revija e-fotografija 44 pdf

S foto in video opremona konec sveta!

Revija za digitalno fotografsko izobraževanje oktober - november 2009 letnik 8 št. 44IZVOD JE BREZPLAČEN Tiskano 20.000 izvodov ISSN 1580-9935

Kamere DSLR na našem trgu

NAJBOLJŠE KAMERE ZA VSE NI! Obstaja samo najboljša kamera za naš način fotografiranja in naše želje ter zmožnosti. Če vam je prioriteta ime proizvajalca, sploh ne glejte v nasprotni tabor. Če imate cenovno mejo, razmislite ali dati celo manj za kamero in tako ostane še za doda-tno bliskavico ali objektiv. Če vas je fotografija že na začetku poti zasvo-jila, razmislite ali ne bi ob nakupu raje posegli po razredu višje.

®

e-Fotografija.si/tecaji.htm

Hitra sprememba velikostiin formata datotek

Noro široko!

Spoznajmo leče in objektive

Preizkusili smo

Z a v a š e b o l j š e f o t o g r a f i j e !

Leče bi morale risati ostro, točka mora biti tudi na tipalu točka, in ne krožec ali lisa. Pričakujemo kontrastne slike, ki morajo kazati prave barve brez po-pačenj (angl. distortion) in brez zasen-čenj (angl. vignetting).

Želite večim slikam na hitro spremeniti velikost in format zapisa? Nič lažjega. Preko iskalnika Adobe Bridge uporabi-te funkcijo “Image Processor”.

Fotonatečaj - Paparazzo

e - f o t o g r a f i j a . s i

e - F o t o g r a f i j aFo t o t e č a j i k o t d a r i l o !

Čudeži današnje optike.

Namibija, raj za fotografe

Greste z nami? (maj 2010)

Odkrijte novo svetlobo.

Povzd ign i te svo jo v i z i jo fo togra f i ran ja na novo raven.

V iš ja obcut l j i vos t na š ibko sve t lobo z v rednos t jo ISO

do 25.600** je p r i tem samo zace tek .

Navd ih se nada l ju je na www.canon-europe.com/newEOS

*S Canonom lahko **Samo pri EOS 5D Mark II

Dajte fotografiranju nov zagon.

*

Can

on A

dria

d.o

.o.,

Dun

ajsk

a 12

8A

, 10

00

Lju

blja

na

e-Fotografijaje brezplačna revija za digitalno fotografsko izobraževanje.Izdajatelj in založnik: Image DTP inženiring d.o.o.Berčičeva 8b, 1260 Lj-PoljeTel.: 01 529 11 44, Fax: 01 528 36 16e-mail: [email protected]: Matjaž IntiharTisk: Delo - Tisk časopisov in revij d.d., Tiskano 15.000 izvodov

Beseda urednika

Digitalni zapis je v vesoljski in industrijski tehnologiji med nami že dolgo vrsto let. V zadnjih nekaj letih je tudi fotografom prinesel hitre in prav never-jetne spremembe. Če smo pri kompaktnih fotokamerah video spoznali že v devetdesetih, je tisti “pravi” video prišel med fotografe v zadnjem letu. Kar pet fotokamer DSLR nam že nudi HD video zapis. Preko njih smo ljubiteljski snemalci dobili v roke neverjetno kakovostno snemalno orodje. Zasloni na kamerah (sam jim pravim kar “najboljši fotografski učitelj”) so vse večji, z visoko ločljivostjo in odlično so že rešili odboje, ki ob ogledu slike vplivajo na njeno tehnično oceno. V svetu kompaktnih fotokamer se je mega točkovna vojna končala. Prav mediji smo bili tisti, ki smo širšim množicam pokazali, da več točk še ne zagotavlja višje kakovosti slike. Med kamerami DSLR se bo trend višje ločljivosti tipal še nadaljeval. Toda počasi in z razmislekom. Ne potrebuje vsak fotograf ločljivosti 20M točk in več. Še toliko bolj, če za njegov način fotografiranja potrebuje kakovost zapisa na drugih področjih kot v

3

Spremembe v fotografijiOsnovni tečaj fotografije (15. - 22. december) www.e-fotografija.si/tecaji.htm

možnosti večjih povečav. Digitalni zajem slike je med množice prišel iz grafične tehnologije. Danes vidimo novosti, saj v grafiki že prihaja trend digitalnega izpisa. Pričakovati je, da se bo klasična izdelava fotografije kmalu umaknila novi tehnologiji digitalnega izpisa preko tonerjev in barvil. Fotoknjiga že nakazuje, da v izdelavo fotografij prihaja industrija. Prav fotoknjiga je v izpisu fotografij najhitreje rastoč produkt v vseh številkah. V Sloveniji se že opaža, da bi prav grafični studii radi prenesli izpis fotografije za domačega fotografa na svoj mlin. Jim bo uspelo? Glede na odzive in sprejem nove tehnologije, željo po izobraževanju enih in drugih jim očitno bo!

Imag

e DTP

d.o.o

.

Fotokamere DSLR na našem trgu (november 2009)Skeniranje za domači arhiv in digitalne projekcije, vključno za HDTV. Možnost zapisa v JPEG, TIF in RAW datoteki. www.e-fotografija.si

e-Fotografija oktober - november 20094

Vstopni razred kamer DSLRCanon EOS 1000D (kit 18-55mm)Canon zna tistim navdušencem v fotografiji, ki ne želijo zapraviti preveč de-narja ponuditi zelo veliko. EOS 1000D ne nudi samo dobro kakovost slike v dobrih in slabih svetlobnih pogojih ampak tudi že zadovoljivo hitrost delo-vanja. Da kamero uvrščam v vstopni razred je razlog predvsem cena, glede na njeno uporabniško vrednost, pa bi jo lahko dodal tudi v hobi razred. EOS 1000D nam nudi obilo funkcij preko gumbov na kameri. Ima tudi možnost predogleda slike na zaslonu. Seveda jo lahko uporabljamo v popolni avtoma-tiki (AUTO), vendar z njo lahko delujemo še mnogo bolj napredno in ta ka-mera vas bo zadovoljila tudi, če boste začeli delovati v kreativnih programih. Zato je za pravilno osnovno spoznavanje kamere zelo priporočljivo po naku-pu obiskati Canon EOS Akademijo. Brezplačno izobraževanje je namenjen prav spoznavanju osnovnih lastnosti kamer DSLR in zakonitosti tega razreda. Predvsem pa spoznati dodatne nastavitve ter opremo, ki vam kar naenkrat odprejo nove možnosti v fotografiji.

Nikon D3000 (kit 18-55mm)Nikon je s to kamero vstopil v popolni svet vstopnih fotografov. Kamera nudi predvsem enostavno uporabo s hitrim vodičem o funkcijah ter programskih nastavitvah (žal niso v slovenščini). Dobra kakovost slike, ki je že programsko obdelana do višje všečnosti nam omogoča, da fotografij ni treba še dodatno obdelovati v računalniku. Velik zaslon nudi dober pogled na zajeti motiv, ni pa možnosti predogleda motiva pred snemanjem.Kamera je namenjena tistim fotografom, ki si želite čim več enostavnosti a prestopiti v svet kamer DSLR. Zna pa D3000 marsikomu hitro nuditi prema-lo, tem fotografom priporočam, če si želijo Nikon kamero, da pogledajo še po D5000 in predvsem D90.

Nikon D5000 (kit 18-55mm)Kot Nikon D3000 tudi model D5000 nudi enostavno uporabo in kakovostno sliko. Kameri so dodali dva milijona točk, vrtljiv zaslon, LiveView in video za-pis. Da kamero še vedno postavljam v vstopni razred je dejstvo, da malo bolj zahtevnemu še ne nudi gumbov na ohišju za hiter vstop med več kreativnih nastavitev in jo zna hitro prerasti. Če si lahko privoščite večji izdatek in veste, da ne želite delovati samo v avtomatskih nastavitvah potem je treba pogledati še D90.

Olympus E-450 (kit 14-42mm)S 4/3 sistemom je Olympus pokazal, da so drugačni. Zaradi manjših tipal (crop 2X) so njihove vstopne kamere lahko tanjše, več je globinske ostrine pri enakih kotih zajema kot pri drugih kamerah DSLR, manjši so objektivi, to pa vstopnemu fotografu lahko doda dodaten razlog za nakup prav te kamere. Trenutno je E-450 najcenejša kamera razreda DSLR. Ne nudi malo, le njena drugačno poleg zgoraj opisanih dobrih lastnosti prinaša tudi nekaj slabosti. Zaradi manjših tipal in posledično krajših goriščnic težje kontroliramo glo-binsko neostrino, manjše je iskalo, nudijo manj dodatnih objektivov…

Sony Alpha 230/330/380 (kit 18-55mm)Sony si je s kamero Alpha 100 priboril mesto med ponudniki kamer DSLR. Imajo pa svojo pot ponudbe in izvedbe fotokamer. V bistvu v enako ohišje do-dajo nekaj drugačnih elementov, s tem spremenijo model, ceno in imajo širšo ponudbo. A230 je osnova teh treh kamer. A330 ima dodan premakljiv zaslon in predogled slike na zaslonu, A380 pa 14M točkovno tipalo namesto 10M točkovnega tipala kot je v prvih dveh kamerah.Tako ima ljubitelj znamke Sony več izbire v enakem razredu. Tudi cenovno ni večjih razlik, zato je ponudba skoraj podobnih kamer zelo zanimiv pristop.

Kamero izberite po svoji vesti. Kot vedno poudarjam. NAJBOLJŠE KAMERE ZA VSE NI! Obstaja samo najboljša ka-mera za naš način fotografiranja in naše želje ter zmožnosti. Če vam je prioriteta ime proizvajalca, sploh ne glejte v na-sprotni tabor. Če imate cenovno mejo, razmislite ali dati celo manj za kamero in tako ostane še za dodatno bliskavico ali objektiv. Če vas je fotografije že na začetku poti zasvojila, razmislite ali ne bi ob nakupu razmislili o razredu višje. Pred-vsem pa se zavedajte dejstva, da ko enkrat vstopite v svet kamer DSLR z eno znamko ste z njo kot poročeni. Ločitve in menjava sistema zna tudi tu imeti določene posledice in predvsem finančno izgubo ter vložek. Vedite, nasvetov je lahko toliko kot je fotografov ali trgovcev. Pravilna izbira pa je na koncu ena in edina, vaša. Matjaž Intihar

Skeniranje za domači arhiv in digitalne projekcije, vključno za HDTV. Možnost zapisa v JPEG, TIF in RAW datoteki. www.e-fotografija.si

e-Fotografija oktober - november 2009 5

Hobi razred kamer DSLRCanon EOS 500D (kit 18-55mm)Model EOS 500D je zamenjal uspešni EOS 450D. Canon ni veliko eksperi-mentiral. Je kamera, za hobi fotografa, ki že pozna osnovne fotografske funk-cije. EOS 500D omogoča veliko uporabnih funkcij prenastavljati kar preko gumbov na kameri. 15M točkovno tipalo zagotavlja večje povečave ali izreze. Velik tri palčni zaslon s kar 920.000 točkami pa odličen pogled na zajeto sliko ali na motiv v funkciji LiveView. Obenem so kameri dodali še video polne lo-čljivosti 1920x1080 točk. Edino glede ohišja se lahko krešejo mnenja ob odlo-čitvi za to kamero ali konkurenčne. Canon se je odločil za manjše dimenzije, zato je kamero težje držati. Tako se hobi fotograf odloča za kompaktnost (EOS 500D) ali za boljše držanje v roki pri recimo Nikon D90 ali EOS 50D, ki pa sta opazno dražji. Tehnološko je EOS 500D visoko in hobi fotografu lahko nudi za svoj denar res veliko.

Nikon D90 (kit 18-55mm)Ta kamera bo zadovoljila tudi bolj zahtevnega hobi fotografa. Je že večjih mer in dobro leži v roki, kreativne nastavitve lahko premikamo preko gumbov in informacijskega zaslona s funkcijami. D90 je prva kamera DSLR v katero so dodali HD video zapis. Le cena je tisti element, ki bo marsikaterega hobi foto-grafa raje popeljala v izbiro D5000. Toda, če veste, da ste ali boste bolj zahtevni in kreativni vedite, da se splača dati nekaj € več in že takoj vzeti D90.

Olympus E-620 (kit 14-42mm)Tudi ta njihova hobi kamera temelji na kompaktnosti ter množici tehnič-nih rešitev. Fotograf, ki si želi s seboj vedno majhno kamero DSLR, bo tudi z E-620 zadovoljen. Programske rešitve skrbijo za dobro obdelavo slike in čim manjši potrebi po obdelavi slike. Torej hobi fotograf, ki želi nekaj več za še vedno dokaj malo denarja lahko izbere E-620. Kot že omenjeno pri E-450

ima Olympus sistem poleg prednosti tudi nekaj svojih lastnosti, ki so lahko tudi slabosti za določene fotografe. Hobi fotograf si že lahko želi večjo širino objektivov, kar Olympus še ne premore in še klasična težava manjših tipal, več globinske ostrine pri enakem kotu zajema in zaslonki. Zraven pa še nekaj več šuma ob uporabi višje občutljivosti in manjše iskalo.

Pentax K-x (kit 18-55mm)Ko sem to kamero prvič prijel v roke in povprašal za njeno ceno sem bil glede na prejšnje Pentax kamere začuden. Za vstopno kamero pa s tako ceno ne bo šlo! Ko pa sem kamero pogledal malo bolje in spoznal, da za ceno vstopne-ga razreda nudi krepko več, je sedaj tu med hobi kamerami. Kljub izredno prijazni ceni za te zmogljivosti nam kamera nudi zaščiteno ohišje na vlago in prah, visoko hitrost snemanja, HD video zapis in množico zanimivih na-stavitev preko menija. Omeniti je treba tudi hiter dostop do glavnih funkcij. Edino zaslon je tisti, ki nam v tehničnem pogledu kaže, da kameri niso doda-li vseh najsodobnejših tehničnih rešitev. Toda za tiste fotografe, ki bi radi za določen denar trenutno dobili največ, nikakor ni dileme. Pentax K-x je med predstavljenimi kamerami nesporni zmagovalec v razredu uporabniška vre-dnost / cena.

Sony Alpha 500/550Sony je predstavil nov razred Alpha kamer s številko pet v ospredju. Vendar so v bistu kamero Alpha 350 zamenjali z dvema novima modeloma. Na proti A230/330/380 imata ti dve kameri večje, bolj dodelano ohišje z gumbi za hitro izbiro glavnih naprednih funkcij. Kameri imata dodatno tipala za hitrejše de-lovanje pri predogledu slike preko zaslona. Fotograf, ki želi več, želi zmogljivo kamero in večkrat poseže po uporabi zaslona za pogled na motiv si naj ti dve kameri le pogleda. Znata biti zanimivi. Zanimivo glede na tujino, da na našem trgu v tem trenutku za ti dve kameri še niti ni ponudbe. Sony želi v Sloveniji še vedno prodati starejši kameri Alpha 350, kot Alpha 700.

a

6

Individualni fotografski tečaji za posameznike in podjetja www.e-fotografija.si/tecaji.htmNapredni razred kamer DSLR

Canon EOS 50DDa je neka kamera primerna za naprednega fotografa, mu le ta mora nuditi vse potrebne lastnosti. In EOS 50D jih. Je hitra, z vsemi hitrimi funkcijami preko gumbov, množico naprednih nastavitev preko menija in visoko hitro-stjo zajema. Še vedno pa ostaja klasična fotokamera saj video zapisa ne omo-goča. So pa za to pri Canon pohiteli s kamero EOS 7D.

Canon EOS 7DVideo, zaščiteno ohišje, odličen pogled skozi iskalo in visoki ISO so danes vse bolj prisotni v najnovejših fotokamerah. Napredni fotograf si vse te funkcije želi. Če tudi je fotografija še vedno najbolj pomembna pri fotokamerah, pa je treba slediti konkurenco in dodajati enake ali še dodatne funkcije. Canon EOS 7D je odgovor na Nikon D300s. Zaenkrat sta to kameri, ki krojita vrh kamer z manjšimi (crop) tipali.

Canon EOS 5D MkIINapredni fotograf, ki si želi veliko za manj denarja mimo te kamere ne more. Kamera nudi tipalo polnega 35mm formata (FF), visoko ločljivost 21M točk, dobro sliko pri visoki občutljivosti in odličen HD video polne ločljivosti. O ohišju in funkcijah tudi ne gre izgubljati besed. Zato ne čudi, da je EOS 5D MkII najbolj želena kamera med naprednimi fotografi, ki si želijo Canon opremo. Tudi Nikon uporabniki radi pogledajo po njej, saj vedo, da ni daleč čas, ko jim bodo tudi njihovi predstaviti visoko ločljivi odgovor.

Nikon D300sOhišje, nastavitve in hitrost lahko postavijo to kamero tudi v profesionalni razred. Vendar vseeno je to predvsem vrhunska kamera za naprednega foto-grafa, ki si za manj denarja želi lastnosti najboljših fotokamer. Za popolnost manjka samo še višja ločljivost tipala. Več o tej kameri niti ni treba pisati.

Nikon D700Nikon je odlično ohišje kamere D300 malo razširil, dodal tipalo polnega 35mm formata in nekaj tehničnih elementov iz D3 ter naredil odgovor na Canon EOS 5D. Edino kar tej kameri manjka je nekaj milijonov točk več, saj tudi kot taka še ne bi konkurirala lastni profesionalni FF kameri D3x. Tako pa ne malo Nikon uporabnikov hobi in naprednih kamer, kateri si želijo med kamere polnega 35mm formata čaka na naslednico, ki bo nudila več točk in dodatno še video zapis.

Olympus E-30 (kit 14-54mm)S to kamero je bil Olympus ob predstavitvi pred časom in konkurenco. Za ra-zred naprednih kamer je izdelal odlično zaščiteno in trpežno ohišje z dovolj tehničnih naprednih funkcij, da še danes obstane v tem razredu. V bistvu po tehničnih karakteristikah samo po ločljivosti zaslona opazimo, da zaostaja. E-30 je kamera, ki je zanimiva za vse Olympus navdušence in uporabnike nji-hovih kamer nižjih razredov. Zaradi manjšega tipala (crop 2X), ki so ga razvili iz 4/3 sistema pa kamera ne bo navdušila vse tiste, ki že vidijo prednosti tipal polnega 35mm formata. Lahko rečemo da ta kamera zapira neko tržno nišo. Po ceni pa ima močno konkurenco v EOS 50D, D90 in Pentax K7D, ki nudijo več. Zato je tu že čas za novo Olympus kamero naprednega razreda.

Pentax K7DPentax nikakor ne želi zaostajati. Predvsem za tiste fotografe, ki jim ime na kameri dveh glavnih ponudnikov ni pomemben, je Pentax vedno odlična iz-bira. Kamera nudi zaščiteno in trdno ohišje z mnogo dobrimi lastnostmi in funkcijami preko menija ter HD video zapis. Na koncu je pri Pentax še cena


7

Individualni fotografski tečaji za posameznike in podjetja www.e-fotografija.si/tecaji.htmzelo prijazna. In kdor ni ujetnik imen, bo prav s kamero K7D za manj dobil krepko več.

Sony Alpha 850Sony je z novimi modeli dodal nekaj zmede v svojo ponudbo fotokamer DSLR. Alpha 850 (kamera polnega 35mm formata) ni zamenjava za Alpha 900, čeprav je kamera novejša s skoraj identičnimi podatki. Očitno so pri Sony spoznali, da se A900 kljub svoji kakovosti cenovno ne more kosati s konku-renco, oziroma da njihovi uporabniki še ne posegajo po kamerah iz tega ce-novnega razreda. Zato so A850 znižali število posnetkov v sekundi na tri in za dva odstotka naproti prejšnjemu 100 odstotnemu pogledu na motiv odrezali sliko v iskalu. Ji bo uspelo z novo nižjo ceno (v Sloveniji ta trenutek še ni zna-na) konkurirati EOS 5D MkII in Nikon D700?

Profesionalni razred kamer DSLRCanon EOS 1D MkIVCanon postavlja na trg kamero, ki naj bi zopet postala orodje večine fotore-porterjev. Visoka ločljivost za te kamere in občutljivost tipala, hitrost zajema, odličen zaslon in polni HD video zapis dajejo tej kameri najvišjo vrednost. Seveda v domeni reporterske fotografije. Canon še vedno vztraja pri »crop« tipalu 1,3X. S tem se pridobi na ozkem kotu, s širokim pa je nekaj težav glede izbire objektiva za bolj univerzalnega fotografa. Torej odlična kamera za re-porterje in malo manj za ostale.

Canon EOS 1Ds MkIIIČe je serija 1D namenjena hitrosti, torej predvsem fotoreporterjem, je izved-ba “Ds” namenjena studijski fotografiji in vsem, ki si želijo kakovost v velikih povečavah.Ker je kamera že kar malo v letih (gledano iz smeri digitalne fototehnike) jo je EOS 5D MkII že v marsičemu prehitela. Tako ostaja prednost EOS 1Ds samo še glede ohišja. Zato o EOS 1Ds Mk III ni treba več dosti zapisovati. Ker se te visoko profesionalne in zelo drage kamere v večini primerov kupuje zelo na-mensko, bodo sedaj po prihodu EOS 1D Mk IV, vse oči odprte v naslednje leto in prihod EOS 1Ds Mk IV.

Nikon D3sPo kameri Nikon D3, ki je pokazala svojo izredno široko območje možne uporabe, so pri Nikon pohiteli z novo, spremenjeno kamero. Vendar so te spremembe večje kot na zunaj kaže samo dodana črka s. Z njimi je Nikon dal svojim profesionalnim uporabnikom orodje, ki ne samo da je hitro po zaje-mu slike in visoki občutljivosti, ampak je zaradi tipala polnega 35mm formata (FF) res široko uporabno. Za določene primere sicer moti dokaj nizka ločlji-vost, vendar ima za to Nikon odgovor v D3x.

Nikon D3xČe je D3s nizko ločljiva profesionalna kamera namenjena hitrosti po delova-nju in občutljivosti, je D3x njeno nasprotje. Kljub kar 24M točkovnemu tipalu premore še vedno solidno kakovostno sliko tudi pri občutljivosti 800 ISO. To je kamera katero si danes želi vsak fotograf, ki poleg robustnosti ohišja, želi najvišjo kakovost slike v večjih povečavah.

Olympus E-3Mogoče se bo kdo vprašal, zakaj sem kamero Olympus E-3 sploh postavil med profesionalne kamere? Predvsem izredna trdnost in zaščita ohišja, odličen ul-trasonični sistem čiščenja tipala in vrtljiv zaslon dajejo tej kameri posebne možnosti, ki jih znajo ceniti tudi profesionalni fotografi po svetu. Toda, glede tehničnih lastnosti jo je že »povozil« čas in je danes primerna samo še za tiste fotografe, ki bi radi dali malo denarja v zameno pa dobili izredno robustnost in skoraj prislovično neuničljivost kamere. Vse ostalo pa naj prinese E-4.


8

Spoznajmo leče in objektiveFotografski knjigi in fotografski tečaji kot praznično darilo / www.e-fotografija.si

LečeVzemimo prozoren material, steklo ali plastiko, z veliko gostoto, in ga oblikujmo obojestransko v obliki polkrogel, kjer so zunanji deli tanjši, proti sredini pa debelejši in so simetrični glede na os. Tako dobimo predmet, ki prenaša in lomi svetlo-bo ter razpršuje ali združuje žarke, imenujemo pa ga leča. Leče delimo na preproste oziroma enojne in sestavljene. Preproste leče so lahko konveksne (konveksne leče so zbiralne leče, saj žarke zberejo in usmerijo k optični osi) ali konkavne (konkavne leče so razpršilne, saj se žarki z lomom v leči raz-pršijo). Sestavljene leče pa so množice preprostih leč na skupni osi, kjer je uporaba več elementov namenjena korekciji odklonov.Preproste leče opredeljujemo (povzeto po članku iz Wikipedie, prikazane so na sliki 1) glede na obli-ko njihove površine na obeh straneh. Tako imenu-jemo lečo z izbočenima lokoma dvojno konveksno oziroma tuje bikonveksno ali preprosto konveksno lečo. Če sta oba loka leče enaka, se leča imenuje ek-vikonveksna. Če sta obe površini vbočeni, konkav-ni, se leča imenuje bikonkavna ali enostavno kon-kavna. Če eno od strani leče spreminjamo, tako da lok te strani povlečemo v neskončnost, kar pome-ni, da je ta stran popolnoma ravna (planarna), do-bimo planokonveksno ali pa planokonkavno lečo, odvisno od oblike druge strani. Leče, kjer je na eni strani konveksna in na drugi konkavna površina, se imenujejo konveksno-konkavne leče ali leče meniskus. Ta vrsta leč se v objektivih pogosto upo-rablja kot korekcijska leča.

Po predstavitvi vrst leč pa poglejmo, kaj se zgodi, če skozi lečo spustimo svetlobo. Vzemimo najprej primer, ko žarek spustimo skozi ravno steklo pod določenim kotom. Žarek se v materialu ukloni in nadaljuje svojo nespremenjeno pot na drugi strani. Kako močan je ta uklon, je odvisno od materiala in vpadnega kota.

Svetlobni prehod skozi planparalelno stekleno ploščo.

Opazujmo prehod svetlobnega žarka skozi konve-ksno oziroma zbiralno ali pozitivno lečo (slika 3). Če žarek vstopa na sredini skozi os leče, je njego-va pot naravnost, skozi lečo, in se nadaljuje brez uklona. Čim bolj je žarek oddaljen od sredine, tem večji je njegov uklon, kar imenujemo lom svetlo-be. Spustimo skozi zbiralno ali bikonveksno ali planokonveksno lečo dva popolnoma vzporedna žarka svetlobe in opazujmo njuno pot. Ko žarka zapustita lečo, se uklonita in se na osi leče sekata v točki F, ki jo imenujemo goriščnica. Razdalja od sredine leče do goriščnice pa se imenuje goriščna razdalja f.

Ponovimo opisano opazovanje skozi bikonkavno ali planokonkavno oziroma razpršilno lečo (sli-ka 4), pod enakimi pogoji, to je dva popolnoma vzporedna žarka svetlobe, ugotovimo, da se žarka razpršita. Ko podaljšamo smeri razklonov proti osi objektiva, vidimo, da je sečišče ali goriščnica pred lečo, razdalja od sečišča do sredine leče pa je go-riščna razdalja f, ki je v negativnem odnosu glede na smer žarka. Take leče imenujemo negativne ali divergentne.

Kot fotografi želimo opazovanje gledati skozi pre-nos svetlobe nekega objekta. Postavimo nek objekt v položaj S1 in opazujmo, kaj dobimo na drugi strani bikonveksne leče (slika 5). Na osi leče se sli-ka objekta preslika v prevrnjeni obliki na razdalji S2. Vidimo, da leča zbira žarke, ki se odbijajo od

ene točke objekta, in jih v neki ravnini ponovno združi v samo eno točko. Velikost objekta pa je ve-čja od njegove preslikave, kar je odvisno od leče in njene goriščne razdalje.

Odkloni Leče bi morale biti ostre, točka mora biti tudi na tipalu točka, in ne krožec ali lisa. Pričakujemo kontrastne slike, ki morajo kazati prave barve brez popačenj (angl. distortion) in brez zasenčenj (angl. vignetting). To pomeni, da leče ne prenašajo popolne slike, kjer je vedno neka stopnja odklona ali aberacije slike, ki je le slaba replika objekta. Na-tančna izdelava sistemov leč in programski algo-ritmi omogočajo minimiziranje najpomembnejših odklonov slike, in sicer:barvni odklon ali kromatično aberacijo;krogelni odklon ali sferično aberacijo;komo ali kometsko aberacijo;astigmatizem;izbočenost slikovnega polja;popačenje (distorzijo);zasenčenje (vinjetiranje).

Kromatična ali barvna aberacija – Barvni odklonDo zdaj smo žarek gledali le kot enobarvni snop svetlobe. Ukvarjamo pa se s fotografijo narave, kjer zaznavamo različne barve. Vsaka barva ima drugo valovno dolžino, kar je zelo pomembno pri preho-du skozi lečo. Če na istem mestu prehajajo snopi svetlobe različnih barv, imamo na goriščnici raz-lične prehode glede na barvo. Ta pojav se imenuje barvni odklon ali pogosteje kot barvna aberacija. Za lažje razumevanje vzemimo primer treh barv in opazujmo njihov odklon v goriščnici.

Barvni odklon ali barvna aberacija ali kromatična aberacija

Preproste ali osnovne leče so predmet obravna-vanja odklonov vseh vrst. Te napake lahko po-

Slika 4

Slika 1

Slika 5

Slika 7, Sestavljena akromatična leča


Slika 3

Fotografski knjigi in fotografski tečaji kot praznično darilo / www.e-fotografija.si

pravimo z združevanjem različnih leč po obliki in lastnosti refrakcije, kjer popravljamo njihove karakteristike. Te vrste leč imenujemo sestavljene leče, ki pa morajo biti vse na isti optični osi (sli-ka 7).

Sferična aberacija – Krogelni odklonPri prehodu bele svetlobe moramo biti pozorni tudi na odklon. Čim bolj se s svetlobo pomikamo proti robu leče, tem večji so odkloni zaradi ukri-vljenosti leče. Take napake imenujemo sferične na-pake ali tuja sferična aberacija. Sferična aberacija (angl. spherical aberration) je pojav, pri katerem se vzporedni žarki svetlobe, ki padajo na rob leče ali zrcala, ki je del krogelnega odseka (sferične leče ali zrcala) odbijejo drugače kot tisti, ki se odbijejo bli-zu optične osi. Zaradi tega se žarki med seboj ne sekajo v isti točki, zato dobimo motno in neostro sliko. Pojav je najvidnejši, če opazujemo odboje či-sto zunanjih in notranjih žarkov, saj se žarki, ki pa-dajo na lečo blizu sredine, srečujejo dlje na optični osi kot tisti, ki padajo v lečo na robovih. Tako se iz-kaže, da goriščnica ni strogo definirana točka, am-pak bolj predel na optični osi, zato se film ali tipalo postavi v lego, ki je neka najboljša rešitev.

Sferični odklon

Koma ali kometska aberacijaKoma (angl. comatic aberration) je pojav, ki na-stane zaradi značilne zgradbe nekaterih optič-nih sistemov ali pa nepravilnosti v lečah. Pogo-sto je označena kot najtežavnejša aberacija, saj je po učinku asimetrična in se najpogosteje odraža pri teleskopih. Njeno ime izhaja iz zanjo značilne oblike kometa. Svetloba iz točkastega telesa (npr. zvezde) pade v parabolično ogledalo, torej se sli-ka ustvari točno v gorišču. Toda ko vir svetlobe ni na optični osi, različni deli ne odbijejo svetlobe v

isto točko. Slika ni točka, ampak zmazek. Čim bolj je vir vstran glede na optično os, tem večji je uči-nek tega pojava, kar povzroči, da so zvezde videti kot kometi.

Koma, odklon

AstigmatizemAstigmatizem je napaka leč, ko se žarki iz dolo-čene objektne točke (angl. object point) ne seka-jo v eni točki, ampak v dveh med seboj pravoko-tnih daljicah. Do pojava astigmatizma pride, ko se prečna in navpična ravnina slike pojavita na raz-ličnih goriščnih razdaljah (angl. tangential ima-ge line, in sagital image line). Ko objekt, ki ni na optični osi, naravna asimetrija sferičnega optične-ga sistema (leče, zrcala) privede do astigmatizma. Grafični prikaz astigmatizma je na spodnji sliki iz strani (http://www.microscopyu.com/).Kako velik bo pojav astigmatizma v leči, je odvisno od oblike leče. Za lažje razumevanje si izposodimo

sliko kolesa s špriklami, kjer je vidna napaka ene ali druge vrste fokusa.

Izbočenost slikovnega polja (angl. curvator of field)V želji, da bi dobili idealno sliko, se zgodi, da je skozi ukrivljene leče težko dobiti idealno ostrino na ravni podlagi tipala. To privede do odklona iz-bočenosti slikovnega polja, kar pomeni, da je cen-ter oster, robovi pa zaradi izbočenosti postanejo neostri.

Izbočenost slikovnega polja povzročajo ploski objekti, ki se preslikujejo kot izbočene, neploske preslikave objekta. To lahko pojasnimo s prejšnjo tezo o sferični aberaciji oziroma krogelnem od-klonu, kjer zasledujemo pot dveh skrajnih žarkov (slika 11), ki se ne končujeta v isti točki. Ta pojav imenujemo izbočenost slikovnega polja, kjer plo-ski objekt PQ preslikujemo skozi objektiv na tipa-lo, kjer dobimo njegovo izbočeno sliko Q” P”.

Slika 11: Izbočenost slikovnega poljaTo je posledica, ker ima zunanji zeleni žarek bliž-ji fokus od notranjega oranžnega žarka (William Chu, MATH 309, Spring, 2001).

Astigmatizem (Paul van Walree (2002–2009) je za prikazo-vanje vrst astigmatizma uporabil kolo s špriklami, kjer je na prvi sliki brez napake, na sredini je navpična (sagitalna), na zadnji pa prečna ali tangencialna deformacija).

a


Testi fotokamer, objektivov, dodatne opreme... www.e-fotografija.si

10

Popačenje (angl. Distorsion)Popačenje ali distorzija se odraža na slikah ravnih predmetov, kjer se stra-nice ukrivijo. Ta pojav je značilen, kadar so različni deli različno pove-čani skozi lečo, in sicer, če so notranji deli bolj povečani kot zunanji, dobi-mo sodčasto obliko (slika 12 a) ozi-roma obrnjeno, dobimo blazinasto obliko (slika 12 b). Ta pojav imenuje-mo popačenje leč ali slikovno popa-čenje, ki je še posebej opazen pri zu-mobjektivih, medtem ko pri fiksnih ni vreden omembe. Proizvajalci leč in fotoaparatov se zavedajo določe-nih pomanjkljivosti, ki jih bolj ali manj uspešno odpravljajo s poseb-nimi oblikovalskimi tehnikami in z različnimi algoritmi. Dve taki tehni-ki sta uporaba asferičnega stekla in apokromatskih leč.

Sodčasto popačenje Blazinasto popačenje

različnih dodatkov na objektivih. To pomeni, da če na objektiv namesti-mo preveč filtrov ali pa filter s pre-širokim navojnim robom, pride do zasenčenja. Zasenčenje je opaznejše pri fotografijah, kjer je objekt večje-ga formata in pretežno enake barve, in tako opazimo na robovih temnej-še sence

Mehanska zasenčenost

ObjektiviV objektivih sta dva pomembna ele-menta: maksimalna odprtina zaslon-ke in goriščna razdalja. Maksimalna uporabna odprtina objektiva je obi-

čajno izražena z f-številom, ki pred-stavlja goriščno razdaljo, deljeno z efektivno odprtino zaslonke. Čim večja je odprtina zaslonke (manjše f-število), tem več svetlobe prispe na slikovno tipalo. Če to pogledamo v tabeli korakov časov osvetlitve in za-slonk (tabela levo).

Prerez normalnega objektiva

Prerez širokokotnega objektiva

Prerez ozkokotnega (tele) objektiva

Časi: Zaslonke:

1/1000s/hitreekspozicije f/1,4-malazaslonka,objektivjepolnoodprt1/500s f/21/250s f/2,8

1/125s/običajneekspozicije f/4-srednjevelikazaslonka1/60s f/5,6

1/30s/počasneekspozicije f/8-velikazaslonka,objektivimazastrtopotsvetlobe1/15s f/11

1/8s/zelopočasneekspozicije f/16-zelovelikazaslonka,objektivimazastrtopotsvetlobe1/4s f/22

1/2s/dolgeekspozicije f/32-zelovelikazaslonka,lečaskorajzaprta1s f/44

Zasenčenje ali vinjetiranje Podobno kot s pojavom popačenja je z zasenčenjem. Pri tem pojavu se ne deformira oblika slike, temveč se na sliki na robovih pojavljajo temnejša področja. Nekateri uporabljajo ta iz-raz tudi za padec kakovosti v ostrini, vendar se nanaša predvsem na padec svetlobne kakovosti. Vinjetiranje de-limo na naravno optično in mehan-sko. Naravno in optično vinjetiranje je posledica zasenčenja v sliki, me-hansko vinjetiranje pa je posledica

Močna zasenčenost v vogalih fotografije

Odprta zaslonka (f/2,8), majhna globinska ostrina


Avte

ra d

.o.o

. Litij

ska

159,

126

1 Lju

bljan

a-Do

brun

je

Vračilo dela kupnine pri nakupu PENTAX izdelkov med 2. novembrom 2009 in 15. januarjem 2010!

Več informacij na spletni strani www.pentax-cashback.com

Foto

Bes

enič

ar, D

unaj

ska

57, L

jub

ljana

Zaprta zaslonka (f/22), velika globinska ostrina

Ekspozicija 1 sekunda

Ekspozicija 1/4000 sekunde

Goriščne razdalje različnih optičnih sistemov

Kako pridemo do takih številk, ni uganka, mar-več je matematika. Premer objektiva podvojimo in se njegova površina poveča za štirikrat, zato zbere tudi štirikrat več svetlobe. Če povečamo vrednost zaslonke za faktor oziroma 1,414, zaokroženo

na 1,4, se zaslonka poveča za dvakrat. Povečanje zaslonke za faktor 1,4 pomeni torej zmanjšanje svetlosti za polovico. Zato si zaslonke sledijo v ko-rakih ali v tem razmerju, kar pomeni, da je vsa-ka naslednja vrednost dobljena iz prejšnje tako, da

Goriščna razdalja Goriščna razdalja optičnega sistema je izraz, kako močno lahko konvergira (izostruje žarek) oziroma kako divergira (razpršuje žarek) svetlobe. Optični sistem s krajšo goriščno razdaljo ima večjo sve-tlobno moč od optičnega sistema z daljšo gorišč-no razdaljo, saj je razmerje med goriščno razdaljo in največjim premerom odprtine zaslonke v objek-tivu merilo za svetlobno moč. Goriščna razdalja f je torej razdalja od sredine objektiva ali zrcala do goriščnice F, kar pomeni, da je goriščna razdalja vrednost, ki izraža zmožnost optičnega sistema, da izostri svetlobni snop (slika levo). V fotografskem žargonu to pomeni, da je daljša goriščna razdalja povezana z večjo sliko na tipalu zaradi povečave oddaljenega objekta, kar je posledica ožjega vidne-ga polja.

Boris Šalej, foto: Matjaž IntiharNaslednjič o objektivih in njihovih lastnostih

je pomnožena s faktorjem 1,4. To neskladje, ki pri večini povzroča motnje, je, da se število f povečuje, svetloba pa se razpolavlja.V enakem nasprotju se pojavljajo tudi ekspozicij-ski časi.Če zmanjšamo svetlobo za polovico, moramo čas osvetlitve povečati za dva-krat. A tudi hitrost zaklo-pa postavljamo v korakih, ki ustrezajo koraku za-slonke.


Osnovni tečaj fotografije (15. - 22. december) www.e-fotografija.si/tecaji.htm

Kako zaslužiti s fotografijo? IV.delFotografska predavanja, druženje, pregled fotografij, KLUB e-Fotografija www.e-fotografija.si/fotoklub.htm

Fotografske priprave (turistična fotografija)Vsak dober fotograf se na fotografiranje pripravi že vnaprej. Kot se mora športni fotoreporter vsaj delno spoznati na šport, ki ga fotografira, sem tudi sam moral vnaprej spoznati kraje, kjer bom bival. Danes sta iskanje in ogled lokacij zelo preprosta. Internet ponuja številne odgovore, izbrane strani z informacijami pa je mogoče shraniti ali si jih za-pisati. Tako je mogoče že vnaprej spoznati lokacijo letališča, se pozanimati o tem, kje je mogoče kupi-ti vozovnice, kako do prevoznega sredstva, hotela itd. Spoznati je mogoče ulice in ugotoviti, kako do glavnih turistično zanimivih točk. Predvsem pro-gram Google Earth omogoča pogled na lokacije z višine, lahko pa si ogledamo tudi fotografije dru-gih, ki jih pripenjajo določenim lokacijam. Tako lahko vizualno zelo natančno spoznate lokacijo, stavbo, veste, po kateri ulici boste hodili, kam je treba zaviti in koliko je kakšna lokacija oddaljena. Turističnemu fotografu je danes zaradi interneta delo zelo olajšano.V razdelku o pripravah na fotografiranje sem že zapisal, da je treba kot turist dobro premisliti o tem, katero fotografsko opremo je smiselno vzeti s seboj. Preprosto je, dokler fotografirate zase ozi-roma svoj fotoalbum. Večina tako ali tako upora-blja kompaktno fotokamero, ki je lahko, če je iz ra-zreda megazum s širokim začetnim kotom zajema, odlična izbira.Marsikateri fotograf si misli, da z vprašanjem iz-bire opreme pretiravam. Toda to ni klasična po-potniška fotografija, kjer se zbere skupina popo-tnikov in družno z nahrbtniki obišče svetovne znamenitosti. Vsak fotograf se sam odloča o tem,

koliko osebne prtljage bo žrtvoval za fotografsko. Prav tako nisem šel na potovanje kot najeti foto-graf, ki mu plačajo vse stroške, v katere vključi tudi prevoz opreme, in ga vse skupaj zanima samo kot fotografsko profesionalno delo.Pri turistični fotografiji je malo drugače. V določe-nem časovnem obdobju so točno določeni dnevi in ure glede hotelov, prevozov itd. Vse je v domeni agencije, ki ti je uredila potovanje. Še vedno si kla-sičen turist z vsemi svojimi potrebami in željami. V to besedo pa se poleg želje po ogledu krajev in znamenitosti šteje tudi zahteva po še vedno dobri nastanitvi in lokalih, oziroma želja, da se udobno počutiš.V tej domeni fotografije je še vedno na prvem me-stu turizem, šele na drugem je fotografija. V tem času moram fotografirati tisto, kar od mene pri-čakujejo ali želijo. Še vedno pa to ni popolna pro-fesionalna fotografija, da bi na koncu lahko za vse svoje fotografije izstavil visok račun. Tega so mi poravnali že prej. To je za potovanje in moje udo-bje, sam pa na koncu pustim fotografije. Če jim z

njimi odplačam vložek, me bodo še z veseljem pri-poročili ali mi še kdaj omogočili »poceni« poto-vanje.Zato sem že zapisal, da je zadovoljstvo z »zasluže-nim« stvar posameznika. Sam sem s takim nači-nom turističnega fotografskega potepanja zadovo-ljen. Po pogovoru z mnogimi fotografi sem opazil, da bi si še marsikdo želel biti turist na podoben način. In ker nas je turistov popotnikov veliko, agencij po vsem svetu tudi, sem predstavil ta, za naš fotografski svet zelo zanimiv način združeva-nja potovanja in fotografije.

Matjaž Intihar...naslednjič pa več o “Stock” fotografiji...

12

Korporacija Samsung je skupaj s svojim sloven-skim uvoznikom, podjetjem Euro foto, predsta-vila novosti s področij digitalnih fotoaparatov in kamer.Samsung ima na področju zabavne elektronike bogate izkušnje, njegovim inženirjem pa nikoli ni manjkalo žilice za inovacije. Izdelki modelnega leta 2010 pričajo o tehnološki naprednosti korej-skega proizvajalca, veliko pozornosti pa so Sam-sungovi inženirji namenili dizajnu posameznih iz-delkov, zato so ti ne le očem prijetni, temveč tudi nadvse ergonomski.Samsung je kot prvi proizvajalec na svetu izdelal digitalne fotoaparate, ki se lahko pohvalijo s kar dvema LCD-zaslonoma. Poleg tradicionalne po-stavitve zaslona na hrbtni strani aparata, so mo-dela ST500 in ST550 opremili še z manjšim LCD-zaslonom na prednji strani aparata. Ta bistveno

Samsung pokazal nove digitalne foto in videokamereolajša samoportretiranje, hkrati pa fotografiranim osebam pomaga s prikazom kadriranja, zato se le-te lažje postavijo v ustrezen položaj. Prednji zaslon lahko služi tudi za prikaz informacij o funkcijah aparata (vklop/izklop bliskavice, izbran način fo-tografiranja, časovnik samosprožilca …). Da so pri Samsungu resnično mislili na vse, priča tudi po-datek o tem, da je prednji zaslon moč uporabiti za prikaz videa, s čimer naj bi predvsem najmlaj-še lažje osredotočili, da pri fotografiranju gledajo v aparat. Žepni model ST1000 je pravi mojster na področju povezovanja, saj ima vgrajene tehnologi-je Bluetooth, GPS ter Wi-Fi, zato lahko uporabni-ki fotografije ter video posnetke opremijo z infor-macijami o lokaciji njihovega nastanka ter jih tako pošljejo v splet in delijo s prijatelji. “Pri Samsungu smo zavezani inovacijam. Želimo, da uporabniki naših fotoaparatov in kamer le-te z veseljem upo-

rabljajo in kar najbolj naravno. Zato poskrbimo za dobro ergonomijo in pregledne menije, vse več funkcij pa namesto uporabnika postori kar sama avtomatika, zato uporabnik vedno dobi dober re-zultat, pa naj bo to fotografija ali video posnetek,” je povedal Samsungov produktni vodja za podro-čje digitalnih fotoaparatov in kamer Michael Ola-deinde.


Fotografska predavanja, druženje, pregled fotografij, KLUB e-Fotografija www.e-fotografija.si/fotoklub.htm

13

Profesor med kompaktiIzboljšana kakovost fotografije je bilo glavno merilo pri kameri G11. Zmanj-šali so ločljivost tipala na deset milijonov točk, s čimer so dosegli izboljšano sliko pri višjem ISO, zaradi manj šuma jim je uspelo dvigniti najvišjo ISO-vre-dnost na 3200, slika pa kljub manj točkam nudi več ostrine kot G10.Kamera je z baterijo NB-7L zmožna narediti več kot 600 fotografij. NB-7L je najnovejša in najzmogljivejša baterija, ki jo Canon vgrajuje v kompaktne kamere.

TFT-zaslon se tokrat vrača na začetek serije G, kamor so vgrajevali vrtljive za-slone. Seveda je zaslon ustrezno velik. Ima 2,8 palca in skoraj 500.000 točk. To seveda ni zaslon, ki ga poznamo iz kamere EOS 5D mk II, kjer lahko preve-rimo ostrino brez kakršnih koli težav in brez potrebne stoodstotne povečave na TFT-zaslonu.So pa Canonovi inženirji izjemno lepo rešili problem vidnosti zaslona na močnem soncu, saj tudi ob najmočnejšem soncu ni bilo težav z vidnostjo mo-tiva na zaslonu. Če nekdo vseeno ne vidi na TFT-zaslon, mu še vedno ostaja možnost pogleda skozi iskalo, ki je verjetno daleč največje v digitalnem kom-paktnem razredu.Model G10 so v primerjavi z G9 močno izboljšali. A v segmentu, ki je najpo-membnejši, so inženirji kameri brez potrebe dodali skoraj tri milijone točk, tako da jih kamera premore kar 14,7 milijona. To pomeni samo eno – da je kljub novim algoritmom, procesorjem in tipalu slika še vedno dobra pri 80, 100 in 200 ISO, a pri višjem ISO se slika kaj kmalu in dramatično slabša. Kljub temu da je tipalo večje kot v drugih kamerah, je to še vedno premalo za toli-kšno število točk.Zaradi tega »simptoma«, za katerim stremijo prav vsi proizvajalci kamer, smo na slabšem uporabniki. In ravno zaradi tega moramo dostikrat poseči po za-pisu RAW, ki ga G10 k sreči ponuja.Medtem ko je za G10 veljalo vse to, lahko za novi G11 zapišemo, da je kamera še vedno tako izjemna, z boljšo sliko v vseh ISO-vrednostih in z nekaj dodani-mi programskimi nastavitvami, med katerima sta npr. samodejno zaznavanje gibanja in samodejni preklop fiksnega fokusa na konstantno ostrenje če/ko kamera zazna gibanje obraza/osebe.Kje se pokažejo vse prednosti kamere G11?Lega kamere je po zaslugi izbokline na sprednjem delu zelo dobra. Odličnost kamere se izkaže pri prenastavljanju nastavitev. Praktično vse nastavitve lahko prenastavljamo z gumbi na ohišju kamere. Kamera se odziva kot DSLR-ka-mera. Seveda je delovanje (ostrenje in proženje) počasnejše, a sta sprehajanje po menijih in prenastavljanje časa, zaslonke, EV in ISO-stopenj odvisni od vajenosti enako hitro kot pri najboljših DSLR-kamerah. G11 omogoča tudi RAW zapis.Celoten preizkus je že objavljen na www.e-fotografija.si.

Žiga Intihar

Canon G11


Nadaljevaljni tečaj fotografije (začetek 24. november) www.e-fotografija.si/tecaji.htm

14

Canon si že vse od kamere S 1 IS (od februarja leta 2004) naprej želi in od kamere S3 IS naprej tudi lasti mesto najboljšega ponudnika fotoka-mer z megazumom. Olympus, Panasonic in Sony imajo dobre konkurenčne modele, vendar je Ca-non predvsem s hitrostjo ostrenja in spremembe goriščnic ter z višjo kakovostjo slike pri visokem ISO v tehnološki prednosti. Septembra leta 2008 se je Canon odločil na trg postaviti dve precej ena-ki, a vseeno različni kameri. HD-videozapis vse bolj prehaja tudi med fotokamere, in pri Canonu so se odločili narediti kompromis. Kameri SX 1 IS so dodali HD-videozapis polne ločljivosti 1920 x 1080 točk prek tipala CMOS in zaslon formata 16 : 9, medtem ko je povsem podobna kamera SX 10 IS (test e-Fotografije) imela zaslon klasičnega for-mata 4 : 3, tipalo CCD in klasični videozapis ločlji-vosti 640 x 480 točk.Kakovost obeh fotokamer in njune najpomemb-nejše razlike so bile že opisane v obeh preizku-sih, zato pri kameri SX 20 IS ni daljšega zapisa. Canon se je odločil k obema kamerama dodati še kamero SX 20 IS, ki je nekakšen hibrid obeh.

Na prvi podroben pogled je z zaslonom 4 : 3 bolj podobna SX 10 IS. Mere so enake, prav tako teža, uporabljajo se štiri baterije AA, objektiv 28–560 mm, ISO znaša do 1600, drugačna je samo barva držala, ki je zdaj siva, na kameri pa je tudi zapis 12 mio. točk. Torej so kameri dodali točke, čeprav so ob novi kameri iz serije G zapisali, da je bil ob lovljenju točk v izgubi samo kupec. Pri tehničnih podatkih pa je edina večja razlika v tem, da so ka-meri dodali video s sre-dnjo ločljivostjo 1280 x 720 točk in jo tako ločili od SX 1 IS, ki ima HD-video polne ločljivosti. Canon je s tremi podob-nimi kamerami pri kup-cih vzbudil velik dvom. Kaj izbrati in kupiti?Očitno je, da Canon cilja na kupce v razredu me-gazum, ki je predvsem med popotniki najbolj raz-širjen. Iščejo odgovor, ali sta HD-video in zaslon

Canon SX20 IS - univerzalna megazum kameraformata 16 : 9 v fotokameri že tisti jeziček na teh-tnici, ki lahko prinese dodatne kupce. Tako je zdaj kupec na veliki preizkušnji. Sam po preizkusu SX

1 IS, SX 10 IS in tokrat SX 20 IS lahko samo po-trdim dejstvo, da je kamera SX 1 IS še vedno tista, ki je namenjena fotografom, ki si močno

želijo HD-videozapis polne ločljivosti, zaslon in fotografije formata 16 : 9, ki je namenjen ta-

kojšnjemu ogledu slike na novih HD-zaslonih v polni velikosti. SX 10 IS je zdaj dobil močnejšo

konkurentko, saj SX 20 IS zagotavlja enake možnosti in boljši video-zapis. Mogoče je, da bo SX 10 IS počasi zapustil trgovske police. Tako je zdaj kupcem Canonovih

kamer razreda megazum na voljo popolna izbira. Kaj bodo izbrali,

je odvisno samo od njih. Kaže pa, da je SX 20 IS korak naprej k široki

univerzalni ponudbi in neposredni tekmec kamere Sony HX1, ki je nekoliko slabša samo v samodej-nem ostrenju in hitrosti premikanja goriščnic.

Matjaž Intihar

Kodak EasyShare Z915 ISKodak lahko še vedno dobro prodaja svoje ime, ki je v filmski dobi močno zaznamovalo fotografijo. Tudi v digitalnem fotografskem svetu so prisotni, vendar bolj v ozadju s patenti. Ali veste, da je prav Kodakov strokovnjak Steve Sasson leta 1975 pred-stavil prvi prototip digitalne fotokamere?Kodak je na našem trgu prisoten še s kompak-tnimi kamerami, ki za dobro ceno nudi veliko. Oziroma v povprečju za njihovo kamero date cca. 20 odstotkov manj, dobite pa ravno toliko kot vam nudijo kamere znanih japonskih proi-zvajalcev.Kamera Kodak Z915Ohišje je oglato, vendar zelo prijazno za držanje v roki. Kamero se da lepo upravljati samo s palcem in kazalcem, kar ji da za današnje obliki prijazne kamere dodatno vrednost. Plastika deluje trdno, objektiv je v izklopljenem stanju ka-mere dobro zaščiten in ni se bati, da bi kamera ne vzdržala nekaj bolj grobega upravljanja ali kakšen udarec.Kamera se dvakrat poigra s številko 10. Nudi 10X-ni optični zum in 10M točk. Goriščnice so od 35mm do 350mm (ekv.35mm). Objektiv upora-blja optično stabilizacijo slike. Nad objektivom je vgrajena bliskavica, katere ni treba dvigovati saj je vgrajena trdno v ohišje. Zraven bliskavice je vrtljiv gumb za izbiro programskih nastavitev za osve-tljevanje. Kamera omogoča enostavno avtomatiko

»Smart Capture«, slikovne ter kreativne programe, razpoznavanje obrazov in snemanje videa. Sprva se mi je gumb zdel premehak, dokaj lahko ga lahko premaknemo. Toda kot že

omenjeno kamero l a h k o

upravljamo samo z dvema prstoma in samo s ka-zalcem lahko zelo enostavno izberemo nastavitev. Prožilec kot gumb za izbiro goriščnic, ki je oko-li njega sta na pravem mestu in lahko dosegljiva. Zraven so še gumbi za izbiro delovanja bliskavice, makro funkcije in samosprožilca.Na zadnjem delu kamere je 2,5 palčni zaslon ločlji-vosti 230.000 točk. Zaslon je še zadovoljivo velik in ločljiv za normalen pogled na sliko. Na zaslonu je glede na konkurenco nekaj prihranil, saj na teh kamerah z večjimi zumi lahko vidimo 3 palčne za-slone. Imamo pa na zaslonu (izbira preko i gumba) informacije glede časa, zaslonke, korekture osvetli-tve in jih lahko premikamo odvisno od program-

ske izbire preko večfunkcijskega gumba. Torej tudi bolj kreativna uporaba kamera je možna in pred-vsem enostavna.Ob zaslonu so za palec enostavno dosegljivi gumbi za brisanje posnetkov, vstop v meni, prikaz infor-macij na zaslonu in prikaz že posnetih fotografij. Sledi še gumb za prenos slik in večfunkcijski gumb za premik med funkcijami in potrditev izbrane.Vse skupaj kaže, da je kamera zelo prijazna za upo-rabo ter samo izbiro nastavitev. Še enkrat moram zapisati, da v roki že dolgo nisem držal kamero s tako odlično ergonomijo in enostavnim izbira-njem funkcij.Preko menija lahko izberemo kar nekaj zanimivih možnosti. Kamera nam omogoča uporabo 4:3, 3:2 kot 16:9 formata zapisa in nižjih ločljivosti vse do za internet zadovoljivih 1,2M točk. Izbiramo lah-ko funkcijo razpoznavanja obraza za lažji zajem portretov, izničenje rdečih oči preko predbliska ali programsko, dodajanje datuma na sliko. Na zaslon lahko prikličemo histogram in linije za lažjo po-ravnavo.Manj pomembnih nastavitev v meniju niti ni. Zato ga lahko hitro spoznamo in najdemo želene nasta-vitve. Že posnete slike lahko kar preko nastavitev v meniju tonsko popravimo, obrežemo, ali pošlje-mo preko elektronske pošte, ki jo vpišemo preko kamere.Kamera omogoča še nastavitev občutljivosti od 100 do 1600ISO, najkrajšega časa 1/2000 sekunde, 1,5 posnetka v sekundi, video 640x480 točk in ma-kro od 10cm.

Matjaž Intihar


Preizkusi fotokamer, objektivov, dodatne opreme www.e-fotografija.si/fototesti.htm

Nikon D3s

16

Kje so novosti?Novo je tipalo, s še vedno 12,1 mio. točkami, vendar so bili dodani nove predleče in algorit-mi, ki omogočajo, da je tipalo izjemno občutlji-vo in da je obdelana fotografija vrhunske kako-vosti tudi pri do zdaj neverjetni občutljivosti. Z novim tipalom je kamera pridobila realnih 12.800 ISO. In ob prvih fotografijah lahko rečem, da je to neverjetno. Kakovost je resnično odlična. Kameri so dodali celo tri elektronske višje obču-tljivosti H1, H2 in H3. In ker so tudi algoritmi pre-novljeni, ima kamera tako odlično urejen šum, da je za določene objave mogoča uporaba slik z ob-čutljivostjo (pazite) 102.400 ISO (ne, ni tipkarska napaka). V kamero D3s so dodali še sistem čišče-nja tipala.Videozapis vse bolj prihaja v fotokamere. Že de-cembra leta 2007 sem v članku Zadnji EOS po-dal mnenje, da ga profesionalni fotografi oziro-ma uredniki portalov potrebujejo. Nikon je bil s kamero D90 prvi. Še vedno pa vztraja pri ločlji-vosti 1280 x 720 točk, in ne polnih 1920 x 1080 točk. Očitno jo Nikon hrani za naslednjo kame-ro. V videonačinu lahko tudi izkoriščamo ISO H3. Kameri so dodali hitro nastavitev Lv za hitrejši vklop videozapisa in desno ob objektivu gumb za vklop/izklop videozapisa. Še vedno pa video lah-ko snemamo samo pet minut, in če prožimo po-snetek, se videozapis ustavi. Videozapis je progre-siven in omogoča, da katero koli sličico izmed 24 v sekundi ločljivosti 1280 x 720 točk vzamemo kot klasično bitno datoteko, tj. fotografijo.V videonačinu je bil glede hitrosti izboljšan tudi AF-sistem in v dobri svetlobi se to glede kamere Nikon D90 opazi. Vendar v zelo slabih svetlobnih pogojih še vedno le z veliko težavo izostri in Nikon čaka še kar nekaj dela, da bo AF v načinu LiveView izenačen s klasičnim. Gumb Lv za vklop predogle-da slike na zaslonu je bil zaradi hitrosti prestavljen na zadnji del kamere.Od vtičnikov sta dodana mini priključek HDMI

in priključek za stereo mikrofon. V iskalu vidimo masko ob izbrani drugačni izrezani sliki. Poleg možne uporabe objektivov DX in v formatu 1,5-krat lahko izbiramo še format 5 : 4 in novi izrez 1,2-krat. Kamera ob uporabi formata DX deluje s kar enajstimi posnetki v sekundi. Tiho proženje je tudi prenovljeno in še tišje.Nikon D3s ima močno povečan notranji pomnil-nik. Zdaj se lahko namesto 18 posnetkov RAW v medpomnilnik shrani kar 42 posnetkov RAW pol-nega formata FX.Že tako odličen 51-točkovni sistem AF je bil še dodatno izboljšan. Sistem Multi-CAM-3500FX ima 15 križnih točk in zaradi bolj-šega razpoznavanja kontrastov izbolj-šane zmogljivosti glede sledenja mo-tiva. V načinu Li-veView je hitrost ostrenja v primer-javi z D3 izboljša-na za 30 odstotkov. Seveda pa sistem AF še vedno ni su-perioren in zmožen ujeti vsakega želenega de-tajla ali premikajočega se predmeta. V delo-vanju AF se za inženirje skriva še kar precej možnosti za opazen napredek. Procesor Expeed omogoča hitro in kakovostno procesiranje dato-teke RAW (NEF) v JPEG. V D3s je mogoče hitro uporabiti naslednje nastavitve slik: stiskanje JPEG, velikost, nastavitev beline, izravnavo osvetlitve, nadzor slike, zmanjšanje šuma, barvni prostor in nadzor vinjetiranja. Na kameri pri hitrem ogledu ohišja ni opaziti dodatnih sprememb glede D3. So pa na podlagi želja fotoreporterjev zamenja-li zadnji večnamenski gumb in kontakte. Zdaj ga je mnogo lažje uporabljati v hladnem vremenu in ob uporabi rokavic. Večji je tudi gumb za pritrdi-tev baterije. Zamenjali pa so tudi barvo za puščico, kako odpreti baterijo (zelena), da ni več podobna s funkcijo format (rdeča). Za nastavek bliskavice so dodali gumasto zaščito.

ZaključekNikon D3s ima nekaj novih zelo uporabnih lastno-sti. Profesionalna kamera ne potrebuje lepotnih sprememb ali tehničnih bonbončkov. Te kamere potrebujejo predvsem spremembe v uporabniški vrednosti. Z opazno višjo občutljivostjo, videoza-pisom, možnostjo shranitve posnetka iz videa kot JPEG, s sistemom čiščenja tipala, z opazno večjim notranjim pomnilnikom, s procesiranjem RAW prek kamere, s hitrejšim proženjem LiveView in z ostrenjem so pri Nikonovi kameri dodali to, kar si

današnji profesionalni uporabnik želi. Ni-kon je s kamero D3s uporabnike razveslil

dvakrat. Nova kamera res pri-naša uporabne novosti in je

bodo veseli vsi, ki jih po-trebujejo oziroma je nji-

hova kamera D3 že krepko iztrošena. Marsikateri upo-rabnik Nikonove kamere pa tudi pričakuje nižjo ceno za D3 in predvsem več ra-bljenih D3 za primerno ceno. Po prvem druženju s kamero Nikon D3s lahko rečem, da je Nikon naredil

nov korak naprej in da so nje-govi profesionalni uporabniki

lahko zelo zadovoljni, da se tako hitro odziva na njihove potrebe. Video postaja vse upo-rabnejši in predvsem želen. Že decembra leta 2007 sem v članku Zadnji EOS zapisal, da bo video nu-jen tudi za profesionalnega fotoreporterja. Uredni-ki si pač želijo tudi nekajsekundni izsek dogodka v videonačinu. Nikon je pohitel z videozapisom v ka-meri Nikon D90. S kamero Nikon D3s je zdaj tudi fotoreporter dobil možnost snemanja videa. Še iz-boljšani AF je odličen. Še vedno pa si fotografi želi-mo več predvsem v načinu razpoznavanja in spre-mljanja bližnjih manjših premikajočih se motivov. Slika iz D3s je odlična. Z vidika fotoreporterskega dela in objav je kamera vrhunska, odlična tudi pri 12.800 ISO in z minimalnimi izgubami pri izbiri ločljivosti H1 in H2.

Matjaž Intihar


1€ 1€1€

1€

1€1€

1€1€

LICITACIJE!

www.racunalniske-novice.com

Izklicna cena

1€!

Nar

očni

k og

lasa

: Nev

tron

& C

ompa

ny d

.o.o

. Slik

e so

sim

boln

e.

1€

RN Licitacije 220x300.indd 1 26.10.2009 10:46:28

Nikon AF-S DX 18 - 200mm f/3.5 - 5.6 G IF ED VR IIOsnovni tečaj fotografije (15. - 22. december) www.e-fotografija.si/tecaji.htm

18

Na začetku fotografske poti si veliko hobifotogra-fov želi boljšo kamero. To naj bi bila kamera DSLR in predvsem objektiv, ki naj bi bil koristen za vse namene. In ob vse večjem vstopu kamer DSLR med hobi, družinske in popotniške fotografe se je tudi Nikon odločil ponuditi objektiv iz razreda megazum. Objektivi megazum neodvisnih pro-izvajalcev Sigma in Tamron so bili le prevečkrat prodani ob ohišju Nikon.Novembra leta 2005 je Nikon predstavil prvi objektiv iz razreda megazum. Nemalo uporabni-kov Nikonovih kamer DSLR je bilo navdušenih, in so se odločili za nakup. Kljub krepko višji ceni so se mnogi raje odločili za originalni Nikon, in ne neodvisni Sigma ali Tamron. V forumu smo kaj kmalu zapisali, da Nikon predvsem v širokem kotu 18–200 mm izraža močno kromatsko aberacijo in razen imena cena tega objektiva ni upravičevala nakupa.Pri Nikonu so se napak objektiva zavedali, in ker ga želijo ponuditi tudi uporabnikom kamer višjega DX-razreda, so se odločili objektiv tehnično pre-noviti in omogočiti, da bo slika višje kakovosti tudi ob uporabi kamer s tipali višje ločljivosti.Videz, velikost in težaPo videzu, velikosti in teži sta si s starim objek-tivom povsem podobna. Na prvi pogled je zdaj opazen drugačen napis VR. Iz rdečega je spreme-njen v zlatega, na levem delu objektiva pa je doda-tni gumb za zaklepanje objektiva. Novi gumb na objektivu (18 mm LOCK) omogoča, da je v pozici-ji objektiva na 18 mm ta zaklenjen in se ne iztegne v daljši položaj, kar je še kako dobrodošlo med no-šenjem kamere in objektiva za vratom. To funkci-jo lastniki prejšnjega objektiva še kako pogrešajo. Velikost objektiva ostaja enaka 77 x 96,5 mm, teža novega pa je za 5 g večja, saj objektiv tehta 565g.KonstrukcijaOhišje objektiva je kompaktno, iz dobrih materi-alov (trdne plastike in trde gume). Sestavljen je iz šestnajstih leč, ki so razporejene v dvanajst skupin.

Dve ED-leči in tri asferično brušene leče omogo-čajo čim manjše razprševanje svetlobe, novi pre-mazi na lečah čim manj odbojev med njimi, VR-sistem redukcijo tresenja ter sistem AF-S hiter in tih pre-mik leč ter s tem ostrenje. Premer filtra je 72 mm.BajonetNastavek za pritrditev objektiva na kamero je ko-vinski, na zunanji strani je guma, ki preprečuje vdor prahu, vlage in vodnih ka-pljic v notranjost.OstrenjeNačin ostrenja AF-S s hitrim in tihim motorčkom je za popotniškega in družinskega foto-grafa zadovoljivo hiter in natančen. Ostrenje je odvisno tudi od kamere in nastavljenega načina ostrenja s številom točk, njihovega delovanja, kot izbiro delovanja AF-S ali AF-C.Kakovost slikeNad prvo različico objektiva so bili njegovi lastni-ki navdušeni. Vendar se je po prvih preizkusih vse bolj kazalo, da ima svoje muhe in da Nikon dela ni opravil povsem dobro. Močna kromatska abe-racija ob robovih, nemožnost zakleniti objektiv, da se med nošenjem ne iztegne, in vse boljši objektivi Sigme in Tamrona, ki imajo prav tako že hitre AF-motorčke in stabilizacijo slike, so uporabnikom in drugim začele odpirati oči. S tem so Nikon prisilili, da izdela nov, izboljšan objektiv. Objektiv razreda megazum je že v osnovi namenjen široki praktični uporabi. Tako ga uporabniki tudi jemljejo, kot »vse v enem«. In ker sta predvsem Sigma in Tamron te objektive pripeljala do visoke kakovosti (test) ter zaradi primerljivosti z dvema kitobjektivoma, je za objektive iz razreda megazum originalnih proizva-jalcev tudi vse več navdušencev. Cena je sicer ne-

koliko višja, vendar mnogi menijo, da je original vendarle original. Objektiv je namenjen vsem uporabnikom, ki si ne

želijo stalne menjave objektivov in bi radi imeli kamero kot objektiv, predvsem za

čim preprostejše rokovanje in z zadovo-ljivo kakovostjo fotografije, kot si jo želi hobifotograf. In ker imajo objektive iz ra-zreda megazum zelo radi tudi popotniški fotografi in jih tudi predstavljam kot objek-tive za popotniške fotografe, sem na tak preizkus vzel tudi objektiv. Preizkusi na fotopotepu po Toskani, na otoku Šipan in v poročni fotodelavnici so bili kot naroče-

ni za objektiv Nikon AF-S DX, 18–200 mm, f/3,5–5,6, G IF ED VR II. Objektiv

sem uporabil na kamerah Nikon D3000 in D300s.

Zaključna ocenaNikon je odlično prenovil objektiv, ki še dolgo ne bo vzbujal dvomov o tem, ali ga izbrati ali ne, če si želite originalni megazum. Zelo dobro grajeno ohišje, kompaktnost, ne previsoka teža, razmer-je med goriščnicami 27–300 mm (ekv. 35 mm), AF-S, VRII in gumb za zaklenitev ga postavljajo nad neodvisne objektive Sigma in Tamron. Ker so objektivi iz razreda megazum že tudi kakovostni v zapisu slike, objektiv Nikon AF-S DX, 18–200 mm, f/3,5–5,6, G IF ED VR II priporočam tudi tistim uporabnikom, ki so do zdaj raje izbirali dva ali tri objektive, saj so menili, da bodo nudili višjo kako-vost slike kot en megazum.Od zdaj naprej bo treba izboljšati kakovost ki-tobjektivov, vendar bo potem tudi njihova cena krepko višja. Nikonovi uporabniki imate zdaj samo možnost dvoma v smeri cene in nič več ka-kovosti slike. Če ste družinsko-popotniški foto-graf, si ne želite menjave objektivov in si lahko pri-voščite dati pribl. 850 evrov za objektiv, potem ni dvoma, da ga boste izbrali.

Matjaž Intihar


Fotopotep NAMIBIJA (maj 2010) www.e-fotografija.si/tecaji.htm

20

S foto in video opremo na konec svetaS kamero na konec svetaPoleti sem se mesec in pol dolgo po-tepal po Zahodni Papui – skrajni vzhod Indonezije je to in še pred ne-kaj leti se je ta del otoka Nove Gvi-neje imenoval Irian Džaja. To ni bilo ravno idilično turistično potovanje,

ka pred manj kot pol stoletja in tudi danes zahteva odkrivanje teh kra-jev veliko priprav, telesne kondicije in denarja. Denarja predvsem zara-di organiziranja ekspedicije z lokal-nimi nosači in vodniki, pogosto pa je za dostop nujno najeti zelo draga

tudi v delu mogoče enkratno uživati. Niti slučajno pa ne bom trdil, da je bilo lahko!

Čudoviti svet visoke ločljivostiV tem prispevku je govor predvsem

fesionalne kamere, odpadle že na za-četku. Iz dveh razlogov: ker bo treba vso silno tehniko nositi na hrbtih, pa čeprav nosaških. Drugi razlog pa je morda celo pomembnejši, kajti mno-ge eksotične države so zelo občutlji-ve za delo tujih novinarjev in jim z

Zvone Šeruga in Neja Garvas sta na Zahodni Papui to poletje snemala novo serijo potopisnih televizijskih oddaj. Domov sta prišla z več kot štiridesetimi urami posnetih materialov v HD-formatu. Serijo bo režirala Jasna Hribernik.

Zahodna Papua je ena zadnjih za-resnih divjin današnjega sveta. Veli-ka za štirideset Slovenij je večinoma prekrita z močvarnimi džunglami, le v osrednjem delu otoka se dvigajo vr-hovi vse do pet tisoč metrov visoko. Mnogi precej sveži zemljevidi imajo čez ogromna prostranstva še vedno potegnjen zgovoren napis: NERAZ-ISKANA PODROČJA. Otok naselju-je okoli tristo različnih plemenskih skupnosti, ki se jih sodoben čas sicer že dotika, a nekatera kljub temu še vedno živijo na robu kamene dobe. Celo kanibalizem nekdanjih zlogla-snih vojščakov in lovcev na glave verjetno še ni povsem stvar davne preteklosti. Prvi belci so prišli v notranjost oto-

misijonarska letala in pot nekaj dni nadaljevati (s skoraj še dražjimi) mo-tornimi čolni. Štirje, ki smo se letos za dober mesec odpravili peš čez nekatere dele otoka (dva tedna pa je trajalo potovanje tja in nazaj), smo bili na vse to pripra-vljeni. In z jasno določenim ciljem, ki sva ga imela s prijateljico Nejo, s katero sva predstavljala glavnino od-prave: snemanje serije televizijskih dokumentarnih oddaj. Pred leti sva že delala skupaj na poti z motorjem čez Afriko, takrat za Pop TV. Tokrat sicer še ne veva, kdo bo kupec novih materialov (oba sva svobodnjaka), a trenutno nama je pomembno pred-vsem, da delava. Ona pred kamero, jaz bolj ali manj za njo. Ker je včasih

o video opremi na takem potovanju ter o tem, kaj mora imeti človek s sabo, če se trudi delati profesionalno, istočasno pa nima za sabo televizij-ske hiše, številne ekipe, težke opreme in debelega šopa bankovcev.Imel sem srečo: nekaj uspešnih so-delovanj z našim AVC group mi je odprlo vrata do Sony Europe, kjer so v moji poti očitno začutili mo-žnost precej ekstremnega testiranja svoje najnovejše opreme in mi dali brezplačno na voljo širok izbor svoje najnovejše tehnologije. Kljub vsemu razkošju ponudbe pa sta še vedno ostali pomembni velikost in teža iz-branega, torej so velike, povsem pro-

veseljem zagrenijo življenje s papirji, z dovolilnicami, dodatnimi stroški, oficirjem za zvezo itd. A na srečo ob-staja danes okoli vsega tega silno ele-gantna pot: že cenena HD-kamera za manj kot tisoč evrov je v resnici (sko-raj) profesionalni proizvod in mno-gi poklicni snemalci danes potujejo pač kot turisti. »High definition«, ki ga stlačiš v žep, je čudo tehnike, s katerim lahko delaš za TV Spodnji

Vas plemena Dani v gorah sredi Zahodne Papue

Čekani divje svinje so popoln okras danijskega vojščaka.

Med celodnevno hojo sem običajno delal s Sonyjevo »petstodvajsetko«.

Sony Z5E, idealna (še dovolj) majhna ka-mera za resno delo.

Pleme Jali – službeni posnetek z vaškim po-glavarjem


Intenzivni individualni tečaji fotografije in obdelave slike www.e-fotografija.si/tecaji.htm

21

Duplek ali pa za BBC – kakovost je ustrezna, če le vsebina ni en grozen dolgčas. A vzeti na tako pot le eno kamero za nekaj sto evrov ne bi bilo ravno pa-metno. In tudi moj seznam opreme se je temu primerno razširil. Po te-dnih tistih hribov in džungel vem, da

goče zreducirati na nekaj sto evrov. Kljub vsej previdnosti pri izbiri se je na koncu video in fotografske opre-me nabralo za dobrih petnajst kilo-gramov.

Zaresna in rezervna kameraOsnova vsega je bila video kamera HDV Sony HVR-Z5E (maloprodajna cena 5400 evrov). Trije čipi CMOS, 20-kratni zum, dva vhoda za zunanja mikrofona. Spada v spodnji razred že profesionalnih kamer, a kakovosti njene HD-slike večina televizijskih hiš s klasično tehnologijo prenaša-nja še vsaj nekaj let ne bo sposob-nih prikazati na zaslonih. Deluje tudi na mini DV-kasete, ima pa čudovito svežo tehnično pogruntavščino, ki se ji reče memory recording unit, eno-ta za spominsko snemanje (HVR-MRC1, cena 970 evrov). Zelo maj-hen in neopazen je, natakne se na zadnji konec kamere in dela na hitre

KLUB POPOTNIKOV ŠERUGAPotovanja k ljudem!

sem se pametno odločil; nekakšne-ga minimuma opreme, ki še dopu-šča profesionalno delo, pač ni mo-

CF-kartice nove generacije. 32 GB Sun disk III stane okoli 200 evrov in zadošča za dve uri in pol snemanja v najvišji resoluciji. Kartice žal še ve-dno niso poceni, še sploh, če je pred fotografom nekaj deset ur dela. A tudi to je rešljivo: celotno serijo sem posnel na (poceni) mini DV-kasete, kartice pa sem imel s sabo kot varno-stno rezervo in posneti material spo-toma nekajkrat prenesel v računalnik (v mojem primeru Lenovo Thinkpad x61, že na afriških brezpotjih prever-jeno zelo trpežno napravo). In jih potem seveda ponovno presnemaval. Silno dobro je za dušni mir, če je ce-loten iztržek tako napornega potova-nja porazdeljen vsaj na dva različna konca; računalnik in kasete sem pač držal v dveh različnih nahrbtnikih, ki sem ju zaupal dvema najzaneslji-

vejšima nosačema. A še tako dobra kamera potrebu-je rezervo. V mojem primeru je bila to Sony HDR-XR520VE. Za poto-vanje jo je prispeval Sony Slovenija,

sicer pa je njena maloprodajna cena 1400 evrov. Kamera je dovolj majhna za v žep, jaz pa sem jo nosil v mali torbici, ki je bila vedno za pasom. A skrivnost je ponovno v kratici HD – high definition. Kamera je sicer ama-terska, a po mnogih testih najboljša

v svojem razredu. Z Jasno Hriber-nik, ki montira in režira nastajajočo serijo televizijskih dokumentarcev, sva pred zaslonom njenega računal-nika včasih kar malo zmedena: ka-

kšna slika! Pa zakaj bi sploh kupoval karkoli večjega in dražjega od male petstodvajsetke? O tovrstni ostrini in barvah so profesionalci z dvajsetkrat težjimi in s petdesetkrat dražjimi be-tami na ramah še pred nekaj leti (in pred zoro visoke ločljivosti) lahko le

O okusih za oblačenje v teh krajih pač ne gre razpravljati.

Plemenska vojna tokrat sicer ni bila zaresna, vseeno pa zelo prepričljiva.

Še pred nekaj desetletji so bili Jaliji strah zbujajoči vojščaki in kanibali.

Sestri Neja in Lara, krasna pridobitev pred kamero.

Ekipa nas štirih na koncu sveta: kamniti Korovaji v džungli na jugu otoka a


FILIPINI, 15. februarja,22 oz. 28 dni, od 2300 do 2700 €, vse vključenoNAMIBIJA z e-Fotografijo, 25. aprila,16 dni, pribl. 2500 € – za fotografe!NAMIBIJA, 25. junija,23 dni, pribl. 2500 €, vse vključeno – tudi za družine z otrokiKENIJA, avgusta,21 dni, pribl. 2500 €, vse vključenoETIOPIJA in INDIJA oktobraInfo in prijave: [email protected], 041 655 580 - www.zvoneseruga.com

Fotodelavnica na otoku Bali (december 2009) www.e-fotografija.si/tecaji.htm

22

sanjali. A prednost »zaresnih« kamer pride seveda še kako do izraza v ekstremnih pogojih dela. Tako svetlobnih kot snemalnih. Da ne govorimo o tem, kaj vse danes zmorejo profesionalne HD-kamere! A kakorkoli že: z malim sonijem sem posnel skoraj polovico materiala na poti. Med hojo čez hribe in

skozi džunglo, ko bi vsak hip lahko zdrsnil in na-redil veliko škode, v dežju, ko je navadna plastična vrečka zamenjala drago (in težko) zaščitno ohišje, v nekaj primerih, ko je bila potrebna skrita kamera in v še več primerih, ko se mi večje petke prepro-sto ni dalo vlačiti iz nahrbtnika, s katerim se je kdo ve kje izgubil moj nosač Yesaya, kljub milim pro-šnjam in strogim ukazom, da se mora vedno držati poleg mene.Skratka: mogoče (komajda za spoznanje) slabši posnetki, ki pa jih imam. Kar je vsekakor veliko

bolje kot tehnično brezhibni, ki jih iz tega ali onega razloga ne bi imel. Gledalec na domačem TV-za-slonu pa razlike zagotovo ne bo opazil.

Brez dodatne opreme ne greSeznam opreme se pri tem seveda niti slučajno ne konča. Brez zelo uporabnih dodatkov je celo naj-dražji mercedes precej okleščen avtomobil in to velja tudi za kamere. Najprej oprema, vezana na »taveliko« Z5E: - Sonyjev brezžični mikrofon UWP-V1; krasen izum, ki nese tja do dvajset metrov daleč in omo-goča sproščeno delo in vedenje pred kamero. - »Shot gun« Sony ECM-673, usmerjeni mikrofon, ki omogoča kakovostno snemanje zvoka do tri metre daleč; povsem primerno za resne intervju-je, ko bi bil brezžični mikrofon pač nepraktičen. In kam naj ga obesim na povsem golem korovajskem vojščaku?- Dve luči – oziroma bolj lučki. Sonyjev HVL-LBPA je profesionalni izdelek (za pribl. 600 evrov), Litepanelsov LP-MICRO pa je veliko luči v žepni velikosti in za tristo evrov. Obe z diodno tehno-logijo in z možnostjo regulacije svetlobe; baterije držijo skorajda večno. In ni je plemenske kolibe, ki je s tem ne bi osvetlil kot novoletno jelko. Sodobne kamere so pač silno občutljive za svetlobo; kar vidi oko, bolj ali manj zapiše tudi Sony. - Brez energije pa bi bilo vse skupaj precej žalostno.

Po tri tedne smo bili brez dostopa do elektrike in solidna zaloga baterij je bila torej najpreprostej-ša rešitev problema. V mojem primeru deset NP-F970, najmočnejše v Sonyjevi ponudbi za tovrstne kamere. V povprečju tri ure snemanja sem stisnil iz vsake od njih in prišel na drugi strani džungle ven celo z nekaj neporabljene rezerve.- Karbonski stativ Velbon Sherpa pro CF 545; do-ber kilogram ima in profesionalci s televizijskim pedigrejem bi se gotovo zgroženo križali ob nje-govi majhnosti in skromnosti – a lahko ga stlačiš v nahrbtnik in svoje delo odlično opravi.Pomembna je tudi dobra video glava: Manfrot-to 701 HDV, 1,3 kg. Ne dvomim o obstoju precej boljših – in krepko težjih! A ponovno vprašanje: kaj si lahko privoščimo? In kaj zmoremo nositi s sabo? In kdaj postane oprema zavora ustvarjalno-sti, ne pa njena nuja in prijazna vila, ki zgolj po-maga pri delu?To bi bila sicer lepa misel za konec, a vseeno: vsa oprema je vso pot delovala brezhibno. Čez hribe in skozi džunglo, v vročini in dežju, med pijavka-mi in celo občasno kotaljenje po kakšnem kuclju je ni uničilo. A o tem prihodnjič. Kot tudi o foto-grafski opremi, ki je bila z nami – vendar tokrat zaradi televizijskega snemanja nekako v drugem planu: Sony alfa 700 z objektivom 16–105 mm in kot rezerva mali Olympus tough 8000 – zakoplji ga v pesek ali ga vrzi v morje, njemu je vseeno – preverjeno!

Zvone ŠerugaFotografije: Zvone Šeruga in Neja Garvas

Sony HDR-XR520VE – krasna mala kamera, a vedno se sprašujem, kdo za vraga si izmišljuje ta imena?!

Atomska in kamena doba v enem šopku

Gotovo smo bili mi zanje vsaj tako zanimivi kot oni za nas.

Korovaji Baru – golota je edino oblačilo pragozdnih noma-dov. A tudi to se v vaseh bliže rekam že spreminja.

Najboljši obrok na svetu

Bo tudi on še nag, ko bo velik? Napredek prihaja tudi v ko-rovajsko džunglo …


Osnovni tečaj fotografije (15. - 22. december) www.e-fotografija.si/tecaji.htm

24

specializirana DSLR trgovinaTridist, d.o.o., Zaloška 161, 1000 Ljubljana trgovina: 01/546 54 26, servis: 01/ 546 10 00, e-pošta: [email protected]

http://www.3a-ser vis.si

V svojem iskanju ekstremnih kotov sem se v mla-dosti navduševal predvsem na vse vrste teleobjek-tivov: od 135 do 400 mm. Kasneje sem si kupil tudi zrcalnega 600 mm in raziskoval njegove zmoglji-vosti, sedaj pa imam na vsaki reportaži s sabo vse goriščnice od 400 mm (EF-400 f/2,8 na 1DS), 520 mm (EF-400 f/2,8 x 1,3 na 1D), 560mm (EF-400 f/2,8 in 1,4x extender na 1DS), 730 mm (EF-400 f/2,8 x 1,3 in 1,4x extender na 1D), 800 mm (EF-400 f/2,8 na 1DS in 2x extender) do 1040 mm (EF-400 f/2,8 x 1,3 in 2x extender na 1D). Tako imam z obema konverterjema (1,4x in 2x) in odličnim osnovnim teleobjektivom ter dvema ohišjema (s polnim formatom ali 1,3x faktorjem) zelo širok spekter tele možnosti, glede na okolišči-ne, potrebo ali mesto snemanja. Po drugi strani pa je za normalno fotografijo dovolj en odličen širo-kokotnik, najsi bo to 28 mm ali 24 mm (po starin-sko: v 'leica' polnem formatu) ali denimo v APS-formatu je to 18 mm ali 16mm!

Kdor hoče še več širokokotnosti pa lahko poseže po zumih z razponom od 10 – 20 mm ali od 12 – 24mm ali karkoli podobnega, odvisno od mo-dela, znamke in okusa. Pri tem si moramo vsi ti-sti, ki smo navajeni razmišljati 'po staro' v polnem 'leica' formatu sami preračunati s faktorjem 1,5x, 1,6x ali celo 1,3x, da bi dobili pravo primerjalno vrednost v nekoč univerzalnih in standarnih mi-limetrih do gorišča slike – da bi sploh razumeli njegovo širokokotnost. Na drugi strani se navdu-šujem (in jezim hkrati) nad neko nemško video revijo, ki milimetrov sploh ne piše več, saj so le-ti preveč odvisni od velikosti tipala (ta pa od modela do modela varira), tako da vsedno znova zapišejo samo kot snemamnja v stopinjah. No pa smo tam: kateri kot je pravi – vsak objektiv in goriščnica ima tri snemalne kote: horizontalnega, vertikalnega in diagonalnega. Najbrž pri videu pride do izraza kot snemanja v horizontalni smeri, v fotografski pano-gi pa smo se vedno pogovarjali le o največjem di-

agonalnem kotu snemanja izraženem v stopinjah. Mlade generacije se (najbrž) s tem ne obremenju-jejo preveč, pač pa govorijo v tistih milimetrih, ki jih imajo na aparatu ali v torbi, pa če jih 'mi stari' razumemo ali pa tudi ne. Pri tem se tudi ne obre-menjujejo s terminologijo in značilnostmi objekti-vov, za katere smo 'ta stari' porabili desetletje po-skusov ter študija literature, knjig in revij, da smo se jih naučili razumeti in uporabljati.Malo 'pozumajo', dokler na sliki ne dobijo izreza, ki ga hočejo imeti – in slika je tu. Zato pa 'ta sta-ri' še vedno zašpičimo ušesa, ko slišimo kako noro številko: 300/2,8! 600/4! 85/1,2!!! 24/1,4!!! 14/2,8!!! Ampak vse to so čudeži optike, posebno pozorni pa postanemo pri ekstremih čudežih nove široko-tne generacije: 12mm! Ali: 10mm! Prav zato sem se podal na fotografsko potovanje in primerjavo uporabnosti in značilnosti treh čudnih ekstremnih širokotnikov: SIGMA 10mm/f:2,8 – SIGMA 12-24mm/f:4,5-5,6 – SIGMA 10-20mm/f.4,5-5,6. Vsak je po svoje poseben, vsak po svoje drugačen in uporaben! O sigmi 10-20mm smo v e-fotografiji že pisali, sedaj pa prideta na vrsto tudi druga dva! Veljko Jukič

Noro široko!


Celoten članek je objavljen na www.e-fotografija.si

25

Po prvem preizkusu nove fotoreporterske kamereV roki kamera Mk IV bolje leži od Mk III, saj so malo spremenili dr-žalo. 16.1 mega točk omogoča večje povečave in s tem kasnejšim vsto-pom v svet interpolacije. APS-H ti-palo (faktor 1,3X) nudi predvsem fotografom, ki večinoma potrebuje-jo daljše goriščnice več prednosti. Z enakim objektivom dobimo ožji kot zajema, ohranimo število točk, po-sledično lahko uporabljamo krajši in lažji objektiv.10 posnetkov v sekundi omogoča ek-stremno hitro zajemanje, kljub polni ločljivosti pa lahko zajamemo še ve-dno 121 JPEG posnetkov ali 28 RAW v seriji. Če znižamo ločljivost se šte-vilo posnetkov v notranjem spominu še zviša.Po prvih posnetkih je videno, da je sedaj občutljivost 12800 ISO povsem uporabna. Še celo pri 102.400 ISO je ohranjeno veliko detajlov, le kromat-ski šum je že izražen.

Canon EOS 1 Mk IV - fotoreporterVideo zapis je možno nadzirati v šte-vilu sličic v sekundi, snemati brez ča-sovne omejitve in fotografirati med snemanjem ne da bi samo snemanje prekinili.Lastne nastavitve lahko kopiramo iz kamere v kamero.Zaslon z novo zaščito daje boljše rezultate ob pogledu na sliko. Za ka-mero so naredili še nov nastavek WFT-E2 II, za brezžični prenos podat-kov in upravljanje s ka-mero. Še vedno pa se lahko uporablja starejši model WFT-E2.Od kamere, ki naj bi na-sledila EOS 1D Mk III sem sam sicer pričakoval še kaj več, saj nam Canon že več kot desetletje skriva polprozorno zrcalo, ki bi omogočalo še več posnetkov v sekundi in očesno ostrenje. Očitno so se osredotočili na tisto, kar predstavlja zadnje upanje,

da bodo še vedno vodilni v pro re-porterskem svetu. To je sistem avto-matskega ostre-nja in dobro delovanje

kamere brez napak. Konkurent vse to ima. Ostali tehnični bonbončki samo skrbijo za dober občutek. Torej, EOS 1D Mk IV bo na trgovskih poli-

cah že meseca decembra in ob prvih pravih produkcijskih kamerah bomo hitro spoznali ter slišali kako se re-snično kamera obnese v praksi. Žal je treba pri Canon zaradi 1D Mk III

biti pozoren na te lastnosti. A o tem sem že pisal, da Ca-

non razmišlja drugače. So le večje podjetje, ki deluje na več segmen-tih. Cena EOS 1D Mk IV naj bi se gibala okoli 4700 evro, seveda odvi-sno od tržišča. Že danes vem, da ima mnogo fo-tografov in foto agencij

denar pripravljen, za na-kup te kamere. Čaka se

samo še na potrditev, da deluje po njihovih željah. Če bo, bo glede na slabo

prodajo Mk III in iztroše-nost vseh starejših EOS 1 kamer Mk IV prava prodajna uspešnica. Če ne, si bo konkurent mel roke.

Matjaž Intihar


Individualni fotografski tečaji za posameznike in podjetja www.e-fotografija.si/tecaji.htm

Namibija, raj za fotografe - Greste z nami?

26

Zvone Šeruga za e-FotografijoO Namibiji sem na teh straneh že pi-sal, gotovo tudi takrat v superlativih: ah in oh, čudovita puščavska pokra-jina, krasni plemenski ljudje, divje afriške živali in večeri ob ognju sredi puščavskega ničesar – in vse to je se-veda še vedno povsem res. A kaj vam pomaga, če je vse to nekje na jugu Afrike, vi pa s fotokamerami skačete po Rožniku ali po Pohorju ... saj ne, da bi bilo z našo lepoto karkoli na-robe, bognedaj. Le zelo drugačna je!In zato vas tokrat vabimo v Namibi-jo. Med prvomajskimi prazniki na-slednjega leta, za dva tedna, morda kak dan več, kar pa bo odvisno od letalskih povezav. In sicer bo to po-tovanje za fotografe, povsem po želji urednika te revije. Zakaj bo ta foto-potep nekaj posebnega? Ker že več kot tri desetletja potujem po svetu, a je Namibija še vedno moja najljub-ša destinacija. In gotovo fotografsko najlepša. A naj razložim malo ob-širneje. To ne bo hotelsko potova-nje z večerjami v restavracijah in s popoldnevi ob bazenu. Pozabite! Če ni v vas nekaj avanturista, tudi en-kratnost namibijskih prostranstev ni za vas. Potujemo z džipi in spimo v šotorih kjerkoli že za cesto, na ro-bovih plemenskih vasi ali v urejenih kampih. Jemo in pijemo, kar vozimo s seboj. A brez skrbi, v Namibiji sem bil štirinajstkrat, vedno kot vodnik s skupinami sopotnikov in zelo dobro poznam vsak ovinek. V džipih nas čaka tudi terenska kuhinja, v redkih mestih pa so trgovine založene ena-ko ali celo bolje kot pri nas; Nami-

bija je namreč ena najbolj urejenih in varnih afriških držav. Najboljšega mesa, sveže zelenjave in hladnih juž-noafriških vin nikoli ne zmanjka. In to pod zvezdami, v najlepšem hotelu, kar si jih lahko zamislite. Potovanje bo fotografsko razdeljeno na tri povsem različne glavne sklope. V prvem se bomo pet dni na jugu vo-zili skozi lepote puščave Namib, lazi-li po sipinah, iskali igre senc, lovili plese suhih trav in sledili mogočnim oriksom na njihovih dolgih pušča-vskih poteh. Drugi sklop bo name-njen ljudem. Tri dni bomo na po-dročju nomadskega plemena Himba, kjer so stoletne tradicije še vedno način življenja. V mestecu Opuwo bomo fotografirali njihovo stikanje z našim svetom in se v plemenski vasi povsem prepustili nekdanjosti. Plešemo z njimi, skupaj zvečer peče-mo kozo, spimo med njihovimi ko-libami, ves čas pa smo s fotoaparati dobrodošli spremljevalci njihovih življenj. Dobro se poznamo in ve-dno znova so veseli, ko pridejo v vas Slovenci. Na koncu pa Etoša, eden najbolj znanih afriških nacionalnih parkov. Dva dneva med živalmi, od antilop, žiraf in neštetih zeber do za-spanih levjih družin in mogočnih slonov. Včasih le nekaj metrov daleč – le da smo tokrat mi zaprti v var-nih avtomobilskih kletkah, oni pa so svobodni gospodarji svojih prostran-stev. Potovanje bo povsem prilagoje-no fotografom. Zjutraj se pogovori-mo o načrtu poti, zatem pa je vsak avtomobil (s po petimi ljudmi) v ča-sovnih okvirih dogovora svoboden. Dobro poznam fotografsko najzani-

mivejše kraje in se bom kot vodnik seveda prilagajal vašim ustvarjalnim strastem. Da bo vse skupaj pridobilo na strokovni teži, bo poskrbel Matjaž Intihar, ki bo soorganiziral naše po-tepanje tako, da bodo dnevi in večeri namenjeni fotografiji. In se ve: pro-sti trenutki in predvsem dolgi večeri bodo gotovo namenjeni tudi kakšni pošteni veselici, prednost pa bodo tokrat imeli pogovori o fotografiji. Analiziranja narejenega. Pohvale in kritike. Ter priprave na nov fotograf-ski dan. In cena? Natančno bo znana

do februarja, a pričakujte okoli 2500 evrov za 15–16 dni. Vse vključeno. In v našem primeru vse res pomeni VSE – razen daril in spominkov ter večernega tekočega veselja ob ognju. Vsekakor pa se nekaj mesecev pred odhodom srečamo, pogovorimo in pogledamo slikice z mojih prejšnjih poti, šele potem bo treba resnost dokazati s predplačilom. In prijave? www.e-fotografija.si/tecaji/, pošlje-mo vam program in kupček doda-tnih informacij.

Zvone Šeruga


Fotopotep Namibija bo maja 2010)

Individualni fotografski tečaji za posameznike in podjetja www.e-fotografija.si/tecaji.htm

Zakljucen je natecaj “Paparazzo”Vec na: www.e-fotografija.com/galerija/

27

Serija SlingShot AW

Ergonomska oblikaPrimerno za DSLRUnikatni sistem hitrega dostopaIntegrirana dežna prevlega (AW)

•••

•

Outer

for your inner protection

vision.*

* Zunanja zaščita vaše notranje vizije© Eric Meola

Na voljo v trgovinah:

PE Koper

Ergonomsko oblikovan nosilni pas optimalno razporedi težo nahrbtnika in ga med nošenjem trdno drži na svojem mestu.

Enostaven in hiter dostop do vaše opreme - brez odlaganja nahrbtnika.

Uvoznik in distributer:Foto Beseničar, Dunajska 57, 1000 Ljubljana

[email protected]


Personalni tisk in fotoknjige

e-Fotografija sodeluje s podjetjem MIK iz Celja v pripravi fotografskih razstav. Meseca septembra smo v Galeriji v Celju gostili fotografe slovenskega Playboya, meseca oktobra pa v Ljubljani. Založniška hiša Adria Medija, se je z veseljem odzvala na naše povabilo za razstavo in ob tej priložnosti predstavila jubilejno 100. številko revije. Fotografije je na HP tiskalnikih natisnilo podjetje CGS Plus. V oktobru si lahko še vedno ogledate vse fotografije v Galeriji MIK Ljubljana, Jarška cesta 10a. Foto: Grega Gulin in Jasmina Hasković

Podjetje Xerox Slovenija je v oktobru organizira-lo predstavitev in predavanje o najnovejših Xerox digitalnih laserskih strojih. V zadnjem času je di-gitalni tisk vse bolj prisoten v grafični kot v fo-tografski industriji. Da je za digitalni tisk vse več zanimanja je pokazalo izredno zanimanje Xerox partnerjev in uporabnikov njihovih tiskalnih stro-jev. Personalizirani tisk je predstavil g. Goran Bla-

guš iz podjetja Studio AV iz Celja. Možnosti iz-delave fotoknjig in primernosti Xerox naprav za izdelavo pa Matjaž Intihar.Predstavitev je pokazala, da se mnogi zavedajo hi-tro prihajajoče digitalne tehnologije izpisa in da so danes fotoknjige tisti produkt, ki se v fotografi-ji najhitreje bližajo uporabnikom fotografskih ka-mer. Foto: Domen Blenkuš

e-Fotografija natečaji - Fotograf leta in Photoshop Master

28

Pentax je z modelom K-x naredil še stopnico višje glede uporabniške vrednosti, saj novi model ponuja kombinacijo preproste uporabe vstopnega modela K-m in naprednih možnosti premium modela K-7, predvsem LiveView predogled slike in snemanje vi-dea v HD ločljivosti. Novi K-x je zasnovan na Pentax K-m, vstopnem DSLR modelu, ki je prišel na trg oktobra 2008 in dokaj hitro postal priljubljen pri uporabnikih, ki so prestopali iz kompaktnega v DSLR razred. Ponujal je kompaktno, majhno ohišje in enostaven ter lah-ko razumljiv uporabniški vmesnik. K-x se z novim senzorjem CMOS z ločljivostjo 12,4 milijona sli-kovnih točk in zmogljivim slikovnim procesorjem pomika nekoliko višje, vendar ohranja bistvene la-stnosti fotoaparata vstopnega in hobi razreda, majh-ne dimenzije, težo in enostavno uporabo.Visoka kakovost slike, hitra obdelavaK-x ima vgrajen nov slikovni senzor CMOS (23,6 x 15,8mm) z ločljivostjo 12,4 milijona točk, ki omo-goča hiter prenos informacije v slikovni procesor, poleg tega pa tudi fleksibilen razpon ISO občutljivo-

sti, med 200 in 6400 (skozi uporabniške nastavitve je možna nastavitev med ISO 100 in 12800). K-x omogoča tri različne nastavitve Live View: Contrast AF (ostrenje s pomočjo zaznavanja kon-trasta), Face Detection AF (samodejno prepozna-vanje do 16 obrazov) in Phase Difference AF (ostrenje z AF senzorjem v ohišju fotoaparata).Z združevanjem fotografije in videa v eni napravi je tudi K-x pridobil način snemanja videa v HD kakovosti (format 16:9). Bi-stvena prednost snemanja videa z DSLR fotoaparatom je možnost uporabe različnih objektivov in nadzo-ra globinske ostrine.K-x ima v telo vgrajen sistem stabilizacije slike, ki učinkovito odpravlja tresljaje do 4 korake (zaslonke ali časa), s čimer omogoča ostre in korektno osve-tljene posnetke tudi pri slabših svetlobnih pogojih in seveda s praktično vsemi objektivi (K, KA, KAF, KAF2 in KAF3 ter 67 in 645 - z ustreznim adap-

Pentax predstavlja K-x, nov vstopni DSLRterjem). K-x omogoča zaporedno slikanje do 17 po-snetkov v zapisu JPEG s hitrostjo 4,7 posnetka na sekundo, s čimer se trenutno uvršča na prvo me-sto med vstopnimi DSLR fotoaparati. Nov prožil-

ni del s trpežnim zaklopom (100.000 proženj) sedaj omogoča tudi

zelo kratek čas osvetlitve, 1/6000s.K-x ima vgrajen zmogljiv in zanesljiv 11-točkovni AF sistem z 9 križnimi senzorji v sredini. Do-dana je fudi funkcija po-možne AF luči s pomočjo

vgrajene bliskavice.Napajanje s 4 AA baterijami omogoča do 1900 po-snetkov (z litijevimi baterijami)HDR (High Dynamic Range) omogoča razširjen di-manični obseg s sestavljanjem treh zaporednih po-snetkov, posnetih z različnimi parametri ekspozicijeOmogočena je tudi samodejna korekcija popačenj DA in DFA objektivov

Adobe Bridge


Hitra sprememba velikosti datotek in njihovih formatov zapisaFotografije iz fotokamer hranimo v večini prime-rov v datoteki JPEG. Za različne prikaze, objave in podobno, moramo večim slikam pomanjšati ločljivost ali spremeniti datoteko v drug format kot TIFF ali PSD. Program Bridge katerega izko-

riščamo za pregled fotografij, iskanje in dodajanje ključnih besed je dodan k programu Photoshop kot podprogram. Zato imamo za nekatere funkcije kar preko programa Bridge možnost izbrati jih in označenim fotografijam hitro spremeniti lastnost.Če še ne poznate funkcije Image Processor (v pro-gramu Photoshop jo najdete v oknu File / Scripts), jo bomo spoznali skupaj v tokratni predstavitvi podprograma Bridge. Kaj nam ta funkcija prinaša?Originalne fotografije, ki jih imate v mapi so ve-čje velikosti, vi pa potrebujete majhne slike za po-

1. Označite fotografije, katerim bi želeli spremeniti funkcijo.

šiljanje po internetu ali za prikaz na spletni stra-ni. Želite sliko za pripravo v grafičnih ali drugih programih in jo spremeniti v zapis TIFF? Želite fotografije v originalni Photoshop datoteki PSD, katere boste uporabljali za delo v plasteh? Želite izbranim slikam poleg teh sprememb dodati še funkcijo iz arhiva Actions, ali pa dodati še copyri-ght informacijo? Nič lažjega. Kar preko progra-ma Bridge lahko zaženete Photoshop in njegove funkcije.

Matjaž Intihar

2. Preko okna Tools izberite vrstico Photoshop in funkcijo Image Procesor.3. V oknu Image Procesor imamo po vrstnem redu več možnosti. V prvem oknu izberemo mapo v kateri so želene fotografije (če delujemo preko Bridge imamo fotografije že označene), v drugem pa cilj kam želimo, da se fotografije shranijo. Če izberete osnovno funkcijo, da se slike shranijo v isto mapo, se bo avtomatsko ustvarila nova mapa (slika 4).Sledi možnost izbire v kateri format se zapišejo slike (JPG, TIFF, PSD) in v kateri velikosti. Velikost lahko pustimo in samo spremenimo format ali določimo velikost slike v pikslih. Izbe-remo lahko še dodatno funkcijo Actions. Če imate akcije že pripravljene lahko slikam funkci-jo dodate kar tu. Vsem slikam lahko dopišemo še Copyright, oziroma dodamo izbrani profil.4. V vsakem primeru originalne fotografije ostanejo nedotaknjene. Če smo izbrali, da se nam slike spremenijo v različne formate ali mere, se nam shranijo v lastne mape.

1. 2.

3 . 4 .

Na spletni strani e-fotografija.si so že dodane predstavitve dela s programom Photoshop in Brid-ge v video zapisu (okno Video predstavitve).

Digitalna fotografija 1. knjigaScott KelbyČe ste naveličani posnetkov, ki so »v redu«, in si pri ogledufotografij v revijah mislite: »Zakaj moji posnetki nisotakšni?«, potem je to knjiga za vas. V tej knjigi ni teorije,nobenih zahtevnih tehničnih izrazov in podrobnosti. To je knjiga, v kateri piše, kateri gumb pritisnite, kateronastavitev uporabite in kdaj jo uporabite. S skoraj 200fotografskimi »prijemi« v tej knjigi boste vedno narediliboljše, ostrejše in barvitejše fotografije profesionalnegavideza.

Majhne skrivnosti, s katerimi bodo vaše fotografije videti kot fotografije profesionalcev.

Naslov izvirnika:The Digital Photography BookZaložba izvirnika: Peachpit PressRedna cena: 24,95 EURJezik: slovenski jezik Zahtevnost: začetniška/srednja Vezava: broširanoStrani: 240 Mere: 146 x 22.5 mmIzid: oktober 2009

Naslov izvirnika:The Digital Photography Book 2Založba izvirnika: Peachpit PressRedna cena: 24,95 EURJezik: slovenski jezik Zahtevnost: začetniška/srednja Vezava: broširanoStrani: 240 Mere: 146 x 22.5 mmIzid: oktober 2009

Digitalna fotografija 2. knjigaScott KelbyMale skrivnosti, s katerimi bodo vaše fotografije videti kotfotografije profesionalcev! Napisana je v slogu »Ahhh, takotorej to naredijo«; kratko in jedrnato z nasveti, ki jih lahkotakoj uporabite in zaradi katerih je bila njena predhodnicanajbolje prodajana knjiga o digitalni fotografiji na svetu.

Scott Kelby je avtor svetovno znanihračunalniških knjig, glavni urednik inzaložnik revije Photoshop User inpredsednik zveze NAPP (NationalAssociation of Photo shop Professionals).Prav tako je tudi sogostitelj priljubljenevideo poddaje Photoshop User TV ter posvetu predava in organizira delavnice odigitalni fotografiji. Scott je avtor več kot40 knjig, med katerimi so bolj znane ThePhotoshop Book for Digital Photographers,The iPod Book in Scott Kelby’s 7-PointSystem for Adobe Photoshop CS3.

Založba Pasadena d.o.o., Brnčičeva ulica 41a, LjubljanaTelefon: (01) 475 95 35faks: (01) 560 65 03e-pošta: [email protected]

Za naročila obiščite

www.pasadena.si

ali pokličite

01 475 95 35

DigiFoto_oglas_Pasadena_efoto_1k.qxp:Layout 1 10/23/09 1:49 PM Page 1

Fotografsko izobraževanje (članki) / www.e-fotografija.si/tecajiclanki.htm

Si umivate roke po uporabi fotokamere, tipkovnice ali mobilnega telefona?

30

Elektronske naprave so prenašalci več kožnih bak-terij kot kateri koli drugi predmet; zaradi dejstva, da se ta vrsta bakterij razmnožuje pri visokih tem-peraturah in naše naprave so popolno okolje za razmnoževanje mikrobov, saj so v na-ših žepih, torbah in aktovkah na to-plem. Samo pomislite, kdaj ste si nazadnje umili roke po uporabi tipkovnice? Nikoli, kajne? Tudi mi si jih nismo. Vendar tipkovnice vsebuje-jo več mikrobov kot školj-ka na javnem stranišču. Kaj pa sedaj? Brez skrbi, Cyber Clean je tu ravno v te namene. Ta rumena živahna masa se prikrade tudi znotraj računalniške tipkovnice in v trenutku uniči vse mikrobe in od-strani vse dlake z napra-ve tako kot to zmore le membranasta snov, ki vsrka umazanijo in bakte-rije. Brez lepljivih ostankov, ki bi poškodovali vaše priljubljene električne pripomočke. Ne samo to, lahko jo tudi uporabljamo na številnih drugih na-pravah, na katerih se nabirajo prstni odtisi in bak-terije.

Užitek je videti, da je pisarniška zbirka tipkovnic, MP3 predvajalnikov, fotografskih aparatov in da-ljinskih upravljalnikov brez drobtin in mikrobov. Predvsem pa je pomembno, da so naši mobilni

telefoni očiščeni umaza-nije in bakterij. Mobilne telefone namreč shranju-jemo v torbah ali žepih ter jih pogosto uporabljamo in držimo blizu obraza. Z drugimi besedami, pridejo v stik z deli našega telesa in več različnimi bakteri-jami. Telefoni so prenašal-ci več kožnih bakterij kot kateri koli drugi predmet; to pa zaradi dejstva, da se ta vrsta bakterij razmno-žuje pri visokih tempera-turah in naši telefoni so

popolni za razmnoževanje mikrobov, saj so v naših žepih,

torbah in aktovkah na toplem in udobnem. Te bakterije so lahko za lju-

di strupene in lahko povzročijo infekcije, če imajo priložnost prodreti v telo.Cyber Clean je priročna zmes, s katero lahko oči-stite umazanijo in 99,999% bakterij. Le razporedite ga po napravi, s katere želite odstraniti umazanijo,

dobro pritisnete in ga nato odluščite. Ima celo sis-tem spreminjanja barv, s katerim vas opozori kdaj je potrebno kupiti novega. Ustvarjalci Cyber Cle-an-a so mislili na vse, tudi na prijeten vonj limone, zaradi česar bo vaša očiščena naprava dišala sveže in prijetno. Sedaj pa ga le pritisnite na te umazane mikrobe. Pritisnite in potegnite, in Cyber Clean bo pobral umazanijo in 99,999% bakterij.


Canon EOS 7D

Canon IXUS 200 IS

Avtera d.o.o. Litijska 159, 1261 Ljubljana-Dobrunje

revija e-fotografija 44 pdf

Documents