organizacija prevoza izrednih poŠiljk v mednarodnem ... · iv organizacija prevoza izrednih...

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

Lea Vaupotič

ORGANIZACIJA PREVOZA IZREDNIH POŠILJK V MEDNARODNEM ŽELEZNIŠKEM

PROMETU

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

Diplomsko delo

Maribor, september 2014

I

Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa

ORGANIZACIJA PREVOZA IZREDNIH POŠILJK V MEDNARODNEM

ŽELEZNIŠKEM PROMETU

Maribor, september 2014

Študent(ka): Lea VAUPOTIČ

Študijski program: Visokošolski, Promet

Smer: Železniški promet

Predmet: Tehnologija železniškega prometa

Mentor: izr. prof. dr. Tomislav Josip Mlinarić

Somentor: asist. Mitja Klemenčič univ. dipl. inž. prom.

Lektori(ca): Jana Dolščak mag. družb. inf.

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se izr. prof. dr. Tomislavu Josipu

Mlinariću in somentorju asist. Mitji Klemenčiču univ. dipl.

inž. prom. za strokovne nasvete, čas in vodenje pri

opravljanju diplomskega dela.

Posebna zahvala pa gre tudi moji družini in

prijateljem, ki so me na študijski poti spodbujali in mi stali ob

strani.

IV

ORGANIZACIJA PREVOZA IZREDNIH POŠILJK V

MEDNARODNEM ŽELEZNIŠKEM PROMETU

Ključne besede: izredna pošiljka, organizacija železniškega prevoza, mednarodni

železniški promet

UDK: 656.2.025.4.073(043.2)

Povzetek

Diplomsko delo opisuje organizacijo prevoza izrednih pošiljk v mednarodnem železniškem

prometu. Predstavljeni so nacionalni in mednarodni pravni viri ter prevozne tarife, ki jih je

potrebno spoštovati pri načrtovanju prevoza izredne pošiljke. Pojasnjen je pojem izrednih

pošiljk ter pomembni varnostni pogoji oziroma ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati pri

izvedbi izrednega prevoza. Podrobneje so opisani splošni pogoji poslovanja oziroma

postopek naročila in izdaja dovoljenja za izredno pošiljko ter stroški. Poudarek je tudi na

nakladalnem profilu in svetlem profilu proge, ki sta najpomembnejša elementa tehnične

enotnosti. S stališča organizacije prevoza izrednih pošiljk je izjemnega pomena tudi izbira

primernega tovornega vagona, s katerim se lahko opravi prevoz tovora izrednih dimenzij.

V diplomskem delu je prikazan tudi realen primer organizacije prevoza izredne pošiljke v

mednarodnem železniškem prometu, in sicer prevoz transformatorja, ki smo ga primerjali z

drugimi izrednimi prevozi na različnih relacijah in pod različnimi prevoznimi pogoji.

V

TRANSPORT OF EXCEPTIONAL CONSIGNMENTS IN

INTERNATIONAL RAILWAY TRAFFIC

Key words: exceptional consignment, organization of rail transport, international rail

traffic

UDK: 656.2.025.4.073(043.2)

Abstract:

This thesis describes the organization of exceptional consignments transport in

international rail traffic. National and international sources of law and freight rates,

which have to be considered when planning transport of exceptional consignments, are

presented in the thesis. The concept of exceptional consignments is explained, as well as

the important safety conditions and precautions which have to be taken into account when

carrying out the transport. Next, general terms of business and the process of ordering and

issuing permits for extraordinary consignments and costs are described in details. The

emphasis is also on the loading and light gauge – the two most important elements of

technical unity. The choice of a suitable freight wagon, with which the transport of

extraordinary dimensions can be carried out, is also extremely important from the

organizational point of view. The thesis also presents an actual example of exceptional

consignment organization in international rail transport; that is the transport of a

transformer, which is compared to other exceptional shipments at different distances and

under different transport conditions.

VI

VSEBINA

1. UVOD ............................................................................................................................ 1

1.1 OPIS PREDMETA IN OPIS PROBLEMA RAZISKAVE .................................... 1

1.2 POSTAVLJENA HIPOTEZA ................................................................................ 2

1.3 NAMEN IN CILJI .................................................................................................. 3

1.4 METODE RAZISKOVANJA ................................................................................ 4

1.5 STRUKTURA DELA ............................................................................................. 4

2. SLOVENSKI IN MEDNARODNI PRAVNI VIRI ZA PREVOZ IZREDNIH

POŠILJK PO ŽELEZNICI ................................................................................................ 6

2.1 SLOVENSKI PRAVNI VIRI ZA PREVOZ IZREDNIH POŠILJK PO

ŽELEZNICI ....................................................................................................................... 6

2.2 MEDNARODNI PRAVNI VIRI ZA PREVOZ IZREDNIH POŠILJK PO

ŽELEZNICI ....................................................................................................................... 9

3. OSNOVNE ZNAČILNOSTI IZREDNIH POŠILJK .............................................. 12

3.1 POMEN IZREDNIH POŠILJK ............................................................................ 12

3.2 VARNOSTNI POGOJI ZA PREVOZ IZREDNIH POŠILJK PO ŽELEZNICI .. 13

4. PROFILI NA SŽ ........................................................................................................ 16

4.1 NAKLADALNI PROFIL ..................................................................................... 16

4.2 SVETLI PROFIL PROGE .................................................................................... 19

5. VRSTE VAGONOV ZA PREVOZ IZREDNIH POŠILJK PO ŽELEZNICI ..... 24

5.1 K – NAVADNI DVOOSNI VAGONI PLOŠČNIKI ........................................... 24

5.2 R – NAVADNI VAGONI PLOŠČNIKI S PODSTAVNIMI VOZIČKI ............. 26

5.3 S – SPECIALNI VAGONI PLOŠČNIKI S PODSTAVNIMI VOZIČKI ............ 28

5.4 U – SPECIALNI VAGONI .................................................................................. 30

VII

6. POSTOPEK ORGANIZACIJE PREVOZA IZREDNIH POŠILJK V

MEDNARODNEM ŽELEZNIŠKEM PROMETU ........................................................ 32

6.1 POSTOPEK NAROČILA PREVOZA IZREDNIH POŠILJK ............................. 32

6.2 VLOGA ZA IZDELAVO POGOJEV ZA PREVOZ IZREDNE POŠILJKE ...... 33

6.3 PREVOZNA (KOMERCIALNA) POGODBA .................................................... 34

6.4 TOVORNI LIST ................................................................................................... 35

6.5 STROŠKI PRI PREVOZU IZREDNIH POŠILJK ............................................... 37

7. PRIMER ORGANIZACIJE PREVOZA IZREDNE POŠILJKE PREPELJANE

IZ SLOVENIJE DO SLOVAŠKE ................................................................................... 38

7.1 OSNOVNI PODATKI OZIROMA TEHNIČNE KARAKTERISTIKE IZREDNE

POŠILJKE ....................................................................................................................... 38

7.2 ITINERARIJ IZREDNE POŠILJKE .................................................................... 40

7.3 VARNOSTNI UKREPI OZIROMA POGOJI PREVOZA IZREDNE POŠILJKE .

.............................................................................................................................. 41

7.4 PRIMERJAVA ORGANIZACIJE PREVOZA IZREDNIH POŠILJK ................ 42

7.5 ČEZMEJNO DELOVANJE ................................................................................. 44

8. SKLEP ......................................................................................................................... 47

9. LITERATURA IN VIRI ............................................................................................ 48

10. PRILOGE ................................................................................................................... 52

10.1 SEZNAM SLIK .................................................................................................... 52

10.2 SEZNAM PREGLEDNIC .................................................................................... 53

10.3 SEZNAM PRILOG ............................................................................................... 53

10.4 NASLOV ŠTUDENTA ........................................................................................ 71

10.5 KRATEK ŽIVLJENJEPIS ................................................................................... 71

VIII

UPORABLJENE KRATICE

SŽ - Holding Slovenske železnice d.o.o.

SŽ-TP - Slovenske železnice-Tovorni promet d.o.o.

COTIF - Convention relative aux transports internationaux ferroviaires - Konvencija o

mednarodnem železniškem prometu

OTIF - Intergovernmental Organisation for International Carriage by Rail - Medvladna

organizacija za mednarodni železniški promet

CIM - Enotna pravila za pogodbo o mednarodnem železniškem prevozu blaga (CIM –

dodatek B h konvenciji COTIF)

CUV - Enotna pravila o pogodbah o uporabi vagonov v mednarodnem železniškem

prometu (CUV – priloga D h konvenciji COTIF)

CUI - Enotna pravila za pogodbo o uporabi infrastrukture v mednarodnem železniškem

prometu (CUI – dodatek E h konvenciji COTIF)

RIV - Pravilnik o izmenjavi in uporabi tovornih vagonov med železniškimi prometnimi

podjetji

SVTK - Sekcije za vzdrževanje signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav

SVP - Sekcije za vzdrževanje prog

UIC - Mednarodna železniška zveza

PIR - Plačilo na podlagi izstavljenega računa

PNA - Plačilo opravljenih storitev na podlagi plačilnega naloga

RAP - Cenik železniških storitev

ERTMS - European Rail Traffic Management System - Evropski sistem za upravljanje

železniškega prometa

ETCS - European Train Control System - Evropski sistem za upravljanje železniškega

prometa

GSM-R - Global System for Mobile communications – Railway - Globalni mobilni radijski

komunikacijski železniški sistem

Organizacija prevoza izrednih pošiljk v mednarodnem železniškem prometu stran 1

_________________________________________________________________________

1. UVOD

1.1 OPIS PREDMETA IN OPIS PROBLEMA RAZISKAVE

Predmet mojega diplomskega dela je opredeliti in opisati organiziranje prevoza izrednih

pošiljk v mednarodnem železniškem prometu. Predvidevam, da se postopek naročanja

prevoza izredne pošiljke prične s povpraševanjem s strani uporabnika, plačnika ali

organizatorja železniškega prometa. Običajno je tako, da uporabnik in organizator poznata

svoje predmete prevoza, zato tudi že vesta, ali so predmeti izredne pošiljke ali niso.

Predmeti so izredne pošiljke takrat, ko skupaj z železniškimi vozili presegajo nakladalne

mase ali predpisano kodo proge, nakladalni profil ter dovoljene osne oziroma dolžinske

obremenitve proge. Tovor je definiran kot izredna pošiljka tudi zato, ker je zahteven pri

nakladanju, prekladanju in razkladanju. Ta zahtevnost oziroma njihova posebnost pa

povzroča splošne in posebne varnostne pogoje za varen in urejen prevoz ter tudi dodatne

stroške.

Organizacija prevozov izrednih pošiljk je problem moje raziskave, saj se izvajalci oziroma

organizatorji premalo ukvarjajo z izvajanjem izrednih prevozov. Na leto se v Sloveniji

prepelje nekaj količin izrednih pošiljk, toda Slovenija ima kot prevoznik, pozitivne

izkušnje. Da ne pride do poškodbe železniške infrastrukture (mostovi, viadukti, nadvozi,

tuneli, strehe na peronih), železniške suprastrukture (vse vrste vlečnih in vlečenih sredstev)

in samega osebja, ki pri izrednih prevozih sodeluje, ter da sam prevoz izrednega tovora

poteka mirno in brez udarcev, poskrbijo za to tudi proizvajalci vagonov, in sicer tako, da

na vagon zmontirajo napravo, ki meri sunke za čim bolj varen prevoz. Zahtevnost izrednih

prevozov torej izključuje improvizacijo ter učenje na napakah. Izvajati jih je potrebno tako,

da predstavljajo najmanjšo oviro za odvijanje prometa, da ne ogrožajo varnosti prometa in

da so gospodarni z vidika izvajalca in naročnika transportne storitve.

Problem, s katerim sem se ukvarjala v mojem diplomskem delu, so prevozi izrednih pošiljk

v mednarodnem železniškem prometu na relaciji Nemčija–Luka Koper in Madžarska–


_________________________________________________________________________

Luka Koper. Ugotovljeno je bilo, da iz Nemčije za Koper ni bilo prepeljanih zanimivih

izrednih pošiljk, razen izrednih prevozov osebnih novih cestnih vozil. Iz Madžarske strani

do Luke Koper pa se kot izredne pošiljke prevažajo le kontejnerji vrste HC – visoke

kubikaže, dolžine 12 m in višine 2700 mm ter širine 2700 mm in so po zahtevnosti

nezahtevne pošiljke, zato ne potrebujejo spremljave, vendar se vloga obravnava enako kot

pri zahtevnih pošiljkah. Potrebno je dodati, da Luka Koper ne preklada izrednega tovora, ki

presega 100 t, zaradi tega na tej omenjeni relaciji ni zanimivejših prevozov. Zato se bom v

mojem diplomskem delu raje ukvarjala s prevozom transformatorja, ki je bil prepeljan po

drugi relaciji, in sicer iz Slovenije do Slovaške. Raziskane bodo tehnične karakteristike

izredne pošiljke, splošni in posebni varnostni pogoji ter proučene kritične točke preseganja

nakladalnega profila, ki so dimenzije določene po UIC kodi 502 – 2. Transformator spada

med zahtevne pošiljke in s tem je zahtevnejša tudi sama organizacija prevoza. Postopek

organizacije je dolgotrajen, saj mora vsaka država posebej dobiti skico od naročnika in na

podlagi te skice opraviti potrebne izmeritve oziroma locirati in pripraviti kritične odseke

proge ter določiti maksimalne hitrosti za načrtovano prevozno pot. Zato se na izvedbo

izrednega prevoza strokovnjaki pripravijo že dobro leto prej.

1.2 POSTAVLJENA HIPOTEZA

Raziskave problema so vplivale na postavitev delovne hipoteze. S pomočjo poznavanja

slovenskih in mednarodnih pravnih virov za prevoz izrednih pošiljk po železnici morajo

prevozi potekati hitro, varno in racionalno.

Izredni prevozi so specifični prevozi, ki se opravijo pod posebnimi pogoji. Morajo imeti

posebna dovoljenja, ki jih izdajo pravni organi, inšpekcijske službe, sanitarne službe in

tako dalje. Potek pridobitve pogojev in dovoljenj je odvisen od kraja nakladanja. V kolikor

se pošiljka naklada na eni od železniških postaj Slovenskih Železnic, potem velja, da SŽ-

TP prične postopek pridobivanja dovoljenj. Pridobi pa tudi vse potrebne podatke o pošiljki

in po potrebi opravi pregled in izmero pošiljke. Na osnovi podatkov nato sestavi skico v

merilu 1:25 v čelnem risu, kjer označi tiste predele, ki sežejo v nakladalni profil. Vlogo in

skico pošlje na obravnavo na SŽ-Infrastruktura, kjer glede na infrastrukturne pogoje (radij

krivine, predmeti ob prevoznem tiru) določijo pogoje prevoza. Pogoje pošljejo

odpravnemu prevozniku, in sicer SŽ-TP-ju, ki na osnovi tega določi ceno oziroma stroške


_________________________________________________________________________

prevoza. Če je pričetek prevoza v tuji državi, prične s pridobivanjem dovoljenj odpravni

prevoznik.

Zelo pomembno je, da prevozniki pri takšnih prevozih strogo upoštevajo navodila, ki jih

izdajo službe, in zakonske predpise. Zagotavljati pa morajo tudi tehnično brezhibnost vozil

ter njihovo pravilno označevanje.

Nakladanje, prekladanje ali razkladanje ni v organizaciji prevoznika, ampak specializiranih

organizacij, ki imajo tudi vse potrebne resurse (cestna vozila, dvigala, osebje, povezovalne

in dvižne naprave, transportne naprave za mikro premik pošiljke, itd.) (Slovenske železnice

d.o.o. 2014, povzeto po intervjuju z g. Željkom Alojzom).

Te trditve bodo v diplomski nalogi še raziskane.

1.3 NAMEN IN CILJI

Namen mojega diplomskega dela je razložiti potek organiziranja prevoza izrednih pošiljk v

mednarodnem železniškem prometu, oziroma razložiti pogoje poslovanja z izrednimi

pošiljkami, opisati osnovne značilnosti izrednih pošiljk, predstaviti profile na slovenskih

železnicah, prikazati pomembne pravne nacionalne in mednarodne zakone, ki so bistveni

za uporabnike, organizatorje in udeležence prevoza izrednih pošiljk ter opredeliti vrste

vagonov, ki so primerni za izreden prevoz. Sama organizacija izrednega prevoza v

posameznih državah traja približno enako dolgo, zavleče se lahko le pri pridobivanju

potrebne dokumentacije, saj ima vsaka država svojo zakonodajo.

Cilj diplomske naloge je na podlagi primera obrazložiti oziroma opisati potek organizacije

prevoza izredne pošiljke prepeljane iz Slovenije do Slovaške, opisati tehnične podatke

izredne pošiljke, varnostne ukrepe pri prevozu izredne pošiljke ter potrditi itinerarij

pošiljke, hitrost in izvedbo prevoza.


_________________________________________________________________________

1.4 METODE RAZISKOVANJA

Uporabljene bodo naslednje metode raziskovanja:

metoda deskripcije, kjer bodo definirani posamezni pojmi;

metoda dokazovanja, kjer bodo dokazane trditve;

metoda konkretiziranja, kjer bo opisan konkreten primer organizacije prevoza

izrednih pošiljk v mednarodnem železniškem prometu;

komparativna metoda, kjer bo navedena primerjava organizacije prevoza izrednih

pošiljk med državami;

metoda kompilacije, kjer bodo uporabljeni izpisi in citati drugih avtorjev.

1.5 STRUKTURA DELA

Na osnovi raziskovanja diplomskega dela so bili rezultati predstavljeni v sedmih

medsebojno povezanih delih.

V prvem delu, Uvodu, so predstavljeni predmet in problem raziskave, delovna

hipoteza, namen in cilji raziskave, znanstvene metode oziroma metode raziskovanja ter

struktura dela.

V drugem delu z naslovom Slovenski in mednarodni pravni viri o prevozu izrednih

pošiljk v mednarodnem železniškem prometu so navedena pomembnejša pravna

pravila, mednarodne tarife, navodila in zakoni železniškega prometa, ki so povezani s

prevozom izrednih pošiljk v Sloveniji in v mednarodnem železniškem prometu.

Tretje poglavje podaja Osnovne značilnosti izrednih pošiljk. Pojasnjuje pojem

izrednih pošiljk ter varnostne pogoje oziroma ukrepe za prevoz izrednih pošiljk po

železnici.

V četrtem delu so opisani in prikazani Profili na Slovenski železnicah, in sicer

nakladalni profil in svetli profil, ki določata območje, v katero lahko segajo naprave in

objekti, ki so potrebni pri izvajanju železniškega prometa ter drugi predmeti in naprave

pri gradbenih delih ob pogoju, da so zagotovljeni ustrezni varnostni ukrepi.


_________________________________________________________________________

Vrste vagonov za prevoz izrednih pošiljk po železnici je naslov petega poglavja.

Opisane so tehnične značilnosti tovornih vagonov ter eksploatacijske značilnosti, ki jih

morajo poznati prevozniki, špediterji, organizatorji prevoza ter drugi delavci, ki so

udeleženi pri izrednem prevozu.

Šesto poglavje z naslovom Postopek organizacije prevoza izrednih pošiljk v

mednarodnem železniškem prometu podrobneje pojasnjuje splošne pogoje

poslovanja, postopek naročila, izdajo dovoljenja in izvedbo prevoza izrednih pošiljk v

mednarodnem železniškem prometu.

Predzadnji del diplomske naloge je Primer organizacije prevoza izredne pošiljke

prepeljane iz Slovenije do Slovaške. Na osnovi spoznanj o tehnično–tehnoloških,

organizacijskih in pravnih značilnostih, ki se tičejo prevoza izrednih pošiljk po

železnici, je podan primer. Opisuje tehnične karakteristike izredne pošiljke, in sicer:

vrsto izredne pošiljke, težo naklada, dolžino naklada, glavne šifre prevoza in tako dalje.

Navaja pa tudi varnostne ukrepe oziroma pogoje prevoza izredne pošiljke ter vrsto

vlečnih in vlečenih sredstev, s katerimi je bil prevoz izveden.

V zadnjem, osmem delu diplomskega dela je podan Sklep, v katerem so predstavljeni

rezultati raziskave, ki dokazujejo postavljeno delovno hipotezo.


_________________________________________________________________________

2. SLOVENSKI IN MEDNARODNI PRAVNI VIRI ZA PREVOZ

IZREDNIH POŠILJK PO ŽELEZNICI

2.1 SLOVENSKI PRAVNI VIRI ZA PREVOZ IZREDNIH POŠILJK PO

ŽELEZNICI

Najpomembnejši slovenski pravni viri, ki urejajo področje organizacije prevoza izrednih

pošiljk po železnici, so zakoni in podzakonski akti. To so:

Obligacijski zakonik (OZ). Ureja prevozno pogodbo. Definira obligacijsko ali

obvezno zavarovanje med dvema strankama. Vsaka stranka je tedaj drugi stranki

dolžna in vsaka stranka sme od druge nekaj terjati. Tretje stranke ne morejo

posegati v to razmerje (Ustava Republike Slovenije 2001, povzeto po Ukazu o

razglasitvi obligacijskega zakonika).

Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZP). Določa pogoje za varen,

urejen in neoviran železniški promet na območju prog v Republiki Sloveniji, na

industrijskih tirih in progah drugih železnic. Zakon določa tudi pogoje za

izboljšanje in razvoj interoperabilnega vseevropskega železniškega sistema za

konvencionalne in visoke hitrosti na območju Republike Slovenije, določa pogoje

za izboljšanje mednarodnih železniških prevoznih storitev na skupnem trgu EU in s

tretjimi državami ter oblikovanje skupnega trga opreme in storitev namenjenih

gradnji, nadgradnji, vzdrževanju in obratovanju železniškega sistema (Državni zbor

2013, povzeto po Zakonu o varnosti v železniškem prometu).

Zakon o železniškem prometu (ZZelp). Določa, kaj je prevoz, določa tiste

storitve, ki so na področju železniškega prometa javne dobrine, ki jih zagotavlja

Republika Slovenija z obvezno gospodarsko javno službo, določa javno železniško

infrastrukturo, njen status in pogoje za pristop na njo, določa način uresničevanja

pravice do stavke na področju železniškega prometa, določa naloge direkcije za


_________________________________________________________________________

železniški promet ter določa način reorganizacije in privatizacije javnega podjetja

Slovenske železnice d.o.o. Ureja organizacijo in način opravljanja posameznih vrst

prevozov v notranjem in mednarodnem prometu, opredeljuje dejavnost prevoznika,

upravljavcu nalaga izdelavo voznega reda in določitev vlakovnih poti (Državni

zbor 2013, povzeto po Zakonu o železniškem prometu).

Zakon o prevoznih pogodbah v železniškem prometu (ZPPŽP). Določa, kaj je

prevoz v notranjem železniškem prometu in kako se ga opravlja. Precizira in

zavezuje prevoznika, da skladno z zakonom predpiše tarifo, ki je podzakonski akt

Zakona o prevoznih pogodbah v železniškem prometu. Uporablja pa se za

razmerja, ki nastanejo s pogodbo o prevozu potnikov, prtljage in tovora v

notranjem železniškem prometu. Sekundarno jo lahko uporabljamo v

mednarodnem železniške prevozu, če ni v mednarodni pogodbi drugače določeno,

kar pomeni, da je lahko le dopolnilo k COTIF-u, saj ima mednarodno pravo po

ustavi prednost pred domačimi predpisi za pravice in dolžnosti prevoznika oziroma

uporabnika prevoza, ki niso urejene s pogodbo ali zakonom (Ustava RS 2000,

povzeto iz Ukaza o razglasitvi Zakona o prevoznih pogodbah v železniškem

prometu).

Podzakonski akti o prevozu izrednih pošiljk v železniškem prometu. Zaradi

smiselnosti so našteti samo najpomembnejši podzakonski akti oziroma tisti, ki

opisujejo delo z izrednimi pošiljkami. To so: prometni pravilnik, navodilo o

prevozu blaga, ki se prevaža pod posebnimi pogoji, navodilo za delo z vagonskimi

pošiljkami ter prevozne tarife.

Glede izrednih pošiljk Prometni pravilnik definira izredne prevoze in izredne pošiljke,

zahtevo za prevoz izrednih pošiljk, proučitev možnosti prevozov izrednih pošiljk, splošne

in posebne varnostne pogoje za prevoz izrednih pošiljk, dodatne pogoje za prevoz izrednih

pošiljk na elektrificiranih progah, izvedbo ozemljitve in izenačitve potencialov, izdajo

dovoljenja in izdelava službenega obvestila za prevoz izredne pošiljke, glavne šifre

prevoznih pogojev za upravljavca, uvrstitev izredne pošiljke v vlak, promet vlakov z

izredno pošiljko ter popravilo naklada, prekladanje, premaknitev pošiljke med potjo in

usposobitev izredne pošiljke za vožnjo (Slovenske železnice, d.o.o. 2011, povzeto po

Prometnem pravilniku, str. 95-109).


_________________________________________________________________________

Navodilo o prevozu blaga podrobneje določa opravljanje dejavnosti o prevozu blaga, ki

se opravlja pod posebnimi pogoji. Posebni pogoji prevoza izhajajo iz specifičnosti blaga in

predvsem zaradi varnosti ljudi in okolice ter zaščite pred morebitnimi negativnimi

posledicami, do katerih bi lahko prišlo med prevozom. Navodilo o prevozu blaga, ki se

prevaža pod posebnimi pogoji, definira oziroma navaja pregled kratic, opredelitev pojmov

pri manipulaciji z vagonskimi pošiljkami, namen, področje uporabe, splošna določila

oziroma predpise o prevozu blaga (Holding Slovenske železnice, d.o.o. 2006, povzeto po

Navodilu o prevozu blaga, ki se prevaža pod posebnimi pogoji, str. 6-7).

Navodilo za delo z vagoni predpisuje način in pogoje uporabe tovornih vagonov z

namenom zagotovitve enotne prevozne pogodbe. Navodilo opredeljuje postopke pri

prevozu vagonskih pošiljk prevoznika na Slovenskih železnicah. Zajema predpise o

prevozu blaga, objekte, pripomočke in sredstva za delo, prevozne listine, organizacijo pri

manipulaciji z vagoni in organizacijo dela z vagoni, transportne omejitve, primopredajo

vagonov med prevozniki ter določila za posebne primere (to so ovire pri izročanju

vagonov, skupina praznih vagonov, ki se za prevoz prevzamejo z enim tovornim listom (v

petih izvodih), ugotavljanje in plačilo škode, ki jo povzroči uporabnik ter čiščenje, pranje

in razkuževanje), zaračunavanje vagonske zamudnine ter arhiviranje evidenc, prevoznih

dokumentov in listin (Holding Slovenske železnice d.o.o. 2006, povzeto po Navodilu za

delo z vagoni).

Seznam tarifnih pogojev, ki jih je potrebno upoštevati pri prevozu izrednih pošiljk:

splošni pogoji poslovanja, centralni obračun in fakturiranje prevoznih stroškov, določila za

računanje prevozne cene in cenik železniških storitev (RAP), imenik službenih mest SŽ-

TP, daljinar in kažipot ter klasifikacija blaga NHM. Omenjene tarife definirajo prevoz

izrednih pošiljk, postopek organiziranja oziroma naročila prevoza, obračun in fakturiranje

opravljenih storitev ter prevoznih stroškov, izvajanje carinskih in drugih opravil, ki jih

zahtevajo državni organi, plačilo na podlagi izstavljenega računa (PIR), ki se lahko izstavi

stranki samo za prevoze, kjer je v tovorni list oziroma vagonski list CUV vpisana izjava o

plačilu do kraja do katerega SŽ-TP na podlagi razpoložljivih tarif lahko sam izračuna ceno

prevozne storitve. Plačilo opravljenih storitev na podlagi plačilnega naloga (PNA) – to je

plačilo po pogojih, ki jih najdemo v tarifi Imenik železniških postaj, daljinar in kažipot. Ta

določila veljajo za fizične osebe, samostojne podjetnike, pravne osebe s sedežem v

Republiki Sloveniji in za pravne osebe v stečaju s sedežem v Republiki Sloveniji


_________________________________________________________________________

(Slovenske železnice – Tovorni promet, d.o.o., povzeto po Splošnih pogojih poslovanja,

11. Priloga, str. 2-6).

Tarifa klasifikacija blaga NHM se uporablja pri šifriranju vrst blaga prepeljanih s tovornim

listom CIM, z izjemo pozicij 9921 in 9922, ki se uporabljata pri prevozu praznih vagonov

kot prevozno sredstvo s CUV-vagonskim listom. Klasifikacijo blaga NHM predstavljajo

oddelki, poglavja (2-mestna koda) in pozicije (4-mestna in 6-mestna koda). Ostale

postavke (8-mestna koda) pa temeljijo na EU carinski tarifi, ki se od NHM razlikujejo po

nekaterih pozicijah. Pozicije med 9901 – 9959 se uporabljajo v mednarodnem, pozicije od

9960 do 0000 pa se uporabljajo v notranjem prometu (Angelovski & Križman (2009), str.

64-65).

2.2 MEDNARODNI PRAVNI VIRI ZA PREVOZ IZREDNIH POŠILJK PO

ŽELEZNICI

Mednarodni železniški transport izrednega blaga normalno in nemoteno poteka zaradi

izredno pomembnih pravnih ureditev, ki z ustreznimi pravnimi viri enotno urejajo

medsebojna razmerja med udeleženci v železniškem transportu. Mednarodni pravni viri

železniškega prava so mednarodne pogodbe, konvencije in sporazumi ter prevozne tarife

(Jelenc 1983, str. 54).

Vrsto posebnosti v transportni dejavnosti kažejo predvsem mednarodne konvencije, saj so

zasnovane na obstoječi poslovni praksi in izhajajo iz potreb v mednarodnem transportu. Te

vse bolj vplivajo na odpravljanje razlik v notranjih zakonodajah in urejajo

mednarodne družbenoekonomske odnose. Razvrstimo jih lahko v reglementarne

sporazume, varnostne sporazume v transportu in konvencije, ki urejajo lastninske odnose.

Reglementarni sporazumi omogočajo izvajanje mednarodnega blagovnega transporta prek

ozemlja raznih držav, ki so podpisnice konvencij o mednarodnih prevoznih poteh.

Sporazumi, ki urejajo varnost v mednarodnem transportu predpisujejo tehnične normative

za vozila in osebje, način označevanja vozil in signalizacije na poti, stanje poti in način

premikanja na poteh. Konvencije, ki urejajo lastninske odnose v mednarodnem blagovnem

transportu, so v praksi največjega pomena (Ogorelc 1985, str. 205-207).


_________________________________________________________________________

Najpomembnejše so tiste, ki urejajo pogodbe v mednarodnem transportu po posameznih

vrstah transporta, in sicer Konvencija o mednarodnih železniških prevozih COTIF je

konvencija, ki pride v poštev pri mednarodnem prevozu potnikov in mednarodnem

prevozu blaga po železnici. Konvencija določa ukrepe za lažje in hitrejše odvijanje

mednarodnega železniškega prometa, podpira prizadevanja za čim večje poenotenje

predpisov, standardov, organizacijskih postopkov in metod, povezanih z železniškimi

vozili, osebjem, infrastrukturo in pomožnimi storitvami, olajšuje sklepanje tistih

sporazumov med upravljavci infrastrukture, katerih namen bo doseči optimalen

mednarodni železniški promet ter določa delovanje same Organizacije za mednarodni

prevoz po železnici (OTIF). V ta namen se vsaka država članica organizacije (OTIF)

zavezuje, da bo, če bo to v njeni moči: odpravila vse odvečne postopke, poenostavila in

poenotila še zahtevane uradne postopke ter poenostavila preglede na meji. Konvencija o

mednarodnih železniških prevozih (COTIF) vsebuje tudi pomembna enotna pravila o

pogodbah v mednarodnem železniškem prevozu blaga (CIM – dodatek B h konvenciji

COTIF), ki veljajo za vsako pogodbo o mednarodnem železniškem prevozu blaga za

plačilo mednarodnega prevoza izrednih pošiljk, enotna pravila o uporabi vagonov v

mednarodnem železniškem prometu (CUV – dodatek D h konvenciji COTIF), ki veljajo

za dvo- ali večstranske pogodbe o uporabi železniških vagonov, kot prevoznih sredstev za

opravljanje prevozov v skladu z Enotnimi pravili CIV in Enotnimi pravili CIM ter enotna

pravila za pogodbo o uporabi infrastrukture v mednarodnem železniškem prometu

(CUI – dodatek E h konvenciji COTIF), ki veljajo za vsako pogodbo o uporabi železniške

infrastrukture za izvajanje mednarodnih prevozov v smislu Enotnih pravil za pogodbo o

mednarodnem železniškem prevozu potnikov - CIV in Enotnih pravil o pogodbah v

mednarodnem železniškem prevozu blaga - CIM. To velja ne glede na sedež in

državljanstvo pogodbenic (Ustava Republike Slovenije 2004, povzeto po Ukazu o

razglasitvi zakona o ratifikaciji protokola o spremembi konvencije v mednarodnem

železniškem prometu).

Pri organizaciji prevoza izrednih pošiljk so zelo pomembne tudi mednarodne prevozne

tarife, in sicer so to: Osnovna načela nakladanja, Smernice za nakladanje in Splošna

pogodba o uporabi vagonov ter fiše številka 502 – 1 (je navodilo, ki je namenjeno vsem

prevoznikom v železniškem prometu, ki sodelujejo v mednarodnem prevozu izrednih

pošiljk. Uporaba je obvezna. Navodilo vsebuje predpise v zvezi s pripravo in vodenjem


_________________________________________________________________________

izrednih pošiljk, podaja osnovne uredbe in pogoje organizacije izrednih pošiljk in

upravljanje z njimi) (Inernational union of railways 2013, povzeto po navodilu 502 – 1, str.

1) in 502 – 2 (je navodilo tehnične narave, ki ga uporabljajo Slovenske železnice in

infrastruktura. Navodilo določa frazo 'oris postopek za izredne pošiljke' oziroma določa

kodifikacijo proge za prevoz izredne pošiljke s postopkom Oris. Oris postopek se uporablja

za celotno razdaljo pri prevozu izrednih pošiljk, če ni možno izredne pošiljke prepeljati po

načrtovani poti, se uporabi postopek po UIC 502 – 1) (Inernational union of railways 2013,

povzeto po navodilu 502 – 2, str. 1-2).

Enotna pravila, ki so sestavni del konvencije COTIF in Sporazum o mednarodnem

železniškem tovornem transportu, so podrobneje obrazloženi v Prilogi 1.


_________________________________________________________________________

3. OSNOVNE ZNAČILNOSTI IZREDNIH POŠILJK

Prevoz z železniškimi vozili, ki same ali skupaj s tovorom presegajo s predpisi dovoljene

osne obremenitve ali dolžinske obremenitve proge, nakladalni profil, mejno nakladalno

maso ali predpisano kodo proge, imenujemo izredni prevoz. Ta se lahko opravi kot prevoz

izredne pošiljke v rednem vlaku ali kot prevoz izredne pošiljke s posebnim vlakom

(Slovenske železnice – Tovorni promet, d.o.o. 2012, povzeto po Splošnih pogojih

poslovanja, str. 2).

3.1 POMEN IZREDNIH POŠILJK

Izredne pošiljke so predmeti izjemnih dimenzij in teže, ki morajo zaradi svoje posebnosti

izpolnjevati poleg rednih pogojev, predpisanih za navadne pošiljke, tudi posebne pogoje za

varen in urejen prevoz, ki se določijo za vsak posamezni prevoz (Slovenske železnice

2011, povzeto po Prometnem pravilniku, str. 95).

Med izredne pošiljke prištevamo: pošiljke na elektrificiranih progah, pri katerih niso

zagotovljene predpisane varnostne razdalje med deli pošiljke, ki najbolj izstopajo in med

deli voznega omrežja pod napetostjo; pošiljke, ki ne ustrezajo predpisom za nakladanje

vagonov v mednarodnem prometu; pošiljke, ki bi zaradi svojega težišča lahko ogrozila

varnost železniškega prometa; naklade tirnic, dolgih več kot 36 m, ki so naložene na dveh

ali več vagonih brez oplenov; naložene vagone z več kot 8 osmi; vlečna vozila, ki jim je

pretekel rok za redno vzdrževanje; vlečna vozila, ki so v okvari; pošiljke, naložene na več

vagonov, ki so med seboj speti s spenjalnim drogom (toga spenjača), z vmesnim vagonom,

ki je povezan z obema nosilnima vagonoma s spenjalnim drogom ali s samim nakladom, ki

mora biti trden in pritrjen na oplene, da lahko prenese nastale vlečne in udarne sile;

pošiljko, naloženo na dva ali več vagonov oziroma z varovalnimi ali vmesnimi vagoni,

kadar se prevaža s trajektom; prazna ali naložena vozila, ki se prevažajo na lastnih kolesih,

nimajo pa na vozilu napisane oznake RIV (oznaka za tovorne vagone), RIC (oznaka za


_________________________________________________________________________

potniške vagone) in TEN (oznaka za potniške vagone) ali v rastru ni vpisano SŽ ali SLO;

vagone, ki jim je potekel rok za redno vzdrževanje po določilih objave UIC 502-1 ter enote

kombiniranega transporta - to so zamenljivi zabojniki, prikolice in polprikolice ter veliki

kontejnerji, katerih prevoz ni urejen s kodifikacijo prog v Republiki Sloveniji (Slovenske

železnice – Tovorni promet, d.o.o. 2012, povzeto po Splošnih pogojih poslovanja, str. 2).

3.2 VARNOSTNI POGOJI ZA PREVOZ IZREDNIH POŠILJK PO ŽELEZNICI

Pri preučitvi izredne pošiljke mora upravljavec na podlagi splošnih in posebnih varnostnih

pogojev ter dodatnih varnostnih pogojev na elektrificiranih progah, ki izhajajo iz

specifičnosti izredne pošiljke, določiti prevozne pogoje. S tem upravljavec zagotavlja

varnost železniškega prometa.

Splošne varnostne pogoje, ki jih upravljavec mora določiti za prevoz izredne pošiljke in

jih je potrebno spoštovati, je treba navesti z zaporedno številko. Upoštevati se mora 46

splošnih varnostnih pogojev (omenjeni so v Prilogi 2), ki se nanašajo na pregled in

prevzem ter odpravo izredne pošiljke. Ko so upoštevani vsi splošni varnostni pogoji,

naloženi vagon z izredno pošiljko prevoznik označi z nalepnico, ki je prikazana na sliki 1.

Nalepnica označuje izredno pošiljko in zahteva previden premik (Slovenske železnice,

d.o.o. 2011, povzeto po Prometnem pravilniku, str. 97-99). Podroben vpogled nalepnice pa

je razviden v Prilogi 3.

Slika 1: Nalepnica, ki zahteva previden premik in označuje izredno pošiljko

Vir: http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=1&t=5887 [11. 8. 2014]

http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=1&t=5887


_________________________________________________________________________

Posebni varnostni pogoji izhajajo iz specifičnosti izredne pošiljke. Določajo omejitve in

ukrepe pri vožnji mimo točno določene ovire na progi oziroma mimo točno določenega

kritičnega mesta na objektu ob progi. Posebni varnostni pogoji pa morajo vsebovati vrsto

ovire, kilometrsko lego, opis omejitve, pogoje za srečanja na dvotirnih in vzporednih

progah z drugimi vlaki ter hitrost (Slovenske železnice, d.o.o. 2011, povzeto po

Prometnem pravilniku, str. 100).

Glede na dovoljeno osno in dolžinsko obremenitev s tovornimi vagoni se proge ali odseki

prog razvrščajo v kategorije A, B1, B2, C2, C3, C4, D2, D3 in D4, ki so določene v

preglednici 1 (Vlada Republike Slovenije 2009, povzeto po Uredbi o kategorizaciji prog).

Preglednica 1: Razvrščanje prog po osni in dolžinski obremenitvi

Kategorije proge Osni pritisk v tonah Dovoljena obremenitev v tonah

na dolžinski meter

A 16 5,0

B1

B2

18

18

5,0

6,4

C2

C3

C4

20

20

20

6,4

7,2

8,0

D2

D3

D4

22,5

22,5

22,5

6,4

7,2

8,0

Vir: https://www.uradni-list.si/1/content?id=35391 [17.3.2014]

Varnostni pogoji za prevoz izredne pošiljke na elektrificiranih progah, kadar presega

pošiljka nakladalni profil proti delom voznega omrežja, so odvisni od razdalje med

pošiljko in delom voznega omrežja, ki je redno pod napetostjo. Varnostne pogoje na

elektrificiranih progah določijo upravljavec in prevozniki.

Dodatni varnostni pogoji za prevoz izredne pošiljke na elektrificiranih progah so:

naklad mora biti ozemljen, kadar je razdalja med pošiljko in delom voznega

omrežja: manj kot 34 cm do vključno 27 cm – na progah, elektrificiranih z

enofaznim sistemom 25 kV, 50 Hz (Dobova), ali manj kot 27 cm do vključno 18

cm – na progah, elektrificiranih z enofaznim sistemom 15 kV, 16 2/3 Hz (Jesenice),

ali manj kot 22 cm do vključno 15 cm – na progah, elektrificiranih z enosmernim

sistemom 3 kV;

naklad mora biti ozemljen in napetost v voznem omrežju mora biti izklopljena,

kadar je razdalja med pošiljko in delom voznega omrežja: manj kot 27 cm do

https://www.uradni-list.si/1/content?id=35391%20


_________________________________________________________________________

vključno 10 cm – na progah, elektrificiranih z enofaznim sistemom 25 kV, 50 Hz

(Dobova), ali manj kot 18 cm do vključno 10 cm – na progah, elektrificiranih z

enofaznim sistemom 15 kV, 16 2/3 Hz (Jesenice), ali manj kot 15 cm do vključno

10 cm – na progah, elektrificiranih z enosmernim sistemom 3 kV;

kadar je razdalja med pošiljko in delom voznega omrežja manj kot 10 cm – na vseh

elektrificiranih progah, ne glede na sistem, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

naklad mora biti ozemljen in potenciali izenačeni; tehnične določbe za ozemljitev

in izenačenje potencialov je treba skupaj s soglasjem za prevzem izredne pošiljke

na prevoz poslati prevozniku; napetost v voznem omrežju mora biti izklopljena;

pošiljka se mora prevažati s posebnim vlakom z zmanjšano hitrostjo, ki sme voziti

le podnevi, to je v času, določenim z razsvetljevalnim koledarjem; pošiljko mora

spremljati strokovni delavec, ki je vzdrževalec stabilnih naprav električne vleke;

zagotovljena mora biti komunikacijska zveza med strojevodjem in delavci, ki

spremljajo pošiljko, na progah s predori pa mora biti omogočena osvetlitev pošiljke

in voznega omrežja; na sam naklad mora biti nameščen drsnik, ki je podoben

drsniku odjemnika toka električnega vlečnega vozila, in predvideti je treba dviganje

ali odstranitev delov voznega omrežja na mestih, kjer bi lahko prišlo do poškodb

voznega omrežja (Slovenske železnice d.o.o. 2011, citirano po Prometnem

pravilniku, str. 100-101).

Izredne pošiljke, ki se prevažajo v pokritih lesenih zabojih, katerih deli presegajo

nakladalni profil proti delom voznega omrežja pod napetostjo, ni treba ozemljiti. Prav tako

ni treba ozemljiti žic, pločevinastih trakov, žebljev in vijakov na lesenih zabojih

(Slovenske železnice d.o.o. 2011, citirano po Prometnem pravilniku, str. 101).


_________________________________________________________________________

4. PROFILI NA SŽ

Profil je omejena, na tir pravokotna ravnina, katere mejno črto določajo točke

koordinatnega sistema s središčem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino, ki jo tvorita

zgornji površini tirnic. Razlikujemo nakladalni profil (profil vozila) in svetli profil proge.

Prvi določa dopustne dimenzije vozil in naklada, drugi pa svetli profil objektov, ki ga je

treba upoštevati pri gradnji objektov in vzdrževanju proge. Profili sodijo med

najpomembnejše elemente tehnične enotnosti, zato so železnice že zelo zgodaj sklenile

mednarodni dogovor o dimenzijah take omejene ravnine, iz katerih ne sme segati noben

del proge `Profili`(Zgonc 2003, str. 173).

4.1 NAKLADALNI PROFIL

Nakladalni profil (profil vozila) je na tir pravokotna, omejena ravnina, ki je tirno vozilo z

nobenim svojim delom ne sme preseči bodisi prazno bodisi skupaj s tovorom. Pri nas

uporabljamo nakladalni profil SŽ-1 in SŽ-2. Prvi je večji in velja za vse proge v Sloveniji

(oblika in mere profila SŽ-1 so prikazane na sliki 2) in za proge v naši neposredni

soseščini. Drugi, manjši, pa je mednarodni in velja za vse evropske proge, razen za proge v

Veliki Britaniji `Profili` (Zgonc 2003, str. 175). Oblike in mere za nakladalni profil SŽ-2

prikazuje slika 3.


_________________________________________________________________________

690 690

1380

2790

1395 1395

3150

1575 1575

2990

238016631357

130 130

GRT43

03

50

03

05

84

5

46

50

Slika 2: Nakladalni profil SŽ1

Vir: http://www.uradni-list.si/1/content?id=90531 [17.3.2014]

400 400

800

2000

1000 1000

R=1

675

R=1675

1500

2020

2360

24502820

29803150

1575 1575

140 130 230

40

0

43

0

31

75

42

80

82

52

80

GRT

Slika 3: Mednarodni nakladalni profil


V oprtnem prometu vagoni, naloženi s kontejnerji ali s cestnimi vozili, navadno v

zgornjem delu (v višino) presegajo klasične nakladalne profile SŽ-1 in SŽ-2, zato bi se

morali prevažati kot izredne pošiljke pod posebnimi pogoji. Da bi se temu izognili, so

železnice za potrebe kombiniranega transporta predpisale posebne nakladalne profile za

http://www.uradni-list.si/1/content?id=90531

http://www.uradni-list.si/1/content?id=90531%20


_________________________________________________________________________

kombinirani transport GA, GB in GC. Ti profili se do višine 3220 mm ne razlikujejo od

nakladalnih profilov SŽ-1 ali SŽ-2, razen v zgornjem delu, kjer so precej višji `Profili`

(Zgonc 2003, str. 176).

Oblika in mere nakladalnih profilov GA, GB in GC so prikazane na sliki 4:

Slika 4: Nakladalni profil za kombinirani transport GA, GB in GC


Nakladalni profil GA omogoča prevoz naslednjih oblik kombiniranega transporta:

kontejnerjev širine 2,438 m in višine 2,604 m na tovornih vagonih z medosno

razdaljo ≤ 16 m in višino poda ≤ 1,246 m,

kontejnerjev širine 2,438 m in višine 2,896 m na tovornih vagonih z medosno

razdaljo ≤ 16 m in višino poda ≤ 0,954,

zamenljivih zabojnikov širine 2,50 m in višine 2,60 m na tovornih vagonih z

medosno razdaljo ≤ 12,50 m in višino poda ≤ 1,246 m,

sedlastih prikolic širine 2,50 m na žepastih vagonih z medosno razdaljo ≤ 12,50 m z

največjo vogalno višino 3,85 m `Profili` (Zgonc 2003, str. 178).

http://www.uradni-list.si/1/content?id=90531%20


_________________________________________________________________________

Nakladalni profil GB omogoča prevoz kontejnerjev širine 2,438 m in višine 2,896 m na

tovornih vagonih z medosno razdaljo ≤ 16 m in višino poda ≤ 1,18 m. Prevoz kontejnerjev

širine 2,438 m in višine 2,896 m na vseh ploščnih vagonih z medosno razdaljo ≤ 16 m pa

omogoča nakladalni profil GC `Profili`(Zgonc 2003, str. 179).

Po Sporazumu o medsebojni uporabi tovornih vagonov v mednarodnem prometu (RIV) in

v skladu z Objavo UIC 596-6, so železnice uvedle, za pošiljke v kombiniranem transportu,

ki s svojimi merami presegajo vse omenjene profile, poseben postopek kodifikacije

transportnih enot (zamenljivih zabojnikov in velikih kontejnerjev), vagonov in progovnih

odsekov. Postopek kodifikacije omogoča, da se pošiljke, ki sicer prekoračujejo klasične

nakladalne profile, prevažajo kot redne pošiljke, če ustrezajo kodi, ki jo dopušča proga po

kateri se pošiljka prevaža in če kode profilov ustrezajo dani pošiljki. Kodifikacija pa

zajema tudi merjenje transportne enote na vagonu in prireditev transportne enote

določenemu vagonu. Na temelju kode vagona in kode profila pošiljatelj in železnica

določita, s kakšnim vagonom, pod katerimi pogoji in na katerih progovnih odsekih se ta

transportna enota lahko prevaža `Profili`(Zgonc 2003, str. 179).

4.2 SVETLI PROFIL PROGE

Svetli profil proge je omejena, na tir pravokotna ravnina, katere mejno črto določajo točke

koordinatnega sistema, s sečiščem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino, ki jo tvorita

gornji površini obeh sosednjih tirnic. V svetli profil ne smejo segati deli posameznih

postrojev proge, objektov, signalov, progovnih oznak, deponiranega materiala in drugih

predmetov. Razlikujemo normalni svetli profil, minimalni svetli profil in svetli profil GC.

Vsi navedeni profili temeljijo na kinematični podlagi, mere navedenih profilov pa veljajo

za preme in krivine z R ≥ 250m (Ministrstvo za promet 2009, citirano po Pravilniku o

zgornjem ustroju železniških prog).


_________________________________________________________________________

Normalni svetli profil je treba upoštevati pri vzdrževanju, nadgradnjah in obnovah

obstoječih prog. Sestavljen je iz površine, ki mora biti zagotovljena za prevoz železniških

vozil ob upoštevanju horizontalnih in vertikalnih nihanj, tirnih toleranc in minimalne

oddaljenosti delov vozne mreže pod napetostjo ter dodatnih površin A in B, v katerih se

pod posebnimi pogoji lahko nahajajo določeni objekti, deponirani material ali stabilne

naprave (Ministrstvo za promet 2009, povzeto po Pravilniku o zgornjem ustroju

železniških prog).

Normalni svetli profil za R ≥ 250 m, prikazuje spodnja slika 5:

Slika 5: Normalni svetli profil

Vir: http://www.slo-

zeleznice.si/uploads/SZ/program_omrezja_2015_1/small_PO_2015_2_Priloga_3_4_Svetli_in_nakl

adalni_profil.pdf [11. 8. 2014]

V območje »A« lahko segajo naprave in objekti, ki so potrebni pri izvajanju železniškega

prometa (peroni, nakladalne klančine, ranžirne naprave in stebri vozne mreže) ter drugi

predmeti in naprave pri gradbenih delih. V območje »B« lahko segajo naprave, deponirani

material in začasni objekti pri gradbenih delih na progi. Območji A in B se ne upoštevata

pri tirih na okretnicah in prenosnicah, pri vratih lokomotivskih depojev in delavnic za tirna

vozila, ob silosih, pri kontrolnih nakladalnih profilih, na tirnih tehtnicah, ob nakladalno-

razkladalnih žerjavih in ob drugih nakladalno-razkladalnih napravah. V območje B1 smejo

segati ojačitve signalov v medtirju (Ministrstvo za promet 2009, povzeto po Pravilniku o

zgornjem ustroju).

http://www.slo-zeleznice.si/uploads/SZ/program_omrezja_2015_1/small_PO_2015_2_Priloga_3_4_Svetli_in_nakladalni_profil.pdf




_________________________________________________________________________

Minimalni svetli profil se mora upoštevati pri vzdrževanju in obnovah posameznih

odsekov obstoječih prog kot najmanjši možni svetli profil. Njegove mere in oblika pa so

prikazane na sliki 6.

Slika 6: Minimalni svetli profil




Minimalni svetli profil, ki temelji na kinematični odnosnici G2 in objavi UIC 505-4, velja

za vozila z nagibnim koeficientom 0,4 ter ob naslednjih gradbenotehničnih parametrih:

Preglednica 2: Gradbeno tehnični parametri za minimalni svetli profil, ki temelji na kinematični

odnosnici G2 in objavi UIC 505-4

Tehnični parametri Levi, večji del skice min.

svetlega profila

Desni, manjši del skice

min. svetlega profila

Polmer krivine (m)

Nadvišanje (mm)

Primanjkljaj nadvišanja (mm)

Tirna širina (mm)

Radij vertikalne zaokrožitve (m)

Rezerva za dvig nivelete (mm)

Obraba tirnic (mm)

Delovna višina odjemnika toka (mm)

Minimalna varnostna razdalja (mm)

Polširina odjemnika toka (mm)

250

160

150

1470

2000

50

10

5600

150

975

∞

50

50

1445

2000

50

10

5600

150

975

Vir: https://www.uradni-list.si/1/content?id=100807 [5. 2. 2014]




https://www.uradni-list.si/1/content?id=100807


_________________________________________________________________________

Pri minimalnem svetlem profilu so na levem delu (večje polširine) upoštevani parametri iz

druge kolone, na desnem delu (manjše polširine) pa parametri iz tretje kolone preglednice

2. Po potrebi lahko za posamezne vmesne parametre ali druge odnosnice izračunamo

natančne koordinate (polširine) posameznih točk, in sicer tako, kot je določeno v objavah

UIC 505 in 506 (Ministrstvo za promet 2009, povzeto po Pravilniku o zgornjem ustroju


Da bi se izognili izračunavanju svetlih profilov za posamezne primere, lahko izračunamo

svetli profil za najneugodnejši primer (R = 250 m, h = 150 mm, hp = 150 mm, š = 1470

mm) in ga predpišemo kot minimalni svetli profil za vse proge na območju ene železniške

uprave `Profili` (Zgonc 2003, str. 179).

Svetli profil GC se določa na enak način kot normalni in minimalni svetli profil, s tem da

se za osnovo vzame kinematična odnosnica GC. Upošteva se pri gradnji novih prog,

njegove dimenzije in oblika pa so prikazane na sliki 7 `Profili`(Zgonc 2003, str. 181).

Slika 7: Svetli profil za novogradnje GC




Točka 1 na zgornji sliki 7 ponazarja razširitev polširin v odvisnosti od radia krivine R <

250 m. Polširine vseh svetlih profilov pa se povečajo za razširitev po naslednji preglednici

3:





_________________________________________________________________________

Preglednica 3: Povečanje polširin vseh svetlih profilov v odvisnosti od radia krivine

Polmer krivine (m) Notranja stran svetlega

profila (m)

Zunanja stran svetlega

profila (mm)

Prostor za vozno

omrežje (mm)

250 0 0 0

225 25 30 10

200 50 65 20

190 65 80 25

180 80 100 30

150 135 170 50

120 335 365 80

100 530 570 110

Vir: https://www.uradni-list.si/1/content?id=100807 [15. 2. 2014]

Območje 2 je označba prostora za perone, nakladalne klančine na postajah, ranžirno

opremo in signalne naprave. Pri gradbenih delih smejo v ta prostor segati tudi gradbeni

odri, gradbeni stroji in gradbeni material. Območje 3 prikazuje ponazoritev prostora za

gradbene naprave, če so potrebne za odvijanje prometa. Območje 4 pa ponazarja prostor, v

katerega smejo segati ojačitve signalov v medtirju (Ministrstvo za promet 2003, povzeto

po Pravilniku o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja


Svetli profil za gradnje GC je treba zagotoviti pri gradnji novih in pri nadgradnjah

obstoječih elektrificiranih in za elektrifikacijo predvidenih prog. Profil vključuje rezervo

100 mm za dvig nivelete pri vzdrževanju proge in dodatek 25 mm za zaokrožitev lomov

nivelete pri R = 2000 m. Za proge, katerih elektrifikacija tudi v prihodnosti ni predvidena,

se upošteva profil do kote 4900 mm nad gornjim robom tirnice. Profil nad koto 4900 mm

velja le za elektrificirane proge in je namenjen za namestitev kontaktnega vodnika in za

prehod odjemnika toka vlečnih vozil (Ministrstvo za promet 2009, povzeto po Pravilniku o

zgornjem ustroju železniških prog).



_________________________________________________________________________

5. VRSTE VAGONOV ZA PREVOZ IZREDNIH POŠILJK PO

ŽELEZNICI

Vagoni, ki so primerni za prevoz izrednih pošiljk, so vagoni štirih serij, in sicer so to: K –

navadni dvoosni vagoni ploščniki, R – navadni vagoni ploščniki s podstavnimi vozički, S –

specialni vagoni ploščniki s podstavnimi vozički in U – specialni vagoni. Na vsakem od

teh vagonov so številčni in črkovni napisi, s katerimi se označujejo njegove tehnične

značilnosti, režim izmenjave ter lastnik.

Številčna oznaka tovornega vagona sestoji iz 12 mest in je sestavljena iz petih delov:

prva in druga številka označujeta sposobnost in interoperabilnost;

tretja in četrta številka predstavljata državo v kateri je tovorni vagon registriran;

od pete do osme številke se označijo glavne tehnične značilnosti;

od devete do enajste številke predstavljajo serijsko številko;

dvanajsta številka pa pomeni samokontrolo.

Črkovna oznaka vagona pa označuje vrsto vagona (velika črka) in karakteristične lastnosti

vagona (male črke) (Slovenske železnice d.o.o. 2009, povzeto po knjižici Tovorni vagoni,

str. 3).

5.1 K – NAVADNI DVOOSNI VAGONI PLOŠČNIKI

Osnovna značilnost vagonov serije K je, da imajo bočne in čelne ročice ter nizke preklopne

stranice. Ko se prevažajo majhne količine in ko iztovor ni mehaniziran, so vagoni primerni

za prevoz proda, peska in drugih tovorov v razsutem stanju. Z vagoni serije K se lahko

prevažajo tudi večje pošiljke, kot so na primer: konstrukcije, vozila, obdelan in neobdelan

les, kontejnerji ter gradbena in gospodarska mehanizacija, katero lahko pričvrstijo na tla in

privežejo za bočne stebre (Zelenika & Kamnik-Zebec 2007, str. 158).


_________________________________________________________________________

Slika 8: K-navadni dvoosni vagoni ploščniki, serije Kgs

Vir: http://www.slo-zeleznice.si/sl/tovorni-promet/vagoni/kgs [17. 8. 2014]

Najpogostejša serija K vagona je podserija Kgs. Vagon, prikazan na zgornji sliki 8, je

ploščati vagon, ki je primeren za prevoz blaga, ki ga ni potrebno zaščititi pred zunanjimi

vplivi. Primeren je za prevoz transportnih enot večje prostornine in manjše teže,

metalurških izdelkov, jeklenih konstrukcij, kontejnerjev in obdelanega ali neobdelanega

lesa (SŽ-Tovorni promet d.o.o. 2014, Vagoni Kgs).

http://www.slo-zeleznice.si/sl/tovorni-promet/vagoni/kgs


_________________________________________________________________________

Tehnični oziroma karakteristični podatki vagona podserije Kgs so prikazani v preglednici

4:

Preglednica 4: Tehnični podatki vagona Kgs

Črkovna serija Kgs

Številka tipa 332 9

Število osi 2

Medosna razdalja [m], razdalja med čepi podstavnih vozičkov 8,00

Maksimalna dolžina čez odbojnike [m] 13,86

Lastna masa [t] ~13,00

Kategorija proge A B C

Mejna nakladalna masa [t] 19,0 23,0 27,00

Nakladalna dolžina [m] 12,50

Nakladalna širina [m] 2,75

Nakladalna površina [m2] 34,00

Višina stranic [m] 0,40

Število stranskih ročic za spuščanje 6+6

Število čelnih ročic za nasajanje - nizke 2+2

Višina poda nad gornjim robom tirnice [m] 1,20

Posebnosti

Nakladalna dolžina za težke posamične naklade

Porazdeljeno po dolžini naleganja

Na dveh podporah

m t t

c–c 6,0 20,0 24,0 d–d 9,0 26,0 23,0

e–e 12,0 23,0 13,0

Vir: http://www.slo-zeleznice.si/sl/tovorni-promet/vagoni/kgs [28.2.2014]

5.2 R – NAVADNI VAGONI PLOŠČNIKI S PODSTAVNIMI VOZIČKI

Štiriosni navadni vagoni ploščniki s podstavnimi vozički so namenjeni za prevoz tovora v

večjih komadih in večje teže, kot so: gradbeni in kmetijski stroji, čolni, kontejnerji,

gradbene konstrukcije (betonske in kovinske). Osnovna značilnost takšnih vagonov so

čelne nizke preklopne stranice in velike, male bočne ročice (Herynek & Pivec 2010, 74).



_________________________________________________________________________

Slika 9: Vagon vrste Regs

Slika 10: Vagon vrste Rgs

Vir: http://www.slo-zeleznice.si/sl/tovorni-promet/vagoni/regs_rgs [17. 8. 2014]

Vagon vrste Rgs, ki je prikazan na sliki 10, je ploščati štiriosni vagon s stranicami ali brez

njih ter s preklopnimi ročicami. Primeren je za prevoz metalurških izdelkov, jeklenih

konstrukcij, velikih in težkih strojnih elementov, lesa in hlodov, vozil ter kontejnerjev.

Zelo podoben mu je tudi vagon vrste Regs, ki si ga lahko ogledamo na sliki 9 (SŽ-Tovorni

promet d.o.o. 2014, Vagoni Rgs in Regs).

http://www.slo-zeleznice.si/sl/tovorni-promet/vagoni/regs_rgs


_________________________________________________________________________

Preglednica 5 vsebuje tehnične podatke vagona Rgs in vagona Regs.

Preglednica 5: Tehnični podatki vagona Rgs in Regs

Črkovna serija Rgs Regs

Številka tipa 391 6 392 4

Število osi 4 4

Medosna razdalja [m],

razdalja med čepi podstavnih

vozičkov

14,86 14,86

Maksimalna dolžina čez

odbojnike [m]

19,90 19,90

Lastna masa [t] ~24,50 ~24,00

Kategorija proge A B C A B C

Mejna nakladalna masa [t] 39,5 47,5 55,5 40,0 48,0 56,0

Nakladalna dolžina [m] 18,55 18,55

Nakladalna širina [m] 2,64 2,64

Nakladalna površina [m2] 50,0 49,0


Število stranskih ročic za

spuščanje

8+8 8+8

Število čelnih ročic za

nasajanje

2+2 2+2

Število tirov za kontejnerje 14+14 14+14

Višina poda nad gornjim

robom tirnice [m]

1,20 1,24

Nakladalna dolžina za težke

posamične naklade:

Porazdeljeno po

dolžini naleganja

Na dveh podporah

m t t

c–c 9,0 36,0 44,0

d-d 15,0 44,0 54,0

m t t

c–c 9,0 36,0 44,0

d–d 15.0 44,0 54,0

Vir: http://www.slo-zeleznice.si/uploads/Vagoni-rgs-tehnicni.jpg [28.2.2014]

5.3 S – SPECIALNI VAGONI PLOŠČNIKI S PODSTAVNIMI VOZIČKI

Specialni vagoni ploščniki s podstavnimi vozički so namenjeni za prevoz kontejnerjev in

težkih gradbenih strojev ter posebnih pošiljk. Opremljeni so z bočnimi in čelnimi

stranicami ter stebri, lahko imajo samo stranice, samo stebre ali pa so brez stranic in

stebrov. Primerni so za hitrosti do 120 km/h, opremljeni pa so tudi s posebnimi napravami

za ublažitev udarcev. Če se spustijo bočne stranice pod plato, kjer se avtomatsko zaprejo in

učvrstijo, se lahko takšni vagoni uporabljajo tudi kot navadni vagoni. Pod teh vagonov je

najnižji nad zgornjim robom tirnice (Zelenika & Kamnik-Zebec 2007, str. 159).

http://www.slo-zeleznice.si/uploads/Vagoni-rgs-tehnicni.jpg


_________________________________________________________________________

Slika 11: Vagon vrste Sgns

Slika 12: Vagon vrste Sgn

Vir: http://www.slo-zeleznice.si/sl/tovorni-promet/vagoni/regs_rgs [17. 8. 2014]

Tehnični podatki vagonov podserije Sgns in Sgs so prikazani v preglednici 6:

Preglednica 6: Tehnični podatki za vagone podserije Sgns in Sgs

Črkovna serija Sgns Sgs

Številka tipa 459 9 454 2

Število osi 4 4

Medosna razdalja [m], razdalja med

čepi podstavnih vozičkov

15,60 15,60

Maksimalna dolžina čez odbojnike

[m]

20,64 20,64

Lastna masa [t] ~22,50 ~23,50

Kategorija proge A B C A B C

Mejna nakladalna masa [t] s 41,5 49,5 57,5 s 40,5 48,5 56,5

ss 41,5 49,5 49,5 120 0,0

Nakladalna dolžina [m] 18,12 19,30

Nakladalna širina [m] 2,26 2,45/2,52

Nakladalna površina [m2] 47,20/48,60


Število stranskih ročic za spuščanje 8+8

Število čelnih ročic za nasajanje -

nizke

2+2

Število tirov za kontejnerje 10+10

Višina poda nad gornjim robom

tirnice [m]

1,16 1,16

Nakladalna dolžina za težke

posamične naklade:

Porazdeljeno po dolžini

naleganja

Na dveh podporah

m t t

a–a 2,0 26,0 33,0

b–b 5.0 29,0 38,0

c–c 9,0 34,0 44,0

d–d 15,0 47,0 54,0

Vir: http://www.slo-zeleznice.si/sl/tovorni-promet/vagoni/sgns_sgs [28.2.2014]


http://www.slo-zeleznice.si/sl/tovorni-promet/vagoni/sgns_sgs


_________________________________________________________________________

5.4 U – SPECIALNI VAGONI

V skupini U – specialnih vagonov se nahajajo vagoni za posebne namene različnih

konstrukcijskih izvedb. Med vagone serije U spadajo:

vagoni z gravitacijskim razkladanjem. So zaprti vagoni, ki jih je možno naložiti le

skozi eno ali več nakladalnih odprtin na zgornjem delu vagonskega groda. Ti

vagoni imajo raven pod, niso pa niti čelno niti bočno prekucljivi;

vagoni s spuščenim podom;

vagoni z vzdolžno vdolbino na sredini in

vagoni, stalno opremljeni z diagonalnimi podporami (Slovenske Železnice 2009,

povzeto po knjižici Tovorni vagoni, str. 18-19).

V mojem primeru bodo razloženi U specialni vagoni s spuščenim podom, ki se uporabljajo

za prevoz tovora izjemnih dimenzij in teže, in sicer vrste vagona Uaais in Uaai.

Specialni vagon Uaais je 12-osni vagon s spuščenim podom. Večji del poda je kovinski,

kar lahko opazimo na spodnji sliki 13, na spuščenem delu pa obstajata dva lesena traka za

zavarovanje tovora, temu so namenjene tudi posebne kljuke, ki se nahajajo s strani

vagonskega okvira. Vagon je opremljen za prevoz predmetov, ki bi naloženi na navadne

vagone lahko prekoračili nakladalni profil. Usposobljen je za hitrosti do 100 km/h ter ima

ročno zavoro (Zelenika & Kamnik-Zebec 2007, str. 160).

Slika 13: Vagon vrste Uaais

Vir: http://www.vmji.no/Default.aspx?tabid=152 [17. 8. 2014]

http://www.vmji.no/Default.aspx?tabid=152


_________________________________________________________________________

Je poseben vagon za prevoz bagrov, transformatorjev in drugih večjih predmetov. Največja

nosilnost vagona je 76,0 t (75,0 t v primerjavi s težo vozila). Višina nakladanja je 610 mm,

lahko se tudi prekorači do 660 mm. Širina nakladanja pa je 2720 mm.

Vagon Uaai 9956 je 16-osni vagon s platformo in je spuščen za tovor, kateri prehaja na

navadnih vagonih preko dovoljene meje tovornega profila. Je vagon z ročno zavoro, poleg

ročne zavore ima še zračno in je primeren za maksimalne hitrosti do 120 km/h pri največji

osni obremenitvi do 20t. Maksimalna teža tovora, kadar je tovor naložen preko šasije znaša

255 t. S temi vagoni se lahko prevažajo generatorji, transformatorji in podobni težki tovori

(Zelenika & Kamnik-Zebec 2007, 160-161).

Slika 14: Vagon vrste Uaai 9956

Vir: http://www.odos.cz/cz/index.php?id=36 [17. 8. 2014]

Konstrukcija in izvedba specialnega vagona Uaai z vzdolžno vdolbino na sredini, omogoča

uravnavanje bočnih in vertikalnih pomikov pošiljke. Zanimivo je omeniti, da je bila na

takšnem vagonu prepeljana izredna pošiljka, transformator za termoelektrarno Šoštanj.

Skupna teža je znašala 555 ton, dolžina tovora pa 62 metrov. Število osi na vagonu je bilo

32 (Vesenjak 2013, str. 3).

http://www.odos.cz/cz/index.php?id=36


_________________________________________________________________________

6. POSTOPEK ORGANIZACIJE PREVOZA IZREDNIH POŠILJK

V MEDNARODNEM ŽELEZNIŠKEM PROMETU

Organizacija transporta pomeni izbiranje najustreznejše vrste transporta oziroma njegovih

kombinacij, izbiranje najboljšega načina transporta, izbiranje optimalne transportne poti in

izbiranje najugodnejših izvajalcev transporta (Jakomin, Jelenc & Vlačič 2006, str. 121).

6.1 POSTOPEK NAROČILA PREVOZA IZREDNIH POŠILJK

Postopek naročil prevoza izrednih pošiljk v mednarodnem železniškem prometu poteka

tako, da najprej pošiljatelj vloži Vlogo za izdelavo pogojev za prevoz izrednih pošiljk

odpravnemu prevozniku s potrebnimi prilogami. SŽ-TP kot prevoznik izdela na osnovi

vloge pošiljatelja Zahtevo za prevoz izredne pošiljke (priloga 4) in jo pošlje upravljavcu.

Upravljavec najpozneje v 15 dneh obvesti SŽ-TP o pogojih za prevoz izredne pošiljke in

dodeljeno številko za izredno pošiljko. V pogojih pa navede tudi stroške prevoza. Pri tem

SŽ-TP obvesti stranko o pogojih prevoza, številko izredne pošiljke in ceno, v katero so

zajeti osnovni in dodatni stroški za izredno pošiljko. Stranka se nato odloči v roku petih dni

ali prevozne pogoje sprejme ali jih zavrne, in sicer tako, da SŽ-TP o tem pisno obvesti. Če

stranka sprejme prevozne pogoje potem s SŽ-TP sklene komercialno pogodbo, po kateri je

možen prevzem izredne pošiljke na prevoz v skladu s pogoji prevoza, SŽ-TP pa izda

dovoljenje za prevoz ter izdela službeno obvestilo za prevoz izredne pošiljke (Slovenske



_________________________________________________________________________

6.2 VLOGA ZA IZDELAVO POGOJEV ZA PREVOZ IZREDNE POŠILJKE

Vloga za izdelavo pogojev za prevoz izredne pošiljke (prikazana v prilogi 5), katera

presega nakladalni profil, mora vsebovati:

a) naziv, naslov in sedež podjetja, ki vlaga pisno vlogo;

b) odpravno postajo (kraj prevzema);

c) namembno postajo (kraj izročitve);

d) ime prevoznika, ki bo prevažal pošiljko oziroma prevoznikov, ki bodo prevažali

pošiljko na prevozni poti;

e) ime prejemnika;

f) carinsko postajo, kjer bo opravljeno carinjenje;

g) prevozno pot in namembno državo;

h) vrsto naklada in označitev njegove horizontalne in vertikalne projekcije z vsemi

značilnimi podatki o dolžini, širini in višini naklada;

i) vrsto blaga (NHM);

j) ležišče naklada, če le to ne bo v sredini vagona in

k) predviden čas nakladanja (Slovenske železnice – Tovorni promet, d.o.o. 2011,

povzeto po Splošnih pogojih poslovanja, str. 3).

Oštevilčene skice z merami naklada v vzdolžnem in prečnem preseku so priloge, ki jih je

potrebno priložiti k Vlogi za izdelavo pogojev za prevoz izredne pošiljke. Skice morajo biti

izdelane v razmerju 1:25, v njih pa je potrebno zaznamovati tudi kritične točke pošiljke in

označiti natančno kotiranje. Skic mora biti toliko, kolikor sodeluje prevoznikov (Slovenske


Vloga za prevoz izredne pošiljke tirnega vozila na lastnih kolesih, poleg podatkov mora

vsebovati: vrsto vozila (npr. lokomotiva, tirno vozilo, kamion, tank, …) in njegovo maso;

skupno dolžino vozila med odbojniškimi ploščami nestisnjenih odbijačev; maso vozila na

dolžinski meter; število osi in dovoljeno obremenitev na os; razmik med končnima osema

oziroma čepoma podstavnih vozičkov; razmik med osmi v podstavnem vozičku;

značilnosti, ki ne ustrezajo tehničnim pogojem, predpisanih s strani prevoznikov oziroma

pogojem, predvidenih s tehničnimi predpisi; največjo dovoljeno hitrost v km/h; najmanjši

radij, skozi katerega lahko vozi vozilo (Slovenske železnice – Tovorni promet, d.o.o. 2011,



_________________________________________________________________________

Zelo pomembno je, da izredna pošiljka izpolni tudi pogoje, ki izhajajo iz njene

specifičnosti, in sicer so to: omejitve oziroma ukrepi pri vožnji mimo določene ovire na

progi ter drugi ukrepi in omejitve, ki niso zajeti v splošnih varnostnih pogojih – vrsta ovire,

kilometrska lega, opis omejitve, pogoji za srečanja na dvotirnih in vzporednih progah z

drugimi vlaki, hitrost in tako dalje (Slovenske železnice – Tovorni promet, d.o.o. 2011,


6.3 PREVOZNA (KOMERCIALNA) POGODBA

Prevozna pogodba je podjemna pogodba. Poleg naročnika oziroma pošiljatelja kot stranka

v pogodbo vstopi tudi prejemnik. Posebnost prevozne pogodbe je odstop od načela

»pogodbe naj se izpolnjujejo tako, kot so bile sklenjene«, saj ima pošiljatelj oziroma

naročnik (prejemnik) pravico spreminjati pogodbo med izvajanjem pogodbe (npr. odrediti

drugo osebo kot prejemnika ali drug namembni kraj). Ena izmed posebnosti pa je tudi ta,

da ima prevoznik pravico omejiti višino svoje odgovornosti. Če na primer prevoznik med

prevozom povzroči škodo, je ni dolžan povrniti v celoti, ampak do dogovorjenega zneska.

To pravico prevoznik izgubi, če je škodo povzročil namenoma ali iz malomarnosti

(Jakomin, Jelenc & Vlačič 2006, str. 43-44).

Predmet prevozne pogodbe:

a) blago, ki se bo prevažalo;

b) transportne povezave (odpravna / namembna postaja, kraj odprave / kraj izročitve);

c) prevozni časi / izročilni roki;

d) transportne količine (za dogovorjene transportne količine stranka nosi odgovornost

za tveganje, da ne doseže obvezno dogovorjenih količin. Prevoznik pa je

odgovoren za prevoz dogovorjene količine in za škodo, ki nastane, če skupnih

količin ne more prepeljati);

e) dodatne storitve (gre predvsem za logistične storitve, carinske formalnosti in za

nakladanja / razkladanja);

f) dogovor o kvaliteti;

g) posebni prevozni pogoji v mednarodnem kombiniranem prometu (ti prevozni

pogoji veljajo za pošiljke – naloženih in praznih ITE, ki se kot posamične

vagonske pošiljke, kot skupina vagonov ali kot maršrutni vlak prevažajo na osnovi


_________________________________________________________________________

tarife CIM in na osnovi tarife CUV. Ti prevozni pogoji pa ne veljajo za

večnamenske zabojnike kot tudi ne za blago po NHM šifri 9406.00) (Slovenske

železnice d.o.o. 2010, povzeto po Kontrolni listi za sestavo komercialne pogodbe v

mednarodnem železniškem prevozu blaga, str. 1-12).

Komercialna prevozna pogodba mora vsebovati tudi tovorni list ter napotilo na spletno

stran www.cit-rail.org, na kateri je na razpolago Priročnik za tovorni list CIM in priročnik

za Tovorni list CIM/SMGS s podrobnostmi za uporabo tega dokumenta. Pogodbene

stranke v pogodbi navedejo vsaka svojo kontaktno osebo za zadeve te pogodbe, za izvedbo

prevozov na eni in na drugi strani. Komercialno pogodbo se lahko ob koncu meseca tudi

odpove z odpovednim rokom. Pravica pogodbenih strank do izredne odpovedi zaradi

pomembnega razloga ostane nespremenjena. Priloge, ki jih je potrebno priložiti h

komercialni pogodbi so: proizvodno-tehnični podatki, točke merjenja, odgovorne osebe,

primeri izračunavanja penalov in drugih odškodnin, ITE (intermodalne transportne enote),

železniški vagoni, dovoljeni za uporabo ter seznam stroškov (Slovenske železnice d.o.o.

2010, povzeto po Kontrolni listi za sestavo komercialne pogodbe v mednarodnem

železniškem prevozu blaga, Priloge, str. 2-9).

6.4 TOVORNI LIST

Tovorni list, s katerim je potrebno potrditi prevozno pogodbo, podpišeta pošiljatelj in

prevoznik - podpis lahko nadomestita z žigom ali strojnim vknjižbenim zaznamkom.

Prevoznik potrdi prevzem blaga na dvojniku tovornega lista in ga vrne pošiljatelju.

Tovorni list in njegov dvojnik pa lahko imata tudi obliko elektronskih podatkovnih zapisov

oziroma elektronske podatke, ki se v okviru prevozne pogodbe smatrajo kot papirni list.

Pogoji za vnos podatkov v elektronski tovorni list pa se urejajo med železnico in

pošiljateljem. Izredne pošiljke torej sprejemamo v prevoz samo na podlagi pogodbenega

dogovora med stranko in SŽ-TP. S pogodbo pa določimo dolžnosti stranke in pogoje

prevoza za celotno prevozno pot (Holding Slovenske železnice d.o.o. 2006, povzeto po

Enotnih pravilih za pogodbo o mednarodnem železniškem prevozu blaga, str. 3-4).

http://www.cit-rail.org/


_________________________________________________________________________

Tovorni list, ki pride v poštev pri prevozu izrednih pošiljk je: Tovorni list za notranji

promet SPPO-1, Tovorni list za mednarodni promet CIM, predstavljen v prilogi 6 in

Vagonski list za mednarodni promet CUV.

Tovorni list pri prevozu izrednih pošiljk mora vsebovati naslednje podatke:

a) kraj in datum izdaje tovornega lista, ime in naslov pošiljatelja, ime in naslov

prevoznika, ki je sklenil prevozno pogodbo;

b) kraj in datum prevzema blaga, kraj izročitve;

c) ime in naslov prejemnika blaga;

d) opis vrste blaga in embalaže;

e) številko vagona pri vagonskih pošiljkah;

f) številko železniškega vozila, ki se prevaža na lastnih kolesih;

g) vrsto, številko ali druge značilnosti, potrebne za prepoznavanje prevoznih enot;

h) podroben seznam listin, ki jih zahtevajo carinski in drugi upravni organi;

i) stroške, povezane s prevozom (prevoznina, nadomestila za dodatne storitve, carine

in drugi stroški, ki nastanejo od sklenitve pogodbe do izročitve blaga), če jih mora

plačati prejemnik blaga;

j) izjave pošiljatelja – za vsakega prevoznika, ki sodeluje pri prevozu (številka

dovoljenja upravljavca);

k) izjave pošiljatelja – če je pri prevozu izredne pošiljke potrebno spremstvo

(Holding Slovenske železnice d.o.o. 2006, povzeto po Enotnih pravil za pogodbo o

mednarodnem železniškem prevozu blaga, str. 3-4).

Tovorni list je sestavljen iz petih delov, in sicer: prvi list je original tovornega lista

(izročimo ga prejemniku ob predaji pošiljke), drugi list je tovorna karta (obračunski list, ki

vsebuje vse podatke o prevoznih stroških in spremlja pošiljko od namembne postaje, katera

pošlje obračunski list pristojni službi železnice), tretji list je obvestilo o prispetju (spremlja

pošiljko do namembne postaje, ki to obvestilo hrani), četrti list je dvojnik tovornega lista

(izroči se pošiljatelju po prevzemu pošiljke za prevoz), peti list pa je kopija tovornega lista

(hrani jo odpravna postaja) (Jakomin, Jelenc & Vlačič 2006, str. 60).


_________________________________________________________________________

6.5 STROŠKI PRI PREVOZU IZREDNIH POŠILJK

Zraven prevoznine, izračunane po Splošnih in posebnih tarifnih predpisih, SŽ-TP računa

tudi dodatek za prevoz izredne pošiljke za celotno prevozno pot. V dodatku za prevoz

izredne pošiljke so zajeti osnovni in dodatni stroški upravljavca. Osnovni stroški se

določijo ob sklenitvi pogodbe o prevozu, zaračuna pa jih prevoznik pri odpremi izredne

pošiljke v tovorni oziroma vagonski list (Slovenske železnice – Tovorni promet d.o.o.

2012, povzeto po Določilu za računanje prevozne cene in cenik železniških storitev, str.

14). Stroški so navedeni kot glavne šifre prevoznih pogojev za upravljavca in so

obrazloženi v preglednici 7:

Preglednica 7: Prevozni pogoji upravljavca

Glavna šifra Prevozni pogoji upravljavca

»A« (Alfa) Za prevoz IP na enotirni progi. Prevoz se ne opravlja s posebnim vlakom;

»B« (Bravo) Za prevoz IP na dvotirni progi ali vzporedni progi. Prevoz se ne opravlja s

posebnim vlakom, če je dovoljeno srečanje na odprti progi z vlaki brez IP in z

vlaki, ki tudi prevažajo IP po šifri »B«;

»C« (Charlie) Za prevoz IP na dvotirni progi ali vzporedni progi. Prevoz se ne opravlja s

posebnim vlakom in če je srečanje na odprti progi prepovedano z vlaki, ki

tudi prevažajo IP s preseženim nakladalnim profilom v širino;

»D« (Delta) Za prevoz IP na dvotirni progi ali vzporedni progi. Prevoz se ne opravlja s

posebnim vlakom in če je srečanje na odprti progi prepovedano z vsemi vlaki;

»E« (Echo) Za prevoz IP s posebnim vlakom na katerikoli progi. S to oznako se označuje

tudi prevoz, kadar se IP zaradi izrednega preseganja nakladalnega profila

prevaža s posebno določenimi pogoji in v primerih, kadar je treba pošiljko

stransko premikati levo ali desno od osi tira.

Vir: Slovenske železnice – Tovorni promet d.o.o. 2011, 0800.01 Splošni pogoji poslovanja,

Ljubljana

Za izredne pošiljke prevoznih pogojev po »C« in »D« ter pošiljke, ki prekoračijo osne in

dolžinske obremenitve proge, se dodatni stroški zaračunavajo v tovorni oziroma vagonski

list. Cena se zaračuna za vozilo, vagon in tarifne kilometre. Za izredne pošiljke prevoznih

pogojev pod »A« in »B« ter za pošiljke, ki ne prekoračujejo osne ali dolžinske

obremenitve proge se dodatni stroški ne zaračunavajo. Po opravljenem prevozu izrednih

pošiljk (npr. odstranitev raznih naprav na progi) pa upravljavec lahko zaračuna tudi

nepredvidene stroške, prevoznik SŽ-TP te stroške zaračuna stranki s fakturo, ki jo

uporabniku dostavi po pošti. V njej je prikazan skupen znesek, ki ga je SŽ-TP zaračunal za

opravljene storitve v obračunskem obdobju (Slovenske železnice – Tovorni promet d.o.o.

2012, povzeto po Določilu za računanje prevozne cene in cenik železniških storitev, str.

14).


_________________________________________________________________________

7. PRIMER ORGANIZACIJE PREVOZA IZREDNE POŠILJKE

PREPELJANE IZ SLOVENIJE DO SLOVAŠKE

Za lažje razumevanje organizacije prevoza izrednih pošiljk je v tem poglavju predstavljen

primer prevoza energetskega transformatorja, ki so ga Slovenske železnice prepeljale iz

Črnuč proti Slovaški. Omenjeno izredno pošiljko pa bomo primerjali še z drugimi

izrednimi pošiljkami, ki so bile prepeljane iz relacije Madžarska – Luka Koper in Nemčija

– Luka Koper ter ugotovili kakšne so razlike pri organizaciji prevoza.

7.1 OSNOVNI PODATKI OZIROMA TEHNIČNE KARAKTERISTIKE

IZREDNE POŠILJKE

Prevoz je bil opravljen pod oznako SŽ IP 171/12, ŽSR SMZ 9102 – 12 – DSP in RCA AS

40 – 9789 – 12. Omenjene oznake so prevozniki, ki so sodelovali pri izvedbi prevoza, to so

Slovenija, Slovaška in Avstrija. Prevoz izredne pošiljke transformatorja so spremljali

spremljevalci pošiljatelja, ki so kot dokazilo spremstva imeli spremljevalne izkaze CIT, vsi

pa so bili vpisani tudi v polje 7 tovornega lista. Kot zanimivost bi omenili, da se je pošiljka

premikala z maksimalno hitrostjo vmax= do 20 km/h, le z zaviranjem z zračno zavoro.

Slika 15: Vleka transformatorja proti Slovaški

Vir: http://www.slo-zeleznice.si/sl/tovorni-promet/o-tovornem-prometu/novice/1210 [2. 8. 2014]

http://www.slo-zeleznice.si/sl/tovorni-promet/o-tovornem-prometu/novice/1210


_________________________________________________________________________

Tehnični podatki prevoza izredne pošiljke transformatorja na relaciji Lj. Črnuče-Slovaška:

Preglednica 8: Tehnični podatki prevoza izredne pošiljke transformatorja

Vrsta pošiljke: transformator

Število pošiljk: 1

Serija vagona: Uaa-24-ITB-83 54 9964 001-8

Razmik končnih osi ali čepov: 25096/33896 mm

Razmik osi v podstavnem vozičku: p = 1500 mm

Število osi: 24

Dolžina čez odbojnike: 53526 mm

Lastna teža vagona: 208,12 t

Teža naklada: 204 t

Obremenitev (masa) na tekoči meter: 7,7 t/m

Največja obremenitev na os: max. 18,32 t/os

Dolžina naklada pošiljke: 10600 mm

Vir: Slovenske železnice – Tovorni promet d.o.o. 2012, Brzojavka št. 215, Ljubljana

Kritične točke oziroma dimenzije preseganja nakladalnega profila (mm) transformatorja, ki

so določene po UIC kodi 502:

Preglednica 9: Kritične točke preseganja nakladalnega profila (mm)

Točka (12) širina

mm

(13) višina

mm (14) Ni mm (15) Na mm

(16) Nihanje

mm

(17) Širjenje

v loku

R=250m

mm

A 1325 400 - 420 12548 0 70 di=369 da=0

B 1387 420 - 470 12548 0 70 di=369 da=0

C 1562 630 - 900 12548 0 70 di=369 da=0

D 1850 900 - 2820 12548 0 129 di=369 da=0

E 1692 2820 - 3630 12548 0 155 di=369 da=0

F 1562 3630 - 3760 12548 0 159 di=369 da=0

G 1450 3760 - 3950 12548 0 166 di=369 da=0

H 1270 4020 12548 0 169 di=369 da=0

I 900 4200 12548 0 177 di=369 da=0

J 1850 900 - 3670 6500 0 156 di=269 da=0

K 1710 3980 3800 0 168 di=216 da=0

Vir: Slovenske železnice – Tovorni promet d.o.o. 2012, Brzojavka št. 215, Ljubljana

Omenjene kritične točke v zgornji preglednici so vrisane v skico (priloga 7). Točke v

bistvu predstavljajo dimenzije izstopajočih točk na predmetu. Točka 12 je dimenzija

pošiljke v širino (x-os v koordinatnem istemu, če vzamemo, da je os tira 0, mera pa je v


_________________________________________________________________________

milimetrih od osi tira), točka 13 pa v višino (y-os v koordinatnem sistemu, če vzamemo, da

je 0 v višini gornjega roba tirnice).

7.2 ITINERARIJ IZREDNE POŠILJKE

Transformator napetostnega nivoja 400 kilovoltov in z močjo 350 megavoltamperov, se je

prevažal na avstrijskem 24 osnem vagonu. Glavni del transformatorja je tehtal 204 tone,

skupna teža posebnega vlaka pa je bila 502 toni. S tem so Slovenske železnice opravile

enega od najtežjih prevozov na slovenskih tirih (SŽ-Tovorni promet 2012, povzeto iz

Novic).

Prevoz izredne pošiljke je potekal iz odpravne postaje Ljubljana Črnuče (SŽ) čez postaje

Ljubljana – Zidani Most, Zidani Most – Pragersko – Maribor – Spielfeld, Strass – Graz –

Fehring – Friedberg – Wr. Neustadt – Gramatneusiedl – Pandorf – Kitsee – Brat. Petrzalka

– Bratislava – Nove Mesto – Bratislava Predmestie – Galanta – Palarikovo – Surany –

Levice za postajo Velike Kozmalovce (ŽSR).

Slika 16: Itinerarij pošiljke

Vir: Zgonc, B 2003, Železniški promet, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet,

Portorož.

Od postaje Ljubljana Črnuče do Šentilja je prevoz potekal pod šifro E – Echo. Pod to šifro

je prevoz potekal zato, ker so pošiljko prepeljali s posebnim vlakom na katerikoli progi od

postaje do postaje. Prevoz je bil izveden pod posebno določenimi pogoji zaradi izrednega


_________________________________________________________________________

preseganja nakladalnega profila in ker je bilo potrebno pošiljko premikati levo ali desno od

osi tira (Slovenske železnice d.o.o. 2011, povzeto po Prometnem pravilniku, str. 106).

7.3 VARNOSTNI UKREPI OZIROMA POGOJI PREVOZA IZREDNE

POŠILJKE

Pri izvedbi prevoza transformatorja so bili določeni naslednji splošni varnostni pogoji. Ob

nakladalnih klančinah, pod previsnimi strehami in pod kontrolnimi nakladalnimi profili, je

prevoz transformatorja prepovedan. Odbijanje, ustavljanje s coklo ter spuščanje čez drčo ni

dovoljeno. Ozemljitev izredne pošiljke na elektrificiranih progah je obvezna. Na postajah z

razmikom med osmi sosednjih tirov, manjšim kot 4,5 m, je prepovedano prehitevanje in

križanje na sosednjih tirih – oba sosednja tira sta morala biti prosta. Mimo signalnih

stebrov, napajalnikov in drogov za razsvetljavo ter vožnjo čez kretnice v odklon, je

potrebno voziti previdno in z omejeno hitrostjo. Ekscentrično težišče naklada je obvezno

izravnati s protimaso. Točko največje prekoračitve nakladalnega profila pa je potrebno ob

nakladu označiti s črko »N« ter kritične točke označiti z barvo, ki odstopajo od barve

pošiljke. Prevoz transformatorja je potekal s posebnim vlakom. Med vlečno vozilo in

izredno pošiljko sta bila postavljena dva vagona, izredna pošiljka pa je bila odpravljena v

sestavi enega vlaka. Vagon je imel možnost 550 mm bočnega in 250 mm vertikalnega

pomika (Slovenske železnice d.o.o. 2012, povzeto po dokumentu Brzojavka št. 215).

Poleg splošnih pogojev je pošiljka izpolnjevala tudi posebne varnostne pogoje. Vlak so

spremljali spremljevalci pošiljatelja, ki so skrbeli za uravnavanje bočnih in vertikalnih

pomikov pošiljke, s področno PO je bila določena tudi ustrezna postaja prenočitve oziroma

gariranja pošiljke. Za prevozne tire na postajah, za počasne vožnje čez, preko in mimo

objektov na in ob progi so skrbele področne sekcije za vzdrževanje prog (SVP Ljubljana,

Celje in Maribor). Prevoz je potekal brez kakršnih koli zapletov zaradi ustrezne naprave za

sporazumevanje. Na vseh postajah je prevoz bil opravljen načeloma v premem pomiku,

razen ko so delavci spremljave določili drugače. Sekcije za vzdrževanje signalnovarnostnih

in telekomunikacijskih naprav (SVTK Ljubljana, Celje) pa so organizirale tudi spremljavo

prevoza pošiljke, v primeru, če bi prišlo do morebitne odstranitve ali popravila ustrezne

signalne opreme. Zaradi posebnosti oziroma specifičnosti izredne pošiljke so bile odrejene

omejene hitrosti in druge posebnosti prevoza na kritičnih točkah, ki si jih lahko podrobneje


_________________________________________________________________________

ogledate v Prilogi 8 (Slovenske železnice d.o.o. 2012, povzeto po dokumentu Brzojavka št.

215).

Skupno vseh določenih varnostnih pogojev za to izredno pošiljko: (23) triindvajset

splošnih in (39) devetintrideset posebnih, ki ji je določila infrastruktura, je bilo (62)

dvainšestdeset. Javna železniška infrastruktura (JŽI) pa je posebne stroške, kakor tudi vse

eventualno nepredvidene stroške, ki so nastali med prevozom pošiljke, po končanem

prevozu obračunala ter poslala PE Tovornemu prometu.

7.4 PRIMERJAVA ORGANIZACIJE PREVOZA IZREDNIH POŠILJK

Preglednica 10: Primerjava organizacije prevoza izrednih pošiljk

VRSTA POŠILJKE Transformator Kontejner VW transporter T5

VRSTA VAGONA Uaa – 24 – ITB – 83 54

9964 001 - 8

Sgns 455. 6, Lgs, Sgrss

(C)

Laes 559

RAZMIK KONČNIH

OSI ALI ČEPOV [mm]

25096/33896 15800 10000

RAZMIK OSI V

PODSTAVNEM

VOZIČKU

P1=8,96; P2=6,0;P3=4,5;

p=1,5 [m]

2000 mm -mm

ŠTEVILO OSI 24 2/4/6 3

DOLŽINA ČEZ

ODBOJNIKE [mm]

53526 20640 27000

LASTNA TEŽA

VAGONA [t]

208,12 24,5 28,2

TEŽA NAKLADA [t] 204 42 v mejah dovoljenja

OBREMENITEV NA

TEKOČI METER [t/m]

7,7 3,39 v mejah dovoljenja

MAX. OBREMENITEV

NA OS [t/os]

18,32 16,82 v mejah dovoljenja

DOLŽINA NAKLADA

[mm]

10600 12192 v mejah dovoljenja

GLAVNE ŠIFRE

PREVOZA

Lj. Črnuče - Šentilja E -

Echo

Hodoš d.m. – Pragersko

A – Alfa

Pragersko – Sežana B –

Bravo

Divača – Koper A –

Alfa

Lj. Šiška – Medvode A

– Alfa

Lj. Šiška – Jarše A –

Alfa

Šentilj d.m. – Maribor A

– Alfa

Maribor – Divača B –

Bravo

Divača – Koper A – Alfa

Splošni varnostni pogoji 23 9 12

Posebni varnostni pogoji 39 0 4

Pošiljko spremljajo

spremljevalci

da ne ne

Relacije prevoza Lj. Črnuče – Velike

Kozmalovce (ŽSR)

Soroks (MAV) – Koper

(SŽ)

Hannover Nordhafen

(DB) – Koper (SŽ)

Vir: Slovenske železnice – Tovorni promet, d.o.o., Brzojavka št. 215, 702 in 3007, Ljubljana


_________________________________________________________________________

Primerjali smo izredne prevoze, ki so bili izvedeni na različnih relacijah. Potekali so pod

različnimi prevoznimi pogoji in različnimi glavnimi šiframi prevoza. Transformator so do

Slovaške prepeljali s posebnim vlakom, medtem ko so kontejnerje in transporterje (cestna

vozila) z rednim. Potek pridobitve pogojev je bil odvisen od kraja nakladanja, dimenzije

pošiljke, prevozne poti in mase pošiljke. Iz tabele je razvidno, da na potek prevoza izbranih

izrednih pošiljk zelo močno vpliva dolžina nosilnega vagona oz. velika masa predmeta

prevoza. Masa pogojuje izbiro vagona z velikim številom osi in temu primerno dolžino

vagona. Cilj je, da se teža tovora 204 ton, ki je skoncentrirana na dolžino predmeta/naklada

na le 10,6 m, prerazporedi na čim daljšo dolžino zgornjega ustroja same proge. S tem se

zmanjša obremenitev na os vozila in na dolžinski meter. Ta parameter je izjemno

pomemben pri prehodu vozil preko premostitvenih elementov proge.

Dolžina samega vagona (pri izjemno težkih predmetih je tudi za 20% in več daljša od

samega tovora) in minimalni radijusi proge (R) pomembno vplivajo na svetli in nakladalni

profil proge. Starejše gradnje železniške infrastrukture imajo manjši še dopustni radijus (R

= 250 m) in ta je neugoden za prevoz daljših specialnih vozil. Na krivinah je zato potrebno

zagotoviti varno vožnjo mimo objektov ob progi (signalni stebri, ograje...), kar se zagotovi

s horizontalnimi premiki same konstrukcije vagona.

Dimenzija predmeta igra pomembno vlogo pri volumeniziranih predmetih (razne posode,

cestna vozila, itd). Pri teh predmetih je teža predmeta nizka, zato se lahko uporabi vagone z

manjšim številom osi, saj le redko dosežejo dovoljeni osni pritisk. Pri teh prevozih je

pomembno, da se doseže najmanjše točke (x, y).

Običajno je prevozna pot neodvisna spremenljivka, saj je podana z zahtevo uporabnikov.

Pri preučevanju pogojev se le-te določi na osnovi izbrane prevozne poti. V izjemnih

primerih se prevozno pot lahko tudi spremeni, zlasti pa takrat, ko bi prevoz po izbrani

prevozni poti bistveno podražil sam prevoz.

Ker je bil transformator naložen na postaji Lj. Črnuče, so z organizacijo izrednega prevoza

pričeli SŽ-TP in SŽ-infrastruktura. Prevoz kontejnerjev in transporterjev se je pričel v tuji

državi, zato je s pridobivanjem dovoljenj pričel odpravni prevoznik. Vagoni, s katerimi so

bile prepeljane izredne pošiljke, so bili izbrani glede na dimenzije in maso tovora. Pri masi

je bilo potrebno upoštevati primerno prerazporeditev le-te na nosilce vagona in

obremenitev na dolžinski meter nosilca. Upoštevati je bilo potrebno tudi dejstvo ali ima


_________________________________________________________________________

vagon primerne povezovalne kavlje ali obroče. Uporabljena vrsta vagona je včasih

odločilna ali gre za izredno pošiljko ali navadno pošiljko. V danem primeru smo primerjali

izredne pošiljke, toda kontejnerji in transporterji se smatrajo kot navadne pošiljke, saj se

prevažajo na rednih vagonih brez spremstva in so po zahtevnosti nezahtevne pošiljke.

Vloga pa se obravnava enako kot pri transformatorju oziroma zahtevnih pošiljkah.

7.5 ČEZMEJNO DELOVANJE

Pri uporabi vseh usklajenih in dogovorjenih parametrov ter operativnih postopkov, je bil

sprejet tovorni vlak skozi Rotterdam/Antwerpen-Genova. V tem primeru je možno bilo

odpraviti pošiljko s prečkanjem meje med dvema železniškima infrastrukturnima

menedžerjema ter odpraviti ali omejiti na nekaj temeljnih nalog (na primer prenos izvirnika

zaviranja stanja med prehodom vleke) na točki primopredaje med dvema partnerjema

železniškega prometa.

Dokument čezmejnega delovanja zajema naslednje vidike: Informacije v primeru

neskladnosti; Če vlaka ni mogoče prepeljati po določeni prevozni poti, potem morajo

prevozniki železniškega prometa o tem obvestiti upravljavce infrastrukture pred odhodom

vlaka. Če pride do neskladnosti med potjo prav tako. Največje število osi na vlaku; V

Nemčiji je 250 osi, v Švici pa 160. Sicer so brez omejitev, nobenih omejitev pa tudi ni

glede števila vozil v vlaku. Sestavljenost vlaka glede na največjo dovoljeno hitrost; Vsa

vozila vlaka morajo biti sposobna prikazovati največjo dovoljeno hitrost na katerem koli

delu poti. Sestavljenost vlaka glede na največjo dovoljeno hitrost je določena v UIC

zloženki 421. Največja dolžina vlaka (vključno z delovno lokomotivo) je različna: v

Belgiji, na Nizozemskem in v Nemčiji je 750 m, v Švici 700 m, v Italiji pa 660 m in 1000

m, odvisno od zavorne poti. Pravila zaviranja in teste zavor; Vsa vozila vlaka morajo biti

povezana z glavno zavorno cevjo. Prvi in zadnji del vozil vlaka morata zavirati, vključno z

delovno lokomotivo. V Belgiji morata zavirati prva dva in zadnja dva vagona. Pred

odhodom mednarodnega vlaka ali kadar se sestava vlaka spremeni med potjo, se testi

zračnih zavor izvedejo v skladu z navodilom UIC letak 453. Postopke izvedbe prevoza

izredne pošiljke; Izredne pošiljke, ki niso kodificirane, potrebujejo poseben dogovor z

vsemi vključenimi upravljavci infrastrukture. Prevozniki morajo dostaviti upravljavcem

infrastrukture vse tehnične podatke, to so: pogoji natovarjanja, tip vozila, omejitve hitrosti,


_________________________________________________________________________

ki veljajo za vozila in njihove obremenitve. Upravljavci infrastrukture pa določijo pogoje,

pod katerimi lahko sprejmejo izredno pošiljko na svojem infrastrukturnem omrežju, to so:

višina naklada, širina naklada, hitrost pošiljke ter opravljeni različni pregledi. Upravljavci

infrastrukture obvestijo prevoznike o tehničnih omejitvah glede posebne pošiljke v

razumnem času. Lahko se tudi zgodi, da ne sprejmejo vključitev posebne pošiljke v

interoperabilni vlak. Če je posebna pošiljka sprejeta v interoperabilni vlak, prevoznik

določi datum ter pošlje te podatke vsem upravljavcem infrastrukture in vsem partnerskim

prevoznikom v železniškem prometu, če je seveda to potrebno. Ko upravljavci

infrastrukture dovolijo vključitev nekodificirane posebne pošiljke v interoperabilni vlak,

morajo imeti možnost, da uvedejo določene omejitve hitrosti na enem ali več omejenih

odsekih poti, ki zagotavljajo, da ne odstopa od kakovosti vlakovnih poti. Če se uvedejo te

omejitve, upravljavci infrastrukture navedejo, na katerih odsekih poti se uporabljajo

omejitve in te podatke posredujejo naprej prevoznikom. Prevoz posebne pošiljke se izvede,

ko se pridobijo vsa potrebna dovoljenja, ki so izdana na osnovi upoštevanih enotnih pravil

CUV / AVV in UIC letaka 502-2. Najpomembnejši mednarodni prevozni dokument, s

katerim se lahko izvede prevoz izredne pošiljke, je tovorni list CIM. Največje dovoljene

osne in dolžinske obremenitve vozila so določene v dodatku 9, ki spada k enotnim

pravilom o uporabi vagonov CUV / AVV-nakladalnih pogojih (oddelki od 1 do 3).

Poostritev spenjač; Vijačne spojke oziroma spenjače morajo biti napete tako, da so

blažilniki v rahlem stiskanju. Tehnične preglede vozila in njihove obremenitve; Z

upoštevanjem določbe UIC 471-2, se bodo izključili dodatni pregledi v času potovanja z

vlakom. Trenutno se zahteva, da se preveri vlak vse na prevoženih 700 kilometrov, še

posebej pregledi v zvezi z močjo zavornih čeljusti. Priporočljivo je, da se sprejeti tehnični

pregled opravi pri začetnem odhodu s postaje. Oštevilčenje vlaka; TSI (tehnične

specifikacije za interoperabilnost) vsebujejo predpise, ki ponujajo rešitev za edinstveno

identifikacijo vlaka. Uporaba objave UIC 419-2 določa petmestno število vlaka na celotni

prevozni poti. Če pride med potovanjem vlaka do spremembe pri številčenju, potem

prevoznik o tem obvesti upravljavca infrastrukture. Zaradi sprememb pa ne sme priti do

postankov na mejnih prehodih in tako dalje (Infrastructure Department 2008, povzeto po

Catalogue of Harmonised Operational Procedures for Freight Operations, str. 6-36).


_________________________________________________________________________

Tehnične specifikacije za interoperabilnost (TSI) morajo biti v skladu z Evropskim

sistemom za upravljanje železniškega prometa (ERTMS), da se odpravijo vse tehnične-

tehnološke ovire pri izmenjavi in interoperabilnosti vlakov, da se vozilom omogoči

nemotena komunikacija s progovnimi napravami, da ne pride do postankov na mejnih

prehodih, da se poenotijo različni signalnovarnostni sistemi in predpisi v posameznih

evropskih državah in da je promet varnejši, enotnejši ter konkurenčnejši. ERTMS ima dve

komponenti oziroma dva pomembna predpisa, in sicer: prvi predpis ERTMS je Evropski

sistem za upravljanje železniškega prometa (ETCS) - omogoča, da evropski vlaki, ki so

opremljeni z ETCS lahko prečkajo nacionalne meje oziroma opravijo vožnjo na vsaki

progi, drugi predpis pa je Globalni mobilni radijski komunikacijski železniški sistem

GSM-R, ki omogoča operativno komunikacijo med centri vodenja prometa, vlaki in

drugimi servisi za nemoteno odvijanje železniške dejavnosti (popis vozil, premik, pregled

vagonov, vzdrževanje infrastrukture) (Slovenske železnice d.o.o., Področje za razvoj

2010).


_________________________________________________________________________

8. SKLEP

Ugotavljamo, da pošiljka velja kot izredna, če zaradi svojih izjemnih zunanjih dimenzij,

svoje teže ali strukture glede na železniške naprave ali vagone, prevozniku povzroča

posebne težave. Zato se prevaža samo pod posebnimi obratovalnimi in tehničnimi pogoji,

in sicer s posebnim ali z rednim vlakom.

Zaradi zahtevnosti prevoza je potrebno izvedbo vnaprej načrtovati, in sicer dobro leto prej

na podlagi skice, ki jo obravnava infrastruktura. Upoštevati je potrebno vse pomembne

pravne vire in prevozne tarife v mednarodnem železniškem prometu, ki imajo opravka z

izrednimi pošiljkami. Treba je vložiti Vlogo za izdelavo pogojev za prevoz izrednih

pošiljk. Med temi pogoji so tudi redni in dodatni stroški ter cena izredne pošiljke. Nato na

osnovi vloge se mora izdelati Zahteva za prevoz izredne pošiljke ter izdati dovoljenje za

prevoz. Ker je prevoz izrednih pošiljk kompliciran, je precej tudi dražji od navadnega

prevoza.

Iz primera organizacije prevoza izrednih pošiljk v mednarodnem železniškem prometu je

razvidno, da prevoz tovora izjemnih dimenzij poteka izredno počasi in previdno. Obvezno

je tudi spremstvo Sekcije za vzdrževanje signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav

ter spremstvo Sekcije za vzdrževanje prog, če bi med prevozom prišlo do nezaželenih

nesreč in popravil. Ugotavljamo, da na potek prevoza izbranih izrednih pošiljk zelo močno

vpliva dolžina nosilnega vagona oz. velika masa predmeta prevoza. Dolžina prevoza in

minimalni radijusi (R) pa pomembno vplivajo na svetli in nakladalni profil proge. Prevoz

transformatorja po železnici je omogočil veliko razbremenitev cest. Če bi prevoz izrednega

tovora potekal po cesti, bi to pomenilo velike ovire za lokalni promet.

Zanimivo je omeniti, da je izvedba izrednega prevoza na slovenskih železnicah relativno

majhna, in sicer se na leto prepelje približno 5 velikih transformatorjev od 250 t naprej ter

približno 14 manjših od 40–80 t. Kljub temu smo pri prevozih tovora izjemnih dimenzij

odlični in zelo dobro sodelujemo z mednarodnim prometom.


_________________________________________________________________________

9. LITERATURA IN VIRI

1) KNJIGE

1. Angelovski, A & Križman, A 2009, Tarifni sistemi in kalkulacije, Konzorcij višjih

strokovnih šol za izvedbo projekta IMPLETUM, Ljubljana. Dostopno na:

http://www.scpet.net/vss/xinha/plugins/ExtendedFileManager/demo_images/egradi

va/Tarifni%20sistem%20in%20kalkulacije-Angelovski.pdf [18 avgust 2014], str.

64-65.

2. Herynek, B & Pivec, B 2010, Prevoz tovora, Mohorjeva založba, Celovec –

Ljubljana – Dunaj, Celovec, str. 74.

3. Jakomin, I, Jelenc, M & Vlačič, P 2006, Temelji poslovanja špedicije, Univerza v

Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet, Portorož, str. 43-44, 60, 121.

4. Jelenc, M 1983, Mednarodni in integralni transport blaga, TOZD Gospodarski

vestnik, LJUBLJANA, str. 54.

5. Ogorelc, A 1985, Logistika, Organiziranje in upravljanje transportnih in drugih

logističnih procesov in sistemov, Maribor, str. 205-207.

6. Slovenske železnice d.o.o. 2009, Tovorni vagoni, SŽ – Železniška tiskarna

Ljubljana d.d., Ljubljana, str. 3, 11, 14-15, 18-19.

7. Vesenjak, Z 2013, `Prevzem izredne pošiljke na mejni postaji Špilje`, VITraž,

Interni informator SŽ–VIT/ SŽ Vleka in tehnika, letnik 2, št. 4, str. 3. Dostopno na:

http://issuu.com/szcd/docs/vitra___april-maj_web [18. 8. 2014].

8. Zelenika, R & Kamnik Zebec, S 2007, Multimodalni prometni sistemi, Fakulteta za

gradbeništvo v Mariboru, Maribor, str. 158-160.

9. Zgonc, B 2003, `Profili` v Železniški promet, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za

pomorstvo in promet, Portorož, str. 173-181.

http://www.scpet.net/vss/xinha/plugins/ExtendedFileManager/demo_images/egradiva/Tarifni%20sistem%20in%20kalkulacije-Angelovski.pdf

http://www.scpet.net/vss/xinha/plugins/ExtendedFileManager/demo_images/egradiva/Tarifni%20sistem%20in%20kalkulacije-Angelovski.pdf

http://issuu.com/szcd/docs/vitra___april-maj_web


_________________________________________________________________________

2) OSTALI VIRI

Zakoni in podzakonski akti:

1. Infrastructure Department, Eschlbeck, R 2008, `Catalogue: Rotterdam/Antwerp –

Genoa` Crossborder Operations, Catalogue of Harmonised Operational

Procedures for Freight Operations, str. 6-36.

2. Državni zbor. 2011. Zakon o železniškem prometu, Uradni list RS, številka

11/2011. Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/content?id=102276 [18. 8.

2014].

3. Državni zbor. 2013. Zakon o varnosti v železniškem prometu. Uradni list RS,

številka 56/2013. Dostopno na: http://www.uradni-

list.si/1/content?id=113772#!/Zakon-o-varnosti-v-zelezniskem-prometu-(uradno-

precisceno-besedilo)-(ZVZelP-UPB3) [18. 8. 2014].

4. Holding Slovenske železnice d.o.o. 2006, 0883.00 Enotna pravila za pogodbo o

mednarodnem železniškem prevozu blaga (CIM – dodatek B h konvenciji COTIF),

Ljubljana, str. 3-4.

5. Holding Slovenske železnice d.o.o., 2006, 0883.09 Priročnik za uporabo tovornega

lista CIM/SMGS (GLV-CIM/SMGS), Ljubljana, str. 6-20.

6. Holding Slovenske železnice, d.o.o. 2006. 141.01. Navodilo za delo z vagoni.

Ljubljana. Dostopno na: http://www.sindikat-

svps.si/shared_files/Predpisi/navodilo_za_delo_z_vagoni.pdf [18. 8. 2014].

7. International union of railways (UIC) 2009, 502 – 2 Exceptional consignments –

Outline procedure, str. 1-2.

8. International union of railways (UIC) 2013, 502 – 1 Exceptional consignments –

Regulations concerning the preparation and management of exceptional

consignments, str. 1.

9. Ministrstvo za promet 2003. Pravilnik o pogojih za projektiranje, gradnjo in

vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog, Uradni list RS, številka 14/2003.

Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/content?id=41039 [18. 6. 2014].

10. Ministrstvo za promet. 2010. Pravilnik o zgornjem ustroju železniških prog. Uradni

list RS, številka 92/2010. Dostopno na: https://www.uradni-

list.si/1/content?id=100807 [18. 8. 2014].


http://www.uradni-list.si/1/content?id=113772#!/Zakon-o-varnosti-v-zelezniskem-prometu-(uradno-precisceno-besedilo)-(ZVZelP-UPB3)



http://www.sindikat-svps.si/shared_files/Predpisi/navodilo_za_delo_z_vagoni.pdf

http://www.sindikat-svps.si/shared_files/Predpisi/navodilo_za_delo_z_vagoni.pdf





_________________________________________________________________________

11. Slovenske železnice - Infratruktura d.o.o. Program omrežja Republike Slovenije za

leto 2013. Priloga 3/4 Svetli in nakladalni profil. Ljubljana.

12. Slovenske železnice – Tovorni promet d.o.o. 2011, Določila za računanje prevozne

cene in cenik železniških storitev (RAP), Ljubljana, str. 14.

13. Holding Slovenske železnice d.o.o. 2006. SŽ-131.06 Navodilo o prevozu blaga, ki

se prevaža pod posebnimi pogoji. Ljubljana, str. 6-7.

14. Slovenske železnice d.o.o. 2010, 0884.01 Kontrolna lista za sestavo komercialne

pogodbe o mednarodnem železniškem prevozu blaga (KP-CIT), Ljubljana, str. 1-12.

15. Slovenske železnice d.o.o. 2010, Priloga, 0884.01 Kontrolna lista za sestavo

komercialne pogodbe o mednarodnem železniškem prevozu blaga (KP-CIT),


16. Slovenske železnice, SŽ – Tovorni promet, d.o.o. 2011, 0800.01, Splošni pogoji

poslovanja (SPPO),10. Priloga – Prevoz izrednih pošiljk IP, Ljubljana, str. 2-6.

17. Slovenske železnice, SŽ – Tovorni promet, d.o.o. 2011, 0800.01, Splošni pogoji

poslovanja (SPPO),11. Priloga – Obračun in fakturiranje opravljenih storitev,


18. Slovenske železnice, SŽ – Tovorni promet, d.o.o. 2011, Prometni pravilnik,


19. Ustava Republike Slovenije. 2000. Ukaz o razglasitvi Zakona o prevoznih

pogodbah v železniškem prometu, Uradni list RS, številka 61/2000. Dostopno na:

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200061&stevilka=2750 [18. 8. 2014].

20. Ustava Republike Slovenije. 2001. Ukaz o razglasitvi obligacijskega zakonika

(OZ). Uradni list RS, številka 83/2001. Dostopno na: http://www.uradni-

list.si/1/content?id=33278#!/Obligacijski-zakonik-(OZ) [10. 8. 2014].

21. Ustava Republike Slovenije. 2004. Ukaz o razglasitvi zakona o ratifikaciji

protokola o spremembi konvencije o mednarodnem železniškem prometu (COTIF).

Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/content?id=46756 [17. 7. 2014].

22. Vlada Republike Slovenije. 2009. Uredba o kategorizaciji prog. Uradni list RS,

številka 61/07. Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/content?id=90531 [17. 8.

2014].

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200061&stevilka=2750

http://www.uradni-list.si/1/content?id=33278#!/Obligacijski-zakonik-(OZ)

http://www.uradni-list.si/1/content?id=33278#!/Obligacijski-zakonik-(OZ)




_________________________________________________________________________

Spletne strani:

1. European commission,`ERTMS - European Rail Traffic Management System`,

Mobility and transport. Dostopno na:

http://ec.europa.eu/transport/modes/rail/interoperability/ertms/index_en.htm [23. 8.

2014].

2. Holding Slovenske železnice – Tovorni promet d.o.o., Sgns in sgs vagon. Dostopno

na: http://www.slo-zeleznice.si/sl/tovorni-promet/vagoni/sgns_sgs [23. 8. 2014].

3. Holding Slovenske železnice d.o.o., Kgs vagon. Dostopno na: http://www.slo-

zeleznice.si/sl/tovorni-promet/vagoni/kgs [18. 8. 2014].

4. Slovenske železnice – Tovorni promet d.o.o., Rgs in Regs vagon. Dostopno na:

http://www.slo-zeleznice.si/sl/tovorni-promet/vagoni/regs_rgs [23. 8. 2014].

5. Slovenske Železnice d.o.o. 2012. Novice, Slovenske železnice uspešne pri izjemno

zahtevnih prevozih. Dostopno na: http://www.slo-zeleznice.si/sl/tovorni-promet/o-

tovornem-prometu/novice/1210 [18. 8. 2014].

6. Slovenske železnice d.o.o., Področje za razvoj 2010, Panevropski železniški

koridorji, Uvajanje ERTMS na slovenskem železniškem omrežju. Dostopno na:

www.stat.si/doc/sosvet/Sosvet_14/Sos14_s1310-2010.ppt [23. 8. 2014].

http://ec.europa.eu/transport/modes/rail/interoperability/ertms/index_en.htm

http://www.slo-zeleznice.si/sl/tovorni-promet/vagoni/sgns_sgs






http://www.stat.si/doc/sosvet/Sosvet_14/Sos14_s1310-2010.ppt


_________________________________________________________________________

10. PRILOGE

10.1 SEZNAM SLIK

Slika 1: Nalepnica, ki zahteva previden premik in označuje izredno pošiljko .................... 13

Slika 2: Nakladalni profil SŽ1 ............................................................................................. 17

Slika 3: Mednarodni nakladalni profil ................................................................................. 17

Slika 4: Nakladalni profil za kombinirani transport GA, GB in GC ................................... 18

Slika 5: Normalni svetli profil ............................................................................................. 20

Slika 6: Minimalni svetli profil ........................................................................................... 21

Slika 7: Svetli profil za novogradnje GC ............................................................................ 22

Slika 8: K-navadni dvoosni vagoni ploščniki, serije Kgs .................................................... 25

Slika 9: Vagon vrste Regs ................................................................................................... 27

Slika 10: Vagon vrste Rgs ................................................................................................... 27

Slika 11: Vagon vrste Sgns .................................................................................................. 29

Slika 12: Vagon vrste Sgn ................................................................................................... 29

Slika 13: Vagon vrste Uaais ................................................................................................ 30

Slika 14: Vagon vrste Uaai 9956 ......................................................................................... 31

Slika 15: Vleka transformatorja proti Slovaški ................................................................... 38

Slika 16: Itinerarij pošiljke .................................................................................................. 40


_________________________________________________________________________

10.2 SEZNAM PREGLEDNIC

Preglednica 1: Razvrščanje prog po osni in dolžinski obremenitvi..................................... 14

Preglednica 2: Gradbeno tehnični parametri za minimalni svetli profil, ki temelji na

kinematični odnosnici G2 in objavi UIC 505-4................................................................... 21

Preglednica 3: Povečanje polširin vseh svetlih profilov v odvisnosti od radia krivine ....... 23

Preglednica 4: Tehnični podatki vagona Kgs ...................................................................... 26

Preglednica 5: Tehnični podatki vagona Rgs in Regs ......................................................... 28

Preglednica 6: Tehnični podatki za vagone podserije Sgns in Sgs...................................... 29

Preglednica 7: Prevozni pogoji upravljavca ........................................................................ 37

Preglednica 8: Tehnični podatki prevoza izredne pošiljke transformatorja ........................ 39

Preglednica 9: Kritične točke preseganja nakladalnega profila (mm) ................................. 39

Preglednica 10: Primerjava organizacije prevoza izrednih pošiljk ..................................... 42

10.3 SEZNAM PRILOG

PRILOGA 1: Mednarodni pravni viri za prevoz izrednih pošiljk po železnici

PRILOGA 2: Splošni varnostni pogoji za prevoz izrednih pošiljk po železnici

PRILOGA 3: Nalepnica, ki zahteva previden premik in označuje izredno pošiljko

PRILOGA 4: Zahteva za prevoz izredne pošiljke

PRILOGA 5: Vloga za izdelavo pogojev za prevoz izredne pošiljke

PRILOGA 6: Tovorni list za mednarodni promet CIM

PRILOGA 7: Tovorni profil transformatorja (skica)

PRILOGA 8: Odrejene omejene hitrosti in druge posebnosti prevoza transformatorja na

kritičnih točkah


_________________________________________________________________________

PRILOGA 1: Mednarodni pravni viri za prevoz izrednih pošiljk po železnici

Konvencija o mednarodnih železniških prevozih (COTIF), Ustava Republike Slovenije

2004, povzeto po Ukazu o razglasitvi zakona o ratifikaciji protokola o spremembi

konvencije v mednarodnem železniškem prometu.

Konvencija o mednarodnih železniških prevozih COTIF (Convention relative aux

transports internationaux ferroviaires), ki je bila sklenjena 09. 05. 1980 v Bernu in je

začela veljati 01. 05. 1985, je bila ratificirana s strani Medvladne organizacije za

mednarodni prevoz po železnici OTIF. Mednarodna konvencija COTIF pride v poštev pri

mednarodnem prevozu potnikov in mednarodnem prevozu blaga po železnici. V Sloveniji

je začela delovati po osamosvojitvi, in sicer na podlagi Akta o notifikaciji nasledstva glede

konvencij Organizacije združenih narodov. Organizacija OTIF ima sedež v Bernu, ki se z

odločitvijo generalne skupščine lahko preseli v drug kraj ene od 42 držav članic. Je pravna

oseba, katera lahko sklepa pogodbe, pridobiva premičnino in premično premoženje ter z

njim razpolaga, lahko pa je tudi stranka v sodnem postopku.

Cilji organizacije so pospeševati, izboljševati in olajševati mednarodni železniški promet,

in sicer:

z uvajanjem enotne zakonodaje: pogodba o prevozu potnikov in blaga v direktnem

mednarodnem železniškem prometu, pogodba o uporabi vagonov kot prevoznega

sredstva v mednarodnem železniškem prometu, pogodba o uporabi infrastrukture v

mednarodnem železniškem prometu in prevoz nevarnega blaga v mednarodnem

železniškem prometu;

s prispevanjem k temu, da se ob upoštevanju posebnih javnih interesov čim prej

odstranijo ovire pri prestopu državnih meja v mednarodnem železniškem prometu,

če so razlogi za te ovire v državni pristojnosti;

s prispevanjem k možnosti za skupno delovanje in tehnično usklajenost na

železniškem področju s potrditvijo tehničnih standardov in sprejetjem enotnih

tehničnih predpisov;

z nadziranjem izvajanja in uporabe predpisov in priporočil, izdanih v organizaciji;


_________________________________________________________________________

z nadaljnjim razvojem enotne pravne ureditve, pravil in postopkov ob upoštevanju

pravnega, gospodarskega in tehničnega razvoja.

Podpisnice Konvencije o mednarodnem železniškem prometu COTIF so: Albanija,

Alžirija, Nemčija, Avstrija, Belgija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Danska,

Španija, Finska, Francija, Velika Britanija, Severna Irska, Helenska Republika, Irak, Iran,

Irska, Italija, Libanon, Lihtenštajn, Litva, Luksemburg, Makedonija, Maroko, Monako,

Norveška, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška , Slovenija, Švedska,

Švica, Sirsko- arabska Republika, Češka, Tunizija in Turčija.

Države članice s podpisom Konvencije soglašajo, da bodo sprejele vse primerne ukrepe za

lažje in hitrejše odvijanje mednarodnega železniškega prometa, da bodo podprle

prizadevanja za čim večje poenotenje predpisov, standardov, organizacijskih postopkov in

metod povezanih z železniškimi vozili, osebjem, infrastrukturo in pomožnimi storitvami,

da bodo olajšale sklepanje tistih sporazumov med upravljavci infrastrukture, katerih namen

bo doseči optimalen mednarodni železniški promet. V ta namen se vsaka država članica

zavezuje, da bo, če bo to v njeni moči: odpravila vse odvečne postopke, poenostavila in

poenotila še zahtevane uradne postopke ter poenostavila preglede na meji.

Enotna pravila o pogodbah v mednarodnem železniškem prevozu blaga (CIM – dodatek

B h konvenciji COTIF), Holding Slovenske železnice d.o.o. 2006, povzeto po Enotnih

pravilih za pogodbo o mednarodnem železniškem prevozu blaga.

Enotna pravila veljajo za vsako pogodbo o mednarodnem železniškem prevozu blaga za

plačilo:

če sta kraj prevzema blaga, namenjenega prevozu, in kraj, ki je predviden za

izročitev, v dveh različnih državah članicah ne glede na sedež in državljanstvo

strank prevozne pogodbe,

če sta kraj prevzema blaga, namenjenega prevozu, in kraj, ki je predviden za

izročitev, v dveh različnih državah, od katerih je vsaj ena država članica, samo da

se pogodbenici morata dogovoriti, da za pogodbo veljajo ta enotna pravila,


_________________________________________________________________________

če mednarodni prevoz, ki ga ureja ena sama pogodba, vključuje kot dopolnitev

čezmejnega železniškega prevoza tudi cestni prevoz ali prevoz po celinskih vodah

v notranjem prometu države članice,

če mednarodni prevoz, ki ga ureja ena sama pogodba, vključuje kot dopolnitev

železniškega prevoza tudi prevoz po morju ali čezmejni prevoz po celinskih vodah,

če prevoz po morju ali celinskih vodah poteka na progah s seznama prog.

Enotna pravila o pogodbah v mednarodnem železniškem prevozu blaga ne veljajo za

prevoz, opravljen med železniškimi postajami na ozemlju sosednjih držav, če

infrastrukturo teh železniških postaj upravlja en ali več upravljavcev infrastrukture, ki

pripadajo le eni od teh držav.

Država, ki je pogodbenica neke druge s temi enotnimi pravili primerljive konvencije o

direktnem mednarodnem železniškem prevozu blaga in vloži prošnjo za pristop k tej

konvenciji, lahko izjavi, da bo uporabljala ta enotna pravila le za prevoze na delu

železniške infrastrukture na svojem ozemlju. Ta del železniške infrastrukture mora biti

natančno opredeljen in povezan z železniško infrastrukturo države članice. Če je država

dala tako izjavo, veljajo ta enotna pravila samo:

če kraj, ki je v prevozni pogodbi predviden za prevzem blaga, namenjenega

prevozu, ali kraj, ki je predviden za izročitev, ter tudi predvidena prevozna pot

pripadajo opisani železniški infrastrukturi, ali

če opisana železniška infrastruktura povezuje železniški infrastrukturi dveh držav

članic in jo prevozna pogodba določi za prevozno pot za tranzitni promet.

Država, ki je vložila prošnjo za pristop h konvenciji, to prošnjo lahko umakne, tako da o

tem obvesti depozitarja. Umik začne veljati mesec po tem, ko depozitar o njem obvesti

države članice. Izjava preneha veljati, če za to državo preneha veljati konvencija.

Enotna pravila o uporabi vagonov v mednarodnem železniškem prometu (CUV –

dodatek D h konvenciji COTIF), Ustava Republike Slovenije 2004, povzeto po Ukazu o

razglasitvi zakona o ratifikaciji protokola o spremembi konvencije v mednarodnem

železniškem prometu.


_________________________________________________________________________

Enotna pravila veljajo za dvo- ali večstranske pogodbe o uporabi železniških vagonov kot

prevoznih sredstev za opravljanje prevozov v skladu z Enotnimi pravili CIV in Enotnimi

pravili CIM.

V enotnih pravilih o uporabi vagonov v mednarodnem železniškem prometu so opredeljeni

pojmi oziroma izrazi za železniško prevozno podjetje, vagon, za imetnika in domovno

železniško postajo – to je kraj, napisan na vagonu, v katerega se vagon lahko ali mora

vrniti.

Imetnik vagona mora ne glede na predpise o tehnični odobritvi vagonov za uporabo v

mednarodnem prometu poskrbeti za to, da so na vagonu: oznaka imetnika; oznaka

železniškega prevoznega podjetja, v vagonski park katerega je vagon uvrščen; oznaka

domovne železniške postaje in druge oznake ter napisi, ki jih določa pogodba o uporabi

vagona.

Železniško prevozno podjetje, ki mu je bil na razpolago vagon kot prevozno sredstvo, je

odgovorno za škodo, ki je nastala zaradi izgube ali poškodbe vagona ali njegovih sestavnih

delov, če ne dokaže, da škoda ni nastala po njegovi krivdi. Pri poškodbi vagona ali

njegovih sestavnih delov je odškodnina omejena na stroške popravila in ni nobenega

drugega nadomestila škode. Odškodnina ne presega vsote, ki bi jo bilo treba plačati pri

izgubi vagona. V primeru domneve, da je vagon izgubljen, upravičenec lahko ima vagon

brez dodatnega dokazovanja za izgubljenega, če je pri železniškem prevoznem podjetju,

kateremu je dal vagon na razpolago, da ga uporablja kot prevozno sredstvo, zahteval

preiskavo in mu vagon v treh mesecih po vložitvi te zahteve ni bil dan na razpolago

oziroma ni prejel nobenega obvestila o tem, kje je vagon. Ta rok se podaljša dokler traja

izločitev vagona iz prometa zaradi okoliščin, za katere železniško prevozno podjetje ni

odgovorno ali zaradi poškodbe. V vseh primerih, za katere veljajo ta enotna pravila, se

lahko odškodninska tožba zaradi izgube ali poškodbe vagona ali njegovih sestavnih delov,

ki temelji na kateri-koli pravni podlagi, proti železniškemu prevoznemu podjetju, ki mu je

bil vagon dan na razpolago, da ga uporablja kot prevozno sredstvo, uveljavlja samo v

skladu s pogoji in omejitvami enotnih pravil ter pogodbe o uporabi.


_________________________________________________________________________

Enotna pravila za pogodbo o uporabi infrastrukture v mednarodnem železniškem

prometu (CUI – dodatek E h konvenciji COTIF), Ustava Republike Slovenije 2004,

povzeto po Ukazu o razglasitvi zakona o ratifikaciji protokola o spremembi konvencije v

mednarodnem železniškem prometu.

Enotna pravila veljajo za vsako pogodbo o uporabi železniške infrastrukture za izvajanje

mednarodnih prevozov v smislu Enotnih pravil za pogodbo o mednarodnem železniškem

prevozu potnikov - CIV in Enotnih pravil o pogodbah v mednarodnem železniškem

prevozu blaga - CIM. To velja ne glede na sedež in državljanstvo pogodbenic. Enotna

pravila veljajo tudi, če železniško infrastrukturo upravljajo ali uporabljajo države ali

državne ustanove ali organizacije.

Enotna pravila se ne uporabljajo za druga pravna razmerja, kot so zlasti: odgovornost

prevoznika ali upravljavca do njegovih uslužbencev ali drugih oseb, katerih storitve

uporablja pri izvajanju svojih nalog; medsebojna odgovornost med prevoznikom ali

upravljavcem na eni strani in tretjimi osebami na drugi strani.

Enotna pravila za pogodbo o uporabi infrastrukture v mednarodnem železniškem prometu

sestavlja pet delov. V prvem delu pravil so omenjene splošne določbe, področje o uporabi,

izjava o odgovornosti pri osebni škodi, opredelitev pojmov in obvezna zakonodaja. Drugi

del pravil opisuje vsebino in obliko pogodbe, posebne obveznosti prevoznika in

upravljavca ter trajanje pogodbe. Tretji del enotnih pravil je sestavljen iz 13. členov, ki

določajo odgovornost upravljavca in prevoznika, součinkovanje vzrokov, odškodnino pri

smrti, pri telesni poškodbi in za druge osebne škode, izgubo pravice do omejitve

odgovornosti, preračunavanje odškodnine in obresti, odgovornost pri jedrskih nesrečah,

odgovornost za pomožno osebje, druge tožbe in dogovore za poravnavo. V četrtem delu

enotnih pravil so obrazložene tožbe proti upravljavcu in prevozniku. V petem delu

konvencije pa pogodbene stranke lahko sprejmejo ustrezne dogovore o reševanju sporov in

povrnitvah stroškov glede odškodnin. Zahtevki, ki temeljijo na teh enotnih pravilih, se

lahko uveljavljajo na sodiščih držav članic. Zahtevki, ki temeljijo na enotnih pravilih, pa

lahko zastarajo tudi v treh letih.


_________________________________________________________________________

Sporazum o mednarodnem železniškem tovornem transportu (SMGS)

Sporazum o mednarodnem železniškem tovornem transportu pomeni za uporabnike

železniških storitev hitrejši pretok blaga med železniškimi upravami in večjo kakovost

železniških prevozov. Sporazum zajema prenos del, ki jih je prej ob primopredaji vlakov

na mejnih postajah opravljala predajna železnica, na prevzemno železnico. Optimalno se

izkoristijo vsi razpoložljivi viri na mejnih postajah, skrajšani postanki vlakov na mejnih

postajah in tako večje doseganje pretoka blaga.

Države, ki so članice Sporazuma o mednarodnem železniškem prevozu so: Republika

Azerbajdžan, Republika Belorusija, Bolgarija, Estonija, Gruzija, Kazahstan, Kirgizija,

Latvija, Litva, Moldavija, Mongolija, Poljska, Ruska federacija, Slovaška, Ukrajina in

Madžarska.

Omenjeni člani SMGS, njihovi pošiljatelji, člani CIT-a in prejemniki uporabljajo za

prometne povezave in prevoz pošiljk Priročnik za uporabo tovornega lista CIM/SMGS.

Ta priročnik se uporablja za pošiljke:

ki so na eni strani podrejene Enotnim pravilom CIM, na drugi strani pa SMGS-u;

ki so predane v prevoz z enim tovornim listom CIM/SMGS;

ki jih bodo prevažali CIM-prevozniki in SMGS-železnice in

ki se v krajih ponovne odprave nahajajo v varstvu enega izmed CIM-prevoznikov

ali SMGS-železnice.

Na področju CIM se določbe tega priročnika lahko uporabljajo, če so bile dogovorjene

med stranko in prevoznikom in med prevozniki. Uporaba tovornega lista CIM/SMGS velja

tudi kot sporazum. V prometu SMGS določila tega priročnika veljajo samo za prometne

povezave, ki so dogovorjene med udeleženci SMGS, ki uporabljajo ta priročnik. Za prevoz

pošiljk mora odpravna železnica SMGS skleniti dogovor s prevoznikom CIM v kraju

ponovne odprave. Predlog za takšen dogovor se predloži najpozneje 7 dni pred začetkom

prevoza oziroma en mesec, če gre za prevoz izredne pošiljke, in sicer za posamezno

prevozno pot in za določeno časovno obdobje. Če železnica SMGS želi uporabiti

poenostavljen železniški tranzitni postopek, mora v odpravi zagotoviti, da bo pri vstopu

pošiljke na EU v tovornem listu naveden podatek o pogodbenem prevozniku in glavnem

zavezancu.


_________________________________________________________________________

Na podlagi določil tega priročnika se tovorni list CIM/SMGS na področju uporabe CIM

uporablja kot tovorni list CIM oziroma na področju uporabe SMGS kot tovorni list SMGS.

To velja tudi pri uporabi tovornega lista CIM/SMGS kot carinskega dokumenta. Z uporabo

skupnega CIM/SMGS tovornega lista se zagotavljajo skrajšani čas potovanja pošiljke in

nižji stroški transporta.

Če se pošiljke morajo ponovno odpraviti med dvema pravnima sistemoma si države

pomagajo z uporabo Priročnika za ponovne odprave CIM/SMGS. Priročnik, ki sem ga

omenila, vsebuje posebna določila za prevoze med državami, ki uporabljajo Enotna pravila

CIM in državami, ki uporabljajo SMGS, s predpostavko, da so pošiljke predmet ponovne

odprave z novo izstavljenim tovornim listom. Posebna določila vsebujejo dovoljenja za

nakladanje različnega blaga, tudi izrednih pošiljk in hitro pokvarljivega blaga, uporabo

nakladalnih propomočkov (prevoznikom CIM ni dovoljeno) ter plačilo stroškov. Države v

katerih se opravlja ponovna odprava so: Bolgarija, Gruzija, Madžarska, Iran, Litva,

Poljska, Romunija, Rusija (Baltijsk), Slovaška in Ukrajina (Holding Slovenske železnice

d.o.o. 2006, povzeto po Priročniku za uporabo tovornega lista CIM/SMGS).


_________________________________________________________________________

PRILOGA 2: Splošni varnostni pogoji za prevoz izrednih pošiljk po železnici

1. Pregled in prevzem izredne pošiljke opravi izvršilni železniški delavec prevoznika, ki je usposobljen za

preglednika vagonov.

2. Pri prevzemu in kontroli sodeluje delavec upravljavca, glede na vrsto in zahtevnost izredne pošiljke.

3. Prevoz z rednimi tovornimi vlaki

4. Prepovedan prevoz ob nakladalnih klančinah, pod previsnimi strehami in pod kontrolnimi nakladalnimi

profili.

5. Na postajah ne smejo biti zasedeni sosednji tiri najmanj 20 m znotraj ločnic.

6. Na postajah ne smejo biti zasedeni sosednji tiri najmanj 30 m znotraj ločnic.

7. Odbijanje, ustavljanje s coklo in spuščanje čez drčo ni dovoljeno.

8. Uvrstitev izredne pošiljke v vlak kot prvo vozilo za vlakovno lokomotivo oziroma za službenim

vagonom.

9. Uvrstitev izredne pošiljke na koncu vlaka pred sklepnim vagonom.

10. Uvrstitev izredne pošiljke kot zadnje vozilo v vlaku.

11. Obvezna ozemljitev izredne pošiljke na elektrificiranih progah.

13. Na vseh postajah prevoz samo po glavnih prevoznih tirih.

14. Prevoz samo podnevi.

15. Pošiljko mora spremljati delavec progovne vzdrževalne stroke upravljavca na svojem progovnem

odseku.

16. Maksimalna hitrost vmax je omejena na …km/h.

17. Vožnja čez kretnice v odklon z zmanjšano hitrostjo vmax 20 km/h.

18. Na postajah z razmikom med osmi sosednjih tirov, manjšim kot 4,5 m, je prepovedano prehitevanje in

križanje na sosednjih tirih; oba sosednja tira morata biti prosta.

19. Po prevozu vlaka odredi stroka za vzdrževanje prog upravljavca pregled proge in objektov.

20. Po prevozu vlaka odredi stroka za vzdrževanje prog upravljavca za pregled zgornjega in spodnjega

ustroja proge.

21. Speljava in zaustavitev vlaka ne sme biti sunkovita (hitra); o tem mora biti strojevodja obveščen z

Nalogom za vožnjo vlaka ali s Splošnim nalogom.

22. Potreben je pregled predorov zaradi nabiranja ledu in odstranitve ledu.

23. Zaradi osebne varnosti je treba o prevozu vlaka s preseženim nakladalnim profilom obvestiti delavce,

ki delajo na progi.

24. Pošiljko mora spremljati do namembne postaje spremljevalec, ki ga določi pošiljatelj.

25. Spremljevalce pošiljk mora prevoznik opozoriti na osebno varnost pri prehodu na elektrificirane proge.

26. Med prevozom na elektrificiranih progah ne sme biti nihče na vagonu, naloženem z izredno pošiljko.

27. Ekscentrično težišče naklada mora biti izravnano s protimaso.

28. Na postajah je treba voziti previdno mimo signalnih stebrov, napajalnikov in drogov za razsvetljavo.

29. Na dvotirni progi se sme prevoz opraviti samo po pravem tiru.

30. Vagon z izredno pošiljko je treba obrniti na obračalnici ali na trikotu.

31. Med vlečno vozilo in vagonom z izredno pošiljko ali železniškim vozilom na lastnih kolesih, je treba

uvrstiti najmanj 6 vmesnih vagonov, katerih masa na dolžinski meter ne presega 3,5 tone.

32. odprava izredne pošiljke skupaj v sestavi enega vlak

33. Izročilni rok je dogovorjen.

34. Obvezna izenačitev potencialov.

35. Pošiljko mora spremljati delavec elektrotehnične stroke prevoznika (nadzira stanje vagona in pošiljke).

36. Pošiljko mora spremljati delavec elektrotehnične stroke upravljavca na svojem odseku.

37. Pošiljko mora spremljati delavec elektrotehnične stroke z motornim vozilom za posebne namene.

38. Dovoljena maksimalna hitrost vlaka vmax 60 km/h

39. Na dvotirni progi se sme prevoz opraviti samo po nepravem tiru.

41. Uvrstitev izredne pošiljke v vlak po prometnem pravilniku.

42. Preverjanje prostega profila proge.

43. Pošiljka mora biti zavarovana proti premaknitvi in nihanju po predpisih o nakladanju.

44. Prepovedano je obračanje pošiljke v smeri vožnje (v trikotu ali na obračalnici).

45. Prevoz s posebnim vlakom.

46. Pri prekoračitvi nakladalnega profila mora biti točka največje prekoračitve označena s črko »N«

Vir: SŽ – Tovorni promet, d.o.o. 2011, Splošni pogoji poslovanja (SPPO), Ljubljana


_________________________________________________________________________

PRILOGA 3: Nalepnica, ki zahteva previden premik in označuje izredno pošiljko


_________________________________________________________________________

PRILOGA 4: Zahteva za prevoz izredne pošiljke


_________________________________________________________________________


_________________________________________________________________________

PRILOGA 5: Vloga za izdelavo pogojev za prevoz izredne pošiljke


_________________________________________________________________________

PRILOGA 6: Tovorni list za mednarodni promet CIM


_________________________________________________________________________


_________________________________________________________________________

PRILOGA 7: Tovorni profil transformatorja (skica)


_________________________________________________________________________

PRILOGA 8: Odrejene omejene hitrosti in druge posebnosti prevoza

transformatorja na kritičnih točkah

Zaradi posebnosti oziroma specifičnosti izredne pošiljke so bile odrejene omejene hitrosti

in druge posebnosti prevoza na kritičnih točkah: mimo vseh peronov na postajah in

postajališčih je bila omejitev hitrosti na 10 km/h; na medpostajnem odseku Ljubljana

Šiška–Ljubljana Črnuče vožnja čez železni most, je bila omejitev na 5 km/h, stacionaža: od

4 + 918 km do 5 + 0,18 km; na medpostajnem odseku Ljubljana Šiška–Ljubljana Črnuče

vožnja čez masivni most, je bila omejitev na 10 km/h, stacionaža: 2 + 642 km; na postaji

Ljubljana Šiška vožnja čez masivni most (Drenikova), je bila omejitev na 10 km/h,

stacionaža: 567 + 354 km; na postaji Ljubljana vožnja čez nadvoz (Dunajska), je bila

omejitev na 10 km/h, stacionaža: 566 + 200 km; na postaji Ljubljana vožnja čez jeklen

nadvoz (Šmartinska), je bila omejitev na 10 km/h, stacionaža: 565 + 0,95 km; na

medpostajnem odseku Ljubljana–Ljubljana Zalog vožnja čez masivni most (Kajuhova), je

bila omejitev na 10 km/h, stacionaža: 563 + 594; na medpostajnem odseku Ljubljana–

Ljubljana Zalog vožnja čez masivni most (križni objekt), je bila omejitev na 10 km/h,

stacionaža: 561 + 271 km; na postaji Ljubljana Zalog vožnja čez jeklen most, je bila

omejitev na 10 km/h, stacionaža: 557 + 225 km; na medpostajnem odseku Litija–Kresnice

je skozi predor Poganek bila omejitev hitrosti na 10 km/h, stacionaža: od 538 + 300 km do

538 + 423 km; na medpostajnem odseku Kresnice–Litija vožnja čez železni most, je bila

omejitev na 10 km/h, stacionaža: od 538 + 019 km; med postajama Sava-Zagorje je bila

obvezna vožnja po nepravem levem tiru; na postaji Zagorje vožnja čez masivni most, je

bila omejitev na 10 km/h, stacionaža: 518 + 871 km; na postaji Trbovlje vožnja čez

masivni most, je bila omejitev na 10 km/h, stacionaža: 514 + 669 km; na medpostajnem

odseku Trbovlje–Hrastnik vožnja skozi predor Ringo, je hitrost bila omejena na 10 km/h,

stacionaža: od 511 + 739 km do 511 + 870 km; na postaji Hrastnik vožnja čez masivni

most, je bila omejitev na 10 km/h, stacionaža: 509 + 853 km; med postajama Zidani Most–

Celje je bila omejitev hitrosti na 30 km/h; na postaji Zidani most je vožnja mimo peronskih

streh potekala s hitrostjo 5 km/h; na postaji Zidani most je čez masivni nadvoz, bila

omejitev na 10 km/h, stacionaža: 502 + 289 km; na medpostajnem odseku Zidani Most–

Rimske Toplice je vožnja čez masivni most bila omejena na 10 km /h, stacionaža: od 507 +

436 km; na medpostajnem odseku Rimske Toplice–Laško je vožnja čez železni most bila


_________________________________________________________________________

omejena na 10 km/h, stacionaža: od 516 + 010 km; na medpostajnem odseku Laško–Celje

je vožnja čez železni most (Savinja) bila omejena na 10 km/h, stacionaža: od 522 + 446

km; na medpostajnem odseku Laško–Celje je vožnja čez masivni most (Voglajna) bila

omejena na 10 km /h, stacionaža: od 526 + 085 km; na medpostajnem odseku Dolga Gora–

Poljčane je bila vožnja skozi predor Lipoglav določena samo po desnem tiru z omejeno

hitrostjo 10 km/h, stacionaža 10 km/h, stacionaža: od 553 + 309 km do 553 + 546 km, med

postajama Dolga Gora–Pragersko je hitrost bila omejena na 30 km/h; na medpostajnem

odseku Slovenska Bistrica–Pragersko je vožnja skozi predor Črešnjevec potekala z

omejitvijo 10 km /h, stacionaža: od 570 + 456 km do 570 + 698 km; na medpostajnem

odseku Maribor Tezno–Maribor je vožnja čez jekleni most (čez most preko reke Drava)

potekala samo po levem, srednjem tiru s hitrostjo 10 km/h in s prepovedanim zaviranjem

ali pospeševanjem! V času prevoza izredne pošiljke so bile prepovedane vse ostale vožnje

čez most, stacionaža: 593 + 078 km do 593 + 296 km; na postaji Maribor je bil dovoljen

prevoz samo po tiru št. 2 in 33 (zaradi gariranja lahko določi SVP Maribor drug tir); na

medpostajnem odseku Maribor–Spiefeld Straß (ÖBB) je bila maksimalna hitrost na 30

km/h; na medpostajnem odseku Pesnica–Maribor je vožnja skozi predor Počehova bila

omejena na 10 km/h, stacionaža: od 596 + 540 km do 597 + 200 km; na odseku Šentilj–

Šentilj d.m. je bila vožnja skozi predor Šentilj omejena na 10 km/h, stacionaža: 608 + 804

km do 609 + 041 km; med Šentiljem d.m. in postajo Spielfeld Straß je preko viadukta

omejitev hitrosti bila na 10 km/h, stacionaža objekta: 259 + 200 km do 259 + 100 km; na

postaji Spielfeld Straß je bila obvezna vožnja po tiru št. 202 z omejeno hitrostjo do 20

km/h (povzeto po dokumentu Brzojavka št. 215).


_________________________________________________________________________

10.4 NASLOV ŠTUDENTA

Lea Vaupotič

Za logom 30

9232 Črenšovci

10.5 KRATEK ŽIVLJENJEPIS

Rojena 2. 4. 1986 v Murski Soboti

Izobrazba:

1993 - 2001 Osnovna šola Franceta Prešerna Črenšovci

2001 - 2006 Ekonomska šola, Murska Sobota

Pridobljen naziv: Ekonomski tehnik

2006 - 2014 Fakulteta za gradbeništvo v Mariboru

Program: Visokošolski, Promet

organizacija prevoza izrednih poŠiljk v mednarodnem ... · iv organizacija prevoza izrednih...

Documents