red squamata (lu{pesti vle~ugi podred sauria (gu{teri draft report... · 2013-05-08 · zmija od...

147

terenski istraùvawa, nie go registriravme ovoj vid na brojni lokacii vo ramkite na prirodniot rezervat Ezerani.

Emys orbicularis – Blatna èlka. Vidot e rasprostranet vo pogolemiot del na Evropa, so isklu~ok na severnite i centralni delovi. Blatnata èlka obi~no se sre}ava vo stoe~ki ili slabo proto~ni vodi, obrasnati so akvati~ni (vodni) rastenija i bujna vodna vegetacija, kako {to se bari, ezera, reki, kanali, blata, mo~uri{ta i endeci. Periodot na parewe e vo prolet, a jajcata gi zakopuva na bregot od vodnoto stani{te. Inkubacijata na jajcata trae od 65 do 100 dena, vo zavisnost od temperaturata. Polovata zrelost kaj ma`jacite e pome|u 6 do 12 godini, a kaj ènkite me|u 14 do 18. Blatnata èlka glavno hibernira vo voda, poretko na zemja. Vo prirodniot rezervat, ovoj vid e ograni~en pokraj bregot na ezeroto, kako i vo temporalnite lokvi.

Red Squamata (Lu{pesti vle~ugi) Podred Sauria (Gu{teri) Anguis fragilis (Anguis fragilis colchicus) – Slepok. Distributivniot areal na vidot go pokriva re~isi celiot Evropski kontinent, so isklu~ok na najsevernite i najju`ni delovi. Vo ramkite na rezervatot Ezerani, prisuten e podvidot “colchicus”. Slepokot preferira habitati so dobro obrasnata vegetacija na humusna podloga, no ne i izrazito vla`ni tereni, a se krie vo periodi koga vremeto e toplo i suvo. Slepokot sporo se dviì i ìvee prikrieno, taka {to naj~esto moè da se vidi prikve~er ili posle do`d, a moè da bide aktiven vo dosta ladni uslovi, okolu 15°C (Arnold, 2002). Slepokot moè da hibernira sam ili so drugi vle~ugi. Vo ramkite na na{ite terenski istraùvawa, nie go registriravme vidot na zemjena pateka, blisku do ovo{tarnicite so jabolka.

Podarcis erhardii (Podarcis erhardii riveti) – Makedonski gu{ter. Distributivniot areal na vidot e ograni~en na ju`niot del od Balkanskiot Poluostrov, na sever do Albanija, Makedonija i Ju`na Bugarija i pretstavuva Balkanski endemit. Podvidot “riveti” e registriran za cela teritorija na Makedonija. Makedonskiot gu{ter e glavno nizinski vid koj se iska~uva do 1000 m. viso~ina. Obi~no se sre}ava na kamenesti ili karpesti tereni, so niska, gusta `bunesta vegetacija. Ovoj gu{ter hibernira blizu do povr{inata na zemjata, i poradi toa, moè ponekoga{ da se vidi i vo zimski denovi koga dnevnite temperaturi se povisoki. Vo ramkite na na{ite terenski istraùvawa, prisustvoto na ovoj vid go registriravme na golem broj lokacii vo prirodniot rezervat Ezerani.

Podarcis muralis (Podarcis muralis albanica) – Skalest gu{ter. Distributivniot areal na ovoj gu{ter go pokriva pogolemiot del od Evropskiot kontinent, so isklu~ok na najsevernite delovi. Vo ju`niot del od distributivniot areal, ovoj vid se ser}ava vo planinskite podra~ja do viso~ina od 2500 m. Skalestiot gu{ter e tipi~en ìtel na vla`ni i polu-zasen~eni mesta. Toj e mnogu aktiven, brz i hrabar, vo sporedba so drugite gu{teri od ovoj rod. Ma`jacite se dominantni na teritorijata na koja prestojuvaat i moè da ja branat na povr{ina od okolu 25 m2. Vo ramkite na granicite na prirodniot rezervat Ezerani, ovoj gu{ter se sre}ava pokraj drvjata i ovo{tarnicite od jabolka, kako i na kamenestite tereni.

Podarcis tauricus – Polski gu{ter. Negoviot areal vo Evropa e ograni~en na Balkanskiot Poluostrov, no ne se sre}ava na Isto~niot Jadran, severno od Albanija. Naj~esto se sre}ava na suva zemja, delumno pokriena so treva. Ovoj gu{ter

148

e mnogu upadliv koga se son~a na kamen ili na zemja, no svoeto obojuvawe dobro go krie koga lovi vo vegetacijata i ima sposobnost da go adaptira vo tekot na godinata, menuvaj}i go kako {to letoto pominuva. Kako zasolni{te gi koristi dupkite vo zemja, grmu{kite, a ponekoga{ se krie i pod kamewa. Vo prirodniot rezervat, vidot se sre}ava na lokaciite pokrieni so treva. So na{ite terenski istraùvawa, registriravme abundantna populacija na polskiot gu{ter vo trevestite tereni okolu seloto Novo Perovo.

Lacerta trilineata – Golem zelen gu{ter. Distributivniot areal na ovoj vid vo Evropa e ograni~en na Balkanskiot Poluostrov. Ovoj gu{ter preferira topli i suvi podra~ja i e mnogu povrzan so podra~ja koi imaat mediteranska klima. Golemiot zelen gu{ter e aktiven dneven vid, koj moè da bide aktiven i vo najtoplite ~asovi od denot. Dolìnata na teloto kaj vozrasnite edinki (od muckata do anusot) iznesuva do 16 cm., ili pove}e, a opa{kata e dva pati podolga od teloto ili pove}e. Vo podra~jata kade {to golemiot zelen gu{ter se sre}ava sintopski so zeleniot gu{ter (kako vo Ezerani), na povla`nite stani{ta toj e zamenet od zeleniot gu{ter. Vo granicite na prirodniot rezervat, golemiot zelen gu{ter naj~esto se pojavuva na ~istinkite obrasnati so grmu{ki.

Lacerta viridis – Zelen gu{ter. Ovoj vid e rasprostranet glavno vo ju`niot del od Evropa. Tipi~no se sre}ava vo i okolu gusta `bunesta vegetacija so dobra son~eva ekspozicija. Zeleniot gu{ter lovi i se ka~uva po gustata vegetacija, no izleguva nadvor od nea koga se son~a, osobeno nautro i nave~er. Koga }e se upla{i, toj se krie vo `bunovite, dupkite od glodari, razni puknatini i dr. Vo granicite na rezervatot, go registriravme ovoj vid na nekolku lokacii.

Red Squamata (Lu{pesti vle~ugi) Podred Ophidia (Zmii) Dolichopis (Coluber) caspius - @olt smok. Glavniot distributiven areal na vidot e vo ju`niot i isto~niot del na Balkanskiot Poluostrov. Ovaa zmija e dnevno ìvotno, brza e i glavno e terestri~na, naseluvaj}i suvi, otvoreni habitati so poslaba vegetacija. Sekoga{ se son~a na pati{tata, pa naj~esto gine od vozilata. @oltiot smok e mnogu agresivna zmija i naj~esto ne se povlekuva koga e napadnata. Koga se nabquduva, taa postojano udira so opa{kata i spremna e da kasa, dokolku se fati so raka. Koga lovi, moè da se iska~i od 5 do 7 metri po grmu{ki i drvja (Arnold, 2002). Vo ramkite na rezervatot Ezerani, vidot e relativno frekventen.

Zamenis (Elaphe) longissimus – Eskulapov smok. Distributivniot areal na vidot go pokriva glavno Mediteranskiot del od Evropa, so isklu~ok na Iberiskiot Poluostrov. Taa e glavno dnevna zmija koja uìva na sonce, i naj~esto se sre}ava na ~istinki vo pojasot na dab i buka. Obi~no sporo se dviì, no e mnogu adaptirana da se iska~uva po grmu{ki i drvja, krevaj}i go visoko teloto vo vertikalna polo`ba. Koga se fa}a so raka, ~esto kasa i ispu{ta smrdliv iscedok od kloakalnite `lezdi. Vo sezonata na parewe, ma`jacite moè da minuvaat dolgi rastojanija, nekoga{ i do 2 km. Pove}eto ènki se parat sekoja godina (vo maj-juni), produciraj}i od 5 do 11 izdolèni jajca. Niv gi polagaat vo dupki, vklu~itelno i onie vo drvja ili vo zemja. Vo prirodniot rezervat Ezerani, vidot be{e registriran vo blizina na jabolkovite nasadi.

149

Elaphe quatuorlineata - @drepka. Ponto-mediteranski vid na zmija, koj se sre}ava naj~esto po rabovi na {umi i ìvi ogradi, otvoreni {umi i kamenesti obrasnati padini. Pretpo~ita topli i sen~esti mesta, naj~esto vla`ni stani{ta i moè da se sretne vo mo~uri{ni podra~ja i blizu do lokvi i potoci. Sekoga{ lovi vo topli i obla~ni uslovi vo samrak, a dobro se ka~uva i pliva. @depkata e relativno flegmati~na i slabo podvi`na zmija. Taa e najgolema i najrobustna zmija od site krupni evropski zmii, dostignuvaj}i dolìna do okolu 260 cm. Vo prirodniot rezervat, vo ramkite na na{ite terenski istraùvawa, go registriravme ovoj vid vo suvite trevesti tereni.

Natrix natrix (Natrix natrix natrix; Natrix natrix persa) – Belou{ka. Distributivniot areal na ovoj vid ja pokriva re~isi cela Evropa. Niz celiot areal, ovaa zmija se sre}ava na vla`ni mesta, kako {to se vla`ni livadi i {umi, no vo Ju`na Evropa taa moè da se iska~i na viso~ini pogolemi od 2000 m., obi~no pojavuvaj}i se vo blizina na vodni biotopi. Vo ramkite na prirodniot rezervat Ezerani, registrirano e prisustvoto na dva podvida Natrix natrix natrix i Natrix natrix persa, i tie se re~isi podednakvo zastapeni. Koga e voznemirena, belou{kata sekoga{ {i{ti i udira so zatvorena usta, i mnogu retko kasa. Koga se fa}a, naj~esto ispu{ta smrdliv iscedok od analnite `lezdi i moè da se preprava deka e mrtva, leèj}i na grb so otvorena usta i isfrlen jazik. Kopulacijata (pareweto) zapo~nuva od krajot na april do po~etokot na juni. Mestata koi gi koristi za hibernacija ponekoga{ moè da bidat oddale~eni i do 2 km od letnite ìveali{ta. Vo prirodniot rezervat, belou{kata e naj~esta pokraj bregot na Prespanskoto Ezero.

Natrix tessellata – Ribarka. Distributivniot areal na vidot e ograni~en na pogolemiot del od Balkanskiot Poluostrov i Italija. Isklu~itelno akvati~en vid, koj najgolem del od vremeto go pominuva vo voda. Se hrani aktivno, baraj}i skrien plen pod kamewata i korovot, no isto taka ponekoga{ moè da lovi od zaseda, zatskriena me|u kamewata i korov, ~ekaj}i plenot da pomine. Kako i ostanatite vodni zmii, ribarkata retko kasa, no ako se fati so raka taa ispu{ta iscedok od kloakalnite `lezdi. Periodot na parewe zapo~nuva vo maj-juni (vo zavisnost od temperaturata). Vo ramkite na na{ite terenski istraùvawa nie ja registriravme ribarkata na nekolku lokacii pokraj bregot i vo vodite na Prespanskoto Ezero.

Vipera ammodytes (Vipera ammodytes meridionalis) - Poskok. Glavniot distributiven areal na vidot e na Balkanskiot Poluostrov. Podvidot ”meridionalis” ja naseluva teritorijata na Albanija, Makedonija, Grcija, ju`nite delovi na Srbija, Crna Gora i Mala Azija. Toj e tipi~na zmija za suvi kamenesti padini so retka vegetacija i son~evi {umi. Poskokot e glavno nizinski vid, koj obi~no se sre}ava na nadmorska viso~ina do 1200 m., no registrirani se i isklu~oci, kako na planinata Gali~ica, kade ovoj vid se iska~uva do 1700 m. Poskokot naj~esto se iska~uva po grmu{ki, no isto moè da se vidi i pokraj puknatini od karpi i kamewa, vo potraga po gu{teri. Generalno zemeno, poskokot e dneven vid, no nekoga{ moè da bide i no}en vo potoplite delovi od negoviot areal. Toj e spora i re~isi flegmati~na zmija, koja ne e mnogu razdrazliva, iako koga }e se voznemiri glasno {i{ti. Poskokot e najopasna zmija od bilo koja druga evropska otrovnica, od koja stradaat lu|eto, posebno pred da bide dostapen sovremeniot tretman. Proletta i letoto vo tekot na 2008 godina, koga bea realizirani terenskite istraùvawa, bea mnogu suvi i topli, {to e pri~ina za reducirana aktivnost na vidot. Ottamu, terenskite naodi za ovoj vid ne korenspondiraat so realnata frekventnost na vidot vo prirodniot rezervat.

150

3.4.1.3.4 Analiza na ptici (Aves)

Voved Vo ramkite na Evropskiot kontinent, najvisokiot diverzitet na pticite se javuva vo srceto na Balkanskiot Poluostrov-Makedonija i prodolùva preku Severna Grcija do poluostrovot Peloponez (Vasić 1994). Ottamu ne iznenaduva faktot {to vo Republika Makedonija, e registrirano prisustvo na 328 vidovi ptici, {to pretstavuva 63.8% od celokupnata evropska fauna na ptici, pretstavena so 514 vidovi.

I pokraj malata povr{ina na za{titenoto podra~je Ezerani, vklu~itelno i delot od Prespanskoto Ezero, eden isklu~itelen diverzitet na ptici e registriran na ova podra~je. Vkupniot broj na utvrdeni vidovi iznesuva 216, {to pretstavuva 66% od pticite na nacionalno nivo, pretstaveni so 328 vidovi, ili 42% od vkupniot broj na ptici registrirani vo Evropa.

Metodologija

Pred da se realiziraat terenskite istraùvawa, be{e napraven uvid vo BAZEZE databazata. Vo ovaa databaza se vklu~eni podatoci za site vidovi na ptici, vklu~itelno podatoci za podra~jeto, habitaten tip, nau~no ime, anglisko narodno ime, broj na edinki, dopolnitelni podatoci, period na gnezdewe, zabele{ki i poteklo na podatoci. BAZEZE databazata gi sodrì site raspolo`livi podatoci, vklu~itelno objaveni nau~ni trudovi, izve{tai, trudovi objaveni na kongresi i sovetuvawa, knigi, podatoci od WEB strani, interni izve{tai, slu`beni izve{tai i proekti, li~ni neobjaveni podatoci za ptici, kolekcionirani vo tekot na terenskite istraùvawa vo 80-tite i 90-tite godini od minatiot vek, podatoci od petdnevni terenski istraùvawa maj/juni 2008, podatoci od petdnevni terenski istraùvawa vo septevri 2008, podatoci sobrani vo tekot na zimskiot cenzus vo januari 2009 godina, rakopisi od neobjaveni trudovi i podatoci sobrani od intervjua so lokalnoto naselenie.

Analiza na pticite vo Za{titenoto Podra~je Ezerani Se smeta deka SPR Ezerani e mal no zna~aen del od Prespanskoto Ezero i negovata okolina. Me|utoa, razli~nite stani{ta za ptici vo ramkite na Ezerani, se pod vlijanie na brzi promeni, koi se posledica na zaedni~koto deluvawe na prirodnite i delumno-prirodni procesi. Za àl, te{ko e i komplicirano da se valoriziraat tie promeni vrz pticite (na primer, nekoi promeni moè da bidat blagoprijatni za pticite vo prvo vreme, no ako tie prodolàt preku odredeni granici, moè da imaat negativno dejstvo vo idnina). Ponekoga{ e te{ko bez dopolnitelni istraùvawa da se razbere kompleksnosta (sloènosta) na posledicite.

Pome|u lokalnoto naselenie postoi mislewe deka proektot za rezervat za ptici, po~nat pred 12 godini, e napu{ten kako neuspe{en i nerealen obid za negovo realizirawe. Poradi toa, bilo koe voveduvawe na za{titni merki za pticite i nivnite ìveali{ta, koi vklu~uvaat novi ograni~uvawa i zabrani za

151

koristewe na lokalnite resursi, baraat celosna vnimatelnost i mudrost, kako i upotreba na paralelni programi za ubla`uvawe na o~ekuvaniot otpor od lokalnoto naselenie.

Vo sporedba so slikata dobiena od podatocite vo tekot na vtorata polovina od XX vek, diverzitetot na pticite vo Ezerani vo 2008/2009 godina, vo izvesna mera e osiroma{en.

Tabela 45 - Taksonomska lista na ptici registrirana vo Za{titenoto Podra~je Ezerani.

Taksonomska lista na pticite vo Za{titenoto Podra~je Ezerani

Taksonomska grupa/vid Anglisko narodno ime Makedonsko narodno ime Class Aves (Birds); (Ptici) Order Gaviiformes Family Gaviidae (Divers); (Morski Nurkachi) 1. Gavia arctica Black-throated Diver Crnogushest Morski Nurkach Order Podicipediformes Family Podicipedidae (Grebes); ( Nurkachi) 2. Tachybaptus ruficollis Dabchick Mal Nurkach 3. Podiceps cristatus Great Crested Grebe Golem Nurkach 4. Podiceps auritus Slavonian Grebe Ushest Nurkach 5. Podiceps nigricollis Black-necked Grebe Crnovrat Nurkach Order Pelecaniformes Family Phalacrocoracidae (Cormorants); (Kormorani) 6. Phalacrocorax carbo Great Cormorant Golem Kormoran 7. Phalacrocorax pygmaeus Pygmy Cormorant Mal Kormoran Family Pelecanidae (Pelicans); (Pelikani) 8. Pelecanus onocrotalus White Pelican Bel (Obichen) Pelikan 9. Pelecanus crispus Dalmatian Pelican Dalmatinski (Kadroglav) Pelikan Order Ciconiiformes Family Ardeidae (Herons, Egrets, Bitterns); (Chapji) 10. Botaurus stellaris Eurasian Bittern Voden Bik; Bukavec 11. Ixobrychus minutus Little Bittern Mal Voden Bik; Mal Bukavec 12. Nycticorax nycticorax Black-crowned Heron Nokjna Chapja 13. Ardeola ralloides Squacco Heron Grivesta Capja 14. Egretta garzetta Little Egret Mala Bela Chapja 15. Casmerodius albus Great White Egret Golema Bela Chapja 16. Ardea cinerea Grey Heron Siva Chapja 17. Ardea purpurea Purple Heron Purpurna Chapja Family Ciconiidae (Storks); (Shtrkovi) 18. Ciconia ciconia White Stork Bel Shtrk 19. Ciconia nigra Black Stork Crn Shtrk Family Threskiornithidae (Ibises, Spoonbills); (Ibisi, Chapji Lazhicharki) 20. Plegadis falcinellus Glossy Ibis Bleskav Ibis 21. Platalea leucorodia Eurasian Spoonbill Chapja Lazhicharka Order Phoenicopteriformes Family Phoenicopteridae (Flamingos); (Flaminga) 22. Phoenicopterus roseus Greater Flamingo Flamingo Order Anseriformes Family Anatidae (Swans, Geese, Ducks); (Lebedi, Guski, Shatki) 23. Cygnus olor Mute Swan Crvenoklun (Nem) Lebed 24. Cygnus cygnus Whooper Swan Zholtoklun Lebed; Lebed Pejach 25. Anser fabalis Bean Goose Posevna Guska 26. Anser anser Greylag Goose Diva Guska 27. Tadorna tadorna Common Shelduck Guskovidna Shatka

152

28. Anas penelope Wigeon Shatka Svirkach 29. Anas strepera Gadwall Siva Shatka 30. Anas crecca Teal Shatka krkach 31. Anas platyrhynchos Mallard Diva Shatka 32. Anas acuta Pintail Shatka Lastovicharka 33. Anas querquedula Garganey Pupcharka 34. Anas clypeata Shoveler Shatka Lazhicharka 35. Netta rufina Red-crested Pochard Crvenokluna Potopnica; Prevez 36. Aythya ferina Pochard Kafeavoglava Potopnica 37. Aythya nyroca Ferruginous Duck Njorka; Kozhufar 38. Aythya fuligula Tufted Duck Cuculesta Potopnica 39. Bucephala clangula Goldeneye Zvonarka 40. Mergellus albellus Smew Mal Severen (Bel) Potopnik 41. Mergus serrator Red-breasted Merganser Crvenogushest Severen Potopnik 42. Mergus merganser Goosander Golem Severen Potopnik; Kraa Order Accipitriformes Family Accipitridae (Hawks, Eagles, Vultures); (Orli, Eji, Lunji, Jastrebi) 43. Pernis apivorus Honey Buzzard Jastreb Osojad 44. Milvus migrans Black Kite Crna Lunja 45. Haliaeetus albicilla White-tailed Sea Eagle Beloopashest Morski Orel 46. Neophron percnopterus Egyptian Vulture Mal Orel Mrshojadec; Kanja 47. Aegypius monachus Black Vulture Crn Orel Mrshojadec 48. Circaetus gallicus Short-toed Eagle Orel Zmijar 49. Circus aeruginosus Marsh Harrier Blatna Eja 50. Circus cyaneus Hen Harrier Polska Eja 51. Circus macrourus Pallid Harrier Stepska Eja 52. Circus pygargus Montagu’s Harrier Livadska Eja 53. Accipiter gentilis Goshawk Jastreb Kokoshkar 54. Accipiter nisus Eurasian Sparrowhawk Jastreb Vrapchar 55. Accipiter brevipes Levant Sparrowhawk Kratkoprst Jastreb 56. Buteo buteo Common Buzzard Obichen Jastreb Gluvchar 57. Aquila heliaca Imperial Eagle Carski (Krstat) Orel Family Pandionidae (Ospreys); (Orli Ribari) 58. Pandion haliaetus Osprey Orel Ribar Order Falconiformes Family Falconidae (Falcons); (Sokoli) 59. Falco naumanni Lesser Kestrel Stepska Vetrushka 60. Falco tinnunculus Kestrel Obichna Vetrushka 61. Falco vespertinus Red-footed Falcon Vecherna (Crvenonoga) Vetrushka 62. Falco columbarius Merlin Mal Sokol 63. Falco subbuteo Hobby Sokol Lastovichar 64. Falco peregrinus Peregrine Falkon Siv Sokol Order Galliformes Family Phasianidae (Partridges, Quails, Pheasants); (Erebici, Potpoloshki, Fazani)) 65. Perdix perdix Common Partridge Polska Erebica 66. Coturnix coturnix Common Quail Potpoloshka Order Gruiformes Family Rallidae (Rails); (Blatni Kokoshki) 67. Rallus aquaticus Water Rail Kresliva Blatna Kokoshka 68. Porzana pusilla Baillon’s Crake Mala Sharena Blatna Kokoshka 69. Gallinula chloropus Moorhen Zelenonoga Blatna Kokoshka 70. Fulica atra Common Coot Liska Family Gruidae (Cranes); (Zheravi) 71. Grus grus Common Crane Siv Zherav Order Charadriiformes Family Recurvirostridae (Avocets and Stilts); (Sabjarki)

153

72. Himantopus himantopus Black-winged Stilt Dolgonoga Sabjarka 73. Recurvirostra avosetta Avocet Krivokluna Sabjarka Family Burhinidae (Stone Curlews); (Churulinci) 74. Burhinus oedicnemus Stone Curlew Churulin Family Glareolidae (Pratincoles and Coursers); (Blatni Lastovici) 75. Glareola pratincola Collared Pratincole Obichna Blatna Lastovica 76. Glareola nordmanni Black-winged Pratincole Stepska Blatna Lastovica Family Charadriidae (Plovers); (Dozhdosvirci) 77. Charadrius dubius Greater Sandplover Rechen Dozhdosvirec 78. Charadrius alexandrinus** Kentish Plover Morski Dozhdosvirec 79. Pluvialis squatarola Grey Plover Sivoperest Dozhdosvirec 80. Vanellus vanellus Lapwing Kalugjerka Family Scolopacidae (Typical Waders), (Vistinski Mochvarki) 81. Calidris alba Sanderling Troprsta Peskarka 82. Calidris minuta Little Stint Mala Peskarka 83. Calidris temminckii Temminck’s Stint Siva Peskarka 84. Calidris ferruginea Curlew Sandpiper Krivokluna Peskarka 85. Calidris alpina Dunlin Severna Peskarka 86. Limicola falcinellus Broad-billed Sandpiper Ploskokluna Peskarka 87. Philomachus pugnax Ruff Bojnik 88. Lymnocryptes minimus Jack Snipe Mala Bekasina 89. Gallinago gallinago Common Snipe Blatna Bekasina 90. Limosa limosa Black-tailed Godwit Crno-opashesta Shljuka 91. Numenius arquata Eurasian Curlew Blatna Shljuka 92. Tringa erythropus Spotted Redshank Golema Crvenonoga Tringa 93. Tringa totanus Redshank Mala Crvenonoga Tringa 94. Tringa stagnatilis Marsh Sandpiper Mala Zelenonoga Tringa 95. Tringa nebularia Greenshank Golema Zelenonoga Tringa 96. Tringa ochropus Green Sandpiper Sharena Tringa 97. Tringa glareola Wood Sandpiper Mala Tringa 98. Actitis hypoleucos Common Sandpiper Blatna (Kusokrila) Tringa 99. Arenaria interpres Turnstone Kamenoprevrtuvachka Family Laridae (Gulls); (Galebi) 100. Larus melanocephalus Mediteranean Gull Crnoglav Galeb 101. Larus minutus Little Gull Mal Galeb 102. Larus ridibundus Black-headed Gull Ezerski Galeb 103. Larus genei Slender-billed Gull Tenkoklun Galeb 104. Larus canus Common Gull Severen Galeb 105. Larus fuscus Lesser Black-backed Gull Mal Crnogrb Galeb 106. Larus cachinans michahelles Yellow-legged Gull Zholtonog Galeb Family Sternidae (Terns); (Vrtimushki) 107. Sterna nilotica Gull-billed Tern Debelokluna Vrtimushka 108. Sterna caspia Caspian Tern Kaspiska Vrtimushka 109. Sterna sandvicensis Sandwich Tern Grivesta Vrtimushka 110. Sterna hirundo Common Tern Obichna Vrtimushka 111. Sterna albifrons Little Tern Mala Vrtimushka 112. Chlidonias hybridus Whiskered Tern Belobrada Vrtimushka 113. Chlidonias niger Black Tern Crna Vrtimushka 114. Chlidonias leucopterus White-winged Black Tern Belokrila Vrtimushka Order Columbiformes Family Columbidae (Pigeons); (Gulabi, Grlici and Gugutki) 115. Columba palumbus Wood Pigeon Gulab Grivnesh 116. Streptopelia decaocto Collared Dove Gugutka 117. Streptopelia turtur Turtle Dove Grlica Order Cuculiformes Family Cuculidae (Cuckoos); (Kukavici)

154

118. Cuculus canorus Eurasian Cuckoo Obicna Kukavica Order Strigiformes Family Strigidae (Typical Owls); (Utki Vistinski) 119. Otus scops Scops Owl Kjuk 120. Bubo bubo Eagle Owl Buf 121. Athene noctua Little Owl Domashna Kukumjavka 122. Strix aluco Tawny Owl Shumska Bezushesta Utka 123. Asio otus Long-eared Owl Shumska Ushesta Utka Order Caprimulgiformes Family Caprimulgidae (Nightjars); (Nokjni Lastovici) 124. Caprimulgus europaeus European Nightjar Nokna Lastovica; Kozodoj Order Apodiformes Family Apodidae (Swifts); (Pishtarki) 125. Apus apus Common Swift Obichna Pishtarka 126. Apus pallidus Pallid Swift Bleda Pishtarka 127. Tachymarptis melba Alpine Swift Golema Pishtarka Order Coraciiformes Family Alcedinidae (Kingfishers); (Ribarchinja) 128. Alcedo atthis Common Kingfisher Ribarche Family Meropidae (Bee-eaters); (Pchelarki) 129. Merops apiaster European Bee-eater Pcelarka Family Coraciidae (Rollers); (Smrdivrani) 130. Coracias garrulus European Roller Smrdivrana Family Upupidae (Hoopoes); (Pupunci) 131. Upupa epops Hoopoe Pupunec Order Piciformes Family Picidae (Wrynecks, Woodpeckers); (Vrtivratki, Klukajdrvci) 132. Jynx torquilla Wryneck Vrtivratka 133. Picus viridis Green Woodpecker Zelen Klukajdrvec 134. Dendrocopos major Great Spotted Woodpecker Golem Sharen Klukajdrvec 135. Dendrocopos syriacus Syrian Woodpecker Sirijski Sharen Klukajdrvec 136. Dendrocopos medius Middle Spotted Woodpecker Obichen Sharen Klukajdrvec 137. Dendrocopos minor Lesser Spotted Woodpecker Mal Sharen Klukajdrvec Order Passeriformes Family Alaudidae (Larks); (Chuchuligi) 138. Calandrella brachydactyla Hume’s Short-toed Lark Mala Chuchuliga 139. Galerida cristata Crested Lark Kjubesta Chuchuliga 140. Alauda arvensis Skylark Polska Chuchuliga Family Hirundinidae (Swallows and Martins); (Lastovici) 141. Riparia riparia Sand Martin Pesochna (Krajbrezhna) Lastovica 142. Hirundo rustica Swallow Selska Lastovica 143. Hirundo daurica Red-rumped Swallow Crvenokrsta Lastovica 144. Delichon urbica House Martin Gradska Lastovica Family Motacillidae (Pipits, Wagtails); (Tresiopashki, Trepetlivki) 145. Anthus campestris Tawny Pipit Polska Trepetlivka 146. Anthus trivialis Tree Pipit Shumska Trepetlivka 147. Anthus pratensis Meadow Pipit Visokoplaninska Trepetlivka 148. Anthus cervinus Red-throated Pipit Crvenogusha Trepetlivka 149. Anthus spinoletta Rock/Water Pipit Vodna Trepetlivka 150. Motacilla cinerea Grey Wagtail Planinska Tresiopashka 151. Motacilla alba Pied/White Wagtail Mala Tresiopashka 152. Motacilla flava Yellow/Blue-headed Wagtail Zholta Tresiopashka Family Bombycillidae (Waxwings and Hypocolius); (Svilarki) 153. Bombycilla garrulus Waxwing Svilarka Family Troglodytidae (Wrens); (Palchinja) 154. Troglodytes troglodytes Wren Palche (Carche) Family Prunellidae (Dunnocks); (Zavirachki)

155

155. Prunella modularis European Dunnock Sivogushesta Zavirachka Family Turdidae (Thrushes, Chats, Wheatears and Robins); (Drozdovi) 156. Erithacus rubecula Robin Crvenogushka 157. Luscinia megarhynchos Nightingale Slavej 158. Saxicola rubetra Whinchat Crvenogushesto Livadarche 159. Turdus merula Blackbird Kos 160. Turdus pilaris Fieldfare Smrekov Drozd 161. Turdus viscivorus Mistle Thrush Imelov Drozd Family Sylvidae (Warblers); (Grmusharki) 162. Cisticola juncidis Fan-tailed Warbler Lepezo-opashesto Trskarche 163. Cettia cetti Cetti’s Warbler Svileno Trskarche 164. Locustella luscinioides Savi’s Warbler Crcorec Trskar 165. Acrocephalus melanopogon Moustached Warbler Mustakjesto Trskarche 166. Acrocephalus schoenobaenus Sedge Warbler Rogozarche 167. Acrocephalus palustris Marsh Warbler Blatno Trskarche 168. Acrocephalus scirpaceus Red Warbler Obichno Trskarche 169. Acrocephalus arundinaceus Great Reed Warbler Golemo Trskarche 170. Hippolais pallida Olivaceous Warbler Mal Prismevnik 171. Hippolais icterina Icterine Warbler Zelen Prismevnik 172. Sylvia conspicillata** Spectacled Warbler Okato Koprivarche 173. Sylvia communis Common Whitethroat Belogushesto Koprivarche 174. Sylvia atricapilla Blackcap Crnoglavo Koprivarche 175. Phylloscopus sibilatrix Wood Warbler Bukov Pevec 176. Phylloscopus collybita Chiffchiff Elov Pevec 177. Phylloscopus trochilus Willow Warbler Brezov Pevec Family Muscicapidae (Flycatchers); (Muvarchinja) 178. Muscicapa striata Spotted Flycatcher Pegavo Muvarche 179. Ficedula albicollis Collared Flycatcher Beloshijesto Muvarche 180. Ficedula hypoleuca Pied Flycatcher Zhalovno Muvarche Family Timaliidae (Babblers); (Mustakjesti Sipki) 181. Panurus biarmicus Bearded Reedling Mustakjesta Sipka Family Aegithalidae (Long-tailed Tits); (Dolgoopashesti Sipki) 182. Aegithalos caudatus Long-tailed Tit Dolgoopashesta Sipka Family Paridae (Tits); (Sipki Vistinski) 183. Parus palustris Marsh Tit Mochurishna Sipka 184. Parus lugubris Sombre Tit Zhalovna Sipka 185. Parus caeruleus Blue Tit Sina Sipka 186. Parus major Great Tit Golema Sipka Family Sittidae (Nuthatches); (Lazachki) 187. Sitta europaea Common Nuthatch Shumska Lazachka Family Remizidae (Penduline Tits); (Sipki Torbarki) 188. Remiz pendulinus Penduline Tit Sipka Torbarka Family Oriolidae (Orioles); (Zholni) 189. Oriolus oriolus Golden Oriole Zholna (Vuga) Family Laniidae (Shrikes); (Svrachinja) 190. Lanius collurio Red-backed Shrike Crvenogrbo Svrache 191. Lanius minor Lesser Grey Shrike Malo Sivo Svrache 192. Lanius excubitor Great Grey Shrike Golemo Sivo Svrache 193. Lanius senator Woodchat Shrike Crvenoglavo Svrache Family Corvidae (Jays, Magpies, Crows); (Cavki, Vrani, Strachki, Gavrani, Galki) 194. Garrulus glandarius Eurasian Jay Sojka 195. Pica pica Magpie Strachka 196. Corvus monedula Jackdaw Chavka 197. Corvus corone cornix Carrion/Hooded Crow Siva vrana 198. Corvus corax Raven Gavran Family Sturnidae (Starlings); (Skolovranci) 199. Sturnus vulgaris Common Starling Obichen Skolovranec

156

Family Passeridae (Sparrows, Rock Sparrows, Snow Finches); (Vrapci, Vrapci Kamenjari, Snezhni Vrapchinja) 200. Passer domesticus House Sparrow Domashno Vrapche 201. Passer hispaniolensis Spanish Sparrow Shpansko Vrapche 202. Passer montanus Tree Sparrow Polsko Vrapche Family Fringillidae (Finches); (Chinki) 203. Fringilla coelebs Chaffinch Bukova Chinka 204. Fringilla montifringilla Brambling Severna Chinka 205. Carduelis chloris Greenfinch Zelenushka 206. Carduelis spinus Siskin Elova Chinka 207. Carduelis carduelis Goldfinch Kadnka (Shtiglic) 208. Carduelis cannabina Linnet Konopljarche 209. Pyrrhula pyrrhula Bullfinch Crvenushka (Zimovka) 210. Coccothraustes coccothraustes Hawfinch Creshnarka (Debelokluna Chinka) Family Emberizidae (Buntings); (Ovesarki) 211. Emberiza citrinella Yellowhammer Zholta Ovesarka 212. Emberiza cirlus Cirl Bunting Zelenogushesta Ovesarka 213. Emberiza hortulana Ortolan Bunting Gradinarska Ovesarka 214. Emberiza schoeniclus Reed Bunting Mochurishna Ovesarka 215. Emberiza melanocephala Black-headed Bunting Crnoglava Ovesarka 216. Miliaria calandra Corn Bunting Siva (Golema) Ovesarka

** Objaveni podatoci za ptici, za koi e malku verojatno da bidat potvrdeni vo ramkite na za{titenoto podra~je i za koi e potrebna dopolnitelna verifikacija.

157

3.4.1.3.5 Analiza na cica~i (Mammalia)

Voved Istra`uvawata i publiciranite podatoci za cica~ite vo SPR Ezerani, se mnogu oskudni i rasprskani. Informaciite za liljacite se sintetizirani od strana na Krystufek et al. (1992).

Podatocite za insektivorite i glodarite se sintetizirani od strana na Petrov (1992). Dopolnitelni podatoci za poodelni vidovi cica~i se dadeni od Petkovski i Krystufek et al. (1998) i Krystufek & Petkovski (1989, 1990, 1999, 2002, 2006).

Site postoe~ki podatoci za cica~ite vo SPR Ezerani ne se publicirani. Glaven resurs za nepubliciranite podatoci e zbirkata na cica~i vo Prirodonau~niot Muzej na Makedonija vo Skopje i Slovenskiot Prirodonau~en Muzej vo Qubqana.

Metodologija

Taksonomijata i nomenklaturata koristena vo ovaa studija e spored Wilson & Reeder (2005), kako i spored Listata na cica~i od Makedonija (Krystufek & Petkovski 2006). Angliskite narodni imiwa se dadeni spored Mitchell-Jones et al. (1999). Makedonskite narodni imiwa se dadeni spored Petkovski & Krystufek (1998), Mitchell-Jones et al. (1999) i Petkovski & Sidorovska (2008). Databazata za cica~ite e sostavena od podatocite na Petkovski & Krystufek (1998), Krystufek & Petkovski (1989, 1990), Krystufek et al. (1992), i Petrov (1992), kako i od sega{nite terenski istra`uvawa, realizirani vo ramkite na ovoj proekt.

Liljacite bea registrirani so pomo{ na Detektor za liljaci, dodeka sitnite cica~i bea kolekcionirani so stapici. Dopolnitelno, za krupnite cica~i bea praveni intervjua so lokalnite lovxii.

158

Analiza na cica~ite vo Za{titenoto Podra~je Ezerani Vo ramkite na SPR Ezerani, registrirano e prisustvo na 29 vidovi cica~i, {to pretstavuva 36% od vkupniot broj na cica~i na nacionalno nivo (81 vid), ili 16.4% od vkupniot broj na terestri~ni (ne-morski) Evropski vidovi na cica~i (164 vidovi).

Tabela 46 - Taksonomska lista na cici~ite registrirani vo Za{titenoto Podra~je Ezerani.

Taksonomiski pregled na cica~ite vo Za{titenoto Podra~je Ezerani

Taksonomska grupa/vid Anglisko narodno ime Makedonsko narodno imeClass Mammalia (Mammals); (Cicachi) Order Erinaceomorpha (Hedgehogs); (Ezhevi), 1. Erinaceus roumanicus Eastern Hedgehog Ezh Order Soricomorpha (Shrews and Moles); (Rovchici i krtici) 2. Crocidura suaveolens Lesser White-toothed Shrew Gradinarska rovchica 3. Crocidura leucodon Bi-colored White-toothed Shrew Polska rovchica 4. Sorex araneus Common Shrew Shumska rovchica 5. Neomys anomalus Miller's Water Shrew Blatna rovchica 6. Neomys fodiens Water Shrew Vodna rovchhica 7. Talpa stankovici Balkan Mole Reliktna krtica Order Chiroptera (Bats); (Liljaci) 8. Rhinolophus ferrumequinum Greater Horseshoe Bat Golem potkovichar 9. Rhinolophus hipposideros Lesser Horseshoe Bat Mal potkovichar 10. Rhinolophus euryale Mediterranean Horseshoe Bat Juzhen potkovichar 11. Rhinolophus blasii Blasius' Horseshoe Bat Blasiev potkovichar 12. Myotis blythi Lesser Mouse-eared Bat Ostroushest nokjnik 13. Myotis mystacinus Whiskered Bat Mustakest nokjnik 14. Hypsugo savii Savi's Pipistrelle Saviev liljak Order Lagomorpha (Rabbits and Hares); (Zajakoobrazni cicachi) 15. Lepus europaeus Brown Hare Div zajak Order Rodentia (Rodents); (Glodari) 16. Sciurus vulgaris Red Squirrel Ververica 17. Microtus levis Sibling Vole Obichna poljanka 18. Apodemus flavicollis Yellow-necked Mouse Zholtogrlest glushec 19. Mus musculus Eastern House Mouse Domashen glushec 20. Mus macedonicus Balkan Short-tailed Mouse Makedonski glushec 21. Glis glis Edible Dormouse Obichen polv 22. Dryomis nitedula Forest Dormouse Shumski polv 23. Spalax leucodon Lesser Mole Rat Slepo kuche Order Carnivora (Carnivores or Flesh-eaters); (Zverovi) 24. Canis lupus Wolf Volk 25. Vulpes vulpes Red Fox Lisica 26. Lutra lutra Otter Vidra 27. Martes foina Beech Marten Kuna belka 28. Mustela nivalis Weasel Nevestulka 29. Meles meles Badger Jazovec

159

3.4.2 Valorizacija na biolo{kata raznovidnost

3.4.2.1 Bogatstvo na vidovi Biolo{kata raznovidnost vo Za{titenoto Podra~je Ezerani ne e zastapena so visok diverzitet na vidovi. Me|utoa, zna~ajni populacii na odreden broj na endemi~ni vidovi, vidovi pod zakonska za{tita i na globalno zasegnati vidovi se skoncentrirani vo ramkite na granicite na ova za{titeno podra~je, so {to Ezerani poseduva brojni vrednosti za da bide proglaseno za Za{titeno Podra~je.

3.4.2.2 Heterogenost na vidovi Za{titenoto Podra~je Ezerani e so relativno mala povr{ina, bez prisustvo na vertikalen visinski gradient, vo koe dominira eden klu~en ekosistem (voden-blaten ekosistem). Prisustvoto na ostanatite klu~ni ekosistemi ([umski, Suvi/Trevesti i Planinski Ekosistemi) e silno limitirano ili celosno nedostasuva. Kako rezultat na toa, vo ramkite na ova za{titeno podra~je ne moè da se o~ekuva visok stepen na heterogenost na vidovite. Me|utoa, ova ne e slu~aj so pticite, kade {to e prisuten visok stepen na heterogenost na vidovite. Strukturata na diverzitetot na vidovite na ptici vo Za{titenoto Podra~je Ezerani e sostavena od razli~ni kompleksi na vidovi na ptici skoncentrirani na edno ekstremno malo podra~je, kade {to Mediteranski vidovi se sre}avaat zaedno so vidovi od Arkti~ko, Sibirsko ili Stepsko poteklo.

3.4.2.3 Zakonska za{tita Vo poslednite decenii, niza me|unarodni konvencii i dogovori se efektuirani za za{tita na zagrozenite vidovi vo Evropa. Implementacijata na ovie instrumenti, osobeno utvrduvaweto na Natura 2000 soglasno Direktivata za Ptici i Direktivata za @iveali{ta, se od vitalno zna~ewe za razvoj na Pan Evropskata Ekolo{ka Mreà (PEEN), bidej}i ovie instrumenti ovozmoùvaat za~uvuvawe na mnogu zna~ajni lokaliteti niz cela Evropa. Samata realizacija na PEEN se bazira na postojnite inicijativi i Evropskite Direktivi.

Bidej}i vo Republika Makedonija ve}e se vo faza na podgotovka podzakonskite akti za za{tita na divite ìvotinski i rastitelni vidovi, soglasno Evropskata Direktiva za @iveali{ta i Direktivata za Ptici, valorizacijata na vidovite vo ovoj dokument e napravena vo soglasnost so ovie dve direktivi.

Direktivata za @iveali{ta i Direktivata za Ptici se zakonska obvrska za zemjite ~lenki n a Evropskata Unija da prevzemat niza merki na za{tita za vidovite i prirodnite ìveali{ta navedeni vo aneks listite.

160

Direktiva za @iveali{ta (Directive 92/43/EEC). Direktivata za @iveali{ta, koja e usvoena vo 1992 godina, pretstavuva praven akt na Evropskata Unija vo oblasta na za{tita na prirodata, koj ustanovuva zaedni~ka ramka za za{tita na divite ìvotinski i rastitelni vidovi, kako i na prirodnite ìveali{ta koi se zna~ajni za Unijata.

Aneks I. Vklu~uva prirodni i polu-prirodni habitatni tipovi koi se zna~ajni za Unijata i ~ija za{tita bara opredeluvawe na posebni podra~ja za za{tita.

Aneks II. Vklu~uva ìvotinski i rastitelni vidovi koi se zna~ajni za Unijata i ~ija za{tita bara opredeluvawe na posebni podra~ja za za{tita.

Aneks IV. Vklu~uva ìvotinski i rastitelni vidovi koi se zna~ajni za Unijata za koi e neophodna stroga za{tita.

Aneks V. Vklu~uva ìvotinski i rastitelni vidovi koi se zna~ajni za Unijata i ~ie zemawe od prirodata ili nivnata eksploatacija moè da bide predmet na merkite za upravuvawe.

Samo Aneks I, II i IV se koristeni vo ovoj izve{taj kako selekcionen kriterium za valorizacija na komponentite na biodiverzitetot.

Direktiva za Ptici (Directive 79/409/EEC). Direktivata za za{tita na divite vidovi na ptici (79/409/EEC) be{e usvoena vo 1979 godina od strana na devet zemji ~lenki na Evropskata Unija i be{e prvata EU Direktiva za za{tita na prirodnite vrednosti. Po usvojuvaweto, taa pretstavuva vitalen zakonski instrument za za{tita na pticite koi se prisutni vo zemjite ~lenki na EU, ispolnuvaj}i go {irokiot javen interes za za{tita na Evropskoto prirodno nasledstvo za sega{nite i idnite generacii. Direktivata za ptici se primenuva vo site zemji na Evropskata Unija od mesec maj, 2004 godina.

Obvrzuva~kite merki vo ramkite na Direktivata za ptici:

Aneks I. Opredeluvawe na Posebni Za{titeni Podra~ja (Special Protection Areas - SPAs), koi se najpogodni za opstanok na vidovite navedeni vo Aneks I, bidej}i e potrebna za{tita na nivnite prirodni ìveali{ta.

Aneks II. Regulirawe na lovot za vidovite navedeni vo Aneks II.

Aneks III. Regulirawe na trgovijata so vidovi navedeni vo Aneks III.

Bidej}i Aneksite II i III, ne se aplikativni za Za{titenoto Podra~je Ezerani, samo Aneks I e zemen kako selekcionen kriterium za valorizacija na pticite vo ramkite na ovoj izve{taj.

161

3.4.2.4 Status na zakana 3.4.2.4.1 IUCN Crvena Lista na vidovi pod zakana na globalno nivo (2009)

IUCN Crvenata Lista na vidovi pretstavuva {iroko priznaen i najobemen apoliti~en globalen pristap za valorizacija na statusot na zakana na rastitelnite i ìvotinski vidovi. Kategoriite i kriteriumite na IUCN Crvenata Lista, imaat za cel da obezbedat jasna i objektivna ramka za klasifikacija na naj{irokiot distributiven areal na vidot, spored stepenot na rizik za negovo is~eznuvawe (IUCN 2001).

Crvenata Lista razlikuva devet kategorii koi se hierarhiski povrzani. Sega{nite kriteriumi se izraboteni vrz osnova na procenkata za brzinata na opa|awe na populaciite na vidot i stepenot na rizik od is~eznuvawe, kako i retkosta na vidot, i davaat razli~na, no mnogu pokorisna procenka, vo sporedba so starite kriteriumi, koi imaa posubjektivna osnova.

Site taksoni vklu~eni vo kategoriite Kriti~no Zagrozen (CR), Zagrozen (EN) i Ranliv (VU) se opredeluvaat kako Vidovi pod Zakana ili Zagrozeni Vidovi. Vidovite pod Zakana formiraat del od celokupnata {ema. Postoi mo`nost site taksoni da se smestat vo edna od kategoriite. Kategorijata Bez Dovolno Podatoci (DD), ne e kategorija na Vidovi pod Zakana, iako ukaùva na potrebata da se obezbedat pove}e informacii za taksonot, kako bi moèl da se vklu~i vo soodvetnata kategorija.

Starite IUCN kategorii, Nizok Rizik (LR) vo (IUCN 1994) e zameneta so kategorijata Skoro Zasegnat (NT), koja e blisku do kategorijata Ranliv (VU), no sepak ne e vo kategoriite na Vidovi pod Zakana.

3.4.2.4.2 Geografska rasprostranetost/Endemizam Za valorizacija na gegrafskata rasprostranetost na vidovite, stepenot do koj vidovite se ograni~eni na lokalno i nacionalno nivo se zema kako najzna~aen kriterium. Vidovite za koi geografskata rasprostranetost e ograni~ena na odredeno podra~je se vklu~eni vo kategorijata na endemi~ni vidovi. Ottamu, definicijata za endemizam, zavisi od goleminata na podra~jeto.

Vo ramkite na ovoj izve{taj, endemizmot e definiran na Lokalno (Region na Prespanskoto Ezero), Nacionalno (Makedonija) i Regionalno nivo (Balkanski Poluostrov).

Najgolem del od endemi~nite vidovi na Lokalno, Nacionalno pa duri i na Regionalno nivo se pod zakana od is~eznuvawe, kako rezultat na nivniot ograni~en distributiven areal. Za àl, Makedonija seu{te nema podgotveno Nacionalna Crvena Lista i Crvena Kniga. Od tie pri~ini, na prezentiranite podatoci vo ovoj izve{taj treba da se gleda kako na preliminarna lista na vidovi pod zakana, bidej}i za pove}eto endemi~ni vidovi nema dovolno podatoci za procenka na nivniot status na zakana.

162

3.4.2.5 Valorizacija na flora (rastenija) Bogatstvo na vidovi: - Nema podatoci Stroga zakonska za{tita: Direktiva za ìveali{ta 92/43/EEC (Annex I): Nema Direktiva za ìveali{ta 92/43/EEC (Annex II): 3 vida Direktiva za ìveali{ta 92/43/EEC (Annex IV): 3 vida

Status na zakana: IUCN Globalno Zasegnati Vidovi: Nema Endemizam: Nema Tabela 47 - Rastenija pod Stroga zakonska za{tita i/ili Globalno zasegnati vidovi.

Rastenija pod Stroga zakonska za{tita i/ili Globalno zasegnati vidovi

Taksonomska Grupa / Vid Makedonsko narodno ime 92/43/EEC IUCN Kingdom Plantae (Plants); (Rastenija) Phylum Pteropsida Division Filicinae Order Salviniales Family Salviniaceae (Floating Ferns); 1. Salvinia natans - II/IV - Division Magnoliophyta Order Myrtales Family Trapaceae 2. Trapa natans - II/IV - Order Saxifragales Family Droseraceae (Carnivorous Plants) 3. Aldrovanda vesiculosa Aldrovanda II/IV -

Nieden od habitatnite tipovi prisutni vo Za{titenoto Podra~je Ezerani ne e vklu~en na listata od Annex I na Direktivata za @iveali{ta: prirodni i polu-prirodni habitatni tipovi od interes za Zaednicata, ~ija za{tita nalaga proglasuvawe na posebni za{titeni podra~ja.

Vidot aldrovanda (Aldrovanda vesiculosa) pretstavuva posebno zna~ajno vodno insektivorno rastenie od familijata Droseraceae. Rastenieto pliva pod povr{inata na vodata i moè da se vidi vo sostavot na podvodnata vegetacija. Iako toa e {iroko rasprostraneto niz site kontinenti od stariot svet, od severna Rusija do ju`na Avstralija, negoviot razvitok e lokalno ograni~en poradi negovite mnogu specifi~ni barawa vo odnos na kvalitetot na ìvotnata sredina, pa spored toa, retko se zabeleùva vo divinata. Poradi ovaa pri~ina toj se smeta za Kriti~no Zagrozen Vid vo nacionalni razmeri, vo zemjite kade toj e otkrien vo prirodni uslovi. Za àl, vo mnogu drugi zemji, aldrovandata e denes is~eznata.

163

Vo Makedonija ovoj vid e prisuten samo vo Prespanskoto Ezero i negovoto poznato rasprostranuvawe e ograni~eno vo krajbre`nata zona na Za{titenoto Podra~je Ezerani.

Aldrovandata se rasprostranuva glavno so preseluvaweto na vodnite ptici. Rastenijata se prika~uvaat za nozete na pticite i se transportiraat do slednata vodna destinacija pri preletuvaweto na pticite. Kako rezultat na toa, najgolem del od populaciite na Aldrovanda se lokalizirani vdol` migratornite koridori na pticite.

164

3.4.2.6 Valorizacija na fauna (ìvotni) 3.4.2.6.1 Valorizacija na invertebratnata fauna

Bogatstvo na vidovi: - 354 Akvati~ni invertebratni vidovi Stroga zakonska za{tita: Direktiva za ìveali{ta 92/43/EEC (Annex II): 3 vida Direktiva za ìveali{ta 92/43/EEC (Annex IV): 3 vida

Status na zakana: IUCN Globalno Zasegnati Vidovi (2009): Nema Endemizam: 21 lokalen, 6 nacionalni i 1 regionalen endemi~en vid Tabela 47 - Invertebrati pod Stroga zakonska za{tita, Glaobalno zasegnati i Endemi~ni vidovi registrirani vo Za{titenoto Podra~je Ezerani.

Strogo za{titeni, Globalno zasegnati i Endemi~ni vidovi na invertebrate vo Za{titenoto Podra~je Ezerani

Taksonomska Grupa / Vid 92/43/EEC IUCN Endemizam Kingdom Animalia (Animals); (Zhivotni) Subkingdom Parazoa Phylum Porifera (Sponges); (Sungeri) Class Demospongiae Order Haplosclerida Family Spongilidae 1. Spongilla prespensis - - Lake Prespa Subkingdom Eumetazoa Phylum Plathelminthes (Flatworms) Subphylum Turbelaria Order Seriata Suborder Tricladida Family Dendrocoelidae 2. Dendrocoelum prespense - - Lake Prespa 3. Dendrocoelum adenodactylosum - - Lakes Prespa & Ohrid Subphylum Neodermata Class Monogenea Order dactylogyrydea Family Dactilogyrydae 4. Dactylogyrus prespensis - - Lake Prespa 5. D. balcanicus - - Lake Prespa 6. D. crivellus - - Lake Prespa Phylum Mollusca (Molluscs); (Mekoteli) Class Gastropoda (Gastropods); (Polzhavi) Order Neotaenioglossa Family Hydrobiidae 7. Malaprespia albanica - - Lake Prespa 8. Vinodolia (Prespiana) lacustris - - Lake Prespa

165

9. Prespolitorea malaprespensis - - Lake Prespa 10. Prespolitorea valvataeformis - - Lake Prespa 11. Pyrgohydrobia (Prespopyrgula) prespaensis - - Lake Prespa 12. Bythinella lacustris - - Lake Prespa 13. Parabythinella macedonica - - Lake Prespa 14. Parabythinella malaprespensis - - Lake Prespa Order Pulmonata Family Lymnaeidae 15. Lymnaea pinteri - - Lake Prespa Family Planorbidae 16. Planorbis (Crassiplanorbis) prespensis - - Lake Prespa Class Bivalvia (bivalvs); (Skholki) Order Veneroidea Family Sphaeridae 17. Pisidium maasseni - - Lake Prespa Phylum Annelida (Segmented Worms); (Prstenesti crvi) Class Oligochaeta (Oligochaetes); (Malkuchetinesti Crvi) Order Tubificida Family Tubificidae 18. Potamothrix prespaensis - - Lake Prespa 19. Psammoryctides ochridanus - - Lakes Prespa & Ohrid 20. Spirosperma tenuis - - Lakes Prespa & Ohrid Order Lumbriculida Family Lumbriculidae 21. Stylodrilus leucocephalus - - Lakes Prespa & Ohrid Phylum Arthropoda (Arthropods); (Chlenkonogi) Subphylum Crustacea (Crustaceans); (Rakoobrazni Chlenkonogi) Class Maxillopoda Subclass Copepoda (Copepods); (Kopepodi) Order Cyclopoida (Cyclopoids); (Ciklopoidi) Family Cyclopidae 22. Ochridacyclops arndti prespensis - - Lake Prespa Class Ostracoda (Ostracods); (Ostrakodi) Subclass Podocopa Order Podocopida Suborder Cypridocopina Family Candonidae 23. Candona marginatoides - - Lake Prespa 24. Candona paionica - - Lake Prespa 25. Typhlocypris prespica - - SW Balkans Suborder Cytherocopina Family Limnocytheridae 26. Paralimnocythere karamani - - Lakes Prespa & Ohrid Family Leptocytheridae 27. Leptocythere prespensis - - Lakes Prespa & Ohrid Class Malacostraca (Higher Crustaceans); (Vishi Rakovi) Subclass Eumalacostraca Superorder Peracarida Order Amphipoda (Freshwater Shrimps); (Amfipodi) Suborder Gammaridea Family Gammaridae 28. Gammarus triacanthus prespensis - - Lake Prespa Class Insecta (Insects); (Insekti) Order Lepidoptera (Moths and Butterflies); (Peperutki) Family Lycaenidae 29. Lycaena dispar II/IV NT - Family Papilionidae

166

30. Zerynthia polyxena IV - - Order Odonata (Dragonflies and Damselflies); (Samovilski Konjchinja) Family Coenagrionidae 31. Coenagrion ornatum II - - Family Libellulidae 32. Leucorrhinia pectoralis II/IV - -

Invertebrati pod Stroga zakonska za{tita:

Figura 32 - Golem Bakarec (Lycaena dispar). Figura 33 - Ju`no Veligden~e (Zerinthia polyxena).

Figura 34 - Samovilsko kow~e Figura 35 - Samovilsko kow~e (Coenagrion ornatum). (Leucorrhinia pectoralis).

167

3.4.2.6.2 Valorizacija na ribi

Bogatstvo na vidovi: - 23 vidovi vo Prespansko Ezero (13 vidovi vo Ezerani) Stroga zakonska za{tita: Direktiva za ìveali{ta 92/43/EEC (Annex II): Nema Direktiva za ìveali{ta 92/43/EEC (Annex IV): Nema

Status na zakana: IUCN Globalno Zasegnati Vidovi (2009): 8 vidovi Endemizam: 8 lokalni endemiti so areal na rasprostranuvawe ograni~en na Prespanskoto Ezero

Tabela 47 - Ribi pod Stroga zakonska za{tita, Globalno zasegnati i Endemi~ni vidovi registrirani vo Za{titenoto Podra~je Ezerani.

Strogo za{titeni, Globalno zasegnati i Endemi~ni vidovi na ribi vo Za{titenoto Podra~je Ezerani

Taksonomska grupa/Vid Makedonsko narodno ime 92/43/EEC IUCN EndemizamSuperclass Pisces (Fishes); (Ribi) Family Anguillidae (Eels) 217 Anguilla anguilla Jagula - CR - Family Cyprinidae (Carps, Minnows) 218 Barbus prespensis Prespanska mrena - VU Lake Prespa 219 Alburnoides prespensis Prespanska gomnu{ka - VU Lake Prespa 220 Alburnus belvica Prespanska pla{ica - VU Lake Prespa 221 Chondrostoma prespense Prespanski skobust - VU Lake Prespa 222 Pelasgus prespensis Prespansko grun~e - EN Lake Prespa 223 Rutilus prespensis Prespanski grunec - VU Lake Prespa 224 Squalius prespensis Prespanski klen - LC/NT Lake Prespa Family Cobitidae (Spined Loaches) 225 Cobitis meridionalis Prespanska {tipalka - VU Lake Prespa

Ribite od Prespanskoto Ezero ne se vklu~eni vo aneksite na Direktivata za ìveali{ta, prvenstveno poradi faktot {to listite od aneksite se u{te ne se usoglaseni so sovremenite taksonomski revizii publicirani vo Freshwater Fishes of Europe (Kottelat & Freyhof, 2007). Endemi~ni i Globalno zasegnati vidovi na ribi vo Za{titenoto Podra~je Ezerani:

Figura 36 - Prespanska mrena (Barbus prespensis).

168

Figura 37 - Prespanska gomnu{ka (Alburnoides prespensis).

Figura 38 - Prespanska pla{ica, Belvica ili Nivi~ka (Alburnus belvica).

Figura 39 - Prespanski skobust (Chondrostoma prespense).

Figura 40 - Prespansko grun~e (Pelasgus prespensis).

169

Figura 41 - Prespanski grunec (Rutilus prespensis).

Figura 42 - Prespanski klen (Squalius prespensis).

Figura 43 - Prespanska {tipalka (Cobitis meridionalis). Valorizacijata na ribite i nivniot status na zasegnatost bea opredeleni vo soglasnost so Smith & Darwall (2006), Status i distribucija na endemi~nite vidovi ribi vo Mediteranskiot basen (IUCN, Gland, Switzerland & Cambridge, UK); i IUCN Crvena Lista na zasegnati vidovi (2009).

170

Tabela 48 - Taksonomska lista na ribite vo Prespanskoto Ezero, nivnoto poteklo i komparativna analiza na Statusot na zakana.

Lista na vidovi, nivno poteklo i komparativna analiza na Statusot na zakana na ribite vo Prespanskoto Ezero

Vid Poteklo/Period na introdukcija IUCN Kott. & Frey.

(2007) Ovaa studija

Alburnoides prespensis Avtohton - VU VU Alburnus belvica Avtohton VU (2006) VU LC Anguilla anguilla Avtohton CR (2008) CR CR Barbus prespensis Avtohton VU (2006) VU LC* Carassius gibelio 1970-tite - LC LC Chondrostoma prespense Avtohton VU (2006) VU VU Cobitis meridionalis Avtohton VU (2006) VU VU Ctenopharyngodon idella 1980- tite - Egzoti~en Skoro ne e uloven primerok Cyprinus carpio Rimsko vreme DD (1996) VU LC Gambusia holbrooki 1995-1996 - Egzoti~en Skoro ne e uloven primerok Hypophthalmichthys molitrix 1980- tite - Egzoti~en Skoro ne e uloven primerok Lepomis gibbosus 1995-1996 - Egzoti~en LC Oncorhynchus mykiss 1970-tite - Egzoti~en Nekolku uloveni primerociParabramis pekinensis 1970- tite - Egzoti~en Skoro ne e uloven primerok Pelasgus prespensis Avtohton EN (2006) EN VU Pseudorasbora parva 1970- tite - LC LC Rhodeus amarus ?? LC (2001) LC LC Rutilus prespensis Avtohton VU (2006) VU VU Salmo letnica 1950- tite DD (2001) DD Skoro ne e uloven primerok Salmo peristericus Avtohton EN EN EN Silurus glanis ?? LC (1996) LC LC Squalius prespensis ?? LC (1996) LC LC Tinca tinca 1980- tite LC (1996) LC LC

* Spored nepublicirani podatoci (Markova et al 2007). LC = Least Concern (Nezasegnat vid ).

Do sega vo dvete Prespanski Ezera registrirani se 18 vidovi ribi, pome|u koi 8 endemi~ni vidovi za dvete ezera, eden endemit od Jadranskiot basen i 8 introducirani (vneseni) vidovi.

Ribnata zaednica na dvete Prespanski Ezera zaslu`uva posebno vnimanie, bidej}i e isklu~itelna, pred se poradi golemiot broj endemi~ni vidovi ribi. So isklu~ok na introduciranite vidovi ribi, pove}eto vidovi ribi spored IUCN Crvenata Lista se zasegnati i imaat status od “Ranlivi” do “Kriti~no zagrozeni” vidovi.

Vo gornata tabela, prezentirani se site vidovi ribi registrirani vo Prespanskoto Ezero,bilo da se introducirani ili avtohtoni, zaedno so nivniot status na za{tita spored IUCN Crvenata Lista od 2009 (http://www.redlist.org), Kottelat & Freyhof (2007) i ovaa studija. Za sekoj vid daden e opis i trendot na negovata populacija, vrz osnova na sega{nite soznanija.

Alburnoides prespensis. Prespanskata gomnu{ka e obi~no re~en vid na riba, koj retko se sre}ava vo ezerata. Taa ne e komercijalen vid na riba, no e endemi~en vid za dvete Prespanski Ezera. Vo dolgoro~niot monitoring na Maloto

171

Prespansko Ezero, nejzinata populacija pokaùva silno opa|awe na eden lokalitet, a stabilnost na drug lokalitet. Vo Maloto Prespansko Ezero, vo 2007 godina, taa pokaùva najmala abundantnost vo odnos na 1996 godina. Sledstveno na toa, ovoj vid riba e zasegnat. Vo hipotezite za opa|awe na nejzinata populacija, vklu~eno e negativnoto vlijanie na introduciranite vidovi ribi, kako {to se Pseudorasbora parva i Lepomis gibbosus.

Alburnus belvica. Prespanskata pla{ica zaedno so Prespanskiot grunec (Rutilus prespensis), se ribi so najgolema abundantnost (gustina) vo dvete Prespanski Ezera, za koi se endemi~ni vidovi. I pokraj faktot deka e komercijalen vid na riba, nejzinata populacija ima zna~aen trend na zgolemuvawe vo Maloto Prespansko Ezero, a vo Golemoto Prespansko Ezero populacijata i e stabilna. Ovoj trend e navistina posebno zna~aen, imaj}i predvid deka ovaa riba e glaven plen na ribojadnite vodni ptici (pelikani i kormorani), no isto taka e glaven plen na ribolovcite i lokalnite ìteli. Blagodarenie na nejziniot ìvoten ciklus, taa moè da se spravi so taka visokiot mortalitet.

Anguilla anguilla. Ova e katadromen vid na riba (migrira od slatki vo soleni vodi za polagawe na ikrata), i se razmnoùva vo Sargasovoto More vo Atlanskiot okean. Vo minatoto, taa migrira{e od okeanot vo rekata Crni Drim, a potoa vo Ohridskoto i dvete Prespanski Ezera, preku podzemnite vrski pome|u Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Posle 60-tite godini od minatiot vek i izgradbata na brani na Crni Drim, migracijata e prekinata. Sepak, grupi na mali jaguli godi{no se sre}avaat vo Ohridskoto Ezero. Druga vrska za jagulite za da stignat vo Prespanskoto Ezero e rekata Devoli vo Albanija, blagodarenie na izgradeniot kanal pome|u rekata Devoli i Maloto Prespansko Ezero. Jagulata e seu{te prisutna vo dvete Prespanski Ezera, kade moè da se sretnat i mnogu golemi primeroci (do 1.5 m vo dolìna). Za àl, od pove}e pri~ini koi ne se do kraj razjasneti, populacijata na jagulata ima golemo opa|awe vo ramkite na celiot distributiven areal vo Evropa.

Barbus prespensis. Prespanskata mrena e glavno re~en vid i poretko se sre}ava vo ezerata. Taa e komercijalen vid na riba, koj doskoro se misle{e deka e endemit isklu~ivo vo dvete Prespanski ezera. Vo dvete ezera, vo posledno vreme populacijata na prespanskata mrena pokaà blago opa|awe, {to be{e pri~ina za izrabotka na Akcionen plan za za{tita na vidot vo gr~kiot del na Prespanskoto Ezero (Catsadorakis et al. 1996). Vo izminatite nekolku godini, Dru{tvoto za za{tita na Prespa (SPP), uspe{no ja patrolira rekata Stara Reka, za da go spre~i krivolovot na ovoj vid koga toj navleguva vo rekata za mrestewe (Crivelli et al. 1996), i na toj na~in go reducira mortalitetot na adultnite edinki i go zgolemuva reproduktivniot uspeh. Neodamne{niot trud na Markova et al. (2007) pokaà deka prespanskata mrena ne e ograni~ena samo vo dvete Prespanski ezera, tuku se sre}ava i vo po{irokoto podra~je na Ju`na Albanija, {to ja objasnuva promenata na statusot na ovoj vid vo Crvenata Lista.

Carassius gibelio. Zlatniot karas e aziski vid koj e introduciran vo 70-tite godini od minatiot vek. Toj e voobi~aena riba vo dvete Prespanski ezera, no negovata brojnost e pogolema vo Maloto Prespansko Ezero. Toj e komercijalen vid na riba, no sepak e pomalku cenet kaj lokalnoto naselenie vo odnos na krapot. Ovoj vid e nevobi~aen, bidej}i negovata populacija e sostavena glavno od ènki (< 10% se ma`jaci) i reprodukcijata se odviva po pat na ginogeneza, {to pretstavuva neseksualen, partenogenetski model na reprodukcija, koj se

172

stimulira so spermata od srodni vidovi. Zlatniot karas e zna~aen plen za ribojadnite vodni ptici, osobeno vo april.

Chondrostoma prespense. Prespanskiot skobust e generalno re~en vid koj retko se sre}ava vo ezerata. Kako komercijalen vid na riba, toj e endemit za dvete Prespanski ezera. Vo Maloto Prespansko Ezero, reprodukcijata se odviva na {qunakot pokraj bregovata linija. Vo Prespanskoto Ezero, toj ja polaga ikrata isto taka po bregovata linija, no moè da navleze preku no} i vo postojanite re~ni tokovi za da ja poloì ikrata, po~nuvaj}i od krajot na april do krajot na maj, koga temperaturata na vodata vo rekite e pome|u 6° i 12° C (Crivelli et al. 1997). Statusot na negovata populacija vo Maloto Prespansko Ezero e stabilen, no vo Prespanskoto Ezero mo`no e da opa|a negovata brojnost (li~na komunikacija so ribarite). Ottamu, toj e zasegnat vid. Edna od hipotezite koja go objasnuva opa|aweto na populacijata e prekumerno lovewe od strana na ribarite i krivolov vo rekite za vreme na sezonata na mrest.

Cobitis meridionalis. Prespanskata {tipalka e endemi~en vid za dvete Prespanski ezera, taa e mala nekomercijalna riba (≤ 130 mm). Nejzinata populacija e dobra vo dvete ezera i taa uspe{no ja odrùva svojata brojnost. @ivotniot vek na prespanskata {tipalka ne e podolg od edna godina, taka {to kratko vreme posle reprodukcijata taa umira (Crivelli & Lee 2000).

Cyprinus carpio. Krapot e introduciran vid u{te od Rimsko vreme. Toj pretstavuva mnogu zna~aen komercijalen vid na riba. Iako ima dolg ìvoten vek, poradi prekumernata eksploatacija, mnogu mal broj golemi primeroci se uloveni vo dene{no vreme. Pritisokot od ribolovot na ovoj vid e mnogu visok, {to go zagrozuva negoviot opstanok. Krivolovot za vreme na reprodukcijata e isto taka mnogu golem. Ma`jacite polovo sozrevaat na trigodi{na vozrast (so dolìna pogolema od 220 mm), dodeka ènkite ne se polovo zreli do ~etiri godi{na vozrast (so dolìna pogolema od 280 mm). Statusot na zasegnatost koj e daden od strana na Kottelat & Freyhof (2007) ne se odnesuva na prespanskata populacija, bidej}i ovaa populacija e genetski izmeneta kako rezultat na poribuvawe so neavtohton podmladok od krap (poslednoto vo tekot na 2008 godina) vo tekot na podolg period.

Ctenopharyngodon idella. Amurot e introduciran vid na riba od Azija, so komercijalna vrednost. Iako e introduciran vo 80-tite godini od minatiot vek, toj pove}e ne se lovi, bidej}i ne se reproducira ni vo dvete Prespanski ezera.

Gambusia holbrooki. Gambuzijata koja e introduciran vid od Severna Amerika, e spomenata od strana na E. de Vries & F. Willems vo 1995-1996 za vreme na nivnoto istraùvawe na maliot kormoran (Willems and de Vries 1998); sepak taa ne e registrirana od toga{. Najverojatno e is~eznata, zaradi nejzinata nesposobnost da gi tolerira mnogu niskite temperaturi na vodata vo tekot na zimskite meseci.

Hypophthalmichthys molitrix. Beliot ili Srebreniot tolstolobik koj e introduciran vid od Azija, ima isto taka komercijalna vrednost. Iako e introduciran vo 80-tite godini od minatiot vek, toj pove}e ne se lovi, bidej}i ne se reproducira ni vo dvete Prespanski ezera.

Lepomis gibbosus. Son~arkata e vid riba od Severna Amerika, introducirana vo sredinata na 90-tite godini od minatiot vek. Ottoga{, nejzinata populacija se

173

zgolemuva vo dvete Prespanski ezera. Taa ne e komercijalen vid na riba, no sepak nejzinata populacija }e ima zna~itelen porast vo narednite godini.

Pelasgus prespensis. Prespanskoto grun~e e nekomercijalen vid na riba i e endemit za dvete Prespanski ezera. Iako ovaa mala riba (<7-8 cm) se smeta za vid pod zakana, taa e prili~no brojna i na nea treba da se gleda kako na ranliv vid (VU), bidej}i nema seriozna, realna evidencija za bilo kakvo opa|awe na nejzinata populacija.

Pseudorasbora parva. êba~okot ili Pseudorasbora e indtroduciran vid od Azija, no bez komercijalna vrednost. Naj~esto ìvee do edna godina, poretko dve godini. Postoi somnevawe deka ima negativno vlijanie na nativnite (avtohtoni) vidovi (pr. Alburnoides prespensis), no sepak ostanuva da se proveri vakvata hipoteza. êba~okot e mnogu pobroen vo Maloto Prespansko Ezero otkolku vo Prespanskoto Ezero, a negovata populacija vo poslednata dekada ima zna~itelno zgolemuvawe vo Maloto Prespansko Ezero.

Oncorhynchus mykiss. Kaliforniskata pastrmka e introducirana salmonidna riba od Severna Amerika, i taa nema prirodna reprodukcija vo Prespanskoto Ezero. Site edinki koi se registrirani vo Prespanskoto Ezero, se pretpostavuva deka se izbegani od ribnikot lociran na Golema Reka, severno od Resen.

Parabramis pekinensis. Amurskiot krap e introduciran vid od rekata Amur vo Azija. Iako negovata introdukcija e napravena vo 70-tite godini od minatiot vek, toj pove}e ne se lovi, bidej}i ne se razmnoùva vo Prespanskite ezera.

Rhodeus amarus. Plati~eto e introduciran, nekomercijalen vid od Evropa. Toa se sre}ava vo Prespanskoto Ezero, no otsustvuva vo Maloto Prespansko Ezero. Vo dene{no vreme, negovata populacija ne e mnogu brojna.

Rutilus prespensis. Prespanskiot grunec zaedno so Prespanskata pla{ica (Alburnus belvica), e najbrojnata riba vo dvete Prespanski ezera, za koi pretstavuva endemi~en vid. Kako nekomercijalen vid na riba, toj e mnogu pobroen vo Maloto Prespansko Ezero otkolku vo Prespanskoto Ezero. Sepak, negovata populacija pokaùva raste~ki trend vo dvete ezera. Toj se razmnoùva samo vo ezerata, pokraj bregot kade e prisutna submerznata vegetacija. Toj e zna~aen plen na vodnite ptici, osobeno vo april.

Salmo letnica. Pe{tanskata pastrmka e introducirana salmonidna riba od Ohridskoto Ezero. Pome|u 1951-1954 godina, pove}e od 700,000 mladi edinki od ovoj vid se vneseni vo Prespanskoto Ezero (Hadzisce 1985). No bidej}i pe{tanskata pastrmka ne se razmnoùva vo Prespanskoto ezero, taa pove}e ne se lovi.

Salmo peristericus. Prespanskata poto~na pastrmka e endemi~na riba za Prespanskiot basen, i samo retko se sre}ava vo Maloto Prespansko Ezero. Ovaa salmonidna riba ìvee isklu~ivo vo ~etiri reki: Stara Reka, Braj~inska, Kranska i Leva reka. Po odnos na ovoj vid, neodamna e publiciran Akcionen plan, so cel da se obezbedi negova dolgotrajna vitalnost (Crivelli et al. 2008). Sega{niot status na nejzinata populacija e stabilen; sepak vo nekoi od navedenite reki, nejzinata populacija e mala i e vo potencijalna opasnost od istrebuvawe, so {to se objasnuva nejziniot status na “zagrozen vid”. Postojan problem e i krivolovot. Dopolnitelno se veruva deka ekstrakcijata na voda ja

174

namaluva geografskata distribucija. Neodamna, granicite na Nacionalniot park Pelister bea pro{ireni, so cel da se pokrie del od distributivniot areal na vidot.

Squalius prespensis. Prespanskiot klen e generalno zemeno re~en vid, koj poretko se sre}ava vo ezerata. Toj e komercijalna riba i endemi~en vid za dvete Prespanski ezera. Toj ne e ~est vid vo Prespanskoto Ezero, no vo Maloto Prespansko Ezero e dosta ~est. Vo posledno vreme, statusot na negovata populacija e stabilen.

Silurus glanis. Somot e introduciran vid od Dunavskiot basen vo Evropa, I vo Prespanskoto Ezero e prisuten od po~etokot na XX vek (Athanassopoulos 1922). Sepak toj ne e registriran vo Maloto Prespansko Ezero. Somot ima dolg ìvoten vek, i moè da dostigne dolìna pove}e od 2 m. i teìna pogolema od 100 kg. Spored kaùvawata na lokalnite ribari, vo dlabokite vodi na Prespanskoto Ezero, pred dve godini uloven e primerok od 37 kg.

Tinca tinca. Lini{ot e introduciran vid riba od Evropa. Najverojatno e vnesen od ezeroto Kastoria vo Grcija. Toj e mnogu redok vid vo dvete Prespanski ezera. Statusot na negovata populacija vo Maloto Prespansko Ezero e stabilen.

175

3.4.2.6.3 Valorizacija na vodozemci Bogatstvo na vidovi: - 9 vidovi

Stroga zakonska za{tita: Direktiva za ìveali{ta 92/43/EEC (Annex II): 2 vidovi Direktiva za ìveali{ta 92/43/EEC (Annex IV): 6 vidovi

Status na zakana: IUCN Globalno Zasegnati Vidovi (2009): Nema Endemizam: 4 vidovi se Balkanski Endemiti

Tabela 49 - Vodozemci pod Stroga zakonska za{tita, Globalno zasegnati i Endemi~ni vidovi registrirani vo Za{titenoto Podra~je Ezerani.

Strogo za{titeni, Globalno zasegnati i Endemi~ni vidovi na vodozemci vo ZP Ezerani

Taksonomska grupa/Vid Makedonsko narodno ime 92/43/EEC IUCN EndemizamClass Amphibia (Amphibians); (Vodozemci) Order Caudata (Tailed Amphibians: Salamanders and Newts) Family Salamandridae (Typical Salamander and Newts) 24. Triturus macedonicus Makedonski mrmorec II/IV - Balkan 25. Lissotriton vulgaris graecus Balkanski mal mrmorec - - Balkan Order Anura (Tailless Amphibians: Frogs and Toads) Family Bombinatoridae (Fire-bellied Toads) 26. Bombina scabra @olt muka~ II/IV - Balkan Family Pelobatidae (Spadefoots) 27. Pelobates syriacus balcanicus Balkanska lukova àba IV - Balkan Family Bufonidae (Typical Toads) 28. Pseudepidalea viridis Zelena krastava àba IV - - Family Hylidae (Tree Frogs) 29. Hyla arborea Gatalinka IV - - Family Ranidae (Typical Frogs) 30. Rana dalmatina Gorska àba IV - -

Direktivata za ìveali{ta obezbeduva stroga zakonska za{tita za 6 vidovi (Aneks IV), dodeka vidovite Makedonski mrmorec (Triturus macedonicus) i @olt muka~ (Bombina scabra), se vklu~eni i vo listata na Aneks II. Kako {to e prethodno spomenato vidovite od Aneks II se od poseben interes za Unijata, za ~ija za{tita e potrebno da se opredelat posebni podra~ja za konzervacija (za{tita).

Nitu eden vid od devette registrirani vidovi vodozemci vo ramkite na prirodniot rezervat Ezerani, ne e vklu~en vo trite IUCN kategorii na vidovi pod zakana na globalno nivo.

Vodozemcite Triturus macedonicus, Lissotriton vulgaris graecus i Bombina scabra, se Balkanski endemiti. Tie se ranlivi (osetlivi) na is~eznuvawe poradi nivniot ograni~en distributiven areal, koj pokriva vodni ekosistemi so disjunktivna distribucija, samo vo oddelni delovi na Balkanskiot Poluostrov.

176

Vodozemci pod Stroga zakonska za{tita registrirani vo ZP Ezerani:

Figura 44 - Makedonski mrmorec Figura 45 - @olt muka~ (Bombina scabra), (Triturus macedonicus), Balkanski Endemit. Balkanski Endemit.

Figura 46 - Balkanska lukova `aba Figura 47 - Zelena krastava ̀ aba (Pseudepidalea viridis). (Pelobates syriacus balcanicus), Balkanski Endemit.

Figura 48 - Gatalinka (Hyla arborea). Figura 49 - Gorska `aba (Rana dalmatina).

177

3.4.2.6.4 Valorizacija na vle~ugi Bogatstvo na vidovi: - 14 vidovi


Status na zakana: IUCN Globalno Zasegnati Vidovi (2009): Nema Endemizam: 4 vidovi se Balkanski Endemiti

Tabela 50 - Strogo za{titeni, Globalno zasegnati i Endemi~ni vidovi na vle~ugi registrirani vo Za{titenoto Podra~je Ezerani.

Strogo za{titeni, Globalno zasegnati i Endemi~ni vidovi na vle~ugi vo ZP Ezerani

Taksonomska grupa/Vid Makedonsko narodno ime 92/43/EEC IUCN EndemizamClass Reptilia (Reptiles); (Vlechugi) Order Testudines (Tortoises and Terrapins) Family Testudinidae (Tortoises) 1. Eurotestudo hermanni boettgeri Ridska @elka II/IV NT Balkan Family Emydidae (Terrapins) 2. Emys orbicularis Blatna @elka II/IV NT - Order Squamata (Scaled Reptiles) Suborder Sauria (Lizards) Family Lacertidae (Lacertid Lizards) 3. Lacerta viridis Zelen Gu{ter IV - - 4. Lacerta trilineata Golem Zelen Gu{ter IV - Balkan 5. Podarcis muralis Skalesta Gu{terica IV - - 6. Podarcis tauricus Stepska Gu{terica IV - Balkan 7. Podarcis erhardii Makedonska Gu{terica IV - Balkan Suborder Serpentes (Snakes) Family Colubridae (Typical Snakes) 8. Dolichophis caspius @olt smok IV - - 9. Zamenis longissimus Eskulapov Smok IV - - 10. Elaphe quatuorlineata @drepka II/IV - - 11. Natrix tessellata Ribarka IV - - Family Viperidae (Vipers) 12. Vipera ammodytes Poskok IV - -

Od vkupniot broj registrirani vidovi vle~ugi (14) za teritorijata na prirodniot rezervat Ezerani, zakonska za{tita imaat 12 vidovi koi se vklu~eni vo Aneks IV od Direktivata za ìveali{ta, dodeka vidovite: Ridska èlka (Eurotestudo hermanni), Blatna èlka (Emys orbicularis) i @drepka (Elaphe quatuorlineata), se vklu~eni i vo Aneks II (@ivotinski i rastitelni vidovi koi se od poseben interes za Unijata, i za ~ija za{tita e potrebno da se opredelat posebni podra~ja za konzervacija).

178

Nitu eden od 14 vidovi registrirani vle~ugi na teritorijata na prirodniot rezervat Ezerani, ne e vklu~en vo trite IUCN kategorii na vidovi pod zakana na globalno nivo. Sepak, vidovite Ridska `elka (Eurotestudo hermanni) i Blatna `elka (Emys orbicularis) se vklu~eni vo kategorijata Zasegnat vid (NT), koja e blisku do kategorijata Ranliv vid (VU).

Vle~ugite Eurotestudo hermanni boettgeri, Podarcis tauricus, Podarcis erhardii i Lacerta trilineata se Balkanski endemiti, koi se ranlivi (osetlivi) na is~eznuvawe poradi nivniot ograni~en distributiven areal, koj pokriva habitatni tipovi so disjunktivna distribucija. Vle~ugi pod Stroga zakonska za{tita registrirani vo Za{titenoto Podra~je Ezerani:

Figura 50 - Ridska @elka Figura 51 - Blatna @elka (Eurotestudo hermanni boettgeri), Balkanski Endemit. (Emys orbicularis).

Figura 52 - Zelen gu{ter (Lacerta viridis). Figura 53 - Golem zelen gu{ter (Lacerta trilineata), Balkanski Endemit.

179

Figura 54 - Skalesta Gu{terica (Podarcis muralis). Figura 55 - Stepska gu{terica (Podarcis tauricus) Balkanski Endemit.

Figura 56 - Makedonska gu{terica Figura 57 - @olt smok (Dolichophis caspius). (Podarcis erhardii), Balkanski Endemit.

Figura 58 - Eskulapov Smok (Zamenis longissimus). Figura 59 - @drepka (Elaphe quatuorlineata), Sub-adulten primerok.

180

Figura 60 - Ribarka (Natrix tessellata). Figura 61 - Poskok (Vipera ammodytes).

181

3.4.2.6.5 Valorizacija na ptici

Bogatstvo na vidovi: - 216 vidovi

Stroga zakonska za{tita: Direktiva za ptici 79/409/EEC (Annex I): 3 vidovi

Status na zakana: IUCN Globalno Zasegnati Vidovi (2009): 4 vidovi Endemizam: Nema, osven reliktnata populacija na Golemiot severen potopnik (Mergus merganser)

Tabela 51 - Strogo za{titeni i Globalno zasegnati vidovi na ptici prisutni vo Za{titenoto Podra~je Ezerani.

Strogo za{titeni i Globalno zasegnati vidovi na ptici vo ZP Ezerani

Taksonomska grupa/Vid Makedonsko narodno ime 79/409/EEC IUCN Class Aves (Birds); (Ptici) Order Gaviiformes Family Gaviidae (Divers); (Morski Nurkachi) 1. Gavia arctica Crnogu{est Morski Nurka~ I - Order Podicipediformes Family Podicipedidae (Grebes); ( Nurkachi) 2. Podiceps auritus U{est Nurka~ I - Order Pelecaniformes Family Phalacrocoracidae (Cormorants); (Kormorani) 3. Phalacrocorax pygmaeus Mal Kormoran I - Family Pelecanidae (Pelicans); (Pelikani) 4. Pelecanus onocrotalus Bel (Obichen) Pelikan I - 5. Pelecanus crispus Dalmatinski (Kadroglav) Pelikan I VU Order Ciconiiformes Family Ardeidae (Herons, Egrets, Bitterns); ( Chapji) 6. Botaurus stellaris Voden Bik; Bukavec I - 7. Ixobrychus minutus Mal Voden Bik; Mal Bukavec I - 8. Nycticorax nycticorax No}na âpja I - 9. Ardeola ralloides Grivesta âpja I - 10. Egretta garzetta Mala Bela âpja I - 11. Casmerodius albus Golema Bela âpja I - 12. Ardea purpurea Purpurna âpja I - Family Ciconiidae (Storks); (Shtrkovi) 13. Ciconia ciconia Bel [trk I - 14. Ciconia nigra Crn [trk I - Family Threskiornithidae (Ibises, Spoonbills); (Ibisi, Chapji Lazhicharki) 15. Plegadis falcinellus Bleskav Ibis I - 16. Platalea leucorodia âpja Laì~arka I - Order Phoenicopteriformes Family Phoenicopteridae (Flamingos); (Flaminga) 17. Phoenicopterus roseus Flamingo I - Order Anseriformes Family Anatidae (Swans, Geese, Ducks); (Lebedi, Guski, Shatki) 18. Cygnus cygnus @oltoklun Lebed; Lebed Peja~ I - 19. Aythya nyroca Worka; Koùfar I NT 20. Mergellus albellus Mal Severen (Bel) Potopnik I -

182

21. Mergus merganser Golem Severen Potopnik II Relikt Order Accipitriformes Family Accipitridae (Hawks, Eagles, Vultures); (Orli, Eji, Lunji, Jastrebi) 22. Pernis apivorus Jastreb Osojad I - 23. Milvus migrans Crna Luwa I - 24. Haliaeetus albicilla Beloopa{est Morski Orel I - 25. Neophron percnopterus Mal Orel Mr{ojadec; Kawa I EN 26. Aegypius monachus Crn Orel Mr{ojadec I NT 27. Circaetus gallicus Orel Zmijar I - 28. Circus aeruginosus Blatna Eja I - 29. Circus cyaneus Polska Eja I - 30. Circus macrourus Stepska Eja I NT 31. Circus pygargus Livadska Eja I - 32. Accipiter brevipes Kratkoprst Jastreb I - 33. Aquila heliaca Carski (Krstat) Orel I VU Family Pandionidae (Osprey); (Orli Ribari) 34. Pandion haliaetus Orel Ribar I - Order Falconiformes Family Falconidae (Falcons); (Sokoli) 35. Falco naumanni Stepska Vetrushka I VU 36. Falco vespertinus Ve~erna (Crvenonoga) Vetru{ka I NT 37. Falco columbarius Mal Sokol I - 38. Falco peregrinus Siv Sokol I - Order Gruiformes Family Rallidae (Rails); (Blatni Kokoshki) 39. Porzana pusilla Mala [arena Blatna Koko{ka I - Family Gruidae (Cranes); (Zheravi) 40. Grus grus Siv @erav I - Order Charadriiformes Family Recurvirostridae (Avocets and Stilts); (Sabjarki) 41. Himantopus himantopus Dolgonoga Sabjarka I - 42. Recurvirostra avosetta Krivokluna Sabjarka I - Family Burhinidae (Stone Curlews); (Churulinci) 43. Burhinus oedicnemus ^urulin I - Family Glareolidae (Pratincoles and Coursers); (Blatni Lastovici) 44. Glareola pratincola Obi~na Blatna Lastovica I - 45. Glareola nordmanni Stepska Blatna Lastovica - NT Family Charadriidae (Plovers); (Dozhdosvirci) 46. Charadrius alexandrinus** Morski Do`dosvirec I - Family Scolopacidae (Typical Waders), (Vistinski Mochvarki) 47. Philomachus pugnax Bojnik I - 48. Limosa limosa Crno-opa{esta [quka II NT 49. Numenius arquata Blatna [quka II NT 50. Tringa glareola Mala Tringa I - Family Laridae (Gulls); (Galebi) 51. Larus melanocephalus Crnoglav Galeb I - 52. Larus minutus Mal Galeb I - 53. Larus genei Tenkoklun Galeb I - Family Sternidae (Terns); (Vrtimushki) 54. Sterna nilotica Debelokluna Vrtimu{ka I - 55. Sterna caspia Kaspiska Vrtimu{ka I - 56. Sterna sandvicensis Grivesta Vrtimu{ka I - 57. Sterna hirundo Obi~na Vrtimu{ka I - 58. Sterna albifrons Mala Vrtimu{ka I - 59. Chlidonias niger Crna Vrtimu{ka I - Order Strigiformes

183

Family Strigidae (Typical Owls); (Utki Vistinski) 60. Bubo bubo Buf I - Order Caprimulgiformes Family Caprimulgidae (Nightjars); (Nokjni Lastovici) 61. Caprimulgus europaeus No}na Lastovica; Kozodoj I - Order Coraciiformes Family Alcedinidae (Kingfishers); (Ribarchinja) 62. Alcedo atthis Ribar~e I - Family Coraciidae (Rollers); (Smrdivrani) 63. Coracias garrulus Smrdivrana I NT Order Piciformes Family Picidae (Wrynecks, Woodpeckers); (Vrtivratki, Klukajdrvci) 64. Dendrocopos syriacus Sirijski [aren Klukajdrvec I - 65. Dendrocopos medius Obi~en [aren Klukajdrvec I - Order Passeriformes Family Alaudidae (Larks); (Chuchuligi) 66. Calandrella brachydactyla Mala ^u~uliga I - Family Motacillidae (Pipits, Wagtails); (Tresiopashki, Trepetlivki) 67. Anthus campestris Polska Trepetlivka I - Family Sylvidae (Warblers); (Grmusharki) 68. Acrocephalus melanopogon Musta}esto Trskar~e I - Family Muscicapidae (Flycatchers); (Muvarchinja) 69. Ficedula albicollis Belo{ijesto Muvar~e I - Family Laniidae (Shrikes); (Svrachinja) 70. Lanius collurio Crvenogrbo Svra~e I - 71. Lanius minor Malo Sivo Svra~e I - Family Emberizidae (Buntings); (Ovesarki) 72. Emberiza hortulana Gradinarska Ovesarka I -

** Objaveni podatoci za ptici, za koi e malku verojatno da bidat potvrdeni vo ramkite na za{titenoto podra~je i za koi e potrebna dopolnitelna verifikacija.

Kako rezultat na regresijata na bregovata linija na Prespanskoto Ezero, najzasegnati habitatni tipovi se vo ramkite na litoralnata zona, osobeno plitkite vodi, blatnite plavni povr{in i peso~nite dini. Iznenaduva faktot deka vo tekot na 2008 godina, be{e registriran mnogu mal broj na krajbre`ni ptici (ne samo vo ramkite na teritorijata na za{titenoto podra~je, tuku i na ostanatite lokaliteti dol` bregovata linija na Prespanskoto Ezero). Ostanuva nejasno dali pticite gi koristat ovie krajbre`ni habitatni tipovi vo tekot na nekoj drug period od godinata, {to seu{te ne sme go identifikuvale, ovie habitatni tipovi imaat nekoi nedostatoci, ili e toa rezultat na faktot deka Prespanskoto Ezero e locirano ponastrana od glavnite migratorni koridori za ovaa grupa na ptici.

Okolu 45% od vkupniot broj na vidovi ptici registrirani na teritorijata na za{titenoto podra~je Ezerani, imaat status koj gi ispolnuva me|unarodnite standardi (Birdlife International 2004) ili drugi kriteriumi (IUCN, 79/409/EEC), za koi e potrebno da se prevzemat aktivni merki za za{tita. Sepak, ovie brojki ne se zna~itelno povisoki vo odnos na drugi za{titeni podra~ja. U{te pove}e, prisustvoto na nekoi zasegnati vidovi se u{te ne e apsolutno potvrdeno, ili nivnoto prisustvo bilo registrirano samo vo pobliskoto minato.

Od druga strana, kaj odredeni vidovi na ptici ~ii populacii vo evropski ramki se vo proces na postojano namaluvawe, nivniot status vo SPR Ezerani e stabilen. Iako del od tie vidovi ne se vodni ptici (na primer Potpolo{ka

184

Coturnix coturnix, ili Malo svra~e Lanius minor i dr.), sepak od golemo zna~ewe e i za niv da se prevzemat soodvetni programi za za{tita.

Nekoi od tipi~nite vidovi na ptici vo Za{titenoto Podra~je Ezerani:

Figura 62 - No}na âpja (Nycticorax nycticorax). Figura 63 - Crnoglav Galeb (Larus ridibundus).

Figura 64 - Belobrada Vrtimu{ka Figura 65 - ̂ apja Laì~arka (Platalea leucorodia). (Chlidonias hybridus).

Figura 66 - Siva âpja (Ardea cinerea). Figura 67 - Golem Kormoran (Phalacrocorax carbo).

185

Figura 68 - Obi~na Vrtimu{ka (Sterna hirundo). Figura 69 - Grivesta ̂ apja (Ardeola ralloides).

Figura 70 - Mal Voden Bik (Ixobrychus minutus). Figura 71 - Golem Severen Potopnik (Mergus merganser).

186

3.4.2.6.6 Valorizacija na cica~i Bogatstvo na vidovi: - 29 vidovi


Status na zakana: IUCN Globalno Zasegnati Vidovi (2009): Nema Endemizam: 2 vidovi se Balkanski Endemiti Tabela 52 - Strogo za{titeni, Globalno zasegnati i Endemi~ni vidovi na cica~i registrirani vo Za{titenoto Podra~je Ezerani.

Strogo za{titeni, Globalno zasegnati i Endemi~ni vidovi na cica~i vo ZP Ezerani Taksonomska grupa/Vid Makedonsko narodno ime 92/43/EEC IUCN EndemizamClass Mammalia (Mammals); (Cicachi) Order Soricomorpha (Shrews and Moles) Family Talpidae (Moles) 1. Talpa stankovici Reliktna krtica - - Balkan Order Chiroptera (Bats) Family Rhinolophidae (Horseshoe Bats) 2. Rhinolophus blasii Blasiev Potkovi~ar II/IV - - 3. Rhinolophus euryale Ju`en Potkovi~ar II/IV NT - 4. Rhinolophus ferrumequinum Golem Potkovi~ar II/IV - - 5. Rhinolophus hipposideros Mal Potkovi~ar II/IV - - Family Vespertilionidae (Vespertilionid Bats) 6. Hypsugo savii Saviev Liljak IV - - 7. Myotis oxignathus Ostrou{est No}nik II/IV - - 8. Myotis mystacinus Musta}est No}nik IV - - Order Carnivora (Carnivores) Family Canidae (Dogs) 9. Canis lupus Volk IV - - Family Mustelidae (Otters, Martens, Weasels, Polecats, Badgers) 10. Lutra lutra Vidra II/IV NT - Order Rodentia (Rodents) Family Muridae (Mice and Rats) 11. Mus macedonicus Makedonski glu{ec - - Balkan Family Gliridae (Dormice) 12. Dryomys nitedula [umski polv IV - -

Vo IUCN Listata na Globalno zasegnati vidovi (IUCN 2009), ne e vklu~en nitu eden vid od cica~ite. Sepak, Ju`niot potkovi~ar (Rhinolophus euryale) i Vidrata (Lutra lutra) se valorizirani vo kategorijata “Re~isi zasegnati” (NT-Near Threatened).

Golemi kolonii na sedum vidovi na liljaci koi se pod zakonska za{tita i koi hiberniraat vo pe{terata vo blizina na selo Leskoec, go koristat blatoto Ezerani kako glavno podra~je za ishrana.

Dva vidovi od sitnite cica~i, se potvrdeni kako Balkanski endemiti: Reliktnata krtica (Talpa stanovici) i Makedonski glu{ec (Mus macedonicus), nezavisno od faktot {to nivniot glaven distributiven areal e ograni~en na teritorijata na Makedonija.

187

Cica~i pod Stroga zakonska za{tita registrirani vo Za{titenoto Podra~je Ezerani:

Figura 72 - Blasiev Potkovi~ar Figura 73 - Ju`en potkovi~ar (Rhinolophus blasii). (Rhinolophus euryale).

Figura 74 - Golem Potkovi~ar (Rhinolophus ferrumequinum); Figura 75 - Mal Potkovi~ar (Rhinolophus hipposideros) i Figura 76 - Ostrou{est No}nik (Myotis oxignathus), posledovatelno.

Figura 77 - Saviev Liljak (Hypsugo savii). Figura 78 - Musta}est No}nik (Myotis mystacinus).

188

Figura 79 - Volk (Canis lupus).

Figura 80 - Vidra (Lutra lutra). Figura 81 - [umski polv (Dryomys nitedula).

189

3.5 Ekologija

3.5.1 Kratok pregled na postoe~kite podatoci Ne postojat podetalni podatoci za ekologijata na Za{titenoto Podra~je Ezerani (osven za flora i fauna). Postojat pove}e studii {to go tretiraat samo Prespanskoto Ezero, kako i nekoi delovi od negovoto slivno podra~je, no tie ne se odnesuvaat na slivot na Za{titenoto Podra~je Ezerani (koj se sostoi od Golema Reka i Isto~ka Reka). Od druga strana, postojat dovolno podatoci za zemjodelskiot sektor (poto~no produkcijata na ovo{je) vo ovoj region (Prespa), koi mnogu lesno moàt da se vklu~at vo teritorijata na Za{titenoto Podra~je Ezerani.

Najva`nite postoe~ki podatoci se sekako onie koi se odnesuvaat na hidrologijata na ezeroto, koi se isto taka mnogu zna~ajni za samoto Za{titeno Podra~je Ezerani. Vakvite podatoci se objaveni vo nekolku doma{ni i stranski izdanija. Poskore{nite rezultati se objaveni vo izve{taite na nekoi me|unarodni proekti (Fakultetot za tehnologija i metalurgija be{e del od tie proekti, vidi na primer Anovski i sor. 1997 i 2007 - izvod). Drugi hidrolo{ki karakteristiki na ezeroto se dadeni kaj âvkalovski 1997, 2000.

Zna~ajni i korisni podatoci za abiotskata komponenta od ìvotnata sredina vo i nadvor od rezervatot (geologija, klima, po~vi, hidrologija itn.) se objaveni vo zbornicite na nau~nite simpoziumi posveteni na odr`liviot razvoj na prespanskiot region, organizirani vo Kor~a (Albanija) vo 1997 i Ote{evo (Makedonija) vo 2000 godina.

Zemjodelskite aspekti i agrohemijata se opi{ani kaj Ristevski i sor. (2000) i Trpeski i sor. (2000). @ivotnata sredina vo Prespanskiot region e predmet na detalno istraùvawe vo ramkite na postoe~kiot Prespa Park proekt. Zemjodelstvoto e zna~aen del od ovie studii. Podatocite se dostapni vo forma na izve{tai (UNDP glavnata kancelarija vo Skopje i proektnata kancelarija vo Resen). Golem broj na informacii za sektorot na zemjodelieto i negovata zna~ajna uloga vo ìvotnata sredina (po~vite i ezeroto) moàt da se najdat vo zbornikot spomenat pogore vo tekstot.

3.5.2 Abioti~ka komponenta na ìvotnata sredina - biotop Rezervatot se protega na podra~jeto na dolnite delovi od aluvijalna terasa (Resensko Pole) koja vo pogorniot del e so tercijarna starost. Nastanata e so depozicija vo ezerski uslovi, no vo nekoi slu~ai i vo mo~uri{ni uslovi. Na ovaa geolo{ka podloga se razvile plodni po~vi koi vo golema merka se pretstaveni so po~veni tipovi karakteristi~ni za blatni ekosistemi (hidromorfni po~vi). Klimata e umereno kontinentalna so izrazeno mediteransko vlijanie.

Osnovna crta na prostorot e prisustvoto na Prespanskoto Ezero (voden biotop) koe vo ramkite na Za{titenoto Podra~je Ezerani e vklu~eno so litoralniot del. Pokraj toa, vo rezervatot postojat i nekolku vodoteci. Pove}e detalni

190

podatoci za ovoj aspekt moàt da se najdat na pove}e mesta vo ovoj izve{taj (osobeno vo poglavjeto 2.2.3 - Hidrologija).

3.5.2.1 Vozduh I pokraj prisustvoto na silnite antropogeni vlijanija na i vo ìvotnata sredina vo rezervatot, kvalitetot na vozduhot e visok. Ovaa izjava ne e bazirana na merewe na kvalitetot na vozduhot so ogled na faktot {to vakov monitoring sistem ne e vospostaven na Prespa, tuku pove}e na indirektni zaklu~oci: vo ovaa oblast nema industriski kapaciteti, a soobra}ajot e slab.

3.5.2.2 Po~vi Spored morfolo{kiot opis na profilite i fizi~ko-hemskite karakteristiki (Trpevski i sor. 2000), postojat dva tipa na po~vi, dve po~veni edinici vo Za{titenoto Podra~je Ezerani: (I) nevarovni~ki koluvijalni po~vi i (II) koluvijalni livadski po~vi. Isto taka, postojat u{te dva tipa po~vi vo slivnoto podra~je: (III) isplakneti cimetni {umski po~vi i (IV) svetlo kafeavi kiseli {umski po~vi. Edna od najzna~ajni zaedni~ki karakteristiki na ovie po~vi e golemiot procent na pesoklivata frakcija vo nivniot mehani~ki sostav. Ova zna~i deka tie se propustlivi za voda i mineralni materii. So toa atmosferskite do`dovi i navodnuvaweto moàt silno da vlijaat na rastvoraweto na hemiskite zagaduva~ki materii od ve{ta~kite |ubriva, koi na krajot moàt da dojdat do ezeroto preku podzemnite vodi. Po~venata pH e kisela i ekstremno kisela so {to ovozmoùva aktivacija na te{kite metali. Plodnosta na po~vite (sodrìna na nutrienti, kako N, P, K), kako i sodrìnata na organska materija ne se pogodni za zemjodelstvo (osven kalium). Za podetalni informacii za po~vite vo Za{titenoto Podra~je Ezerani, vidi vo izve{tajot, vo poglavjeto za po~vi (2.2.4 - Po~vi).

191

3.5.3 Bioti~ka komponenta Vo uslovi kakvi {to se opi{ani pogore, se oformile razli~ni ekosistemi, a permanentnoto ~ovekovo prisustvo i interakcija so ekosistemite vo prostorot na Za{titenoto Podra~je Ezerani pridoneslo za formirawe na razli~ni agroekosistemi. Kako rezultat na toa, vo ramkite na Za{titenoto Podra~je Ezerani, denes se prisutni slednite ekosistemi:

Ezerski ekosistem - direktno e povrzan so op{toto zna~ewe na Za{titenoto Podra~je Ezerani, no negovoto zna~ewe se namaluva zaradi trendot na povlekuvawe na bregovata linija so padot na nivoto na vodata; litoralot e najva`noto stani{te od celiot ekosistem {to e od zna~ewe za rezervatot, a potoa sledat peso~nite bregovi (Figura 82).

Figura 82 - Ezerski Ekosistem.

Re~ni ekosistemi - najzna~aen e ekosistemot na vodotekot Golema Reka, koj e pod silno antropogeno vlijanie; zagaduvawe i iskoristuvawe na vodite vo pogornite tekovi {to uslovuva duri i presu{uvawe vo tekot na letniot period; re~nite stani{ta se mnogu zna~ajni vo smisla na biodiverzitetot (zasolni{te za akvati~nite organizmi, razgraduvawe na detritusot od lisja - za hrana, itn.); tekot na rekata e prenaso~en od originalniot tek vo nasoka na ribnicite (Figura 83).

192

Figura 83 - Golema Reka.

Blatni ekosistemi - pretstaveni se so razli~ni ekosistemi koi se razvile kako rezultat na dlabo~inata i postojanosta na vodata, kako i spored dominantnata rastitelna zaednica; so ogled na kontinuiranoto dvedecenisko povlekuvawe na vodata od Prespanskoto Ezero i namaluvaweto na podzemnite vodi, ovie ekosistemi se silno zagrozeni vo Za{titenoto Podra~je Ezerani; tie postepeno is~eznuvaat ili se namaluva nivnata povr{ina (Figuri 84 i 85).

Figura 84 - Blaten Ekosistem.

193

Figura 85 - Drug blaten Ekosistem.

Trevesti ekosistemi – livadi (vo ovoj izve{taj livadite se smetaat za trevni povr{ini koi redovno se kosat so cel da se proizvede seno); postojat najmalku dva tipa na vla`ni stani{ta (vrz osnova na rastitelnite zaednici) koi se kosat za vreme na su{niot period od godinata; ekolo{kata sukcesija (bez intervencija na lu|eto) bi moèla da gi uni{ti ovie stani{ta vo Za{titenoto Podra~je Ezerani).

[umski ekosistem - preostanatata evlova {uma e mnogu zna~aen ekosistem na nacionalno nivo so ogled na toa {to evlovi {umi vo so~uvana sostojba moàt da se sretnat edinstveno vo Bel~i{koto Blato; za àl, ovoj ekosistem e zna~itelno degradiran ili uni{ten vo Za{titenoto Podra~je Ezerani.

Vrbjacite go so~inuvaat novo nastanatiot tip na ekosistem vo Za{titenoto Podra~je Ezerani; tie rastat na novo formiranata pesokliva povr{ina (po povlekuvaweto na ezeroto); vrbite se sè u{te mladi, nalikuvaat na grmu{ki i na nekoi mesta se mnogu gusti; ovie zaednici opfa}aat golema povr{ina (Figura 86).

Figura 86 - Vrbjaci razvieni vo tekot na poslednite 20 godini na povr{ini koi vo minatoto bile pod voda.

194

Agroekosistemi (i ruderalni stani{ta vo tie ramki); najgolem broj od agroekosistemite vo Za{titenoto Podra~je Ezerani se ovo{tarnici, so trend na zgolemuvawe na nivnata povr{ina.

Ovo{tarnici - odgleduvaweto jabolka e mnogu va`na dejnost vo Prespa; Prespa pretstavuva najva`niot region za proizvodstvo na jabolka vo Makedonija; problemot so ovo{tarnicite e prekumernata upotreba na pesticidi, {to pretstavuva vistinska zakana kon `ivotnata sredina vo Za{titenoto Podra~je Ezerani (Figuri 87 i 88).

Figura 87 - Ovo{tarnik so jabolka. Figura 88 - Drug ovo{tarnik so jabolka.

Ribnici - tie se i bile mnogu zna~ajni ekosistemi napraveni od strana na lu|eto vo ramkite na Za{titenoto Podra~je Ezerani; vo sprotivnost na ovo{tarnicite tie se sega celosno napu{teni (Figura 89). Nekoi od ovie ekosistemi vklu~uvaat i pove}e od edno stani{te.

Figura 89 - Fotografija na eden od napu{tenite porane{ni ribnici.

195

Bidej}i ekosistemite se otvoreni sistemi, tie funkcioniraat ostvaruvaj}i pomalku ili pove}e tesni vrski me|u sebe. Vrskite gi ostvaruvaat preku splet abioti~ki faktori karakteristi~en za po{irokoto opkruùvawe i voedno pod postojano vlijanie na ~ovekovite dejstvija, odnosno vo kontekst na ~ovekovoto ìveewe i aktivnosti, vo konkretniot slu~aj, vo prostorot na Za{titenoto Podra~je Ezerani i po{irokata okolina. Vakvite interakcii (ìvo-neìviot sistem vo sodejstvo so ~ovekovite potrebi) kreirale specifi~en predel vo ~ii ramki kompleksnata struktura (oddelnite ekosistemi i ~ovekovite tvorbi) e osnova za integralno funkcionirawe na negovite elementi, a i samiot predel vo celina. Pravecot na promenite (koi i onaka se neminovni) }e zavisi od toa koi procesi }e nadvladeat: prirodnite ili antropogenite. (Op{to e prifateno deka tradicionalnite odr`livi antropogeni praktiki ne vlijaat destruktivno na predelot, odnosno ekosistemite {to go gradat).

196

4. Analiza i valorizacija na socio-ekonomskite faktori

4.1 Voved Za implementacija na strategiite vo vrska so ìvotnata sredina sekoga{ e neophodna ramnoteà me|u tro{ocite i pridobivkite. Na primer, za{titata na vodnite ìveali{ta, kako {to e Za{titenoto Podra~je Ezerani (ZPE), so sebe povlekuva {irok opseg na pra{awa koi treba da se zemat predvid. Vakvite pra{awa od edna strana gi vklu~uvaat direktnite vlijanija od zagaduvaweto kako rezultat, na primer, na neodr`livite zemjodelski postapki, prekumernata upotreba na prirodnite resursi i tro{ocite povrzani so sledeweto i sproveduvaweto na strategiite za odrùvawe na prirodnite bogatstva na za{titeniot rezervat. Od druga strana pak, vo pridobivkite spa|aat podobruvaweto na kvalitetot na ìvotnata sredina, zgolemuvaweto na ìveali{tata na rastenijata i ìvotnite, od {to proizleguva i dobrosostojbata na lokalnoto naselenie. Pridobivkite od sproveduvaweto na strategijata treba da gi opravduvaat tro{ocite.

4.1.1 Celi i nasoki Glavnata namena na ovaa socio-ekonomska analiza leì vo potrebata od kvantitativno odreduvawe na rizicite povrzani so uspe{nata implementacija na predloènite merki za za{tita na Za{titenoto Podra~je Ezerani i pridru`nite tro{oci za nivno ublaùvawe; definirawe na najdobrata institucionalna struktura za odrùvawe na merkite za za{tita vo ramkite na Za{titenoto Podra~je Ezerani; i identifikacija na najsoodvetnite investiciski merki za pottiknuvawe na odr`livata upotreba na prirodnite resursi i re{avawe na pra{awata vo vrska so imotnata sopstvenost, kako i za spre~uvawe na zagaduvaweto i podobruvawe na dobrosostojbata na lokalnoto naselenie.

4.2 Metodologija 4.2.1 Anketen plan Be{e podgotven detalen pra{alnik vo vrska so socio-ekonomskite pra{awa. So cel da se sprovede anketata, pra{alnikot be{e podelen na dve poglavja: (I) Socio-ekonomski pra{awa i (II) Pra{awa vo vrska so ìvotnata sredina. Vo Aneksot 1 e daden pregled na pra{alnikot. So anketata e napraven obid da se stavi akcent i na ekonomskite pra{awa, odnosno priodot se koncentrira na utvrduvawe na zavisnosta na naselenieto od upotrebata na zemji{teto vo ramkite na momentalnite granici na Za{titenoto Podra~je Ezerani, kako i na socijalnite pra{awa od tipot na pristap do javnite i komunalnite uslugi, kako i spremnosta i mo`nosta za nivno pla}awe. Preku ekonomskite pra{awa bi trebalo da se raspoznaat karakteristikite na odnesuvaweto i podgotvenosta na naselenieto soodvetno da gi prevzeme odgovornostite vo zaednicata.

197

4.2.1.1 Golemina na primerokot Terenskiot anketen tim (TAT) od Regionalniot centar za za{tita na ìvotnata sredina - Kancelarija vo Makedonija, usvoi prose~na golemina na primerokot od 15% od vkupniot broj na doma}instva vo celnata oblast, {to e prili~no nad standardite za socio-ekonomski analizi poddràni od strana na Svetskata Banka i drugi me|unarodni finansiski institucii (obi~no 5%). Vo slednata tabela e daden pregled na planiraniot i sprovedeniot broj na intervjuirani doma}instva.

Tabela 53 - Pregled na planiranite i kompletiranite intervjua.

Selo Doma}instva Planirani Intervjua % Sprovedeni Intervjua %

Asamati 40 7 18 % 7 18 % Volkoderi 24 4 17 % 4 17 % Grn~ari 96 17 18 % 10 10 % Perovo 43 8 19 % 8 19 % Drmeni 103 18 17 % 16 16 % Ezerani 49 7 14 % 7 14 % Pokrvenik 17 3 18 % 3 18 % Prequbje 5 2 40 % 2 40 % Rajca 18 3 17 % 3 17 % [urlenci 21 4 19 % 4 19 % Vkupno 416 73 17.6 % 64 15.4 % Iako ne moè{e da se postigne prvi~no planiraniot broj od 73 doma}instva, sepak, realniot broj na intervjuirani doma}instva, 64, pretstavuva 15% od vkupniot broj. Glavnite pri~ini za nemo`nosta da se anketiraat 73 doma}instva be{e otsustvoto na nekoi od sopstvenicite od nivnite domovi za vreme na intervjuiraweto, ili nevolnosta na drugi od niv da odogovorat na anketata. Vkupno okolu 30 sopstvenici, ne sakaa da bidat intervjuirani poradi zagriènosta deka postoi nekoja skriena agenda zad intervjuata (najmnogu strav od odano~uvawe ili politi~ka zloupotreba).

4.2.1.2 Sproveduvawe na anketata Socio-ekonomskata anketa be{e sprovedena vo periodot od 28-mi juli do 1-vi avgust, 2008 godina vo deset sela vo op{tina Resen: Grn~ari, Perovo, Prequbje, Asamati, Rajca, Pokrvenik, Volkoderi, [urlenci, Drmeni i Ezerani. Ovie sela leàt vo granicite na Za{titenoto Podra~je Ezerani. Vkupnoto naselenie vo ovie sela iznesuva 1736 ìteli, {to pretstavuva 10.4% od vkupnoto naselenie vo op{tina Resen. Na geografskata karta prikaàna podolu e ilustrirano Za{titenoto Podra~je Ezerani i lokacijata na analiziranite sela. Direktniot kontakt so lokalnite zaednici za vreme na anketiraweto be{e korisen na mnogu na~ini. Imeno, lokalnite ìteli bea vo mo`nost da dobijat informacii vo vrska so namerite na centralnata vlast da se procenat prirodnite bogatstva na Za{titenoto Podra~je Ezerani, zaedno so socio-

198

ekonomskite karakteristiki na taa oblast. Lu|eto bea zadovolni od postoeweto na nekakva tekovna aktivnost, iako nivnite se}avawa vo odnos na minatite merki povrzani so Za{titenoto Podra~je Ezerani ne bea sekoga{ pozitivni. Proektniot tim od druga strana, be{e vo mo`nost da go osoznae na~inot na ìvot i mentalitetot na lokalnite zaednici. Sostojbata vo odnos na prihodite be{e diskutirana od aspekt na izvorite na prihodi, sposobnosta za zadovoluvawe na osnovnite potrebi, kako i sposobnosta za pokrivawe na vonredni tro{oci. Najva`no e toa {to vo sklop na odgovorite na pra{alnikot bea diskutirani pra{awata vo vrska so sopstveni{tvoto na zemjata. Na lu|eto im be{e dadena mo`nost da biraat me|u razli~ni tipovi na kompenzacija i, za prvpat, bea zapra{ani za nivnite mislewa i/ili stavovi. Pokraj toa, be{e procenet i interesot na lokalnoto naselenie za pro{iruvawe na nivnite izvori na prihod preku alternativna upotreba na prirodnite resursi za nameni kako {to se razvojot na odr`liv turizam i organsko zemjodelstvo.

Figura 90 - Granici na Za{titenoto Podra~je Ezerani i lokacija na okolnite naseleni mesta.

Isto taka, be{e proceneto i kolku naselenieto gi razbira promenite povrzani so implementacijata na predvidenite za{titni reìmi. Ova vklu~uva{e procenka na nivoto na svest vo vrska so va`nosta na za{titenata oblast i na momentalnata spremnost na ìtelite da u~estvuvaat vo ovoj proekt. Svesta i spremnosta za vklu~uvawe vo aktivnostite koi zapo~nuvaat i napreduvaat na centralno nivo (kako {to e vospostavuvawe na za{titena oblast) se dosta niski. O~igledno e deka, ako lokalnoto naselenie e soodvetno vklu~eno vo definiraweto na granicite na Za{titenoto Podra~je Ezerani i reìmite za za{tita, ako merkite za kompenzacija i kaznite dosledno se sproveduvaat i ako

199

lokalnite i dràvnite vlasti se dovolno vklu~eni preku obezbeduvawe na ~ove~ki ili finansiski resursi za vodewe na procesite za za{tita na PRE, toga{ povratnata reakcija od ìtelite }e se podobri.

Anketata be{e uspe{no sprovedena so pomo{ na pretstavnici od UNDP, voda~ite na lokalnite zaednici i op{tinskite vlasti. Preliminarnite rezultati bea diskutirani vo Resen. U{te vo ranite fazi od socio-ekonomskata analiza stana jasno deka treba da se napravi u{te mnogu za da se podigne svesta na lokalnoto naselenie, i da naselenieto se vklu~i vo aktivnata za{tita na Za{titenoto Podra~je Ezerani. Isto taka, treba u{te mnogu da se napravi vo delot na sproveduvaweto na sistematskite merki za podobruvawe na lokalnata infrastruktura, a so toa i za postavuvawe na osnova za pointenziven lokalen ekonomski razvoj. Na odrànite sostanoci za vreme na anketiraweto, gradona~alnikot na op{tina Resen ja izrazi negovata posvetenost kon realizacijata na ovoj proekt i spremnosta za pronao|awe re{enija za kriti~nite pra{awa kako {to se obeleùvaweto na granicite i pridru`nite aktivnosti vo vrska so upotrebata na zemji{teto. Gledi{teto na gradona~alnikot vo odnos na upravuvaweto so za{titenata oblast be{e deka toa treba da bide dodeleno na op{tinata, koja bi organizirala upravna edinica za nadgleduvawe na reìmite za za{tita na oblasta. Pove}eto od ovie pra{awa se dopolnitelno diskutirani vo Poglavje 4, vklu~uvaj}i gi onie koi se odnesuvaat na institucionalnata struktura koja treba da se definira vo soglasnost so odredbite od Zakonot za za{tita na prirodata i Zakonot za ìvotna sredina.

Po anketiraweto be{e osnovana baza na podatoci vo Microsoft Access so koja se ovozmoì standardizirana obrabotka na podatocite i postavuvawe na osnova za bilo kakvi idni potfati povrzani so sledeweto na socio-ekonomskite pra{awa vo Za{titenoto Podra~je Ezerani. Obrabotkata na podatocite be{e zavr{ena kon krajot na dekemvri, 2008 godina. Bea izvr{eni ispituvawa na bazata na podatoci, so cel da se proveri objektivnosta na odgovorite i da se otkrijat me|usebnite vrski na socio-ekonomskite karakterisitiki, kako i stavovite/gledi{tata na lu|eto vo odnos na Za{titenoto Podra~je Ezerani. Vo ova poglavje se opi{ani glavnite demografski karakteristiki, kako {to se: porastot na naselenieto, polovata struktura, obrazovanieto, etni~kite pra{awa, i migracijata. Pokraj toa, izvr{ena e i procenka na ìveali{tata, kako i na stepenot i kvalitetot na javnite uslugi. Isto taka e staven akcent i na prihodite, rabotnata sila i vrabotenosta. Bea oceneti razli~nite vlijanija vrz Za{titenoto Podra~je Ezerani koi poteknuvaat od siroma{tijata i tradicionalnata upotreba na prirodnite resursi. Pokraj toa, bea proceneti i stavovite na lokalnoto naselenie vo odnos na: promenata na sega{nite zemjodelski postapki i sproveduvaweto na poodr`livi tehniki, kako i voveduvaweto na eko- turizam. Bea zemeni predvid gledi{tata vo odnos na va`nosta na Za{titenoto Podra~je Ezerani za ekosistemot i dobrosostojbata na lokalnoto naselenie. Na krajot, bea analizirani i pra{awata vo vrska so sopstveni{tvoto na zemjata i mo`nostite za re{avawe na raznovidnite konflikti povrzani so zadrùvawe na privatnoto zemji{te vnatre vo granicite na Za{titenoto Podra~je Ezerani.

200

4.3 Rezultati od sprovedenata anketa Vo ova poglavje se opi{ani glavnite demografski karakteristiki, kako {to se: porastot na naselenieto, polovata struktura, obrazovanieto, etni~kite pra{awa, i migracijata. Pokraj toa, izvr{ena e i procenka na `iveali{tata, kako i na stepenot i kvalitetot na javnite uslugi. Isto taka e staven akcent i na prihodite, rabotnata sila i vrabotenosta. Bea oceneti razli~nite vlijanija vrz Za{titenoto Podra~je Ezerani koi poteknuvaat od siroma{tijata i tradicionalnata upotreba na prirodnite resursi. Pokraj toa, bea proceneti i stavovite na lokalnoto naselenie vo odnos na: promenata na sega{nite zemjodelski postapki i sproveduvaweto na poodr`livi tehniki, kako i voveduvaweto na eko- turizam. Bea zemeni predvid gledi{tata vo odnos na va`nosta na Za{titenoto Podra~je Ezerani za ekosistemot i dobrosostojbata na lokalnoto naselenie. Na krajot, bea analizirani i pra{awata vo vrska so sopstveni{tvoto na zemjata i mo`nostite za re{avawe na raznovidnite konflikti povrzani so zadr`uvawe na privatnoto zemji{te vnatre vo granicite na Za{titenoto Podra~je Ezerani.

201

4.3.1 Demografski pra{awa

4.3.1.1 Naselenie i porast na naselenieto, vozrast i pol Demografskite informacii bea sobrani od popisot na naselenieto (2002 godina) vo kombinacija so rezultatite od konkretnata anketa. Tamu kade {to ima{e praznini vo podatocite bea konsultirani dopolnitelni izvori na informacii. Vo selata koi se nao|aat vo neposredna blizina na Za{titenoto Podra~je Ezerani se naseleni 1,736 ìteli. Vrz osnova na serija od pokazateli za porastot na naselenieto, moè da se zaklu~i deka vo tekot na minatite 30 godini ima postojano opa|awe na naselenieto vo op{tina Resen. Sprotivno na toa, vo periodot od 2004 do 2008 godina, vo regionot na proektot imalo mal porast na naselenieto ednakov skoro na 1% od vkupnoto naselenie vo op{tinata.

Tabela 54 - Pregled na polovite i starosnite grupi.

Vkupno naselenie na 15 i nad 15 godini Selo

Vkupno naselenie

Maì @eni Vkupno

Vkupno naselenie do15 godini

Asamati 175 75 63 138 37Volkoderi 114 44 42 86 28Grn~ari 417 160 176 336 81Perovo 175 75 78 153 22Drmeni 416 175 184 359 57Ezerani 203 84 90 174 29Pokrvenik 65 34 26 60 5Prequbje 16 7 9 16 0Rajca 66 30 24 54 12[urlenci 89 38 38 76 13Vkupno 1736 722 730 1452 284

Dostapnite statisti~ki podatoci od popisot vo 2002 godina pokaùvaat starosna struktura so uramnoteèna distribucija na naselenieto vo 14 starosni podgrupi. Za namenata na ovaa socio-ekonomska analiza, napravena e razlika me|u dvete dominantni starosni grupi: 0-14 godini i nad 14 godini. Tabelata prikaàna podolu ukaùva na dobar potencijal za revitalizacija na populacijata, bidej}i nad 16% se deca (starosna grupa 0-14 godini). Odnosot maì/èni isto taka e ednakov. Glavno, maìte se onie koi zarabotuvaat, dodeka pak ènata ja prevzemata svojata tradicionalna uloga, kako kako {to e vospituvaweto na decata i griàta za doma}instvoto, i nema indicii deka ova }e se smeni vo bliska idnina. Se ~ini deka ènite ne se zainteresirani za u~estvo vo aktivnostite vo vrska so donesuvaweto na glavnite odluki, vklu~uvaj}i gi pra{awata povrzani so ekonomskata i socijalnata dobrosostojba.

202

4.3.1.2 Migracija na naselenieto Vo momentov, migracijata e stabilna, bez promeni na relativniot broj na ìteli koi emigriraat od Makedonija. Najgolemiot del od lu|eto koi ìveat vo stranstvo gi napu{tile svoite domovi vo periodot od 1965 do 1980 godina2. Pove}eto od niv se naselile vo Skandinavskite zemji ([vedska i Danska), kako i nadvor od Evropa – Avstralija i Soedinetite Amerikanski Dràvi. Ne se dostapni oficijalni podatoci za brojot na semejstva koi emigrirale vo ovoj period. Za vreme na anketiraweto stana jasno deka okolu 10%3 od semejstvata ili imaat rodnini koi ìveat vo stranstvo i tamu se steknuvaat so prihodi, ili primaat penzii od prethodno vrabotuvawe vo stranstvo. Od gledna to~ka na idnata za{tita i upravuvawe so Za{titenoto Podra~je Ezerani, migracijata moè da ima pozitivno vlijanie, kako rezultat na iskustvoto {to ovie lu|e go steknuvaat za pra{awata povrzani so ìvotnata sredina za vreme na prestojot vo razvienite zemji. Ova moè pozitivno da vlijae vrz momentalnata nezainteresiranost na naselenieto vo odnos na Za{titenoto Podra~je Ezerani kako vreden priroden resurs.

4.3.1.3 Obrazovanie i etni~ki pra{awa Najgolemiot del od intervjuiranoto naselenie (65%) ima osnovno i/ili sredno obrazovanie. Mal del (4%) od naselenieto se nepismeni. Nivoto na obrazovanie vo regionot na proektot verojatno e nesoodvetno za da se obezbedi fond na kvalifikuvana rabotna raka, koja e potrebna za da se ovozmoì raznovidnost na aktivnostite za sozdavawe prihod i porast na mo`nostite za vrabotuvawe preku profesionalna distribucija na ekonomski aktivnoto naselenie. Naredniot grafik go pokaùva nivoto na obrazovanie na populacijata koja ja naseluva celnata oblast. Visokoto obrazovanie e raste~ki trend vo ova podra~je. Vo sedumnaeset semejstva (27% od vkupniot broj na intervjuirani doma}instva) ima 30 studenti koi gi posetuvaat univerzitetite vo Bitola i Skopje; pokraj toa, vrz osnova na odgovorite od intervjuata, jasno e deka se zgolemuva i investiraweto vo obrazovanie na privatnite univerziteti vo Skopje, {to ukaùva deka semejstvata od intervjuiranite doma}instva se ekonomski situirani.

2 Овој период беше назначен од страна на анкетираните лица и не претставува официјална, ниту публикувана информација

3 Овој процент е приближен и се темели на разговорите со интервјуираните лица

203

Figura 91 - Nivo na Obrazovanie. Zabele{ka: Na grafikot se prikaàni podatocite za site ~lenovi od intervjuiranite doma}instva (vkupno 216 ìteli od celnata populacija, ili 12.4%).

Raste~kata svest za potrebata od podobruvawe na nivoto na obrazovanie vo ramkite na raste~koto pomlado naselenie, naporedno so tendencijata za stagnacija na migracijata na naselenieto vo izminatite deset godini, ukaùva na toa deka postoi dobar potencijal za iden ekonomski razvoj. Kako zaklu~ok, novite generacii moàt da bidat dviè~kata sila na idnoto integrirano upravuvawe na Prespanskoto Ezero, dokolku se implementiraat soodvetni programi.

204

4.3.2 Doma}instva, ìveali{ta i pristap do javnite uslugi Ovoj del se fokusira na ìvotniot standard na lokalnoto naselenie, domuvaweto i pristapot do javnite uslugi: elektri~na energija, voda, sanitarii i telekomunikacii. Pove}eto ku}i vo regionot na proektot imaat gradini (98%). Tie voobia~eno se pove}e-generaciski ku}i, kade parovite so deca ìveat so svoite roditeli. Obi~no, najstariot ma` e “glavata” na semejstvoto. Ku}ite se prostrani i obezbeduvaat relativno visok ìvoten standard. Pokraj pokrieniot prostor za ìveewe, obi~no se prisutni i drugi tipovi na gradbi na imotite, kako {to se garaì, skladi{ta itn. Osumdeset i {est procenti od intervjuiranite lica se spostvenici na nivnite ìveali{ta, a 76% od niv ne poseduvaat nikakov drug imot. Najgolemiot del od ku}ite se izgradeni skoro pred 20 godini, dodeka pak sega{nite grade`ni aktivnosti se ograni~eni i se sotojat glavno od obnovuvawe; a kako rezultat na zgolemenata potreba za skladirawe jabolka, prisutni se investicii vo izgradba na skladi{ta. Naredniot grafik dava informacii za brojot na doma}instva vo celnoto podra~je koi primaat nekoi infrastrukturni uslugi.

Figura 92 - Doma}instva so pristap do javnite uslugi.

Gornata figura ukaùva na toa deka pove}eto od doma}instvata vo ovoj region imaat pristap do vodovod, elektri~na energija i telekomunikacii. Nasproti op{tiot vpe~atok deka ìveali{tata vo regionot se so relativno visok kvalitet, postojat nekoi nedostatoci vo odnos na javnite uslugi.

205

4.3.2.1 Upravuvawe so otpad Spored informaciite dobieni od strana na ispituv~ite, postoi dobro organiziran sistem za otstranuvawe i sobirawe na cvrstiot otpad, vo sporedba so drugite ruralni sredini vo Makedonija. Sedumdeset i devet procenti od doma}instvata se obezbedeni so nedelno sobirawe na otpadot od strana na javnoto komunalno pretprijatie “Proleter” od Resen. Ostanuvaat problemite vo vrska so selata koi ne dobivat organizirani uslugi vo odnos na otpadot, {to go primoruva lokalnoto naselenie da go frla otpadot na nekontrolirani deponii. Osobeno zagriùva seloto Ezerani, locirano vo neposrednata okolina na Za{titenoto Podra~je Ezerani.

4.3.2.2 Sanitarni uslugi Pove}eto od doma}instvata (97%) vo ovoj region imaat pristap do vodovod, no nemaat pristap do sistemot za sobirawe i tretman na otpadnite vodi. Osumdeset i {est procenti od ispitanicite imaat septi~ki jami, dodeka pak drugite ja ispu{taat otpadnata voda direktno vo podzemjeto. Vo pove}eto slu~ai (vo zavisnost od uslovite na po~vata i nejzinata propustlivost), ova doveduva do prodirawe na zagaduva~ki materii vo podzemnite vodi, {to moè da ima negativni efekti vrz ~ove~koto zdravje, celokupniot ekosistem, i osobeno vrz Za{titenoto Podra~je Ezerani.

4.3.2.3 Greewe Kako na~in na greewe, 95% od doma}instvata koristat cvrsti goriva (glavno drva za ogrev), poradi toa {to ne postoi centralen sistem za greewe vo selata. Za vreme na anketiraweto se zboruva{e za postoewe na ilegalna se~a na drva za ogrev vo Za{titenoto Podra~je Ezerani, no ova ne e potvrdeno poradi nedostatokot od redovni inspekcii i monitoring vo podra~jeto. Zaedno so vospostavuvaweto na reìmot za za{tita na Za{titenoto Podra~je Ezerani, bi moralo da se implementiraat i specifi~ni planovi za monitoring.

Figura 93 - Na~in na greewe.

206

4.3.2.4 Sposobnost i spremnost za pla}awe na uslugite Mese~nata cena za vodosnabduvawe (vklu~uvaj}i go otstranuvaweto na cvrstiot otpad) varira od 200 do 400 MKD (5-10 USD)4. Vrz osnova na rezultatite od anketata, ovaa suma e prifatliva za 51% od naselenieto; a 20% od naselenieto ne moàt da si gi dozvolat momentalnite ceni na smetkite (Figura 94, ceni za vodosnabduvawe i otstranuvawe na smet). Vo sporedba so Figura 99 (koja otslikuva nekoi od razli~nite tipovi na tro{oci), 78% od naselenieto izjavija deka redovno gi pla}aat komunalnite smetki, dodeka ostanatite 22%, od ispitanicite se smeta deka ne moàt da platat za dobienite uslugi. Od gledna to~ka na mo`nite reìmi za za{tita na Za{titenoto Podra~je Ezerani, va`no e da se razbere ekonomskata sostojba na ìtelite i nivnata sposobnost da odgovorat na nivnite obvrski, kakva {to e pla}aweto na smetkite. Vrz osnova na nivnite odogovori, moè da se zaklu~i deka samo mal del od naselenieto ne e vo mo`nost ili ne saka da gi pla}a javnite uslugi, {to pretstavuva pozitiven znak. Cenite na uslugite zavisat od rastojanieto na seloto od gradot Resen; kolku e seloto podaleku, tolku e povisoka cenata. Ovoj metod za odreduvawe na cenite ne e vo soglasnost so odredbite od Zakonot za upravuvawe so otpadot, koj garantira univerzalnost na uslugata i odreduva deka na doma}instvata treba da im se napla}a samo vrz osnova na koli~estvoto na sozdaden otpad. Site ovie okolnosti treba da se zemat predvid pri definiraweto na merkite za za{tita na Za{titenoto Podra~je Ezerani, bidej}i ako naselenieto ne e zadovolno od javnite uslugi, toga{ nivnata reakcija na merkite koi doa|aat bilo od dràvno, bilo od lokalno nivo, verojatno }e bide nesoodvetna.

Edna interesna opservacija ukaùva na toa deka pogolemite semejstva se pospremni da gi pla}aat nivnite smetki vo sporedba so pomalite semejstva (od 2 ili 3 ~lena), kaj koi e zabeleàna pomala sposobnost za pla}awe. Tradicionalniot semeen sostav (baba i dedo, roditeli i deca koi ìveat pod eden pokriv) e dominanten, i se smeta deka donesuva stabilnost i dobrosostojba, no isto taka sozdava golemi semejni grupi. Ovoj fakt treba da se zeme predvid pri kreiraweto na kampawite za informirawe, taka {to semejstvata koi se po~ustvitelni na promeni, kako {to se pomalite semejstva, ne bi bile propu{teni. Na slednite figuri se prikaàni varijaciite na cenite za uslugite, zaedno so pra{awata vo vrska so toa kolku naselenieto moè da si gi dozvoli takvite ceni.

Figura 94 - Ceni za vodosnabduvawe i otstranuvawe na smet. Figurea 95 - Prifatlivost na cenite.

4 Извор НБРМ: Среден курс од 16.03.2009, 1УСД = 47.59 МКД

207

4.3.3 Socio-ekonomski karakteristiki

4.3.3.1 Rabotna sila i vrabotuvawe Sostojbite vo odnos na vrabotenosta i prihodite se tesno povrzani i mnogu va`ni za kreiraweto na ekonomskite instrumenti za kompenzacija/kazni, nameneti za soodvetna za{tita na Za{titenoto Podra~je Ezerani vo idnina. Grafikot prikaàn podolu, vrz osnova na informaciite od anketata, ja otslikuva sostojbata vo odnos na vrabotenosta vo celnata oblast. Goreprikaànata tabela ukaùva deka 30% od intervjuiranite lica se vraboteni ili samo-vraboteni, dodeka pak 19% se penzionirani. Ostatokot od ispitanoto naselenie se nevraboteni i/ili doma}inki, studenti i drugi izdrùvani lica. Vrz osnova na drugi odgovori na razli~ni pra{awa, se ~ini deka dobienite informacii preku ispituvaweto na vrabotenosta ne se izdra`ni, pa jasno e deka podatocite od anketata ne gi otslikuvaat vistinskite prihodi.

Figura 96 - Vrabotenost.

Se pretpostavuva deka mnogu zemjodelski proizvoditeli nevolno pla}aat danoci ili penziski i zdravstveni beneficii; pa sledstveno, tie ne se registrirani kako izvori na prihod. Ovaa nevolnost se ~ini deka ne e rezultat na visokite danoci, tuku na nedoverbata vo dràvnite institucii. Zemjodelcite se ~ustvuvaat kako da se ostaveni da se griàt sami za sebe. Vo momentov, postojat nekoi predloèni merki za obezbeduvawe subvencii na zemjodelskite proizvoditeli, so {to bi im se ovozmoìlo da se registriraat kako samo-vraboteni. Se o~ekuva ovie merki da imaat pozitivni efekti vrz regionot kako celina i osobeno vrz sproveduvaweto na reìmite za za{tita na Za{titenoto

208

Podra~je Ezerani. Pokraj toa, takvite subvencii moàt da se povrzat so drugi metodi za za{tita na Za{titenoto Podra~je Ezerani i treba da se zemat predvid od strana na soodvetnite vlasti. Pokraj zemjodelstvoto, mal broj od intervjuiranite lica imale nekoe prethodno vrabotuvawe, glavno vo turizmot, snabduvaweto so hrana i javnite uslugi. Generalno gledano, nedostasuvaat drugi lokalni biznisi. Ima mal broj prodavnici, apteki, zemjodelski apteki, privatni doktori i restorani, {to pokaùva deka ili pobaruva~kata ili brojot na kvalifikuvani davateli na uslugi se ograni~eni. Turizmot, koj vo minatoto sozdaval zna~aen prihod, e vo postojano opa|awe, verojatno poradi vlo{uvaweto na hidrolo{kata sostojba na ezeroto. Pokraj toa, postoe~kite turisti~ki kapaciteti ne bile soodvetno odrùvani za vreme na raspadot na Jugoslavija i vo tranziciskiot period na dràvata, {to rezultiralo so nivno vlo{uvawe.

4.3.3.2 Prihodi i ìvoten standard Prihodot i potro{uva~kata po doma}instvo se me|u najva`nite determinanti na dobrosostojbata na regionot. Sledniot grafik dava informacii za godi{niot prihod na intervjuiranite doma}instva.

Figura 97 - Grupi spored godi{niot prihod po doma}instvo (MKD).

209

Goreprikaàniot grafik ukaùva deka najgolemata poedine~na ekonomska grupa (22% od intervjuiranite doma}instva) ima godi{en prihod od nad 600.000 MKD5; 13% tvrdat deka nivniot godi{en prihod e vo opsegot od 132.000 do 180.000 MKD, dodeka pak 22% od intervjuiranite doma}instvata spa|aat vo grupata so najnizok godi{en prihod (do 84,000 MKD). Procentot na semejstva so nizok prihod e vo soglasnost so prethodnite odgovori vo vrska so sposobnosta za pla}awe na javnite uslugi i vlo{enata finansiska sostojba vo sporedba so prethodnata godina. Za da se potvrdat odgovorite dobieni od intervjuiranite lica vo vrska so nivniot godi{en prihod po doma}instvo, se javi neophodnosta od osoznavawe na nivnite potro{uva~ki naviki; zatoa, od niv be{e pobarano da procenat kolku pari im se potrebni za da gi pokrijat prose~nite mese~ni tro{oci. Od Figura 98, moè da se vidi kako intervjuiranite lica gi procenuvaat nivnite mese~ni potrebi vo odnos na nivniot posakuvan na~in na ìvot. Vrz osnova na informaciite od Figura 98, od site intervjuirani doma}instva, najgolemata poedine~na grupa (19%) izjavila deka za pokrivawe na prose~nite mese~ni tro{oci, nivniot prihod po doma}instvo bi trebalo da bide me|u 21,000 i 30,000 MKD, dodeka pak 16% smetale deka mese~niot prihod po doma}instvo ne bi trebalo da bide ponizok od 60,000 MKD. Me|utoa, okolu 25% od ispitanicite ne odgovorile na ova pra{awe, {to ukaùva deka ili ne moèle da gi procenat nivnite realni potrebi, ili pak odbile da odgovorat (moèbi poradi toa {to odgovorot bi gi kompromitiral nivnite prethodni odgovori vo vrska so goleminata na prihodot na doma}instvoto).

Figura 98 - Prose~ni mese~ni tro{oci po socio-ekonomska grupa (MKD).

5 Извор НБРМ: Среден курс од 16.03.2009, 1УСД = 47.59 МКД

210

Sposobnosta da se zadovolat osnovnite potrebi, kako soodvetna ishrana, obleka, zasolni{te i osnovni udobnosti, so golem del e odredena od nivoto na steknat prihod od strana na doma}instvoto. Spored informaciite od anketata, 67% od intervjuiranite doma}instva se sposobni da gi pokrijat tro{ocite za ovie osnovni potrebi, {to ja prikaùva nivnata potro{uva~ka mo}. Slednata tabela ni dava informacii za razli~nata potro{uva~ka mo} na doma}instvata.

Tabela 55 - Prihodi po doma}instvo vo sporedba so tro{ocite na ìveewe.

Br. Prihodi po doma}instvo vo

sporedba so tro{ocite na ìveewe Broj na

odogovori6Procent (dozvoleni se pove}e odgovori)

1 Sposobnost za pokrivawe na tro{ocite za hrana 32 51

2 Sposobnost za pokrivawe na tro{ocite za hrana i obleka 26 41

3 Sposobnost za pokrivawe na tro{ocite za hrana, obleka, zasolni{te i osnovni udobnosti 42 67

4 Sposobnost za {tedewe ili investirawe 12 19 5 Bez odgovor 3 5

Pove}eto ispitanici upotrebija kombinacija od odgovorite pod 1, 2 i 3, ukaùvaj}i deka najgolemiot del od doma}nstvata se sposobni da gi pokrijat tro{ocite za osnovnite ìvotni potrebi. Sposobnosta za pla}awe na site tipovi na tro{oci (1, 2, 3 i 4) e zabeleàna samo kaj 4 doma}instva, {to zna~i deka pove}eto doma}instva ne se ~esto vo mo`nost da {tedat ili investiraat. Potro{uva~kata mo} na doma}instvata vo regionot na proektot be{e ispitana vo sporedba so nivnata sposobnost da pokrivaat razli~ni tipovi na tro{oci. Pokraj toa, be{e proceneta i nivnata spremnost da gi pla}aat smetkite. Bidej}i lu|eto koi ja naseluvaat ovaa oblast go sozdavaat nivniot prihod najmnogu preku sezonsko zemjodelstvo, na anketiranite im be{e dozvoleno da gi zasnovaat nivnite odgovori vrz tro{ocite od poslednite tri meseca. Moè da se zaklu~i deka pove}eto ìteli ìveat vo nivni spostveni ku}i i se naviknati da pla}aat danok na imot i smetki za komunalni uslugi. Okolu 78% gi pla}aat nivnite mese~ni smetki, {to vo sporedba so drugi regioni vo zemjata, pretstavuva isklu~itelno visoka stapka. Sopstvenite za{tedi voobi~aeno se koristat za kapitalni investicii; a zemaweto krediti ne e voobi~aeno. Ovoj stav se zasnova primarno na zavisnosta na zemjodelskite proizvoditeli od vremenskite i pazarnite uslovi, taka {to nim ne im e garantirano vra}aweto na kreditot vo slu~aj na slab prinos ili niski ceni na proizvodot. Okolu 10% od intervjuiranite doma}instva tvrdat deka pozajmile pari za investirawe vo sistemi za navodnuvawe, no, ova e povrzano so potrebata da se osigura sigurno proizvodstvo na jabolka. Investiciite vo inidividualni sistemi za navodnuvawe bile neophodni poradi problemite so postoe~kiot (kolektiven) sistem. Na Figura 99 podolu, prikaàni se detalnite opservacii.

6 Број на означени одговори за секоја од петте понудени опции на испитаниците; процентот се пресметува како број на одговори за секоја опција во споредба со вкупниот број на интервјуирани домаќинства (63)

211

Figura 99 - Sposobnost za pokrivawe na raznovidni potrebi.

@ivotniot standard i potro{uva~kata mo} se vo korelacija so druga grupa na pra{awa vo vrska so razli~nite tipovi na tro{oci.

Spored tabela 56, skoro polovina od intervjuiranite doma}instva se sposobni da gi pokrijat tro{ocite za greewe (44%), dodeka pak 56% izjavile deka tie moàt da si dozvolat soodvetna hrana za nivnite semejstva. Na pra{aweto dali moàt da si dozvolat odredeni luksuzi, 30% od niv izjavija deka moàt da si dozvolat odmor od edna nedela nadvor od nivnoto mesto na ìveewe, dodeka pak 27% moàt da si dozvolat sreduvawe na enterierot i renovirawe na nivnite ku}i.

Tabela 56 - Sposobnost za pokrivawe na raznovidni potrebi.

No. Sposobnost za pokrivawe na raznovidni potrebi

Broj na odgovori7

Procent (dozvoleni se pove}e odgovori)

1 Soodvetno greewe na domot 28 44 2 Ednonedelen odmor 19 30

3 Investirawe vo sreduvawe na enterierot i renovirawe 17 27

4 Jadewe meso ili riba sekoj vtor den 35 56

5 Ve~era/pija~ka vo restoran najamalku edna{ mese~no 25 40

6 Bez odgovor 20 32

Generalno, moè da se zaklu~i deka mnogu od nabroenite potrebi moàt solidno da se pokrijat so prihodot na doma}instvata vo oblasta na proektot; me|utoa, odeweto na odmori ili pokrivaweto na nesekojdnevni tro{oci, kako i investiraweto, ne se voobi~aeni. Ova nastanuva verojatno kako rezultat na nesigurnostite povrzani so sezonskiot karakter na prihodot od proizvodstvoto

7 Број на означени одговори за секоја од шесте понудени опции на испитаниците; процентот се

пресметува како број на одговори за секоја опција во споредба со вкупниот број на интервјуирани домаќинства (63)

212

na jabolka, koj zavisi od vremenskite i pazarnite uslovi, kako {to i se istaknuva na pove}e mesta vo ovoj izve{taj. Pretpazlivosta i rezerviranosta vo odnos na promenite se dosta prisutni. Tradicionalnoto odnesuvawe se smeta za najsoodvetno, a i novite generacii sé u{te gi zadrùvaat gledi{tata na nivnite pretci. Sproveduvaweto na merkite za za{tita na Za{titenoto Podra~je Ezerani, moèbi nema da bidat dobro pre~ekani, poradi toa {to takvite merki bi barale promeni vo lokalnite gledi{ta, sorabotka so dràvnite i lokalnite vlasti i u~estvo vo zasileniot monitoring na sprovedenite planovi vnatre vo novite granici na Za{titenoto Podra~je Ezerani. Tabelata 57, ukaùva na toa deka najgolemiot procent (83%) od intervjuiranite doma}instva izjavile deka redovno pla}aat danoci (danok za zemji{te, danok na imot, danok na promet na nedvi`nini, danok na dobivka itn); pla}aat za svadbi (67%) i pla}aat za grade`ni aktivnosti (22% od niv morale da investiraat vo spostveni bunari za navodnuvawe ili sistemi za navodnuvawe kapka po kapka poradi nefunkcionalnosta na postoe~kata mreà za navodnuvawe). Tabela 57 - Tipovi na tro{oci na doma}instvata.

Br. Tipovi na tro{oci na doma}instvata Broj na odgovori8

Procent (dozvoleni se pove}e odgovori)

1 ^lenarini 6 10

2 Danoci (danok na zemji{te, danok na imot, danok na nasledstvo, danok na dobivka itn) 52 83

3 Penzisko osiguruvawe 19 30 4 Kazni 5 8 5 Tro{oci za svadbi 42 67

6 Kompenzacija za o{tetuvawe, izgubeni ili ukradeni pari, podaroci 8 13

7 Ispla}awe krediti 12 19 8 Vra}awe zaemi 6 10 9 Investicii vo novi ku}i 0 0

10 Investicii vo zemji{te 4 6

11 Tro{oci za planirawe i proektirawe na zemji{teto (investicii vo nova mreà za komunalii) 14 22

12 Materijali za gradewe ku}i 14 22 13 Grade`ni uslugi 4 6 14 Bez odgovor 4 6

Glavnata cel na konkretniot proekt e odr`livata upotreba na prirodnite resursi vo ramkite na basenot na Prespanskoto Ezero, pa ottuka sleduva deka e va`no da se definiraat postoe~kite izvori na prihodi za doma}instvata. Vrz osnova na momentalnata prihodna struktura, mo`no e sozdavawe na novi lokalni ekonomski razvojni strategii. Vo Tabelata 58 se nabroeni izvorite na prihod za lokalnoto naselenie.

8 Број на означени одговори за секоја од 14те понудени опции на испитаниците; процентот се


213

Tabela 58 - Izvori na prihodi za doma}instvata.

Br. Izvori na prihodi za

doma}instvata Broj na

odgovori9 Procent (dozvoleni se pove}e odgovori)

1 Plata 24 38 2 Prihod od sopstven biznis 4 6 3 Prihod od zemjodelstvo 54 86 4 Penzii 34 54 5 Socijalna pomo{ 2 3 6 Drugi formi na socijalna pomo{ 1 2 7 Prihod od investicii 0 0 8 Drugi izvori na prihod 1 2

O~igledno e deka najgolemiot procent (86%) od prihodite na doma}instvata poteknuva od zemjodelstvoto (najmnogu od jabolkovite ovo{tarnici i poretko zelen~uk). Proizvodstvoto na jabolka e tradicionalna zemjodelska aktivnost vo ovaa oblast u{te od vremeto na Rimskata Imperija10. Proizvodstvoto na p~enica e nezna~ajno i povrzano so obezbeduvawe hrana za dobitokot. Odgleduvaweto na dobitokot pak, e edinstveno so namera za pokrivawe na osnovnite potrebi na samite semejstva, sledstveno, tie ne nudat produkti od ovaa aktivnost na pazarot. Pokraj prihodite sozdadeni preku zemjodelstvoto, vtor najgolem izvor na prihodi se penziite. Ako se zeme predvid sostavot na semejstvata, kade pove}e generacii ìveat vo edna ku}a, ovij tip na prihod dopolnitelno pridonesuva kon stabilnosta na doma}instvoto, bidej}i e kontinuiran i ne zavisi od vremenskte i/ili pazarnite uslovi. Iako prihodot od zemjodelstvoto mu dava na lokalnoto naselenie nekakva finansiska stabilnost, postojat pridru`ni problemi koi predizvikuvaat nesigurnost i sledstveno, nedoverba vo vlastite i institucionalniot sistem vo celina. Imeno, promenlivite vremenski uslovi koi rezultiraa so zaguba na prinosot i zna~iteleniot porast na cenata na naftata vo tekot na 2007 i 2008 godina, direktno ja zgolemile zavisnosta na proizvodstvoto na zemjodelskite kulturi od nadvore{nite faktori. Pokraj toa, faktorite kako {to se nedostatokot od organizirano navodnuvawe na jabolkovite ovo{tarnici ({to gi primoruva lu|eto da baraat individualni re{enija), poplavuvaweto od strana na potocite kako rezultat na nedostatok od organizirano odrùvawe na kanalite, kako i nedovolnata grià na vladinite institucii vo odnos na podobruvaweto na na~inot na ìvot vo selata, negativno vlijaat vrz lokalnoto razbirawe za promenite vo odnesuvaweto koi se potrebni za za{tita na Za{titenoto Podra~je Ezerani. Za da se proceni trendot na prihodite, be{e pobarano od intervjuiranite doma}instva da napravat sporedba me|u nivnata momentalna finansiska sostojba so taa od minatata godina. Pove}eto ispitanici izjavija deka taa e nezabele`livo podobrena ili ista (48%), dodeka pak 13% zaklu~ija deka taa



10 Извор: Тасевски, Христо: Постдипломска работа “Одгледување и производство на јаболки во Преспа“, 1977

214

zna~itelno se podobrila. Za ostatokot (39%), finansiskata sostojba e vlo{ena (Figura 100).

Figura 100 - Sporedba na finansiskata sostojba od tekovnata so prethodnata godina.

215

4.3.4 Aktivnosti koi generiraat negativni vlijanija vrz ekosistemite na Za{titenoto Podra~je Ezerani

Ekonomskite i socijalnite problemi na lokalnoto naselenie moàt da predizvikaat nepovolni efekti vo ramkite na Za{titenoto Podra~je Ezerani i moàt da go ote`nat sproveduvaweto na kakvi bilo idni za{titni merki. Ruralnata siroma{tija moè da rezultira so porast na upotrebata na prirodnite resursi vo ramkite na za{titenata oblast, i so toa da dojde vo konflikt so idnite restrikcii ~ija cel e za~uvuvawe na vrednite habitati i zagrozenite vidovi vo oblasta na proektot. Pokraj ve}e obrabotenite demografski i socio-ekonomski pra{awa, sledniot del stava akcent na razli~nite tipovi na ~ove~ki aktivnosti koi predizvikuvaat {tetni efekti vrz ekosistemite na Za{titenoto Podra~je Ezerani. Site komponenti na anketata treba da se zemat kako me|usebno povrzani, bidej}i ne e va`no samo da se razberat izvorite na prihod, lokalniot na~in na ìvot i predvidenite potrebi za prirodni resursi (ribarstvo, {umarstvo, zemjodelstvo, rudarstvo itn) kako obid da se osigura dobrosostojbata na poedincite, tuku i da se procenat razli~nite pra{awa vo vrska so odnesuvaweto, kako {to se gledi{tata vo vrska so va`nosta na Za{titenoto Podra~je Ezerani za zemjata i lokalnite interakcii so ova za{titeno podra~je. Na narednata figura se prikaàni glavnite tipovi na upotreba na zemji{teto, so cel da se lociraat glavnite vlijanija vrz ekosistemot na vodnoto ìveali{te (Figura 101).

4.3.4.1 Iskoristuvawe na prirodnite resursi za ekonomski celi Ispitanicite bea zapra{ani koi aktivnosti se dozvoleni vnatre vo granicite na Za{titenoto Podra~je Ezerani, so cel odreduvawe na lokalnoto poznavawe i razbirawe na momentalnite merki za za{tita. Interesno e da se zabeleì deka okolu 70% od ispitanicite znaeja deka primarnata cel na Za{titenoto Podra~je Ezerani e rekreacija i nabquduvawe na prirodata. Sepak, golem broj (opsegot e od 13% do 45% soodvetno za ovie konkretni pra{awa) izjavija deka vnatre vo granicite na za{titenata oblast e dozvoleno da se odgleduvaat jabolka (45%), da se lovi riba (37%), da se se~e trskata (35%) itn. (Tabela 59). Op{tiot vpe~atok na anketarite e deka za{titnite merki i granicite na Za{titenoto Podra~je Ezerani moèbi ne im se poznati detalno na najgolemiot del od ispitanicite, no iako moèbi odgovorile poinaku, tie vsu{nost znaat deka postojat zabrani za komercijalnite aktivnosti, so {to samo u{te edna{ se potvrduva nivnata nezainteresiranost. Ovoj zaklu~ok be{e dopolnitelno potvrden so odgovorite vo vrska so poznavaweto na za{titnite merki vnatre vo granicite na Za{titenoto Podra~je Ezerani. Imeno, samo 5% od ispitanicite izjavija deka znaat za ovie merki, 32% izjavija deka znaat nekoi od niv, 47% bea iznenadeni od toa deka se sproveduvaat bilo kakvi merki, a 16% voop{to ne sakaa da znaat za Za{titenoto Podra~je Ezerani.

216

Figura 101 - Tipovi na koristewe na zemji{teto vo Resenskata (Prespanska) Kotlina.

217

Tabela 59 - Aktivnosti koi se dozvoleni vo granicite na Za{titenoto Podra~je Ezerani.

Br. Pra{awe Broj na

odgovori11 Procent (dozvoleni se pove}e odgovori)

1 Rekreacija i nabquduvawe 44 70 2 Iskopuvawe na pesok, ~akal i glina 17 27 3 Sobirawe pe~urki, lekoviti rastenija i

drugi rastenija 9 14

4 Se~ewe na trska 22 35 5 Proizvodstvo na jabolka 28 45 6 Odgleduvawe na dobitok 19 30 7 Ribolov 23 37 8 Lov na ptici 11 17 9 Se~ewe na drva (drvena gra|a) 8 13 10 Drugo 5 8

Ova moèbi e pokazatel za nevolnosta za prepu{tawe na kontrolata vrz semejnoto zemji{te. Zemjata se smeta za resurs za proizvodstvo na jabolka i taa so generacii pretstavuva glaven izvor na prihod. Isto taka, so godini ribolovot i lovot se odvivale bez ograni~uvawa. Pokraj toa, se vr{elo i iskopuvawe na pesok i ~akal po dolìnata na bregot na privatnite imoti. Se~eweto na trskata se vr{elo so razli~ni nameni i toa se u{te pretstavuva op{ta praksa vo selata. Potrebna e celosna promena na gledi{tata vo odnos na vrednosta na za{titenata oblast, ili selanite }e se dvoumat i }e se dràt za nivnite obi~ai. Mnogu od lokalnite ìteli ne gledaat na vospostavuvaweto na za{titeno podra~je kako na pridobivka, tuku kako na ograni~uvawe na nivnata sloboda na dvièwe vnatre vo granicite na Za{titenoto Podra~je Ezerani.

Figura 102 - Poznavawe na za{titnite reìmi vo Za{titenoto Podra~je Ezerani.

Re~isi e sigurno deka lu|eto se neinformirani vo odnos na toa kako moàt da pridonesat kon za{titata na Za{titenoto Podra~je Ezerani. Osumdeset i sedum procenti od lokalnoto naselenie odgovorija deka vo minatite godini ne bile sprovedeni nikakvi kampawi za informirawe. Interesno e da se zabeleì deka 21% od ispitanicite odgovorija deka tie ve}e pridonesuvaat kon za{titata na



218

Za{titenoto Podra~je Ezerani, so toa {to ne vr{at lov, ribolov i iskopuvawe na pesok. Brojot na neinformirani ìteli iznesuva 21% od ispitanicite, zaedno so 19% koi ne se zainteresirani. Tie koi ne se zainteresirani za za{tita na PRE se ubedeni deka negovata za{tita ne e nivna odgovornost. Generalno gledano, za{titata na Za{titenoto Podra~je Ezerani ne spa|a me|u prioritetite na lokalnoto naselenie.

Figura 103 - Spremnost za podr{ka na za{titnite reìmi.

Pokraj procenkata na spremnosta na ìtelite da pridonesat kon za{titata na Za{titenoto Podra~je Ezerani, bea zemeni predvid i nivnite gledi{ta vo odnos na nelegalnite aktivnosti. [eeset procenti od ispitanicite se svesni za nelegalnite aktivnosti, kako iskopuvawe na pesok, se~ewe/palewe na trska, ribolov i lov. Ova e prili~no golem procent, {to ukaùva deka na lokalnoto naselenie mu se potrebni edukacija i stimulacii za da se spre~at ovie op{ti postapki. Pokraj toa, moèbi }e bide neophodna kompenzacija vo forma na stoki, artikli ili komoditeti, bidej}i pove}eto od nelegalnite aktivnosti obezbeduvaat nemonetaren prihod za semejstvata.

Figura 104 - Gledi{ta vo odnos na nelegalnite aktivnosti vo Za{titenoto Podra~je Ezerani.

Ispitanicite veruvaat deka glavniot pottik za nelegalnite aktivnosti e siroma{tijata. Spored niv, koga bi se podobrila ekonomskata sostojba, nelegalnoto odnesuvawe verojatno bi se namalilo, pod pretpostavka deka bi

219

sledele specifi~ni preventivni merki. Interesno e da se zabeleì deka 83% od intervjuiranite doma}instva go poddrùvaat sproveduvaweto na kaznite vo za{titenoto podra~je (Figura 105).

Figura 105 - Gledi{ta vo odnos na sproveduvawe na kaznite.

Se smeta deka iskopuvaweto na pesok i ~akal, {to e voobi~aeno vo ovaa oblast, ima {tetno vlijanije vrz vodnite ìveali{ta na Za{titenoto Podra~je Ezerani. Za da se kontroliraat ovie neregulirani vlijanija, eden korisen pristap bi bil utvrduvawe na lokacii kade iskopuvaweto na ~akal i pesok bi bilo predmet na izdavawe koncesii. Kako del od tekovnata anketa, bea proceneti gledi{tata na lokalnoto naselenie vo vrska so promena na ilegalnite dejstvija povrzani so nekontrolirano iskopuvawe na ~akal i pesok. Odgovorite na pra{aweto dali bi kupuvale pesok i ~akal za prifatliva cena bea podeleni me|u “da” (37%), “ne” (33%) i “bez odgovor” (30%). Vidi Figura 106.

Figura 106 - Pesok i ~akal kako komoditet.

Od ispitanicite be{e pobarano da odredat soodvetna cena ili da go izrazat misleweto vo vrska so momentalnata pazarna cena; pa, spored nivnite odgovori, prifatlivata cena bi bila nekade vo opsegot 300-1000 MKD/m3, a nekoi ispitanici spomenaa maksimalna cena od 2000 MKD/m3. Iako toa pretstavuva mal del od naselenieto, najmalku edna tretina od ispitanicite izgleda ve}e kupuvaat pesok i ~akal ili barem se zapoznaeni so momentalnite ceni - ottuka, mo`no e spored ovie primeri da se utvrdi pazarnata cena. Seapk, promenata na momentalnoto odnesuvawe bi bila mo`na samo so strog monitoring vo kombinacija so ekonomski instrumenti.

220

Dobar pokazatel za potencijalniot uspeh na kaznite e relativno visokiot procent (83%) od naselenieto koj ja odobruva nivnata funkcija vo za{titata na Za{titenoto Podra~je Ezerani.

4.3.4.2 Zemjodelski aktivnosti Proizvodstvoto na jabolka pretstavuva tradicija vo Prespanskiot region; zatoa, TAT izgotvi grupa na pra{awa so cel da go identifikuvaat stavot na lokalnoto naselenie kon ekolo{kite zemjodelski postapki. Glavnite vlijanija koi poteknuvaat od neekolo{kite postapki pretstavuvaat:

• Nesledewe na upatstvata od etiketite pri primena na pesticidi/|ubriva, {to rezultira so prekumerna upotreba pri proizvodstvoto na jabolkata.

• Nesoodvetno otstranuvawe na ambala`ata od pesticidite.

• Upotreba na neekolo{ki pesticidi/|ubriva.

Figura 107 - Upotreba na pesticidi i |ubriva. Pove}eto od zemjodelcite koristat |ubriva i hemikalii (pesticidi, herbicidi) vo soglasnost so upatstvata na etiketite. Generalno ne se upotrebuvaat ekolo{ki produkti za zemjodelsko proizvodstvo, verojatno poradi toa {to zemjodelcite ne se svesni za nivnoto postoewe ili nemaat informacii za nivnata dostapnost na pazarot, nivnata cena ili nivnata efikasnost.

Figura 108 - Upotreba na ekolo{ki pesticide i |ubriva.

221

Prekumernata upotreba na |ubriva i nelegalnoto deponirawe na praznite ambalaì od zemjodelstvoto se glavni problemi vo ramkite na celiot Prespanski region. [eeset procenti od ispitanicite odgovorija deka tie gi frlaat praznite ambalaì od pesticidite zaedno so drugiot cvrst otpad, a ostanatite 20% gi frlaat praznite ambalaì na nelegalni deponii. Edna voobi~aena postapka e spaluvaweto na cvrstiot otpad i drugi tipovi na otpad na lice mesto.

Figura 109 - Frlawe na ambalaà od pesticidite.

Najgolemiot del od lokalnite zemjodelci imaat slu{nato za organsko proizvodstvo, no sé u{te ne go implementiraat vo praksa (Figura 110). Pri~inite za ova se razli~ni, kako na primer: • Nedostatokot od poznavawa i informacii. • Skepticizmot vo odnos na pridobivkite od promenata na nivnite

tradicionalni postapki. • Nedostatokot od organski pesticidi na pazarot.

Sepak, se o~ekuva soodvetno sozdadenite edukativni kampawi i razmenata na soznanijata dobieni od eksperimentalni poliwa, da pridonesat kon implementirawe na postapkite za organsko proizvodstvo vo idnina. Relativno mal broj na ispitanici (15%) eksplicitno izrazile nezainteresiranost za ekolo{ki oddr`livite zemjodelski postapki, kako rezultat na nedostatokot od ekonomski benefit; nivnoto mislewe ja poddrùva izjavata deka organskoto proizvodstvo na jabolka ima nepovolno vlijanie vrz prinosot, i posledovatelno, tro{ocite se povisoki, a prihodot pomal.

Figura 110 - Poznavawe na organskoto zemjodelstvo.

222

Devetnaeset procenti od ispitanicite nemaa slu{nato za ovie postapki, no bea zainteresirani za steknuvawe novi soznanija i iskustva. Ispitanicite (6%) koi odogovorija pozitivno na ova pra{awe go povrzuvaat organskoto proizvodstvo edinstveno so upotreba na ekolo{ki produkti (|ubriva i pesticidi) i so sistemot za navodnuvawe kapka po kapka. Nieden ispitanik nema{e poznavawa za organskoto proizvodstvo vo po{iroka smisla. Na Figura 111 e prikaàno kako lokalnite zemjodelci go razbiraat sproveduvaweto na organskoto zemjodelstvo vo proizvodstvoto na jabolka vo odnos na generiraweto na prihod.

Figura 111 - Sozdavawe prihod od organsko proizvodstvo na jabolka.

Za sre}a, preku eden proekt na UNDP be{e osnovano zdruènie na zemjodelski proizvoditeli preku koe momentalno na zemjodelcite im se dava va`na poddr{ka vo sproveduvaweto na poekolo{ki postapki. Ako se prodolì poddr{kata na ova zdruènie, moè da se o~ekuva deka lokalnite zemjodelci }e imaat pridobivki na mnogu na~ini, preku sproveduvawe na raznovidni tehniki za namaluvawe na upotrebata na pesticidi, nivna primena za vreme na najsoodvetnite vremenski uslovi, upotreba na korisni insekti za borba protiv {tetnicite itn. Druga mo`nost za kontrola na upotrebata i koli~estvoto/~estotata na primena na pesticidite e povrzuvaweto na potro{uva~kata na pesticidi so stimulaciite, koi proizvoditelite }e gi baraat vo lokalniot ogranok na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Preku podnesuvawe na smetki od kupuvaweto, zemjodelcite bi moèle da ja dokumentiraat nivnata potro{uva~ka na pesticidi, i, dokolku taa e pod nekoj prethodno odreden prag, da dobijat isplata na stimulacii. Za ovoj sistem bi bil neophoden prili~no sofisticiran sistem za monitoring; me|utoa, toj bi moèl da bide vospostaven vo idnina. Od najgolemo zna~ewe e zasiluvaweto na nadzorot na distribucijata na pesticidi prisutni na pazarot ili onie koi cirkuliraat niz po{irokata oblast (legalno i nelegalno, vklu~uvaj}i gi sosednite zemji). Vo oblasta na proektot se prisurni i nesoodvetni postapki za navodnuvawe, kako rezultat na dotraenosta na postoe~kiot sistem za navodnuvawe. Lokalnite

223

zemjodelci dup~at bunari na nekontroliran i neodr`liv na~in, so {to vlijaat vrz vodnata ramnoteà vo oblasta. Se procenuva deka vo momentot vo upotreba se nad 9,000 bunari.

Figura 112 - Izvori na voda za navodnuvawe.

Planiraweto na odr`livi postapki za navodnuvawe e eden od glavnite preduslovi za namaluvawe na funkcionalnite tro{oci na proizvodstvoto na jabolka i so toa za zgolemuvawe na prihodot na lokalnoto naselenie. Toa isto taka zna~ajno bi pridonelo kon podobruvaweto na bilansot na vodite vo po{irokiot region, so pozitivni efekti vrz za{titata na Za{titenoto Podra~je Ezerani.

4.3.4.3 Turizam Za zgolemuvawe na raznovidnosta na izvorite na prihod za lokalnoto naselenie kako i za prenaso~uvawe na sega{nite postapki od neodr`livoto zemjodelsko proizvodstvo - koe predizvikuva nepovolni vlijanija vo ramkite na ekosistemite na Za{titenoto Podra~je Ezerani - kon posoodvetni tehniki, krucijalno e voveduvaweto na dopolnitelni aktivnosti za sozdavawe prihod. Turizmot bi bil vo mo`nost samo delumno da go zameni proizvodstvoto na jabolka preku sporedna finansiska poddr{ka. Stremeòt kon razvoj na odr`liv turizam, so cel toa da mu koristi na za~uvuvaweto na Za{titenoto Podra~je Ezerani, treba da bide cel i na lokalnite vlasti i na privatnicite od ovoj region.

Prirodnite bogatstva na Za{titenoto Podra~je Ezerani, vo kombinacija so drugi karakteristiki na Prespanskiot region, bi moèle da privlekuvaat posetiteli vo tekot na celata godina, so {to bi se pro{irila turisti~kata sezona koja vo momentov e ograni~ena na letnite meseci. Za ova da se ovozmoì, lokalnoto naselenie bi moralo da nudi smestuvawe i restoranski uslugi. Neophodni bi bile investicii, zaedno so obezbeduvawe na dopolnitelni uslugi, kako prodavawe suveniri, tradicionalni rakotvorbi itn, so cel da se odgovori na zgolemenata turisti~ka pobaruva~ka. Vakva turisti~ka infrastruktura ve}e e dostapna vo selo Braj~ino, koe za àl, se nao|a nadvor od Za{titenoto

224

Podra~je Ezerani. Vo momentov, prisuten e samo mal broj na odr`livi turisti~ki aktivnosti vo ramkite na regionot na proektot, a lokalnoto naselenie niv ne gi gleda kako dopolnitelen izvor na prihod pokraj proizvodstvoto na jabolka.

Figura 113 - Stavovi vo odnos na ruralniot turizam.

Vo ovaa oblast turizmot porano bil mnogu zastapen, no, kako rezultat na negriàta za odrùvaweto na kapacitetite i opa|aweto na ezeroto, toj sega e nerazvien. Ova dopolnitelno ja ote`nuva sostojbata vo odnos na lokalnoto sfa}awe na turizmot kako prosperitetna ekonomska aktivnost, kako i vo odnos na potrebniot napor za obezbeduvawe na dobro vospostavena turisti~ka infrastruktura vo oblasta.

Za{titenoto Podra~je Ezerani, kako i nacionalnite parkovi “Gali~ica” i “Pelister”, zaedno so lokalnoto kulturno nasledstvo za proizvodstvo na jabolka, pretstavuva soodvetna startna to~ka za razvoj na turizmot, ososbeno vo ruralnite podra~ja. Devet procenti od ispitanicite se pesimisti vo odnos na razvojot na odr`liv turizam vo ovaa oblast, osobeno bez nikakva pomo{ od dràvata. Trinaeset procenti od ispitanicite go smetaat masovniot turizam za odr`liv metod koj }e pridonese kon sozdavaweto na novi rabotni mesta za lokalnoto naselenie. Na pra{aweto za nivnoto gledi{te vo odnos na potencijalnata pridobivka od ruralniot turizam, 68% od ispitanicite veruvaat deka toa e aktivnost koja nosi prihodi. Ova e ohrabruva~ki pokazatel za potencijalnite po~etni demonstraciski proekti ~ija cel e postavuvawe na osnova za idniot razvoj.

225

4.3.4.4 Industrija Vo Tabela 60 se sumirani glavnite industriski kompanii vo regionot. Tabela 60 - Industriski kapaciteti vo po{irokiot region na Za{titenoto Podra~je Ezerani.

Ime na Kompanijata Vraboteni

vo 2000 Produkti

Produkcija vo 2000

Produktiven Kapacitet

Agroplod Hrana, Resen 265 Kola~iwa, kafe 2,136 t 8,590 t Agroplod ̀ ivin. farma, Resen nepoznato Jajca 16.15 mil. par~. 45 mil. par~iwa Agroplod proizvod. na jabolka nepoznato Jabolka 950 t 3,500 t PrespaTeks Krzna, Resen 313 Ve{ta~ki krzna 1 mil. par~iwa 3 mil. par~iwa PrespaTeks Konf., Resen 350 Tekstil 273,200 jakni 273,200 Prespa Teks Hem. vlakna, Resen 93 Hemiski vlakna 700 t 2,950 t MAK Tutun, Resen 15 Tutun 550 t 700 t Prespaplast, Resen 83 PVC profili i folii 1,200 t 1,700 t Sloga, Resen 77 Tuli 9.8 mil. par~iwa 18 mil. par~iwa Algreta, Resen 98 Radijatori 158,000 par~iwa 250,000 par~iwa @ito, Resen 26 Leb 770t 2,400t Proimpeks, Carev Dvor 50 +Sez. rab. Sokovi i pijaloci - -

Izvor: Poddr{ka za za{tita na `ivotnata sredina na Prespanskoto Ezero - Fizibiliti studija (2000).

226

4.3.5 Gledi{ta za na~inot na upravuvawe so Za{titenoto Podra~je Ezerani Slednite delovi stavaat akcent na rezultatite od anketata vo odnos na svesta i stavovite za za{titenoto podra~je vo vrska so dobrosostojbata na ekosistemot, kako i li~nata dobrosostojba. Vo ovaa smisla, se proceni lokalnoto razbirawe/poznavawe na granicite na Za{titenoto Podra~je Ezerani, minatoto i sega{noto upravuvawe, i tekovnite vladini merki za za{tita. Pokraj toa, oceneta e i spremnosta na ìtelite da u~estvuvaat i pridonesuvaat kon za{titata na Za{titenoto Podra~je Ezerani.

4.3.5.1 Granici i upravuvawe Rezultatite od anketata ukaùvaat na toa deka lokalnite ìteli koi ìveat blizu Za{titenoto Podra~je Ezerani se potpolno svesni za negovoto prisustvo i granici. Samo 8% od ispitanicite izjavija deka ne se svesni za Za{titenoto Podra~je Ezerani kako za{titeno podra~je ili za negovite op{ti granici.

Figura 114 - Svesnost za podra~jeto. Figura 115 - Poznavawe na granicite.

O~igledni se negativnite stavovi za sega{nite granici, i se ~ini deka tie poteknuvaat od (1) nedostatokot na u~estvoto na javnosta vo sozdavaweto na granicite vo docnite devedeseti godini od minatiot vek, (2) op{tiot nedostatok od dostapni informacii, {to doveduva do nepravilno sfa}awe na konceptot za priroden rezervat i (3) nesoodvetniot pristap kon pra{awata vo vrska so sopstveni{tvoto na zemjata/eksproprijacijata na zemji{teto vo minatoto. Sepak, najgolemiot del od ispitanicite (87%), ja izrazile nivnata èlba za u~estvo i prezemawe aktivna uloga vo revidiraweto na granicite na Za{titenoto Podra~je Ezerani, {to pretstavuva glaven preduslov za izbegnuvawe na negativnite stavovi vo odnos na za{titenata oblast. Lokalnoto naselenie bi ja cenelo integracijata na nivnite sopstveni interesi vo tekot na procesite na planirawe i idnoto upravuvawe na za{titenata oblast. Momentalnite uslovi pri koi granicite ne se soodvetno postaveni i odrùvani (i pri koi se odviva namerno uni{tuvawe na nekoi strukturi), se manifestiraat

227

so nesoodvetna interakcija me|u Za{titenoto Podra~je Ezerani i lokalnoto naselenie, kako {to se mnogute nelegalni aktivnosti opi{ani vo ovoj izve{taj. Doma}instvata bea zapra{ani kako bi moèlo vo idnina da se re{i ovaa situacija. Pove}eto ispitanici go izrazija gledi{teto deka idnite granici na Za{titenoto Podra~je Ezerani treba da se vidno obeleàni, so {to bi se izbegnalo nivnoto pre~ekoruvawe i prekr{uvaweto na za{titnite merki. Vo odnos na ova, 81% od ispitanicite izjavija deka granicite treba da bidat fizi~ki obeleàni (Figura 117).

Figura 116 - Ivklu~enost vo vospostavuvaweto na novi granici. Figura 117 - Obeleùvawe na idnite granici.

Pokraj toa, lokalnite ìteli nemaat jasna slika za toa koj e odgovoren za upravuvaweto so Za{titenoto Podra~je Ezerani. Pove}eto od ispitanicite odgovorija deka M@SPP e odogovorno; me|utoa, 13% znaeja deka Dru{tvoto za za{tita na pticite na Makedonija ima ovlastuvawe za pristap vo ramkite na Za{titenoto Podra~je Ezerani i e odgovorno za centarot za informirawe vospostaven vo seloto Asamati12. Vo realnosta, dvata odgovora se to~ni. Kako rezultat na vladinata odluka so koja Za{titenoto Podra~je Ezerani se proglasuva za ornitolo{ki rezervat, kako i na posledovatelnite odredbi i pravilnici vo vrska so negoviot plan za upravuvawe i primenetite merki za za{tita, definirana e zaedni~ka odgovornost na dvata upravuva~ki organi. Odgovorite na pra{aweto za momentalnata uprava na Za{titenoto Podra~je Ezerani se dadeni na Figura 118.

Figura 118 - Momentalna uprava na Podra~jeto.

12 Во 2000 година Друштвото за заштита на птиците на Македонија воспостави Центар за

информирање за ПРЕ во зградата на старото училиште во Асамати. Поради недостатокот од одржливи финансиски ресурси, слабиот локален капацитет, и неволноста на населението да ги прифати мерките за заштита без нивно активно учество, овој Центар беше затворен во 2005 година.

228

Pravnite dokumenti koi detalno gi opi{uvaat va`nite upravni karakteristiki datiraat od periodot 1996-1997 godina, vklu~uvaj}i ja odlukata za nazna~uvawe na organizacija koja }e ja za{tituva krajbre`nata zona od 2003 godina. Neophodna e revizija na ovie dokumenti za da se otslika novata sostojba i predloènata upravna struktura od ovaa studija. Me|utoa, upravata bi trebalo da obezbedi sledewe i spre~uvawe na nelegalnite aktivnosti. Ispitanicite bea zapra{ani dali treba da se nazna~i ~uvar koj bi gi odrùval granicite i bi gi sledel nedozvolenite aktivnosti vo ramkite na za{titenoto podra~je. Golem del od ispitanicite (91%) ja prifatija taa ideja i go smetaat nazna~uvaweto na nadzornik za Za{titenoto Podra~je Ezerani kako preduslov za sproveduvawe na zakonite i osiguruvawe na nadzorot, so {to bi se spre~ile prekr{uvawata na utvrdenite za{titni merki. Na pra{aweto za idnoto upravuvawe, okolu polovina od ispitanicite veruvaat deka op{tina Resen bi trebalo da upravuva so Za{titenoto Podra~je Ezerani, so aktivno u~estvo na pretstavnici od lokalnite zaednici koi se nao|aat vo ramkite na za{titenata oblast ili blizu do nea, kako del od upravniot odbor. Konkretno, 48% od ispitanicite izjavija deka glavnata odgovorna stranka za idnata za{tita treba da bide op{tina Resen, 23% go dadoa svojot glas za M@SPP, 2% veruvaat deka treba da se konstituira javno pretprijatie, 20% bea neodlu~ni, a 9% ne preferiraat nitu edna stranka. Ovie odgovori se prikaàni na Figura 119.

Figura 119 - Nov upraven koncept na podra~jeto.

Verojatno e deka postoeweto na pogolem broj odgovorni organi za upravuvawe na Za{titenoto Podra~je Ezerani, nema da dovede do nikakvo podobruvawe na momentalnata sostojba. Podobro re{enie bi bilo da mu se dade primarna odgovornost na eden organ, koj }e bide nezavisen od politi~ki interesi. Upravnata struktura bi trebalo da gi donese pod eden pokriv entitetite so upraven nadzor, glavno M@SPP i op{tina Resen. Vo sekoj slu~aj, upravniot organ bi poseduval dovolno ~ove~ki resursi i bi vklu~uval poedinci so razli~na kvalifikacija. Kakva i da e idnata upravna struktura, taa treba da bide povrzana so upravata na Prespa Parkot, bidej}i Za{titenoto Podra~je Ezerani ne e izolirano, tuku e locirano dlaboko vo trilateralniot park. Ovaa struktura bi moèla da se iskoristi za steknuvawe sredstva za istraùvawe i odrùvawe na za{titnite merki, kako i za usoglasuvawe so drugite sprovedeni aktivnosti kako del od vkupnata za{tita i za~uvuvawe na Prespa Parkot. Predloènoto institucionalno ureduvawe }e bide dopolnitelno diskutirano vo poglavjeto 4.4.

229

4.3.5.2 Soopstvenost na zemji{teto i imotni prava Eden od glavnite problemi koi mora da se re{at pred vospostavuvaweto na kakvi bilo idni granici na Za{titenoto Podra~je Ezerani, e sopstveni{tvoto na zemjata i konfliktite so imotnite prava vo ramkite na za{titenoto podra~je. Najgolem del od intervjuiranite lica izjavija deka tie poseduvaat zemji{te vnatre vo granicite na Za{titenoto Podra~je Ezerani - 67% imaat zemja vo granicite na prirodniot rezervat, a 30% na prostorot na porane{nite ribnici (Figuri 120 i 121).

Figura 120 - Privatno zemji{te vo ramkite na za{titenoto podra~je. Figura 121 - Privatno zemji{te vo ramkite na porane{nite ribnici.

Za da se ovozmoì visitnska za{tita na Za{titenoto Podra~je Ezerani, bi trebalo da se ispitaat raznovidni merki za re{avawe na pra{awata vo vrska so imotot. Edna opcija e eksproprijacijata na zemji{teto. Poradi toa {to celnoto zemji{te ima visoka predvidena ekonomska vrednost (zemjodelsko zemji{te so visoka plodnost na po~vata i golem potencijal za sozdavawe prihod), lu|eto nemaat èlba da go prodavaat. Ottuka, ova moèbi e naj~ustvitelnoto pra{awe koe treba da se re{i so vospostavuvaweto na idnite granici na Za{titenoto Podra~je Ezerani i definiraweto na kompenzaciski merki za onie sopstvenici na zemja ~ii imoti }e ostanat vo granicite na Za{titenoto Podra~je Ezerani. Eksproprijacijata na zemji{teto, povrzana so proglasuvaweto na Za{titenoto Podra~je Ezerani vo docnite devedesetti godini od minatiot vek ne bila izvr{ena na pravilen na~in. Nekoi sopstvenici na zemji{te dobile samo skromna cena za nivnata zemja. Drugi odbile da ja prodadat, pa spored toa, ne dobile nikakva kompenzacija. Generalno gledano, ne postoi soodvetna dokumentacija za ovie transakcii vo ramkite na imotnite arhivi. Pregovorite bile sprovedeni lo{o, {to predizvikalo nedoverba, pa duri i odbivnost kon Za{titenoto Podra~je Ezerani i srodnite za{titni merki. Na ispitanicite im bea dadeni predvid nekolku opcii vo odnos na trudot koj treba da se vloì za sopstvenicite na zemja da se ubedat da ja prifatat ponudenata kompenzacija, kako i za sozdavawe na prifatlivi merki za kompenzacija. Nevolnosta na naselenieto da ja prifati eksproprijacijata na nivnata zemja moè da se zabeleì na Figura 122.

230

Figura 122 - Predavawe na imotni prava.

Od site ispitanici, 80% kategori~no odbile da go prodadat nivnoto zemji{te, dodeka pak 20% imaat èlba za prodavawe, dokolku e ponudena soodvetna pazarna cena. Nekoi lu|e isto taka se spremni da pregovaraat so vlastite za drugi mo`ni merki za kompenzacija, kako na primer, razmena na zemjata locirana vo ramkite na Za{titenoto Podra~je Ezerani so soodvetna dràvna zemja nadvor od negovite granici.

Moàt da se primenat razli~ni metodi za pozitivno da se vlijae vrz momentalnata nespremnost na sopstvenicite na zemji{te da pregovaraat i da gi prifatat metodite za eksproprijacija na zemjata. Tie moàt da se sumiraat na ovoj na~in:

• Pla}awe na vistinskata pazarna cena za zemji{teto od strana na M@SPP i/ili idniot upraven organ.

• Razmena na zemjata vnatre vo granicite na Za{titenoto Podra~je Ezerani so dràvna zemja so ednakov kvalitet na druga lokacija.

• Pla}awe na godi{ni subvencii na sopstvenicite na zemja vo razmena za neupotreba na zemjata locirana vo Za{titenoto Podra~je Ezerani za zemjodelski nameni.

• Upotreba na zemjata za organsko zemjodelstvo pod strogo definirani uslovi.

• Povtorno definirawe na granicite na Za{titenoto Podra~je Ezerani so {to bi se ovozmoìle soodvetni ekonomski aktivnosti na lokalnoto naselenie na svojata zemja.

231

4.4 Zaklu~oci i preporaki Sekoga{ koga za{titenite podra~ja, kako {to e Za{titenoto Podra~je Ezerani, se vospostavuvaat kako op{ta strategija za za{tita na ìvotnata sredina, mora da se zemat predvid antropogenite vlijanija. Poradi toa {to mnogu od ovie vlijanija nastanuvaat kako rezultat na tradicionalnite postapki vo vrska so upotrebata na prirodnite resursi, korisno e da se ispita socio-ekonomskiot profil na lokalnoto naselenie, po pat na socio-ekonomska anketa. Ovaa socio-ekonomska anketa be{e izvedena za vreme na poslednata sedmica od juli 2008 godina. Taa be{e sprovedena vo deset sela od op{tina Resen: Grn~ari, Perovo, Prequbje, Asamati, Rajca, Pokrvenik, Volkoderi, [urlenci, Drmeni i Ezerani, koi leàt blizu ili vnatre vo momentalnite granici na Za{titenoto Podra~je Ezerani. Od 2002 godina, vkupnoto naselenie na ovie sela iznesuva 1736 ìteli, {to pretstavuva 10.4% od vkupnoto naselenie na op{tina Resen.Vo narednite paragrafi }e bide opi{an socio-ekonomskiot profil na ispituvanite doma}instva.

4.4.1 Semejna struktura Glavnoto jadro na strukturata na doma}instvata ja so~inuvaat tradicionalnite, pove}egeneraciski semejstva (5-7 ~lena). Penzionerite pridonesuvaat kon ekonomskata dobrosostojba na semejstvoto preku stabilniot mese~en prihod. Malite i srednite semejstva (2-4 ~lena) voobi~aeno se retki; a vrz osnova na odgovorite na ovie doma}instva, tie obi~no imaat pomala sigurnost vo smisla na stabilnosta na prihodite. Vo pove}eto slu~ai nivnite prihodi se so sezonski karakter i se mnogu zavisni od pazarnata cena na jabolkata – glavniot zemjodelski proizvod vo ovaa oblast. Se smeta deka ovie semejstva se ranlivi na promenite i treba da bidat zemeni predvid pri planiraweto na merkite koi bi ja nametnale potrebata za promena na nivnoto odnesuvawe i/ili postapki.

4.4.2 Polovi pra{awa Maìte se glavnite zarabotuva~i za nivnite semejstva, dodeka pak ènite imaat potradicionalni ulogi vo smisla na vospituvawe na decata i doma}instvo, {to pretstavuva situacija za koja nema pokazateli deka bi se smenila vo bliska idnina. @enite generalno ne se zainteresirani za donesuvaweto na glavnite odluki, vklu~uvaj}i gi pra{awata za ekonmskata i socijalnata dobrosostojba.

4.4.3 Migracija Emigracijata e stabilna, bez nekoi neodamne{ni promeni na relativniot broj na ìteli koi ja napu{taat dràvata. Okolu 10%13 od semejstvata ili imaat rodnini koi ìveat vo stranstvo i tamu aktivno sozdavaat prihodi, ili primaat penzii od prethodno vrabotuvawe vo stranstvo. Ova e pozitiven na~in za zgolemuvawe na raznovidnosta na izvorite na prihodi.

13 Овој процент е приближен и се заснова на разговорите со интервјуираните лица

232

4.4.4 Obrazovanie Najgolemiot del od ispitanicite imaat osnovno i/ili sredno obrazovanie. Mal del od naselenieto (4%) e nepismeno. Nivoto na obrazovanie vo regionot na proektot e verojatno nesoodvetno za obezbeduvawe na fond od kvalifikuvana rabotna raka, potrebna za da se ozvomoì zgolemuvaweto na raznovidnosta na aktivnostite za sozdavawe prihod i zgolemuvaweto na mo`nostite za vrabotuvawe preku profesionalna distribucija na ekonomski aktivnoto naselenie. Raste~kata svest za potrebata od podobruvawe na nivoto na obrazovanie vo ramkite na raste~koto pomlado naselenie, naporedno so tendencijata za stagnacija na migracijata na naselenieto vo izminatite deset godini ukaùva na toa deka postoi dobar potencijal za iden ekonomski razvoj. Odnosno, novite generacii moàt da bidat dviè~kata sila na idnoto integrirano upravuvawe na Prespanskoto Ezero, dokolku se implementiraat soodvetni programi.

4.4.5 Na~in na ìvot Postoe~kite ìveali{ta obezbeduvaat soodvetni uslovi za ìvot. Ku}ite obi~no se relativno golemi i se obezbedeni so site neophodni aparati. Najgolemiot del od ku}ite se izgradeni skoro pred 20 godini, dodeka pak sega{nite gradèni aktivnosti se ograni~eni i se sostojat glavno od obnovuvawe. Kako rezultat na zgolemenata potreba za skladirawe jabolka, prisutni se investicii vo izgradba na skladi{ta. Sopstvenite za{tedi voobi~aeno se koristat za kapitalni investicii; a zemaweto krediti ne e voobi~aeno. Ovoj stav se zasnova prvenstveno na zavisnosta na zemjodelskite proizvoditeli od vremenskite i pazarnite uslovi, taka {to nim ne im e garantirano vra}aweto na kreditot vo slu~aj na slab prinos ili niski ceni na prinosot. Okolu 10% od intervjuiranite doma}instva tvrdat deka pozajmile pari za investirawe vo sistemi za navodnuvawe, no, ova e povrzano so potrebata da se osigura proizvodstvoto na jabolka. Investiciite vo inidividualni sistemi za navodnuvawe bile neophodni poradi problemite so postoe~kiot (kolektiven) sistem. Prenaso~uvaweto na navodnuvaweto kon odr`liva upotreba na vodnite resursi vo po{irokiot region e esencijalno.

4.4.6 Pristap do stoki i uslugi Snabduvaweto so hrana, obleka i drugi neophodni artikli e ovozmoèno po pat na lokalni prodavnici. Kako rezultat na ograni~eniot pazar ne postojat pogolemi kompanii. Semejstvata vo regionot ne moàt da gi izvr{at nivnite posakuvani nabavki vo selata. Namesto toa, tie se potpiraat na snabduvawe so raznovidni artikli, stoki i uslugi vo Resen i Bitola, soodvetno.

Javnite uslugi se dostavuvaat preku Javnoto pretprijatie “Proleter” od Resen. Iako ima zadovolitelno nivo na uslugata za vodosnabduvawe, ostanuvaat problemite vo vrska so organiziranata usluga za sobirawe na otpadot, {to go primoruva lokalnoto naselenie da go deponira otpadot na nekontrolirani deponii. Primer za ova e seloto Ezerani, locirano vo neposredna blizina na

233

granicite na Za{titenoto Podra~je Ezerani. Pokraj toa, upotrebata na septi~ki jami, koi ne funkcioniraat dobro, za isfrlawe na otpadnata voda, ima mnogu nepovolno vlijanie vrz povr{inskite i podzemnite vodni resursi. Nedostatkot od soodvetni sanitarni uslovi i otstranuvawe na otpadot predizvikuva {teta vrz ìvotnata sredina, zdravjeto na lu|eto i dobrosostojbata na celokupnata ìvotna sredina vo Za{titenoto Podra~je Ezerani. Cenite na uslugite zavisat od rastojanieto na seloto od gradot Resen; kolku e seloto podaleku, tolku e povisoka cenata. Ovoj metod za odreduvawe na cenite ne e vo soglasnost so odredbite od Zakonot za upravuvawe so otpad, koj garantira univerzalnost na uslugata i odreduva deka na doma}instvata treba da im se napla}a samo vrz osnova na koli~estvoto na sozdaden otpad. Site ovie okolnosti treba da se zemat predvid pri definiraweto na merkite za za{tita na Za{titenoto Podra~je Ezerani, bidej}i ako populacijata ne e zadovolna so javnite uslugi, toga{ nivnata reakcija kon merkite koi doa|aat bilo od dràvno, bilo od lokalno nivo, verojatno }e bide slaba.

4.4.7 Prihodi Generalno, moè da se zaklu~i deka mnogu od nabroenite potrebi moàt solidno da se pokrijat so prihodot na doma}instvata vo oblasta na proektot; me|utoa, odeweto na odmori, tro{eweto za luksuzni dobra, kako i investiraweto, ne se voobi~aeni. Za ova se identifikuvani dve pri~ini:

• nesigurnosta povrzana so sezonskiot karakter na prihodot od proizvodstvo na jabolka, koj zavisi od vremenskite i pazarnite uslovi, kako {to i se istaknuva na pove}e mesta vo ovoj izve{taj; i

• nezainteresiranosta na lokalnoto naselenie da {tedi za nesigurnata idnina, zaedno so samozadovolstvoto od ednostavnoto pokrivawe na osnovnite ìvotni potrebi na semejstvoto.

4.4.8 Vlijanija vrz Za{titenoto Podra~je Ezerani

Glavnite vlijanija vrz ìvotnata sredina vo Za{titenoto Podra~je Ezerani poteknuvaat od slednite sektori:

• Zagaduvawe predizvikano od neekolo{kite zemjodelski postapki.

• Nesoodvetno otstranuvawe na op{tinskiot i opasniot otpad (kako na primer ambalaìte od pesticidite).

• Ispu{tawe na otpadnite vodi vo propustlivi septi~ki jami, so {to se ovozmoùva prodirawe na organskite zagaduva~i vo zemjata i nivna migracija vo akviferite.

• Nelegalni aktivnosti, kako lovot i ribolovot, kako i eksploatirawe na pesokot i ~akalot, koi rezultiraat so poremetuvawe na diviot svet.

234

Od site ovie, glavniot efekt koj mora da se spre~i e zagaduvaweto kako rezultat na proizvodstvoto na jabolka, poradi toa {to pove}eto od drugite efekti moàt da se minimiziraat so sproveduvawe na soodvetni merki. Glavnite vlijanija koi poteknuvaat od neekolo{kite postapki pretstavuvaat:

• Nesledewe na upatstvata od etiketite pri primena na pesticidi/|ubriva, {to rezultira so prekumerna upotreba pri proizvodstvoto na jabolkata.

• Nesoodvetno otstranuvawe na ambalaìte od pesticidite.

• Upotreba na neekolo{ki pesticidi/|ubriva.

4.4.9 Predloèni ekonomski instrumenti Pokraj obukite i gradeweto na kapaciteti za lokalnite proizvoditeli na jabolka, koi vo momentov se obezbeduvaat preku raznovidni programi vo ramkite na UNDP/GEF prekugrani~nite i nacionalnite komponenti, postojat i dopolnitelni merki koi moàt da se primenat na dràvno i lokalno nivo. Tie bi celele na promenite vo odnesuvaweto preku implementacija na raznovidni ekonomski instrumenti/ stimulacii. Vo momentov, postojat nekoi predloèni merki za obezbeduvawe stimulacii za zemjodelskite proizvoditeli, so {to bi im se ovozmoìlo tie da se registriraat kako samo-vraboteni. Se o~ekuva ovie merki da imaat pozitivni efekti vrz regionot kako celina i osobeno vrz implementacijata na za{titnite reìmi vo Za{titenoto Podra~je Ezerani. Pokraj toa, takvite stimulacii moàt da se povrzat so drugi metodi za za{tita na Za{titenoto Podra~je Ezerani i treba da se zemat predvid od strana na soodvetnite vlasti. Na primer, bi moèlo da se uslovi primawe na stimulativna isplata po uspe{noto ostanuvawe pod maksimalniot prag za upotrebeni pesticidi na hektar. Isto taka, bidej}i registracijata na proizvedeniot prinos bi bila preduslov za primawe na stimulacii, bi moèlo da se vospostavi baza na podatoci na odgleduva~ite na jabolka i drugite proizveduva~i, so {to }e se ovozmoì sledewe na site zemjodelci i nivnite zamjodelski postapki. Druga mo`nost za voveduvawe na promeni vo zemjodelskite postapki e upotrebata na postoe~koto zdruènie na zemjodelski proizvoditeli. Vakvata organizacija bi moèla da igra va`na nose~ka uloga za implementacija na poekolo{ki postapki. Ako se prodolì poddr{kata na vakvoto zdruènie, moè da se o~ekuva deka lokalnite zemjodelci }e imaat pridobivki na mnogu na~ini, preku implementirawe na raznovidni tehniki za namaluvawe na upotrebata na pesticidi, nivna primena za vreme na najsoodvetnite vremenski uslovi, upotreba na korisni insekti za borba protiv {tetnicite itn.

235

4.4.10 Eksproprijacija na zemji{teto Ekspropijacijata na zemji{teto (proces na nacionalizacija) za vreme na socijalisti~kiot period na minatiot vek ne bila vr{ena na pravilen na~in. Nekoi sopstvenici na zemja dobile samo skromna cena za nivnoto zemji{te. Drugi pak odbile da ja prodadat zemjata, pa spored toa, ne dobile nikakva kompenzacija. Generalno, ne postoi soodvetna dokumentacija na ovie transakcii vo ramkite na imotnite arhivi. Spored momentalnite dostapni arhivi za dràvniot imot, okolu 75% od zemjata vo granicite na Za{titenoto Podra~je Ezerani e dràvna, dodeka pak pomaliot del od 25% e vo privatna sopstvenost. Pregovorite bile lo{o sprovedeni, {to predizvikalo nedoverba, pa duri i odbivnost kon Za{titenoto Podra~je Ezerani i srodnite za{titni merki. Pokraj toa, koga bile sozdavani granicite na Za{titenoto Podra~je Ezerani i koga bile propi{ani za{titnite merki vo docnite devedesetti godini od minatiot vek, lokalnoto naselenie ne bilo soodvetno vklu~eno vo diskusiite za tipovite na aktivnosti koi bi smeele i ne bi smeele da gi izveduvaat na nivnata zemja vo ramkite na Za{titenoto Podra~je Ezerani (kako proizvodstvo na jabolka, ribolov, lov i iskopuvawe na pesok/~akal). Ova dovelo do nedoverba na lokalnoto naselenie vo nazna~enite upravni vlasti, odnosno Dru{tvoto za za{tita na pticite na Makedonija od Skopje (vo 1997 godina), kako i vo centralnite vladini institucii i lokalnite vlasti. Ovaa nedoverba denes e spadnata na op{to negativno ~uvstvo i stavovi kon za{titata na Za{titenoto Podra~je Ezerani. U{te polo{o e toa {to, vo poslednite godini lokalnoto naselenie zapo~nalo da koristi dràvna zemja za zemjodelski nameni. O~igledni se negativnite stavovi za sega{nite granici, i se ~ini deka tie poteknuvaat od (1) nedostatokot na u~estvoto na javnosta vo sozdavaweto na granicite vo docnite devedeseti godini od minatiot vek, (2) op{tiot nedostatok od dostapni informacii, {to doveduva do nepravilno sfa}awe na konceptot za priroden rezervat i (3) nesoodvetnoto razgleduvawe na pra{awata vo vrska so sopstveni{tvoto na zemjata/eksproprijacijata na zemji{teto vo minatoto. Moè da se predloàt najmalku pet razli~ni merki za minimizirawe na idnite problemi so sopstvenicite na zemja i da se stekne nivnata naklonost za poddr{ka na strogite za{titni merki za Za{titenoto Podra~je Ezerani:

• Pla}awe na vistinskata pazarna cena za zemji{teto od strana na M@SPP i/ili idniot upraven organ.

• Razmena na zemjata vo ramkite na granicite na Za{titenoto Podra~je Ezerani so dràvna zemja so ednakov kvalitet na druga lokacija.

• Pla}awe na godi{ni nadomestoci na sopstvenicite na zemja vo razmena za neupotreba na zemjata locirana vo Za{titenoto Podra~je Ezerani za zemjodelski nameni.

• Upotreba na zemjata za organsko zemjodelstvo pod strogo definirani uslovi.

• Povtorno definirawe na granicite na Za{titenoto Podra~je Ezerani so {to bi se ovozmoìle soodvetni ekonomski aktivnosti na lokalnoto naselenie na negovata zemja.

236

4.4.11 Dopolnitelni merki za za{tita O~igledni se problemite so postoe~kiot sistem i postapki za navodnuvawe. Sozdavqaweto na odr`livi merki za navodnuvawe e eden od glavnite preduslovi za namaluvawe na funkcionalnite tro{oci na proizvodstvoto na jabolka, a so toa i za zgolemuvawe na prihodot na lokalnoto naselenie. Toa isto taka zna~itelno bi pridonelo za podobruvaweto na vodniot bilans vo po{irokiot region, so pozitivni efekti vrz za{titata na Za{titenoto Podra~je Ezerani.

Za{titenoto Podra~je Ezerani, kako i Nacionalnite Parkovi “Gali~ica” i “Pelister”, zaedno so lokalnoto kulturno nasledstvo za proizvodstvo na jabolka, pretstavuva soodvetna startna to~ka za razvoj na turizmot, osobeno vo ruralnite podra~ja. Samo mal del od ispitanicite se optimisti vo odnos na razvojot na odr`liv turizam vo oblasta, osobeno {to dràvata ne obezbeduva soodvetna pomo{. So trilateralniot proekt na UNDP se vloùva napor za vospostavuvawe na osnova za odr`livi turisti~ki aktivnosti vo po{irokiot region, {to bi imalo pozitivni efekti vrz prihodite na lokalnoto naselenie i namaluvaweto na negovata zavisnost od zemjodelskoto proizvodstvo. Masovniot turizam se smeta za eden na~in za doprinesuvawe kon sozdavaweto na novi rabotni mesta. Na pra{aweto za nivnite gledi{ta vo odnos na potencijalnata korist od odr`liviot turizam, najgolemiot del od ispitanicite veruvaat deka toa e aktivnost koja nosi prihod. Ova e ohrabruva~ki pokazatel za korista od zapo~nuvaweto na demonstraciski proekti za odr`liv turizam, koi bi ja postavile osnovata za idniot razvoj. Lokalnoto naselenie veruva deka, so soodvetno upravuvawe i odrùvawe na Za{titenoto Podra~je Ezerani, toa moè da stane mnogu interesna turisti~ka atrakcija za koja tie se spremni da gi ponudat soodvetnite lokalni uslugi.

4.4.12 Sega{no i idno upravuvawe so Za{titenoto Podra~je Pome|u lokalnoto naselenie na{iroko se prisutni pretpazlivosta i rezerviranosta vo odnos na bilo kakvi promeni. Tradicionalnoto odnesuvawe se smeta za najsoodvetno, pa pomladite generacii prodolùvaat vo duhot na nivnite pretci. Lokalnoto naselenie moèbi nema da go smeta sproveduvaweto na kakvi bilo za{titni merki kako posakuvano. Za{titata na Za{titenoto Podra~je Ezerani }e bara promeni vo lokalnite gledi{ta, sorabotka so dràvnite i lokalnite vlasti i u~estvo vo zasilenoto sledewe na za{titnite reìmi vnatre vo granicite na Za{titenoto Podra~je Ezerani. So ogled na toa {to vo minatoto ne bile izveduvani soodvetni aktivnosti za odrùvawe i sproveduvawe na za{titniot reìm vo Za{titenoto Podra~je Ezerani po nazna~uvaweto na negovite granici, lokalnite ìteli nemaat jasna slika za toa koj e odgovoren za negovoto upravuvawe. Pove}eto od ispitanicite odgovorija deka M@SPP e odgovorno; me|utoa, 13% znaeja deka Dru{tvoto za za{tita na pticite na Makedonija ima ovlastuvawe za pristap vo ramkite na Za{titenoto Podra~je Ezerani i e odgovorno za centarot

237

za informirawe vospostaven vo seloto Asamati14. Vo realnosta, dvata odgovora se to~ni. Kako rezultat na vladinata odluka so koja Za{titenoto Podra~je Ezerani se proglasuva za ornitolo{ki rezervat, kako i na posledovatelnite odredbi i pravilnici vo vrska so negoviot plan za upravuvawe i primenetite merki za za{tita, definirana e zaedni~ka odgovornost na dvata upravuva~ki organi. Pravnite dokumenti koi detalno gi opi{uvaat va`nite upravni karakteristiki datiraat od periodot 1996-1997 godina, vklu~uvaj}i ja odlukata za nazna~uvawe na organizacija koja }e ja za{tituva krajbre`nata zona od 2003 godina. Neophodna e revizija na ovie dokumenti za da se otslika novata sostojba i predloènata upravna struktura od ovaa studija. Verojatno e deka postoeweto na pogolem broj odgovorni organi za upravuvawe na Za{titenoto Podra~je Ezerani, nema da dovede do nikakvo podobruvawe na momentalnata sostojba. Podobro re{enie bi bilo da mu se dade glavna odgovornost na eden organ, koj }e bide nezavisen od politi~ki interesi. Upravnata struktura bi trebalo da gi donese pod eden pokriv entitetite so upraven nadzor, glavno M@SPP i op{tina Resen. Vo sekoj slu~aj, upravniot organ bi poseduval dovolno ~ove~ki resursi i bi vklu~uval poedinci so razli~ni kvalifikacii. Kakva i da e idnata upravna struktura, taa treba da bide povrzana so upravata na Prespa Parkot, bidej}i Za{titenoto Podra~je Ezerani ne e izolirano, tuku e locirano dlaboko vo trilateralniot park. Ovaa struktura bi moèla da se iskoristi za steknuvawe sredstva za istraùvawe i odrùvawe na za{titnite merki, kako i za usoglasuvawe so drugite implementirani aktivnosti kako del od vkupnata za{tita i za~uvuvawe na Prespa Parkot.

14 Во 2000 година Друштвото за заштита на птиците на Македонија воспостави Центар за

информирање за ПРЕ во зградата на старото училиште во Асамати. Поради недостатокот од одржливи финансиски ресурси, слабиот локален капацитет, и неволноста на населението да ги прифати мерките за заштита без нивно активно учество, овој Центар беше затворен во 2005 година.

238

5. Analiza na Zakanite - Identifikacija na faktorite {to vlijaat na ekolo{kiot karakter na Za{titenoto Podra~je Ezerani So cel podobro da se razbere potekloto na zakanite, potrebno e da se analiziraat primarnite pri~ini {to dovele do nesoodvetnoto iskoristuvawe na resursite vo rezervatot. Zaradi toa, be{e napravena studija za socio-ekonomskite aspekti vo Za{titenoto Podra~je Ezerani i populacijata okolu nego. Analizata na zakanite i nivnite koreniti pri~ini be{e napravena vrz baza na terenski istraùvawa, socio-ekonomska studija i li~ni stavovi na ekspertite koi bea vklu~eni vo ovoj proekt.

Kako del od ova istraùvawe za Za{titenoto Podra~je Ezerani, be{e zna~ajno da se odgovori na slednite pra{awa:

• Koi se osnovnite pobaruvawata na akvati~nite i blatnite rastenija i nivnite stani{ta?

• Koi se uslovite od koi zavisi opstanokot na razli~ni ìvotni od rezervatot?

• Postojat li resursi va`ni za lu|eto {to moàt da se iskoristuvaat bez da se na{teti na Za{titenoto Podra~je Ezerani?

Vrz osnova na ovie i sli~ni pra{awa, bea identifikuvani serija zakani.

5.1 Antropogeni faktori Sega{nata nepovolna sostojba so ìvotnata sredina vo Prespanskiot Region (osobeno po odnos na ezeroto), moè barem delumno da se pripi{e na faktorite koi proizleguvaat od nepravilnoto koristewe na zemji{teto i prirodnite resursi, osobeno: (i) nepostoewe ili nepravilno upravuvawe so vodite; (ii) ekolo{ki neosnovani praktiki za navodnuvawe i (iii) kontaminacija na voda i po~va kako rezultat na nekontroliranata upotreba na pesticidi.

Nesoodvetniot pristap pri prvi~noto proglasuvawe na Za{titenoto Podra~je Ezerani, moè isto taka da bide identifikuvan kako eden od osnovnite pri~ini za problemite, koi se rangiraat od nesoodvetni praktiki vo koristeweto na zemji{teto, do crpewe na pesok vo Za{titenoto Podra~je. Na primer, nezavisno od faktot {to Ezerani be{e proglaseno kako Strog Priroden Ornitolo{ki Rezervat, pticite vo Za{titenoto Podra~je Ezerani se zagrozeni od nekontroliraniot lov. Dopolnitelno na toa, nekoi habitati koi se vitalni za vodnite ptici se degradirani, dodeka drugi se uni{teni. Pome|u lokalnoto naselenie preovladuva misleweto deka Za{titenoto Podra~je Ezerani e napu{teno za sekoga{ (“nabquduvaweto na ptici zavr{i”, re~e edna èna od selo Ezerani, koga be{e pra{ana za pravecot kako da se stigne do rezervatot).

239

Rezultatite od istraùvaweto pokaàa deka najgolem broj od lokalnite ìteli se siroma{ni ili blisku do siroma{tija. Nevrabotenosta e visoka, i lokalnoto naselenie zavisi od koristeweto na prirodnite resursi vo Za{titenoto Podra~je Ezerani, ili koristewe na zemji{te vo Za{titenoto Podra~je za zemjodelie-koe se sostoi re~isi isklu~ivo od proizvodstvo na jabolka. U{te pove}e, zemji{teto vo Za{titenoto Podra~je Ezerani e delumno vo sopstvenost na individualci; nadoknadata za zemji{teto vo period na proglasuvaweto na rezervatot e ili napravena nesoodvetno, ili voop{to ne e napravena.

Zaradi ovie i drugi pri~ini, na lokalnite ìteli im se ~ini deka moè slobodno da okupiraat zemji{te vo Za{titenoto Podra~je i da go pretvorat vo zemjodelski povr{ini, ne vodej}i smetka za vrednostite na rezervatot i negovite granici.

Rezultatite od nesoodvetniot pristap pri demarkacija na granicite, kako i otsustvoto na u~estvo na lokalnoto naselenie pri donesuvawe na vakvata odluka, osobeno vo podra~jeto na visoko eksploatirano zemjodelsko zemji{te, se o~igledni. Lokalnite ìteli koi sekojdnevno, so bu~ni ma{ini vleguvaat i pominuvaat niz Za{titenoto Podra~je, e samo eden primer za nivniot bezgrièn odnos. Prvi~noto otsustvo na vklu~uvawe na lokalnoto naselenie vo donesuvaweto na odluki, kako i nedorazbirawata i generalnoto otsustvo na doverba od strana na lokalnoto naselenie kon upravuva~ot so Za{titenoto Podra~je, dovedoa do seriozni problemi vo upravuvaweto so Za{titenoto Podra~je Ezerani i pretat da go zagrozat negovoto postoewe.

Dopolnitelno na toa, otsustvoto na koordinniran pristap pome|u Albanija, Grcija i Makedonija po odnos na upravuvaweto so vodite vo slivot na Prespanskoto Ezero i praktikite za navodnuvawe, pretstavuva glavna pre~ka za podobruvawe na vodniot reìm vo Za{titenoto Podra~jeEzerani.15 Ovoj nedostatok na zaedni~ki regionalen pristap vo koristewe na vodite, se smeta deka rezultira{e vo nekolku seriozni problemi, kako {to e zgolemuvaweto na milta vo Maloto Prespansko Ezero, opa|awe na nivoto na vodata vo Prespanskoto Ezero (iako ne kone~no dokaàno, golem del od gubeweto na vodata e predizvikano od antropogeno vlijanie), i dr.

15 Trilateralniot Komitet na Prespa Parkot moè da ja popolni ovaa praznina.

240

5.1.1 Zemjodelie 5.1.1.1 Pregled na zemjodelieto vo Prespanskiot Region

So cel {to podobro da se razbere zna~eweto na zemjodelstvoto (ovo{tarnici - odgleduvawe na jabolka) vo Za{titenoto Podra~je Ezerani, istoto }e bide razgleduvano vo eden po{irok kontekst (Prespa).

Figura 123 - Novi jabolkovi nasadi vo porane{nite vla`ni livadi. Zemjodelskite povr{ini vo Prespa opfa}aat povr{ina od 20.148 hektari, od koi 11.715 se kultivirani. Vkupno 7.373 ha se obrabotlivo zemji{te i gradini, no vo 1998 godina samo 40% (2.957 ha) od ova zemji{te bilo kultivirano (Tabela 61 - podolu). Tabela 61 - Struktura na zemjodelskite povr{ini vo Prespanskiot Region vo 1998 godina

Kategorija na Upotreba Povr{ina (ha)% na Zemjodelsko

Zemji{te % na Obrabotliva

Povr{ina Zemjodelsko zemji{te 20,148 100.0 -Pasi{ta 8,433 41.9 -Obrabotliva povr{ina 11,715 58.1 100.0Izorani nivi i gradini 7,373 - 62.9Ovo{tarnici 2,771 - 23.7Lozja 262 - 2.2Livadi 1,309 - 11.2 Najzna~ajna zemjodelska aktivnost, koja e vo postojan porast, e odgleduvaweto na jabolka. Vo dene{no vreme pove}e od 80% od vkupnata produkcija na jabolka vo Makedonija se proizveduva vo regionot na Prespa (Tabela 62 - podolu). Vo 1998 godina ovo{tarnicite pokrivaa 2,771 ha, {to pretstavuva 23.7% od obrabotlivoto zemji{te. Od ovaa suma, 13.2% (360 ha) pripa|aat na nedobro razvienite ovo{tarnici, dodeka samo 4.5% (122 ha) se komunalni (dr`avni)

241

ovo{tarnici. Vkupniot broj na ovo{ni drvja iznesuva 1,642,800, od koi 1,611,000 (98.1%) se jabolknici (Ristevski i sor. 2000). Tabela 62 - Proizvodstvo na jabolka vo Republika Makedonija i vo Prespa (vo1000 t).

Godina Makedonija Prespa Procent

1930 - 39 4.4 1.2 28 1949 - 51 11 3 26 1959 - 61 23 7 29 1969 - 71 57 18 31 1971 - 75 62 20 32 1976 - 80 73 24 33 1981 - 85 89 28 32 1986 - 90 83 29 35 1991 - 95 69 31 45 1996 65 34 52 1997 77 60 78 1998 62 48 77 1999 64 55 86

5.1.1.2 Upotreba na ve{ta~ki |ubriva vo Prespanskiot Region Aplikacijata na ve{ta~ki |ubriva na ovo{kite vo Prespanskiot Region od strana na privatni planta`eri se vr{i vo tri fazi (Tabela 63 - podolu):

1. Osnovno esensko |ubrewe so kompleks na NPK |ubriva; naj~esta kombinacija e 4:7:28 so koli~estvo od 500-700 kg•ha-1.

2. Ranoproletno |ubrewe so kompleks NPK 15:15:15 so koli~ina od 500-700 kg•ha-1.

3. Docnoproletno |ubrewe so upotreba na nitratni |ubriva, kako amonium nitrat ili urea so koli~ina od 300-400 kg•ha-1.

Upotrebata na organski |ubriva e retka (25 % od rastenijata).

Tabela 63 - Praktiki na fertilizacija vo privatnite ovo{tarnici vo Prespanskiot Region.

Aktivna materija (kg/ha) Sistem i period na |ubrewe Tip na |ubrivo (kg/ha)

N P2O5 K2O Glavno esensko |ubrewe NPK 4:7:28 700 28 49 196Glavno ranoproletno |ubrewe NPK 15:15:15 500 75 75 75Glavno docnaproletno |ubrewe NH4NO3 34% 400 136 0,0 0,0Vkupno - 1600 239 124 271

Izvor: Trpevski i sor. (2000). Vkupniot aplikacija na ve{ta~ki |ubriva na planta`ite so jabolka e 4,320 toni za 2600 hektari, ili, dokolku gi pretvorime vo aktiven NPK materijal iznesuva 1,721 ton. Ne postojat dostapni informacii za drugite kulturi (Trpevski i sor. 2000)

242

5.1.1.3 Zaklu~oci Kako zaklu~ok moè da se istakne deka se potrebni ponatamo{ni istraùvawa za da se dobijat pove}e informacii vo vrska so to~noto koli~estvo na |ubriva i pesticidi koi }e se koristat vo zemjodelieto, kako i stapkata na infiltracija i brzinata na dvièwe so podzemnite vodi. Znaeweto za kvalitetot na upotrebenite hemikalii e isto taka mnogu zna~aen (neperzistentni ili perzistentni).

Glavnite zakani od zemjodelskiot sektor se sostojat vo: zaguba na stani{ta i nivno uni{tuvawe (vla`ni livadi), efekt na toksi~nost preku zagaduvawe na po~vata - pesticidi, ve{ta~ki |ubriva (indirekten efekt), zagaduvawe na ezeroto so pesticidi, te{ki metali (indirektna zakana) - zaguba na vidovi i ve{ta~ki |ubriva (fosfor, azot) - naru{uvawa kaj zaednicite preku eutrofikacija na ezeroto (fosfor, azot) (indirektni efekti).

Zagaduvaweto e pri~ineto od prekumerna upotreba na pesticidi, neregulirano odlagawe na pakuvawata od hemikaliite, kako i povr{inski istek na toksi~ni materii. Zakanite {to proizleguvaat od toa se akumulacija na toksi~ni materii (na pr. pesticidi, te{ki metali itn.) vo telata na ìvotnite (osobeno vo ribite od Prespanskoto Ezero), potoa ponatamo{na eutrofikacija na ezeroto itn.

Figura 124 - Otrueni Jazovec i Gavran (najverojatno ne e povrzano so koristeweto na pesticidi vo zemjodelieto, tuku kako rezultat na direktno truewe zaradi uni{tuvawe na predatori).

243

5.1.2 Drugi antropogeni faktori

5.1.2.1 Namerni poàri Poàrite ~esto se podmetnuvaat namerno, so cel da se dobijat novi obrabotlivi povr{ini (Figura 125 - podolu). Glavni zakani od ova se zaguba na stani{ta i vidovi.

Figura 125 - Namerno podmetnat poàr vo vrbjak.

5.1.2.2 Uni{tuvawe na nasipite Uni{tuvaweto na nasipite od porane{nite ribnici vodi do zaguba na blatnite ekosistemi (Figura 126 - podolu). Ovie stani{ta se mnogu zna~ajni za celokupnata vrednost na biodiverzitetot vo Za{titenoto Podra~je Ezerani, iako se tie ve{ta~ki sozdadeni. Porane{nite ribnici kako vodni stani{ta se sega celosno uni{teni (Figura 127 - podolu), potenciraj}i ja taka zagubata na stani{ta.

Figura 126 - Uni{tuvawe na nasipot na eden porane{en ribnik. Figura 127 - Sega{na sostojba na eden porane{en ribnik.

244

5.1.2.3 Drenirawe na vodnite ìveali{ta (stani{ta) Dreniraweto na vla`nite livadi ili blatata za da se vospostavat novi obrabotlivi povr{ini rezultira so zakanata - zaguba na prirodnite ìveali{ta (Figura 128 - podolu).

Figura 128 - Drena`na cevka postavena do nova oranica, koja porano bila prirodno ìveali{te od tipot vla`ni livadi.

5.1.2.4 Neodr`liv/Nelegalen Ribolov Neodr`liviot i/ili nelegalniot ribolov rezultira so zakana od namaluvawe na ribniot fond i voznemiruvawe na drugite vidovi, povisoko (ptici) i ponisko (planktonski organizmi) vo lanecot na ishrana i naru{uvawe na funkcionalnosta na ezerskiot ekosistem.

5.1.2.5 Turizam Turizmot vo regionot okolu Za{titenoto Podra~je Ezerani ima trend na namaluvawe i glavno nema negativno vlijanie na rezervatot. Inaku, moè da dovede do zagaduvawe i eutrofikacija na ezeroto (preku otpadnite vodi) i zemji{teto (preku otpad vo po~vata).

245

5.1.2.6 Nelegalna se~a vo Evlovata {uma i Vrbjacite Zagrevaweto na domovite kaj naselenieto okolu rezervatot tradicionalno po~iva na drvata kako ogrev. Vakvata sostojba, zaedno so siroma{tijata, ~esto doveduva do nelegalna se~a na drvja. Taka na primer, evlite postojano se se~at vo mesnosta Korija (Figura 129 - podolu). Duri i da se namali ili spre~i ovaa aktivnost vo bliska idnina, revitalizacijata na {umata }e bide mnogu pobavna otkolku vo porane{nite periodi koga nivoto na podzemnite vodi bilo mnogu povisoko. Nekolkute gusti vrbovi sostoini {to pre`iveale blizu noviot breg isto taka se pod postojan pritisok od se~a. Se~eweto na {umi rezultira so zaguba na zna~ajni tipovi stani{ta, kako {umi na vla`ni stani{ta, koi se mnogu retki vo Makedonija i se zna~ajni za Evropa.

Figura 129 - Ostatoci od Evlova {uma - ne samo {to povr{inata pod {uma e namalena, tuku i gustinata na steblata e zna~itelno proredena.

5.1.2.7 Odlagawe na otpad Zagaduvaweto so cvrst otpad ne e najgolemiot problem vo regionot na Za{titenoto Podra~je Ezerani, so ogled na toa {to najgolemiot broj sela go imaat re{eno problemot so odlagawe na otpadot (Figuri 130 i 131 - podolu). Naprotiv, nedostatokot na kolektorski sistem za otpadnite vodi i niven tretman, {to uslovuva otpadnite vodi da se sobiraat vo septi~ki jami ili direktno da se ispu{taat vo potocite ili ezeroto, zna~itelno pridonesuva za eutrofikacija na ezeroto. Toa pak se zakanuva so zaguba i degradacija na stani{ta (vodni).

246

Figura 130 - Odlagawe na vi{oci od jabolka vo Golema Reka.

Figura 131 - Plastika i drug cvrst otpad na vlivot na Golema Reka vo Prespanskoto Ezero.

247

5.1.2.8 Iskopuvawe na pesok Iskopuvaweto pesok e postojana aktivnost vo Za{titenoto Podra~je Ezerani i se odviva na mnogu lokaliteti (Figura 132 - podolu). Ovaa aktivnost, {to se odviva glavno na peso~nite dini blizu bregot predizvikuva zaguba na stani{ta i vegetacija koja e za{tita za `ivotnite {to doa|aat na bregot.

Figura 132 - Iskopuvawe na pesok od porane{na frontalna dina (ezerska bregova linija pred 20 godini).

248

5.2 Zakani za biolo{kata raznovidnost Generalno zemeno, rastitelnite i ìvotinskite zaednici koi naseluvaat edno odredeno podra~je se adaptirani na ekolo{kite uslovi koi vladeat na toa podra~je. Kako rezultat na toa, vo slu~aj na naru{uvawe na eden ili pove}e ekolo{ki parametri moè direktno da se manifestira vrz sostojbata na zaednicata, inicijalno preku redukcija na abundantnosta (brojnosta) na najsenzitivnite vidovi, koi se javuvaat kako primarni biolo{ki-indikatori za ekolo{kite promeni. Podocna, populaciite na ovie senzitivni vidovi moàt celosno da is~eznat i da bidat zameneti so drugi vidovi koi poseduvaat po{iroka ekolo{ka valenca, odnosno ne se tolku tesno povrzani so soodveten habitaten tip ili pak se kompetitorski posuperiorni. Ovie procesi moè da te~at bavno iv o nivnata inicijalna faza da pominat prakti~no nezabeleàni, javuvaj}i se prvo kaj taksonomskite grupi na niìte organizmi.

5.2.1 Zakani od eutrofikacija i oscilacii na nivoto na Prespanskoto Ezero Postojanata redukcija na nivoto na vodata vo Prespanskoto Ezero vo poslednite nekolku dekadi dovede do namaluvawe na vkupnata dlabo~ina na vodata vo Ezeroto i povlekuvawe na bregovata linija, proprateno so celosna zaguba na litoralnata zona i pridru`nite biolo{ki zaednici povrzani so nea, {to e osobeno izrazeno na teritorijata na Za{titenoto Podra~je Ezerani. Prisustvoto na golemi koli~estva na organski materijali koi se visoko dostapni nutrienti go zabrzuva procesot na eutrofikacija, koj se manifestira vo vid na eksplozija na fitoplanktonskite populacii (voden cvet) kon krajot na letoto.

5.2.2 Zakani za rastenijata Relativno brzoto i kontinuirano povlekuvawe na bregovata linija na Prespanskoto Ezero krajno nepovolno vlijae vrz prirodnite habitatni tipovi vo zonata na plitkiot litoral, vo koja tipi~no dominiraat akvati~ni makrofiti, osobeno {irokiot pojas na Phragmites australis vdol` bregovata linija na Za{titenoto Podra~je Ezerani.

Vo sega{nata sostojba, pojasot na trskata se nao|a daleku od vodenata povr{ina na Ezeroto. Kako rezultat na toa, ovaa zona ne e pove}e pogodna za da se identifikuvaat posebni habitatni tipovi so nivnite biocenozi.

249

5.2.2.1 Zakani za pojasot na trska Pojasot na trska e pretstaven so rastitelni zaednici siroma{ni so vidovi vo koi dominiraat visoki, vkoreneti rastenija so ispraveni stebla koi izleguvaat od vodata. Tuka se vklu~eni trskata (Phragmites australis), {amakot (Typha latifolia), i {avarot (Scirpus lacustris).

Po~esto, eden vid silno dominira vo oddelen prostor, {to e obi~no odgovor na razli~nata tolerancija kon poplavuvaweto, anoksijata i pritisokot od pasewe. Na poplitki, privremeno poplaveni mesta, pojasot na trska moè da bide preoden habitat koj postepeno se kolonizira so aluvijalni {umi.

Pojasot na trskata pretstavuva zna~aen habitat vo akvati~nite ekosistemi poradi nejzinata bitna primarna produkcija i ostanatite zna~ajni funkcii, kako {to se zadrùvawe na toksi~nite materii i stabilizirawe na krajbreìeto na ezeroto. Osven toa, pojasot na trska igra mnogu va`na uloga vo skladiraweto na jaglerodot i zadrùvaweto na nutrientite, so toa pridonesuva vo namaluvawe na prodiraweto na nutrientite (i redukcija na eutrofikacijata).

Pojasite na trskata se klu~ni habitati za diviot ìv svet, osobeno za pticite, no isto taka i za ribite, vodozemcite i bezrbetnicite. Tie se dominantni ili edinstveni habitati za razmnoùvawe za golem broj vidovi na ptici, vklu~uvaj}i prioritetni evropski vidovi (pr. pelikani, ~apji i vrap~ovidni vidovi). Vrednosta na pojasot na trskata za diviot ìv svet, osobeno za pticite, zavisi od dominantnite rastitelni vidovi, ~ii opstanok e potpomognat so pomo{ na trskata.

Pojasot na trskata moè da bide uni{ten so kombinacija od eutrofikacijata i od ne-fluktuirawe na nivoto na vodata, koi dokolku bidat spori vo eden dolg proces (so dekadi) toa se slu~uva nezabeleìtelno. Fluktuiraweto na nivoto na vodata e mnogu zna~ajno za aerirawe na rastitelnite rizomi.

Uni{tuvaweto (pr. so kosewe ili se~ewe) na trskata (Phragmites) pod povr{inata na vodata ili poplavuvawe na nejzinite vozdu{ni izdanoci, vedna{ po nivnoto pojavuvawe se {tetni za rastenieto. Na sli~en na~in, esenskite poàri, sledeni so podigawe na nivoto na vodata, imaat silen negativen efekt vrz trskata, no pomalku vrz ostanite dominantni vidovi. Vo situacii na niska sodrìna na kislorod, koi se pojavuvaat so podolgotrajni poplavi, trskata obi~no se zamenuva so {avar i {amak.

5.2.2.2 Zakani za aldrovanda Vidot aldrovanda (Aldrovanda vesiculosa) pretstavuva eden akvati~en vid, ~esto ne se vkorenuva, so tenko steblence. Taa se sre}ava vo nezagadeni, plitki, distrofi~ni vodi, bogati so rastvoreni organski materii, so slabo kisela pH (okolu 6), koi dostignuvaat visoki temperaturi za vreme na letoto. Ova rastenie e poznato po toa {to povremeno se pojauva ili is~eznuva. Toa pretstavuva flotantno rastenie koe se sre}ava pod samata povr{ina na vodata, ~esto pome{ano so populacii od trskata, {amakot ili {avarot, kade ovie rastenija imaat uloga vo namaluvawe na silata na branovite.

Aldrovandata e poznata samo od eden edinstven lokalitet vo Za{titenoto Podra~je Ezerani. Taa ne be{e registrirana vo tekot na 2008 godina, kako rezultat na mo`noto negativno vlijanie predizvikano so namaluvaweto na

250

nivoto na vodata vo Prespanskoto Ezero. Ovoj vid postepeno is~eznuva vo pove}eto od negovite Evropski podra~ja i toj pretstavuva najzna~aen rastitelen vid za za{tita vo ramkite na Za{titenoto Podra~je Ezerani. Pove}eto od ostanatite vidovi se {iroko rasprostraneti i nivnoto zna~ewe za blatniot ekosistem moè da se povrze glavno so nivnoto zna~ewe za faunata.

5.2.2.3 Zakani za mrestenik i valisnerija Submerznata vegetacija povrzana so zaednicata na mrestenik (Potamogeton sp.) i valisnerija (Vallisneria spiralis) se razviva vo plitkite krajbre`ni vodi na ezeroto koi se vo granicite na Za{titenoto Podra~je Ezerani. Vo tekot na letnata sezona ovie vodi stanuvaat mnogu topli. Glavna zakana za ovaa zaednica e namaluvaweto na nivoto na ezerskata voda, osobeno vo vtorata polovina na godinata koga golemi delovi od ovoj habitaten tip ostanuvaat na suvo. Toa, zaedno so eutrofikacijata na ezeroto predizvikana so ispira~kite vodi od zemjodelskite povr{ini i/ili slevaweto na otpadnite komunalni vodi vo ezeroto, vodat do sukcesivni promeni koi gi favoriziraat pokompetitivnite rastitelni zaednici. Hiper-eutofikacijata, sepak, moè da dovede do celosno gubewe na submerznite makrofiti i nivna zamena so planktonski algi.

5.2.2.4 Zakani za vla`nite livadi Vla`nite livadi ednostavno se definirani kako povremeno poplavuvani trevesti zaednici, locirani vdol` rabovite na ezerata ili rekite. Tie se smesteni pome|u pojasot na trskata vo poniskite delovi i kopnenata vegetacija od zonata na brdskite pasi{ta, vo povisokiyte delovi. Vla`nite livadi se zaednici obi~no bogati so vidovi, koi se odrùvaat so kosewe.

Vla`nite livadi, vo periodi na visoko nivo na vodata, se zna~ajni habitati za mrestewe na ribite (osobeno na krapot) i habitati za ishrana na ptici, kako {to se pelikanite, ibisite, ~apjite, guskite, migratorni vidovi na ptici i dr.

Vla`nite livadi moè da bidat uni{teni so intenzivirawe na zemjodelieto, {to doveduva do nivno isu{uvawe vo zima. Koga ne se uni{teni ili koga ispasuvaweto e zapreno, rapidno se razviva pojas na trska, sekoga{ prosleden vo posu{nite delovi so grmu{esta vegetacija, koja ima tendencija da gi zameni vla`nite livadi so vla`ni {umi, vo koi dominira evlata (Alnus glutinosa), bela vrba (Salix alba) i kr{liva vrba (Salix fragilis).

251

5.2.2.5 Zakani za hidrofilnata {umska vegetacija Hidrofilnata {umska vegetacija koja e prisutna vo granicite na Za{titenoto Podra~je Ezerani e pretstavena so mali fragmenti od evla (Alnus glutinosa) na lokalitetot Korija, kako i so ripariskata vegetacija vdol` Golema Reka i vo pojasot na trska.

Ovoj habitat tipi~no se pojavuva na periodi~no poplavuvani stani{ta bogati so nutritienti. Ovoj habitaten tip moè da se sretne po bregovite na reki, izvori i na prostori koi postojano se poplavuvani so poka~uvawe na nivoto na podzemnite vodi.

Vakvite {umi se dinami~ni so ~istinki sozdadeni od katastrofalni poplavi. Generalno gledano, tie bi moèle da se smetaat kako delovi od sukcesivni serii na habitati koi vklu~uvaat otvoreni zaednici, vo najgolem del blatni i mo~uri{ni, vo po~etni sukcesiski stadiumi.

Na posuvite delovi na ovie podra~ja, moàt da se javat drugi drvenesti vidovi, pred se jasen (Fraxinus) i brest (Ulmus) so abundantni populacii. Vo drugi situacii, {umite na evlata se javuvaat kako stabilna komponenta vo ramkite na tranziciskata zona pome|u blatniot ekosistem i okolnite {umi na suvo.

Ovoj premin od vla`ni kon suvi {umi, i od otvoreni kon pogusti {umi, sozdava eden zna~aen splet na ekolo{ka raznovidnost. Glavnite zakani so koi se soo~uvaat {umite na evla gi vklu~uvaat: prirodnite i ve{ta~kite hidrolo{ki promeni koi go menuvaat prirodniot reìm na vla`nost; po{umuvaweto (obi~no so topoli [Populus]); i transformacija na {umite vo pasi{ta i/ili ovo{tarnici so jabolka.

5.2.2.6 Zakani za blatniot ekosistem Ezerani [to se odnesuva do samiot blaten ekosistem vo ramkite na Za{titenoto Podra~je Ezerani , toj be{e skoro celosno presu{en vo tekot na letoto 2008 godina, kako rezultat na brzoto povlekuvawe na ezerskata bregovata linija. Gubeweto na vodata vo blatniot ekosistem ima isklu~itelno negativen efekt vrz opstanokot na blatnata vegetacija i akvati~nite zoocenozi. Sledstveno na toa, blatnata vegetacija i akvati~nata invertebratna fauna, od kvalitativna gledna to~ka se vo golema mera reducirani (vidi Tabeli 26, 28, 29, 30, 31, 32, 34, 35).

Kako rezultat na {tetata napravena so presu{uvaweto na porane{nite ribnici, koi delumno go kompenziraa gubeweto na voda od blatniot ekosistem, kako rezultat na povlekuvaweto na bregovata linija na ezeroto, sega{nata sostojba na blatoto Ezerani e vo golema mera naru{ena.

Rezultatite od komparativnite analizi na invertebratnata fauna, vo plitkata litoralna zona i vo samoto blato Ezerani, isto taka pokaùvaat deka pragot na izdr`livost (otpornost) na ekosistemot (t.e. negovata sposobnost da gi kompenzira naru{uvawata vo sredinata) e nadminat i procesot na ekolo{ki promeni, doprva }e bide mnogu pobrz.

Vo ramkite na ekolo{kite problemi se vklu~eni ne samo golemoto opa|awe na nivoto na vodata vo Prespanskoto Ezero i povlekuvawe na ezerskata bregova linija, kako rezultat na iscrpuvaweto i prenaso~uvawe na vodnite resursi za

252

zemjodelski potrebi, tuku i sega{nata klimatska aridnost i antropogenoto zagaduvawe.

Dokolku ne se prevzemat soodvetni merki, }e nastane brza sukcesija na blatniot ekosistem vo preodni habitatni tipovi, a potoa i vo terestri~en ekosistem so soodvetni biocenozi, {to od svoja strana }e predizvika serija na promeni vo po{irokto podra~je na Prespanski Region.

5.2.3 Zakani za invertebratite Anomopodnite Branhiopodi, koi se tipi~ni ìteli vo zonata na plitkiot litoral se seriozno zasegnati so sega{nite procesi koi se odvivaat vo Prespanskoto Ezero. Od druga strana, Haplopodnite i Ktenopodnite Branhiopodi, kako limneti~ki formi se mnogu pomalku zasegnati.

Od klasata Kopepodi (Copepoda), samo ciklopoidnite (Cyclopoida) i harpaktikoidnite (Harpacticoida) kopepodi se zasegnati. Endemi~nata za Prespanskoto Ezero ciklopoidna kopepoda Ochridacyclops arndti prespensis e soo~ena so golema opasnost od is~eznuvawe, zatoa {to e tipi~en ìtel na plitkata litoralna zona so kamenesta podloga (dno) i tesno povrzana so zaednicata na sungerite. Od druga strana, kalanoidnata kopepoda Arctodiaptomus steindachneri kako tipi~en ìtel na otvorenite vodi e malku zasegnata.

Od klasata Ostrakodi (Ostracoda), podvidot Candona paionica minor, gi naseluva isklu~ivo dlabokite vodi i e malku zasegnata so povlekuvaweto na bregovata linija na Ezeroto. Ostanatite ~etiri vidovi na endemi~ni ostrakodi: Candona marginatoides, Paralymnocythere karamani, Leptocythere prespensis i Pseudocandona prespica, se isto taka ìteli na najdlabokite vodi na Ezeroto i kako takvi ne se direktno izloèni na direktna zakana od is~eznuvawe.

5.2.4 Zakani za ribite Postoi generalen konsenzus za toa deka za uspe{na za{tita na slatkovodnite ekosistemi potreben e pristap koj }e go opfati celoto slivno podra~je, imaj}i vo predvid deka lu|eto se virtuelno prisutni nasekade, ne moàt i ne treba da se isklu~at vo najgolemiot broj slu~ai koga se vo pra{awe vodni resursi (Crivelli, 2002; Saunders et al., 2002, Dudgeon et al. 2006). Crivelli (2002) citira nekolku avtori koi ukaùvaat na potrebata od primena na politiki za za{tita na po{irokite slivni podra~ja nadvor od za{titenite podra~ja za da se postigne vistinska za{tita na slatkovodnite ekosistemi.

Keith (2000) i Lyle & Maitland (1992) utvrdile deka postoe~kata mreà na za{titeni podra~ja ne e efektivna za za{tita na slatkovodnite ribi, osobeno za zagrozenite vidovi na ribi vo poodelni zemji, zatoa {to kako prvo, mal broj na zagrozeni vidovi na ribi se prisutni vo Za{titenite Podra~ja i kako vtoro, nitu edno od za{titenite podra~ja ne e proglaseno zaradi za{tita na ribite. Crivelli (2002) zaklu~uva deka proglasuvaweto na edno za{titeno podra~je za ribi mora da se dopolni so eden pristap za integrirano upravuvawe so celoto slivno podra~je, ako sakame da gi za{titime strukturata i funkcijata na zaednicata na ribite.

253

5.2.5 Zakani za vodozemcite i vle~ugite Na nacionalno nivo, najgolem broj od prirodnite vodni stani{ta se uni{teni preku presu{uvawe i konverzija, so negativni implikacii za vodozemcite i akvati~nite populacii na vle~ugite. Vo slu~ajot so Za{titenoto Podra~je Ezerani, namalenite koli~ini na vrneì kombinirani so neodr`livite zemjodelski praktiki, dovedoa do fragmentacija na habitatite i nivna degradacija, osobeno vo pogled na adekvatnite mesta za parewe na vodozemcite.

Gubeweto na habitatite i nivnata degradacija vo ramkite na Ezerani, imaat najgolemo vlijanie vodozemcite i vle~ugite koi se pod zakonska za{tita, ili koi se zasegnati vidovi. Voznemiruvaweto od strana na ~ovekot i zagaduvaweto, se isto taka zna~ajni zakani za vodozemcite i vle~ugite. Vlijanijata od ~ovekova priroda vklu~uvaat destrukcija na terestri~nite (konverzija vo zemjodelsko zemji{te) i akvati~nite habitati (zatrupuvawe na lokvi), kako i koristewe na toksi~ni hemikalii (pesticidi) vo jabolkovite nasadi. Edna od glavnite prirodni zakani se nepovolnite vremenski uslovi, bilo koga presu{uvaat lokvite za parewe pred polnoglavcite da metamorfoziraat, ili koga neo~ekuvan su{en period }e go sniì nivoto na vodata pod lentite so jajca, koi obi~no se polagaat na povr{inata na vodata, na kraevite od vodnoto stani{te. Nepovolnite vremenski faktori osobeno ja zagrozuvaat Balkanskata lukova àba (Pelobates syriacus balcanicus). Druga prirodna zakana doa|a od predatorite, kako {to e ribarkata, barskite ptici, vidrata ili tvorot, koi imaat najgolemo vlijanie na vozrasnite (adultni) edinki vo tekot na sezonata za parewe.

Odlikite na distribucijata i zakanite za vle~ugite i vodozemcite se razlikuvaat me|u sebe. Kako rezultat na toa, prioritetite za za{tita }e bidat razli~ni, poodelno za sekoja grupa.

5.2.6 Zakani za pticite Vo tekot na poslednite 15 godini, razli~ni habitatni tipovi za ptici, vklu~eni vo ramkite na granicite na Za{titenoto Podra~je Ezerani, bile predmet na dinami~ni promeni, kako rezultat na vzaemno dejstvo na prirodni i delumno prirodni procesi. Za àl, te{ko e i komplicirano da se valoriziraat tie promeni vrz pticite (na primer, nekoi promeni moè da bidat blagoprijatni za pticite vo prvo vreme, no ako tie prodolàt preku odredeni granici, moè da imaat negativno dejstvo vo idnina). Ponekoga{ e te{ko bez dopolnitelni istraùvawa da se razbere kompleksnosta (sloènosta) na posledicite.

Nekolku zna~ajni ekolo{ki karakteristiki na Za{titenoto Podra~je Ezerani, pretrpele dramati~ni promeni vo izminatite 15 godini. Na primer, so namaluvaweto na nivoto na vodata vo Prespanskoto Ezero, vo tekot na pogolemiot del od godinata ostanaa na suvo {iroki zoni na pove}e porane{ni blatni habitatni tipovi. Edno od najzasegnatite podra~ja e lokalitetot Korija, porane{en {umski ekosistem, sostaven od {umi na evla i vrba, koj porano bil vo inundacionata zona, no sega se nao|a zna~itelno povisoko od nivoto na ezeroto i e odale~en okolu 2,5-4,5 km od sega{nata bregova linija. Vodniot reìm (balans) na lokalitetot Korija e zna~itelno promenet vo negativna

254

smisla, kako rezultat na prenaso~uvawe na tekot na Golema Reka kon istok (sega{niot vliv na Golema Reka vo ezeroto e okolu 1 km poisto~no od porane{niot priroden tek), ostavaj}i go centralniot del od podra~jeto bez postojan priliv na voda.

Osven toa, povlekuvaweto na ezerskata bregova linija i kontinuiranoto namaluvawe na vrne`i, rezultirale vo namaluvawe na nivoto na ezeroto, ostavaj}i ja krajbre`nata zona na plitka voda, zablatenite tereni i peso~nite zaramnini na suvo, habitatni tipovi koi vo minatoto bea isklu~itelno pogodni za ishrana na vodnite ptici. Kako rezultat na ova, novo stvoreniot pojas koj se u{te ne e dovolno prou~en, se ~ini deka ne e atraktiven za najgolemiot broj na vodni ptici koi se hranat so invertebratna fauna. Porane{nite ribnici, vo koi postojano se vr{e{e priliv na sve`a voda, pretstavuvaa zna~ajni vodni biotopi so bogata vodna i blatna vegetacija i abundantna zoolo{ka zaednica. Nabrzo po formiraweto na Za{titenoto Podra~je Ezerani, ovie ribnici bea napu{teni {to predizvika nivno presu{uvawe, a toa rezultira{e so gubewe na najzna~ajnoto hranitelno podra~je za vodnite ptici.

Promenite vo ekolo{kiot karakter na Prespanskoto Ezero, predizvikaa golemo namaluvawe na populacijata na Crvenoklunata potopnica (Netta rufina), iako nejzinite populacii vo pove}eto Evropski zemji se vo porast. Ovaa {atka se hrani glavno so Harofiti (bentosni algi koi se razvivaat vo oligotrofni vodi), kako vo Prespanskoto Ezero taka i vo ramkite na Za{titenoto Podra~je Ezerani.

Op{tiot trend na evropskite gnezde~ki populacii od Golemiot severen potopnik, ili Kraa (Mergus merganser), vid na {atka koja se hrani so ribi, e proceneto deka se namaluva. Golemiot severen potopnik pretpo~ita da gnezdi vo dupki od stari drvja, me|utoa vo Za{titenoto Podra~je Ezerani toj e prinuden da koristi alternativni, pomalku soodvetni i nesigurni mesta za gnezdewe. Bidej}i Golemiot severen potopnik vo Makedonija gnezdi samo vo ramkite na teritorijata na Za{titenoto Podra~je Ezerani, vidot e pod golem rizik od is~eznuvawe na nacionalno nivo.

5.2.7 Zakani za cica~ite Vo ramkite na SPR Ezerani {to se odnesuva do cica~ite, najzasegnat vid e vidrata (Lutra lutra). Namaluvaweto na nejzinata populacija e rezultat na ekolo{kite promeni so koi se pogodeni nejzinite prirodni habitati, a toa e proprateno i so negativnoto antropogeno vlijanie, za koe ve}e diskutiravme vo pogornite pasosi.

255

6. Zaklu~oci i preporaki

6.1 Reìm na za{tita vo Ezerani Originalnata intencija na IUCN sistemot na Kategorii na Za{titeni Podra~ja be{e da kreira jasno razbirlivi za{titeni podra~ja, kako na nacionalno nivo, taka pome|u dve ili pove}e zemji.

Utvrdenite kategorii se priznaeni od me|unarodni tela kako {to se Obedinetite Nacii i od strana na golem broj nacionalni vladi kako globalen standard za definirawe i proglasuvawe na Za{titeni podra~ja. Kako takvi, ovie kategorii se vo raste~ki broj inkorporirani vo nacionalnite legislativi. Programata za rabota na Konvencijata za Biolo{ka Raznovidnost (CBD) za Za{titenite Podra~ja „priznava samo eden me|unaroden sistem na klasifikacija na za{titenite podra~ja, zaradi benefitot od dobivawe na informacii koi se kompatibilni za razli~ni zemji i regioni”.

6.1.1 Sega{na Kategorija na za{tita/upravuvawe so Ezerani

6.1.1.1 IUCN Kriteriumi Za{titenoto Podra~je Ezerani momentalno e vklu~eno vo Kategorijata Ia, “Strog Priroden Rezervat” koja e definirana kako strogo za{titeno podra~je za za{tita na biodiverzitetot i geolo{ki/geomorfolo{ki pojavi, kade {to vleguvawe na posetiteli, iskoristuvawe na resursi i bilo kakvi vlijanija se strogo kontrolirani zaradi postignuvawe na celite na za{tita. Vakvi za{titeni podra~ja sluàt kako nezamenlivi referentni podra~ja za nau~ni istraùvawa i monitoring.

Primarnata Cel na Za{tita/Upravuvawe vo eden Strog Priroden Rezervat e: Da se za{titat regionalno, nacionalno ili globalno isklu~itelno zna~ajni ekosistemi, vidovi i/ili vrednosti na geodiverzitetot: ovie osobenosti bile formirani od prirodni sili, bez vlijanie na ~ovekot i se podloèni na degradacija ili uni{tuvawe duri so blaga forma na ~ovekovo vlijanie.

Na koj na~in e povrzana Celta na za{tita/upravuvawe so Kategorijata na za{titenoto podra~je: Izborot na Kategorijata na Za{titenoto Podra~je treba da se napravi vrz osnova na Primarnata Cel na Za{tita/Upravuvawe vo Za{titenoto Podra~je. Primarnata Cel na Za{tita/Upravuvawe treba da se odnesuva najmalku na tri ~etvrtini od teritorijata na Za{titenoto Podra~je.

Atributi (osobenosti) koi ja definiraat Primarnata Cel na za{tita/upravubvawe za kategorijata Strog Priroden Rezervat se: • Za{tita/upravuvawe: Da se odrùva integritetot na ekosistemite; da se

po~ituvaat ekolo{kite procesi i prirodniot reìm; da se reducira ~ovekova intervencija na minimum.

• Javnost/upravuvawe: Da se zabrani bilo kakov pristap na javnosta.

256

Socio-ekonomski razvoj i Iskoristuvawe na prirodni resursi: Da se isklu~i koristeweto na prirodni resursi.

Istraùvawa i monitoring: Da se podrùvaat aktivnosti povrzani so nau~ni istraùvawa i monitoring.

6.1.1.2 Nacionalna legislativa Makedonskiot Zakon za za{tita na prirodata (Slu`ben vesnik na RM, br. 67/04), be{e podgotven vrz osnova na IUCN kriteriumite. Toj vklu~uva {est kategorii na za{titeni podra~ja i toa:

Kategorii za{titeni podra~ja, Kategorizacija na za{titeni podra~ja ^len 66

(1) Kategorii na za{titeni podra~ja, vo smisla na ovoj zakon, se: 1. Strog priroden rezervat; 2. Nacionalen park; 3. Spomenik na prirodata; 4. Park na prirodata; 5. Za{titen predel; 6. Pove}enamensko podra~je.

Spored Makedonskiot Zakon za za{tita na prirodata, kategorijata 1. “Strog priroden rezervat” treba da gi ispolnuva slednite kriteriumi i celi: Strog priroden rezervat ^len 68

1) Strog priroden rezervat e podra~je koe poradi svoite zna~ajni ili karakteristi~ni ekosistemi, geolo{ki ili fizi~ko-geografski karakteristiki i/ili vidovi, kako i izvorno so~uvana divina, steknuva status na prirodno nasledstvo, prvenstveno zaradi sproveduvawe na nau~ni istraùvawa ili monitoring na za{titata.

2) Prostranosta na podra~jeto na koe se protega strogiot priroden rezervat obezbeduva integritet i ostvaruvawe na celite poradi koi go steknalo statusot na prirodno nasledstvo.

3) Za~uvuvaweto na biolo{kata raznovidnost vo ramkite na strogiot priroden rezervat se postignuva preku za{tita bez bilo kakvo svesno vlijanie vrz prirodnite procesi vo ìveali{teto ili populaciite na vidovite.

Plan za upravuvawe so Strog priroden rezervat ^len 69

Za upravuvawe so Strogiot priroden rezervat, organot na dràvnata uprava nadleèn za vr{ewe na rabotite od oblasta na za{titata na prirodata go zadolùva nadle`niot organ za vr{ewe na stru~ni raboti od oblasta na za{titata na prirodata da izraboti plan za upravuvawe so Strogiot priroden rezervat.

257

Na~in na upravuvawe so Strog priroden rezervat ^len 70

So Strogiot priroden rezervat se upravuva na na~in so koj se obezbeduva: 1. Za~uvuvawe na ìveali{tata, ekosistemite i vidovite vo prirodna sostojba. 2. Odrùvawe na genetskite resursi vo dinami~na i evolutivna sostojba. 3. Odrùvawe na prirodno vospostavenite ekolo{ki procesi. 4. Za{tita na strukturnite predelski karakteristiki. 5. Za{tita na avtenti~nata priroda zaradi nau~ni studii, monitoring ili

obrazovni celi. 6. Namaluvawe na naru{uvawata vo prirodata preku gri`livo planirawe i

sproveduvawe na nau~ni istraùvawa i drugi dozvoleni aktivnosti. 7. Ograni~uvawe na pristapot na javnosta. Zabraneti aktivnosti vo Strog priroden rezervat ^len 71

1) Zabraneto e vo strogiot priroden rezervat prezemaweto na drugi aktivnosti, osven: 1. Za{tita i kontrola vo strogiot priroden rezervat. 2. Studiski poseti vo funkcija na ostvaruvawe na nau~no istraùvawe. 3. Dvièwe na lu|e po utvrdeni pateki vo obrazovni celi. 4. Sobirawe na seme i semenski material, divi rastenija, gabi i ìvotni

zaradi nau~ni istraùvawa, kako i zaradi obnovuvawe na populaciite na drugo podra~je, na na~in i vo period koi nema da predizvikaat naru{uvawe na ekosistemot.

2) Ministerot koj rakovodi so organot na dràvnata uprava nadleèn za vr{ewe na rabotite od oblasta na za{titata na prirodata izdava dozvola za sproveduvaweto na aktivnostite od stavot (1) to~ki 2, 3 i 4 na ovoj ~len.

258

6.1.1.3 Diskusija Re~isi kontinuiranoto opa|awe na nivoto na vodata vo Prespanskoto Ezero vo izminatite nekolku dekadi, predizvika povlekuvawe na bregovata linija. Ovaa promena predizvika krajno nepovolen efekt na prirodnite habitati vo plitkata litoralna zona, vo koi tipi~no dominiraat akvati~nite makrofiti i povrzanite so niv rastitelni i ìvotinski vidovi. Kako rezultat na toa, ovaa zona ne moè ve}e da bide identifikuvana kako poseben habitaten tip so svoja sopstvena biocenoza.

Blatoto Ezerani, sega brzo stanuva kompletno presu{eno za vreme na letnite meseci, povtorno kako rezultat na rapidnoto povlekuvawe na bregovata linija. Ova gubewe na vodata predizvika zna~itelni posledici na blatnata vegetacija i akvati~nite zoocenozi. Sega{nata sostojba na blatoto Ezerani, koja e propratena i so napu{taweto na porane{nite ribnici koi vo zna~itelna mera go kompenziraa nedostatokot na voda vo blatoto, e ekstremno poremetena.

Rezultatite od komparativnite analizi na invertebratnata fauna vo plitkata litoralna zona i vo samoto blato Ezerani, pokaùvaat deka elasti~nosta na ekosistemot (odnosno negovata sposobnost da gi kompenzira naru{uvawata na sredinata) e pre~ekorena, taka {to procesot na ekolo{ki promeni }e stane porapiden.

Ekolo{kite problemi ne go vklu~uvaat samo golemoto namaluvawe na dlabo~inata na vodata vo Prespanskoto Ezero preku crpewe na voda i prenaso~uvawe na vodnite resursi za zemjodelski potrebi, no isto taka i recentnata klimatska aridnost. Klimatskite promeni }e prodolàt da nosat zgolemuvawe na prose~nite godi{ni temperaturi, promeni vo vodniot reìm i re~isi sigurni golemi nepredvidlivi promeni. Najverojatno toa }e bidat bitni promeni po odnos na prirodnite osobini na habitatite, ekosistemite i rasporedot na prirodnite ìvotni karakteristiki.

Poradi toa, teloto koe }e upravuva so za{titenoto podra~je, kako i ostanatite kompetentni avtoriteti, treba da zapo~nat so barawe na raspoloìvi alternativi za reducirawe na vlijanieto na klimatskite promeni vo SPR Ezerani. Po odnos na celite i kategoriite za upravuvawe, ovoj problem ima golem broj na implikacii. Na primer, vlijanieto na klimatskite promeni treba da se ima predvid pri izrabotkata na Planot za upravuvawe na SPR Ezerani, so cel da se zgolemat mo`nostite koi gi davaat razli~nite upravuva~ki praktiki, pritoa vodej}i smetka za silnite i slabi strani na razli~nite kategorii po odnos na klimatskite promeni. Tie treba da se prepoznaat vo planiraweto za za{titenoto podra~je, so cel da se bide spremen za promenite vo idnina. Imaj}i predvid deka seu{te neznaeme so sigurnost kakvi }e bidat ovie promeni, planiraweto treba da bide fleksibilno.

Klimatskite promeni }e iziskuvaat pove}e intervencionisti~ko upravuvawe zaradi za{tita na poodelni vidovi i nivnite prirodni ìveali{ta. Ova go nametnuva pra{aweto kako da se proglasi kategorijata za za{tita na prirodnoto nasledstvo i mo`nostite koi gi pruà Kategorijata IV.

Promenlivite uslovi }e ja nametnat potrebata od promena vo pristapot na za{tita/upravuvawe so porane{nite iskonski prirodni ìveali{ta na Za{titenoto Podra~je Ezerani. Ovoj nov pristap }e bara ~ovekova

259

intervencija, {to ja nametnuva potrebata statusot na Za{titenoto Podra~je Ezerani da se prefrli od Kategorija Ia vo Kategorija IV.

Granicata na Za{titenoto Podra~je Ezerani moèbi }e treba da se relocira, ako nivoto na vodata vo Prespanskoto Ezero vo idnina prodolì da se namaluva. Iako lu|eto se naviknati da gi prifa}aat za{titenite podra~ja kako fiksni teritorii, koi }e ostanat neprikosnoveni i vo podale~na idnina, vo uslovi na klimatski promeni, ova nema pove}e da bide najefektivniot na~in za implementacija na za{titata. Kone~no, dokolku ne se prevzemat soodvetni interventni merki, zabrzanata sukcesija }e go pretvori blatniot ekosistem Ezerani vo suv trevest ekosistem, {to }e povle~e so sebe serija na promeni vo po{irokata zona na Prespanskata Kotlina.

Vo soglasnost so IUCN kriteriumite prezentirani pogore, specifikaciite vo Makedonskiot Zakon za Za{tita na Prirodata, kako i analizite napraveni od strana na ekspertskiot tim, Za{titenoto Podra~je Ezerani pove}e ne ja ispolnuva svojata Primarna Cel na Za{tita/Upravuvawe vo Kategorijata na Strog Priroden Rezervat. Idnata Kategorija {to }e bide proglasena treba da bide predloèna vrz osnova na konceptot za Primarna Cel na Za{tita/Upravuvawe.

Utvrduvaweto na Primarnata Cel na Za{tita/Upravuvawe ne zna~i deka ostanatite vrednosti ne se zna~ajni, zatoa {to skoro sekoe za{titeno podra~je ima pove}ekratni vrednosti. Sepak, pri izrabotkata na Planot za Upravuvawe za Za{titenoto Podra~je Ezerani, idnoto Upravuva~ko Telo {to }e bide odgovorno za ova za{titeno podra~je, }e treba da gi sledi preporakite po odnos na Primarnata Cel na Za{tita/Upravuvawe i Kategorijata predloèna vo ovaa studija, zatoa {to tie se rezultat na dlaboki analizi i najdobrite dostapni prirodni i sociolo{ki nauki.

260

6.1.2 Predlog za nova kategorija na za{tita/upravuvawe 6.1.2.1 IUCN Kriteriumi IUCN Kategorija IV: Podra~je za Za{tita na Prirodni ìveali{ta/Vidovi -

Za{titeno Podra~je, ~ija za{tita se odviva glavno preku upravuva~ki intervencii.

Definicija: Podra~je na kopno i/ili more koe e predmet na aktivni

intervencii vo funkcija na celite za za{tita, za da se so~uvaat odredeni prirodni ìveali{ta i/ili za da se zadovolat potrebite na odredeni vidovi.

Primarna Cel na za{tita/upravuvawe:

• Da se osigurat i odrùvaat uslovite na ìveali{tata potrebni za za{tita na zna~ajni vidovi, grupi na vidovi, biolo{ki zaednici ili fizi~ki faktori na podra~jeto, kade {to e potrebno da se vovedat specifi~ni ~ovekovi intervencii zaradi optimalna za{tita i upravuvawe.

Drugi Celi na za{tita/upravuvawe: • Da se sprovedat nau~ni istraùvawa i monitoring na ìvotnata sredina kako

primarni aktivnosti povrzani so odr`livo upravuvawe so resursite. • Da se vospostavat ograni~eni podra~ja (zoni) za javna edukacija, pravilno

sfa}awe (po~ituvawe) na karakteristikite na prirodnite ìveali{ta i upravuvawe so divite rastitelni i ìvotinski vidovi.

• Da se eliminira i potoa preventivno da se spre~i eksploatacija ili okupacija na prirodni resursi, koi se {tetni na celite na za{titata.

• Da se regulira koristeweto na pridobivkite od Za{titenoto Podra~je so naselenieto koe ìvee vo ramkite na teritorijata na podra~jeto, koe treba da bide vo soglasnost so ostanatite celi na za{tita.

Napatstvie za izbor: • Podra~jeto treba da ima zna~ajna uloga vo za{titata na prirodata i opstanok

na vidovite (vklu~itelno kako soodvetni: podra~ja za gnezdewe, blatni ekosistemi, koralni rifovi, ustija na reki, trevni ekosistemi, {umski ekosistemi, prirodni mrestili{ta za ribi, vklu~itelno i morski podvodni livadi koi se zna~ajni hranili{ta za ribi).

• Podra~jeto treba da bide zna~ajno vo odnos na za{titata na prirodnite ìveali{ta koi se esencijalni za odrùvawe na nacionalno ili lokalno zna~ajna flora, residentna i migratorna fauna.

• Za{titata na ovie prirodni ìveali{ta i vidovi e uslovena od aktivni interventni merki od strana na Upravuva~koto Telo, po potreba i preku manipulacija so prirodnite ìveali{ta.

• Veli~inata na podra~jeto se vo zavisnost od potrebite za prirodni ìveali{ta na vidovite koi se predmet na za{tita i moè da varira od relativno mala do mnogu golema.

261

6.1.2.2 Nacionalna Legislativa Po odnos na kategorijata IV, Makedonskiot Zakon za Za{tita na Priroda gi poso~uva slednive kriteriumi:

Kategorija IV: Park na prirodata ^len 79

1) Park na prirodata e podra~je koe poseduva eden ili pove}e izvorni, retki i karakteristi~ni komponenti na prirodata (rastitelni, gabni i ìvotinski vidovi i zaednici, reljefni formi, hidrolo{ki vrednosti i dr.)

2) Parkot na prirodata moè da bide botani~ki, zoolo{ki, geolo{ki, geomorfolo{k ii hidrolo{ki.

Plan za upravuvawe so Parkot na prirodata ^len 80

Za upravuvawe so Parkot na prirodata, subjektot koj soglasno so aktot za proglasuvawe e zadolèn za upravuvaweto, izrabotuva Plan za upravuvawe so Parkot na prirodata. Na~in na upravuvawe so Parkot na prirodata ^len 81

So Parkot na prirodata se upravuva na na~in so koj se obezbeduva: 1. Odrùvawe na uslovite potrebni za za{titan a zna~ajnite vidovi, populacii

i zaednici, ili fizi~ko-geografskite karakteristiki. 2. Olesneto sproveduvawe na nau~ni istraùvawa i sledewe na sostojbite kako

primarni aktivnosti povrzani so odr`livoto koristewe na resursite. 3. Opredeluvawe na posebni mesta vo ramkite na Parkot na prirodata, zaradi

sproveduvawe na vospitno-obrazovni aktivnosti za karakteristikite na podra~jeto i upravuvaweto so divite vidovi.

4. Eliminirawe i spre~uvawe na eksploatacija i degradacija na prirodata vo podra~jeto proglaseno za Park na Prirodata.

Zabraneti aktivnosti vo Parkot na prirodata ^len 82

Zabraneto e prezemawe dejstvija, na nesoodvetno iskoristuvawe na zemji{teto vo Parkot na prirodata, kako i aktivnosti so nesoodveten karakter i intenzitet, koi moàt da gi naru{at svojstvata zaradi koi podra~jeto se proglasuva za Park na prirodata.

262

Merki i aktivnosti za za{tita na Parkot na prirodata ^len 83

1) Subjektot zadolèn za vr{eweto na rabotite na upravuvawe, soglasno so aktot za proglasuvawe, vo ramkite na planot za upravuvawe so Parkot na prirodata, utvrduva merki i aktivnosti za za{tita na zna~ajnite vidovi, populacii i zaednici ili fizi~ko-geografskite karakteristiki poradi koi podra~jeto steknuva status na prirodno nasledstvo.

2) Merkite i aktivnostite od stavot (1) na ovoj ~len gi propi{uva ministerot koj rakovodi so organot na dràvnata uprava nadleèn za vr{ewe na rabotite od oblasta na za{tita na prirodata.

Zonirawe na za{titenoto podra~je ^len 93

1) So aktot za proglasuvawe od ~lenot 92 od ovoj zakon, vo za{titenoto podra~je moàt da se ustanovat osobeno slednive zoni: 1. Zona za stroga za{tita 2. Zona za aktivno upravuvawe 3. Zona za odr`livo koristewe 4. Za{titen pojas.

2) Aktivnostite i dejnostite koi moàt da se vr{at vo zonite koi se ustanovuvaat soglasno so stavot (1) na ovoj ~len, se opredeluvaat so aktot za proglasuvawe na za{titenoto podra~je od ~lenot 92 na ovoj zakon i planot za upravuvawe so za{titenoto podra~je.

Za efikasno upravuvawe so za{titenoto podra~je Ezerani, treba da se opredelat slednive dve zoni: Zona za stroga za{tita ^len 104

1) Zonata za stroga za{tita pretstavuva del od za{titenoto podra~je so najvisok interes za za{tita, {to se karakterizira so izvorni, neizmeneti karakteristiki na ekosistemite, ili ima sosema mali promeni kako rezultat na tradicionalnite upravuva~ki praktiki.

2) Vo zonata za stroga za{tita moè da se razgrani~at: 1. Izvorno prirodni prostori, bez nikakva intervencija na ~ovekot i. 2. Prostori so ograni~ena intervencija, kade {to tradicionalniot na~in na

stopanisuvawe (upravuvawe) e se u{te prisuten i sluì za odrùvawe na prirodnite vrednosti na zonata.

3) Vo zonata za stroga za{tita se dozvoleni nau~no-istraùva~ki aktivnosti, dokolku tie ne se vo sprotivnost so primarnite celi na za{tita na podra~jeto.

4) Zaradi odrùvawe na karakteristikite na zonata za stroga za{tita, subjektot koj upravuva so prirodnoto nasledstvo e dolèn da obezbedi postojan monitoring.

263

Zona za aktivno upravuvawe ^len 105

1) Zonata za aktivno upravuvawe pretstavuva zona od visok interes za za{tita, vo koja se potrebni pogolemi upravuva~ki intervencii so cel restavracija, revitalizacija ili rehabilitacija na ìveali{tata, ekosistemite i drugite elementi od predelot.

2) Vo Zonata za aktivno upravuvawe moè da se vr{at aktivnosti na upravuvawe koi se odnesuvaat na: 1. Manipulirawe so ìveali{tata i 2. Manipulirawe so vidovi.

3) Vo Zonata za aktivno upravuvawe se dozvoleni aktivnosti od ekonomski karakter koi nemaat negativno vlijanie na primarnata cel na za{tita, kako ekoturizam ili tradicionalno ekstenzivno zemjodelstvo.

4) Uspe{noto upravuvawe so ovaa zona, kako i nejzinoto natamo{no trajno odrùvawe, moè da dovede do steknuvawe karakteristiki na zonata za stroga za{tita.

264

6.1.3 Preporaki za na~inot na upravuvawe so Za{titenoto Podra~je

Upravuvaweto so Za{titenoto Podra~je moè da se odviva direktno od strana na Vladata, odnosno Ministerstvoto za @ivotna Sredina i Prostorno Planirawe so soodvetna ~uvarska slu`ba i kontroli ili upravuvaweto so Za{titenoto Podra~je da se dodeli na Lokalnata Samouprava, neprofitna organizacija, sojuz na organizacii, privatna grupa ili individualec.

IUCN prepora~uva ~etiri tipovi na upravuvawe so za{titeni podra~ja, od koi sekoj od niv moè da se primeni za bilo koja kategorija na za{titeno podra~je, odnosno cel na upravuvawe:

A. Upravuvawe od strana na Vladata. B. Podeleno upravuvawe. V. Privatno upravuvawe. G. Upravuvawe od strana na Lokalno Naselenie ili Lokalna Zaednica.

IUCN definicijata za Za{titeni Podra~ja i Kategoriite na Za{tita (upravuvawe) se „neutralni” po odnos tipot na soopstvenost ili po odnos na teloto za upravuvawe. So drugi zborovi, kopnenite i vodnite povr{ini, kako i prirodnite resursi vo bilo koja kategorija na Za{titeno Podra~je moè da bide poseduvano i/ili direktno upravuvano od strana na vladini agencii, nevladini organizacii, lokalni zaednici, lokalni pretstavnici i privatni organizacii - samostojno ili vo kombinacija.

Kako IUCN, taka i Konvencijata za Biolo{ka Raznovidnost (CBD) ja priznavaat legitimnosta na poso~enite tipovi na upravuvawe:

Tip A: Upravuvawe od strana na Vladata (na nacionalno ili na nivo na op{tina).

Vladino telo [(kako {to e Ministerstvo ili Agencija (slu`ba)] koe e direktno odgovorno pred Vladata, go zadrùva ovlastuvaweto, nadle`nosta i odgovornosta za upravuvawe so Za{titenoto Podra~je, gi opredeluva celite na za{tita (kako {to se onie {to ja utvrduvaat IUCN kategorijata), go izrabotuva i sproveduva Planot za Upravuvawe i ~esto go poseduva kopneniot del od teritorijata na Za{titenoto Podra~je (dràvno zemji{te), vodenite povr{ini i so niv povrzanite resursi.

Vladini tela na subnacionalno ili lokalno nivo (op{tinska lokalna samouprava) moàt isto taka da ja prevzemat odgovornosta za upravuvawe i poseduvawe na zemji{teto i resursite vo Za{titenoto Podra~je. Vo odredeni slu~ai, Vladata ja zadrùva kontrolata vrz Za{titenoto Podra~je, so drugi zborovi gi odreduva celite na upravuvawe, dodeka planiraweto i/ili ispolnuvaweto na sekojdnevnite zada~i gi delegira na polu-dràvna organizacija, nevladina organizacija, privaten izveduva~ ili zaednica. Koga Za{titenoto Podra~je se upravuva od strana na dràvata (ministerstvo), toga{ ne postoi zakonska obvrska da se informiraat ili konsultiraat ostanatite zainteresirani strani (stakeholders) za proglasuvawe na Za{titenoto Podra~je i donesuvawe ili sproveduvawe na odlukite za upravuvawe. Me|utoa, u~estvo na

265

ostanatite zainteresirani strani se praktikuva i istoto e poèlno. Hierarhijata na odgovornosta za upravuvawe so Za{titenoto Podra~je i sproveduvaweto na odredeni merki varira vo razli~ni zemji.

Tip B: Podeleno upravuvawe.

Cel kompleks na institucionalni mehanizmi i procesi se vklu~eni vo prevzemaweto na nadle`nosta i odgovornosta pome|u formalno i neformalno ovlastenite vladini i nevladini akteri pri podeleniot na~in na upravuvawe.

Vo ramkite na Podelenoto Upravuvawe se vklu~eni pove}e formi vo vid na ko-upravuvawe ili „kolaborativno” upravuvawe. Kaj kolaborativnoto upravuvawe, nadle`noto upravuva~ko telo gi zadrùva nadle`nosta, ovlastuvaweto i odgovornosta vo donesuvaweto na odluki, no toa e dol`no da gi informira ili konsultira ostanatite zainteresirani strani. U~estvoto vo kolaborativnoto upravuvawe moè da se pro{iri preku dodeluvawe na odgovornosta za razvivawe na tehni~ki predlozi za upravuvawe so Za{titenoto Podra~je na pretstavni~ki tela od ostanatite zainteresirani strani, so obvrska istite da bidat dostavuvani na odobruvawe do nadle`noto Telo na Upravuvawe.

Kaj „zaedni~koto” upravuvawe, razli~ni akteri go so~inuvaat Upravuva~koto Telo so nadle`nost da ja prevzemat odgovornosta i da donesuvaat odluki. Pri toa, odlukite moàt da se donesuvaat so konsenzus ili so mnozinstvo.

Vo bilo koj od pogore spomenatite slu~ai, otkako }e se donesat odlukite za na~inot na upravuvawe, nivnata implementacija treba da se delegira na izbranoto telo na upravuvawe. Edna posebna forma na upravuvawe pretstavuva podelenoto upravuvawe vo ramkite na transgrani~ni za{titeni podra~ja, vo koe se vklu~eni najmalku dve ili pove}e vladi i po mo`nost drugi lokalni akteri.

Tip V: Privatno upravuvawe.

Privatnoto upravuvawe opfa}a Za{titeni Podra~ja vo koi nadle`nosta za upravuvaweto e pod individualna, kooperativna, NVO ili korporativna kontrola/soopstvenost i upravuvaweto se odviva spored neprofitna ili profitna {ema. Tipi~ni primeri za vakov tip na upravuvawe se Za{titeni Podra~ja ~ie upravuvawe im e delegirano (dodeleno) na nevladini organizacii eksplicitno vo funkcija na za{tita. Postojat mnogu slu~ai koga privatni zemjoposednici isto taka sproveduvaat merki za za{tita, bez razlika {to go poseduvaat zemji{teto, so èlba da gi so~uvaat estetskite i ekolo{kite vrednosti na podra~jeto. Pottiknuva~ki merki, kako {to se prihodite od eko-turizam i lov ili namaluvawe na odredeni dava~ki i danoci, ~esto se primenuvaat pri vakov tip na upravuvawe.

Vo site ovie slu~ai, nadle`nosta za upravuvawe so za{titenoto zemji{te ostanuva kaj zemjoposednikot, koj ja utvrduva celta na za{tita, gi razviva i sproveduva planovite za upravuvawe i ostanuva odgovoren za donesuvawe na odluki vo soglasnost so postojnata zakonska regulative.

Vo slu~ai koga privatnite za{titeni podra~ja ne se oficijalno prifateni od dràvata, toga{ odgovornosta na upravuva~ot moè da bide limitirana. Odreden stepen na odgovornost, vo vid na dolgoro~na sigurnost na podra~jeto

266

moè da bide predmet na pregovori so vladata, vo zamena za specifi~ni pottiknuva~ki merki (odredeni olesnuvawa ili kreditirawe).

Tip G: Upravuvawe od strana na Lokalno Naselenie ili Lokalni Zaednici.

Ovoj tip na upravuvawe vklu~uva dve osnovni formi: (1) teritorii na za{titeni podra~ja proglaseni i upravuvani od strana na domorodnoto (lokalno) naselenie i (2) za{titeni podra~ja proglaseni i upravuvani od strana na lokalna zaednica. Odredeni formi, koi ne moàt jasno da bidat razgrani~eni, se odnesuvaat kako na naselenie i zaednici koi se postojano naseleni na podra~jeto ili pak se povremeno prisutni. IUCN go definira ovoj tip na upravuvawe kako: za za{titeno podra~je upravuva~koto telo i odgovornosta e kaj lokalnoto naselenie ili zaednica, preku razli~ni formi na voobi~aeno pravo ili regulativa (formalna ili neformalna), odredbi i pravila. Ovaa forma moè da bide relativno kompleksna. Na primer, podra~jeto (zemji{teto) ili morskite resursi moàt da bidat kolektivna soopstvenost i kolektivno upravuvani, dodeka odredeni ostanati resursi da bidat upravuvani individualno ili po pat na zdruùvawe.

Razli~no lokalno naselenie ili zaednici, moàt da bidat odgovorni za edno isto podra~je vo razli~no vreme ili za razli~ni resursi vo edno isto podra~je. Pravilata generalno se isprepletuvaat so kulturnite i duhovnite vrednosti. Voobi~aenoto pravo ili organizacii koi upravuvaat so prirodnite resursi naj~esto ne se statutarno zakonski priznaeni i nemaat ovlastuvawe i sila za sproveduvawe na sankcii. Vo drugi slu~ai, lokalnoto naselenie i/ili lokalnata zaednica se celosno priznaeni kako legitimen avtoritet nadleèn za dràvno za{titeno podra~je ili imaat zakonsko ovlastuvawe da upravuvaat so zemji{teto, vodata i resursite. Bez razlika na strukturata, upravuvaweto so edno za{titeno podra~je vo nadle`nost na lokalno naselenie ili lokalna zaednica mora da se uredi na toj na~in {to istoto }e ima definirano telo za upravuvawe i regulativa koi }e ja prevzemat odgovornosta za postignuvawe na celite na za{tita vo za{titenoto podra~je.

267

6.2 Mapi Za vreme na terenskite istraùvawa, bea sobrani brojni podatoci so precizni GPS koordinati (pozicija) od razli~ni tematski oblasti, vklu~itelno i odbeleùvawe na postoe~kata granica na Za{titenoto Podra~je, koja potoa e digitalizirana i koristena kako pojdovna to~ka za ponatamo{nite precizni mapirawa.

GIS mapite bea izgotveni vrz osnova na satelitski snimki, avionski snimki Geo-referencirani mapi na podra~jeto vo razmer od 1: 25,000, koristej}i go pri toa DEM softverot (DEM-Digital Elevation Model-Software). Za izrabotka na GIS mapite za soopstvenost na zemji{teto, kako osnova bea koristeni Katastarski Mapi vo razmer 1: 5,000, koi bea preklopuvani vrz georeferencirani avionski snimki od terenot.

Kone~no, vrz osnova na precizno utvrdeni podatoci, novata predlog granica na Za{titenoto Podra~je Ezerani zafa}a teritorija so vkupna povr{ina od 1,917 ha, od koja 1,066 ha se na kopno, dodeka 851 ha se vo vodite na Prespanskoto Ezero.

Zoniraweto na Za{titenoto Podra~je Ezerani vklu~uva 1,688 ha pod Stroga Za{tita (Zona I) i 229 ha za Aktivno Upravuvawe (Zona II).

Od vkupnata povr{ina od 1,688 ha na Zonata pod Stroga Za{tita, 837 ha se na kopno, dodeka 851 ha vo vodite na Prespanskoto Ezero.

Figura 133 - Sega{na i novo predloèna granica na Za{titenoto Podra~je Ezerani.

268

Figura 134 - Soopstveni~ka struktura na zemji{teto vo ramkite na novopredlo`enite granici na Za{titenoto Podra~je Ezerani.

269

Figura 135 - Zonirawe na Za{titenoto Podra~je Ezerani.

270

6.3 Predlog merki za upravuvawe i restavracija 6.3.1 Fauna

6.3.1.1 Ribi Zaednicata na ribite vo Prespanskoto Ezero e navistina isklu~itelna i ako se zeme vo predvid faktot deka golem broj na vidovi na ribi (9) se endemi~ni za Ezeroto, taa zasluùva posebno vnimanie. So isklu~ok na introduciranite (neavtohtoni) vidovi na ribi, najgolemiot broj na vidovi se zasegnati so globalen status na zasegnatost koj se dviì od kategorijata na ranliv vid (VU-Vulnerable) do kategorijata na kriti~no zagrozed vid (CR- Critically Endangered) vklu~eni na IUCN Crvenata Lista na Globalno Zasegnati Vidovi.

Postoi generalen konsenzus za toa deka za uspe{na za{tita na slatkovodnite ekosistemi potreben e pristap koj }e go opfati celoto slivno podra~je, imaj}i vo predvid deka lu|eto se virtuelno prisutni nasekade, ne moàt i ne treba da se isklu~at vo najgolemiot broj slu~ai koga se vo pra{awe vodnite resursi (Crivelli, 2002; Saunders et al., 2002, Dudgeon et al. 2006). Crivelli (2002) citira nekolku avtori koi ukaùvaat na potrebata od primena na politiki za za{tita na po{irokite slivni podra~ja nadvor od za{titenite podra~ja za da se postigne vistinska za{tita na slatkovodnite ekosistemi.

Keith (2000) i Lyle & Maitland (1992) utvrdile deka postoe~kata mreà na za{titeni podra~ja ne e efektivna za za{tita na slatkovodnite ribi, osobeno za zagrozenite vidovi na ribi vo poodelnite zemji, zatoa {to kako prvo, mal broj na zagrozeni vidovi na ribi se prisutni vo za{titenite podra~ja i kako vtoro, nitu edno od za{titenite podra~ja ne e proglaseno zaradi za{tita na ribite. Crivelli (2002) zaklu~uva deka proglasuvaweto na edno za{titeno podra~je za ribi mora da se dopolni so eden pristap za integrirano upravuvawe so celoto slivno podra~je, ako sakame da gi za{titime strukturata i funkcijata na zaednicata na ribite.

Za{titenoto Podra~je Ezerani moè da odigra zna~ajna uloga vo za{titata na ribite vo dolniot tek na Golema Reka, od nejziniot vliv vo Prespanskoto Ezero do sevrenata granica na Za{titenoto Podra~je. Ovoj del od rekata go naseluvaat pove}e endemi~ni vidovi na ribi i treba da bide pod stroga za{tita, osobeno koga stanuva zbor za degradacija na habitatot i sportski ribolov. Ribolov od bilo kakov vid treba strogo da se zabrani i da se vovedat redovni patroli od strana na ~uvarskata slu`ba, koi treba da bidat so zgolemena frekvencija vo periodot od sredinata na mesec April do sredinata na mesec Juli, koga odredeni vidovi na ribi navleguvaat vo rekata zaradi mrestewe, pred da se vratat povtorno vo Ezeroto.

Samo jasno usoglasena transgrani~na regulativa po odnos na ribolovot vo Prespanskoto Ezero koja striktno i efikasno }e ja implementira politi~kata volja na trite zasegnati zemji }e garantira uspe{na za{tita na unikatnata zaednica na ribite vo Ezeroto.

271

Pokraj toa, aktivnoto upravuvawe so zonite vo slivnoto podra~je, kako i integrirano upravuvawe so vodite vo celoto slivno podra~je }e pomognat vo podigaweto na kvalitetot na lakustri~niot ekosistem (zna~itelno namaluvawe na eutrofikacijata, degradacija na habitatite, zagaduvawe i golemite fluktuacii na nivoto na vodata vo Ezeroto), za dobrobitta na site endemi~ni i glabalno zasegnati vidovi na ribi. Bez ispolnuvawe na ovie preporaki, Za{titenoto Podra~je Ezerani samostojno, nema da bide vo mo`nost da obezbedi golem pridones za za{tita na zaednicata na ribite vo Prespanskoto Ezero i negovoto slivno podra~je.

6.3.1.2 Vodozemci i vle~ugi Upravuva~kite praktiki koi voobi~aeno se koristat za regulirawe na nivoto na vodata, kako i strukturata i sostavot na vegetacijata, moè da deluvaat momentalno, ili da imaat kratkoro~ni i dolgoro~ni efekti vrz herpetolo{kite zaednici. Primeri za vakvi tehniki se kontrolirani poàri, kosewe, ispasuvawe i proret~uvawe na {umi. Najdobriot metod za odbegnuvawe na mortalitetot kaj herpetofaunata, kako rezultat na upravuvaweto so podra~jeto, e da se realizira bilo kakva postapka vo periodi koga herpetofaunata ne e aktivna. Generalno zemeno, vodozemcite i vle~ugite hiberniraat od sredinata na oktomvri do mart, taka {to vo ovoj period tie se najmalku osetlivi na upravuvawe so podra~jeto. Dokolku upravuvaweto se slu~uva vo periodi aktivni za herpetofaunata, moè da se prevzemat nekolku razli~ni pristapi, so cel da se minimizira vlijanieto vrz herpetofaunata.

Prvenstveno, vodozemcite i vle~ugite se najaktivni koga temperaturite na vozduhot se dviàt pome|u 10-26,6º C, posle do`d ili za vreme na poplavi. Ottamu, najprikladno vreme za realizacija na upravuvaweto e vo tekot na najè{kiot del od denot, za vreme na su{ni periodi, ili vo neobi~no studeni denovi.

Najvisok potencijal za smrtnost kaj herpetofaunata za vreme na upravuvaweto so podra~jeto, e vo tekot na proletnite i esenski migracii kon ili od habitatite za parewe i prezimuvawe. Ottamu, poznavaweto na migratornoto odnesuvawe na vodozemcite i vle~ugite vo podra~jeto na upravuvawe e kriti~no za izrabotkata na planot za upravuvawe, za da se reduciraat {ansite za menaxirawe na podra~jeto za vreme na masovnite dvièwa na herpetofaunata.

Zaradi malata sposobnost za disperzija na vodozemcite i vle~ugite, za vreme na migracijata na ìvotnite, upravuvaweto }e bide najefikasno za podra~ja vo ramki na 200 metri od adekvatniot nezasegnat habitat. Poradi toa, se sovetuva podra~jeto da bide upravuvano na rotaciona baza, no ne pove}e od 1/4 od negovata povr{ina, vo bilo koja godina.

Koseweto pretstavuva voobi~aena tehnika za upravuvawe koja se koristi da se uredi i podesi vegetacijata, osobeno vo onie podra~ja kade kontroliranite poàri ne se izvodlivi. Vodozemcite i vle~ugite moè da bidat izbrkani od strana na kosa~ot ili ubieni od se~ivoto na kosata, dokolku ovaa teknika na upravuvawe se koristi za vreme na periodi na zgolemena ishrana ili migracija. So zgolemuvawe na visinata na se~ivoto na kosata za 20 do 25 cm, }e se reducira potencijalnata opasnost za uni{tuvawe na herpetofaunata.

272

Koga e vozmo`no, so koseweto treba da se po~ne od sredinata na tretiranoto podra~je progresivno kosej}i kon nadvor, za da mu se ovozmoì na ìviot svet da bega vo site pravci, a ne da bide zaroben od edna strana. So cel da se reducira podra~jeto koe e pod vlijanie na koseweto, treba da se napravi napor da se sledi nadvore{nata strana od prethodnata kru`nata traga od koseweto, so {to }e se reducira mortalitetot kaj ìvotnite i kompaktnosta na po~vata. Dodeka se kosi, treba da se odbegnuvaat drvenite trupci i drugi potencijalni skrivali{ta na herpetofaunata, i treba istite da se ostavat kako {to se, bez da se premestuvaat.

Ako pravilno se upravuva so podra~jeto, ispasuvaweto moè da go podobri kvalitetot na trevnite stani{ta za vodozemcite i vle~ugite so odrùvawe na ramnomernost vo vegetativnite zaednici i so obezbeduvawe na mesta za kriewe. Kontroliranoto i brzo ispasuvawe, se dobri primeri za adekvatni praktiki vo ispasuvaweto, ~ij intenzitet i za~estenost treba da obezbedi maksimalna korist za doma{nite i divi ìvotni.

Vo neodamne{nite studii koi se odnesuvaat na vodozemci zavisni od krajbre`nite podra~ja, se sugerira deka stani{teto (habitatot) treba da bide za{titeno minimum vo radius od 300 metri od bregot na vodnoto stani{te; poimot za vakvoto podra~je e “glavno stani{te”. Utvrduvaweto na vakvo glavno stani{te e esencijalno za opstanokot na onie vidovi vodozemci koi pobaruvaat brdesti stani{ta kako zasolni{ta, polagawe na jajca, estivacija i hibernacija. Isto taka se sugerira da se kreira 50-metarska tampon zona pome|u glavnoto stani{te i okolnoto zemji{te koe se koristi. Stvaraweto na tampon zona }e gi reducira nadvore{nite vlijanija na glavnoto stani{te i kontaktot na vodozemcite so nesakanite posledici od koristewe na zemji{teto. Tampon zonite se koristat za da go za{titat glavnoto stani{te od zagaduvawe, kako {to se razni organski zagaduva~i, pesticidi i sedimenti, i od direktni fizi~ki vlijanija (uni{tuvawe) vrz samite edinki. Adekvatnata {irina na tampon zonata zavisi od topografijata, upotrebata na sosednoto zemji{te, kako i od prostorot koj go koristat vodozemcite i vle~ugite koi se prisutni na toa podra~je.

Vodozemcite i vle~ugite imaat potreba od “koridori”, kako bi moèle da si gi olesnat sekojdnevnite dvièwa, sezonski migracii i migracii za parewe, kako i nivna disperzija kako rezultat na klimatskite promeni i promeni vo ìvotnata sredina. Koridorite gi povrzuvaat fragmentite od izoliranite stani{ta, obezbeduvaj}i siguren premin pri imigracija i emigracija na ìvotnite, protok na geni i namaluvawe na {ansite za lokalno is~eznuvawe na herpetofaunata. Konstatirano e deka vodnite stani{ta koi se grani~at so {umi imaat pogolem herpetolo{ki diverzitet i pogolema brzina na kolonizacija posle restavracijata, za razlika od izoliranite vodni stani{ta koi ne se povrzani so koridori. Adekvatnite koridori moè da se napravat so sadewe na trevesti rastenija, drvja i grmu{ki vo {iroki lenti koi }e povrzuvaat dve stani{ta izolirani so barieri.

Druga zna~ajna potreba e prisustvoto na pokrieni (za{titni) objekti, kako {to se trupci, kamewa, daski i dr., koi moè da se postavat na otvoreno, po rabovi na {umi, ili delumno vo ili pod voda. Mnogu e va`no vakvite pokrieni objekti da se raseani po dolìnata na koridorite, za da gi za{titat od desikacija

273

vodozemcite koi migriraat. Pogolemi objekti, kako {to se varovni~ki plo~i i trupci se adekvatni za{titni objekti koi ne se skapi i lesno se obezbeduvaat.

Pokrienite objekti imaat dvojna uloga, bidej}i obezbeduvaat nadzemni platformi za son~awe i podzemni skrivali{ta od popladnevnoto sonce. Vo pokrienite objekti isto taka se koncentriraat golem broj na invertebratni vidovi, pa tie stanuvaat zna~ajni mesta za ishrana na insektivornite vodozemci i vle~ugi. Za razvojot na adekvatni uslovi pod pokrienite objekti (temperatura, vla`nost i dr.), moè da se potro{i mnogu vreme, pa od tie pri~ini treba da se izbegnuva nivnoto rasturawe.

Tradicionalnite mesta za polagawe na jajca moè da se retki, ili da imaat posebni karakteristiki koi ne moè da bidat restavrirani; poradi toa uni{tuvaweto na poznatite mesta za polagawe na jajca treba da se izbegnuva po sekoja cena. Lokvite koi gi koristat vodozemcite za parewe, treba da se monitoriraat po odnos na kvalitetot na vodata, za da se odredi koga tie pretstavuvaat sigurna sredina za razvoj na jajcata, larvite i akvati~nite adultni edinki. Mnogu vidovi od vodozemcite gi prilepuvaat jajcata na submerznata vegetacija ili na dnoto, taka {to vakvite karakteristiki na stani{teto treba da se obezbedat, dokolku prirodno ne postojat.

Vo planot za upravuvawe treba da bidat vklu~eni trulite drvja, trupci i podvodni granki, za da obezbedat za{tita i mesta za polagawae na jajca za vodozemcite i vle~ugite. Vo optimalni uslovi, na povr{ina od eden hektar treba da bidat vklu~eni najmalku pet truli drvja/trupci/ podvodni granki za da se stvorat podobri uslovi za herpetofaunata i ostanatiot sli~en na nea ìvotinski svet.

6.3.1.3 Ptici Kako edna od generalnite preporaki za Za{titenoto Podra~je Ezerani, treba da vklu~i izrabotka na strategija za razvoj na rezervatot, vklu~itelno tipot (kategorijata) na upravuvawe i za{tita, kako i o~ekuvawata i potrebite na korisnicite. Vo ramkite na strategijata i akcioniot plan, }e bidat predloèni posebni merki za za{tita i upravuvawe, kako za site, taka i za poodelni vidovi na ptici. Imaj}i go vo predvid, dosega{niot ograni~en uspeh so upravuvaweto na rezervatot, potrebni se preliminarni investicii vo infrastrukturata na rezervatot, kako bi se stvorile osnovni uslovi za regulirana poseta vo to~no opredeleni zoni. U{te vo tekot na prvata godina od noviot na~in na upravuvawe, sekoj lokalen ìtel }e moè da go poseti rezervatot, da bide impresioniran i da gi sogleda pridobivkite koi gi nudi ova podra~je.

Planiraweto za koristewe na za{titenoto podra~je za eko-turizam, treba da bide dopolnuvawe a ne povtoruvawe na ve}e ponudenite programi na Prespa Parkot. Mo`noto partnerstvo so gr~kata strana, treba da se razgleda dokolku se podobrat politi~kite odnosi. Vo sekoj slu~aj, neophodna e koordinacija na programite so Nacionalniot Park Gali~ica.

Restavracijata na porane{nite ribnici, obnovuvaweto na {umata od evla na lokalitetot Korija, izgradbata na mali ostrov~iwa, platformi, odmorali{ta i

274

gnezdili{ta za ptici, kako i drugi formi na ednostavni ekolo{ki potfati, }e pridonesat za brzi i efikasni rezultati za brojni vidovi na vodni ptici.

Vospostavuvaweto na dva koridora preku za{titenoto podra~je do bregot na Ezeroto za potrebite na lokalnite ribari od selata Dolno Perovo i Ezerani, moè da bide so ograni~ena dozvola, kako del od reìmot za minimizirawe na voznemiruvawata na pticite (obezbeduvaj}i ograni~en broj i vremetraewe na pominuvawata, vo zavisnost od sezonata i dnevniot period). Prepora~livo e da se formira zdruènie na ribari ~ij pretstavnik/pretstavnici bi bil ~len na novo formiranoto telo za upravuvawe so za{titenoto podra~je. Ovie ribari bi moèle da pretstavuvaat silno zajaknuvawe na ~uvarskata slu`ba na Za{titenoto Podra~je.

Starite peso~ni dini (prirodni nasipi) dol` porane{nata bregova linija na ezeroto imaat ogromna potencijalna vrednost kako habitaten tip za retki vidovi na ptici. Sega{noto otsustvo na ranlivi vidovi na ptici, kako {to e na primer ûrulinot (Burhinus oedicnemus), najverojatno e posledica na postojanoto voznemiruvawe i degradacija na ovoj habitaten tip. Ilegalnoto, no tradicionalno crpewe na pesok i negoviot transport so traktori, negativno vlijae vrz celoto za{titeno podra~je i istoto treba vedna{ da se reducira. Kako kompenzacija za zabranata na ovaa aktivnost, moè da se utvrdat eden do dva lokaliteta nadvor od granicite na rezervatot za crpewe na pesok. Crpeweto na pesok moè da bide dadeno pod koncesija, koja bi se obnovuvala edna{ godi{no na lokalnna kompanija, so povolni uslovi. Kako rezultat na tosa, koncesionerot }e bide potiknat da se vklu~i vo spre~uvaweto na ilegalnoto crpewe na pesok. Poèlno e ovoj koncesioner da bide ~len na idnoto upravuva~ko telo na za{titenoto podra~je.

Dol` ezerskiot breg vo ramkite na teritorijata na Za{titenoto Podra~je Ezerani, kako vo voda taka i na suvo, sekoj prikladen predmet ili isturena forma na bregot , re~isi sekoga{ e zafatena od edna ili grupa na vodni ptici koi se odmaraat. Takvite odmorali{ta moraat da bidat bezbedni od obi~ni kopneni grablivci i treba da ovozmoàt dobar pogled pri pribliùvaweto na ~amcite, lu|eto, grablivcite {to plivaat i drugi mo`ni opasnosti od voda i kopno. Vo Za{titenoto Podra~je Ezerani nedostasuvaat takvi odmorali{ta, taka da pticite se grabaat za pravoto na nivno koristewe. Krupnite vodni ptici koi ìveat vo jata, kako {to se pelikanite, imaat osobena te{kotija vo nao|aweto na dovolno prostrani mesta za da se odmaraat vo grupi. Mnogu ptici koi se hranat vo prirodniot rezervat, mora da go napu{tat rezervatot za da se odmorat i da gi is~istat perjata. Kako rezultat na opa|aweto na nivoto na vodata vo Prespanskoto Ezero, strukturite pogodni za odmor i no}evawe na pticite sega se ~esto na kopno, namesto vo bezbednata voda.

Od aspekt na nabquduva~ite na ptici, takvi strukturi za odmarawe na pticite se odli~ni mesta za nabquduvawe i fotografirawe na interesni. Zatoa postavuvaweto na ve{ta~ki strukturi, za privlekuvawe na pelikanite i ostanatite ptici vo Za{titenoto Podra~je Ezerani, ne samo {to }e go podobri za{titniot potencijal na rezervatot, tuku i }e doprinese za razvoj na mnogu napreden eko-turizam. Na primer, plove~kite platformi, moè taka da se napravat da se prilagodeni na promenite na nivoto na vodata i redovno da se premestuvaat, za da se odrì bezbednata odale~enost od bregot. Optimalnata oddale~enost od mestoto za nabquduvawe na pticite, treba da se proveri na

275

samoto mesto (in situ), po~nuvaj}i od 300-400 m i postepeno pribliùvawe se poblisku i poblisku. Okolu plove~kite platformi, treba upadlivo da se obeleì zabranetata zona za ~amci, lu|e i ku~iwa. Na nekoi od platformite treba da se postavat podignati horizontalni drveni gredi za odmarawe na vrtimu{ki, galebi i mali kormorani. Otkako platformite }e bidat prifateni od strana na pticite, }e moàt da se gradat i ostanatite ve{ta~ki strukturi, koi }e posluàt kako odmorali{ta i gnezdili{ta za pticite, koi se soo~uvaat so nedostatok na bezbedni mesta za gnezdewe.

Kone~no, pri izgotvuvaweto na planot za za{tita i upravuvawe so populaciite na pticite vo ramkite na Za{titenoto Podra~je Ezerani, potrebna e negova usoglasenost so ostanatite programi za za{tita koi se sproveduvaat vo ostanatite delovi na Prespanskoto Ezero (Prespa Park, Nacionalen Park Gali~ica). Pokraj toa, koga ve}e edna{ }e po~nat so implementacija za{titnite merki za pticite i nivnite ìveali{ta, }e se javi potreba od voveduvawe na dopolnitelni restrikcii i zabrani za koristewe na lokalnite resursi. Ovie merki treba da bidat vovedeni postepeno, vnimatelno i mudro, so podr{ka na paralelni programi za da se namali o~ekuvaniot otpor na lokalnoto naselenie.

6.3.1.4 Cica~i IUCN Crvenata Lista ne vklu~uva nitu eden vid od cica~ite koj e zasegnat na globalno nivo (IUCN 2009). Sepak, Ju`niot potkovi~ar (Rhinolophus euryale) i Vidrata (Lutra lutra) se valorizirani vo kategorijata “Re~isi zasegnat vid” (NT-Near Threatened).

Golemi kolonii na sedum vidovi na liljaci koi se pod stroga zakonska za{tita, hiberniraat vo pe{terata vo blizina na selo Leskoec i go koristat blatoto na Ezerani, kako glavno podra~je za ishrana. Merkite za restavracija koi se odnesuvaat na odrùvawe na optimalni populacii na liljaci, se neposredno povrzani so aktivnoto upravuvawe na akvati~nite habitati vo ramkite na za{titenoto podra~je Ezerani.

Od krupnite zverovi, volkot (Canis lupus) e dosta ~est vo za{titenoto podra~je. Sepak, blatoto Ezerani ne e mati~no podra~je za ovoj vid. Volkot go koristi ova podra~je pove}e kako migratoren koridor, pome|u mati~nite populacii na planinite Gali~ica i Pelister.

Toa ne e slu~aj so Vidrata (Lutra lutra). Blatoto Ezerani, vklu~uvaj}i ja i Golema Reka, pretstavuva mati~no podra~je za ovoj vid vo makedonskiot del od Prespa Parkot. Eden od glavnite problemi za za{tita na vidrata vo Makedonija, kako i vo Evropa, e fragmentacijata i izolacijata na populaciite. Diskusijata okolu pri~inite za dramati~no opa|awe na populaciite na vidrata (Lutra lutra) vo Evropa e koncentrirana na tri glavni faktori: zagaduvawe, destrukcija na habitati i slu~ajna smrtnost. Raspravata koja se vodi e koga eden od prvite imenuvani faktori sam, ili vo kombinacija me|u niv, e glaven faktor za opa|awe na populacijata. Isto taka, treba da se razvijat merki za zapirawe na daveweto na vidrata vo mreì i stapici za ribi. [ansite da se zapre

276

koristeweto na bioakumulira~ki organo-hlorni zagaduva~i se vo porast, bidej}i se pove}e i pove}e nacionalnata zakonska regulativa i me|unarodnite konvencii go reguliraat proizvodstvoto i upotrebata na pesticidite, ili industriskoto zagaduvawe na sredinata. No problemot e {to ovie zagaduva~i se akumulirani vo ìvotnata sredina (isto i vo lanecot na ishrana na vidrata), i treba da pomine dolg period za da so kataboliti~ki procesi ili redukcija se dovedat nivnite ostatoci na netoksi~no nivo.

Nezavisno od diskusijata koj zagaduva~ ili zakana za ìveali{teto doveduva do namaluvawe na brojnosta na vidrata, neophodno e da se prodolì so pretpostavkata deka i posledniot faktor e zna~aen za opstanok na vidot. Merkite kako {to se isu{uvawe na blatoto Ezerani, kanalizirawe na Golema Reka, ~istewe na krajbre`na vegetacija i dr., go reduciraat diverzitetot i gi oslabuvaat ekolo{kite procesi na akvati~noto stani{te, Golema Reka i Prespanskoto Ezero, i na toj na~in gi uni{tuvaat i reduciraat habitatite za vidrata.

Vo Za{titenoto Podra~je Ezerani, se postavuva pra{aweto dali sostojbata so populacijata na vidrata pri za{tita na nejzinite prirodni ìveali{ta, samo po sebe }e bide dovolno da mu dade {ansa za opstanok na ovoj vid.

Postojat pove}e razli~ni na~ini i metodi za restavracija na prirodnite ìveali{ta. Vo slu~ajot so Ezerani, potrebni se pove}e tehni~ki re{enija vo vid na po{umeni tereni za vidrata pokraj bregovite na Golema Reka, ureduvawe na bregot na rekata na poodelni lokaliteti vo vid na skali za da i se ovozmoì na vidrata lesen pristap i izlez od Golema Reka, hranitelni baseni (virovi) i sli~no. Vospostavuvaweto na migratorni koridori moè da bide vtora faza posle obezbeduvawe za{tita na mati~nata populacija. Tretata faza bi bila razvivawe na programa za upravuvawe so prirodnite ìveali{ta pome|u ovie koridori. Na ovoj na~in }e se vospostavat osnovni uslovi za {iroka revitalizacija na prirodnite ìveali{ta na vidrata.

277

6.3.2 Prirodni ìveali{ta Site preporaki po odnos na restavracijata na blatniot ekosistem vo Za{titenoto Podra~je Ezerani se povrzani so vodniot reìm. Zaradi drasti~noto spu{tawe na nivoto na vodata vo ezeroto i povlekuvawe na bregovata linija, {to dovede do naru{uvawe na vodniot reìm na podzemnite vodi vo blatniot ekosistem, ne postoi mo`nost za prirodna restavracija na ovoj zna~aen ekosistem.

6.3.2.1 [umi na evla Zna~ajna odlika na Za{titenoto Podra~je, od aspect na biolo{kata raznovidnost se {umite od evla, koi vo sega{ni uslovi egzistiraat samo vo forma na fragmenti ili siroma{ni ostatoci, vo odnos na porane{nite rasko{ni sostoini. Kako rezultat na sukcesija, vo sega{ni uslovi, se pove}e se {irat vrbjacite na povr{inite koi vo minatoto bile obrasnati so evlovi {umi (Figura 136).

Figura 136 - Novi obrasti od vrba na povr{inite koi vo minatoto bile pokrieni so evlovi {umi.

Imaj}i go vo predvid zna~eweto na {umite od evla, vo funkcija na nivna restavracija, seriozno se nametnuva potrebata od vozobnovuvawe na stariot tek na Golema Reka (figura 137), {to zna~i da se prenaso~i vodata nazad vo staroto prirodno korito na rekata, ili barem eden del od vodite na Golema Reka da se usmerat kon najgolemiot preostanat del od evlovite {umi. Na toj na~in, }e se podobrat uslovite za opstanok na evlovite {umi, koi vo sega{ni uslovi opstojuvaat samo kako rezultat na sezonskite poplavi.

278

Figura 137 - Stariot tek na Golema Reka pri ustieto vo Prespanskoto Ezero (vo koj se slevaat samo tretiranite otpadni vodi od Pre~istitelnata Stanica Ezerani). Vo tekot na letoto i esenskite meseci nivoto na vodata vo staroto korito skoro presu{uva. Sporedben pogled na porane{noto prirodno korito na Golema Reka so novokreiranoto korito (pri izgradbata na porane{nite ribnici). Vidi Figuri 138 i 139.

Figura 138 - Stariot priroden tek na Golema Reka. Figura 139 - Novo-kreiranoto korito na Golema Reka.

279

6.3.2.2 Porane{ni Ribnici

6.3.2.2.1 Sega{na Sostojba Va`nosta na porane{nite ribnici kako prirodni ìveali{ta/habitati (i pokraj nivnata ve{ta~ka priroda) za biodiverzitetot na Za{titenoto Podra~je Ezerani e nesomnena. Tie se osobeno va`ni za pticite i mo~uri{nite rastitelni vidovi. Za àl, tie sega se celosno presu{eni, osven vo periodi na intenzivni do`dovi, koga vi{okot na voda otekuva postepeno.

Nasipite koi gi okruùvaat ribnicite i objektite za regulacija na protokot/nivoto (flashboard risers) se vo pristojna sostojba, i pokraj toa {to stotina metri od nasipot e sru{en od strana na lu|eto. So mala investicija sistemot moè da bide celosno rehabilitiran i staven vo funkcija.

Figura 140 - [ema na objektite za regulacija na nivoto na vodata vo porane{nite ribnici (UNDP, 2006 Wetland Report).

6.3.2.2.2 Preporaki za idno koristewe na Porane{nite Ribnici Revalorizacijata na Za{titenoto Podra~je Ezerani, kako del od ovaa studija donesuva predlog od proektniot tim za namaluvawe na povr{inata na za{titenoto podra~je i za promena na granicite i statusot na za{tita. Porane{nite ribnici moàt da bidat vklu~eni vo zonata na aktivno upravuvawe. Aktivnoto upravuvawe na ribnicite, ne samo {to }e obezbedi edna realna inicijativa za prifa}awe na Za{titenoto Podra~je od strana na lokalnite ìteli, tuku isto da donese ekolo{ka i ekonomska korist.

Predloènoto podra~je na aktivno upravuvawe bi gi opfa}alo porane{nite ribnici PR1, PR2 i PR3. Upravuvaweto bi zna~elo i izgradba na zafatna gradba i kanali, kako i odredena institucioinalna struktura za upravuvawe so sistemot

280

(moèbi Odbor na Za{titenoto podra~je) ili moèbi M@SPP, zaedno so lokalnite ~initeli vo op{tinata i lokalnite zaednici vo Ezerani, Grn~ari i Asamati.

Generalno zemeno, celosnata restavracija na porane{nite ribnici PR1 (sega zapadno od novoto korito na Golema Reka), PR2 i PR3, kako i restavrirawe na ekolo{kiot integritet, se smeta za mnogu ostvarliva opcija. Proektniot tim gi analizira{e mo`nite koristi od pove}e aspekti i sesrdno prepora~uva koristewe na ribnicite vo idnina. Korist za ìvotnata sredina od ovoj plan se objasneti vo detali vo izve{tajot za vodnite ìveali{ta (Wetland Report, UNDP, 2006).

Porane{en ribnik PR1 Ovoj ribnik e predloèn da se koristi kako objekt za tercijaren tretman (za otstranuvawe na azot i fosfor) na ve}e tretiranite otpadni vodi od Pre~istitelnata Stanica Ezerani. Ribnikot bi funkcioniral kako laguna delumno obrasnata so vodna vegetacija, koja re~isi celosno }e go otstrani (transformira) vi{okot na azot i fosfor od ve}e tretiranata voda. Kako takov, PR1 zna~itelno }e pridonese za zgolemuvawe na blatnata povr{ina (okolu 70 ha), i }e obezbedi brojni funkcii na blatniot ekosistem, kako {to se ìveali{te za ptici, pre~istuvawe na vodata, no i kako rezerven celosen tretman na otpadnite vodi vo periodi koga vi{okot na netretirani otpadni vodi se ispu{ta niz baj-pas pokraj Pre~istitelnata Stanica Ezerani. Pokraj toa se obezbeduvaat uslovi za razvoj na eko-turizam, kako nabquduvawe na ptici i sportski ribolov.

Figura 141 - Ribnici, Pre~istitelna Stanica Ezerani i porane{niot tek na Golema Reka vo ramkite na starite granici na Za{titenoto Podra~je Ezerani. Vkupniot dotok na voda od Pre~istitelnata Stanica za Otpadni Vodi (PSOV) Ezerani e procenet na okolu 6,500 m3/den ili 2.37 milioni m3/godi{no. Vkupnata povr{ina na PR1 e okolu 70 hektari (700,000 m2). Bilansot na vrneì i isparuvawe vo regionot e negativen, so isparuvawe (~750 mm) koe e pogolemo od vrneìte vo regionot (712 mm). Volumenot na voda koj moè da se akumulira vo PR1 moè da bide regulirana so objektite za regulacija na nivoto. Volumenot na vodata vo ovoj blaten ekosistem, vo zavisnost od dlabo~inata na koja se

281

odrùva vodata, moè da bide od 350,000 m3 do 1.4 milioni m3 (za dlabo~ina h = 0.5 – 2.0 m). Vkupniot godi{en bilans na dotok i isparuvaweto vo PR1 bi bil:

Dotek + vrneì – isparuvawe – zagubi od proceduvawe = ∆V

Kade ∆V e promena na koli~estvoto voda akumulirano vo ribnikot. Zagubata od proceduvawe niz plitkite ezerski akviferi i niz nasipite e te{ko da se oceni precizno. Dokolku se pretpostavi deka nivoto, a so toa i koli~estvoto voda, dolgoro~no }e se drì stabilno, (∆V=0), toga{ koli~inata na voda koja e raspoloìva za proceduvawe, odnosno regulacija }e bide:

2.37 + 0.42 – 0.44 = 2.35 milioni m3.

Odreduvawe na dlabo~inata na vodata vo PR1 i tehni~kiot proekt na objektite potrebni za zafa}awe i doveduvawe na tretiranata voda od stanicata Ezerani, kako i rekonstrukcijata na objektite, treba da bide predmet na detalen tehni~ki proekt.

Porane{ni ribnici PR2 i PR3 Vkupnata povr{ina na ostanatite dva ribnika e okolu 70 hektari ( 700,000 m2). Volumenot na voda koj }e bide akumuliran vo ribnicite }e zavisi od proektiranoto / regulirano nivo na voda, vo raspon od 350,000 m3 do 1.4 milioni m3 ( za dlabo~ina h = 0.5 – 2.0 m). Golema Reka e o~igleden izbor za izvor na voda za polnewe na ovie ribnici. Za da se ovozmoì ova, treba da se izgradi mala zafatna gradba (mala ustava) uzvodno od ribnicite. Prose~niot pad na rekata na ovoj ramen del iznesuva 0.17%. Nadol`niot profil na Golema Reka e prikaàn na Figura 142.

Figura 142 - Nadolèn profil na Golema Reka.

Treba da se zabeleì deka dolìnata na Golema Reka se menuva so menuvaweto na nivoto na voda vo Prespanskoto Ezero. Poradi toa, stacionaàta (rastojanie

282

od inicijalnata to~ka na merewe, voobi~aeno ustieto na rekata), merewata ne se sekoga{ konzistentni.

Za da se obezbedi dlabo~ina na vodata od okolu 1.0 m vo vozvodniot del na ribnicite PR2 i PR3, treba da se izgradi kanal so dolìna od 700 m. So ogled na novo-predloènite granici na Za{titenoto Podra~je Ezerani, zafatnata gradba i del od kanalot treba da bidat nadvor od granicite na rezervatot. Ilustracija na objektot e prikaàna na Figura 143.

Figura 143 - [ematska ilustracija na zafatnata gradba. Prose~niot protok na Golema Reka vo Resen e Q = 0.882 m3/s, so fluktuacii vo razli~nite periodi od godinata. Linija na traewe na Golema Reka e prikaàna na Figura 144.

Figura 144 - Linija na traewe na Golema Reka (UNDP, 2006; Hydrology Report).

Napraveni se premetki za da se odbere prag za zafa}awe na voda za snabduvawe na PR2 i PR3. Pretpostavkata pri presmetuvaweto e da se ostavat malite i srednite protoci vo Golema Reka da te~at direktno vo rekata. Protocite koi go nadminuvaat proektiraniot prag bi gi polnele ribnicite so divertirawe (zafa}awe) na vi{okot na voda. Na primer, dokolku protokot na rekata e 3.3 m3/s, a proektiraniot prag (protok) e postaven na 1.8 m3/s, toga{ 1.8 m3/s bi

283

istekuvale nizvodno kon ezeroto, dodeka ostatokot od 3.3 – 1.8 = 1.5 m3/s bi gi polnele ribnicite.

Vo Tabela 64 podolu, mo`nite zafa}awa na voda za ribnicite se prika`ani vo zavisnost od proektiranit protok na zafatnata gradba. To~nata vrednost (prag) na zafatnata gradba treba da bide odredena so detalen tehni~ki proekt.

Korista od izgradbata na vakov sistem, me|u drugoto }e bide: • Zgolemuvawe na povr{inata na blatniot ekosistem, so site ekolo{ki i

ekonomski mo`nosti koi toj gi nosi (podobrena raznovidnost na `iveali{tata, razvoj na ribarstvoto, eko-turoizam i t.n.).

• Promena na tekot na poplavniot bran vo rekata, odnosno redukcija na branot vo najnizvodniot del od rekata (vklu~uvaj}i spre~uvawe na erozijata, redukcija na transportot na sedimenti kon ezeroto, kako i namaluvawe na zagaduvaweto vo periodi na poplavi).

Tabela 64 - Mo`ni zafa}awa na voda od Golema Reka za Porane{nite Ribnici, vo tekot na edna godina.

Prag (protok) nad koj vodata se preliva vo Porane{nite Ribnici

Pro

tok

na v

oda

vo G

olem

a R

eka

[Kla

si v

o m

3 /s]

Bro

j na

deno

vi

vo g

odin

ata

Kum

ulat

iven

br

oj n

a de

novi

Pro

se~e

n

prot

ok v

o m

3

Vku

pen

pr

otok

vo

m3

Q > 2 m3 Q > 1.75 m3 Q > 1.5 m3

>6 1 1 15.00 1,296,000 1,123,200 1,144,800 1,166,4004 - 6 2 3 5.00 864,000 518,400 561,600 604,8003 - 4 10 13 3.50 3,024,000 1,296,000 1,512,000 1,728,000

2.0 - 2.5 20 33 2.25 3,888,000 432,000 864,000 1,296,0001.5 - 2.0 26 59 1.75 3,931,200 - - 561,600

1.25 - 1.50 27 86 1.38 3,207,600 - - -1.00 - 1.25 24 110 1.13 2,332,800 - - -0.75 - 1.00 34 144 0.88 2,570,400 - - -0.50 - 0.75 46 190 0.63 2,484,000 - - -0.25 - 0.50 70 260 0.38 2,268,000 - - -0.10 - 0.25 53 313 0.18 801,360 - - -0.05 - 0.10 40 353 0.08 259,200 - - -0.00 - 0.05 3 356 0.03 6,480 - - -

Vkupno 26,933,040 3,369,600 4,082,400 5,356,800Procent od vkupniot godi{en protok 13% 15% 20%

284

Literatura Abell, R., M. Thieme, C. Revanga, M. Bryer, M. Kottelat, N. Bogutskaya, B. Coad, N. Mandrak, S.

Balderas, W. Bussing, M.L. Stiassny, P. Skeleton, G.R. Allen, P. Unmack, A. Naseka, N.G. Rebacca, N. Sindorf, J. Robertson, E. Armijo, J. Higgins, T. J. Heibel, E. Wikramanyake, D. Olson, H. Lopez, R. Reis, J. Lundberg, M.H.S. Perez & P. Petry 2008. Freshwater ecoregions of the world: A new map of biogeographic units for freshwater biodiversity conservation. BioScience, 58: 403-414.

Adamus, P. R., E. J. Clairain, Jr., R. D. Smith, and R. E. Young. 1987. Wetland evaluation technique (WET); Volume II: Methodology. Operational Draft Technical Report Y-87- U.S. Army Engineer Waterways Experiment Station. Vicksburg, Mississippi, USA. 206 pp. plus appendices.

Angelovski, P. and J. Sapkarev. 1983. The composition and distribution of Chironomids (Diptera: Chironomidae) of Aegean Lakes. God. zb. Biol., Skopje. 36: 221-243.

Angelovski, P., J. Sapkarev, B. Karaman, and S. Smiljkov. 1994. Qualitative composition and quantitative relations of the Macrozoobentos from Lake Prespa. God. zb. Biol., Skopje 47: 5-21.

Anovski, T., N. Jovanovski, and L. Arsov. 1997. Rate determination of water leakage from Prespa Lake. In: Gjiknuri, L., A. Miho, and S. Shumka (eds.). Proceedings of the International Symposium: Towards Integrated Conservation and Sustainable Development of Transboundary Macro and Micro Prespa Lakes, 24-26 October 1997, Korça, Albania.

Apostolidis, A. P., D. Loukovitis, and C. S. Tsigenopoulos. 2008. Genetic characterization of brown trout (Salmo trutta) populations from the Sounthern Balkans using mtDNA sequencing and RFLP analysis. Hydrobiologia 600: 169-176.

Arnold, N. E. 2002. A Field Guide to the Reptiles and Amphibians of Britain and Europe. Collins, London.

Arribas, O. J. 1999. Phylogeny and relationships of the mountain lizards of Europe and Near East (Archaeolacerta Mertens, 1921, sensu lato) and their relationships among the Eurasian lacertid radiation. Russian Journal of Herpetology 6(1): 1-22.

Athanassopoulos, G. 1922. Le plateau des lacs de la Macédoine occidentale. Int. Revue ges. Hydrobiol., 10: 31-39.

BirdLife International 2004: Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status. Cambridge, UK: BirdLife International. (BirdLife Conservation Series No. 12.

Bolkay, St. 1924. Popis vodozemaca i gmizavaca koji se nalaze u bos.-herc. Zemaljskom muzeju u Sarajevu, s morfoloshkim, bioloshkim I zoogeografskim bbiljeskama. Spomenik Srpske Kralj. Akademije, LXI, Beograd.

Böhme, W. and J. Köhler. 2005. Do endings of adjective flectible species names affect stability? A final note on the gender of Podarcis Wagler, 1830 (Reptilia, Lacertidae). Bonner zoologische Beitrage, 53 (3/4): 291-293.

Braun-Blanquet, J., 1951. Pflanzensoziologie.Grundzuge der vegetationskunde. Zweite Auflage. Springer-Verlag, Wien, 1-631.

Braun-Blanquet, J., 1964. Pflanzensoziologie.Grundzuge der vegetationskunde. Dritte, neuearbeite und wesentlich vermehrte Auflage. Springer-Verlag, Wien-New York,1-865.

Brelih, S. & G. Dzukic. 1974. Catalogus Faunae Jugoslaviae. IV/2 Reptilia. Academia Scientarum et Artum Slovenica, Ljubljana.

Catsadorakis, G., M. Malakou, and A. J. Crivelli. 1996. The Prespa barbel Barbus prespensis, Karaman 1924 in the Prespa lakes basin, north-western Greece. Tour du Valat, Arles, 79 (also in Greek).

285

Chavkalovski, I. 1997. Hydrology of Prespa Lake. In: Gjiknuri L., A. Miho, and S. Shumka (eds.). Proceedings of the International Symposium: Towards Integrated Conservation and Sustainable Development of Transboundary Macro and Micro Prespa Lakes, 24-26 October 1997. Korça, Albania.

Chavkalovski, I. 2000. Anthropogenic influence on the denivelation of Lake Makro and Mikro Prespa. In: Proceedings of the International Symposium on the Sustainable Development of the Prespa Region. 23-25 June 2000, Oteševo, Macedonia.

Chergui, H., E. Pattee, K. Essafi, and M. Alaoui Mhamdi. 1999. Moroccan limnology. In: Limnology in Developing Countries, vol. 2. R. G. Wetzel and B. Gopal (eds.). International Scientific Publications for the International Society for Limnology, New Delhi, 235–330.

Crivelli, A. J. 2002. The role of protected areas in freshwater fish conservation. In: Freshwater Fish Conservation: Options for the Future. M. J. Collares-Pereira, M. M. Coelho, and I. G. Cowx (eds.). Fishing News Book, Blackwell Publishers, England, 373-388.

Crivelli, A. J. and G. Catsadorakis. 1997. Lake Prespa, northwestern Greece - A unique Balkan Wetland. Hydrobiologia 351, i–xiii, 1–196.

Crivelli, A. J., I. Koutseri, and S. Petkovski. 2008. The Prespa trout, Salmo peristericus (Karaman 1938), an endangered species in need of action. Society for the Protection of Prespa, Greece, 26.

Crivelli, A. J. and T. W. Lee. 2000. Observations on the age, growth and fecundity of Cobitis meridionalis, an endemic loach of Prespa Lake (Greece). Folia Zoologica, 49 (Suppl 1), 121-127.

Crivelli, A. J., M. Malakou, G. Catsadorakis, and E. Rosecchi. 1996. The Prespa barbel, Barbus prespensis, a fish species endemic to the Prespa Lakes (Northwestern Greece). Folia Zoologica, 45 (Suppl. 1), 21-32.

Crivelli, A. J., M. Malakou, G. Catsadorakis and E. Rosecchi. 1997. Life history and spawning migration of the Prespa nase, Chonsrostoma prespensis (Karaman 1924). Folia Zoologica, 46 (Suppl. 1), 37-49.

De Lapparent de Broin, F., R. Bour, J. F. Parham, and J. Pergig. 2006. Eurotestudo, a new genus for the species Testudo hermanni Gmelin, 1789 (Chelonii, Testudinidae). C. R. Palevol, 5:803-811.

Dimovski, A. 1964. II. Pridones kon herpetofaunata na Makedonija. Fragm. Balc. Mus. Mac. Sc. Nat., Skopje, V,4.

Dimovski, A. 1981. Vodozemci I vlechugi na Nacionalniot park Galicica. Contributions, II. 1-2, MANU, Skopje.

Dubois, A. 1998. Lists of European species of amphibians and reptiles: will we soon be reaching “stability”? Amphibia-Reptilia, 19: 1-28.

Dudgeon, D., A.H. Arthington, M.O. Gessner, Z. Kawabata, D. Knowler, C. Levegue, R.J. Naiman, A-H. Prieur-Richard, D. Soto, M.L.J. Stiassny & C.A. Sulivan, 2006. Freshwater biodiversity: importance, threats, status and conservation challenges. Biological Reviews 81: 163-182.

Dzukic G. 1972. Herpetoloska zbirka prirodnjackog muzeja u Beogradu. Glasn. Prirod. Muz. Beograd, ser. B, 27; 165-180.

Dzukic, G., M. Kalezic, S. Petkovski & V. Sidorovska, 2001. General Remarks on the Batracho- and Herpetofauna of the Balkan Peninsula. Anniversary Proceedings. Macedonian Museum of Natural History, Skopje, 195-204.

Elhance, A.P. 1999. Hydropolitics in the Third World. United States Institute of Peace, Washington, DC.

Farinha, J. C., P. R. Araújo, E. P. Silva, S. Carvalho, E. Fonseca, and C. Lavinas. 2005. MedWet habitat description system. MedWet Publication.

Fritz, U. and P. Havaš . 2006. Checklist of Chelonians of the World. Compiled at the request of the CITES Nomenclature Committee and the German Agency for Nature Conservation, 230pp.

286

Frost, D. R., T. Grant, J. Faivovich, R. H. Bain, A. Haas, C. F. Haddad, R. O. De Sá, A. Channing, M. Wilkinson, S. C. Donnellan, C. J. Raxworthy, J. A. Campbell, B. L. Blotto, P. Moler, R. C. Drewes, R. A. Nussbaum, J. D. Lynch, D. M. Green, and W. C. Wheeler. 2006. The Amphibian tree of life. Bulletin of the American Museum of Natural History 297:1-370.

Gasc, J-P (ed.). 1997. Atlas of Amphibians and Reptiles in Europe. Societas Europaea Herpetologica & Museum National d’Histoire Naturelle, Paris, 494 pp.

Gilbert, J. & S. Hadzische. 1982. Ochridospongilla stankovici n.g., n.sp. and Ochridospongia interlithonis n.sp. sponges from Lake Ohrid.

Grupche, L. 1997. Autochthonous and allochthonous quantities of phosphorus in Prespa lake waters. In: Proceedings of the International Symposium: Towards Integrated Conservation and Sustainable Development of Transboundary Macro and Micro Prespa Lakes, 24-26 October 1997. Korça, Albania, 68-72.

Grupche, L. 2003. The eutrophication of the Prespa and Ohrid Lake waters goes on. In: Melovksi, L. (ed.). Proceedings of 2nd Congress of Ecologists of Republic of Macedonia. Ohrid, Macedonia, 170-177.

Gueorgiev, V. 1960. Contribution a la connaissance des Coleopteres Hydrocanthares de Yougoslavie. Acta. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje 6 (2): 19-39.

Hadzisce, S. 1953. Beitrag zur kenntnis der spongillidenfauna der Grossen Mazedonischen Seen (Dojran-Prespa und Ohridsee). Receuil des Travaux No.3:73-103. Station Hydrobiologique, Ohrid.

Hadzisce, S. 1958. Prilog poznavanju faune Gastropoda Prespanskog Jezera. Zborn. na rab., Hidrobiol. Zav., Ohrid 6: 1-6.

Hadzisce, S. 1985. Kunstliche Vermehrung der Salmoniden des Ohridsees mit gezuchteten Fishlarven in den Jahren 1935/36 bis 1953/54. Edition jubilaire consacrée en l’honneur du 50 eme anniverssaire de la Fondation de l’Institut hydrobiologique, Ohrid. Station Hydrobiologique- Ohrid, Livre I, 97-136.

Hayek, A. 1924-1927. Prodromus Florae peninsulae Balcanicae, I. Feddes Repert., Beih., 30. Dahlem bei Berlin.

Hayek, A. 1928-1931. Prodromus Florae peninsulae Balcanicae, II. Feddes Repert., Beih., 30. Dahlem bei Berlin.

Hayek, A. 1933. Prodromus Florae peninsulae Balcanicae, III. Feddes Repert., Beih., 30. Dahlem bei Berlin.

Hollis, E. G. and C. A. Stevenson. 1997. The Physical Basis of the Lake Mikri Prespa Systems, Geology Climate, Hydrology and Water Quality. Kluwer Academic Publishers, Belgium.

Hrabe, S. 1931. Die Oligochaeten aus den Seen Ochrida und Prespa. Zool. Jahrb. 61: 1-62.

Hristovski, N., M. Jovanovska, and S. Stojanovski. 2000. Survey of the hitherto ascertained parasites in Lake Prespa. In: Proceedings: Sustainable Development of Prespa Region. Macedonian Ecological Society. 86-87.

Ikonomov, P. 1953. Efemeroptera na Prespanskata kotlina. Annuaire de la Fac. Phil. Univ. Skopje 6 (7): 1-30.

Jakovljević, S. 1934. Vegetation macrophytique du lac de Prespa. BIJBU, Belg. 3 (1-2):35-55.

Karaman, B. 1987. Les Odonates du Lac de Prespa (Macedoine, Yugoslavie) I partie: La composition qualitative et L’analyse zoogeographique de la Faune. Ann. Fac. Sci. Nat., Biol. Skopje 37-38: 97-110.

Karaman, G. 1973. XLVI. Contribution to the knowledge of the Amphipoda. Two subterranean Niphragus species from Yugoslavia, N. stankoi n.sp. and N. ilidrensis Schaferna (fam. Gammaridae). Glasnik Rep. Zavoda Zast. Prirode Prir. Muzeja, Titograd 6: 35-57.

287

Karaman, M. 1976. Desetonogi rakovi-Decapoda (Crustacea: Malacostraca). Fauna na Makedonija II. Mac. Mus. Sci. Nat., Skopje 1-61.

Karaman, S. 1922. Beitrage zur Herpetologie von Mazedonien. Glasnik Hrv. Prir. Drushtva, Zagreb 34 (3).

Karaman, S. 1928. III. Prilog herpetologiji Jugoslavije. Glasnik Skop. Nauch. Drushtva 4.

Karaman, S. 1939. Uber die Verbreitung der Reptilien in Jugoslavien. Ann. Mus. Serb. Merid. I, 1, Skopje.

Karaman, S. 1931. IV. Beitrag zur Kenntnis der Susswasser-amphipoden. Glasnik Naucnog Drustva, Skopje 9 (3): 93-107.

Karaman, S. and G. Karaman. 1959. Gammarus (Fluviogammarus) triacanthus Schaft., argaeus Vavra und roeselii Gevr. am Balkan. Izdanija. Zavod za Ribarstvo Maked., Skopje 2 (9): 183-211.

Keith, P. 2000. The part played by protected areas in the conservation of threatened French freshwater fish. Biological Conservation 92: 265-273.

KfW Entwicklungsbank. 2005. Feasibility study for project preparation and development of the transboundary Prespa Park project; Part V: Hydrology. Frankfurt, Germany.

Kokkinakis, A. and Z. S. Andreopoulou. 2006. Sustainable fisheries as a key factor for the environmental conservation of the Balkan trans-frontier lakes. BALWOIS Conference, 23-26 May 2006, Ohrid, Republic of Macedonia, 10.

Komarek, J. 1927. Die Suswasser - Tricladen des West balkans und die zoogeographischen Problems dieser Gegend. Zool. Jb. System. 53.

Korniushin, V. 1998. Peculiarities of evolution of small clams (Mollusca: Bivalvia, Sphaeridae) in the Ancient lakes and perspectives of their investigations in the Balkans. Second International Congress on the Biodiversity, Ecology and Conservation of the Balkan Fauna (BIOECCO2). Macedonian Museum of Natural History, Abstract Book, p. 79.

Kottelat, M. and J. Freyhof. 2007. Handbook of European Freshwater Fishes. Publications Kottelat, Cornol, Switzerland.

Krstanovski, Z. 1994. Biosistematika i ekoloski istrazuvanja na planariite od Ohridskoto, Prespanskoto i Dojranskoto Ezero. Doctoral Thesis. Faculty of Natural Science and Mathematics, University “St. Kiril and Metodij”, Skopje.

Kryštufek, B. and S. Petkovski. 1989. Distribution of water shrews (gen. Neomys Kaup 1829, Insectivora, Mammalia) in Macedonia. Fragm. balc. Mus. maced. sci. nat. Skopje 14 (12/305):107-116.

Kryshtufek, B. and S. Petkovski. 1990. New records of mammals from Macedonia (Mammalia) Fragmenta balc. Mus. maced. sci. nat. 14 (13/306): 117-129.

Kryshtufek, B. and S. Petkovski. 1999. Mammals of Macedonia. In: The Atlas of European Mammals. Academic Press, London, 484 pp.

Kryshtufek, B. and S. Petkovski. 2002. Annotated Checklist of the Mammals of the Republic of Macedonia. Bonner zoologische Beitrage, Band 51 (4): 229-254.

Kryshtufek, B. and S. Petkovski. 2006. Mammals of Macedonia - Current State of Knowledge. Anniv. Proceed., Eighty years of achievement by the Maced. Mus. of Nat. Hist., 95-104.

Kryshtufek, B., S. Petkovski and K. Koselj. 1998. Additions to bat fauna of Macedonia (Chiroptera, Mammalia). Folia Zoologica 47 (3): 237-239.

Kryshtufek, B., V. Vohralík, J. Flousek, and S. Petkovski. 1992. Bats (Mammalia: Chiroptera) of Macedonia, Yugoslavia. In: Horáček, I. and V. Vohralík (eds.). Prague Studies in Mammalogy. Charles Univ. Press, Praha, 93-111.

288

Kuiper, J. G., 1987. Pisidium masseni sp. n. new species from Lake Prespa, Jugoslavia (Bivalvia, Spheridae). Basteria, 51: 163-165.

Levkov, Z. 2005. Taxonomy and ecology of diatom flora from Lakes Prespa and St. Naum Springs (Lake Ohrid). Doctoral Thesis. Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University St. Cyril and Methodius, Skopje.

Levkov, Z., B. Saul, S. Krstić, T. Nakov, and L. Ector. 2007. Ecology of benthic diatoms from Lake Prespa, Macedonia. Archiv für Hydrobiologie Supplement/Algological Studies 124: 71-83.

Lyle, A. A. and P. S. Maitland. 1992. Conservation of freshwater fish in the British Isles: the status of fish in National Nature Reserves. Aquatic Conservation: Marine and Freshwater Ecosystems 2: 19-34.

Markova, S., R. Sanda, A. J. Crivelli, S. Shumka, I. Wilson, J. Vukic, E. Fouache, P. Berrebi, and P. Kotlik. 2007. Phylogeography of barbs (Barbus spp.) in Albania. XII European Congress of Ichthyology, Dubrovnik, Croatia, 9-13 September 2007, Abstract and oral presentation.

Micevski, K. 1963. Tipološki istražuvanja na blatnata vegetacija vo Makedonija. Godišni Zbornik PMF-Biology, Skopje 14:79-130.

Micevski, K. 1964. Tipoloshki istrazhuvanja na vegetacijata na nizinskite livadi vo Makedonija. God. zb. PMF-biol., Skopje 15: 121-174.

Micevski, K. 1969. Vodna vegetacija na Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Acta Musei Macedonici Scientarum Naturalium 4 (94): 61-80.

Micevski, K. 1985. Flora na Republika Makedonija. MANU, 1(1): 1-152

Micevski, K. 1993. Flora na Republika Makedonija. MANU, 1(2): 153-391.

Micevski, K. 1995. Flora na Republika Makedonija. MANU, 1(3): 503-548




Mitchell-Jones, A. J., G. Amori, W. Bogdanovicz, B. Krystufek, P. J. H. Reijnders, F. Spitzenberger, M. Stubbe, J. B. M. Thissen, V. Vohralik, and J. Zima. 1999. The Atlas of European Mammals. Academic Press, London, 484 pp.

MoEPP, 2000. The protection of the Ohrid and Prespa Landscape, CD ROM. Ministry of Environment and Physical Planning, Skopje, 2000.

Nagy, Z.T., R.Lawson, U.Joger & M.Wink (2004). Molecular systematics of racers, whipsnakes and relatives (Reptilia: Colubridae) using mitochondrial and nuclear markers. Journal of Zoological Systematics and Evolutionary Research 42: 223-233.

Nollert, A. and C. Nollert, C. 1992. Die Amphibien Europas. – Franckh-osmos, Stuttgart, 382 pp.

Perdices, A. and I. Doadrio. 2001. The molecular systematics and biogeography of the European cobitids based on mitochondrial DNA sequences. Molecular Phylogenetics and Evolution 19: 468-478.

Petkov, S. 1910. La Flore aquatique et algologique de la Macedoine du S.-O. Philippoli. Imprimerie Christo Danoff. Plovdiv, pp. 200.

Petkovski, S. 1990. Nachweise von Daphnia pulicaria Forbes, 1893 emend. Hrbacek (1959) und Daphnia parvula Fordyce, 1901 in Jugoslawien (Crustacea: Cladocera, Anomopoda). Mitt. hamb. zool. Mus. Inst. Hamburg 87: 261-272.

Petkovski, S. 1991. Moina weismanni Ishikawa, 1896, a rare East Palearctic faunistic element from S.W. Yugoslavia (Crustacea: Cladocera). Spixiana Zeitschift fur Zoologie, Munchen. 14(1): 1-7.

289

Petkovski, S. 1992. Uber die Plankton-Cladoceren des Kastorias-Sees in N.W. Griechenland (Crustacea: Anomopoda). Scopolia, Mus. Hist. Nat. Slov. Ljubljana 26: 1-24.

Petkovski, S. 1998. Fauna na Branchiopoda (Anostraca, Notostraca, Spinicaudata, Haplopoda, Ctenopoda, Anomopoda) vo Makedonija. In: Fauna na Makedonija 5, Zav. izvestaj. Mac. Mus. Sci. Nat., Skopje, 3-55.

Petkovski, S. and B. Kryshtufek. 1998. Cicaci na Makedonija. Zavrsen Izvestaj. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1-170.

Petkovski, S. and V. Sidorovska. 2008. Fauna of Macedonia. In: Encyclopedia of Macedonia. Macedonian Academy of Sciences. Skopje (Submitted).

Petkovski, T. 1954. Beitrag zur Kenntnis der jugoslavischen Cyclopiden. Acta Mus. Maced. Sci. Nat. Skopje 2 (1): 1-32.

Petkovski, T. 1959. Beitrag zur Kenntnis der Ostracoden – Fauna Jugoslaviens. (V). Hydrobiology, Istanb. Univ., Fen. Fak. Arast. Ensit. Yainlarind. Ser. B (4): 158-163.

Petkovski, T. 1960. Zwei neue Ostracoden aus dem Ohrid- und Prespasee. Izdanija, Zavod za ribarstvo NRM Skopje 3 (2): 57-66.

Petkovski, T. 1998. Ostracodi (Crustacea: Ostracoda) na Makedonija. In: Fauna na Makedonija 5. Zav. Izvestaj. Mus. Mac. Sci. Nat. Skopje, 60-77.

Petrov, B. M. 1992. Mammals of Yugoslavia: Insectivores and Rodents. Natural History Museum in Belgrade, Suppl. 37: 1-37.

Popovska-Stankovic, O. 1971. A contribution to a better knowledge of the Microfauna (Rotatoria, Copepoda and Cladocera) of Stenje Marsh. Folia balc. Inst. Pisc., Skopje 3 (1): 1-8.

PROWA. 2002. Rehabilitation of Prespansko Irrigation Project. In: KfW, 2005. Feasibility Study, 1st Progress Report, 2005, Transboundary Prespa Park Project, Consultant: GFA Agrar, a project implemented by UNDP Macedonia.

Radoman, P. 1973. New classification of fresh and brackish water Prosobranchia from the Balkans and Asia Minor. Prir. Muz. Beograd, Pos. Izd. 32: 1-30.

Radoman, P. 1976. Speciation within the family Bythinellidae on the Balkans and Asia Minor. Z. zool. Syst. Evolut.-forsch. 14: 130-152.

Radovanovic, M. 1941. Zur Kenntnis der Herpetofauna des Balkans. Zool. Anziger 136 (7/8).

Radovanovic, M. 1951. Vodozemci i gmizavci nashe zemlje. Nauchna knjiga, Beograd.

Radovanovic, M. 1964. Die verbreitung der Amphibien und Reptilien in Jugoslawien. Senc. Biol. Frankf. am Main 45 (3/5).

Remy, P. 1934. Sur quelques Hirudinees des Balkans. Ann. Soc. Linn. Lyon, 77.

Ristevski, P. 2000. Climatic and agroclimatic characteristics in the Prespa Lake basin. In Proceedings of the International Symposium on the Sustainable Development of the Prespa Region. 23-25 June 2000, Oteševo, Macedonia.

Ristevski, B., H. Popovski, K. Damevski, and D. Georgievski. 2000. Fruit production in a function of sustainable development of Prespa Region. In: Proceedings of the International Symposium on the Sustainable Development of the Prespa Region. 23-25 June 2000, Oteševo, Macedonia.

Shapkarev, J. 1956. Pridones za poznavanjeto na faunata na oligohetite od trite pogolemi ezera vo Jugoslavija. Arhiv Biol. Nauka, Beograd 8: 135-144.

Shapkarev, J. 1962a. Faunata na oligohetite od pribreznite vodi na Prespanskata kotlina. Fragm. balc. Skopje 16: 123-128.

Shapkarev, J. 1962b. Rasprostranuvawe i ekologija na Ilyodrilus prespaensis Hrabe (Oligochaeta), od Prespanskoto Ezero. God. zborn. PMF. Skopje 13: 29-37.

290

Shapkarev, J. 1963a. Kvantitativen sostav na oligohetite od Prespanskoto Ezero. God. zborn., PMF. Skopje 14: 31-77.

Shapkarev, J. 1963b. Die fauna Hirudinea Mazedoniens. Systematik und Okologie der Hirudinea des Prespa Sees. Bull. Scient. Zagreb 8.

Shapkarev, J. 1969. Rasprostranetost i gustina na populacijata Dreissena polymorpha Pall. (Lamellitranchiata) vo Ezerata vo Makedonija. God. zb. PMF. Skopje 21: 31-52.

Shapkarev, J. 1970. Sezonski promeni na gustinata na populacijata na Erpobdella octoculata L. (Hirudinea), od golemite ezera vo Makedonija (Dojransko, Prespansko i Ohridsko). God. zborn. biol. PMF. Skopje 22.

Shapkarev, J. 1971. Idioekoloska istrazivanja nekih vrsta pijavica u Dojranskom, Ohridskom i Prespanskom jezeru Makedonije. Ekologija Beograd 6.

Shapkarev, J. 1975. Sistematika i rasprostranjenje pijavica (Hirudinea) Makedonije. Biosistematika, Beograd 1.

Shapkarev, J. 1978. Fauna na Makedonija - Dozdovni glisti Lumbricidae (Oligochaeta, Annelida). Mac. Mus. Sci. Nat. Skopje 4: 1-116.

Shapkarev, J. 1987. Endemicna fauna oligohaeta Jugoslavije. Akad. nauk. umetn. BiH Sarajevo 14: 253-260.

Saunders, D. L., J. J. Meeuwig, and A. C. J. Vincent. 2002. Freshwater protected areas: strategies for conservation. Conservation Biology 16: 30-41.

Schutt, H. 1974. Zwei neue reliktare Susswassermollusken der Dinariden. Sond. Aus. Ann. Naturhist. Mus. Wien 78: 473-480.

Serafimova-Hadzisce, J. 1958. Particularites du Zooplancton du Lac de Prespa et opercu de la composition du zooplancton des Grands Lacs de la Peninsule des Balkans. Station Hydrobiologique, Ohrid 12 (28): 1-8.

Sherdenkovski, B. 2000. Water level oscillation of Lake Prespa. In: Proceedings of the International Symposium on the Sustainable Development of the Prespa Region. 23-25 June 2000, Oteševo, Macedonia.

Shumka, S. 2000. Zooplankton community as an indicator of lake trophic state (Macro Prespa Lake). In: Proceedings of the International Symposium on the Sustainable Development of the Prespa Region. 23-25 June 2000, Oteševo, Macedonia, 24-29.

Shumka, S., A. Paparisto, and S. Grazhdani. 2008. Identification of non-native freshwater fishes in Albania and assessment of their potential threats to the national biological freshwater diversity. BALWOIS Conference, 21-31 May 2008, Ohrid, Republic of Macedonia, 6.

Sidorovska, V., Petkovski, S. & G. Dzukic, 2001. The Green Frog Rana balcanica Schneider, Sinch & Sofianidou, 1993 (=Rana kurtmuelleri) (Amphibia: Anura) in Macedonia. In: Anniversary Edition of the Macedonian Museum of Natural History, pp. 187-194, Skopje.

Sidorovska, V., Krizmanic, I., Dzukic, G. & M. Kalezic, 2003. The first recorded incidence of paedogenesis in the European newts (Triturus, Salamandridae) from Macedonia. Biota, Journal of biology and ecology, Society of Bird Research and Nature Protection, Vol.4, No.1.

Sidorovska, V., S. Petkovski, G. Dzukić and R. D. Smith. 2006. The Pelister Dragon: Faunal and Zoogeographical Characteristics of Mt. Pelister Amphibians and Reptiles. Part I. Batrachofauna. Anniv. Proceedings (1926-2006). Mac. Mus. Sci. Nat. Skopje, 65-94.

Sinis, A. and D. Petridis. 1995. Age structure and reproductive pattern of Chalcalburnus belvica (Karaman, 1924) in Lake Micro Prespa (Northwestern Greece). Israel Journal of Zoology 41: 569-580.

291

Smith, K.G. & W.R.T. Darwall (eds.). 2006. The status and distribution of freshwater fish endemic to the Mediterranean basin. IUCN, Gland, Switzerland and Cambridge.

SNC, 2008. UNDP & MoEPP, Second National Communication of the Republic of Macedonia to The United Nations Framework Convention on Climate Change. Skopje 2008

Snoj, A., S. Maric, P. Berrebi, A. J. Crivelli, S. Shumka, and S. Susnik (In press). Genetic architecture of trout from Albania as revealed by mtDNA control region.

Stankovic, S. 1951. Le peuplement benthique du lacs Egeens. Verch. Internat. Verein. Limnol., Stuttgart 11: 367-382.

Stankovic, S. 1969. Turbellaries Triclades endemiques nouveaux du lac d’Ohrid. Arch. Hydrobiol., 65, 4: 413-435, Stuttgart.

Stojanovski, S., N. Hristovski, P. Cakic, and R. A. Baker. 2006. Preliminary investigations on the parasitic crustacea of freshwater fishes from Macedonia. BALWOIS Conference, 23-26 May 2006, Ohrid, Republic of Macedonia, 8.

Sturany, R. 1894. Zur Molluskenfauna der europaischen Turkei. Ann. Naturh. Hofmns. 9: 369-390.

Tomovic, L. 2006. Systematics of the nose-horned viper (Vipera ammodytes, Linnaeus, 1758). Herpetological Journal 16: 191-201.

Trpevski, V., J. Spirovski, M. Stojanova, K. Damevski, and V. Kocevski. 2000. Results from researches of some soil characteristics, application of mineral fertilizations in Prespa region and steps for protection of life environment. In: Proceedings of the International Symposium on the Sustainable Development of the Prespa Region. 23-25 June 2000, Oteševo, Macedonia.

Tutin, T.G., V.H. Heywood, N.A. Burges, D.M. Moore, D.H. Valentine, S.M. Walters, D.A. Webb (eds.) 1964-1980. Flora Europaea, Vols.1-5. Cambridge University Press, Cambridge.

UNDP. 2006. Rehabilitation of Golema Reka Project, Task 1: Rehabilitation of the Riverbed and the Corridor of Golema Reka. Financed by Swiss Development Cooperation (SDC), Implemented by UNDP Macedonia. Unpublished Draft Report.

Urbanski, J. 1939. Uber drei neue Schneckenarten aus dem sudlichen Teile Jugoslawiens. Zool. Pol. 3: 260-266.

U.S. Environmental Protection Agency. 1986. Quality criteria for water. Office of Water Regulations and Standards, Washington, DC, USA. EPA 440/5-86-001.

U.S. Environmental Protection Agency. 1999. National recommended water quality criteria – correction. Office of Water, Washington, DC, USA. EPA 822-Z-99-001.

Utiger, U., N. Helfenberger, B. Schatti, C. Schmidt, M. Ruf and V. Ziswiler. 2002. Molecular systematics and phylogeny of Old and New World ratsnakes, Elaphe auct., and related genera (Reptilia, Squamata, Colubridae). Russian Journal of Herpetology 9 (2): 105-124.

Vasic, V. 1994. Avian Diversity of Balkan Peninsula. Thessaloniki, Bios (Macedonia, Greece), 2: 325-332.

Willems, F. J. and E. de Vries. 1998. Ecological aspects of Pygmy cormorants Phalacrocorax pygmeus at Prespa, Greece, May-August 1996. Netherlands, WIWO Report No. 60.

Willmann, R. and H. Pieper. 1978a. Gastropoda. In: Limnofauna Europaea, Joachim Illies (ed.). Gustav Fisher Verlag, Stuttgart, 118-134.

Willmann, R. and H. Pieper. 1978b. Lamellibranchiata. In: Limnofauna Europaea, Joachim Illies (ed.). Gustav Fisher Verlag, Stuttgart, 135-137.

Wilson, D. E. and D. A. M. Reeder (eds.). 2005. Mammal Species of the World: A Taxonomic and Geographic Reference. 3d ed., vols. 1 and 2. John Hopkins University Press, Baltimore. 2152 pp.

red squamata (lu{pesti vle~ugi podred sauria (gu{teri draft report... · 2013-05-08 · zmija od...

Documents