rekonstrukcija lokalne ceste lc 703321 in …lokalna cesta je po definiciji občinska javna cesta,...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO

Žiga Bauman

REKONSTRUKCIJA LOKALNE CESTE LC 703321 IN IZGRADNJA PARKIRNIH MEST

Projektna naloga

univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje

Jurovski Dol, september 2015

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

Projektna naloga univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje

REKONSTRUKCIJA LOKALNE CESTE LC 703321 IN IZGRADNJA

PARKIRNIH MEST

Študent: Žiga BAUMAN

Študijski program: univerzitetni, Gradbeništvo

Mentor: doc. dr. Marko RENČELJ, univ. dipl. inž. grad.

Jurovski Dol, september 2015

I

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju dr. Marku Renčelju za

pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega

dela.

Posebna zahvala velja staršem, ki so mi

omogočili študij in punci, ki mi je vedno stala ob

strani.

II

REKONSTRUKCIJA LOKALNE CESTE 703321 IN IZGRADNJA PARKIRNIH MEST

Ključne besede: gradbeništvo, lokalne ceste, parkirišča, pešci

Povzetek V projektni nalogi smo podali predlog za ureditev cestnega odseka lokalne ceste v

Jurovskem Dolu, ki je sedaj v slabem stanju. V nalogi je zajeto projektiranje ceste in

parkirnih prostorov za avtomobile. Analizirali smo obstoječe stanje in kasneje tudi

primerjali našo rešitev z dejansko izvedbo projekta. Traso samo razdelimo na dva dela;

prvi del zajema cestni odsek v dolžini 218m, kjer je potrebna samo modernizacija ceste.

V drugem delu pa rekonstrukcija celotnega cestišča in izgradnja parkirnih mest ob novem

pokopališču v občini Sv. Jurij v Slovenskih Gorcah v dolžini 162m.

III

RECONSTRUCTION OF LOCAL ROAD LC 703321 AND

CONSTRUCTION OF PARKING SPACES

Key words: civil engineering, local roads, parking spaces, pedestrians

Abstract

In a project work we made a suggestion for regulation of a section on the local road in

Jurovski Dol, which is now in a really bad state. The project includes a design of the road

as well as a design for the parking spaces intended for cars. We analyzed the current

state and later also compared our solution with the actual implementation of the project.

We divided the course of the transport facility on two parts; the first one consists of a

section on a road 218m in length, where the only thing that needs to be done is

modernization of the road. The second section however needs a full reconstruction of the

roadway and also building the parking spots beside the new cemetery in a municipality

Sv. Jurij in Slovnskih Goricah 162m in length.

IV

VSEBINA

1 UVOD ...................................................................................................................... 1

1.1 OPIS PROBLEMA ................................................................................................. 1

1.2 NAMEN RAZISKAVE ........................................................................................... 1

2 PROJEKTIRANJE IN GRADNJA CEST ........................................................... 2

2.1 KRATKA ZGODOVINA PROJEKTIRANJA CEST ...................................................... 2

2.2 OSNOVNI RAZDELITVI CEST ............................................................................... 3

2.3 LOKALNE CESTE ................................................................................................ 4

2.4 PARKIRIŠČA ..................................................................................................... 10

2.4.1 Načini parkiranja ....................................................................................... 10

2.4.2 Parkirne hiše .............................................................................................. 14

2.5 VOZIŠČNA KONSTRUKCIJA ............................................................................... 19

2.5.1 Posteljica .................................................................................................... 20

2.5.2 Nevezana nosilna plast ............................................................................... 21

2.5.3 Vezane nosilne plasti .................................................................................. 21

2.5.4 Obrabna in zaporna plast ........................................................................... 22

2.6 POVRŠINE ZA PEŠCE ......................................................................................... 23

3 OBSTOJEČE STANJE ........................................................................................ 25

3.1 OPIS LOKACIJE ................................................................................................. 25

3.2 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA CESTNE INFRASTRUKTURE ............................ 26

4 PREDLOG IZBOLJŠANJA OBSTOJEČEGA STANJA ................................ 28

4.1 REKONSTRUKCIJA LOKALNE CESTE ................................................................. 30

4.2 UREDITEV PARKIRNIH PROSTOROV .................................................................. 31

4.3 OVREDNOTENJE PREDLAGANIH REŠITEV .......................................................... 32

5 SKLEP ................................................................................................................... 35

6 VIRI IN LITERATURA ...................................................................................... 36

7 PRILOGE .............................................................................................................. 37

V

7.1 SEZNAM SLIK ................................................................................................... 37

7.2 SEZNAM PREGLEDNIC ...................................................................................... 39

7.3 NASLOV ŠTUDENTA ......................................................................................... 40

7.4 KRATEK ŽIVLJENJEPIS...................................................................................... 40

7.5 SKLOP A IN SKLOP B ........................................................................................ 40

VI

UPORABLJENI SIMBOLI

m - meter

º - stopinja

% - procent

VII

UPORABLJENE KRATICE

LC - lokalna cesta

HC - hitra cesta

LG - glavna mestna cesta

LZ - zbirna krajevna cesta ali zbirna mestna cesta

LK - krajevna cesta ali mestna cesta

JP - javna pot

GC - glavne ceste

RC - regionalne ceste

PLDP - povprečni letni dnevni promet

MP - malo prometne ceste

Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 1

1 UVOD

1.1 Opis problema

Lokalna cesta LC 703321, ki se nahaja v občini Sv. Jurij v Slovenskih Goricah, državno

regionalno cesto z naseljem Jurovski Dol. Cestišče je bilo v slabem stanju zato je bila

potrebna preplastitev z novo asfaltno podlago ali vsaj zakrpanje večjih lukenj. Samo projekt

predvideva razdelitev odseka na dva dela-prvi del v razdalji 218 m obsega obnovo asfaltne

podlage. Drugi del pa rekonstrukcijo obstoječe lokalne ceste, izgradnjo parkirnih mest ob

cesti in izgradnjo hodnika za pešce v dolžini 52 m. Celotna dolžina drugega odseka je 162,31

m.

1.2 Namen raziskave

Namen projektne naloge je poiskati optimalno rešitev za dani primer. V drugem odseku je

potrebno doseči maksimalen izkoristek prostora, z upoštevanjem predpisov, tako da bo na

voljo karseda največ parkirnih mest. Poiskati varno rešitev za pešce in kakovostno, vendar

cenovno ugodno rekonstruirati voziščno konstrukcijo.


2 PROJEKTIRANJE IN GRADNJA CEST

2.1 Kratka zgodovina projektiranja cest

Prva sistematična gradnja cest se je pojavila v času Rimskega cesarstva. S tem se tudi pojavi

prvo projektiranje cest. Tako so uvedli standarde za določanje širine cestišča, pravila za

tlakovanje in pravico do zemljiške služnosti. Tako imenovana magistrala je morala biti

široka najmanj 2,45 m na ravnem delu in 4,9m v zavojih, kasneje so se širine določile med

štirimi in šestimi metri, kar je bilo dovolj, da sta se lahko srečala dva vozova.

Za tlakovanje cestišča so najprej izkopali ves material do nosilne podlage (skale), ki so jo

nato zapolnili s plastjo peska, ki je preprečevala poškodbe zaradi morebitnega potresa. Druga

plast je bila iz kamnov, nato grobega grušča in nazadnje z drobnega grušča. Te plasti so

izravnali in potlačili, tako so dobili podlago cestišča. Na to so čim bližje položili ploščate

kamenje, vmesne pore so zapolnili z grobim betonom in nato še izravnali s finim betonom.

Tako so bile ceste gladke in ne takšne, ki jih danes najdemo na arheoloških najdiščih. [5]

Slika 2.1: Rimska cesta v Pompejih (vir:

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/8c/PompeiiStreet.jpg)

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/8c/PompeiiStreet.jpg


2.2 Osnovni razdelitvi cest

Danes ceste klasificiramo v več vrst, ki nam predstavlja orodje za projektiranje. Delimo jih

glede na upravljalca in na funkcionalno klasifikacijo. Glede upravljalca jih delimo:

Tabela 2.1: Razdelitev glede na upravljalca

Oznaka ceste AC, HC G1, G2 R1, R2, R3, RT

LC, LG, LZ, LK, JP

Vrsta ceste Avtoceste, hitre ceste Glavne ceste Regionalne

ceste

Lokalne ceste, glavne, zbirne,

krajevne in javne poti

Upravljalec

Družba za avtoceste v Republiki

Sloveniji (DARS d.d.

Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC) občine

Za funkcionalno razdelitev je pomembno, da je predvidena uporaba enaka dejanski, če ne

upoštevamo dejanske uporabe, lahko pride do nepotrebnih stroškov pri gradnji ceste ali se

kasneje izkaže, da je bila povezava predvidena za prenizko kategorijo.

Funkcionalna klasifikacija (Tabela 2.2) je razdeljena na štiri podkategorije. Razdeljene so

glede na prometne oz. tehnične kriterije, ki zavzemajo pogoje za dostopnost, način

povezovanja in porazdeljevanja prometa. Pomembni so tudi kriteriji kakovosti cest (udobje,

hitrost, varnost in varčnost potovanja).

Uporablja se tudi poenostavljena delitev gleda na funkcionalnost delitev. Tako poznamo

primarne prometnice, ki zagotavljajo povezovanje in pretočnost. Sem spadajo vse državne

ceste, lokalne ceste, glavne ceste in delno tudi zbirne ceste. In sekundarne prometnice, ki

zagotavljajo dostop do posameznih končnih točk. To so javne poti, krajevne ceste in delno

lokalne ceste.


Tabela 2.2: Funkcionalna razdelitev

Funkcija ceste Daljinska cesta Povezovalna cesta Zbirna cesta Dostopna cesta

Oznaka DC PC ZC DC

Vrsta ceste Avtocesta, hitra

cesta, glavna cesta

Glavna cesta, regionalna

cesta

Regionalna cesta, lokalna

cesta

Lokalna cesta, javna pot

Oznaka AC, HC, GC GC, RC RC, LC LC, JP

2.3 Lokalne ceste

Lokalna cesta je po definiciji občinska javna cesta, ki povezuje naselja v posamezni občini

ali sosednje občine. Pomembna je tudi kot povezava na javne ceste enake ali višje kategorije.

Ne sme se priključevati na cesto nižje kategorije, ampak samo na sebi enake ali višje

kategorije. Namenjene so za ves promet, lahko so tudi namenjene samo določeni vrsti

prometa (ceste, rezervirane za promet motornih vozil, ceste, rezervirane za promet

kolesarjev ali za druge vrste prometa) in imajo dvo- ali večpasovno vozišče z nivojskimi

križišči. [1]

Merila za določitev lokalne ceste so vrednostno ali opisno določene s povezovanjem v

prostoru in prometno tehničnimi lastnostmi, ki so čim manj obremenjujoče za okolje, varne

in hitre. Lokalna cesta mora izpolnjevati najmanj tri od petih meril po 11. členu uredbe o

merilih za kategorizacijo javnih cest (Tabela 2.3). Hkrati pa izpolnjuje vsaj povezovalne

funkcije ali značilnosti po preostalih dveh merilih.

Obstaja še možnost, da je lokalna cesta po največ enem merilu neustrezna in po ostalih

ustreza vsem funkcijam ali značilnostim javne lokalne ceste, ne gleda na prejšnji odstavek.

Vendar mora zaokroževati mrežo cest enake kategorije ali navezovanja na mrežo cesti višje

kategorije.

Merila, ki jih mora izpolnjevati občinska cesta, da jo lahko smatramo kot lokalno cesto, so:

zbirna prometna funkcija ceste mora združevati promet iz javnih poti in neprekinjeno voditi

do ceste enake ali višje kategorije. Skupna širina cestišča mora biti najmanj 4 m. Imeti mora


en prometni pas z razširitvami za izogibanje vozil, gleda na pregledno razdaljo, ampak ne

na večji razdalji od 500 m. Širina vozišča mora znašati najmanj 3m, z obojestranskimi

bankinami širine 0,5 m, lahko tudi pločniki. Vozišče mora biti vsaj makadamsko, dovolj

utrjeno za vozila z najmanj šestimi tonami osne obremenitve. Vse ostali ceste, ki ne

izpolnjujejo navedenih pogojev, se smatrajo kot javne poti. Kot lokalno cesto se lahko smatra

tudi neglede na ostala merila, ceste ki vodijo do letališča, avtobusne postaje, železniške

postaje, žičniških naprav, pristanišč in turističnih območji.

Tabela 2.3: Merila za vrsto javne ceste

Merila povezovalnih funkcij in prometnega pomena javnih cest

Zap. Št. meril

Kategorije občinskih cest

LC JP

1. Prostor, ki ga cesta povezuje:

Povezovanje držav s sosednjimi državami 1.1 N N

Medregionalne povezave in povezave znotraj regij 1.2 D N

Povezave med občinami in znotraj občin 1.3 O O

Povezave v mestih in naseljih 1.4 O O

2. Pomen naselij, ki jih cesta povezuje

Glavni centri v državi in sosednjih državah (nad 50.000 prebivalce, razvite gospodarske in negospodarske dejavnosti) 2.1 N N

Regionalna središča v državi in sosednjih državah (20.000 do 50.000 prebivalcev, razvite gospodarske in negospodarske dejavnosti) 2.2 N N

Regionalna središča v državi (5.000 do 20.000 prebivalcev, razvite gospodarske dejavnosti) 2.3 N N

Lokalna središča (pod 5.000 prebivalcev, gospodarske dejavnosti) 2.4 N N

Povezovanje drugih naselij med občinami in v občini 2.5 O D

Povezovanje v mestih in naseljih 2.6 D O

3. Prometna funkcija ceste

Daljinska cesta na razdalji nad 100 km 3.1 N N

Povezovalna cesta na razdalji od 50 do 100 km 3.2 N N


Povezovalna cesta na razdalji od 20 do 50 km 3.3 N N

Povezovalna cesta na razdalji do 20 km; povezovanje za državo pomembnih turističnih in obmejnih območji 3.4 D N

Zbirna cesta za navezovanje prometa na ceste višje kategorije 3.5 O N

Povezovalna in zbirna cesta v mestu ali naselju 3.6 O D

Dostopna cesta v mestu ali naselju 3.7 D O

4. Struktura prometa

Delež tranzitnega prometa nad 15% 4.1 N N

Delež medregionalnega prometa nad 30% 4.2 N N

Delež medregionalnega prometa nad 15% 4.3 N N

Delež regionalnega prometa nad 50% 4.4 D N

Delež lokalnega prometa nad 80% 4.5 O O

5. Potek ceste gleda na naselje

Zunaj naselja 5.1 N N

Zunaj naselja in v naseljih 5.2 O D

V naseljih 5.3 D O Legenda: N – neustrezna O – osnovna D – dopustna


Kadar ima več lokalnih cest isto kategorijo, po merilih za razvrščanje v kategorije enako povezovalno funkcijo v prostoru, se upoštevajo dodatna merila za določitev najvišje kategorije. Ta merila obsegajo prometno-tehnične in vozno-dinamične lastnosti, ter prometno-varnostne lastnosti, ki obsegajo: hitrost, varnost, nemoteno odvijanje prometa in vplive na okolje (Tabela 2.4). [6]

Tabela 2.4: Dodatna merila

Dodatna merila za kategorizacijo lokalnih cest Zap. št. meril

Podkategorije lokalnih cest

LG LZ LK

1. Prometno-tehnične in vozno-dinamične

Odvijanje prometa:

- Dvosmerna 1.1 O O O - enosmerna 1.2 N N N

Višja prometna ureditev* 1.3 O - -

Večji delež tovornega prometa* 1.4 O - -

Krajši potovalni časi* 1.5 O - -

Najvišja dopustna hitrost zunaj naselja 1.6 - - -

Najnižja dopustna hitrost zunaj naselja 1.7 - - -

Omejitve hitrosti pod najnižjo dopustno hitrostjo

- trajne 1.8 N D D - začasne 1.9 D D D

Potovalna hitrost (v km/h)

- normalna 1.10 70 50 50 - v naselju 1.11 60 50 50 - v težjih razmerah 1.12 50 40 40

Komunalna infrastruktura

- pod cestiščem 1.13 D D D - ob cestišču zemeljsko 1.14 D D D - ob cestišču začasno 1.15 D D D

Optimalna uporaba cest udeležencev v cestnem prometu:

- cesta, rezervirana za promet motornih vozil 1.16 D D D

- cesta, namenjana vsem udeležencem v prometu 1.17 O O O


- cesta, namenjana samo določenim vrstam prometa 1.18 N N N

Omejitve uporabe ceste glede na njen namen

- trajne 1.19 D D D - začasne 1.20 D D D

Zagotavljanje prevoznosti cest – prednostni vrstni red rednega vzdrževanja

- prva 1.21 O N N - druga 1.22 N D D - tretja 1.23 N O O - četrta 1.24 N N N

2. Prometno-varnostne lastnosti cest

Fizično ločeni pasovi 2.1 D D D

Vrsta in oprema križišč:

- zunajnivojska 2.2 D D D - kanalizirana nivojska 2.3 O D D - nekanalizirana nivojska 2.4 D O O - posebna oprema 2.5 D D D - normalna oprema 2.6 O D D - minimalna oprema 2.7 N O O

Navezovanje priključkov

- neposredno 2.8 D D D - v urejenih križiščih 2.9 D D D - zunajnivojska 2.10 D D D

Gostota priključkov zunaj naselja:

- do največ 1 priključek na 400m 2.11 D D D - do največ 4 priključki na 400 m 2.12 D D D - nad 4 priključki na 400 m 2.13 D D D

Križanje z železnico

- nivojsko 2.14 O O O - zunajnivojsko 2.15 D D D

Ustavljanje v sili

- na vozišču 2.16 D D D - zunaj vozišča 2.17 D D D


Parkiranje

- na parkirišču 2.18 D D D - na pasu za parkiranje 2.19 D D D

3. Vplivi cestnega prometa na okolje:

»Vplivi cestnega prometa na okolje se določijo na podlagi študije s smiselno prirejeno vsebino poročila o vplivih na okolje iz 56. člena Zakona o varstvu okolja. Študija se osredotoči na razlike med obstoječimi vplivi na okolje in vpliv, ki bodo predvidoma nastali kot posledica prekategorizacije vsake od obravnavanih različic javne cest. Prednost pri uvrstitvi v višjo kategorijo javne ceste ima cesta, ki bo s prekategorizacijo najbolj izboljšala stanje v okolju in/ali povzročila najmanj dodatnih obremenitev okolja. Študija mora na podlagi pregleda sestavin okolja natančneje obravnavati tiste vplive, ki imajo glede na obravnavane različice opredeljivo različno vrednost. Sestavine okolja so:«

naravno opredeljeno okolje:

- tla 3.1 - voda 3.2 - zrak 3.3 - živi svet 3.4

družbeno opredeljeno okolje:

- potencial za rabo prostora 3.5 - kulturne kakovosti prostora 3.6 - bivalne kakovosti prostora 3.7 - urejenost prostora 3.8

* ta merila so osnovana na podlagi štetja prometa in povprečnih potovalnih časov vozil.

Legenda: N – neustrezna O – osnovna D – dopustna


2.4 Parkirišča

Parkirišča so pomemben del transportnih sredstev. Na njih želimo čim varneje in blizu

končni točki shraniti svojo prevozno sredstvo, naj si gre za avtomobil, kolo, motorno kolo

ali kakšno drugo prevozno sredstvo. Za površine namenjene mirujočemu prometu,

potrebujemo določeno veliko površino za parkiranje in za izvedbo manevra parkiranja.

Velikosti so odvisne od vrste vozila, se pravi od dimenzij prevoznega sredstva. Tako ločimo

parkirišča namenjena za: [1]

o Motorna kolesa

o Osebne avtomobile

o Osebne avtomobile s prikolico, manjše tovornjake in avtobuse

o Tovorna vozila s priklopnikom ali polpriklopnikom

2.4.1 Načini parkiranja

Osredotočili se bomo na dimenzioniranje parkirnih površin za osebne avtomobile, saj so

najštevilčnejša prevozna sredstva.

Tako poznamo parkiranje ob samem vozišču, parkiranje na parkirni ploščadi in v parkirnih

hišah. V zadnjem času se še uveljavlja nekaj novih načinov parkiranja, kot sta na primer

»park and ride (P+R)« in »kiss and ride (K+R)«.

Parkiranje ob vozišču lahko razdelimo na vzdolžno parkiranje in poševno parkiranje.

Površine namenjene mirujočem prometu na ali ob vozišču poglavitno vplivajo na varnost v

cestnem prometu, saj manevriranje predstavlja motnjo v prometnem toku. Velikost motenj

je odvisna od načina parkiranja. Najmanjšo motnjo predstavlja vzdolžno parkiranje, nato

sledi parkiranje pod kotom in pravokotno parkiranje, slednje se uporablja le na manj

prometnih cestah, kot so dostopne ceste in v stanovanjskih ulicah, saj je tam jakost

prometnega toka vozil najmanjša, prav tako same hitrosti vozil. Na teh mestih je potrebno

tudi zagotoviti čim večje število parkirnih mest, saj je načeloma tam prebivalstvo

najgostejše.


Parkirna mesta pri vzdolžnem parkiranju se označijo na začetku pasa za parkiranje ali vsako

parkirišče posebej. Osnovne dimenzije samih parkirnih prostorov so prikazane na sliki 2.2.

Mere za posamezne vrste vozil pa so podane v tabeli 2.5. Pri tem načinu parkiranja moramo

tudi zagotoviti varovalni pas širine 0,5 m. [1]

Slika 2.2: Vzdolžno parkiranje (vir: lasten)

Tabela 2.5: Dimenzije parkirišč pri vzdolžnem parkiranju [1]

Vrsta vozila Motorno kolo Avtomobil Avtobus Tovorno vozilo s priklopnikom ali polpriklopnikom

Dolžina parkirnega prostora (a), v [m]

2,20 5,50 * 16,00 20,00

Širina parkirnega prostora (b), v [m]

1,25 2,00 (min 1,80) 2,50 **

3,00 3,00

Minimalna širina prometnega pasu (c), v [m]

2,50 3,00 4,50 7,00 ***

7,00

Opombe:

* če ni fizične ovire, sta lahko prvo in zadnje parkirno mesto za 0,50 m krajša

** širina parkirnega mesta za taksi vozila in invalide

*** širina cestišča v primeru enosmernega prometa.


Pri poševnem parkiranju ločimo parkirišča glede na kot parkiranja, ki ga odmerimo od roba

ali osi vozišča. Parkirna mesta razdelimo na tri osnovne kote, in sicer: 30º, 45º in 60º.

Osnovne dimenzije so prikazane na sliki 2.3 in tabeli 2.6.

Slika 2.3: Poševno parkiranje (vir: lasten)

Tabela 2.6: Dimenzije parkirišč pri poševnem parkiranju [1]

Vrsta vozila Kot parkiranja (α), v [º]

Dolžina parkirnega mesta (a), v [m]

Širina parkirnega mesta (b), v [m]

Min. širina prometnega pasu (c), v [m]

Motorno kolo 45 º 60 º

1,80 2,00

1,25 1,25

2,50 2,50

Avtomobil 30 º 45 º 60 º

4,30 * 5,00 5,30 *

2,30 ** 2,30 ** 2,30 **

3,50 4,00 4,50

Avtobus 30 º 45 º 60 º

9,75 11,50 12,75

4,00 4,00 4,00

10,00 7,50 10,00

Tovorno vozilo s priklopnikom ali polpriklopnikom

30 º 45 º 60 º

12,50 16,00 18,50

4,00 4,00 4,00

5,50 8,50 12,00

Opombe:

* če lahko prednji ali zadnji del vozila sega na pločnik ali zelenico, se lahko dolžina parkirnega mesta skrajša za 0,50 m

** za kratkotrajno parkiranje in parkirnih mest za taksi vozila, se širina parkirnega mesta poveča za 0,20 m, parkirno mesto neposredno ob zidu, stebru in zelenici se poveča za 0,30 m do 0,45 m.


Pri pravokotnem parkiranju se kot 90 º odmeri od osi ali roba vozišča. Osnovne mere so

podane na sliki 2.4 in tabeli 2.7.

Slika 2.4: Pravokotno parkiranje (vir: lasten)

Tabela 2.7: Dimenzije parkirišč pri pravokotnem parkiranju [1]

Vrsta vozila Motorno kolo Avtomobil Avtobus Tovorno vozilo s priklopnikom ali polpriklopnikom

Dolžina parkirnega prostora (a), v [m]

2,50 5,00 * 13,00 15,00 ***

19,50

Širina parkirnega prostora (b), v [m]

1,25 2,30 ** 4,00 4,00

Minimalna širina prometnega pasu (c), v [m]

2,50 5,40 12,00 15,00

Opombe:

* če ni fizične ovire, sta lahko prvo in zadnje parkirno mesto za 0,50 m krajša

** za kratkotrajno parkiranje in parkirnih mest za taksi vozila, se širina parkirnega mesta poveča za 0,20 m,

parkirno mesto neposredno ob zidu, stebru in zelenici se poveča za 0,30 m do 0,45 m

*** v primeru da parkirišča uporabljajo turistični avtobusi, mora biti dolžina parkirnega mesta 15,00 m


2.4.2 Parkirne hiše

Parkirne hiše se uporabljajo v urbanih naseljih oz. v središčih mest, kjer je gostota

prebivalstva največja, kot tudi primanjkovanje velikih površin za mirujoči promet.

Najpogosteje se parkirna hiša umesti pod večji poslovni ali trgovinski objekt, se pravi v

kletne prostore, ob blokovskih naseljih z nadzemnimi garažami in ob drugih za mesto

pomembnih lokacijah, kjer so potrebe po večji količini parkirnih mest.

Garažne hiše imajo v grobem dve funkciji. Podnevi služijo samo parkiranju, ponoči pa

predvsem garažiranju, s tem se tudi razbremenijo parkirni prostori na ulicah, ki jih lahko

tako uporabimo za kakršno koli drugo funkcijo.

Etažna parkirna ploščad mora biti čim bolje izkoriščena, tako da je na voljo najvišje možno

število parkirnih mest. Najpogosteje se uporablja pravokotni način parkiranja (Slika 2.5).

Poznamo tudi nekaj različic parkiranja pod kotom, kot so ribja kost (Slika 2.6) in parket

(Slika 2.7). [1]

Slika 2.5: Pravokotno parkiranje v garažni hiši (vir: lasten)


Slika 2.6: Parkiranje v garažni hiši v obliki »ribja kost« (vir: lasten)

Slika 2.7: Parkiranje v garažni hiši v obliki »parketa« (vir: lasten)


Parkirne hiše imajo veliko pozitivnih lastnosti v kolikor so seveda ustrezno projektirana.

Tako omogočajo večjo varnost pred krajo avtomobila oz. prevoznega sredstva in omogočajo

varen promet znotraj garažne hiše, tako za voznike kot pešce.

Pri dimenzioniranju parkirnih hiš moramo upoštevati enostaven dostop, varno vodenje

pešcev do izhodov in planiranje števila dovozov. Tako je število dovozov in izvozov odvisno

od naslednjih parametrov:

- Na vsakih 300 do 400 parkirnih mest je potrebno zagotoviti po en izvoz/uvoz,

- od odvisnosti koliko čakajočega prometa lahko sprejme, ki zavisi od dimenzij

dostopnih poti,

- in od načina plačevanja.

Zelo pomemben del parkirnih hiš so uvozne/izvozne rampe. Od njihove oblike zavisi

nemoteno in varno potekanje prometa. Poznamo kar nekaj načinov klančin, ki povezujejo

posamezne etaže. Lahko so v premi ali krivini. Njihovi nakloni so lahko največ na

nepokritem delu 10%, v pokritem 15% in parkirne klančine od 3% do 5%. [1]

Tabela 2.8: Primeri klančin v parkirnih hišah [1]

1. Klančina v premi z voznima pasoma za dvosmerno

vožnjo:

Slika 2.8*

2. Obrobne preme z enim, višinsko zamaknjenim

voznim pasom za vsako smer vožnje:

Slika 2.9*


3. Parkirne klančine, nagib 3%-5%, dvosmerni

promet:

Slika 2.10*

4. Za polovico etažne višine premaknjena parkirišča, s

kratkimi premami klančin za dvosmerni promet:

Slika 2.11*

5. Kratke klančine; srednja klančina za dvosmerni

promet, obrobne pa za enosmerni:

Slika 2.12*

6. Centralna krožna klančina z ločenima , višinsko

zamaknjenima voznima pasovoma za nasprotne vozne

smeri:

Slika 2.13*


7. Zunanja dvopasovna krožna klančina, je izvedena

izven objekta:

Slika 2.14*

8. Sistem premih, dvosmernih ločenih klančin:

Slika 2.15*

Opomba: *Vir slik od 2.5 do 2.12 je [1], str. 75-78.


2.5 Voziščna konstrukcija

Voziščna konstrukcija je gradbeni objekt, ki je sestavljena iz več različnih materialov.

Materiali morajo biti primerni, da prenesejo vse obremenitve v času uporabe vozišča.

Značilen prerez ceste je prikazan na sliki 2.16, kjer voziščna konstrukcija temelji na

izboljšani zaključni plasti (posteljici) ali na izboljšanih temeljnih tleh. Značilna utrditev

celotne voziščne konstrukcije, ki se uporablja danes je prikazana na sliki 2.17. [2]

Slika 2.16: Značilen prerez voziščne konstrukcije (vir: lasten)

Slika 2.17: Sodobna utrditev vozišča (vir: lasten)


2.5.1 Posteljica

Posteljica zagotavlja primerno trajno nosilno podlago, ter tudi ščiti pred neugodnimi vplivi

mraza. Materiali, ki se uporabljajo za izvedbo, morajo biti primerno vezljive zemljine,

predvsem kamnine. Vgrajen material mora biti stabilen in obstojen v vodi in praviloma se

ne vgrajuje, ko so temperature pod lediščem. Kamnine morajo ustrezati zrnavosti, zato

premer največjega zrna ne sme presegati 300 mm ali večji od dveh tretjin debeline samo

plasti.

Pomembno pri izvedbi posteljice je, da s tovornim vozilom ne vozimo po pripravljeni

podlagi ampak že po poleženi posteljici. Primer je prikazan na sliki 2.18. Praviloma je

debeline do 50 cm. [2]

Slika 2.18: Nepravilno in pravilno navažanje posteljice (vir: [2], str.: 264)


2.5.2 Nevezana nosilna plast

Ta plast zagotavlja potrebno nosilnost in varuje morebitne občutljive materiale proti

škodljivim učinkom mraza. Nevezane nosilne plasti so vgrajene v vse voziščne konstrukcije

za določene skupine prometnih obremenitev. Ampak sama zmes mora biti prilagojena

predvideni obremenitvi. Za težje obremenitve potrebujemo čim bolj grobozrnata in zrna v

celoti drobljena. Pri manjših silah pa lahko uporabimo zmesi iz drobnozrnatega in gostega

materiala, lahko so tudi naravno oblikovana. Debelina plasti je določena z neenačbo [2]:

hmin ≥ 2,5 Dmax,

kjer je: hmin – debelina nevezane nosilne plasti

Dmax – velikost največjih zrn v zmesi.

2.5.3 Vezane nosilne plasti

To plast razdelimo na dva dela, spodnjo in zgornjo vezano nosilno plast. Spodnjo plast

utrdimo z vezivom, zato jo tudi imenujemo stabilizirana nosilna plast. Vgrajujemo jo zaradi

sposobnosti prevzema nateznih upogibnih napetosti, tako zagotovimo razporeditev

obremenitev in z uporabo veziva zmanjšamo medsebojne napetosti med zrni, ker se ustvarijo

večje stične ploskve. Za vezivo se uporablja bitumensko ali cementno vezivo. Količina

veziva je odvisna od velikosti zrn, večja so zrna, praviloma manj veziva potrebujemo.

Debelina plasti z bitumenskim vezivom je najmanj 8 cm, s cementnim pa v najmanj 15 cm

debeli plasti.

Zgornja vezana plast je vgrajena praviloma v vse vozne konstrukcije, ne gleda na

obremenitev, izjemoma jo lahko izpustimo na cestah z lažjo prometno obremenitvijo.

Praviloma vgrajujemo bolj kvalitetne zmesi kot pri stabilizirani plasti, zato ima ta plast tudi

boljše sposobnosti, ki jih moremo zagotoviti zaradi strižnih napetosti, velike so tudi natezno

upogibne napetosti, kot tudi tlačne obremenitve zaradi prometa. Gostejša zmes je tudi boljša,

zaradi manjšega prodiranja vode v voziščno konstrukcijo in naprej. Materiale, ki jih

uporabljamo za zgornjo vezano nosilno plast obdelamo po vročem postopku. Uporabljamo


bitumizirani prodec, bitumizirani prodec z dodatki drobirja ali drobljenca in bitumizirani

drobljenec. Pri lažjih obremenitvah je primerna tudi za obrabno plast. [2]

2.5.4 Obrabna in zaporna plast

Kot samo ime pove, ta plast zagotavlja čim manjšo obrabo in tudi zaščiti celotno voziščno

konstrukcijo proti vodi. Glede namena uporabe razlikujemo dve osnovni vrsti obrabnih

plasti, nevezane in vezane obrabne plasti.

Nevezane obrabne plasti (makadam) uporabljamo pri cestiščih z zelo majhno prometno

obremenitvijo ali pri začasni ureditvi vozišča. Material, ki ga uporabljamo mora biti čim bolj

grobozrnate zrnavosti, t.j. 0/22 mm, 0/32 mm ali 0/45 mm in tudi iz zrnavosti za zaklinjane

(0/8 mm).

Za vezane obrabne plasti uporabljamo različne zmesi (asfaltne in cementno-betonske).

Zadnja plast v voziščni konstrukciji mora biti sposobna prevzeti horizontalne sile med vozili

in voziščem, zagotoviti varno in udobno vožnjo in zaščitit cestišče pred padavinami in

drugimi vremenskimi vplivi.

Asfaltne zmesi se najpogosteje uporabljajo pri cesto gradnji. Njihova tehnološka debelina

znaša od 15 mm do 140 mm, ki je odvisna od vrste asfaltne mešanice in od same zahtevane

oz. projektirane debeline vezne plasti, ki je odvisna od prometne obremenitve. [2]

Cementno betonske krovne plasti so zelo toge, zato prevzemajo obremenitve z natezno

upogibno trdnostjo. Napram asfaltnim zmesem ima kar nekaj prednosti. Obremenitve se

boljše razporedijo po podlagi, kar dopušča manjšo nosilnost le-te, vozna površine se ne

preoblikuje zaradi vpliva temperature in prometa, nižji so tudi sami stroški vzdrževanja in

vozišče ima večjo trajnost. Na drugi strani pa ima tudi nekaj pomanjkljivosti. Morebitna

popravila cestišča so praviloma zahtevnejša, zato tudi dražja in celotno vozišče je potrebno

zgraditi naenkrat. Večji so stroški tudi ob gradnji, saj je zadnja krovna plast debeline od 20

cm do 29 cm, odvisno od tehnologije vgrajevanja. [9]


2.6 Površine za pešce

Pešci so v prometu najbolj ranljiva skupina udeležencev. Do nesreč prihaja zaradi

nepozornosti drugih udeležencev in zaradi pešcev samih. Med površine namenjene pešcem

prištevamo poti za pešce, hodnike in pločnike, prehodi, nadhodi in podhodi, stopnišča,

klančine in cone za pešce. Pri dimenzioniranju površin upoštevamo dimenzije pešca (Slika

2.19), tako prometni profil znaša 80 cm in prosti 120 cm.

Slika 2.19: Prometni in prosti profil pešca (vir: lasten)

Zelo pomembni del cestne infrastrukture so prehodi za pešce. Pri dimenzioniranju novih

prehodov je potrebno upoštevati gostoto pešcev na nekem območju in prometno varno lego

samega prehoda. Ločimo tri vrste prehodov: prehod v križišču, samostojen prehod in

poseben prehod. Slednji so namenjeni specifičnim pešcem, kot so otroci, starejše osebe in

osebe s posebnimi zahtevami. Taki prehodi se običajno nahajajo ob šolah, vrtcih,

bolnišnicah, domih za starejše, itd.


Minimalna širina prehoda znaša 4 m, v nekaterih primerih ga lahko zmanjšamo na 2 m (Slika

2.20). Kjer pa so dolgi prehodi (na primer čez štiripasovnice) moramo na sredini cestišča

umestiti čakalni otok, ki mora biti enake širine kot prehod. V zadnjem času vstopa v veljavo

rešitev prehoda za pešce z zamikom čez ločilni otok (Slika 2.21). S tem ukrepom izboljšamo

pregled pešcev, saj jih prisilimo oz. izboljšamo pregled na vozila, ki prihajajo iz nasprotne

smeri. Tak način tudi varuje pred naletom vozil.

Slika 2.20: Dimenzije prehoda za pešce (vir: lasten)

Slika 2.21: Zamaknjen prehod s čakalnim otokom (vir: lasten)


3 OBSTOJEČE STANJE

3.1 Opis lokacije

Lokalna cesta 703321 leži v Občini Sv. Jurij v Slovenskih Goricah, se pravi v severno-

vzhodnem delu Slovenije, 20 km iz Maribora. Cesta poteka od regionalne ceste R3-749/4019

mimo trgovine, pošte, kmetijske zadruge, pokopališča, ter naprej po dolini v smeri Lenarta,

kjer se spet priključi na isto regionalno cesto.

Slika 3.1: Lokacija lokalne ceste (vir: http://plan2bike.com/)

http://plan2bike.com/


3.2 Analiza obstoječega stanja cestne infrastrukture

Obstoječa lokalna cesta je v slabem stanju, vidne so razpoke v asfaltni podlagi, prav tako se

pojavljajo udarne jame, ki so lahko poškodujejo vozila (vidno na sliki 3.2 in sliki 3.3).

Takšno stanje ceste je neprimerno in tudi nevarno za vse udeležence v cestnem prometu.

Slika 3.2: Obstoječe stanje A (vir: lasten)

Slika 3.3: Obstoječe stanje B (vir: lasten)


Slabo je urejena vertikalna in horizontalna cestna infrastruktura. Na cestišču niso označene

talne oznake za obstoječe parkirne prostore oz. so zelo slabo vidni (Slika 3.4). Prav tako se

ne vidi drugih talnih označb. Tudi potrebne vertikalne signalizacije ni.

Ker ob lokalni cesti leži tudi pokopališče, bi bilo potrebno urediti parkirne prostore, saj

občasno prihaja do zastojev, ker so avtomobili parkirani na cestišču oz. na njenem robu.

Slika 3.4: Obstoječe stanje (vir: lasten)


4 PREDLOG IZBOLJŠANJA OBSTOJEČEGA STANJA

Območje obdelave bomo zaradi boljše preglednosti razdelili na dva dela. Tako bo prvi sklop

A potekal, od regionalne ceste do začetka sklopa B, ki je pri ekološkem otoku. Del A je tako

dolžine 218 m. Na njem se bo izvedla preplastitev obstoječe ceste, razširitev vozišča, kjer ne

dosega širine 4 m in posodobitev parkirnih mest ob trgovini v Jurovskem Dolu.

Slika 4.1: Trasa sklopa A (vir: http://plan2bike.com/)



Sklop B tako poteka od ekološkega otoka in se konča na koncu brezovega drevoreda, v

razdalji 162 m. Na zahodni strani te ceste je že pločnik, ki se konča ob dovozu do pokopališča

in je v zadovoljivem stanju. Na drugi strani ceste poteka »divje« parkirišče, se pravi na

platoju med cestiščem in brezovim drevoredom.

Na tem odseku bomo rekonstruirali obstoječo cestišče, izgradili parkirna mesta za osebne

avtomobile in podaljšali obstoječi pločnik do stopnic, ki vodijo do mrliške vežice.

Slika 4.2: Trasa sklopa B (vir: http://plan2bike.com/)



4.1 Rekonstrukcija lokalne ceste

Lokalna cesta LC 703321, po merilih za določitev vrste javne ceste izpolnjuje vseh pet

pogojev, da jo lahko kategoriziramo kot lokalno cesto (merila so podana v tabeli 2.3), zato

ni potrebno upoštevati dodatnih meril.

Samih podatkov o prometni obremenitvi za to območje ni, zato bomo iz terenskih izkušenj

cesto projektirali na maksimalno 500 vozil PLDP. V prihodnje ne pričakujemo povečanja

prometnega volumna. Po tem kriteriju spada lokalna cesta med malo prometne ceste in se

jih projektira na projektno hitrost 50 km/h. [11]

Tabela 4.1: Dimenzije prečnega profila

Vrsta ceste PLDP


4.2 Ureditev parkirnih prostorov

Tako kot pri rekonstrukciji ceste, smo za potrebe parkirnih prostorov lokalno cesto razdelili

na sklop A in B.

V sklopu A je na voljo približno 15 parkirnih mest, od tega 13 za vzdolžno parkiranje in 2

za pravokotno parkiranje. Ta parkirna mesta so v glavnem namenjena parkiranju kupcev v

trgovini, pošti in kmetijski zadrugi. Parkirišča so slabo označena (vidno na sliki 3.4).

Obstoječe stanje lahko izboljšamo tako da na vsaki strani ceste dodamo nekaj parkirnih

prostor za vzdolžno parkiranje, seveda tam kjer nam prostor to dopušča. Tako smo na desni

strani vozišča (če gledamo v smeri proti Lenartu) dodali 1 parkirno mesto in na levi strani

pa 5. To smo dosegli z minimalnimi posegi v obstoječe stanje. Predlog ureditve je podrobno

prikazan v prilogi 7.5.

V sklopu B še trenutno ni urejenega parkirišča, ampak samo zelenica na levi strani. Tako

predlagamo ureditev parkirišča med cestiščem in brezovim drevoredom, kjer je možno

dimenzionirati 33 parkirišč za poševno parkiranje pod kotom 45º in še 8 parkirišča za

vzdolžno parkiranje, ki se nahajajo za drevoredom, prav tako na isti strani. Predlagana

rešitev je optimalna za prostor, ki smo ga imeli na voljo (priloga 7.5).


4.3 Ovrednotenje predlaganih rešitev

Med pisanjem te naloge je občina Sv. Jurij v Slovenskih Goricah oz. njihov izbran izvajalec

dejansko rekonstruirala ta odsek. Tako bomo primerjali naše predloge z dejansko izvedbo

na samem odseku.

Kot prvo naj omenimo, da pri vzdolžnem parkiranju pri dejanski izvedbi manjka varovalni

pas 0,5 m in pri pravokotnem parkiranju nista označeni parkirišči (Slika 4.4). V sklopu A se

naše rešitve z dejanskim stanjem ujemajo, tako pri številu parkirišč, kot pri prostoru

namenjenemu stojnici (na mestu označenim s »x«, na levi strani, če pogledamo proti

Lenartu) in prostoru namenjenemu umikanju vozil, predvsem avtobusov (Slika 4.5). Naj

omenim, da odstavni pas potrebujemo samo v sklopu A, kajti parkirišče za avtobuse se

nahaja na konca tega odseka, tako da v sklopu B ne vozijo avtobusi (Slika 4.6).

Slika 4.3: Dejansko stanje 1 (vir: lasten)

Slika 4.4: Dejansko stanje 2 (vir: lasten)


Slika 4.5: Pas za umikanje vozil (vir: lasten)

Slika 4.6: Avtobusno parkirišče (vir: lasten)


V sklopu B je pri poševnem parkiranju pri dejanskem stanju 32 parkirnih mest, ki so prav

tako pod kotom 45º, saj nam prostor, ki smo ga imeli na razpolago ni ponujal ugodnejše

rešitve. Tako širina vozišča, ki je 4 m, omogoča neovirano manevriranje pri parkiranju.

Skladajo, se tudi samo dimenzije parkirišč, ki so vidne v prilogi 7.5. Manjša razlika je nastala

pri vzdolžnem parkiranju. Tako so pri dejanski izvedbi 3 parkirišča na vzhodni strani in 4 na

zahodni strani cestišča (Slika 4.7 in Slika 4.78). Mi smo pa predlagali 8 parkirnih prostor na

vzhodni stani.

Slika 4.7: Dejansko stanje 3 (vir: lasten) Slika 4.8: Dejansko stanje 4 (vir: lasten)


5 SKLEP

V projektni nalogi smo tako opisali osnove, ki nam služijo pri projektiranju cest in voziščnih

konstrukcij. Razložili smo kategorizacije javnih cest in njihova merila za določitev. Podali

pravila za dimenzioniranje različne vrste parkirišč in opisali osnovno sestavo voziščnih

konstrukcij.

Pri našem problemu smo si zadali cilj, da uredimo cestni odsek, tako da bo prostor, ki smo

ga imeli na voljo kar se da uporaben in praktičen za uporabo, seveda pri upoštevanju vseh

zakonov in pravilnikov, ki jih poznamo pri cesto gradnji. Na koncu smo prišli do zaključka,

da se veliko krat pri takšnih projektih, dosledno ne upošteva vseh pravilnikov. Za to sta dva

glavna vzroka; ali se pri gradnji objekta ne upošteva vseh načrtov in detajlov , ki jih izdela

projektant, ali pa se že pri projektiranju objekta pojavijo napake. Zgodi se tudi, da med samo

gradnjo pride do nepričakovanih sprememb, tako da se lahko končno stanje razlikuje od

predvidenega. Ampak to ne predstavlja težave, če se upoštevajo vsi pravilniki.


6 VIRI IN LITERATURA

[1] Tollazzi, T., Renčelj, M., Mestne prometne površine, Fakulteta za gradbeništvo, Univerza v Mariboru, 2013

[2] Žmavc, J., Gradnja cest, voziščne konstrukcije, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani; Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije, 2007

[3] Pravilnik o projektiranju cest, Uradni list RS, 14.10.2005

[4] Označbe na vozišču, oblika in mere, Uradni list RS, 17.1.2012

[5] Wikipedija, rimska cesta, URL: https://sl.wikipedia.org/wiki/Rimska_cesta (dostop: 26.8.2015)

[6] Uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest, URL: http://www.mzi.gov.si/fileadmin/mzi.gov.si/pageuploads/DC_splosno/uredba_merila_kategorizacija.pdf (dostop: 28.8.2015)

[7] Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, URL: http://www.slonep.net/predpisi/zakonodaja/pravilnik-o-minimalnih-tehnicnih-zahtevah-za-graditev-stanovanjskih-stavb-in-stanovanj (dostop: 28.8.2015)

[8] Zemljevidi Najdi.si, URL: http://zemljevid.najdi.si/ (dostop: 1.9.2015)

[9] SLOCEM Združenje slovenske cementne industrije, Beton in trajnostna gradnja betonska vozišča, zbornik, Ljubljana, oktober 2013

[10] Zemljevid, Url: http://plan2bike.com/ (dostop: 4.9.2015)

[11] Uradni list, pravilnik o projektiranju cest, URL: https://www.uradni-list.si/1/content?id=58173 (dostop: 4.9.2015)

https://sl.wikipedia.org/wiki/Rimska_cestahttp://www.mzi.gov.si/fileadmin/mzi.gov.si/pageuploads/DC_splosno/uredba_merila_kategorizacija.pdfhttp://www.mzi.gov.si/fileadmin/mzi.gov.si/pageuploads/DC_splosno/uredba_merila_kategorizacija.pdfhttp://www.slonep.net/predpisi/zakonodaja/pravilnik-o-minimalnih-tehnicnih-zahtevah-za-graditev-stanovanjskih-stavb-in-stanovanjhttp://www.slonep.net/predpisi/zakonodaja/pravilnik-o-minimalnih-tehnicnih-zahtevah-za-graditev-stanovanjskih-stavb-in-stanovanjhttp://zemljevid.najdi.si/http://plan2bike.com/https://www.uradni-list.si/1/content?id=58173https://www.uradni-list.si/1/content?id=58173


7 PRILOGE

7.1 Seznam slik

Slika 2.1: Rimska cesta v Pompejih (vir:

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/8c/PompeiiStreet.jpg) ................ 2

Slika 2.2: Vzdolžno parkiranje (vir: lasten)......................................................................... 11

Slika 2.3: Poševno parkiranje (vir: lasten)........................................................................... 12

Slika 2.4: Pravokotno parkiranje (vir: lasten) ...................................................................... 13

Slika 2.5: Pravokotno parkiranje v garažni hiši (vir: lasten) ............................................... 14

Slika 2.6: Parkiranje v garažni hiši v obliki »ribja kost« (vir: lasten) ................................. 15

Slika 2.7: Parkiranje v garažni hiši v obliki »parketa« (vir: lasten) .................................... 15

Slika 2.8* ............................................................................................................................. 16

Slika 2.9* ............................................................................................................................. 16

Slika 2.10* ........................................................................................................................... 17

Slika 2.11* ........................................................................................................................... 17

Slika 2.12* ........................................................................................................................... 17

Slika 2.13* ........................................................................................................................... 17

Slika 2.14* ........................................................................................................................... 18

Slika 2.15* ........................................................................................................................... 18

Slika 2.16: Značilen prerez voziščne konstrukcije (vir: lasten)........................................... 19

Slika 2.17: Sodobna utrditev vozišča (vir: lasten) ............................................................... 19

Slika 2.18: Nepravilno in pravilno navažanje posteljice (vir: [2], str.: 264) ....................... 20

Slika 2.19: Prometni in prosti profil pešca (vir: lasten) ....................................................... 23

Slika 2.20: Dimenzije prehoda za pešce (vir: lasten) .......................................................... 24

Slika 2.21: Zamaknjen prehod s čakalnim otokom (vir: lasten) .......................................... 24


Slika 3.1: Lokacija lokalne ceste (vir: http://plan2bike.com/)............................................. 25

Slika 3.2: Obstoječe stanje A (vir: lasten) ........................................................................... 26

Slika 3.3: Obstoječe stanje B (vir: lasten) ........................................................................... 26

Slika 3.4: Obstoječe stanje (vir: lasten) ............................................................................... 27

Slika 4.1: Trasa sklopa A (vir: http://plan2bike.com/) ........................................................ 28

Slika 4.2: Trasa sklopa B (vir: http://plan2bike.com/) ........................................................ 29

Slika 4.3: Dejansko stanje 1 (vir: lasten) ............................................................................. 32

Slika 4.4: Dejansko stanje 2 (vir: lasten) ............................................................................. 32

Slika 4.5: Pas za umikanje vozil (vir: lasten) ...................................................................... 33

Slika 4.6: Avtobusno parkirišče (vir: lasten) ....................................................................... 33

Slika 4.7: Dejansko stanje 3 (vir: lasten) Slika 4.8: Dejansko stanje 4 (vir: lasten)....... 34


7.2 Seznam preglednic

Tabela 2.1: Razdelitev glede na upravljalca .......................................................................... 3

Tabela 2.2: Funkcionalna razdelitev ...................................................................................... 4

Tabela 2.3: Merila za vrsto javne ceste ................................................................................. 5

Tabela 2.4: Dodatna merila ................................................................................................... 7

Tabela 2.5: Dimenzije parkirišč pri vzdolžnem parkiranju [1] ........................................... 11

Tabela 2.6: Dimenzije parkirišč pri poševnem parkiranju [1] ............................................. 12

Tabela 2.7: Dimenzije parkirišč pri pravokotnem parkiranju [1] ........................................ 13

Tabela 2.8: Primeri klančin v parkirnih hišah [1] ................................................................ 16

Tabela 4.1: Dimenzije prečnega profila .............................................................................. 30

Tabela 4.2: Sestava voziščne konstrukcije .......................................................................... 30


7.3 Naslov študenta

Žiga Bauman

Malna 16A

2223 Jurovski Dol

Tel.: 031 507 067

e-mail: [email protected]

7.4 Kratek življenjepis

Rojen: 25.4.1991 v Mariboru

Šolanje: 1998. – 2006. osnovna šola Jožeta Hudalesa, Jurovski Dol

2006. – 2010. srednja gradbena šola in gimnazija Maribor

2010. – fakulteta za gradbeništvo Maribor

7.5 Sklop A in sklop B

mailto:[email protected]

ME

JA

O

BD

ELA

VE

ME

JA

O

BD

ELA

VE

4

3,25

1,2

4

3,25

1,2

45

robnik 15/25cm

robnik 8/20cm

robnik 15/25cm

robnik 15/25cm

robnik 8/20cm

robnik 15/25cm

M

E

J

A

O

B

D

E

L

A

V

E

2 PM za invalide

L=51,5m

8 PM

31PM + 2 PM za invalide

L=71,72m

S

ME

JA

O

BD

ELA

VE

ME

JA

O

BD

ELA

VE

4 PM

L=131,5 m

2 PM

L=6 m

1,2

4

1,2

robnik 8/20cm

robnik 8/20cm

robnik 15/25cm

robnik 15/25cm

robnik 15/25cm

robnik 15/25cm

Dovoz

SKLOP A

SKLOP B

R3-749/4109

Sklop B

Sklop A

0,5

2

3

2

,

3

0,5

6

2

6

9 PM

66

4

0,5

2

6

5

5,4

L=43,55

Lokacija objekta: Jurovski Dol

Merilo: 1:300

Vsebina risbe:

GRADBENA SITUACIJA

Datum: Avgust 2015

SKLOP A IN B

projektna_naloga_ziga_bauman1 UVOD1.1 Opis problema1.2 Namen raziskave

2 PROJEKTIRANJE IN GRADNJA CEST2.1 Kratka zgodovina projektiranja cest2.2 Osnovni razdelitvi cest2.3 Lokalne ceste2.4 Parkirišča2.4.1 Načini parkiranja2.4.2 Parkirne hiše

2.5 Voziščna konstrukcija2.5.1 Posteljica2.5.2 Nevezana nosilna plast2.5.3 Vezane nosilne plasti2.5.4 Obrabna in zaporna plast

2.6 Površine za pešce

3 OBSTOJEČE STANJE3.1 Opis lokacije3.2 Analiza obstoječega stanja cestne infrastrukture

4 PREDLOG IZBOLJŠANJA OBSTOJEČEGA STANJA4.1 Rekonstrukcija lokalne ceste4.2 Ureditev parkirnih prostorov4.3 Ovrednotenje predlaganih rešitev

5 sklep6 VIRI in LITERATURA7 PRILOGE7.1 Seznam slik7.2 Seznam preglednic7.3 Naslov študenta7.4 Kratek življenjepis7.5 Sklop A in sklop B

sklop_a_b-840×290

rekonstrukcija lokalne ceste lc 703321 in …lokalna cesta je po definiciji občinska javna cesta,...

Documents