z geografskim druŠtvom gorenjske v severni Španiji

Download Z   GEOGRAFSKIM  DRUŠTVOM  GORENJSKE    V  SEVERNI  ŠPANIJI

Post on 19-Mar-2016

35 views

Category:

Documents

1 download

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Z GEOGRAFSKIM DRUTVOM GORENJSKE V SEVERNI PANIJI. 25.4. -2.5. 2009 Marjan Luevi Nevenka Cigler. PROGRAM 1. dan Sobota, 25. april - PowerPoint PPT Presentation

TRANSCRIPT

  • Z GEOGRAFSKIM DRUTVOM GORENJSKE V SEVERNI PANIJI25.4. -2.5. 2009 Marjan LueviNevenka Cigler

  • PROGRAM

    1. dan Sobota, 25. april1. dan KRANJ BENETKE FRANKFURT BILBAO. Zbor v Kranju in avtobusni prevoz do letalia v Benetkah. Ob 17.55. preko Frankfurta poletimo do Bilbaa. Po pristanku ob 23.10 prevoz do hotela in noitev. (letalo, H)

    2. dan Nedelja 26. april2. dan BILBAO SANTILLANA DEL MAR. Vstopimo v pokrajino Kantabrijo. Na poti do Santillane postanemo v Castro Urdialesu. Kantabrija je poznana po starih jamskih slikarijah, najbolj slavne so v Altamiri. Obiemo muzej, nato pa si privoimo ogled enega najbolj slikovitih obmorskih mestec v Severni paniji Santillana del Mar, navduijo nas arhitektura hi in pomembnih mestnih zgradb (H, ZV)

    3. dan Ponedeljek, 27. april3. dan SANTILLANA DEL MAR OVIEDO - GIJON. Postanek v srednjevekem Comillasu, nato pa se podamo v osrje gorovja Picos de Europa. Prekrasni razgledi, vonja z gondolo, Nadaljujemo v pokrajino Asturijo, do Covadonge. Sprehod ob enem izmed jezer in vonja do Ovieda. V Oviedu si pogledamo staro mestno jedro s katedralo in nekaj lepimi palaami. Vonja do Gijona in noitev. (H, ZV)

    4. dan Torek 28. april4. dan GIJON SANTIAGO DE COMPOSTELA. Zapuamo Asturijo in vstopamo v Galicijo. Dolg dan je pred nami, a vonja po slikoviti pokrajini hitro mineva. Ustavimo se na "Plai katedral" in si privoimo en sprehod, da se dotaknemo Atlantika Veerni prihod v slavno romarsko mesto Santiago de Compostela. (H, ZV)

    5. dan Sreda 29. april5. dan SANTIAGO DE COMPOSTELA LEON. Dopoldne se sprehodimo po starem mestnem jedru, seveda obiemo tudi slavno katedralo. Na poti do Leona postanemo v Lugu in si ogledamo mestno obzidje, ki je pod Unescovo zaito. Veerni prihod v Leon. (H, ZV)

    6. dan etrtek, 30. april6. dan LEON BURGOS MIRANDA DEL EBRO. Danes je dan gotskih katedral! Dopoldne obiemo katedralo v Leonu, nato pa e v Burgosu katera vas je bolj navduila? Morda pa se vam v spomin vtisne prijeten sprehod po ulicah starega mesta? Zveer iz Kastilje spet vstopamo v Baskijo, noimo v manjem mestu Miranda del Ebro. (H, ZV)

    7. dan Petek, 1. maj7. dan MIRANDA DEL EBRO - VITTORIA SAN SEBASTIAN - OYARZUN. Jutranji ogled Vittorie (zaradi edinstvene arhitekture je mesto proglaeno za nacionalni spomenik) in vonja do letovia San Sebastiana. Obiemo pristanie, staro mestno jedro z ozkimi uliicami, kjer so tevilni bari in restavracije z odlino baskovsko hrano Veerna vonja v Oyarzun in noitev. (H, ZV)

    8. dan Sobota, 2. majBILBAO FRANKFURT BENETKE KRANJ. Dopoldne si ogledamo mesto in obiemo Guggenheimov muzej. Popoldanski odhod na letalie in ob 18.10 polet preko Frankfurta do Benetk, kjer pristanemo ob 23.00. Sledi e avtobusni prevoz do Kranja noni prihod. (Z, letalo)

  • Mesto Bilbao teje 350.000 prebivalcev ( z okolico 1 miljon) in slovi kot najbolj moderno mesto v paniji

  • V okolici Bilbaa so v 19. st. zaeli izkoriati elezovo rudo in tu je nastalo elezarsko sredie panije; tudi danes so tu tevilne moderne jeklarne.

  • Biskajski zaliv tudi Kantabrijsko morje so vrata panije na Atlantik; obala je zelo razlenjena, veji del strma, morsko dno pa je prehod od elfa proti kontinetalnemu poboju; oceansko podnebje; +5 st. pozimi, +21. st. poleti, 1200mm padavin ez vse leto, veliko vetra in spremenljivo vreme.

  • Obalna podroja doivljajo izredno mono litoralizacijo v nekaj km irokem pasu ob morju se koncentrira vse ve prebivalstva; tudi sicer je severna panija gospodarsko najrazviteji del drave - GDP/ prebivalca 20% nad povprejem EU.

  • Castro Urdiales (Flaviobriga v asu Rimljanov) je ribiko in turistino privlano mestece ob Biskaju

  • V zaledju Kantabrijskega morja so grii s krakimi jamami, kjer je bival e ledenodobni lovek; v Altamir so leta 1868 sluajno nali jamo s stenskimi poslikavami iz obdobja pred 13.500 leti.

  • Katedrala Collegiate del Santa Juliana, zgrajena v 12. st,, je najlepi primer romanske cerkve v Kantabriji; tudi mesto Santillana ima ime po njej

  • Kantabrijske gore

  • Covadonga kraj, kjer je prvi asturijski kralj Pelayo izbojeval prvo pomembno bitko ( leta 722) proti Mavrom simbol zaetka upora kranske panije proti Mavrom

  • Katedrala San SalvadorOviedo mesto z 220.000 prebivalci, sredie Asturije

  • V ribiki vasi Cudilerro

  • Plaza de Catedral

  • Kaj sploh je Camino? To je skrajan izraz za romanje v Santiago de Compostelo (v izvirniku: El camino de Santiago), ki je poleg Rima in Jeruzalema najveja svetovna kranska romarska pot. Ime je dobila po Sv. Jakobu, imenovanem tudi Veliki Jakob. Sv. Jakob je bil eden od dvanajstih Jezusovih uencev, ki je po njegovem vnebohodu oznanjal kransko vero in je umrl muenike smrti. Njegove kosti so iz samostana na Sinaju v 8. stoletju reili v panijo, nakar se je za grobom za ve let izgubila vsaka sled. V zaetku 9. stoletja se je nekemu menihu na samotnem kraju ob reki Flavii ve dni prikazovala udna svetloba. Na tistem kraju so odkrili kapelico in kamnito grobnico, v kateri so nali kosti treh mokih in v enem od njih prepoznali izgubljeno relikvijo Sv. Jakoba. Po drugi zgodbi naj bi do mesta, kjer je leal grob, vodila zvezda, zaradi esar je kraj dobil rimsko ime Campus Stellae - prizorie zvezde, iz katerega je kasneje nastalo ime Compostela. Na kraju, kjer so nali relikvijo Sv. Jakoba, so zgradili cerkev, ki je bila posveena 25. julija 816 in v 10. stoletju v napadih Mavrov poruena. Na istem mestu je bila nato zgrajena katedrala, v katero so prihajali romarji iz vse Evrope, pa tudi iz drugih celin. Leto, v katerem pade 25. julij na nedeljo, velja za sveto leto Sv. Jakoba. Romarjem, ki romajo k Sv. Jakobu v svetem letu, naj bi bili odpueni vsi grehi. Naslednje sveto leto bo 2010!

  • Santiago del Compostelo -katedrala iz 11. stoletja, z romansko zasnovo, ki je v naslednjih stoletjih doivela obsene dozidave

  • V Santiago se stekajo starodavne romarske poti iz vse Evrope. Najbolj znana in obljudena je francoska smer Camino Frances, ki se prine na francoski strani Pirenejev v kraju St. Jean Pied de Port in je dolga 807 km. Camino Frances poteka po trasi nekdanje trgovske rimske ceste, ta pa natanno pod ozvezdjem Rimske ceste, po katerem so se srednjevekitrgovci ponoi orientirali. Od leta 1987 je ta pot oznaena kot prvi evropski kulturni itinerarij. Leta 2004 je UNESCO proglasil Camino za Evropsko kulturno pot, ki je po obrazloitvi Sveta Evrope pribealie tolerantnosti, uenja in solidarnosti, dialoga in zblievanja.

  • Osrednji steber z likom Sv. Jakoba, mesto,ki se ga dotakne vsak romar

  • Mesto Lugo je bilo v rimski dobi najpomembneja utrdba v Galiciji; obdali so ga z 2km dolgim zidom z 71 obrambnih stolpov

  • Tudi Leon lei ob poti v Santiago

  • Najlepa mestna vrata St. Maria mesto Burgos je v 11. st. postalo sede Kastilskega kraljestva. Obdano je bilo z obzidjem, v katerem je bilo 27 stolpov

  • Katedrala St.Maria je nasatajala od 13. do 15. st., po vzoru francoske gotike. Danes je kot ena najznamenitejih gotskih cerkva pod zaito Unesco

  • Plaza del Espana staro mestno jedro

  • Baskovska regija je velika za tretjino povrja Slovenije. Na severu se dviga v Baskovsko hribovje ( do 1500m ), imenovano tudi Baskovski prag med Kantabrijskim gorstvom in Pireneji

  • San Sebastian, baskovsko Donostia ; most Kursaal na reki Urumea

  • Guernica, Gernikara urejeno mestece blizu Biskaja in Bilbaa. 26. 4. 1937 so mesto zbombardirali nemki bombniki, ob tem pa ubili 1650 ljudi, vse po naroilu generala Franka, ki se je hotel maevati upornim Baskom

  • Guernica - Pablo Picaso 1937; Guernica je bila naslikana kot odgovor na unienje baskovskega mesta Guernica, ki so ga zbombardirala nacistina letala. Slika je imela izrazit politini ton. V tem ogromnem platnu je Picasso zajel vse trpljenje, grozo in alost vojne, bila je kot krik boleine. Bombe so nevidne, njihov uinek je skrit v soju elektrine arnice in plamenih nad vrati. Vidimo samo rtve, nenadoma vrene na tla. Vpliv Guernice sta e poveala njena izredna velikost in dejstvo, da je naslikana povsem v rni, beli in odtenkih sive barve. To delo ni postalo le najbolj znan izraz panskega trpljenja, ampak tudi trpljenja rtev sodobnega vojskovanja vsepovsod po svetu. Guernica je toba na umorjeno svobodo.

  • Gernikako Arbola 300 let staro hrastovo drevo Guernike, simbol baskovske samostojnosti; v srednjem veku so Baski sprejemali pomembne odloitve pod hrastom

  • Baskovski parlament je tukaj zasedal vse do leta 1876, nato pa ponovno ele po 102 letih

  • Bilbao sredie Baskije, mesto s 350.000 prebivalci, se je zaelo razvijati v 19. st. ,v asu industrializacije panije. Postalo je pomembno pristanie za trgovino z volno, razvilo se je elezarstvo in kemina industrija.

  • Bilbao je najmoderneje pansko mesto, ima odlino infrastrukturo (tudi podzemno eleznico) in bogato kulturno ivljenje.

  • Gugenheimov muzej moderne umetnosti so zgradili leta 1997

  • Svojci zaprtih oz. izginulih Baskov terjajo odgovor o svojih blinjih