OTVOREN PRISTAP VO

NAUKATA

Olivera Stoj~eva-Taneva

25. oktomvri 2012

Univerzitet “Sv.Kiril i Metodij”

Medicinski fakultet Skopje

Generalen sekretar na ON

Kofi Annan

“Sre}ni sme {to `iveeme vo vreme

koe nudi mo`nosti za vklu~uvawe

na site nacii i narodi vo naukata

i tehnologijata ”

????

Istorija stara 300 godini!

Prvo nau~no

spisanie: Journal des scavants, izdadeno

na 5-ti januari 1665

Philosophical Transactions of the Royal Society of London, prv pat izdadeno

na 6-ti mart 1665, se

pe~ati seu{te i

denes

Od 1950-ta navamu …

Porast na kvantitetot vo naukata

(po Vtorata Svetska Vojna)

Zgolemen broj na publikacii

Koli~inata na istra`uva~kite rezultati –

pregolema za nau~nite zdru`enija

Komercijalnite izdava~i – interferiraat

so pazarot na publikuvawe (ekonomski

benefiti)

Komercijalnite izdava~i otkrivaat novi

tematski poliwa i sozdavaat novi

spisanija

Kriza vo periodi~nite

spisanija - Serials Crisis

Terminot serials crisis - odoma}en

poradi porastot na tro{ocite

povrzani so mnogu nau~ni

spisanija

Tro{ocite i brojot na spisanija

postojano rastat

Fondovite dostapni za

bibliotekite se namaluvaat

20.000 – 30.000$ - prose~no, da se sozdade 1

nau~en trud, vklu~uvaj}i sredstva, oprema,

plati za tehni~ka poddr{ka i studenti

Zna~i, 1000 truda = 20-30 milioni dolari

Henry Hagedorn

Editor, Journal of Insect Science

Koj gi poseduva site ovie trudovi?

Izdava~ite !

Ne

Avtorite

Fondaciite koi davaat grantovi

Instituciite

Kako dojde do ova?

Granting agencies (NSF, NIH, etc)

Research institutions (state and federal)

Scholars

Data Manuscripts

Commercial publishers

Editors

Reviewers Copyright

Readers

$ $ $ $ $ $ $

$

[to gubite koga potpi{uvate avtorsko

pravo?

Dogovor so izdava~ot:

Kontrola vrz {ireweto na va{ata rabota i

pristap do ~itatelite:

vie ne mo`ete:

• da pravite kopii

• da gi distribuirate do kolegite

• da gi stavite na va{ata veb-strana ili

vo arhiva

• i ~itatelite mora da platat za

pristap do trudot

[to ne gubite?

Va{ite idei, sistem i

aktuelnata informacija

Digital format

Available online

Free to user

Author copyright

Digital format

Available online

Free to user

Author copyright

Bibliotekite – okta`uvaat spisanija

Urednici – od fakultetite , recenzenti – od fakultetite,

potreba od trudovi – napreduvawa vo zvawa

Disparitet vo nau~nata

produkcija

Zemjite od G8 - 85% od najcitiranite

trudovi indeksirani vo ISI

Ostanatite 126 zemji (najmnogu zemji

vo razvoj) – 2.5% (King, 2004)

No, ISI’s Science Citation Index ima i

seriozni bajasi

Dominanten model na {irewe na znaewe

Od centarot kon periferijata

nevidlivo znaewe

Go obnovuva ciklusot na siroma{tija i zavisnost

HINARI/ AGORA

Rascepot 10-90

10% od tro{ocite za globalnoto

istra`uvawe vo zdravstvoto

otpa|a na bolestite koi

zafa}aat 90% od svetskata

populacija

Kolku e relevantno nau~noto

znaewe generirano na Severot

za zdravjeto i razvojot na

zemjite vo razvoj (Jugot) ?

Protokot na informacii

Sever kon Jug – va`no za Jug

Jug kon Jug – u{te pova`no

A dali protokot Jug kon Sever e va`en za

Severot?

Definitivno DA:

◦ Tropski i infektivni bolesti – HIV/SIDA,

malarija itn.

◦ Alternativa – herbalna medicina

◦ Epidemiolo{ki podatoci

◦ Epidemii i novi bolesti

◦ Biodiverzitet va`en za globalnoto znaewe

Spisanija od zemji vo razvoj

Ograni~en protok

Slaba vidlivost i

~itateli

Ograni~eno pirznanie

Mala citiranost

Malku avtori i

pretplati

Krug na

ograni~en

pristap

1. Gavin Yamey - “Excluding the poor from accessing biomedical literature: A rights violation that impedes global health.” - smeneta preventivna perinatalna

programa za HIV/SIDA od strana na

lekar vo Afrika, bazirano na rezultati

samo od abstrakt (od celosniot tekst –

kratko sledewe, nekompletni podatoci…)

2. Odlukata = zgolemena perinatalna

transmisija na HIV/SIDA (nemalo pari

za pretplata na ~asopisite)

Neadekvaten pristap do naukata –

{teti vo zdravstvoto!

Zatoa, mora da opstoime na na{iot

su{tinski ideal – deka naukata

pripa|a na celoto ~ove{tvo – i da

se zdru`ime zaedno vo

ostvaruvaweto na ovaa cel.

Ne smeeme da dozvolime svetot da

bide podelen na onie so postojan

pristap do znaeweto i korista od

nego, i na onie bez toa.

I, ne sme nemo}ni!

RE[ENIJA?

ALTERNATIVI ZA

RAZVOJ?

OTVOREN PRISTAP

REVOLUCIJA VO NAUKATA

Spisanija so otvoren

pristap

Nau~ni spisanija koi se

dostapni do ~itatelite bez

finansiska ili bilo kakva

druga pre~ka, osven, se razbira,

pristap do internet

Budapest Open Access Initiative (BOAI)

Poteknuva od mal sostanok –

Budimpe{ta

- Institut na Otvoreno Op{testvo

(OSI)

- Dekemvri 1-2, 2001

- Cel: da se zabrza napredokot na

me|unarodnite zalo`bi da se

napravat nau~nite trudovi vo site

akademski poliwa dostapni na

internet

Ekonomski model na

spisanija so OP

Avtorite pla}aat

Fondovite koi finansiraat

nauka ili instituciite

pla}aat

Reklamirawe

Model – avtorot pla}a

Dva dobro poznati izdava~i na

otvoren pristap koi go sledat

ovoj model se:

◦ BioMed Central

◦ PLoS (Public Library of Science)

Zo{to Otvoren Pristap?

Internetot ovozmo`uva

redistribucija za mala suma: mo`e

da se napravi!

“Serials Crisis”: zgolemeni tro{oci za

pretplata presija vrz

bibliotekite vo svetot

Princip e – istra`uvawe

finansirano od javnosta treba da e

dostapno do javnosta, pacientite

24

Granting agencies (NSF, NIH, etc.)

Research institutions

Scholars

Data Manuscripts

Editors

Reviewers

Open Access Journal Copyright

Readers

Free

Figure 2. The development of open access publishing 1993–2009.

Laakso M, Welling P, Bukvova H, Nyman L, et al. (2011) The Development of Open Access Journal Publishing from 1993 to 2009.

PLoS ONE 6(6): e20961. doi:10.1371/journal.pone.0020961

http://www.plosone.org/article/info:doi/10.1371/journal.pone.0020961

[to nudi OP?

• Pravo na ~itatelot na: pristap,

reupotreba, redistribucija

• Korist na avtorot od > pristap do

~itatelite: mo`na prednost vo

citiranost, potencijal da se

dostigne > publika

• Eventualno prevod na drugi

jazici

27

[to mo`e avtorot da napravi

so avtorskoto pravo?

So avtorskoto pravo mo`e da

se dozvoli:

Da gi prekine barierite na

restrikcija do pristapot

^itawe bez restrikcii

Prefrlawe vo PDF od strana na ~itatelite

Distribucija na PDF do kolegite

Prebaruvawe na celi tekstovi

Linking

Skladi{tewe

OA Declarations of acceptance since BOAI:

Bethesda Declaration (April 2003), Howard Hughes

organised first meeting, established much of

subsequent OA language

Berlin Declaration, October 2003, signed by 164

organisations (CERN, INSERM, KNAW, IBICT,

Indian Academy of Science and many universities,

institutes . . .) + follow-up meetings

Many countries (Netherlands, Australia, Scotland,

Finland. . .)

Many organisations (Wellcome Trust, CERN, UK

Research Councils, NIH, SPARC, IFLA . . .)

Many universities (S’ton, Minho, Queensland . )

Koj e napredokot globalno?

Dali deklaraciite postignale ne{to?

Registry of Open Access Repositories

http://archives.eprints.org 757 repositories harvested by Celestial, shows growth of individual IRs

Directory of Open Access Repositories

http://www.opendoar.org/ 793 repositories, harvested differently, quality checked repositories from 1000 entries

Directory of Open Access Journals http://www.doaj.org 2445 OA journals, 716 searchable at article level, > 100,000 articles

OAIster search engine can harvest from nearing 10,000,000 records held in interoperable repositories (not all full text. . .) (http://oaister.umdl.umich.edu/o/oaister/

Find OA +

hybrid

journals

Find OA journals – www.doaj.org

BioMed Central

- 206 peer-reviewed Open Access journals in medicine and biology

- Indexed in PubMed, ISI, Scopus, Google Scholar etc.

- Publishing fee (article-processing charges): about $ 750 to $ 2400

- Only fees for accepted articles

PLoS – Public Library of Science

- Nonprofit, run by researchers, nobel prize winner Harold Varmus.

- 7 journals, PLoS Biology (IF 12,9),PLoS Medicine (IF 13,1)

- Indexed in PubMed, ISI etc.

- Publication fees: $ 1350-2900

Open access enable Peer-

to-Peer sharing

… and new model of

Knowledge creation,

Sharing, and

Dissemination

Otvoren pristap

So pretplata

1. Mora da plati za da publikuva

2. Impact Factor

Zo{to eden nau~nik NE bi

sakal da ima trudovi vo

OP?

Pri~ini:

1. Mora da plati za da publikuva

2. Impact Factor

Zo{to eden nau~nik NE bi

sakal da ima trudovi vo OP?

Pri~ini:

Tradicionalnite izdava~i – silno vrzani za IF, {to

zna~i:

- Obezbeduva pre`ivuvawe na spisanieto

- Prevenira pojava na novi spisanija

- Go odr`uva na~inot na pristap so restrikcii

Zna~i,

evaluacijata na nau~nicite se

dol`i pove}e na IF na spisanijata

vo koi tie publikuvaat otkolku na

aktuelniot kvalitet i impakt na

nivnite individualni trudovi

Kako da gi ubedime nau~nicite da se

otka`at od trkata po spisanija so IF?

• Pomestuvawe kon impaktot na

individualnite trudovi

• Potreba od ednostaven sistem na

skorirawe baziran na impaktot od

individualnite trudovi (H index )

Otvoren pristap – 2 osnovni prioda

Publish in an Open Access

journal

Publish in a subscription-

based journal + a copy in an

open archive, e.g. DiVA

self-archiving, “parallellpublicering”

The Golden Road The Green Road

Razli~ni modeli na

izdavawe

- Spisanija so pretplata (85%)

- Spisanija so Otvoren pristap (15%)

- Hibridni spisanija (spisanie so

pretplata, a za dopolnitelna cena – trudot

da se dade i vo OP)

Zaedni~ko:

Recenzija!

Utopija?!

Dokolku pove}e spisanija bea

so OP…

• Istite lica pla}aat i dobivaat usluga:

pozdrava ekonomija, < na cenata za

publikuvawe i > na kvalitetot na uslugite

• Pomalku pari }e se tro{at na publikuvawe,

pa zatoa, pove}e pari }e se tro{at na

istra`uvawe

Utopija?!

Dokolku pove}e spisanija bea

so OP…

• Vo model kade avtorot pla}a, so > akcent na

individualniot impakt na trudovite,

verojatno < trudovi }e se publikuvaat:

Polesno da se dr`i ~ekor so literaturata,

i ottuka, ponatamo{no {tedewe na vreme i

pari

Pove}e vreme i pari da se pravi

istra`uvawe

“If you have an apple and I have an apple,

and we exchange these apples then you

and I will still each have one apple. But if

you have an idea and I have an idea, and

we exchange these ideas, then each of us

will have two ideas.”

George Bernard Shaw

Otvoreniot pristap }e go promeni

sveotot, dokolku toa go sakaat

nau~nicite

BLAGODARAM