ri - opusproekt d.o.o. - moepp.gov.mk · pri {to se formirani mladi rasedi pome|u suva gora i [ar...

RI - OPUSPROEKT d.o.o.

Dru{tvo za inènering, istraùvawe i uslugi RUDARSKI INSTITUT a.d. SKOPJE

B A R A W E

бр. 0802/17 од 29.01.2009 год. ZA DOBIVAWE NA B INTEGRIRANA EKOLO[KA DOZVOLA

ZА DPTGU "PRPARIMI PAT" dooel eksport-import s. êlopek - Tetovo

IZRABOTUVA^:

RI - OPUSPROEKT RUDARSKI INSTITUT A.D. - SKOPJE

U P R A V I T E L

Vulgarakis Mare, dipl.ekk.

Skopje, 2009 godina

RI Opusproekt

Aplikacija za B ekolo{ka dozvola

Prparimi-pat -dooel eksport-import s. êlopek

SODR@INA

str.

I. OP[TI INFORMACII 1

I.1. Vid na baraweto 1

I.2.Organ nadleèn za izdavawe na B - Integrirana ekolo{ka dozvola

1

II. OPIS NA TEHNI^KITE AKTIVNOSTI 2

II.1. OPIS NA INSTALACIJATA 2

II.1.1. Opis na povr{inski kop 4

II.1.2. Opis na separacijata 8

II.2. Tehnolo{ki procesi na instalacijata 10

II.2.1. Tehnolo{ki procesi na kopot 10

II.2.2. Tehnolo{ka postapka na separacijata 19

III. UPRAVUVAWE I KONTROLA 22

IV. SUROVINI I POMO[NI MATERIJALI, DRUGI SUPSTANCI I ENERGII ILI PROIZVEDENI VO INSTALACIJATA

24

V. CVRST I TEÊN OTPAD 31

VI. EMISII 33

VI.1. Emisii vo atmosferata 33

VII. EMISIJA VO POVR[INSKI VODI I VO KANALIZACIJA 35

VIII. EMISII VO PO^VA 37

IX. ZEMJODELSKI I FARMERSKI AKTIVNOSTI 39

X. BUÂVA, VIBRACII I NEJONIZIRA^KO ZRAÊWE 40

X.1. Bu~ava 40

X.2. Vibracii 43

X.3. Izvori na nejonizira~ko zra~ewe 45

XI. TO^KI NA MONITORING NA EMISII I ZEMAWE PRIMEROCI 46

XІI. PROGRAMA ZA PODOBRUVAWE 47

RI Opusproekt



XІII. SPRE^UVAWE HAVARII I REAGIRAWE VO ITNI SLU^AI 51

XIV. REMEDIJACIJA, PRESTANOK SO RABOTA, POVTORNO ZAPO^NUVAWE SO RABOTA I GRI@A SO PRESTANOK NA AKTIVNOSTITE

53

XV. REZIME BEZ TEHNI^KI DETALI 56

XVI. IZJAVA 58

АНЕКС I PRILOZI

RI Opusproekt



Aplikacijata ja izrabotija:

Vulgarakis Mare, dipl. ekk. Stanojoski Kire, dipl. in` po Z@S Trimovska Mara, dipl. in`. teh. Micevska Olgica, dipl. in`. po biologija D-r Biserka Dimi{kovska, docent IZIIS

RI Opusproekt



KARTOGRAFSKI PRILOZI I SKICI

RI Opusproekt Aplikacija za B ekolo{ka dozvola Prparimi-pat -dooel eksport-import s. êlopek

1

I. OP[TI INFORMACII Ime na kompanijata1 Dru{tvo za proizvodstvo, trgovija,

grade`ni{tvo i uslugi “PRPARIMI PAT” DOOEL eksport-import

s. êlopek Tetovo Praven status Privatna Sopstvenost na kompanijata

Privatna

Sopstvenost na zemji{teto

Pod koncesija 20+20god.

Adresa na lokacijata (i po{tenska adresa, dokolku e razli~na od pogore spomenatata)

s. êlopek op{tina Brvenica

Broj na vraboteni Ovlasten pretstavnik Nuredin Deaeri, koncesioner,

070 224 291 Kategorija na industriski aktivnosti koi se predmet na baraweto2

Prilog 2, to~ka 3.2 ("Sl. vesnik na RM", br. 89/05):

B-dozvola, iskop i drobewe na mineralni surovini

Proektiran kapacitet 30.000 m3/god odnosno 80.000 t/god

I.1 Vid na baraweto3

Obeleète go soodvetniot del Nova instalacija h Postoe~ka instalacija / Zna~itelna izmena na postoe~ka instalacija

/

Prestanok so rabota /

I.2 Organ nadleèn za izdavawe na B - Integrirana ekolo{ka dozvola

Ime na edinicata na lokalnata samouprava

Op{tina Brvenica

Adresa s.êlopek bb Telefon Тел: 044-456 015/ 044 -456 005

1 Kako {to e registrirano vo sudot, vaè~ka na denot na aplikacijata 2 Da se vnesat {ifrite na aktivnostite vo instalacijata spored Aneks 1 od ISKZ uredbata(Sl. vesnik 89/05 od 21 oktomvri 2005). Dokolku instalacijata vklu~uva pove{e aktivnosti koi se predmet na ISKZ, treba da se ozna~i {ifrata za sekoja aktivnost.[ifrite treba da bidat jasno odeleni edna od druga. 3 Ova barawe ne se odnesuva na transfer na dozvolata vo slu~aj na proda`ba na instalacijata


2

II. OPIS NA TEHNI^KITE AKTIVNOSTI

Opi{ete ja postrojkata, metodite, procesite, pomo{nite procesi,

sistemite za namaluvawe i tretman na zagaduvaweto i iskoristuvawe na

otpadot, postapkite za rabota na postrojkata, vklu~uvaj}i i kopii od

planovi, crteì ili mapi, (terenski planovi i mapi na lokacija, dijagrami

na postapkite za rabota).

ODGOVOR

II.1. OPIS NA INSTALACIJATA

Delovniot subjekt, Dru{tvoto za proizvodstvo, trgovija,

grade`ni{tvo i uslugi “Prparimi-pat” dooel eksport-import }e vr{i iskop,

drobewe i separiracija na varovnik vo standardni grade`ni frakcii za

sopstveni potrebi i potrebite vo grade`nata industrija.

Povr{inskiot kop za eksploatacija na mineralnata surovina

varovnik i Separacijata za drobewe i separirawe na varovnikot se

nao|aat na lokalitetot "Krasta”, desno od patot êlopek - Strmnica, i na

odale~enost od okolu 15 km od Tetovo. Najbliski naseleni mesta se

êlopek, Strmnica i Brvenica koi se nao|aat na oddale~enost od ssa 1,6-2

km. Makrolokacijata na leì{teto e prikaàna na komunikaciskata karta

priloèna vo prilog br.1.

Komunikaciskite vrski se relativno dobri, bidej}i pokraj samoto

leì{te pominuva asvaltiraniot pat êlopek - Strmnica koj preku @elino

se povrzuva so magistralniot pat Tetovo - Skopje, a preku Brvenica so

magistralniot pat Tetovo - Gostivar.

DPTGU “PRPARIMI-PAT” dooel eksport-import, ima Dogovor za

koncesija za eksploatacija na mineralnata surovina - varovnik za period

od 20 godini so mo`nost za prodolùvawe za u{te eden period od 20 godini

(sklu~en so nadle`noto Ministerstvo za ekonomija, pod br.12-3283/4 na

26.05.2006 godina). So Dogovorot za koncesija za eksploatacija na

mineralnata surovina br. 24 – 8227/1 koj e priloèn vo prilog br.2


3

izvr{eno e usoglasuvawe na predhodniot dogovor soglasno Zakonot za

mineralni surovini (Sl. Vesnik na R. Makedonija br. 24/07). Vo prilog br.3

priloèno e i Odobrenieto za eksploatacija br. 3283/7 od Ministerstvoto

za ekonomija izdadeno na 01.08.2006 god.

So Odobrenieto za eksploatacija, koncesionerot e obvrzan da vr{i

eksploatacija spored Dogovorot za koncesija za eksploatacija i Glavniot

rudarskiot proekt na eksploatacioniot prostor so povr{ina od 0,70 km2 so

definiranite koordinatite na to~kite na ograni~uvawe prikaàni na

kartata vo prilog br.4. Se planira da se eksploatira 1.063.240 m3 odnosno

2.860.115 t mineralna surovina-varovnik od eksploatacioniot prostor koj e

so nepravilna trapezna forma.

Na separacijata koja e locirana vo blizina na kopot }e se odvivaat

procesite na drobewe, i separirawe na varovnikot. Postrojkata za

separirawe, so kapacitet od 330 t/den, se sostoi od priemen bunker,

mobilna drobilka za primarno drobewe, rotaciona drobilka za sekundarno

drobewe, sistem od vibro sita i transportni traki na elektri~en pogon. Na

separacijata pokraj administrativnata prostorija }e se postavat i drugite

infrastrukturni objekti od instalacijata.

Mikrolokacijata na povr{inskiot kop i separacijata (situacionata

karta) prikaàna e vo prilog br.5. Na slika 1 prikaàna e pristapnata

soobra}ajnica kon separacijata i povr{inskiot kop.

Slika 1. Pristapna soobra}ajnica


4

II.1.1. OPIS NA POVR[INSKI KOP

Leì{teto ''Krasta” pripa|a na Zapadno makedonskata edinica na

karbonatno-filiti~niot kompleks, planinskiot masiv Bukovi} – Vlainica

i se protega na severozapadnite padini na planinata Vlainica i ju`niot

del od Polo{kata kotlina, koja e sozdadena po pat na tektonski dvièwa

pri {to se formirani mladi rasedi pome|u Suva Gora i [ar Planina.

Leì{teto ''Krasta” izgradeno e od devonski filitoidi i kalcitski

mermerasti varovnici, geolo{kata karta na leì{teto dadena e vo

prilog br.6. Od aspekt na litolo{kata gradba, leì{teto vo najgolem del

e izgradeno od prili~no cvrsti i kompaktni mermerizirani varovnici

sozdadeni za vreme na devon, a zapadno od leì{teto vo izvori{niot del

na rekata Vardar ima naslagi od ezersko-terasni sedimenti i relativno

malku zastapeni aluvijalni naslagi vo koritoto na rekata Vardar. Vo

jugozapadniot del na leì{teto, vo padinata na karbonatnite karpi se

javuvaat filitoidi, koi se najstarite karpi vo po{irokata okolina na

leì{teto, vo ~ij sklop se zastapeni i agrilo{isti, metapeso~nici i drugi

{krilci. Mermeriziranite varovnici se so sloèna tektonska gradba i vo

vid na pogolemi masi leàt preku filitoidite. Vo samite mermerasti

varovnici i mermeri po boja se izdvoeni tri vida na varovnici i toa:

rozenikavo-crvenkasti mermerasti varovnici, sivi mermerasti varovnici,

sivo beli mermerasti varovnici i mermeri. Ovie karpi na povr{inata se

dosta karstificirani i pokrieni so kvarterni aluvijalno-polualuvijalni

naslagi na crvenica. Potpolno tektoniziranite, ispukani i zdrobeni

mermerizirani varovnici, ovozmoùvaat brza cirkulacija na povr{inskite

vodi, nivno ponirawe vo karpestata masa. Za otsustvoto na

vodonepropustlivi karpesti masi svedo~at brojnite vdlabnatini vo

mermerastite varovnici (vrta~i, uvali, pe{teri i dr). Na terenot i vo

bliskata okolina na leì{teto nema vodoteci, pominuvaat pove}e

suvodolici koi preku letniot period presu{uvaat. Vodata od suvodolicite

glavno gravitira kon Polo{kata kotlina niz koja pominuva rekata Vardar.


5

Mermeriziranite varovnici se karakteriziraat so relativno golema

cvrstina na pritisok od 306 - 390 gr/cm2, zafatninskata masa kaj ovie

varovnici vo prirodna vla`na sostojba iznesuva 2,69 kg/m3, dodeka

specifi~nata masa iznesuva 2,75 kg/m3.

Ako se zeme vo predvid golemata cvrstina i kompaktnost na

mermeriziranite varovnici i povolnite hidrogeolo{ki i hidrolo{ki

karakteristiki moè da se konstatira deka ne postoi opasnost od probiv

na pogolemi koli~ini na podzemni i povr{inski vodi koi bi ja zagrozile

ponatamo{nata eksploatacija na povr{inskiot kop.

Poradi malata tvrdina na varovnikot, istiot lesno se obrabotuva.

Cvrstinata na pritisok i ìlavosta na materijalot ovozmoùvaat

zavr{nite kosini da moàt da ostanat vertikalni ili subvertikalni za

podolg vremenski period, bez pojava na klasi~ni svle~i{ta.

Vo Glavniot rudarski proekt izraboten vo juli 2006 god. od strana

na RI “RUDING” Doo - Skopje, dadeni se osnovnite preduslovi za planska,

sigurna i pred se bezbedna eksploatacija na varovnik od leì{teto koe

poradi negovata povolna mestopolo`ba, geometriskata forma na

povr{inskiot kop, karkakteristikite na opremata i dosega{nite soznanija

od eksploatacija na leì{ta so sli~ni geolo{ki karakteristiki }e

ovozmoì plansko i sigurno otkopuvawe na mineralnata surovina. Vrz

osnova na fizi~ko–mehani~kite karakteristiki na terenot, kvalitetot i

kvantitetot na mineralnite surovini, i konfiguracijata na terenot i

lokalnite pati{ta izvr{eno e ograni~uvaweto na povr{inskiot kop.

Grani~nite to~ki na definiranata geometriska forma na

proektiraniot povr{inski kop koja ovozmoùva skladno razvivawe na

eksploatacionite etaì vo plan i dlabina, dadeni se vo prilog br.4 i

slednata tabela:


6

Tabela 1. Granica na povr{inski kop

koordinati To~ka

x y A 4 654 410 7 501 784

B 4 654 405 7 501 850

V 4 654 445 7 501 985

G 4 654 500 7 502 065

D 4 654 675 7 501 818

| 4 654 590 7 501 680

E 4 654 520 7 501 785

Kako {to e prikaàno vo prilog br.5, eksploatacionoto pole na

povr{inskiot kop ima nepravilna trapezna forma. Severoisto~nata

granica so vkupna dolìna od 300 metri se protega me|u to~kite G i D.

Jugoisto~nata granica so vkupna dolìna od 235 metri se protega me|u

to~kite B, V i G. Ju`nata granica e me|u to~kite A i B so vkupna dolìna od

70 metri, i zapadnata granica e pome|u to~kite \, E i A so vkupna dolìna

od okolu 240 metri. Vkupnata povr{ina na ograni~enoto eksploatacionoto

pole iznesuva 5,3 ha.

Povr{inskata eksploatacija na povr{inskiot kop "Krasta” }e se

odviva na 7 etaì so visina od 10 m i toa: E - 540, E – 530, E-520, E-510,

E-500, E-490 i E-480.

Vrz osnova na opredelenite tehni~ko–tehnolo{ki parametri na

sistemot za povr{inska eksploatacija (visina na eksploatacionite etaì,

{irina na eta`nata i rabotnata berma, agolot na zavr{nata kosina na

povr{inskiot kop), konstruirani se zavr{nite konturi na kopot i istite se

prikaàni na slika 2.


7

Slika 2. Zavr{na kosina na povr{inskiot kop

Presmetanite eksploatacioni rezervi po etaì i vekot za

eksploatacija na povr{inskiot kop se prikaàni tabelarno:

Tabela 2. Koli~ini na rezervi i vek na eksploatacija

red. br. etaà eksploatacioni rezervi (m3)

vek na eksploatacija

(godini.)

1. E - 540 33 155 1,11 2. E - 530 62 930 2,21 3. E - 520 91 675 3,08 4. E - 510 136 562 4,59 5. E - 500 189 525 6,37 6. E - 490 246 525 8,29 7. E - 480 299 868 10, 08

Vkupno:

1 063 240

35, 75

Dinamikata na povr{inska eksploatacija e vo direktna zavisnost od

koli~inite na eksploatacionite rezervi na mineralna surovina vo

leì{teto i planiraniot godi{en kapacitet na otkopuvawe na

mineralnata surovina.

Za realizirawe na planiraniot godi{en kapacitet od 30.000m3/god

sledi deka vekot na eksploatacija }e iznesuva:


8

1.063. 240 / 30.000 = 35,75 godini

Dnevnoto proizvodstvo na kopot vo predvidenite 240 rabotni denovi

godi{no }e iznesuva:

80.000 / 240 = 330t/den ili

30.000 / 240 = 125 m3/den

ІІ.1.1. OPIS NA SEPARACIJATA

Kako {to e prika`ano na situacionata karta za Povr{inskiot kop i

Separacijata dadena vo prilog br. 5, eksploatiraniot varovnikot od kopot

}e se transportira na Separacijata koja se nao|a na rastojanie od cca 50m

od najbliskata zapadna granica od kopot odnosno e ograni~ena pome|u

slednive to~ki i koordinati :

Tabela 3. Granici na Separacijata

koordinati To~ka

x y @ 4 645 485 7 501 660

Z 4 645 480 7 501 750

I 4 645 410 7 501 735

J 4 645 405 7 502 660

Na separacijata locirana e postrojkata za separirawe so kapacitet

od 330t/den prika`ana na slika 3. Se sostoi od priemen bunker, mobilna

drobilka za primarno drobewe i rotaciona drobilka za sekundarno

drobewe, sistem od vibro sita i transportni traki na elektri~en pogon. Na

postrojkata za separirawe }e se odvivaat slednive procesi:

- primarno i sekundarno drobewe na varovnikot;

- klasirawe – separirawe na varovnikot na frakcii preku sistem

od vibro sita;

- transport i odlagawe na separiraniot materijal preku gumeni

transportni traki;


9

Slika 3. Postrojka za separirawe

Vo monta`na, komandna prostorija }e se postavi komandniot pult za

avtomatsko uprauvawe so postrojkata za separirawe. Pokraj komandnata

prostorija }e se postavat i infrastrukturnite objekti - monta`nite

prostrii, sanitarna jama i parkingot, koi se prika`ani na slika 4:

Slika 4. Infrastrukturni objekti na separacijata

Infrastrukturnite objekti i betonskata platforma-parking

prostorot za te{ki i lesni vozila }e se postavat na plato so dimenzii 25 x

45 m na kota 467.

Sanitarii i garderoba

Trpezarija Prira~en

magacin so rabotna masa

Kancelarija i ostava

Septi~ka jama

Parking prostor


10

Se planira na Separacijata da se raboti vo edna smena so minimum

dvajca vraboteni od koi edniot }e rakuva so komandniot pult, a drugiot }e

go sledi i opsluùva procesot na proizvodstvo.

Za snabduvawe so elektri~na energija na postrojkata za separirawe i

objektite od separacijata se planira da se postavi trafostanica so

kapacitet od 250 KW. Snabduvawe so gorivo – nafta }e se vr{i so direkno

preto~uvawe od avtocisterna vo rezervoarite od opremata i mobilnata

mehanizacija.

Za snabduvawe so voda se planira da se koristi avtocisterna so

zafatnina od 4000 l do izgradbata na bunar i rezervoar od koj vodata }e

se distribuira preku cevna mreà do objektite na Separacijata.

II.2. TEHNOLO[KI PROCESI NA INSTALACIJATA

II.2.1. TEHNOLO[KI PROCESI NA KOPOT

Leì{teto za varovnik "Krasta” spa|a vo grupata brdski tip na

leì{ta so nadmorska visina od 480 do 550 m.n.v. Sprema Glavniot

rudarski proekt za otkopuvawe na mineralnata surovina vo granicite na

povr{inskiot kop potrebno e da se vr{i sukcesivno otvorawe i podgotovka

na 7 eksploatacioni etaì, so toa {to sekoga{ vo eksploatacija }e ima

edna etaà, a }e se podgotvuva za eksploatacija slednata poniska etaà.

Etaìte se so slednive koti i koordinati na to~kite na otvarawe:

Tabela 4. Koordinati na kopot

koordinati Etaà To~ka na

otvarawe X Y

kota

Z

E - 540 T 540 4 645 550 7 501 945 540

E - 530 T 530 4 645 615 7 501 866 530

E - 520 T 520 4 645 486 7 501 993 520

E - 510 T 510 4 645 410 7 501 960 510

E - 500 T 500 4 645 487 7 501 885 500


11

E - 490 T 490 4 645 492 7 501 828 490

E - 480 T 480 4 645 412 7 501 784 480

Tehnolo{kiot proces na povr{inskata eksploatacija se bazira na

primena na diskontinuirana tehnologija na otkopuvawe na mineralnata

surovina i gi opfa}a slednite fazi:

Faza na otkopuvawe (riperuvawe ili dup~ewe, minirawe i

riperuvawe)

tovarawe na rovniot materijal i

transport na materijalot od etaìte na povr{inskiot kop do

priemniot bunker na drobili~nata postrojka.

Po~etnite aktivnosti na otvarawe i podgotovka na eksploatacionite

etaì treba da zapo~nat po izrabotkata na pristapen pat do proektiranite

to~ki na otvorawe. Spored Glavnot rudarski proekt, konstruktivnite

elementi na pristapnite (transportnite) pati{ta so {irina od 6 m,

maksimalen uspon do 10% i minimalen radius na krivina od 12 m se vo

funkcija na karakteristikite na terenot i transportnata mehanizacija. Za

izrabotka na istite }e bide potrebno angaìrawe na buldoèr za ~istewe

na terenot so cel dobivawe na po~ist varovnik.

Vo slu~aj na povolni uslovi, pojava na razdrobeni zoni, buldoèrot

moè da se koristi i za riperuvawe na varovnikot bez primena na dup~e~ko

- minerski raboti. Pojavata na tvrdi proslojci na leì{teto koi mnogu

te{ko se riperuvaat, naloùva primena na minirawe. Zaradi

specifi~nosta na procesot na minirawe i blizinata na visokonaponskiot

dalekuvod, miniraweto treba da go vr{at stru~no osposobeni lica od

specijalizirano pretprijatie za minirawe.

Otkoga }e bide izvr{eno otvaraweto na kopot se sozdavaat uslovi za

voveduvawe na optimalen tehnolo{ki sistem za eksploatacija na

varovnikot, so {to }e zapo~ne razvojot na kopot vo plan i dlabina

odozgora nadolu. Etaìte planski }e se otkopuvaat od sever prema jug i od

jug prema sever, a frontot na otkopnite raboti }e se razviva od zapad

prema istok. Etaàta }e se otvora i razrabotuva po celata nejzina {irina,


12

a rabotniot blok po otstranuvawe na otkrivkata }e se dup~i so dup~alka i

}e se minira. Pri procesot na povr{inskata eksploatacija proektiranite

geometriski elementi na etaìte iznesuvaaat:

− visina na etaàta H = 10 m

− {irina na eta`nite bermi 4 m

− raboten agol α= 75 0

Pri izborot na osnovnite parametri za dup~ewe i minirawe se poa|a

od uslovot da proektiranata visina na etaàta iznesuva 10 m, a

maksimalnata golemina na par~iwata od korisnata mineralna surovina da

bide do 300 mm maksimum.

Miniraweto }e se izveduva so primena na patroniran pra{kast

eksploziv - Amonit 6, ~ija brzina na detonacija iznesuva 3.800 m/sec ili

drug eksploziv so sli~ni minersko - tehni~kite karakteristiki, a

iniciraweto na eksplozivnoto polnewe }e se vr{i so detonatorski fitil,

rudarska kapisla i sporogore~ki fitil. Za anulirawe na negativnoto

vlijanie od miniraweto }e se koristat milisekundni zabavuva~i. Minersko

tehni~kite karakteristiki na eksplozivot Amonit 6 se dadeni vo slednata

tabela:

Tabela 5. Minersko tehni~kite karakteristiki na eksplozivot

Minersko-Tehni~ki karakteristiki Vrednost

Gustina na eksplozivot kg/lit 1,0 - 1,1 Brzina na detonacija m/sec 3800 Prenos na detonacija cm 5

Trouclova proba cm3 370 Osetlivost na udar kg m 2

Bilans na kislorodot % tez +0,26 Brizantnost mm 14

Kriti~en dijametar mm 10 Toplina na eksplozijata kJ/kg 4 100

Presmetkata na dup~a~ko - minerskite parametri e bazirana na

raspredelbata na energijata od eksplozijata vo karpestiot masiv so {to e

definirana specifi~nata potro{uva~ka na eksplozivot koja iznesuva

0.85 kg/m3. Minskite dupnatini na negabaritniot blok }e se dup~at so ra~na


13

pneumatska dup~alka so brzina na dup~ewe od 6-15 m/h, maksimalna

dlabo~ina na dup~ewe 80 m, potro{uva~ka na vozduh 17 m3/min i dijametar

na monoblok burgija F 32 mm. ]e se koristi i kompresor so kapacitet od 30

l/h i maksimalen raboten pritisok od 8,5 bari i dup~a~ki ~ekan so dup~a~ki

kruni od 85-105 mm pri pojava na negabaritni blokovi.

Spored Glavniot rudarski proekt so primena na presmetanite

dup~a~ko - minerski parametri pojavata na negabaritnite blokovi (so

dimenzii pogolemi od 300 mm) }e bide svedena vo minimalni granici.

Negabaritnite blokovi so dimenzii pogolemi od 300 mm }e se sitnat so

sekundarno minirawe.

Za racionalno sekundarno minirawe potrebno e dol`inata na

minskata dupnatina da bide 1/2 od visinata na blokot, a dol`inata na

stolbot na eksplozivnoto polnewe do 2/3 od dlabinata na minskata

dupnatina. Poradi toa {to pri sekundarnoto minirawe na negabaritnite

blokovi doa|a do pogolemo rasfrlawe na par~iwa od blokovite potrebno e

miniraweto da se vr{i sekoga{ na delovi od povr{inskiot kop koi se

nao|aat na sprotivnata strana od infrastrukturnite objekti na kopot.

Sekundarnoto minirawe koga e mo`no se izbegnuva so primena na

alternativnoto re{enie za raspar~uvawe so hidrauli~en ~ekan koj e

montiran na hidrauli~niot bager so koj raspolaga kopot. Primena na drugi

metodi za sekundarno minirawe (primer so nalepni mini na blokot ili

sli~no ) ne se dozvoleni.

Vo Glavniot rudarski proekt za povr{inska eksloatacija na

varovnik, soglasno Pravilnikot za tehni~kite normativi pri rakuvawe so

eksplozivni sredstva i minirawe vo rudarstvoto (Sl. Vesnik br. 26/88),

kako i druga zakonskata regulativa izvr{ena e presmetka na radiusite na

opasnite zoni na:

Tabela 6. Opasni zoni

Radiusi na opasni zoni Oznaka Presmetana opasna zona (m2)

(*)Usvoena opasna zona (m2)

Rasfrluvawe na materijalot

Rm 148 150

Seizmi~ko dejstvo Rs 50.6 50


14

Vozdu{en bran opasen za lu|e

Rl 126 130

Vozdu{en bran opasen za objekti

Rv 63.4 70

Radiusot na vozdu{eniot bran, opasen za objekti iznesuva 63 m od

centarot na minskoto pole i vo ovoj opseg nema da ima objekti.

Presmetana e i maksimalno dozvolenata koli~ina na eksploziv za

istovremeno aktivirawe od Qmax=160kg na tri minski dupnatini so po

Qmax=53kg vo edna dupnatina.

Miniraweto na kopot }e se izveduva so „NONEL – SISTEM“ za

inicirawe na eksplozivni polnewa. So ovoj sistem se postignuva podobro

drobewe na miniranata karpesta masa, redukcija na seizmi~koto dejstvo od

miniraweto vo okolinata i zgolemuvawe na faktorot na iskoristuvawe na

eksplozivite. Soglasno so zakonskata regulativa, Glavniot rudarski

proekt i upatstvata dadeni od proizvoditelot na eksplozivnite sredstva:

• So eksplozivni materii moàt da rabotat samo polnoletni lica,

fizi~ki sposobni i stru~no osposobeni, koi ne se osuduvani ili

krivi~no progonuvani i imaat dobieno licenca za rabota od

rudarskiot inspektorat;

• Miniraweto se izveduva planski, na definiran na~in, so odreden

vid i koli~ina na eksploziv i detonator, po strogo definirani

propisi, vo odredeni vremenski intervali i pri onevozmoèn

pristap vo opasnata zona. Za postignuvawe na ovaa cel miniraweto go

organizira i kontrolira rakovoditelot na kopot, a go izveduvaat

kvalifikuvani rabotnici (mineri) pri postavena ~uvarska straà;

• Sekoe minirawe na povr{inskiot kop se vr{i po izraboten plan za

minirawe, so skici, planovi i geolo{ki profili na minskoto pole.

Se vodi stroga kontrola na dup~a~ko – minerskite parametri,

geometriskiot raspored na minskite dup~otini, agolot na dup~ewe,

visinata na stolbot na eksplozivnoto polnewe i dolìnata na

za~epuvaweto;


15

• Za vreme na sekoe minirawe se davaat zvu~ni signali za

predupreduvawe (pred i posle miniraweto). Se obezbeduva

spre~uvawe na pristap na neovlasteni lica vo zonata na

izveduvaweto na minskite raboti. Miniraweto sekoga{ se izveduva

vo strogo definiran vremenski termin i so zadolìtelno postavena

straà na site pristapni pati{ta kon povr{inskiot kop;

• Opremata i vrabotenite se zasolnuvaat na sigurno mesto, koe e vo

sprotiven pravec od udarnite branovi;

• Pri prevoz na eksplozivnite sredstva se koristi namensko vozilo za

taa cel;

• Uni{uvaweto na ambalaàta i neupotreblivite eksplozivni materii

go vr{i minerskata grupa na odredeno mesto od povr{inskiot kop.

Vidot, koli~estvoto i datumot na upotrebeni eksplozivni materii

vedna{ se evidentira;

• Na mestata kade {to se vr{i tovarewe ili istovarawe na

eksplozivni materii e zabraneto:

- skladirawe i ~uvawe na materii i uredi koi moàt da

predizvikaat poàr i da ovozmoàt negovo {irewe;

- sozdavawe na otvoren plamen ili rabota so otvoren plamen;

- pu{ewe i upotreba na sredstva za palewe (kibrit ili zapalka);

- rabota so alat ili uredi koi iskrat;

- motorot na voziloto treba da bide isklu~en.

Atmosferskite uslovi ~esto se menlivi vo tekot na denot i zatoa tie

mora da se sledat i vrz osnova na toa treba da se odredi vremeto za

minirawe. So postojano sledewe na atmosferskite uslovi i so soodvetno

prilagoduvawe kon niv se vnesuvaat potrebnite korekcii vo odnos na

vremeto na minirawe. Kako povolni atmosferski faktori za izveduvawe

na miniraweto se smetaat:

▪ vedro do delumno obla~no vreme, so slabi vetrovi i ramnomerno

zgolemuvawe na temperaturata. Naj~esto toa e vremeto okolu 10


16

~asot nautro ili napladne, koga vo pove}e slu~ai e eliminirana

pojavata od temperaturni inverzii;

▪ mo{ne povolni uslovi se smetaat i denovite so relativno visoki

temperaturi, so nezna~itelni temperaturni odstapuvawa vo tekot

na denot;

▪ obla~nite denovi so brzi izmeni vo intenzitetot na brzinata na

veterot, pa duri i koga se sledeni so porojni do`dovi.

Miniraweto ne se izveduva vo:

• denovite so magla, koga vozduhot e relativno tivok i bez

dvièwe;

• maglivi, tmurni denovi so golema sodrìna na vlaga vo vozduhot;

• zadimeni denovi so malku veter ili bez veter, odnosno koga ima

sostojba na tipi~na inverzija na temparaturata so visok indeks na

zagadenost na vozduhot;

• denovite koga vladee zapurnina odnosno isto taka koga vozduhot e

relativno tivok i bez dvièwe;

• vedri denovi ili ponekoga{ i denovi so slaba magla, koga

temperaturite se prili~no konstantni ili se so mo{ne slabi

vetrovi, koi pridonesuvaat za zgolemuvawe na vozdu{nite i

zvu~nite efekti;

• vo vreme na silni vetrovi koi se prosledeni so prodirawe na

studen vozduh;

• vo denovi koga temperaturata na povr{inata na zemjata brzo

opa|a;

• vo obla~ni denovi so niski oblaci, koga ima slab veter ili

voop{to go nema.

Za nabauvawe na eksploziv i izveduvawe na minerskite raboti vo

soglasnost so zakonskite propisi DOOEL „PRPARIMI PAT” eksport-import

ima sklu~eno dogovor so predprijatieto za prerabotka na kamen i

proizvodstvo na asfalt „PROGRES 1998“ koj e priloèn vo prilog br.11.


17

Varovnikot od etaìte se eksploatira i tovari vo kamion so

hidrauli~en bager. So kamionot-damper, od tipot MERCEDES so nosivost

od ssa 15 t. i smenski kapacitet od 340 toni, varovnikot se transportira i

isipuva vo priemniot bunker od postrojkata za drobewe i klasifikacija

locirana na Separacijata koja se nao|a vo blizina na kopot. Maksimalnata

dale~ina na transport }e iznesuva 1 705 m.

Za realizirawe na planiraniot godi{en kapacitet od 30.000 m3/god

odnosno 80.000 t/god so rabota vo predvidenite 240 rabotni denovi godi{no

proizleguva deka dnevnoto proizvodstvo na kopot }e iznesuva

125 m3/den. Za realizirawe na planiranoto godi{no proizvodstvo na

povr{inskiot kop po voveduvawe na optimalen sistem na povr{inskata

eksploatacija potrebno e vo tekot na edna godina da se otkopaat 14 rabotni

blokovi. Vo Glavniot rudarski proekt za povr{inska eksploatacija na

mermeriziraniot varovnik dadeni se {emata za optimalna {irina na

rabotnata povr{ina na etaàta i {emata za inicirawe na minskata serija

za rabotniot blok. Prikaàni se tabelarno dup~e~ko – minerskite

parametri koi se vo funkcija od visinata na blokot:

Tabela 7. Dup~e~ko – minerskite parametri

Visina na

rabotniot blok (m)

Vkupna

dlabina

na M.D. (m)

Dolìna na

~ep

vo M.D (m)

Koli~ina na

eksploziv

vo M.D. (kg)

2.6 3.0 1.0 12

4.4 4.9 1.5 20.4

6.4 7.0 2.3 28.2

8.0 8.5 2.8 34.2

Presmetano e deka koli~inata na cvrsta masa {to se dobiva od eden

prose~en raboten blok iznesuva 1.080m3. Bidej}i definiranata

specifi~nata potro{uva~ka na eksplozivot iznesuva 0.85 kg/m3 proizleguva

deka prose~nata godi{na potro{uva~ka na eksploziv }e iznesuva 918 kg.

Potrebna mehanizacijata za neprekinato odvivawe na tehnolo{kiot

proces na eksploatacija na povr{inskiot kop prikaàna e vo slednava

tabela:


18

Tabela 8. Vid na oprema

red. br.

vid na oprema potreben broj

1. Lafetna dup~alka 1 2. Ra~en dup~a~ki ~ekan 1 3. Kompresor 1 3. Bulduèr 1 3. Hidrauli~en bager 1 4. Kamion – kiper 1

Instalacijata Prparimi pat - dooel s.êlopek, raspolaga so

dovoleno mehanizacija za eksploatacija na kopot. Kako {to e prikaàno na

slika 5 i slika 5a poseduva tovara~i za izveduvawe na rabotite na kopot i

kamion-kiper za transport na varovnikot.

Slika 5 i 5a Mehanizacija za rabota na kopot

Delovniot subjekt DPTGU „Prparimi - pat” spored Dogovorot za

koncesija (~len 18) i soglasno Zakonskite propisi ima obvrska da vr{i

sukcesivna sanacija na o{tetenoto zemji{te od povr{inskata

eksploatacija odnosno rekultivacija na terenot.


19

Rekultivacijata, so cel naru{enata prirodna sredina da se vklopi

vo postojniot ekosistem, }e se odviva po slednive tehnolo{ki fazi :

Ureduvawe na terenot (nivelirawe na povr{inata, donesuvawe i

rasprostirawe na zemja);

Revegetacija( zazelenuvawe i po{umuvawe);

Bidej}i neposrednata okolina na povr{inskiot kop ne se koristi za

zemjodelski aktivnosti, spored Glavniot rudarski proekt rekultivacijata

od aspekt na pedolo{kata analiza i morfologijata na terenot }e se sostoi

od zazelenuvawe i po{umuvawe so sadnici od bor i bagrem, vedna{ po

eksploatacijata na horizontalnite povr{ini od kopot a potoa i na dnoto

od kopot.

ІІ.2.2. TEHNOLO[KI POSTAPKI NA SEPARACIJATA

Varovnikot od kopot so granulacija (0-200) mm, so damper, preku

priemniot prostor za transportni te{ki vozila se ispuva vo priemniot

bunker prika`an na slika 6 pri {to se odviva grubo kr{ewe na

materijalot. Pod bunkerot e postaven zap~est dodava~ koj materijalot go

dozira na vibraciona re{etka – sito za odvojuvawe na jalovinata.

Jalovinata - frakcijata so krupnost 0-80 mm preku transportna traka se

transportira na odlagali{te za jalovina.

Slika 6. Primarno drobewe na Separacijata


20

Krupnite par~iwa na materijal - nadmerot, so golemina nad 80mm se

drobat vo mobilnata drobilka za primarno drobewe koja e na elektri~en

pogon i so potro{uva~ka na elektri~na energija koja iznesuva 100kw/h. So

regulacija na rastojanieto pome|u udarnite gredi i plo~ite se regulira

goleminata na izleznoto zrno. Izdrobeniot materijal so GGK (gorna granica

na krupnost) od cca 50-80mm preku sipka pa|a na trakast transporter i se

transportira vo rotaciona drobilka za sekundarno drobewe prikaàna na

slika 7.

Slika 7. Opremata za drobewe i transport na Separacijata

Od rotacionata drobilka na elektri~en pogon i so potro{uva~ka na

elektri~na energija od 75 kw/h isitnetiot materijal preku glavniot trakast

transporter se upatuva na 5 – stepeno vibraciono sito. So vibraciono sito

se ovozmoùva separirawe na frakcii koi so transportni traki se dviàt

vo razli~eni pravci za sozdavawe na zalihi na gotovi proizvodi –frakcii

od separiran varovnik kako {to e prikaàna na slika 8.


21

Slika 8. Oprema za klasifikacija po frakcii

Transportnite traki se na elektri~en pogon i potro{uva~kata na

elektri~na energija iznesuva - 5,5kw/h za glavniot trakast transporter i po

2,5kw/h za sekoj od ostanatitite {est trakasti transporteri.

Za spre~uvawe na emisijata na pra{ina }e se prevzemaat slednite

merki:

− Eksploatacijata, tovareweto, transportot i isipuvaweto na

kameniot agregat vo bunkerot od separacijata }e se vr{i

mehanizirano so primena na tovara~ i kamion-damper za

transport;

− Za spre~uvawe na emisija na pra{ina od postrojkata za

separawe }e se postavat vodeni prskalki. So prskalkite se

navla`nuva kamenata sitne` i na ovoj na~in se namaluva

{ireweto na pra{ina;

− Transportot na separiranite frakcii }e se odviva vo

transportni vozila pokrieni so cerada.


22

III. UPRAVUVAWE I KONTROLA

Treba da se navedat detali za strukturata na upravuvaweto so

instalacijata. Priloète organizacioni {emi, kako i site vaè~ki izjavi

na politiki za upravaweto so ìvotnata sredina, vklu~uvajki ja tekovnata

ocenka za sostojbata so ìvotnata sredina. Navedete dali postoi

sertificiran sistem za upravuvawe so ìvotnata sredina za

instalacijata. Dokolku postoi sertificiran sistem za upravuvawe so

ìvotnata sredina za instalacijata, navedete za koj standard stanuva zbor

i vklu~ete kopija od sertifikatot za akreditacija.

ODGOVOR

Prparimi pat - dooel s. êlopek e privaten deloven subjekt vo koj

izvr{uvaweto na rabotnite aktivnosti e spored slednava organizaciona

{ema:

Organizaciona {ema

UPRAVITEL

RABOTNA GRUPA ZA POVR[INSKI

KOP

RABOTNA GRUPA ZA SEPARACIJA

RABOTNA GRUPA ZA

MEHANIÂRSKO ODR@UVAWE

ÛVARSKA SLU@BA


23

Se planira angaìrawe na slednata rabotna sila:

1. Upravitel BCC 1

2. Rakuva~ na bager KB 1

3. Voza~i C kat. 2

4. Rabotnici na Separacija KV 2

5. Pomo{ni rabotnici NK 1

6. ûvari NK 2

VKUPNO 9

Separacijata }e ja opsluùvaat dvajca vraboteni od koi edniot }e

rakuva so komandniot pult a drugiot rabotnik }e go sledi i opsluùva

procesot na proizvodstvo. ûvarite vr{at obezbeduvawe na separacijata i

na povr{inskiot kop, vo no}nite ~asovi. Po potreba del od rabotnata sila

(mehani~ar - bravar, avtoelektri~ar i dr.) }e se angaìra od

mehani~arskata rabotilnica, koja se naoga vo s. êlopek i e vo sopstvenost

na sopstvenikot na instalacijata.

Upravitelot rakovodi so rabotnite grupi na povr{inskiot kop i

separacijata koi se vklu~eni vo direktnoto proizvodstvo, mehani~koto

odrùvawe, i so ~uvarskata slu`ba. Za tehnolo{kiot del od rabotata,

opremata, rabotnite upatstva odgovara upravitelot dodeka za

identifikacija, kontrola, monitoring, prevencija od havarii i za{tita na

ìvotnata sredina, odgovorni se sopstvenikot i upravitelot. Voedno tie

}e se zalagaat za navremeno" odstranuvawe na site naru{uvawa kako vo

rabotnata, taka i vo ìvotnata sredina preku:

- obuka i osposobuvawe na rabotnicite za vnimatelna i bezbedna

rabota so opremata i za{titnite merki pri manipulacija so

istite i materiite {to se primenuvaat;

- navremena kontrola i odrùvawe na opremata vo dobra

rabotna funkcija i primena na li~na za{tita i za{titni

sredstva.


24

IV. SUROVINI I POMO[NI MATERIJALI, I ENERGII UPOTREBENI ILI PROIZVEDENI VO INSTALACIJATA

Da se dade lista na surovini i goriva koi se koristat, kako proizvodi

i me|uproizvodi

ODGOVOR

Varovnik - osnovnata surovina koja }e se eksploatira na

povr{inskiot kop "Krasta" pretstavuva bel kalcitski mermer i temno sin,

slabo dolomiti~en kalcitski mermer. Od Izve{tajot za minerolo{ko-

petrografska i hemiska analiza na leì{teto daden vo prilog br.7 moè da

se konstatira deka karbonatnite karpi se mnogu ~isti, so izrazito

kalcitski sostav, CaCO3 se dviì od 96,44 - 92,44%, i retki primesi od

siten kvarc 1,26 -1,5% i tenki ìci limonit koi se pruàat vdol`

orientiranosta na mermerot.

Hemiskiot sostav na primerocite od leì{teto prikaàn e vo

slednava tabela:

Tabela 9. Hemiskiot sostav na primerocite od leì{teto

% 1. Bel kalcitski mermer 2. Temno siv slabo

dolomiten kalcitski mermer

CaO 54.04 51.80

MgO 0.60 2.82

R2O3 0.4 0.30

SiO2 1.50 1.26

Zag.àr. 43.13 43.71

Suma 99.78 99.89

CaCO3 96.44 92.44

Mg CO3 1.25 5.89


25

I rezultatite od hemiskite analizi na mermeriziraniot varovnik od

sli~ni povr{inski kopovi pokaùvaat dobar kvalitet na surovinata:

Hemiskiot sostav na mermeriziran varovnik

CaO % MgO % Al 2O3 % SiO2 % Fe2O3 % Na2O % P2O5 % Gubitok pri àrewe %

54,20–5,65

0,20–1,0 0,06 – 0,50 0,06 – 0,20 0,01 – 0,26 0,16 – 0,28 0,01 – 0,04 43,30 – 43,82

Monomineralnite karpi so sitnozrnesta struktura,

masivna tekstura, devonsko poteklo se napolno tektonizirani (pokr{eni

i milonitizirani).

Kalcitnite mermerizirani varovnici leàt preku filitoidite vo

vid na pogolemi masi.

Filitoidite, otkrieni se vo jugozapadniot del na leì{teto i

odnosot kon mermerastite varovnici e tektonski ili istiot e prekrien so

aluvijalno - proluvijalen nanos. Ovie {krilci se karakteriziraat so siva

do crna boja, na mesta so zelenkasto do bledo siva boja ili òltenikavo

sivi, zelenkasto do bledo kafeavi zavisno od prisustvoto na èlezoto.

Listasto se cepat. êsto se nabrani, plisirani i pokr{eni. Izgradeni se od

finozrnesta ilitsko - sercitska materija i finozrnest kvarc koi gradat

nizovi koi me|usebno se smenuvaat. Kvarcnite ìci vo filitoidite se

sre}avaat dol` folijacijata i napre~nite puknatini. Ovie {krilci se

zafateni so regionalen metamorfizam od nizok stepen vo uslovi na

facijata na zeleni {krilci.

Kalcitot e glaven mineral vo gradbata na karpata so izedna~eni

kriptokristalesti do mikrokristalesti kristalni edinici. Kalcitot se

javuva vo forma na nepravilni kalcitni zrna so granulacija od 0,1 do 0,5

mm, zap~esto do nepravilno spoeni me|u sebe. Istovremeno kalcitnite zrna

se malku izdolèni vo eden pravec, vo koj pravec jasno se gledaat

polisintetski srasnati lameli, kako rezultat na dejstvoto na pritisocite

vrz karpata. Orientiranosta na mermerot se dobiva tokmu od izdolènosta


26

na kalcitnite zrna, vdol` koja orintiranost se pruàat tenki ìlici

ispolneti so limonit. Na mestata kade se pojavuvaat ovie ìlici

karbonatnata masa e finozrnesta do amorfna i zamatena. Pojavata na

rombi~ni i delumno rombi~ni formi ukaùva na prisustvoto na dolomit vo

karpata.

Fizi~ko mehani~kite osobini na varovnikot od ovaa lokacija ne se

ispituvani, se planira vo fazata na otvarawe na leì{teto da se izvr{at

so cel na dobivawe na relevantni podatoci za materijalot. Vo Glavniot

rudarski proekt prikaàni se rezultatite od ispituvawata na varovnikot

od sli~ni povr{inski kopovi:

Tabela 9. Karakteristiki na varovnikot

Reden broj

Osobini na sredinata Merka Mermerizirani

varovnici

1. Cvrstina i pritisok vo suva

sostojba gr/sm2 306-390

2. Vpivawe na voda % 1,09 - 1,29

3. Zafatninska masa vo prirodna

vla`na sostojba

kg/m3 2,690

4. Specifi~na masa kg/m3 2,75

5. Postojanost na mraz do 4 mm nad 4 mm

% %

2,16 1,98

6. Kohezija kN/m2 23.000 7. Otpornost protiv drobewe % 21,4 - 27,4

8. Otpornost protiv abewe (Los

Angeles)

%

24,7 - 26,8

Zafatninskata masa vo prirodna sostojba iznesuva 2,69 t/m3,

kompaktnosta od 306-390 g/sm2, a poroznosta cca 0,008.

Poradi malata tvrdina na varovnikot, lesno se obrabotuva pri {to se

postignuvaat golemi efekti, osobeno pri povr{inskite i slabo tektonski

zdrobenite delovi od karpestata masa.

Cvrstinata na pritisok i ìlavosta na materijalot ovozmoùvaat


podolg vremenski period, bez pojava na klasi~ni svle~i{ta, bez ogled na

zgolemuvaweto na vla`nosta i na visina od pove}e od desetina metri.


27

Miniraweto na kopot }e se izveduva so primena na eksplozivot

“Amonit” 6 ili sli~en na nego po minersko tehni~kite karakteristiki i

brzinata na detonacija od 3.800 m/sec.

Pra{kastiot eksploziv “Amonit 6” sodrì dinitro i trinitro -

toluol. Iako e patroniran mo`no e prisustvo na isparuvawa i one~istuvawa

na ambalaàta so eksploziv. Zatoa ne e dozvolena manipulacija so

pra{kastiot eksploziv bez gumeni rakavici.

Za pra{kastiot eksploziv se nepoèlni temperaturi nad +300S,

bidej}i moè da dojde do promeni vo kristalnata struktura odnosno

amonium nitratot se stvrdnuva i eksplozivot stanuva neupotrebliv.

Upatstvoto za koristewe na pra{kastiot eksploziv – amonit prikaàno e

vo prilog br. 8.

Minersko tehni~kite karakteristiki na eksplozivot “Amonit” 6 se

dadeni vo slednata tabela:

Tabela 10. Minersko tehni~kite karakteristiki na eksplozivot

Minersko - Tehni~ki

karkateristiki

Vrednost

Gustina na eksplozivot kg/lit 1,0 - 1,1

Brzina na detonacija m/sec 3 800

Prenos na detonacija sm 5

Trouclova proba sm3 370

Osetlivost na udar kg m 2

Bilans na kislorodot % tez +0,26

Brizantnost mm 14

Kriti~en dijametar mm 10

Toplina na eksplozijata kJ/kg 4 100


28

Detonatorskiot fitil ~ija osnovna eksplozivna komponenta e

pentritot, ne e toksi~en. Dobro ambalaìran ne moè da predizvika

posledici kaj vrabotenite.

Bavnogore~kiot fitil se koristi za inicirawe na rudarskata

kapisla i ima jadro od crn dimen barut obmotan so pove}e pamu~ni konci i

izolacija od PVC ili bitumen, protiv vlaga. Se pali so pomo{ na kibrit.

Upatstvoto za koristewe na bavnogore~ki fitil i rudarskata kapisla

dadeni se vo prilog br. 9 i 10.

Nafta se koristi kako pogonsko gorivo, za mobilnata mehanizacija.

Karakteristikite na naftata se dadeni vo slednava tabela:

Karakteristiki na nafta

secifi~na volumenska teìna kg/l³ 0,895

to~ka na topewe 65 samozapaluvawe 220-230

mrznewe -10 Temperatura

na /oS/ vriewe 155-390

ogrevna mo} kkal/kg 10.700 pepel max % 0,4 reaktivnost faktor 0 zapalivost faktor 2 toksi~nost klasifikacija 1 voda max % 1,5

Poradi zapalivosta i toksi~nosta na naftata pri transportot,

preto~uvaweto, i rakuvaweto }e se prevzemaat propi{anite merki za

spre~uvawe na poàr i istekuvawe.

]e se koristat i masla i mast za koi pri nabavkata se vodi grià da

se ekolo{ki prifatlivi.


29

Normativite na osnovnite potro{ni materijali {to se koristat na

kopot se dadeni vo slednata tabela:

red br.

Potro{en materijal

Edine~na

mera

Dup~ewe i minirawe

Kopawe i

tovar.

Transport

Vkupno

1. gorivo l/t 0,12 0,17 0,96 1,25

2. motorno maslo l/t 0,008 0,012 0,048 0,062

3. dif. maslo l/t 0,0036 0,0051 0,029 0,0377

4. tov. mast kg/t 0,0024 0,0034 0,0019 0,0248

5. hidra. maslo l/t 0,012 0,0017 0,096 0,125

6. gumi par~e /t - - 1,2h10-5 1,2h10-5

7. eksloziv kg/m3 0,85 - - 0,85

8. nonel cevki par~e/t 0,005 - - 0,005

9. nonel spojn. par~e /t 0,002 0,002

10. Nonel deton. par~e /t 0,005 0,005

9. kruni par~e /t 3,8 h10-5 - - 3,8 h10-5

10. cevki par~e /t 1,9 h10-5 - - 1,9 h10-5

Tabelarniot pregled na surovini, proizvodi i pomo{ni materijali e daden vo tabela IV.


31

TABELA IV. Detali za surovini, me|uproizvodi, proizvodi povrzani so procesite, a koi se upotrebuvaat ili sozdavaat na lokacijata

Ref. broj ili {ifra

Materijal/ Supstancija CAS broj

Kategorija na opasnost

Koli~ina na zaliha

toni

Godi{no (toni)

R- fraza

S - fraza

/ Varovnik 471-34-1 / / 80.000 / /

Separiran varovnik-

jalovina 0-80mm

471-34-1 / / 4.000 / /

/ Separiran varovnik

0-4mm 471-34-1 / / / /


4-8mm 471-34-1 / / / /


8-16mm 471-34-1 / / / /


16-32mm 471-34-1 / / / /


32-64mm 471-34-1 / /

76.000

/ /

/

Eksploziv “Amonit 6”

kategorija 1a

/ 918* kg / /

/ Nafta za vozila 64742-03-06 Zapal Kl 2 i otrov Kla1

/ 10* t 45 53-45

/ Maslo –hidrol 46 /

** / 10000* l / /

/ Maslo SAE: 15, 20, 45, 50 /

** / 8000* l / /

/ Tovatna mast /

** / 2000* kg / /

/ Mast-separacija /

** 60 kg / /

/ Gumeni traki / /

/ cca 50 m / /

/ Elektri~na energija-

Separacija /

/

/ cca 200kw/h / /

* Koli~inite se odredeni sprema normativite od Glavniot rudarski proekt ** ]e se koristat ekolo{ki prifatlivi masla i masti bazirani na sinteti~ka i mineralna osnova


31

V. CVRST I TEÊN OTPAD

Vo dolnata tabela vklu~ete go celiot otpad {to se sozdava,

prifa}a za povtorno iskoristuvawe ili tretirawe vo ramkite na

instalacijata (dodadete dopolnitelni redovi po potreba).

ODGOVOR

Otpadot {to se producira od rabotata na povr{inskiot kop i

separacijata glavno e komunalen otpad koj se sozdava od maliot broj

postojano prisutni vraboteni lica (5-6).

Od leì{teto "Krasta” nema da se producira klasi~na jalovina i nema

da se vr{i selektivno otkopuvawe na istata. Jalovinata, vo koli~ina do 5%

od eksploatiraniot varovnik, }e se separira na separacijata i }e se

reiskoristuva kako tampon za popolnuvawe na o{tetenite podlogi od

pristapnite pati{ta i sl.

Opasen otpad, o{teteni i iskoristeni eksplozivni sretstva i

ambalaàta od istite }e se producira vo mnogu mala koli~ina i minerskata

grupa vedna{ }e go uni{tuva na opredeleni mesta od kopot.

Celokupniot otpad koj }e se sozdava od mehanizacijata }e se selektira

i prodava za negovo povtorno iskoristuvawe. Vo prilog br.12 prikaàn e

dogovorot so firmata EKO OTPAD za prevzemawe na otpadni akomulatori,

otpadno maslo i otpadni metalni materijali.

Eventualno izlieni kapki od masti i masla od odrùvawe na

mehanizacijata se odstranuvaat so posipuvawe na varovni~ka pra{ina vrz

istite i se deponiraat zaedno so komunaliot otpad. Komunalniot otpad }e se

sobira vo bure i dostavuva vo kontejner za otpad od objektite na

Instalacijata vo êlopek. JKP go prevzema za deponirawe.

Postapuvaweto so otpadnite materii i o~ekuvanite koli~ini

prikaàni se vo tabela br.V:


32

Tabela br. V - Otpadi - koristewe/odloùvawe na otpad

Ref. br.

Vid na otpaden

materijal

Br. od Evropskiot katalog na

otpad

Koli~. toni/god.

Prerabotka/ odlùvawe

Metod i lokacija na odloùvawe

/

Eksplozivivni

sretstva - neupotreblivi

16 04 03* /

Minerskata grupa vedna{ vr{i

uni{tuvawe na povr{inskiot kop

Na povr{inskiot kop

/ Akumulatorski

baterii 16 06 01* 16 06 02*

1-2

]e se ~uvaat vo magacin do

proda`ba kako sekundarna

surovina

Se ~uvaat vo magacin od

mehani~arskata rabotilnica vo

êlopek

/ Stari gumi od

mobilna mehanizacija

16 01 03 2

]e se ~uvaat vo magacin do


surovina



êlopek

/ Otpadna guma

od traki 16 01 03 /

]e se reiskoristuva za

popravka na traki a ostatokot }e se

skladira do proda`ba kako

sekundarna surovina

Se ~uva vo magacin od mehani~arskata

rabotilnica vo êlopek

/ Istro{eni delovi od

vozila 16 01 99 /

Selektirano }e se dostauvaat vo magacin do


surovina

Selektirano se ~uvaat vo magacinot od mehani~arskata

rabotilnica vo êlopek

/ Komunalen

otpad 20 03 01 500 kg

]e se sobira vo bure i dostavuva vo

kontejner od objektite vo

êlopek

KP od op{tinata go prevzema za

deponirawe zaedno so kom. otpad od

objektite vo êlopek

/

Otpadni masla:

- Hidrauli~no - Motorno

13 02 07* 800 l

Selektirano }e se sobira vo buriwa i ~uva vo magacin do

proda`ba



êlopek

Mil od

septi~ka jama 20 03 06 /

So cisterna na KP }e se prazni od spti~kata jama

KP }e go prevzema za deponirawe


33

VI. EMISII

Za podobra i poefikasna analiza, a vo soglasnost so Integrirano

spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto (IPPC) emisiite se podeleni na:

emisii vo atmosferata, emisii vo povr{inskite vodi, emisii vo

kanalizacija, emisii vo po~vata, emisii na bu~ava, emisii na vibracii i

izvori na emisii na nejonizira~ki zra~ewa.

VI.1. EMISII VO ATMOSFERATA

Priloète lista na site to~kasti izvori na emisii vo atmosferata,

vklu~uvaj}i i detali na kotelot i negovite emisii.

Opi{ete gi site izvori na fugitivna emisija, kako na pr. skladirawe

na otvoreno.

Aplikantot e potrebno da posveti osobeno vnimanie na onie izvori

emisija koi sodràt supstancii navedeni vo Aneks 2 od dodatokot na

Upatstvoto.

ODGOVOR

Spored upatstvoto za podgotovka na obrazecot za B - integrirana

ekolo{ka dozvola, emisiite vo atmosferata }e gi kategorizirame kako:

Emisii od kotli i emisija to~kasti izvori vo atmosferata vo

slu~ajov so predmetnava instalacija nema da postojat.

Fugitivno i potencijalno zagaduvawe na vozduhot moè da se pojavi

vo slednite procesi na rabota:

- Pri minirawe na kopot postoi momentalna pojava na pra{ina;

- Pri drobewe na kameniot mineral;

- Pri tovarawe na kameniot agregat vo damperi ili kamioni;

- Istovar na kameniot agregat vo bunkerot od postrojkata za

separirawe;


34

- Od rabotata na postrojkata za separacija (drobilkite, gumenite

transporteri, vibracionite sistemi od sita);

- Isipuvaweto na sitnite frakcii na otvorenite skladi{ta i

- Tovarewe i transport na separiraniot materijal.

Spored dosega{nite iskustva i analizi na sli~ni instalacii, moè da

se pretpostavi deka fugitivnite emisii na mineralna pra{ina }e se

javuvaat vo mala koli~ina i spored nivniot karakter, istite nema da

pretstavuvaat zna~aen zagaduva~ na ìvotnata sredina.

Na kopot mo`nost za pojava na fugitivna emisija na pra{ina }e ima и

pri minirawe, tovarewe i transport na iskopaniot varovni~ki materijal. Za

namaluvawe na pojavata na fugitivnite emisii na samite drobilki i na

trakite instalirani se rasprskuva~i na vodena pra{ina koi emisijata na

pra{ina ja sveduvaat na zanemarlivo nivo. Pokraj ova neophodno e da se

prevzemaat i drugi adekvatni merki, odnosno miniraweto na povr{inskiot

kop da se izveduva pri odredeni povolni vremenski uslovi i mehanizirano,

pri {to rasprostriraweto na pra{inata bi bilo brzo i kratkotrajno. Vo toj

slu~aj }e ima mnogu malo osloboduvawe na gasovitite produkti od

upotrebeniot eksploziv.

Kako druga fugitivna emisija se pojavuva emisijata od mehanizacijata

na kopot i toa od eden tovara~ i eden buldoèr, kako i kamionite koi }e

vr{at prenesuvawe od instalcijata do krajniot korisnik. Ovie emisii se so

dizel motori so vnatre{no sogoruvawe i poradi maliot broj i maliot

kapacitet na instalacijata semtame deka nema zna~itelno da vlijaat vrz

kontaminirawe na ìvotnata sredina.


35

VІI. EMISII VO POVR[INSKI VODI I VO KANALIZACIJA

Baratelot treba da navede za sekoj izvor na emisija posebno dali se

emituvaat supstancii navedeni vo Aneks II od Dodadtokot na Upatstvoto.

Potrebno e da se dadat detali za site supstancii prisutni vo site

emisii, soglasno Tabelite III do VIII od Uredbata za klasifikacija na vodite

(Sl. Vesnik 18-99). Treba da se vklu~at site istekuvawa na povr{inskite

vodi, zaedno so vodite od do`dovi koi se ispu{taat vo povr{inskite vodi.

ODGOVOR

Tehnolo{ka voda vo predmetnata instalacija }e se upotrebuva

edinstveno za zafa}awe na pra{inata. Imeno na primarnata drobilka

postoi rasprskuva~ na vodena pra{ina koj ima uloga da ja zalepi

mineralnata pra{ina koja }e se producira od drobeweto na kamenata masa.

Pritoa produkcijata na pra{ina se sveduva na minimum, a istovremeno ne

pre~i na proizvodniot proces. Prednosta na ovoj na~in na zafa}awe na

pra{inata e {to ovaa voda, rasprskuvaj}i se vo vid na vodena pra{ina se

slepuva so mineralniot materijal so {to mu se zgolemuva samo vla`nosta na

istiot so {to se spre~uva produkcijata na pra{ina, no otpadna voda ne se

pojavuva. Prednosta na ovoj sistem e vo toa {to se upotrebuva mnogu mala

koli~ina na voda {to za mesta bez vodovodna instalacija e golema prednost.

So razvojot na instalacijata predvideno e da se izgradi bunar koj }e gi

zadovoluva vkupnite potrebi istata, a se do toga{ vodata za piewe,

osnovnite higienski potrebi i za rasprskuva~ite }e se nosi so sopstvena

avtocisterna.

Le`i{teto za varovnik "Krasta" se odlikuva so nerazviena

hidrolo{ka mre`a. Varovnikot se odlikuva so golema poroznost i kako

rezultat na toa brzo gi propu{ta atmosferskite vodi koi }e padnat vo

granicite na povr{inskiot kop. Poradi povolnite tektonski i geolo{ki

karakteristiki sozdadeni se uslovi za brzo filtrirawe na atmosferskite


36

vodi vo podzemjeto. Poradi toa, posebna za{tita na povr{inskiot kop od

atmosferskite vodi ne se predviduva.

Direktno i indirekno zagaduvawe na podzemni i povr{inski vodi nema

da postoi zatoa {to:

- Na instalacijata se predvideni aktivnosti so koi se vr{i samo

transformirawe na priroden materijal;

- Potencijalnata opasnost od istekuvawe na masla od mehanizacijata

i opremata }e se anulira so posipuvawe na najsitnata frakcija i }e

se odstranuvaat zaedno so komunalniot otpad;

- Terenot na povr{inskiot kop, separacijata i pobliskata okolina e

izgraden od varovnik za koj e karakteristi~no otsustvoto na

podzemni vodi {to e potvrdeno i so eksploatacionite raboti i

terenski istra`uvawa na separacii so ista aktivnost;

- Isto taka vo blizina na instalacijata nema povr{inski vodoteci.

Vododerinite (vodnite puknatini) se formirani od erozivnoto

dejstvo na brzoto povr{insko istekuvawe so ponirawe na

atmosferskite vrne`i za koi nema potreba od posebno zafa}awe i

kanalizirawe.


37

VIII. EMISII VO PO^VA

Opi{ete gi postapkite za spre~uvawe ili namaluvawe na vlezot na

zagaduva~ki materii vo podzemnite vodi i na povr{inata na po~vata.

Potrebno e da se priloàt podatoci za poznato zagaduvawe na po~vata

i podzemnite vodi, za istorisko ili momentalno zagaduvawe na samata

lokacija ili podzemno zagaduvawe.

ODGOVOR

Na teritorijata na instalacijata direktni emisii vo po~vata ne

postojat. Na povr{inskiot kop "Krasta", varovnikot se odlikuva so golema

vodopropustlivost, poroznost, ispukanosta e golema i puknatinite se

isprepletuvaat pome|u sebe i nema mo`nost za podolgo zadrùvawe na

vodata. Spored dosega{noto iskustvo, odnosno spored rabotnite aktivnosti

na sli~ni kopovi, bidej}i se nema pojaveno izdan na podzemni vodi, smetame

deka pojavata na vodniot izdan na ovoj kop nema da bide isklu~ok. Ne se

prisutni nitu {tetni materii koi moè da predizvikaat zagaduvawe na

vodite. Pogore navedenoto e vo soglasnost so faktot {to na samiot terenot

na povr{inskiot kop, separacijata i vo bliskata okolina nema prisustvo na

podzemni vodi i vodoteci.

Od pogore priloànata skica na infrastrukturnite objekti koi se vo

plan da bidat izgradeni na instalacijata moè da se zaklu~i deka nema

takvi infrastrukturni objekti koi bi producirale otpadna tehnolo{ka voda.

Vozilata }e se servisiraat vo mehani~kata rabotilnica koja e locirana vo s.

êlopek. Vo idnina }e se vr{i samo zamena na dupnati gumi, mnogu retko

zamena na delovi na opremata i retko doturawe na masla. Eventualno

izlienite kapki od masla }e se apsorbiraat so varovni~kata pra{ina i }e se

odstranuvaat zaedno so komunalniot otpad. Gorivoto - nafta za mobilnata

mehanizacijata }e se dostavuva vo mali - dnevni koli~ini i }e se vr{i


38

vnimatelno preto~uvawe na istata od mala cisterna, gravitaciski i nema da

postoi opasnost od zagaduvawe na po~vata.

Pra{inata {to }e se emitira na kopot i separacijata e mineralna

pra{ina koja nema da predizvika naru{uvawe na kvalitetot na po~vata, i

negativno da vlijae vrz po~venite biocenozi. Na predmetnata instalacija vo momentov ne postoi sanitaren jazol pa e

neophodno vo po~etokot postavuvawe na eden podvi`en toalet. Podvi`niot

toalet }e se prazni od kompanijata iznajmuva~ na istiot so specijalno vozilo

za taa namena, pri {to fekaliite }e se nosat na pre~istuvawe vo

pre~istitelna stanica.


39

IX. ZEMJODELSKI I FARMERSKI AKTIVNOSTI

Vo slu~aj na otpad od zemjodelski aktivnosti ili za zemjodelski

nameni, vo tabela treba da se opi{at prirodata i kvalitetot na

supstancijata (zemjodelski i nezemjodelski otpad) {to treba da se rasfrla

na zemji{te (efluent, mil pepel), kako i predlo`enite koli~estva, periodi

i na~ini na primena (pr. cevno ispu{tawe, rezervoari).

ODGOVOR

Zemjodelski i farmerski aktivnosti vo Prparimi pat - dooel

(povr{inski kop i separacija) ne postojat.


40

X. BUÂVA, VIBRACII I NEJONIZIRA^KO ZRAÊWE

Lista na izvori (ventilacija, kompresori, pumpi, oprema) nivna

mestopolo`ba na lokacijata (vo soglasnost so lokaciska mapa), periodi na

rabota (cel den i no}/samo preku den/povremeno). Obeleète gi

referentnite to~ki na lokaciskata mapa i na opkruùvaweto.

Navedete gi izvorite na vibracii i na nejonizira~ko zra~ewe (toplina

ili svetlina).

ODGOVOR

X.1 Bu~ava

Kako pogolem izvor na bu~ava od raboteweto na instalacijata }e bide

samiot proces na miniraweto. Pri izveduvawe na operacijata minirawe,

intenzintetot i raspredelbata na vozdu{nite udarni i zvu~ni branovi moè

da ima pogolemo zna~ewe. Dokolku ovoj proces se izveduva nekontrolirano,

nepropisno i pri neadekvatni vremenski uslovi moè da dojde do intenzivna

vibracija na samoto tlo.

Od presudna va`nost za vlijanieto na bu~avata po samata okolina e

oddale~enosta na naselenite mesta, vo odnos na povr{inskiot kop,

geolo{kite uslovi i konfiguracijata na terenot. Vo blizina na

povr{inskiot kop "Krasta" nema naseleni mesta, zna~i lokacijata na kopot e

dosta povolna za izveduvawe na site neophodni aktivnosti, a pritoa ne

nanesuvaj}i pogolema {teta po samata neposredna okolina, i ìtelite.

Potencijalna opasnost pri miniraweto prestavuvaat i udarnite

branovi. Intenzitetot na vozdu{nite udarni branovi zavisi od:

- primenetata metoda za minirawe,

- na~inot na minirawe na minskoto pole i

- koli~estvoto na iskoristen eksploziv.

Meterolo{kite uslovi imaat golemo vlijanie vrz intenzitetot na

vozdu{nite udari i zvu~nite efekti koi {to se sozdavaat pri minirawe. Na

vozdu{nite udari vlijaat pravecot i brzinata na veterot. Vrz {ireweto na

zvukot vlijae brzinata na veterot i temperaturata, vo funkcija od visinata i


41

konfiguracijata na terenot. Ako miniraweto se izveduva bez veter, ~ujnosta,

raspredelbata na zvukot e vo pravec na {irewe na vozdu{nite branovi od

miniraweto. Koga frontot na vozdu{nite branovi e naso~en sprotivno od

veterot, toj }e se svitka vo forma na kriva. Vo zavisnost od intenzitetot na

vozdu{nite branovi zvukot moè da se javi na sosema drugo mesto. Frontot na

branovi vo toj slu~aj moè da go preskokne celoto podra~je i ~ujnosta na

zvukot da bide od druga strana na kopot.

Odreduvaweto na povolnite i nepovolnite uslovi za izveduvawe na

miniraweto ne moàt da e po nekoj {ablon, bidej}i tie se funkcija od pove}e

faktori.

Veterot deluva na zgolemuvawe na intenzitetot na zvukot.

Zgolemuvaweto na intenzitetot na zvukot skoro sekoga{ e vo pravec na

veterot. Vlijanieto na veterot vrz bu~avata obi~no e najgolemo vo zimskiot

period.

Poradi toa {to miniraweto vo instalacijata }e zavisi od anga`manite

od nadvore{nite organizacii, istoto }e bide momentalna kratkotrajna

aktivnost i bi trebalo da se izveduva samo po potreba, bu~avata koja bi

moèla da se pojavi bi trebalo da e kratkotrajna i da ne stanuva zbor za

bu~ava koja negativno }e vlijae vrz ìvotnata sredina. Bidej}i vo

neposrednata blizina na instalacijata nema naseleni mesta, najbliskoto

naseleno mesto e s.êlopek na odale~enost od okolu 2 kilometri od kopot,

se o~ekuva bu~avata da ne predizvika negativni efekti po po{irokata

okolina.

Spored Pravilnikot za grani~ni vrednosti na nivoto na bu~ava vo

ìvotnata sredina (Sl.vesnik br.147/08) i Pravilnikot za lokaciite na

mernite stanici i mernite mesta (Sl. vesnik br. 120/08), instalacijata

spa|a vo Podra~je od ~etvrt stepen. Maksimalno dozvolenite granici na

nivoto na bu~ava za podra~je od ~etvrt stepen se 70 dB dewe i nave~er.

Merewata na bu~avata }e bidat izvr{eni koga instalacijata }e po~ne

so rabota i pri postojan reìm na rabota na istata vo blizina na objektite

na samata instalacija, i na granicite na instalacijata.


42

Bidej}i instalacijata se nao|a nadvor od naseleno mesto odnosno vo

rudarsko industriska zona i zafa}a golemo prostranstvo ne se o~ekuva da go

nadminuva MDN na bu~ava od od 70 dB dewe i nave~er spored pogore

navedenite pravilnici. Rezultatite od izvr{enite merewa treba da bidat

vo soglasnost so upatstvoto za “Barawe za dobivawe na B integrirana

ekolo{ka dozvola “ kako vo tabelite {to sledat.

Tabela 11 Izvori na emisija na bu~ava

Izvor Emisiona to~ka

ref. br. Oprema ref.

br.

Zvu~en pritisok dBA na referentna oddale~enost

Periodi na emisija

^elusno drobewe

rotaciono drobewe 1

rotaciono drobewe 2

rotaciono drobewe so gredi

Seewe

Izlezni transportni traki

Kompresor

Grade`na mehanizacija


43

Tabela 12 Lokacija na izvorite na bu~ava

NKS Nivo na zvu~en pritisok (dB) Referentni

to~ki 5N, 5E L (A)eq L (A)10 L (A)90

Granici na lokacijata

B 1:

B 2:

B 3:

B 4:

B 5:

B 6:

B 7:

B 8:

Osetlivi

lokacii

lokacija 5:

lokacija 6:

lokacija 7:

lokacija 8:

X.2 Vibracii

Na Povr{inskiot kop opredeluvaweto na vlijanieto na eksplozijata

vrz osciliraweto na tloto }e spa|a vo kategorijata na najva`nite pra{awa

od prakti~nite ispituvawa na posledicite od eksplozivnoto dejstvo.

Problemot na oscilirawe na tloto e neophodno da se poznava, bidej}i

procesot na eksplozijata i posledicite - nastanatite od nea mo`e da bidat

zna~ajni.

Osciliraweto na zemjata zaradi eksplozivniot udar i zemjotresot po

priroda se sli~ni, no se razlikuvaat po intenzitet, vremetraewe i

za~estenosta.


44

Najbitna razlika e taa {to kaj zemjotresite se javuvaat oscilacii koi

traat dolgo i vo koi periodata iznesuva od 0,5 do 6 s, odnosno za~estenost od

0,2 do 2 Hz, dodeka kaj ekploziite periodite na oscilacii se mnogu pokratki

i iznesuvaat okolu 0,004 do 0,25 s odnosno za~estenost od 4,0 do 250 Hz.

Kaj podzemnite eksplozii oscilaciiite se prostiraat vo site pravci i

brzo se prigu{uvaat. Frekvenciite moàt da iznesuvaat i pove}e od 100 Hz.

Kaj eksploziite koi {to ne se izvr{eni dlaboko vo zemjata, pokraj ovie

oscilacii se javuvaat i povr{inski branovi koi {to ne se prigu{uvaat tolku

brzo. Nivnata frekfencija se dviì pome|u 3 - 50 Hz. Vo tvrdo tlo nivnata

frekfencija moè da dostigne i pogolemi vrednosti.

Iskoristuvaweto na energijata od miniraweto za drobewe i

prate~koto pobuduvawe na {tetnite seizmi~ki vibracii vo okolinata na

minskoto pole, se vo direktna vrska so fizi~ko mehani~kite karakteristiki

na karpite {to se miniraat i na karpite niz koi {to se protegaat

seizmi~kite branovi. Poznavaweto na karakteristikite na karpite e

potrebno za izbor na eksploziv i proektirawe na minskite poliwa za

postignuvawe na optimalno drobewe na miniranite karpi i minimalno

generirawe na {tetnite seizmi~ki vibracii vo okolinata.

Intenzitetot na seizmi~kite vibracii na zemji{teto od eksploziite

na primarni minirawa se definira spored:

- koli~inata na vkupno (Q) i momentalno (Qm) aktivirano eksplozivno

polnewe,

- karakteristikite na eksplozivot,

- prostornata polo`ba vo odnos na mestoto na minirawe,

- fizi~ko - mehani~kite karakteristiki na karpite {to se miniraat,

- tehnologijata na minirawe,

- fizi~ko – geolo{ki karakteristiki na litosredinite niz koi se

{irat seizmi~kite branovi od eksploziite.

Spored Glavniot rudarski proekt so prakti~niot na~in na minirawe

na Povr{inskiot kop “Krasta” so momentalno eksplozivno polnewe od

Qm ≈0,85 kg, i vkupno eksplozivno polnewe od Qm ≈ 53 kg, i radijalniot


45

profil koj e e lociran na 63 m od centarot na minskoto pole proizleguva

deka stambenite objekti od najbliskite sela êlopek, Strmina ne se

zagrozeni od seizmi~ki vibracii od miniraweto na povr{inskiot kop.

Za da vlijanijata vrz ìvotnata sredina bidat minimalni, neophodno e

izbor na takva rabotna organizacija so golemo prethodno iskustvo vo

miniraweto, i profesionalnost vo ispoluvaweto na svoite rabotni

zadolènija.

X.3. Nejonizira~ko zra~ewe

Izvori na nejonizira~ki zra~ewa (svetlina, toplina, itn) koi negativno

bi vlijaele vrz ìvotnata sredina smetame deka ne postojat.


46

XІ. TO^KI NA MONITORING NA EMISII I ZEMAWE PRIMEROCI

Opi{ete go monitoringot i procesot na zemawe na primeroci i

predloète na~ini na monitoring na emisii za voda, vozduh i bu~ava.

ODGOVOR

Na povr{inskiot kop pri eksplotacijata na varovnikot, a vo

soglasnost so makedonskite pravilnici za emisija i imisija na mineralna

pra{ina otkako instalacijata }e se pu{ti vo pogon, neophodno e da se izvr{i

merewe na dnevnata emisija na pra{inata kako sedimentna pra{ina.

Poradi mo`nata pojava na pra{ina vo separacijata, odnosno za

sledewe na imisijata vo ìvotnata sredina neophodno e da se postavat

sedimentatori, odnosno mereweto na sedimentna pra{ina treba da se

izvr{uva na ~etiri karakteristi~ni mesta na granicite na instalacijata i

toa vo pravec na ruàta na vetrovi. Od dobienite prvi~ni rezultati }e se

opredeli ponatamo{niot monitoring.

Bidej}i nema da postoi tehnolo{ka otpadna voda ne postoi potreba od

monitoring na ovoj medium. Bidej}i bu~avata se o~ekuva da bide poniska od

MDN ne postoi potreba od kontinuiran monitoring.

Se predlaga monitoring na:

Parametar Frekfencija na monitoring

Metod na zemawe na primeroci

Metod na analiza/tehnika

sediment povremeno sedimentator gravimetriski


47

XІI. PROGRAMA ZA PODOBRUVAWE

Operatorite koi podnesuvaat barawe za integrirana ekolo{ka dozvola

priloùvaat predlog-programa za podobruvawe na rabotata na instalacijata

i za{tita na ìvotnata sredina.

ODGOVOR

Otvaraweto i eksploatacijata na leì{teto za varovnik "Krasta" }e

se vr{i so cel snabduvawe na pazarot so grade`ni frakcii koi imaat

{iroka primena vo grade`nata industrija, vo soglasnost so Glavniot

Rudarski Proekt i vaè~kite Zakonski propisi na R. Makedonija.

Vodej}i se spored propi{anite tehni~ki merki za za{tita i nivno

ispolnuvawe i po~ituvawe, navremena rekultivacija na kopot, samiot

proces na eksploatacija na povr{inskiot kop nema da predizvikuva nekoi

poseriozni naru{uvawa i negativni posledici po ìvotnata sredina i

po{irokata okolina voop{to.

Vo odnos na eventualnite negativni vlijanija po odnos na ìvotnata

sredina se pojavata na pra{ina pri procesot na minirawe, tovarewe,

transport na iskopaniot materijal. So primena na NONEL sistemot i

izveduvawe na procesot na minirawe pri povolni vremenski uslovi, i

povremeno pokrivawe na podvi`nite traki od separacijata, moè emisijata

na ovaa pra{ina da se svede na minimum. Vo po~etokot na rabota na

instalacijata da se odredi imisijata na mineralnata pra{ina bi bilo

povolno postavuvawe na sedimentatori, so {to bi moèlo da se odredi dali

predvideniot kapacitet na rabota na instalacijata (emisijata na pra{ina) e

zadovolitelen po odnos na ìvotnata sredina i ne nanesuva pogolemi {teti

po istata. Dokolku se utvrdi potreba od dopolnitelni merki Prparimi pat e

spremen da investira vo dopolnitelna oprema se so cel za~uvuvawe na

ìvotnata sredina odnosno vlijanieto da bide vo ramkite na predvidenite

zakonski obvrski.


48

Hidrolo{kite i hidrogeolo{kite karakteristiki na leì{teto od

aspekt na eksploatacijata se povolni i ne postoi opasnost od probiv na

pogolemi koli~ini na podzemni vodi {to bi ja zagrozila natamo{nata

eksploatacija i lu|eto {to rabotat na povr{inskiot kop. Isto taka na

terenot vo bliskata okolina na leì{teto nema vodoteci i leì{teto e

napolno bezvodno. Pri~ina za ovie dosta povolni hidrolo{ki i

hidrogeolo{ki karakteristiki se i samite karakteristiki na

mermeriziranite varovnici koi se odlikuvaat so golema cvrstina i

kompaktnost. Poradi ovie povolni karakteristiki i samata mestopolo`ba na

leì{teto ne se o~ekuva direktno i indirektno zagaduvawe na povr{inskite

i podzemnite vodi.

Na instalacijata ne e predvidena izgradba na takvi infrastrukturni

objekti koi bi producirale zna~ajni koli~ini na otpadna tehnolo{ka voda,

varovnikot se odlikuva so golema vodopropustlivost, poroznosta,

ispukanosta e golema i puknatinite se isprepletuvaat pome|u sebe i nema

mo`nost za podolgo zadrùvawe na vodata, zna~i direktni emisii vo

po~vata ne postojat.

Servisiraweto na vozilata }e se vr{i vo rabotilnicata koja e

locirana vo s. êlopek, na samata instalacija }e se vr{i samo zamena na

dupnati gumi, zamena na delovi na opremata i retko doturawe na masla.

Zna~i otpad bi se produciral vo mnogu mala koli~ina. Malite koli~ini na

otpadni masla, otpadni gumi i otpadni delovi od mehanazacijata koi }e se

sozdavaat na kopot i separacijata vo plan e selektivno da se sobiraat, i da

se plasiraat na pazarot so cel nivno povtorno iskoristuvawe za {to e

sklu~en i dogovor so EKO OTPAD, {to prestavuva pozitiven ekonomski

benefit za samata instalacija.

Pri procesot na eksploatacija se producira mnogu mala koli~ina na

jalovina pomalku od 5%, zna~i posebno jalovi{te za deponirawe na

jalovinata ne e potrebno, jalovinata moè da se iskoristi kako tampon za

soobra}ajnici od ponizok red vo grade`ni{tvoto.


49

Vo blizina na povr{inskiot kop nema naseleni mesta, zna~i

lokacijata na kopot e dosta povolna za izveduvawe na site neophodni

aktivnosti (dup~ewe, minirawe i sl.), a pritoa ne nanesuvajki pogolema

{teta po samata neposredna okolina i naselenieto. Nivoto na bu~ava ne bi

trebalo da gi nadminuva maksimalno dozvolenite granici, i zatoa ne postoi

potreba od kontinuiran monitoring. Bidej}i meterolo{kite uslovi imaat

golemo vlijanie vrz intenzitetot na vozdu{nite udari i zvu~nite efekti

koi se sozdavaat pri miniraweto, treba postojano da se sledat klimatskite

promeni, i procesot na minirawe da se vr{i pri povolni klimatski uslovi.

Na Povr{inskiot kop opredeluvaweto na vlijanieto na eksplozijata

vrz osciliraweto na tloto }e spa|a vo kategorijata na najva`nite pra{awa.

Problemot na osciliraweto na tloto e neophodno da se poznava, bidej}i

procesot na eksplozijata i posledicite - nastanatite od nea mo`e da bidat

fatalni, da predizvikaat destrukcija na po~venite organizmi i na

ekosistemot voop{to, i drugi negativni efekti. Za da se izbegnat ovie

negativni efekti neophodno e vnimatelno i profesionalno izveduvawe na

miniraweto. Tehni~kiot rakovoditel treba da izvr{i obuka na vrabotenite

so cel site vraboteni dobro da bidat zapoznaeni so site rabotni aktivnosti

na instalacijata i potrebata od izbor na povolni uslovi na nivno

izveduvawe.

Stambenite objekti od najbliskite sela ^elopek, Strmina ne se

zagrozeni od seizmi~ki vibracii od miniraweto na Povr{inskiot kop,

poradi povolnata lokacija na centarot na minskoto pole.

Lokacijata na infrastrukturnite objekti e povolna bidejki tie od

kopot se odale~eni 50 metri, i radialniot vozdu{en bran, opasen za objekti

e lociran na 63 m od centarot na minskoto pole i vo ovoj opseg nema da ima

izvedba na objekti.

Za da se spre~i vlezot na neovlasteni lica na instalacijata bi bilo

pogodno vo idnina istata da se ogradi.

Za snabduvawe na kopot i separacijata so voda vo po~etokot }e se

koristi cisterna, a potoa se planira izgradba na bunar so rezervoar od koj


50

vodata }e se prenesuva do separacijata. Dodeka snabduvaweto so nafta, }e se

vr{i od mala cisterna koja sekojdnevno }e se polni so potrebnite koli~ini

na nafta. Nema sanitarni jazli i odvod na otpadna fekalna i sanitarna voda

na kopot i separacijata, zatoa po zapo~nuvaweto so rabota bi bilo popogodno

od zdrastven, sanitetski i od aspekt na samata okolina istite da se

obezbedat. Prostorot na povr{inskiot kop, separacijata i bliskata okolina,

kako {to e predvideno i spored glavniot Rudarski proekt treba da se

rekultivira odnosno zazelenuva i po{umuva. Rekultivacijata najpogodno e da

se izvr{uva etapno, odnosno poslednata godina od predvidenata aktivnost

na instalacijata, rekultivacijata da se izveduva sukcesivno po rabotni

blokovi.

So ovoj proces }e se ovozmo`i pobrzo vklopuvawe na povr{inskiot kop

vo okolniot pejza`, so {to }e se postignat isitite vizuelni efekti kako i

pred da zapo~ne so aktivnost instalacijata.

Dokolku se pojavi potreba investitorot }e izvr{i pokrivawe na

trakite osobeno na onie koi vr{at transport na positnite klasi.

Vo napredna faza od razvojot na instalacijata }e se izvr{i

asfaltirawe na pristapnata soobra}ajnica so {to }e se izbegne

eventualnoto raznesuvawe na materijal po lokalnata asfaltirana

soobra}ajnica ^elopek - Strmnica.


51

XІII. SPREÛVAWE HAVARII I REAGIRAWE VO ITNI SLUÂI

Opi{i gi postoe~kite ili predloènite merki, vklu~uvaj}i gi

procedurite za itni slu~ai, so cel namaluvawe na vlijanieto vrz ìvotnata

sredina od emisiite nastanati pri nesre}i ili istekuvawe. Isto taka

navedete gi prevzemenite merki za odgovor vo itni slu~ai nadvor od

normalnoto rabotno vreme , t.e. no}no vreme, vikendi i praznici.

Opi{ete gi postapkite vo slu~aj na uslovi razli~ni od voobi~aenite

vklu~uvaj}i pu{tawe na opremata vo rabota, istekuvawa, defekti ili

kratkotreajni prekini.

ODGOVOR

Za za{tita na vrabotenite i na ìvotnata sredina vo Prparimi pat -

DOOEL neophodno e kontinuirano da se prevzemaat merki, koi {to treba

postojano da se nadgraduvaat so posovremeni metodi za poedini fazi na

raboteweto:

− Na separacijata procesite }e se odvivaat so avtomatsko

upravuvawe od komanden pult. ûvarska slu`ba postojano }e vr{i

obezbeduvawe na instalacijata i }e se prevzemaat potrebnite

merki za protivpoàrna za{tita so postavuvawe na tri PP aparati;

− Na kopot nabavka, minirawe, manipulacija i transport na

eksplozivni materii }e vr{i "PROGRES 1998". Miniraweto }e se

izveduva so prevzemawe na site neophodni zadolìtelni

bezbednosni merki. Posle sekoe minirawe zadolìtelno }e se vr{i

kontrola na rabotnite kosini na etaìte i za sekoe poremetuvawe

na stabilnosta na rabotnata ili na zavr{nata kosina od kopot

treba da se prevzemaat soodvetni merki za sanirawe. [irinata i

kosinata na eta`nite bermi, odnosno pristapnite pati{ta do

etaìte se bitni i od aspekt na zadrùvawe na odroni i za

bezbedena rabota i transport na site vozila i oprema koi {to }e se

koristiat na kopot;


52

− Zatoa {to terenot na povr{inskiot kop, separacijata i pobliskata

okolina e izgraden od varovnik za koj e karakteristi~no brzoto

povr{insko istekuvawe na atmosferskite vrne`i preku

vododerinite i po pat na ponirawe, proizleguva deka so dobro

nivelirawe na terenot ne postoi opasnost za pojava na poplava pri

porojni do`dovi.


53

XІV. REMEDIJACIJA, PRESTANOK SO RABOTA, POVTORNO

ZAPO^NUVAWE SO RABOTA I GRI@A PO PRESTANOK NA

AKTIVNOSTITE

Opi{ete gi postoe~kite ili predloènite merki za namaluvawe na

vlijanieto vrz ìvotnata sredina po delumen ili prestanok na aktivnosta,

vklu~uvaj}i otstranuvawe na site {tetni supstancii.

ODGOVOR

Vo predmetnata instalacija imaat razvoen plan da instalacijata vo

idnina, posle otpa~nuvawe so rabota postepeno da go zgolemi

proizvodstvoto bidej}i za toa postoi kapacitet. Sepak, vo eventualen slu~aj

na prestanok so rabota neophosdno e:

− Da se podeli samata oprema na upotrebliva (koja povolno bi bilo da

se konzervira do nejzina povtorna upotreba ili proda`ba) i

neupotrebliva (koja moè da se prodade za sekundarna surovina, a

ona {to nemoè da se prodade potrebno e na propisen na~in da se

deponira na gradskata deponija);

− Golemata drobilka e lesno podvi`na, postavena e na trkala i moè

da se vle~e so kamion odnosno da se premesti na druga lokacija. I

ostanata oprema lesno se demontira i transportira, taka {to ne

postojat pre~ki za proda`ba na istata.

− Na lokacijata edinstveno }e ostanat potporniot betonski yid i

podloga za pricvrstuvawe na instaliranata oprema koi dokolku e

neophodno moàt da se ru{at i deponiraat na deponija za gradeèn

{ut.

Na povr{inskite kopovi remedijacijata e praktika posle zatvorawe na

sekoja etaà od kopot. Imeno pri rekultivacija na etaìte delumno se

izvr{uva poramnuvawe na prostorot, a delumno se prepu{ta na prirodno


54

oplemenuvawe. Na toj na~in se postignuva pogolemo pribliùvawe kon

prirodnite vrednosti.

Spored Glavniot rudarski proekt posle zavr{uvaweto na otkopnite

raboti na leì{teto:

− Agolot na zavr{nata kosina na etaìte iznesuva 750, a generalnata

zavr{na kosina na kopot iznesuva 600.

− Zavr{nite eta`ni bermi se so {irina od 4 m.

− Vkupnata povr{ina opfatena so eksploatacionite raboti iznesuva

5,34 ha, a povr{ina na dnoto na povr{inskiot kop iznesuva 3,5 ha, po

{to ovaa povr{ina treba da se rekultivira.

Rekultivacijata }e se odviva po slednive fazi:

− nivelirawe na povr{inata;

− donesuvawe i rasprostranuvawe na zemja;

− seewe na semiwa od razli~na treva so cel za pobrzo ozelenuvawe

na terenot i

− zasaduvawe na dnoto na kopot i so mladi sadnici od bor i bagrem.

So rekultivacija na kopot, naru{enata prirodna sredina }e se vklopi

vo ekosistemot, }e se postignat prirodni vizuelni efekti koi se dosta

zna~ajni za ova podra~je.

Pri eventualno prekinuvawe na rabotata na kopot za podolg vremenski

period, mehanizacijata od tipot dup~alki, buldoèri, bageri, kamioni-

damperi treba da se smestat na sigurno mesto. Pri prodolùvawe na

rabotata posle podolg prekin neophodno e da se izvr{i detalen pregled na

kopot, a eventualno nastanatite pojavi koi moàt da gi zagrozat

eksploatacionite raboti se evidentiraat i saniraat.

I na separacijata dokolku dojde do prestanok na rabota na pogonskiot

del od instalacijata lesno moè povtorno da se otvori ili remediira.

Imeno poradi toa {to se upotrebuvaat repromaterijali i proizvodi koi


55

imaat {irok plasman, zalihite moàt da se prodadat i prostorot da se

prenameni za drug vid na industrija.

Mehanizacijata od tipot: drobilki, mlinovi, sita, transportni traki,

kamioni - damperi, dup~alki, buldoèri, bageri i sl, bi moèla da se

prodade, polovnata kako staro èlezo, a istoto vaì i za najgolem del od

instaliranata oprema.


56

XV. REZIME BEZ TEHNI^KI DETALI

Na ova mesto treba da se vmetne pregled na celokupnoto barawe bez

tehni~kite detali. Pregledot treba da gi identifikuva site pozna~ajni

vlijanija vrz ìvotnata sredina povrzani so izveduvaweto na aktivnostite,

da gi opi{e postoe~kite ili predloènite merki za namaluvawe na

vlijanijata. Ovoj opis isto taka treba da gi poso~i i normalnite operativni

~asovi i denovi vo nedelata na poso~enata aktivnost.

ODGOVOR

Delovniot subjekt Prparimi pat - dooel }e vr{i iskop, drobewe,

melewe i separirawe na varovnik vo standardni i me|u frakcii za

sopstveni potrebi (tamponirawe na soobra}ajnici, izrabotka i vgraduvawe

na asfalt) i za potrebite na doma{niot i nadvore{en pazar.

Surovinskata baza se dobiva od leì{teto na lokalitetot "Krasta"

Op{tina Brvenica. Za leì{teto na 26.05.2006 godina e sklu~en Dogovor za

koncesija za eksploatacija na mineralnata surovina, na period od 20 godini

so mo`nost za prodolùvawe od u{te eden period od 20 godini. Leì{teto

na mermerizirani varovnici “Krasta” s. êlopek spa|a vo grupata brdski tip

na leì{ta so nadmorska visina od 480 do 550 m.n.v. Se nao|a na

severozapadnite padini na planinata Suva Gora i ju`nite delovi na

Polo{kata kotlina, so spu{tawe pome|u Suva Gora i [ar Planina.

Izgradeno e od devonski filitoidi i vo najgolem del zastapeni se kalcitski

mermerasti varovnici.

Varovnicite se karakteriziraat so relativno golema cvrstina na

pritisok i ìlavost, cvrstina i otpornost na materijalot koi ovozmoùvaat


podolg vremenski period, bez pojava na klasi~ni svle~i{ta. Poradi malata

tvrdina na varovnikot, istiot lesno se dup~i pri {to se postignuvaat golemi

efekti, osobeno od povr{inskite i slabo tektonski zdrobenite delovi od

karpestata masa.


57

Otkopuvaweto na mineralnata surovina se vr{i so sukcesivno

otvorawe i podgotovka na 7 eksploatacioni etaì od k. 550 do k. 480 i so

visina od 10 m. Eksploatacija na varovnik se vr{i planski na edna do dve

etaì, bez odvojuvawe na jalovina i so primena na diskontinuirana

tehnologija odnosno dup~ewe, minirawe, tovarewe i transport na

mineralnata surovina vo bliskata separacija.

Na separacijata }e se primenuva suva postapka na drobewe i

klasirawe na varovnikot vo frakcioniran droben agregat za izrabotka na

asfalt, beton i tampon.

Komunikaciskite vrski se relativno dobri, bidej}i pokraj samoto

leì{te pominuva asfalten pat s. êlopek - Strmnica i istiot pat preku

@elino se povrzuva so magistralniot pat Tetovo - Skopje, a preku Brvenica

so magistralniot pat Tetovo - Gostivar. Patot e prooden preku cela godina.

Na lokalitetot {to go zafa}a povr{inskiot kop i separacijata ne se

registrirani prirodni retkosti, arheolo{ki lokaliteti i kulturno

istoriski spomenici.

Prostorot na povr{inskiot kop, separacijata i bliskata okolina,

spored idejnoto re{enie od Glavniot rudarski proekt, }e se rekultivira

odnosno zazelenuva i po{umuva so cel da se vr{i pobrzo vklopuvawe vo

postojniot pejza`.

Vo delot od separacijata }e se koristi vobi~aenata oprema za drobewe

i separirawe na materijalot. Od rabotata na separacijata }e se javuva

mineralna varovni~ka pra{ina za ~ie otstranuvawe potrebno e i da se

izvr{i i pokrivawe na trakite osobeno na onie koi vr{at transport na

positnite klasi.


58

XVI. IZJAVA

So ovaa izjava podnesuvam barawe za dozvola/revidirana dozvola, vo

soglasnost so odredbite na Zakonot za `ivotna sredina (Sl.vesnik br.53/05) i

regulativite napraveni za taa cel.

Potvrduvam deka informaciite dadeni vo ova barawe se vistiniti,

to~ni i kompletni.

Nemam nikakva zabele{ka na odredbite od Ministerstvoto za `ivotna

sredina i prostorno planirawe ili na lokalnite vlasti za kopirawe na

baraweto ili na negovi delovi za potrebite na drugo lice.

Potpi{ano od : Datum : (vo imeto na organizacijata) Ime na potpisnikot : Pozicija vo organizacijata :

Pe~at na kompanijata:

ri - opusproekt d.o.o. - moepp.gov.mk · pri {to se formirani mladi rasedi pome|u suva gora i [ar...

Documents