intihar.m. .e fotografija

191
od Teorije preko Digitalne Kamere, Skenerja, RaËunalnika, Programov in Tiskalnika - Osvetljevalne enote do FOTOGRAFIJE od Teorije preko Digitalne Kamere, Skenerja, RaËunalnika, Programov in Tiskalnika - Osvetljevalne enote do FOTOGRAFIJE OSNOVE DIGITALNE TEHNIKE IN PRAKTI»NE IZKU©NJE PRI DIGITALIZACIJI FOTOGRAFIJE Avtor: Matjaæ Intihar Izpopolnjeno izdajo knjige e-Fotografija na zgoπËenki, dobite samo ob nakupu digitalne foto kamere v Ëasu akcije.

Upload: lamia

Post on 25-Oct-2015

78 views

Category:

Documents


12 download

DESCRIPTION

Knjiga o digitalni fotografiji.

TRANSCRIPT

Page 1: Intihar.M. .E Fotografija

od Teorije

preko Digitalne Kamere,

Skenerja, RaËunalnika, Programov

in Tiskalnika - Osvetljevalne enote

do FOTOGRAFIJE

od Teorije

preko Digitalne Kamere,

Skenerja, RaËunalnika, Programov

in Tiskalnika - Osvetljevalne enote

do FOTOGRAFIJE

OSNOVE DIGITALNE TEHNIKE IN PRAKTI»NE IZKU©NJE PRI DIGITALIZACIJI FOTOGRAFIJE

Avtor: Matjaæ Intihar

Izpopolnjeno izdajo knjigee-Fotografija na zgoπËenki,

dobite samo ob nakupudigitalne foto kamere

v Ëasu akcije.

Page 2: Intihar.M. .E Fotografija

Knjiga je namenjena vsem fotografom,

ki noËejo, da jih nova tehnologija prehiti,

in ki se æelijo seznaniti z osnovo in

kakovostjo digitalne tehnike pri izdelavi

fotografij predvsem iz praktiËnega izhodiπËa.

Digitalni avtoportret

Matjaæ intihar

Page 3: Intihar.M. .E Fotografija

KAZALO

Beseda avtorja 6

Kemija, adijo! 9

ZaËetki digitalne fotografije 13

Analogno proti digitalno 33

Uvod v digitalno tehniko 43

Film proti tipalu 73

LoËljivost in barvna globina 88

Digitalne kamere 167

Skenerji 221

RaËunalniki 265

Programi 285

Tiskalniki in osvetljevalne enote 317

Dodatna oprema 348

MISLI DIGITALNO!

Matjaæ Intihar

Veliki mejniki v fotografiji

se vedno zaËnejo z iznajdbo

novih materialov,

na katere lahko trenutke

zabeleæimo s svetlobo.

54

Page 4: Intihar.M. .E Fotografija

AVTORJEVA BESEDAin izredno dragimi bobenskimi skenerji.Zadnjih 15 let uporabljam v svojem podjetjunamizne ploskovne in bobenske skenerje,raËunalnike in raËunalniπke programe. Æenekaj let ne gre brez digitalne kamere inbarvnih tiskalnikov.Dolgoletne izkuπnje fotografa, ki je samrazvijal filme in izdeloval Ërno-bele in barvnefotografije, ter veË kot 25-letne izkuπnje vdigitalni tehniki mi dajejo moænost objektivnepredstavitve digitalne fotografije v primerjavis poËasi odhajajoËo analogno tehniko.Fotografski trg se je z novimi, takoimenovanimi poslovnimi fotografi razπiril vsajza petino. Æe septembra leta 2000 so vzdruæeni Evropi digitalne kamere prav zaradinovih uporabnikov prevzele 28 odstotkovfotografskega trga (podatek je bil uradnoobjavljen na Photokini 2000). Iz meseca vmesec se odstotek dviguje. RaËunalniπkatehnologija je sliko prinesla v raËunalnike ins tem do ljudi, ki se do sedaj s fotografijoniso ukvarjali in so storitve naroËali priprofesionalnih fotografih. V letu 2003 se tudiv Sloveniji æe priËakuje 50 odstotni trænideleæ digitalnih kamer.Poslovneæi si z digitalno kamero samiposnamejo æelene motive, jih shranijo vraËunalnik in hitro predstavijo svoji ekipi.Druæinski fotograf, si s pomoËjo digitalnekamere zajame na desetine veË posnetkovkot z uporabo dragega filma.

Fotoreporterji s kakovostnimi digitalnimikamerami in telefonskim modemom v nekajminutah prenesejo posneto fotografijo vuredniπtvo.Digitalna fotografija je v vsem tem naπlasvoje mesto. Z izredno hitro razvijajoËo sekakovostjo in dostopnostjo glede cene bo vnekaj letih prevzela veËino trga klasiËnihkamer, ki πe uporabljajo filme. Ta se boobdræal samo πe pri redkih ljubitelskihfotografih, ki bodo v temnicah latentno slikospreminjali v vidno.

Knjiga je namenjena vsem fotografom, kinoËejo, da jih nova tehnologija prehiti, in seæelijo seznaniti z osnovo in s kakovostjodigitalne tehnike predvsem z ravniuporabnika. Razloæiti je treba, za koga jedigitalna tehnika æe primerna in zakaj πenekaj Ëasa ne bo dosegla kakovostianalogne fotografije.

Prav tako je namen knjige seznanitinovodobne raËunalniπke fotografe z nekajosnovnimi tehniËnimi in zgodovinskimipodatki o fotografiji. Spoznali bodo, dafotografija ni proizvod sodobne raËunalniπketehnike in da v njej æe veË kot stoletje veljajodoloËene zakonitosti.

Misli digitalno!Matjaæ Intihar

Veseli me, da ste se odloËili za digitalno fotokamero podjetja Canon. Njihova tradicijaizdelave foto kamer poteka æe od prvegaprototipa z imenom Kwanon iz daljnega leta1934. Canon zadnje desetletje nimapravega tekmeca. Vsaj 80 odstotkov profe-sionalnih fotografov uporablja tako kamerekot objektive podjetja, katerega ime jezapisano na vaπi pravkar kupljeni kameri.Mnogo njihovih uporabniπkih izkuπenj jepreneπeno tudi v vaπo kamero. Zato, Ëe stekamero kupili za pravi namen fotografiranja,boste z njo naredili mnogo odliËnih fotografij.Od leta 1976 sem tudi sam uporabnik fotokamer in objektivov podjetja Canon.

Ob nakupu digitalne foto kamere, pa sezaradi nove digitalne tehnologije postavljamnogo vpraπanj. Canon vam pomaga naizvirni naËin. Poleg kamere in osnovnihprogramov na zgoπËenkah, ste dobili πeknjigo e-fotografija, ki vam bo olajπala vstopv novo digitalno tehnologijo. Knjiga je izπlaæe leta 2001. Vi pa kot edini bralci lahkoberete njeno posodobljeno izdajo.

Knjigo o digitalni fotografiji sem imel namenizdati æe leta 1996. Toda edini, ki bi jo tedajz zanimanjem prijeli v roke, bi bili grafiËnistudiji in posamezni ljubitelji fotografije. Zafotografe je bila tedaj digitalna tehnologijaπe nezanimiva. Predvsem je bila kakovost

digitalne fotografije slaba in konËni izdelekz uporabo drage grafiËne tehnike zelo drag.Zavedal sem se, da bi prekmalu izdanaknjiga mnogim bralcem, ki jih je digitalnafotografija pritegnila πele zdaj, ponujala odigitalni tehniki podatke, ki bi bili prestarinekaj mesecev ali celo leto. Pripravil semæe kar precej gradiva, toda razvoj je πel vsamo πtirih letih toliko naprej, da sem moralleta 2001 ob prvi izdaji spremeniti velikotehniËnih podatkov in dopolniti izkuπnje kotuporabnik. Tudi v tej posebni izdaji maja2003 je mnogo novosti.

V letu 2003 prihaja do sprememb.Proizvajalci se zavedajo, da je trebatehnologijo poceniti in pribliæatiuporabnikom, ki so se s fotografijo æesreËevali. V digitalni fotografski tehniki zdajπe ni enotnih standardov. Tehnika je z nasvetlobo obËutljivimi tipali v skenerjih, zraËunalniki, programi za obdelavo fotografijin tiskalniki priπla iz grafiËne industrije. »eso skenerji, raËunalniki in programi zaobdelavo fotografij æe v enotnem standardu,pa digitalne kamere, predvsem tipala vkamerah, in kapljiËni tiskalniki πe iπËejo svojoenotnost.

Fotografije digitalno obdelujem æe 27 let. Zdigitalno tehniko sem se prviË sreËal nagrafiËni πoli in nato v tiskarni Delo z velikimi

76

Page 5: Intihar.M. .E Fotografija

kemija adijo 98 kemija adijo

Kemija, ADIJO!

Kemiji v pozdrav namenjam prve strani knjige.Fotografe spremlja æe veË kot 160 let in ponuja velikouæitkov, ki jih v digitalni tehniki ni veË. Pri razvijanjufilma in slike lahko aktivno sodelujemo. ZgoπËenostkemikalij, temperatura in hitrost razvijanja je samonekaj od vseh dejavnikov, ki vplivajo na kakovostfotografije v laboratoriju ali na njeno umetniπkovrednost.Izbira filma, kemikalij, foto papirja, Ëasa osvetlitve inroËno maskiranje predstavljajo tehniko, ki jedanaπnjim raËunalniπkim fotografom nerazumljiva.V digitalni dobi je drugaËe. Osnovne korektureopravimo z raËunalniπki programi, ki so takozmogljivi, da lahko svoj izdelek z njimi v celotispremenimo. Korekture, ki so bile v klasiËni fotografijinemogoËe, so v digitalni tehniki otroËje lahke.

Kodakov proces E-6 velja zastandard za kemiËno razvijanjediapozitivnih filmov æe veË kotdvajset let.

8 kemija adijo

Page 6: Intihar.M. .E Fotografija

kemija adijo 1110 kemija adijo

KemiËni proces se bo obdræal samo πe pri izpisufotografije na papir z barvami v tiskalniku, z uporabotermosublimacijskih tiskalnikov in nekaj Ëasa πe vfotolaboratorijih, kjer bo svetloba πe sproæalakemiËno reakcijo na svetlobno obËutljivi emulziji. Æesedaj tudi fotolaboratoriji klasiËni kemiËni postopekopuπËajo. V novejπih mini laboratorijskih napravahso æe vgrajene kapljiËne tiskalniπke naprave.

Jaz æe uporabljam digitalno tehniko.Z eno samo kamero lahko brezmenjave filma snemam Ërno-belo alibarvno, s 50 ISO ali 3200ISO obËutljivosti.Uporabljam samo enobjektiv z goriπËnico od 28do 500 milimetrov, da negovorim o moænostiostrenja od samo dvehcentimetrov pri makronastavitvi. Tudi filmov mi vlabolatoriju ne praskajo veË.

Doba kemije v fotografiji se konËuje. Na pohodu jenova raËunalniπka tehnologija, imenovana digitalnafotografija.Svet elektriËnih signalov bo zamenjal kemiËnoreakcijo po ekspoziciji in s tem skrivnost latentneslike na filmu.

Zastavica je padla. Kemija, ADIJO!

kemija adijo 11

Page 7: Intihar.M. .E Fotografija

zgodovina fotografije 1312 zgodovina fotografije

Zgodovina fotografije

Analognemu fotografu naj to poglavje nakratko osveæi spomin na zaËetke razvoja in namnogo stopnic, ki so jih morali zanesenjakiprestopiti, da je fotografija sploh zaæivela.Fotografu, ki je fotografijo zaËel spoznavatiπele z digitalno tehniko, pa naj bo v poduk, daima klasiËna analogna fotografija velikoskupnega z digitalno tehniko in da sefotografija ni priËela z raËunalnikom, temveË zmnogo predanosti æe v zaËetku 19. stoletja.

Odkritja»eprav je Ëlovek æe v pradavnini upodabljal svojeËutne zaznave, snujoË skulpturo in slikarstvo, se jemehaniËno-tehniËnega naËina upodabljanja lotil πelev 18. stoletju. Tedaj so se raziskovalci vedno boljogrevali za izum, ki je izviral iz prvih let moderneznanosti - kamero obskuro. Sistem temnice z luknjicoje æe davnega leta 1519 opisal umetnik in izumiteljLeonardo da Vinci. Velika, znotraj poËrnjena πkatla

Vpadna svetloba skozimajhno luknjico zariπe motivna zadnjo steno kamere.

Sodobna analognazrcalno-refleksna kamerain doma narejena kameraobskura

12 zgodovina fotografije

Page 8: Intihar.M. .E Fotografija

zgodovina fotografije 1514 zgodovina fotografije

ali soba je preluknjana v srediπËu ene izmed πestihpravokotnih mejnih ploskev. Skozi luknjico prodira vnotranjost svetloba in projecira na nasprotno stenonarobe obrnjeno sliko predmeta, ki ga pred luknjicoosvetljuje moËna svetloba. Æelja, da bi lahko takeprojekcije uporabili za vselej in jih shranili, jenaposled privedla do obstojne fotografije.©tiristo let pred odkritjem fotografije so uËenjaki æevedeli, da doloËene snovi in barve pod vplivommoËne svetlobe spremenijo svoje lastnosti.

Okoli leta 1600 je Robert Boyle, ustanoviteljKraljevega druπtva, podal zapiske o srebrovemkloridu, ki po ekspoziciji spremeni svojo lastnost inpostane Ërn.Angelo Sala je v zgodnjih sedemdesetih letihsedemnajstega stoletja zapisal, da nitrati srebra vprahu pod vplivom svetlobe poËrnijo.Leta 1727 je Johan Heinrich Schulze odkril, danekatere tekoËine spremenijo barvo, ko jihizpostavimo svetlobi.

Na zaËetku devetnajstega stoletja je ThomasWedgwood s poskusi zadovoljivo zabeleæil sliko.Toda obrisi niso obstali, prav tako pa tudi ne zapiskio njegovi metodi fotografiranja.

Prve obstojne fotografijePrvo zadovoljivo fotografijo je v juniju ali juliju leta1827 posnel in izdelal Nicephor Niepce. Za “film” jeuporabil kositrno ploπËo, premazano z asfaltom, kije pod vplivom svetlobe postal trdnejπi. Po osmihurah osvetljevanja je sliko obdelal po posebnempostopku. Slika sama je bila zelo nerazpoznavna,predvsem moËno neostra in kontrastna.4. januarja 1829 se je Niepce strinjal, da gre vpartnerstvo z odrskim slikarjem Luisom J. M.

Nicephor Niepce

Kamera obscura, kakrπno jeopisal Leonardo da Vinci

Izvirnik prve fotografije, ki joje posnel N. Niepce.

Page 9: Intihar.M. .E Fotografija

zgodovina fotografije 1716 zgodovina fotografije

Daguerrom. Niepce je umrl le πtiri leta pozneje,vendar je Daguerre nadaljeval z eksperimentiranjem.Kositrne ploπËe je zamenjal z bakrenimi, jih naparilz jodovimi solmi in nato pustil, da je nanje uËinkovalapara æivega srebra. Tako mu je uspelo posneti zeloostre in jasne fotografije. Zaradi uporabe bakrenihploπË fotografij ni bilo moæno kopirati, so se paizkazale kot uËinkovite in postavile temeljefotografskih procesov. »as ekspozicije se je odzaËetnih osem ur zmanjπal na samo pol ure.

Vodilni uËenjak tistega Ëasa, Paul Delaroche, jeizdelal zapiske o Daguerrovem naËinu izdelavefotografij. Glede na zapiske se je v juliju 1839francoska vlada odloËila odkupiti pravice infotografski proces so predstavili javnosti 19. avgusta1839. Daguerre je postopek izdelave poimenovaldaguerrotipija.Daguerrov proces je bil slikovno dober, toda drag innikoli v celoti zanesljiv. Fotografi so problem izdelavekopij premoπËali s fotografiranjem istega motiva z

Luis Daguerre

Ena prvih fotografij,narejenih po Daguerrovempostopku.

Fox Talbot leta 1845razkazuje svojo novomnogostransko papirnofotografijo.

Page 10: Intihar.M. .E Fotografija

zgodovina fotografije 1918 zgodovina fotografije

veË kamerami hkrati. Toda ta proces nikoli ni vpopolnosti zadovoljil fotografov tistega Ëasa.Razvoj in tehnika sta πla naprej. Angleæ Fox Talbotje hkrati z Daguerrom razvijal svoj proces izdelavefotografije. Za osnovo je vzel tanek papir, premazanz srebrovim jodidom. Prvo fotografijo je napravil kars svojega doma. Negativ je meril samo tri centimetrepo diagonali in je bil slabe kakovosti. Toda odpravilje slabost bakrenih ploπË in nezmoænost kopiranja.Talbot je leta 1840 fotografiranje na papir zeloizpopolnil in z moænostjo kopiranja je fotografiranjepostalo bolj mnoæiËno.

Steklene ploπËeDaguerrotipija in Talbojeva papirna tehnika sta hitrozaπli v pozabo. V πestdesetih letih devetnajstegastoletja si je hitro utrla pot fotografija na kemiËnopreparirani stekleni ploπËi.Prvi, ki je æe leta 1841 uvedel to tehniko, je bilSlovenec Janez Puhar, po poklicu æupnik. Steklo jeodliËna podlaga za kemiËno emulzijo in odliËnoprepuπËa svetlobo, zato je primerno tudi za izdelavokopij. Kopije so bile zelo ostre in dobre. Puhar jeimel s svojim postopkom obilo teæav predvsem prioprijemu emulzije na steklo; na zaËetku je bila zatoizdelava fotografij teæka. Problem obstojnostiemulzije na steklu je πele leta 1851 uspeπno reπil

Angleæ Scott Archer. Emulzijo je izdelal iz lepljivegakolodija, zato je ta naËin fotografiranja dobil ime“kolodijev proces”. Izdelava fotografije po tempostopku je bila za tiste Ëase zelo preprosta inizdelek kakovosten. »as ekspozicije se je skrajπalna vsega nekaj sekund. Tudi cena se je pribliæalamnoæicam. »e je moral povpreËni delavec zadaguerrotipijo plaËati celo tedensko mezdo okoli enegvineje, je fotografija, posneta na stekleno ploπËo,stala le πe pet πilingov.Preden so se na svetlobo obËutljive emulzijeposuπile, je bilo treba vlaæne steklene ploπËe oslojitiz emulzijo in nato πe mokre osvetliti. »eprav je bilpostopek zahteven, so fotografi æe lahko z vpreænimivozovi, spremenjenimi v temnice, potovali naokoliin fotografirali. Uspeπna pionirja sta bila William H.Jackson, ki je med prvimi fotografiral Divji zahod inAngleæ Roger Fenton, ki velja za prvega vojnegafotoreporterja.

Predmeti in kemikalije, ki jihje potreboval fotograf.

Steklo je odliËna podlaga zakemiËno emulzijo in odliËnoprepuπËa svetlobo. Prvi, ki jeæe leta 1841 uvedel totehniko, je bil SlovenecJanez Puhar.

Page 11: Intihar.M. .E Fotografija

zgodovina fotografije 2120 zgodovina fotografije

Suhi postopekNaslednjo stopnico je prestopil doktor RichardMaddox leta 1871. Po le nekaj letih od odkritjaæelatine je le-to uporabil v svetlobno obËutljiviemulziji. Emulzija se je lahko na steklu posuπila inzaradi raztegljivosti æelatine ohranila svoje lastnosti.Po osuπitvi ni veË pokala; bila je obstojna. StekleneploπËe so lahko oslojili vnaprej.Po ekspoziciji tudi ni bilo veË potrebe po takojπnjemrazvijanju πe vlaæne emulzije. S tem se je Ëaspriprave za posnetek zelo skrajπal, razvijanje paodloæilo na kasnejπi Ëas. Tudi obËutljivost emulzijeje bila precej veËja. Kamere so morali zaradi kratkihËasov osvetlitve opremiti z zaklopi in fotografi so naploπËe æe lahko zabeleæili trenutne slike. EadweardMuybridge je svet presenetil s posnetki gibanjaËloveka iz razliËnih kotov. Emulzije so æe omogoËaleosvetlitvene Ëase vsega nekaj stotink sekunde.

Vse do leta 1884 je bilo steklo znano kot najboljπinosilec fotografske emulzije. Kljub odliËni kakovostiposnetkov, moænosti vnaprejπnje priprave ploπË,kasnejπega razvijanja in kopiranja je okornost velikihkamer in teækih steklenih ploπË fotografe πe vednospravljala v slabo voljo.

ZaËetki filmaNa te teæave je postal pozoren tovarnar GeorgeEastman (1854 - 1932), ki je izdeloval suhefotografske ploπËe. Zavedal se je, da je steklo samonosilec emulzije in da bi ga bilo treba zamenjati zneËim bolj uporabnim. Celuloid so iznaπli pred letom1860. Zamisel o filmskem zvitku se je porodilaHannibalu Goodwinu leta 1887. Leta 1888 je dal

Angleæ Roger Fenton se je stem vozom leta 1855odpravil na polotok Krim.

Prva kodakova kamera

Page 12: Intihar.M. .E Fotografija

zgodovina fotografije 2322 zgodovina fotografije

Eastman na trg boks-kamero z æe vpetim filmom meddvema valjËkoma. Izum gibkega filma in majhnekartonske boks-kamere je pripeljal do mnoæiËneuporabe in fotografijo pribliæal πirπemu kroguuporabnikov. Kamera je premogla svetlobno jakost1:9 in goriπËno razdaljo 57 milimetrov. Posnetki sobili okrogli s premerom dveh palcev in pol. Zanimanjeza fotografiranje je bilo izjemno. Eastmanovo geslo:“Vi pritisnite na gumb, drugo naredimo mi,” je bilorevolucionarno glede mnoæiËnosti v fotografiji.Eastman je poæel vso slavo. Kamera je bila

napolnjena s filmom za sto posnetkov. Po stotihpritiskih na gumb so jo poslali v laboratorij na izdelavofotografij, fotografu pa kamero napolnili z novimfilmom. Za tiste Ëase je bila to neverjetna preprostostfotografiranja. ZaËelo se je doba fotoamaterstva.

©e zdaj, po 110 letih razvoja nekaterim strankam πevedno vstavljajo filme v kamero. APS sistem je vseskupaj poenostavil, toda ta sistem se pri nas ni prijel.Film sam se tudi ni bistveno spremenil. Zdaj jenosilec emulzije tanek trak poliestra.

George Eastman na palubiparnika, ko fotografira ssvojo boksovko.

Tudi v APS razredu je bilCanon med vodilnimi.IXUS L-1

Page 13: Intihar.M. .E Fotografija

zgodovina fotografije 2524 zgodovina fotografije

Barvna fotografijaNewtonove raziskave, pri katerih je skozi optiËnoprizmo usmeril tanek snop svetlobe, iz njeizstopajoËe æarke projeciral na zaslon in tako odkrilbarvni spekter, so tudi fotografskim izumiteljempomagale pri razvoju barvne fotografije. ©kotski fizikJames Maxwell je leta 1855 predstavil moænostfotografiranja v barvah, pri Ëemer je motiv fotografiralskozi tri filtre v treh osnovnih barvah barvnegaspektra (v rdeËi, zeleni in modri). Ta naËinfotografiranja je zahteval tri loËene posnetke, zasleherno osnovno barvo po enega. Niepcejev neËakje leta 1867 posnel motiv na srebrno ploπËo in jotako obdelal, da se je pod razliËnim kotom slikakazala v drugaËnih barvah. Leta 1904 sta brataLumiere odkrila bolj zanesliv postopek s samo enimposnetkom. Za osnovo sta uporabila avtokromatskoploπËo s Ërno-belo emulzijo, obËutljivo na celotenbarvni spekter, na njo pa nanesla drobcena πkrobovazrnca, ki so bila menjaje obarvana rdeËe, zeleno inmodro. Postopek razvijanja slike je bil zelo zapleten.

Barvni filmLetnica 1936 je prelomni trenutek za barvnofotografijo. Kodak in Agfa sta tedaj na trgu predstavilasvoja prva diapozitivna filma v 35-milimetrskem kinoformatu.

Od tega prelomnega trenutka se za mnoæiËnostfotografiranja ni veliko spremenilo - do prihodadigitalnega zapisa.Bili smo priËe izboljπevanju kamer (svetlomeri,motorni transport, avtomatska ostrina) in filmov(zrnatost, obËutljivost, barvitost). Zdaj se mnogi nitine zavedajo, da smo priËe na novo postavljenemumejniku v fotografiji. Digitalna fotografija namreËpomeni novo dobo fotografije, ki se razvija z velikoveËjo hitrostjo, kot se je klasiËna.

Zgodovina digitalne fotografijeVse se je zaËelo z raziskovanjem vesolja inmoænostjo prenosa podatkov direktno na zemljo vsredino 60-tih. CCD (Charge Coupled Device) vezjeso pri Bell Laboratories iznaπli æe leta 1968. Izumiliso ga kot novi tip raËunalniπkega spomina. Kmaluso ugotovili, da je uporaben tudi za procesiranjeslikovnih signalov.Canon je leta 1976 na prodajne police postavil modelkamere AE-1. To je bila prva foto-kamera, ki jo jekrmilil procesor.Leta 1976 je Apple predstavil svoj prvi namizniraËunalnik Apple I, ki je æe obvladal risanje Ërt inkrogov.Sony je konec leta 1980 predstavil prototip digitalnekamere z magnetnim zapisom, imenovano Mavica.

To sta prva dva barvna filmaiz leta 1936.AGFA colorje imel 2,5 DIN obËutljivosti,KODACHROMpa celih 10 DIN.

Ena izmed prvih barvnihfotografij

Canon AE-1. Prva zrcalnorefleksna kamera, ki jo krmiliCPU (centralna procesorskaenota).

Willard Boyle (levo) inGeorge Smith (desno),izumitelja CCD vezja, leta1970 preizkuπata prvo videokamero s CCD tipalom.

Page 14: Intihar.M. .E Fotografija

zgodovina fotografije 2726 zgodovina fotografije

Mavica velja za prvo digitalna kamero na svetu.Kamera ni doæivela uspeha, je pa nakazala, kaj vsezmore digitalna tehnologija.Leto za Mavico je Canon predstavil celoten digitalnisistem v barvnem magnetnem zapisu z nazivom Stillvideo. Sistem je sestavljala digitalna kamera zmagnetnim zapisom loËljivosti 350.000 toËk, sprenosom digitalnih signalov prek javne telefonskelinije in s tiskalnikom. Japonska Ëasopisna hiπaYomiuri Shimbun je opremo testirala deset mesecevpred otvoritvijo olimpijskih iger leta 1984 v LosAngelesu. Po petih mesecih testiranj in izboljπav jebila kamera nared za preizkus na igrah. Sistem seje dobro obnesel. Maraton so prviË posneli z digitalnokamero. V spremljevalnem avtomobilu so imeliprocesorsko enoto za pretvorbo podatkov velektriËne impulze in elektronske podatke so natoposlali po javni telefonski liniji na Japonsko vsprejemnik, ki je iztiskal barvne slike, primerne zaËasopisni tisk. Tehnologija je na ta naËin æe kazalamoænosti zajemanja slike, telefonskega prenosapodatkov in kakovost izpisovalne tehnologije. Zaradicene kompleta Still videa, ki je bila nad 50.000 USD,in dokaj slabe slike se sistem ni prijel. Vseeno pa sobili uporabniki in konstruktorji z delovanjem opremezadovoljni in tako pridobili veliko znanja za nadaljnjedelo.

Avgusta 1981 je IBM æe prodajal prvi namizniraËunalnik z Intel procesorjem. Pot raËunalniπkitehnologiji se je zaradi niæje cene konËno odprla.Za Applove raËunalnike, ki πe danes veljajo zavodilne pri obdelavi digitalnih fotografij, je zanimivoleto 1984. Æe takrat so v operacijskem sistemuodpravili “bug” Y2K ali milenijski hroπË, ki jeMicrosoftu in njegovim uporabnikom leta 1999 takogrenil æivljenje.Leta 1986 so pri Applu predstavili namizni raËunalnikMacintosh Plus. V sodelovanju s programskimahiπama Aldus in Adobe so pripravili programskapaketa Page Maker in PostScript. AldusovPageMaker je omogoËal enostavno prelamljatiËasopisne strani z besedilom in sliko. AdobovPostScript, ki πe zdaj velja za vodilni profesionalnijezik v grafiËni industriji za izpisovanje s tiskalniki,pa je skrbel za izredno kakovosten izpis. Apple jedodal πe laserski tiskalnik LaserWriter, ki je æepremogel PostScript gonilnik in izpis s 300 toËkamina palec. Doba digitalne priprave Ëasopisov, revij,knjig in tiskanje fotografij se je tako zaËela.GrafiËna industrija je novo tehnologijo priËakalanepripravljena. Sledil je val odpuπËanj grafiËnihdelavcev. Pripiπemo ga lahko velikim zmoænostimraËunalniπke tehnike.V letu 1986 so na trgu æe prvi namizni skenerji s

Izboljπani Still Video sistem izleta 1986 - kamera RC-701 zmagnetnim zapisom,prenosnik digitalnih signalovin dekoder za barvni tiskalnik Namizni ploskovni skener

Still video kamera, RT-971Video transciever in colorvideo printer RP-601 - sistemso uporabljali leta 1984 naolimpijskih igrah v LosAngelesu.

Page 15: Intihar.M. .E Fotografija

zgodovina fotografije 2928 zgodovina fotografije

CCD tipalom in Ërno-bele faksirne naprave; sprvasamo za Ërno-belo skeniranje, kmalu za tem pa πeza barvno skeniranje. Barvno skeniranje je potekalopodobno kot prvo barvno fotografiranje pred veË kotsto leti. Skener je skeniral vsako osnovno barvoposebej. Fotografijo je bilo treba trikrat presneti, sajCCD tipalo πe ni imelo barvnih filtrov predsenzorskimi toËkami. Prvi taki skenerji so uporabljalisistem osvetlitve s tremi barvnimi æarnicami (RGB),kasnejπi so uporabljali barvne filtre (RGB).Razπirjenost digitalnih kamer je omogoËila kameraFotoMan podjetja Logitech leta 1991. FotoMan jelahko posnel 32 Ërno-belih posnetkov z loËljivostjo

376 X 284 toËk in z 256 sivimi toni.Za danaπnje razmere pravo digitalno kamero je leta1994 trgu ponudil Kodak. Model DC-40 je æe snemalv barvah z loËljivostjo 756 X 506 toËk in z 8-bitnobarvno globino.Digitalne kamere, predvsem pa zmogljivi skenerji inraËunalniki so sredi 90. let æe dokazovali, da sekemiËni fotografiji piπejo slabi Ëasi.

Leto 2003Od leta 1970 smo bili priËe dokaj tihega razvojadigitalne tehnike. Uporabniki grafiËne tehnologijesmo s skenerji digitalno tehniko uporabljali æe odsredine 70. let. RaËunalniki, programi za obdelavofotografij in sublimacijski tiskalniki so æe nekaj letnaπe orodje za kakovostno izdelavo fotografij.Digitalne kamere so πele v letu 2001 na policah

PowerShot A5.Ena izmed prvih pravihdigitalnih kamer namenjenaπiroki uporabi.

PowerShot S 10.ZaËetek uspeπne serije S.

V dobi svinËenih Ërk je bilotreba za izdelavo dnevnegaËasopisa imeti na razpolagovsaj petdeset stavnihdelavcev, ki so Ërko po Ërkosestavljali Ërkovne vrstice.»asopis DELO so pri nasprenehali staviti s svinËenimiËrkami in fotografijeprenaπati na cinkove ploπËeπele na koncu 70-tih. Preπlose je na enostavnejπi naËinpriprave tiskovne forme.»asopise so zaËeli montirati stekstovnim prelomom, ki soga prek zapleteneraËunalniπke enote osvetlili nafoto papir. Tudi slike sorastrirali na papir. Kot vsvinËeni dobi so Ëasopismontirali roËno, toda velikoenostavneje. Tisk je preπel nasodobno offset tehniko.Pravo raËunalniπkopripravljanje strani pa se jepri nas zaËelo πele v zaËetku90-tih let.

Page 16: Intihar.M. .E Fotografija

zgodovina fotografije 3130 zgodovina fotografije

fotografskih trgovin poËasi zaËele odvzemati prostorklasiËnim kompaktnim kameram. Razumljivo, sajobstojeËa fotografska industrija ne sme dovoliti, dazamajejo njene temelje.Tako so se na novo tehnologijo dobro pripraviliizdelovalci filmov. Kodak in Fuji sta dolgo zaustavljalaprodor CCD tipal. Spomnimo se primer digitalneganastavka podjetja IMAGEK. Prirejen je tako, da sklasiËno kamero πe vedno lahko snemamo na film,Ëe pa potrebujemo digitalne slike, ga vstavimonamesto filma. Zanimanje fotografov za ta nastavekje bilo veliko. Razvoj pa se je ustavil. Govorilo se je,da so idejo odkupila fotografska podjetja in jo zaprlav bunker.Hkrati so podjetja, ki izdelujejo filme, digitalnotehnologijo razvijala tudi sama. Tako Kodak kot Fujista postala vodilna pri razvoju in izdelavi svetlobnihtipal.Proizvajalci kamer, ki jih poznamo fotografi, so vzadnjih dveh letih tehnologijo preusmerili sebi v prid.Digitalne kamere uporabljajo veliko tehnologijeklasiËnih kamer in znanja, vloæenega vanje.Objektivi, na primer, kot bistveni del kakovostnihzrcalno-refleksnih kamer so uporabni tudi v digitalnitehniki. Svetlobno tipalo pa le prevzema vlogo filma.Tako podjetja, znana iz analognega sveta,nadzorujejo tudi velik del trga digitalne tehnike.

Canon, Minolta, Nikon, Olympus in Pentax ponujajoæe od vsega zaËetka med seboj in s konkurencoprimerljive digitalne kamere, ki v veËini izhajajo iztehnologije zabavne elektronike. Fotografskapodjetja so med vodilnimi tudi v kakovosti namiznihtiskalnikov (Canon) in skenerjev (Canon, Nikon,Minolta).Canon je v letu 2002 z modeloma refleksnih kamerEOS 1D in D60 prehitel konkurenco. Modela EOS1Ds in 10D, pa πe danes v sredini leta 2003 ostajatabrez konkurenta. Z nakupom kamere Canon steizbrali najboljπe.

Leto 2008”Ali pri vas prodajate filme za fotografsko kamero?”Mladi prodajalec, ki se z filmom nikoli ni spoznal,vas bo povsem resno vpraπal nazaj.”Kaj pa je to?”

Le kdo poleg redkih ljubiteljev in nekaterihprofesionalnih del ga danes πe potrebuje?

Canon EOS D2000. Kameranamenjena profesionalnimfotografom.

Page 17: Intihar.M. .E Fotografija

analogno / digitalno 3332 analogno / digitalno

Analogno / Digitalno

V analogni fotografiji imamo za oceno tehniËnekakovosti samo dve moænosti: dobro, ni dobro. Filmiso v letih svojega razvoja doæiveli vrhunec in izrednokakovost. Vemo, kdaj uporabiti diapozitivni, kdajnegativni film, kdaj film viπje obËutljivosti ali takegaza veËje poveËave. KemiËna obdelava posnetegafilma je avtomatizirana in veËina fotografov se nesreËuje s tem postopkom. Tako tudi nima vpliva namoæne korekture.Fotografije na fotografski papir izdelujejo v veËinilabolatorijev z avtomatskimi stroji. Tako je osnovaza oceno kakovosti samo pogled na diapozitiv alifotografijo na papirju. Fotograf ve, kakπna mora bitikakovost, in ob ogledu lahko fotografijo oceni samoz dobro ali ni dobro. Analogna tehnologija izdelaveje dovrπena in tehniËno na zelo visokem nivoju,fotografija s filma pa je vrhunska tako po barvnihvrednostih kot po ostrini in kontrastu.

Sodoben barvni film v 35mmformatu je od leta 1936 dosegelvisoko kakokovost.S prihodom digitalnih kamer intiskalnikov pa opazimo, damnogi te kakovosti niti nepotrebujejo.

»e izrazni fotograf πene æeli menjatitehnologije, bo motivπe zapisoval ssvetlobo nadiapozitivni film.Od te toËke naprej paje smotrnadigitalizacija slike sskenerji.

32 analogno / digitalno

Page 18: Intihar.M. .E Fotografija

analogno / digitalno 3534 analogno / digitalno

Kaj digitalna tehnika prinaπa fotografu?

Predvsem neomejeno svobodo pri konËni izvedbi fotografije.Vsi, ki fotografirajo za video-raËunalniπke predstavitve, predstavitve izdelkov in storitevna internetu itd., æe sami vedo, da je to edini moæni naËin, da hitro in po ugodni cenipridejo do fotografije za predstavitev. Nakup drage kamere se hitro povrne. V to skupinofotografov spadajo tudi zavarovalni agenti, policisti in nepremiËninska podjetja. Vsi tilahko na samem mestu dogodka posnamejo poπkodovan avto, sledi vloma, nepremiËnine...V nekaj sekundah je lahko slika v bazi podatkov v njihovem raËunalniku. Nato jih lahkopoπiljajo na drug raËunalnik prek mreæne povezave ali elektronske poπte ali pa samoiztiskajo za svoj arhiv.Profesionalni fotografi so æe na poslovni prelomnici. NaroËniki ne zahtevajo veË tolikπnekakovosti posnetka kot hitrost storitve. Vsi studijski fotografi, ki imajo veliko dela sfotografiranjem blaga za razliËne visokonakladne kataloge, æe vedo, kako hitro se jetreba seznaniti z digitalno tehnologijo.

Digitalna tehnika nam prinaπa veË pogledov natehniËno kakovost izdelane fotografije. V tem primeruje izdelava fotografije v labolatoriju samo ena izmedveË moænosti, ki jih lahko uporabimo, in edina, kinam omogoËa pravilno oceno razlike v kakovostianalogne in digitalne tehnike, filma in tipala. KritiËnooko takoj opazi, da fotografija s filma po tehniËnikakovosti πe vedno prekaπa tisto iz tipala.Toda ali ni ocena kakovosti osebno mnenjevsakega fotografa posebej!? Ali vsi potrebujemokakovost fotografije, izdelane s filma?Ali ni moænost vplivanja na fotografijo prek

raËunalniπkih programov in takojπen izpis stiskalniki na delovni mizi veËje zadovoljstvo kotpogled na bolj kakovostno fotografijo?!Z vstopom v digitalno tehniko se pojem kakovosti,kot ga gledamo v analogni tehniki, meri drugaËe.Fotograf πele po ekspoziciji digitalnega filma (CCDali CMOS tipala) doæivi vso πirino digitalne tehnike.Z aktivnim pristopom pri izdelavi fotografije se namporuπi mnenje o primerjavi kakovosti z analognofotografijo.Fotografu, ki dogodek in s tem njemu vπeËnofotografijo iztiska s kapljiËnim tiskalnikom, boste zeloteæko dopovedali, da bi bila ista fotografija, osvetljenana fotografskem papirju, boljπa.Tu pa smo æe pri oceni vsakega gledalca posebej.Digitalna tehnika ponuja veË moænosti, vsak pa silahko izbere svojo.In to je velika prednost digitalne tehnike.

Studijska kamera Rollei zdigitalnim hrbtom.Za vrhunske digitalne posnetkeuporabimo linijska tipala. Z njimimotiv skeniramo. Osvetljevanjepa traja lahko tudi nekaj desetsekund. Kakovost posnetkov stakimi digitalnimi nastavki jevrhunska.

Page 19: Intihar.M. .E Fotografija

analogno / digitalno 3736 analogno / digitalno

Kaj je boljπe? — Odvisno zakaj!

ANALOGNO - πirπi tonski razpon, moænost velikihpoveËav, prenos v digitalno obliko s skenerji.DIGITALNO - hitra pot od ekspozicije do fotografije,pregled posnetkov takoj po snemanju, moænostpopravka barvne temperature svetlobe (WhiteBalancing), izbris neæelenih posnetkov iz pomnilneenote, moænost barvne korekture, montiranje veË slikskupaj, dodajanje tekstovnih elementov in πe in πemoænosti, ki jih daje raËunalniπki program zaobdelavo fotografij. Izpis na domaËem tiskalniku.

Razlike med klasiËnim (analognim) indigitalnim postopkom

Kadar fotografiramo izbrani motiv po klasiËnempostopku, se svetloba prek objektiva in kamereprenese na film, kjer se po svetlobni reakciji na filmus kemiËnim postopkom ustvari latentna (nevidna)slika. ©ele v laboratoriju s kemikalijami ustvarijoprisiljeno kemiËno reakcijo in latentna slika sespremeni v vidno kot negativ ali diapozitiv, odvisno

Razlika med analognim indigitalnim fotografiranjem

Samo fotografiranje poteka naisti naËin. Zapis posnetka pa jedrugaËen - pri klasiËni fotografijina film, pri digitalni na tipalo.

Pri klasiËni fotografiji je motivzapisan kot latentna slika nafilmu, pri digitalni pa vpomnilniku ali pomnilniπki kartici.

Film oddamo na razvijanje vlaboratorij, kjer skoraj nemoremo veË vplivati nafotografijo, medtem ko digitalniposnetek prenesemo vraËunalnik in ga z razliËnimiprogrami obdelujemo po milivolji. Nato tiskamo sliko napapir, folijo, jo shranimo na CDali po elektonski poπti poπljemov foto labolatorij, kjer jo osvetlijona fotografski papir.

S prenosom fotografije nazaslon in z raËunalniπkimprogramom se nam odpre novsvet. Fotografija ni bila konËanas pritiskom na sproæilec inzapisom na film, ampak sepravo delo pri konËni podobifotografije πele priËne.

Page 20: Intihar.M. .E Fotografija

analogno / digitalno 3938 analogno / digitalno

od filma, na katerega smo fotografirali.Ko fotografiramo z digitalno kamero, se izbrani motivpo odprtju zaklopa prenese prek objektiva nasvetlobno obËutljivo tipalo (CCD ali CMOS).MikroraËunalnik prenese sliko iz svetlobnega tipala,kjer se ustvarijo elektriËni signali, toËko za toËko vpomnilnik in jo shrani v digitalni obliki. Shranjevanjedigitalne slike je odvisno od tipa kamere, vendar seslika v veËini primerov shrani na pomnilniπke kartice(Compact Flash ali na mini disk, ki zmoreta sprejetiæe 6GB podatkov), ki jih lahko menjamo kot priklasiËnih kamerah film.In tu je velika razlika med klasiËno in digitalnofotografijo. Sliko lahko vidite takoj, ker ima kameraLCD zaslon. »e kamero prikljuËite na televizijskisprejemnik, vidite sliko na ekranu; podatke,preneπene v raËunalnik, pa na raËunalniπkem ekranuali na papirju, Ëe kamero prikljuËite na tiskalnik.

Novejπe digitalne kamere æe omogoËajo takojπenprenos slike v tiskalnik celo brez kabelske povezave.Za iztis zato ne potrebujete raËunalnika.»e smo pri klasiËnem fotografskem postopku lahkole v najmanjπi moæni meri vplivali na posnetek, je pridigitalni fotografiji obratno.Posneti motiv se da obdelati na neπteto naËinov zraËunalnikom in s programi za obdelavo fotografij.Zaradi teh moænosti, ki jih zaposleni v digitalnihstudijih in tudi domaËi raËunalniπki zanesenjaki æe spridom uporabljajo, bo fotografiranje na film poËasi

Po ekspoziciji je slika æezamrznjena na LCD zaslonu.»e vam ni vπeË jo lahkoizbriπete, ali pa jo prenesete vraËunalnik in zanimivo deloobdelave slike se lahko priËne.

Iz digitalne kamere v boæjauπesa.Po zapisu slike na pomnilnoenoto se nam odpre tolikomoænosti, da je zamarsikaterega fotografadigitalna tehnologija kljub slabπikakovosti æe dovolj mamljiva zanakup.

Page 21: Intihar.M. .E Fotografija

analogno / digitalno 4140 analogno / digitalno

Z digitalizacijo slik smo sepribliæali slikarjem, prikaterih smo sprvaobËudovali neverjetneportrete in pokrajine, natopa so preπli na novoumetnost, ki nima veË stikaz resniËnostjo in je laik nitine razume.

izginjalo - kot v glasbenem svetu stara vinilna ploπËa,ki so jo ohranili le redki avdiofili.Naj si mojstri analogne fotografije (do njih vse spoπto-vanje) πe tako prizadevajo za ohranitev vrednotklasiËnega fotografskega postopka in s tem izdelavefotografij po merilih, ki so veljali do sedaj (kar siposnel, se je preneslo na papir), se z digitalnofotografijo vse popolnoma spremeni. »etudi niste biliv nekem kraju, si to lahko zmontirate; Ëe nistefotografirali objekta s prave perspektive ali Ëe nistenaredili prave kompozicije ali barvnih kombinacij, topopravite doma z raËunalniπkim programom. Zaradidigitalne fotografije se bodo merila o dobri fotografijipovsem spremenila - kot pri klasiËnem slikarstvu,kjer so kompozicija in barvne tonske vrednosti vËasih

veliko pomenile za dobro sliko, zdaj pa pri modernemslikarstvu obstajajo povsem drugaËne vrednote inmerila.TAKO JE ZDAJ Z DIGITALNO TEHNIKO ÆE PRIIZRAZNI IN REKLAMNI FOTOGRAFIJI.

Spoznali smo razlike med analogno indigitalno tehniko, kaj digitalna tehnika prinaπafotografu v praksi in katere so njene prednostiin slabosti. V nadaljevanju sledi, kako se jipribliæati, jo spoznati in uporabiti.

Leva fotografija je izvirna. V labolatoriju lahko vplivamo na fotografijo kveËjemu z delno barvnokorekturo ali z izrezom originala.Desno fotografijo sem prek skenerja prenesel v digitalno obliko in moteËe elemente zbrisal zraËunalniπkim programom.Obe fotografiji sta bili osvetljeni na enak fotografski papir. S tem zabriπemo razlike, po katerih bi lahkospoznali, katera fotografija je izvirna - πe posebej v primeru, Ëe odstranimo nam znano zgornjospominsko sliko Strunjanskega zaliva.

Page 22: Intihar.M. .E Fotografija

uvod 4342 uvod

Uvod v digitalno tehniko

Razvoj digitalne tehnologije©e 25 let nazaj je bilo posnetek teæko pravilnoosvetliti. Velika veËina kamer πe ni premogla dovoljdobrih merilnikov svetlobe in fotograf je bil vedno vdilemi glede pravilne osvetlitve. Manj izkuπenidruæinski fotografi so nepravilno osvetlili vsaj polovicofilma. Laboratoriji so fotografije izdelovali roËno spoveËevalnikom in æelatinskimi filtri razliËne barvnegostote, da so opravili barvno korekturo posnetka.Tehnika je πla naprej z razvojem na svetloboobËutljivih kadmijevih tipal, ki so pravilno merila jakostvpadne svetlobe, in na koncu osemdesetih let spriËetkom uporabe avtomatskih strojev za izdelavofotografij, ki so bili æe delno raËunalniπko podprti.

4242 uvod

Page 23: Intihar.M. .E Fotografija

uvod 4544 uvod

Prvi, ki so po letu 1991 zaËeli uporabljati digitalnekamere, so bili raËunalniπki zanesenjaki. Æe takratso tej novosti zaËeli peti hvalospeve, saj sami skakovostno fotografijo niso imeli stika. Pred sedmimileti so kamere predvsem zaradi vse boljπih svetlobnoobËutljivih tipal zaËele pridobivati za uporabnikezadovoljivo kakovost. Predvsem takojπen ogled slikena raËunalniπkem zaslonu in pridobitev Ëasa vprimerjavi s fotografiranjem na film sta bila glavnavzroka, da je digitalna fotografija kljub slabπemuzapisu postala bolj uporabna. In doloËen deluporabnikov jo je sprejel.Moto: “Ni vaæna kakovost, ampak hitrost!” je zaËelprevladovati tudi v fotografiji.Tako smo dobili nove, tako imenovane poslovnefotografe. Ti so z digitalnimi kamerami vpeljali

fotografijo v delovne procese in se tako izognilidragim in poËasnim, vendar kakovostnim studijskimfotografom. Kakovost fotografij je zelo padla, vendarje hitrost izvedbe navduπila uporabnike.Zaenkrat digitalne kamere najveË uporabljajo pravna podroËju poslovne fotografije. Podjetja si lahkoprivoπËijo draæje kamere, saj se jim nakup povrne shitrostjo posredovanja slik.Tudi fotoreporterji so æe spoznali prednosti digitalneslike, predvsem hitrost njenega prenosa v uredniπtvo.Olimpijske igre v Atlanti leta 1996 so bile prelomneza fotoreportersko fotografijo. Vse veËje agencije soopremile svoje fotografe z digitalnimi kamerami.Studijskim fotografom so æe na voljo na svetloboobËutljiva tipala s 30 milijoni in veË toËkami ter s 36-bitno barvno globino. To jim omogoËa - tudi gledena bogate fotografske izkuπnje risanja s svetlobo -osvetliti velikoformatne posnetke odliËne kakovosti.

Digitalna tehnologija je æemoËno prisotna v poslovnifotografiji. Dogodek, ki se πedogaja, je lahko v realnemËasu na vaπih internetnihstraneh ali pripravljen zaposredovanje Ëasopisnimhiπam.

Kamere iz leta 1998 s samomilijonom in pol toËk.Razvoj je πel naprej, vsakoleto so dodali milijon toËk.Danes so kamere æe takozmogljive, da za druæinskofotografijo πtevilo toËk ni veËpomembno.

Page 24: Intihar.M. .E Fotografija

uvod 4746 uvod

V knjigi se bomo spoznali s πtirimi glavnimiskupinami fototografov, ki se med sebojrazlikujejo pri uporabi digitalne tehnike.

1. Poslovna fotografija je namenjena predstavitvipodjetja, storitev in izdelkov na video-raËunalniπkihpredstavitvah ali na spletu. Ta zvrst fotografije je bilado sedaj v domeni poklicnih, predvsem studijskihfotografov. Zaradi enostavnosti dela z digitalnokamero, raËunalniπke podpore in enostavnostishranjevanja slik na pomnilniπke kartice se je krogposlovnih fotografov izjemno razπiril. K uporabidigitalne kamere v poslovne namene so precejpripomogli tudi raËunalniπki zanesenjaki inraËunalniπke revije.Pri sodobnih poslovnih fotografih je hitrost izvedbepomembnejπa od kakovosti posnetka. »e so moraliprej Ëakati na naroËene fotografije, razlagatifotografu, kaj æelijo posneti v doloËenemproizvodnem procesu, zdaj s priroËnimi digitalnimi

kamerami sami posnamejo, kar æelijo.Postopek od ideje do posnetka in nato dopredstavitve se je zelo skrajπal in pocenil.ZadoπËajo æe najcenejπe digitalne kamere in skenerjiza preslikavo slik, saj uporabniki posnetke v veËiniprimerov uporabljajo na internetnih straneh,pregledujejo na ekranu namiznega raËunalnika alinapravijo iztis na kapljiËnem tiskalniku.

Digitalne kamere jeenostavno uporabljati.Fotografiranje delovnihprocesov lahko opravi vsakdoin fotografijo prekraËunalnika in telefonskelinije prenese v matiËnopodjetje.Nadzor lahko opravljamo izpisarne, daleË stran odprojekta.

S πe tako enostavno kamerodoseæemo cilj. Poslovnafotografija ne potrebujevisoke kakovosti. Posnetkepregledujemo naraËunalniπkih zaslonih aliizpisujemo s kapljiËnimitiskalniki.

Page 25: Intihar.M. .E Fotografija

uvod 4948 uvod

2. Druæinska fotografija: Pri tej zvrsti fotografije igravelik pomen cena kamere in konËna cena izdelanefotografije. Digitalne kamere, tudi niæjegakakovostnega razreda, so zaenkrat predrage, da bijih druæinski fotograf zamenjal s kompaktnimi 35-milimetrskimi kamerami. Izdelava fotografij podigitalnem postopku je πe vedno draæja kot izdelavafotografij s filma. To velja tako za laboratorijskoizdelane fotografije kot za iztiskane na domaËembarvnem tiskalniku.Kmalu se bo cena digitalnih kamer, ki bodo zmoglenarediti kakovostno fotografijo v velikosti 10 X 15centimetrov, pribliæala ceni zdajπnjih kompaktnihkamer. Z veËjo razπirjenostjo digitalnih kamer se bozniæala tudi cena izdelave fotografij v laboratorijihter papirja in barv za domaËe tiskalnike.

3. Izrazna fotografija: Danes digitalne kamerenajteæje najdejo pot do izraznih fotografov. predvsemviπja cena je tisti element, ki zavira hitrejπi vstop vdigitalno tehnologijo. Vendar se tudi njim kmalubliæajo lepπi Ëasi. Predvsem Canon je z kamero EOS10D æe nakazal niæanje cen in vrhunsko kakovostprimerljivo s filmom.»e πe pred nekaj leti ni bilo jasno, ali se bodo obdræaliklasiËni fotografski pojmi glede velikosti kamer, jezdaj æe jasno, da razred maloformatnih kamer ostajain s tem tudi vsa obstojeËa optika in dodatna oprema,kar je za izraznega fotografa velikega pomena. Toso dokazale æe kamere Canon EOS D30, Nikon D1,Pentax pa je na Photokini 2000 samo predstavilvzorËno kamero s tipalom v polni velikosti leicaformata in s 6 milijoni toËk.V letu 2003 je digitalnih refleksnih kamer æe preko

Z uporabo digitalne kamere,boste mnogo veË druæinskihdogodkov zajeli na tipalo.Ni stroπka filma in takoodpade prva ovira k veËimposnetim fotografijam.Mnogi si nikoli ne bosteodpustili, kako malo imatefotografij svojih otrok izotroπtva. S pomoËjo digitalnekamere Canon jih bo mnogoveË.

Canon EOS 10D jepredstavnik digitalnik zrcalnorefleksnih kamer za napredneamatereje.Tudi z njeno pomoËjo seizrazna fotografija razvija vnove smeri.

Z digitalno kamero je posnetiavtoportret otroËje lahko.

Tudi z digitalnim zapisom selahko izrazno predstavljamov fotografiji.

Page 26: Intihar.M. .E Fotografija

uvod 5150 uvod

4. Profesionalna fotografija: Canon je vprofesionalni fotografiji æe leta 2001 uvedel novestandarde. Model EOS 1D je πe danes vrhunskakamera za veËino fotoreporterjev. Kamera zmoreposneti kar osem posnetkov v sekundi. Digitalni delso vstavili v vrhunsko ohiπje analognega modelaEOS 1v.V letu 2002 je Canon predstavil sestro modela EOS1D. Na zunaj se razlikuje samo v dodani Ërki s.Vendar kamera omogoËa 11 milijonov toËk in odliËno

Izrazni fotograf bo πe nekajËasa uporabljal film inposneto gradivo prekskenerja prenesel v digitalnoobliko.

Kameri EOS 1D in EOS 1Ds,sta naslednjici analognegamodela EOS 1V. vrhunskoohiπje prenese tudi deænjekaplje, prah, saharski pesekin celo kopanje v snegu.V refleksnem profesionalnemrazredu nam to omogoËajosamo kamere proizvajalcaCanon.

deset. Canon ima med njimi najboljπo tehnologijo.Toda digitalne kamere so πe vedno predrage zaveËino izraznih fotografov. Zato bo njihovo glavnooroæje πe vedno poliestrski film, saj æelijo iz posnetkaizstisniti najveË. Mnogi æe uporabljajo skenerje zapretvorbo slike v digitalno obliko in sliko nadaljeobdelujejo v digitalni tehniki. Zanimajo se zakakovost osnovnih raËunalniπkih komponent, zazmogljivost programa za obdelavo fotografij in zakakovost izpisa na kapljiËnih tiskalnikih. VeËinopoveËav naredijo v profesionalnem laboratoriju, kjerosvetljujejo digitalne slikovne podatke na klasiËenfotografski papir prek digitalne osvetljevalne enote.

Æe model kamere EOS D60je nakazal, da se filmuobetajo slabi Ëasi.

Page 27: Intihar.M. .E Fotografija

uvod 5352 uvod

preraËunavanje toËk med seboj. Slika s pomoËjonove tehnologije je tako kakovostna, da EOS 1Dsæe zamenjuje studijske kamere na film tudi v domenimodne fotografije. razvoj pa seveda ne stoji in Canonæe razvija πe viπjo kakovost.

Studijski fotografi lahko uporabljajo æe zelokakovostne digitalne nastavke za srednje invelikoformatne kamere. Digitalna tehnologija jenajprej zamenjala film prav pri studijski fotografiji.Fotograf na zaslonu vidi, kaj bo posnel. OdpadeËakanje na razvijanje filma in skeniranje posnetkov.S tem je naroËnik pridobil glede hitrosti in cenejπegaposnetka. V uporabi so æe digitalni nastavki zmoænostjo kakovostnih poveËav tudi v velikosti 70 X100 centimetrov, kar zadoπËa za veËino posnetkov,narejenih v studiu. Kakovost posnetka je zamarsikoga æe primerljiva s klasiËnim posnetkom nafilmu.

Digitalni nastavki za razliËnevrste velikoformatnih kamer.

Uporaba razliËnih tonskihzapisov je nova stopnica vrazvoju s pomoËjo digitalnetehnike. Namesto razliËnihfilmov, nastavimo drugaËnetonske nastavitve.

Canon EOS 1D.Osem posnetkov v sekundi jeresniËno tudi v praktiËnempreizkusu.

Page 28: Intihar.M. .E Fotografija

uvod 5554 uvod

V uvodu v digitalno fotografijo je treba razloæitinekaj osnovnih raËunalniπkih pojmov, ki nasbodo vseskozi spremljali in s katerimi se dosedaj nismo sreËevali.Pojme “film”, “zrnatost” in “razvijanje”menjajo novi pojmi “tipalo”, “loËljivost”,“raËunalniπki program” in “tiskalniki”.Kdaj RGB ali CMYK, zakaj 300 dpi in ne 100dpi? Kako do 16 milijonov barv in veË!? Vseto je za fotografa, ki si je z raËunalnikomprinesel labolatorij na svojo delovno mizo,nekaj novega.Tudi pojma svetlobe in barvnega meπanja, kiju klasiËni fotograf delno æe pozna, je trebapodrobneje razloæiti zaradi moænosti barvnihkorektur in uporabe RGB in CMYK meπanja.

V analogni fotografiji se z matematiko nismosreËevali. LoËljivost filma smo merili z obËutljivostjo,z manjπim ali veËjim zrnom. Barvno globino,razpoznavanje barv, smo izbirali z uporabo filma,katerega barve so nam ugajale - vse drugo so opravililabolatorijski stroji, vodeni s programi, na katerelaboranti niso mogli vplivati.Kakovost fotografije smo ocenjevali dobesedno naoko.Z digitalnim zajemom fotografije je priπlo do

Studijski posnetek, posnet zdigitalnim nastavkom zasrednje formatne kamere Leafcantare. Kakovost jevrhunska. Prav tako tudicena.

Studijski fotograf za ogled in konËno obdelavoposnetka uporablja najzmogljivejπe namizneraËunalnike. Seznanjen je s programi za obdelavofotografij, zna napraviti korekturo slike, razliËnemontaæe in sliko pripraviti za nadaljnjo obdelavo vgrafiËnih studijih.Digitalna tehnika je med profesionalnimi fotografi æemoËno prisotna.Navedel sem nekaj osnovnih podatkov zaposamezno fotografsko podroËje, iz katerih jerazvidno, kaj se dogaja z digitalno tehniko povsemna zaËetku 21. stoletja, bolj toËno v sredini leta 2001.Omemba Ëasa je pomembna, saj se æe v nekajmesecih kakovost tipal in kamer lahko poveËa. Todaosnovni namen knjige, prikazati digitalno tehniko,ostaja isti. PoveËalo se bo samo πtevilo toËk na tipalu,zniæala cena kamer in kakovost pribliæala k sedaj πenedosegljivi kakovosti analogne tehnike.

Page 29: Intihar.M. .E Fotografija

uvod 5756 uvod

spremembe. Posnetek lahko prenesemo vraËunalnik, ga obdelamo s programom za obdelavofotografij in na koncu sami iztiskamo s tiskalnikomali se odloËimo za osvetlitev v labolatoriju na digitalniosvetljevalni enoti. Vse te moænostmi pa postavljajonova vpraπanja.Zapis digitalnega posnetka je sestavljen iz niËel inenic. Le-te nam omogoËajo kakovost meriti tudi zdrugaËnimi merili, s teorijo. »e v praksi veljajodoloËene zakonitosti, jih je treba mnogim, ki vpraktiËne izkuπnje ne verjamejo, πe teoretiËnorazloæiti.Kaj je loËljivost, barvna globina, pixel, dot, bit?Kakπno digitalno kamero ali kateri skener kupiti, kakoin s katerim programom obdelati fotografijo? Vkakπnem zapisu jo shraniti, jo lahko stiskamo, s temzmanjπamo koliËino podatkov? Kako dobri sokapljiËni tiskalniki? Zastavlja se precej vpraπanj.Programi za obdelavo fotografij so odprti inomogoËajo toliko razliËnih nastavitev, da je trebarazloæiti doloËene zakonitosti. Zakaj ima slika zekrana drugaËne tonske vrednosti kot tiskana natiskalniku? Zakaj je fotografija na ekranu lahko veËjain v tej velikosti kakovostnejπa kot iztiskana?Odgovori so lahko enostavni. Nekateri se z digitalnotehnologijo sreËujemo æe prek deset let in izkuπnjepomagajo do enostavne razlage. Toda zakaj je

kakπen pojav ravno takπen in ne drugaËen, je trebarazloæiti tudi s teorijo. »e ste praktik in verjametepraktiËnim izkuπnjam, pustite teoretiËne razlage.Tiste pa, ki praktiËnim izkuπnjam ne verjamejo inmislijo, da se da nekatere stvari poenostaviti inzaobiti, bosta izuËili teorija in nato πe praksa.Kakovost konËnega izdeleka πe vedno merimo spogledom vsakega posameznika posebej innjegovim merilom kakovosti.

KameraZaËel bom z besedo “kamera”. Pri nas ta termin, naæalost tudi fotografi, uporabljamo πe iz Ëasov 8-milimetrskih filmskih kamer izkljuËno za filmske invideo kamere, klasiËne kamere pa poimenujemo“fotoaparat”. Toda Ëas je, da grπko besedo “kamara”,ki pomeni obokano sobo, kot drugod po svetuzaËnemo uporabljati za klasiËno fotografsko kamero

RazliËna loËljivost tiskanja,prinaπa veË ali manj tonskihvrednosti na iztiskani fotografiji.

Page 30: Intihar.M. .E Fotografija

uvod 5958 uvod

z objektivom, lahko tudi svetlomerom, sistemom zaostrenje itd.Torej KAMERA!

SvetlobaBrez svetlobe ni fotografije. Prek objektiva zariπesliko na film ali tipalo. Zato je poznavanje njenihosnov dobrodoπlo vsakemu fotografu, πe posebejËe se v digitalni temnici sam ukvarja z barvnokorekturo in izpisom fotografij.Svetloba je elektromagnetno valovanje. »loveπkooko prepozna barvne vrednosti glede na valovnodolæino valovanja. Kjer so vse barvne vrednostizastopane enako, oko zazna sivo ali belo svetlobo,odvisno od intenzitete, jakosti svetlobe. »e svetlobeni, pravimo, da je barva Ërna.Bela svetloba je sestavljena iz vseh barv spektra.»e spekter razdelimo na tri enake dele, bo prvi deldal rdeËo, drugi zeleno in tretji modro barvo. Te tribarve skupaj dajo belo svetlobo, zato jih imenujemoosnovne barve. V digitalni tehniki jih boste vsezkozisreËevali kot kratico RGB (Red Green Blue). Njihovomeπanje imenujemo aditivno barvno meπanje.Z odvzemanjem ene od snovnih barv beli svetlobidobimo cian, magento in rumeno barvo, odvisno odtega, katero osnovno barvo odvzamemo. Te tri barvev celotnem barvnem spektru dopolnjujejo osnovne

Barvni model po vzorcu mednarodne organizacije za razsvetljavo (CommissionInternationale d’ Eclairage) CIE:Na zunanjih delih vzorca, kakor ga zazna naπe oko, so nasiËene barve, premik ksredini daje nenasiËene barve, v sredini pa je seπtevek vse svetlobe, bela.

Page 31: Intihar.M. .E Fotografija

uvod 6160 uvod

Barvno meπanje

Levo je aditivno meπanje trehosnovnih barv svetlobe,rdeËe, zelene in modre. TanaËin uporabljamo pritipalih, zaslonih, v barvnikorekturi in pri osvetljevanjufotografskega papirja vlabolatorijih.

Desno je prikaz subtrativnegabarvnega meπanja,kakrπnega uporabljamo vtiskani tehniki.Cian, magenta in rumenabarva skupaj v teorijisestavljajo Ërno barvo. Kerpa v praksi s takπnimmeπanjem ne dobimopopolnoma Ërne, dodajamoπe Ërno barvo.

barve do popolne bele svetlobe in jih zato imenujemokomplementarne barve. Spoznavali jih bomopredvsem pri izdelavi tiskovin pod kratico CMYK.Njihovo meπanje imenujemo subtraktivno barvnomeπanje.V naravi se beli svetlobi, ki je sestavljena iz celotnegabarvnega spektra, ob trku z gosto snovjo del spektraodvzame, s tem se spremeni dolæina valovanja invidimo barvo.Primer: Bel papir odbija cel svetlobni spekter, zatovidimo belo svetlobo. »e ga obarvamo z rdeËo barvo,bo odbijal samo rdeËi del spektra, plavi in zeleni delspektra pa bo vsrkal.

Barvno meπanje RGB/CMYKOd predmeta odbita svetloba se s fotografiranjemprenese na film ali tipalo. Toda oba medija morataimeti moænost barvnega zapisa, ki ga omogoËajo

barvni filtri in pigmenti.Najpogostejπa barvna modela, ki ju uporabljamo vfotografiji, sta RGB in CMYK.RGB naËin meπanja svetlobe uporabljamo priosvetljevanju fotografij na fotografski papir in priprikazu fotografije na zaslonih. Torej povsod tam,kjer fotografijo zapisujemo s svetlobo.CMYK meπanje uporabljamo pri tiskanih fotografijah,iztiskanih s tiskalniki ali z grafiËno tehniko. Belasvetloba se odbija od fotografije.Oba naËina meπanja svetlobe uporabljamo tudi pribarvni korekturi z raËunalniπkim programom predosvetljevanjem ali tiskanjem. NaËin in izvedba barvnekorekture sta velikega pomena za konËno kakovostfotografije. Zato je poznavanje osnov barvnegameπanja za vse, ki boste fotografije sami popravljali,velikega pomena.Z osnovnimi in komplementarnimi barvami in zaditivnim in subtrativnim barvnim meπanjem se bomosreËali tudi v nadaljevanju, predvsem v poglavjih oraËunalniπkih programih in tiskalnikih.

CCD / CMOS na svetlobo obËutljiva tipala(digitalni film)Na klasiËnem filmu fotografijo zapisujemo in jo hkratishranjujemo. V digitalni tehniki je drugaËe.Zapisovalni, na svetlobo obËutljivi del je loËen od

Page 32: Intihar.M. .E Fotografija

uvod 6362 uvod

shranjevalnega. Namesto srebrovih halogenidovuporabljamo CCD ali CMOS vezje - tipalo. Oba imataskupno, za fotografe pomembno lastnost. Svetlobnoenergijo spremenita v elektriËne signale. Boljπa tipalaso danes æe tako kakovostna, da v celoti lahkodigitalni zapis zamenjate za film. seveda, Ëe moratele tega v nadaljnem procesu s pomoËjo skenerjadigitalizirati.Tipalo je sestavljeno iz mnoæic na svetlobo obËutljivihelementov - celic, ki jih imenujemo toËke (piksli).CCD (Charged Couple Device) uporabljajo za zajemslike æe od zaËetka sedemdesetih let. Vgrajujejo gatako v kamere kot v skenerje.CMOS tipalo je novejπe. Toshiba je bilo prvo podjetje,ki ga je uporabilo v kameri. CMOS tehnologija imaprednost predvsem v mnogo manjπi porabi energije,kar veliko pomeni pri baterijsko napajanih napravah,kakrπna je digitalna kamera. Na isto povrπino spravijo

tudi veË na svetlobo obËutljivih toËk kot pri CCDtipalih. Ima pa tudi slabosti. Tehnologija jezahtevnejπa in tipala izdeluje le nekaj podjetij.Strokovnjaki predvidevajo, da bodo CMOS vezja vkamerah sËasoma zamenjala CCD vezja. Canon jevodilni v razvoju in uporabi tega tipala. CMOS tipalojim je uspelo razviti do te mere, da danes tehnologijaprekaπa CCD.

InË - cola / palec ( 2,54 centimetra )V raËunalniπki tehnologiji so mnoge mere zapisanev angleπko/ameriπki dolæinski enoti inch (inË).AmeriËani so paË vodilna sila v razvoju raËunalniπketehnologije. Inch prevedemo kot palec, medraËunalniËarji pa se je udomaËil kar inË. Za laæjerazumevanje: 1 inch = 2,54 cm.V digitalnem svetu se boste vedno sreËevali s toenoto, naj si gre za πtevilo toËk na dolæinsko enotona digitalnem tipalu ali za mero ekrana po diagonali.Zato se bo palec kot dolæinska enota pojavljal tudi vtej broπuri.

Barvna globinaBarvna globina (Color Depth) nam pove, kolikπnoπtevilo tonskih vrednosti zazna toËka tipala ali zariπebarvni zaslon, osvetljevalna enota ali tiskalnik.Bolj je tipalo dovzetno za barve, veË barv, predvsem

Kamere na film - kdor potrebujekakovost, jih bo uporabljal πenekaj Ëasa.

CCD tipalo za zajem slike -za nekatere pregreha, zamnoge radost.S takojπnjim digitalnim zapisomodpadeta film in skeniranje.

Page 33: Intihar.M. .E Fotografija

uvod 6564 uvod

v temnejπih delih, prepozna. VeËji kontrastni razponfotografiramo ali skeniramo, boljπe tipalo zarazpoznavanje barvne globine potrebujemo.Realni zapis ËimveË tonskih vrednosti je polegalgoritmov za njihovo preraËunavanje v digitalnikameri najbolj pomemben element, ki vpliva nakakovost fotografije.Barvno globino merimo z biti (Binary digit). Bit jenajmanjπa raËunalniπka enota in ima lahko le dvemoænosti: 0 ali 1. Osem bitov tvori Byte.Za preslikavo Ërtnih predlog (samo bela in Ërna)potrebujemo enobitno tipalo. Z veËanjem πtevila bitovse s potenco πtevila 2 veËa moænost opisa. Osembitov pomeni 28 ali 256 moænih vrednosti za opis nekekoliËine, v naπem primeru barvne globine. Taka tipalapotrebujemo za razpoznavanje sivinskih, poltonskihpredlog. Ker tipalo barv ne razpozna, so toËkeobarvane z RGB barvami. Tako dobimo 3 X 8 (24)-bitno tipalo, ki prepozna 16 milijonov barv (224).TeoretiËno bi to moralo zadostovati za potrebedigitalnega opisa dobre tonske fotografije. Kerosembitno tipalo v temnih delih zelo slabo loËiposamezne odtenke, so v uporabi tipala z veËjobarvno globino. ©ele v fazi procesiranja se slika zopetpretvori v osembitno z razpoznavnejπo stopnjo sivinpredvsem v temnih delih slike. RaËunalniπki programiza obdelavo fotografij v procesu iztisa delujejo z 8-

1 bitËrno/belo

8 bitod 0 do 255stopenj

12 bitod 0 do 4095stopenj

12 bitpretvorjenov 8 bit

Zapis filma

PRIKAZ ZAPISA S FILMOM IN TIPALIprehod od bele prek sivin do Ërne barve s CCD tipalomPrikaz je zaradi tiskarske tehnike rastrski-

Original

Page 34: Intihar.M. .E Fotografija

uvod 6766 uvod

bitnimi podatki po barvi (256 tonov).Z barvno globino se bomo sreËali πe pri kamerah,skenerjih in tiskalnikih v delovni obliki, ki velikokratkaæe drugaËne rezultate.

Resolucija / LoËljivostV digitalni tehniki se z resolucijo sreËujemo dokajpogosto. Z njo oznaËimo loËljivost doloËenihelementov na enoto, v veËini primerov na inË alipalec, ali po celotni povrπini.Za resolucijo se zanimamo pri svetlobnih tipalih vkamerah in skenerjih, ekranih, osvetljevalnih enotah,tiskalnikih in pripravi za tisk.Pri klasiËnem filmu izraæamo loËljivost z linijami.»rno-bel film zmore loËljivost tudi prek 200 linij namilimeter, kar bi, prevedeno v jezik loËljivosti tipal,ustrezalo prek 30 milijonom toËk. CCD in CMOStipala v kompaktnih in zrcalno refleksnih digitalnihkamerah zdaj zmorejo do 6 milijonov toËk.LoËljivost je v digitalni tehniki zelo pomembna,merimo pa jo tako razliËno (ppi, dpi, lpi...), da ji je vnadaljevanju knjige namenjeno posebno poglavje .

Dot, pixel, line (dpi, ppi, lpi)Tudi s temi izrazi se bomo πe sreËevali. Dot ali pixelpomenita toËko. Izraz najveËkrat uporabimo priopisu, koliko toËk zmore razpoznati na svetlobo

Dobra in slaba loËljivost

obËutljivo tipalo ali koliko toËk lahko zariπe tiskalnikna palec (inË). Izraz lahko enaËimo z zrnatosjo filmav analogni tehniki.Beseda line pomeni Ërto. Z njo se bomo sreËevalipri svetlobnih zapisovalnih enotah.

Interpolacija - poveËevanje loËljivostiSvetlobna tipala premorejo glede na film zelo majhnoloËljivost. Dobra tipala v 35-milimetrskem razreduzaenkrat premorejo 5 do 6 milijonov toËk, boljπe vEOS 1Ds pa 11; dober film pa ima veË kot 20milijonov toËk.

Page 35: Intihar.M. .E Fotografija

uvod 6968 uvod

Vendar ni vse v toËkah. Tipalo ima glede na filmmoænost procesiranja elektronskih signalov, s tempa digitalna fotografija goljufa naπe oko. Z manjtoËkami in s preraËunavanjem vmesnih vrednostigoljufanja in slabπe kakovosti v veËini primerov nitine opazimo.6 milijonov toËk v kameri EOS 10D nam zadoπËa zakakovostno poveËavo 30 X 45 centimetrov. VeËjepoveËave kaæejo æe vidno interpolacijo. Od tu naprejnastopi matematika. Podatkov za veËjo poveËavoni. Zato algoritem raËuna pribliæne vmesne vrednostimed dvema sosednjima toËkama. To pa se odraæana kakovosti posnetka. Kvadratki, iz katerih jesestavljena digitalna fotografija, postanejo vidni. In

Kadar imamo premalo toËk zapoveËavo, prihaja dointerpolacije. Interpolirajo setudi barvne vrednosti.

prav matematiËni algoritem za raËunanjemanjkajoËih toËk je tisti del, ki moËno vpliva nakakovost fotografije.

»e poveËujemo fotografijo sfilma, se poveËuje zrno, ostrinain barvne vrednosti ostajajorazmeroma dobre.PoveËevanje in interpoliranjedigitalne fotografije pa prinaπadrugaËne slabosti. Izgubimoostrino in tonske vrednosti.

Page 36: Intihar.M. .E Fotografija

uvod 7170 uvod

Digitalne kamere zapisujejo nazapisovalne kartice. PrekraËunalnika pa veËjo koliËinofotografij lahko zapiπemo naCD-ROM enoto.

NaËini zapisa digitalnih fotografijKamere zapisujejo v RAW, TIFF in JPEG formatih.Z raËunalniπkim programom pa dobimo πe veËmoænih formatov zapisa. GIF, BMP in PNG lahkouporabimo za internetne strani, EPS za grafiËnotehniko PostScript obdelave. PhotoShop zapisuporablja istoimenski program za zahtevnejπeobdelave digitalnih slik v plasteh.

Pri vsakem poglavju o digitalni tehniki so opisipodrobneje predstavljeni - predvsem na naËin,ki ga razume fotograf v Ëasu preskoka izanalogne v digitalno fotografijo.

SCSI in serijski prikljuËki.Danes so v uporabi poleg SCSIprikljuËka πe USB in FireWire.

Shranjevanje digitalnih fotografijPo zajemu svetlobe s tipalom se elektriËni signaliprenesejo na pomnilne enote, najveËkrat na Com-pact Flash in SmartMedia kartice. Za shranjevanjeveËjih koliËin podatkov uporabljamo mini disk enote.Iz pomnilne enote je treba podatke prenesti vraËunalnik. Za to uporabljamo serijske, SCSI, USB

in FireWire IEEE 1394 vmesnike.Digitalne fotografije iz raËunalnika

shranjujemo na CD-R, CD-RWin DVD enote.

Tudi o naËinih prenosa inshranjevanja je veË

zapisanega ob vsakempoglavju digitalne

tehnike posebej.

Page 37: Intihar.M. .E Fotografija

film / tipalo 7372 film / tipalo

FILM proti TIPALU

Film je sestavljen iz treh nasvetlobo obËutljivih plasti.Plasti so postavljene druga nadrugo, zato je loËljivost(zrnatost) filma realna.

CCD ali CMOS tipalo jesestavljeno iz toËk, na njih paso filtri za rdeËo, zeleno inmodro svetlobo. ToËke sopostavljene druga zravendruge. Zato je nazivna loËljivosttipala manjπa od predstavljene.

Digitalna znanostNa svetlobo obËutljivo tipalo je odliËen pripomoËekza dosego cilja. Z njim pridobimo predvsem pri Ëasuod ideje in ekspozicije do izdelane fotografije. Todavse drugo je πe v povojih.Predvsem v raËunalniπkih revijah je videti, dapostajajo raËunalniËarji najboljπi fotografi. V opisihpreizkusov digitalnih kamer zasledite tolikonapisanega o loËljivosti tipal, kot da samo loËljivostvpliva na kakovosten posnetek. Ni opisa pravilnostidelovanja ekspozicije, zaslonke, pravilnosti merjenjasvetlobe, osvetlitve z bliskavico ali kakovostidelovanja objektiva. Ne verjamem, da jih zanimahitrost ostritvenega mehanizma v objektivu,robustnost kamere ali moænost dodatne opreme. Vseje podrejeno tipalu.

Film. Kakovost in Ëez nekaj let nostalgija.

Page 38: Intihar.M. .E Fotografija

film / tipalo 7574 film / tipalo

Ali ste pri nakupu klasiËne kamere æe kdaj najprejprebrali vse o preizkusih filmov in o njihovi zrnatostiin se πele potem odloËali o nakupu kamere?! Niste!Svetlobno tipalo in digitalni proces, nam ustvaritadrugaËno sliko, kot smo jo vajeni iz filma. Zatopravega fotografa zanima πtevilo toËk na tipalu samotoliko, kot v analogni fotografiji πtevilka obËutljivostifilma. Vse drugo je osebna izbira: za kateregaproizvajalca se bomo odloËili in za kakπen cenovnirazred samega filma.Profesionalec in izrazni fotograf lahko reËeta: πest

milijonov toËk v refleksnem razredu pomeni 100 ISO.Kar je veË, toliko bolje.Druæinski fotograf je lahko zadovoljen æe z enim dotremi milijoni toËk, kar je za njega primerljivo s filmomobËutljivosti 400 ISO. To povsem ustreza zahtevi pokakovosti druæinskih posnetkov. Manj zahtevnim pazadostuje æe milijon toËk.In tu je vsa znanost. Toliko tiskarske barve je πlo zaopis svetlobnih tipal, kot da bi odkrili nov naseljeniplanet.Kamera je kamera. Za boljπega fotografa mora bitinjena zmoænost velika, za druæinskega toliko manj.Dobro kamero znajo narediti ta in ta podjetja,svetlobna tipala s toliko in toliko toËkami pa soprimerna za to ali to zvrst fotografije. Od tu naprejpa se zaËnejo preizkusi kamer.RaËunalniπki fotografi kupujejo digitalne kamere za

Vrhunska zrcalno-refleksnakamera v prerezu, ki uporabljaza zajem svetlobe film

S πe tako enostavnokompaktno kamero, ki uporabljafilm, lahko posnamete zelokakovostne posnetke.

Digitalna kamera uporablja vsedele klasiËnih kamer (objektiv,zaslonka, zaklop). Zajem slikeje na tipalu, ki pa πe zaostajaza filmom, s tem pa tudinadaljnja izdelava fotografij.

Pri snemanju s tipalom je πevedno velika teæava vinterpolaciji, barvni globini inalgoritmih. Oslepitev CCD inv manjπi meri CMOS vezjapri moËnih svetlobnihkontrastih in s temnepravilen zajem podatkovpovzroËa πum tipal.Predvsem pri daljπihekspozicijah nad 10, 20sekund, pride dopregrevanja tipala. Ne bosteverjeli, toda z posebnimisistemi tipala ohlajajo, takokot pri avtomobilih motorje.

Vrhunska zrcalno-refleksnadigitalna kamera.Canon EOS 1Ds.

Page 39: Intihar.M. .E Fotografija

film / tipalo 7776 film / tipalo

posnetke, ki jih potem predstavijo na spletnihstraneh. Takπno kakovost zagotavljajo æe kamere ssamo milijonom toËk. Tehnologija pa gre naprej. Vprodaji so æe kompaktne kamere s tremi, πtirimi inveË milijoni toËk. Z njimi dosegamo in presegamonivo druæinske fotografije.Tu pa se zaËnejo lomiti kopja in dodajanje tiskarskebarve. Nezahtevnim takπne kamere æe zadostujejoza poveËavo fotografij na velikost A4 ali celo A3formata. S takim naËinom razmiπljanja in pogledomna fotografijo kakovostna raven pada. Ostrina niprava, paleta tonskih vrednosti je majhna, slike so

premaknjene, na fotografiji ni opaziti, da fotografobvlada zakonitosti Ëasa osvetlitve ali globinskeostrine, bliskavica je uporabljena v nepravemtrenutku; in tako dalje.Res je videnje kakovosti stvar osebne presojeposameznika. Toda neke doloËene zakonitosti okakovosti obstajajo.Takπne razmere nam prinaπa svetlobno tipalo in æeljapo hitri izdelavi fotografije. Standardi za svetlobnoobËutljiva tipala so se æe izoblikovala in njihovakakovost se je æe razvila do kakovosti filma. Zatobomo spet v preizkusih brali o optiki, hitrosti ostritve,pravilnosti delovanja osvetlitve. Pozorni bomo πe nahitrost prenosa posnetkov v pomnilniπko enoto, njenovelikost in hitrost prenosa digitalnih podatkov vraËunalnik ali neposredno na tiskalnik.Svetlobno tipalo nas bo zanimalo samo v tolikπni

PoveËava s filma.PoveËava s 35-milimetrskegafilma obËutljivosti 200 ISO navelikost 24 X 36 centimetrov jekakovostna.

PoveËava iz CCD tipala.Tipalo v kompaktni kameri s 3.3milijona toËk premore tolikoloËljivosti, da bi poveËavo lahkoprimerjali s tisto s filma.

©tevilo toËk pri digitalnihtipalih pove samo moænovelikost poveËave in πe tipodatki so zelo varljivi.Vse toËke na tipalunamreË ne berejo vsakazase, ampak πtiri toËketvorijo celoto, kar v praksimoËno zniæuje πtevilo toËkna tipalu, ki vplivajo nakakovost fotografije.©ele procesor z algoritmiopravi interpolacijo inmeπanje barv medposameznimi toËkamitipala.

Oblikovnih razlik med kameramiz uporabo tipala ali filma ni veË.

Page 40: Intihar.M. .E Fotografija

film / tipalo 7978 film / tipalo

meri, kot nas zdaj zanima kakovost filma. Nekateriproizvajalci so æe omenili moænost enotnegastandarda in zdruæljivost digitalnih komponent, meddrugim tudi tipal. Torej, Ëe vam ne bo ustrezaloPhilipsovo tipalo, ga boste zamenjali zaCanonovega. Kot v klasiki. »e vam ni vπeË FUJI,vzemite KODAK.In bo vse tako, kot je bilo.

LoËljivost filma in tipalaZapisal sem æe, kolikπen pomen ima loËljivost tipala.Zato jo bomo podrobneje spoznali in jo primerjali zloËljivostjo filma.V fotografiji velja pravilo, da za po izrazni vrednostikakovosten posnetek ni pomembna kamera, ampakfotograf, ki z njo upravlja. Za dobro poveËavo intehniËno kakovost sta veliko bolj kot kamera samapomembna objektiv in film ali v digitalni tehnikiobjektiv in na svetlobo obËutljivo tipalo.Najboljπi objektivi zmorejo loËiti med seboj veliko veË

vzporednih Ërtic na milimeter kot najboljπi Ërno-belifilm 35-milimetrskega formata. O konËni loËljivostizato vedno odloËa film, v digitalni kameri pa nasvetlobo obËutljivo tipalo. Najboljπi Ërno-beli filmi, kismo jih nekdaj uporabljali v grafiËni tehniki (izjemnokontrastni ortokromatski Lith filmi z obËutljivostjosamo nekaj ISO), so razloËili veË kot 1000 linij namilimeter ali veË kot 25.000 linij na palec. »rno-belipoltonski pankromatski filmi z obËutljivostjo 25 ISOzmorejo razloËiti 200 linij na milimeter, kar pomenicelih 5.000 linij na palec in 4800 X 7200 toËk vgovorici tipala na povrπini leica formata. To je 30milijonov toËk.Boljπi barvni diapozitvni film z obËutljivostjo 100 ISOpremore loËljivost nad 100 linij na milimeter ali 2540linij na palec. »e te vrednosti preraËunamo v toËkena svetlobno obËutljivih tipalih, znaπa 24 milimetrov

CCD tipalo in APS film.Tehnologija se spreminja -digitalno zamenjuje analogno.

LoËljivost Ërno belega (Kodak T-MAX 400) in barvnega diapozitivnega (Ektachrome 100 SW) filma.

©e vedno velja, da jenajboljpa moænareprodukcija originaladiapozitivni film.Vendar samo, dokler gagledamo skozi projekcijos pomoËjo svetlobe vprojektorju.Takoj, ko smo primoranidiapozitiv s pomoËjoskenerja spremeniti vdigitalno obliko, se tolikoinformacij izgubi, da jezapis motiva s kakovostnodigitalno kamero mnogoboljπi in primernejπi zatiskovino ali izpis slike nadigitalni fotolaboratorijskienoti.

Page 41: Intihar.M. .E Fotografija

film / tipalo 8180 film / tipalo

v viπino in 36 milimetrov v πirino celih 2400 X 3600toËk ali 8,6 milijona toËk. Ker pa barvni film uporabljatri na svetlobo obËutljive sloje, po enega za vsakoosnovno barvo RGB spektra posebej, dobimo vkonËni podobi pribliæno 26 milijonov toËk. Z barvnimidiapozitivnimi filmi niæje obËutljivosti, recimo FujiVelvia (50 ISO) ali Kodachrom 25, ISO 25, lahkodobimo πe za polovico veË slikovnih toËk, teoretiËnodo 40 milijonov toËk. Nadaljnji razvoj filmske emulzijene bo bistveno posegel v kakovost in viπjo loËljivost,zato lahko menimo, da je loËljivost 40 milijonov toËkcilj, ki ga bodo morala doseËi na svetlobo obËutljivatipala. seveda samo teoretiËno. Saj danes s samo11 milijona toËk v kameri EOS 1Ds, to kakovopst æepreseæemo.

»loveπko okoMnoæica slikovnih toËk in barvnih stopenj jepomembna zaradi enega samega razloga,Ëloveπkega oËesa. Ta organ, ki daje Ëloveku veË kot90 odstotkov vseh dojemljivih informacij iz okolice,zmore loËiti v povpreËju samo okoli 10 linij namilimeter. To pomeni, da moramo 35-milimetrskidiapozitiv z loËljivostjo 100 linij na milimeter desetkatpoveËati, da bo oko opazilo prve napake v poveËavi.Ker pa laæe tako Ëloveπko oko kot filmska emulzija,πe bolj pa algoritmi, ki procesirajo elektriËne signale

iz tipala, so vse te πtevilke relativne.TeoretiËno je moæno, da s tipalom, ki premore 2000X 3000 toËk in 36-bitno barvno globino, dobimokakovostno fotografijo, primerljivo z analogno, tudiËe je osvetljena na digitalni laserski enoti v velikosti30 X 45 centimetrov.Oko sprejme vidne draæljaje, nato pa nam naπi

Z barvni diapozitivni filmi imamonajveËje moænosti pokakovostnem zajemu barv.Kljub vsakoletnim izboljπamfilmov, so med proizvajalci innjihovimi filmi πe vedno velikerazlike.

Razlika o loËljivosti med filmomin tipalom je oËitna.Na loËljivost vpliva tudikakovost objektiva.

Z dobrim objektivom doseæemopolno loËljivost filma, tudi 100linij na mm.

S cenenim zoom objektivomloËljivost pade za polovico.

Zapis tipala je neprimerljiv zzapisom filma. Vendar tipalolahko goljufa. Tipalo zapisujesamo z niËlami in enicami. Zatose med kotrasti, tako sivinskimikot barvnimi, ustvari moËnaloËnica. Naπe oko tako zaznaizredno ostrino. Toda ob boljnataËnem pogledu lahkoopazimo, da ob tej loËnicimnogo podatkov manjka.Seveda z najboljπimi tipali, kotjih imajo refleksne digitalnekamere podjetja Canon, jerezultat povsem primerljiv sfilmom. v nekaterih pogledih, πecelo boljπi.

FILM,KAKOVOSTENOBJEKTIV

FILM,POVPRE»ENOBJEKTIV

Kompaktna kamera in CCDTIPALO s 3.3 mio. toËk

Page 42: Intihar.M. .E Fotografija

film / tipalo 8382 film / tipalo

moægani posredujejo sliko kot dovolj kakovostno inbrez napak, recimo sliko poπtnega nabiralnika.DoloËeni, vsak dan videni motivi so shranjeni vnaπem spominu in nepopolna slika nam je kljubnepopolnosti vπeË, pa Ëetudi je zrnata, toËkasta,kontrastna ali nekoliko neostra - razen Ëe primerjamofotografiji istega motiva, dobro in slabo.NiË drugaËe ni pri fotografiranju neznanih predmetov,kjer je mnoæica podatkov v razliËnih barvah. Tu pridigitalnem zajemu interpolacija in algoritmi v digitalnikameri ustvarita mnoæico novih podatkov in ti izigrajonaπe oko. S sliko smo tudi pri poveËavi zadovoljni.Tonske vrednosti so kakovostno izraæene, Ëeprav

je vidna izkuπenemu oËesu vidna interpolacija in znjo neostrina in neenakomerna barvna skaladoloËenih tonskih vrednosti posameznih barv.Tudi s cenejπimi digitalnimi kamerami smo z zapisomin konËno sliko zadovoljni.»loveπko oko ima toliko pomankljivosti, oziroma seod gledalca do gledalca videno toliko razlikuje, da jepodajanje kakovosti povsem subjektivni faktorvsakega gledalca posebej.

Zakaj tako?Svetloba, ki pade na tipalo, se v trenutku prenese vnadaljnjo obdelavo; reakcija foto-elementov se

50-krat poveËani zapisbarvnega kroga na film

50-krat poveËani zapisbarvnega kroga na tipalo

Koliko linijna milimeter preberete?1010,5

Dodatna teæava CCD inCMOS na svetloboobËutljivih tipal inalgoritmov zapreraËunavanjeelektriËnih signalovnastane pri pravilnembranju barv in predvsemrazpoznavanju velikegaπtevila barvnih tonov. Tunastopijo v ospredjepodatki o barvni globini.Boljπe kamere premorejo36-bitno barvnoglobino, torej za vsakoosnovno barvo R(rdeËa), G (zelena) in B(modra) po 12 bitov.

Page 43: Intihar.M. .E Fotografija

film / tipalo 8584 film / tipalo

spremeni v elektronski signal, ki podaja vizualnelastnosti posnete okolice na kraju in v Ëasu.Digitalizator dalje pretvarja signal v digitalno obliko.Rezultat digitalizacije je dvodimenzionalna matrika,katere velikost je predvsem odvisna od znaËilnostidigitalizatorja. Vsa na svetlobo obËutljiva tipala indigitalizatorji s svojimi prednastavljenimi algoritmigoljufajo. Barvni film je sestavljen iz treh plasti zaprepuπËanje rdeËega, zelenega in modregabarvnega spektra. S kemikalijami lahko razvijamovsak sloj posebej. Pri tipalu pa te moænosti ni; tipaloje kot Ërno-bel film. Da bi loËilo barve, so celicepobarvane z rdeËo, zeleno in modro barvo. NajveËje zelenih tipal, da pridobimo kontrast in tudi Ëloveπkooko je najbolj dojemljivo za zeleni del barvnegaspektra. Tako ima novejπe tipalo z nazivno loËljivostjo2048 X 2560 toËk, 1024 X 1280 toËk z rdeËim filtrom,1024 X 1280 toËk z modrim filtrom in 1280 X 2048toËk z zelenim filtrom. Tako smo dobili od pribliæno5 milijonov toËk 1,3 milijona toËk z rdeËim filtrom,1,3 milijona toËk z modrim filtrom in 2,3 milijona toËkz zelenim filtrom. Ko tipalo zajame svetlobo in se le-ta spremeni v elektriËne impulze, impulze raËunskialgoritem pretvori v digitalno obliko in jo shrani vpomnilno enoto. Pretvorba je zelo goljufivi elementdigitalne tehnologije. Kot smo videli, je toËk na tipaluzaradi zajemanja razliËnih barvnih vrednosti mnogo

manj. Tudi oddaljenost med toËkami iste barve jeveËja.Da poenostavimo, pri pretvorbi mora tipalo zadoloËitev ene barve prebrati πtiri toËke, da lahkozmeπa pravi odtenek, vsaj dve tretjini barv jeinterpoliranih. Prav tako je interpolirana tudipoveËava sama. Vendar, kot je æe zapisano, laæetudi naπe oko in teh napak tipal na fotografijah neopazimo vedno.

Skrivnost Ëloveπkega vidaPsiholoπki vidiki dojemanja barv so znanostinepredvidljivi. Vendar razvijalci tipal dobro vedo, kajje psiholoπka skrivnost Ëloveπkega vida, in jo priprocesiranju elektriËnih signalov, ki prihajajo iz CCDtipal, s pridom uporabljajo. »e, na primer, barvnidiapozitiv, na katerem je posnet motiv z modrozastavo, projeciramo na rumeno platno, bo gledaleczastavo oznaËil za sivo. Ta pojav ustreza znanimzakonom o meπanju barv in o komplementarnihbarvah. Ker sta modra in rumena komplementarnibarvi, se med seboj nevtralizirata, tako da ju vidimokot sivo barvo. »e pa modro zastavo najprejprojeciramo na belo platno, da opazovalec vidiresniËno barvo zastave, jo bo nato vedno videl v pravibarvi, ne glede na kakπno barvo platna jo bomoprojecirali. »lovek vedno teæi k temu, da vidi znan

Nekateri proizvajalci predtipalom ne uporabljajoRGB filtrov, ampakkombinacijo CMY - cian,magento in rumeno. Tifiltri so svetlejπi od RGBfiltrov, zato pade na tipaloveË svetlobe. Zaenkrat vkakovosti zapisa nitolikπnih razlik, da bi æelahko govorili, katerinaËin filtriranja je boljπi.

ToËke CCD tipala. ©tiri toËke,dve z zelenim, rdeËim inmodrim filtrom tvorijo en pravipixel. Ostalo je interpolacija inlaganje naπega oËesa.

Page 44: Intihar.M. .E Fotografija

film / tipalo 8786 film / tipalo

predmet v razliËnih razsvetljavah vedno enako.Lastnik modrega avta le-tega vedno vidi modro, paËeprav ga obsije luË obcestne svetilke ali sonËnegazahoda. Barvo avta bo vedno videl enako. Zanaπase na barvo v spominu. »lovek se sËasoma nauËiznane predmete vedno videti pravilno, to jespominsko. Primer je poπtni nabiralnik. ©e takobeæen pogled na nabiralnik ob razliËnih osvetlitvahbo vedno pokazal rumeno barvo.In prav na to karto igrajo razvijalci algoritmov zapretvorbo barv. »eprav tipalo ni zmoæno zabeleæitivseh barv, nam jih oko v veliki veËini primerov prikaæerealno. Seveda ni vedno tako, zato pa tipala vnekaterih primerih moËno greπijo. Spominskih barvne smemo nikoli posploπiti. »eprav ste pojedli æemnogo zrezkov, boste izgubili tek, Ëe vam ga boobsijala modra luË. Spomin na barvo zrezka vas tuzapusti in prav tako dober tek.Kako deluje psiholoπki vidik na videnje barve,najbolje opazimo, ko od jutra do veËera slikamo sfilmom za dnevno svetlobo. Oko razlike v barvnitemperaturi svetlobe ne razpozna, nad posnetki pasmo lahko razoËarani. Na slikah bodo prevladovaleod jutranje hladnih barv do veËerno toplih. Tegabarvnega pojava med fotografiranjem ne bosteopazili.S tem si lahko razloæimo, zakaj nam je digitalna slikavπeË kljub slabim tipalom in interpolaciji. Pripodrobnejπem pregledu fotografije pa vse slabostiopazimo brez teæav.Zavedati se moramo, da je kakovost fotografije

vedno stvar osebne presoje gledalca. Za nekatereje posnetek, narejen s povpreËnim digitalnim tipalom,dovolj kakovosten, za bolj zahtevne pa je tudi znajboljπimi tipali πe vedno nemogoË.Druæinskemu fotografu je pomembno, da se sfotografije razvidi, kje in kaj se je delalo na nekemkraju. Zanj je raven analogne fotografije mnogokratprevisoka. Izrazni fotograf, ki æeli vedno vrhunskokakovost, pa bo nad kakovostjo digitalnih poveËav vprimerjavi s klasiËnimi πe razoËaran. Sevedapredvsem iz vidika, da digitalne tehnologije πe nepozna in jo primerja s filmom. kakovostna SLRkamera, recimo EOS 10D, pa po prvem stiku tedvome æe razblini.

Film ali tipalo?Vsem, priporoËam tipalo, seveda, Ëe vam to proraËundopuπËa. Izrazni fotografi bodo πe naprej uporabljalifilm in posnetke s skenerji pretvorili v digitalno obliko.Zaenkrat je samo πe cena argument, ki govori v pridanalogni tehniki.Reporterji in studijski fotografi si æe lahko privoπËijonakup dovolj zmogljive tehnologije. Cena, kakovostin predvsem hitrost od fotografije do iztisa jih æe silijov nakup digitalne tehnologije. Æe danes pa tudi razlikav ceni med tehnologijama ni veË tako izrazita in tudimanj premoæen druæinski fotograf æe sega po digitalnikameri. V to ga so ga prepriËali tako laboratoriji zdigitalno tehniko kot prednosti same tehnologije.

Gremo od Ëiste teorije, do teorije digitalne fotografije.

©um, napaka tipal. Slabπe ko jetipalo veË napak bo nafotografiji. Tipalo lahkoprimerjamo z anteno zakakovosten sprejem TV signala.Slabπi ko je signal bolj je slikana TV zasneæena.Desno, posnetek z kameroCanon EOS 10D, pri nastavljeniobËutljivosti 3200ISO.

Page 45: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 8988 ppi/dpi/lpi/bpp

PPI, DPI, LPI, BPPv treh procesih digitalne fotografije

»e razumete loËljivost in barvno globino, v digitalni tehnikirazumete takorekoË vse.S tema pojmoma se v analogni fotografiji nismo sreËevali. 85odstotkov fotografskega trga predstavljajo tako imenovanidruæinski fotografi, ki svojih fotografij nikoli ne poveËujejo prekvelikosti 10 x 15 centimetrov. PovpreËni filmi, fotografski papirjiin objektivi so tako dobri, da krepko presegajo njihove zahteve.Samo majhen del naprednejπih fotografov in poklicni fotografiznajo uporabljati razliko med veËjo in manjπo loËljivostjo filma,med razliËnimi barvnimi toni in njihovo zasiËenostjo. Vemo,da manj obËutljivi filmi prinaπajo boljπo loËljivost, veËjikontrastni razpon, poËrnitev in zasiËenost z barvami. Polegobjektiva tako le πe film doloËa pojem loËljivosti v analognifotografiji. Njegov kontrastni razpon in barve pa v celotizadovoljujejo.

V digitalnem svetu je drugaËe. LoËljivost in barvna globinatipal CCD in CMOS, raËunalniπkega zaslona, moænostspremembe loËljivosti v raËunalniπkem programu in razliËnezahteve tiskalnikov glede loËljivosti konËnega izpisa fotografupostavljajo prva vpraπanja, kako pripraviti digitalno datotekoza kakovostno izdelane fotografije na razliËnih enotah za izpis.Govorim o kakovostni fotografiji, zato bom vedno navajalvrednosti, ki jo zagotavljajo. VeËje loËljivosti, na primer, nepotrebujete, manjπa pa vsekakor prinaπa slabπo kakovost.Sami se na podlagi preizkusov odloËite, ali vam slabπakakovost zadoπËa.

88 ppi/dpi/lpi/bpp

300 ppi 200 ppi 150 ppi 100 ppi

Sami se na podlagi preizkusov odloËite, ali vam niæja loËljivost od 300ppi zadoπËa.

Page 46: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 9190 ppi/dpi/lpi/bpp

Aritmetika velikosti slike in barvnega razpona(od zajema, prek obdelave do izpisa)Kaj pomeni loËljivost 1600 x 1200 toËk (pikslov) naCCD ali CMOS tipalu v digitalni kameri?Zakaj zadostujejo ploskovni skenerji s samo 600 ppiloËljivosti?Ali res 72 ppi za ekransko loËljivost?Kdaj 8 ali 12-bitna barvna globina (color depth) bpp.Zakaj je fotografija na zaslonu barvitejπa odiztiskane?Zakaj RGB in CMYK?Koliko dpi loËljivosti bitne fotografije za iztis?Zakaj sublimacijski tiskalniki tiskajo s samo 300 lpiin z odliËno foto-kakovostjo v primerjavi s kapljiËnimi,ki premorejo 1440 ali veË dpi loËljivosti iztisa?V digitalni tehniki se postavlja ogromno vpraπanj.Toda z malo matematike za vsa vpraπanja obstajajoodgovori. Vemo æe, da digitalno fotografijo sestavljajoposamezni piksli - toËke. VeË jih je, veËjo in boljkakovostno fotografijo lahko naredimo. VeË podatkovo barvni globini vsebujejo, boljπa je fotografija gledetonskih vrednosti.Vsak Ëlen v verigi digitalne fotografije od zajema doiztisa deluje na svoj naËin. V tem poglavju se bomospoznali z razlikami, ki obstajajo samo v πtevilkah,konËna ocena o kakovosti fotografije pa je videnjevsakega posameznika posebej.

Tipalo: CCD / CMOSLoËljivost: xy PPI (od 640 x 480ppi do 4000 x 4000 ppi)Barvno meπanje: RGBBarvna globina: 8, 10, 12, 14 ali16 bitov po kanalu RGBIzhod: RGB - RAW, TIFF, JPEG

Tipalo: CCD ali Photo MultiplayerLoËljivost: x PPI (od 300 ppi do20.000 ppi)Barvno meπanje: RGBBarvna globina: 8, 10, 12, 14 ali16 bitov po kanalu RGBIzhod: RGB ali CMYK

Program za obdelavofotografij v raËunalniku:moæna spremembaloËljivosti fotografije,pretvorba RGB v CMYK,16 bitov v 8 bitov.Izhodna loËljivost je od300 do 3600 dpi za iztis,do 400 ppi zaosvetljevanje.

Termo-sublimacijskitiskalnik:vhodna loËljivost300 ppi, 8 bitov;loËljivost zapisa300 dpi, zveznizapis, CMYK.

KapljiËni tiskalnik:vhodna loËljivost 200- 300 ppi, 8 bitov;loËljivost zapisa od720 x 360 dpi do2880 x 720 dpi;FM rasterski zapis,CMYK.Do 128 sivinskihtonov.

Priprava za grafiËni tisk:vhodna loËljivost 1200 - 3600dpi, odvisno od zahteverastrske tiskovine, 8 bitov.LoËljivost zapisa laserskeosvetljevalne enote je do3600 dpi. Moæen je zapis 256sivinskih tonov.CMYK zapis.

Laserska osvetljevalna enota zRGB barvnim zapisom:vhodna loËljivost 300 - 400 ppi;loËljivost zapisa do 400 ppi;zvezni zapis toËka za toËko z 8do 12 biti na barvo.

LoËljivost: xy PPI(640 x 480 ppi do 1800 x1440 ppi)Zapis: RGB, programskoprirejeno CMYKBarvna globina: RGB 8,16, 24, 32 bitov - odvisnood grafiËne kartice

Page 47: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 9392 ppi/dpi/lpi/bpp

V praksi je vse zelo preprosto. Zajem fotografije zdigitalno kamero in tipalom s 1600 x 1200 toËkamizadostuje za kakovostno poveËavo 13 x 10 cm (5 x4 inËe ali palce). Skeniranje fotografije velikosti 5” x4” z loËljivostjo 300 ppi zadostuje za kakovosten izpisv isti velikosti na vseh izpisovalnih enotah.Termosublimacijski tiskalniki in barvne osvetljevalneenote za kakovosten iztis potrebujejo loËljivost 300dpi/ppi.KapljiËni tiskalniki in grafiËne osvetljevalne enotetiskajo na drugaËen naËin, zato za kakovosten iztispotrebujejo vsaj 2400 dpi loËljivosti - zaradipoltonskega rasterskega zapisa line per inch (linijna inË) lpi, ki mora vsako toËko zapisati z 256tonskimi vrednostmi. Spoznali smo se z kraticamippi, dpi in lpi. Njihove lastnosti bomo spoznali vnadaljevanju.

Fotografirano s tipalomloËljivosti 1600 x 1200 pikslov Skenirano z loËljivostjo 300 ppi

Dobljenavelikost slike

1600 x 1200 toËk

Fotografija:velikost originala

5,3” x 4”(13.5 x 10 cm)

Motiv

Prikaz zapisa s sublimacijskim(levo) in kapljiËnim tiskalnikom(desno).

Od motiva do bitne fotografije:

Page 48: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 9594 ppi/dpi/lpi/bpp

LoËljivost od zajema (fotografiranje, skeniranje),izpis (osvetljevanje in tiskanje)

Poleg osnovnega elementa (piksel/toËka) konËnokakovost fotografije krojijo πe loËljivost slike inslikovne toËke, loËljivost zaslona, Ëe fotografijogledamo na njem, in loËljivost tiskalne enote, Ëefotografijo tiskamo ali osvetljujemo. Vse pa se zaËnes toËko/pikslom na tipalu v digitalni kameri ali naskenerju.

Piksel in ppi - pixel per inch (toËk na palec)Vse digitalne fotografije so sestavljene iz slikovnihelementov, imenovanih piksel, toËka.Vsaka toËka na tipalu ima svoj lasten zapis takoglede velikosti kot tonske vrednosti. Tako so videti toËke v poveËavi.

Pixel per inch (toËk na palec),lahko reËemo tudi kvadrati napalec - veËje je πtevilo toËk napalec, veËjo loËljivost premoreslika. V vsaki toËki posebej jezapisano tudi πtevilo tonskihvrednosti, ki jih je toËka zajela.Njihovo πtevilo je odvisno odloËljivosti toËke oziroma njenebarvne globine in πuma, napaketipal.

Podatek line per inch (linij napalec) zdruæuje najmanjπe toËkedot v celoten poltonski zapis, kiga πe zmore zapisati grafiËnatiskalna enota. Manj linij na paleczapisujemo, manj so opazneposamezne poltonske pike. Zanajviπjo kakovost bi potrebovalizapis s 300 lpi. Revije inprospekti so tiskani s samo 150lpi. ToËke v liniji zato lahkovidimo tudi s prostim oËesom.

Podatek dot per inch (pik napalec) prikaæe najmanπoloËljivost, ki jo je sposobnazapisati tiskalna enota. VeËpik na palec lahko zapiπemo,z veËjo ostrino zapisujemo inveË tonov lahko zapiπemo.

»e piksel osvetljujemo,lahko z RGB svetlobozmeπamo tonsko vrednostkot je zapisana v datotekiin vsak piksel zase jeosvetljen z njegovo barvoin jakostjo.

V tisku je drugaËe. Barvaima vedno enakointenziteto, zato tonskevrednosti zapisujemo zveË ali manj drobnimipikami, imenovanimi dot.KapljiËni tiskalnikiprinaπajo novost. Za tiskuporabljamo tudi svetlejπeodtenke osnovnih barv zatisk cian in magento.

Page 49: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 9796 ppi/dpi/lpi/bpp

ZaËnimo z zanimivim dejstvom. ToËka (piksel) nimamerske enote, oblike in ni narejena po nikakrπnemkalupu. Rodila se je v digitalnem svetu in je kotstatiËen elektriËni naboj na vaπem telesu. V æivljenjeprihaja πele z osvetlitvijo slikovnega tipala.ToËke, ki sestavljajo digitalno sliko, nimajo fiziËnedimenzije. So le skupek digitalnih vrednosti 0 in 1.ToËka bo pokazala svojo obliko in velikost πele vnapravah, ki projecirajo elektriËne signale. VeË toËkpremore tipalo, veËjo fotografijo bomo lahko dovoljdobro prikazali.©tevilo toËk na tipalu v kamerah lahko oznaËimo na

dva naËina: z velikostjo tipala v πtevilu toËk po xy osiali z najveËjim πtevilom toËk na tipalu.Na primer: 1.800 x 1.600 toËk po xy smeriali pomnoæeno 1.800 x 1.600 toËk je 2,88 milijonatoËk.

KAKO IZRA»UNAMO ©TEVILO TO»Ktipalo digitalne kamereπirina tipala (X) = 1800 toËkpomnoæeno zviπino tipala (Y) = 1600 toËk

Skupaj toËk na sliki 2.880.000 toËk

Ko sliko shranimo v tej velikosti, πe vedno nimaoprijemljive mere ali oblike. ©ele naprava, ki slikoprikazuje, toËke zdruæi in prikaæe v veËjih ali manjπihtoËkah kot sliko. »e so toËke v sliki prikazane v praviloËljivosti, vidimo zadovoljivo ostro sliko. Slike nazaslonih z visoko loËljivostjo ali tiskalnikih so videtiostre samo, Ëe so toËke stisnjene v manjπe polje, inne zato, ker ima slika veË toËk/pikslov. Zato moramoimeti pravilno razmerje toËk, med loËljivostjo slike inenote za izpis.Digitalna tehnika ima πe neko dobro lastnost.OmogoËa goljufanje. Z programom za obdelavofotografij lahko toËke tudi matematiËno dodajamo.

CCD tipalo z,1800 X 1600 ppi.

X

Y

Slike na zaslonih ali tiskane sovideti ostre samo, Ëe so toËkestisnjene v manjπe polje, in nezato, ker ima slika veË toËk/pixlov. (Okoli 80 ppi za zaslonein 150 do 300 ppi za tisk).

Page 50: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 9998 ppi/dpi/lpi/bpp

ToËke dodajamo (ali odvzemamo) z matematiËnimprocesom, imenovanim interpolacija. Pri tem procesuvsaki novi toËki dodajamo tudi barvo, ki prevzemabarvne vrednosti sosednih toËk. S tem nismo ustvariliveË detajlov na fotografiji, ampak samo veË toËk, kiso zato na zaslonu ali tiskovini manjπe in jih nerazloËimo veË. Pri veËji interpolaciji, 20% do 30%,se kakovost fotografije vidno slabπa. Izgubljajo sedetajli in ostrina.»e sliko pomanjπujemo, se del toËk izbriπe, kar nevpliva na kakovost v tolikπni meri kot poveËevanjeπtevila toËk.

Slika velikosti 400 x 320 toËk je na zaslonu desetkrat poveËana.Posamezne toËke so prav tolikokrat poveËane in dobro vidne.

Slika velikosti 400 x 320 toËk je sedemkrat poveËana v programuza obdelavo fotografij. ToËke so ostale nevidne, ker pa je slikainterpolirana, je neostra in tonsko nepravilna.

Slika velikosti400 x 320 toËk,kakovostno prikazanana zaslonu z loËljivostjo1280 x 1024 toËk.

Zgornja slika je izvirna. Srednjaje skenirana z loËljivostjo, kiomogoËa poveËavo z dobroloËljivostjo.Spodnja slika je skenirana zmajhno loËljivostjo in poveËanaz interpolacijo. Noveinterpolirane toËke prevzemajotonski zapis sosednjih toËk medrazliËnimi tonskimi vrednostmikvadratov. Ostrina je obËutnomanjπa.

Levo spodaj je slika toËk, kot jih vidimo na tipalu.»e del slike, samo πtiri barvne toËke, poveËamo z interpolacijo, πtevilotoËk na mersko enoto ostane isto (srednja slika). Nove toËke pa morajotonske vrednosti vzeti od sosednjih toËk. »e bi poveËevali samo enotonsko vrednost, napak pri interpolaciji ne bi bilo. Pri interpolacijifotografij, kjer je prisotno veliko πtevilo tonskih vrednosti, pa so napakeinterpolacije hitro opazne. Fotografijo opazimo kot neostro.

Page 51: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 101100 ppi/dpi/lpi/bpp

Zajem digitalne slikeMatematiËni algoritem fotografijo po ekspozicijirazdeli v matriËno mapo (bit-map). VeË pikslov, toËk,vsebuje fotografija, veË elektronskih zapisov je napomnilni enoti. Tako je loËljivost posnete aliskenirane fotografije vedno odvisna od πtevila toËkna tipalu. Vemo æe, da digitalna kamera namestofilma uporablja ploskovno tipalo, πtevilo toËk po x iny osi pa pove, kolikπno loËljivost premore to tipalo.Na primer 1.600 x 1.200 toËk je skupaj 1.9 milijonatoËk.

Poglejmo si izraËun πe enkrat.tipalo digitalne kamere s 1.600 x 1.200 toËkamiπirina tipala (X) = 1.600 toËk pomnoæeno zviπino tipala (Y) = 1.200 toËkSkupaj toËk na sliki 1.920.000 toËk

Za najbolj kakovosten zajem fotografije uporabimonajviπjo loËljivost. Sliko, posneto z najviπjoloËljivostjo, lahko vedno pomanjπamo ali naredimodelni izrez brez posledic za kakovost fotografije. Podrugi strani je treba vedeti, da je zaradi veËjegaπtevila toËk datoteka veËja, s tem je daljπi prenospodatkov, daljπa je obdelava, poËasnejπe tiskanjein veË je podatkov za shranjevanje. Torej je zelo

©tevilo zajetih fotografij v razliËnem naËinukompresiranja slike na pomnilni enoti

s 16 in 64 MB spomina

pomembno izbrati pravo velikost æe pri fotografiranjuali skeniranju.Predvsem moramo vedeti, kolikπno loËljivost slikepotrebujemo; potrebna loËljivost za zaslon, tiskalnikali napravo za osvetljevanje je razliËna. Boljπokakovost in veËjo sliko æelimo, veËjo loËljivostslikovnega zapisa potrebujemo - seveda do nekerazumljive meje. Zato je zelo pomembno, dapoznamo pravila, ki jih narekujejo toËke in toËke napalec (pixel per inch = ppi). »e vemo, koliko toËkpotrebujemo za kakovosten zapis, se bomo izognilislabemu izpisu fotografij tako na zaslonih kot naizpisovalnih napravah.V tem poglavju bomo predvsem teoretiËno spoznali,kolikπno loËljivost potrebujemo za posameznenaprave, na katerih zapiπemo fotografijo, in kolikπno,πe dovolj kakovostno poveËavo lahko naredimo zdoloËenim πtevilom toËk iz digitalnega tipala.

Pomnilna enota 16MB 64MBHigh 1 5Fine 9 36Normal 19 77Basic 47 189Digitalna kamera Fujifilm FinePix 4900 zoomLoËljivost fotografije 2.400 x 1.800 toËk

Viπja je loËljivost prifotografiranju, bolj bomo lahkoposegli v izrez fotografije.

1200 x 1600

600 x 800

»e vemo, koliko toËkpotrebujemo zakakovosten zapis, sebomo izognili slabemuizpisu fotografij tako nazaslonih kot naizpisovalnih napravah.

Page 52: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 103102 ppi/dpi/lpi/bpp

»e kamera omogoËa, lahko nastavimo tudi niæjoloËljivost zapisa, Ëe visoke loËljivosti ne potrebujemo.NiË ne izgubimo na barvni kakovosti, le πtevilo toËkje manjπe. »e bi æeleli takπno sliko poveËati s tem,da bi ohranili ustrezno kakovost, je moæna poveËavamanjπa, kot Ëe bi æeleli poveËati podobno sliko z viπjoloËljivostjo.Pri skeniranju tipalo delujejo drugaËe. Tipalo jelinijsko, zato ne dobimo πtevila toËk z izraËunom toËkna tipalu kot pri kameri, ampak s πtevilom toËk, kismo jih doloËili na mersko dolæinsko enoto. Tipalopotuje, zato pravimo, da je zajem linijski. NjegovaoptiËna loËljivost (recimo 600 ppi) izraæa πtevilozajetih toËk na palec po x osi. SreËali pa se bostetudi z zapisom loËljivosti xy, 600 x 1200 ppi. Todaviπja loËljivost po y osi ni realna, predstavlja loËljivost,ko tipalo poganja motorËek, le ta pa lahko boljnatanËno premika tipalo.Primer: »e skeniramo fotografijo velikosti 10 x 13centimetrov ali, ker je veËina mer zapisanih v palcih,5 x 4 palce z loËljivostjo 300 toËk na palec (ppi),dobimo naslednji rezultat:IZRA»UN ©TEVILA TO»K,Ëe skeniramo z loËljivostjo 300 ppi:300 ppi x 5 palcev (13 cm) = 1.500 toËk300 ppi x 4 palce (10 cm) = 1.200 toËk1.500 x 1.200 toËk = 1.800.000 toËk

Skener sliko zajema linijsko.LoËljivost merimo s ppi (Pixel Per Inch).

Tipalo v skenerju potuje.

Page 53: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 105104 ppi/dpi/lpi/bpp

Z loËljivostjo slike in delitvijo πtevila toËk, ki jihpotrebujemo za izpis, lahko izraËunamo, kako velikosliko bomo izpisali, recimo z barvno osvetljevalnonapravo, ki za kakovosten zapis potrebuje 300 ppiloËljivosti.

IZRA»UN VELIKOSTI IZPISANE SLIKE,Ëe za iztis potrebujemo 300 ppi loËljivosti:

1.500 toËk / 300 ppi = 5 palcev (13 cm)1.200 toËk / 300 ppi = 4 palce (10 cm)

Skeniranje z razliËno loËljivostjo prinaπa veË ali manjslikovnih toËk, s tem pa tudi razliËno moænostkakovostne poveËave (leva stran).Po zajemu svetlobe s tipalom v kameri ali v skenerjuin po shranitvi elektriËnih zapisov v pomnilnik lahkosliko prenesemo na raËunalniπki zaslon, na tiskalnikali na napravo za osvetljevanje. Tu se pokaæejo prverazlike v zapisih loËljivosti slike.V nadaljevanju bomo spoznali, koliko toËk (pikslov)potrebujemo za kakovosten prikaz slike na zaslonu,na osvetljevalni enoti ali na tiskalniku. Ob vsakinapravi za prikaz bitne slike se bomo sreËevali zzapisi dot per inch/dpi, line per inch/lpi in z zelopomembnim zapisom bit per pikxel/bpp (loËljivostposamezne toËke - piksla).

LoËljivostskeniranja

80 ppi

Original - fotografijavelikosti

5 x 4 palce

Skenirana velikost:5” x 600 ppi = 3.000 toËk4” x 600 ppi = 2.400 toËk

LoËljivostskeniranja600 ppi

Skenirana velikost:5” x 300 ppi = 1.500 toËk4” x 300 ppi = 1.200 toËk

LoËljivostskeniranja

300 ppi

Skenirana velikost:5” x 80 ppi = 400 toËk4” x 80 ppi = 320 toËk

Velikost slike, zapisane na zaslonu z loËljivostjo 1.240 x 1.024 toËk,glede na πtevilo posnetih ali skeniranih toËk.

Page 54: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 107106 ppi/dpi/lpi/bpp

LoËljivost piksla/barvna globina/bppZ loËljivostjo posamezne toËke, piksla, dobimoπtevilo tonskih vrednosti, kot jih je toËka zmoænaprebrati. LoËljivost piksla drugaËe imenujemo tudibarvna globina.S poznavanjem πtevila pikslov/toËk na tipalu v kameriali πtevila toËk na palec, s katerim skeniramo, samoizvemo, kako veliko fotografijo bomo lahko prikazalina zaslonu ali izpisali, da bo slika πe ustrezno dobra,Ëimbolj primerljiva tisti s filma. Toda koliko fotografovsploh potrebuje tako visoko kakovost?! Zato jeloËljivost slike zelo raztegljiv pojem. Za zahtevnezadostuje le visoka loËljivost 300 ppi. Mnogi sozadovoljni z 200 ppi ali s πe manj toËkami na palec.Z doloËeno koliËino podatkov si bo zahtevneæ iztiskalmajhno fotografijo, manj zahtevni pa bodo zadovoljnitudi, Ëe bodo z isto koliËino podatkov sliko nekajkratpoveËali (sliki na levi).Pri razpoznavanju tonskih vrednosti slike smofotografi bolj enotni. Nepravilen zapis tonskihvrednosti pri Ërno-beli fotografiji in barvni zapis pribarvni fotografiji vnaπa dvom veËini fotografov. Hitrosmo enotni o nepravilnem tonskem zapisu, πeposebej Ëe gledamo na sliko nam vsem znanegamotiva. V nam vidnem barvnem spektru z normalnimvidom brez teæav razloËimo 128 razliËnih barvnihtonov. »e projeciramo na zaslon modri svetlobi z

bpp - Bit Per PixelBolj kot razloËanje medbarvnimi toni jepomembno zapisatiπiroko tonsko vrednostvsake osnovne barveposebej. Naπe okorazloËi, da zapisosnovne barve od beledo najbolj zasiËene nizvezen, Ëe ne vsebujevsaj 200 razliËnihtonskih vrednosti. Za topa potrebujemo tipalo zvsaj 8-bitno loËljivostjotoËke in 8-bitni zapisvsake posamezneosnovne barve RGB.Tako tipalo zaradi 3x8-bitnega zapisaoznaËimo kot 24-bitno.

106 ppi/dpi/lpi/bpp

Page 55: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 109108 ppi/dpi/lpi/bpp

valovnima dolæinama 450 nm in 455 nm, jih medseboj loËimo. Vsak barvni ton pa premore πe svojozasiËenost in svetlost. Bolj kot razloËanje medbarvnimi toni je pomembno zapisati πiroko tonskovrednost vsake osnovne barve posebej. Naπe okorazloËi, da zapis osnovne barve od bele do najboljzasiËene ni zvezen, Ëe ne vsebuje vsaj 200 razliËnihtonskih vrednosti. Za to pa potrebujemo tipalo z vsaj8-bitno loËljivostjo toËke in 8-bitni zapis vsakeposamezne osnovne barve RGB. Tako tipalo zaradi3x8-bitnega zapisa oznaËimo kot 24-bitno.»e imate kamero ali skener z viπjo loËljivostjo toËke,je za kakovostno fotografijo priporoËljivo posnetimotiv ali poskenirati fotografijo z veËjo barvno globinoin πele v fazi priprave slike za iztisk tonske vrednostispremeniti v 8 bitov na barvo. To smo æe spoznali vpoglavju “Uvod v digitalno tehniko”.

Zapis barvnega spektraz 8 in 4 biti po barvnemRGB kanalu tipala.

Zapis z 8 in 4 biti sivegastopnjastega klina odnajsvetlejπe toËke (bele) donajbolj zasiËene (Ërne).

24-bitni (3x8) RGB zapis

12-bitni (3x4) RGB zapis

Page 56: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 111110 ppi/dpi/lpi/bpp

Kaj pomeni bit na toËko?Diapozitivni film od vseh analognih barvnihzapisovalnih medijev premore najπirπo lestvicotonskega zapisa. Tone razlikujemo celo v poËrnitvenivrednosti filma 3,6 D. Fotografija z negativnega filmaima æe slabπi tonski zapis, saj njena poËrnitvenavrednost ne presega 2,2 D. Toda to sta analognazapisa. Zapis barv je veËplasten, osnovne barve sozapisane druga za drugo in po tonski kakovostianalogni zapis presega digitalnega. S kemiËnimireakcijami na filmu po osvetlitvi in z razvijanjemgradimo tako tonske kot barvne vrednosti.V digitalni tehniki zapis tonskih vrednosti in barvpoteka drugaËe. Tipalo v digitalni kameri ali vskenerju je izpostavljeno svetlobi, odbiti od motivaali od skeniranega izvirnika. VeËji del vidnega spektralahko prikaæemo z meπanjem treh temeljnih barvnihsvetlob RGB (rdeËa, zelena, modra). Tem barvam

reËemo “osnovne barve”, predstavljajo pa naËinaditivnega barvnega meπanja. Zapis je digitalen, torejz niËlami in enkami. VeË podatkov zapiπe tipalo, veËjaje datoteka. V praksi se je pokazalo, da ËloveπkemuoËesu zadostuje 256 tonskih vrednosti na tiskovinah,da ne opazi stopniËastega zapisa in manjkajoËihbarvnih tonov - seveda Ëe zapisa ne primerja zmotivom ali z diapozitivom.Podatek bit na toËko (bpp - Bit Per Pixel) pove πtevilobitov na posamezen RGB barvni kanal. 8-bitni zajempo barvnem kanalu, skupaj daje 24-bitno globino(3x8). Tako tipalo razpozna 256 tonskih vrednostipo barvi - od vrednosti 0 ali najbolj zasiËene barvedo vrednosti 255 ali bele barve. VeËjo tonskoloËljivost premorejo tipala, veËjo tonsko loËljivostlahko zapiπemo. Razliko razpoznamo predvsem vtemnejπih delih motiva ali skenirane slike. VeËjotonsko loËljivost lahko zapiπejo enote za tiskanje,

0 0.5 1 1.5 2 2.5 3 3.5 4

1

VeËjo tonsko loËljivostpremorejo na svetloboobËutljiva tipala, veËjo tonskoloËljivost lahko zapiπemo.Bolj je toËka obËutljiva, boljlahko poseæe v zasiËenostbarve.

12 bitov

10 bitov

8 bitov

4 biti Tabela prikazuje moæno πtevilotonskih vrednosti z 8-, 10- in12-bitnim zajemom toËke(piksla) - od 256 prek 1024 do4096 tonskih vrednosti.D

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

Page 57: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 113112 ppi/dpi/lpi/bpp

veË tonskih vrednosti vidimo na izpisani fotografiji.Toda razmejiti moramo barvno globino zajemafotografije in barvno globino zapisa. Do sedaj stelahko o barvni globini in o njenem zapisu brali le koto zapisu z 8-bitno barvno globino (28 = 256 tonskihvrednosti na barvo). Ta naËin zapisa zadostuje zavse do pred kratkim znane naprave, ki prikazujejosliko - od zaslona do tiskalnikov in grafiËnihosvetljevalnih enot, ki tiskajo na papir, saj je njihovazmoænost zapisa samo do 2,2 D. V tem razponupoËrnitve vidimo zvezno tonsko lestvico, Ëe ima leta 256 tonskih vrednosti od 0 (zasiËene) do 255(bele). Nove barvne digitalne osvetljevalne enote paomogoËajo zapis na fotografski papir, ki zmorepoËrnitev do 2,6 D. Za ta kontrastni razponpotrebujemo veË tonskih vrednosti, Ëe æelimo lepzvezni zapis. Zato barvne osvetljevalne enotezapisujejo z 12 biti (212) po RGB barvnem kanalu,oziroma 4096 tonskimi vrednostmi. Seveda, Ëe stejih toliko tudi zajeli s tipalom.Barvna globina in poËrnitev sta pomembni zakakovosten zvezni zapis tonov. Tipalo z veË biti natoËko omogoËa lepπi zvezni zapis pri viπji poËrnitvi.Prav zaradi visoke poËrnitvene zmoænosti (3,6D)imajo diapozitivni filmi tako dobro zmoænostreproduciranja barvnih tonov - od najsvetlejπih donajbolj zasiËenih.

Kaj je D?D je enota za poËrnitev. PoËrnitev merimo v razponuod najveËje svetlosti (D = 0) do popolne poËrnitve(D = 4). Manj je svetlosti, veËja je zasiËenost.PoËrnitev merimo z logaritemsko skalo. D 3.0 je 10-krat veËja od D 2.0. Kontrastni razpon 100 : 1 pomenipoËrnitev 2.0 D, razpon 1000 : 1 pa æe 3.0 D. Znapravo, ki jo imenujemo denzitometer, lahko nafotografiji izmerimo Dmin in Dmax in tako dobimopoËrnitveni razpon med najveËjo svetlostjo inpoËrnitvijo. »e je Dmin 0.1 in Dmax 3.5, je poËrnitveni

Prikaz vrednosti najveËje poËrnitve diapozitivnega filma inkontrastni razpon, prikazan z gama krivuljo .

Dmax = 3,8

Dmin = 0,3

D = 3,5

Page 58: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 115114 ppi/dpi/lpi/bpp

razpon 3.4 D. VeËji je poËrnitveni razpon, veËji zapistonskih vrednosti doseæemo. Seveda pa vednoobstajajo Ëe-ji. Za to poskrbi poËrnitvena krivulja, kipove, ali je film, fotografski papir ali zaslon preveËali premalo kontrasten. PoËrnitveno krivuljozapisujemo in merimo z gama vrednostjo, ki je meriloza kontrastnost v obmoËju med Dmin. in D max. Dane bi zaπli preveË v teorijo, se seznanimo samo zgama vrednostjo raËunalniπkih zaslonov, ki so naπprvi stik z zapisom digitalne slike. Osnovne gamavrednosti zaslonov so od 1,8 do 2,2. V “PhotoShop”programu za obdelavo fotografij lahko to vrednostnastavljamo. S posebnimi kalibracijskimi programiin merilniki lahko gama vrednost nastavimo zarazliËne naËine izpisovanja fotografije. To moænostuporabljajo predvsem v grafiËnih studijih, kjer æelijos posebnimi ICC profili doseËi enako tonsko vrednostod zajema fotografije prek prikaza na zaslonu dokonËnega tiska. Fotografi te moænosti zaradi visokecene takπnih pripomoËkov nimamo. Zato si moramopomagati s svojim oËesom in s primerjavo originalneslike, digitalno zapisane na zaslonu in konËnegaizdelka, iztiskanega z napravo za tisk. S to primerjavonastavimo kontrast zaslona in njegovo gamavrednost. Ko enkrat zadovoljivo kalibriramo zaslon,bomo na njem veliko laæje pripravljali sliko za konËnitisk. Zapis fotografije s poËrnitveno vrednostjo 1,4 D (zgoraj) in 2,2 D (spodaj)

Bolj strma jepoËrnitvena krivulja,viπja je gama vrednost.Z diagrama je razvidno,da je zapis filmakontrasten in njegovapovpreËna poËrnitvenavrednost je D=3.3.

Da bi z tipalom prebralitako moËno poËrnitvenovrednost, mora bitipiksel zmoæen prebrativsaj 4096 tonskihvrednosti. To omogoËa12 bitna barvna globina.

Za tisk vseh teh tonskihvrednosti iz digitalnedatoteke bi potrebovali12 bitni zapis, ki nam gaomogoËaja samo boljπeosvetljevalne enote. Kerpa fotografski papir nezmore poËrnitvenevrednosti nad D=2.5,fotografije nimajo takoizrazitega kontrasta nititako izrazitih barv kotdiapozitivni fimi.

Page 59: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 117116 ppi/dpi/lpi/bpp

Vrnimo se k razpoznavanju tonskih vrednosti tipal.Za preslikavo Ërtnih predlog (samo bela in Ërnabarva) potrebujemo enobitno tipalo. Z veËanjemπtevila bitov se s potenco πtevila 2 veËa moænostopisa. Osem bitov pomeni 28 ali 256 moænihvrednosti za opis neke koliËine, v naπem primerubarvne globine - tonskih vrednosti. Taka tipalapotrebujemo za razpoznavanje sivinskih, poltonskihpredlog. Ker tipalo barv ne razpozna, so toËkeobarvane z RGB filtri. Tako dobimo 3 x 8 (24-bitno)tipalo, ki prepozna 16.777.216 milijonov barvnihkombinacij (2

24).

Boljπe kamere in skenerji uporabljajo tipalo z 12- alicelo s 14-bitnim tipalom po barvi. Taka tipala lahkozapiπejo celo 4.000 do 8.000 tonskih vrednosti.

Digitalni zapisfotografije

Zapis s samo enim bitomzapiπe le dve tonski vrednosti:belo in Ërno.

Zapis s πtirimi biti po barvnemkanalu zmore zapisati 16 barv.Na fotografiji je opaznopomanjkanje vmesnih tonov.

24-bitni zapis (3 x 8 bitov)vsebuje 16 milijonov tonskihvrednosti. Zapis imenujemo tudi“true color”, saj ta naËin zapisav popolnosti zadoπËa zakakovostno videnje slike vskoraj vseh naËinih izpisafotografije. Edino barvneosvetljevalne enote omogoËajozapisati πe veË tonskihvrednosti.

Vrsta zapisa Bitov na toËko Potenca πt. 2 ©tevilo barv

Line art 1 21 2

Ikone na zaslonu 4 24 16

Grayscale 8 28 256

256 color 8 28 256

High color 16 216 65 tisoË

True color 24 224 16,7 milijonov

Za prikaz ikon na zaslonuuporabljajo zapis s samo 16barvami.

Page 60: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 119118 ppi/dpi/lpi/bpp

Meπanje teh tonskih vrednosti z vsako barvo RGB z12-bitnim tipalom zabeleæi 68 milijard barvnihodtenkov.Tipalo v digitalni kameri potrebuje najviπjo moænoloËljivost barvne globine po toËki. V sonËnih dnehso izredni moËni kontrasti, tudi prek 1:1000 ali vlogaritemskem zapisu prek 3.0 D. Takπen razpon vanalogni fotografiji omogoËajo zabeleæiti le najboljπifilmi. Nekateri zmorejo celo zapisati tonsko sliko vpoËrnitveni vrednosti motiva 3,6 D. V poËrnitvenemrazponu 3.6 D dobimo v digitalnem jeziku pribliæno68 milijard razliËnih barvnih odtenkov s 4.000tonskimi vrednostmi od najveËje svetlosti do najviπjezasiËenosti po vsaki RGB barvi posebej. ZaradimoËno kontrastnih motivov, ki jih fotografiramo vsonËnih dneh ali v studiu z bliskavicami, potrebujemo12-bitna tipala. Prav tako pri skenerjih, Ëe smo

fotografirali analogno na kakovostne diapozitivnefilme.Vrednosti tipal, izraæene v bitih, pa so pri cenejπihkamerah ali skenerjih bolj trgovski dejavnik, kar bostespoznali pri opisu barvne globine v poglavju oskenerjih.Slikovno toËko z barvno globino 12 bitov lahkoodberemo tako s tipalom v kameri kot s tipalom vskenerju. Vendar lahko le prikaz z barvnoosvetljevalno napravo omogoËa zapis s tako barvnoglobino. Te naprave zapisujejo sliko z RGB svetlobo,prav tako kot zasloni, in zato lahko zapiπejo vsakotoËko v njeni celotni tonski vrednosti.Druge naprave za zapis fotografije uporabljajo CMYKsubtraktivno barvno meπanje. NaËini zapisov zdodajanjem barv v praksi ne omogoËajo πirπegarazpona zapisa od 256 tonov, to pa je 8 bitov na

Fotografirano s kompaktnokamero in s povpreËnimdiapozitivnim filmom - kontrastmotiva je prevelik.Tudi najboljπi bobenski skener,nam ne omogoËa zapisatipravih tonskih vrednosti motiva.

Fotografirano s profesionalno,zelo kakovostno digitalnokamero EOS 10D.tehnologija je æe takokakovostna, da je povsemprimerljiva s diapozitivnimfilmom, Ëe le tega s pomoËjoskenerja spremenimo vdigitalno obliko.

Page 61: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 121120 ppi/dpi/lpi/bpp

barvo. Tudi zapis samih pikslov zaradi nanaπanjabarve ni mogoË, zato za iztis 256 tonskih vrednostiuporabljamo enoto dot per inch/dpi.Spoznali smo, koliko dejavnikov vpliva nakakovosten zapis fotografije, predvsem na njenetonske vrednosti. V praksi je bolj preprosto. Vse jeodvisno od vaπega gledanja na pojem kakovosti inpredvsem od vaπega dojemanja loËljivosti slike intoËke. Z zmoænostjo visoke poËrnitve (3.6 D)s teorijoo loËljivosti spoznamo, zakaj je diapozitiv najviπjamoænost kakovostnega zajema barvne slike. Vsedrugo so njegovi pribliæki - tako v svetlosti, poËrnitvi,zasiËenosti barv, tonskem zapisu in loËljivosti. Tolikoo barvni globini ali loËljivosti slikovne toËke, kizapisuje πtevilo tonskih vrednosti posamezne barve,ki jih tipalo zajema.Z opisom barvne globine se bomo sreËali πe vpoglavju o skenerjih in enotah za osvetljevanje in

ORIGINAL

ZAPIS FILMA

ZAPIS Z 8-bitnim tipalom

ZAPIS Z 12-bitnim tipalom

tiskanje fotografij. Nadaljujemo pa s tisto loËljivostjo,ki daje zadovoljivo velikost slike na zaslonih inizpisovalnih napravah.

Bitov na toËko (RGB) 24 30 36

©irina slika 1.600 toËk 1.600 toËk 1.600 toËkViπina slike 1.200 toËk 1.200 toËk 1.200 toËk

Skupno πtevilo toËk 1.920.000 toËk 1.920.000 toËk 1.920.000 toËk

krat πtevilo bitov na toËko 46.080.000 bitov 57.600.000 bitov 69.120.000 bitov

Velikost datoteke v MB(nekopresirano) 5.760.000 bytov 7.200.00 bytov 8.640.000 bytov

5,76 MB 7,20 MB 8,64 MB

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

Barvna globina in velikost datoteke.IzraËunali smo æe πtevilo toËk pri neki doloËeni loËljivosti fotografiranja in skeniranja.Spoznali smo, da preveË toËk, Ëe jih za poveËavo ne potrebujemo, le zaseda prostorv pomnilniku; tudi Ëas prenosa, obdelave in shranjevanja je veËji. Zato je dobrozajem motiva ali slike opraviti s takπno loËljivostjo, kakrπno bomo potrebovali. Pravtako je tudi pri zajemu motiva ali slike z veËjo barvno globino toËke.Skoraj vse digitalne kamere uporabljajo tipala z 10- ali 12-bitno barvno globino.Vse, razen profesionalnih kamer, te 10- ali 12-bitne podatke v fazi procesiranjaspremenijo v 8-bitne. Prav tako je tudi pri skeniranju. Zajem in obdelava fotografijesta moæna pri 10- in veËbitni barvni globini, zapis digitalne slike za tisk pa je moæenle v 8-bitni obliki. Razlogi tako pri kamerah kot pri skenerjih so razumljivi. 24-bitnoobliko smo æe spoznali; vemo, da je to realni barvni zapis in vse naprave, ki izpisujejofotografijo - razen barvnih osvetljevalnih enot - ne morejo zapisati veË kot osembitov po barvnem kanalu. In πe en element je pomemben. VeËje πtevilo bitov pomenitako majhno razliko v kakovosti izpisa, razen na barvni osvetljevalni enoti, da jezapis z 8 biti po barvnem kanalu najbolj optimalen glede na koliËino podatkov.

Page 62: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 123122 ppi/dpi/lpi/bpp

Zaslon in njegova loËljivostToËke (piksli) postanejo vidne πele na napravi, kilahko digitalne podatke prikaæe kot sliko. Ko podatke,shranjene v pomnilniku, prenesemo prekraËunalnika, grafiËne kartice in programov na zaslon,vidimo sliko v razliËnih velikostih in v razliËnikakovosti. Velikost slike na zaslonu doloËamo s tremidejavniki: loËljivostjo zaslona, velikostjo zaslona ins πtevilom toËk, ki sestavljajo sliko. Z loËljivostjozaslona doloËamo velikost vsake toËke (piksla) nanjem. V tabeli si lahko ogledate priporoËljivo loËljivostsvojega zaslona glede na njegovo velikost.

LoËljivost (ppi) Velikost 640 X 800 X 1024 X 1280 X 1600 X zaslona 480 600 768 1024 1200

14” 5 3 2 1 1

15” 3 4 5 2 1

17” 2 3 5 3 1

19” 2 2 4 5 2

21” 1 2 3 5 3

Pri oceni 5 dobimo optimalno loËljivost za ogled tako fotografij kot teksta. Z viπjo loËljivostjo teæjeberemo tekstovni del in poveËujemo fotografije, z niæjo loËljivostjo vidimo prevelike tekstovneelemente, fotografije pa moramo prekomerno pomanjπevati.

Tabela loËljivosti glede na velikost zaslona(ocene od 5 kot najboljπe do 1 kot najslabπe)

Na zaslonu moramo nastavititakπno loËljivost, da je tekstovnidel, v katerem so razliËni meniji,lahkotno berljiv.

Page 63: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 125124 ppi/dpi/lpi/bpp

©e pred sedmimi, osmimi leti so zasloni imeli fiksneloËljivosti, s sodobnejπimi grafiËnimi karticami paloËljivost zaslona lahko nastavljamo.Danaπnje grafiËne kartice so æe tako zmogljive, dabrez teæav doseæete optimalne loËljivosti za 14-, 15-in 17-palËne zaslone. Ali vaπa grafiËna kartica zmorepriporoËljivo loËljivost 19- in 21-palËnih zaslonov, paboste izvedeli pri svojem prodajalcu raËunalniπkeopreme.

Primer:V tabeli so standardne loËljivosti 14-, 15, 17-, 19- in21-palËnih zaslonov.Imamo digitalno kamero z loËljivostjo 1.280 x 1.024toËk. S to loËljivostjo bomo dobili posnetek, ki bo vpolni velikosti zaslona kakovostno prikazan nazaslonih z loËljivostjo 1.280 x 1.024 toËk. Ta ista

fotografija bo na zaslonih z loËljivostjo 800 x 600toËk celo veËja, pri loËljivosti 1.600 x 1.200 toËk pamanjπa od velikosti zaslona, Ëe gre za kakovostenprikaz.Povedano drugaËe - veË slikovnih toËk premoredigitalna slika, veËjo bomo lahko videli na zaslonu;ali obratno - manj toËk premore slika, manjπo bomovideli na zaslonu, Ëe æelimo kakovosten prikaz.Seveda lahko sliko na zaslonu tudi poveËujemo alipomanjπujemo. Toda Ëe nimamo dovolj toËk, se le-te vidno poveËujejo in zato vidimo manj kakovostnosliko; Ëe pa sliko pomanjπujemo in toËke stiskamo,ne opazimo viπje kakovosti, saj viπje loËljivosti odnastavljene zaslon ne premore.ToËka (piksel) nima velikosti in je ne moremo izmeriti.ToËki damo oprijemljivo velikost, πele ko zapiπemo,koliko toËk je v neki dolæinski enoti. Uveljavil se jezapis πtevila toËk na palec ali ppi (Pixel Per Inch).DoloËa nam velikost slike na zaslonu pri nekidoloËeni loËljivosti.Na zaslonu so piksli podobni kvadratom. Bolj ko jihstisnemo, manj so opazni. VeËji ko so, manj jih je nadolæinsko enoto, v naπem primeru na palec, in sozato bolj opazni. Da pa v stiskanju in s prevelikimπtevilom toËk ne pretiravamo, lahko izraËunamo,koliko toËk na palec potrebujemo glede na velikostnaπega zaslona in njegovo nastavljeno loËljivost.

»e je na razliËno velikihzaslonih nastavljena istaloËljivost, bo fotografija vednozapolnila enak del zaslona.

14”

15”

17”

Page 64: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 127126 ppi/dpi/lpi/bpp

Seveda so te loËljivosti primerne samo za ogledfotografij na zaslonu.Kako izraËunamo ppi?»e πtevilo toËk (pikslov) delimo s πirino in viπinozaslona, pridemo do πtevila toËk na palec ali ppi(Pixel Per Inch). S tem smo toËke izmerili in njihovoπtevilo na palec prilagajamo na æeleno loËljivostzaslona.Velikokrat ste sliπali in tudi verjeli, da je 72 ppi tistopravo πtevilo toËk na palec za kakovostno loËljivost

PoveËevanje slike z loËljivostjo250 x 400 toËk na zaslonu s1.280 x 1.024 toËkami:Fotografija je 5-krat manjπa odloËljivosti zaslona, zato jekakovostno zarisana nazaslonu samo v velikosti, ki je5-krat manjπa od velikostizaslona. Bolj ko slikopoveËujemo, slabπa je kakovostzapisa.

Zaslon z nastavljeno loËljivostjo1.600 x 1.200 toËk:Sliko s 1.600 x 1.200 toËkamividimo Ëez cel zaslon v odliËnikakovosti. Pri pomanjπevanjuslike toËke zmanjπujemo,vendar zaslon ne zmoreprikazati bolj ostre in tonsko boljkakovostne fotografije.

Velikost zaslona po diagonali / πirina zaslona - palecLoËljivost 14 palcev 15 palcev 17 palcev 19 palcev 21 palcevzaslona (ppi) / 9,7 / 10,6 / 12,5 / 14,4 / 15,9

640 X 480 66 ppi 60 ppi 51 ppi 44 ppi 40 ppi

800 X 600 82 ppi 75 ppi 64 ppi 56 ppi 50 ppi

1.024 X 768 106 ppi 97 ppi 82 ppi 71 ppi 64 ppi

1.152 X 864 119 ppi 109 ppi 92 ppi 80 ppi 72 ppi

1.280 X 1.024 132 ppi 121 ppi 102 ppi 89 ppi 80 ppi

1.600 X 1.200 165 ppi 151 ppi 128 ppi 111 ppi 101 ppi

VeËjo loËljivost izraæeno v pixlih, pomanjπujemo, veË dpi dobimo in obratno, Ëe poveËujemo manjπoloËljivost izraæeno v dpi dobimo.Za ekransko loËljivost zadostujejo zgoraj navedene enote izraæene v ppi.

PriporoËljiva loËljivost na palecza razliËne velikosti zaslonov

Page 65: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 129128 ppi/dpi/lpi/bpp

na vaπem zaslonu izrisane fotografije v velikosti 1:1.S tabele lahko razberete, da ni tako. »e bostefotografijo skenirali s preveliko loËljivostjo, bostedobili veË pikslov. Zato boste morali fotografijo nazaslonu pomanjπevati, kar pomeni veËjo datoteko,poËasnejπe skeniranje in teæji ogled na zaslonu. »epa boste imeli premalo toËk na palec (ppi), bo slikamanjπa, treba jo bo poveËevati, zato bo slabπekakovosti in z vidnimi piksli/toËkami.IzraËun za pravo loËljivost slike na zaslonu,predstavljeno s πtevilom toËk na palec (ppi), jepreprost.

Primer:Imate zaslon z 21 palci po diagonali. ©irinazaslona je 15,9 palcev (40.5 centimetra), viπinaje 12,8 palcev (32.5 centimetra).Nastavljena loËljivost zaslona je 1.280 x 1.024toËk. S koliko ppi je treba skenirati, da vidimofotografijo v velikosti 1 : 1?

1.280 toËk / 15.9” (πirina zaslona) = 80.5 ppi1.024 toËk / 12,8” (viπina zaslona) = 80 ppiPreverimo: 15,9” x 80 ppi = 1.272 toËk

12,8“ x 80 ppi = 1.024 toËk

Priπli smo do podatka, da za 21-palËni zaslon in

njegovo priporoËljivo loËljivost zadostuje skeniranjez loËljivostjo 80 ppi.»e bi fotografijo velikosti 5” x 4” (13 x 10 cm) æelelivideti v isti kakovosti Ëez cel zaslon, bi potrebovaliloËljivost 256 ppi. Velikost zaslona delimo z velikostjofotografije in dobimo faktor, s katerim pomnoæimoæe izraËunano loËljivost zaslona.

Primer:15,9” / 5” = 3.18 80 ppi x 3.18 = 255 ppi12,8” / 4” = 3.2 80 ppi x 3.2 = 256 ppi

Sedaj vemo! Pri fotografiji iz digitalne kamere jeloËljivost razumljiva. Velikost slike na zaslonu jeodvisna od πtevila toËk, ki jih premore tipalo, inloËljivosti zaslona. Pri skeniranju je drugaËe. Velikostfotografije lahko doloËimo s πtevilom toËk (pikslov),vendar zaradi morebitnega tiskanja raje uporabljamo

17-palËni zaslon ima poπirini 12.5 palca.Standardna loËljivost(resolucija) tega zaslonaje 1.024 x 768. Torej bokakovostna slika v velikosti1.600 x 1.200 toËk celoveËja od zaslona.

Page 66: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 131130 ppi/dpi/lpi/bpp

πtevilo toËk na palec - ppi. Seveda pa vse, kar jebilo do sedaj zapisano o πtevilu toËk na palec, ovelikosti in kakovostno prikazani fotografiji, velja leza gledanje fotografije na zaslonu, kar bomo spoznaliv nadaljevanju.Zasloni imajo πe eno pomembno lastnost. Piksel jezapisan z RGB barvnim meπanjem, standardnagama vrednost zaslona pa je od 1,8 do 2,2. ZaradiRGB zapisa, dobre svetlosti, poËrnitve in zasiËenostibarv dobimo na zaslonu prave tonske vrednosti πelepri viπji gama vrednosti kot na filmu ali tiskovini.Mnogi boste razoËarani nad svojimi iztiskanimifotografijami, Ëe jih boste primerjali z zaslonsko sliko.Zapis s svetlobo in z RGB barvnim meπanjemprikaæe veliko πirπi barvni razpon kot izpis, kiuporablja CMYK barvno meπanje. Tako analognekot digitalne barvne osvetljevalne napraveuporabljajo RGB naËin zapisa. Zato v primerjavi znjimi razni kapljiËni in sublimacijski tiskalniki nedosegajo iste kakovosti.

Govorim o visoki kakovosti. Vaπ pogled na“kakovost” je lahko manj kritiËen in v praksi fotografijeiz kapljiËnih tiskalnikov zadovoljujejo veËino manjzahtevnih fotografov.V nadaljevanju si oglejmo kakovost zapisa digitalneslike z razliËnimi napravami za izpis.

Adobe Gamma Assistant. »e jetreba lahko z njegovo pomoËjonastavite novo vrednost. Orodjedobite z programomPhotoShop.

Nastavljena gama vrednost 1.Zapis temnejπega dela fotografijbo nepravilen.

Nastavljena gama vrednost 3.Fotografija je prekontrastna inbrez zapisa srednjih tonskihvrednosti.

Odvisno od zaslona, je pravilnonastavljena gama vrednost med1.8 in 2.2.

Page 67: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 133132 ppi/dpi/lpi/bpp

Tisk fotografije in potrebna loËljivostV prejπnih poglavjih smo spoznali, da je kakovostfotografije bolj ali manj osebno mnenje vsakegaposameznega gledalca. Ko fotografi spoznajoprednosti digitalne fotografije, predvsem hitregaogleda posnetih fotografij in takojπnjega tiska nacensko dostopnih kapljiËnih tiskalnikih, klasiËnoizdelane fotografije izgubijo svojo vrednost. Kljubslabπi kakovosti natiskana fotografija v celotizadovoljuje, πe posebej Ëe so jo fotografi izdelalisami.Toda doloËene zakonitosti glede kakovosti πe vednoobstajajo. Vemo, da je diapozitiv z analognimnaËinom zapisa najboljπi pribliæek izvirnemu motivu.Vemo tudi, da je zapis z RGB barvnim meπanjemtonsko πirπi od zapisa s CMYK barvnim meπanjem.Toda tudi pri tiskanih fotografijah z barvami CMYKobstajajo doloËene zakonitosti.

Durst THETA spada mednajboljπe barvne osvetljevalnenaprave.

Page 68: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 135134 ppi/dpi/lpi/bpp

GrafiËna tehnologija je med prvimi uporabila digitalnizapis za preslikavo fotografije in sprejela standardeglede njene kakovosti. GrafiËna tehnologija jevrhunska, temu primerno zelo draga in zatonedosegljiva povpreËnemu fotografu. Pojemkakovosti se je s cenejπo tehnologijo zelo spremenil.Ceneni skenerji in kapljiËni tiskalniki so prinesli niæjekakovostne standarde in nove moænosti izpisafotografije.V grafiki je bil za kakovosten analogni zapis na filmin nato za tisk pomemben samo raster 152 lpi (60linij na cm). Dosegli smo ga z osvetlitvijo originalana poltonske filme prek filtrov RGB in s poltonskimirastri, ki so imeli 152 linij na palec (lpi). Postopek jebil zapleten. Potekal je z osvetljevanjem originalovna zelo mehke poltonske filme (maske), sledilo jeosvetljevanje poltonskih filmov z æe razvitimimaskami za korekturo in na koncu rastriranjepoltonskih razvitih filmov prek poveËevalnikov na

izredno kontrastne Lith filme. Ne boste verjeli, totehnologijo barvnega separiranja in rastriranja smouporabljali πe v zgodnjih 90. letih, seveda poleg zelodragih digitalnih skenerjev, na katerih smo skeniralisamo diapozitive za zahtevne tiskovine.V digitalni grafiËni in fotografski tehniki je drugaËe.»e æelimo govoriti o kakovosti in jo tudi razumeti,moramo najprej spoznati enote, s katerimo joopisujemo. Te enote so bpp (Bit Per Pixel, bitov natoËko), ppi (Pixel Per Inch, toËk na palec), lpi (LinePer Inch, linij na palec) in dpi (Dot Per Inch, pik napalec). Med seboj razliËne enote so glavni virnerazumevanja; mnogokrat jih tudi meπamo medseboj. Nerazumljive so razlike med ppi, dpi, lpi inmed razliËnim zapisom slikovne pike, njene globineali njenega prepoznavanja tonskih vrednosti, bpp.S prihodom digitalne tehnike imamo veË moænosti,da fotografijo spravimo na trdno podlago. Ogledfotografije na zaslonu in njeno kakovost smo si æeogledali. Razjasnili smo si razliko med πtevilom toËkiz digitalne kamere ali skenerja in med loËljivostjozaslona. Fotografijo, ki jo vidimo na zaslonu, pa lahkoosvetljujemo ali tiskamo v razliËnih tehnikah. SkapljiËnimi in s termo-sublimacijskimi tiskalnikitiskamo v tehniki meπanja CMYK s tekoËimi barvamiali barvnimi folijami. V grafiËni tehniki z laserskimiosvetljevalnimi enotami izdelamo πtiri Ërno-bele filme

Cenejπi kapljiËni tiskalniki innamizni skenerji dajo fotografuprehitro obËutek kakovosti.

©tevilo toËk (pikslov) namniË ne pove, kolikπna bostiskana fotografija. Zaopis tiskane fotografije kotmero uporabljamo dpi(Dot Per Inch), ki nampove, koliko toËk izhodneloËljivosti bo imelafotografija za tisk, pritiskalnikih pa, koliko toËkna palec izpiπejo.

Page 69: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 137136 ppi/dpi/lpi/bpp

za vsako barvo CMYK posebej in nato tiskamo. Vfoto labolatorijski tehniki pa sliko osvetlimo z barvnimRGB laserskim zapisom.Toda loËljivost, ki je potrebna za dober zapis, je zarazliËne naprave razliËna. LoËljivost, ki je za zasloneodliËna, je neprimerna za tisk ali osvetljevanje tudiza povpreËno zahtevnega gledalca.Pred tiskom slike je treba biti pozoren πe na nekaj.Zajem slike tako z digitalno kamero kot s skenerjemje vedno v RGB naËinu. Izvirni zapis je torej vaditivnem barvnem meπanju in tako prirejen za prikazposameznih toËk s svetlobo. Za zaslon in barvneosvetljevalne naprave je takπen zapis pravi. Zatiskanje pa je treba sliko iz RGB barvnega meπanjaspremeniti v CMYK naËin barvnega meπanja. Vsetiskalne barvne naprave uporabljajo subtraktivnobarvno meπanje, s katerim barve dodajamo drugo

drugi. Zato je treba izvirno obliko zapisa RGBspremeniti, kar lahko opravite na veË naËinov.Nekateri programi za krmiljenje tiskalnikov samispremenijo RGB zapis v CMYK, kakrπnegapotrebujejo. VeËina skenerskih programov omogoËapo skeniranju avtomatsko spremembo izvirnega

LoËljivost zaslona in loËljivostza tisk.Razlika je oËitna.

Sprememba iz RGB v CMYKbarvno meπanje je preprosta.Zahtevnejπi pa si lahko samipripravijo razliËne tabele barvneseparacije.

Page 70: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 139138 ppi/dpi/lpi/bpp

LoËljivost slike / ppi (Pixel Per Inch)Spoznali smo æe, da toËka, piksel, nima oblike nitimere. Naprave za tisk fotografij pa potrebujejo pravto. ©tevilo toËk, ki jih zapiπejo na papir, mora bititoËno doloËeno, da lahko natisnejo pravo velikostslike v vsej njeni kakovosti. Zato za loËljivostdigitalnega zapisa fotografije iz raËunalniπkegabitnega programa (recimo PhotoShop) doizpisovalne naprave uporabljamo ppi (Pixel Per Inch).V tej meri, ki vsebuje celoten numeriËni zapis toËke,so shranjeni vsi podatki o loËljivosti fotografije in njenitonski vrednosti.Z raËunalniπkim programom za obdelavo fotografijzelo enostavno nastavimo æeleno loËljivost in takojdobimo podatek, v kakπni velikosti bo fotografija

Pixel Per Inch (toËk na palec),reËemo lahko tudi kvadrati napalec - v vsakem pikslu posebejje zapisano πtevilo tonskihvrednosti, ki jih je toËka zajela.

Line Per Inch (linij na palec) -zdruæuje najmanjπe pike “dot” vceloten poltonski zapis, ki ga πezmore zapisati tiskalna naprava.Samo za primerjavo lahkoreËemo, da je ena linija en piksel.

Dot Per Inch (toËk na palec) -prikaæe najmanπo loËljivost, ki joje sposobno zapisati tiskalnanaprava. Ker linijo tiskamo znanosom barve, jo je trebaspremeniti v tonsko obliko. Todoseæemo z majhno toËko dot.Tu je razlika med zapisom 300dpi osvetljevalnih enot inprimerljivim iztisom z 2540 dpi.

zapisa v CMYK zapis. S programi za obdelovanjefotografij pa je pretvorba enostavna in na zaslonutudi opazna, saj se doloËene barve v naËinu CMYKne morejo zapisati. PriporoËam, da pretvorbo vednoopravite v programih za obdelavo fotografij; slikolahko tako nadzirate in primerjate z izvirno v RGBobliki. Po potrebi opravite doloËene popravke. Samopri draæjih skenerjih so dodani programi za pretvorboiz RGB v CMYK, ki naredijo pretvorbo bolje kot,recimo, PhotoShop.

VeË ko slika premore toËk,veËjo si jo boste lahko ogledalina zaslonu ali kakovostnonatisnili.

Page 71: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 141140 ppi/dpi/lpi/bpp

lahko kakovostno iztiskana. Ker obstajo veË naËinovizpisa, so loËljivosti slike lahko razliËne.Spoznali smo, da se pri zaslonski sliki loËljivostspreminja glede na velikost zaslona in njegovonastavljeno loËljivost. »e ste do sedaj skoraj vsimislili, da je prava loËljivost 72 ppi, sedaj æe veste,da se le-ta giblje od 60 do 110 ppi in veË, odvisnood nastavljene loËljivosti vaπega zaslona.LoËljivost slike za tisk ali osvetljevanje pa ima zopetsvoja merila. Zelo enostavno bi lahko rekel: Od 150do 200 ppi loËljivosti za tisk s kapljiËnim tiskalnikom,300 ppi za tisk s sublimacijskimi tiskalniki in 300 do400 ppi loËljivosti za osvetljevanje z barvnimiosvetljevalnimi napravami na klasiËen fotografskipapir in z grafiËnimi osvetljevalnimi napravami. ManjtoËk na palec (ppi) potrebuje naprava za tisk, veËjofotografijo z æe doloËenim πtevilom toËk dobimo -seveda v razliËni kakovosti glede na naËin izpisa.

LoËljivost, ppi - dpiPri barvnih osvetljevalnih napravah za opis loËljivostislike uporabljamo πtevilo toËk na palec (ppi). Pritiskalnikih in grafiËnih osvetljevalnih enotah pa zaradirasterskega zapisa uporabljamo enoto dpi (Dot PerInch). Piksel je celota. Kot celotno toËko ga lahko stremi RGB svetlobami osvetlimo na zaslon ali zbarvno osvetljevalno napravo na fotografski papir.Iz veËjega πtevila majhnih pik (dot) pa sestavljamoceloto - piksel. Pri tiskanju tonske vrednosti vsakeposamezne barve CMYK sestavljamo z mnoæicomanjπih pik (dot); razliËne tonske vrednosti se meπajoin dobimo razliËne barvne vzorce.

Velikost slike 1.024 x 768 toËk:Njena velikost pri loËljivosti 72ppi znaπa 36 x 27 cm, pri loËlji-vosti 300 ppi pa samo 8 x 6 cm.

Na levi je zapis s pikslom, nadesni zapis z “dot”, pikami, vmatriËni obliki 16 x 16, kiomogoËa zapis 256 tonskihvrednosti.

Bele linije v naËinu zapisa ztoËkami - dot, so samozaradi prikaza naËina zapisa.

ToËke dot so zdruæene v enotoLine - linija. Na tiskovini zaradiveËje ali manjπe rasterske pikein s tem meπanjem tiskanetoËke z belo barvo papirjavidimo vmesne tonskevrednosti.

Page 72: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 143142 ppi/dpi/lpi/bpp

Original

POT OD ORIGINALA DO FOTOGRAFIRANJA, PRIKAZA SLIKE NA ZASLONU,PRETVORBE IZ RGB V CMYK IN RAZLI»NI NA»INI IZPISA FOTOGRAFIJE

Analogno/dig i ta ln ikonverter spremenisliko v matematiËnoobliko v RGB zapisu.R=200 G=30 B=100

Tipalo zajame vpadno svetlobo.

Po prenosu digitalno zapisane slike v raËunalnik se slika prikaæe na zaslonu zrazliËno moËjo osvetlitve posamezne RGB barve. Zaslon zapiπe sliko v RGBobliki z aditivnim barvnim meπanjem.0 pomeni, da toËka na zaslonu ni osvetljena in tista toËka ostane Ërna. VeËjaje intenzivnost zapisa toËke doloËene barve, veËja je svetlost barve. Vse tribarve, izraæene v svoji najveËji svetlosti, skupaj tvorijo belo svetlobo. SpoveËevalnim steklom boste na zaslonu opazili, da je zapis barve odvisen odrazliËne intenzivnosti treh osnovnih barv spektra.

R=200 G=30 B=100

R=255 G=255 B=255

Osvetljevanje z barvnoosvetljevalno enoto nafotografski papir poteka prektreh barvnih laserjev. Zapis je vRGB obliki in s 300 do 400toËkami na palec.

Za sublimacijski tisk je trebanajprej RGB zapis spremenitiv zapis za tiskanje CMYK.Sprememba barvnegameπanja nam RGB zapisspremeni v 70% magente in90% rumene. Ti dve zmeπanibarvi na papirju tvoritapribliæek barve, kakrπno vidimov RGB zapisu.Zapis omogoËa loËljivost 300toËk na palec in s tem nevidnetoËke.

Levo spodaj:Za kapljiËni tisk prav takopotrebujemo zapis CMYK.Tisk poteka s kapljicami barve,druga poleg druge v FM(Frequency Modulation)rastrskem naËinu. Ta naËintiska omogoËa v visokiloËljivosti zapisa skorajnevidne toËke. Toda loËljivostkapljiËnih tiskalnikov takπneloËljivosti zaenkrat πe neomogoËa, zato je rasteropazen in ne omogoËazveznega tonskega naËina z256 tonskimi vrednostmi. Izpisfotografij je v veËini primerovpreveË kontrasten.

Desno spodaj.GrafiËni tisk z AM (AmplitudeModulation) rastrom — toËkeso v enakem zaporedju, veËjeali manjπe glede tonskejakosti zapisa. Zaradinezmoænosti zapisa s 300 lpi,je raster viden tudi s prostimoËesom.

Page 73: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 145144 ppi/dpi/lpi/bpp

NaËini osvetljevanja in tiskanjaNajprej si oglejmo, zakaj potrebujemo razliËno velikeizhodne loËljivosti in zakaj imajo tiskalniki inosvetljevalne enote razliËne naËine zapisovanja.Bistvo je v naËinu zapisa. Barvne labolatorijskeosvetljevalne enote in sublimacijski tiskalnikizapisujejo vsako toËko zvezno, toËko po toËko, drugoza drugo in z vsemi vrednostmi, ki jih vsebuje toËka.Za kakovosten zapis potrebujemo sliko z loËljivostjo300 ppi, 300 ppi loËljivosti mora imeti osvetljevalnaenota, oziroma 300 dpi loËljivosti zapisa mora imetisublimacijska tiskalna enota.Tu pridemo do æe znane razlike; osvetljevalne enoteza opis loËljivosti uporabljajo enoto ppi, tiskalniki padpi.Naslednja naËina tiskanja sta s kapljiËnimi tiskalnikiin grafiËni tisk, kjer se za zapis uporablja Ëbosvetljevalna enota. Oba uporabljata rasterski naËinzapisa, tonsko vrednost barve pa zapisujeta zmanjπo ali veËjo piko.©e neka stvar je zelo pomembna pri rasterskihgrafiËnih osvetljevalnih enotah in tiskalnikih. Koberejo piksel, ki ima svojo barvno vrednost, gazapiπejo z toËkami/dot za vsako barvo barvnegameπanja CMYK posebej, z razliËno jakostjo.Viπjo loËljivost izpisa dpi nasproti ppi potrebujemozato, ker grafiËni rastrski zapis barvno vrednost toËke

ORIGINAL

ZAPIS NA ZASLONUKapljiËni tiskalniki, grafiËni tisk

Sublimacijski tiskalnikBarvna osvetljevalna enota

M G

Y C

R + B G

R + G G + B

M C + Y

Y C

M C + Y

Y C

R + B G

R + G G + B

R = rdeËaG = zelenaB = modraC = cianM = magentaY = rumenaK = Ërna

Page 74: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 147146 ppi/dpi/lpi/bpp

zapisuje v kvadratu, matriËni obliki, imenovani ras-ter. Viπja je loËljivost slike in grafiËne osvetljevalneenote, veË tonskih vrednosti se lahko zapiπe.Vzorec toËke vsake barve posebej, ki smo jo zapisaliv matriËni obliki z veËjim πtevilom pik (dot),imenujemo poltonska pika. Tako izpisana rastrskapika mora Ëloveπkemu oËesu predstaviti pravi tonskizvezni zapis. Za kakovosten zapis potrebujemo vsaj256 tonskih vrednosti. Od loËljivosti izhodne enotein gostote rastra, poltonske pike, je odvisna kakovostin natanËnost tiska. ToËko, ki je sestavljena iz veËtoËk (dot), imenujemo linija. Linije pa izmerimo zenoto line per inch/lpi.KapljiËni tiskalnik nadomeπËa matriËno piko s

tiskanjem spremenljive pike (dot) v FM(frekvenËnem) rasterskem zapisu. VeË barve je nasliki, veË toËk se zapiπe. Manj je barve na delu slike,manj toËk zapiπe tiskalnik. Ta naËin tiska je zaenkratod vseh naπtetih zapisov najslabπi, saj edini neomogoËa zapisati 256 tonskih vrednosti, predvsemzaradi premajhne loËljivosti tiskanja.Vse skupaj je videti dokaj zapleteno za preprostorazumevanje razliËnih naËinov zapisa.V nadaljevanju si bomo ogledali, kako izraËunamopotrebno loËljivost fotografije (ppi) za posameznetiskalnike, kakπne so loËljivosti zapisov razliËnihtiskalnih in osvetljevalnih naprav ter koliko tonskihstopenj lahko doseæejo.

Na levi je zapis s pikslom, vsredini zapis linije z toËkami dotin desno FM rasterski zapiskapljiËnih tiskalnikov.

Zgoraj zapis tonskih vrednosti sosvetljevalno enoto, piksel zapikslom.V sredini grafiËni rasterski zapisz linijo in spodaj zapis zfrekvenËnim zapisom kapljiËnihtiskalnikov.

Page 75: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 149148 ppi/dpi/lpi/bpp

LoËljivost osvetljevanja in tiskanjaVpraπanjeZakaj v praksi za najviπjo kakovost potrebujemoloËljivost slike 300 ppi in 256 sivinskih tonov na barvoza tisk ali 1.024 za osvetljevanje?

ZaËnimo z æe znanim pojmom. To je loËljivostËloveπkega oËesa. Vemo, da Ëloveπko oko razloËipribliæno 10 linij na milimeter, to je 254 linij na palec.Vemo tudi, da za kakovosten zvezni tonski tisk(barvna globina) na papir, na katerem lahkodoseæemo najviπjo poËrnitveno vrednost do 2.2 D,potrebujemo vsaj 256 tonskih vrednosti (0 do 255),kar doseæemo z 8-bitno barvno globino datoteke zavsako tiskano barvo posebej. Za osvetljevanje nabarvnih osvetljevalnih enotah potrebujemo zapis s1.024 tonskimi vrednostmi, kajti barvna osvetljevalnaenota zmore na fotografskem papirju doseËi veËjopoËrnitveno vrednost, do 2.6 D, kar dobimo z 10-bitnim zapisom po barvi.

In kako to doseæemo?Za kakovostno videnje zadostuje 254 zapisanih toËkna palec. Vzamemo πe nekaj rezerve in dobimo æeznano loËljivost slike 300 ppi. »e enota za izpisomogoËa zapisati 300 toËk na palec zvezno v polnivelikosti, torej toËko za toËko, smo dosegli

kakovosten naËin zapisa. ToËk, s katerimi smozapisali bitno sliko, ni videti.Da vidimo πe tonsko in barvno pravilen zapis, kizadostuje Ëloveπkemu oËesu, potrebujemo zapis z256 tonskimi vrednostmi po barvi. To doseæemo z8-bitnim zapisom po barvi. S takπno loËljivostjo slikein slikovne toËke, piksla, v tisku dobimo zadovoljivooster in barvno kakovosten zapis digitalne fotografije.Zasloni in barvne osvetljevalne naprave prikaæejoizredne barvne vrednosti zaradi zapisa digitalne slikev RGB naËinu. Pri opisu loËljivosti zaslona smougotovili, da 8-bitni zapis po barvi v celoti zadostuje,Ëe uporabljamo naprave za tisk z najveËjopoËrnitveno vrednostjo 2.2D. Za πirπi razpon bipotrebovali po vsaki RGB barvi 10- ali celo 12-bitnografiËno kartico, da bi videli tudi v temnih delih slikeceloten tonski zapis. Zaenkrat potrebujejo takokakovosten prikaz barv samo v fotografskihlabolatorijih, kjer æe uporabljajo digitalne barvneosvetljevalne enote z 10- ali 12-bitnim zapisom pobarvi, torej s 30- ali 36-bitnim zapisom v celoti; paπe to samo za vrhunsko kakovost pri pregledudigitalne fotografije.Barvne osvetljevalne naprave osvetljujejo naklasiËen fotografski papir vsako toËko posebej vloËljivosti 300 ppi. Nekatere zmorejo osvetljevati tudiz loËljivostjo 400 ppi. Spoznali smo æe, da ima toËka

Page 76: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 151150 ppi/dpi/lpi/bpp

obliko kvadrata. Ker so kvadrati zgoπËeni na 300 alicelo 400 na palec in s tako gostoto tudi zapisani drugza drugim, so s prostim oËesom nevidni. Takemuzapisu pravimo zvezni zapis. Osvetljevalne napravelahko zaradi osvetljevanja z RGB svetlobamiloËljivost toËke in njeno tonsko vrednost zapiπejo vceloti. RGB laserska svetloba barvno zapiπe vsakotoËko posebej, barvno vrednost toËke pa æe prejdoloËi program. Najboljπe osvetljevalne napravezmorejo vsako toËko posebej zapisati s 36-bitnobarvno globino. To nam prinese celih 68 milijardbarvnih vrednosti (236). Toda zaradi razponapoËrnitve 2.6 D toliko tonskih vrednosti na fotografijiniti ne razloËimo. Zato zadostuje zapis s 30 biti. Zrazvojem boljπih papirjev, ki bodo omogoËali viπjopoËrnitveno vrednost in s tem moænost niæje gamavrednosti, 1.5 ali celo 1.0, bo viden πe πirπi barvnirazpon. Vendar je zapis na barvni osvetljevalninapravi æe tudi sedaj daleË najkakovostnejπi zapisdigitalne fotografije.©e nekaj govori v prid zaslonov in barvnihosvetljevalnih enot. NaËin zapisa RGB, torej aditivnobarvno meπanje, premore πirπi barvni razpon vbarvnem spektru. Zato tiskalniki, ki zaradi zapisa napapir uporabljajo subtraktivno barvno meπanjeCMYK, æe v osnovi ne zmorejo tako kakovostnegabarvnega zapisa.

Sublimacijski tiskalniki se πe najbolj pribliæajokakovosti tiska, kakrπnega omogoËajo barvneosvetljevalne enote. Tehnologija omogoËazapisovanje z 8 biti oziroma 256 tonskimi vrednostmipo barvi, s katero tiskamo. Tiskalnik toËko na foliji,na kateri je barva, segreje in barva se izluπËi. Tolahko naredi z 256 razliËnimi temperaturami in takozapiπe 256 tonskih vrednosti za vsako barvo posebej.Ker je CMYK zapis s folijami transparenten, se barvemed seboj meπajo in tako nastane zadovoljiv barvnizapis z moæno loËljivostjo 300 dpi, kar je tudipomembno. Tiskalnik lahko zapiπe vseh 300 ppi,kolikor smo jih nastavili za loËljivost slike. S takoloËljivostjo so pike neopazne.Vendar je loËljivost datoteke 300 ppi in loËljivostzapisovanja oziroma tiskanja s 300 dpi primernasamo za osvetljevalne barvne labolatorijske napravein sublimacijske tiskalnike, ki vsako toËko posebejzvezno osvetljujejo ali tiskajo.Seznanili se bomo πe z enoto lpi.LoËljivost slike v raËunalniπkem programu lahkopoljubno nastavljamo. Sliko lahko stisnemo nagostoto 300 ppi, kar zadostuje, da ostanejo toËkepo tisku nevidne. V vsaki toËki je tudi popoln zapisnjene barvne tonske vrednosti. Kolikπen je, jeodvisno od tipala v kameri ali skenerju, s katerimsmo zajeli sliko. Za kakovostno tiskanje zadostuje

RazliËne naprave zatiskanje uporabljajovsaka svoj naËin zapisain s tem drugaËne enote.

KapljiËni tiskalniknadomeπËa matriËnopiko s tiskanjemspremenljive pike (dot) vFM (frekvenËnem)rasterskem zapisu.

Page 77: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 153152 ppi/dpi/lpi/bpp

8-bitni zapis ali 256 tonskih vrednosti, kar pa æevemo.RazliËne naprave za tiskanje uporabljajo vsaka svojnaËin zapisa in s tem drugaËne enote. ©e enkrat sioglejmo naËin zapisa z barvno osvetljevalno napravoin s sublimacijskim tiskalnikom.

Osvetljevalna enota vsako toËko zase osvetljuje ztremi barvnimi laserji RGB in z meπanjem svetlobeustvari tonski zapis. To pomeni, da se vsak toËkazapiπe v svoji tonski in z meπanjem treh barv v svojibarvni vrednosti. Ker vemo, da 300 zapisanih toËkna palec zadostuje in ker je vsaka toËka zapisana vsvoji barvni in tonski vrednosti, se pri osvetljevalnihenotah zadovoljimo z loËljivostjo slike 300 ppi. Torejza zapis loËljivosti uporabimo enoto ppi.

Pri sublimacijskih tiskalnikih je drugaËe. Zapisovanjeje v CMYK obliki. Torej barve dodajamo drugo nadrugo. Za kakovosten izpis potrebujemo 300 ppiloËljivosti slike, vsak piksel posebej pa se πtirikratzapiπe zapovrstjo drug na drugega z drugaËnotonsko vrednostjo. To doseæemo, kot smo æespoznali, z razliËno temperaturno segrevanja vsakebarvne folije CMYK posebej. Ker lahko segrevamovsako toËko posebej, zadostuje loËljivost slike 300ppi. Ti tiskalniki omogoËajo vsako toËko posebej

zapisati z 256 tonskimi vrednostmi. VeË doloËenebarve vsebuje vhodna toËka, bolj bo folija na tistemdelu segreta in veË folije se bo izluπËilo na papir.Ker pa loËljivost toËke zapisujemo rastersko,uporabljamo za loËljivost zapisa enoto dpi.

GrafiËne laserske osvetljevalne naprave, laserskitiskalniki in kapljiËni tiskalniki pa tonske vrednostidosegajo na drugaËen naËin. Zapis tonskih vrednostije rasterski, torej toËke gradimo z veËjimi ali manjπimipikami, imenovanimi “dot”.Z grafiËno tehnologijo lahko doseæemo najveËjoloËljivost tiska 200 lpi. Viπje loËljivosti ne moremodoseËi zaradi tehniËnih omejitev tiska. Pa πe toloËljivost lahko doseæemo le z najboljπimiosvetljevalnimi enotami, tiskarskimi stroji innajboljπimi, povrπinsko obdelanimi (premaznimi)papirji. V grafiËni tehniki loËljivost poltonskih toËkdoloËamo s πtevilom linij na palec. Vsaka linija pavsebuje veË manjπih toËk, imenovanih dot.Da je pika Ëimmanjπa in da vseeno lahko zapiπemosliko z 256 tonskimi vrednostmi, potrebujemozapisovalno napravo z vsaj 2400 dpi loËljivostizapisa.Da bi dobili v zapisu CMYK teoretiËno moænoloËljivost 300 lpi v 256-tonskem zapisu, potrebujemotiskalnik ali enobarvno osvetljevalno enoto za grafiËni

ToËka/piksel, zapisana v bit mapobliki, v razliËnih poveËavah:Zgoraj moËno poveËan zapistoËke v matriËni obliki 16 x 16,kjer lahko doseæemo 256sivinskih tonov.V sredini nekajkrat poveËanetoËke, v katerih manjπih pik, dot,ne opazimo. Enoto imenujemolinija na palec lpi. Spodajrasterski zapis v velikosti 1 : 1.Iz piksla prek majhne pike, dot,dobimo pravilen tonski zapis. Zazapis nevidnih toËk pa bipotrebovali vsaj 254 linij zapisana palec.

Page 78: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 155154 ppi/dpi/lpi/bpp

tisk z vsaj 4800 dpi. Tako loËljivost potrebujemozaradi zapisa rasterske poltonske pike/lpi. Barve sev tisku med seboj meπajo, vsaka je zapisana zrazliËnimi tonskimi vrednostmi in na koncu dobimomeπano barvo. Zato mora biti vsaka toËka ustreznozapisana. ToËka pa se zapisuje v matriËni obliki inzato potrebujemo visoko loËljivost zapisa.

Za primer vzemimo kakovosten grafiËni tisk. DnevniËasopisi zaradi slabπe kakovosti papirja in hitrostitiska uporabljajo 100 rasterskih pik na palec (lpi),zato fotografije opazimo kot pikËaste. Kakovostnereklamne tiskovine in revije tiskajo z loËljivostjo rastra150 lpi.Najkakovostnejπe tiskovine pa uporabljajo raster 200

RazliËni zapisi bitne slike

Barvna osvetljevalna naprava

Sublimacijski tisk

GrafiËni tisk

KapljiËni tisk

Page 79: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 157156 ppi/dpi/lpi/bpp

lpi. Vendar kljub visoki loËljivosti s prostim oËesomπe vedno opazimo drobne rastrske pike.Vendar 150 lpi v veËini primerov zadostuje, saj seπtiri pike vsake barve barvnega meπanja CMYK medseboj meπajo in s tem je njihova vidnost manjπa, patudi bralci niso tako pozorni na detajle.GrafiËne osvetljevalne naprave, ki osvetljujejo filmali tiskarsko ploπËo, omogoËajo tudi 3.600 dpiloËljivosti zapisa, kar omogoËa zapisati vsako piko(dot) z 256 in veË vmesnimi toni tudi pri loËljivostizapisa poltonske pike 200 lpi. VeË vmesnih tonovkljub osvetljevalnim napravam, ki zmorejo zapisati4.800 dpi, ne moremo dobiti. PostScript, programskoorodje za digitalne zapise, omogoËa samo 8-bitnibarvni zapis, to pa je 256 tonskih vrednosti. VeË jihv tehnologiji tiska niti ne potrebujemo. Vemo æe, dapoËrnitev, ki jo dosega kakovosten tisk, z 256tonskimi vrednostmi omogoËa zadovoljiv zveznitonski zapis.

KapljiËni tiskalniki ne potrebujejo 8-bitne barvneglobine. Zaradi naËina nanaπanja barv z drobnimikapljicami ne omogoËajo zapisa z visoko loËljivostjo2400 ali veË dpi. Zapis pike poteka z FM frekvenËnimrasterskim zapisom. Vsaka pika se zapisujesamostojno. Bolj ko je barvni odtenek svetel, manjtoËk zapiπe tiskalnik - in obratno, temnejπi ko je barvni

odtenek, veË toËk na palec zabeleæi tiskalnik. BoljπikapljiËni tiskalniki za prikaz veË tonov in manj vidneizpisane toËke uporabljajo svetlejπa tona cian inmagenta barve. Tako poskuπajo pridobiti Ëimboljzvezen zapis tonske lestvice. Kljub 1.440 dpiloËljivosti tiskanja kapljiËnim tiskalnikom to πe ne

Zapis rasterske pike v matriËniobliki 7 x 7 in 16 x 16.V zapisu s 150 lpi zakakovostni grafiËni tisk, zosvetljevalno enoto inloËljivostjo zapisa 1.000 dpilahko zapiπemo samo matriko 7x 7 in s tem 49 tonskihvrednosti.Matrika zapisa 16 x 16 in s tem256 tonskih vrednosti zahtevaloËljivost zapisa 2.540 dpi prirastru 150 lpi.Zapis rastra 60 lpi s1.000 dpiloËljivosti zapisa bi lahko izvedliv matriki 16 x 16 in z 256tonskimi vrednostmi, vendar jetoËka moËno vidna tudi sprostim oËesom. Tiskovina stako grobim rastrom deluje tudineostro.

Zgoraj zapis z rastrom 150 lpi.Spodaj zapis z rastrom 70 lpi.

Page 80: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 159158 ppi/dpi/lpi/bpp

uspeva v celoti. Za zvezni zapis 256 tonskih vrednostipotrebujemo matriko zapisa 16 x 16. To pa pomeniveË kot 3.000 dpi pri loËljivosti pike 200 lpi, kolikor joæe zmorejo kapljiËni tiskalniki.»e primerjamo sliko, stiskano s kapljiËnimtiskalnikom, s sliko, osvetljeno na fotografski papir zbarvno osvetljevalno napravo, se lahko prepriËamo,koliko pomenijo vmesne tonske vrednosti pri konËnifotografiji. Tiskana slika iz kapljiËnih tiskalnikov jeglede ostrine in kontrasta v primerih, v katerihpotrebujemo visoko loËljivost, celo boljπa od slike iz

drugih naprav, toda glede tonskih zapisov precejzaostaja za slikami iz osvetljevalnih naprav insublimacijskih tiskalnikov.Priπli smo do zakljuËka, da sta loËljivost toËke/barvnaglobina in loËljivost slike tisti lastnosti, ki pogojujeta,kakπno loËljivost bomo iztisnili z naπim tiskalnikomin koliko tonskih vrednosti bo zmoæen zapisati.Spoznali smo, da velja kot enostavna razlagaloËljivost slike in loËljivosti izpisa 300 ppi samo zasublimacijske tiskalnike in barvne osvetljevalneenote.V nadaljevanju bomo spoznali, kako izraËunamo,koliko dpi izhodne loËljivosti potrebujemo za naπkapljiËni tiskalnik ali grafiËno osvetljevalno napravo,s kakπnim rastrom ali koliko linij na palec bomo lahkozapisali in koliko vmesnih tonskih vrednosti lahkodobimo. Ker kapljiËni tiskalniki ne dosegajo loËljivostigrafiËnih osvetljevalnih naprav in nekateri za tiskuporabljajo frekvenËni rasterski zapis, so ti izraËuniza njih zgolj teoretiËni.Iz podatkov proizvajalca poznamo loËljivost naπeizpisovalne naprave, naj bo to tiskalnik ali laserskaosvetljevalna naprava.Vemo, da za kakovosten izpis potrebujemo 256tonskih vrednosti po barvi in najmanj 150 lpitiskanega zapisa.Z nadaljnjim izraËunom in z znanimi podatki bomo

FM rasterski zapisuporabljamo tudi za vrhunskegrafiËne tiskovine.Z visoko loËljivostjo zapisaosvetljevalnih naprav, prek3.000 dpi, s tem rastromdoseæemo veliko loËljivost inboljπi tonski zapis kot sklasiËnim AM rasterskimzapisom. Toda tehnologijazapisa zahteva visoko loËljivost,Ëesar ne omogoËajo vseosvetljevalne naprave, pa tuditiskanje s tako loËljivostjo pikena papir je moæno samo nanajboljπih tiskarskih strojih. Kerje ta naËin zelo zahteven zatiskanje, se le redko uporablja.KapljiËni tiskalniki pa soprimorani uporabljati totehnologijo. NaËin zapisa skapljicami ne omogoËa zapisapike v vrednosti od 1% do 99%,kot omogoËa grafiËnatehnologija. Sicer je æe moæendelni zapis z variabilno toËko ins svetlejπimi barvami cian inmagenta. Toda zaradi loËljivostizapisa in nezmoænosti veËjevariabilnosti toËke ti tiskalniki πene izkoriπËajo kakovosti inzmoænosti FM rasterskegazapisa. Razvoj pa bo prineseltudi te moænosti. PoËasi bodokapljiËni tiskalniki omogoËaliboljπe naËine zapisa in s temkakovost, primerljivo s tisto nafotografskem papirju.

Page 81: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 161160 ppi/dpi/lpi/bpp

spoznali, koliko toËk v matriËni obliki bomo dobili.MatriËna oblika nam bo povedala, s koliko toËkamibomo lahko zapisali naπo piko (dot) in s tem kolikotonskih vrednosti bomo zapisali.

loËljivost tiskalnika dpideljenoπtevilo æelenih toËk na palec lpi=N poltonska matrika

2.400 dpi / 150 lpi = 16

1.200 dpi / 150 lpi = 8

4.800 dpi / 300 lpi = 16* *(teoretiËna moænost zapisa, rastra ne bi opazili)

NajveËja poltonska matrika v digitalni fotografiji zaizpis s PostScrip gonilniki je 16 x 16, kar pomeni256 tonskih vrednosti zapisa posamezne barve.Zapis veË tonskih vrednosti od 256 nam omogoËajosamo barvne osvetljevalne naprave, ki pa ne delujejopo principu tiska, ampak barvnega osvetljevanja ssvetlobo vsake toËke v polni velikosti posebej, karsmo spoznali æe prej.

IzraËun N x N poltonske matrike nam prineseπtevilo moænih tonskih vrednosti

16 x 16 = 256

8 x 8 = 64

loËljivost tiskalnika dpideljenoπtevilo N poltonske matrike=πtevilo zapisanih toËk na palec lpi.

2.400 / 16 = 150

1.200 / 16 = 75

1.200 / 8 =150

S temi izraËuni smo spoznali, koliko realne loËljivostipotrebujemo za kakovosten izpis digitalne fotografijein enoti lpi in dpi. Tudi Ëe bi lahko dosegli zmoænostzapisa 300 lpi in s tem s prostim oËesom nevidnotoËko, nam premalo tonskih vrednosti ne morepriËarati fotografije, ki smo jo osvetlili z barvnoosvetljevalno napravo na klasiËen fotografski papir.Toda, kot sem æe omenil, koliko fotografov potrebuje

Matriki zapisa 7 x 7 in 16 x 16.49 ali 256 tonskih vrednostizapisa.

Page 82: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 163162 ppi/dpi/lpi/bpp

kakovost fotografij, izdelanih s filma?!Prav toliko se jih lahko vpraπa, ali potrebujejokakovost osvetljevalnih naprav? Presodite sami.

V tem poglavju smo predvsem s teoretiËnegaglediπËa spoznali, kolikπno loËljivost fotografije inbarvne globine potrebujemo za kakovosten izpis.Omenil sem æe, da je kakovost tudi relativen pojemin vËasih fotografija iz kapljiËnega tiskalnika delujebolj vπeËno kot iz osvetljevalne enote. In prav tu jeËar digitalne tehnike. Moænosti za izdelavo fotografije

so neomejene, prav tako pa so lahko tudi deljenamnenja glede kakovosti izpisa. Najboljπi original jeπe vedno fotografirani motiv, vse kopije pa so samonjegovi boljπi ali slabπi pribliæki. Kakovost kopijeocenjujeta vaπe oko in vaπe osebno dojemanja barv,kontrasta in zapisa v celoti.Fotografi se do sedaj nismo spraπevali, kako potekazapis fotografije na razliËnih napravah. Film oddatev labolatorij in tam poskrbijo za izdelavo vaπihfotografij. Tehnologija filma omogoËa tako visokokakovost in je æe tako stara, da nas teorija sploh nezanima. Iz prakse smo se nauËili skoraj vse, saj jeobstajala samo ena resnica in merilo, fotografija,narejena na fotografskem papirju, ali diapozitiv.RazliËni filmi pa veËini fotografov prikazuje istevrednosti. Razlik skoraj ne opazijo ali pa sozanemarljive. Z moænostjo priprave digitalnedatoteke na domaËem raËunalniku pa se je dobrospoznati z naËini izpisovanja na razliËnih enotah.Vsaka enota ima drugaËen naËin izpisa, s tem patudi drugaËen naËin priprave datoteke. Upam, dasem v tem poglavju teorijo prikazal na razumljivnaËin. Moænih poti razlage je veË, toda tehnologijaje za πiroke mnoæice tako na zaËetku, da jo nienostavno razloæiti.Prav tako nisem æelel opisa tehnologije πe boljzaplesti z, recimo, drugimi naËini barvnih meπanj ali

KapljiËni tiskalniki Ëedalje boljprodirajo med fotografe. Izpisfotografij v foto naËinu mnogeæe zadovolji.

Page 83: Intihar.M. .E Fotografija

ppi/dpi/lpi/bpp 165164 ppi/dpi/lpi/bpp

z barvnimi razponi CIE Lab, CIE Luv, HSL, KodakovYCC itd., saj je knjiga namenjena spoznavanjuosnov. RGB in CMYK sta standardni barvni meπanji,ki v popolnosti zadovoljujeta potrebe fotografov pobarvni korekturi. Izpisovalne naprave, naËini izpisov,poËrnitev, gama vrednost in rastri so prav takoopisani z namenom, da se spoznate z novimi pojmi,ki so v drugih tehnologijah æe dolgo v uporabi,fotograf pa jih osvaja πele z digitalno tehniko.Kot sem zapisal v zaËetku poglavja: »e razumeteloËljivost in tonske vrednosti, v digitalni fotografijirazumete skoraj vse.Vse πtevilke so zapisane v najveËji vrednosti, ki æezagotavljajo dobro kakovost. VeË ne potrebujete, spreizkusi pa boste sami ugotovili, ali vam zadoπËatudi slabπa kakovost.Perfekcioniste pa tako ali tako niË ne zadovolji!

Piksel osvetljevalna enotazapiπe v njeni tonski vrednosti zintenziteto svetlobe. Odvisnood zapisa piksla v elektronskiobliki, bo tudi intenzitetaosvetlitve piksla na foto papir.Zadostuje æe osvetljevanje z300 ppi loËljivosti in naπe oko jeprevarano.

Tisk s toËkami dot zapiπepiksel. Z njihovo pomoËjovidimo tonsko lestvico. VeËja jezasiËenost piksla, veË dot sezapiπe. Z matriko zapisa 16 X16 dot doseæemo zapis 256tonskih vrednosti. »e bi æeleli z256 toni zapisati 300 ppi izdatoteke, bi potrebovalizapisovalno napravo z 4800dpi.

Prehod tonov od bele do Ërneje lahko zapisan na veËnaËinov. Kateri je pravi za vaπpogled na zapis, pa se odloËitesami.

Page 84: Intihar.M. .E Fotografija

digitalne kamere 167166 digitalne kamere

Digitalne kamere

CCD in novejπa CMOS tipala in pomnilniπke enoteso kljub zavidljivi kakovosti nekje na zaËetku razvoja.»e je film na vrhuncu svoje poti ali pa z zasiËenostjobarv celo æe pretiravajo, je digitalna kakovost zdajtam, kot je bila klasiËna fotografija pred 160 leti, koje naπ rojak Janez Puhar izumil naËin nanaπanja nasvetlobo obËutljive emulzije na steklene ploπËe.Moænosti razvoja digitalnega prenosa podatkov dokonËne slike so velike in nepredvidljive. Mislim, dani daleË Ëas, ko si bomo kakovostne barvneposnetke, posnete z digitalno kamero, lahkoogledovali na ekranih v tridimenzionalni obliki.Najteæje je pisati o kakovosti in uporabnosti kamer.Vsi drugi Ëleni verige, ki sestavljajo digitalnotehnologijo, so razviti do mere, ki je primerljiva zanalogno tehniko. Skenerji, raËunalniki, programi innaprave za tiskanje æe nekaj let ponujajo ustreznokakovost in so hkrati dostopni za πiroko uporabo.OdliËen digitalni zapis s kamero, primerljiv zanalognim, pa je πe v domeni profesionalcev - in tole redkih, saj je tehnologija zelo draga.Kakovost in cena tipal se spreminjata iz meseca vmesec. »e smo πe na Photokini 2000 opazovaliprototipe najzmogljivejπih digitalcev, so bili, v sredinileta 2001, æe v prodaji. Tri, πtiri, pa tudi πest milijonovtoËk ni veË æelja, ampak resniËnost. Najcenejπe innajenostavnejπe kamere premorejo do dva milijona

166 digitalne kamere

»e se vse razvija in gre naprej, naj gre naprej tudivaπ fotografski razvoj. Razvijajte gledanje s tretjim

oËesom, z objektivom. Spoznavajte svojofotografsko opremo in celotno digitalno tehniko, ki

omogoËa kreativno spreminjati fotografijo.Zato v digitalni fotografiji fotograf razmiπlja

digitalno. Æe v fazi iskanja motiva razmiπljajte, kajboste lahko v nadaljnji obdelavi slike popravili,

dodali ali odvzeli.

Canon EOS 1Ds. Kakovostkamere je tako dobra, da jo tudiprofesionalni fotografi æeuporabljajo za vrhunskenamene.Film æe izgublja svojo vrednost.Ne toliko v smislu kakovosti, kotnadaljne obdelave. Hitrost incena je æe domena digitalnetehnologije. S to kamero tudikakovost za filmom ne zaostaja.

Page 85: Intihar.M. .E Fotografija

digitalne kamere 169168 digitalne kamere

toËk in takπen barvni zapis, ki zadovolji povpreËnegafotografa. Kar 85 odstotkov fotografskega trga vklasiËni tehniki zasedajo druæinski fotografi, ki nepotrebujejo vrhunske kakovosti. Fotografskaindustrija kuje najveËje dobiËke prav na njih.Danaπnje fotografije, posnete s kompaktnimikamerami na film obËutljivosti 400 ISO in narejenev foto laboratoriju, krepko presegajo zahteve tehfotografov. Tako je tudi v digitalni tehniki. Zato jebolj pomembno kompaktno digitalno kamero potehniËnih lastnostih in po ceni Ëimbolj izenaËiti sklasiËno kompaktno kamero kot pridobiti ËimveËjeπtevilo toËk v tipalu. Kompaktnost, soliden zoomobjektiv, programska avtomatika in enostavnostprenosa podatkov do laboratorija z digitalnoosvetljevalno napravo so glavni aduti, ki so æepripomogli k razπiritvi uporabe digitalne kamere tudina druæinske fotografe.Proizvajalci so si v tej smeri æe nabrali izkuπnje. Natrgu so spet kamere s samo milijonom toËk, toda zboljπimi algoritmi ter po obliki in ceni primerljive sklasiËnimi kamerami. Za prepriËevanje druæinskih ininternetnih fotografov ni veË potrebnih na milijone inmilijone toËk.Fotografije iz kamer v cenovnem razredu do 80.000tolarjev so dovolj dobre za uporabo na internetu.Ustrezajo tudi manj zahtevnim druæinskim

Digitalne kamere, ki so priπle natrg v prvi polovici leta 2001,niso lovile veË najveËjegamoænega πtevila toËk.Za poslovno in druæinskofotografijo dva milijona toËkpopolnoma zadostuje.Danes so na trgu æe kamere, kiprekaπajo svoje analognevrstnice z lastnostmi, ki sozanimive za fotografa. RazpongoriπËne razdalje je tudi do 10-kraten. TFT zaslon ponujapogled na motiv in pregledposnetkov. Zapis zvoka innekaj minutni video zapis paomogoËata uporabnikumoænosti, o katerih je sedajlahko samo sanjal.Samo viπja cena zaenkrat πene omogoËa zanimanja vseh zavstop v digitalni svet. Preskokovv svet elektriËnih impulzov pa jeiz dneva v dan vse veË.

Canon PowerShot 90 je bila let2001 predstavnica novegeneracije kamer za druæinskofotografijo: 2.2 milijona toËk, 10-kratni zoom.

Canon F1 iz sredine 70-tih, znastavkom za film v roli vdolæini 10 metrov za 250posnetkov in elektronskiËasovnik z moænostjonastavitve sekvenËnegafotografiranja.Zdaj je vsa ta tehnologija vmajhni πkatlici z objektivom.

fotografom, ki fotografije osvetlijo na digitalnihlaboratorijskih osvetljevalnih napravah ali stiskajo nadomaËem tiskalniku.S kamerami v cenovnem razredu do 150.000 tolarjevv kombinaciji s termosublimacijskim tiskalnikom aliz osvetljevanjem na digitalni laboratorijski napravidobimo fotografijo v nekaj minutah in v kakovosti, kije primerljiva s kakovostjo negativnega filmaobËutljivosti 200 ali 400 ISO v klasiËni tehniki.Kamere tega razreda æe uporabljajo za revijalni inkataloπki tisk.V viπjem cenovnem razredu od 200.000 tolarjevnaprej pa æe dobimo dobre fotografije velikosti 20 x30 centimetrov, ki so za nezahtevnega fotografaprimerljive s fotografijami, posnetimi na povpreËenfilm. Te sisteme zaenkrat uporabljajo v poroËevalskenamene.

Page 86: Intihar.M. .E Fotografija

digitalne kamere 171170 digitalne kamere

Proizvajalcev kakovostnih CCD in CMOS vezij je vseveË; povezovali so se med seboj in z veËjimiproizvajalci kamer. Tako so bili pri zaËetnih projektihpovezani AGFA in MINOLTA, KODAK in CANON;FUJI in NIKON pa sta razvila skupaj celo kamero.Vendar se povezave iz leta v leto spreminjajo,nekateri pa æe iπËejo svoje poti razvoja. Prav tako jetudi vse veË proizvajalcev in razvijalcev svetlobnihtipal. Motorola, Fuji, Intel, Panasonic, Samsung,Kodak, Sony, Canon, Philips, Toshiba so samonekateri izmed njih. VeË proizvajalcev inraziskovalcev pomeni Ëedalje boljπo kakovost, niæjoceno in hiter razvoj novih tehnologij. Prav tako patudi moænost, da vam ceneno kitajsko robo ponudijoæe kot dodatek k pralnemu praπku.Za fotografa, nevajenega raËunalniπke tehnologije,prihajajo drugi Ëasi. ©e vedno lahko fotografira zanalogno kamero, staro 20, 30 ali veË let, in z njonaredi dobre posnetke. V digitalni dobi se bo moral

navaditi, da nove tehnologije v nekaj letih povozijostare. Kamere bomo zato primorani menjavatinekajkrat hitreje kot analogne.Kamere v letu 2003Prve digitalne kamere v devetdesetih letih so bileprecej futuristiËno oblikovane. Prav niË niso bilepodobne prej znanim oblikam. Problem je bil vsoelektroniko pospraviti v Ëimbolj ergonomsko ohiπje.Z zmanjπanjem elektronskih sestavnih delov jeproizvajalcem to æe zaËelo uspevati, a vsi so tudiopazili, da je za uporabnost in kupce edinosprejemljiva klasiËna oblika kamere. Danaπnjedigitalke so kopije klasiËnih kamer. Kompaktnadigitalka ima podobne mere kot analogna razliËica,prav tako uporablja iskalo, zoom objektiv in odliËnonastavitev ekspozicije. Da je kamera digitalna,opazimo πele, ko si ogledamo zadnjo stran. Tu jevelik LCD zaslon, ki ga na klasiËnih kamerah razenna nekaterih APS izjemah, ni.Zrcalno refleksne digitalke so pravzaprav povzeteklasiËne kamere. Tako je Canon EOS 1Ds povzetiEOS 1v, Nikon D1 predelani F-100, Fuji pa je zakamero FinePix S2pro uporabil telo Nikona F-80.Pentax je dolgo Ëakal v senci klasike. V letu 2003pa je napovedal zrcalno refleksno kameri, ki ju vizloæbi neizveæbano oko zlahka zamenja za klasiËno.Tudi Canon je z novim modelom EOS 10D ohranil

Canon PowerShot G3. Kameras katero je marsikateriprofesionalni fotograf spoznavaldigitalno fotografskotehnologijo.Tako kakovostnih in zmogljivihkamer v analognemkompaktnem razredu nikolinismo imeli.

Fotograf v digitalnifotografiji razmiπljadigitalno. Æe v faziiskanja motivarazmiπljajte, kaj bostelahko v nadaljnjiobdelavi slike popravili,dodali ali odvzeli.

Pol-profesionalne digitalnekamere.Canon je v SLR svet vstopil slastno kamero EOS D30.Naslednica D60 je pomenilaveliko stopnico v razvoju CMOStipala.EOS 10D, pa je v zaËetku leta2003 pometla s konkurenco.

Page 87: Intihar.M. .E Fotografija

digitalne kamere 173172 digitalne kamere

tradicionalno obliko EOS zrcalno refleksnih kamer.Lahko predvidevamo, da je razlika v oblikovanjuklasiËnih in digitalnih kamer zabrisana.

Spoznajmo digitalno kameroMnogo fotografskih elementov je primerljivih sklasiËno tehniko. ©e vedno je najbolj pomembnadobra svetloba, fotograf in njegovo videnje motiva.©e tako odliËna digitalna kamera zaenkrat πe ne zna

izbrati pravilnega pogleda na motiv. Kakovostnaoptika je prav tako bolj pomebna od kamere same.Zaslonka in zaklop πe vedno opravljata svojo vlogo.Nastavitvi Ëasa in zaslonke sta enaki, prav takonastavitev ostrine. Ni pa filma, tu je tipalo. Skakovostjo tipala je kot z izbiro filma. Boljπi je film,boljπi je diapozitiv ali fotografija. Boljπe je tipalo poloËljivosti, veËje fotografije bomo imeli. Bolj je tipaloobËutljivo po barvni globini, veË realnih barv bomozajeli v digitalno obliko. S tem bo manj laganja vinterpolaciji; pa tudi fotograf bo manj nasedalsamemu sebi, da je kakovost interpolirane fotografijedobra. TFT zaslon je nova pridobitev

za fotografe.

Canon PowerShot G3. Zelozmogljiva digitalna kompaktnakamera. Na njo lahkoprikljuËimo tudi bliskavice serijeEX.

Digitalnim kameram so namenilimnogo veË dodatkov kotklasiËnim analognim.Podvodno ohiπje za druæinskokamero A60/A70, namomogoËa potop do globine40m.

Page 88: Intihar.M. .E Fotografija

digitalne kamere 175174 digitalne kamere

TFT zaslonPri digitalkah lahko motiv opazujemo prek klasiËnegaiskala ali prek TFT zaslona. TFT zaslon je odliËnanovost za pogled na motiv. Kamero lahko dræimostran od oËesa, s Ëimer pridobimo πirπi pogled inlaæje opravimo pravilen izrez slike. Tudi sama izbirakompozicije je bolj preprosta.Æe pri kompaktnih digitalnih kamerah je na zaslonuveliko moænih nastavitev - od kakovosti snemanjain stiskanja digitalne slike, ogleda ali brisanja æeposnetih fotografij, nastavitev elektronske ostrine,korekture posnetka v nad- in podosvetlitev,digitalnega poveËanja goriπËnice do formatiranjakartic in πe mnogo drugih.Zrcalno refleksne kamere poleg pregleda posnetkovponudijo πe tabelo tonskih vrednosti posameznegaposnetka. Na njej si lahko takoj ogledamo, ali je

posnetek pod - ali nadosvetljen, saj nam pove,kakπne tonske vrednosti so na posnetku.Zaslon nas prehitro zasvoji. Skozi iskalo motivakmalu ne iπËete veË. Teæave se pojavijo zaradihitrejπega praznjenja baterij. 50, 100 ali 400posnetkov in fotografiranja je konec, Ëe s sebojnimate sveæih baterij. Ne pozabite jih!ObjektivV kompaktnih digitalcih so lahko objektivi slabπekakovosti, saj tudi takπni ustrezajo slabi loËljivostisvetlobnih tipal. »eprav imajo boljπa tipala tudi dosto toËk na milimeter, πtiri toËke, ki zajemajo slikona tipalu, tvorijo eno samo toËko (piksel) v digitalnemzapisu, kar æe vemo. Torej se slika interpolira æe vfazi pretvorbe v digitalno obliko. Zaradi slabπekakovosti in velikosti tipal so moæni tudi veliki razponimed goriπËnimi razdaljami pri zoom objektivih invelika svetlobna jakost. V veliki veËini kamer je tipalomanjπe od velikosti filma, zato je deklarirana goriπËnarazdalja objektiva veliko manjπa. Skoraj vsiproizvajalci pa v navodila ali celo na objektiv zapiπejopodatke o goriπËni razdalji tudi v 35-milimetrskemformatu.Primer: Imamo tipalo velikosti 1/1,8 palca. Zoomobjektiv kompaktne digitalne kamere z goriπËnorazdaljo 7 - 21 mm ima, prevedeno v 35-mm razred,goriπËno razdaljo 34 - 102 mm.

Na zadnji strani digitalnekamere je mnoæica gumbov.Navodila je treba dobro prebratiin se spoznati z moæniminastavitvami. Brez dobregapoznavanja kamere boste teækoposneli fotografijo in nikdarizkoristili vseh njenih zmoænosti.

Canon powerShot A300. SpomoËjo TFT zaslona jespremljanje motiva zeloenostavno.

PowerShot A70. OdliËnaergonomija in oblika.OdliËna druæinska kamera.

Page 89: Intihar.M. .E Fotografija

digitalne kamere 177176 digitalne kamere

Pri draæjih zrcalno refleksnih kamerah ni niË drugaËe.Za normalne pogoje uporabljajo objektive z goriπËnorazdaljo 17 - 35 mm, klasiËni zoom objektivi 28 - 80mm pa æe dosegajo goriπËnice teleobjektivov,seveda zaradi manjπega tipala glede na velikostfilma. V uporabi so æe tipala (Canon EOS 1Ds) zvelikostjo formata klasiËnega maloformatnega filma,tako da imajo izmenljivi objektivi tudi v digitalni tehnikisvoje pravo poslanstvo.ObËutljivost tipalaZa obËutljivost tipal prav tako uporabljamo standardISO. Tipalo, ki ima moænost nastavitve razponaobËutljivosti od 100 do 3200 ISO, najboljπi zapis

doseæe pri manjπi vrednosti, pri viπjih pa se kakovostposnetka izgublja (πum) kot pri filmih.ZaklopPri kompaktnih kamerah zaklop ostaja centralni. Topomeni, da je vgrajen v objektiv in da se odpira izsrediπËa navzven. Vse zrcalno refleksne kamereohranjajo fokalni/zavesni zaklop. Prav tako seohranjajo vrednosti Ëasov osvetlitve in vrednostizaslonke. Zaklop pa je bolj obremenjen. Kamere æezdaj omogoËajo 15 in veË posnetkov na sekundo,kar predstavlja velike obremenitve za tanke zavesicezaklopa. Novejπe kamere zaklopa sploh ne bodo veËpotrebovale. Elektronika bo vklapljala in izklapljalatipalo.Prenos digitalnih zapisovPo ekspoziciji in procesiranju se podatki shranijo vpomnilniπkih enotah, kot so Smart Media, CompactFlash, Memory Stick ali mini disk enota.NaËinov zapisa je veË. Surovi zapis RAW, v kateremso zajete toËne vrednosti vsake toËke na tipalu, jenajboljπi. Takπno sliko obdelamo πele v raËunalniku.Bolj enostavno pa je, da kamera sliko s svojimprocesorjem æe sama pretvori in sliko stisne v JPEGzapis ali zapiπe v uporabniπkem zapisu TIFF, s Ëimerpa podaljπamo Ëas zapisovanja. S stiskanjem slikev zapis JPEG zmanjπamo πtevilo informacij o sliki inæe tako laænjiva digitalna slika se s tem πe poslabπa.

Najbolj preprost naËin prenosapodatkov iz pomnilne kartice vraËunalnik je prek bralcevpomnilnih kartic. S tem naËinomprenosa varËujemo baterije vkameri, saj kamere zaprenaπanje podatkov nepotrebujemo in πe fotografiramolahko z njo, medtem ko se slikeprenaπajo v raËunalnik. Karticelahko vstavimo tudi v prenosneraËunalnike.

V letu 2003 predstavljeni modelEOS 10D omogoËa zajetifotografijo od 100 do 3200 ISOobËutljivosti.Digitalno predvsem reporterjemprinaπa nove moænosti.Fotografijo lahko zajamemotako pri moËni kot slabisvetlobni jakosti.

Æelite 100, 400 ali 1.600 ISOobËutljivosti. Izbira je vaπa.

Page 90: Intihar.M. .E Fotografija

digitalne kamere 179178 digitalne kamere

Toda stiskanja podatkov v naËinu JPEG nepriporoËam le tistim, ki æelijo tiskati ali osvetlitifotografijo v najviπji kakovosti. Za druæinsko,poslovno ali reportersko fotografijo pa je stiskanjepodatkov v naËinu JPEG zelo dobrodoπlo.V JPEG zapisu lahko sliko stisnemo bolj ali manj,kar omogoËajo razliËne nastavitve; s tem pa dobimotudi razliËne koliËine podatkov v pomnilni enoti.Seveda manj podatkov o sliki pomeni slabπo sliko.Dobro je narediti testne posnetke z razliËnimi zapisiin se prepriËati o kakovosti fotografij.Prenos elektriËnih signalov iz pomnilne enote vraËunalnik lahko opravimo na veË naËinov.KlasiËnih serijskih in “Apple Talk” vhodov v novejπih

raËunalnikih skorajda ne zasledimo veË. Prenospodatkov v raËunalnik je z njimi prepoËasen. Zatouporabljamo predvsem USB vhode ali πe hitrejπeIEEE 1394 (FireWire) vhode.S prenosom digitalnih podatkov v raËunalnik dobimoveliko moænosti za nadaljnjo obdelavo slike. Na slikilahko z raËunalniπkim programom popravimoostrino, tonske vrednosti, barve, kontrast in opravimorazliËna maskiranja. RaËunalnik omogoËa digitalnotemnico, v kateri imamo veliko veË svobode kot priizdelavi fotografije prek poveËevalnika v klasiËnempostopku. Fotografije iz raËunalnika lahko tiskamosami s kapljiËnimi ali sublimacijskimi tiskalniki ali prekinterneta prenesemo v digitalni laboratorij. Fotografijevrnejo po poπti, izdelane na klasiËen fotografski papir.Pot do konËne slike je z digitalizacijo moËnopoenostavljena in krajπa.

SCSI prikljuËke za priklop enotna raËunalnik uporabljajopredvsem studijski digitalninastavki. Novejπi digitalnizajemalci uporabljajo FireWireprenos.

Serijski nastavek za priklopkamere na raËunalnik - s temnaËinom prenosa smo veË kotdesetkrat poËasnejπi kot z USBali SCSI naËinom prenosa.Velika razlika je, ali Ëakamo naprenos 2 minuti ali 20 minut.

Novejπa digitalna kameraCanon PowerShot A60 jeodliËna kamera za druæinskofotografijo.ponuja vse, kar potrebujemo zakakovostni zajem fotografijefotografije velikosti 10 X 13 cm.

Tiskalnik Canon CP-100,omogoËa enostaven priklopdigitalne kamere in izpisfotografije.

PCMCIA nastavek zaCompactFlash spominskeenote. Preko njega karticopriklopite v prenosni raËunalnikin digitalne kamere, kiuporabljajo mini disk enote.

Page 91: Intihar.M. .E Fotografija

digitalne kamere 181180 digitalne kamere

Energija, baterije»e se pri klasiËni kompaktni kameri skoraj nezavedamo, da potrebujemo energijo za osvetlitevfilma, je digitalna tehnika energetsko zelo poæreπna.Ob nakupu kamere dobimo v paketu poleg baterijtudi napajalnik. Vse od zumiranja, bliskavice,krmiljenja avtomatske ostritve, zaklopa, pomnilnikado notranjih elektronskih komponent in motorËkovnapajajo vsaj dve AA baterije. Ob uporabi TFTzaslona v povpreËju zadoπËajo le do ure delovanja.Zato je pametno kupiti vsaj dodaten komplet baterij,ki jih lahko polnimo, s seboj pa je dobro imeti tudirezervne navadne baterije. Zaradi energijskepoæreπnosti snemanje z digitalno kamero ni takopoceni in enostavno. Med fotografiranjem mora bitifotograf pozoren na stanje baterij.Pri nekaterih kamerah dobimo v kompletu æe

posebne Li-Ion akumulatorske baterije, ki zdræijomnogo dlje, toda ob fotografiranju moramo vseenopaziti na njihovo stanje in s seboj imeti dodatnobaterijo.Nadaljnji razvoj digitalnih kamerZapisal sem æe, da so πe fotografi, ki fotografirajo sstarimi praktikami, werami, rolleiflexi in drugimikamerami starejπih modelov. Posnetki niË nezaostajajo za tistimi, posnetimi s sodobnimikamerami, saj imajo naπtete kamere zadovoljivooptiko, uporabniki pa njihove lastnosti dobro poznajo.Mnogi bodo s temi kamerami fotografirali, dokler boz njimi πe zmoæno fotografirati in dokler bo obstajalfilm.Digitalne kamere so po tehniËnih lastnostih enakeklasiËnim. Samo z loËljivostjo tipala in zrazpoznavanjem barv πe niso kos analognitehnologiji. Vendar imajo prednost v tehnologiji in stem moænostjo laganja. S pomoËjo algoritmovustvarjajo nove kakovostne podatke in s tem odliËnokonËno fotografijo. Za zamenjavo fotografske tehnikepa se odloËa vse veË fotografov.KljuËni so laboratoriji - v nekaterih naprednejπihsoæe priËeli zagovarjati digitalno tehnologijo, trg jeoæivel. Spomnimo se APS tehnologije. »e je hitroosvojila trg na Japonskem in v celotnem zahodnemsvetu, se pri nas ni prijela ravno zaradi nezanimanja

Seznanite se z digitalnotehniko. Fotografije so æekar dobre kakovosti.Nekateri motivi vas bodoprav presenetili. Digitalnaostrina iz tipala nekatereæe zapelje. Tudi zapisbarv je vËasih neverjetnovπeËen.Morate poizkusiti in se naosnovi poizkusa odloËitiza skok v digitalnofotografiranje.

Zrcalno refleksne kamere so πebolj poæreπne kot kompaktne inLCD zaslon je med glavnimiporabniki. Pri teh kamerah zatomotiva ne iπËemo z LCDzaslonom, ampak z njim æeposnete slike samopregledujemo in opravljamorazliËne nastavitve.

Kadar z digitalno kamerofotografirate v bliæini elektriËnihvtiËnic ali je doma prikljuËenana raËunalnik, je priporoËljivo,da v kamero namesto baterijevstavite nastavek za napajanje,ki ga vklopite v vtiËnico. TakovarËujete z baterijo. Tudi Ëeimate baterije za polnjenje, le-teob pravilni uporabi zdræijo od100 do 300 polnjenj. NatopriËno izgubljati kapaciteto intreba je kupiti nove.

Nakup rezervne baterije naj bovaπa prva dodatna investija.

Page 92: Intihar.M. .E Fotografija

digitalne kamere 183182 digitalne kamere

fotolaboratorijev.V digitalni tehniki je drugaËe. Vsi novi laboratorijskistroji za izdelavo fotografij so prirejeni za digitalno,lasersko osvetljevanje foto papirja. Tudi boljπikapljiËni tiskalniki æe zmorejo primerljiv izpis,predvsem pa dovolj ugodnega glede cene. S tem jeprihodnost digitalne tehnike æe tu.Digitalni Ëas je æe priπel, vsak fotograf pa sam izbira,kdaj bo vstopil v digitalno obdobje. vi ste æe v njem.in kmalu boste spoznali mnoge njegove prednosti.Trg je odprt. Laboratoriji so pripravljeni. Vrata v tasvet so torej odprta.Le izrazni fotografi bodo v foto trgovini πe nekaj Ëasaiskali film.

Nakup digitalne kamere v praksi -pozabite teorijoKupiti analogno kompaktno kamero je zdajenostavno. OdloËitev je stvar osebne presoje,odmevnosti doloËenega modela in imenaproizvajalca v javnosti, mnenje prodajalca in nakoncu cena.Pri digitalnih kamerah je drugaËe. Fotografitehnologije πe ne poznajo in so v veliki meri odvisniod prodajalca ali nasvetov raËunalniπkih revij, ki papri preizkusu kamer preizkuπajo lastnosti, ki fotografaponavadi ne zanimajo. Znamk je toliko, da je zmedaπe veËja. Poleg fotografu znanih imen, kot so Canon,Nikon, Minolta, Pentax, Olympus, Kodak, Fuji, Leica,so tu tudi znana imena iz zabavne elektronike: Sony,Samsung, Toshiba, Panasonic, Casio, Epson, kiresnici na ljubo v kompaktnem razredu ne ponujajoniË slabπih kamer kot fotografu æe znani proizvajalci.Za druæinsko in internet fotografijo je povsem vseeno,ali kupite kamero z napisom Nikon ali Sony.Tehnologija je πe toliko v povojih, da v isti cenovniskupini posamezen proizvajalec ne more doseËibistvenega napredka pred konkurenco. Recimo, daCanon kupi tipalo pri Sonyju. Seveda bo nakuppogojeval s kompenzacijskim nakupom svojihkomponent, recimo optike, za Sonyjeve kamere. NatrgovËevi polici zato ne bo bistvene razlike med

Glavne odloËitve pri nakupu digitalne kamere

Za kaj jo potrebujem - internet, druæinska fotografija, poslovna fotografija?

Milijon toËk ali veË (slike velikosti 10 x 15 cm ali veËje)?

Koliko posnetkov v visoki loËljivosti potrebujem?

Katere moænosti izbrati za prenos podatkov v moj raËunalnik - serijski vhod,SCSI, USB, FireWire?

Koliko posnetkov bom naredil naenkrat z enim kompletom baterij?

Dodatki: zoom, makro, bliskavica, video, MP3 ?

Page 93: Intihar.M. .E Fotografija

digitalne kamere 185184 digitalne kamere

obema znamkama kamer tako v kakovosti kot v ceni.Æe nekaj let je lep primer model kompaktne digitalnekamere Fuji. Leica zakupi doloËeno πtevilo kamer,doda svoje ime in, kot pravijo sami, svojo optiko terkamero prodaja pod znamko Leica. Katera je boljπa?Fotograf bo æe zaradi imena raje izbral Leico. Todaime in optika πe nista vzrok za nakup draæje kamere.Kompaktna digitalna kamera zaradi slabosti tipalazaenkrat πe ne potrebuje vrhunskega objektiva,kakrπne proizvaja Leitz za znane Leice. To je lepprimer, kako si podjetje razprodaja svoje ime.Kodak, ki je med vodilnimi v digitalni fototehnologiji,se je odloËil za praviËnejπo pot. Dobro zrcalnorefleksno kamero Nikon F5, je opremil s svojotehnologijo in jo prodaja s svojim imenom nadigitalnem dodatku, na telesu kamere pa je πe vednozapisano ime proizvajalca. Tudi optika ima napisproizvajalca. Tako kupec toËno ve, kaj dobi.Problemi nakupa so πe v nekaterih podrobnostih.DoloËene kamere omogoËajo zvoËni zapis, spetdruge nekaj deset sekund video zapisa, tretjeponujajo shranitev in predvajanje MP 3 zvoËnegazapisa itd. Fotograf pa naj ostaja pozoren na njemuæe znane elemente. S kakovostjo svetlobnega tipalaje tako kot s kakovostjo filma - bodite pozorni naπtevilo toËk tipala (zrnatost) in na barvno globino(razpoznavanje barv), pa tudi na goriπËnico objektiva

in njegovo svetlobno jakost, preglejte moænostprogramov osvetlitve, jakost bliskavice itd.Znana fotografska podjetja so vodilna tudi pri izdelavidigitalnih kamer. Zato fotograf ne bo zgreπil, Ëe kupikamero z njemu znanim imenom na njej.Pri kamerah zrcalno refleksnega formata se lepo vidi,da proizvajalci, ki kamer sami ne izdelujejo, kamereodkupijo od znanega proizvajalca in jim dodajo svojodigitalno tehniko.»e bo πla digitalna tehnika tako hitro naprej, kotpredvidevajo, se splaËa predvsem izraznemufotografu poËakati na njemu ugodno ceno in vprimernem trenutku kupiti kamero, pri kateri bo lahkouporabili objektive, bliskavico in drugo dodatnoopremo, ki jo jekupil æe prej za klasiËno kamero.

Izrazni fotografi moratepoizkusiti nove kreativnezmoænosti, ki jih ponujatipalo. Toda vse, karzmore tipalo, zmore tudifilm. »e vas interpoliranafotografija navdihuje,morate vedeti, da vsenapake tipala lahkoustvarite v digitalnitemnici.

Vrhunska kompaktna digitalnakamera, PowerShot S50.

Page 94: Intihar.M. .E Fotografija

digitalne kamere 187186 digitalne kamere

nastavkov. Seveda jih je treba dokupiti.»etudi boste s kakovostjo posnetkov vaπe novedigitalke v celoti zadovoljni, ne morete biti prepriËani,da boste z njo lahko sledili novim vrstam zapisov innovejπim pomnilnikom. »isto mogoËe je, da bodigitalna kamera, ki jo kupite danes, Ëez dve,najkasneje pet let neuporabna zaradi nezdruæljivostiz novo generacijo raËunalnikov ali programskeopreme.KlasiËno kamero na film boste lahko uporabljali,dokler bodo πe izdelovali film in osvetljevali fotografijena klasiËen fotografski papir. Zato pred nakupomrazmislite, ali ste tudi po finanËni plati æe pripravljeniskoËiti v novo tehnologijo. Nakup zdaj priporoËamsamo tistim, ki jim globina æepa to omogoËa ali pakamero v letu dni izplaËajo s komercialnim delom.Fotografi pa vedno ne kupujemo z razumom, ampaknekoliko gledamo tudi na prestiæ. Le zakaj kupujemodrage analogne kamere znanih proizvajalcev, Ëe bilahko za nekajkrat niæjo ceno dobili za svoj naËinfotografiranja ravno tako uporabno kamero?Tudi pri digitalcih ni niË drugaËe. Zaradinepoznavanja tehnologije kupujemo kamere zvelikim πtevilom toËk, ki jih nikoli ne bomopotrebovali. Po drugi strani se πe ne zavedamo, dase tehnologija tako hitro razvija, da je kamera æetisti trenutek, ko so jo dali na polico, zastarela.

Nakup digitalne kamere je po drugi strani zelopreprost. Zaradi hitrega prenosa posnetka izpomnilne enote v osvetljevalno napravo lahkokamero takoj preizkusimo. Kar v trgovini naredimonekaj posnetkov, pomnilno enoto vstavimo v drugokamero in naredimo nove posnetke. Pomnilnikodnesemo v fotolaboratorij in po ogledu fotografijse lahko brez teæav odloËimo, katera kamera namustreza. Zakaj bi kupovali draæjo kamero, Ëe nascenejπa popolnoma zadovolji?!Pred nakupom se je treba zavedati πe neËesa.Celotna digitalna tehnika napreduje izjemno hitro.»e smo bili πe dve leti nazaj zadovoljni s prenosompodatkov prek serijskih in apple talk vhodov, zdajskoraj ne morete veË kupiti raËunalnika, ki biomogoËal prikljuËitev starejπe kamere brez dodatnih

Digitalne zapise zaizdelavo fotografije nositevedno v en samlabolatorij, ki ste gapoprej izbrali s preizkusi.Navadite jih na svojevidenje fotografije. Vlabolatorijih se πe samiuËijo. Za njih delaprocesor v osvetljevalninapravi. »e le-ta ni vednoenako nastavljena, sorezultati iz serije v serijodrugaËni.Navadite se zavrniti slaboizdelane fotografije inzahtevati ponovitve.

Tudi za kamere, ki nepremorejo izmenljivihobjektivov, so naredili mnogokoristnih in nekoristnihdodatkov. Dodatni nastavek zleËami privijemo na objektiv indobili smo goriπËno razdaljofish-eye objektiva.

V kakovosti fotografije velikosti10 x 15 cm za druæinskofotografijo ni razlike, veËjaprednost zrcalno refleksnedigitalne kamere je le vmoænosti menjave objektivov.

Page 95: Intihar.M. .E Fotografija

digitalne kamere 189188 digitalne kamere

Novosti pri fotografiranju z digitalno kameroKo smo se odloËili za nakup primerne kamere, poogledu navodil spoznamo, da digitalna tehnologijapri fotografiranju ponuja veliko veË moænosti inrazliËnih nastavitev kot klasiËne kamere na film.Enaki ostajajo objektiv, sproæilec, merjenje svetlobe,nastavitev zaslonke in Ëasa ter razliËne programskeavtomatike. Nove moænosti, kot so gledanje motivaprek LCD zaslona, sprememba obËutljivosti tipala,moænost zmanjπevanja loËljivosti in kompresiranjaslike, nastavitev kontrasta, nastavitev elektronskeostrine in brisanje æe posnetih fotografij pa prinaπatako prednosti kot slabosti, na katere moramo bitipozorni.Iskanje motiva prek LCD zaslona nas hitro zasvoji.Toda baterije se na ta naËin zelo hitro praznijo. »efotografiramo doma, ni teæav - ko pade napetost,baterijo s polnilcem v nekaj minutah toliko napolnimo,da spet lahko posnamemo nekaj posnetkov. VeËteæav je, Ëe fotografiramo zunaj. »e nimamo s sebojdodatne sveæe baterije, je fotografiranja hitro konec.Pri kameri na film skoraj ne vemo, da uporabljaelektriko, Ëeprav imamo tudi zanjo v torbici vedno sseboj rezervno baterijo, ki vzdræi nadaljnjih nekaj stoposnetkov. Baterije so standardne in jih lahko kupimov fotolaboratorijih. Digitalne kamere pa zaradi velikepoæreπnosti uporabljajo veËje in zmogljivejπe baterije,

ki jih lahko veËkrat polnimo, in Ëe po izpraznitvi nismoblizu elektriËne vtiËnice in ne nosimo s seboj polnilca,je konec s fotografiranjem. Bodite torej pozorni nastanje baterije in Ëe fotografirate zunaj, za iskanjemotivov Ëimmanj uporabljajte LCD zaslon, prav takoza ogled æe posnetih fotografij. »e beterij dlje Ëasane boste mogli polniti, LCD zaslon uporabljajte samo,Ëe je pomnilna kartica æe polna in bi æeleli izbrisatislabπe posnetke.Dobra lastnost fotografiranja s tipalom je moænostnastavitve obËutljivosti pri kateremkoli posnetku. VklasiËno kamero smo vstavili film in obËutljivost seje sama nastavila prek DX kode na patroni. Obstajaπe moænost roËne nastavitve, toda nastavitev ISOvelja za celoten film. Na digitalni kameri paobËutljivost tipala lahko spreminjamo. Na LCDzaslonu izberemo ustrezno obËutljivost in sliko lahko

LCD zaslon je med najboljopevanimi novostmi pridruæinskih fotografih.Opazovanje motiva jeenostavnejπe, fotografa hitrozasvoji.

S Canon PowerShot A60 so sedigitalne kamere spet vrnile nazaËetek; vsaj kar se loËljivostitiËe. Proizvajalci so spoznali, daveËina fotografov ne potrebujevelikega πtevila toËk. Pomem-bnejπa je cena, ki naj bi bilaprimerljiva s cenami kamer nafilm, in enostavna uporaba.Kamera ima poleg elektronskegazoma tudi pravi optiËni zoom. Koprimerjate kamere med sebojbodite pozorni tudi na to lastnost.Digitalni zoom ne omogoËaprimerljive kakovosti zapisanaproti optiËnemu.

Page 96: Intihar.M. .E Fotografija

digitalne kamere 191190 digitalne kamere

posnamemo s samo 50 ISO ali celo z 800 do 1.600ISO obËutljivosti. Tipala dajejo najboljπe rezultate prinajniæji obËutljivosti. Bolj ko poveËujemo obËutljivost,tipalo prek algoritmov bolj goljufa, opazno pa sepoveËa tudi osnovni πum tipala, s Ëimer je slikaslabπa. Toda s spremembo obËutljivosti imamo vsajmoænost fotografirati pri slabπih svetlobnih pogojih,ustreza pa nam tudi, Ëe potrebujemo zelo kratkeËase osvetlitve ali veliko globinsko ostrino. Prifotografiranju na film posnetka v slabih svetlobnihpogojih ne bi mogli narediti ali pa bi morali zamenjatiπe ne do konca posnet film z novim, bolj obËutljivim.Fotograf se mora sam odloËiti, ali ga bo kakovosttako zajete digitalne fotografije zadovoljila. Bolje paje, da smo posnetek vsaj zajeli, kot da ga nismouspeli zaradi tehniËne nezmoænosti filma.Nastavitve loËljivosti omogoËajo zapisati na pomnilnoenoto veË ali manj posnetkov. Velikokrat fotografij zveliko loËljivostjo sploh ne potrebujemo. Na kameriz najviπjo loËljivostjo 2.048 x1.536 toËk (3,1 milijonatoËk) lahko nastavimo tudi niæje loËljivosti. Z najviπjoloËljivostjo lahko pri zapisu s 300 toËkami na palecnaredimo kakovostno poveËavo 13 x 18 centimetrov.»e fotografiramo za ogled fotografij na zaslonu, takovelike loËljivosti niti ne potrebujemo; prav tako ne,Ëe bomo posnetek izpisovali v manjπi velikosti ali nakapljiËnem tiskalniku. V teh primerih lahko brez vpliva

na kakovost fotografije nastavimo manjπo loËljivost,s tem pa na pomnilno enoto shranimo veË posnetkov.Druga moænost za veË posnetkov v pomnilniku jepustiti nastavljeno najviπjo loËljivost in uporabiti naËinveËjega stiskanja. Za zmanjπanje koliËine podatkovnajveËkrat uporabljamo JPEG naËin zapisa. KoliËinopodatkov lahko zmanjπamo tudi za 90 odstotkov,torej datoteka obsega samo 10 odstotkov datotekenestisnjene slike. Tako pridobimo prostor v pomnilnienoti, se pa s stiskanjem ali kompresiranjem izgubidel toËk na fotografiji, s tem pa pade tudi kakovostsame slike. VeËja je kompresija, veË podatkov seizgubi in slabπa bo stiskana slika. Fotograf naj sampreizkusi vse naËine zmanjπevanja loËljivosti inkompresiranja slike in se na podlagi preizkusovodloËi, kakπna loËljivost in kompresija πezadovoljujeta njegovo videnja kakovosti.Naslednje, kar omogoËa digitalna tehnika, jespreminjanje kontrasta in ostrine fotografije. Prifotografiranju na film lahko to moænost izkoristimosamo pri Ërno-belih filmih z uporabo barvnih filtrov,z razvijanjem v razliËnih razvijalcih in z uporaborazliËno kontrastnih papirjev. Pri barvnih filmih panimamo moænosti vplivati na kontrast in poveËevatiostrine pred osvetlitvijo. Kontrast in ostrino v digitalnikameri spreminjamo s programom. »e je motivpremalo kontrasten, fotografi pravimo mehak, z

VeË je moænih nastavitev, teæjeje fotografiranje samo.Nastavitev pa je toliko, da bostefotografi, ki vas bolj kot samofotografiranje zanimajo gumbi innastavitve, gotovo priπli na svojraËun.

Na boljπih kamerah si lahkopoleg fotografije ogledate πetonski zapis in vse nastavitve, skaterimi ste posneli fotografijo.

»e vam proraËundopuπËa, kupitedigitalno kamero.»e πe ni, bo fotografijakmalu postala vaπ hobi.

Page 97: Intihar.M. .E Fotografija

digitalne kamere 193192 digitalne kamere

nastavitvijo na digitalni kameri spremenimo gamakrivuljo zapisa in nov naËin zapisovanja s tipalombo kontrastnejπi. Obratno lahko trde, preveËkontrastne motive posnamemo manj kontrastno.Nastavitev ostrine je naslednji goljufivi element, kiga omogoËa digitalna tehnologija. V resnici niposnetek niË bolj oster, saj je ostrina posnetkaodvisna od kakovosti objektiva in loËljivosti tipala.Toda z elektronskim popravkom lahko dobimo navidez bolj ostro sliko. Program v digitalni kameri pozajemu slike uporabi podoben algoritem kot programiza obdelavo fotografij v raËunalniku. Ostrinoizboljπamo z digitalnim filtrom “Unsharp mask”. Znjim navidezno ostrimo samo toËke, ki so postavljenev veËjem kontrastnem razponu ali med razliËnimibarvnimi toni. To pomeni, da se del vmesnih toËkmed kontrasti izbriπe in zato dobimo veËji kontrastmed barvami. Seveda pa ima tudi to goljufanje svojemeje.Digitalna tehnologija omogoËa tudi digitalni zoom,ki ga lahko vËasih s pridom uporabimo. Ker pa æevemo, da digitalna tehnika ponavadi goljufa na raËunkakovosti, je tudi v tem primeru tako. Digitalni zoomomogoËa elektronsko sliko poveËati podobno, kotËe bi naredili izrez. Seveda vse skupaj deluje naprincipu interpolacije z dodajanjem novih toËk. VeËjaje moænost poveËevanja, slabπa bo fotografija, toda

Digitalni zoom. Iz muhe slon.No, takπne kakovosti πe nedobimo, toda ne vemo, kdajnam bo digitalna tehnikaomogoËala tudi take moænosti.

Fotografirano brez digitalnepoveËave.

Isti motiv je posnet z 4X-nodigitalno poveËavo. Fotografijaje slabπe kakovosti kot, Ëe biuporabili objektiv z daljπogoriπËno razdaljo. Todaposnetek vsaj imamo.

Page 98: Intihar.M. .E Fotografija

digitalne kamere 195194 digitalne kamere

vsaj imeli jo bomo. Tudi digitalno poveËevanje aliizbiro veËje goriπËne razdalje najprej dobropreizkusite in se prepriËajte, ali ustreza vaπimzahtevam po kakovosti fotografije.Pomnilne enote so v digitalni kameri zamenjale filmkot hranitelja latentne slike. Posnetega dela filmanismo mogli veË uporabiti, kemiËni proces po

osvetlitvi je æe spremenil njegovo strukturo. Pomnilnaenota pa ima drugaËne lastnosti. Lahko reËemo, daje kot predal v pisarni. Vanj vlagamo dokumente inko se predal zapolni, moramo nove dokumentevstavljati v nov predal ali pa iz prejπnjega odstranitisamo nekaj ali vse dokumente, da nastane prostorza nove. Pomnilna enota omogoËa prav to. Ko jozapolnimo s posnetki, lahko na LCD zaslonupogledamo posnetke in jih prenesemo v drugpomnilnik, recimo na disk v raËunalniku, ali paizbriπemo samo tiste fotografije, s katerimi nismozadovoljni. Pri pomnilni enoti bodite pozorni na njenozasedenost, tudi ko zbriπete vse podatke. Zgodi se,da na njej πe vedno ostane nekaj podatkov in imatezato manj prostega prostora. V takem primeru jo jepriporoËljivo πe enkrat formatirati, kar pomeni, da vpopolnosti izbriπete vse podatke iz nje.Tudi pomnilne enote se pri fotografiranju zapolnijotako kot film. Pri nakupu kamere v kompletu dobimomanj zmogljivo, v veËini primerov 16 MB kartico. PriloËljivosti 3.1 milijona toËk spravimo nanjo od 5 do10 fotografij pri najmanjπem stiskanju fotografije vformatu JPEG. ©tevilo zajetih fotografij je lahko odproizvajalca do proizvajalca razliËno, saj uporabljajorazliËne algoritme zapisa in pretvorbe zajete slike.PriporoËam, da takoj pri nakupu kamere dokupiteπe dodatno kartico. Predvsem tisti, ki veliko snemate

©e nekaj let nazaj bikartici s 4 MB in 10 MBspomina zadoπËali zazapis nekaj desetfotografij.Za novejπe kamere zveË milijoni toËk pa nistaveË primerni.

Kupujete kamero po πtevilu toËk- loËljivosti tipala? Napaka!Naj vas ne zavedejo trgovci, kijim matematika in viπje πtevilotoËk dajeta veËji zasluæek.Pri nakupu bodite pozorni nalastnosti, ki jih poznate in sopomembne za dobro fotografijo:Ëasi osvetlitve, naËin merjenjasvetlobe, naËin in hitrostostritve, svetlobna jakostobjektiva, jakost bliskavice itd.LoËljivost je samo elementpoveËave, pomembnejπi jepravilen tonski zapis. Novejπekamere s samo 1,3 milijonatoËk loËljivosti æe zadostujejodruæinskim fotografom zavelikost poveËave 10 x 15 cm.VeË niti ne potrebujejo.Zgoraj je Digital IXUS z vsemilastnostmi, ki jih uporablja tudikamera IXUS na film serijeAPS. Njene prednosti so dobraoptika, natanËna ostritev,pravilno merjenje jakostisvetlobe, robustno ohiπje,majhnost in oblika. Le cena jetista, ki druæinskega fotografaπe odvraËa od nakupa.

»e fotografirate veË, je trebadokupiti spominsko enoto z vsaj128 MB spomina.

Kamere, ki uporabljajo zashranjevanje diskete, zakakovostno fotografijo nisoprimerne.

Page 99: Intihar.M. .E Fotografija

digitalne kamere 197196 digitalne kamere

na terenu ali potovanjih, ne boste vedno nosili s sebojtudi prenosnega raËunalnika ali imeli moænosti slikepo e-poπti poslati na domaËi raËunalnik. Kolikospomina naj ima dodatna kartica, je odvisno odkoliËine posnetkov pri doloËeni loËljivosti. PriporoËamvsaj 64 MB spominsko enoto, za zahtevnejπe pa karMicro drive enoto, ki zmore zabeleæiti celo 1 GBpodatkov. VeËina digitalnih kamer æe omogoËa tudivideo in zvoËni zapis. Dolæina zapisa je odvisna odzmogljivosti vstavljene pomnilne enote. Zatopomislite tudi na takπno moænost zapisa, ko kupujetedodatne pomnilne enote.Vse naπtete dobre lastnosti, ki jih omogoËa digitalnatehnika, se lahko spremenijo tudi v slabosti, Ëe poprejnismo dobro prebrali navodil in se spoznali s kamero.VeË moænosti pomeni tudi veË teæav. Fotografiraliste z najmanjπo loËljivostjo in z visoko kompresijopodatkov.»e se niste nauËili prestaviti na visoko loËljivost inna zapis brez kompresije, pri naslednjem zajemune bo visoke loËljivosti in s tem bo tudi kakovostfotografije slabπa. Prav tako je pri uporabi kontrastaali elektronske ostrine. Zato πe enkrat: Po nakupukamere le-to dodobra preizkusite, preizkusiterazliËne nastavitve in Ëas delovanja baterije. Le takoboste lahko svojo digitalno kamero zadovoljnouporabljali. Preizkus pa je poceni. Filma ni veË, tudi

ni razvijanja in izdelave fotografij. Stroπki se zaËnejoπele z izdelavo fotografij s tiskalniki, zato velja: boljboste izkuπeni, manj stroπkov boste imeli. In topredvsem zaradi mnoæice moænosti, ki jih ponujadigitalna kamera.

Fotografiranje z digitalno kameroVse znanje iz analogne fotografije lahko uporabimotudi pri digitalnem fotografiranju. V fotografskihtrgovinah je na prodaj kar precej knjig s fotografskovsebino, ki vas nauËijo osnov fotografiranja in izbiremotiva. Zato v tej knjigi ne bom opisoval tehnik, kiomogoËajo kakovosten posnetek in pravilno zajet

Fotografija na film jedosegla svoj vrhunec.Laboratoriji iπËejo veËjezasluæke, fotografije s filmapa se cenijo. Ponujajo jihæe za 30 tolarjev.Laboratoriji bodo kmaluzaËeli ponujati tudi digi-talne kamere.Zavedajo se, da bo samonova tehnologija zmanjπa-la πtevilo laboratorijev,omogoËila veË dela in viπjoceno. Digitalna tehnika tesmernice æe napoveduje.©e neko prednost imajoelektronski signali protifilmu. Fotografije prenesetev raËunalnik in jih prekelektronske poπte poπljete vlaboratorij. Tam jih izde-lajo in vrnejo po poπti. Tasistem v razvitem svetu æedeluje.»e imate za prijatelje©kote, od katerih nikakorne dobite fotografije, nakateri ste tudi vi, je reπitevelektronski signal; telefon-ski impulzi so cenejπi odizdelane fotografije. Pripo-roËite jim digitalno kameroin lahko upate, da vambodo fotografijo poslalivsaj po æici.

Ni pomembna kamera, ampakfotograf, ki za kamero stoji.Dobra kamera nam samopomaga laæje in bolje zajetimotiv. S kamerami Canon, je tomogoËe.

Page 100: Intihar.M. .E Fotografija

digitalne kamere 199198 digitalne kamere

motiv. Opisal bom samo nekaj zanimivih dejstev, kijih v veËini drugih knjig ne boste zasledili.

©e vedno je najpomembnejπa svetloba!Tako film kot tipalo sta samo elementa, ki ujametaodbito svetlobo od motiva. Fotograf mora sam najtinaËin, kako izkoristiti to svetlobo.Barvni film ni mogel niti nekdaj, niti ne more zdaj, koje na vrhuncu svoje tehnoloπke moËi, prikazatipopolnoma verne reprodukcije barv.Filmi in tipala imajo svoje tehnoloπke omejitve.»lovek pa barvo Ëustveno doæivlja, kajti vemo, danas temne barve spravijo v slabo voljo, sonËni zahodnas naredi nostalgiËne, barva zelenja na planini panas razveseljuje. Z barvo v polnem smislu æivimo.Zato s svetlobo, ki se odbije od motiva, tudi zaËnimo.

Od Ëesa je odvisna pravilna reprodukcija barvTeæko je ugotoviti, ali je neka barva pravilnopreneπena na barvni film ali na tipalo. Dobrauravnoteæenost barv med originalom in tistimi nafilmu/tipalu ni samo rezultat toËne reprodukcije,

ampak prej potreba, da se zadovolji naπ notranjivizualni spomin za barve. Najpomembnejπe je, kakose spominjamo jakosti modre, in naπe razumevanjesive barve. »e nam ti dve barvi ne predstavljata to,kar priËakujemo, bomo imeli vtis, da so vse barvepremalo moËno zastopane. In zato proizvajalcibarvnih filmov in tipal najveË pozornosti namenijostopnjam gostote modre barve in videzu nevtralnesive. Tudi najmanπa niansa katerikoli barve v sivipomeni, da se ta ton pojavlja v celi sliki v vsehpreostalih barvah. Za barvno fotografijo ima na barvepoleg spomina velik vpliv tudi poznavanje barv inbarvna slepota. Po neki od statistik ima 25 do 30odstotkov ljudi popolno ali delno barvno slepoto. »ev prisotnosti prijateljev posnamemo barvni posnetek,pa potem naredimo veË fotografij v razliËnih odtenkih,bo vsak za drug odtenek trdil, da ustreza pravi barviz motiva. »eprav obstaja samo ena resniËnost, je taza vsakega posameznika drugaËna. Vsak Ëlovek prigledanju barv vnese v videnje barv toliko svojeosebnosti in misli, da je razpoznavanje barv vsakegaposameznika drugaËno.Drug kriterij, ki pa ni tako redek, je povezan zbarvami, ki so del naπe vsakdanjosti. To so modrabarva neba, zelena barva trave, rumena barvajesenskega listja, barva Ëloveπke koæe, rumen poπtninabiralnik, barva mestnega avtobusa itd. Kadar na

SIVI STOPNJASTI KLIN inBARVNA SKALA OSNOVNIHBARVFotografu sivi stopnjasti klinnajbolj resniËno pove, ali sobarve pravilno reproducirane.Tudi najmanjπi odtenekkaterekoli barve v sivi pomeni,da se ta ton pojavlja na celifotografiji v vseh preostalihbarvah.Kadar æelimo zares kakovostnereprodukcije barv (umetnost,moda), fotografi uporabljamosive stopnjaste kline in jihfotografiramo skupaj z motivom.Tudi Ëe se nam je zaradibarvne temperature svetlobeprikradel doloËen ton barve naceloten posnetek, ga lahko prinadaljnji obdelavi vraËunalniπkem programuodpravimo.»e tega sivega stopnjastegaklina ne vidite zapisanegapravilno, torej Ëe vsi kvadratiniso razliËno tonsko zapisani,vaπ zaslon ni pravilnonastavljen.

Tehnologija πe iπËe pravopot. Ni πe enotnegastandarda glede zajemaslike z tipalom.Zahtevnejπi fotograf æelahko poseæe po dragihzrcalno refleksnih kame-rah. seveda pa najveË ponjih posegajo fotografi, kisluæijo s fotografijo.Kamero bodo hitroodplaËali, saj toËno vedo,za kaj tako kamerouporabiti.

Page 101: Intihar.M. .E Fotografija

digitalne kamere 201200 digitalne kamere

sliki prevladujejo ti motivi, bo opazovalec verjel, daso tudi drugi barvni toni pravilno reproducirani. Inspet smo pri besedi kakovost. Æe same barve razliËniopazovalci vidijo drugaËe, zato je o kakovosti zapisovz razliËnimi napravami, ki zapisujejo fotografije, πetoliko teæje razpravljati.

Na kaj moramo paziti pred fotografiranjemFotograf, ki se æeli uspeπno ukvarjati s fotografijo,mora poznati vse podrobnosti, ki lahko kvarnovplivajo na reprodukcijo barv. Zato se je dobro stistimi, ki niso odvisne od njega, bolje seznaniti.OdloËujoËi dejavniki za dobro barvnoreprodukcijo- KAKOVOST SVETLOBE»e se skoraj vsak fotograf zaveda, da nepravilnaekspozicija pomeni tudi nepravilno reprodukcijo barv,pa malo kdo od njih ve, kako velik vpliv ima svetloba.Kakovost svetlobe se prek dneva stalno menja in tasprememba moËno vpliva na ravnoteæje barv naposnetku in na pravilno reprodukcijo barv. Barvnifilmi so prirejeni tako, da dajejo najboljπe rezultate(reprodukcijo barv), kadar fotografiramo pri tistitemperaturi svetlobe, za katero je film izdelan.»eprav reËemo, da je doloËen barvni film namenjenza fotografiranje pri dnevni svetlobi, pa to ne pomeni,da boste dobili iste rezultate in dobre reprodukcije

ALI NAJ S TIPALOM IN MOÆNOSTJO POPRAVKA BARVNE NEPRAVILNOSTILAÆEMO ALI NE?

Leva fotografija je bila posneta pri zimski, rahlo difuzni jutranji svetlobi. Zaradi slabebarvitosti posnetka in moËnega sija modrine neba na celi fotografiji prevladuje modriton. Mi pa v naravi zaradi svojega notranjega vizualnega spomina za barve ta posnetekdoæivljamo Ëisto drugaËe. Ravno zaradi notranjega vizualnega spomina za barveodmislimo moËni ton modre svetlobe v spodnjem delu motiva in ga vidimo kot rjavobarvo, kakrπne se spominjamo (kajti taka so drevesa in travniki v zimskem Ëasu).Druga fotografija je pravo nasprotje prve. V poletnem Ëasu ob sonËnih zahodih se davideti Ëudovita meπanja barv. Sonce je æe za horizontom, zato je spodnji del fotografijeza hribom æe temen. Nad hribi je πe moËan sij rumene sonËne svetlobe, ki se malo viπjezgoraj meπa z nebesno modro svetlobo. Neverjeten barvni uËinek pa je videti v oblakih.Zaradi njihove viπine jih sonce πe vedno neposredno osvetljuje, v desnem zgornjemkotu pa je izrazito moËna modra nebesna svetloba. Na tem posnetku je zajeta barvnatemperatura svetlobe od 1.0000K (toplo rdeËa) do 18.0000K (modra).

Page 102: Intihar.M. .E Fotografija

digitalne kamere 203202 digitalne kamere

barv v kateremkoli Ëasu dneva. Digitalne kamerepremorejo izmeriti barvno temperaturo svetlobe injo matematiËno popraviti. Toda pravilno delovanjeje odvisno od ambienta, kjer fotografiramo. Najboljπerezultate bomo dosegli samo v zelo kratkem Ëasu,dokler je barvna temperatura 5.6000K (Kelvina), nakatero so uravnoteæeni barvni filmi za dnevnosvetlobo. To pa je neposredna sonËna svetloba poletiokoli poldneva, z nebom, ki je malo prekrit z belimioblaki. Barve motiva, fotografirane s takπno svetlobo,bodo najbolje reproducirane - vendar pod pogojem,da v bliæini motiva ni kakπne veËje obarvane povrπine.Motiv bi v tem primeru sprejel del odbite svetlobe intako s pravilno reprodukcijo barv ne bi bilo niË.Portret, fotografiran med mnoæico zelenih dreves,bo prejel veliko odbite zelene svetlobe in na celotnemposnetku bodo prevladovali zeleni toni. Prav takobo tudi pri fotografiranju na tipalo. V takem primerunotranji algoritmi za izniËenje teh barvnih deformacij

18.30

12.30

8.00Fotografirano na film ali tipalobrez korekture barvnetemperature. Ob razliËnih urahdneva dobimo drugaËnerezultate.Program v kameri omogoËabarvni ton svetlobe izniËiti.Toda vedno ne deluje pravilno,niti vπeËno. Zamislite siposnetek sonËnega zahodabrez pridiha tople rdeËe barve.

Levo je svetloba iz sobneæarnice cca. 2.8000K, desnoneonska svetloba 6.5000K.Program za popravek barvnetemperature v kateremkolinaËinu popravljanja(avtomatsko ali roËnopopravljanje) ne deluje pravilno.

Page 103: Intihar.M. .E Fotografija

digitalne kamere 205204 digitalne kamere

ne bodo pravilno delovali.Kakor se menja kakovost sonËne svetlobe, tako sebo menjala tudi kakovost reprodukcije barv nabarvnem posnetku. Pri oblaËnem vremenu, torej pridifuzni svetlobi, ki motiv osvetljuje z vseh stranienakomerno, bodo posnetki delovali hladno, dobilibodo rahlo plavkast ton. Pri sonËnem vzhodu inzahodu pa bodo posnetki delovali topleje, dobili bodorahlo rdeËkast ton. Ta jutranji barvni ton bi s tipalomlahko izniËili, toda na posnetku ne bi bilo veËromantiËnosti trenutka.Reprodukcija barv bo nenaravna tudi, Ëe bomofotografirali z meπano svetlobo. Motiv, ki ga osvetlimoz dvema ali veË svetlobnimi izvori razliËnih

temperatur, tudi ne bo barvno pravilno reproduciran.Razlog je æe znan. Barvni filmi in tipala so prirejenisamo za doloËeno temperaturo svetlobe in zato, Ëeæelimo pravilno reproducirati barve, moramouporabiti svetlobne izvore, ki imajo takπnotemperaturo. Tudi sama dnevna svetloba, bodisineposredna sonËna svetloba bodisi svetloba neba,je prav tako meπana. To lahko zelo lepo vidimo prifotografiranju motiva z izrazitimi sencami, kajti sencedobijo izrazito hladen plavkast ton.Dnevna svetloba se nenehno spreminja glede nanjeno temperaturo, zato pri dnevni svetlobi barveizredno teæko pravilno reproduciramo. Res pravereprodukcije dobimo samo v studijih, kjer

FILM in TIPALO(brez korekture beline)Posnetka na levi sta posnetapri zgodnji jutranji svetlobi ob7.45. Vidimo, da svetloba πe nimoËno kontrastna in da je zelotopla. Celoten posnetek imarumenkast ton.Posnetka na desni sta posnetaob 11.00 uri. Svetloba je v temËasu æe zelo primerna zapravilno reprodukcijo motivov.Ker je bila svetloba moËna, jetudi kontrast zelo moËan. Barvev senci so veliko bolj zgoπËenein nepravilno reproducirane. Prifotografiranju pri moËnineposredni svetlobi boditepozorni na barve v senci, razenpri posnetkih, kjer æelite dobitimoËne kontraste.Pri fotografiranju z digitalnokamero prav zaradi senc nivedno dobro uporabljatimoænosti popravka temperaturebarve. V sencah imamopopolnoma drugaËne tonskevrednosti kot na delu motiva,osvetljenega z neposrednosvetlobo.

Sliki zgoraj:Film je prirejen tako, dapravilno reproducira barvesamo pri eni temperaturisvetlobe. Na teh posnetkihvidimo, kako film zabeleæirazliËne svetlobne pogoje. Prviposnetek smo naredili zmeπano svetlobo. Z leve smoga osvetljevali z navadnoæarnico (cca. 2.8000K), z desnepa z neonsko æarnico (cca.6.5000K). Drugi posnetek smoposneli samo s svetlobonavadne æarnice (2.8000K).Nikoli ne vidimo objektov,osvetljenih s tako svetlobo,zaradi æe znanih razlogov takomoËno barvno toniranih. Kerfilm ne zna lagati, si moramopomagati z razliËnimi filtri, danekako izniËimo barvne tone, kibi bili sicer zabeleæeni na filmu.

Sliki spodaj:Posneto s tipalom. Leviposnetek je osvetljen zmeπanjem dveh svetlob zrazliËno temperaturo, zato jezapis πe vedno tonsko meπan.Desna slika, ki je bila osvetljenas svetlobo samo enetemperature, je tonsko æe boljepopravljena. Vendar lahko natem posnetku opazimo, dapopravek barvnega tona vfotografiji ni moæen vpopolnosti. Za kakovostnofotografijo πe vedno velja, dapotrebujemo kakovosten izvorsvetlobe.

Page 104: Intihar.M. .E Fotografija

digitalne kamere 207206 digitalne kamere

uporabljamo temperaturo svetlobe, ki v popolnostiustreza temperaturi filma (luËi - 3.200

0K, bliskavice

- 5.8000K). Pri tipalih lahko nastavimo temperaturo

svetlobe, ki jo zajemamo, toda s tem se spreminjajotudi ostale tonske lestvice. Naj snemamo s filmomali s tipalom, reprodukcija je vedno samo pribliæekoriginalu. Seveda pa je bolje zajemati pravilne barvnereprodukcije s tipalom in z algoritmi, ki namomogoËaja spreminjati temperaturo svetlobe. Takobomo Ëez celotno snemanje v katerikoli dobi dnevadobili podobne rezultate, kot jih vidi naπe oko.- PRAVILNA EKSPOZICIJASodobne kamere imajo vrsto pripomoËkov, da jeposnetek pravilno osvetljen - od kakovostnih, nasvetlobo obËutljivih celic, ki pravilno izmerijo jakost

svetlobe, in razliËnih moænosti merjenj svetlobe doraznih programskih avtomatik. Zaradi vseh tehsodobnih funkcij je moænost nepravilne osvetlitvefilma ali tipala in s tem nepravilne reprodukcije barvmalo verjetna.

KONTRAST IN BARVEMOTIVATudi ta dva elementaprispevata k pravilnireprodukciji barv. Obe fotografijista posneti na tipalo vnekajminutnem Ëasovnemrazmiku. Levi posnetek zaradimoËnih barv motiva tudi nafotografiji deluje resniËno.Desna fotografija (spomenikKriπtofu Kolumbu) pa je zeloskopa z barvami. Kontrastmotiva je zelo velik in tudi motivbarvno ni bogat.

Page 105: Intihar.M. .E Fotografija

digitalne kamere 209208 digitalne kamere

- KONTRAST IN BARVE MOTIVATudi ta dva elementa prispevata k pravilnireprodukciji barv. »e je kontrast motiva zelo velik,Ëisto belo in Ërno (pesek, morje, sneg), bodo barvena posnetku delovale zelo skopo in pravilnoreprodukcijo bomo zelo teæko dosegli. Z druge strani,Ëe so motivi bogati z barvami (cvetje, ptice, sadje,æenska moda, slikarska ali druga umetniπka dela),bo kakovost reprodukcije mnogo boljπa, barve bodobogatejπe.Kaj je temperatura barve?V nefotografskem pomenu besede pomeni izraz“dnevna svetloba” samo eno. To je svetloba, ki

prihaja od sonca; ali je to kontrastna svetloba jasnegasonËnega dne opoldne ali mehka svetlobameglenega zimskega dne, ni pomembno. Toda taisti izraz “dnevna svetloba” ima v fotografijipopolnoma drug pomen. Ponavadi ga razumemo kotmeπanje svetlobe jasnega sonËnega dne in plavenebesne svetlobe dve uri od sonËnega vzhoda dodveh ur do sonËnega zahoda s pribliæno temperaturosvetlobe 5.600

0K. ©ele pod takimi pogoji lahko

priËakujemo, da bo za dnevno svetlobo prirejenbarvni film ali tipalo dal zadovoljive rezultate.»eprav nam digitalna tehnologija omogoËa popravitinepravilno temperaturo barve, pa moramo tomoænost dobro spoznati. Popravki namreË nisovedno pravilni in prav lahko pride do moËnihnepravilnosti v reprodukciji.Temperatura barve je pojem, podoben pojmu pravetemperature, do katere je segreto neko telo. Vsatelesa nimajo iste intenzitete, niti iste barve svetlobe,ko se segrejejo do doloËene stopnje. V fotografskipraksi se pokaæe, da so hladne barve modre, toplejπepa rdeËe. NatanËno povedano: Temperatura barveje, fotografsko gledano, odvisna samo od svetlobnihizvorov, ki imajo stalen, nespremenjen spektersvetlobe. Takπne so elektriËne æarnice zagospodinjstvo s povpreËno temperaturo 2.800

0K,

photoflood studijske æarnice s 3.4000K, nitraphot in

S pomoËjo digitalne tehnologijesmo dobili Kelvinov merilec æe vkameri. Kar je bilo v analognitehnologiji skoraj nemogoËe, jedanes s pomoËjo najcenejπihdigitalnih kamer otroËje lahko.Korektura bele barve je zdigitalno kamero zeloenostavna.

Page 106: Intihar.M. .E Fotografija

digitalne kamere 211210 digitalne kamere

podobne æarnice s 3.2000K. ter neonske æarnice s

temperaturo 3.8000K in 6.500

0K. Prav tako imajo tudi

elektronske bliskavice stalno isti spekter svetlobe s5.600

0K.

Temperaturo barve opisujemo s Kelvinovimistopinjami. VeËje πtevilke pomenijo, da je svetlobahladnejπa (modra), in niæje, da je svetloba toplejπa

Zgornji posnetek je posnet primoËni neposredni popoldanskisvetlobi. Kjer je na posnetkuneposredna sonËna svetloba, jezaradi pozne popoldanskesvetlobe prisoten topel rdeËkastton, v sencah pa zaradi odbitesvetlobe neba izredno hladenmodri ton.

Spodnji noËni posnetek Moskvelepo prikazuje razliËne tempe-rature svetlobe. Svetloba, kiosvetljuje cesto, je izrazitohladna. Svetloba, ki osvetljujeveliki hotel v ozadju, pa topla,rumena. Sami nikoli ne vidimotake razlike v barvi svetlobe kotfilm, zato se fotografi, ki nepoznajo zakonitosti barvnetemperature, velikokratpritoæujejo na pravilnoreprodukcijo barv.

Oba posnetka sta posneta obistem Ëasu, ob 14. uri, le da jezgornji posnetek v senci,spodnji pa na neposrednemsoncu. Zgornji posnetek jepridobil odbito modro svetloboneba in ima zato zelo moËanmodri odtenek. »e v takihprimerih odpremo zaslonko za+1, bomo lahko film ali tipalomalo oguljufali in tako izrazitegamodrega tona ne bo veË. Todakljub temu posnetek ne bopravilno reproduciral barv.Izogibajte se fotografiranjaobjektov na barvni film v senciob izrazito modri nebesnisvetlobi. »e fotografirate vsenci s tipalom, pa le uporabitemoænost korekture barvnetempetature, modrega tona nebo veË.

Page 107: Intihar.M. .E Fotografija

digitalne kamere 213212 digitalne kamere

(rdeËa). Temperatura svetlobe pri elektriËnihæarnicah se spreminja tudi glede na elektriËnonapetost. Zmanjπanje ali poveËanje napetosti za 10voltov pri napetosti 220 voltov pomeni razliko vtemperaturi barve za okoli 100

0K. Studijske æarnice

zaËno izgubljati svojo prvotno temperaturo podoloËenem Ëasovnem obdobju.

Karakteristike dnevne svetlobeKot smo videli, se kakovost dnevne svetlobe stalnomenja in to vpliva na kakovostno reprodukcijo barv.Zato bom zdaj napisal nekaj o glavnih karakteristikahdnevne svetlobe, na katere pri fotografiranjunajveËkrat naletimo.- NEPOSREDNA SON»NA SVETLOBASonce je fotografom glavni izvor svetlobe. Tasvetloba prepotuje 150 milijonov kilometrov donaπega planeta in je izredno moËna in neposredna.Izraz neposredna sonËna svetloba v fotografskemsmislu pomeni neposredno sonËno svetlobo visokonad horizontom in svetlobo, ki prihaja od plaveganeba. Glavna znaËilnost te svetlobe je, da ustvarjamoËne sence. Neposredna sonËna svetloba s stranidaje visoko stopnjo zgoπËenosti barv zunanjimpovrπinam motiva in zato so barve Ëistejπe. Tasvetloba daje tudi izredno moËne kontraste, zato semoramo pri taki svetlobi mnogokrat posluæevati

dopolnilne osvetlitve (bliskavice, beli karton,aluminijasta folija). Tipala z barvno globino 12 bitovpo barvnem kanalu so v teh primerih boljπa od tipals samo osmimi ali deseti biti. Toda tudi pri 12-bitnihtipalih prihaja do razlik. Boljπa in tudi draæja tipalabodo v pogojih z neposredno sonËno svetlobo zajelaveliko veË risbe v najsvetlejπih in najtemnejπih delih.- DIFUZNA SVETLOBADifuzna svetloba najveËkrat prihaja z neba,prekritega z oblaki. Je precej bolj neposredna vprimerjavi s sonËno svetlobo, ki je ostro direktna.Prav zaradi tega pri difuzni svetlobi, kjer æarkiprihajajo iz vseh smeri, skoraj ni senc. Po svoji naravine bo dala tako moËnih barv kot neposredna svetlobain tudi reprodukcija barv ne bo najboljπa. Posnetekdeluje hladnejπe, kar pa v veliki veËini primerov lahkozmanjπamo s Sky light filtrom. Vendar pa to nepoboljπa zgoπËenosti barv. Kadar nebo prekrivajopovsem tanki oblaki, tako da πe vidimo, kje je sonce,takrat imamo idealno svetlobo za fotografiranjeportreta ali mrtve narave in πe posebej modnefotografije.- MODRA SVETLOBA NEBABarva neba se spreminja od bledo modre v Ëasumeglenih dni do temno modre v tropskih krajih ali naveËjih viπinah. Zaradi neposredne naravne sonËnesvetlobe dobijo samo proti soncu obrnjeni motivi

Page 108: Intihar.M. .E Fotografija

digitalne kamere 215214 digitalne kamere

kombinirano sonËno svetlobo in svetlobo neba,motivi v senci pa samo svetlobo neba. »e je tasvetloba modra, kot v veËini primerov, bodo imelepovrπine motivov, ki so v senci, izrazito modrodominanto.

Ta uËinek najveËkrat opazimo na sneænih motivih,kajti bel sneg odbija modro barvo neba. Zaradinaπega osebnega gledanja barv se oko na to navadiin sneg v senci πe vedno vidimo belo. Sami smonad posnetki pri jasnem modrem nebu zelorazoËarani. Film ne zna lagati, sence na snegu imajoizrazito hladno temperaturo. Vendar pa je ta zelonaravna, medtem ko jo naπe oËi ne zaznavajo, kerse izredno hitro prilagodijo na barve. Kjer je motiv vpopolnosti osvetljen z modrim nebom, bo modradominanta πe bolj neprijetna.Tudi s tipalom ne bo niË drugaËe. »e bomo izniËilimodri ton v sencah, bodo druge barve, ki niso v senci,nepravilno reproducirane.Povedati je πe treba, zakaj deluje modra svetlobana fotografijah neprijetno, na projekciji diapozitivovali zaslonu pa je celo prijetna. Na projekciji je svetlomodra barva presvetljena in jo Ëlovek doæivlja kotmodro svetlobo in ne kot barvo pri fotografiji. SploπnoreËeno, modro v naravi je prijetno za oko, ker to barvodoæivljamo kot nek prostor, atmosfero, svetlobo.Lepo je modro morje, obsijano s soncem, nebo, kerje brezskonËno daleË in osvetljeno.- ULTRAVIOLI»NA SVETLOBA»eprav je ultravijoliËna svetloba nevidna oËem, imavelik vpliv na del fotografske emulzije ali tipala, ki jeobËutljiv na modro barvo. In Ëe je je preveË, toliko

Fotografije na snegu so v veËiniprimerov izrazito modrotonirane. Sneg dobi velikobarve modrega neba in jo tudimoËno odbija.»e fotografirate na negativnifilm, vam bodo v laboratorijih taton pri izdelavi fotografij delnoizniËili. »e pa fotografirate nadiapozitivni film, boste sposnetkom zadovoljni πele, koga boste gledali prekprojektorja. MoËna reflektorskasvetloba delno presvetli modriton, preostali modri ton padeluje celo prijetno za Ëloveπkodojemanje svetlobe. Kot reËenoæe v Ëlanku, modro deluje vnaravi lepo.Tudi ta fotografija je posneta zdigitalno kamero in brezkorekture beline oziromatemperature barve.

»e ste preizkusili digitalnokamero in vas fotografijeæe zadovoljujejo, dobropremislite, ali nimateveËkrat potrebe po viπjikakovosti.©e leto ali dve bo πelrazvoj naprej v petiprestavi. Vsako leto jekakovost tipal inalgoritmov viπja.Ob prezgodnjem nakupuin ob predstavitvi nove,izboljπane kamere Ëeznekaj mesecev, lahko boliglava.Kamera nikakor ne boohranila take vrednosti zaprodajo kot klasiËna. VraËunalniπki tehnologiji stepo nakupu æe izgubilipolovico vrednosti.

Page 109: Intihar.M. .E Fotografija

digitalne kamere 217216 digitalne kamere

Ne kupujte toËk, kupujtelastnosti kamere. Cilj je posnetifotografijo. ©tevilo toËk je samomajhen del do njene izdelave.Bolj pomembno je znanjefotografiranja, tehnika pa najfotografijo kakovostno tonskozajame. Izbrati morate kameroin njene zmoænosti za svojepotrebe. VeËja loËljivost samoomogoËa veËjo poveËavo. Tepa veËina fotografov nepotrebuje. Pri preiskusihpozornost usmerite v pravilentonski in barvni zapis.

moËnejπi je poudarek na modri barvi v celemposnetku. UltravioliËnih æarkov je veliko predvsemna morju, visokih planinah in na snegu. V vseh tehsluËajih je treba fotografirati z UV ali Sky light filtrom,da se izognemo modremu tonu. Modrega tonaultravioliËne svetlobe ne smemo meπati z naravnomodro svetlobo, ki jo dobimo od povrπine modreganeba.Seveda je koliËina UV æarkov, ki jih sprejme film alitipalo, odvisna tudi od kakovosti objektivov. Boljπi indraæji dobro absorbirajo UV svetlobo. Vendar pa jevseeno dobro na objektiv priviti UV filter, saj s temleËo na objektivu tudi zaπËitimo pred prahom inmorebitnimi poπkodbami.

Pristop k fotografiranjuVemo, da se v æivljenju vse razvija. »e nistetalentirani iskalec fotografskih motivov, se z delomin naporom da doseËi tudi to.Najprej se morate dodobra spoznati s svojo kameroin osvojiti njene tehniËne zmogljivosti. Predfotografiranjem pa se je treba dodatno pripraviti.Opazovanje je osnovni element fotografiranja. Brezopazovanja boste teæko ujeli kljuËni trenutek za dobrofotografijo. Z opazovanjem se fotograf uËi obrnitipozornost na motiv, s tem pa na ozadje in detajleter na avtentiËnost tistega, kar æeli posneti. Uspeπna

fotografija je rezultat dejstva, da je avtor æe predpritiskom na sproæilec vedel, kaj fotografira. Sevedapa digitalna tehnika omogoËa za stopnico laæji pristopk uspeπni fotografiji. Z dobljenimi toËkami, tako izdigitalne kamere kot iz skenerja, se lahko igramo narazliËne naËine v programu za obdelavo fotografij.Fotografi smo z digitalno tehniko dobili novemoænosti, da izdelamo sebi bolj vπeËne fotografije.

NefotogeniËnost ne obstajaZelo enostaven naËin, kako dobiti dobro fotografijo,bi bilo snemati samo fotogeniËne motive. Toda ali tisploh obstajajo? Dobri fotografi pravijo, danefotogeniËnosti sploh ni. Samo fotografovoneznanje doprinese k slabi ali dobri fotografiji.Torej, Ëe se vse razvija in gre naprej, naj gre naprejtudi vaπ fotografski razvoj. Razvijajte gledanje stretjim oËesom, z objektivom, spoznavajte svojofotografsko opremo in digitalno tehniko, ki omogoËaspreminjati digitalno fotografijo.Zato v digitalni fotografiji fotograf razmiπlja digitalno.Æe v fazi iskanja motiva razmiπljajte, kaj boste lahkov nadaljnji obdelavi slike popravili, dodali ali odvzeli.Brez svetlobe ni fotografije. To velja tudi za digitalnosliko. Toda moænost spreminjaja fotografije tudi popritisku na sproæilec nam daje nove ustvarjalnemoænosti.

Page 110: Intihar.M. .E Fotografija

digitalne kamere 219218 digitalne kamere

PriporoËilo pred nakupomDo leta 2002 nisem sliπal pravilnega odgovora,kolikπno fotografijo lahko naredimo, recimo, skamero, ki ima tipalo s tremi milijoni toËk. Razlageso bile razliËne. Sliπal sem ocene od moæne velikosti10 x 15 cm pa vse do metrske poveËave. Vsakrazlagalec je imel svoje videnje glede na svojefotografsko znanje in naËin, s katerim izpisujefotografijo. Zato sem izdal tudi revijo e-fotografija, kije bila na zaËetku namenjena prav izobraæevanjuglede majhnega pomena toËk. Nekateri ponudnikiso po opozorilu napaËno mnenje spremenili. V knjigismo v poglavju o loËljivosti spoznali teorijo. Zakakovostno sliko potrebujemo 300 dpi izhodneloËljivosti. Torej lahko sliko s tipala z 2.048 x 1.536toËkami kakovostno poveËamo do velikosti pribliæno13 x 18 cm. Toda to je samo teoretiËno mnenje. Vpraksi in pravi odgovor je sledeË: Nekaterim kakovostfotografij, zajetih z digitalno kamero, πe vedno nezadoπËa, drugi bi s tako loËljivostjo in z barvnoosvetljevalno napravo hvalili velikost 20 x 30 cm,tretji pa s kapljiËnimi tiskalniki tako loËljivostuporabljajo za meterske poveËave. In katero mnenjeje pravo? Vsa!Veliko je odvisno tudi od kakovosti objektiva, tipala,algoritmov in znanja tistega, ki bo digitalen zapis vraËunalniπkem programu dodatno obdelal.

Pri filmu teh moænosti ni - je tako dober, da v celotizadovoljuje tudi zahtevnejπe fotografe. V digitalnitehniki pa je ogromno moænosti za goljufanje naπegaoËesa in razmiπljanja, kar bomo spoznali v poglavjuo programih za obdelavo fotografij.Torej, ali iz tipala s tremi milijoni toËk izpisatifotografijo velikosti 10 x 15 cm ali 100 x 150 cm?Oboje je moæno. Vse je odvisno od vaπega pogledana fotografijo in na pojem kakovosti. Ne prepriËujtepa druge, kaj je kakovost, ker imajo lahko drugaËenpogled na barve, loËljivost in kontrast kot vi. Sampravim: “Dobro je, za kogar je!”Predvsem pa: ”Misli digitalno!”

Ali veste!Poznamo tri vrste kakovosti spominskih enot.Standardne kartice, katere kupujemo fotografi, so obËutljive na tresljaje in namenjenetemperaturnim razlikam od 0 do 500 C. Zato pazljivo ravnajte z njimi. Kamera na soncu selahko segreje na 500C, kolikor dovoljujejo proizvajalci pomnilnih enot. Tudi udarec z kameroali pomnilno enoto je lahko usoden. Industrijske so æe manj obËutljive za tresljaje in dovoljujejotemperaturne razlike pod 00C do 700C. Kartice namenjene vojski so najmanj obËutljive innajbolj preizkuπene. Preko njih ne more ravno peljati tank, toda za fotografiranje v teækihpogojih ali pa ste profesionalni fotograf, ki se mu ne sme zgoditi, da ni pravilnega zapisapriporoËam nakup teh kartic. Seveda pa z kakovostjo in s tem neobËutljivostjo moËno rastetudi cena.In kaj se lahko zgodi ob nepravilni uporabi? Izginejo podatki. Ja digitalna tehnika ima kljubnaprednosti svoje napake. ©e bolj so obËutljive mini disk enote. Zapis podatkov v razliËnihtemperaturnih pogojih je lahko napaËen, zato ne bodite preseneËeni, da katerega posnetkane boste mogli prenesti iz pomnilne enote. Seveda velja to za rubriko ”lahko se zgodi”.Dobro preberite navodila. Vlaga je πe posebej omenjena v njih. V digitalni tehnologiji je velikodrobnega tiska. »e ne uporabljate pomnilne enote toËno doloËenega proizvajalce, vamgarancija ne velja. Ja tudi to sem zasledil v navodilih. Torej pozornost ni odveË.

DPOF (digital printorder format). Talastnost, ki jo imajonovejπe kamere intiskalniki nam omogoËa,da na kameri oznaËimosamo tiste posnetke,katere æelimo natisniti.Ko kamero prikljuËimoali kartico vstavimo vtiskalnik, ki spoznaDPOF zapis, nam bonatisnil samo oznaËenefotografije. Ni veË trebaiskati in za vsak iztisdoloËati fotografijo. »ese æe odloËate za nakupkamere, izberite tako sto lastnostjo. Tudi vlabolatorijih enote æerazpoznajo taoznaËevalni zapis.NeoznaËene fotografijepa vam ostanejoshranjene na kartici.

Page 111: Intihar.M. .E Fotografija

skenerji 221220 skenerji

Skenerji - optiËni Ëitalniki

Zahtevnejπi fotografi z digitalnimi kamerami πe nisozadovoljni. Zato napredno misleËi uporabljajo drugnaËin digitalizacije - s skenerji oziroma s skeniranimidiapozitivi ali fotografijami. Z digitalizacijokakovostno presnamemo original v digitalno obliko.Mnogi ljubitelji digitalne obdelave slik si na ta naËinpomagamo æe nekaj let.S skenerjem lahko preslikamo fotografijo, besediloali drugo ploskovno formo kot s preslikavo s klasiËnokamero. Spet pa je prednost skenerja v tem, dadobimo sliko na raËunalniπkem zaslonu in da jo lahkoobdelujemo s programi za obdelovanje fotografij.

Da so skenerji izredno zanimivi tudi za fotografe inda so spremljajoËi del fotografske tehnike, pove

Tehnologija skeniranja fotografijje stara æe 30 let. Zajem slikeprek fotopomnoæevalcev πezdaj prekaπa zajem z novejπimiCCD tipali.

220 skenerji

Page 112: Intihar.M. .E Fotografija

skenerji 223222 skenerji

podatek, da so fotografom dobra znana podjetja, kotso AGFA, CANON, MINOLTA, NIKON, OLYMPUSin POLAROID, moËna tudi na trgu ploskovnihskenerjev ter skenerjev za preslikavo filmov. In Ëepogledate raËunalniπke in fotografske revije, v obehvrstah revij najdete Ëlanke o digitalnih kamerah,tiskalnikih, raËunalnikih in programih. ReklamiranjaraËunalniπke programske in strojne opreme je v fotorevijah vse veË, kajti vsi se zavedajo, da fotografivedno veË uporabljajo novo tehniko za izdelavosvojih fotografij.

SKENERJISkenerje poznamo æe veË kot 30 let. Prve souporabljali izkljuËno za grafiËne namene. V grafiËniindustriji so lahko s skenerji hitreje reproducirali slikein dobili osnovne barve suptraktivnega barvnegameπanja (CMYK), ki je osnova za tisk. Prej soosnovne barve dobili na bolj zahteven naËin prekreprodukcijske kamere, barvnih filtrov RGB,poltonskih mask za odpravljanje napak filtrov in leË,do poltonskih filmov v CMYK separaciji. ©ele natoje priπlo na vrsto rastriranje.Kmalu so skenerji omogoËali neposrednoosvetljevanje prek mehanskih in nato prekelektronskih rastrov na grafiËni film. Bobenskiskenerji so za zajem analognih signalov uporabljalifotopomnoæevalce in ne CCD tipal. Tako je pribobenskih skenerjih πe danes. Tehnologija s

CCD tipalo v skenerjih slikozajema v ravni Ërti.Ker tipalo potuje, uporabljamocelice samo v eni liniji. Zato sotipala cenejπa in zaradi tehnikezajemanja boljπa kot vkamerah. V cenejπih namiznihskenerjih imajo tipala toËkeRGB samo v eni liniji, zato jeinterpolacija barv veËja. Boljπiskenerji uporabljajo drugaËnotipalo, ki ima tri vrste celic,vsako s svojim RGB filtrom,program pa zdruæuje sliko. Nata naËin dobimo realnejπokoliËino podatkov.

Reprodukcijska kamera zaanalogno izdelavo barvnihseparacij.Edino, kar je πe uporabno odteh kamer, so reflektorji invrhunska optika.

Page 113: Intihar.M. .E Fotografija

skenerji 225224 skenerji

fotopomnoæevalci πe vedno vodi pred tehnologijosvetlobnih tipal.Pred veË kot desetimi leti so na trg priπli prvi namizniËrno-beli skenerji s CCD tipali. Njihov namen je bilgrafiËni industriji poceniti skeniranje in poveËatihitrost izvedbe manj zahtevnih projektov.S prihodom zmogljivejπih raËunalnikov, s PC 486 inpredvsem z Applom 68040, so tudi fotografi dobilimoænost, da sliko laæje obdelajo kot v temnici. PriËelase je doba digitalne fotografije, predvsem uporabetako imenovane digitalne temnice. Razvoj skenerjevje πel zelo hitro naprej. Ustrezno kakovost so dosegliæe v nekaj letih, zdaj pa proizvajalci predvsem iπËejonaËin, kako bi zniæali cene svojih izdelkov.V sploπni uporabi so tri vrste skenerjev.

PLOSKOVNI SKENERJIPloskovni skenerji so se uveljavili z razvojem CCDtipal. Kot æe samo ime pove, imajo ploskev, na kateropoloæimo film ali fotografijo, ko jo preslikujemo. SamnaËin preslikovanja je skoraj pri vseh enak - vpadnasvetloba se prek optike in stekel prenaπa na CCDtipalo. Razlike so skrite v notranjosti in v programih.Proizvajalci uporabljajo razliËne sisteme prenosasvetlobnega telesa in zrcal.Kakovost ploskovnih skenerjev je sprejemljiva zafotografe, ki si æelijo urediti svoj arhiv, se predstavitina internetnih straneh ali svoje fotografije obdelati zraËunalnikom in jih nato s tiskalnikom tiskati na papir.Z boljπimi ploskovnimi skenerji lahko fotografijezajamemo v kakovosti, ki zadostuje za osvetlitev nadigitalnih osvetljevalnih napravah. Cene ploskovnihskenerjev se gibljejo od 15 tisoË tolarjev navzgor.

Fotograf si lahko s skenerjem konËno uredi svoj arhiv fotografij, ki jih je posnel na film.Ponavadi se prepozno zavemo, da si je treba urejati arhiv, Ëe pa si ga kdo æe ureja, sedela loti premalo naËrtno. Posledica tega so sËasoma polne πkatle fotografij, nametanebrez pravega reda. Diapozitivi so ponavadi shranjeni v okvirËkih in morda celo oznaËeni,vendar pa pri veËjem πtevilu postane preglednost posnetkov nemogoËa. Popolna zmedapa nastane pri negativnih filmih, predvsem pri iskanju filma in posnetka za kasnejπoizdelavo fotografij. S skenerjem vse fotografije, posnetke na dia ali negativnem filmupresnamemo in z raËunalnikom in raËunalniπkimi programi uredimo arhiv. Pri vsakifotografiji lahko dopiπete tekst s toËnim opisom, kako ste posnetek posneli in kje jenjegovo mesto v vaπem arhivu. Fotografije si lahko uredite po temah (narava, portreti,druæinski posnetki, πport...), po datumu nastanka ali po abecedi. Arhiv lahko prilagoditesvojim potrebam, slike pa brez teæav prenesete v razliËne teme veËkrat. Za ureditevarhiva lahko uporabite posebne programe za urejanje slik ali pa kar dobro znaniurejevalnik besedila WORD. Ko so slike urejene na trdem disku v raËunalniku, jihpresnamete na diskete ali, πe bolje, na CD-ROM. Vaπe fotografije si lahko tako ogledajotudi tisti, ki jim CD-ROM ali diskete posodite na ogled. Seveda pa fotografije lahkouredite tudi na svojih internetnih straneh, kjer si jih lahko ogleda veliko uporabnikovtega novega medija. Predvsem pa so skenerji namenjeni za bolj kakovostno preslikavoslik, ki jih nato obdelamo v raËunalniku in na koncu iztiskamo na tiskalniku.

Na mizi je vedno premaloprostora. Namizni skenerji zadomaËo uporabo podjetjaCanon so samo dva, tricentimetre veËji od velikosti A4.PriroËnost, kakovost innenazadnje cena teh skenerjevprepriËajo druæinske fotografe,ki bi radi pretvorili fotografijo vdigitalno obliko.

NA»IN DELOVANJAPLOSKOVNEGA SKENERJABela svetloba pada nafotografijo in se odbita prek leËeprenese na sistem ogledal intipalo, pred katerim so πe filtriza rdeËo, zeleno in modrobarvo. Sistem je preprost, amehanika je zapletena.

Nastavek za diapozitive.

Page 114: Intihar.M. .E Fotografija

skenerji 227226 skenerji

Namizni ploskovni skenerji z dodatnim nastavkomza preslikavo filmov omogoËajo tudi preslikavodiapozitivov. Nastavek je treba pri veËini ploskovnihskenerjev dodatno kupiti in niso standardni delskenerja. Preslikava filmov poteka enako kotpreslikava fotografij, le da svetloba prihaja zzgornjega dela skenerja.Ker se zaradi stika filma s steklom radi pojavijoNewtonovi kolobarji (kot pri dia okvirËkih s stekli),film prej poprπimo z ANTI NEWTON razprπilcem.Vendar je kakovost teh preslikav zelo slaba inpriporoËljiva samo za izdelavo arhiva diapozitivovin morda za internetno predstavitev.

HI-END ploskovni skenerjiV grafiËnih studijih s HI-END ploskovnimi skenerjizaradi enostavnosti uporabe zamenjujejo bobenskeskenerje.Te zelo kakovostne in drage skenerje izdeluje veËproizvajalcev. Od podjetij, ki so znana nam,fotografom, kakovostne HI-END skenerje izdeluje leAGFA. Njihov model SELECTSCAN je zelokakovosten skener s CCD vezjem. Od navadnihploskovnih skenerjev se razlikuje po tem, da zapoveËavo uporablja optiko, podobno kot bobnastiskenerji. Prek optike se slika poveËa in CCD-vezjerazbere æe poveËano sliko. HI-END skener omogoËaoptiËno resolucijo 6.000 dpi in barvno globino

Predstavniki namiznihskenerjev razliËnihkakovostnih skupin.

Hi-End ploskovni skenerji so poobliki precej podobni namiznim,so pa nekajkrat veËji inpredvsem teæji. Teæa lahkopresega tudi 50 kilogramov.Skener mora biti stabilen, sajvsako tresenje povzroËanepravilen zapis.

Tanek nanos prepreËi neposre-den stik gladke emulzije ssteklom in prepreËi nastanekNewtonovih krogov.Ko πe ni bilo razprπilcev smo zamanjπe poveËave uporabilismukec, katerega smo napihalina emulzijo. Za veËje poveËavepa se πe danes uporabljaposebno olje. Dobra lastnost oljaje tudi, da zapre praske na filmuin so manj opazne.

Page 115: Intihar.M. .E Fotografija

skenerji 229228 skenerji

skeniranja 48 bitov. Z njim lahko diapozitiveposkeniramo skoraj tako kakovostno kot z bobnastimskenerjem. Zaradi visoke tehnologije in z njopovezane cene (nad tri milijone tolarjev) pa na æalostniso dosegljivi vsem fotografom. Zato fotografi zakakovostnejπo preslikavo filmov uporabljamoskenerje, ki so πe vedno dosegljivi po ceni — od100.000 tolarjev navzgor, uporabljamo pa jihizkljuËno za preslikavo filmov.

SKENERJI ZA PRESLIKAVO FILMOVSkenerji za preslikavo filmov imajo eno samo slabost- temnejπih delov risbe na diapozitvu ne preslikajo vceloti dovolj dobro, vendar πe vedno veliko bolje kotploskovni skenerji z nastavki za preslikavo filmov.Zaradi dosegljivosti so postali priljubljeno orodjefotografov, ki si æelijo kakovostne diapozitive spraviti

v digitalno obliko.Tudi med proizvajalci teh skenerjev lahko najdemoznana fotografska imena. Mnogi ponudniki digitalnihosvetljevalnih naprav za fotolabolatorije jih ponujajokot dodatno opremo.V uporabi so æe skenerji, ki so vdelani v ohiπjeraËunalnika. Uporabljajo jih za preslikavo celegafilma, za izdelavo indeksnega iztiska, arhiviranja inneposrednega zapisa na CD. »eprav je velikostskeniranih datotek dovolj velika za kakovostni tisk,pa je kakovost fotografij mnogo preslaba. Skenerposkenira posnetek v samo nekaj sekundah. »evemo, da potrebujeta bobenski skener ali HI-ENDploskovni skener za skeniranje z odliËno kakovostjona velikost 20 x 30 centimetrov vsaj nekaj minut,potem je jasno, da mora mnogo podatkov pri takohitrem skeniranju manjkati ali pa so interpolirani inje zato tako skenirana fotografija opazna slabπa.

BOBNASTI ali ROTACIJSKI SKENERJIBobnaste skenerje porabljajo za zelo kakovostnepreslikave predvsem v grafiËni industriji. Tudi samimoramo svoje fotografije in filme, Ëe æelimokakovostne preslikave, preslikati z bobnastimskenerjem. Ti skenerji ne uporabljajo CCD-tipal,temveË PHOTOMULTIPLIER-je (fotopomnoæe-valce), ki veliko bolje razpoznajo vmesne tonske

Skeniranje barvnihfotografij pomenizajemanje velikih koliËinpodatkov. Fotografija vvelikosti 10 x 15 cmzavzema pribliæno 6MB.Zato za priklop skenerjana raËunalnikuporabljajte SCII vhodali, πe bolje, USB vhod,ker ga je bolj preprostouporabljati.Nadgradite starejπeraËunalnike z USBvodilom. Enako vodilopa mora imeti tudiskener.

Fotografi, ki æelijokakovostne posnetke, sikupijo dobro kamero inodliËne objektive. Za njihso pripravljeni odπteticelo premoæenje. Tudi ofilmih znajo pripraviticelo dizertacijo. Toda kopridejo do zapisa svojih,sicer odliËnihdiapozitivov v digitalnoobliko, jih zadovoljijo æeslabi ploskovni ali film-skenerji. Zadostuje jimtudi izpis s cenenimitiskalniki.Vse skupaj je videtineprofesionalno. Slabapreslikava v digitalnoobliko pomeni isto, kotda bi fotografirali nacenen diapozitivni film skompaktno kamero in sslabim objektivom.

Canon, fotografu znanopodjetja, izdeluje tudikakovostne film skenerje.

Page 116: Intihar.M. .E Fotografija

skenerji 231230 skenerji

vrednosti in temne dele risbe na sliki. Zato primerjavabarvne globine med skenerji s CCD tipali in sfotopomnoæevalci ni umestna. V praksi se izkaæe,da bobnasti skener s samo 8 biti barvne globine boljerazpozna poËrnitev v sliki tudi nad vrednostjo 3.4D,kar naj bi bilo teoretiËno moæno prebrati le z 12-bitnimCCD vezjem. Z bobnastimi skenerji lahko naredimozelo kakovostne preslikave, namenjene poveËavinaπih fotografij. Njihova slaba lastnost pa je cena, kise giblje od 6 milijonov tolarjev navzgor, zato zaveËino fotografov niso dosegljivi.Med fotografi kakovost bobnastih skenerjev, ki sonamenjeni predvsem skeniranju za grafiËno tehniko,potrebujejo samo izrazni fotografi, ki æelijo ohranitivse vrednosti dobrega diapozitiva tudi v digitalniobliki.

GONILNIKIVsak proizvajalec ima tudi svoj program za krmiljenjeskenerja. S temi programi fotografijo popravimo πepred konËnim skeniranjem. OmogoËajo poveËavo alipomanjπavo, barvno korekturo, izrez fotografije,nastavitev loËljivosti, kontrasta itd. Za delo sprogramom za skeniranje potrebujemo velikopoizkusov, da lahko iz skenerja iztisnemo najboljπomoæno preslikavo.Nekateri programi imajo tudi veË podprogramov, skaterimi lahko uporabljamo skener πe za drugenamene.Programi za prepoznavanje Ërk preslikano besediloprenesejo v urejevalnike teksta (WORD) in reπenismo pretipkavanja æe natipkanih besedil.

Skeniranje nadziramo sprogrami, ki jih dobimo obskenerju. VeËjih razlik primoænih nastavitvah ni.

Visoko poËrnitev diapozitivnihfilmov zmorejo kakovostnozajeti samo fotopomnoæevalci.Uporabljajo jih le bobnastiskenerji.

Page 117: Intihar.M. .E Fotografija

skenerji 233232 skenerji

Programi za kopiranje skener spremenijo v kopirnistroj. Na ekranu se prikaæejo tipke, kakrπnepoznamo pri kopirnem stroju, in Ëe je na raËunalnikpriklopljen tudi tiskalnik, se preslikane strani izpiπejona tiskalniku.Na velikoformatnih studijskih kamerah πe zdaj zazelo velike poveËave uporabljajo svetlobna tipala,kakrπna so v skenerjih. Tudi v teh kamerah tipaloskenira. Osvetlitev motiva traja po nekaj deset minut,kakovost posnetka pa je vrhunska. Prav taka je tudicena digitalnih nastavkov.

Programska opremaPri nakupu bodite pozorni na dodatno programskoopremo, ki je priloæena skenerju. Skoraj pri vsehskenerjih dobite ob nakupu katerega od programovza obdelavo slik, program za razpoznavanje Ërk aliprogram za razne uËinke.Moæno je, da boste pri nakupu skenerja v vrednosti30 tisoË tolarjev dobili tudi program, ki v redni prodajidosega viπjo ceno kot skener sam. Dobri programiza obdelavo slik v prosti prodaji stanejo prek 50 tisoËtolarjev, za samo tretjino cene pa ga lahko dobitepri nakupu cenejπih skenerjev, ki tega programa πenimajo v paketu. Med najbolj zaæelenimi jePhotoShop, program za obdelavo slik programskehiπe Adobe, ki ga uporabljajo tudi v vseh

profesionalnih grafiËnih in fotografskih studijih.Obstajajo sicer πe boljπi programi, vendar so zaprti,dobimo pa jih samo pri nakupu zelo dragihprofesionalnih grafiËnih sistemov in jih ni moænouporabljati na namiznih raËunalnikih brez celegasistema.Za konec πe opozorilo.V nekaterih naπih raËunalniπkih revijah preizkuπajotudi skenerje in pri tem na veliko uporabljajo izraz“foto kakovost konËnih izdelkov”, pri Ëemer je konËniizdelek lahko skenirana fotografija ali tisk stiskalnikom. Ne verjemite vsem pravljicam. Znajboljπim ploskovnim skenerjem (ne s HI-END) ins πe tako opevanim programom nikakor ne moretedoseËi tako kakovostne reprodukcije, kakrπnozahtevamo zahtevnejπi fotografi. Ostrina je precejslabπa, da ne govorim o reprodukciji barv. Niti 36-bitni namizni skenerji pri prepoznavanju barv nedosegajo resniËne foto kakovosti. Zato zazahtevnejπe fotografe velja: Pred nakupom skenerdobro preizkusite - a ne na testnih fotografijah,kakrπne imajo trgovci. Prinesite svoje fotografije inkakovost skenerja preizkusite na njih, πele nato seodloËite za nakup.»e skenerja nimate namena kupovati, imate pa æeraËunalnik in bi svoje najboljπe fotografije indiapozitive radi obdelovali sami, poiπËite studio z

Dobri ploskovni skenerji imajooptiËno loËljivost po x y osi 600x 1.200 toËk na palec in 10-bitno barvno globino. V praksise ravnamo vedno po niæjivrednosti, torej upoπtevamoloËljivost 600 dpi. Vse, kar jeveË, prek interpolacije vpliva nakakovost slike.Za ogled na zaslonu in zapredstavitev na internetnihstraneh lahko fotografijovelikosti 10 x 15 cm poveËamotudi do osemkrat, saj za zaslonne potrebujemo veËje loËljivostiod 100 dpi. Skeniranje z 200dpi zadostuje za izpis z boljπimikapljiËnimi tiskalniki, torej 600dpi omogoËa trikratno poveËavoslike (30 x 45 cm).»e pa æelimo fotografijoskenirati za tisk v grafiËnitehniki, za tisk stermosublimacijskimi tiskalnikiali z digitalnimi osvetljevalniminapravami, 600 dpi zadostujeza dvakratno poveËavo.»eprav oËesu zadostuje 254dpi za velikost skeniranja 1:1, vteh tehnikah izpisa uporabljamoloËljivost 300 dpi.

Skoraj ni resnega proizvajalcaskenerjev, ki ne bi ponudil πeprograma za obdelavoskenirane fotografije. V velikiveËini primerov je toprogramska oprema podjetjaAdobe. PhotoShop je vodilniprogram tudi med profesionalci.

Page 118: Intihar.M. .E Fotografija

skenerji 235234 skenerji

bobnastim skenerjem, Ëe je le mogoËe, kajtipreslikave bodo mnogo bolj ostre in reprodukcijabarv neprimerno boljπa.

Skenerji v praksiNajboljπo moæno kakovost preslikave filma in slike sskenerji so razvili æe pred dvajsetimi leti. Vse drugenovosti gredo na raËun zniæevanja cen, enostavnostiuporabe in hitrosti preslikave. Pred dvajsetimi leti jeimel dober skener vsaj 200 potenciometrov zanastavitev preslikave. Dve tretjini teh nastavitev jeuporabnik nastavil s preizkusi in so veljale za vsepovpreËne originale, drugi potenciometri pa so bilipotrebni za korekturo vsake slike posebej.Zdaj osnovne korekture - poËrnitve slike (belina,temina), barvne tonske vrednosti in kontrast -

Ker so digitalne kamerezaenkrat zaradi cene πenedosegljive in za potrebefotografa, navajenega nakakovost fotografije sfilma, tudi πe premalodobre, bomo zakakovostno fotografijo πenekaj Ëasa snemali sklasiËnimi kamerami,narejene posnetke pa sskenerji prenesli vdigitalno obliko. Takoimamo æe sedaj moænostsvoje fotografije retuπirati,montirati ter tonsko inbarvno popravljati mnogobolje in hitreje kot vtemnici.

opravimo s pritiskom na gumb.Tudi najboljπi skenerji s CCD tipali se ne morejopribliæati tehnologiji bobnastih skenerjev izpreddvajsetih let. Zato lahko trdim, da so nekateri podatkio ploskovnih skenerjih napihnjeni ali zgolj teoretiËni.Vsi podatki o kakovosti skenerja so za fotografa leinformativni. ©e pred osmimi leti smo kupovaliskenerje s trojnim prehodom in s samo osmimi bitibarvne globine. Zdaj skenerji niæjega kakovostnegarazreda do 30 tisoË tolarjev moËno presegajo njihovokakovost. Poslovni in druæinski fotograf je z njimi æepovsem zadovoljen.Draæje ploskovne skenerje uporabljajo v grafiËnihstudijih za preslikavo tiskovin in fotografij za Ëasopisniin revijalni tisk, pri katerem se ne zahteva visokekakovosti. Izrazni fotograf je z njimi pogojno

Levo je fotografija znegativnega filma, zajeta znamiznim skenerjem, in desnoista fotografija, zajeta zbobenskim skenerjem. Boljπorisbo v temini in belini, ostrino intonske vrednosti opazi lezahtevnejπi gledalec.

Page 119: Intihar.M. .E Fotografija

skenerji 237236 skenerji

zadovoljen. Skenirana fotografija glede na izvirnikzgubi nekaj ostrine, kontrasta in pravilnosti barvnegazapisa, Ëesar tudi s programi za obdelavo slik nemoremo dovolj dobro popraviti.

Kakovost skenerjaVse skenerje kot tudi digitalne kamere ocenjujemopo dveh pomembnih lastnostih. To sta RESOLUCIJA(LO»LJIVOST) in BARVNA GLOBINA.VeËja loËljivost skeniranja omogoËa veËje poveËave,kar je pomembno predvsem pri filmih manjπegaformata.LoËljivost pri skenerjih merimo s πtevilom toËk napalec (ppi = Pixel Per Inch). Tipalo potuje in nezajema slike kot kamera, zato je branje linijsko.Glavno vlogo igra spet oko. Seznanili smo se æe zdejstvom, da oko razpozna okoli 10 linij/toËk namilimeter ali 254 linij/toËk na palec. Zato mora bitidigitalni zapis tako kakovosten, da zadosti potrebioËesa.V praksi preizkuπena in ustrezna kakovost skeniranjav velikosti 1:1 je 300 toËk na palec. To velja tako zagrafiËni tisk kot za izpis s termosublimacijskimitiskalniki in z labolatorijskimi osvetljevalniminapravami. »e æelimo sliko 10-krat poveËati,potrebujemo 10-krat zmoglivejπe tipalo, torej tipaloz vsaj 3.000 toËkami na palec.

Ploskovni skenerji omogoËajo optiËno loËljivostskeniranja od 300 ppi do 1.200 ppi. Namenjeni soskeniranju fotografij, te pa so æe nekajkratnepoveËave s filma. Pri ploskovnih skenerjih pa zeloradi zapiπejo tudi zmoænost interpolirane loËljivosti,nekateri tudi do 9.600 ppi, vendar je ta loËljivost zakakovostno preslikavo neprimerna.Skenerji za preslikavo filmov uporabljajo tipala zoptiËno loËljivost skeniranja do 3.600 ppi. VeËina film-skenerjev je prirejena za skeniranje 35-milimetrskihfilmov. Zato je loËljivost skenerjev v veËini primerovcca. 2.700 ppi, tako da s temi skenerji lahkopoveËamo leica format do velikosti 20 x 30 cm zloËljivostjo digitalnega zapisa 300 ppi.Bobnasti skenerji omogoËajo optiËno loËljivostskeniranja od 300 ppi in vse do 20.000 ppi, odvisnood cenovnega razreda. Ti skenerji zaradi kakovostiin visoke optiËne loËljivosti ne uporabljajointerpolirane loËljivosti. Z njimi lahko poveËamoklasiËen 35-milimetrski diapozitiv tudi na velikost 70x 100 cm ali veË brez interpolacije. Seveda pa se pritej poveËavi æe vidijo vse napake filma in slabostioptike.

Barvna globina skenerjev24-bitni skenerji z 8 biti na osnovno barvo RGB in sCCD svetlobnimi tipali so komaj πe dobri za

Page 120: Intihar.M. .E Fotografija

skenerji 239238 skenerji

kakovostno preslikavo, bobnasti s fotopomnoæevalcipa æe povsem zadostujejo. V uporabi so 30-, 36-,42- in celo 48-bitni skenerji, seveda pa s kakovostjoraste tudi njihova cena. Toda podatki o barvni globiniskenerja niso realni. Z bolj mnoæiËno uporaboskenerjev se je njihova kakovost zaradikonkurenËnosti zaËela napihovati podobno kotkakovost tipal v digitalnihn kamerah.Bobnasti skener izpred 15 let s samo 8 biti barvneglobine, s foto pomnoæevalci in odliËnimi algoritmikrepko prekaπa πe tako kakovosten CCD skener s16 biti zapisa po barvnem kanalu - pa Ëeprav teorijao bitih in meπanju barv govori drugaËe. Za tisk patako ali tako vsako sliko spremenimo v 8-bitno.Prav tako ni reËeno, da bo 10-bitni skener slikopreslikal slabπe od 14-bitnega. Veliko je odvisno,kakπne algoritme za pretvorbo elektriËnih impulzovzmore procesor in koliko πuma ima tipalo.©e z nobenim ploskovnim skenerjem nisem uspelodËitati barvno zasiËenega diapozitiva tako dobrokot s skenerjem za preslikavo filmov, Ëeprav imataoba skenerja enake podatke o loËljivosti in barvniglobimi ali ploskovni skener celo boljπe.Nekaterim skenerjem pripisujejo zmoænostrazpoznavanja barvne globine tudi 12 bitov po barviali 36 bitov v celoti (RGB). To pomeni, da tipalorazpozna 4096 barvnih nians osnovne barve, kar z

Levo: Posnetek, preslikan sploskovnim skenerjem, jezaradi slabe kakovosti vtemnejπih delih zadovoljiv samoza arhiv naπih posnetkov.

V sredini: Skener za preslikavofilmov s CCD-vezjem temnejπedele slike preslika bolje kotploskovni skener z nastavkomza preslikavo filmov, vendar πevedno veliko slabπe kotbobnasti skener.

Levo: Bobnasti skener zaradipreslikave s foto pomnoæevalcizariπe neprimerno veË risbe,predvsem v temnejπih tonih.Vendar pa za fotografa tiskenerji æe zaradi cene nisodosegljivi in jih uporabljamosamo takrat, kadar æelimo zareskvalitetne poveËave fotografij alipreslikave diapozitivov, za kardrugi skenerji niso dovolj dobri.

Page 121: Intihar.M. .E Fotografija

skenerji 241240 skenerji

meπanjem treh barv RGB znese prek 68 milijardbarv. Zmoænost branja zasiËenosti barve takegatipala naj bi bila 3,7D (D = poËrnitev). Torej je takotipalo zmoæno presvetliti in odËitati barvne tone tudiv bolj zasiËeni povrπini, kot jo zmore film. Doberdiapozitivni film ima najveËjo moænost poËrnitve 3,7D. Za presvetlitev povpreËnega diapozitiva namzadostuje 12-bitno tipalo (3,4 D). Fotografija,narejena iz negativnega filma, ima poËrnitev do 2,2D. Vendar s temi skenerji nisem πe nikdar uspelpresvetliti temnejπih delov pravilno osvetljenegadiapozitiva! Za kakovostno preslikavo diapozitivovnikakor niso primerni, pa Ëe imajo πe tako prepriËljive

Slika LEVO: film-skener .

Slika DESNO: HI-ENDploskovni skener SCREEN.»eprav imata po zagotoviluproizvajalcev oba skenerjatipalo s 36-bitno barvnoglobino, je razlika v zajemuzasiËenega diapozitiva oËitna.OËitna pa je razlika tudi v ceni.za domaËo uporabo so filmskenerji zelo uporabni.

podatke.Skener za preslikavo diapozitivov z 12-bitno barvnoglobino veliko bolje presname diapozitiv kotploskovni skener z nastavkom za preslikavoprosojnic. Te naprave so viπjega cenovnega razredaod 100 tisoË tolarjev naprej. Canon in Nikon stavodilna pri razvoju te tehnologije. Njuna skenerjazmoreta pribliæno 2.700 dpi in 12-bitno barvnoglobino. S to loËljivostjo lahko diapozitiv leica formatapoveËamo do 10-krat za izpis na termosublimacijskihtiskalnikih, digitalnih osvetljevalnih napravah ali zatiskovino.Zaradi naËina zajemanja slike ostrina in zapis

Page 122: Intihar.M. .E Fotografija

skenerji 243242 skenerji

temnejπih delov ne zadovoljujeta vseh uporabnikov.HI-END ploskovni skenerji in bobnasti skenerji sozaradi svoje visoke cene primerni samo zaprofesionalne studije. Kakovost preslikave je izrednain priporoËljiva vsem fotografom, ki si æelijo svojefotografije ali diapozitive moËno poveËati. OdliËnaostrina, barvni zapis in moænost poveËavezadovoljujejo tudi najzahtevnejπe uporabnike.Dober diapozitiv in digitalizacija z bobnastimskenerjem bo πe nekaj Ëasa najboljπa pot donajkakovostnejπe digitalne slike, boljπa od direktnegazajemanja slike s svetlobnim tipalom v digitalnihkamerah. Razen digitalnih nastavkov zavelikoformatne kamere.

Nakup skenerjaFotografom, ali vsaj veËini od njih, so dosegljivi samoploskovni in film-skenerji. Ploskovni skenerji zdaj vceloti zadovoljujejo njihove potrebe. Tudi najcenejπiploskovni skenerji æe premorejo 600 dpi loËljivosti invsaj 8-bitno barvno globino. Vemo, da 600 dpizadoπËa za vsaj dvakratno poveËavo in osem bitovza prepoznavanja poËrnitve 2,2D. To pomeni, daskener v celoti zajame vse tonske vrednosti barvnefotografije, ki premore najveË 2,2D, in z loËljivostjo600 dpi lahko njeno velikost 10 x 15 cm dvakratpoveËa s kakovostno loËljivostjo zapisa 300 dpi. Z

osmimi biti barvne globine in 600 dpi loËljivostiskeniranja dobimo fotografijo v digitalnem zapisu zakakovosten tisk v velikosti 20 x 30 cm. Seveda paobstajajo razlike od skenerja do skenerja. Kakovostbranja podatkov se odraæa predvsem s kakovostjotipala. Da je barvna globina pri skenerjih s CCD tipalilaæna, smo æe spoznali. ©tevilo bitov je predvsemtrgovski dejavnik. Da pa ne bi v tem poglavju knjigeo osnovi digitalne tehnike zaπli predaleË, navajamsamo primerjavo s filmi, ki bo razloæila tudi razlikomed tipali.Poznamo negativne in diapozitivne filme. Negledekateri negativni film kupimo, nam bo laborant, kipozna svoje delo in labolatorijske stroje pravilnonastavi, izdelal kakovostno fotografijo za veËinoocenjevalcev. Odvisni smo torej od laboranta in neod filma. Pri diapozitivnih filmih je drugaËe. Fotografi,ki za fotografiranje izberejo dia film, so zahtevnejπiin izbiro filma dobro preraËunajo glede na globinodenarnice. Tudi povpreËen gledalec opazi razlikomed Velvio, Provio, Ektachrome SV, EktachromeElite, Agfo CT ali Konico R-100.Prav tako je pri tipalih v skenerjih ali kamerah. Boljπeje tipalo, veË tonov bo zapisanih in s tem bolj realenbarvni zapis. Boljπe je tipalo, manj je goljufiveinterpolacije loËljivosti in barvnega zapisa. Bolj steizkuπeni v popravljanju digitalnega zapisa s programi

Page 123: Intihar.M. .E Fotografija

skenerji 245244 skenerji

za obdelavo fotografij, veË boste lahko izvlekli izdigitalno zajete fotografije.Zato velja: Za zaslonsko loËljivost zadostujejonajcenejπi skenerji. Za izpis fotografije na kapljiËnihtiskalnikih potrebujemo skenerje srednjegacenovnega razreda. Da izkoristimo kakovost barvneosvetljevalne naprave, potrebujemo zapis znajboljπimi ploskovnimi skenerji. Ti skenerji pa nezadostujejo za kakovostno preslikavo diapozitivov.Za diapozitive uporabljamo film-skenerje. Velikostfilma je samo 24 x 36 mm, zato za 10-kratnopoveËavo z loËljivostjo slike potrebujemo skener s3.000 dpi loËljivosti. Ker zmore diapozitivni filmzapisati tudi poËrnitev 3,7D, potrebujemo film-skenerje z vsaj 12 biti barvne globine po barvnemkanalu. Kljub temu se tudi tu pokaæe, da je podateko 12-bitni loËljivosti toËke relativen pojem. Ti skenerjiso dovolj dobri za povpreËen prikaz, za kakovostnoskeniranje, predvsem Ëimbolj verno reprodukcijodiapozitiva, pa ne zadoπËajo. Za kakovostnoreprodukcijo je treba uporabiti HI-END ploskovneskenerje ali, πe bolje, bobnaste skenerje.Fotografi, ki æelijo kakovost, si kupijo kakovostnokamero in odliËne objektive. Za njih so pripravljeniodπteti celo premoæenje. Toda ko pridejo do zapisasvojih odliËnih diapozitivov v digitalno obliko, sozadovoljni z nekakovostnimi ploskovnimi ali film-

skenerji. Zadostuje jim tudi izpis s cenenimi tiskalniki.Slab sken na film-skenerju je isti izdelek, kot da bifotografirali na cenen diapozitivni film s kompaktnokamero in s slabim objektivom.Zato pri nakupu skenerja dobro razmislite, za kaj gapotrebujete. Za preslikavo fotografij so ploskovniskenerji dovolj dobri. Boljπega boste kupili, veËtonskih vrednosti bo in boljπa bo ostrina zapisaneslike. Za skeniranje diapozitivov pa tudi najboljπi film-skenerji zaenkrat πe ne zagotavljajo zadovoljivekakovosti. »e æe izbirate med Velvio, Provio, Astioin Ektachrome VS, SV, morate vedeti, da je kakovostskeniranja teh filmov s film-skenerji primerljiva skakovostjo fotografiranja s 400 ISO diapozitivnimfilmom. VeËina s temi posnetki ne bi bila zadovoljna,prav tako pa ne more biti s skeniranjem s film-skenerji.Hitrost skeniranja»eprav hitrost zajema fotografije ne vpliva nakakovost, predstavlja pomembno lastnost prinakupu. Danaπnji skenerji skorajda ne uporabljajoveË poËasnih zaporednih vhodov, ampak USB inSCSI vhode. »e imate starejπi tip raËunalnika in ganiste pripravljeni nadgraditi z USB ali SCSI vhodom,boste pri skeniranju Ëakali kar nekaj minut naopravljeno delo. SCSI vhodi so stari æe 10 let in vprofesionalnih studijih so πe vedno zelo priljubljeni.

Isti posnetek je skeniran nadveh film-skenerjih dvehrazliËnih proizvajalcev.Skenerja imata enake podatke:2.700 dpi loËljivosti in 12-bitnobarvno globino. Toda razlika vkakovosti zajema je oËitna. Nivse v napisanih πtevilkah,ampak v kakovosti tipala, A/Dpretvornika, elektronike inalgoritmov.

Page 124: Intihar.M. .E Fotografija

skenerji 247246 skenerji

Novejπi USB vhodi so bolj priroËni za uporabo, zaprofesionalno delo pa jih πe ne uporabljajo, saj soprenosi prek njih zaenkrat πe poËasnejπi od prenosaprek SCSI vhodov.Torej vsem tistim, ki uporabljajo starejπe raËunalnikein ki imajo malo fotografij za skeniranje, zadostujejoserijski naËini prenosa. Novejπi raËunalniki æeomogoËajo USB vhode, zato izberite skener z USBnaËinom prenosa podatkov. SCSI uporabljajo samov profesionalnih studijih. PoËasi bo tudi SCSI prenoszamenjal novejπi in hitrejπi FireWire. Saj ste prebralipri kamerah - kupite danes, Ëez dve leti ne bo veËuporabno. Tako je tudi s skenerji. Kupite ga danes,a ne morete vedeti, ali ga boste πe lahko priklopilina naslednji raËunalnik, ali bo πe deloval na

naslednjem operacijskem sistemu, in Ëe bo, pamorda gonilnik, ki krmili skener, ne bo zdruæljiv znovejπim programom za obdelavo fotografij.Ne æelim straπiti. Æelim samo povedati, da z vstopomv digitalno tehnologijo, s katero sami izdelatefotografijo od pogleda na motiv do konËnega izdelka,obstajajo doloËene teæave. V tem primeru zobdobjem pribliæno petih let, v katerem je trebazamenjati komponente, ki vam omogoËajo digitalnepodatke spreminjati v izpisano fotografijo.

Kako skeniramo (osnove)?Vsak skener uporablja gonilnik, program, ki podpiraskeniranje. Program omogoËa tudi hiter predogledslike v nizki loËljivosti. V tem naËinu lahko naredimoizrez slike, opravimo korekturo barv, ostrine itd.»eprav so programi za obdelavo fotografij zelozmogljivi, je treba ËimveË podatkov zajeti æe v fazizajema, torej skeniranja. V tej knjigi, v kateri sespoznavamo le z osnovami, navajam samo nekajzaËetnih nastavitev za kakovostno skeniranje.LoËljivost skeniranja smo æe spoznali. Za preslikavo1:1 potrebujemo za kakovosten zapis do 300 dpiloËljivosti. Zapis tonskih vrednosti s programom lahkonastavljamo z razponom svetlosti tonov na fotografiji,ki nam omogoËa nastaviti pravilen zajem slike vteminah in belinah.

HITROST PRENOSA PODATKOV PREK USB IN SCSI VODILA

Original velikosti USB SCSI

150 dpi RGB 24bit 16 sekund 13 sekund

300 dpi RGB 24 bit 49 sekund 26 sekund

600 dpi Line art 80 sekund 32 sekund

8 x 10 palcev (20 x 25 cm)

Za preizkus sem uporabil raËunalnik Pentium II, 400 MHz, z 256 MB spomina in zoperacijskim sistemom Windows 98, z USB vrati (Asus P2B) in SCSI vhodom (Adaptec2910C). Uporabil sem skener HP 6200, ki ima oba izhoda, zato je bil primeren za preizkus.Na trgu je æe novejπi USB 2. Po hitrosti prenosa æe prekaπa SCSI.

Pri manjπi koliËini podatkov bistvene razlike ni. Zato USB vodilozadoπËa vsem potrebam. SCSI vodilo je priporoËljivo samopri skenerjih za profesionalno uporabo.

Kako se tehnologija hitro razvijagovori tudi dejstvo, da je odjunija 2001 na trgu æe novarazliËica USB vodila USB 2, kije desetkrat hitrejπa od vodilaUSB 1.1 in v hitrosti povsemprimerljiva s FireWire vodilom.Kmalu se bodo na trgu pojaviliskenerji, digitalne kamere intiskalniki s prikljuËkom USB 2,torej bo treba poseËi v æep, Ëeboste æeleli nadgraditi svojoopremo in izkoristiti hitrostnovega vodila. Cena je pribliæno20 tisoË tolarjev.

USB prikljuËek

SCSI prikljuËek

Page 125: Intihar.M. .E Fotografija

skenerji 249248 skenerji

Spoznajte se z vsemi zmoænostmi svojega gonilnika,tudi z nastavitvijo tonskih vrednosti - le tako bostesliko zajeli barvno pravilno.Pri skeniranju æe tiskanih slik lahko pride do moareefekta. Pike se med seboj kriæajo, s tem pa dobimovzorce, ki kvarno vplivajo na sliko. Temu se lahkoizognemo s filtrom ali s skeniranjem z dvakratnoloËljivostjo.Prav tako je pomembna ostritev. Slika s ploskovnegaskenerja ima precej slabπo ostrino od izvirnika. Æeizdelana fotografija iz fotolaboratorija v veËiniprimerov ni dovolj ostra. S skeniranjem se ostrinaπe poslabπa. Filter “Unsharp Mask” omogoËanavidezni popravek ostrine. Vse skupaj jematematiËno laganje, toda deluje zadovoljivo - vsajglede na skenirano fotografijo, ne na izvrinik.Skeniranje ni veË nikakrπna znanost. Zato sedodobra spoznajte s svojim skenerjem in podpornimprogramom ter preizkusite veË naËinov tiskaskenirane fotografije. »e pa æelite kakovostnopreslikavo in ste fotografirali na odliËne dia filme,vam priporoËam, da skeniranje zaupate bliænjemugrafiËnemu studiu, ki omogoËa skeniranje zbobnastim skenerjem. Le tako boste v najboljπimoæni kakovosti zajeli tisto, kar vam je omogoËilzajeti film.

Line Art, Grayscale, ColorPri skeniranju uporabljamo tri naËine zajema.Za izvirnike, pri katerih bi radi zajeli samo dve barvi,Ërno in belo, uporabljamo zapis s samo 1-bitnoloËljivostjo toËke. »e æelimo zapisati izvirnik v Ërno-beli tonski obliki, recimo fotografijo, uporabljamozapis “Grayscale”. Skeniramo z vsaj osmimi bitibarvne globine, da dobimo 256 tonskih vrednosti; inËe æelimo najviπjo kakovost, je treba uporabiti najviπjomoæno loËljivost toËke, ki jo premore tipalo.Barvni zapis naredimo v naËinu “Color”. Tudi v temprimeru uporabimo osem bitov za zapis po barvnemkanalu. Tak naËin zapisa zaradi RGB naËina zajemaoznaËimo kot 24-bitnega. Zapis s 24-bitnim tipalomomogoËa zapisati 16 milijonov barv. Za viπjokakovost pa lahko tudi v tem primeru, Ëe skeneromogoËa, zajamemo sliko z veËjim πtevilom bitovpo toËki. Angleπke izraze sem uporabil zato, ker seboste pri gonilnikih sreËevali samo s temi izrazi.

Z skenerjem naredimopredogled (prewiev) originalav Line Art, Grayscale ali Colortehniki, odvisno od naËinaskeniranja.

Page 126: Intihar.M. .E Fotografija

skenerji 251250 skenerji

Line Art“Line Art” naËin uporabljamo za zapis tekstovnihdelov, skic, logotipov itd., Ëe æelimo zajeto sliko tiskatibrez vmesnih tonskih vrednosti. Vsaka posameznatoËka ima v tem naËinu zapisa samo dve moænosti:Ërno ali belo. Originali pa nimajo vedno visokegakontrasta ali samo dveh tonskih vrednosti. Zato vgonilniku pred skeniranjem uporabimo korekturo“Threshold”. Z njo nastavimo prag, do katerega bodozajete toËke samo bele, od tega praga dalje pa samoËrne. Prag izrazimo s πtevilkami od 0 do 255; to jerazpon svetlosti 8-bitne toËke na tipalu. »e bi pragnastavili na 0, bi dobili samo bel zapis, z nastavitvijona 255 pa v celoti Ërnega. Torej je vmesna vrednost128. Na slikah si oglejte, kako z nastavitvijo“Threshold” popravljamo posamezne originale.Drugih moænosti korekture 1-bitnega zapisa ni.Do sedaj smo govorili samo o loËljivosti skeniranjaza poltonske slike.Pri skeniranju v “Line Art” naËinu pa moramo zakakovosten zapis nastaviti toliko ppi loËljivosti, kolikorjih premore vaπa tiskalna naprava. »e imate kapljiËnitiskalnik z loËljivosjo 1.440 dpi zapisa, je priporoËljivotudi skenirati s to loËljivostjo. »e vaπ ploskovni skeneromogoËa samo 600 ppi loËljivosti, je treba skenirani“Line Art” zapis dvakrat pomanjπati za kakovostnotiskanje.

GrayscaleV naËinu zapisa “Line Art” lahko zapiπemo samo Ërnoin belo. Za zapis fotografije, torej slike, ki ima veËtonskih vrednosti, potrebujemo drugaËen zapis.Tipala omogoËajo zapisati vsako toËko z loËljivostjoosem in veË bitov. Vemo æe, da osem bitov zadostuje,saj lahko z njimi zapiπemo 256 tonskih vrednosti,

KonËno skeniranje v line art,grayscale in color tehniki.

Korekturo zapisa v “Line Art”tehniki opravimo z ukazom“Treshold”.

Kadar æelimo zajeti tonskofotografijo, recimo sivi stopnjastiklin, v naËinu “Line Art”, zaËnetipalo zajemati zasiËeno (Ërno)æe pri poËrnitveni vrednosti0,5D.

Srednja vrednost praga je 128;bolj ko gremo proti vrednosti 0,bolj tipalo zajema v poËrnitevoriginala. Bolj ko gremo vvrednost 255, manj poËrnitvenevrednosti zajame.

Original (Grayscale)

Treshold 30

Treshold 128

Treshold 240

Page 127: Intihar.M. .E Fotografija

skenerji 253252 skenerji

kolikor jih potrebujemo za kakovosten zapis tonskefotografije. Ko smo sliko poskenirali za predogled,imamo moænost s korekturnimi nastavitvami vplivatina konËni zajem fotografije. Tonsko korekturoopravimo z ukazom “Levels”. Ker so korekture enakekot v “Color” naËinu skeniranja, jih bomo spoznalikasneje. LoËljivost skeniranja pa smo æe spoznali,zato se tu vanj ne bomo poglabljali.

Color“Color” naËin skeniranja uporabljamo za barvnizajem. Vklop barvnega zajema je enostaven, pravtako tudi predogled originala. VeËji problem pa jefotografijo tonsko pravilno zapisati v bitno obliko.Pomagamo si z moænostjo vpliva na celoten barvniton slike in njen kontrastni ter tonski zapis. Kot v“Grayscale” naËinu tudi tu izberemo nastavitev “Lev-

Opravili smo predogledoriginala v naËinu “Grayscale”.Korektura πe ni opravljena. Vdiagramu opazimo, da je vbelini dovolj zapisa, v temnemdelu pa zapisa ni. »eposkeniramo v tem naËinu, naspodnji sliki lahko opazimo, dani zadovoljive poËrnitve inzasiËenosti barve. Slika jepremalo kontrastna.

Z nastavitvenim gumbom sempopravil sliko v temnem delu.Korekturo beline in temine tervmesnih tonskih vrednostiopravimo z nastavitvijo“Levels”. Popravil semkontrastni obseg zajetegaoriginala.

Temina

Belina

Page 128: Intihar.M. .E Fotografija

skenerji 255254 skenerji

els” in najprej popravimo kontrast slike. V veËiniprimerov to zadostuje in vse nadaljnje korektureopravimo v programu za obdelavo fotografij. Samopri boljπih skenerjih imamo moænost tudi drugekorekture opraviti pred skeniranjem.Najpomebnejπa elementa pri korekturi sta nastavitevbeline in temine. Ta dva elementa bosta zagotovilapravilen kontrast, zasiËenost in tonski zapis. ©elenato se lahko poglobimo v barvno korekturo. Tudinastavitev beline in temine ni za vsak naËin tiskanjaenak. Za kakovosten zapis z barvno osvetljevalnonapravo je lahko kontrast zelo moËan, a bodo πevedno lepo zapisane vse tonske vrednosti. DrugaËeje pri skeniranju za kapljiËne tiskalnike. Æe v faziskeniranja moramo nastaviti manjπi kontrast, sajkapljiËni tiskalniki temnejπih delov ne zapisujejopravilno in Ëe bi sliko preveË zasiËili, mnogo tonskihvrednosti sploh ne bi mogli stiskati. Seveda s

Predogled barvnega originala -od tu naprej je popravljanjeslike v vaπih rokah in domiπljiji.Nastavitev beline in temine, stem popravek kontrastnegaobsega, potemnitev,posvetlitev, barvna korektura,ostrenje, poveËava inpomanjπava so samo delmoænosti, ki vam jih dajeprogram, ki krmili skener.Moænosti je veliko, izkoristiti pajih morate sami!

Prvo sliko sem poskeniral brezpopravkov, drugo sliko sempopravil v temini.Pri tretji sliki sem dodatno naredilkorekturo barvne zasiËenosti, sËimer sem jo oËistil drugih barv.Pri Ëetrti sliki pa sem opravil πekorekturo ostrine s filtrom “UnsharpMask”. Razlike so oËitne. Prve,nepopravljene slike v programu zaobdelavo fotografij nikoli veË nemoremo tako dobro popraviti, kotsmo to storili pred skeniranjem.

Page 129: Intihar.M. .E Fotografija

skenerji 257256 skenerji

korekturo ne pretiravajte, opravite samo osnovno,drugo boste popravili v programu za obdelavofotografij. Filtra “Unsharp Mask” za vizualnoizboljπavo ostrine in “Descreening” za uniËenjemoare efekta, Ëe skenirate æe tiskane slike iz revijali drugega tiska, raje uporabite v zunanjemprogramu.Skener preslikuje v RGB naËinu. Pri vseh ploskovnihin film-skenerjih priporoËam, da skenirate v temnaËinu in πele v programu za obdelavo fotografijspremenite zapis v model CMYK. Barvno korekturov programu za obdelavo fotografij opravite, ko je slikaπe v RGB zapisu. Razumevanje barvnega meπanjaje morda bolj problematiËno, toda rezultati so lahkoboljπi. NiË pa ni narobe, Ëe barvne korekture opravitev CMYK zapisu slike. V CMYK barvnem meπanjunamreË barve dodajamo in je zato mnogimuporabnikom bolj razumljiv. Seveda pa to velja samov primeru, Ëe boste digitalni zapis tiskali, torej barvev tisku dodajali in s tem uporabljali CMYK zapis.»e boste slike osvetljevali z barvno osvetljevalnonapravo, potrebujete RGB naËin barvnega meπanjain korekturo morate opraviti v tem naËinu. Tudi vsifiltri v programu za obdelavo fotografij ne delujejona sliko v CMYK obliki. Torej zajeto sliko iz kamereali skenerja pustite v RGB obliki, Ëe jo boste kdajosvetljevali na foto papir. Spremenjena v CMYK

V programu za nastavitvekorektur lahko izbiramo medveË moænostmi: nastavitevkontrasta in svetlosti, tonskekorekture z naËinom doloËanjakrivulj, razni filtri za ostrino,kakovost skeniranja itd.Predvsem je pomembno, da sez zmoænostjo svojega programadodobra spoznate in preizkusiteveË moænih naËinov korekture.S prakso pridete do hitre inkakovostne nastavitve korektur.

Okno z nastavitvami v programu ScanWizard, kakrπnegauporabljajo skenerji podjetja Microtek

NaËin skeniranja, Line Art,Grayscale, Color

©tevilo toËk napalec

Velikost v cm

Velikost slike v MB

Gumb zaavtomatskokorekcijo

Avtomatskabarvnakorektura

Gumbi za nastavitevkorektur in filtrov

“Descreen” (moareefekt) filter zaskeniranje æe tiskanihpredlog z rastrom infiltri za ostrenje

Svetlost

Kontrast

Moænostnastavitev poRGB barvnihkanalih

Nastavitev temine od 0 proti 255Nastavitev beline od 255 proti 0Nastavitev srednjih tonov

Page 130: Intihar.M. .E Fotografija

skenerji 259258 skenerji

zapis bo imela manjπi razpon barv in bo barvnoslabπe zapisana.

Uporaba ploskovnega skenerjaÆe samo ime pove, da skeniranje poteka na ravniploskvi, steklu. Vaπa prva naloga pred zaËetkomskeniranja je, da oËistite steklo vseh umazanihdelcev, lahko tudi s tekoËino za ËiπËenje stekel.Zaradi prahu v prostoru, umazanih fotografij inprstnih odtisov, ki ostajajo na steklu, hitro opazimoneËistoËe predvsem v temnejπih delih slike. Povklopu skenerja je treba poËakati nekaj minut, daæarnica dobi svojo delovno temperaturo. Vnasprotnem primeru pride do tonskih nepravilnosti,ki vas v nadaljnjem delu lahko zavedejo prikorekturah. Napotki za delo pa so v navodilihproizvajalca.Ploskovni skenerji zadostujejo za skeniranjefotografij. Njihova optiËna loËljivost od 600 do 1.200dpi omogoËa ustrezne poveËave. V poglavju o

loËljivosti smo spoznali, s koliko ppi loËljivostimoramo skenirati za doloËeno napravo, s katerobomo izpisovali fotografije.Skeniranje diapozitivov s ploskovnimi skenerji pa jeproblematiËno. Spet igra glavno vlogo vaπ pogledna zadovoljivo kakovost, a od nastavkov zaskeniranje diapozitivov ne priËakujte preveË. Sistemz nastavkom omogoËa na poceni naËin zajeti tudisliko s prosojnih materialov. V veËini primerov je tanaËin dovolj dober za izdelavo foto arhiva ali za prikazna internetnih straneh. Nastavitev korektur jepodobna kot pri skeniranju fotografij. Pozorni pamorate biti na efekt Newtonovih kolobarjev. »ediapozitiva ne skenirate v okvirËku, pri Ëemer paizgubite vsaj milimeter slike po vseh πtirih stranicah,kar ni zanemarljivo, morate zaradi stika filma s

Nastavek za preslikavo filmov.Od njih ne priËakujte preveË.

»e poznate osnove barvnegameπanja RGB, vam okno, kiprikazuje intenzivnost doloËenebarve, lahko pove veliko. OpisdoloËene barve lahkoprikaæemo v odstotkih od 0 do100 ali lestviËno od 0 do 255.

Skener Canon s tehnologijoLIDE. Majhen in tanek,primeren za pisarniπkouporabo.

Page 131: Intihar.M. .E Fotografija

skenerji 261260 skenerji

stekleno povrπino diapozitiv pred skeniranjempoprπiti z razprπilcem, ki naredi tanek film nadiapozitivu.

Film-skenerjiFilm-skenerji so prvi korak k zadovoljivemu prenosudiapozitiva v digitalno obliko. Fotografi vemo, kolikoboljπi je zapis diapozitiva od zapisa negativnegafilma. Tolikπna je tudi razlika v kakovosti zajemadiapozitiva na ploskovnem in film-skenerju. Spoznalismo æe, da fotografija ne presega 2,2D poËrnitve.Zato manj moËna svetloba in povpreËna tipalazadoπËajo za preslikavo fotografij, ne pa diapozitivov.Film-skenerji premorejo moËnejπi svetlobni izvor inboljπa tipala. Vemo, da boljπi diapozitivni film zmorepoËrnitev tudi do 3,7D. Tudi pri film-skenerjih zapisio loËljivosti toËke z 12 ali 16 biti niso realni. »epravbi morali s 16 biti sliko zajeti v popolnosti, tipala vfilm-skenerjih niso tako zmogljiva.Tako spoznamo, da podatki o loËljivosti toËk nisorealni in so bolj trgovski faktor.V skener vstavimo film v okvirËku ali v posebensaræer kar film v kosu. Toda tudi v tem primerupridemo do doloËenih teæav. Izgubimo po milimeterslike na vseh πtirih stranicah. »e ste fotograf, kipozorno izbira motive in kompozicijo, vam tamilimeter lahko poseæe v vaπ pogled na motiv.

NaËin skeniranja in barvne korekture je podoben kotpri ploskovnih skenerjih — odvisen je od gonilnika,ki ga poleg skenerja ponuja proizvajalec. Boljπiskenerji imajo πe neko zanimivo lastnost. Neskenirajo samo z osnovnimi barvami RGB, ampakπe s programskim kanalom, ki zajema IR svetloboin tako razpozna vse neËistoËe in praske na filmu.IR kanal uporabljajo gonilniki za skenerje Digital ICEin VueScan. IR kanal zazna in odstrani prah, prstneodtise, praske in druge napake na povrπini filma.Sistem dokaj dobro deluje in ga priporoËam tudi, Ëeskenirate za komercialne namene. Ni pa uporabenpri Ërno-belih filmih, ker uporabljajo srebro, ki niprosojno za svetlobo. Tudi Kodachrome (neEktachrome) filmi so problematiËni. Pri vseh drugihfilmih ta sistem deluje.Skeniranje z negativnega filma ni tako kakovostno.Oranæna korekturna maska na negativnemu filmuzelo zmanjπa kontrast in CCD tipala imajo veliketeæave pri zajemanju podatkov. »e æelite kakovostensken svojega posnetka, priporoËam, da izdelatefotografijo in jo nato poskenirate s ploskovnimskenerjem. Rezultat bo boljπi. Takπen postopekuporabljamo tudi pri HI-END in bobnastih skenerjih.LoËljivost film-skenerjev je med 2.400 in 3.600 ppi.V poglavju o loËljivosti smo spoznali, da z loËljivostjo2.700 ppi lahko zajamemo koliËino podatkov, ki v

Film-skenerji so za skeniranjediapozitivov bolj primerni kotploskovni. Imajo pa tudi slabelastnosti.Film brez okvirËkov moramovstaviti v posebno vodilo. »ediapozitive skeniramo zokvirËki, izgubimo del slike.Vsem, ki jim visoka kakovostreprodukcije veliko pomeni, nepriporoËam skeniranja s temiskenerji.

Z Digital ICE opcijo zeloenostavno popravimo praske,prstne odtise in prah, ki je naemulziji filma.

Page 132: Intihar.M. .E Fotografija

skenerji 263262 skenerji

Tehnologija CCD vezij inmoænost prenosa digitalnegazapisa slike v namizni raËunalnik,je moËno zamajala temeljevodilnih grafiËnih proizvajalcevskenerjev.Podjetje HELL je bilo 20 letvodilno v tehnologiji izdelaveprofesionalnih skenerjev. Tudiprogramska oprema za obdelavofotografij je bila vrhunska, vendardosegljiva samo skupaj sskenerjem. Tako skenerji kotprogramska oprema so πe danesviπek tehnike. To kar danes znaPhotoShop in πe veliko veË, jeprogram DaVinci, ki je bildobavljiv samo z skenerjem zanekaj 100.000 DEM znal æe nazaËetku 90-tih, ko smo se nanamiznih raËunalnikih le redkiupali zadovoljivo korigiratifotografijo.Toda razvoj raËunalniπketehnologije in namizni skenerji sokljub veliko slabπi kakovostizaradi odprtega sistema, torejdobavljivo vsem za zmerno cenozamajali temelje velikih podjetij.Podjetje LINOTYPE, ki je bilo

znano po stavnih strojih in osvetljevalnih napravah je na zaËetku 90-tih kupilo propadajoËe podjetjeHELL. Z nakupom so pridobili vrhunsko tehnologijo laserskega osvetljevanja. Tudi njim je enostavnostizpisa na poceni tiskalnikih naredila teæave in pristali so pod okriljem tiskarskega giganta HEIDELBERG.Tako je proizvajalec vrhunskih tiskarskih strojev priπel do æe razvite sodobne tehnologije, ki ji pravimo -Computer to plate. Torej od raËunalnika direktno na tiskarsko ploπËo, kar je zdaj trend v tiskarski tehniki.V grafiËni industriji se samo πe tehnologija tiska ni spremenila. Vse ostalo, stavljenje besedil, izdelavarasterskih fotografij, retuπa, montaæa in izdelava ploπË je v popolnosti raËunalniπko izdelano. Kar je prinas πe pred 10 leti opravljalo nekaj oddelkov, zdaj opravi en sam operater z raËunalnikom.In zakaj piπem o tehniki, ki fotografu ni bila nikoli blizu. Iz poti grafiËne tehnologije se tudi fotografi lahkonekaj nauËimo. Ni pomembna vrhunska kakovost. Pomembno je hitro in poceni priti do πe kakovostnosprejemljivega izdelka. Prav to pa prinaπa digitalna tehnika v fotografijo. Vsa veËja foto podjetja se tegaæe zavedajo. »ez nekaj let bo marsikaj drugaËe, predvsem v tehnologiji izdelave fotografij.

celoti zadostuje kakovostnemu zapisu v velikosti 20x 30 cm. Zato v tem poglavju ne bom πe enkratopisoval loËljivosti in z njo povezane moænekakovostne poveËave.S prihodom barvnih osvetljevalnih naprav smo dobilidodaten naËin skeniranja. Skener je vgrajen v samonapravo, ki film pred osvetlitvijo poskenira, opraviosnovne korekture in fotografija iz negativa alidiapozitiva se æe razvija. Mnogi se spomnite, kakodolgo smo Ëakali na fotografije iz diapozitivov, paπe zelo drage so bile. Zdaj je vseeno, ali prinesetedia posnetek ali negativni film. Kakovost skeniranjadiapozitivov je primerljiva s film-skenerji. Skeniranjenegativnih filmov in algoritmi za pretvorbo v digitalnizapis pa so vrhunski.HI-END ploskovnih skenerjev in bobnastih skenerjevne bom opisoval, saj so namenjeni profesionalni rabi.Sam zaradi narave svojega dela uporabljambobnasti skener. Ko enkrat vidite kakovost zapisa znjim, se boste strinjali, da film-skenerji ne zmorejokakovosti bobnastih. PriporoËam, da kakovostnediapozite poskenirate na bobnastih skenerjih. Zakajbi imeli dober diapozitiv in slabo pretvorbo v digitalnoobliko?Zavedati se morate, da je diapozitiv izvirnikneprecenljive vrednosti. Hitro ga lahko uniËite. Torejvam kakovosten digitalni zapis lahko delno

zamenjuje izvirnik in ga ne morete uniËiti. In πe nekaj- Ëe imate slab digitalen zapis, kdo vam bo verjel, daimate dober izvirnik?!

Skeniranje in predvsem nastavitev korektur lahkoopravimo na veË naËinov. Vsak uporabnik sam pase naj na podlagi preiskusov kateri naËin gazadovoljuje. Boljπi skener imate, veË svobode prikorekturah vam dopuπËa.Ker je knjiga namenjena spoznavanju osnov digitalnetehnike, je za zaËetek dovolj. PriporoËam, da dobropreberete navodila, ki so priloæena skenerju, inopravite ËimveË poizkusov in primerjav. Le tako bosteuspeπno poskenirali svoje fotografije.O skeniranju, predvsem o korekturah in raznihnastavitvah pred skeniranjem, pa se boste lahkoseznili v naslednji knjigi, ki bo opisovala digitalnotehniko in njeno uporabo v praksi.

Heidelberg HI-END ploskovniskener. Pogled v notranjost.

Page 133: Intihar.M. .E Fotografija

racunalniki 265264 racunalniki

RaËunalniksoba digitalne temnice

RaËunalnik v digitalni fotografiji prinaπa na mizofotolaboratorij z veliko moænostmi. Kot sem æezapisal, bo klasiËen naËin izdelovanja fotografij,kakrπnega poznamo, poËasi tonil v pozabo. Fotografise moramo zavedati, da je digitalizacija prihodnostkljub zaenkrat slabπi kakovosti digitalnih kamer. Zatoje dobro, da æe sedaj, na zaËetku pohoda novetehnologije, ËimveË vemo o njej. RaËunalniπkoopismenjevanje je danes nujno. Æe osnovnoπolciraËunalnik potrebujejo za πolske namene, v podjetjihskoraj ni pisarne ali vodenja proizvodnje brez raËu-nalnika. Vsi se zavedajo, da brez njega ne gre. Tudivsem tistim, ki se πe niste sreËali z njim, naj povem,da to ni veË bav-bav. Zdaj kupite raËunalnik zæelenimi programi, ki jih namesto vas vstavi æe pro-dajalec, in doma le zaËnete z delom.No, vsaj zaËelo naj bi se tako!

Zmogljivost digitalne sobeRaËunalnik nam ne pomeni niË drugega kot vanalogni fotografiji sobo, v kateri smo imeli temnicoza izdelavo fotografij. V analogni temnicipotrebujemo prostor za razvijanje filma,poveËevalnik, analizator svetlobe, uro za Ëasosvetljevanja in razvijanja ter kadi za razvijanjefotografij. »im veËje fotografije hoËemo, veËje kadiin prostor potrebujemo. Na koncu pa potrebujemo

KlasiËen amaterskipoveËevalnik z barvno glavo.Tako malo smo potrebovali zaizdelavo kakovostne fotografije- plehnato ohiπje, izvorsvetlobe, barvne filtre CMY,masko za film, objektiv.Romantike temnice v fotografijini veË.

264 racunalniki racunalniki 265

Page 134: Intihar.M. .E Fotografija

racunalniki 267266 racunalniki

gledati na papirju, tudi tiskalnik. »e æelimo fotografijena klasiËnem foto papirju, digitalne podatke poπljemov foto labolatorij z digitalno osvetljevalno napravo.

RaËunalnikPred πtirimi leti, ko sem æe razmiπljal o knjigi o digitalnifotografiji, je bilo najteæje pisati o tem, kakπenraËunalnik potrebujemo za obdelavo fotografij, a seje tehnologija v πtirih letih tako razvila, da teh teæavni veË.Pred πtirimi leti smo potrebovali za izvrπitevdoloËenega ukaza pri obdelavi fotografije zraËunalnikom viπjega cenovnega razreda tudi desetminut in veË. Tako sem nekje zapisal, da zaradi cene,ki ima pri fotografu veliko teæo, ni pomembna hitrostraËunalnika, ampak kakovosten ekran in grafiËnakartica. To dejstvo za obdelavo fotografij velja πedanes. Vendar zdaj tudi pri cenejπih raËunalnikih naizvrπitev ukaza Ëakamo najveË nekaj deset sekund,tudi Ëe obdelujemo fotografije velikosti 20 x 30 cm.

Zmogljivost procesorja v PCraËunalnikih sega æe do 3 GHz.Ker se segrevajo, so hlajeni zvgrajenimi ventilatorji.

RAM - delovni spomin. VeË gaimate, bolje je. PriporoËam, daæe ob nakupu raËunalnikavgradijo 128 MB spomina. Delopoteka hitreje.©e pred sedmimi leti smo za1MB odπteli 100 DEM.

πe veliko omaro za shranjevanje fotografij.Vse to je sedaj v eni sami plehnati πkatli - od prenosadigitalnih podatkov iz digitalne kamere do barvnihkorektur, nastavitev kontrasta in ostrine, maskiranjain konËnega shranjevanja fotografij. Vendar πe vednosamo v digitalni obliki. Za ogled fotografijpotrebujemo πe ekran, Ëe pa fotografije æelimo

OSNOVNI DELI RA»UNALNIKA

Pogon za CDDisketnipogon za3,5 inËnediskete. Za delo s slikami

potrebujemo kakovostenbarvni zaslon.

GrafiËna kartica je zelopomemben delraËunalnika za delo sslikami. Kartica morabiti sposobna priloËljivosti 1.024 x 768toËk na palec prikazati16 milijonov barv.

RAM - delovnispomin.Za delo sslikami gapotrebujemonajmanj256MB.

Procesor je srceraËunalnika.

Na trdem disku imamo shranjene programein slike, ki jih obdelujemo. PriporoËam nakupdiska z vsaj 40 GB prostora.

BARVNI TISKALNIK :Za cenejπe tiskalnike zadostujeklasiËni paralelni ali apple talk vhod, zahitrejπe tiskanje pa potrebujete USB aliSCSI vodilo.

Ukaze raËunalniku sporoËamoprek tipkovnice, miπke in ploπËez brezæiËnim pisalom.

Zapisovanjepodatkov:

Obdelane fotografijezaradi velikosti

podatkov shranju-jemo na diskovnoenoto, magnetnooptiËne diske ali

zapisujemo na CDploπËe.

Page 135: Intihar.M. .E Fotografija

racunalniki 269268 racunalniki

Za obdelavo fotografij sta v sploπnem v uporabi dvevrsti raËunalnikov. IBM kompatibilni raËunalniki(imenoval jih bom PC) ponavadi uporabljajooperacijski sistem WINDOWS in so zgrajeni okoliprocesorja INTEL ali AMD. PriporoËam jih tistim, kiraËunalnik uporabljajo za delo z raznovrstnimiprogrami in æelijo biti zdruæljivi tudi z drugimiuporabniki PC-jev. Predvsem so tu zajete igrice inposlovni programi, Ëe si delo nosite tudi domov.Vsem drugim, ki æelite raËunalnik v prvi vrstiuporabljati za obdelavo fotografij, pa priporoËamAPPLE (Macintosh), ki uporabljajo operacijski sistemMacOS in so zgrajeni okoli procesorja PowerPC.

Nakup raËunalnikaNakup raËunalnika je kot nakup avtomobila. »e jebilo treba pri polaganju vozniπkega izpita πe pred 20leti opraviti test iz motoroznanstva, zdaj samopeπËico voznikov zanima, kateri vitalni deli sestavljajomotor. Tehnika je πla tako naprej, da v sodobnihavtomobilih brez priklopa na raËunalniπko enoto nimoæno opraviti rednega servisa, kaj πele da bi gavoznik popravljal sam.Na koncu osemdesetih let so bili raËunalniki æe dovoljzmogljivi za pripravo tiskovne forme. Uporabniki pasmo veË Ëasa porabili za razne predelave, inπtalacijein programiranje razliËnih podprogramov kot za samo

Kakπen raËunalnik potrebuje fotograf?Æe pred nakupom ali delom z raËunalniki moratevedeti, da za resno delo ne smete kupovati poceniraËunalnikov. Kajti vsak ceneni del prinese ali slabπokakovost zapisa barv na ekranu (grafiËna kartica,monitor) ali pa boste izgubili æivce ob Ëakanju, da sedoloËen ukaz izvrπi, Ëe imate poËasen procesor,premalo notranjega spomina (RAM-a) ali slab disk.Vse komponente morajo biti med seboj Ëimboljusklajene. Ne pomaga hiter procesor, Ëe ni dovoljRAM-a, zastonj ste kupili hiter disk, Ëe ni tudi hitregavodila, ki prenaπa podatke. NiË vam ne pomagakakovosten monitor, Ëe nimate dobre grafiËnekartice. Zato se pred nakupom pozanimajte, kakπnekomponente so v raËunalniku, posvetujte se z znanciin prijatelji, ki æe uporabljajo raËunalnik, in dobropremislite, za kakπno delo ga potrebujete sami.Ker govorimo o delu s fotografijami, je dobro vedeti,da delamo z datotekami, od katerih je le redkokateramanjπa od nekaj megabajtov (MB). »e pa æelimofotografijo obdelovati v kakovosti za sublimacijski tiskali za osvetljevanje v labolatoriju v formatu A4, æeobdelujemo datoteko velikosti 30 MB. Kadar seigramo z raznimi maskami in dodajamo πe drugeslike, datoteka med obdelovanjem hitro naraste na100 MB in veË. Je zdaj jasno, zakaj za delo s slikamipotrebujete zanesljiv in hiter raËunalnik?!

PriporoËam, da prinakupu razmiπljate nasledeË naËin:Poceni nakupje drag nakup.

Page 136: Intihar.M. .E Fotografija

racunalniki 271270 racunalniki

obdelujete v veË plasteh (layerjih), je tudi 256 MBspomina hitro premalo in Ëakanje na izvrπitev ukazase podaljπa.Notranji disk (trdi disk), na katerega se shranjujejodigitalni podatki, zdaj æe v najmanj zmogljivi razliËicipremore vsaj 10 GB prostora, kar fotografu zadostujeza osnovno delo.Za kakovostno delo s slikami potrebumo v prvi vrstidober zaslon in dobro grafiËno kartico. Zato priËnemograditi svoj raËunalniπki sistem pri teh dvehkomponentah. Hitrost procesorja za dobro obdelavoslike pomeni precej manj kot kakovost prikaza.Dobrih grafiËnih kartic je veliko, izbrana kartica pamora v celoti podpirati loËljivost zaslona in njegovoosveæitev.Zaslonov je veË vrst. Med seboj se razlikujejo po

delo. V marsikaterem studiju boste πe zdaj opaziliodprte PC raËunalnike, saj zaposleni redno izgubljajoËas z menjavo razliËnih komponent za hitrejπe instabilnejπe delo.Srce raËunalnika je procesor. »e ne æelite ravnohitrosti formule, zadostuje æe 1 GHz. Notranje vodilonaj ima vsaj 133 MHz. RAM notranji pomnilnik jepomemben dejavnik za hitro obdelavo fotografij.Potrebujete ga vsaj 128 MB ali πe bolje 512 MB. Zadelo s programi za obdelavo fotografij priporoËajovsaj trikrat toliko spomina, kot ga zaseda slika, ki joobdelujemo. Digitalna slika v velikosti 20 x 30 cm vRGB obliki, loËljivosti 300 ppi in standardni 8-bitnibarvni globini zaseda 25 MB spomina. Torej jepriporoËljivo vsaj 80 MB spomina. »e pa sliko

GrafiËna kartica

Nastavitveni panel zaslona

CD pogon je æe nekaj letstandardni del raËunalnika.

Page 137: Intihar.M. .E Fotografija

racunalniki 273272 racunalniki

in slika se zariπe na luknjasti mreæici iz posebnezlitine, imenovane invar. V praksi se je pokazalo, daso najboljπi zasloni, ki dajejo dokaj verno reprodukcijoslike, s trinitron ali diamondtron cevjo. S to cevjodober proizvajalec izdela 17-palËni zaslon zzadovoljivo ostrino, enakomerno sliko, z zadovoljivoloËljivostjo 1.024 x 768 toËk in s frekvenco osveæitve85 MHz. Boljπi zasloni, po ceni dosegljivi samoprofesionalnim fotografom in grafiËnim studijem,uporabljajo tudi razliËne merilne instrumente zanajboljπo moæno pravilno reprodukcijo barv.Fotografu, ki si zaslona s temi pomagali ne morekupiti, priporoËam, da zaslon nastavi z uporabooriginala in digitalne skenirane slike v programu za

Kalibracija zaslona

velikosti, po tipu katodne cevi, loËljivosti in hitrostiosveæitve. Pri izbiri zaslona je glede na denarnezmoænosti bolje kupiti manjπi zaslon z dobrimilastnostmi kot veËjega s slabπimi lastnostmi.

Pomembne lastnosti zaslonaV verigi digitalnega sistema je zaslon prvo sreËanjes posnetkom. Zato ima kakovost zaslona velikpomen za prvo fotografovo mnenje o posnetku, kiga je posnel z digitalno kamero ali poskeniral sskenerjem.Elektronski signali sproæajo reakcijo v katodni cevi

272

Page 138: Intihar.M. .E Fotografija

racunalniki 275274 racunalniki

vËasih pride πe prav, predvsem za prenos tekstovnihpodatkov. Opaæamo pa, da so diskete izgubileprvotno kakovost in so vse bolj nezanesljive. NovinaËini prenosa med raËunalniki potekajo z mreænimipovezavami, elektronsko poπto ali z izmenljivimidiskovnimi enotami - ZIP, JAZ itd.Serijski vhodi in izhodi so za delo s slikamiprepoËasni. Za prenos veËjih koliËin podatkovuporabljamo SCSI, USB in FireWire vodila. V AppleraËunalnikih sta USB in FireWire æe standardnaprikljuËka, pri PC-jih pa je USB vodilo pametnodokupiti. USB vhod je v primerjavi s SCSI vhodomprecej bolj enostavno uporabljati. Z njim je olajπanaprikluËitev zunanjih komponent in predvsem hitrostpretoka digitalnih podatkov je veliko hitrejπa kot priserijskih vhodih. Vse novejπe digitalne kamere,

SCSI prikljuËki

Tehnika se tako hitrorazvija, da ni reËeno, daboste svojo digitalnokamero ali raËunalnik πelahko uporabljali Ëeznekaj let. Namenindustrije je veËjizasluæek, s tem pahitrejπe izpopolnjevanjetehnike in ponudbanovih in novihzmoænosti, ki jih v veËiniprimerov niti nepotrebujemo.

obdelavo fotografij. PhotoShop, na primer, omogoËaz uporabo gama nastavitev, nastavitve beline inËrnine zadovoljivo nastaviti dokaj veren pribliæek medoriginalom in digitalnim zapisom na zaslonu. Kodobimo zadovoljiv rezultat, nastavitve shranimo. ObveËkratnem delu se bomo na lastnih napakah nauËilibarvne korekture opraviti hitro in dobro.Komunikacijska vrata raËunalnika»e æelimo razliËne digitalne enote prikljuËiti naraËunalnik, moramo uporabiti vhode za prenospodatkov.»e za Applove raËunalnike æe velja, da v njih ni veËdisketnega pogona, serijske vhode in izhode pa staæe zamenjali vodili USB in FireWire, za PC-je topriËakujemo kmalu. Sama disketna enota nam

Kakovosten monitor je zelopomemben del opreme, Ëeæelite obdelovati slike. Bolje jekupiti manjπi, a boljπi monitor,kot pa gledati na to, da dobiteza isto ceno veËji monitor.

Page 139: Intihar.M. .E Fotografija

racunalniki 277276 racunalniki

Nakup MAC-a je veliko laæji. RaËunalnike sestavljajopo toËno doloËenih predpisih in z doloËenimikomponentami. Za delo s slikami zadostuje æenajosnovnejπi iMAC s procesorjem G4. Vsi MAC-iso æe standardno opremljeni z USB in Fire Wirevodilom, mreæno kartico, kakovostno grafiËno karticoin predvsem z dobrim MacOS sistemom. Za delo sslikami potrebujete samo πe kakovosten zaslon, Ëepa kupite iMAC, je raËunalniπki del vstavljen v ohiπjesamega zaslona. Kot PC-ji tudi ta raËunalnikpotrebuje veliko RAM-a. Samo delo z AppleraËunalniki je zelo poenostavljeno. Z MAC-om stereπeni nereπljivih inπtalacij v stilu PLUG&PLAY vokolju WINDOWS. Katerikoli program boste brezteæav po navodilih sami vgradili v raËunalnik. MACje dober nakup za tiste, ki jih zanima delo sprogramom, ne pa razstavljanje in sestavljanjeraËunalnika.

Nakup v nekaj stavkih»e æe kupujete raËunalnik niæjega cenovnegarazreda, se πe vedno da z nekaj boljπimikomponentami (monitor, grafiËna kartica) sestavitiraËunalnik, ki ga boste lahko uporabili tudi za delo sfotografijami.Sam nisem raËunalniπki strokovnjak. UËil sem se naizkuπnjah. Namizni raËunalnik æe veË kot deset let

Miπ z USB prikljuËkom

Power Macintosh G4

skenerji in tiskalniki so opremljeni z USB opcijo.FireWire ima πe veËje zmogljivosti kot USB vodilo.Toda Ëe ne prenaπate zares velikih koliËin podatkovin niste profesionalec z zahtevo po zelo hitremprenosu, boste z USB vodilom povsem zadovoljni.Pomembno je tudi, da vse digitalne komponenteFireWire prenosa πe ne omogoËajo.PC-je sestavljajo æe skoraj v vsaki garaæi, zato prednakupom zahtevajte popoln spisek komponent (tudiime proizvajalca), ki vam jih bodo vgradili v ohiπje.Sploπno znano naËelo “veË denarja, veË muzike”velja tudi pri nakupu raËunalnika, predvsem PC-ja.PriporoËam, da kljub viπji ceni kupite raËunalnikznanega proizvajalca. VeËji proizvajalci vgrajujejopreizkuπene in zdruæljive komponente, Ëe pa imateraËunalnik, sestavljen iz vseh mogoËih delov, sedogaja, da katera od komponent blokira delo drugih.

Cenejπe digitalnekamere πe vednouporabljajo zaporednovodilo za prenospodatkov. S temnaËinom prenosa lahkoprenesete najveË115.000 bitov nasekundo, z vodilom USBpa do 12 Mb (megabitov). To pomenidesetkrat hitrejπi prenos,kar se pri prenosu veËslik iz pomnilne enotezelo pozna. »akati naprenos nekaj desetminut ali samo nekajminut je velika razlika.

Serijski prikljuËek

Page 140: Intihar.M. .E Fotografija

racunalniki 279278 racunalniki

Izrazni fotografIzrazni fotograf za svoje delo potrebuje dovoljzmogljiv in predvsem zanesljiv raËunalnik. Zaradiomejene globine denarnice zaËne izbirati pri zaslonuin grafiËni kartici. Glede na to, da fotografijerazstavlja in jih poveËuje tudi na velikost 40 x 50 cm,kupi vsaj 256 MB pomnilnika (RAM).PC raËunalnika nerad deli s celo druæino. Polegprogramov za obdelavo fotografij sta dovoljena πeinternet in elektronska poπta. Otroci niso pogostiuporabniki njegovega raËunalnika. Kmalu ga namreËizuËi, da mnoæica pogonov za razliËne igrice, veËinaz nelegalnih kopij, hitro vpliva na zanesljivostsistema.»e mu proraËun omogoËa, kupi iMac. Doda πe malospomina ter fotografije obdeluje z zadovoljstvom inbrez teæav.Poklicni fotografiReporter potrebuje samo notebook z modem karticoza hiter prenos fotografije v uredniπtvo.Studijski fotograf poleg digitalnega nastavka zavelikoformatne kamere kupi πe zmogljivi MAC G4 zvsaj 512 Mb spomina in kakovosten 21-palËni zaslon.Velikost podatkov iz kakovostnega digitalneganastavka v veËini primerov presega 30 MB.RaËunalnik izkoriπËa izkljuËno za vodenje snemanjain obdelavo posnetih digitalnih fotografij.

Vsi MAC-i so æestandardno opremljeni zUSB in Fire Wirevodilom, mreæno kartico,kakovostno grafiËnokartico in predvsem zdobrim MacOSsistemom. Za delo sslikami potrebujetesamo πe kakovostenzaslon, Ëe pa kupiteiMAC, je raËunalniπki delvstavljen v ohiπjesamega zaslona.

uporabljam samo kot sredstvo za dosego cilja, to jekakovostno obdelavo digitalne slike in njen prenosv razliËne digitalne zapise. V raËunalniπkih trgovinahvas bodo πe zdaj debelo gledali, Ëe boste vpraπali,kakπen raËunalnik vam ponujajo za obdelavofotografij. Po bolj podrobnem opisu, kaj fotograf nasploπno potrebuje za svoje delo, boste skoraj povsoddobili v roke prospekt ali predraËun za drage grafiËnepostaje.Poslovni fotografPoslovni fotograf za svoje delo uporablja majhnenamizne raËunalnike (notebook) z LCD zaslonom.Hitrost ogleda slike in njenega prenosa prek internetamu pomenita mnogo veË kot kakovost fotografijesame. Zna hitro prenesti digitalne podatke iz kamere,jih pregledati na zaslonu, Ëe je treba vnesti vtekstovne programe in dobro obvlada elektronskopoπto. Najbolj pomembno zanj je hitro prenestidigitalne podatke svoji ekipi.Druæinski fotografV sploπnem velja, da novejπe igre zahtevajozmogljivejπi raËunalnik, kot ga potrebuje druæinskifotograf za pregled in izpis fotografij.Izbira PC-ja je pravilna. DomaËi raËunalnik mora bitinamenjen celi druæini. Na disku se bodo znaπliuporabni programi za obdelavo fotografij, risarskiprogrami, internet in seveda igre.

APPLE iMAC ima vse, karpotrebuje fotograf namestopoveËevalnika in drugelabolatorijske krame.

Page 141: Intihar.M. .E Fotografija

racunalniki 281280 racunalniki

novih komponent ni nikjer reËeno, da so zdruæljive sstarimi, ali da bo nov operacijski sistem optimalnodeloval tudi s starimi komponentami.Fotograf potrebuje novejπi, zmogljiv raËunalnik. TakiraËunalniki pa imajo æe v osnovi novejπi operacijskisistem, vsaj 1 gigaherËni procesor, 256 MB spomina,40 GB diska, zmogljivo grafiËno kartico in USB vhod.Dodamo πe boljπi zaslon. »e niste prezahtevni intudi druge opreme ne menjate prepogosto, bostetakπen raËunalnik zadovoljno uporabljali nekaj let.Imejte v mislih, da za delo s fotografijami potrebujeteres zmogljiv raËunalnik. »akanje na izvrπitev ukazaje muËno. Pri sliki ali dveh πe poËakate, Ëe pa æelitefotografijo obdelovati z razliËnimi filtri, je Ëakanjenevzdræno. Slika nikoli ne bo dokonËana, kot bi siæeleli.RaËunalnik kupite pri znanem trgovcu, ki vamomogoËi tudi pomoË strokovnjaka, ki priklopiraËunalnik, vstavi programsko opremo in preizkusiprikljuËitev kamere, skenerja in tiskalnika.RaËunalniπko neizkuπen fotograf ima ponavaditeæave æe s prikljuËitvijo kablov, da o teæavah prinalaganju programske opreme niti ne govorim. Vaπiprijatelji, vsi po vrsti “raËunalnikarji”, lahko naredijoveË πkode kot koristi, seveda s svetlimi izjemami.PrikljuËijo kamero na raËunalnik in vstavijoprogramsko opremo. Kamera ob preizkusu dela, ko

Vodilo USB 2 zmore prenaπatipodatke s hitrostjo 480 Mb nasekundo, kar je do 40-krat veËkot “staro” vodilo USB 1.1, ki πesedaj ni sprejeto kot standard vPC raËunalnikih, digitalnekamere pa ga æe uporabljajo.

Nasvet»eprav raËunalnik imenujem digitalna temnica,pomeni mnogo veË kot prostor, v katerem izdelujemofotografije. RaËunalnik ni samo pomoËnik fotografu,ampak vsem uporabnikom. Zato ga naj fotografuporablja samo kot sredstvo za dosego svojega cilja,za obdelavo digitalne fotografije. Tehnologija je takoπiroka in hitro razvijajoËa, da jo je nemogoËespremljati, Ëe niste profesionalni uporabnik, s tempa izredno draga, saj se vsako leto pojavijo novosti.»e niso predstavili kaj revolucionarnega v tehniki,na primer viπje hitrosti procesorjev, novih vhodovza prenos podatkov, hitrejπih diskov, grafiËnih karticin raznih zapisovalnikov digitalnih podatkov, pa sonovosti v programski opremi. Seveda novaprogramska oprema zahteva zmogljivejπeraËunalnike. Vse skupaj je zaËarani krog.PriporoËam, da pri nakupu razmiπljate na sledeËnaËin: Poceni nakup je drag nakup.RaËunalnik je sestavljen iz veË komponent, ki se medseboj nadgrajujejo. Manj denarja pomeni poËasnejπiprocesor, manj pomnilnika, poËasnejπi prenospodatkov, poËasnejπi in manj zmogljivi disk, slabπagrafiËna kartica, s tem je pogojen tudi nakupslabπega zaslona itd. Vse skupaj prinese poËasnodelo in verjetnost, da novejπega programa kljubposodobitvi sploh ne bi mogli zagnati. Pri nakupu

Page 142: Intihar.M. .E Fotografija

racunalniki 283282 racunalniki

izkaæe, da imadve nastavitviveË od prejπnje.Ker mnogi vraËunalniπko tehnikoin digitalno fotografijoπele vstopate, boste pomennasvetov o pravilnem nakupuspoznali πele Ëez nekaj let ali pakmalu, Ëe boste na zaËetku kupovali poceni innestrokovno. Tehnika se tako hitro razvija, da nireËeno, da boste svojo digitalno kamero aliraËunalnik πe lahko uporabljali Ëez nekaj let. Namenindustrije je veËji zasluæek, s tem pa hitrejπeizpopolnjevanje tehnike in ponudba novih in novihzmoænosti, ki jih v veËini primerov niti nepotrebujemo. Ko pa enkrat vstopite v digitalni svet,izhoda ni veË. Res, da v digitalni fotografiji ni veËfilma, je pa vsa druga tehnika, ki jo potrebujemo,draæja.Mnogi pravijo: ”Kaj bodo pa sedaj delale fototrgovine?” Toda s prvim nakupom nove tehnologijejih boste zaradi nakupa in zamenjave starihkomponent, ki tvorijo digitalno fotografijo, najbræveËkrat obiskovali kot doslej.

Pa veliko sreËe pri nakupu in delu z raËunalnikom.

Zaslon nove generacije podjetjaLACIE. Velikost 22 palcev,loËljivost 1920 X 1080 toËk pritrue color barvnem zapisu. Nasprednjem delu zaslona petUSB prikljuËkov.

pa æelite zagnati katerega od drugih programov, vseskupaj stoji. Takih zgodb in tudi osebnih izkuπenj jetoliko, da vam priporoËam, da zahtevnejπe posegenaredi strokovnjak podjetja, pri katerem steraËunalnik kupili. Tudi Ëe kaj ne bo delalo, bo moralponovno opraviti nastavitve in pregledati, ali semorda komponente med seboj izkljuËujejo.V svoji 14-letni praksi z delom z namiznimiraËunalniki sem priπel do spoznanja, da je zelopomemben pravilen nakup, torej nakup sodobnegaraËunalnika in novejπega operacijskega sistema,nato pa je v raËunalnik treba vstaviti samo tistoprogramsko opremo, ki jo res potrebujete. »e ste zraËunalnikom zadovoljni, ne menjajte operacijskegasistema, Ëe tega novejπi programi ne zahtevajo.Teæav je lahko toliko, da izniËijo vse prednosti, ki jihmorebiti ponuja nov operacijski sistem. ©ele Ëeznekaj mesecev se izkaæe, ali nov operacijski sistem(ali program) dobro deluje. Spet se pozanimajte priprodajalcu ali serviserju, ali bo vse skupaj na vaπemraËunalniku dobro delovalo. RaËunalnik uporabljajteza delo in ne za nenehno dograjevanje z novimikomponentami ali programsko opremo. »e uporaboraËunalnika primerjamo s fotografijo, hitro najdemoprimerjavo - so fotografi, ki fotografirajo, iπËejo mo-tive in niso obremenjeni z vrhunsko tehniko, so patudi fotografi, ki kupijo novo kamero takoj, ko se

Enota Jaz

Sploπno znano naËelo“veË denarja, veËmuzike” velja tudi prinakupu raËunalnika,predvsem PC-ja.PriporoËam, da kljubviπji ceni kupiteraËunalnik znanegaproizvajalca.

Page 143: Intihar.M. .E Fotografija

programi 285284 programi

Programiza obdelavo fotografij

V prejπnjih poglavjih o digitalni tehniki smo si ogledaliDIGITALNE KAMERE, SKENERJE inRA»UNALNIKE.»e æelimo digitalne slike popravljati, dodajati novedele ali jih odstranjevati, potrebujemo program zaobdelavo fotografij. Z njim raËunalnik oæivi in nazaslon prikliËemo digitalno fotografijo. Od tu naprejje vse v naπi domiπljiji, kajti moænosti vpliva nafotografijo so neomejene. »e smo v klasiËni tehnikipo pritisku na sproæilec lahko le malo vplivali naizboljπavo fotografije, je v digitalni dobi s programommoæno doseËi skoraj vse: odstraniti moteËe dele,dodajati ali odvzemati barve, popraviti kompozicijoin πe mnogo drugega. Predvsem izrazni fotografi smodobili nove izrazne moænosti.Pri nakupu digitalne kamere, skenerja ali tiskalnikaje poleg gonilnikov priloæena dodatna programskaoprema. Kameram so, na primer, priloæeni uporabniprogrami za zdruæevanje posnetkov in ureditevarhiva. Skenerjem so priloæeni faks in kopirnipodprogrami, program za prepoznavanje Ërk itd.K draæjim napravam dodajo programe za obdelavoslik: PhotoDeluxe, PhotoPaint, PhotoImpact,PhotoShop. Æe ime programov pove, da so prirejeniza delo s fotografijo. Lahko so v polni delovni razliËici,omejeni ali le za prikaz delovanja.Za obdelavo fotografij ponujajo programe treh

Enostavna programa zaobdelavo fotografij. AdobePhotoDeLux in MicrosoftPictureIt.Spodaj program za ureditevdigitalnega foto albuma.

»e ob nakupu kamere, skenerja ali tiskalnika v paketu niste dobili tudiprograma za obdelavo fotografij, ga je treba kupiti. Programi so avtorskodelo in z uporabo piratske kopije krπite zakon. Pa ni samo zato pametnokupiti programa. Z nakupom namreË dobite tudi priroËnike, s katerimise boste hitreje uvedli v delo z njim. Tako boste veliko hitreje priπli doæelenih nastavitev in lepo izdelane fotografije.

RaËunalniπki program je kot avtomobil. Tudi avta ne odpeljete izprodajnega salona preprosto brez plaËila, da bi ga uporabljali za voænjo.

!

Page 144: Intihar.M. .E Fotografija

programi 287286 programi

izvedejo le s pritiskom na tipko. Bolj zahtevneoperacije, na primer maskiranje, delo s plastmi inzahtevno filtriranje niso mogoËe.K bolj zahtevnim napravam dodajajo programskoopremo, ki zadovolji bolj zahtevne uporabnike. Tiprogrami omogoËajo æe marsikaj, kar omogoËajo tudi

stopenj.Najbolj preprosti programi (PhotoDelux) sonamenjeni druæinskim fotografom in tako prirejeni,da je delo z njimi povsem enostavno in razumljivo.UËinek rdeËih oËi, okviri, dodajanje besedila inpodobne obdelave so nastavljene æe vnaprej in se

Staro, æe obledelo fotografijolahko s skenerjem spravimo vdigitalno obliko. V programu zaobdelavo fotografij jo lahkopopravimo in v digitalnemzapisu ohranimo, dokler nebodo izumili popolnoma noveganaËina zapisa, ki bo zamenjaldigitalni zapis.

Bili so Ëasi, ko smo uporabljalisamo ORWO diapozitivne filme.Njihova “vrlina” je bil slab tonskiin barvni zapis. S film-skenerjem in programom zaobdelavo fotografij se damarsikaj izboljπati.

MISLI DIGITALNO,sem na raznih fotodelavnicah razlagal æepred πtirimi leti. In res!Ko vas program zaobdelavo bitnihfotografij zasvoji inspoznate njegovelastnosti, se vam odprepovsem novo obzorje.Vaπ pogled na motivpostane drugaËen odfotografa, ki se zdigitalno tehnologijo πeni spoznal.Ne moti vas veË slaboozadje motiva, æicedaljnovodov, barvnoneskladje ali slabakompozicija.Vse in πe veË lahkopopravite s pomoËjodigitalne tehnike.

Page 145: Intihar.M. .E Fotografija

programi 289288 programi

na majhnost datoteke zelo primerno za obdelavovelikih slik.Ker so najenostavnejπi programi lahko razumljivi,drugi pa uporabljajo filozofijo programa PhotoShop,bom v nadaljevanju prikazal nekaj zmoænosti tegaprograma. VeËina dodatnih podprogramov,napisanih v drugih programskih hiπah, je izdelanaizkljuËno zanj. PhotoShop je vodilno orodje zaobdelavo slik tako v PC kot v MAC okolju.Ko fotograf enkrat vidi, kaj vse bi lahko πe naredil sfotografijami, se mu odpre popolnoma novo obzorje.

profesionalni programi, so pa delno omejeni. Primersta programa PhotoPaint in PhotoImpact.Glavna programa, ki sta nepogreπljiva tudi medprofesionalnimi uporabniki, sta PhotoShop podjetjaAdobe in LivePicture, ki pa je s prihodom zmogljivihraËunalnikov izgubil nekaj svoje veljave. Tako zdajv skoraj vseh profesionalnih fotografskih in grafiËnihstudijih za obdelavo fotografij uporabljajo programPhotoShop.LivePicture je imel to prednost, da smo slikoobdelovali v nizki ekranski loËljivosti, kar je bilo glede

Fotografijo lahko popravimo naneπteto naËinov. Vse je vdomiπljiji ali æelji, kaj popraviti.Osnovni fotografiji lahkopopravimo samo tisto, karæelimo. Ker portret ne sme bitipreveË oster, æelimo papoudariti konture pokrivala innakita, vse druge elementemaskiramo in izostrimo samotisto, kar smo oznaËili. Tudi tanaËin elektronske ostrinepoznamo prek 20 let. ©ele znamiznimi raËunalniki inprogrami za obdelavo fotografijje tehnologija dostopna tudifotografom.

Page 146: Intihar.M. .E Fotografija

programi 291290 programi

V tej knjigi, s katero se uËimo osnov digitalne tehnike,ne bom uËil dela s tem orodjem, niti ni mogoËeprikazati vseh njegovih zmogljivosti. Prikazal bomsamo nekaj glavnih in najbolj zanimivih moænosti, kizanimajo fotografa.V naslednji knjigi pa se bomo s tem programom boljseznanili, predvsem kako naj ga fotograf uporabljain katere moænosti lahko uporabi.

Kai Power Goo iz programskehiπe MetaTools je program zakreativne in hudomuπne. Leviportret je izvirnik. S programomsem desni sliki zamenjal le oËi.Razlika je oËitna. Prav to pa jenamen tega programa -transformacija na preprostnaËin.Podobno bi se lahko poigral zlasmi ali ustnicami in takoustvaril povsem nov lik. Tudi natak naËin se lahko izraæamo.Digitalna fotografija nam jepostavila temnico v oblikiraËunalnika in zaslona na naπodelovno mizo, raËunalniπkiprogram za obdelavo fotografijpa je zamenjal vse mogoËebarvne filtre in drugepripomoËke. Fotografska idejase tako ni konËala pri pritiskuna sproæilec, ampak se zraËunalniπkimi programi idejelahko rojevajo πe naprej.

Fotografi smo z nastopom digitalne fotografijepostali res sreËni ljudje. ©e tako slabofotografijo lahko izboljπamo z orodjem zaobdelavo fotografij - izboljπamo lahko ostrino,naredimo lepπi izrez, spreminjamo barve alidodajamo uËinke. Moænosti so neizËrpne. Zmeπanjem veË fotografij lahko naredimozanimivo sliko, Ëetudi posnetki sami zase nisonekaj posebnega.

Nekaj nasvetov, preden zaËnete spoznavati program za obdelavo slik

Fotografi nekakovostne fotografije, pomanjkljive po izrazni vrednosti ali tehniËniizvedbi, takoj vræemo v koπ. Z moænostjo prenosa fotografije v digitalno temnicokoπa ne uporabljajte veË. ©e tako nepopoln posnetek vam pri izdelavi fotografije vdigitalni temnici lahko nekoË pride prav.

Sliko, ki jo boste obdelovali, takoj shranite pod drugo ime, da digitalni originalostane nespremenjen.

Fotografi digitalne fotografije shranjujemo v zapise formata TIFF in EPS ali stisnemov format JPEG.

Nastavite 300 dpi loËljivosti, da boste lahko datoteko uporabili tudi za morebitnotiskanje na sublimacijskih tiskalnikih, digitalnih osvetljevalnih napravah in v grafiËnitehniki. tako boste vedno vedeli, za katero velikost je πe zadovoljiva.

»e boste fotografije izpisovali samo na kapljiËnih tiskalnikih, zadostuje loËljivostod 100 do 150 dpi, odvisno od kakovosti tiskalnika. Sami preverite kakovost izpisa.

Ko izdelujete montaæe v veË plasteh, Ëe je le mogoËe, shranite tudi datoteko, vkateri montirane dele πe niste zdruæili v eno sliko.

Zapisujte si potek dela - katere filtre ste uporabili, kako ste delali barvne popravkeitd. Tako boste lahko veliko hitreje iz izvirnika na novo popravili sliko, Ëe vamprejπnji izdelek ni uspel.

Nikoli ne obupajte. Preizkuπajte in preizkuπajte. S programskim orodjem in delovnovoljo se da naredite vse. Tudi tisti, ki zdaj znamo nekaj narediti, v zaËetku nismovedeli niË. S priroËnikom, z nasveti prijateljev, ki æe delajo s programom, in spreizkuπanjem boste tudi vi kmalu obvladali osnovne prijeme in zaËeli uporabljatiËedalje veË moænosti, ki jih omogoËa orodje.S programom za obdelavo fotografij so vam vrata v digitalno temnico na πirokoodprta. Pa tudi popolna tema, zelena ali rdeËa luË niso veË potrebni.

Misli DIGITALNO!

Page 147: Intihar.M. .E Fotografija

programi 293292 programi

Fotograf se mora dobro spoznati s korekturo barv in z barvnim meπanjem. Na zaslon se nemoremo vedno zanesti, sploh ne v primeru, ko æelimo kakovostno fotografijo. PriporoËam, das kamero posneto ali skenirano fotografijo vedno ohranite v RGB obliki. Naredite kopijo in nanjej opravljajte korekture. Kajti Ëe boste original spremenili v CMYK, ste izgubili nekaj kakovosti,Ëe boste kasneje fotografijo æeleli osvetliti na fotografski papir. Tudi Ëe boste napravili korektureza EPSON tiskalnik, ni reËeno, da boste isto datoteko πe lahko zadovoljivo pripravili za CANONtiskalnik ali za sublimacijski zapis.

»e je povrπina temnih delov veËja, moramo tonske vrednosti osnovnihbarv v CMYK naËinu zniæati in dodati veË Ërne. V nasprotnem primerupride do preveË barve na tem delu zapisa, kar se odraæa na razlitihbarvah in tudi preveË moËnem zapisu drugih tonskih vrednosti vbliæini. V RGB naËinu v tem primeru dodamo nekaj odstotkov veËsvetlobe.

»e je na fotografiji zelo malo izrazito svetlih delov, lahko v njihpopolnoma odstranimo vse tonske vrednosti. S tem lahko preostalidel fotografije bolj posvetlimo. Vendar ne pretiravajte, sicer bi se natej fotografiji zaËel izgubljati tudi neæen modri ton neba. Vsakakorektura ima svoje meje. ©ele ko pravilno opravite korekturo belinein temine za svojo tiskalno napravo, priËnite s korekturo barvnihvrednosti. Dobro spoznajte napravo, na kateri izpisujete fotografije.

Osnovne barve so na veËini zaslonov lepo zapisane. RGB svetloba zapiπe Ëiste tonske vrednosti, zapiss tiskalniki pa ni veË tako prepriËljiv. NajveË teæav je v pravem zapisu modre in zelene barve. Meπanje100% cian in 100% magente teoretiËno daje modro barvo iz RGB barvnega meπanja. Prav tako 100%cian in 100% rumene daje zeleno barvo. Toda barve, ki jih uporabljamo za tisk, so delno pokrivne innjihove tonske vrednosti v prej izraæenih vrednostih ne ustrezajo povsem. Za modro barvo je v tiskutreba magento spustiti s 100% na samo 50% do 70%. Prav tako je za zeleno barvo priporoËljivo zniæatician na 50% do 70%. Seveda pa je vse v vaπem videnju in dojemanju barv. Zato se dobro spoznajte skorekturo barv in s tiskanjem. Le tako boste fotografijo, ki jo vidite na zaslonu, lahko pripravili za odliËenizpis.

100 C 100M 100Y 50C100Y 100M100Y 100C50M 100C100M 100C100Y

BARVNA KOREKTURA (belina, temina, osnovni toni)Vsako datoteko, ki jo uvozimo v program za obdelavo fotografij, je treba pregledati in preveriti, ali sotonske vrednosti ustrezne za napravo, s katero bomo tiskali. Za osvetljevalne naprave pustimo datotekov osnovnem RGB zapisu, za tiskovine pa jo je treba pretvoriti v CMYK naËin zapisa. S pretvorbo izgubimokar precej tonskih vrednosti. Na primerih prikazujem pravilen pristop k barvni korekturi in nastavitve, kizagotavljajo ËimveË tonskih vrednosti. Za izrazno fotografijo se teh osnovnih nastavitev ni treba dræati.Osnovni pregled fotografije opravimo po naslednjem vrstnem redu:1. belina, 2. temina, 3. osnovne tonske vrednosti (koæa, rdeËa, rumena, zelena, prevladujoËi ton - πtih...)Noben zaslon ne more pravilnoprikazati vseh tonskih vrednosti,ki so zapisane v digitalni datoteki.Zato se je treba nauËiti branjabarv, izraæenih s πtevilkami. Vsajosnovne korekture je dobroopraviti na ta naËin. Pri branjujakosti zapisa sta RGB in CMYKnasprotna. V RGB naËinu barveodvzemamo, v CMYK dodajamo.Na vsaki fotografiji najprejpregledamo tonske vrednosti vnajsvetlejπem delu. Nikakor nesmemo izgubiti minimalnihtonskih vrednosti, razen Ëe jebele povrπine zelo malo. Le takoobdræimo lepe barvne prehodetudi v najsvetlejπih delihfotografije. Vrednosti v najbolj belipovrπini naj se gibljejo od 3 do 4odstotke v CMYK datoteki in 95odstotkov v RGB datoteki. Nadesnem primeru je ta vrednostdvignjena (CMYK) ali zmanjπana(RGB) πe za 2 do 3 odstotkezaradi velike povrπine svetlihdelov fotografije. Le tako bomona napravah za tiskanje uspelizapisati vse neæne tonskeprehode.Naslednji korak je korekturanajtemnejπih tonskih vrednosti.»im manjπa je povrπina visokepoËrnitve, tem veË CMYK ali tem manj RGB barvnega zapisa je lahko. V naπem primeru je poËrnitevlahko visoka.©ele po opravljeni korekturi beline in temine lahko nadaljujemo s korekturo osnovnih tonskih in barvnihvrednosti (koæa, rdeËa, zelena, rumena itd.) Na fotografijah se velikokrat sreËamo s portretom in tonomkoæe. Zelo pomembno je, da uskladimo pravilne vrednosti posameznih osnovnih barv, da ne pride do, naprimer, rdeËega obraza ali hladne blede barve. V CMYK naËinu je zelo pomembno, da je rumene barveveË kot magente, za pribliæno polovico magente pa naj bo πe cian barve. V RGB naËinu odvzamemonajveË rdeËe, nato zelene in najmanj modre barve.

Page 148: Intihar.M. .E Fotografija

programi 295294 programi

e

e

e

Barvna korekcija in meπanje HSL.Z orodjem HUE lahko v popolnosti spremenimobarvne vrednosti.Z orodjem SATURATION lahko odvzemamointenziteto barve in dobimo Ërno-belo fotografijo,ali jo dodajamo in dobimo moËno zasiËenebarve.Z orodjem LIGHTNESS sliko posvetlimo alipotemnimo. Seveda pa vse lahko nastavljamotudi samo v osnovnih barvah.

Na spodnjih levih slikah sem maskiral potretnemaskiranemu delu slike pa popolnoma obrnilbarvne vrednosti. Cian je rdeËa, magenta jezelena in rumena je modra.Siva barva je sestavljena barva vseh trehosnovnih barv v enaki jakosti. Zato se njenabarvna vrednost ni spremenila.

Na desni sem maskiral posamezne cvetovetulipanov in jim spremenil tonske vrednosti.

Na desni je barvni krog tonsko obrnjen.

Fotografija sonËnega zahoda ne uspe vedno. Program lahko uspeπno pomaga z orodji za dodajanjeali odvzemanje tonskih vrednosti. V oknu Image izberemo orodje Levels ali Curves. V tem primeru zdodajanjem tonskih vrednosti fotografiji ustvarimo vso potrebno dramatiËnost, ki nam jo eden najboljfotografiranih motivov lahko priËara v resnici. Z orodjem Levels neiskuπeni bolj enostavno opravijokorekture. Orodje Curves pa v bolj zahtevnih primerih omogoËa nastavitve v razliËnih tonskihvrednostih in ne samo v temnem, svetlem in srednjem tonskem delu slike. V obeh naËinih pa podoknom Channel lahko opravimo korekture v kateremkoli barvnem kanalu.

Page 149: Intihar.M. .E Fotografija

programi 297296 programi

Maskiranje lahko opravite z lasom(zgornji krog). Z njim riπete po slikitam, kjer æelite narediti izrez. Nakoncu zakljuËite v toËki, v kateriste zaËeli z oznaËevanjem.Izdelava maske po tem postopkuni povsem enostavna. Velikokratzgreπimo æeleno smer. Lahko sipomagamo z brisanjem alidodajanjem maskirnega polja vnovi funkciji Mask (okvir spodaj).NaËin oznaËevanja z orodjemPATH (krog v sredini) je boljzamuden, vendar lahko takojizreæemo æeleni del slike in natodoloËimo izrez s funkcijo MAKESELECTION, ki je v oknu PATH (sliki desno). Na tanaËin tudi brez brisanja odstranimo vse, Ëesarnismo oznaËili (slika jabolka spodaj). NaËinovmaskiranja je lahko veË. V tej knjigi æal ni moænopokazati vseh. S priroËnikom PhotoShop in z velikopreizkuπanja vam bo uspelo.V naslednji knjigi pa bom z veliko primeri prikazaltudi delo s programom PhotoShop v praksi.

Enostaven primer laganja.Fotografirate izdelke zaprehrambeni katalog. Imate samozelena jabolka, naroËnik pa æeli,da fotografirate tudi rdeËa. Ni jihtreba kupovati, z raËunalniπkimprogramom za obdelavo fotografijnaroËniku veliko laæje ustreæete.Maskirate æeleno jabolko in sfiltrom HUE zamenjate tonskevrednosti.

Levi fotografiji sta lep prikaz,kako se da posnetek v popolnostispremeniti in predvsem barvnomoËno popraviti ali iznakaziti.Samo srednja paprika jemaskirana, z uporabo filtraSATURATION so v preostalemdelu slike barve odvzete.Maskiranemu delu slike jedodana inteziteta, na spodnji slikipa s filtrom HUE πe barvazamenjana v zeleno. Moænostikorekcije in s tem laganja jeogromno. V prenekaterihprospektih vam s takπnimipopravki priËarajo videz izdelka,kakrπnega v trgovini nikoli nevidite. V grafiËni tehnologijipoznamo taka laganja æe prek 20let. Æe takrat ste imeli moænost vkuharskih knjigah opazovati takosoËno in sveæe meso inzelenjavo, da po ogledu slik skakovostjo mesa in zelenjave prisvojem mesarju ali branjevkinikakor niste bili veË zadovoljni.

Z filtrom LEVELS opravimo tonske korekture tako vtemnih kot svetlih ali srednjih delih slike (slike spodaj).Korekture lahko opravljamo v posamezni barvi RGB aliCMYK barvnega meπanja ali v celoti.Z spodnjo funkcijo Output Levels doloËamo svetlost alipoËrnitev slike.Korekturo lahko opravimo tudi s funkcijo AUTO, vendardobro opravi svojo nalogo le, Ëe smo fotografijo æe kolikortoliko dobro zajeli s kamero ali s skenerjem.S kapalkami lahko doloËimo najbolj svetli in temni delslike, s srednjo kapalko pa tonsko srednji del fotografije.

Page 150: Intihar.M. .E Fotografija

programi 299298 programi

FILTERUNSHARPMASK

FILTERSHARPEN

Zgoraj: Zanimiv efekt (PAGE CURL) lepo ponazori,da je treba obrniti stran v reviji; ali pa da nareklamnem letaku prikaæe, kaj je na drugi strani,recimo, knjige, Ëe bi pod zavihek dodali naslednjosliko.

ELEKTRONSKA OSTRINADigitalna tehnologija omogoËa goljufanje. Ostrimolahko na dva naËina. S filtrom Sharpen ostrimocelotno sliko enakomerno, vendar Ëe pretiravamo,uËinek ni zadovoljiv.Zato za dodatno ostrenje uporabljamo filterUnsharpMask, ki poveËa kontrast in tako poveËaostrino samo v delu fotografije, kjer so razlike medtonskimi vrednostmi veËje.

Filter UnsharpMask daje tri, med seboj vezanemoænosti.Amount je kot gumb za jakost zvoka. DoloËa,kolikπna naj bo jakost ostritve.Radius doloËa πirino ostritve med veËjim alimanjπim kontrastnim razponom.Treshold zgladi popaËenja pri zgornjih filtrih.

Maskiranje, uporaba veË filtrov in izdelava vplasteh nam dajejo neomejene moænosti.Celotna obdelava je lahko plod vaπe kreativnosti.

BREZDODATNEGAOSTRENJA

Page 151: Intihar.M. .E Fotografija

programi 301300 programi

Zgornja fotografija je izvirnik.Z raËunalniπkim programomsem jo oËistil moteËihelementov. Podobno delo vtemnici bi bilo brezupno.In kako opravimo takπenpopravek? Prek moteËihpovrπin moramo prenestitonske vrednosti izsoseπËine. Za to delo medorodji izberemo æig. Najprej zmiπko kliknemo na del slike,iz katerega bi radi prenesliËimbolj enake tonskevrednosti, nato pa kliknemona tisti del, kamor bi æeleliprenesti te barvne tone. Vseskupaj je podobno æigosanju.»e je fotografija presvetla, jolahko potemnimo, dodamoπe polno luno in noËniposnetek je narejen.Delo se lahko tudi ponesreËi.Zato shranjujte razliËne fazedela.

Zgornji posnetki so izvirni. Z maskiranjem, tonskim spreminjanjem in dodajanjem slik drugo na drugodobimo povsem nove fotografije. Tudi Ëe niste bili na doloËenem kraju, lahko zmontirate takπenpoloæaj in fotografijo naredite bolj dramatiËno. NeskonËne so moænosti digitalne fotografije!

Page 152: Intihar.M. .E Fotografija

programi 303302 programi

ORIGINALI

Delo s plastmi je preprosto.Fotografije dodajate drugo nadrugo. Obstajajo pa doloËenezakonitosti, ki poenostavijo delo inpomagajo pravilno zastavitizaËetek ter delo pravilnoshranjevati.Kot osnovno fotografijo vzametetisto, ki jo æelite v ozadju. VeËkratshranjujte novo nastajajoËo sliko,vsakiË pod drugim imenom, da selahko vrnete na prejπnjo inaËico,Ëe vam zadnja ni vπeË.

»e uporabljate filtre z veËmoænostmi, priporoËam, danastavitve zapisujete, da bostenaslednjiË vedeli, kako ste priπlido doloËenega uËinka. Ko stekonËali, fotografijo shranite πe vplasteh in πele nato plastizdruæite, da jo boste lahkozapisali v formate, s katerimi joboste izpisovali.Tudi pri delu s plastmi velja:poizkusi, poizkusi in πe enkratpoizkusi. Le tako boste obvladaliËimveË orodij in njihove lastnosti.In πe nekaj. Z delom v plasteh sevelikost datoteke zelo poveËa.PriporoËam ËimveË RAM-a.

ZDRUÆEVANJE VE»IHFOTOGRAFIJ MED SEBOJ.LAYERS/PLASTI

Page 153: Intihar.M. .E Fotografija

programi 305304 programi

V vaπih albumih je mnogo starih, æe obledelih in delno uniËenih fotografij. Z veliko mero potrpeæljivostiin obvladovanja programa PhotoShop noben popravek ni preteæak. Sam pravim, da se vse lahkopostori. Pri delu s programom morate poleg znanja imeti samo πe Ëas, veliko Ëasa. V fotolabolatorijih,v katerih æe imajo digitalne osvetljevalne naprave, popravljanje in izdelavo popravljenih fotografij æeobvladajo. Pred naroËilom pa se pozanimajte o pribliæni ceni izdelave, Ëe ste jo sploh pripravljeniplaËati. MoËno poπkodovane slike za kakovostno retuπo potrebujejo ure in ure dela.

Avtoportret v ogledalu je zaradi slabih svetlobnih pogojev na filmu zelo slab. Toda spremenjen vdigitalno obliko oæivi z uporabo filtrov. Naπa domiπljija ne pozna meja.

Iz istega posnetka lahko nastanejo razliËne fotografije.»e vas slikarstvo navduπuje, nimate pa roke za slikanje s ËopiËem, vam filtri omogoËijo fotografijospremeniti v slikarsko delo.Vedno ste si æeleli z zoom objektivom potegniti fotografijo. Tudi to je v programu PhotoShop otroËjelahko delo. Pred leti, ko smo takπno fotografijo lahko naredili samo z zoom objektivom, sem porabilkar nekaj filmov za razumevanje tega efekta.Galeb je maskiran in tako sem lahko potemnil samo preostali del slike.Dodamo lahko πe uËinek nasprotne svetlobe s podobnimi napakami, kot jih naredijo leËe v objektivu.

Pred dvajsetimi leti se je stavilo πe s svinËenimiËrkami. Leta 1990 smo πe v temnicah na filmihmontirali tekste v slike. Mnogi niti ne verjamejo tempodatkom. Tudi prve grafiËne osvetljevalne napravena zaËetku 90-tih so fotografije s samo enim MBpodatkov osvetljevale po nekaj ur. Digitalnatehnologija se z vse cenejπimi digitalnimi kameramihitro pribliæuje fotografom.

Z orodjem TEXT v sliko vstavljamo besedila. Pisanjebesedila ni tako enostavno kot v programih zaurejevanja teksta, toda bitni programi, kot jePhotoShop, tudi niso za to namenjeni, lahko panapiπete nekaj naslovov, πtevilk, itd. Z mnogimi filtrilahko Ërke poudarjamo, senËimo, spreminjamo barve...

Page 154: Intihar.M. .E Fotografija

programi 307306 programi

JPEG 0 JPEG 5

JPEG 10 TIFF - LZW

Na zgornjih fotografijah lahko opazite, kako se izgublja kakovostfotografije v razliËnih naËinih zapisa v pomnilnik. V naËinu stiskanja

TIFF-LZW, ne izgubljamo na kakovosti, todadatoteke so premalo kompresirane. S stiskanjemslike z naËinom JPEG v najveËji kakovosti 10obdræimo skoraj nevidno razliko v kakovosti napramzapisu TIFF, datoteka pa je manjπa skoraj zapolovico: 1,3MB. S πe veËjim stiskanjem pa æevidno izgubimo del kakovosti, velikost datoteke paje v najveËjem naËinu stiskanja 0 velika samo 400B.VeËkrat ko odpiramo in zapiramo sliko v naËinuJPEG, bolj se izgublja kakovost fotografije.

Shranjevanje datotekJPEG (Joint Photographic Experts Group) stiskanje z izguboDatoteke iz digitalne kamere so zapisane na pomnilno kartico v formatih JPEG,TIFF ali RAW. Najboljπi naËin stiskanja datotek je neposredno stiskanje v bitnemformatu TIFF (Tagged-Image File Format), to je LZW (Lempel-Zev-Welch) stiskanje.Stiskanje slike v tem naËinu nikoli ne uniËuje slike (zgublja podatkov). Toda tostiskanje v veËini primerov ne zadostuje. Zato v zdajπnji digitalni fotografijiuporabljamo stiskanje v naËinu JPEG, ki omogoËa tudi razliËne naËine stiskanjaglede na zahtevo po konËni kakovosti slike. JPEG zapis je stisnjen zapis. Datotekostisne tako, da poiπËe manj potrebne podatke in jih zbriπe. S tem se izgubi delpodatkov, ki se pri ponovnem odprtju datoteke z interpolacijo spet ustvarijo.Fotografija, ki je bila stisnjena z zapisom JPEG in nato spet razπirjena, ni veË enakaizvirniku. VeËkrat ko odpirate sliko in jo zapisujete nazaj v JPEG zapisu, veË podatkovse izgublja. Pri stiskanju fotografij na pomnilno kartico preizkusite, s kolikπnimstiskanjem ste πe zadovoljni. V tem naËinu zapisa nekaj pridobite in nekaj izgubite.Pridobite manjπo datoteko in s tem moænost zapisa veË datotek na pomnilno enotoali na disk, izgubite pa nekaj kakovosti fotografije. S programom za obdelavo fotografijlahko v JPEG zapisu shranite tudi æe obdelane fotografije, toda ta naËin vampriporoËam samo za arhiviranje konËne fotografije. »e boste fotografijo veËkratpotrebovali, jo raje zapiπite v TIFF obliki. Res da je v tem naËinu zapisa datotekatudi do 15-krat veËja, toda ne izgubljate kakovosti. Tudi za osvetljevanje nalabolatorijskih osvetljevalnih napravah lahko oddate oba naËina zapisa.V JPEG naËinu zapisa priporoËam shraniti fotografije, ki jih æelite objaviti na spletnihstraneh. In ne pozabite - spletne strani gledamo na zaslonih, zato je potrebno RGBbarvno meπanje. Fotografija ima tudi manj podatkov, kot Ëe bi jo na zaslon postaviliv CMYK naËinu barvnega meπanja.

TIFF (Tagged Image File Format)Za kakovosten naËin zapisa bitne slike najpogosteje uporabljamo zapis TIFF. Tazapis manj potrebnih toËk ne zbriπe kot JPEG naËin zapisa, ampak zapiπe celotnoπtevilo toËk, zato ne izgubljamo kakovosti. Vsi uporabniki digitalnih kamer inprogramov za obdelavo fotografij bi za kakovosten zapis konËne, æe obdelanefotografije morali uporabiti TIFF naËin zapisa. Le tako boste prepriËani, da bofotografija kakovostno zapisana in prav takπna ob ponovnem odprtju spet preneπenana zaslon ali tiskalno napravo.

Obstaja πe veË naËinov zapisa: EPS, GIF, PICT, BMP, PNG, vendar so za fotografa,ki se je πele zaËel spoznavati z digitalnimi zapisi, πe nezanimivi.

Shranjevanje datotek opravljamo na dva naËina. Z izborom Save (shrani) ali kotSaveAs (shrani kot). V naËinu Save shranimo sliko na zaslonu pod imenom, ki je æedoloËeno. Recimo, fotografijo smo prenesli iz digitalne kamere v raËunalnik in njenoime je doloËil æe programski zapis v kameri: 100-01.JPG. V naËinu Save bi poponovnem zapisu sliko v celoti prepisali. Torej prejπnje verzije fotografije nimamoveË. V naËinu zapisa SaveAs pa naredimo prav to. DoloËimo novo ime in na pomnilnienoti imamo obe fotografiji, tako starejπo, torej tisto neobdelano, in novejπo, æepopravljeno. Seveda je treba novo fotografijo zapisati pod novim imenom. Vnasprotnem primeru bi nam tudi v naËinu SaveAs prejπnjo sliko prepisalo.

Ime mape, v katero zapisujemodatoteko.

V to polje zapiπemo ime, podkatero æelimo datoteko shraniti.

NaËin zapisa. S pritiskom na topolje se nam odpre veË moænosti:JPEG, TIFF, EPS, PSD...

Page 155: Intihar.M. .E Fotografija

programi 309308 programi

Levi fotografiji sta izvirnika, desni pa sta raËunalniπko popravljeni.

Zgornjo Ërno-belo fotografijo sem spremenil iz sivinskega/grayscale zapisa v barvni zapis RGB inopravil barvno korekturo tako, da sem dobil za moje gledanje bolj zanimivo fotografijo.

Spodnjo barvno fotografijo sem po posameznih barvnih kanalih moËno zasiËil z barvami. Ko sem predpetimi leti desno fotografijo, stiskano s sublimacijskim tiskalnikom, na predavanjih pokazal fotografom,so vsi spraπevali, s kakπnimi filtri na objektivu sem fotografiral, da sem dobil tak posnetek. Ker je bilafotografija stiskana na Kodak papirju za sublimacijski tisk in je na zadnji strani pisalo Kodak paper,nihËe ni podvomil, da fotografija ni izdelana neposredno s filma.Zdaj, ko ste seznanjeni z laganjem v fotografiji, bi hitro dodali oceno, da je najbræ digitalnopopravljena.

Spoznali smo se z nekaterimi filtri, ki so za fotografa na zaËetku najbolj zanimivi — maskiranje,odvzemanje in dodajanje barve, spreminjanje tonskih vrednosti, ostrenje itd.Osnovne fotografije, ki so na levi strani, so same zase dovolj dobre, z malo domiπljije in izraznemiselnosti pa jih lahko predrugaËimo.

Na zgornji fotografiji sem najprej maskiral konja in kosca, preostalemu delu slike pa sem s filtromSATURATION odvzel barve. Maskirani del je ostal v barvah, preostali veËji del slike je Ërno-bel.

Srednji sliki sem predvsem s filtrom Saturation dodal barvam moË. SonËni zahod tako deluje πe boljmogoËno. Motornemu zmaju sem z æigom zbrisal kolesa in nekaj moteËih æic.

Zaradi moteËega ozadja fotografija konja ne poudarja njegove lepote. Najprej sem naredil izrez, natosfiltrom Levels dodal tonske vrednosti v teminah, na koncu pa po maskiranju konja dodal πe tonskevrednosti v ozadju do popolne Ërnine. Vsak bralec pa najbræ ob gledanju spremenjenih fotografij dobitudi svoje ideje, kaj πe popraviti, da bi bile slike za njegovo videnje πe boljπe.

Page 156: Intihar.M. .E Fotografija

programi 311310 programi

Obe fotografiji sta bili posneti podnevi. Zgornjo fotografijo sem zdruæil iz povsem nezanimivefotografije obzidja in kamnitega okna. Kamnito obzidje sem moËno potemnil, v oknu naredil izrez, vanjdodal drugo fotografijo in jo tonsko spremenil tako, kot da motiv osvetljuje umetna svetloba reflektorja.Temno modro nebo je tudi programsko dodano.Spodnjo fotografijo sem potemnil in v zgornjem delu dodal πe uËinek tonskega prehoda. Potop lune vmorje je dodatno narisan, odblesk svetlobe od morja pa rumeno obarvan.

Tudi iz povsem povpreËne fotografije se da narediti zanimivejπo. Leva fotografija je izvirnik. Diapozitiv semskeniral na bobnastem skenerju in zaradi njegove kakovosti sem tudi v temnejπih delih slike zajel vse moËnozasiËene detajle. Brezupno je s film-skenerjem skenirati tako tonsko zasiËen diapozitiv. Sliko sem obdelovalv RGB naËinu. Najprej sem odstranil desni, æe oveneli cvet. V naslednjem koraku sem maskiral rumeni cvetin ga barvno osveæil. Nato sem oznaËil preostali del slike in jo tonsko spremenil v modro barvo meseËine terdodal πe uËinek vpadne direktne svetlobe. Ne manjka tudi uËinek napake leË v objektivu. Zgornja desnafotografija je za primer, kako dramatiËna je lahko sprememba iz naËina RGB v CMYK. »ista modra svetlobase v barvnem meπanju CMYK moËno spremeni, ne pomaga nikakrπna korektura, da bi se pribriæali barvi izbarvnega naËina RGB. Takπna razlika je tudi med fotografijami, osvetljenimi na foto papir, in tiskanimifotografijami. O svetlobi in barvnem meπanju ste æe brali v prejπnjih poglavjih.

Page 157: Intihar.M. .E Fotografija

programi 313312 programi

Od slabega posnetkaprek orodij v programu PhotoShop

do kakovostne fotografije za predstavitveni katalog.

Digitalna kamera je prineslanaËelo ”ni vaæna kakovost,ampak hitrost”. Marsikaterizaloænik ali tiskar kar samposname artikle za katalog. Todaposnetki so zaradi nepoznavanjaosnov osvetlitve in globinskeostrine slabe kakovosti. »e paobvladate program za obdelavofotografij, lahko marsikateri slabposnetek popravite in pribliæatezahtevam naroËnika.

Najprej sem naredil izrez kamkorderja in gaz orodjem Levels tonsko popravil. Pazil semna uravnoteæenost vseh barv, saj je kamerapreteæno srebrne, nevtralne barve.Z orodjem Gradient Editor sem popravilozadje z delnim prelivom. Na koncu pa sempod kamero zaradi veËje plastiËnosti narisalnjeno senco in jo z orodjem GaussinaBlurposenËil. Tudi iz slabega izvirnika se danarediti kakovostno fotografijo.

Page 158: Intihar.M. .E Fotografija

programi 315314 programi

Letak na levi sicer ni fotografija, toda z njim æelim pokazati, koliko mask in alfa kanalov je treba izdelatiter koliko fotografij obdelati v plasteh, da dobimo æeleni izdelek. Lahko tudi fotografijo.Letak je izdelan iz prek 30 skeniranih diapozitivov in nato obdelan v programu PhotoShop. Na podobennaËin bi lahko izdelali digitalno fotografijo. Potreboval sem mnogo ur dela za izrez fotografij, barvnokorekturo in nenazadnje za sestavo vseh elementov po plasteh. V programu za sestavljanje bitnih invektorskih, predvsem tekstovnih elementov sem nato dodal πe veliko drobnega besedila. DodajanjeveËje koliËine besedila v sliko v bitnem programu ni priporoËljivo. Za to uporabljamo programe, kot soPageMaker, InDesign in QuarkXpress.Na priloæenem CD-romu je zapisana datoteka v PSD zapisu. V tem lastnem zapisu programa PhotoShopshranjujemo sliko v njeni celoti, torej z vsemi plastmi in uËinki, ki smo jih uporabili. Lahko se sprehoditepo plasteh slike, jih spreminjate, menjate jakost posameznih plasti itd. Tudi pri ogledovanju spoznavatenaËin dela in lahko se vam porodijo ideje, kako doloËene naËine izdelave pospeπiti ali izboljπati. Kljubtemu, da æe deset let delam s programom PhotoShop, verjam, da vseh njegovih zmoænosti ne bom nikoliobvladal. Tako bo tudi z vami. Vendar veË boste delali z njim, bolj ga boste spoznavali in bolj vam bodomaË, s tem pa boste imeli moænost svoje fotografije Ëimbolje obdelati in prilagoditi svojemu videnjukonËne fotografije. Digitalna fotografija se ni konËala s pritiskom na sproæilec, ampak se nam s programiodpirajo neslutene moænosti. Dokler ne boste sami zaËeli obdelovati fotografij, se tega niti ne zavedate.

Zgornja fotografija je shranjena na priloæenem CD-romu pod imenom TEST.PSD. Odprete jolahko s programom PhotoShop verzije 4.0 ali viπje. V oknih Channels in Layers lahko odpiratein zapirate posamezne plasti in si ogledate potek dela. Seveda pa sem moral prej πe poskeniratidiapozitive, mnoge z orodjem PATH izrezati, opraviti barvne korekture itd.

Sprememba od A do Æ. Komentar ni potreben.

Page 159: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 317316 tisk-osvetljevanje

»e ta hip prestop fotografov vdigitalno tehniko πe ni tako

hiter, kot si proizvajalci opremeæelijo, pa je æe jutri lahko

drugaËe.

Moænosti kako izpisati ali videtifotografijo je vse veË.

Fotolaboratoriji, kapljiËni insublimacijski tiskalniki z

moænostjo direktnega priklopakamere na tiskalnik, ogled slike

na TV ali raËunalniπkemzaslonu. ©e in πe je moænosti za

videnje fotografije.

Tisk - Osvetljevanje

Spoznali smo se z digitalnimi kamerami, skenerji,raËunalniki in s programom za obdelavo fotografij.Da pa raËunalniπko obdelane fotografije ne bi gledalisamo na zaslonu, jih je treba stiskati, osvetliti aliprojecirati. V ta namen uporabljamo kapljiËne intermosublimacijske tiskalnike, osvetljevalne naprave,ki osvetljujejo na klasiËni fotografski papir, in LCDprojektorje za digitalno projekcijo.

Nova pot do poveËave fotografijeV klasiËni tehniki ima fotograf dve poti do fotografije.Lahko jo osvetli in razvije sam v temnici ali pa vseskupaj prepustil labolatoriju. Izrazni fotografi Ërno-bele fotografije izdelujemo sami in tako latentno slikospravimo v æivljenje. Toda delo v temnici zahtevaveliko Ëasa, denarja in truda za dosego æelenegacilja. Pred dvajsetimi leti smo barvne fotografije leredki izdelovali sami. Za veËino so bili doberpoveËevalnik z barvnimi filtri, analizator svetlobe,stroj za razvijanje foto papirja, izkuπnje in v tistih Ëasihpredvsem material nedosegljivi. Tako je imela veËinafotografov za izdelavo barvne fotografije na voljosamo profesionalni laboratorij. Zdaj je laæje priti domateriala in tehniËne opreme, toda barvnih fotografijv lastnih temnicah skoraj nihËe veË ne izdeluje sam.Digitalna tehnologija omogoËa novo, laæjo pot.KonËno si lahko vsak fotograf na preprost naËin

©ele s projekcijo diapozitiva naplatno opazimo, kaj je barvnaglobina, πirina tonskih vrednostiin moË barve. Kdor si πe niogledal reprodukcije originalana tak naËin, ne moreocenjevati, kaj je kakovostenzapis.

316 tisk-osvetljevanje

»e ta hip prestop fotografov vdigitalno tehniko πe ni tako

hiter, kot si proizvajalci opremeæelijo, pa je æe jutri lahko

drugaËe.

Moænosti kako izpisati ali videtifotografijo je vse veË.

Fotolaboratoriji, kapljiËni insublimacijski tiskalniki z

moænostjo direktnega priklopakamere na tiskalnik, ogled slike

na TV ali raËunalniπkemzaslonu. ©e in πe je moænosti za

videnje fotografije.

Page 160: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 319318 tisk-osvetljevanje

obËutljivostjo 100 ISO ima 20 milijonov in veË toËk zbarvili, s tem pa izredno poËrnitev 3.7 D in loËljivostpribliæno 100 linij na milimeter.Med grafiËni reprofotografi, ki smo se dobro spoznalis teorijo o svetlobi in v praksi s skenerji prvi zaËeli spretvorbo slike v digitalno obliko in z njeno barvnokorekturo, velja, da je zapis z belo svetlobo najboljπi.Zapis s filtri za RGB svetlobo in s tem povezanoaditivno barvno meπanje pa je boljπi od zapisa CMYKna tiskanem mediju. Z RGB naËinom meπanja barvdobimo veliko veË barvnih tonov kot s tiskalniki ssubtraktivnim barvnim meπanjem CMYK. Fotografse s teorijo svetlobe in predvsem z barvnimmeπanjem ni sreËeval. Z moænostjo tiskanja fotografijpa je poznavanje barvnega meπanja postalodobrodoπlo.

Z zapisom s svetlobo in zaditivnim barvnim meπanjemdobimo na fotografiji πirπirazpon vidnega spektra barvkot s subtraktivnim barvnimmeπanjem.

RGB CMYK

Cilj proizvajalcev fototiskalnikov je pribliæati kakovostbarvnega izpisa kakovostilaboratorijskim osvetljevalnimnapravam.

pripravi fotografijo po svoji presoji in jo stiska stiskalniki, ki so dostopni glede cene. Ta moænost jeprinesla novo kresanje mnenj glede kakovostiizdelane fotografije.

Kakovost izpisaZ nakupom tiskalnika in s tem povezano hitrejπoizdelavo fotografije so se mnogim zmanjπale zahtevepo kakovosti izpisa. Predvsem takojπnje zadovoljstvoob fotografiji znanih dogodkov v gledalcu izzoveËustva in zato manj kritiËen pogled na izdelavo.Mnenj, s kakπnim postopkom se da dobro izdelatifotografijo, je veË. V neËem pa smo si fotografi edini.Najboljπo barvno reprodukcijo ima pravilno osvetljendiapozitiv. Ima najboljπo loËljivost, ostrino, barvitost,kontrast in s tem povezano poËrnitev (3,7D). Dobroosvetljen diapozitiv je najlepπi, Ëe ga projeciramona platno. V primerjavi s projekcijo so vse drugenjegove reprodukcije, tiskane ali osvetljene na fotopapir, slabπe kakovosti. Mnogi zagovorniki tiskanjasi verjetno projekcije diapozitivov sploh πe nisoogledali. Govorim o tehniËni kakovosti in ne o izraznivrednosti fotografije.Glavno vlogo igra naravna, bela vpadna svetloba inna svelobo obËutljiva plast filma. Na pravilnoosvetljenem diapozitivnem filmu vidimo mnogo veËkot sto milijard barvnih odtenkov. Diapozitivni film z

»rno-beli laserskitiskalniki so v zaËetku90-tih pocenili izpisbesedil za Ëasopise inrevije. Niæja cenaizpisa na transparentnipapir (paos) je kljubslabπi kakovostiprepriËala zaloænike.Celo veËje zaloæbe sose zadovoljile s slabokakovostjo cenejπegalaserskega izpisa. Vsedo sredine 90-tih sobili vsi zadovoljni sslabo kakovostjoizpisa, nato pa jeosvetljevanje na filmzaradi takπnekonkurence postalocenejπe.Lahko smo seprepriËali, davelikokrat niodloËujoËi dejavnikkakovost, ampak cenaizdelka. Tako je tudi vdigitalni fotografiji. Nivaæna kakovost,ampak cena fotografijein hitrost izdelave.

Page 161: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 321320 tisk-osvetljevanje

svetlobi, ki se odbija od tiskovine, odvzamejo delspektra. TeoretiËno bi morali dobiti Ërno barvo spolnim 100-odstotnim meπanjem treh osnovnih barvsuptraktivnega barvnega meπanja CMY. Ker pa vpraksi zaradi barvnih pigmentov to ni mogoËe,dodamo πe Ërno barvo, ki poveËa zasiËenost barv vteminah. S Ërno barvo poudarimo ostrino in kontrastfotografije, v srednjem tonskem delu pa sence zaboljπi obËutek globine.Na svetlobo obËutljiva tipala v kamerah in skenerjihzajemajo podatke v RGB obliki. »e æelimo takπnofotografijo natisniti s tiskalniki, moramo njen zapiszraËunalniπkim programom pretvoriti v zapissubtraktivnega barvnega meπanja CMYK.Tu pa prihaja do dramatiËnih sprememb. ZasiËenihbarv, recimo sinje modre, v CMYK postopku nikakorne boste mogli dobiti z ustrezno barvno in tonskovrednostjo. To velja tudi za rdeËi in zeleni del spektra.Cilj proizvajalcev tiskalnikov je Ëimbolj pribliæatikakovost barvnega izpisa kakovosti laboratorijskimosvetljevalnim napravam. Fotografije, osvetljene nafotografski papir, so barvitejπe in bolj sprejemljiveza dojemanje realnih barv.Fotografije, tiskane s tiskalniki, zaradi dodajanja Ërnebarve samo na doloËenih delih delujejokontrastnejπe, z bolj izrazito Ërnino in zato tudi zvizualno bolj poudarjeno ostrino.

Canon uporablja svojotehnologijo tiskanja, imenovanoBubble Jet.

RaËunalniπki zaslon uporablja RGB zapis zosnovnimi barvami spektra. Fotograf si za svojodigitalno temnico predvsem zaradi pravilne obdelavebarvnih korektur najprej kupi dober zaslon. In da jezapis z dodajanjem svetlobe, torej z aditivnimbarvnim meπanjem, zares boljπi, se lahko prepriËate,Ëe primerjate fotografijo na dobrem zaslonu z istofotografijo, stiskano na papir. Kakovosten zaslonprikaæe sliko tako dobro, da jo izpis grafiËnega tiska,kapljiËnega ali sublimacijskega tiska ne morejopreseËi. Tako spoznate, da CMYK subtraktivnatehnika barvnega meπanja ne premore tako πirokegarazpona barvnih tonov.Torej smo si edini. Barvni diapozitiv je najboljπareprodukcija originala in omogoËa najboljπo kakovostzapisa. To kakovost bo v daljnji prihodnosti nasvetlobo obËutljivo tipalo, ki zamenjuje film, teækodoseglo. Vsi zapisi so samo pribliæek kakovostidiapozitiva. Kako zahtevni ste pri ogledu fotografij,pa je samo vaπa osebna stvar.Teorija tiskanjaVse naprave, ki dodajajo, tiskajo barvo, za tiskuporabljajo subtraktivno barvno meπanje s tremiosnovnimi barvami in dodatno Ërno - CMYK, C =cian, M = magenta, Y = rumena in B = Ërna.Subtraktivno meπanje se uporablja, ker tiskalnikbarve nanaπa drugo na drugo. Barve beli vpadni

Razvoj je πel naprej in nekaterifotografi so æe zadovoljni skapljiËnim izpisom, Ëeprav jedraæji od fotografije, osvetljenena foto papirju. Vendar sokapljiËni tiskalniki glede cenedostopni skoraj vsem inomogoËajo takojπen izpis izraËunalnika doma v digitalnitemnici. Prav to pa omogoËahiter prodor kapljiËnetehnologije med fotografe.

Page 162: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 323322 tisk-osvetljevanje

loËljivost ni omogoËala zapisa πirπega barvnegaspektra. Tudi same barve πe niso bile prirejene zakakovosten izpis fotografije v CMYK obliki.Takrat edini moæni naËin kakovostnega zapisadigitalne fotografije je bil s termosublimacijskimitiskalniki. Obstajala je sicer πe moænost digitalno slikoprenesti na grafiËne filme v CMYK zapisu in jih natotiskati ali kopirati prek barvnih folij po Cromalin aliMatchprint postopku.Osvetljevalnih naprav z moænostjo barvnega zapisana fotografski papir πe ni bilo. Fotografska industrijaπe ni bila pripravljena poseËi po digitalnem zapisufotografije.Fotografi uporabljamo tehnologije izpisa fotografijes kapljiËnimi tiskalniki, termosublimacijskimi tiskalnikiin barvnimi digitalnimi osvetljevalnimi napravami.Vsak naËin ima svoje prednosti in slabosti.

Barvni kapljiËni tiskalnikiKapljiËni tiskalniki so predvsem zaradi dostopne ceneprvi stik fotografa s tehnologijo izpisa na papir.»eprav vsak proizvajalec uporablja drugaËno imeza tehniko kapljiËnega nanosa barve, je tehnologijaizpisa pri vseh podobna. V drobcenih πobah so grelnielementi ali piezo kristal. S segrevanjem aliupogibanjem se barva πiri in po izstopu iz πobe poËikot milni mehurËek. Barva se razprπi na papir.

LoËljivost zapisa tiskarskerasterske pike na film alineposredno na tiskarsko ploπËoje 2.540 dpi in omogoËa zapis256 sivih stopenj. 256 stopenjje omejitev programaPostScript, ki deluje z osmimibiti globine.Tiskarska pika je bolj fleksibilnaod kapljiËne tehnologije.Velikost tiskarske pike lahkospreminjamo v obmoËju od 1%do 99%. Zato je sivostopenjskiprehod enakomerno odtisnjen.V tiskarski tehniki lahko zbarvami CMYK doseæemo tudido 100 milijonov barvnihdraæljajev.GrafiËni tisk ima praktiËnoomejitev zapisa 200 lpi.Tehnologija je mehanska inviπje loËljivosti glede nakakovost izpisa ne moremodoseËi, s tem pa se ne moremoizogniti vidnim toËkam inlinijam, ki sestavljajo toËke.KapljiËni tiskalniki bodo zrazvojem in z vse manjπo toËkozapisa lahko dosegli viπjoloËljivost. Tudi FM rasterskinaËin tiska ima pri veËjiloËljivosti prednost protigrafiËnemu AM rasterskemunaËinu izpisa.

TiskalnikiPred desetimi leti sem æarel od zadovoljstva obnakupu 24-igliËnega tiskalnika. Izpis Ërk je bil vprimerjavi z izpisom starejπega, 9-igliËneganeprimerno boljπi.»rno-beli laserski tiskalniki so na zaËetku 90-tihpostali tudi glede cene dosegljivi grafiËnim studijem.Izpis Ërno-bele fotografije z loËljivostjo 300 dpi smoæe lahko zaËeli primerjati z grafiËno tiskanofotografijo.Pribliæno v istem Ëasu so priπli na trg prvi barvnikapljiËni tiskalniki. Barvni vektorski izpisi, teksti,grafikoni in risbe so bili odliËni, izpis fotografij pa πeni bil sprejemljiv za resno uporabo. Predvsem nizka

Sublimacijski tiskalniki zaamatersko in profesionalnouporabo - πe pred πtirimi πtiri letiso bili edini stik fotografa zizpisom digitalne slike.

Canon CP 100 prikljuËimo nadigitalno kamero in v nekajminutah smo dobili kakovostnefotografije.

Page 163: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 325324 tisk-osvetljevanje

Problem tiskanja vsaj 256 barvnih tonov je v tem, dakapljiËni tiskalniki v primerjavi s klasiËnim tiskombarvne tone od svetle do temne zapisujejo z manj inveË toËkami na enoto, ker niso sposobni v dovoljvelikem razponu zarisati razliËnih velikosti toËke. Topomeni, da je v svetlih tonih manj zapisa kot v temnih.V klasiËnem tisku se spreminja velikost toËke in neπtevilo toËk na enoto.Proizvajalci problem reproduciranja barv reπujejo zveË barvnimi pigmenti. Pri veËini tiskalnikov za

Seveda je tehnologija mnogo bolj zahtevna odzgornjega opisa. Toda nas ne zanimajo tehniËnepodrobnosti, paË pa konËni rezultat, to je izpisfotografije.Boljπi kapljiËni tiskalniki, ki uporabljajo foto naËintiskanja, so æe tako kakovostni, da je za marsikogakakovost slike primerljiva s klasiËno.V uporabi so æe profesionalni pogrami za obdelavoslik RIP (Raster Image Processor), ki zmoreje tonskevrednosti iz RGB zapisa zadovoljivo pretvoriti vCMYK zapis. Z njimi dovolj enostavno pripravimorazliËne barvne tabele ICC, ki omogoËajo sliko zzaslona Ëimbolj verno pretvoriti za tisk z razliËnimiprednastavljenimi tiskalniki. Izpisi s temi programiso primerljivi s tiskovino.

Barvna glava, v kateri so vsebarve skupaj - za cenejπi tisk neuporabljajte tiskalnikov s takπnobarvno kartuπo. Ko ene izmedosnovnih barv zmanjka, je trebakartuπo zamenjati, pa Ëetudi jev njej πe precej drugih barv.

Tudi faks napravo lahkouporabimo za izpis fotografije.

Page 164: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 327326 tisk-osvetljevanje

Kakovost tiska s kapljiËnimitiskalniki æe lahko primerjamo sklasiËno izdelano fotografijo.Pri nakupu tiskalnika dobimotudi gonilnik za upravljanje, takoda lahko marsikakπno osnovnonapako tiskalnika tudi samiodpravimo. »e tiskalnik prinormalni nastavitvi dodajapreveË barve, lahko topomanjkljivost s programomenostavno odpravimo. Lahkododajamo ali odvzemamo samoposamezno barvo, ki jihtiskalnik uporablja. Vsi tiskalnikiza foto realistiËni nanos barvuporabljajo subtraktivni naËinmeπanja barv kot v klasiËnitiskarski tehniki (cian, magenta,rumena in Ërna).

tiskalnik bo teæko prodati za ustrezno ceno. Zato najbo æe vaπ prvi nakup namenjen tako imenovanemutiskalniku za foto kakovost. Uporablja naj kartuπeloËenih barv, da zamenjate samo tisto, ki jo jezmanjkalo. Pozorni bodite tudi na ceno kartuπ.Verjemite, zmanjka jih veliko prej, kot obljubljaproizvajalec.Kakπen je dober barvni zapis fotografije, je osebnomnenje vsakega gledalca posebej, zato so mnenjavelikokrat deljena. V praksi je ponavadi lastnikkapljiËnega ali sublimacijskega tiskalnika manjkritiËen od drugih opazovalcev - seveda Ëe stiskanefotografije ne primerja z isto, osvetljeno na fotografskipapir, ali z diapozitivom.»e vam kakovost zapisa kapljiËnih tiskalnikovustreza, jih pred nakupom preizkusite veË; seveda ssvojimi fotografijami v digitalnem zapisu.Moti pa konËna cena izpisa. Ker je tiskalnik poceni,proizvajalci pa morajo nekje kovati dobiËek, soposebni foto papirji in barvne kartuπe dokaj drage.Barve ne zdræijo tolikπnega πtevila izpisov, kotzagotavlja proizvajalec. Podatke o πtevilu izpisov bilahko primerjali s podatki glede porabe goriva, ki jihdajejo tovarne za posamezni model avtomobila: Voptimalnih pogojih porabite samo toliko in tolikogoriva. Toda vsi vemo, da so to veË ali manj leproizvajalËeve obljube.

tiskanje fotografij so poleg osnovnih barv dodali πesvetlejπa odtenka cian in magenta barve. Nekateriprofesionalni tiskalniki veËjih formatov imajo celoenajst barv. Seveda pa s tem moËno zraste tudi cenaizpisa.

V praksiNakup tiskalnika je preprost, prav tako uporaba. Prinakupu kapljiËnega tiskalnika pa je vendarle trebabiti pozoren na nekaj pomembnih lastnosti. Naj vasne zavede cena tiskalnikov, ki niso prirejeni za fotonaËin tiskanja. Prve iztiskane fotografije s temitiskalniki vas bodo sicer hitro zadovoljile, ker bozadovoljstvo, da ste sami izpisali fotografijo,nadvladalo kritiËen pogled. SËasoma boste postalivse bolj pozorni na kakovost in æelja po boljπemtiskalniku bo prinesla kopico teæav. Ostalo vam bonekaj kartuπ barv in specialnega foto papirja, pa πe

Kartuπe z posameznimibarvami. Ko zmanjka enebarve, zamenjamo samo tokartuπo. Tiskanje s tiskalniki, kiimajo to moænost, je cenejπe.Menjava barvnih kartuπ jeenostavna.

Page 165: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 329328 tisk-osvetljevanje

na katerem si lahko ogledate fotografije v pomnilnikuin iztiskate samo tiste, ki jih æelite. Takπen izpis jedovolj dober za druæinsko fotografijo, bolj zahtevnipa bomo posnetek pred tiskom πe vedno rajepopravili v raËunalniku.Boljπi in seveda draæji kapljiËni tiskalniki premorejoizpisovati Postscript datoteke. Adobov programPostScript je standardno orodje za izpis rasterskihdatotek. V teh datotekah lahko zdruæimo fotografije,besedilo in vektorske slike. PostScript datoteka je vrasterski obliki in iz vsakega programa, ki lahkozapiπe s tem orodjem, lahko tiskamo na katerikolinapravi, ki premore PostScript vmesnik. V fotografskiindustriji PostScript πe ni del standarda. Toda delo sprogrami, v katerih lahko zdruæujemo slike, tekst invektorske zapise, je veliko laæje kot, recimo, vseskupaj zdruæevati v rasterskem programu zaobdelavo fotografij. Omenjeni naËin v glavnemuporabljajo v grafiËni tehniki, v katero pa zraËunalniki, moænostjo zdruæevanja fotografij zdrugimi elementi in z razliËnimi moænostmi izpisavstopamo tudi fotografi.Kakovostnim kapljiËnim tiskalnikom lahko polegPostScript vmesnika dodamo πe programskoopremo za izboljπavo barvnega tiska. Z njo tiskalniknastavimo tako, da bo vedno izpisoval vnaprejnastavljene tonske vrednosti. Fotografije iz

S spektrometri in raËunalniπkimprogramom izmerimo tonskevrednosti originala, zaslona intiskane fotografije. Vsevrednosti prenesemo vraËunalniπki program in z veËpreizkusi opravimo nastavitve,ki omogoËajo Ëimbolj verenpribliæek tiska originalu.Opravimo lahko veË meritev zarazliËne tiskalne naprave, takoda lahko za vsako tiskalnonapravo datoteko pripravimoenako dobro.

Samo draæje pigmentne barve so obstojne proti UVsvetlobi. Zato fotografija, stiskana s kapljiËnimtiskalnikom, po nekaj mesecih na svetlobi zaËneizgubljati barvitost. Preizkuπeno. Trgovci obljubljajo,da najnovejπe barve, ki prihajajo na trg, zdræijo napapirju veË kot deset let, nekateri dajejo jamstvo celoza sto let. No, se vidimo po desetih letih.KapljiËni tiskalniki imajo zaradi svoje censkedosegljivosti, moænosti nadaljnjega razvoja izpisa inekoloπke neoporeËnosti glede na kemiËno obdelavopapirja lepo prihodnost. Z bolj mnoæiËno uporabose bo zniæala tudi cena barvam in papirjem.Na trgu je vse veË kapljiËnih tiskalnikov, ki omogoËajotisk fotografije brez raËunalnika. Pomnilno karticopreprosto vstavite v reæo tiskalnika, programskaoprema pa zagotovi optimalen izpis. Nekateritiskalniki premorejo celo manjπi LCD barvni zaslon,

KapljiËni tiskalniki so æe nekajlet nepogreπljivi za izpis veËjihplakatov v manjπih nakladah.Kakovost izpisa je vrhunska, sajplakata nikoli ne gledamo odblizu. ZasiËene barve inkontrastnejπi izpis pa oËesupriËarajo ostrino.Tehnologija in kakovost izpisase razvijata naprej, s tem patudi pribliæevanje tiskane slike kosvetljeni. Mnogi so s tiskanofotografijo æe povsemzadovoljni. Moti samo πe cenain manjπa obstojnost tiskanefotografije. Tudi na vsemehanske pritiske je boljobËutljiva.

Page 166: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 331330 tisk-osvetljevanje

vrednostmi originala in zmoænosti CMYK zapisa stiskalniki. Tonske vrednosti zasiËenih osnovnih barvnikoli ne bodo enake. Toda z barvno kontrolo selahko originalu moËno pribliæamo, predvsem pa slikona zaslonu pribliæamo zmoænostim tiskalnika.Za prihodnost in kakovost kapljiËnega izpisa se nibati. S Ëasom in z vse veËjo uporabo teh tiskalnikovbo niæja tudi cena programske opreme, barvil, papirjain na koncu cena kakovostnega izpisa fotografije.Tako bo fotograf na enostaven naËin izdelalkakovostno fotografijo, kot jo je vËasih v temnici.©e enkrat pa toplo priporoËam, ne prenaglite se znakupom, Ëe niste povsem prepriËani v kakovost inprimernost tiskalnika. Pred nakupom preizkusite veËtiskalnikov, ki omogoËajo foto iztisk. Le tako bosteæe na zaËetku izbrali tiskalnik, ki bo izpisovalfotografijo v taki kakovosti, v kakrπni ste æeleli.

Termosublimacijski tiskalnikiTehnologija skeniranja fotografij in diapozitivov jeprehitela proizvajalce osvetljevalnih naprav naklasiËen foto papir. KapljiËni tiskalniki so bili predsedmimi leti neprimerni za tisk digitalnih fotografij inle redki fotografi smo imeli moænost digitalnefotografije kakovostno prenesti na papir. Dober naËinkakovostnega tiska je bil z izredno dragimisublimacijskimi tiskalniki, ki so jih uporabljali

kakovostnih kapljiËnih tiskalnikov so se z uporabote programske opreme æe povsem pribliæale grafiËnitiskovini, razlike so zelo majhne. Lahko panastavljamo tudi druge vrednosti, ki so bolj primerneza komercialno fotografijo, na primer bolj æive inmoËne barve z veË kontrasta. Na æalost je taprogramska oprema zaenkrat πe draga in zato zaljubiteljskega fotografa teæko dosegljiva.Da izkoristimo vse zmoænosti tiskalnika in programaza pravilen tonski zapis, je treba kakovostno nastavititudi zaslon in konËni tisk. S tem omogoËimo, da sooriginal, slika na zaslonu v digitalni obliki in iztiskanaslika videti Ëimbolj enaki. Z merilnim instrumentom(spektrometer) preberemo posebej tonske vrednostioriginala, zaslona in izpisa ter pripravimo posebneICC opise. Najprej poskuπamo tonske vrednostizaslona z nastavitvami Ëimbolj pribliæati originalu,nato pa nastavimo πe tiskalnik. »im bolj pribliæamovse elemente, tem laæje bo delo in boljπe bodoiztiskane fotografije. Seveda naletimo na teæave, kinastanejo predvsem zaradi razkoraka med

Programov za pripravo ICCprofilov vodenja od originala doiztisa je veË. Monaco EZ spadav skupino cenejπih, BestColormed boljπe neodvisneprograme, veËja fotografska intiskarska podjetja pa ponujajosvoje sisteme.

Od originala do fotografije

Page 167: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 333332 tisk-osvetljevanje

Izdelovalci digitalnih kamer æe ponujajo termo-sublimacijske tiskalnike kot dodatno opremo.Kamero prikljuËimo neposredno na tiskalnik instiskamo kakovostne fotografije. Zaradi dragetehnologije smo omejeni na velikost 10 x 15 cm, karpovsem ustreza druæinskemu in poslovnemufotografu. Cena teh tiskalnikov se giblje okoli 100tisoË tolarjev. Z razmahom digitalne fotografije bodokmalu πe bolj dosegljivi.Prednost sublimacijskih tiskalnikov pred kapljiËnimije v enostavnejπem naËinu uporabe in boljkakovostnem izpisu, primerljivim s fotografijo,osvetljeno na fotograski papir. Le pri pretvorbi iz RGBv CMYK zapis v doloËenih tonskih vrednostihizgubimo pravilno reprodukcijo barv. Prednost je tudiv obstojnosti sublimacijske fotografije, ki je boljπa vprimerjavi s kapljiËnim izpisom.Digitalni zapis na foto papirÆe nekaj let imamo moænost osvetljevati digitalneslike na fotografski papir, medij, ki ga je fotografvajen. Izpis je najbolj kakovosten, saj za osvetlitevuporablja svetlobo, in, zanimivo, najcenejπi.Fotografskega papirja porabimo toliko, da je njegovacena kljub zahtevnosti izdelave v povpreËju samo500 tolarjev za kvadratni meter.Tehnologija zapisovanja digitalnih fotografij je izπlaiz potreb studijev za oblikovanje. Velike plakate, ki

Canon ponuja tiskalnik ssublimacijskim tiskom æe zaceno pod 100 tisoË tolarji.Velikost izpisa je 6 x 9 cm,velikost tiskalnika pa le 10 x 15cm. Tiskalnik zna upravljati zDPOF nastavitvami, ki jih lahkonastavimo na novejπihkamerah.

predvsem v grafiËnih studijih. Tiskalnik z moænostjoizpisa velikosti A3 je stal prek tri milijone tolarjev.S prihodom digitalnih kamer so fotografska podjetjapriËela ponujati sublimacijsko tehniko za takojπenizpis fotografij iz digitalne kamere. Zaradi visoke cenetiskalnikov smo bili omejeni samo na velikostrazglednice. Dokler ni bilo digitalnih osvetljevalnihnaprav, so isto tehniko uporabljali tudi fotolaboratorijiza izpis fotografij za dokumente in indeksne izpise.Noben drug naËin tiskanja s tiskalniki ne omogoËatako dobrega izpisa fotografije, kot jo omogoËajo titiskalniki. Spet govorim o tonski pravilnosti tiska, neo vizualni podobi in vπeËnosti. Seveda pa imajo tudinegativne plati; v prvi vrsti sta cena in velikost izpisa.Zaradi visoke tehnologije so tiskalniki dragi inomejeni z velikostjo izpisa A3+.©ele v letu 2001 so na trgu tiskalniki z velikostjoizpisa A4 in s ceno pod 400 tisoË tolarji, kar pomeni,da je nakup ekonomsko opraviËen πe vedno samoza profesionalne fotografe. Kdor ima denar, bonatiskal kakovostne fotografije na papir, ki jeprimerljiv s klasiËnim fotografskim.LoËljivost izpisa je 300 dpi, kar zadoπËa za bralnoloËljivost oËesa. Ti tiskalniki prenaπajo sliko ssegrevanjem prek CMYK folij na nosilni papir. Barvese med seboj zaradi toplotnega uËinka meπajo, karomogoËa realen barvni izpis.

©est, sedem let nazaj soomogoËali foto kakovostneizpise samo termosublimacijskitiskalniki. Vendar je bila njihovacena astronomska. Tiskalnik sformatom izpisa 20 x 30 cm jestal tri milijone tolarjev in veË.Uporabljali so jih v grafiËnih inoblikovalskih studijih.Toda razvoj censko dosegljivihkapljiËnih tiskalnikov jenezahtevnim fotografom vzadnjih letih prinesel dovoljdober in glede cene zanimivizpis fotografije.

Page 168: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 335334 tisk-osvetljevanje

predrag, spet drugi bi æeleli hitreje stiskati veËjokoliËino fotografij. Te zahteve so privedle do cenejπetehnologije branja digitalnih datotek, pretvorbopodatkov prek procesorske enote in do krmiljenjaosvetljevanja.Prve mini laboratorijske enote so opremili samo zdigitalno procesorsko enoto in papir osvetljevali poklasiËni metodi prek æarnice in barvnih RGB filtrov.Zapis je bil manj kakovosten od dragega laserskega.V nekaj mesecih so ponudili labolatorijem novotehnologijo za mini laboratorijske enote, imenovanoCRT. Digitalni zapis se je prenesel na linijski LCDzaslon, ki se je pribliæal papirju in ga osvetlil.Kakovost zapisa ni bila najboljπa, predvsem pa polegosvetljevalnih naprav πe niso ponudili dodatkov (film-skenerjev, korekture). Lastniki laboratorijev πe nisodobro spoznali CRT tehnologije, ko so draæje minilab osvetljevalne enote æe osvetljevale prek mnoæiceoptiËnih kablov. Ta zapis je tudi pri poveËavah vvelikosti 30 x 40 cm odliËen.Po treh letih razvoja in iskanja cenejπih reπitev solasersko tehnologijo tako razvili in pocenili, da je æeprisotna v vseh novih digitalnih mini laboratorijskihnapravah. Na Photokini 2000 so konkurenËnapodjetja med seboj uprizarjala prave predstavitvenein censke vojne. Vsi so trdili, da je njihova digitalnatehnologija najboljπa, najhitrejπa in glede cene najbolj

Gretagova mini labolatorijskaosvetljevalna naprava - pomoænosti uporabe ploskovnegain film-skenerja opazimo, da jenamenjena majhnimlabolatorijem, ki v glavnem πevedno osvetljujejo fotografije sfilma. Ti skenerji za resnoprofesionalno uporabo nisoprimerni. »e laborant, ki kupujedigitalno osvetljevalno napravo,tega ne ve, lahko naredinapako. Treba bo poseËi poviπjem modelu s hitrejπim inboljπim naËinom zajemanja slik.

so bili vsi postavljeni v digitalni obliki, je bilo trebakakovostno in poceni prenesti na medij, ki omogoËaobstojnost, kar kapljiËni tiskalniki niso zmogli.Tehnologijo zapisa z lasersko svetlobo so si sposodiliod grafiËnih osvetljevalnih naprav, ki so zapisovalena Ërno-beli film. Za barvno osvetljevanje so dodalilaserje z barvno svetlobo RGB in sevedaprocesorsko enoto, ki je znala pretvoriti barvnodigitalno fotografijo v elektriËne impulze in s tem prekbarvnih laserjev osvetljevati fotografski papir.Tehnologija je bila na zaËetku izredno draga,uporabili pa so jo v osvetljevalnih enotah veËjihformatov in je bila zato nezanimiva za manjπefotolaboratorije.Leta 1996 so poslovni fotografi æe sprejeli digitalnekamere za svoje. Nekateri so bili s kakovostjokapljiËnega izpisa nezadovoljni, sublimacijski je bil

Labolatorijski stroji so vsemanjπi in v celoti raËunalniπkopodprti. Laboranti potrebujejonovih znanj. Tudi za njih se jezaËela nova doba, takorekoË naprvi strani knjige. Le redki imajonekaj izkuπenj z digitalnimipodatki in njihovo obdelavo.

V skoraj vseh tujihraËunalniπkih revijahlahko preberetepreizkuse kapljiËnih insublimacijskihtiskalnikov. »e jeprimerjava med njimamoæna, glede kakovostiizpisa tonskih vrednosti,cene izpisa, obstojnostibarv itd., pa primerjavaki jo delajo πe zosvetljevalnimi enotamine zdræi oceneprimerljivo. Æe prvavelika razlika medosvetljevanjem RGBdatoteke in iztis CMYKdatoteke da velikorazliko v tonskemzapisu. Skoraj niË pa niomenjeno o loËljivostizapisa, obstojnosti inneobËutljivostifotografije naproti iztisuin njeni niæji ceni.Kakovost in cena je nastrani foto papirja.Hitrost in ekoloπkaneoporoËnest pa nastrani sublimacijskih inkapljiËnih tiskalnikov.

Page 169: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 337336 tisk-osvetljevanje

Nenazadnje je tehnologija prehitela laboranta, ki sene zaveda, da z novo tehnologijo potrebuje drugaËnoznanje. Kako naj ve, da indeksni barvni zapis ni doberza osvetlitev, da je 72 dpi loËljivosti premalo zakakovostno poveËavo fotografije, Ëe je ne bopomanjπal itd.Fotografija je dobila πirπi pomen. Fotograf ima v rokidigitalno kamero, digitalno temnico in barvni tiskalnik,s tem pa postane avtor, ustvarjalec od izbire motivado konËnega zapisa. Zato od laboranta zahteva veËkot v klasiËni tehniki.

Moænosti, ki nam jih ponujajo fotolabolatorijiDigitalna tehnologija se razvija z veliko hitrostjo. Tudifotolabolatoriji se morajo obrniti v novo tehnologijo,v to jih trenutno silijo proizvajalci labolatorijskihstrojev. Staro se umika novemu. Toda kdaj skoËiti vdigitalni svet, je tudi za laborante teæko vpraπanje.Leta 1997 sta bila v Sloveniji dva pionirja priosvetljevanju digitalnih datotek. Podjetje Foto Taboriz Maribora je imelo takrat kot eno redkih v Evropivrhunski digitalni stroj Durst Lambda, na kateremlahko osvetljujemo fotografije πirine 127 cm in veËmetrov dolæine. Prvi mini labolatorijski digitalni strojpa je imelo podjetje Foto Fantasy iz Nove Gorice.Stroj πe ni bil v celoti digitalen. Za procesiranjedigitalnih datotek je imel slikovno procesorsko enoto,

Laboranti, ki se æespoznavajo z digitalnotehnologijo, se vsak dansreËujejo tudi sstrankami, ki je πe nerazumejo. Digitalnedatoteke, predvsemskenirane, prinesejo vrazliËnih velikostih takopo πtevilu toËk, toËk napalec ali z razliËnimzapisom glede barvneglobine. Dogaja se, dastranka prinese nanavadni disketi tudi 20 inveË digitalnih datotek.Seveda so za kakovostnepoveËave krepkopremajhne. Toda kakovse to razloæiti stranki, kije prepriËana v svoj pravin v svoj naËin pripravedatotek.Namen te knjige je vseuporabnike digitalnetehnologije spoznati zelementi, ki krojijokakovosten izpisfotografije. Æelim si, da bibili vsi vpleteni vdigitalni proces πe predmnoæiËnim vstopomfotografov v to tehnikoseznanjeni z njegovimiosnovnimi lastnostmi.

upraviËena. NajveË od tega imamo uporabniki.Kakovost fotografije iz digitalnih naprav postajavrhunska - vendar samo, Ëe so vaπe digitalnedatoteke pravilno pripravljene in Ëe laborant obvladatehnologijo. Ti pa jo πele spoznavajo. V dobi filma jebilo enostavno - korekturo barv in osvetlitve je opravilbarvni analizator. V digitalni dobi pa laborant dobivse mogoËe digitalne zapise. Barvna korektura, kijo je opravil fotograf v digitalni temnici zasublimacijski izpis, ni primerna za osvetljevalnonapravo. Fotografija je lahko nizke loËljivosti, spremalo barvne globine ali celo z nepravilno barvnokorekturo. Druge so v CMYK zapisu, ki ne ustrezaosvetljevanju s svetlobo, ali celo zapisane v GIFformatu za internetne strani.

Durst Theta 50 - vrhunskilabolatorijski stroj za laserskoosvetljevanje

336 tisk-osvetljevanje

Page 170: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 339338 tisk-osvetljevanje

Fuji Frontier je pri nas zaenkratnajbolj razπirjena digitalnaosvetljevalna naprava. Podpiraosvetljevanje s filma, skeniranjefilma, branje podatkov izpomnilnih kartic in njihovoosvetljevanje. Film-skener zelohitro zajame podatke s filma,tako z negativa kot zdiapozitiva, zato cena izpisa nebi smela biti drugaËna.Programska podpora paomogoËa veliko dodatnihmoænosti obdelave fotografije.

osvetljeval pa je πe vedno po analognem postopkuprek æarnice. Za spoznavanje z digitalno tehnologijoin uËenje o novi tehniki pa je bil to pravi korak.V letu 2001 je veËina πe kar spala in sedela nalovorikah in denarju, ki so si ga ustvarili v preteklosti.V letu 2003, ko smo πe krepko v dobi filma, pa seveËina æe preizkuπa in seznanja z novo tehnologijoin z njenimi lastnostmi. vendar je stop v novotehnologijo mnogim laborantom zagrenil æivljenje.Nekateri celo spraπujejo, zakaj je digitalne fotografijesploh treba?!Slovenija je neverjetno specifiËna deæela. Tolikofotolabolatorijev, kot jih imamo pri nas po πteviluprebivalcev, ne najdejete po svetu. Ne samo vklasiËni fotografiji, tudi po πtevilu osvetljevalnihnaprav v grafiËni industriji moËno izstopamo.Analogna mini lab enota je postala “butl” πkala, kine zahteva drugega kot vstaviti film na prvi strani,na drugi strani fotografije vstaviti v vreËke in strankizaraËunati. Stranke pa v veËini primerov vzamejovse.Velikokrat sem preizkuπal razliËne labolatorije in primnogih je kakovost izdelanih fotografij nestalna:ostrina, barve, tonske vrednosti, prah, praske,uniËeni filmi in πe bi lahko naπteval. Stranke pa niË.Tako sem se sam prepriËal, da so za veËino ljudifotografije, narejene s filma, enostavno predobre. To

Fotografije na fotopapirju so zaenkrat πenajbolj obstojne tako poizgubi barvnega zapisakot po mehanskiobËutljivosti. Foto papirje neobËutljiv na vlago,prstne odtise gledalcevlahko obriπemo, barvase ne odstrani zbrisanjem, v celoti jefotografija na tem medijunajobstojnejπa.

Sublimacijski naËinzapisa in podloga, nakateri je slika zapisana,tudi kljubujeta veËinipoπkodb, vendar ne takouspeπno kot foto papir.

KapljiËni in grafiËni izpissta precej obËutljiva.Vlaga, praske insvetloba moËno vplivajona obstojnostfotografije, izpisane poteh postopkih. Tudipapir je tanjπi in boljobËutljiv.

Page 171: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 341340 tisk-osvetljevanje

umaknili novejπim, cenejπim in predvsem ekoloπkomanj spornim. Æe danes so v prednosti naprave vkaterih ni veË klasiËne kemije ampak tiskalnik.Moænosti, ki bodo fotografu omogoËale enostavnonaroËanje v labolatoriju ali celo iz domaËega fotelja,pa so tukaj æe danes.V fotolabolatoriju v Ëitalnik pomnilnih kartic vstavitekartico, prenesete fotografije na zaslon, izbereteæelene posnetke, izberete format, poπljete izbrano vosvetljevalno napravo, v bliænjem lokalu popijetekavico in se vrnete po izdelane fotografije.©e enostavnejπi naËin naroËanja je izza domaËegafotelja prek raËunalnika, modema, telefonske æicedo raËunalnika v labolatoriju.Labolatorij, ki ima programsko opremo zashranjevanje in obdelavo digitalnih datotek, vam bobrezplaËno ponudil raËunalniπki program za pregledin obdelavo posnetih fotografij. Na zaslonu izberetefotografije, nastavite æeleni format poveËave,opravite korekture, lahko dodate tekst ali okvire indoloËite izrez; moænosti je ogromno. Na koncupregledate πe znesek za plaËilo, ki ga program gledena izbrano sproti seπteva. Vse skupaj poπljete prekelektronske poπte na streænik v labolatorij, kjer bododatoteke osvetlili po vaπih nastavitvah, na koncu pavam jih lahko πe dostavijo na dom. Vse fotografijeso lahko shranjene tudi na njihovem streæniku in

Photo Assistant. Program zakrmiljenje osvetljevalnih napravin pripravo fotografij zaosvetljevanje. Z dodatnimprogramom ki ga dobimo vlabolatoriju brezplaËno in ganaloæimo v naπ raËunalnik, smopreko interneta povezani zlabolatorijem in naroËanjefotografij od doma je æe moæno.Demo program je napriloæenem CD-ju.

vedo tudi proizvajalci digitalnih kamer. Digitalen zapisbo kljub slabπi kakovosti od filmskega v popolnostizadovoljil veËino fotografov. Leto ali dve bodoanalogni mini labi πe lahko konkurenËni digitalnim.Potem pa bodo delovali sami πe tisti, ki razmiπljajodigitalno.Vse labolatorijske naprave, ki so zdaj na trgu,posnemajo grafiËne osvetljevalne enote izpred 20let, le da te niso uporabljale treh barvnih laserjev,ampak samo enega z belo svetlobo. Med prvimi, kiso priËeli izdelovati digitalne laserske osvetljevalnenaprave za osvetljevanje barvne fotografije, je bilopodjetje Durst, znano po vrhunski labolatorijskiopremi. Durst Lambda je ena prvih vrhunskihosvetljevalnih naprav. Torej vrhunsko tehnologijopoznamo æe nekaj let, danaπnji labolatorijski strojiza male labolatorije pa so njeni slabπi ali boljπipribliæki. Studiji, ki æe imajo digitalno tehnologijo,zagovarjajo vsak svojo drago kupljeno tehnologijo.Vendar se bodo v deveh letih danaπnji digitalni stroji

V bralno enoto na pultulaboratorija vstavite kartico.Pregledate fotografije, izbraneprenesete in v nekaj minutah jeizpis vaπih fotografij opravljen.

Page 172: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 343342 tisk-osvetljevanje

slabosti bo kmalu pokazala, kateri labolatoriji so æev koraku s Ëasom. »e ta hip prestop fotografov vdigitalno tehniko πe ni tako hiter, kot si proizvajalciopreme æelijo, pa je æe jutri lahko drugaËe. Tega sepri nas vse premalo zavedajo lastniki fotolabolatorijev. Kdor se æe danes ne seznanja zdigitalno tehniko, ga Ëez nekaj let ne bo. Pa ne mislimz nakupom digitalnega stroja, ki je danes πepreuranjena odloËitev, ampak uËenja osnov digitalnetehnike. Konkurenca bo πe veËja kot danes, pa ne vπtevilu labolatorijev ampak v znanju obdelavedigitalnih datotek. Tudi kapital iz tujine pogleduje ponaπih visokih cenah fotografij.

Za kakπen naËin izpisovanja digitalnih fotografijse torej odloËiti?Fotolabolatorij z digitalno osvetljevalno napravo alitiskalnik?V fotolabolatorij boste prinesli spominsko enoto, iznje bodo presneli podatke in in hitro izdelali obstojnekakovostne fotografije na klasiËen foto papir. Torejne potrebujete raËunalnika, programov in predvsemse vam ni treba uËiti uporabe programov za obdelavofotografij. Toda s tem ste izgubili del kreativnosti.»e ste fotografije æe obdelali v raËunalniku, jih lahkoπe vedno odnesete ali poπljete v labolatorij.Tiskalne naprave omogoËajo takojπen izpis doma.

Sublimacijski zapis.

Osvetljevanje na klasiËni fotopapir.

lahko jih prikliËete nazaj v svoj raËunalnik, ponovitenaroËilo ali slike dodatno obdelate po svoji domiπljiji.NaËin uporabe je zelo enostaven, no, tako vsajobljubljajo prodajalci programske opreme inprospekti. Toda kdor bo æelel vse to zlahkauporabljati, se bo s tehnologijo elektronskeganaroËanja moral spoznati in jo izkoriπËati.Na koncu πe nekaj v prid fotografom: PriporoËam,da se nauËite zavrniti slabo izdelane fotografije.Laborant mora biti tisti, ki vam pomaga izdelati boljπofotografijo in ki z uporabo digitalne tehnologije opravidodatne korekture.In πe opozorilo. Ne vem, kakπna logika sili laborante,da kljub novi tehnologiji, ki omogoËa izdelatifotografijo z diapozitiva po istem postopku kot znegativa, prvo πe vedno ponujajo kot draæjo.Vpraπajte svojega laboranta, zakaj tako. Za sodobendigitalni stroj je vseeno, ali v njegovo masko vstavitenegativ ali diapozitiv. V obeh primerih stroj skenira,pretvori podatke v digitalno obliko in osvetljuje naklasiËni fotografski papir. Ali vaπ laborant te moænostinima in uporablja πe starejπi tip digitalnihosvetljevalnih strojev s cenenimi film-skenerji ali paje njegov cilj samo viπji zasluæek? Z novo tehnologijose tudi laborantom piπejo drugi Ëasi. Sposobnostspoznati novo tehnologijo, jo uporabiti v praksi in napravi naËin razloæiti uporabniku njene prednosti in

RazliËni naËini zapisafotografije pri 30-kratni poveËaviv tehnikah, ki so zapisane vknjigi.

KapljiËni tisk.

GrafiËni tisk.

Page 173: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 345344 tisk-osvetljevanje

KapljiËna tehnologija v foto labolatorijih.Æe danes pa je prisotna tehnologija, ki bo v nekajletih zamenjala klasiËni foto postopek razvijanjafotografij. Æe v uvodu sem leta 2001 zapisal “Kemijaadijo“. V letu 2003 se æe kupujejo foto digitalnenaprave za hitro izpisovanje fotografij, v katerih jeprincip izpisa kapljiËni izpis.Novejπe naprave za izdelovnaje fotografij vfotolaboratorijih ne bodo veË potrebovale skenerja,saj so prirejene izkljuËno za digitalne datoteke iz fotokamer. Zato so naprave tudi cenejπe, s tem pa bodoslike iz filma kmalu draæje od tistih, ki jih boste prineslina spominski enoti. prav draæja cena fotografij iz filmabo v dveh letih zadala zadnji udarec filmu. Le tegabodo uporabljali samo πe redki ljubitelji.

PhogenixDigitalni fotolaboratorijski stroj,je znanilec nove tehnologijeizdelave fotografij. Ni veËlaserja in kemikalij. KapljiËnitiskalnik skrbi za izpisfotografije. kakovost je zelodobra in v tujini so ti stroji æe vuporabi.

Res da je draæji in kakovostno slabπi kot izlabolatorija, toda dejstvo, da imate takoj fotografijoiz domaËe temnice, tudi nekaj velja.Moænosti je veË. Na vas pa je, za katero se bosteodloËili.

Osvetljevanje fotografij nafotografski papir je πe vednonajboljπa reπitev za kakovostniizpis fotografije. Toda kemiËniproces razvijanja je ekoloπkosporen in kljub izredni kakovostijo bodo to tehnologijo slejkoprejzamenjali.

Za fotografe, vajene fotografij na klasiËnemfotografskem papirju, so fotografije, iztiskane skapljiËnimi tiskalniki, barvno prezasiËene, brezbarvnih prehodov in preveË kontrastne. S teminapakami pa je ostrina na videz boljπa.»lovekovo dojemanje barv ni vedno enako. Pred15 leti smo opozarjali na prezasiËenost in barvnonerealni zapis filma Fuji. Vajeni smo bili barvnenevtralnosti. Zdaj je veËina proizvajalcev in tudiuporabnikov preπla na moËno zasiËenost inpoudarjanje barv. Zaradi psihologije dojemanjabarv so nekateri izpisi s kapljiËnimi tiskalnikivideti prav lepi.

DPOF (digital print orderformat). Ta lastnost, ki joimajo novejπe kamere intiskalniki nam omogoËa, dana kameri oznaËimo tisteposnetke, katere æelimonatisniti. Ko kameroprikljuËimo ali karticovstavimo v tiskalnik, kispozna DPOF zapis, nambo natisnil samo oznaËenefotografije. Ni veË trebaiskati in za vsak iztisdoloËati fotografijo. »e seæe odloËate za nakupkamere ali tiskalnika,izberite to lastnost. Tudi vlabolatorijih enote æerazpoznajo ta oznaËevalnizapis. NeoznaËene foto-grafije pa vam ostanejoshranjene na kartici.

Page 174: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 347346 tisk-osvetljevanje

Samo πe digitalno!Z vaπo novo digitalno kamero Canon, boste odnakupa naprej lahko posneli na tisoËe fotografij.Takoj, ko boste spoznali njene prednosti in predvsemmoænost brezplaËnega fotografiranja, saj ni veËstroπka filma, se bo tudi vaπe fotografsko znanje skoliËino zajetih fotografij moËno izboljπalo.“MISLI DIGITALNO” poudarjam æe nekaj let. Z novokamero se fotografovo miπljenje kmalu spremeni. Kajvse lahko zajamemo z digitalno kamero, oziromakako je vse bolj enostavno.Canon pa ne proizvaja samo digitalnih foto kamer,ampak tudi video kamere, skenerje, tiskalnike,daljnoglede, LCD projektorje, itd. Vsa ta digitalnatehnologija je danes domena tudi fotografov. Izberitejo za svoj namen in koristite jo.

SistemZa vrhunske fotografe, Canonponuja celoten sistem. Kamere,objektivi, bliskavice, predleËe,vmesni obroËki, itd.Prav na raËun popolnegasistema je Canon æe dolgoπtevilka ena v reporterskifotografiji.

Page 175: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 349348 tisk-osvetljevanje

CD zapiπejo tudi v labolatorijih, kjer æe imajo digitalnistroj in kjer so poskenirali vaπ film.S pomoËjo novejπe DVD zapisovalne enote pa lahkona malo ploπËo shranimo nekaj veË kot 4 GBpodatkov. Slike iz DVD ploπË si lahko ogledate tudipreko DVD predvajalnikov, katere uporabljamo zaogled filmov.

ISDN / ADSL telefonska linijaZdaj æe lahko poπljete podatke v labolatorij prektelefonske æice. Toda brez uporabe hitre ISDN aliπe hitrejπe ADSL linije ne bo πlo. KoliËina podatkovje prevelika, da bi lahko troπili impulze po klasiËnianalogni telefonski liniji. Zanimiv je tudi priklop naomreæje kabelskih operaterjev.

Programi za predstavitevZ digitalnimi datotekami, skeniranimi s filma aliposnetimi neposredno z digitalno kamero, imatemoænost pripraviti svojo projekcijo. Fotografijevstavljate kot diapozitive v projektor.Eden izmed programov, ki to omogoËajo, jeMicrosoftov Power Point. Z njim lahko na enostavennaËin zdruæujete fotografije z besedilom in zvoËnimzapisom. Projekcije na zaslonu ali πe bolje z LCDprikazovalniki so lahko polne tako grafiËnih kotzvoËnih uËinkov.Predstavitveno datoteko lahko zapiπete naspominsko kartico digitalne kamere in kar preko njelahko predvajate vaπo predstavitev. Odpade noπenjediapozitivov in izpostavljanje vaπih originalov moËnisvetlobi in toploti projektorja in prahu.

Dodatna oprema

Ko vas enkrat zasvoji obdelava digitalnih podatkovin predvsem ko vidite neomejene moænosti obdelavefotografije, si zaæelite tudi nekaj dodatne opreme. Vtej knjigi jo samo omenjam, v naslednji pa se bomopraktiËno spoznali s temi pripomoËki.

»italci pomnilnih enotKo postane digitalna fotografija vaπ hobi infotografiranje s kamero pogostejπe, vas vsakokratenpriklop kamere na raËunalnik zaËne motiti, kerkamere v tem Ëasu ne morete uporabljati, hkrati pase praznijo baterije. To vas prisili v nakup Ëitalcapomnilnih kartic. »italec je povezan z raËunalnikomprek USB vhoda in tako je stalno pripravljen za branjekartic.»e pogosto fotografirate in datoteke prenaπate vraËunalnik, je Ëitalec ena prvih dodatnih priprav, kijih priporoËam za nakup.

CD-R, DVD zapisovalne enoteDigitalna fotografija hitro jemlje prostor pomnilnika vraËunalniku. Trdi disk ima sicer lahko 40 MB ali 120MB prostora, toda po doloËenem Ëasu ga bostezapolnili. Kam s fotografijami? Najenostavnejπi naËinje nakup naprave za zapis podatkov na CD. Zaenkratlahko na CD zapiπemo do 700 MB podatkov, karzadostuje tudi fotografom. Fotografije vam lahko na

Page 176: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 351350 tisk-osvetljevanje

Slovenske strani podjetjaCanon Adria d.o.o.

www.canon.si

Spletne straniInternet prinaπa nove dimenzije tudi v fotografijo.Svoje fotografije lahko pripnete na digitalne strani inËe bodo dovolj kreativne, bodo dobro obiskane inocenjene.

Æe od leta 2002 delujejo spletne strani prvegaslovenskega foto portala. Naslov portala je www. e-fotoportal.com. Na e-fotoportalu najdete predvsem“NOVO FOTOGRAFIJO”.

Seveda ima tudi vsako fotografsko podjetje svojespletne strani. Najlaæje jih najdete prek spletnihiskalcev, kot sta slovenska MatKurja.si in Najdi.si.Tujih je veË, na njih pa zelo enostavno poiπËeteproizvajalce foto opreme ali Ëlanke o fotografiji.

moænosti predstavitve. Projektorji so zaenkrat poceni πe nedosegljivi druæinskim fotografom. Njihovacena se giblje okoli milijona tolarjev. Z razπirjenostjodigitalne tehnologije in njenim razvojem pa se botudi cena teh prikazovalnikov moËno zmanjπala.

Tudi digitalna tehnologija namomogoËa prikazovanje fotografijv zatemnjenih prostorih.Nekaj romantike v fotografijitako πe ostaja.Canon ponuja kar nekajvrhunskih LCD projektorjev.

Page 177: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 353352 tisk-osvetljevanjeBrez razvoja in sprememb bi bil svet πe vedno takπen.

www.e-fotoportal.com

»as je za spremembe!Ne spreminja se samo tehnika. Ampak tudi naËinrazmiπljanja v fotografiji!

352 CD

Canon EOS 10D. Zrcalnorefleksna foto digitalna kamera,ki je postavila na zaËetku leta2003, novo stopnico v razvojukamer tako v pomenukakovosti, uporabni vrednosti inniæji ceni.

Page 178: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 355354 tisk-osvetljevanje

Page 179: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 357356 tisk-osvetljevanje

Page 180: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 359358 tisk-osvetljevanje

Page 181: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 361360 tisk-osvetljevanje

Canon EOS 1Ds

e-fotoportal.com

Page 182: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 363362 tisk-osvetljevanje

Page 183: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 365364 tisk-osvetljevanje

Page 184: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 367366 tisk-osvetljevanje

Page 185: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 369368 tisk-osvetljevanje

Page 186: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 371370 tisk-osvetljevanje

Canon EOS D60

e-fotoportal.com

Page 187: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 373372 tisk-osvetljevanje

Canon EOS D60

e-fotoportal.com

Page 188: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 375374 tisk-osvetljevanje

Canon EOS D60

e-fotoportal.com

Page 189: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 377376 tisk-osvetljevanje

Canon EOS D60

e-fotoportal.com

Page 190: Intihar.M. .E Fotografija

tisk-osvetljevanje 379378 tisk-osvetljevanje

Digitalni avtoportret z najsodobnejπodigitalno kamero

“Misli digitalno”

KonËna beseda avtorjaZ nakupom digitalne kamere, ste dobili izpopolnjeno

izdajo knjige e-Fotografija na zgoπËenki. »e ste knjigo

prebrali v celoti, verjamem, da ste spoznali marsikaj

novega in da vam bo sedaj digitalna tehnologija πe bolj

domaËa. Na naslednjih straneh, pa si lahko ogledate

nekaj fotografij, posnetih s digitalnimi kamerami

Canon. VeËina fotografij je bila fotografiranih med

preizkusi razliËnih foto digitalnih kamer in objektivov.

Tako avtor, kot fotografi, ki smo se zbrali v skupini

eFotoGroup bomo πe naprej preizkuπali digitalne foto

kamere, skenerje, tiskalnike in ostalo opremo podjetja

Canon. VeË o lastnostih in zmoænostih naprav je objavljeno na spletnih straneh

www.e-fotografija.com.

S to knjigo pa se nova spoznanja niso ustavila. »e æelite zvedeti πe veË, predvsem pa

spoznanti nove prednosti digitalne tehnologije, si priskrbite brezplaËno revijo e-

Fotografija, ki jo lahko dobite v veËini slovenskih fotolaboratorijev. Prvih pet πtevilk

revije je prav tako na tej zgoπËenki. V mapi fotografije pa je πe nekaj fotografij v jpg

zapisu, katere so predstavljene v poglavju “PROGRAMI”.

Mnogo novosti in zapisov o novi tehnologiji lahko dobite na spletnihstraneh www.e-fotografija.com

»e pa vas bolj zanima sama fotografija, si oglejte spletne straniwww.e-fotoportal.com. Spoznali boste, kaj nam prinaπa digitalnatehnika v praksi.

Vpraπanja v zvezi foto tehnologije pa lahko kupci canonovih digitalnihfoto kamer postavite na elektronski naslov: [email protected] Matjaæ intihar

Page 191: Intihar.M. .E Fotografija

380 tisk-osvetljevanje