UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

PERSPEKTIVE AERODROMA PORTOROŽ V LU ČI RAZVOJA OBALNEGA TURIZMA

Ljubljana, december 2008 BORUT TRUNKL

IZJAVA Študent Borut Trunkl izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom mag. Janeza Siršeta in dovolim objavo diplomskega dela na fakultetnih spletnih straneh. V Ljubljani, dne 5.12.2008 Podpis:

i

KAZALO UVOD ........................................................................................................................1 1 TURIZEM..............................................................................................................2

1.1 Zgodovina turizma ........................................................................................................... 3 1.2 Razvoj turizma ................................................................................................................. 4 1.3 Turizem na slovenski Obali.............................................................................................. 5

1.3.1 Razvoj turizma na slovenski Obali............................................................................ 5 1.3.2 Novejša zgodovina in sedanjost ................................................................................ 5 1.3.3 Akcijski načrt za trajnostni razvoj turizma slovenske Istre v razdobju 2006–2012.. 8 1.3.4 Prenočitvene zmogljivosti za slovensko Istro po občinah ...................................... 11 1.3.5 Struktura turističnih gostov v slovenski Istri in po občinah.................................... 13

2 LETALSTVO IN LETALSKI PROMET..................... ....................................15

2.1 Kratka zgodovina letalstva ............................................................................................. 15 2.2 Letala.............................................................................................................................. 17 2.3 Letalstvo v Sloveniji....................................................................................................... 18 2.4 Pomen letalskega turizma in njegove funkcije............................................................... 19

3 LETALIŠ ČA........................................................................................................20 3.1 Klasifikacija letališč ....................................................................................................... 21 3.2 Dejavnost letališč ........................................................................................................... 22 3.3 Pomembnejša evropska letališča.................................................................................... 22 3.4 Slovenska letališča ......................................................................................................... 25

4 AERODROM PORTOROŽ...............................................................................25

4.1 Kratka predstavitev Aerodroma Portorož, d. o. o. ......................................................... 25 4.2 Aerodrom Portorož skozi čas ......................................................................................... 26 4.3 Analiza trenutnega stanja Aerodroma Portorož ............................................................. 28 4.4 Prostorska problematika in morebitne negativne posledice za okolje ........................... 32 4.5 Aerodrom Portorož s primerljivimi letališči .................................................................. 35 4.6 Pregled konkurence ........................................................................................................ 35

SKLEP.....................................................................................................................39 LITERATURA IN VIRI........................................................................................41

ii

KAZALO SLIK: Slika 1: Število preletov čez Slovenijo .................................................................................... 20 Slika 2: Primerjava trendov med skupinami letališč (1, 2, 3, 4) za leto 2007.......................... 24 Slika 3: Mesečna primerjava skupnega števila prepeljanih potnikov za 30 pomembnejših izbranih evropskih letališč v letih 2006 in 2007 ...................................................................... 24 Slika 4: Promet na Aerodromu Portorož med leti 1991 in 2007.............................................. 31 KAZALO TABEL: Tabela 1: Prenočitvene zmogljivosti za slovensko Istro v letu 2008 ....................................... 11 Tabela 2: Prenočitvene zmogljivosti za mestno občino Koper v letu 2008 ............................. 11 Tabela 3: Prenočitvene zmogljivosti za občino Izola v letu 2008............................................ 12 Tabela 4: Prenočitvene zmogljivosti za občino Piran v letu 2008 ........................................... 12 Tabela 5: Prihodi in prenočitve turistov v slovenski Istri v letu 2006 .................................... 14 Tabela 6: Prihodi in prenočitve turistov v slovenski Istri v letu 2007 .................................... 14 Tabela 7: Letališki promet na Aerodromu Portorož med letoma 1991 in 2007...................... 30

iii

1

UVOD Turizem je relativno mlada, a hkrati hitro razvijajoča se gospodarska dejavnost, ki se je pričela intenzivneje razvijati šele v 19. stoletju, ko so potovanja v tuje kraje zaradi tehnoloških in družbenih sprememb postala dostopna vedno širšim množicam in ne le bogati eliti. Obmorska regija se razprostira na 1044 kvadratnih kilometrih in šteje nekaj čez 105.000 prebivalcev. S submediteranskim podnebjem je edina, ki ima izhod na morje in za vso Slovenijo predstavlja svojevrstno »okno« v svet. Naravne danosti ji omogočajo razvoj turizma. Več kot tri četrtine bruto dodane vrednosti regije ustvarijo storitvene dejavnosti. Kar 17 % bruto dodane vrednosti v regiji ustvarijo dejavnosti v prometni panogi; največji delež k temu pa prispeva Luka Koper. Tudi delež, ki ga k celotni bruto dodani vrednosti v regiji prispevata gostinstvo in obmorski ter zdraviliški turizem, je večji od deleža, ki ga te dejavnosti ustvarijo v drugih regijah. Obalno-kraška regija ustvari 27 % vseh prenočitev v državi (STAT, 2008). Prevozništvo je pogoj, brez katerega si danes ne moremo predstavljati organiziranega turizma. Zaradi hitrega razvoja v letalski industriji so postala letališča eden izmed pomembnejših delov turistične infrastrukture. Aerodrom Portorož je imel v preteklosti velik pomen za turistično gospodarstvo tega področja, saj je tako kot marina, igralnica in hoteli (predvsem višje kategorije) privabljal tudi bolj zahtevne goste. Leta 1980 je tako na letališču v prvih devetih mesecih pristalo 996 letal, ki so pripeljala 2784 gostov, le-ti so v portoroških hotelih realizirali preko 8000 nočitev. Za pristanek ter uporabo letališča pa so se zanimali tudi številni čarterski prevozniki (Aerodrom Ljubljana). Hiter razvoj pa pomeni tudi nenehno vlaganje ter posodabljanje letališke infrastrukture. Prav to pa predstavlja največjo pomanjkljivost aerodroma, saj le-ta zadnja leta klavrno stagnira. Menim, da so bile možnosti in s tem kapacitete, ki jih nudi Aerodrom Portorož, premalo izkoriščene, čeprav bi nam lahko prav ta dejavnost zaradi prednosti, ki jih nudi letalski prevoz, služila za pridobivanje želenih gostov. Letališče je težko profilirati z razvojnega vidika, saj se občasno pojavljajo ideje o znatnejšem podaljšanju vzletno-pristajalne steze, to je nad 2500 m, da bi lahko služila vsem vrstam letal. V trenutnem razvojnem načrtu je predvideno podaljšanje vzletno-pristajalne steze za 200 m s sedanjih 1200 na 1400 metrov, predvsem zaradi tega, ker je letališče omejeno s Krajinskim parkom Sečoveljskih solin.

2

Namen diplomske naloge je predstaviti dejavnosti Aerodroma Portorož, d. o. o., in pokazati povezavo njegovega razvoja predvsem z razvojem obalnega turističnega sektorja. Predstavil bom trenutno stanje Aerodroma Portorož, d. o. o., ter njegove smernice, načrte in vizijo za prihodnost. Dotaknil se bom tudi njegovih morebitnih negativnih vplivov na okolje in prebivalce obalnega pasu. Cilj moje diplomske naloge je dokazati pozitivne sinergije med nadaljnjim razvojem Aerodroma Portorož, d. o. o., in razvojem predvsem obalnega turizma. Dokazati želim smiselnost ureditve ter posodobitve Aerodroma Portorož, d. o. o., in vstopa le-tega v mrežo mednarodnih regionalnih letališč ter tako še dodatno spodbudit turistični pa tudi poslovni sektor na slovenski obali. V prvem delu diplomske naloge se bom osredotočil na turizem kot panogo; njegovo zgodovino, razvoj ter turizem v obalnem pasu. Skušal bom prikazati njegov pomen za vso obalno regijo. V drugem delu bom prikazal pomen letalstva in letalskega prometa. Opisal bom stanje na svetovnem trgu ter pri nas. V tretjem ter četrtem, hkrati osrednjem delu diplomske naloge bom pisal o letališčih na splošno, z večjim poudarkom na Aerodromu Portorož. Predstavil bom mednarodno klasifikacijo letališč. Bolj podrobno se bom lotil slovenskega, zlasti obalnega zračnega prostora ter opisal razvoj, trenutno dejansko stanje ter perspektive in možnosti razvoja Aerodroma Portorož. Ob tem bom podal primerjavo s podobnima evropskima letališčema enake kategorije. Pri pisanju naloge si bom pomagal z obstoječo literaturo, s strategijo razvoja turizma v Sloveniji, s programskimi smernicami piranske občine in z aktivnostjo Aerodroma Portorož. V ta namen bom opravil intervju z direktorjem letališča ter drugimi turističnimi delavci na obalnem področju.

1 TURIZEM Turizem je kompleksen in raznolik fenomen. Kompleksen je, ker združuje veliko med seboj organiziranih in koordiniranih aktivnosti: turist potrebuje prevozna sredstva, namestitvene zmogljivosti, restavracije, lokale, banke, urejene ter zanimive kraje, zabavo itd. Tudi manj zahtevna potovanja namreč zahtevajo delo in trud na različnih delovnih področjih. Raznolik fenomen pa je zato, ker je izraz turizem uporabljen kot pokazatelj najrazličnejših dejavnosti, katerih skupni element je premik turista iz njegovega prebivališča (Castoldi, 2002, str. 2).

3

Slovar slovenskega knjižnega jezika (1991, str. 209) definira turizem kot pojav, da kdo potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila. Hkrati pa navaja, da gre za gospodarsko dejavnost, ki se ukvarja z zadovoljevanjem potreb in nudenjem uslug turistom.

1.1 Zgodovina turizma Velja, da je turizem star kot človeštvo, saj je človek potoval od vedno. Tako so stari Egipčani že več kot 1000 let pr. n. št. potovali predvsem iz verskih razlogov. V istem obdobju so bili Feničani kot izkušeni pomorščaki sposobni prepluti Sredozemsko morje. Njihova potovanja so bila bolj trgovske narave. Grška civilizacija je pripeljala do prvega premika v potovanjih. Že v 5. stoletju pr. n. št. so bili razlogi za njihova potovanja poleg verske tudi kulturne narave ter želja po spoznavanju in iskanju nečesa novega, zelo podobno, kot je to značilno za današnje turiste. Hkrati pa so že izkoriščali termalne vrelce za zdravje ter boljše počutje. Poleg tega so imeli že od leta 776 pr. n. št. olimpijado, ki je potekala vsaka 4 leta in je služila premiku velikega števila ljudi. V obdobju rimskega imperija je bilo običajno, da so patriciji preživljali določeno obdobje na podeželju, v vilah. Iz tega se je nato razvil italijanski izraz villegiatura. V srednjem veku so nato »turizem« in »potovanja« zamrla vse do leta 1000, ko je bilo mogoče zaznati večje, v glavnem trgovske premike predvsem proti vzhodnemu svetu. Vse do leta 1400 so premiki in potovanja temeljili predvsem na trgovskih osnovah. Druga kategorija so bili romarji. V 15. oz. 16. stoletju je bilo potovanje po Evropi obvezen sestavni del izobrazbe mladih angleških in francoskih aristokratov. Potovanja v Francijo, Italijo, Grčijo in druge dežele, poznana pod imenom grand tour (veliko krožno potovanje), so trajala od nekaj mesecev pa tudi do nekaj let. Grand tour, katerega cilj je bil čim bolj spoznavati obiskane destinacije, imamo za predhodnika današnjih potovanj. Čeprav je čas in način drugačen, imajo večkrat podobno osnovo. Sčasoma se je namen tovrstnih potovanj spremenil in so tako v 18. stoletju že izgubila svoj izobraževalni značaj ter postala skoraj izključno potovanja za zabavo. Kljub vsemu pa je turizem relativno mlada gospodarska dejavnost, ki se je pričela intenzivneje razvijati šele v 19. stoletju, ko so zaradi tehnoloških in družbenih sprememb postala potovanja v tuje kraje dostopna vedno širšim množicam in ne le bogati eliti. Razvoj prevoznih sredstev in izboljšanje cestnih povezav je omogočal udobnejše potovanje, predvsem pa potovanje večjega števila ljudi. Pojav parnikov in razvoj železnice sta povzročila pravo potovalno revolucijo. Turisti so obiskovali kraje z naravnimi ali kulturnimi

4

znamenitostmi oziroma zdraviliške kraje. Prve so obiskovali zaradi razširjanja obzorja, obisk drugih pa so opravičevali s skrbjo za zdravje. Potovanja zaradi zabave namreč niso bila družbeno sprejemljiva in so veljala za tratenje časa in denarja. Zdraviliški kraji v Evropi, ki jih je v 18. stoletju pričelo obiskovati vse večje število ljudi, so obiskovalcem začeli ponujati tudi druge storitve. Gradili so hotele, promenade in zabavišča, kar je pritegnilo še več obiskovalcev in omogočilo gospodarski razcvet. To so bila predvsem zdravilišča, ki so slovela po zdravilnih vodnih virih, ali gorski kraji, ki so sloveli po dobrem zraku, ki je preprečeval in zdravil tuberkulozo, astmo in druge bolezni dihal. Obmorski kraji niso bili deležni takšnega razvoja, saj je morska obala veljala za nezanimiv kraj, ki ne ponuja ničesar, kar bi privlačilo obiskovalce. Morska voda je bila hladnejša od vod v termalnih kopališčih, porjavela polt pa ni bila cenjena, saj je bila značilna za ljudi iz nižjih družbenih slojev, ki so delali na prostem. Medicinska spoznanja o koristnosti morske soli, zdravilnih učinkih morskih kopeli in morskega zraka so dala priložnost obmorskim krajem po vsej Evropi, da vstopijo v turizem. To priložnost so najprej izkoristili kraji na angleški obali (npr. Brighton in Weymouth), kjer so se že v drugi polovici 18. stoletja pojavili razkošni paviljoni in promenadni pomoli.

1.2 Razvoj turizma Skozi desetletja se je turizem nenehno spreminjal in razvijal, tako da je kmalu postal eden izmed najhitreje rastočih ekonomskih sektorjev. Moderni turizem je povezan z razvojem in vsebuje nenehno nove destinacije. Danes je velikost transakcij v turizmu na enakem, če ne še višjem nivoju kot izvoz nafte, hrane, avtomobilov. Turizem je postal eden izmed vodilnih svetovnih trgovskih igralcev, hkrati pa predstavlja enega večjih prihodkov za mnoge dežele v razvoju. Ta razvoj pa gre z roko v roki z diferenciacijo in vedno večjo konkurenco med turističnimi destinacijami. Globalna širitev turizma v industrializirane države in države v razvoju prinaša pozitivne prednosti, kot so rast blaginje, večja zaposlenost v različnih sektorjih od gradbeništva do agrikulture in telekomunikacij (World tourism organization, evolution of tourism 2008). Turizem v številkah:

- Od 1950 pa do leta 2005 se je število mednarodnih prihodov na svetu letno

povečevalo za 6,5 %. To pomeni, da se je število potnikov v tem obdobju povečalo s 25 na 806 milijonov.

- Prihodek s tega naslova se je višal še hitreje, in sicer je bila letna rast v tem obdobju 11,2 %, kar pomeni, da je prerasla svetovno ekonomijo, saj je leta 2005 dosegel 680 milijard ameriških dolarjev.

5

- Medtem ko je leta 1950 15 glavnih svetovnih turističnih centrov ustvarilo 88 % vseh mednarodnih prihodov, leta 1970 še 75 %, se je leta 2005 ta številka še dodatno znižala na 57 %. To prikazuje pomembnost novih turističnih destinacij, veliko teh pa je v deželah v razvoju.

Trenutni razvoj in napovedi Svetovne Turistične Organizacij:

- Leta 2006 so svetovni prihodi dosegli 842 milijonov, kar pomeni nadaljnjo letno rast

po 4,6 %. - UNWTO (angl. World Tourism Organisation) predvideva dolgoročno 4,1 % letno rast

mednarodnih turističnih prihodov vse do leta 2020. - V letu 2020 je predviden mednarodni turistični prihod več kot 1,5 milijarde ljudi.

1.3 Turizem na slovenski Obali

1.3.1 Razvoj turizma na slovenski Obali Razvoj turizma na severovzhodni obali Jadrana se je pričel relativno zgodaj. Že leta 1823 so v Trstu odprli plavajoče kopališče. Istega leta so odkrili podvodni izvir tople vode v Izoli, vendar kopališče, ki so ga zgradili, ni dolgo delovalo. Pričela se je gradnja prvih počitniških vil, ki so svojim lastnikom omogočale udobno letovanje. Vendar je Portorož kot zdraviliški kraj, predhodnik pravega turizma, postal znan že v 13. stoletju, od koder segajo prvi pisni zapisi o načinu zdravljenja s portoroškim blatom. Benediktinci iz samostana svetega Lovrenca so namreč že takrat z morsko vodo in blatom iz bližnjih solin zdravili nekatere bolezni. K tem vrstam zdravljenja so se radi zatekali zlasti revmatiki. V 17. stoletju je škof Tomasini zapisal: »V okolici Pirana in Kopra so soline, v katerih sta zdravilno blato in zdravilna voda. Romarji, ki romajo na božjo pot v cerkev sv. Lovrenca, si z blatom mažejo bolne dele telesa, se nato sončijo na toplem soncu in na koncu okopajo v solinski vodi. Ti romarji zdravijo na tak način revmatizem in kožne bolezni«. Zanimiv je tudi podatek iz analov leta 1689, v katerih je omenjen praznik, ko so v portoroškem zalivu priredili veslaška in jadralna tekmovanja ter umetni ogenj.

1.3.2 Novejša zgodovina in sedanjost

V primerjavi z zgodovino se je turizem, kakršnega poznamo danes, zelo spremenil. Razlogov za to je veliko. Predvsem ta, da turizem ni več luksuzna dobrina, dostopna le redkejšim, premožnejšim in izobraženim slojem, ampak je tako rekoč dostopna slehernemu prebivalcu oble. Tempo življenja je različen, preference posameznikov so drugačne, na to, kje in kako se bo turist odločil počitnikovati, pa vplivajo tudi drugi dejavniki.

6

Danes poznamo različne vrste turizma. Vrste turizma ločujemo po različnih kriterijih, saj se pojavlja v različnih oblikah in je njegova delitev večkrat kompleksna in sestavljena, saj hkrati združuje več oblik. Najpogostejše delitve so (Cvikl, 2001):

1. Glede na izvor in stalno prebivališče: - domači turizem - meddržavni turizem

2. Glede vpliva na plačilno bilanco:

- aktivni turizem - pasivni turizem

3. Glede na smer gibanja turistov:

- receptivni turizem - emitivni turizem

4. Glede na število turistov:

- posamični turizem - skupinski turizem

5. Glede na dolžino bivanja:

- stacionarni turizem - mobilni turizem - počitniški turizem - tranzitni ali prehodni turizem - week-end turizem - izletni turizem

6. Glede na letni čas in sezono:

- poletni - zimski - sezonski (glavna, zgodnja, pozna, zimska, mrtva sezona) - izvensezonski

7. Glede na organizacijo:

- individualni (s posredovanjem turističnih agencij ali brez njega) - pavšalni ali organizirani (paketni, aranžmajski)

8. Glede na število udeležencev: - individualni turizem - kolektivni in masovni (skupinski, klubski, množični)

7

9. Glede na starost: - otroški (do 12 let) - mladinski (do 26 let) - turizem »tretje dobe« (aktivno prebivalstvo, delavci) - turizem »četrtega obdobja« (upokojenci)

10. Glede na turistične kraje:

- zdraviliški - obmorski - gorski - mestni - kraški - podeželski (turizem na kmetijah)

11. Glede na motiv:

- poslovni - kongresni - verski - nakupovalni - kulturni - športni, rekreativni - zabavni - socialni

Zadnje čase se je na slovenski Obali, zlasti pa v piranski občini veliko vlagalo v kongresni turizem. Predvsem v hotelih višjih kategorij so urejeni kongresni centri, predavalnice, prostori, tehnologija. S kongresnim turizmom so v piranski občini uspeli sicer podaljšati samo turistično sezono, ki že dalj časa ni omejena le na 3 poletne mesece. Kot kaže, pa so medtem zanemarili standardno ponudbo, saj so investirali v glavnem v prenove objektov, manj pa v okolje. V mislih imam predvsem cestno infrastrukturo, plažo, ki je prepotrebna obnove, saj taka, kot je sedaj, ne more biti v ponos nekdaj biseru slovenskega turizma. Pomanjkljiva je tudi turistična ponudba. Dodatna težava po mojem mnenju je ta, da Portorož dolgo časa ni imel pravilne vizije o tem, v kakšno strukturo gostov se preusmeriti in kaj jim ponuditi. Tako se je in se še vedno redno dogaja, da se na istem mestu srečajo petični gostje ter mladina iz vseh koncev Slovenije. Prvi se urejeni odpravijo iz hotela na sprehod, večerjo, v casino, drugi pa ob plaži s steklenico v roki pospravljajo svoje spalne vreče. Vseeno pa je videti, da se zadnje čase nekaj vendarle spreminja. Vizija za prihodnost naj bi obsegala: - ohranitev takega trenda razvoja, ki je dolgoročno odvisen od uresničitve razvojnega ciklusa turističnih infrastrukturnih objektov v občini Piran; - potreben razvoj, ki naj na novo valorizira razpoložljivi prostor;

8

- skupaj z gospodarstvom je treba pristopiti k projektom, ki bodo v prihodnjih letih omogočili kakovosten razvoj turizma.

1.3.3 Akcijski načrt za trajnostni razvoj turizma slovenske Istre v razdobju 2006–2012 Slovenska Istra – usmeritve in akcijski načrt razvoja turizma »subdestinacije« obsega : Razvojni cilji subdestinacije:

1. Dvig kakovosti obstoječih storitev in proizvodov s spremembami za maksimalno vključitev trajnostnih načel.

2. Diverzifikacija ponudbe slovenske Istre za razširitev in okrepitev turistične dejavnosti, upoštevajoč trende v povpraševanju in ponudbi konkurence z:

a) nadgradnjo obstoječih proizvodov in razvojem novih kakovostnih trendovskih in trajnostnih turističnih proizvodov in storitev;

b) diverzifikacijo ponudbe obale in podeželskega zaledja slovenske Istre s prostorsko razširitvijo ponudbe obale na zaledje slovenske Istre, Kras in Ilirsko Bistrico z Brkini ter preko meja z Italijo in Hrvaško in obratno (s teh območij na obalo);

c) izvajanjem trženjskih strategij razvoja, navzkrižnega in verižnega trženja proizvodov subdestinacije, kreiranjem blagovnih znamk in okrepljeno turistično promocijo.

3. Povečanje konkurenčnosti subdestinacije skozi specializacijo – diferenciacijo ponudbe in storitev ob hkratnem upoštevanju načel trajnostnega razvoja.

Ključni izzivi v slovenski Istri 2006–2012 so: - uskladitev prostorskih načrtov z razvojnimi potenciali/potrebami po turizmu, skladno s

trajnostnimi načeli; - razvoj ponudbe za podaljšanje sezone in premostitev sezonskih nihanj; - povečanje rekreacijske površine, predvsem na obalnem pasu; - umiritev in ureditev gibljivega in stoječega prometnega režima zlasti v poletnih mesecih,

infrastrukture za odpravo zastojev in izboljšanja dostopnosti; - vključevanje zaledja slovenske Istre v turistično ponudbo na obali; - oblikovanje organizacijskega modela za okrepitev sodelovanja javnega, privatnega in

civilnega sektorja in izboljšanje koordinacije med subjekti znotraj turistične dejavnosti; - agresivnejše trženje in združevanje resursov zlasti pri trženju prireditev in razvojnih

aktivnosti; - pritegnitev privatnega sektorja v skupno trženje subdestinacije; - izobraževalni turizem; - športni treningi skozi vse leto.

9

Razvojne usmeritve Nujna je preusmeritev iz intenzivnega turističnega razvoja v trajnostni razvoj z dvigom kakovosti obstoječih proizvodov s postopnim uresničevanjem trajnostnih načel. Specializacija ponudbe subdestinacije v programu obalnega turizma in investiranje v krepitev najbolj konkurenčnih in strateških proizvodov subdestinacije se naj realizira skozi: navtične proizvode, kongresni/poslovni turizem in turizem zdravega počutja »wellness« z zdraviliško dejavnostjo.

Prednostne razvojne aktivnosti in projekti so: - zagotoviti prostorske ureditvene, to je (pred)pogoje za razvoj trajnostnega turizma in za

revitalizacijo mestnih jeder (izdelava prostorsko ureditvenih načrtov na lokalni ravni z upoštevanjem mikrolokacij za razvoj trajnostnega turizma);

- izboljšati dostopnost (cestni, pomorski, železniški in zračni promet), uporaba telekomunikacijske infrastrukture za večjo dostopnost;

- oblikovati turistične proizvode s ciljem podaljševanja sezone; - izboljšati organizacijo pri upravljanju s subdestinacijo; - uravnotežiti turizem z drugimi gospodarskimi dejavnostmi (Luka Koper, ladjedelnica) in

rabo prostora, skladno z nosilnimi zmogljivostmi prostora; - sheme za spodbujanje oddajanja zasebnih počitniških stanovanj v turistične namene (ca.

6000 ležišč samo v piranski občini).

Investicije:

- posodobitev letališča Portorož; - naložbe v garažne hiše v sklopu projekta ureditve prometa v občini Piran; - začasna poletna postavitev pontonsko-plavajočih pomolov in ureditev plaž; - ureditev uličnega muzeja Izola; - revitalizacija mestnega jedra Izole; - gradnja mladinskega hotela v občini Izola; - ureditev kopališča »Svetilnik«; - gradnja novega hotela v Simonovem zalivu; - razširitev in posodobitev hotela Delfin; - ureditev celotnega obalnega pasu za rekreacijo (kopanje, sprehajanje ...); - urejanje Ankaranskega polotoka za turistični razvoj; - realizacija pomola za potniški morski promet; - vzpostavitev marine Koper in športno-rekreativnega centra Koper; - ureditev obalnega pasu Žusterna-Ruda predvsem v športno-rekreativne namene; - obnova kulturne dediščine; predvsem kulturnih spomenikov, sakralnih objektov in

spodbujanje vključitve v turistično ponudbo destinacije; - razvoj in kakovostna dopolnitev kapacitet za mladinski turizem v Pacugu; - razvoj kapacitet in programov za počitniški stacionarni turizem v Fiesi; - celostna revitalizacija mesta Piran: družinski hoteli, penzioni, apartmaji, osrednje

prireditve na prostem na Tartinijevem trgu, galerije, muzeji, cerkve v Piranu; - preureditev skladišča soli v Portorožu v potniški privez in rekreativne površine;

10

- prostorska zaokrožitev in programska dopolnitev v Portorožu – prenova starega hotela Palace in ureditev območja od tega objekta do Avditorija, vključno z obalnim pasom (plaža);

- izgradnja turističnih nastanitvenih kapacitet, celostna ureditev obale in ekskluzivne plaže na rtu polotoka Seča z vsebinami, ki jih lahko koristijo tudi krajani (z depandansami in hotelom z bazeni na zahodni strani ter »wellness & beauty« programom, z dodatnimi privezi za večja plovila, s komunalnimi privezi);

- Seča južno pobočje – komunalna sanacija – obnova in novogradnja penzionov in vil višjega standarda;

- Seča – »ex Droga« – rekonstrukcija območja za turistično rekreativno in zdraviliško dejavnost – programska navezava na soline in naravne zdravilne faktorje – povezava s kanalom sv. Jerneja;

- kanal sv. Jerneja – sanacija kanala za plovno povezavo morja s programi, vezanimi na soline – ureditev obale in komunalnih privezov in programska navezava na soline;

- Soline, Sečoveljski krajinski park, naravni faktorji – izletniški turizem – izobraževanje – flora – favna, Sečoveljski rudnik: sanacija območja zapuščenega rudnika – izgradnja turistične »atrakcije« obale za mlade;

- prometna ureditev: povezave in izhodišče za izlete s čolni, obisk solin, golf igrišča; - letališče Sečovlje – podaljšanje letališke steze in ureditev spremljajočih objektov; - izgradnja golf igrišča s spremljajočimi objekti in programi v Sečovljah; - samostan Krog: obnova samostanskega kompleksa in izgradnja namestitvenih in drugih

kapacitet – konjeniški šport – povezava z golf igriščem; - ureditev promenade od solin do Strunjana s spremljajočimi programi na relaciji ustje

Dragonje – soline – center Portoroža – Strunjan – Izola.

Dostopnost Za celoten turistični razvoj slovenske Istre, predvsem obalnega pasu, je pomembna ureditev prometnega režima (parkirni prostori, garažne hiše, vzpostavitve lokalnega javnega potniškega prometa tako po kopnem kot po morju, preučitve možnosti glede alternativnih rešitev ureditev problematike obalne ceste (medmestne železnice, morske povezave), zaprtje starih mestnih jeder, ureditev zelenih površin, parkov, igrišč, počivališč, sprehajališč in drugih javnih površin oz. zunanje podobe kraja, izgradnja pešpoti in kolesarske poti, postavitev dvigal/eskalatorjev (bolnišnica – obalna promenada, Belvedere – plaža in ureditev dostopov za osebe s senzoričnimi in gibalnimi motnjami).

Trženje Za nadaljnji razvoj je izrednega pomena sodelovanje subjektov turistične dejavnosti tako na lokalni, destinacijski kot regionalni ravni, skupno trženje, vzpostavitev enotnega informacijskega sistema s poudarkom na hitrem prenosu informacij. Kakovost destinacij znotraj slovenske Istre se postopoma dviguje s 3* na 4* in s 4* na 5*, kar ne pomeni dviga kakovosti samo hotelskih in drugih namestitvenih objektov, temveč celotne turistične ponudbe, tako storitev in ljudi kot okolja.

11

Organiziranost subdestinacije LTO & javno-zasebno partnerstvo v sklopu predvidene organizacijske strukture na ravni destinacije. Vir: Regijski Razvojni Center

1.3.4 Prenočitvene zmogljivosti za slovensko Istro po občinah Slovenska Istra še vedno velja za najbolj turističen del Slovenije. Turistični kraji (Koper, Izola ter Piran s Portorožem) so najbolj obiskani poleti pa tudi spomladi in jeseni. Skupna namestitvena kapaciteta v treh obalnih občinah je skoraj 20.000 ležišč. Največja je v piranski občini z dobrimi 12.000 razpoložljivimi ležišči (glej Tabelo 4, na strani 12), pol manj, dobrih 6000, je ležišč v občini Koper (glej Tabelo 2), v izolski občini pa je na voljo slabih 3000 ležišč (glej Tabelo 3, na strani 12).

Tabela 1: Prenočitvene zmogljivosti za slovensko Istro v letu 2008

TURISTI ČNA LEŽIŠČA

ŠTEVILO STRUKTURA

HOTELI 7957 40 % SOBODAJALCI 3778 19 % PENZIONI1 4279 22 % KAMPI 3696 19 % Skupaj 19.710 100 %

Vir: Tic Koper, prenočitvene zmogljivosti za slovensko Istro, 2008.

Tabela 2: Prenočitvene zmogljivosti za mestno občino Koper v letu 2008

TURISTI ČNA LEŽIŠČA

ŠTEVILO STRUKTURA

HOTELI 2389 38 % SOBODAJALCI 673 11 % PENZIONI1 1939 31 % KAMPI 1340 21 % Skupaj 6341 100 %

Vir: Tic Koper, prenočitvene zmogljivosti za slovensko Istro, 2008.

1 in drugi namestitveni obrati

12

Tabela 3: Prenočitvene zmogljivosti za občino Izola v letu 2008

TURISTI ČNA LEŽIŠČA

ŠTEVILO STRUKTURA

HOTELI 1589 58% SOBODAJALCI 765 28% PENZIONI1 / / KAMPI 390 14% Skupaj 2744 100%

Vir: Tic Koper, prenočitvene zmogljivosti za slovensko Istro, 2008.

Tabela 4: Prenočitvene zmogljivosti za občino Piran v letu 2008

TURISTI ČNA LEŽIŠČA

ŠTEVILO STRUKTURA

HOTELI 5430 45 % SOBODAJALCI 2340 19 % PENZIONI1 2340 19 % KAMPI 2106 17 % Skupaj 12.216 100 %

Vir: Tic Koper, prenočitvene zmogljivosti za slovensko Istro, 2008.

Iz zgornjih tabel lahko razberemo, da je med vsemi razpoložljivimi zmogljivostmi največ ležišč v hotelskih nastanitvah. Na celotnem območju slovenske Istre je v hotelih na voljo 7957 ležišč, kar predstavlja 40 % vseh ležišč. Sledijo penzioni in drugi namestitveni obrati, katerih število ležišč se ustavi pri številki 4279, kar predstavlja 22-odstotni delež. Ležišča pri sobodajalcih in v kampih so skoraj izenačena, in sicer je pri sobodajalcih na voljo 3778, v kampih pa 3696 ležišč, kar predstavlja približno 19-odstotni delež. Če pogledamo po občinah, lahko vidimo, da je delež hotelskih nastanitvenih objektov v piranski občini skoraj polovičen, in sicer kar 45 %, medtem ko so druge 3 kategorije bolj ali manj izenačene in si delijo drugo polovico. Podobno je v izolski občini, kje je delež hotelskih ležišč več kot polovičen, saj znaša kar 58 %. Sledijo sobodajalci z 28 % in kampi s 14 % kapacitet. Zanimivo je, da ni registriranih penzionov. Drugače pa je v koprski občini, saj je razmak manjši. Hotelske zmogljivosti so sicer še vedno največje (38 %), vendar pa je razlika v primerjavi z drugimi, predvsem penzioni (31 %) precej manjša. Sobodajalci in kampi si delijo približno petino vseh ležišč.

13

1.3.5 Struktura turisti čnih gostov v slovenski Istri in po občinah V letu 2007 je bilo v Republiki Sloveniji 2.681.178 prihodov turistov, ki so opravili 8.261.308 nočitev. Od tega je bilo 929.846 prihodov domačih gostov, ki so opravili 3.393.408 nočitev. 1.751.332 prihodov tujih gostov pa je opravilo 4.867.900 nočitev. Mestna občina Koper

Kot je razvidno iz Tabel 5 in 6 na strani 14, je bilo leta 2006 v Koprski občini 78.547 turistov, kateri so opravili skoraj 290.000 nočitev, v letu 2007 pa je 81.708 turistov opravilo skoraj 305.000 nočitev. Kot lahko opazimo število gostov v koprski občino narašča. Prevladujejo domači gostje. Leta 2006 tako dobrih 50.000 domačih gostov opravilo dobrih 206.000 nočitev, skoraj 29.000 tujih pa slabih 84.000 nočitev. Leta 2007 pa je bilo število domačih gostov skoraj enako letu poprej, nočitev pa slabih 210.000. Zato je bilo tujih gostov več in sicer je skoraj 32.000 tujih turistov ustvarilo slabih 95.000 nočitev. To pomeni, da so za porast števila nočitev v zadnjih letih krivi predvsem tudi gostje.

Največ tujih gostov pride v mestno občino Koper predvsem iz bližnjih držav, kot so Italija, Nemčija, Avstrija in Francija. Njihova starost se v glavnem giblje od 40 do 70 let, ostanejo pa povprečno 3,7 dni. Ti turisti se na dopust največkrat pripeljejo z osebnimi vozili, vlaki ter kljub ne najboljšim povezavam z letali. Poleg tega je v Kopru na novo odprto tudi pomorsko potniško pristanišče. V letu 2007 je tako na pomol koprskega pristanišča priplulo 68 različno velikih potniških križark. Od teh jih je 20 pričelo in zaključilo plovbo prav v koprskem pristanišču. To pomeni, da je približno 6000 gostov prišlo na slovensko obalo izključno z namenom križarjenja. Ker je pristanišče bolj kot ne še vedno v povojih in potekajo novi razgovori z ladjarji, je težko predvideti, koliko ladij bo v prihodnjih letih priplulo v Koper ter koliko jih bo imelo v tem pristanišču začetno in končno postajo. Občina Piran V letu 2007 je piransko občino obiskalo skupno 376.535 turistov, ki so opravili 1.311.525 nočitev, kar je 4 odstotne točke več kot leta 2006. Domačih gostov je bilo 37 %, kar znaša 141.480, opravili pa so 484.178 nočitev. Tudi v tem primeru je bila zabeležena rast v primerjavi z letom poprej, in sicer za 8 odstotnih točk (glej Tabeli 5 in 6 na strani 14). Tudi tujih gostov je bilo več, in sicer je v letu 2007 235.055 tujih gostov opravilo 827.347 nočitev. Tudi v piranski občini je znašala povprečna doba bivanja približno 3 dni. Največ tujih gostov je prišlo iz Italije (20 %), sledijo gostje iz Avstrije s 13 %, Nemci z 9 % ter Rusi s 3 %, katerih število pa se je zelo povečalo v primerjavi z letom 2006. V zadnjem letu je tako opaziti porast gostov iz določenih držav, ki niso bile množično prisotne v preteklih letih. Tu prednjačijo Finci, Portugalci, Ukrajinci, Latvijci, Maltežani ter

14

celo Novozelandci. Indeks vseh naštetih držav v primerjavi z letom 2006 krepko presega številko 200. Skupinski gostje prihajajo v glavnem z avtobusi, individualni pa z avtomobili in letali. Občina Izola

V izolski občini je v letu 2007 počitnikovalo 87.326 dopustnikov, ki so ustvarili 376.546 nočitev. Prevladovali so domači gostje, ki jih je bilo 48.711 in so opravili 245.290 nočitev. Tujih gostov pa je bilo 38.612, kar predstavlja 131.256 nočitev (glej tabeli 5 in 6). Kot lahko razberemo iz spodnjih tabel, se število vseh turistov v občini počasi, a vztrajno povečuje, enako velja za opravljene nočitve. Medtem ko je število domačih gostov zadnja leta nekje na ustaljeni ravni, pa opažamo rahlo rast tujcev. Turisti za prihod v Izolo v glavnem izberejo avtomobil ali avtobusni prevoz, povprečna doba bivanja pa je nekaj čez 4 dni.

Tabela 5: Prihodi in prenočitve turistov v slovenski Istri v letu 2006

OBČINA PRIHODI DOMAČI

PRIHODI TUJI

PRIHODI SKUPAJ

PRENOČITEV DOMAČI

PRENOČITEV TUJI

PRENOČITEV SKUPAJ

KOPER 50.142 28.405 78.547 206.192 83.564 289.756 IZOLA 47.377 36.264 83.641 248.720 122.539 371.259 PIRAN 132.637 228.149 360.786 448.713 815.712 1.264.425

Vir: TIC Koper, interno gradivo, junij 2008

Tabela 6: Prihodi in prenočitve turistov v slovenski Istri v letu 2007

OBČINA PRIHODI DOMAČI

PRIHODI TUJI

PRIHODI SKUPAJ

PRENOČITEV DOMAČI

PRENOČITEV TUJI

PRENOČITEV SKUPAJ

KOPER 50.122 31.586 81.708 209.945 94.655 304.600 IZOLA 48.711 38.612 87.323 245.290 131.258 376.546 PIRAN 141.480 235.055 376.535 484.178 827.347 1.311.525

Vir: TIC Koper, interno gradivo, junij 2008

Iz podatkov za vse tri obalne občine lahko ugotovim, da se število turistov, predvsem pa tujih gostov na slovenski Obali, vsako leto povečuje. Opazno je tudi, da se struktura gostov nekoliko spreminja, predvsem s tega vidika, da slovenska Obala kot tudi celotno območje Republike Slovenije ni več domena izključno gostov iz nam bližnjih držav, kot so Italija, Avstrija in Nemčija, temveč postaja vsako leto bolj zanimiva tudi za druge trge, tako evropskih držav kot tudi drugih. Prometne povezave so predvsem na obali slabše urejene. V mislih imam zlasti gnečo in zastoje na cestah, predvsem ob praznikih in sredi turistične sezone. Velik delež avtomobilov

15

pa je namenjen na Hrvaško. Tako ni slučajno, da je turist v določenih obdobjih ujet v zamašku tudi po več ur, preden končno uspe priti do želene destinacije. K temu lahko dodam tudi železnico. Zastarele proge ne omogočajo hitrega premika, povezave z notranjostjo so zelo slabe, saj je mogoče iz Kopra do Ljubljane le 5-krat dnevno, pa še takrat potrebuje vlak skoraj 3 ure, da prispe do cilja. Ker se železniška proga zaključi v Kopru, z vlakom ni mogoče priti v druge obalne regije, prav tako pa ni mogoče iti v tujino, saj ni neposredne povezave ne s Trstom ne s Hrvaško. Razvit letalski promet na posodobljenem Aerodromu Portorož bi vsekakor razbremenil tako ceste, turiste kot tudi lokalne prebivalce, saj so nemalokrat prav oni največje žrtve prometnih infarktov. Tako kot lokalno prebivalstvo pa bi imeli korist od tega tudi turisti, saj se, predvsem petični gostje, raje odločijo za laže dostopno destinacijo. Gradnja potniškega pomorskega terminala ter povečanje začetnih ter končnih destinacij križark iz koprskega pristanišča bosta omogočila dodatno število predvsem tujih gostov na slovenski Obali. Ena izmed opcij bi bila tudi ta, da bi oddaljeni gostje prispeli na Obalo preko Aerodroma Portorož, v čemer vidim tudi potencialno sodelovanje in sinergijo za obe dejavnosti. Podobno bi veljalo za goste obalnih marin ter petičnih gostov visoko kategornih portoroških hotelov. 2 LETALSTVO IN LETALSKI PROMET

2.1 Kratka zgodovina letalstva Za začetek letalskega prometa štejemo 17. december 1903, dan, ko je bratoma Wright uspelo poleteti z njunim okrnjenim letalom. Šele s prvo svetovno vojno (1914–1918) pa dobi letalska industrija priložnost preizkušanja novih modelov in s tem tudi priložnost za tehnološko in kvantitativno rast. V Ameriki je kmalu opazna možnost uporabe novega prevoznega sredstva v gospodarske namene in konec leta 1918 v poštni promet med New Yorkom in Washingtonom poskusno uvedejo letala. Čeprav je Amerika prva uvedla letala v vsakdanje življenje, pa je prva letalska potniška linija evropska, in sicer linija Pariz–London, ki so jo vzpostavili 8. februarja 1919. Douglas Corporation je v tridesetih letih izdelal prva letala serije DC (Douglas Comercial), s katerimi sta American Airlines in TWA vzpostavili redne linije, ki so pokrivale vso Ameriko. DC2 in DC3 pa so bila prva »trpežna« letala z diskretno avtonomijo ter nizkimi stroški, ki so lahko prevažala od 21 do 36 potnikov in so bila izdelana tudi v različici s posteljami za nočne lete (Castoldi, 2002, str. 452).

16

V Evropi so letala uporabljali predvsem v politične in vojaške namene. V Angliji so leta 1924 ustanovili Imperial Airways, ki je z majhnimi letali, ki so prevažala največ štiri potnike, London povezovala z angleškimi kolonijami po svetu. Zaradi visokih stroškov je tak način prevoza ostal dosegljiv le diplomatom. Z drugo svetovno vojno je letalska industrija preizkusila prve jete2. Takoj po vojni, medtem ko so izpopolnjevali letala na propelerski pogon, pa se je ameriška letalska industrija lotila izdelave letal za linijske lete, ki so uporabljala nov pogon. Prepad med ameriško in evropsko letalsko industrijo je bil vse večji. Leta 1958 je Pan American vpeljala uporabo Boeinga 707 za prekooceanske lete, v šestdesetih letih pa so v Ameriki prilagodili tudi letališča za pristajanje teh ogromnih letal, ki so zahtevala daljše vzletno-pristajalne steze od prejšnjih letal na propelerski pogon. NASA (angl. National Aeronautic and Space Administration) leti v vesolje so pospeševali tudi študije in razvoj novih tehnologij za letalski promet. Tako je v šestdesetih letih na to področje stopila elektronika, ki je zagotavljala večjo varnost in ekonomičnost letov. Leta 1970 so izdelali Jumbo Jet (Boeing 747), ki je bil že v prvih različicah skoraj popolnoma računalniško voden, in prvi wide body (letalo s širokim trupom), ki je lahko prevažal 400 potnikov. S tem letalom so letala spremenila obliko, saj je tudi porast cen energije v tem obdobju zahtevala letala z večjo kapaciteto. Tudi narrow bodies, manjša letala, so dobila daljšo obliko, da bi lahko prepeljala več potnikov. Poleg letal, ki so bila namenjena javnemu prevozu, pa je bilo tudi vse več privatnih letal, ki so jih uporabljali predvsem podjetniki in osebe iz sveta politike in zabave. Letalski prevoz je v zadnjem času doživel velike spremembe. Uporaba letalskega prevoza je postalo nekaj vsakdanjega ter ni več namenjeno izključno posebnim socialnim in družbenim skupinam. Strah pred letenjem vedno bolj izginja, čedalje večja konkurenca na trgu letalskih prevoznikov, nove letalske povezave, vstop nizko cenovnih prevoznikov, z razvojem interneta olajšano iskanje destinacij, letov, rezervacija in nakup vozovnic so današnja aktualna stvarnost. Vse to je letalski promet približalo ljudem, kateri se ga iz dneva v dan vse bolj poslužujejo; bodisi v poslovne, bodisi v privatne namene. Danes potuje z letalom skoraj pet milijard ljudi na leto. Tovrstni prevoz najbolj koristijo v Združenih državah Amerike; po ocenah letita 2 prebivalca od 3. V Evropi je zadeva trenutno drugačna.

2 letalo na reaktivni pogon

17

Razvoj letalskega sektorja je videti neustavljiv, saj število potnikov v svetovnem merilu letno narašča za 5 %, v Evropi pa za več kot 6 % V letu 2007 se je število potnikov povečalo za 6,5 % v primerjavi z letom 2006. Največji porast števila potnikov so zabeležili na Bližnjem vzhodu, kjer so se številke povzpele za 16,5 % na dobrih 126 milijonov, in v Afriki, kjer so izmerili 13,7 % rast na 129,6 milijona potnikov. Največ potnikov pa so zabeležili v Severni Ameriki, in sicer 1,58 milijarde, sledi ji Evropa z 1,45 milijarde ter azijsko-pacifiška regija z 1,06 milijarde prepeljanimi potniki. V mednarodnem prometu je lani potovalo 1,8 milijarde potnikov, kar je za 8,2 % več kot leto prej. (Castoldi, 2002, str. 454). Mednarodna zveza svetovnih letališč (ACI) je pri pregledu podatkov 870 svetovnih letališč ugotovila, da je obseg tovornega prometa v letu 2007 znašal 80,3 milijona ton, kar je 2,5 % več kot leto poprej. V enakem obdobju se je povečal tudi obseg mednarodnega tovornega prometa, in sicer za 3,6 % na skupno 48, 3 milijona ton. Podatki o rasti števila prepeljanih potnikov in tovora kažejo na izredno dobro leto, skromna rast vzletov in pristankov (»le« 2,4 %) ob močni rasti števila potnikov pa hkrati kaže na boljšo učinkovitost in zasedenost letal (http://www.airports.org).

2.2 Letala Komercialna letala (potniška in tovorna) razvrščamo glede na vrsto storitve in njihov namen. Ločimo letala za celinske in medcelinske polete. Za medcelinske lete se največ uporabljajo letala »wide body«, to so velika letala s kapaciteto več kot 300 potnikov, ki nudijo več prostora in udobnosti za daljše lete. Najbolj znan in razširjen med temi je Jumbo jet (Boeing 747). Za celinske lete se v glavnem uporabljajo letala tipa »narrow body«, ki so manjša in ožja. Kapaciteta teh plovil je nekje med 100 in 200 potnikov. Potreba po prilagoditvi letal tipu leta in prometa, ki ga izvajajo, velja tudi za regionalne oz. lokalne lete. Le-ti so v porastu. Število potnikov, ki letijo na teh linijah, ni zadostno, da bi upravičilo uporabo večjih letal. Zaradi tega so nastala letala kot francoski ATR-42, z dvopropelerskim turbo motorjem in zmogljivostjo do 50 potnikov, nemško-nizozemski Fokker 50 s kapaciteto med 50 in 100 potniki, britanski Britten-Norman in kanadski Twin Otter s kapaciteto okoli 20 potnikov.

18

Vse bolj pa narašča tudi uporaba privatnih plovil. Mnogo velikih podjetij in koncernov tako že uporablja svoja plovila, drugi jih pa najemajo. Tudi storitve aerotaksi se hitro širijo, predvsem v poslovne namene; zadovoljujejo predvsem zahteve po hitrih premikih brez čakalnih vrst na letališčih in omogočajo fleksibilnost letov.

Podjetja, ki nudijo take vrste storitev, zagotavljajo hitre povezave z vsemi pomembnejšimi letališči. Uporabljajo predvsem manjša letala za 6 do 10 oseb, kot so ameriški Rockwell Sabreliner, Cessna Citation in Gates Learjet. Med leti nudijo tudi visoko kakovostne storitve na krovu, cene pa ob polni zasedenosti običajno ne presegajo cene vozovnice prvega razreda rednih linij (Castoldi, 2002, str. 457–461).

2.3 Letalstvo v Sloveniji Letalstvo ima tudi v Sloveniji dolgo tradicijo. 25. novembra leta 1909 je Edvard Rusjan v Gorici poletel z letalom EDA 1, ki ga je izdelal skupaj z bratom Josipom. Bil je prvi letalec v teh krajih. Rusjan je imel do leta 1910 različne uspehe z letali, ne glede na uspeh pa so njegovi letalski poskusi vedno pritegnili veliko gledalcev. Po vzoru velikih mest so se na začetku 20. stoletja tudi v Kopru odločili, da pripravijo promocijsko prireditev, ki bi pripomogla k uspešnejšemu gospodarjenju v regiji. To naj bi bila dlje časa trajajoča razstava gospodarskih možnosti istrske pokrajine, dela takratne avstro-ogrske primorske dežele, ki naj bi se ponavljala tudi v naslednjih letih – skratka neke vrste sejem. Prva taka prireditev je potekala od maja do septembra 1910 v Kopru. Ker je letalstvo v tistem času zbujalo veliko zanimanja, se je organizacijski odbor koprske razstave odločil, da kot atrakcijo v program uvrsti »letalske poskuse«. To je bila prva letalska prireditev v Istri. Tudi v Ljubljani in Trstu so letala videli šele kasneje (Gombač, Brezovec 2007, str. 32). Poleti leta 1921 je v Portorožu pristal prvi hidroplan FBA (Franco British Aviation), ki ga je Oscar Cosulich odkupil od italijanske vlade za SISA (Societa Italiana Servizi Aerei), ki je v zalivu Svetega Bernardina imela svoj hangar (Chersicola, 1987). Hidroplan je bil prvotno namenjen turističnim poletom nad istrsko in beneško obalo. Ker so turistični poleti doživeli izjemen uspeh in ker je bil Bernardinski zaliv primeren za vzletanje in pristajanje hidroplanov, sta se Oscarju pridružila še brata Guido in Alberto. Skupaj so kupili še dva hidroplana in ustanovili aeroklub, ki je bil namenjen počitniškim gostom. Zaradi velikega zanimanja gostov za polete s hidroplanom je SISA med leti 1921 in 1923 ustanovila prvo pilotsko šolo na tem koncu, pridobila hangarje in floto hidroplanov ter odprla nove delavnice za popravilo le-teh. Letala so bila v zraku od zore do mraka. Učenci so z njimi krožili nad Piranskim zalivom. Najnevarnejše so bile točke, kjer so letala obračala, torej nad rtom Savudrija in Sečoveljskimi solinami. Tam se je zgodilo največ nesreč. Čeprav so imeli motorji nizko število vrtljajev, je

19

bil njihov nenehni hrup že neznosen. Domačine je nova glasna dejavnost sicer zelo motila, a so jo zaradi gospodarskih koristi sčasoma sprejeli. Pilotska šola je bila pomembna tudi za turizem, saj so učence obiskovali družinski člani z vseh koncev Italije. V prvem letu so izšolali 88 pilotov, leta 1932 pa jih je bilo izšolanih že 584. Za »portoroške letalce« pa je veljalo, da so bili cenjeni in dobrodošli povsod (Pula, Rim, Afrika …). 1. aprila 1926 je iz Portoroža poletelo letalo prve italijanske letalske linije, ki je povezovalo Portorož s Torinom, z vmesnima postankoma v Benetkah in Paviji (Gombač, Brezovec, str. 52).

2.4 Pomen letalskega turizma in njegove funkcije Prevozno sredstvo služi prevažanju ljudi ter blaga iz enega kraja v drugega. Prevozna sredstva med izvajanjem te dejavnosti ne prinašajo prednosti zgolj tistim, ki se ga neposredno poslužujejo. Prevozna sredstva so torej potrebna za vsakdanje življenje vseh, ki potujejo ali pa se le premikajo iz drugih razlogov. Prevozništvo je poleg turistične ponudbe in povpraševanja eden izmed osnovnih pogojev za izvajanje organiziranega turizma. Letalstvo je ena najmlajših in najhitreje rastočih transportnih panog. Na njegov razvoj so vplivali tehnološki, politični, gospodarski in demografski dejavniki. Vloga letalskega turizma je povezovanje oddaljenih destinacij po udobni, varni in predvsem hitri poti. Zaradi vse večje zaposlenosti, pomanjkanja časa ter tudi cestnih gneč ob turističnih konicah želijo turisti čim hitreje prispeti na izbrano lokacijo. Osnovna prednost letalstva je v prihranku časa. Osnovna storitev v letalskem prometu je prevoz z letalom, dodatne storitve pa so storitve na letalu in na tleh. Letalski aranžmaji so najhitreje rastoč segment turizma v Evropi. V naravi letalskega prevoznika kot ekonomskega subjekta na trgu je povečevanje dohodka oziroma doseganje čim večjega dobička. Večina prevoznikov daje poudarek izkoriščenosti zmogljivosti. Pri tem je treba poudariti vlogo tour operatorjev in turističnih agencij, ki zakupijo določeno število letalskih sedežev, s hotelirji sklepajo alotmajske pogodbe in sestavljajo nov proizvod, tako imenovane pavšalne počitnice (angl. package tours), ki širši množici omogočajo potovanja v oddaljene turistične kraje. Veliko letalskih prevoznikov ima svoje deleže v tour operatorjih, hotelskih verigah in izposojevalnicah avtomobilov. Letalski turizem ne obsega le dejavnosti, ki omogoča prihod turistov, temveč tudi možnost letenja z jadralnimi letali, šolanje za pilote, izvajanje panoramskih poletov, padalskih skokov ter organizacijo letalskih tekmovanj in prireditev v turističnem kraju (Kovačevič, 2002, str. 3). Zanimiv je tudi podatek o številu letov preko Slovenije. V letu 2007 se je število le-teh v primerjavi z letom 2006 povečalo za 15,7 % in sicer iz 194.833 preletov leta 2006 na 225.448 leta 2007. Za leto 2008 v Sloveniji pričakujemo povečanje prometa za 11 %. V letih od 2008 do 2012 je pričakovana manjša letna rast prometa, vendar projekcija na leto 2012 prikaže kar 62 % več

20

preletov čez Slovenijo kot leta 2006, kar pomeni, da bi leta 2012 slovensko nebo preletelo približno 316.000 letal. Slika 1 prikazuje število preletov po pravilih instrumentalnega letenja (IFR), ki jih je nadzirala Območna kontrola zračnega prometa Ljubljana.

Slika 1: Število preletov čez Slovenijo

Vir: Kontrola zračnega prometa Slovenije, junij 2008.

3 LETALIŠ ČA Letališče lahko definiramo kot določeno kopensko površino z manevrskimi površinami, objekti in napravami, ki so namenjeni varnemu gibanju, vzletanju in pristajanju letal. Javno letališče pa je tisto letališče ali njegov del, ki je odprto in hkrati usposobljeno za javni prevoz v zračnem prometu. Lipičnik definira letališča na drug način, in sicer: Letališče (aerodrom ali zračno pristanišče) je kompleks površin, naprav in dejavnosti za letališki promet. Ta vključuje vzletanje, pristajanje, vzdrževanje (servise, popravila, oskrbo z gorivom), zemeljsko oskrbo letal (komunikacije, nadzor zračnega prostora, meteorološko službo) ter s tem povezane dejavnosti, kot so oskrba potnikov, prevoz tovora, carinska služba, varnost.

Konstantno naraščanje povpraševanja po letalskem prevozu najde hiter odgovor v ponudbi letalskih prevoznikov, katerim se širitev njihove dejavnosti vedno bolj splača. Vendar pa naletijo istočasno na težave, povezane z omejenimi letališkimi zmogljivostmi, ki se ne morejo sproti odzivati na povečanje prometa.

21

Letališča predstavljajo enega izmed najpomembnejših členov v sistemu letalskega prometa; povečanje prometa, večja letala, vedno večje zahteve po funkcionalnosti, varnosti in točnosti pa pogosto naletijo na strukture, ki teh pogojev ne izpolnjujejo in jih tudi ne morejo izpolnjevati. Npr. obseg potnikov na čikaškem letališču O'Hare se je recimo v enem letu povečal za 10 milijonov potnikov; letališče Kennedy v New Yorku ne uspe več razporediti vsakdanjega prometa. Zaradi tega nastaja gneča letal v zraku, ki čakajo na pristanek.

3.1 Klasifikacija letališč Letališča klasificiramo na več načinov:

- po dolžini pristajalne steze; Po klasifikaciji ICAO (Intenational Civil Aviation Organization) se letališču dodeli črkovna oznaka (A – dolžina pristajalne steze meri vsaj 2550 metrov; B – dolžina pristajalne steze meri vsaj 1900 metrov; in vse naprej do črke G, ki označuje letališča, katerih vzletno-pristajalna steza meri 700 metrov).

- na devet razredov z vidika protipožarne varnosti; - po vrsti prometa (črka I pomeni mednarodna letališča, N nacionalna in G splošna); - po tehnični opremljenosti (kako so sposobni ranžirati promet).

Poleg splošne klasifikacije letališč se uporablja še klasifikacija, podana s strani pilotov preko njihovega mednarodnega združenja IFALPA (International Federation of Airlines Pilot

Associations). Piloti dodelijo »black star« (črno zvezdico) z njihovega vidika slabim letališčem. Letališča so tako »nagrajena« iz več razlogov. Bodisi zaradi neugodne lege (blizu gora, vetrovno območje, preblizu zgradbam) bodisi zaradi slabe tehnične opremljenosti ter jezikovnih težav zaposlenih (predvsem slaba izgovorjava angleškega jezika na azijskih letališčih povzroča nemalo težav).

S časom pa je postala pomembna še ena klasifikacija, in sicer govorimo o povezavah različnih stopenj, kjer prva stopnja pomeni interkontinentalne lete, druga stopnja kontinentalne lete med večjimi letališči in tretja stopnja, ki označuje regijske lete. Letala se prilagajajo tipom letov, tem pa se morajo prilagoditi tudi letališča. Če eno izmed najpogosteje uporabljenih letal tretje stopnje, ATR-42, zadovoljuje letališča, katerih leti ne presegajo tretje kategorije, le-ta zanj dimenzionirajo infrastrukturo, ne da bi se po nepotrebnem širila.

Letališča pa lahko delimo tudi na tista z oznako »hub« in tista brez nje. Izraz hub pomeni center, to pomeni da letališče »hub« označuje centralno – končno letališče, druga pa so prehodna letališča. Vsaka letalska družba ima svoje centralno – končno letališče. To je letališče, kjer letala počivajo, kjer so vzdrževana, in letališče, kjer se prične večina poletov. Tako je letališče Jožeta Pučnika hub slovenskega letalskega prevoznika Adrie Airways. V Evropi so hub največkrat letališča v glavnih ali večjih pomembnejših mestih. Drugače pa je v ZDA, kjer ni omejitev v letalskem prometu, na kakršne naletimo v Evropi, kljub temu pa so si tudi ameriške letalske družbe določile svoja centralna letališča, ki se zaradi večje

22

ekonomičnosti pri organizaciji letov največkrat nahajajo v notranjosti (Castoldi, 2002, str. 472–474).

3.2 Dejavnost letališč

Letališča se pojavljajo kot izvajalci dela prevoznega procesa v stopnji odprave in v stopnji sprejema oziroma v pripravljalni in zaključni fazi prevoznega procesa. Njihov temeljni predmet poslovanja je opravljanje del pri sprejemu in odpravi letal, potnikov, prtljage, pošiljk in tovora. Glavne naloge so:

- gospodarsko izkoriščanje vseh sredstev, kar pomeni izvrševanje dela sprejema in odprave letal, potnikov, prtljage, tovora …;

- vzdrževanje vzletno-pristajalne steze, manevrskih površin, naprav in drugih objektov v stanju, kot jih zahteva varno odvijanje prometa;

- skrb za razširitev in modernizacijo svojih sredstev iz ustvarjene lastne akumulacije in drugih virov financiranja.

Poleg tega letališče opravlja še druge vzporedne in pomožne dejavnosti, kot so trgovina, gostinstvo, organizacija transferjev, izposoja avtomobilov, hotelske rezervacije, izleti … Tako kot je pomemben razvoj letal, je tudi razvoj letališč in njegovih storitev odločilen dejavnik pri razvoju zračnega prometa. Pri kategorizaciji letališč je odločilen tudi dosedanji razvoj tehnike in tehničnih zmogljivosti vzletno-pristajalne steze. Glavni dejavniki, ki vplivajo na razvoj mreže letališč, so:

- oznaka letališč in obseg prometa predvsem na vrhuncu obremenitve; - tehnične in eksploatacijske značilnosti letal, ki jih uporabljajo letališča (specifične

značilnosti letal zahtevajo predpisano dolžino in širino, nosilnost VPS kot tudi odvozne in dovozne steze ter platforme);

- udobnost, ki jo želijo ponuditi potnikom. Današnja letališča morajo biti opremljena z vsemi potrebnimi napravami, ki zvišujejo varnost letenja v letališki coni in obenem omogočajo varno in hitro oskrbovanje letal in potnikov na zemlji.

3.3 Pomembnejša evropska letališča Iz raziskave ACI EUROPE (2008) (Airport Council International), v katero je bilo vključenih 106 evropskih letališč, je razvidno, da je potniški promet v Evropi v letu 2007 v primerjavi z letom 2006 narasel za 6,5 %. Letališča po svetu so namreč v minulem letu zabeležila skupno kar 4,6 milijarde potnikov. Rast je doživel tudi tovorni letalski promet, in sicer za 3,5 % v primerjavi z letom poprej.

23

Letališča so bila razvrščena v 4 skupine: - 1. skupina: letališča z več kot 25 milijoni potnikov na leto, - 2. skupina: letališča med 10 in 25 milijoni potnikov na leto, - 3. skupina: letališča med 5 in 10 milijoni potnikov na leto, - 4. skupina: letališča z manj kot 5 milijoni potnikov na leto.

V decembru 2007 so letališča, uvrščena v 1. skupino, dosegla 4,7 % rast v primerjavi z decembrom 2006 in 11,4 % rast v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2005. Izmed teh prednjačijo letališče v Madridu (+ 9,5 %), Münchnu (+ 7,9 %) in Rimu – Fiumicino (+ 6,9 %). Rast letališč iz druge skupine je bila decembra 2007 7,2 % oziroma 14,7 % v primerjavi z decembrom 2006 in 2005. Najuspešnejša v lanskem letu so bila letališče v Berlinu (+ 23 %), letališče v Moskvi – Domodedovo (+ 21,3 %) in na Dunaju (+ 17,5 %). Letališča iz tretje skupine so imela decembra 2007 za 5 % oziroma 8,4 % več prometa kot v enakih obdobjih v letih 2006 oz. 2005. V tej skupini so izstopala: Moskva – Vnukovo (+ 42,8 %), Varšava (+ 13,3 %) in Alicante (+ 11,9 %). Letališča, uvrščena v t. i. 4. skupino, pa so decembra 2007 dosegla 7,1 % oz. 18,2 % rast v primerjavi z decembrom 2006 oz. 2005. Najvišjo rast so dosegla letališča Girona (+ 59,8 %), Sofia (+ 36,7 %) in Vilnus ( + 31,3 %). V to skupino pa je uvrščeno tudi največje slovensko letališče, aerodrom Jožeta Pučnika v Ljubljani. Število prepeljanih potnikov je decembra 2007 znašalo slabih 95.000, kar pomeni 20,3 % več kot decembra 2006. Na brniškem letališču je bilo v decembru leta 2007 opravljenih 2526 komercialnih premikov (12,4 % več kot decembra 2006) ter 1013 metričnih ton prepeljanega tovora, kar pomeni 18,2 % več kot v enakem obdobju leta 2006. Treba pa je tudi povedati, da niso vsa letališča dosegala takih vzponov. Nekatera pomembna letališča kot na primer Frankfurt Hahn je v decembru 2007 zabeležilo 15,2 % padec v primerjavi z decembrom 2006; Strasbourg kar 31 % padec, Stansted 8,7 % in Ciampino v Rimu 7 %, največji padec pa je nedvomno zabeležilo ohridsko letališče, saj je bilo tam kar za 53,5 % manj prometa kot v enakem obdobju leta 2006. Med najpomembnejša evropska letališča nedvomno spadajo letališča v Londonu, Frankfurtu, Parizu, Amsterdamu ter Madridu. V letu 2007 je največ potnikov potovalo preko londonskega letališča Heathrow, in sicer nekaj več kot 68 milijonov ali 3,2 % več kot v letu 2006. Sledijo mu Pariz Roissy s slabimi 60 milijoni potnikov ali 5,4 % rastjo v primerjavi z letom poprej; Frankfurt s 54 milijoni potniki s 3,4 % letno rastjo; Barajas v Madridu z 52 milijoni potnikov in visoko 9,5 % letno rastjo ter amsterdamski Schilphol s slabimi 48 milijoni prepeljanih potnikov in 2,2 % letno rastjo v primerjavi z letom 2006.

24

Slika 2: Primerjava trendov med skupinami letališč (1, 2, 3, 4) za leto 2007

Vir: ACI Europe, 2008.

Slika 3: Mesečna primerjava skupnega števila prepeljanih potnikov za 30 pomembnejših izbranih evropskih letališč v letih 2006 in 2007

Vir: ACI Europe, 2008.

V Sliki 3 so bila upoštevana sledeča letališča. Londonski Heatrhrow, Gatwick in Stansted, letališče Manchester; nemška letališča Frankfurt, München, Dusseldorf, Berlin in Hamburg; oba pariška Roissy in Orly; španska Barcelona, Madrid, Palma de Mallorca in Malaga, italijanska Fiumicino Rim in Milano Malpensa; ter letališča Amsterdam, Zurich, Kopenhagen, Stockholm-Arlanda, Dublin, Oslo, Bruselj, Dunaj, Moskva-Domodedovo, Helsinki, Lizbona in Praga.

25

3.4 Slovenska letališča

V Sloveniji imamo tri javna mednarodna letališča, ki so odprta za mednarodni potniški promet; Letališče Jožeta Pučnika v Ljubljani, Letališče Edvarda Rusjana Maribor in Aerodrom Portorož.

Vendar pa je tukaj treba dodati, da je trenutno edino letališče z rednimi dnevnimi potniškimi linijami Letališče Jožeta Pučnika, saj mariborsko letališče po umiku nizkocenovne družbe Ryanair, ki je Maribor povezovala z Londonom, nima več rednih linij. Teh pa ravno tako že vrsto let ni na letališču v Portorožu.

Poleg teh imamo v Sloveniji še 12 manjših javnih letališč ter 43 registriranih vzletišč.

4 AERODROM PORTOROŽ Aerodrom Portorož leži v prijetnem in mirnem okolju na robu Sečoveljskih solin na meji med Slovenijo in Hrvaško. Od Portoroža je oddaljeno le šest kilometrov, v bližini se nahajajo drugi počitniški kraji kot npr. Izola (13 km), Koper (20 km) in Umag (15 km). Letališče je namenjeno prevozu potnikov in za športne, turistične in poslovne polete. Opremljeno je z najsodobnejšo opremo in izpolnjuje vse potrebne pogoje za varen in prijeten vzlet ter pristanek.

4.1 Kratka predstavitev Aerodroma Portorož, d. o. o. Javno letališko podjetje Aerodrom Portorož, d. o. o. je bilo ustanovljeno z Odlokom o statusnem preoblikovanju letališkega podjetja Aerodrom Portorož, d. o. o Sečovlje v javno letališko podjetje Aerodrom Portorož, d. o. o. (UL RS 60/95 in uradne objave 25/23. 7. 1996). Aerodrom Portorož, d. o. o. je registriran kot javno letališče, odprto za domači in mednarodni potniški in tovorni promet v Sečovljah. Osebna izkaznica podjetja: Uradni naziv: letališko podjetje Aerodrom Portorož, d. o. o. Naslov: Sečovlje 19, 6333 Sečovlje, elektronska pošta: info@portoroz-airport.si ICAO-kategorije CAT 2C, II. stopnje – gasilske službe Mednarodna oznaka letališča je LJPZ – PORTOROŽ/INTERNATIONAL Lastniška struktura družbe: Aerodrom Ljubljana 30 %, Občina Piran 28 %, Luka in Istrabenz 15 % in CPK 10 %

26

Podjetje lahko po odloku kot javna gospodarska služba opravlja naslednje dejavnosti: - zagotavljanje varnega in rednega sprejema ter odprave zrakoplovov, potnikov, blaga,

pošte, - vodenje in oskrba zrakoplovov, potnikov na zemlji, - zagotavljanje protipožarne službe, fizičnega in tehničnega varovanja letališča, - urejanje formalnosti glede potnih listin in carinski pregledi, - gostinske in druge storitve, namenjene potnikom in spremljevalcem, - delovanje posameznih turističnih organizacij, - druge dejavnosti, povezane z zračnim prometom.

Vsakemu zrakoplovu, ki ima dovoljenje za letenje Republike Slovenije, mora omogočiti uporabo manevrskih površin, ploščadi in opreme glede na njihov namen, v skladu z veljavno zakonodajo in v mejah razpoložljivih zmožnosti. Kot letališče, ki je registrirano za mednarodni promet, mora zagotavljati tudi zdravstveno službo. Podjetje za javne storitve zaračunava pristojbine za:

- pristajanje, - osvetlitev vzletno-pristajalne steze, - parkiranje, - sprejem, odpravo in oskrbovanje letal, potnikov, prtljage, - potnike v odhodu.

Vir: Aerodrom Portorož, junij 2008

4.2 Aerodrom Portorož skozi čas Pomembnejši mejniki Aerodroma Portorož od njegovega nastanka pa do danes:

1962 Začetki priprave terena za športno letališče – usposobljen travnik, dolg 400 m. Po odločitvi LZJ, da se v Portorožu v letu 1963 organizira III. j adranski padalski pokal v Portorožu, je bila travnata steza podaljšana na 800 m in usposobljen padalski krog.

27. 9. 1962 Letalska inšpekcija – ogled letališča in priporočilo, da se izda začasno šestmesečno registracijo za pomožno športno letališče Portorož za pristajanje letal do 3.000 kg.

3. 4. 1963 Ustanovitev Aerokluba Piran.

1963 III. jadranski padalski pokal v Portorožu.

28. 1. 1971 Občina Piran je odločila, da se zgradi mednarodno športno letališče v Portorožu.

julij 1971 Odobrena je bila lokacija in izdano gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo in

27

zgraditev VPS 700 m, širine 20 m.

24. 1. 1972 Končana rekonstrukcija.

12. 2. 1973 Odločba ZUCZP o vpisu v register in dovoljenje za uporabo športnega aerodroma Portorož.

januar 1975 Ustanovljeno novo društvo – Obalni letalski center.

1975 Izvajanje gradbenih del na podaljšanju in razširitvi vzletno pristajalne steze, gradnji prvega dela stavbe letališča in platforme.

21. 8. 1976 Tehnični prevzem razširjene steze na 850 x 28 m, letališke ploščadi in prvega dela stavbe.

1. 10. 1978 OTVORITEV PRENOVLJENEGA LETALIŠČA, vpis v register letališč, registracija za panoramske polete.

1979 Hangar za letala velikosti 400 m2, nakup prvega letala C-172.

2. 6. 1980 Dovoljenje Zveznega komiteja za promet in zveze za uporabo letališča kot kategorije "D" za javni prevoz v domačem in mednarodnem prometu.

1980 Servis za aviogorivo (100 LL).

1. 5. 1981 Pristanek Turbo Commanderja iz Passaua z 9 potniki.

1981 Razširitev pristaniške stavbe (kontrolni stolp, mejni prehod, meteo, FIO).

1983 Prvi pristanek DASH-7.

24. 4. 1984 Prevzem podaljšane steze na 1200 x 30 m.

20. 7. 1984 Registracija za potniški promet tipa DASH-7.

20. 3. 1986 Izgradnja tehničnega hangarja za letala in gasilsko službo.

1989 Osvetlitev steze in ovir v okolici letališč za nočno obratovanje.

21. 3. 1989 Dovoljenje Zveznega sekretariata za promet in zveze za nočno obratovanje, določitev oznake 2C po ICAO-klasifikaciji, določitev 4. gasilske kategorije, dovoljenje za vzlet in pristanek letal do 27 ton maksimalne teže.

15. 4. 1991 "Casino" Turistično podjetje, p. o. Portorož – sprejem akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Letališko podjetje Aerodrom Portorož.

13. 5.–16. 5. 2004

Aviatica – sejem splošnega letalstva na Aerodromu Portorož.

1. 7. 2004 Dokapitalizacija Aerodroma Portorož, vstop novih družbenikov: Občine Piran, Aerodroma Ljubljana, Istrabenza, Luke Koper, Cestnega podjetja Koper.

Vir: http://www.portoroz-airport.si/SI/index.php

.

28

Tehnični podatki: Po klasifikaciji ICAO (Intenational Civil Aviation Organization) spada Aerodrom Portorož v kategorijo 2 C II. stopnje gasilske službe. Leži na dveh metrih nadmorske višine. Vzletno-pristajalna steza meri 1200 x 30 metrov, smer pristajanja je 15–33 in je opremljena tudi z opremo za nočne vzlete in pristanke. Lahko sprejema vsa eno in večmotorna turbopropelerska ali jet letala s kapaciteto do 50 potnikov oziroma do 27 ton teže. Na ploščadi je prostora za parkiranje 11 letal generalne aviacije, hkrati pa ima 2 parkirni mesti za večja potniška letala (Dash 8, ATR 42, Saab 340) in 2 mesti za helikopterje. V izjemnih primerih je možno parkirati tudi več večjih letal, kot se je zgodilo ob obisku predsednikov leta 1997. Letališče razpolaga s sodobno opremo, tehnično in avio-bencinsko službo (z gorivi 100 LL ter Jet A-1 brez vozila), prenovljeno restavracijo, izposojevalnico avtomobilov, nudi transferje, rezervacije hotelskih sob, duty free shop, hangariranje in servisiranje letal ... Potniški terminal ima kapaciteto do 100 potnikov, izpolnjuje vse tehnične in varnostne pogoje za izvajanje schengenske meje. Letališče je poleti odprto od 8. do 20. ure, pozimi pa od 8. do16. ure. Na letališču deluje tudi letalska šola Solinair, ki omogoča pridobivanje letalskih in helikopterskih licenc ter opravlja panoramske in druge polete. Mogoče pa se je tudi dogovoriti za najem taksi storitev, padalske skoke, panoramske polete. Varnostna in sanitarna služba pa delujeta kot zunanji pogodbeni partner (Aerodrom Portorož, osebni razgovor, julij 2008).

4.3 Analiza trenutnega stanja Aerodroma Portorož Aerodrom Portorož je eno izmed treh slovenskih mednarodnih letališč, ki so odprta za mednarodni potniški promet. Posledice po osamosvojitvi, ko je letališče izgubilo ves promet, so še vedno opazne, saj od osamosvojitve naprej letališče ne prosperira, kot bi lahko, kar je opazno v obsegu prometa, operacij ter v rezultatih poslovanja. Pred osamosvojitvijo je imel Aerodrom Portorož pomemben delež med regionalnimi letališči, ki jih je obsegalo večje jugoslovansko tržišče. Domači potniški promet je bil intenziven, obstajale pa so tudi redne linije (Beograd, Tivat) in čarterske povezave z več letališči po vsej nekdanji državi. Po osamosvojitvi Slovenije pa domačega letalskega prometa ni več. Razlog je predvsem to, da je Slovenija tako prostorsko, kot tudi kar se tiče prebivalstva, majhna. Določeni poizkusi oživljanja domačega potniškega prometa so sicer bili, vendar se niso obnesli (poskus vzpostavitve linij Maribor–Portorož, Portorož–Ljubljana, Maribor–Ljubljana). Aerodrom operativno funkcionira tako kot vsa zadnja leta (generalna aviacija, splošna aviacija, poslovna aviacija, aero klubi, individualni gostje). Redne linije ne obstajajo, ampak

29

le občasni čarterski leti (turbopropelerski Saab 340 s kapaciteto 34 sedežev, ATR 42, Dash 8 in Fokker 50 s kapaciteto do 50 potnikov). Pa tudi čarterska letala, ki pristanejo, navadno ne prevažajo hotelskih gostov, ampak gre bolj za razne proslave, obletnice, zaključene družbe. Aerodrom zato živi skoraj izključno od aero klubov in individualnega mednarodnega letalskega prometa. Gospodarska študija o utemeljenosti nadaljnjega poslovanja Aerodroma Portorož je na osnovi raziskav ugotovila, da portoroško letališče poleg tega, da vpliva na slovenski turizem, neposredno vpliva tudi na turizem severnega dela hrvaške Istre, ki ima kapaciteto več kot 30.000 ležišč. To pomeni, da imajo turistična središča v neposredni okolici letališča kapaciteto več kot 50.000 ležišč. Kratka vzletno-pristajalna steza omogoča vzletanje in pristajanje manjših letal s kapaciteto do 50 potnikov. Vendar pa se čarterski leti navadno izvajajo na večjih letalih. Na letališču trenutno stojita 2 hangarja. Eden ima kapaciteto 5–6 letal, drugega pa ima v najemu letalsko podjetje Solinair, kjer imajo operativne tehnične in šolske zadeve. Tretji hangar pa je majhen in uporaben le za tehnične storitve in gasilska vozila. Cilj Aerodroma Portorož je podaljšanje in širitev vzletno-pristajalne steze. Po prejemu državnega prostorskega načrta se bo v prvi fazi vzletno-pristajalna steza podaljšala za 200 m, in sicer s sedanjih 1200 na 1400 m. Tako podaljšanje steze sicer ne bi imelo večjega vpliva na velikost letal, saj bi kljub daljši stezi lahko pristajala letala podobnih dimenzij. Večji poudarek bi bil tukaj na varnosti pri vzletu in pristanku. Poleg podaljšanja steze bi bilo treba postaviti nove hangarje, po katerih vlada veliko povpraševanje, in povečati servisno dejavnost. Vendar je o kakršnih koli rokih trenutno nemogoče govoriti. Ravno med poletjem je namreč prišlo do zamenjave na direktorskem mestu, hkrati pa ostaja neznanka tudi prihodnja lastniška struktura. Sodelovanje z lokalnimi turističnimi delavci in hotelirji ni na primerni ravni, čeprav so letalski gostje tudi njihovi gostje. Vendar se tega očitno ne zavedajo in letalskega turizma še niso pripravljeni financirati. Obala, Kras ter severni del hrvaške Istre so področja, kjer bi moralo letališče odigrati pomembno vlogo in s tem prispevati k razvoju turističnih krajev. Kar se tiče obalnih podjetij, le–ta večjega interesa zaenkrat še niso pokazala, razen tistih, ki so neposredno lastniško vezana na družbo. Aerodrom Portorož se oglašuje na internetu, na domačem trgu z brošurami, v tujini (predvsem v Italiji, Franciji in Avstriji) pa preko letalskih klubov ter potovalnih brošur. Na evropskih turističnih sejmih Aerodrom Portorož ne sodeluje, saj ni prišlo do dogovora o skupnem nastopu in promociji kraja kot celote na teh sejmih z ostalimi turističnimi subjekti. Samostojen nastop na teh sejmih pa se aerodromu ne izplača.

30

Glavna ovira je sicer velikost steze, saj tuji tour operatorji večinoma upravljajo z večjimi letali, ki pa tukaj ne morejo pristati. Naslednja večja ovira, da se letalske družbe in turistični operaterji ne odločajo za letenje v Portorož pa je ta, da teren ni pripravljen za redno letalsko linijo. Ovira je denar, ovira je stroškovnik letala, ki bi tukaj letelo. Letališče lahko pripelje letalo, ne more pa ga napolniti. Dokler se hotelirji in drugi turistični delavci ne bodo enotno povezali in ugotovili, da potrebujejo letalske goste, večjih sprememb v tej smeri ne bo opaziti. Seveda pa morajo biti prisotni tako gospodarski kot politični interesi. Kljub vsemu pa potekajo pogovori z letalskimi družbami in tour operatorji. Tako bi morala biti pred dvema letoma vzpostavljena redna linija Beograd–Portorož–Rim, vendar do realizacije ni prišlo, saj slab mesec pred prvim poletom jugoslovanski letalski prevoznik ni uspel zagotoviti letala (Aerodrom Portorož, osebni razgovor, julij 2008). Tabela 7 in Slika 4 na strani 31 prikazujeta gibanje števila potnikov in opravljene letališke operacije, ki se evidentirajo kot vsak pristanek in vzlet letala, ter dotik steze pri šolskih poletih, od leta 1991 do leta 2007.

Tabela 7: Letališki promet na Aerodromu Portorož med letoma 1991 in 2007

LETO LETALIŠKE OPERACIJE

POTNIKI

1991 8806 3938

1992 13.662 6707

1993 26.871 13.783

1994 27.096 16.721

1995 14.964 18.538

1996 12.986 18.610

1997 15.522 21.048

1998 10.032 17.720

1999 9226 15.116

2000 8417 15.154

2001 9029 16.088

2002 8315 16.507

2003 9060 18.604

2004 8576 14.859

2005 7855 12.903

2006 5775 13.066

2007 6907 13.999

Vir: Aerodrom Portorož interni podatki, junij 2008

31

Slika 4: Promet na Aerodromu Portorož med leti 1991 in 2007.

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

1991

1993

1995

1997

1999

2001

2003

2005

2007

Leto

Štev

ilo v

1.0

00

Letališke operacije Potniki

Vir: Aerodrom Portorož, interni podatki, junij 2008.

Najnižje število prepeljanih potnikov je bilo leta 1991 kot posledica osamosvojitve, izgube notranjega trga ter vojne v Sloveniji in sicer slabih 4.000, največ potnikov v samostojni Sloveniji pa je bilo na Aerodromu Portorož leta 1997, in sicer dobrih 21.000, predvsem na račun povečanja domačega in mednarodnega prometa. Letališke operacije kažejo obremenjenost letališča, niso pa osnova za ugotavljanje število potnikov in prihodka, saj vsebujejo tudi podatke o letalskih operacijah zrakoplovov Slovenske vojske in policije, ter podatke o tehničnih in drugih letih za katere se ne zaračunava letaliških pristojbin. Med letoma 1993 in 1995 je bilo opravljenih največ letaliških operacij, predvsem zaradi nizke cene letalskega goriva, ter zaradi povečanega obsega šolanja pilotov, pa tudi zaradi povečanja mednarodnega prometa. Kasneje je bil trend tako prometa kot tudi letaliških operacij na Aerodromu Portorož rahlo negativen. Zadnji večji padec opazimo leta 2006, ko je bilo letališče slaba 2 meseca zaprto zaradi obnovitvenih del na zunanjih površinah. Svoje pa je dodala tudi rast cen letalskega goriva. S hotelirji, lokalnimi skupnostmi in drugimi

32

turističnimi subjekti bo nujno treba oblikovati nadaljnjo strategijo razvoja, ki bo obrnila sedaj negativen trend Aerodroma Portorož in hkrati prinesla pozitivne učinke za ves obalni prostor. Nadaljevanje takega trenda odvijanja prometa v prihodnosti ni perspektivno, saj ekonomski kazalci kažejo, da Aerodrom Portorož posluje z izgubo. Ohranjanje takega stanja bi pomenilo povečevanje izgube, zaradi česar letališče ne bi bilo sposobno obdržati obstoječe kakovosti infrastrukture in zadovoljiti standardov vseh storitev, ki so zahtevani za varno in redno odvijanje zračnega prometa. Zavedati se je treba, da je Aerodrom Portorož eden izmed najpomembnejših infrastrukturnih objektov v tem delu Slovenije. Služiti bi moral gospodarstvu, turizmu in prebivalcem slovenskega obalnega območja, Krasa in dela Istre, zadovoljevati bi moral njihove potrebe po letalskem prevozu in postati generator gospodarskega in turističnega razvoja slovenskega in hrvaškega gravitacijskega zaledja, ki bi s svojimi multiplikativnimi učinki prispeval k razvoju le-tega.

4.4 Prostorska problematika in morebitne negativne posledice za okolje Aerodrom Portorož leži v bližini naselij, turističnega središča in tik ob zaščitenim krajinskem parku Sečoveljskih solin. Zaradi tega je dodatno omejen ter podvržen še strožjim varnostnim in naravovarstvenim kriterijem in zakonom. Morebitna širitev letališča bi ta prostor dodatno obremenila. Možne posledice širitve bi bile hrup, onesnaževanje zraka, vode; obremenjevanje okolja z odpadki, ogrožanje rastlinstva in živalstva, zgostitev prometa, sprememba vizualne percepcije prostora. Pri načrtovanju rasti letališča bi bilo zato treba upoštevati nekatera določila za zmanjševanje emisije hrupa v okolico; treba bi bilo izboljšati organizacijo in izvajanje letenja, uvesti protihrupne naprave na letališču in na letalih. Onesnaževanje zraka s strani letalskega prometa je zanemarljivo, saj izpuhi letalskih motorjev znatneje ne onesnažujejo zraka. Problemi v povezavi z onesnaževanjem zraka bi se lahko pri širitvi letališča pojavili s povečanjem cestnega prometa, do katerega bi prišlo zaradi večjega pretoka potnikov na letališču. Drugi problem onesnaževanja zraka bi se lahko pojavil ob pretakanju goriva na letališču. Vendar pa so emisije škodljivih snovi, do katerih lahko pride pri tej dejavnosti, prav tako zanemarljive. Ob povečanju prometa je realno pričakovati povečanje količine odpadnih voda na letališču, zato bi bilo nujno potrebno zgraditi čistilno napravo. V primeru izrednih dogodkov (strmoglavljenje letala) bi bila varnost okoliškega prebivalstva resda ogrožena, a je tudi verjetnost takega dogodka majhna.

33

Rast letališča predvideva podaljšanje vzletno-pristajalne steze in izgradnjo novih letaliških objektov. Medtem ko daljša steza ne bi vplivala na spremembo percepcije prostora, bi morda na to vplivali novi letališki objekti, a le v primeru, da se ne bi arhitekturno skladali z okoljem in okoliškimi objekti. S povečanjem prometa na aerodromu bi se povečala tudi količina odpadkov, vendar ob ustreznem ločenem zbiranju le-teh in rednemu odvažanju obremenjevanje okolja ne bi smel biti omejujoč faktor širitve. Večja širitev aerodroma bi lahko ogrozila tudi solinarsko dejavnost, saj bi se s širitvijo letališča v prostor solin porušil obstoječi sistem pretakanja slanic. Posledica tega bi bila nujna predelava koncepta sedanje proizvodnje. Na novo bi bilo treba načrtovati razmerja med izparilnimi conami in kristalizacijo, zaradi česar bi bila proizvodnja za določen čas motena. Neposredno nevarnost za pridelavo soli pa bi lahko pomenil tudi padec letala (Inštitut Jožef Štefan, 1995). Krajevna skupnost Sečovlje kot tudi širša lokalna skupnost podpirajo letališče, veseli so, da je tukaj, da se razvija. Tudi sami si želijo več prometa, predvsem večjih letal, saj so le-ta modernejša, sodobnejša, tišja in varnejša. Tudi s Krajinskim parkom Sečoveljskih solin so odnosi zelo dobri. Aerodrom spoštuje red in zakonske odredbe. Le-ti so v skladu z uredbo, določeno je na kakšni višini letala letijo, kako pristajajo, kako se morejo gibati, ravno tako pa se na aerodromu ne organizirajo letalski mitingi. Ugotovim lahko, da obnovitev in širitev letališča ne bi smela imeti neposrednih negativnih posledic na okoliško prebivalstvo, živalstvo in rastlinstvo. Z ureditvijo kanalizacije, parkirnih ploščadi za letala, lovilcev olj, protihrupnih zaščitnih ograj in visoko strokovno vzdrževalno službo bi se dejanska potencialna emisija škodljivih snovi v okolje ter negativne posledice še dodatno zmanjšale.

SWOT-ANALIZA ZA AERODROM PORTOROŽ Analizo zunanjega in notranjega okolja opravimo s pomočjo ene izmed strateških metod analiziranja s tako imenovano SWOT-analizo (ang. strenghts, weaknesses, opportunities,

threats) ali po slovensko SPIN-analizo (prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti).

PREDNOSTI:

- ugodna lega (bližina hrvaške in italijanske meje), - registrirano za mednarodni promet, - kljub majhnosti dobra opremljenost letališča,

34

- dostopnost do pomembnejših obmorskih letovišč (Portoroža, Pirana, Izole, Kopra, Savudrije, Umaga, Poreča …),

- tradicija, - individualni pristop do letaliških gostov, - uveljavitev »schengenske meje«, - kvalitetna letalska šola.

SLABOSTI:

- zastarela infrastruktura v notranjosti terminala, - kratka vzletno-pristajalna steza, - premajhno število hangarjev, - slabo sodelovanje s hotelirji in drugimi obalnimi turističnimi delavci, - slabo tržno komuniciranje, - nepoznavanje tržišča.

PRILOŽNOSTI:

- povečanje zanimanja za šolanje pilotov, - uvedba čarterskih linij, - uvedba t. i. poslovnih linij, - gradnja potniškega terminala za križarke v Luki Koper, - vedno večje zanimanje za letalski prevoz in letalski turizem, - prihod gostov na Obalo preko letališča, - programi športnega letenja, - nove turistične kapacitete.

NEVARNOSTI:

- premalo vlaganj, - bližina zaščitenega krajinskega parka Sečoveljskih solin, - konkurenca letališč Trst in Pula, - letalske nesreče, - rast cene goriva.

Iz analize lahko ugotovimo, da so največje prednosti Aerodroma Portorož ugodna geografska lega, dostopnost do pomembnih obmorskih letovišč, individualni pristop do letaliških gostov ter kvalitetna in priznana letalska šola. Največja slabost je kratka vzletno-pristajalna steza, saj omogoča vzlet in pristanek le manjšim letalom, zastarela infrastruktura v notranjosti terminala, premajhno število hangarjev, slabo sodelovanje s hotelirji ter slabše tržno komuniciranje (ne vlaga se veliko v promocijo).

35

Med priložnosti bi največjo težo dal konstantnemu povečevanju zanimanja za šolanje pilotov, uvedbi čarterskih ter poslovnih linij, naraščanju zanimanja za letalski turizem ter spremembi vrste turističnega gosta. Nevarnosti pa so premajhna vlaganja, bližina zaščitenega Krajinskega parka Sečoveljskih solin ter konkurenca bližnjih letališč (tu mislim predvsem na izgubljanje koraka z njimi) (Aerodrom Portorož, osebni razgovor, junij 2008).

4.5 Aerodrom Portorož s primerljivimi letališči V Sloveniji imamo danes tri mednarodna letališča, ki pa med sabo niso povezana. Delno je to tudi razumljivo zaradi majhnosti ozemlja. Drugače pa je po svetu, saj se regionalna letališča med seboj povezujejo. Tako se manjša letališča povežejo z večjim »hub« letališčem, s katerim je vzpostavljena redna linija ter potnikom omogoča nadaljnje polete. Kot primer vzemimo letališči Augsburg in Lugano, saj sta po dimenzijah in velikosti vzletno pristajalne steze povsem primerljivi z Aerodromom Portorož. Letališče Augsburg leži 80 km od Münchna. Na njem se odvija redni promet, športno letenje in dejavnost avio taksija. Redni letalski promet se izvaja z letali kapacitete do 50 sedežev. Povezuje pa nekatera večja nemška mesta, kot so München, Frankfurt, Berlin in druga. Ta letališča pa so povezana praktično z vsemi državami, kar neposredno pomeni, da lahko potnik z letališča Augsburg doseže kateri koli del zemeljske oble. Letališče Lugano pa je tipično poslovno letališče. Neposredno ob potniškem terminalu se nahajajo hotel, poslovno-trgovski center ter drugi športno-rekreativni objekti. Glavnina poletov je t. i. redni promet. Letališče ima večkrat dnevno povezavo z osrednjimi »hub« letališči Zürich in Ženeva ter tako preko le-teh regiji Ticino omogoča povezanost z vsem svetom. Razmere ter pogoji, v katerem poslujejo Aerodrom Portorož in omenjena letališča, so res nekoliko drugačni, vendar pa je primerjava vseeno na mestu, saj nam prikazuje, da lahko tudi majhna regionalna letališča s pravim pristopom ter sodelovanjem glavnih akterjev služijo svojim namenom.

4.6 Pregled konkurence V neposredni bližini Aerodroma Portorož sta locirani še dve letališči, in sicer v Trstu in Puli. Obe letališči sta sicer večji ter drugače strukturirani in zaradi tega verjetno ne predstavljata prave konkurence obalnemu letališču, vendar ju je treba vseeno upoštevati.

36

AEROPORTO FVG RONCHI DEI LEGIONARI TRIESTE: Letališče v Trstu je namenjeno splošnemu letalstvu. V letu 2007 je bilo število prepeljanih potnikov na omenjenem letališču 742.136. Dimenzija vzletno-pristajalne steze v dolžini 3000 x 45 metrov lahko zadovolji vse tipe letal (majhna, srednja ter velika). Preko letališča leti 12 letalski družb, s katerimi je mogoče z rednimi linijami doseči 14 domačih (Napoli, Rim, Milano, Genova, Torino) in tujih (Budimpešta, Praga, Beograd, Tirana, London, München, Birmingham, Kopenhagen, Pariz) lokacij. V letališki zgradbi lahko potniki in posadke izkoristijo udobje čakalnice, ki je opremljena s televizijo in hladnim barom. Deluje tudi telefonska povezava z ARO, po kateri je mogoče dobiti informacije o voznih rednih in vremenskih razmerah. Tehnično osebje, specializirano za splošno letalstvo, skrbi za:

- prevzem mape z napovedmi vremena, kjer je to zahtevano, - izpolnjevanje DUV (vzletnih in pristajalnih dokumentov), - usklajevanje polnjenja goriva JET A-1 in AVGAS 100 LL (na razpolago na namenski

ploščadi), - pridobivanje podatkov o hotelih, taksijih, limuzinah, dostavi hrane in drugih storitvah za

pomembne potnike (VIP). Tehnični podatki: - vzletno-pristajalna steza: 3.000 × 45 m - usmerjenost: 9/27 - nosilnost: LCN 90 Vozne steze letal

- 1 vozna steza 2355 × 30 m, vzporedna z vzletno-pristajalno stezo - 4 priključne vozne steze (široke 23 m) med vzletno-pristajalno stezo in vozno stezo - 2 priključni vozni stezi (široki 23 m) med stezami in ploščadmi letal - 1 letališka ploščad za komercialno letalstvo 48.000 m2 z 18 ploščadmi za letala - 1 letališka ploščad za lahko letalstvo 3400 m2 s 5 ploščadmi za letala Meteorološki pripomočki

- ceilometer, - RVR, - meteorološka postaja, - storitve in infrastruktura letališča,

37

- luči na stezah in radio-navigacijska sredstva so povezane neprestano, - protipožarni sistem in hitri posegi: 8. kategorija ICAO, - zaščita letov s preganjanjem ptic z letališkega območja z izurjenimi sokoli, - oskrba letal z gorivom, - tehnična pomoč lastnega usposobljenega osebja. Poleg tega ima letališče tudi terminal za tovorni promet, ki se razprostira na velikosti 2830

m2 in zajema:

- poslovno stavbo, - skladišče s hladilnico, sefi za shranjevanje vrednih predmetov, zasebne prostore za

posebne in nevarne tovore, - možne so vsakovrstne operacije na različnih tipih letal in z različnimi tipi tovorov, palet,

kontejnerji ULD in intermodalno pretovarjanje tovora.

Vir: http://www.aeroporto.fvg.it

LETALIŠČE PULA:

Letališče v Puli ima dolgo zgodovino. Od leta 1954 ga je uporabljala Jugoslovanska vojska. Po letu 1967, ko je letališče vojska zapustila, pa je začelo služiti civilnemu letalstvu.

Tedaj majhno letališče kmalu ni več uspelo zadovoljiti povpraševanja, zato je bilo leta 1989 obnovljeno in dograjeno. Trenutne kapacitete letališča naj bi zadostovale za pretok milijona potnikov.

Kljub temu da se letališče zaradi različnih razlogov tem številkam ni nikoli približalo, pa je v zadnjih letih opazno veliko povečanje potniškega prometa. Tako je imelo še leta 1997 slabih 64.000 potnikov, leta 2007 pa je bilo potnikov že dobrih 380.000.

Podobno kot tržaško letališče je tudi letališče v Puli primerno za vzlet in pristanek vseh tipov letal (od manjših do največjih). Letališče sodeluje z 28 letalskimi prevozniki, vendar je treba povedati, da je večina namenjena sezonskim oziroma čarterskim poletom.

Poleg tega pa ponuja:

- predajo načrta leta, meteo informacije,

- sprejem in odpravo letal,

- oskrbo z gorivom,

- servisiranje letal,

- carinsko službo.

38

Ravno tako deluje tudi cargo (tovorni) promet. Iz zgoraj opisanega je razvidno, da se omenjeni letališči zelo razlikujeta od Aerodroma Portorož. Največje razlike so pri velikosti vzletno-pristajalne steze, letaliških prostorov, hangarjev, številu letalskih operacij in potniškega prometa, tovornega prometa, v promocijah, financiranju itd. Vir: www.airport-pula.hr

39

SKLEP V diplomski nalogi sem obravnaval Aerodrom Portorož, tretje največje slovensko mednarodno letališče. Analiziral sem njegovo zgodovino, trenutno stanje, obstoječo infrastrukturo ter njegovo turistično in gospodarsko povezanost s slovensko Istro ter bližnjo okolico. Podjetje še danes ni uspelo najti poti iz krize, v katero je zapadlo po osamosvojitvi. Danes je promet in obseg potnikov manjši kot v času bivše Jugoslavije. Prav tako podjetje že vrsto let posluje z izgubo. Največji krivec za to je, da je Slovenija z osamosvojitvijo izgubila nekdanji notranji jugoslovanski letalski trg. Pred osamosvojitvijo je Aerodrom Portorož imel pomemben delež med regionalnimi letališči, ki jih je obsegalo večje jugoslovansko tržišče. Domači potniški promet je bil intenziven, obstajale pa so tudi redne linije (Beograd, Tivat) in čarterske povezave z več drugimi letališči po vsej nekdanji državi. Izgubljenega bivšega notranjega trga pa zaenkrat še ni uspelo nadomestiti z novim notranjim trgom in sicer trgom Evropske Unije. Naslednji večji problem je, da v vseh letih ni bilo pravega politično-gospodarsko-turističnega zanimanja in sodelovanja med aerodromom in okolico. Oživitev letališča bi povečala prepoznavnost, atraktivnost, olajšala dostop do slovenske Obale, ki bi s tako visoko kakovostno turistično ponudbo, kot so marine, igralnice, hoteli visoke kategorije, kongresni ter športni centri, postala osnova za razvoj »visokega turizma«, kjer ne bo več pomemben vsak odstotek realiziranih prenočitev, ampak bo pomembno predvsem to, kako bomo to zaokroženo celoto sposobni ponuditi in koliko bomo od vsega tega iztržili. Za dosego teh ciljev pa bi morale vse tri obalne občine, gospodarstvo in država ustvariti možnosti za razvoj Aerodroma Portorož. Rast letališča bi okrepila tudi multiplikativni pomen le-tega na vso gravitacijsko območje regije, kjer je letališče locirano. Z delovanjem letališča bi se omogočil prihod ljudi v regijo, zaradi lažje in hitre dostopnosti bi se lahko pospešilo gospodarsko sodelovanje s tujino, prebivalcem pa bi se na ta način omogočila dostopnost letalskega prevoza. Razvoj letališča in njegova povezava z nekaterimi evropskimi letališči ter gospodarskimi in upravnimi središči ter preko izrednih letalskih linij tudi z območji, od koder prihajajo turisti na slovensko obalo, bi v skladu s prometno politiko Republike Slovenije pomenil zadovoljevanje interesov in potreb ljudi za dvig kvalitete življenja in za rast splošne in osebne blaginje. Letališče bi z normalnim obratovanjem prispevalo k izboljšanju kvalitete življenja in rasti gospodarskih kazalcev celotne regije. Redne letalske linije do nekaterih evropskih mest bi služile predvsem prebivalcem in poslovnežem, izredne pa turističnemu prevozu, tako v sezoni kot zunaj nje (kongresni, športni, zdraviliški turizem). Večje število potnikov na letališču Portorož z drugačno strukturo letal bi pomenilo večje prihodke za letališko podjetje in zaradi multiplikativnega učinka še

40

nekajkrat večje prihodke za celotno gravitacijsko območje letališča od turističnih storitev do drugih gospodarskih panog in preko njih posredno za vse prebivalce.

41

LITERATURA IN VIRI 1. Blažević, I. (1987). Povijest turizma v Istri. Opatija: Otokar Keršavani. 2. Brezovec, A. (2000). Marketing v turizmu: Izhodišča za marketinško razmišljanje in

upravljanje. Portorož: Turistica, Visoka šola za turizem. 3. Castoldi G. (2002): Manuale di tecnica turistica e amministrativa. (4th ed) Milano: Urbino

Hoepli Editore. 4. Gombač, S., Brezovec, T.(2007). Letala s sidrom. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. 5. Interno gradivo Aerodroma Portorož d.o.o. 6. Kovačevič S. (2002). Trženje dopolnilnih turističnih programov aerodroma Portorož d.o.o.

Portorož. UP Turistica, Visoka šola za turizem. 7. Nacionalno turistično združenje. (Št.3/2000 oktober). Turistične novice. Strokovno gradivo. 8. Rehar, R. (1962). Nastanek in razvoj turizma ob Slovenski obali. Slovenski pomorski zbornik.

Koper: Klub pomorščakov v Kopru. 9. Stupar, S. (2001). Letalski promet in letališče Portorož kot potencialni dejavnik pospeševanja

razvoja turizma za individualnega gosta v občini Piran. Portorož: UP Turistica, Visoka šola za turizem.

10. Sirše, J. (2002) Razvoj turizma v občini Piran. Piran: Turistično združenje Portorož, g.i.z. 11. Letališče Ronchi Trst. Najdeno avgusta 2008 na spletnem naslovu http:aeroporto.fvg.it 12. Mednarodna zveza svetovnih letališč. Najdeno aprila 2008 na spletnem naslovu

http://www.aci-europe.org/ 13. Letališče Pula. Najdeno avgusta 2008 na spletnem naslovu http://www.airport-pula.hr 14. Evropska letališča. Najdeno aprila 2008 na spletnem naslovu

http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07.jsp?zn=aci&cp=1_6652,

15. Zgodovina in zdravje iz morja. Najdeno januarja 2008 na spletnem naslovu http://www.angelfire.com/biz/mareaslo/zgod.html

16. Generalna aviacija v Evropi. Najdeno aprila na spletnem naslovu http://www.flyingineurope.be/

17. Inštitut za civilizacijo in kulturo. Najdeno januarja 2008 na spletnem naslovu 18. http://www.ick.si 19. Turistične zmogljivosti v občini Izola. Najdeno maja 2008 na spletnem naslovu

www.izola.si 20. Turistične zmogljivosti v mestni občini Koper. Najdeno maja 2008 na spletnem naslovu

www.koper.si 21. Aerodrom Ljubljana. Najdeno maja 2008 na spletnem naslovu

http://www.lju-airport.si 22. Slovenska letališča in letalska zakonodaja v RS. Najdeno aprila 2008 na naslovu

http://www.mzp.gov.si/si/delovna_podrocja/letalstvo/ 23. Nacionalno turistično združenje. Najdeno maja 2008 na spletnem naslovu

http://www.ntz-nta.si/

42

24. Aerodrom Portorož. Najdeno aprila 2008 na spletnem naslovu http://www.portoroz-airport.si/SI/index.php 25. Akcijski načrt za trajnostni razvoj turizma južne primorske. Najdeno avgusta 2008 na naslovu

http://www.rrc-kp.si/files/poglavje_Akcijski_nacrt.doc 26. Turizem v Sloveniji in v slovenski Istri. Najdeno aprila 2008 na spletnem naslovu

http://www.slovenia.info/?lng=1 27. Kontrola zračnega prometa in preleti čez Slovenijo. Najdeno junija 2008 na naslovu

http://www.sloveniacontrol.si/vsebina.php?idm=4 28. Obalno kraška regija. Najdeno 21. januarja 2008 na spletnem naslovu http://www.stat.si 29. Nastanitveni objekti na obali. Najdeno 21. januarja 2008 na spletnem naslovu

http://www.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp 30. Turizem v Sloveniji in po regijah. Najdeno aprila 2008 na spletnem naslovu

http://www.turisticna-zveza.si/ 31. Turizem v mestni občini Koper. Najdeno maja 2008 na spletnem naslovu

http://www.turizemvkopru.com/ 32. Svetovna turistična organizacija. Najdeno 25. januarja 2008 na spletnem naslovu

http://www.unwto.org/index.php 33. Turizem kot ekonomski in socialni fenomen. Najdeno 25. januarja 2008 na naslovu

http://www.unwto.org/aboutwto/why/en/why.php?op=1