Nekatere nae najbolje ideje so se porodile, ker smo svoje inenirje pustili, da se potepajo tam, kjer se e angeli bojijo hoditi.

Henry Ford

V tej teVilki preberite ...

Interni asopis drube Savaprojekt d.d., Krko, tevilka 28, oktober 2014

str. 2 str. 4

Dogodki Kaj delamo in kdo smo

str. 12str. 11

Druabna kronika

Aktualno

Otvoritev dislocirane enote Doma starejih obanov v Metliki

Metlika, 9. oktober 2014 - Ob praznovanju 60-letnice delovanja Doma starejih obanov so v Metliki predali namenu novo enoto za odrasle osebe z demenco, kjer bodo lahko kakovostno izvajali socialnovarstvene storitve, ki ustrezajo minimalnim tehninim standardom na podroju institucionalnega varstva. Projektno dokumentacijo (IDZ, PGD, PZI) za novo stavbo smo izdelali v podjetju Savaprojekt. Poleg tega smo izvajali tudi projektantski in strokovni nadzor ter storitve koordinatorja za varstvo in zdravje pri delu. Investicija je velikega pomena ne le za obino, temve tudi za celotno Belo krajino. Venastr.2

Nadaljevanjenastr.2

Pogovarjata se zdravnik in urbanist. Zdrav-nik: Ti, urbanist e ne more imeti tejega dela kot jaz. Jaz se ukvarjam s lovekom, ki je najpopolneje in najkompleksneje bi-tje na svetu. Poznavanje in razumevanje tako kompleksnega organizma je prav gotovo najzahtevneje delo na svetu.Urbanist: Strinjam se s tabo, da je lovek najkompleksneje bitje na svetu, vendar verjemi, da je veliko laje in hitreje narediti loveka, kot pa spre-jeti en prostorski akt.

Stanje na strokovnem urbanistinem podro-ju je v dananjem asu na taknem ni-voju, da lahko samo z veliko mero optimizma in smisla za humor zremo v svetlejo prihodnost. Ob vseh bi-rokratskih ovirah, medsektorskih neuskla-jenostih in pod razlinimi politinimi pritiski je strokovno delo urbanista kot prostorske-ga nartovalca vedno bolj potisnjeno v ozadje. Ob nenehnih pritiskih varevanja je strokovnost danes marsikje tudi nezae-lena. V prvi vrsti se to kae v javnih naroi-lih, kjer je edino merilo za izbor ponudnika najnija cena. Izjemen padec cen na tr-iu je izdelovalce prisilil, da v ponudbo lahko vraunajo le minimalna potrebna dela za izdelavo postopka, medtem ko dejansko strokovno delo na projektih ni ve plaano. Taknemu sistemu se lahko prilagodimo le s padcem kvalitete ali pa izdelavo kvalitetnih izdelkov prenesemo na breme lastnih podjetij. Urbanistina podjetja po celi Sloveniji zato propadajo, zmanjujejo tevilo zaposlenih in se na raz-line naine spopadajo z nastalo krizo.Dravni prostorski narti se zaradi primanj-kljaja proraunskega denarja skorajda ne izdelujejo, priprava pobud za dravne ure-ditve pa asovno traja skoraj toliko dolgo, kot bi v normalnih razmerah morala trajati celotna priprava dravnega prostorskega narta. Na obinski ravni je v obinah, kjer e ima-jo sprejet OPN, sicer opaziti porast izdela-ve OPPN-jev, vendar je doseena cena za njihovo izdelavo veliko pod mejo, ki bi krila stroke kvalitetno izdelanega prostorske-ga akta.

2 oktober 14

Na slavnostni otvoritvi so po bogatem kulturnem programu trak pred do-mom prerezali direktorica doma Sta-nislava Majerle, metliki upan Darko Zevnik in v.d. generalnega direktorja direktorata za socialne zadeve na Mi-nistrstvu za delo, druino, socialne za-deve in enake monosti Nace Kova.

V dislocirani enoti, ki ima skoraj 2.400 m2 neto notranje povrine, je pet bi-valnih skupnosti, v vsaki je prostora za 12 oseb. Stanovalcem so na voljo enoposteljne in dvoposteljne sobe,

Glavni direktor Savaprojekta Peter igante ob prejemu zahvale s strani direktorice Doma starejih obanov Stanislave Majerle.

...nadaljevanjesstr.1

V boju za preivetje mnogi strokov-njaki tudi klonejo pod pritiski investi-torja in tako smo vedno pogosteje prie nestrokovnim reitvam s podpisi strokovnjakov, ki svoje ravnanje opra-viujejo z izgovorom, da bi v primeru njihove zavrnitve investitor brez pro-blema nael konkurenta, ki bi lahko zadevo naredil e slabe. Stroka pa preko taknih primerov izgublja na veljavi tako v javnosti kot tudi pri in-vestitorjih. Ravno nasprotno pa naa krivda v oeh javnosti vedno bolj naraa. Krivi smo, ker investitorji ne upotevajo doloil prostorskega akta in gradbenega dovoljenja, in tako mimo vseh pravil kot gobe po deju nastajajo fasade ivo rdeih, fluore-scenno zelenih in strupeno rumenih barv. Krivi smo, ker je nekdo v elji im cenejega reevanja stanovanjske-ga problema zgradil sredi polja sta-novanjsko hio, ki nikoli ne bo mogla

pridobiti stavbnega zemljia, ki bi ji omogoal legalizacijo. Krivi smo, ker geodetska uprava izdaja hine tevil-ke za kmetijsko gospodarske objekte in ljudje to razumejo, da so s tem pri-dobili dovoljenje za hio. Krivi smo, ker inpekcijske slube ne opravljajo ve svojega dela, krivi smo tudi, ko inpek-cijske slube opravljajo svoje delo, pa mi ne moremo s arobno palico zbri-sati investitorjevih nelegalnih dejanj iz preteklosti. Krivi smo, ker se vsakih ne-kaj mesecev spremeni zakonodaja. Najvekrat pa smo krivi, ker nas nihe ni vpraal za strokovno mnenje. Stopi-ti iz zaaranega kroga vedno veje okrivljenosti, dvomljivosti v strokovnost in necenjenosti verjetno ne bo lahko. Stroki lahko uspe to narediti le z zdru-enimi momi vseh prostorskih nar-tovalcev skupaj, ne glede na njiho-vo osnovno izobrazbo in pripadnost stanovskim drutvom. Posameznikom pa le s arobnim receptom, kako ob vsem natetem e vedno ohranjati

strokovno integriteto, izpopolnjevati svoje znanje, postajati iz dneva v dan bolji ter istoasno uspeti preiveti. In kje se v tem vidi Savaprojekt? Z var-evalnimi ukrepi smo uspeli zadrati obseg zaposlenih, ki je enak tevilu zaposlenih pred nastopom gospo-darske krize. e res, da je nae delo zelo nizko plaano, vendar ga je vsaj na urbanizmu zaenkrat e dovolj. Gle-de na odzive naih naronikov se lah-ko pohvalimo z dobro strokovnostjo in velikim zadovoljstvom naronikov. Upam si torej trditi, da pri nas premo-remo kanek arobnosti, ki nas vodi po poti preivetja. Zato optimistino in z nasmehom zremo v prihodnost ter se veselimo novih strokovnih izzivov.

Damjana Pirc, izvrna direktorica za podroje urbanizma

Nova enota Doma starejih obanov v Metlikiki so opremljene z lastnimi kopalnicami. Vsaka bivalna skupnost razpolaga z vena-menskim prostorom s ajno kuhinjo in negovalno kopal-nico. Iz bivalnih enot je urejen neposreden dostop na zele-ne povrine v okolici doma. V objektu so e prostori za zdra-vstveno dejavnost, fiziotera-pijo stanovalcev, razdelilna kuhinja in prostori za osebje doma.

Skupna pevska toka stanovalcev in zaposle-nih v domu.

Notranjost nove dvoposteljne sobe.

do

go

dki

3oktober 14

Metlika, 23. september 2014 - V Me-tliki so odprli energetsko prenovljen objekt tamkajnjega zdravstvenega doma. Nad izvajanjem investicije smo v Savaprojektu izvajali strokovno tehnini nadzor.

Na stavbi so zamenjali pokodova-no ostreje, dodatno izolirali streho, ki ima zdaj tudi novo kritino, delno sanirali podstreje, kjer so toplotno izolirali strop, izvedli izolativno fasado in vgradili nova energetsko varna okna. S tem projektom se je izbolja-la obstojea energetska uinkovitost stavbe in zagotovila uinkovita raba energije. S prenovljenim objektom se bodo zmanjali stroki ogrevanja in to-plotne izgube ter izboljale ivljenjske razmere za zaposlene in paciente. Investicija je bila preko razpisa Ministr-stva za infrastrukturo in prostor delno sofinancirana z nepovratnimi evrop-skimi sredstvi.

Predstavitev idejne zasnove za ureditev ceste entvid VodiceSkaruna, 16. september 2014 - V prostorih Doma krajanov na Skaru-ni je v organizaciji Obine Vodice, drube Savaprojekt in Dolenjske pro-jektive potekala predstavitev projek-ta idejne zasnove (IDZ) za ureditev regionalne ceste entvid Vodice s stranskimi cestnimi odcepi. Za ome-njeno ureditev v Savaprojektu izdelu-jemo projektno dokumentacijo in pri-dobivamo dokazila o pravici graditi.

Cesta na obmoju vasi Skaruna je v zelo slabem stanju, saj je brez ustrezno urejenega odvodnjavanja, plonikov in v neustrezni irini. Na tem cestnem odseku ni urejene javne razsvetlja-ve, kanalizacije in ostale komunalne infrastrukture, neurejeni in prometno nevarni pa so prikljuki lokalnih cest. Na dveh delih je vozie tudi mo-no zoeno in nepregledno. Vozina konstrukcija nima ustrezne nosilno-sti, temeljite sanacije, ki naj bi sledila po dokonanju izgradnje avtoceste, med katero je bila cesta zaradi tekih transportov pokodovana, pa ni bilo.

Energetska sanacija Zdravstvenega doma v Metliki

Cesto, ki je prometno dokaj obremenjena, elijo v obini naredi-ti bolj varno, zato je predvidena izgradnja plonika ter izvedba ukrepov za umirja-nje prometa. Poleg prenove ceste se bo soasno izvedla tudi celovita komunalna ureditev e za tri stran-ske odseke, ki bodo sluili kot odvodniki za meteorne in odpadne

9. Vrh slovenskega gospodarstva

Brdo pri Kranju, 14. oktober 2014 - Ve kot 450 vodilnih predstavnikov gospodarstva, stroke in politike, med njimi tudi nae podjetje, je na 9. Vrhu slovenskega gospodarstva obrav-navalo prednostne reitve za vlado, ki bi jih ta morala imprej izvesti za zagotovitev ekonomske suverenosti drave. V uvodnem nagovoru je predse-dnik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) mag. Samo Hribar Mili pozval h konstruktivnemu sodelovanju vla-de, ministrstev ter zbornice. Poudaril je, da je za prevzemanje odgovor-nosti za gospodarski in socialni razvoj Slovenije potrebno ve sodelovanja pri pripravi ukrepov in nove zakono-daje ter da je potrebno GZS pripisati vejo podporo pri izpeljavi progra-mov v pomo gospodarstvu.

Sledila je razprava v obliki okroglih miz, kjer so udeleenci razpravljali o prednostnih ukrepih za ekonom-sko osamosvojitev. Na okrogli mizi s tematskim naslovom DA vitkemu javnemu sektorju, NE birokratskim oviram je sodeloval tudi na glavni direktor Peter igante. Predstavniki vsake okrogle mize so glede na po-membnost in urgentnost doloene tematike pripravili tri prednostne ukre-pe za vlado. Savaprojektov predlog Celovita prenova prostorske, okolj-ske in gradbene zakonodaje je bil sprejet kot eden izmed treh izbranih prednostnih ukrepov.Predsednik vlade RS dr. Miro Cerar se je v svojem govoru odzval na pred-stavljene prioritetne predloge in de-jal, da jim je skupno to, da pozivajo k zdravi pameti v gospodarstvu, sve-tu financ in v urejanju drube.

vode. Po uradni predstavitvi projekta so la-stniki s projektantoma drube Sava-projekt in Dolenjske projektive opravili individualne razgovore, ki so bili veza-ni na predvidene posege na njihova zemljia. Predstavitev projekta je bila uspena tudi z vidika sodelovanja krajanov naselja Skaruna, saj je bilo zaznati interes prebivalcev po uredi-tvi regionalne ceste.

do

go

dki

4 oktober 14

Na Vidmu nartovan zdravstveni center in poslovna stavbaNa obmoju domaije Jesenek na Kolodvorski ulici, zraven avtobusne in eleznike postaje na Vidmu v obini Krko, se po spremenjenem in dopol-njenem Odloku o ureditvenem nar-tu za naselje Videm nartuje gradnja novih oziroma preureditev obstojeih objektov za izvajanje poslovno zdra-vstvene dejavnosti, investitorja Aristo-tel, Zdravstveni center d.o.o. Nartuje se rekonstrukcija in dozidava stavbe na Kolodvorski ulici 7a v obliki kareja z notranjim pokritim atrijem. Obstojea stavba na Kolodvorski ulici 7 (gostilna Jesenek) je predvidena za ruitev. Na tem mestu je nartovana gradnja nove poslovne stavbe.Spremenjen in dopolnjen Odlok o ureditvenem nartu (SDUN) za nase-lje Videm je Obinski svet Obine Kr-ko potrdil na svoji seji dne 11.9.2014. Predmet SDUN je doloitev prostor-sko izvedbenih pogojev, ki bodo podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj. Od-lok o UN Videm danes ne omogo-a gradnjo nartovanih objektov, zato smo v naem podjetju izdelali spremembo in dopolnitev odloka, s katerim so doloeni novi prostorsko izvedbeni pogoji in ostale ureditve, ki so potrebne za opravljanje dejavno-sti zdravstvenega centra ter izgradnjo nove poslovne stavbe. Na obravna-vanem obmoju se nartujeta dva

kompleksa, pri emer se bo v prvem izvajala zdravstvena dejavnost, dru-gi, poslovni objekt, pa bo namenjen razvoju nadgradnje zdravstvenega centra z lepotnimi, sprostitvenimi in drugimi programi ali za opravljanje trgovske, oskrbne in storitvene de-javnosti. Nartovana je fazna gradnja. V prvi fazi se bo zgradil zdravstveni center etanosti P+1 in uredile parkirne po-vrine v sklopu parcele namenjene gradnji parkiria, jugozahodno od stavbe zdravstvenega centra. Do-datna parkirna mesta se v prvi fazi gradnje zdravstve-nega centra kori-stijo na javnih par-kirnih povrinah ob Kolodvorski ulici. V nadaljnjih fazah se nartuje ureditev parkirnih povrin na severni in jugoza-hodni strani zdra-vstvenega centra. V sklopu poslovne stavbe na mestu gostilne Jesenek je dopustna gradnja dvoetane podze-mne garae.

Jagica Ganc, arh. teh.

Podjetje Savaprojekt d.d. je bilo pole-ti leta 2011 izbrano na javnem razpi-su za izvajanje storitev ineniringa za gradnjo poslovnega objekta Odseka znanosti o okolju - O2 na Reaktorskem centru v Podgorici, katerega naro-nik je Institut Joef Stefan.V okviru sklenjene pogodbe je nae podjetje e izdelalo dokument iden-tifikacije investicijskega projekta, predinvesticijsko zasnovo, investicij-ski program, pripravilo zahtevek za potrditev pomoi za projekt oziroma skupino projektov (Evropski sklad za regionalni razvoj/kohezijski sklad) in pripravilo razpis za izbor izvajalca del.Gre za investicijo, ki je delno sofinan-cirana iz Evropskega sklada za regio-nalni razvoj ter Ministrstva za izobra-

evanje, znanost in port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega pro-grama krepitve regionalnih razvojnih potencialov v obdobju 2007 - 2013, razvojne prioritete: Gospodarsko-razvojna infrastruktura, prednostne usmeritve: Izobraevalno-raziskoval-na infrastruktura.

V mesecu decembru 2013 je naro-nik izvedel javni razpis za izbor izvajal-ca nartovane gradnje in ga v mese-cu januarju 2014 tudi izbral.Izbrani izvajalec gradnje je idrijsko podjetje Kolektor Koling d.o.o., ki je v mesecu oktobru prielo z gradnjo.Nae podjetje je v okviru sklenjene pogodbe z naronikom v fazi izvedbe odgovorno za izvajanje celotnega

strokovnega nadzora nad gradnjo, vkljuno z vsemi inenirskimi storitva-mi, kot so vodenje koordinacij z izva-jalcem in naronikom, komunikacija in usklajevanje s sofinancerjem, pri-dobivanje uporabnega dovoljenja, sodelovanje na tehninem pregle-du, skrb za odpravo ugotovljenih po-manjkljivosti, priprava poroil tako za naronika kot tudi za sofinancerja, priprava zahtevkov za izplailo, izva-janje nalog koordinatorja za varnost in zdravje pri delu, izdelava elaborata za vpis stavbe v kataster stavb. Ope-racija mora biti zakljuena do konca avgusta 2015.

Tatjana Vresk, spec. za mened.Manica Kuselj, in. str.

kaj

del

am

o in

kd

o s

mo

?

Prietek gradnje poslovnega objekta Odseka znanosti o okolju - O2 na Reaktorskem centru v Podgorici

5oktober 14

tljave na manjkajoem odseku (od pokopalia do kroia). Rekonstrukcija je usmerjena v cestne ureditve, obcestne obstojee ureditve ne bodo dodatno urejane (parkiria, dovozi, kriia), temve bo cesta nanje samo navezana. Letonje poletje smo v Sava-projektu tako pripravili IDZ do-kumentacijo z ve variantami ureditev (potek kolesarske ste-ze, plonika in cestnih uredi-tev), ki je sluila za odloitev glede optimalne variante. V oktobru je Obina Breice dala zeleno lu za nadaljevanje projektiranja, in sicer izdelavo PZI dokumentacije, ki jo bomo izdelali e v letonjem letu, v povezavi s projektiranjem ome-njene nove ceste proti HE Bre-ice, katere projektant je prav tako Savaprojekt d.d. Ob novi cesti je predviden tudi plo-nik, javna razsvetljava, nova kanalizacija in rekonstrukcija vodovodnega omreja, novo kriie z Dobovsko cesto pa se bo uredilo kot kroie.Skratka, na obravnavanem obmoju se bo komunalna in-frastruktura celovito uredila v obsegu, ki kar klie po nasle-dnjem lanku.

Rekonstrukcija Dobovske ceste v BreicahPo naroilu investorja Obine Brei-ce smo letonje poletje prieli s pro-jektiranjem rekonstrukcije Dobovske ceste na trasi od Gradu Breice do kroia pri BS Petrol. Strokoven opis odseka zveni takole: Dobovska ce-sta poteka od kroia na regionalni cesti Bizeljsko ate (R1 219/1242) v dolini 1 km do kriia s cestami Pod obzidjem in Preernovo cesto pri Gradu v Breicah. Cesta poteka delno po ravninskem terenu in delno po poboju, tako da obstoje cestni ustroj prehaja iz ceste v nasipu preko ceste v delnem useku do ceste v i-stem enostranskem useku v poboje. Rekonstrukcija vkljuuje:- sanacijo vozia, ki ima dva name-na: ureditev preglednosti na cesti in izboljanje varnosti, kar je potrebno zaradi novega uporabnika prosto-ra (Dom starejih obanov). Drug argument pa je nova cesta mimo Veterinarske bolnice proti bodoi HE Breice, ki se bo prikljuevala na Dobovsko cesto. Ta prikljuek je po-trebno ustrezno oblikovati glede na vse dejavnike v prostoru;- umestitev kolesarske steze, ki bo v bodonosti lahko sluila kot del regi-onalne ali dravne kolesarske mree. V sedanjem stanju na obmoju Breic namre ni prave kolesarske poveza-ve vzhod-zahod, dravna kolesarska strategija pa jo predvideva;- izgradnjo plonika ter javne razsve-

Zakljuek usposabljanja Projektno vodenje v Savaprojektu

Dobovska cesta pred kroiem pri BS Petrol, kjer se bo saniralo vozie, umestila kolesarska steza in plonik ter uredil zasipan obcestni jarek.

Dobovska cesta pri Domu starejih obanov, kjer je predvideno novo kroie za umiritev prometa in za navezavo nove ceste proti HE Breice.

V zaetku septembra se je zakljuilo uposabljanje Projektno vodenje, ki ga je v nai drubi izvajalo podjetje PM Partner d.o.o. in je potekalo od me-seca julija. Predavanja, ki so bila se-stavljena iz petih sklopov, so zajemala razline vidike projektnega vodenja

Andra Hribar, u.d.i.v.k.i.

Dr. Drago Fabijan, direktor podjetja PM Partner d.o.o.

in so jih vodili specialisti s posameznih podroij:- projektno vodenje,- projektno vodenje z oceno tvega- nja,- komunikacija in timsko delo,- pravni modul,

znanja in veine ter spoznalo orodja in procese vodenja, ki so potrebni za uspeno izvedbo projekta in jih bodo lahko s pridom uporabili pri svojem vsakdanjem delu.

- zakljuek usposabljanja.

Projektno vodenje zaje-ma uporabo znanja, spre-tnosti, orodij in tehnik, da pridemo do rezultatov, ki jih zahteva nek projekt. Za vsak projekt je potrebno izbrati ustrezne tehnike in metode.17 udeleencev je na usposabljanju pridobilo

kaj

del

am

o in

kd

o s

mo

?

Aktualne nalogeNaronik: R INVEST GROUP d.o.o., Lju-bljanaObjekt: Stanovanjsko obmoje Ra-belja vas-zahod na PtujuVsebina: Nart krajinske arhitektureVodja tima: Damjana Pirc

Naronik: Skupina Posavje d.o.o., Bre-stanicaObjekt: Kmetijski objekt na Drnovem z zunanjo ureditvijo in prikljukiVsebina: IDZ, PGDVodja tima: Manica Kuselj

Naronik: Donf d.o.o., LjubljanaObjekt: Zamenjava plinskih grelnikov za etane lastnike na Zadobrovki cesti v LjubljaniVsebina: PZIVodja tima: Joe ibret

Naronik: Tames d.o.o., PtujObjekt: Energetska sanacija razsve-tljave v stavbah na Reaktorskem cen-tru v PodgoriciVsebina: piDVodja tima: Damjan Mei

Naronik: VG5 d.o.o., LjubljanaObjekt: Rekonstrukcija objekta Vila Ur-ka v LjubljaniVsebina: PID, projektantski nadzorVodja tima: Aleksandar Jovanovi

Naronik: Resistec podjetje za proizvo-dnjo uporov d.o.o., AnkaranObjekt: Objekt v AnkaranuVsebina: Izvedba aktivnosti za izbor iz-vajalca GOI del Vodja tima: Darja Podlipnik

Naronik: Obina BreiceObjekt: Plonik BukoekVsebina: Strokovni nadzorVodja tima: Toma Koreti

Naronik: Kolektor Koling d.o.o., IdrijaObjekt: Energetska sanacija O Jurija Dalmatina KrkoVsebina: piDVodja tima: Damjan Jurei

Naronik: Krka, tovarna zdravil, d.d., Novo MestoObjekt: Ljutomer Septolete totalVsebina: IDZ, PGD, PZI s popisiVodja tima: Goran alamon

Naronik: Obina Grosuplje

Objekt: Elektrini prikljuek za nogome-tno igrie Brinje v GrosupljemVsebina: PZI, PIDVodja tima: Damjan Mei

Naronik: Obina BreiceObjekt: Plonik, javna razsvetljava, vo-dovod in fekalna kanalizacija ob novi cesti med Dobovsko in Preernovo ce-stoVsebina: PGD, PZIVodja tima: Andra Hribar

Naronik: Mestna obina MariborObjekt: Poslovna cona TeznoVsebina: OPPN, okoljsko poroilo in program komunalnega opremljanja zemljiVodja tima: Nua Vani

Naronik: HSE Invest d.o.o., MariborObjekt: HE MokriceVsebina: Izdelava strokovnih podlag za pripravo poroila o vplivih na okoljeVodja tima: Nua Vani

Naronik: JP Vodovod - kanalizacija d.o.o., LjubljanaObjekt: Ureditev vodovoda po Cesti Andreja Bitenca v LjubljaniVsebina: IDZ, PGD, PZIVodja tima: Mateja Boi

Naronik: Obina BreiceObjekt: Ureditev kotlovnice na O Ve-lika DolinaVsebina: PZIVodja tima: Joe ibret

Naronik: Obina BreiceObjekt: Venamenski dom v ArtiahVsebina: Projektantski nadzorVodja tima: Damjan Jurei

Naronik: GEN energija d.o.o., Krko Objekt: Umestitev prostora jedilnica v objektu GEN v KrkemVsebina: Idejna reitevVodja tima: Tina Boinik

Naronik: Acroni d.o.o., JeseniceObjekt: Elektrifikacija nove vozovne delavniceVsebina: PZIVodja tima: Peter Poun

Naronik: Institut Joef Stefan, Ljublja-naObjekt: Objekti Kemija in Fizika v Reak-torskem centru v PodgoriciVsebina: Ineniring in gradbeni nadzor

pri izvajanju energetske sanacijeVodja tima: Tatjana Vresk

Naronik: Obina BreiceObjekt: Elektrini prikljuek in naveza-va na kanalizacijo odpadnih voda za Venamenski dom v ArtiahVsebina: PZIVodja tima: Damjan Jurei

Naronik: Obina SevnicaVsebina: Obinski program varstva okoljaVodja tima: Nua Vani

Naronik: Hidrotehnik d.d., LjubljanaObjekt: Izvedba kanalizacije, meteor-nih vod na obmoju Vev, II. sklop iz-vedbeVsebina: piDVodja tima: Toma Koreti

Naronik: Infra d.o.o., Leskovec pri Kr-kemObjekt: Sanacija Zasavske ceste na odseku Breg Sevnica BrestanicaVsebina: Raziritev obstojee projektne dokumentacijeVodja tima: Toma Koreti

Naronik: EKO - TEH, EKOLOKI INENI-RING d.o.o., Polhov GradecObjekt: Bencinski servis Kobal v LjubljaniVsebina: PGD, PZI, PID, NOV, elaborati, pridobitev gradbenega in uporabne-ga dovoljenjaVodja tima: Urban igante

Naronik: Nuklearna elektrarna Krko d.o.o.Objekt: Rekonstrukcija Operativnega podpornega centra - OPCVsebina: PGD, PZI, PID, Design Modi-fication Package (DMP) in Turn Over Package (TOP)Vodja tima: Aleksandar Jovanovi

Naronik: Obina BreiceObjekt: Dokonanje obnove V. trakta Gradu BreiceVsebina: Sprememba PZI dokumenta-cijeVodja tima: Aleksandar Jovanovi

Naronik: Aristotel, zdravstveni center d.o.o., KrkoObjekt: Obmoje med Cesto 4. julija, Kolodvorsko ulico in glavno avtobusno postajo v KrkemVsebina: Spremembe in dopolnitve ureditvenega narta za naselje Videm

6 oktober 14

Slika 1: Primer idejne zasnove mobilnega naselja

kaj

del

am

o in

kd

o s

mo

?

Poplave so vedno perea tema, v letonjem letu pa so pri nas in v blinji okolici dosegle stopnjo nacionalnih ka-tastrof. Zato je as, da se vpraamo, ali so vodarske ureditve, ki jih projektiramo inenirji, ustrezne. Dogajanja v naravi kaejo na to, da nekaj ne ponemo v redu, neustrezna regulativa pa omo-goa izogibanje tistim zakonskim do-loilom, ki bi nas prisilila graditi vzdrno.

Ob slikah s televizije je bilo oitno, da je koda in trpljenje ljudi kataklizmino. Neverjetno vodnato leto je povzroilo pogosto naraanje rek, ki v svojih stru-gah niso ve nale dovolj prostora. V asu ugodnega vremena smo ljudje gradili in iveli vse blije vodotokom, saj voda izostri dojemanje okolja, pomirja in nasploh izboljuje kvaliteto ivljenja. Rekam smo omejili prostor v asu de-belih krav.

Voda nikomur ne ustreza, ko je te pre-ve. Vsakdo se je eli imprej znebiti, ji pospeiti odtok navzdol, kamor pa mora tei. Pri vejih rekah se ustreznost ureditev ocenjuje celovito: v prvi vrsti nas omejujejo mednarodni sporazumi, ki doloajo kvantiteto in kvaliteto vode v strugi na prestopu meje. Ti sporazumi e posebej vplivajo na manje drave, kot je naa. Kot drug kriterij se na pod-lagi teoretinih padavinskih dogodkov izrauna poplavni val in njegovo poto-vanje po strugi, za katero se v okvirnih parametrih ve, koliko vode nek njen odsek lahko sprejme in kakna koliina povzroi poplave. Kot tretji kriterij pa se za izvedbo ureditev na reki zahte-va preverba vpliva na tok gorvodno (ustvarjanje zajezbe) in dolvodno (pre-stavitev erozijskih in odlagalnih proce-sov na dolvodno lokacijo, sprememba reima toka ali pospeevanje toka). Te preverbe so zakonsko doloene, spo-tovanje teh doloil pa nadzorujejo dravne intitucije, kot so Agencija RS

za okolje, Zavod RS za varstvo narave in resorna ministrstva, pod igar okrilje spadajo razline vrste ukrepov. Vedno prisotna in pristojna za izdajo soglasja je ARSO, ki zahteva izdelavo vseh potreb-nih preverb pred gradnjo, da se doka-e ustreznost doloene ureditve.

V prejnjem odstavku je ugotovljeno, da je urejanje rek na dravnem nivoju celovito. Na lokalnem nivoju pri manj-ih ureditvah pa pridobi na pomenu spotovanje podrobnih zakonskih do-loil in podzakonskih aktov: strokovnja-ki, ki planirajo lokalne ureditve, so zelo podrobno seznanjeni z vsemi podatki o neki lokaciji. Hkrati so tudi pod pritiskom investitorja, saj je cena danes edino merilo. Posledica je, da znajo biti zelo spretni pri dokazovanju, da je predvi-dena ureditev ustrezna.

Vodja tima: Jagica Ganc

Naronik: Aerodrom Ljubljana, d.d.Objekt: Zamenjava sistema varnostne razsvetljave v parkirni hii v sklopu kom-pleksa letalia Joeta PunikaVsebina: PZIVodja tima: Damjan Mei

Naronik: ZIR d.o.o., LjubljanaObjekt: MIC na Reaktorskem centru v PodgoriciVsebina: PID za gradbeno obrtnika delaVodja tima: Tatjana Vresk

Naronik: Tames d.o.o., Ptuj

Objekt: Energetska sanacija objekta MIC na Reaktorskem centru v Podgo-riciVsebina: PID (elektro in strojne inst.)Vodja tima: Tatjana Vresk

...in druge naloge.

Pripravila: Tamara Monik

Sr problema je hipen odtok. Medtem ko se voda iz gozdnate ali travnate povrine steka ure, dneve ali tedne, se z melioracijskimi ukrepi, jarki, kanaliza-cijami, asfaltnimi povrinami ipd. njen odtok pospei na nekaj minut. Problem nastane, ker ljudje zanemarimo po-membnost vode, ki se zbere recimo na enem parkiriu. Reemo si, da to pa res ni takna koliine vode, da bi pred-stavljala problem. Ne zavedamo se se-tevanja vplivov, saj spregledamo, da tudi sosed gradi parkirie, in ko se ta nevednost izvaja leta in leta, dobimo setevek, ki povzroi ruenje nasipov, poplavljanje domov, mrtvo ivino in lju-di brez domov.

Preden se posvetimo spremembam, ki pospeujejo hipen odtok, definirajmo ureditev: v tem lanku ureditev pred-stavlja zbir aktivnosti potrebnih za ume-stitev, postavitev in obratovanje objek-ta v prostoru. Z vsemi temi aktivnostmi smo v podjetju Savaprojekt zelo dobro seznanjeni, saj jih zdruujemo pod eno

streho in jih lahko razdelimo na nasle-dnje sklope:- prostorska dokumentacija;Za zagotovitev uspenega vzdrne-ga odvajanja vode se je potrebno aktivirati na samem zaetku, in sicer pri pripravi prostorske dokumentaci-je. Obinski podrobni prostorski narti z izvedbenimi narti so dokumenti, s katerimi se v prostor umeajo uredi-tve na lokalnem nivoju. K pripravi teh dokumentov se strokovnjaki moramo zavedati pomembnosti odvodnjava-nja, ki mora biti takno, da prepreuje hipen odtok. To je potrebno razloiti tudi investitorjem, ki tovrstnih ukrepov ne marajo, saj pogosto zahtevajo vijo ceno komunalne infrastrukture in vejo zasedbo prostora.- projektna dokumentacija;Projektna dokumentacija se pripravi na podlagi doloil prostorskih doku-mentov, zato so ustrezna izhodia bistvena. Se pa ele v tehnini doku-mentaciji opredelijo tehnine reitve, ki bodo zagotovile resnino vzdrnost sistema odvajanja vode. Kanalizacija z retenzijsko prostornino, infrastruktura iz obstojnejih materialov, podzemni re-zervoarji, retenzijske povrine, prelivi in izpusti za kontroliran iztok,... Vse to so sis-temi, katerih projektiranje zahteva tudi ve asa in truda, rezultat pa je kvali-teta, na katero v Savaprojektu dajemo bistven poudarek.- slunosti, soglasja in druga dovoljenja ter dokazila;Pridobitev dovoljenj in dokazil je pogo-sto svojevrsten problem. Pogosto mo-ramo zaradi neznanja vpletenih oseb posvetiti veliko asa pojasnjevanju, da se da nekaj zgraditi tudi drugae: kanalizacijo na poplavni povrini, elek-troenergetski vod v podtalnici, otroko igrie, ki je hkrati tudi retenzijska povr-ina,

7oktober 14

Poplave ali projektiramo odvodnjavanje vzdrno?

Nadaljevanjenastr.8

kaj

del

am

o in

kd

o s

mo

?

Zdravi odnosi in dobro vzduje so temelj vsakega projekta

8 oktober 14

dobro vzduje temelj vsakega projekta ali podviga.Vedno sem bil velik avtomobilski nav-duenec, zato v prostem asu e vedno popravljam ali servisiram av-tomobile. Poleg avtomobilov pa rad iz-delujem izdelke iz lesa. Les mi je od vseh materialov najbolj pri srcu, prav zato ponavadi naredim iz lesa predmete, ki so v svojih izvornih oblikah izdelani iz drugih materialov. Tega se drim tudi pri projektiranju in si bom prizadeval e naprej, kar gre z roko v roki s trajnostnim razvojem.Na koncu bi e omenil, da imam poleg ljudi zelo rad tudi ivali, ki me spremlja-jo e od rojstva, saj smo doma vedno imeli vsaj enega psa. Tudi danes me ob prihodu domov vedno vesela pri-akata Ben in Pika. Prav ne morem verjeti koliko sree je v teh bitjih, ki nas osreujejo iz dneva v dan.

...nadaljevanjesstr.7

Vse to so ukrepi, ki jih ljudje zaradi ne-znanja sprva ne sprejmejo.- gradnja;Gradnja je faza, ki predstavlja v asu izvajanja rano v prostoru. Odprti iz-kopi, nasipi, material na gradbiu in vmesne faze gradnje so izpostavljeni vodnim vplivom, hkrati pa tudi lahko vplivajo na reim toka ali zbiranje pa-davinske vode, kar upotevamo v pro-jektni dokumentaciji.- obratovanje/uporaba in vzdrevanje;Po zakljuku gradnje se s pridobitvijo uporabnega dovoljenja za planerje, projektante, gradbince in druge stro-kovnjake zgodba pogosto kona. Uporaba, obratovanje in vzdrevanje objekta pade na plea lastnika ozi-roma upravljalca. e se ne misli na fazo uporabe v asu planiranja, se lastnik lahko srea s teavami, kot so nepredvidene koliine vode, nepred-videni vplivi in seveda nepredvidene posledice.

Statistini podatki na spletni strani ARSO za obdobje 2008-12 kaejo na neiz-razito poveanje pozidanih povrin, bistveno poveanje kmetijskih povrin ter zmanjanje povrin gozda in travni-kov. Bolj urbana in obdelana zemljia imajo veji koeficient odtoka in hitreji

as stekanja, nasprotno pa naravno rastje zadruje vodo in jo upoasnjuje. loveke aktivnosti in raba prostora to-rej pospeujejo zbiranje vode in njeno hitrost, kar krepi obseg in velikost po-plav. Ta vpliv urbanizacije bi se lahko bolje kontroliral z ustreznimi krajinskimi ukrepi, inenirskimi posegi in drugano kultivacijo na zemljiih. Zmanjanje ne-potrebnih golih povrin, uvedba ivic in zelenih mej, terase namesto enotnega naklona so zemeljski ukrepi, ki jih je po-trebno aplicirati na vsako parcelo po-sebej. Majhen ukrep, ki je izveden na veliko parcelah, lahko ustvari bistven vpliv.

Na urbanih ureditvah voda v glavnem ni zaelena (razen v namenskih uredi-tvah, kot so parki, ribniki, vodnjaki) in zato se izvajajo ukrepi, ki zagotavljajo njen odtok. Gradnja jarkov in kanali-zacije sta klasina pristopa k reevanju tega problema. Jarke in kanalizacijo je seveda potrebno nekje zakljuiti in idealen zakljuek so reke. To pomeni, da de zelo hitro stee v reko. Ureditev odvodnjavanja ene ceste ni bistven problem. Ureditev odvodnjavanja vseh cest v Sloveniji pa lahko povzroi bistveno spremembo v koliini vode, ki se zbira v rekah. Razlini resorni zakoni pri urejanju okolja sicer zahtevajo izva-janje ukrepov, ki blaijo efekt hipnega

odtoka. Vendar je pri lokalnih uredi-tvah z informacijami dale najbolje opremljen tisti strokovnjak, ki ga je najel investitor za realizacijo te lokalne uredi-tve. Drugi strokovnjaki, ki so angairani na podlagi zakonskih doloil (soglasja, revizije, tehnini pregledi), da preverja-jo ustreznost projektiranih ureditev, so v tem pogledu hendikepirani.

Na dravnem in lokalnem nivoju so evidentirana obmoja, ki so ogroe-na s poplavami. Iz vodnega in drugih skladov na dravni ravni ter iz obinskih virov se financirajo ukrepi za varovanje pred poplavami. Ti ukrepi so nujni, saj so prizori, ki smo jim pria zadnje ase po televiziji, grozljivi ljudi je treba varovati. Svoj del k temu lahko prispevamo tudi strokovnjaki s podroij urejanja in gra-dnje v prostoru.

Andra Hribar, u.d.i.v.k.i.

Darjan Pernar, univ. dipl. in. arh.

Sem Darjan Pernar in prihajam iz u-pee vasi. Ko sem se odloal za po-klic, me je pot vlekla v tehnino smer. V srednjo olo sem se vpisal v Krko, in sicer strojno tehnino smer. Po kon-ani srednji oli ter opravljeni poklicni maturi sem se odloil, da elim posta-ti arhitekt, kljub temu, da takrat nisem vedel, kaj to sploh pomeni. V primeru, da ne bi bil sprejet na eleno fakulteto, bi postal avtoklepar. Vendar kot lahko sklepate, sem bil sprejet na Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani in tako sem postal arhitekt. Lahko reem, da mi je tudij arhitekture zelo leal, saj je bil sis-tem dela taken, da smo vse naredili v zadnjem trenutku. Je pa to tudi eden redkih tudijev, ki omogoa tudentom da vidijo veliko drugih drav, saj le tako lovek dobi iri pogled na arhitekturne znailnosti prostora ter objektov, ki se prilagajajo podnebju, geografski legi ter najpomembnejemu ljudem ter

njihovim kulturam in navadam. Lahko bi rekel, da so bila leta tudija do sedaj najlepa leta mojega ivljenja, saj sem spoznal punco pelo, veliko dobrih pri-jateljev ter doivel ogromno nepozab-nih dogodkov.

Med tudijem arhitekture sem postal tipendist Savaprojekta, kjer sem danes tudi zaposlen. V kolektivu se poutim odlino, za kar so zasluni sodelavci, s katerimi se zelo dobro razumem. Veliko mi pomenijo dobri osebni odnosi, pa naj bo to druina ali pa poslovni svet. Preprian sem, da so zdravi odnosi in

kaj

del

am

o in

kd

o s

mo

?

Obinski svet Obine Krko je na svoji seji dne 11.9.2014 sprejel Odlok o Ob-inskem podrobnem prostorskem na-rtu staro jedro Leskovec pri Krkem. Dokument, ki ga je izdelala ekipa ur-banistov nae drube, je bil objavljen v Uradnem listu RS, t. 71/14, z dne 3.10.2014.OPPN obsega obmoje v velikosti cca 13,6 ha in je razdeljeno na devet enot urejanja prostora (EUP). Z njim se po-drobneje nartujejo prostorske uredi-tve na obmoju starega jedra Leskov-ca pri Krkem, s katerimi bodo med drugim reene teave s parkirii, do-stopi in cestnimi povezavami ter uredi-tev prometnega reima na osrednjem trgu. Z OPPN se nartuje del obvozne ceste Leskovec s kroiem/kriiem na Leskovki cesti, nove parkirne povr-ine, ureditev pepoti, ureditev parka pod cerkvijo, gradnja stanovanjskih stavb na obmoju Grajske poti, Gre-beneve ulice, Poti na rnile, severno od Ulice Anke Salmi ter severno od Wolfove ulice. Nartovana je ureditev avtobusnega postajalia, izgradnja nove povezave Ulice Staneta agar-ja in Grebeneve ulice, ki se nameni enosmernemu prometu, rekonstrukcija obstojeih cest ter izgradnja novih.

Silvija Umek, urbanistka

Moje celotno ivljenje je povezano s portom

9oktober 14

Urban igante, univ. dipl. in. str.

nasprotniki veja, zato sem streljanje po priblino 7 letih opustil. Trenutno igram mali nogomet v tirih ligah, kjer skupaj s soigralci zapravljamo drago-cen prosti as. V portu sem se nauil biti vztrajen, po-trpeljiv, trmast in discipliniran, kar sem s pridom uporabil pri olskih obveznostih. Pot me je po osnovni oli vodila v Teh-niko gimnazijo v Krkem, kjer sem se navdueval nad tehninimi predmeti, zaradi esar sem se odloil za tudij na Fakulteti za strojnitvo v Ljubljani. Ker sem bil Savaprojektov tipendist e od zaetka tudija, sem imel med vsako-letnim opravljanjem poitnike prakse monost spoznati ljudi in delovanje fir-me, zaradi esar sem se ob zaposlitvi laje vklopil v ekipo. Kljub zavedanju, katera znanja bom pri delu potrebo-val, sem se v dogovoru s firmo odloil, da bo moja usmeritev na strojni fakulte-

Nove nartovane ureditve v starem jedru Leskovca

Sem Urban in ne maram filanih pa-prik. Moje celotno ivljenje je povezano s portom. elja po aktivnosti me je od mlajih let spremljala vse do sedanjosti in medtem ni usahnila. Zaelo se je v osnovni oli, ko smo se skupaj s soolci preganjali za ogo na igriu za olo. Ni trajalo dolgo, ko brcanje oge po pouku ni bilo ve zadosti. Vlanil sem se v Nogometni klub Krko, kjer sem opravil nogometno olo in zrasel v no-gometaa, kot se poznam danes. Po-leg timskega porta sem se sreal tudi s portnim streljanjem z zrano puko. Kot pionir sem se udeleeval regijskih strelskih tekmovanj, kasneje pa tekmo-vanj s standardno puko na dravnem in svetovnem nivoju. Z mojo rdeo Fe-inwerkbau puko sem okusil tudi repre-zentanna tekmovanja, vendar je bila elja po okroglem usnju in prerivanju z

ti konstrukterske narave. V Savaprojektu sem se zaposlil pred slabima dvema letoma in vse od tedaj je vsak dan prilonost za spoznavanje in uenje neesa novega. Pri nas se je sestavila ekipa mladih inenirjev, ki smo eljni znanja, zagnani in polni sve-ih idej, katerih brez pomoi starejih in izkuenih sodelavcev ne bomo znali vkljuiti v svoje delo.

kaj

del

am

o in

kd

o s

mo

?

10 oktober 14

Hribolazenje po Dolini Triglavskih jezer

Vesela druina osmih savaprojektov-cev se je kljub jutranjemu deju prvi septembrski vikend optimistino od-pravila slovenskim goram naproti. Po skoraj dveh urah vonje, jutranji kavi, ogledu Bohinjskega jezera, veni di-lemi bo de ali ne, eni uri in pol pri-prav na sam vzpon (nahrbtniki, preo-blaenje, pa spet nahrbtniki) smo vsi dobre volje iz Planine Blato zagrizli v prvo strmino. Bi skoraj lahko rekla, da sem bolj zaradi vzpodbude kot zava-janja po vsaki strmini obljubila, da je ta zagotovo zadnja tako strma. In mislim, da mi na koncu nihe ni ve verjel. Do cilja (Koe pri Triglavskih jezerih) so pa le prili vsi in mislim, da prav zadovoljni s svojim uspehom, ker ni bilo dolgo, ko smo pustili nahrbtnike v koi in se odpravili do najlepega in najvejega od sedmerih jezer - Veli-kega jezera ali Ledvike na viini 1830 m. V veliko veselje mi je bilo opazova-ti zadovoljne sodelavce okoli sebe. V nekaterih se je prebudila isto nova ljubezen do gora, nekateri so jo mo-rali samo obuditi. Zame kot gorsko vodnico je to najveje zadovoljstvo; opazovati ljudi, ki so prepoznali gor-ski mir in v njem uivajo ter si polnijo baterije za prihajajoe tedne. Da bi bilo vse skupaj e malo kiasto, je na poti od Ledvice proti koi iz severa izza Zelnarice posijalo sonce. Toplo in optimistino je napovedovalo lepi jutrinji dan. Po zanimivem veeru in

Nerezinske poletne igre so portno--zabavne igre, ki potekajo v Nerezi-nah na otoku Loinju in so sestavlje-ne iz tekmovanj v spolzkem stolpu, odbojki na mivki, malem nogometu, kegljanju, turnirju brikule in treete ter v vleenju vrvi. Veina tekmovalnih ekip je iz blinjih obmorskih krajev, ob-asno pa se iger udeleijo tudi ekipe, ki jih sestavljajo turisti.Letonjih Nerezinskih poletnih iger, ki so potekale med 29. julijem in 3. av-gustom 2014, se je udeleila tudi eki-pa portnikov iz Posavja. Med osmimi ekipami tekmovanja v malem no-gometu, ki jih je reb razdelil v dve skupini, je bila ekipa osmih igralcev malega nogometa, katere sponzor je bila druba Savaprojekt d.d. iz Kr-kega. Slovensko ekipo z imenom

Savaprojekt so sestavljali: Sao Grm, Alja Kugler, David Janc, Tadej Janc, Urban igante, Botjan Preskar, Matej Kranjevi in golman Martin Kos.Deevno vreme je poskrbelo za dvo-dnevno prestavitev tekmovanja, ki pa je v nadaljnjih dneh potekalo ne-moteno. Ekipa Janezov, kot so jih v ali nazivali domaini, je na vseh

cev), ki so prili navijat za slovensko ekipo. Napeta in borbena tekma se je konala v prid ekipe Savaprojekt, ki je tako postala zmagovalka Nere-zinskih poletnih iger 2014. Fantje so si poleg pokala za prvo mesto priigrali tudi priznanje za najboljega igralca in najboljega vratarja.

tekmah zabeleila zma-go, zato se je uvrstila v finale, ki je potekalo v nedeljo, 3. avgusta. Na zakljuni tekmi se je ekipa Savaprojekta po-merila z ekipo Tamaris iz Malega Loinja. Tekmo si je ogledalo veliko tevilo domainov in tudi turi-stov (predvsem Sloven-

mirni noi nas je zjutraj skozi majhno okno zbudilo sonce in pozdravilo mo-dro, jasno nebo. Korak ez prag pa je prinesel meglo in odnesel razgled. al, ali na sreo, bo za dober razgled treba v kratkem znova obuti gojzarje

in se podati v slovenske viave. Dobra stran megle so bile le blejske kremni-te, ki so postale konni cilj e preden smo se odpravili s parkiria v Krkem.

Nua Vani

kaj

del

am

o in

kd

o s

mo

? Zmaga Savaprojektovih malonogometaev na Loinju

Bla in njegova MaaNa urbanist Bla piler je postal po-nosni oka herki Mai, ki je ob rojstvu merila 49 cm in tehtala 3250 g. Iskre-ne estitke!

11oktober14

dru

abn

a k

ron

ika

je asopis drube Savaprojekt, d. d.

Izdajatelj: Savaprojekt, d. d., CK 59, 8270 Krko

Uredniki odbor: Jagica Ganc, Tatjana Zupani, Andrej Trot, Tamara Monik, Blaka Kljuevek, Mateja Boi

Naklada: 250 izvodov

Tisk: Forma Breice, d.o.o.

Naslednja tevilka izide: decembra 2014

Schco Kart - Challenge

V petek, 5.9.2014 je na dirkaliu Ra-celand v Krkem potekala tradicio-nalna dirka za pokal podjetja Sch-co. Dogodek je bil letos organiziran kot tekmovanje poslovnih partnerjev ob 150-letnici firme, ki ima dolgoletno zgodovino povezano z avtoportom (med drugim tudi sponzorstvo ekipe McLaren v seriji F1). Povabilo za so-delovanje smo prejeli tudi v naem podjetju, saj smo v preteklem letu z omenjenim podjetjem tudi aktivno sodelovali. Na dogodek smo se pri-javili s trilansko ekipo projektantov. Drubo Savaprojekt smo zastopali Benjamin Kumar, Darjan Pernar in Primo Kova. Dirka je potekala na dveh nivojih, in sicer kot ekipni pokal

Naa sodelavka Darja Podlipnik je v krogu sodelavcev praznovala svoj okrogli jubilej, e prav posebej pa se je razveselila knjige s posvetilom nek-danjega smuarja Alberta Tombe.

Rekreativno drutvo zaposlenih Sava-projekt Krko je organiziralo tridnevni izlet v Beograd. V petek, 2.10.2014 smo se ob 6. uri odpravili novim dogo-divinam naproti in v Hostel San Art prispeli ob 12. uri, kjer so nas priakali s pijao dobrodolice ter se nato od-pravili na okusno balkansko pojedino. Ker je bil izlet organiziran v lastni reiji brez vodia, smo izkoristili poznavanje kraja naih udeleencev izleta Todor-

projektantskih ti-mov (3 lani) in loen pokal direk-torjev sodelujoih podjetij. Najbolji v vsaki kategoriji so prejeli pokale in se s tem tudi kvali-ficirali na evropsko prvenstvo, ki letos poteka v paniji. Konkurenca je bila mona (sodelovalo je okoli 100 ude-leencev). Kljub temu smo v kvalifika-cijah dosegli nekaj zavidljivih asov in se povzpeli na sam vrh razpredelnice. S tem smo dokazali, da nismo hitri in uinkoviti samo pri projektiranju, am-

pak tudi za volanom. Kot celotna eki-pa al nismo bili dovolj uspeni, zato smo po nekaj krogih izpadli, saj je dir-ka potekala po principu izpadanja.

Primo Kova

ja in Saota. Ogledali smo si skoraj vse najznameniteje objekte, le za Avalo nam je zmanjkalo asa. Ekipa je tako sklenila, da bo potrebno priti e en-krat v asu turistine sezone, saj utri-pa in govoric, da je Beograd mesto, ki nikoli ne spi, nismo doiveli. Poseb-na zahvala gre odlinima voznikoma Darjanu in Petru, ki sta nas varno pri-peljala tja in nazaj. Vsi zaposleni, ki se tega izleta niste mogli udeleiti, lepo

vabljeni na naslednjega, ki bo v pri-hodnjem letu.

Darja Podlipnik

Bivi sodelavecAndraev skok v zakonski jarem

Vodja projektov Andra Hribar je v mesecu septembru obljubil veno zvestobo svoji partnerki. Iskrene e-stitke!

Darji estital tudi Alberto Tomba

Andrej Pirc

Obisk Beograda

12 oktober 14

aKT

UaLN

O

PROJEKTProjekt je originalen, kompleksen napor za izvedbo dela (naloge), ki v okolju pov-zroi spremembe (fizine, abstraktne). Ima ve povezanih ciljev in omejitev v asu, kakovosti, virih in strokih. Razlika med projektom in obiajno nalogo: pri obiajni nalogi poznamo elen rezultat (izdelek/storitev) in tudi pot za dosego tega rezultata (proces poteka vedno na enak nain); pri projektu prav tako poznamo elen rezultat (izdelek/storitev), ne poznamo pa poti za dosego tega rezultata (pot je odvisna od okoliin).

Delovne faze projekta so:1.) FAZA ZASNOVE (pobude, ideje, naro-ilo, tudije izvedljivosti, doloitev name-na projekta, doloitev izdelka/storitve projekta),2.) FAZA PLANIRANJA / definiranja (orga-niziranje projekta, oblikovanje narta),3.) FAZA IZVAJANJA (izvajanje nartova-nih aktivnosti za dosego ciljev),4.) FAZA ZAKLJUEVANJA (tehnino in administrativno zakljuevanje projekta, evalvacija doseenih ciljev, arhiviranje projekta).

Za uspeno nartovanje in vodenje pro-jekta je potrebno odgovoriti na est stra-tekih vpraanj: KAJ, KDO, S KAKNO OD-GOVORNOSTJO, KAKO, KDAJ in KAKO USPENO. Ta vpraanja so zapisana tudi na naih internih delovnih nalogih, ki so osnova za izvedbo projekta oz. naloge. Nanje je potrebno odgovoriti ob zaet-ku izvedbe projekta ter ko je projekt za-kljuen.

CILJI PROJEKTADoloitev ciljev projekta je naloga na-ronika projekta. Za vsak projekt se de-finira:1.) NAMENSKI CILJ pove, kaken rezultat elimo dosei s projektom (namen pro-jekta), npr. prodaja novega izdelka. 2.) OBJEKTNI CILJ pove, kaj je izdelek ali storitev projekta, npr. izgradnja novega skladia. Projekt se zakljui, ko se dose-e objektni cilj.3.) STRATEGIJE definirajo nain, kako do-sei objektni in namenski cilj projekta. Za izvedbo projekta se izbere tisto strategijo, ki v dani situaciji omogoa dosei cilje projekta v im krajem asu, s im manj viri, s im manjimi stroki in s im manjimi tveganji.

MRENO PLANIRANJEOsnova mrenega planiranja je mre-ni diagram, katerega matematina osnova je teorija grafov. Po tej teoriji je mreni diagram konen, ovrednoten graf brez zank in kronih poti, z enim vhodom in enim izhodom. Vozlie grafa imenujemo dogodek, povezavo med dvema dogodkoma pa aktivnost. Vrednost povezave se imenuje trajanje aktivnosti, maksimalno pot v mrenem diagramu od zaetnega dogodka do konnega dogodka, pa imenujemo kritina pot.Metode mrenega planiranja so: Deterministine (npr. metoda kritine poti CPM (Critical Path Method)); Stohastine (npr. metoda ocene in revizije programa PERT (Program Eva-luation and Review Technique)).Osnovni elementi mrenega planiranja so: Projekt vsaka nartovana naloga, ki jo je potrebno izvesti za doseganje po-stavljenega cilja in ima tri omejitve: as, vire in stroke. Je zaasno prizadevanje za uresniitev edinstvenega rezultata, izdelka ali storitve. Aktivnost trajajoe opravilo; njena izvedba predstavlja delni rezultat pro-jekta. Aktivnost je lahko prava (potre-buje as, vire in povzroa stroke), a-kanje (potrebuje le as) ali navidezna (ne potrebuje asa in virov ter ne pov-zroa strokov). Dogodek predstavlja hipno stanje, v katerem se ne zgodi ni.

MODEL PROJEKTNEGA VODENJAProjektno vodenje delimo na dve zna-ilni fazi: planiranje (nartovanje) in iz-vajanje projekta.1.) PLANIRANJE PROJEKTANaronik projekta: definira PROJEKTNE CILJE, doloi okvirni ASOVNI in STROKOV-NI PLAN projekta, imenuje VODJO projekta.

teva omejitve razpololjivosti virov, izdela prilagojeni plan projekta (ki upoteva omejitve razpololjivosti virov in strokov).Rezultat dela projektnega tima je izho-dini plan projekta, ki vsebuje: asovni plan projekta, pregled obremenitve virov, plan strokov projekta, analizo rizikov projekta.

2.) IZVAJANJE PROJEKTAPlaniranju projekta sledi OBLIKOVANJE PLANSKIH INFORMACIJ in njihovo po-stopno poiljanje izvajalcem aktivnosti.Sledi proces DINAMINEGA SPRE-MLJANJA PROJEKTA oziroma njegova aktualizacija, ki vkljuuje: zajemanje dejanskih rokov, zajemanje dejanskih asov, zajemanje dejanskih strokov.Zakljuene aktivnosti obiajno povzro-ijo: spremembo planiranih rokov nasle-dnjim aktivnostim, spremembo planiranih asov nasle-dnjim aktivnosti, spremembo planiranih strokov na-slednjim aktivnostim.

VODJA PROJEKTAVodja projekta je najpomembneja oseba vsakega projekta in je neposre-dno odgovoren za celotno stanje na projektu. Podrobno proui cilje projek-ta in doloi strategije za njihovo uresni-itev.

DELO V PROJEKTNEM TIMUTim je majhno tevilo soodvisnih ljudi s komplementarnimi kompetencami in znanji, ki so zavezani skupnemu name-nu in smotru, skupnim ciljem delovne uspenosti in nainu delovanja ter pri tem imajo sebe in druge medsebojno za odgovorne. Lastnosti uspenega tima so medsebojna podpora in zau-panje, minimalne statusne razlike, do-bra komunikacija, skupno reevanje problemov,...Vodenje projekta izvaja vodja projek-ta s projektnim timom. Naloge vodje projekta so pogajanje, intruiranje, in-formiranje in preprievanje, sooenje, intervencije in ukrepi, odloanje, raz-porejanje nalog in nadzor.

lanek je povzet po predavanju, ki je bilo izvede-no v sklopu usposabljanja Projektno vodenje.

Nartovanje in vodenje projekta

Vodja projekta: proui nalogo, se odloi za organizacijo projektnega tima (OBS), ki jo potrdi naronik.Projektni tim: natanno doloi cilje in strategije pro-jekta, izvede WBS strukturo projekta, definira aktivnosti projekta, izdela matriko odgovornosti, izdela asovni plan projekta, ki ne upo-