Četrtek, 22. septembra 2016, št. 184 www.finance.si O

GL

AS

NA

PR

ILO

GA

prave spremembe skrivajo v procesih in lju-deh (oziroma načinih, kako ti delajo). Dob-ra novica je, da se počasi že oblikujejo dob-re prakse, kako v podjetjih minimizirati »bo-lečine« pri prehodu poslovanja v digitalno.

Zavedati se je treba, da je digitalna pre-obrazba nadvse velika sprememba, neka-terim podjetjem dobesedno ruši ustaljene poslovne modele. Prav zato jo je treba za-četi z vrha, brez podpore vodstva podjetja preprosto ni uresničljiva. Izziv je tudi v tem, da mora dejansko biti vseobsežna, torej se-či do vsakega zaposlenega v podjetju. Izgo-vorov, češ da nekateri še vedno lahko delajo »po starem«, v tem primeru ni in ne sme bi-ti, če naj bo preobrazba uspešna tudi v pra-ksi. Ustrezno načrtovanje, koordinacija in tudi IT-arhitektura so temelji, brez katerih ne bo mogoče graditi. Prvi korak je seveda analiza oziroma študija mogočih izboljšav poslovanja in opredelitev nove vrednosti poslovanja. Že ta korak mora zajeti teme-ljit pregled oddelkov in dela zaposlenih.

Snovanje digitalne strategijeKo opravijo pregled IT-okolja, je podjetjem hitro jasno, s kakšnimi kartami vstopajo v igro. Mnogo podjetij danes ne more delati

IKT-informator

Digitalna preobrazba je prioriteta vsakega direktorja informatike Podjetja vseh velikosti in iz vseh pa-nog se danes ubadajo z istim izzivom – kako poskrbeti za digitalno preo-brazbo poslovanja. Večina ima veli-ka pričakovanja, usmerja jih prav v tehnologijo, s katero naj bi radikalno izboljšala poslovanje. Vodstva pod-jetij se zato vse pogosteje obračajo na

oddelek informatike z vprašanjem, kaj se res da storiti.

Naloga ni lahka, posebej v luči vseh gospo-darskih, družbenih in tehnoloških dejavni-kov, ki jih digitalna preobrazba spreminja. Govoričenja je veliko, dokazano učinkovi-tih implementacij in rešitev precej manj.

Direktorji informatike še bolj pod drobnogledomNedavna konferenca CIO Executive Summit ni postregla s kakimi presenetljivimi ugoto-vitvami – direktorji informatike razmišljajo le še oziroma predvsem o digitalni preobraz-bi. Seveda ne zgolj s tehnološke perspektive, saj tisti, ki vedo, kaj delajo, razumejo, da se

Da bo digitalna preobrazba poslovanja uspešna, mora podreti zidove med poslovnimi enotami, oddelki in zaposlenimi

Četrtek, 22. septembra 2016, št. 184 www.finance.si

velikih tehnoloških korakov naprej pred-vsem zaradi starejših sistemov in rešitev, ki na trenutke delujejo kot sidra. Sistemi in aplikacije spoštljive starosti nimajo zgodo-vinske vrednosti, pomenijo pa resne ovire – ne le z vidika nadgradnje poslovanja, tem-več tudi varnosti.

Veliko masla imajo na glavi tudi odločitve iz preteklosti. Zaklepanje tehnologije in po-datkov v nekakšne silose je vodilo v silosno in nepovezano delovanje oddelkov. Komu-nikacija in izmenjava informacij sta bili in sta še vedno slabi. O agilnosti in učinkovi-tosti, kot ju obljublja teorija, ni govora niti ju ni na spregled. Edina možnost, ki ostaja ta-kim okoljem, je podiranje zidov in silosov.

Silosi v glavah zaposlenihS tehnološkega vidika so stvari jasne, ce-lo enostavne. No, prevajanje starih podat-kov in aplikacij na nov imenovalec, skla-den z novimi platformami, utegne biti ne-koliko dražje in časovno potratno, a zdi se, da bo še veliko več dela in finančnih virov treba vložiti v procese in zaposlene. Podjetja pogosto povsem spregledajo, da so desetletja dela v silosni ureditvi pusti-la globoke posledice pri zaposlenih in se

»zapekla« v kulturo podjetja. Prav zato je dejanska digitalno usmerjena preobraz-ba tako zelo boleča.

Rušenje teh zidov in učenje zaposlenih nove kulture je nadvse zahtevno delo. Vsi novim razmeram preprosto niso kos. Ne moremo jim zameriti, lahko pa jih odpus-timo in nadomestimo z drugimi. Prav za-to je pristop od vrha navzdol tako pomem-ben, preprosto vsi zaposleni morajo razu-meti obseg sprememb in njihovo prioriteto.

S tehnološko revizijo do okostnjakovZa direktorja informatike je današnji čas še toliko bolj zahteven. Skupaj s sodelavci mo-ra namreč opraviti temeljit pregled tehno-loških platform v podjetju, tako strojne kot programske opreme (z licencami), omre-žne infrastrukture in tudi partnerskih po-godb, sploh srednje- in dolgoročnih. Ne-katere izmed njih so dobesedno peto ko-lo, odvečne, neučinkovite, celo neuporab-ne, skratka nepotrebne na poti v digitalno. Tehnološka revizija lahko odkrije tudi ka-kšnega okostnjaka v omari, a je nujna, saj jasno pokaže, kaj vse bo treba postoriti gle-de samega IT-okolja in infrastrukture, torej tudi omrežja in varnostnih rešitev.

Seveda se tudi direktorji informati-ke sprašujejo, kaj bo digitalna preobraz-ba prinesla njihovemu podjetju. Števil-ni so prepričani, da bo poskrbela za bolj-šo uporabniško izkušnjo strank, ki bodo trošile več in se pogosteje vračale. Ne na-zadnje digitalna preobrazba res obljublja boljše poznavanje strank, saj jih podjetje avtomatizirano spremlja prek družabnih omrežij, spletnih skupnosti in v navezi z naprednimi analitičnimi orodji tudi ustre-zno obdela. V idealnem primeru jim celo prebere misli.

Kako naj poslovanje postane mobilnoZa številna podjetja se glavno vprašanje di-gitalne preobrazbe glasi, kako naj naše po-slovanje postane mobilno. Lokacijsko in mobilno trženje spreminjata pravila igre, ko gre za novačenje novih strank. V ZDA se je srednje velik motel domislil odlične ideje ter s pomočjo tehnologije (mobilno obveščanje) in podatkov (odpovedani le-ti) začel potnikom, ki so ostali brez zad-njega dnevnega leta, na mobilnike poši-ljati ponudbo prenočišč. To je počel pre-cej učinkoviteje, predvsem pa hitreje kot konkurenčni ponudniki namestitev, re-zultat pa je 375 odstotkov večja zasede-nost zmogljivosti.

Ljudje imamo po dvoje oči in ušes, za-to smo dovzetni za različne oblike analog-ne in digitalne komunikacije. In prav to je eden izmed ciljev projektov digitalne pre-obrazbe – ustvariti strategijo, ki bo stranke ustrezno nagovarjala prek različnih kana-lov oziroma jim pošiljala jasna, a še vedno nadvse personalizirana sporočila.

Ljudje smo se na poplavo spletnih vse-bin in oglasov že privadili, tako v zasebnem kot poslovnem življenju, vemo, kaj nam ustreza in kaj ne, ponudniki izdelkov in storitev pa so tisti, ki morajo ugotoviti, ka-ko nas bodo prepričali. Šteje res predvsem uporabniška izkušnja, ne glede na kanal, prek katerega je dostavljena. Tudi dejstvo, da lahko zdaj podjetja prek različnih zaslo-nov in naprav uporabnika dosežejo tako re-koč povsod, je lahko varljivo. Kdor bo dobil oznako motečega dejavnika, si bo zaprl vsa vrata pri porabniku. In prav zato se dogaja tako široka diferenciacija uporabniških iz-kušenj, saj podjetja preizkušajo, na katere gumbe je treba pritisniti pri posamezniku.

Ni vse v rokah informatikovProjekt prilagoditve poslovnega mode-la za uspešen spopad z digitalnim darvi-nizmom pa ne sloni le na plečih informa-tikov. Njihovi sogovorniki pri usmerjanju in izvajanju digitalne preobrazbe so poleg vodstva pogosto tudi tržniki in kadrovni-ki. Podjetja se morajo obdati ne le z najno-vejšo tehnologijo, temveč tudi s pravimi ljudmi, ki bodo kos novim oblikam dela, in idejami, kako priti do stranke. Povezo-vanje in komunikacija postajata še toliko pomembnejša, saj kljub temu, da vse manj ljudi hodi v fizične trgovine in čaka v vrsti pred prodajnim pultom, izziv, kako v di-gitalnem svetu ohraniti pristen in prepri-čljiv človeški stik, ostaja.

Digitalna preobrazba je prioriteta vsakega direktorja informatike

Da bo digitalna preobrazba poslovanja uspešna, mora podreti zidove med poslovnimi enotami, oddelki in zaposlenimi

An INGRAM MICRO Company

MIKROCOP KONFERENCA 13.četrtek, 20. oktober 2016, Brdo pri Kranju

www.mikrocop.si

PAPER USE TODAY

PAY PER USE TOMORROW

Digitalna preobrazba je nujno zlo, slišimo. Če se je ne greste, bo vaše podjetje propadlo, direktor infor-matike pa bo gotovo ostal brez službe. Znašli se bos-te na napačni strani tako imenovane inovatorjeve dileme. Takšna in podob-na sporočila zadnje mese-ce delijo različni svetoval-ci, vedeži in seveda proda-jalci ter ponudniki rešitev in storitev. Pa vse to drži?

Nekaj vsekakor drži – če hoče-mo ali ne, sodobno poslovanje narekuje zanimive smernice. Vsako podjetje postaja tehno-loško, meje med organizacija-mi, panogami in industrijami pa se pospešeno brišejo. Di-gitalna preobrazba je pravza-prav poslovna preobrazba, in to veliko bolj, kot je tehnološka sprememba. Prah je dvigovala že konec devetdesetih let, pa pred desetletjem. Zdaj jo zno-va »pogrevamo«, žal večino-ma z napačnim(i) razlogom(i). Eden večjih je lakota ponudni-kov rešitev – oddelki IT zaradi zategovanja pasov pač v zad-njih letih niso kupili vsega, kar jim je bilo na voljo. Iz ust sveto-valcev in ponudnikov je sporo-čilo jasno: kupite nove tehnolo-gije in jih uporabite, tako boste ostali konkurenčni.

Kaj pa podjetja, ki zadnja desetletja niso veliko vlagala v tehnologijo – kako je mogoče, da so sploh še na trgu? Samo poglejmo, kaj vse se je v desetle-tjih nabralo v podjetjih – od sis-temov beleženja časa, mainfra-mov, strežnikov, delovnih po-staj, sistemov ERP ... Vse našte-to so začinili še internet, oblak in mobilne rešitve. In to je da-našnja realnost – bazen tehno-logij, ki bolj ali manj posrečeno omogočajo posel.

Zgodovina nas je že naučila, da sprejemanje nujnosti digital-ne preobrazbe ne pomeni, da razgrabimo vse tehnološke no-vosti, ki se jih spomnijo ponu-

dniki. Tak pristop bi lahko pri-merjal z zbiranjem vseh vrst ze-lenjave, njihovim rezanjem in metanjem v lonec. A brez dru-gih sestavin in predvsem ognja ne bomo nikdar sposobni prip-raviti juhe – vsaj ne takšne, ki bi jo kdo želel pojesti. Vsako pod-jetje se mora zato najprej izpra-šati, kaj digitalna oziroma po-slovna preobrazba pomeni nje-mu oziroma zanj.

Vsi niso sposobni prebojnih inovacij. Nič hudega, lahko pa poskrbijo, da bodo na zaostre-ne tržne razmere kar se da dob-ro pripravljena. Saj veste, ko vas lovi medved ali lev, je tre-ba teči vsaj tako hitro, da nis-te zadnji. Podjetja morajo torej najprej razmisliti o spremem-bah ključnih poslovnih pro-cesov in digitalizaciji tistih, ki imajo opraviti z bistvom posla in strankami. Razmisliti mo-rajo, katere poslovne aplika-cije, platforme in druge rešit-ve ustrezajo njihovemu nači-nu dela, kulturi in seveda pro-računu. Ter upoštevati dejstvo, da je treba zadnje tri najverje-tneje korenito spremeniti, če se do zdaj digitalnega poslova-nja niso šli ali pa ga sploh razu-meli. Rešitev s področja digi-talne preobrazbe ni nekaj, kar bi lahko kupil na polici v trgo-vini. Zahteva namreč skrajno personalizacijo, prilagoditi se je treba digitalni prihodnosti.

Direktorji informatike so za-to pogosto zasuti z vprašanji, na katera nimajo (ustreznih) odgo-vorov. Že res, da jim je digitalna preobrazba na pladnju servira-la priložnost, da dokažejo po-membnost IT v sodobnem po-slovanju. A za dober rezultat se bo treba spopasti z izzivi, kot so napredna interakcija s stranka-mi, opolnomočenje zaposlenih, razvoj novih izdelkov in stori-tev. Gre za izzive, ki informati-kom res niso blizu. Treba bo to-rej sodelovati z drugimi »glavca-mi« v podjetju in zunaj njega, se učiti, prilagajati ... Treba se bo spremeniti.

Kaj digitalno poslovanje zares pomeni za IT

UvodnikMiran Vargamiran.varga@finance.si

Urednik priloge: Branko Žnidaršič Tel.: (01) 30 91 526 E-pošta: branko.znidarsic@finance.si Stalna zunanja sodelavca: Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: esad.jakupovic@finance.si Miran VargaTel.: 040 427 333E-pošta: miran.varga@finance.si

Trženje:Boris Savić Tel.: (01) 30 91 534 E-pošta: boris.savic@finance.si Prelom: Finance Lektoriranje: Finance Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

IKT–informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja enkrat na mesec.

Naslednji IKT-informator bo izšel 20. oktobra 2016.

THIN

KST

OCK

16 Oglasna prilOga www.finance.si Četrtek, 22. septembra 2016, št. 184

Oktobra bo v Ljubljani prva konferenca, name-njena testerjem program-ske opreme in strokovnja-kom za DevOps.

Svet je danes dobesedno odvi-sen od programske opreme. Milijoni vrstic programske ko-de upravljajo naše računalni-ke, telefone, energetska omrež-ja, letala, vozila, skoraj karkoli, kar vsaj malo spominja na pa-metno napravo. Kako kakovo-stna oziroma pomanjkljiva je programska koda, nihče toč-no ne ve. Vse pogosteje na lu-knje opozarjajo hekerji, žrtve pa so posamezniki in podjetja.

Testerji – nepogrešljivi člani razvojnih ekipProgramsko kodo je torej tre-ba ne le napisati, temveč tu-di pregledati. Za oboje podje-tja potrebujejo strokovnjake. Medtem ko v manjših podje-

tjih in razvojnih okoljih pregle-de programske kode opravlja-jo kar algoritmi programskih orodij ali pa sami programer-ji, v večjih podjetjih testiranje napisanih vrstic prepuščajo namenskim strokovnjakom. Večja podjetja si pač ne želi-jo niti ne morejo privoščiti, da njihovi poslovni programi ne bi delovali kot obljubljeno, še več, da bi vsebovali resne po-manjkljivosti. V tem poslu od-pustkov ni, izgubljena stranka je bržkone izgubljena za ved-no. Testerji programske opre-me in programske kode so za-to postali nepogrešljivi člani razvojnih ekip, njihovo delo pa vsaj tako pomembno kot delo programerjev samih.

V Ljubljani prvič konferenca Quest for QualityComtrade, največje IT-pod-jetje v Sloveniji, se je odlo-

čilo v Ljubljani organizira-ti prvo mednarodno konfe-renco za DevOps in testiranje programske opreme. Konfe-renca Quest for Quality bo potekala med 13. in 14. okto-brom v Cankarjevem domu. Dvodnevni dogodek, name-njen skupnosti testerjev pro-gramske opreme, bo predvi-doma pritegnil več kot 200 testnih inženirjev in vodij kakovosti, direktorjev kako-vosti in drugih ključnih pa-nožnih strokovnjakov iz re-gije Adriatik, nemško govo-rečih območij, Irske in Velike Britanije. Konferenca je edin-stvena priložnost za posame-znike, zaposlene na področ-jih testiranja same program-ske kode, varnosti in kakovo-sti programske opreme, da izmenjajo mnenja, prikaže-jo svoje projekte in ostane-jo na tekočem z novostmi v panogi.

Nabor tem bo širok, gostje ugledniUdeleženci se bodo seznanili z agilnimi metodami testiranja, koncepti DevOps, avtomatiza-cijo preizkušanja, zagotavlja-njem kakovosti in varnostni-mi rešitvami. Številni preda-vatelji bodo na odru Cankar-jevega doma predstavili svo-je poznavanje panoge, spre-govorili o najnovejših inovaci-jah in trendih ter skupnost te-

sterjev popeljali v ne tako ze-lo oddaljeno prihodnost. Med predavatelji konference Quest for Quality so Joan Wrabetz, tehnološka direktorica podje-tja Quali, Finn Lorbeer, akro-bat kakovosti v podjetju Tho-ughtworks, in Milan Gabor, ustanovitelj in izvršni direk-tor podjetja Viris. Posebni gost konference bo Colin O'Brien, vodja zagotavljanja kakovosti in nadzora sprememb v skupi-

ni Ryanair Labs, ki bo razkril, kako za kakovost programske opreme skrbijo v uspešnem mednarodnem letalskem pre-vozniku Ryanair.

Med konferenco bo organi-zirana tudi okrogla miza z nas-lovom Kako zagotoviti visoko kakovost pri projektih digital-ne preobrazbe, vzporedno s programom pa bosta poteka-li tudi dve strokovni delavnici (Selenium in Junit 5).

Ko se danes za mizo usede-jo vodstvo podjetja in vod-ja informatike, je pogos-to prva točka pogovora di-gitalna preobrazba. Izme-njavi mnenj in predlogov pogosto sledi zavijanje z očmi – na obeh straneh. Razkrivamo tri področja, kjer lahko oddelek infor-matike poskrbi za manj bo-lečo digitalizacijo poslo-vanja.

Poslovneži so letos skorajda ob-sedeni z besedni zvezo digital-na preobrazba, kot nalogo pri razvoju poslovanja jo skoraj vsi postavljajo na prvo mesto. Raz-iskave kažejo, da ne gre le za še enega v vrsti trendov, na kate-rega bi lahko po dveh ali treh le-tih povsem pozabili. Digitalne preobrazbe se podjetja bojijo, pogosto povsem upravičeno. Dve tretjini izvršnih direktor-jev po svetu sta prepričani, da utegne njihovo podjetje do le-ta 2020 izgubiti konkurenčne

prednosti, če poslovanja ne bo intenzivno digitaliziralo.

Veliko priložnosti, a tudi pastiA sam vidik digitalizacije poslo-vanja je v očeh različnih ljudi vi-deti povsem različno. Direktor-ji podjetij želijo od direktorja informatike slišati opredelitev digitalne preobrazbe pogos-to že prvo minuto po začetku sestanka. Pozabljajo pa, da se poslovanje podjetij digitalizi-ra že desetletja, vse od upora-be prvega računalnika za ob-delavo poslovne transakcije. A danes je položaj občutno kom-pleksnejši, tehnologije v podje-tjih je več, zaposleni jo različno uporabljajo.

Spremembam, ki jih ob-ljublja nadaljnja digitalizacija, ni videti konca. Digitalnih pri-ložnosti je ogromno, veliko je tudi pasti. Zanimivo je, da tri najpogostejše pasti digitaliza-cije poslovanja sploh nimajo opraviti s tehnologijo. Podjetja

se spotikajo predvsem ob orga-nizacijske in vodstvene izzive. A to je hkrati tudi priložnost za oddelek informatike, da jim po-nudi roko in rešitve, s katerimi bodo lažje krmarili v digital-nem svetu.

Zmanjševanje tveganj

1 Podjetja se danes kot hu-dič križa bojijo »uberiza-cije« svoje panoge in po-slovnih modelov. Uber

se vsaki panogi ne bo zgodil čez noč, je pa res, da spremembe prihajajo hitreje, kot bi si pod-jetja želela. Se pa morajo zave-dati grožnje podjetij, ki v njiho-vo panogo vstopajo z jasno di-gitalno agendo. Zagonska pod-jetja marsikje prevzemajo naj-bolj privlačne dele verige vred-nosti, kar ima za posledico oči-tno erozijo marž in zaslužkov. In medtem ko se vodstvo pod-jetja ukvarja s strahom pred digitalnim, trpi prilagajanje poslovanja novim razmeram.

Svojevrsten izziv je tudi kore-nito spreminjanje navad po-rabnikov. Kako bo videti posel v prihodnje, ko se bodo stran-ke navadile dolgoročno eko-nomsko nevzdržnih ravni sto-ritev ob nizkih cenah, ki jih do-segajo le zagonska podjetja – si sploh upamo pomisliti na to?

Direktor informatike lahko vodstvu podjetja predstavi teh-nološke priložnosti in možnos-ti za digitalizacijo poslovanja. Prav tako lahko tehnološke re-šitve pomagajo pri analizi po-slovnih tveganj in pričakovanj kupcev oziroma uporabnikov ter sprejemanju boljših poslov-nih odločitev.

Preobrazba ni le tehnološka sprememba, je predvsem poslovna

2 Direktorji podjetij di-gitalno preobrazbo še vedno povezujejo predvsem s tehnolo-

škimi spremembami in manj z

organizacijskimi ter procesni-mi, ki jih ta v resnici zadeva. Podjetja, ki so se že resno loti-la digitalne preobrazbe, ugo-tavljajo, da celo zaposleni po-menijo resno težavo, saj neka-teri izražajo velik odpor do no-vih metod dela in poslovanja.

Oddelek IT lahko drugim oddelkom pomaga pri snova-nju načrtov in projektnem de-lu, saj razume pojme, kot so arhitektura, upravljanje spre-memb, podpora uporabni-kov ... Ti pa so, v bolj poslovni in procesni obliki, zdaj eni iz-med temeljnih gradnikov pre-obrazbe poslovanja. Informati-ki lahko druge zaposlene nauči-jo »brati in razumeti« podatke, dela z naprednimi poslovnimi rešitvami in podobno.

Digitalizacija ni samostojen projekt

3 Digitalizacija poslova-nja ne more biti le še eden v vrsti projektov z omejenimi cilji in od-

govornostmi. Gre za projekt, ki zadeva (in obsega) vse zaposle-ne v podjetju. Strokovnjaki za-to svetujejo, da podjetja obli-kujejo digitalni svet, ki pripra-vi digitalno strategijo, bolj kot obstoječi direktorji posame-znih področij/oddelkov pa se za nadzor izvajanja digitalne preobrazbe zdi primeren na-menski človek – direktor digi-talnega (CDO). Njegova skrb je spremljanje napredka digita-lizacije po korakih, odpravlja-nje kompleksnosti in posluša-nje vseh oddelkov, kako lahko digitalizacija pomaga delu za-poslenih.

Direktor informatike mora vodstvo podjetja prepričati, da je digitalna preobrazba odgo-vornost in poslanstvo vseh di-rektorjev v podjetju. Oddelek IT pa lahko poskrbi za temelji-to obveščanje vseh deležnikov o tem, kako napreduje digitali-zacija in kakšne so njihove na-loge, ter poročanje o stopnji nji-hove opravljenosti.

Kako za kakovost programske opreme skrbijo na Ryanairu

Informatiki lahko poskrbijo za manj bolečo digitalizacijo poslovanja

Os

eb

ni A

rh

iv "Colin O'Brien, vodja zagotavljanja kakovosti in nadzora sprememb v skupini Ryanair Labs,

bo poseben gost in predavatelj na konferenci Quest for Quality.

IKT-InformaTor 17www.finance.si Četrtek, 22. septembra 2016, št. 184

Tehnologijam v poslovnih okoljih ni videti konca. Njihova hitra rast pome­ni breme za oddelke IT in skrbnike posameznih področij. Jernej Vodopi­vec, predprodajni inženir v podjetju RRC, nam je pojasnil, zakaj in kako upravljati sodobna omrežja in vanj povezane naprave. Za varnost gre.

" Računalniška omrežja pogosto pri­merjamo s hrbtenico. Ta primerjava še vedno drži?Primerjava drži kot pribita, danes še celo veliko bolj kot v preteklosti. Brez povezlji-vosti v omrežja – žična, brezžična, fiksna, mobilna ali virtualna – nobena od naprav, ki jih nosimo s seboj ali imamo v poslovnih prostorih, ter aplikacije na njih preprosto ne bi delovale. Skoraj vse je danes poveza-no, bodisi v oblak bodisi lokalni strežnik. Prek takšnega ali drugačnega omrežja.

" Kaj bi torej danes podjetja morala ve­deti, ko se odločajo za prenovo ali nad­gradnjo svojega omrežja?Predvsem to, da naj bo omrežje kos vsem današnjim zahtevam in čim več izzivom v prihodnosti. Če se bodo odločevalci pred nabavo rešitve posvetovali še z oddelkom informatike, se bo med zahtevami znašla tudi enostavnost namestitve, upravljanja in vzdrževanja, in to pred morebitnimi pri-hranki pri nabavni ceni. Ti lahko izpuhtijo že ob prvi težavi ali pa celo ob implementa-ciji. Dobrih in visoko integriranih rešitev, prijaznih do ljudi, ki z njimi dejansko dela-jo in zanje skrbijo, je danes malo.

" Pa je kakovost omrežne rešitve res ta­ko pomembna? Menda na tem področ­ju veljajo neki standardi, ki se jih mora­jo proizvajalci držati.V sodobnem svetu se po omrežju ne pre-takajo samo datoteke, temveč je od njega odvisnih cel kup drugih sistemov, aplika-cij in storitev. Podjetja so že skoraj v celo-ti prišla na IP-telefonijo, na poslovnem

omrežju so pogosto videonadzorni siste-mi, alarmi, prav tako zaposleni prek nje-ga dostopamo do vseh aplikacij in storitev v oblaku. Ko v enačbo dodate še vse mo-bilne naprave, je jasno, da to ni več igra(č-ka), sploh ne z vidika zagotavljanja zane-sljivosti delovanja in upravljanja. Veste, kako se počuti sistemski skrbnik, če v po-nedeljek zjutraj 20 ali pa 100 ljudi v pod-jetju ne more nič delati, ker je nekaj naro-be z omrežjem, on pa mora napako šele najti in potem tudi odpraviti?

" Katero omrežno rešitev torej izbrati za miren spanec?Odločitev je odvisna od posameznega podjetja. Sam prisegam na rešitev Cisco Meraki, saj je visoko integrirana in na enem mestu omogoča upravljanje omrež-ja na vseh ravneh kot tudi vanj prijavlje-nih naprav. Obenem je upravljanje mo-bilnih naprav, dokler je njihovo število manjše od sto, celo brezplačno. Omenje-

na rešitev je tudi razmeroma nezahtevna z vidika implementacije in podjetju po-nuja številne poslovne koristi, ki izvirajo iz upravljanja omrežja in nanj povezanih sistemov ter naprav na enem mestu. Nič čudnega, da ji zaupa že več kot 130 tisoč podjetij po svetu.

" Eden glavnih dejavnikov izbire omrež ne rešitve je tudi varnostni vi­dik. Je tu pričakovati kakšne razpoke?Cisco je eden največjih ponudnikov var-nostnih rešitev na svetu, v rešitev Meraki so vgrajeni številni varnostni mehanizmi, ki skrbijo, da nepridipravi ostanejo zunaj omrežja. Podjetja pri rešitvah, ki izkori-ščajo tudi tehnologije računalništva v ob-laku, pogosto dvomijo o zagotavljanju ab-solutne varnosti, a Meraki ima to odlično urejeno. Vse komunikacije so močno kripti-rane (šifrirane), obenem pa noben lokalni podatek nikoli ne zapusti omrežja stranke – do oblaka se prenašajo le kontrolni in sta-tistični podatki.

" Ima Cisco Meraki v vaših očeh kakšno resno pomanjkljivost?Resno? Ne. Sicer pa si želim, da bi uredil omrežna okolja čim večjega števila doma-čih podjetij in jim pomagal pri zaneslji-vem e-poslovanju, povezanem v računal-niške oblake.

Oblak. Omrežje. Pamet. Meraki.I n T E rVJ U:

"Jernej Vodopivec, predprodajni inženir v podjetju RRC

Poznate prednosti rešitve Cisco Meraki?Cisco Meraki rešitev je zasnovana za upravljanje iz oblaka. Omogoča edinstven nadzor in centralizirano upravljanje omrežja z malo vloženega truda in res nizkimi stroški postavitve. Ponuja možnost upravljanja celotnega sistema prek spletnega brskalnika in to od kjerkoli in kadarkoli na svetu.

Cisco Meraki rešitev je zasnovana na najnaprednejši tehnologiji.

Naprave Cisco Meraki se varno in samodejno povežejo z oblakom in že delujejo.

Prek spleta imate popoln pregled in nadzor nad vašim celotnim omrežjem. Konfigurirate lahko na tisoče naprav, zaganjate diagnostiko ali ustvarjate poročila – vse to z le nekaj kliki.

Opravila, kot so optimizacija frekvenc in konfiguracija omrežij VPN, so avtomatizirana prek oblaka. Posodabljanje strojno-programske opreme in podpisovanje aplikacij pa neopazno potekajo prek spleta.

Dodatne informacije na voljo na www.meraki.si

MerakiAn INGRAM MICRO Company

Jernej Vodopivec o upravljanju sodobnih omrežij

Podjetja pri rešitvah, ki izkori­ščajo tudi tehnologije računal­ništva v oblaku, pogosto dvomi­jo o absolutni varnosti, a Meraki ima to odlično urejeno.

Zmožnost povezovanja sistema ERP z vsemi mož­nimi aplikacijami, infor­macijskimi sistemi ter s stroji in napravami bo od­ločilna za vsako podjetje, ki bo hotelo zgraditi svo­jo zgodbo na digitalizira­nem trgu.

Digitalizacija odpira povsem nove oblike ponudbe izdel-kov in storitev. Kupci namreč pričakujejo čim bolj individu-alizirane in storitveno usmer-jene izdelke. Takšne pametne izdelke lahko proizvajajo le pametne tovarne s pametni-mi oskrbovalnimi verigami.

Zlivanje poslovnega in proizvodnega sistema»Industrija 4.0 gradi odziv-nost in učinkovitost na ho-rizontalnem povezovanju vrednostne verige ter verti-kalnem povezovanju poslov-nih in proizvodih sistemov. Pravzaprav po eni strani pri-haja do zlivanja funkcional-nosti poslovnega in proizvo-dnega sistema, po drugi pa se na poslovni informacijski sistem priklaplja veliko apli-kacij,« je povedal Tomaž Du-lar, poslovni svetovalec v pod-jetju MIT informatika.

Gonilo nove industrijske revolucije so podatki, ki jih na strani kupca ustvarja internet storitev, na strani proizvodnje in oskrbovalne verige pa in-ternet stvari. Proizvodni sis-temi ob tem postajajo vse bolj razdrobljeni, saj se proizvo-dnja in tudi poslovne funkcije obvladujejo vse bolj podrobno. Manjše enote se poleg tega lah-

ko precej hitreje prilagajajo in lokalno optimizirajo.

Povezujemo senzor in poslovni učinek»Medtem ko smo prej pove-zovali MES in ERP ali pa stroj in MES, zdaj povezujemo sen-

zor in poslovni učinek. Zdaj gledamo, kako neki parame-ter ali splet parametrov vpliva na poslovanje. Internet stvari lahko povežemo z masovnimi podatki in strojnim učenjem, kar omogoča, da se v procesu ponavljajo tisti vzorci oziroma spleti okoliščin, ki so dali do-ber rezultat,« je razložil mag. Domen Ocepek, vodja razvoja

in programa KOPA ERP v pod-jetju Kopa.

Z vidika načrtovanja in nad-zora tako proizvodnje kot po-slovanja bo za podjetja v no-vi industrijski revoluciji od-ločilna zmožnost povezova-nja sistemov in standardizira-na samodejna komunikacija, ki bo omogočala združevanje takšnih enot v vseobsegajoče omrežje.

Od kupca do strojaZ digitalizacijo, ki gradi vir-tualne tovarne, kupci s svo-jimi zahtevami neposredno vstopajo v proizvodno halo. Ne samo, da vidijo potek proizvo-

dnje njihovega naročila, tudi drugi viri, ki se porabljajo v ce-lotni oskrbovalni verigi, mora-jo biti vidni in popolnoma pre-gledni z vidika razpoložljivos-ti. Kupec namreč želi do zad-njega vplivati na lastnosti iz-delka, jasno, ob dobavi na do-govorjeni rok. Zato postaja me-ja med sistemi ERP in MES vse bolj zabrisana, saj se poslovna

raven precej bolj vključuje v sa-mo proizvodnjo.

»Pomembna je tudi dvo-smernost, torej ne samo, da kupec naroči, ampak da vmes v procesu še komunicira s sis-temom, dobi neke vmesne meritve, se odloči, kako bo proces nadaljeval. Ko kupec naroči, dobi ERP-naročilo, MES ga začne spremljati in vrača sporočila. Kupec je ta-ko obveščen, kaj naj se stori v določenem primeru,« je pou-daril Ocepek.

ERP dobiva družbo številnih aplikacijTudi v digitalizaciji sistem ERP ostaja osrednje živčevje poslovnega sistema in vir te-meljnih podatkov, vendar se pojavlja ogromno novih apli-kacij, ki te podatke uporablja-jo oziroma jih zanj tudi proi-zvajajo.

Kupci v ERP in MES ne vsto-pajo neposredno, ampak prek tako imenovanih mikro API. Gre za standardne povezo-valne vmesnike, s katerimi je možno oblikovati aplikacije, ki omogočajo nove storitve za kupce, dobavitelje in zaposle-ne. »Prav ta storitveni vidik je danes gonilo digitalizacije,« je še povedal Dular.

Kupci s svojimi zahtevami vstopajo v proizvodno halo

Thin

ksT

ock

Domen Ocepek, vodja razvoja in programa KOPA ERP v podjetju Kopa:Medtem ko smo prej povezovali MES in ERP ali pa stroj in MES, zdaj povezujemo senzor in poslovni učinek. Zdaj gledamo, kako neki parameter ali splet parametrov vpliva na poslovanje.

Tomaž Dular, poslovni svetovalec v podjetju MIT informatika:Po eni strani prihaja do zlivanja funkcionalnosti poslovnega in proizvodnega sistema, po drugi pa se na poslovni informacijski sistem priklaplja veliko aplikacij.

18 Oglasna prilOga www.finance.si Četrtek, 22. septembra 2016, št. 184

Navedeni so naziv in opis, orga-nizator, kraj, datum in mesto do-godka ter spletna stran za doda-tne informacije.

"OpenWeek, Teden inovativ-nosti mladih, OpenLab Kranj, Kranj, 26.–30. septembra, OpenLab (Koroška cesta 19) (www.openlab.si)

"SRC Študentska akademija, tehnična predavanja in delavni-ce za študente višjih letnikov ra-čunalniške smeri, SRC, 27.–29. septembra in 25.–27. oktobra, Izobraževalni center SRC (www.src.si)

"18. tehnološka konferen-ca Smart Com Dan odprtih vrat, Smart Com, Ljubljana, 28. septembra, Austria Trend Hotel (www.smart-com.si/dov18)

"Šola IIBA poslovnih pristo-pov, dogodek; za CIO, razvijalce, podatkovne analitike, projektne vodje in lastnike procesov, IIBA Slovenia Chapter, Ljubljana,

29. septembra, Sputnik (slove-nia.iiba.org/sl/iiba-sola)

"MobilityDay 2016, 10. konfe-renca za regijske profesionalce iz sveta mobilnih tehnologij in re-šitev, Citus & Mobendo, Zagreb, 29. septembra, Hotel Antunović (www.mobilityday.com)

"HospITal days 2016, 4. po-slovno-tehnološka konferenca na temo IT in zdravja, Zagreb, 29. in 30. septembra, Hypo Cen-tar (www.hospital.in2.hr)

"CSX delavnica, strokovni do-godek s področja revidiranja in-formacijskih sistemov, ISACA, Ljubljana, 30. septembra, Hotel M (www.isaca.si)

"CIO Summit Europe 2016, 13. evropska konferenca direk-torjev IT o aktualnih vprašanjih IT in poslovanja, GDS Internatio-nal, Dublin, 3.–5. oktobra, The Powerscourt Hotel (www.cio- summiteurope.com)

"1. konferenca za izzive vo-denja, tveganj, varnosti in revizije IKT, strokovni dogo-

dek s primeri revidiranja razvo-ja informacijskih rešitev, ISACA, Ljubljana, 4. oktobra, Hotel M (www.isaca.si)

"Mrežologija (Network+), te-čaj, namenjen IT-strokovnja-kom, ki potrebujejo znanje o teh-nologijah LAN in WAN ali certifi-kat Network+, Housing Co., Lju-bljana, 4.–16. oktobra, učilnica podjetja (www.housing.si)

"Horizont 2016 (Accelera-ting Forward), letna konferen-ca strokovnjakov in uporabni-kov tehnologij Hewlett-Packard, Hewlett Packard Enterprise, Lju-bljana, 6. oktobra, Grand ho-tel Union

"Povezovanje je nov vir doda-ne vrednosti, 10. tradicional-ni strokovni posvet podjetja, MIT informatika, Zgornji Br-nik, 6. oktobra, Dvor Jezeršek (http://mit-ing.si)

"Zanesljive odločitve, 7. kon-ferenca na temo vpeljave napre-dnih sistemov obdelave podat-kov, Marmis, Brdo pri Kranju, 6.

K O l E Da r D O g O D K OV: O D 2 3 . s E p t E m b r a D O 2 6 . O K t O b r a

ADD je eno najbolj »vro-čih« domačih podjetij v panogi IKT. Generalnega direktorja Staneta Kaste-lica in direktorja poslov-nih rešitev Andreja Hu-doklina smo povpraša-li, kateri veter žene njiho-va jadra.

" Podjetje ADD je prejelo priznanje Microsoftov par-tner leta 2016. Kaj vam pri-znanje pomeni?Kastelic: Predvsem nam po-meni potrditev, da na področ-jih, kjer sodelujemo z Microsof-tom, delamo dobro in uresni-čujemo skupne cilje. Meni in sodelavcem pomeni tudi do-datno odgovornost in spodbu-do v prihodnje.

" S čim ste najbolj prepriča-li slovensko podružnico ve-likana iz sveta programske opreme?Kastelic: Navedel bom ar-gument, ki ga je ob pode-litvi priznanja zapisal Ro-bert Trnovec, generalni di-rektor Microsofta Slovenija: »ADD si je nagrado letos pri-služil z izjemnim prizade-vanjem za možnosti, kako strankam pomagati pri nji-hovi digitalni transformaci-ji. Vse leto smo bili priča nji-hovemu nenehnemu strme-nju po več in bolje, zato je na-grada več kot upravičena.« Gavriella Schuster, direktori-ca Worldwide Partner Group iz korporacije Microsoft, pa je dodala, da je družba ADD izvrsten primer Microsofto-vega partnerskega podjetja,

pri katerem se kaže nadarje-nost pri zagotavljanju inova-tivnih rešitev, ki pripomore-jo k preobrazbi podjetij.

" Vam bo Microsoftovo pri-znanje partner leta odprlo tudi kakšna nova vrata?Kastelic: ADD že zdaj deluje v mnogih državah EU in zu-naj nje. Priznanje je družba prejela v obdobju, ko ravno prodira na tuje trge in hkra-ti krepi ponudbo storitev v Sloveniji.

" V kateri smeri načrtujete prihodnji razvoj poslovanja?Kastelic: Naš razvoj bo še ved-no temeljil na podpori in inova-tivnih rešitvah za podjetja vseh velikosti in za javni sektor. Vlaga-li bomo v razvoj dobrih praks in rešitev, ki bodo pomagale podje-tjem pri njihovem poslovanju in preobrazbi, ki jih prinaša digita-lizacija družbe.

" Eno glavnih področij vaše-ga poslovanja so rešitve na področju BI/CPM. Kakšen je trenutni položaj na tem po-dročju na domačem trgu?Hudoklin: Vsako podjetje ozi-roma organizacija uporablja različne rešitve na omenje-nem področju. Opažamo, da podjetja uvedejo določena orodja za analitiko in poro-čanje, ki jim prikazujejo do-ločena stanja oziroma infor-macije, redkeje pa uvedejo ce-lostne rešitve. Predvsem re-šitve CPM (Corporate Perfor-mance Management, op. a.), ki bi postale del njihovih po-slovnih procesov in imele po-memben vpliv na njihovo de-lovanje. Torej rešitve, ki ne ka-žejo zgolj končni rezultat, am-pak so tudi del informacije. Vsekakor pa so domača pod-jetja na pravi poti, saj že pre-morejo osnove za postavitev celostne rešitve.

" Je govor o generičnih rešit-vah, ki jih lahko vpelje vsako podjetje?Hudoklin: Generične re-šitve seveda obstajajo, am-pak prav to pelje v smeri delnih rešitev, ki so ome-jene in ne omogočajo ce-lostne integracije v poslov-ne procese. Vseh 18 let, od-kar delujemo na področju BI/CPM, verjamemo v pri-lagojene rešitve, saj le tako lahko pridemo do ustvar-janja dodane vrednosti in konkurenčne prednosti. Po meri poslovanja pod-jetja uvedena rešitev z na-tančno določenimi proce-si je prava stvar. Hkrati je tudi vloga ponudnika, da poleg tehnologije stranki prinese predvsem znanje in izkušnje. Takšne, ki iz-hajajo iz različnih panog – od malih podjetij do sve-tovnih korporacij.

" Za lažje razumevanje – nam to lahko ponazorite s primerom?Hudoklin: Vzemimo današnje načrtovanje nabave in proda-je, ki sta ključna dela poslovanja vsakega podjetja, ki se ukvarja z distribucijo oziroma prodajo izdelkov. Dejstvo je, da kakovo-stno načrtovanje že dolgo ni več preprosto. Poleg iskanja ravno-težja med vhodnimi in izhodni-mi stroški je treba v kalkulacijo dobičkonosnosti izdelkov doda-ti tudi posebnosti kupcev in do-baviteljev. Za najboljšo izbiro ar-tiklov in določanje popustov ter ugodnosti kupcem je torej odlo-čilna povezava nabavne in pro-dajne strani, ki ustvari ustrezen pregled.

" Povezovanje oddelkov, to-rej, in zaposlenih ...Hudoklin: Nabavna in prodajna stran praviloma ne komunicirata dovolj in tako ne izkoristita poten-

ciala, ki ga tako sodelovanje pri-naša. Vsaka od strani se lahko do-govori za različne bonuse, ki pri-našajo ugodnosti, a ker ni upošte-van skupni učinek, se lahko zgo-di, da na prvi pogled dobri pogo-ji prinašajo izgubo. Pomembno pa je, da je podjetje sposobno vse te dogovore v vsakem trenutku projicirati v prihodnost in vide-ti končno sliko. S komunikacijo se doseže lažje usklajevanje med ponudbo in povpraševanjem, po-sledično pa se podjetje lahko še pravočasno izogne kopičenju iz-delkov, ki jih mora nato prodati z minimalnim zaslužkom. Ena od prednosti je tudi, da ima podje-tje enostaven pregled nad dobič-konosnostjo posameznega doba-vitelja, njegovih izdelkov ter toč-nostjo dobav in tako ustvari po-gajalsko prednost.

" Gre mar le za natančnejšo izbiro izdelkov in doseganje popustov?

Vlagamo v dobre prakse in inovativne rešitve

INTERVJU: Stane Kastelic in Andrej Hudoklin o vzrokih uspešnega poslovanja podjetja ADD

Podjetja uvedejo določena orodja za analitiko in poročanje, ki jim prikazujejo določene informacije, redkeje pa vpeljejo celostne rešitve.

"Andrej Hudoklin, direktor poslovnih rešitev v ADD

Vlagali bomo v razvoj dobrih praks in rešitev, ki bodo pomagale podjetjem pri preobrazbi, ki jih prinaša digitalizacija družbe.

"Stane Kastelic, generalni direktor ADD

IKT-InformaTor 19www.finance.si Četrtek, 22. septembra 2016, št. 184

Nova serija večopravilnih naprav Kyocera TASKalfa se lahko pohvali z inovativno tehnologijo barvnega izpisa, ki poslovnim dokumentom vdihne dodatno kakovost.

Tiskanje v barvah je sprva ve-ljalo za razvado poslovnih upo-rabnikov, a se navade v poslov-nih okoljih spreminjajo. Čeprav so podjetja najprej povpraševa-la predvsem po cenovno dosto-pnejših barvnih tiskalnikih in večopravilnih napravah, danes iščejo kakovosten barvni izpis.

Nova generacija z novimi tonerjiSeptembra je japonski proizva-jalec tiskalniških rešitev Kyoce-ra predstavil novo generaci-jo tiskalnikov in večopravilnih naprav znamke TASKalfa, s ka-terimi nagovarja zahtevnejša poslovna okolja. Nove naprave se lahko pohvalijo s povsem no-vimi tonerji. Ti so optimizirani za tiskanje v barvah, zato dajejo možnost tiskanja širšega spek-tra barv, kar je še posebej dob-ro vidno v primeru natisnjenih slik in fotografij – te imajo precej večjo globino.

Natančnejši barvni nanosV primerjavi s standardnimi tonerji je barvni nanos na-tančnejši, rezultat pa bolj ho-mogen barvni sloj, ki zagota-vlja enakomeren odboj svetlo-be. Natisnjene barve so bolj ži-ve in bleščeče. Barve v tonerjih so prilagojene uporabi v zelo hi-trih barvnih tiskalnikih – topijo se pri nižjih temperaturah, za-to je tudi čas ogrevanja naprav občutno krajši, poraba električ-ne energije pa manjša. Superi-orna kakovost izpisov tako ne plačuje davka pri porabi in hi-trosti. Medtem ko morajo kon-kurenčni izdelki pri barvnem tisku upočasniti hitrost tiska-

nja, zmore TASKalfa 6052ci v ločljivosti 1.200 x 1.200 dpi z dvobitno globino (ekvivalen-tno 4.800 x 1.200 dpi) tiskati s polno hitrostjo – in sicer do 60 barvnih strani na minuto.

Barve po okusu grafičnih oblikovalcev in inženirjevNaprave TASKalfa 3252ci, 4052ci, 5052ci in 6052ci je možno nadgraditi z dodatnim krmilnikom Fiery, ki v kombi-

naciji s profesionalnim nači-nom upravljanja barv na osno-vi profilov ICC, omogoča izpi-sovanje barvnih dokumentov na še višji ravni. Na papirju na-tisnjene barve so torej enake tistim, ki jih uporabnik vidi na zaslonu. Tega dejstva so poleg grafičnih oblikovalcev veseli predvsem v oddelkih trženja in prodaje pa tudi inženirji, saj so njihova gradiva takoj videti precej bolje.

Nove naprave TASKalfa so opremljene s prilagodlji-vimi možnostmi ravnanja s papirjem, kos so medijem formata od A6R do SRA3 go-stote med 52 in 300 grami na kvadratni meter. Po za-slugi povečanih zmožnosti tiskanja lahko natisnejo do-kumente formata A3 do ro-ba, kar še poenostavi tiska-nje brošur in drugih zahtev-nejših tiskovin.

OSREDOTOČITE SE NA NAJPOMEMBNEJŠE:

BRILJANTNE BARVE! Nova serija večopravilnih naprav TASKalfa z inovativno tehnologijo barv

Odkrijte barve, ob katerih vse ostalo zbledi - z novo serijo TASKalfa 6052ci, ki dosega standarde profesionalcev in najzahtevnejših uporabnikov. Po zaslugi inovativne tehnologije tonerjev in visoke ločljivosti, boste izkusili najbolj žive barve in ostre slike.

Za več informacij obiščite kyocera.xenon-forte.siKYOCERA Document Solutions Inc. – www.kyoceradocumentsolutions.comKYOCERA Document Solutions Europe B.V. – www.kyoceradocumentsolutions.si

Kyocera_Print_Ad_Master_129x179_Finance.indd 1 19.9.2016 10:24:06

K o L E Da r D o G o D K oV: o D 2 3 . s E p T E m b r a D o 2 6 . o K T o b r aoktobra, Kongresni center Brdo (www.zanesljiveodlocitve.si)

"SIRikt 2016, 10. mednarodna konferenca splet izobraževa-nja in raziskovanja z IKT, Za-vod RS za šolstvo, Arnes in Cen-ter RS za poklicno izobraževa-nje, Kranjska Gora, 6. in 7. okto-bra (www.sirikt.si)

" Informacijska družba 2015, 18. mednarodna konferenca ko-gnitivne znanosti, Institut Jože-fa Stefana, Ljubljana, 10.–14. ok-tobra, Institut Jožefa Stefana (is.ijs.si)

"8. konferenca Mikrografije, dogodek na temo elektronske hrambe dokumentov, Ljublja-na, 12. oktobra, Austria Trend Hotel (www.konferenca-mi-krografija.si)

"Zajtrk prvakov: MicroStrate-gy – Best BI platform, CRMT, Lju-bljana, 13. oktobra, TP Ljubljana Brdo (www.crmt.com)

" Infosek Expo 2016, 11. sodo- bni B2B-sejem informacijske var-nosti, Ljubljana, 13. oktobra,

Gospodarsko razstavišče (www.palsit.com)

"DevOps in testiranje pro-gramske opreme, dvodnev-ni dogodek za skupnost tester-jev programske opreme iz regije Adriatik, nemško govorečih ob-močij, Irske in Velike Britanije, Comtrade, Ljubljana, 13.–18. ok-tobra, Cankarjev dom (quest- forquality.eu)

"SIOUG 2016, 21. strokovno sre-čanje uporabnikov programske opreme Oracle, skupaj s konfe-renco JavaSI 16, SIOUG, Porto-rož, 17. in 18. oktobra, LifeClass Hotel (www.sioug.si)

"Sinergija 2016, poslovno-teh-nološka konferenca uporabni-kov Microsoftove programske opreme, Microsoft Srbija, Be-ograd, 17.–19. oktobra, Hotel Crowne Plaza (www.mssinergi-ja.net)

"VMworld Europe 2016, evrop-ska konferenca o virtualizaciji in oblaku, VMware, Barcelona, 17.–20. oktobra, Fira de Barcelo-

na Gran Via (www.vmworld2016.org)

"13. Mikrocop konferenca o brezpapirnem poslovanju, Brdo pri Kranju, 20. oktobra, Kongresni center Brdo (www.mi-krocop.si)

"Zagreb AV Show, mednaro-dna prireditev novosti in tren-dov v svetu uporabniške elek-tronike, Zagreb, 21.–23. okto-bra, Hotel Sheraton Zagreb (www.zgavshow.com)

"Varnost informacijskih siste-mov z organizacijskega vidika, zgoščen tečaj o osnovah informa-cijske varnosti, Housing Co., Lju-bljana, 24.–30. oktobra, učilnica podjetja (www.housing.si)

"16. ICV kontroling konferen-ca, trendi in novosti v kontrolin-gu, CRMT, Ljubljana, 25. okto-bra, Austria Trend hotel (www.kontroling.si)

"F5 Adriatic Roadshow 2016, brezplačen dogodek, Veracomp, Postojna, 26. oktobra, hotel Jama (www.veracompadria.com)

Inovativna tehnologija barvnega tiska

" Ta mesec je japonski proizvajalec tiskalniških rešitev Kyocera predstavil novo generacijo tiskalnikov in večopravilnih naprav TASKalfa.

Vlagamo v dobre prakse in inovativne rešitve

INTERVJU: Stane Kastelic in Andrej Hudoklin o vzrokih uspešnega poslovanja podjetja ADD

Hudoklin: Na trgu se pojavlja precej konkurenčnih in soro-dnih izdelkov tistim, ki jih ima podjetje že v svojem naboru, vprašanje pa je, ali morda ne obstaja boljši izdelek. Sposob-nost primerjanja zdajšnjih iz-delkov in njihovih pogojev s konkurenčnimi je tako eden glavnih delov poslovanja, ki omogoča nadaljnjo rast. Gle-de popustov pa sami vemo, kakšne navade imamo, po-gosto smo tudi sami na stra-ni kupca. Kupci si praviloma pred nakupom ogledajo cene pri konkurenci, zato je za us-pešno sklenitev posla treba ponuditi konkurenčno ceno. Pomembno pri tem je, da pod-jetje ve, do katere cene še lah-ko gre in koliko popusta sme ponuditi kupcu, da bo prodaja imela pozitivne učinke na po-slovanje podjetja. To je mogo-če doseči zgolj z dobrim načr-tovanjem prodaje in upošte-vanjem bonusov, ki jih pod-jetje prejme z izpolnitvijo do-govorov.

" In kaj je potem vaša vloga pri taki rešitvi?Hudoklin: V podjetju ADD ima-mo večletne izkušnje na podro-čju poslovne inteligence. Pod-jetjem pomagamo do celostne-ga obvladovanja procesov pro-daje in nabave, podprtih z in-formacijskimi rešitvami. Pod-jetja namreč še vedno veliko ločeno načrtujejo v različnih orodjih, na primer v Microsoft Excelu, in tako ne izkoriščajo potenciala, ki ga daje poveza-va nabavne in prodajne strani. Z našo rešitvijo pa lahko podje-

tje doseže integracijo med pro-dajo, nabavo in financami. Na-črtovanje, napovedovanje in fi-nančno načrtovanje postane-jo precej bolj preprosti in na-tančni. Pridobljeni in zbrani podatki hkrati omogočajo nad-zor nad konkurenčno ponud-bo. Sistem zaposlenega opo-zori, ali je morda kakšen kon-kurenčni izdelek bolj primeren in bi ga bilo modro zamenjati z zdajšnjim. Ob zadostni količini informacij lahko sistem z vpe-ljanimi algoritmi izdela tudi na-povedne projekcije.

" Kaj pa preostane podje-tjem v panogah, ker poslo-vanje ni zgolj linearno?Hudoklin: Ena od funkcij na-prednega napovedovanja je vključevanje cikličnih dogod-kov. Da bo projekcija pravil-na, je treba v izračunu upošte-vati tudi podatke, ki vključuje-jo želeni cikel. Obstaja še vrsta naprednih funkcij, denimo ta, da sistem ob spremembi načr-ta samodejno opozarja na mo-rebitno neizpolnjevanje po-gojev za dosego bonusa in po-dobno. Zato lahko podjetje še pravočasno ukrepa in se izog-ne slabšim poslovnim rezulta-tom. Za doseganje ciljev naba-ve in prodaje je za podjetje po-membno tudi razumevanje do-govorov o bonusih in nadomes-tilih. V ta namen je ADD raz-vil produkt Datally, ki beleži dogovore s kupci in prodajal-ci, pa tudi njihove posebnosti – na primer morebitna odsto-panja glede dobavnih rokov, ki lahko vplivajo na denarni tok podjetja.