1.1 naslovna stran naČrta arhitekture

Projektiranje in Svetovanje |�,YDQ�0DWLMHYLþ�V�S�

%URGDUVND�XOLFD��/LWLMD�| H�SRåWD��[email protected]��041-350-605 | WHO��01-89-83-801

Stran 1 of 18 Investitor: OBČINA SOLČAVA

Objekt: UREDITEV MONTAŽNE PLATNENE STREHE; št.projekta: 6/2014

1.1 NASLOVNA STRAN NAČRTA ARHITEKTURE

1-NAČRT ARHITEKTURE 1. INVESTITOR: OBČ INA SOLČAVA SOLČAVA 16, 3335 SOLČAVA 2. OBJEKT: UREDITEV MONTAŽNE PLATNENE

STREHE 3. VRSTA PROJEKTNE

DOKUMENTACIJE: PZI – Projekt za izvedbo 4. ZA GRADNJO: Investicijsko vzdrževanje 5. PROJEKTANT: STUDIO IM, Ivan Matijević s.p. Brodarska ulica 8, 1270 Litija Zastopnik: Ivan Matijević 6. ODGOVORNI PROJEKTANT: S.ŠTENTA u.d.i.a. ZAPS A-0551 7. ODGOVORNI VODJA PROJEKTA: S.ŠTENTA u.d.i.a. ZAPS A-0551 7. ŠTEVILKA NAČRTA.: 6/2014-a 8. KRAJ IN DATUM IZDELAVE: Litija, marec 2014





Sodelavci pri izdelavi načrta: Risbe arhitekture izdelala TINA DRAGIĆ mag.arhitekture





1.2 KAZALO VSEBINE načr ta arhitekture š t . 6/2014-a: 1.1 NASLOVNA STRAN 1.2 KAZALO VSEBINE NAČRTA ARHITEKTURE 1.3 TEHNIČNO POROČILO





1.3 TEHNIČNO POROČ ILO Kazalo:

1. SPLOŠNE OPOMBE ........................................................................................................ 6

1.1 SPLOŠNA NAVODILA IN OPOZORILA GLEDE UPORABE NAČRTA ......................... 6

2. ARHITEKTURNE ZNAČILNOSTI PREDVIDENE GRADNJE ......................................... 7

2.1 SPLOŠNI OPIS ARHITEKTURNE ZASNOVE ................................................................. 7

2.2 LOKACIJA ......................................................................................................................... 8

2.3 FUNKCIONALNA ZASNOVA .......................................................................................... 9

OBSTOJEČE STANJE: ............................................................................................................ 9

2.4 POSEBNE ZAHTEVE NAROČNIKA V ZVEZI Z IZVAJANJEM DEL IN IZVEDBO ...... 13

3. TEHNIČNE ZNAČILNOSTI PREDVIDENE GRADNJE ................................................. 14

3.1 GRADBENE IZVEDBE .......................................................................................... 14

3.1.1 OPIS RUŠITVENIH IN ODSTRANJEVALNIH DEL ............................................. 14

3.1.2 OPIS STATIČNE SANACIJE IN POSEGOV V OBSTOJEČO KONSTRUKCIJO OBJEKTA ........................................................................................................................ 14

3.1.3 OPIS BETONSKIH IN ARMIRANOBETONSKIH DEL ........................................ 14

3.1.4 OPIS ZIDARSKIH DEL ......................................................................................... 14

3.1.5 OPIS KANALIZACIJE ........................................................................................... 14

3.2 OBRTNIŠKE IZVEDBE ......................................................................................... 14

3.2.1 OPIS MONTAŽNIH KONTRUKCIJ ..................................................................... 14

3.2.2 OPIS IZVEDBE TOPLOTNE IZOLACIJE OBJEKTA .......................................... 15

3.2.3 OPIS IZVEDBE ZVOČNE IZOLACIJE OBJEKTA ............................................... 15

3.2.4 OPIS NOTRANJIH PREDELNIH STEN .............................................................. 15

3.2.5 OPIS INŠTALACIJSKIH DEL ............................................................................... 15

3.2.6 OPIS TESNENJA STAVBE .................................................................................. 15

3.2.7 OPIS DIMNIKOV, PREZRAČEVALNIH LOPUT, NAPRAV ZA ODVOD DIMA .. 15

3.2.8 OPIS FINALNIH OBDELAV ................................................................................. 15

4. SESTAVE KONSTRUKCIJSKIH SKLOPOV .................................................................. 15





4.1 SESTAVE HORIZONTALNIH KONSTRUKCIJ (TLAKI, STREHE) ..................... 15

4.2 OBLOGE ............................................................................................................... 15

5. TABELE ........................................................................................................................... 16

5.1 TABELA PROSTOROV, POVRŠIN IN ZAKLJUČNIH OBDELAV ....................... 16

6. POPIS OPREME ............................................................................................................. 17

7. RISBE .............................................................................................................................. 18





1. SPLOŠNE OPOMBE

1.1 SPLOŠNA NAVODILA IN OPOZORILA GLEDE UPORABE NAČRTA IZDELAVO PONUDB IN IZVEDBO PROJEKTA JE POTREBNO IZDELATI SKLADNO Z NAČRTOM. NAČRT JE POTREBNO UPOŠTEVATI V CELOTI (RISBE, OPISI IN POPISI). V PRIMERU TISKARSKIH NAPAK IN MOREBITNIH NESKLADIJ V PROJEKTU, JE PONUDNIK ALI IZVAJALEC DOLŽAN NA TO OPOZORITI ODGOVORNEGA PROJEKTANTA ARHITEKTURE. PONUDNIK ALI IZVAJALEC JE DOLŽAN OPOZORITI NA MOREBITNO TEHNIČNO POMANJKLJIVOST IZVEDBENIH DETAJLOV, RISB, OPISOV ALI POPISOV. PREDLOGE POTRDITA ODGOVORNI PROJEKTANT ARHITEKTURE IN INVESTITOR. V SKLOP IZVAJALČEVE PONUDBE SODIJO VSI DELAVNIŠKI NAČRTI, KI JIH PRED IZVEDBO GLEDE TEHNIČNE PRAVILNOSTI, ZAHTEVANE KAKOVOSTI IN IZGLEDA POTRDI ODGOVORNI PROJEKTANT ARHITEKTURE. KJER NI OPREDELJENEGA IZVEDBENEGA INDUSTRIJSKEGA DETAJLA ALI IZDELKA, GA MORA IZVAJALEC PRED IZVEDBO PREDSTAVITI, IZBOR POTRDITA ODGOVORNI PROJEKTANT ARHITEKTURE IN INVESTITOR. VZORCE VSEH FINALNIH MATERIALOV JE PONUDNIK DOLŽAN PREDLOŽITI PROJEKTANTU V POTRDITEV. KJER SO MOŽNE ALTERNATIVE V IZBIRI MATERIALA (FINALNE OBLOGE POVRŠIN, NJIHOVE OBDELAVE, VIDNI IN NEVIDNI PRITRDILNI MATERIALI, PODKONSTRUKCIJE, VZORCI POTISKOV, OKOVJE, OBDELAVE STAVBNEGA POHIŠTVA IN PODOBNO), JE PRED IZVEDBO OBVEZNO PREDLOŽITI VZORCE, KI JIH POTRDITA ODGOVORNI PROJEKTANT ARHITEKTURE IN INVESTITOR. PRED PRIČETKOM DEL SE PRI NAROČNIKU ORGANIZIRA DELOVNI SESTANEK, KI SE GA UDELEŽ I PROJEKTANT, NAROČNIK, NADZORNIK IN IZVAJALEC. NA SESTANKU SE DOREČEJO VSA MOREBITNA ODPRTA VPRAŠANJA GLEDE IZVEDBE DEL, TERMINSKI PLANI IN VSE OSTALO, KAR LAHKO VPLIVA NA SAMO GRADNJO OZ. POTEK GRADNJE.





2. ARHITEKTURNE ZNAČ ILNOSTI PREDVIDENE GRADNJE

2.1 SPLOŠNI OPIS ARHITEKTURNE ZASNOVE

Predmetni poseg obravnava ureditev montažne platnene strehe nad obstoječim prireditvenim prostorom. Zasnova strehe se prilagaja obstoječemu stanju terena, opreme in obstoječih objektov, ki v naravi tvorijo zaključeno celoto-osnovni prireditveni prostor občine Solčava. Montažna streha je zasnovana po principu lahke, snemljive strehe, ki se mora hitro in enostavno odpreti v primeru ustreznih pogojev (dež, sonce itd...). Streha se bo odpirala in zapirala mehansko, na podlagi ustreznih elektro motorjev ter komandnih tipk. Upravljalec strehe mora biti ustrezno tehnično seznanjen z delovanjem naprave in mora biti s strani izvajalca uveden v delovanje naprave.

Streha se bo nosila preko kovinskih leg-nosilcev (okrogla inox cev), ki so pritrjeni na nosilne inox kovinske vrvi fi20mm, katere so sidrane na predvidenih jeklenih stebrih. Streha se preko vzvodov na kovinskih stebrih in preko neskončne vlečne pletenice odpira in zapira. Prva cev v vzdolžni smeri služi za vlečenje ostalih polj. Krmiljenje bo preko elektromotorjev na posamičnih stebrih. Vsak steber na severni strani bo imel montiran elektromotor s katerim se bo streha odpirala in zapirala. Streha ni namenjena uporabi v vetrovnih pogojih, pogojih snega oz. vsakršnih drugih pogojih, ki so kot takšni določeni, zato mora upravl jalec sledit i navodilom za obratovanje in vzdrževanje, ki j ih po izvedbi posega naročniku preda izvajalec del. Po končanju del naredit i analizo izvedbe jeklene konstrukcije ter podati ustrezno poroč i lo. Naročniku morata po končanju del izvajalec in nadzornik podati ustrezno izjavo o zaneslj ivosti objekta.





2.2 LOKACIJA Prireditveni prostor se nahaja v občini Solčava. Prireditveni prostor je lociran na parcelah št. 503/1, 503/2, 502/7, k.o. Solčava. Prireditveni prostor se nahaja na S strani javne ceste in je urejen ter v uporabi.





2.3 FUNKCIONALNA ZASNOVA

OBSTOJEČE STANJE:

Obstoječi prireditveni prostor sestavlja večnamenski objekt z asfaltirano površino pred objektom-prireditveni prostor. Prostor je ograjen in je dostopen iz javne ceste na južni strani. Na V strani se nahaja obstoječa šola, na S strani nepozidana površina, na J pa cesta. Na Z strani se nahaja obstoječa pozidava (lokal). Večnamenski objekt je v funkciji nadkritega odra ter nudi prostore za shranjevanje opreme in nudi vso tehnično podporo za izvedbo raznih prireditev (športnih, kulturnih, zabavnih itd.). Objekt je oblikovno usklajen z okoliško pozidavo, kakor tudi s tradicionalno pozidavo na tem območju. V sklopu večnamenskega objekta je na S strani tudi vkopana klet.

Južna stran prostora je obdana s panelno žično panelno ograjo (premična) ter s kovinskimi HEM profili, na katere je obešen horizontalno rezan les (fiksna ograja). Les razbije kovinsko gmoto ograje ter tvori arhitekturni element s katerim se je ograja vklopila v okolje. Na V strani je prav tako prostor obdan z žično panelno ograjo. Na S strani je zaradi geoloških danosti terena izveden podporni AB zid debeline 30cm, na katerega je postavljena lesena ograja. Podporni zid je izveden v kaskadi, tako da je najvišji na Z strani, proti V pa se spušča (od 3,2 do 1,2m). Podporni zid je na notranji strani obdan z rezanim lesom v vertikalni postavitvi,enako zaradi estetskih razlogov. Na V strani je pod ograjo urejen podporni zid višine 2,2m, ki razmejuje površino prireditvenega prostora od šolskega dvorišča-

Večnamenski objekt je pritličen, krit z dvokapno streho v naklonu 40 stopinj in je krit s temno sivo kritino (macesen). Tlorisne dimenzije objekta so 6,00 x 11,00m. Pod odrom je prostor za shranjevanje opreme (klopi, stolov itd...). Poleg objekta se na S strani nahaja kletni prostor, tlorisnih dimenzij 6,00 x 6,70m. Objekt ima ravno AB ploščo, ki je delno zasuta. Vhod v objekt je iz prireditvenega prostora preko dvokrilnih vrat. Objekt ima urejen priključek na javni vodovod, elektriko, ima urejeno odvajanje meteornih in fekalnih voda. Zelene površine objekta in komunalna ureditev so obstoječi in se zaradi posega nebodo spreminjale.





PREDVIDENO STANJE:

Predvideni poseg se osredotoča na izvedbo montažne platnene strehe, ki se bo v primeru vremenskih pogojev odprla ter tako nudila streho nad prireditvenih prostorom. Dimenzije montažne platnene strehe bodo znašale cca. 21,09x42,26m. Premična streha je sestavljena iz nosilnih jeklenih stebrov (HEA200), nato jeklenih inox vrvi (nosilne in vlečna vrv), jeklenih nosilnih cevi (pocinkane), alu profilov in platna. Vse dimenzije elementov so razvidne iz risb. Stebri in zatege bodo barvani po navodilih projektanta. Na J in S strani se bodo postavili novi jekleni HEA 200 stebri, ki bodo sledili liniji obstoječe ograje na J strani, na S pa se postavijo v linijo obstoječega AB podpornega zidu. Predvidena je postavitev 16 jeklenih profilov –stebrov (na vsaki strani 8), raster med njimi bo sledil rastru obstoječih kovinskih stebrov na južni strani prireditvenega prostora. Stebri se postavijo na obstoječe pasovne temelje, katere je potrebno pred pričetkom del preveriti. Nosilni stebri in zatege se bodo zaradi uskladitve nove strukture z okolico barvali in sicer se naj uporabijo obstoječi temno sivi toni, ki se pojavljajo v prostoru. Točno barvo določi projektant v fazi izvedbe del. Zaradi sidranja zateg stebrov se bodo v liniji cca. 3,4m od osi stebrov uredila geotehnična sidra, ki morajo biti izvedena na podlagi raziskav terena ter navodil geomehanika. Sidra morajo biti sposobna prenesti obremenitev zateg. Mikrolokacijo sider se določi na licu mesta samem. Za zatege stebrov bodo služile jeklene palice fi 30mm. V primeru da izvedba sider zaradi lastnosti terena ali drugih ovir ni mogoča, bo potrebno zatege obesiti na AB temelje, katere bo določil projektant gr.konstrukcij. Na S strani se bodo stebri temeljili na obstoječem temelju podpornega zidu. Stebri se bodo bočno sidrali v podporni zid, tam kjer je to mogoče (zaradi višine podpornega zidu).

Preko tako postavljenih stebrov se bodo na ustrezni višini postavile jeklene nosilne inox pletenice (fi20mm). Na pletenice se v vzdolžni smeri obesijo jeklene cevi po izračunu statika. Na jeklene cevi se obesijo alu profili, ki imajo vpeto platno. Vsi elementi se na pletenice vpenjajo preko »vozičkov« oz. kolesc, in se preko neskončne vlečne pletenice odpirajo in zapirajo. Vozički morajo imeti nosilnost vsaj 9kN. Neskončna vrv vleče prvo linijo jeklene cevi, katera preko platna potegne za seboj še preostale linije. Prva cev mora biti zaradi vlečenja bočno ojačana, kar se določi v fazi izvedbe.





Prireditveni prostor bo pokrit preko desetih (vzdolžnih) polj. Vsako polje bo široko cca. 2m. Padec strehe bo urejen proti V strani, tako da bo padca na celotni dolžini strehe ca. 1m. To pomeni da ima streha urejen padec v naklonu cca. 2,3%. Dež odteka na asfaltno površino in proti požiralnikom, ki so locirani na skrajni V strani asfaltne površine. Padec terena je enako urejen proti V strani. Streha ni namenjena uporabi v snežnih razmerah. Pri izračunih je upoštevana 2cm količina vode na posamičnem m2 celotne površine strehe. V primeru da se iz kakršnih razlogov zgodi da je količina vode večja je potrebno streho zapreti oz. omogočiti iztok vode, da se preprečijo morebitne poškodne nosilne konstrukcije.

Vsak steber ima predviden samostojen elektro motor, ki odpira in zapira streho. Motorji se krmilijo preko skupnega stikala na pritisk, po potrebi pa se lahko krmili vsak posamičen steber za potrebe popravkov linije strehe. Na J liniji se bo preko novih stebrov uredilo nadvišanje obstoječe ograje, po sistemu zaščitne mreže (za potrebe lovljenja žog). Na ustrezni višini (cca. 5,5m nad nivojem terena) se bo uredila inox jeklenica in nanjo se obesi nylon mreža. Spodnji del se enako obesi na inox jeklenico fi3mm. Celotno napravo je potrebno redno vzdrževati po navodilih proizvajalca oz. izvajalca, z napravo lahko upravlja le strokovno usposobljena oseba. Naprava ni namenjena za uporabo v snegu ali pogojih, ki bodo v tem projektu določeni. Podroben opis konstrukcije: Vzdolžne osi os 1: V osi 1 se uredijo geomehanska sidra za potrebe zateg stebrov. Sidra se izdelajo na podlagi gemehanskih raziskav ter elaborata sidranja ter po navodilih geomehanika. Sidra morajo prenesti računosko določene sile, ki jih poda projektant gr.konstrukcij. Sidra se mikrolocirajo na mestu samem, so pa cca. 3,4m oddaljena od osi. Zatega bodo iz paličnega jekla fi 30 mm. Barvno bodo usklajene z barvo stebrov.

os 2: Postavi se 8 HEA 200 stebrov cca. 3-5cm od obstoječih kovinskih HEM stebrov. Strebri se postavijo v linijo obstoječih kovinskih stebrov. Potrebno je urediti sidranje novih stebrov z obstoječimi. Stikovanje se uredi po navodilu statika. Stebri se postavijo na obstoječi pasovni temelj, ki mora biti dimenzij 1x1m. Predvideni stebri se sidrajo v obstoječi temelj po sistemu kemičnih sider. V načrtu so podane višine





stebrov, ki jih mora vsaka izmed 8ih osi stebra doseči. Dolžine stebrov pa je potrebno prilagoditi glede na dejanski padec terena, saj pri projektiranju ni bilo natančnih podatkov o višinski koti na mestu postavitve stebrov. Stebri bodo protikorozijsko zaščiteni s temeljnim premazom in barvo po izboru projektanta. Na vrhu stebrov v vzdolžni smeri poteka razpora, ki je iz jeklene cevi 100/100mm, debeline stene 3mm. Razpore bodo pocinkane in barvane v barvi stebrov. Razpore bodo na stebre vijačene. V drugem in predzadnjem polju stebrov se uredi zavetrovanje iz jeklenih palic fi 20mm. Palice bodo barvane v barvi stebrov.

V osi 2 se med stebre napne 2x jekleno inox pletenico fi3mm, na ustrezno višino. Med pletenice se napne naylon mrežo, ki bo služila za lovljenje žog. Mrežo se v zimskem času sname. Dolžina pletenic znaša 2x 39,76m. Površina naylon mreže znaša cca. 52 m2.

os 3: V osi 3 se enako postavi 8 jeklenih HEA 200 stebrov. Stebri se postavijo v enakem rastru kot v osi 2, ki je v tem primeru merodajna. Stebri se postavijo na obstoječi AB temelj podpornega zidu. Predvideni stebri se sidrajo v obstoječi temelj po sistemu kemičnih sider. V načrtu so podane višine stebrov, ki jih mora vsaka izmed 8ih osi stebra doseči. Dolžine stebrov pa je potrebno prilagoditi glede na dejanski padec terena, saj pri projektiranju ni bilo natančnih podatkov o višinski koti na mestu postavitve stebrov. Stebri bodo protikorozijsko zaščiteni s temeljnim premazom in barvo po izboru projektanta. Na vrhu stebrov v vzdolžni smeri poteka razpora, ki je iz jeklene cevi 100/100mm, debeline stene 3mm. Razpore bodo pocinkane in barvane v barvi stebrov. Razpore bodo na stebre vijačene. V drugem in predzadnjem polju stebrov se uredi zavetrovanje iz jeklenih palic fi 20mm. Palice bodo barvane v barvi stebrov. os 4: V osi 4 se uredijo geomehanska sidra za potrebe zateg stebrov. Sidra se izdelajo na podlagi gemehanskih raziskav ter elaborata sidranja ter po navodilih geomehanika. Sidra morajo prenesti računosko določene sile, ki jih poda projektant gr.konstrukcij. Sidra se mikrolocirajo na mestu samem, so pa cca. 3,4m oddaljena od osi. Zatega bodo iz paličnega jekla fi 30 mm. Barvno bodo usklajene z barvo stebrov.





Prečne osi: Os 1-8: Osi od 1 do 8 so prikazane v grafičnem delu. Vsaka os ima identično sestavo, s tem da so višine prilagojene padcu strehe zaradi odvodnjavanja. Razpon med nosilnima stebroma v osi je 23,10m. Preko stebrov se napne jekleno inox pletenico-vrv fi20mm. Poleg nje se preko koleščkov na vsakem stebru napne »neskončno« vlečno vrv-pletenico fi 8 mm. V tem načrtu je upoštevan poves nosilne pletenice 1m, zato je potrebno pletenice temu ustrezno napeti. Stebri morajo biti v oseh na isti višini. Stebri bodo sidrani preko jeklenih palic fi 30 mm v geotehnična sidra. Točne dimenzije-dolžine palic se ugotovijo glede na dejanski padec terena. V načrtu so prikazane dimenzije lahko zaradi padcev terena netočne. Dolžine se določi glede na mikrolokacijo geotehničnih sider. 2.4 POSEBNE ZAHTEVE NAROČNIKA V ZVEZI Z IZVAJANJEM DEL IN IZVEDBO

Glede na dejstvo, da se bodo za temeljenje novih jeklenih stebrov uporabili obstoječi temelji, je potrebno pred pričetkom del preveriti dimenzije teh temeljev, saj so v tem projektu povzvete po PID načrtih za izvedbo del. Pred pričetkom del je potrebno tudi preveriti nivoje terena in padcem terena prilagoditi dolžine kovinskih stebrov. Ugotovitve in dimenzije je potrebno vpisati v gradbeni dnevnik in potrditi z nadzorom. V primeru odstopanj od tukaj predstavljenih dimenzij oz. izračunanih vrednosti v načrtu gradbenih konstrukcij, je potrebno takoj pristopiti k preprojektiranju temeljev, da bodo izpolnjeni pogoji iz tega projekta. Po izvedbi del je potrebno vse kovinske dele pregledati preko pooblaščene organizacije, ki bo podala tudi končno poročilo. Vsi uporabljeni elementi morajo imeti zahtevano nosilnost oz. trdnost. Izvedena dela se obračunavanjo po dejansko vgrajenih kol ič inah, kar je potrebno sproti vpisovati v knj igo obračunskih izmer.





3. TEHNIČNE ZNAČ ILNOSTI PREDVIDENE GRADNJE 3.1 GRADBENE IZVEDBE

3.1.1 OPIS RUŠITVENIH IN ODSTRANJEVALNIH DEL

Pri posegu je predvidena odstranitev dela zunanje ureditve na J strani in sicer se bo zaradi izvedbe geotehničnih sider posegalo v cestni robnik pločnika. Delno se bodo odstranile tudi prane plošče in vrtni robniki.

V osi 3 se bo na mestih, kjer je predvidena postavitev novih stebrov odstranila lesena obloga. Oblogo je potrebno odstraniti tako, da se bodo razmerja ohranila tudi po postavitvi stebrov. Odstrani se tudi manjša asfaltna površina na mestu postavitve stebrov v osi 3.

3.1.2 OPIS STATIČNE SANACIJE IN POSEGOV V OBSTOJEČO

KONSTRUKCIJO OBJEKTA V obstoječo konstrukcijo se bo posegalo le preko temeljenja novih stebrov ter sidranja stebrov v AB podporni zid. V konstrukcijo obstoječega objekta se nebo posegalo.

3.1.3 OPIS BETONSKIH IN ARMIRANOBETONSKIH DEL Glede na sistem sidranja zateg nosilnih stebrov ni predvidenih novih betonskih oz. arm-betonskih del. V primeru da dimenzije obstoječih AB temeljev niso ustrezne oz. temeljeni niso izvedeni v celotni dolžini je potrebno temelje dobetonirati oz. ojačati po navodilu statika. V tem primeru se izdela dodatek k PZI načrtu, kjer bodo zadeve ustrezno obravnavane.

3.1.4 OPIS ZIDARSKIH DEL

Zidarska dela obsegajo le ponovno ureditev zunanje ureditve na J strani in sicer postavitev poškodovanih oz. odstranjenih robnikov in postavitev pranih plošč.

3.1.5 OPIS KANALIZACIJE Kanalizacija je obstoječa in se ne spreminja.

3.2 OBRTNIŠKE IZVEDBE

3.2.1 OPIS MONTAŽNIH KONTRUKCIJ

Montažno konstrukcijo sestavljajo jekleni HEA200 stebri. Stebri morajo biti višin po risbah. Točne dolžine stebrov določiti na podlagi meritev padcev terena, ki projektantu niso bili znani. Vsi kovinski deli strehe (nosilne cevi,





pletenice, sidra, mehanizmi) se morajo izdelati na podagi delavniških risb izvajalca del oz. dobavitelja, katere mora odobriti projektant gr.konstrukcij.

3.2.2 OPIS IZVEDBE TOPLOTNE IZOLACIJE OBJEKTA

Toplotna izolacija objekta je obstoječa in se nebo spreminjala.

3.2.3 OPIS IZVEDBE ZVOČNE IZOLACIJE OBJEKTA Zvočna izolacija objekta se nebo spreminjala.

3.2.4 OPIS NOTRANJIH PREDELNIH STEN

Notranje stene objekta so obstoječe in se ne spreminjajo.

3.2.5 OPIS INŠTALACIJSKIH DEL Za ureditev premične strehe so predvidene elektro inštalacije in sicer montaža ustreznih elektro motorjev z redukcijo moči, ki morajo omogočati elektronsko uravnavanje vlečne sile. Urediti je potrebno novo el.omarico oz. stikalni blok za potrebe vezave nove el. inštalacije. Omarico naj se locira zunaj obstoječega večnamenskega prostora. V omarici mora biti vsa zaščitna in priključna oprema ter komandni elementi. Omarica naj se locira na takšno mesto, da bo upravljalcu omogočen pregled nad odpiranjem in zapiranjem strehe.

3.2.6 OPIS TESNENJA STAVBE

Se ne spreminja.

3.2.7 OPIS DIMNIKOV, PREZRAČEVALNIH LOPUT, NAPRAV ZA ODVOD DIMA Se ne spreminja.

3.2.8 OPIS FINALNIH OBDELAV

§ zunanjost objekta: se ne spreminja.

4. SESTAVE KONSTRUKCIJSKIH SKLOPOV

4.1 SESTAVE HORIZONTALNIH KONSTRUKCIJ (TLAKI, STREHE) Tlaki, strehe se ne spreminjajo.

4.2 OBLOGE

Obloge se ne spreminjajo.





5. TABELE

5.1 TABELA PROSTOROV, POVRŠIN IN ZAKLJUČNIH OBDELAV Ker gre za zunanjo ureditev ni prikazanih površin oz. prostorov.





6. POPIS OPREME

Pri ureditvi montažne platnene strehe ni predvidene dodatne opreme, razen opreme oz. delov same konstrukcije objekta, ki pa je razvidna iz risb ter detajlov. V kolikor določenega elementa ni v risbi ga mora delavniško obdelati izvajalec ter uskladiti s projektantom gradbenih konstrukcij.





7. RISBE

1.1 naslovna stran naČrta arhitekture

Documents