V dvorani »Narodov« najsodobnejši tehnični dosežki iz 20 držav — možnost neposrednega nakupa

• Raj gospodinje« — bogata ponudba gospodinjskih stro-jev, obleke, tekstila, preprog — »vse za otroka« velika ponudba pohištva, stekla, porcelana, zlatnine, na-kita itd. vsak dan modna revija — velik zabaviščni park

Velesejem odprt dnevno od 9. do 18. ure. V soboto, 6. oktobra bodo trgovine v Gradcu odprte tudi popoldne. Za vse informacije, kakor tudi skupinska potovanja ,?o vam na voljo jugoslovanski potovalni uradi.

O K N O V M E D N A R O D N O G O S P O D A R S T V O

Nad 2100 razstavljavcev iz Avstrije in 4 0 držav daje najboljši pregled o novostih in informacije za dober

nakup. POSEBNI RAZSTAVI:

— najsodobnejših strojev in materiala za gradbeništvo iz 15 držav

— soecialna gastronomska razstava

• °Uvrščeni tekmovalci z mednarodne tekme na Gorenji Savi. 2. Schnabl, 1. Dolhar, 3. Mesec, 4. Stcfančič. Po tekmi je podpredsednik SZJ Konstantinovič podelil zlata priznanja. — Pot o: F. P.

Kranj, sreda, 19. 9. 1973 Cena 70 par

List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Qd 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltedmk, in sicer ob s r e d a h in s o b o t a h

let XXVI. Številka 72 ult Sen in l iU i : ob«, konference SZDL i? Trii*' K r »nj , Radovljica, Sk. Loka

ni""" I z daja CP Gorenjski tisk s 0d«£ l a v n i urednik Anton Miklavčič "govorni urednik Albin Učakar

Še naprej varčevanje z električno energijo

dopoldne so nam na Energetskem centru v Kranju reduwa'" sk* eP izvršnega sveta skupščine SRS o 30-odstotni iu on*01 električnega toka za pogodbene odjemalce (industrija) 8e o t "°dstotni redukciji za široko potrošnjo od ponedeljka, 17. jjJ'embra, dalje ne velja več! Posebna komisija je sklenila, da reduU " d a l j n j e g a veljala za široko potrošnjo le 10-odstotna da kc'ja» za pogodbene odjemalce pa 15-odstotna. To pomeni, pred

Daljši rok Skupna komisija vseh zbo-

rov zvezne skupščine za ustav-na vprašanja je sklenila, da bo ustavna razprava o pred-logu zvezne ustave trajala ria željo in številne predloge raz-pravljavcev po državi do 15. oktobra. Prvotno je bilo nam-reč določeno, da bo javna raz-prava o osnutku zvezne ustave trajala do 15. septembra.

Ogorčenost Podobno kot po svetu so

tudi v državi številna protest-na zborovanja ob imperiali-stični zaroti v Čilu. Iz raznih krajev prihajajo tudi protest-na pisma. Tako se je na primer sešla konferenca za družbeno aktivnost žensk Slo-venije in ostro protestirala ob dogodkih v Čilu. Sešla se je komisija za mednarodne odnose pri izvršnem odboru skupnosti študentov ljubljan-ske univerze itd.

Prepovedati nepismenost

Predsednik komisije za idej-nopolitična vprašanja pri CK ZK Bosne in Hercegovine je izjavil, da bi nepismenost morali prepovedati z ustavo. V Bosni in Hercegovini, ki ima 3,800.000 prebivalcev, je po najnovejših podatkih 670.000 odraslih nepismenih. V zad-njih letih se je naučilo brati in pisati samo 200 pripadnikov te velike nepismene armade. Zelo velik je v tej republiki tudi osip učencev na osemlet-kah. Šole ne končajo pred-vsem dekleta, ker starši na nekaterih najbolj zaostalih območjih ne žele imeti »šola-nih« otrok.

Največja v Evropi V Čačku bodo 1. oktobra

začeli graditi največjo tovar-no sladu v Evropi. V njej bodo proizvedli na leto 60.000 ton sladu, s čimer bo nova tovar-na krila polovico domačih potreb po tej surovini, ki je osnovna za proizvodnjo piva.

Dražja zdravila? Svet zveze zdravstvenih de-

lovnih organizacij Jugoslavije je sprejel predlog farmacevt-ske industrije o podražitvi najnujnejših zdravil, ki jih na tržišču ni, ali jih ni dovolj. Farmacevtska industrija je predlagala 190 zdravil, ki bi jih bilo treba podražiti. Svet je predlog sprejel pod pogojem, da bodo skupnosti zdravstve-nega zavarovanja, zdravstve-ne organizacije in farmacevt-ska industrija podpisale druž-beni dogovor.

.Tito na velesejmu

Predsednik republike Tito je prejšnji teden obiskal Osijek, kjer je na osrednjem trgu

?ovoril približno 100.000 pre-ivalcem Osijeka in okoliških krajev. V soboto si je Tito z ženo Jovanko ogledal med-narodni zagrebški velesejem, v nedeljo pa se je ustavil v znanem letovišču Zagrebča-nov v Somboru. Ogledal si je enega največjih rekreacijskih središč Smidhen.

Dražja sarajevska dnevnika

S 15. septembrom sta se sarajevska dnevnika Oslobo-djenje in Večernje novine podražila na 1,50 dinarja. Po-dražitev je odobril republiški zavod za cene.

Obletnica V Prilepu so proslavili 100-

letnico prilepskega tobačnega kombinata in 400-letnico or-ganiziranega pridelovanja tobaka v naši deželi. Predsed-nik Tito je ob tej priliki odli-koval kolektiv kombinata z redom zaslug za narod z zlato zvezdo.

Manj vina Kraški vinogradniki so letos

pričakovali za 30 odstotkov večji pridelek kot minula leta. Vendar pa bodo na primer pridelali kot kaže kar za 50.000 hektolitrov manj tera-na kot so pričakovali. Če v prihodnjih desetih dneh ne bo padlo vsaj malo dežja, bo pri-delek zaradi suše še slabši.

i Jesenice

do na njih sklep o ustanovitvi sveta SZDL verificirali in potrdi-li delegate za svet iz posameznih občin. Tako se bo medobčinski svet SZDL za Gorenjsko konec oktobra ali v začetku novembra prvič sestal. J. Košnjek

V okviru rednega strokovnega izpopolnjevanja rezervnih vojaških starešin so - se v Kranju v začetku tega meseca začeli vsakoletni obvezni izpiti za rezer-

vne vojaške starešine. Vsako soboto in nedeljo bodo starešine do začetka oktobra preverjali teoretično znanje, veščine v streljanju, orientacijo na individualnem pohodu, taktiko in topografijo. Približno v enem mesecu bo tako opravilo izpite okrog 1200 rezervnih vojaških starešin v občini. — A. Ž. — Foto: F. Perdan

Tudi medobčinski svet SZDL za Gorenjsko

V ponedeljek je bilo v Kranju posvetovanje predsednikov ob-činskih konferenc SZDL gorenj-skih občin, ki se ga je udeležil tudi član republiške konference SZDL Franc Kimovec-Žiga. Na seji so sprejeli osnutek sklepa o ustanovitvi medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko, ki bo nova medobčinska tvorba, njen namen pa je trdnejše družbeno-politično povezovanje gorenj-skega področja. Z ustanovitvijo medobčinskega sveta, ustanovi-telji so občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radov-ljica, Škof) a Loka in Tržič, soglašajo izvršilni organi teh konferenc, razen njih pa še medobčinski svet ZK za Gorenj-sko, občinske konference ZKS in svet gorenjskih občin. Sedež sveta bo v Kranju. Svet bo voljen organ, v katerem bo imela vsaka konferenca po 6 delegatov. Pred-sedniki in sekretarji občinskih konferenc SZDL bodo člani sveta po položaju, enako pa velja tudi za člane predsedstva repu-bliške konference SZDL z Go-renjske, predsednika regional-nega kluba poslancev in glavne-ga urednika Glasa. Svet bo imel presednika, sekretarja in izvršni odbor, po potrebv pa tudi stalna ali občasna delovna telesa. Delo izvršnega odbora bo vodil sekretar, ki bo funkcijo opravljal poklicno. Novo medobčinsko telo bodo razen republiške kon-ference SZDL sofinancirale ustanoviteljce na osnovi med-sebojnega dogovora.

Predsedniki so na ponedeljko-vem srečanju podprli sklep s pripombami, ki so j ih posredo-vale posamezne občinske kon-ference SZDL. Sklenili so, da bodo osnutek sklepa še enkrat posredovali izvršilnim telesom svojih organizacij, razen tega pa bodo začeli iskati delegate za medobčinski svet. Ker se bodo sredi oktobra, na zaključku ustavnih razprav, sestale vse gorenjske konference SZDL, bo-

Dva predloga

Že v predhodnih razpravah v vodstvih družbenopolitičnih organi-zacij in koordinacijskem odboru za javno razpravo pri občinski konfe-renci SZDL Radovljica je večina menila, da so potrebne nekatere spremembe v besedilih osnutkov republiške in zvezne ustave. Pripom-be koordinacijskega odbora so pod-prli tudi na nedavnem seminarju v Bohinju. Tako sta se izoblikovala dva predloga.

Prvi se nanaša na 101. člen osnutka zvezne ustave, ki določa postopek sprejemanja statutov kra-jevnih skupnosti. Namesto prvega odstavka tega člena, ki pravi, da delovni ljudje v krajevnih skupno-stih sprejemajo s ta tut z referendu-mom, predlagajo, da . se način sprejemanja določi s s tatutom občine. V razpravi so menili, da predlagano spremembo zahtevajo praktične izkušnje, racionalnost in enostavnost postopka.

Drugi predlog pa se nanaša na 176. člen osnutka republiške ustave, ki določa sestavo občinskih skupščin po zborih. V osnutku je predvideno, da ima občina praviloma 5 zborov delovnih skupnosti in 1 zbor krajevnih skupnosti, izjemoma pa na j bi imele manjše občine le dva zbora: enotni zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. V Radovljici se zavzemajo za varianto,* da bi bila v občini dva zbora.

J R

Protestno pismo 2e konec minulega tedna je bilo na Gorenjskem več pro-

testnih zborovanj zaradi vojaškega udara proti vladi narodne enotnosti v Cilu. Številna takšna zborovanja v delovnih orga-nizacijah, ustanovah in drugje pa so bila na Gorenjskem tudi v začetku tega tedna. Povsod so ostro obsodili zaroto, vojaški udar in vmešavanje tujih imperialističnih sil. Naslednje prote-stno pismo pa je v petek popoldne na seji sprejelo tudi predsed-stvo občinske konference zveze mladine v Kranju:

Demokraciji, svobodi, družbenemu napredku je bil znova zadan udarec. Čilska pot v socializem, ustavna, spoštujoča vse demokratične pridobitve je bila brutalno zaustavljena. Pridobitve, ki jih je uvedla ptva socialistična vlada v Čilu, so pogažene. Se enkrat je vojska v rokah desničarskih — reakcionarnih sil dezavuirala voljo ljudstva.

Sredi boja za novo, boljše, je padel tov. Allende in vrsta njegovih sobojevnikov. Vendar ne on, ne njegovi tovariši niso izgubili boja. Osvestili so ljudi, tiste, katerih volja nikdar ni bila spoštovana.

Protestiramo proti uporabi sile pri razreševanju družbenega razvoja. Zgroženi smo in ogorčeni nad umazanimi dejanji zoper pred-sednika Allendeja, vlado narodne enotnosti in ljudstva. Prepričani smo, da se bo čilsko ljudstvo borilo in zmagalo ter, da protesti vseh naprednih svetovnih sil ne bodo zaman.

Nočemo nikakršnih stikov z rušilci ustavne ureditve in zahtevamo takojšnjo prekinitev diplomatskih stikov. Z zatiralci napredka se ni-mamo kaj pogovarjati. Naše simpatije, naše iskreno upanje velja le nadaljevalcem in soborcem Allendejevega programa.

Predsedstvo OK ZMS Kranj

Pretekli teden se je pri bfl" . konferenci ZMS na J e s e n i c a h ^ , la komisija za delo mlad insk ih vov v k r a j e v n i h skupnostih. ^

komisije so največ časa posvetili pripravam na specializirano konferenc: . ^ bo v oktobru. Poleg tega so razpravljali o delu mladinskih aktivov v pret ^ mesecih. Najbolj prizadevni so bili mladi na Blejski Dobravi, Planini poo' • lico in v Kranjski gori. Na koncu seje so člani sklenili, da do sklica speci ^ rane konference pomagajo pri ustanavljanju mladinskih aktivov v tisti« jevnih skupnostih, kjer aktivi ne obstajajo oziroma slabo delajo.

J . Rabic

Kranj V petek se je sestal iniciativni 0

za ustanovitev samoupravne st ^ ^ . van jske skupnosti in obravnava j

vprašanj s področja stanovanjske politike. Tako so člani odbora o rezultatih natečaja za dograditev stanovanjskih hiš in sklepali o PoS. ^ za dodelitev posojila. Seznanili so se tudi z rezultati objave za v lagaj . a htevkov za delno nadomestitev stanarine in razpravljali o razpisu posoj' usmerjeno blokovno gradnjo iz združenih sredstev pri poslovni banki.

• L

Pri komiteju občinske konference zveze komunistov se je v Pone^gjb-sestala komisija za organiziranost in razvoj ZK in idejnopolitično usp ljanje komunistov. Razpravljali so o izobraževanju kadrov.

O osnutku zvzne in republiške ustave ter statutih gorenjskih v ponedeljek popoldne razpravljal svet gorenjskih občinskih konferenc mladine. A.

Včeraj popoldne je bila v Ra

Nov športni dom v Žabnici

V Žabnici so praznovali v soboto in nedeljo 1000-letnico vasi. Ob tej priložno-sti so odprli v nedeljo popoldne 2700 metrov moderniziranih cest v Žabnici in na Su t ni, na katere bodo v teh dneh vgradili še asfalt. Tisočletnico vasi pa so počastili tudi z otvoritvijo športnega doma pri športnem igrišču v Žabnici. Pri gradnji so opravili športniki veliko prostovoljnih delovnih ur, pomagali pa so si še z materialom nekdanje osnovne šole in s sredstvi občinske zveze za telesno kulturo Kranj. Na fotografiji: pred otvoritvijo športnega doma. (jk) — Foto: F. Perdan

Novi hali jeseniškega Viatorja k sredo, 12. septembra, so na Jesenicah odprli novi, sodobni hali za Popravilo osebnih avtomobiliov in avtobusov ter tovorniakov — Nova

rvisna delavnica je za Jesenice velika pridobitev, saj je bila delavnica do sedaj v skrajno neprimernih prostorih

tudi manjša okrepčevalnica, kjer bo lahko lastnik spremljal popravila na svojem avtomobilu. V zgornji etaži so moderne pisarne, jedilnica za zaposlene in sanitarije.

Novi hali je slovesno odprl pred-sednik občinske skupščine Franc Zvan, o pomehu teh dveh objektov ter o gospodarjenju Viatorja pa sta govorila generalni direktor podjet ja dipl. inž. Slavko Jakofčič ter pred-sednik delavskega sveta TOZD Viator Jesenice Viktor Jamar.

Umrl je

Stane Kavčič sekretar tovarniškega komiteja ZK

Iskra — Elektromehanika Kranj

podpredsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije

Od dobrega in priljubljenega sodelavca se bomo poslovili v četrtek, 20. septem-bra, ob 15.30 na kranjskem pokopališču.

V Kranju, 18. septembra 1973

Delovni kolektiv Iskre — Elektromehanika Kranj

Zaposlenost in osebni dohodki Gospodarstvo kamniške občine je

v letošnjem polletju uresničilo 598 milijonov (novih) dinarjev celotnega dohodka, kar je za 17 % več kot v enakem obdobju lani. Na višino ustvarjenega dohodka so vplivale tudi višje cene. Za notranjo delitev je gospodarskim organizacijam osta-lo nekaj manj kot 122 milijonov di-narjev, kar je za skoraj pet milijo-nov več kot v enakem obdobju lani.

V gospodarstvu je letos 7680 zapo-sleniji, oziroma 277 več kot lani. Šte-vilo zaposlenih se je največ povečalo pri Tovarni usnja (za 191 delavcev), Svilanitu (za 47) in Titanu za 27 de-lavcev. Število zaposlenih je upadlo

pri Rudniku kaolina, Svitu in pod-jet ju Kamnik.

Poprečni osebni dohodki so v prvem polletju znašali 1903 din. Najvišje poprečno izplačane osebne dohodke je izplačeval Veterinarski zavod (2757), obrtno podjetje Zarja (2512). Lončarska obrtna delavnica (2467) in industrijsko podjetje Al-prem (2465) din mesečno.

Nižje osebne dohodke so dobivali zaposleni v Svitu, Živilski industriji, gostišču pri Grogi in v restavraciji Stol.

Nižje osebne dohodke (poprečno) kot lani so letos dobivali samo v trgovskem podjetju Kočna in v de-lavski restavraciji Stol. . J. Vidic

Priznanja krvodajalcem v jeseniški občini Občinski odbor rdečega križa na

Jesenicah je preteklo soboto podelil številna priznanja občanom, ki se redno udeležujejo krvodajalskih akcij.

Plaketo za več kot 25-krat darovano kri je prejel Franc Nerad z Jesenic in Helena Lešnik iz Mojstra-ne, za več kot 20-krat darovano kri pa dr. Stane Cebokli z Jesenic in Ivanka Lorenčič s Hrušice. Blizu sto občanov je prejelo zlate in srebrne krvodajalske značke za 15-krat in 10-krat darovano kri. Poleg tega je enaindvajset občanov prejelo pri-znanja za delo in pomoč pri organiziranju krvodajalskih akcij na Jesenicah.

Na podelitvi priznanj v prostorih DPD Svoboda na Hrušici je o pomenu krvodajalstva spregovoril Maks Klinar. V kulturnem progra-mu je nastopila dramska skupina DPD Svoboda z igro Pariška komuna.

Občinski odbor RK na Jeseni-cah tudi letos organizira krvoda-jalsko akcijo, in sicer od 24* do 29. septembra. Odbor pričakuje, da se bodo občani v kar največjem številu odzvali tej humani akciji in darovali drago-ceno tekočino, ki je nepogrešlji-va pri reševanju človeških živ-ljenj. J. Rabič

V Podljubelju prvič krajevni praznik

Nova servisna delavnica za popravilo osebnih vozil, ki so jo na Jesenicah od-prli minulo sredo, je vsekakor za Jesenice precejšnja pridobitev. Delavci Viatorja so do sedaj delali v skrajno neprimernih prostorskih razmerah, s sodobnejšo opremo pa bo tudi kvaliteta storitev lahko znatno boljša. Foto: F. Perdan

Krajevnim skupnostim tržiške ob-čine, ki doslej niso imele krajevnega praznika in so ga prvič praznovale letos (Brezje pri Tržiču, Lom) se je pridružila tudi skupnost Podljubelj. Praznovali so ga v soboto, 15. sep-tembra, čeprav praznik uradnu še ni vnesen v statut krajevne skupnosti. Zakaj praznovanje na ta dan? 14. septembra leta 1942 sta namreč v znani bitki v Udnem borštu padla dva podljubeljska prvoborca: skoje-vec Franci Košir in predvojni član KPJ Aleš Meglič.

Praznovanje prvega podljubelj-skega praznika se je začelo v začetku preteklega tedna, kb je mladinski aktiv organiziral tekmovanja v od-bojki, nogometu in streljanju. V so-boto zvečer je bila slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in vodstev

krajevnih družbenopolitičnih orga-nizacij in društev. Predsednik kra-jevne organizacije SZDL Janko Neme je orisal razvoj hitro spremin-jajočega se kraja (pred vojno 60 od-stotkov km6tov, danes komaj 20 od-stotkov) in pridobitve, kamor sodi nov gasilski dom z dvorano, urejene vaške ceste ter gozdna pota do viso-kogorskih kmetij, ki spadajo k pod-ljubeljski skupnosti. Pri slednjih je izdatno pomagalo Gozdno gospodar-stvo Kranj. Predsednik KO ZZB Ja-

. kob Neme pa je v slavnostnem govo-ru med drugim dejal, da mora biti vsakoletni praznik spodbuda za še boljše delo v prihodnje. Po seji je bila igrica Zupanova Micka, ki so jo uprizorili člani domačega Kulturno umetniškega društva. ^

JeSenj8re£w> 12. septembra, so na za ®Cah slovesno odprli novi hali tovorn- t V l l a o s e b n i h avtomobilov, novih v i n avtobusov. Poleg lo n 0! iS e r . v i s n i h delavnic za popravi-kov t " avtomobilov in tovornja-nega e r avtobusov njihovega voz-avtor, •a.' s ^ a s°dobni tičnjJ"- opremljeni z avtoma-jih , l ika l i in napravami, ki so Pol U V o z i , i . iz Zahodne Nemčije. ?.a nnr i n servisne delavnice

Pravilo osebnih avtomobilov je

^manjkanje električne energije ,. v jeseniški Železarni

e ' ektri^ e n i S °bČini je pomanjkanje prii,adel . e n e r g i j e najbolj občutno tfted d | Jeseniško Železarno, ki je Ve*jiDnl°unimi kolektivi občine naj-

V pod- električne energije. r̂ O.OOo dnevno porabijo okoli «ritičnilf R a t n i h ur. Z agregati so v Lat» le i « n ! n e h l a h k o Proizvedli na

»ftoraT l?0 0 kilovatnih ur. Razliko d o b i t i i z slovenskega elek-

^ o ^ o m r e ž j a , vendar na dan Ur. P e J e " niti 200.000 kilovatnih

Več H • v ^ septembra so bile elektro-

S a ou'0.11 izklopljene ali so le de-•Jlv°stj0 p O V a l e s polovično zmog-i® je . Programu redukcije, ki

Z**1, izvršni svet skupščine ^Uciran- e^ektrometalurški obrati

jeftialrj1 n S 6 0 odstotkov, ostali totkov V ž l e z a m i pa na 30 od-

Sed •• *a Prihii o b s e g redukcije pomeni, Jvno ,aJ« iz električnega omrežja iai*j, k i - . 0 električne energije

i ektro ni?01& Potrebujeta obe ieki . ** naPrej bo nastajal

P r i k o v a t v g a J e ž e P r e d t e m Pr i" k n a m . V s e t o b o P r e c e J vpliva-C?8|0vni . J Š 0 realizacijo in slabši *ia PomJJ8? e h- Tona izpadlega j e - ' > C v e n n V 1 3 3 0 dinarjev nepokritih I j ^ a nk i. dnevna proiz-?ko,» 50n . elektro peči pa znaša > b r a ji t o n jekla. Do srede sep-

? i z v 0 dni 1 2 R a d l ° ž e okoli 3000 ton* tem £ ^ k t r o jekla.

? J e v Želo kritičnem položaju V 0l" z« r n i s e s t a l n a izredni seji ttf^jeli L gospodarstvo Železarne, h ? tudi ffkai sklepov, med dru-S7*teri P° katerem imajo ri ktrifc ° b r a t l prednost pri oskrbi z h> v or i l i ener&iJo. Na seji so se tudi 2 > i m i / a solidarnost, med posa-Pr!" l l ženep»n3e! j n imi organizacijami h?2v«Ui so h , a ' o b r a t i i n delavci. it**** snr«; a v c e> n a j z razumeva-l i rpHm,ejo v s e ukrepe, ki bodo

e d u k c i j e potrebni, kot na ^ l j i V o Q f r a c i o n a l n o izkoriščanje

ž. H n i n V t e r delovnega časa itd. n a i o d e k zaposlenih v žele-ri^ne S e v . . č a s u pomanjkanja

.^v. nergije ne bi zmanjševal.

Potrebno pa bo izplačani osebni do-hodek nad doseženo proizvodnjo na-doknaditi v prostih dneh do konca letošnjega leta, kar velja predvsem za tiste obrate, ki obratujejo v siste-mu prekinjenega delovnega časa.

Ker bi po navodilih izvršnega sve-ta skupščine SRS ta obseg redukcije trajal dalj časa — vsekakor pa naj-manj do konca tega,leta — žele sa-moupravni organi Železarne, da se redukcija omili, če bodo nastali do-ločeni viški v električni energiji iz-nad sedanjega limita, in da se lahko izkorišča za obratovanje elektro peči razpoložljiva električna energija v sobotah in nedeljah. D. Sedej

Na Jesenicah so se že od leta 1970 zavzemali, da bi zgradili sodobno servisno delavnico, kajt i delovne razmere v stari stavbi so bile nepri-merne, prostori so bili nefunkcional-ni, oprema stara. V teh prostorih in v takih delovnih pogojih so delali zaposleni dolga leta in razumljivo je, da je zaradi takih razmer trpela 4;udi kvaliteta storitev.

Leta 1972 so začeli graditi sedanji hali. Gradili so jih delavci gradbe-nega podjetja Gradiš. Po prvotnem programu bi morali hali zgraditi že lani, vendar so z deli in predvsem z uvozom opreme kasnili in gradnja se je nekoliko zavlekla. Slovesno so hali izročili namenu minulo sredo.

Z novima halama, v katerih bodo lahko bolje organizirali potek dela, saj bodo delali v normalnih delovnih razmerah, so v podjetju veliko pri-dobili. Še posebno z dograditvijo nove hale za njihova vozila. Zdaj imajo pri jeseniškem Viatorju 85 vozil — tovornjakov, avtobusov za mestni in medkrajevni promet do konca leta pa jih bodo nabavili še nekaj. Prav zaradi tega so morali nujno razširiti delavniške zmog-ljivosti.

Hala za popravilo in pranje oseb-nih avtomobilov pa je tudi sicer za Jesenice precejšnja pridobitev, saj tako sodobnega objekta, v katerem bodo lahko nudili kvalitetne storit-ve, na Jesenicah in v okolici še niSo imeli. D. Sedej

* j H m o a> 19.septembra 1973

Pretirana črnogledost »Večkrat sem slišal, da tovarna Triglav ni v zavidanja vrednem položaju, vendar ni tako/ meni Jože Oblak, novi direktor tovarne pu

Triglav Tržič »Natanko pet ur sem direk-

tor,« je smeje pripovedoval v sredo, 12. septembra dopoldne 34-letni eko-nomist Jože OBLAK, rojen v Stra-žišču pri Kranju, ki je ta dan uradno prevzel delovno mesto direktorja Metalke, tovarne pil Triglav Tržič.

Prvi odsek ceste v Lom odprt Krajevna skupnost Lom pod

Storžičem je praznovala v nedeljo prvikrat svoj praznik, ki so ga

Novi kilometri

asfalta Cestna povezava Škofje Loke in

Selške doline teče skozi staro Loko. Prav na tem mestu pa je zaradi ozkih ulic zelo tesna in tako pred-stavlja ozko grlo v prometu. Zaradi ožine se je pripetilo že več težjih pro-metnih nesreč. Vse to je vodilo od-bornike, da so na zadnji seji škofje-loške občinske skupščine potrdili načrte za gradnjo nove povezave s Selško dolino, ki bo ta ozki del obšla.

Hkrati pa so odborniki tudi po-oblastili predsednika občinske skup-ščine, da podpiše pogodbo o finan-ciranju te gradnje. Občinska skup-ščina bo prispevala milijon dinarjev, republiška skupnost za ceste pa 750.000 dinarjev. Sprejeli so tudi kreditno pogodbo, na podlagi katere bo kranjsko cestno podjetje posodi-lo občinski skupščini 1,45 milijona dinarjev.

Nova cesta bo široka 7,5 metra. Od stare se bo ločila pri stari osnovni šoli, nato tekla mimo Podna in r^imo nove osnovne šole ter se nad domom slepih priključila stari cesti. Na Novem svetu bodo zaradi gradnje nove trase morali podreti staro pekarno in skladišče poleg nje, drugje pa bo tekla prek vrtov in bo terjala le nekaj ograj.

Po predračunih bo cesta veljala 3.5 milijona dinarjev. Predvidevajo, da bodo letos uredili spodnji ustroj in odvod vode ter tudi že položili grobi asfalt. Prihodnje leto pa na-meravajo zgraditi križišče pri No-vem svetu, podhod za pešce pri domu slepih in most čez starološki potok.

Ob tej priložnosti je odbornik Miro Pinterič postavil vprašanje, če promet, ki je na tej cesti iz leta v leto bolj gost, ne bo motil pouka pri novi šoli v Podlubniku. Načelnica oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pri občinski skupščini je na to odgovorila, da te bojazni ni. Med šolo in cesto je za-dosti širok zeleni pas, poleg tega pa je med objektoma tudi višinska raz-lika. Za šolarje bodo uredili tudi po-sebno peš pot ob starološkem potoku. Da kdo od otrok ne bi padel v vodo, bodo pot zaščitili z ograjo.

S tem pa program del ni končan. Letos in prihodnje leto bodo stekla dela tudi na nekaterih drugih ce-stah. Dela pri rekonstrukciji ceste Ziri—Račeva so se začela že pred nekaj meseci. Asfaltno prevleko bo dobila tudi cesta Praprotno—Zgor-nja Luša, Škofja Loka—Sora, in si-cer odseki skozi vasi in cesta Polja-ne—Javorje. V načrtu je tudi grad-nja betonskega mostu čez Soro pri Ševljah.

Po predračunih na j bi dela veljala 9.6 milijona dinarjev. Denar bodo zbrali s pomočjo samoprispevka ob-čanov, temeljnih organizacij združe-nega dela, krajevnih skupnosti, po-sojil in cestnih pristojbin. Velik de-lež bo seveda prispevala tudi občina. Vendar so odborniki sprejeli sklep, da bo občina dala denar le v prime-ru, če bodo občani in temeljne organizacije združenega dela zbrali predvideni delež. L. Bogataj

združili s vsakoletnim srečanjem kurirjev in vezistov pod Storžičem. Njihova organizacija, ki deluje pri republiškem odboru ZZB NOV Slovenije, ima tudi patronat nad osnovno šolo v Lomu.

Osrednja svečanost je bila v nedeljo dopoldne pred Čarmanom na začetku Loma. Predsednik skup-ščine občine Tržič inž. Vili Logar je odprl 300 metrov dolg odsek nove ceste v Lom (od Carmana do Stare žage), ki so ga Lomjjani začeli graditi oktobra lani. Graditelji so potrošili za prvi del tega pomembne-ga objekta 30.000 dinarjev in zaradi velikega števila prostovoljnih delov-nih ur sredi največjega dela doma pocenili gradnjo na jmanj za 20.000 dinarjev. Sredstva za novo cesto so razen skupščine občine Tržič prispe-vali domačini, ki so se junija lani na referendumu odločili (96 odstotkov Lomljanov je bilo »za«) za samopri-spevek za gradnjo ceste. Plačevali ga bodo štiri leta. Vendar Lomljane najtežje delo pri gradnji ceste še

čaka. Zgraditi morajo še 700 metrov dolg odsek od Čarmana do Slapa pri Tržiču. Ob otvoritvi prvega dela ceste so želeli, da bi jim skupnost še enkrat krepkeje pomagala in omogo-čila, da Lom ne bo več ena redkih vasi v tržiški občini, kamor na primer niti avtobus ali večje vozilo ne more. Odsek, ki so ga odprli v nedeljo, je širok 7 metrov in zgrajen do take mere, da ga je mogoče asfal-tirati.

Po otvoritvi novega cestnega odseka se je druščina gostov, partizanskih kurirjev in vezistov ter domačinov preselila v dom družbe-nih organizacij Lom, kjer je bila svečana proslava prvega krajevnega praznika. Šolarji, člani domaČega KUD, moški in mešani pevski zbor pri KUD Lom ter domaČi pevki Ivanka in Cilka so pripravili prisrčen kulturni program. Sledilo je veselje ob krajevnem prazniku, katerega gostje so bili partizanski kurirji in V e z i s t i - J. Košnjek

»Pred tem sem se seveda spozna-val s problematiko in položajem 106-članskega kolektiva in s programi za njegov razvoj. Več-krat sem slišal, da je tovarna

Trdni temelji Viatorjeve prihodnosti S tehtnimi in smotrnimi gospodarskimi načrti do še večje rasti podjetja — Vse uspešnejše vključevanje tudi v druge dejavnosti — Ob 73-letnici svojega obstoja 14 TOZD in OZD Skupne službe

— Več investicij v delavniške obrate Prometno, gostinsko in turi-

stično podjetje Viator Ljubljana praznuje v letošnjem septembru 73-letnico svojega obstoja in dela. Podjetje je med vodilnimi prometnimi podjetji v Sloveniji, vse bolj pa se vključuje tudi v druge dejavnosti, predvsem v gostinsko turistično. Tako imajo v okviru svojega podjetja mestni promet, primestni, medkrajevni in mednarodni — potniški pro-met, domači in inozemski tovor-ni promet, gostinstvo, turizem, žičnice in delavniške obrate. Poleg tega ima podjetje tudi 30 prometnih in turističnih poslo-valnic.

VEDNO VEČJE ZMOGLJIVOSTI

Poslovni rezultati Viatorja so iz leta v leto bolj zadovoljivi, saj kažejo, da se podjetje hitro razvija. V zadnjih treh letih so povečali svo-je zmogljivosti v prometni dejavno-sti za 20 odstotkov in imajo tako okoli 9 tisoč sedežev v potniškem prometu, 17.500 mest v mestnem prometu, nosilnost tovornega pro-meta pa presega 4000 ton. Zmoglji-vosti gostinske dejavnosti so rasle še hitreje, tako da se je v podjetju v zadnjih treh letih povečalo število ležišč za 26 odstotkov, število gostin-skih "Sedežev pa za 60 odstotkov. Da-nes razpolagajo v podjetju s 1600 le-žišči in z okoli 7000 sedeži. V zadnjih treh letih se je povečalo tudi število prevoženih kilometrov na 45 mili-jonov, število prepeljanih potnikov pa bo v letu 1974 preseglo 100 mili-jonov. V svojih gostinskih podjetjih bodo letos realizirali okoli 265 tisoč prenočitev, gostov pa bo nad 73.000.

V zadnjih štirih letih se je celotni dohodek več kot podvojil. Pri tem je rasla bruto akumulacija in se pove-čala od 30 milijonov v letu 1970 na 70 milijonov v letu 1973. Podjetje je tako namenilo več sredstev za akumulacijo kot za osebne dohodke, čeprav so tudi osebni dohodki primerno rasli in so na zadovoljivem nivoju.

INTENZIVNE NALOŽBE V DELAVNIŠKE OBRATE

Iz leta v leto podjetje tudi več vlaga, saj jim to dovoljuje in obenem zahteva gospodarska moč podjetja. Naložbe so opazne v vseh dejavnostih. V letu 1970 so beležili

50 milijonov investicijskih izdatkov, v letu 1972 75 milijonov in v letoš-njem prvem polletju že 57 milijonov dinarjev.

V zadnjih dveh letih so predvsem opazne njihove naložbe v delavniške obrate, kjer je zaposlenih 700 članov njihovega kolektiva. Letos so odprli že četrto novo delavnico na Jeseni-cah. Zgrajene pa so že ali jih nameravajo obnoviti ali odpreti tudi v Črnomlju, Lendavi, Ljubljani in Slovenj Gradcu, Kamniku in Mari-boru.

VELIKA NALOŽBA NA BLEDU Podjetje Viator Ljubljana ima

v lasti Golf in Park hotel na Bledu, hotel Špik v Gozd-Mar-tuljku, hotel Malograjski dvor v Kamniku, hotel Rimski vrelec v Kotljah in hotel Sabotin v Novi Gorici. Žičnice pa predvsem na Veliki planini in na Španovem vrhu. Prav letos je začel obrato-vati hotel Malograjski dvor in del žičniškega sistema na Veliki planini ter nekateri manjši ob-novljeni objekti. Pri podjetju imajo obsežne pripravljalne pro-grame tudi za nekatere druge objekte.

V gradnji je njihova restavra-cija na Zatrniku, v prihodnjih letih pa bodo na novo zgradili Park hotel na Bledu. To bo hotel A kategorije s 460 ležišči in bo zahteval veliko naložbo — 120 milijonov dinarjev, z ureditvijo vsega centra.

Poseben problem pa predstav-lja sistem žičnic, saj je bil njihov dosedanji sistem predviden za večje posteljne zmogljivosti. Uredili bodo smučišča na Veliki planini, za letos pa še ne pred-videvajo investicij v Gozd-Mar-tuljku.

NOV SISTEM PLAČEVANJA V MESTNEM PROMETU

V letošnjem letu še ne predvide-vajo višje tarife v mestnem prometu, skrbno pa se pripravljajo na nekaj novosti. Dogovorili so se, da bodo prešli na enostavnejši in boljši način plačevanja vozovnic. Po izkušnjah iz Maribora, kjer imajo v mestnem prometu na avtobusih ob prostoru šoferja nameščene posebne aparate, se je izkazal tak sistem kot zelo dober in postopek za štirikrat hitrej-ši. Potniki namreč vržejo v aparat

določeno vsoto denarja in se takoj nato pomikajo proti izhodu.

Po uvedbi takega načina bodo pri Viatorju začeli tudi s taksi službo v Ljubljani. Ze dalj časa si prizadeva-jo, da bi si večina sprevodnikov pridobila potrebno kvalifikacijo in bi bili potem zaposleni kot vozniki taksijev. Ob uvedbi novega načina plačevanja vozovnic namreč ne bo več sprevodnikov, zato jih bodo morali pri podjetju zaposliti na drugih delovnih mestih. Za prihod-nje leto predvidevajo tudi prve avto-buse na plinski pogon.

V letu 1972 je bil najnižji osebni dohodek v podjetju 1200 dinarjev, v prvem polletju letošnjega leta pa 1400 dinarjev. Poprečni osebni doho-dek letošnjega prvega polletja znaša 2400 dinarjev. Osebni dohodki se iz meseca v mesec večajo, v skladu s samoupravnim sporazumom in so tudi v skladu s porastom življenj-skih stroškov. D. Sedej

a l m i r c i

alpska modna industrija RADOVLJICA

obvešča občane, da v sklopu prazno-vanja 25-letnice ob-stoja tovarne orga-nizira ogled pod-jetja, in to v dneh 21. in 2%. septembra vsakokrat med 10. in 16. uro.

Kolektiv Almire Radovljica

Triglav v izredno slabem položa-ju. Vendar, če pogledam položaj malo širše in ga primerjam z raf merami v drugih delovnih orga-nizacijah, ugotavljam, da n* tako. Pripovedi so bile preveč črne. Zakaj? Tovarna Triglav ena redkih delovnih organizacij* ki ni zadolžena. Zaposleni imaj^ bogate delovne izkušnje v tej stroki, tovarna sama pa bogato tradicijo. Noben proizvod, ki 6* izdelamo v tovarni z zelo zasta* relo opremo, ni n e r e n t a b i l e n Razen tega so rentabilnostni računi pokazali, da bi se dalo * relativno majhnimi investicija"®! v opremo rentabilnost in doho^ dek na zaposlenega veliko pov®* čati. Zaradi teh razlogov in &eX stva, da je tovarna Triglav P*1' ključena k Metalki, ki lahko » svojim aparatom in organiziraj prodajno mrežo omogoči prodaj sedanje in povečane p r o i z v o d ' nje, sem se odločil, da prevz*' mem delovno mesto direktorj tovarne Triglav Tržič.«

Bodo ostale pile tudi v prihodnji osnovni proizvod tovarne Triglav a11 nameravate proizvodni program raZ" širiti na druge izdelke?

»Za leto ali dve bodo pile naj' verjetneje še vedno osnovni p«"0' izvod tovarne Triglav,« odgovarj3 j Jože Oblak. »V tovarni delamo tu-di na 53 let starih strojih. Z .zaj menjavo le-teh z modernejši"! smo že veliko storili in se prib"] žali srednji produktivnosti osta* lih evropskih proizvajalcev. jć po mojem mnenju in mnenr sodelavcev v tovarni prva i*1 modernizacije tovarne, drug® fazo pa pomeni iskanje in vzp0] stavitev dodatnega p r o i z v o d n o j ga programa. Stiki z d o m a č i 1 1 1 in tujimi partnerji bodo P°kaZ®| f li, kateri proizvodi so to. Pri teI? I računamo na pomoč M e t a l k e . * f modernizacijo bo obenem tuo podana osnova za boljše oseb«1 dohodke zaposlenih.«

V smislu ustavnih dopolnil spr^ minja tudi Metalka notranjo > nizacijo. Kakšen bo položaj tov'ar Triglav Tržič?

»O bodoči organizaciji M e t 8 je pripravljenega že veliko &r diva. Tovarna Triglav Tržič ^ temeljna organizacija združen^, ga dela s svojim žiro računom« t ga ima tudi sedaj. V s k l a d u akcijskim programom Metal p računamo, da bo naša f l ' oblikovana do konca leta.« . .

J. KošnjeK

S

Poslej komu- \ nalno gradbeno;

podjetje i Sest let je tega, ko sta * J

nekdanjega komunalnega grad.0 4^ 1, ga podjetja na Bledu nastali o ^ podjetji — obrtno gradbeno P o d i y . i* Bled in komunalno podjetje e Pred približno desetimi dnevi Pa J0 ^ bil v obeh kolektivih referendum» ^ spojitvi v enotno delovno organ1 0 c cijo Grad Bled oziroma komuna' ^ gradbeno podjetje z dvema teng^ ti ljnima organizacijama zdruteI)ot» ^ dela — enota komunala in .etl jj$ t gradnje. Nova delovna organiz3 * bo uredila samoupravne in i * akte do konca leta. \

p o t r o š n i k e n o v a p o d r a ž i t e v m e s a ?

IVov udarec delavčevemu standardu

Tudi Gorenjska v začaranem krogu mesne krize, ki jo lahko reši le podražitev ali finančni poseg družbe — Kritike, podobne tržiškim, bi lahko našli tudi v drugih občinah — Zaradi neusklajenih nabavnih cen živine (teleta, prašiči) in malopro-dajnih cen mesa koljejo klavnice z izgubo — So podražitve mesa edina rešitev — Bomo primorani jesti manj mesa in mesnih

izdelkov — Začarani krog, ki mu skoraj ni videti konca

svinjskega mesa, če pri kilogra-mu izgubimo 9 dinarjev. To si lahko privoščimo en mesec in nič več. Tržič zato oskrbujemo tako kot Škofjo Loko ali druge kraje. Preskrbo lahko izboljša-mo, če ima občina denar za kom-penzacijo in razliko v ceni. Tudi če bi imeli v Tržiču samostojno podjetje, se tem težavam ne bi mogli izogniti .

Naj naštejem nekaj številk. Januarja letos so dobile naše po-s lovalnice v Tržiču 15 ton gove-jega, 800 ki logramov telečjega in 10 ton svinjskega mesa. Avgusta pa 12 ton govejega, 500 kilogra-mov telečjega in še vedno 10 ton svinjskega mesa. Septembra so seveda števi lke posebno pri svinjini precej manjše.«

Ko ste se lanski oktober združeva-li s tržiškim Mesarskim podjetjem, ste obljubljali, da boste klavnico v Tržiču modernizirali po predpisih.

»Predelovalni obrat v mestu smo modernizirali in sanirali , kol ikor se je v danih pogojih da-lo. Gradnja nove predelovalnice

Razpisna komisija pri svetu delovne skup-nosti uprave skupščine občine Škofja Loka razpisuje prosta delovna mesta: 1. referenta za skupščinske zadeve

pogoj: visoka šolska izobrazba pravne smeri, 3 leta delovnih izkušenj;

2. referenta za splošne gospodarske zadeve pogoj: visoka šolska izobrazba pravne ali ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj;

3. vodjo anal i tske službe in analit ika pogoj: visoka šolska izobrazba ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj;

4. tajnika komisije za ugotavljanje izvora premoženja občanov

pogoj: visoka šolska izobrazba pravne smeri, 3 leta delovnih izkušenj;

5. gradbenega in urbanist ičnega inšpektorja pogoj: visoka šolska izobrazba gradbene ali arhitektske smeri, 3 leta delovnih izkušenj;

6. tržnega inšpektorja H pogoj: višja šolska izobrazba upravne, pravne ali ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj;

7. anal it ika in referenta za blagovni promet pogoj: višja šolska izobrazba ekonomske ali ekonomsko ko-mercialne smeri, 3 leta delovnih izkušenj;

8. davčnega inšpektorja III pogoj: višja šolska izobrazba ekonomske, pravne ali upravne smeri, 3 leta delovnih izkušenj;

9. referenta za odmero II pogoj: višja šolska izobrazba ekonomske, pravne ali upravne smeri, 2 leti delovnih izkušenj;

10. referenta za odmero IV pogoj: višja šolska izobrazba ekonomske, pravne ali upravne smeri, 2 leti delovnih izkušenj;

11. referenta za s tanovanjske zadeve in prispevek za mestna zemljišča pogoj: 4-letna srednja šolska izobrazba splošne ali ekonom-ske smeri, 2 leti delovnih izkušenj;

L2. komunalnega nadzornika pogoj: 4-letna srednja šolska izobrazba gradbene, delovodske ali splošne smeri, 1 leto delovnih izkušenj.

Za vsa delovna mesta so potrebne delovne izkušnje na enakih ali podobnih delovnih mestih. Kandidati morajo biti moralno politično neoporečni. Po dogovoru bodo v doglednem času zagotovljena stanovanja. Prijave kolkovane z 1,- din na j kandidati pošljejo z dokazili o strokovnosti, življenjepisom in opisom dosedanjih službovanj razpisni komisiji sveta delovne skupnosti uprave skupščine občine Škofja Loka v 15 dneh od objave razpisa.

pri klavnici pa je večji problem. To je v prvi vrsti čiščenje odpad-nih voda. Klavnica tega vozla nima razvozlanega. Gradnja no-vega predelovalnega obrata brez čist i lnih naprav ni mogoča. Sami tega problema ne bomo rešili. Ni niti prostora za čist i lne naprave. Predlagamo skupščini Tržič, da damo svoj delež k skup-nim čist i lnim napravam ali h gradnji nove kanalizacije po m e s t u . . . «

FRANC KORBAR: MEDREPUBLIŠKO DOGOVARJANJE

SE LAHKO ZAPLETE

»Da potrošniki niso zadovolj-ni, verjamem, ker mesnice na-sploh niso dobro založene. Vzrok: nesorazmerje med nabav-nimi cenami živine in malopro-dajnimi cenami mesa. Prodajal-ne oskrbujemo po naš ih močeh. Da pa oskrba ni 100-odstotna, n ismo mi krivi,« pripoveduje direktor kranjske klavnice Franc KORBAR. »Pričakujem, da bodo ukrepi zveznega izvršnega sveta vendarle prinesli rešitve, ki bodo omogoči le boljšo preskrbo z me-som. ZIS je med drugim zahteval medrepubliški dogovor o cenah mesa, ki naj bi temelji le na re-alnih odkupnih cenah živine, zavzel pa se je tudi za interven-cijski uvoz zmrznjenega mesa. Proizvodne cene živine so zaradi podražitev surovin za krmo na-rasle, in to bo vsekakor prineslo višje maloprodajne cene mesa. Podražitvi se lahko izognemo le s tem, da država regresira dolo-čene faze proizvodnje. V seda-njih pogojih gospodarjenja pa potrošnikom ne moremo zago-toviti zadostnega in pestrega izbora kval i tetnega mesa. Škrip-lje posebno pri sv injskem mesu.«

Od medrepubliškega dogovarjanja torej veliko pričakujete?

»Ce bodo republike in pokraji-ne uskladi le stal išča, pričakuje-mo vsekakor izboljšanje. Vendar prihaja pri teh usklajevalnih po-stopkih pogosto do zapletov. Ne-katere republike ne pristanejo na določene pogoje. Na vsak način bomo težko našl i soglasje za povišanje cen, čeprav neka-tere občine, ne glede na odredbe izvršnega sveta, same rešujejo mesno krizo. Na svojem področ-ju namreč zvišujejo maloprodaj-ne cene mesa in omogočajo klav-nicam poslovanje. Prihaja do takih absurdov, da imajo t ipična področja za proizvodnjo praši-čev (Vojvodina) dražje meso kot pa recimo Slovenija.«

Pogosto se sliši, da takšni pretresi na mesnem trgu še najbolj prizade-nejo razen potrošnikov tudi klavnice in mesno predelovalno industrijo. Vsaj pogovor na Kmetijskem gospo-darstvu Škofja Loka je pokazal tako.

»Zaradi slabih ekonomskih po-gojev mesne predelovalne indu-strije so osebni dohodki naših delavcev nižji. Glede kadrov smo že tako in tako deficitarni. Doga-

ja se, da kvalif icirani in polkva-lificirani delavci odhajajo v dru-ge panoge, kjer so prejemki višji. Nekval i f ic iranih delavcev pa ne moremo dobiti. Zmanjšuje se in-vest ic i jska sposobnost mesno-predelovalne industrije, veteri-narskosanitarni predpisi pa zahtevajo stalna vlaganja in mo-dernizacije. Naša klavnica bo na primer ponovno modernizirala k lavne in hladilne prostore. To nam je omogoči lo razumevanje kranjske občine, saj nam je odobrila kredit iz sklada skup-nih rezerv gospodarskih organi-zacij.«

PRODAJALCI NISO KRIVI

V takšnih krizah morajo največ pikrih požreti ljudje, ki se vsak dan srečujejo s potrošniki. To so proda-jalci mesa. Eden takšnih je . Karel HADAŠ, poslovodja poslovalnice Mesoizdelki Škofja Loka na Trgu svobode 12 v Tržiču.

»Marsikatero moram požreti, vendar mi ne moremo pomagati . Prodajamo tisto, kar dobimo. Govedine je za zdaj še dovolj, svinjina je le redko na ,kljukah,' te let ina pa še manjkrat. Vsak teden zmanjka 300 ali 400 kilo-gramov svinjskega mesa. Teleti-no pa dobim vsake ,svete cajte'. Včasih sem prodal 25 telet teden-sko, danes pa enega, vendar ne tedensko« temveč mesečno! Ta-ko ne moremo naprej. Proizva-jalci prodajajo živa teleta po 36 dinarjev za ki logram, cena za ki logram telečjega mesa pa je določena in znaša 29,20 dinar-j a . . . «

KJE PRESEKATI GORDIJSKI VOZEL?

Obeta se nam torej nova, nepla-nirana, kot pravimo, podražitev, čeprav smo že ob zadnji podobni krizi pisali, da je zadnja zaradi takšnih vzrokov in da je redna pre-skrba z mesom in mesnimi izdelki zagotovljena. Vendar se je izkazalo (ne prvič), da so pri nas odločitve večkrat prenagljene in vezane na t renutne razmere, nimajo pa dolgo-ročnega značaja. Začetek »reforme« bi bil za marsikoga boleč. Svoj delež k stabilizaciji trga z "hiesom bi mo-rali dati vsi: proizvajalci, predelo-valci, trgovci in mi — potrošniki. Vendar ni tako. Ko utišamo vzklike po višjih odkupnih cenah za fcivino pri proizvajalcih, se oglasijo mesarji in trdijo, da zaradi višjih cen živine njihovo delo ni rentabilno in dovolj vrednoteno. Ugodimo še njim in zvi-šamo cene mesa, pa se oglasijo po-trošniki. In glas vseh je upravičen. Proizvajalci in mesarji so upravičeni do plačila za švoje delo in višje stroške, žep delovnega človeka pa je vedno boli plitek. To je verižna reakcija, ki ji bo treba storiti konec .... J. Košnjek

S a ^ l o č i t k i ' d a 3e T r ž i č o d , a n" Df^- dalje, ko se je Mesar-

Vtj?.[et->e združilo s škofjeloškim !a'°Žen g° sP°darstvom, slabše ^tij . ,z mesom (preskrba z Hiij lzdelki je na solidni ravni) h Sj Vzr°k za tole reportažo. Delo Sfil Z , a s t a v i l Nisem se osre-č i l t n a Pomanjkanje mesa v

i fen - m v e t sem skušal ugotoviti, me 6 V p b v splošne jugoslovan-

K i l ^ e krize la gorenjskega V o t • " z Poredno s tem me je «v t r ž i ^ i m a l ° ' a l i ^ o g 0 ^ združi-Wiva ' ' m e s a r j e v z loškimi le

pre^krbljenost naj-^ g o r e n j s k e občine.

le81ice p r edvidevanja, da prazne i^je m i s b r n predvsem na S e ' J ^ j s k o in deloma tudi na H , tp S o v— niso le tržiški pro-fesnj£ji jugoslovanski, so se lfi8l s k e e t e v i l n i Poznavalci našega % V e f a ,ln mesnega trga. Svoje % i h ° dvignili republiški, pokra-

*-eval z v e z n i izvršni svet, ki je m e d republ iški dogovor o

] J Pa i P^eskrbi z mesom, razprav-j S . Na u p ' ° uvozu potrebnega

in i g^asn> s o predelovalci 8;tevain ° ^ a l c i m e s n i h izdelkov,

i }o višje cene, in sicer na i} cen n ' ' b o ustrezala poviša-^itev 7g?V eJ e klavne živine in }vij0 ' L »zgubo klali ne bomo več, V J * ° a j bodo posledice lflah a u drugačne. Po sedanjih !^3a t i e - a n e m o r e n i h č e v e č 5» 10-Hi l n p r i kilogramu delati J> draž? n a r s k o izgubo. Meso mora

p a n a J t o razliko plača ^PHost Z v i § j ° c e n o ali družbena

do8 P°sebnimi subvencijami, r m e L m e s o n e b o dražje. Podra-« fega h" Predvsem svinjskega in I ^d ra j j ? l a namreč »neplanira-n u O in nov udarec delov-ni Pli tvi i n njegovemu letos še l trenuVSU ž ePu in standardu. V k*k° porngmJ^ odločitev skupnosti

I ^M ^INmS1 PRAŠIČIH 1,420.000

MESEČNE I Z G U B E . . .

d ? 1 ^ ' n a katerega sem se trpi. . r azbistril položaj na

| g^J 1 . Je bil direktor Kmetij-š k o , j a

i*io t i i 5 0 1 o b n i tržiškim, pri-^ S S r t A domače

! e l^Ndi^r 1 1 5 občin, kjer ima 2® 8 v ° J e poslovalnice .

> J168® »i in ga tudi v ' & je p ^ h o dovolj. V naš ih

M* * ŽeVf govedi in zato » i j ^ a l i da bi č im več telet ' « ^ornl? vzredili . Goveje

M ^ d n i ? 0 razdeliti na cenei-> •• P i L J g * * i n dražje

C l j > < W „ J l h je v g lavnem 1 S V P ^ d a 1 „ t u d i P r i , 4 h k l a v / i Sj 8*ov j a a 3o ne pokrije v s e h 1 x e Pojavlja izguba. . * četrtih je g lavno

p l n *> Gostincem in na MA t akšn« ° r s k e smemo me-1 S * 0 * ' o m a g 3 8 e ? n ° P o d a j a t i » 8 dinarjev za ki-

®lovenskim po-! n i ® d u 8 t r i j o , sklenjenega ? P f P o d a r s k i zbornici, i S f i S l I h?*** ' P o P r i d a n i 5 v x,m°raltt biti pro-

S l . ^ 8vTJ , o k i potrošnji za , fiJK o d o i ? J 8 k e g a m e s a 33,80

^ C S a 24 7bsre?a uradna cena , ! V « J i g j u f s v i n j s k e g a me-

' nTnT P ° d -e f* r Je n«;.!'^-«0.000 dinarjev e l X l l ž n o toliko, koli-p v 8 p m e s e č n a plači lna ' * S t a k š n ^ p o 8 l e n e v podjet-

c e n a h ni n ihče Prodajati. Preteh-

tali smo, da je boljše, če s kla-njem in prodajo svinjskega mesa prenehamo, kot pa načrtno po-vzročamo izgubo. Ker se zaveda-mo težkega položaja, smo obve-stili vse skupščine, na katerih območju poslujemo in zavod za cene SRS, da svinjskega mesa ne bomo več prodajali. Predlagali smo, naj se cene spravijo na so-lidno raven ali pa naj skupščine najdejo kompenzacijo za meso, prodano na njihovem področju, v zaščito potrošnika. Odgovorov od skupščin še ni. Vendar pa te-če akcija, da bi se cene zadnjim govejim četrtim in svinjskemu mesu povečale. To bo izreden ukrep, izven predvidevanj (o podražitvah — op. p.) zvezne re-solucije o razvoju SFRJ. Lahko se zgodi, da bo svinjina dražja tudi za 30 odstotkov! Kaj takšne-ga lahko pričakujemo v desetih dneh. Verjetno bomo potem pri-morani trošiti manj svinjskega mesa. Pričakujemo, da bo šlo meso domačih prašičev v svežo prodaj'o, uvoženo meso pa bomo porabili za mesne izdelke. Doma prašičev manjka. Hrana za nji-hovo vzrejo se je podražila, in to predvsem na tujem trgu. Soja je bila še lani po 3,5 dinarja, letos pa je najvišja dnevna cena že do-segla 9 dinarjev za kilogram. Podražila se je tudi ribja moka, posledice pa ima še znana koruz-na špekulacija. Lahko se zgodi, da se bo zataknilo tudi pri piščancih. Za zdaj j ih je dovolj. Vendar proizvajalci že napove-dujejo 3-dinarsko povišanje. Če želja ne bo izpolnjena, grozi ustavitev reje.«

Kmetijsko gospodarstvo redi okrog 4000 glav živine in skuša po svojih močeh omiliti mesno krizo. Vendar kljub temu prodajna cena govejega mesa ne prenese stroškov vzreje, klanja in predelave.

ODGOVOR TRŽICANOM »Tržičani pravijo, da so bili

prej, ko so imeli samostojno klavnico, bolje založeni z mesom kot sedaj, ko imamo precejšen del preskrbe mi,« nadaljuje in od-govarja direktor Maks Potočnik. »Verjamem jim, saj takrat tudi takšnih problemov ni bilo. Ne

< moremo na primer prodajati

r

V / ^Br«' m m

s

^ M ? - 0

Izlet upokojencev Gorenjske predilnice

V soboto, 8. septembra, so delavci in delavke Gorenjske predilnice iz Škofje Loke praznovali dan kolek-tiva. Tudi na upokojence niso poza-bili. 2e dan prej so nas povabili v tovarno in nam razkazali nove obra-te. Zatem smo se s Transturistovimi avtobusi odpeljali na izlet. Najprej smo se ustavili v Novem mestu. Od tu smo pot nadaljevali proti Kosta-njevici. Ogledali smo si mesto in Formo vivo.

V soboto pa smo skupaj z zapo-slenimi proslavili dan kolektiva na Loškem gradu.

Za lep sprejem v tovarni, izlet in povabilo na piknik se upokojenci kolektivu Gorenjske predilnice naj-lepše zahvaljujemo, p . Bozovičar

»Ekonomski račun« Na polju poleg vasi Valburga stoji

opuščena gramoznica, kjer je še do pred sedmimi leti kopalo gramoz medvoško podjetje Gradles. Po izčr-panju gramoznice se je svet krajev-ne skupnosti odločil, naj rabi za od-lagališče smeti za vasi Smlednik, Moše, Valburga, Hraše in Drago-čajna. Sčasoma sta v jamo začeli odlagati odpadke tudi tovarni Color in Donit iz Medvod, kasneje pa še Megrad Vodice in Torbica Zbilje.

Zaradi odlaganja lahkovnetljivih snovi občasno pride do precejšnjega onesnaženja zraka, ker se vžgo večje količine topil oziroma smol, ki naredijo karv precejšnjo »gobo« črnega dima, okolica pa je onesna-žena z zoglenelim papirjem.

O tem smo hoteli zvedeti kaj več, zato smo se obrnili na predsednika sveta krajevne skupnosti Smlednik Francija Zora, ki je povedal: »Res je, občasna ,dimna zavesa' nam ne more biti v ponos, toda prispevek de-lovnih organizacij je precejšen. Ne gre za samo odškodnino za odlaga-

1000 let Sorice Turistično društvo in učenci

osnovne šole v Sorici so v nedeljo pripravili proslavo v počastitev 10(M)-letnice škofjeloškega ozemlja in njihovega kraja. Hkrati s Škofjo Loko namreč praznuje visoki jubilej tudi ta hribovska vasica.

Obiskovalce je najprej pozdravil in jim zaželel dobrodošlico predsed-nik domačega turističnega društva Ivan Pintar. Za njim je besedo povzel podpredsednik škofjeloške občinske skupščine Lojze Malovrh. Spregovoril je o zgodovini nekdan-jega ozemlja freisinških škofov. Med drugim je dejal, da zgodovinski viri navajajo, da so škofje, ko so dobili v last in uživanje ozemlje ob sotočju Sor, pripeljali s sabo tudi kmete. Na poljanski strani so naselili Slovence s Koroške, v selških hribih pa Tirolce. Nekaj se jih je odločilo postaviti domove tudi ob izviru Selške Sore. Zaselek so poimenovali s slovenskim imenom Sorica.

Zatem so si obiskovalci lahko ogledali igrico Cipek in Capek, ki so jo naštudirali člani dramskega dru-štva, ki deluje pri osnovni šoli. Gledalcem so pripravili dobro uro smeha.

Ob zaključku proslave so nekaj pesmi zapeli tudi pevci vokalnega ansambla Zvonček. Tja do poznih ur pa je trajalo rajanje. Za ples je igral ansambel Rudija Bardorferja s pevci. -lb

20 let TD Gorenja vas

Turistično društvo Gorenja vas v Poljanski dolini je v soboto prosla-vilo 20-letnico ustanovitve. S to pri-reditvijo so se pridružili praznova-njem ob tisočletnem jubileju škofje-loškega ozemlja.

Proslava se je pričela ob 18. uri v domu Partizana. Navzoče je najprej pozdravil predsednik turističnega društva, Janko Mrak. Spregovoril je tudi o delu' društva in razvoju tu-rizma v njihovem kraju. Zatem so podelili diplome in priznanja najbolj zaslužnim članom.

Diplome častnih članov so prejeli: Cilka Ferlan, Jerica Mrak, Milka Puc in Franc Ferlan (iz Dobrave). Pismena priznanja za večletno in uspešno delo pa Alojz Mrak, Jakob Ušeničnik, Marjan Kosmač, Janez Prevodnik, Matevž Inglič, Martin Klemenčič, Franc Ferlan (iz Gorenje vasi), Gabrijel Simič, Andrej Pu-stovrh in Leopold Peternelj.

Sledil je kulturni program, v ka-terem so sodelovali: folklorna sku-pina iz Javori j, gorenj evaški oktet in ljudski pesnici iz Gorenje vasi.

-lb

nje smeti. Tovarne, v katerih so za-posleni ljudje s tega kraja, nam tudi drugače pomagajo (npr. gasilcem). Končno pa so občani na zboru vo-livcev dali soglasje pod pogojem, da denar porabimo za asfaltiranje cest. Tako smo lani asfaltirali ceste v Smledniku, letos v Mošah ... V jami smo določili odlagalna mesta, želeli smo onemogočiti sežiganje, kar nam je priporočila tudi sanitarna inšpek-cija, toda z zasipanjem nastaja nova nevarnost — samovžig oziro-ma eksplozija. Odločili smo se za sprotno sežiganje, ostanke pa več-krat izravnamo z buldožerjem. Za red sicer skrbijo tovarne same, toda uvideli smo, da bo treba najeti člo-veka, ki bo stalno nadzoroval do-važanje in uničenje odpadkov. Ra-čunamo, da bo jama v osmih do de-setih letih zasuta, potem pa bomo ostali brez odlagališča za smeti, o čemer že sedaj resno razmišljamo. Okolico jame redno čistijo učenci osnovne šole, tako da zemljišča v okolici niso preveč prizadeta!«

V neposredni bližini gramoznice stoji prijetna restavracija Kanu. Na vprašanje, kaj menijo o tem, nam je receptor Matija Okorn povedal na-slednje: »Zaradi nenehnega sežiga-nja odpadkov v jami imamo velike težave. < Kot veste smo turistično podjetje in oddajamo 48 postelj. Za-mislite si, da moramo v sezoni sredi dopoldneva zapirati okna zaradi smradu, dima, saj in koščkov pa-pirja, ki leti po zraku in onesnažuje posteljnino. Samo ugledu se mora-mo zahvaliti, da nam gosti ne odha-jajo. Sicer pa imamo najetega sme-tarja, ki trikrat tedensko odpelje smeti v jamo. Mislim, da bi krajevna skupnost morala čimprej poskrbeti za drugačno uničevanje odpadkov, npr. za predelavo

Kot že mnogokrat je tudi tu pre-vladal ekonomski račun. Toda seži-ganje odpadkov bi lahko vsaj časovno uredili, brez dodatnih stro-škov. S tem bi tudi v tem kraju pri-spevali k očiščevanju okolja in pred-vsem ozračja, ki je vsak dan bolj za-strupljeno. -fr

Pokljuka je minulo sončno in toplo nedeljo privabila številne izlet-nike. Sodeč po avtomobilskih regi-stracijah so se odločili za prijeten izlet v osrčje stoletnih gozdov šte-vilni iz vse Slovenije pa tudi iz za-mejstva. Mnogi so imeli najbrž na-men pogledati za gobami, nekaj pa jih je bilo tudi v značilnih zelenih — »jagerskih« nošah. Najbrž ne eni, ne drugi niso imeli kaj prida sreče, saj so bili gobarji za dobro bero za dan dva prepozni, kar se lova tiče, pa so si ga menda tako že davno na Po-kljuki vzeli v zakup »jagri« iz sosed-nje Italije.

Vseeeno pa najbrž nihče ni bil razočaran nad izletom v letošnji zadnji koledarski poletni nedelji. Posebno tisti ne, ki so se podali na planino Goreljek, h gostišču Ob ta-bornem ognju — in takšnih ni bilo ravno malo — kjer je bilo tradi-cionalno srečanje harmonikarjev pri Milčetu. Letošnje tekmovanje oziro-ma srečanje pod pokroviteljstvom Prešernove brigade iz Kranja in te-meljne organizacije združenega dela Viator z Bleda je bilo že šesto po

VI. srečanje harmonikarjev vrsti. Podobno kot prejšnja leta so prišli na srečanje nad 40 let stari harmonikarji iz vse Slovenije in tudi z onkraj meje. 27 jih je bilo in dve debeli uri je na obronkih goreljške planine odmevala partizanska in slovenska narodna pesem, ki so jo nekateri bolj, drugi pa malo manj spretno izvabljali iz diatoničnih har-monik.

Tradicionalno tekmovanje, kate-rega glavni namen je ohranitev stare partizanske in slovenske narodne pesmi, se je podobno kot zadnja leta začelo mirno in brez posebne tekmo-valne treme, bolj kot prijetno sreča-nje tistih, ki so vsako leto na tej pri-reditvi, in hkrati kot spoznavanje novih obrazov. Po ustaljeni navadi je prireditev začel in pozdravil šte-vilne obiskovalce pobudnik in or-ganizator Franc Jerneje-Milče, za njim pa je orisal nekatere legendar-ne pokljuške kraje Tone Svetina.

Harmonikarji so se potem »borili« za dve prehodni nagradi: za kipec partizana harmonikarja, ki ga je odboru Prešernove brigade podaril

kipar Šegulin in za petkrat p°v srebrno gorjuško čedro, v .^r okrog 3000 novih dinarjev — P%J nje za najboljšo slovensko pesem — darilo Viatorja. £ „p tega pa je lepe in bogate nagi"80 $ spevalo za udeležence ozirotO*^ movalce — harmonikarje še najst delovnih organizacij , n v meznikov. u pj

»Naši dedje in pradedje s o 0 a rodni pesmi praznovali, se v jokali in žalovali. Ta jim je krat vlivala moč, da smo se oo j Med vojno je taisto vlogo i n*e.' ^ tizanska pesem. Mislim, da J e / J monika eno najstarejših gl®s ^o nas, med vojno pa je bilo tak? ^ edino, ki je partizane sprernU^ dolgih pohodih, borbah, m i t 1 " ^ Prav zato sem pred šestimi lagal odboru Prešernove . jf p'1 k a t e r e m u se j e ko t pokrovih L^ družil še Viator, takšno h a r m 0 ^ sko tekmovanje, ki je res P^d tradicionalno,« je povedal |r Jerneje-Milče in zagotovil, srečanje tudi prihodnje leto^ ^ j f

Kranj, Ljubljana, Celje, Maribor, Koper, Murska Sobota, Nova Gorfc*^

SEM T E I N U PO CERKLJANSKEM No, svat je niso prišli na svatbo zato, da hi se napili in najedli, ampak zato, da so se skupa j veselili. Vsak je moral po svojih močeh prispevati za svatbo bodisi v naturi ali v denarju. Najbol j se je moral odrezati starešina. Poleg povabljenih so zvečer prišli na svatbo tudi nepovabljeni, »zaplečniki« smo jim rekli. Prišli so, da so plesali in se veselili z drugimi. Niso imeli svatov-skega oblačila, tudi šopkov ne, nič paradnega ni bilo na njih. Vedno je moral nekdo od zaplečnikov stopiti do starešine in ga prositi za dovoljenje da smejo »zaplečvati«. Povedal je starešini, da so pripravljeni prispevati k svatbi in tudi pripravljeni plačati nekaj za godbenika, povedal mu je tudi, da so prišli zato, da hi voščili srečo ženinu in nevesti in da hi se z njimi veselili. Starešina je seveda vselej privolil. Potlej so •spili zdravico in ostali na ohceti do zore ali pa še dalj. Med zaplečnike so smeli tudi hlapci, dekle, pastirji, delavci, za zaplečvanje ni bilo nobenih stanovskih ovir. Seveda so bili vselej med njimi tudi zaviravci, srangovci. Kjer na svatbi ni bilo zaplečnikov, ni bilo prave svatbe.

za nevesto so ažni — nevesti.

svati. Odkupnino, ki so jo dobili porazdelili med tatove in prvi dve —

K svatbeni ceremoniji je spadalo tudi pobijanje vola. Prišli so k starešini možakarj i (svatje) in mu ponujali vola v zakol, češ da vidijo, da ima veliko družino in ljudi v gosteh, pa da gotovo rabi več mesa. Starešina je bil vesel te ponudbe in velel je možem, na j vola pripeljejo in tu, pred njim in gosti vola pobijejo. Potlej so vola res pripeljali med svate, pa ne pravega — dva od svatov sta se v vola našemila. Nosila sta desko na ramenu, vsak na enem koncu. Možakarja in desko so prekrili z volovsko kožo, tudi glavo z rogovi so napravili. Na mestu, kjer se vola udari, je bil na glavi poveznjen lonec. Preden so vola pobili, so se pregovarjali za ceno, za kožo, za rogove, bilo je dovtipov in smeha brez konca. Šele potem ko je bila kupčija sklenjena, je pristopil »mesar« in udaril s sekiro vola po glavi in piskru, da se je razletel, vol pa se je zrušil na tla.

Bilo je leta 1893 na Drčovi ohceti. Ko so vola pobijali je Šetinov Kristl, ki je bil svat na tej ohceti,

n i m i v t l z v a š k e kronike Mihe Anclja, O V a l U i l - U I I I C I p. d. Tilešovga Mihe iz Mojstrane

Bili so namreč primeri, da fan t j e svatov niso zavirali, da jim niso napravili šrange. Leta 1913 se je to zgodilo v Mojstrani, čeprav je ženin pripravil lepo vsotico za zaviralce. Če je kdo od domačih fantov imel dekle in se želel poročiti z njo, pa je ona iz tega ali onega razloga vzela kakšnega drugega, se ji je prvi lahko maščeval. Naprosil je svoje prijatelje, na j pri poroki tega dekleta ne delajo zaverunge (šrange), da bo vsoto, ki hi jo dobili od ženina sam plačal. Fan t j e so bili solidarni z njim in so ubogali. Niso naredili šrange in tudi niso pustili, da hi jo kdo drugi. To je bilo za ženina in svate zelo sramotrio, sa j je pomenilo, da

- nevesta ni vredna odkupa, da domačim fan tom ni mar zanjo, da je brez vrednosti. In zvečer na tako svatbo zaplečnikov ni bilo. Manjkalo je pravega vzdušja, tudi raznih iger in šal na takih svatbah ni bilo.

Med svatbene igre sodi kra ja neveste. Proti večeru, ko je bila svatovska druščina že dobro razpoložena, so zaplečniki (pomagali so jim tudi svat je) nevesto in družico ukradli. Očitali so drugu, da je slab varuh, da je premalo skrbel za nevesto in družico. Tatovi so ju zaprli v poseben prostor, skupaj *z n jima pa še dve drugi ženski. Ženin je moral svojo nevesto od tatov odkupiti. Posredoval je spet starešina. Najpre j so pripeljali v hišo razcapano, s sa jami namazano ženšče. Ženin hoče drugo, svojo pravo ženo. Pa so mu spet porinili kakšno zanikrno oblečeno kuharico. Ženin ugovarja, hoče pravo, tatovi pa navi jajo ceno za od-kupnino. Končno mu le pripeljejo pravo. Izročijo jo starešini, ne ženinu, češ, da ne zna prav paziti na svojo mlado ženo. Za vsako od ponujenih nevest je moral ženin nekaj plačati, največ pa seveda za zadnjo, ki je bila prava. Igra odkupovanja neveste je včasih t ra ja la dolgo, bila je polna šaljivih prerekanj med tatovi in

udaril namesto po piskru po glavi tistega, ki je bil v vola napravljen. Pocedila se je kri, a udarec le ni bil tako močan, vse se je rešilo brez hujših posledic.

Kako. so bili svatovci oblečeni. Se pred sto leti so bile neveste in ženini oblečeni v narodne noše. Neveste so nosile na glavi pečo ali avbo. Tudi svat je so se oblekli v take noše, če so jih le imeli. Potem je prišla taka moda, da so imele neveste belo obleko in šlajer, ženini pa so bili oblečeni v črno obleko. Nevesta je morala imeti šlajer z vencem. Nevesta brez venca je bila kot cvetlica.brez vonja. Izjema so bile le vdove, če so se ponovno poročile in neveste z nezakonskim otrokom, ki niso smele nositi niti venca niti šlajerja.

Na svatbah in na sejmih so večidel igrali godbeniki s Češke, rekli so jim »plogarji«. To je bila »pleh muzika«. Plogarji so bili stalni gostje po vaseh. Bilo je nekaj skupin, ki so imele razdeljena področja svojega delovanja, tako da nista s lučajno prišli po dve godbi v eno vas. Igrali so res izvrstno pa tudi pretirano dragi niso bili. Vsaka skupina je imela n a j m a n j pet godbe-nikov, bili so sami Cehi. Igrali so ob sejmih, pa tudi sicer so jih gostilničarji radi sprejeli, če so prišli v vas. Plogarji so znali govoriti tudi slovensko in nemško, sa j so bili vedno po svetu, kot Ribničan Urban. Primerilo se je tudi, da se je kdo od muzikantov zagledal v kakšnega dekleta, se priženil in tako ostal v naših krajih za zmeraj. Tako se je češki muzikant priženil k Bržotnu na Dovje, pisal se je Lakota. Prišel je za gospodarja na t rdno kmetijo, s seboj pa je prinesel tudi precej denarja . Drugi plogav je ostal pri Mazunku v Mojstrani, zato je prejšnji Mazunkov rod nosil pri-imek Novak.

(Se bo nadaljevalo)

Osnovna šola

Staneta Žagarja Lipnica

razpisuje prosto de lovno mes to

računovodje za nedoločen čas

Pogoji: srednja ekonomska Šola, delovna praksa Nastop službe takoj ali po dogovoru.

Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dose-danjih zaposlitev sprejema uprava šole do 30. septembra 1973.

Zlata poroka na Dobravi pri Kropi

Še en gorenjski zakonski par je proslavil v teh dneh zlati jubilej. To sta Mari ja in Leopold Kozjek z Do-brave pri Kropi. Mama Mari ja se je rodila 26. j a n u a r j a leta 1900 v Kropi kot hčer kovača Gartner ja , oče Leopold pa je »privekal« na svet 1. septembra leta 1897. Spoznala sta se in vzela juni ja leta 1923. Poroka je bila v K r o p i . . .

V začetku skupne življenjske poti nista imela drugega kot četvero ga-raških rok. Oče je bil na jpre j hlapec, na to gozdni delavec, nazadnje pa je bil progovni delavec na železnici. Mama je bila dekla. Trudila sta se, garala in podarila življenje desetim otrokom. Večkrat je bila družina lačna. Da bi lakoto pozabili, so peli!

Oče Leopold je hodil po več ur peš na delo v Podnart . Preživel je dve vojni. Prva ga je gnala v Karpate in na solunsko fronto, priključil pa se je tudi borcem za severno mejo: V zadnji vojni se je pridružil partiza-nom. Će ne bi bil vajen trdega živ-ljenja, bi ka j takšnega težko preži-vel. Kot mladenič je spal po hlevih, kleteh in na smrečju v gozdovih. Še-le v Dražgošah, ko je služil pri kmetu, je videl prvič posteljo!

Kozjekova sta dolga leta gostova-la po tuj ih hišah. Družina se je se-demkrat selila in prenašala revščino iz kraja v kraj. Končno sta zgradila skromen, a topel dom. V njem so številni otroci in vnuki proslavili zlati jubilej svojih staršev. L. Zabkar

(22. zapis) P I S A T E L J J A K O B B E D E N E K

Zapisalo pa se je Šmartno tudi v slovensko literarno zgodo-vino — prav kot sosednji Poženik.

V Šmartnem pri Cerkljah je bil 25. juli ja 1850 rojen Jakob Bedenek. Napisal je v svojem nepredolgem življenju (umrl je 16. maja 1916 na Duna ju ) vrsto srednjedobrih pesmi. Pomembnejši pa je naš Šmarčan kot pisatelj in prevajalec. Napisal je med drugim prav zanimivo zgodo-vinsko povest Od pluga do krone. V nje j opisuje zgode in nezgode, poraze in zmage gorenjskega rojaka iz Moravč Jur i ja Vege; kako se je od kmečkega sinu povzpel do baronske kronfe.

Uspešen je bil Jakob Bedenek tudi kot novelist. Njegov oris življenja na vasi Solnce in senca je izšel kar v dveh izdajah, 1. 1891 in 1924. Malo-kdo pa ve, da je prav Bedenek presadil v slovenščino tudi slovito Morrejevo ljudsko igro Revček Andrejček.

Sicer pa je bila Bedenkova živ-ljenska pot polna trnov: dokončal je le šest gimnazijskih razredov in že je moral k vojakom, kar za tri leta. Nato si je služil trd vsakdanji kruh kot domači učitelj nenadar-jenih otrok. V letih 1875—78 je postal zemljemerski elev (t. j. nekak vajenec, učenec, prakt ikant) v Ljub-ljani in v Budjejovicah. In spet je moral obleči vojaško suknjo in se udeležiti avstrijske okupacijske akcije v Bosni. Tu je služil malo več kot eno leto. Nato pa je kar ostal v Bosni (pozneje živel tudi v Srbiji in Dalmaciji) kot zasebni zemlje-merec.

Leta 1883 je dal geometerskemu delu slovo — kaže, da ni več zmogel terenskih naporov — in postal ti-skarniški korektor v Ljubljani. Hkrat i je bil tudi sourednik dnev-

Cerkev Janeza Obglavljenega na Zgornjem Brniku. . Vidna je -njena utesnjenost med vaškimi hišami.

nika Slovenec. L. 1887 je Bedenek odšel v Gradec, leto zatem pa na Dunaj . Do 1. 1911, torej do upokojit-ve, je bil glavni korektor pri uradni Wiener Zeitung.

In tako se je že čez pet let izteklo našemu rojaku iz Šmartnega življe-nje, ki je sprva segalo po zvezdah, ob koncu pa se krotko ubadalo z na-pakami in popravki. Lahko bi c'ei'b rekli, da je Jakob Bedenek celih 22 let bil brezupen boj z neuničlji-vim t iskarskim škratom.

Z G O R N J I B R N I K

Zaradi bližnjega mednarodne-ga letališča je ime kra ja na široko znano. Će pa še to po-vemo, da ima Brnik (Zgornji in Spodnji skupaj) kar 787 prebivalcev, torej le 12 man j kot osrednje Cerklje (po š te t ju iz 1. 1966), spoznamo, da je Brnik res velik kraj .

Naneslo pa je tako, da se je k ra j že pred stoletji razdelil — pač zaratii naselitvenih teženj — v dve vasi, v Zgornji in Spodnji Brnik. Seveda je morala vsaka od teh dveh vasic ime-ti svojo cerkev in vse drugo, kar neko vas napravi šele imenitno in samostojno, pa najsibo to šola, ga-silsko društvo ali pa le pokopališče. (Danes ima le Spodnji Brnik svoje pokopališče — Zgornjebrničane pa pokopujejo v Cerkljah.)

Brnik se kot naselje' prvič omenja že 1. 1238. Ime na j bi — po še živi tradiciji — kra j dobil po nekdanjem poženiškem graščaku (bojda sloven-ske krvi) Brnikarju, o katerem smo se v enem od prejšnjih zapisov že po-govorili.

Zgornji Brnik je močno s t rn jeno naselje ob podružnični cerkvici sv. Janeza Krstnika, ki je kar stis-njena med hiše. Cerkev sama se v listinah omenja že 1. 1404. Sedanje lice je dobila šele po obnovi v letih 1741—1743.

Na zunanji strani cerkve je vzidan zgodovinsko pomemben gotski sklepnik z glavo Janeza Krstnika-Obglavljenega.

Pomembna umetnina je tudi ol-tarna podoba cerkvenega patrona, ki jo je naslikal 1. 1867 znani slovenski slikar Ivan Franke, o katerem bo še morala steči beseda — saj je njegovo ime močno navezano na Cerkljan-sko, čeprav se je rodil precej daleč odtod — v Dobju pri Pol janah. A je že kot otrok in pozneje kot mladenič svoja zorna leta preživljal v Cer-kljah.

V zgornjebrniški cerkvi je tudi pet oljnih podob, ki jih je naslikal kam-niški slikar Mati ja Koželj, ki mu po krivici očitajo, da ni bil pravi umet-nik, le nekak »ljudski« freskant in podobar—samouk. Pa vendar je ime kar cele rajde kamniških Koželjev častno zapisano v zgodovini sloven-ske umetnosti — tu je Matija, tu je Valentin, tu je akad. slikar Anton, slovit ilustrator, tu je tudi Maks, slikar prekrasnih planinskih podob na platnu, morda najbol j prepričlji-vo lepih v tej slikarski zvrsti. Pa menda vendar ne odrekamo Ko-željem cene samo zato, ker so bili naše, gorenjske gore listi? Ker menda ne sme nihče ka j veljati v do-mači deže l i . . . £ z

' V o ZOR M AN 45

O raga moja Iza turi-'e Je vedel, da sta dve? Po tretji ni spraševal in tretje

MQl v resnici ni bilo. »Maščoba?« je vprašal. »Mast,« je priznal Stane. »Tako, tako!«

p]0" a ' o b i r si je nekaj zapisal, s svinčnikom potolkel po c ' e v inastem pokrovu in naročil! »-Jutri pripeljite na okraj!« »Bom,« je obljubil Stane.

; "oliko je že slišal o Salobirju, da je vedel, kako nespametno u 118ov ar ja t i. Salobir je bil tožnik in sodnik in izvrševalec kazni je ?*ati. Za kar se je odločil, je obveljalo, in če je kdo godrnjal, se

kaJ rad z njim pozabaval in mu zvišal kazen. * »Oprosti!« se mi je spet opravičeval. »Kdo bi si bil mislil, da

Ud> Pri vas . . .« irn s e de so bile take, kakor bi mu bilo zares žal, glas pa je

el privoščljiv. Salobir je zavidal vsem, ki so imeli, kar bi ^ r a d . . . Stanetu najbrž kmetijo in meni part izanska leta.

ni moja stvar,« sem rekel, fjj. A najbrž nista verjela, ne Stane in ne Salobir. Stal sem med je r n a ' s t a m e očitajoče gledala, jaz pa nisem vedel, kdo mi k- V tistem hipu bolj zoprn, Stane, ki je skrival mast, ali Salobir,

1 J9 je poiskal. ' oh. s v a s e v r nda v izbo, je moral oče že po Stanetovem

razu vedeti, kako se je končalo, pa vendar je še vprašal: »Je kaj našel?« »Obe,« je rekel Stane. »Moj bog!« »Vedel je zanje.« »Kako?«

vidiš, da imamo rdečega apostola v hiši.« Sq f 1 ' je zašumela v glavi in dlani so me zaščemele in prsti tja'S("'.^i skrčili v pesti. Če bi ne bilo očeta, bi bil pobil bra ta na 1UV Ni mu bilo zadosti, da me je spravil pred Salobirjem v slabo fj^' da se bodo na okraju ves dan pogovarjali samo o tem in da

ho š e Tinko poklical na zagovor. Ne, ni mu bilo dovolj. me je očrniti še pred očetom, moral me je obdolžiti za

aJ> česar nisem bil kriv.

Pa bi lahko . . . kakor za strica Josipa . . . Krivica zmeraj boli, tudi na jmanjša . Ka j pa sta bili dve

škatli masti v primeri z blagom, ki so ga odpeljali stricu Josipu? Vendar me za Josipa niso obdolžili, vsaj odkrito ne, krivili pa so me za mast, ki zanjo še vedel nisem, da je.

Ne, v domačo hišo Salobirja ne bi pripeljal, vsaj zaradi dveh škatel masti ne.

Ana, ki je ves čas molče sedela pri peči, se je ob Stanetovih besedah zganila in jeknila:

»Pa ja ne?« »Mar mi je vaša mast,« sem rekel. »Tudi tvoja,« se je oglasil oče. »Ko ti bo jutr i Ana postavila

nezabeljen krompir na mizo, boš drugih misli.« »Nekateri še nezabeljenega nimajo,« sem rekel. »Ti ne boš odrešil sveta. Vsak n a j gleda nase.« »Zato pa je tako,« sem rekel, »ko jih je toliko, ki skrbe le

zase . . . sosed jim pa ni mar.« Takra t sem še verjel, da bom učakal dan, ko bodo vsi l judje

dobri.

Na zimo se je vrnila Karla. Tisti dnevi so bili zaviti v vrtinec veseljačenja in popivanja, zato se ne spominjam natanko, je bilo to v decembru ali v j anuar ju ali celo v februarju, je bila njena vrnitev bliže novoletni zabavi ali norenju okoli pusta.

Znašel sem se v druščini, ki bi bila očitno rada v nekaj mese-cih ujela vse, kar je norega zamudila v minulih letih. Kdove zakaj prav norosti, na drugo, ki je bilo prav tako zamujeno, ni-smo niti pomislili.

Začelo se je kak mesec po nesrečnem plesu v šolski telovadnici, ko se je Vera Grigorjeva oklenila Gašperja, začelo se je povsem naključno, s ploho, ki me je pregnala z ulice v vežo prve hiše. Goste dežne kaplje so odskakovale po asfaltu in pršile čez prag, zato sem se umaknil globlje v hladno in mrakotno vežo. Izza vrat na desni je prihajal hrup . . , človeški glasovi . . . in zvoki klavirja . . . potem pa so s£ vrata nenadoma odprla, v vežo je planila luč in z n jo toplina.

»Saj vidiš, da ne moreš.« To je bil ženski glas. »Lije . . .«

».. .Florijan?« V razsvetljeni odprtini vrat sem ugledal Aleša, naslanjal se

je na podboje in je bil videti vse drugačen, kakor pa sem ga bil navajen. Kje pa sem ga doslej videl drugje kakor na hoditiKu pred pisarno? Morda še na kakem sestanku. Poznala sva se, bližja znanca si pa nisva bila, zato sem ga tudi tokrat samo pozdravil.

»Lije,« sem odvrnil. »Si moker?« »Nekaj kapelj . . .« »Požirek ruma . . . da se ne prehladiš . ..« mi je ponujal Aleš. In ženski glas za njim m e j e vabil: »Stopite noter, saj ste zares mokri!«

Taka vabila so neprijetna. Nikoli ne veš, so bila izrečena iz hladne vljudnosti ali iz človeške prijaznosti, bi bilo spodobneje, če bi jih sprejel ali če bi se zahvalil zanje.

»Ne da j se p ros i t i . . . kakšen partizan si pa bil . . . « je rekel Aleš.

In ženski glas za nj im: »Sta tovariša?« Potem so bili tu še drugi glasovi in drugi l judje in jaz sem

stal sredi njih in stiskal v dlaneh kozarec z vročim grogom in roka s smaragdnim prstanom mi je ponujala brisačo . . .«

»Obrišite si lase! Takole ni zdravo.« . . . in težak, zavaljen moški pri klavirju je še zmeraj prebiral

tipke, prav nenavadno je bilo videti, ko so se na videz okorne roke tako igrivo sprehajale po k l a v i a t u r i . . .

»Florijan je Alešev prijatelj , Tomo.« . . . roka s smaragdnim prstanom mi je vzela prazni kozarec,

potem pa mi je pokazala kopalnico. »Će bi se radi u r e d i l i . . . tam je.« Mlada žena s smaragdnim prstanom je bila Greta. »Vodetova,« mi jo je predstavil Aleš. Predstavil me je tudi drugim gostom in mi p r i p o v e d o v a l

njihova imena. Danes ne vem več zanje, že zdavnaj so se mi izgubili v pozabo, obrazi in imena . . . samo Gretin mi je o s t a l . . . in Tomov.

Vprašanje je bilo namenjeno meni in glas je bil moški in znan.

Komun je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z na-grado vstaje slovenskega naroda.

J t J L * # J r m . I

Sreda, 19. septembra 1973

V rentgenološkem oddelku Splošne bolnice so minuli petek dobili novo apa-raturo. — Foto: F. Perdan

Rentgenološki oddelek jeseniške bolnice

Dr„ Alojzij Jenko o razvoju rentgena in priza-devanjih, da bi tudi v Splošni bolnici Jesenice dobili sodobno rentgensko opremo — V petek dobili v bolnici dva sodobna aparata za rent-

genski oddelek »X-žarki, ki jih je leta 1895 odkril

Nobelov nagrajenec fizik Wilhelm Conrad Rontgen, se v medicini vse bolj uveljavljajo. Od odkritja je po-tekal razvoj zelo hitro, saj so že po treh mesecih izdelali pripravo, s ka-tero je bilo mogoče napraviti prvo sliko zloma zapestja in kmalu nato aparat, s katerim je bilo mogoče pregledovati dihala.

Pozneje kot odkritje X-žarkov so odkrili tudi škodljivo stran teh žar-

Zlata plaketa SZ Jugoslavije

Glasu Smučarska zveza Jugo-

slavije letos praznuje zlati jubilej. Ob 50-letnici so naj-zaslužnejšim delavcem v smučarskem športu pode-l'.'-i tudi zlata priznanja za uspehe, organizacijo in ob-veščanje o športnih do-godkih. Ob zakjučku letoš-nje skakalne prireditve nc 50-metrski plastični ska-kalnici na Gorenji Savi je podpredsednik SZJ Kon-stantinovič predal najza-služnejšim Kranjčanom zlata odličja.

Med posamezniki so jih dobili: Dejan Šink (za orga-nizacijo in trenerske dosež-ke), Gašper Kordež (za tekmovalne uspehe), Franc M.edja (za organizacijo), Slavica Zupančič (kot dol-goletna državna reprezen-tantka v alpskem smuča-nju), Gustelj Jamnik (za organizacijo), Jože Javor-nik (kot organizator in »oče« kranjskih skakal-cev), Štefan Ošina (za na-črtno delo pri vzgoji mladih alpskih tekmovalcev in kot smučarski učitelj).

Med kolektivi pa so zlate plakete dobili: SK Triglav (za vzgojo jugos lovanskega smučarskega kadra) ter naše uredništvo (za uspeš-n :> poročanje). -dh

kov. Marsikateri raziskovalec in po-zneje diagnostik je zahrbtno delova-nje žarkov plačal s prsti ali celo z roko, ki so mu jo morali odrezati. Zaščita zaradi škodljivega delovanja se je v zadnjih letih izpopolnila.

Napredku na tem področju so sle-dili tudi v jeseniški bolnici v mejah možnosti. Splošna bolnica Jesenice je od ustanovitve dalje s pridom uporabljala rentgensko diagnostiko.

Leta 1948 je dobila bolnica dva aparata, pozneje še lahek prenosni aparat manjše zmogljivosti za slika-nje v sobi. S temi tremi aparati so opravljali največ diaskopske pre-glede dihal in prebavil ter slikanje skeleta in pljuč. V letu 1949 so opra--vili več kot 7000 pregledov.

Zahteve bolnice so se večale, v svetu so začeli uvajat i nove diagno-stične metode. V jeseniški bolnici so opremo nekoliko obnovili in so tako lahko uvedli zahtevnejše rentgenske preiskave kot so na primer tomogra-fije in kontrastne preiskave. V letu 1961 so tako pregledali 13.000 ljudi.

Ob preselitvi pediatričnega od-delka so leta 1964 kupili polvalovni aparat domače izdelave. Z njim so pediatri pregledovali dihala otrok do leta 1969. Za pomoč pri poškodbah so leta 1967 nabavili prevozni aparat z elektronskim ojačevalom.

Leta 1969 so dogradili prizidek, v katerem je dobil svoje prostore na novo ustanovljeni rentgenološki od-delek, v katerem je združena vsa rentgenska dejavnost bolnice. V pri-zidek so postavili močnejše aparate. Prostori v prizidku so bili prilagojeni zahtevam bolnice, z aparaturo je bilo mogoče obseg dela povečati in povečati obseg rutinskih preiskav. Leta 1970 je bilo v rentgenološkem oddelku Splošne bolnice več kot 32.000 raznih pregledov.

Vsekakor pa je jeseniška bolnica z rentgensko opremo nekoliko zaosta-jala, saj so bile v zadnjem času slo-venske bolnice večinoma že oprem-ljene z aparati, ki bolje ustrezajo zahtevam.

Vendar smo že naročili novo so-dobno rentgensko aparaturo, s kate-ro bo mogoče narediti vse sodobne rentgenske preiskave v okviru delo-vanja Splošne bolnice Jesenice,« je dejal ob 25-letnici jeseniške bolnice predstojnik rentgenološkega oddelka dr. Alojzij Jenko.

In v petek, 14. septembra, so v bol-nici dobili novo aparaturo: ultra-skop in elektronsko ojačevalo. S tem bodo njihove preiskave še natanč-nejše in boljše. D. Sedej

Več planincev - več nesreč Lansko števi lo s m r t n i h žr tev v g o r a h je bilo dos le j na jveč j e v

s lovensk i p l an insk i zgodovini . Mars ikdo si z a s t a v l j a v p r a š a n j e , ali pomeni več p l an incev tudi več gor sk ih nes reč . V p r a š a n j e n a s sp reml j a že n e k a j let naza j , o d k a r se j e š tevi lo žrtev gora začelo večat i .

Odgovora na to v p r a š a n j e ni, l a h k o pa si p r e d s t a v l j a m o , da bi bilo l a h k o ob večji sreči in tudi p remiš l j enos t i ob i skova lcev g o r a m a n j žr tev, pa tudi n a u k o v , k a k o se l a h k o izognemo nesreč i v go rah , bi bilo l a h k o več in pogos te je bi j ih mora l i s l išat i .

Ko so Gor j anc i odpi ra l i kočo na Doliču, smo se p lan inc i čudil i dvema m l a d i m a p a r o m a . Eno od dekle t j e hodi lo vse od P lan ike , n a j b r ž pa še p re j v lesen ih cok lah z zelo v isokimi pe tami . Na naše p r ipombe , da t a k o obuva lo še v dolini ni k a j p r i m e r n o za hojo, v g o r a h pa so t a k e cokle l a h k o usodne, mlad i niso reag i ra l i . •

Če bi kazen za nesmise lno o b n a š a n j e v g o r a h pogos to ne bila t a k o huda , bi č lovek reke l : »Kdor ne uboga , ga tepe nadloga!« in šel n a p r e j svojo pot . V resnic i pa bi mora l i i zkušnejš i p lan inc i v sako t a k o počet je , ki ima l a h k o n e v a r n e posledice, p repreč i t i . Seveda pa to lažje rečemo kot s to r imo, s a j l ahko v zameno za n a š dober n a m e n na le t imo na nep r i j aznos t in odpor . Milice pa, ki bi za rad i v a r n o s t i p reg ledova la hr ibovcem podpla te , n a h r b t n i k e in ugo tav l j a l a , če i m a j o »prometno dovol jen je« še ni in je n a j b r ž ne bo.

Drugi p r i m e r : m lada mat i se na Kredar ic i opi je s pet imi dec i l i t r sk imi kozarc i k o n j a k a . Za moč in osveži tev! Podrobnos t i ne vem, videl pa sem reševa lce in z d r a v n i k a , ki so ji pomagal i . Kdorkol i ji j e p o n u j a l p i jačo, j e v r eden vse g ra j e . Ka j pa če ne bi bilo pri rok i z d r a v n i k a ? Šilce ali koza rček a lkoho la v dolini zd ravemu ne škodi , v g o r a h in pa tudi drugje , pa j e a lkohol že povzročil nema lo škode in nesreč . To bi še posebno mora l i vedet i vsi, ki j im je vel iko do zd rave p l a n i n s k e de javnos t i .

T re t j i p r i m e r : nezgoda pri t r g a n j u p l a n i n s k e g a cve t ja . Nihče ne ve, k a j je v resnic i povedlo v s m r t dva m l a d a p l an inca na Stolu p red k r a t k i m . Lahko pa si misl imo, da s ta n a j b r ž ho te la od t rga t i k a k lep cvet , belo očnico v t r a v a h nad p r e p a d n i m ska lov jem južnega pobočja Stola . Morda je p r av to, da s t a kot d o m a č i n a dobro pozna la goro in n j e n e sk r i t e lepote, vodilo oba p lan inca n a t v e g a n a pota . Vemo, da n i s ta bi la p rva . Poroči la o ne s r ečah v naš ih in tu j ih g o r a h povedo, da je vel ik del nes reč v g o r a h t r eba p r ip i sa t i l jubezni nes rečn ih ž r tev do p lan ik , av r ik l j ev in d rugega p l a n i n s k e g a cve t j a .

Na j mi bo oproščeno , če v mis l ih op rav im še s a m t a k o pot, s k a t e r e ni p o v r a t k a . Na oko in na p rv i pogled je vse zelo nedolžno. Pečevje za ra s lo s t r avo , med ska l ami bela p l an ika , r a d o s t n o k i m a j o č a v ve t ru . N e k a j muje , p a r p r i j emov, pa j e tvo ja . Tisti hip, ko jo u t rgaš , t e zvabi nas l edn ja , več ja in lepša. Le nekol iko više in n e k a j me t rov dlje. Tudi to bi r a d imel. Loti se te s t r a s t , da mimogrede pozabiš , k a k o t r e s k a j o izpod nog skale , da se ne zaveš op r imkov , ska le pa o d k r u š e n e o s t a j a j o v pre-po ten i roki . Kmalu si do v r a t u v zad regah . Ne veš, k a k o bi se vrni l , n a p r e j ne moreš . P rezno jen d rh t i š , ob pogledu v globino se ti ježi koža.

Človek je o t rok sreče. Tudi večini za lezovalcev p lan ik n e k a k o uspe nemogoče . Reši jo se t a k o ali d rugače , t a k o poceni , da m a r s i k d o sp loh pozabi , k a k o blizu k o n c a je bil. Pogos to pa zavol jo nepremiš l j enos t i in n e s r e č n i h okol išč in res p r ide do n a j h u j š e g a .

T i sočk ra t smo že slišali , bra l i in p isa l i : — v g o r a h hod imo po po teh , ki smo j im kos , ki u s t r eza jo

na šemu z n a n j u in sposobnos t im sopo tn ikov ; — s t r a n p o t a in s t ene so za i zu r j ene in u s t r ezno o p r e m l j e n e

plezalce; — pus t imo p l a n i n s k o cvet je , n a j r as te , s a j j e lepši cvet v

n a r a v i ko t suha t ro f e j a med list i kn j ige . Ne pozabimo, da med dobr imi plezalci ni ž r tev cve t ja , pa ne

zato, k e r dobro plezajo . Vedo, k a j j e gni la , p repe re la , s t r a v o in p r s t j o p r ep režena ska l a . Še t a k o t e žavna s t e n a je bol j mi los tna . Ne d a j m o se p r e v a r a t i va r l j i vemu izgledu, o s t a n i m o r a j e na t r d n i h t leh. inž. Pav le Šegula

ŽITOPROMET SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053

Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci

ZAMENJUJEMO VSE VRSTE ŽITARIC ZA VSE VRSTE MOKE, PRODAJAMO NAJKVALITETNEJŠO MOKO, KRMILNO MOKO, KORUZO, PŠENIČNI ZDROB IN KORUZNI ZDROB. Cene so konkurenčne. Skladišče je odprto od 6. do 14. ure in vsako prvo soboto v mesecu.

Ž I V I L A Cenjene potrošnike ob-veščamo, da bo samopo-strežba Planina zaradi pre-ureditve zaprta od 24. do 29. septembra.

V tem času vam priporočamo naše ostale trgovini v Kranju in na Klancu.

Prosimo za razumevanje.

Veletrgovina Živila Kranj

Ž I V I L A

Srečanje z Abrahamom »Precej pomembnih dogodkov je v

življenju, ki postanejo nenadoma še bolj pomembni pač zato, ker te drugi spomnijo nanje. Približno tako se počutim ta hip, čeprav še včeraj ni bilo nič drugače kot danes,« mi je na dan srečanja z Abrahamom rekel Andrej Babič, direktor gostin-skega in trgovskega podjetja Cen-tral v Kranju.

Rodil se je 18. septembra pred 50 leti v Orehovljah pri Britofu v kranjski občini. Doma je bilo osem otrok in vsi so že zgodaj morali }\ svet. Andrej se je s 15 leti začel učiti v trgovski in gostinski stroki. Sredi vojne je šel v partizane in bil trikrat ranjen. Po vojni je bil najprej predsednik zadružne zveze v Kra, nju, kasneje pa tajnik in predsednik okrajnega ljudskega odbora v Kra-nju. Pred 21 leti pa je postal direktor gostinskega in trgovskega podjetja Central Kranj. Takrat je bilo v mladem podjetju 12 zaposlenih, pred nedavnim pa jih je bilo že prek 200. Za aktivno delo na terenu, v podjetju in v občinski skupnosti Je po vojni prejel več odlikovanj predsednika republike.