-Pomožne zgodovinske vede-

-Latinščina izhaja iz semitskih pisav južnega Sredozemlja-FENIČANSKA PISAVA-Feničani naj bi iznašli glasovno pisavo, niso beležili samoglasnikov.-Najstarejše pisave so pisane od desne proti levi-Grki so pisali od D→L, L→D, D→L, L→D-Grki so feničanskemu alfabetu dodali vokale. Grški alfabet je predvidel za dva vokala: kratki in dolgi e (eta, epsilon) in o (omega, omikron). Bile so vsaj ¾ grške alfabete (z različnim številom znakov9- grški, jonski, italski. Veliki napredek je bil politični vzpon Aten (veliki grški klasiki in filozofi). Odličen premik je bil makedonski poseg. Pod Aleksandrom Velikim se je pisava razširila po vsem Sredozemlju (grška pisava je postala svetovna pisava). Pisava je dobila en skupen jezik-?(ne znam prebrat besede).-Na Apeninskem polotoku so grški alfabet prevzeli Italiki. Prevzem grškega alfabeta ni bil mehaničen. Latini so morali gr. Alfabet prilagodit svojemu jeziku. Razvoj je pripeljal do razvoja MAJUSKULE (črke so pisali v dveh nevidnih črtah). MINUSKULE (črke so v nevidnih štirih črtah) in nato do KURZIVE-Črni kamen→ vpis v kamen. Našli so ga na kapitolu. Črke potekajo od D→L, L→D, D→L, L→D. – tempelj staro sicilske naselbine v Kumah-Latinski alfabet je prevzet od Grkov (iz grške naselbine na J Apeninskega polotoka). Latini so jo prevzeli brez posrednika.-Pomemben je tudi vpliv Etruščanov (6. 7.st.). Poseben etruščanski alfabet.-Rimljani so prevzeli grške črke. Tiste, ki so bile odveč so premenili (ker niso potrebovali dveh e-jev, zadostoval jim je epsilon, eto so spremenili v H) ali jih preprosto izpustili.

MAJUSKULE: zgod. pisava, pri kateri so vse črke enako visoke: rokopis, pisan v majuskuliMINUSKULA: zgod. pisava, pri kateri vse črke niso enako visoke: rokopis, pisan v minuskuli / karolinška minuskula ki ima pravilne lepopisne črke in se je uporabljala od 9. do 12. stoletjaKURZIVA -e ž (i) tisk. tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami:

PREGLED LATINSKIH PISAV

PISAVE ANTIKE ALI RIMSKEGA OBDOBJA Na spomenikih, nagrobnikih (kamnitih, marmornih) in novcih gre za KAPITALO (t.i.

epigrafska kapitola); različni tipi:arhajska, kvadratna, kurzivna in kapitala starega tipa, Knjižna pisava; rimsko obdobje je razvilo nekaj vrst kapital, ki se je uporabljala v

pismu: RUSTIČNA in ELEGANTNA KAPITALA. Iz kapitale se razvije UNCIJALA in POLUNCIJALA. Iz poluncijale se razvijejo srednjeveške pisave, ki se uporabljajo na otokih.

Bolj vplivna je KURZIVA, ki je najprej majuskula(vodila je v vsakdanjem življenju račune). Razvila se je RIMSKA KURZIVA-MINUSKULA (iz nje se razvijejo srednjeveške nacionalne pisave-barbarsko obdobje)

SREDNJI VEKPomemben je bil odhod benediktincev v Anglijo. S seboj so odnesli poluncijalo, ki se je na otoku razvila v INZULO (Anglija, Irska)- INZULARNA PISAVAIz kurzivne minuskule gre razvoj v tri smeri:1. pisarna rimskega škofa- STAREJŠA KURIJALA ali papeška pisava-MLAJŠA

KURIJALA

-Pomožne zgodovinske vede-

2. PREDKAROLINA (izpopolnjena rimska kurziva)- uporabljali so jo v škofijskih pisarnah in posvetnih mestnih uradih

3. pojav srednjeveških nacionalnih pisav: LANGOBARDIKA ali BENEVENTANA (prostor Italije)-ena najbolj razširjenih nacionalnih pisav, VIZIGOTIKA (J. Francija, Pirenejski polotok), MEROVINGIKA (Frankovska država).

Do konca 18.st. je poleg papeške in inzularne pisave prevladovala v veliki meri tudi langobardika. Karel Veliki je okrog sebe zbral največje učenjake tistega časa – ustanovitev aachenske karolinške akademije. Eden od dosežkov te akademije je bila reforma pisave. Nastane pisava KAROLINA (lepa, enostavna). V tem času je papež še zmeraj uporabljal kurijalo. Karolina preide v srednjeveško GOTICO (slog 12-15.st). V 14., 15.st. doživi gotica reformo (v času humanističnega gibanja)- postane HUMANISTIKA→ dejansko postane ebropska in svetovna pisava. Humanistiko uporabljajo tudi germanska ljudstva: Skandinavci, Slovani (Slovaki, Čehi), Portugalci, Španija… V nemškem prostoru (Švica, Rimsko cesarstvo) se gotica razvija naprej v KURRENTSCHRIFT.

Presledki in ločila so se pojavila šele v 14.st. Šele v 16.st. se i in j striktno ločujeta. Znak a so morali Latini ustvariti sami.

- BULATIKA- pisava s katero so pisali papeške bule

- Najstarejša ohanjena rimska pisava je LAPIDARNA PISAVA (kapitalne črke).- Elegantna kapitala- poudarjene obline- Uncijala in poluncijala- biblični in liturgični teksti- Rimska kurziva- vsakdanje življenje- Beneventana-Istra, Dalmacija

POMOŽNE ZGODOVINSKE VEDE

KRONOLOGIJA- veda o časuGENEALOGIJA – dinastični spori v kraljevih družinahANTROPOLGIJA – veda o človekuARHEOLOGIJA – postala je samostojna veda, temelji na materialnih ostalinahETNOGRAFIJA - veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstevPALEOGRAFIJA - veda o pisavahDIPLOMATIKA – veda o listinahSFRAGISTIKA – veda o pečatihHERALDIKA – veda o grbihNUMIZMATIKA – veda o novcihMETRISTIKA – veda o merahHEVRISTIKA – zbiranje virovEPIGRAFIKA – veda o nagrobnih napisihARHIVISTIKA - nauk o strokovnem delu v arhivihPAPIROLOGIJA – veda o papirusu

-Pomožne zgodovinske vede-

MATERIAL NA KATEREGA SE JE PISALO

-Trdi materiali: kamen, kovina, glina → keramika, marmor- uporabljajo se kapitalne črke-Listje (azijska kultura)-Mehki materiali (upogljivi, na njih je lažje pisati, so relativno neobstojni):POVOŠČENE TABLICEPodlaga: les, slonova kostPisalo STILUS (na eni strani je bil ošiljen, podolgovat, praviloma je bil kovinski; na drugi strani je bil dežnikasti polkrožnik- pobrušen- skica – s tem delom se je površina tablice zgladila, zbrisala).Bile so v splošni uporabi in enosmerno razširjene (šole, trgovine, uradi)Ohranjale so se vse do pozne antike (ohranjnih je nekaj sto izvirnih glinastih tablic)Uporabljala se je rimska minuskula

PAPIRUSRastlina, ki je rasla ob Nilu - stržen, ki je bil pod morsko gladino so posekali, posušili in nato pletli mreže, gladili, česali → nastale so dolge juhe, ki so se nato razrezale na formatePri izdelavi je bilo potrebno uporabiti posebno mešanico škroba, ki je zapolnil vrzeli in naredil gladko površino Splošno razširjen materialPisali so z ošiljeno, našpičeno trstiko; ČRNILO: črna tinta, saje+voda(neobstojni), smolne sestavine, metalni sulfatUporabnost papirusa je bila zelo razširjena: vse območje rodovitnega polmeseca, Grki, Rimljani→ uporabljajo ga do 10.st.Najdlje se uporablja v papeški pisarni, prav tako v merovinški in langobardski pisarni PERGAMENTPozna ga že antika (čas diadohskih kraljestev); Obdelane kože živali – vendar relativno malo uporabljeni zaradi visoke cenePtolomej II. –egiptovski kralj (2/2 3.st.p.kr.9) je prepovedal izvoz papirusa v Pergam. V Pergamonu so se prekvalificirali na drugačen material – na kožo živali (govedi, ovc, koz, zajcev). V času Ptolomeja III. (246-221 p.kr.) je v Egiptu nastala največja knjižnica sveta- okrog 500.000 primerkov zvitkov→ carinski predpisi. Vse tvoje ladje so obiskali posebni cariniki, ki so iskali pergament in papirus ter ga zasegli. (zasegel je veliko del grških filozofov in književnikov)Vzdržljivost, možnost lepega oblikovanja, na pergament se je dalo lažje pisati, ga zvijati- kumranski rokopisiNa membrano oz. na pergament so lahko pisali na obeh stranehV antiki se je membrana uporabljala za pisanje imenitnejših opisov (liturgični spisi)→razcvet inicialk in polinicialkV času imperija razširjen tudi v SirijiPapirus in pergament sta tekmovala v kvantiteti. Zmaguje papirus, ki je cenejši, v kvaliteti pa pergament.Membrano ali pergament omenja tudi Dioklicijanov ediktČedadski evangelianij, splitski evangelianiumPergamentni kodeksi so bili pisani z zlato in srebrno barvo Posebna tehnika: POLIMPSESTI; ko pergamenta oz. napisa na njem več niso potrebovali so ta napis postrgali in tako so pergament ponovno popisali. Cesarske listine, ki so bile pisane na pergament so imele vijolično podlago. Pergament se ohranja ves srednji vek in tudi v novem veku (prve knjige so pisali na pergament, posebne diplome – 19., 20.st.)

-Pomožne zgodovinske vede-

4. PAPIR – kitajska, arabska in evropska faza!

-Cay-Lun (105) je zbral svilene lupine, bambusove niti, stare krpe in stare ribiške mreže. Vse to je zmlel v kamnitem mlinu, posipano z apnom je to postala kaša, ki so jo posušili in tako je nastal papir.-751 je kitajska vojska v Uzbekistanu padla v ujetništvo Arabcem. Da so si rešili življenje, so morali Arabcem pokazati tehnologijo za izdelavo papirja. Arabci so uporabili nekaj posodobitev: vodno silo, bambusovo mrežo so nadomestili s kovinsko mrežo, uporabili so stare lanene krpe. Svojo pridobitev so čuvali kar nekaj stoletij. Papir so tudi prodajali, Evropa pa je imela vedno večje povpraševanje po njem (šolstvo, univerze). Proti novi pridobitvi so imeli v začetku veliko pomislekov (uporabljali so pergament). Ko so na pismo obesili pečat, se je papir strgal. Od 12.st. se začne papir uporabljati v Španiji, južni Franciji in Italiji, v 13.st. se uveljavlja delavnica v Pemci (?). v Balkanski prostor se papir uvaža prek Italije in nemškega prostora. Prvo delavnico papirja-papirnico smo v Sloveniji dobili 1552 leta-JANŽ KISEL. Arabci so poznali 9 formatov papirja:

- cesarski format papirja (najbolj uporaben v Evropi)- splošen ali realen format- srednji format

-12., 13. st.-18.st.Ko so začeli tiskati časnike, je začelo primanjkovati materiala (nekaj so ga ponovno reciklirali)RENE ANTOINE F. REMAOUR-bil je entomolog, proučeval je osja gnezda. Kot prvi je odkril termometer.JAKOB CHRISTIAN SHAFER-18.st. Remaourjevo teorijo prevede v prakso (80 vzorcev papirja)FRIEDRICH KELLER (1/2 19.st.)-izdelal pragmatično in logistično izdelavo papirja (lesna kaša)

-industrijska produkcija papirja-vodni znak-vodni tisk, pomemben pri ugotavljanju papirja (vodni znak-logotip delavnic, filigram-rubical-več barv v tekstu-iluminacija-z risbami opremljen tekst, predvsem začetne črke (živalski, legendarni, antropomorfni motivi)-pisarjev pribor- stilus, prišiljena trstika, pero (večji ptič, npr. gosi, za pergament)Pisarja miza ali tabla se imenuje scriptorium. Prostor, kjer so shranjevali pisala, se imenuje calamarium. Za razmak med vrsticami so se uporabljale črte, ki so jih naredili z ravnilom.-tinta

-Pomožne zgodovinske vede-

KLASIFIKACIJA LATINSKE PISAVE

-majuskula (velike črke), minuskula (male črke)-kurziva-od antike naprej lahko govorimo o knjižni pisavi ( I=1, V=5, L=50, C=100, D=500, M=1000)-sistemi pisav so za številke uporabljali črke, Rimljani so uporabljali samo nekatere številke, znaka za nič niso poznali-Števila, ki so danes v uporabi (10 znakov) so odkrili Indijci. Evropejci so jih prevzeli od Arabcev=> imenujejo se arabske številke.-Od 13. stoletja naprej se začnejo v kodeksih uporabljati arabske številke (1282 v dubrovniku prva listina z arabskimi številkami).

IZPELJAVA ARABSKIH ŠTEVILK

-za prevzem arabskih številk so bili najbolj vneti KOMPATISTI- v sr. Veku strokovnjaki za urejanje koledarja

LATINSKA ABECEDA-prvotno ima 21 znakov – -v 3. st. pr. Kr. je iz Cja nastal G (pred tem je bil lahko C tudi G), v 1. st. pa se doda še Y, v 11. st. za germanski svet W in šele v 17. st. se dokončno ločita znaka V in U ter I in J.

AB-eC-e GDETZHI-JKLMNOPQRSTV-UX (ks-dux)YW

RAZVOJ PISAV

1.Predzgodovinska doba-stara kamena doba-PIKTOGRAM, (pisava risb, slik) paleolitski lovec-nova kamena doba-IDEOGRAM, (pisava pojmov), pojem, predstava o predmetu (skandinavska kurirska služb, indijanska plemena Amerike)

2.Zgodovinska doba-Hieroglifi (pisava besed), ime (naziv) predmeta-Egipčani, Kitajci-Zlogovna pisava-znaki, zlogi, narodi Mezopotamije, Minorska kultura, Japonci-Fonetska glasovna pisava-primitivna abeceda (znak konzonantov), Judi, Feničani-Črke (znak vsakega glasu)-ALFABETA (znaki konzonantov in vokalov), Grki-Runska abeceda-germanski narodi (Skandinavci, Vikingi), napise so vrezovali v jesenove in brezove plošče, poznajo tudi kamnite, ko pa so se Germani pokristjanili, so rune izginile.-Atestinske črke-Samaritanska, Hebrejska pisava-Judje

Najstarejša rimska pisava je rimska kapitala-ena od izhodiščnih pisav-kvadratna kapitala (črka sledi geometrijskemu nevidnemu kvadratu)-rustična kapitala-eleganta kapitalaKapitala se prenaša v knjižno obliko. Iz kapitale sta se razvili:-UNCIJALA-pisava oblih oblik, nekoliko zapuščanje stroge discipline dveh črt, velike črke-POLUNCIJLA-prevladujejo male črke, rahla tendenca h kurzivnosti, črke se povezujejo, stikajo. Iz nje se je razvila INZULARNA pisava (Anglija, Irska), ki je na las podobna poluncijali, gre za dosledno četverno črtovje, bolj intenzivno povezovanje posameznih črk, dobi oblike kurzivne minuskule.

RIMSKA KURZIVA-zaradi hitrega pisanja črke uhajajo gor in dol, botrovala je obema papeškima pisavama.-MLADA RIMSKA KURZIVA-bila je za vsakdanjo rabo, tendenca hitrega pisanja , minuskula, težka prepoznavnost posameznih besed.

-STARA IN MLADA PAPEŠKA PISAVA-KURIJALA, iz mlajše papeške pisave so se razvile langobardiko, merovingiko, vizigotiko (nacionalne pisave)+MLADA PAPEŠKA KURIJALA-črke težijo h kurzivnemu pisanju, nima izraziti, končnih kurzivni oblik+STARA PAPEŠKA KURIJALA-poudarjen pobeg v četrto in prvo črto (b,d)

*VIZIGOTIKA-kapitalne črke, uporabljajo svojstvene okrasne elemente, okrogla izpeljava, okrasni elementi spominjajo na srčke*MEROVINGIKA-poznana po nečitljivosti, kotrakcijah črk-besed, ima karakteristiko kurzive, uporabljajo se pogoste okrajšave, beg črk v prvo oz. četrto linijo*BENEVENTANA (LANGOBADIKA)-romboidne oblike*KAROLINA-minuskula, ne uporablja velikih črk, gre za vrnitev k prvotnim antičnim vzorom, težnja za enotnostjo, brez okrajšav, posamezne besede so jasno razprte, izpeljava črke a je odprta, et podoben angleškemu &*GOTICA-12.,13. st., črke dobivajo vedno bolj na dolžini, pravi sistem okrajšav, v pisarniški uporabi gre za pravo kurzivo-zlivanje črk, vsaka beseda je okrajšana.

PALEOGRAFIJA

ABREVIATURAE – okrajšave- antične C=gaims, magister=mgr- srednjeveške- krščanske; okrajšave svetih imen

- suspenzije: viri=VV, filii=FF, fecemnt=fer, que=q, fratribus=fratrib- že antika je izumila poseben sistem okrajšav

TIRONSKE NOTE- Jesus=IHS, dominos=dus, Maria=MRA- Karolina je malo uporabljala okrajšave, gotica je imela mnogo okrajšav=skrb za čas in

prostor- populos= populq puer=pu rerum=re4 per=p pra=p pro= ….. - habet= hab… sed=s…

- 7 ber (september) 8 ber (oktober) 9 ber (november) 10ber (december) - izumili so posebne okrajšave za pravniški jezik – rimski senat je prepovedal okrajšave v zakonu, besede morajo biti izpisane. - Justinijan je prepovedal rabo abreviatur; okrajšave so se kljub temu ohranile v listinah, diplomah. - okrajšava bi naj bila splošno akceptirana - posebne okrajšave je izdelala matematika, fizika (+, -, ., %)

DIPLOMATIKA – veda o listinah

Za očeta diplomatike velja francoski učenjak JEAN de MABILLION (živel je v času Ludvika XIV.) 1681 je izdal knjigo DE RE DIPLOMATICA LIBRI VI. (6 knjig o diplomatiki). Naloga diplomatike je, da na temelju listin ugotavlja njihovo avtentičnost, pristnost in njihovo dejansko vrednost za zgodovinarje.

Ljudje so ponarejali listine, da bi si zagotovili privilegije (npr. Konstantinova darovnica). V času Mabilliona je bila vrsta sporov pred sodišči tako imenovana BELLA FORENZI (pravni spor), ko so se plemiči ter samostani na sodiščih tožili zaradi svojih posesti. Sodišče je zahtevalo listine, da bi videli kdaj so prišli ti ljudje do posestev. Ugotovili so, da je veliko listin ponarejenih. Mobillion je bil član benediktinskega reda, šlo je tudi za posest njegovega samostana (posest bi naj dobili od Merovingov). Nekateri so trdili, da so merovinške listine ponaredki – falsifikati, kar se je tudi dokazovalo kot resnično.

ZNANSTVENI KRITERIJI ZA PRISTNOST LISTIN: - PISAVA IN JEZIK (pomembna je terminologija) – pri Konstantinovi darovnici

(……….v 8. stoletju) so se uporabljali termini, ki so bili nekaj stoletij mlajši kot pa so jih uporabljali v času Konstantina.

Za naš prostor je pomemben zgodovinar THEODOR VON SICKEL. 1854 je ustanovil »Ostereiches institut fur Geschicht farschung«.

- tabele, pripomočki, zajetna biografijaZaradi pestre politične opredelitve je zajetna bibliografija telo listin. - FRANC KOS – Srednjeveški kodeksi, leta 1930- FRANJO RAČKI

KARAKTERISTIKE SREDNJEVEŠKE LISTINE

NOTRANJA KARAKTERISTIKA: listina ima praviloma tri glavne sklopeI. Uvodni del ali protokol1. INVOCATIO – sklicevati se na nekaj (npr. v božjem imenu), s tem se praviloma

listina začne. 2. INTITULACIO – nasloviti; funkcija naslovitega (npr. Bela po božji milosti kraj

Ogrske in Hrvaške), lahko zavzame znaten del listine (odvisno kakšen dolg naziv ima naslovitelj). Šele v 17. stoletju je bilo strmljenje pri intitulaciji tako, da bi bilo nazivov čim več (baročno leporečje), tudi izmišljali so si jih.

3. INSCRIBTIO – zvemo komu je namenjeno (npr. vsem kristjanom)4. SALUTATIO – pozdrav (npr. pozdrav gospodu)

II. Corpus – telo (vsebina)1. ARENGA – utemeljitev (npr. sveta dolžnost vladarja je, da skrbi za vse svoje

podrejene), papeške listine so bolj duhovno usmerjene2. PROMULGATIO – javno proglasiti (npr. zatorej javno razglašam)3. NARRATIO – pripoved (npr. na prošnjo našega zvestega viteza…), gre tudi za

interventne posege4. DISPOSITIO – bistveni del listine, kratek oris zadeve (npr. damo, ukazujemo,

naročamo, dovolimo)5. CLAUSURAE FINALES – po dispoziciji gre listina k svojemu izteku, uporabljajo

se izrazi kot »nihče se naj ne upa prekršiti našega določila«; pri klavzulah je lahko našteta cela vrsta pogojev (npr. da se ne bo skliceval na sprejeto pravo); gre za popolno zaščito privilegijev

6. SANCTIO – sankcije; dve vrsti sankcij: 1. duhovni gospodje uporabljajo duhovne sankcije (npr. kdor se bo drznil zoperstaviti se temu bo izobčen); 2. vladarji, plemiči –temporarne kazni (npr. grožnja, da si bo nakopal našo jezo), denarne kazni; odvzem posesti; poskuša se zaščititi privilegij

7. CORROBORATIO – utrditi, učvrstiti, pravno dejanje je potrebno na določen način narediti močno (npr. na potrditev te donacije smo naročili, da se sestavi ta listina)=utrditev, okrepitev pravnega dejanja (npr. naročili smo naj se okrepi z našim pečatom); v antiki je samo podpis, pečata se ne pozna. Listina Maksimilijana vsebuje tako pečat kot njegov podpis (v srednjeveški listini je podpis izstavitelja na levi strani).

III. Esnakotolon – sklepni del 1. SUBSCRIPTIO–NES, podpis je lahko lastnoročen, lahko pa je natisnjen. Posebna

oblika podpisa je monogram ( v obliki geometričnega lika, ponavadi romba ◊ )2. DATATIO – datum, lahko je po rimskem koledarju, lahko je po dnevih, tednu, lahko

je po premakljivih ali nepremakljivih praznikih)3. APPRECATIO – pozdrav (feliciter – srečno, amen, bodi zdrav)

Zelo pomembna sta jezik in slog listine. Najbolj pogosta srednjeveška listina je latinska listina. Vladarske listine prehajajo na navadne jezike (nemščina, francoščina, angleščina)

ZUNANJE KARAKTERISTIKE: - presoja JEZIKA (besednega zaklada) slika obdobje in čas ljudi- po preučevanju PISAV in jezika je padla cela vrsta listin – falzifikatov- MATERIAL (papirus, pergament ali papir); antične vojaške listine so uporabljali za

material baker; nekje do 10. stoletja na evropskem prostoru prevladuje papirus, nato prevladuje pergament in šele v 13. stoletju prevlada papir. Pri papirju je pomembna presoja FILIGRANOV (vodni znak=zaščitni znak) – razvije se zgodovinska metoda po vodnih znakih

- PEČAT - TINTA (črnilo)Izstavitelj listine velja za avtorja, čeprav je namesto njega pisal pisar (kancler-vodja vladarjeve pisarne). Kancler je imel odločilno besedo pri nastanku dispozicij vseh listin, ki so šle skozi pisarno. Iz srednjega veka se je ohranilo 0,1 % listin. Od 15. stoletja naprej so svoje prispevali širitev znanja, organizacija šolstva,…- protokoli, določbe, odločbe, spisiV to produkcijo se vključijo tudi meščani, menihi, cehi, bratovščine (bratovščinske knjige)- privatne in javne listine PRIVATNA LISTINA: Notariatska listina – poseba institucija – notariata je omogočala pisno obliko poroke, smrti, dedovanja. Za notariat so veljala zelo stroga pravila. Notar je moral obvezno obvladati poznavanje predpisov, zakonov, imeti so morali ustrezno izobrazbo, poznati so morali jezik in pisave. Zahtevana je bila tudi posebna moralna drža ( ni smel biti obtožen goljufije). Zavezal se je, da bo spise trajno ohranil. V Dubrovniku so se listine (notariatske) ohranile kontinuirano. Za ponarejanje listine so v srednjem veku notarju odsekali roko. Notariat ni vse splošno razširjen – predvsem italijanska mesta NUNCIARNO PRAVO (Piran, Dubrovnik..). Podobne pravne listine v kontinentalnih mestih rešuje mestni sodnik. Posebne institucije (škofije) so lahko izdajale svoje listine. Razlika je vidna na Ogrskem (mnoga cerkvena središča so dobila pravico overoviti javne listine), kar je bilo v avstrijskem prostoru izjemoma. Pomemben pripomoček v ….. so bili formularji (obrazci). Pomemben instrument so bile KOPIJALNE KNJIGE v smislu boljše evidence in varnosti; listino so v krajši ali daljši obliki prepisali. Listino so lahko prepisali v celoti ali samo manjši del.

FALSIFIKATI: v srednjem veku je bilo veliko ponaredkov:- formalni falsifikat – izraža dejansko stanje- materialni falsifikat – izraža izmišljeno stanje.

Notar je zavaroval gradivo s posebnim notariatskim znakom, ki je pomenil, da je za listino prevzel vso odgovornost in vse pravne posledice.

PEČATI: več vrst pečat obstaja – cerkveni, vladarski, viteški…- rdeča barva v pečatu je pomenila prestiž (imela je večjo vrednost)- pogosta je eliptična oblika pečata (v obliki elipse)

KRONOLOGIJA

- najstarejša merska časovna enota je DAN, delitev na dnevne in nočne ure- noč se je delila na straže – vojaški pomen- človek je poskušal enoto dan prilagoditi svojemu življenju in ga razdeliti- dan se deli na URE- TEDEN (latinsko septimana); sedem je zanimivo število, v simboliki velja za sveto

število- Rimljani so imeli teden devetih dnevov – dneve so poimenovali s črkami od A do I- pri Judih se je teden začel s soboto- nekateri so za poimenovanje dni v tednu uporabljali nebesna telesa- po cerkvenem koledarju so 4-krat na leto kvatre- v koledarjih so uporabljajo razni atributi (veliki teden, velika sobota, veliki petek – ti

izrazi so ostali v listinah, ker so bili v splošni uporabi)- MESEC – časovna enota, ki zajame vsaj 4 tedne; v antičnem obdobju je bil februar

zadnji mesec v letu in je bil zato najkrajši

Rimljani datirajo dneve v mesecu: 1. dan =KALENDAE (1.1, 1.2, 1.3,…)NONAE (5. mesec, maj julij, oktober 7 januar, februar, april, junij, avgust, september, november, december)IDE (13 mesec, maj julij, oktober) 15 januar, februar, april, junij, avgust, september, november, december)- še pozno v novem veku datirajo po rimskem načinu- bolonski tip- obstajajo koledarji po gibanju zemlje okoli sonca, koledarju po gibanju zemlje okoli svoje osi in koledarji po gibanju lune- leta se vrstijo in štetje let je treba nasloniti na nek dogodek

Slogi ali stili štetja let:

BIZANTINSKI-pri njih se je začelo civilno leto 1.septembraVENEŠKI-leto se začne 1.marcaNATIVITATIS-po krščanskem prazniku,gospodovo rojstvo 25.12.INCARNATIONIS-gospodovo utelešenje 25.3.STILUS PASCHALIS (GALLICUS)-pri Francozih se je začelo leto na veliko nočSTYLUS CIRCUMCISIONIS-leto se začne 1.1, začetek krščanske ere

Ere (obdobja):

-Stari Rim je v znanosti, literaturi, umetnosti uporabljal ero od ustanovitve mesta Rima:imeli so dva datuma;po KATONU-KATONOV SLOG 27.5.752 pr.kr. in 21.4.753 pr.kr. in po VARONU-VARONOV SLOG, ki je bil uveljavljen. Uradno Rimljani štejejo leto po konzulih-KONZULARNO LETO, to je leto od ustanovitve Rima, poslednja datacija po konzulih je leta 904 v papeških listinah.-V bizantinski državi se je v času Justinijana pojavila CESARSKA ERA.-BIZANTINSKA ERA od stvarjenja sveta; leto bi naj bilo 1.9.5508 pr.kr.-ŽIDOVSKA ERA; od stvarjenja sveta 3760 pr.kr., koledar uporablja lunarno leto.-V antiki je bila uporabljena ERA OLIMPIJADE, po Olimpijskih igrah 1.7.776 pr.kr.

-V Indiji imajo 3 ere: VIKRIMA KALA, SAKALA in KANJUNGA.-Budistična ERA NIRVANE.-Japonska era-NINJO ERA, po prvem kralju.-ALEKSANDROVA ERA 324 pr.kr.-ERA SELEVKIDOV 312 pr.kr.-ALEKSANDRIJSKA ERA 30 pr.kr.-DIOKLECIJANOVA ERA ali ERA MUČENCEV 284 pr.kr.-ŠPANSKA ERA 38 pr.kr.-REPUBLIKANSKA ERA ali ERA FRANCOSKE REPUBLIKE, začetek leta 22.9.1792, za mesece uporabljajo narodna imena.-MAJEVSKA ERA v Latinski Ameriki 3113 pr.kr., poleg hieroglifske pisave so izumili relativno točen koledar.-V 20.stoletju se pojavi FAŠISTIČNA ERA 28.10.1922.-KRŠČANSKA ERA, še danes uporabna po celem svetu.-ISLAMSKA ERA.

Krščanska era:

Je ena od er, po kateri se datirajo leta; pred Kristusom in po Kristusu. 532. leta je siktinski opat DIDIMUS EXIGUNS sestavil koledar, pri katerem je prvič uporabil izraz po Kristusu. Kasneje se je pojavljajo to vedno bolj pogosto. Didimus se je oprl na rimsko štetje let po Varonu in vzel izhodiščno leto 753 pr.kr. in preračunaval, iskal je letnico Kristusovega rojstva. Didimus se je zmotil, saj je Kristusovo rojstvo postavil 6 let prepozno. K temu je pripomoglo, da niso poznali leta 0. Analogni dogodki pred Kristusom so označeni k minusom. Po Didimusovem bi naj bil Kristus rojen 754.leta, dejansko pa je bil rojen leta 748-po Varonu. Ta koledar so najprej začeli uporabljati literati, ki so pisali kronike, v formalno uporabo pa je prišel dokaj pozno.

Islamska era - haegina:

Beg Mohameda iz Meke v Medino 16.7.622-po našem koledarju, ta datum velja kot prvi dan islamske ere. Islamski koledar je čisti lunarni koledar-354 (355) dni. Leto ima 12 mesecev. Sveti mesec je ramadan. 19 navadnih in 11 prestopnih let. Vsako leto se začne 10 dni prej.

Koledar:

KRŠČANSKI KOLEDAR; utrdila ga je cerkev, ker je edina imela kader in zaradi interesa-prazniki.25.marec začetek leta v Beneški republiki.Rimljani so sprejeli judovski način štetja dni v tednu; teden se je ustalil kot ciklus 7 dni. To delitev je prevzela tudi prva cerkev in s tem tudi krščanstvo, vendar pa so začetek novega tedna iz sobote prenesli na nedeljo-gospodov dan.V listinah se včasih pojavljajo besede v nemščini, stara ljudska imena za dneve in mesece so bolj izjema kot pravilo.Nekateri slovanski narodi (Ukrajinci, Hrvati) striktno uporabljajo narodna imena za imena mesecev.Leta 46 pr.kr., v času Cezarjevega mandata, ko je imel vso oblast, je bil uveden JULIJANSKI KOLEDAR. Nek aleksandrijski astronom je razmeroma točno izračunal čas, ki ga potrebuje zemlja, da potuje okoli sonca, ugotovil je, da to traja 365 dni in okrog 6 ur, vsaka štiri leta so dodali en dan ( 6x4=24 ).Teza 365 dni + 6 ur je imela eno napako. Ne gre za 6 ur, temveč za 5 ur in 42 minut.Leto je na ta način prehitevalo za 11,25 minute. Po 128 letih ta koledar povzroči razliko v enem dnevu. Leta 352 so ugotovili po pojavu enakonočja ( tu so bili že relativno natančni), da koledar prehiteva že za 3 dni. Te 3 dni so preprosto izbrisali iz koledarja. V srednjem veku je vrsta ljudi predlagala spremembe. V 16.stoletju je Julijanski koledar po izrednih prizadevanjih doživel reformo, ki je s papeško avtoriteto doživel sprejem najprej v katoliški cerkvi, nato pa še v protestantski in pravoslavni cerkvi.

Situacija v 16.stoletju:

Leta 1582 se je enakonočje premaknilo že na 11.marec (koledar je prehiteval že za 10 dni). Eden od velikih srednjeveških učenjakov je predlagal reformo koledarja. S papeško bulo so leta 1582 koledar reformirali.Reforme so se lotili po ustaljeni praksi. Na predlog sodelavcev je papež določil komisijo, ki bi izdelala predlog, kako spremeniti koledar (da bi uskladili lunine spremembe s solarnim letom). Iz koledarja so izbrisali 10 dni.25.februarja 1582 se je papež Gregor XIII. podpisal pod dokument »INTER GRAVISSIMAS«, ki je tudi vsebovala priloge s koledarjem, ki je stopil v veljavo – GREGORIJANSKI KOLEDAR.

Štiri poglavitna določila dokumenta:

1. določilo: iz koledarja izloči 10 dni tako, da 15.oktobru 1582 sledi 15.oktober.2. določilo: pomladansko velikonočje (pomladanski ekvinocij) je določen zmeraj na

21.marec.3. določilo: leto ima 365 dni, 6 ur, vsako četrto leto je prestopno.4. določilo: leto 1600 je bilo prestopno, leto 1700 ni bilo prestopno, 1800 prav tako ne,

1900 tudi ne, 2000 je bilo prestopno, 2100 ne bo prestopno, 2200 ne bo prestopno, 2400 bo prestopno- na vsakih 400 let je ob prelomu stoletja prestopno leto. 4400 leto-po gregorijanskem koledarju bi moglo biti prestopno, a bo leto ponovno za en dan prehitevalo;do zdaj znaša ta razlika 2uri in 40minut.

Vsaki boljši koledar ima izračunane ? simbolov.

Stalni elementi, s pomočjo katerih se ugotavlja datum velike noči: - Upošteva se trajanje leta, prestopno leto. INDIKCIJA-kontrolni element datuma; v starem Rimu je bilo to pomembno za preračunavanje davkov; letu x dodamo število 3 in delimo s 15, to kar ostane je indikcija.ZLATO ŠTEVILO je označeno kot vsi dnevi v letu, na katere pade mlaj ( od 1. do 19.), po 19 letih se vse faze meseca postavljajo v isti položaj, to je 19-letni ciklus zlatih števil-določeni letnici x dodamo 1 in delimo z 19. EPAKTO-zlato število in epakte so v odvisnosti. Vsakemu zlatemu številu odgovarja določena epakta- to sta dva bistvena dela gregorijanskega koledarja. Potrebno je uporabiti kronološke tablice. Epakta natančno pokaže, koliko je stara luna in to 22.marca (od 1. so 28.). Epakta je pomembna za to, da se spravi na isti imenovalec 365 dni + nekaj ur + lunarno leto. KONKURENTA-to pomeni nedeljsko črko in to od 1 do 7 ( 7=sobota, 1=nedelja, 2=ponedeljek, 3=torek, 4=sreda, 5=četrtek, 6=petek). Nedeljska črka nam določi dan v tednu in s tem imamo koledar za vse premakljive praznike v določenem letu. Upoštevajo se prestopna leta, 100-letna leta, njihova veljavnost je trajna-do konca koledarskih dni. S pomočjo epakte najdemo med 5. marcem in 8.aprilom mlado luno. Nato najdemo polno luno. S pomočjo črke pa ugotovimo, katera nedelja je velika noč.Obstajajo tri vrste listin: KONCEPT, ORIGINAL IN KOPIJA.

KONCEPTKoncept je zapisana skica listine, brez kakršnega koli pravnega učinka. Kot zgodovinski vir lahko popolnoma nadomesti original. ORIGINAL je listina katera je nastala na željo avtorja, z vsemi notranjimi in zunanjimi značilnostmi listine. Kot taka ima pravno moč. KOPIJA je prepis originalne listine.

- enostavna kopija- avtentična pristna kopija

OSNOVNI DELI DATUMA

DAN - naravni dan ( čas od vzhajanja do zahajanja sonca)- umetni dan ( cel dan, dan in noč skupaj)- meščanski dan (čas od polnoči do polnoči)

TEDEN- teden dol sedem dni je prevzet od Judov (prevzeli so ga kristjani)- Rimljani so poznali devet dni dolg teden- Za soboto prevladuje izraz sabathum

MESECV srednjeveških listinah se najdeta dva načina datiranja dni v mesecu. Rimski in Bolonski

- Rimski:- Kalende (prvi dan v mesecu)- Kane (peti in sedmi dan v mesecu) ????- Ide (trinajsti in petnajsti dan v mesecu)

BOLONSKI:Mesec se deli na dva dela. Prvih 15 dni postopoma napreduje od 1 – 15 (kadar ima mesec 31 dni pa do 16). Npr: 1.1, 2.1.,…prva polovica meseca

- druga polovica meseca se šteje od konca mesece do sredine tistega meseca npr. zadnji dan, predzadnji dan, …

Če list papirja obrnemo proti svetlobi najdemo na njemu brezbarvne znake, ponekod like, imena, grbe in podobno. To so filigrani – vodni znaki. To so zaščitni znaki podjetja, ki je papir naredilo. Z njihovo pomočjo se lahko približno datira čas nastanka listine v primeru, da ta ni označen. Prav tako lahko da filigran podatek o poreklu papirja, kar nam pomaga pri dokazovanju avtentičnosti nekega pisnega dokumenta. Vodni zank se je oblikoval s pomočjo železne žice, ki se je dodala v papirno kašo (kaša se nahaja v situ). Železni znak je vodoraven z žico sita. Vodni znak postane viden šele takrat, ko se papir posuši.

OBLIKE ROKOPISA

1. ZVITEKV starem veku je bil zvitek najbolj razširjena oblika rokopisa. Najprej se je pojavila v Egiptu. Od Egipčanov so ga prevzeli Grki, od njih pa Rimljani. Zvitek so brali tako, da so ga počasi odvijali. Zvitek prevladuje vse do 4. stoletja. V srednjem veku so se v izrednih primerih uporabljali zvitki iz pergamenta.

2. KODEKSV srednjem veku je bil kodeks pomemben kot knjiga pisana z roko ( v prvih obdobjih na pergament, kasneje na papir). Kodeks velja za neposredno predhodnico tiskane knjige tako po zunanji kot po notranji obliki. Uporabljali so ga že v 1. st. našega štetja. Ti kodeksi so bili namenjeni za šolsko uporabo, računske knjige in prepis raznih knjižnih del. V drugem in tretjem stoletju je bila uporaba kodeksov redka, v 4. in 5. st. so največkrat vsebovala dela Rimskih klasikov. V 5. st. pa je kodeks postal sredstvo za širjenje krščanstva – prepisovanje svetega pisma. V 9. st. pride do naglega porasta uporabe kodeksov (iluminacije). Kodeks je sestavljen iz listov.ŠTEVILKEV srednjem veku so poznali tri načine pisanja številk:

- grškega- arabskega- rimskega

Grške številke vsebujejo v cerkveni spisi. Določen del grškega alfabeta (črke) označujejo enice, druge desetice in tretje stotice.V srednjem veku so se uporabljale rimske številke.Arabsek številke so se začele v Evropi uporabljati v 12. st.

KRONOLOGIJAKronologija obravnava zgodovinski čas, ki obravnava vprašanje datiranja v različnih in po različnih koledarjih.-TEORETIČNA KRONOLOGIJA-obravnava matematično astronomske poglede datiranja v raznih časih in njihovo razmerje do danes povsod običajnega sončnega leta, hkrati pa je z izračunavanjem periodično se ponavljajočih astronomskih pojavov (sončni in lunini mrki, kometi, …) dala zgodovinarjem možnost za precizno absolutno datiranje posameznih dogodkov. -PRAKTIČNA IN TEHNIČNA KRONOLOGIJA-obravnava načine datiranja pri različnih narodih v različnih časih ter nudi zgodovinarjem pripomoček da more prenesti te datume v naš način štetja let mesecev in dni. Za zgodovinarjevo praktično delo prihaja v pošetv predvsem tehnična kronologija.

-PALEOGRAFIJA-Paleografija je veda o starih pisavah. Preiskuje razvoj in spremembo pisave, ugotavljajoč za vsak tip pisave njene značilnosti in razdobje v katerem se je uporabljala na določnem ozemlju. Paleografija omogoča branje originalnih tekstov. Poleg poznavanja oblik in glasovnega pomena črk je pomembno tudi poznavanje krajšav ki so jih uporabljali pisarji v različnih obdobjih v zelo različni meri. Poznamo tri načine krajšav:

- najbolj zamotana oblika krajšav je krajšanje s posameznimi znaki za posamezne besede.

- mnogoštevilčnejše so krajšave z opustitvijo konca besede, tako da je zapisan le začetek.

- Najštevilčneješe so krajšave pri katerih sta zapisana začetek in konec besede, njena sredina pa je izpuščena.

Sistem krajšav se je izoblikoval v celoti že v antiki, vendar je prišel v 6.st z drugo antično izobrazbo v pozabo. Od 9. st naprej pa se je postopoma spet obnavljal, hkrati pa je postajal z uveljavljanjem vedno številčnejših novih krajšav vedno bolj zapleten. Paleografija pomaga zgodovinarjem pri ugotavljanju pristnosti zgodovinskih virov.

Pri študiju posameznih pisav zaradi njihovega datiranja je pomembna zlasti oblika črk in njihovo medsebojno povezovanje. Poleg pisave upošteva paleografija pri teh preiskavah tudi druge stvari kot so material (papirus, pergament, voščene tablice, papir), tehnični način pisanja (uporaba različnih črnil, dolbenje znakov, reliefno pisanje), …

DIPLOMATIKADiplomatika ima za svoj predmet študij zunanje oblike in notranje razčlenitve srednjeveških listin. Z analizo teh značilnosti, ter z njihovo razporeditvijo v času in prostoru dobi zgodovinar številna nova oporišča za kritiko pristnosti in zanesljivosti diplom in aktov. Predmet diplomatike so poleg listin tudi okoliščine v zvezi z njihovim nastankom ( vladarske pisarne, institucije notariata, način izdelave listine,…). Diplomatika se deli po poglavitnih vrstah listin v diplomatiko vladarskih, papeških in privatnih listin.