1

PRILOGA 1B

NASLOVNA STRAN NAČRTA

OSNOVNI PODATKI O GRADNJI

naziv gradnje SANACIJA RAK V KROPI

kratek opis gradnje Načrt obravnava sanacijo rak v Kropi, zgrajene od Koruznega mosta do stanovanjske hiše Kropa 28a.

vrste gradnje investicijsko vzdrževalna dela

DOKUMENTACIJA

vrsta dokumentacije PZI - projektna dokumentacija za izvedbo gradnje sprememba dokumentacije

NE

številka projekta 25/2019

PODATKI O NAČRTU

strokovno področje načrta 1 Načrt s področja arhitekture

številka načrta 25/2019

datum izdelave avgust 2019

PODATKI O IZDELOVALCU NAČRTA ime in priimek pooblaščenega arhitekta, pooblaščenega inženirja ali druge osebe

Polona Čeh, univ.dipl.inž.arh.

identifikacijska številka A-0664

podpis pooblaščenega arhitekta, pooblaščenega inženirja ali druge osebe

PODATKI O PROJEKTANTU

projektant (naziv družbe) ING – ARH, Polona Čeh s.p.

sedež družbe Kranjska cesta 4, 4240 Radovljica

vodja projekta Polona Čeh, univ.dipl.inž.arh.

identifikacijska številka A-0664

podpis vodje projekta

odgovorna oseba projektanta

Polona Čeh

podpis odgovorne osebe projektanta

2

TEHNIČNO POROČILO

Kazalo tehničnega poročila 1 OPIS GRADNJE ...................................................................................................................................... 3

1.1 Splošno ......................................................................................................................................... 3

1.2 Urbanistični opis lokacije objekta: ............................................................................................... 3

2 OBSTOJEČE STANJE RAK: ...................................................................................................................... 3

3 OPIS PREDVIDENE SANACIJE ................................................................................................................ 6

3.1 Pripravljalna dela .......................................................................................................................... 6

3.1.1 Zakoličba in prestavitve komunalnih vodov ......................................................................... 6

3.1.2 Ureditev gradbišča................................................................................................................ 6

3.2 Sanacija kamnitega opornega zidu vodotoka Kroparice .............................................................. 7

3.2.1 Rušitve na kamnitem zidu .................................................................................................... 7

3.2.2 Nove pozidave na kamnitem zidu ........................................................................................ 7

3.3 Sanacija rak ................................................................................................................................... 7

3.3.1 Rušenje elementov rak ......................................................................................................... 7

3.3.2 Zemeljska dela ...................................................................................................................... 7

3.3.3 Nova konstrukcija rak ........................................................................................................... 7

3.3.4 Finalna obdelava vidnih betonov ......................................................................................... 8

3.3.5 Meteorna kanalizacija .......................................................................................................... 8

3.3.6 Zapornica .............................................................................................................................. 9

3.3.7 Nova ograja pri zapornici ...................................................................................................... 9

3.3.8 Ostale zahteve za gradnjo: ................................................................................................... 9

4 OPIS PRIČAKOVANIH VPLIVOV GRADNJE NA NEPOSREDNO OKOLICO ................................................ 9

4.1 Pričakovani vplivi v času gradnje: ................................................................................................. 9

4.1.1 Vpliv na mehansko odpornost in stabilnost ......................................................................... 9

4.1.2 Varnost okolice pred požarom ............................................................................................. 9

4.1.3 Higienska in zdravstvena zaščita .......................................................................................... 9

4.1.4 Varnost pri uporabi ............................................................................................................ 10

4.1.5 Zaščita pred hrupom – hrup podnevi, hrup ponoči............................................................ 10

4.2 Vplivi in ukrepi v času uporabe .................................................................................................. 11

4.2.1 Mehanska odpornost in stabilnost ..................................................................................... 11

4.2.2 Varnost okolice pred požarom ........................................................................................... 11

4.2.3 Higienska in zdravstvena zaščita ........................................................................................ 11

4.2.4 Varnost pri uporabi ............................................................................................................ 11

4.2.5 Zaščita pred hrupom – hrup podnevi, hrup ponoči............................................................ 11

4.2.6 Vplivi v zvezi z energijo in ohranjanjem toplote ................................................................. 11

5 3D POGLEDI ........................................................................................................................................ 12

6 RISBE ................................................................................................................................................... 15

3

1 OPIS GRADNJE

1.1 Splošno

Investitor želi sanirati rake v Kropi. Te so zgrajene od Koruznega mosta do stanovanjske hiše Kropa 28a.

Novejši izliv iz rak pri stanovanjski hiši Kropa 28a se ohrani oziroma se v ta del ne posega.

Načrt ne zajema bodoče ureditve ceste (trga) južno od rak. Ta ureditev je obdelana v ločenem projektu.

Za projekt je bil predhodno izdelan geodetski načrt št.: 19/158 izdelovalca Geosfera d.o.o. z odgovorno osebo Gregor Škufca uni.dipl.ing.geod.

1.2 Urbanistični opis lokacije objekta:

Obstoječe rake so zgrajene na zemljišču s parc. št. 235, k.o. Kropa.

Dostop do rak je urejen po regionalni cesti R3-635/1122 Lipnica – Kropa – Rudno ter naprej preko

Koruznega mosta po javni poti z oznako odseka JP 849273.

Fotografija 1: Letalski posnetek območja.

2 OBSTOJEČE STANJE RAK: Rake se pričnejo z vtokom na jugozahodni strani pri Koruznem mostu na koti 508,65 mnm in končajo z

iztokom pri stanovanjski hiši Kropa 28a na severovzhodni strani. Dolžina celotnih rak je ca. 48,30 m.

Severozahodna stranica rak je pretežno zgrajena na kamnitem opornem zidu struge Kroparice, le manjši

zahodni del je zgrajen na strugi potoka Kroparica. Jugovzhodna stranica rak meji na dostopno javno pot

oz. na manjši trg pred gostilno Pr΄Kovač. Na rakah sta urejena dva iztoka. Prvi opremljen z vertikalno

dvižno zapornico iztok se nahaja kmalu za vtočno odprtino v rake. Drugi iztok, v katerega se z gradnjo ne

posega, je urejen pri stanovanjski hiši. Za dodatno regulacijo nivoja vode sta na severozahodni stranici

urejena dva preliva. Rake so zgrajene iz armiranega in nearmiranega betona.

Rake so v večjem delu dotrajane. Betonski zid pri vtočni odprtini je razpokan in zaradi tega slabo nosilen. Plošča pri zapornici je preperela. Na več mestih je vidna razpadajoča armatura. Vzdolž rak je mestoma močno poškodovan stik obodnih sten rak z dnom korita, kar se kaže z iztekanjem vode iz korita. Zaradi dolgotrajnega iztekanja so na več mestih močno poškodovane zunanje stene rak. Pri stanovanjski hiši je zid rak delno obložen z betonsko zidano oblogo in krit z dodatno betonsko kapo.

4

Fotografija 2: Vzdolžni pogled na rake z vtočne strani (levo) in zidana betonska obloga zidu pri stanovanjski hiši (desno).

Fotografija 3: Razpokan zid na vtoku v rake (levo) in poškodbe na betonski plošči pri zapornici (desno).

Fotografija 4: Poškodbe na podstavku rak zaradi zamakanja.

5

Betonske stopnice za dostop do rak so konstrukcijsko zasnovane neustrezno s premajhnimi stičnimi površinami. Beton stopnic je dotrajan. Betonski venec nad kamnitim zidom vodotoka Kroparice je debeline ca. 6 cm, na več delih je razpokan, da voda zateka za kamnit zid.

Fotografija 5: Dotrajane stopnice za dostop do rak (levo) in poškodbe na betonskem vencu nad kamnitim opornim zidom

(desno).

Kamnit oporni zid struge potoka Kroparice je močno poraščen z mahom, travami, grmičevjem in celo z mladimi drevesi.

Fotografija 6: Kamnit oporni zid vodotoka Kroparice

6

3 OPIS PREDVIDENE SANACIJE Opomba: Končni obseg gradnje in izvedbe se določi v času gradnje ob prisotnosti izvajalca, investitorja,

nadzornika in predstavnika ZVKDS, OE Kranj.

3.1 Pripravljalna dela

3.1.1 Zakoličba in prestavitve komunalnih vodov

Najmanj 30 dni pred pričetkom gradnje mora investitor obvestiti vse soglasodajalce glede zakoličbe,

zaščite in prestavitve obstoječih vodov javne infrastrukture, terminske uskladitve in nadzora nad

izvajanjem del. Gradbena dela v bližini infrastrukturnih vodov je potrebno obvezno izvajati z ročnim

izkopom in pod nadzorom strokovnih služb upravljavca voda.

Za gradnjo bo potrebna prestavitev in zaščita električnega droga, ki je pritrjen na oporni zid pri vtoku v rake. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih elektroenergetskih naprav ter izdelavo pripadajoče projektne dokumentacije je dolžan investitor naročiti pri izvajalcu Elektro Gorenjska d.d., Ulica Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj!

3.1.2 Ureditev gradbišča

Izvajalec mora gradbišče opremiti skladno s Pravilnikom o gradbiščih (Uradni list RS, št. 55/08, 54/09 – popr.) Gradbišče mora označiti z gradbiščno tablo postavljeno na vidnem mestu ob vhodu na gradbišče. Gradbiščna tabla mora biti pravokotne oblike velikosti najmanj 1 x 1,5 metra, izdelana iz obstojnega materiala. Podlaga mora biti v svetli barvi, pisava pa v temni, praviloma črni barvi. Podatki na tabli morajo biti čitljivi z razdalje najmanj 15 metrov. Tabla lahko vsebuje tudi logotip investitorja (če gre za podjetje) in logotipe izvajalcev, če je takšen dogovor med izvajalci in investitorjem. Tabla lahko vsebuje tudi logotip investitorja (če gre za podjetje) in logotipe izvajalcev, če je takšen dogovor med izvajalci in investitorjem. Na tabli morajo biti sledeči podatki, izpisani po vrsti:

• podatki o vrsti objekta glede na namen in o vrsti gradnje, kot je navedeno v gradbenem

dovoljenju,

• podatki o investitorju,

• podatki o projektantih in podatek o odgovornem projektantu oziroma če je odgovornih

projektantov več, podatek o odgovornem vodji projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ter

projekta za izvedbo,

• podatki o izvajalcih in podatek o odgovornem vodji del oziroma če je odgovornih vodij del več,

podatek o odgovornem vodji gradbišča in

• podatki o nadzorniku in podatki o odgovornem nadzorniku.

Gradbišče bo proti okolici zavarovano s PVC ali s panelno kovinsko gradbiščno ograjo višine 2 m. Ograjo bo potrebno postaviti tako, da bo zagotovljena varnost delavcev, varovanje tujih lastnin ter, da bo fizično preprečen dostop na gradbišča nepooblaščenim osebam. Uvoz na gradbišče naj bo urejen s kovinskimi ali lesenimi gradbiščnimi vrati širine vsaj 3,5 m. Vrata se morajo odpirati v gradbišče. Pri gradnji bo potrebno poskrbeti za zaščito sosednjih objektov in javnih površin z zaščitno ograjo, preprečevanjem prašenja okolice (vlažiti material, ki se odstranjuje) in poskrbeti za sproten odvoz ruševin na ustrezno deponijo. Investitor bo moral za začasno deponiranje gradbenega materiala zagotoviti prostor na lastnem zemljišču, ki je dostopno z vozili, a ne z večjo gradbeno mehanizacijo (manjši bager, nakladač, tovornjak,…). Če pride do onesnaženja javne površine, jo mora povzročitelj temeljito očistiti in na njej vzpostaviti prejšnje stanje. Gradbišče je potrebno opremiti z opozorilnimi znaki.

Investitor je pred gradnjo dolžan pri ustreznemu izvajalcu pridobiti Varnostni načrt, kjer bo ureditev gradbišča podrobneje obdelana.

7

3.2 Sanacija kamnitega opornega zidu vodotoka Kroparice

3.2.1 Rušitve na kamnitem zidu

Z zidu je potrebno odstraniti vso vegetacijo, ki se s koreninami zažira v zid. Zgornji del zidu je predvidoma

v slabem stanju, zato se ga poruši. Ruši se tudi ostale dotrajane dele kamnitega zidu, če jih ne bo možno

ohraniti. S fug se mehansko odstrani slabo vezano malto, izdela se globoke fuge. Pred vgradnjo novih

materialov se površine očisti z visokotlačnim pranjem (ca. 160 barov), po potrebi tudi mehansko s

krtačenjem.

Rušeno trdno kamenje se očisti in ohrani na gradbišču za ponovno pozidavo.

3.2.2 Nove pozidave na kamnitem zidu

Zazida se vse manjkajoče dele zidu. Pri tem je potrebno zgornji rob zidu višinsko prilagoditi novemu

armiranobetonskemu vencu. Pri pozidavi se uporabiti predhodno odstranjen kamen iz zidu. Manjkajoč

kamen je potrebno nadomestiti z lokalnim kamnom enake sestave. Kamenje mora biti polno utopljeno v

malto. Zlagati ga je potrebno v enakem slogu kot obstoječi zidovi, da se ohrani enotno lice zida. Zastičenje

fug kamnitega zidu se izvede tako, da bodo fuge ca. 2 cm pod nivojem vrha kamna. Za zidanje in fugiranje

se uporabi zmrzlinsko obstojno modificirano cementno malto granulacije 0-4 mm. Višino kamnitega dela

je potrebno prilagoditi nivoju nove AB kape!

3.3 Sanacija rak

3.3.1 Rušenje elementov rak

Saniranje obstoječih delov rak ni smiselno, saj rešitve ne bi zagotavljale ustrezne estetske in trajne rešitve.

Zato se s tem načrtom predvideva rušenje rak od vtoka do novejšega izliva pri stanovanjski hiši Kropa 28a.

Poruši se tudi pas asfaltne obloge ob rakah, naknadne betonske zidne obloge pri stanovanjski hiši ter del

novejšega opornega zidu na vtoku.

Zapornico se previdno demontira in obnovi za ponovno montažo.

3.3.2 Zemeljska dela

Po rušitvenih delih sledi izkop za izvedbo novih temeljev. Nosilen tamponski material od izkopa se shrani

na bližnji deponiji, preostali material se odpelje na stalno ali predelovalno deponijo.

Za zasipe se uporabi obstoječ tamponski material v kolikor je ustrezen. Manjkajočo zemljino se nadomesti

z novim tamponskim materialom ustrezne nosilnosti.

Ustreznost nosilnih slojev zemljine dokončno določi, izmeri in potrdi geomehanik z zapisom v gradbeni dnevnik. Za izkope in transport uporabiti manjšo gradbeno mehanizacijo (prilagoditi nosilnosti Koruznega mosta)!

3.3.3 Nova konstrukcija rak

Zgradi se nove rake širine 2,08 m. Korito rak je preseka (š x h) 1,58 x 0,66 m. Nove talne plošče in zidovi

so debeline 25 cm. Vrhnji rob parapetov in opornih zidov se obdela polkrožno. Podložni betoni bodo

kvalitete C16/20. Za gradnjo novih nosilnih delov rak se uporabi vodotesni beton kvalitete

C30/37,XC4,XF3,Cl 0,2,Dmax16,S3,PV2. Za pripravo betonske mešanice se uporabi pran rečni pesek. Beton

mora biti primeren za končno obdelavo z brušenjem. Za opaženje vidnih delov rak se obvezno uporabi

opaž za vidne betone kvalitete SB2, T2, P1, FT2, AF2, E1, SHK2 (po smernici DBV/BDZ). Armaturo je

potrebno vgraditi pazljivo, da se zagotovi ustrezno debele zaščitne plasti betona.

8

Za zagotovitev ustreznih tesnenj, je potrebno rake graditi v zaporednih kampadah npr. 1,2,3…. ali 1,3,5,… in nato 2,4,6… del segmentov. Delovni stiki

• Za delovni stik plošče s stranico korita se uporabi tesnilni pločevinast trak npr. Stratho Bituflex

150 ali enakovredeno.

• Kjer vgradnja tesnilnega pločevinastega traku v ni možna, se v delovni stik vgradi nabrekajoč trak

Betonrub+ ali enakovredno. Nabrekajoč trak vgradimo v sloj lepila Swellseal mastic ali

enakovredno.

Dilatacije AB konstrukcije pod koritom (temelji, podstavki, AB venec nad zidom):

Na vsake 5,0 m rak se v prečni smeri uredi gradbene dilatacije široke 1 cm. V dilatacijo se pred

betoniranjem naslednje kampade vstavi zaprtocelično XPS polnilo (izolacijo) debeline 1 cm. Po utrditvi

betona se zunanji del XPS izolacije odstrani. Betone v nastali regi se očisti in premaže s prednamazom

»MS primer«, vstavi PE polnilno cilindrično vrvico npr. EGOPREN ali enakovredno, ter rego kita z

namenskim MS kitom npr. GEOCEL PRO 592 ali enakovredno. Globina kita naj bo ca. 1 (maksimalno

1,5) cm.

Dilatacija vodotesnega korita:

Gradbene dilatacije korita se uredi prečno na vzdolžno os rak na vsake 5,0 m. Dilatacije naj bodo

poravnane z dilatacijo temeljnih nastavkov. Dilatacija naj bo široka 1 cm.

• Dilatacijo plošča/plošča se izvede s tesnilnim trakom npr. Besaflex AD320 ali enakovredno, ki se

ga pred vgradnjo betona pritrdi na podložni beton.

• Dilatacijo stranica/stranica rak se izvede s tesnilnim trakom npr. Besaflex D320 ali enakovredno,

ki se ga pred vgradnjo betona pritrdi med armaturo in opaž.

Pred betoniranjem naslednje kampade se v dilatacijo vstavi zaprtocelično XPS ali drugo polnilo (izolacijo)

debeline 1 cm. Po utrditvi betona se zunanji del izolacije odstrani. Betone v regi se očisti in premaže s

prednamazom MS primer, vstavi PE polnilno cilindrično vrvico npr. EGOPREN ali enakovredno, ter rego

finalno kita z namenskim MS kitom npr. GEOCEL PRO 592 ali enakovredno. Globina kitanja naj bo 1 – max

1,5 cm.

Spoji dilatacijskih in tesnilnih materialov med seboj morajo biti izvedeni skladno z navodili proizvajalcev! Dilatacijski PVC trakovi morajo biti med seboj strokovno varjeni.

3.3.4 Finalna obdelava vidnih betonov

Vidne betone se obrusi od 0,3 do 0,5 cm debeline. Finost brušenja mora biti usklajena z zahtevami ZVKD

OE Kranj, ki bodo podane v času gradnje.

3.3.5 Meteorna kanalizacija

Za odvajanje padavinskih voda z dostopne javne poti se predvideva vgradnjo dveh betonskih revizijskih

jaškov kritih z LTŽ pokrovom in nosilnosti D400. Pokrova se vgradi na razbremenilne obroče in betonski

venec. Iz revizijskih jaškov se uredi dva iztoka DN200 pod rakami v strugo bližnjega vodotoka. Vse cevi so

LTŽ v naklonu 2,0 %. Položene so na betonsko posteljico in polno obbetonirane. Točno lokacijo revizijskih

jaškov in izliva v strugo se določi v času gradnje.

9

3.3.6 Zapornica

Obstoječo zapornico pri vtoku v rake se demontira, zaščiti in odpelje v delavnico. Kovinske dele se sanira

oziroma predela za ponovno vgradnjo, peska do stopnje Sa 2,5 (po standardu ISO 8501) ter pleska 1x z

dvokomponentno temeljno barvo in 2x z dvokomponentno pokrivno poliuretansko barvo. Nova dvižna

vrata se izdela iz novih skobljanih macesnovih plohov. Lesena streha ostane v celoti obstoječa. Sanirano

zapornico se ponovno pritrdi na nov iztok.

3.3.7 Nova ograja pri zapornici

Da se zavaruje padec v korito se v ploščo pri zapornici vgradi kovano ograjo. Izgled kovane ograje uskladiti

s pogoji ZVKD, ki bod podani v času gradnje.

3.3.8 Ostale zahteve za gradnjo:

• Investitor mora o poteku del sproti obveščati Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, da bo

ta lahko spremljal potek del in izvajal konzervatorski nadzor.

• Izvajalec je dolžan pripraviti vzorce sanacije, ki jih potrdita ZVKDS in predstavnik investitorja.

• V času izvajanja del je izvajalec dolžan skrbeti, da se na sosednje površine, občinsko cesto in druge

javne površine v območju ne nanaša blato, pesek, beton ipd., kar bi onesnaževalo te površine

oziroma takoj poskrbeti za očiščenje, če do tega po nesreči vendarle pride.

• Izvajalec gradnje mora zagotoviti kakovostno vrnitev vseh prizadetih površin v prvotno oz.

izboljšano stanje.

4 OPIS PRIČAKOVANIH VPLIVOV GRADNJE NA NEPOSREDNO OKOLICO

4.1 Pričakovani vplivi v času gradnje:

4.1.1 Vpliv na mehansko odpornost in stabilnost

Vpliv v zvezi z mehansko odpornostjo in stabilnostjo bo določen s Pravilnikom o mehanski odpornosti in

stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/2005). Načrt PZI s področja gradbeništva je izdelan tako, da

upoštevana veljavna pravila in standarde, ki zagotavljajo mehansko odpornost in stabilnost predvidenega

objekta. Izvajalec del mora poskrbeti za izvedbo del pri gradnji, zaradi katerih ne bo prišlo do porušitve

sosednjih objektov.

Pri izdelavi izkopov in nasipov je potrebno obvezno upoštevati navodila geotehničnega nadzora.

Ob upoštevanju ukrepov ne bodo prišlo do prekomernih negativnih vplivov na mehansko odpornost

sosednjih zemljišč in objektov.

4.1.2 Varnost okolice pred požarom

Gradnja je projektirana tako, da posegi pri gradnji ne morejo vplivati na sosednje objekte. Predvideni

posegi v času gradnje ne bodo imeli večjih vplivov na varnost okolice pred požarom. Posebni ukrepi niso

predvideni.

4.1.3 Higienska in zdravstvena zaščita

Zaradi izvajanja gradbenih del na obravnavanem območju gradnje se pričakuje minimalna povečana

onesnaženost zraka predvsem s prašnimi delci zaradi gradbenih del, emisije iz prometa zaradi obratovanja

gradbenih strojev in prometa s tovornimi vozili.

10

V času gradnje objekta mora izvajalec gradbenih del v primeru nastajanja emisij prahu, ki bi segale izven

gradbišča, poskrbeti za vlaženje sipkih gradbenih materialov. Vsa gradbena mehanizacija mora biti

ustrezno vzdrževana, da bo preprečeno puščanje goriv, motornega olja in maziv. Odpadne vode, ki bodo

nastajale pri rušitvi in gradnji, je potrebno ponovno uporabiti. Emisije od prometa je treba znižati na

najmanjšo možno mero s tem, da stroji, naprave in vozila obratujejo le takrat, ko je to potrebno. V času

gradnje bodo nastajali gradbeni odpadki. Nastanek nevarnih odpadkov ni predviden. Kot ukrep za

preprečitev napačnega odstranjevanja odpadkov je predvideno kontrolirano zbiranje gradbenih odpadkov

na gradbišču in odvažanje na ustrezno deponijo.

Pri izvajanju gradbenih del na gradbišču lahko pričakujemo naslednje nevarne snovi:

• pogonska goriva in

• sredstva za vzdrževanje gradbenih strojev.

Pretakanje pogonskih goriv v gradbene stroje se lahko opravlja na bencinskih črpalkah. Na gradbišču se pretakanje lahko opravlja le z ustreznimi vozili za prevoz nevarnih snovi oziroma na posebnih lovilnih posodah – bazenih iz olje odporne gume. Pri pretakanju goriv je treba ščititi tla in podtalje pred onesnaženjem zaradi nesrečnega razlitja, zato je treba prelivanje goriv opravljati na ustreznih varovanih mestih oziroma z ustreznim postavljanjem lovilnih posod pod rezervoarje gradbenih strojev v času pretakanja goriv. Predvideni posegi v času gradnje ne bodo imeli omejene vplive na higiensko in zdravstveno zaščito

sosednjih zemljišč, ki bodo omiljeni z ustreznimi ukrepi.

4.1.4 Varnost pri uporabi

Obravnavani poseg se mora izvajati in biti izveden tako, da na nepremičninah v okolici obravnavane

gradnje pri uporabi in obratovanju ne bo prihajalo do nesprejemljivega tveganja za nastanek nezgod. To

dosežemo z ustrezno izvedenimi instalacijami (zaščita, primerna globina vkopanih instalacij,…) in ustrezno

urejeno okolico objekta (nedrseče površine, ustrezna višina in lokacija zaščitnih ograj itd.). V času gradnje

objekta je potrebno poskrbeti za zavarovanje gradbišča in naprav na gradbišču, nedokončanih delov

objektov, instalacij itd. Upoštevati je potrebno predpise o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na

začasnih in premičnih gradbiščih zlasti z vzdrževanjem primernega reda in čistoče na gradbišču, z

izbiranjem lokacije delovnih mest ob upoštevanju načinov ohranjanja dostopnosti do teh delovnih mest

in določitve poti ali področij za prehod in gibanje ter opremo, z ravnanjem z različnimi materiali, s

tehničnim vzdrževanjem, pregledi pred dajanjem v obratovanje in z rednimi pregledi instalacij in opreme,

da bi popravili oziroma odpravili kakršnekoli napake, ki bi lahko vplivale na varnost in zdravje delavcev, z

razmejitvijo in načrtovanjem površin za skladiščenje različnih materialov, zlasti kadar gre za nevarne

materiale ali snovi, s pogoji za odstranitev nevarnih materialov, ki so bili odstranjeni ali uporabljeni, s

skladiščenjem in odlaganjem ali odstranjevanjem odpadkov in ruševin, s sprotnim prilagajanjem

dejanskega časa poteka del na gradbišču, porabljenega za različne vrste del ali delovnih faz, s

sodelovanjem med delodajalci in drugimi izvajalci del na gradbišču, z vzajemnim delovanjem z

industrijskimi panogami na območju, znotraj katerega ali v bližini katerega je gradbišče.

4.1.5 Zaščita pred hrupom – hrup podnevi, hrup ponoči

Povprečna dnevna raven hrupa, ki ga bodo stroji in naprave povzročali na gradbišču, je odvisna od

efektivnega časa obratovanja gradbenih strojev. V skladu s Pravilnikom o hrupu strojev, ki se uporabljajo

na prostem, lahko gradbeni stroji na viru povzročajo raven zvočne moči hrupa 80 do 92 dBA, odvisno od

naziva vira hrupa (mali bager, krožna žaga, tovorna vozila itd.). Pri navedbi zvočne moči je upoštevano, da

se pri gradnji uporabljajo novo proizvedeni stroji po maju 2006, ki imajo zahteve za zvočno moč usklajene

s Pravilnikom o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Uradni list RS, št. 106/02) in njegovih

11

dopolnitvah. Pri vplivu hrupa na sosednje objekte je potrebno upoštevati tudi slabljenje zvoka pri širjenju.

Hrup pri najbližjih sosednjih objektih ne bo čezmeren ob upoštevanju naslednjih pogojev: »gradbeni stroji

ne smejo obratovati sočasno, tovorna vozila morajo biti v času nakladanja materiala ugasnjena, pri

gradbenih delih se lahko uporablja gradbene stroje, katerih zvočna moč je usklajena s Pravilnikom o emisiji

hrupa strojev, ki se porabljajo na prostem (Uradni list RS, št. 106/02, 50/05, 49/06 in 17/11 – ZTZPUS-1),

gradbena dela lahko potekajo v dnevnem času med 6:00 in 18:00 uro«.

Ob upoštevanju pogojev ne prišlo do prekomernih vplivov glede hrupa na sosednja zemljišča.

4.2 Vplivi in ukrepi v času uporabe

4.2.1 Mehanska odpornost in stabilnost

Zasnova predmetne gradnje je taka, da na objektu in sosednjih objektih ne bo povzročena škoda.

V času uporabe objekt ne bo imel nobenih vplivov na mehansko odpornost in stabilnost sosednjih

objektov. Posebni ukrepi niso predvideni.

4.2.2 Varnost okolice pred požarom

Objekt ne predstavlja požarne grožnje okolici

4.2.3 Higienska in zdravstvena zaščita

Objekt ne bo povzročal negativnih higienskih in zdravstvenih vplivov na okolico.

4.2.4 Varnost pri uporabi

Ukrepi:

- Ploščo pri zapornici se opremi z ograjo, ki bo preprečevala padec v korito. - Korito bo izvedeno vodotesno, da bo preprečeno iztekanje vode na dostopno pot.

Zaradi navedenih ukrepov objekt ne bo povzročal tveganja za nastanek nezgod v objektu in okolici. 4.2.5 Zaščita pred hrupom – hrup podnevi, hrup ponoči

Predmetni objekt ne bo namenjen bivanju. Zaščita pred hrupom zato ni relevantna.

4.2.6 Vplivi v zvezi z energijo in ohranjanjem toplote

Predmetni objekt ne bo porabnik energije. Ukrepi zato niso potrebni.

Zaključek: Predvidena gradnja v času gradnje in v času uporabe ne bo imela prekomernih vplivov na

sosednja zemljišča oz. bodo vplivi s predvidenimi ukrepi omejeni na dovoljene.

12

5 3D POGLEDI

Slika 1: Pogled na zapornico s trga

Slika 2: Pogled na stopnice za »perice« s trga. V stopnice stanovanjske hiše in izliv (temno siva barva) se ne posega.

13

Slika 3: Vzdolžni pogled na rake s trga

Slika 4: Pogled na vtok

14

Slika 5: Pogled na zapornico s struge

Slika 6: Pogled na zapornico s struge

15

6 RISBE

ID lista Ime lista Merilo

1.1. Tlorisi rak 1:50

1.2. Prerezi 1:50

1.3. Fasade 1:50

1.4. D-01 Detajl dilatacije stik plošča/plošča 1:10

1.5. D-02 Detajl dilatacije stik stranica/stranica korita 1:10

1.6. D-03 Detajl stranice rak nad strugo 1:10

1.7. D-04 Detajl delovnih stikov pri zapornici 1:10

1.8. D-05 Stik horizontalnih in vertikalnih dilatacijskih trakov 1:10

Vodja projekta:

Polona Čeh, univ.dipl.ing.arh.