gospodarstvo in gospodarska preobrazba mest

8/17/2019 Gospodarstvo in gospodarska preobrazba mest

http://slidepdf.com/reader/full/gospodarstvo-in-gospodarska-preobrazba-mest 1/47

GOSPODARTVO IN

GOSPODARSKA PREOBRAZBAMEST

• Temeljita gospodarska preobrazba mest:deindustrializacija, terciarizacija, fordizem –postfordizem, globalizacija – globalna

mesta• Del širšega ekonomskegaprestrukturiranja, pogojenega s

globalizacijo in novo mednarodno delitvijodela• Industrijsko mesto – post-industrijsko

mesto•



GLOBALIZACIJA• Proces, ki vpliva na več jo medsebojno

povezanost posameznih delov sveta• Intenzifikacija svetovnih družbenih

procesov, ki povezujejo med seboj tudinajbolj oddaljene kraje

• “Časovno-prostorsko skrčenje sveta”,

zmanjša se pomen prostora in razdalj(“placelessness ”)• Upad pomena regionalne in nacionalne

ravni, povečanje pomena globalne ravni



GLOBALIZACIJA• 2 dimenziji: prostorsko krčenje in

poglabljanje• Dogodki in odločitve na enem delu sveta

vplivajo na razmere na celem svetu –številni primeri: ekonomija, klimatskespremembe, degradacija okolja,

pandemije, letalski promet, znanstvenaodkritja, masovna (pop) kultura, mediji…



GLOBALIZACIJA – več definicij• Internacionalizacija: naraščajoča

mednarodna izmenjava in medsebojnasoodvisnost (gospodarska, politična,kulturna…)

• Liberalizacija: odpravljanje ovir vmednarodnem gospodarskem sodelovanju

in povezovanju – globalno gospodarstvo,pretok kapitala in mednarodna delitevdela, svetovni center in periferija



GLOBALIZACIJA – več definicij• Univerzalizacija: uveljavljanje enotnih in

skupnih meril in vzorcev (merskih,gospodarskih, kulturnih…)• Modernizacija (“vesternizacija” ali

“amerikanizacija”): gospodarski in kulturniimperializem Zahoda – kapitalizem,racionalizem, materializem…McDonalds,

Hollywood, CNN• Deteritorializacija: rekonfiguracija

geografije – spremenjen vpliv prostora inrazdalje na družbene odnose…



3 ravni globalizacije• Gospodarska globalizacija

• Politična globalizacija

• Kulturna globalizacija



GLOKALIZACIJA• Glokalizacija = povečanje pomena

lokalne in globalne ravni?• Preobrazba lokalne ravni (na primer

mesta) pod vplivom globalizacije• Prilagajanje globalnih podjetij lokalnimrazmeram

• Misli globalno, deluj lokalno…



Različni vidiki globalizacije…



Kulturna globalizacija…



GOSPODARSKA

GLOBALIZACIJA• Rast in vpliv multinacionalnih podjetij (30%

svetovnega BDP in 70% svetovnetrgovine)• Rast mednarodne trgovine in tujih

investicij• Nova mednarodna delitev dela (svetovnicenter in periferija)

• Povečana mobilnost kapitala in v manjšimeri delovne sile

• Globalizacija trgov za blago in storitve• Intenzifikacija mednarodne gospodarske



GLOBALNO (SVETOVNO)

GOSPODARSTVO• Enotni svetovni trg (liberalizacija,

mednarodna konkurenca, pretokkapitala…)

• Sodobni svetovni gospodarski sistem(center – periferija)• Zmanjšanj pomen nacionalnih držav

• Ključna vloga multinacionalnih družb• Ključna vloga globalnih/svetovni mest



Multinacionalne družbe• Ključni akterji v globalnem gospodarstvu

• Okoli 50.000 velikih multinacionalnihdružb, ocene: obvadujejo 20% svetovneproizvodne, do 70% svetovne trgovine…

• Ključna vloga pri organizaciji proizvodne,distribucije in kontrole gospodarstva(svetovni center in periferija) …

• Usmerjajo razvoj globalnegagospodarstva…

• Liberalizacija, prost pretok kapitala…



GLOBALIZACIJA IN MESTA• Zanimiv odnos med globalizacijo in mesti

• Razpršitev gospodarskih dejavnosti po svetu,globalno omrežje proizvodnje in storitev -koncentracija moči in odločanja v nekaj velikihglobalnih/svetovnih mestih

• Globalna mesta = vozlišča, središča svetovnegaglobalnega gospodarstva, mesta s funkcijamiglobalnega pomena

• “Prostorska razpršitev gospodarskih dejavnosti je ustvarila potrebo po koncentraciji odlo č anja inkontrole” (S. Sassen)



GLOBALNA / SVETOVNA

MESTA• Ključne kontrolne točke / središča odločanja v

globalnem gospodarstvu• Sedeži multinacionalnih družb• Sedeži vodilnih finančnih in poslovnih institucij

(borze, banke, zavarovalnice, finančnedružbe…)

• 4 temeljne funkcije: središča odločanja vsvetovnem gospodarstvu, sedeži vodilnihfinančnih dejavnosti, sedeži tehnološko vodilnihproizvodnih dejavnosti, središča inovacij



GLOBALNA / SVETOVNA

MESTA – nove funkcije• Središča svetovne vrhunske in popularne

kulturne produkcije• Središča politične moči (nacionalne in

mednarodne politič

ne inštitucije, nevladneorganizacije…)• Središča proizvodnje in potrošnje

luksuznih izdelkov in storitev• Središča mednarodnega turizma



Friedmann: The World City

Hypothesis (1986)



Globalna mesta glede na število

sedežev multinacionalih družb infinančnih institucij (1999)

1. New York2. Tokyo3. London

4. Hong Kong5. Singapore6. Milano

7. Pariz8. Ciudad de Mexico9. Madrid

10. Seoul

11. Sao Paolo12. Zürich13. Osaka

14. Peking15. Bankog16. Bruxelles

17. Chigaco18. Frankfurt19. Sydney20. Amsterdam



GOSPODARSKAPREOBRAZBA MEST

• Fordizem – Postfordizem• Deindustrializacija

• Terciarizacija• Nova ekonomija mesta• Post-industrijsko mesto



FORDIZEM• Masovna, uniformizirana (“tekoči trak”)

proizvodnja• Beli ovratniki in modri ovratniki, veliko nizko

kvalificirane delovne sile• Specializacija in vertikalna organiziranost

delovne sile

• Centralistično državno planiranja, državniprotekcionizem• Masovna potrošnja – država blaginje



POSTFORDIZEM• Individualna, specializirana, “just in time” proizvodnja

• Fleksibilnost in horizontalna organiziranost delovne sile• Hiter tehnološki razvoj in inovacije• Velik pomen poslovnih in specializiranih storitev

(raziskave, marketing, oblikovanje, tržne raziskave)• Visoko kvalificirana delovna sila• Liberalizacija in globalizacija: mednarodna delitev dela

• Individualizacija potrošnje, individualni življenjski stili• Nove dejavnosti v mestih: poslovne storitve, kulturna

industrija, turizem…



POSTFORDIZEM IN MESTA• Tehnološka modernizacija industrijske

proizvodnje – velik pomen raziskovanja in visokokvalificirane delovne sile – tehnološki parki intehnopoli

• Globalna delitev dela – fordistična proizvodnja

se seli na svetovno periferijo• Fleksibilna in visoko izobražena delovna sila -

povečanje socialnih razlik in socialne

segregacije v mestih• Povečan pomen poslovnih storitev in kulturneindustrije

• Nove lokacije ekonomskih dejavnosti v mestu(suburbane poslovne cone, tehnološki parki,



DEINDUSTRIALIZACIJA• Proces upadanja pomena industrije v

gospodarstvu – upadanje zaposlitve inBDP v industriji

• Relativna in absolutna deindustrializacija• Razlogi za deindustrializacijo: notranji

(povečevanje produktivnostiI, zunanji(mednarodna delitev dela, selitevindustrije)



DEINDUSTRIALIZACIJA V

MESTIH

• Upad zaposlitve v industriji (VB: 12 mil – 6mil, Glasgow : 230.000 – 45.00)• V Sloveniji najbolja prizadeta stara

industrijska mesta (Maribor : 40.000 –15.000, Jesenice, Trbovlje), mala

industrijska središča manj



DEINDUSTRIALIZACIJA V

MESTIH: učinki• Socialni učinki: brezposelnost, težko

zaposljive skupine, nizki dohodki, “delavskirazred”, več je socialne razlike

• Prostorski: umikanje industrije iz mest,degradirana industrijska območ ja – novedejavnosti, preobrazba industrijskih

območij• Ekonomski: terciarizacija, pojav noveurbane ekonomije…



TERCIARIZACIJA• Naraščanje pomena storitvenih dejavnosti,v mestih še posebno izrazito

• Povečevanje produktivnosti v primarnemin sekundarnem sektorju, počasneje vterciarnem

• Razvoj trgovine in potrošnje• Razvoj nove urbane ekonomije

• Slovenija: od 80-ih leta dalje, najboljterciarizirana mesta so Ljubljana, Koper,Novo Gorica, Bled, Piran, Sežana, Celje,

Ptuj, Brežice…



NOVA URBANA EKONOMIJA

• specializirane storitve, ki nudijopostfordistični industriji usluge – nujne zauspešno delovanje sodobne industrije inglobalnega gospodarstva – pomagajo

prodati izdelke…• raziskave in razvoj – tehnološki razvoj• poslovne storitve – finančni sektor• kulturna industrija – oglaševanje,

oblikovanje, trženje…

• Močna koncentracija teh dejavnosti v



KULTURNA (KREATIVNA)

INDUSTRIJA

• Ustvarja proizvode in storitve, ki imajonematerialni značaj in so produktustvarjalnosti, imajo simbolno, estetsko,

informativno ali umetniško vrednost,proizvodi kulturne industrije sointelektualna lastnina…

• Proizvodi namenjeni zabavi,izobraževanju, izkazovanju družbenegapoložaja…

• Toda ustvarjajo se na “masovni”,




INDUSTRIJA• Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje

• Intelektualne storitve• Oblikovanje• Oglaševanje• Medijske storitve• Prireditve, dogodki

• Sektor nastajanja vsebine, izmenjavevsebine, sektor reprodukcije




INDUSTRIJA

• Založništvo, spletne in računalniškestoritve, oglaševanje, moda, arhitektura,oblikikovanje, filmska produkcija, mediji

(TV, časopisi, radio), umetniškopoustvarjanje (gledališče, glasba)…



KULTURNA INDUSTRIJAIN MESTA

• Kulturna industrija ostaja locirana v mestnih

središčih• Velik pomen osebnih stikov, bližina sorodnih

dejavnosti, prestiž in ugled lokacije, ambient• Stara mestna središča in nove “modne”

lokacije”, specializirane četrti, soseske, ulice• Navezava na pomembne inštitucije (muzeji,

univerze, kulturni centri…=

• Kulturne četrti (Pariz: Latinska četrt, Le Marais)• “Evening economy” (NY: Brodway, London:West End, Soho, Dublin: Temple Bar…)



KULTURNA INDUSTRIJA:

Ljubljana• Raziskava: D. Bole, Ekonomska

preobrazba slovenskih mest, 2008,Geografija Slovenije 19)• 13% (širša opredelitev), 4% (ožja

opredelitev) zaposlenih• Več območij koncentracije: med

Slovensko c. in Tivolijem, staro mestnosredišče, Metelkova, nove potencialnelokacije (Tobačna, Rog), sekundarnaposlovna središča



FUNKCIJSKA ZGRADBA IN

PREOBRAZBA MESTA

• Funkcija zgradba mesta je odraz mestnihfunkcij• Funkcije – dejavnosti – omrežje, sistem

dejavnosti• Raba tal odraža funkcije posameznih

delov mesta

• Stanovanjska, oskrbna, proizvodna,zelena, prometna in druga območ ja

• Namenska raba tal



Funkcijska zgradba Ljubljane



DECENTRALIZACIJA EKONOMSKIH

DEJAVNOSTI V MESTIH

• Dekoncentracija/suburbanizacijaekonomskih dejavnosti je bistvenaznačilnost postindustrijskih urbanih regij

• Nastanek novih območij/zgostitevekonomskih dejavnosti: robna mesta,sekundarna poslovna središča,nakupovalna središča, “office parks”…



DECENTRALIZACIJA EKONOMSKIH

DEJAVNOSTI V MESTIH• Boljša dostopnost

• Nižji transportnistroški• Nižja cena

zemljišč /nepremičnin• Nižje dajatve• Nižji stroški

poslovanja• Možnost širitve• Prijetno/kvalitetno

bivalno okolje• Bližina zelenih

• Razpršitev ekonomskih

dejavnosti• Izguba urbane identitete• Neracionalna raba

prostora• Povečani prometni tokovi• Manjša raba javnega

prometa• Preobrazba obmestnihnaselij

• Izguba zelenih/kmetijskihovršin



Robna mesta / Edge cities• Merila: obseg pisarniških

prostorov, obseg prodajnih

površin, presežek delovnihmest nad številom aktivnihprebivalcev, skupna

identiteta in poimenovanje• Nova središča –

prevzemajo funkcije

mestnega središča• ZDA: vek kot 200 robnih

mest…

• Slovenija?



Ljubljana: dekoncentracija



Ljubljana: dekoncentracija

ekonomskih dejavnosti• LUR, 2005: 250.000 delovnih mest

1999 2005

Mesta 86% 85%Ožje obmestje 9% 10%

Širše obmestje 3% 3%Podeželje 2% 2%

Ljubljana: sekundarna poslovna



Ljubljana: sekundarna poslovna

središča

• Obrtno-industrijska cona Trzin• Sekundarno poslovno središče Stegne

• Trgovsko-poslovno središče BTC• Trgovsko-poslovno središče Vič

• Trgovsko-poslovno središče Rudnik• Dunajska cesta

Obrtno industrijska cona Trzin



Obrtno-industrijska cona Trzin

Sekundarno poslovno središče



Sekundarno poslovno središče

Stegne



BTC, tudi poslovno središče



Dunajska cesta

gospodarstvo in gospodarska preobrazba mest

Documents