Geografsko društvo Gorenjske na potovanju po Nizozemski23. 4 – 30.4. 2011 Irena in Janez Oman

Prvi postanek smo imeli v Lienzu. Na poti skozi Avstrijo, Švico in Nemčijo sta nas vodila Vladimir in Nevenka.

Europabrücke pred Innsbruckom je bil nekoč najvišji most v Evropi.

Največji pritok v Bodensko jezero je Gornji Ren, iz njega odteka Ren. Po jezeru teče meja med Nemčijo, Švico in Avstrijo.

Renski slapovi pri Schaffhausnu v Švici so najbolj vodnati v Evropi. Čez 23 m visoko stopnjo v povprečju pade pozimi 250 m3, poleti pa 700 m3 vode.

Prvo noč smo prespali v hotelu “Lipa” v kraju Durbach. V kraju je 24 vinskih kleti. Na žalost nismo imeli časa za obisk in degustacijo.

Heidelberg – mesto z najstarejšo univerzo v Nemčiji. Grad nad njim je bil porušen v 30 letni vojni.

Ren med Bingnom in Koblenzem teče skozi slikovito sotesko, ki je vpisana na seznam UNESCOve svetovne dediščine. Vozili smo se med vinorodnimi griči, mimo cele vrste srednjeveških gradov in trdnjav, otočkov ter slikovitih mestec in vasic.

Skala Lorelei kljubuje Renu. Zaradi številnih nesreč se je rodila legenda o lepi Lore Lay, ki s petjem vabi mornarje v pogubo. Ob pogledu na 120m visoko pečino smo poslušali recitacijo Heinejeve pesmi.

V časih, ko so plemiči na teh gradovih še pobirali mitnino, je bilo potovanje skozi sotesko drago.

Na Nizozemskem se v morje izlivajo številne evropske reke. Med drugimi tudi reka IJssel.

Hampshire Inn – hotel v okolici mesta Elspeet je bil naše prenočišče vse dni bivanja na Nizozemskem.

V Amsterdamu so nas pozdravila kolesa. Pri prečkanju ceste moraš biti nanje bolj pozoren kot na avtomobile.

Z ladjico smo se vozili po kanalih Amsterdama in občudovali pročelja hiš. Zaradi davkov so hiše ozke in visoke. V eni takih hiš je bivala tudi Ana Frank.

Zaradi plovnih rek so postavljeni dvižni mostovi. Zdaj vem, zakaj ga je Van Gogh tako rad slikal v Arlesu.

Trg pred železniško postajo so ravno obnavljali.

V Rijks muzeju med drugim hranijo Rembrandtovo Nočno stražo. Nobena fotografija ne more pričarati lepote originala.

Toplo nedeljsko popoldne so mnogi prebivalci Amsterdama izkoristili za piknik med vožnjo s čolnom po kanalih.

Priprave na kraljičin dan so bile v polnem teku.

Zvečer je za zabavo poskrbel del ansambla Koprivnik.

Med vožnjo proti severu smo videli prva polja cvetočih tulipanov.

Polder pri neselju Zurich. Prvotno so bili nasipi leseni. Ko so les napadli ladijski črvi, so nasipe pričeli graditi z bazaltom pripeljanim iz tujine.

Jutro v Friziji. Visoke strehe so prilagojene vetru. Zaradi stalnega vetra deluje na Nizozemskem 1975 vetrnih elektrarn z zmogljivostjo 2.221 MW (december

2009).

Vas Giethoorn imenujejo tudi severne Benetke. Do nedavnega se je prišlo do hiš samo s čolni.

Staphorst. Ogled tradicionalne kmečke hiše. Začudile so nas nenavadno kratke postelje. Odgovor, zakaj take, smo dobili šele v Arnhemu.

Shockland – dokler niso izsušili zemlje, so se prebivalci stalno borili z morjem, ki je hotelo otok preplaviti.

V kraju Oosterboek pri Arnhemu je pokopališče padlim v operaciji Market place leta 1944.

V muzeju na prostem v Arnhemu si lahko ogledamo značilno arhitekturo celotne Nizozemske. Prostovoljci oblečeni v nošo svojega kraja še poudarijo vtis o življenju v preteklosti.

Mline na veter so večinoma uporabljali za pogon vodnih črpalk, nekateri so mleli moko, ta na sliki pa je poganjal žago.

Od simpatične gospe, ki je predla volno, smo izvedeli nekaj podrobnosti iz vsakdanjega življenja v Staphorstu.

Prijazni učiteljici v šoli v mestu Twello sta nam predstavili nizozemski šolski sistem.

Višinsko razliko v kanalih premagujejo s pomočjo zapornic. Princip dvigovanja in spuščanja ladij je zelo enostaven.

V mestu Zutphen živita naša gostitelja Magda in Silvo. Za ogled slikovitega srednjeveškega mesta, ki je pripadal Hansi, smo imeli premalo časa.

Tradicionalna proslava ob 27. aprilu. Slavnostni govornik je bil Janko. Poleg zbora smo slišali še orglice, harmoniko in bariton.

Na borzi cvetja v kraju Aalsmer so v prvem kvartalu tega leta, kljub recesiji, imeli 1,5 milijarde € prometa. Od tega je bilo 2/3 rezanega cvetja.

Vsako jutro gre skozi te prostore skoraj vse cvetje namenjeno prodaji v Evropi.

Tretjina Nizozemske leži pod nivojem morja. Vodo je treba stalno črpati. Ker veter ni bil dovolj zanesljiv, so zgradili velike parne črpalke. Ta v kraju Cruquis je delovala 84 let, na minuto je prečrpala 300m3 vode.

Nizozemska je dežela tulipanov. Ko odcvetijo, jim porežejo cvetove, da se čebulice bolj razvijejo.

Pri kraju Noordwijk smo spet prišli na obalo Severnega morja. Veter pesek s peščenih plaž nanaša v sipine – dune.

V mestu Leiden je bil rojen slikar Rembrandt.

Imeli smo še čas za obisk Goude, mesta, po katerem je dobil ime značilen sir teh krajev. Tudi v tem mestu so bili sredi priprav na kraljičin dan.

V Corpus museum v kraju Oogstgeest smo se seznanili z delovanjem človeškega telesa.

Med vožnjo mimo Rotterdama, enega največjih svetovnih pristanišč, smo videli številne rafinerije nafte.

Med postankom na polderju v pokrajini Zeeland so nas pozdravili morski levi.

Da bi preprečili poplave, ki so v preteklosti večkrat opustošile deželo, so Nizozemci zgradili sistem zapornic imenovan Delta projekt.

Projekt je potekal od leta 1958 do 1997, ko so zgradili zadnjo zapornico. Stal je 6,5 milijarde €. Zapornice preprečujejo, da bi voda ob izredno visoki plimi poplavila nasipe.

Kljub temu, da so zelo upoštevali ekološke norme, se je zaradi ožjega dela povečala hitrost vode. Te brzice so nastale zaradi oseke. Na žalost pa je plimovanje premajhno, da bi ga lahko uporabili za pridobivanje električne energije.

Na potovanju smo hoteli videti toliko stvari, da smo čas za skupno fotografijo dobili šele, ko smo se poslovili od naše gostiteljice Magde.

Na koncu nas je čakala še dolga vožnja domov mimo Antwerpna, skozi Belgijo, Nemčijo in Avstrijo.