1

PRIPR AVL JENI NA ZDR AVO ŽIVL JENJE

2

NI GA ČEZ DOBER ZDRAVNIKOV NASVETALI KAKO SE OBVAROVATI BOLEZNI SRCA IN OŽILJA

Zdravniki najbolje vedo, da je bolezen bolje preprečiti, kot pa jo zdraviti. Vsak med nami pa lahko sam največ stori za svoje zdravje.

»Če se tega zavedamo, izberimo takšen življenjski slog, seveda v okviru naših možnosti in želja, da bomo nevarnost bolezni srca in žil odložili v pozno starost, če nam jih že ne bo uspelo povsem preprečiti. Pravočasno torej premislimo, kaj lahko naredimo za preprečitev bolezni. Uspešna preventiva se začne v zgodnji mladosti, najprej v družini s privzgajanjem zdravih življenjskih navad, nato v vrtcih in šolah. Seveda pa je predvsem dolžnost vsakega posameznika, da naredi največ, kar zmore, za svoje zdravje in dobro počutje. To naj nam bo tudi merilo kakovosti življenja,« je prepričan prim. Mirko Bombek, ugledni specialist za interne bolezni v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje, s katerim smo se dogovorili za to našo e-Zdravstveno posvetovalnico.

Verjamemo, da lahko zaposleni v Novi KBM postanemo velika družina somišljenikov, ko gre za naše zdravje in dobro počutje. Le odločiti se je treba! Pri naši odločitvi za zdrav način življenja nam bodo stali ob strani strokovnjaki Društva za zdravje srca in ožilja. Vredno jim je prisluhniti in se seveda udeležiti meritev dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni, ki jih v septembru organiziramo skupaj z Društvom za zdravje srca in ožilja.

»Bolezni srca in ožilja, predvsem koronarna arterijska bolezen, delujejo v našem telesu kot ostrostrelec. Deluje skrito in povsem neopazno izbira nič hudega sluteče žrtve. Zato vam polagamo na srce (in ožilje), obiščite našo zdravstveno ekipo, ko bo prišla v vašo ustanovo merit dejavnike tveganja, izmerite si vrednosti krvnega tlaka, sladkorja in maščob v krvi ter, če je treba, pravočasno ukrepajte. Ne postanite žrtev tihega ostrostrelca! Storite to, ko ste še zdravi,« vam svetuje Marko Bombek, dr. med., specialist internist, ki je avtor prvega prispevka. V njem opisuje dejavnike tveganja, ki ogrožajo zdravje našega srca in ožilja.

3

Piše: Marko Bombek dr. med., special ist internist Univerzitetnega kl iničnega centra Mar ibor

V zadnjih dveh desetletjih so se srčno-žilne bolezni (SŽB) izstrelile na vrh kot dominantne kronične bolezni v mnogih delih sveta in ocenjuje se, da bodo postale vodilni vzrok zbolevnosti in umrljivosti širom sveta. V začetku 20. stoletja so bile SŽB odgovorne za manj kot 10 % smrti, na začetku 21. stoletja pa je ta odstotek že skoraj 50 % vseh smrti.

Do leta 2020 naj bi SŽB vzele 25 milijonov življenj letno oziroma bile odgovorne za vsako tretjo smrt. Vzrok pomika na svetovni vrh umrljivosti in obolevnosti je v t. i. epidemiološki tranziciji, ko je industrijski, tehnični, socialni in ekonomski razvoj človeštva pripeljal do izboljšanja splošnega zdravstvenega stanja populacije. Ljudje vse manj umirajo zaradi slabe prehranjenosti in infekcijskih bolezni, ki so bile vodilne do 19. stoletja, v ospredje pa stopajo srčno-žilne bolezni in rakasta obolenja.

Pogosto je nenadna srčna smrt prvi in tudi edini znak koronarne bolezni, ko se navidezno zdrav človek zgrudi in umre. Takrat nastopi klinična smrt, ko človek ne kaže znakov življenja. Do nepopravljivih okvar, predvsem možganskih, loči žrtev koronarnega dogodka le nekaj minut, zato je ključnega pomena takojšnje izvajanje temeljnih postopkov oživljanja. Kdaj ste nazadnje obnovili znanje temeljnih postopkov oživljanja? Prijavite se na tečaj.

Koronarna bolezen – tihi ubijalec in ostrostrelec

ATEROSKLEROZA SI ŠE VEDNO MANE ROKE – NE DOVOLIMO TEGA!

Kdaj ste nazadnje obnovili znanje temeljnih postopkov oživljanja? Prijavite se na tečaj.

4

K nastanku ali poslabšanju bolezni prispevajo številni dejavniki tveganja. Z vedno boljšim razumevanjem mehanizma ateroskleroze in aterotromboze odkrivamo nove in nove dejavnike tveganja. Na nekaj pomembnih vas želim spomniti tudi tokrat. Velja si jih pogosto priklicati v spomin, velja se jim postaviti po robu, če hočemo kaj storiti zase, če se nočemo prepustiti kateri izmed slabih navad v varljivem prepričanju, da se nam ne bo zaradi tega prav nič zgodilo.

Kajenje ostaja najpomembnejši odpravljivi dejavnik tveganja koronarne bolezni. 40 % vseh smrti, povezanih s kajenjem, gre na račun ishemične srčne bolezni. Skrb vzbuja tudi 8 % smrti zaradi pasivnega kajenja, kar se marsikje še vedno zanemarja. Še bolj strašljiv je podatek, da kljub vsem opozorilom število kadilcev narašča, predvsem med mladimi in ženskami. Ocenjujejo, da svetu kadi milijarda ljudi, in polovica teh samomorilcev bo zaradi kajenja tudi umrla. Tako ali drugače. Zato prenehanje kajenja velja za najpomembnejši ukrep preventivne kardiologije, saj zmanjša umrljivost za 30 % v 3 do 6 mesecih po prenehanju in za 60 % v prvih treh letih po prenehanju kajenja.

Boste prižgali cigareto?

Kolikšen je vaš krvni pritisk?

1

2SPOL

40 % vseh smrti, povezanih s kajenjem, gre na račun ishemične srčne bolezni.

8 % smrti zaradi pasivnega kajenja

Prenehanje kajenja zmanjša umrljivost za 30 % v 3 do 6 mesecih po prenehanju in za 60 % v prvih treh letih po prenehanju kajenja.

• prenehajmo kaditi in prekomerno uživati alkoholne pijače, • zmanjšajmo telesno težo, • zmanjšajmo dnevni vnos soli • bodimo redno telesno aktivni.

Pustite se presenetiti.

Si predstavljate, kakšen napor prenaša takrat motor avtomobila oziroma naše srce? Zmanjšanje sistoličnega (zgornjega) krvnega pritiska za 20 mmHg in diastoličnega za 11 mmHg pomeni zmanjšanje tveganja možganske kapi za 63 % in koronarne bolezni za 46 %. Zato je ključnega pomena, da vsak pozna svoj krvni tlak, ga redno kontrolira in po potrebi zdravi.

Pomen arterijske hipertenzije kot dejavnika tveganja nazorno oriše misel nekdanjega ministra za zdravje prof. dr. Dušana Kebra, ki je v enem od svojih prispevkov zapisal, da je živeti s povišanim krvnim pritiskom enako vožnji avtomobila v prvi prestavi 80 km/h.

5

Pomembna skupina dejavnikov tveganja, ki so izrednega pomena, je sladkorna bolezen, neodzivnost na inzulin kot predstopnja sladkorne bolezni in metabolni sindrom. Slednji je pravzaprav kombinacija več bolezenskih znakov: glukozne intolerance s hiperinsulinemijo, hiperlipidemije, hipertenzije in centralne debelosti.

Obstaja več kriterijev. V ZDA, denimo, ustreza kriterijem za metabolni sindrom kar 25 % ljudi. Strašljivo. Ti bolniki imajo 2- do 8-krat povečano tveganje za kardiovaskularne dogodke in kar tri četrtine jih umre zaradi koronarne bolezni. Pomembno je dejstvo, da se tveganje pojavi že mnogo pred nastopom same bolezni oziroma postavitvijo diagnoze, kar literatura opisuje kot fenomen tiktakajoče ure – tempirane bombe. Se spomnite ameriških akcijskih filmov, ko v kovčku tiktaka neznana ura, potem pa poči? Podoben pojav. Ali tudi vi slišite uro v svojem kovčku?

Krvni sladkor – tempirana bomba3

Nekoč so bili mnenja, da mora biti telesna vadba intenzivna, a to sploh ne drži.

Polurna živahna hoja petkrat tedensko zmanjša tveganje za srčno-žilne dogodke za 30 %.

Včasih je veljal pregovor: »No pain, no gain,« kar bi lahko prevedli: »Brez bolečine ali mučenja ni učinka.« Danes vemo: ni se treba mučiti, le petkrat na teden je treba opraviti polurni živahen sprehod, na primer do službe in nazaj, do mesta in nazaj.

4 Gremo peš!Redna fizična aktivnost zmanjša zahteve srca po kisiku in izboljša telesne zmogljivosti, oboje pa močno zmanjšuje tveganje za pojav koronarne bolezni. Zaščitni učinek telesne vadbe vključuje zmanjšanje debelosti in pojav sladkorne bolezni, znižuje krvni pritisk, izboljša lipidogram, izboljša reološke lastnosti krvnega pretoka in zmanjša žilno vnetje, ki je vse pomembnejši dejavnik aterogeneze.

6

Ogledalo ne laže!5

Med dejavniki tveganja ne smemo prezreti stresa in depresije.

Poleg klasičnega akutnega stresa, ki ga doživimo ob pretresljivih novicah, je vse pomembnejši tudi z delom, s poklicem povezan stres.

Ta ima dve komponenti: poklicno napetost, ki je kombinacija delovnih zahtev in slabe kontrole nad delom, ter nesorazmerje med naporom in nagrado. Te vrste stres je nam, Slovencem, položen v zibelko, kljub temu pa ga poskušajmo zmanjšati. Obe komponenti stresa podvojita tveganje za srčni infarkt in možgansko kap med Evropejci.

6Hočem bolje, hočem več!

Še vedno so deljena mnenja o tem, ali je debelost samostojen dejavnik tveganja ali le preko glukozne intoler-ance, neodzivnosti na inzulin, dislipidemije, arterijske hipertenzije in telesne neaktivnosti, kar vse običajno spremlja debelost.

Ugotovili so, da debelost, predvsem razmerje pas – boki kot merilo centralne (trebušne) debelosti samostojno povečuje tveganje za žilne dogodke. Skrb zbujajoči so podatki o večanju deleža debelih ljudi z indeksom telesne mase, večjim od 30. Strašljivi podatki prihajajo iz ZDA, kjer se je v zadnjem desetletju delež tako debelih ljudi podvojil in že znaša 30 odstotkov populacije. Ste že slišali, da se naš narod amerikanizira? Bojim se, da spada sem tudi problem debelosti – ta postaja tudi problem Slovenk in Slovencev.

7

Vzrok povišanih maščob je lahko prevelik vnos ali pa je v našem telesu zaradi prevelike sinteze. Nivo maščob lahko zmanjšamo s spremembo življenjskega sloga in z zdravili. Pri zdravilih je včasih ključnega pomena, ali spadamo v skupino t. i. absorberjev ali sintetizatorjev.

Pri prvih zmanjšamo absorbcijo, pri drugih pa zavremo sintezo. Pozoren je treba biti takrat, ko kljub zdravi prehrani in zdravilu ni želenega učinka. Takrat je treba zdravilo zamenjati ali pa dodati drugo.

Že spet o holesterolu!

Kadar se neka bolezen pogosteje pojavlja znotraj družine, to nakazuje na genetsko povezanost oz. dednost. To vsekakor velja tudi za srčno-žilne bolezni in aterosklerozo.

Nedavno je bil dokončno razvozlan in zapisan človeški genom. Sedaj znanost poskuša vsakemu genu določiti funkcijo in obratno, za vsak proces v telesu poskuša najti odgovorno molekulo in gen zanjo. Tako so že znani in se raziskujejo geni, ki so odgovorni za dislipidemije, arterijsko hipertenzijo, sladkorno bolezen, ki aterosklerozo pospešujejo.

Znani so tudi že geni, ki nadzorujejo funkcijo znotrajžilnega sloja, svetlino – diameter arterij, njihovo reaktivnost, kote razvejanja, lepljenje trombocitov, raztapljanje strdkov. Vse to so t. i. kandidatni geni za aterosklerozo. Cilj teh raziskav je odkriti ogroženega posameznika mnogo pred nastankom bolezni in pravočasno pričeti z agresivnim odpravljanjem pridruženih dejavnikov tveganja. Iz genov smo nastali in med gene se vračamo.

Ko sorodnik dobi srčni infarkt

Povišane maščobe v krvi so eden najbolj znanih in največkrat omenjanih dejavnikov tveganja.

Naj le spomnim, da 10% zvišanje vrednosti holesterola v krvi poveča tveganje kardiovaskularnih bolezni za 20–30 %.

8

Ateroskleroza si mane roke. Ustavimo jo, vsaj upočasnimo, z agresivnim odpravljanjem vseh dejavnikov tveganja. Ne pozabite: bolje je preprečiti kot zdraviti!

Marsikdo bo ob prebranem pomislil: pač še en prispevek o dejavnikih tveganja. A njihova prisotnost in pogostnost v populaciji, med nami, daje vtis, kot da se o njih ne bi še nikoli govorilo ali pisalo. Statistika je zaskrbljujoča.

9

Prelep je. Črn. Kovinske barve. Sosedje jim ga zavidajo. Ob sončnih sobotah mu ponavadi privoščijo kopel z nežnim detergentom in ga natančno posesajo s hišnim sesalnikom, s katerim so pravkar posesali spalnico in otroško sobo. Nedeljo si želijo preživeti v njegovi družbi, vreme je kot nalašč za izlet, zato se zjutraj hitro zbere vsa družina: starša, otroci, kuža in ON – prelep, črn in kovinske barve, njihov avtomobil. Tiho in zvesto prede po panoramski cesti, ko na armaturni plošči zasveti opozorilna lučka. Izlet je v trenutku pokvarjen. Nemudoma se vrnejo domov, vsa družina je zaskrbljena, najbolj pa moški del. Kaj je narobe z njihovim družinskim

članom? Se slabo počuti? Ga kaj boli? Takoj naslednji dan ga odpeljejo v pooblaščeni servis in se posvetujejo s strokovnjaki. Cena popravila ni pomembna, samo da bi opozorilna lučka čim prej ugasnila.

Ko vas telo poKliče na servis! če se boste prepoznali v naslednjih vrsticah in vprašanjih, se pos-vetujte s svojim osebnim zdravnikom.

Kaj pa človek? Ali ima človeško telo opozorilne lučke, kot jih ima avtomobil? Na prvi pogled bi lahko rekli, da je tega zmožna le elektronika, pa vendar ne smemo pozabiti, da je elektronika kar nekaj razvojnih stopenj za prefinjenostjo delovanja človeškega telesa.

Odgovor je torej: DA! Tudi človeško telo premore opozorilne znake, lučke, ki lahko pomenijo bolj ali manj resno okvaro – bolezen.

10

Vsaka bolečina v prsih zahteva nadaljnjo obravnavo. Vsaka bolečina v prsih, razen redkih izjem, zahteva rentgenski posnetek srca in pljuč ter elektrokardiogram (EKG). Če je bolečina tiščanje, pekoča, v globini prsnega koša in jo največkrat orišete z dlanjo na prsih, če se širi v levo ali v obe roki, se pojavlja ob naporih ali tudi v mirovanju, če vas prisili k prenehanju napora in takrat v nekaj minutah pojenja, je lahko znak angine pektoris, resne bolezni pomanjkanja kisika v srcu, največkrat zaradi zoženih venčnih arterij, pa tudi iz drugih razlogov.

Pojav dušenja ponavadi ne pomeni slabe kondicije. Če vas duši ob naporu, če zaostajate za vrstniki pri hoji navkreber, če se zaradi dušenja ustavljate na stopnicah ali med nadstropji, če vas dušenje in suh kašelj zbujata ponoči, lahko imate resno obolenje srca ali pljuč. Ne pripisujte teh težav le slabi kondiciji. Poleg rentgenskega posnetka povprašajte tudi po testu pljučne funkcije – spirometriji, pri kateri nekajkrat zapored pihnete po široki cevi v aparat.

Dragi bralci, z zgornjim karikiranim uvodom želim v vas prebuditi pozornost na opozorilne znake, ki vam jih sporoča vaše telo. Moj cilj je, da vam pri lečečem zdravniku ne bi bilo treba odgovarjati na vprašanja, kot sta: ‘’Kje ste pa hodili tako dolgo? Zakaj niste prej prišli?’’ Zato pozorno in kritično preberite naslednje vrstice. Kot zdravnik internist bom opisal nekatere glavne opozorilne znake bolezni srca, ožilja in pljuč. Nanizal bom tudi nekaj vprašanj z drugih področij človekovega zdravja. Če se v naslednjih vrsticah in vprašanjih prepoznate, vas telo kliče na servis in z obiskom nikar ne odlašajte!

1 Imate bolečine v prsih?

2Vas duši?

11

Dlje časa trajajoč nepojasnjen kašelj je lahko znak različnih obolenj pljuč in srca, kot so astma, srčno popuščanje, specifične pljučne bolezni pa tudi t. i. zgaga oziroma gastroezofagealna refluksna bolezen, pljučni tumor in druge. Zapomnite si, zdrav človek ne kašlja, niti ne pokašljuje.

Kadilec s kašljem, z dušenjem ali z bolečino v prsih je vedno potreben nujnega rentgenskega posnetka srca in pljuč. Vsak mora biti ‘’slikan’’. Vsak mora imeti opravljeno spirometrijo. Še posebno pozorni morate biti na vse spremembe karakterja za kadilce povsem običajnega jutranjega, t. i. kadilskega kašlja. Izkašljanje krvi ali izpljunka s primesjo krvi lahko pogosto pomeni resno obolenje pljuč, prepogosto pljučnega raka ali zaporo pljučnih žil, tako imenovano pljučno embolijo.

Vsaka izguba zavesti zahteva temeljito obravnavo. Izguba zavesti je lahko znak motenega srčnega ritma, bolezni srčnih zaklopk, hude bolezni vratnega in možganskega žilja, posledica različnih kombinacij zdravil ali prevelikih odmerkov in številnih drugih bolezni.

3Že dlje časa kašljate?

4Ali ste kadilec in kašljate?

5Ali ste kdaj izgubili zavest?

12

Človek ne sme krvaveti iz nobene telesne odprtine, razen ženske v rodni dobi, v času mesečnega perila. Kri v blatu pomeni resno obolenje črevesa, dokler to ni izključeno, zlasti v času epidemije črevesnega raka, ki smo ji priče v današnjem času. Ne zanašajte se na hemoroide.

Ali nenamerno hujšate? Ali imate pogosto glavobol? Ali imate kot moški slab curek urina, težko pričnete mikcijo, odvajate vodo po kapljicah? Ali je vaš urin penast? Ali otekate v noge in v druge dele telesa, se vam pozna rob nogavic? Ali se vam je spremenil ritem odvajanja blata, njegova oblika, ste pogosto zaprti? Ali vas čezmerno žeja, odvajate velike količine urina in ob tem hujšate? Ste si kjerkoli po telesu otipali neobičajno zatrdlino?

6Ali čutite zaganjanje ali nereden utrip srca? Zelo pogosta motnja ritma je tako imenovano preddvorno plapolanje ali atrijska fibrilacija, kar poleg srčnega popuščanja lahko privede tudi do možganske kapi zaradi krvnih strdkov, ki nastajajo v plapolajočem delu srca. Za življenje nevarne motnje srčnega ritma lahko povzročijo nenadno srčno smrt.

7 Ali ste od kod krvaveli?

8Ali nenamerno hujšate?

13

Kaj pa zdaj!?

Če ste se prepoznali v prejšnjih vrsticah in vprašanjih, se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom. Vaš, njegov in moj cilj je skupen: pravočasno prepoznana bolezen in s tem večja možnost ozdravitve ali izognitev napredovanju bolezni ter še hujšim zapletom.

Če imate občutek, da vaš osebni zdravnik nima posluha za vaše težave, se odločite za drugega zdravnika, podobno kot zamenjate servisno delavnico, ko dobite občutek, da vaš avtomobil ni deležen ustrezne pozornosti in kvalitetnega servisa. Vsekakor imate to pravico, saj kontrolna lučka sveti vam.