Nosilci tega projekta so k podporipozvali vse, ki lahko verodostojnoin s svojim vplivom opozorijo pri-stojne državne organe na nujnostizvedbe zastavljenega načrta. Mi-nistrstvo za okolje in prostor jetako prejelo poslansko pobudo zavključitev projekta v državna pro-računa za leti 2010 in 2011. Povze-mamo ključne poudarke:Republika Slovenija je leta 2007 vokviru državne kohezijske politikepotrdila operativni program raz-voja okoljske in prometne infra-strukture, z njim pa razvojnonaravnane projekte zamenjave inizgradnje magistralnih vodovod-nih sistemov na območjih, kjer secentralizirana rešitev izkaže zaekonomsko ustrezno. Ti projekti sovključeni v strateške smernice inrazvojne prioritete za področjeokolja, hkrati pa so ukrep za dose-ganje trajnostnega razvoja uporabevirov z upoštevanjem direktive98/83/ES o kakovosti vode, name-njene za prehrano ljudi.Osnovni cilji projekta Celoviteoskrbe severovzhodne Slovenije -SZ Slovenske gorice so zagotavlja-nje nemotene oskrbe s pitno vodo

z manj motnjami, ki nastanejo obprelomih cevovodov za okoli24.000 prebivalcev, zagotavljanjekvalitetnega vodovodnega omrežjas primernimi materiali cevovodov,odpravljanje nevarnosti posamez-nih in epidemičnih okužb zaradineprimerne vode, zagotavljanjevečje racionalnosti in učinkovitostiposlovanja z zmanjšanjem stroškovpopravil zaradi prelomov (okoli160.000 € na leto), omogočanjepriključitve novih uporabnikov najavno vodovodno omrežje in hi-dravlična izboljšava delovanja vo-dooskrbnega sistema.V načrtu financiranja je RepublikaSlovenija udeležena s 13% vsehsredstev (2.328.364 €) pri projektuCelovite oskrbe SZ Slovenske go-rice, in z 1.900.000 € pri projektuII. faze izgradnje sistema aktivnezaščite Vrbanski plato. Kohezijskisklad prispeva 60% sredstev, ob-činski proračuni pa 27% sredstev.Višina predvidenih proračunskihsredstev je dovolj signifikantna, dabi njihov izpad povzročil neuresni-čenje dveh pomembnih projektov.

Nadaljevanje na 2. strani

m Celovita oskrba SV Slovenije z vodo za 50 let inveč; novi cevovodi za nove potrebe 2

m Za prihodnost in dober danes:nekatere naložbe šestih občin v fazi priprav, nekatere v polnem zamahu 2 - 4

m Bo Trojica spremenila meje naselij?Del Zg. v Sp. Porčič in v občino Lenart! 5

m Gospodarstvo: problem je nelikvidnost;povpraševanje po lenarškem asfaltu; drobili bodo obrabljene pnevmatike 7 - 8

m Primož leti kot ptica, Mitjevi modeli tudi! 10

m Spominjanja: 29. marec - rojstni dan generala Maistra.Iz dediščine v sedanjost: ovtarjeva pohvala Vesni Merčnik! 11 - 13

m Kulturni dogodki – povabili ste nas! 14

m Za zdrav vdih, šport, 15 - 16

m Dogodki in dogajanja 17

m Hotel Črni les in nekdanji Motel Vindiš zaprta čakata na kupce, mesto Lenart brez prenočišč za goste 20

VTARJEVE NOVICEČasopis osrednjih Slovenskih goric LETO II | 26. MAREC 2010 | ŠTEVILKA 3 (4) | CENA: 1,50 €

IZ VSEBINE:

Poštnina plačana pri pošti 2000 Maribor

Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno poli-tiko je ob 5. razpisu oziroma pozivu navedla, da morajoobčine popolne vloge za projekte, ki se bodo začeli izvajativ letu 2010, oddati do predvidenih štirih rokov: 26. fe-bruarja, 26. marca, 30. aprila in 28. maja. Šele zadnji danprvega roka, po preteku delovnega časa, pa je SVLR ob-čine obvestila, da postopki priprave in potrjevanja izved-benih načrtov, kot jih določa uredba o dodeljevanjuregionalnih spodbud, v nobeni od razvojnih regij do 26.februarja še ne bodo zaključeni, zaradi česar vlog doprvega roka ni bilo mogoče posredovati! V občinah, kjer so pripravili projekte, so sprva ostali brezbesed, nato pa energično protestirali, kajti lokalne skup-nosti so na prvi rok že prijavile prve vloge. Skupnost občinSlovenije je pri ministru Gjerkešu protestirala zaradi ne-primernega postopka vladne službe in proti takšnemu na-činu komuniciranja. Občine so morale ponoviti vsepostopke, imele bodo dodatne finančne stroške, hkrati pabo prišlo tudi do zamika načrtovanih aktivnosti pri pro-jektih. Celoten postopek do lokalnih skupnosti je s stranivladne službe izjemno nekorekten in zavajajoč, poudarjajov občinah. Oglasili so se tudi nekateri poslanci, med njimiPukšič in Bogovič; slednji opozarja, da je ponujenega manjdenarja, kot naj bi ga bilo na voljo, nedoslednosti razpisapa je razgrnil tudi nekdanji minister Žagar.

V SVLR, vladni službi za lokalno samoupravo, so seodzvali na očitke in med drugim zapisali, da so s posla-nim pojasnilom želeli potencialne upravičence le do-datno opozoriti na postopke, ki jih zahteva veljavnauredba. Ocenjujejo, da enomesečni zamik ne bo ogrozilnačrtovanega izvajanja operacij, po njihovem je tudiodveč bojazen, da bi imele občine dodatne stroške ali bimorale voditi dodatne postopke:»V SVLR bomo upoštevali nastalo situacijo, ki je med dru-gim tudi posledica kratkih rokov pri objavi t.i. 5. javnegapoziva in rokov, ki so jih imele regijske razvoje institucijein sveti regij za pripravo dokumentacije. Medresorski stro-kovni komisiji za izvedbo javnega poziva bomo dali na-vodilo, da v čim krajšem času in po najboljših močeh čimhitreje pregleda prispele projekte in na ta način ne izkoristi60 dnevnega roka na razpolago. Na ta način želimo zmanj-šati nastali časovni zamik in pokazati našo iskreno željoter pripravljenost, da t.i. 5. javni poziv doseže namen, za-radi katerega je bil tudi objavljen.«Zgodilo se je torej po tihem pričakovano. Ocene, da pri-stojna vladna služba ne zmore svojega dela, so deležnevedno več pritrjevanj. Glasnejše in pogostejše pa so tuditiste, da so v državni birokraciji po nepotrebnem zasta-vili zakomplicirane in zamegljene postopke, ki pot doevropskega denarja po nepotrebnem otežijo.

Edvard Pukšič

PREDVIDELI SMO PREDVIDLJIVO!

Birokratske ovire odmikajo sredstva 5. razpisa!

Celovita oskrba SVSlovenije s pitno vodo

Daljša zima je presenetila domala vseobčine, ki so v marčevskih dneh načr-tovale bodisi nadaljevanje prejšnjih

investicij bodisi začetke novih, seveda je naj-prej na vrsti prepotrebna obnova cest. O temin marsičem zanimivem sem se pogovarjala zžupanom občine Sveti Jurij v Slovenskih gori-cah, Petrom Škrlecem.

Sanacija cestne infrastrukturePo precej dolgi zimi z obilo padavinami na slo-venskogoriškem območju, ki je najbrž dodobranačela ceste tudi v vaši občini … So že okvirneocene poškodb vozišč ter predviden finančni zalogaj glede obnove?

Župan Škrlec: »To območje je območje zelonestabilnih tal in je prometna infrastrukturavedno pereč problem. Imamo precej občinskihcest, ki so asfaltirane, je pa še nekaj takšnih, kiso gramozirane. Za izvajanje zimske službe, začiščenje cest v zimskem času, skupaj s podiz-vajalci pri nas skrbi CPM d.d., enota Lenart.Stroški vzdrževanja cest v času zime so se letosznatno povečali, in sicer kar za 100%. Torejznašajo stoški skupaj okvirno 80.000 evrov. Zvečjimi sanacijami zaradi neugodnega vre-mena še nismo začeli.«

Projekti v tekuIzgradnja ceste v dolžini 3 km, od občinskegasredišča do avtoceste v Pernici, se bo nadalje-vala takoj, ko bodo primerni vremenski po-goji. V sklopu gradnje te ceste so se sTelekomom in z Elektrom Maribor dogovorili,da bodo vse vode na tej trasi položili v zemljoin pripeljali do vsakega doma. Lastniki zem-ljišč bodo podali služnost za izvajanje teh del,posebnih stroškov občani s to investicijo nebodo imeli. Po pogodbi naj bi se ta dela, za ob-čino izjemnega pomena, končala v mesecuseptembru. Trenutno je v fazi priprave projektna doku-mentacija za rekonstrukcijo kulturnega doma,

kar je osnova za prijavo na razpis, na kateregase imajo namen prijaviti. Razpisalo ga bo mi-nistrstvo za kmetijstvo konec aprila v ukrepu322 in sofinancerski delež ministrstva bo ponovem 85% upravičenih stroškov in ne 50%,kot je bilo sprva predvideno. Prijavili se bodotudi na razpis za obnovo trškega jedra občinez ugodnejšim deležem sofinanciranja. V okviru petega javnega razpisa bo stekla prijavana drugi rok v marcu, in sicer za vodovod v Ju-rovskem Dolu. Dodeljena kvota je 523.000 evrov.

Vse te investicije so bodo izvajale v letu2010/11, nekaj je terminsko opredeljenih tudiv letu 2012, saj je tako opredeljena tudi dina-mika plačil.

Ob vprašanju, ali je kulturni dom že odku-pljen, župan Škrlec odvrne: »Kulturni dom šeni odkupljen, pogovori s farnim župnikom in-tenzivno potekajo, saj je pogoj, da smo lastnikistavbe, ki jo želimo obnoviti, in seveda vpisaniv zemljiško knjigo. Cenitve objekta so se že iz-vedle, potrebno se je še dogovoriti. Stavba najbi se odplačala v nekaj letih, tudi proračunskoje projekt tako zastavljen.«

Občinski praznikSte prva od občin v UE Lenart, ki v zgodnji po-mladi praznuje občinski praznik. Kako potekajopriprave na ta praznik, lahko namignete, kak-šen bo program s kulturnimi in športnimi do-godki?Župan Škrlec: »Sveti Jurij goduje 23. aprila inokoli tega praznika se pri nas začne pestro do-gajanje v občini, ki se zavleče vse do mesecamaja. Te Jurijeve dneve oz. Jurijev teden, ki sezačne 18. aprila in konča 2. maja, zaznamujejozelo pestre prireditve, ki jih pripravijo društvaiz naše občine in skupine od drugod. Koordi-nacijska skupina v okviru občinskega praznikapripravi in vodi okvirni program prireditev obprazniku in tudi tekom celega leta.Osrednja občinska proslava bo v petek, 23.aprila, ob 19. uri. V okviru Jurijevih dni botudi uradni sprejem gasilskega vozila, in sicer1. maja, kar bo nedvomno velika in potrebnapridobitev za domače prostovoljno gasilskodruštvo, seveda bo dogajanje popestrila šeprava gasilska veselica. Omeniti je potrebno šesrečanje folklornih skupin lenarškega območjain tudi širše, ki bodo prikazale stare običaje; taprireditev bo 18. aprila.Farno »žegnanje« poteka 24. aprila, kjer sebodo predstavili tudi izdelovalci raznih spo-minkov, vinogradniki, kmečke žene ter razna

društva, ki delujejo v občini. Ponavadi se zbereveliko število romarjev in obiskovalcev odblizu in daleč in je prav tako že tradicionalno.Nepogrešljiv je sprejem konjenikov, ki sevedno radi udeležijo blagoslova konj in jih vse-lej naštejemo okoli 100.«V okviru pestrega dogajanja v občini župan spredstavniki občine, Rdečim križem ter dru-štvom upokojencev obišče tudi bolne in osta-rele na domu ter jih obdari.

Avgust Zavernik: »Gre za zamenjavo ali nad-gradnjo sedmih sklopov vodovodnih linij: Pes-nica-Kungota, Pesnica-Šentilj, Pesnica-Lenart,Lenart-G. Radgona z Benediktom in odcepomza Sv. Ano ter povezava Maribor-Duplek in Du-plek-Lenart. Nekateri cevovodi so stari 40 let,zgrajeni so iz materialov, ki so popolnoma dru-gačni od današnjih. V 70-tih letih so polagali az-bestne cevi. Ne gre toliko za zdravstveniproblem, kar potrjuje tudi analiza Instituta JožefStefan pred nekaj leti, ampak je problem v nji-hovi krhkosti in prelomih. Mnogi prelomi pov-zročajo visoke vzdrževalne stroške, porabi seogromno energije, ker so cevovodi za današnjepotrebe premajhnih dimenzij. Občine želijo za-gotoviti priključke tudi tistim gospodinjstvom,

ki še niso priključena na ta sistem.

Prvi del projekta, vrednega 18,5 mio, izvajamoob podpori kohezijskega sklada EU in smo delprograma do leta 2013, zato gre za enkratno pri-ložnost za vse te občine, da za naslednjih 50 letin več vzpostavimo primeren vodovodni sistem.Smo tudi v operativnem razvojnem projektuokoljskega ministrstva. Kohezijski evropskisklad naj bi zagotovil 75% sredstev; ostali stro-šek, cca 25 %, pa morajo zagotoviti občine. Ko-hezijska sredstva mora zagotoviti država prekodržavnega proračuna. Projekt bomo začeli izva-jati v nekaj naslednjih mesecih.«

»Mariborski vodovod kot eden največjih vo-dovodov v državi ta čas upravlja s 1330 km ce-vovoda in pokriva 17 lokalnih skupnosti z 210tisoč prebivalci. Največji problem je oskrba spitno vodo severovzhodno od Maribora, vsedo občine Apače. Zaradi izgradnje avtocestein širitve naselij je potrebno zgraditi nov, po-večan magistralni cevovod, ki bo omogočilnormalno in redno oskrbo teh predelov.Hkrati so na tem območju načrtovane investi-cije. V občini Benedikt so začeli s projektomTerme Benedikt, kjer potrebujejo dodatnih 22litrov vode na sekundo, česar pa obstoječi ma-gistralni cevovod ne dopušča. Potrebno je za-gotoviti dodatne količine, da bodo lahko začeliz izgradnjo tega pomembnega objekta. Ta na-selja, zlasti Lenart in Benedikt, se obenem in-

tenzivno širijo, zato je potrebno zagotoviti pri-merne količine vode. Upoštevati moramo tudidejstvo, da v teh občinah lastnih vodnih virovnimajo.«

»Ko je nastajal, je bil projekt ocenjen na 50 mi-lijonov evrov, zajema obnovo in nadgradnjoobstoječega vodovodnega sistema in nove vo-dovodne vire na območju Maribora z obročemokoli Maribora in izgradnjo cevovodov v Slo-venske gorice. Projektna dokumentacija je na-stajala hitreje na območju Slovenskih goric,kjer je oskrba z vodo najbolj pereča, zato se jeprojekt razdelil na dve fazi. Prva faza zajemaSlovenske gorice, druga pa zaščito obstoječihvodnih virov, nove vodne vire in izgradnjomagistralnih in regionalnih vodov v Mariboruz okolico.«

Danilo Burnač: »Sredstva so obljubljena v pri-meru popolne pripravljenosti projektov: grad-beno dovoljenje, pridobljene služnostne poti intako naprej. Kompletna dokumentacija je pri-pravljena, tako da smo pripravljeni tudi na za-četek dela. Vključene občine v prvem deluzagotavljajo 4 milijone 800 tisoč evrov sredstev. O azbestu: v zadnjem obdobju je bilo velikoazbestnih cevi zamenjanih, zdaj je v celotnemsistemu le še okrog 2, 6% takšnih cevi.V Mariboru je na ta vodovodni sistem priklju-čenih 98 odstotkov gospodinjstev, v slovensko-goriških občinah pa manj, tako da je celotnapriključenost 85 odstotna. Mnoge vaške skup-nosti so v preteklosti gradile manjše lastne vo-dovodne sisteme. Mi jih prevzemamo, vendarsta splošen interes kot tudi potreba zaradi ra-zlične kakovosti vode, da vsa gospodinjstvaoskrbujemo z vodo iz enotnega sistema, ki jepo kakovosti vode v samem slovenskem vrhu.«

OVTARJEVE NOVICE ZA PRIHODNOST IN DOBER DANES

2 | ŠT. 3 | 26. MAREC 2010

Celovita oskrba SV Slovenije s pitno vodoGre za projekt, o katerem se govori dalj časa, dobiva pa konkretne obrise. Vključenih je12 občin: Maribor, Pesnica, Lenart, Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Gornja Radgona,Kungota, Sv. Ana, Sv. Jurij, Sv. Trojica in Šentilj. Cilj projekta je zagotoviti nemotenooskrbo s pitno vodo. Nosilec investicije je občina Lenart, gre za 1. fazo projekta, ki bosicer potekal v dveh delih.

Avgust Zavernik: »V občini Benedikt je pri-ključenost na javni vodovod preko 90%, v ob-čini Lenart pa manj kot 70%. V krajevniskupnosti Voličina več kot polovica še ni pri-ključena na javni vodovod. Osem vaških siste-mov sicer je v delnem upravljanju občine, a ševedno ne moremo zagotavljati kompletneoskrbe z zdravo pitno vodo, ker ob takšnemstanju to ni mogoče. Zato je naš interes, da vobčino dobimo večje količine vode in z njooskrbimo tudi sekundarni sistem, ki ga gra-dimo z lastnimi sredstvi.«Občinski svet občine Lenart je na februarskiseji potrdil dokument identifikacije investicij-skega projekta »Izgradnja vodovodnega si-stema Lenart – Voličina 3. faza z Rogoznico«,ki smo ga v Ovtarjevih novicah že podrobnejepredstavili.

Edvard Pukšič

Sv. Jurij: Naložbe, občinskipraznik in čistilna akcija

Trg bo dobil novo, privlačnejšo podobo

Mag. Avgust Zavernik, občina Lenart, višji svetovalec za gospodarstvo, turizem in varstvo okolja:

Prva faza je v postopku potrjevanja. Ocena položaja: mag. Danilo Burnač,direktor Mariborskega vodovoda, d.d.:

Cevovodi so v več desetletjih dotrajali, gre za zamenjavo in nadgradnjo …

V slovenski proračun bi moral biti projekt uvrščen v letih 2010 in 2011. Nosilka pro-jekta, vključene občine in Mariborski vodovod so apelirali na poslance s tega ob-močja, nekateri so hkrati tudi župani. A v proračunskih postavkah je za ta namenrezerviranih le po 300 tisoč evrov za vsako leto. Za leti 2012 in 2013 ni nobenih za-gotovljenih sredstev!

Turizem v občini – zaželena je večja vključe-nost domačinovPredstavlja veliko perspektivo v občini ter pri-ložnost za posameznike. Občina in posamez-niki usklajujejo interese in iščejo primernetržne niše za promocijo. Trenutno jim pri pro-mociji pomagata LAS Ovtar Slovenske goricein Razvojna agencija Slovenske gorice. Tre-nutno so v fazi priprave tipičnih stvari in zna-menitosti, ki dajejo občini prepoznavnost inedinstvenost. Župan na to doda: »Poleg vsegapogrešam spremljajoče zadeve, ki bi jih turistilahko izkoristili. Pogrešam nastanitvene kapa-citete, pestro kulinarično ponudbo, kar bi biloše posebej enkratno na kmetijah, a se ljudjezaenkrat še oklevajoče odločajo za takšnomožnost dodatne dejavnosti na kmetiji. Pred-videvam pa, da bi lahko bila vzrok naša zako-nodaja, ki je včasih preveč restriktivna vprimerjavi z našimi najbližjimi severnimi so-sedi. Gre za veliko nesorazmerje vložka in ko-risti od teh dejavnosti. Kulinarika je vslovenskih goricah zelo raznolika in v temvidim velik potencial.«V okviru občine so predvidene številne pe-špoti, kolesarske poti ter ostale znamenitosti,ki bi pritegnile večje množice turistov. Občinaima zaradi ugodne geografske lege, prijetneklime, ohranjene narave, etnološke dediščineter bližine avtoceste dobre možnosti za razvojin trženja turizma.

Sodelovanje v čistilni akcijiNosilec letošnje akcije je Lovska družina Ju-rovski Dol, poprej pa je občina v vseh letih sa-

mostojnosti izvajala čistilne akcije. Samo posebi je torej umevno, da se tudi letos vključijov ta vseslovenski podvig. V Sloveniji pričaku-jemo 200.000 prostovoljcev, ki bodo čistilidivja odlagališča ter ostale smeti v okviru svo-jih občin in delujočih društev. Župan na pri-meru Estonije pove: »Leta 2008 se je zbralo50.000 ljudi in so v petih urah naravo očistiliza 10.000 ton odpadkov. Kar pomeni, da bi zaodvoz odpadkov na običajni način za to potre-bovali dobra tri leta, strošek pa bi znašal 22mio evrov. Če Slovenci torej uspemo z večjimštevilom očistiti Slovenijo, to seveda pomeničisto naravo ter prihranek določenih stroškov,ki so povezani z odvozom smeti, pridobimo nadenarju in na času.« V občini je 600 gospodinjstev in pričakujejovsaj 300 ljudi, sodelovali bodo tudi učenci OŠ,ki je tudi Eko – šola. Čiščenje se bo pričelo ob9. uri in končalo predvidoma ob 15. uri.Lovci bodo za sodelujoče v akciji pripravilimalico, občina pa bo priskrbela rokavice, vrečeter odvoz odpadkov.Večjih divjih odlagališč v občini nimajo, saj sojih v preteklosti uspešno očistili. Veliko ljudipa je na žalost neozaveščenih in odlagajo vrečes smetmi kjerkoli. Župan doda: »To ne bi bilopotrebno, saj imajo vsa gospodinjstva zaboj-nike za smeti, so tudi ekološki otoki, kamor sesmeti lahko odpelje, možen je tudi brezplačenodvoz v zbirni center z odpadki, tako da res nevidim razloga, da bi vreče ležale v gozdu in vobcestnih jarkih«.

Suzana Rejak Breznik

kulturne spomenike.Po uspešnem lanskem letu, ko jim je uspelolepo urediti Grafonževo domačijo, ki je podspomeniškim varstvom, je bila obnovljena ce-lotna stanovanjska zgradba, lastnik pa jo jeprimerno opremil z ustrezno opremo v notra-njosti.

Investicije v etnološko dediščinoGlede na lego želijo tu urediti še kmečki muzejz drugimi spremljajočimi objekti na tej loka-ciji, kot sta npr. čebelnjak in lanišnica ter ure-diti nekaj spalnih kapacitet. Z lastnikom žetečejo pogovori o tem, sami pa so v fazi pri-prav ustrezne projektne dokumentacije.Naslednji zajeten zalogaj je zelo zanimivaMočnikova kovačija s kovaškim orodjem, ki jeposebnost daleč naokoli. Zavzeli so se za to, data objekt primerno ohranijo tudi naslednjimrodovom. Tudi tukaj je z lastniki dogovorjenaobnova objekta, vzporedno se pripravlja pro-jektna dokumentacija, da se bo to poslopje vprihodnjih letih lahko obnovilo in bo na ogledtudi turistom.V okvir promocije sodi darilna vrečka z do-brotami in posebnostmi občine Sv. Ana. Navprašanje, če so ponudniki izbrani s pomočjorazpisa občine, župan Silvo Slaček odvrne:»Posebnega razpisa z namenom pridobiti pri-delovalce različnih dobrot in izdelovalce po-sebnosti ne izvajamo. Sem mnenja, če seželimo promovirati kot občina, ki je prepozna-vna po kvalitetnih vinih, bučnem olju, moki,čaju ter krasno urejeni čajnici, moramo v tejsmeri veliko storiti sami. Občina se najboljepromovira skozi posamezne pridelovalce in stem kaže, kaj vse premorejo njeni prebivalci.Glede na kvaliteto teh izdelkov je to zelo dobrapromocija. Iz drugih okolij dobivamo po-hvalne ocene, še posebej od turistov iz odda-ljenih krajev, katere tudi povabimo, daobiščejo izvajalce dopolnilne dejavnosti aliobrti iz naše občine.«

Pomemben kulturni spomenik je evangeli-čansko pokopališče, ki je eno redkih v Sloven-skih goricah.Za občino predstavlja pomemben kulturnispomenik, ki ga želijo v prihodnosti urediti spomočjo evropskih sredstev, saj občina gledena obširne investicije ni sposobna izvajati takš-nih projektov izključno z lastnimi sredstvi.»Prav za take kulturne spomenike je v državiustrezen fond in menimo, da si lahko ta pro-jekt v prihodnosti zadamo za cilj in ga ure-dimo, saj je vključen v naš načrt razvojnihprogramov za prihodnja leta. Dinamika tehdel je predvidoma takšna, da bi letos pripraviliprojektno dokumentacijo in ob ustreznih raz-pisih z deli pričeli v naslednjem letu. Kot ob-čina želimo dobro poskrbeti za to kulturnodediščino,« pojasni Silvo Slaček.V fazi projektiranja so bili vzpostavljeni stikiz lastniki grobov, s katerimi zelo tesno sodelu-jejo, ter prav tako z dostojanstveniki evangeli-čanske cerkve. Prva uskladitev je bila glede naodziv zelo dobra in ponujena je bila tudimanjša pomoč lastnikov s posameznimi drob-nimi ureditvami.Ob najinem pogovoru se ne moreva izognitivseslovenskemu projektu Očistimo Slovenijov enem dnevu. Na vprašanje, kako se bodospoprijeli s to akcijo, župan tehtno doda: » Teakcije se bomo udeležili z veliko angažira-nostjo, imeli smo tudi prve sestanke z vsemipredsedniki društev ter izvajalcem odvoza od-padkov. Akcijo jemljemo kot potrebno, saj sotakšne akcije več kot dobrodošle. Pričakujemdober odziv na nivoju celotne občine, ki je tudikoordinator te akcije, saj lahko veliko pripo-moremo k večjemu ozaveščanju prebivalcevter k čistosti okolja.« Poskrbljeno bo tudi za ustrezne zaščitne roka-vice, vreče ipd. Zbirajo tudi že podatke o po-sameznih večjih divjih odlagališčih, na danakcije bodo določili posamezna zbirna mesta,kamor bodo odpadke odložili in jih od todpotem prepeljali v zbirni center.

Suzana Rejak Breznik

Po Slačkovih besedah je ostra in dolgazima poskrbela za zamik gradbenih delv središču občine, ki so jih začeli inten-

zivno izvajati že lani. Po pogodbah z izvajal-cem del ter glavnim investitorjem ceste skozicenter občine, ki naj bi bila končana konec me-seca maja, računajo na zamike do meseca dni,zagotovo pa bodo dela končana do občinskegapraznika. Ureditev centra Svete Ane so prija-

vili na razpis za pridobitev sredstev iz pro-grama razvoja podeželja v okviru ukrepa zaobnovo vaških jeder. Sklep so že prejeli, razpi-sni postopek poteka, išče se najugodnejši po-nudnik za ta dela in to sovpada z roki, ki jihizvaja Direkcija Republike Slovenije za ceste.Škoda na cestni infrastrukturi po vztrajni zimije glede na količino padavin zelo velika in topredstavlja tudi večjo skrb, saj se bodo ob pri-hodu pomladi poškodbe cestišča najbolj odra-zile na cestah, ki so že od prej v zelo slabemstanju. »Strošek zimske službe se je v letošnjemletu zagotovo povečal. Natančne ocene pa zazdaj še ne morem dati, zagotovo pa se bodo

letna vzdrževalna dela stroškovno podvojila,kar je zaskrbljujoče. Upam, da bomo imeli naneki način posluh tudi pri občanih, če se vsene bo uspelo pokrpati in povrniti v prvotnostanje,« še doda župan Slaček.

Odkup stavbe vinotoča je pomemben za ure-ditev centra občine

»Z lastnikom vino-toča smo v intenziv-nih razgovorih. Čakase tudi na ustreznogradbeno dovoljenjeza ta sklop. Občinanamerava skupaj zlastnikom vinotočaurediti posebno raz-gledno ploščad, ki bonad novo kletjo, kjersedaj stoji preša. Go-spodarski del za po-trebe vinogradništvabo v tej kleti, pod se-danjo prešo. Medtempa se bo ploščad podstreho izkoriščala zaturistične nameneobčine in turizma.Na lokaciji vinotočapa bi stala manjšavaška tržnica, lastnikpa bi ob ustrezni od-škodnini porušil ob-jekt,« razloži županSlaček.

Pomembna je turistična promocija krajaMnenja je, če želijo Sveto Ano promovirati injo približati turistom, morajo najprej primernourediti sam center občine in zagotoviti, da bokraj zanimiva točka tudi za izletnike, pohod-nike in kolesarje. Tudi zaradi specifičnih na-ravnih danosti, ki to tudi omogočajo.»Slednje,« pravi, »je potrebno upoštevati in obprimerni organizaciji znati tudi tržiti.«Aktivnosti potekajo čez vse leto, saj obisko-valce posamezni turistični vodiči vodijo poznamenitih poteh občine ter pokažejo zelodobro ohranjeno stavbno dediščino in

26. MAREC 2010 | ŠT. 3 | 3

OVTARJEVE NOVICEZA PRIHODNOST IN DOBER DANES

Ceste so po dolgi zimi potrebne temeljite sanacije

Na mestu vinotoča Polič bo stala nova tržnica

Sveta Ana: Ceste, investicije,turistična promocija ...Pogovor z županom Silvom Slačkom

Vpetek, 8. marca 2010, je občinoSv. Ana obiskala delegacija ob-činske uprave občine Apače in

župana dr. Darka Anželja. Delovni obiskje okrepil dobre stike med občinama inzačrtal nekatere konkretne smeri nadalj-njega sodelovanja.

Obisk občinske uprave in župana občine Apače

Na območju občine Benedikt po kraj-šem in razumljivem premoru zaradizime pospešeno nadaljujejo z investi-

cijo v rekonstrukcijo in izgradnjo lokalne cesteod Oseka preko Benedikta do Svete Ane, kisodi med večje letošnje investicije v osrednjihSlovenskih goricah. Kot nam je povedala di-rektorica občinske uprave v občini BenediktAndreja Lorber, celotno investicijo delno fi-nancira Evropska unija iz Evropskega skladaza regionalni razvoj. Investicijo izvajajo vokviru Operativnega programa krepitve regio-nalnih razvojnih potencialov za obdobje2007–2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«,prednostne usmeritve »Regionalni razvojniprogrami«. Mimogrede povedano: morda se bo komuzdelo nenavadno, zakaj predstavniki občine obvsaki informaciji o tej investiciji poudarjajotudi, kdo jo delno financira. Razlog za to tiči v

navodilih ustreznega organa upravljanja Ev-ropske unije o upravičenih stroških za sredstvaevropske kohezijske politike za programskoobdobje 2007 – 2013, ki zahtevajo, da se vvsaki informaciji o investiciji obvezno navedetudi, kdo jo sofinancira. Seveda mora biti tojasno razvidno tudi iz obcestnih tabel z osnov-nimi podatki o investiciji. Bruseljska admini-stracija pač nič ne prepušča naključju: čeprispeva sredstva, zahteva tudi, da to vsi zvedoin da investitor spoštuje njene standarde, njenepredpise in njena pravila obnašanja. Kdo ve,morda bi se lahko od bruseljske administracijekaj naučili tudi pri nas? Po besedah Lorberjeve so v celoti končanadela na odsekih ena, dve in tri, dela na odsekuštiri pa so v izvajanju. V naravi to pomeni, daso v celoti končana in prevzeta dela na cestiščuod začetka ceste na križišču za Trotkovo dostanovanjske hiše Drvanjska cesta 15 (Oblak).Od tu naprej pa do stanovanjske hiše SpodnjaBačkova 27 (Petek) je cesta asfaltirana, delnopa so nasipane tudi bankine. Sedaj je treba iz-vesti dela še na cestišču na odseku štiri od tunaprej do križišča za Froleh ter na odseku petod omenjenega križišča do centra Svete Ane.Rok za dokončanje del je 31. avgust 2010.V okviru investicije bodo obnovili 9.195 me-trov cestišča, na novo pa ga bodo zgradili

1.160 metrov. Poleg tega bodo zgradili tudikrožišče pri odcepu za slatino. Skupna dolžinaceste bo znašala 10.355 metrov. Od tega bo7.000 metrov ceste v občini Benedikt, 3.355 pav občini Sveta Ana. Na določenih odsekihbodo zgradili tudi pločnike, tako da cesta nebo varna samo za voznike motornih vozil inkolesarje, temveč tudi za pešce. Po končani iz-gradnji bo cesto na območju občine Benediktprevzela v upravljanje občina Benedikt, na ob-močju Svete Ane pa občina Sveta Ana.Predračunska vrednost celotne investicijeznaša skoraj dva milijona evrov oziroma na-tančno 1,947.923 evrov. Od vseh investicijskihsredstev bodo za rekonstrukcijo in izgradnjoceste na območju Benedikta porabili 1,378.986evrov, na območju občine Sveta Ana pa568.937 evrov. Tako velike oziroma drage in-vesticije občini Benedikt in Sveta Ana sami ssvojimi sredstvi nikakor ne bi mogli uresničiti.

Investicijo je dejanskoomogočila Evropskaunija, ki bo iz svojih ko-hezijskih skladov pri-spevala 85 odstotkovverodostojno izkazanihin plačanih upravičenihstroškov investicije ozi-roma maksimalno1,474.248 evrov. Pro-jektno dokumentacijo jeizdelalo podjetje AGJ izLenarta, dela pa izvajaCestno podjetje Mari-bor.Obnovljena in na novozgrajena lokalna cestabo predstavljala veliko

pridobitev tako za krajane v občinah Benediktin Sveta Ana kot za prebivalce širših Sloven-skih goric in obiskovalce teh krajev. Tako kotvsi infrastrukturni objekti pa bo prispevalatudi k hitrejšemu gospodarskemu razvoju vosrednjih Slovenskih goricah. »Prebivalcemnaselij Benedikt, Osek, Trotkova, Bačkova,Sveta Ana in drugim želimo z obnovljenocesto olajšati dostop v obe občinski središči innazaj. Otrokom, ki obiskujejo osnovni šoli vBenediktu in na Sveti Ani, pa bo modernizi-rana cesta zagotavljala bolj varen in hitrejšiprevoz v šolo in nazaj,« pravi Lorberjeva. »Zinvesticijo želimo v občini izboljšati tudi do-stop do gospodarskih in turističnih objektov,ki se javno tržijo, ter jim tako izboljšati mož-nost za njihov nadaljnji gospodarski razvoj.«Investicija v rekonstrukcijo in izgradnjo lo-kalne ceste Osek – Benedikt - Sveta Ana jesamo ena od investicij v občini Benedik inSveta Ana, vendar zelo pomembna. »S to in-vesticijo si v obeh občinah prizadevamo izbolj-šati cestno infrastrukturo, zmanjšati stroškevzdrževanja cest, olajšati zimsko vzdrževanje,povečati varnost v cestnem prometu ter pri-spevati k hitrejšemu razvoju v osrednjih Slo-venskih goricah in v celotnem Podravju,«poudarja Lorberjeva.

Tomaž Kšela

Vobčini Cerkvenjak že uspešno proda-jajo parcele v poslovno – obrtni coni,ki so jo zgradili s pomočjo sredstev Ev-

ropske unije iz Evropskega sklada za regio-nalni razvoj. Občina Cerkvenjak je namreč2007 na javnem razpisu za prednostno usme-ritev »Regionalni razvojni programi« v okviruoperativnega programa krepitve regionalnihrazvojnih potencialov za obdobje 2007-2013,razvojne prioritete »Razvoj regij«, pridobilasredstva iz evropske blagajne za sofinanciranjeureditve poslovno – obrtne cone, ki so jo ure-dili do leta 2009.Poslovno obrtna cona obsega 35.698 m2 zem-

ljišč: na 28.815 m2 se raztezajo komunalnoopremljena zemljišča, na 6.883 m2 pa se nahajakomunalna oprema. V coni, ki je v neposrednibližini priključka na avtocesto od Mariboraproti Lendavi, je dvanajst parcel, do katerihvodi asfaltirana cesta. Cesta je tako zgrajena,da omogoča dostop do parcel najtežjim tovor-njakom s prikolico. Parcele so poleg tegaopremljene z vso drugo infrastrukturo: vodo,elektriko, javno fekalno kanalizacijo, dosto-pom do telekomunikacijskega omrežja in me-teorno kanalizacijo. Vrednost komunalneopreme znaša 971.634 evrov.Za celotno investicijo so potrebovali skoraj 1,3milijona evrov oziroma natančno 1,297.814evrov. Od tega je Evropski sklad za regionalnirazvoj prispeval 469.957 evrov, občina Cerkve-njak pa 827.857 evrov. Dela je izvedlo podjetjeSGP Pomgrad iz Murske Sobote. Odgovorniprojektant je bila mag. Mateja Kukovec izZUM-a, vodja projekta pa je bil direktor ob-činske uprave v občini Cerkvenjak mag. VitoKraner.

»Maja leta 2009 je bil objavljen prvi razpis zaprodajo komunalno opremljenih zemljišč vposlovno obrtni coni zainteresiranim investi-torjem. Uspešno je bil zaključen v prvi polovicijunija istega leta, saj smo dobili kar nekaj pri-jav,« pravi direktor občinske uprave v občiniCerkvenjak mag. Vito Kraner. »Glede na raz-mere v gospodarstvu, ki so posledica svetovnefinančne in gospodarske krize, na prvem raz-pisu nismo pričakovali velikega povpraševanjapo parcelah v obrtno poslovni coni, vendarsmo kljub temu že na prvem razpisu uspeliprodati dve zemljišči. S prodajo zemljišč že-limo seveda pridobiti čim več novih delovnih

mest. Zato za občino ni poglavitna takojšnja»razprodaja« zemljišč, temveč želimo pridobitiinvestitorje z dobro poslovno strategijo ter zustrezno dejavnostjo, ki nameravajo začeti po-slovati v kratkem času ter na ta način ustvaritinova delovna mesta v občini, kar bo povečalotudi zaposlitvene možnosti Cerkvenjačank inCerkvenjačanov.«Po besedah Vita Kranerja se v občini prilaga-jajo tudi potrebam in željam investitorjev.»Zato je občinski svet sprejel spremembe indopolnitve občinskega lokacijskega načrta zaposlovno – obrtno cono. S tem, da prostorskeakte prilagodimo željam investitorjev, jim že-limo omogočiti, da neovirano in čim prej za-čnejo s svojo poslovno dejavnostjo.«Drugi razpis je bil po Kranerjevih besedah ob-javljen lani jeseni. Na tem razpisu, ki je ševedno odprt, so doslej prodali dve parceli, dvepa so investitorji rezervirali. Tako je v poslo-vno – obrtni coni na voljo še šest parcel. Vsehšest je na voljo na desni strani cone, gledano sstrani avtoceste. Proste so še parcele pod grič-

Med prvimi investitorji, ki so se začeli zani-mati za parcele v poslovno-obrtni coni v Cer-kvenjaku, je bil investitor s področja kreativneindustrije. Ta investitor, ki se je za parcelo vconi zanimal že, ko so cono še urejali, je tudimed prvimi kupil parcelo. Na njej bo zgradilmedijski center s sodobnim televizijskim infilmskim studiom, v katerem bodo snemali te-levizijske oglase, televizijske nanizanke, film-sko gradivo in drugo. Iz studia bodo lahko vživo prenašali tudi različne televizijske oddajein prireditve. Investitor namerava v Cerkve-njaku postaviti studio, ki bo enkraten v Slove-niji in nasploh v tem delu Evrope. Po besedahinvestitorja bodo v medijskem centru potre-bovali delavce zelo različni profilov od čistilkin mizarjev do tehnikov in režiserjev. Zapomoč pri postavljanju zelo različnih kulis inpri drugih opravilih v studiu bodo potrebovalinekatere delavce tudi občasno.Med prvimi je prišlo v poslovno-obrtno cono

v Cerkvenjaku tudi podjetje »Avto Anželj« izMaribora. Njegov ustanovitelj Borut Anželjpravi, da bo v coni zgradil avtomehanično inavto ličarsko delavnico s pralnico, vulkanizer-stvom in hitrim servisom. Nova obratovalnicabo storitve ponujala tako voznikom iz osred-njih Slovenskih goric kakor tistim, ki se bodoznašli v težavah na avtocesti. Nad obratoval-nico bodo tudi poslovni prostori, ki jih name-rava Anželj dajati v najem. Če bo vse po sreči,bo delo v obratovalnici steklo naslednje leto.Najprej bo začel s kleparskimi storitvami ter zvulkanizersko dejavnostjo. Sicer pa Anželjkraje v osrednjih Slovenskih goricah pozna,saj sta bila njegova oče in mama rojena v Slav-šini, kjer veliko časa prebije pri bratu. Sprvabo Anželj v obratovalnici zaposlil enega alidva delavca. Od obsega dela in razvoja obra-tovalnice bo odvisno, koliko delovnih mest bov njej potrebnih.

T. K.

Cerkvenjak: Prvi investitorji v POC že prihajajo

OVTARJEVE NOVICE

4 | ŠT. 3 | 26. MAREC 2010

Cesta Osek – Benedikt – SvetaAna s pločnikomVelika pridobitev za prebivalce osrednjih Slovenskih goric

Parcele v poslovno-obrtni coni Cerkvenjak se kljub krizi uspešno prodajajo

Prodanih in rezerviranih je že polovica parcel

ZA PRIHODNOST IN DOBER DANES

Z novim asfaltom bo cesta bolj varna

V poslovno – obrtni coni v Cerkvenjaku je prodanih in rezerviranih že šest parcel, šest pa je še prostih.Proste so vse parcele na desni strani cone, gledano iz smeri avtocestnega priključka.

Dela pri rekonstrukciji in izgradnji ceste izvaja Cestno podjetje Maribor

Župan občine Sveta Trojica Darko Fras jesredi marca sklical zbor občanov SveteTrojice, Zgornje Senarske in Zgornjega

Porčiča, na katerem so spregovorili o širitviuličnega sistema. Številni kraji v Slovenskihgoricah so se namreč v zadnjih letih in deset-letjih hitro širili, zato so hišne številke zlasti vZgornji Senarski, pa tudi v Zgornjem Porčiču,tako razmetane, da se v kraju težko znajdejodomačini, kaj šele uradne osebe in obiskovalciod drugod. O ureditvi tega problema so ževečkrat razmišljali, vendar je vedno prišlo kajvmes, da ga niso rešili. Problem bo še tolikobolj pereč, ko bo začelo rasti novo naselje SvetaTrojica – jug, v okviru katerega bodo zgradili57 stanovanjskih objektov.Zato je občina Sveta Trojica pristopila k pro-jektu spremembe meje naselij Sveta Trojica,Zgornji Porčič in Zgornja Senarska ter razširi-tve uličnega sistema na tem območju. Za iz-vedbo projekta je bila imenovana delovna

skupina, ki pripravlja predlog novega potekameje, predlog poteka razširitve uličnega si-stema ter predlog imen novih ulic. NaseljeSveta Trojica želijo namreč razširiti tudi na delnaselja Zgornja Senarska, ki se drži samega na-selja Sveta Trojica, in na tem območju uvestiulični sistem. Prav tako želijo zajeti še del na-selja Zgornji Porčič in ga priključiti naseljuSveta Trojica. Pred izdelavo elaborata in vlo-

žitvijo zahteve na Geodetsko upravo RS želijopristojni na občini pridobiti tudi mnenje ob-čanov, zato je župan sklical zbor občanov.

Na njem je župan uvodoma pojasnil, zakaj ob-čina predlaga spremembo območja naseljaSveta Trojica in uvedbo uličnega sistema nanjenem območju. Navedel je več argumentov,ki govorijo v prid predlagani rešitvi. Uveljavi-tev predloga bi izboljšala preglednost in orien-tacijo. Po izgradnji novega naselja bo v ZgornjiSenarski prišlo do velike razlike med interesikrajanov: večina jih bo živela v strnjenem na-selju, manjšina pa v tipični slovenskogoriškirazpršeni poselitvi. Zato obstaja bojazen, da seinteresi slednjih ne bodo več mogli ustreznoizražati in uveljavljati. V Zgornji Senarski žividanes 362 prebivalcev, po predlagani spre-membi pa bi jih ostalo v kraju 131, kar je večkot v nekaterih drugih krajih v občini. Vsklopu sprememb bi lahko preimenovali tudi

jezero. Uličnega sistema po zakonu ni mogočeuvesti samo v delu kraja, temveč v celoti. Zato,da bi ga uvedli v novem naselju, ga je potrebnopriključiti Sveti Trojici ali pa ulični sistem uve-sti v celotni Zgornji Senarski.Na občini so naredili tudi analizo, koliko bisprememba stala. Če bi občina občanom po-ravnala stroške za zamenjavo hišnih številk,

kom, medtem ko so parcele na levi,proti Ploju, v celoti prodane ali re-zervirane.»Zelo veseli bi bili tudi, če bi sekakšen domačin odločil odpreti alipreseliti svojo dejavnost v novo po-slovno – obrtno cono,« pravi VitoKraner. »Za tiste, ki nameravajosvojo dejavnost razvijati naprej, jeto odlična priložnost.«»V občini izvajamo vse potrebnepostopke, da bi poslovno – obrtnacona čim prej zaživela ter dala novzagon razvoju gospodarstva. Pri-hodki od prodaje zemljišč pa nambodo omogočili zagon vseh drugihpotrebnih investicij, ki so v našihplanskih dokumentih. Mednje so-dijo izgradnja večnamenske telo-vadnice pri osnovni šoli,rekonstrukcija osnovne šole, iz-gradnja prizidka za vrtec, oprem-ljanje stavbnih zemljišč za individualnogradnjo in druge tekoče investicije,« poudarjaVito Kraner. »Na projekt poslovno-obrtnecone je potrebno gledati kot na večji projekt ineno izmed redkih možnosti za občino, da se

razvije v bolj napredno in prijazno območje zaobčane. Smo pred velikim izzivom, ki je tikpred uspešnim zaključkom.«

Tomaž Kšela

Po večletnih prizadevanjih, ki segajo šev čase enovite občine Lenart s krajev-nima skupnostma Sv. Trojica in Le-

nart, je s sprejemom odloka trojiškega inlenarškega občinskega sveta uresničena željaprebivalcev dela Zgornjega Porčiča, da le-tapostane del občine Lenart. S tem so v obehobčinah z razumevanjem želj prebivalcevsporazumno vzpostavili novo občinsko mejo.

Darko Fras, župan občine Sv.Trojica: »Ob-činski svet je konec februarja (24. 2. 2010)sprejel odlok o spremembi mejemed naseljema Zg. in Sp. Porčič,kar posledično pomeni tudispremembo meje med obči-nama Sv. Trojica in Lenart. Greza že pred leti sprejeto odločitev,da se približno 30 hišnih številkv naselju Zg. Porčič priključi na-selju Sp. Porčič. Gre za del nase-lja, ki že od nekdaj gravitira kmestu Lenart, ki spada tudi podšolski okoliš in pošto Lenart,tako da s tem pravzaprav uskla-jujemo neko že dejansko stanjev naravi in na podlagi tegaodloka bo Geodetska uprava RSizvedla tudi ustrezne spremembe. Hkrati smose s sosednjo občino Lenart uspeli dogovoriti,kar je potrdil tudi občinski svet na seji, o spo-razumu o vzdrževanju nekatere infrastrukture,ki poteka na mejnem območju med obemaobčinama. Tako smo uredili tudi bodoče upra-vljanje, gradnjo in vzdrževanje dveh lokalnihcist, ki ju bo prevzela občina Lenart. Gre zacesto, ki bo razbremenjevala samo mesto Le-nart in se navezovala na avtocestni priključekv Sp. Senarski, druga cesta pa predstavlja po-vezavo KS Voličina do regionalne ceste Lenart– Ptuj v Gočovi, katere del bo prav tako prev-

zela v vzdrževanje občina Lenart.«Mag. Janez Kramberger, župan občine Le-nart: »Občinski svet je sredi februarja (18. 2.2010) potrdil to, kar je zapisano v elaboratugeodetske uprave. Želja občanov izhaja še izčasov enovite občine Lenart, ko je šlo za mejomed krajevnima skupnostma. Prebivalci tegadela Zg. Porčiča so želeli, da bi prešli v KS Le-nart. Tri ali štirikrat so zbirali podpise; mi smona zelo transparenten in miren način speljalipostopek. V Lenarški občini tega ne želimopredstavljati, kot da smo neki zmagovalci oz.

da smo nekaj pridobili ali da je občina Sv. Tro-jica nekaj izgubila. V občini Sv. Trojica kot v

občini Lenart smo prisluhnili prebivalcem inzadevo zelo korektno izpeljali. Stvari se zgoljadministrativno prenesejo in v nekem delu boza te ljudi lažje, kajti dejansko so vezani na šol-ski okoliš in na župnijo Lenart, ker je ta del na-selja čisto blizu mesta Lenart.«

E.P.

osebnih izkaznic, vozniških dovoljenj in pro-metnih dovoljenj, obrtnikom pa še dodatnestroške, kar je ob takšnih spremembah obi-čajno, bi morala občina za to iz proračuna na-meniti 8500 evrov. Za izdelavo geodetskegaelaborata pa bi občina morala plačati 1900evrov. Župan je posebej poudaril, da na občini nisoše o ničemer odločali, pa tudi uradnega pred-loga niso pripravili, saj so želeli pred tem slišatimnenje občanov. Če za spremembe ne bo pre-pričljive večine občanov, postopka uradnosploh ne bodo sprožili, saj ni nobenega razlogain potrebe, da bi zaradi uvedbe uličnega si-stema prišlo do razprtij med ljudmi.Po županovem uvodu se je razvila živahna raz-prava, ki jo je v tem članku v celoti nemogočepovzeti. Regina Mlinarič je povprašala, kaj boZgornja Senarska s spremembami pridobila,saj krajane najbolj moti neurejena kanalizacija.Tudi Ivanko Kraner je bolj zanimalo, po kakovarni cesti hodijo otroci v šolo kot pa, ali bodoimeli ulični sistem ali ne. Peter Leopold je na-nizal več razlogov proti predlogu ter predlagal,naj na občini pripravijo nov predlog, ki bo boljsprejemljiv za večino občanov. Sašo Ancifer paje napol za šalo in napol zares povprašal, ali sev Trojici bojijo, da bi postala Zgornja Senarskavečja in močnejša. Franky Padovnik pa jeodločno podprl predlog za širitev uličnega si-stema in opozoril, da je razprave o spremem-bah treba voditi spoštljivo do vseh ljudi, da jihne bi sprli. Janko Šilak je opozoril, da so hišneštevilke nepregledne tudi v celotnem Zgor-njem Porčiču, zato bi ga bilo morda dobro za-jeti v spremembe. Franc Ferlinc je to ilustrirals svojim primerom, saj so v zadnjih desetletjihhišno številko na njegovi hiši trikrat menjali.

Ernest Gungl pa se je vprašal, ali bodo na po-deželju zares začela nastajati mestna stano-vanjska naselja. Zdenka Polanec se je zavzelaza to, da se hišne številke uredijo pregledno,saj se kot patronažna uslužbenka sama težkoznajde v domačem kraju. Danica Arnuš jepodprla predlog in pozvala k spoštljivi raz-pravi, saj ne bi bilo prav, če bi se krajani zaradipreglednega urejanja hišnih številk začeli pre-pirati med seboj. Za svoje izjave je edina po-žela močan aplavz. Ljubo Kšela je predlagal, dabi odločitev prepustili krajanom na omenjenihobmočjih, in omenil, da se mesta širijo v pri-mestne kraje, Drago Lipič pa je opozoril, da bimorda veljalo pregledno urediti oštevilčenjehiš v celotni občini, saj bo to enkrat treba na-rediti. V razpravi je sodelovalo še več razpra-vljavcev, ki so opozarjali na nujnost ureditveproblema, hkrati pa so opozarjali tudi na ne-katere komunalne in druge probleme, s kate-rimi se srečujejo v občini.

Razpravo na zboru občanov, na katerem je so-delovalo skoraj deset odstotkov občanov izomenjenih treh krajev, so strnili s sprejemompredlogov, ki jih je po razpravi predlagalžupan. Ugotovil je, da se je večina zavzela zato, da se oštevilčenje hiš pregledno uredi. Zatobo občina izvedla anketo o tem vprašanju vvseh gospodinjstvih, ki se jih spremembe ti-čejo. Če bo prepričljiva večina prizadetih ob-čanov za spremembe, bo občina sprožilapostopek za njihov sprejem. V tem postopkupa mora občina predlog sprememb javno raz-grniti in pripraviti njegovo javno obravnavo.

T. K.

26. MAREC 2010 | ŠT. 3 | 5

OVTARJEVE NOVICE

Del naselja Zgornji Porčič (hišne številke 79,79a, 80, 81, 81a, 82, 82a, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89,90, 91, 91a, 92, 92a, 93, 94, 94a, 94b, 95, 95a, 96,97, 98, 99, 100 in 132) se je z odlokom trojiškegaobčinskega sveta odcepil in se priključil k naseljuSpodnji Porčič ter posledično k Občini Lenart.Svetniki so župana Darka Frasa tudi pooblastili,da z Občino Lenart sklene sporazum o vzdrže-vanju infrastrukture na mejnih območjih.

Spodnji Porčič: »Naselje ima gručasto jedro vosrednjem delu Slovenskih goric, na severnemrobu razširjene doline potoka Velke, ob krajevnicesti Lenart-Sv. Trojica v Slovenskih goricah, za-hodno od umetnega Trojiškega jezera. Gručastojedro se imenuje tudi Stari Porčič. Razloženi delnaselja je na južnih obronkih slemena pod Zgor-njim Porčičem. Na območju naselja je del lenar-ške industrijske cone.«

Iz Lenarškega zbornika

Zbor občanov Svete Trojice, Zgornje Senarske in Zgornjega Porčiča o predlogu širi-tve uličnega sistema

Občina bo izvedla anketo inprisluhnila željam občanov

Del Zg. Porčiča v Sp. Porčičin tako v občino Lenart!

ZA PRIHODNOST IN DOBER DANES

V letu ali dveh se bo poslovno – obrtna cona v Cerkvenjaku,ki danes še sameva, spremenila v eno samo gradbišče

Na zboru občanov se je zbralo skoraj deset odstotkov občanov

Kot smo napovedali že v prejšnji številki na-šega časopisa, tokrat objavljamo še drugidel zanimivega pogovora z dr. Mirale-

mom Hadžiselimovićem, ki nam je predstavilsvojo vizijo razvoja KS Voličina. Pogovor je takostekel o nujno potrebnih projektih, ki bi zagota-vljali trajnostni razvoj KS Voličina, stanju komu-nalne infrastrukture in investicijah v le-to, skaterimi bi krajanom KS Voličina zagotovili čimvišji življenjski standard.

Kaj bi bilo potrebno za trajnostni razvoj krajevneskupnosti?»V času recesije si marsikatera občina podkrinko razvoja privošči investirati v projekte, kine prinašajo trajnostnega razvoja. Neprimerneinvesticije se velikokrat na račun ekologije inkratkoročnih rešitev v prostorskem planiranju inzagotavljanju gospodarskega razvoja opraviču-jejo z razlogom ohranitve in pridobitve nekaj de-lovnih mest. Tako na račun slabo pripravljenihprojektov trpi trajnostni razvoj oziroma razvojna dolgi rok. Napake v urbanizmu, snovanju ko-munalne infrastrukture in neskladnega razvojagospodarstva, ki ne prinaša dodane vrednosti inje že vnaprej obsojeno na propad, zagotovo neprinaša trajnega razvoja, saj ponuja le kratkoro-čne rešitve,« kritično razlaga dr. Hadžiselimovićin dodaja: » v izogib slabim rešitvam bi veljalo vKS Voličina postaviti smernice razvoja, s kate-rimi bi jasno začrtali prioritetne razvojne pro-jekte krajevne skupnosti. Potrebno bo pripravititemeljite in ustrezno zasnovane prostorske na-črte, ki bodo jasno začrtali nadaljnje širitve sta-novanjske soseske in hkrati obrtne cone ter s tempreprečili prepletanje stanovanjskega inobrtnega dela naselja. Prav tako je izjemnega po-mena postaviti izhodišča - kakšno obrt v KS Vo-ličini sploh želimo, torej katere so tistegospodarske dejavnosti, ki spadajo v umirjenostanovanjsko naselje in na kak način jih pri-merno umestiti v prostor. Prav tako je potrebnos poselitvijo sprotno načrtovati, kako dvignitistandard krajanom v smislu komunalne oprem-ljenosti, kot so telekomunikacije, oskrba z vodo,kanalizacija, cestna infrastruktura. Zelo pomem-bno pa je uravnotežiti razvoj znotraj razpršenoposeljene KS Voličina, torej hkratni razvoj vsehtreh zaselkov: Voličine, Zavrha in Selc.«Dr. Hadžiselimović v nadaljevanju pojasnjuje, daje Voličina z izgradnjo pomurskega avtocestnegakraka in ugodno lego ob avtocesti postala praviraj za priseljevanje ljudi, zlasti za tiste, ki želijoživeti v mirnem, čistem in prijaznem okolju teruživati v prelepi gričevnati pokrajini. Do avtoce-ste, ki nas v najkrajšem možnem času pripelje nadrugi konec Slovenije, je namreč le pet minut.Prav zaradi tega je potrebno v prihodnosti dativelik poudarek prostorskemu načrtovanju in ve-ljavo urbanistični stroki, ki bo s premišljenimrazvojem v osrčju Slovenskih goric zagotovilatrajno visok standard življenja.

V kakšnem stanju je komunalna infrastrukturain katere so prioritetne investicije na tem po-dročju? »Globalno gledano, glede na standard komu-nalne opremljenosti, spadajo določeni predeliSlovenije med razvitejše in primerljive z nekate-rimi razvitejšimi državami EU. Tukaj, v KS Vo-ličina, seveda temu ni tako. Od komunalneinfrastrukture je v KS Voličina, glede na sloven-ski standard, največja težava na eni strani oskrbas pitno vodo in na drugi odpadne vode oziromaustrezno urejeno kanalizacijsko omrežje. Težavase namreč pojavlja zaradi precej razpršene pose-litve, ki je skoncentrirana le v treh večjih jedrih

(Voličina, Zavrh, Selce). Občina Lenart v zadnjihletih vodi na tem področju več projektov izgrad-nje vodovodov. Ceste so, razen nekaj manjšihizjem, v zadovoljivem stanju, probleme vidi vvzdrževanju le-teh,« še ugotavlja dr. Hadžiseli-mović, ki je v lenarški občinski svet s svojimikonstruktivnimi idejami v svojem prvem man-datu prinesel veliko svežega razmišljanja, in na-daljuje: »Velik poudarek bomo morali vprihodnjih letih posvetiti ekologiji in ekološkiozaveščenosti. Kanalizacijska urejenost našegaobmočja je namreč v zelo slabem stanju, saj v ce-lotni krajevni skupnosti premoremo le eno či-stilno napravo, ki pokriva le ožji del centraVoličine. Jasno pa je, da zaradi razpršene poseli-tve ta projekt zahteva veliko mero preudarnostiin velike finančne vložke.«Prav tako zaskrbljujoč se mu zdi trenutni dostopdo informacijsko-komunikacijske tehnologije, kije deloma rešen le v večjih zaselkih s strani ra-zličnih ponudnikov žičnega dostopa do široko-pasovnega interneta. Veliko gospodinjstev jetako brez ustrezne internetne povezave s svetom.Z razvojem tehnike pa bodo tudi obstoječi do-stopi zastareli, zato gre razmišljati in vzpodbujatitelekomunikacijske ponudnike, da bi širitev in-ternetnih storitev nadaljevali, saj si življenja v 3.tisočletju brez interneta ni mogoče predstavljati.

S katerimi projekti bi še dodatno dvignili stan-dard oziroma izboljšali kvaliteto življenja kraja-nov v KS Voličina? »Za povečano udobje krajanov, krajank in našihnajmlajših bi veljalo postaviti dodatna igrala zaotroke v Selcah, ob otroškem vrtcu, nato v večjihzaselkih krajevnih skupnosti urediti pločnike injavno razsvetljavo skladno z evropskimi smerni-cami, urediti sprehajalne poti med zaselki kraje-vne skupnosti, razvijati lokalni turizem, spodporo razvoja sadjarstva, vinogradništva, go-stinstva in različnih oblik kmečkega turizma, zakar je potrebno ohraniti ekološko neomadeže-vano naravo. V centru Voličine je prioritetno po-trebno urediti Ruperški potok, v povezavi zureditvijo manjšega parka pod vrbami in posta-vitvijo klopi ter zaključiti projekt s postavitvijopločnika in parkirišč ob obrtni coni. Posebnostcentra Voličine je tudi izjemno raznovrstenšportni park, kjer bi bilo potrebno urediti garde-robe, sanitarije in postaviti manjše tribune, sčimer bi imeli možnost kvalitetnejšega preživlja-nja prostega časa in rekreacije,« še zaključuje dr.Hadžiselimović.

Voličina občina ali krajevna skupnost znotrajobčine Lenart?V Voličini se kar pogosto slišijo razno razne po-bude o tem, da bi bilo za našo skupnost precejboljše, če bi se podobno kot preostale krajevneskupnosti odločili za samostojno pot s samo-stojno občino. Dejstvo je namreč, da KS Voličinaglede na število prebivalcev in njene velikostioziroma površine še kako presega marsikaterood novoustanovljenih okoliških občin. Prav za-radi tega me je zanimalo mnenje dr. Hadžiseli-movića o tem, torej Voličina – samostojnaobčina ali krajevna skupnost kot del občine Le-nart. »Prednost dajem večji občini, torej skupni občinikrajevnih skupnosti Lenarta in Voličine. Semmnenja, da se KS Lenart z izrazito mestnim je-drom in KS Voličina z razpršeno poselitvijo inpestrim naravnim okoljem dobro dopolnjujetater tako skupaj nudita raznovrstne možnosti raz-voja lokalnega turizma, nudita poselitvene mož-nosti in nenazadnje ohranjanje tukajšnjeslovenskogoriške kulturne dediščine. Če pa žegovorim o razvoju, je potrebno poudariti, da se-danja Občina Lenart s svojo raznolikostjoustreza mnogim razpisom evropskih skladov, kibi morali biti finančna osnova razvoja. Za črpa-nje evropskih sredstev je potrebno zagotavljatitudi lastna sredstva, ki pa jih Občina Lenart vtem trenutku zaradi prezadolženosti žal nima.Nadalje smatram, da lahko v normalnih finan-čnih razmerah obe krajevni skupnosti v ObčiniLenart z večjo širino in večjo kompetenco dovišjih državnih institucij ter višjim skupnim pro-računom izvedeta večje in drznejše razvojneprojekte, financirane iz evropskih sredstev. «

Dejan Kramberger

Obvestilo Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah o javnih razpisih v letu 2010

Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah obvešča, da je dne 15. 03. 2010 objavila:1. Javni razpis o dodeljevanju sredstev za prireditve in akcije, ki pospešujejo turistični in kul-

turni razvoj ter promocijo občine.2. Javni razpis za dodelitev pomoči za razvoj kmetijstva in podeželja.3. Javni razpis za sofinanciranje programov in projektov, ki niso predmet drugih razpisov.

Javni razpis za sofinanciranje športnih programov bo objavljen po začetku veljave novega pra-vilnika, predvidoma do konca meseca marca 2010.Razpisna dokumentacija z obrazci vlog javnih razpisov je objavljena na oglasni deski in spletnihstraneh občine; www.sv-trojica.si. Zainteresirani jo lahko dvignejo tudi v prostorih občinske upravena naslovu; Mariborska cesta 1, 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah.

Župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricahDarko FRAS, univ.dipl.prav.

Na natečaju lahko sodelujejo avtorji s spominkiin idejami, ki prepoznavno in izvirno predsta-vljajo občino Cerkvenjak na temo: naravna inkulturna dediščina, etnološka, sakralna, zgodo-vinska ali geografska podoba območja in turi-stična dejavnost.

Trije spominki, ki bodo v skupni oceni 5-članske komisije glede na umetniško-etnolo-ško in komercialno vrednost terpredstavljanje območja dosegli največ točk,bodo prejeli denarno nagrado: prva nagrada200 EUR, druga nagrada 100 EUR in tretjanagrada 70 EUR.

Spominki bodo dobili naziv »Spominek Ob-čine Cerkvenjak«. Organizator bo za nagrajenespominke po svojih možnostih organiziral pro-mocijo doma, po Sloveniji in v tujini. V pri-meru uspešnih dogovorov bo pomagal tudi priproizvodnji in trženju. Na natečaj se lahko z

največ dvema izdelkoma prijavijo vse pravne infizične osebe. Vzorce za natečaj, ki ne smejo biti večji od 30x 20 x 20 cm, bomo sprejemali na sedežu Ob-čine Cerkvenjak, Cerkvenjak 25, 2236 Cerkve-njak, do 31. marca 2010. Paket mora bitiopremljen s podatki, objavljenimi v razpisu.

Javni natečaj je objavljen na spletni strani ob-čine Cerkvenjak in na oglasni deski ObčineCerkvenjak. K sodelovanju so pisno povabljenadruštva in turistični ponudniki iz občine Cer-kvenjak.

Za vse informacije se obrnite na Občino Cer-kvenjak, kontaktna oseba: Metka Lah Simonič,tel. 02 729 57 00, e-pošta metka.simonic@cer-kvenjak.si .

Župan Občine CerkvenjakJože KRANER

Komisija za dodelitev občinskih priznanj zbirapobude za podelitev priznanj Občine Benediktv letu 2010: 1 priznanje za častnega občanaObčine Benedikt, 1 zlati grb, 1 srebrni grb, 1bronasti grb in več plaket.

Pobude lahko poda vsaka organizacija (podje-tje, zavod, društvo, državni organ, političnastranka in drugi) ter vsak posamezni občan aliskupina občanov. Za častnega občana Občine Benedikt se lahkorazglasi posameznika za njegov izjemen prispe-vek na področju gospodarstva, znanosti umet-nosti, kulture, športa ali humanitarnihdejavnosti, ki ima trajen pomen za razvoj,ugled ali promocijo Občine Benedikt.Zlati grb se podeljuje za izredno življenjskodelo ali za vrhunske uspehe in dosežke, ki sopomembni za razvoj in ugled Občine Benedikt.Srebrni grb se podeljuje za pomembno ži-vljenjsko delo ali velike uspehe in dosežke, kiso pomembni za ugled Občine Benedikt oz. zazelo pomembne enkratne dosežke v zadnjemobdobju.Bronasti grb se podeljuje za enkratne uspehev zadnjem obdobju in kot vzpodbuda za na-daljnje ustvarjalno delo.

Plaketa Občine Benedikt se podeljuje za ka-kovost, tržno zanimivost in izvirnost izdelkov,razstavljenih na sejmih in razstavah. Priznanjese podeljuje za enkratne uspehe na posameznihpodročjih oz. za trajno in uspešno udejstvova-nje na kulturnih, športnih in drugih področjih.

Pobuda za podelitev priznanj mora vsebovatinaslednje podatke: naziv oz. priimek in ime ternaslov pobudnika; naziv oz. priimek in ime ternaslov predlagane organizacije, skupine obča-nov ali posameznika z navedbo osnovnih po-datkov o predlaganem/-ih; vrsto priznanja, zakatero se daje pobuda – lahko se daje tudi al-ternativna pobuda za eno ali drugo priznanje;področje in čas dela, za katero se daje pobudaza priznanje in utemeljitev pobude glede nakriterije za podelitev priznanj.

Komisija za dodelitev občinskih priznanj boobravnavala vse pobude, ki bodo dostavljenena naslov Občina Benedikt, Čolnikov trg 5,2234 Benedikt, s pripisom ''KOMISIJA ZAPRIZNANJA OBČINE BENEDIKT'', do 30.aprila 2010 do 11. ure.

Župan Občine BenediktMilan GUMZAR

OVTARJEVE NOVICE

6 | ŠT. 3 | 26. MAREC 2010

Voličina občina ali krajevna skupnost znotraj občine Lenart?Za mnenje o morebitnem nastanku nove občine, občine Voličina, smo povprašali tudi pred-sednico KS Voličina, Dragico Bezjak. »Dejstvo, je da bi samostojna pot za Voličino prinesla tako pozitivne kot tudi negativne posle-dice, zato bi bilo potrebno temeljito preučiti pluse in minuse. Vsekakor bi nekatere zastavljeneprojekte veliko lažje izvedli, saj bi bilo razpolaganje s proračunom domena občinskega svetaVoličine. Seveda pa bi bilo veliko odvisno od sposobnosti morebitnega župana. Po drugi stranise mi zastavlja vprašanje smotrnosti ustanavljanja novih občin, saj je delovanje le-teh povezanoz velikimi stroški, katere bi bilo primerneje vključiti v razne razvojne projekte. Torej, če bi semorala jutri odločiti za ali proti samostojni občini, bi se najverjetneje bolj nagibala k obstoječipoti, torej vzajemno s KS Lenart za skupno in močnejšo občino Lenart,« je zaključila predsed-nica KS Voličina.

D.K.

Voličina: Prostorsko planiranjein komunalna infrastruktura

ZA PRIHODNOST IN DOBER DANES

Stanovanjska soska v Voličini - se bo širila alibomo ob njej dobili obrtno cono?

RAZPISza podelitev priznanj Občine Benedikt v letu 2010

Občina Cerkvenjak razpisuje1. JAVNI NATEČAJ

za izbiro najboljših turističnih spominkov Občine Cerkvenjak.

Gospodarsko razvitost je, zlasti na po-deželju, kjer imajo ljudje različne vireza preživljanje, težko meriti. Zato tudi

natančno primerjanje, katera občina je v go-spodarskem pogledu bolj razvita od druge,skorajda ni mogoče. Kljub temu pa po nekate-rih kazalcih lahko dobimo vsaj površno slikoo gospodarski razvitosti posameznih občin inosrednjih Slovenskih goric v celoti.Gospodarsko najbolj razvita občina v osred-njih Slovenskih goricah je občina Lenart, ki jeimela po podatkih Urada Republike Slovenijeza statistiko leta 2008 516 podjetij in podjet-nikov (gre za pravne subjekte in fizične osebe)ter 3.841 oseb, ki delajo (gre za zaposlene insamozaposlene). Prihodki, ki so jih podjetja vobčini leta 2008 ustvarila (gre za kupcem za-računane proizvode oziroma trgovsko blago inmaterial ter za opravljene storitve po izdanihračunih), pa so znašali 281,09 milijona evrov. V občini Benedikt je bilo 80 podjetij in pod-jetnikov ter 253 zaposlenih in samozaposlenihoseb, prihodki gospodarstva pa so znašali11,73 milijona evrov. V občini Cerkvenjak je bilo 71 podjetij in pod-jetnikov, 229 zaposlenih in samozaposlenih

oseb, prihodki pa so znašali 10,65 milijonaevrov.V občini Sveta Ana je bilo leta 2008 63 podjetijin podjetnikov, 140 zaposlenih in samozapo-slenih oseb, prihodki gospodarstva pa so zna-šali 4,2 milijona evrov.V občini Sveta Trojica je bilo 90 podjetij inpodjetnikov ter 203 zaposlene in samozapo-slene osebe. Prihodki gospodarstva so znašali11,98 milijona evrov.V občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah pa jebilo leta 2008 65 podjetij in podjetnikov in 170zaposlenih in samozaposlenih oseb, prihodkigospodarskih subjektov pa so znašali 13,3 mi-lijona evrov.Skupno je bilo v osrednjih Slovenskih goricah885 podjetij in podjetnikov ter 4836 zaposle-nih in samozaposlenih oseb. Glede na to, daima Območna obrtno podjetniška zbornica vLenartu 368 članov, lahko sklepamo, da je vosrednjih Slovenskih goricah 517 podjetij in368 obrtnikov, pri katerih je zaposlenih prekotisoč delavcev. Tako obrt po številu zaposlenihpredstavlja skoraj tretjino gospodarstva vosrednjih Slovenskih goricah.

Tomaž Kšela

Zakon o minimalni plači že velja

Minimalna plača poslej 734,15 evra bruto

Pred kratkim je stopil v veljavo novizakon o minimalni plači, ki določa, daznaša minimalna plača za delo v pol-

nem delovnem času od 1. marca 2010 naprej734,15 evra mesečno. Največ zaslug za sprejemtega zakona imajo sindikati, ki so se z vsemilegalnimi sredstvi, tudi z demonstracijami vLjubljani, borili za njegov sprejem.Zakon določa, da ima delavec, ki dela pri de-lodajalcu v Republiki Sloveniji, poln delovničas, pravico do plačila za opravljeno delo naj-manj v višini minimalne plače, določene z za-konom. Pri določitvi minimalne plače je trebaupoštevati rast cen življenjskih potrebščin, gi-banje plač, gospodarske razmere oziroma go-spodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Naosnovi teh kriterijev je bila določena tudi se-danja višina minimalne plače, ki od prvegamarca naprej znaša 734,15 evra. Zakon določa tudi, da se mora minimalnaplača uskladiti najmanj enkrat letno najmanjz rastjo cen življenjskih potrebščin. Za uskla-ditev minimalne plače se po zakonu uporabljauradni podatek Statističnega urada RepublikeSlovenije o medletni rasti cen življenjskih po-trebščin iz decembra preteklega leta glede nadecember predpreteklega leta. Tako usklajenaminimalna plača bo vsako leto veljala od 1. ja-nuarja naprej.Znesek minimalne plače bo ob upoštevanjuzakonskih kriterijev in na opisan način uskla-jeval minister, pristojen za delo, ki se bo moralpredhodno posvetovati s socialnimi partnerji.Vsako leto pa bo moral usklajeno višino mi-nimalne plače objaviti v uradnem listu najkas-neje do 31. januarja.

V prehodnih določbah zakon določa, da lahkodelodajalec, pri katerem bi lahko izplačevanjeminimalne plače povzročilo velike izgube inogrozilo obstoj podjetja ali imelo za posledicoodpoved pogodb o zaposlitvi iz poslovnih ra-zlogov večjemu števili delavcev, v prehodnemobdobju, ki ne sme trajati dlje kot do 31. 122011, postopno preide na izplačevanje mini-malne plače, določene z zakonom. Vendar pase je delodajalec dolžan v dveh mesecih pouveljavitvi zakona o tem posvetovati in sklenitipisni dogovor s sindikatom pri delodajalcu, četega ni, pa s svetom delavcev ali z delavci nazboru. Tudi če delodajalec sklene pisni sporazum ssindikatom, mora delavcem delo od 1. marcanaprej plačati najmanj 654,69 evra bruto namesec, od prvega januarja naprej pa 685,25evra bruto, povečanih za rast cen življenjskihpotrebščin v letu 2010. Po podatkih državnegastatističnega urada.Nadzor nad izvajanjem določb zakona o mi-nimalni plači bo izvajal inšpektorat za delo. Zakršitelje so predvidene kazni. Delodajalec, kidelavcem ne bo izplačeval plač po novem za-konu o minimalni plači, bo moral plačatiglobo od 3.000 do 20.000 evrov. Manjši delo-dajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev, boza isti prekršek plačal globo od 1.500 do 8.000evrov. Z globo od 1.000 do 2.000 evrov pabodo kaznovane odgovorne osebe delodajalcain odgovorne osebe državnega organa ali sa-moupravne lokalne skupnosti, ki bodo ravnalev nasprotju z zakonom o minimalni plači.

T. K.

Obrt je za ljudi v osrednjih Slovenskihgoricah ena od najpomembnejših go-spodarskih panog, saj v njej dela sko-

raj ena tretjina vseh zaposlenih. Če bi preštelisamo tiste, ki so zaposleni v gospodarstvu, pabi bil odstotek zaposlenih pri obrtnikih in sa-mostojnih podjetnikih še veliko večji. Kakšneso trenutne razmere na področju obrti vosrednjih Slovenskih goricah. Se na osnovivseh ukrepov izboljšujejo ali poslabšujejo? Zaodgovor na ta in še nekatera vprašanja smozaprosili predsednika Območne obrtno pod-jetniške zbornice v Lenartu Stanka Bernjaka.»Že konec lanskega leta smo se obrtniki sreče-vali s številnimi problemi, sedaj pa so se raz-mere v obrti še dodatno zaostrile. Najhuje jegradbenikom in obrtnikom v drugih dejavno-stih, ki so sezonskega značaja,« pravi Bernjak.»Če so v krizi gradbinci, pa v teh naših krajihkmalu za sabo povlečejo tudi nekatere drugeobrtnike in podjetnike, saj začne dela primanj-kovati prevoznikom, električarjem, vodovod-nim inštalaterjem, proizvajalcem gradbenegamateriala in mnogim drugim.«Po Bernjakovih besedah je Obrtno podjetni-ška zbornica Slovenije vladi že kdaj predlagalavrsto rešitev in ukrepov za ublažitev krize, kipesti obrtnike in podjetnike. Vlada je nekateresprejela, mnogih pa ne. »Vladni ukrepi sonekaj pomagali, vendar so bili naravnani boljna gašenje požara kot na odpravljanje vzrokov

zanj. Sedaj se ti ukrepi, ki so jih izkoristili tudinekateri obrtniki in podjetniki pri nas, izte-kajo. V zbornici si prizadevamo, da bi vladastorila nove korake v smeri, ki smo ji jo pred-lagali.«Kako pa bo z izvajanjem novega zakona o mi-nimalni plači, ki po novem ne sme biti nižjaod 734,15 evra bruto? »Menim, da velika ve-čina obrtnikov v osrednjih Slovenskih goricahz izplačilom nove minimalne plače ne boimela problemov. Večine to ne bo prizadelo,saj so že sedaj delavce plačevali bolje. Problemni v tem, kar dobi delavec, pač pa v tem, kar izbruto plače dobi država. Vlada si je z dvigomminimalne plače zagotovila tudi večje prilivev svojo blagajno, kar v teh kriznih časih niprav. Zato se človek vpraša, ali je država dvi-gnila minimalno plačo zaradi skrbi za delavceali zaradi lastnega interesa,« se sprašuje Ber-njak.Kljub različnim jamstvenim shemam so poBernjakovih besedah tudi banke še vedno zelozadržane do obrtnikov in podjetnikov, tako damorajo za vsak kredit na banko prinesti »celogoro gradiva«, kar kredite zelo podraži.»Odgovorni v državi si marsikdaj belijo glavos problemi nekaterih velikih podjetij, poza-bljajo pa, da je obrt daleč največja tovarna vdržavi,« poudarja Bernjak.

Tomaž Kšela

Spoštovane občanke in občani Občine Lenart, spoštovani gledalci lokalnega televizijskega programa!

Konec leta 2009 je potekla pogodba s podjetjem Telefilm, ki je na svojem kabelskem kanalu pred-vajal lokalne vsebine, predvsem prenose sej Občinskega sveta Občine Lenart. Na novi razpis seomenjeni izvajalec ni prijavil, zato smo na občini izbrali drugega izvajalca, to je SIP TV (SkupniInformativni Programi). Medij je od 11. 07. 2005 vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kul-turo RS pod zaporedno številko 937.Lokalni program že lahko spremljate tako preko lenarškega kabelskega sistema, kot tudi prekoSIOL in T2 omrežja, tako da ga sedaj lahko spremljate tudi tisti, ki na kabelski sistem niste priklju-čeni. Veseli nas, da je program dostopen večjemu številu naših občanov, potrudili pa se bomo, dabo program pester in zanimiv.

Programski del je zasnovan na lastni produkciji izvajalca. Tedensko je v programski shemi SIP TVna sporedu čez 50 oddaj. Snemajo razne glasbene oddaje, koncerte, ljudsko petje, zabavno- glas-bene, šolske, cerkvene in informativne oddaje. Mesečni pregled dogodkov je strnjen v Mesečnokroniko vsake občine, za katere so pogodbene obveznosti. Te občine so:Dornava, Markovci, Destrnik, Gorišnica, Hajdina, Videm in Lenart.

V analogni programski shemi omrežja KKS Lenart se lokalni program SIP TV nahaja na kanaluS30, ali na frekvenci 375,25 Mhz.

Kot je že bilo povedano, je tehnično program SIP TV prisoten:- v lenarškem kabelskem in v vseh kabelskih sistemih občin Spodnjega Podravja in Prlekije, - v KKS sistemih Telekoma Slovenije,- v programski shemi T2 TV, - v programski shemi SIOL TV+ po vsej Sloveniji, - preko Siol-a tudi na IP TV.

ČASOVNI TERMINI predvajanih ODDAJ IZ OBČINE LENART v programski shemi SIP tele-vizije:

Vsak petek ob 18.00 uri, s ponovitvijo v soboto ob 10.00 uri in v nedeljo ob 19.00 uri.

Termini predvajanja sej Občinskega sveta Občine Lenart so ob sobotah ob 12.00 uri.

NAPOVEDNIK ODDAJ je objavljen: - na video straneh SIP televizije, - na spletnih straneh www.lenart.si in www.siptv.si, - v časopisu Štajerski tednik.

Pobude za snemanje dogodkov, prireditev in drugih zanimivosti sprejema občina Lenart na elek-tronski naslov: darja.ornik@lenart.si ali tel. št. 02 729 13 21 (Darja Ornik).

Želim Vam obilo zadovoljstva ob spremljanju svojega programa, programa SIP TV.

26. MAREC 2010 | ŠT. 3 | 7

OVTARJEVE NOVICEŠTEVILKE GOVORIJO

V osrednjih Slovenskih goricah je gospodarsko najbolj razvita občina Lenart, najmanj pa Sveta Ana

V osrednjih Sl. goricah je885 podjetij in podjetnikov

Razmere v obrti se še zaostrujejo

Problem je v nelikvidnosti!

Stanko Bernjak: Protikrizni ukrepi bolj gasijo požar kot odpravljajo vzroke zanj

Vaš županmag. Janez Kramberger

falta stekla kmalu po prvem maju, saj se največasfalta položi v poletnih in jesenskih mesecih.Povpraševanje po kakovostnem asfaltu, ki gabomo proizvajali v naši bazi, je veliko. Sedem-deset odstotkov asfalta, ki ga bomo proizvedliv letošnjem letu, imamo dejansko že razpro-danega. Sicer pa imamo tudi sicer dela dovolj.Letos moramo zgraditi pet kilometrov kanali-zacije v občini Sveta Trojica, dva kilometra cestv občini Cerkvenjak, deset kilometrov kanali-zacije v občini Gornja Radgona, štiri kilometrekanalizacije v Puconcih, zahteven projekt vHočah in še bi lahko našteval.«Kapacitete asfaltne baze bodo takšne, da bilahko vsak dan proizvedli 500 ton asfalta, karzadošča za asfaltiranje 3.000 kvadratnih me-trov površin. »Dejansko pa bomo zlasti na za-četku proizvajali v poprečju okoli 100 tonasfalta dnevno.«Bračko zagotavlja tudi, da asfaltna baza ne boimela negativnih vplivov na okolje, kakor jihni imela niti asfaltna baza v Lormanju. Ra-zume pa, da so ljudje upravičeno nezaupljivi,saj jih odgovorni marsikdaj poskušajo žejneprepeljati čez vodo. Po njegovih besedah je vSloveniji že veliko asfaltnih baz, ki na okoljene vplivajo moteče, saj so naši okoljevarstvenipredpisi enako strogi kot v najbolj razvitihdržavah članicah Evropske unije.

Nova delovna mesta v času krize so božji dar »Izgradnja asfaltne baze bo prinesla osrednjimSlovenskim goricam tudi nova delovna mesta,ki so dandanes pravi božji dar,« pravi Bračko.»V našem podjetju si prizadevamo dvigovatiproduktivnost dela, zato delavce tudi stimula-tivno plačujemo. Noben delavec, četudi nimanobene izobrazbe, ne prejme mesečno manjkot 700 evrov neto plače. Zato z izplačevanjemnove minimalne plače ne bomo imeli težav. Kvišji produktivnosti prispevajo tudi inovacije.Okoli prvega maja nameravamo tako predsta-viti izpopolnjen stroj za vzdrževanje cest, ki gaže dalj časa razvijamo sami. S tem strojembomo korak pred konkurenco, saj bo pocenilvzdrževanje cest.«Kot pravi Bračko, bodo poslej domačini vosrednjih Slovenskih goricah, ki si želijo asfal-tirati domače dvorišče, parkirišče ali dovoznopot, lahko hitreje prišli do kakovostnega as-falta kot doslej. Poleg tega pa bo KomunalaSlovenske gorice s svojo asfaltno maso asfalti-rala tudi glavne ceste in druge javne površine.»Sedaj bomo imeli vse v domačem kraju, odkakovostne asfaltne mase do usposobljenihdelavcev, zato se bo naše podjetje lahko hitroodzivalo na potrebe naročnikov,« praviBračko.

Tomaž Kšela

Občinski svetniki v občini Lenart sopred kratkim sprejeli odlok o občin-skem podrobnem prostorskem načrtu

za del industrijske cone v Lenartu na območjubivšega Agrokombinata. Pobudo za spre-membo tega načrta sta dali podjetji KomunalaSlovenske gorice in Gradbenik Stanko Ber-njak, s.p.. Obema podjetjema bo novi odlok,ki je v bistvu nekakšen zazidalni načrt, omo-gočil uresničitev poslovnih idej in izgradnjoproizvodnih objektov, ki bodo podjetjema za-gotovili razvoj, prebivalcem Lenarta in okolice

pa nova delovna mesta. Podjetnik Stanko Ber-njak namerava zgraditi obrat za zbiranje inpredelavo gradbenih odpadkov ter izrabljenihavtomobilskih pnevmatik, ki je delno že zgra-jen, Komunala Slovenske gorice pa nameravazgraditi asfaltno bazo s pripadajočimi objekti.V coni bodo zgradili tudi ustrezno prometnoin energetsko infrastrukturo, ki bo ustrezalapotrebam časa.

Celoviti ukrepi za varovanje narave in var-stvo pred požaromPredlog omenjenega odloka je občina Lenartjavno razgrnila že konec lanskega leta, ko jepripravila tudi njegovo javno obravnavo. Nanjej je bilo slišati kar nekaj pripomb in pomi-slekov v zvezi z izgradnjo asfaltne baze inobrata za zbiranje in predelavo gradbenih od-padkov in izrabljenih avtomobilskih pnevma-tik. Največ pomislekov, ki so jih izražaliposamezni občani in tudi nekatere političnestranke, se je nanašalo na morebitne kvarnevplive novih obratov na okolje ter na vprašanjepožarne varnosti, saj bi požar v teh dveh ob-jektih prizadel vse prebivalce bližnjega Le-narta. Seveda pa vprašanje požarne varnostine zadeva samo teh dveh obratov, temvečobrtno cono v celoti z vsemi trgovskimi lokaliin bencinsko črpalko vred, saj se je mesto, kise širi, že močno približalo industrijski coni.Odlok, ki so ga sprejeli občinski svetniki, zato

v 13. členu natančno navaja rešitve in ukrepeza varovanje okolja, naravnih voda in ohranja-nje narave, v 14. členu pa rešitve in ukrepe zaobrambo in varstvo pred naravnimi in dru-gimi nesrečami, vključno z varstvom pred po-žarom.Tako odlok med drugim določa, da bodo mo-rali investitorji na tem območju obvezno po-skrbeti za izdelavo študije požarne varnosti zaobjekte oziroma obrate, za rešitve pa bodo mo-rali pridobiti soglasje od Uprave republike Slo-venije za zaščito in reševanje. V vseh obratih

bodo morali zagotoviti tudi deset litrov vodena sekundo, če bi morebiti prišlo kje do vnetja.Seveda pa bodo morali imeti pri roki tudi vsonajsodobnejšo opremo in snovi za hitro inučinkovito preprečevanje oziroma gašenje po-žarov.Odlok z načrtom je stalno na vpogled na se-dežu občineTudi na področju varovanja okolja nalagaodlok investitorjem številne naloge in rešitve,ki bodo zagotovile, da novi obrati ne bodo pri-zadeli naravnega okolja. Sicer pa na tem ob-močju, kot piše v odloku, ni zavarovanihnaravnih območij ali območij pomembnih zabiotsko raznovrstnost. V posredni bližini sosamo gozdne površine, vendar bodo moralibiti industrijski objekti ustrezno umaknjeni odgozdne meje. Prav tako bodo morali biti ob-jekti dovolj odmaknjeni od vodotokov.Odlok določa tudi, da investitorjem ni trebavseh objektov zgraditi naenkrat in čez noč, pačpa lahko gradijo po etapah. Pomembno pa je,da vsako etapo v celoti končajo vključno z ure-ditvijo prometne, komunalne in energetske in-frastrukture in ureditvijo okolja.Po odloku mora biti občinski podrobni pro-storski načrt vsem zainteresiranim vedno narazpolago na sedežu občine Lenart.

T. K.

Vobratu za zbiranje in predelavo grad-benih odpadkov ter izrabljenih avto-mobilskih pnevmatik, ki bo stal na

vzhodni strani istega območja in je delno žezgrajen, bodo letno lahko predelali 5800 tongradbenih odpadkov in 2500 ton izrabljenihavtomobilskih pnevmatik. V objektu za prede-lavo bodo pnevmatike najprej zmleli, nato paiz njih izločili kovinske dele in silikonskavlakna ter druge primesi. Mleta guma se upo-rablja v gradbeništvu, kjer z njo zasipavajo

razne cevovode, dodajajo pa jo tudi v betonskemešanice, s čimer dosežejo, da ima beton že-lene lastnosti. V lenarškem obratu pa bodogranulate iz mlete gume pod visokim priti-skom stiskali ter proizvajali gumijaste po-hodne plošče. Te so še posebej uporabne naterasah in vrtovih, kjer se igrajo in zadržujejootroci, saj se otrok na njih ne more poškodo-vati, četudi pade nanje z višine enega metra.Zato so te pohodne plošče, ki jih proizvajajo sstiskanjem brez termične obdelave, že danesnepogrešljive v številnih vrtcih in na domačihvrtovih.Strojno in tehnološko opremo za nov obratStanko Bernjak že ima. »Gre za najsodobnejšoopremo, ki je proizvedena v Angliji in delnotudi na Kitajskem ter ustreza vsem okoljskimstandardom v Evropski uniji,« pravi Bernjak.»V novem obratu bo stekla proizvodnja po-hodnih plošč, ki jih bomo izdelovali s stiska-njem brez termične obdelave. Sedaj Slovenijapohodne plošče iz gume uvaža iz Nemčije inNizozemske, kjer jih ni strah, da bi njihova

proizvodnja onesnaževala okolje.«Kako pa Bernjak odgovarja na pomisleke, kijih je bilo mogoče slišati proti postavitvi obrataza predelavo starih pnevmatik? Pravi, da se jevprašanje predelave gum, ki sodi med stroko-vna vprašanja, spolitiziralo, saj se lokalne vo-litve čedalje bolj bližajo. Prepričan je, da noviobrat, ki bo stal v industrijski coni za beto-narno, ne bo nikogar motil, saj ne bo onesna-ževal naravnega okolja. »Res pa je, da je

marsikoga strah vsake novitete, kasneje, ko jocelovito spozna, pa jo sprejme. Proizvodnjapohodnih plošč ni problematična, saj je name-njena otrokom. Poglejte, pri Varaždinu obra-tuje enaka tovarna za predelavo gum z 260delavci, ki prav nič kvarno ne vpliva na okolje,čeprav je mnogo večja od našega bodočegaobrata. Napišite tudi, da se zahvaljujem žu-panu in občinskim svetnikom, ki so sprejelitakšen odlok, ki v industrijski coni omogočarazvoj industrijskim podjetjem.«Priprave na gradnjo novega obrata so Bernjakaže veliko stale, zato bo sedaj pohitel z izgrad-njo. Trenutno čaka na gradbeno dovoljenje inna okoljevarstveno soglasje Agencije Repu-blike Slovenije za okolje in prostor. Novi obrat bo po besedah Bernjaka Lenartuprinesel tudi nova delovna mesta, saj bo vnjem delalo od 12 do 13 delavcev. To pa v časukrize, ko v večini podjetij zmanjšujejo številodelovnih mest, ni nepomembno.

Tomaž Kšela

Asfaltna baza, ki bo stala na zahodnistrani območja nekdanjega Agrokom-binata, je zasnovana kot mobilna, ven-

dar bo na svoji lokaciji stala stalno. Poleg njebodo izgradili skladiščni objekt in deponijo zakamene agregate, ki jih potrebujejo za izdelavoasfalta. Deponija bo pregrajena na dvanajstmanjših deponij za posamezne različno velikefrakcije kamenih agregatov. Po besedah direk-torja in enega od dveh solastnikov KomunaleSlovenske gorice Marjana Bračka (prokurist indrugi solastnik je Živko Konrad) bodo lahkoimeli v deponiji 7.500 ton kamenih agregatov,kar bo asfaltni bazi zadoščalo za sedem dniobratovanja. Izgradnja deponije bo stala okoli

4 milijone evrov, v njej pa bodo na novo odprli15 delovnih mest. Kot pravi Bračko, pa je naj-bolj pomembno, da bodo zaradi asfaltne bazestoritve Komunale Slovenske gorice na trgubolj konkurenčne, zato bo asfaltna baza pri-spevala tudi k ohranjanju 65 delovnih mest,kolikor jih imajo danes v tem podjetju.

70 odstotkov letošnje proizvodnje asfalta ježe razprodane »Za naše podjetje bo izjemnega pomena, da boimelo pri roki lasten asfalt. To bo izboljšalotudi kakovost naših storitev,« pravi Bračko.»Če bo šlo vse po načrtih, bo proizvodnja as-

OVTARJEVE NOVICE

8 | ŠT. 3 | 26. MAREC 2010

IZ NAČRTOV V RESNIČNOST

V industrijski coni v Lenartu bodo zgradili asfaltno bazo in obrat za zbiranje in predelavo izrabljenih pnevmatik

Nove investicije - nova delovna mesta

Asfaltna baza bo povečala konkurenčnost Komunale Slovenske gorice

Povpraševanja po kakovost-nem asfaltu je že veliko

V novem obratu bodo mleli in stiskali gume brez termične obdelave

Pohodne plošče za varnost otrokV lenarški industrijski coni so nekatera podjetja in podjetniki kljub krizi investicijsko in razvojnoaktivni. Sicer pa pregovor uči, da morajo tisti, ki želijo žeti, vlagati ravno v času krize.

Nov obrat za zbiranje in predelavo gradbenih odpadkov ter izrabljenih avtomobilskih pnevmatik bozrasel za betonarno ob samem robu industrijske cone

Nadaljevanje …

Pregled razpisov in seznam produktov zaleto 2010, ki so odprti oz. v pripravi na od-prtje:

1. v okviru Ministrstva za visoko šolstvo, zna-nost in tehnologijo (Kotnikova 38, 1000 Lju-bljana, tel: 01 478 47 56, petra.zagar@gov.si,www.mvzt.gov.si):

a) Javni razpis za dodeljevanje spodbud v okviruiniciative EUREKA za leto 2010 slovenskegadela mednarodnih raziskovalnih in razvojnihprojektov. Predmet sofinanciranja so razisko-valno razvojni projekti v podjetjih in RR (RR- raziskave in razvoj) organizacijah za prido-bivanje novih znanj ter za nove, spremenjenein izboljšane proizvode, postopke ali storitve,s sofinanciranjem stroškov za industrijske ra-ziskave) za podjetja in RR organizacije.

b) Javni razpis za podporo malim in srednje ve-likim podjetjem, ki izvajajo raziskave in razvojprogram EUROSTRAS, v okviru iniciativeEUREKA; sofinanciranje slovenskega delamednarodnih raziskovalnih in razvojnih pro-jektov za projekte, ki so potrjeni na medna-rodnem ocenjevanju Eurostars. Za podjetja(registrirana po ZGD-1) in raziskovalno raz-vojne institucije.

c) Javni razpis za mednarodne raziskovalne pro-jekte industrijskih združenj CORNET; sofi-nanciranje mednarodnih projektovkolektivnih raziskav, ki pomenijo raziskave,tehnološki razvoj in inovativne aktivnosti, kiso oblikovane in izvedene za razširjanje bazeznanja in vsesplošno izboljšanje konkuren-čnosti večjih skupin malih in srednje velikihpodjetij (MSP-jev) z upoštevanjem skupnihinteresov skozi raziskave, razširjanje znanja inodprt dostop do tega znanja.

2. v okviru Ministrstva za delo družino in so-cialne zadeve:

a) Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vredno-sti za izvajanje razvojno investicijskih projek-tov ter spodbujanje prezaposlitev insamozaposlovanja v letih 2009 in 2010.

- Sklop 1. – sofinanciranje že začetih razvojnoinvesticijskih; upravičeni stroški so stroškirazvojno raziskovalnega dela, materiala indrugi stroški povezani z RR aktivnostmi, stro-ški materialnih in nematerialnih investicij ne-posredno povezani z RR aktivnostmi, naložbev razvoj, izdelavo in testiranje proizvoda/sto-ritve in drugi operativni stroški.

- Sklop 2. – prezaposlovanje delavcev; subven-cija za prezaposlitev delavca v višini 4.000,00EUR na delavca, ki se prezaposli.

- Sklop 3. – samozaposlovanje zaposlenih; sub-vencija za samozaposlitev v višini 4.500,00EUR na osebo, z obvezo ohranitve samozapo-slitve za obdobje najmanj 1 leta, od datumaprijave v obvezno socialno zavarovanje

Odpiranja prijav: do 1. dne v mesecu, zadnje od-piranje 5. 5. 2010 oz. do porabe sredstev.Razpisana sredstva: 71.880.000 EUR.Več informacij: za Sklop1: Ministrstvo za gospo-darstvo; mag. Tončka Zadel, tel.: 01 400 32 54,oz. 01 400 32 17 (tajništvo) vsak delovnik od 9.ure do 11. Za Sklop 2 in 3: Ministrstvo za delo,družino in socialne zadeve); Aleksandra Tošič ,tel.: 01 369 76 59, vsak delovnik od 9. do 11. ure,e-pošta: aleksandra.tosic@gov.si3. v okviru Javne agencije za tehnološki razvoj

RS - TIA (Dunajska c. 22, 1511 Ljubljana): a) Mladi raziskovalci iz gospodarstva – generacija

2010 – oznaka: MR-10 (predvidoma junija2010). Javni razpis je namenjen za gospodarskedružbe, samostojne podjetnike in tehnološkecentre ter mlade podiplomske študente, ki simed neposrednim študijem do pridobitveznanstvenega naslova doktor znanosti s temelj-nim raziskovalnim delom za potrebe gospodar-stva želijo pridobiti kakovostne izkušnje, skaterimi se lahko po končanem študiju suve-reno soočijo z izzivi v gospodarstvu.

b) Javni razpis v podporo nacionalnemu sistemuinovacij – oznaka: INO-10 (predvidomamarca 2010); spodbuda podpornega okolja zadejavne na področju tehnološkega razvoja ininovacij.

c) Javni razpis za spodbujanje procesa komercia-lizacije znanja (predvidoma marca 2010); so-financiran bo prenos znanja in raziskovalnihrezultatov na trg. Namen javnega razpisa bo

pospešiti proces komercializacije v malih insrednje velikih podjetjih ter spodbujati usta-navljanje podjetij, ki bodo element uspešnekomercializacije znanja in bodo zaposlovalavisoko usposobljeno delovno silo ter dosegalavisoko dodano vrednost.

4. v okviru Slovenskega regionalnega razvojnegasklada: dodeljevanje ugodnih posojil za:

- za investicijske projekte v podjetništvu; dode-ljevanje ugodnih posojil upravičencem z za-četnimi investicijskimi projekti podjetniškegaznačaja; končni pogoji bodo določeni v raz-pisu, predvidoma maja 2010.

- za investicije v kmetijstvu; za projekte, ki seukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskihproizvodov in primarno pridelavo v kmetij-stvu; končni pogoji bodo določeni v razpisupredvidoma maja 2010.

- za investicijske projekte v občinsko infrastruk-turo; za financiranje projektov lokalne in re-gionalne javne infrastrukture.

5. Aktualnosti v okviru SID - Slovenska izvoznain razvojna banka (Josipine Turnograjske 6,1000 Ljubljana); financiranje preko poslovnihbank; EIB linija za:

- financiranje naložb malih in srednje velikihpodjetij.

- financiranje okoljevarstvenih in okoljskih na-ložb, ki jih izvajajo gospodarske družbe, s. p.ter pravne osebe javnega prava vseh velikostiin lastniških struktur.

- financiranje infrastrukturnih naložb, ki jih iz-vajajo organi javnega sektorja in podjetja, kiopravljajo komunalne storitve za infrastruk-turne naložbe.

- financiranje gospodarskih družb, samostojnihpodjetnikov in oseb javnega prava

- Jamstvena shema Republike Slovenije za pod-jetja. Nameni kreditov za katere se izdajajojamstva: financiranje osnovne dejavnosti pod-jetja, predvsem financiranje obratnih sredstev,novih investicij in dokončanje že začetih. Vomejenem obsegu (20% sheme) je možno šereprogramiranje kratkoročnih kreditov vsrednje ali dolgoročna.

Kontakt: tel: 01 200 75 30, info@sid.si,www.sid.si oz. sodelujoče banke.

In kje se tukaj (z)najdete podjetniki Sloven-skih goric?Preteklo leto je za bilo za večino malih in sred-njih podjetij težko, saj so glavne težave krizejasno izražene v veliki nelikvidnosti, ki je pove-zana z zamiki plačil - plačilni nedisciplini ter zzmanjšanim povpraševanjem na trgu. Letos nebo drugače, a predstavljena sredstva omogočajopodjetjem, ki ne razpolagajo z zadostnimi finan-čnimi sredstvi, hitrejši in intenzivnejši razvojprojekta in s tem izboljšanje finančnega položaja.Pri vsem pa je dobro vedeti nekaj preprostih na-svetov za črpanje evropskih povratnih sredstev:• Projekte načrtujte na podlagi razpisov, zlasti

si pripravite nekaj projektnih idej na zalogo.• Zberite čim več informacij, uporabljajte splet,

poiščite uspešne in znane primere dobreprakse, pojdite na dan predstavitve razpisa,iščite inovativne ideje.

• Finančni načrt naj bo izdelan realno, podjetjemora v poslovnem načrtu izkazati zaprto fi-nančno konstrukcijo na podlagi načrtovanihaktivnosti in v podjetju naj se vsaj edenukvarja z razpisi.

• Uspešnost podjetja je večinoma odvisna odpoznavanja rastočih ciljnih trgov ter oprede-litve prave ponudbe, ki tem trgom ustreza.Gospodarska kriza je spremenila potrebe innavade kupcev, zato preverite, ali vaša pro-duktno-tržna strategija še ustreza aktualnimrazmeram.

Vsaka prijava na razpis je svojevrsten projekt, kiprinese zagon, spremembe, kreativnost … nekajnovega, predvsem znanja, poznanstev in poslov-nih povezav. Cilj realizacije projekta-investicijeso uspešna: prijava, izvedba investicije oz. na-ložbe ter finančno oz. vsebinsko zaključevanjeprojekta po merilih razpisa. Le vse skupaj po-meni rast oz. razvoj, spodbujanje podjetništva,konkurenčnost, bogatenje izkušenj idr. In ne pozabite se poveseliti oz. obeležiti svojihna videz majhnih, a drznih poslovnih korakov.

Renata Vajngerl, Razvojna agencija Sl. gorice

Februarja smo izdelovali cvetlice in drugeizdelke iz krep papirja. Delavnico Spo-mladansko cvetje je vodila Jožica Fras, ki

je znanje obogatila še s pomočjo literature innavdihov iz narave ter ga na delavnici velikodu-šno delila z nami.

O zunanjem videzu, bontonu in javnem nasto-panju smo se poučili na predavanjih Saše Župa-neka, priznanega bontonologa. Zaradi velikegapovpraševanja je predavatelj marca pripravil šeseminar o zunanjem videzu in bontonu pri delus strankami.

Sredi marca smo poskrbeli še za vse ljubiteljskein profesionalne pridelovalce vrtnin, ki želijopridelovati zdravo zelenjavo na okolju prijazennačin. Strokovnjakinja za zelenjadarstvo inokrasne rastline Miša Pušenjak je predavala o

mešanih posevkih, vrtninah in zeliščih.

Končal se je program ABC podjetništva na podeželju

17. marca 2010 se je končal 60-urni izobraže-valni program ABC podjetništva na podeželju.Z njim je Izobraževalni center Slovenske goricesodeloval v projektu Letnega izvedbenega na-črta LAS Ovtar Slovenskih goric 2009, ki ga so-financira Evropski kmetijski sklad za razvojpodeželja: Evropa investira v podeželje. Brez-plačni program: poslovna komunikacija, sestavaposlovnih dopisov in prodajnih pogodb, po-nudba in povpraševanje, reševanje reklamacij,oblike podjetij, psihologija prodaje, zavarovanje,izterjava dolgov, zakonodaja in postopki usta-novitve podjetja ter finančno poslovanje je obi-skovalo 25 udeležencev iz območja Slovenskihgoric. V sklopu trženja so obdelali raziskavotrga, politiko sortimenta in cen, distribucijo terkomuniciranje s trgom. Predstavniki OOZ Lenart so predstavili točkoVEM in delovanje obrtne zbornice. Podjetnikiso govorili o svojih poslovnih izkušnjah, stro-kovnjaki pa o aktivni politiki zaposlovanja.

Alenka Špes in Natalija Arbeiter

Učenci in učitelji smo ujeli nepozabno pri-

ložnost za sodelovanje v mednarod-nem projektu. Na natečaju »InterkulturellesZentrum« s sedežem na Dunaju je sodelovalo105 šol iz petnajstih različnih držav, naša na-loga pa je bila poiskati partnerski šoli in skupajoblikovati projekt. K sodelovanju smo pova-bili madžarsko (PannoniaPrimary School) in bol-garsko šolo (First Pri-mary School¸”St. PaissiaHilendarski”) in tako zas-novali enega izmed 43nagrajenih projektov.Organizacija ACES (Aca-demy of Central Euro-pean School) je v letu2009/10 postavila vospredje pomen mladih,ki tokrat dobijo moč spre-minjati svet okoli sebe. Iz-brali naslov »Z majhniminogami do velikih kora-kov« (Small Feet Making Big Steps), ciljna sku-pina so bili učenci od sedmega do devetegarazreda.Ti so postali del šolskega parlamenta, formi-rali Ministrstvo za zdravo okolje, Ministrstvoza rekreacijo in zabavo ter Ministrstvo za šol-stvo. Sedemmesečni projekt (september - marec) jezajemal volitve in formiranje ministrstev, ra-

ziskovanje in predstavitev deficitarnih pokli-cev, uvedbo rekreativnega odmora,oblikovanje zdravih nahrbtnikov, izvedbo na-ravoslovnega nagradnega kviza, iskanje mote-čih faktorjev v okolju, delo in sodelovanje spartnerskimi šolami, mednarodno povezova-

nje in izmenjavo ter še mnogo drugih. Učenciso se z navdušeno vključevali v aktivnosti tertako spoznavali kulturo partnerskih držav.Projekt je vplival na učenčevo samopodobo,samozavest (predvsem na govornem po-dročju), hkrati pa prispeval k razvijanjustrpnosti in povečanju pripadnosti šoli (obli-kovali so svojo maskoto »Charlie« in logotip)ter k spodbujanju sodelovanja s pomočjovideo konferenc in dopisovanja. Načrtovanihin organiziranih je bilo nekaj srečanj. V sep-tembru smo se z učenko udeležili petdnev-nega seminarja v Salzburgu, kjer je potekalo

prvo srečanje predstavnikov partnerskih šol.Konec februarja (21. 2. - 23. 2. 2010) so nas vvelikem številu obiskali učitelji in učenci bol-garske in madžarske šole. V delavnicah smoglede na svoje interese imeli možnost navezo-vati stike in sklepati prijateljstva. Ogledu krajain podružnične šole Vitomarci je sledil ogledptujskega gradu in vožnja z vlakcem. Nasled-nji dan smo jih popeljali v Maribor, kjer so sipod strokovnim vodenjem ogledali staro me-

stno jedro, nato pa se z gondolopovzpeli na Pohorje.Čudovite skupne trenutke smozaključili z zabavo na podružni-čni šoli Vitomarci, kjer smo go-stili 80 novih prijateljev. Otroškaodprtost in razigranost sta s tka-njem novih vezi brez predsodkovnaučili nas, odrasle, kako ob iz-menjavi idej in pozitivne energijenastanejo nepozabni trenutki.Obisk bomo zagotovo vrnili, šeprej pa se bomo udeležili štiri-dnevnega zaključnega srečanjapartnerskih šol na Slovaškem,kjer bomo naš projekt tudi pred-

stavili. Ugotovili smo, da smo omogočili učen-cem neprecenljivo izkušnjo spoznavanjadrugih kultur in vrednot ter dodatno spod-budo za učenje tujega jezika.

Koordinatorica projekta: Petra Novak, prof.

26. MAREC 2010 | ŠT. 3 | 9

OVTARJEVE NOVICEZNANJE ZA RAZVOJ

Podjetniki Sl. goric – kje je vaša priložnost v 2010? Februar in marec pri Izobraževalnem centru Sl. gorice

Mednarodni projekt »Small Feet Making Big Steps«

RRA

Sspomladnim soncem pride kdaj prav kakšnaurica ležernega in humornega branja. Tokratbom na kratko predstavila mladinski roman

Pink, ki pa ni samo za mozoljave mladce in mla-denke, ampak tudi za njihove starše, morebiti za

stare starše, ki se bodoradi nostalgično spo-minjali preteklosti.Pink je duhovito bra-nje, ki bralca dobe-sedno ponese vosemdeseta leta, v časavtoričinega odrašča-nja. Roman ima avto-biografske poteze,čeprav ne gre za tipi-čno avtobiografijo,pač pa za opis dogod-kov iz mladosti.

Naslov mladinskega romana se nanaša na Jancinordečico, ki jo obliva vedno, najpogosteje ob najmanjprimernih trenutkih. Avtorica Janja Vidmar velike mladostne probleme,ki se zdijo nerešljivi, opiše humorno, ampak vse opi-sano lahko postane smešno šele zdaj, ko iz časovnedistance gleda na preteklost. V delu so opisani po-membni dogodki: zgodovinski (ti so povezani sTitom) in osebni (Jancino odraščanje, težave s spre-jemanjem lastnega telesa, iskanje smisla in posta-vljanje ciljev), oboji pa so med seboj prepleteni.

Jancina izkušnja je pravzaprav izkušnja odraščanjaob koncu socializma pred razpadom Jugoslavije:hrepenenje po kavbojkah Levi's, dobrinah, ki jih nibilo, so se pa dobile takoj čez mejo v Avstriji (kava,čokolada, vinilne plošče svetovno priznanih glasbe-nikov, ...) in hkrati izkušnja dozorevanja iz majhnedeklice, ponosne Titove pionirke, do rokerice.Pink je prejela tudi nagrado Večernica 2008. Žirijaza nagrado je zapisala naslednjo utemeljitev: »gre zapisateljičin najbolj avtobiografski roman do zdaj,umeščen v 70. leta v Maribor.« Roman Pink, ki je izšel pri založbi Didakta, je»hommage generaciji, ki je rasla v času hlepenja pozahodnih dobrinah, kot so bile milka, banane, rama,generaciji, ki ni imela ničesar, je pa imela drug dru-gega, kot pravi pisateljica.«Avtorici je po mnenju žirije uspelo z jasno gesto ob-vladati vso gmoto spominov in jih organizirati v za-bavno, pikro, otožno, avtoironično zgodbo, ki delujesveže in vznemirljivo za vse generacije - tiste, ki soše doživele redukcije, somrak Titovega odhajanja,»švercanje«, in one, rojene po Titovi smrti. Za tiste,ki niso doživeli rockerskih »frikov«, Titovih pionir-jev, mladincev in državnih blagovnih rezerv, paPink odstira svet odraščanja, ki s tem današnjim poeni strani nima, po drugi spet ima toliko skupnega. V knjižnici Lenart so mi z veseljem priporočili toknjigo v branje in jo bodo zagotovo tudi vam.

Črkoljubka Suzana

Mitja iz Voličine je star 16 let in obi-skuje drugi letnik srednje Elektro ra-čunalniške šole Maribor, smer

tehniška gimnazija. Z modelarstvom se je začel ukvarjati zelo zgodaj,nekje v 3. razredu osnovne šole. Navdušil se jepreko revije TIM, ki mu jo je brat nekoč prineseldomov. Njegova modelarska pot se je začela vAstronavtičnem raketnem klubu Vega iz Sev-nice, kjer so ga začeli pripravljati na prva tekmo-vanja. Na vprašanje, kdaj so se začeli prvi uspehi,skromno odgovori: »Moji prvi uspehi so se začelikar hitro. Dokazovati sem se začel že naprvem tekmovanju za mlade tehnike, kjersem osvojil 3. mesto. To mi je dalo še do-daten motiv za naslednja tekmovanja. Ljudje modelarstvo načeloma zelo slabopoznamo, razen redkih izjem, ki se s temukvarjajo. »V raketnem modelarstvu je osem razli-čnih kategorij. Intenzivno tekmujem vtreh kategorijah, ki jih bom na kratko opi-sal, to so; S3A, S6A in S8E/p. Kategorija S3A so rakete s padalom, kjerse ocenjuje trajanje leta, ki ima dovoljenomaksimalno potisno silo 2,5Ns. Za prista-jalno sredstvo je uporabljeno padalo, sajmora vsak kos varno pristati na zemlji.Kategorija S6A so rakete s trakom. Je zelopodobna kategoriji S3A, a pri kategorijiS6A je drugačno pristajalno sredstvo, insicer strimer oziroma zložen trak.Moja najboljša kategorija pa je S8E/p. To so ra-dijsko vodeni raketoplani. Pri radijsko vodenihraketoplanih se ocenjuje trajanje leta in pristanekna točko,« na kratko pojasni Mitja.Je to mogoče tudi njegov poklic v prihodnje?»Želim si, da bi to postal moj poklic, a državaSlovenija ne podpira tega športa kot drugedržave po svetu. Upam, da se bo kaj spremenilona boljše, ker raketni modelarji dosegamovrhunske rezultate na svetovnih pokalih, evrop-skih in svetovnih prvenstvih. Želim pa si, da biopravljal tudi poklic, ki bo vezan na letalstvo,zato je želja nadaljevati študij strojništva,« prag-matično zaključi mlad modelar.Vprašanje o drugih hobijih se mi je zdelo že zgu-ljeno, a sem ga vseeno postavila. Odgovor mepravzaprav ni presenetil.»Moj drugi hobi je jadralno letenje, ki mi je pri-raslo k srcu tako kot modelarstvo. Sam že drugoleto letim z jadralnim letalom.«Za najstniške zadeve kot sta film in glasba senajde čas, a ga je v veliki meri zaradi natrpanegaurnika precej manj kot pri njegovih sovrstnikih.Njegov najljubši predmet je seveda – kakopak –fizika, ki je zelo tesno povezana z Mitjevim mo-delarstvom.

Povprašam ga po njegovih uspehih, ki jih je kljubnjegovi mladosti res precej in na zavidljivi ravni.»Tekmujem po različnih Evropskih državah npr.v Španiji, na Češkem, v Srbiji, na Slovaškem, vAngliji, v Romuniji, v Rusiji. Moji največji uspehiso se pojavili v zadnjem letu, ko sem na evrop-skem prvenstvu osvojil dve srebrni medalji in nakoncu bil razglašen za najboljšega mladinca ev-ropskega prvenstva in skozi celo sezono semhodil po svetovnih pokalih po Evropi in s tremizmagami in s tremi 3. mesti osvojil 3. mesto vskupnem seštevku v kategoriji S8E/p v članskikonkurenci,« je skromen.

Največja neumnost, ki si jo kot otrok ali mladost-nik napravil ? »Moje največje neumnosti se dogajajo na tekmo-vanjih, ko ne poslušam bolj izkušenih članov re-prezentance in velikokrat se zgodi, da zatoostanem brez katere dobre uvrstitve,« skesanododa.Modelarstvo mu vzame veliko časa in zahtevaprecej odrekanja drugim stvarem, za katereimajo vrstniki veliko časa. Pri modelarstvu upo-rablja zelo veliko različnih materialov, večinomagre za različne umetne mase, balzo, tkanine, kar-bon, ki jih povečini ne dobi v Sloveniji, ampakmora te materiale naročiti iz drugih držav (Av-strija, Češka, Srbija, Nemčija … in včasih celo izKitajske). Torej je glede na vložek in čas res pre-cej drag šport, a na žalost premalo cenjen in po-znan.Pri promociji tega športa z odličnimi vrhun-skimi dosežki, želimo Mitji še veliko uspehov!

Suzana R. Breznik

Vsebina 15. tekmovanja v okviru za-voda za šolstvo je bila namenjenaZemlji in njenemu nastanku, kar

sovpada z mednarodnim letom astrono-mije, ki smo ga obeležili v letu 2009. V petek, 12. marca, je sodelovalo 12 osnovnihšol: OŠ Borisa Kidriča, Kidričevo, OŠ Cerkve-njak – Vitomarci, OŠ Cirkovce, OŠ Gustava Ši-

liha Laporje, OŠ Ivanjkovci, OŠ J. HudalesaJurovski Dol, OŠ Jarenina, OŠ Miklavž na Drav-skem polju, OŠ Ormož, OŠ Pesnica, OŠ RudolfaMaistra Šentilj in OŠ Sladki Vrh. Tekmovalce sta

pozdravila župan občine Sv. Jurij Peter Škrlec inStanislav Senekovič, ravnatelj domače šole. Ju-rovske mažoretke so se predstavile s koračnico,mladinska folklorna skupina pa je preko plesa inpetja prikazala kulturno dediščino kraja. Učenci so se preizkusili v pisnem delu in svojeznanje dokazovali tudi na orientacijski poti.Učenci so se morali pravilno orientirati, opisativreme, opraviti kartiranje, opazovati geografskein fizikalne procese ob potoku Globovnica, do-ločati namembnost stavb, razpoznavali so sto-ritvene dejavnosti, obrti in opravili meritevnaklona pobočja. Ob koncu so morali izračunatipot in čas poti, ki je bila dolga 4,2 km. Prav vseekipe so kljub obilici zapadlega snega pravoča-sno prišle na cilj. V času, ko so mentorji ocenje-valci popravljali teste in naloge terenskega dela,so tekmovalci poslušali predavanje geografa De-jana Krambergerja, ki je na zanimiv način pred-stavil svoje kolesarske podvige po Italiji. Vseekipe so bile izredno zadovoljne z organizacijoin gostoljubnostjo naše šole.

Vodja tekmovanja: Milena Kokol, prof.

Slovenske gorice nimajo samo uspešnih po-sestnikov in prodornih podjetnikov, tem-več tudi vrhunske, mednarodno

uveljavljene športnike. Eden med njimi je ja-dralni zmajar Primož Gričar iz Partinja, ki že večlet dosega vrhunske rezultate na tekmovanjih vjadranju z zmaji brez motorja. Trenutno je v hudimednarodni konkurenci na svetovni lestvicimednarodne letalske zveze (FAI) med tekmo-valci s standardnimi zmaji (razred 1) na tretjemmestu, med tekmovalcev z zmaji trdokrilci (ra-zred 5) pa prav tako na tretjem mestu. V tej zad-nji disciplini je bil Gričar minula tri leta najboljšina svetu.Letenje z zmaji brez motorja je izredno atrakti-ven in adrenalinski šport, ki terja od tekmoval-cev poleg vrhunske telesne in psihične

pripravljenosti tudi stoodstotno zbranost, saj vtej športni panogi ne more večje napake nihčenarediti dvakrat. Tekmovalci namreč merijosvoje moči, znanje in spretnosti v jadranju zzmaji brez motorja na višini od 4500 do 500 me-trov nad zemljo, tekmovanja pa trajajo od ene došest ur. Ob ugodni termiki in vetru v hrbet lahkojadralec preleti v eni uri od 60 do 100 kilome-trov, mnogo počasnejši pa je, če termika niugodna in če mu ne pomaga veter. Tekmovanjapotekajo tako, da dobijo tekmovalci oziroma pi-loti na startu načrt, katere točke na zemljevidumorajo z zmajem preleteti in kje morajo pristati.Nato pa piloti tekmujejo, kdo bo po določeni potičim prej priletel na cilj, ki je včasih oddaljen tudi200 kilometrov od starta. V okviru enega tekmo-vanja opravijo od enega do deset poletov, da bičim bolj zmanjšali vpliv naključij in sreče. Zatovelika mednarodna tekmovanja, ki potekajo navseh celinah sveta, potekajo običajno od 3 do 14in še več dni. V zadnjih letih se je popularnosttega športa, ki žal še ni olimpijski, zelo povečala.Na velikih mednarodnih tekmovanjih sodelujepreko 250 tekmovalcev iz vsega sveta. S čim si tekmovalec v primeru težav v zrakupravzaprav lahko pomaga? "Pilot ima v zrakupoleg zmaja na voljo samo še toplo letalskovrečo, letalni računalnik z GPS opremo (let zma-jev spremljajo s sateliti, zato subjektivne ocenesodnikov niso mogoče) in svoj pogum, znanje,iznajdljivost in izkušnje," pravi smeje Gričar. "Ja-dralni zmajarji smo letalci na sončni pogon.

Sonce namreč različno hitro segreva talne povr-šine, nato pa se topel zrak zaradi temperaturnihrazlik začne vzpenjati, kar jadralci s pridom iz-koriščamo. Včasih se lahko pilot z jadralnimzmajem v termičnem stebru vzpenja tudi s hi-trostjo okoli 14 metrov na sekundo. Če naleti naplast hladnega zraka, pa začne padati s hitrostjo10 ali več metrov na sekundo. V takšnih razme-rah mora pilot izredno hitro reagirati, da pono-vno ulovi ustrezne termične tokove, ki so zanepoznavalce nevidni, piloti pa jih vidijo po po-srednih znamenjih (oblaki, meglice, ptice, insekti,drevje in podobno). Če termike ni, jadralec za-radi gravitacije pri horizontalni hitrosti pada 45kilometrov na uro s hitrostjo meter na sekundo.Zaradi vseh teh okoliščin terja vsak polet z jadral-nim zmajem od pilota maksimalno koncentra-cijo, ne glede na to, ali gre za tekmovanje ali ne.«Večjih napak in nepazljivosti v jadranju z zmajibrez motorja zares ni mogoče popraviti, zatomorajo biti piloti jadralnih zmajev zrele in od-govorne osebnosti. Takšen je tudi Primož Gričar,ki ni samo odličen športnik, temveč tudi mlad,univerzitetno izobražen strokovnjak. Po poklicuje univerzitetni diplomirani inženir agronomije.Zadnjih šest let je Gričar profesionalni pilot, kinastopa za znano tujo letalsko firmo, v kateri jetudi testni pilot za preizkušanje zmajev. Gričar je vse podredil športu, zato se je odločiltudi za zdrav vegetarijanski način prehrane, karpomeni, da se je povsem odrekel uživanju mesa,rib, jajc in alkohola, uživa pa v indijski kuhinji.Tako dosega v zraku vrhunsko koncentracijo,poleg tega pa ni pretežek za letenje. Zadnje časevečino časa preživi na Bavarskem v Nemčiji terna številnih tekmovanjih po vsem svetu, kadarpa je le mogoče, pride domov na domačijo v Par-tinje (po domače pri Koroščevih), ki je po dena-cionalizaciji ponovno oživela. Enkrat je zbližnjega Pohorja priletel pred domačo hišo karz zmajem. Od takrat naprej sosedje pravijo, da

»Primož po nebu leti kot ptica«. Na domačekraje je zelo navezan, zato na mednarodnih tek-movanjih veliko stori tudi za njihovo promocijo. Primožu Gričarju je slovenski olimpijski komitepodelil status mednarodnega športnika. Ker ja-dranje z zmaji ni olimpijski šport, statusa vrhun-skega športnika ne more pridobiti. Sicer paGričar upa, da bo tudi ta šport kmalu postalolimpijski, saj si to v vseh pogledih zasluži.

Tomaž Kšela

OVTARJEVE NOVICE MLADI

10 | ŠT. 3 | 26. MAREC 2010

Območno geografsko tekmovanje v Jurovskem Dolu

Primož Gričar iz Partinja je med jadralnimi letalci med svetovno elito

»Po nebu leti kot ptica!«

Pred tekmovanjem se Gričar koncentrira, saj jepri poletih z zmajem lahko usodna vsaka napaka

Primož Gričar pravi, da je čudovit razgled ja-dralcem najlepša zahvala za ves trud

KNJIGOVOD

Dragi mladi ČRKOLJUBI!

Mitja Žgajner - perspektiven in uspešen modelar

Mitja na enem od tekmovanj

nimivega in poučnega mi je povedal. Večkrat meje popravljal tudi, kadar sem uporabljala nemškespakedranke. Še dobro se spomnim, kako mi jepojasnil, da se ne reče 'peglajzen' temveč likalnik.»Katica, govoriti moraš pravilno slovensko,« mije govoril. Sama pa sem mu v zahvalo kdaj pakdaj prinesla črnice ali druge gozdne sadeže, kisem jih sama nabrala.«Ko se spominja generala Maistra, dobi Katicaposebno ljubeč izraz na lica. »General me je učilin bil ljubezniv do mene. Bil je prvi tako ljubez-niv človek, ki sem ga v življenju srečala. Veste,takrat starejši, zlasti učitelji, do otrok niso bilitako prijazni. V šoli je večkrat močno pela šiba.General in njegova žena pa sta bila tako ljubez-niva, da sta mi ob odhodu »zabičala«, da moramgenerala vsaj enkrat na leto obiskati. Ko mi je ge-neral poklonil knjigo, mi je dejal tudi, da je zamenapisal tudi pesmico, v kateri omenja Katrco.«Gre za pesem Završki fantje, ki je že ponarodela.Med počitnicami leta 1929 je le za las manjkalo,da Katica ni zapustila domačega kraja in odšlana Gorenjsko. H generalu in njegovi soprogi jenamreč v spremstvu treh gospodov z avtomobi-lom prišla na obisk »teta z Bleda«, ki ni imelaotrok. Maister je Katico in njeno mamo povpra-šal, ali bi Katica šla s to teto za nekaj časa na Go-renjsko, kjer bi ji omogočili šolanje oziromausposabljanje za kakšen poklic. Katica in njenamama se za to nista odločili. Po počitnicah leta 1929 je Katica generala Mai-stra zares vsako leto obiskala v Mariboru. NaZavrh z ženo nista več prihajala na dopust, kersta si uredila hišo na posestvu v Uncu pri Ra-keku, kjer je 26. julija 1934 general Maister tudiumrl. »Zadnjič sem ga videla leta 1934, ko semga s košarico svežih češenj obiskala na domu,medtem ko je šla mama na obisk k sorodnici v

bolnišnico. Bil je že tako bolan, da me je najprejsprejela samo njegova žena. Ko sem že odšla, pame je poklicala nazaj, ker je general vstal iz po-stelje, da bi me pozdravil. Snidenja je bil vesel.Povprašal me je tudi, kako kaj teče življenje naZavrhu. Ob slovesu mi je v roko stisnil tudi nekajdenarja. Takrat sem ga videla zadnjič,« se Katiciorosijo oči ob spominu na velikega in plemeni-tega človeka.Letos bo minilo že 76 let od smrti generala Mai-stra. Katica je v tem času veliko storila za to, daspomin nanj ne bi obledel. »Generala Maistrasem zelo spoštovala, čeprav takrat še nisem ve-dela, kako pomembna je bila njegova vloga vzgodovini slovenskega naroda. Kasneje, ko semto spoznala, pa sem se pridružila prizadevanjemza ohranjanje spomina na njegovo delo in nanjegovo osebnost. K temu me je še zlasti prite-gnil zgodovinar Aleš Arih, pa tudi pisatelj TonePartljič in drugi.«Katica je kljub častitljivim letom še vedno akti-vna tudi v Turističnem društvu Rudolf MaisterVojanov na Zavrhu, za svoje delovanje pri ohra-njanju spomina na legendarnega generala in pes-nika ter na drugih področjih pa je prejela žeštevilna priznanja, ki jih skrbno hrani in s pono-som pokaže obiskovalcem. Ob večerih pa si radazabrunda že ponarodelo pesem, ki jo je napisalMaister in mislil nanjo:

»Zvečer se pa završki fantje zberoin na Selce gredo.Pod vrhom med slivami hramček čepi,po poti mu gledajo okenca tri,za tretjim pa Katrca spi …«

Tomaž Kšela

Vfebruarju je v okviru priprav na 20.obletnico slovenske osamosvojitveizšla druga, dopolnjena izdaja zbor-

nika Območnega združenja veteranov vojneza Slovenijo Lenart z naslovom Čas odloči-tve 1990 - 1991 (Pričevanja in dokumenti).Zbornik je »eden prvih na Slovenskem, ki hkratiponuja v branje spominske zapise in dokumen-tarno gradivo,« je ob prvi izdaji zapisal dr. Mar-jan Žnidarič. Zbornik je prinesel velikodokumentarnega gradiva, ki so ga ohranili inzbrali veterani vojne za Slovenijo z lenarškegaobmočja. Druga, dopolnjena izdaja, ki jo je ure-dil uredniški odbor v zasedbi Janez Kocbek,Peter Leopold, Darko Škerget, dr. Marjan Toš inIvan Vela, poravnava »svoj dolg do zbiranja gra-diva in dokumentov, ki so v izbrani količini našlimesto v tej knjigi,« je v popotnici dopolnjenemuzborniku zapisal dr. Marjan Toš in dopisal, da jedobršen del bogate dokumentacije predan usta-novam, ki so zavezane skrbeti zanjo. Veteranivojne za Slovenijo na lenarškem območju sotako izpolnili zavezo z lanskega letnega zbora,ki je temeljila na ugotovitvi, da v prvi izdaji»manjkajo nekatere kompleksnejše ocene in ana-lize, pa tudi nekateri podatki o dejanskem anga-žiranju posameznikov in enot. Bilo je storjenihnekaj krivic, ki jih je v tem kontekstu treba po-praviti, pravo vlogo in zgodovinsko sodbo pa bomogoče narediti šele čez čas, ko bodo nasplohzadeve dobili primernejšo zgodovinopisnoobravnavo in bodo upoštevane časovne di-stance.«

Druga, dopolnjena izdaja, tako prinaša celovitesezname udeležencev vojne v letu 1991 in novepoglede na ta čas na osnovi obsežne dokumen-tacije, ki je bila zbrana po prvi izdaji. Zbornik jepo dopolnitvi publikacija, primerna za poglo-bljena raziskovanja. Izdajo so omogočile vse ob-čine na območju lenarške upravne enote, Zvezaveteranov vojne za Slovenijo in Slovenski vojaškimuzej iz Maribora.

E.P.

Na Rudolfa Maistra v osrednjih Sloven-skih goricah spominja razgledni stolpna Zavrhu, imenovan Maistrov stolp,

saj so ga leta 1963 postavili na mestu, s kate-rega je general in pesnik občudoval lepote Slo-venskih goric. Prvi Maistrov stolp je bil lesen,zanj pa so les prispevali domačini. Danes stojina njegovem mestu kovinski razgledni stolp,ki je visok 17 metrov. Tudi zaradi tega stolpaZavrh vsako leto obiščejo številni turisti indrugi obiskovalci od blizu in daleč, saj se znjega vidi velik del severovzhodne Slovenije.

Tekst in foto T. Kšela

Danes si le stežka predstavljamo mejenaše države brez odločnih in pogum-nih dejanj generala Maistra in njego-

vih borcev v prevratnem obdobju leta 1918.Popolnoma upravičeno se lahko vprašamo, alibi danes sploh lahko govorili o obstoju sloven-ske države, v kolikor bi Maribor, Ptuj in celoCelje pristali v rokah novoustanovljene nem-ške Avstrije. Slovenskogoričani gledamo na ge-nerala Rudolfa Maistra – Vojanova s posebejvelikim ponosom, saj je v prelepih Slovenskihgoricah našel navdih za številne svoje pesmi,zato je prav, da mu v času njegovega rojstnegadne namenimo nekaj vrstic.

Maistrova mladost in vojaška leta v uniformiavstroogrskega vojaka29. marca 1874 se je očetu Francu in mami Fran-čiški Maister iz Kamnika rodil sin Rudolf. Nje-govo odraščanje je zaznamovala zgodnja smrtočeta (23. november 1887). Zaradi pomanjkanjadenarja je Rudolf prekinil šolanje na ljubljanskigimnaziji in ga nadaljeval v dunajski kadetnici,kjer se je izučil za častniški poklic; bil je zelomočan, gibčen, vzdržljiv in dober športnik. Včasu 1. svetovne vojne je bil referent pri okrož-nem poveljstvu črne vojske v Mariboru. Zaradipodtikanj nemških nacionalistov je bil kazenskopremeščen v Gradec, kjer pa so ga leta 1917 po-višali v čin majorja ter ga imenovali za stalnegapoveljnika poveljstva črne vojske v Mariboru.

Prevratni dnevi ob koncu 1. svetovne vojneNevarnost, da bo Maribor z okolico z razpadomAvstro-Ogrske ob koncu 1. svetovne vojne pri-ključen novoustanovljeni republiki nemški Av-striji, je bila precejšnja. V teh trenutkih so prišledo izraza Maistrove sposobnosti, ki jih je prido-bil v avstrijski vojski. Do prvih prelomnih trenu-tkov je prišlo 1. novembra 1918, ko je Maister ssvojim odločnim in samozavestnim nastopomdal avstrijskim poveljnikom vedeti, da je Mari-bor del jugoslovanske posesti in ne del nemškeAvstrije. Še istega dne je kot odkrit domoljubpodal povelje svojim vojakom v slovenskem je-ziku. Zaradi okrepljenih nemških enot v Mari-boru je 9. novembra 1918 Maister razglasilmobilizacijo vseh fantov in mož, starih od 18 do40 let. Pri zbiranju denarja za vojsko mu je polegmariborske posojilnice pomagala tudi lenarška.Kljub temu, da so vračajoči možje iz front bili sitivojne, se je Maistrovi vojski pridružilo velikoSlovencev, med njimi je bilo tudi veliko vojakoviz Slovenskih goric. 23. novembra 1918 je v Ma-riboru prišlo do znamenitega prevrata, v kate-rem je Maister s svojimi možmi razorožilnemško zeleno gardo, t. i. Schutzwehr. Kasnejeje Maistrova vojska zasedla slovensko narodno-stno mejo od Radgone do Dravograda, s čimerso se po štajerskih mestih, trgih in vaseh pričelaštevilna slavja in navdušenje nad osvoboditvijoizpod nemškega jarma.

Maistrova upokojitevPet let po koncu 1. svetovne vojne, ki jih je Ru-dolf Maister preživel v uniformi novoustano-vljene kraljevine SHS, se je oktobra 1923 končalanjegova vojaška pot. Po predčasni upokojitvi jegeneral Maister še več časa posvetil umetnosti,ki mu je bila pri srcu že od njegove rane mlado-sti. Med njegovimi deli sta posebej znani pesni-ški zbirki Poezije (izdana leta 1904) in Kiticamojih (1929). Nekatere pesmi iz slednje zbirkeso nastale na Zavrhu, kjer je Maister počitniko-val pri prijatelju Štupici. Življenjska pot narodnega junaka, domoljuba inenega najpomembnejših mož v naši zgodovinise je končala 26. julija 1934 na Uncu pri Rakeku.Na njegovi zadnji poti po Sloveniji do Maribora,kjer je pokopan na pobreškem pokopališču, soga spremljali številni Slovenci, ki so mu na tanačin izkazali spoštovanje in zahvalo za dejanja,ki jih je storil za slovenski narod.

Dejan Kramberger

Vosrednjih Slovenskih Goricah živi že-nica, ki je generala Maistra osebno po-znala in se ga še vedno živo spominja.

To je Katica Lešnik, rojena Žižek, z Zavrha, kisedaj živi pri sinu v Selcah. Žižkovi so bili vi-ničarji pri Maistrovemu prijatelju Franju Štu-pici, notarju iz Lenarta, ki je sicer živel vLenartu, na Zavrhu pa je imel podeželsko vilo. General Maister z družino je rad prihajal na obi-ske k svojemu prijatelju, trikrat pa je v njegovipodeželski vili na Zavrhu preživel poletni do-pust. Kot v brošuri Maistrov Zavrh navaja zgo-dovinar dr. Marjan Toš, je general na Zavrhupreživljal dopust leta 1924, 1925 in 1929. Zad-njega bivanja Rudolfa Maistra v Zavrhu se dobrospomni Katica Lešnik, ki jo je general in pesnikvčasih klical kar Katrca. Takrat je bila stara desetlet.»Z generalom, ki je bil takrat že bolan in je lahkohodil samo s pomočjo dveh palic, sem takratpreživela veliko časa. Leta 1929 je na Zavrhu pre-živel čas šolskih počitnic. Z njim sta bili tudi nje-gova soproga in kuharica, sinova pa sta prišlasamo za en teden,« se spominja Katica. »Generalje poletne dneve preživljal na ležalniku, jaz pasem mu vsak drugi dan prinašala pošto, po ka-tero sem hodila v eno uro oddaljeni Lenart.Poleg pisem je general dobival tudi več časopi-sov, med drugim tudi Jutro. Včasih, ko je bil šezdrav, se je general, kot so mi povedali starejši,veliko sprehajal po Zavrhu. Še posebej rad se jeustavil pri svojem borcu Francu Krambergerju,s katerim sta se veliko pogovarjala.«»Kmalu po tem, ko je general prišel na Zavrh,me je povprašal, kako mi kaj gre branje. Ko semmu povedala, da ne najbolje, mi je dejal, da bova

vsak dan skupaj brala. Tako je tudi bilo. Najprejsem pred njim vsak dan brala pripovedke ozi-roma pravljice iz knjige. Ko sem jo z njegovo po-močjo prebrala, pa mi je dajal za brati članke izJutra. Ob odhodu mi je general poklonil knjigo,iz katere sem brala, v njej pa sem našla še ban-kovce, ki so takrat zame predstavljali pravo pre-moženje. Dal mi je dva tisoč dinarjev. Knjige žalnimam več, ker je oče nekoč z njo podkuril vpeči,« se spominja Katica.

»Ko sem jeseni prišla ponovno v šolo, še vednonisem najbolje brala. Ker me je učitelj vprašal,zakaj čez počitnice nisem nič brala, sem mu po-vedala, da me je vsak dan učil brati general Mai-ster,« pripoveduje Katica. »Učitelj se je začel takoglasno smejati, da je odmevalo po vsej šoli.»Ravno tebe, viničarsko hči, je brati učil generalMaister,« se je norčeval. Pa me je res! Veliko za-

26. MAREC 2010 | ŠT. 3 | 11

OVTARJEVE NOVICESPOMINJANJA

Katica Lešnik: General Maister me je kot desetletnodeklico učil brati, jaz pa sem mu hodila po pošto invčasih v zahvalo nabrala tudi kanglico črnic!

General Rudolf Maister Vojanov

Katica Lešnik z Zavrha se še živo spominja generala Maistra in svojih srečanj z njim

General Maister je bil prijazen in dober Čas odločitve 1990 – 1991(Pričevanja in dokumenti)Druga, dopolnjena izdaja

Maistrov stolp

Ljudje, ki nam domači kraj pomeni kaj večkot le stalno prebivališče, na različne na-čine izkazujemo ljubezen do domačega

okolja. Na prav svojstven način izkazuje pripad-nost domačemu kraju, domači kulturi, običajemin kulinariki gospa Vesna Merčnik iz Benedikta,mati štirih otrok (uspešnih glasbenikov), ki je ssomišljeniki iz domačega Benedikta ogromnoprispevala k promociji Slovenskih goric.

Slovenskogoriška kulinarika se predstavi v MariboruGospa Merčnik je tako v sodelovanju z LASOvtar na stojnici v trgovskem centru City pred-stavljala tradicionalne slovenskogoriške dobrote,med katere spadajo domači kruh, pecivo, poticein še posebej domači sadni kruh oz. bolj znanpod imenom »klecnprot«, že pred 11-timi leti inna ta način tudi veliko prispevala k promocijiblagovne znamke Ovtar, saj ljudje še danes ne-katere njene izdelke poznajo prav pod tem ime-nom. Ob sobotah lahko tako obiskovalciomenjenega trgovskega centra v Mariboru, po

katerem zadiši po svežih domačih slovenskogo-riških dobrotah, poskušajo specialitete iz kuhinjeVesne Merčnik. »Še posebej pestri so dnevi predprazničnimi vikendi, takrat je namreč povpraše-vanje po domačih dobrotah še posebej veliko,zato ostane marsikatera noč neprespana,« je na-smejano razlagala Merčnikova, ki ob pripravidomačih jedi uživa, še najbolj pa jo veselijo znaniobrazi, ki se radi vračajo k njeni stojnici, kar jidokazuje, da so dobrote pripravljene resničnovrhunsko in s polno mero ljubezni.

»Dete ne sme prerano razvijati svojih duševnihzmožnosti, da se duševna sila prezgodaj

ne troši.«»Strog je oče, ako zahteva, kar mora biti. Trmaje često izraz močne volje. Boriti se je pa protisurovosti v rodbini in krutosti napram živalim.«»Najhujša človekova nasprotnika sta alkohol in

tobak.«»Uri tudi levo roko, sicer desna stran možganovpreveč trpi.«»Krepi voljo, krepka volja je pot do uspeha.«»Spoštuj nasprotnikovo mišljenje! Bodi v obče-

vanju vedno gentleman!«»Filozofija mora registrirati rezultate ved in tvo-riti sintezo.««Sestavek je povzet po knjigi z naslovom Življe-nje in delo vladnega svetnika Emilijana Lileka,Celje, 1941(tudi Lilekova portreta in LorbekRajšpova kmetija sta iz te knjige), ki jo je napi-sal Janko Orožen, in po elektronskih virih http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:1456/VIEW/inhttp://www.knjiznica-celje.si/zgodilo/lilek.htm.

Mihela Ferlinc

Člani Območnega združenja veteranov vojneza Slovenijo Lenart so se konec februarja (26.2. 2010) zbrali na rednem letnem zboru.

Ob pregledu opravljenega in ob novemdelovnem programu so po letu dniznova potrdili, da se je zaradi poslab-

šanih ekonomskih razmer znova poslabšal so-cialni položaj članov. Mnogi so izgubili delo,nekateri pa so z zaslužki na eksistenčnem mi-nimumu, tako da vse težje preživijo. Kljubtemu pa ne beležijo bistveno povečanega ob-sega sredstev solidarnostnih denarnih pomoči,

ki jih v sicer omejenih kvotah nudi ZVVS. Območno združenje VVS Lenart v Slovenskihgoricah je bilo ustanovljeno 21. maja 1996.Združuje veterane slovenske osamosvojitvenevojne iz leta 1991 iz občin Benedikt, Cerkvenjak,Lenart, Sveta Ana, Sveti Jurij in Sveta Trojica vSlovenskih goricah. Združenje šteje 239 članov,število članov je konstanto z rahlim trendom na-raščanja.

Veterani so se udeležili številnih kultnih, špor-tnih in družabnih prireditev in srečanj, ki so jihprirejala sosednja območna združenja. Sodelo-vanje je nadvse koristno in potrebno, saj z njimkrepijo pristne tovariške odnose.

»Lani smo uspešno izvedli tradicionalni pohod»Po poteh generala Maistra«, ki je bil na ob-močju občine Lenart. S to prireditvijo utrjujemomedsebojne vezi in negujemo zgodovinski spo-min na tradicijo slovenskega uporništva 20. sto-letja, v kateri ima generala Maister s svoji miborci-prostovoljci za severno mejo pomembnomesto. Pohod je bil izjemno obiskan in so ga po-drle tudi lokalne skupnosti, zlasti domicilna ob-čina Lenart. V okviru priprav na skorajšnjo 20. obletnico slo-venske osamosvojitve smo lani pristopili k do-polnitvi našega zbornika Čas odločitve 1990 –1991. Sodelovali smo z mnogimi društvi in organiza-cijami pri utrjevanju domoljubja in bili vpeti vdruštveno delovanje v posameznih občinah.Vzdržujemo tudi stike in sodelovanje z veteran-skima organizacijama SEVER in Zvezo združenjborcev za vrednote NOB. Več sodelovanja si že-limo tudi s šolami,« je zapisano v poročilu o deluveteranov vojne za Slovenijo lenarškega območjaza lansko leto.

E.P.

Lilekov dijak, Ciril Špindler, pravnik, društvenidelavec, politik in publicist, je še zapisal:

Lilek je čustveno globoko koreninil v do-mači zemlji. Rad je poudarjal tista zgodo-vinska dejstva, v katerih se je naš narodni

genij povzpel do svetovnega pomena. Z velikimponosom nam je govoril o Boškoviću, Tesli, Pu-pinu, Valvazorju, Miklošiču, Cvijiču, Meštro-viću in Prešernu. Ob sleherni priliki nas jenavduševal za lepote naše domovine, a s posebnoljubeznijo je govoril o svobodoljubni Bosni inHercegovini, kjer je dolga leta služboval kot pro-fesor. Koliko mu je bilo priraslo k srcu zlasti»šeher« Sarajevo, o tem priča dejstvo, da se je šena stara leta spomnil sarajevske »Prosvete« in jipostal legator. Ko me je leta 1930 poklic zaneselv Sarajevo, sem preko Prosvetine knjižnice našelstik s svojim učiteljem. Moram reči, da sem setudi na svojih poznejših potovanjih po Balkanuin Srednji Evropi često spomnil na Lileka, sajmenda nisem naletel na večjo zgodovinsko aliumetniško znamenitost, na katero bi nas Lilekne bil svojčas opozoril. Dunaj, Carigrad in Pragaso mi bili kar domači spričo njegovih opisov, kiso se mi živo vtisnili v spomin. Ni čuda, kajti nje-gova izvajanja so bila vedno zanimiva in napeta.Njegova ura je vedno prehitro minila.

Lilek je bil kozmopolit v najčistejšem smislu be-sede, bil je mož zrelih življenjskih nazorov in ne-navadno discipliniran duh. S svojo besedo namje zaostril kritični pogled na svetovne dogodke,ki jih je vselej motril skozi prizmo občečloveškemisli, resnične humanosti in stroge stvarnosti,kajti bil je fanatik resnice in je jedko žigosalvsako zgodovinsko in družabno laž. Vselej jestremel za tem, da iz zgodovinskih dogodkov inpokretov izlušči kot jedro stremljenje za svobodomisli in vesti, za osebno poštenje in socialno pra-vičnost. Neomajna temelja družabne ureditve sta

mu bili angleška »magna charta libertatum« infrancoska deklaracija človeških pravic. S pose-bno temeljitostjo se je zadrževal na demokrat-skih osnovah švicarske ustave in na statutukmetske občine Poljice. Z zanosom je govoril overskih preporoditeljih Wicliffu in Husu, o bo-sanskih bogomilih in angleških kvekerjih. Res-nični borci za svobodo in narodne pravice so mubili možje Trubarjevega kova, kultu Zrinjskih inFrankopanov je zoperstavljal mučeniški lik Ma-tija Gubca.

V dobi črne svetovne vojne je Lilek z odkritimisimpatijami govoril o grških heterijah, tajnihdruštvih in italijanskih karbonarjih, ki so se zorožjem v roki borili proti turškim oziroma ita-lijanskim tlačiteljem, posebno pa je veličalsrbske boje za narodno svobodo in državnosamostojnost. Mi smo razumeli njegovo neizgo-vorjeno misel. Uprli smo pogled proti slovan-skemu jugu in verovali v boljšo bodočnostsvojega naroda, ki mu je Avstrija odrekla celoslovensko gimnazijo v Celju. Ko je širom Slove-nije odmevalo gibanje za majniško deklaracijo,smo se mi mladi uporniki zbirali v rdeči sobiceljskega Narodnega doma in dajali duška svo-jim narodnim čustvom, prepevajoč himno»Bože pravde« in »Onam, onamo«. Ta našausmerjenost je bila v veliki meri zasluga ravna-telja Lileka, ki nam je v luči zgodovinskih dogod-kov razširil zgodovinsko obzorje in nam v časunajstrašnejše reakcije pokazal pot k samostoj-nemu raziskovanju in lastnemu oblikovanju ži-vljenjskega in svetovnega nazora.

Ko smo 1. julija 1921 kot mladi maturanti odha-jali v življenje, nam je Lilek kot »vademecum«položil na srce nekoliko lepih misli, ki jih nava-jam po svojih zapiskih:»Godba in petje sta vzgojni sredstvi za plemeni-tenje srca.«

Letos mineva 15 let od prvega presmecapred Ruperško cerkvijo v Voličini, ki ga jepostavilo Društvo presmec iz Dolgih njiv.

Cvetna nedelja leta 1999 je dan, ko je 120 članovdruštva ponosno poneslo 303,98 metrov dolgpresmec, ki se je s svojo rekordno dolžino vpisalv Guinessovo knjigo rekordov.

Zgodba o nastanku društva sega v leto 1994, koje ustanovitelj in idejni vodja Jože Vogrin preži-vel strelski napad ene izmed islamističnih tero-rističnih skupin v Egiptu, kjer je bil na oddihu.Zaobljubil se je, da bo vsako leto ob cvetni ne-delji izdeloval presmece. Že leto zatem biloustanovljeno Društvo presmec, ki je natoiz leta v pripravljalo daljši in mogočnejšipresmec, s čimer so pritegnili v Slovenskegorice oči širše slovenske javnosti. Poleg re-kordnega presmeca iz leta 1999 so prese-netili že v letu 1998, ko so pripravili 171metrov dolg presmec. Leta 2000 jim je pripostavitvi 51 metrov visokega presmecapred cerkvijo Sv. Ruperta v Voličini poma-gal celo helikopter. Leto zatem so simboli-čno pripravili kar 2001 presmec, med temko je presmec v letu 2002 s 4,5 metri dose-gel rekordno debelino. Do cerkve so gaprepeljali kar s pomočjo konjske vprege obspremstvu koles, s katerimi so svoje butare pri-peljali člani društva. Tudi v naslednjih letih so setrudili na svojstven način presenetiti farane inštevilne druge obiskovalce, ki so prihajali vvedno večjem številu. Poleg velikonočnih aktiv-nosti pa 45 članov društva vsako leto pripravi

tudi adventni venec s premerom 8,5 metra, kikrasi plato pred cerkvijo vse od začetka adventado svečnice. Kljub precej muhavi in dolgi zimi tudi letos nemirujejo. »Največ težav nam letos predstavljazbiranje zelenja, pa tudi z oljko, ki jo vsako letopripeljemo iz slovenske Istre, je zaradi dolgezime nekaj več težav kot prejšnja leta«, opisujetežave pri letošnji izdelavi presemeca idejnivodja in »oče« Društva presmec Jože Vogrin terv isti sapi dodaja, da se je v preteklosti pri izde-lavi presmeca zbralo precej več ljudi, saj so bilidelovniki ljudi precej drugačni, poleg tega pa sosi ljudje veliko lažje vzeli dopust, kot je to v da-našnjem (pre)hitrem tempu življenja. Kljubvsem težavam pa obljublja, da bo tudi letošnjipresmec vreden ogleda in bo s ponosom krasilplato pred cerkvijo Sv. Ruperta v Voličini.Člani društva, ki žrtvujejo precej prostega časatako pri izdelavi presmeca, adventnega venca inpri pripravi drugih starih običajev, si zagotovozaslužijo prav posebno pohvalo. Veseli bodoprav vseh, ki bodo s svojim obiskom počastilipostavitev letošnjega, že 15 – tega presmeca, kibo v višino meril kar okrog 27 metrov. Vse, ki

jih zanima, kako so v preteklosti že naši dedjepostavljali presmece, vabijo to nedeljo, 28.marca, ob 9.30 pred cerkev Sv. Ruperta v Voli-čini. Za spomin in srečo pri hiši pa boste domovlahko odnesli tudi pravcati slovenskogoriški pre-smec.

D.K.

OVTARJEVE NOVICE TEMA

12 | ŠT. 3 | 26. MAREC 2010

IZ DEDIŠČINE V SEDANJOST

Veterani vojne za Slovenijo

»Mnogi udeleženci osamosvojitvene vojne ševedno nimajo urejenega statusa veterana, sajjim zakonodaja tega ne omogoča. Zato je bilatudi v minulem letu ena poglavitnih skrbipomoč veteranom pri urejanju statusnih zadev.Ob tem smo podprli nekatere pobude za spre-membo zakonodaje. Veterani želijo s poštenimdelom zagotoviti dostojno preživetje sebi in svo-jim družinam in poudarjajo, da je dolžnostdržave, za katero so se borili in tvegali najsve-tejše, da zagotovi vsem državljanom pogoje zadelo, dostojno plačilo, preživetje in socialno var-nost,« poudarja predsednik OZ VVS Lenart dr.Marjan Toš.

Profesor, zgodovinar, etnolog in vladni svetnik

Emilijan Lilek(1851-1940) 70-LETNICA SMRTI konec

Društvo presmec iz Dolgih njiv vpi-sano v Guinessovo knjigo rekordov

OVTARJEVA POHVALA

Vesna Merčnik, »Benediškiklecnprot« in Klapovühi

»

26. MAREC 2010 | ŠT. 3 | 13

OVTARJEVE NOVICETEMA

Delovanje v TD KlapovühPoleg aktivnega dela na domačiji pa Vesna najdetudi čas za aktivno prostovoljno delovanje v do-mačem kraju. Še posebej aktivna je v turističnemdruštvu, TD Klapovüh. Benediške gospodinje,ki aktivno delujejo v tem društvu, si veliko obe-tajo tudi od predvidenega termalnega parka, kinaj bi v prihodnjih letih nastal v Benediktu. Pov-praševanje po domačih specialitetah bi namrečv Benediktu in okolici zaradi številnih turistovmočno naraslo. Posledično bi zaživele tudi drugegospodarske dejavnosti.

Navdih in zaščita »Benediškega klecnprota«kot blagovne znamke?V prvi vrsti mora človek spoštovati svoj kraj inobičaje svojih prednikov, tako peka domačih slo-venskogoriških dobrot v Benediktu ni nič no-vega, saj je v preteklosti na podeželju skoraj vsakahiša pekla kruh. Poleg tega smo imeli v Bene-diktu zelo znano sušilnico sadja, tako da je bil»klecnprot« iz Benedikta že v preteklosti znan poožji in širši okolici, razlaga Merčnikova in dodaja,da je prav zaščita »Benediškega klecnprota« kotblagovne znamke ena izmed prioritet Glasbeno-turističnega društva Klapovüh. »V kolikor senam bo izšlo vse po načrtih, je naša želja v pri-hodnosti tudi ponovna oživitev sušilnice sadja vBenediktu, s čimer bi prispevali k turistični po-

nudbi Benedikta.Po Benediktu inokolici je namrečše vedno veliko av-tohtonega samo-rodnega sadnegadrevja,« je razložilanovopečena lo-kalna turistična

vodnica, ki obiskovalcem tega hitro razvijajočegakraja v Slovenskih goricah rada predstavi lokalneznamenitosti in zanimivosti. Benediške kmečke gospodinje so se že dogovo-rile o sestavinah klecnprota, ki bo po receptu nji-hovih mam in babic poleg obveznih sestavin zakruh vseboval še posušena jabolka, hruške, slivein orehe. Manjka le še dokončen dogovor o raz-merjih posameznega sadja v recepturi, ki se jebodo morale strogo držati vse, ki bodo želele so-delovati pri pripravi in prodaji »Benediškegaklecnprota«. Njihova želja ga je ponuditi in pred-staviti čim širšemu krogu.

Klapovühi, mladi glasbeni talenti iz Sl. goric Vesni z veseljem priskočijo na pomoč mož inotroci. In z otroki smo že pri novi zgodbi ouspehu iz Benedikta, saj sinova Tadej in Jernejter hči Maja tvorijo skupaj z Markom, prav tako

domačinom iz Benedikta, glasbeno skupino, kisliši na ime Klapovühi. S pristno in svojevrstnonarodnozabavno glasbo so Klapovühi že navdu-šili številno občinstvo širom Slovenije. Izvirna be-sedila iz domačega okolja so posebnost, zaradikatere poznajo Klapovühe tudi izven meja našedržave. Poleg domačih ljubiteljev slovenske na-rodno zabavne glasbe se nad njimi navdušujejotudi v sosednji Madžarski, Švici in Liechten-steinu. Seveda se za uspešnimi glasbenimi talentiskrivajo tudi smeli in optimistični cilji, tako lahkoKlapovühe v naslednjih letih pričakujemo tudina slovenskem izboru za Eurosong. Že sedaj selahko pohvalijo s tremi glasbenimi zgoščenkamiin štirimi videospoti. Še posebej so ponosni nazlato ploščo za več kot 7000 prodanih zgoščenk,s čimer so zaenkrat tudi edini otroški ansambel,ki je to častno nagrado prejel v Sloveniji. Vesna Merčnik ima tako veliko razlogov, da jelahko ponosna na svoje otroke, ki jih pogosto tudikar sama spremlja na nastopih. Kot pravi, pa je šeposebej vesela, ko je doma zbrana vsa družina, karje, resnici na ljubo, zaradi številnih nastopov indrugih obveznosti bolj poredko.

Dejan Kramberger

IZ DEDIŠČINE V SEDANJOST

Tel.: 02/729-15-60

Fax.: 729-15-71

Kontakt: 031/675-236

NUDIMO NAJEM GRADBENE OPREME KOT JE:

- fasadni odri in drugi stroji, ki se uporabljajo v gradbeništvu. Za ve informacij smo vam na voljo na naši spletni strani: www.lipa-lenart.si

Povabili ste na ogled:

Včetrtek, 18. 3. 2010, zvečer se je v mari-borskem Kulturnem inkubatorju odvi-jala svojevrstna kulturna prireditev, ki ji

je dal posebno barvo Romeo Štrakl iz Sv. Trojice.

Program so sestavili trije dogodki, združeni v ve-černo kulturno druženje za ljubitelje glasbe instripovske umetnosti. Odprli so razstavo stripovin ilustracij izvrstnega ustvarjalca Romea Štra-kla. Organizator prireditve Dušan Hedl in avtorsta predstavila medijsko izredno odmevno Štra-klovo knjigo The Who – zgodbo o zbirateljstvuin avtorja kot svetovno uspešnega zbiralca vinil-

nih plošč in drugega gradiva o legendarni glas-beni zasedbi. Hkrati je s svojim miksom finskihpijanskih pesmi, uspavank, tanga in polke nasto-pila finsko-nemška glasbena skupina Valder-rama .Njeni člani so se na poti iz Jene na Planico, kjerso z »gverilskim« nastopom podprli izjemnega

finskega smučarskega skakalca Janna Ahonena,predstavili tudi v Mariboru.

E.P.

Planica 2010 in kulturna “gverila”

Romeo Štrakl v MB - kulturnem inkubatorju

V sodelovanju s fotografom Bojanom Mihaličems tem mesecem uvajamo rubriko »Fotografijameseca«. Ker gre za nagradni natečaj, navajamonekaj osnovnih pravil, ki jih bo ob sodelovanju nanatečaju potrebno upoštevati:- fotografija mora biti posneta v letu 2010, oz.

ne sme biti starejša od enega leta,- tematsko bomo dajali prednost fotografijam,

ki promovirajo lepoto Slovenskih goric, torej narava, življenje v omenjenem okolju inraznolikosti letnih časov,

- digitalna fotografija mora biti v jpeg formatuvelikosti vsaj 3Mb,

- fotografija mora biti opremljena s polnimimenom in poštnim naslovom avtorja, na-vedbo kraja, kjer je bila posneta, in naslovomfotografije,

- na natečaju lahko sodelujejo samo amaterskifotografi.

Z oddajo fotografij na elektronski poštni naslovinfo@fotosplet.net pristajate na brezplačno ob-javo svojega posnetka v našem časopisu in na so-delovanje na razstavi najboljših fotografij obkoncu natečaja v maju 2011.Najboljšo fotografijo, ki ne sme biti dodatno ra-čunalniško obdelana, bo izbrala petčlanska ži-rija, v kateri bodo trije uveljavljeni slovenskifotografi, krajinski slikar in predstavnik podjetjaNikon Slovenija, ki podarja nagrado za zmago-valno fotografijo: kompaktni digitalni fotoaparatNikon.

Tokratna fotografija, s katero vas želimo levzpodbuditi k sodelovanju, se ne bo potegovalaza nagrade. Posneta je bila ob jezeru Komarnik.Avtor: Bojan Mihalič/fotosplet.netNaslov fotografije: »Tihota«

Ob dnevu žena je bila v avli občine Sv.Ana otvoritev prodajne razstave VDCPolž, enota Mravlja iz Lenarta, ki šteje

37 varovancev. To je njihova tretja samostojnarazstava od leta 2008 pod vodstvom mentoricJasne Šosterič in Bojane Komperšak.Razstavljena so bila likovna dela varovancev, kiso zajemala različne tematike; od cvetne moti-vike, morja, grozdja in vinske trte, obrazov,stavbne dediščine …Izredno pozornost ženam sta izkazovala varo-vanca Slavek in Ivan, ki sta vsem obiskovalkamskrbno delila prisrčne šopke iz prvega pomla-danskega cvetja. Varovanca Tanja in Aleš stauvodoma zapela znano pesem Dan ljubezni,nakar je prostovoljka VDC Lenart, DarinkaČobec, s skrbno izbranimi besedami pričaralapomladansko in nostalgično vzdušje ljubezni, kiga ni zmotil otožen naslov pesmi Naj pada zdajdež, ki jo je zapela varovanka Romana. Zbrane so poleg podžupana matične občine Sre-čka Ruhitla nagovorili še: ravnatelj tamkajšnjeosnovne šole Boris Mlakar, vodja enote LenartGordana Kosanič ter župan sosednje občineŠentilj, Edvard Čagran. Razstavo je na ogled po-

stavil domači likovni umetnik Danijel Ferlinc.Glasbeno dogajanje so popestrili še nadebudniharmonikarjii OŠ Sveta Ana: Anja, Urban in

Simon. Občutek domačnosti ob pesmi Slovenkater Mamin kruhek so pričarale pevke Društvaupokojencev Lenart. Razstava bo odprta do 23.aprila.

Suzana Rejak Breznik

Vsoboto in nedeljo, 6. in 7. marca 2010, jev športni dvorani v Kanalu ob Soči v or-ganizaciji Mažoretne in twirling zveze

Slovenije in Twirling kluba Nova Gorica pote-

kalo četrtfinalno in polfinalno tekmovanje vtwirling športu za 10. odprto državno prvenstvoMTZS, ki bo 17. in 18. aprila v Lenartu in Bene-diktu. V ostri konkurenci, tekmovalo je preko150 tekmovalk v različnih kategorijah, so Lenar-čanke dosegle kar 23 uvrstitev v veliki finale,med 8 najboljših, ki se bodo potegovale za naj-boljše uvrstitve. V kategoriji SOLO začetni nivo 1 Junior je ŽivaLORENČIČ dosegla 2. mesto, Barbara ŠKERGET4. mesto in Gabrijela GRABUŠNIK 8. mesto.V kategoriji SOLO začetni nivo 2 Junior je Tjaša

FIŠER EMERIH dosegla 3. mesto, Katja ŠKER-GET 6. mesto, Ana Tiana BAUMAN je dosegla7. mesto.V kategoriji SOLO začetni nivo 3 Junior je LanaŽABČIČ dosegla 1. mesto, Anja JAGER je osvo-jila 6. mesto.V kategoriji DANCE TWIRL 1 Kadet je TinejaORNIK dosegla 8. mesto, v kategoriji DANCETWIRL 1 junior je Barbara ŠKERGET osvojila7. mesto.V kategoriji DANCE TWIRL 2, Junior je KatjaŠKERGET osvojila 5. mesto, kar tri Lenarčanke:Ana DAJČMAN, Tjaša FIŠER EMERIH in KajaKOBALE so osvojile 6. mesto. V kategoriji DANCE TWIRL 3, Junior je LanaŽABČIČ osvojila 3. mesto, v kategoriji Freestyle- srednji nivo je Maxime EMERŠIČ osvojila 1.mesto, Petra ROKAVEC pa 4. mesto.V kategoriji pari sta par Tajda ŽUGMAN in AnaTiana BAUMAN osvojili 2. mesto, Katja ŠKER-GET in Tjaša FIŠER EMERIH 4. mesto ter ŠpelaEKSELENSKI in Alja ŽABČIČ 5. mesto.Tekmovalke je na tekmovanje več kot uspešnopripravil in vodil trenerski team Petra ROKA-VEC, Tadeja BRAČKO in Leon OMERZU. Obadneva pa so tekmovanje kljub oddaljenostipridno spremljali starši.

Srečko Dajčman V nedeljo, 28. februarja, so Ljudski pevci Društvaupokojencev Lenart predstavili svojo novo zgoš-čenko z naslovom Prešmentani Lenart. Na pred-stavitev so povabili tudi prijateljske skupine ljudskihpevcev.

V četrtek, 4. marca, je v Domu kulture Lenart po-tekal večer zabavne glasbe, na katerem so pod vod-stvom svojih mentorjev nastopali učenci Glasbenešole Lenart. Prisluhnili smo instrumentalnim iz-vedbam lahkotnejših in zabavnih melodij različnihavtorjev, od Gershwina, Avsenika, Paula Anke, L.Slaka, H. Mancinija in drugih.

25. marca je v Kulturno turističnem centru SvetaAna potekala pregledna revija otroških gledališkihpredstav Otroški oder 2010: območna revija otro-ških gledaliških skupin iz občin Benedikt, Cerkve-

njak, Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij v Sloven-skih goricah. Pripravil jo je Javni sklad za kulturnedejavnosti, Območna izpostava Lenart, v sodelova-nju z osnovno šolo in občino Sveta Ana. Nastopiloje 11 otroških gledaliških skupin, revijo pa je stro-remljala Dunja Zupanec.

Člani SGF Cerkvenjak se bodo v petek, 26. 3. 2010,ob 17. uri v OŠ Cerkvenjak zbrali na 11. občnemzboru. Pregledali bodo opravljeno delo in potrdilidelovni program za 2010.Občnemu zboru bo ob 18. uri sledila svečana pred-stavitev knjige Cerkvenjaški besednjak (Antujoškibesedjak) člana Slovenskogoriškega foruma mag.Cirila Paluca. Priznani raziskovalec kulturnozgo-dovinske dediščine v knjigi domači in tuji javnostipredstavlja več kot 9800 narečnih besed.

Vdomačem, privlačnem okolju stare, obo-kane kleti Gostilne Šiker v Močni pri Le-nartu je v petek, 12. marca 2010, zvečer

potekala predstavitev knjižnega prvenca SašeFluherja, romana Deklica z vprašajem. Ob pred-stavitvi je na violino zaigrala Ekatarina Lepoša.Avtor: novinar, pisatelj in podjetnik o svojemprvem romanu pravi: »To je zgodba o Aleksu. TaAleks bi lahko bil avstrijski, češki ali slovaški. Lahkoje tudi slovenski. Skratka, živi nekje tu, kjer živijotudi bralci tega romana. Želim si, da bi nekega dneprebral ta roman tudi kakšen Američan ali Rus. Aše najbolj bodo začutili in čutili delovanje njegovegasrca in uma Srednjeevropejci. Nekega dne se Aleksuponudi priložnost za boljše življenje.«

ep

JSKD Območna izpostava Lenart in KD Be-nedikt sta v sodelovanju z OŠ Benedikt inobčino Benedikt v četrtek, 11. marca 2010,

pripravila območno revijo lutkovnih skupin izBenedikta, Lenarta, Svete Ane, Svete Trojice inSvetega Jurija v Slovenskih goricah. Nastopili so: Lutkovni krožek OŠ J. Hudalesa Ju-rovski dol pod vodstvom Martine Škrlec s koro-ško ljudsko MOJCA POKRAJCULJA, Lutkovnaskupina OŠ Sveta Ana pod vodstvom Ane Šnofls predstavo MODROSTI V GOZDU, Lutkovnaskupina Male čarovnice Sveta Trojica pod vod-stvom Tanje Cekovski z ZELIŠČI MALE ČA-ROVNICE, Kobaceki OŠ Lenart pod vodstvomMarjetke Šenekar z afriško pravljico KAJ JENAJBOLJŠE in Lutkovni krožek Deteljice OŠBenedikt pod vodstvom Viktorije Kukovec –Potrč z BREMENSKIMI MESTNIMI GODCI.Revijo je strokovno spremljal Slavko Rakuša Sla-

vinec, nastopajoče in publiko pa so nagovoriliMilan Gumzar, župan občine Benedikt, Janez Ši-janec, predsednik KD Benedikt, Breda RakušaSlavinec, vodja JSKD Lenart in Franc Schönwet-ter, predsednik Sveta JSKD Lenart.

ep

OVTARJEVE NOVICE KULT-URNO

14 | ŠT. 3 | 26. MAREC 2010

Kvalifikacije za 10. državno prvenstvo Mažoretne in twirling zveze Slovenije

Uspeh Lenarčank

Benedikt: tradicionalne Lutkarije

Foto: Jani Kobale

Foto: Bojan Mihalič

Foto: Bojan Mihalič

Saša Fluher: Deklica z vprašajem

Prodajna razstava na Sv. Ani navdušila

Natečaj: Fotografija meseca

Očistimo si Slovenijo!Vseslovenska čistilna akcija bo potekala 17. aprila 2010 s pričetkom ob 9.00in se bo končala predvidoma okoli 14.00 ure, in sicer bo potekala v vsakemvremenu. Sodelujoči bodo prejeli natančna navodila, katerih vrst odpadkovse lahko varno lotijo in katere naj pustijo na terenu. Za nevarne (kemikalije,azbest ...) in večje odpadke (zapuščena vozila, gradbeni material) bodo po-skrbele pristojne službe, ki so izurjene za ravnanje z njimi. Za rokavice tervreče in malico bo poskrbljeno na zbirališčih akcije. Akcija poteka v vsehslovenskih krajih, kjer so na občinah pristojni referenti za to akcijo, več po-datkov lahko dobite pri njih osebno ali na www.ocistimo.si

Skrbno urejena okolica s posameznimigrmički zelišč, ki so v času mojega obiska šepočivala pod snežno odejo, ter strma vijuga-

sta pod navzdol, kam, ne vem. Gostiteljica DanicaKolarič mi prijazno razloži, da greva v njeno čaj-nico. Človek bi pričakoval ambient v smislu zaste-kljenega zimskega vrta na prisojni strani hiše. Atemu ni tako, saj greva navzdol po hribčku, sredikaterega opazim dimnik, kar v meni vzbudi velikozanimanje. Ustaviva se pred težkimi lesenimi vrati,ki jih odpre z velikim kovanim ključem, nato vsto-piva in moje oči začno švigati po skrbno urejenemprostoru. No, to pa je res prava čajnica, si mislim,odlično. Kmalu se ob prvi skodelici zares aromati-čnega čaja malo segrejem in najin pogovor hitrosteče.

Povod za pot v svet raznovrstnih zelišč?Danica: »Najprej me je pritegnila zdrava pre-hrana, potem pa sem prišla do spoznanja, dabrez zelišč ne gre. Vedno bolj sem se poglabljalain me je to tako pritegnilo, da nisem mogla ne-hati z raziskovanjem zdrave prehrane. Seveda seje tem mojim idejam priključil mož, s katerimsva hodila na različna izobraževanja v zvezi zzdravo prehrano in zdravim načinom življenja.Najina želja je približati se naravi in v skladu znjenimi pravili bivati v okolju.«Koliko let vztrajate, kako so nastale raznoraznegredice s številnimi zelišči okoli hiše?»Prišla sem do tega, da se moram nekje začetiučiti in da tudi na tem področju rabim znanje insem se pred desetimi leti včlanila v Zeliščarskodruštvo Maribor. S tem sem dobila mentorja, kije v Mariboru precej poznan, zeliščarja, BorutaCerkveniča, ki mi še sedaj pridno pomaga z na-sveti.Najprej sem si naredila načrt, kam bom kaj po-sadila, in tako so gredice nastajale ena za drugo,kar pa seveda še zdaj ni končano, saj imam v mi-slih še več rastlin, ki bi krasile okolico doma inbogatile moje čaje. Možnosti zasaditve je biloveč, naprej sem tuhtala, če bi jih zasadila po sku-pinah, po boleznih … Trenutno naš okoliš bo-gati 126 rastlin, kar seveda ni dokončno število.Letos imamo v načrtu ponovno zasejati travni-ške rože, saj je na tem mestu, kjer so sedaj gre-dice, bila robida in smo s preureditvijo precejtravne ruše uničili. Potem bi rada začela koloba-riti, da bi se ohranilo čim več travniških rastlin.V neposredni bližini gredic je tudi sadno drevje.Stare sorte, ki jih nameravamo pomladiti. Ta sa-dovnjak je dolga leta propadal in tako je sedaj to

bolj v domeni moža, ki se je dogovoril s sadjar-jem o pomlajevanju starih sort in zasaditvi sadik.Vesela sva, da sva med temi drevesi našla zdra-vilno krhliko, katere lubje pomaga pri raznih že-lodčnih tegobah. Zelo se tudi trudim urediti

sprehajalni park med gredicami zelišč in gostepovabiti na Anin čaj in ponuditi še kakšnega odpar čajev, nikakor pa nisem človek za masovnoproizvodnjo čajev. So sprostitvene nianse čajaboljše, vsaj zame.«Še beseda o vaših čajih …»Na začetku nisem razumela vsega. Po spodbudimentorja sem s pomočjo knjig, skozi samoiz-obraževanje in prakso spoznala veliko pomemb-nih naravnih zakonitosti, ki jih je potrebnoupoštevati pri čajih. Zelo pridno prebiram Aši-čeve knjige in si z njegovimi nasveti pomagam.Zelo veliko časa namreč preteče, da spoznašprave kombinacije rastlin, četudi rastline dobropoznaš. Tukaj je potrebne res veliko prakse indela s samimi rastlinami.Čaj za njega (za prostato), je čaj, na katerega semzelo ponosna. Sestavljajo ga vrbovec, list breze,zlata rozga, … Čaj za njo (čaj za težave v meni);vsebuje žajbelj, plahtico, …Anin čaj je moj prvi čaj za dobro počutje in semponosna nanj, saj je širom občine precej znan,ljudje ga zelo pohvalijo. Sestavljajo ga same pri-jetne rastline; materina dušica, meta, melisa, …Čaj dobrovoljček pa je še v fazi priprave. Rastlinje namreč zelo veliko in bi npr. lahko kar sprotiponudila čajno mešanico glede različnih potreb.Rastline se nabirajo domala skozi vse leto. Spo-mladi se začne nabiranje rastlin. Te narežem inv senci posušim ter jih skrbno shranim v tem-nem in suhem prostoru. Kasneje v čajne meša-nice porazdelim ščepce različnih zelišč ter jihzmešam. Take čaje je potrebno pustiti 8-10 min

prelite z vročo vodo, da se posamezne učinko-vine izlužijo. Dodamo lahko malo medu, limone,sladkorja.«Kako je okolica sprejela vaše ukvarjanje z zelišči? »Najbližji te nikoli čisto prav ne sprejmejo. Imampa podporo vse družine ter prijateljev in znancevin vsi pijemo te najrazličnejše čaje. So drugačemisleči in tega niti ne želim spremenit, nepo-sredne kritike ni.Rada pa ozaveščam ljudi na zeliščnih dnevih, kijih letno pripravimo in se skupaj podamo medcvetlice ter razna zelišča. S TD Sveta Ana vo-dimo ta projekt in vsako leto se ga udeleži karnekaj ljudi iz bližnje in daljne okolice, ki jim jestik z naravo pomemben.Sem pa vedno vesela ljudi, ki pridejo na t.i. »ze-liščni dan«, ki poteka v Aninem tednu. Začne ses pohodom v naravo, v zdravo okolje, v okoliciobčine. Potem gremo spoznavat rastline s po-močjo mojega mentorja. Naberemo okoli 50 ra-zličnih rastlin, ki jih tudi pokažemo v oblikirazstave glede na različne bolezni ali kakšnodrugo rabo. Letos me je povabila občina k sode-lovanju in smo dali te čaje v darilne pakete ob-čine, kar je zame velika spodbuda.« Zame je pomemben predvsem zdrav način ži-vljenja, ohranjanje narave, seznanjanje. Delati ssrcem pijačo za dušo. Upam, da še koga »oku-žim,« hudomušno in dobrohotno zaključi najinpogovor.

Suzana Rejak Breznik

Planinsko društvo Lenart je bilo ustano-vljeno 26. decembra 1974. S tem je bilauresničena dolgoletna želja po ustanovitvi

samostojnega planinskega društva; znani so namreč podatki, da so bili Slovenskogoričani

člani Dravske podružnice Sloven-skega planinskega društva v Rušahže leta 1902. Leta 1974 so tekle intenzivne pri-prave za ustanovitev planinskegadruštva na območju takratne občineLenart. Jeseni so ustanovili iniciati-vni odbor, katerega predsednica jebila Elizabeta Senekovič, ki je postalatudi prva predsednica društva. Naustanovni seji je bilo 56 članov inpredstavnik Planinske zveze Slove-nije, prof. Tine Orel. S tem se je začelorganizirani razvoj planinstva in občina Lenartje s tem postala bogatejša za zelo dejavno dru-štvo. Sedanji predsednik je Franc Meke, ki je bil pod-predsednik društva že v letu 1979 in vseskozibudno spremlja delovanje in razvoj društva. Samje zelo veliko pripomogel k njegovemu vzponuin priljubljenosti, s svojo skromnostjo in umir-jenostjo pa le še vzpodbuja staro in mlado, da sezaljublja v planinstvo. O tem priča tudi članstvo

v PD Lenart, ki je od leta 2005 do 2009 poraslood 117 do 276 članov. Med njimi bomo srečaliotroke iz vrtca in tudi tiste, ki nosijo na svojihramenih že pet ali šest križev. V zadnjem času pa so v društvu zlasti ponosni

na šolane vodnike z licencama Ain B. Vodniki s prvo licenco sotisti, ki vodijo gornike na lahkekopne ture (Leopold Omerzu,Štefan Lebreht, Sanja Peklar inMitja Brunčič). Vodnik z B (intudi A) licenco pa je Franc Meke,ki sme udeležence voditi po zah-tevnih kopnih turah v visoko-gorju. Lenarški planinci pa se lahko vsvoji dobi delovanja pohvalijotudi z večjimi vzponi, kot so: Mt.Blanc (1975, 2006, 2007), Gross-glockner (2004) in Gran Paradiso(2009). Tradicionalno poznani je

njihov prvomajski pohod na Zavrh, uveljavljapa se tudi pohod žensk na čast 8. marcu. Izpustitipa seveda ne gre njihovih pohodov po sosednjidržavi Hrvaški, kjer sta letos na vrsti otok Krk inUčka.

Danica Zemljič

26. MAREC 2010 | ŠT. 3 | 15

OVTARJEVE NOVICEZA ZDRAV VDIH

Letošnji februarski pohod v Zasavje

Na vrhu 4061 m visokega Gran Paradisa 2009

Danica Kolarič

Ob čaju v ospredju skromnost Planinsko društvo LenartPo občnem zboru 5. 3. 2010 v prostorih Gasilskega doma Lenart

Priprave na čistilno akcijo

Na pobudo društva Ekologi brez meja sebo 17. aprila zgodil največji prostovolj-ski okoljski projekt v Sloveniji. Očistimo

Slovenijo v enem dnevu je akcija, ki se je naj biudeležilo 200.000 prostovoljcev. Pobudniki sodobili idejo pri Estoncih, ki jim je uspelo maja2008 očistiti državo v enem samem dnevu.50.000 prostovoljcev je v petih urah odstranilo10.000 ton odpadkov, za kar bi v običajnih oko-liščinah država potrebovala tri leta. Tako bi se v Sloveniji 17. aprila združilo vsaj200.000 prostovoljcev, ki bi odstranili 20.000 tonodloženih odpadkov. Hkrati pomeni akcija tudiozaveščanje o boljšem ravnanju z odpadki, izde-lali pa bodo tudi prvi digitalni register in zem-ljevid z lokacijami čim večjega števila divjihodlagališč. Za uspešno izvedbo skrbi več kot 500občinskih koordinatorjev, pri popisu odlagališčpa sodeluje več kot 1000 ljudi.

Tej akciji se je že pred časom pridružila občinaLenart. Z namenom seznaniti in pritegniti k ak-

ciji čimveč posameznikov in društev smo 10.marca organizirali informativni sestanek, na ka-terem smo predstavili potek same akcije. Udele-žba na sestanku je bila izredno visoka, kardokazuje, da našim občanom, vrtcem, šolam,društvom in organizacijam ni vseeno za našeokolje. Vse prisotne na sestanku smo seznanilis postopkom popisovanja divjih odlagališč (pri-družili smo se čistilnim akcijam 13. in 20.marca), dogovorili smo se tudi, da do 25. marcavsa društva in posamezniki na občino oddajovse popisne liste, ki jih bodo do takrat izpolnili.

Na podlagi seznama popisanih divjih odlagališčbomo naredili načrt čiščenja, da bomo lahko 17.aprila skupaj z ostalimi kraji po Sloveniji očistilinašo občino. Vsak izmed nas bo na tan dan(prav tako tudi ostale dni v letu) poskrbel, dabodo divja odlagališča v naši občini izginila.

Pred 17. aprilom bo zadnji sestanek z nosilci inizvajalci akcije na območju Občine Lenart 7. aprila ob 15.00 uri v Centru Slovesnkih goric– mala dvorana/pritličje, Trg osvoboditve 9, kobomo tudi določili, kdo bo prevzel določenodivje odlagališče, pa tudi kje bodo zbirna mestaza pobrane odpadke.

Vse informacije o projektu in poteku akcije sona voljo na spletni strani www.ocistimo.si.

Koordinatorja akcijeMag. Vera Damjan Bele

Mirko Kojc

Zeleno razvrščanje: ločujmo odpadke!Biološki odpadki zavzemajo več kot 30 odstotkov gospodinjskih odpadkov. V naših restavracijahni nič drugače! Z ločenim zbiranjem bioloških odpadkov prispevamo k zmanjšanju količin na de-ponijah odloženega materiala in s tem k manjšim emisijam toplogrednih plinov.Povzeto po Slovenia Green 300 zelenih dni in še 65 za povrh

foto: Franc Meke

foto: Štefan Lebreht

Žikarce osvojila prvo mesto tudi med članskokonkurenco, vseskozi pa kot trenerja sodelu-jeta Drago Čučko in Milko Slanič. Sodelovanjese je začelo v sezoni 2006/07 ko je prvič ŠDSelce z svojim podmladkom sodelovalo v slov.ligi U17. Takrat je nekaj dečkov nastopilo zaKMN Maribor Branik, kjer so pod vodstvomDraga Čučka prav tako osvojili naslov prvakaU17. Torej uspehov podmladka ne manjka inje dobra napoved za nadaljnji razvoj futsala vSelcah, v krajevni skupnosti Voličina, v Slo-venskih goricah, kjer bi si ob širšem sodelova-

nju zaslužili prvoligaša, ki ne bi bil le muhaenodnevnica, saj je tradicija igranja maleganogometa ena najdaljših v Sloveniji.Letošnjo sezono so dečki odigrali dokaj suve-reno in z lepo prednostjo osvojili najprejvzhodno skupino nato pa na zaključnem tur-nirju, ki je bil v Ribnici, igrali z drugouvrščenoekipo iz zahodnega dela naše države, ekipoBlack White iz Kopra, ki so jo premagali kar7:1. Nato so se v finalu še tretjič srečali z ekipoExstrem- Sodražica, ta je namreč kot drugou-vrščena vzhodnega dela premagala prvouvrš-čeno ekipo zahodnega dela, podmladekTolminskega Puntarja. Exstrem je bil tokrattrši nasprotnik kot v prvih dveh tekmah, ven-dar so bili v res lepi tekmi igralci borbeni dokonca in zasluženo premagali lanske prvake s3: 2. Veliko zaslug za uspeh so imeli tudi navi-

jači, ki se jih je zbralo za avtobus in kombi inso igralce že vnaprej poimenovali v »šam-pione.«

Pripravil Milko Slanič

Da je mali nogomet v Slovenskih goricah res-nično doma, je pokazal nov velik uspeh pod-mladka ŠD Selce, ki je v sezoni 2009/10nastopal v državnem prvenstvu do 15 let v so-delovanju z KMN Zavrh in osvojil naslovdržavnega prvaka v tej kategoriji. O uspehu mladih nogometašev je spregovorileden izmed trenerskega dvojca, Milko Slanič.Sodelovanje med klubi je pot do uspehaPo mnenju trenerja Slaniča je medklubsko so-delovanje še enkrat več potrdilo spoznanje, damorajo klubi med seboj čim bolj sodelovati,

dejstvo je, da bi v Slovenskih goricah ob zgled-nejšem sodelovanju klubov zagotovo imelipoleg mladinskih kategorij tudi v članski kon-kurenci moštvo, ki bi krojilo vrh slovenskegafutsala.

Dečki, jedro ekipe trenira že peto leto pri ŠDSelce in se ponaša z marsikaterim turnirskimpokalom, so si že lani nabirali izkušnje skupajz starejšimi dečki v slovenski ligi, takrat U17,kjer so bili prav tako prvaki za ekipo Dupleka.Prav ta ekipa je v poletni ligi na travi Selce –

Prvaki Slovenije v KMN Zavrh-Selce U -15 2009/10

Nemirne noči in krči v trebuhih so bili simp-tomi številnih mladih nadebudnih nogometa-šev, ki pa se niso pojavili zaradi viroze, ampakzaradi pričakovanja turnirja, ki se je odvijal vsoboto, 13. marca, v Voličini. Na prvem tur-nirju v kategorijah do 8 in 10 let, ki so ga or-ganizirali v KMN Slovenske gorice, se jeskupno pomerilo 10 ekip. Pri najmlajših je tur-nir, katerega si je ogledalo okrog 100 gledalcev,osvojila ekipa KMN Benedikt, ki je prvo mesto

osvojila pred NK Lenart na drugem in KMNSlovenske gorice na tretjem mestu. Med malcestarejšimi, v kategoriji do 10 let, je konkurenciekip Palome, Lenarta, Benedikta in Slovenskihgoric zmagala slednja, torej domača ekipa izVoličine ter na ta način organizatorjem popla-čala vložen trud v pripravo turnirja. Več o tur-nirju na www.volicina-sport.si

DK

Odbojkarice Benedikta so v zadnjih štirihtekmah 2. DOL za ženske zabeležile polovi-čen izkupiček. Tako so v 18. krogu, na doma-čem igrišču, v sosedskem derbiju zpremagale ekipo Nove KBM Branik II.Očitno jim Mariborčanke, ki so sicer na le-stvici prevej višje uvrščene, ležijo, saj so jihpremagale že v jesenskem delu tekmovanja.Med tem ko so gladko zmago Benedičankezabeležile proti zadnje uvrščeni ekipi KajuhŠoštanj, so na gostovanjih v 19. in 21. krogumorale priznati premoč nasprotnic iz Zreč inAnkarana. Z jutrišnjim 22. krogom (27.marec) se tudi zaključuje sezona 2009/2010,od katere se bodo na domači tekmi od do-mače publike skušale odbojkarice Benediktaseveda posloviti z zmago, vendar pa bo na-loga vse prej kot enostavna, saj prihaja k njim4. uvrščena ekipa ŽOK Kema Puconci, ki seob uspehu v Benediktu nadeja preboja med

najboljše tri. Tekma se bo v športni dvoraniv Benediktu pričela ob 18. uri. DK

Sanjski nizom nepremagljivosti v letu 2010 in 8.zaporedno zmago v 3. SKL vzhod za moške solenarški košarkarji uspešno sklenili sezono2009/2010. Z dvanajstimi zmagami in štirimiporazi so sezono končali na drugem mestu, lezmaga pa jim je zmanjkala od želenega 1. mesta,ki neposredno vodi v višjo ligo.

Po besedah predsednika kluba Smiljana Fekonjeso v klubu s sezono zelo zadovoljni, saj jim jeuspelo klub v tem letu, odkar je prevzel vodenjekluba, finančno sanirati in poravnati dolg iz pre-teklega obdobja. »Ekipa je v drugem delu sezonepokazala svoj nesporen talent in potencial ter zosmimi zaporednimi zmagami dokazala, da jesposobna osvojitve lige in uvrstitve v višji rangtekmovanja, kar bo cilj v prihodnji sezoni, ko boekipa še zrelejša in še bolj uigrana. Motivacija zanaprej je zagotovo forma v zadnjih ključnih tek-mah, ko smo igrali proti ekipam z vrha lestvicein jih vse brez izjeme premagali. Še posebejsladka je zadnja domača zmaga proti Nazarju, kije tudi postal prvak lige, in zadnja tekma protiSavinji, katero smo popolnoma nadigrali in se jioddolžili za poraz v Lenartu v prvem delu se-zone,« je zadovoljno razlagal predsednik KKNona Lenart, Smiljan Fekonja, in še dodal:»Opazen napredek v primerjavi s prejšnjimi se-zonami je tudi pri odnosu igralcev do dela natreningih in pozitivna klima na tekmah, velikezasluge za to ima nedvomno nov trener RobertKarlo, ki smo ga pred pričetkom sezone pripe-ljali v klub.«V klubu jih razveseljuje številno občinstvo, ki sena domačih tekmah vedno zbere v lepem številu,tako je obisk lenarških domačih tekem med naj-večjimi v ligi. »Podpora s tribun je zagotovo do-

daten polet igralcem na igrišču, vodstvu klubapa potrditev, da delamo na pravi način in da smona pravi poti. Vsekakor pa je eden od ciljev v pri-hodnje pripeljati v klub še kakšnega pokrovitelja,ki bi zagotovil oziroma zapolnil še finančno platzgodbe o preboju v 2. ligo, ki predstavlja precejvečji finančni zalogaj,« je poudaril predsednikkluba, ki je hkrati tudi generalni pokrovitelj. Ponjegovih besedah je velika želja oziroma ciljkluba v prihodnji sezoni uvrstitev v 2. slovenskoligo. Na ta način želijo ponuditi Lenarčanom šekvalitetnejše košarkarske predstave.Še vabilo vsem mladim, ki se navdušujejo nadkošarko. Poleg uspešnega dela članskega moštva

v klubu dajejo velik poudarek delu z mladimi, sajle-to edino zagotavlja uspeh v prihodnje. Tako vsvoje vrste vabijo vse nadebudne košarkarje, kibi se želeli poizkusiti in se naučiti te zanimiveigre ter v prihodnosti obleči tudi dres članskegamoštva KK Nona Lenart.

Dejan Kramberger

OVTARJEVE NOVICE ŠPORT

16 | ŠT. 3 | 26. MAREC 2010

V klubu se učijo borilnih veščin ju-jitsa. Tre-ningi potekajo v športni dvorani Lenart vsaktorek in četrtek od 18.00 – 19.15 za otroke inod 19.30 – 20.45 za odrasle (info: 041/468-839).

Osnovni namen borilnih veščin ni napad aliobramba, ampak z urjenjem, razmišljanjem innačinom življenja uskladiti dejavnost posamez-nikovega telesa in duha, ki s tem telesom upra-vlja. To borilno veščino so razvili že Samuraji,uporabljata pa jo še danes vojska in policija povsem svetu. Poskušamo se naučiti, kako se vnajrazličnejših situacijah čim bolje ubranitipred morebitnim napadalcem oziroma napa-dalci.

Z veseljem se pohvalimo, da imamo v našemklubu tudi že zmagovalko – Tajo Frešer, staro9 let iz Lenarta, ki je v letošnjem letu osvojila žeobe zlati medalji v prikazovanju tehnik za

otroke do 14 let, in sicer na državnem turnirjuletos januarja v Ribnici v Kočevju s 135 udele-ženimi tekmovalci ter na državnem prvenstvufebruarja v Šempetru v Savinjski dolini s 147udeleženimi tekmovalci. Glede na trenutno do-sežene rezultate je Ju-jitsu zveza Slovenije TajoFrešer povabila tudi na mini olimpijado, ki jepotekala konec februarja v Ljubljani.

Aljoša Frešer

Za KK Nona Lenart uspešna sezonaLe zmaga od prvega mesta in uvrstitve v 2. SKL

Trener in igralec KK Nona Lenart Robert Karlov gorečem boju pod nasprotnim košem

Zmagovalci do 10 let KMN Slovenske gorice Zmagovalna ekipa do 8 let KMN Benedikt

Novost v tem letu so tudi redni nastopi navija-ške plesne skupine

Zlata medalja iz kategorije 1 (deklice 9-10 let)Taja Frešer druga z leve

Končna lestvica 3. SKL-vzhod, moški:Poz Ekipa točke1 Nazarje 292 Nona Lenart 283 Ruše 284 ŠRK Koše Šentjur 265 Savinja 256 Miklavž 247 Konjice-Zreče 218 Primafoto Sl. Gradec 199 Koroška 16

Mladi nogometni upi v boju za pokale tokrat v Voličini

2. DOL - ženskePolovičen izkupiček OK Benedikt na zadnjih 4 tekmah

JU – JITSU: ADK Maribor - sekcija Lenart

Lestvica 2. Državne odbojkarske lige - ženskePoz Ekipa točke1 Prevalje 542 Formis Bell 453 ŽOK Partizan Šk. Loka 404 ŽOK Kema Puconci 405 Nova KBM Branik II 386 MZG Grosuplje 377 Lakolit Ankaran 328 Kostak-Elmont 289 Comet Zreče 2710 Benedikt 2011 ŽOK Kočevje 912 Kajuh Šoštanj 8

Podmladek ŠD Selce, ki je osvojil naslov prvakaSlovenije v malem nogometu, U 15 – stojijo: tre-ner Drago Čučko, Blaž Kores, Gregor Komper-šak, Simon Slanič, Milko Slanič, KlemenKnuplež, Uroš Fras, Tadej Fras, Peter Braček,Marcel Hausvald, Rok Pintarič. V ekipi so še bilitudi Sašo Kopčič, Blaž Balažič, BenjaminČrnčec, Andrej Sinič in Uroš Zupančič. Žal sobili na finalni prireditvi odsotni zaradi poškodbali drugih obveznosti.

Zlata medalja iz kategorije 2 (deklice 9-10 let)

Mednarodni dan žensk se 8. marca praznuje odleta 1917. Praznovali smo tudi v Domu sv. Le-narta. Pripravili smo praznični koncert žen-skega pevskega zbora DPD Svoboda izSlovenske Bistrice, v katerem sodelujeta hčerkinaše stanovalke. Tako smo v Domu sv. Lenartaše bolj veseli takšnega sodelovanja. Zbor pre-peva ljudske pesmi. Glasbeno razpoloženje so polepšale tudi praz-nične rdeče vrtnice, ki jih je stanovalkam, na-stopajočim in zaposlenim sodelavkam izročildirektor Zlatko Gričnik.

Polona Šporin

26. MAREC 2010 | ŠT. 3 | 17

OVTARJEVE NOVICEDOGODKI IN DOGAJANJA

Rez Čolnikove trte pri BenediktuNedeljo, 14. 3. 2010, je pri Svetih Treh kraljih v Slo-venskih goricah potekala 5. rez Čolnikove trte, po-tomke Stare trte – najstarejše vinske trte na svetu,vpisane v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov,ki že več kot štiristo let raste in rodi na mariborskemLentu ob reki Dravi. Prireditev je organiziralo Dru-štvo vinogradnikov Benedikt v sodelovanju z ob-čino Benedikt. Rez sta pod strokovnim nadzorombotra Čolnikove trte Franca Škrobarja opravila ob-činski viničar Zlatko Borak in župan Občine Bene-dikt Milan Gumzar. Poleg številnih domačihobiskovalcev je prireditev obiskala tudi cerkvenjaškavinska kraljica. V kulturnem programu so sodelo-vale pevke Kulturnega društva Benedikt.

Sabina Šijanec

Društvo vinogradnikov Sveta Trojica je v soboto,27. februarja, izvedlo volilni občni zbor. Predsednik društva, Peter Leopold, je izpostavilnajzahtevnejše projekte, med njimi brošuro Vi-nogradništvo pri Sveti Trojici in predstavitevprotokolarnega vina. Med večje prireditve štejejo

tudi vsakoletno postavljanje klopotca. Prvič so podelili društvena priznanja in za-hvalno listino za sodelovanje in pomoč pri raz-voju in delovanju društva, ki jo je prejela občinaSvetaTrojica.Priznanje za zasluge in za nesebično pomoč priaktivnostih so podelili ustanovnim članom Ja-nezu Cmouru, Henriku Fekonji, Francu Golobuin Cvetki Bunderla.

Društvo bo še naprej vodil Peter Leopold, zapodpredsednika je bil izvoljen Milan Šalamun,za tajnico Eva Horvat, za blagajničarko pa Kri-stina Šalamun.

Povzeto po spletni strani občine Sv. Trojica

V Cerkvenjaku je bila rezJohanezove trte,potomke najstarejše trte na svetu, v nedeljo, 7.marca. Odgovorno delo je s ponosom opravilobčinski viničar Ivan Janez Pučko, tudi tokrat vspremstvu profesorja Jožeta Pučka.Župan Jože Kraner je veselo družbo tudi tokratseznanil s pomenom žlahtne tradicije in z mož-nostmi promocije turizma. V kulturnem pro-gramu so sodelovali Pihalni orkester MOLLenart in ljudski pevci domačega društva upo-kojencev.

Ob začetku prvega pomladnega meseca jebila 31. slovesna rez Stare trte – žametovkeali modre kavčine. Stara trta je posebnostsvetovnega formata, saj je najstarejša vino-rodna rastlina na svetu in je leta 2004 dobilatudi mesto v Guinnessovi knjigi rekordov.Tako se lahko štajerska prestolnica pohvali spravim draguljem vinske kulture.Ob slovesnosti, ob igranju Štajerske godbe,nagovoru mariborskega župana Franca Kan-glerja in aktualne slovenske vinske kraljiceAndreje Erzetič ter mariborske vinske kra-ljice Anje Jamšek, je strokovno delo opravildolgoletni mestni viničar mag. Tone Zafoš-nik. Dogajanje na Lentu je budno spremljaltudi Evropski red vitezov vina.V navadi je, da MO Maribor vsako leto po-deli cepič stare matere trte tudi določenimobčinam v Sloveniji in tudi v tujini kot sim-bol prijateljstva in sodelovanja. Tako se bodoletos s potomko Stare trte lahko pobahaleobčine Podvelka, Sveti Andraž v Slovenskihgoricah, Zreče in Laško. V tujini pa bodo toenkratno slovensko znamenitost občudovališe v kraju Tíhany ob Blatnem jezeru na Mad-

žarskem ter v mestu Tel Aviv v Iz-raelu.Kulturno dogajanje so popestrileljudske pevke iz Sv. Andraža v Slo-venskih goricah ter Folklorna šolaKrog iz Maribora. Obenem so sepredstavila številna turistična dru-štva iz štajerskega dela Slovenije, kiso obiskovalce pritegnila z okusnimikulinaričnimi specialitetami, dopol-nila pa jih je Razvojna agencija Slo-venske Gorice s spominki terrazglednicami občin osrednjih Slo-venskih goric.Kot je že v navadi, je zadnja septem-brska nedelja predvidena za trgatevte stare žlahtne trte. Misel pesnikaPavčka »kakor kdo reže, tako se mustreže,« pa naj se v veliki meri ures-niči!

Suzana Rejak Breznik

mag. Tone Zafošnik pri tradicionalni rezi

Slovenska in mariborska vinska kraljica Andreja Erzetič (levo) in Anja Jamšek (desno)

Rez Čolnikove trte je privabila mnoge goste

Slovesna rez Stare trte na Lentu Pod budnim očesom viničarja Jožeta Rojsa je

župan občine Lenart mag. Janez Krambergerna prvi pomladni dan opravil na Zavrhu prviuradni rez potomke najstarejše vinske trte na

svetu. Prireditev, na kateri seje zbralo lepo število vino-gradnikov in drugih ljubite-ljev te cenjene rastline, jeplod sodelovanja Društva vi-nogradnikov Lenart in TDGeneral Rudolf Maister Vo-janov. Člani društev si v le-tošnjem letu obetajo tudiprvo simbolično trgatev. Po kratkem kulturnem pro-gramu ob rezi trte je v bliž-njem vinogradu TomažaRojsa pod vodstvom mag.Boruta Pulka, asistenta za vi-nogradništvo na Fakulteti zakmetijstvo in biosistemskevede Maribor potekalo šestrokovno predavanje inpraktični prikaz pravilnegaobrezovanja vinske trte.

Dejan Kramberger

Na Zavrhu opravili prvo uradno rez potomke najstarejše vinske trte

Trojiški vinogradniki podelili priznanja

Tudi v Sl. goricah rez potomk najstarejše trte

Ob županu občine Lenart mag. Janezu Krambergerju so se reziudeležili še poslanec Marjan Bezjak, prof. Aleš Arih in predsednikaobeh društev

Društvo kmečkih žena in deklet Sv.Ana, ki šteje 35 članic, vsako letopripravlja kuharske tečaje zakmečke gospodinje. Tako so se letosfebruarja s pomočjo mentoriceMajde Mogú iz Pernice preizkusilev pripravah ajdove kaše z jurčki, ze-lenjavne juhe s proseno kašo, vinskeomake, dušenega basmati riža, zele-njavnih polpetov, špeclov – vodnihžličnikov, roladic iz svinjine ali go-vedine, nadevanih z zelenjavo alimesom, kotletov po domače, biskvi-tnih rezin s sadnim prelivom ter po-sladka iz prosenega pudinga. Obvseh naštetih dobrotah, ki so bileprava paša za oči in krepčilo za že-lodec, najbrž ni potrebno posebejrazlagati, kako omamen vonj se ješiril po prostoru. Predsednicadruštva Ida Senekovič rada pove,da se dekleta in žene redno udele-žujejo izobraževanj, ki potekajo pozimi, saj zanjeob vsem napornem delu na kmetijah poleti pre-prosto zmanjkuje časa. Rade se tudi predstavijona Aninem tednu v okviru občinskega praznikaobčine Sv. Ana, priložnosti za srečanje se ponu-

dijo še na prednovoletnem srečanju ter na kate-rem izmed izletov, ki si ga upravičeno rade pri-voščijo.

Suzana Rejak Breznik

S turistične kmetije Senekovič je dišalo po dobrotah

Praznovanje dneva žena

Po napornem dnevu se je prileglo nadvse okusno kosilo

V Galeriji Krajnc so v petek, na Jo-žefovo, malčki in malčice Zeleneigralnice Vrtca Lenart pripraviliprvo »veliko« samostojno razstavolikovnih del. Skozi igro, ples in s po-zornim opazovanjem so jih vnetoustvarjali ob mentorski pomoči Na-taše Mlinarič, študentke likovnepedagogike Mateje Uranjek ter Sa-bine Golež v sodelovanju z MarijoDajčman in Vero Štarus. Izhodiščerazstave so bile črte in seveda pisanebarve, ki so se ob spodbudi in svo-bodnem ustvarjanju pet- in šestlet-nikov prelevile v zelo zanimive,raznolike ter živopisane slike z ve-liko mero otroške domišljije.

SreBr

Najpopularnejšega športa na svetu, nogometa, siseveda ne moremo predstavljati brez tistih, zakatere se nogomet igra, torej brez navijačev. Žalso slednji velikokrat tudi temna stran tegašporta, saj so med njimi tudi takšni, ki s svojimiizgredi enostavno ne spadajo ob športna igrišča.Tokratni prispevek govori sicer o majhni malo-nogometni navijaški skupinici iz osrčja Sloven-skih goric, ki pa je pokazala, da ima veliko srcein posluh za tiste, ki jim sreča v življenju ni naj-bolj naklonjena. »Voleki« kot so sami sebe poimenovali navijačimalonogometnega kluba Slovenskih goric, so sev letošnjem letu odločili pomagati predvsem so-cialno šibkejšim družinam, posebej otrokom.Tako so se lotili zbiranja oblačil, športne opreme,šolskih potrebščin, igrač, gospodinjskih pripo-močkov, ki jih nekateri ljudje niso več potrebo-

vali, na drugi strani pa so marsikomu polepšalidneve. Cilj akcije je bil sprva pomagati vsaj de-setim družinam iz občine Lenart. Nadvse uspe-šna akcija, ki je potekala 14 dni v februarju, je nakoncu prerasla okvir domače občine in na koncuosrečila 20 družin in skupno okrog 50 otrok izslovenskogoriških občin. Poleg tega so s šolskimipotrebščinami pomagali tudi otrokom izRuande. Zaradi uspeha minule akcije in nasmejanih otro-ških obrazov so se organizatorji odločili, da bodojeseni pripravili novo dobrodelno zbiranje sred-stev. Pri zbiranju sredstev so pomagali tudi pripodjetju F.a. Maik, Henkel in Študentskem ser-visu Maribor.

(DK)

Sneženi gospodV središču Cerkvenjaka je nekdo iz velike gmotesnega, ki so ga na kup spravili komunalni delavci, iz-delal skulpturo trebušastega gospoda. Skulptura sne-ženega gospoda, ki mu dobra hrana in kapljica očitnonista tuji, so oblikovali na pravem mestu – pred Go-stiščem pri Antonu, ki slovi po odlično pripravljenihhrani, ter pred Šumica barom v objektu Kmetijske za-druge, ki slovi po dobri kapljici in še boljši postrežbi.Cerkvenjačanke in Cerkvenjačani se sprašujejo, kdoje skulpturo naredil? Kdorkoli je že bil, je pravi moj-ster, kar dokazuje tudi naša fotografija.

Pomladni snegZnanilec dobre letineStar pregovor pravi, da je spomladanski sneg naj-boljše gnojilo za reveže, saj lepo namoči in pri-pravi zemljo za sajenje in setev, čeprav zanj nitreba nič plačati. Zato so včasih ljudje pravili, daje pomladanski sneg znanilec dobre letine.Upajmo, da ta pregovor drži, saj letos narava prinas s pomladnim snegom ni skoparila.

Tekst in foto: T. Kšela

OVTARJEVE NOVICE DOGODKI IN DOGAJANJA

18 | ŠT. 3 | 26. MAREC 2010

Velika dobrodelna akcija Voleki 2010 !!! "POMAGAJMO S SRCEM"

Mladi umetniki pripravili prvo »veliko« razstavo

Vabimo vasPrireditve do konca marca in v aprilu 2010KRAJ KDO? KAJ? KDAJ? KJE?

SVETA ANA Katja Kaučič z Navihanimi muzikanti Koncert ob materinskem dnevu 28. 3. 2010 ob 18.uri KTC Sveta Ana

CERKVENJAK KD Cerkvenjak Filmski večer - zimski kino 29. 3. Kulturni dom

LENART Knjižnica Lenart Potopisno predavanje Mojce Perić o Maroku 31. 3. ob 18. uri Knjižnica Lenart

LENART Knjižnica Lenart Otroške ustvarjalne delavnice vsako sredo od 16. do 18. ure Knjižnica Lenart

LENART Občina Lenart Otvoritev razstave fotografij Benke Pulko 2. 4. ob 19. uri Avla Jožeta Hudalesa

SVETA ANA KD Sveta Ana Dramska predstava - premiera Kako smo ljubili tovariša Tita 5. 4. ob 15. uri Kulturno turistični center

JSKD Lenart Čričkov in slavčkov gaj - otroški in mladinski pevski zbori 8. 4. Dom kulture Benedikt

SVETA TROJICA JSKD Lenart Si za ples? Sem za ples? - odrasle folklorne skupine 9. 4. Sv. Trojica

LENART Vrtec Lenart Koncert pevskega zbora Kamenčki 9. 4. ob 17. uri Dom kulture Lenart

BENEDIKT KD Benedikt Komedija “Svojeglavček” (KD Andraž nad Polzelo) 10. 4. ob 19. uri KD Benedikt

SVETI JURIJ Krajevna organizacija Rdečega križa Krvodajalska akcija 16. 4. ob 7.30 uri OŠ Jožeta Hudalesa

SVETI JURIJ PGD Sv. Jurij Tradicionalno srečanje LD Sveti Jurij in PGD Sveti Jurij 16. 4. ob 16. uri Trg v Jurovskem Dolu

SVETA ANA KD Sveta Ana Koncert ob 10 - letnici delovanja Cerkveno - prosvetnega mešanega pevskega zbora 16. 4. ob 19.30 uri KTC Sveta Ana

LENART Občina Lenart Komedija Štajerc v Ljubljani (KD Pekre Limbuš) 16. 4. ob 19.30 uri Dom kulture Lenart

VSE OBČINE Vse občine v UE Lenart Vseslovenska čistilna akcija “Očistimo Slovenijo v enem dnevu” 17. 4. ob 9. uri zbirna mesta v posameznih občinah

LENART KD Pomladni zvoki Koncert - Pomladni zvoki 17. 4. ob 19.30 uri Dom kulture Lenart

SVETI JURIJ Krajevna organizacija Rdečega križa Merjenje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi 18. 4. ob 8. uri Prostori občine

SVETI JURIJ Občina Sv. Jurij in KD Ivan Cankar Začetek Jurijevih dnevov - Jurijevo srečanje folklornih skupin 18. 4. ob 14. uri Kulturni dom Sv. Jurij

CERKVENJAK Moto klub Slovenske gorice 3. blagoslov motorjev 18. 4. ob 9.30 uri Cerkev Sv. Antona

SVETA ANA JSKD Lenart Regijska revija otroških gledaliških skupin 22. 4. KTC Sveta Ana

CERKVENJAK Vrtec Pikalpolonica Cerkvenjak in OŠ

Cerkvenjak Vitomarci

Predstavitev EKO projekta 22. 4. OŠ Cerkvenjak Vitomarci

SVETI JURIJ Občina Sv. Jurij in KD Ivan Cankar Osrednja proslava ob 4. občinskem prazniku 23. 4. ob 19. uri Kulturni dom Sv. Jurij

CERKVENJAK Vrtec Pikalpolonica Cerkvenjak in OŠ

Cerkvenjak Vitomarci

Zaključek EKO projekta ter proslava ob dnevu upora in prazniku dela 23. 4. OŠ Cerkvenjak Vitomarci

SVETI JURIJ Društvo upokojencev Sv. Jurij, JVIZ, VVZ

OŠ Jožeta Hudalesa

Razstava likovnih in ročnih del 24. 4. Kulturni dom Sv. Jurij

CERKVENJAK ŠTD Smolinci - Župetinci Pohod na “Jürjovo” 25. 4. ob 8.30 uri Avtobusna postaja Smolinci -

Župetinci

SVETI JURIJ TD Dediščina Jurijeva nedelja - budnica s 1. in 2. mašo in blagoslovom konjev 25. 4. ob 7. in 10. uri Cerkev Sv. Jurija Jurovski Dol

SVETI JURIJ PGD Sv. Jurij Postavitev majskega drevesa 26. 4. ob 17. uri Jurovski Dol pri gasilskem domu

BENEDIKT GTD Klapovüh Postavitev majskega drevesa s kresovanjem 26. 4. ob 18.30 uri Ob Slatinski cesti

SVETI JURIJ TD Dediščina Pohod “Spoznajmo svoj kraj” 27. 4. ob 9. uri Trg v Jurovskem Dolu

SVETI JURIJ ŠD Sveti Jurij Tradicionalno športno srečanje med zaselki 27. 4. ob 9. uri Športno igrišče v Jurovskem Dolu

CERKVENJAK ŠTD Smolinci - Župetinci Kresovanje pri hrastu v Župetincih 27. 4. ob 20. uri Župetinci

V organizaciji Štajerske turistične zveze in Raz-vojne agencije Slovenske gorice ter Društva zarazvoj podeželja LAS OVTAR Slovenskih goricje v petek, 19. 3. 2010, ob 18. uri potekalo sreča-nje lokalnih turističnih vodnikov za območjeŠtajerske, ki so v mesecu februarju uspešnoopravljali tečaj za lokalne turistične vodnike inso prejeli tudi potrdilo o usposobljenosti za vo-denje na območju Štajerske. Tečaja se je udeležilo 21 udeležencev iz Sloven-skih goric, Dravinjske doline ter Dravske doline.Prisotne so nagovorili mag. Jože Protner, pred-sedik ŠTZ, mag. Janez Kramberger, župan ob-čine Lenart, in prof. Iztok Bončina, izvajalecizobraževalnega procesa.Prisotni lokalni turistični vodniki in gostje so obsrečanju izpostavili pomen razvoja turizma v lo-kalnem okolju, ki je odvisen tudi od kvalitetneprepoznavnosti vseh vključenih v proces razvoja.

Ob uradnem delu je potekal kulturni program zučenci Glasbene šole iz Lenarta, vsi udeleženciseminarja pa so ob zaključku predstavili svojetradicionalne domače jedi.

Janja Viher

»Peter, zakaj si včeraj kupoval umetno škropivo zaškropljenje sadja, saj si doslej domača jabolkavedno škropil z vodo od kopriv,« je pred dnevi primalici šivilja Marica povprašala rezkarja Petra.»Ah, nič posebnega, samo nečak iz Ljubljane jeprišel k nam na podeželje na krajše počitnice,« jezamišljeno odvrnil Peter.»Halo, Peter!« je povzdignila glas Marica. »Ne,ne, zakaj bi bil raztresen? Samo pravim, da smodobili obisk. Mladega fanta iz Ljubljane. Iz, kakoji že pravijo, bele Ljubljane, ali ne?«»Peter, kaj je narobe s tabo?« je zaskrbljeno vpra-šala Marica. »Ne sprašujem te po nečaku, temveč,zakaj si kupil umetno škropivo.«»No, saj razumem. Zato sem ti tudi povedal, daje prišel na obisk nečak iz Ljubljane,« je izdavilPeter. »Vse to je namreč nekako povezano.«»A, tako, sedaj pa že razumem,« je veselo dejalaMarica. »Torej boš nečaka učil delati s škropilnico.Toda zakaj ga ne učiš škropiti kar z vodo od kopriv?«»Marica, ali se ti je zmešalo!« je vzkliknil Peter.»Niti za misliti ni, da bi nečaka iz Ljubljane učildelati na vrtu ali sadovnjaku, saj svoj živi dan šeni stopil na grede. Veš, on je zrasel na parketu inasfaltu.«»Zakaj pa potem zanj potrebuješ umetno škro-pivo?« se je presenečeno vključil v pogovor mizarTone.»Hm, to je malce zapleteno tako povedati, da bibilo tebi, ki živiš na podeželju, razumljivo,« se jezačel izmotavati Peter. »Veš, Ljubljančani, še zla-sti mlajši, so komplicirani ljudje. Oni niso vajenipodeželja. V Ljubljani živijo v lepših pogojih kotmi na podeželju. Tam ne poznajo gnoja in blata.«»Peter, kar povej, zakaj potrebuješ umetno škro-pivo, bova s Tonetom že razumela,« je vztrajalaMarica.»No, kako naj rečem. Nečak iz Ljubljane se pri jedini dotaknil nobene zelenjave z našega vrta, češ daje premalo okusna,« je pojasnil Peter. »Potem pa

sem jo po nasvetu soseda, ki je bil že večkrat v Lju-bljani, poškropil z umetnim škropivom. Zdaj jonečak je kot volk!«»Neverjetno,« je odkimala z glavo Marica. »Nevem, če si naredil prav. Morda bi mu moral datiza piti samo mleko.«»Saj fant tudi mleka ni pil, dokler žena ni vanjvlila pol litra vode.«»Hm, kaj pa sadje, ali to je?« je zanimalo Toneta.»Ja, vendar samo, če jabolka in hruške prej nama-žem z motornim oljem, da se lepo svetijo,« je po-jasnil Peter.»Kaj pa meso? Ali ga je?« je vprašala naprej Marica.»No, ne vem, kaj naj rečem?« je cincal Peter.»Kaj cincaš, povej pač, ali ga je ali ne?« je vrtalanaprej Marica.»Težko je reči,« se je za ušesi popraskal Peter.»Predvčerajšnjim je vsem žabam iz mlake potrgalzadnje krake in jih dal ženi ocvreti. Včeraj pa muje morala žena skuhati vse polže, ki jih je našlaokoli hiše. Pravi, da je to bolj zdravo kot naša slo-venskogoriška svinina.«»Ali spije tudi kakšen kozarček vina,« je zanimaloToneta.»Seveda, samo dodatno ga moram žveplati, dru-gače zanj nima pravega okusa. Še raje pa kadi.Kar naprej si zavija cigarete iz neke slame, ki jonosi v žepu.«»Hm, hm, to pa je zares zapleteno,« je odkimalTone.»Najhuje pa je, ker ponoči ne more spati, češ daga v pljučih peče zaradi našega zraka,« je potarnalPeter. »Kako pa si rešil ta problem?« je zanimalo Ma-rico.»Enostavno!« je ponosno dvignil prst Peter. »Ne-čaka sem dal spat kar v garažo, kjer imam vso nočprižgan avto. Naj se fant nadiha svežega ljubljan-skega zraka, ki ga je navajen od doma!«

Blagoslov velikonočnih jedil ali žegen poteka naveliko soboto, ko družine v košari z velikono-čnimi jedili prihajajo domala skozi ves dan poblagoslov. Ponekod je še navada, da možje zgodajzjutraj gredo po blagoslovljen ogenj in z njimdoma zakurijo. Gospodinje pa na tem ognju pri-pravijo velikonočni žegen.Marsikaj se lahko znajde v košari z velikono-čnimi jedili, a nikar ne pozabimo na tipična ži-vila ter na njihovo simboliko, ki jo odražajo.V košari ne sme manjkati velikonočna šunka, kipredstavlja Kristusa, njegovo telo. Prav tako jenepogrešljiva potica ali šarkelj, okrogle oblike,kar predstavlja krono Križanega. Pet rdečih pir-hov predstavlja kaplje krvi ali Kristusove rane,so simbol vstajenja. Trije koreni hrena predsta-vljajo žeblje, s katerimi je bil pribit na križ, ostervonj pa nas spomni na bolečino. Nekateri dodajov velikonočno košaro še pomarančo ali grenivko,kar bi naj ponazarjalo trpkost pijače, ki so mu joponudili na križu.Ponekod poleg potice dodajo v košaro še kruh,drugod jedo šunko s potico samo v velikono-čnem času. V soboto se velikonočna jedila še ne

jedo, pač pa se družina zbere v nedeljo pri veli-konočnem žegnu. Lupine blagoslovljenih pirhov so ponekod po-tresli okoli hiše in gospodarskih poslopij, da bijih varovale kač, spet drugod je v navadi, da sekošček žegnanega kruha dá tudi psu, nikakor pane mački.

Diši po ... velikonočnem »žegnu«

Dober tek! Suzana R. Breznik

Tolažba»Draga, danes ti je poštar po nesreči pomen-dral rožo pred hišo. Za tolažbo boš dobila vročpoljub!«»Res? Kdaj pa pride jutri mimo.«

Vzoren varčevalec»Mihec, zakaj kar naprej lažeš?«»Saj ste sami rekli, da je treba varčevati. Hkratipa nas učite, da je resnica največje bogastvo.Zato varčujem z njo.«

OptimistSedemdesetletni upokojenec se je želel poro-čiti z dvajsetletno mladenko. »Ali se zavedaš, da boš čez dvajset let imel tidevetdeset let, ona pa štirideset?« ga je vprašalprijatelj.»Seveda!«»In kaj boš takrat?"»Takrat si bom pač moral zopet poiskati kak-šno mlajšo!«

Nočni obisk»Ali ste že napisali oporoko?« je zdravnik pov-prašal pacienta po pregledu na domu sredinoči.

»Ali je tako hudo z mano?«»Hitro pokličite vse sorodnike in notarja.«»Torej je z mano konec?«»To ne, toda nočem biti edini, ki je sredi nočizaradi vas vstal brez pravega razloga.«

Skopuh»Ata, kakšna je razlika med varčnim človekomin skopuhom?«»Sinko, pri nas doma je to tako: če kupim po-ceni obleko zase, sem varčen, če jo poceni kupim za mamico, pasem skopuh!«

Cene»Draga, letos bi te povabil na dopust v gore, čene bi bile tam cene previsoke.«»Potem pa pojdiva na morje.«»Tam pa so cene preveč zasoljene!«

Zabava»Ali je z vami kaj narobe?« vpraša policist mo-škega, ki se vrača z zabave.»Ne, ne. Samo izgubil sem nekaj.«»Kaj pa?«»Ravnotežje!

26. MAREC 2010 | ŠT. 3 | 19

OVTARJEVE NOVICEZA RAZVEDRILO

Nečak iz Ljubljane Piše: Tomaž Kšela

Mesečnik Ovtarjeve novice, časopis osrednjih Slovenskih goric, izdaja Razvojna agencija Slovenske goriceDirektorica Janja ViherNaslov uredništva: Ovtarjeve novice, Trg osvoboditve 9, 2230 Lenart, ovtarjeve.novice@rasg.siOdgovorni urednik: Edvard PukšičTehnični urednik: Zmagoslav ŠalamunUredniški odbor: Edvard Pukšič, Zmagoslav Šalamun, Tomaž Kšela, Dejan Kramberger in Janja Viher Projektna sodelavka RASG in lektorica: Suzana Rejak BreznikFotografije: Foto Tone, avtorji prispevkov ter nekateri zunanji sodelavci, arhiv občin in RASGNenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!Grafična priprava in tisk: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 26. marec 2010Naklada: 6000 izvodovOvtarjeve novice lahko prelistate tudi na spletu: www.rasg.si

Smeh je pol zdravja Pripravlja T. K.Humoreska

V preteklem mesecu so se zvrstili številni dogodki. Tudi v prihodnje botako, saj ste nas marsikam povabili. V uredništvu Ovtarjevih novic bomozelo radi objavljali vaša povabila in informacije o različnih dogodkih vvašem okolišu. Obvestite nas na naš e-naslov: ovtarjeve.novice@rasg.si

Uspešno usposabljanje lokalnih turističnih vodnikov

OVTARJEVE NOVICE NE NAZADNJE

20 | ŠT. 3 | 26. MAREC 2010

Mnogo pozornosti, ki jih tako lenarška kot drugeosrednje slovenskogoriške občine namenjajorazvoju turizma in spremljajočim razvojnimmožnostim, gre v prazno in izzveni, ko se do-mači načrtovalci razvoja in obiskovalci od dru-god v razmišljanjih ali dejansko zaustavijo preddvema objektoma, ki sta zaprta. Hotel Črni les je po poglavju o oskrbi starejših,ki jo je do leta 2004 vodila takratna najemnicahotela Duška Lajh, ki vse doslej ni docela razjas-njeno in končano, še vedno zaprt in na prodaj.Lastnica objekta, mariborska Probanka, je ssvojo družbo Probanka Nepremičnine po zape-čatenju hotela za starostnike Črni les začela pro-dajati objekt, a vse doslej ni nobenih znakov, kibi potrjevali uspešnost te namere.Hiter pogled v prodajo nepremičnim na lenar-škem območju pokaže dokaj klavrno podobo, kiza prizadevanja snovalcev razvoja turizma v tehkrajih ni obetavna. Spletna ponudba za prodajoČrnega lesa je na videz mikavna: »Hotelsko go-stinski objekt leži v prijetnem in neokrnjenemnaravnem okolju ob magistralni cesti v nepo-sredni bližini mesta Lenart v Slovenskih goricahin avtocesti med Mariborom in Lendavo - izvozLenart. Je do 30 km oddaljen od mariborskegaPohorja, Term Maribor, Term Ptuj, Zdravilišča...« Tudi najpomembnejši del pripisa, da je HotelČrni les na prodaj za 1.650.000,00 €, se kljubčasom gospodarske krize zdi obetaven, saj je vprimerjavi s cenami nepremičnim v prestolniciali na obali vsota, ki bi jo morali odšteti zanakup, razmeroma nizka. Na internetu še ostajaleta 2008 zapisano stališče prve dame ProbankeRomane Pajenk, ki je ob informaciji, da je oce-njena vrednost hotela nekaj čez dva milijonaevrov, menila, da je tržna vrednost veliko višja. Temu mnenju se je dalo z lahkoto pridružiti,vendar se pričakovanja Pajenkove in tistih, ki sopričakovali hitro prodajo po višji ceni, nikakorniso uresničila. Gospodarska kriza je višino kup-nine znižala, kupcev pa kljub temu ni na vidiku.Tudi drugi objekt, ta je v samem središču mesta,

znan pod imenom Motel Vindiš oz. Motel Šega,čaka na nove lastnike. Nepremičninska ponudbaNLB Leasing Maribor, prav tako dosegljiva nasvetovnem spletu, ponuja nepremičnino: »Zem-ljišče 2.370 m2, objekt 1.106 m2, cena 449.000,00€« s pripisom: »V Lenartu prodamo motel, ki jebil zgrajen leta 1910, dograjen in obnovljen vletih 1938 in v celoti prenovljen leta 1998. Objektje etažnosti K+P+M in je delno podkleten. Ob-sega gostinske in pomožne gostinske prostore vkleti in pritličju objekta, sobe za goste v man-sardi ter dve stanovanji v mansardi. Stanovanjista dostopni iz skupnih prostorov motela. V ob-jektu so instalirane protipožarne, alarmne in si-gnalne naprave.«Zgodba o interesu za nakup nekdaj priljublje-nega lenarškega gostišča in med domačimi in tu-jimi potujočimi gosti znanega motela je docelaenaka zgodbi o Črnem lesu. Oba objekta osta-jata brez kupca, zaprta in čakata na boljše čase.Na boljše čase in tržne razmere čakata predvsemProbanka Nepremičnine in NLB Leasing Mari-bor, saj jima lahko ugodnejša gospodarska klimaprinese večji iztržek. Možen je tudi drugačenizid: še bolj neugodne razmere lahko prinesejomanjšega, kar pa finančno močnih družb ne boogrozilo. Stanje samo pa ogroža turistične raz-vojne načrte lenarške občine in pričakovanja vsosednjih.Povzemam razmišljanje lenarškega župana, ki jezanesljivo podobno razmišljanjem večine: »Velikproblem naše občine je, da nimamo nobenegaprenočišča, ta dva objekta pa samevata in nevemo, kdaj bosta dobila novega lastnika, ki ju bospravil v funkcijo!«Zamislimo si, da sta oba objekta v funkciji, da jeČrni les poln gostov, da je parkirišče pred njimnatrpano, prav takšen vrvež pa je tudi v nekda-njem Motelu Vindiš! Žal si lahko to zgolj zami-šljamo – z zaprtimi očmi. Z odprtimi vidimo vsekaj drugega!

Edvard Pukšič

Mesto Lenart brezprenočišč za goste

Prehod iz zimskega na poletni čas je letos v nedeljo, 28. marca.Ob 2. uri zjutraj moramo ure premakniti za eno uro naprej,torej na 3. uro.Uro bomo zopet premaknili nazaj v nedeljo, 31. oktobra 2010.

Celotno cestno omrežje občine Lenart je razvrš-čeno v tri okoliše, ti pa v razrede I., II. in III. pri-oritete. Vsak okoliš je razdeljen še na coneobdelave, ki jih natančno opredeljujejo popisicest in označitev odsekov zaradi racionalizacijein odpiranja konkurence med izvajalci vzdrže-vanja. Ti okoliši so mesto Lenart z lokalnimi ce-stami in krajevni skupnosti Lenart in Voličina skrajevnimi cestami.

Mesto Lenart z lokalnimi cestami vzdržuje pod-jetje CPM d.d., vzdrževalna baza Lenart, kraje-vne ceste na območju KS Lenart vzdržujepodjetje SKALA, Drago Kerec s.p., krajevneceste na območju Voličine pa podjetje JD d.o.o.,Druzovič Jože s.p.. Površine pešcev v krajevnihcentrih, predvsem na varnih šolskih poteh, pavzdržuje v sklopu vzdrževanja javnih površinpodjetje Almaja d.o.o. iz Lenarta.

O tegobah, ki zadevajo zimsko službo ter posle-dično škodo na voziščih, sem se pogovarjala zMirkom Kojcem, referentom za promet, kraje-vne skupnosti in civilno zaščito v upravi občineLenart: »Ocenjujemo, da so se izvajalci pravoča-

sno pripravili in izvajali dela v skladu z načrtom.Generalna ocena je, da so dela izvajali dobro.Glede na dolgo in hudo zimo, kar se tiče zimskihpadavin in voznih razmer, so bili tudi stroški zazimsko vzdrževanje ustrezno višji,« je povedal.

Dolga in nepopustljiva zima je pustila tudi svojesledi v udarnih jamah, poškodovanih pločnikihin bankinah. Stroški so se po prvih ocenah po-večali vsaj za 50%. Tranzitni in tovorni prometskozi mesto Lenart je močno poškodoval ceste.Svoje so doprinesla tudi pretekla neurja, ki tudicestam niso prizanašala. Tako vsaka zima (zaradivpliva soljenja in čiščenja) močno prizadene žetako dotrajane ceste. Tudi letošnja zima pušča za

seboj trajne sledi, ki jih bo potrebno tudi sanirati.V času od 15. novembra 2009 do konca februarja2010 je bilo porabljeno 656 ton soli, 1049 tondrobnega peska (4-8 mm) ter peska (8-16 mm)165 ton.

Suzana Rejak Breznik

Motel Šega oz. Motel Vindiš kljub dobri lokaciji sameva

Kdaj bo hotel Črni les dobil lastnika?

Zima dodobra pokazala zobe

Mirko Kojc

Poškodbe cestišč in pločnikov so dobro vidne

!

Pesnik Stanko Janežič v pesmi Naša pokrajina pravi:

Griči in griči, navmes doline, travniki, gozdiči, sadovnjaki in njive, gorice, gorice, gorice.

Samotne tišine, vzdihi in kriki, pesmi in molitve, rojstva, sedmine in nove ženitve.

Tu smo vsi eno: zemlja in človek, Bog in ptice, drevesa, domovi in naše gorice.

Naj vam v teh dneh brstenja, rojstva narave in moči življenja zaželimo prijetne in blagoslovljene velikonočne praznike.

Razvojna agencija Slovenske gorice,Društvo za razvoj podeželja »LAS Ovtar Slovenskih goric« in občine osrednjih Slovenskih goric

Dragi bralci!