barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  13. januar 2012    str �

petek, 13. januar 2012, letnik X / št. 1 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Iz vsebine:

Janez Kebe o svoji novi knjigi

8

Rezi finan~ ne in gospodarske krize so pustili sledi tudi v novem letu, odgovarjajo na ob~ inah v regiji, ko smo jih povprašali, kaj bo najbolj zaznamovalo teko~ e leto in kateri bodo najve~ ji projekti in dogodki v ob~ inah. Skupni imenovalec vseh je var~ evanje oziroma izvajanje zlasti za~ etih in tistih projektov, za katere so ob~ ine pridobile sofinancerska sredstva. V vseh ob~ inah bodo med ostalim dokon~ ali ali obnovili komunalno infrastrukturo, logaška ob~ ina bo obnovila zdravstveni dom, postojnska bo zgradila novo osnovno šolo v Prestranku (na sliki), v Pivki pa bo med zanimivejšimi na~ rti Eko muzej Dežele presihajo~ ih jezer.

Projekti kljub var~ evanju

V Logatcu podražili nadomestilo za zemljiš~ e V Logatcu naj bi se vrednost to~ ke za nadomestilo uporabe stavbnega zemljiš~ a domnevno zaradi gradnje v industrijskih conah povišala za kar ~ etrtino. V Postojni bo narasla za 2,7 odstotka, v Pivki in Cerknici pa za zdaj ostaja enaka. str. 4

Bodo ostali brez komunalne deponije? Okoljska agencija je tudi Komunalnemu podjetju Logatec, ki upravlja deponijo Ostri vrh, zavrnila izdajo odlo~ be o podaljšanju okoljevarstvenega dovoljenja, tako da je obratovanje deponije pod vprašajem. str. 5

Nova dvorana in cenejši vrtec Spomladi bodo za~ eli graditi težko pri~ akovano ve~ namensko dvorano v Novi vasi, ki bo svoja vrata odprla ~ ez pol drugo leto. Starši pa se bodo že februarja razveselili nižjih položnic za vrtec. str. 6

Želimo vam sre~ no in uigrano leto 2012!

Uredništvo

Arheologi na Taboru našli jamo

6

2 3

5

Kon~ no obnova stavb?

FOTO

: VAL

TER

LEBA

N

Informacije in prodaja:Si-Tx d.o.o., Šmartinska c. 152g, Ljubljana01/541-30-36, 041/484-736 www. si-tx.si , info@si-tx.si

Enote so velikosti 50 m2.Možnost nakupa in poslovnega najema tudi večjih enot.

Sestavite svoj poslovni prostor!Center je razdeljen na posamezne module di-menzij cca 5.20 m širine in cca 9.60 m globine in povprečne višine 4 m. Module lahko sestavljate tako, da nastanejo dimen-zije širine 5.20 m oz. 10.40 m in več, vendar vedno globine cca 9.60 m. Lahko sestavite poslovno halo tudi do 75 m širine in 9.60 m globine.

Že od 550 EUR / m2ZA VSAKO DEJAVNOST!POSLOVNI PROSTORI

AKCIJA! IZREDNO UGODNO - OMEJENO ŠTEVILO !

IOC LOGATEC- ZAPOLJE Novozgrajen objekt s 54 enotami, l. 2011.

Rimi-126x98,5.indd 1 15.12.2011 13:01:15

OGLA

ŠUJTE PRI NAS

komerciala@nkr-novice.si

041 705 090.

www.nkr-novice.siFacebook-u

pr' nas se

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  13. januar 2012    str 2

LOGATEC

Kmalu obnovljen Zdravstveni dom

Notranjsko-kraške novice petek, 13. januar 2012V s r e d i { ~ u2

V letu 2012 neizogibno

Kljub težkim gospodarsko-finan~ nim razmeram v Slo-veniji in svetu v Ob~ ini Lo-gatec v letošnje leto gledajo z optimizmom. »Zaposleni bomo s kakovostnim delom in trudom skušali izpeljati zastavljene projekte in tako poskrbeti za dvig kakovosti življenja naših ob~ anov,« po-udarjajo. Teko~ e leto bodo v Logatcu zaznamovali števil-

Ob za~ etku novega leta smo vse ob~ ine v regiji povprašali, kakšni so njihovi obeti in pri~ akovanja za razvoj v letu 2012 glede na politi~ ne in gospodarske razmere pri nas. Zanimalo nas je, kaj bo najbolj zaznamovalo teko~ e leto v ob~ inah in kateri bodo najve~ ji projekti in dogodki. Ker se ob ve~ anju stroškov klasi~ ni prihodki zmanjšujejo, je skupni imenovalec vseh var~ evanje oziroma izvajanje zlasti za~ etih in tistih projektov, za katere so ob~ ine pridobile sofinancerska sredstva.

»Pri~ akovanja Ob~ ine Cerknica za leto 2012 so podobna kot v preteklem letu, ko smo izve-dli prakti~ no vse naloge, ki smo si jih zadali v prora~ unu, razen za~ etka gradnje novega vrtca, ker zaradi pritožbe enega iz-med prijavljenih izvajalcev na Državno revizijsko komisijo, na katere odlo~ itev smo ~ akali do konca leta, nismo uspeli pod-pisati pogodbe s potencialnim izvajalcem,« so v odgovor na naša vprašanja o pri~ akovanjih v letu 2012 sporo~ ili s cerkniške ob~ ine.

Glede na trenutno znano oblikovanje vlade, ki ne kaže prevelikega zanimanja za mo-žnosti pove~ anja izvoza, se na ob~ ini bojijo, da bo šlo gospo-darstvu še slabše, država pa ne bo dobila svežega denarja iz tujine, ki ga nujno potrebuje. »Poleg slabe bonitete Sloveni-je v svetu razmere slabša tudi neustrezen odnos vlade do tujih vlagateljev,« so kriti~ ni v Cerknici.

CERKNICA

^istilna naprava in obnova cest

Kljub slabi situaciji v državi pa so se odlo~ ili, da približno 60 odstotkov prora~ una name-nijo investicijam, ki so sofinan-cirane iz evropskih sredstev. V prora~ unu imajo namre~ pred-videnih 22 odstotkov evropskih in še 12 odstotkov sredstev iz države, katerih koriš~ enje je ne-posredno vezano na evropska sredstva.

Najve~ ja investicija na podro~ ju otroškega varstva bo gradnja novega vrtca z 18 oddelki, precej pa namerava-jo investirati tudi v komunal-no infrastrukturo. Tako bodo s pomo~ jo sredstev iz evropske-ga kohezijskega sklada za~ eli graditi centralno ~ istilno napravo v Dolenji vasi pri Cerknici, prvo fazo kanalizacije s ~ istilno na-pravo v naselju Martinjak, prav tako z izdatno pomo~ jo sredstev iz evropskih strukturnih skladov razvoja regij.

»Predvidena je sanacija dveh vodovodnih sistemov, in sicer v

naseljih Begunje in Gori~ ice–Gornje jezero ter za~ etek ob-nove še ene redkih maka-damskih cest na relaciji Sveti Vid–Župeno,« sporo~ ajo s cer-kniške ob~ ine.

Zaradi velikih potreb po na-vedenih investicijah so mora-li, kot pojasnjujejo, ustrezno zmanjšati sredstva za inve-sticijsko vzdrževanje ob~ in-skih objektov, kljub temu pa na~ rtujejo izvesti teko~ e vzdr-ževanje tako objektov kot ko-munalne infrastrukture.

Med ve~ jimi letošnjimi do-godki v Cerknici opozarjajo na otvoritev ve~ namenske stavbe z gasilskim domom v Begu-njah pri Cerknici, ki bo že to nedeljo, medtem ko bodo ju-nija v okviru ob~ inskega pra-znika odprli obnovljeni pro-titurški tabor in trg v starem delu Cerknice. Tudi pri izvedbi omenjenih dogodkov si bodo pomagali z evropskimi sred-stvi. bmk

ni investicijski projekti, pa tudi športni, kulturni in družabni dogodki, saj bodo prav letos zaznamovali 30 let sodelova-nja in povezanosti s pobrateno ob~ ino Repentabor.

V letu 2012 bodo v Logat-cu med drugim dali prednost dvema ekološkima projektoma, in sicer izgradnji kanalizacije v Rovtah in gradnji kanalizacije in ~ istilne naprave v okviru projek-

ta ^ista Ljubljanica. Dokon~ ali bodo obnovo Zdravstvene-ga doma in izgradnjo vrtca Rovte ter uredili komunal-no infrastrukturo Hotedršica–Spodnji Log in gospodarsko javno infrastrukturo Gr~ arevec. Med pomembnejšimi pro-jekti v letošnjem letu bo, kot sporo~ ajo z ob~ ine, tudi raz-pis javnega nate~ aja za kul-turni dom Logatec. bmk

FOTO

: D

AMIJA

NA

[KRL

J

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  13. januar 2012    str �

LOŠKA DOLINA

Notranjsko-kraške novice petek, 13. januar 2012 �V s r e d i š ~ u

K o m e n t a rBlanka Markovi~ Kocen

Var~ evali bomo!Da bo letošnje leto v

znamenju var~ evanja, ni ve~ nobenega dvoma. V notranjskih ob~ inah to priznavajo brez izjeme – izvajanje za~ etih projektov,

predvsem pa tistih, za katere so pridobile evropska sredstva, so skupni imenovalec vseh. In da ne pozabimo: seveda bodo tanjši tudi ob~ inski prora~ uni.

Druga~ e v teh ~ asih tudi ne gre … Kolikokrat smo v teh dneh slišali, da je treba javno porabo znižati za 600 do 700 tiso~ evrov, ~ e ne celo za milijardo? In za~ eti je treba že pri ob~ inah, saj lahko, ~ e se ne bomo obnašali odgovorno, postane celo vprašljivo izpla~ evanje pla~ v javnem sektorju, da o pokojninah sploh ne govorimo.

Ob~ ine ve~ ino svojih projektov utemeljujejo na evropskem denarju, kar ne presene~ a. Krediti namre~ padajo, ve~ ajo se izgube, tako težko pri~ akovanih tujih investitorjev pa ni in ni. Samo še tretjina podjetij je sposobna najeti kredite, kar je še en dokaz o izrazito nenormalnem stanju v slovenskem gospodarstvu.

Za~ etek leta je gotovo ~ as na~ rtov, napovedi in pregledov. In ni jih malo, ki so precej ~ rni. Decembra, denimo, je bilo v Sloveniji registriranih 112.700 brezposelnih, kar je za poldrugi odstotek ve~ kot novembra in poltretji ve~ kot decembra predlani. V tem lanskem mesecu se je registrirana brezposelnost pove~ ala že ~ etrti mesec zapored, na letni ravni pa je zrasla celo za dobrih deset odstotkov! In najbolj ~ rnogledi kmalu pri~ akujejo 120 tiso~ ljudi, ki bodo ostali brez služb. Ni~ manj pesimisti~ en ni podatek, da je bilo v Sloveniji lani za tretjino ve~ za~ etih ste~ ajnih postopkov, število za~ etih prisilnih poravnav in likvidacij pa se je povzpelo za slabih 17 odstotkov.

Zoran Jankovi~ , ki ga v sredo niso potrdili za mandatarja, je kljub vsemu napovedoval štiriodstotno gospodarsko rast, kar je, roko na srce, povsem skregano z zdravo pametjo. Tudi ~ e bi mu uspelo nekoliko znižati prora~ un, kar bi bila njegova prva naloga, je tolikšna rast, žal, zgolj utopija!

Dejstvo je, da potrebujemo u~ inkovito in operativno vlado, kdorkoli jo bo sestavil in kdorkoli bo v njej sedel. Slovenija je namre~ še vedno ena manj zadolženih držav, v kateri je še prostor za zadolževanje, ~ eprav je prav slednje postalo sovražnik številka ena. To pa bo v resnici tudi postalo, ~ e nam bodo bonitetne hiše še znižale ocene in bodo krediti za nas postali predragi.

In še: da bodo država, z njo pa tudi ob~ ine živele in kaj privar~ evale, se moramo nehati ukvarjati z obrobnimi vprašanji, ampak za~ eti reševati težave.

»Glede na javno znana dejstva v gospodarstvu in politiki, ki v naši državi niso prav ni~ navdušujo~ a, menim, da bo obdo-bje naslednjih let izredno težavno. Naše delo smo usmerili v na~ rte, ki predstavljajo razvoj ob~ ine. Vse pa je seveda po-gojeno z dobrim delovanjem državnih institucij in vlade ter s finan~ nimi prilivi ob~ ini,« ob za~ etku letošnjega leta komen-tira Janez Komidar, župan ob~ ine Loška dolina. Ocenjuje, da bo najbolj pere~ problem zmanjševanje finan~ nih prilivov iz državnega v ob~ inski prora~ un. Predlog prora~ una ob~ ine Lo-ška dolina letos sicer predvideva 4,3 milijone evrov prihodkov in za 450 tiso~ evrov ve~ odhodkov. Primanjkljaj bodo pokrili s prenosom sredstev iz leta 2011. Na ob~ ini pojasnjujejo, da so pri pripravi prora~ una za leto 2012 posebej upoštevali pro-jekte, ki dolgoro~ no vplivajo na razvoj ob~ ine, ali pa vpliva-jo na nadaljevanje že pri~ etih investicij. Prioriteta so projekti, vezani na pridobljena sredstva iz Evropske unije in državnih institucij. Župan pravi, da bo poudarek zlasti na nadaljeva-nju gradnje okoljske infrastrukture. Med ve~ jimi postavkami so tako komunalna infrastruktura v Danah, kanalizacija ob cesti Iga vas, vodni vir Kozariš~ e. Ve~ ja sredstva bodo namenjena tudi gradnji in vzdrževanju cest (med drugim za~ etek gradnje odseka Markovec–Viševek). Med dogodki pa župan izpostavlja državno sre~ anje kmetic Slovenije, ki bo potekalo pri Gradu Snežnik. kv

var~ evanjePoudarek na okoljski infrastrukturi

BLOKE

Jože Doles, župan ob~ ine Bloke, kljub slabim gospodarskim razmeram v državi za svojo ob~ ino pri~ akuje uspešno poslovno leto. Finan~ no stanje ob~ ine je namre~ , kot poudarja, stabil-no, saj so vse dosedanje investicije pla~ ane iz rednih prilivov brez dodatnega zadolževanja. »Tako stanje nam omogo~ a, da se smelo in ambiciozno lotimo tudi realizacije novih na~ rtov in razvojnih idej,« pravi Doles. Nadeja se, da bo letos prišlo do dokon~ ne razrešitve problema propadajo~ ih vojaških objektov v naselju Velike Bloke, o ~ emer pišemo v nadaljevanju. Najve~ ji letošnji projekt ob~ ine Bloke pa bo po županovih besedah iz-gradnja nove ve~ namenske dvorane v Novi vasi. Za projekt je izdelana že vsa potrebna projektna dokumentacija in prido-bljeno gradbeno dovoljenje. Trenutno poteka izbor izvajalca. V kolikor bodo postopki potekali po predvidevanjih, se bo izgra-dnja nove ve~ namenske dvorane za~ ela spomladi. Med po-membnejšimi na~ rti ob~ ine v letu 2012 župan izpostavlja tudi zaklju~ ek projekta izgradnje okoljske infrastrukture v naseljih Studenec, Topol, Hudi vrh in Ravne s skupno ~ istilno napravo Hudi vrh. V tem sklopu bodo zgradili tudi popolnoma novo vo-dovodno in cestno omrežje. Letos na~ rtujejo tudi izgradnjo no-vega vodovoda v naseljih Gradiško in Štorovo. Župan izposta-vlja tudi že ve~ letna prizadevanja za vzpostavitev podružni~ ne lekarne na Blokah. Potem ko Lekarna Ljubljana za to ni izkaza-la interesa, se pogovarjajo z drugimi lekarnami. kv

V Novi vasi do nove ve~ namenske dvorane

PIVKA

Tudi nov Krpanov trgV ob~ ini Pivka bodo investi-cijam in razvojnim projektom namenili skoraj dve tretjini prora~ unskih sredstev, ki letos predvideva 12 milijonov evrov prihodkov, kar je skoraj tride-set odstotkov ve~ v primer-javi z rebalansom prora~ una za leto 2011. Na ob~ ini pra-vijo, da se tako visok delež pove~ anja prihodkov nanaša predvsem na prejeta sred-stva iz državnega prora~ una in sredstev EU na podlagi razpisov za investicije. Naj-višji prihodki se nanašajo na prihodke EU za sofinancira-nje izgradnje ~ istilne naprave v Pivki in kanalizacije v Pivki, Hrastju in Petelinjah. Hkrati je predvidena ureditev meteor-ne kanalizacije, obnova vodo-vodnega omrežja, izgradnja opti~ nega omrežja in ureditev ulic. Investicija se bo izvaja-la od letošnjega do leta 2015. Do konca letošnjega leta naj

bi bil dokon~ an tudi projekt iz-gradnje odprtega širokopasov-nega omrežja elektronskih ko-munikacij, za katerega je ob~ ina finan~ na sredstva lani pridobila na razpisu ministrstva za viso-ko šolstvo znanost in tehno-logijo. Ob~ ina bo letos za~ ela prenavljati trg pred Krpanovim

domom, v Slovenski vasi pa na-merava urediti Eko muzej Deže-le presihajo~ ih jezer. V muzeju bo postavljena stalna razstava na temo Pivških presihajo~ ih je-zer, postavljena bo ve~ ja maketa obmo~ ja, poleg tega pa bodo iz-delane še informativne table ter multimedijske vsebine na temo

varovanja neokrnjene nara-ve. Na ob~ ini poudarjajo, da bodo v težkih gospodarskih razmerah posebno skrb name-nili tudi pomo~ i malemu go-spodarstvu. Kar nekaj sredstev bo šlo za subvencije obrestne mere za kredite, ki so name-njene podjetjem za nakup osnovnih sredstev, s ~ asom najema kredita do najve~ pet let. Razpis bo objavljen pred-vidoma v maju. Prav tako bo letos ponovno objavljen razpis za subvencioniranje stroškov za delovanje mladih podjetij. Sofinancirali bodo tudi stroške ra~ unovodskih storitev, obve-znega prispevka obrtni zborni-ci in pavšalnega prispevka za pokojninsko in invalidsko zava-rovanje za podjetja, delujo~ a v ob~ ini Pivka do najve~ treh let. Prav tako bo ob~ ina, kot pou-darjajo, zagotavljala sredstva za pomo~ tistim, ki se bodo znašli v socialni stiski. kv

POSTOJNA

Dokon~ anje Majlonta in nova šolaV Postojni poudarjajo, da so pri pripravi prora~ una za leto 2012 upoštevali dejstvo, da smo v ~ asu gospodar-ske krize. Ta je zato za nekaj odstotkov lažji od lanske-ga. Prihodki so ocenjeni na 16,3 milijone, odhodki pa na 15,7 milijona, od katerih bo za investicije namenje-na dobra tretjina. »Prora~ un temelji na dejanskih potre-bah in var~ evalnih ukrepih, na projektih, ki so vezani na sofinancerska sredstva, in na že za~ etih investicijah,« pou-darjajo na ob~ ini. Med dale~ najve~ jimi investicijskimi po-stavkami je tako Osnovna

šola Prestranek, katere gradnja se je za~ ela lani in naj bi bila zaklju~ ena do za~ etka novega

šolskega leta.Letos se bo zaklju~ il še en

velik gradbeni projekt, obnova

starega mestnega jedra Po-stojne, Majlonta. Na ob~ ini zagotavljajo, da oba projekta potekata v skladu z na~ rto-vanimi termini.

Nadaljevalo se bo urejanje komunalne infrastrukture v nekaterih ulicah (Globo~ niko-va ulica v Postojni) in krajih oziroma gradnja kanalizacij-skega omrežja (Veliki Otok, Prestranek). Za~ ela se bo tudi dolgo pri~ akovana ob-nova centralne ~ istilne na-prave v Postojni, za katero je ob~ ina prejela evropska so-financerska sredstva v sklo-pu projekta »^ista Ljubljani-ca«. kv

FOTO

: VA

LTER

LEB

ANFO

TO:

VALT

ER L

EBAN

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  13. januar 2012    str �

Mera je bila polna, ko je Bruno Komac, zdaj že nekdanji predsednik Javorjeve uprave, po uvedbi ste~ ajev dveh Javorjevih h~ erinskih družb, predlagal še prisilno poravnavo mati~ ne družbe. Nadzorniki so ga zato odpoklicali.

Notranjsko-kraške novice petek, 13. januar 2012A k t u a l n o v r e g i j i�

Medtem ko je v Postojni glavna sprememba ta, da se bo nadomestilo odmerilo tudi za obmo~ je

Po~ ka, lahko za Logatec domnevamo, da so svetniki tako drasti~ no podražitev sprejeli zaradi gradnje v industrijskih conah. Logaški obrtniki so na nogah, župan Menard pa obljublja, da bo ob~ ina sklep o

podražitvi in odlok iz leta 1999 vnovi~ preu~ ila.

Pivka, 10. januar – »Prejšnja uprava je ugotovila stanje insolventnosti družbe Javor Pivka in je bila

po zakonu dolžna izvesti enega od ukrepov za sanacijo podjetja,« Matej Sotlar, vršilec dolžnosti

predsednika uprave Javorja Pivka, pojasnjuje, zakaj je njegov predhodnik Bruno Komac med

prazniki na sodiš~ e podal vlogo za za~ etek postopka prisilne poravnave zadolžene družbe Javor Pivka. Le nekaj dni pred tem je skupš~ ina

Javorja Pivka odobrila do 2,4 milijona evrov visoko dokapitalizacijo družbe, prek katere

bi v lastništvo vstopil strateški partner (Gozd Ljubljana), ki bi podjetju zagotovil svež kapital. A

kdaj naj bi se ta zgodila, ni znano.

Vrednost to~ ke za izra~ un nadomestila za uporabo stavbnega zemljiš~ aOb~ ina Postojna Pivka Logatec Cerknica

vrednost to~ ke (v EUR)

0,000105 0,000085 oz. 0,0000017

0,0002 0,000898260 oz. 0,000358314 oz. 0,000143524

V Logatcu za ~ etrtino dražje nadomestilo za zemljiš~ eV Postojni bodo vrednost to~ ke za nadomestilo uporabe stavbnega zemljiš~ a povišali zgolj za 2,7 odstotka, v Pivki in Cerknici povišanja ne na~ rtujejo, v Logatcu pa naj bi to bilo kar 25-odstotno

V Logatcu, kjer je bila vrednost to~ ke za nadomestilo uporabe stavbnega zemljiš~ a že v prete-klih letih precej visoka, naj bi se po odlo~ itvi svetnikov na decem-brski seji povišala kar za 25 od-stotkov, na 0,00020. Višja je le v Cerknici, a že od leta 2009.

»Z vrednostjo to~ ke 0,00020 in s sprotno posodobitvijo popi-sa vseh zavezancev za pla~ ilo nadomestila uporabe stavb-nega zemljiš~ a bi v letu 2012 zbrali sredstva v višini 1.028.350 evrov,« so zapisali v obrazlo-žitvi to~ ke na seji ob~ inskega sveta. Obrtniki in podjetniki naj bi od tega prispevali skoraj 800 tiso~ , fizi~ ne osebe pa dobrih 230 tiso~ evrov. »Skupaj znaša

višina planiranih sredstev, ki so zavedene in opredeljene tudi v predlaganem prora~ unu ob~ ine Logatec za leto 2012 1.474.229 evrov, torej ve~ , kot jih planiramo zbrati iz naslova zara~ unanega NUSZ-a,« še dodajajo v ob~ in-skem gradivu.

Logaški obrtniki na nogah^lani logaške obrtne zborni-ce, pridružujejo pa se jim tudi ne~ lani, so na izredni seji izrazili ogor~ enje nad tako odlo~ itvijo, še zlasti spri~ o težke gospodar-ske situacije, in župana med drugim pozvali k takojšnjemu zadržanju sklepa o veljavnosti in predlagali pripravo vnovi~ ne-ga izra~ una s primerjavo to~ ke v sosednjih ob~ inah. Obrtniki, ki jim predseduje Bogdan Oblak, so tudi opozorili, da bi Ob~ ina Loga-tec lahko in bi celo morala pred odlo~ itvijo o omenjeni podražitvi, vsaj kar zadeva podjetnike, za mnenje povprašati tudi zborni-

co in jo povabiti v gospodarsko komisijo, saj ve~ kot tri ~ etrtine zbranega denarja prihaja prav iz žepov obrtnikov in podjetij.

Nadomestilo tudi za Po~ ekV Postojni so vrednost to~ ke za izra~ un nadomestila za upora-bo stavbnega zemljiš~ a (NUSZ) povišali za 2,7 odstotka, tako da bo v letu 2012 znašala 0,000105 evra. Za leto 2011 je bila 0,000102 evra, novo vrednost to~ ke pa so dolo~ ili z revaloriza-cijo na podlagi letnega porasta cen življenjskih potrebš~ in.

V Postojni so obenem dopol-nili odlok o NUSZ. Površina za odmero nadomestila se tako usklajuje z definicijo neto tlorisne površine Geodetske uprave RS iz registra nepremi~ nin.

Pomembna novost, ki jo uva-ja spremenjen odlok, pa je, da se bo nadomestilo odmerilo tudi za obmo~ je Po~ ka. Kot po no-vem definira odlok, se namre~

Vir: ob~ ine

za obmo~ ja, kjer je sprejet ob~ in-ski prostorski na~ rt z namensko rabo za potrebe obrambe, torej za vojaško vadiš~ e Po~ ek, dolo~ i število to~ k za nezazidana stavb-na zemljiš~ a v višini 150 oziroma 50. Finan~ ni u~ inki te obremeni-tve bodo znani, ko bodo nareje-ni vsi izra~ uni (velikost parcel …), zagotovo pa ne bodo majhni.

Kot je znano, se mese~ na viši-na nadomestila za uporabo ne-zazidanega stavbnega zemljiš~ a dolo~ i tako, da se število to~ k, dolo~ enih glede na razvojno sto-pnjo stavbnega zemljiš~ a, po-množi s površino nezazidanega stavbnega zemljiš~ a in z vredno-stjo to~ ke za izra~ un nadomesti-la ter z upoštevanjem korekcij-

skega faktorja. Podobno seštevek to~ k, pomnožen s površino in vrednostjo to~ ke, predstavlja mese~ no višino nadomestila za zazidana stavbna zemljiš~ a.

V bodo~ e bodo v Postojni bolj obremenjene s pla~ ilom NUSZ ti-ste dejavnosti, ki pomenijo ve~ jo obremenitev za okolje. Spreme-njen odlok pa prinaša še eno spremembo. Doslej nadomestila niso pla~ evale fizi~ ne osebe, ki so lastniki gospodarskih objek-tov, kot so objekti za rejo živali. Po novem to ne bo ve~ veljalo za objekte za rejo živali in druge kmetijske objekte, ki se upora-bljajo za intenzivno, tržno kme-tijstvo. Zanje se bo NUSZ torej odmerilo.

V Pivki brez povišanjaVrednost to~ ke za izra~ un NUSZ za stanovanjske in poslovne prostore na obmo~ ju ob~ ine Pivka za leto 2011 je znašala 0,000085 evrov. Za leto 2012 so svetniki sprejeli odlo~ itev, da se vrednost to~ ke ne bo povišala, pa~ pa bo ostala na ravni iz leta 2011. Vrednosti to~ ke za izra~ un nadomestila za uporabo gradbene parce-le in vrednost to~ ke za izra~ un nadomestila za uporabo neza-zidanega stavbnega zemljiš~ a na obmo~ ju ob~ ine Pivka za leto 2012 ravno tako ostaja na vrednosti iz leta 2011 in bo 0,0000017 evrov.

Blanka Markovi~ Kocen

Javor Pivko zlomili dolgoviPo vložitvi predloga prisilne poravnave Javorja Pivka odletel zdaj že bivši predsednik uprave Bruno Komac – V negotovosti 350 ljudi

Bruna Komaca so nadzorniki ta-koj po novem letu odpoklicali iz položaja. Kot razlog za njegovo odstavitev so navedli stanje v družbi Javor Pivka, ki je privedlo do predloga za prisilno porav-navo tega podjetja, ki je sicer z vidika sanacije nujna.

Razbremeniti se želijo starih obveznostiSotlar, ki je na Javorju prej opra-vljal funkcijo vodje sektorja za kontroling in informatiko, nam je pojasnil, da je namen prisilne poravnave Javorja Pivka »pred-vsem razbremeniti teko~ e poslo-vanje mati~ nega podjetja starih obveznosti in s tem omogo~ iti rast obsega poslovanja v letu 2012«, nujna pa je po njego-vih besedah tudi za dokon~ no prestrukturiranje mati~ ne družbe Javor Pivka, delno pa tudi za-radi ste~ ajev v dveh h~ erinskih družbah, Javor Pohištvo in Ja-vor IPP. Do teh ima namre~ tudi mati~ na družba visoke terjatve, ki najbrž ne bodo nikoli v celoti popla~ ane, zato sta ste~ aja za-njo pomenila velik udarec.

O hudih finan~ nih težavah pri~ a dejstvo, da je imel ko-nec lanskega junija Javor Piv-

poslenih 83 ljudi, na prvih treh pa dobrih 350 ljudi. Zaposle-ne je novica o prisilni porav-navi presenetila, saj jih o tem ni nih~ e obvestil, niti je niso pri~ akovali.

Javor Stroji niso ve~ JavorjeviOb tem dodajmo, da je dose-danja najuspešnejša Javorjeva h~ erinska družba Javor Stroji, ki je lani kot edina od družb v sku-pini Javor poslovala z dobi~ kom, 24. novembra od mati~ ne druž-be Javor Pivka odkupila lastni-ški delež družbe Javor Stroji, kar pomeni, da družba Javor Stroji, ki jo vodi Rudi Tomši~ , ni ve~ v Javorjevi lasti. kv

ka ve~ kot 21 milijonov evrov kratkoro~ nih finan~ nih in poslov-nih obveznosti. Gre predvsem za dolgove do bank, kar pomeni, da bo uspešnost prisilne porav-nave odvisna tudi od reprogra-mov. Sicer pa bo Javor Pivka tudi leto 2011 zaklju~ il z izgubo, koli-kšna bo, pa še ni znano.

Preve~ ljudi v režijiO uvedbi prisilne poravnave bo zdaj odlo~ ilo sodiš~ e. Sotlar po-jasnjuje, da je program prisil-ne poravnave še v pripravi in bo zaklju~ en predvidoma do konca januarja. Kolikšno popla~ ilo ob-veznosti bodo ponudili upnikom in kolikšne so, nam tako še ni znal odgovoriti. Prav tako nam Sotlar še ni mogel posredova-

ti natan~ nega števila delavcev, ki jih bo prizadela sanacija podje-tja, potrdil pa je, da so presežna dolo~ ena režijska delovna mesta.

Spomnimo, da se bodo do-sedanji programi znotraj družbe Javor Pivka preoblikovali v sa-mostojne družbe, in sicer Javor Opažne ploš~ e, Javor Furnir, Ja-vor Vezane ploš~ e in Javor Lami-natni program. Prvi trije programi so doslej delovali kot profitni centri znotraj Javorja Pivka, nove družbe, ki ne bodo obremenje-ne z dolgovi tako kot mati~ na družba, pa so že ustanovljene. Laminatni program pa se je obli-koval po uvedbi ste~ aja Javorja Pohištvo. Na zadnjem programu je trenutno za dolo~ en ~ as za-

FOTO

: VE

RON

IKA

RUPN

IK Ž

ENKO

Poslovni sekretar (VI. st. izobrazbe) v petek, 10. 2. 2012, ob 9.00 in 15.00 inv soboto,11. 2. 2012, ob 9.00Strojništvo (VI. st. izobrazbe)v petek, 10. 2. 2012, ob 10.00 in 16.00 inv soboto, 11. 2. 2012, ob 10.00Gozdarstvo in lovstvo (VI. st. izobrazbe)v petek, 10. 2. 2012, ob 12.00 in 18.00 inv soboto, 11. 2. 2012, ob 12.00

redni in izredni študijS Prvo prijavo za vpis v višje šole se lahko prijavite do 8. 3. 2012

Ljubljanska cesta 2, Postojna tel.: 05/ 721 23 30 in 05/ 721 23 31spletna stran: www.vspo.si

vabi na informativni dan za programe

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  13. januar 2012    str �

Vojaška objekta sta bila že ve~ kot desetletje opuš~ ena in prepuš~ ena razpadanju, zato je njuna sanacija vprašljiva. Najverjetnejši scenarij je rušitev.

V lanskem letu je bilo na odlagališ~ u Ostri vrh odloženih 23.500 ton odpadkov.

Notranjsko-kraške novice petek, 13. januar 2012 �A k t u a l n o v r e g i j i

Logatec, �. januar – Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je najmanj šestim upravljavcem komunalnih deponij, med njimi Komunalnemu podjetju Logatec, ki upravlja deponijo Ostri vrh, na podlagi starih predpisov zavrnil izdajo odlo~ be o podaljšanju okoljevarstvenega dovoljenja. Po sedaj veljavni uredbi logaško komunalno podjetje trenutno ne izpolnjuje pogojev za pridobitev novega okoljevarstvenega dovoljenja, ker so ti pogoji dosti strožji od pogojev za podaljšanje dovoljenja.

Velike Bloke – Bloški župan Jože Doles je med obeti za letošnjo leto posebej izpostavil dokon~ no razrešitev problema propadajo~ ih vojaških stanovanjskih objektov v naselju Velike Bloke. Pri~ akovanje je toliko bolj upravi~ eno, ker gre za problematiko, ki se vle~ e že vrsto let. Po odlo~ ilnem sestanku konec prejšnjega leta je vlada na eni svojih zadnjih sej sprejela sklep, da se stanovanja v teh dveh objektih, ki jih je zdaj imel formalno v uporabi Stanovanjski sklad RS, a so dejansko še naprej propadala, brezpla~ no prenesejo na ob~ ino Bloke.

Bo Logatec ostal brez komunalne deponije?

Komunalno podjetje je izvedlo že nekatere aktivnosti za prido-bitev novega okoljevarstvenega dovoljenja, med drugim je skleni-lo pogodbo za obdelavo odpad-kov pred odlaganjem.

»Komunalno podjetje Loga-tec je že 20. aprila 2009 podalo vlogo za podaljšanje okoljevar-stvenega dovoljenja za obra-tovanje odlagališ~ a nenevarnih odpadkov Ostri vrh, Agencija RS za okolje pa jo je skoraj natanko ~ ez dve leti z odlo~ bo zavrni-la,« potek postopka za podalj-šanje obratovanja odlagališ~ a pojasnjuje direktor KPL Marjan Gregori~ . »Ministrstvo za okolje in prostor je z odlo~ bo sredi junija zavrnilo pritožbo KPL, ki je zatem sprožilo upravni spor z vložitvi-jo tožbe s predlogom, da se od-pravi prvostopenjska odlo~ ba in zadeva vrne Agenciji v ponov-no odlo~ anje, vendar je upravno sodiš~ e tožbo v za~ etku lanske-ga novembra zavrnilo.« Gregori~ poudarja, da je KPL zoper sodbo

upravnega sodiš~ a pravo~ asno vložilo revizijo zaradi bistvene kr-šitve postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe prava.

Gregori~ : KPL izpolnjuje vse zahteveDirektor logaškega komunalne-ga podjetja opozarja, da je ARSO najmanj šestim upravljavcem de-ponij izdal negativne odlo~ be na podlagi starih predpisov, ~ eprav bi glede na to, da se je na pri-mer vloga KPL reševala dve leti, lahko po~ akali na izdajo nove Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališ~ ih, ki je bila ob-javljena konec lanskega julija. »Skratka, ministrstvo za okolje in prostor je torej odlo~ alo o neka-terih vlogah po sicer takrat ve-ljavnih predpisih, ~ eprav je že pri-pravljalo spremembo predpisov, ki pa so omilili zahteve za po-daljšanje okoljevarstvenih dovo-ljenj,« poudarja Gregori~ . Po nje-govi oceni pa KPL glede na novo Uredbo v celoti izpolnjuje zah-

seveda mogo~ e najti, se bodo stroški pove~ ali le za morebitne višje stroške prevoza odpadkov do tega odlagališ~ a ter zaradi morebitne višje cene odlaga-nja. Seveda pa se bodo stroški pove~ ali še tistim imetnikom od-padkov, ki niso obdelani v skladu z Uredbo, saj se sme na deponiji odložiti le tiste odpadke, ki izpol-njujejo zahteve iz Uredbe,« na-poveduje sogovornik.

Morebitne podražitve še pod vprašajemCene komunalnih storitev so prakti~ no zamrznjene že nekaj let, saj jih država regulira z ukrepi kontrole cen. Zadnja zamrznitev izte~ e letos februarja. Kakšna bo nadaljnja usoda cen komunalnih storitev, pa v tem trenutku ne ve nih~ e. »To je seveda tudi svojevr-sten paradoks, saj država na eni strani predpisuje vedno ve~ zah-tev ter nalaga vedno ve~ nalog komunalnim podjetjem oziroma vsem, ki se z odpadki ukvarjajo, kar je seveda povezano z doda-tnimi stroški, po drugi strani pa so cene zamrznjene,« ugotavlja direktor logaškega komunalnega podjetja, ki je za TVS med dru-gim dejal, da bodo odpadke v primeru zaprtja odlagališ~ a Ostri vrh pripeljali na ploš~ ad pred okoljsko ministrstvo v Ljubljani.

teve in bi odlagališ~ e dovoljenje pridobilo do konca leta 2015. »Po sedaj veljavni Uredbi KPL ne bo zaprosilo za okoljevarstveno do-voljenje, saj so pogoji za izdajo novega dosti strožji od pogo-jev za njegovo podaljšanje, zato smo na Vrhovno sodiš~ e vložili revizijo, hkrati pa pripravljamo še predlog ministrstvu za okolje in prostor za spremembo predpi-sov, ki bi tudi tistim upravljavcem odlagališ~ , ki so jim bile zahteve

zavrnjene, omogo~ ilo podaljša-nje okoljevarstvenih dovoljenj do konca 2015. po starih predpisih,« pove sogovornik.

Kako naprej?Do izteka vseh revizij bo odlagališ~ e Ostri vrh obratovalo, razen ~ e bo okoljski inšpektor iz-dal posebno odlo~ bo za zaprtje. Seveda pa bo morebitno zaprtje odlagališ~ povzro~ ilo velik okolj-ski problem na ravni države, ki

ga bo morala, tako Gregori~ , le-ta tudi reševati, saj takih odlaga-liš~ z veljavnim dovoljenjem, ki bi skupaj prevzela 143.000 ton od-padkov, v Sloveniji ni. Dejanske koli~ ine odpadkov, ki jih je treba odložiti, bodo po Gregori~ evem mnenju tudi v prihodnje približno enake, saj se bodo pri~ ele manj-šati šele po izgradnji centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki.

»V primeru prevoza odpadkov na drugo odlagališ~ e, ~ e ga bo

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Blanka Markovi~ Kocen

Konec sramotnega propadanja?Vlada bo na ob~ ino Bloke vendarle brezpla~ no prenesla objekta

Dogovor o brezpla~ nem preno-su na ob~ ino Bloke se nana-ša na dva stanovanjska bloka v naselju Velike Bloke, ki sta že ve~ kot deset let opuš~ ena in

prepuš~ ena propadanju, zato je sanacija objektov vprašljiva. »V primeru, da bi se kljub temu po-javil kakšen investitor, ki bi poka-zal interes po obnovi teh objek-

tov v stanovanjske namene, bi ga na ob~ ini Bloke z veseljem podprli. V kolikor pa interesentov za obnovo objektov ne bo mo-žno poiskati, bo ob~ ina Bloke po vsej verjetnosti poskrbela za ru-šenje objektov. S tem bi pridobili dodatna zazidljiva zemljiš~ a za gradnjo novih objektov,« nam je pojasnil bloški župan Jože Doles.

Na ministrstvu za javno upra-vo so nam povedali, da je po sestanku na Blokah Stano-vanjska komisija Vlade RS kot upravljavec nepremi~ nin konec

novembra sprejela sklep, da se pri~ ne s postopki za prenos vo-jaških objektov na ob~ ino Blo-ke v skladu s predpisi o regio-nalnem razvoju. »Za formalen pri~ etek in dokon~ anje postop-ka prenosa nepremi~ nin je le te potrebno uvrstiti v letni na~ rt razpolaganja z nepremi~ nim pre-moženjem države, ki bo predvi-doma sprejet ob sprejemu spre-memb državnega prora~ una za leto 2012,« so še povedali na ministrstvu za javno upravo. Ker so nepremi~ nine od leta 2009 s pogodbo v brezpla~ ni uporabi na Stanovanjskemu skladu RS, pa jih bo treba še pred uvrstitvijo v program razpolaganja s podpi-som dodatka k pogodbi izvzeti iz trenutno veljavne pogodbe.

Stanovanjski sklad: obnova nesmiselnaNa Stanovanjskem skladu pa so nam pojasnili, da je po njihovem mnenju obnova stanovanj v sta-novanjski stavbi Velike Bloke 3c nesmiselna, saj je objekt v celoti v tako slabem stanju, da so ga morali ograditi z zaš~ itno ogra-jo. Vstopanje oziroma gibanje v objektu je namre~ nevarno. V enakem stanju je tudi stano-vanjski objekt Velike Bloke 58. »Sanacija stanovanj ni mogo~ a, ker bi bilo treba objekt (kon-strukcijo) v celoti sanirati zaradi vdiranja stropa. Zato je Sklad predlagal, da se stavbo v celo-ti poruši,« so nam še pojasni-li. kv

FOTO

: B

ORU

T KR

AŠEV

EC

OGLA

ŠUJTE PRI NAS

kontaktiraj me nakomerciala@nkr-novice.si

pr' nas se

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  13. januar 2012    str �

Blagoslov je podeljeval tudi predstavnik salezijancev Slavko Snoj.

Potopisna predavanja v Parku vojaške zgodovine so vsaki~ dobro obiskana.

Notranjsko-kraške novice petek, 13. januar 2012A k t u a l n o v r e g i j i�

Nova vas, 22. december – Bloški svetniki so tik pred koncem lanskega leta brez

ve~ je razprave soglasno potrdili osnutek ob~ inskega prora~ una za letošnje leto. V primerjavi z lanskim je prora~ un nekoliko višji, saj se nameravajo že spomladi lotiti gradnje težko pri~ akovane ve~ namenske dvorane. »Prora~ un je realen, še najbolj

vprašljivo so sredstva po 21. ~ lenu zakona o sofinanciranju ob~ in, a upam,

da nam jih ne bodo odtegnili,« meni župan Jože Doles.

Pivka, 1�. december – V pivškem društvu minulo leto zaklju~ ujejo zadovoljni, saj jim je letos uspelo izpeljati preko trideset prireditev, ki so bile izjemno

uspešne. Zadnje izmed letošnjih je bilo hudomušno predprazni~ no predavanje s številnim obiskom.

V Pivki spet policijska pisarnaPivka – S tem tednom je v Pivki ponovno za~ ela delovati policijska pisarna. Nahaja se v drugem nadstropju objekta ob~ ine Pivka, odprta pa bo štiri ure na teden, in sicer ob ponedeljkih, od 8. do 10. ure, in ob sredah, od 14. do 16. ure. Kot nam je pojasnila Anita Leskovec, tiskovna predstavnica Policijske uprave Koper, bo v njej za vsa vprašanja in predloge ob~ anov na voljo vodja policijskega okoliša. Na naše vprašanje, kaj je botrovalo odlo~ itvi, da pisarna ponovno za~ ne delovati, na poli-cijski upravi Koper pojasnjujejo, da pisarna dejansko ni bila nikoli ukinjena, le ob~ inske prostore so prenavljali. Za prostore, v katerih deluje pisarna, policija ob~ ini sicer ne bo ni~ pla~ evala. kv

^ez leto in pol že v novi dvoraniNa Blokah bodo spomladi za~ eli graditi ve~ namensko dvorano – S 1. februarjem vrtec cenejši za deset evrov

Pri~ akujejo, da se bo v prora~ unu nabralo za dobra 2,6 milijona evrov, kar je najve~ do

zdaj. »Kljub recesiji in težavam v državi je letošnji prora~ un rekor-den,« je zadovoljen župan Jože Doles. Toliko sredstev si obetajo tudi zaradi treh projektov, za ka-tere bodo prejeli evropski denar. Za gradnjo okoljske infrastruk-ture v naseljih Hudi vrh, Topol, Ravne in Studenec bodo prejeli ve~ kot 500 tiso~ akov, ra~ una-jo tudi na okoli 160 tiso~ evrov, ki ob~ ini pripada po 21. ~ lenu zakona o lokalni samoupravi. Z njimi bodo obnavljali cestno in vodovodno omrežje.

Poleg tega ob~ ini v finan~ ni

perspektivi 2007–2013 pripada še 550 tiso~ evrov, ki so jih na-menili za gradnjo ve~ namenske dvorane. Projekt je vreden skoraj dva milijona evrov; iz neposre-dnih regionalnih spodbud naj bi prihodnje leto zanj dobili 220 tiso~ evrov, 330 tiso~ akov pa še leta 2013. Kot je zatrdil Doles, za gradnjo ne bodo najeli kredita, nekaj sredstev za dvorano pa bodo našli tudi v presežku sred-stev, ki so jih prihranili v prej-šnjih letih.

Ve~ namensko dvorano poleg osnovne šole bodo po zagotovi-

lih Dolesa za~ eli graditi že spo-mladi prihodnje leto. »Ta projekt je na naših mizah že nekaj ~ asa in je za našo ob~ ino res velik, predvsem pa nujno potreben.« Doles je zatrdil, da imajo pripra-vljeno vso dokumentacijo, v lasti ob~ ine so tudi vsa zemljiš~ a, ki jih potrebujejo za ve~ namensko dvorano in njeno okolico, imajo pa tudi že gradbeno dovoljenje. »Pripravljamo še razpis za izbiro izvajalca in dokumentacijo za razpis za pridobitev sredstev iz neposrednih regionalnih spod-bud,« je še dodal Doles. Ve~ na-

mensko dvorano naj bi za~ eli uporabljati v drugi polovici leta 2013.

Malo preden so svetniki potr-dili osnutek prora~ una za priho-dnje leto, so sprejeli rebalans le-tošnjega. V njem so za gradnjo okoljske infrastrukture v Hudem vrhu in okoliških vaseh nameni-li nekaj ve~ sredstev, kot je bilo na~ rtovano. Doles je pojasnil, da so zaradi ugodnih vremenskih razmer letos naredili nekoliko ve~ od na~ rtovanega, ker pa je projekt financiran iz razpisa za maloobmejno podro~ je s Hrva-

ško, bodo ta sredstva v prora~ un prišla naslednje leto.

S 1. februarjem bo vrtec cenejšiBloški svetniki so potrdili tudi nove cene predšolske vzgo-je, in sicer je polna ekonomska cena za vse otroke, ne glede na starostno obdobje, 362 evra na mesec na otroka. Veljati bo za~ ela 1. februarja, ko naj bi bilo v vrtcu 68 otrok, kar pomeni, da bo polno zaseden. Prav zaradi tega je nova cena za kar deset evrov nižja od zdaj veljavne.

Petra Tr~ ek

Zagnano naprejPivško turisti~ no društvo nadvse zadovoljno z izkupi~ kom minulega leta – Prireditve ozna~ ujejo kot izjemno uspešne

Za Turisti~ nim društvom Pivka, ki ga vodi predsednik Peter Žen-ko, je izjemno aktivno in plodno leto. Uspelo jim je udejanjiti pre-ko trideset projektov. Nekatere izmed prireditev so postale že tradicionalne, kot na primer Nje-semo h žjgni, Krpanova nedelja, Kolesarjenje po Krpanovih po-teh …, vendar so znali postre~ i tudi z novostmi, kar dokazuje, da so v društvu aktivni in za-vzeti. Peter Ženko pravi: »Letos smo na Pivškem shodu postre-gli s pravim doma~ im krompir-jem v zevnici, s katerim so bili obiskovalci neverjetno zadovolj-ni. Naše ~ lanice so se kasne-je udeležile tudi tekmovanja v kuhanju le-tega v Ilirski Bistrici. Prav tako smo zadovoljni tudi z izvedbo projekta Lepa in urejena Pivka, pri katerem sodelujemo

z ob~ ino, priredili smo tudi Dan živali, kjer smo zbirali donacije za brezdom~ ke in še ostale pro-jekte, ki so letos res dobro tekli. Ekipa je uigrana, stalna. Trudimo se, da bi se vedno nekaj doga-jalo ter da bi bili ljudje zadovolj-ni. Dokaz, da dobro delamo, je tudi to, da so nas poklicali z Ra-dia Koper in nas povabili na in-tervju. Dober glas se torej širi.«

S potopisnimi predavanji bodo nadaljevali tudi v leto-šnjem letu. »Potrebno si je vze-ti ~ as zase in si urico ali dve spo~ iti ter narediti nekaj za dušo, kar definitivno naša pre-davanja so, je prepri~ an Ženko, ki hkrati ne skriva zadovoljstva ob uspešni lanski beri prireditev. »Trudili se bomo biti še boljši,« sklene. pš

Lipsenj, 2�. november – Na štefanovo, god sv. Štefana, ki velja za zavetnika konj in dejavnosti, povezanih s konji, so že tradicionalno, 17. po vrsti, konje blagoslovili tudi blizu cerkvice sv. Štefana v Lipsenju. Žegnanje je pripravilo Konjerejsko društvo Martin Krpan, ki združuje rejce in ljubitelje konj iz ob~ in Bloke, Loška dolina in Cerknica.

Hotedršica, 7. januar – Plezalni klub Ekstrem je že 14. organiziral no~ ni pohod na Javornik, ki se tradicionalno odvija na prvo polno luno v novem letu. Letos je bila udeležba rekordna, saj se je proti 1240 metrov visokemu vrhu na skrajnem zahodnem robu Trnovskega gozda odpravilo pribli-žno 350 pohodnikov. Ve~ ina udeležencev je do Pirnatove ko~ e prišla v treh urah, pohod pa se je uradno pri~ el ob 18. uri pred plezalno steno v Hotedršici. Markirana planinska pot je speljana ~ ez Novi svet, kjer se pri~ ne vzpon proti Zgornjim Lomam in nadaljuje do vznožja smu~ iš~ a. Vse do Lom je bila podlaga suha, no~ pa zaradi mo~ ne lune jasna, vendar ne premrzla. Pred najbolj str-mim delom je pohodnike pri~ akal topel ~ aj, potem pa je bilo treba pošteno zagristi v klanec. Zadnji del poti je »postregel« še s prhkim snegom, ki je nekoliko otežil pot navkreber, vendar pa sta topli ko~ a in okusna postrežba popla~ ali ves trud pohodnikov, pred katerimi je bil le še povratek v doli-no. sm

Blagoslovili so konje

Blagoslov konjem sta dala predstavnik salezijancev Slav-ko Snoj in ~ astni kanonik Fran-ce Gorjup, ki ga je spremljal grahovski župnik Sandi Osoj-nik; še pred tem pa je bila v podružni~ ni cerkvi maša.

Pod cerkvijo sv. Štefana se je letos zbralo veliko obiskoval-cev, zato pa nekoliko manj konj in njihovih lastnikov, kot jih je bilo prejšnja leta. Predsednik konjerejskega društva Ivan Lah je pojasnil, da je med mladimi

upadlo zanimanje za konje in konjerejo. »Število konj upada tudi na Notranjskem, saj so se pojavili dodatni stroški pri reji: obvezno ~ ipiranje živali, pripust, zakol …,« pravi Lah. Sicer pa so ~ lani društva aktivni. Letos so pripravili in uspešno izpelja-li že peto furmansko konjeni-co, na kateri se je po Cerkni-škem jezeru popeljalo okoli 50 ljudi, ki so napolnili devet zapravljiv~ kov.

Na Menišiji pa se je trideset

rejcev konj zbralo pred cerkvi-jo sv. Jerneja. Rejci so prišli iz Cerknice in okoliških vasi, Do-lenjega jezera, Brezja, Begunj, Topola, Dobca in Kožljeka. Med njimi je bilo veliko deklet, ki so prijezdile na svojih lepotcih in pokazale, da so veš~ e jahalke. Župnik Maks Ipavec je po kraj-šem nagovoru blagoslovil konje ter jim namenil kruh in sol. Rej-ci so v spomin dobili ~ udovite koledarje in rozete.

Na svoj ra~ un so prišli tudi otroci, saj so v spremstvu lahko sedli na konja.

Po kon~ ani prireditvi je Karel Bahun iz Cerknice k sebi do-mov povabil vse rejce, kjer so ob zvokih harmonik in kitari ostali do poznega popoldneva.

Petra Tr~ ek

FOTO

: PE

TRA

TR^E

K

FOTO

: PE

TRA

ŠAJN

FOTO

: SI

NIŠ

A RA

N^O

V

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  13. januar 2012    str 7

Alenka Veber je obiskovalcem prebirala zgodbe njenega prastrica.

Zvonarska jama, v kateri so potujo~ i zvonarji enkrat med 14. in 17. stoletjem vlili vsaj štiri zvonove, je edinstvena v Sloveniji.

Notranjsko-kraške novice petek, 13. januar 2012 7A k t u a l n o v r e g i j i

Cerknica – V Notranjsko-kraških novicah smo že pisali o arheološkem izkopavanju na Taboru v Cerknici, kjer so arheologi med drugim našli dva groba. Strokovnjaki so delali do konca novembra, med drugim pa so odkrili tudi zvonarsko jamo, v kateri so vlili vsaj štiri bronaste zvonove. Po mnenju arheologinje Vesne Merc, ki je vodila izkopavanja, je to izjemna najdba.

FOTO

: AR

HIV

VES

NE

MER

C

Na Taboru so neko~ vlivaliMed izkopavanjem so arheologi naleteli na izjemno najdbo: jamo, v kateri so neko~ vlivali zvonove

Babno Polje, 8. januar – Zavod Rihtarjeva doma~ ija je na doma~ iji, po kateri se zavod imenuje, pripravil dan odprtih vrat. Alenka Veber Rihtarjeva, raziskovalka publicisti~ ne dejavnosti njenega prastrica Franka Trohe Rihtarjevega, je skoraj dvestotim obiskovalcem, ki so se preko dneva zvrstili na doma~ iji, podajala življenjsko zgodbo notranjskega izseljenca in prebirala njegove boži~ ne spomine. Program sta sooblikovala Damjana Praprotnik z igranjem na citre in Domen Šraj s harmoniko.

Mladina PGD Pal~ je se je prete-klo leto pridno izobraževala tako v teoreti~ nem kot v prakti~ nem smislu. Poleg znanja iz gasilske-ga podro~ ja so spoznavali tudi pomen dobrih medsebojnih od-nosov. Za gasilce je namre~ iz-rednega pomena to, da poleg reševanja obvladajo tudi med-sebojno sodelovanje, tovariški odnos v kolegialnem smislu in še veliko drugega, skratka, da so vzor v vseh pogledih. Prav je, da pomo~ i potrebni vedo, da se na gasilce lahko zanesejo v krizni si-tuaciji, saj so gasilci tisti, ki nam v nesre~ i prostovoljno in nesebi~ no prisko~ ijo na pomo~ . Gasilcem prostovoljnih gasilskih društev je zaupanih vedno ve~ nalog. ^asi, ko so se dejansko ukvarjali le s požari, so že davno minili. Gasilci tako v povpre~ ju opravijo pribli-žno tretjino požarnih intervencij,

Cerkniške Mace vabijo …Cerknica, 21. januar – Cerknica bo po petih letih ponovno gostila državno prvenstvo v twirlin-gu. Tokrat se bodo tekmovalci lahko pomerili v predtekmovanju, ki se bo z otvoritvijo tekmova-nja pri~ elo ob 9. uri in bo skupaj z zabavnim delom programa, v katerem bodo nastopale skupine MACE, trajalo vse do 18.30. V predtekmovanju bo v obveznih programih twirlinga sodelovalo preko 120 tekmovalcev iz razli~ nih koncev Slovenije. Ob tej priložnosti vas klub MACE vabi, da si tekmo-vanje ogledate, hvaležni pa bodo tudi za kakšnokoli obliko pomo~ i. Vsi, ki ste klubu pripravljeni ka-korkoli prostovoljno pomagati, se lahko prijavite na e-pošto klub.mace@yahoo.com ali javite svo-jo pripravljenost za sodelovanje vodstvu ali trenerkam društva. dš

Zgodbe na Rihtarjevi doma~ iji

Dan se je pri~ el s sveto mašo in ogledom jaslic v župnijski cerkvi sv. Nikolaja na Babnem Polju, kjer je številne obiskovalce, ki so prišli iz razli~ nih koncev Sloveni-je, nagovorila Alenka Veber in jih povabila na Rihtarjevo doma~ ijo. Tu so obiskovalce že na dvoriš~ u skozi ves dan s pecivom, kavo, ~ ajem in z ostalo doma~ o po-nudbo sprejemali ~ lani Športne-ga društva Planjava Babno Polje in ~ lanice društva žena in deklet na podeželju Ostrnice.

V Rihtarjevi hiši je Alenka Ve-ber ob topli krušni pe~ i in v družbi študentke citer na Koro-

škem deželnem konservatoriju Damjane Praprotnik iz Dvorij na Gorenjskem ter 11-letnega har-monikarja Domna Šraja iz Ko-zariš~ iz Loške doline v osmih ponovitvah skozi ves dan obi-skovalcem predstavljala zgodovi-no notranjskega izseljenca, ki je kot devetnajstletni fant za vedno zapustil svojo rodno doma~ ijo. Z nekdaj mogo~ ne Rihtarjeve kme-tije so v Severno Ameriko odšli kar trije njeni predniki.

Zgodba Rihtarjevega France-ta je še posebna, saj se je, da bi lažje prebolel domotožje, lotil pisateljevanja. Tako je, ne samo

Notranjski, temve~ celotni Slove-niji zapustil bogato pripovedno delo o življenju na širšem No-tranjskem v za~ etku 20. stoletja in o življenju slovenskih prise-ljencev v Severni Ameriki. Del~ ek teh zgodb so spoznali tudi obi-skovalci Rihtarjeve doma~ ije, med katerimi so bili od najmlaj-ših do najstarejših, zato po be-sedah Alenke Veber ta dogodek lahko uvrstimo tudi v dogod-ke ob Evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijskega sožitja.

Zavod Rihtarjeva doma~ ija si je zadal nalogo, da bi skedenj, ki je ob doma~ iji, prenovili in mu deloma spremenili namembnost v podeželski center za kulturo, izobraževanje in turizem. Zato bodo vse prejete prostovolj-ne prispevke, ki so jih zbrali ob dnevu odprtih vrat in za katere se zahvaljujejo, namenili za to prenovo. bk

FOTO

: B

ORU

T KR

AŠEV

EC

Dva meseca je Vesna Merc iz podjetja Arheološke raziskave s sodelavci delala ob zunanji strani obzidja na Taboru, med Jur~ kovim in Urban~ evim stol-pom, v zadnjih tednih pa tudi pred Urban~ evim stolpom. Z raziskavami površine trga so ugotovili, da trg v preteklosti ni bil prazen, kot je danes, temve~ je na sredi stala hiša. »Z anali-ziranjem histori~ nih virov smo ugotovili, da je tam stala že vsaj leta 1825 in je bila nazadnje v lasti Turši~ ev, kot znajo povedati starejši Cerkni~ ani,« je pojasnila Mer~ eva.

Edinstvena v SlovenijiOb številnih zanimivih odkritjih so se arheologi najbolj razve-selili livarskega obrata s pe~ jo in zvonarske jame. »Na podla-

gi ohranjenih odtisov glinenih kalupov namre~ sklepamo, da smo odkrili zvonarsko jamo, v kateri so vlili najmanj štiri brona-ste zvonove,« pravi Mer~ eva. Po pisnih virih so od leta 1300 do leta 1600, ponekod pa celo do prve ~ etrtine 18. stoletja, potujo~ i zvonarji potovali od kraja do kra-ja in ob cerkvah izkopali jame, naredili kalupe in vlili naro~ ene zvonove. »Livarski obrat torej na podlagi pisnih virov preliminarno datiramo v ~ as od 14. do 17. sto-letja, bolj natan~ na datacija pa bo mogo~ a po opravljeni doda-tni analizi,« je pojasnila Mer~ eva in dodala, da je taka zvonarska jama edinstvena v Sloveniji in prva raziskana s sodobno arheo-loško metodo.

Sicer pa so arheologi na pod-lagi izkopavanj ugotovili, da je

bilo obmo~ je Placa v uporabi dalj ~ asa in v razli~ ne name-ne. Neposredno ob obzidju so odkrili serijo novodobnih apne-nic, namenjenih gašenju apna. Ob današnjem vhodu v tabor so našli ve~ beneških novcev iz 17. in 18. stoletja; takrat naj bi tam potekalo živahno sejem-sko trško življenje. Najstarejša struktura, ki so jo odkrili, pa je velika zidana apnenica za žga-nje apna, ki so jo uporabljali v ~ asu gradnje cerkve in je bila tam že pred gradnjo protiturške-ga tabora.

Zanimivo odkritje sta tudi gro-bova, o katerih smo že pisali. Kažeta na to, da pokopališ~ e ni bilo le znotraj tabora, temve~ da so pokojnike pokopavali tudi izven obzidja. »Žal sta bila gro-bova mo~ no poškodovana pri gradnji lope ob Jur~ kovem stol-pu,« dodaja Mer~ eva. Arheolo-gi so ugotovili še, da je obzidje starejše od Urban~ evega stolpa in da v nasprotju z rekonstruk-cijami okoli tabora ni zaslediti obrambnega jarka. pt

P r e j e l i s m o

Postali so mladi gasilcivse ostalo pa so druga posredo-vanja. 17. decembra je mladim iz PGD Pal~ je poveljnik Gasilske zve-ze Postojna, Primož Bajec, ob so-delovanju mentorjev mladine Lili Primc in Duška Goji}a, na sve~ ani prireditvi podelil preventivne zna~ ke, priznanja za opravljene veš~ ine in diplome za napredo-vanja v nazive pionir, mladinec in gasilec pripravnik. Gasilci iz Pal~ ja so tako bogatejši za šest mladin-cev, sedem pionirjev in tri gasilce pripravnike, kar je izjemno, saj v gasilskih vrstah ostaja tudi mla-dina, ki je že zaklju~ ila osnov-no šolo, kar pri mnogih društvih predstavlja velik problem. Žal pa vsi, ki so se tekom leta uspo-sabljali zaradi drugih obvezno-sti niso uspeli opraviti testiranj, zato bodo lahko to storili v pri-hodnjem letu. Bajec je pohvalil mentorje, ki redno delajo z mla-

dimi v Pal~ ju, in dodal, da se za prihodnost društva, ki ima toliko mladine, ni bati. Podelitve so se udeležili podžupan Ob~ ine Pivka, Andrej Godina, predsednik vaške skupnosti Pal~ je, Stanislav ^esnik, predsednik vaške skupnosti Jurš~ e, Valter Šajn, operativni ga-silci ter nekateri starši in vaš~ ani. Godina je poudaril izreden po-men prostovoljnega gasilstva v manjših krajih. Pohvalil je palške gasilce, ki kljub težkim finan~ nim razmeram skrbijo za podmladek in dobro usposobljenost opera-tivnih gasilcev, ob tem pa ne po-zabijo niti na druženje in vpetost v lokalno skupnost. Predsednik PGD Pal~ je, Roman Pavlovi~ , ki delo mladine v društvu vsestran-sko podpira, enako pa tudi vsi gasilci, je izrazil zadovoljstvo ob znanju, ki so ga osvojili mladi ~ lani. PGD Pal~ je

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  13. januar 2012    str 8

Janez Kebe se je z veseljem podpisoval v svojo knjigo.

Notranjsko-kraške novice petek, 13. januar 2012P o g o v o r8

V kulturnem domu v Cerknici je bila 26. decembra na dan samostojnosti in enotnosti

predstavljena obsežna knjiga Cerkniško jezero in ljudje ob njem avtorja Janeza Kebeta,

župnika župnij Stari trg pri Ložu in Babno Polje. Poleg avtorja so na predstavitvi o

knjigi spregovorili zgodovinar dr. France M. Dolinar, prof. Jakob Müller, direktorica Knjižnice

Jožeta Udovi~ a v Cerknici prof. Marija Hribar, predsednik Ribiške zveze Slovenije Borut

Jerše in Božo Rustja glavni urednik založbe Ognjiš~ e, ki je knjigo izdala.

Knjiga, ki je zrasla iz srcaPogovor z župnikom Janezom Kebetom, avtorjem knjige o Cerkniškem jezeru in ljudeh ob njem

Da je knjiga res pomembno delo so s svojo udeležbo poleg ostalih obiskovalcev v nabito polni dvorani dokazali tudi nad-škof dr. Anton Stres, predsednik Slovenske akademije znano-sti in umetnosti dr. Jože Trontelj ter Marko Rupar, župan ob~ ine Cerknica.

Janez Kebe je doma~ in iz Do-lenjega jezera. Rodil se je leta 1942 kot sedmi otrok o~ etu Francu in materi Ivani, ki jima je v hvaležen spomin to delo tudi posvetil. Po dveh obsežnih mo-nografijah Loška dolina z Bab-nim Poljem, ki jih je izdal leta 1996, drugi del pa 2002, je to njegovo že tretje obsežno delo. Pred tem je že leta 1987 v knji-žici opisal zgodovino znamenite romarske cerkve na Križni gori nad Ložem.

Za ohranjanje kulturne dediš~ ine in njegovo delo o Loški dolini je leta 2003 pre-jel Zlati grb – najvišje priznanje ob~ ine Loška dolina. Knjiga Cer-kniško jezero in ljudje ob njem vsebuje kar 760 strani, 2.700 opomb, vanjo je vklju~ enih 1.842 ~ rnobelih in 350 barv-nih fotografij. Razdeljena je na osem poglavij. Najobsežnejše poglavje, ki obsega 400 strani, je posve~ eno naseljem ob je-zeru in njihovim rodbinam. Prof. Jakob Müller je delo ozna~ il za polihistorsko in ga primerjal z delom Janeza Vajkarda Val-vazorja in Franca Antona pl. Ste-inberga.

^estitam vam za to vašo novo knjigo, ki je bogata tako po vsebini kot tudi obsegu. Koliko ~ asa ste porabili za zbiranje gradiva in pisanje tega obse-žnega dela?^e upoštevam sestavke o gasil-stvu in šolstvu okrog Cerkniške-ga jezera, ki sem jih zbiral že preden sem za~ el s pisanjem te knjige, sem to delal kar kakšnih sedem let.

Od kod spodbuda, da ste za~ eli z zbiranjem gradiva in pisanjem o Cerkniškem jezeru? Ali ste mogo~ e o tem razmi-šljali že, ko ste kon~ ali drugi del monografije o Loški dolini in Babnem Polju?Neposredno ne, pa~ pa me je pred leti k temu spodbudil go-spod Borut Jerše, predsednik Ribiške zveze Slovenije, ki me je prosil, da bi kot doma~ in zbral stara izro~ ila o ribolovu in izro~ ila o Cerkniškem jezeru. Najprej sem izoblikoval sedem sestavkov za revijo Ribi~ , potem se mi je gradivo množilo in na-stala je knjiga.

Lahko na kratko opišete na-stajanje tega obsežnega dela? Kako in od kod ste ~ rpali po-datke?Najprej sem za~ el zbirati podat-ke o ribolovu, kar vsebuje ~ etrto poglavje Ribolov na Cerkniškem jezeru. Posebej veliko podat-

kov sem ~ rpal iz knjige Franca Antona plemenitega Steinberga, ki je izšla leta 1758 v nemškem jeziku Temeljno poro~ ilo o Cer-kniškem jezeru. V njej je o ribo-lovu ohranjenega ve~ kot v delu Valvasorja.

V prvem poglavju Cerkniško jezero eno najve~ jih naravnih ~ udes sem uvrstil opise jezera pred Valvasorjem in opise Valva-sorja, Steinberga, Gruberja, ka-plana Jožefa Bevka in Gregorja Kebeta, ki je moj daljni sorodnik, stric moje stare mame.

Premlel sem tudi državni ar-hiv Slovenije in Nadškofijski arhiv v Ljubljani, kjer sem na-šel res zanimive podatke za sedemsto do osemsto kmetij okrog Cerkniškega jezera, ~ esar so ljudje veseli. Na primer v ar-hivih sem našel podatek, da je moj prednik po materini strani Štefan Lavri~ Lavri~ ov iz Gor-njega jezera imel že 1528. leta polovi~ no kmetijo na Gornjem jezeru.

To pomeni, da so podatki pri nekaterih kmetijah stari skoraj petsto let. Predvsem sem zado-voljen, da sem podatke o rod-binah podkrepil in argumentiral s fotografijami izvirnih zapisov iz urbarjev.

Nekaj izro~ il sem dobil tudi od doma~ inov. Vse te pridoblje-ne podatke sem pozno zve~ er urejal leta in leta. Pri tem je po-trebna predvsem vztrajnost. To je lažje, ker nimam televizije. Kaj se dogaja, izvem mimogre-de po radiu ali od ljudi.

Profesorica Marija Hribar, direktorica knjižnice Jože-ta Udovi~ a v Cerknici, je na predstavitvi poudarila, da se ji zdi izrednega pomena tudi to, da so prvi~ v slovenš~ ino prevedeni odlomki o lovu in ribolovu iz Steinbergove knji-ge o Cerkniškem jezeru iz leta 1758, ki ste jo že omenili. Kako ste se lotili prevajanja? Od kod vam poznavanje ta-kratnega jezika in pisave?Res me ljudje sprašujejo, ~ e znam to prebrati. Brati sta-ro tiskano gotico sem se hitro nau~ il. Veliko težje je brati pisa-no gotico iz urbarjev starih 300 ali celo 500 let. V to skrivnost me je vpeljal g. magister France Baraga. Kar se jezika ti~ e, je to

v glavnem preprosta nemš~ ina, nekatera besedila pa sem dal pregledati tudi drugim.

Kolikšno zgodovinsko obdobje zajemajo podatki v vaši knjigi?Najstarejša listina, ki govori tudi o Cerkniškem jezeru, o pravici lova in ribolova, je iz leta 1040 napisana v latinš~ ini. To je prva znana darovnica, ki omenja ri-bolov na ožjem Notranjskem. Z njo je rimsko-nemški kralj He-nrik III. podaril oglejskemu patri-arhu in njegovi cerkvi petdeset kraljevskih kmetij v Cerknici in okolici. V tej listini so omenjene vasi, cerkve, polja, pustote, trav-niki, pašniki, gozdovi, vode, po-toki, jezovi, mlini in tudi pravici lova in ribolova.

Najnovejši podatek in doku-ment v knjigi pa je fotografija, ki je nastala, ko so v ~ asu suše lani septembra pod vodstvom geografa Mateja Krži~ a pri iz-viru Obrha na Gornjem jezeru odkrili v jami ^olni~ i okoli 3000 metrov dvoran s kapniki, z je-zerom in okostjem jamskega medveda.

Tako sta najstarejši in najno-vejši podatek v knjigi z razma-kom skoraj tiso~ let.

V knjigi ste slikovno dokumen-tirali tudi vse požiralnike na Cerkniškem jezeru.Leta 2009 je bila tri mesece velika suša in takrat sem hodil fotografirat na Cerkniško jezero. Napravil sem okrog petdeset fo-tografij jam iz Zadnjega kraja in drugod. S svojimi fotografijami jezera v knjigi sodeluje tudi ve-liko drugih avtorjev. V tej knjigi je ve~ kot sto fotografij pti~ ev, ki se zadržujejo in so opazni na Cerkniškem jezeru. Posebej sta znamenita dva; rjavovrati ponirek in rde~ enogi martinec, ki gnezdita v Sloveniji samo na jezeru. Poleg pti~ ev so prikazani tudi metulji, ka~ ji pastirji, mno-ge druge živali, rastline in tudi fotografije jezera iz zraka.

Zgodovinar France M. Dolinar je na predstavitvi knjige dejal: »Ob prebiranju knjige me je prešinila misel, da je ta knji-ga zrasla iz srca. Pisal jo je ~ lovek, ki veliko skrivnostno jezero med Veliko Slivnico in Škalunom, kraje ob jezeru in

njene ljudi ljubi, z njimi živi in ~ ustvuje.« Ali je to odraz vaše-ga življenja na jezeru v mla-dosti? Se spominjate kakšnega dogodka iz otroštva, ki vam je še posebej ostal v spominu?Res je, kot doma~ in sem vse to vseskozi spremljal in doživljal. Ob ribolovu sem rastel že od mladih let. Spominjam se, da sva z o~ etom lovila ribe v Vra-tih, ko sem imel okoli devet let. Ko jih je bilo kakšnih pet kilo-gramov, mi je o~ e naro~ il, naj jih nesem hitro domov, da jih bo mama nesla prodat naprej na Rakek. Takrat je šlo za vsak dinar. Vem, da sem jokal in da sem v poletni vro~ ini tiste ribe komaj prinesel domov. Bile so težke in pred mano je bilo pet kilometrov poti. Naslednjega se spomnim, ko je o~ e lovil s sa-kom v Retju in je vedno zaklical: »Janez, riba.« Takrat sem vedel, da je o~ e ujel š~ uko. Kajti je-zerci pravimo š~ uki riba. Za nas je riba samo š~ uka. Druge ribe niso tako pomembne.

Spominjam se tudi, da sem pasel vole, ko sem bil star deset let. O~ e je šel v~ asih z menoj, potem sem se privadil in sem nekako rastel ob tej paši in ob tem jezeru že od mladosti.

Vaša življenjska pot se je iz »ribi~ a« razvijala in nadaljevala v povsem drugo smer. To svojo poklicno pot ste med drugim opisali tudi v svojih spominih?V osmem poglavju sem nekje omenil, da me je pri mojih ži-vljenjskih odlo~ itvah vodil nekdo drug. Najprej sem naredil izpit za kmetijskega tehnika v Mari-boru, vendar vseeno nisem šel tja. Mislim, da je malo nasproto-vala mama: »Maribor je dale~ .« Potem sem se za~ el u~ iti za tr-govca v Cerknici v Kmetijski za-drugi, kjer smo prodajali vse od živil do kolomaza. Vendar tudi tukaj nisem obstal, kajti takratno vodstvo je reklo, da moram iti v brigado. Tega pa naša mama ni pustila. »Kar pusti. Se bo že kaj našlo,« je rekla. Res pa je, da me poklic trgovca tudi ni prite-gnil in sem kar rad ostal doma. Potem pa je naš doma~ in Franc Primoži~ , ki je bil v Postojni gradbeni tehnik, predlagal, naj se grem u~ it za elektri~ arja v Po-stojno. In res sem šel. Stanoval sem pri dobri Grgotovi družini. Hranil sem jim živino in praši~ e, za protiuslugo pa so mi dali sobico, zajtrk in ve~ erjo. Neko~ sem Grgotovo mamo vprašal, ali bi šel lahko poslušat šmarnice v postojnsko cerkev, ~ e bi prej nakrmil živino. Dovolila mi je. Ta-krat ko sem v mesecu maju dan za dnem poslušal te šmarnice, sem prvi~ za~ util kakor strela z jasnega prijeten glas: »Pa bi ti postal duhovnik?« Šmarnice so govorile o duhovništvu, kaj po-meni biti duhovnik … Govoril sem si: »Kje pa, jaz sem nava-den elektri~ ar.« V Postojni sem še naprej popravljal elektri~ no napeljavo, tisti glas pa se je še oglašal.

Podjetje, pri katerem sem delal, se je preselilo v Ljublja-no, kjer sem sre~ al inženirja Stepan~ i~ a, ki mi je predlagal, naj se vpišem v ve~ erno gim-nazijo. Po maši pri Fran~ iškanih sem še z ostalimi fanti hodil v ve~ erno gimnazijo, ki je trajala od sedmih do pol enajstih. In tako nas je okrog deset fantov, ki smo imeli prej poklice, imelo novo mašo.

V knjigi opisujem tudi življe-nje, kaj sem doživel pri vojakih, kaj sem doživel v semeniš~ u, ko sem bil na teološki fakulteti in potem, ko sem imel novo mašo. Po posve~ enju me je nadškof

Poga~ nik poslal za kaplana v Stari trg pri Ložu.

Po treh letih kaplanovanja sem šel za župnika v Stari trg ob Kolpi, od tam pa me je leta 1977 po žalostni smrti in trage-diji dveh fantov in starotrškega župnika Volj~ a v severni Trigla-vski steni škof poslal nazaj v Stari trg pri Ložu za župnika.

Že na predstavitvi v Cerknici se je pokazalo veliko zanima-nje za knjigo. Kje jo je možno kupiti?Za knjigo je res veliko zanima-nje, saj smo v treh dneh prodali devetsto izvodov.

Možno jo je kupiti pri založ-bi Ognjiš~ e in pri zastopnikih te založbe v vaseh ob Cerkniškem jezeru: v Cerknici v Kamni gorici 47, pri mojem bratu Tonetu Ke-betu na Dolenjem Jezeru 34, v župniš~ u v Grahovem, v Žerovni-ci v trgovini Mulc in v župniš~ u v Starem trgu pri Ložu.

Z založbo smo se tudi odlo~ ili, da bo cena najnižja možna. Z njo ne delamo nika-kršnega dobi~ ka, ampak pokri-jemo le stroške. S tem želimo omogo~ iti, da bi jo lahko kupilo in bralo ~ im ve~ ljudi, saj je to tudi namen vsake knjige.

Knjiga je dragocena pred-vsem za vse, ki živijo na tem podro~ ju, zato bi jo morala imeti vsaka hiša.

Pri ustvarjanju tega dela ste dodobra spoznali zgodovino Cerkniškega jezera, posegov na njem, kmetovanja ter ži-vljenja ob njem tudi iz svojih lastnih izkušenj. Kaj menite, kakšna bo prihodnost jezera glede na današnji druga~ en na~ in življenja?Kot sem že v uvodu knjige zapi-sal, je bila v moji mladosti voda v Cerkniškem jezeru še ~ ista in smo jo z veseljem pili kakor pri studencu, ko smo šli s ~ olnom drevakom iz Rešeta v Vrši~ po drva. Vedno bolj bi se morali zavedati, da je stvarstvo ~ love-ku izro~ eno le v upravljanje. Že z dosedanjim ~ lovekovim one-snaževanjem je vsa Zemlja ra-njena, kar se ~ loveku že sedaj maš~ uje. Kaj bo šele v priho-dnje, ~ e se bo tako nadaljevalo! ^e bo to moje delo vsaj malo prispevalo k ohranjanju lepe in ~ iste narave v Cerkniškem jeze-ru, bom zelo vesel.

FOTO

: B

ORU

T KR

AŠEV

EC

Borut Kraševec

NOVO

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  13. januar 2012    str �

Simfoni~ ni orkester Cantabile je vnovi~ dokazal, da je glasba naj~ udovitejša umetnost in mora biti iskrena ter prihajati iz srca.

Blanka Markovi~ Kocen

Notranjsko-kraške novice petek, 13. januar 2012 �Reg i j ske ku l t u rne d iagona le

Logatec, �. januar – 67-~ lanski orkester je koncert za~ el natanko tako, kot se za prazni~ ni ~ as spodobi: z znamenitim Straussovim val~ kom Na lepi modri Donavi. V prepolni ve~ namenski dvorani so se poleg ljubiteljev glasbe zbrali visoki predstavniki kulturnega, verskega in politi~ nega življenja Logatca, ki jih je komaj leto dni star orkester vnovi~ navdušil.

Logatec, 2�. december – V Knjižnici Logatec so prazni~ ni december med drugim za~ eli s predstavitvijo dokumentarnega filma ^as vojne avtorjev Jožeta Možine in Jožeta Dežmana in pogovorom na temo vojne in nasilja.

Darilo logaškim otrokomLogatec – V Knjižnici Logatec so tik pred prihodom dedka Mraza za vse logaške otroke pripravi-li enotno darilo, predstavo Zrcalce v izvedbi lutkovnega gledališ~ a Nebo. In da so tukajšnji otroci željni in tudi vajeni pestrega dogajanja zanje, je pokazala do zadnjega koti~ ka polna dvorana in desetine parov sijo~ ih otroških o~ i, polnih pri~ akovanja igrice, ki je za dobrih pol ure pritegnila vso pozornost mal~ kov in mestoma nasmejala tudi njihove starše oziroma spremljevalce.

Posebnost predstave in njena simboli~ na vrednost prav za notranjsko regijo je bila v tem, da so bile vse luke izdelane iz lesa, najve~ jega bogastva gozdov, ki jih v naši regiji ne manjka. Celoten vtis pa je dopolnjevala tudi glasba, izvajana pretežno z lesenimi instrumenti. bmk

Logatec ne potrebuje DunajaLogatec je za trenutke enega ve~ era dobil svetovljansko obleko, v kateri smo se vsi prisotni po~ utili imenitno – Gala novoletni koncert Simfoni~ nega orkestra Cantabile ve~ kot užitek

»Ko sem za~ el z vodenjem Simfoni~ nega orkestra Cantabi-le, si tako po strokovni-dirigent-ski kot tudi po organizacijski plati nisem jasno predstavljal, v kaj se spuš~ am in kaj to pomeni,« je povedal dirigent orkestra Mar-jan Grdadolnik. »Vodenje zahteva zelo velik angažma, pri tem mi pomaga zelo dobra ekipa posa-meznikov.« Uspešni nastopi v pr-vem letu delovanja, motiviranost glasbenikov in zelo pozitivni od-zivi ob~ instva pa dajejo vsem no-vega zagona za nadaljnje delo.

Pri orkestru Cantabile je prva violina, posrednik med orkestrom

in dirigentom, prof. Matej Avši~ , prvi violinist orkestra ljubljanske opere, ki po Grdadolnikovi oceni vlogo koncertnega mojstra opra-vlja odli~ no in je pravi ~ lovek za to funkcijo.

Leto 2012 smo Logat~ ani za~ eli z glasbo, živahno, razigra-no, s š~ epcem ljubezni, od val~ ka in polke do Verdijeve Napitnice iz opere Traviata ob koncu. Pa to seveda ni bil konec koncerta! Ta se ni kon~ al niti ob Bocceli-jevi Time to say goodbye, saj je ob~ instvo kar nekajkrat na oder vnovi~ priklicalo glasbene moj-stre.

Zvesto in iskreno logaško ob~ instvo»Zelo smo veseli, da nam je uspelo že v prvem letu delova-nja osvojiti logaško ob~ instvo in tudi ob~ instvo od drugod, saj so bili naši koncerti zelo dobro obi-skani,« pravi Grdadolnik in doda-ja, da je logaško ob~ instvo zve-sto in iskreno.

»Želim si, da bi orkester po-stal prepoznaven na širšem dr-žavnem in tudi mednarodnem nivoju. Da bi dobili kakšno pova-bilo za koncertiranje v uglednih dvoranah doma in tujini in bi s svojo glasbo poslušalce še na-prej združevali in osre~ evali,« že-lje v letu, ki se je za~ elo, razkri-va Grdadolnik. »Zame je glasba naj~ udovitejša umetnost, saj ima velik vpliv na vse nas. Zato mora biti iskrena in mora priti iz srca.«

Naj se grozote ne ponovijo!Temeljno sporo~ ilo dokumentarnega filma ^as vojne je, kako velika vrednota je mir – Z izkušnjami iz preteklih vojn lahko prepre~ imo naslednje in nasilje nasploh

Jože Možina (na sliki desno z misijonarjem), scenarist, režiser filma in novinar, vojni ~ as pred-stavi v izpovedi šestih likov – oseb, ki so doživele nenavadne medvojne zgodbe, prek katerih se vseskozi kaže trpljenje kot stalnica vojne.

»Nasilja je preve~ tudi zato, ker slednje v preteklosti ni bilo sankcionirano, pa naj so ga povzro~ ali posamezniki ali par-tije,« poudarja Možina, ki je prepri~ an, da je za kaznova-nje najhujših zlo~ inov, zlasti množi~ nega ubijanja, nujno vzpostaviti osnovne civilizacij-ske standarde, ki veljajo tiso~ le-tja, pri nas pa so bili poteptani s strani -izmov med drugo sve-tovno vojno, s strani komunizma pa še desetletja pozneje, vse do samostojne države.

Zgodbe se vežejo na drugo svetovno vojno v Sloveniji, se-žejo pa tudi v obdobje po njej. »Osebe, ki nastopajo, so zame herojski, arhietipi slovenske-ga ~ loveka, ki se je v obdobju od 1939 do 1945, žal pa tudi pozneje, soo~ il s strahoto oku-

patorjevega terorja in žal tudi slovenskega revolucionarnega in protikomunisti~ nega nasilja,« pravi Možina.

Osnovni poudarek filma je spoznanje, da so se slovenski ljudje znašli na razli~ nih bre-govih, o ~ emer pogosto niso odlo~ ali sami, temeljno sporo~ ilo pa, kako velika grozota je vojna in kako velika vrednota je mir.

Zabeležite spomine starejšihPo avtorjevih besedah reprezen-tativnih oseb za dokumentar-ni film, ki je nastajal pol leta na lokacijah od Ljubljane, Senove-ga, Bilja pri Gorici in Polhovega Gradca do Kanade, ni bilo pre-prosto izbrati, ker so žal odšli, ne da bi pustili za seboj spomi-ne, po katerih bi generacije, ki prihajajo, lažje razumele prete-klost in se branile pred ~ love-škimi neumnostmi v zgodovini. »Tu bi rad spodbudil vaše bralce, naj starejše ljudi, ki živijo ob njih in marsikaj vedo, posnamejo, kar danes lahko storijo z vsakim mobilnikom, še veliko bolje pa

je, da svojo zgodbo zaupajo v kamero. Ne pozabite na to, ker vam bo pozneje žal, kar vem iz izkušenj, ~ etudi taki posnetki potem ostanejo za nekaj ~ asa v družinskem arhivu. Važno je, da so,« poudarja Možina.

Z omenjeno tematiko se je Jože Možina precej sre~ eval že v ~ asu študija zgodovine, ki ga nadaljuje na istem podro~ ju, med drugim tudi z dokumen-tarnimi filmi, kot so Zlo~ in, ki ne zastara, Zamol~ ani – mo~ pre-živetja.

Z izkušnjami zoper nadaljnje vojnePri~ akovanje tretje svetov-ne vojne ali bolje, vojne veli-kih razsežnosti, se Možini ne zdi zanemarljivo. »Tako kot znameniti japonski zgodovi-nar Fukujama ni imel prav, ko je napovedal, da bo po padcu železne zavese konec zgodovi-ne, tako v iluziji živijo tudi tisti, ki menijo, da ~ loveštvo ne bo ve~ soo~ eno z veliko vojno ka-taklizmo,« pojasnjuje. »Zgradi-li smo številne mehanizme, ki naj bi to prepre~ ili, na primer voda, energenti, hrana oziroma plodna zemlja, vse to so lahko razlogi za napetosti,« ugotavlja sogovornik in dodaja, da so za vznik vojne nevarne totalitarne ideologije, kot sta bili nacizem in komunizem, ter vsak ekstre-mizem nasploh. Dober primer je sama Evropska unija, ki je bila do nedavnega stabilna, zdaj, ko se nekoliko majejo ekonomski temelji, pa je že padla v krizo. Toda kot pravi avtor dokumen-tarca ^as vojne: »Upajmo, da se je ~ loveštvo iz preteklih vojn to-liko nau~ ilo, da se bomo grožnji velike vojne izognili. Tu je velika odgovornost svetovnih vodite-ljev, pa tudi nosilcev sodobnih kulturnih in intelektualnih tren-dov.« bmk

FOTO

: O

SEB

NI

ARH

IVFO

TO:

VALT

ER L

EBAN

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  13. januar 2012    str �0

S slavnostnim koncertom v novo leto

Marica Pirnat, ki je prepri~ ana, da dobrodelnost ne škoduje, zamaške odpelje kar s kolesom.

Notranjsko-kraške novice petek, 13. januar 2012Reg i j ske ku l t u rne d iagona le10

Damijana Škrlj

Martinjak – Izteklo se je leto, ki je bilo namenjeno prostovoljstvu. Leto, ki ga je bolj kot preteklo zaznamovala gospodarska kriza, je še toliko bolj klicalo po pripravljenosti ljudi, da se

kateremu od projektov pridružijo na prostovoljni bazi in da vanj brezpla~ no vložijo svoj ~ as,

znanje in srce. In prostovoljstva je veliko; vanj so vpeta najrazli~ nejša društva, katerih ~ lani,

predvsem pa nosilci, ve~ ino dela opravljajo brezpla~ no in prostovoljno za dvig morale v družbi in dvig pripadnosti posameznika

razli~ nim krogom. Pri vsem tem ne moremo mimo posameznikov, ki niso vpeti v nobeno

društvo ali organizacijo, temve~ prispevek kraju, družbi in ljudem dajejo na prostovoljni bazi.

Ena teh je Marica Pirnat, na katero je opozorila prostovoljka Rde~ ega Križa Marija ^uk. Pražnje

oble~ ena me je gospa Marica, ki je bila v kasnejših odgovorih sicer kratka, že ~ akala.

Sisak, 10. december – ^eprav je december že mimo, je pri plesal-cih Folklorne skupine Rak Rakek spomin nanj še kako živ. Rakovška folklorna skupina se je namre~ odzvala povabilu Folklorne skupine »Posavka« iz Hrastelnice v Sisku, ki jih je ob snidenju lepo sprejela ter jim ob tej priložnosti razkazala staro mestno jedro ter novi del mesta z muzejem. Na tradicionalnem boži~ nem koncertu v Sisku so se Notranjci predstavili z Notranjskimi plesi in obi~ aji, z njimi pa je zaplesal tudi Boži~ ek, ki so ga pripeljali s sabo. S svojim progra-mom so ob~ instvo tako navdušili, da so jih zadovoljni gostitelji že povabili, da se jim na koncertu konec tega leta ponovno pridružijo kot nastopajo~ i. d{

Z zamaški do srcaVneta prostovoljka Marica Pirnat iz Martinjaka že vrsto let zbira plasti~ ne zamaške, s katerimi pomaga razli~ nim organizacijam in posameznikom

Kakšna je vaša življenjska zgodba?Sem doma~ inka, moji starši pa so prišli iz Roba. Naredila sem šest razredov osnovne šole, kasneje pa se zaposlila kot ~ istilka v enoti tovarne Brest v Martinjaku. V~ asih sem tudi ~ is-tila po blokih in spoznala veli-ko ljudi. Sedaj sem že deset let upokojena.

Kako pa kaj živite danes?Že vrsto let sem sama na sve-tu, saj so mi pred tridesetimi letu umrli starši, tako da sedaj sama poskrbim za vse, tudi za gospodinjstvo. V~ asih sem de-lala gobeline, spletla kakšne nogavice, a tega ne po~ nem ve~ . Ko je sezona, obdelu-jem veliko njivo in jo vso pre-kopljem. Doma pridelam vso zelenjavo, od krompirja, zelja in vsega, kar potrebujem. Vse ostalo kupim. Se pa spomnim, ko smo še hodili kupovat kavo v Celovec, ker je pri nas ni bilo za dobit. Danes imamo pa na vsakem koraku trgovine in je vsega dosti.

Za gospodinjstvo poskrbi-te torej sami. A ste doslej že kdaj potrebovali kakšno pomo~ ?Doslej pomo~ i nisem še kaj dosti potrebovala, saj poskr-bim zase. Mi je pa enkrat na pomo~ prisko~ il Karitas.

Izvedela sem, da radi poma-gate in že vrsto let zbirate zamaške od steklenic, ki jih

namenjate razli~ nim ~ loveko-ljubnim akcijam.V veliko veselje mi je, da poma-gam drugim in zato zamaške od razli~ nih plastenk zbiram z velikim veseljem že kakšnih pet let. Zbiram jih po širši okolici: od Gorenjega jezera, Grahove-ga, Žirovnice, na Dolnjem jeze-

ru, po Dolenji vasi, Podskrajniku in še kod. V gostilnah mi za-maške že kar pripravijo, potem pa grem ponje s kolesom, saj avtomobila nimam. Seveda je moje pobiranje zamaškov odvi-sno tudi od vremena. So se pa nekateri navadili, da mi zama-ške prinesejo kar sami in mi jih

odložijo na klop pred hišo. Vsa-kega zamaška sem vesela, ker vem, da z njimi lahko po svojih mo~ eh pomagam naprej. Za-maške potem namre~ oddajam na razli~ ne konce, odvisno, kje jih zbirajo za razli~ ne namene. Tako sem jih že peljala, ali pa so mi jih odpeljali, v župniš~ e, pa v osnovno šolo v Grahovem, kjer sem za prizadevno prina-šanje zamaškov dobila pohvalo od vodje podružnice, Mete Po-lovi~ . A veste, da smo bili v zbi-ranju zamaškov celo boljši od osnovne šole v Cerknici? Zdaj pa zbiram zamaške za Matica iz Dolenje vasi. Želim si, da bi mu le lahko pomagali.

Povedali so mi, da ste poma-gali tudi pri negi nepokretne osebe, kljub temu da ste in-validni.Kakšne tri leta in pol sem res hodila pomagat h gospe Otoni~ ar, ki je živela v Graho-vem in je bila nepokretna, ji skuhala kakšno kavo, kdaj kaj pospravila. Ljudem bom poma-gala, dokler jim bom lahko. To me dela sre~ no.

Kaj menite o tem, kdo je lahko prostovoljec?Prostovoljec je lahko vsak, ki ho~ e kaj delati zastonj. Vsak ima možnost, saj je vse po-membno. Dobrodelnost ne ško-duje.

Ali se vam zdi odnos med lju-dmi kaj druga~ en, kot je bil v~ asih?O, je druga~ en. V~ asih smo bili bolj obzirni drug do drugega. Danes pa je vsega preve~ ,

Ljudje so kar malo visoki. Ampak jaz imam dobre sosede, na katere se lahko zanesem in mi tudi pomagajo, ~ e je kaj treba.

Na vprašanje, kaj si želi v no-vem letu, razmišlja skromno, da bo »naredila akcijo, v kateri si želim, da bi ljudje še bolj zbira-li zamaške. Da bi vsak naredil tisto, kar lahko«, pri ~ emer do-daja, da zamaške vsak lahko odloži kar na klopco pred hišo s hišno številko 36, ki je prepo-znavna tudi po stenski sliki so-krajana Stojana Šparembleka, ki prikazuje dva ~ olna drevaka na gladini Cerkniškega jezera.

FOTO

: D

AMIJA

NA

ŠKRL

J

Cerknica, 2�. december – Kulturno društvo Godba Cer-knica je v ~ asu boži~ no-no-voletnih praznikov pripravilo že svoj 37. novoletni koncert, ki ostaja eden najbolje obi-skanih kulturnih dogodkov v Ob~ ini Cerknica. Obiskoval-ci so ga izkoristili predvsem za to, da so boži~ preživeli v družbi glasbe, godbeniki pa so se predstavili s pestrim programom. Po uvodnem delu, v katerem se je pod vodstvom Janeza Žnidarši~ a predstavil Mladinski orkester godbene šole, je nastopi-

la Godba Cerknica, ki zadnje tri leta ustvarja pod vodstvom dirigenta Mitja Dragoli~ a. S Pa-riškimi skicami in ^udežnim vlakom, ki je delo slovenskega skladatelja Roka Goloba, se bo godba udeležila tekmovanja Zveze slovenskih godb, ki bo potekalo maja v Laškem. Kot vsako leto sta tudi tokrat pred-sednik Zveze slovenskih godb, Tone Urbas, in koordinatorka OI JSKD Cerknica Jožica Mlinar po-delila priznanja godbenikom, v znak spodbude pa so rde~ na-gelj dobili tisti najmlajši, ki so na novoletnem koncertu igrali

prvi~ . Posebno priznanje, zlato medaljo Bojana Adfami~ a za ve~ kot tridesetletno igranje pri godbi, je prejel tudi dolgoletni ~ lan Janez Žnidarši~ . Godbeni-ki pa vsako leto poskrbijo za kakšno glasbeno poslastico in tako je bilo tudi letos. Na odru sta se jim pridružili mezzoso-pranistka Rebeka Hren Dragoli~ in sopranistka Barbara Tanze. Ob zaklju~ ku se je godbeni-kom in solistkama pridružil še združeni mladinski pevski zbor, ki so skupaj s skladbo Tih ve~ er poslušalce pospremili v prazni~ no no~ . aj

FOTO

: AN

DRE

JA J

ERN

EJ^I

^

Na gostovanju v Sisku

ARH

IV F

R RA

K RA

KEK

Avto Merlak d.o.o.Drenov Grič 99, 1360 Vrhnika, gsm: 031 643 597, tel. prodaja: 01 / 75 53 807, tel. servis: 01 / 75 51 007

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  13. januar 2012    str ��

Teka~ i TSK Logatec s trenerjem Tomažem Urši~ em pred Športnim centrom na Pokljuki.

Mlajši in starejši mladinci na letnih športnih pripravah.

Rock in boži~

Notranjsko-kraške novice petek, 13. januar 2012 11Reg i j ske ku l t u rne d iagona le

Tekaško-smu~ arski klub (TSK) Logatec letos zaokroža 20-letnico organizirane športne dejavnosti – teka na smu~ eh. Na logaškem slednja neprekinjeno obstaja že od povojnega obdobja naprej, svojim ~ lanov, predvsem mlajšim, pa skušajo vcepiti, da sta gibanje in vsakodnevna rekreacija pomembna za telo in duha.

Postojna, 2�. december – Tradicionalni boži~ ni rock koncert se je tokrat netradicionalno odvijal v prostorih Ambasade Yugo-slavija v Epicentru. Manjši prostori (koncert je do lani sicer po-tekal v prostorih telovadnice šolskega centra Postojna) so poleg gne~ e na vhodu, pred toaletnimi prostori in na prehodu v kadil-nico poskrbeli tudi zato, da je marsikdo ostal zunaj, saj so bile karte razprodane. Organizatorji so tudi tokrat priskrbeli zmago-valno kombinacijo nastopajo~ ih, ki so privabili mladež od blizu in dale~ . Big Foot Mama in Pero Lovšin&Španski borci so po pri~ akovanjih mladino tudi najbolj navdušili, svojo priložnost pa je dobila tudi zasedba Adam, ki je svoj prvenec Alfa izdala lani. ^etrta zasedba, ki se je predstavila na boži~ nem rock koncertu, prihaja iz Ajdovš~ ine, nadeli pa so si ime Antioksidanti. Za seboj imajo že kar nekaj koncertne kilometrine, pohvalijo pa se lah-ko tudi z zmago na slovensko-italijanskem nate~ aju Mladi brez meja. Zmaga jim je prinesla snemanje ploš~ e. aj

Napolnili pubLogatec, 28. december – ^lani zasedbe Big band Wonderbrass Logatec so kljub številnim prednovoletnim kulturnim dogodkom povsem zapolnili klub Navigator pub, kjer se je že v tretje odvijal njihov novoletni koncert. Mlada zasedba, tako po »starosti« kot letih delovanja, je odigrala raznolik glasbeni repertoar, v katere-ga so vklju~ ili tako swing, latino, funk, rock in pop ritme, pred-stavili pa so se tudi številni solisti, ki so z improvizacijami in vir-tuoznostjo navdušili poslušalce. Sicer pa je za Wonderbrassom, ki ga vse od za~ etka vodi Branko Mrak, aktivno leto. Udeležili so se številnih festivalov, med odmevnejšima sta bila zagotovo Marezijazz in sre~ anje big bandov v Krškem. Glasbeniki so se prav tako izvrstno izkazali na koncertu v letnem vrtu Jazz cluba Gajo v Ljubljani, za odli~ en in dobro obiskan glasbeni dogodek pa so poskrbeli z letnim koncertom v Logatcu, kjer se jim je kot posebni gost pridružil Janez Bon~ ina-Ben~ . sm

Odmevna pesemLogatec, 2�. december – Že tradicionalno je ob dnevu samo-stojnosti na Štefanovo v cerkvi sv. Nikolaja odmevala boži~ na pesem. Koncert »Otrok v boži~ ni no~ i« je pripravil KUD Adora-mus, ki združuje prek 150 ~ lanov vseh generacij, od najmlajšega otroškega do cerkvenega mešanega pevskega zbora, v društvu pa delujejo še mladinski, ženski in moški sestav ter vokalna zasedba Anima. V nabito polni cerkvi so se predstavile vse za-sedbe z zborovodjami Estero Stojko, Jakom Jerino, Boštjanom Verdinkom in Marjanom Grdadolnikom, ki vodi Mešani pevski zbor Adoramus. Slednji v letu 2012 praznuje 25 let delovanja, ki ga bodo pevci v aprilu obeležili tudi s tekmovanjem Naša pesem v Mariboru, kamor so se uvrstili kot eden najboljših slovenskih zborov, v maju pa se odpravljajo na tekmovanje v Krakov. sm

[ p o r t

TSK Logatec vabi u~ enke in u~ ence letnika 2000 in mlajše k vpisu v tekaško-smu~ arsko šolo. Vaditelji si bodo prizadevali, da bi mlade navdušili za šport in jih nau~ ili nekaj osnovnih špor-tnih zakonitosti. Sre~ anja bodo vsak ponedeljek, sredo in petek pred klubsko telovadnico na Tržaški 105 v Logatcu. Za ve~ infor-macij pokli~ ite Florijana Ambroži~ a na tel. št. 041 870 731.

»Šolarji se morajo gibati«

Smu~ arski teka~ i so najprej delovali v okviru društva Par-tizan, nato so se kot smu~ ar-sko-tekaška sekcija pridružili logaškemu Smu~ arskemu klu-bu, leta 1991 pa so se odlo~ ili za samostojno pot in se pove-zali v Smu~ arsko-tekaški klub Logatec. Danes klub, ki šteje 82 ~ lanov in ~ lanic, vodi Darko Slabe, v vseh teh letih, ko je klub zaradi športnih rezulta-tov in številu ~ lanov še vedno med najboljšimi smu~ arsko-te-kaškimi klubi v Sloveniji, pa so se kot vodje preizkusili še An-drej Dolenc, Boris Obreza, Jože Rupnik in Peter Oblak.

Klub, je doslej vzgojil ve~ odli~ nih tekmovalcev, ni~ slab-

še pa jim ne kaže za naprej, saj imajo v svojih vrstah nekaj izjemno perspektivnih smu~ ar-skih teka~ ev. »V lanski sezoni smo imeli kar štiri tekmovalce, Klavžarja, Tršana, Gorjanca in dekle Sever Rus, na mladin-skem svetovnem prvenstvu. Vsi so izpolnili pri~ akovanja,« se pohvalijo v klubu.

V sezoni 2011/12 prav vsi ~ lani in starejši mladinci sesta-vljajo tudi državne selekcije, povedo v klubu, kar pome-ni, da so tudi na strokovnem podro~ ju odli~ no podkovani. 1. ekipo trenira Tomaž Urši~ , 2. Florijan Ambroži~ , s 3. ekipo pa delata Uroš Godina in Miha Nagode.

Rekreacija za vse generacijeKlub vsa leta povezuje vse ge-neracije; najmlajši na splošni vadbi pridobivajo široko pale-to znanj o razli~ nih športih, v ospredju pa so vzdržljivostni športi kot, denimo, kolesarje-nje, tek, pohodništvo, rolanje in rolkanje ter smu~ arski tek. »Ker ukvarjanje z vzdržljivostni-mi športi v zadnjem ~ asu ni prav moderno, organiziramo akcije po šolah iz širšega logaškega oko-liša, da pokrivamo generacijsko vrzel,« pravijo.

V drugi ekipi so u~ enci iz višjih razredov osnovne šole, vklju~ uje-jo pa se že v vse akcije Smu~ ar-ske zveze Slovenije, ne branijo se niti pokala na tekaških rolkah in zimskega pokala v smu~ arskih tekih. »Vsako leto se za nagrado udeležujemo pokala Topolino v Italiji, ki je nekakšno neuradno Evropsko prvenstvo za mlaj-še.« Prva ekipa, kjer so mlajši

in starejši mladinci ter ~ lani, se sistemati~ no ukvarja s tekmoval-nim smu~ arskim tekom. »Imamo šest reprezentantov v smu~ arskih tekih in biatlonu, dva reprezen-tanta za Olimpijado mladih in še štiri tekmovalce, vklju~ ene v per-spektivno selekcijo.

Imamo zelo konstantno in visoko izobraženo strokov-no trenersko ekipo s Florija-nom Ambroži~ em in Tomažem Urši~ em,« nadaljuje zgodbo o svojem delu zagnano vodstvo kluba in doda: »Enajstletno sku-pno delo je tej generaciji prineslo obilo naslovov državnih prvakov, zadnja leta pa med moškimi držimo primat!« Gotovo je bilo 4. mesto Roka Tršana na mla-dinskem svetovnem prvenstvu (MSP) v Estoniji vrhunec zdajšnje generacije, »saj je Rokov rezultat najboljši rezultat na MSP vseh ~ asov«. Logat~ ani so nastopi-li tudi na ~ lanskem svetovnem prvenstvu v Oslu, kjer je štafeta Klavžar–Tršan osvojila 17. mesto. »Pri vsem tem pa ne moremo

mimo legende kluba, biatlonca Vasje Rupnika, ki je že ve~ kot dvajset let v smu~ ini in v zrelih letih osvaja to~ ke svetovnega pokala.«

Zagnano tudi v letu 2012V letošnji sezoni bodo tekmovalci nastopili na vseh pomembnejših tekmah, še posebej so veseli, da sta se na prve svetovne olimpij-ske igre mladih v Insbrucku uvr-stila Miha Šimenc in Matic Slabe. Za~ etek sezone pa je že zazna-movala Eva Sever Rus s svojimi prvimi stopni~ kami, z 2. in 8. me-stom, na Continentalnem pokalu.

Poleg tega bodo do jeseni iz-peljali vsaj dve tekmi. Prva bo na

sporedu že to nedeljo, 15. janu-arja, ko bodo tekmovali za pokal Slovenije, Pokal Geoplin, nasle-dnja pa bo predvidoma 17. junija, ko bodo organizirali Olimpijski tek in Tek po ulicah Logatca za Notranjsko-tekaški pokal. »Slednji je namenjen vsem, ki radi te~ ejo za zdravo rekreacijo.« Da bi tudi na beli podlagi teklo ve~ odra-slih, so v klubu na voljo za ka-kšen nasvet pri nakupu opreme ali zgolj za spodbudo.

»Šport je eden najboljših vzgojiteljev, je mala šola življenja in žal nam je, da tega ni dele-žnih ve~ otrok,« so prepri~ ani v klubu, zato v svoje vrste še to-liko bolj prepri~ ljivo vabijo mlaj-še. b~

FOTO

: AR

HIV

TS

KLU

BA

VALK

ARTO

N

FOTO

: AR

HIV

TS

KLU

BA

VALK

ARTO

N

FOTO

: AN

DRE

JA J

ERN

EJ^I

^

FOTO

: AR

HIV

BIG

BAN

DA

WO

ND

ERB

RASS

LO

GAT

EC

FOTO

: SA

ŠA M

USE

C

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  13. januar 2012    str �2

Notranjsko-kraške novice petek, 13. januar 2012I z o b ~ i n s k e h i { e12Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Javni poziv za vpis predšolskih otrok v Vrtec »Martin Krpan« Cerknica za

šolsko leto 2012/2013

Na podlagi 8. ~ lena Statuta Ob~ ine Cerknica (Ur. list RS, št. 58/10) in 6. ~ lena Odloka o plakatiranju in oglaševanju v Ob~ ini Cerknica (Ur. list RS, št. 89/09) ob~ ina Cerknica objavlja

JAVNI RAZPISZA PRIDOBITEV PRAVICE UPORABE LOKACIJ ZA OGLAŠEVANJE NA

NEPREMI^NINAH IN OBJEKTIH V LASTI OB^INE CERKNICA

Starši ob rojstvu otroka nastopimo novo službo. Biti starš je izredno lepa, a hkrati zahtevna in odgovorna naloga.

Da bi Vam vsaj malo olajšali delo, Vas Vrtec »Martin Krpan« Cerknica v sodelovanju z LAS Cerkni-ca vabi na predavanje z naslovom

POMAGAJMO OTROKU DO ZDRAVE SAMOPODOBE,ki bo

v torek, 2�. januarja 2012, ob 17. uriv Vrtcu »Martin Krpan« Cerknica, Cesta na Jezero 17, Cerknica.

Predavala bo psihologinja Marja Strojin, strokovnjakinja na podro~ ju dela z družinami in otroki, avtorica priro~ nikov Otroci potrebujejo mejo in Tri mame svetujemo drugim mamam in o~ etom:

Kako vzgojiti zdrave in sre~ ne otroke.VABLJENI!

Spoštovani ob~ anke in ob~ aniVabimo vas, da se udeležite slavnostne

otvoritve Gasilskega doma z ve~ namenskimi prostori Begunje, ki bo potekala v nedeljo, 15. januarja 2012, ob 16. uri.

Slavnostno otvoritev bo spremljal kratek kulturno-zabavni program.Po otvoritvi si bomo skupaj ogledali prostore novega gasilskega doma z ve~ namenskimi prostori.

Župan Marko Rupar

1. Predmet javnega razpisaOb~ ina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerkni-ca vabi vse zainteresirane ponudnike, da podajo svojo pisno ponudbo v skladu z razpisno doku-mentacijo, na osnovi javnega razpisa za prido-bitev pravice uporabe lokacij za oglaševanje na nepremi~ ninah v lasti Ob~ ine Cerknica za:a) I. sklop – uporaba objektov za oglaševanje (za-

stekljeni panoji brez osvetlitve - city light na av-tobusnih postajališ~ ih - zunanja stran):

b) II. sklop – postavljanje oziroma namestitev pa-nojev oziroma tabel za plakatiranje

Ponudbe morajo biti v celoti pripravljene v skla-du z razpisno dokumentacijo ter izpolnjevati vse pogoje za udeležbo, ki izhajajo iz razpisne doku-mentacije.

2. Vsebina razpisne dokumentacije:1. Povabilo k oddaji ponudbe2. Predmet in obmo~ je javnega razpisa3. Za~ etek in ~ as trajanja najemnega razmerja4. Pogoji, ki jih mora vsebovati ponudba oziroma

jih morajo izpolnjevati ponudniki5. Pogoji, ki se jih opredeli na lokacijo in na~ in

rabe javne površine

6. Merilo za izbor - višina nadomestila za upora-bo javne površine

7. Pogoji glede oblikovanja:8. Predložitev in odpiranje ponudb9. Vsebina ponudbe10. Izlo~ itveni faktorji:11. Rok v katerem bodo ponudniki obveš~ eni o

izboru12. Odgovorne osebe za dajanje informacij med

razpisom13. Spremembe in dopolnitve razpisne dokumen-

tacije

PRILOGE:Obrazec 1 (Podatki o prijavitelju)Obrazec 2 (Ponudba)Obrazec 3 (Izjava)Obrazec 4 (Vzorec pogodbe)

3. Priloga: Razpisna dokumentacija, ki je objavljena na spletni strani Ob~ ine Cerknica: http://www.cerknica.si/

Številka: �1010-000�/2011Datum: �. 11. 2011ŽUPAN OB^INE CERKNICAMarko Rupar

Vrtec »Martin Krpan« Cerknica objavlja javni poziv za vpis pred-šolskih otrok v dnevni program vrtca za šolsko leto 2012/2013.

Vpis otrok bo potekal na se-dežu Vrtca »Martin Krpan« Cer-knica, Cesta na Jezero 17, 1380 Cerknica / uprava vrtca.

Izpolnjene obrazce Vloga za sprejem otroka v vrtec »Martin Krpan« Cerknica, ki jih dobite na upravi vrtca ali na spletni strani vrtca http://www.vrtec-cerkni-ca.si, v vrtec vrnite osebno ali priporo~ eno po pošti najkasneje do 15. marca 2012.

Starši bodo o sprejemu otroka v vrtec pisno obveš~ eni najpo-zneje do 10. junija 2012.

V primeru, da bo prijav za sprejem otrok v dnevni program vrtca ve~ , kot je prostih mest, bo o sprejemu odlo~ ala Komisija za sprejem otrok v vrtec.

Dodatne informacije dobite osebno ali po telefonu 70� 00 7� vsak delovni dan, od 7. do 1�. ure.

torek, 24. januar 2012, od 17.00 do 18.00

Prosimo, da otroka prijavite na tel. št. 01 70�1078 (Cerknica) ali 01 70�1�81 (Rakek).

Vabljeni!

Enota Rakek

Zimska pravlji~ na uricaz ustvarjalno delavnico za otroke od 4. leta dalje

Enota Rakek - Partizanska cesta 8a - 1381 Rakek - tel.: 01 7051 481 - www.kjuc.siponedeljek: 8:00 - 15:00 sreda: 15:00 - 19:00 petek: 13:00 - 19:00

petek, 27. januar 2012, ob 19.00 v knjižnici na RakekuPredavala bosta Mitja Mršek iz Jamarskega kluba Rakek in Matjaž Milhar~ i~ iz Društva za raziskova-nje jam Luka ^e~ - Postojna.

Pogorje Hekurave, ki se nahaja v Severnih alban-skih Alpah (alb. Bjeshkët e Nemuna) ima veliko neraziskanih jam. Slovenski in tržaški jamarji so raziskovali tri ve~ je: Shpella e Zeze, Shpella e Mark in Shpella e Boshit. Kot prvi so raziskali skupno ve~ kot kilometer novih rovov.

Poleg predstavitve s fotografijami bo prvi~ predva-jan tudi kratki dokumentarni film.

Vabljeni!

Speleološka odprava v Albanijo - Hekurave 2010Enota Rakek

Enota Rakek - Partizanska cesta 8a - tel.: 01 7051 481 - www.kjuc.si - pon.: 8.00 - 15.00 sre.: 15.00 - 19.00 pet.: 13.00 - 19.00

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.Evropa investira v podeželje.

www.integrirana-pridelava.si

Ljudem in naravi prijazna pridelava

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  13. januar 2012    str ��

Notranjsko-kraške novice petek, 12. marec 2010 1�Notranjsko-kraške novice petek, 13. januar 2012 1�K r o n i k aI z o b ~ i n s k e h i { ePrispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v novem letu v Uradnem listu RS objavilo tri javne razpise za sofinanciranje kmetijskih in kmetijsko-podjetniških projektov. Prav tako je na zadnji delovni dan lanskega leta v Uradnem listu RS objavilo šest razpisov, skupno torej za ve~ kot 37 milijonov evrov sredstev.

Sobota 28. januar, ob 11.00MOŽIČEK MED DIMNIKILutkovna predstava ; Produkcija: Gledališče Labirint

VSTOPNINA: 5 - 6 €za otoke

RAAM 2011- POKLON JURETU ROBIČUDokumentarni film o najzahtevnejši vzdržljivostni dirki čez Ameriki

Petek, 10. februar, Ob 20.00 VSTOPNINA: 2 €predavanje

s filmom

OSREDNJA OBČINSKA PRIREDITEV OB KULTURNEM PRAZNIKU

Torek 7. februar, ob 18.00 VSTOP PROST!prireditev

Organizator: Občina Cerknica; Predprodaja vstopnic: Prodajna mesta Moje karte

Informacije: tel. (01)7092 209 , http://www.mojekarte.si

Več o vsebini predstav najdete na spletni strani občine Cerknica: www.cerknica.si

C

E R K N I C A

KULT

URNI DOM

TV ČOHOVO – KANAL 13 Butalski parlament - skoraj zabavna prireditevOrganizator: Pustno društvo Cerknica

Petek, 17. februar, ob 20.00 VSTOPNINA: 5 €satirično kulturna

prireditev

Sobota, 11. februar, ob 11.00PICKO IN PACKOPRODUKCIJA: Zavod KULT Kdo med nami ne pozna zgodbe o dveh mulcih, polnih neposredne, iskrive in nagajive energije, ki se neznansko zabavata ob zganjanju svojih norčij. Na tak način nam kažeta svet zanimiv, zabaven in tako blizu. Če imamo domišljijo in polno glavo neumnosti je lahko zabava zunaj v resničnem svetu veliko bolj nora kot pa za štirimi stenami z miško ali daljincem v roki. To se mnogim mladim danes zdi že skoraj nemogoče, zato je zgodbica še kako aktualna in tudi poučna, saj ljudje danes, v svetu elektronike, svojim zabavam ne znamo več postaviti meja resničnega sveta.

VSTOPNINA: 5 - 6 €za otoke

PROGRAM PRIREDITEV

J A N U A RF E B R U A R

Sobota 25. februar, ob 20.00 VSTOPNINA: 6 - 7 €VEČER STAND UP KOMIKOVProdukcija: STANDUP.SI

komedija

POTOPISNO PREDAVANJE - PETER VESELPredavanje in dokumentarni film o etapni kolesarski dirki po Afriki

NEDELJA, 26. februar, Ob 17.00 VSTOPNINA: 2 €predavanje

s filmom

V novo leto z novimi javnimi razpisi

Ohranjanje in izboljševanje dediš~ ine podeželjaCilj ukrepa je prispevati k ohranitvi dediš~ ine na podeželju in izboljšanju kakovosti življenja ter po-sredno vplivati na ve~ jo gospodarsko vitalnost po-deželja, in sicer prek obnove nepremi~ ne kulturne dediš~ ine na podeželju, ki je spomenik, spomeni-ško obmo~ je ali registrirana nepremi~ na dediš~ ina, prek muzejev na prostem, prostorov za postavitev stalnih zbirk etnološke dediš~ ine ter ureditve in gra-dnjo tematskih poti.Vlagatelji so fizi~ ne in pravne osebe, ki so lastniki, solastniki, koncesionarji ali najemniki predmeta podpore. Vlagatelji so lahko tudi pooblaš~ eni upravljavci predmeta podpore in ob~ ine. Za »ureditev in izgradnjo tematskih poti, ki povezujejo naravne vrednote in nepremi~ no kul-turno dediš~ ino dolo~ enega obmo~ ja« pa so lahko vlagatelji tudi pooblaš~ eni zastopniki lastnika oziro-ma solastnika objekta oziroma prostora, ki je pred-met podpore. Višina podpore je do 85 odstotkov nepovratnih sredstev. Javni razpis je zaprtega tipa in bo odprt od 7. 1. do vklju~ no 25. 2. 2012.

Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, zadruge in zavodePredmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za izvedbo naložb v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, predelavo živilskih proizvo-dov, skupne naložbe ter prvo stopnjo predelave lesa. Cilj podpore v dodajanju vrednosti kmetij-skim in gozdarskim proizvodom je prispevati k ve~ ji splošni u~ inkovitosti in produktivnosti dela.

Vlagatelji so gospodarske družbe, samostojni podjetniki, zadruge in zavodi, ki opravljajo kmetij-sko dejavnost na ozemlju Slovenije ter izpolnjujejo predpisane pogoje za dodelitev sredstev. Razpis bo odprt do vklju~ no 15. 2. 2011. Upravi~ enec lahko v celotnem programskem obdobju 2007–2013 iz na-slova tega ukrepa pridobi do vklju~ no 6 milijonov evrov pomo~ i.

Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti za leto 2012Predmet podpore so proizvodne dejavnosti, pove-zane s tradicionalnim znanjem na kmetiji, proizvo-dne dejavnosti za predelavo proizvodov, ki niso na-vedeni v Prilogi I k Pogodbi in drugih nekmetijskih proizvodov na kmetiji.Cilj javnega razpisa je prispe-vati k razvoju dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. Javni razpis je zaprtega tipa in bo odprt dva meseca. Podpora se dodeljuje ~ lanom kmetijskega gospodinjstva, ki so ali fizi~ ne osebe, ki imajo stalno prebivališ~ e na naslovu se-deža kmetijskega gospodarstva in so nosilci dopol-nilne dejavnosti na kmetiji ali samostojni podjetni-ki posamezniki, ali pravne osebe, ki v ~ asu oddaje vloge na javni razpis opravljajo kmetijsko dejavnost in so kmetijska gospodarstva po zakonu, ki ureja kmetijstvo.

Usposabljanje za delo v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvuPredmet javnega razpisa je dodelitev podpore za organizacijo in izvedbo usposabljanj z namenom pove~ anja produktivnosti dela v kmetijskem, goz-darskem in živilskem sektorju. Javni razpis bo odprt od 31. 12. 2011 do porabe razpisanih sredstev. V okviru javnega razpisa je na voljo 3 milijone evrov. Najvišja stopnja pomo~ i znaša do 100 odstotkov upravi~ enih stroškov, od tega znaša delež Evrop-skega kmetijskega sklada za razvoj podeželja 75 odstotkov, delež RS pa 25 odstotkov. Vlagatelji so javne in zasebne izobraževalne ustanove, razisko-valne ustanove, javni zavodi, interesna združenja, stanovska združenja in organizacije s podro~ ja kmetijstva, gozdarstva in živilstva, ki izpolnjujejo pogoje iz javnega razpisa.

Pove~ anje gospodarske vrednosti gozdovPredmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe v nakup nove mehanizacije in nove opreme za se~ njo in spravilo lesa ter naložbe v gradnjo in rekonstrukcijo gozdne infrastrukture.Cilj podpore je ve~ ja izraba proizvodnega potencia-la gozdov, uvajanje proizvodnih izboljšav pri se~ nji in spravilu lesa ter ve~ ja varnost pri delu v gozdu. Javni razpis je zaprtega tipa in bo odprt od 31. 12. 2011 do 29. 2. 2012. Vlagatelji za dodelitev nepo-

vratnih sredstev za podpore v okviru tega ukrepa so gozdarska gospodarstva. Ta so fizi~ ne ali prav-ne osebe, ki so lastniki gozda v zasebni lasti na obmo~ ju Slovenije, ter njihova združenja in ob~ ine, ki so lastniki gozda.

Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospe-ševanja prodaje za proizvode, ki so vklju~ eni v sheme kakovosti hranePodpora se dodeljuje skupinam proizvajalcev za aktivnosti informiranja potrošnikov, oglaševanja in pospeševanja prodaje na notranjem trgu EU, ki bodo potrošnike spodbujale k nakupu in upora-bi kmetijskih in živilskih proizvodov, ki so vklju~ eni v upravi~ ene sheme kakovosti predvsem zaradi njihove kakovosti. Najvišja stopnja pomo~ i zna-ša do vklju~ no 70 odstotkov upravi~ enih stroškov, najvišji znesek podpore na razpis za projekt znaša 200.000 evrov.

Vlagatelji za ta ukrep so skupine proizvajalcev, ki so pravne osebe in združujejo proizvajalce, ki sode-lujejo v eni od upravi~ enih shem kakovosti ter na proizvodih uporabljajo pripadajo~ e zaš~ itne znake.

Podpora za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev za leto 2012Podpora se dodeljuje skupinam proizvajalcev za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev na podro~ ju ekološke pridelave in predelave ter proi-zvodnje zaš~ itenih kmetijskih pridelkov in živil. Cilj javnega razpisa je spodbuditi ustanavljanje in de-lovanje skupin proizvajalcev na podro~ ju ekološke pridelave in predelave ter na podro~ ju proizvodnje zaš~ itenih kmetijskih pridelkov oziroma živil. Vla-gatelji za ta ukrep so skupine proizvajalcev, ki so pravne osebe in jih prizna Ministrstvo za kmetij-stvo, gozdarstvo in prehrano po Pravilniku o prizna-nju skupin proizvajalcev iz shem kakovosti (Uradni list RS št. 71/2009, 6/2010) za ekološko proizvo-dnjo in proizvodnjo zaš~ itenih kmetijskih pridelkov oziroma živil.

Zgodnje upokojevanje kmetovJavni razpis bo odprt od naslednjega dne po ob-javi v uradnem listu do zaprtja, ki bo objavljen na spletni strani MKGP. Okvirna višina sredstev znaša do vklju~ no 600.000 evrov za odobrene letne rente upravi~ encem, ki so namenjene tistim, ki nepreklic-no prenehajo opravljati kmetijsko in gozdarsko de-javnost ter kmetijo lastniško prenesejo na mladega prevzemnika.

Obnova in razvoj vasiJavni razpis bo zaprtega tipa in bo odprt od 7. 1. do vklju~ no 25. 2. 2012 do 24. ure. V okviru javne-ga razpisa bo na voljo šest milijonov evrov. Ukrep je namenjen izboljšanju kakovosti življenja ter za-gotavljanju enakovrednejših bivalnih pogojev na podeželskih obmo~ jih, saj ga lahko ob~ ine uve-ljavljajo za ureditev površin za skupne namene in potrebe v podeželskih naseljih, ureditev vaških jeder, ureditev komunalne in prometne infrastruk-ture ter povezav v naseljih, obnovo in izgradnjo ve~ namenskih zgradb skupnega pomena za med-generacijsko druženje, kulturno-umetniško, športno in drugo prosto~ asno dejavnost lokalnega prebi-valstva na podeželju ter preselitev kmetij iz vaških središ~ z namenom njihove celostne ureditve.

Vlagatelji za ta javni razpis so ob~ ine.

Za ve~ informacij v zvezi z Javnimi razpisi lah-ko obiš~ ete VEM to~ ko v Cerknici na Tabor �b po predhodni najavi na:maja@nec-cerknica.si ali 031 800 227 (Maja Mahne), tomaz@nec-cerknica.si ali 031 408 754 (Tomaž Stojanovi~ )Maja Mahne

PLIN V VSAKI11. DOSTAVLJENI ZELENI JEKLENKI JE ZA VAS BREZPLAČEN.

Zelena jeklenka je čista, varna in vselej pravilno polnjena.

Kjerkoli ste, vam jo brezplačno pripeljemo na dom in priključimo, na vašo željo pa vam tudi brezplačno zamenjamo tesnilo in pregledamo napeljavo.

NESKONČNO UDOBNO, VEDNO ZANESLJIVO IN VARNO.

DOVOLITE NAM, DA NAMESTO VAS POTUJEMO MI

080 2005

NAROČILA, 24 UR NA DAN

WW

W.B

UTA

NPL

IN.S

I

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  13. januar 2012    str ��

Notranjsko-kraške novice petek, 13. januar 2012O b v e s t i l a i n h o r o s k o p1�

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur

(DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

ProdamSuha bukova drva, metrska ali razrezana, možnost dostave do 20 km v okolici Logatca. Tel.: 040 527 539.Panelni radiator z ventilom in umivalnik z armaturo, oba nerabljena. Cena: zelo ugodno. Tel: 031 655 247.

KupimOtroške tekaške smu~ i dolžine 140–150 cm. Tel.: 040 606 967.Razglednice, znamke, kovance, bankovce, slike in ostale starine. Tel.: 041 230 514.

Nepremi~ nineOddam3-sobno stanovanje na Rakeku, možnost kasnejšega odkupa. Pla~ ane najemnine se vštevajo v kupnino. Tel: 051 693 644.

Prodam3-sobno stanovanje, 72 m2, blizu trgovina, banka, pošta, 37 km do LJ, nova okna, klima. Cena: po dogovoru. Tel.: 041 464 662.2-sobno stanovanje v Zelenem biseru v Postojni, novo, 79,24 m2 (od tega shramba 3,01 m2), l. 2007. Cena: 112.000 eur. Tel.: 041 632 776.

Urniki knjižnicLogatec pon., sre., pet. od 9.00 do 19.00

Notranjsko-kraške noviceIzdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 LogatecDirektorica: Majda Strel.Odgovorna urednica: Barbara ^epirlo.Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ .^asopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovo-ljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v raz-vid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e. Naklada: 17.910 izvodov.Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.Spletna stran: www.nkr-novice.si.^asopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voš~ il in ~ estitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12,

pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si.

A n i n e z v e z d e

OVEN Vse tja do julija 2012 boste imeli ob~ utek, da vas nekaj omejuje, nekako vam stvari ne bodo tekle zlahka. Do aprila se vam lahko zgodi, da dobite nenadno poslovno priložnost, ki bi prinesla ogromen zaslužek. Tudi obnova ljubezenske zveze bi lahko uspela, ~ e boste le kos vsem izzivom in preizkušnjam, ki bodo trajale vse do septembra. Poslovno zelo pomemb-no leto!

BIK Maksimalno izkoristite prvo polovico leta 2012. V vašem znamenju je dotlej še planet sre~ e, Jupiter, ki vam bo vsekakor poklonil nekaj darov in sre~ e. ^e ste težave v službi uspešno prebrodili, vas sedaj ~ aka nagrada. V ljubezni žal ne bo šlo vse gladko. Lahko sicer pride uso-dna ljubezen, a boste morali vložiti ogromno truda, predanosti in privrženosti, da se bo ljube-zen obdržala.

DVOJ^KA Zelo zanimivo leto je pred vami, mešano, nasprotuju~ ih si vplivov, vložiti boste morali veliko truda, pesimizma in optimizma, premišljenosti in nepremišljenosti. Vsakega malo, a ravno prav! Od aprila lahko obnovite svojo že obstoje~ o zvezo. Komunikacija je vaš teren, saj ste zelo inteligentni, zato izkoristite svoje darove tudi v službi. Leto bo mešano, druga po-lovica bo boljša od prve.

RAK Ve~ let ste podpirali druge, da so se izjokali na vaših ramah, in bili tisti, ki je hranil in tolažil vsakogar. Ste pa v zadnjih treh letih spoznali, da je potrebno ~ as posvetiti samemu sebi. To boste zdaj tudi storili. Živeli boste tako, kot doslej še nikoli niste. Lahko boste kupili hišo ob vodi, si preuredili stanovanje ali se preselili. Lahko se boste poro~ ili ali se lo~ ili. Saturn, planet karme, je od vas zahteval, da naredite izpit trdnosti. Prihodnja tri leta boste živeli druga~ e. Pre-nehajte kaditi, shujšajte in obenem obdržite smisel za humor.

LEV V letošnjem letu bo na tapeti predvsem vaša kariera. Spremembe okoliš~ in in ne-predvidljive situacije bodo zahtevale veliko vašega prilagajanja. Vaša razdražljivost vam ne bo ravno v korist, vaši odnosi kjerkoli bodo zato v nevarnosti. Spomladi in poleti vas ~ aka ve~ ve-selja, nekaj ljubezni, ~ e ne boste preve~ ljubosumni, pa še v centru pozornosti boste. Pazite predvsem na odnose v družini, kar nekaj težav bo na tem podro~ ju.

DEVICA Drage Device, prihaja znatno ugodnejši ~ as, kot ste ga imeli doslej. Vsega tega ne boste takoj za~ utili, saj ste po naravi kriti~ ni in sumnji~ avi. Kmalu vam bo jasno, da imate pod-poro in simpatije tam, kjer niste niti slutili. Mnogo pomembnih stvari se bo zgodilo v tem letu, na primer otrok ali poroka. Pri vsem skupaj bo cel kup težav, a brez truda ni dobrih rezultatov. Od januarja do junija pazite povsod, v odnosih ali na faksu.

TEHTNICA V tem letu vas bo kon~ no zapustil Saturn, planet karme, ki vam je v zadnjih treh letih dal kar nekaj lekcij. Pravzaprav se bo to zgodilo šele oktobra, do takrat pa imate še ~ as, da uredite zaklju~ ne stvari. Pri poslih, recimo, predvsem pa na osebnem podro~ ju, kjer bo treba še temeljito po~ istiti. Zgodilo se bo tudi nekaj pomembnih sprememb v družini. Pozitiv-nih in negativnih. Ženskam Tehtnicam prihaja jeseni nasproti konkreten moški, ki bo zelo zah-teven.

ŠKORPIJON Zelo pestro leto v ustvarjalnem, poslovnem in finan~ nem smislu. V letu 2012 vam v jeseni prihaja v goste Saturn, planet karme, zato izkoristite prvo polovico leta, ~ eprav se bo marsikaj zapletlo v službi. Za tiste, ki že vrsto let visite na zavodu za zaposlovanje, je letos ~ as, da se zaposlite. ^as bo ugoden za pridobivanje strehe nad glavo, za popravljanje ali seli-tev. Kar se ljubezni ti~ e, bodo preživele samo resne zveze. Pripravite se, da boste morali spre-meniti marsikaj, zato bodite pridni in vztrajni! Lahko se pa vrne stara ljubezen.

STRELEC Dobro leto, dragi Strelci! Potovali boste, se selili in uživali ... Prva polovica leta je odli~ na za posel, preostanek leta pa za neke lepe stvari, za katere doslej niste imeli ~ asa. Leto je še posebno ugodno za športnike in za tiste, ki se ukvarjate z umetniškimi posli. Leto 2012 vam bo res »šlo na roko«, zato ga izkoristite. Od januarja do junija nikar ne hitite peve~ , da se ne poškodujete in brzdajte svoj predolgi jezik! Spomladi prihaja nova ljubezen, s prekinitvami, kratka, a zato zelo sladka.

KOZOROG Kon~ no je pred vami leto, ki vam bo v poslovno-finan~ nem smislu, v karieri in v splošnem vzponu zelo naklonjeno. To bi lahko bilo leto velike podjetnosti, lahko pa bi spre-menili posel in na~ in življenja. V ljubezni bodite bolj sproš~ eni in odprti, saj bo ~ as ugoden in priložnosti velike. Uživajte v ljubezni, saj boste zdaj lahko uresni~ ili svoje sanje. Lahko izboljša-te obstoje~ o zvezo, ~ e pa ste sami, ljubezen zagotovo pride.

VODNAR Kon~ no prihaja lepši ~ as tudi za Vodnarje. Do aprila bo na trenutke še zelo na-peto predvsem v službi. Pazite do takrat, da si ne zapravite vseh možnosti. Od aprila do av-gusta prihaja v goste ljubezen. Zdaj, na za~ etku leta, se dvignite iz nezadovoljstva in iz pesi-mizma, v katerega ste padli lani. Delajte na sebi, ~ itajte, sprehajajte se, razmišljajte ... Prihaja ugodnejši ~ as, ~ e ga boste le znali izkoristiti.

RIBI Ribice bodo v letu 2012 magi~ ne in precej skrivnostne. Vladar Neptun prinaša veliko sre~ e v vaše življenje. Kon~ no boste rešili svoje finan~ no stanje, menda vam bo denar dobe-sedno padel z neba. Imeli boste ve~ sre~ e kot obi~ ajno, saj ste v prejšnjem letu dozoreli in pridobili izkušnje. Odlo~ no se boste spoprijeli z novimi izzivi. To bo leto velikih potez in velikih sprememb na bolje.

Zahvala

Ob smrti naše drage mame se is-kreno zahvaljujemo zdravniku Zlat-ku Pogorili~ u, župniku Božidarju Ogrincu za pridigo ter prijatelju Fre-lihu za govor in vsem, ki ste daro-vali cvetje, sve~ e ter jo spremljali na njeni zadnji poti.

Njeni najdražji

Staro leto, leto bole~ in; leto, ki pustilo na srcu je grenak spomin …

MARIJA DOBRIN z Rakeka (5. 6. 1946–16. 12. 2011)

tor., ~ et. od 12.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00Krajevna knjižnica Rovte tor. od 15.00 do 19.00 ~ et. od 12.30 do 19.00Krajevna knjižnica Hotedršica sre. in pet. od 16.00 do 19.00

Zahvala

Pou~ evala je v Zadlogu pri ^rnem Vrhu, na Erzelju, v Grgarju, Bukovici in Ren~ ah. Svojo u~ iteljsko pot pa je kon~ ala v Begunjah pri Cerknici. Nazadnje je bila oskrbovanka Doma starejših v Cerknici.

Sestri Francka in Terezija ter ne~ aki in ne~ akinje z družinami

JOŽICA KOŠIR z Rakeka 1928–2012 upokojena u~ iteljica

Vsi bomo enkrat zaspali, v miru po~ ivali vsi, delo za vselej kon~ ali, v hišo O~ etovo šli. Takrat zvonovi zvonite ….(A. M. Slomšek)

V sredo, 4. januarja 2012, je za vselej kon~ ala svoje delo draga sestra in teta

Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev tor. od 12.30 do 14.30 pet. od 17.00 do 19.00

Jožeta Udovi~ a Cerknica pon.–pet. od 10.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  13. januar 2012    str ��

Pridite na malico ali kosilo v NSB bife v Obrtni coni Logatec na Tovarniški 36!

Pričakujemo vas vsak delovni dan, od 9. do 14. ure.

NSB d.o.o., Družbena prehranaKosovelova 1a 6230 Postojna

V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezpla~ en napovednik dogodkov in

prireditev, ki bodo od 27. januarja do 9. februarja. ^e želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do petka, 20. januarja, na

e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Notranjsko-kraške novice petek, 13. januar 2012 1�N a p o v e d n i k i n r a z v e d r i l o

Napovednikdogodkov in prireditev

Ime:

Priimek:

Naslov:

Geslo:

1 N a g r a d n a k r i ž a n k a / K u p o n

Pravilno rešeno geslo prej-šnje križanke: Odli~ no pivo Pek. 1.nagrada: Grill speciali-teta – leskova~ ki voz z lepinjo za dve osebi: Tina Rigler, Blo-ška Polica 3, Grahovo; 2. na-grada: družinska pizza: Dušan Kafol, Pivška ulica 2, Postojna; �. nagrada: dvakrat 1,5 litra doma~ ega kvasnega piva PEK: Petra Pal~ i~ , Viševek 50, Stari trg pri Ložu. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Pivovarna in gostilna Pek, Danilo ^ekada s.p., Dolenje

2, 6254 Jelšane, bodo nagrajenci prejeli po pošti.Tokratne nagrade podarja:NSB d.o.o., Družbena pre-hrana, Kosovelova 1a, �2�0 Postojna. 1.–10. nagrada: dnevna malica ali kosilo po iz-biri s solatnim barom. Pri žre-banju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 20. januarja 2012.

RazstaveRazstava Darka Slavca Pogled v nebo, do 15. 1. v Notranjskem mu-zeju v Postojni.Razstava Tanje Milhar~ i~ Moji goz-dovi, do 14. 1. v Kulturnem domu v Postojni, v Galeriji na vogalu.17. 1. Razstava grafik Mihaele Žakelj Ogrin Skrivnosti življenja, ob 19. uri v Galeriji Hiša sonca v Logatcu.19. 1. Fotografska razstava Marjana Olenika, ob 18. uri v Galeriji Krpan v Cerknici.

Prireditve, predavanja

14. 1. Delavnica »Uporaba spletnih orodij za podporo delovanju NVO, ob 14. uri v Mercator centru v Po-stojni.18. 1. Potopisno predavanje Po sta-rodavnih poteh skozi Pakistan, pre-dava Ksenija ^ermelj, ob 19. uri v Parku vojaške zgodovine v Pivki.19. 1. Potopisno predavanje Štefana Reharja, Armenija in Gorski Karabah, ob 18. uri v knjižnici v Postojni.19. 1. Nastop u~ enk in u~ encev GŠ Logatec, ob 19. uri v dvorani Glasbe-ne šole Logatec.20. 1. Prireditev Športnik leta, ob 18. uri v avli osnovne šole v Pivki.21. 1. Koncert Tanje Žagar z gosti: Marijanom Smodetom, Foxyteens,

Davidom Gromom, soplesalcem Matevžem, humoristom Sebastja-nom, ob 19. uri v Krpanovem domu v Pivki.25. 1. Predavanje Jureta Kordiša Bol-garija – izkušnja ekološkega turizma, ob 18. uri v TIC-u Lož.

Kultura21. 1. Veseloigra Ženska kmetija, KUD Vrhpolje, ob 19. uri v kulturnem domu v Zagorju.25. 1. Javni nastop u~ encev GŠ Po-stojna, ob 18.30 v glasbeni šoli v Postojni.26. 1. Blues festival Postojnska jama, Georgie Farne (GB), ob 20.30 v Jam-skem dvorcu v Postojni.

Za otroke in mladino

18. 1. Pravlji~ na urica z ustvarjalno delavnico za otroke od 4. leta dalje, ob 17. uri v knjižnici v Novi vasi. Otroka predhodno prijavite na tel. št.: 01 709 80 29.

Kino14. 1. Vesele nogice 2, ob 18. uri v Kinu Pivka.20. 1. Somrak saga: Jutranja zarja – 1. del, ob 19. uri v Kinu Pivka.

Petek, 13. januar 2012, ob 20:00Dan odprtih vrat na Rihtarjevi domačiji v Babnem Polju,

prispevek

Nedelja, 15. januar 2012, ob 13:00Dan odprtih vrat na Rihtarjevi domačiji v Babnem Polju,

prispevek

Torek, 17. januar 2012, ob 18:00Prostovoljstvo na področju preprečevanja odvisnosti

od drog, pogovorna oddaja v živo

Torek, 17. januar 2012, ob 20:00Prostovoljstvo na področju humanitarnega dela,

pogovorna oddaja v živo

Petek, 20. januar 2012, ob 20.00Spominsko srečanje na Sveti Ani, prispevek

Nedelja, 22. januar 2012, ob 13:00Prostovoljstvo na področju preprečevanja odvisnostiod drog, pogovorna oddaja

Nedelja, 22. januar 2012, ob 14:00Prostovoljstvo na področju humanitarnega dela,pogovorna oddaja

Nedelja, 22. januar 2012, ob 15:00Spominsko srečanje na Sveti Ani, prispevek

Torek, 24. januar 2012, ob 21:20 – Sponka.tvProstovoljstvo na področju preprečevanja odvisnostiod drog, pogovorna oddaja

Snemanje oddaj o prostovoljstvu

sofinancira Evropska komisija

Generalni direktorat

za komuniciranje

(DG COMM).

Regijska izjava: »Zame je glasba naj~ udovitejša umetnost,

saj ima velik vpliv na vse nas. Zato mora biti iskrena in mora priti iz srca.« Marjan Grdadolnik, dirigent logaškega Simfoni~ nega orkestra Cantabile

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1  13. januar 2012    str ��

Prometne nesre~ e naj kmalu ne bi ve~ bile stalnica ceste skozi Napoleonov drevored.

Logatec, �. januar – Pred natanko mesecem dni je v silovitem tr~ enju tovornega vozila – vla~ ilca, ki je prevažal ladijske kontejnerje, in osebnega vozila ugasnilo življenje voznika slednjega. Ker je dogodek vznemiril okoliške prebivalce, smo

se pozanimali, kako je na tem odseku dejansko poskrbljeno za varnost in kako nameravata

k le-tej prispevati logaška ob~ ina in Direkcija Republike Slovenije za ceste.

Notranjsko-kraške novice petek, 13. januar 2012Z a d n j a1�

S krožiš~ em in plo~ nikom do ve~ je varnostiDecembrski tragi~ ni dogodek na Tržaški cesti v Logatcu je vnovi~ vzbudil ugibanja, kdaj bo na odseku te ceste skozi Napoleonov drevored zagotovljena boljša prometna varnost

Policija ne more zagotavljati 24-urnega nadzoraNa Policijski upravi Ljubljana poudarjajo, da omenjeni od-sek regionalne ceste z vidika prometne varnosti v ni~ emer ne izstopa. »Policisti so v letih 2008–2010 na tem delu ceste obravnavali šest prometnih ne-sre~ , od tega tri z lahkimi tele-snimi poškodbami, v lanskem letu pa prometno nesre~ o z lahkimi telesnimi poškodbami in omenjeni tragi~ ni dogodek, pri katerem pa so ugotovili, da ni šlo za prometno nesre~ o, temve~ dogodek, o katerem so obvestili pristojno tožilstvo,« nam je sporo~ ila Maja Cimper-le Adleši~ , tiskovna predstavnica PU Ljubljana. Kot je še dodala,

policija zaradi opravljanja drugih nujnih nalog ne more zagota-vljati 24-urne prisotnosti samo na tem delu ceste, izvaja pa nadzor v skladu z danimi poo-blastili, tako v modro-belih kot tudi civilnih vozilih.

Spri~ o opozoril ob~ anke, ki že 30 let živi v naselju ob Na-poleonovem drevoredu, da po tej cesti v eni uri pelje tudi do 50 tovornih vozil, na Policiji od-govarjajo, da je na tej relaciji s prometnim znakom prepovedan promet motornih vozil, katerih najve~ ja dovoljena masa prese-ga 7,5 tone, promet tovornih vo-zil pa je dovoljen za lokalni pro-met. »Po doslej zbranih podatkih je policija (podatek velja samo za PP Logatec) lani ugotovila 14 kršitev cestnoprometnih predpi-sov (leta 2010 43), od tega se-dem kršitev voznikov tovornih vozil,« so še sporo~ ili z ljubljan-ske policijske uprave.

Na direkciji za ceste rešitve že poznajo»Zasnovan bo nov priklju~ ek ceste Logatec–Žiri, s katerim se bo ukinil obstoje~ i neprimeren krak priklju~ ka ceste za Žiri in

bo zagotovljena tudi ve~ ja var-nost udeležencev v prometu, saj bo le-ta preusmerjen tako, da ne bo ve~ potekal skozi na-selje,« so zapisali v odgovor na naša vprašanja o predvidenih rešitvah in dodali, da Ob~ ina Logatec pripravlja Ob~ inski po-

drobni prostorski na~ rt, ki bo podlaga za pridobitev grad-benega dovoljenja in pripra-vo projektne dokumentacije za izvedbo konkretnega projekta. V sklopu omenjenega prostor-skega dokumenta so predvideni tudi ureditev novega krožiš~ a ter

površin za pešce in kolesarje. Na križiš~ u, kjer je sedaj odcep za železniško postajo in Žiri, bo vzpostavljeno prometno odvisno krmiljenje svetlobnih signalnih naprav. Zaradi širjenja voziš~ a na kraku Tovarniške ceste bo treba v spomeniškem komple-

ksu – tako sporo~ ajo z direkci-je – prestaviti kamnito zložbo s spominskimi ploš~ ami.

Ob~ ina opozarja državoNa Ob~ ini Logatec se zaveda-jo, kako pomembna je uredi-tev – rekonstrukcija Tržaške ce-ste skozi Napoleonov drevored in so s slabim stanjem te ceste na sestanku konec lanskega leta seznanili tudi odgovorne na prometnem ministrstvu. Ti so poudarili, sporo~ ajo z ob~ ine, da preplastitev celotnega voziš~ a omenjene ceste ni vklju~ ena v državni prora~ un, predlaga-li pa bodo razširitev projekta, ki se pripravlja za povezovalno cesto Tržaška–Rovtarska. S tem bodo okoliški prebivalci morda vendarle dobili tudi plo~ nik in avtobusno postajališ~ e pri indu-strijski coni Zapolje. »Predstav-niki ministrstva so tudi pove-dali, da so kon~ ani projekti za rekonstrukcijo križiš~ a pri Škrljevi hiši, dela se bodo predvidoma za~ ela v spomladanskih mese-cih. To bo prvo semaforizirano križiš~ e v Logatcu,« so sporo~ ili z ob~ ine.

FOTO

: B

ARB

ARA

^EPI

RLO

Blanka Markovi~ Kocen

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000

Tolea d.o.o., pooblaščenposrednik Telekom Slovenije d.d.

Sklepanje novih naročniških razmerij in podaljšanje obstoječih.

Mesečna naročnina20 ¤,12Mesečna naročninaPaket 2012Paket 2012NOVO!!!

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.

SamsungGalaxyACE1€*z izbiro NAJNAJ (7)

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.

SamsungGalaxyX Cover1€*+DARILOz izbiro NAJNAJ (9)

SamsungGalaxyX Cover1z izbiro NAJNAJ (9)