1. Projektni teden predmet ITK, IKT za oddelke 1.Ra, 1.Rb, 1.RcTema: Primerjava spletnih brskalnikovCilj: - Ugotoviti, katere so prednosti in slabosti posameznih brskalnikov in izdelati tehniko poroilo (uporaba kazala, odsekov, glave in noge, vstavljanje tabel in grafov - ITK). - Uporabiti asovnik za merjenje zagonskega asa programa (IKT). Podrobneja navodila dijakom za izvajanje aktivnosti pri praktinem pouku1. Namestitev brskalnikov (Mozilla Firefox, Opera, Apple Safari, Google Chrome) (VasjaMarki) a. Namestitev brskalnikov. b. Doloitev velikosti namestitvenih datotek (namestitvene datoteke so e na namizju; v poroilo zapiejo poti do zagonskih datotek; mapa Program File; datoteke exe).2. Naloga za poroilo (Vasja Marki): Naredijo tabelo s podatki o velikosti posameznih programov. Opiejo namestitev enega brskalnika. 3. Doloitev hitrosti brskalnikov (Vasja Marki) a. Namestitev programa PassMark APP Timer, izbira nastavitev, doloitev poti do datotek (dijaki zaenejo program PassMark App Timer; doloiti morajo pot do datoteke za shranjevanje podatkov in konfiguracijsko datoteko; primer datoteke config. txt:C:Program FilesInternet Exploreriexplore.exe http://24ur.com C:Documents and Settingsmss2008Desktoptmplog.txt 24ur 2 1000 110 110)Primer uporabnikega vmesnika:

2. b. Doloitev hitrosti odpiranja spletnih strani z razlinimi brskalniki (doloijo as odpiranja naslednjih strani: tsckr.si, www.e-um.si, www.rtvslo.si, www.microsoft.com , www.mozilla.org , www.apple.com ); dijaki uporabijo program PassMark,za vsako stran in uporabo drugega brskalnika je potrebno kreirati novo konfiguracijsko datoteko. Naloga za poroilo:V Excelu naredijo tabelo hitrosti odpiranja posameznih strani z razlinimi brskalniki (vsako stran se mora zagnati dvakrat; pred prvim zagonom moramo zbrisati predpomnilnik brskalnika). Rezultat naj se prikae tudi z grafom (npr. tortni graf).4. Ugotavljanje zmonosti pravilnega prikaza testnih strani z razlinimi brskalniki(Robert Bertoncelj) a. Uspenost prikaza testnih strani; http://www.webstandards.org/files/acid2/test.html in http://acid3.acidtests.org (kako bi se morala prikazati spletna stran http://acid3.acidtests.org/reference.html); Naloga za poroilo:Naredijo tabelo uspenosti prikaza posameznih brskalnikov; v tabelo shranijo tudi sliko prikaza za posamezen brskalnik.5. Lastnosti uporabnikega vmesnika (Vasja Marki) a. Enostavnost shranjevanja med priljubljene (Odlino, dobro, slabo) -slovenski uporabniki vmesnik (Da, Ne) b. Zamenjava videza (Da, Ne) c. Omogoa zavihke (Da, Ne) Naloga za poroilo: Izdelajo razpredelnico z odgovori; prilepijo sliko brskalnika (poljubnega), ki prikazuje shranjevanje med priljubljen.; 3. 6. Iskanje podatkov o brskalnikih s pomojo iskalnih strojev (RobertBertoncelj) a. Razirjenost posameznih iskalnih strojev http://www.w3schools.com/browsers/browsers stats.asp; prenesejo sliko s spleta injo vstavijo v dokument b. Varnost posameznih brskalnikov c. Poiskati odgovore na naslednja vpraanja:i.Zakaj je Internet Explorer v osnovi bolj ranljiv od preostalihbrskalnikov ii.Katere prednosti prinaa Internet Explorer 8 iii.Kaj je Active X iv.Kakno prednost prinaa program kot je npr. Sandboxie Control ... Naloga za poroilo: S spleta prenesejo podatke in grafe (graf lahko tudi sami izdelajo) o razirjenosti iskalnih strojev in njihovi varnosti. Zapiejo odgovore na vpraanja: - zakaj je Internet Explorer v osnovi bolj ranljiv od preostalih brskalnikov, - katere prednosti prinaa Internet Explorer 8, - kaj je Active X, - kakno prednost prinaa program kot je npr. Sandboxie Control.Podrobneja navodila dijakom za izvajanje aktivnosti pri teoretinem pouku stroka1. Kaj je spletni brskalnik (Robert Bertoncelj) http://sl.wikipedia.org/wiki/Spletni brskalnik http://www.monitor.si/clanek/spletni-brskalniki/ http://www.ris.org/2010/01/Novice/Firefox zmagovalec Chrome najhitrej si/ 2. Predstavitev najpogosteje uporabljeni h spletni h brskalnikov (Robert Bertoncelj) Internet Explorer http://sl.wikipedia.org/wiki/Windows Internet Explorer Mozilla Firefox http://sl.wikipedia.org/wiki/Mozilla Firefox Opera http://sl.wikipedia.org/wiki/Opera (brskalnik) Apple Safari http://sl.wikipedia.org/wiki/Safari (brskalnik) Google Chrome http://sl.wikipedia.org/wiki/Google Chrome, http://www.google.com/chrome/intl/sl/features.html?hl=sl&brand=CHMB&utm campaign=s l&utm source=sl-ha-emea-sl-sk&utm medium=ha 3. Naini iskanja podatkov (Robert Bertoncelj) Samo za primer; Staro; bolji bi bili opis iskanja z Google-om **************************************************************** Iskanje informacij na internetu Obstaja mnogo spletnih strani, ki so namenjene iskanju informacij na Internetu. Taknim spletnim stranem pravimo iskalni stroji. Iskalni stroji kreirajo podatkovno bazo dokiumentov, kiso shranjeni na web strenikih. Primer iskalnih strojev:P www.google.comwww.yahoo.comwww.excite.comwww.metacrawler.comIskalni stroji uporabljajo posebne programe za poveevanje podatkovne baze (Spiders or Web Robots).4.0 Iskalni stroji in iskanje informacije na Webu 4.1 Iskalni strojIskalni stroji omogoajo iskanje informacij na Internetu. Iskalni stroji posedujejo velike baze podatkov (indeksi), ki jih navadno avtomatsko gradijo raunalniki programi, znani kot roboti. Roboti ob razlinem asu iejo, zbirajo in indeksirajo omrene povezave na dokumente, razpololjive na strenikih. 4. 4.2 Iskanje informacij z iskalnimi strojiIskalni stroji pridobivajo podatke na razline naine. Nekateri iskalni stroji omogoajo le enostavnjee tehnike iskanja (kljune besede), drugi pa tudi napredne (uporaba Boolovi operatorjev, kontekstni operator). Nekateri sistemi koristijo privzet operator iskanja (AND ali OR). Zopet drugi omogoajo omejevanje iskanja na polja baze podatkov oz. elemente dokumenta HTML: ime (title), povezava (link), domena (domain), url (url) itd. Zdruevanje teh polj v en profil iskanja, poveuje ciljanost zadetkov in omogoa iskanje specificnih informacij, kot npr. koliko drugih dokumentov je povezanih na doloen dokument. Iskalni stroji nudijo uporabniko dokumentacijo (navadno jo naj demo pod povezavo "Help") o tehniki iskanja na danem iskalnem stroju.Vsak iskalni stroj si gradi bazo podatkov.Eni iskalni stroji iejo kljune besede v glavah HTML dokumentov, imenovanih meta-tag. Prednost taknega indeksiranjaje, da robotu ni potrebno preiskati celotne vsebine dokumenta, ampak samo kljune besede v glavi dokumenta. Slabost strojaje, daje kvaliteta zadetka odvisna od samih avtorjev strani in kljunih besed, ki jih je avtor navedel.Druga metoda iskanja kljunih besedje uporaba robotov (spiders' or 'web robots), ki pregledajo celotno vsebino dokumenta in na osnovi tega indeksirajo kljune besede. Slabostje v zamudnosti postopka.Osveevanje baze podatkov je pomembno, saj je vedno znova potrebno preverjati obstoj in aktivnost strani.Trenutno je najbolji oziroma najbolj popularen stroj Google, ki uporablja napredne tehnike razvranja zadetkov glede na njihovo pomembnost. Za vsak zadetek preverja koliko drugih strani vsebuje povezavo na stran zadetka.4.3 Delovanje iskalnih strojevUporabnik dostopa do iskalnega stroja preko uporabnikega vmesnika, kjer vpie kljune besede. S pritiskom na tipko ali klikom iskalni stroj pregleda podatkovno bazo (indekse spletnih strani). Iskalni stroj vrne zadetke v obliki URL -jev, ki so razvreni po pomembnosti zadetka.Velja, da dobimo malo uporabnih informacij, e se iskanja lotimo s slabo (neuinkovito) tehniko.4.4 Meta iskalni stroji (MetaSearch engine)Meta iskalni stroji hkrati povpraajo ve iskalnih strojev. Nimajo lastne podatkovne baze indeksov spletnih strani, namesto tega poljejo zahteve drugim iskalnim strojem. Dobljene rezultate zdruijo.Dobra lastnost taknih iskalnih strojev je, da najdejo tudi manj pogoste vsebine. Zaradi obirnosti podatkov obiajno ne vrnejo vseh zadetkov, ampak samo najbolje.Primer meta iskalnih strojev http://www.northernlight.com/, http://www.cyber411.com/. 4.6 Vsebine, ki jihlahko e iemo z iskalnimi strojiNa spletu lahko iemo po mnogih razlinih bazah podatkov, kot na primer iskanje po noviarski h skupinah, asopisnih lankih in revijah ter raznih imenikih, ki so bodisi brezplani bodisi plaljivi. Primer http://www.deja.com/..4.7 Osnovne zahteve iskanjaBolj ko je kjuna beseda natanno doloena, veja je verjetnost pravega zadetka. 4.7.1 Skljuno besedoIskanje s kljuno besedo se uporablja takrat, ko iemo doloene informacije. Primer: elimo poiskat informacijo kdaj je KritofKolumb odkril Ameriko. Tipine kljune besede, ki jih lahko uporabimo so "Columbus", "America" in "discover". 5. Iskalni stroj bo kot rezultate vrnil spletne strani, na katerih se nahaja katerakoli od teh treh kljunih besed. V naem primeru bo iskalni stroj vrnil katerokoli stran, ki vsebuje besedo Columbus, ali America ali discover.Tega pa si pravzaprav ne elimo. 2elimo si ogledati tiste spletne strani, ki vsebujejo vse tri besede hkrati.4.7.2 Kljune besede ter AND operatorMed kljunimi besedami uporabimo operator AND. Iskanje bo omejeno na dokumente, kjer bodo vse tri kljune besede vsebovane hkrati. Na ta nain bo verjetnost pravilnega zadetka veja.4.7.3 Iskanje s frazoDokument lahko iemo s pomojo fraze, ki jo je nekdo izrekel, a smo pozabili kdo. Primer: iemo osebo, ki je izrekla neko znano frazo. Fraza se mora nahajati v narekovaju. Primer: "To be, or not to be: that is the question"4.7.4 Uporaba NOT operatorjaOperator NOT omeji iskanje na tiste dokumente, ki ne vsebujejo kljune besede oznaene z operatorjem NOT. Primer pri iskanju Kolumba nam iskalni stroj vrne veliko tevilo rezultatov, ki se nanaajo na prodajo ali na muzeje. Z uporabo operatorja NOT omejimo rezultate iskanja in sicer tako, da nam iskalni stroj ne prikae dokumentov, ki vsebujejo kljuno besedo prodaja in muzej. Nasvet Pri vpisovanju kljunih besed uporabljajmo male rke. Veina iskalnih strojev vrne dokumente, ki imajo kljune besede zapisane z malimi ali velikimi rkami. e kljuno besedo zapiemo z velikimi rkami, potem iskalni stroji prikaejo samo tiste zadetke, kjer so kljune besede zapisane z velikimi rkami. 4.8 Napredne zahteve iskanjaVeina iskalnih strojev omogoa napredno tehniko iskanja in razvranje zadetkov glede na datum in druge monosti.4.8.1 Uporaba + operatorjaOperator "+" neposredno pred kljuno besedo (brez presledka), omejuje iskanje na dokumente, ki vsebujejo to besedo. Deluje podobno kot AND operator. 4.8.2 Up orab a - op eratorja Delujepodobno kot operator NOT. Zadetki so dokumenti, ki ne vsebujejo besed museum in sale. 4.8.3Krajanje kljunih besedPri krajanju kljucnih besed napiemo koren besede, ki jo okrajamo z znakom (npr. z zvezdico "*").e iemo matema*, nam bo sistem vrnil zadetke, ki vsebujejo besede: matematika, matematik, mateamtien.... 6. 4.8.3 Iskanje po doloenih domenahIskanje lahko omejimo tudi po dokumentih, ki se nahajajo na strenikih z doloenim domenskim imenom.I Navajanje virov, primer:VIRIiZorecii, M. (1998). Svetovni splet. Ljubljana: Tehnika zaloba Slovenije. Richardson L., Ruby S.iii, I. in Koros, A. (2007). RESTful Web Services Bonn: O'Reilly. Vidmariv, J. (1997). portno-rekreativna dej avnost odraslih prebivalcev Slovenije in nekateri kazalci zdravstvenega stanja. V B. Sila (ur.), Gibalna aktivnost odraslih prebivalcev Republike Slovenije (str. 193208). Ljubljana: Fakulteta za port, Intitut za port. Raggettv, D. (2005). Getting started with HTML. World Wide Web Consortium. Pridobljeno 7. 10. 2008 iz http://www.w3.org/MarkUp/Guide/ Spletvi. Pridobljeno 7. 10. 2008 iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Spleti Vire navajamopo abecednem redupriimkaprvega avtorja oziroma naslova, e avtor dela ni znan. ii Navajanje vira: en avtor. iii Navajanje vira: ve avtorjev. iv Navajanjepoglavja knjige. v Navajanje spletne strani znanega avtorja. vi Navajanje spletne strani neznanega avtorja. Uporaba opomb ni zaelena.