revija z odgovori za velike in izzivi za male12/2009

DOWNOV SINDROM _ KO JE ŽIVLJENJE NEKOLIKO DRUGAČNOJESPER JUUL _ PRAVIČNOST NE OBSTAJA!

PARIZ _ VIVE LA FRANCERINGARAJIN DRUŽINSKI KATALOG DARIL

IluzijaIluzíja -e ž (i)

predstava, navadno optimistična, ki ni

osnovana na resničnosti; slepilo, samoprevara

Jaz imam eno, ampak ta odtehta za štiri. Ker je to slepilo

tako močno, onemogoča vsemu, kar ni 100-odstoten približek te

predstave, da bi sploh eksistiralo. To prepričanje je že tako močno

zasidrano v meni, da težko dopuščam odstopanja in

določene »stvari« pripeljem do neke točke, potem pa se

umaknem, ker niso skladne s predstavo. Vzorec rišem po svoje.

Ampak določeni vzorci so vedno moderni. Poleg samoprevare še malce

samotolažbe. Vidik nekoga drugega, meni dragega

pa je, da iluzija pravzaprav ni iluzija, ampak želja, uresničljivo hrepenenje.

To pa pravzaprav izključuje obstoj »iluzije« na sploh. Potemtakem bi lahko

to besedo zlahka izbrisali iz SSKJ-ja, saj se slepilo vedno pretvori v željo, želje pa

so uresničljive, saj že s pozitivno potrditvijo (baje) lahko pretentamo kozmične energije in se

približamo želenemu.In ker je december mesec želja, je moja decembrska

iskrica (še bolj filozofska kot ponavadi) ta, da iluzijo = željo, ki odtehta za štiri, ohranjam, dokler ne bo

pripravljena. Ker takrat bom tudi jaz pripravljena na to, da se ta želja uresniči.

Anja

Ne pozabite

KOLOFONRingarajine iskrice - revija z odgovori za velike in izzivi za male Številka 12, letnik II, december 2009 Naklada: 40.000 izvodov 1855-2838Izdajatelj: Danu d.o.o.Direktor Danu d.o.o.: dr. Jaka Lindič Ul. Franca Mlakarja 32, 1000 LjubljanaVodja Danu Slovenija:Krešo Gotovackreso.gotovac@ringaraja.netOdgovorna in izvršna urednica:Anja Pelan anja.pelan@ringaraja.net041-667-077Spletna stran:www.ringaraja.net/iskriceOblikovanje: Andreja VekarFotografije: iStockphotoLektura: Danijela CigaleOglasna sporočila so lektorirana s strani oglaševalcev.

Otroške iskrice ustvarja: Nina KlemenOglasno trženje: iskrice@ringaraja.net Petra Prelec,petra.prelec@ringaraja.net,041-894-303Andreja Kočar,andreja.kocar@ringaraja.net040-723-676Petra Bališ,petra.balis@ringaraja.net041-779-653Tisk: Grafica VenetaDistribucija: Tali, Barbara Novak Koritnik s.p.Seznam ustanov, kjer najdete revijo »Ringarajine iskrice«, si lahko ogledate na www.ringaraja.net/iskriceNAROČILAVrtci, OŠ, ZD in druge ustanove lahko revijo naročite na tel. št.: 01 600 51 80 ali na e-naslov iskrice@ringaraja.net.

POMEMBNI DNEVI V DECEMBRU1. DECEMBER

6. DECEMBER

25. DECEMBER

4. DECEMBER

10. DECEMBER

31. DECEMBER

Svetovni dan boja proti aidsu

Na svetu je že več kot 700.000 otrok, mlajših od 15 let, okuženih

z virusom HIV. Bodite letos vi tisti, ki širite zavest o nevarnosti te bolezni med mladimi in ljudmi

nasploh ter nosite rdečo pentljo v znak podpore tudi kakšen dan dlje!

Ste že naročili otrokom, naj mu napišejo pismo? Mogoče pa potrebujejo vašo pomoč ...

Praznik, ki ga težko preživimo brez okrašenega drevesca in družine.

Želimo vam prijeten, iskriv in miren božič, predvsem pa, da bi vam bilo

pri srcu toplo!

Do sredine decembra se lahko še posebej potrudimo in zberemo čim več plastičnih zamaškov za

Anžeta ter mu na ta način izkažemo podporo. Več o Anžetovi akciji si lahko

preberete na www.ringaraja.net.

Ni se vam več treba boriti za svobodo, vendar pa se lahko vedno borite za pravičnost,

iskrenost in mir v vas samih ter ljudeh okoli vas.

Zadnji dan v letu je čas, ko je dobro narediti pregled nad preteklim letom, se spomniti vseh dogodkov ter lepe stvari zapisati v dolgoročni spomin,

tiste slabe pa pustiti za seboj.

Svetovni dan invalidov

Sveti Miklavž

Božič

Mednarodni dan človekovih pravic

Silvestrovo

∗Čvekali smo s Katjo in z Matjažem – staršema otrok s cerebralno paralizo - 8∗Downov sindrom – Ko je življenje nekoliko drugačno - 12∗Jesper Juul – Pravičnosti ni! - 16∗Decembrski čas, čarobnost, ki jo nosimo tudi mi - 20∗DRUŽINSKI KATALOG DARIL - 23∗Ringarajin Miklavž obdaruje - 27∗Mali človek na velikem odru življenja - 28∗Nevarne pnevmokokne okužbe - 30∗Celiakijo zdravimo z dieto - 32∗Eko družina - 34∗Otroške iskrice - 40

Ne spreglejte:

Ringarajine iskrice – revija z odgovori za velike in izzivi za male vas v veselem decembru obdarjajo kar tako, ker vas imamo radi!

Tokrat vam ni treba odgovoriti na nobeno nagradno vprašanje, niti rešiti nobene posebne naloge :)

Vse kar morate storiti je, da nam do 20. 12. 2009 pošljete svoje podatke na iskrice@ringaraja.net in izžrebali bomo

10 bonov za nakup v trgovinah MANA, v vrednosti 20 €!

3

Vrtec Kočevje, vzgojiteljici Lidija Jerše in Monika Fajfar

20. oktobra smo se vse buče, male, srednje in velike, duhci, strašila in tudi kakšna čarovnička zbrali pred vrtcem in se skupaj v čarobnem mraku z laternicami počasi odpravili. Tam sta nas že čakali buči Velikanka in Učenjačka, ki sta nas skozi igrico ob ognju, glasbi in plesu popeljali skozi čarobni večer. Posladkali smo se s sadnimi nabodali in z vročo čokolado iz čarovniškega kotla slavnega kuharja Leona in njegovih pomočnikov. Skupaj smo preživeli čudovit večer.

Vrtec Kočevje

Vrtec Miškolin

Vrtec pri OŠ Ribnica na

Pohorju

Vrtec Miškolin, enota BLOK, vzgojiteljici Mojca Košmrlj in Tina HrovatičKomaj smo dočakali večer, ko smo se skupaj s starši zbrali pred observatorijem na Golovcu. Za nas je

bilo že samo srečanje v večernih urah nekaj posebnega. Najprej smo se lovili in uživali v družbi svojih

prijateljev. Ko smo bili vsi zbrani, nas je prijazen fant povabil v notranjost observatorija. Odpravili smo

se do sobe, v kateri nas je najbolj očaral teleskop Vega. To je zelo velik teleskop, skozi katerega lahko

gledajo le astronomi. Imeli smo priložnost opazovati, kako se odpira in zapira vrteča kupola, ki teleskop

ščiti pred vremenskimi vplivi. Prav tako smo si ogledali fotografije Sonca in planetov. Izvedeli smo

marsikaj zanimivega. Za konec smo prisluhnili še zgodbici, nato pa smo se odpravili domov.

Vrtec Hrastnik

Vrtec Hrastnik, vzgojiteljica Maja PetanPo ogledu razstave buč na Marnem so tudi otroci sami prinesli v vrtec nekaj primerkov. Ogledali smo si jih, jih primerjali med seboj in se pogovorili o njihovi uporabnosti. Poslušali so pravljico Razbita buča. Iz odpadnega materiala in kolaž papirja smo izdelali lutke, s katerimi smo zaigrali znano vsebino. Odločili

smo se, da z lutkovno predstavo razveselimo naše prijatelje v enoti. Izdelali smo vabilo. Na predstavo smo povabili »pikapolonice« in »metuljčke«. Plakat v obliki vabila smo obesili v garderobo, da bi starše seznanili z dogajanjem v naši skupini. Ker je večina staršev dopoldan v službi, nas je z obiskom presenetilo nekaj babic

in dedkov, a tudi dve mamici sta se odzvali povabilu. Vsebino zgodbe so vsi dobro poznali, saj smo jo ob slikah nekajkrat obnovili. Kdo bo zaigral v »predstavi«, smo se odločili tik pred zdajci, tako da je bila predstava

improvizirana, ne naučena. Skupaj smo pripravili prostor v telovadnici. Ker je bil interes otrok za animiranje velik, smo igrico zaigrali kar dvakrat. Predstava je odlično uspela. Poželi smo dolg in glasen aplavz. Otroci so se priklonili kot pravi profesionalci. Prisotni obiskovalci so bili navdušeni, mi pa zadovoljni z izvedbo. To je bil naš prvi »nastop« letos. Sklenili smo, da ne zadnji! Se vidimo torej na naslednji predstavi!

OŠ Gabrovka, Vrtec Čebelica, vzgojiteljica Marinka Lenart

V mesecu požarne varnosti smo se posvetili dejavnostim in vsebinam, ki so povezane s požarom in z drugimi

naravnimi nesrečami. Izvedli smo tudi evakuacijo, da bi bili v primeru kakšne nesreče bolje pripravljeni. Pred

samo evakuacijo smo se z otroki o tem veliko pogovarjali ter se igrali igre vlog. Na dan same izvedbe ni bilo

nobenih zapletov. Ob zavijanju sirene, ki nam jo je prižgal gasilec David, smo v minuti izpraznili vrtec skozi

najbližje izhode. Pri nekaterih otrocih je to povzročilo kar nekaj strahu. Omilili smo ga z obiskom gasilskega

doma v Gabrovki, kjer nam je gasilec David razkazal vozila z vso gasilsko opremo ter nam povedal še veliko

zanimivih stvari. Kdor je želel, se je lahko preizkusil tudi v »gašenju«, kar je bilo za otroke še posebej zanimivo.

Vrtec pri OŠ Ribnica na Pohorju, vzgojiteljice Alenka Urnaut, Špela Hrastnik, Katja Mori in Hermina Ostruh

V našem vrtcu smo težko pričakovano jesen pozdravili na več načinov. Poleg nabiranja naravnega materiala

in ustvarjanja iz naravnega materiala, smo le-tega porabili tudi za izdelavo tetke Jeseni. Tetka Jesen, ki krasi

igrišče našega vrtca, je skupen izdelek otrok. Upamo, da nam bo tetka pričarala dolgo in toplo jesen.

Vrtec Čebelica, Gabrovka

Razglednice4

Vrtec pri OŠ Žirovnica

Vrtec Prisoje

Vrtec Smrkolin

Razglednice

Vrtec Sele, VVZ Slovenj Gradec, vzgojiteljici Danica Bricman in Marjana Ješovnik

Letos smo se s starši in z otroki ponovno podali v Deželo škratov na Gmajno pri Slovenj Gradcu. Iz naravnega materiala smo zgradili hišico in vse pripadajoče dodatke. V čudovitem vremenu smo preživeli prijetne ustvarjalne trenutke.

Vrtec Viški gaj, Ljubljana, vzgojiteljica Manja Koren

Letošnje šolsko leto bo v našem vrtcu potekalo v drugačnem ritmu. Vzgojiteljice predšolskih otrok smo se odločile, da v tem letu izvedemo projekt z naslovom Spoznajmo Slovenijo. Na potep po Sloveniji smo se odpravili na malo drugačen način, in sicer s plesom. Naša želja je, da otrokom preko plesa predstavimo značilnosti slovenskih pokrajin, življenje njihovih prebivalcev, njihove običaje, krajevne znamenitosti in tako s skupnimi močmi odgovorimo na čim več otroških vprašanj in obogatimo njihovo znanje o naši domovini. Prvi plesni korak belokranjskega plesa so otroci sprejeli z izrednim navdušenjem. Še posebej so jih navdušile narodne noše in ljudska glasbila, na katera so lahko zaigrali ob zapeti pesmi. Potovanje je krasno in komaj čakamo, kaj bo prinesel naslednji potep po Sloveniji. Starši in prijatelji mlajših skupin pa že težko pričakujejo zaključni nastop.

Enota Prisoje, vzgojiteljici Milica Bone in Nevenka Flac

7. oktober je bil za 3-letne malčke prav poseben dan! Obiskal jih je žongler Matic. Otroke je povabil, da

skupaj pogledajo, kaj je v kovčku. Iz njega je izvlekel klobuk in otrokom povedal, da imajo take klobuke

klovni, ki zabavajo otroke. Nato nam je pokazal žogice in jih začel metati v zrak in obenem loviti. Temu

pravimo žongliranje in kdor žonglira, je žongler. Ob prijetni glasbi je žongliral s tremi, nato pa kar s štirimi

žogicami. Kot pravi žongler je uporabil še ostale rekvizite: obroče, kije, ... Pri uporabi le-teh je bil zelo

spreten in pravi mojster. Čisto posebno žongliranje pa se imenuje diablo. Iz kovčka je vzel dve paličici z

vrvico in rumen diablo. Bil je tako hiter in spreten, da smo mu kar težko sledili. Najbolj nas je presenetil, ko

je pokazal svoje spretnost s kar dvema diabloma na vrvici. In to naenkrat! Preden se je poslovil, je otroke

presenetil! Iz posebnega napihnjenega balona je en, dva, tri naredil kužka, nato pa vsakemu podaril enega

za spomin. Čudovit nastop mladega Matica nas je vse navdušil.

Vrtec Smrkolin, vzgojiteljici Stančka in Anja

13 nadobudnih »smrkolinov« se je odpeljalo na jesenski tabor na Goričko. Pot do kmetije Ferencovih je bila

dolga, a se je izplačala, kajti imeli smo se zelo lepo in prav uživali smo v svežem, dišečem, kmečkem okolju.

Ogledali smo si sušilnico sadja, velikansko jezero z labodi in račkami, gledali, kako ribiči lovijo ribe, srečali nekaj

domačih živali ter občudovali tamkajšnji gozd v jesenskih barvah. Pa tudi naši želodčki niso ostali ravnodušni ob

pokušanju domačih dobrot. Se že veselimo poletnega tabora.

Vrtec pri OŠ Žirovnica, vzgojiteljici Marja Čad in Brigita MrakJesen je neopazno prišla v naš vrtec. A danes, ko je pritisnil mraz, smo raje ostali na toplem in se odločili, da bomo ustvarjali. Otroci iz skupine Polžki smo se naučili deklamacije o jeseni, plesa in pesmi. Rjave jurčke, ki so do prve slane pridno polnili naše košarice, pa smo izdelali tudi iz plastelina in jih razstavili.

Vrtec Sele

Vrtec Viški gaj

5

Vrtec Koper, enota Bertoki, vzgojiteljica Marjetka ŽlenderV tednu otroka smo v našem vrtcu pripravili veliko športnih aktivnosti. Vsi otroci so sodelovali na vrtčevski olimpijadi, ki je otrokom ponujala najrazličnejša gibanja - od poskakovanja, hoje, plazenja, teka, ciljanja v tarče, hoje skozi tunel, igre s padalom. Za zaključek pa smo povabili k sodelovanju še starše, stare starše, tete, strice, bratce, sestrice in vsi skupaj smo odšli na pohod v Zontarje. Medsebojno druženje, sproščenost in zadovoljstvo nam je vlilo novih moči in utrdilo prijateljske vezi. Staršem in vsem sodelujočim se zahvaljujemo za lepo dopoldne. Grelo nas je toplo jesensko sonce in sklenili smo, da bo na našem velikem Glavnem trgu gotovo še odmevala otroška pesem in razposajena igra otrok.Vrtec Koper, enota Bertoki

Vrtec Kurirček

Vrtec Ciciban,

Miklavž na Dravskem polju

Vrtec Kurirček, vzgojiteljici Anuška in Marija

Ponedeljek: nevihta je dodobra ohladila ozračje in odpihnila čudovito indijansko poletje. Torek dopoldne:

hladen dopoldanski veter je vzbujal dvome o realizaciji načrtovanega jesenskega popoldneva v centralnem

vrtcu. In končno torkovo popoldne: 13. oktober, kot bi vreme slišalo želje vseh zaposlenih v vrtcu in tudi

malčkov, ki so nestrpno čakali ta dan. Veter se je polegel in sonce je prijetno sijalo. Tako so otroci skupaj s svojimi

starši lahko ustvarjali v različnih delavnicah. Oblikovali so iz slanega testa, izdelovali slike iz semen, ustvarjali

jesenske šopke, izdelovali strašila, izrezovali buče, oblikovali figurice iz naravnih materialov, skratka, rdeča nit

letošnjega jesenskega popoldneva so bili naravni materiali, ki nam jih narava ponudi vsako jesen. Pri vsaki

delavnici so si otroci z delom »prislužili« štampiljko in s tem okrepčilo: pokovko in sok. Treba je priznati, da so bili

zelo ustvarjalni tako otroci kot starši in nekateri so komaj nositi vse čudovite izdelke! Navdušenje otrok je bilo

prisotno še naslednji dan. Skupaj z zatonom sonca so se iztekle tudi delavnice. Kaj pa kostanj, boste rekli? No,

kostanj so si otroci v miru privoščili že v ponedeljek dopoldan. Zahvaljujemo se vsem udeležencem: zaposlenim

v vrtcu za organizacijo in pripravo tega srečanja, staršem za pomoč pri zbiranju materiala in za aktivno udeležbo

na delavnicah, še posebej pa otrokom. Zaradi njih se vse to dogaja. Naslednje leto se zopet snidemo!

Vrtec Ciciban, Miklavž na Dravskem polju, vzgojiteljici Urška Suhodolčan in Barbara Pipenbaher

Ko nas hladen veter prepodi v hišo, ko se prične ples pisano obarvanega listja, vemo, da se je spet oglasila

jesen. Skozi okno našega vrtca otroci radovedno opazujejo, kako se veter poigrava z nemočnimi listki na

drevesih, kako jih vrtinči v zraku in kako gospod s traktorjem spravlja pridelke z njive. Z vsemi čutili si približamo

čar jeseni tudi zunaj na igrišču. Pobiramo suho jesensko listje, ki nam šumi v rokah, in pobiramo veje, ki jih je

močan veter nametal na tla. Opazujemo, kako je jesen pobarvala okolico našega vrtca. V jesenski kotiček pridno

prinašamo plodove iz gozda in pridelke z njive. Z njimi se igramo, jih prebiramo in preštevamo. Preizkusili smo

se tudi v luščenju koruze. Merili smo buče po velikosti in debelini. Tudi na našem igrišču smo uredili dekoracijo

s pridihom jeseni. Otroci so že ugotovili, kako lahko pri likovni dejavnosti uporabljajo material, ki nam ga trosi

narava. Z veseljem so lepili, rezali in oblikovali svojo jesen. Pri tem pa nismo pozabili na radostno prepevanje

pesmic o ježku in medvedku in na vsakodnevno gibanje na prostem, ko smo se obmetavali s pisanim jesenskim

listjem in poslušali, kako nam šumi pod nogami.

Vrtec Urša, Vzgojiteljici Marjetka Fujan in Judita Gašperin

Jesen je že stopila v naše kraje in nas obdarila s svojimi darovi. Podarila nam je tudi lepo sončno vreme, ki smo

ga z otroki iz skupine Levčki in Sovice izkoristili za sprehod. Na sprehodu v gozdu in ob Bistrici smo nabirali

listje, storže, plodove javorja, hrasta in kostanja. V vrtcu pa smo iz vseh teh plodov izdelovali različne izdelke.

Kostanj se je spremenil v ježke, listki so se začarali v sovice, plodovi javorja in bučna semena pa so postala

gozdna bitja. Tudi starši so bili ustvarjalni, njihove buče so se spremenile v strašne strahce, čarovnice, gozdne

može, pajke, ... Skupaj s starši smo pripravili zanimivo razstavo.

Vrtec Urša

Razglednice6

OŠ Vodmat

Vrtec Pedenjped

DAN SAJENJA DREVESOsnovna šola Vodmat, Ljubljana, učiteljica Nataša Sadar Šoba

Drevo je simbol. Spominja nas na naravo in pomembnost naravovarstvene zaščite. ENO program je 21. septembra 2009 organiziral dan sajenja dreves in tej akciji se je pridružila tudi naša šola. Zavedamo se podnebnih sprememb in raznolikosti ekosistemov na Zemlji, zato smo s sajenjem breze želeli opozoriti na skrb za okolje. Učenci prvega triletja so se zbrali ob sadiki ter jo s pesmijo pospremili v njeno novo bivališče – v zemljo zelenice ob šoli. Učenka

drugega razreda je našemu novemu zelenemu prijatelju namenila nekaj besed, s katerimi smo slavnostno sklenili našo eko akcijo. V čast in veselje nam je, da smo na dan miru posadili drevo miru, ki nas bo vsak dan opominjalo na

dogajanje na našem planetu. Skupaj z našo brezo bomo rasli v prihodnosti in za prihodnost.

Vrtec Pedenjped, enota Kašelj, vzgojiteljici Mojca Širca in Anja TopolovecNaše igrišče ima veliko dreves. Poleti dajejo veliko sence, jeseni pa veliko listja. Vsa drevesa pa niso enaka.

Zanimalo nas je, v čem se razlikujejo. Vsak otrok si je izbral svoje drevo, ki ga bo opazoval skozi letne čase in beležil spremembe. Na delavnici so otroci s pomočjo staršev reševali naloge iz mape Moje drevo. Najprej so svoje drevo

opisali, starši pa so vse vestno zapisali. Nato so otroci sami fotografirali svoje drevo. Pod drevesom so izbrali en list, naredili obris lista in zarisali vanj tudi žile. List so prilepili na podlago. V naslednji nalogi so položili list papirja na

deblo in po njem podrsali z voščenko. Dobili so odtis lubja. S pomočjo staršev so z vrvico premerili obseg debla. 2,5 cm vrvice pomeni eno leto rasti. Svoje drevo v jesenski preobleki pa so tudi likovno upodobili. Delavnica je

bila zelo uspešna, saj so bili vsi zelo aktivni. Za uspešno opravljene naloge so družinice prejele nagrado: kozarček marmelade, ki smo jo pretekli teden skuhali v vrtcu.

OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici

OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, Vrtec Sonček, vzgojiteljici Marija Rudolf in Marinka Hojs

Svetovni dan hrane smo želeli preživeti skupaj s prijatelji. Temeljito smo se pripravili, saj smo se z otroki veliko pogovarjali

o različnih solatah, ki jih jemo v vrtcu, pa tudi o tem, kakšne vrste solat pripravljajo doma. Z otroki smo izdelali vabila

za skupine, ki smo jih povabili na druženje. Pripravili smo solatni bife, z namenom, da bi otroci še raje jedli solato in

zelenjavo. Naše delo na ta dan se je začelo že zjutraj, saj je bilo veliko priprav. Vso zelenjavo je bilo treba oprati, očistiti,

narezati. Veliko zelenjave smo našli na domačen vrtu, nekaj malega pa smo dobili v kuhinji. Naše sklede solatnega

bifeja smo napolnili s šestnajstimi vrstami: zelena solata, endivija, motovilec, rdeči radič, stročji fižol, fižol v zrnju, zelje,

cvetača, brokoli, koruza, paradižnik, paprika, kumarice, rdeča pesa, korenček, krompir. Da je naša zelenjava postala solata,

smo ji dodali različne prelive. Otroci so lahko izbirali med jogurtovim prelivom, med bučnim in olivnim oljem ter med

jabolčnim in balzamičnim kisom. Na naše druženje smo povabili tri skupine drugega starostnega obdobja. Otroci so bili

navdušeni, ko so si samostojno polnili steklene skodelice in nato z veseljem pojedli, kar so si naložili. Nekateri otroci so

si večkrat napolnili skodelice. Otroci veliko raje jedo, če sodelujejo v pripravi jedi in pri serviranju. Kar nekaj otrok je jedlo

solato, ki jo sicer pri kosilu odklanjajo. Preživeli smo prav prijetno dopoldne, hkrati pa smo poskrbeli še za zdravje.

OŠ Ivana Cankarja, Vrtec Cven, Ljutomer, vzgojiteljica Marjeta ZmazekPrelepi jesenski dnevi so nas privabljali k igram na prostem. V tednu otroka smo pripravili najrazličnejše skupne zaposlitve, med drugim tudi tržnico s sadjem, saj kot zdrav vrtec stremimo k uživanju zdrave hrane. Otroci so ob prihodu v vrtec prinašali domače sadje (jabolka, hruške, slive, breskve, fige, lešnike in orehe). Kot najstarejša predšolska skupina smo ga zbirali, razvrstili, umili in položili na pladnje. Na terasi smo postavili mizice, ki smo jih zapolnili s sadjem, ob njih pa postavili cenike z izdelanimi kovanci. Za mizicami so stali prodajalci, otroci v predpasnikih, ki so vljudno sprejemali naše vrtčevske kupce in tudi učence iz 1. razreda. Otroci so z zanimanjem preštevali izdelane papirnate »kovance«, ki so jih skrbno hranili v denarnicah. V njihovih očeh so žarele iskrice veselja in navdušenja, ko so kot »odrasli kupci«

samostojno izbirali, kupovali in se sladkali s pisanimi jesenskimi dobrotami. To je bil tudi dan, ki smo ga posvetili prihajajočemu svetovnemu dnevu zdrave hrane.

EKO razglednice

Vrtec Cven

Vrtec Šoštanj, enota Urška, vzgojiteljice Štefka, Darinka in Zorana

Na tleh papir leži in drugih sto reči,na zidu pa sameva košek za smeti.Če je bilo tako, od danes več ne bo,odpadke bomo vrgli v košek za smeti.

V našem vrtcu smo se letos vključili v projekt EKO vrtec in eko vsebine so postale del našega vsakdana. Z otroki ločujemo odpadke v zabojnike, ki smo jih sami naredili. Učimo se zdravega načina življenja, tako da uživamo zdravo hrano, se veliko gibamo na svežem zraku in navajamo na oblačenje, ustrezno vremenskim razmeram. Posebno pozornost posvečamo umivanju rok, starejši pa skrbno umivamo zobe, kot nam je pokazala naša medicinska sestra Irena. Narava je naše največje bogastvo, zato je prav, da jo čuvamo in s tem varujemo tudi svoje zdravje. Vrtec Šoštanj

7

Cvekamo

foto: osebni arhiv Katje Vodušek

Manca,19. 11. 2009, 20:00

Zanima me, ali kdo ve, kaj je cerebralna paraliza (v nadaljevanju CP)?

Katja, 19. 11. 2009, 20:11

Gre za gibalno oviranost zaradi poškodbe možganov. Zelo pogosto pripelje s seboj tudi druge »omejitve«, npr. razvojni oziroma mentalni zaostanek, psihične težave, epilepsijo ali kaj drugega.

Matjaž, 19. 11. 2009, 20:23

Možgani zaradi okvare mišicam ne sporočajo pravih informacij o delovanju, gibanju. Naši otroci imajo težave ali s povišanim ali z znižanim mišičnim tonusom.

Manca, 19. 11. 2009, 20:25

Kaj to pomeni, preprosto povedano?

Katja, 19. 11. 2009, 20:26

Po domače: so preveč zategnjeni ali pa preveč ohlapni, kot »špagetki«, ali pa padajo iz enega stanja v drugo kot naš Tian. To se odraža na prav vseh mišicah v telesu – torej tudi pri delovanju notranjih organov. Otroci s CP imajo težave s hranjenjem, požiranjem, prebavo, z dihanjem (niso dovolj predihani), držo telesa, s kontrolo glave in pogleda, s sedenjem, hojo itn. Z ustreznimi nevrofizioterapijami in drugimi obravnavami, kot npr. delovna terapija, logopedska obravnava, plavanje, hipoterapija, glasbena terapija ipd., ter veliko ukvarjanja z otroki, se lahko stanje tudi precej izboljša. Najboljši dokaz za to je naš Tian, ki kljub katastrofalnemu stanju svojih možganov vseeno živi, čuti, se odziva in komunicira na svoj način.

Manca, 19. 11. 2009, 20:27

Na cesti včasih srečam ljudi, ki imajo nekakšno »prizadeto« držo udov ali pa hodijo tako čudno. Ali je tudi to cerebralna paraliza?

Katja, 19. 11. 2009, 20:28

Je. Zaradi nepravilnega delovanja mišic oziroma napačnih informacij iz možganov pride namreč do prekomernega zategovanja in krčenja vezi. Zato se pogosto pojavlja nenaravna drža udov in posledično tudi »čudna« hoja oz. drža. Ampak hoja je za naše otroke uspeh neizmernih razsežnosti. Hoja, kakršnakoli že je, pomeni možnost samostojnega (ne)omejenega gibanja in življenja.

Manca, 19. 11. 2009, 20:29

Kdaj sta izvedela, da imata vajina otroka CP?

Katja, 19. 11. 2009, 20:31

Za Tiana smo že v 34. tednu nosečnosti vedeli, da nekaj ni v redu. Nosečnost je sicer potekala normalno, rodil pa se je celo z devetdnevno zamudo. Diagnozo CP pa je dobil kasneje, po šestih mesecih.

Matjaž,19. 11. 2009, 20:33

Ema je »privekala« na svet dva meseca prezgodaj. Sprva je kazalo, da je vse v redu, potem pa so nam v tretjem mesecu povedali, da ima tudi naša princeska CP.

Manca, 19. 11. 2009, 20:38

Kako se človek odzove, ko mu sporočijo takšno novico?

KATJA&MATJAŽ»Najina otroka sta iz naju naredila boljša človeka!«

Katja Vodušek je mamica petletnega Tiana, fantka s hudo obliko cerebralne paralize. Pred kratkim sta se preselila na kmetijo k »novemu« očku Matjažu Kranerju in šestletni sestrici Emi, ki ima lažjo obliko cerebralne paralize. Katja in Matjaž sta se spoznala in zaljubila letošnje poletje v Sončkovi koloniji. Lahko bi rekli, da sta ju združila njuna otroka in njune težave. Danes so – kadar so vsi skupaj – srečna družinica z velikimi načrti za prihodnost ter polni volje in moči, da bi premagali ovire, ki jim jih je dalo življenje.

8

Matjaž, 19. 11. 2009, 20:38

Najprej otrpneš. Sploh ne razumeš, kaj se dogaja okrog tebe. Potem se začneš spraševati: »Zakaj ravno moj otrok?« In iščeš krivca, ki ga seveda največkrat ni.

Katja, 19. 11. 2009, 20:49

No, meni so vsi govorili, da sem se lahko »pripravila« na to, ker sem vedela že pred porodom, da je nekaj narobe. Ampak na otroka s posebnimi potrebami se ne moreš pripraviti! Saj sploh nisem vedela, kaj naj pričakujem. Vsi skupaj smo živeli v upanju, da so se zdravniki zmotili in da bo vse v redu. Pa ni bilo. In potem doživljaš točno to, kar je opisal Matjaž. Čeprav sem zelo odprt, komunikativen človek, sem potrebovala celih osem mesecev, da sem bila sposobna brez solz v očeh govoriti o svojem korenjaku. To je bilo po prvi koloniji z dr. Veličkovičevo iz razvojne ambulante v Kranju, kamor sva bila s Tianom takrat vključena. Šele takrat sem začela sprejemati otroka takšnega, kot je. In takrat sem ponovno zaživela.

Manca, 19. 11. 2009, 20:51

Je življenje potem sploh še lahko »normalno«?

Katja, 19. 11. 2009, 20:53

Še boljše! Naši otroci so neizmerni borci. Tako Tian kot Ema sta se borila za svoje preživetje. In zmagala! Vedno znova poudarjam, da me je moj otrok v teh nekaj letih svojega življenja naučil neizmerno več, kot sem se do tedaj. Spoznala sem drugo plat sebe, spremenila svoj način življenja, »zamenjala« krog prijateljev in se naučila živeti z drugačnostjo.

Matjaž, 19. 11. 2009, 20:55

Ja, res je. Čeprav smo navzven veliko bolj »omejeni«, saj se ne moremo gibati in živeti kot družine z otroki brez težav, smo toliko bolj povezani med seboj, cenimo majhne korake in droben napredek.

Katja, 19. 11. 2009, 20:58

Včasih se mi zdi, da znamo veliko bolj ceniti življenje samo po sebi kot pa nekdo, ki se ne zaveda, kakšno srečo ima, da ima »zdrave« otroke. Sicer pa. Kaj sploh je »normalno«? Sem mnenja, da si to »normalnost« določamo vsak zase in da je prilagojena situaciji, v kateri smo.

Manca, 19. 11. 2009, 21:00

Ljudje, ki nimamo takšnih otrok, si težko predstavljamo vaše življenje.

Katja, 19. 11. 2009, 21:01

Ko sem sprejela svojega otroka, takšnega kot je, sem se odločila, da mu bom kljub omejitvam nudila vse to, kar nam življenje ponuja.

Matjaž, 19. 11. 2009, 21:02

In tako tudi je! Trudimo se živeti kot ostale družine. Zjutraj vstanemo, pozajtrkujemo, potem pa odhitimo v vrtec. Oba otroka sta vključena v vrtec, v oddelka s prilagojenim programom.

Katja, 19. 11. 2009, 21:03

Jaz pravim, da odpeljem otroka k »rezervnim mamicam«. Ker so skupine manjše in je vzgojiteljic oziroma specialnih delavk več, je intenziteta dela z otroki na bistveno višjem nivoju kot v rednih skupinah. Seveda so tudi potrebe naših otrok večje. V tako majhnih skupinah je povezanost med otroki in vzgojiteljicami še toliko večja. Najina otroka se vsak dan znova veselita odhoda v vrtec, kjer se srečata s svojimi prijatelji in vzgojiteljicami.

Matjaž, 19. 11. 2009, 21:04

Čeprav bi kdo mislil, da otrok kot je Tian, ne dojema dogajanja okrog sebe, je ravno obratno! Naš Tian zaradi omejitev razume in dojema stvari še bistveno bolj intenzivno. Tian ne govori. Komunikacija poteka neverbalno, z gestiko, mimiko in veliko mero poznavanja otroka. Z malo potrpljenja in vztrajnosti izveš od njega prav vse: ali je lačen ali žejen, ali bi se igral, bi poslušal pravljice, prepeval, ali mu je vroče, ga kaj boli itn. Vse dokler se Katja in Tian nista preselila k nam, se sploh nisem zavedal, koliko se lahko pove tudi brez besed! Ljudje se tega vse premalo zavedamo

Katja, 19. 11. 2009, 21:06

Z Emo je popolnoma drugače, ker govori. Je izredno bistra punca in včasih me kar preplaši, kako odraslo razmišlja.

Matjaž, 19. 11. 2009, 21:06

Popoldneve nam zapolnjujejo različne terapije. Otroka obiskujeta nekatere tudi v dopoldanskem času. To zahteva veliko fleksibilnosti in prilagajanja.

Katja, 19. 11. 2009, 21:06

Prav zato sem se pred letom dni odločila in ostala doma. Najbolj pa se veselimo, če nam še pred večerom uspe pobegniti na kakšen skupen sprehod.

Manca, 19. 11. 2009, 21:07

Ali vam država kako pomaga? Ste deležni kakšnih posebnih pravic?

Matjaž, 19. 11. 2009, 21:07

Smo. Pravice so deljene delno na otroke s posebnimi potrebami, delno na njihove starše oziroma tiste, ki za njih skrbijo. Starši npr. lahko podaljšajo porodniško, pridobijo dodatek za nego otroka s posebnimi potrebami, eden lahko dela skrajšan čas ali ostane doma – tako kot Katja. Za otroke kljub večjim potrebam plačujemo normalno ceno vrtca, otrokom pripada brezplačno parkiranje ob uporabi znaka za invalide, upravičeni smo do raznih medicinskih pripomočkov, kot so terapevtske blazine, valji, žoge, vozički, opornice, inhalatorji, pleničke itn. Tega je kar precej.

99

Cvekamo

Katja,19. 11 2009, 21:11

Slišati je veliko, je pa dejansko zelo malo. Naši otroci potrebujejo veliko več. Mi bi poleg obstoječih prilagojenih vozičkov nujno potrebovali še po enega lažjega in priročnejšega za vsakega otroka, tako imenovane transportne vozičke. A zavarovalnica krije stroške nabave le enega vozička na otroka. Ali bomo v kratkem menjali avto ali pa bomo sami kupili takšna vozička.

Matjaž,19. 11 2009, 21:12

Država bi lahko naredila več tudi glede financiranja raznih alternativnih oblik terapije, kot je na primer hipoterapija, plavanje ali glasbena terapija. Sploh slednja se je pri obeh najinih otrocih izkazala kot izjemno dobra.

Katja,19. 11 2009, 21:12

Ali pa vsaj zagotovila več rednih nevrofizioterapevtskih obravnav v sklopu zdravstvenih domov. Nevrofizioterapevtov namreč primanjkuje povsod po Sloveniji.

Manca, 19. 11 2009, 21:13

Vaju sta združila otroka?

Katja,19. 11. 2009, 21:15

Lahko bi rekli tudi tako, da. Matjaža sem nekajkrat opazila na skupinskih srečanjih v vrtcu, prav spregovorila pa sva šele v koloniji letošnje poletje. Lahko bi rekla, da je bila »ljubezen na prvi pogovor« – haha. Takoj sva se ujela. Vedela sva, kako je biti v najini koži. Kot da bi se poznala že od nekdaj.

Matjaž,19. 11 2009, 21:16

Nekaj je bilo na njej … Čeprav sva se šele spoznavala, me je poznala. Najina otroka imata sicer različni stopnji CP, pa vendar smo šli skozi podobne situacije. Za naju sta najina otroka največji zaklad! Sta najini gonilni sili. S svojo vztrajnostjo sta naju naučila, da se ne smeva nikoli vdati, da morava vztrajati. Tudi zaradi njiju. Predvsem pa mislim, da sta iz naju naredila boljša človeka.

Katja,19. 11. 2009, 21:16

In nenazadnje se brez njiju tudi najini poti najbrž ne bi nikdar križali.

Manca, 19. 11. 2009, 21:17

Kako si predstavljata vajino nadaljnje skupno življenje? Imata kakšne načrte?

Matjaž,19. 11. 2009, 21:18

Ker sva si bivalne prostore trenutno uredila v hiši mojih staršev, si najprej želiva, da si čim prej postaviva svoj domek, kjer bo vse prilagojeno gibanju z vozičkom in uporabi invalidnih oseb.

Katja,19. 11. 2009, 21:19

Sedaj smo delno v pritličju, delno v prvem nadstropju. Stopnic pa si naša družinica dolgo ne bo več mogla privoščiti. Otroka postajata pretežka in prevelika, da bi ju lahko nosila. Njunim potrebam prilagojen dom pa jima bo omogočil tudi večjo samostojnost.

Matjaž,19. 11. 2009, 21:20

Želiva pa si tudi še kakšnega otroka. Ali dva, tri. Oba sva si vedno predstavljala, da bova imela veliko otrok.

Manca,19. 11. 2009, 21:21

Se ne bojita še enega otroka s posebnimi potrebami?

Matjaž,19. 11. 2009, 21:22

Ne, ker si želiva otroka. Plod najine ljubezni. Kakšen bo, tako ali tako ne moreva izbirati.

Katja,19. 11. 2009, 21:33

Moj oče je enkrat rekel, da si je Tian izbral mamico, ki ga je sposobna vzgojiti. Jaz pa pravim, da je tako z vsakim izzivom v našem življenju – naloženo nam je točno toliko, kolikor zmoremo.

Naravno starševstvoNaravno starševstvoNaravno starševstvo

DOWNOV SINDROMKo je življenje nekoliko drugačno …piše: Ana Mrzlikar

12

Mali A., ki se je rodil Tatjani, je eden izmed 600–700

otrok, ki se rodijo z Downovim sindromom (v nadaljevanju

DS). To je prirojeno stanje, ki ne izbira spola, rase in socialnega sloja. Je genetska napaka, ki jo je mogoče odkriti že zelo zgodaj, približno na polovici nosečnosti ali pa takoj po rojstvu. Če nosečnica želi vedeti, ali bo njen otrok imel DS, ji s posegom, imenovanim amniocenteza, po 16. tednu nosečnosti odvzamejo plodovnico, s katero določijo plodovo kromosomsko sliko in potrdijo oz. ovržejo sum na DS. Verjetnost, da se bo rodil otrok z DS, se veča s starostjo matere, večinoma pa se ti otroci rodijo mladim materam, saj imajo te običajno več otrok.Downov sindrom je dobil ime po angleškem zdravniku Johnu Langdonu Downu, ki je živel v 19. stoletju. Leta 1866 je kot prvi podrobno opisal značilnosti sindroma, ne pa tudi vzroka. Šele 1957. leta je francoski znanstvenik Jérôme LeJeune odkril dodatni, 21., kromosom v vsaki telesni celici (trisomija 21), ki povzroča Downov sindrom. V telesni celici imamo 23 parov kromosomov. En kromosom smo dobili od očeta, drugega od mame. Ko se celica deli, nastaneta dve celici s 23 kromosomi. Včasih pride do genetske napake in delitev ne poteka pravilno, zato lahko nova celica vsebuje 22 ali pa 24 kromosomov. Če se celica s 24 kromosomi združi s celico s 23 kromosomi, ima nova celica namesto 46 en kromosom več. In če pride do tega na 21. kromosomu, se rodi otrok z Downovim

sindromom.

»Po velikem pričakovanju, polnem veselja zaradi prihoda prvega otroka, se je nekega torka po naporni noči rodil mali A. Takoj je zajokal, dobil odlične ocene po Apgarjevi lestvici, dobila sem ga v naročje in na prsi. Oba sva se trudila, pa nekako ni šlo. Bo že, smo si mislili vsi skupaj in po ustaljenem porodnišničnem redu so naju odpeljali v gornje nadstropje. A A.-ja nekam dolgo ni bilo s poporodnega pregleda pri pediatrinji. Pripeljala ga je kar ona in povedala, da z njim ni vse v redu. Je zelo hipoton (po domače: imel je mehke mišice) in sumijo na genetsko napako.

Bil je neverjeten šok, popolnoma nepričakovana novica in takoj milijon vprašan. Zakaj? Zakaj prav nama, kako, da niso ničesar že prej ugotovili. A vendar tu je bil – malo, nebogljeno bitje, samo najino in odvisno samo od naju. Vse strahove in vprašanja sva potisnila na stran in se usmerila na malčka in na to, kako ga bomo nahranili. Obstajal je še sum na srčno napako in na žalost je dobil še hudo infekcijo, zato smo odšli na Pediatrično kliniko. To so bili zame hudi dnevi, polni negotovosti ter psihičnih in fizičnih naporov. Izkazalo se je, da ima A. res Downov sindrom, čeprav ima malo zunanjih znakov, da srčna napaka ni huda in da operacija zaenkrat ni potrebna. Izkazalo se je tudi, da je mali pravi borec, pil je izčrpano mleko in se začel rediti, tako da sva kmalu odšla v domače zavetje.

Na naše veliko veselje je A. danes zdrav deček, poln energije in zelo radoveden, učljiv ter prilagodljiv. Ravnokar je dopolnil 5 let. Seveda zaostaja za vrstniki svojih let na številnih področjih, na nekaterih pa jim konkurira. Dobro se počuti med otroki. Že drugo leto hodi v redni vrtec v naši ‘vasi’, kjer je priljubljen in ga poznajo otroci iz vseh skupin, pa tudi osnovne šole. Včasih jim povzroči sive lase, ko spleza na kakšno omaro ali obišče sosednji oddelek. Prva leta je hodil v razvojni vrtec, ki pa ga je počasi »prerasel« – začel se je dolgočasiti, manjkala mu je družba živahnih otrok, od katerih bi se učil. Ob tem je hodil na plesne urice, kjer je zelo užival in jih vsak teden željno pričakoval.

V minulih letih sva se kot A.-jeva starša ogromno naučila. Tudi strokovnih stvari s področja nevrofizioterapije, logopedskih obravnav ter psihologije. Vse te stvari A. potrebuje, da se lahko razvija v skladu s svojimi zmožnostmi in da bo čim bolje prilagojen življenju v sodobni družbi. V vrtcu ga trikrat tedensko obišče specialna pedagoginja, s katero vadita finomotoriko in pilita področja, kjer je A. šibek. Enkrat mesečno obišče še logopedinjo in delovno terapevtko. Torej A. hodi v šolo, kot pravi sam. Zaenkrat mu je ta »šola« v veselje in domače naloge redno opravlja, kar je seveda vidno tako v njegovem napredku kot tudi v družinskem in vrtčevskem vzdušju.Kot starša otroka z Downovim sindromom pa sva se naučila še najpomembnejše stvari, ki jo mora spoznati vsak starš otroka s posebnimi potrebami: starši smo za otroka najpomembnejši strokovnjaki. Iz preprostega razloga – svojega otroka najbolje poznamo in ker nas naš otrok najbolj zanima ter mu želimo najboljše. Vemo, kje je približno njegova meja, vemo, kje ga lahko še spodbujamo in se pri tem ne oziramo na ustaljene metode in okvire zdravstva.

Naš A. ni vedno nasmejan »sonček«, saj tudi ni tipičen otrok z Downovim sindromom (če tak sploh obstaja). Je tudi jezen, žalosten in to že od nekdaj tudi zelo glasno in jasno pove. Je zelo občutljiv na energije ljudi in dobro začuti, kdo mu hoče dobro. Ima izrazit čut za poštenost in ne prenese prepiranja ter se velikokrat terapevtsko »loti« žalostnih ljudi. Rad potuje in obožuje različna prevozna sredstva. Peljal se je že z letalom, ladjo, s trajektom, z vlakom, avtobusom, s traktorjem. Zelo mu je ljuba voda, širnega morja pa se malo boji. Je zelo iznajdljiv in hitro najde najlažji način, kako do kje priti ali kako kaj doseči. Rad jé, vendar vse zaloge zelo hitro pokuri in na njem ni grama maščobe. Dobro pleza in plezati je naučil tudi svojega dve leti in pol mlajšega bratca, še preden je ta shodil. Sta prava zarotnika v »lumpastih« projektih, imata se zelo rada, a tudi prav po bratsko tekmujeta tako za pozornost kot za igrače.A. še ne zna šteti do 10 (do 5 pa), ne zna še brati (razen nekaj črk), zna pa reči »dober dan«, »hvala«, »prosim« in pobrati smeti po tleh ter na to opozoriti tudi druge. Želim si, da bi se A. še veliko naučil, predvsem pa, da bi bil srečen. Z njim je lepo živeti, čeprav je malo drugače.«

mama Tatjana (33)

13

Kaj imajo skupnega otroci z DS?Če poenostavimo telesne značilnosti, lahko zapišemo, da imajo otroci z DS nekoliko poševne oči, krajše prste na rokah in bolj čokato postavo. Roke, noge so v primerjavi s telesom krajše kot običajno, tudi glava je manjša. Obraz je nekoliko bolj ploščat, nos majhen, ušesa so nižje raščena in včasih neobičajnih oblik. Njihovi sklepi so izjemno prožni, saj imajo pogosto hipotonijo (oslabljeno mišično napetost), nagnjeni so k različnim zdravstvenim težavam, kot so na primer srčne napake, napake v delovanju črevesja, različnih žlez, pogostejše pa so tudi motnje sluha in vida.

Za otroke z DS je značilna tudi motnja v duševnem razvoju, ki je lahko lahka, zmerna ali težja. »Mejna inteligentnost je izjemno redka,« razlaga dr. Branka Jurišić, specialna pedagoginja, ki dela v Centru za duševno zdravje v Zdravstvenem domu Ljubljana-Center. »Pogostejša je šibkost delovnega pomnjenja, bolje si zapomnijo informacije, ki jih vidijo, kot tiste, ki jih slišijo. Močno področje večine oseb z DS je komunikacija in socializacija, šibko pa govor in jezikovne sposobnosti. Boljše dosežke imajo na področju branja kot pa na področju matematike in pisanja. Poleg motnje v duševnem razvoju imajo lahko še druge motnje, ki lahko še dodatno otežujejo njihov razvoj, na primer avtizem, epilepsijo, …«

Zgodnja obravnava otrok je zelo pomembnaSredi letošnjega septembra je na Pedagoški fakulteti potekalo 2. strokovno srečanje o življenju oseb z DS, ki so se ga udeležili strokovni delavci, vzgojitelji, starši in vsi ostali, ki se ukvarjajo z osebami z DS. Kot predavateljica je sodelovala tudi naša sogovornica dr. Branka Jurišić, ki je predavala o pomembnosti zgodnje obravnave otrok z DS.

»Pomembno je, da se starši z otroki z DS čim prej po rojstvu vključijo v zgodnjo, timsko obravnavo. Zgodnja obravnava je pomembna zaradi več razlogov: prvi je stik staršev s strokovnjaki, ki so specializirani za razvojne motnje, oni poznajo potrebe otrok z DS, starše seznanjajo, kaj potrebuje njihov otrok in staršem tudi nudijo podporo v njihovi stiski. Raziskava je pokazala, da so bili otroci, ki so bili deležni zgodnje obravnave, bolj zdravi, njihove težave

s sluhom in z vidom pa so strokovnjaki odkrili prej in jim tudi ustrezno pomagali. Zgodnja obravnava je torej prispevala k ozaveščenosti in dobri informiranosti. Mnogi starši otrok z DS, ki so bili vključeni v zgodnjo obravnavo, so se počutili bolje, bili so bolj samozavestni v vlogi staršev in na splošno bolj zadovoljni.«

Vendar pa je napačno prepričanje, da bo otrok, ki je bil že zgodaj vključen v obravnavo, dosegel višje cilje kot tisti, ki je bil kasneje oziroma morda sploh ni bil. Zgodnja obravnava ni stvar urjenja spretnosti pri otroku, ampak je usmerjena v način otrokovega zaznavanja, raziskovanja in interakcij z okoljem. »Cilj zgodnje obravnave pri otrocih z DS ni trening določenih izoliranih spretnostih (npr. sestavljanje stolpa iz kock), ampak je cilj ustvariti razmere, v katerih bo otrok dejavno raziskoval in deloval v okolju. Ni cilj ta, da otroku ponudimo dražljaj, temveč da ustvarimo priložnost za interakcijo z okoljem,« je prepričana Branka Jurišić.

Ko mora mama nazaj v služboOtroci z DS se vključijo v vrtec tako kot vsi drugi otroci pri starosti 12 mesecev ali kasneje. Starši imajo na izbiro dve možnosti: da jih vključijo v reden program za predšolske otroke, ob čemer jim »pripadajo« do 3 ure dodatne tedenske strokovne pomoči specialnega pedagoga, lahko pa jih vključijo v prilagojen program za predšolske otroke, ki se izvaja v razvojnih oddelkih. V teh oddelkih je manj otrok, namesto vzgojiteljic je specialni pedagog, ponekod tudi fizioterapevt.

»Pogosto priporočamo, da tudi otroci iz razvojnega oddelka prehajajo med programi in so določeno število ur vključeni v program z vrstniki z značilnim razvojem,« razlaga dr. Jurišićeva. »V predšolskem obdobju zelo veliko otrok z DS doseže izjemno velik napredek v razvoju, kar je predvsem posledica intenzivnega ukvarjanja v domačem okolju in pa tudi v vrtcu. Pogosta težava, s katero se srečujejo starši, pa je, da so timi za zgodnjo obravnavo ponekod v precej oddaljenih krajih, da timi niso povsod popolni, starši ne najdejo razumevanja pri delodajalcih, …«

Večina otrok z DS v času šolanja

»Številne raziskave potrjujejo, da otroci z DS dolgoročno gledano nimajo negativnega vpliva na starše oz. je starševstvo otroka z DS enako zadovoljujoče kot starševstvo otroka z značilnim razvojem. Enak vpliv so ugotovili tudi pri večini raziskav na brate in sestre oseb z DS. Dolgoročno ti celo pridobijo, so bolj razumevajoči in strpni.«

dr. Branka Jurišić, specialna pedagoginja, Center za duševno zdravje, ZD Ljubljana-Center

potrebuje šolske programe, ki so manj zahtevni od običajnega programa redne osnovne šole. Gre za poseben program vzgoje in izobraževanja, ki je namenjen otrokom z zmernimi, s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju, odrasli z DS pa večinoma potrebujejo pomoč in vodenje celo življenje. »Raven njihove samostojnosti je zelo različna,« pripoveduje dr. Jurišićeva. »Nekateri lahko živijo delno samostojno življenje, na primer stanujejo v stanovanjskih skupnostih, so vključeni v delno zaščitne zaposlitve, sami skrbijo za svojo higieno, prehranjevanje in podobno … Ti potrebujejo le delno pomoč pri zahtevnejših opravilih. Drugi pa potrebujejo več pomoči in so vključeni v socialne zavode, kjer pa prav tako poskušajo ustvariti okoliščine za vseživljenjsko učenje.«

14

so narejeni iz izbranih zelišč in osvežilnega

sadja. Radi jih imajo dojenčki, otroci in šolarji.

Pripravimo jih lahko kot topel ali hladen

napitek, ne glede na letni čas.

HiPP d.o.o., Brnčičeva ulica 5, 1231 Ljubljana-Črnuče. Vse dodatne informacije lahko dobite na brezplačni liniji: 080 2221 ali na spletni strani www.hipp.si/caji.

HiPP instant čajiZa najpomembnejše v življenju.

Kolumna: Jesper Juul

piše: Jesper Juul prevod: Marija Zlatnar Moe

Imava dva otroka, ki se pravzaprav dobro počutita in nista težavna. Edina težava je njuna zahteva, da mora biti med njima vse pravično. Začelo se je, ko je imela mlajša prvi rojstni dan (med njunima rojstnima dnevoma je samo deset dni razlike). Starejši se je strašno razjezil, ko je ugotovil, da je sestrica dobila darilo, ki je stalo nekoliko več kot tisto, ki ga je dobil sam. Ves čas je ponavljal, da to »ni pravično«. Da ne bi uničili njegovega rojstnega dneva, je dobil približno 4 evre, kolikor je znašala razlika v ceni. Najin sin zelo skrbi za pravičnost in sestrica ga je začela posnemati. Tudi midva seveda misliva, da je pomembno, da se otroka naučita pravičnosti. Počasi se je vsa družina navadila, da morajo božična in rojstnodnevna darila imeti enako ceno, če pa ni tako, navadno izplačava razliko v denarju.Upala sva, da bo to vprašanje z leti postalo manj pomembno, pa je samo še slabše. Mlajša se recimo silno razjezi, če babica z daril, ki jih dobita, odstrani ceno. Na to naju je opozorila svakinja, ki je rekla, da preprosto nima nobenega veselja več, da bi najinima otrokoma še kaj podarila. Sva storila napako in kaj lahko storiva drugače?

Starša

Pravičnosti ni!Je mogoče in zaželeno, da je med brati in sestrami vse enako?

”“ Dajte otrokoma možnost ugovora, ampak vseeno naredite po svoje.

16

Večina majhnih otrok ima nekakšen čut za pravičnost, ki se neredko začne izražati, kadar se jim zdi, da so žrtev krivice, ali pa kadar nejevoljni in zbegani odkrijejo, da prihaja do razlik. Vajin starejši otrok je to očitno odkril, ko je prvikrat izkusil, da je sestrica dobila darila, on pa ne. To je nov in težak položaj za večino dvo- do štiriletnikov.

Kadar se to zgodi v družini, imajo starši izbiroHočeva, da se otroci naučijo, kako se razumno odzivati na resničnost, ali pa se hočeva izogniti temu, da bodo razočarani, jezni ali žalostni? Če je človek malo bolj sentimentalne ali romantične vrste, se odloči za drugo možnost in potem je pogosto deležen zaslužene kazni. Vseeno prihaja do sporov, hkrati pa je tudi kar težavna naloga, da vse sorodnike in prijatelje »vzgojiš« tako, da v sentimentalki sodelujejo, otroško veselje ob darilih pa zasenčijo vaše zahteve in darovalec hitro izgubi veselje ob dajanju.

Ob sporih dozorevamoLe redko je pametno, da v družini sprejemamo defenzivne odločitve – odločitve, katerih namen je, da se izognemo sporom. Ne glede na to, ali gre za odnos med otroki, med starši in otroki ali med starši, se vedno zgodi isto: sčasoma nastane veliko več sporov in pogosto še hujših. Tako majhni kot veliki ljudje se razvijemo na le redkih področjih, če vlada sama harmonija. Dozorevamo v sporih, v sporih spoznavamo sebe, druge in življenje. Moderni starši in ustanove ves čas poskušajo preprečevati, preusmerjati spore in se jim izogibati, to pa je eden od poglavitnih vzrokov, da številni otroci nikoli ne razvijejo socialnih spretnosti.

To ne pomeni, da bi si morali starši posebej prizadevati za ustvarjanje sporov. Ti se pojavijo sami od sebe in pogosto prav takrat, ko so najbolj uporabni. Zato otroci potrebujejo okoli sebe odrasle, ki jih lahko naučijo, kako naj se čim bolj razumno in konstruktivno odzivajo na spore s svojimi bolj in manj bližnjimi ljudmi. Dolgoročno ničesar ne pridobijo, če odrasli ves čas dušijo spore.

Nepravično življenjeKako torej pomagamo nejevoljnemu triletniku, ki misli, da je nepravično, da sestrica dobi deset daril v enem dnevu, on pa nobenega, ali da dobi božično darilo, ki je večje ali dražje kot njegovo? Triletnika vzamemo v naročje, ga pobožamo po glavi in rečemo: »Vidim, da si zbegan in žalosten, ampak tega se boš počasi navadil, ko boš večji.«

In če odgovori: »Ampak to je krivica!« mu odgovorimo nazaj: »Ja, na nek način je. Ampak življenje ni vedno pravično. Včasih ti lahko pomagam, če se ti godi krivica, ne morem pa spremeniti sveta v pravičen kraj.« Naslednjič, ko bo sestrica imela rojstni dan, ne bo več tako hud. In ko bo dopolnil štiri ali pet let, se bo naučil, da človek dobi darila za rojstni dan samo, kadar ima rojstni dan. Stvar je takšna, da enakosti ni! Lahko si prizadevamo ali se borimo za družbeno in politično pravičnost, ampak dejstvo je, da so ljudje različni. Če se hočemo torej do otrok obnašati »pravično«, moramo z njimi ravnati na različne načine in tega se morajo naučiti tudi otroci, namesto da iščejo nemogočo in iluzorno enakost. Ali pa se zgodi to, kar se je zgodilo v vaši družini: ni več veselih in velikodušnih otrok, ampak vlada tiranija pravičnosti in enakosti, zaradi katere ste vsi nezadovoljni in nesrečni.

Z otrokoma čim prej sedite skupaj in jima povejte nekaj v tej smeri: »Že odkar sta bila majhna, si prizadevava, da vidva ne bi bila žalostna, kadar … Zdaj vidiva, da se je zgodilo prav nasprotno. Za to nista vidva nič kriva, midva pa sva odgovorna. Zato si odslej ne bova več tako močno prizadevala, da se vama ne bi godila krivica, ker ne dobita natančno istega. Odslej bova kupovala darila, ki bi vama jih rada podarila. Darila, ki jih vidva lahko uporabljata in za katera misliva, da jih bosta vesela, čeprav niso vedno enako velika in ne stanejo enako. Ker smo vsi samo slabe volje zaradi tega.«Dajte otrokoma možnost ugovora, ampak vseeno naredite po svoje. Največ eno leto bo trajalo, da se bo družinska kultura spremenila tako, da boste vsi bolj zadovoljni.

Kolumna izraža stališče avtorja in ne uredništva revije.

Jesper Juul odgovarja:Jesper Juul je danski družinski terapevt, predavatelj in avtor, pa tudi oče in dedek, ki je že tri desetletja eden vodilnih avtorjev v razpravi o vzgoji otrok ter samosvoj in odločen zagovornik novih in boljših pristopov. Njegova prva knjiga za starše in nasploh odrasle »Kompetenten otrok« je prevedena v dvanajst jezikov in razprodana v več kot 250.000 izvodih. Med skandi-navskimi starši še danes, desetletje po izidu, velja za »biblijo«.

piše: Nika Dolenc

Pediatrična klinika v Ljubljani in razširjen strokovni kolegij za pediatrijo svetuje cepljenje otrok proti pandemski gripi. Cepljenje je priporočeno pri vseh otrocih, starejših od 6 mesecev, razen tistih, kjer zdravnik specialist izjemoma presodi drugače. Prednostna skupina za cepljenje so otroci s kroničnimi boleznimi in otroci z oslabljenim imunskim sistemom zaradi bolezni ali zdravljenja z zdravili. Sicer pa ne bo odveč, če ponovimo, da je zelo pomembna higiena – potrebno je temeljito umivanje rok. Otroci naj si roke umivajo toliko časa, da dvakrat zapojejo pesmico Ringaraja. Več informacij: Pediatrična klinika

Če se vam je ponudila priložnost, da bi vaš otrok lahko npr. sodeloval pri snemanju filma ali oglasa, morate poznati njegove pravice. Potrebno je namreč vložiti vlogo za izdajo dovoljenja za delo otroka, mlajšega od 15 let. Če je vaš otrok mlajši od 15 let, lahko izjemoma proti plačilu sodeluje pri snemanju filmov, pripravi in izvajanju umetnostnih, scenskih in drugih del s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne aktivnosti. Otrok, ki je dopolnil 13 let, pa lahko opravlja tudi lažje delo v drugih dejavnostih, vendar največ 30 dni v posameznem koledarskem letu v času šolskih počitnic. Kot zakoniti zastopnik morate še pred začetkom dela otroka na Inšpektoratu RS za delo pridobiti dovoljenje za delo otroka. Zaprosite s pomočjo obrazca, ki je na voljo tudi na njihovi spletni strani. Plačano delo otroka brez dovoljenja je prekršek.Več informacij: Inšpektorat RS za delo

Iztekel se je drugi rok – 1. november – za plačilo regresa za letni dopust. Kot delojemalec imate pravico, da sprožite individualni delovni spor proti delodajalcu, če vam ni izplačal enega ali več regresov za letni dopust. Regres mora znašati najmanj toliko, kot znaša minimalna plača v Republiki Sloveniji. V primeru sorazmernega dela letnega dopusta pa ima delavec pravico le do sorazmernega dela regresa. Naj opozorimo: terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v petih letih, zato je treba tožbo vložiti v petih letih. Pred vložitvijo tožbe delodajalca ni treba posebej pozivati k plačilu zapadle denarne terjatve (je pa priporočeno!), saj se tožbo lahko vloži neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem. Izberite delovno sodišče, ki je krajevno pristojno za vašo tožbo. Upravičenost do regresa je določena v skladu s kolektivno pogodbo. Vir in dodatne informacije: www.sodisce.si/dsslj

Osveščena družina

Vlada RS je v okviru odpravljanja posledic svetovne gospodarske krize sprejela ukrepe, s katerimi bo določenim fizičnim osebam omogočila lažji dostop do kredita v bankah. Skupine prebivalstva, ki so upravičene do kredita z jamstvom države, so: zaposleni za določen čas, prvo reševanje stanovanjskega vprašanja in mlade družine ter tisti, ki so zaposlitev izgubili po 1. 10. 2008 zaradi poslovnih razlogov. V okviru jamstvene sheme lahko najamete kredit do konca leta 2010. Država ima sklenjene pogodbe z določenimi bankami, pri katerih lahko najamete omenjeni kredit. Seznam bank si lahko ogledate tudi na spletni strani ministrstva za finance, kjer boste našli tudi zelo pregledno zloženko z vsemi dodatnimi pojasnili za pridobitev kredita. Brošura na www.mf.gov.si/slov/jamshema

Evro igra veliko vlogo v življenju vseh nas, ne le evroekipe – ekipe, ki skrbi za informiranje članov EU o evru. Denar potrebujemo za hrano, nakup oblačil, počitnice in za mnoge druge stvari. Pozneje v življenju ga potrebujemo, da najamemo ali kupimo hišo in avtomobil. Ker ima evro tako pomembno vlogo, je dobro, da o njem vemo kaj več, pa tudi o denarju na splošno. POMEMBNO JE, DA VKLJUČIMO OTROKE, DA RAZVIJEJO ODNOS DO EVRA oz. do denarja. Evropska unija je razvila spletno stran EVRO ZA OTROKE, ki je seveda v slovenskem jeziku, prilagojena pa je otrokom do zaključka osnovne šole. Otroci se večinoma učijo preko igre, skupaj s starši pa naj preberejo tudi kakšno zgodbo o evru. Igrico poiščite na www.ec.europa.eu

Starši otroku ob rojstvu določite osebno ime sporazumno in ga prijavite na Upravni enoti najpozneje v 30 dneh od njegovega rojstva. Priimek pa otrok dobi po priimku enega od staršev. Če se odločite za spremembo imena ali pogosteje se podaja vlogo za spremembo priimka zaradi razveze zakonske zveze med staršema, morate vložiti vlogo na UE. Če zahtevate spremembo osebnega imena mladoletne osebe, ki je stara več kot 9 let, je potrebna tudi njena privolitev. Za dodatne informacije je pristojen organ ministrstvo za notranje zadeve, za izvajanje pa se obračate na UE. Spremembo imena lahko izvršite tudi po elektronski pošti preko e-uprave. Za prvo odločbo o spremembi osebnega imena je predpisana upravna taksa v višini 3,55 €, za odločbo pa 42,54 €.Več informacij: www.e-uprava.gov.si

18

Cikcak

piše: Nika Dolenc

V abimo vas k sodelovanju v nagradni igri za »Najdružinske počitnice«. Na spletnem portalu Ringraja.net, www.ringaraja.net/druzinskepocitnice, lahko izbirate med štirimi ponudniki in z malo sreče boste družino peljali na brezplačne družinske počitnice po svojem okusu!

Obdobje zime je za otroke čas veselja in igranja na snegu, sankanja in smučanja po belih strminah. Da pa bo sankanje še bolj zabavno, si lahko omislite neverjetno lahke zložljive sani. Sani so izdelane iz reciklirane plastike, zavzamejo pa izredno malo prostora, saj jih enostavno zložimo in pospravimo v avto. www.notcot.org

Pri Tetrapaku je odlična ekipa

oblikovalcev in razvijalcev novih embalaž predstavila zares

nenavadno podobo tetrapaka. Takih živih barv in elementov iz

risank v množici sokov na prodajni polici zagotovo ne moremo

spregledati. S podobo risanih junakov na embalaži pa zagotovo

niso želeli ustvariti le nove vizualne podobe, temveč je v ozadju tudi

vsebina. Preko risanih junakov lahko ustvarimo zgodbo, zgodbo

o okolju, o obnovljivih virih, ki se reciklirajo. Nova embalaža je

trenutno na voljo v Veliki Britaniji. www.tetrapakrecycling.co.uk.

Nunzia, blagovna znamka ženskih torb, pozdravlja z novo linijo klasičen slog, ki se prepleta z dinamičnim načinom življenja. Ženska torbica ima prekrasne detajle v rdeči ali zeleni barvi. Torba skriva veliko rezervnega prostora z dodatnimi obstranskimi zadrgami. Tudi notranjost je »popredalčkana«, saj ima kar štiri žepe. Na voljo je kombinacija torbe za prenosnik in kozmetične torbice. Cena: približno 50 €. Za ogled in nakup še več izdelkov kliknite na www.smyleproducts.com.

Le Baby je priznana blagovna znamka kozmetičnih izdelkov za dojenčke in otroke. Linija izdelkov vključuje tudi nežen šampon, ki je oblikovan posebej za dojenčke in otroke ter ljudi z zelo občutljivo kožo. V šamponu ni nobenih neprimernih kemičnih ali za kožo občutljivih sestavin. Ima blag vonj, nežnih otroških laskov ne masti, vlaži lasno povrhnjico in ohranja male kodrčke. Izdelki Le Baby niso testirani na živalih. www.lebabyinc.com.

19

piše: Aleksandra Pinterič, Zavod Vista

Ker sami tega nismo imeli? So to želje, stiske, žalost staršev ali otroka? Na ta način otroku povemo, da je ljubezen to, kar se kupi in seveda si je otroci želijo še več – več ljubezni! Vprašanje pa je, katero ljubezen želijo. Starševsko, a kaj, ko jo mnogi starši izkazujejo skozi kupljene reči. Vedno pa ostane občutek, da nekaj manjka, občutek praznosti. Ljubezen se ne skriva v velikosti in ceni darila. In nekega dne se iz majhnih ust zaslišijo besede: »Če bi me imela rada, bi mi to kupila.« Pogojujemo ljubezen vsakodnevno v odnosu do otroka tudi sami? Ne vem, prisluhnite svojim besedam. Sama opažam, da ni ravno lahko

Mikroskop

DECEMBRSKI ČAS – ČAROBNOST, KI JO NOSIMO TUDI MI

Za otroke je december čas velikih treh mož, čas pričakovanj, želja, daril in veselja. To vedo tudi trgovine. Kaj pa mi, starši? Želimo take praznike, da se bodo otrokom izpolnile vse želje? Da ali ne? In na drugi strani – želimo imeti prazno denarnico, limit ali kredit?

In kje je resnica? Daril smo bili enako veseli, kot so jih veseli naši otroci, vendar s to razliko, da jih otroci danes dobijo pogosteje in to veselje doživljajo pogosteje. Seveda si potem želijo vedno več! Razlika pa je ta, da nam naši starši tega niso mogli omogočiti, zato so lažje rekli »NE«. A nekaj ostaja: otroci danes in nekoč si želijo darila, pomembno pa je, iz kakšnega razloga darilo dobijo. In ta razlog leži v starših.

Zakaj kupujemo darila? Da bi imeli dober občutek, ko osrečimo otroka? Da bi mu pokazali ljubezen? Ker bo sosedov otrok tudi dobil mogočna darila?

Letos so nas, aktivne člane potrošniške družbe, postavili v predbožično nakupovanje že takoj po 1. novembru. Opaziti je bilo mogoče že razne svetleče okraske, kataloge in lučke. Hitro, a ne? Začel se je čas, ko se marsikatera mama drži za glavo od vseh obveznosti, želja in dela. Vsekakor bi januarja potrebovala popraznični dopust. Da o izpraznjeni denarnici niti ne govorim! Čeprav vsi vestno govorimo, da je vse to prehitro, pademo in se ujemamo v zanko nakupovanja. Kaj pa otroci? Tako zelo radi poudarjamo, da je bilo nekoč praznovanje božiča in novega leta prijetnejše, da »smo znali« ceniti darila.

20

Pilot, veterinar, slaščičar, nogometaš, predsednik, … Ah, kaj vse smo želeli postati, ko smo bili majhni. Toliko stvari nas je zanimalo in toliko smo želeli početi, ko bi enkrat postali veliki. Zgledovali smo se po odraslih sorodnikih, znancih, televizijskih obrazih. Včasih nas je očaral kakšen lik iz risanke ali filma in smo rekli: »To želim biti, ko odrasem!« Poklicev je res ogromno in otroci za marsikaterega sploh še niso slišali. Idealna priložnost, da se o katerem poklicu kaj novega naučijo in se ob tem še lepo zabavajo je, da obiščejo gledališko predstavo »Ko bom velik, bom …«. V njej nastopa Sten Vilar, pedagog in odličen igralec z dolgoletnimi izkušnjami, ki se prelevi v različne like in na duhovit in igriv način predšolskim in šolskim otrokom predstavi različne poklice. Predstava, ki jo je omogočila Pošta Slovenije, je v zadnjih dveh mesecih gostovala v nekaj večjih mestih po Sloveniji. Mi smo jo obiskali 4. novembra v OŠ Murska Sobota I. Mladi prekmurski nadobudneži so najprej spoznali peka Matevža in skupaj z njim zapeli pesmico Od zemlje do žemlje in se tako naučili, kako nastane kruh. Nato je nastopil zdravnik Zdravko, ki je na odru pregledal novo pacientko – vzgojiteljico Selmo in jo rešil vseh zdravstvenih težav. Kot zadnji se je predstavil poštar Pavli, vesel in veder možakar, ki raznaša pošto od hiše do hiše in s tem razveseljuje ljudi. Tudi malčkom se je takoj prikupil in skupaj so za konec zapeli in zaplesali ob pesmici Poštar Pavli. Otroci so v predstavi resnično uživali, saj so ves čas ploskali, se smejali, peli in se pozibavali v ritmu pesmic. Kdo ve, morda pa je katerega izmed njih tako zelo navdušila, da bo želel v življenju početi to, kar počne pek, ki ponudi toplo, dišečo žemljico, ali zdravnik, ki pove, da si ozdravel, ali pa poštar, ki prinese težko pričakovan paket.

KO BOM VELIK, BOM …besedilo in fotografije: Maja Šogorič

Poštar Pavli(D. Kenda Hussu)

Zjutraj, ko ptički najlepše pojo,sedem na svoje kolo,pošto raznašam od hiše do hiše,vsi komaj čakajo, če jim kdo piše …

… v lepem vremenu in če dežuje,pošta okoli po svetu potuje,pisma, razglednice, tudi paketi,oj, res je lepo, kaj po pošti prejeti!

biti starš v času tolikšne izbire otroških reči, tolikih otroških in odraslih želja, toliko slišanega o tem, kaj je prav in kaj ne, ob tem, kaj naj bi bilo, pa ni – in vse to ovito z veliko pentljo. Ja, ni lahko izbirati. A odgovore na vsa ta vprašanja lahko najde vsak samo v sebi.

Kaj je sploh pomembno v prazničnem času? Odgovor morata poiskati starša in zgraditi skupno željo in vrednoto, kakšni bodo prazniki v njihovi družini. Otroci uživajo v pričakovanju, v čarobnosti praznikov, v vseh majhnih radostih, ki pustijo sled v srcu za vse življenje – v vonju maminih piškotov, valjanju testa, pečenih piškotih, iskanju daril, bedenju pozno v noč, svetlečih bučkah, prižiganju svečk, … Kaj je ostalo v našem spominu? Da, tisto prenesimo otrokom z vso srčnostjo, v tem bodo uživali, ker bomo uživali tudi mi.

Kanček pravljičnosti in izvirnostiVsaka mamica si želi, da bi prazniki uspeli. Vsekakor je priporočljivo, da si hiter decembrski čas dobro organiziramo in se pripravimo. Darila je mogoče kupiti že prej

ali jih narediti doma (marmelade, zeliščne soli, domač kruh ipd.) poleti ali jeseni. S tem dosežemo, da nismo obremenjeni še s tem. Lahko celo leto na stran dajemo kovance in s tem denarjem kupimo darila. Ne boste verjeli, koliko denarja se lahko nabere! Pot do velikih reči je treba samo modro načrtovati in razdeliti na veliko drobnih korakov, pa so tudi prazniki čudoviti. Kako nastaviti otroku darila? Pravljični svet otroku pričaramo prav starši. Lahko si zamislimo veliko darilo, v katerem so vedno manjše škatle, lahko pa naredimo preprost načrt stanovanja, ki ga je pustil dobri mož, in na vsaki postaji sledi naloga ter iskanje darila. Na spletu in v revijah je polno različnih idej, kako narediti praznike čarobne, polne doživetij. Manjše otroke hitro zapeljemo v svet domišljije, starejši otroci pa naj nam pomagajo pri varovanju skrivnosti in pripravi vzdušja. Najpomembnejše je VZDUŠJE in zanj ne potrebujemo veliko denarja!Občutek imam, da smo v vsej tej recesiji občasno zmedeni prav vsi. Izkoristimo praznični čas in otroke spomnimo, da vsem le ni tako čudovito in da med nami živijo otroci, ki daril mogoče ne bodo prejeli – vsaj ne tistih, ki si jih želijo. A ni vse v darilih. Čas recesije je tudi čas, ki nas opominja, kaj je tisto NAJPOMEMBNEJŠE – denar ali družina?

Otrokove želje naj nam bodo samo usmeritev pri nakupovanju in obdarovanju. Ni nam treba izpolniti vseh otrokovih želja samo zato, da bi z njimi zaznamoval srečno otroštvo. Otrok bo v svoji pravljičnosti razumel, da je na svetu veliko otrok, katerim je treba razdeliti darila ter da se je dobri mož zelo potrudil in izbral primerno darilo zanj/zanjo. Bistvo vsega je vsekakor v pričakovanju in odpiranju darila. Bodimo izvirni!

Pa vesele, pravljične, tople in nasmejane praznike vam želim.

21

Lino na obisku

Hvala medvedku Linu tudi v imenu uredništva Ringarajinih iskric, da je celo leto sodeloval z nami ter obiskoval in razveseljeval otroke v vrtcih po Sloveniji. In še enkrat hvala vsem vrtcem, vzgojiteljem in vzgojiteljicam ter seveda otrokom, da ste tako množično sodelovali v natečaju »LINO – DOBRE NA-VADE«.

In še posebej čestitke Vrtcu pri OŠ Žirovnica za izbiro celoletnega projekta »Z DOBRIM ZGLEDOM DO LEPEGA VEDENJA«. Resnično nas veseli, da smo vam bili skupaj z Linom navdih. Želimo vam veliko uspeha.

Zopet se vidimo prihodnje leto. Lino za vse vas že pripravlja presenečenje!

Uredništvo Ringarajinih iskric

22

RINGARA JIN DRUŽINSKI KATALOG DARILDecember 2009Odločili smo se, da vas obdarimo. Tokrat z idejami. Izvirnimi, prikupnimi, zabavnimi in igrivimi. Ker jih nikoli ni preveč in ker je vedno super imeti kakšno na zalogi!Za iskrive nasmehe, mehko otroško kožo, topel in udoben korak ter predvsem kvalitetno preživet čas!

Poiščite super idejo za darilo in obdarite z nasmehom!

Paket MARK - za fantke AKCIJA -29 %kengurujček, pestunja,hojček, velika torba, majhna torbanetopirček

167,90 € + darila v vrednosti 83,81 € www.markneli.com 031 22 44 99

Paket NELI - za punčke AKCIJA -29 %kengurujček, pestunja, hojček, velika torba, majhna torba, pikapolonica

167,90 €+ darila v vrednosti 83,81 €www.markneli.com 031 22 44 99

Ko sem postala mamica, mi je bilo vse tako novo in ljubeče, a hkrati je zahtevalo veliko napora. Čisto slučajno sem prišla v stik z Mark & Neli izdelki in od tega trenutka naprej je moje pestovanje in izleti z Ario prava poezija.Z IZDELKI MARK & NELI BO VAŠE STARŠEVSTVO BOLJ PRIJETNO IN LAHKOTNO.

Saška Lendero

www.markneli.com

Darilni paket BEBICA BEBICA negovalna kopel & šampon (2,15 €), zaščitna krema (2,36 €), kremni fluid (2,36 €), vremenska zaščitna krema (2,80 €) in oljna kopel (2,60 €)

Izdelke najdete v trgovskih sistemih: Tuš, drogerijah Tuš, Mercator supermarket in hipermarket, Muller, Interspar, Spar, Leclerc, Jagros in ostalih manjših sistemih.www.kozmetika-afrodita.com

Ringarajine iskrice, revija Revija z odgovori za velike in izzivi za male

12 € za celoletno naročnino + DARILO - knjiga danskega družinskega terapevta Jesperja Juulawww.ringaraja.net/iskrice

Maj 2009

da

25

Izku�nja

du�i. S kupom

mo�na re�itev.

epiti.

Po pade� v

traja (pre)dolgo,

negotovostjo, Leto dni je praznila doma, v iskric in

omare.

se da so se v tem

in odnos in

ne

da

Polona Po�gan: Maks nama j

Jesper Juul: Jeza, kuhanje mule in meje 16

Pezovo ObdaRajanje 7

Junij/julij 2009

Dru�inske vrednote 12

Kristina PlavKrajnc: Pravi odgovor mor

oiskati sam - 8

Jesper Juul: Iz sr

Z besedami gradimo otroke - 28Pr

Vikend na Krasu - 18

ka odgovor

a

R

bzorij - 30

repr ... V tudi sploh ni k. Spet drug hitro

ce preve , da bi lahko

Anja

RUN TEX 39,99 €Na voljo v trgovinah MASS po Sloveniji

RUN TEX

49,99 €Na voljo v trgovinah MASS po Sloveniji

RUN TEX 39,99 €Na voljo v trgovinah MASS po Sloveniji

Ringarajin Vodnik po nosečnosti 18 knjižic, ki jih mora imeti vsaka nosečnica

32,55 €+ DARILO - previjalna torbawww.ringaraja.net/vodnik

SUPERFIT

69,99 €Na voljo v trgovinah MASS po Sloveniji

Tosama TO.TO paketVsebuje izdelke za nego občutljive otroške kože: baby bombažne krpice, baby blazinice, baby soft krpice za umivanje, baby palčke in darilo za mamico.

Priporočena cena: 9 €Izdelek lahko kupite v trgovinah: Pikapolonica, Interspar, v HM Mercator Šiška ter v Tosamini prodajalni na Viru pri Domžalah.www.tosama.si

Kartica Hišni klubOgled štirih lutkovnih predstav po lastnem izboru v Hiši otrok in umetnosti

32,00 €www.hisaotrok.si

Otroški zimski čevlji art. 97977/T in nogavice

Borovo Trade, d. o. o.

Aptyeva magnetna plišasta abeceda

MALA abeceda: 25 €/črkoVELIKA abeceda: 40 €/črkowww.apty-toys.si

Barvice Staedtler Ergosoft JumboKakovostne in ergonomične mehke barvice, idealne za začetno barvanje in pisanje!

19,56 €Prodajna mesta: Mladinska knjiga Trgovina, Office 1 Superstore, DZS , Spar Slovenija, Mercator

Premetanke brez zankeUganke, ki bodo otrokom krajšale čas, jih spodbujale k razmišljanju in odkrivanju.

20,62 €Spletna prodajalna založbe Morfemwww.morfem.si

Manja Žugman Širnik

Ilustriral Matjaž Schmidt

Manja Žugm

an Širnik

PREMETA

NKE BREZ ZA

NKE

cena 19,53 €

www.morfem.s i

PREMETANKE BREZ ZANKE

Zbirka ugank Premetanke brez zanke, avtorice Manje Žugman Širnik, otroke na

slikovit način popelje v svet živali iz domačega okolja, obiščejo pa lahko tudi svet

eksotičnih živali z drugih kontinentov. Otroci lahko spoznavajo biotope iskanih

živali, njihovo obnašanje in prehranjevanje, telesne značilnosti ter njihov odnos

do človeka. Pri nekaterih je poleg živalskega izpostavljen tudi drugi besedni

pomen (npr. hrošč kot avto). Skrbno izbran jezik z rimami, aliteracijami, ponavljanji,

posnemanjem živalskih glasov ter enakomernim ritmom živo nagovarja otroško

domišljijo, igrivost ter radovednost do spoznavanja živalskega sveta. Hkrati pa so

uganke tako kot druga otroška literatura in medijski produkti za otroke naslovljene

tudi na starše, ki imajo pri branju ugank in njihovem jezikovnem razvozlavanju

pomembno vlogo. Otroci bodo ob prebiranju ugankarskih zank lahko samostojno in

z vizualno pomočjo barvnih ilustracij na sproščen in igriv način bogatili tako znanje

o živalskem svetu kot tudi svojo izrazno moč.Dr. Janja Polajnar Lenarčič, asistentka za nemški jezik,

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Preštej, koliko živalskih ljubljenčkov spremlja Polly.

Tri srečneže čakajo super nagrade:

Sestavljiva trgovina Sestavljiva trgovina Zabaviščno-nakupovalni center

ODGOVORE NAM POŠLJI DO

20. DECEMBRA 2009

vpiši odogovor

27

- revija z odgovori za velike in izzivi za male ter

- največji spletni portal za nosečnice in družine,

sta v letošnjem prazničnem času s podporo Mestne zveze prijateljev mladine Ljubljana

dala pobudo za dobrodelno akcijo Ringarajin Miklavž.

Na prav poseben način bomo v začetku decembra obdarili otroke iz Zavoda Janeza Levca.

S pomočjo partnerjev, ki so podprli akcijo, bomo razveselili kar 271 otrok, kar je še več, kot smo jih obdarili v lanskoletni akciji Praznične iskrice za vse! Iz srca se zahvaljujemo prav vsem partnerjem, ki so podprli akcijo!

Video in foto reportažo po 10. decembru poiščite na spletnem portalu www.ringaraja.net!

ŠkodaRoomster. Lahko za 11.490 € dobite več? Pokličite brezplačno na 080 1895 ali obiščite www.skoda.si

Porsche Slovenija, d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana. Povprečna poraba goriva: 5,1–7,0 l/100 km, emisija CO2 135–168 g/km. Fotografija je simbolična.

SIMPLY CLEVER

Dobrodelnost

ODGOVORE NAM POŠLJI DO

20. DECEMBRA 2009

vpiši odogovor

Čas z otrokom

Mali človek na velikem odru življenjapiše: Simona Iglič,

univ. dipl. sociologinja in dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok

Kaj lahko skriva zakulisje?

Mamica je šestletnico nagovarjala, naj vendarle stopi pred občinstvo in nastopi s prijateljčki. In ko ni šlo na prvo besedo, je poskusila deklico motivirati z obljubo, da bo dobila igračko. Deklica se ni pustila pregovoriti. Le obsedela je tam ob odru kot kupček nesreče, razdvojena med svojim čutenjem in starševsko željo. In ko je bilo nastopa konec, je s skakanjem in tekanjem po odru izrazila, da ne želi sprejemati pozornosti odraslih le takrat, ko bodo odrasli pripravljeni na to. Z izpostavljanjem sebe pred celo dvorano je pokazala, da njeno bojkotiranje nastopa ni povezano s tremo pred množico.

Kakšno je ozadje dekličine zgodbe, lahko le ugibamo. Dejstvo pa je, da se je postavila po robu ljudem, ki jih ima rada in jim običajno sledi, kar nakazuje, da je deklica v močnem notranjem konfliktu (med individualno težnjo in težnjo po prilagajanju drugim). Konflikt skuša rešiti tako, da bo sebi rekla DA.

Zakaj deklica ne želi nastopati? Je prisoten strah pred neuspehom, zavračanje, da je projekt, ki mora blesteti na vseh področjih ... Začnemo lahko s tem, da svojega otroka vprašamo: »Ne želiš nastopati?« In potem

Otroci v vrtcih in šolah večkrat na leto nastopijo za starše. Ob posebnih priložnostih pokažejo, kaj so se naučili in skušajo pričarati staršem utrip svojega vsakdana. Otroci z veseljem delijo svoj svet z odraslimi. Nekateri komaj čakajo, da odpojejo, odplešejo in pokažejo, kaj vse počno v vrtcu. Le tu in tam pa se zalomi in otrok ne pristane na tovrstno pridobivanje odrasle pozornosti. Nekaj pa je tudi takih otrok, ki ne prenašajo niti najmanjšega pritiska, pa čeprav gre za prijazno spodbudo in poziv k sodelovanju v vrtčevskih dejavnostih. Ti otroci, ki so se znašli v položaju, ko preprosto ne pristajajo na tovrstno izpostavljanje, pišejo svoje individualne zgodbe. Če si vzamemo čas in pokukamo vanje, začutimo, kakšen stres in obremenitev predstavlja za otroka izbira, da ne bo sodeloval. Odrasli skušamo te občutke minimalizirati, nekateri pa se še spomnimo, kako velik je lahko oder, ko si še čisto majhen in nimaš niti občutka niti izkušenj, ki bi ti kazale pravo pot.

samo poslušamo in se čudimo odgovorom: »Ne, nočem, ... Ne, ker ne znam ... Ne, ker se bom zmotil ... Ne, ker me bodo vsi gledali ... Ne, ker se mi ne da ...«

Iz tovrstnih informacij se lahko veliko naučimo o svojem otroku. Namesto postavljanja vprašanj otroku, pa lahko vprašamo sebe. Zakaj me tako moti, če moj otrok noče nastopiti? Doživljanje otroških nastopov je povezano tudi z našimi občutki. Le pokukajmo v zakulisje svojih občutkov. Lahko pa ste eden tistih odraslih, ki temu dejstvu sploh ne posveča pretirane pozornosti. Sama bi svojemu otroku, ki se ne bi hotel pridružiti nastopajočim, ponudila stolček med gledalci in v njegovi družbi uživala ob ogledu predstave. Globoko v sebi pa bi si mislila, da bo otrok prej režiser kot igralec.

Vsakodnevni nastopi

Veliko je podobnih zgodb, ki niso povezane z nastopi v vrtcih in šolah, a vseeno sporočajo, kako so otroci pripravljeni sodelovati pri stvareh, ki jim zagotavljajo starševsko pozornost. Prepričana sem, da več kot polovico stvari, ki jih otroci naredijo dnevno, storijo zato, da bi ugodili svojim staršem in ostalim odraslim. Ja, tako vodljivi in sodelujoči so.

28

Otroci »nastopajo« za nas v različnih situacijah. Ko na primer oblečejo oblačila, ki smo jim jih izbrali (ker določena majica pač sodi k določenim hlačam). Ko deklica na prigovarjanje »kako si lepa« vendarle obleče hlače namesto priljubljenega krila že tretji dan zapovrstjo. »Prosim«, »hvala«, »dober dan«, »nasvidenje« – otrokom vljudnostne fraze do določene starosti ne pomenijo nič, a se jih vseeno hitro naučijo izrekati. Vse to so mini nastopi nam na ljubo oz. iz ljubezni, občutka pripadnosti in lojalnosti do staršev.

Nekateri odrasli se zavedamo, kakšno moč imamo nad otroki, in čutimo, da otroško nesodelovanje sporoča nekaj pomembnega. Sicer nedefinirano, a glasno nasprotovanje, ki sporoča: »Prestopaš moje meje. Nehal si gledati name kot na človeka s svojimi čustvi, hotenji, potrebami. Z menoj ravnaš kot z objektom. Uporabljaš me za svoje potrebe. Tega ne prenesem več!«

Mi smo ljudje!Triletni deček z močnim samozavedanjem je vprašal vzgojiteljici: »Zakaj nam govorita otroci, otroci. Mi smo ljudje!«Vse več staršev stopa na pot vse večjega priznavanja otrokovih teženj po občutenju

enakovrednosti. Le malce negotovi smo še, ker uzrti in uslišani otroci terjajo več posluha zase, nam pa se potem zdi, da nas izkoriščajo in »vrtijo okoli prsta«. Ko pišem o enakovrednosti, nimam v mislih tiste enakovrednosti, ki odrasle napeljuje k permisivnosti, omahljivosti in neskončnemu služenju otroka. V mislih imam komunikacijo, način sobivanja, ki vodi k odprtim odnosom, ki dovoljujejo tako staršem kot otroku, da se vedno bolj spoznava in da prihaja k sebi. Odnosom, ki razvijajo samospoštovanje vseh družinskih članov in ki zagotavljajo dostojanstvo. Včasih odrasli težko verjamejo v otrokovo integriteto (otrokov jaz). A če verjameš, da je vse, kar ti otrok sporoča, tudi resnično (in ne zgolj otroška muha), potem imaš kar naenkrat pred seboj celega človeka in ne samo pomanjšane različice – otroka. Slediti otroku je naporno, prav tako naporno kot slediti odraslemu.Včasih traja leta in leta, da otroci izrazijo, da so že predolgo sodelovali z željami in zahtevami drugih in prekomerno zatirali svoj notranji glas in takrat so za vse krivi podivjani hormoni in puberteta. Pa ni čisto tako. Vse skupaj se začne že mnogo prej. Morda ravno takrat, ko je naš otrok prvič stopil na veliki oder, čeprav je bil ta zanj mnogo prevelik. Ali pa takrat, ko je moral nositi srajco z gumbi, ker mu jo je kupila

babica, mi pa se nismo ozirali, da ga praska in moti.Človek se rodi s težnjo po sodelovanju, ugajanju in hrepeni po občutku sprejetosti. Večina velikih in malih ljudi bo naredila skoraj vse, da se bo počutila ljubljeno. Vprašajmo svoje otroke tu in tam: »Počneš to zaradi mene ali zaradi sebe?« In če bo odgovor včasih eno, včasih drugo, se ne bojmo za zdravje svojega otroka. Če naletite na molk, pa vedite, da vaš otrok verjetno ne ve več, ali počne stvari zaradi sebe ali drugih. Postavimo isto vprašanje še sebi: »Počnem večino stvari zaradi sebe ali zaradi drugih? Kdo me je pripravljal, da želim ugajati drugim? Kdo je vodil mojo generalko, da zdaj tako hrepenim po aplavzu publike?«

Ste eden tistih, ki sodelujejo s kepo v želodcu? Morda ste imeli ob sebi nekoga, ki vas je povabil med občinstvo ter vam dovolil, da nesodelujete in samo občudujete predstavo, v kateri nastopajo drugi. In danes je edina publika, na katero prisegate, vaše lastno srce in duša.

Prodajna mesta: Emporium, Mercator center Postojna,Maxi, Modna hiša Maribor, Modiana Medvode, Ciciban Ptuj

29

30 Zdravje

Nevarne pnevmokokne okužbepiše: Andreja Krebs, dr. med., spec. pediatrije

Pnevmokokne okužbe povzroča bakterija Streptococcus pneumoniae ali pnevmokok. Pnevmokoki so najpogostejši povzročitelji bakterijskih okužb, še posebej pri otrocih, ki so mlajši od dveh let. Pnevmokoknim okužbam so najpogosteje izpostavljeni otroci, ki obiskujejo kolektivno varstvo, živijo s kadilci oziroma v slabših socialnih razmerah ali pa so bili dojeni manj kot dva meseca.

30

31V prvem letu življenja postane skoraj vsak otrok nosilec pnevmokokov. Pnevmokoki se nahajajo v predelu nosu in žrela zdravih otrok, prenašajo pa se kapljično, s kihanjem oziroma kašljanjem. Otrok se lahko okuži, ko pride v stik z obolelim človekom oziroma z zdravo osebo, ki je nosilec pnevmokokov. Ni nujno, da zboli vsak otrok, ki se okuži. Oboleli bodo predvsem otroci z zmanjšano odpornostjo ali okvaro sluznice, ki je lahko posledica katere od virusnih okužb.

Pnevmokoki lahko pri otroku povzročijo resne invazivne okužbe, kot so meningitis, sepsa in bakteriemična pljučnica. Te bolezni lahko pri otrocih, predvsem mlajših od dveh let, povzročijo tudi smrt. Pnevmokoki povzročajo tudi neinvazivne bolezni, npr. bronhitis, vnetja obnosnih votlin in vnetja srednjega ušesa. Neinvazivne bolezni se pojavljajo pogosteje, vendar običajno potekajo v blažji obliki.

Pnevmokokni meningitis se najpogosteje pojavlja pri otrocih med 6. in 18. mesecem starosti.Običajni znak obolelosti je povišana telesna temperatura, vendar se pri dojenčkih ne pojavlja vedno. Pojavljajo se še naslednji znaki: krči, mrzlica, bruhanje in močan glavobol, ki ga pri otroku zaznamo zaradi nemira. Neznačilni znaki, razdražljivost ali neutolažljivost, lahko vodijo v zmanjšano aktivnost ali otrplost. V poznejših fazah bolezni se lahko pojavi še zavračanje hrane, dihalna stiska in odpor do močne svetlobe. Čim mlajši je otrok ob pojavu bolezni, tem manj značilni so znaki, ki spremljajo bolezen.

Pnevmokokna bakteriemična pljučnica je resnejša kot druge oblike pljučnice in je pogosto vzrok za hospitalizacijo otrok. Znaki, ki niso nujno značilni in se pojavljajo pri dojenčkih in majhnih otrocih, so povišana telesna temperatura, kašelj, hitro dihanje in godrnjanje.

Pnevmokokna sepsa pomeni vdor pnevmokokov v krvni obtok. Znaki bolezni so podobni kot pri pljučnici ali meningitisu, lahko se pojavljajo bolečine v sklepih in mrzlica.

Pnevmokokno vnetje srednjega ušesa povzroča bolečine v ušesih. Drugi znaki so še vročina, razdražljivost in nespečnost.

Nevarno ponavljanje vnetij srednjega ušesaNajpogostejša pnevmokokna okužba pri otrocih je vnetje srednjega ušesa. Vnetje srednjega ušesa je pri otrocih, mlajših od treh let, najpogostejši razlog za obisk zdravnika. V prvem letu življenja kar 60 odstotkov otrok vsaj enkrat preboli vnetje srednjega ušesa. Ponavljanje vnetja srednjega ušesa v zgodnji otroški dobi lahko privede do dolgotrajnih posledic, kot so govorne težave, težave pri branju in celo izguba sluha.

Zakaj otroke zaščititi pred pnevmokoknimi okužbami?Pnevmokokne okužbe zdravimo z antibiotiki. V zadnjih letih močno narašča odpornost pnevmokokov proti antibiotikom, kar vodi v zmanjšano uspešnost zdravljenja. Ravno zaradi odpornosti pnevmokokov na antibiotike je čedalje bolj pomembno preprečevanje okužb. Otroke zaščitimo pred pnevmokoknimi okužbami s cepljenjem, ki ga priporoča čedalje več strokovnjakov. Cepljenje je namreč edina uspešna zaščita in ga je priporočljivo opraviti do otrokovega drugega leta starosti. Seveda pa je priporočljivo, da se starši pred cepljenjem posvetujejo z izbranim pediatrom.

Mami, oči – kuhanje je zabavno!

Celiakijo zdravimo z dieto s celiakijo. Poleg tega pa se gluten lahko po-javlja tudi v različnih prehranskih izdelkih, ki se uporabljajo pri pripravi jedi. Vsi starši in vzgojne ustanove, ki skrbijo za prehranjevanje otrok, se morajo zavedati, da je že sama priprava jedi za bolnike zelo pomembna. Na primer: že uporaba iste deske ali noža za rezanje običajnega in brezglutenskega kruha je kršitev diete in napre-dovanje bolezni. Mladi bolniki s celiakijo, ki se držijo predpisane diete, večinoma nimajo težav s privzemom enostavnih sladkorjev iz zaužite hrane. Za splošno delovanje dobi bolnik s celiakijo dovolj ogljikovih hidratov iz dovoljenih živil, kot sta na primer riž in krompir. Tudi druga hranila ne predstavljajo velikega problema, saj lahko bolnik uživa meso in zelenjavo v poljubnih količinah. Seveda pa mora pri vsakem obroku paziti, da med pripravo hrane le-ta ne pride v stik s prepovedanimi živili.

Posebna oznakaBistvo prehrane bolnika s celiakijo je, da izbira le pšenične izdelke, ki imajo posebno oznako (prečrtan žitni klas), kar pomeni, da živilo vsebuje minimalno dovoljeno vsebnost glutena. Ti izdelki so zaradi postopkov priprave dražji, zato je prav, da starši in šole pridobijo dodatno finančno pomoč, ki bo omogočila enakovredno življenje tudi bolnikom s celiakijo.

Kot starši smo odgovorni, da otroku razložimo njegovo drugačnost in ga usmerimo na pot, kjer mu bo njegov življenjski slog omogočal normalno in polno življenje. S prehransko ozaveščenostjo staršev pa se širijo tudi druge alternativne možnosti prehran-

S prehrano bolezen umirimoCeliakija je sicer zapletena, a z ustreznim prehranjevanjem nenevarna bolezen. Če bolnik ne vzpostavi prave diete, se nepravilnosti in posledice lahko kažejo v obliki slabokrvnosti, depresije, osteoporoze, neplodnosti, epilepsije, depresije, shizofrenije ter drugih avtoimunskih obolenj jeter, ščitnice, trebušne sluznice, ...

Bolezen lahko izbruhne kadarkoli v življenju. Da bi bolniki lahko normalno živeli, morajo prila-goditi svoje prehranjevanje tako, da se izognejo glutenu. Gluten je beljakovinska sestavina v pšenici, ki daje elastičnost izdelkom iz moke. Ker gluten ni nujno potrebna beljakovina, jo morajo bolniki pri prehrani izločiti iz jedilnika. To pa je včasih lažje reči kot storiti, saj imamo v Sloveniji premalo izdelkov, ki bi bili primerni za bolnike

Več kot odstotek ljudi v Sloveniji boleha za neprijetno in zelo redko boleznijo – celiakijo. Med obolelimi so tudi otroci, ki se od svojega rojstva borijo za kakovost življenja, in tudi taki, ki nikoli ne zaznajo bolezni, saj se le-ta s svojimi neizrazitimi simptomi lahko tudi potuhne. V tem primeru obstaja nevarnost, da se pojavijo še druge bolezni. Če celiakije ne zdravimo, lahko privede do razvoja malignih obolenj na debelem črevesu in limfomov.

jevanja otrok s celiakijo. O tem smo pisali že v prejšnjih številkah Iskric. Pomembno je, da se bolniki držijo svojega življenjskega sloga in da ozavestijo dietno prehrano skozi celo življenjsko obdobje.

Pomembni prehranski nasveti za vse, ki pripravljajo jedi za male in velike bolnike s celiakijo:1. Šest obrokov dnevno zagotavlja celodnevno preskrbo telesa s potrebnimi prehranskimi snovmi.

2. Obroki ne smejo vsebovati izdelkov iz pšenic e, rža, ječmena in ovsa!

3. Mnogi otroci poleg glutena ne prenesejo tudi mlečne kisline, zato je pri pripravi jedilnikov potrebno pravilno načrtovanje in izločanje vseh izdelkov, ki povzročajo težave.

4. Mlečni izdelki, ki jih predelajo bakterije, zmanjšajo mlečno kislino, zato sire in jogurte lahko vključujemo v hrano bolnikov.

5. Brezgluteinska dieta je trenutno edina veljavna metoda zdravljenja celiakije.

6. Zaradi izredno dragih brezglutenskih živil lahko starši zahtevate dodatek za nego bolnika s celiakijo.

7. Ker vodi celiakija v zmanjšano absorpcijo vitaminov in drugih pomembnih hranil, lahko nastanejo bolezenska stanja, kot so anemija

hipovitaminoze, osteopenija. Zato je dobro, da so v dnevni

jedilnik vključeni sveže stisnjeni sadni ali zelenjavni sokovi ter vitaminski dodatki.

8. Kakovostne ogljikove hidrate lahko bolniki dobijo

preko jedi iz krompirja in riža.

besedilo in fotografije: Aleš Pirc

Primerne jedi za bolnike s celiakijo:

Žar/mediteranska kuhinja• meso na žaru, pečen krompir, sveža zelenjava

Pečenje in kuhanje/mediteranska, azijska in indijska kuhinja• meso v naravnih omakah, različna kuhana zelenjava, krompir/riž/riževe testenine • mesne ali zelenjavna juha brez škrobnih dodatkov

Sestavljene solate• sveža zelenjava z mesom, rižem, morskimi sadeži

Vegetarijanska in presna kuhinja• vse vegetarijanske in presne jedi, ki ne vključujejo žit

Posladki• sveže in vloženo sadje v kombinaciji z brezglutensko moko• siri s svežim ali posušenim sadjem

Indijska cvetača s krompirjem

Sestavine za štiričlansko družino:

» 600 g cvetače » 360 g krompirja » mleta rdeča paprika » 2 dl sezamovega olja » mleta kumina » 2 lovorjeva lista » zelen čili » čili v prahu » kurkuma » koriander » ingver

Priprava

» Segrejemo olje. Dodamo kumino in lovorjeva lista ter sesekljan čili. Ingver, koriander, kurkumo in čili v prahu zmešamo z malo vode, da nastane pasta, ki jo dodamo v lonec in nekaj časa pražimo, vendar pazimo, da se ne začne žgati. Dodamo olupljen in narezan krompir in cvetačo ter solimo. Zalijemo z malo vode in na šibkem ognju dušimo, da je zelenjava kuhana al dente. Po potrebi dolivamo vodo. Po želji potresemo s sesekljanim koriandrom.

Čas priprave: » 30 minut

Energija: 546 kcal

Beljakovine: 11,02 g

Maščobe: 50,26 g

Ogljikovi hidrati: 18,72 g

Vlaknine: 5,67 g

32

Piščančji zrezek na žaru in rizi-bizi

Kitajsko zelje s hruškami in sirom

Sestavine za štiričlansko družino:

» 500 g piščančjega fileja » morska sol, poper » 200 g riža » 120 g svežega graha » srednje velika bela čebula » 2 stroka česna » 2 žlici olivnega olja » 2–4 dl juhe ali vode

Sestavine za štiričlansko družino: » 1 majhna glava kitajskega zelja » 2 hruški » 150 g ementalca

Sestavine za preliv: » 2 žlici limoninega soka » 3 žlice jogurta » ½ žličke medu » 2 žlici sesekljanega peteršilja » zeliščna sol

Priprava

» Čebulo in česen sesekljamo. Riž operemo in ga stresemo v osoljeno vrelo vodo ter kuhamo, dokler se riž ne zmehča. V ponvi z debelim dnom segrejemo olje ter popražimo čebulo in po treh minutah dodamo še česen. Dodamo grah, ga hitro prepražimo in zalijemo z vodo ali juho, posolimo ter blago popramo. Kuhamo na majhnem ognju približno 20 minut in tu pa tam premešamo. Riž in grahovo omako zmešamo in posujemo s sesekljanim peteršiljem. Piščančje fileje operemo pod hladno vodo, posušimo s papirnato brisačo in začinimo po okusu. Še prej segrejemo žar. Piščančje fileje razvrstimo po žaru in pečemo 5 minut oz. toliko, da so zrezki pečeni in še vedno mehki. Vse skupaj postrežemo na toplem krožniku in poleg ponudimo svežo solato.

Priprava

» Liste kitajskega zelja operemo, osušimo in zrežemo na ozke trakove. Hruški operemo, dvakrat po dolgem prepolovimo in narežemo na rezine. Sir narežemo na palčke. Limonin sok zmešamo z jogurtom, medom in s peteršiljem. Preliv posolimo in po želji popopramo ter ga zmešamo z zeljem, s hruškami in sirom.

Čas priprave in kuhanja: » 30 minut

Čas predpriprave: » 10 minut

Čas priprave: » 5 minut

Energija: 576 kcal

Beljakovine: 39,82 g

Maščobe: 25,99 g

Ogljikovi hidrati: 44,85 g

Vlaknine: 3,4 g

Energija: 269 kcal

Beljakovine: 1,37 g

Maščobe: 11,51 g

Ogljikovi hidrati: 15,1 g

Vlaknine: 2,3 g

Več koristnih informacij o celiakiji poiščite na

www.drustvo-celiakija.si.

Znak za brezglutensko živilo

Eko družinaEko družina

Eko pranjeProizvajalci pralnih praškov ne skrbijo le za to, da imamo oprano in dišeče perilo, temveč v prvi vrsti poskrbijo, da imamo oprane »možgane«. Če se samo spomnim vseh nadležnih reklam, s katerimi nas posiljujejo na televiziji!

piše: Polonca Sokol

Le še malo manjka, da bodo reklamam dodali, da ob uporabi določenega praška brez napora in odrekanja izgubimo odvečne kilograme. In še to le na občutljivih mestih …

Kaj torej vlivamo in vsipamo v predalčke pralnega stroja? Čustva ali kemikalije? Predpranje, pranje, mehčalec. Kaj pa se v resnici skriva v teh pretirano dišečih mešanicah?

Mnogi vsaj občasno prebiramo etikete na hrani, še vedno pa ne prebiramo etiket na kozmetičnih sredstvih in pralnih praških. A tudi če bi jih, ne bi prav veliko razumeli, saj so etikete precej zapletene. Za lažje razumevanje naj naštejemo nekaj najpogostejših snovi, zakaj so tam in kakšne so posledice uporabe:

Fosfati »razbijajo« minerale, ki so prisotni v trdi vodi, zato je detergent bolj uspešen pri odstranjevanju madežev, poleg tega pa onemogočajo, da bi se med pranjem oblačila navzela umazanije, ki se izpira. Največji problem fosfatov je, da z izplakovanjem v vodo povzročajo povečano rast vodnih rastlin, s čimer se poruši vodni ekosistem. Kaj pa detergenti »brez fosfatov«? Ti imajo namesto fosfatov dodane zeolite in druge dodatke. Tudi ti vplivajo na ekosistem, saj povzročajo nastanek

»Če pulover ne izgleda kot nov, me ne bo nihče opazil! Še več. Zamorjena bom in moje življenje bo zares bedno. A če bom uporabljala »ta-in-ta« prašek, bo moje življenje spet lepše in polnejše. Še novega fanta bom dobila!«

»Če sinova jopica ne diši cel dan in je zaradi tega zafrustriran, potem je najbolje, da kupim mehčalec, ki ga uporablja tudi mama njegove sošolke. In če otroci pri igri prav nič ne pazijo in popolnoma umažejo nova (bela) oblačila, zakaj bi se jezila? Zakaj bi obremenjevala otroke, naj se za domačo igro preoblečejo, če pa se lahko le nasmehnem in uporabim super ekstra ultra power pralni prašek in moje življenje bo rešeno težav, odnosi v družini pa bodo urejeni.«

34

Eko družinamulja in to, da rastline ne morejo izkoristiti mikroelementov (mikroelementi so snovi, ki jih rastline potrebujejo v zelo majhnih količinah, vendar že pomanjkanje enega od teh elementov lahko vodi v anomalije ali razpad rastlin. (Poskusite zalivati svoje rože z destilirano vodo!).

Naftni derivati so osnova detergentov. Povezujejo jih z rakom in s poškodbami pljuč.

Sredstva za optično beljenje so umetne kemikalije, ki UV-svetlobo pretvarjajo v vidno svetlobo, zaradi česar je »belo še bolj belo« (a hkrati ne vpliva na čistost perila). Povzročajo mutacije bakterij in dokazano škodijo ribam. Lahko povzročajo alergijske reakcije na koži, ki je po stiku s sredstvi za optično beljenje izpostavljena soncu.

EDTA je skupina kemikalij, ki se uporablja kot alternativa fosfatom (mehčanje trde vode). Preprečujejo prezgodnje aktiviranje belila. Tudi te kemikalije so počasi razgradljive in lahko vplivajo na težke kovine tako, da lažje ponovno vstopajo v prehranjevalno verigo.

Encimi pomagajo pri razgradnji maščob, beljakovin, sladkorjev, … Načeloma ne gre za strupene snovi, čeprav jih povezujejo tudi z alergijami in rakavimi obolenji. 50 % encimov, ki se uporabljajo za različne namene, vključno s prehrano in pralnimi praški, je iz gensko spremenjenih organizmov.

Mehčalci so včasih vmešani v sama pralna sredstva ali pa jih dodajamo naknadno. Vsebujejo številne zelo strupene snovi, ki povzročajo alergije, raka, poškodbe pljuč in živčnega sistema. Te kemikalije so v oblačilih prisotne še dolgo potem, ko smo jih oprali. Škodljivost kemikalij pa še povečamo, če oblačila sušimo v sušilnem stroju, saj na njih vpliva povišana temperatura.

Umetne dišave se skrivajo pod imenom parfum ali fragrance in so mešanica številnih (tudi škodljivih) snovi, ki najpogosteje povzročajo »le« glavobole, pogosto pa vsebujejo tudi ftalate, ki so hormonski motilci (motijo ščitnične in spolne hormone – lahko povzročajo neplodnost dečkov in hormonsko zmedo pri deklicah). Na te sestavine so še posebej občutljive nosečnice in še nerojeni dečki.

Naslednji korak?Nikakor ne sporočamo, da je uporaba pralnega praška »smrtno« nevarna ali da njegovo uporabo odsvetujemo! Pralni praški so nam močno olajšali delo in kljub svoji ceni z njihovo učinkovitostjo precej prihranimo. Družba od nas zahteva, da smo urejeni, čisti in zlikani. A najpomembnejše je, da imamo izbiro! Zavedati se moramo, da je danes perilo bistveno manj umazano, ko ga damo v pranje, kot je bilo nekoč. Prva stvar, ki jo lahko storimo, je, da začnemo uporabljati manjšo količino praška od predpisanih. Za zadovoljive rezultate zadošča že polovična količina, močnejše madeže pa je tako ali tako priporočljivo odstraniti že pred pranjem.

Druga alternativa so pralni oreščki. To so pravzaprav lupinice oreščkov milnega drevesa, ki vsebujejo velike količine naravnih saponinov (naravna milnica). Pralni oreščki so popolnoma naraven in obnovljiv vir. Odpadna voda ni onesnažena, saj je milnica, ki se izloča med pranjem, popolnoma biološko razgradljiva, zato ne nastajajo toksične snovi. Po (večkratni!) uporabi lahko oreščke odvržemo na kompost. Perilo, ki ga peremo z oreščki, ohranja barvo, ker pa ni prisotnih nobenih grobih kemikalij, se podaljša tudi življenjska doba perila. Za pranje belega perila je priporočena občasna uporaba belila (seveda na osnovi kisika) ali pa ga občasno operemo s pralnim praškom, saj v nasprotnem primeru postane perilo sivkasto in deluje sprano. Oreščki delujejo blago antibakterijsko in ker ni poznane še nobene alergijske reakcija, se pranje z oreščki priporoča predvsem ljudem z občutljivo kožo in za pranje otroškega perila. Uporaba oreščkov je sila preprosta: oreščke damo v bombažno vrečico in jo položimo v stroj, iste oreščke pa lahko uporabimo trikrat. Pralni oreščki so finančno malce ugodnejša izbira od praškov.

Tretja izbira so pralne krogle. Pralne krogle so dokaj nova stvar na slovenskem tržišču. Obstaja več vrst krogel, vendar se razlikujejo le v imenu blagovne znamke. Hkrati uporabljamo dve krogli (premera približno 10 cm, tudi kupita se v paru), ki vsebujeta veliko število drobnih keramičnih kroglic. V pralnem stroju se kroglice zaletavajo med seboj in spreminjajo kemične lastnosti vode. Ionizirana voda lažje prodre v madeže in jih opere, hkrati pa so oblačila mehkejša in ni potrebna uporaba mehčalca. Lupina krogel je iz posebne patentirane gume, ki ne poškoduje perila. En par krogel naj bi

zadoščal za tri leta oz. za 1.000 pranj, s čimer naj bi prihranili slabih 400 €.

Tako pranje s pralnimi oreščki kot z uporabo krogel ohranja barve perila in ne zahteva uporabe mehčalcev (seveda perilo ni mehko kot iz televizijske reklame, malce trše suhe brisače pa v kombinaciji z »grobim« brisanjem pospešijo prekrvavitev in preprečujejo nastajanje celulita!). Mehkejše perilo dosežemo tudi z uporabo navadnega jedilnega ter čim manj obarvanega kisa. Ko pripravljamo pranje, ga eno žlico oz. največ 1 deciliter dodamo v prekat za mehčalec. Vonj se razgubi in lahko ste mirni, oblačila ne bodo oddajala kislega vonja. Tudi suha oblačila, oprana s kroglami ali z oreščki, nimajo posebnega vonja. Oreščki sicer oddajajo nekakšen vonj, ki ni niti prijeten niti neprijeten, vsekakor pa po sušenju izgine. Če želite, da bodo oblačila dišala, se raje odločite za dodajanje naravnega eteričnega olja v pralni stroj v prekat za mehčalec ali pa z oljem natrite plutovinast zamašek, lesen obesek in ga obesite v omaro. Tam lahko pristane tudi blazinica s kamilicami ali s sivko, ki poleg izredno lepega, nežnega in pomirjujočega vonja odganja tudi molje.

Zdaj je precej bolj logično, zakaj ob vsaki alergiji, ki se kaže na koži vašega malčka, zdravnik najprej vpraša, če uporabljate mehčalec in če ste že preizkusili drug pralni prašek. To sta namreč prvi snovi, ki jih ob težavah z alergijami moramo izločiti oz. čim bolj omejiti uporabo.

Za zdravo in naravno življenje se res ni treba odpovedati vsem dišavam, pralnim praškom in mehkemu perilu. Lahko pa uporabo omejimo, izberemo, kar nam ponuja narava ali pa čistila celo pripravimo sami. Splet je poln idej, nasvetov in receptov. Le malo se je treba potruditi..

3535

Eko vila

Eko vila je otroke povabila na izlet z vlakom. Zbrali so se na železniški postaji in se veselo podali novim dogodivščinam naproti.

»Vila, kam nas pelješ?« so vprašali otroci.

»Danes bomo spoznali ekološka čistila, ki jih uporabljamo za čiščenje stanovanja ali hiše, kdaj in kako peremo perilo ipd. Obiskali bomo hišo, kjer vsi v družini uporabljajo čistila, ki so prijazna okolju. Veliko kemičnih čistil, ki jih dobimo v različnih trgovinah, so škodljiva tako za nas kot tudi za okolico, predvsem zato, ker so sestavljena iz umetnih strupenih snovi. Ampak, ne prehitevajmo, vse boste izvedeli. Še malo, pa bomo prispeli.«

Otroci so razigrano in nestrpno pričakovali, da spoznajo družino, ki jim bo razložila vse o ekološkem čiščenju in čistilih. Radovedno so kukali čez okno in kar naenkrat zaslišali, kako se je vlak počasi ustavil. Eko vila je pokimala in jim s tem dala vedeti, da so prispeli. Ko so prispeli do hiše, jih je pred hišo na klopci pričakala prijazna starejša gospa. Za njo sta se skrivala njena vnučka, Jakob in Jure. Vendar ko sta opazila, da prihaja skupina otrok, sta se hitro opogumila, stopila zraven babice in ponosno hitela razlagati, kar sta vedela o eko čistilih. Otroci so jima pozorno prisluhnili, saj so se tudi sami želeli naučiti čim več o neškodljivih čistilih.

»Najina babica naju je naučila, kako lahko stanovanje ali hišo očistimo zgolj z limono, s kisom in pecilnim praškom (to je prašek, ki se ga uporablja za peko).«

Otroci so se začudeno spogledali in se zamislili: »Kaj pa lahko čistimo s kisom?« je vprašal eden izmed njih. Babica je odgovorila: »S kisom lahko očistimo okna, ogledala, kopalnico, kuhinjo in pečico v kuhinji. Za ogledala in okna namočimo ščetko z naravnimi ščetinami v mešanico kisa in vode. Nato obrišemo s suho krpo iz blaga. Pridite v našo kopalnico, da vam pokažemo, kako se očisti kad.«

Otroci so veselo odvihrali do kopalnice, kjer so opazovali babico, kako je s krpo iz blaga, namočeno v kis, limonin sok in pecilni prašek, odstranila majhen madež z roba kadi.

»Trudimo se, da perilo peremo v pralnem stroju samo med vikendi in prazniki, ko je cenejši električni tok ali pa celo nekaj stvari operemo na roke, za čistilo pa uporabimo milo,« je še povedala babica. Nato pa so odšli v kuhinjo, kjer so otrokom pokazali, kako očistijo pečico. Zopet so naredili mešanico kisa in pecilnega praška ter dodali še malo soli in pečica se je svetila kot nova. Jakob in Jure sta jim čisto na koncu pokazala, kako se očisti preprogo samo z vodo in s pecilnim praškom. Otroci so bili navdušeni in komaj so čakali, da pridejo domov in delijo izkušnje s svojimi starši in da naredijo čistilno akcijo z naravnimi čistili. Eko vila je bila zopet zadovoljna, saj je videla, da so bili otroci navdušeni nad novimi spoznanji, predvsem pa, da so kasneje skupaj s starši tudi očistili stanovanje ali hišo s čistili, ki niso škodljiva za okolje.

ČISTILO ZA STEKLOSestavine: ¼ skodelice belega kisa, 1 žlica koruznega škroba, 1/2 litra tople vode.

Priprava in uporaba: Zmešajte sestavine in čistilo z gobico nanesite na steklo. Lahko uporabite tudi razpršilec. Zbrišite s starim časopisnim papirjem, dokler se ne sveti.

ČISTILO ZA OKNASestavine: 1/3 žlice naravnega rastlinskega mila, 3 žlice belega kisa, 2 skodelici vode.

Priprava in uporaba: Zmešajte sestavine in čistilo poškropite po oknih. Osušite s časopisnim papirjem ali na način, ki ste ga že od prej vajeni.

VSESTRANSKO ČISTILO ZA TLASestavine: ½ skodelice belega kisa, 4 litri vroče vode.

Priprava in uporaba: Premešamo in uporabimo na lesenih tleh, linoleju, ploščicah.

VEČNAMENSKO EKO ČISTILOSestavine: 3 žlice kisa, ½ čajne žličke pralne sode, ½ tekočega rastlinskega mila, 450 ml (2 skodelici) vroče vode.

Priprava in uporaba: Vse sestavine premešajte in uporabite na katerikoli površini.

piše: Nika OgorevcČCISŠCČENJE STANOVANJA ALI HIŠSE Z EKO ČCISTILI

NEKAJ NAPOTKOV ZA STARŠE:

1. Uporabljajte krpe iz blaga. Nikoli ne čistite s papirnatimi brisačami, tudi če so razgradljive, saj vsebujejo belila in tok-sine. Priporočamo, da uporabite stare rjuhe, brisače in obleke, ki jih ne boste več uporabljali. Operite jih enkrat na teden in nikoli več vam ne bo treba uporabljati papirnatih izdelkov.

2. Ločujte odpadke in se izogibajte uporabi plastičnih vrečk.

3. Bodite praktični in prihranite na času. Čistite od zgoraj navzdol – začnite pri stropu in nadaljujte s pohištvom in tlemi, razen v kuhinji in kopalnici, kjer je najbolje, da začnete s pometanjem tal. Čistite v krogu.

4. Naravna čistila, ki jih boste uporabljali, so organska, a jih vseeno shranite na takem mestu, kjer otroci in živali nimajo dostopa. Priporočljivo je, da uporabljate rokavice zaradi alergičnih reakcij. Ko čistite, je priporočljivo, da se prostor zrači. Bodite vzor svojemu otroku, saj vas otrok posnema tudi pri prehranjevanju.

36

Družinski fant

piše: Družinski fant

Naša dva fanta sta zelo različna. Sicer je res, da se zgodnjih let prvorojenca ne spomnim prav dosti, ampak

vseeno sem celo s svojim omejenim moškim spominom opazil razliko. Prvorojenec je recimo pri dveh letih

zvrhano žlico otroške kašice komajda držal v roki. Včasih si jo je celo uspel potisniti nekam v bližino ušesa.

Redko, ampak res redko, je šla žlica tudi v usta. In včasih je skupaj z žlico tja priromala tudi hrana. A ponavadi

je po vsakem hranjenju z njegovih oblačil ljubko kapljala kakšna hranilna snov.

Naš najmlajši družinski član je drugačen. Še preden je dopolnil eno leto, je že suvereno držal plastične, lesene, pa tudi kovinske žlice v svojih ročicah in si jih spretno tlačil naravnost v usta, ki so se neustavljivo odpirala in zapirala in goltala. Tako na njegovih, po mami podedovanih laseh zaman iščemo strjene kose riževe kašice. Njegovi prstki so neverjetno spretni. To sem začudeno opazil ne samo takrat, ko je vtikal električni vtikač najprej v usta, potem pa še v stensko vtičnico, ampak nekega dne, ko je sam samcat vtaknil slušalke v prenosni mp3 predvajalnik. Bil sem presenečen, saj sem bil prepričan, da tako majhnih predmetov sploh ne vidi. In da ne bo pomote in razburjenja med ostalimi starši, moj najmlajši otrok se sicer res silno rad igra z žicami in vrvicami in vtikači, vendar imamo celo stanovanje popolnoma zaščiteno. Vseeno sva ravno zadnji vikend nekje na slovenski obali z zanimanjem študirala električni podaljšek, navit na kolut. In je pristopil mizar, ki ga je uporabljal, in nama razložil, da je elektrika nevarna in da on že ne bi dovolil svojim otrokom, da bi se dotikali kabla. Pameten mož, sva si mislila

Hitri prsti

oba z enoletnikom in pustila kabel pri miru ter se odšla igrat v mivko.

Novi sinček ima tudi neverjeten talent posnemanja. Nekega dne je na mizi zagledal kozarec z vodo, ob njem pa slikarski čopič. S prestolonaslednikom sva namreč malo pred tem z vodenimi barvicami barvala robotke ter stroj za izdelovanje papirja. Te je mali mojster z vsemi zobatimi kolesi, izpušnimi cevmi in žičkami vred narisal s črnim flomastrom. In naš mali človeček je zagrabil čopič in ga najprej pravilno obrnil, da so bile ščetine navzdol, potem pa ga mimogrede pomočil v vodo in premešal. In začel jokati. Sam sem bil po očijevsko navdušen nad neverjetno inteligentnostjo, navdušujočo spretnostjo in neponovljivo sposobnostjo svojega sina in sploh nisem razumel, čemu jok. Potem je moj pametni starejši sin brez besed primaknil list papirja in malček je takoj začel vleči črte po papirju. In seveda nehal jokati.

Večkrat razmišljam, da sem bil kot zelen očka nad prvim sinom verjetno ves čas

tako navdušen, saj se danes njegovih domislic sploh ne spomnim. Vem samo, da je bil navdušen nad premikanjem koles kakršnihkoli vozil, da njegova prva beseda ni bila mama, ampak ananas, in da je znal sam od sebe črkovati besedo iz desetih črk. Naše stanovanje tudi kar poka po šivih zaradi neskončnega števila fotografij najinega prvega sina. Na enak način se zdaj kopičijo zapiski o zamislih našega najmlajšega sina. Drugi junak bo imel sicer morda manj fotografij, pa zato več pričevanj o svojih mojstrovinah. Pravzaprav se že kar veselim, kaj vse bo pogruntal naš najnovejši družinski član, ko bo začel govoriti. V športni disciplini govorjenja z veliko gostoto besed smo namreč v naši družini tradicionalno zelo dobri …

Družinski fant 37

Urbani podvig

Pariz, vive la France!

PotoVanjeV zimskih počitnicah smo sklenili, da sem

s svojim trebuhom malo manj navdušena

nad smučarijo, bi pa zmogla kakšno manjšo

družinsko avanturo. Mogoče Francija, Pariz?

Zakaj pa ne? Radi bi videli deželo pravljic

Disneyland, Eifflov stolp, v Caenu pozdravili

Orco, doživeli romantiko Le Mont-Saint-

Michela, pojedli kakšno dobro fois gras na

hrustljavi baguette, sir z žlahtno plesnijo

zaradi zoprne listerije žal odpade, lahko

pa kakšen tartine namesto tega ... Ker

sva z možem Evropo prekrižarila večkrat

počez, načrta vožnje nisva imela – pot je

bila nedvoumna: čez Salzburg, Munchen,

Stuttgart, Karlsruhe, mimo Metza do Pariza.

Ker je za iskanje lokalnih cest, prenočišč in

le-domačinom-poznanih posebnosti dobro

imeti navigatorja, smo si izposodili Micko-

Garmina. Šarmanten glas je potrpežljivo

najavil zavijanje, ga nato ponovil in nato

stoično preračunaval »bližnjice«. Skratka, ni

se jezil: »Desno. Zdaj desno! Ja?!! ... Pa sem

ti rekla, da zavij desno!« Da bi se izognili

družinskim trenjem, priporočam »Micko«,

čeprav sta se potem otroka zelo suvereno

spakovala: »Držite se desno. Preračunavam.«

V večernih urah smo se spravili v avto. Otroka

in jaz obdani z blazinami in odejicami, mož

pa z zalogo Red bulla in čokoladic. Da, mi se

lahko pohvalimo s turbovoznikom – atijem, ki

zanesljivo vozi vso noč. Ati – super si!

Sneženje pred Salzburgom je nas tri malo

prebudilo, ko je mrzel zrak popihal pod

odejice, na srečo pa nas je v Franciji pričakala

prebujajoča pomlad, ki je prihajala z Atlantika.

Sončni vzhod smo dočakali na zeleni črpalki

pred Disneylandom.

Pariz-DisneylandOboroženi z malico (ja, se precej prihrani, če

odštejemo kečap na majicah in poli salamo

pod sedeži) smo bili med prvimi obiskovalci.

Vstopnice so sicer drage, skoraj 200 € za

4-člansko družino, ampak za en dan v deželi

pravljic – naj bo.

Izbrali smo klasični del parka s Sneguljčico

in z Indiano Jonesom. Del parka, kjer so

sodobni junaki – pošasti iz omare, Nemo,

Levji kralj in drugi – pa smo prihranili za

naslednjič. Pravljični grad Trnuljčice v sredini

in brezhibno nališpane hišice, čiste potke

in prijazni junaki so nas vodili od enega

doživetja k drugemu. Pobrali smo nekaj hitrih

dostopov – superfast oz. fastpassov, da nam

kasneje ni bilo treba čakati v vrsti. Kasneje se

je izkazalo, da se splača pobrati VSE fastpasse,

saj jih do poldneva že zmanjka. Torej naš nauk

za naslednjič: najbolj prizadeven član družine

– pri nas pač ati – naj obrede vse avtomate za

hitri dostop, najbolj atraktivna doživetja pa naj

vzame kar dvojno! Tako boste skrajšali čakanje

v vrsti s 30 na 5 minut.

Omedlevanje pri pospeških mi ne diši, zato

sva se s petletno Brino zabavali pri slončku

Dumbu, konjičkih, princeskah, desetletni

Bor pa z atijem na poletu v vesolje, z Indiano

Jonesom in vlakcu smrti. Doza adrenalina je

primerljiva Gardalandu, so pa dogodivščine

za najmlajše bolj ljubke in prijazne ter tudi

številčnejše. V celoti je park bolj urejen (čist,

obnovljen) kot Gardaland. Vsa družina je

uživala: skupaj smo leteli s Petrom Panom nad

Londonom (oh, še mami je vzdihovala, kako

je lepo), Sneguljčico, pirati, ... Svet Disneyevih

junakov tu oživi. Zdaj vsi v družini vemo, da je

v domišljiji vse mogoče. In kot zanalašč se je

iz neke jame kadilo, smrdelo kot v živalskem

vrtu ali v hlevu in tam je bil ... Pravi zmaj. Ati ga

je dražil, zmaj pa je začel prav besno praskati

s kremplji in sumljivo pihati. Še preden se je

zmaj zares razjezil, smo pobegnili ...

Plezali smo na drevesa, se potikali po

labirintih in skrivnostnih ladjah. Obredli smo

vse, dokler se ni znočilo in je mrak padel na

Mississipi in so se zaslišale otožne orglice

... Prijetno utrujeni smo zapustili čarobno

mesto. Čakalo nas je spanje v najbližji Formuli

1, ki je neke vrste družinski hotel. Ni ravno

luksuzen ali romantičen hotel, za prespat in

umit se pa je dovolj dober. Kar popadali smo

v postelje.

Pariz-ParizFrancoski zajtrk s sveže pečenimi croissanti

med prebujajočim zelenjem nas je zapeljal

na podeželje. V zimskih mesecih ni odprto

niti Morje sipin (smo si pa ogledali, kako

nastajajo peščene skulpture) niti Asterixov

park, zato smo pot nadaljevali v Pariz. Najprej

Eifflov stolp – impresivna 324 m visoka

železna konstrukcija, težka 10 tisoč ton.

Otroka sta bila presenečena: od spodaj je

marsikatera stolpnica izgledala višja, potem

pa smo bili najvišji mi! Otroka sta bila tako

navdušena, gledala sta »luknje, ki stojijo v

zraku«, da smo prebili kar 4 ure na stolpu.

Zabavali smo se z Gusom, ki nas je popeljal

skozi zgodovino stolpa. Nato smo nadaljevali

izlet po mestu. Kar z rdečim avtobusom,

ki ni poceni (20 € na osebo), nudi pa lep

razgled. Bor je bil navdušen nad zlatimi kipi

in kupolo Invalidov. Vse je poslikal, fotografije

pa so skoraj profesionalne! Ko smo se vozili

mimo, sta se otroka čudila, kako velik je

Louvre. Prav smo se odločili, da gremo raje

drugam. Za vsak slučaj pa smo si na internetu

ogledali umetnine – Splav meduze, Mono

Lizo, Hamurabijev zakonik, …–, če bi nas

dež pregnal pod streho muzeja in bi se

otroka igrala iskanje zaklada. Ker pa je bilo

sonce toplo, smo si Pariz raje ogledovali

od zunaj. Naslednji dan smo šli v muzej

znanosti, kjer smo se igrali z našimi očmi,

Sem svobodnega, radoživega in svobodomiselnega duha, rada dobro jem in pijem, sem samosvoja in zelo malo reči v življenju obžalujem. Ugaja mi torej bonvivantski duh Francije. In tako vsako nosečnost, vedno bolj številčni, plezamo na Eifflov stolp.

besedilo in fotografije: Tina Bregant

38

Urbani podvig

Pariz, vive la France!s sluhom in z možgani. Naučili smo se, da

niso vse banane sladke, da je sladkorni trs

super rastlina, ki pretvori največ CO2, zadrži

vodo, raste hitro in ekonomično, ... Seveda

smo občudovali tudi nastanek Lune in trk

asteroida v planetariju. Ker je vse v kleni

francoščini, je bilo potrebno več prevajanja.

Je pa francoščina zelo šarmanten in seksi

jezik, četudi razlagaš, kako se spreminja

frekvenca svetlobe. Sem se pa zelo zabavala,

ko so Francozi pokomentirali našo družino.

Ponudili so zanimivo razlago: mami je

Francozinja, ati je Anglež (sledil je bolj kisel

atijev nasmeh), otroka pa, hm, mogoče

glasna kot Italijana?

Pred muzejem je zanimiv park z IMAX-om in

mamljivo parkirana podmornica, a sklenili

smo, da bomo vojaško vzgojo izpustili. Še

posebej, ker smo bili namenjeni v Caen,

kjer se ni mogoče izogniti drugi svetovni

vojni. Gradove v okolici Pariza smo pustili

za bolj odrasle čase in se raje napotili na

severozahod.

Le Mont-Saint-MicheleV Normandiji smo se sprehajali po pomladni

travi, izpustili pa smo krvave ravnine bojev

med 2. svetovno vojno. Omaha in Utah

beach sta si prislužili atijevih in maminih pet

minut: ati je razmišljal o strategiji napada,

mami o nesmiselnosti vojn, otroka pa sta ob

tem modrovanju seveda zavijala z očmi. Zato

smo tudi Dead man's corner prihranili za čas,

ko bodo otroci v puberteti (ali še kasneje).

Raje smo se odpravili proti spokojnemu Le

Mont-Saint-Michelu, čudovitemu mestu –

samostanu iz 8. stoletja, ki je pravi labirint.

Zgodovina šepeta o skrivnostnih jezdecih,

varuhih reda. Kdo ve, morda pa je sveti gral

tu nekje? Galebi, morje, igra svetlobe na

oceanu – prava romantika, kozarec calvadosa

pa je le še pika na i.

Nadangel Mihael se je bleščal v večernem

soncu in otroka sta zaskrbljeno pogledovala

proti morju. Kdaj bo zalilo parkirišče? Ali

bo morje prihrumelo ali se bo zahrbtno

priplazilo na ravnico? Ko smo že malicali

croissante in chocolat mousse, je morje

steklo mimo nas kot reka. Jaz sem se

oblizovala, saj sta bila otroka polno zaposlena

– ves čas sta se zadovoljno pogrezala v blato.

Čaplje in galebi so očitno navajeni turistov,

saj so se mirno sprehajali mimo nas in

mimogrede dobili še kak priboljšek. Nabrali

smo še školjke, nato pa se blatnih čevljev

odpravili domov. Vive la France!

Drobižki – nasveti

SPANJE: Poceni hoteli ob cesti so npr. Formula 1,

B&B ipd. Za zelo malo denarja, približno 40 €, prespi

4-članska družina v čistih posteljah, se zjutraj stušira

in za doplačilo približno 15 € tudi solidno zajtrkuje.

Samo enkrat pa smo naleteli na hotel Formula 1, s

katerim nismo bili zadovoljni: stranišča in tuši so bili

na hodniku, soba pa je bila zelo majhna in hladna.

HRANA: Brez priporočil, ker se da tudi v navadnih

gostilnah za 10 € pojesti odlično kosilo. Sicer se je pa

težko upreti vsem patisserijam, boulangerijam, ... In

otroci vedno brez težav dobijo še sladoled.

SPORAZUMEVANJE: Francoščina – da predahnete

od angleščine in preidete na romantiko.

Tri najboljše stvari: 1. Disneyland, ker je res kot iz pravljice (precej bolj

urejen, čist in pravljičen kot Gardaland).

2. Eifflov stolp, ker je tako poln lukenj, pa vseeno stoji.

3. Le Mont-Saint-Michele zaradi romantike (za mami

in atija) ter plitve vode in blata (za otroke).

Sladkorček: V Franciji imajo otroci in nosečnice

prednost. Že na vhodu muzejev in galerij dobite

vstopnice preko vrste. Če boste z otroki v restavraciji,

bodo do njih (in tudi do vas) še posebej pozorni.

Pa še to: Letos mineva 200 let od ustanovitve Ilirskih

provinc. Razstavo si lahko ogledate v Ljubljani v

Mestnem muzeju.

39

Kolumna Polona Požgan

besedilo in fotografija: Polona Požgan

Pred kratkim me je novinarka v intervjuju za neko revijo vprašala, kakšna je moja vzgoja. Sem demokratičen ali avtoritativen starš? Znam pokazati, kje so meje, ali je vse tako, kot v določenem trenutku želi moj otrok?

in bližnje prijateljice). Je pa res, da sem z listanjem revij in s prebiranjem knjig spoznala določene metode in nove poti vzgoje, na katere sicer ne bi pomislila. In kako torej vzgajam svojega otroka? S srcem in z ljubeznijo. Dovolim mu, da odpira elemente, ne dovolim pa mu, da iz njih vleče obleke in posode. No, čeprav priznam, da mu uspe vsaj enkrat dnevno narediti podrobno inventuro tudi v omari. Dovolim mu, da stokrat dnevno iz košarice potegne copate in jih raznese po stanovanju (ker mi jih pač ni težko zložiti nazaj), ne dovolim mu, da se igra z daljinci in ostalo tehnično robo, ki jo imamo po stanovanju (zaradi moževe obsesije do tehnike) na vsakem koraku. Maks zdaj že ve, kaj je zaželeno in kaj ne. Razume, ko mu rečem: »Maks, mami tega ne dovoli!« Včasih mu je ta stavek sila smešen, drugič spet začudeno gleda, češ, kaj si je pa stara zdaj izmislila, zakaj pa tega ne smem, spet tretjič razume moj jezni pogled in v zrak dvignjen žugajoč prst kot igro in med vriskanjem zbeži proč. Pravila določamo vsak dan sproti, saj se, odkar hodi, vsakodnevno srečujemo z novimi stvarmi, ki jih želi preizkusiti. Morda je posledica branja knjig ta, da ga vselej opozorim samo enkrat, potem pa vzamem stvar, ki je prepovedana in njegovo pozornost preusmerim drugam. In vztrajam pri teh svojih načelih. V teh dneh se soočamo s tem, da se prehranjujemo

Uvajate avtoritativno ali permisivno vzgojo?

Kolumna Polona Požgan

Moj Maks je star skoraj 15 mesecev in do danes sem prebrala kar nekaj knjig o vzgoji, v njih sem z barvnimi markerji podčrtala tisto, kar se mi je zdelo najbolj pomembno. Iz ene knjige pa sem med počitnicami celo izpisala pravila, ki so se mi zdela upoštevanja vredna in jih doma prilepila na hladilnik. Saj ne rečem, da se zdaj tega vsaj 10-odstotno držimo (bolj so ta pravila povzročila, da so se iz mene norčevali tašča, lastna mati

samo za mizo. Da se z žemljico v roki ne sprehajamo po stanovanju. Danes zjutraj sva imela težko borbo z »albert« keksom, ki ga je na vsak način želel drobiti od kuhinje proti dnevni sobi in nazaj. Vsaj petkrat sem ga posedla za mizo in mu dala keks, ko je vstal izza mize, pa sem mu keks spet vzela, potem je bilo mnogo kričanja, pa spet nazaj za mizo in keks v roko in ponovno dol s stola, pa keks iz roke in tako naprej in tako nazaj. Včasih, ko ga pogledam, kako preizkuša meje, mi je sila smešno in se moram zelo zadrževati, da ne padem v smeh. Spet drugič me jezi, ko vidim, da dedki in babice ne upoštevajo ničesar, kar sem »predpisala«, ampak ... Iz vsega, kar sem se naučila in kar sem v teh dobrih 15 mesecih pridobila, sem spoznala, da se zarečenega kruha največ poje. In vzgojne metode, ki se obnesejo v družini vaše prijateljice, ni nujno, da se obnesejo tudi pri vas doma. Saj je fino, da smo vztrajni in dosledni, ampak ... za vsako ceno pa ni treba z glavo skozi zid in za vsako ceno ni treba že enoletnega otroka šolati kot majhnega cucka. Ker slej ko prej ... bomo vse doživele histerični napad v trgovini. Ne glede na to, kako se bomo trudile pred tem ... Ko se bo zgodilo, imejte v mislih, da je to sestavni del odraščanja in da to nikakor ne pomeni, da ste mulca slabo vzgojile. Eeeee ... saj je približno tako, a ne?

Kolumna izraža stališče avtorja in ne uredništva revije.

40

Kolumna: Polona Požgan

POMAGAJ LINU POISKATI VSA DARILA, TAKO DA JIH POBARVAŠ IN

PREŠTEJEŠ.

PRAVILNO ŠTEVILO VPIŠI V OKVIRČEK, NALOGICE PA NAM

POŠLJI DO 15. JANUARJA 2010. IZŽREBALI BOMO KAR

10 BOŽIČNIH LINOLAD.

LINO OBDARUJE

KOLIKO DARIL JE NA TEJ STRANI?

1

3

52

6

4

J

MO R

D

Z

Zabaviščno - nakupovalni center Polly prejme:

Sestavljivo trgovino Polly Pocket prejmeta:

ČISTILO JE PRIMERNO ZA PRANJE PERILA.SESTOJI IZ RASTLINSKEGA MILA.

JE BREZ SINTETIČNIH PRIMESI,ZA ODLIKO EKO CERTIFIKAT DOBI.

Z NJIM JE PERILO DOBRO PRI NIZKIH TEMPERATURAH OPRATI,

SAJ JE TREBA Z ENERGIJO VARČEVATI,OKOLJU PA SVEŽINO DATI.

SICER PA PRI VSEH TEMPERATURAH PRANJA ZDRŽI,PRIJETNO DIŠI IN ZA OHRANJANJE BARV POSKRBI.

(EKO PRALNO SREDSTVO)

PERILO BOMO NA SVEŽEM ZRAKU POSUŠILI,S ŠČIPALKAMI GA NA VRVICO PRITRDILI.

SUŠILNI STROJ PORABI PREVEČ ENERGIJE IN POVZROČI,DA OZRAČJE PREVEČ OGLJIKA DOBI.

SONCE BO ODVEČNO VLAGO POSUŠILOIN BAKTERIJ SE BO ZNEBILO.

NA NARAVEN NAČIN SE BO PERILO POSUŠILOIN SVOJE VONJAVE BO OHRANILO.

KAKO IMENUJE SE POSTOPEK, KI POVZROČI,DA SE IZ MOKREGA SUHO PERILO DOBI?

(SUŠENJE PERILA)

(LOČEVANJE, RAZVRŠČANJE PERILA)

PREDEN BOMO PERILO OPRALI,GA BOMO V VEČ SKUPIN DALI.

RAZPOREDILI GA BOMO PO VRSTI TKANINE,LOČILI KAVBOJKE OD SRAJC IN BLUZ,

DA PRI PRANJU OSTAL BO NAŠ PRVOVRSTEN OKUS.

LOČILI BOMO SVETLA IN TEMNA OBLAČILA,DA NE BO BELA MAJICA ČRNE PACKE DOBILA.

KADAR SMO V ZADREGI, POGLEJMO NAVODILA,SIMBOLE NA ETIKETI, KI PRIPRAVIL JIH JE PROIZVAJALEC

TEKSTILA.

KAKO IMENUJE SE NAŠE RAVNANJE,KI GA POSTORIMO, PREDEN GRE PERILO V PRANJE?

MA

SNEŽNIK

ŽO

KADE

BODE

LIME

BO

ŽIN

MO

DE

JE

DA

RI

LO

LENDRU

VRI

CA

Nagradna igra Katjes

ALI VESŠ?.DA SE JE K SODELOVANJU V AKCIJI PEZOVO

OBDARAJANJE PRIJAVILO VEČ KOT 7.000 OTROK IZ VEČ KOT 150 VRTCEV? OBJEMČKI, KI STE JIH NEKATERI ŽE IZDELALI, DRUGI PA JIH ŠE USTVARJATE, SO, VSAKA

ZASE, ČUDOVITE IN POSEBNE, NAJLEPŠE PA ŠE PRIDE, IN SICER OBDARITEV OTROK V BOLNIŠNICAH!