi postoi opasnost.

Prestanok na vladenieto

^len 190

Vladenieto na stvar prestanuva koga stvarta }e propadne, koga }e se zagubi i koga e o~igledno deka nema da bide vratena i koga vladetelot po svoja volja }e ja napu{ti.

Na dotoga{niot vladetel mu prestanuva vladeni-eto koga stvarta mu ja odzelo drugo lice, ako toj ne ostvaril za{tita na svoeto vladenie.

^len 191 Vladenieto na pravoto prestanuva koga propadna-

la nedvi`nosta ili vladetelot se odrekol od svoeto vladenie na pravo.

Vladenieto na pravoto ne prestanuva so samoto neizvr{uvawe na pravoto na stvarna slu`benost s# dodeka negoviot vladetel moè da go izvr{uva, ako go saka toa. Vladenieto na pravoto prestanuva ako vladetelot na poslu`nata nedvi`nost prestane da go pravi ona {to dotoga{ go pravel, prestane da trpi i ponatamu da se ostvaruva sodrìnata na pravoto na stvarnata slu`benost na negovata nedvi`nost, odnos-no prestane da go propu{ta ona {to dotoga{ go pro-pu{tal ako vladetelot na pravoto ne ostvari za{ti-ta na svoeto vladenie.

Vladenieto na pravoto na stvarna slu`benost mu prestanuva na dotoga{niot vladetel so prestanokot na negovoto vladenie na nedvi`nosta vo ~ija korist go izvr{uval.

DEL TRETI

DRUGI STVARNI PRAVA

GLAVA I

PRAVO NA SLU@BENOST

Oddel 1

^len 192

Slu`benosta e stvarno pravo na tu|a stvar, koe se sostoi vo ovlastuvawe na nejziniot nositel vo opre-delen obem i na opredelen na~in da ja koristi taa stvar, a sopstvenikot na stvarta e dolèn toa da go trpi ili ni{to da ne stori.

Stvarna slu`benost e pravo na sopstvenikot na edna nedvi`nost (privilegirana stvar) za potrebite na taa nedvi`nost da vr{i opredeleni dejstvija vrz nedvi`nosta na drug sopstvenik (poslu`na stvar) ili da bara od sopstvenikot na poslu`nata stvar da se vozdrùva od vr{ewe opredeleni dejstvija, {to ina-ku bi imal pravo da gi vr{i vrz svojata nedvi`nost.

Li~nata slu`benost e stvarno pravo vrz tu|a stvar so koe se ovlastuva odredeno lice, koe e vo po-seben odnos so sopstvenikot na poslu`nata stvar da se sluì so negovata stvar na opredelen na~in, a sopstvenikot na taa stvar toa mora da go trpi.

Stvarni slu`benosti

^len 193 Stvarnata slu`benost moè da se utvrdi ka-

ko trajno pravo, na opredeleno vreme ili za oprede-leno godi{no vreme.

^len 194 Stvarnite slu`benosti se polski, ku}ni i komu-

nalno-tehni~ki. Polski slu`benosti se onie kade {to privilegi-

ranata stvar e od zemjodelska priroda, ku}ni slu`-benosti se onie kade {to privilegiranata stvar e stanbena ili delovna zgrada, a komunalno-tehni~ki slu`benosti se onie kade {to privilegiranata stvar e od komunalno-tehni~ka priroda.

^len 195 Polski slu`benosti se pravoto na pe{a~ki pre-

min, na proteruvawe na dobitok, na premin so zap-re`ni vozila, vozila na motoren pogon i drugi vozi-la, pravoto na crpewe voda, pravoto na dovod i odvod na voda preku tu|o zemji{te i drugo.

Ku}ni slu`benosti se pravo na nuèn premin preku tu|o zemji{te, pravo na polzuvawe na tu| yid, pravoto na sproveduvawe ~ad preku sosedoviot oxak, pravo za istekuvawe na atmosferska i druga voda niz sosedovoto zemji{te, pravo na postavuvawe na tele-viziska antena na tu|a zgrada i drugo.

Komunalno-tehni~ki slu`benosti se pravoto na sproveduvawe na gasovodni, naftovodni, vodovodni i drugi cevki na tu|o zemji{te, pravoto na sproveduva-we na televiziski kabli na tu|o zemji{te i drugo.

^len 196 Nuèn premin moè da bara sopstvenikot na pri-

vilegirana stvar koja nema izlez na javen pat ili do nego moè da se stigne samo so preterano zaobikolu-vawe.

Pravoto na nuèn premin moè da se javi kako polska i ku}na slu`benost.

Nuèn premin se zasnova so odluka na sud ili dr-àven organ po barawe na sopstvenikot na privile-giranata stvar.

^len 197 Slu`benosta mora da ima razumna cel. Stvarnata slu`benost se vr{i na na~in na koj

najmalku se optovaruva poslu`nata stvar. Sopstvenikot na poslu`nata stvar ne smee ni{to

da ~ini (stori) {to bi go onevozmoìlo ili bitno bi go ote`nalo vr{eweto na slu`benosta, no ne e dolèn i samiot ne{to da ~ini, ako poinaku ne e op-redeleno.

Ako za vr{ewe na stvarnata slu`benost e potreb-no koristewe na nekoj ured ili prezemawe na nekoe dejstvie, tro{ocite za odrùvawe na toj ured ili za prezemawe na toa dejstvie gi podnesuva sopstvenikot na privilegiranata stvar.

Ako uredot ili dejstvieto mu sluì i na intere-site i na sopstvenikot na poslu`nata stvar, tro{o-cite gi prezemaat sopstvenicite na privilegiranata i poslu`nata stvar srazmerno so korista {to ja imaat.

^len 198 Na ista nedvi`nost moàt da se utvrdat pove}e

stvarni slu`benosti razli~ni po vid. So utvrduvawe na nova stvarna slu`benost ne mo-

è da se ograni~uva postojnata stvarna slu`benost. Ako nastane promena na prilikite, zaradi pri-

rodni ili drugi pri~ini, taka {to site (ili del) stvarni slu`benosti ne moàt da se vr{at istovre-meno vo poln obem, prvenstvo imaat stvarnite slu`-benosti {to se utvrdeni porano, a podocne`nite slu`benosti se smaluvaat spored svojot obem, vodej}i smetka za site okolnosti.


^len 199 Stvarnata slu`benost se zasnova so pravno delo

(dogovor, testament), so odluka na dràven organ i so odrùva~ka.

^len 200 Vrz osnova na pravno delo, stvarnata slu`benost

se steknuva so sklu~uvawe na dogovor zaveren vo sud ili pred notar i so upis vo soodvetna javna kniga ili na drug soodveten na~in opredelen so zakon.

^len 201 So odluka na sudot ili so odluka na drug dràven

organ, stvarnata slu`benost se utvrduva koga sops-tvenikot na privilegiranata stvar, vo celost ili de-lumno, ne moè da ja koristi taa stvar bez soodvetno koristewe na poslu`nata stvar, kako i vo drugi slu-~ai opredeleni so zakon.

Slu`benosta od stav 1 na ovoj ~len se steknuva so denot na pravosilnosta na odlukata, ako so zakon po-inaku ne e opredeleno.

^len 202 Stvarnata slu`benost se steknuva so odrùva~ka

koga sopstvenikot na privilegiranata stvar fak-ti~ki ja ostvaril slu`benosta za vreme od 20 godini, a sopstvenikot na poslu`nata stvar ne se protivel na toa.

Stvarnata slu`benost ne moè da se stekne so odrùva~ka ako e vr{ena zloupotreba na doverbata na sopstvenikot ili na dràtelot na poslu`nata stvar so sila, so izmama ili ako slu`benosta e otsta-pena do otpovikot.

^len 203 Sopstvenikot na poslu`nata stvar ima pravo na

nadomestok za utvrdenata slu`benost. Ako sopstvenikot na poslu`nata stvar i sopstve-

nikot na privilegiranata stvar ne se spogodat za na-domestokot, visinata na nadomestokot }e ja utvrdi sudot po barawe na sopstvenikot na poslu`nata stvar, vodej}i smetka za site okolnosti.

^len 204 Sopstvenikot na privilegiranata stvar moè da

bara od sudot da se utvrdi sprema sopstvenikot na poslu`nata stvar , postoewe na stvarnata slu`be-nost.

Vo odnos na tu`bata od stav 1 na ovoj ~len sood-vetno se primenuvaat odredbite od ovoj zakon za za{-tita na pravoto na sopstvenost.

^len 205 Ako sopstvenikot na privilegiranata stvar neos-

novano e sme}avan vo vr{eweto na stvarnata slu`be-nost, toj moè so tu`ba da bara da prestane toa sme-}avawe.

^len 206 Stvarnata slu`benost prestanuva ako sopstveni-

kot na poslu`nata stvar se protivi na nejzinoto vr-{ewe, a sopstvenikot na privilegiranata stvar ne go vr{el svoeto pravo tri godini ednopodrugo.

Sopstvenikot na poslu`nata stvar moè da bara da prestane pravoto na stvarnata slu`benost koga taa }e stane nepotrebna za koristewe na privilegi-ranata stvar, koga }e iste~e opredelenoto vreme, ako e zasnovana na opredeleno vreme ili koga }e presta-ne pri~inata poradi koja taa e zasnovana.

Stvarnata slu`benost prestanuva ako ne se vr{i za vremeto potrebno za nejzino steknuvawe so odrù-va~ka, koga isto lice }e stane sopstvenik na poslu`-nata i privilegiranata stvar ili so propa|awe na privilegiranata, odnosno poslu`nata stvar.

^len 207 Ako se podeli privilegiranata stvar, stvarnata

slu`benost ostanuva vo korist na site negovi delo-vi.

Sopstvenikot na poslu`nata stvar moè da bara da prestane stvarnata slu`benost na sopstvenikot na oddelen del od privilegiranata stvar ako stvarnata slu`benost ne sluì za potrebite na toj del.

Ako e podelena poslu`nata stvar, stvarnata slu`benost ostanuva samo na delovite na koi e vr{e-na.

Li~ni slu`benosti

^len 208 Li~ni slu`benosti se pravoto na plodouìvawe,

pravoto na upotreba i pravoto na domuvawe.

^len 209 Li~nite slu`benosti traat samo onolku vreme za

kolku se utvrdeni i prestanuvaat najdocna so smrtta na nivniot nositel, ako so zakon poinaku ne e opre-deleno.

Li~nite slu`benosti ne moàt da se prenesuvaat. Li~nite slu`benosti ne se nasleduvaat, osven

slu`benostite izri~no utvrdeni i za naslednicite na nositelot na slu`benosta.

^len 210 Pravoto na plodouìvawe e li~na slu`benost

koja mu dava ovlastuvawe na nejziniot nositel (plo-douìvatelot) bez nadomestok celosno da se sluì so nekoja stvar (poslu`na stvar) vo soglasnost so nej-zinata namena, ~uvaj}i ja nejzinata su{tina.

Pravoto na plodouìvawe moè da postoi na pos-lu`na stvar koja e nepotro{na, bilo podvi`na ili nepodvi`na, kako i na pove}e podvi`ni stvari zaed-no, kako i na pravo koe dava plodovi ili drugi koris-ti.

^len 211 Sopstvenikot na poslu`nata stvar mora da go tr-

pi plodouìvaweto, a svoeto pravo na sopstvenost moè da go vr{i ako so toa ne go povreduva pravoto na plodouìvatelot.

^len 212 Plodouìvatelot e dolèn svoeto pravo na plo-

douìvawe da go ostvaruva so vnimanie na dobar do-ma}in, odnosno dobar stopanstvenik, odnosno dobar stru~wak, vo soglasnost so prirodata i namenata na poslu`nata stvar.

Plodouìvatelot ne odgovara za namaluvawe na vrednosta na poslu`nata stvar koja doa|a poradi nej-zinata redovna upotreba.

^len 213 Pravoto na plodouìvawe se steknuva vrz osnova

na pravno delo (dogovor, testament) i so odrùva~ka. Pravoto na plodouìvawe vrz nepodvi`na stvar

se steknuva so sklu~uvawe na dogovor zaveren vo sud ili pred notar i so upis vo soodvetnata javna kniga, a pravoto na plodouìvawe vrz podvi`na stvar se steknuva so sklu~uvawe na dogovor i so predavawe na stvarta na plodouìvatelot.

Na steknuvaweto na pravoto na plodouìvawe so odrùva~ka soodvetno se primenuvaat odredbite za steknuvawe na pravoto na sopstvenost so odrùva~ka.

Na steknuvaweto na pravoto na plodouìvawe so testament soodvetno se primenuvaat odredbite za steknuvawe na legat.

^len 214 Pravoto na sopstvenost vrz prirodnite plodovi

plodouìvatelot go steknuva so nivno odvojuvawe od poslu`nata stvar.

Civilni prihodi (kamati, zakupnini i sli~no), kako plodovi mu pripa|aat na plodouìvatelot sraz-merno na vremetraeweto na pravoto na plodouìva-we, nezavisno dali tie pristignale po vremeto na steknuvawe, odnosno prestanuvawe na toa pravo i bez ogled na toa dali tie plodovi bile naplateni vo toa vreme.


^len 215 Plodouìvatelot, odnosno sopstvenikot na pos-

lu`nata stvar ima pravo da bara zapisni~ki da se ut-vrdi sostojbata na poslu`nata stvar.

^len 216 Plodouìvatelot gi podnesuva tro{ocite za re-

dovno odrùvawe na poslu`nata stvar. Vo odnos na tro{ocite {to plodouìvatelot ne

bil dolèn da gi napravi se primenuvaat pravilata za rabotovodstvo bez nalog.

^len 217 Ako pravoto na plodouìvawe e zasnovano vrz

stvar koja e potro{na ili na pravo koe ne dava plo-dovi, toa e nepravo plodouìvawe.

Vo slu~ajot od stav 1 na ovoj ~len poslu`na stvar e pari~nata vrednost na stvarta koja }e mu se vrati na sopstvenikot otkako }e prestane plodouìvawe-to.

So parite (vo gotovo), dodeka trae nepravoto plo-douìvawe, plodouìvatelot moè slobodno da ras-polaga, no ako plodouìvaweto e zasnovano na ve}e vloèna glavnina, plodouìvatelot moè da pobaru-va samo kamati.

Na nepravoto plodouìvawe na soodveten na~in se primenuvaat odredbite za pravoto na plodouìva-we, ako so poseben zakon poinaku ne e opredeleno.

^len 218 Po prestanuvaweto na pravoto na plodouìvawe,

plodouìvatelot e dolèn da mu ja vrati poslu`nata stvar na sopstvenikot.

Plodouìvatelot, po prestanuvawe na pravoto na plodouìvawe, ima pravo da go odvoi ona {to vo pos-lu`nata stvar go vgradil zaradi zgolemuvawe na nej-zinata funkcionalnost ili vrednost, ako toa odvoju-vawe moè da se izvr{i bez o{tetuvawe na poslu`-nata stvar i ako sopstvenikot na poslu`nata stvar odbil da mu gi nadomesti tie tro{oci na plodouì-vaweto.

^len 219 Pravoto na plodouìvawe prestanuva: - so izminuvawe na opredeleno vreme, ako e utvr-

deno za opredelen vremenski period; - so smrtta ili prestanokot na plodouìvatelot; - so preminuvawe na poslu`nata stvar vo sopstve-

nost na plodouìvatelot (soedinuvawe); - so odrekuvawe od strana na plodouìvatelot i - so propa|awe na poslu`nata stvar.

^len 220

Na pravoto na plodouìvawe vrz pravo, soodvet-no se primenuvaat odredbite na plodouìvawe vrz stvar.

^len 221 Pravoto na upotreba e pravo da se upotrebuva tu-

|a stvar vo granicite na potrebite na nositelot na toa pravo i na ~lenovite na negovoto semejstvo, bez menuvawe na su{tinata i namenata na taa stvar i bez izvlekuvawe na drugi imotni koristi od nea.

^len 222 Na pravoto na upotreba, na soodveten na~in, se

primenuvaat odredbite so koi se regulira pravoto na plodouìvawe, osven ako poinaku ne e uredeno so po-sebni zakoni.

^len 223 Pravoto na domuvawe e pravo tu|ata stanbena

zgrada, stan ili poseben del od zgrada ili stan da se koristi za ìveewe za potrebite na nositelot na toa pravo i ~lenovite na negovoto semejstvo, kako i na drugi lica koi toj gi izdrùva.

^len 224 Na pravoto na domuvawe, soodvetno se primenuva-

at odredbite so koi se regulira pravoto na plodou-ìvawe, osven ako poinaku ne e uredeno so poseben zakon.

GLAVA II

Pravo na zalog

^len 225 Pravoto na zalog e stvarno pravo vrz tu|a stvar

so koe se obezbeduva pobaruvaweto na zalo`niot do-veritel so davawe vo zalog (zaloùvawe) na oprede-lena stvar ili pravo vo korist na zalo`niot dove-ritel, koj e ovlasten da raspolaga so tu|ata stvar, na na~in {to po istekot na rokot na pristignatosta da bara namiruvawe na svoeto pobaruvawe od vrednosta na taa stvar ili pravo (so prodavawe na zaloènata stvar), pred doveritelite koi na taa stvar ili pravo nemaat zasnovano pravo na zalog, kako i pred zalo`-nite doveriteli koi pravo na zalog vrz taa stvar steknale po nego, bez razlika na promenata na sops-tvenikot na zaloènata stvar.

Namiruvaweto na pobaruvaweto od stav 1 na ovoj ~len pod uslovi, na~in i postapka utvrdena so zakon moè da se izvr{i i so steknuvawe na pravo na sops-tvenost vrz zaloènata stvar ili pravo, ako toa e predvideno so dogovor za zalog.

Odredbite so koi se regulira pravoto na zalog na soodveten na~in }e se primenuvaat i na prenosot na sopstvenosta zaradi obezbeduvawe na namiruvaweto na pobaruvawa, ako so zakon poinaku ne e opredele-no.

^len 226 Pravoto na zalog moè da se zasnova vrz osnova na

dogovor (dogovorno zalo`no pravo), sudska odluka (sudsko zalo`no pravo) i zakon (zakonsko zalo`no pravo) na na~in opredelen so zakon.

Dogovrniot zalog se steknuva so sklu~uvawe na dogovorot za zalog i so zapi{uvawe vo soodvetnite javni knigi koga zaloènata stvar e nedvi`nost, a koga zaloènata stvar se podvi`ni stvari ili prava, dogovorniot zalog se steknuva so sklu~uvawe na dogo-vorot za zalog i so predavawe na stvarta vo vladenie na zalo`niot doveritel (neregistriran zalog), od-nosno so sklu~uvawe na dogovorot za zalog i so popis na zalo`nata stvar, bez predavawe na stvarta vo vla-denie na zalo`niot doveritel (registriran zalog).

Sudskiot zalog se steknuva so sudska odluka done-sena vo postapkata za prisilno obezbeduvawe na po-baruvawata i so zapi{uvawe vo soodvetnite javni knigi. Zakonskite odredbi so koi se ureduva sudskata postapka za obezbeduvawe na pari~ni pobaruvawa gi opredeluva uslovite pod koi sudot moè da odlu~i da se zasnova sudsko zalo`no pravo.

Zakonskiot zalog se steknuva so ispolnuvawe na uslovite predvideni vo posebnite zakoni.

^len 227 Zalo`niot doveritel i zalo`niot dol`nik mo-

àt da bidat site fizi~ki i pravni lica vo ramkite na nivnata pravna i delovna sposobnost.

^len 228 Pravoto na zalog moè da postoi na podvi`ni

stvari, nedvi`nosti i na prava. Vrz pravoto na zalog od stav 1 na ovoj ~len se pri-

menuvaat odredbite za zalog sodràni vo posebni za-koni.

^len 229 So pravoto na zalog moàt da se optovarat edna

ili pove}e stvari. Stvarite od stav 1 na ovoj ~len treba da se vo

pravniot promet.

^len 230 Pravoto na zalog se odnesuva na cela stvar, na

idealen del na stvarta, na nejzinite plodovi s# dode-ka ne se odvoeni, kako i na nejzinite sostavni delovi i pripadoci.

Pravoto na zalog moè da se zasnova za idna,oro-~ena kako i za uslovna obvrska.


Zalo`niot doveritel moè da zasnova pravo na zalog na postojniot zalog vo korist na treto lice bez soglasnost na zalo`niot dol`nik (podzalog).

^len 231 Zaloènata stvar go obezbeduva pobaruvaweto na

zalo`niot doveritel do celosno namiruvawe na ne-govoto pobaruvawe, bez ogled na podocne`nata po-delba na stvarta (nedelivost na zalogot).

^len 232 Koga na ista stvar postojat pove}e zalo`ni pra-

va, redosledot po koj }e se namiruvaat se opredeluva spored datumot na upisot vo soodvetnata javna kniga.

Ako vrz edna ista stvar se zapi{ani pove}e za-lo`ni prava vo eden ist den, redosledot po koj }e se vr{i namiruvaweto }e se opredeluva spored ~asot na priemot na baraweto za upis vo soodvetnata javna kniga.

Barawata podneseni vo ist moment (den i ~as) imaat ednakov tretman vo pogled na namiruvaweto na pobaruvawata, osven ako so zakon poinaku ne e opre-deleno.

^len 233 Pravoto na zalog moè da se prenese na drug zaed-

no samo so prenosot na pobaruvaweto koe so toa za-lo`no pravo e obezbedeno (akcesornost na zalogot).

^len 234 Pravoto na zalog prestanuva pod uslovi i na na-

~in opredeleni so zakon.

^len 235 Pravoto na zalog se zapi{uva vo soodvetni regis-

tri pod uslovi i na na~in opredeleni so zakon.

GLAVA III

REALEN TOVAR

^len 236 Realnite tovari se opredeleni davawa i ~inewa

{to vo korist na opredelena nedvi`nost ili lice treba sukcesivno da gi vr{i postoe~kiot sopstvenik na opredelena nedvi`nost (optovarena nedvi`nost) na tovar na taa nedvi`nost.

^len 237 Del od nedvi`nost moè da bide optovarena so

realen tovar samo ako tovarot e zasnovan na del od nedvi`nosta vo sosopstvenost, koja mu pripa|a na eden od sosopstvenicite.

^len 238 Za pristignatite poedine~ni davawa i ~inewa

{to proizleguvaat od realnite tovari, soodvetno se primenuvaat odredbite od Zakonot za obligacionite odnosi za ispolnuvawe na pristignati poedine~ni pobaruvawa me|u opredeleni strani.

^len 239 Vo odnos na za{titata i prestanokot na realnite

tovari analogno se primenuvaat odredbite za za{ti-ta i prestanok na stvarnite prava predvideni vo ovoj zakon.

Vrz realnite tovari {to se ureduvaat so drugi za-koni se primenuvaat odredbite na ovoj zakon za pra-{awa {to ne se uredeni so tie zakoni.

Realnite tovari se pribeleùvaat vo javna kniga za zapi{uvawe na pravata na nedvi`nost.

DEL ÊTVRTI

STVARNI PRAVA NA STRANSKI LICA

^len 240

Odredbite na ovoj zakon se primenuvaat i na stranski fizi~ki i pravni lica, osven ako so zakon ili me|unaroden dogovor poinaku ne e opredeleno.

^len 241 Kako stransko fizi~ko lice, spored ovoj zakon,

se smeta ona fizi~ko lice koe nema dràvjanstvo na Republika Makedonija, osven ako so zakon poinaku ne e opredeleno.

Kako stransko pravno lice, spored ovoj zakon, se smeta ona pravno lice koe ima registrirano sedi{te nadvor od teritorijata na Republika Makedonija, os-ven ako so zakon poinaku ne e opredeleno.

Sopstvenost vrz podvi`ni stvari

^len 242

Stranskite fizi~ki i pravni lica moàt da stek-nuvaat pravo na sopstvenost vrz podvi`ni stvari ka-ko i doma{nite lica.

Sopstvenost vrz nedvi`ni stvari

^len 243

Stranski fizi~ki lica moàt so nasleduvawe da steknuvaat pravo na sopstvenost vrz nedvi`ni stvari na teritorijata na Republika Makedonija pod uslovi na reciprocitet, kako i dràvjanite na Republika Makedonija, ako so me|unaroden dogovor poinaku ne e opredeleno.

Stranski pravni lica moàt pod uslovi na recip-rocitet, da steknuvaat pravo na sopstvenost vrz ned-vi`ni stvari na teritorijata na Republika Makedo-nija so nasleduvawe vrz osnova na testament.

^len 244 Stransko fizi~ko lice moè pod uslovi na re-

ciprocitet, da stekne pravo na sopstvenost na stan ili stanbena zgrada vo Republika Makedonija, kako i dràvjanin na Republika Makedonija.

Stransko fizi~ko lice moè pod uslovi na re-ciprocitet, da stekne pravo na sopstvenost i pravo na dolgotraen zakup na deloven prostor na teritori-jata na Republika Makedonija, ako so zakon poinaku ne e opredeleno.

Stransko pravno lice moè pod uslovi na recip-rocitet, da stekne pravo na sopstvenost i pravo na dolgotraen zakup na stanben i deloven prostor na te-ritorijata na Republika Makedonija, ako so zakon poinaku ne e opredeleno.

^len 245

Stranski fizi~ki i pravni lica, moàt pod uslo-vi na reciprocitet, da steknuvaat pravo na dolgot-raen zakup na grade`no zemji{te za izgradba na de-lovni zgradi i delovni prostorii i stanbeni zgradi i stanovi na teritorijata na Republika Makedonija, vrz osnova na soglasnost na ministerot za pravda, po prethodno pribaveno mislewe na ministerot nadle-èn za urbanizam i grade`ni{tvo i ministerot za finansii.

^len 246 Stranski fizi~ki i pravni lica moàt pod uslo-

vi na reciprocitet, da steknuvaat pravo na dolgot-raen zakup na zemjodelsko zemji{te na teritorijata na Republika Makedonija, vrz osnova na soglasnost na ministerot za pravda, po prethodno pribaveno mislewe na ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo i ministerot za finansii.

^len 247

Postoeweto na reciprocitet predviden vo ovoj zakon, go utvrduva ministerot za pravda, pod uslovi i postapka utvrdeni so zakon.

^len 248

Stranski dràvi za potrebite na svoite diplo-matski i konzularni pretstavni{tva, kako i organi-zaciite i specijaliziranite agencii na Obedinetite nacii i Sovetot na Evropa, so prethodna soglasnost na ministerot za nadvore{ni raboti, moàt da stek-nuvaat pravo na sopstvenost vrz zgradi i stanovi, ka-ko i vrz grade`no zemji{te za izgradba na takvi zgradi.


^len 249 Ako za steknuvawe na pravoto na sopstvenost vrz

nedvi`nost e potrebna soglasnost od ministerot za pravda, pravnoto delo za steknuvawe na ova pravo na sopstvenost ne proizveduva pravno dejstvo bez ovaa soglasnost.

Stranskoto lice koe ne ja pribavilo potrebnata soglasnost za steknuvawe na pravoto na sopstvenost vrz nedvi`nosta, ne moè da go povtori svoeto bara-we za dobivawe na soglasnost pred istekot na rokot od edna godina od denot na podnesuvaweto na barawe-to koe e odbieno.

^len 250 Stransko lice ne moè da bide sopstvenik na ned-

vi`nost, koja poradi za{tita na interesite i bez-bednosta na Republika Makedonija, so zakon e prog-lasena za podra~je na koe stranski lica nemaat pravo na sopstvenost, osven ako so zakon poinaku ne e opre-deleno.

^len 251 Stranski fizi~ki i pravni lica moàt so pravni

dela da go prenesat pravoto na sopstvenost na doma{-ni lica, kako i na stransko lice koe moè da stekne pravo na sopstvenost.

^len 252 Vo odnos na drugite stvarni prava na strancite

(zalog, slu`benost i drugo) soodvetno se primenuvaat odredbite od ovoj zakon i od drugi zakoni.

PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

^len 253

Postapnoto gasnewe na op{testvenata sopstve-nost, odnosno nejzinata transformacija vo drugi sopstvenosni oblici vo smisla na Zakonot za tran-sformacija na pretprijatijata so op{testven kapi-tal i drugite soodvetni zakoni se ureduva so posebni propisi.

^len 254 Transformacijata na porane{noto pravo na ko-

ristewe na grade`noto zemji{te vo op{testvena sopstvenost vo pravo na sopstvenost, odnosno vo pra-vo na dolgotraen zakup ili sli~na pravna osnova se ureduva so Zakonot za grade`noto zemji{te i drugite zakoni od oblasta na urbanizmot i grade`ni{tvoto.

^len 255

Razgrani~uvaweto me|u sopstvenosta na dràvata i sopstvenosta na edinicite na lokalnata samoupra-va se ureduva vrz osnova na posebni propisi.

^len 256 Evidencijata na pravoto na sopstvenost i na dru-

gite prava vrz nedvi`nostite na podra~jata vo koi s# u{te ne se primenuvaat zakonskite odredbi od Zako-not za premer, katastar i zapi{uvawe na pravata vrz nedvi`nostite, dodeka vo ovoj zakon ne se predvidat posebni pravila za nea (za evidencijata na takvite podra~ja) }e se vr{i vrz osnova na porane{nite pravni pravila.

^len 257 So denot na otpo~nuvawe na primenata na ovoj za-

kon prestanuvaat da vaàt: odredbite na Zakonot za osnovnite sopstvenosno pravni odnosi ("Slu`ben list na SFRJ" broj 6/80 i 36/90); ~lenovite 48 i 50 od Zakonot za domuvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 21/98); ~len 688 stav 2 od Zakonot za trgovskite dru{tva ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 28/96, 7/97, 21/98, 37/98, 63/98 i 39/99); ~lenovite 27, 28 i 29 od Zakonot za promet so zemji{ta i zgradi ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 36/75, 10/79, 7/86 i 51/88); ~lenovite od 203 do 218 od Zakonot za semejstvo ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 80/92 i 9/96); ~len 35 od Zakonot za nasleduvawe ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 35/73 i 27/78) i ~lenovite od 137 do 143 od Zakonot za nasle-duvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 47/96).

^len 258 Do donesuvaweto na podzakonskiot akt od ~len

136 stav 4 na ovoj zakon, rabotite na nadle`nata slu`ba }e gi vr{at organite za vnatre{ni raboti spored dosega{nite propisi.

^len 259 Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na

objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Ma-kedonija", a po~nuva da se primenuva po istekot na {est meseci od denot na negovoto vleguvawe vo sila.

___________ 365.

Vrz osnova na ~len 36 stav 3 od Zakonot za Vlada-ta na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Re-publika Makedonija" br.59/2000), a vo vrska so Pra-viloto 35 od Delovnikot na Evropskiot sud za ~ove-kovi prava, Vladata na Republika Makedonija, na sednicata odràna na 16.1.2001 godina, donese

O D L U K A

ZA UTVRDUVAWE NA POLO@BATA NA VLADI-NIOT AGENT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO POSTAPKATA PRED EVROPSKIOT SUD

ZA ÔVEKOVI PRAVA 1. Vladiniot agent na Republika Makedonija (vo

natamo{niot tekst: Vladin agent) vo postapkata pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava (vo natamo{-niot tekst: Sud) se nazna~uva od redovite na dràv-nite sovetnici vo Ministerstvoto za pravda vo sog-lasnost so Zakonot za dràvnite slu`benici ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 59/2000).

2. Vo vr{eweto na negovata funkcija Vladiniot agent ja obezbeduva op{tata sorabotka na organite na Republika Makedonija so Sudot i so drugite orga-ni na Sovetot na Evropa vo slu~aite koga Republika Makedonija e stranka vo sporovite pred Sudot, ja podgotvuva odbranata i neposredno ja zastapuva Re-publika Makedonija vo postapkata pred Sudot, pos-reduva vo kontaktite na Sudot so doma{nite sudovi, upravnite organi i drugite organi na Republikata i prezema drugi dejstvija povrzani so za{titata na ~o-vekovite prava vo ramkite na Sovetot na Evropa.

3. Vladiniot agent nastapuva vo imeto i za smetka na Republika Makedonija i e dolèn vo postapkata pred Sudot da gi zastapuva nejzinite interesi. Vla-diniot agent gi prezema site pravni dejstvija soglas-no so op{tata politika na Republika Makedonija, a na negovo barawe ili po inicijativa na Sobranieto na Republika Makedonija, Pretsedatelot na Repub-lika Makedonija, Vladata na Republika Makedonija i Ministerot za pravda na Republika Makedonija, dobiva op{ti napatstvija za na~inot na zastapuvawe na interesite na Republikata.

4. Vo sekoj oddelen slu~aj vo koj Republika Make-donija e stranka vo postapkata pred Sudot, vo podgot-vuvaweto na odbranata i vo zastapuvaweto na Repub-likata, Vladiniot agent moè da angaìra advokati, sovetnici i drugi istaknati stru~waci za oddelni pravni oblasti.

5. Vo vr{eweto na negovata funkcija Vladiniot agent e ovlasten da vr{i neposreden uvid vo site sud-ski i upravni predmeti, kako i vo sekoja druga doku-mentacija na doma{nite organi, bez ogled na nivnata doverlivost, kako i da bara dopolnitelni informa-cii, objasnuvawa i mislewa. Vladiniot agent e obvr-zan so propisite na Republika Makedonija koi se od-nesuvaat na ~uvawe na tajna.

6. Sredstvata za rabota na Vladiniot agent se obezbeduvaat od Buxetot na Ministerstvoto za prav-da, za {to Ministerstvoto za pravda predviduva po-sebni sredstva.

7. Postojniot Vladin agent i negoviot pomo{nik prodolùvaat da gi vr{at nivnite funkcii vo sog-lasnost so ovaa odluka od denot na nejzinoto vleguva-we vo sila.


8. So denot na vleguvaweto vo sila na ovaa odluka prestanuva da vaì Odlukata za utvrduvawe na po-lo`bata na Vladiniot agent na Republika Makedoni-ja vo postapkata pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava, za na~elata za organizirawe na negovata kan-celarija kako i za finansirawe na negovata rabota ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 57/98).

9. Ovaa odluka vleguva vo sila naredniot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Repub-lika Makedonija".

Br. 23-95/3 Pretsedatel na Vladata

16 januari 2001 godina na Republika Makedonija, Skopje Qub~o Georgievski, s.r.

___________ 366.

Vrz osnova na ~len 24-a stav 1 od Carinskiot za-kon ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 21/98, 26/98, 63/98, 86/99, 25/2000 i 109/2000), Vladata na Republika Makedonija, na sednicata odràna na 21.02.2001 godina, donese

O D L U K A

ZA OPREDELUVAWE NA CARINSKI KONTIN-GENTI PRI UVOZ NA SUROVO MASLO NAME-NETO ZA NEPOSREDNO PROIZVODSTVO ZA

2001 GODINA

1. So ovaa odluka, a vo ramkite na bilansnite potrebi se opredeluva carinski kontingent za uvoz na surovo maslo so tarifna oznaka 1512 11 00 00 vo koli~ina od 20.000 toni nameneto kako reprodukcio-nen materijal za neposrednoto proizvodstvo bez pla-}awe na carina za 2001 godina.

2. Pravoto na uvoz na koli~inite na surovoto maslo od to~kata 1 na ovaa odluka bez pla}awe na ca-rina go ostvaruvaat proizvoditelite kako krajni ko-risnici.

3. Ministerot za ekonomija so re{enie go odobru-va uvozot na koli~inite na carinskiot kontingent na surovoto maslo po barawe na krajnite korisnici.

4. Surovoto maslo od to~kata 1 na ovaa odluka }e bide vneseno vo carinskoto podra~je na Republika Makedonija zaklu~no so 31.12.2001 godina.



21 fevruari 2001 godina na Republika Makedonija, Skopje Qub~o Georgievski, s.r.

___________ 367.

Vrz osnova na ~len 4 od Zakonot za igri na sre}a i za zabavni igri ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 10/97 i 54/97), Vladata na Republika Makedonija, na sednicata odràna na 21.02.2001 godi-na, donese

O D L U K A ZA RASPOREDUVAWE NA PRIHODITE OD IGRI NA SRE]A I OD ZABAVNI IGRI VO 2001 GODINA

^len 1

So ovaa odluka se rasporeduvaat sredstvata vo iz-nos od 70.000.000 denari od igrite na sre}a i od za-bavnite igri za 2001 godina.

^len 2

Sredstvata od ~len 1 se rasporeduvaat na: 1. Zaednica na invalidski organizacii na Republika Makedonija 47.800.000 - za finansirawe na programite nameneti za hendikepiranite lica 46.800.000 - za Nacionalno koordinativno telo predvideno

so standardnite pravila za izedna~uvawe na mo`nos-tite za hendikepiranite lica, formirani soglasno Rezolucijata 48/49 na Obedinetite nacii 1.000.000

2. Agencija za mladi i sport 16.300.000 - masoven sport 4.600.000 - vrven sport 11.700.000 3. Crven krst na Republika Makedonija - za finansirawe na programski celi 5.900.000.

^len 3 Za izvr{uvawe na ovaa odluka se griì Minis-

terstvoto za finansii.

^len 4 Ovaa odluka vleguva vo sila naredniot den od de-

not na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republi-ka Makedonija".



___________ 368.

Vrz osnova na ~len 35 od Zakonot za Vladata na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republi-ka Makedonija" br. 59/2000), Vladata na Republika Makedonija, na sednicata odràna na 21.02.2001 godi-na, donese

O D L U K A ZA PRENESUVAWE NA PRAVOTO NA KORIS-

TEWE NA NEDVI@EN IMOT

^len 1 Pravoto na koristewe na nedvi`niot imot - ob-

jekt vo s. Staravina koj e kategoriziran kako stan, so povr{ina od 65 m2 lociran na KP br. 285 i zaveden vo PL br. 150, sopstvenost na Republika Makedonija, od dosega{niot korisnik Ministerstvoto za odbrana se prenesuva na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Republika Makedonija.

^len 2

Pravoto na koristewe na nedvi`niot imot - ob-jekt se prenesuva bez nadomestok.

^len 3

Primopredavaweto na nedvi`nosta opi{ana vo ~len 1 od Odlukata, da se izvr{i pome|u Ministers-tvoto za odbrana na Republika Makedonija i Minis-terstvoto za vnatre{ni raboti na Republika Make-donija.

^len 4

Ovaa odluka vleguva vo sila naredniot den od de-not na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republi-ka Makedonija".



___________ 369.

Vrz osnova na ~len 35 od Zakonot za Vladata na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republi-ka Makedonija" br. 59/2000), Vladata na Republika Makedonija, na sednicata odràna na 21.02.2001 godi-na, donese

O D L U K A ZA PRENESUVAWE NA PRAVOTO NA KORIS-TEWE I RASPOLAGAWE NA PLOVEN OBJEKT

1. So ovaa odluka se prenesuva pravoto na koris-tewe i raspolagawe na ploven objekt od Ministers-tvoto za odbrana na Ministerstvoto za ìvotna sre-dina i prostorno planirawe i toa:

- ~amec "Biqana-K 540" i - motor Xonson 120 KS (broj na motor 3937746).


2. Primopredavaweto na plovniot objekt od to~-ka 1 na ovaa odluka }e go izvr{i Slu`bata za op{ti i zaedni~ki raboti na Vladata na Republika Makedo-nija.

3. Ovaa odluka vleguva vo sila so denot na objavu-vaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedoni-ja".



___________ 370.

Vrz osnova na ~len 36 stav 3 od Zakonot za Vlada-ta na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Re-publika Makedonija" br. 59/2000), Vladata na Repub-lika Makedonija, na sednicata odràna na 21.02.2001 godina, donese

O D L U K A

ZA ISPLATA NA EDNOKRATEN NADOMESTOK ZA REGULIRAWE NA PENZISKO I INVALID-

SKO OSIGURUVAWE

1. Na rabotnicite od AD "Mlekarnica" - Skopje na koi im prestanal rabotniot odnos, poradi eko-nomski, tehnolo{ki i sli~ni promeni, da se isplati ednokraten nadomest za regulirawe na PIO i toa:

- na ime penzisko i invalidsko osiguruvawe 25.019.040,00 denari Sredstvata da gi obezbedi Ministerstvoto za

transport i vrski - Uprava za civilna vozdu{na plo-vidba.

2. Se zadolùva Ministerstvoto za transport i vrski da ja sprovede ovaa odluka.

3. Ovaa odluka vleguva vo sila so denot na donesu-vaweto, a }e se objavi vo "Slu`ben vesnik na Repub-lika Makedonija".



___________ 371.

Vrz osnova na ~len 36 stav 3 od Zakonot za Vlada-ta na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Re-publika Makedonija" br. 59/2000), Vladata na Repub-lika Makedonija, na sednicata odràna na 21.02.2001 godina, donese

O D L U K A ZA ISPLATA NA EDNOKRATEN NADOMESTOK ZA REGULIRAWE NA PENZISKO I INVALID-

SKO OSIGURUVAWE

1. Na rabotnicite od "Sniteks" - Sveti Nikole na koi im prestanal rabotniot odnos, poradi eko-nomski, tehnolo{ki i sli~ni promeni, da se isplati ednokraten nadomest za regulirawe na PIO i toa:

- na ime penzisko i invalidsko osiguruvawe 1.343.323,00 denari Sredstvata da gi obezbedi Ministerstvoto za

transport i vrski - Uprava za civilna vozdu{na plo-vidba.

2. Se zadolùva Ministerstvoto za transport i vrski da ja sprovede ovaa odluka.

3. Ovaa odluka vleguva vo sila so denot na donesu-vaweto, a }e se objavi vo "Slu`ben vesnik na Repub-lika Makedonija".



372. Vrz osnova na ~len 11 stav 1 to~ka 3 od Zakonot za

javnite pretprijatija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 38/96), Vladata na Republika Makedo-nija, na sednicata odràna na 31.10.2000 godina, donese

O D L U K A ZA DAVAWE SOGLASNOST NA ODLUKATA ZA OSNOVAWE NA DRU[TVO SO OGRANIÊNA ODGOVORNOST OSNOVANO OD EDNO LICE

1. Vladata na Republika Makedonija dava soglas-

nost na Odlukata za osnovawe na Dru{tvo so ograni-~ena odgovornost osnovano od edno lice, UO br. 02-5359/21/5 od 11.09.2000 godina, donesena od Upravniot odbor na JP" Elektrostopanstvo na Makedonija" - Skopje na sednicata odràna na 11.09.2000 godina.



31 oktomvri 2000 godina na Republika Makedonija, Skopje Qub~o Georgievski, s.r.

___________ 373.

Vrz osnova na ~len 36 stav 3 od Zakonot za Vlada-ta na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Re-publika Makedonija" br. 59/2000) i ~len 29 od Delov-nikot za rabota na Vladata na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 44/99 i 33/2000), Vladata na Republika Makedonija na sednicata odràna na 27 fevruari 2001 godina, donese

O D L U K A

ZA OBRAZUVAWE NACIONALNA KOMISIJA ZA BORBA PROTIV TRGOVIJATA SO LU\E I ILEGALNATA MIGRACIJA VO REPUBLIKA

MAKEDONIJA

^len 1 Za sledewe i analizirawe na sostojbata so trgo-

vijata so lu|e i ilegalnata migracija i koordinira-we na aktivnostite na nadle`nite institucii vo Re-publika Makedonija, koi aktivno rabotat na re{ava-weto na problemite vo ovaa oblast, se obrazuva Na-cionalna komisija za borba protiv trgovija so lu|e i ilegalnata migracija vo Republika Makedonija.

^len 2

Nacionalnata komisija se sostoi od nacionalen koordinator i ~lenovi, imenuvani od Vladata na Re-publika Makedonija. Nacionalniot koordinator i ~lenovite na Komisijata se imenuvaat po predlog od: Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Ministers-tvoto za nadvore{ni raboti, Ministerstvoto za pravda, Ministerstvoto za trud i socijalna politi-ka, Ministerstvoto za zdravstvo, Carinskata uprava pri Ministerstvoto za finansii i Javnoto obvini-telstvo na Republika Makedonija.

^len 3

Nacionalniot koordinator i ~lenovite na Naci-onalnata komisija se imenuvaat za vreme od ~etiri godini i moàt da bidat povtorno imenuvani.

^len 4

Vo izvr{uvaweto na rabotite od ~len 1 na ovaa odluka, Nacionalnata komisija }e sorabotuva so vla-dini i nevladini organizacii koi se vklu~eni vo re-{avaweto na problemite na trgovijata so lu|e, ile-galnata migracija i za{titata na `rtvite.

^len 5

Stru~no-administrativnite raboti na Nacional-nata komisija }e gi vr{i Ministerstvoto za vnat-re{ni raboti.


^len 6 Nacionalnata komisija }e dostavuva do Vladata

na Republika Makedonija izve{taj za svojata rabota najmalku edna{ godi{no.

^len 7

Ovaa odluka vleguva vo sila naredniot den od de-not na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republi-ka Makedonija".

Br. 23-1021/2 Pretsedatel na Vladata 27 fevruari 2001 godina na Republika Makedonija, Skopje Qub~o Georgievski, s.r.

___________ 374.

Vrz osnova na ~len 20 stav 3 od Zakonot za javni pati{ta ("Slu`ben vesnik na Republika Makedoni-ja" br. 26/96), Vladata na Republika Makedonija, na sednicata odràna na 21.02.2001 godina, donese

G O D I [ N A P R O G R A M A

ZA IZGRADBA, REKONSTRUKCIJA, ODR@UVA-WE I ZA[TITA NA MAGISTRALNITE I REGI-ONALNI PATI[TA VO REPUBLIKA MAKEDO-

NIJA ZA 2001 GODINA

I So ovaa programa se utvrduvaat sredstvata za iz-

gradba, rekonstrukcija, odrùvawe i za{tita na ma-gistralnite i regionalni pati{ta vo 2001 godina, nivniot raspored i koristeweto po nameni.

II

Sredstvata za izgradba, rekonstrukcija, odrùva-we i za{tita na magistralnite i regionalnite pa-ti{ta vo Republika Makedonija za 2001 godina se ut-vrduvaat vo iznos od 5.715.432.000 denari, {to }e se ostvarat od slednite izvori:

PRIHODI

Vo 000 den. 1. Prihodi od buxet po osnov na akcizi na nafteni derivati 20% 1.650.000 2. Dopolnitelen prihod od Buxetot na RM 5.000 3. Nadomestok od motorni vozila {to podleàt na godi{na registracija 550.000 4. Nadomestok za upotreba na Avtopat 600.000 5. Nadomestok od stranski motorni vozila 50.000 6. Drugi prihodi 10.432 2.865.432 7. Stranski krediti - od EIB 2.550.000 - od Svetska banka 300.000 2.850.000

Vkupno prihodi: 5.715.432

III RASHODI

Rashodite vo visina na prihodite od 5.715.432.000 denari }e se koristat za slednite nameni:

1. Investicii od stranski krediti 2.850.000 - Dovr{uvawe na Avtopatot-delnica Skopje-Grup~in 450.000 - Delnica Grup~in-Tetovo 300.000 - Obikolnica na Skopje I faza 13,5 km. 1.500.000 - Avtopat Smokvica - Gevgelija 600.000 2. Sopstveno u~estvo vo investiciite so stranski krediti 500.000 - dovr{uvawe na avtopatot Stobi-Negotino 120.000 - dovr{uvawe na avtopatot Skopje-Tetovo delnica Grup~in-Tetovo 90.000 - Obikolka na Tetovo 100.000 - Izgradba i opremuvawe na napl. Stanici Glumovo i @elino 130.000

- eksproprijacija: - obikolka na Tetovo 20.000 - obikolka na Skopje 30.000 - Smokvica-Gevgelija 10.000 3. Investicii so sopstveni sredstva 325.000 - [tip-Strumica 40.000 - Podare{-Jargulica 30.000 - Mokrino-Smolare 30.000 - Tranz. ul. vo Tetovo so most na r. Pena 20.000 - Govrlevo-Breznica 5.000 - Izvor-Bo{kov Most 20.000 - III lenta na Pletvar

30.000 Kraci do grani~ni premini: - Berovo-Klepalo 20.000 - Mavrovi Anovi-Lukovo 30.000 - Opaje-gr. so SRJ (Kosovo) odv. R-102 30.000 - R-533 vrska so M-5 gr. so R. Bug. (Crna Skala) 30.000 - Peh~evo-gr. so R. Bugarija-odvoj. R-525 30.000 - Majdan-gr. so R. Grcija odv. K1-109 (Pulevec) 10.000 4. Rashodi za studii, proektirawe, nadzor, provizii i materijalni tro{oci 200.432 5. Odrùvawe na pati{ta 835.000 6. Sredstva za lokalni pati{ta 500.000 7. Otplata na krediti 355.000 8. Obvrski sprema Agencijata za sanacija na banki 150.000 Vkupno rashodi: 5.715.432

IV Ovaa programa vleguva vo sila naredniot den od

denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Repub-lika Makedonija".



_________________________________________________

AKTI NA FONDOVITE I ZAVODITE

FOND NA PENZISKOTO I INVALIDSKOTO OSIGURUVAWE NA MAKEDONIJA

3.

Vrz osnova na ~len 163, a vo vrska so stav 7, 8, 9 i 10 na ~len 180 od Zakonot za penziskoto i invalid-skoto osiguruvawe ("Sl. vesnik na RM" br. 80/93, 14/95, 71/96, 32/97 i 24/2000), Upravniot odbor na Fon-dot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija, na sednicata odràna na 27. 02. 2001 go-dina, donese

O D L U K A ZA OSNOVICITE NA OSIGURUVAWE ZA PRE-SMETUVAWE I PLA]AWE NA PRIDONESOT ZA PENZISKOTO I INVALIDSKOTO OSIGURUVA-WE NA INDIVIDUALNITE ZEMJODELCI ZA

PERIODOT JANUARI - MART 2001 GODINA

^len 1 So ovaa odluka se utvrduvaat osnovicite na osigu-

ruvawe spored koi se presmetuva i pla}a pridonesot za penzisko i invalidsko osiguruvawe za obvrznici-te na danok od prihod od zemjodelska dejnost na koi zemjodelskata dejnost im e edinstveno zanimawe (vo natamo{niot tekst: individualni zemjodelci).

^len 2

Individualnite zemjodelci, zaradi presmetuvawe i pla}awe na pridonesot za penzisko i invalidsko osiguruvawe se rasporeduvaat vo osnovici na osigu-ruvawe spored visinata na katastarskiot prihod i toa:


Reden broj

Katastarski prihodi (vo denari)

Mese~na osno-vica na osigu-

ruvawe

1. Do 400,00 3.129,00 2. od 400,01 do 900,00 4.979,50 3. od 900,01 do 2.000,00 5.684,00 4. od 2.000,01 do 4.500,00 6.317,00 5. od 4.500,01 do 7.000,00 6.947,00 6. Nad 7.000,01 7.581,00

^len 3

Individualnite zemjodelci moàt po sopstven izbor da se opredelat da pla}aat pridones za penzi-sko i invalidsko osiguruvawe na povisoka osnovica na osiguruvawe.

Individualnite zemjodelci koi se opredelile da pla}aat pridones za penzisko i invalidsko osiguru-vawe na povisoka osnovica na osiguruvawe dol`ni se do 31 mart vo tekovnata godina da podnesat pismeno barawe do organot za javni prihodi vo op{tinata.

^len 4

Ovaa odluka vleguva vo sila so denot na objavuva-weto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", a }e se primenuva od 1 januari zaklu~no so mart 2001 godina.

Br. 02-1112/1 Pretsedatel

27 fevruari 2001 godina na Upravniot odbor, Skopje d-r Marika Jordanova, s.r.

___________ 4.

Vrz osnova na ~len 127 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("Sl. vesnik na Republi-ka Makedonija" br. 80/93, 3/94, 14/95, 71/96, 32/97, 24/00 i 5/01) i ~len 35 od Statutot na Fondot na penzisko-to i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija ("Sl.vesnik na Republika Makedonija" br. 50/94 i 34/95), Upravniot odbor na Fondot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija, na sedni-cata odràna na 27.02.2001 godina, donese

O D L U K A

ZA UTVRDUVAWE NA RABOTNITE MESTA NA KOI STA@OT NA OSIGURUVAWE SE SMETA SO ZGOLEMENO TRAEWE VO HEK "JUGOHROM"

- JEGUNOVCE

^len 1 Vo HEK "Jugohrom" kako rabotni mesta na koi

staòt na osiguruvawe se smeta so zgolemeno traewe, vo smisla na ~len 125 od Zakonot za penziskoto i in-validskoto osiguruvawe, se utvrduvaat slednite:

METALUR[KO PROIZVODSTVO NA PE^KA I i II 1) operator specijalist za metalur{ko proizvodstvo 12/13 meseci2) operator specijalist za polnewe elektrodna masa 12/13 meseci3) operator za polnewe elektrodna masa 12/14 meseci4) rakuva~ za polnewe elektrodna masa 12/14 meseci5) rakuva~ so postrojki i prv vaga~ 12/14 meseci6) pomo{nik rakuva~ so metalur-{ko proizvodstvo 12/14 meseci METALUR[KO PROIZVODSTVO NA PE^KA III i IV

1) operator specijalist za metalur-{ko proizvodstvo 12/13 meseci2) operator za polnewe elektrodna masa 12/14 meseci3) pomo{nik rakuva~ so metalur-{ko proizvodstvo 12/14 meseci

METALUR[KO PROIZVODSTVO NA PE^KA VII 1) operator specijalist za metalur-{ko proizvodstvo 12/13 meseci2) operator za elektro regulacija 12/14 meseci3) operator za polnewe elektrodna masa 12/14 meseci4) rakuva~ za polnewe elektrodna masa 12/14 meseci5) pomo{nik rakuva~ so metalur-{ko proizvodstvo 12/14 meseci METALUR[KO PROIZVODSTVO NA PE^KA VIII 1) operator specijalist za metalur-{ko proizvodstvo 12/13 meseci2) operator za elektro regulacija 12/14 meseci3) rakuva~ za polnewe elektrodna masa 12/14 meseci4) pomo{nik rakuva~ so metalur-{ko proizvodstvo 12/14 meseci METALUR[KO PROIZVODSTVO NA PE^KA IX 1) operator specijalist za metalur-{ko proizvodstvo 12/13 meseci2) operator za elektro regulacija 12/14 meseci3) operator za polnewe elektrodna masa 12/14 meseci4) rakuva~ za polnewe elektrodna masa 12/14 meseci5) pomo{nik rakuva~ so metalur-{ko proizvodstvo 12/14 meseci FINALIZACIJA NA GOTOVI PROIZVODI 1) operator specijalist za finali-zacija na gotovi proizvodi 12/13 meseci2) operator za finalizacija na go-tovi proizvodi 12/13 meseci3) rakuva~ vo finalizacija na goto-vi proizvodi 12/14 meseci SEPARACIJA NA GOTOVI PROIZVODI (ferosilicium, ferohrom i mod) 1) operator specijalist na separa-cija za gotovi proizvodi 12/14 meseci2) operator na separacija za gotovi proizvodi 12/15 meseci3) rakuva~ so postrojki na separaci-ja za gotovi proizvodi 12/15 meseci4) pomo{nik rakuva~ so postrojki vo separacija 12/15 meseci PROIZVODSTVO NA MODIFIKATORI, BRIKETI I KOOM 1) operator specijalist za proiz-vodstvo na modifikatori 12/13 meseci2) operator za proizvodstvo na mo-difikatori, briketi i KOOM 12/14 meseci3) rakuva~ za postrojki vo modifi-katori 12/14 meseci4) pomo{nik rakuva~ so postrojki vo proizvodstvo 12/14 meseci ELEKTRO ODR@UVAWE NA PE^KA I-IV, VARNI PE^KI I G.G. 1) operator specijalist vo elektro odrùvawe 12/13 meseci2) operator za elektro odrùvawe 12/13 meseci3) rakuva~ vo elektro odrùvawe 12/13 meseci4) pomo{nik rakuva~ vo elektro odrùvawe 12/13 meseci ELEKTRO ODR@UVAWE NA PE^KA VII i VIII 1) operator specijalist vo elektro odrùvawe 12/13 meseci


2) operator za elektro odrùvawe 12/13 meseci3) rakuva~ vo elektro odrùvawe 12/13 meseci4) pomo{nik rakuva~ vo elektro odrùvawe 12/13 meseci ELEKTRO ODR@UVAWE NA PE^KA IX 1) operator specijalist vo elektro odrùvawe 12/13 meseci2) operator za elektro odrùvawe 12/13 meseci3) rakuva~ vo elektro odrùvawe 12/13 meseci4) pomo{nik rakuva~ vo elektro odrùvawe 12/13 meseci MA[INSKO ODR@UVAWE NA PE^KI OD I-IV, VARNI PE^KI 1) operator specijalist vo ma{in-sko odrùvawe 12/13 meseci2) operator za ma{insko odrùvawe 12/14 meseci3) rakuva~ vo ma{insko odrùvawe 12/14 meseci4) pomo{nik rakuva~ vo ma{insko odrùvawe 12/14 meseci MA[INSKO ODR@UVAWE NA PE^KI VII i VIII 1) operator specijalist vo ma{in-sko odrùvawe 12/13 meseci2) operator za ma{insko odrùvawe 12/14 meseci3) rakuva~ vo ma{insko odrùvawe 12/14 meseci4) pomo{nik rakuva~ vo ma{insko odrùvawe 12/14 meseci MA[INSKO ODR@UVAWE NA PE^KA IX I SEPARACIJA NA GOTOVI PROIZVODI1) operator specijalist vo ma{in-sko odrùvawe 12/13 meseci2) operator za ma{insko odrùvawe 12/14 meseci3) rakuva~ vo ma{insko odrùvawe 12/14 meseci4) pomo{nik rakuva~ vo ma{insko odrùvawe 12/14 meseci PODGOTOVKA NA SUROVINI 1) operator specijalist vo podgo-tovka na surovini 12/13 meseci2) operator vo podgotovka na suro-vini 12/13 meseci3) rakuva~ so postrojki vo podgotov-ka na surovini 12/14 meseci4) pomo{nik rakuva~ so postrojki vo podgotovka na surovini 12/14 meseci KAMENOLOM I SEPARACIJA NA GRANULAREN PESOK 1) operator specijalist na kameno-lom 12/13 meseci2) operator specijalist na separa-cija na granularen pesok 12/13 meseci3) operator na kamenolom 12/13 meseci4) operator vo separacija na granu-laren pesok 12/13 meseci5) rakuva~ so postrojki vo separaci-ja za granularen pesok 12/14 meseci6) pomo{nik rakuva~ vo separacija za granularen pesok 12/14 meseci D.E. ENERGETIKA 1) operator specijalist za energeti-ka (grupovoditel) 12/14 meseci2) operator vo energetika (voditel) 12/14 meseci3) operator vo energetika 12/14 meseci4) operator so postrojki 12/14 meseci D.E. FLUIDI I TEHNI^KI GASOVI 1) operator specijalist za tehni~ki gasovi (grupovoditel) 12/13 meseci2) operator za tehni~ki gasovi (vo-ditel) 12/13 meseci3) operator za tehni~ki gasovi 12/13 meseci4) rakuva~ vo tehni~ki gasovi 12/13 meseci

^len 2 Staòt na osiguruvawe {to se smeta so zgolemeno

traewe na rabotnicite rasporedeni na rabotnite mesta od ~len 1 na ovaa odluka se smeta od denot na vleguvaweto vo sila na ovaa odluka, a najrano od de-not od koga se rasporedeni na tie rabotni mesta, pod uslov za toj period da se plati dodadeniot pridones za staòt na osiguruvawe {to se smeta so zgolemeno traewe.

^len 3

Vrz osnova na dokumentacijata so koja raspolaga pretprijatieto, }e se utvrdi deka osigurenikot vr{i raboti i zada~i od ~len 1 na ovaa odluka.

^len 4

Fakti~kata sostojba za rabotnicite {to se ras-poredeni na rabotnite mesta od ~len 1 na ovaa odlu-ka ja utvrduva Komisijata, sostavena od po eden pret-stavnik na Stru~nata slu`ba na Fondot na penzisko-to i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija, na ra-botodavecot i na organot na upravata nadleèn za rabotite na inspekcijata na trudot.

^len 5

Ovaa odluka vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

Br. 02-1116/1 Pretsedatel 27 fevruari 2001 godina na Upravniot odbor, Skopje d-r Marika Jordanova, s.r. _________________________________________________ Oglasen del

L I K V I D A C I I I

Osnovniot sud Skopje I - Skopje, objavuva deka so re{enie na ovoj sud I.L.br. 859/2000 od 30.11.2000 go-dina e otvorena likvidaciona postapka nad dol`nik-ot Proizvodno, trgovsko, uslu`no pretprijatie "KA - EM KOMERC" DOO od Skopje, ul. "Hristofer @efarovi}" br. 25, Skopje, so ìro smetka br. 40110-601-219109.

Za likvidator se opredeluva liceto Mirko Petreski, bul."AVNOJ" br. 68/4 od Skopje, tel. 454-808.

Se povikuvaat doveritelite na dol`nikot da gi prijavat svoite pobaruvawa vo rok od 30 dena po obja-vuvaweto na oglasot vo "Slu`ben vesnik na RM", do likvidatorot so prijava vo dva primeroka so dokazi, a najdocna vo rok od 3 meseci od denot na poslednata objava.

Od Osnovniot sud Skopje I - Skopje. (3678) ___________

Osnovniot sud Skopje I - Skopje, objavuva deka so

re{enie na ovoj sud I.L.br. 847/2000 od 16.11.2000 go-dina e otvorena likvidaciona postapka nad dol`nik-ot Pretprijatie za promet na golemo i malo "EQ KOMERC" c.o. eksport-import od Skopje, ul. "Alija Avdovi}" br. 57, Skopje, so ìro smetka br. 40110-601-62030.

Za likvidator se opredeluva liceto Mirko Petreski, bul."AVNOJ" br. 68/4 od Skopje, tel. 454-808.




re{enie na ovoj sud II.L.br. 4/2001 od 29.01.2001 godi-na e otvorena likvidaciona postapka nad dol`nikot

5 mart 2001 SLU@BEN VESNIK NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Br. 18 - Str. 1877 Trgovsko pretprijatie na golemo i malo "BETIPROMET" uvoz-izvoz DOO od Veles, ul. "Blagoj Stra~kov" br. 2, Veles, so ìro smetka br. 41600-601-42279.

Za likvidator se opredeluva liceto Elizabeta Tutarkova, ul."Blagoj Stra~kov" br. 2 od Veles.




re{enie na ovoj sud L.br. 1384/2000 od 26.01.2000 go-dina e otvorena likvidaciona postapka nad dol`nik-ot Dru{tvo za trgovija i uslugi "REAL" Nikola DOOEL uvoz-izvoz od Skopje, bul. "AVNOJ" br. 72/12, Skopje, so ìro smetka br. 40100-601-413694.

Za likvidator se opredeluva liceto Nikola Ilievski, bul."AVNOJ" br. 72/12 od Skopje.


Se zadolùvaat dol`nicite da gi namirat dolgo-vite prema pretprijatieto vo likvidacija vo rok od 30 dena, a najdocna vo rok od 3 meseci od denot na pos-lednata objava.



re{enie na ovoj sud II.L.br. 6/2001 od 29.01.2001 godi-na e otvorena likvidaciona postapka nad dol`nikot Pretprijatie vo privatna sopstvenost za promet na golemo i malo uvoz-izvoz "MABI - KOMERC" eksport-import c.o. od Skopje, bul. "Jane Sandanski" br. 84-3/12, Skopje, so ìro smetka br. 40100-601-76181.

Za likvidator se opredeluva liceto Dragan Veli~koski, bul."AVNOJ" br. 72 a od Skopje.




re{enie na ovoj sud I.L.br. 661/2000 od 19.09.2000 go-dina e otvorena likvidaciona postapka nad dol`nik-ot Pretprijatie za proizvodstvo i trgovija "VOLF SISTEM" DOO od s.Gradec, Gostivar, so ìro smetka br. 41510-601-40888 pri ZPP - Tetovo.

Za likvidator se opredeluva liceto Morina Afrim, ul."Pan~e Popovski" br. 4-2/8 od Gostivar, tel. 042-213-013 i 042-65-146.


Se zadolùvaat dol`nicite da gi namirat dolgo-vite prema pretprijatieto vo likvidacija vo rok od 30 dena, a najdocna vo rok od 3 meseci od denot na pos-lednata objava.

Od Osnovniot sud Skopje I - Skopje. (4290)

Osnovniot sud Skopje I - Skopje, objavuva deka so re{enie na ovoj sud I.L.br. 9/2001 od 05.02.2001 godina e otvorena likvidaciona postapka nad dol`nikot Pretprijatie za promet i uslugi "PEN - KOMERC" P.O. eksport-import od Skopje, ul. "Bitpazarska" br. 91, Skopje, so ìro smetka br. 40100-601-331863.

Za likvidator se opredeluva liceto Dragan Veli~koski, bul."AVNOJ" br. 72 a od Skopje.




re{enie na ovoj sud II.L.br. 932/99 od 20.02.2001 godi-na e zavr{ena likvidacijata nad Pretprijatie za delovni uslugi i promet "AGENCIJA EMKO" DOO Skopje, ul."Kozara" br. 42/2-16, so ìro smetka br. 40100-601-107149 i istoto se bri{e od registarot na ovoj sud.


L I K V I D A C I I II

Likvidatorot Mirko Petreski od Skopje, bul.

"AVNOJ" br. 68/4, zapi{an vo Sudskiot registar pri Osnovniot sud Skopje I - Skopje, so re{enie P.treg. br. 2282/2000, objavuva deka Dru{tvoto za proizvod-stvo, trgovija, ugostitelstvo i uslugi "FANI KOMERC" Irfan DOOEL uvoz-izvoz Skopje, so broj na ìro smetka 40100-601-451255 otvorena pri ZPP Filijala Skopje e vo likvidacija.

Se povikuvaat doveritelite na dol`nikot da gi prijavat svoite pobaruvawa vo rok od 30 dena po obja-vuvaweto na oglasot vo "Slu`ben vesnik na RM", do likvidatorot so prijava vo dva primeroci so dokazi, a najdocna vo rok 90 dena od poslednata objava.



"AVNOJ" br. 68/4, zapi{an vo Sudskiot registar pri Osnovniot sud Skopje I - Skopje, so re{enie P.treg. br. 1782/2000, objavuva deka Dru{tvoto za proizvodstvo, trgovija i uslugi "ORBITAL" Dame DOOEL eksport-import Skopje, so broj na ìro smetka 40100-601-434677 otvorena pri ZPP Filijala Skopje e vo likvidacija.




"AVNOJ" br. 68/4, zapi{an vo Sudskiot registar pri Osnovniot sud Skopje I - Skopje, so re{enie P.treg. br. 1800/2000, objavuva deka Dru{tvoto za vnatre{en i nadvore{en promet "KE[ - KOMERC" Ibrahim DOOEL eksport-import s.Qubin, Saraj, Skopje, so broj na ìro smetka 40120-601-330317 otvorena pri ZPP Filijala Skopje e vo likvidacija.


Od Osnovniot sud Skopje I - Skopje. (3680)


Likvidatorot Hajradinovi} Izet od Skopje, zapi-{an vo Sudskiot registar pri Osnovniot sud Skopje I - Skopje, so re{enie P.treg. br. 3079/2000, objavuva deka Dru{tvoto "KAJZER TREJD" Izet DOOEL so broj na ìro smetka 40100-601-55562 otvorena pri ZPP Filijala Skopje e vo likvidacija.



Likvidatorot Irina Velkova Teodosievska od

Skopje, zapi{an vo Sudskiot registar pri Os-novniot sud Skopje I - Skopje, so re{enie P.treg. br. 3119/2000, objavuva deka Trgovskoto dru{tvoto za proizvodstvo, trgovija i uslugi "DEVIT" Irina DOOEL uvoz-izvoz Skopje, so broj na ìro smetka 40100-601-429110 otvorena pri ZPP Filijala Centar e vo likvidacija.


Od Osnovniot sud Skopje I - Skopje. (3683) _________________________________________________

MALI OGLASI

Se oglasuvaat za neva`ni slednite pe~ati: Trkalezen pe~at i {tembil pod naziv:"Samostoen

sindikat za obrazovani nauka i kultura na Republika Makedonija,Osnovna organizacija pri OU \or|ija Pulevski, Skopje." (4358)

Se oglasuvaat za neva`ni slednite dokumenti: Paso{ br. 971079/97,izdaden od UVR - Tetovo na ime

Ceka Azem,ul."B. Stefanovski"br.15,Tetovo. (3686) Paso{ br. 600386, izdaden od UVR - Skopje na ime Angelov Stojan, Skopje. Paso{ br. 1233902, izdaden od UVR - Skopje na ime Orce Garevski, Skopje.

Paso{ br.1066540/97,izdaden od UVR - Skopje na ime Ilievski Marijan, ul. "Prizrenska" br. 2/33a, Skopje.

Paso{ br. 839232/96,izdaden od UVR - Skopje na ime Nikolovska Angelina,ul."T. Buzef"br1/1-11,Skopje.

Paso{ br.1124936,izdaden od OVR - Ki~evo na ime Bajramoski Bekim,s. G. Strogomi{te,Ki~evo. (3725)

Paso{ br.1223051/99 na ime [abani Abdilkadri, s. êgrane,Gostivar. (3745)

Paso{ br. 1306227, izdaden od UVR - [tip na ime Petrov Metodi, ul."S.Stojmenski"br. 17, [tip.

Paso{ br. 625863/95,izdaden od UVR - Skopje na ime Be}iri Imet,ul."êlopek"br.21,Skopje. (3821)

Paso{ br. 625865/95,izdaden od UVR - Skopje na ime Be}iri Emine,ul."êlopek"br.21,Skopje. (3822)

Paso{ br.901398,izdaden od UVR - Tetovo na ime Rexepi Remzi,s. Dobro{te,Tetovo. (3904)

Paso{ br.924367,izdaden od GUVR - Skopje na ime Manevski Sa{o,ul."Uì~ka Republika"br.37b, Skopje

Paso{ br.1121041,izdaden od UVR - Tetovo na ime Zulbeari Teki, s. Gurgurnica,Tetovo. (3922)

Paso{ br.043533 na ime Mitev Todor,ul. "Ohridska" br.4, Ko~ani. (4077)

Paso{ br.131204,izdaden od GUVR - Skopje na ime Miqkovi} Dragan,ul."\emixiska"br.139-b,Skopje.

Paso{ br.228522,izdaden od UVR - Tetovi na ime Veliji Kenan,s. D. Pal~i{tete,Tetovo. (4272)

Paso{ br. 941792,izdaden od GUVR - Skopje na ime Miftar Fatima,ul."376" br. 151,Skopje. (4275)

Paso{ br.1268139,izdaden od UVR - Tetovo na ime Muhamet Jakupi, s.Trebo{,Tetovo. (4276)

Paso{ br.1283227,izdaden od UVR- Kumanovo na ime Aqiji Xavit,s. Vaksince,Kumanovo. (4278)

Paso{ br.277055,izdaden od GUVR - Skopje na ime Sla|ana Nazim,ul."ASNOM"br.8-2/17,Skopje. (4280)

Paso{ br.994528,izdaden od GUVR - Tetovo na ime Muhamet Azizi,s. Cerovo,Tetovo. (4282)

Paso{ br.169407,izdaden od UVR - Kumanovo na ime Abazi Memetaqi,s. Otqa,Kumanovo. (4301)

Paso{ br. 0562265,izdaden od UVR - Skopje na ime Arsovski Orce,ul."A. Demnievski"br.13/10,Skopje.

Paso{ br. 0602070,izdaden od UVR - Skopje na ime Hetem Ebibe,s. Radu{a,Skopje. (4309)

Paso{ br.783000 na ime Isovska Nexmija,ul."G. Del~ev"br.149,Ohrid. (4314)

Paso{ br. 1059869,izdaden od UVR - Skopje na ime Slobodan \orgievski,bul."Partizanski odredi" br.59, Skopje. (4315)

Paso{ br.1017969/97,izdaden od UVR - Skopje na ime Aleksandar Aleksandrovski, ul. "[idska" br. 26/1-9, Skopje. (4356)

Paso{ br.735984,izdaden od UVR - Tetovo na ime Rustemi Sabri,ul."Vonvardarska"br.4,Tetovo. (4359)

Paso{ br.932326,izdaden od GUVR - Skopje na ime Ametovski Xezmi,ul."Diòpnska-9"br.21, Skopje.

Paso{ br.265255,izdaden od UVR - Kumanovo na ime Zendeli ]emran,s. Matej~e, Kumanovo. (4362)

Paso{ br.1250901,izdaden od UVR - Gostivar na ime Saliu Isni,s.Forino,Gostivar. (4366)

êkovi br. 562500 i 562499, od tekovna smetka br. 9255692,izdadeni od Komercijalna banka AD Skopje na ime Pavlov Dragan,Skopje. (4294)

Rabotna kni{ka na ime Trpevski Aleksandar, Skopje. (4298) Rabotna kni{ka, na ime Gligurovski Filip, ul. "Koce Metalec" 1V 1-11, Skopje. _________________________________________________

NAMERUVANO NAMALUVAWE NA OSNOVNATA GLAVNINA

Vrz osnova na ~len 204 od Zakonot za trgovski dru{tva i Odlukata na Sobirot na sodru`nici na Trgovskoto dru{tvo EURO TOBAKO - Mihail DOO Skopje, od 27.02.2001 godina se nameruva da se namali osnovnata glavnina na Trgovskoto dru{tvo za proiz-vodstvo, promet, uslugi, konsignacija i zastapuvawe EURO - TOBAKO Mihail uvoz-izvoz DOO Skopje, bul."ASNOM" br. 6/1-2, taka {to vkupniot iznos na osnovnata glavnina na dru{tvoto iznesuva 932.370 DEM {to izrazeno vo denarska protivvrednost izne-suva 28.903.000, 00 denari, se namaluva za iznos 474.820 DEM {to izrazeno vo denarska protivvrednost iznesuva 14.717.800,00 denari, zaradi istapuvawe na sodru`nici od dru{tvoto.

So toa se menuva visinata na iznosot na osnovnata glavnina na dru{tvoto i istata }e iznesuva 457.550 DEM {to izrazeno vo denarska protivvrednost iznesuva 14.185.200,00 denari.

Dru{tvoto e soglasno na doveritelite da im go isplati pobaruvaweto ili da im dade garancija.

Ako po istekot na 90 dena od denot na objavuvawe-to na oglasot vo "Slu`ben vesnik na RM" ne bide podneseno pobaruvawe, se smeta deka doveritelite se soglasni so nameruvanoto namaluvawe na osnovnata glavnina.

Upravitel, Mihail Karanfilovski, s.r.

(4296) _________________________________________________

J A V N I P O V I C I

VLADATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA OBJAVU-VA OTVOREN POVIK ZA IZRAZUVAWE NA INTE-RES ZA DAVAWE KONSULTANTSKI USLUGI ZA RES-TRUKTUIRAWE I PRIVATIZACIJA NA AD "ELEKTRO- STOPANSTVO NA MAKEDONIJA" VO DR@AVNA

SOPSTVENOST (OGRANIÊN POVIK BR. 2/2001)

Predmet na ovoj povik e pribirawe na dokumenta-

cija potrebna za utvrduvawe na interesot i podob-nosta na ponuduva~ite za davawe konsultantski uslu-gi vo procesot na restruktuirawe, procenka i priva-

5 mart 2001 SLU@BEN VESNIK NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Br. 18 - Str. 1879 tizacija na "Elektrostopanstvo na Makedonija"-in-tegriranoto pretprijatie za snabduvawe so elek-tri~na energija na Republika Makedonija, AD vo dr-àvna sopstvenost (vo natamo{niot tekst: Kompani-ja).

Celite na Vladata se: - obezbeduvawe doverlivo i sigurno snabduvawe

so elektri~na energija pri minimalni tro{oci; - zgolemuvawe na efikasnosta i menaxerskite

sposobnosti vo elektroenergetskiot sektor; - sozdavawe preduslovi za voveduvawe na otvoren

pazar na elektri~na energija i ohrabruvawe na vove-duvaweto konkurencija vo kontekst na Direktivata na Evropskata Unija za pazar na elektri~na energija;

- zajaknuvawe na pozicijata i konkurentnosta na "Elektrostopanstvo na Makedonija" na pazarot na elektroenergetski uslugi.

Vladata se stremi da gi postigne ovie celi preku restruktuirawe na elektroenergetskiot sektor, pre-ku izgradba na nezavisna legislativna i administra-tivna baza za pribliùvawe kon raboteweto vo uslo-vi na otvoren pazar na elektri~na energija, preku procenka na kapitalot na Kompanijata, izbor na pri-vatizacionen model i pristapuvawe kon privatiza-cija na Kompanijata.

So cel uspe{no da gi sprovede ovie zada~i, Vla-data ima namera da koristi konsultantski uslugi za site niv preku angaìrawe na konsultantska kompa-nija / konzorcium. Povikot e otvoren i sekoe zainte-resirano fizi~ko ili pravno lice od bilo koja zemja pokaneto e da u~estvuva.

Kompaniite koi }e se kvalifikuvaat na kratka lista }e bidat pokaneti da gi podnesat svoite ponudi vo soglasnost so uslovite koi }e im bidat dostaveni.

Pokraj izjavata na interes, ponuduva~ite treba da gi dostavat slednite informacii / dokumenti:

- profil na kompanijata, nejzina struktura, orga-nizacija, iskustvo, ~ove~ki resurski i finansiska sostojba;

- podatoci za iskustvoto steknato na sli~ni ak-tivnosti vo procesi na restruktuirawe i privatiza-cija vo poslednite 5 godini, naveduvaj}i go sektorot, zemjata i rezultatite, so poseben akcent na iskustvo-to vo energetskiot, osobeno vo elektroenergetskiot sektor;

- izjava za vozdrùvawe od u~estvo vo sovetuvawe na bilo koj potencijalen investitor okolu privati-zacijata na Kompanijata;

- izvod od sudskata registracija na dejnosta; - dokaz deka kompanijata ne e vo ste~aj ili vo pro-

ces na likvidacija ili deka so pravosilna presuda ne mu e izre~ena merka na zabrana za vr{ewe na dejnos-ta (izvod od sudskiot registar-uverenie od nadleèn Osnoven sud).

Dokumentite treba da bidat podneseni vo origi-nal ili kako kopija zaverena od notar, so isklu~ok na izvodot od sudskata registracija na dejnosta, koj moè da se dostavi kako kopija.

Izjavata na interes, zaedno so kompletnata bara-na dokumentacija treba da bide podnesena vo {est kopii (tri na makedonski i tri na angliski jazik), vo zape~aten kovert ozna~en so natpis "ne otvoraj", za-edno so oznakata na ovoj ograni~en povik. Kovertot ne smee da ima bilo kakvi oznaki so koi bi moèl da se identifikuva ponuduva~ot.

Dokumentacijata treba da bide dostavena ne po-docna od 15,00 ~asot (po lokalno vreme), na 16 mart 2001 godina, na slednata adresa: Ministerstvo za ekonomija, ul. "Jurij Gagarin" br. 15, 1000 Skopje, Re-publika Makedonija, g-din Simon Uzunov, tel. (+389 02) 393 404, faks: (+389 02) 393 511.

Site dopolnitelni informacii moàt da bidat pobarani isklu~ivo so pismeno barawe do navedena-ta adresa.

Vrz osnova na ~len 10 od Zakonot za javni nabavki ("Slu`ben vesnik na RM" br. 26/98), Komisijata za javni nabavki vo JP Elektrostopanstvo na Makedo-nija - Skopje, objavuva

OTVOREN POVIK BR. 01-20/2001

ZA PRIBIRAWE NA PONUDI SO JAVNO OTVO-RAWE ZA NABAVKA NA MASLA I MASTI

1. OP[TI ODREDBI 1.1. Nabavuva~ot na javniot povik br. 01-20/2001 e

JP "Elektrostopanstvo na Makedonija", so sedi{te na ul. "11 Oktomvri" br. 9, Skopje.

1.2. Predmetot na nabavkata e pribirawe na ponu-di za nabavka na MASLA i MASTI.

1.3. Povikot e javen, otvoren i anonimen, so pravo na u~estvo na site doma{ni i stranski pravni i fi-zi~ki lica.

1.4. Postapkata na povikot se sproveduva so otvo-ren povik soglasno Zakonot za javni nabavki.

1.5. Nabavuva~ot go zadrùva pravoto ponudata da ja podeli na pove}e ponuduva~i.

2. TEHNI^KA DOKUMENTACIJA 2.1. Specifikacijata na maslata i mastite za pot-

rebite na REK Bitola i REK Oslomej, ponuduva~ite moàt da ja podignat vo Administrativnata zgrada na JP ESM, na ul. "11 Oktomvri" br. 9, Skopje, na de-veti kat, vo Slu`ba za zaedni~ki nabavki, soba br. 1, sekoj raboten den od 12 do 14 ~asot. Za istata treba da se uplati iznos od 500,00 denari na ìro-smetka br. 40100-601-5012 vo korist na JP ESM - Skopje, (d.b. 4030989128346; deponent na Stopanska banka), so naz-naka za koj povik e uplatata.

3. SODR@INA NA PONUDATA 3.1. Ponudata treba da go sodrì imeto, adresata

i sedi{teto na ponuduva~ot. 3.2. Ponudata treba da go sodrì nazivot na pro-

izvoditelot na maslata i mastite dadeni vo specifi-kacijata.

3.3. Ponudata treba da gi sodrì edine~nite ceni po kgr., i vkupnite vrednosti za sekoja pozicija i ka-tegorija na masla i masti (so site dava~ki soglasno ~len 54 stav 3 od Zakonot za javni nabavki - ako na-bavkata e od stranstvo), na paritet DDP REK Bitola i DDP REK Oslomej, izrazena vo DEM. Danokot na dodadena vrednost treba da e posebno iskaàn vo po-nudata, dokolku ne e iskaàn ponudata nema da se raz-gleduva.

3.4. Ponudata ne mora da gi opfati site tabeli (dozvolena e delumna ponuda, no ne e dozvolena de-lumna ponuda vo ramkite na edna tabela).

3.5. Ponudata treba da go sodrì na~inot na pla-}awe.

3.6. Ponudata treba da go sodrì rokot na ispora-ka.

3.7. Ponudata treba da ima rok na va`nost. 3.8. Ponudite so propratnata dokumentacija od

stranskite ponuduva~i treba da bidat prevedeni na makedonski jazik.

4. DOSTAVUVAWE NA DOKUMENTACIJA 4.1. Ponuduva~ot treba da priloì dokaz za fi-

nansiska i ekonomska sposobnost soglasno ~len 22 od Zakonot za javni nabavki.

Doma{nite ponuduva~i treba da priloàt doku-ment za bonitet koj go izdava institucijata za platen promet, koj treba da bide vo soglasnost so Pravilni-kot za sodrìnata na dokumentot za bonitet ("Sl. vesnik na RM" br. 32 od 10.07.1998 godina), a stran-skite ponuduva~i soglasno ~len 22 stav 3 od Zakonot za javni nabavki.

4.2. Ponuduva~ot treba da dostavi dokaz za teh-ni~ka sposobnost, soglasno ~len 23 od Zakonot:

- spisok na glavni isporaki na maslata i mastite (dadeni vo specifikacijata) vo poslednite tri godi-ni so datumi, koli~ini i prima~i;

- sertifikat-tehni~ki karakteristiki na masla-ta i mastite, so koj se potvrduva soobraznosta so da-denite standardi na nabavkata;


4.3. Ponuduva~ot treba da dostavi dokaz deka na ponuduva~ot ne se odnesuva nitu eden od slu~aite na-vedeni vo stav 1 od ~len 24 od Zakonot za javni nabav-ki.

4.4. Pretstavnicite na ponuduva~ot treba da da-dat pismeno ovlastuvawe za u~estvo na javniot povik soglasno ~len 29 stav 2 od Zakonot za javni nabavki.

4.5. Doma{nite ponuduva~i mora da dostavat Re-{enie za DDV.

4.6. Ponuduva~ite treba da dostavat bankarska ga-rancija vo visina od 5% od vrednosta na ponudata, soglasno ~len 55 od Zakonot za javni nabavki.

4.7. Site dokumenti treba da se originali ili za-vereni kopii verni na originalot.

5. KRITERIUM ZA IZBOR NA NAJPOVOLEN PONUDUVA^ (soglasno ~len 25 od Zakonot za javni nabavki):

- cena na ~inewe 50 poeni; - na~in na pla}awe 20 poeni; - rok na isporaka 30 poeni. 6. NAÎN I ROK NA DOSTAVUVAWE NA

PONUDATA 6.1. Ponudata se dostavuva soglasno ~len 52, 53 i

54 od Zakonot za javni nabavki. 6.2. Sekoj ponuduva~ moè da u~estvuva samo so ed-

na ponuda. 6.3. Rok na dostavuvawe na ponudata e najdocna do

denot i ~asot na javnoto otvorawe. 6.4. Ponuduva~ite svoite ponudi treba da gi dos-

tavat na slednata adresa: JP "Elektrostopanstvo na Makedonija", Komisija za javni nabavki, ul. "11 Ok-tomvri" br. 9, 91000 Skopje.

6.5. Otvorawe na ponudite }e se izvr{i na den 26.03.2001 godina, vo 11:00 ~asot, vo prostoriite na JP "Elektrostopanstvo na Makedonija", ul. "11 Ok-tomvri" br. 9, Skopje, stara zgrada, sala za sostanoci, (podrum), vo prisustvo na ovlastenite pretstavnici na ponuduva~ite.

6.6. Ponudite koi nema da bidat dostaveni do ut-vrdeniot rok, i onie koi ne se izraboteni spored ba-rawata vo otvoreniot povik, kako i onie koi ja nema-at celokupnata dokumentacija koja se bara vo otvore-niot povik, nema da se razgleduvaat.

Komisija za javni nabavki

___________

I S P R A V K A

REPUBLIC OF MACEDONIA HEALT SECTOR TRANZITION PROJECT

CORRECTION OF Specific Procurement Notice Issued on February 23,2001 Procurement of Information System (Equipment, Software

and Services) for the Health Insurance Fund of the Republic of Macedonia Invitation for Bid No.03-33 Credit 2889-MK

Due to the commencement of the implementation of the Treasury System the account of the Ministry of Health has been changed. Therefore the payment of a non - refundable fee of 200 $ equivalent in MKD should be payable on the following account:

Quote: Vo korist na smetkata : Minsterstvo za zdravstvo Sredstva dobieni po osnov na kredit Broj na ìro smetka : 40100-786-21 Povikuvawe na broj : 725929-110 Deponent na : Narodna banka na R. Makedonija Dano~en broj : 4030990253804 Unquote:

O B J A V A Vrz osnova na ~len 44 od Zakonot za danokot od

dobivka ("Slu`ben vesnik na Republika Makedoni-ja" br. 80/93), Dràvniot zavod za statistika go utvr-duva i objavuva

DVI@EWETO NA CENITE NA MALO VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA MESEC

FEVRUARI 2001 GODINA Dvièweto na cenite na malo vo Republika Ma-

kedonija vo periodot januari-fevruari 2001 godina vo odnos na prose~nite ceni na malo vo 2000 godina iznesuva 3,9%.

Direktor Svetlana Antonovska, s.r.

S O D R @ I N A

Stranica 363. Zakon za obligacionite odnosi................. 1753364. Zakon za sopstvenost i drugi stvarni

prava................................................................. 1847365. Odluka za utvrduvawe na polo`bata na

Vladiniot agent na Republika Makedo-nija vo postapkata pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava......................................... 1871

366. Odluka za opredeluvawe na carinski kontigenti pri uvoz na surovo maslo nameneto za neposredno proizvodstvo za 2001 godina...................................................... 1872

367. Odluka za rasporeduvawe na prihodite od igri na sre}a i od zabavni igri vo 2001 godina...................................................... 1872

368. Odluka za prenesuvawe na pravoto na koristewe na nedvièn imot..................... 1872

369. Odluka za prenesuvawe na pravoto na koristewe i raspolagawe na ploven ob-jekt.................................................................... 1872

370. Odluka za isplata na ednokraten nado-mestok za regulirawe na penzisko i in-validsko osiguruvawe.................................. 1873

371. Odluka za isplata na ednokraten nado-mestok za regulirawe na penzisko i in-validsko osiguruvawe.................................. 1873

372. Odluka za davawe soglasnost na Odluka-ta za osnovawe na dru{tvo so ograni~e-na odgovornost osnovano od edno lice..... 1873

373. Odluka za obrazuvawe Nacionalna ko-misija za borba protiv trgovijata so lu-|e i ilegalnata migracija vo Republika Makedonija..................................................... 1873

374. Godi{na programa za izgradba, rekonst-rukcija, odrùvawe i za{tita na magis-tralnite i regionalni pati{ta vo Re-publika Makedonija za 2001 godina.......... 1873

Akti na fondovite i zavodite

3. Odluka za osnovicite na osiguruvawe za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot za penziskoto i invalidskoto osiguruva-we na individualnite zemjodelci za pe-riodot januari-mart 2001 godina............... 1874

4. Odluka za utvrduvawe na rabotnite mesta na koi staòt na osiguruvawe se smeta so zgolemeno traewe vo HEK "Jugohrom"- Jegunovce.................................. 1875

Objava za dvièweto na cenite na malo vo Republika Makedonija za mesec fev-ruari 2001 godina.......................................... 1880

Izdava~: JAVNO PRETPRIJATIE

SLU@BEN VESNIK NA REPUBLIKA MAKEDONIJA, c.o.‡ Skopje, bul. "Partizanski odredi" br. 29. Direktor i odgovoren urednik - Marija Leqohin.

Telefoni 129-036, 117-460. Telefaks 112-267. Po{t. fah 51. @iro-smetka 40100-603-12498. Br. za DDV MK ‡ 4030987108771. Depozitor ‡ Komercijalna banka, AD ‡ Skopje.

Pe~at: NIP "Nova Makedonija" ‡ AD ‡ Skopje.

sluzben vesnik na rm, br.18, ponedelnik, 5 mart · pdf file"slu`ben vesnik na republika...

Documents