intihar.m. .e fotografija

Download Intihar.M. .E Fotografija

Post on 25-Oct-2015

56 views

Category:

Documents

8 download

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Knjiga o digitalni fotografiji.

TRANSCRIPT

  • od Teorije

    preko Digitalne Kamere,

    Skenerja, Raunalnika, Programov

    in Tiskalnika - Osvetljevalne enote

    do FOTOGRAFIJE

    od Teorije

    preko Digitalne Kamere,

    Skenerja, Raunalnika, Programov

    in Tiskalnika - Osvetljevalne enote

    do FOTOGRAFIJE

    OSNOVE DIGITALNE TEHNIKE IN PRAKTINE IZKUNJE PRI DIGITALIZACIJI FOTOGRAFIJE

    Avtor: Matja Intihar

    Izpopolnjeno izdajo knjigee-Fotografija na zgoenki,

    dobite samo ob nakupudigitalne foto kamere

    v asu akcije.

  • Knjiga je namenjena vsem fotografom,

    ki noejo, da jih nova tehnologija prehiti,

    in ki se elijo seznaniti z osnovo in

    kakovostjo digitalne tehnike pri izdelavi

    fotografij predvsem iz praktinega izhodia.

    Digitalni avtoportret

    Matja intihar

  • KAZALO

    Beseda avtorja 6

    Kemija, adijo! 9

    Zaetki digitalne fotografije 13

    Analogno proti digitalno 33

    Uvod v digitalno tehniko 43

    Film proti tipalu 73

    Loljivost in barvna globina 88

    Digitalne kamere 167

    Skenerji 221

    Raunalniki 265

    Programi 285

    Tiskalniki in osvetljevalne enote 317

    Dodatna oprema 348

    MISLI DIGITALNO!

    Matja Intihar

    Veliki mejniki v fotografiji

    se vedno zanejo z iznajdbo

    novih materialov,

    na katere lahko trenutke

    zabeleimo s svetlobo.

    54

  • AVTORJEVA BESEDAin izredno dragimi bobenskimi skenerji.Zadnjih 15 let uporabljam v svojem podjetjunamizne ploskovne in bobenske skenerje,raunalnike in raunalnike programe. enekaj let ne gre brez digitalne kamere inbarvnih tiskalnikov.Dolgoletne izkunje fotografa, ki je samrazvijal filme in izdeloval rno-bele in barvnefotografije, ter ve kot 25-letne izkunje vdigitalni tehniki mi dajejo monost objektivnepredstavitve digitalne fotografije v primerjavis poasi odhajajoo analogno tehniko.Fotografski trg se je z novimi, takoimenovanimi poslovnimi fotografi raziril vsajza petino. e septembra leta 2000 so vzdrueni Evropi digitalne kamere prav zaradinovih uporabnikov prevzele 28 odstotkovfotografskega trga (podatek je bil uradnoobjavljen na Photokini 2000). Iz meseca vmesec se odstotek dviguje. Raunalnikatehnologija je sliko prinesla v raunalnike ins tem do ljudi, ki se do sedaj s fotografijoniso ukvarjali in so storitve naroali priprofesionalnih fotografih. V letu 2003 se tudiv Sloveniji e priakuje 50 odstotni trnidele digitalnih kamer.Poslovnei si z digitalno kamero samiposnamejo elene motive, jih shranijo vraunalnik in hitro predstavijo svoji ekipi.Druinski fotograf, si s pomojo digitalnekamere zajame na desetine ve posnetkovkot z uporabo dragega filma.

    Fotoreporterji s kakovostnimi digitalnimikamerami in telefonskim modemom v nekajminutah prenesejo posneto fotografijo vurednitvo.Digitalna fotografija je v vsem tem nalasvoje mesto. Z izredno hitro razvijajoo sekakovostjo in dostopnostjo glede cene bo vnekaj letih prevzela veino trga klasinihkamer, ki e uporabljajo filme. Ta se boobdral samo e pri redkih ljubitelskihfotografih, ki bodo v temnicah latentno slikospreminjali v vidno.

    Knjiga je namenjena vsem fotografom, kinoejo, da jih nova tehnologija prehiti, in seelijo seznaniti z osnovo in s kakovostjodigitalne tehnike predvsem z ravniuporabnika. Razloiti je treba, za koga jedigitalna tehnika e primerna in zakaj enekaj asa ne bo dosegla kakovostianalogne fotografije.

    Prav tako je namen knjige seznanitinovodobne raunalnike fotografe z nekajosnovnimi tehninimi in zgodovinskimipodatki o fotografiji. Spoznali bodo, dafotografija ni proizvod sodobne raunalniketehnike in da v njej e ve kot stoletje veljajodoloene zakonitosti.

    Misli digitalno!Matja Intihar

    Veseli me, da ste se odloili za digitalno fotokamero podjetja Canon. Njihova tradicijaizdelave foto kamer poteka e od prvegaprototipa z imenom Kwanon iz daljnega leta1934. Canon zadnje desetletje nimapravega tekmeca. Vsaj 80 odstotkov profe-sionalnih fotografov uporablja tako kamerekot objektive podjetja, katerega ime jezapisano na vai pravkar kupljeni kameri.Mnogo njihovih uporabnikih izkuenj jepreneeno tudi v vao kamero. Zato, e stekamero kupili za pravi namen fotografiranja,boste z njo naredili mnogo odlinih fotografij.Od leta 1976 sem tudi sam uporabnik fotokamer in objektivov podjetja Canon.

    Ob nakupu digitalne foto kamere, pa sezaradi nove digitalne tehnologije postavljamnogo vpraanj. Canon vam pomaga naizvirni nain. Poleg kamere in osnovnihprogramov na zgoenkah, ste dobili eknjigo e-fotografija, ki vam bo olajala vstopv novo digitalno tehnologijo. Knjiga je izlae leta 2001. Vi pa kot edini bralci lahkoberete njeno posodobljeno izdajo.

    Knjigo o digitalni fotografiji sem imel namenizdati e leta 1996. Toda edini, ki bi jo tedajz zanimanjem prijeli v roke, bi bili grafinistudiji in posamezni ljubitelji fotografije. Zafotografe je bila tedaj digitalna tehnologijae nezanimiva. Predvsem je bila kakovost

    digitalne fotografije slaba in konni izdelekz uporabo drage grafine tehnike zelo drag.Zavedal sem se, da bi prekmalu izdanaknjiga mnogim bralcem, ki jih je digitalnafotografija pritegnila ele zdaj, ponujala odigitalni tehniki podatke, ki bi bili prestarinekaj mesecev ali celo leto. Pripravil seme kar precej gradiva, toda razvoj je el vsamo tirih letih toliko naprej, da sem moralleta 2001 ob prvi izdaji spremeniti velikotehninih podatkov in dopolniti izkunje kotuporabnik. Tudi v tej posebni izdaji maja2003 je mnogo novosti.

    V letu 2003 prihaja do sprememb.Proizvajalci se zavedajo, da je trebatehnologijo poceniti in pribliatiuporabnikom, ki so se s fotografijo esreevali. V digitalni fotografski tehniki zdaje ni enotnih standardov. Tehnika je z nasvetlobo obutljivimi tipali v skenerjih, zraunalniki, programi za obdelavo fotografijin tiskalniki prila iz grafine industrije. eso skenerji, raunalniki in programi zaobdelavo fotografij e v enotnem standardu,pa digitalne kamere, predvsem tipala vkamerah, in kapljini tiskalniki e iejo svojoenotnost.

    Fotografije digitalno obdelujem e 27 let. Zdigitalno tehniko sem se prvi sreal nagrafini oli in nato v tiskarni Delo z velikimi

    76

  • kemija adijo 98 kemija adijo

    Kemija, ADIJO!

    Kemiji v pozdrav namenjam prve strani knjige.Fotografe spremlja e ve kot 160 let in ponuja velikouitkov, ki jih v digitalni tehniki ni ve. Pri razvijanjufilma in slike lahko aktivno sodelujemo. Zgoenostkemikalij, temperatura in hitrost razvijanja je samonekaj od vseh dejavnikov, ki vplivajo na kakovostfotografije v laboratoriju ali na njeno umetnikovrednost.Izbira filma, kemikalij, foto papirja, asa osvetlitve inrono maskiranje predstavljajo tehniko, ki jedananjim raunalnikim fotografom nerazumljiva.V digitalni dobi je drugae. Osnovne korektureopravimo z raunalniki programi, ki so takozmogljivi, da lahko svoj izdelek z njimi v celotispremenimo. Korekture, ki so bile v klasini fotografijinemogoe, so v digitalni tehniki otroje lahke.

    Kodakov proces E-6 velja zastandard za kemino razvijanjediapozitivnih filmov e ve kotdvajset let.

    8 kemija adijo

  • kemija adijo 1110 kemija adijo

    Kemini proces se bo obdral samo e pri izpisufotografije na papir z barvami v tiskalniku, z uporabotermosublimacijskih tiskalnikov in nekaj asa e vfotolaboratorijih, kjer bo svetloba e sproalakemino reakcijo na svetlobno obutljivi emulziji. esedaj tudi fotolaboratoriji klasini kemini postopekopuajo. V novejih mini laboratorijskih napravahso e vgrajene kapljine tiskalnike naprave.

    Jaz e uporabljam digitalno tehniko.Z eno samo kamero lahko brezmenjave filma snemam rno-belo alibarvno, s 50 ISO ali 3200ISO obutljivosti.Uporabljam samo enobjektiv z gorinico od 28do 500 milimetrov, da negovorim o monostiostrenja od samo dvehcentimetrov pri makronastavitvi. Tudi filmov mi vlabolatoriju ne praskajo ve.

    Doba kemije v fotografiji se konuje. Na pohodu jenova raunalnika tehnologija, imenovana digitalnafotografija.Svet elektrinih signalov bo zamenjal keminoreakcijo po ekspoziciji in s tem skrivnost latentneslike na filmu.

    Zastavica je padla. Kemija, ADIJO!

    kemija adijo 11

  • zgodovina fotografije 1312 zgodovina fotografije

    Zgodovina fotografije

    Analognemu fotografu naj to poglavje nakratko osvei spomin na zaetke razvoja in namnogo stopnic, ki so jih morali zanesenjakiprestopiti, da je fotografija sploh zaivela.Fotografu, ki je fotografijo zael spoznavatiele z digitalno tehniko, pa naj bo v poduk, daima klasina analogna fotografija velikoskupnega z digitalno tehniko in da sefotografija ni priela z raunalnikom, temve zmnogo predanosti e v zaetku 19. stoletja.

    Odkritjaeprav je lovek e v pradavnini upodabljal svojeutne zaznave, snujo skulpturo in slikarstvo, se jemehanino-tehninega naina upodabljanja lotil elev 18. stoletju. Tedaj so se raziskovalci vedno boljogrevali za izum, ki je izviral iz prvih let moderneznanosti - kamero obskuro. Sistem temnice z luknjicoje e davnega leta 1519 opisal umetnik in izumiteljLeonardo da Vinci. Velika, znotraj pornjena katla

    Vpadna svetloba skozimajhno luknjico zarie motivna zadnjo steno kamere.

    Sodobna analognazrcalno-refleksna kamerain doma narejena kameraobskura

    12 zgodovina fotografije

  • zgodovina fotografije 1514 zgodovina fotografije

    ali soba je preluknjana v srediu ene izmed estihpravokotnih mejnih ploskev. Skozi luknjico prodira vnotranjost svetloba in projecira na nasprotno stenonarobe obrnjeno sliko predmeta, ki ga pred luknjicoosvetljuje mona svetloba. elja, da bi lahko takeprojekcije uporabili za vselej in jih shranili, jenaposled privedla do obstojne fotografije.tiristo let pred odkritjem fotografije so uenjaki evedeli, da doloene snovi in barve pod vplivommone svetlobe spremenijo svoje lastnosti.

    Okoli leta 1600 je Robert Boyle, ustanoviteljKraljevega drutva, podal zapiske o srebrovemkloridu, ki po ekspozicij