OTROCI NE UBOGAJO IN TO NAS BEGA

BI TUDI VAM PASALA SKODELICA ČAJA?

JESPER JUUL _ JUTRANJA JEZA

1, 2/2010 revija z odgovori za velike in izzivi za male

Oprijemljivo

Pomeni, s čuti zaznano.Občutki so posebna stvar. Naj bodo lepi ali

malo manj lepi, zame so vedno težko opisljivi (nisem ravno Prešeren!). Velikokrat jih želim nekomu razložiti, pa

se zapletam z vsemi možnimi pridevniki, ali pa mi mogoče celo uspe priti blizu, pa je potem reakcija poslušalca v tistem trenutku napačna in se mi zdi, kot da nisem prav opisala. Vsakič, ko začnem

govoriti o svojih občutkih, predvsem če gre za slabe, žalostne, depresivne ali pa jezne občutke, je to kot neke vrste katarza. Dokler ne spregovorim, kuham in meljem in piham in si višam pritisk. In to traja, o ja, kar predolgo, dokler se sama ne odločim, da je dovolj. Ne glede na prigovarjanja in lepe

besede dobrih oseb v bližini. Ko imam pa enkrat tudi sama dovolj, je treba to zliti ven. Čim prej, še v tistem trenutku, a ne vsakomur. Nekomu, za katerega vem, da bo razumel ali se vsaj potrudil razumeti. In že ob samem »zlitju« postane ta

občutek pol manjši. Ker sem ga delila. In kako sem vesela, da sem ga.Odločila sem se, da vam tokrat »vržem« nekaj manj imaginarnega, nekaj, kar

boste lahko hitro preizkusili. Najbrž vas bo zanimalo, če učinkuje, ali pa mi boste vsaj hoteli dokazati, da ne učinkuje. Razmišljala sem namreč o tem, kako včasih pomaga, da občutke zliješ na papir. Ja, pravzaprav sem mislila

na ekran. Blog. Ja, to je spletni dnevnik, kamor lahko zlivate dan za dnem, se skrijete za imaginarno ime in se pustite presenetiti. To pomaga v trenutku, ko imaš vsega dovolj, pa ni v bližini nikogar

od tistih, ki bi razumeli. Možnost, ki jo lahko preizkusite. Ringarajevci imamo vsak svojega in tudi vam

ponujamo možnost, da doživite katarzo.

Anja

HEAD UP ZASLON ZA VOZNIKAPeugeot 5008 postavlja nove standarde pri varnosti in udobju v kategoriji enoprostorcev. Z vgrajenim Head Up zaslonom, lahko voznik na prosojnem zaslonu vseskozi gleda na cesto in hkrati spremlja vse pomembne informacije (hitrost, opozorilo za varnostno razdaljo, potovalni računalnik itd.).

Poraba (kombiniran način vožnje, l/100 km): od 5,3 - 7,4. Izpuh CO2 (g/km): od 140 - 181.

www.peugeot.si

PEUGEOT 5008.NOVI ENOPROSTOREC ZA BOLJ SPROŠČENA POTOVANJA.

NOVI PEUGEOT 5A8

Ringaraja_5008_210x297.indd 1 1/21/10 9:56:02 AM

Ne pozabite

POMEMBNI DNEVI V JANUARJU IN FEBRUARJU

Radovedni Lino – 54.939 objemčkov – 8Čvekali smo s Katjušo Popović – 10Otroci ne ubogajo in to nas bega – 14Raziskava – 16Jesper Juul - Jutranja jeza – 18»Mi smo noseči« – 20Cikcak – 22Eko družina - Bi skodelico čaja? – 28Eko vila - Melisa, Lan, Tim in Marjetica – 30San Marino ali Mirabilandija – 32Darila nas bodo zasula – 34Otroške iskrice – 36

Ne spreglejte:

KOLOFONRingarajine iskrice - revija z odgovori za velike in izzivi za male Številka 1,2, letnik III, jan/feb 2010 Naklada: 35.000 izvodov 1855-2838Izdajatelj: Danu d.o.o.Direktor Danu d.o.o.: dr. Jaka Lindič Ul. Franca Mlakarja 32, 1000 LjubljanaVodja Danu Slovenija:Krešo Gotovackreso.gotovac@ringaraja.netOdgovorna in izvršna urednica:Anja Pelan anja.pelan@ringaraja.net041-667-077Spletna stran:www.ringaraja.net/iskriceOblikovanje: Andreja Vekarandreja.vekar@ringaraja.netFotografije: iStockphotoLektura: Danijela CigaleOglasna sporočila so lektorirana s strani oglaševalcev.

Otroške iskrice ustvarja: Nina KlemenVodja oglasnega trženja:Petra Bališ,petra.balis@ringaraja.net041-779-653Oglasno trženje: iskrice@ringaraja.net Petra Prelec,petra.prelec@ringaraja.net,041-894-303Andreja Kočar,andreja.kocar@ringaraja.net040-723-676Mateja Mrkun,mateja.mrkun@ringaraja.net031-382-703Tisk: Grafica VenetaDistribucija: Tali, Barbara Novak Koritnik s.p.Seznam ustanov, kjer najdete revijo »Ringarajine iskrice«, si lahko ogledate na www.ringaraja.net/iskriceNAROČILAVrtci, OŠ, ZD in druge ustanove lahko revijo naročite na tel. št.: 01 600 51 80 ali na e-naslov iskrice@ringaraja.net.

od 1. do 28. FEBRUARJA

vsak dan vsaj eno eko dejanje

Vsak dan skušajte narediti nekaj koristnega za okolje, četudi so to samo pravilno ločeni odpadki ali pa zamenjava navadne žarnice z varčno. Tudi bolj globalno lahko delujete! Postanite prostovoljci in

sodelujte v akciji Očistimo Slovenijo!Več o eko dejanjih pa na www.ringaraja.net/eko.

14. FEBRUAR

Pustni čas je premakljiv in je odvisen od velike noči. Prava pustna dneva sta dva, pustna nedelja in pustni torek. Letos bo pustna nedelja 14.

februarja, kar pomeni, da časa za izdelavo kostumov ni več veliko! Pust ni samo za otroke. Zakaj si ne bi popestrili vikenda s pustnim rajanjem? Na Ptuju bo letos že 50. leto zapored kurentovanje, ki poteka celih 11 dni. Če želite sodelovati v tem spektaklu in se predvsem zabavati, se

skupaj z otroki odpravite na Ptuj.

16. FEBRUAR PUST

VALENTINOVO

Američani so si ga izmislili, a marsikomu vseeno pomeni ogromno. Vsako leto ljudje baje pošljemo skoraj milijardo pisemc, med

katerimi jih kar 85 odstotkov pošljejo ženske. Dejanje nikakor ni napačno, še posebej, če znate tako pisemce poslati tudi kakšen

drug dan v letu, ne samo na valentinovo. Pa še nekaj. Če že pošiljate, naj bo pismo res tisto pravo, staro, na listu papirja, ki ga

napišete z nalivnikom. Saj se še spomnite tega, kajne?

3

Vrtec Mala Nedelja

PRAVLJIČNA URA V VRTCU PREKO INTERAKTIVNE TABLE

Vrtec Mala Nedelja, Ksenija Kolar, vodja vrtca

V našem vrtcu pripravlja pravljične ure poleg vzgojiteljic tudi šolski knjižničar Robert. Ko obiščemo knjižnico,

nam pove novo in zanimivo pravljico, drugič pa nam pravljično uro predvaja preko prenosnega računalnika in

diaprojektorja. Tokrat pa je za nas vrtičkarje pripravil prav posebno pravljično uro. Pripravil jo je preko interaktivne

table, ki smo jo kot novost pridobili na naši šoli. Pravljica O RAZBITI BUČI je bila za otroke pravo doživetje, saj so bile

slike ob pripovedovanju pravljice predvajane na veliki tabli. Živali, ki so nastopale v pravljici, so se oglašale s pravimi

glasovi. Ob koncu pravljice pa je knjižničar Robert za nas pripravil didaktične igrice, kjer so otroci preko interaktivne

table reševali naloge pomnjenja na različne načine. Zelo zanimivo jim je bilo, ko so z nevidnim svinčnikom odkrivali

dele živali, ali ko so uganjevali, kaj skriva delček slike. Ob koncu didaktičnih nalog smo vsi skupaj prejeli velik pokal

za uspešno poslušanje in sodelovanje v pravljični uri. Otroci in vzgojiteljice smo tovrstno pravljično uro doživeli

na poseben način. Bila je zanimiva tako najmlajšim kot najstarejšim otrokom. Neverjetno je bilo, kako je otroke

pritegnilo reševanje didaktičnih nalog. Zahvalili smo se našemu knjižničarju, da nam je vsebino podal na tako

poučen in zanimiv način, ki je bil za vse nas nekaj novega. Obljubil nam je, da nam bo v veselem decembru pripravil

novo pravljično uro preko interaktivne table.

USTVARJANJE IZ JESENSKIH PLODOV

Vrtec Mavrica, Vojnik, enota Nova Cerkev, vzgojiteljici Sabina Tavzes in Tatjana Pinter

Naš vrtec se nahaja na podeželju, kjer nas okrog in okrog obkroža narava. Tako precej časa preživimo na

prostem, kjer raziskujemo, preizkušamo in se marsikaj novega naučimo. Vsak letni čas ima svoj čar in nam

ponuja mnogo izhodišč za naše raziskovanje. Tako nam je tudi jesen postregla s svojimi čari. Ponujala

nam je obilje svojih darov, ko je listju spreminjala barve in nam trosila v naročje obilo zrelih plodov. Jesen

je najbolj barvit letni čas, poln toplih barvnih odtenkov. Delček čarobnega jesenskega časa smo želeli

prenesti tudi v našo igralnico, zato smo vsi skupaj ustvarili VELIKO JESENSKO DREVO kar v igralnici.

Poleg tega pa smo ustvarjali tudi še druge različne stvari: s pomočjo odtisov listov smo naslikali jesenska

drevesa, ustvarjalno smo spreminjali podobe plodov, npr. iz storžev in kostanja smo oblikovali gobe, iz listja

smo oblikovali lutke, … Ob ustvarjanju nam je bilo zelo lepo in na plan je pokukala tudi naša domišljija.Vrtec Mavrica, Vojnik

Vrtec Miškolin

Vrtec MojcaŽELVICE SMO IZDELOVALE IGRAČE

Vrtec Miškolin, enota BLOK, vzgojiteljici Mojca Košmrlj in Tina Hrovatič

Ko smo izvedeli za dobrodelno akcijo Ringaraje in Peza – Pezovo ObdaRajanje, smo se nemudoma

prijavili k sodelovanju. Marsikdo izmed nas je bil že kdaj v bolnišnici, zato se zavedamo, da pridejo

presenečenja v dolgih zimskih dneh še kako prav. Da pa ne bi izdelali samo igrač za otroke po

slovenskih bolnišnicah, smo sestavili še zgodbico o rumenem trikotniku. Nato smo po vsebini zgodbice

izdelali trikotnike, kroge, kvadrate, pravokotnike in oblačke. Narisali smo jim še obraze in igrače so

bile narejene. Otroci so si igrico o rumenem trikotniku še ogledali, potem pa smo igrače pripravili

za oddajo. Ob zaključku smo bili vsi zelo zadovoljni. Ponovno smo naredili nekaj dobrega!

ZAJTRK Z OČETI

Vrtec Mojca, enota Tinkara, vzgojiteljica Stanka Benedik

V mesecu novembru smo v skupini »Škratki« povabili naše očke na zajtrk. Po slastnem

mlečnem rižu smo se skupaj še igrali. Odzvali smo se na humanitarno akcijo Nivea

»Podarimo dlan«. Tiskali smo dlani in risali male, vesele in prijazne škratke.

Razglednice

POPOTOVANJE V SVET LUTK

Vrtec Slovenj Gradec, vzgojiteljici Ivica Slatinšek in Maja Lakovšek

Zelo malo je potrebno, da popeljemo otroke na čudovito popotovanje v svet lutk. Četudi so lutkovne

predstave preproste, so za otroke veliko več kot samo preživljanje časa. Tako smo v naši skupini priredili

pravo malo lutkovno gledališče, kjer so otroci odigrali lutkovno predstavo. Nekateri so bili bolj korajžni kot

drugi, na koncu pa so se vsi, tudi tisti, ki so se skrili za lutkovno sceno, sprostili in pokazali svoje vrline.

Vrtec Slovenj Gradec

4

ZAJTRK Z OČETI

Vrtec Mojca, enota Tinkara, vzgojiteljica Stanka Benedik

V mesecu novembru smo v skupini »Škratki« povabili naše očke na zajtrk. Po slastnem

mlečnem rižu smo se skupaj še igrali. Odzvali smo se na humanitarno akcijo Nivea

»Podarimo dlan«. Tiskali smo dlani in risali male, vesele in prijazne škratke.

OBISKALA NAS JE FIZIOTERAPEVTKAVrtec pri OŠ Razkrižje, Vzgojiteljici Marija Babič in Olga NovakV začetku decembra nas je v vrtcu obiskala fizioterapevtka Simona Golenko, mamica deklice Blažke, ki obiskuje

naš vrtec in je zaposlena v domu starejših občanov v Rakičanu. V uvodu nam je izčrpno predstavila svoj poklic z

izvirnimi slikami in zanimivim besedilom. V nadaljevanju smo si ob prijetni glasbi še dobro razgibali telo. Spoznali

smo, da je gibanje zelo pomembno za naše zdravje. Dogovorili smo se, da bomo v poletnih mesecih obiskali dom

starejših občanov in naredili medgeneracijsko srečanje. Se že veselimo snidenja.Vrtec pri OŠ Razkrižje

RAKITNA – PRAVLJIČNA VASICAVrtec Pod gradom, enota Strossmayerjeva, vzgojiteljica Alenka ZadnikarOb razmišljanju kam odpeljati otroke na izlet, se mi je pred očmi pokazala podoba vasi Rakitne. Na 800 m

nadmorske višine se odpre prečudovit pogled na planoto, kjer so posejane hiše, kozolci, pašniki, jezero,

vsenaokrog pa je gozd. Že pogled te začara, izvedeli pa smo tudi, da tu živijo v svojih hiškah Mojca Pokrajculja,

Muca Copatarica, Zlatolaska in trije medvedi ter Palček. Polni pričakovanj smo se z avtobusom odpeljali na

Rakitno. Najprej smo se odpravili na obisk k Muci Copatarici. Ob poti smo srečali otroke iz vrtca na Rakitni, ki so

nam povedali, da jim je Muca prav zares odnesla copate, ker jih niso pospravili. Muca je ravno pometala pred

hiško, ko smo jo zagledali. Prijazno nas je povabila v svoj dom. Povedala je, da ima res veliko dela, saj otroci ne

skrbijo za svoje copate. Ali so umazani, strgani, razmetani, … Obljubili smo ji, da bomo skrbeli za svoje copate, ji

zapeli še nekaj pesmic, nato pa smo se poslovili. Otroci z Rakitne pa so še iskali svoje copate. Odšli smo še k Mojci

Pokrajculji. Ker ob trkanju in klicanju ni bilo nobenega odgovora, smo ji pustili pismo z lepimi pozdravi in risbami.

Pogled na uro nam je povedal, da je čas za odhod. Polni vtisov smo zapuščali Rakitno, naslednjič pa bomo obiskali še Palčka, Zlatolasko in medvedke, smo si obljubili.

Vrtec Pod Gradom

Lino je prisrčen in radoveden medvedek, ki ga zanima mnooooogo stvari, najraje pa raziskuje, kako o različnih stvareh razmišljajo otroci. V letu 2010 bo Lino raziskoval razmišljanja otrok, pri čemer potrebuje vašo pomoč!

Kaj morate storiti?Lino bo v reviji Ringarajine iskrice vsak mesec postavil vprašanje, ki mu ne da miru, z namenom, da dobi čim več odgovorov otrok. Starši in vzgojitelji ste tisti, ki lahko te odgovore zapišete in nam jih pošljete.Lino bo VSAK MESEC IZŽREBAL IN NAGRADIL 8 POSLANIH ODGOVOROV, mi pa jih bomo objavili v naslednji številki revije Ringarajine iskrice. Prav vsi poslani odgovori pa bodo objavljeni na spletnem portalu www.ringaraja.net.VSAK MESEC BO LINO MED ODGOVORI IZŽREBAL TUDI EN VRTEC, KI GA BO OBISKAL!

Kaj Lina zanima?Zanima ga, kaj je prijateljstvo, ljubezen, kaj razveseli mamice in očke, kakšen dom ima Božiček, kako dobiti bratca ali sestrico, zakaj je nebo modro, kam gre sonce ponoči, kaj je zdrav zajtrk in še ogromno stvari.Vsak mesec bo postavil drugačno vprašanje, zato ga vedno poiščite na istem mestu v reviji Ringarajine iskrice in na spletnem portalu Ringaraja.net.

Otroci, starši in vzgojitelji, raziskujte z Linom!

Odgovore nam pošljite na

e-naslov iskrice@ringaraja.net

(s pripisom Radovedni Lino)

ali po pošti na naslov

Danu d.o.o., Ulica Franca Mlakarja 32,

1000 Ljubljana

do 20. februarja 2010.

Navodila in pogoje za sodelovanje si oglejte na www.ringaraja.net/lino.

Februarja vas Lino sprašuje:»ZAKAJ SE ODRASLI RADI POLJUBLJAJO?«

5

Vrtec Pedenjped, enota Kašelj

Vrtec Semedela, enota Markovec

Vrtec pri OŠ Ribnica na Pohorju

NAŠA IGRALNICA SE JE SPREMENILA V INDIJANSKO IGRALNICO!Vrtec Sonček, Sv. Jurij ob Ščavnici, vzgojiteljici Mateja Maguša in Petra Rošker

Otroci so si že dalj časa želeli ustvarjati in doživeti nekaj nevsakdanjega, nekaj, kar bi jih resnično pritegnilo in s

čimer bi se lahko resnično identificirali. Vsake toliko časa sva vzgojiteljici slišali: »Zakaj ne naredimo šotora? Mi

bi imeli šotor …« Potem pa sva se nekega dne domislili: »Kaj pa če bi bili Indijanci?« Otroke sva povprašali, če

poznajo kakšne posebne ljudi, ki živijo v šotorih, ker si ga bomo tudi sami naredili. Ko sva postavili vprašanje,

ali bi tudi mi postali Indijanci, so takoj predlagali, kaj vse bi lahko počeli. Naslednje tri tedne smo se maskirali v

Indijance skoraj vsak dan, naredili smo si perjanice, pobarvali stare majice, postavili šotor, sestavili in pobarvali

totem, pili indijanski napitek, naredili bobne in amulete, peli indijanske pesmi ter plesali indijanski ples. Vsak dan

smo se pozdravili z indijanskim pozdravom »hawk«. Predstavili smo se tudi drugim skupinam v vrtcu ter priredili

manjšo zabavo s pogostitvijo – indijanskim napitkom. Za otroke je bil tematski sklop res nekaj posebnega.

MAMA ANDREJA NA OBISKU V VRTCUVrtec Semedela, enota Markovec, vzgojiteljica Tatjana RadinSmo skupina otrok, starih 2–3 leta. Skupaj smo že drugo leto in se že zelo dobro poznamo. V dopoldanskem

času nas je obiskala Teova mama Andreja. Pripovedovala nam je zgodbico Petelin in njegova suknja. Joj, kako je

bil čuden ta petelin. Mislil je, da mu je nekdo ukradel suknjo, nosil pa jo je jež, kateremu se je nehote zataknila

za bodice. Mama Andreja je pritegnila našo pozornost z zanimivim pripovedovanjem in s petelinom, ki smo ga lahko celo pobožali. Z obiskom nam je popestrila dopoldne.

PRAZNOVANJE ROJSTNEGA DNE S SADJEMVrtec pri OŠ Ribnica na Pohorju, vzgojiteljici Alenka Urnaut in Špela HrastnikV tem šolskem letu smo si zadali čim bolj zdravo prehrano v vrtcu, pa tudi pri praznovanju rojstnih dnevov.

Staršem smo svetovali, da naj prinesejo v vrtec več sadja kot sladkarij. Starši so se z našim nasvetom strinjali.

Ugotovili smo, da naši najmlajši zelo radi jedo sadje, še posebej, če jim ga režemo na koščke.

VAJA EVAKUACIJE V PRIMERU POŽARAVrtec Pedenjped, enota Kašelj, vzgojiteljica Mojca ŠircaLetos smo se odločili in vajo evakuacije v primeru požara organizirali v popoldanskem času v sodelovanju s

PGD Kašelj, PGD Zalog in PGD Zadobrova. To je bila res velika in odmevna vaja. Zbrali smo se na igrišču pod

drevesom, stran od vrtca, kjer je »zagorelo«. Po dogovoru s centrom za obveščanje112 so s sirenami pripeljali

trije gasilski avtomobili in dve reševalni vozili. In stekla je akcija. Čeprav je bila le vaja, je potekalo tako, kot če bi

šlo zares. Dogajanje je privabilo tudi krajane iz okoliških hiš in vsi zbrani smo z zanimanjem opazovali reševanje

pogrešanih otrok iz gorečega vrtca, nudenje prve pomoči in gašenje. Ob tem so se otrokom porajala številna

vprašanja. Bili so zelo vznemirjeni in vzhičeni, ko je čisto zares iz cevi začela brizgati voda po strehi našega

vrtca. Dogodek je bil zanimiv ne le otrokom, temveč tudi odraslim, ki so si prvič ogledali potek aktivnosti

gasilcev v primeru požara. Otroke pa so najbolj navdušila vozila, sirena in delo gasilcev ter bolničarjev.

Vrtec Sonček, Sv. Jurij ob Ščavnici

Drage vzgojiteljice in učiteljice! Pišite, fotografirajte in soustvajajte! Pošljite nam razglednico tudi iz vaše skupine in vašega vrtca, da bo širna Slovenija videla, kako aktivni ste v vrtcih!

Razglednice nam pošljite na e-naslov iskrice@ringaraja.net, s pripisom »Razglednice«.

Veseli bomo vaših prispevkov!

Vrtec in OŠ Žirovnica

OBISK BABICE ZIMEVrtec in OŠ Žirovnica, Vzgojiteljice Veronika Pšenica, Barbara Pogačnik, Mija Debevc in Breda OblakV OŠ in vrtcu Žirovnica nas je obiskala Babica Zima. S seboj je pripeljala Mrazek in tri majhne škratke, ki so po

snegu gazili čisto, čisto tiho. Njihov domek je bil daleč, zeblo jih je v ušesa, a to jih ni odvrnilo od nas. Skupaj smo

se veselili in lovili snežinke za spominke. Žal so se nam že v rokah stopile.

6

Vrtec Moravske Toplice

ŽABJA ŠOLAVrtec Moravske Toplice, Vzgojiteljici Suzana Benčec in Martina Lipaj27. novembra 2009 je prišla v skupino Brinina mamica Nataša. S seboj je prinesla plakat, žabo in veliko žabjo hišo.

Povedala nam je zgodbo o prehlajeni žabi. Otroci so bili zelo radovedni. Mamica je izobesila plakat in spraševala

otroke, kaj moramo narediti, da bomo zdravi. Otroci so na njena vprašanja dajali zelo smiselne in pravilne odgovore,

saj o zdravju vedo že marsikaj. Povedali so, da moramo jesti žita, kosmiče, riž, testenine, skratka ogljikove hidrate, ki

nam dajejo energijo. To še zlasti velja za kruh, ki ga je najbolje uživati zjutraj za zajtrk. Seveda je najboljši polnozrnati

kruh ali kruh s semeni. Vsaj petkrat na dan naj bi jedli sadje in zelenjavo, kar v tej skupini otroci dobro vedo.

Zato imamo vsak dan na razpolago različno sadje in nesladkan čaj. Sledijo ribe, jajca in meso, včasih pa se lahko

posladkamo tudi s kakšno liziko, tortico ali sladoledom. Seveda je pomembno tudi veliko gibanja v prostoru, še bolje

pa na svežem zraku. Vsak dan zato izkoristimo za sprehode po bližnji in daljni okolici vrtca. »In kaj storimo, če zbolimo

in smo prehlajeni?« Tudi na to vprašanje so otroci znali odgovoriti. »Ko smo prehlajeni, pijemo veliko zeliščnega

čaja, uživamo veliko vitamina C, ki ga je največ v limonah in sadju. Po potrebi obiščemo zdravnika, ki nas pregleda

in napiše recept za zdravila. Če imamo vročino in se slabo počutimo, ležimo doma v postelji in ne hodimo v vrtec.

Pri sebi moramo imeti vedno dovolj papirnatih robčkov, ki jih moramo vedno dati v koš ...« Poduhali smo tudi čaj za

prehlad, ki je zelo lepo dišal. Tega nam je skuhala tudi kuharica Zdenka, osladkali pa smo si ga z medom. Bil je zelo

dober. Preden je mamica odšla, je podarila vsakemu otroku napihljivo žabico in brošuro s koristnimi napotki, kako

ravnati in se obvarovati pred prehladom. V zahvalo za obisk bomo v naslednjih dneh narisali risbice o žabji šoli, katere

bo mamica razstavila v trgovini z zelišči in zdravo prehrano »Sončnica« v Murski Soboti. Preživeli smo prijetno in poučno dopoldne. Upam, da bo takšnih srečanj še več.

Vrtec Šoštanj, enota Brina

Vrtec Morje, Lucija

Vrtec Urša, Domžale

EKO OKRASKI ZA NOVOLETNO JELKOVrtec Šoštanj, enota Brina, vzgojiteljica V. MevcSkupinica otrok iz našega vrtca se je sredi decembra s kombijem odpeljala na velenjski grad. Tja smo odšli s prav posebno

nalogo: nameravali smo okrasiti novoletno jelko našega vrtca. Ko smo prišli, je bilo nekaj drevesc že okrašenih, druga pa

so še čakala na »svoje« otroke. V tem šolskem letu smo vključeni v projekt EKO vrtec, zato smo s seboj prinesli eko okraske,

ki smo jih naredili iz oblancev, in z njimi okrasili jelko. Bili smo veseli in ponosni, saj je bila naša jelka najlepša eko jelka.

POSADILI SMO DREVOVrtec Morje, Lucija, vzgojiteljica Blažena Dolničar, koordinatorka Eko vrtcaLetos smo se tudi mi odločili, da se priključimo eko vrtcem. Obvezali smo se, da bomo skupaj z otroki in njihovimi

starši ter vsemi zaposlenimi v vrtcu skrbeli za ločevanje odpadkov, zbiranje papirja, kartuš, zamaškov, živali v zavetišču

in v naši okolici ter uvajali zdravo prehrano. Odzvali smo se tudi akciji sajenja dreves, ki ga ENO program organizira 21.

septembra po vsem svetu. Odločili smo se za drevo, na katerem zrastejo kraljevi sadeži – kakiji, ki so izredno zdravi.

Sadiko nam je podarila Semenarna Vanja, posadili pa smo jo na našem igrišču. Na slovesno posaditev drevesa smo

povabili tudi župana Občine Piran Tomaža Gantarja in predsednika Sveta KS Lucija Gašpar Gašpar Mišiča. Kaki nam

je pomagal posaditi tudi velik ljubitelj in poznavalec kakijev Gianfranco Giassi iz Strunjana, kjer je tudi vsakoletni

praznik kakijev. Na koncu smo se vsi posladkali s kakiji. Drevesa so posadili tudi v enotah Ježek in Strunjan.

MENGEŠKA KOČAVrtec Urša, Domžale, vzgojiteljica Tanja CerarV našem vrtcu negujemo poseben odnos do narave, gričkov, planin in gora, ki nas obdajajo. Mladi hribovski

zagnanci smo se skupaj s starši odpravili po poti Trim steze na mengeško kočo. Med vzponom smo preizkušali

moč, vzdržljivost in spretnost, se razgibavali s telovadnimi vajami in dihali svež zrak. Imeli smo čas drug za

drugega, pogovarjali smo se, se smejali ter se učili pravilne hoje. Počutili smo se varne, saj sta bila z nami

pravljičarka in planinska vodnica Irena Cerar in goski reševalec Klemen Miklič. Irena nam je na vrhu povedala

pravljici in poskrbela, da se je v otroških očeh prižgala iskrivost in še večja želja po pustolovščinah. Vračali smo

se ob sončnem zahodu, v večerni zarji in ob soju lučk, zadovoljni in napolnjeni s čarobnim notranjim mirom.

ČEBELAR V VRTCUVrtec Jurovski Dol, vzgojiteljici: Marjeta Čuš, Gabrijela MurkoKako je med zdrav se zavedamo že v vrtcu. Prav v ta namen smo medse v vrtec Jurovski Dol povabili čebelarja

Lorbek Rudija in Leš Ivana. S čebelarji so se družili otroci od najmlajše do najstarejše skupine. Za lažjo predstavo sta s seboj prinesla nekaj čebelarskih pripomočkov, katere so mnogi otroci videli prvič.

Spoznali so vrste čebel, postopek nastajanja medu, kakšnega okusa je med in predvsem, kako zdravo ga je uživati.

Otroci med poznajo sicer že od prej in da ga lahko kupimo v trgovini. Kako pa med nastane, pa sta čebelarja

otrokom na primeren način razložila. Po končani predstavitvi smo se posladkali z medom na različne načine; kot

namaz na kruhu, v čaju, po žlički. Po zajtrku smo si ogledali film »S čebelo do medu« (izdaja; Čebelarska zveza

Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu), kjer je še bolj nazorno prikazano življenje čebele.

Ob likovnih in glasbenih dejavnostih bomo še obogatili spoznanje o čebeli in njeni družini…S pomočjo medu bomo v vrtcu še naprej skrbeli za naše zdravje. V pomladnem času, ko bojo čebelice aktivne,

bomo obiskali čebelarja na domu in si še bolj podrobno ogledali čebelnjak, obleko čebelarja ter še mnoge ostale

pripomočke.Hvala Čebelarskemu društvu za obisk v vrtcu.

Vrtec Jurovski Dol

Eko razglednice 7

Pezovo ObdaRajanje

4.939Ringaraja je s pomočjo Peza in 7.500 otrok iz slovenskih vrtcev in šol zbrala kar 4.939 ročno izdelanih igrač, mehkih »objemčkov«, ki razveseljujejo male junake.

Uredništvo revije Ringarajine iskrice in spletnega portala Ringaraja.net je v septembru skupaj s Pezom povabilo vrtčevske in šolske otroke k sodelovanju v dobrodelni akciji Pezovo ObdaRajanje. Za cilj akcije smo si zastavili obdaritev otrok, ki so praznične dni preživljali v bolnišnicah.

Otroke in njihove vzgojitelje ter učitelje smo prosili, naj ustvarijo igrače po svoji domišljiji in zamislih. Ampak ne kakršnekoli igrače, temveč čisto prave prijatelje, ki bodo delali družbo otrokom v bolnišnicah. »Objemčke«, ki jih bodo otroci lahko stisnili k sebi in se v njihovem objemu počutili varne kot v toplem objemu svojih staršev.

Na vabilo k sodelovanju v akciji se je odzvalo več kot 7.500 otrok iz več kot 400 vrtčevskih in šolskih skupin in naša srca zaigrajo vsakič, ko se spomnimo na police našega skladišča, ki so se šibile pod težo prispelih igrač, poslanih na naš naslov!

Prepričani smo, da akcija ni prinesla veselja le prejemnikom »objemčkov«, saj je bila še posebej namenjena ravno otrokom, ki so jih ustvarjali. Ob pravljici o deklici Rini, ki je otroke spremljala pri ustvarjanju objemčkov, so se učili prijateljstva, solidarnosti in pozornosti.

Iskreno pa vam priznamo, da smo v akciji največ pridobili prav mi. Prejeli smo neomajen dokaz, da so naši otroci čudoviti mladi ljudje, ki nesebično in brez pomisleka razdajajo svoje veselje, ideje, energijo in ljubezen naokoli ter dobrodušno in brezpogojno pomagajo tistim, ki potrebujejo malce sončka, da jim razsvetli dan. Obljubili smo si, da nam bodo za zgled vedno, ko bomo odmerjali svoj čas, da ga ne pozabimo tudi mi odmeriti dovolj za prižiganje iskric v očeh drugih ljudi.

Naj bodo naši mali junaki zgled tudi vam. Preberite Rinino zgodbico in si oglejte utrinke iz bolnišnic.

Želimo vam, da bi tudi vi vedno imeli ob sebi »objemčke«, kjerkoli že ste!

Igračke – »objemčke« smo v ličnih zabojih predali Pediatrični kliniki ter pediatričnim

oddelkom splošnih bolnišnic po vsej Sloveniji,

kjer razveseljujejo male obiskovalce. Prepričani

smo, da bodo marsikateremu malemu bolniku

popestrile bivanje v bolnišnici ali pa ga potolažile,

ko bo pogrešal svoje najdražje in njihov objem.

KOŠARE Z OBJEMČKI ČAKAJO NA MALE BOLNIKE

Z OBJEMČKOM DO TOLAŽBE

DOBROVOLJNI ŠKRATEK NIKI, KI JE SVOJE MESTO NAŠEL V IGRALNICI NA STENI

OBJEMČKI SO KRASILI TUDI

NOVOLETNO JELKO

8

Zgodbica:

Rina gre domov

Danes sem zadnji dan v bolnišnici. Spoznala sem veliko novih prijateljev in tudi zdravniki in sestre so bili zelo prijazni z mano.

Dan potem, ko sem bila zelo žalostna, smo v bolnišnico prejeli polno zanimivih škatel. Na njih je pisalo »Za Rino in prijatelje«. S cmokom v grlu in polni pričakovanja smo jih odprli, v njih pa našli fantke, punčke, pikapolonice, snežake in še toliko drugih igrač iz cunj, s prav posebnimi obrazki in dodatki. Oh, kako vesela sem bila, ko sem jih vzela v roke, še bolj pa, , , ko sem slišala, da ste jih za nas naredili otroci. Hvala vam vsem za »objemčke« kot ste jih poimenovali! Mi smo jih imeli prav ves čas ob sebi, še ponoči so bili z nami, da smo lažje zaspali v njihovem objemu.

Ko so prišli na obisk mami, očka in bratec Gaber, kar niso mogli verjeti, koliko igrač imamo v naši sobi. Vsaki smo podarili ime in jih predstavili svojim družinam. Meni je najbolj všeč punčka z roza oblekico in belimi lasmi in točno to bom vzela s seboj domov, da se bova lahko kadarkoli igrali.

Mamica pravi, da bom naslednji teden lahko šla že v vrtec in s seboj vbom zela tudi svojo punčko , da jo bom predstavila svojim prijateljem. Mogoče so jo pa ustvarili ravno oni?!

Hvala dragi prijatelji za objemčke, ki jih ne bom nikoli pozabila. Moja mamica pravi, da ste nam pričarali iskrice v očeh!

RINA

Preberite otrokom še zadnji

del Rinine zgodbice in jim pričarajte Rinino veselje ob

pogledu na objemčke.

9

CvekamoStarejša tema Novejša tema

foto: Milan Simčič

Mija22, 16. 3. 2009, 20:00

Danes sem slišala zanimivo zgodbo o materi samohranilki. Ali kdaj razmišljate o tem, koliko preizkušenj zmorejo nekatere ženske, pa so še vedno v odlični kondiciji?

Teja6, 16. 3. 2009, 20:11

Ja, to je res. Pa ne samo to. Samohranilke si morajo življenje zelo dobro organizirati tudi zato, da zmorejo še vso odgovornost, ki jo prinaša služba.

Lea14,16. 3. 2009, 20:14

Zadnjič sem na TV-ju gledala pogovor s Katjušo Popović, prej se je pisala Kodele Kos. Je vodja društva Ključ, kjer se edina predstavlja z obrazom, in mati samohranilka dveh sinov. Neverjetno odločna in karizmatična ženska.

Mia22, 16. 3. 2009, 20:16

No, jaz pa Katjušo poznam in sem jo povabila v našo forumsko debato. Lea, kar vprašaj jo, če te kaj zanima.

Lea14, 16. 3. 2009, 20:17

Z veseljem! Katjuša, že več let delujete v društvu Ključ, ki se ukvarja s preprečevanjem trgovine z ljudmi. Kot predsednica ste se edini izpostavili v javnosti, ostali delujejo skrito. Zakaj?

KatjušaP, 16. 3. 2009, 20:23

Sem vodja pisarne društva Ključ – centra za boj proti trgovini z ljudmi, sedem let sem bila tudi predsednica. Temeljna naloga je nudenje konkretne oblike pomoči žrtvam trgovine z ljudmi. Trgovcem z ljudmi je v interesu, da zaradi izgube zaslužka najdejo pobegle žrtve. Če jih hočejo najti, morajo najprej priti do nas, zato so delavke in delavci društva prav tako ogroženi kot same žrtve. Na ogroženost so nas opozarjale partnerske organizacije iz tujine, zato smo se odločili, da se v medijih ne bomo pojavljali z obrazom. Vendar pa se je pred nekaj leti pojavila zgodba o smrti HIV pozitivne prostitutke. Mediji in kvazistrokovnjaki so jo predstavili kot hudobno prostitutko, ki je namerno okuževala poštene slovenske in tuje državljane. Mi pa smo vedeli, da je dekle začelo z delom pri štirinajstih letih v enem od slovenskih nočnih lokalov, da je bila prisilna prostitutka in s tem žrtev trgovine z ljudmi. Takrat smo se odločili, da je treba dati žrtvam glas in obraz in od takrat se pojavljam tudi v medijih.

Lea14, 16. 3. 2009, 20:25

S čim se društvo še ukvarja?

KatjušaP, 16. 3. 2009, 20:26

Pomembna dejavnost društva je preventivna dejavnost. Edini v Sloveniji izvajamo preventivni program, in sicer za starejše osnovnošolce (deveti razred) in mlajše srednješolce (prvi, drugi letnik) o trgovini z ljudmi oziroma o pasteh, v katere se lahko ujamejo mladi in tako nevede in nehote postanejo žrtev trgovine z ljudmi. Naše društvo se povezuje s sorodnimi organizacijami iz Slovenije in tujine. V okviru slovenskih organizacij smo v neformalni zvezi za nenasilje in sodelujemo v nekaterih večjih skupnih akcijah, recimo šestnajst mednarodnih dni proti nasilju nad ženskami.

KATJUŠA POPOVIĆ: »Moja sinova bosta borca, tako kot sem sama.«

Katjuša Popović je vodja pisarne društva Ključ – centra za boj proti trgovini z ljudmi. Temeljna naloga društva je nudenje konkretne pomoči žrtvam trgovine z ljudmi. Edina v društvu se izpostavlja v medijih, drugi delujejo skrito. Pred tem je delala kot kriminalistka v policiji. Je mama dveh fantov in pravi, da ji je ta vloga najljubša.

10

Teja6, 16. 3. 2009, 20:27

Je med žrtvami trgovine tudi kaj mamic? Kaj se zgodi z njimi in z otroki?

KatjušaP, 16. 3. 2009, 20:28

Med žrtvami trgovine z ljudmi je veliko mam, predvsem takih, ki pridejo iz tujine in so v Sloveniji izkoriščane. V naš varni prostor ne nameščamo mladoletnih oseb, razen v primerih, ko pridejo s svojimi zakonitimi zastopniki. Imeli smo primer, da je bila žrtev trgovine z ljudmi pri nas nameščena s svojim sedemnajstmesečnim otrokom. V takih primerih je treba nuditi pomoč tudi otroku.

Teja6, 16. 3. 2009, 20:29

Je med žrtvami več tujcev, večinoma žensk oziroma mladoletnic?

KatjušaP, 16. 3. 2009, 20:31

Trgovina z ljudmi ni samo prisilna prostitucija, ampak tudi prisilno delo, služabništvo in trgovina s človeškimi tkivi, organi in krvjo. Po statistikah je največ žrtev trgovine z ljudmi žensk in otrok. Če bi se poglobili v prisilno delo, bi se izkazalo, da je med žrtvami tudi ogromno moških. V društvu Ključ dobijo pomoč tako slovenski državljani kot tudi tujci. Nameščene smo imeli tako moške kot ženske.

Mia22, 16. 3. 2009, 20:33

Morda kakšna bolj konkretna zgodba, brez imen, seveda ...

KatjušaP, 16. 3. 2009, 20:35

Že od ustanovitve dalje (2001) se srečujemo s klasičnimi zgodbami, vsako leto pa nas preseneti kakšna neklasična. Klasične so tiste, ko je mlado dekle čustveno zavedeno s strani fanta, v katerega se zaljubi. Ustvarita navidezen – njej se zdi resničen – ljubezenski odnos, on pa jo kasneje izrabi in jo proda za prisilno prostitutko. Ker se upre, jo pretepejo ali posilijo ali ji grozijo, da ji bodo ubili starše. Mlada in prestrašena ženska v tuji državi popusti in gre na cesto ali v hotelsko sobo, kjer jo dlje časa izkoriščajo in kršijo njene osnovne človekove pravice.

Lea14, 16. 3. 2009, 20:38

Katjuša, kako ste vi zašli na to področje delovanja?

KatjušaP, 16. 3. 2009, 20:41

Prej sem delala v upravi kriminalistične policije, kjer sem bila zadnjih nekaj let zadolžena za področje trgovine z ljudmi. Po svojem tridesetem letu sem se začela spraševati, če je moje delo smiselno, saj sem redko videla rezultate svojega dela. Le-ti so odvisni od drugih dejavnikov, med drugim od dela tožilstev, sodišč. Kriminalce se spušča iz pripora in ti še naprej nemoteno izvajajo kriminalna dejanja. Vse to je na mene vplivalo tako, da sem začela razmišljati o odhodu. Kmalu po odpovedi sem soustanovila društvo Ključ in se podala na novo pot.

Mija22, 16. 3. 2009, 20:47

Ste mama dveh otrok. Kako usklajujete delo z materinskimi obveznostmi?

KatjušaP, 16. 3. 2009, 20:49

Vloga mame mi je v življenju najljubša, zato jo opravljam z največjim veseljem. Da lahko uskladim delo in skrb za otroka, je potrebna dobra organizacija. Imam srečo, da imam ljudi, ki mi pri tem pomagajo. Največ mi pomaga mama.

Lea14, 16. 3. 2009, 20:51

Zaradi specifike svojega dela ne želite izpostavljati otrok. So zaradi narave vašega dela v potencialni nevarnosti?

KatjušaP, 16. 3. 2009, 20:53

Od nekdaj varujem svoje osebno življenje in ne želim izpostavljati nikogar, sploh pa ne svojih otrok. Da, to je med drugim povezano tudi s strahom, da bi se jim zaradi dela, ki ga opravljam, lahko kaj zgodilo. Moj nekdanji partner (op. Drago Kos) opravlja delo, ki pri večini ni prav priljubljeno in iz tega je sledil najin dogovor, da ne bova izpostavljala otrok.

Teja6, 16. 3. 2009, 20:55

Ste se kdaj že znašli v nevarnosti zaradi dela, ki ga opravljate?

KatjušaP, 16. 3. 2009, 20:58

Kadarkoli so ogrožene žrtve, ki so pri nas nameščene, se ogroženosti zavedam tudi sama. Lansko leto sem bila fizično napadena s strani pajdašev osumljenca, ki so želeli priti do žrtev, ki so bile za mojim hrbtom. Šlo je za spremstvo dveh žrtev na pričanje proti osumljencu. Na srečo so bili v bližini policisti, ki so zaščitili žrtvi, mojo sodelavko in mene.

Lea14, 16. 3. 2009, 21:00

Kako pa je delo v policiji vplivalo na vaše družinsko življenje?

KatjušaP, 16. 3. 2009, 21:02

Predstavljajte si, da pridete zjutraj v službo in se ob kavi s sodelavci pogovarjate o posilstvih, umorih, zlorabah in potem 8 ur ali več spet razmišljate o tem. Od jutra do večera negativne informacije. V človeku se razvijejo različne strategije preživetja in ena izmed teh je, da postaneš ciničen ali pa neobčutljiv. Na srečo sem prišla samo do faze, ko sem postala sumničava in sem se doma, predvsem do svojega takrat pubertetniškega sina, začela vesti preveč zaščitniško. Na to me je sam opozoril in mi rekel, naj ga pustim živeti in uživati ter da niso vsi ljudje pokvarjeni.

Lea14, 16. 3. 2009, 21:04

Je biti mama samohranilka težek izziv?

11

Cvekamo

KatjušaP, 16. 3. 2009, 21:06

Naziv samohranilka sem si v življenju pridobila dvakrat. Prvega sina Bruna sem rodila pri enaindvajsetih letih in je sad mladostnih idealov in ljubezni na prvi pogled. Kmalu po njegovem rojstvu sva se s prvim partnerjem razšla, vendar do danes ostala v zelo korektnih odnosih. Drugič sem si naziv samohranilke pridobila nedavno, ko sva se z Andraževim očetom razšla. Samohranilka? Mojih dveh sinov ne hranim sama, njuna očeta delita stroške z mano. Prav tako jih ne vzgajam sama, saj opravljata vse očetovske funkcije, prepričana sem, da nekatere celo bolje kot tisti očetje, ki živijo s svojimi otroki. Otroka mi ne predstavljata dodatne obremenitve, ampak sprostitev, ker se z veseljem podam v njune svetove. Svet starejšega sina so prvi koraki v samostojno življenje, prvi resni izzivi in odločitve. Star je enaindvajset let. Svet drugega, enajstletnega sina je igra, veliko smeha, še vedno veliko otroške iskrenosti. Od obeh dobivam toplino, ki jo potrebujem, da lahko živim srečno in polno življenje.

Lea14, 16. 3. 2009, 21:09

Kdo vam pomaga pri skrbi za otroka?

KatjušaP, 16. 3. 2009, 21:11

Dokler je bil moj oče še živ, sta mi pomagala oba starša. Pri drugem sinu pa ima poleg mene glavno vlogo njegov oče. Pri nas je naš mlajši tako priljubljen, da je skoraj vrsta, kdo se bo družil z njim. V vrsti vedno stojita babica oz. moja mama in njegov starejši brat. Res nimam težav s tako imenovanim varstvom, če ga potrebujem.

Mia22, 16. 3. 2009, 21:13

Kako si vzgojo in skrb za otroka delite z očetoma obeh sinov?

KatjušaP, 16. 3. 2009, 21:15

Pomembno je, da imata otroka redne stike z očetoma, zato to ves čas spodbujam. Bruno seveda že zdavnaj nima več določenih dni, ki naj bi jih preživel z očetom, največ časa pa zdaj preživi s svojo punco. Preživel je obdobje pubertete in nekateri trenutki so bili težavni. Takrat smo uvedli trojno starševstvo: o vseh težavah smo se pomenili vsi trije starši skupaj z njim, njegov oče, moj partner in jaz. Prepričana sem, da je bila to prava pot. Z Andraževim očetom pa sva se dogovorila za skupno skrbništvo. V teoriji to morda ni tako, kot to peljeva midva: najin otrok je vsakodnevno v fizičnem stiku z obema staršema, kar od naju zahteva veliko komunikacije in organizacije. Za tak način sva se odločila zato, ker je Andraž zadnji na tem svetu, ki je kriv, da sva se razšla. Puberteta je pred vrati. Kot mama se je ne bojim, ker vem, da ne bom sama z otrokom v tem obdobju.

Lea14, 16. 3. 2009, 21:17

Kako izgleda običajen dan, ki ga preživite skupaj z otrokoma?

KatjušaP, 16. 3. 2009, 21:18

Vstanem ob pol sedmih, si skuham kavo in potem zbudim otroka. Bruno že ima izpit in Andraža odpelje v šolo, potem odpelje v službo še mene. Ure v službi hitro minejo, ker imam zelo dinamično delo. Najrajši imam dneve, ko prideta po mene Bruno in njegovo dekle Iva. Poberemo še Andraža, gremo domov in skuhamo kosilo. Vsi štirje radi kuhamo, naj pohvalim mlajšega, ki mu gre učenje kuhanja dobro od rok – malo pred novim letom nas je presenetil z odličnim džemom iz gozdnih sadežev, ki ga je naredil sam. Ob sedmih zvečer gre Andraž na nogometni trening, ta čas izkoristim za tek ali kavo, ob devetih smo vsi ponovno doma, poklepetamo in gremo počasi spat. Vikendi so v znamenju nogometnih turnirjev in letno/zimskih lig. Ker je Andraž zagrizen nogometaš, ga spremljamo na tekmah. Kadar nam uspe ujeti vikend brez omenjenih obveznosti, si privoščimo dan v naravi. Deževen vikend pa preživimo tako, da lenarimo – v našem družinskem žargonu rečemo, da »gnijemo«.

Mija22, 16. 3. 2009, 21:21

Kakšen je vaš način življenja? So vam blizu ekološke vrednote in zdrav način življenja?

12

KatjušaP, 16. 3. 2009, 21:22

Največji ekolog v družini je Andraž in me nemalokrat opozori na kakšno napako, ki jo naredim. Zdrav način prehranjevanja in življenja sta mi zelo blizu. Rada imam šport, najrajši tečem in plešem. Zadnja leta se vključujem v organizirane teke, moj največji uspeh je pretečen ljubljanski polmaraton pred dvema letoma. Moja sezona teka se začne takoj po novem letu in prvi tek, ki se ga udeležim, je tek Povežimo soline.

Teja6, 16. 3. 2009, 21:31

Pri delu ste priča težkim zgodbam. Vas kdaj premagajo čustva, sočutje?

KatjušaP, 16. 3. 2009, 21:33

V pogovoru z žrtvijo me sočutje ne premaga, si pa dam duška ter dovolim, da me čustva premagajo v timu in pred supervizorjem. Delo, ki ga opravljam, lahko pripelje do izgorelosti, zato moram skrbeti za psihično in fizično kondicijo ter za kakovosten odmik – dopust. Vsako leto si privoščim dolg letni dopust, optimalni so trije tedni. Preživim ga v krogu svojih otrok in mame ter prijateljev, ki jih ne vidim celo leto in s katerimi se veliko presmejim. Vse to na sanjskem otoku v srcu Dalmacije, od koder izhaja moja mama. Med dopustom izklopim telefon, računalnika in televizije tam ne uporabljam.

Teja6, 16. 3. 2009, 21:35

Kakšne so vaše vrednote in metode pri vzgajanju otrok?

KatjušaP, 16. 3. 2009, 21:41

Najpomembnejše je otroku dati absoluten občutek zaupanja. Vedno znova mu moraš dopovedovati, da se vedno lahko vrne domov, ne glede na to, kaj se mu zgodi, in da so tudi najhujše težave rešljive. Vrednote pa so iskrenost, spoštovanje vsakega človeka, samospoštovanje ter učenje/delo.

Mija22, 16. 3. 2009, 21:35

Kaj bi svetovali zelo mladim mamicam, tistim, ki se za ta korak odločijo, še preden dozorijo?

KatjušaP, 16. 3. 2009, 21:41

Najprej bi rekla, da je vsaka (mlada) mamica pogumna in da vsaki želim, da bi imela v nosečnosti in ko se otrok rodi, podporo in pomoč pravih oseb. Lastne sanje se takrat za trenutek umaknejo, ustavijo, prednost dobi otrok, vendar to ne pomeni, da jih ne bodo mogle doseči malce kasneje. Govorim o šolanju, študiju. Za vse je še veliko časa in pogum velja.

Lea14, 16. 3. 2009, 21:35

Kaj pa žrtve, ki jih skušate zaščiti, kako se znajdejo v tovrstnih situacijah?

KatjušaP, 16. 3. 2009, 21:41

Žrtve trgovine z ljudmi spadajo v marginalno skupino, še težje pa je, če imajo otroka. Zelo težko je namreč dobiti celostno pomoč tako za otroka kot zanjo, saj imata različne potrebe. V primerih, ko se nam zgodi, da dobimo v varni prostor mlado mamico, se resnično trudimo, da zagotovimo tako njej kot otroku optimalno pomoč. Otroka vključimo v običajne aktivnosti, primerne njegovi starosti, medtem ko z mamo izvajamo vse oblike pomoči, ki so potrebne.

Lea14, 16. 3. 2009, 21:35

Kaj bi svetovali dekletom, da se ne bi znašle v takšnih situacijah?

KatjušaP, 16. 3. 2009, 21:41

Pasti, da postaneš žrtev trgovine z ljudmi, je zelo veliko. V vsakdanjem življenju jih ne opazimo, še posebej, če smo zaupljivi. Dekletom svetujem, da sprejmejo vse, kar se jim dobrega ponuja v življenju, vendar naj bodo ob tem previdne v smislu, da zberejo čim več informacij o ponujenem in dobro plačanem delu, o neznancu, s katerim klepetajo preko spletne klepetalnice, ki pravi, da je dobrosrčen in šarmanten moški, ter naj pomislijo, zakaj bi jim nekdo plačal pot in vse stroške, povezane s tem, da bi jim bilo lepo in od tega ne zahteval nič. Življenje je sicer lepo, vendar marsikdaj zahrbtno.

Mia22, 16. 3. 2009, 21:35

Se bosta vaša sinova podala po vaših stopinjah?

KatjušaP, 16. 3. 2009, 21:41

Oba sta po meni pobrala ponos, temperament, socialni čut in občutek za pravičnost. Prepričana sem, da ne bosta šla po moji poti, ampak po svoji. Zagotovo pa bosta na tej poti borca, tako kot sem sama.

Katjuši Popović se najlepše zahvaljujemo, da je klepetala z nami. Imena forumskih oseb, z izjemo KatjušaP, so izmišljena, vprašanja pa je zastavljala Irena Kovač Pavčič. Uredništvo Ringarajinih iskric

13

Naravno starševstvo

OTROCI NE UBOGAJO IN TO NAS BEGApiše: Simona Iglič, univ. dipl. sociologinja in dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok

Današnji otroci ne ubogajo več kot nekoč in to odrasle bega. Sprašujemo se, zakaj je tako, ko pa vendar toliko naredimo zanje. Kar naenkrat je logika – več ko daš, manj dobiš. Včasih so otroci do starosti 14, 15 let slepo ubogali starše, danes pa se kaj hitro zgodi, da 5-letna hčerka reče mami: »Odhajam, samo do tja, kjer trajekt pelje, me pospremi.« Dobro je, da nas bega to otroško nesodelovanje, saj to pomeni, da nam je vsaj malo že jasno, kako je z ubogljivostjo, le ubesediti še ne znamo, zakaj so današnji otroci tako samosvoji in zakaj se »jezikava puberteta« začne že v predšolskem obdobju.

14

Otrok ne manipuliraPrimer: 13-mesečna nečakinja se je zvečer z očkom odpravljala spat. Mamica je bila odsotna, zato je večerni ritual opravil očka. Ko je bila deklica že v postelji, se je začela pritoževati ter kazati, da želi vstati. Očka jo je dvignil v naročje ter sledil njenim »navodilom«. Malčica ga je s prstkom usmerila k predalniku. Tam je pokazala na čistilne robčke, potegnila enega ven in si z njim začela čistiti roke in obraz. Nato je pozvala očka, naj on nadaljuje s tem opravilom, ki ga je očitno pozabil narediti, kot je kasneje izvedel od partnerice. Ko je očka z robčki temeljito očistil deklico, je ta zaspala.

Kako hitro bi bil lahko scenarij te večerne zgodbe drugačen in pospremljen z besedami, da deklica preizkuša meje, manipulira z mano, poskuša, če ji bo pri meni uspelo ostati dlje budna in podobno, kar si še lahko izmislimo odrasli. V resnici pa je deklica izredno natančno sledila »maminim pravilom« in srečo ima, da odrašča v družini, ki ji prisluhne.

Je to družina za sodobni čas? Ne samo družina, ampak družba na splošno naj razširi svoj pogled in osvobodi ljudi pretiranega kolektivizma. Šole, podjetja, vse, kar diši po ustanovi, naj se neha bati kaosa, ki naj bi ga prinašal individualizem. Sodobni individualizem, podprt s težnjo po enakovrednosti (vsi enakovredni, a ne vsi enaki) ter kreativnem sodelovanju, je pot do presežkov družbenega življenja, je pot do vzgoje za čudovito samoizpopolnjujoče življenje.

Moja potPrimer: Triletni deček je začel hoditi v vrtec. A po kosilu, ko naj bi se otroci začeli umirjati na ležalnikih ter ob listanju slikanic počakali na pravljico, deček ni sledil navodilom in se ni umiril. Nenehno je vstajal z ležalnika in se ni odzival na pozive, naj se vendar malo umiri, se usede ali uleže in se zamoti s knjigami. Deček se je večkrat izmuznil v sosednjo igralnico in si postregel z barvami in s čopiči ter začel slikati. Vzgojiteljica ga je pustila nekaj časa in nato ponovno pozvala k počitku. Deček je prišel, se stisnil k njej in prisluhnil pravljici. Od tistega dne dalje se deček vsak dan po kosilu za 10 minut umakne v sosednjo sobo in riše, nato pa se pridruži skupini pri počitku.

Kaj vse bi dečka (od poziva k umirjanju do umiritve) lahko doletelo: »tempera barve ... čista oblačila ... umazane roke ... ravno pobrisana miza ...« in še toliko drugih postranskih besed. Na srečo se je težava rešila, saj je vzgojiteljica zaznala, da deček sodeluje z njo. Deček je le vztrajno in odločno iskal svoj način umiritve. In ga je našel. Takega, ki mu ustreza.

Le malo prilagodljivosti je treba, da zadovoljimo individualne potrebe (malih) ljudi. Precej preprosto je, če verjamemo, da otroci želijo sodelovati z nami, da nas poslušajo in da ne iščejo načinov, kako bi »bombardirali« naše zahteve. Iščejo svojo pot, način, s katerim bodo ustregli nam in sledili našemu vodstvu, če ga le znamo izraziti.

Dvojna sporočilaPrimer: Eno leto in pol star otrok hoče stran od mize, zato se vztrajno izmika iz naročja. Ko se mu uspe izmuzniti, teka sem in tja v nabito polni restavraciji. Dejanje večkrat ponovi. Zakaj otrok ne sodeluje in se ne odziva na prošnje in nagovarjanje odraslih, da obsedi z njimi in se zamoti s predmeti na mizi.

Prošnja staršev ni tako nesmiselna. Otroci te starosti že lahko obsedijo za npr. 15 minut in se zamotijo s predmeti, pa čeprav gre za zelo živahnega otroka. V tem primeru otrok morda ni sledil zato, ker starša preprosto nista verjela, da je njun ekstremno živahen deček sposoben to narediti. V trenutku, ko je prvič začel lesti iz naročja, jima je v glavi zazvonilo: »Seveda ne bo sedel, le kaj sva sploh mislila, saj veva, kako je živ.« Roke so popustile objem in deček se je izmuznil. Zakaj ga nista zadržala na silo? V trenutku je treba storiti mnogo več, kot pa le zadržati otroka. Tale mnogo več ni v nobeni povezavi s fiziko. Če bi bil, bi bila sila preprosta. Starša sta v resnici naredila mnogo več. V hipu sta pregnala svoje pomisleke in se odločila, da sprejmeta otrokov vzgib in postavita na stran svoje potrebe. Kdaj drugič, ko bosta bolj utrujena, bosta storila drugače. Otrok je stekel po svoji poti, brez nevarnosti,

da bi izgubil status »pridnega otroka«.

Primer: Družina se je odpravila v lokal na kavico. Po napornem dnevu si je mama zaželela, da pol urice mirno posedijo za mizo, a štiriletni otrok je začel postajati precej nemiren. Mama mu je ponudila žogo in mu pokazala, kje se lahko igra, da ne bo vznemirjal ostalih gostov. Otrok pa je kmalu začel divjati po vrtu lokala, da ga ni bilo več mogoče krotiti, zato je družina vstala in odšla.

Kaj se je zgodilo v tem primeru? Otrok morda ni sposoben toliko časa sedeti pri miru, kar pa dvomim. V trenutku, ko mu je mama ponudila žogo, je oddala dvojno sporočilo: »Želim v miru posedeti s tabo, ampak se mi zdi, da to ne bo šlo.« Scenarij bi bil povsem drugačen, če bi žoga ostala v avtu, mama pa bi, prepričana v sposobnosti otroka in svojo pravico, da si privošči kavico v miru, jasno rekla: »Nobenega norenja, prosim.« Morda je to celo storila, a njen glas, mimika, govorica telesa so oddajali drugačno sporočilo. Pa vendar. Starša sta ravnala po svoji vesti in če med odhajanjem nista zvalila toče težkih besed na otroka, nista storila nič spornega.

Mimogrede: ali ni zanimivo, kako smo sodobni starši ves čas založeni s kupom otroških igrač (v avtu, torbici, vsepovsod), da le ne bi otroku kradli dragocene igre, medtem ko bi mi radi počeli odrasle reči.

Popolnosti ni, potrebni so le jasni smerokaziJasna, pristna starševska sporočila, izpeljana iz globokega razumevanja in poznavanja otroka (kaj resnično zmore in česa ne) ter opuščanje vloge idealnega starša, ki mora vedno ustreči otroku ter potlačiti svoje potrebe in želje, so temelji močnega starševskega vodstva. Starševsko vodstvo ne predpostavlja strogih ukazov, ki jim mora otrok vedno znova slediti, in grobih fizičnih prijemov. Vodstvo, o katerem razpredam, temelji na tehtnem premisleku. Kaj si želim jaz, kaj si želi moj otrok, kako lahko v tem trenutku delujem, da

ne bom nespoštljiv do otroka in sebe? Edina fizika, ki se tu odvija, je »tehtanje« – miselno tehtanje, ki na koncu vedno pretehta na eno stran.

In potem vse skupaj izpade povsem drugače kot pa otroška neubogljivost. Bolj kot jezikavost, ker se je otrok »žrtvoval« za starševsko kavico. A tudi z jezikavostjo ni nič narobe. To je le ugovor, ki sporoča nestrinjanje, odraslim pa ponuja možnost, da ga pretehtajo in upoštevajo pri naslednji odločitvi.

Toliko sodelovanja!Občasno se vprašajmo, kaj nam je težje: poslušati otrokove ugovore ali vedno znova popustiti zavoljo otroka? Pa vendar drugače skorajda ne gre. Zagotovo bi najraje videli, da bi otrok vedno upošteval, kar mu naročimo. In velikokrat je tako. Le štejte in se čudite, koliko sodelovanja premorejo otroci (na dan, na teden, na življenje!).

In deklica, ki je iskala »pot do trajekta«?Deklica se je že čez 10 minut sama od sebe opravičila mami in pridružila družini. Družina jo je navdušeno pozdravila nazaj, brez težkih besed. Družina ustvarja takšno družinsko dinamiko, da deklica lahko izrazi svoje nestrinjanje, pa vseeno ni konec sveta in nihče ni globoko užaljen. In življenje teče dalje, brez pretirane drame.

Kaj delamo narobe, da so otroci tako jezikavi, odločni, svojeglavi, trdni že pri štirih letih? Kaj šele bo? Ja, kaj šele bo, če jih ne bomo upoštevali! Ti mali korenjaki ne pristajajo na nič drugega, kot na pristno in iskreno sporočilo. Tako nam vedno znova ponujajo izzive, da preverjamo, kaj res mislimo in kako močno verjamemo v to, kar govorimo.

Avtorica člankov je voditeljica Familylabovih

seminarjev za starše.

15

Zdravje

Raziskava o poznavanju okužb otrok je pokazala, da so med starši najbolj poznane otroške bolezni gripa (dobro jo pozna 93 % staršev), norice (dobro jih pozna 85 % staršev) in rotaviroze (dobro jih pozna 77 % staršev). Izmed vseh otroških okužb starši najslabše poznajo pnevmokokne okužbe, ki jih dobro pozna zgolj 23 % staršev. Gripa, rotaviroze in norice so tudi najbolj pogoste bolezni, ki so jih preboleli otroci anketiranih staršev.

Starši najbolj zaupajo pediatromRaziskava je pokazala, da so najpomembnejši vir informiranja o cepljenju otrok izbrani pediatri. Pri njih išče informacije kar 64 % staršev, manj kot polovica staršev išče informacije na spletu, ena tretjina vprašanih pa se obrača na medicinske sestre. Pediatri so vir informacij, ki jim starši najbolj zaupajo (zaupa jim kar 92 % staršev), 80 % staršev zaupa tudi medicinskim sestram.

Starši slabo poznajo pnevmokokne okužbeTretjina staršev, ki je že kdaj slišala za pnevmokokne okužbe, sploh ne pozna posameznih okužb, tretjina staršev pa je pravilno povedala, da so pnevmokokne bolezni pljučnica, meningitis, sepsa, bronhitis in sinusitis. Zgolj desetina anketiranih je navedla, da je ena izmed pnevmokoknih okužb tudi vnetje srednjega ušesa. Zanimiv je podatek, da je 67 % staršev, ki so se pri otroku že srečali z vnetjem srednjega ušesa, zdravilo vnetje z antibiotikom, ena četrtina teh staršev občasno, čeprav večina staršev ve (kar 98 %), da bakterije postajajo odporne na antibiotike, kar posledično zmanjšuje uspešnost zdravljenja. Pediatri pogosto opozarjajo na povečano odpornost pnevmokoknih bakterij na antibiotike.

Starši najslabše poznajo pnevmokokne okužbeRezultati raziskave med starši otrok na temo poznavanja otroških okužbbesedilo: Uredništvo RR

Starši malčke najpogosteje zaščitijo proti klopnemu meningoencefalitisu in rotaviroziV preteklosti se je le okoli 30 % v anketi sodelujočih staršev odločilo za neobvezno cepljenje svojega otroka. Manj kot 70 % staršev, ki so se odločili za neobvezno cepljenje svojih malčkov, je svoje otroke zaščitilo pred rotavirozo, več kot 30 % vprašanih pa je svoje malčke zaščitilo pred klopnim meningoencefalitisom. V preteklosti je pred pnevmokoknimi okužbami malčke zaščitila le desetina teh staršev.

Pnevmokokne in rotavirusne okužbePnevmokokne in rotavirusne okužbe so sezonsko pogojene bolezni in se najpogosteje pojavljajo v jesenskem oziroma zimsko-spomladanskem obdobju, okužbe pa lahko na zdravju otrok pustijo resne posledice. Ker so v največji nevarnosti za okužbe prav majhni otroci, jih je treba čim prej zaščititi. Zato smo v naši raziskavi, ki smo jo opravili med starši otrok, mlajših od dveh let, poznavanju rotavirusnih in pnevmokoknih okužb ter preventivne zaščite namenili posebno pozornost.

Pogosto zbolevanje otrok za rotavirusnimi okužbami je najpogostejši razlog za cepljenjeGlavna razloga za cepljenje proti rotavirozam sta preventivna zaščita in posledice, ki jih lahko rotavirusne okužbe pustijo na zdravju otrok. Desetina vprašanih staršev se je za cepljenje otrok proti rotavirusnim okužbam odločila zato, ker gre za razširjeno okužbo in zaradi priporočil pediatra.

Otroke bi proti vnetju srednjega ušesa zaščitilo 35 % staršev, če bi vedeli, da obstaja zaščita proti vnetju srednjega ušesaGlavna razloga, ki jih za cepljenje otrok proti pnevmokoknim okužbam navajajo anketirani starši, sta zaščita majhnih otrok oziroma zmanjšanje možnosti okužbe ter strah pred posledicami, ki jih lahko pusti okužba na zdravju otroka. Starši se za cepljenje proti pnevmokoknim okužbam ne odločajo, ker menijo, da cepljenje ni potrebno oziroma cepivo premalo poznajo ter zaradi strahu pred neželenimi učinki cepiva. Kar 35 % staršev pa bi svoje otroke zaščitilo proti vnetju srednjega ušesa, če bi vedeli, da zaščita obstaja. Manj kot petina vprašanih staršev je potrdila, da jih je izbrani otrokov pediater informiral o možnosti zaščite proti pnevmokoknim okužbam.

Na spletnem portalu Ringaraja.net si vedno prizadevamo, da v ospredje postavljamo zdravje naših malčkov. Ravno zato smo opravili raziskavo na temo poznavanja otroških okužb in preverili, kako dobro starši poznamo otroške okužbe, zdravljenje, kje ponavadi iščemo informacije o boleznih in komu najbolj zaupamo. Telefonska raziskava je bila opravljena novembra 2009 na reprezentativnem vzorcu 200 staršev, ki imajo vsaj enega otroka, mlajšega od dveh let.

Glede na izsledke raziskave bi si starši želeli biti bolje informirani o klopnem meningoencefalitisu (tako jih meni kar 35 %) in meningokoknem meningitisu (tako jih meni 33 %). Četrtina vprašanih staršev pa bi si želela biti bolje informirana o pnevmokoknih okužbah in rotavirozah.

16

Starši najslabše poznajo pnevmokokne okužbeRezultati raziskave med starši otrok na temo poznavanja otroških okužbbesedilo: Uredništvo RR

Spremenite običajno kopel v zabavno čofotanje.

NIVEA BABY Šampon & kopel vam ponuja dva izdelka v enem. Izdelek nežno očisti dojenčkove laske in občutljivo kožo ter jima povrne mehkobo in gladkost. Posebej razvit, da ščiti občutljive oči vašega dojenčka. Nežna formula z naravno kamilico pomiri dojenčkovo kožo in pomaga preprečevati njeno razdraženost. Za zagotavljanje najbolj nežne nege izdelek ne vsebuje parabenov, alkohola, barvil in mila. Popoln užitek kopanja za vas in vašega dojenčka.

Test občutljivosti oči je dokazal, da je NIVEA BABY Šampon & kopel do oči tako nežen kot čista voda. www.niVea.si

mame Vedo: dojenčki obožujejo vodo.

Zajamčena VarnoSt. vsi izdelki nivea babY so razviti v sodelovanju z dermatologi in pediatri.

Beie

rsd

orf

d.o

.o.,

Leta

liška

32,

100

0 Lj

ub

ljan

a

lepota je nega

1-1_PA_NBB_Shampoo&Bath_210x297_SLO_v2.indd 1 1/20/10 11:54 AM

Jesper Juul

piše: Jesper Juul prevod: Marija Zlatnar Moe

Jutranja jezaIzgubiti glavo, če gre zjutraj vse narobe, ni težko. Potrudite se, da zaradi tega ne bo trpel otrok. “ Ko so odrasli živčni,

se otroci počutijo kot paketi, ki jih potiskajo naokoli.

18

Kakšno sijajno pismo – najlepša hvala! Zato ker pogumno govorite o starševskih dilemah in ker prevzemate odgovornost za uporabo nasilja, kadar izgubite nadzor ali ne veste, kaj bi še lahko drugega storili.

Fizično in psihično nasilje sta škodljiva za otroke, odrasle in njihov medsebojni odnos. Ker se tega že zavedate, se bom osredotočil na to, kar pišete na koncu pisma: da je težava rešljiva, če si zjutraj vzamete več časa in da imate morda tudi sami težave z nadzorovanjem jeze.

Nedvomno pomaga, če si zjutraj vzamete dovolj časa. Saj nihče ne jemlje torte iz pečice po 40 minutah in ne pričakuje, da bo dobra, če je čas peke 80 minut. Ne morem vedeti, ali imate problem z nadzorovanjem jeze, saj vas ne poznam, prav tako ne poznam vaše zgodbe, a videti je, da včasih nimate nadzora nad spori z otrokoma in ste zato obupani in jezni.

Kot sem že večkrat povedal, sta bes in jeza pogosto posledica tega, da čutimo, da nas druga stran ne ceni dovolj – v tem primeru vaša starejša hčerka. Neizogibna resnica je tudi, da nismo vedno vredni spoštovanja, kadar se ne čutimo vredne spoštovanja. To pomeni, da morate poiskati druge načine.

Poiščite pomoč

Kadar so odrasli pod stresom, se otroci počutijo kot paketi, ki jih potiskajo naokoli. Izgubijo veselje do sodelovanja in z odraslimi ravnajo tako slabo, kot mislijo, da odrasli ravnajo z njimi. Najbolje je, da se približate otrokoma in rečete: »Poslušajta otroka. Malo sem se prenaglila s časom in zdaj postajam živčna. Temu bi se rada izognila, ker bom sicer začela vpiti na vaju, zato rabim vajino pomoč. Mi bosta pomagala, da bomo odšli od doma na prijeten način?«

Bistveno je, da resno mislite in ne uporabljate stresa kot sredstva manipulacije. V devetih od desetih primerov se otroci strinjajo ali pa predlagajo drugo rešitev. V vsakem primeru na tak način lažje pohitijo ali sprejmejo kompromisno rešitev. Otroci se lahko dobro počutijo tudi z odraslim, ki nima vedno nadzora nad položajem. Se pa radi uprejo, če čutijo, da jih odrasli krivijo za svoje pomanjkljivosti.

Lahko se tolažite, da vaša hči ne trpi hujših posledic zaradi vaših izpadov. Ampak v resnici tega ne vemo. Nekateri otroci nimajo nobenih trajnih posledic, čeprav se jim večkrat zgodi kaj takega, drugim otrokom pa zadostuje že en tak dogodek, ki negativno vpliva na njihovo samopodobo in zaupanje do odraslih.

Zato je morda pametno, da se po nekaj mesecih o stvari pogovorite: »Včasih mislim na tiste dneve, ko sem te udarila ali nadrla. Vsakokrat imam slabo vest. Se ti kdaj spomniš na to?« Na takšen način negujemo močan in zdrav odnos. Otrokom zagotovimo, da niso nič krivi in da je odgovornost na starševskih plečih. Otrokom ne škodi telesna bolečina sama po sebi. Otroku škodijo posledični občutki krivde, slabo samospoštovanje in prepričanje, da je primerno proti drugemu uporabiti nasilje, če ni druge rešitve.

Vaša hčerka je dokazala, da je zdrava, močna in da vas lahko sprejme kot vzornico. Prav zdaj vam mogoče bolj zaupa, kot si zaupate sami!

Kolumna izraža stališče avtorja in ne uredništva revije.

Jesper Juul je danski družinski terapevt, predavatelj in avtor, pa tudi oče in dedek, ki je že tri desetletja eden vodilnih avtorjev v razpravi o vzgoji otrok ter samosvoj in odločen zagovornik novih in boljših pristopov. Njegova prva knjiga za starše in nasploh odrasle »Kompetenten otrok« je prevedena v dvanajst jezikov in razprodana v več kot 250.000 izvodih. Med skandi-navskimi starši še danes, desetletje po izidu, velja za »biblijo«.

Jesper Juul odgovarja:

Imava dva otroka, stara sta pet let in leto in pol. Skrbi me, da se včasih tako razjezim na starejšo hčerko, da jo najprej trdo primem, potem pa nenadoma odrinem. Enkrat sem ji celo prisolila zaušnico. To se običajno zgodi, ko se nam zjutraj mudi v vrtec in/ali službo.

Dolgo je že, odkar sem zadnjikrat prestopila mejo. Pred nekaj dnevi pa se mi je spet zgodilo. Mudilo se nam je in petletnici sem rekla, da moramo v vrtec najprej peljati mlajšega bratca (običajno delamo obratno). Njen odziv je bil, da to ni pravično in da hoče ona iti prva. Odgovorila sem ji, da bo to šlo samo, če gre v vrtec sama. Malo je pomislila, potem pa rekla, da hoče, da grem z njo. Postala sem zelo nejevoljna in živčna. Oba otroka sta jokala vso pot do avtomobila in vzdušje je bilo prav klavrno.

Nato je starejša hčerka sedla v avto in ga zaklenila, da ji nisem mogla zapeti varnostnega pasu. Nisem skrivala jeze. Prosila sem jo, naj takoj odpre vrata. Čez nekaj časa jih je in tudi ona je bila jezna. Nenadoma je stegnila roko proti mojemu obrazu, tako da me je s prstom zadela v oko. Bolelo me je. Zgubila sem živce in jo udarila. Mislim, da je nisem zelo močno, ampak njen siloviti jok mi je povedal, da sem pošteno prestopila mejo. Žal mi je in obupana sem nad tem, da sem jo sposobna udariti.

Ko sem se pomirila, sem se ji opravičila in ji rekla, da je v nobenem primeru ne bi smela udariti. Dodala sem tudi, da ne pričakujem, da mi bo takoj oprostila. Potem nisva več govorili o tem. Naslednji dan pa je prišla k meni in se mi opravičila, ker me je s prstom zadela v oko.

Vem, da bi morala jaz poskrbeti, da imamo dovolj časa in da bi se morala sprijazniti, da bomo včasih zamudili. Ampak bolj me skrbi nasilnost. Imam mogoče težave s pretirano jezo? Zgodi se, da jo uporabim tudi kot grožnjo: »Če ne boš naredila, kar te prosim, bom huda.« Rada bi, da bi otroka razvila zdrav odnos do jeze, ampak se mi zdi to težko, če ne bom ukrenila nečesa glede svoje jeze.

Kako naj naučim sebe in otroka, da se bomo na svojo in tujo jezo odzivali na primeren način?

Mama

19

Mikroskop

“Mi smo noseči”piše: Aleksandra Pinterič, Zavod Vista

Vse bolj razsaja trend sodobnega »ljubkovalnega« pogovarjanja z otroki in okolico v tretji osebi množine ali ednine. Pred časom se je ta »ljubkovalnost« vezala predvsem na gremo amat, papat, ajčkat ipd. Začne pa se z »mi smo noseči«.

”“ Otrok je individuum zase. Ravno tako vsak starš posebej.

20

Primer:Otrok, star 9 let (po videzu), vrešči in pobegne mami iz trgovine. Mama steče za njim in mu reče: »Poslušaj, mami gre samo v trgovino pogledat, da si nekaj kupi.« Otrok vrešči še naprej. Prime ga za roko in odvleče s sabo.

»Mi smo noseči. Dobili smo prve zobke. Mi pa že hodimo. Kako ste že veliki! Kaj vi že hodite v šolo? Babi gre sedaj v hišo, pride takoj nazaj! Ati gre iskat sok. Kaj bo hčerka pila? …«

Ta ljubkovalnost teži, da na »lep« način zavestno vključuje vse člane v skupnost, v družino. Mogoče izhaja to iz želje staršev, da sami v otroštvu na nek način niso bili upoštevani, videni in deležni ljubezni, pozornosti v lastni družini. V vse to sem bila ujeta tudi sama in sedaj zelo počasi lezem iz tega. Vse bolj me moti, ko se kdo pogovarja z otrokom: »Kje je bil sedaj Marko?« Zamislim se, kaj sploh to pomeni.

Doma sem opazila, da smo se na ta način večkrat pogovarjali »preko« otroka. Namesto da bi z osebnim jezikom povedali, kaj kdo misli, smo komunicirali z nasmehom na obrazu, kako ironično: »Povej mami … Naj dedi reče, kar misli … Ati naj …« Sprašujem se, zakaj je moral biti ravno otrok tisti, skozi ali preko katerega smo prevečkrat izmenjali informacije? Lahko bi si to povedali direktno in iskreno? Čez čas sem odkrila, da se resnično raje skrivam/-o za tretjo osebo. In to ni dobro – niti za otroka niti za odnos in ne za starše.

»Pridi, se greva umit.« Umije se dejansko samo otrok. Starš mu pri tem pomaga, a se ne umije, razen, če to res ne počne zraven. Kako to, da vse več uporabljamo tovrstno izražanje? Ali pa: »Sva kuhala kosilo.« Kaj je delala mama in kaj otrok? Kdo je kuhal? Navajamo otroka ob tem na delo ali na opazovanje dela, dejansko pa mu govorimo, da sva delala skupaj. Drugače je, če otrok ob opazovanju res nekaj naredi in se dela uči. V različnih situacijah pa vidim, da so otroci večinoma samo opazovalci.

»Obula sva čevlje,« pravi babica, ki že ima obute čevlje, saj je z njimi

prišla v vrtec po otroka. Edino, kar je storila, je bilo to, da je otroka obula ona sama. Otrok je samo gledal. Torej, nista se obula oba. Primernejše je sporočilo: »Pridi, obula ti bom čevlje.« Ali: »Pomagala ti bom obuti čevlje,« kadar sodeluje tudi otrok. Za razvoj otrokovega individuuma je silno pomembna komunikacija z otrokom in sporočila, ki mu jih tako ponujamo. Skozi ta sporočila otroku povemo samo to, da obstaja množina ali ednina in še to v tretji osebi. Torej, tam nekje stran in ne tukaj, sedaj. Enako velja za »mi pa že hodimo«, ki je na nek način zelo nesmiselna. Starši so namreč shodili pred X leti, njun malček pa pred dvema mesecema. Kdo je torej shodil?! Starši? Otrok? Družina? In še nekaj, kar me bega – ali ni to kar nekoliko ponižujoče za otroka?

V odnosu med partnerjema bi tak pogovor potekal tako:»Pepca gre sedaj v službo. Prinese kaj iz trgovine? Kaj bi Franc želel danes jesti?« »Franc danes ni dobil plače. Kdaj bo šla Pepca po otroka?«

Se res tako pogovarjata dva partnerja? Ne. Tovrsten način pogovora prestavi naš individuum nekam drugam – v tretjo osebo. Izpade, kot da bi se pogovarjali o nekom drugem. Pogovor pa se odvija tukaj in sedaj med dvema vključenima osebama. Kako bi se počutili, če bi se partner z nami tako pogovarjal? Bi se začeli pritoževati? Bi v nas vzbudilo nelagoden občutek? Zelo verjetno. In kaj prinese to v vzgojo? Ko se otrok začne zavedati samega sebe okoli leta in pol, tega zavedanja ne more več graditi v skladu s svojim razvojem, saj mu starši govorimo o tistem v tretji osebi. Pri iskanju lastne identitete, samospoštovanja in samopodobe na dolgi rok postaja otrok zmeden in lahko razvije dvojno zavedanje sebe – nekoga, ki doživlja dobre občutke, in nekoga z manj prijetnimi. Vse neprijetno začne preslikavati nekam drugam, nekam izven sebe. To pa mu nikakor ne pomaga, da bi našel stik s sabo.

Kadar starši govorijo v tretji osebi, ne morejo pričakovati, da jih bodo otroci jemali resno: »Pospravi igrače, drugače bo mama huda.« Starši na ta način ne izrazijo dovolj jasno svojega stališča.

Jasno je že morda, vsekakor pa ni osebno. Kako reagirajo otroci?o Med drugim vreščijo, kričijo, brcajo in še kaj. Devetletnik iz trgovine se je vedel kot dveletni otrok. Ali lahko otrok skozi svojo razvojno pot ostane na tej stopnji? Ne vem.

Menim, da morajo biti starši glede ljubkovalne govorice v tretji osebi množine zelo pazljivi. Stavek ali dva ne skreneta s poti, celoten pogovor z otrokom na tak način pa otrokov razvoj lastnega zavedanja zavira. Družina tako igra vloge, postaja gledališče: vloga mame, očeta in otroka in še to na ločen in način »tam stran«. Se starši vse bolj bojijo reči otroku iskren in oseben NE? Gre mogoče za strah pred zavrnitvijo, s strani staršev seveda?

Otrok je individuum zase. Ravno tako vsak starš posebej. Predstavljamo si družino kot tempelj, ki stoji in je zgrajen na stebrih. Tempelj stoji trdno samo, kadar njegovi osnovni stebri, ki ga držijo, stojijo narazen in trdno. Če so temeljni stebri preblizu skupaj, se tempelj zruši. Ravno tako se tempelj poruši, če stojijo preveč narazen. Enako velja za družino. Ko bodoči očka izjavi: »Mi smo noseči,« postavi v enak položaj tudi sebe. Torej v noseč položaj, kar pa nikakor ne drži. Noseča je samo ženska, moški ne, ne glede na to, kako simpatično se to sliši. Ustreznejša je izjava: »Moja je noseča in dobila bova otroka.« S tem ostaja vsak član bodoče družine individuum oz. steber zase. To pa je tisto, kar otrok potrebuje. Trdne in osebne starše, ki vedo, kdo so, kaj želijo in h katerim vrednotam stremijo.

Ljubkovalne besede »mi pa že hodimo« vnesejo v pogovor kanček tople povezanosti, kljub temu pa potrebuje otrok na svoji poti sporočila v JAZ in TI govoru. Torej: »Postala bova starša, saj je moja noseča. Najin je dobil prve zobke. Vajin otrok je pa že tako velik! Saj vajin otrok že hodi! Kaj ti že hodiš v šolo? V hišo grem in se takoj vrnem. Grem po sok, ti kaj prinesem, si žejna?« To so sporočila otroku, ki mu povedo, kdo je kdo, hkrati pa spodbujajo otrokovo zavedanje samega sebe.Pot do presežkov družbenega življenja je pot do vzgoje za čudovito samoizpopolnjujoče življenje.

21

BOBRIMed 30. januarjem in 8. februarjem 2010 se na različnih prizoriščih odvija 2. festival Bobri, ki ga organizira Slovensko mladinsko gledališče (SMG). Na letošnjem festivalu si lahko ogledate kar štiriinšestdeset odrskih dogodkov, gledaliških in glasbenih prireditev, zanimiv filmski program v Kinodvoru ter ustvarjalne delavnice po ljubljanskih galerijah in muzejih. Programsko knjižico festivala poiščite v NUK-u, Križankah in na spletni strani www.mladinsko.com.

SO VAŠI OTROCI ŽE BILI NA KMETIJI?Še vedno je malo takih otrok, ki so že videli od blizu, kako zgleda kmetija ali pa, na kakšen način poteka življenje na kmetiji. Zakaj jim ne bi zgradili kmetije kar pri vas doma?Kmetijo VARIS lahko vaši otroci sestavijo čisto sami. Zelo kakovosten sestavljiv komplet iz 77 delov ima vzgojni koncept ter spodbuja domišljijo in ustvarjalnost pri otroku. Narejen je iz trdega brezovega lesa, ki ni obarvan in ni strupen, sistem LOCK pa omogoča, da sestavni deli ostanejo skupaj. Ko bo kmetija enkrat postavljena, bodo v njej lahko živeli ovca, pujs in krava. www.ganesha-trade.com

USTVARJALNO DREVOMislite, da šivanje ni za otroke? Zakaj ne bi poskusili z barvnimi vrvicami za šivanje, ki jih vaši malčki lahko poljubno prišijejo z drobnimi gibi? Spodbudili boste njihovo domišljijo in jim omogočili, da se naučijo šivanja na preprostem primeru. Z barvnimi vrvicami za šivanje lahko na drevo nanizajo metulja, jabolko, pikapolonico, veverico ali katerega drugega izmed osmih likov, ki so v paketu. Primerno za otroke, starejše od štirih let, in seveda starše, ki še ne znajo šivati.Več informacij na spletni strani www.vlakec.si.

MEDVEDEK, KI IMA DOVOLJ SPOMINA ZA CELO OTROŠTVO!Ta medvedek je daleč od navadnega obeska za verižico. V njem se namreč skriva kar 4 GB spomina, ki vam omogoča, da nanj shranite prav vse pomembne informacije o svojem otroku. To je prava knjiga otroštva, z vsemi navodili in orodji, ki omogočajo, da na kateremkoli koraku dodate fotografijo otroka, vpišete vse prelomnice, kot so prvi koraki, prve besede, prvo branje knjige, rojstni dnevi, … Poleg tega lahko shranite tudi vse informacije o očku in mamici, o razmerah, ki v času odraščanja otroka vladajo po svetu, vse spomine in sanje, vse odnose in še marsikaj vam ponuja ta čarobna digitalna knjiga otroštva. Samo zato, da si boste zapomnili prav vse!Pri nas česa podobnega na žalost še nismo zasledili, več pa najdete na www.digitimecapsule.com.

POBARVAJTE STRUNEColourstrings (v prevodu barvne strune) je metoda, ki otroku daje možnost za aktivnejše doživljanje in učenje glasbe. Prva leta učenja inštrumenta so namreč za otroka najpomembnejša, saj vplivajo na njegovo celovito prihodnost. Ta svež, modernejši in otroku prijaznejši način poučevanja inštrumenta uporabljajo za poučevanje vseh godalnih inštrumentov. Metoda popelje otroka skozi petje, ritem, improvizacijo, preprosto uporabo not in tonov, prikazana pa je v otroški obliki z veliko barvami, ljubkimi simboli in s slikami. V središču učnega procesa s colourstrings metodo je učenec. S to metodo se povezuje, spodbuja in nadgrajuje otrokove glasbene, tehnične in emocionalne sposobnosti, pri čemer se individualni pouk dopolnjuje s skupinsko igro. Vpišite otroka na enega izmed tečajev inštrumenta po colourstrings metodi in jim omogočite, da pobarvajo svoje prve strune. Tudi glasbene šole v Sloveniji poučujejo po tej metodi, zato le poiščite najbližjo glasbeno šolo. Več o metodi na spletni strani www.colourstrings.co.uk. Izbor uredništva

Cikcak

pripravlja: Uredništvo

22

Berem, bereš, berimo!

Veliki dobrodušni velikanRoald DahlZaložba Sanje

»Jaz sem sanjepuhaški velikan,« je rekel VDV. »Kadar drugi velikani dirjajo semkaj in tjakaj, da bi se napokali čloreškov, takrat jaz zdirjam drugam in puham sanje v spalnice spečih otrok. Lepe sanje. Fine zlate sanje. Sanje, po katerih je sanjalcem toplotno pri srčku.«

Zofka, 8-letna deklica, ki preživlja otroštvo v sirotišnici, neko noč začuti, da se nekaj dogaja. Tisto noč spozna njega. Velikega dobrodušnega velikana. Dogodivščina se lahko začne!

Preberite zgodbo svojim otrokom, oponašajte glasove in se prelevite v velikana. Navdihnite jih, da bodo z veseljem vsrkali vsako knjigo Roalda Dahla, ko bodo lahko knjige prebirali sami.

Umetnost preživetja Anton Komat Samozaložba Anton Komat

»Bi bili radi srečni? Za začetek ste lahko veseli, da ste taki, kakršni ste in zadovoljni s tistim, kar imate. Bi bili radi nesrečni? Če ste nezadovoljni, nesreča zanesljivo pride nad vas. Ta svet je v poraznem stanju zaradi prevelikega števila ljudi, ki preveč razmišljajo o nepomembnih stvareh in jim je za svet premalo mar. Svoje cilje iščejo na napačni poti in na napačen način. Edina možnost, da se izognemo bližajoči katastrofi, je, da spoznamo resnično vrednost modrosti in zadovoljstva. Saj navsezadnje iščemo ves čas samo to dvoje, ali ne?«

Prvi korak je vedno najtežji. Mogoče vam ga uspe storiti s prebiranjem te knjige. Ker morate najprej počistiti v svoji glavi, predvsem pa, kot pravi avtor: »Za človeka gre, za tebe gre!«. In ne pozabite, da preko vas tudi za vaše otroke …

Maček MuriKajetan KovičZaložba Mladinska knjiga

»Ko zapoje zvonček v uri, prebudi se maček Muri. S taco si oči pomane, dvigne rep in hitro vstane.«

Maček Muri je zimzelena pravljica, ki jo je že daljnega leta 1975 napisal Kajetan Kovič, a nam še danes ni ušla iz glave. Uglasbila jo je Neca Falk, ki je po našem mnenju »kriva«, da se teh pesmi ne moremo naveličati. Preizkusite jih na svojih otrocih in se nikar ne čudite, če bodo tudi plesali.

Zamenjam razsvetljenje za hiter vibratorSavine A. Ritter Založba Vase

Mešanica romana, ki ga pogoltneš na en mah, in priročnika za življenje, presneto izčrpnega in podkrepljenega z vsemi viri, ki kaj veljajo v svetu duhovnosti in zdravja. In to po resnični izkušnji!

Je popoln paket za potovanje vase, simbioza zanimive, čustvene, šokantne, zabavne, čutne, nevsakdanje in doživete zgodbe, globokih, naprednih in razgaljenih duhovnih spoznanj, ter praktičnih in učinkovitih nasvetov za nenehno obnavljanje telesa, uma in duha. Je resno, zavito v neresno – tako kot življenje.

EKO

JE

ZAKO

N

SE V

EDNO

NAJ

LEPS

A ...

Za m

amice

(za z

ensk

e!!)

Svet zgodb se nikoli

od 1. 2. 2010 do 31. 3. 2010

Akcija traja do razprodaje zalog, najkasneje do 31. 3. 2010

DZS, založništvo in trgovina, d. d, Izobraževalno založništvo, Dalmatinova ulica 2, 1538 Ljubljana Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana

ˇ

Akcijsko

od 2,99 € dalje

Vsem družinamdostopne knjige!

DZS, d. d. in TZS, d. d. v sodelovanju z Iskrico Nedeljskega podarjata knjige socialno ogroženim družinam. Več o akciji na www.dzs.si in na www.tzs.si

tako blizu!

znižanje knjig

v knjigarnah in papirnicah DZS.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

oglas 210x145.pdf 1/18/10 9:07:44 AM

23

Mami, oči – kuhanje je zabavno!

Preženimo zle zimske duhoveV bistvu so se že v davnih časih ljudje radi zabavali in šemili. To je bil praznik, s katerim se je počastilo prednike in izprosilo dobro letino. To je bil čas obredov, ki naj bi iz dežele prepodili zle zimske duhove, ki naj bi »očistili zemljo temnih demonskih sil in priklicali v deželo toplo pomlad«. Preko krščanske vere pa se je ta običaj osmislil kot zabava in »norenje« pred štiridesetdnevnim postom, ki traja od pepelnične srede, prvo sredo za pustom, pa tja do velike noči.

Polni krožniki v čakanju postaPust je bil v naših krajih praznik, ki je predpisoval obredne jedi, saj so na pomladno rodovitnost zemlje naši dedje poskušali vplivati tudi s svojo hrano. Ker so si želeli obilne letine, so si v tem pustnem obdobju zaželeli čim bolj polne krožnike in bogato hrano. Ker pa jih je čakal tudi post, so imeli verjetno dovolj močan razlog, da so si pred postom privoščili čim več teh dobrot.

Hrana, ki se je pripravljala za pusta, je bila vezana na domače jedi. Predpisane praznične jedi so se v različnih krajih razlikovale, vendar je povsod veljalo, da je pust praznik, ko se je treba najesti, pa četudi je bila prej revščina pri hiši. Nekaj jedi je zaznamovalo naš prostor in jih še danes srečujemo kot ponarodele jedi lokalnih območij. Škoda bi bilo opustiti to tradicijo in otroke prikrajšati za hrano dedov in pradedov. Pustovanje je samo enkrat na leto in takrat morda lahko poskusijo jedi, ki jih znajo pripraviti babice, none, ome in druge gospodinje, ki so jim njihove mame zaupale recepture. Če pa bi to znanje znale predati tudi svojim otrokom in vnukom, bi se jih ti spominjali celo življenje.

Suha župa, štula in bobiZa pustovanje se je vedno jedlo svinjsko meso, ki je pomenilo blagostanje in srečo. Že v četrtek pred pustom, imenovali so ga mali pust oz. debeli četrtek, je na mizo prišla predpisana obredna jed – prekajena spodnja čeljust

PUST VELIKIH UST

ali svinjski rilec v ričetu. O tem govori tudi pregovor: »Danes je ta mal pust, ko se kuha čeljust.« Na »suhi župi«, vodi, v kateri se je kuhala čeljust, so zakuhali kašo in zraven jedli še krompir in zeljnato solato. Spekli so tudi potico – »štulo« iz kvašenega testa, nadevano s kuhano kašo in s suhim svinjskim mesom. Še imenitnejši je bil jedilnik na pustno nedeljo. Ta dan so se na vseh mizah poleg mesa ponujali tudi zlato pečeni flancati in orehova potica. Na pustni torek so gospodinje pekle bobe – krofe. Krofi so bili obvezna jed v vsaki hiši. Narediti krofe ni enostavno, saj morajo imeti lepe »krence« (vence), če jih ni bilo, je bila to sramota za gospodinjo.

Vraže pravijo …Mnogo starejša obredna jed kot krofi pa je ocvirkova potica ali špehovka. Na pustni torek so gospodinje vedno tekmovale med seboj, katera bo imela boljšo špehovko. Čim bolj mastna je bila špehovka, tem boljši je bil gnoj, ki so ga kmetje na ta dan zvozili iz hleva. V nekaterih krajih naše dežele so na pustni torek obredna jed tudi žlikrofi, narejeni iz ajdove ali bele moke.

Če vraže držijo, se je treba v času pusta do sitega najesti, saj lahko le na ta način življenje prinese bogato letino, četudi je revščina pri hiši. Če pa temu ne bo tako, si lahko ob »medijsko popularni recesiji« zapojete staro koroško pesem …»Hopsasa, tralala, pustna nedelja, lan sem bil krofov sit, letos pa zelja …«

Ker je pust čaroben, je prav, da uživamo v pustnih dobrotah in izkoristimo te dneve za norčije, veselje in zabavo. Bodimo optimisti in verjemimo, da bomo lahko v tem letu osrečili sebe, otroke in druge najbližje, ki potrebujejo obilo ljubezni in veselja. Posladkajmo si pustne dneve s kakšnim krofom, krhkim ali kvašenim flancatom ali z istrskimi fritulami tudi preko mere, saj pust velikih ust ni običajen dan … Skupaj z otroki pripravite sladke pustne dobrote in z njimi nagradite tudi pustne šeme, ki vas obiščejo na domu.

Veliki in mali, mladi in manj mladi, vsi doživljamo igrivost otroških trenutkov, ki smo jih preko običajev ozavestili in osmislili. Marsikdo izmed nas se je že kot otrok verjetno spraševal, zakaj imamo pust? Je morda to praznik, ko lahko vsak skrije svoj obraz in s svojo igrivostjo dokazuje, da se lahko za nekaj ur preda brezskrbni norčavosti? Je morda to čas, ko se lahko poistovetimo s svojimi junaki namišljenega življenja ali pa se lahko do sitega najemo pustnih krofov in drugih dobrot, ki si jih v tem času lahko privoščimo skoraj na vsakem koraku?

besedilo in fotografije: Aleš Pirc

24

FRITULE oz. MIŠKE

Sestavine:

Priprava:

Prehrambena vrednost porcije:

Čas priprave: 50 minut

∫ 500 g moke∫ 25 g svežega kvasa∫ 75 g sladkorja v prahu∫ tri jajca∫ 50 g kristalnega sladkorja∫ 50 g mehkega masla∫ 25 g rozin∫ 1,5 dl belega vina∫ 0,7 dl mleka∫ malo soli∫ olje za cvretje∫ dve vrečki vaniljevega sladkorja

V mlačno mleko nadrobimo kvas, dodamo malo soli, moke in sladkorja, naredimo kašo in pustimo na toplem, da vzhaja. Posebej stepemo jajca s sladkorjem v prahu, dodamo oprane in posušene rozine, vzhajan kvas in preostalo moko ter vino. Stepemo testo. Ko je čvrsto in gladko, ga pustimo na toplem, da vzhaja. Potem testo zajemamo z žlico in ga cvremo v dobro segretem olju. Fritule odcedimo na papirnati brisači in še tople potresemo z vaniljevim sladkorjem.

∫ Energija: 434 kcal∫ Beljakovine: 11,22 g∫ Maščobe: 32,04 g∫ Ogljikovi hidrati: 38,72 g∫ Vlaknine: 2,17 g

Gratis 2 otroka do 12. leta v sobi z dvema odraslima (bivanje, polpenzion in animacijski program)!

Podkupljeni policaji, mini lopovi, črna luknja,

detektivska pipa, skrivnostne stopinje,

lopovska požrtija, napeti večeri, ...

Terme BanovciBanovci 1a, 9241 Veržej,phone: +386 2 513 1467fax: +386 2 587 1703www.terme-banovci.si

25

Mami, oči – kuhanje je zabavno!

BOBI OZ. KROFI

KRHKI FLANCATI

Sestavine:

Sestavine:

Priprava:

Priprava:

Prehrambena vrednost porcije:

Prehrambena vrednost porcije:

Čas priprave: 1 ura in 35 minut

Čas priprave: 1 ura in 15 minut

∫ 1 kg moke ∫ 100 g sladkorja ∫ 6 dl mleka ∫ 60 g kvasa ∫ 4 žlice smetane ∫ 0,5 kg marelične marmelada ∫ 4 rumenjaki ∫ sol ∫ olje za cvretje ∫ sladkor za posipanje

∫ 250 g pšenične bele moke ∫ 2 jajci ∫ sol ∫ 50 g sladkorja v prahu ∫ 20 g masla ∫ 2 žlici ruma∫ limonina lupinica ∫ sončnično olje

Moko presejemo, da je testo bolj rahlo. V mlačnem mleku stepemo rumenjake, dodamo sladkor, sol in smetano, nazadnje kvasni nastavek. Stepemo mehko testo in ga pustimo vzhajati. Debelo ga razvaljamo, pokrijemo in pustimo ponovno vzhajati. Medtem segrejemo olje (3 prste visoko v posodi). Z modelom oblikujemo bob in ga z dozirnikom napolnimo z marmelado. Ko bob vložimo v olje, obrnemo zgornjo vzhajano plast navzdol in posodo pokrijemo s pokrovko. Ko zarumeni, ga obrnemo in zapečemo do konca. Posode ne pokrijemo.

V posodo stresemo moko, dodamo jajci, sol, sladkor in zmehčano maslo. Vse skupaj dobro zgnetemo, da nastane gladko testo. Med gnetenjem dodamo še rum in limonino lupinico. Če je testo pretrdo, dodamo še malo mleka. Testo pokrijemo. Počiva naj vsaj 1 uro. Nato testo razvaljamo in s koleščkom razrežemo na pravokotnike. Po sredini pravokotnika zarežemo še nekaj črt. Flancate polagamo v vroče olje. Ko so pečeni, jih odcedimo na papirnati brisači in potresemo s sladkorjem v prahu.

∫ Energija: 575,9 kcal∫ Beljakovine: 15,74 g∫ Maščobe: 35,32 g∫ Ogljikovi hidrati: 91,91 g∫ Vlaknine: 3,96 g

∫ Energija: 289 kcal∫ Beljakovine: 6,23 g∫ Maščobe: 32,25 g∫ Ogljikovi hidrati: 56,31 g∫ Vlaknine: 0,32 g

Jaz, slonček Fala, se pusta še posebej veselim, ker se v tem času tudi vi spomnite name. V vaši prijazni kuhinji me vedno pogostite z bogato pojedino. Kar topim se v toplem mleku, ki ga počasi srkam in se sladkam s stepenimi jajčki, sladkorčki. In potem topli dotiki rok, ki me gnetejo in spodbujajo, da napihnem vašo kepico testa. Pa vse te priprave na pustne maškarade, razigrani smeh in vreščanje, ki ga poslušam! Pa vaši od krofov mastni prstki in od sladkorja pobeljeni noski! Prav res, komaj čakam, da se spet srečamo….

26

Dragi starši, vzgojitelji in učitelji!Pošljite nam vsa svoja vprašanja in dvome v zvezi z zakonodajo in mi se bomo potrudili in poiskali odgovore za vas! Podrobno opišite svojo situacijo oz. definirajte vprašanje in nam ga pošljite na e-naslov iskrice@ringaraja.net, kot »zadevo« pa navedite Osveščena družina.pripravlja: Uredništvo

Osveščena družina

»Resnica je v očeh opazovalca«Se glasi sporočilo kampanje nevladnih organizacij za povečanje družbene ozaveščenosti in razumevanja o duševnem zdravju. Česar ljudje ne poznamo, pogosto ne razumemo. In kot za marsikaj drugega si tudi za duševne motnje sami ustvarimo napačno podobo, popačeno resnico. Cilj kampanje je spodbuditi ljudi k ponovnemu premisleku svojih podob o duševnih motnjah. Le sami lahko ugotovijo, da so morda njihove predstave privid njihovega lastnega upa. Novo spoznanje lahko zmanjša predsodke.Vir: www.resnicaje.si

PRVA SOCIALNA POMOČNe oklevajte, če se znajdete v stiski.Na centrih za socialno delo lahko poiščete PSP – Prvo socialno pomoč, ki je socialno varstvena storitev, namenjena vsem, ki imajo določeno težavo oz. stisko z določenim postopkom socialnega varstva. Na primer s postopkom razveze zakonske zveze, postopkom urejanja stikov, preživnine, postavitvijo skrbnika za poseben primer in z drugimi postopki.Strokovni delavci CSD bodo skušali najti ustrezno rešitev oz. odgovor na vašo stisko, pri čemer vam bodo ponudili več možnosti, saj razgovori v okviru PSP niso zgolj informativni, ampak tudi svetovalni. Strokovni delavci delajo po metodi dela s posameznikom in družino, po metodičnih načelih in načinih ravnanja v socialnem delu, pri svojem delu pa morajo upoštevati kodeks etičnih načel v socialnem varstvu.Storitev PSP je brezplačna in če boste želeli tudi anonimna.Vir: www.csd-lj-siska.si

POZNATE PRAVILA OBNAŠANJA NA SMUČIŠČU?Glede na to, da je smučarska sezona ravno z mesecem februarjem dosegla svoj višek, vas želimo samo opomniti, da morate biti na smučišču izredno pazljivi, še toliko bolj, če imate zraven kratkohlačnike, ki so prvič, petič ali pa osmič v svojem življenju nataknili smuči. Naj vas opomnimo na tri izmed desetih pravil, ki jih določa FIS (Mednarodna smučarska zveza):1. Obzirnost do drugega Smučar se mora obnašati tako, da ne ogroža ali poškoduje drugega.2. Ustavljanje Smučar se ne sme ustavljati na zahtevnejših delih smučišča, razen v sili, vendar naj se čim prej umakne. 3. Pomoč pri nesreči Pri nesreči je smučar dolžan po svojih močeh pomagati ponesrečencu.Vir: www.policija.si

Ker vemo, da jih vzdržujete!Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2009 morate vložiti le zavezanci, ki med letom pri izračunu akontacije dohodnine (od dohodka iz delovnega razmerja, pokojnine ali drugega dohodka) niste uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, in zavezanci, ki želite te podatke spremeniti. Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave najdete na spletnih straneh Davčne uprave RS (www.durs.si), upoštevali pa bodo le vloge, ki jih bodo prejeli do 5. februarja 2010.Vir: www.durs.si

Končno tudi v slovenskih lekarnah!Homeopatija je v Evropi zelo razširjena in ustaljena praksa, ki se v večini primerov zelo dobro dopolnjuje s tradicionalno medicino. V Sloveniji pa smo šele letos uredili področje alternativne medicine, in sicer z zakonom o zdravilstvu in s pravilnikom o homeopatskih zdravilih za uporabo v humani medicini. Zakon o zdravilstvu določa, da lahko dejavnost homeopatije izvajajo le osebe, ki imajo diplomo medicinske fakultete, pridobljena znanja iz homeopatije in veljavno licenco, pridobljeno skladno z zakonom, pri čemer zdravnik, ki bo opravljal homeopatsko dejavnost, ne bo smel prakticirati tudi uradne medicine. Pravilnik pa med pomembnejšimi stvarmi tudi določa, da bomo homeopatska zdravila lahko kupili tudi v slovenskih lekarnah.Vir: STA

Ali veste, kako prepoznati ekološko živilo?V zadnjih letih se odvija eko revolucija tudi oz. predvsem v prehrani, saj smo vsi bolj pozorni na poreklo in izvor hrane in izdelkov, ki jih kupujemo in zaužijemo. Ekoloških živil je na tržišču vedno več, cene pa so še vedno kar visoke, saj je ekološka pridelava hrane večinoma dolgotrajnejša in dražja. Kako pa vemo, da so izdelki z oznako eko resnično ekološki? Ekološki so vsi pridelki, ki so plod ekološkega kmetijstva, vsebujejo ekološke sestavine in upoštevajo pravila ekološke predelave. Na območju Slovenije je treba ekološke kmetijske pridelke in predelana ekološka živila označevati enotno z označbo ‘ekološki’. Na kaj moramo biti torej pozorni? Na živilu poiščite šifro organa, ki izdaja certifikat ter uradni državni znak.Vir: Zveza potrošnikov Slovenije

27

Eko družina

BI TUDI VAM PRIJALA SKODELICA ČAJA? besedilo in fotografije: Pavla Kliner

Zdravilna zelišča so ponavadi majhne in skromne rastlinice, ki pa v sebi skrivajo pravcato bogastvo učinkovin, ki na naše telo in dušo vplivajo blagodejno. Seveda le, če jih uporabljamo pravilno in zmerno, v nasprotnem primeru lahko povzročijo več škode kot koristi. Zaupali vam bomo, katera zelišča so zaželena v vsaki domači lekarni, še posebej, če so pri hiši otroci.

28

Snovi, ki jih vsebujejo zdravilne rastline, krepijo obrambne sile našega telesa in povečujejo njegovo odpornost. Pomagajo nam lahko takrat, ko naše zdravje opeša, ohranjajo in utrjujejo pa ga tudi, dokler smo še zdravi. Ko z domačimi zdravili negujemo sebe in svoje drage, dodajmo zdravljenju še žličko nevidne, a zelo pomembne sestavine pri hitrejšem okrevanju – žličko ljubezni in ljubeče skrbi.

Različna zelišča zahtevajo različno pripravo čaja

Iz svežih ali posušenih zelišč pripravljamo čaje in čajne mešanice, tinkture, mazila, zeliščna olja, sirupe, marmelade, dišeče blazinice, … Pozimi nam godijo zlasti čajni napitki, zato se bomo tokrat posvetili njim. Najpogostejši način priprave čaja je poparek. Pripravimo ga tako, da samostojno zelišče ali zeliščno mešanico prelijemo s pravkar zavrelo vodo ali tako, da stresemo zelišče v vrelo vodo. Poparek mora pokrit stati pet do deset minut, nato ga precedimo. Tako pripravimo čaj iz nežnih celih zelišč, listov in cvetov, denimo iz mete, melise, kamilice, ognjiča, lipe, bezgovega cvetja, materine dušice, iz katerih se zdravilne učinkovine hitro izlužijo. Pri plodovih ali koreninah angelike, gloga, brina, kjer voda težje izluži učinkovine, pa se odločimo za prevretek. Pripravimo ga tako, da damo zelišče v mrzlo vodo, segrejemo do vrelišča in počasi kuhamo pet do trideset minut, nato čaj odcedimo in takoj popijemo. Pri občutljivih zeliščih, kjer bi snovi z vretjem uničili, na primer pri slezu ali slezenovcu, je najboljši način priprave čaja prelivek oz. preliv, ki zahteva pripravo brez vročine. Zelišča prelijemo s hladno vodo in pustimo stati nekaj ur, najbolje čez noč, nato čaj odcedimo in popijemo. Pred uporabo lahko preliv nekoliko segrejemo, a nikoli do vretja.

Čajna pravila

Pri pripravi čajnih napitkov veljajo tudi določena pravila. Čajev ne pripravljamo v kovinskih oziroma aluminijastih posodah. Najbolje je, da uporabimo nepregorne steklene, keramične ali porcelanaste čajnike. Zdravilne čaje je dobro

piti brez sladkorja ali sladkane z medom. Sladkamo lahko čaje zoper prehlad, kašelj in živčne tegobe, medtem ko naj bi čaje zoper želodčne in črevesne težave pili grenke. Čaje za pomirjanje navadno pijemo zvečer, lahko tudi zjutraj. Čaj za boljši spanec spijmo vsaj uro prej, preden se odpravimo k počitku. Prebavni čaji bodo najbolj koristili, če jih zaužijemo pol ure pred jedjo. Čaje proti prehladu, kašlju in gripi si lahko privoščimo večkrat dnevno. Zdravilne čajne kure naj trajajo od enega do šest tednov.

OTROKOM PRIJAZNA ZELIŠČA V otroški fitoterapiji oz. zdravilstvu zaseda prvo mesto komarček, tesno za petami so mu janež, kumina, kamilice, sivka, timijan, bezeg, melisa, … Otroci zaradi okužb bolehajo pogosteje kot odrasli, za zdravljenje pa imajo na razpolago veliko manj zdravil. To praznino pomaga

zapolniti fitoterapija oz. zdravljenje z zelišči, ki ima pomembno vlogo pri lajšanju lažjih in nenevarnih obolenj. Otroci so zelo pogosto tarče prehladov, težav z želodcem in črevesjem, nemira, motenj spanja. Virusne okužbe, nahodi in vročina so zlasti v zimskih mesecih spremljevalci, ki so jim stalno za petami v prvih letih življenja. Zdravilna zelišča in pripravki iz njih so za zdravljenje tovrstnih okužb še posebej primerni. Ne le da lajšajo težave, pač pa tudi spodbujajo zmožnost samozdravljenja.

Zaveznice otrokovega zdravja

Pri otrocih je vedno pametno imeti v domači lekarni na zalogi nekatera zdravilna zelišča, ki bodo pregnala lažja otroška obolenja. Najprej omenimo komarček, ki učinkovito blaži neprijetnosti, povezane s črvičenjem, z napenjanjem in s tegobami želodca in črevesa. Krče v prebavnem traktu, zaradi katerih otroci pogosto tožijo, bomo pregnali

29

tudi s kumino, koriandrom in z janežem. Drisko ustavljajo posušene borovnice v čaju, zaprtje pa olajšajo pripravki iz lana. Pri prehladnih obolenjih, vročini in slabi odpornosti se bodo izkazali bezgovi cvetovi, ki se dobro mešajo z lipovimi. Kamilični cvetovi zavirajo vnetja, zlasti v grlu in dihalnih poteh, in odpravljajo krče. Grgranje žajbljevih listov uničuje viruse in bakterije ter blaži vneto žrelo. Timijan močno spodbuja izkašljevanje in ni ga domačega zdravila, ki bi bolje zdravil bronhitis. V pomoč je tudi pri vnetju ušes. Čaj šentjanževke se priporoča pri zdravljenju strahu in živčnega nemira ter močenja postelje, ki ima psihični značaj in ni posledica obolenja sečil. Čaj melise pomirja živčnost, žalost, nemir, razdraženost, napetost in motnje spanja ter omili prebavne težave. Sivkini cvetovi bodo otroka sprostili in ga s pomirjevalno aromo zazibali v prijeten sen. Izkažejo se tudi sivkine kopeli, v kateri kopamo otroke, ki s težavo zaspijo. Cvetovi ognjiča so pomočniki pri celjenju ran in zaviranju kožnih vnetij. Čajčke z dobro mislijo so svoj čas babice pripravljale otrokom, da so se lažje učili in zbrali misli – od tod tudi ime. Čeprav so vse omenjene rastlinice zelo primerne in koristne za otroke, smemo večino izmed njih uporabljati samo tako dolgo, da simptomi določenega obolenja izginejo. Mamice navadno pretiravajo z

uporabo janeževega in komarčkovega čaja, ki ju otrokom pripravljajo kot vsakodnevni napitek. Strokovnjaki svetujejo, naj omenjena čaja uporabijo le za zdravljenje, za napitke za žejo, ki jih otroci mirne duše pijejo daljše časovno obdobje, pa naj jim raje pripravijo prijetno kiselkast šipkov in hibiskusov čaj ali pa okusen čaj iz citronke in melise. Treba je opozoriti tudi na to, da čaj poprove mete nikakor ni primeren za trajno uporabo kot domači čaj. Nekateri strokovnjaki menijo, da pripravkov iz poprove mete ne smemo dajati otrokom, ki so mlajši od pet let.

Čajna mešanica proti napenjanju Učinkovito in zaradi sladkastega okusa pri otrocih sprejemljivo čajno mešanico proti napenjanju in krčih v trebuhu pripravimo kot mešanico enakih delov janeževih, komarčkovih, kuminih in koriandrovih semen. Čajno žlico mešanice zdrobimo, prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo pokrito počivati deset minut in nato precedimo. Pri težavah damo otroku piti tri do štiri skodelice čaja dnevno. Če je vaš otrok mlajši od šestih let, ne uporabite cele žličke zelišč, pač pa le dve tretjini navedene količine, pri otrocih, mlajših od enega leta, pa polovico navedene količine. To upoštevajte tudi pri naslednjih dveh receptih.

Čajna mešanica in sirup proti kašlju

Čajna mešanica, ki pospešuje izločanje sluzi, odpravlja krče ter lajša izkašljevanje, sestoji iz enakih delov janeževih plodov, korenine sleza in korenine jegliča ali trobentice. Čajno žličko mešanice poparimo s skodelico vrele vode in pustimo stati deset minut. Kašelj, ki spremlja prehlad ali gripo, lajšamo tudi s timijanovim sirupom, ki ga pripravimo po naslednjem postopku: skodelico vrele vode prelijemo čez dve žlici posušenega timijana, pokrijemo in pustimo stati dvajset minut, nato čaj precedimo in mu dodamo 125 mililitrov medu. Sirup shranimo v temno steklenico in ga damo otroku, kadar kašlja.

Čajček proti prehladu

Prehladna obolenja so pogosta nadloga naših malčkov, zato imejmo doma pri roki bezgovo in lipovo cvetje. Čajno žličko mešanice obeh zelišč poparimo s skodelico vrele vode in pustimo stati deset minut. Otroku dajemo piti večkrat na dan. Še bolje je, če ga potem zavijemo v odejo. Seveda bodo vsi omenjeni čaji koristili tudi staršem, le malce večjo količino zelišča je treba uporabiti – za skodelico čaja sta primerni dve žlički zelišča.

Natečaj Eko družinaDragi otroci, starši in vzgojitelji!

Veseli nas, da z velikim zanimanjem spremljate rubriko Eko družina. Vsak mesec vam skušamo predstaviti nekaj novega, zanimivega in poučnega, tako za vas kot za vaše otroke, sedaj pa vas vabimo k aktivnemu sodelovanju. Pripravite dramsko, plesno ali pevsko predstavo na temo EKO DRUŽINA, izdelajte predmet iz plastenk, pločevink, kartona ali kakšnega drugega materiala, pomembno je le, da ste aktivni in da v praksi pokažete nekaj, kar je povezano z EKO DRUŽINO.

Vrtčevske skupine, ki se bodo prijavile na natečaj, bodo imele možnost nastopa na Festivalu družin, največji družinski prireditvi ob mednarodnem dnevu družine, ki se bo odvijala 16. maja 2010 v Laškem.

Sodelujoči otroci bodo prejeli lepe nagrade, vrtec pa posebno priznanje za sodelovanje in podporo EKO DRUŽINE. Aktivnosti bomo predstavili tudi v eko rubriki na Ringaraja.net.

Prijavnico za sodelovanje in več informacij o natečaju poiščite na www.ringaraja.net/eko in nam jo pošljite najkasneje do 15. 3. 2010. festival

družin

festival družin

30

Eko vila je v enem od zasneženih zimskih večerov sedela na zofi in srkala okusen domač čajček iz materine dušice, ki mu je dodala žličko medu. Čeprav je vila in kot takšna naj ne bi bila podvržena boleznim, se ji je zdelo, da se je loteva ena od zoprnih nadlog, ki jim niti ta vsemogočna bitja ne morejo povsem ubežati. Ja, teklo ji je iz nosu, praskalo jo je po grlu in začela je rahlo pokašljevati. Mamice in očki takšnemu stanju rečejo prehlad. A ker je vila vsevedna, si je pripravila čajček, ki ji je v hipu povrnil zdravje. Ko je tako srkala čaj, se je spomnila na prečudovit poletni dan, ko se je za zabavo dvignila v nebo in nekaj časa brezskrbno letala nad cvetočim travnikom, na katerem so se igrali otroci. Ob travniku, na obronku gozda, je stala majhna hiša z velikim pisanim vrtom, kjer je rasla tisoč in ena rožica.

»Melisa, pazi, da se žoga ne zakotali po hribu navzdol,« je plavolasi fantek opozoril punčko z dvema kitkama. »Lan, kako sploh moreš pomisliti, da bi mi ušla. Saj nisem neroda, ti prismoda prismodasta,« mu ni ostala dolžna Melisa in zanalašč zalučala žogo visoko v zrak. Otroci so dvignili pogled za žogo visoko v nebo in kar niso mogli verjeti svojim očem. Žoga se je ustavila v zraku, bolje rečeno, v roki eko vile, ki jo je ujela med svojim preletom. Bili so navdušeni, ko so zagledali vilo, in ji zaklicali: »Eko vila, spusti se dol k nam!« Ni je bilo treba dvakrat prositi. V trenutku je bila pri njih. »Pozdravljeni, otroci, kako lepo vas je videti! Vidim, da se lepo igrate in zabavate. Melisa, tukaj imaš žogo,« se je obrnila k deklici in ji jo podala. »Kako pa veš, da mi je tako ime?« je zanimalo deklico. »Slišala sem, da te je deček poklical po tem imenu. In veš kaj? Takoj mi je bilo všeč. Pa ne zato, ker ga nosijo punčke v ameriških filmih, pač pa zato, ker se tako imenuje rožica s čudodelnimi močmi, ki raste tamle na sosednjem vrtu. Pridite, vam jo pokažem«. Prispeli so do vrta in skupaj odtrgali vejico žametno mehke rastlinice. »Mmm, kako lepo diši tale moja rožica,« je bila navdušena Melisa. »Lep duh ji dajejo eterična olja, ki so skrita v njenih listih, in so zelo zdravilna,« jo je poučila modra vila. »A res?« se je začudila Melisa.»Ja, punčka moja, če si iz listov melise pripravimo čaj, lahko pozdravimo različne bolezni. Ko te bo naslednjič bolel trebušček in te bo črvičilo ali napenjalo, reci mamici, naj ti skuha čaj iz tvojega zelišča, in boleči krči in vetrovi bodo hitro pobegnili iz tebe. Poleg tega je ta čajček tudi zelo okusen, pa še v boljšo voljo te bo spravil, če se bo kdaj zgodilo, da boš žalostna.« »A je tudi moje ime zdravilno?« je zanimalo Lana. »Ja, deček, tudi tvoje ime je precej zdravilno. No, ne ravno ime, pač pa rastlina, ki nosi isto ime kot ti, lan. Poglej ga, tamle je, tista čudovita rožica z nebesno modrimi cvetovi, ki je prava paša za oči! Zelo je zdravilna, pomaga denimo, kadar smo zaprti in ne moremo na stranišče. Takrat si eno do dve žlički semena te rastline zmešamo z žličko češpljeve marmelade ali medu in pogoltnemo. V hipu nam bo bolje.« »Jaz sem pa Meta, a je tudi to kakšna rožica?« je vprašala še deklica vranje črnih las in zelenih oči, kot so listi poprove mete. »Ja, meta je najbolj priljubljeno zdravilno zelišče, iz katerega pripravljajo čajčke vaše babice,« je povedala eko vila. »Zdravi zelo veliko bolezni. A meta ni samo ena, poznamo jih več kot dvajset vrst. Denimo jabolčno, ki ima vonj po jabolkih, poprovo, ki od vseh rožic najbolj močno in fino diši, pa vodno, ki raste ob vodi, … Čajček iz vseh vrst mete blaži krče, preganja vetrove in pomaga, kadar smo preveč razburjeni in nervozni,« je svoje znanje na otroke poskušala prenesti prijazna in o vseh stvareh poučena vila. »Jaz sem pa Tim,« se je oglasi še najmanjši izmed fantkov. »Ali nosi takšno ime tudi kakšno zelišče, ki raste tukaj na vrtu?« »O, bučko, zdaj si me pa našel,« je bila za trenutek v zadregi eko vila, a se je hitro znašla. »Veš Tim, tim se sicer ne imenuje nobeno zelišče, ampak zelo podobno tvojemu imenu pa se imenuje tale rožica, timijan.« Utrgala je vejico drobcenih svetlo rožnatih cvetov in mu jo podala. Tim je bil navdušen nad njenim vonjem in pomislil: »Če bi tole rožico imeli na stranišču, zagotovo ne bi nikoli bilo neprijetnjih vonjav.« Vila je njemu in njegovim prijateljem razložila, da nas čaj iz timijana naredi bolj pogumne, pomaga pa tudi pri kašlju in bronhitisu. »Jaz sem pa Marjetica,« se je oglasila punčka iz ozadja, »in vem, da mojih soimenjakinj kar mrgoli po travniku. Če trgamo njihove cvetne liste enega za drugim, nam povedo, ali nas tisti, v katerega smo zaljubljeni, ljubi ali ne.« Eko vila je bila navdušena nad dekličinim znanjem: »Marjetica, ti si pa res pametna punčka. Skoraj vse o drobcenih prijateljicah s travnika že veš. Gremo na travnik in vsak naj si utrga eno ter jo povpraša po svoji ljubezni, jaz pa ti ta čas zaupam še en nasvet. Kadar boš prehlajena, prosi mamico, naj ti pripravi čaj iz ljubkih marjetic, ki naj mu doda še dve zelišči – lipo in bezeg. Ko boš spila dve, tri ali štiri skodelice tega čaja, se ti bo ustavilo kihanje in kašljanje in boš kmalu spet zdrava kot riba. Ampak, otročki moji dragi, da vas ne zavedem na krivo pot. Vsa zdravilna zelišča ne nosijo podobnih imen, kot jih nosite vi, so nam pa ravno tako v veliko pomoč, kadar nas bolezen dobi v svoje kremplje. Z njihovo pomočjo se boste znebili bolečih trebuščkov, vročine, kašlja, bolečih ušes, srbeče ritke, … Če je kakšnega junaka ponoči strah, pa naj si privošči čajček iz materine dušice. In zaspal bo tako sladko kot dojenček v maminem naročju. Sicer pa povprašajte o zeliščih svoje babice, ki o njih veliko vedo. Sedaj pa letim naprej. Ko se naslednjič vidimo, pa mi boste vi, mali zeliščarji, povedali, kaj ste se naučili o zeliščih. Velja?« Strinjali so se in vila se je poslovila. Ko je doma srkala čajček, je upala, da jo bodo posnemali tudi otroci, kadar jih bo zdravje pustilo na cedilu.

piše: Pavla Kliner

ČMELISA, LAN, TIM IN MARJETICAEko vila 31

Osveščena družina CikCak novičke

Urbani podvig

besedilo in fotografije: Igor Fabjan

Dvomov in premišljevanj o našem prvem daljšem poletnem izletu tistega leta je bilo hitro konec. Hčerka Tanita je že dalj časa navijala za zabaviščni park Mirabilandija. Gardaland smo že obiskali, torej naj bo. Ker pa nisem največji navdušenec vratolomnih spustov, vrtiljakov in drugih podobnih atrakcij, mi misel na celodnevni obisk zabaviščnega parka ni bila najbolj všeč. Zato sem pristavil, da si moramo ogledati vsaj še San Marino. Načrt je bil dober, čeprav je vključeval kar dvodnevni obisk zabaviščnega parka. Z isto vstopnico lahko obiščete Mirabilandijo dva dneva zapored!

Počasi se daleč pride ...Mirabilandija leži ob najbolj turističnem delu Jadranskega morja, blizu Ravenne. Seveda si tudi Ravenna z mnogimi zgodovinskimi zgradbami zasluži obisk, a tokrat zanjo ni bilo časa. V Benetkah smo se odločili za krajšo pot po cesti, ki poteka bližje obali. Vožnja je sicer počasnejša, toda ni treba plačati cestnine, obenem pa se lahko ustaviš tudi v katerem izmed prijetnih obmorskih krajev. Iz osrednje Slovenije je po najkrajši poti dobrih 400 km daleč oziroma kakšnih pet ur vožnje. Nam se je zaradi številnih postankov pot precej podaljšala, a zabaviščni park je bil na programu šele naslednji dan. Prenočiti smo nameravali v avtokampu ob bližnji obali. Z malo sreče nam je uspelo, saj smo v petkovem večeru zasedli eno izmed zadnjih prostih mest v kampu. Nauk: na italijanski obali je ob koncu tedna pametno rezervirati prostor celo v avtokampu ...

Dogodivščinam naprotiMirabilandija odpre svoja vrata ob 10. uri, a gneča pred blagajnami se začne že mnogo prej. Nič ni narobe, če prispete na parkirišče tudi več kot uro pred začetkom zabave. Še posebej, če želite izkoristiti vsako minuto. Mirabilandija je eden največjih zabaviščnih parkov v Evropi. V njem je mogoče uživati na kar 43 atrakcijah ter si za predah ogledati več kot deset predstav. Park se ponaša z najvišjim »vlakom smrti« v Evropi, ki doseže hitrost preko 100 km/h, z velikim vrtečim razglednim kolesom, dvoranami s 4D-tehnologijo in še marsičem. Posebna privlačnost so številne predstave, med katerimi je najbolj znana kaskaderska predstava po vzoru filma Policijska akademija. Tudi nas je najbolj pritegnila, čeprav tudi akrobatski skoki v majhen bazen, plesni nastopi in mjuzikli niso kar tako.V parku je kar nekaj restavracij, tako da ne boste lačni. Večina obiskovalcev je navdušena nad hitro prehrano – najbrž tudi zato, da lahko čim prej nadaljuje z raziskovanjem zabaviščnega parka. Cene hrane in pijače so kar visoke, zato ne bo odveč, če kaj prinesete s seboj, še posebej pijačo. Z malo truda ni težko najti kakšnega

Za zabavo poskrbijo tudi pravljični liki

Največ gledalcev pritegne kaskaderska predstava z avtomobili

Eden izmed številnih vrtiljakov

Pred vhodom je dobro biti

še pred 10. uro

Atrakcije so namenjene starim in mladim

32

Osveščena družina CikCak novičke

senčnega kotička za krajši piknik.V poletnih mesecih se je mogoče za manjše doplačilo zabavati tudi na pravi plaži s palmami. V tem delu se lahko spuščate po različnih toboganih in se prepustite številnim drugim vodnim atrakcijam, zato ne pozabite kopalk! Jaz sem jih in tako sta v vodnih vragolijah uživali le Tanita in Marija.Poleti je Mirabilandija odprta vse do 23. ure, ko se dogajanje zaključi z laserskim šovom. Seveda smo morali ostati prav do konca, čeprav nas je čakal še en dan dogodivščin. Kdor namerava naslednji dan izkoristiti brezplačen vstop, mora ob izhodu pokazati vstopnico in na podlagi te dobi zapestnico, s katero lahko zabaviščni park obišče še naslednji dan. Priročno je, če najdete prenočišče kje v bližini. Najbližja možnost se ponuja lastnikom avtodomov. Ti lahko prenočijo kar na bližnjem parkirišču, ki je urejeno prav v ta namen. Mirabilandija je pozimi zaprta. Odpre se šele 1. aprila, vodni del pa bodo letos odprli 12. junija. Vstopnina za otroke ni dosti nižja kot za odrasle. Na srečo imajo otroci, manjši od enega metra, brezplačen vstop, vendar pa morajo biti za večino atrakcij veliki vsaj 90 centimetrov. No, manjši pa še vedno lahko uživajo v številnih slikovitih predstavah.

Po daljši poti do San MarinaPo dveh dneh je bilo Mirabilandije dovolj celo Taniti, a je kljub temu protestirala, ko smo se odpravili še v San Marino. Do dobrih 80 km oddaljene državice se je vredno zapeljati po avtocesti, kar traja eno uro. Precej dlje pa bo vožnja trajala, če se boste odločili za pot ob obali. Preizkušeno! Res pa je, da se tam zvrsti še nekaj privlačnih mestec in atrakcij, kot so tropski vrt metuljev, Italy in miniature – park z najbolj znanimi zgradbami Evrope, manjši zabaviščni park Fiabilandija, akvarij,

tematski park in živalski vrt Oltremare, vodni park Aquafan in še kaj.V Riminiju se cesta obrne proti notranjosti in po dobrih dvajsetih kilometrih te pozdravi napis San Marino. Kar težko si je zamisliti, da je majhna pikica na zemljevidu italijanskega škornja četrta najmanjša država na svetu. V San Marino se je dobro pripeljati v zgodnjih dopoldanskih urah, saj se obsežna parkirišča pod slikovitim starim mestom presenetljivo hitro napolnijo prav vse dni v tednu. Še posebno tista, ki se nahajajo pred samim mestnim obzidjem. Ko so ta parkirišča polna, začenjajo redarji usmerjati promet na nižje ležeča parkirišča. In tista ležijo res globoko ob vznožju gore Titano. Toda dostop do vrha vseeno ni preveč naporen. Z najbolj oddaljenih parkirišč se je mogoče povzpeti proti vrhu s kabinsko žičnico, višje pod starim mestom pa strmine uspešno premagujejo brezplačna razgledna dvigala. Na prvi pogled težko rešljiv problem parkiranja na strmih pobočjih je res vzorno urejen, storitev pa ni brezplačna. Toda parkiranje ni nič dražje kot drugod po Italiji. Z nakupom parkirnih listkov pa ne gre odlašati, saj svoje delo vestno opravljajo številni kontrolorji. Ti se ne zmedejo niti pred avtomobili iz najbolj oddaljenih evropskih držav, kazen pa menda pride za lastnikom avtomobila tudi v Slovenijo. Tega raje nismo preverjali …

Majhno je zanimivoSan Marino živi predvsem od turizma. Nič čudnega, saj to državico vsako leto obiščejo več kot trije milijoni turistov! Turistični urad dobro skrbi za turiste z brošurami in letaki v številnih jezikih – na voljo so celo v slovenščini! Uradni jezik je italijanščina, vendar prav zaradi stalnega pritoka turistov mnogi govorijo vsaj še en svetovni jezik. Državna meja San Marina je precej neopazna. Na razmejitev z Italijo

spominja le nekakšen slavolok nad glavno cestno vpadnico. Kljub temu je mogoče dobiti v potni list žig. Tudi s tem znajo v San Marinu kovati dobiček, saj tovrstno uslugo zaračunavajo! Ker obmejne kontrole ni, je mogoče spominski žig za plačilo dobiti le na turističnem uradu.Tako kot vsi smo se tudi mi podali v stari del glavnega mesta, ki se stiska za obzidjem pod mogočnim skalnim masivom. Na prepadnem robu gore Titano se dvigujejo tri mogočne trdnjave, ki so povezane z obzidjem. Med njimi vodi pešpot, ki se ponaša z lepimi pogledi na Apenine in jadransko obalo. Za obzidjem je tudi nekaj palač in cerkva. Toda večino obiskovalcev privlačijo predvsem številne trgovinice, butiki, gostilne in picerije. Ponudba neštetih trgovinic je pestra in obsega vse od tehničnih predmetov, oblačil in obutve do nakita. Med množico spominkov vzbujajo pozornost imitacije srednjeveškega orožja in pravih viteških oklepov. Obiskati je mogoče tudi nekaj muzejev, med katerimi so muzej voščenih lutk, muzej orožja, filatelistični in numizmatični muzej. V San Marinu je sicer plačilno sredstvo evro, čeprav država ni članica Evropske skupnosti. Sanmarinske poštne znamke so priljubljene med zbiralci, saj so v zadnjih desetletjih izdali več kot tisoč novih znamk. A med večurnimpotepanjem po strmih ulicah smo naznamke kar nekako pozabili. Žal, ker jih Tanita zbira ... Mogoče pa bo ravno to razlog naslednjega obiska.

Pred vhodom je dobro biti

še pred 10. uro

V mestu je kar

nekaj zanimivih palačV starem delu San Marina je

vedno gneča

Vsepovsod vihrajo državne zastave

33

Družinski fant

besedilo in fotografije: Družinski fant

Nekoč sem bil prav šokiran, ko sem prvič prišel na obisk k prijatelju. Skoraj so nas vrgli iz hiše, ker smo prinesli majhno darilo ob obisku. Takrat se mi je zdela ta alergija na darila prav čudaška, pa če so še tako altruistično razlagali, da so obiski zato, da se imamo fino in da gre za prijetno druženje, ne pa zato, da se dobiva darila. Takrat midva še nisva imela otrok in nisem ničesar razumel. Danes pa jih razumem. Danes jih zaradi dveh blondincev zelo dobro razumem. Moja otroka imata namreč preveč igrač. Imata jih na tone. Popolnoma preveč. Problem današnjih staršev je, da so nekdaj drage igrače danes poceni. In ker so naše navade take, da ob obisku radi prinesemo kakšno majhno pozornost, kot je na primer čokolada, dvometrski fikus ali pa zbirko Slovarja slovenskega jezika, vsaka družina z otroki od obiskovalcev vedno dobi za darilo kakšno igračo. Otroci so eno mikrosekundo zelo veseli, nato pa igrača roma v kakšno škatlo, kjer obleži.

Pri nas silno radi organiziramo ogromne rojstne dneve z veliko gručo malih lumpov, ki jim

Darila nas bodo zasula

pripravimo dogajanja v slogu lova za zakladom, izdelovanja gusarskih oblačil ali pa risanja po velikanskem papirju sredi dnevne sobe. Taka praznovanja so zabavna in hkrati utrujajoča za otroke, ki gredo potem hitro spat. Mi starši pa imamo potem čas za pol kozarčka penine in sedemurno klepetanje o življenju nasploh. Takih praznovanj se vsi veselimo, problem pa so spet darila. Vsak povabljenec običajno prinese darilo. In naša fanta sta kar naenkrat bombardirana z darili. Čisto vsako darilo jima je všeč. Ampak kaj, ko sekundo za prvim dobita še drugo darilo. Takoj nato pa še tretje. In ob četrtem je prvo darilo le še bled spomin. In tako čisto vsa darila zaradi darilne preobilice razvodenijo. Kar je čista škoda. Nekaj časa sva svojemu prvemu prestolonasledniku še uspela skriti pol daril in mu jih počasi dozirati v naslednjih nekaj mesecih. Ampak danes je najin šestletnik že malo prevelik in prepameten in ne naseda takim štosom, pri mlajšem pa niti ne poskušava več. Zadnja leta se proti temu, da darila ne bi pogoltnila čisto vsega parketa v našem stanovanju, borimo tako, da na kolenih

prosimo povabljence, da ne nosijo daril ali pa da vsi skupaj prinesejo eno samo darilo. Dobra ideja je tudi, da vsak prinese eno darilo, nato pa se vsa darila vrže v koš, od koder vsak udeleženec zabave izžreba eno darilce. Darilce zase. Tako so vsi otroci veseli in se zelo zabavajo.

Eno izmed zdravil proti množečim se igračam je tudi humanitarne narave. Svojima otrokoma sva razložila, da vsi starši nimajo zadosti denarja, da bi svojim otrokom kupovali darila. In da revni otroci nimajo veliko daril. Bila sva prav ponosna, ko smo z otrokoma prvič izbirali igrače, ki smo jih nato odnesli revnejšim od nas. Igrače sta sicer zelo, zelo težko izbrala, saj so kar naenkrat čisto vse postale zelo pomembne in nepogrešljive. Ampak na koncu nam je le uspelo, igrače so odšle v hvaležne roke, mi pa smo imeli doma samo še 998 igrač. In naš veliki sin zna še danes, s solznimi očmi, vendar trdnim glasom, lepo opisati tisti veličastni oranžni (in že precej polomljeni) gradbeni žerjav, ki ga je podaril neznanemu fantku.

Sicer pa ni lažjega kot iti v trgovino in kupiti nekaj plastičnega. S

kolesi, ali pa vsaj z legastičnim, avtobotskim ali winx znakom. Naši možgani pri tem niso ravno obremenjeni, igrače so pa tako ali tako poceni. In obdarovanec je vsaj petnajst sekund vesel. Ne glede na to, pa smo pri nas doma odkrili tudi nov način daril. Tisti način, ki so nam ga že v prejšnjem tisočletju razlagali v vrtcu. Da je najbolj vredno darilo tisto, ki ga narediš sam. In danes, v tem norem tempu življenja, je to še posebej res. Mi se tako trudimo in (bolj ali manj trdo, odvisno od časa, ki nam je še preostal) prisilimo naše otroke, da skupaj poslikamo predpasnike in majice in skodelice, izdelujemo angelčke iz makaronov in poslikane škatlice za čajne vrečke ter podobno prah-nabirajočo-vendar-simpatično navlako.

Meni oz. mojim preprostim moškim možganom se vseeno dozdeva, da bi bilo še najbolj ustvarjalno, če bi svojemu sinku v roko stisnil eno lepo mehko lipovo poleno in pipec in bi si lump sam naredil darilo. Se pa hkrati seveda zavedam, da v sodobnem, s čeladami, ščitniki in z varnostnimi pasovi prepredenem odraščanju naših otrok za pipce že zdavnaj ni več prostora …

Pravkar smo preživeli še en konec leta. Konec leta je vedno zanimiv čas. Naša družina se lahko še tako trudi, pa jo vseeno vsaj malo zadene mirna miklavževska pomarančna uvertura, nato se komaj izognemo božičkasto rdečemu potrošništvu in smo na koncu navdušeno pahnjeni v bio dedkomrazno nakupovanje, krašenje prave bio novoletne jelke in hranjenje z obilico ogljikovih hidratov in nenasičenih maščob. Uživamo v prvem resnem mrazu, radi hodimo po praznično razsvetljeni Stari Ljubljani in opazujemo odsev ljubkih lučk Tromostovja v Ljubljanici, ki se leno vije v Plečnikovi strugi. Tudi pravljično osvetljen Ljubljanski grad in nežna glasba v srednjeveških ulicah nas hočeš nočeš vsako leto porinejo v prednovoletni čas. V prednovoletno norišnico. In velik del prednovoletne norišnice so darila.

34

080 17 50 www.nkbm.si

Nov

a K

BM

d.d

., ja

nuar

201

0

TAKO JE,Z VSAKIM MESECEM RASTE TUDI DENAR! ČE SEVEDA NA SVOJ KUPČEK VSAK MESEC PRILOŽIŠ ŠE NEKAJ NOVIH KOVANCEV!SITKOVO VARČEVANJE TI ŽE ZA 25 PRIVARČEVANIH EVROV PRINESE LEPO DARILO,OB NAJMANJ 150 PRIVARČEVANIH EVRIH PA SE V ŽREBANJU POTEGUJEŠ TUDI ZA 23 GORSKIH KOLES!VEČ INFORMACIJ POIŠČI NA BREZPLAČNEM TELEFONU 080 1750 ALI VVVVVV.NKBM.SI!

DOPOLNI ZAPOREDJE!

IZ MALEGA RASTE VELIKO.

JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ

JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Oglas zaporedje_TISK.pdf 1 1/13/10 4:07 PM

POBARVAJ SLIKO IN VPIŠI IME ŽIVALI V KVADRATKE SPODAJ.

OTROK PREPOZNA ŽIVAL NA SLIKI.

NAVODILO:CILJ:

NARIŠI DRUGO POLOVICO SLIKE.

NAVODILO:

OTROK SE UČI SIMETRIJE.

CILJ:

ZA MALO MANJŠE:V IGRI SUDOKU SE POJAVLJA ŠEST BARV. POSAMEZNA BARVA SE V VSAKI VRSTICI, V VSAKEM STOLPCU IN V VSAKEM OD ŠESTIH PRAVOKOTNIKOV POJAVI NATANKO ENKRAT. IZPOLNI PRAZNA POLJA.

ZA MALO VEČJE:V IGRI SUDOKU SE POJAVLJAJO ŠTEVILA OD 1 DO 6. POSAMEZNA ŠTEVILA SE V VSAKI VRSTICI, V VSAKEM STOLPCU IN V VSAKEM OD ŠESTIH PRAVOKOTNIKOV POJAVI NATANKO ENKRAT. IZPOLNI PRAZNA POLJA.

OTROK REŠUJE ENOSTAVNE RAČUNSKE NALOGE, PROSTORSKO IZKLJUČUJE IN RAZVIJA LOGIČNO MIŠLJENJE.

NAVODILO:

CILJ:

IME IN PRIIMEK

NASLOV

POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ

STRINJAM SE, DA SE MOJI PODATKI UPORABLJAJO SAMO ZA NAMENE OBVEŠČANJA

REŠENO NALOGO POŠLJI S POMOČJO STARŠEV ALI VZGOJITELJEV NA NASLOV: DANU D. O. O., UL. FRANCA MLAKARJA 32, 1000 LJUBLJANA

VoscenkaPOŠLJI NAM REŠENO NALOGO IN MED PREJETIMI ODGOVORI BOMO IZŽREBALI 10 VOŠČENK GRIFFIX!

NAVODILA:VSAKO PISALO POBARVAJ S SVOJO BARVO.

SVINCNIKVOSCENKA

ROLER NALIVNOPERO

KORAK 1:SPOZNAVAM RAZLICNA PISALA

.

POBARVAJ SNEŽAKE IN JIH POVEŽI V PARE. LAHKO JIH TUDI IZSTRIŽEŠ IN IMEL BOŠ SVOJO IGRO SPOMIN.

OTROK ZNA POVEZATI PARE MED SEBOJ.

NAVODILO:CILJ:

POIŠČI PET RAZLIK MED SLIKAMA IN JIH OBKROŽI. SLIKI POBARVAJ.

NAVODILO:

OTROK ZAZNA RAZLIKE.

CILJ:

ZAJČEK JE V MRZLIH ZIMSKIH DNEH LAČEN. NA POLJU JE NAŠEL ŠE ZADNJI KORENČEK. POMAGAJ MU PRITI SKOZI LABIRINT, DA SE BO LAHKO POSLADKAL.

NAVODILO:

OTROK POIŠČE PRAVO POT IN REŠI LABIRINT.

CILJ:

POLJSKI ZAJEC DOBRO VOHA. Z DOLGIMI UHLJI, KI JIH LAHKO OBRAČA, PA PRESTREZA GLASOVE. OČI IMA OB STRANEH IN VIDI NA VSE STRANI BREZ OBRAČANJA GLAVE.

ALI VEŠ?

POBARVAJ NODIJA.

NAVODILO:

© za Slovenijo TZS

NAGRAJENCI NAGRADNE IGRE LINO, KI PREJMEJO LINOLADO SO:Benič Vanja, Kanal; Golanda Tamara, Hrušica; Hiršel Manca, Litija; Stvarnik Lana, Ljubljana; Obad Oskar , Marezige; Pavličevič Maja, Jesenice; Pornat Jasna, Gornji grad; Poženel Emil, Idrija; Raduha Nik, Beltinci; Živko Lea, Sp. Duplek

V NAGRADNI IGRI POLLY SO BILI IZŽREBANI:SESTAVLJIVA TRGOVINA _ Žugman Teja, DestrnikSESTAVLJIVA TRGOVINA _ Skebe Lara, KočevjeZABAVIŠČNO NAKUPOVALNI CENTER _ Mastnak Žana, Laško

NAGRAJENCI NAGRADNE IGRE KATJES, KI PREJMEJO 10 SLADKIH PAKETOV KATJES, SO:Markelj Tim, Žirovnica; Marjanovič Maja, Ljubljana; Jan Jakob, Most na Soči; Golob Taja, Podvelka; Povše Neja Clarisa, Trbovlje; Žlebnik Filip, Ljubno ob Savinji; Lovrečič Obad Mitja, Marezige; Cegnar Neža, Slovenske Konjice; Čadež Zoja, Žiri; Henigman Anej, Hrib

Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.

OTROK PRAVILNO ZAPIŠE MANJKAJOČE BESEDE IN UPORABI DOMIŠLJIJO ZA NADALJEVANJE ZGODBE.

CILJ:

POBARVAJ SLIČICE IN VPIŠI V ZGODBICO BESEDE, KI MANJKAJO. ZGODBICO LAHKO TUDI NADALJUJEŠ.

NAVODILO:

ZIMA JE PRIŠLA IN ZAPADEL JE SNEG. OTROCI NA SLIKI UŽIVAJO V ZIMSKIH ŠPORTIH. FANTEK Z RUMENO KAPO SE __ __ __ __ __. ZA NJIM SE NA __ __ __ __ __ PO HRIBU NAVZDOL SPUŠČA FANTEK Z MODRIM ŠALOM. FANTEK V PISANI MAJICI IGRA __ __ __ __ __. FANTEK Z ZELENIMI HLAČAMI PA __ __ __ __.

EKO KOTIČEKustvarja: Manja Žugman Širnik

NAVODILO:PREBERI UGANKE IN VSAKO

POVEŽI S PRAVILNO SLIČICO.

(ČAJ)

V ČAJNIKU GA PRIPRAVIMO,

NA ŠTEDILNIK POSTAVIMO,

S SKODELICO SI OGREJEMO DLANI

IN HLADNE ZIMSKE DNI.

(KAPA)

NA GLAVO SI JO POSADIMOIN NA SNEG ODHITIMO.ČE VETER PIHA IN MOČNO SNEŽI,NIČ HUDEGA NAM NI,SAJ POD NJO NAM JE PRIJETNO TOPLO.

(ZELIŠČA)

NAŠE BABICE JIH RADE NABIRAJO IN SUŠIJO,

IZ NJIH PA SOK ALI ČAJ NAREDIJO.

PRI KUHI JIH TUDI KOT ZAČIMBE UPORABLJAJO

IN Z NJIMI IZVRSTNE JEDI PRIPRAVLJAJO.

NEKATERA ZA ZDRAVJE POSKRBIJO,DRUGA PA PRIJETNO DIŠIJO.

(KOPEL)

ČE ZA SVOJE POČUTJE PRIDNO SKRBIMO,

SI JO V DOMAČI KADI NAREDIMO.

VANJO NALIJEMO VODO,

DODAMO KOPALNO SOL IN ETERIČNO OLJE,

PA BO NAŠE POČUTJE MNOGO BOLJE.

MIŠICE BOMO SPROSTILI,

SE PRIJETNO PREVEDRILI,

OČISTILI BOMO KOŽO,

ODPRLI DIHALNE POTI,

SAJ TAKO BOMO LAŽJE

NOVIM IZZIVOM NAPROTI ODŠLI.

(TETA PEHTA)

TETA P _ _ _ _ JE VESELA ŽENICA,

KI IMA RDEČA LICA.

RADA OTROKE OBIŠČE,

JIM PRINESE KAKŠNO ZELIŠČE

ALI PA ZDRAVILEN ČAJ,

DA BO NA POČITNIKOVANJU

ŠE NAPREJ OTROŠKI DIRENDAJ.

POBARVAJ SNEŽAKA IN PREŠTEJ:• KOLIKO PIK IMA DESNI SNEŽAK NA ŠALU?• KOLIKO GUMBOV IMA SNEŽAK NA LEVI STRANI? • KOLIKO ZVEZDIC IMA LEVI SNEŽAK NA KLOBUKU? VSE TRI ŠTEVILKE VPIŠI V KVADRATKE SPODAJ IN JIH SEŠTEJ. REZULTAT VPIŠI V VELIKI KVADRAT.

NAVODILO:

OTROK SEŠTEVA PREDMETE IN SEŠTEVA REZULTATE.

CILJ:

OTROK SEŠTEVA PREDMETE IN SEŠTEVA REZULTATE.

LINO JE TUDI DOBER SMUČAR. NARIŠI SMUČARSKO PROGO MED VRATCI IN MU

POKAŽI POT DO CILJA. NALOGE NAM POŠLJI DO 20. FEBRUARJA, SAJ BO LINO MED VSEMI

POSLANIMI REŠITVAMI IZŽREBAL

10 LINO CLICSOV!

CILJ

START

NAVODILO:POBARVAJ

NASLOVNICO.