1

D-r Risto Ivanovski

MAKEDONCITE SO EDNORASEN JAZIK NA

BELCI (PELAZGI)

-evrejskiot kako makedonski govor-

Bitola, R.Makedonija 2009 godina

2

D-r Risto Ivanovski, MAKEDONCITE SO EDNORASENJAZIK NA BELCI (PELAZGI)

- EVREJSKIOT KAKO MAKEDONSKI GOVOR- Tekstovite...zborovite pi{ani od desno na levo, kaj mene se kopirani obratno.Tekstovite...zborovite pi{ani od desno na levo, kaj mene se kopirani obratno.Tekstovite...zborovite pi{ani od desno na levo, kaj mene se kopirani obratno.Tekstovite...zborovite pi{ani od desno na levo, kaj mene se kopirani obratno.

Adresa: Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola, telefon: 047/258- 133

CIP-Katalogizacija vo publikacija Mati~na i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski- Bitola 811 . 163 . 3 IVANOVSKI, Risto Makedoncite so ednorasen jazik na Belci (Pelazgi): evrejskiot kako makedonski govor / Risto Ivanovski. - Bitola : Ivanovski R., 2009. - 73 str; 23 sm. a) Makedonski jazik

COBISS.MK-ID 18471489

3

PREDGOVOR An|elija Stan~i} Spaji} `iveele vo Makedonija i nea so nejzinot narod gi zasaka-

la. Sledi taa da gi poznavala makedonskite govori, so koi taa mo`ela da gi odgonetnuva po-imite vneseni vo ednobo`estvenite=evrejskite knigi...Toa se gleda vo nejzinata kniga Na-jstariji jezik Biblije ili jedan od najstarih kulturnih naroda. Toa bilo reprintovano av-torovo izdanie od 1929. godina. Izdava~ bil Izdava~ko prometna agencija Miroslav.

Re~ na izdava~otRe~ na izdava~otRe~ na izdava~otRe~ na izdava~ot Vo ramkite na bibliotekata Slovenski isto~nici odlu~ivme da objavime u{te

edna kniga koja, se nadevame, }e predizvika `iva rasprava vo nau~nite krugovi. Zbor e za knigata Najstariot jazik na Biblijata ili eden od najstarite kulturni narodi, na An|elija Stan~i}-Spasi}eva, objavena 1929. godina vo Belgrad.

Zanimliv e i samiot na~in kako dojdovme do ovaa odluka. Bi mo`elo da se re~e deka toa po~nalo na krajot na juni na promocijata na knigata Srbi...narod najstar na Olga Luko-vi}-Pjanovi}. Toga{ gospodinot Voislav Haxi-Devi} ni poka`al edna, za nas, neobi~na geo-grafska karta. Taa bila sovremena turisti~ka karta na Sinajskoto Poluostrovo. Neobi-~nosta na taa karta bila vo toa {to vo blizina na Mojsievata Gora se najduvale i planinite so imiwata Srpska. gora. Gora, Banat, potoa rekite so imiwa Mir, Vir-as itn. Vo razgo-vorot koj potoa sledel raspravavme za potekloto na tie imiwa. I u{te edna{ se uverivme vo opravdanosta na postavaweto na pra{aweto za potekloto i dvi`eweto na srpskiot narod vo tekot na istorijata.1

Vo eden tekst od VIII vek pred na{ata era, vo koj se spomenuva Tiglat-Pilesa III (744-

727), se spomenuva eden pohod se do planinata Libanona, i tuka, kaj opisot na tie pohodi, se spomenuva planinata Saua i Srbua (na drugo mesto e napi{ana planinata Sarbua).

Toa nesumlivo e zanimliv tekst koj zaslu`uva da bide istra`en vo vrska so dale~no-to minato ili poteklo i na nekoi evropski narodi koi se doselile od Mala Azija na Bal-kansko Poluostrovo.

1 Na str. 2 e slika: EGYPT,Lehnert Et Landrock Cairo 1:950.000:Gebel Banat,Gebel Serbal,Wadi Wiras, Wadi Mir,

Gebel Msa,Ml. Sinai,do denes na site makedonski govori. Tokmu zatoa samo Makedoncite se etnos=edno-st.Ova se potvrduva i so dokazot, samo vo R.Makedonija u{te se govori na govori, a ne vo drugi dr`avi.

4

Nepoln mesec dena posle promocijata ne povikal gospodinot Vladimir Coqa. Kako zakonit naslednik na vkupnite dela na An|elija Stan~i}-Spasi}eva ni ponidil da go obno-vime izdanieto na knigata Najstariot jazik na Biblijata ili eden od najstarite kulturni narodi. Koga knigata ja donel, vidovme deka taa ba{ i ja obrabotuva temata na koja ni uka-`uva{e navedenata mapa na Sinajskoto Poluostrovo- za potekloto i izvornoto zna~ewe na neprotolkuvanite zborovi vo najstarite sloevi na Biblijata. Pri toa kako osnova za toa tolkuvawe poslu`il srpskiot jazik.

Posle vnimatelno ~itaweto odlu~ivme, i pokraj mo`nite reakcii, knigata da ja ob-javime, i toa od pove}e razlozi.

Smetavme deka vo navedenoto delo, i pokraj odredenite nedostatoci se najduvaat po-datoci za tolkuvawe koi mo`at potiknuva~ki da deluvaat na prodlabo~uvawe na istoriski-te i arheolo{kite istra`uvawa potekloto na Srbite kako i nivnoto dvi`ewe do sega{nite stani{ta.

Po misleweto na gospodinot Eugen Verber sled nedovolno poznavawe na evrejskiot jazik vo ovaa kniga se najduvaat odredeni materijalni gre{ki.

Pa i pokraj toa smetame deka ova delo mo`e isto taka da pottikne novi istra`uva-~i da vo komparativnata lingvistika pobaraat novi ~initeli i dokazi za zaedni~kata osno-va od koja poteknuva i srpskiot jazik. Pri toa taa zaedni~ka praosnova bi se pro{irila i von ona {to denes se podrazbira pod indoevropska jazi~na matrica. Od nau~na to~ka na gle-di{ta, pokraj denes ve}e izvesni negovi srodnosti so grupata takanare~eni jazici, indo-evropski jazik bi mo`el da ima srodni~ko odnos i so semitskiot prajazik, ili vo vzaemnoto me|udejstvo mo`el bar na nego da vlijae so svojata leksi~ko-kulturna komponenta. Vakov pristap go opravduva i ~initelot deka srpskiot jazik od ostanatite `ivi jazici indoevrop-ski, po mnogu {to, e najbliski na drevniot sanskritski.

Posebno zna~ewe na ovaa kniga mo`e da ima za psiholo{kite i geolo{kite istra-`uvawa na duhovnite prasliki, arhetipovi. Imeno, i koga istorijata ili lingvistikata bi dala potpolno negativni rezultati, vo {to iskreno sumwame, bi ostanalo otvoreno edno oz-bilno pra{awe: otkade sklonost me|u srpskite istra`iva~i preku svojot jazik go prepozna-at zna~ewata koi se ra{ireni od severozapadnite runi i sagi do jugoisto~nite verski knigi kako {to se sanskritska Veda, Tori ili Mojsievoto petokni`je ? Naravno, ova pra{awe ne go dopiraat samo istra`uva~ite na jazicite vo celina ili poedine~nite zborovi tuku istr-a`uvawata na obi~aite, predanijata i drugite pojavi povrzani so psihologijata na duhovna-ta praslika i duhovnite praoblici.

A mo`da edna od najprivle~nite oblasti vo koja ovaa kniga }e go najde svoeto mesto este podra~jeto na umetnosta. Vo taa smisla pretopuvaweto na sozvu~jata i zna~ewata na ra-zli~nite jazici mo`e da ima sredi{no mesto vo doa|a~kata planetarna poezija kako i vo drugite izrazi na novoto umetni~ko sozdavawe.

Kolku ovie istra`uvawa mo`at da bidat pottiknuva~ki }e go opi{eme na eden pra-kti~en primer, od `ivotot. Taka vo tekot na eden razgovor go dopirnavme ba{ toa pra{awe na srpskite istra`uva~i preku svojot jazik da gi raspoznaat i dlabokite sodr`ini vo jazi-cite na drugite narodi. Eden od uva`enite profesori na toa rekol deka za nego takvata sklonost e na granica na nacionalnata patologija. Srodni izjavi podocna i vo pe~atot se objavuvani. Go zapra{av uva`eniot profesor da mi go objasni potekloto na klu~nite zboro-vi na negoviot zaklu~ok na patologija. Toj odma odgovoril deka toj zbor e kovanica od gr-~kiot koren pat... so zna~ewe bolest i log... od kogo se razvilo zna~eweto nauka. Na moe pra{awe dali vo osnovata na zborot patologija prepoznava u{te ne{to, toj pomalku oholo dodal: Taa e osnova i tuka nema pove}e {to da se prepoznae.- A Vas neli ve potsetuva, pro-fesore, taa osnova pat na na{iot zbor pati ili patwa, a log na na{ razlog i razlo`nost ? Prema toa, otkade toa da osnovnoto sozvu~je i osnovnoto zna~ewe se poklopuvaat vo gr~kiot i vo srpskiot jazik ?2 Uva`eniot profesor za~udeno me gledal. Podocna mi priznal deka ta-

2 Platon govorel pelazgiski jazik, koj bil varvarski. A vakov ostanal na Peloponez i po{iroko Ele-da s do so 19 vek. Varvarski=pelazgiski=tn.slovenski se govorel vo Makedonija, a i denes. Za vreme na Aleksandar Makedonski se govorel samo pelazgiski=tn.slovenski jazik. Po negovata smrt, vo Ale-ksandrija, Makedoncite od Brigija=Brzjakija Ptolomejci od staroegipetski jazik, koj bil dvorasen na Belci (Pelazgi) i Crnci (Semiti), otfrluvaj}i gi semitskite zborovi go sozdale koptski jazik, koj

5

kov ednostaven ~initel za nego bilo vistinsko otkritie. Ovoj primer go navedovme da bi poka`ale kolku broj pra{awa mo`e da pokreni samo eden zbor. Naprimer, toj zbor go pot-tiknuva razmisluvaweto za Pelastite, narod koj pred Grcite `iveel na prostorite koi Gr-cite potoa gi osvoile.3 A na koja grupa na narodi Pelastite pripa|ale, treba da odgovori istorijata i arheologijata. Drugo pra{awe e lingvisti~ki. Otkade srodnost vo zvukot i zna~eweto na gr~kite ili mo`da prastari pelaski zborovi so srpskiot jazik ? Pa bidej}i toa se taka zna~ajni zborovi patewe i razlog ili anti~ki logos, tie neizbe`no ja pokrenu-vaat i temata za duhovnite prasliki. A pome|u patewe i logos razlog na svoeto nastanuvawe imale i mnogu umetni~ki dela. Pa koga samo eden zbor pokreni ovolku pra{awa, nie iskre-no se nadevame deka knigata koja e pred nas, a koja pobuduva mno{tvo takvi zborovi, }e bide delotvoren pottik za novi istra`uvawa.

Ako ovoj reprint izdanie ja opravda svojata namena, nie rado }e go objavime i izda-nieto pro{ireno so novi istra`uvawa, koe An|elija Stan~i}-Spaji}eva go bila pripremi-la za pe~atewe.

Miroslava Petrovi}

AN\ELIJA STAN^I]-SPASI]EVA NAJSTAR JAZIK NA BIBLIJATANAJSTAR JAZIK NA BIBLIJATANAJSTAR JAZIK NA BIBLIJATANAJSTAR JAZIK NA BIBLIJATA EDEN OD NAJSTARITE KULTURNI NARODI BELGRAD4 [TAMPARIJA SLOGA KRAQA MILANA 56.- TELEFON 58-76 1929 Mesto predgovor.Mesto predgovor.Mesto predgovor.Mesto predgovor.5555 Moto: Nema ni{to sokrieno,

bil pelazgiski jazik. Kako zamena na staroegipetskiot go sozdale svojot dvorasen jazik na Belci i Cr-nci. Tie nego go narekle na dene{en brzja~ki koine, koj se ~ita: koj ne. Obrazlo`enie: se pra{uva: koj dojde ? Sledi odgovor: koj ne dojde, site do{le. Zna~i, jazik na site, op{t...Kako {to napravile Pto-lomejcite so staroegipetski vo koptski, istoto go napravil Kiril Solunski od koine vo tn.staroslo-venski. Tokmu zatoa tn.staroslovenski bil ist kako koine. Pak, koine vo 19 vek bil nare~en gr~ki- vsu{nost, starogr~ki. Bidej}i ruskiot i srpskiot jazik bile kako tn.staroslovenski, ruskiot i srp-skiot narod bile makedonski. Spored ruski izvori, Rusite bile so poteklo Makedonci i od Makedo-nija. Isto taka, Balkanot bil Makedonija. Cojne vo 1809 godina go zamenal so Balkanski Poluostrov. 3 Da ne im se veruva na evropskite avtori, koi vo 19 i 20 vek s izme{ale... Takov bil primerot Indo-germani, pa go promenale vo Indoevropjci, koj e 100% pogre{en: Indijcite bile temni, Evropjanite bile Belci, Pelazgi (Pelasti): vo Indija do{le Belcite, a zapadno od Indija Indijcite. Bidej}i ni-vno `ivotno bil bivolot, a toa do novata era do{lo do Mesopotamija, nikoga{ nemalo Indoevropja-ni, zatoa{to Belci=Belci i Temni=Temni.Pak,Makedoncite, koi vladeele so Isto~noto Rimsko Car-stvo, od Latinite vo 10 vek bile nare~eni Greiki, od grei=grej=dojdenec od Istok kade gree sonceto, koi vladeele so Ju`na Italija. Sledi samo edno: samo MAKEDONCI=GRCI i ELADCI=ELADCI. 4 Nikoga{ nemalo Beograd, tuku samo Belgrad, ne Medved tuku Me~ka, ne Ze~ar tuku Zaje~ar...Herodot (5 vek p.n.e.) go podelil dene{niot Balkanski Poluostrov spored temniot vokal: isto~en Trakija so pomasovna negova upotreba i zapadniot Ilirija so negova pomala upotreba. Bidej}i Srbite bile Tri-bali, zna~i, Traki, {to va`i za Bugarite, a i Romancite, Srbite bi morale da go imaat temniot vokal masovno. Me|utoa, toa go promenal Vuk Karaxi}. Toj vo Viena mo`el da odi samo kako Tur~in=Musli-man i Grk=Pravoslaven. Ova bilo poradi toa {to od 18 vek postoela samo Carigradskata patrijar{i-ja, ~ii pripadnici bile Grci. Nea ja vladeele Makedoncite=tn.Grci, od Makedonskata dinastija. Koga Germancite, katolici i protestantni, se obedinuvale so protestantskiot jazik na Luter, vo kogo ima okolu 30% mongolski zborovi, Rusite i Srbite se otka`ale od makedonskiot tn.staroslovenski jazik, koj bil slu`ben i vo Romanija, se sozdale mno{tvo tn.slovenski narodi. Bidej}i ovie denes me|usebno se razbiraat, tie bile samo eden narod. Tie treba da se obedinat samo so tn.staroslovenski, kako {to se obedinile i Germancite.Bidej}i ovie i denes me|usebno ne se razbiraat,tie nikoga{ ne bile narod. 5 Naslovite }e ostanat kako {to gi navel avtorot. Jas samo }e dopolnuvam.A pove}e vo moite 35 knigi.

6

{to ne }e se otkrie; ni tajno, {to ne }e se doznae. Star i Nov Zavet. Denovi za denovi se menuvaat naimzmeni~no. Godinata za godinata brza. A vekovite,

stoletijata gi teraat bez odmor. ^ovekot sozdava, se bori na zemjata, se podignuva i pa|a. Preku nego i negovite dela se podignuva blagodarnost, slava, priznanie ili osuda i prokle-tstvo. I se biva zastrto na krajot na zaboravot od kogo, posle nekoe vreme, se zasijuva kako iskra ispod pepelot na se}avaweto na tvorevinata na pominatite pokolenija, na koi novite lu|e prodol`ile da sozdavaat novi dela koi ponovo povtorno }e se ugasat.6

I ovaa kniga, ne so golem obem, }e ja digni od zaborav na svetlosta ugasnata, nepo-znata tekovina na eden najstarite kulturni narodi.

Posle deset i pove}e godini prou~uvawa i sobirawe na materijalot a posle golemi-ot trud i tr~awe na{ite pozvani ustanovi da se zaintersiraat za ovaa novina i izdadat na javnost ova i ako ne golema ipak va`na kniga, koja mo`ela da bide pogolema, ama bila pode-sena za tri javni predavawa i morala da bide zbiena, posle site zatvoreni vrati, samo vo pe-~atewe go davam ova delo.

Gi molam site u~eni lu|e na{i, koi rabotat vo naukata na srpskiot jazik, istorija i vera, da ja prou~at so predusretlivost ovaa kniga i da gi prodol`at moite desetgodi{ni istra`uvawa so podobar uspeh.

PISATELKA. PRVA GLAVA Denes- vaqda- nema vo na{ata, bar predvojna, Srbija poodrasnato lice, koe ne ja po-

minal na{ata a so del i gr~ka Makedonija. A koga go preminime delot na ovaa na{a zemja i `iveeme nekoja godina vo nea,go zapoznaveme narodot, negovite obi~ai, gi pregledame stari-nite i ~ueme predanijata, tamu so~uvani, da go pazime i propu~uvame nivniot dijalekt i ja-zik-odma morame da dojdeme do toa, deka toa pleme e ostatok na najstariot del na na{iot na-rod ili kaj niv da se so~uvani najstarite izrazi i oblici na na{iot jazik.7 Vo ~udo se pra-{uvame, kako sme mo`ele tolku vreme da bideme otu|eni od svoite bra}a i kako malku se po-znavame, ili tie kraevi gi poznavavme od nepotpolnata istorija, kade ~esto na{eto rodeno se prestavuvalo i u~elo kako tu|o. E poznato, deka kaj nas se trudat ne da pomognat i doka-`at nekoe nau~no tvrdewe kako vistinsko ako e toa nekoe od na{ite iznel ili ako se odne-suva na nas, nekoj sekoga{ traga ma i tu|i la`ni, sprotivni dokazi, da gi oborat onie, {to drugiot so te{ka maka gi sobral i iznel. Mesto da prodol`i dograduvaweto na zapo~natata zgrada, so svoite kontra dokazi ~esto cela nauka vo istorijata ili jazikot ja skrenuva od vi-

6 Rimskite (Romejskite) avtori ne poznavaat Sloveni, tuku naselenijata koi `iveele vo oblastite: na staro i novopersiski bile satrapii,na latinski provincii,na koine temi i na pelazgiski=varvarski= tn.slovenski jazik sklavini. Sklavini imalo s do rekata Rajna. Niv apostolot na Frankite Bonifa-cija (8 vek) kako najdovratna i najgadna rasa gi pokatoli~uval. Zna~i, najgadna i najodvratna tn.slo-venska rasa bile samo Germancite, ~ii tradicii bile trakiski,sporedeno {to pi{el Herodot... Tokmu zatoa nikoga{ nemalo posebni slovenski narodi. Za da se tvrdi, deka na Balkanot se naselile Slove-ni, tie kako narod na Balkanot morale da donesat ne{to {to bi go imale severno od Dunav. Dosega ne-ma nieden naod, dokaz...Sekoj, onoj koj takov pronajde, itno da dobie Nobelova nagrada. Preselbite bi-le obratni: od Balkanot niz Kontinentot, so ime Evropa na Brigija, vidi kaj Herodot, Elijan i Ste-fan Vizantiski. Tokmu zatoa doma{nite `ivotni i rastenija bile balkanski. Lozata s u{te ja nema vo Danska, za nea s u{te nema optimalni klimatski uslovi... Na Balkanot ima dokazi za Skitite=Go-ie=Tatarite, Tatarite=Bugarite... i vo 19 vek Arnautite (Tatarite od Crnomorieto i ^erkezite od Kavkaz). Tie bile kolonizirani me|u [ar Planina i Vrawe do Ni{. Nivniot broj bil 600.000. Spored Gustav Vajgand (1924), 100.000 Tatari i 500.000 ^erkezi. Tie go vnesle mongolskiot gen na kowot, dol-gata opa{ka na mongolskata ovca kaj kosovskiot soj na pramenka i bile akinxii: mongolski kowanici. 7 Zna~i, atni~ki=etni~ki Makedonci, podeleni vo 19 i 20 vek. Tokmu zatoa i ja prenesuvam ovaa kniga.

7

stinskiot pat i ja frla nanazad. Da se setime samo na ismejaniot i zaboraveniot istori~ar Milojevi} pa i Rai} ~ueniot, da se setime na potcenuvanite knigi na Sime Lukin Lazi} i po ovie se zaboravuvaat i docnite na{i istori~ari i nivnite dela, a se zaboravaat i drugi na{i va`ni lu|e. Mesto niv istaknuvame i slavime tu|i, koi za nas nemale nikakvi golemi zaslugi. Pu{tame da se zaboraat i na{ite nau~nici i na{ite junaci. Ne gi sobirame i vo stalno obnovuvawe ne gi iznesuvame ve{tinite na na{eto pro~ueno zemjodelstvo, ovo{tar-stvo i sto~arstvo. Ne gi iznesuvame pred stranskiot svet ve{tinata na srpskite zanaet~ii vo sekoj pogled, pro~uenite na{i grade`nici, ~ii dela se golemi ne samo na Balkanot, tuku i vo dale~nite zemji. Ne gi sobirame i ne gi objavuvame ve{tinite vo lekarstvoto na na{i-ot narod. Na pr. kaj nas se znaelo da se le~i od besnilo pred Paster. Mnogu o~ni bolesti, gnile` na koskite (spomenato vo nekoj list za vojvodata Prodanovi} vo vreme na Ma|arska-ta buna) i u{te mnogu te{ki bolesti se znaelo nekoga{ vo narodot i so {to se le~at. Nie se svoe go napu{tavme i go pu{tame vo zaborav i se stramime od na{eto a ne se stramime, se-koga{ da barame drugi nas da ne u~at i da ni poka`at, kako nie da sme najgolemi neznajnici i ni{to sami ne umeeme, nitu sami vo sebe ne smeeme da se pouzdame.

Poradi toa sekoga{ nas strancite ne smetaa kako ponekulturni a nie sami sebe se-koga{ se narekuvame mlad narod, mlada dr`ava, koja sekoga{ e gotova na po~etokot a niko-ga{ vo napono na snagata.8

Zaradi tie na{i osobini, se svoe, pa bilo kako va`no, da go pu{time na zaborav, jas bi sakala, ova, {to vo ovaa kniga sakam da iznesam, davno da go napi{al nekoe pro~uen ~o-vek: valda ne bi se zaboravilo. A kako toa drug~ie kaj drugite narodi a gledame i kaj na{i nekoi slovenski bra}a,9 kade i na ponezna~ajniot svoj nau~nik mu pomo`uvaat, go vozdignu-vaat i istaknuvaat i ~esto ne obyirnuvaj}i se ni najmalku, {to veli tu|ata istorija za nekoj nivni vladetel, kogo samo tie sakaat visoko da go vozdignat, kako i svoite u~eni lu|e. Kaj nas ne e taka.

Koga sakame da premineme vo kratki potezi na istorijata slovenska, zapravo srpska, toa e mo{ne te{ko i ako istorijata e svr{en ~in, na koj nema {to da se odzemi ni dodade. Ama site pisateli- istori~ari za eden ist narod, ~esto za eden ist nastan, isto ne pi{ele.

Na{ite pi{ani dela, vo kamen rezani, vo hramovite ~uvani, morale gotovo sekoga{ da propadnat, oti stalno sme bile vo vojni: podlo`ni na gonewe so politi~ko, versko i ma-terijalno upropastuvawe. No pove}eto stari i strani istori~ari se slo`uvaat so toa, deka majstaro ime na slovenskite narodi bilo: Srbi, Sorbi, Serbi, Sirbi i dela na nivnite sla-vnaja- kako {to pi{e u~eniot Rai},10 v zabveni pogrebena ostala, A ka`uva u{te:

8

slu~aevi ne bilo taka. N. pr. za dvorot na \ur|a Brakovi}a se znae, deka vo nego vladeel otmen i fin ton, deka Despotot \ura| vo svoite prete{ki priliki vo site skoro slu~aevi po mo`nost go odr`uval svojot zbor,kralicata- despotica Jerina bila dobra majka-sopruga i dobra politi~arka i da mo`ela, kako stara `ena naprasno da umre, ne moral sinot da e ot-rue a ete vo istorijata toa od na{ite neprijateli se napi{alo.12

Se znae kolku bile vojni protiv nas samo po naredba na papata- da se zatru {izma-ticite i ereticite. A kolku krv e prolieno, da kaj nas da bi se ra{irilo muhamedanstvoto ! Pa i denes u{te se toa ne se ugasnalo. A da ize ~esto i ne spomenuva, naveduvam samo nekoi skore{ni dela. N. pr. Knigata: Ma|arsko- Avstriska monarhija vo sliki i zborovi (Magy-ar-osztrak Monarhia rasban es kerben), kade retko }e slu{nete za Srbite i ako se znae, deka tie vo ogromen broj ja naseluvale Ugarija i deka mnogu se borele za sloboda na Ma|arska i Avs-trija. Pa hrvatskata kniga: Prirodni zemqopis Hrvatske 1895. god., kako gotovo nikade ne se spomenuvaat Srbite i ako niv gi ima polovina vo tie krai{ta i bez onie pokatoli~eni Srbi-[okaci i t.n.13 Nas nikoga{ ne ni davaat napred i sekoga{ sme zabveni, zaboraraveni.

No ima ne{to, {to ipak ne se dava, na{iot spomen da se ugasi a toa u{te se u{te ostatoci na srpskite imiwa na mesta, reki, planini, pa i lu|e. Obi~aite na{i i kaj sosedi-te, koi postanale od na{iot narod, zborovite na{i vo nivniot jazik. I tie zborovi na{i este `iv spomen, neizbri{en i neuni{tiv dokaz za postoeweto na na{iot narod vo dale~no-to minato i dale~nite zemji.

Tie zborovi na srpskiot jazik so ovoj spisok }e se trudam, da gi iznesam od temnina, kako bi se videlo, dokade i kade na{iot narod se najduva. Oti kade e na{iot jazik ma vo ne-kolku so~uvan, zna~i, deka tamu `iveel i na{ narod.

Slovenskoto ime- spored istori~arite- pred VI. stoletie, za vreme Justinijanovo ne im be{e poznato na gr~kitei rimskite istori~ari.14 Prvo Prokopij Kesariski- opi{u-vaj}i go Justinijanovoto vreme i vojna vo vojnata Gotov go spomenal slovenskoto ime: Bi-le- govorel toj- i drugi Sloveni okolu rekata Istra (Dunava) isti i na drugi mesta. No ne e toga{ po~etokot na slovenskiot narod, tuku vo toa ime po~nalo toga{ na svetot da mu se ja-vuvaat- tie bile poznati pod op{toto ime Savromati (Sarbomati).15 Drevnite Grci site se-

12 Nemalo etni~ki=etnosni=ednosni narodi, tuku samo verski: Pravoslaven so glaven centar Carigr-

ad so koine, koj bil carski jazik i za Car Samoil so Car Du{an, kako i crkoven koine vo carskata Ca-rigradskata patrijar{ija i makedonskiot tn.staroslovenski vo narodnata=bulgarnata Ohridska arhi-episkopija so nejzinite delenici.Vtoriot narod bil katoli~ki so Rim i so latinski jazik: dva narodi. 13

Kaj avtorkata postojat verski narodi: pravoslavni Srbi i katolici Hrvati. Ovie bile so pelazgi-ski jazik na Belci, {to bilo sprotivno na katolici Ungarci. Ovie kako Belci se so mongolski jazik. 14

Zna~i, do 6 vek imalo samo satrapii, provincii i temi. Vo 6 vek se pojavuvaat sklavini. Ako imalo sklavinski narodi, bi moralo da postojat i satrapisti, provincijci i temani.Bidej}i ova ne se prifa-}a, nemalo ni narodi sklavinski. Ako sklavinite bile narodi, toga{ site sklavini moraat da bidat Sloveni. Vakvi imalo vo Azija, Arapskiot Poluostrov, Severna Afrika, [panija, isto~no od rekata Rajna, Avstrija, Ungarija..., Epir vo koj bila Arbanija, Peloponez...Ova ne se prifa}a. Bidej}i vo Ma-kedonija ima sklavini do so 9 vek,vo nea vo 9,10...vek bez Sklavini.Vo Germanija u{te imalo Sklavini. 15

Prokopij samo tn.slovensko ime, Prokop=pro kop, pro samo tn.slovenski prefiks i kop=kop, kako {to bilo Karpati od karpa, kako Karpatos ostrovo vo Sredozemno More. Prokopij nikoga{ i nikade ne govorel za Sloveni, tuku samo za Sklavini, spored sklavina=oblast, so svoj oblasen narod. Prosto-rite severno od Dunav im pripa|ale na temnite lu|e, a vakvi bile Skitite=Gotite=Tatarite=Bu-garite...Ova se potvrduva i so p~elata: severno od Dunav bila temnata p~ela, a ju`na svetlata. Sledi severno da prestojuvaat temnite Skitite, a vakvi bile i Savromati (Sarmatite), nikako Sarbomati, oti s=s, a=a, v=v, r=r, o=o, m=m, a=a, t=t, i=i, Savr...ne e Sarb...Isto taka, ju`no imalo doma{ni `i-votni, a severno samo divi `ivotni. Bidej}i do 19 vek ne pominalo niedno doma{no `ivotno na jug, a do vo 20 vek nemalo ~arter letovi, nemalo preselbi na narodi severno od Dunav na jug. Mongolite ka-ko lovci i ribari ja imale samo prvobitnata krvna grupa 0. Nivni ~eda bile Indijancite vo Amerika koi preku 90% izumrele od malata sipanica i gripot. Pak, malata sipanica bila od ~umata na gove-doto a gripot od gripot na sviwata. Bidej}i Kontinentot bil bez doma{ni `ivotni, a Kontintalcite isto kako i Indijancite ne izumrele preku 90% od malata sipanica i gripot, tie bile samo Balkanci i Maloazijci. Ovie bile naslednici na Belcite koi vo ledenoto doba bile povle~eni ju`no od 35- pa-ralela vo Levantot. Ovoj vo postledeno doba bile levan, nalevan, toj bil levaniot, levantot...Zapo-~nal procesot na preselbi. Koga Belcite=Pelazgite se preselile kaj Skitite,Sarmatite...vo Skitija, Sarmatija..., tie go prifatile imeto Skiti, Sarmati...Ovie imiwa im bile davani samo od Pelazgite.

9

verni narodi gi vikale: Skiti i Celto, mo`da Selto-Skiti. Bidej}i toj zbor Skiti, skita-le, e na{ zbor a ne gr~ki i koi naziv samiot narod si go dal, morame da zaklu~ime, deka Ski-tite bile na{ narod. Okolu ovie, se veli, bile Sarmati, {to e isto so Savromati. Plinij veli, deka imeto Skiti se promenalo vo Sarmati i Germani.16

Ako vnimavame na izrazite, na zborovite, }e zapazime, deka zborot Skiti e dodatok na podmetot Sarmati, odnosno na site tie narodnosni i plemenski nazivi, oti i Uno-Sabi-ri, Uno-Sameni i dr. pokraj plemenskoto ime se narekuvaat Skiti.

Imeto Sarmati sosema mo`e da se zeme kako Sabrati, oti Grcite (a tie najpove}e se i pi{uva~i na istorijata) bidej}i vo svojata azbuka go nemaat slovoto b, go pi{at samo m ili v.17 Prikaznata na Konstantin Porfirogenite za doseluvawe na Srbi od sever preku Dunav na Balkanot od domovinata na svojata Bojke (Bojemija, Bojerija) i ostanatite vaqada severni predeli, ne mo`e da se zemi- po tvdewe na drugite istori~ari kako dokaz, da pred toa ne bilo Srbi na Balkanot. Mnogu e poverojatno deka Srbite na Balkanot se doselile i od jugot preku Vis-Antija.18

Deka Srbite se doselile na Balkanot i pred VI. stoletie, tvrdat istoriskite poda-toci. Taka se veli: Od Dakija trgnalo mno{tvo Sloveni (Sklavini, R.I.) 580 god.19 i do-prele do Peloponez, kade i ostanale.20

Potoa Prokopij istori~arot spomenuva me|u tvrdinite, koi se podignati i obnove-ni za vreme Justinijanovo triesettite godini na VI. stoletie kako Stredin vo Epir, Vra-{ciovanija vo Dardanija, Veledina- Ksernija na Dunav, Mala Reka- Pezion i dr. (za ova Nie-derle Vpadi Slovenu na Balkan). Spomenuvaj}i u{te nekoi na{i imiwa kade se najduva, vo kolku mi e poznato. Na starite geografski karti se najduvaat mnogu na{i imiwa.21

Taka na utokata Tigar vo Eufrat mestoto Spasina, ponatamu Suza, Seleuza, Vologe-zija, Samosata vo Mesopotamija. Vo Italija ima i denes mnogu kako: Savo, Antipolis. Po-

16 Drevnite avtorovi Grci bile Traki i Iliri: poimot Traki go vnesol Redakciskiot odbor na Pizi-

strat, pravilno Peistratos,vo Ilijada, i Herodot Iliri. Tie bile Pelazgi so pelazgiski=tn.slove-nski jazik. Keltite kako Belci ja imale krvnata krupa A na Belci, koja spored P.Adamo bila postara od pred 15.000 g.p.n.e. Taa nastanala vo Levantot, kade se odgleduvale doma{ni `ivotni i imalo zemjo-delsko proizvodstvo.Bidej}i keltskata pismenost bila frigiska=brigiska,Keltite imale balkansko- maloazisko poteklo. Sledi da se govorelo za Kelto- Skiti. I tokmu zatoa samo Skiti=Sarmati=Goti. Poimot German bil trakiski, {to go naveduva G.Vajgand. Gotite krstarele niz Balkanot, Italija itn. Ovde se postavuva najsu{insko pra{awe: kako e mo`no site koi na Balkanot do{le/pominale, ostavaj-}i svoi materijalni dokazi. Me|utoa, severno od Dunav na Balkanot ni{to nema tn.slovenski: ne{to... 17

Samo Sarmat=sarmat, Sabrat=sabrat, Sarbat=sarbat, nikako inaku. Grcite bile samo Makedoncite. 18

Belcite (Pelazgite) so svojot pelazgiski (tn.slovenski) jazik, nivnite doma{ni `ivotni, zemjodel-ski kulturi se selele niz nenaseleniot kontinent. Do denes kontinentot se donaseluva so Balkanci i Maloazijci, nikako i nikoga{ obratno. Najbitno e {to Herodot veli. Spored nego, skitskite=tatar-skite prostori, vo dene{na Ukraina i Rusija, bile naseluvani so lu|e od persiskite prostori, Mala Azija i Balkanot. Procesot prodol`il i po vremeto na Justinijan, {to va`elo i za vreme na Osma-novoto Carstvo. Bidej}i Ukraincite i Rusite govorele i zboruvaat samo pelazgiski=tn.slovenski ja-zik, toj bil jazik na Belcite. Vo Rusija, Ukraina, Podunavjeto, Balkanot... i na Kamenot od Rozeta od Egipet ima isti znaci, so isti zna~ewa, {to va`i i za Svetiite vo Japonija. Tie se ~itaat na dene{en bitolski govor, koj bil brigiski=brzja~ki. Brigiskoto dativno u se najduva vo Kina, Japonija, Indija. Isto taka, kineskata kratka jakna e brigiska. So Belcite stignale piramidite, grade`i, pismenosta... Tokmu zatoa vo Japonija, od Japon=jap on, Japet=Xafet, so Sonceto simbolot na Belcite, stignale Be-cite. Sledi tamu krvnata grupa A na Belci da e okolu 40%. Sleden dokaz e sojata, koja polo{o ja pod-esuva krvnata grupa V na temnite rasi,zatoa{to prethodnikot na sojata go odnele Belcite:jabolkoto... 19

Poimot Srbin e od srb=srp. Sledi vo makedonskoto tvore{tvo da se govori za `etva~i i kosa~i. A serb=serv rob, na latinski. Bidej}i Srbi ima od Balti~ko More se do Sirija... i Egipet, tie ne mo-`ele da bidat eden narod. Ova objasnuva, poimot Srbi bil upotrebuvan za na ramnici, kade imalo `i-to, koe se srpelo=`nielo. Ova bilo sprotivno na Bulgar, bez l, Bugar=b (v) ugar, koj se ugari: Ugarit... 20

Na Peloponez se govorel samo pelazgiski=tn.slovenski jazik. Ova bilo duri i do so 19 vek. Najdo-bar primer bil i ostrovot Krit. Kritjanite vo 1913 godina ne go razbirale gr~kiot jazik, tuku bugar-skiot. Sledi Bugarija, so Bukre{tanskiot dogovor od 1913 godina, bila prinudena taa da se otka`e od ostrovot Krit, {to i se slu~ilo.Pak, gr~kiot (eladskiot) jazik na Korais bil vnesen duri vo 1868 god. 21

Belci=Pelazgi so pelazgiski=tn.slovenski jazik. Zbrkite gi sozdala berlinsko-vienskata {kola, so te{ki posledici. Nea ne smee da i se veruva. Kontintalcite bile samo edno: kanibalisti i divjaci.

10

znato e od istorijata n. pr. Bo{kovi}eva, edno slovensko i pro~ueno i golemo pleme go no-selo imeto Anti.22

Vo Italija se najduvaat na{i imiwa: Velinda, Verulija, Antium, Ravena, Milano, Bre{~ija. Reki: Po, Arno, Pijava. Rt Baja, Vadi-Sabatija, Stara Kuma (Kumiri, idoli ?), ^elo, Feli~e, t.e. Veli~ itn.

Vo Epir i Albanija: Antigonija, Ilijija, Qe{ (les), Dra~, Valona i dr. Vo Francija nekoga{na Galija. Makedoncite u~ele pre|e vo {kolite (mi raska`u-

val eden star toga{en u~itel i od zbor do zbor go povtoruval celiot zadatok, lekcijata za toa) deka edno slovensko pleme Gali ostavilo mnogu tragi i po Makedonija i drugi zemji. Mi e poznata planinata Gali~ica. No zborot Gali zna~i goli. Taa planina mo`e da zna~i gola planina a da ne do{lo od narodot. I francuzite za Gale ka`uvaat . Ama ima dosta Galicii i vo [panija i na Karpatite a Galija- francuska, kade ima mnogu na{i zborovi. Taka rekata Rona, ako navistina roni, go kruni bregot toga{ taa e na{ zbor. Ako Marsel bilo selo kraj more, {to e verojatno. Ako Sena pretekuva niz poliwa, koi nekoga{ bile se-nokosni, a za zborot Garona e jasno. Ako Pari (z) be{e nekoga{ Bari, {to verojatno bilo, toga{ Galite (Glite) bile na{e pleme, koe toa se imenuvalo vo najdavnite vremiwa. A Ver-sal, da ne e po polo`bata na vrvot na seloto ?

Vo [panija ima (v) Andaluzija od na{eto pleme, pa Gvadalkvi-vir. Mo`da u{te i drugi imiwa ima. Lozana navistina e Lozana, opkolena so vinovi lozi. Ima mesto Porta-rija i Lutra, kako i vo Grcija. Mestoto Coudre staro ime mu e sciez-{ija. Potoa Brig. Domo-dosola i dr. Se tvrdi, deka vo [vajcarija-Helvetija bile Slovenite (t.e.Srbite), kako {to pi{i eden hrvatski istori~ar. Imeto Kelti sosem e sli~no na Gal-ti.

A nas ne zanimavaat imiwata koga se patuva od Atina za Larisa preku Termopila. Zborot Termo-pile- topli izvori. I tie ka`uvaat piji i pili. Taka do ovaa vojna se zadr-`ale po stanicite- starite imiwa, koi sega se zameneti so novi. N. pr. Seloto Ijon do sko-ro, se vikalo so na{eto ime Bojat. Seloto ili stanicata Afidion se vikalo Thyrka. Mesto-to Sfendali bilo Mala Kasa t.e. Mala-Kosa. Tuka bilo rudnik na kamen }umur. Mesto Ipa-tion be{e Sir}i. Srbica varo{icata pod Olimp sekako e postaro poteklo, otkolku {to na-{ite dr`at. Mestoto Lelija ima blizu selo Orahovo ili Rakovo i Velence. Mestoto Kiti-nijon se vikalo Brano, kade mo`da e branet preminot. Ottuka popoleka se iska~uva za Ter-mopile. Ne e daleku planinata Ita, koja nie ja u~evme kako Eta i ostrovoto Evbeja, koi tie t.e. narod ja vika-Evboja.

Mestoto- stanicata Livadija i cel predel na toa ime navistina e livada, prokopano so kanali (germanskata rabota), podvodno za trevnoto dobro. Tuka e ezeroto Limno. Tie go vikaat Limno-Nezero. Nie samo bi go obrnale, oti tie go zemaat Nezero (ezero) kako osob-no ime.

Kaj Atina: Ano- Losija i Kato-Losija, ima mnogu vinovi lozi- Lozija. Od Atina ode-j}i po Korint (kade ima mnogu prezimiwa Servos) ima mesto Lepsinija ili Lep{inija, (ka-de e rudnik, otkade e diktatorot Pangalos).

A da i ne go spomenuvame Volos so okolinata, kade vladeel car Du{an. Tuka e Makr-enica-Mokrenica, polna izvori; Zagora, Port-Arija, Lakowa. Maloto ostrovo Skjatos, {to se gleda, deka se vikalo Svjatos. Seloto Agrija (Ogrija). Gledaj}i na la|ata na kartata- ma-pata geografska, Partially Cultivated Plain, ~itame Sirbi, Mijele, Mont-Surbi, Gran~a, Kara-ho-ra, Gorica, Mala-Gorja, Kap Griva i dr.

Vo Makedonija se ka`uva: [to se stori ! (Se isostavuva ~esto v) t.e. [to se stvori- dogodi ! Edna tamo{na `ena re~e: Na{ite izgubeni deca (vo vojnata) da se vratat, bi bila cela storija (nastan), zborot istorija zna~i e na{ zbor.

Na sever vo Skadinivija ako navistina pokraj moreto na nea se skali- dine. Vo Ma-kedonija se ka`uva ka~iti- da se ka~i- skokawe, skali. I inaku istorijata tvrdi, deka Slo-venskite (mo`da nekoi) plemiwa od Skadinavija se spu{tile na jug.23 Imeto Danska (den) e na{ zbor. Tie velat kako i nie: voda, sestra. Ima masa na{i imiwa na sever.24

22 Antite i Venetite imale balkansko-maloazisko poteklo. Tie govorele pelazgiski=varvarski jazik.

23 Kontinentot s u{te ne e donaselen. Ova se potvrduva so lozata: nea vo Skadinivija u{te ja nema.

24 Vo Britanija i Skadinavija bile: Vardar, Morava, Korab, Durmitor, Vels=Veles, Danska Dragor...

11

Vo Anglija: Deva, Dublin-Deblin, Vels (Veleti). Za Balti~kite krai{ta, kade e Ge-rmanija se znae, deka vo niv- i sega stanuvaat samo poimeni~no- na{ite pro~ueni plemiwa Luti}i i Bodri}i. Plemeto Vani, Vendi, od koi se mali ostatoci Wenden-Serben-Lu`i~ki Srbi. Na ostrovoto Rigi, Rujanu bea na{ite pro~ueni svetili{ta. Na{eto pleme Rugi, do-sta e preseleno vo Strumica.25

E interesno, kako imeto Tivoli se najduva vo Skadinavija, vo Slovena~ka, vo Rum vo Srem, vo okolina na Rim i vo Afrika. Vo Afrika isto taka ima na{i imiwa kako Sa-brati, Mila, Melila na rekata Muluvija za mlivo a dali nekoga{ kaj Bisertite vadele bi-ser ? MZab, Mozabiti interesenten kraj, kade doa|aj}i vitezot nivni Daja, vladetelkata ja osvoil i kade sega e varo{ot Gardaja- na oazata. Dali tie imiwa gi ostavile na{ite vo voj-nite po tie zemji so Rimjanite i Justinijan ili toa se tragovi na nivniot podolg `ivot ta-mu ? Sli~no ostavile i kaj nas imiwa tu|ite narodi, koi vojuvale po na{ite kraevi ili gi dr`ele zavzemeni nekoe vreme. Taka Fruzite-Frankite go ostavile imeto Batajnica i velat Fru{ka Gora.26 (No Fru{ka Gora mo`da go nosi nazivot i od mnogu pro~uenite ~ere{novi drva, ~ii stebla, raska`uvaat na{ite stari, ne mo`ele dva ~oveka da gi obfatat. Tie ~ere-{ni imale krupen plod crnkasta boja, koi prskale- ruskavci- koi tamu i denes gi vikaat - Vru{ka- Gora ?) Taka i Ma|arite pokraj ostavile i mesto Az anya (majka). Nekoj tuka od niv osnovale selo i rekle, deka tuka }e se na-selat. Drugarite toga{ gi narekle: Bolond- Magyarok- Ludi Ma|ari. Ova mi go raska`uval nekoj gospodin- Rumun u{te 1912 god.).

Na{ite poedini plemiwa, koi so miren `ivot `iveele-imale svoe pismo runi i kako {to istori~arot Rai} veli: vedali- videli t.e. ~itale, ne bile slepi kaj o~ite, kako {to na{iot narod veli za onie, koi znaat da ~itaat. Vo istorijata na Niderle ima mo{ne va`ni podatoci.

Ibidem str. 153. stoi: Mislime, deka plemeto, koe go nosi imeto Srbi go pominalo Du-nav u{te vo II. stoletie. Vo I. kn. str. 148-161. Ibidem se veli: Slovenski nazivi vo izvorite na II. i III. vek ovie se: Reka Vuka vikana Ulka, desna pritoka na Dunav, ponisko od ustoeto na Drava. Vrbas, desna pritoka na Sava. Me|ubara-Metubaris, Naselbata Serviti na desniot breg na Sava- (Stara Gradi{ka) Bistra-Pistra vo Dakija. Se veli: Ama ve}e red navedeni imiwa: Pelso-Pleso, Ulka-Vuka, Urbas-Vrbas, Tsierna-^erna, Berzovica-Brzava, Potisus-Potisje samo mi se dovolna za tezata, deka vo nekolku mesta vo Podunavjeto vo Panonija, Blatnu, na rekata Vuki, pri ustieto na Vrbas, pri Tisa, Brzavi, ^erni, vo dolna Dakija ve}e i vo I. vek bile naseleni Sloveni. Ovie za nas e od neoceneta vrednost.27

No nie znaeme, vidovme, deka nazivot Sloveni vo I. i II. vek ne postoel, bi mo`elo da bide samo Srbi, odnosno srpski plemiwa.28 Potoa, i ako se ka`e deka vo nekoi mesta, toa ne zna~i, deka toga{ bilo po tie krai{ta mnogu naselenost, oti u{te do pred malku po-ve}e od sto godini, tuka bile golemi baru{tini, {umi, pasi{ta i po polinata mali grupi na naselbi (sala{i, pojate), koi ne se ni zemale vo presmetkite.

Drugo, se znae, deka vo golemi masi na eden narod, golem po broj i prostorot vo za-pisite ili predanijata, vojnite, prodavnici, poedini rabotilnici, na~inot na `ivotot- se-koga{ preovladuva plemenskoto ili pokrainsko ime. Celiot `ivot na eden narod ne podle-gnuva na istite nastani, tuku ne{to se slu~uva i po nekoj negov del (bar pred `eleznicata) i toga{ toj del na narod vo nea, za sebe vodi bele{ka ili usmeni predanija ili drugi be-le`at za niv toa isto, dodeka ostanatiot del na narodot ne u~estvuva vo toa, ne e pottiknu-va~ na tie nastani a ~esto i ne znae za niv. Taka se mo`e da se razbere. Makedonsko carstvo, Makedonsko ropstvo na Evreite i dr.

25 Za preselbi ju`no od Dunav nema naod, dokaz...Koj najde bilo kakov, e za Nobelova nagrada: obratno.

26 Herodot poznaval Kelti i Skiti. Keltite bile Galite, dva poimi, razli~no koristeni od Rimjani-

te, so dve svoi prestolnini: na Isto~nite Carigrad, a na Zapadnite Rim. Spored Herodot, Brigite gi sozdale Anadolija i Ermenija. Sledi da ima i Frigija. Kontinentot bil naselen so Balkanci i Malo-azijci. Takvi bile Frankite: Brig=Bri`, Frig=Fri`=Frizi=Fruzi, Frizija=Fruzija. Tokmu zatoa friziskoto govedo gi ima rogovite na balkanskoto govedo, bu{a.Istoto va`i za Vikinzite=Varezite. 27

Nikoga{ nemalo slovenski tuku samo sklavinski mesta. Tie bile samo rimski=tn.vizantiski. Vo Rimskoto=Romejsko Carstvo naroden bil pelazgiskiot=tn.slovenski, a slu`ben latinski, pa i koine. 28

Na Balkanot nemalo Sklavini pred 6 vek. [to se odnesuva za Srbite, tie bile Tribali, samo Traki.

12

Kako {to vidovme do sega, Srbite bile, site nivni poznatni plemiwa ve}e vo Evr-opa vo vreme na Hristovo roduvawe, a bile toga{, verojatno, i pred toa.

[afarik ka`uva (Staro`itnosta) ova: Narodite na rodot slovenski prestojuvaat vo Evropa od pamtivek ili {to e isto od preistorisko doba. A za Srbite vaka pi{i: Srbi se taka golemo carstvo, da od niv proizlegle site slovenski narodi (Hormayers Archiv) Toa isto go veli i Ra~ki.29

Sega morame da ja spomeneme voglavno na{ata vera. Najglavniot Bog, kako {to isto-ri~arite tvrdat bil Perun- gromovnik,30 zna~i Sv. Ilija koga i denes go svetkuvame, ba{ to-ga{ koga ima najpove}e grmotevici i ~ie vistinsko ime se odr`alo. Perun mu be{e, bez su-mlivos dodatok, mo`da od milostivost. Vaqda so ubavi perduvi go kitele idolot, oti i de-nes vo po nekoi krai{ta e obi~aj, deka na Sv. Ilija se zakoli petel- kogo nekoi go nosele vaqda na `rtvata, a so perjata go ukrasuvale idolot. Ili toa bil Pervun, pervi, prv Bog, nad ostanatite Bogovi ? (Petelot bil brigiski=brzja~ki. Vakov bil galskiot, R.I.)

Glavno e, deka toj Bog bil grmovnik Sv. Ilija vo ~ija edna raka bila moqwa a vo druga, sekako, rog na izobiliteto, od kogo se lielo blago i dobro, ja otvoral svojata raka i hranel se {to `ivee. Bil blag dobar Bog, koj dava `ivot i izobilie i strog sudija- gromov-nik, od kogo se se treselo.31

Drug va`en Bog, ~ie ime i svetkuvawe se odr`alo isto taka, bil Sveti-Vid- Vidov- den, koj se praznuva na najdolgiot den vo godinata a ~ii oltari se podigani pokraj moreto. Vo stranska kniga pro~itav, kako go pozdravuvale: Vide, ubav Vide- nad moriwata sveti Bo-`e !. Pred negoviot den retko i do skoro se kapelo vo moreto (n. pr. vo Grcija, velat poradi malarijata) vo Dalmacija, izgleda i vo Balti~kite primorski kraevi. Vo Srem majkata go dignuva deteto pred sonceto i bidej}i se izmijat vo dvori{teto so voda vo koja preno}ila vidovata trevka svrteni na istok ja o~ituvaat molitvata i toga{ gledaj}i na daleku, i se vrti sekoe dete okolu sebe i veli: Vide, Vidov-dene, {to so o~ite gledam, toa so racete soz-davam. Taka tri pati.). (Windows, vindovs=vindov s., bez n vidov, n.pr. vidov-den, R.I.)

Pro~uen bil Bel Bog- Bog na sekoe dobro. I negovoto ime se so~uvalo i denes kaj nas. ^esto se slu{a: Ni go nema Beliot Bog t.e. nema nikakvo dobro. Ili: Oti{ol vo ne-pele- ne bele, oti{ol kade nema Bel Bog, kade nema dobra. Vo kletvata se veli: Da Bogot dade, oti{ol vo nebele.

Na~inot na na{ata pravoslavna slu`ba, kako i mnogu, molitvi i pesmi na crkovni ostatoci se od na{ata stara, prethristijanska vera.32

Zna~i nie vidovme, deka na{iot narod se najduval vo Evropa za vreme na Hristovo-to roduvawe (i u{te mnogu pred). Sega da vidime, kade na{iot narod se najduval u{te pred Hristo. So toa }e se poslu`ime so Biblijata, kako edna od najstarite knigi.

Pred {to toa go po~neme, moramo nekoe objasnuvawe da zememe od knigata: Praktische Einleitung in die heilige Schrift. Geschichte der Schiftauslegung v. Leopold Lve 1855. Prakti~en uvod vo Sv. Pismo. Istorija na izlagawe na Sv. Pismo od Leopold Leva 1855. god., bez koja kniga ni Biblija mnogu ne bi se koristile. Od taa kniga go vadime slednoto:

Sv. Pismo se sostoi od 24 knigi, koi ne postanale vo isto vreme. Mojsej ili kako tie ka`uvaat Mo{a, sin na Amram i Johebede (Johevede)33 e roden e 14 vek pred Hristo (2513.-2533. od sozdavawe na svetot) bil prv evrejski pisatel. Toj vo Tora t.e. zakonot, go polo`il osnovot za eden sobir na sv. spisi. Ovoj sobir bil od mudri i u~eni lu|e, osobito od Ezre, Noemija i Soferim pro{iren i na sto godini pred vtoroto razoruvawe na hramot (okolu 30. god. po Hr.) so [emaj i Hilel za sekade zavr{en. Od prvite bele{ki pravesti (Ur-kunde) do potpolnoto zavr{uvawe na bibliskite spisi le`i okolu 1500 god.

Praizvorot na nekoi bibl. otseci pa|aat vo dobata na kaldejskoto, persiskoto, ma-kedonskoto ropstvo a koga spisite bile zavr{eni Evreite (Ebrejite) bile pod Rimjanite.

29 Bidej}i Srbite bile Tribali, Traki, Balkanci, site Kontinetalci bile Balkanci i Maloazijci.

30 Perun bil na Rusite (Rockari i Sloveni). Toj bil isto na Etrurcite(Runari i Sloveni).I na Evrei.

31 Rogot bil na govedo,a Bikot Zevs.Evropskite i vikin{kite rogovi se samo mali, na balkanska bu{a.

32 Zevs bil Perun=Sv.Ilija. Pak, Ilija=Ilios=Helios=Sonce. Isto taka, i vo Biblijata bil Ilija.

33 Johebede=Jovevede=Jovevede bil roden=veden, vede.., Jove=Jave. Negovoto roduvawe bilo javeno. Toj

sledel po Amram=a mram, umram,zamram...Vidlivo e deka Mojsi po nastanite samo gi doteral imiwata.

13

Nekoi knigi A-pokrifi (pokrieni, sokrieni spisi ?). Vo toa se smetale: Mudrost Solomonova, Mudrite zborovi na Jozua-Ben-Sira; Knigata Tovija vo koja kako da e nekoj ta-en lek iznesen; Knigata Judit, dodatok na Knigata Danil; dve knigi od Ezre 8-10 i knigata Makabej.

U~eweto bilo javno i tajno. Javnite predavawa i u~ewe be{e od knigite: Mi{na, Midra{ i Talmud.

Tajnoto u~ewe be{e pred samo poedini, izbrani u~enici. Tuka se u~elo: "Dela {est knigi" Sechtstagswerck, Merkaba, Jezekija, Magiski ve{tini i smetawe kalendari- toa bilo tajna na sve{tenstvoto poradi pretska`uvawe na vremeto, dvi`ewe na yvezdite i vaqda ro-`danici.

Pomo{ni knigi pri javna nastava nemalo. U~itelot dotoga{ povtoruval, dodeka po-ve}eto ne sfatilo.

Sekoj u~itel mora da znael samo za ne{to da predava n.pr. eden samo po~etok na Bi-blijata- za sozdavawe na svetot, vtoriot za potopot, tretiot nekoj ponatamo{en del; ama se-koj svoj del to~no i iscrpno. A i u~enicite vaqda se opredeluvale za nekoi delovi na nauka i vo toa dobro se spremale, toa da go prodol`at po primerot na u~itelot. Druk~ie ne mo`e da se objasni u~eweto napamet bez kniga i u~ebnik.

Jazikot, so koe Sv. Pismo e napi{ano e del evrejski; ama delovite vo prorokot na Danilo, Ezri se isto~no aramejski ili kaldejski. Okolu 6000 ima strani zborovi: persisko, egipetsko, indisko i gr~ko poteklo. No ima dosta temni i nejasni zborovi, koi komenta-torite gi rasvetluvaat, istra`uvaat i po mo`nost objasnuvaat.34

Vo knigite posle vavilonskoto ropstvo se najduvaat kaldejski oblici n.pr, knigata se veli: cifra (cifra ?) a mno`ina sifre- knigi, nastavci kako kaj nas.

Evrejskiot jazik e eden del od ona jazi~no steblo, koe se govorelo osven Palestina vo Sirija, Fenikija, Mesopotamija, Vavilonija, Arabija, Etiopija i Kartagina.35 Nekoga{ tie se vikale Isto~ni jazici a vo ponovo vreme semitski,spored Noeviot sin Sem ili Sim.

Svetite knigi bile pi{eni na staroevrejski pismeni, koi se zadr`ale kaj Samari-}anite n. pr.

={ekel Izrail, liarzi lk{ pari Izraelov. Vo taa azbuka ima temni glasovi, kako vo na{iot Staro-Slovenski, a izgleda da ima

slova kako na{eto tanko er, koe slu`i kako zastoj vo zborovite i izgovoruvawe na nekoi po-lusamoglaski.

Sega{na azbuka vo Biblijata mu se pripi{uva na Ezri, koj `iveel vo doba na Sokrat (404-360 pred Hr.). Ovaa azbuka se vika i Kaldejska.

Evreite i toj jazik go primile vo Mesopotamija, kade Vaviloncite so nim blago po-stapuvale i kade tie dospeale do golemi ~inovi.

Evrejskiot jazik, tvrdat nivnite pisateli bil nivni narodni do vavilonskoto rop-stvo a posle postanal jazik na nau~nicite, {to navistina e ~udno, za 200 god. da se zaboravi maj~iniot jazik vo toa vreme. Edino mo`e da se razbere toa, ako nivniot jazik, kako {to de-ne{nite nivni nau~nici tvrdat, bil sroden so vavilonskiot.36

Na drugo mesto, tvrdat pisatelite ova: Evrejskiot jazik e isklu~ivo jazik na reli-gijata.

Izgleda po mnogu ne{to deka toj jazik od davno bil jazik na nau~nicite, kako {to- nema sumlivost vo sekoj narod bilo.Izleguva zna~i, deka vo site prosveteni narodi bil eden

34 Belcite `iveele Severna Afrika se do Indija, a vo Indija bile preseleni Belci... Evrejstvoto bi-

lo ednobo`estvo, a govorite na Ednobo`cite=Evreite bile na Belci. Bidej}i vo Egipet...Mesopota-mija...bile naseleni Crnci (Semiti), imalo dvarasni jazici: staroegipetski i aramejski. Od niv pro-izlegle novopersiski (starpersiskiot bil pelazgiski),koine,latinski i gotskiot i so gotski zborovi. 35

Na navedenite prostori `iveele dve rasi: Belci (Pelazgi) i Crnci (Semiti). Belcite govorele so pelazgiski=tn.slovenski i crne~ki=semitski. Bile sozdadeni i dvorasni: staroegipetski i aramejski. Sledat vulgarno (bulgarno=narodni) egipetski i aramejski. Niv avtorite gi narekle samo semitski. 36

Vo Palestina=Pelestina `iveele Pelesti=Belsti, Pelasti=Belasti, Belaski=Pelazgi, ~ij pela-zgiski=tn.slovenski jazik bil naroden. Vo Vavilon bil prifaten aramejski jazik. A ovoj bil slu`ben.

14

jazik na nau~nicite ili samiot naroden jazik vo golem del izmenet, da posle samo u~enite lu|e, kako i pismoto mo`ele da go razberat. (Kako i denes na{ite knigi, novini ~esto pr-otkaeni za narodot nerazbirlivi izrazi- da za narod treba prevod). Se dava da se veruva, de-ka taka i stari gr~ki i latinski jazik bil jazik na nau~nicite i zvani~n jazik, oti vo edna kniga ba{ za latinski jazik se tvrdi ova: I taka-velat-ja odr`a narodniot jazik na Italija prevagata nad latinskiot.37

Kaj nas na{iot slovenski, staro-slovenski jazik bil isto taka jazik, na pisatelite i zvani~en jazik, so kogo se pi{ele knigi, vladetelski povelja, naredbi i ostanatite zvani-~ni prepiski, kako i spomenici- a narodot ne go upotrebuval.38

Vo edna Biblija na bugarski jazik (~itav vo vreme na vojnata) stoi ova: Koga Vavilo-ncite (Nabukadnecar) gi pokoril Evreite preku yidnite erusalimski se pogoduvale za pre-davaweto i toga{ Evreite vikale: Govorite siriski, narodot da ve razbere. Sega, dali toa go sakale zaradi svojot narod- vojskata ili stare{inite na edniot i drugiot narod govorele evrejski ili vo op{to so jazikot na nau~nicite a vojskata ednata i drugata toa ne go razbi-rala. (Denes vo Sirija ima tri sela so 18.000 `iteli so aramejski, vsu{nost, vulgaren, R.I.)

Ponatamu u{te pi{i vo taa Biblija za Kaldeljcite: Elate- rekle tie, da pravime }erpi}i i gi pe~ime vo ogan i mesto kal da zememe smola i da yidame kula (Vavilonska).

Koga toa go pro~itav mi svanilo pred o~ite, deka tie Kaldejci (Kal-dejci) prava-le ne{to od kal,blato,{to kaj nas negde ka`uvaat kaqari deka toa e ~ist zbor na{: kal, kaos -blato, kaqavo. A dejci i sega se velat rabotncite. (Elate=elate=ela te,..., R.I.)

Evreite, po povratokot od Vavilonskoto ropstvo go donele, kako maj~in jazik Kal-dejskiot i do{le so Samari}anite,si imale aramejski dijalekt. Narodot ve}e ne go razbiral pratekstot na sv. Spisi. So dolgi niz godini vo eden ist jazik se sozdale dvostruki i pove-}estruki izrazi za edna ista rabota, za ist poim i toga{ na eden kraj se odmoma}il eden iz-raz, na drugiot ostanal drugiot. Taka se stvorile dvojni zborovi- dijalekti, koi ponovo se razvile vo zasebni jazici. Taka negde ~itate vo Sv. Pismo n. pr. rekata da se ka`uva vaka a na drugo mesto drug~ie i ako ipak se dava da se razberat, deka toa e eden ist jazik. I toga{ e poimlivo, deka narodot pratekstot ne go razbral, te morame da go preveduvame na onoj jazik ili dijalekt, koj narodot go primil kako maj~in vo toj kraj.

Prevodot se vikal Targum, kako velat do{lo od siriskiot zbor targ, targati (trga-ti) {to zna~i ves{i, i toj zbor e na{ vez i ostanala i denes pre-vesti. Vo po~etokot, pri molitvite vo hramot eden sve{tenik go ~ital pratekstot a drugiot toa na narodot usmeno mu go preveduval i se vikal ma-targu-man- preveduva~. No podocna na aramejski jazik i pi-smo se prevodi Tore (zakoni). (Na makedonski: ma targu man=mon=min=mina=lu|e, R.I.)

Aramejski prevod na Tore pome|u II. i V. vek stoletie e vo Vavilon (tie i Persija ja vikale Vavilon). Jazikot na vavilonskiot targum- prevod, se razlikuva, vo dijalektot od pa-lestinskiot. Varo{ot kade be{e taa {kola, se vikala Pum-badita. Pum zna~i utoka- pad na voda, od prilika kako koga bi ka`ale Bum-vadita, vodata. Podocna utokata se vikala En-bar ili An-bar. Toj naziv se zadr`al kaj nas do dene{en den so toa, {to toa mesto, naprava od {tici, kade se tura, vtura `ito go nosi toa ime.39

Vo varo{ot Pum-badita se zanimavale u~itelite i slu{atelite najpove}e so talmud a vo varo{ot Sura se poklonuvale vnimanie samo na Sv. Pismo.

^itaweto se vikaklo Kra, podocna Mi-kra. Vo po~etokot, koga taka se ka`uvalo, zna~elo ~itawe samo na Biblijata a posle i sekoe drugo ~itawe. Toa e razbirlivo, oti site drugi knigi se napi{ani podocna i toga{ ~itaweto mo`elo da se odnesuva edino na Bibli-jata. Zborot Kra mo`ela zad slovata kr da ima tenko er- zastoj i se ~italo mo`da Kr-a, kr-hati, lomiti. Pri u~ewe svirewe na lomot, se krhaat, prsti, pri ~itawe, naro~ito na po~e-tniot se krha jazikot. Toga{noto ~itawe navistina moralo da bilo te{ko, oti znaeme, kako sporo i te{ko bilo sricawe, kade vo imiwata na slovata se zadr`uvale ~esto mudrosta na

37 Koine i latinski bile dvorasni jazici, na Belci (Pelazgi) i Crnci (Semiti). Sledi Platon da go-

vorel na pelazgiski, {to bilo vo Italija, kade `iveele Veneti, koi bile Iliri,so tn.slovenski jazik. 38

Od koine Makedonecot Konstantin Filozof gi otstranil semitskite zborovi i se dobil ~ist pela-zgiski=tn.slovenski razbirliv jazik. Pa toj kako koine bil slo`en jazik i neupotrebuvan od narodot. 39

Armenija=a rmeni...ili Ermenija=e rmeni, ramna=ravna. Anadolija=a na dol=dal, dalga: tol=tal...

15

`ivotot, (n. pr. Rci slovo tverdo. Az Boga vjedi, Na{ ono pokoj i t. n.).40Izgleda deka i vo toa do{lo do olesnuvawe, no ~ove{tvoto te`neej}i na napredokot, ili bar na novini, vero-jatno deka i vo toa, kako i vo mnogu ne{ta se izgubilo dobar pat i se vra}alo na te{kotiite, od koi posle golemiot trud, dolgo niz godini se izleglo na vistinskata staza, koja davno bi-la poznata.

Vo Persija Evreite go primile persiskiot jazik a go ostavile aramejski. Za vreme na Aleksandar Veliki go primile gr~kiot, pa arapski i toga{ pratekstot pove}e ne se ~i-tal, nestanal usmeniot targum. Targati, trgati, e na{ zbor.41 (Zna~i, aramejski jazik, R.I.)

Od site prevodi na Sv. Pismo najpotpolen bil prevodot na gr~ki. Dimitrie Fale-rius, bibliotekar na egipetskiot kral Ptolomej Filadelfij (284-246. pred Hr.)42 predlo`i, za aleksandriskata biblioteka prevede verno evrejskiot zakon na gr~ki jazik. Ovie mu se obratile na velikiot sve{enik Eleazar vo Jerusalim, koj izbira od sekoe pleme po {est u~eni lu|e i gi ispra}a vo egipetskiot dvor za taa rabota. Za toa toj prevod se vika: septua- ginta, sedumdesetorica. Na ovoj prevod podocna se raboteni gotovo ovaa Biblija i sv. Spisi na drugite jazici. No vo gr~kiot jazik prevneseno e slovoto bbbb so vvvv gotovo sekoga{, a kade bi-lo vvvv ostanalo taka.43 (Prevodot bil od aramejski na koine, R.I.)

Podocna, koga za drugite jazici se rabotel prevod, toa vvvv od gr~kiot jazik gotovo se-kade i kade treba i ne treba e preneseno e kako bbbb n. pr. Ber- [aba i ako vo pratekstot taka ne e. Na{ite pak, ~esto go prenesuvaat i kade treba bbbb povtorno so vvvv i taka se oddale~ile od vernite zborovi. I toga{ ne e ~udo, koga Leopold Lve vo svojata kniga 38. ka`uva: Osobi-na na ~ove~kiot govor e, da promenuva ona, {to od tu|iot jazik mu biva soopo{teno, dodavaj-}i, izostanuvaj}i, tolkuvaj}i i rasvetluvaj}i. Na toj na~in toga{ biva toa taka izmeneto (verunstaltend), izopa~eno, da posle desetoto povtoruvawe na prvobitnite zborovi odvaj bi se pronajduvaat i zapoznavaat so toa- veli toj- morame na Bogot da mu bideme blagodarni, {to toj go so~uval svojot zbor vo Sv. Pismo, ne mo`elo ni lekomislenost, ni la`eweto za volja na ~ove~koto ludo voobrazenie da go izmeni.

Vo istata kniga ponatamu stoi: Pri prevodite ili tolkuvawata se ogledale dva me-todi, po koi pisatelite na najstarite vremiwa zborot Bo`ji go tolkuvale.

Eden metod se vikal pe~at 44 =p-~-t, {to zna~i prosto, verno, oti pisatelite se t ~ p

trudele, zborovite i re~enicite na Biblijata verno i to~no da gi izlo`at. Ama u~itelite na verata i pisatelite ne se ograni~ile samo na toa, prostoto i prirodnoto zna~ewe na Bi-blijata da go soop{tuvaat, tuku od raznite uzroki na bibliskite zborovi (podvlekuvame ova), koi ne im bile razbirlivi, oddale~eni od prirodnoto razbirawe, kako {to veli Lev, te zborovite na naro~it na~in tolkuvale i toa se vika = d-r-{ (`) tra`iti. ra{a, { r d Midera{ ili Mirda{.

Koga ova vistinsko slovo dddd bi zna~elo i tttt, {to e lesno mo`no, bi bil toj na{ zbor da se bara, skrateno napi{ano so soglasnicite: Mi-tra`(im), {to vsu{nost i zna~i zborot.

Mirda{, t.e. toa tolkuvawe, istra`uvawe, ima dva vida: Halaha i Hagada. Prvo saka nadvore{na verska ve`ba, a hagadi potreba duhovna da zadovoli. Sega }e obratime vnimanie na tie dva zbora.

Halaha, bidej}i zna~i nadovore{na verska ve`ba, }e bide zna~i odewe vo crkva i pr-inesuvawe na dar. Tie velat, deka toj sam zbor zna~i: odi i daj, gehen und geben. Na{iot d l h

40 Zna~i, Sloveni od Bo`jo Slovo. Pa tokmu ova najmasovno se omasovilo samo so Solunskite Bra}a.

41 Evrejskiot bil pelazgiski=tn.slovenski jazik, a aramejski pelazgisko-semitski jazik. Kako vtoriov

bil persiskiot. Kako staroegipetskiot bil koine,samo po smrtta na Aleksandar. Toa bilo od Ptolom-ecite i toa vo Aleksandrija. Vo Aleksandrija, koga Evreite go prifatile koine, se narekle Heleni. 42

Filadelf=fila delf:fila=pila delf=delv; Dimenzija na cevka fi=pi, da se pi=pie, pi=pil=pilo. 43

Zna~i,prevedenata ednobo`na=evrejska Biblija bila makedonska. Bidej}i Ptolomejcite bile Brigi =Brzjaci, taa bila brigiska=brzja~ka. Sledi b=v, a sept ginta=ginta=Ginata,od Gina=Gena=@ena, rod. 44

Bidej}i jas nemam font, ne go poznavam aramejskiot jazik i negovite vulgarni jazici,knigata pod br. 16683056...e prevzemena od internet,se snimeni i preneseni vo knigava.Tie kaj mene se obratno vneseni

16

zbor: hod-dati go sodr`i toa: odi i daj. Ama vo staro vreme a i denes se slu{a, da se ka`e: ja-la, jala, odi, brzaj, hala ili jala a vo korenot na toj zbor ima dddd, zna~i e vistinsko: hala-da ili jala-da i toga{ toa e eden od na{ite zborovi odi, daj.

Hagada zborot doa|a od aramejskiot zbor a zna~i, obznaniti, otkriti, zna~i mu- d g h dri zborovi. Ovde slovoto dddd sekako da go zamenuva slovoto tttt, a slovoto hhhh ili hahahaha zna~i voz-vi{enie, zna~i vozvi{en gat, gatwa t.e, mudri zborovi.

Vo toj hagadi, hagati se najduvaat mudri izreki kako kaj nas vo Dela na milosta te-lesna n. pr. gladniot nahrani, `edniot napoi ili onie od Dela milosta du{evna: neznajni-kot na dobar pat da se izvede i t. n.

Vo knigata Midra{i- istra`uvawe, bibliskite nastani u{te pove}e se razubavuva-at. Poedini izreki mitra` se pridavaat na li~nostite bibliski a se dava ~esto alegoriski smisli na raskazite vo Biblijata. Koga verskite pravesti ne mo`ele da se odr`at, se pribe-gnuvalo od po~etnoto izlagawe na Sv. Pismo. Se, {to ne bi mo`elo ili ne bi se znaelo da se pro~ita od pratekst, Midra{ objasnuval.

Eden nau~nik rekol: nekoi mesta na Sv. Pisma moraat da se tolkuvaat po negovoto prosto zna~ewe na samite zborovi a nekoi moraat da se podvrgnuvaat na objasnuvawe.

Midra{ gi pi{ele raznite nau~nici i vo nego se zabele`ani mnogu obi~ai i preda-nija, koi ne se zapi{ani vo zakonot i tie obi~ai od Mitra` morale verno da se ~uvaat.

Tie imaat mnogu isti obi~ai so nas. Taka za sohranata gi kapaat mrtvite kako nas so toa, {to naro~nite lu|e kaj niv na mrtviot mu turaat voda vo usta, stomakot i crevata da se isperat. Od toa se gleda, deka toa postoelo vo Palestina (Egipet ?), kade mrtvite se sklo-nuvaat vo kameni, ~esto plitki grobnici, plodnata zemja da ne se zavzema i mo`da celo se-mejstvo vo eden grob. Pa da ne bi se ~ustvuval trule`, tuku le{ot ~isto da se zasu{i, go ispirale i ma~kale so mirisno maslo.Kaj nas isto taka go prelivaat liceto na mrtovecot so vino i so maslo, kako glavna sostojka za balansirawe. Obi~aj e kaj Evreite kako {to be{e vo Palestina, mrtovecot da se sohrani bez sanduk, svitkan vo platno, oti tamu bila oskudi-ca vo drvo: maslinkite i kedrovite nerado se se~elo za kov~ezi na mrtvite.

Vo Makedonija postoi toj obi~aj na dosta mesta i sega. Gi sohranuvaat svoite mrtvi site vo eden grob (videla vo Voden). Posle tri godini gi iskopuvaat koskite na mrtviot, edna `ena niv gi isperuva, so vino, sve{tenikot o~ituva molitva i okadi. Preku koskite se metnuva rubec, rodbinata metani{uva i celiva, potoa se metnuvaat koskite vo kesata metno-vna preku toj mrtovec. ^esto se sohranuva bez sanduk, odzgora po nekoja {ti~ka prekrsti. Povtorno ~uvawe na drvoto, kade vo nego e oskudica. Obi~aj e kaj Evreite `ena da ne se so-hrani bez opa{ena kecelja. Toa e i na{ star obi~aj na mrtviot da mu se oble~e ne{to od ve-n~aweto, ako bil o`enet ili ma`ena. Evreite go dr`at mrtviot 30 dena, kako nie 40 dena.45

Imaat strogi postovi kako i nie (~etiri posta). Kako kaj nas vo starite ku}i {to se mesi za Bo`i} kola~ i se postavuva na tawir vo kogo ima razni `ita i ovo{je; slivi, orevi, jabolka taka i tie isto mesat mislam za nova godina.

Vo ku}ite osvetuvaat vino i mali lep~iwa, kako prosfori. Za mladiot mesec imaat naro~ito molitvi kako i nie {to nas toga{ sveti vodica vo ku}ata ili odime na nekoja vo-dica (mladi petok, mlada nedela). Znaat- kako i nie po mladiot mesec kakvo vreme }e bide n. pr. kakvo vreme e vo o~i na mladiot mesec, takvo }e bide u{te 15 dena.

Za svadbite imaat obi~aj kako kaj nas {to bile a vo Makedonija odr`ani do skoro. Vo ostanatoto tie obi~ai bile i kaj Spartancite i Indite i drugite stari narodi,46 koga bile edni na drugite poblisku, oti bile pomalku. Po ne{to izgleda, mladata morala da od-nese i zaka~i, mo`da za nekoj `rtvenik, del na svoeto odelo. Tie, kako i nie koga odime vo hram na molitva, moraat od glava do petica {to se veli- oble~at vo ~ista preobleka. Sekoj odi vo novo odelo prvo vo hramot kako i nie.

Gi spomenav ovie zaedni~ki obi~aji kaj dvata stari narodi.47

45 Avtorkata govori deka vo Makedonija bile stari tradicii.A za srpski i bugarski avtori star jazik.

46 Spartancite bile Dori, koi od Makedonija vo `elezno doba ja osnovale Sparta...Pak, Brigite do-

{le vo Indija, duri Kina i Japonija, so svoite tradiciii. Vo Indija Vedite so Zebu=Zev, u=s, Zevs... 47

Makedoncite se star narod so govori od postledeno doba. Pak,Evreite se nov po Vtora svetska vojna.

17

U{te e va`na i ceneta knigata Mi{na, polna so izreki i izlagawe sobrani od 30- 250. god. po Hr. Vavilonecot Hilel polo`il temel na sobirot Mi{na i ja dodal i Akibi od Barkoba, koj podignal vostanie za vreme na Hadrijan 135. god. po Hr, i so svoite deset dru-gari bil osuden na smrt. Vo istata kniga ima oddel za zemjodelstvo, za praznicite, za brak-ot, pravosudstvoto, ~istotata i t. n. Tie nau~nici se vikale Mi{naiti, od zborot Mi-{na, {to zna~i, onie koi u~at, da ne{to znaat Mi-zna(mo), miznaiti, nau~nici.

Parabela, stravnuvawe,primer, se vikalo Mi-{el. Se pi{i, kako m-s-l=misal. l s m Izgleda, deka zna~i i basna. ^esto se slu{a zborot Masora, masoreti. Pod toa ime se podrazbiralo vo staro vre-me od soferim predadenoto pi{ewe na bibliskiot tekst. Kako {to odelo te{ko, taka isto i te{ko bilo pi{eweto. Se pi{elo na pergament i papirus (osven ona vo kamen i yidot re-zano). Perata se pravele ili od zarezana trska ili drvo i pi{eweto toga{no upravo mo`e-lo da se maza i se vikalo taka: mazara i mazoreti- pisari.48 Soferim zna~i preveduva~ i na-u~nik. Ovie go preveduvale Sv. Pismo od pratekst ili pi{ele po predanijata na onoj jazik so koj narodot se slu`el. Tie na Genizaretskoto ezero vo {kolata i Tiverija gi vovele po primerot na Sirite to~ki nad slovata, da bi se znaelo, kako koe slovo }e se ~ita koe ima . dve ili pove}e zna~ewa. N. pr. slovoto se ~ita kako {{{{ ako e nad desniot krak to~kata a . ako e to~kata iznad leviot krak toga{ slovoto se ~ita kako ssss i t. n. Zna~i Sirite prvi toa go zavele. Od niv Soferim go primile i predale na drugite nau~nici na mesoretite ili na lu|eto od predawata. Masoretite se trudele, tekstot na Sv. Pismo, {to e mo`no pove}e na potomstvoto da go ostavat bez pogre{ka. (A tekstot e pi{en bez to~ki). No slavata- ka`uva Leve- za sre}no sovladuvawe na te{kotiite vo pronajduvawe na Prirodnoto zna~ewe na Sv. Pismo pripadnatala na Karencite, vo Sv. Zemja, kade Anan i ne-govite prijateli go osnovale glavnoto sedi{te na karenskata nau~nost. Tie samo pi{aniot zbor Bo`ji go zele kako patokaz, po negovoto prosto razbirawe. Zaradi toa morale da go ispituvaat evrejskiot jazik, ~ij priroden zna~aj se trudele, da go utvrdat. Narodot vo op{to pove}e ne go poznaval toj jazik a vo toa vreme se govorelo gr~ki, arapski i dr. Ama pokraj se trudot na tie nau~nici, nivnoto poznavawe na evrejskiot jazik, bilo nepotpolno, te i na stranputica za{le. I ovie golemo vnimanie mu poklonuvale na slovata. Posledica na toa ispituvawe bilo postoewe na znakovi na akcenti i to~ki, kako vo masori, no porazgraneto i poodredeno. Toa postanalo vo vremeto na Islamot, a vo X. vek ja utvrdile nivnata nauka, koja cvetela do XVI. vek. Mnogu dela im propadnale vo po`arot vo Kairo i drugi mesta.

I sega mo`eme da zaklu~ime, deka ~itaweto na toj evrejski jazik bil nepotpoln i ja-zikot nepoznat i se sveduvalo na predanija, a Mi{na knigata, Midra{, M{ele koi bile pi-{ani so jazik, so koj narodot vo koe vreme se slu`el tie ja nosele taa tradicija napi{ana i objasneta. Pratekst zna~i i ako mo`da so isti slova- bilo so onoj najstar ili onoj od Ezre prepi{uvan im ostanal i na samite nau~nici nerazbirliv, se dodeka posle utvrdenite znaci okolu pismata go utvrdile i samiot jazik.

Kaj t.n. evrejski jazik nemalo slova za sekoj glas a mnogu se pi{elo soglasnici i skr-atuvalo, kako i denes vo tursko- arapskiot jazik, kako {to i vo na{iot slovenski bile mno-gu skrateni zborovi objasneti so titli (slitni).49So toa nekoj mo`el da ~ita, pa ba{ i slo-vata da gi znael, od voljata mu bilo, kako i koi samogalski, kade ne bile- }e gi vmetnuva i kako doti~niot zbor }e go ~ita. Ova govoram za ~itawe i pi{ewe pred utvrduvawe na to-~kite. Vo evrejskite hramovi natpisite i slu`benite knigi se bez to~ki, zadr`ani kako starina i ako denes site nau~nici vo {kolite tie site zborovi prvo da gi ~itaat so to~ki. ^itaweto nivno e od desno na levo.

48 Maza, mamina maza. Jas mazah, mazaih=mozaih=mozaik. Tokmu mozaikot e mazan=ma~kan so razni boi.

A za drugite mno{tvo zborovi tn.Homerovi, koinski, latinski mo`e da se vidi vo moite drugi knigi. 49

Brigite od Makedonija ja sozdale Frigija vo Mala Azija.Pak, Arapite so Mesopotamcite i Egiptja-nite bile Belci,samo so zakoseni o~i,kako {to denes se Berberite.So porodor na Crncite promenato.

18

Edno isto slovo se ~italo razno n. pr: Slovoto zna~elo i ssss i {{{{; ama toa gi ozna~uvalo i ostanatatite sli~ni glasovi kako t ~ p = pe~at a i slovo zzzz, ````, xxxx. Samoglas negde da se ~ita kako aaaa n. pr. vo zborot Ezra negde kako oooo vo zborot Obot i drugi zborovi; negde kako iiii. (Biuriti i t. n.). Samoglas se ~ita kako site pet samoglasnici (kako oooo poretko). Slovoto se ~ita kako uuuu, kako oooo, kako vvvv ama mo`e kako iiii isto taka. Slovoto se ~ita iiii a slovoto povtorno e iiii. Ova posledno mo`da zna~i u{te nekoe slovo. Pismo kako hhhh kako site pet samogasnici i spoeni so samoglasnicite kako ahahahah, eheheheh, ihihihih... i obratno hahahaha, hehehehe... U{te se ~itaat kako slova kkkk i gggg. Kako kukukuku zborot Konar, kako gggg vo zborot Ghor i dr. I sega se gleda kolku te{ko bilo da se ~ita stariot nerazbirliv spis, koga samo edno slovo mo`elo na tolku na~ini da se pro~ita. Slovoto kako jjjj, kako iiii. Slovoto kako vvvv, nekoga{ kako hhhh; nekoga{ kako kkkk. So malo podebela dolu crtica kako bbbb. Toj glas i kaj nas vo narodot se slu{a trojako, naro~ito kaj decata vo {kolata n. pr. I svja-tago duha, I svjatago duva, I svjatago duka, kako vvvv, hhhh, kkkk. Slovoto se ~ita kako pppp, negde kako ffff, negde kako bbbb, i kkkk. Slovoto kako tttt n. pr. Lot a toa slovo se ~ita i kako ssss i t. n. t o l I sega morame da uvidime, od kolku zna~ewe za utvrduvawe na jazikot bile to~kite nad slovata. Pa i pokraj to~kite ipak mnogu zborovi drug~ie se ~itaat. N. pr. Josifovata `ena A-snat, vo tekstot so to~kite se pi{uva A-senat ili O-senat. I to~kite ne se sekade za ist znak ili slovo, n. pr. zborot Mo{a vmetnatoto a { m o slovoto oooo izme|u dva soglasnici se pi{i so tri to~ki. Vo zborot Jehov-Bog - oooo go T : ozna~uvalo ovoj drug znak T. Dene{nite Sionisti na golemo se trudat, da pro~istat, gotovo sozdadat evrejski jazik. Narodnoto ime Evrei se pi{i -velat ima koren vo zborot Eber sinot na k i r b e [elehov. Tie ~esto se vikaat Ibri (s). N. pr. koga Mo{a grdel dva Evreini vo Misur {to se bijat, ovie rekle od prilika ova: [to ti se odnesuva, malku e {to si go ubil Mizirim (Mi-sirca), sega saka{ i Ibri da go ubie{. Toj jazik vo po~etok ne se vikal evrejski, tuku kananski = [-pat Kenan, n an k t p { [apat, Kanan. Podocna vo carstvoto Juda se vikal judejski. Posle se vikal jazik na sv. Knigi vo sravnuvawe so aramejskiot, kogo go vikale prost govor (lafiti- govo-riti vo Ju`na Makedonija). (Lai=lavi=lafi, R.I.)

Toj nau~en jazik ipak se razlikuval vo nekoi delovi (zborov ?) od jazikot na Bibli-jata. Slovata pak se vikale Kaldejski ili Batab Ibris t.e. slova Ibris. A po toj izraz: ba-tav, batav, bi mo`elo i drugo da se veruva. Zborot bata, Koj e kume bata ? ili Bo`i}, bo-`i} bata toj zbor zna~i trupkati, lupkata. Da toa ne be{e kako lupkawe na nekoi izrezani slova (osven pi{ewe) kako pe~atewe ?

Na ivicite na Biblijata ~esto bile izreki i primedbi napi{ani. Najva`en takov zbor bil: = ~itaj od Mi-kra ~itawe. Toj zbor prepora~uval- velat, druk~ie da se ~ita, i r k

19

otkolku {to e vo tekstot, ma da ne se slo`uva so ona: ~itaj ! Ova, od napi{aniot tekst od-dale~uva~ko ~itawe, se pripi{uvalo na Misoretite i Soferitite- Tie- ka`uvaat, ~itale nepromenet tekst na stariot rakopis a nas od raznite uzroci- ni prepora~uvale, poedinite zborovi drug~ie da gi ~itame. (Mo`da od levo na desno ?) Ama toj zbor Kri este na{ i pot-polno odgovara na toa upatstvo, da se krie ~itaweto i pi{eweto, dali poedini zborovi, po-edini re~enici i ~itani oddeloci, koj toa }e go znae, ili da se krie i samata ve{tina na pi-smenosta. U{te vo staro doba bile sveti knigi podeleni na oddeli, koi se vikaat para{i i pa-r~i-ot (Makedonski ~len na rod ot na krajot). Par~iot se deli na stihovi od zbor posek ili odsek i toj e zbor na{. mi ko s p k s p o Da Tora bi se ~itala sabota, a nekoi saboti po dva dela podelena e na 54 sedari. Ma-sora deli penta-tajh, pet knigi Mojsejevi na 153-155 sedari, po palestinski obi~aj, kade To-ra vo tekot na tri godini morala da se pro~ita.

Pet knigi na Mo{e ne se molitva, toa pove}eto e istorija i taa sedej}i se slu{ala, da ne se zaboravi oti Leopold Love na edno mesto ka`uva od prilika ova: Koj saka svojot `ivot korisno i mudro da go provede, mora stalno da se se}ava na svoeto minato, od koe }e crpi pouki za idninata. Kako za poedinci isto toa i za narod, sebe narodot dostojnata idni-na da bi ja sozdal moraat nastanite od minatoto i dobri i r|avi vo jasnoto se}avawe da mu bidat. So toa se toa se ~italo i stalno na narodot povtoruvalo.

Molitvite se drugo: psalmi i razni sostavi na u~enite sve{tenici i dr. Mo`e da se pro~itaat vo nivnite molitvenici, koi tie gi zavivaat vo bel ubrus, kako i kaj nas {to mo-litvenikot se zavitkuva i ~uva vo bel rupc.

Perek se vika glavata, oddelot vo knigata a tolkuva, deka toj zbor do{ol od ~etvrti-na na `ivotinskoto telo- zna~i ~erek, {to sega se vika.

Vo vreme na Aleksandar Veliki ne bea dovr{eni 24 knigi na Sv. Pismo i za toa Sa-mari}ani, nare~eni Kuteji = Kutim po svoeto glavno mesto Kutha- Ku}a, primile sa- mi t uk mo 5 knigi na Mo{e.

Sega }e gi spomeneme nekoi evrejski u~eni lu|e posle Hristo: Filo, Aleksandrinec prv go napi{al komentarot na Biblijata. Toj `iveel vo vreme na zavr{etokot na Sv. Spisi. Pro~ueni se ponovite komentatori: Ra{a, Abravanel, Filipson, ~ija Biblija sum ja ~itala t.e. Biblijata so negovite iscrpni tolkuvawa, pe~atena 1844 godina.

Pro~ueniot e Hazdaji, koj go prevel poklonot na vizantiskiot car, Roman II Kniga na lekoviti bilki od gr~ki na latinski a ottuka na arapski. Toj vo [panija bil vezir. Ne-go prvo mu se obra}ale site pratenici na stranskite dvorovi. So mnogu nau~nici bil vo pi-smena vrska. Se dopi{uval so Jozef ben Aron, evrejski kral na Hazarska, Kazarska dr`ava.

Taa evrejska dr`ava postanala vaka: Okolu Volga vo VIII. stoletie eden Kazarski kr-al se poevreil. Negoviot posledovatel Obadij silna sinagoga podignal i ja {irel evrejska-ta vera. I sega mo`eme da razbereme zo{to tie Sloveni `urno go povikale Kiril i Metod-ij, da go spasuva u{te neutvdenoto hristijanstvo me|u svoite bra}a. No toa te{ko odelo- bi-dej}i kralot se poevreil. Onie, verni u{te pripadnici na hristijanskata i prehristijan-skata slovenska vera, mu gi predale na svetite bra}a mo{tite patrijarhot Klimentij i svo-ite sveti knigi prevedni na slovenski jazik. (Ni{to slovensko, samo edno: sklavinsko, R.I.)

Taa Kazarsko-evrejska dr`ava dopirala do Krim i Kavkaz a vo XIII. stoletie Xingis- Han ja osvoil. Tie poevrejeni Sloveni ima i sega mnogu vo Rusija.50

50 Evrejstvoto bilo prifateno od Hazarite, koi bile Mongoli, {to prodol`ilo i vo Rusija, kade taj-

no makedonskata dinastija gi ispratila Makedoncite, Solunskite Bra}a, tajno da go {irat hristija-nstvoto. Tie tamu videle, deka Rusite imale prevodi..., pi{ani so recki. Sledi, tie se narekuvale ro-cki narod. Imalo Rusi koi go prifatile evrejstvoto i stanale Evrei. Vakvi se naselile vo dr`avata Izrael, koi se najbrojni. Tokmu zatoa vo Izrael se govori i ruski jazik. So ova se potvrduva, Izrael bil sklavinska=tn.slovenska zemja. Spored Harold Lamb, Makedonija ja sozdala Rusija. Ama i makedo-nska zemja.A pak, vo starata era bila makedonska, kade imalo makedonska kolonija, ~ii ~eda bile Hri-

20

Spomenuvaj}i u{te Jehdu ben Kore{i, koj vo X. vek bil pisatel. Delata negovi po-ve}eto se propadnati. Pi{el: Sporedna studija na jazikot so golema revnost. Pri rasve-tluvawe na temni zborovi na Biblijata, se povikuval na aramejski, persiski, arapski i be-rberski zborovi. Na negovoto arapsko delo za rasvetluvawe na evrejskiot jazik mu dal, kako {to komenetatorite velat ~uden naziv: otec i mati (Ovde ova ssss vo zborot mati izgle- s a i b a da deka e oma{ka na docnite prepi{uva~i na Biblijata i do{lo na mesto mmmm, oti toa mmmm na krajot {to se pi{i mo{ne e sli~no so slovoto ssss, koe se pi{i na krajot na zborot. Na drugo mesto stoi vo edna re~enica II. kn. za carevite za Sedekija zborot mati, mater napi{ano so mmmm, koe se pi{i vo sredinata i na po~etokot. Zna~i deka i na krajot onie prvi zborovi trebalo da dojde mmmm samo drug~ie napi{ano. Ovoj zbor se pi{i i koga toa bi se pro~italo ima od levo na desno bi bilo mama a zborot otec bi bil: baba kako {to vo narodot do de- ma ma nes postoi- vo latinskiot pa-pa). Zna~i izgleda, deka toj pisatel veruval, deka e toj jazik, ~ie temni zborovi u{te i sega se najduvaat vo Biblijata nerasvetleni, deka toj e star jazik otec i mati na toj kananski podocna nare~en evrejski jazik.

So ova sum zavr{ila vo kratko iznesenite izvodi na pisatelot Leve od porano spo-menata kniga, koja slu`i kako uvod za razbirawa na Sv. Pisma i istorijata na izlo`uvawe-to na pratekstot.

Sega da se vratime na na{ite krai{ta. Pri zavr{etokot na svetskata vojna mi do-speala do raka nekoja germanska kniga od nivniot {tab, nedaleku od Resen vo Gope` vo Ma-kedonija.51 Me|u ostanatite i edna kniga so sliki na la|i od postanokot, do najsovr{enite oblici- podmornica i vozdu{ni la|i. Prvata la|a imale potpoln oblik na guska. Na pred-niot del e izrezan vrat so glava i klun a od stranite i{areni zarezi, kako krila na guskata koga pliva. Sega mi bilo jasno, deka na{iot zbor gsa, gusa, kako vo Makedonija se ka`uva, zna~ela i la|a- gusari, moreplovci, la|ari. Na{eto pristani{te Ragusa (Gru`a ?) }e bide nazivot na stanicata, pristani{te na la|ite. Zna~i zborot RaRaRaRa bi zna~elo stani{te a gusa e la|a. Prema toa trebalo da se vika a taka i se vikala: Ragusa. No Italijanite slovo ssss, glasot ssss izme|u dva samoglasnika go izgovoruvaat kako zzzz n. pr. Piza od Jovan Pisani, Vis-Antija kako Viz-Antija (Biz), Ostrogoti n. pr. vo nivnite knigi se najduva so toa ime a Vi{i-Goti go ~itaa kako Vizi-Goti i ako pi{at Visi-Goti (Asija- Azija ?).

No seka }e se svrtime kon mestoto vo koe se raska`uva, deka postoele ~ove{tvo, vo Azija, me|u rekite Tigar i Eufrat, Mesopotamija, koja e gr~ki zbor (me|ureki, me|u-vodi).

Evrejskite komentatori tvrdat, deka Grcite dotamu toj zbor go doteruvaat, gladat (Schleifen), dodeka ne go doterat,da bide sli~na nekoj nivni zbor i toga{ go proglasat za svoj.

Taa Mesopotamija nekoga{ se vikala Aram i Padan Aram. Mo{e gi povtoruva zbo-rovite Jakovi, govorej}i i narodot da gi povtoruva: Sum bil siromav Arami i sum bil mal vo ~ove{tvoto.

Taa zemja Aram, me|u- vodite i denes Arabite go vikaat Algexiras t.e. ostrovo- ada, kako narodot vo najstaro doba, sekako go vikal. I prema toa, gotovo bez gre{ewe so potpo-lno uveruvawe bi mo`elo da se re~e, deka taa zemja Ada este Adam, stvoren od zemja a rekata Eufrat (ili zna~i voda okolu taa zemja) od negovata strana, od negovite rebra este Eva, vo temnata damnina zamisleni, ovoploteni praotci na ~ove{tvoto. Padan-Aram zna~i, kako {to tolkuvaat u~enite komentatori, zna~i skoro niva ili, kako e toj zbor razbirliv vo na{iot jazik }e zna~i padan= nagnuta aramnica, oranica (niva), po makedonskiot dijalekt izgovoreno na aaaa. Vo toa nare~je imenkata koja ni e ja izgovoruvame so glasovite oooo, uuuu, gotovo kaj niv se izgovoruvaat na aaaa kako: stopa (stpa), ruka (rka), pauk (pajak), put (pat) i t.n. Tu-

stos so Apostolite. Tie imale normalni o~i, sprotivno na `itelite na Palestina...Pokraj {to ima Evrei Belci i Monogli, ima i Crnci. Bidej}i narodot e ednorasen, evrejstvoto bil samo edno: versko. Ova mo`e da se potvrdi so krvnite grupi. Evreite imaat povisoko u~estvo na krvna grupa V na Temni. 51

Makedonskiot front, za Srbite Solunski, a vakov nikoga{ nemalo,bil vo ...Bitola, so selo Gope`... Za pofalba e {to ovaa avtorka go zasakala ovoj makedonski narod, koj govorel star jazik, srpski e nov.

21

ka zna~i vo toj Aram bil aramejski jazik, dijalekt, na koi go preveduvale Sv. Pismo, koj ja-zik go vikale jazik na prostiot narod.52

Ama osven toa, {to taa zemja nekoga{ se vikala Ostrovo- Ada, {to se vikala padan- Aram (oran), se vikala Nahor- Raim. I tuka vo taa zemja se ka`uva bil E-den, Pa-radis, ~e-tiri soglasnici se tolkuvaat kako ~etiri razni zna~ewa. Po staroto ime Nahor-raim, kaj nas se ka`uva Rai(j), {to }e zna~i stani{te- Ilija t.e. Bog prviot, perviot nad site Bogovi: RaRaRaRa = stani{te I(lija)m.

Stvoreweto na svetata genezis vo evrejskiot se pi{i Izirot, izroditi, stvoriti a se ka`uva u{te i Ber{is.

Deka toj zbor Ra-i, Ra-Ili navistina bil stanitiot Bog gromovnik Ilija, koj se sozdal, tvrdi i prvata re~enica na Biblijata, koja se pi{i i ~itaat vaka:

c r o h s e v mi m{ h s e mihalE o r b s i{ e r B e o a o o. . u o e Se ~ita: Bere{is boro (bara) Elahuim- Elahim es ho-{omaim, ves hoorec (herec).

Praotcite niz stotina i iljadi godini gi prepi{uvale starite rakopisi, po mo`nosta ve-rno i go znaele zna~eweto na sekoja re~enica ili po tradicija ili od targum, mudra{ i dru-gi knigi a vo po~etokot i go govorele toj prastar jazik. Taka ova re~enica znaelo da zna~i: Vo po~etokot Bogot go sozdal seto nebo, seta zemja.

No nie vidovme, deka slovata imale pove}e zna~ewa i ako jazikot se znael, se znaelo i kako koe slovo }e se ~ita. Taka taa re~enica se ~ita na na{iot jazik bez vmetnuvawa na mnogu samoglaski, glasovno vaka:

g rahp s e v mim{ h s e m ji l i a r p ti ` a r p

a o v a Pra`it pra Ilijam ves (vas) ho{mim, ves (vas) pharag. Vo staro doba i samoto slovo h zna~elo ne{to visoko a taka i ho{ (ho~. go~), na ger-

manski (hoch) zna~i: gorna a mim zna~i voda, {to i podocna }e ja ~ueme. Neboto zna~i se vi-kalo: gorna voda- ho{-mim, oti i ja tolkuvale: Zemjata stoi izme|u gorna i dolna voda. Pre-ma toa, toj zbor ho{-mim este gorna voda i nebo.

Zborov pra- napravi, kako denes vo Makedonija se ka`uva: {to prai{ ? [ta rabo-ti{, ~ini{, stvara{ ? ^esto se isfrla glasot vvvv. Glagolite vo staro doba retko se govorele vo minato vreme, pove}eto vo predna{no, poznato od t.n. staro-slovenski jazik.

Zborot eseseses e ista kako i onie drugite, se izgubilo vvvv i }e bide ves, vas, sav. Harag se pi{i na drugo mesto so slovoto n, {to podocna }e se vidi. Ako slovoto na

predmetot bi bilo praht t.e. zemja ili zna~elo prag, {to e ponovo zemja kako i denes vo pe-snata: Prag e ova milot na Srpstvoto, na koj stoime, t.e. Zemja e ova milot na Srpstvoto, na koja stoime.

I taka nie taa re~enica ja ~itame onaka, kako e ona prvobitno napi{ana, so toj pr-vobiten prastar jazik vaka: (U) pra`it pra Ilijam vas ho{-mim, vas pharat. Vo pra`ivot go napravi Ilija seto nebo, seta zemja. I kako {to rekol onoj nau~nik: Eden jazik koga samo i deset pati se prevoduva se izgubi potpolno prvobitniot zbor, odvaj da se pronajde, }e bide taka i pri prepi{uvaweto na Sv. Pismo za iljada godini.A sega zavr{uvaj}i go ovoj prv del, mo`eme i nie so toa na nau~nicite da im re~eme: I stoa na Bog mu sme blagodarni, {to toj svojot zbor- a nie }e go dodademe srpskiot zbor- go so~uval vo Sv. Pismo, da ne mo`elo ni lekomisleno, ni na prevara, za volja na ~ove~kota ludost da go izmeni.

VTORA GLAVA Kako {to vo odminatiot odsek, na prethodnata glava na ova kniga se videlo, deka vo

t.n. temni zborovi na Biblijata se najduvaat ostatoci na na{iot jazik, taka mo`eme da vidi-me vo opi{uvaweto na verata, `ivotot i obi~aite na bibliskite li~nosti, ~esto da se naj-duva opi{ani na{i obi~ai, na{ata vera i na~in na `ivot na na{iot narod.

52 Aramejskiot bil dvorasen na Belci i Crnci, samo slu`ben vo Zapadna Azija. Sledi novopersiski...

22

Da toa bi go utvrdile, morame vo najkratko da premineme na pet knigi na Mo{e. Kako vo Biblijata po red sledat nastanite i li~nostite i nie }e gi spomenime: 1) Sozdavawe na svetot. Adam, Eva i nivnite deca. 2) Potop. Noe so decata. 3) Avram so semejstvoto. Sozdavawe po malku nova vera,t.e. {irewe vera vo eden Bog. Sozdavawe na nov narod. Nov naziv na Bo`joto ime. 4) Boravok na Izraelcite vo Misur. 5) Mo{a. Izleguvawe od Misur. @ivot vo pustiwata. Zakoni.Osvojuvawe na zemjite. 6) David, Solomon.

]e spomenime po toa 7) Isus Hristo i 9) Kratko zapazuvawe i ostatoci vo na{ite bliski krai{ta Przn delovi na Biblijata i ako vlegle vo pet knigi na Mo{a, ipak daleku se posta-

ri predanija, koi poteknuvaat od Kaldejskata zemja t.n. Aram, Nahor-Raim i od Kanan. Pi{eweto vo toa pradavno vreme bilo ili vo sliki- kako vo Egipet a ~ij prvi gla-

sovi na tie zborovi na slikite, slu`at za sklopuvawe na novi zborovi kako n. pr. vo zborot Kleopatra. Ili so samata slika se iznesuva nastanot, koj so slikata e objasnet. Negde pi-{eweto so pove}e soglasnici, skrateno a samoglasnicite se vmetnuvale pri ~itaweto. No na mnogu mesta bilo pi{eweto glasovno na {to se morame da se divime n. pr. vo zborot = Lot i na drugite, kade sekoj glas e obele`an.

Ama vo toj prapo~etok na pismenosta se gleda, deka nekoj pat se pi{at i samo nekoi znaci, glasovi, koi mo`at razno da se tokuvaat. Taka na nekoe mesto stoi: Bog sleze f.f. Gott stieg herab f.f ili ich errichte f.f. Toa f.f. mo`da zna~elo itrina na veterot- olujata ili mol-wata. Ponatamu pokraj imenkite Kain stoi znak, koj treba da zna~i, deka so nego se rodila edna sestra () a pokraj imeto A-vel stojat dva takvi znaka, koe se tolkuva, kako dve sestri, koi so nego se rodile. Osven toa pokraj nekoi imenki stoi A, kako n. pr. A-Situ vo tret pa-de`, nastavok kako kaj nas. Negde ispred imenkata stoi E, E-dom, ili I, I-dom, Idumea, I-domea i t.n.

Istorijata na rabota ~ove~ka po Sv. Pismo po~nuva od Adam, prviot ~ovek i Eva, prva `ena. Zborot Adam negde se tolkuva, da zna~i ~ovek a i `ena (III. kniga), {to i este, sa-mo so mala razlika. Koga Me|u-re~jeto, Mesopotamija nekoga{ go nosela imeto Ada (ostro-vo), toga{ i zborot Adam zna~elo ~ovek (i `ena) od ade- ostrovjanin, kako bi ka`ale Adan, oti mmmm i nnnn se zamenuvaat. Eva e sekoejako ime na reka, koe mo`elo kako `ensko ime da se dade.

Prikaznata veli, kako Ilija pri sozdavawe na ~ovekot rekol: Neka bide kako eden od nas. Zna~i, deka toa prvo veruvawe bilo veruvawe vo mnogu Bogovi,od koi Ilija bil prv, pervi, zna~i Pervun.

Prvo-roden sin na Adam i Eva(koj vo Biblijata se vika Ava i Kava,prviot nivni av k a sin se vikal Kain, napi{an Kin, no sekade se vmetnuva aaaa i se ~ita Kain, so koe ime mo`da da se vika posle ubistvoto na bratot.

Komentatorite na edno mesto gi velat ovie va`ni zborovi: Vistinskoto zna~ewe na imeto se izgubilo, (nie }e dodademe: se razbira vo sega{niot nivni jazik) a imiwata po tra-dicija se so~uvale i toga{ komentatorite so raznite sklopuvawa go tolkuvale nivnoto zna-~ewe toga{ (ova dobro da zapamtime), toga{ koga ve}e evrejskiot jazik, e sozdaden kako ja-zik na nau~nicite. Ova e golem dokaz, deka od prastariot jazik podocna e sozdaden eden jazik za nau~nicite, jazik zvani~en za spomenicite, poveljata i dr.53

Na drugo mesto za imiwata na li~nostite go velat i ova: Starite ne davale imiwa na svoite deca kako denes, samo za ozna~uvawe, tuku nekoi svoi bliski misli n. pr. kako e de-teto: suvo, jako, garavo, gadno ili nekoja svoja `elba {to go skop~uvale u{te so rodenoto de-te, te tie imiwa slu`ele so mnogu objasnuvawe i toa bila edna olesnitelnost vo nedostatok na pi{ewe govorat tie.

53 Avtorkata govori za evrejski jazik. Postoele samo pelazgiski=tn.slovenski i aramejski dvorasen ja-

zik. Nikoga{ nemalo evrejski jazik. Imalo jidi{,koj bil judiski jazik na Evreite vo Isto~na Evropa.

23

I sega nie mo`ime isto taka mnogu {to, da doznaeme od tie imiwa na deca i drugi li~nosti, i na tie imiwa }e na{eto vnimanie.

So samoto zna~i ime Kain se ozna~uva negovoto kaewe za brato-ubistvoto. Imeto na negoviot brat A-bel, A-vel iso taka e na{ zbor. (A i A-bel, abel=a bel, bela, R.I.)

Kain, kako zemjodelec imal te{ka i ma~na rabota, koj vo lesnata propast sozdava za-vist. A kade e bezgri`nost, kako pri pastirskiot `ivot, tamu cveti sre}ata i pobo`nosta i qubovta e po~ista, govorat tolkuva~ite.

Ovcata, koja A-vel ja prinesol na `rtvata bila siriskata, Siri (Sirvi ?) e po Bi-blijata, najstaro ime na narodot. Tie ovci imale zavieni rogovi, obeseni u{i i debela opa-{ka.54

Grobot A-velov se najduva 12 milji od sega{niot Damask kade bil stariot varo{ Ho-bi ili Kobi, sega se vika Kokab.

Kain od `alost gi ostavil roditelite i oti{ol, vaqda so svojata bliznakiwa sestra na istok vo zemjata Nod, koja ja tolkuvaat kako Indija- Nodija i tuka mu se izrodilo poto-mstvo. (Na{i imiwa ima tamu mnogu n. pr. Beluxi-stan, Ben-galija, Sijam i t.n.) Prv sin Ka-inov se vikal Enoh. No mo`e da se ~ita i vnuk = Adamov vnuk.

ho n e Tamu ~ukun-vnuk Kainov, Lemeh mu go rodi prvata `ena Ada sinot Javal, koj bil ta-

tko na onie vo kolibite so stadoto. Nie u{te i denes velime: Javi na ovcete, izjavil na sta-doto. Drugiot sin bil Juval tatko na svira~ite. I nie vo pesnite uz svirkite izvikuvame: ju, ju iju ! Tretiot sin bil Tubal, kako {to veli tatkoto kova~. Zna~i tupati (tubati) lu-pati. (Tubal=tub al, R.I.)

Se gleda potpolnata potvrda, deka starite pratatkovci vo toa primitivno doba da-vale i takvi imiwa, vo koi se izrazuvale i ona {to sakale, nivnite sinovi da bidat. I taka tie imiwa navistina slu`ele so mnogu objasnuvawe na samiot prvobite jazik.

Najmaldiot sin na Adam i Eva bil Sit. Vo sega{niot evrejski jazik go ~itaat kako [et. Se pi{i so dva soglasnici, od koi prviot se ~ita i kako ssss: St, Sit. So toa ime ponovo se iska`uva `elba na roditelite. Sitov sin e Enos. (Da toa ne bide ponovo unus, unuk ? Adamaviot vnuk, kako {to i toj vsu{nost bil, kako i Kainoviot sin Enoh).

Od nego po~nuva, priznavawe na Bo`jite imiwa 285. god. od sozdavawe na svetot, t.e. od po~etokot na ~ovekot.55

Na str. 28. I. Kn. Mo{a stoi: Toga{ se slu~i, koga lu|eto po~nale da se mno`at na ze-mjata i }erki im se rodile, videle Bogovite tie }erki lu|e, da bile ubavi (ba{ kako vo gr~-kata i na drugite narodi mitologija, na podocne`nite vremiwa) i gi zele za `eni, za koi na-{le, deka se dobri. I ponatamu stoi, deka tie `eni rodile divovi i ovie bile silni. I se pokaja Ilijam, {to go sozdal ~ovekot i re{i, site da gi potopi, osven Noje.

Ova ime na ubavata pustinska ptica, koja tamu vaqda `iveela ili inaku bila pozna-ta, -dadeno na ovoj izbranik Bo`ji. Na negovata `ena bilo imeto Nama, mo`da Nojema ? Po tradicijata taa bila sestra na Tubal- Kain...

So svoite tri sinovi: Sem, Ham (Kam) i Jafet, semejstvata nivni i kako velat, so mnogu `ivotni, da s ne bi se sotrelo, se zatvoril Noje vo dobro napraven kov~eg, zaliven so s