1

Posvet Požarna varnost in potres

Potresna ogroženost Republike Slovenije

Pripravil: Slavko Šipec

Ig, 28. november 2012, 12. december 2102

2

Potres

• Leto 2012 – sistem VPNDN je v tem letu potresomnamenil glavno pozornost (delavnice, preverjanje znanja,teoretične in praktične vaje, projekt POTROG)

• Povezava Potres-požar

• V potresu 1906 v San Franciscu so požari po potresupovzročili večjo škodo kot sam potres (prevladovali soobjekti, zgrajeni iz lesa)

• Danes so požarom po zelo močnih potresih potresuizpostavljene predvsem grelne in kurilne naprave, plinskein podobne napeljave, električna napeljava, zahtevnetehnološke naprave ipd., lahko se vnamejo vnetljivetekočine, dodatno težavo predstavljajo razmere(nedelovanje aktivne požarne zaščite, nezanesljivekomunikacije, obremenjeni centri za obveščanje,zasedenost gasilskih enot, možnost, da ne bo na voljo vodeza gašenje, slabša prevoznost prometnic)

Absolutna potresna nevarnost Slovenije

• Smo država s srednje močno potresno aktivnostjo

(bistveno manjšo kot Japonska, Čile, Grčija, Italija,

bistveno večjo kot npr. Estonija, Švedska, Finska.

• Mnogo šibkih potresov (več 100 letno, čutimo jih več 10),

vsakih nekaj let nekaj močnejših (V, VI EMS). Možni pa

so tudi potresi (VII, VII-VIII, VIII EMS), ki povzročajo

znatno gmotno škodo, vendar pa so razmeroma redki (do 5

na 100 let). Zelo močni – rušilni potresi (IX EMS ali več)

so zelo redki.

3

Merjenje, beleženje potresov, učinki potresov

• Magnituda (Richterjeva lestvica) – instrumentalno

merjenje – količina sproščene energije ob premiku

• Lokacija (nadžarišče), globina

• Intenziteta (vpliv potresa na ljudi, objekte in naravo (MCS,

MMI, MSK-64, EMS-98 (12-stopenjska), japonska

lestvica (7-stopenjska)…) – ugotavlja se na prizadetem

območju

• Intenziteta je odvisna od moči potresa, trajanja potresa,

globine potresa, oddaljenosti od nadžariščnega območja,

kakovosti gradnje in lastnosti tal, na katerih stoji objekt

4

EMS-98 potresna lestvica

• I EMS – neobčuten potres

• II – V EMS – čuten potres, brez poškodb

• VI EMS – neznatne poškodbe; mnogi ljudje se prestrašijo in bežijo iz stavb.

Nekateri predmeti padejo, mnoge hiše utrpijo neznatne nekonstrukcijske

poškodbe (lasaste razpoke, odpadanje ometa)

• VII EMS – zmerne poškodbe; večina ljudi se prestraši in zbeži iz zgradb.

Pohištvo se premakne, mnogo predmetov pade s polic. Mnoge dobro grajene

navadne stavbe utrpijo zmerne poškodbe (manjše razpoke v stenah, odpadanje

ometa, odpadanje delov dimnikov), na starejših stavbah se lahko pokažejo

velike razpoke v stenah in podrejo predelne stene.

• VIII EMS – močne poškodbe; mnogi ljudje se težko obdržijo na nogah. Na

stenah mnogih hiš nastanejo velike razpoke. Posamezne dobro grajene navadne

zgradbe utrpijo resne poškodbe sten, slabo grajene starejše zgradbe se lahko

porušijo.

• IX EMS – rušenje

• X EMS -- obsežno rušenje

• XI EMS – uničenje

• XII EMS – popolno uničenje (skoraj vse stavbe so uničene)5

Potresi, ki so v Sloveniji presegli intenziteto V EMS (Vir: ARSO)

6

Najmočnejši potresi v Sloveniji in bližnji okolici (vir: ARSO)

• 1348 - Beljak/Pontebba M 6,4, I X EMS, na območju

Slovenije VIII-IX EMS

• 1511 – Idrija, M 6,8, I X EMS

• 1857 – Davča, M 5,7, I VII -VIII EMS

• 1895 – Ljubljana M 6,1, I VIII-IX EMS

• 1917 – Brežice, M 5,7, I VIII EMS

• 1926 – Cerknica, M 5,6, I VII-VIII EMS

• 1976 – Furlanija (M 6,5, 5,9, I IX-X EMS, na območju

Slovenije VIII-IX EMS)

• 1998 – Bovec (M 5,7, I VII-VIII EMS)

7

Potresna nevarnost Slovenije - projektni pospešek

tal za povratno dobo 475 let (vir: ARSO)

8

Karta potresne intenzitete (EMS-98) s povratno

dobo 475 let (vir: ARSO, 2011)

9

Karta potresne intenzitete MSK-64 za povratno

dobo 500 let (veljavna v obdobju 1987-2007) (vir: ARSO)

10

Metodološke razlike v kartah, pogostost pojavljanja

močnih potresov

Razlika v konceptu teh dveh kart:

- stara karta je predpostavila 63 % možnosti, da potres ne bo

presegel vrednosti na karti v 500 letih, nova karta pa

predstavlja 90 % odstotno možnost, da v 50 letih vrednosti iz

karte ne bodo presežene

- stara karta je kombinirala največjo ocenjeno intenztiteto v 500

letih in dodatno upoštevala najmočnejše zgodovinske potrese,

nova karta upošteva le povratno dobo

V časovni periodi, daljši kot 475 let, so možni tudi močnejši

potresi (npr. v Idriji in Ljubljani potres I IX EMS teoretično

najmanj na 2000 let, potres I X EMS pa v dolgih intervalih -

vsaj 15.000 let)

11

Število, delež in gostota prebivalstva po območjih

posameznih intenzitet EMS (Vir: Gis UJME, 2012)

Območje

intenzitete

EMS

PovršinaŠtevilo prebivalcev

leta 2011 Število

prebivalcev

na km2

km2 % %

VIII 10.900 53,8 1.019.497 52,9 93,5

VII 8.295 40,9 698.118 36,2 84,2

VI 1.077 5,3 209.869 10,9 194,9

Skupaj 20.272 100,00 1.927.484 100,00 95,1

13

Pravne podlage za izdelavo ocen ogroženosti

• Ocena ogroženosti je podlaga za vse ostale preventivne in

operativne aktivnosti ter načrtovanje, povezane z določeno

nevarnostjo oziroma nesrečo na območju, ki ga ocena

zajema

• Navodilo o pripravi ocen ogroženosti (Uradni list RS, št.

39/95), ki določa vsebino in postopke izdelave

• Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja

(Uradni list RS, št. 24/2012)

• Za državo jo izdeluje ali pridobi Uprava RS za zaščito in

reševanje v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi, izdelujejo

jih tudi drugi (občine, podjetja….)

• V bodoče bodo v ocene ogroženosti vključene tudi zahteve

Evropske komisije, pripravlja se nov pravilnik, ki bo

urejeval izdelavo in vsebino ocen ogroženosti

Državna ocena potresne ogroženosti

• 2006 izdelana prva državna ocena potresne ogroženosti

• 2012/2013 izdelava nove ocene ogroženosti (v delu)

• Vzroki za izdelavo nove ocene ogroženosti: nova karta

potresne intenzitete (ARSO), drugi novi podatki, nove

zahteve iz Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov ZIR glede

določanja območij, nov prvi (strokovni) del teksta o

potresih (ARSO)

• Kriteriji za določanje razredov ogroženosti in razvrščanja

občin in regij vanje

• V nadaljevanju so prikazane trenutno izdelane vsebine

državne ocene ogroženosti, ki se lahko še spremenijo

14

15

Državna ocena potresne ogroženosti

• Kriteriji za ugotavljanje ogroženosti občin in regij v državni

oceni potresne ogroženosti so:

- območje EMS, na katerem leži občina/regija

- število ljudi, ki živijo na območjih posamezne potresne

intenzitete

- številčnost prebivalstva v občini/regiji

- število občin v najvišjem razredu ogroženosti (za regije)

16

Razredi ogroženosti

Razred ogroženosti Stopnja ogroženosti

1 Majhna

2 Srednja

3 Velika

4 Zelo velika 1

5 Zelo velika 2

Razvrščanje občin v razrede ogroženosti

17

1. razred

ogroženosti

2. razred

ogroženosti

3. razred

ogroženosti

4. razred

ogroženosti

5. razred

ogroženosti

Vsi

prebivalci

občine v

območju

V EMS

Vsi

prebivalci

občine v

območju

VI EMS

Vsi ali del

prebivalcev

občine v

območju

VII EMS

Vsi ali del

prebivalcev

občine v

območju

Vlll EMS

Občine, v

katerih

vsaj 9000

prebivalcev

živi v

območju

Vlll EMS

Ogroženost občin

18

Regija1. razred

ogroženosti

2. razred

ogroženosti

3. razred

ogroženosti

4. razred

ogroženosti

5. razred

ogroženosti

Skupno

število

občin

Gorenjska 0 0 4 12 2 18

Severnoprimorska 0 0 3 8 2 13

Dolenjska 0 0 0 12 3 15

Koroška 0 0 12 0 0 12

Notranjska 0 0 2 5 3 10

Obalna 0 2 1 0 0 3

Ljubljanska 0 0 4 18 10 32

Vzhodnoštajerska 0 5 17 0 0 22

Podravska 0 0 19 0 0 19

Pomurska 0 8 19 0 0 27

Zahodnoštajerska 0 0 15 15 3 33

Posavska 0 0 0 1 3 4

Zasavska 0 0 0 0 3 3

SKUPAJ OBČIN 0 15 96 71 29 211

Razvrščanje regij v razrede ogroženosti

19

1. razred

ogroženosti

2. razred

ogroženosti

3. razred

ogroženosti

4. razred

ogroženosti

5. razred

ogroženosti

Vsi

prebivalci

regije v

območju

V EMS

Vsi

prebivalci

regije v

območju

VI EMS

Vsi ali del

prebivalce

v regije v

območju

VII EMS

Vsi ali del

prebivalce

v regije v

območju

Vlll EMS

Regije, kjer

vsaj 120.000

prebivalcev

živi v

območju

Vlll EMS ali je

v 5. razredu

ogroženosti

več kot

polovica

občin v regiji

Ogroženost občin

201- majhna, 2- srednja, 3- velika, 4- zelo velika 1, 5- zelo velika 2

Ogroženost regij

21

Razred Število regij Regija

1 0 /

2 0 /

3 5Vzhodnoštajerska, Koroška, Podravska,

Pomurska, Obalna

4 4Severnoprimorska, Zahodnoštajerska, Dolenjska,

Notranjska

5 4 Ljubljanska, Gorenjska, Zasavska, Posavska

Skupaj 13

Ogroženost regij

221- majhna, 2- srednja, 3- velika, 4- zelo velika 1, 5- zelo velika 2

Obveznosti nosilcev načrtovanja

• Nosilci načrtovanja: država (država, regije),

občine, ostali (določeno z Uredbo o vsebini in

izdelavi načrtov ZIR)

• Uvrstitev občine/regije v določen razred

ogroženosti načeloma pomeni različen obseg

obveznosti iz naslova načrtovanja ZIR

• Te obveznosti bodo praviloma določene v

državnem načrtu ZIR za določeno nesrečo

• Ne glede na izsledke državne ocene potresne

ogroženosti Uredba o vsebini in izdelavi načrtov

ZIR določa, da načrte ZIR za potres v celoti

izdelajo občine na območjih VIII EMS 23

HVALA ZA POZORNOST

24