politiČne stranke in strankarski sistemi - predavanja fink hafner

POLITIČNE STRANKE IN STRANKARSKI SISTEMI

Fink Hafner, D.

1. PREDAVANJE (03.10.2007)

Uvod

1. Družbena skupina:

- gre za socialni sistem, ki vključuje redno interakcijo med člani skupine in skupno skupinsko identiteto

- če ni interakcije, potem v sociološkem smislu to ni družbena skupina (primer: ljudje na železniški postaji

niso družbena skupina)

- stopnja skupnosti: družina, skupina vrstnikov, lovsko društvo, nogometno društvo,...

2. Interesna skupina:

- interes: zavestna želja po javni politiki ali avtoritativni alokaciji vrednot

- so tista zasebna združenja, ki predstavljajo interese neke skupine v komunikaciji z vlado, vendar se

praviloma ne potegujejo za oblast

- predpogoj sodobnih interesnih skupin je svobodno združevanje (ni dovolj, da si član nekega društva,

ampak da se lahko prostovoljno vključiš in takrat ko sam hočeš primer: v 80. in 90. letih pionirsko

združenje v osnovnih šolah,...)

3. Lobiji:

- vsaka interesna skupina ni lobij

- interesne skupine, ki imajo plačane predstavnike so lobiji

- tako lobiji preko posrednika komunicirajo z odločevalci

- ti predstavniki so osebe, ki določeno situacijo zelo dobro poznajo

4. Politična stranka:

- edina organizacija, ki deluje v strankarski areni

- boj za oblast

- vprašanje: Ali je Desus prava politična stranka? Leta 1990 Lista NDG (Lista novih družbenih gibanj);

interesne skupine se preoblikujejo v politične stranke, da lahko sodelujejo na volitvah termin interesna

stranka

- protistrankarski diskurz = antistrankarski sentiment (stranke, ki so popolnoma drugačne od ostalih v neki

strankarski areni; primer: pri nas stranka SNS)

- evropocentrizem: širše gledano, ne samo v Sloveniji, ampak tudi na ravni Evropske unije in pa tudi

celotnega sveta

Razlike med politično stranko in interesno skupino:

- javna politika: politične stranke v parlamentu oblikujejo javne politike, interesne skupine pa na javne

politike le vplivajo

- vlada : politične stranke tekmujejo za oblast, interesne skupine pa ne

- tematike: politične stranke morajo oblikovati mnenje o vsaki temi, medtem ko interesne skupine vplivajo

in vršijo pritisk na vlado le pri tematikah, ki se jih tičejo

S. Kukovič 1


Fink Hafner, D.

- kontinuiteta: politične stranke delujejo ves čas in sodelujejo pri odločevalskih procesih, interesne skupine

pa ne delujejo ves čas, ampak samo ob določenih temah, ko se le te pojavijo na vladnem dnevnem redu

(obstoj kot organizacija – v zgodovini so se interesne skupine pojavile pred političnimi strankami)

- institucionalizacija: družbena gibanja se spremenijo v interesne skupine, vendar poniknejo, če niso

institucionalizirane; nekatere interesne skupine imajo celo zaposlene, da spremljajo dogajanje in se

vključijo takrat, ko se zadeve zaostrijo pri tematikah, ki jih zagovarjajo ali pa jim nasprotujejo (primer:

Gospodarska zbornica Slovenije ima organizirane enote celo v tujini)

- kazalniki razmerij med političnimi strankami in interesnimi skupinami: program oz. politična načela,

prekrivanje članstva = volilci, pokrivanje članov vodstva, konflikti, odvisnost

- v ZDA so interesne skupine močnejše od političnih strank – pri nas država še vedno predstavlja neko

avtoriteto, medtem ko v ZDA pričakujejo, da se bo država odzvala na pobude s strani državljanov (v ZDA

so politične stranke podobne našim družbenim gibanjem)

5. Družbeno gibanje:

- ni tako stabilno kot politične stranke

- družbena akcija za razliko od politične stranke, ki je v evropskem smislu institucionalizirana

- pri družbenih gibanjih se voditelja ne voli (prepoznavna oseba), zato so v tem smislu nedemokratična

- družbeno gibanje je nekakšna družbena skupina, ki ni stabilna

Video: Politične stranke proti sindikat

1. ideološka programska povezanost : iz posnetka se je lahko razbralo, da je en sindikat bližje eni politični stranki,

drug sindikat pa drugi (sindikat Svobodnih – ZDLS, sindikat Neodvisnih - SDSS), levi – desni, voditelji strank

to bolje povedo kot vodje sindikatov, ki to skrivajo

2. organizacijska povezanost, kadrovska povezanost : imamo prekrivanja članstva in celo vodstva stranke in

sindikata (sindikat Svobodnih)

3. konflikti : če se sindikat ne strinja, gredo protestirat na cesto, politične stranke pa se tudi sprejmejo odločitve, ki

niso v skladu s sindikati

4. odvisnost : soodvisni so eni od drugih – politične stranke imajo iz vrst sindikata volivce, sindikati pa preko

kanalov iz političnih strank dosežejo svoje cilje

Evropske stranke

- Ali sploh lahko govorimo o evropskih strankah? uporaba kazalnikov

- politične stranke na nacionalni ravni: članstvo, program,...

- evropske stranke so strankarske federacije (strankarske centrale), ki formalnega članstva sploh ne poznajo

(članstvo so zapisale šele pred kratkim)

- v evropskih strankah so zbrane stranke iz držav članic, med seboj se sicer razlikujejo, a imajo podobne programe

- evropske stranke sploh ne tekmujejo za oblast tako kot stranke na nacionalni ravni držav

- na evropski ravni tudi nimajo zapisanih programov

- tudi politični sistem na evropski ravni se razlikuje od nacionalnih političnih sistemov

S. Kukovič 2


Fink Hafner, D.

NE POZABI:

prosojnice in članki objavljeni na spletnem referatu

2. PREDAVANJE (10.10.2007)

Teorije o nastanku strank

- strankarski sistem: odnosi med strankami

- v osnovi je vsak nastanek stranke elitistično gibanje (tudi osebna korist)

- v Evropi (Nemčija, Velika Britanija) in v ZDA so se oblikovale naslednje teorije o nastanku strank:

(i) institucionalne teorije: (nanašajo se na parlament in volitve)

(ii) modernizacijske teorije

(iii) krizne teorije

(iv) organizacijske teorije

1.INSTITUCIONALNE TEORIJE

- zelo globoke demokratične spremembe prehod iz monarhije v republiko; kasneje širjenje volilne pravice; interes

ljudi, ki so bili v parlamentu je bil, da bi se ustanovili volilni komiteji

- valilnice strank (konzervativne in liberalne) interno nastale stranke (bolj ohlapne za razliko od centraliziranih in

močneje povezanih eksterno nastalih – najprej zbrati ljudi, ki bi želeli v parlament)

- v ZDA: kolonizacija iz Evrope – uničili so staroselce; aristokracije niso imeli; drugačni politični procesi od evropskih

in tudi odnos do države, zato so se formirale drugačne stranke

- Slovenija konec 80. in v začetku 90. let: volilna pravica je že bila dodeljena, leta 1990 razpisane volitve, leta 1992

dobimo parlament stranke v parlamentu se financirajo iz državnega proračuna (stranke, ki leta 1992 niso prišle

v parlament, so hitro propadle)

2. MODERNIZACIJSKE TEORIJE

- spreminjanje družbe iz tradicionalne v moderno, postmoderno

- družbeno-strukturni vidiki:

(i) sekularizacija: ločitev cerkve in države (vladarja pooblasti ljudstvo in ni poslan od boga)

(ii) nove vrednote v družbi (v zadnjem času varovanje okolja)

- družbene cepitve:

(i) procesi modernizacije prinašajo cepitve, konflikte (Lipset, Rokkan)

S. Kukovič 3


Fink Hafner, D.

(ii) družbene cepitve: merila, po katerih se ljudje / člani skupnosti razlikujejo

(iii) stranke te cepitve transformirajo v politične cepitve

- začetki 90. let: volivci se porazdelijo na sredino, politični rezultat pa je bil ekstremen, ker je bila možnost odločitve

takšna (stranke čisto ekstremno levo in desno porazdeljene)

- stranke se pomikajo tja, kjer so volivci, torej na sredino; saj če volivci ne najdejo svoje stranke, ne gredo volit

- družbene cepitve in družbene baze strank

(i) nacionalna revolucija

(ii) industrijska revolucija

(iii) kolonializem (še vedno prisoten v Kanadi – cepitev med angleško in francosko govorečim

prebivalstvom; različne značilnosti družb)

(iv) antikolonialna revolucija

(v) stranke reakcije (fašistične proti demonstraciji; stranke malih obrtnikov proti industrializmu;

protestne stranke delavskega razreda proti imigrantom)

- rast države po letu 1945 (javni/zasebni sektor) država blaginje (na samo gospodarstvo, ampak tudi socialna

varnost – socialna pomoč, zdravstvo; posameznik mora imeti spodobno življenje in za to naj poskrbi država),

vendar država sama ne skrbi za prebivalstvo, temveč mora vsak posameznik poskrbeti zase (leve in desne stranke

se pomikajo proti sredini)

- na prelomu iz modernega v postmoderno družbo so vzniknile stranke zelenih (tudi v Sloveniji smo imeli stranko

zelenih celo v parlamentu) prav tako pa so ostale stranke pozelenele in so v svoje programe vnašale elemente

za varovanje okolja

3. KRIZNE TEORIJE

- razpad strankarskega sistema (zmaga fašistov na volitvah – ljudje so iskali rešitev in so zaupali tem novim

ideologijam in voditeljem; takoj po prevzemu oblasti so razpustili vse ostale stranke, jih ukinili in postavili totalitarni

sistem)

- razpad Jugoslavije v 70. letih – gospodarska kriza

- ljudje iščejo izhode organiziranje strank

4. ORGANIZACIJSKE TEORIJE

- vezane izrecno na politično stranko

- Panebianco:

(i) karizmatični voditelj

(ii) sponzorska organizacija (vezana na kadrovske in finančne vire; npr. sindikati in stranke)

(iii) teritorialni razvoj (penetracija – elita gradi enote strank po teritoriju; difuzija – podobni interesi

se povežejo v centralno nacionalno strankarsko organizacijo)

- stranke so organizacije, ki se razvijejo s pomočjo teh treh elementov

- en element lahko izstopa oz. prevladuje

- vsaka stranka ima svoj lasten/unikaten razvoj

- če hočejo stranke dolgo obstajat, se morajo spreminjat (se oddaljevat od svojih korenin) nevarnost, da izgubijo

zaupanje članstva in volivcev

S. Kukovič 4


Fink Hafner, D.

- kriza strank : mediji, javno mnenje, ankete Zakaj stranke sploh potrebujemo? Garantiranje demokratičnih

prehodov so omogočile stranke samo stranke lahko spremenijo režim (socialistične države na prehodu iv

demokracijo preporod strank njihova vloga se poveča)

- nastajanje novih strank: stranka Zares (organizacijska teorija – sponzorska organizacija; institucionalna teorija – ali

je to novo poimenovanje stranke LDS ali pa gre za čisto novo stranko)

Organizacijske zvrsti političnih strank

1. CAUCUS : osnovna enota kadrovske stranke; stranke pomembnežev, vsak kreira svojo politiko, finančno močni

posamezniki

2. BRANŽA : osnovna enota množične stranke

3. CELICE : majhne enote, ki ne obvladajo celote

4. MILICE : enote, ki so oborožene

1. KADROVSKE STRANKE

- stranka je ohlapna zveza političnih caucusov primer ZDA, kjer ni centraliziranega strankarskega aparata

- caucusi: pomembneži, ki imajo denar in se pretežno financirajo sami, prav tako pa tudi vsak kreira svojo politiko

2. MNOŽIČNE STRANKE

- zgodovinsko se veže na delavski razred

- delavci so kot posamezniki revni, ampak če jih je veliko, se iz pobrane minimalne članarine lahko financira stranka

3. CATCH-ALL STRANKE

- ljudske stranke, ki so se oblikovale po II. svetovni vojni

- stranke želijo ostati na oblasti in se odpirajo vsem interesnim skupinam in ne samo enemu interesu

4. KARTEL STRANKE

- financiranje iz države (volilne kampanje, dragi načini komuniciranja s potencialnimi volivci,...)

- članstvo samo še izgovor, da je to stranka

- posebna politična podjetja, tesno povezana z državo

- komuniciranje z volivci preko množičnih medijev

5. MEDIJSKE STRANKE

- stranke se pomikajo od družbe k državi (caucusi – so bili najprej deli družbe posamezniki in hkrati del države)

- množične stranke so imele članarino – vez med družbo in državo

- danes stranke postajajo vse bolj profesionalne

- oddaljevanje strank od volivcev in odpiranje interesnim skupinam

- razpredelnica Katz-a in Mair-ja

Vloga posameznika v strankah

1. individualne reprezentacije: caucusi

2. demokratične integracije: množične stranke

S. Kukovič 5


Fink Hafner, D.

3. totalne integracije: posameznik zagovarja ideje stranke; stranka je nad posameznikom

Video: Sodobne nacistične stranke

- so registrirane, dovoljene (tisto, kar ni dovoljeno je skrito ali pa sankcionirano)

- sega čez meje Nemčije, celo do ZDA in Afrike

- celice kot osnovne enote, milica, karizmatični voditelj

- celica je idealna oblika za delo v ilegali (vodje dajo samo napotke, posamezna celica pa tako ne pozna celotnega

konteksta) in milice se krasno kombinirajo s celicami

- posameznik je zavezan stranki do smrti, zanjo bi umrl, iz nje ne more izstopiti (kdo ni z nami je proti nam)

3. PREDAVANJE (24.10.2007)

Strankarski sistemi

- v Sloveniji imamo večstrankarski sistem; v ZDA sta na oblasti dve največji stranki, ostale sicer obstajajo, vendar ne

morejo priti na oblast (oblikovanje »tretje stranke« kot kritika na oblast)

Zvrsti strankarskih sistemov

Duverger: kriterij je število strank

- enostrankarski

- dvostrankarski

- mnogostrankarski

Blondel in Rokkan: kriterij je število strank in relativna volilna velikost

- enostrankarski

- dvostrankarski

- dvo in polstrankarski (britanski primer)

- večstrankarski s predominantno stranko (ena stranka je dominantna, druge so manjše in funkcionirajo kot manj

pomembne)

- večstrankasrki brez predominantne stranke (vse stranke so male)

Blondel: velikost stranke glede na volilno podporo

- velika – 40% in več volilne podpore

- srednje velika – več kot 20% volilne podpore

- majhna do srednja – okoli 15% volilne podpore

- majhna – 10% in manj volilne podpore

Sartori: način tekmovanja v strankarski areni

- omejuje se samo na relevantne stranke – volilna podpora

S. Kukovič 6


Fink Hafner, D.

- samo volilna velikost je premalo za kriterij relevantnosti relevantne stranke so vse tiste, ki pridejo v parlament

- kriteriji relevantnosti: volilna moč (število sedežev v parlamentu); vladni potencial (koalicijski potencial); izsiljevalski

potencial (veto moč); učinkovanje na taktiko in smer strankarskega tekmovanja; število članov ni dober indikator za

velikost stranke, saj je veliko ljudi, ki volijo eno stranko, niso pa njeni člani

Sartori ločuje:

1. enostrankarski sistem: ena stranka vlada

- sistem predominantne stranke : če večkrat ena stranka zmaga

- hegemonski sistem: ena vodilna stranka, ampak sodeluje in dovoljuje delovanje drugih manjših

strank

2. večstrankarski sistem: gre za tekmovanje

- sistem predominantne stranke : stranka, ki dobi izrazito veliko podporo (40% ali 50% podporo);

če trikrat zapored zmaga takšna stranka, sistem lahko uvrščamo med enostrankarskega

- dvostrankarski sistem: dve stranki imata realne možnosti, da prideta na oblast, tekmuje pa več

strank

- zmerni pluralizem: razdrobljena strankarska arena, strank je 5-6; stranke med seboj tekmujejo;

2 ideološka tokova (leva in desna stran, ki se izmenjujeta na oblasti) centripentalno

delovanje

- poliziran pluralizem: več kot 5-6 strank; izrazita polarizacija; obstoj antisistemskih strank

(izzivajo osnovno državno ureditev); dvojne opozicije – vlado vodi stranka centra – sposobnost

delovanja koalicije levo in desno, ko se enkrat vzpostavi takšna stranka ostaja dolgo na tem

položaju centrifugalno tekmovanje

3. atomizirani sistem: gre za množico strank, izbruh strank, po navadi se pojavijo pred volitvami

Strankarski sistem v

Sloveniji

- značilnost v

procesu tranzicije je ukinitev enostrankarstva in uveljavitev večstrankarskega sistema – nove politične stranke

- Slovenija je leta 1989 legalizirala večstrankarski sistem; Jugoslavija je imela še vedno enostrankarski sistem

- 1990 izvedba prvih svobodnih volitev predstavniki voljeni v skupščino

- nov večstrankarski sistem je vzpostavljen leta 1992

- v kratkem obdobju je bilo ustanovljeno več kot 100 političnih organizacij

- te organizacije so bile mednarodno obarvane – registrirani razni podmladki,...

- primerjava političnih sistemov: % parlamentarnih sedežev – deleži volilnih glasov so zelo natančno prevedeni v

sedeže v parlamentu

- zgubljeni glasovi: če veliko majhnih strank tekmuje na volitvah (mnoge ne pridejo v parlament)

- leta 1990 je veliko različnih strank na slovenskem in ni močnih ekstremov – ideološka mavrica; koalicija je bila

posebna – vsebovala je kar 6 strank

- leta 1992 je bilo največ glasov zgubljenih – veliko majhnih strank; stranke, ki so uspele priti v parlament so se

dolgo obdržale v njem; LDS prevzame sredinsko vlogo in pojavi se dvojna opozicija; pojavijo se antisistemske

stranke

S. Kukovič 7

IZPITNO VPRAŠANJE:

Kakšna je razlika med zmernim in polariziranim pluralizmom?


Fink Hafner, D.

- leta 2004 se je SDS približal 40% volilni podpori – dokaj velika stranka; 4 velike stranke so jedro strankarskega

sistema – leto 2004 je zelo prelomno leti (spreminjanje strankarskega sistema -kazalniki)

- letos se je veljavna stranka LDS (nekdaj najmočnejša stranka) razcepila stranka Zares (je to že relevantna

stranka? – kazalniki!)

- v Sloveniji je majhen odstotek volivcev, ki so lojalni eni stranki - % glasov, ki jih je stranka dobila v različnih letih

parlamentarnih volitev (od 1990-2004) volilna stabilnost v Sloveniji znaša okoli 20

Strankarski sistem na ravni Evropske unije

- Ali obstaja evropska strankarska arena?

- vprašanje demokracije na ravni Evropske unije/aktualne razprave o demokratičnem deficitu

Federalizem proti intergovermentalizmu

- Follesdal, Hix, Mair: vloga državljanov, politično tekmovanje, odgovornost

- Majone: Evropska unija je regulatorna država, Evropska komisija je regulatorna agencija in demokratičnega

primanjkljaja ni

- Moravcsick: domača legitimnost, nadzor izvršilne veje oblasti zadošča, Evropski parlament pridobiva moč

Odpravljanje demokratičnega deficita – ideje po Robetu Dahlu (poliarchy)

- demokratične procedure, ki določajo tekmovanje za politično oblast na podlagi razprave, skoraj vsi odrasli lahko

sodelujejo v volilnem mehanizmu

Evropska stranka

- nacionalne stranke kot organizacije: interno organizirane, članstvo, različna opravila glede volitev, strankarski

program,...

- Ali lahko govorimo o strankah na ravni Evropske unije enako kot na nacionalnih ravneh?

- evropska stranka: stranka, ki je v Evropskem parlamentu; stranka kot evroposlanska skupina strankarske

federacije, strankarski center, članstvo

Evropske stranke Nacionalne stranke

- niso poznale članstva do nedavnega

- ohlapno povezane

- v 90. letih razvoj v smeri izven parlamentarnih

central

- ni tekmovanja na volitvah

- ni evropskih volilnih programov

- članstvo (tudi članarina)

- kompleksno in visoko organizirane

- izven parlamentarne strankarske centrale

- tekmovanje na volitvah

- nacionalno obarvan program

S. Kukovič 8


Fink Hafner, D.

- nimajo vpliva na predvolilne tematike

- ne želijo prevzeti oblasti

- domače tematike

- cilj - prevzem oblasti v državi

- definicija stranke na evropski ravni:

a. združenje državljanov

b. zveza političnih strank

c. prizadevanje za politične cilje

d. »netekmovanje« na volitvah za vstop v Evropski parlament (to počnejo stranke na nacionalni ravni)

Strankarski sistemi na evropski ravni:

- ni delitve na opozicijo in koalicijo (Evropska komisija ima oblast na ravni Evropske unije)

- strankarski sistem na evropski ravni ni nikakor primerljiv z nacionalnimi sistemi

- ideološke cepitve: * levo, desno; ** nacionalna suverenost-evropska suverenost; ***cepitve segmentiranih družb na

nacionalni ravni; na evropski ravni je to vprašanje novih članic

- po Bardiju je sistem na evropski ravni zmerni pluralizem

- stranke, ki na nacionalnih ravneh tekmujejo med seboj, se lahko na evropski ravni povezujejo in sodelujejo

4. PREDAVANJE (21.11.2007)

Poslanske skupine v Evropskem parlamentu

- institucionalni trikotnik: Svet Evropske unije, Evropska komisija in Evropski parlament

- stranke se povezujejo po ideologiji (zanemarja se nacionalna raven; glavno merilo je ideologija)

Katz in Mair (1993):

Trije notranje organizacijski deli oz. obrazi strank

- osrednji del strank : evropske strankarske federacije

- javni del strank : politične skupine v Evropskem parlamentu

- stranke na terenu : nacionalne stranke (članice evropskih strankarskih federacij)

- umestitev političnih skupin v Evropski parlament: ne moremo razmejiti nadnacionalnega in nacionalnega sistema

Von Beine:

Razvoj evropskih strankarskih federacij

1. faza: OPTIMIZEM (1974-1984) – nastanek evropskih strankarskih federacij

- 1974: odločitev o prvih neposrednih volitvah v Evropski parlament

- 1974: nastanek PES

- 1976: nastanek EPP in ELDR

S. Kukovič 9


Fink Hafner, D.

- 1980: nastanek EFGP

- 1981: nastanek DPPE-EFA

- težave s poimenovanjem evropskih strankarskih federacij

- težave z oblikovanjem volilnih manifestov

2. faza: STAGNACIJA (od 1984 pa vse do pogajanj o Maastrichtski pogodbi) – volilne faze kampanje za volitve v Evropski

parlament

- konflikti znotraj evropskih strankarskih federacij pri oblikovanju volilnih manifestov

- volitve v Evropski parlament so se izvajale v nacionalnih državah z nacionalnimi strankami (nacionalno relevantne

teme)

3. faza: RENESANSA – pogajanja in ratifikacija Maastrichtske pogodbe

- aktivno delovanje evropskih strankarskih federacij in zanimanje javnosti zanje

- prvič izrecno omenjene stranke na evropski ravni

- problem: financiranje evropskih strankarskih federacij

Temeljne značilnosti Evropskega parlamenta in političnih skupin

- Evropski parlament je prva mednarodna skupščina, v katero so člani vključeni glede na politično oz. ideološko

usmeritev

- uvedba neposrednih volitev v Evropski parlament leta 1979 je spodbudila oblikovanje poslanskih skupin, kot jih

poznamo danes

- s krepitvijo moči Evropskega parlamenta v procesu oblikovanja evropskih politik se krepi tudi vloga

evroparlamentarcev

- poslanske skupine Evropskega parlamenta so organizirane skupine predstavniškega organa, ki jih sestavljajo

poslanci izvoljeni znotraj ene ali več strank, ki pa med seboj ne tekmujejo na volitvah in ne sestavljajo skupine zgolj

zaradi tehničnih razlogov (Heidar in Koole, 2000: 249)

Poslovnik Evropskega parlamenta o političnih skupinah

- definirane so s Poslovnikom (struktura, financiranje in oblikovanje)

- Poslovnik jasno določa, da se ne da ustanoviti poslanske skupine iz samo ene države članice

- oblikovanje poslanskih skupin določa 29. člen

Notranja struktura politične skupine

1. predsednik

2. podpredsednik

3. urad (predsednik, podpredsednik, navadni člani)

4. sestanki politične skupine (vsi člani skupine: * nacionalne strankarske delegacije; ** delovne skupine in

govorci)

Trije tipi političnih skupin v Evropskem parlamentu

- velike politične skupine, ki zastopajo poglavitne politične družine, merijo na večino v Evropskem parlamentu in

imajo dolgoletni staž (EPP, PES, ELDR)

S. Kukovič 10


Fink Hafner, D.

- skupine, katerih poslanci prihajajo iz nekaj držav članic, njihovo članstvo pa je geografsko zelo neenakomerno

zastopano (Zeleni, EUL)

- skupine, katerih člani prihajajo le iz nekaj držav, imajo maloštevilno članstvo in kratko življenjsko dobo (UEN, FE,

EDD)

Ideološka politična združenja:

- EPP-ED: krščansko-demokratska (Evropska ljudska stranka (Krščanski demokrati) in Evropski demokrati)

- PES: social-demokratska (Stranka evropskih socialistov)

- ALDE: liberalno-konzervativna (Evropska liberalna, demokratska in reformistična stranka)

- različne skupine se lahko znotraj sebe preoblikujejo

- primerjava ideoloških cepitev na nacionalni in evropski ravni (Fink Hafner, 2004) – poglej v knjigo!

Dejavniki, ki vplivajo na usklajeno glasovanje poslancev Evropskega parlamenta, članov političnih skupin:

- nacionalna politična stranka

- moč politične skupine

- volivci v domači volilni enoti

- ideološke preference poslancev

5. PREDAVANJE (05.12.2007)

Manjka predavanje

Politične stranke v ZDA, III. svetu, na Japonskem in BIH

6. PREDAVANJE (12.12.2007)

Institucionalno inženerstvo

- Marsh in Olsen (1984): upoštevati je potrebno institucionalna pravila

- obdobje III. vala prehodov v demokracijo neoinstitucionalizem

2 institucionalna dejavnika:

- zvrst ustavnega sistema (predsedniški – manj strank; parlamentarni – pluralizem strank; polpredsedniški)

- volilna pravila (večinski; proporcialni; mešani)

- spodbujanje demokracije z institucijami zagotavljata proporcialni volilni sistem in parlamentarni sistem

- večinski sistem: ve se, kdo bo zmagovalec; šibka opozicija

S. Kukovič 11


Fink Hafner, D.

- proporcialni sistem: ne ve se, kdo bo zmagal; močna opozicija

- poseben primer je Hrvaška, saj je po večinskem sistemu zmagala opozicija

- gre za zavestno manipulacijo institucionalnih pravil z namenom vplivati na razporejanje moči

Volilno inženerstvo

- volilni prag

- volilna formula za preračunavanje sedežev

- sprememba volilne enote (večja kot je volilna enota, bolj se nagiba k proporcialnemu sistemu)

- volilni ciklusi (ne na vsaka 4 leta, ampak po želji – takrat ko je podpora volivcev najvišja)

- veliko držav menja sisteme (npr. Hrvaška je imela tako proporcialnega, večinskega, kot tudi mešan volilni sistem)

- več manipulacij z volilnimi sistemi je bilo pri polpredsedniških sistemih (ena dominantna stranka, ki je na oblasti

hoče obdržati svoj položaj – ne glede na ideologijo večinski volilni sistem), kot pri parlamentarnih

- primer Hrvaške: polpredsedniški sistem: stranka, ki je zmagala na volitvah z večinskim sistemom je bila

opozicijska, in sicer HDZ; kasneje so imeli več volilnih ciklusov (Tuđman si je izmislil kdaj bodo volitve – takrat, ko

je imel najvišjo volilno podporo)

- prelomnica v državah iz bivše Jugoslavije (Hrvaška, Srbija, Črna Gora,...) je bila leta 2000, ko nastopi obdobje miru

po vojnah

- nekdanje Jugoslovanske republike: vojna in institucionalno inženerstvo sta pripomogla do kolapsa demokracije oz.

do demokratične zamrznitve

4. skupine držav:

1. SREDNJE-EVROPSKE NOVE DRŽAVE

Slovenija: miren prehod v demokracijo, volilnega inženerstva je bilo malo

2. SREDNJE-EVROPSKE STARE DRŽAVE

Poljska, Madžarska: opaziti je volilno inženerstvo

3. BALKANSKI ZAMUDNIKI

Hrvaška, Srbija in Črna Gora: vojna; veliko je volilnega inženerstva, prelom se zgodi leta 2000, ko nastopi mir

4. BALKANSKI PROTEKTORATI

Bosna in Hercegovina, Makedonija: stranka predstavlja narod (stranke so zasnovane na etničnih načelih) v BIH živijo trije

narodi in stranke so etnične; niso razdeljene na levo in desno ideologijo, ampak glede na etničnost (obravnavanje političnih

tem, ki se vežejo na etnijo ali na vero) – tu se je odvijala vojna; v Makedoniji so čutili posledice vojne

- VOJNA je ključen element med uspešnim prehodom v demokracijo (malo volilnega inženerstva) ter na drugi strani

med slabim demokratičnim prehodom oz. zamrznitvijo prehoda (veliko volilnega inženerstva)

Evropeizacija političnih strank

- EVROPEIZACIJA : pojem, ki se je razvil ob združevanju Evropske skupnosti in kasneje Evropske unije

- prilagajanje strankarskih sistemov pritiskom Evropske unije

S. Kukovič 12


Fink Hafner, D.

- Evropska unija je postavila pogoje, ki jih morajo države članice izpolnjevat AGENDA 2000 (tu so opisali, katera

država izpolnjuje pogoje in katera ne Slovaška ni izpolnjevala Copenhagenskih političnih kriterijev, zato se je

Evropska unija vmešala v nacionalno politiko in utrdila demokracijo)

- države, ki so bile vpletene v vojno so dobile še dodatne pogoje – vojni zločini, korupcija, organiziran kriminal,...

Hrvaška, Črna Gora in Srbija

Skupne značilnosti:

- bivši komunistični sistem

- vojna

- kasnejša tranzicija

Drugi faktorji:

- institucionalizirano strankarstvo

- povezanost z evropskimi strankami

- odnos volivcev do Evropske unije

Skupen faktor:

- pritisk Evropske unije

Hrvaška Srbija Črna Gora

strankarski sistem

DA: za ključne stranke –

stranke, ki so v sistemu od

vsega začetka, od leta 1990

NE: politični pluralizem po

letu 2000; volivci se selijo od

stranke do stranke

NE: po letu 2000 se pojavi

množica strank, ki se težko

ohranjajo; nacionalistično

jedro strank; problem

avtonomnosti – podpiranje

stare politike

DA in NE: jedro strank, ki se ohranja

od leta 1990 naprej; problem

avtonomnosti korupcija,

tihotapljenje in umazani posli so

razširjeni med elito

močni zunanji viri moči DA in NE DA DA

evropska socializacija

DA: združevanje, podmladki

* uveljavljanje evropskih

vrednot doma

NE DA in NE

pritisk s strani volivcev

DA: sodelovanje s Haagom

(in Carlo del Ponte ) na

eni strani , v nacionalni

državi pa so voditelji govorili

drugače podobnost s

Slovaško

NE: stranke sledijo volivcem

in volivci mednarodnim

organizacijam ne zaupajo

nimajo interesa za vstop

v Evropsko unijo

DA in NE: nezaupanje mednarodnim

organizacijam; stranke so za

neodvisnost so se odcepile (EU

jim je pomagala); nezainteresiranost

za vstop v Evropsko unijo

S. Kukovič 13

Shema delovanja nacionalnega sistema:

Evropska unija

volivci

nacionalni sistem

politiČne stranke in strankarski sistemi - predavanja fink hafner

Documents