sssooobbboootttaaa primorske novice št. 160sobota, 12. julija 2014Z ANIMIVOSTI

sobota@primorske.si14 sssooobbboootttaaaprimorske novice št. 160

sobota, 12. julija 2014 Z ANIMIVOSTIsobota@primorske.si

15

Zlata Krašovec, novinarka, publicistka in avtorica knjige Fant, Dečko in Pobič

Se prav reče štumfi ali zokni?“Besede so lego kocke duha, igrajmo se z njimi!”pravi Zlata Krašovec, upokojena novinarka, ševedno aktivna publicistka, mati treh odraslihsinov in babica, ki zelo rada tvita. Svojemubogatemu opusu je zdaj dodala še knjigo,duhovito zgodbo Fant, Dečko in Pobič, v katerije zapisala anekdote iz družinskega življenja,predvsem tiste, povezane z besedami, ki so sijih izmislili njeni otroci.

Ena takih besed je na pri-mer zalepek, ki se je v njenidr užini tako uveljavila, da joše danes vsi uporabljajo na-mesto besede obliž.

“Veliko izrazov v knjigi jeres iz družinskega življenja,čeprav si jih nisem sproti za-pisovala. V knjigo so prišlitisti, ki so nekako ponarodeli,ki smo si jih večkrat pripo-vedovali in se mnogokratpohecali na njihov račun.Tisti, skratka, ki so preži ve l itrenutek, ko so nastali, in sejih še danes vsi spominjamo.Nekateri izrazi v knjigi sotudi dodani, kajti čisto vse sepa tudi ne more zgoditi v enisami družini. Približno pe-tina je domišl j i j s k i h ,”ocenjuje Zlata Krašove c , kije na koncu knjige pustilatudi nekaj praznih strani, ka-mor si bralci lahko zapišejobesede, ki so se rodile vnjihovi družini. “Jezik je ses-tavljanka, podobno kot lego

kocke. Ko si majhen, imašmajhen kup teh kock, ki jihsestavljaš in si čisto zado-voljen. Potem pa si vedno boljzahteven in si želiš več kock,da bi lahko sestavil še kaj več.Tako je tudi z jezikom. Večbesed imaš, bolj lahko izrazištisto, kar misliš in čutiš os ve t u ,” p ra v i .

Jezik je živa stvar

“Jezik je živa stvar, in lepoje, če nastane kak nov izraz.Še posebej se mi zdi to po-membno zato, ker se vsi radispominjamo, kako smo go-vorili kot otroci. Ko sem bilastara pet ali šest let, sem ne-nehno spraševala svoje staršein stare starše, kako sem kajrekla, ko sem bila majhna.Take zgodbe se mi zdijo za-bavne, predvsem pa ohranja-jo družinskega duha bolj kotkake formalne zadeve, reci-mo kdaj smo se preselili, kje

smo hodili v šolo itd.”Zlata je rojena v Celju,

njen mož v Mariboru, spoz-nala pa sta se v Ljubljani, kjersta tudi zasnovala druži n o.Vsi trije sinovi so se rodilitam. Ko je bil najstarejši stardeset let, srednji tri in naj-mlajši eno leto, so se preseliliv Koper, kjer živijo že do-brega četrt stoletja. “Moj možje takrat začel kmetovati. Ku-pili smo kmetijo v hrvaškiIstri, blizu Višnjana. In po-tem je mož iz Ljubljane hodilobdelovat to zemljo. Pa ne-kako ni šlo. Premalo smo biliskupaj, stroški so bili ogrom-ni. Ravno takrat je Kmečkiglas, kjer sem bila zaposlena,odpiral dopisništvo za Pri-morsko. Prijavila sem se, instrinjali so se s tem, da po-stanem dopisnica. Tako smose preselili sem,” se spomi-nja.

S kmetovanjem potem si-cer ni bilo tako, kot so sizamislili, ker je vmes poseglameja. “Zdaj meje spet ni večin mož, ki je v pokoju, gre radspet tja in tudi kaj pridela zadružinske potrebe. Seveda pato ni kako resno kmetova-n j e .”

Ena od anekdot, opisanihv knjigi, je nastala prav ta-krat, ko so se iz Ljubljanepreselili na Primorsko in sta

mlajša sinova hodila v vrtec.“Tako smo lepo capljali popoti proti vrtcu, ko me edenod njiju vpraša: 'Mama, kakose prav reče, štumfi ali zokni?'Prav tako so otroci, ko sozačeli hoditi v šolo v Kopru,prevzeli nekaj narečne govo-rice. Začeli so govoriti: 'To mirabi, to mi ne rabi.' Mojemubratu je ime Tomaž, kličemopa ga Tomi. Pa sem otrokes p ra ševala: 'Kaj že spet Tomira b i ? ' ” se smeji Zlata.

V zvezi z napačno rabobesede “ra b i ” se je pred krat-kim oglasila tudi po twit-terju. “Pisalo je, da 'kršitev nerabi biti predpisana' v nekemaktu. Pa sem vprašala, kajpotemtakem 'rabi'. Mislilasem, da bo pisec opazil na-pako, a je seveda ni. Od-govoril mi je čisto resno, vse-b i n s k o.”

Beseda morabiti ustrezna

Na j s t a re j ši sin Čr t je daneskirurg, zaposlen v prehos-pitalni enoti v Izoli, srednjiBo r je študiral teologijo, ki ješe ni čisto končal, in dela nanacionalnem radiu, naj-mlajši Lan pa je akademskikipar. “Vsi so poročeni, dvaimata že otroke, tako da semštirikrat babica,” se pohvaliZlata.

Besede, ki so nastale, ko sobili otroci še majhni, pa šedanes oživljajo družinskega

duha. “Ko pridejo otroci zvseh vetrov, se večkrat zgodi,da odpremo to zakladnicospominov. Sicer pa želim sknjigo Fant, Dečko in Pobičnagovarjati širšo publiko inbralce spodbuditi, da ohra-njajo vesel odnos do jezika.”

Jezik ima Zlata že od nek-daj rada. Kot majhni deklici jije stari oče ogromno bral.“Zaradi srčne kapi ni mogelveliko hoditi. Po poklicu je bilčrkostavec in so mu knjigedelale družbo. Najprej mi je

prebiral pravljice, ko se jenaveličal, pa mi je že primojih šestih letih začel bratipustolovske in znanstveno-fantastične romane, na pri-mer Julesa Verna. Jaz semsedela ob njem in ga nes-končno rada poslušala. Takose mi je razvil smisel za je-z i k .”

Spominja se, da so, ko jebila še majhna, tudi na radiugojili lepo slovensko besedoin si se lahko ob poslušanjupravljic, zgodb in radijskihiger za otroke naučil lepegovorice in izražanja. Danesžal ni več tako. “Odnos do

jezika je veliko slabši, kot jebil včasih,” opaža.

Ta malomaren odnos dojezika jo jezi, denimo to, da jenapačno sklanjanje besedmati in hči danes že skorajponarodelo. “Kot da bi se tru-dili, da narobe sklanjajo tidve besedi. Če to počnejoljudje, ki so nevešči jezika, šenekako razumem. Ko pa toslišim po televiziji, ko vidimzapisano - in takih primerovje v medijih ogromno - potemvem, zakaj tudi ljudje tako

govorijo. S tem delamo jezikuveliko škodo. Pa nisem purist.Lepo se mi zdi, ko nastanekak nov izraz, ampak morabiti na mestu, kamor sodi,kjer besedilo zaradi tega šebolj zaživi. Opažam pa, da vnekaterih medijih govorijodobesedno nesmisle. Ni vse vtem, da uporabljaš veliko be-sed ali besednih zvez, samoda se bolj bombastično sliši.Beseda mora biti ustrezna, daje lahko sporočilna.”

Sl ove n ščina je kot vrtnicaMalega princa: precej zah-tevna in tudi nečimrna, praviZlata. “Znati moramo dvo-

jino, pa pravilno sklanjatibesede, in še polno takih zankje. A če hočemo, da je tavrtnica lepa, jo moramo ne-govati, mi pa jo včasih za-nemarjamo, kar je po moješk o d a .”

Druga zgodba, ki jo Zlatarada pove v zvezi z jezikom,je biblijska zgodba o Jezusukot dobrem pastirju. “Tapusti sto ovac na varnem vstaji in gre iskat stoprvo, iz-gubljeno. Tako je tudi z je-zikom. Zakaj bi uporabljalile dvesto ali tristo besed, kopa imamo neizmeren bese-dni zaklad in je lepo, da naj-demo pravo besedo, natankotisto, ki jo potrebujemo in kinajveč pove o določeni za-devi, tisto, s katero lahko naj-bolje izrazimo to, kar želimopovedati. Besedo, s katero od-krivamo resnico. Pri svojemnovinarskem delu mi jevečkrat prišla na misel kakabeseda, ob kateri sem si rekla,pa saj te nisem uporabila žesto let, in ravno sem jo jetreba zapisati. To ni bil ne

napor ne trud, nasprotno, bi-lo mi je v veselje. Iz ljubeznido jezika se to rojeva.”

Knjigo lahkore šijo starši

Zlata je svoj knjižni pr-venec Fant, Dečko in Pobičizdala pri založbi Družina.Prizna, da se za svoje bralcemalce boji, saj knjige danesbolj ali manj berejo le šeotroci. “In če še ti berejo samozato, ker so prisiljeni, če jim

knjige ne predstavimo napravi način, potem branja nebodo pogrešali in bodo z njimprenehali, takoj ko bo mo-goče. Knjigo lahko rešijostarši, ki jo z ljubeznijo berejosvojim otrokom,” meni.

Prvi bralci njene knjige sobili najbolj zadovoljni zaradihumorja. “To je zabavno bra-nje, saj v knjigi ne mora-

l i z i ra m ,” poudarja. “Ljudje soočitno zaznali, da je ta knjigamalce drugačna. Prav velikoodzivov sicer še nimam, saj jekomaj izšla. Zdi pa se mi, dabi bila lahko dober pripo-moček učiteljem slovenskegajezika, če bi hoteli popestritikakšno šolsko uro z veselimiprimeri sopomenk, protipo-menk in podobno. S primeri

iz knjige se da otrokom mar-sikaj razloži t i .”

Humor Zlati nikakor ni tuj.Kot novinarka je vse do upo-kojitve delala za Kmečki glas,vzporedno pa je objavljalapolitično satiro v znameni-tem Pavlihi. Delala je še naradiu Ognjišče, stran s hu-morjem pa je urejala tudi zabivši Mag. Takrat je tudi po-stala “Zlata prinaša l k a”.Vzdevek si je izmislil njenkolega in prijatelj Vinko Vas-l e, uporablja pa ga še danes,

med drugim tudi na twitterjuin v reviji Reporter, za kateropiše tudi politične kolumne.Na vprašanje, zakaj je takodolgo čakala, preden je iz-dala svojo prvo knjigo, od-govarja: “Imela sem tri otro-ke, bila sem zaposlena. Knji-ge, pa čeprav preproste, se neda napisati po sistemu polure danes in pol ure jutri. Za

kaj takega moraš imeti čas. Inseveda pravo idejo.”

K pisanju knjige jo je spod-budil sin Bor, ki jo je opozorilna razpis nacionalnega radiaza zgodbo za oddajo L ahkonoč, otroci. Pa je kaj kmaluugotovila, da nekaj tisoč zna-kov, kolikor naj bi bila dolgaradijska zgodba, ne bo do-volj, da bi realizirala idejo, ki

se ji je porodila. In tako jenastala knjiga, ki ima pri-bližno 90 strani, lahko pa bijih imela trikrat toliko. A jepri vsaki stvari treba imetipravo mero, meni avtorica,in bolje je, da se knjiga za-ključi, ko bi jo ljudje želeli šemalo brati, kot pa da bi bilarazvlečena. Sicer pa bralcemna njeno novo knjigo ne botreba dolgo čakati. Idejo za-njo že ima, le da o tem šenoče govoriti.

ALJA TASI

N AT U RO PAT I J A

Pro b i o t i k ina dopustuZakaj potrebujemo probiotike na dopustu?Ker urejajo prebavo! Koliko ljudi gre nadopust in reče, da so bili prve dni zaprti.

Pogosto slišim celo iz-jave v slogu: “Jaz prinesemvedno vse domov,” ali: “Nadopustu sploh ne grem nablato, počutim se grozno,trebuh me boli, imam krčein se ne morem sprostiti.”Nekateri pa celo trdijo, dagredo lahko normalno nas t ra n i šče le doma. Torej naprebavo vplivajo tudi sub-jektivni, psihološki dejav-niki.

Nekateri pa se na do-pustu zastrupijo ali pojedokaj takega, da imajo potemdiarejo. Take in podobnetežave lahko človeku pok-varijo dopust in zasluženpočitek.

Ne nazadnje je tu ševpliv sončenja, saj preti-rano izpostavljanje soncušibi naš imunski sistem.Nasprotno pa ga krepijoprobiotiki. Če jih uži va m o,ko smo na morju, bomoimeli tudi lepši ten kože.

Pre č i ščevalna kura

Zato je probiotična kurapoleti še kako primerna.Izvedemo jo lahko na večnačinov. Eden je ta, da na-redimo prečiščevalno kuropred ali po dopustu. Z do-ločenimi prečišč e va l n i m i

preparati (glivami, perok-sidi itd.) najprej prečisti-mo črevesje in izločimoslabe bakterije, nato pauvedemo enomesečnoprobiotično kuro, da v čre-vesju spet naselimo dobreprobiotične bakterijskekolonije, ki nam zagotovijomočan imunski odziv.

S točno določenimi pre-parati torej lahko prečis-timo črevesje in ubijemovse bakterije v njem. Kuroizvajamo deset dni. Pritem trebuh postane raven,saj človek odvaja blato vsajtrikrat na dan. Shujšali bo-

ste torej, vsaj predenzačnete z nadaljevanjemkure in v črevesje naselitenove, dobre bakterije. Tokuro lahko naredite preddopustom ali po njem.

Drugi možgani

Lahko pa probiotik je-mljete tudi kot simptoma-tik pri diareji in zastru-pitvi. Tu je nepogrešljivSaccharomyces boulardii.Dve tableti ob vsakem od-vajanju, in v treh urah sevse ustavi. Ob zaprtju papomagata bakteriji L acto-bacillus Lactis in L. Casei,in to že pri zelo nizki dozi.Pr ibližno milijardo bakte-

rij je potrebno za pomoččloveku, ki ima težave skroničnim zaprtjem.

Tako bo dopust pravi,brez toksinov, in bo telolahko zaužilo maksimalnodobrega, tako fizičnega kotpsihičnega. Če prebava nedeluje dobro, je namrečtudi naše psihično stanjenestabilno, saj je živčnisistem tesno povezan z de-lovanjem črevesja. Navse-zadnje črevesju ne pravi-mo zastonj tudi drugimožgani!

Ko smo živčni, napeti,zaskrbljeni ali prestrašeni,se to zrcali tudi v črevesju,saj živčni prenašalci izmožganov stres prenesejotudi v druge dele telesa.Zato se zgodi, da sluznica v

črevesju nabrekne in takozavira presnovo ter pra-vilno absorpcijo živil. Natakšen način se živila neabsorbirajo, človek pa po-stane podhranjen. Prima-njkuje mu lahko železa vkrvi, ali pa ima težave sp re b a vo.

Stres, ki je v glavi, sezrcali v prebavi. In obrat-no: če smo zaprti, bomodoživljali več stresa v glavi.Prav to lahko preprečimo sprobiotično kuro. Tako bo-mo imeli dobro prebavo instresa ne bomo večdoživljali oziroma ga bo-mo takoj premagali in nasne bo oviral, še posebno nena dopustu!

Erika Brajnik, naturopatinja

Erika Brajnik vodi prvi naturopatski center v Slo-veniji - center Saeka v Ajdovščini, kjer med drugimprva pri nas izvaja tudi mineralogram - test las. Lasepošlje v laboratorij v Italijo, kjer jih pregleda šestzdravnikov specialistov, sama pa potem interpretirarezultate z naturopatskega vidika, torej z vidikav z ro č n o s t i .Diplomirala je na italijansko-švicarski šoli v Turinuin je članica evropskega združenja naturopatovReformed aisbl. Več informacij na spletni straniw w w. s a e k a . s iZlata Krašovec s svojim knjižnim prvencem Fant, Dečko in Pobič. “S to knjigo želim bralce

spodbuditi, da ohranjajo vesel odnos do jezika,” pravi.

“Jezik je živa stvar, in lepo je, če nastane kak nov izraz. Še posebej se mi zdi topomembno zato, ker se vsi radi spominjamo, kako smo govorili kot otroci.”

“Otroci so, ko so začeli hoditi v šolo vKopru, prevzeli nekaj narečne govorice.Začeli so govoriti: 'To mi rabi, to mi nerabi.' Mojemu bratu je ime Tomaž,kličemo pa ga Tomi. Pa sem otrokes p ra ševala: 'Kaj že spet Tomi rabi?'”

“Nisem purist. Lepo se mi zdi, ko nastanekak nov izraz, ampak mora biti na mestu,kamor sodi, kjer besedilo zaradi tega šebolj zaživi. Opažam pa, da v nekaterihmedijih govorijo dobesedno nesmisle.”

Foto

: Tom

ažP

rimož

i č / F

PA

Foto

: Tom

ažP

rimož

i č / F

PA

Stres, ki je v glavi, se zrcali tudi v prebavi. In obratno.