Na slavnostni prireditvi, ki je potekala ob vstopu v 5. desetletje delovanja družbe Savaprojekt je glavni direktor Peter Žigan-te opisal prehojeno pot in poudaril priho-dnost družbe, ki stoji na mladih.

»Na Savaprojekt sem prišel pred 35 leti, ravno v času, ko je umrl predsednik Tito. Maja 1979 mi je oče v vojsko sporočil, da bi bilo mogoče zanimivo delo v takra-tnem mladem projektivnem biroju. Bil sem namreč štipendist Krke iz Novega mesta. Verjetno me je oče hotel zdržati v do-mačem kraju. Ob prvi priliki sem odšel na razgovor k vodji projektivnega biroja, go-spodu Silvinu Greinu. Na moje vprašanje, kaj bi jaz lahko delal v projektivnem biroju, mi je odgovoril ne vem, vem pa, da bo prihodnost potrebovala tak kader. Imel je dober občutek in vizijo. Gospod Grein, imeli ste prav.Jaz sem prišel v okolje, ki je že takrat de-lovalo kot nekakšna družina, kot neka skupnost, ki preprosto sodi skupaj. Ta vre-dnota je prisotna še danes in predstavlja temelj našega delovanja.Prvim letom dela so sledila različna ob-dobja rasti in spreminjanja firme. Veliko smo ustvarjali, najboljše rešitve pa smo našli takrat, ko smo imeli vizijo in ko smo jo ustvarjali srčno. S srcem in dušo smo sode-lovali pri občinskih odločitvah in projektih ter usmerili razvoj občine s prostorskega in tehničnega vidika. V 30. letih smo uspeli mesto Krško, ki je takrat še imelo industrijo v starem mestnem jedru, tovarno celuloze v polnem zagonu, zelo onesnaženo oko-lje, brez pravih industrijskih in obrtnih con, brez urbanističnega načrta, oblikovati v moderno mesto treh centrov z velikimi potenciali razvoja za naprej, kar še nismo izkoristili do danes. Tudi za naprej imamo jasno vizijo razvoja in dela na tem področju bo še veliko. Naj navedem še nekaj številk: V zadnjih 20. le-tih smo vložili v izobraževanje in speciali-zacijo, vključno z doktorati in štipendijami, več kot 400 000 eur. Skoraj milijon eurov smo razdelili nazaj v okolje (največ v šport, kulturo in gasilstvo). Naj le omenim, da smo imeli svoj kolesarski klub na najvišjem državnem tekmovalnem nivoju, da ome-nim športno društvo, ki dnevno izvaja vaje

»Nekatere naše najboljše ideje so se porodile, ker smo svoje inženirje pustili, da se potepajo tam, kjer se še angeli bojijo hoditi.«

Henry Ford

V TeJ šTeVIlKI PreBerITe ...

Interni časopis družbe Savaprojekt d.d., Krško, številka 31, september 2015

str. 2 str. 4

Dogodki Kaj delamo in kdo smo

str. 12str. 10

Aktualno

Savaprojekt vstopil v 5. desetletje

Krško, 28.5.2015 - V Kulturnem domu Krško je potekala slavnostna prireditev ob vstopu v 5. desetletje delovanja Savaprojekta, ki se jo je udeležilo več kot 400 povabljenih.V 40. letih delovanja družbe je bilo v Savaprojektu zaposlenih 223 delavcev, danes pa v družbi deluje 51 zaposlenih. Sam podatek govori v tem, da je imelo podjetje tako v pretekosti kot tudi sedaj pomembno vlogo v zaposlovanju lokalnega visoko izobraženega kadra.

Več na str. 2

Nadaljevanje na str. 2

Kaj delamo in kdo smo

2 september ‘15

Konec maja je v Savaprojekt vstopil v novo desetletje delovanja družbe. Ob praznovanju velikega jubileja smo v ta namen aktivno sodelovali vsi Sa-vaprojektovci. Ob tej priložnosti smo pripravili izdelke, kot so:

KNJIGA - Naš ustvarjalni krogZa izdelavo knjige smo zbrali ogro-mno slikovnega in tekstualnega gra-diva iz vseh obdobji delovanja druž-be. razvoj podjetja skozi čas smo razdelili na zgodovinska obdobja, ki so zaznamovala Savaprojekt:

za zaposlene, da smo gasilcem do sedaj izdelali devet projektov za nji-hove potrebe itd.Povprečno je bilo v zadnjih 20. letih 59 zaposlenih, kapital pa smo po-večali za petkrat in do danes razvili kompleten spekter storitev za vode-nje investicij od izdelave ekonomskih načrtov, nakupov zemljišč, izdelave urbanistične dokumentacije in pro-jektivno tehnične dokumentacije, do vodenja same izvedbe, vključno s strokovnim nadzorom. Skratka trgu nudimo preko 80 lastnih storitev oziro-ma produktov.Za vse doseženo gre velika zahvala predanim in izjemnim strokovnjakom vseh Savaprojektovcev. Sleherni je prispeval svoj delež. Posebna zahva-la pa gre tudi sedanjim zaposlenim, saj poleg vse večje odgovornosti, nosimo na plečih še težko breme go-spodarske krize, v katero je zašla Slo-venija.Brez poslovnih partnerjev, ki ste nam zaupali svoje ideje in cilje ter nam zaupali tudi vaše investicije ne bi bilo mogoče ustvariti takšnega Savapro-jekta, kot je danes. Zato gre vam, poslovnim partnerjem, še posebna zahvala in upam tudi na prihodnje sodelovanje.Hvala Občini Krško, ki je v začetnem obdobju in tudi kasneje soustvarjala današnji Savaprojekt, zavedajoč se, da v svojem prostoru to potrebuje in vesel sem, da smo znali vrniti to zau-panje v obilni meri.Podjetje ima še naprej ambicije, po-slanstvo in vizijo, ki ga vodi v priho-dnost. Naj zaključim s prikazom pomena pri-reditve ustvarjalni krog – pogled v pri-hodnost. Zakaj ustvarjalni krog? Vse kar v Savaprojektu delamo je nekaj novega, od začetka ustvarjenega. Vse si moramo predstavljati in skoraj nič ni prenosljivega. Pogosto iz ne povsem jasne ideje ali cilja skupaj z vami ustvarjamo projekte za izvedbo.Malce lažje je kasneje, ko so objekti zgrajeni, ocenjevati kvaliteto pro-jekta. In ravno to, da se naše delo ocenjuje na koncu procesa, ko je vse vidno, zahteva od nas veliko odgo-vornost že v času, ko še ustvarjamo neko novo zamisel.eden od pomembnejših elementov je zaupanje v mlado generacijo, tisto, ki bo za nami še kvalitetnejše opra-vljala poslanstvo ustvarjanja.

tov preselila v prvo nadstropje takra-tne Beograjske banke, skupina insta-laterjev je še vedno ostala v prostorih žage, del sodelvcev s področja nizkih gradenj pa je deloval v t.i. »baraki« na Gasilski ulici 4. Vodja Projektivnega biroja je bil Silvin Grein, vodja urbanizma v Projektiv-nem biroju pa je bil Slobodan Nova-ković. 1984 - 1989 Rast in osamosvajanje znotraj matične družbe

Savaprojekt vstopil v 5. desetletje

1947 - 1975 Predhodno obdobje na-stanka SavaprojektaPrvi zametki delovanja družbe segajo v povojno leto 1947, ko je Okrajni ljud-ski Odbor v Krškem z odločbo 22. mar-ca 1947 ustanovil Okrajno gradbeno podjetje »Ograd« Krško. leta 1955 je bilo vstanovljeno gradbeno podje-tje »Sava« Krško, kateremu je Okrajni ljudski odbor dodelil zemljišče z bivšo Žago Petrič v Žadovinku na CKŽ 134 v Krškem. leta 1970 se je podjetje re-gistriralo kot Industrija gradbenega materiala in montaža »Sava« Krško oz. IGM »Sava« Krško.

1975 - 1983 Začetki oblikovanja in nastanka družbeIGM »Sava« Krško je zaradi poveča-nih lastnih potreb in zunanjih naroč-nikov leta 1975 ustanovil posebno delovno enoto Projektivni biro, ki ga štejemo kot uradni začetek Sava-projekta. Dve leti kasneje je bilo od občine Krško pridobljeno pooblastilo za izdelovanje vseh vrst urbanistične dokumentacije, kar je predstavljalo veliko prelomnico za podjetje. V letu 1979 se je vodstvo in skupina arhitek-

Oblikuje se TOZD Savaprojekt, ki ga

telovadnice na Senovem, v Brestani-ci, Krškem in v Podbočju. Savaprojekt je izdelal tudi vse planske in prostor-ske akte v občini Krško ter Ureditveni načrt za NeK.

1990 - 1997 Obdobje preoblikova-njaZaradi osamosvojitve države in no-vega sistema se je Savaprojekt pre-strukturiral v lastninskem, finančnem organizacijskem in kadrovskem smi-slu. Vodenje Savaprojekta je prevzel sedanji direktor, Peter Žigante. V letu 1997 se je podjetje preoblikovalo v delniško družbo. V tem obdobju se je podjetje preselilo na CKŽ 59, odprta je bila tudi poslovna enota v Brežicah ter kupljeni so bili novi prostori v No-vem mestu.

1998 - 2005 Rast in širjenje dejav-nosti V letu 2001 je družba registrirala de-javnost inženiringa, kar je je bil velik korak k celovitosti storitev na po-dročju urejanja prostora in gradnje objektov.Z razvojem dejavnosti je raslo tudi šte-

je vodil Vojko Omerzu. Druž-ba dobi logotip in podjetje se dobro uveljavi znotraj matič-ne družbe ter v širšem prostoru. P o m e m b n e j š i objekti iz tega obdobja so: Pa-pirkonfekcija Kr-ško, labod Krško, Tovarna celuloze in papirja, osnov-ne šole, vrtci in

do

go

dki

3september ‘15

Savaprojekt vstopil v 5. desetletje vilo zaposlenih, saj se je v tem obdo-bju število zaposlenih približalo številki 60. Savaprojekt je v obdobju 1999-2009 v povprečju štipendiral devet štipendistov, največ v letu 2004, ko je v okviru Posavske štipendijske sheme štipendijo Savaprojekta prejemalo 14 študentov. V letu 2005 je podjetje pri SIQ pridobilo Certifikat za sistem vode-nja za storitve inženirja ISO 9001:2000, ki ga vsako leto nadgrajuje.

2006 - 2015 Modernizacija in prenos znanjaV začetku obdobja, med letoma 2006 in 2007 je Savaprojekt pridobil veliko novih naročnikov in se vključil v vse večje državne projekte, naci-onalnega pomena. Družba je bila v finančno zelo ugodnem položaju, saj je vrednost premoženja presegla pet milijonov eurov. Od leta 2008 naprej, ko je Slovenijo in europo zajela gospo-darska in finančna kriza je Savprojektizgubil veliko naročil in cene inženir-skih storitev so upadle. Prednost Sa-vaprojekta v kriznih časih je celovitost storitev in interdisciplinarnost. V letu 2010 je Savaprojekt od Gospodar-ske zbornice Slovenije prejel najvišje priznanje za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Pod okriljem Savaprojekta je bila leta 2015 ustano-vljena hčerinska družba e-GrUS, ki jo vodi direktor Aleš Janžovnik. Cilj nove družbe je iskanje potencialnih investi-torjev in virov financiranja za projekte na tujih trgih.

PREDSTAVITVENI FILMOb jubileju smo obnovili in posodobili predstavitveni film Savaprojekt. Dose-danji film je bil s strani poslovnih par-tnerjev in širše javnosti dobro sprejet, zato smo koncept filma ohranili, nad-gradili smo ga le z aktualnimi vsebi-nami, referenčnimi objekti in z našim mladim kadrom. Film je na ogled na naši spletni strani www.savaprojekt.si.

ZBIRKA FOTOGRAFIJ ZAPOSLENIH V SAVAPROJEKTUV delovanju družbe si je izkušnje in znanje pridobilo 223 nekdanjih zapo-slenih, trenutno pa je v Savaprojektu 51 zaposlenih. Skupno je torej vseh Savaprojektovce več kot 270 kar ni zanemarljiva številka. V želji, da bi se spomnili vseh, smo pripravili zbirko fo-tografij nekdanjih in sedanjih sodelav-cev. Pri zbiranju fotografskega ma-

teriala in prepoznavanju oseb smo kolektivno sodelovali, za kar se vsem izredno zahvaljujemo.

RAZSTAVA GRAFIK V predverju Kulturnega doma Krško je bila razstavljena zbirka grafik iz Sa-vaprojektovih novoletnih voščilnic. razstava je vsebovala grafike od leta 1992 do 2015, na katerih so bili ročno skicirani pomembnejši Savaprojektovi objekti, ki so zaznamovali posamezno leto.

SLAVNOSTNA PRIREDITEV Slavnostna prireditev je potekala v Kulturnem domu Krško, 28. maja 2015. Glavni direktor in izvršni direktorji so medijem predstavili delovanje in cilje družbe. Prireditve se je udeležilo pre-ko 400 povabljenih. Odziv nekdanjih zaposlenih je bil izjemen, kar dokazu-je, da so se v bivšem delovnem koleti-vu dobro počutili. Slavnostni program je vseboval izbrane govornike: Matja-ža Kmecla, Stanislava rožmana, Jo-žeta Marinča, Primoža Kozmusa, Sašo Hribarja, Sama Hribarja Miliča, Mirana Stanka in Petra Žiganteja, ki so pred-stavili svoj pogled v prihodnost.Tajda lekše je vodila prireditev, z glasbenimi točkami pa nas je nav-duševala Nuška Drašček. Po končani prireditvi je sledila pogostitev in pri-jetno druženje s poslovnimi partnerji, nekdanjimi in sedanjimi sodelavci, pri-jatelji in znanci. Savaprojekt se še enkrat zahvaljuje vsem za prisotnost, s čimer ste potrdili, da smo na pravi poti.

do

go

dki

4 september ‘15

Sprejet Občinski prostorski načrt (OPN) občine Krško

Občinski prostorski načrt je prostorski akt, s katerim so:- določeni cilji in izhodišča prostor-skega razvoja občine- se načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena,- določeni pogoji umeščanja objekov v prostor (prostorski izvedbeni pogoji).

STRATEŠKI DEL OPNZasnova prostorskega razvojaPrednostna območja za razvoj poseli-tve in razvoj dejavnosti so na območju mesta Krško, ki skupaj z leskovcem pri Krškem tvori zaokroženo urbanistično celoto ter v ostalih lokalnih urbanih središčih Brestanica, Senovo, Podbo-čje, raka in drugih urbanih naseljih, ki so sedeži krajevnih skupnosti. Poselitev se prednostno usmerja v ob-močja naselij, na proste nepozidane površine, kjer je že urejena prometna in komunalna infrastruktura. Pred-videne so širitve mesta Krško, širitve lokalnih središč ter ostalih naselij, ki nimajo površin za razvoj. razvoj go-

spodarskih dejavnosti občina zago-tavlja v sklopu obstoječih območij proizvodnih dejavnosti mesta Krško, naselja leskovec pri Krškem, ter v sklopu lokalnih središč. razvoj go-spodarskih dejavnosti se prav tako omogoča ob avtocestnih priključkih Drnovo in Smednik. V urbanih sredi-ščih se obstoječe moteče dejavnosti usmerjajo v proizvodne cone, ki so načrtovane na obrobju lokalnih sre-dišč s prometno dostopnostjo. V tem smislu se na delu nekdanje celuloze (območje bazena) površine nameni-jo mestotvornim dejavnostim, s čimer se bo omogočilo kvalitetnejše biva-nje v mestu.Ohranja in spodbuja se razvoj turiz-ma in prostočasnih dejavnosti ter turistično rekreacijska infrastruktura v smislu zadovoljevanja različnih po-treb na celotnem območju občine. razvijajo se tudi oblike turizma, ki se povezujejo z naravnimi danostmi (po-hodništvo, izletništvo, kolesarstvo ter konjeništvo). Ohranja se pridelovalni

Občinski svet Občine Krško je na julijski seji sprejel Odlok o Občinskem prostorskem načrtu občine Krško, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 61/15, dne 21.8.2015.

Vsebina Občinskega prostorskega načrta:

potencial tal za kmetijsko rabo z na-menom pridelave kakovostne hrane in lokalne (lastne) oskrbe s hrano ter z namenom optimalnega izkorišča-nja in zagotavljanja kakovostnega življenjskega prostora.

Usmeritve za razvoj dejavnostiNa območju Krškega in leskovca pri Krškem ter ostalih lokalnih središč ter naseljih z elementi lokalnega središča se zagotavljajo stanovanjske površine za različne oblike bivanja: stanovanj-ske stavbe, večstanovanjski bloki, vila bloki, vrstne hiše, atrijske hiše, prosto-stoječe hiše, itd.Na območju nakupovalnih središč, kamor se umeščajo oskrbne, storitve-ne in družbene dejavnosti se zago-tovitev pestrost in kvaliteta ponudbe različnih proizvodov. Nove površine za predšolsko vzgoji so predvidene pri vrtcu v Brestanici, na Senovem, v leskovcu pri Krškem, v Podbočju in Velikem Podlogu. Za potrebe romskih otrok se v naselju Ke-

kaj

del

am

o in

kd

o s

mo

?

5september ‘15

rinov Grm načrtuje izgradnja večna-menskega objekta, znotraj katerega se uredi tudi vrtec. Zaradi prostorske stiske v obstoječi stavbi je načrtova-na gradnja nove šole v Velikem Pod-logu (štiriletni program). V starem mestnem jedru Krško je načr-tovana gradnja nove knjižnice.Obrtne, skladiščne, trgovske, poslov-ne in proizvodne dejavnosti se razvija-jo v obstoječih gospodarskih conah: Gospodarsko središče Feniks, Poslov-na cona Vrbina, ki je na območju na-selij Krško, Spodnji Stari Grad, Spodnja libna ter Vrbina, Poslovna cona Dr-novo-zahod, Poslovna cona Drnovo--vzhod, Industrijska cona Žadovinek, gospodarska cona na območju de-lavskega naselja NeKv Krškem, gospodarske cone Smed-nik, ki so na območju naselij ravno in Smednik, Obrtna cona Sejmišče v Brestanici, območje severno od Ter-moelektrarne Brestanica, območja vhoda v rudnik Senovo ter manjše gospodarske cone na območju na-selij Krško, Senovo in raka. Kmetijska proizvodnja in z njo povezane kme-tijske dejavnosti se razvijajo na območju ce-lotne občine, glede na naravne in ekološke danosti, z upoštevanjem okoljevarstvenih ukrepov. Spodbuja se razvoj dopolnilnih de-javnosti v kmetijstvu, vključno s turistično po-nudbo. Kmetijam, ki so prostorsko utesnjene in nimajo možnosti razvoja, se omogoča pre-selitev na obrobje strnjenih naselij. V Brezju pri Senušah je na kmetiji Kljun predvidena dejav-nost izobraževalne turistične kmetije - Center zelene rasti Berkana, katere namen je izobra-ževanje na področju trajnostnega razvoja kmetijstva.razvoj turizma omogočajo kulturne, naravne in prostorske danosti za turizem, v povezavi z drugimi oblikami razvoja malega gospodar-stva, domače obrti in trgovine.Prenočitvene kapacitete za potrebe turizma je dopustno urejati na območju vseh obsto-ječih naselij in v sklopu kmetij z dogradnjo ali prenovo obstoječih objektov, vključno z upo-rabo kmetijskih gospodarskih objektov, kot so npr. zidanice.razvoj športa in rekreacije je v Krškem pred-viden ob že obstoječih športnih površinah na območju športnega centra stadiona Matije Gubca, športnega centra hipodrom Brege, ob reki Savi ter na območju kompleksa Vipap (bazen). šport in rekreacija se razvijata tudi na območju ribnika resa ter na območju zelenih površin na desnem bregu Save, med mostom in stadionom.športne in rekreacijske površine lokalnega po-

mena se ureja v sklopu naselij ali na območju odprtega prostora, pred-vsem na degradiranih površinah kot so kamnolomi, peskokopi, nekdanje gramoznice in degradirane rudniške površine. V naselju Brestanica se šport in rekreacija izvajata v sklopu športno--rekreacijskega centra (bazen, tenis, odbojka, nogomet, rokomet). Na Se-novem se šport in rekreacija razvijata na območju športno-rekreacijskega kompleksa Dovško ter na območju Jalovišča. Med naseljem Brestanica in Senovo, severno od Jetrnega sela se uredi površina, namenjena športu in rekreaciji v naravnem okolju (trim steze, sprehajalne poti, ipd.). Na območju reke Save je predviden razvoj športno-rekreacijskih dejavno-sti ob in na vodi, in sicer v naseljih ro-žno, Brestanica, Krško in Spodnji Stari Grad.Na celotnem območju občine se vzpostavi razvejan sistem kolesarskih

Grafični prikaz zasnove prostroskega razvoja občine

povezav in peš poti, ki povezujejo naselja med sabo in omogočajo ak-tivno rekreacijo prebivalcev v naravi.V ambientalno kvalitetnih območjih ob površinskih vodah (na reki Savi in Krki, na območju Smolinskega je-zera, ribnikov Mačkovci, slapovi na območju Bohorja itd.) se izvaja ribiški turizem, turizem v povezavi s športom in rekreacijo ter turizem v naravnem okolju. Na degradiranem rudniškem območju reštanj se razvijajo špor-tno rekreacije dejavnosti vezane na strelstvo, kinološtvo in podobno. Ob-močje peskokopa ravno se v južnem delu (na območju naselij Mali in Veliki Koren) nameni za potrebe razvoja turističnih dejavnosti. Predvidena je ureditev turističnega kompleksa širše-ga pomena, znotraj katerega se ure-dijo zabaviščni in adrenalinski park, kamp, turistično naselje, carting ipd. Načrtuje se širitev gostinsko turistične-ga kompleksa Tri lučke na Sremiču.

kaj

del

am

o in

kd

o s

mo

?

Za projektiranje je najpomembnejša obvezna priloga Prikaz stanja prosto-ra, kjer so prikazani varstveni režimi (območja Natura 2000, ekološko po-membna območja (ePO), naravne vrednote, kulturna dediščina, vodni viri, poplavna območja, območja zahtevnih in običajnih protierozijskih ukrepov, vojna grobišča, varovalni gozdovi,…) ter prikazana vsa gospo-darska javna infrastruktura in državni

prostorski načrti.enote urejanja prostora so določe-ne za celotno območje občine in so razvidne tako v tekstualnem kot grafičnem delu OPN. enote urejanja prostora so določene tudi na obmo-čju državnih in občinskih prostorskih izvedbenih aktov, ki ostanejo še na-prej v veljavi in so navedeni v končnih določbah.

Jagica Ganc, arh.teh.

6 september ‘15

Prikaz stanja prostora

IZVEDBENI DEL OPN

V izvedbenem delu OPN so določe-ne usmeritve za izdelavo podrobnej-ših aktov (OPPN) in PIP (prostorski iz-vedbeni pogoji) glede: - namembnosti in vrste posegov v prostor, lege, velikosti, oblikovanja objektov, - gradnje in priključevanja na GJI in grajeno javno dobro, pogoji glede varstvenih pasov- meril in pogojev za parcelacijo, - celostnega ohranjanja kulturne de-diščine, varstva okolja in naravnih do-brin, varstva pred naravnimi in drugi-mi nesrečami,- obrambnih potreb in pogoji glede zdravja ljudi.Posebej so določeni skupni PIP, ki ve-ljajo za celotno območje občine in posebej podrobnejši PIP po enotah urejanja prostora (določeni za nase-lja in druga stavbna zemljišča izven naselij, za odprti prostor v sklopu kate-rega so določeni pogoji za razpršeno gradnjo, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, prometne površine in ob-močja voda ter za urbanistične na-črte).

Zaključek sodelovanja v kompetenčnem centru »Gradimo trajno«

V maju 2013 je 16 inženirskih podjetij podpisalo partnerski sporazum za iz-vedbo izobraževanj v okviru kompe-tenčnega centra, ki je bil izbran na javnem razpisu javnega sklada repu-blike Slovenije za sofinanciranje pro-jektov vzpostavitve in delovanja kom-petenčnih centrov za razvoj kadrov za obdobje od 2012 do 2015. Projekt je delno financiran s strani evropske-ga socialnega sklada.Skupni interes partnerstva je sistema-tičen pristop k dvigu usposobljenosti in strokovnosti zaposlenih, izmenjava dobrih poslovnih praks med partnerji, izboljšanje ugleda inženirske stroke ter s tem konkurenčnosti podjetij in zapo-slenih.

Zaposleni v Savaprojektu so se v ob-dobju 2013 – 2015 vključevali v uspo-sabljanja (s poudarkom na področju trajnostne gradnje), ki so obsegala interna izobraževanja, udeležbo na tečajih, delavnicah, sejmih ter stro-kovne oglede gradbišč in izvedenih

objektov in stavb v Sloveniji in tujini.Vodilni partnerici pri projektu sta druž-bi SGS Slovenija, d.o.o. in DrI upra-vljanje investicij, d.o.o., ostali partnerji pa so BPI, d.o.o., Domplan d.d., line-al d.o.o., Protim ržišnik Perc, d.o.o., Savaprojekt, d.d., edil, d.o.o., ZIM, d.o.o., GeA CONSUlT, d.o.o., HIDrO-INŽeNIrING, d.o.o., Mani, d.o.o., Va-lide, d.o.o., Mosting, d.o.o., STIA NG d.o.o. ter Aldi Aleš Dimitrij s.p..

Delovanje kompetenčnega centra »Gradimo trajno« se je zaključilo z 31. avgustom 2015, z organizacijo in ude-ležbo na svetovnem sejmu expo 2015 v Milanu. Iz podjetja Savaprojekt so se dvodnevnega ogleda sejma udeležili Andrej špiler, Aleš Janžovnik, Damjan Mežič, Dušan ružić, Blaž šalamon, Blaž špiler, Tatjana Vresk in Petra Žarn.expo poteka od 1. maja do 31. okto-bra 2015, glavne teme, ki so vodilo letošnjega expa so:- varnost in kvaliteta hrane,- inovacije v verigi oskrbe s hrano,

- tehnologija v kmetijski proizvodnji in biodiverziteta,- izobraževanje o prehrani,- solidarnost in sodelovanje med drža-vami (v povezavi s hrano),- hrana in izboljšanje kvalitete življe-nja,- hrana v svetovnih kulturah in etnič-nih skupinah.Na expu se je letos predstavljalo 145 držav, 3 mednarodne organizacije (Inštitut CerN, evropska Unija, Združe-ni Narodi), 17 nevladnih organizacij ter 22 korporacij.

Svoj paviljon na expu je imela tudi Slo-venija, kjer so nas udeležence v orga-nizaciji kompetenčnega centra tudi sprejeli in predstavili dosežke centra v obdobju njegovega delovanja. Pote-kala je tudi kratka predstavitev pod-jetij, vključenih v Kompetenčni center in voden ogled slovenske hiše.

Blaž Šalamon, mag. inž. arh.

kaj

del

am

o in

kd

o s

mo

?

Aktualne nalogeNaročnik: Občina BrežiceObjekt: Izdelava idejnega projekta prometne ureditve pri Oš v BrežicahVsebina: Idejni projektVodja tima: Tomaž Koretič

Naročnik: Vrtec TrbovljeObjekt: enote vrtca Trbovlje Barbara, Ciciban in MojcaVsebina: Izdelava energetskih izkaznic Vodja tima: Damjan Jurečič

Naročnik: Oš Tončke ČečObjekt: Oš Tončke ČečVsebina: Izdelava energetske izkazniceVodja tima: Damjan Jurečič

Naročnik: Glasbena šola TrbovljeObjekt: Glasbena šola TrbovljeVsebina: Izdelava energetske izkazniceVodja tima: Damjan Jurečič

Naročnik: Gasilski zavod TrbovljeObjekt: Objekt gasilskega zavoda TrbovljeVsebina: Izdelava energetske izkazniceVodja tima: Damjan Jurečič

Naročnik: Oš Ivana CankarjaObjekt: Oš Ivana CankarjaVsebina: Izdelava energetske izkazniceVodja tima: Damjan Jurečič

Naročnik: Knjižnica Toneta Seliškarja TrbovljeObjekt: Knjižnica Toneta SeliškarjaVsebina: Izdelava energetske izkazniceVodja tima: Damjan Jurečič

Naročnik: Zavod za šport TrbovljeObjekt: športna dvorana Polaj TrbovljeVsebina: Izdelava energetske izkaznice Vodja tima: Damjan Jurečič

Naročnik: Oš TrbovljeObjekt: Objekt Oš Trbovlje in Oš Trbo-vlje-Pš Alojza HohkrautaVsebina: Izdelava energetske izkazniceVodja tima: Damjan Jurečič

Naročnik: OMV Slovenija d.o.o.Objekt: Bencinski servis OMVVsebina: Izvedba projektantskih del pri prenovi interiera trgovin VIVA na OMV bencinskih servisih ravbarkomanda vzhod, zahod in Postojna Titova Vodja tima: Andraž Hribar

Naročnik: OMV Slovenija d.o.o.

Objekt: Bencinski servis OMVVsebina: Izdelava projektne dokumen-tacije PZI za umestitev prodajnih kontej-nerjev na servisu za potrebe poslovanja med implementacijo VIVA koncepta za BS ravbarkomanda vzhod in zahodVodja tima: Andraž Hribar

Naročnik: Javni stanovanjski sklad Me-stne občine ljubljanaObjekt: Stanovanja v lasti Mestne obči-ne ljubljanaVsebina: Izdelava energetskih izkaznicVodja tima: Damjan Jurečič

Naročnik: Kolektor Koling d.o.o. IdrijaObjekt: Objekt »Septolete Total«Vsebina: Izdelava projektne dokumen-tacije izvedenih del (PID) za »Septolete Total« v ljutomeruVodja tima: Goran šalamon

Naročnik: Občina Zagorje ob SaviObjekt: europark v občini Zagorje ob SaviVsebina: Izdelava strokovnih podlag za območje europarka v občini Zagorje ob Savi.Vodja tima: Petra Žarn

Naročnik: Zavod za šport TrbovljeObjekt: športni kompleks rudarVsebina: Izdelava energetske izkazniceVodja tima: Damjan Jurečič

Naročnik: Občina BrežiceObjekt: Stanovanja v večstanovanjski stavbi v občini BrežiceVsebina: Izdelava in izdaja energetskih izkaznic za stanovanje št.1 v večstano-vanjski stavbi na naslovu Cesta bratov Milavcev 17, Brežice, stanovanje št. 1 v večstanovanjski stavbi na naslovu Ce-sta bratov Milavcev 19, Brežice, stano-vanje št. 42 v večstanovanjski stavbi na naslovu Maistrova ulica 8, Brežice, sta-novanje št. 3 v večstanovanjski stavbi na naslovu Cankarjeva ulica 24, Breži-ceVodja tima: Damjan Jurečič

Naročnik: Občina GrosupljeObjekt: nogometno igrišče v Grosu-pljemVsebina: Izdelava projektne dokumen-tacije PGD za razsvetljavo zunanjega nogometnega igrišča za potrebe re-kreacije v GrosupljemVodja tima: Damjan Mežič

Naročnik: rudar Senovo d.o.o.

Objekt: Poslovno-stanovanjski objektVsebina: Izdelava energetske izkazni-ce za poslovno stanovanjski objekt na Cesta krških žrtev 59, 8270 KrškoVodja tima: Damjan Jurečič

Naročnik: Javni stanovanjski sklad Me-stne občine ljubljanaObjekt: Večstanovanjska stavba z ne-profitnimi stanovanjiVsebina: Izdelava investicijskega pro-grama za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti objekta na naslovu Ob ljubljanici 42 v ljubljani iz poslovno sta-novanjske v večstanovanjsko stavbo z neprofitnimi stanovanji.Vodja tima: Mate Drmić

Naročnik: Občina KrškoObjekt: Oš Jurija Dalmatina KrškoVsebina: Izdelava projektne dokumen-tacije za Celovito sanacijo in dozidavo Osnovne šole Jurija Dalmatina Krško s potrebnimi popisi del (brez energetske sanacije)Vodja tima: Tina Božičnik

Naročnik: rudar Senovo d.o.o.Objekt: Stanovanjski objekt na CKŽ 48Vsebina: Izdelava energetske izkazniceVodja tima: Damjan Jurečič

Naročnik: HOrTIKUlTUrA plantaže in gradnje Brežice d.o.o.Objekt: športna igrišča pri Oš DobovaVsebina: Izdelava projektne dokumen-tacije (PID) za športna igrišča in garde-robni skladiščni objekt pri Oš Dobova - II in III. fazaVodja tima: Tomaž Koretič

Naročnik: DeMA PlUS d.o.o., ljubljanaObjekt: Oš Vide PregarcVsebina: Izdelava projekta izvedenih del (PID) za prizidek in rekonstrukcijo Osnovne šole Vide Pregarc v ljubljaniVodja tima: Aleksandar Jovanović

Naročnik: Občina BrežiceObjekt: Vrtec Mavrica BrežiceVsebina: Izvajanje del svetovalnega inženirja za potrebe preverbe vzroka nastanka napak in izdelava priporočil za odpravo napak na objektu Vrtec Mavrica Brežice.Vodja tima: Tina Božičnik

Naročnik: DArS d.d., CeljeObjekt: AC baza Kozina v BertokihVsebina: PGD/PZI za izpostavo AC baze Kozina v Bertokih

7september ‘15

kaj

del

am

o in

kd

o s

mo

?

Vodja tima: Darjan PernarNaročnik: Občina SevnicaObjekt: Staro mestno jedro SevniceVsebina: Izdelava projektne naloge za analitični del konservatorskega načrta za območje starega mestnega jedra Sevnice.Vodja tima: Dušan Blatnik

Naročnik: KerING S2 d.o.o.Objekt: Trgovski objekt HOFerVsebina: PGD, PZI, PID, PVe, POV in pro-jektantski nadzor za trgovinski objekt ob obstoječem trgovskem objektu HOFer na lokaciji OrmožVodja tima: Tina Božičnik

Naročnik: Občina TrbovljeObjekt: lokalna cesta Gabrsko-BrložnikVsebina: Izdelava projektne doku-mentacije PZI za rekonstrukcijo lokalne ceste lC 423311 Gabrsko-Brložnik, na odseku od km 0+578m do km 0+908 mVodja tima: Tatjana Zupančič

Naročnik: Občina šentjernejObjekt: Priključevanje na državno ce-sto v šetjernejuVsebina: Izdelava kapacitetne ana-lize in projekte dokumentacije IDZ za prometno ureditev priključevanja na državno cesto r2-6/1205 – Prvomajska cesta (v šentjerneju) od km 0+120 do km 0+250.Vodja tima: Tomaž Koretič

Naročnik: MATrIKA ZVO d.o.o.Objekt: Spremembe in dopolnitve OPN ribnicaVsebina: Izdelava sprememb in dopol-nitev OPN Občine ribnica za območje enote urejanja KO_13 (širitev peskoko-pa) ter dokončanje OPPN za pesko-kop Kot (rigler). Vodja tima: Tamara Tepavčević

Naročnik: Javni stanovanjski sklad Me-stne občine ljubljanaObjekt: Stanovanjski objekt na šišenski cesti 61 v ljubljani Vsebina: Izdelava energetske izkazniceVodja tima: Damjan Jurečič

Naročnik: OMV Slovenija d.o.o.Objekt: Bencinski servis OMVVsebina: Izvajanje strokovnega nadzo-ra nad implementacijo VIVA, sanacijo sanitarij in začasno postavitvijo kontej-nerja na objektu BS ravbarkomanda zahodVodja tima: Andraž Hribar

Naročnik: Belimed d.o.o.Objekt: Proizvodni objekt BelimedVsebina: IDZ, PGD, PZI, projektantski nadzor za potrebe povečanja proi-zvodnih kapacitet v podjetju Belimed v Grosupljem.Vodja tima: Goran šalalmon

Naročnik: Občina SevnicaObjekt: OPPN Boštanj - Sv. KrižVsebina: Izdelava OPPN za stanovanj-sko sosesko Boštanj-Sv. Križ (OPPN-5-04).Vodja tima: Dušan Blatnik

Naročnik: JP Vodovod - kanalizacija d.o.o.Objekt: Upravna stavba JP Vodovod - kanalizacijaVsebina: Izdelava in izdaja energetske izkaznice za Upravno stavbo na Vodo-vodni 90, ljubljanaVodja tima: Damjan Jurečič

Naročnik: JP Vodovod - kanalizacija d.o.o.Objekt: Poslovna stavba JP Vodovod - kanalizacijaVsebina: Izdelava in izdaja energetske izkaznice za Poslovno stavbo v sklopu kompleksa Centralne čistilne napravoVodja tima: Damjan Jurečič

Naročnik: JP Vodovod - kanalizacija d.o.o.Objekt: Počitniški objekt v PiranuVsebina: Izdelava in izdaja energetske izkaznice za Počitniški objekt v Piranu, Vilharjeva ulica 1Vodja tima: Damjan Jurečič

Naročnik: JP Vodovod - kanalizacija d.o.o.Objekt: Počitniški objekt v Termah Ča-težVsebina: Izdelava in izdaja energetske izkaznice za Počitniški objekt v Termah Čatež (apartmajska hišica št. 45).Vodja tima: Damjan Jurečič

Naročnik: STrABAG d.o.o.Objekt: Oš Jurija DalmatinaVsebina: Izdelava in izdaja energetske izkaznice za Počitniški objekt v Termah Čatež (apartmajska hišica št. 45).Vodja tima: Damjan Jurečič

Naročnik: KerING S2 d.o.o.Objekt: Trgovski objekt HoferVsebina: PGD, PZI, PID, PVe, POV in pro-jektantski nadzor za trgovinski objekt ob obstoječem trgovskem objektu HOFer

na lokaciji lendavaVodja tima: Tina Božičnik

Naročnik: KerING S2 d.o.o.Objekt: Trgovski objekt HoferVsebina: PGD, PZI, PID, PVe, POV in pro-jektantski nadzor za trgovinski objekt ob obstoječem trgovskem objektu HOFer na lokaciji ljubljana Brdo Vodja tima: Tina Božičnik

Naročnik: KerING S2 d.o.o.Objekt: Trgovski objekt HoferVsebina: PGD, PZI, PID, PVe, POV in pro-jektantski nadzor za trgovinski objekt ob obstoječem trgovskem objektu HOFer na lokaciji JeseniceVodja tima: Tina Božičnik

Naročnik: Ministrstvo za obramboObjekt: Objekt Smelt IIVsebina: Izdelava projekta statične sa-nacije (IDZ/IDP, PGD, PZI in projektant-ski nadzor) objekta Smelt IIVodja tima: Goran šalamon

Naročnik: Občina BrežiceObjekt: Sanacija Dobovske cesteVsebina: PZI za sanacijo Dobovske ceste - odsek lokalne ceste lZ026021 Dobovska cesta od krožišča na cesti r121971242 do križišča pod obzidjemVodja tima: Andraž Hribar

Naročnik: Občina BrežiceObjekt: Strokovna podlagaVsebina: Izdelava strokovne podlage za analizo območij za katere je pred-pisan način urejanja prostora občinski podrobni prostorski načrt - podlaga za pripravo podrobnih prostorsko izved-benih pogojevVodja tima: Petra Žarn

Naročnik: Kobilarna lipicaObjekt: Kobilarna lipicaVsebina: Izvajanje inženirskih storitev in strokovnega nadzora v okviru projekta Celovita ureditev območja Kobilarne lipica - 3. fazaVodja tima: Dušan ružić

Naročnik: IBe d.d.Objekt: Zunanje površine odlagališča NSrAOVsebina: PGD in PZI za »Ureditev zuna-njih površin odlagališča« v okviru celo-vite dokumentacije za NSrAO v Vrbini v Krškem.Vodja tima: Tatjana Zupančič

8 september ‘15

kaj

del

am

o in

kd

o s

mo

?

9september ‘15

Kolesarska povezava bo različnega tipa: kot kolesarska pot, kolesarska steza in kot vodenje kolesarjev v prometu. Na nekaj odsekih bo v osnovi njen namen večnamenska pot (kolesarji, pešci).

V oktobru bomo zaključili s pripravo idejnega projekta za kolesarsko po-vezavo Celje-Vojnik-Dobrna, ki bo s približno 15 km dolgo traso predvide-na kot del državne mreže kolesarskih poti v savinjski regiji. Dokumentacijo izdelujemo po naro-čilu Simbio d.o.o., ki je pooblaščenec investitorjev: Občina Celje, Občina Vojnik in Občina Dobrna.

Tokom projektiranja smo pri podrob-nejši analizi in variantni študiji ume-ščanja trase ugotovili, da je smiselno traso, ki jo predvideva projektna na-loga, prilagoditi novim potrebam Ob-čin, sedanjim standardom in sodob-nim potrebam kolesarjev. rezultat bo kolesarska povezava, ki bo potekala po optimalni trasi z vidika potreb ko-lesarskega turizma, dnevnih migracij lokalnega prebivalstva in rekreativ-nega kolesarjenja. Pri načrtovanju so upoštevani naslednji pogoji: - viri in ponori kolesarjev so urbana sre-dišča (Celje, Vojnik in Dobrna ter vasi v občinah, od koder izvirajo dnevne migracije s posebnim poudarkom na otrocih)- v kolesarsko povezavo se vključi turi-stično zanimive lokacije- kolesarska povezava mora poteka-ti po območjih zanimivih za kolesarje (mirna območja, slikoviti in panoram-ski predeli, območje ohranjene nara-ve in območja z bistvenimi podežel-skimi značilnostmi)- kolesarska povezava bo predsta-vljala enega izmed ukrepov spod-

bujanja trajnostne mobilnosti, česar namen je manjšanje deleža osebne-ga motornega prometa v prometu. S tem namenom mora biti kolesarska povezava lahko dostopna, mora nu-diti visok nivo uslug da bo privlačna in mora povezovati cilje dnevne mi-gracije.Kolesarsko povezavo projektiramo z razumevanjem sodobnih potreb ko-

lesarjev, in sicer:- upoštevati je potrebno fizične zmo-gljivosti kolesarjev pri načrtovanju horizontalnih in vertikalnih elementov kolesarske površine- kolesarji so nestabilni – bočni veter, piš tovornih vozil, neravnine na ob-rabni plasti kolesarske površine vpli-vajo na stabilnost in varnost kolesarja- izgubo energije je potrebno zmanj-šati na minimum- kolesa nimajo mogočnega vzmete-nja – zato je ravna in dobro vzdrže-vana prometna površina minimalni pogoj za kolesarju prijazno in udobno vožnjo- kolesarji se vozijo na prostem – po-trebno je posvetiti pozornost privlač-nosti okolja, po katerem poteka kole-sarska površina,- kolesarjenje je socialna aktivnost – potrebno je poskrbeti, da je vožnja s kolesom atraktivna in prijetna- kolesarji niso obdani z varovalno plo-čevino – ranljivost kolesarjev je velika- detajli na kolesarskih površinah mo-rajo biti ustrezno izvedeni, saj sicer lahko predstavljajo za kolesarja ne-

varnost ali neprijetno oviro (jaški, klan-čine, poblobljeni robniki, signalizacija itd).Kolesarska povezava povezuje tri ob-činska središča kamor gravitira dnev-na migracija in so med seboj odda-ljena približno 8 km. Pričakovati gre, da bo z vzpostavitvijo neprekinjene kolesarske povezave del dnevne mi-gracije prešel na kolesarski prevoz.

Cilj tega projekta je zagotoviti kole-sarsko povezavo brez motornega prometa, ki bo čim bolj direktno po-vezovala vire in ponore z ustreznimi voznodinamičnimi pogoji.Idejni projekt je naročen za namen izbire optimalne variante, kot to do-loča pravilnik o projektni dokumen-taciji. Cilj idejnega projekta je obra-tovanje kolesarske povezave, ki bo privabljala turiste ter dvignila življenjski standard prebivalcem občin Dobr-na, Vojnik in Celje.Predmetna kolesarska povezava se v prostor umešča kot novogradnja, ponekod na obstoječo infrastruktu-ro, kjer se obstoječa raba cest spre-minja. Pri tem prihaja do uskladitve interesov, s čimer se bo srečal inve-stitor. Namen projekta zato presega definiranje tehničnih parametrov in obravnava sintezo različnih danosti okolja (družbeni, geografski, geolo-ški…) v končen predlog, ki bo realen – se pravi finančno sprejemljiv, fizično izvedljiv in bo izpolnjeval svoj namen.

Andraž Hribar, u.d.i.v.k.i

kaj

del

am

o in

kd

o s

mo

?Idejni projekt za kolesarsko povezavo Celje - Vojnik - Dobrna

S 1. septembrom se je zaključila rekon-strukcija Oš Vide Pregarc in izgradnja novega prizidka. Projekt se je realiziral v dveh fazah, v prvi se je izvedla re-konstrukcija šole, v drugi fazi pa ener-getska sanacija. Izvedba se je začela poleti leta 2014 in trajala 14 mesecev.V sklopu projekta se je prenovil obsto-ječi del šole, ki je varovan kot kulturni spomenik s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine, zato je bilo precej pozornosti namenjeno usklajevanju z njihovimi zahtevami. šola se je statič-no sanirala, v celoti so se obnovile tudi notranje in zunanje obdelave. Poleg rekonstrukcije sta se izvedla tudi nova prizidka. Prvi prizidek je namenjen predvsem prvi triadi (učenci 1. do 3. razreda). V njem je 6 novih učilnic, sku-paj s kabineti, igralnico in ostalimi spre-mnimi prostori. V kletni etaži prizidka je dvoetažna večnamenska dvorana, namenjena primarno izvajanju špor-tne vzgoje prve triade. Poleg prizidka je na južni dvoriščni strani izvedeno tudi podzemno zaklonišče.

Prav tako so se na novo uredila zuna-nja igrišča in vsi komunalno energetski priključki, ogrevanje s priklopom na to-plovod pa ustreza sodobnim energet-skim zahtevam trenutne zakonodaje.

Blaž Šalamon, mag. inž. arh.

Gradnja novega objekta Oš Za-gradec se je začela v juniju leta 2014 in se po enem letu v juniju 2015 tudi končala. Za objekt smo v letu 2013 v Savaprojektu izdelali PZI dokumentacijo. V sklopu pro-jekta se je porušilo staro osnovno šolo in na njenem mestu zgradi-lo nov objekt s skupno površino objekta približno 4000 m2. Nova

stavba šole je umeščena v pro-stor v obliki črtke U, v treh traktih (vzhodnim, zahodnim in veznim – južnem trakom) smiselno razme-šča programe osnovne šole, vrtca in telovadnice. Nov objekt z zuna-njo ureditvijo ima novo prometno zasnove, ki je prilagojena eno-smernemu dovozu in izvozu na na-čin, da je zagotovljena prometna

varnost otrok. Prav tako je omo-gočena dostava otrok za šolski avtobus. Objekt je le delno pod-kleten. V kletni etaži so locirani prostori kotlovnice in zalogovnika lesne biomase. V tem delu stav-be so prav tako tehnični prosto-ri, skladišče in delavnica hišnika.

Blaž Šalamon, mag. inž. arh.

10 september ‘15

Zaključek gradnje osnovne šole Vide Pregarc v Ljubljani

Izgradnja osnovne šole Zagradec

kaj

del

am

o in

kd

o s

mo

?

Gradbenik in popotnik

V mesecu avgustu 2015 je naše pod-jetje v imenu naročnika, Instituta »Jo-žef Stefan«, pridobilo uporabno dovo-ljenje za novozgrajeni objekt »Odseka znanosti o okolju O2« s povezovalnim hodnikom in prebojem v obstoječi objekt Kemija, na reaktorskem centru v Podgorici. V novem objektu, kate-rega površina znaša ca. 800 m2 in obsega 3 etaže, so prostori namenjeni pisarnam in kabinetom zaposlenih na odseku O2, v pritličju objekta se naha-ja velika predavalnica, ki jo je možno razdeliti v dve ločeni dvorani, v kleti pa je strojnica in drugi tehnični prostori.V teku je še dokončanje oz. re-konstrukcija obstoječih prostorov v objektu Kemija, ki bodo namenje-ni laboratorijskemu delu naročnika.Investicija je sofinancirana s strani evropske unije, evropskega sklada za re-gionalni razvoj, v okviru Operativnega

programa krepitve regionalnih razvoj-nih potencialov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: »Gospodarsko-ra-zvojna infrastruktura«,

prednostne usmeritve: »Izobraževal-no-raziskovalna infrastruktura«.

Tatjana Vresk, spec.za menedž.

11september ‘15

dr. Dušan ružić, univ. dipl. inž. grad.

V Savaprojektu sem zaposlen od julija 2015, in sicer na oddelku projektive kamor se dnevno vo-zim iz ljubljane. Moje delo veči-noma obsega izdelavo statičnih izračunov in požarno projektira-nje. Delo statika je dinamično in pestro, včasih celo adrenalinsko zaradi številnih sestankov, e-mai-lov, telefonskih klicev in počasne konvergence. Piko na i dodajo še vedno (pre)kratki roki za od-dajo projektov. Vsekakor pa so projektne naloge raznovrstne in zahtevajo veliko inovativno-sti in znanj. Zame predstavljajo velik izziv in nove izkušnje, ki jih pridobivam skupaj s sodelavci.Poleg vsakdanjega dela v pod-jetju se ukvarjam tudi s športom, kjer je na prvem mestu košarka. Dvakrat tedensko se s kolegi po-dimo za žogo pod koši. Včasih odtečem krog okoli rožnika, da zbistrim misli in odženem stres. Prosti čas z dekletom preživiva ob

kakšnem dobrem filmu ali ob pohajkovanju po slovenskih hribih, kadar pa imava več časa pride na vrsto tudi kulinarika. V času dopustov predstavlja naj-večje veselje nakup letalske vozovnice. Potovanja v odda-ljene kraje na drug konec sve-ta, kjer se srečam z novimi kultu-rami, običaji, hrano in ljudmi, mi

prinašajo mir in širino v življe-nje. Po kar nekaj prepotovanih kilometrih še vedno z vese-ljem nabašem nahrbtnik, kupim lonely Planet in odrinem na pot. Preostanek prostega časa, če ga še kaj ostane, pa preži-vim s prijatelji ob »blazno resnih« življenjskih debatah.

kaj

del

am

o in

kd

o s

mo

?Pridobljeno uporabno dovoljenje za novozgrajeni objekt Odseka znanosti o okolju O2 s povezovalnim hodnikom na Reaktorskem centru v Podgorici

12 september ‘15

aKT

UaLN

O

je časopis družbe Savaprojekt, d. d.

Izdajatelj: Savaprojekt, d. d., CKŽ 59, 8270 Krško

Uredniški odbor: Darja Podlipnik, An-drej Trošt, Blaž šalamon, Tamara Moč-nik, Blažka Ključevšek, Mateja Božič

Naklada: 250 izvodov

Tisk: Forma Brežice, d.o.o.

Naslednja številka izide: december 2015

Naraščaj v Savaprojektu

Veslanje po Krki in skupni piknik Savaprojektovcev

V juliju smo imeli tradicionalni spust po reki Krki. V Velikem Mraševem smo se neenakomerno razporedili po kanujih, saj so bile vse neveslačice skupaj. Vročino smo premagovali s pijačo, ki pa jo je prehitro zmanjkalo, zato je Darjan poskrbel, da smo v Cerkljah dobili nove zaloge. Premočeni od »špricanja« smo v mraku priveslali do Malenc, kjer smo nadaljevali s piknikom.

V mesecu maju sta v Savaprojektu obeležila 30 let uspešnega delovanja, Tatjana Zupančič in Mate Drmić. Ob tem jubileju smo jima skupaj z glavnim direktorjem čestitali in se zahvalili za ves trud in delo, ki sta ga tekom let vložila v Savaprojekt.

Projektiva je od julija okrepljena z dr. Dušananom ružićem, univ. dipl.inž. grad., ki opravlja dela vezana na izdelavo statičnih izračunov in požarno projektiranje.

štorklja je na Savaprojekt priletela kar trikrat. 17. junija je Damjana že tretjič postala mamica, Blažka pa je vlogo mame pričela 26. junija s hčerko Julijo. V septembru je očka postal tudi luka, saj je 19. septembra dobil sina z imenom Miha. Damjana in Julija Blažkina Julija Miha

Zbiranje gradiva za knjigo

Pred začetkom nove poslovne poti je Peter svoj 30. rojstni dan praznoval v družbi Savaprojektovcev.

Člani rekreativnega društva ZSPK jeseni nadaljujemo s športnimi aktivostmi. V svojo družbo vabimo vse, ki se do sedaj še niste opogumili. Pristopno izjavo dobite pri predsedniku drušva.Pridruži se čimprej, saj se za oktober planira dvodnevni izlet »obiranje mandarin« v dolini Neretve.

V sklopu aktivnosti praznovanja vstopa v 5. desetletje, smo v zelo kratkem času zbrali dovolj raznovrstnega slikovnega in pisnega materiala, za pripravo knjige. Na povabilo ste se aktivno vključili nekdanji in sedanji zaposleni. Brez vašega truda, obujanja spominov, širjenja informacij,... ne bi bilo gradivo tako vsebinsko bogato.

Bivši sodelavec - Peter Požun

30 let dela v Savaprojektu Novi sodelavec Dušan Ružić

Jeseni začnemo!