број 69јули 201150 денwww.ffrm.org.mk

Одгледување на кајсии

Сузбивање на компировата златица

Недостиг на калциум

Работа на пчеларникот

РАБОТА СО ЖИТНИТЕ КОМБАЈНИ

АМЕРИКАНСКИХОЛШТАЈН И ВО МАКЕДОНИЈА

oqtwzo

Spisanieto „Moja zemja” iz ­le guva mese~ no i e vo sop ­st venost na Federacija ta na farmeri te na Repub li­ka Ma kedonija. Prviot broj iz leze kako orga ni zaciski bil ten na FFRM vo april 2003 godina, a od dekemvri 2006 se dis t ri bu ira kako me se~ no spe cijalizirano spi sa nie za zem jodelstvo i ru ra len raz voj.

Po~ ituvani ~ itateli, site sugestii, zabele{ ki, pra{ awa i kritiki, Ve molime, da gi ispra} ate na mail adresite navedeni vo impresumot. So toa } e vlijaete na kvalitetot na sodr ̀ inata i } e dobiete informacii za Va{ e podobro i pokvalitetno zemjodelsko proizvodstvo ili razvoj na sredinata. Zatoa, redakcijata Ve ohrabruva da ni pi{ uvate.

UREDNI^KI ZBOR

Doma{niot esap nikoga{ ne izleguva na pazar. Pazarot vo na{ata dr`ava e takov {to se ko ga{ se ostvaruva ovaa na{a stara misla. Po tro­{uva~ite odat na pazar i sekoga{ tro{at po­ve }e otkolku {to predvidele. Zemjodelcite se pazarat so otkupuva~ite i prerabotuva~ite, no esapot nikoga{ ne izleguva kako {to sakaat tie. Od druga strana, stra{nata e{erihija koli na­pravi golemi problemi kaj gradinarite. I niv­ni ot esap ovaa godina ne izleze na pazar kako {to treba.

Prerabotuva~ite se nadevaat deka nivnite pro­iz vodi }e se najdat i na stranskite pazari, no i tuka esapot ne e kako {to treba.

Resornoto ministerstvo sekoga{ e vklu~eno vo pregovorite za da se najde dobra cena za dvete strani, no esapot namesto da go napravi dobar, u{te pove}e go rasipuva.

Eh, toj esap na site im gi ru{i `elbite.

I sega, kako doma{niot esap da izleze onaka kako {to site posakuvaat?

Navistina te{ko pra{awe. No, jas povtorno }e re~am deka samite zemjodelci i prerabotuva~i treba da go najdat odgovorot so pregovarawe koe }e se odviva kontinuirano vo tekot na celata godina.

Eden vakov vistinski ~ekor napravi FFRM taka {to zaedno so Sojuzot na stopanski komo­ri organiziraa rabotilnica za sostojbite so p~enicata i razgleduvaweto na cenite. Sobrani i sednati na edna ista masa, be{e vozmo`no da se razgleduva esapot i da se napravi sè vo in­teres i za dobroto na site. Se nadevam deka i

vo idnina }e se organiziraat vakvi rabotilnici kade {to }e se razgleduvaat cenite i prob­lemite.

Kako {to izgleda, na site } e ­se to postojano ni se prazni i sega treba da se najde na~in kako da go napolnime. Se nade­vam deka zaedni~ki }e uspeeme da go postigneme toa.

So po~it,

m­r Biljana Petrovska ­ Mitrevska

SODR@INA

Doma{en esap8

14

23

24

25

Gradinarstvo

INDUSTRISKA PIPERKA VO PELAGONISKIOT REGION

Aktuelnosti

NEMA ZAKANA OD E[ERIHIJA

ZajaciBELGISKI ORIJA[I VO

STRUMICA

Aromati~ni rastenija

ODGLEDUVAWE NA BOSILEK

@ivinarstvo

DESET EVRA ZA JAJCE OD PAUN

1 € mese~no =informirani i educuraniIndividualno ~lenstvo vo

Moja zemjaJuli 2011

Izdava~ :FFRM MedijaUl. Gigo MihajlovskiBr. 3, 1000 SkopjeTel/Faks: 02 3099042e­mail: mojazemja@gmail.com

Broj na ̀ iro smetka:380­1­645333 001­46 Prokredit banka

Upravitel i marketingBlagoj~e Najdovski 070/937132blagojce.najdovski@ffrm.org.mk

Glaven i odgovoren urednikBiljana Petrovska Mitrevskabiljana.petrovska@ffrm.org.mkUrednikMarjan Kirovskimarjan.kirovski@ffrm.org.mkFoto vest - naslovnaBlagoj~ e NajdovskiLektorVerica NedelkoskaNovinari@arko Vasileski Makedonka BaldazarskaSorabotniciElizabeta Risteska, Qubinka Jovanova ­ Divjakoska, Arben Halili

Stru~ ni sorabotniciprof. d­r Krum Bo{kov, prof. d­r Slobodan Banxo, dipl. agr. Zoran Golubovski, dipl. agr. in`. Valentin Zahariev, prof. d­r Ordan ^ukaliev, doc. d­r Vjekoslav Tanaskovi}, prof. d­r Dragi Taneski, prof. d­r Zlatko Arsov, prof. d­r Mi{o Hristovski, prof. d­r Zoran Dimov, Milenko Peri{i}, Rade Karanfilovski, dipl. zemjod. in`. Blagoj~e [opovski, prof. d­r Zoran Dimov, prof. d­r Gordana Popsimonova, dipl. zemjod. in`. Damjan Surleski, Dejan FiliposkiDizajn: Brigada dizajn [brigada.mk]Pe~ ati: Propoint, Skopje

4 | MOJA ZEMJA

FFRM

So poslednite promeni vo Statutot, ovaa godina i individualnite zemjodelci mo`at da bidat ~le­novi na FFRM i toa za edno evro mese~no. So ova se ovozmo`uva i vo mesta kade {to nema formirano zem­

jodelski zdru`enija farmerite da mo`at da bidat dobro in­formirani, educirani i organizirani i preku FFRM da mo`e da se slu{ne nivniot glas.

Uslugi na FFRM

Individualno ~lenstvo

> ^lenovi na FFRM mo`at da bidat i in­di vidualni zemjodelci, no bez pravo na delegat na Sobranieto (bez pravo na glas).

> ^lenarinata za 2011 godina iznesuva 720 denari.

Besplatni uslugi {to }e gi dobivaat:

1. Identifikaciona karti~ka;

2. Elektronski informator od FFRM;

3. Dobivawe na informacii za sostoj­bite vo zemjodelstvoto so koi raspo­laga FFRM;

4. Osnovni informacii za programite za:l Subvencionirawe;l Ruralna programa;l IPARD­programata;

5. Dnevni informacii od pi{ani mediu­mi povrzani so agrarot (Press clipping);

6. Informirawe za: obuki, saemi, nastani {to gi organizira FFRM;

7. Za prvite 1.000 ~lena besplatno spi sa­nie „Moja zemja“ (12 broja) i besplatno vklu~uvawe vo programata „Smetkovod­stvena evidencija na farma“ zaklu~no so 12.2011 godina;

50% popust od vrednosta na uslugata za popolnuvawe na aplikacii:

n Popolnuvawe na barawa za subvencii / pa u{alno odano~uvawe;

n Podgotovka na dogovori za zakup;

n Podgotuvawe na aplikacija za progra­ma ta za ruralen razvoj;

n Registrirawe na zdru`enija / koopera­ti vi;

n Aplikacija za podnesuvawe na barawa za objaven oglas za dr`avno zemjodel­sko zemji{te.

Kolektivno ~lenstvo

> ^lenovi na FFRM mo`at da bidat zemjodelski zdru`enija, re gio­nalni i nacionalni sojuzi, zemjodelski zadrugi, trgovski dru{t­va formirani od zemjodelski zdru`enija od oblasta na zemjo del­stvo to.

> Sekoe zdru`enie koe{to gi ima podmireno svoite obvrski (~le­na rina) kon FFRM, ne podocna od tri nedeli pred Sobranieto vo maj, ima pravo da delegira delegat vo Generalnoto sobranie so pra vo na glas.

> Sekoe zdru`enie so pove}e od 100 ~lena ima pravo da delegira dvaj ca delegati, dokolku uplati dvojno od iznosot na ~lenarina­ta.

> ^lenarinata za 2011 godina iznesuva 5.000 denari.

Besplatni uslugi {to }e gi dobivaat:

1. Identifikaciona karti~ka;

2. E­mail adresa od FFRM;

3. Dobivawe na informacii za sostojbite vo zemjodelstvoto so koi raspolaga FFRM;

4. Osnovni informacii za programite za:l Subvencionirawe;l Ruralna programa;l IPARD­programata;

5. Dnevni informacii od pi{ani mediumi povrzani so agrarot (Press clipping);

6. [est besplatni primeroci mese~no na godi{no nivo od spisanie­to „Moja zemja“;

7. Informirawe za: obuki, saemi, nastani {to gi organizira FFRM;

8. Besplatno vklu~uvawe vo programata „Smetkovodstvena eviden­cija na farma“ za ~lenovi, zaklu~no so 12.2011 godina;

50% popust od vrednosta za popolnuvawe na aplikacii:

n Popolnuvawe na barawa za subvencii / pau{alno odano~uvawe,

n Podgotovka na dogovori za zakup,

n Podgotvuvawe na aplikacija za Programata za ruralen razvoj,

n Registrirawe na zdru`enija / kooperativi,

n Aplikacija za podnesuvawe na barawa za objaven oglas za Dr`avno zemjodelsko zemji{te.

Na Rabotilnica­ta za strate{ko planirawe so MMF, {to se

odr ̀ a na po~etokot na juni, mladite farmeri na glasija deka imaat in­teresni, izdr`ani i raz­vojni idei i deka plani­raat da se naso~at kon konkretna realizacija na svoite celi so {to bi go svrtele vnimanieto i na povozrasnite ~lenovi i na rakovodnite organi vo Federacijata. Tie go izrazija i zadovol­stvoto od nesebi~nata poddr{ka i pomo{ta {to ja dobivaat od FFRM vo delot na edukacijata, informiraweto, iskust­voto, zapoznavaweto so najnovite slu~uvawa na poleto na zemjodelstvo­to, ideite za nov biznis. Perspektivata za mladite farmeri, po ona {to proizleze od diskusiite na Rabotilnicata, }e se bazira na poaktivno nametnuvawe na stavovite, potencijalot i kapacitetot so koj raspol­agaat preku Programa vo koja jasno i precizno }e bidat definirani nas­tanite, obvrskite i biznis­ideite, koi ne samo {to }e go zgolemat nivno­to ~lenstvo, tuku }e imaat pozitivno vlijanie na FFRM, a }e vlijaat i na zgolemuvaweto na sopstveniot imix. (M.B.)

Federacijata na farmeri na Makedonija dva dena be{e doma}in na pove}e~lena delegacija na Sovetot na

albanskiot agrobiznis (KA[). Pret­stavnicite od KA[ na sredbata projavija interes za organizacio­nata postavenost na Federacijata za nejzinata uloga vo za{tita na in­teresite na zemjodelcite, na~inot na subvencionirawe, kako i prista­pot i iskoristuvaweto na sredst­vata od IPARD programata.

„Federacijata ne samo {to lobi­ra i gi {titi interesite na svoeto ~lenstvo , tuku e edinstven rele­vanten glas, preku koj farmerite gi iznesuvaat svoite stavovi, barawa i mislewa za konkretni sostojbi i potrebi pred dr`avnite institu­cii“, veli Trajan Dimkovski, izvr{en direktor na FFRM

Toj naglasi deka Federacijata or­ganizira rabotilnici za edukacija, kade se razmenuvaat iskustvata na farmerite, gi informira za zakon­skite i pravni regulativi, rokov­ite i na~inite na aplicirawe za koristewe na subvencii i sredstva od IPARD programata, bara nivno prodol`uvawe ako e toa potrebno, i gi naso~uvaat kon razvojnoto proiz­vodstvo.

„Vo momentot aktivnosta na KA[ se sveduva na tri komponenti: orga­nizacija na zdru`enijata, razvoj na proizvodstvo, osobeno organskoto i lobirawe i zastapuvawe pred dr`avnite institucii. Inaku glavna cel na KA[ e Proektot za razvoj na kooperativite, koj e nasloven: Raz­voj na farmerskite organizacii vo Albanija. KA[ pravi napori da se nametne kako pregovara~ki partner so Vladata, no, zasega sme vklu~eni samo vo diskusija okolu razgleduvawe na zakonskite ramki na dano~nata i subvencionata politika“, veli An­don Rapoku{i, proekten koordina­tor na KA[.

Zaedni~kite to~ki, misija i cel, koi bile definirani na ovogodina{nata Balkanskata kon­ferencija, se vsu{nost i inicijati­va za prodol`uvawe na me|usebnata sorabotka na zdru`enijata

„@enite vo ruralnite sredini se mnogu malku zastapeni vo nevladiniot sektor i u{te pomalku vo negovite upravuva~ki strukturi. Vakvata situacija se dol`i, pred sè, na patrijahalnoto vospituvawe, na tradicijata

`enite da se gri`at za doma{nite obvrski, no presuden e i faktot {to registracijata na imotite na imeto na ma`ot spre~uva mo`nost sopst­venik na zemji{teto da bide `ena. Patem, `enite ne se informirani za mo`nostite i pridobivkite od vklu~uvaweto vo niv. Postojat slu~ai na inicijativi na formirawe na zdru`enija od strana na `eni, no tie ne se me{oviti i naj~esto se za izrabotka na rakotvorbi ili sli~ni aktivnos­ti. Zatoa, prvo treba da se vlijae na edukacijata i informiraweto na `enite da stanat ~lenovi na zemjodelskite zdru`enija, a potoa i da pred­lagaat u~estvo vo upravuva~kite organi”. Ova be{e re~eno na Rabotil­

nicata za vlijanieto na `enata­farmer vo nevladiniot sektor. FFRM, preku mre`ata na `eni­farmeri, gi zastapuva intere­site na `enite vo ruralnite sredini, gi educira i in­formira, im pomaga vo donesuvaweto na odredeni odluki i okolu lobiraweto vo vladinite institu­cii. (M.B.)

Zgolemuvawe na ~lenstvoto – idnina na MMF

Sovetot na albanskiot agrobiznis vo poseta na FFRM

@enite preku edukacijata do upravnite organi

JULI 2011 | 5

6 | MOJA ZEMJA

Proizvoditelite, trgovcite i prerabotuva~ite na zedni~ka masa

FFRM Rabotilnica za sostojbata so p~enicata i pretstojnata `etva

Pi{uva: Makedonka Baldazarska

Po~ituvawe na zakonot za zemjodelstvo i ruralen razvoj {to podrazbira potpi{uvawe na dogovori i istaknuvawe na ceni najmalku deset dena pred otkupot; po~ituvawe na pravil­nicite svrzani so otkupot na p~enicata vo domen na inspe­

kciski nadzor, kontrola na ispravnosta na aparatite (ba`darewe na vagite) vo otkupnite punktovi, kako i razumen procent na odbitoci na predadenoto koli~estvo; voveduvawe na merka od strana na Vla­data za transferot na 1 kg uvezena p~enica za 3 kg.

Ova se predlozite na zemjodelcite od FFRM na rabotilnicata za sostojbata so p~enicata i pretstojnata `etva, organizirana od Fed­eracijata na farmerite na RM i Sojuzot na stopanski komori (Agro­biznis komora).

„Predlagame otkupna cena od 18 denari {to se bazira na na{ata interna analiza deka tro{ocite za povr{ina od eden hektar iznesu­vaat 44.590 denari, bez vkalkulirana rabotna raka. Vremenskata ram­ka za isplatata na otkupenata p~enica e pred seidbata, do krajot na avgust, za da mo`at farmerite da bidat spremni za novata seidbena sezona. Voveduvawe na merka od strana na Vladata za transferot na 1 kg uvezena p~enica za 3 kg doma{na otkupena p~enica”, obrazlo`i Memet Sinani, koordinator na potsektorska grupa vo poledelstvo­to vo FFRM. Farmerite, isto taka, baraat isplatata na otkupenata p~enica da bide najdocna pred seidbata, no ne podocna od krajot na avgust. Federacijata, kako i prethodno, pobara vremenska ramka za isplata na subvenciite, so cel poefikasno iskoristuvawe na sred­stvata za proizvodstvo.

„Rabotilnicata za sostojbite so p~enicata i pretstojnata `etva go dade prviot rezultat – proizvoditelite, trgovcite i prerabotuva~ite na edna masa. Toa e noviot na~in na funkcionirawe na Federacijata. Site nie ja gradime ekonomijata vo RM i vo isto vreme, nie, zemjodelcite, imame edna blagorodna funkcija – proizveduvame hrana, za {to treba da bideme po~ituvani”, veli Andrija Sekulovski, pretsedatel na FFRM. Toj upati apel do Vladata deka vo idnina FFRM ne treba da bide izzemana koga se diskutira za problemite vo agrarot. „Po sednicata vo Vladata koja se odr`a na 16 juni, jas pra{uvam koi kriteriumi treba da gi ispolni FFRM za da bideme povikani na pregovori, da gi izlo`ime interesite na zemjodelcite {to gi za­stapuvame”, veli Sekulovski.

Kako sublimat na zaedni~kiot dijalog me|u zemjodelcite, prerabotuva~ite i proizvoditelite, pokraj barawata na Federaci­jata, proizlegoa i zaklu~oci i barawa dadeni od strana na eksper­tite, prerabotuva~ite i pretstavnicite od vladinite institucii. Od strana na naukata se uka`a na nedostigot od soodvetna primena na agrotehni~kite merki za pogolema produktivnost na edinica povr{ina, be{e dadena preporaka za koristewe na sertifici­rano seme i praktikuvawe pretkultura na povr{inite nameneti za p~enica.

Pekarskata industrija konstatira deka cenite na pekarskite proizvodi se ekstremno niski sporedeno so site evropski zemji, a pri~inite gi prepi{uvaat na socijalnata sostojba vo zemjava. Tie zabele`aa i deka ima uvoz na bra{noto po mnogu niska cena, duri i poniska od p~enicata, poradi {to baraat za{titna merka pri uvozot na bra{no kako kaj proizvoditelite na `ito. Predlo`ija i pogolem inspekciski nadzor vo odnos na sertificiraniot semenski materi­jal, bidej}i na teren ima sostojbi koga banderolite ne soodvetstvu­vaat so kvalitetot na semenskiot materijal .

Od strana na MZ[V istaknaa deka se podgotvuvaat pravilnici za klasite na p~enica, koi bi trebalo da re{at nekoi od problemite okolu kvalitetot na `itoto. Isto taka, be{e konstatirano deka do ovoj moment ima registrirano 46 pogolemi otkupuva~i i 15 pomali.

Analogno na izlo`enite stavovi, proizleze zaklu~okot deka sred­bite so vakov dneven red treba da bidat po~esti i problemite da se re{avaat na konstruktiven na~in.

JULI 2011 | 7

FFRM

Predstavnici od Federacijata na farmerite na RM vo sorabotka so IADK (Initiative for Agriculture and Rural Development), bea na tridnevna poseta vo Kosovo kaj proizvoditeli na mleko vo ramkite

na aktivnostite od proektot AFDI. „Celta na posetata be{e razmena na iskustvata i

razgleduvawe na mo`nosti za ponatamo{na zaedni~ka sor-abotka”, veli Memet Sinani, ~len na UO na FFRM.

Vo Kosovo, predstavnicite od FFRM se zapoznaa so rabotata na IADK, odnosno nivnata cel na funkcioni-rawe, postignatite rezultati, kako i rabotata na teren.

Iako najgolemiot del od farmerite vo Kosovo se zanimavaat so proizvodstvo na mleko, i pokraj toa {to se soo~ile so dosta problemi, podr{ka {to ja dobile od IADK im ovozmo`ila poleka no sigurno da navlezat vo ovoj biznis.

Na sostanokot be{e pokrenata idea za iznao|awe na mo`nosti za izdavawe na regionalno zaedni~ko spisanie na albanski jazik za zemjodelstvo, koja ke gi opfaka Albanija, Makedonija i Kosovo.

Tridnevna poseta na Kosovo

Denovi na odgleduva~ite na ovci i kozi

Po sedmi pat na 16 juli (sabota), tradicionalno }e se odr`i mani-festacijata „Denovi na odgleduva~ite na ovci i kozi “ na padinite na Bistra, pod pokrovitelstvo na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, a doma}in e „Vardar” – Gradsko.

Farmerite i ovaa godina tradicionalno }e se natprevaruvaat vo molzewe, stri`ewe i kvalitet na sirewe. U~esnicite koi }e se natpre-varuvaat vo kvalitet na sirewe mora da imaat uverenie deka stadoto e zdravo.

Federacijata na farmerite na RM i ProKredit Banka vo Oble{evo organiziraa izlo`bena manifestacija na tradicionalni vidovi na sirewa.

Celta na ovoj nastan be{e da se promoviraat ov~i sirewata karakteristi~ni za ko~anskiot region, no poradi golemiot interes be{e rasprodadena celokup-nata izlo`bena koli~ina na sirewa.

„Makedonija navistina raspolaga so kvalitetni vi-dovi na sirewa i ottamu i idejata za nivno pretstavu-vawe i promocija”, veli Stojan Lazarov, predstavnik od FFRM

Organizatorite najavija deka naskoro planiraat sli~ni nastani za {to pogolema promocija na niz Make-donija, so cel podobro zapoznavawe na pove}e vidovi na sirewe. (M.K.)

Promocija na tradicionalni vidovi na sirewa

Pi{uva: Arben Halili

8 | MOJA ZEMJA

Industriska piperka vo pelagoniskiot region

Usovr{uvawe na procesot za proizvodstvoGRADINARSTVO

Glavniot problem na industriskoto proizvodstvo na zelen~uk e nestabilnata snabdenost so surovina i golemite tro{oci za prerabotka na piperkata. Vo posledno vreme golemo vlijanie na takvata sostojba

ima stepenot na proizvodstvo.

^uvstvitelnost na cenite (sorta „kapija” proizvedena vo plastenici)

Tro{ocite za proizvodstvo mo`at da se namalat so nekolku intervencii:

Na proizvodstveno nivo – namaluvawe na vlo`uvawata i zgolemuvawe na prinosot preku promocija na novi tehnologii, upotreba na sertificiran semenski materijal so visok kvalitet, integrirano spra-vuvawe so {tetnici, analizi na po~vata i ramnomerna pri-hrana itn.

Od aspekt na upravuvawe – planirawe, donesuvawe na od-luki, organizacija, koordinacija i kontrola.

Ova e obid za usovr{uvawe na proizvodstvenite tekovi.MetodologijaPretstaveni i predlo`eni se slednite usovr{uvawa na

postojnite proizvodstveni sistemi:a. Kontejnerski sistem za proizvodstvo na rasad,b. Testirawe na semeto,v. Mehanizirano rasaduvawe,g. Prihranuvawe vrz osnova na po~venite analizi i fer-

tirigacija,d. Mul~irawe so crn polietilen,|. Integralna za{tita.a. Kontejnerskiot sistem na{iroko se koristi za proiz-

vodstvo na zelen~uk vo evropskite regioni kako Almerija vo [panija i Antalija vo Turcija. Glavnite prednosti na ovoj sistem se unificirani mladi rastenija so koncentriran

supstrat okolu korenovata masa, {to spre~uva fiziolo{ki stresovi po rasaduvaweto, za{tita od po~veni bolesti i polesno rasa-duvawe. Imaj}i gi predvid klimatskite uslovi vo pelagoniskiot region, za idnite aktivnosti se prepora~uva kontejnerskiot sistem da se otstrani za da se zapo~ne proizvodstvoto dve nedeli podocna so cel da se izbegnat niskite temperaturi.

b. Testirawe na semeto. Paralelno so se-idbata vo Pelagonija, bea testirani prim-eroci od semeto vo Zemjodelskiot institut vo Skopje. Na edna od sortite silata na 'rtewe $ be{e nula, a vkupnata 'rtlivost be{e edvaj 60%. Podocna, vo tekot na vegetacijata be{e utvrdeno deka rastenijata gi nemaat sortnite karakteristiki na „kalifornisko ~udo”, kako

{to be{e deklarirano od strana na dobavuva~ot na semeto.Prepora~ano e zadol`itelno da se upotrebuva serti-

ficirano seme i pred seidbata da se testira semeto so cel da se odredi pravilnata stapka na seidba.

v. Mehanizirano rasaduvawe. So zainteresiranite strani od pelagoniskiot region be{e predlo`eno da se ko-risti pove}enamenska ma{ina vo kombinacija so irigacio-niot sistem kapka po kapka i mul~irawe, so cel da se za{tedi na rabotna raka za rasaduvawe, okopuvawe i navodnuvawe. Se prepora~uva vakvata mehanizaci-ja da se pretstavi na proiz-voditeli so pogolemi proizvod-stveni povr{ini.

g. Prihranuvawe vrz osnova na po~venite analizi. Opitnite poliwa prethodno bile poseani so p~enica, so {to se odr`uva plodored. Po~venite analizi poka`aa deka po~vata be{e do-bro obezbedena so osnovnite el-ementi.

Dlabo~ina vo sm

pH CaCO3 Dostapno

vo po~vata (mg/100g)

Prepora~ano prihranuvawe (aktivna materija)

H2O nKCl % P

2O

5K

2O P

2O

5 kg/ha K

2O kg/

ha

0-20 7,5 7,0 1,66 11,2 30,11 38 42

Vrz osnova na ovoj fakt be{e prepora~ano da se napravi strani~en dresing so pove}e fosfor po rasaduvaweto, azot do plodonosewe i kalium vo fazata na intenzivno plodon-osewe. \ubrivata bea rastvorlivi i se apliciraa preku irig-aciskiot sistem.

d. Mul~iraweto so crn polietilen se odviva{e ra~no, me|u redovite i kulturite, nad sistemot za irigacija. Ovaa operacija be{e predlo`ena za podobro spravuvawe so plev-elite i prevencija od prekumerno isparuvawe. Vo tekot na vegetaciskiot period, proizvoditelot potvrdi deka bilo potrebno pomalku navodnuvawe i nemalo potreba od me|u-redova obrabotka. Se prepora~uva mul~i-raweto da se izvede istovremeno so insta-lacijata na sis temot za navodnuvawe i rasa-duvaweto.

|. Integralna za{­tita. Vedna{ po rasa-duvaweto bea postave-ni mamki za insekti so cel da se sledi popu-lacijata na {tetnic-

Pi{uva: prof. d­r Gordana Popsimonova

Prinos [t/ha]

Cena na proizvodstvo

[den/kg]

15,00 29,87

20,00 22,40

25,00 17,92

30,00 14,93

40,00 11,20

Машинско расадување на контејнерски произведен расад

JULI 2011 | 9

ite i precizno da se odredi vremeto na tretirawe, ako e potrebno. Za{titata na rastenijata be{e nadgleduvana od d-r Slobodan Banxo. Generalniot zaklu~ok be{e deka nema{e prisustvo na {tetnici i bolesti, {to be{e utvrdeno od do-briot izgled i kvalitet na plodovite.

RezultatiSpored dizajnot na eksperimentot, tri parceli bea defini-

rani:A – Navodnuvawe so brazdi;B – Navodnuvawe so sistem kapka po kapka i

V – Fertirigacija so mul~irawe.Plodovite bea analizirani vo dvete fazi na zrelost (zele-

na i botani~ka). Kako {to e pretstaveno vo grafikonot podolu, sistemot fertirigacija so mul~irawe dade najdobri rezultati.

Imaj}i predvid deka prerabotuva~kata industrija ima pobaruva~ka od povisok procent na suva materija, ovie karak-teristiki bea analizirani vo faza na botani~ka zrelost. Nema osobena razlika pome|u posebnite tretmani.

Povr{ina 1.000 m2 1.000 m2 1.000 m2

A ­ navodnuvawe po brazda B ­ kapka po kapka V ­ mul~ so fertirigacija

Prihod Koli~estvo Cena Vkupno Koli~estvo Cena Vkupno Koli~estvo Cena Vkupno

I klasa 1.100 15 16.500 1.320 15 19.800 2.640 15 39.600

II klasa 1.100 11 12.100 1.080 11 11.880 660 11 7.260

Vkupen prihod 2.200 13,2 28.600 2.400 13 31.680 3.300 14,2 46.860

Varijabilni tro{oci Koli~estvo Cena Vkupno Koli~estvo Cena Vkupno Koli~estvo Cena Vkupno

Osnovno |ubrivo NPK 50 10.00 50 10.00 0

Prihrana 25 700 25 700 750 0

Kristalno |ubrivo 5.625

Za{tita na rastenijata 700 700 700

Mehanizacija (gorivo i sl.) 1.800 1.800 1800 1.800 1800 1.800

Tro{oci za navodnuvawe 800 800 400 400 200 200

(gorivo i struja)

Rabotna raka

Rasaduvawe 2 500 1.000 2 500 1.000 2 500 1.000

Pra{ewe 3 500 1.500 3 500 1.500 0 500 0

Prskawe 1 500 500 2 500 1000 1 500 500

Navodnuvawe 8 500 4.000 1 500 500 1 500 500

Berba 4,5 500 2.250 5 500 2.500 7 500 3.500

Transport 1.000 1.000 1000 1.000 1000 1.000

Mul~ PE 0 0 2.860

Vkupni tro{oci 13.350 19.530 29.175

Grani~en povrat na vlo`uvawe 0 6180 15.825

Cena na ~inewe (den/kg) 6,931818 5,0625 5.359091

Sporedbena analiza na trite varijanti

10 | MOJA ZEMJA

Jabolkoviot crv (Cydia = Carpocapsa pomonella) e ekonomski najzna~aen {tet-nik na jabolkoto. Se javuva redovno sekoja godina, a vo odredeni godini vo lo{o za{titenite ovo{tarnici mo`e da o{teti i pove}e od 80% od plodovite. [tetite gi pri~inuva gasenicata, izgrizuvaj}i hodnici niz plodot od jabolkoto so {to im

se namaluva pazarnata vrednost i mo`nosta za ~uvawe. Za uspe{na za{tita na jabolkata od napadot na jabolkoviot crv neophodno e dobro poznavawe na negovata biologija i postojano sledewe na razvojot.

Vo Makedonija jabolkoviot crv ima dve generacii godi{no. Prezimuva kako vozrasna gas-enica vo kokona, naj~esto vo puknatinite na korata od stebloto od jabolkata. Vo tekot na april gasenicata se kukli na mestoto kade {to prezimila, a prvite peperutki, zavis-no od vremenskite uslovi, po~nuvaat da izletuvaat kon krajot na april ili po~etokot na maj. Ma`jacite se pojavuvaat od 2 do 5 dena pred `enkite. Najintenzivniot let e vo maj i trae sè do krajot na juni. Peperutkite vo normalni uslovi `iveat okolu 20 dena i vo tekot na `ivotot naj~esto polagaat od 30 do 80 jajca. @enkite od prvata generacija polagaat pomalku jajca od `enkite od vtorata generacija. Vtorata generacija na peperutki po~nuva da se javuva kon krajot na juni i e po{tetna od prvata bidej}i gi o{tetuva re~isi zrelite plodovi. Poseben problem pri za{titata od jabolkoviot crv pretstavuva prodol`enoto izletuvawe na peperutkite od prvata generacija poradi {to doa|a do preklopuvawe na gen-eraciite i zatoa vo praktikata se vr{at 5 do 7 insekticidni tretirawa. Ova go poskapuva proizvodstvoto i gi zagaduva plodovite so pesticidi. Za namaluvawe na brojot na hemiski tretmani se prepora~uva namaluvawe na brojnosta na eklodirani peperutki so primena na nepesticidni merki na za{tita i toa:

Postavuvawe na lovni pojasi od rebresta hartija okolu steblata na jabolkata za lovewe na gasenicite koi se podgotvuvaat za prezimuvawe ili kuklewe. Za prvata generacija lovnite pojasi se postavuvaat vo maj, a se otstranuvaat kon sredinata na juni. Za vtorata generacija se postavuvaat vo juli, a se otstranuvaat po berbata na jabolkata. Po otstranu-vaweto, lovnite pojasi, zaedno so ulovenite gasenici, se spaluvaat. Po`elno e i otstranu-vawe na padnatite crvlivi plodovi od ovo{tarnicite.

Postavuvawe na feromonski dispenzeri koi dolgotrajno ispu{taat feromoni vo vozduhot i gi onevozmo`uvaat ma`jacite da gi oplodat `enkite. Za efikasna primena na ovoj metod potrebno e da se upotrebat 800 do 1.000 dispenzeri na 1 hektar jabolkov nasad.

I pri hemiskata za{tita na jabolkovite nasadi, mo{ne va`en del od za{titata e post-avuvaweto na feromonski lovni mamci za utvrduvawe na letot na peperutkite i sledewe na polagaweto na jajcata na plodovite i nivniot razvoj e mo{ne va`en del od za{titata. Do-kolku se vr{at hemiski tretmani, najdobro e vo fazata na polagawe na jajcata da se izvr{i tretman so nekoj preparat od grupata na regulatori na porastot (IGR preparati). Tie imaat specifi~no dejstvo i niska toksi~nost poradi {to naru{uvawata na agro-ekosistemot se minimalni. Vo slu~aj da ne se izvr{i ova tretirawe ili populacijata na jabolkoviot crv da e mo{ne visoka i da ima potreba od dopolnitelno tretirawe, toga{ se upotrebuvaat in-sekticidi so silno kontaktno i penetracisko dejstvo koi bi gi ubile i mladite larvi~ki koi se ve}e plitko vbu{eni vo plodovite.

Pi{uva: d­r Slobodan Banxo

ZA[TITA

Suzbivawe na jabolkoviot crv

Намалени каматни стапки!

Агро кредити од Земјоделски кредитен

дисконтен фонд

0 2 2 4 4 6 0 0 0

info@procreditbank.com.mk

www.procreditbank.com.mk

12 | MOJA ZEMJA

Nematodi – po~veni paraziti na rastenijata

GRADINARSTVO „Hromos Pesticidi” DOO – Skopje

Pi{uva: dipl. agr. Zoran Golubovski

Nematodite se najbrojnite pove}ekleto~ni `ivotni na zemjata. Samo eden grst zemja mo`e da sodr`i iljadnici, milioni ili duri i milijardi mikroskopski „crv~iwa” (vo svetot postojat blizu 20.000 opi{ani vidovi, a se pretpostavuva deka vistinskata brojka e okolu eden milion). Nematodite se parazitski vidovi (parazitiraat na insekti, rastenija ili `ivotni), a postojat i t.n. „slobodni” koi ne se vrzani za eden doma}in, vo koi spa|aat i onie koi se hranat na bakterii, gabi ili, pak, na drugi vidovi nematodi. Poradi ogromniot broj vidovi i golemite {teti {to mo`e da gi predizvikaat, morame da ja prifatime realnata potreba za nivno redovno i kvalitetno suzbivawe.

Nematodite se strukturno prosti organizmi (adultite imaat pribli`no po 1.000 somatski kletki i nekolku stotini kletki vo funkcija na reproduktivni aktivnosti). Morfolo{kiot izgled na nematodite najlesno mo`eme da go opi{eme kako „cevka vo cevka”, poradi kanalot koj se protega po celata dol`ina na teloto (od usniot otvor sè do analniot otvor, lociran kaj opa{niot del). Iako se mnogu prosti organizmi, sepak imaat digestiven, nerven, ekskretoren i reproduktiven sistem, no nemaat cirkulatoren i respiratoren sistem. Rangot na nivnata golemina e mnogu mal (osobeno kaj rastitelnite parazitski vidovi) i se dvi`i od mikroskopski 0,3 mm, pa sè do 10 mm (mnogu se retki vidovite koi nadminuvaat 10 mm vo dol`ina). Pogolemi vo dimenzii se `ivotinskite parazitski vidovi i kako mnogu redok kuriozitet mo`e samo da go spomeneme primerot za gigantski primerok od parazitska nematoda Placentonema gigantisma na kitovi dolga 8 metri, koja e otkriena vo placentata na doma}inot (ref.: Gubanov, N.M. 1951. Compt. Rend. Acad. Sci. URSS 77, 1123).

Golemiot broj vidovi nematodi zna~i deka me|u niv postojat i golem broj razliki, no sepak postojat i nekolku osnovni karakteristiki koi va`at za site. Ma{kite edinki se obi~no pomali od `enkite, site vidovi nematodi se razmno`uvaat so polo`uvawe na jajca (razmno`uvaweto e seksualno), a nakrsnoto oploduvawe me|u vidovite, hermafroditizam i partenogeneza se normalni pojavi. Vo tekot na `ivotniot ciklus (zavisno od vla`nosta i temperaturata na po~vata) nematodite se „dvi`at” vertikalno vo po~vata. Koga se prisutni nepovolni uslovi za niv, tie se spu{taat podlaboko vo po~vata, a pri povolni uslovi odat kon povr{inata koga gi pravat {tetite na rastenijata.

Za zemjodelcite, sekako, se najzna~ajni nematodite koi parazitiraat na rastenijata, so {to pri~inuvaat i {teti na kvalitetot i kvantitetot na prinosot. Bukvalno ne postoi rastitelen vid koj ne e cel na napad od nematodi, bez ogled na toa dali e kulturno rastenie ili plevel (kompiri, domati, p~enka, lucerka, soja, ovo{ni vidovi, vinova loza, kultivirani trevni povr{ini, ukrasni rastenija, {umski rastenija itn.). Rastenijata koi se napadnati od nematodi zaostanuvaat vo svojot razvoj vo odnos na ostanatite. Korenoviot sistem na ovie rastenija pretrpuva destruktivni promeni, odnosno `ili~kite i korenovite vlaknenca se zadebeluvaat („guki”) ponekoga{ i do golemina na mali „kompiri”, so {to se naru{uva nivnata normalna funkcija (adsorpcija), a kako posledica na toa rastenieto zaostanuva vo razvojot sè do negovo potpolno su{ewe. Edna parcela retko e celosno zafatena od napad na nematodi, tuku sekoga{ stanuva zbor za delovi so kru`na forma („ostrovi”) koi postepeno se {irat i samo vo docnata vegetaciska faza na kulturata mo`e da dojde do spojuvawe na ovie `ari{ta vo pogolemi delovi.

Poradi seto ova, sam po sebe proizleguva zaklu~okot deka za sovremenoto zemjodelsko proizvodstvo suzbivaweto na nematodite pretstavuva neophodna merka. Pove}egodi{nite kulturi imaat odreden hendikep vo pogled na suzbivaweto na nematodite, bidej}i e pote{ko vnesuvaweto na nematocidite vo po~vata. Za razlika od niv, ednogodi{nite kulturi (osobeno gradinarskite), mo`eme mnogu ednostavno i mnogu efikasno da gi za{titime od nematodi, so samo eden tretman koj }e bide dovolen za vreme na celata vegetacija. [vajcarskata firma Syngenta go nudi najdobriot nematocid vo svetot (proizvod za suzbivawe na nematodi vo po~vata) pod trgovsko ime NEMATHORIN 10G. Ovoj proizvod se upotrebuva pred seidba ili pred sadewe, so ramnomerno rasfrlawe po celata povr{ina, a potoa se vr{i negova inkorporacija vo po~vata so frezirawe na dlabo~ina od 20 do 25 sm. So toa sme obezbedile tretirana zona na po~va vo koja podocna rastenijata }e go formiraat korenoviot sistem. Poradi dejstvoto na proizvodot NEMATHORIN 10G zonata vo koja e apliciran e „zabraneta” za pristap na nematodite. Proizvodot vlijae nematostati~no i nematocidno, {to zna~i deka gi paralizira nematodite, a tie ne mo`at da prodrat vo zonata na korenot, ne mo`at da se hranat i razmno`uvaat i kone~no umiraat.

Nematodite se parazitski vidovi (parazitiraat na insekti, rastenija ili `ivotni), a postojat i t.n. „slobodni” koi ne se vrzani za eden doma}in, vo koi spa|aat i onie koi se hranat na bakterii, gabi ili, pak, na drugi vidovi nematodi. Poradi ogromniot broj vidovi i golemite {teti {to mo`e da gi predizvikaat, morame da ja prifatime realnata potreba za nivno redovno i kvalitetno suzbivawe.

JULI 2011 | 13

Kompirovata zlatica - opasen {tetnik vo g r a d i n a r s t v o t oP

rezimuva kako imago (vozrasen insekt) vo po~vata kade pred-hodnata godina se odgleduva kompir i modar patlixan, kul-turi koi i mu se najdobri doma}ini na kompirovata zlatica (Leptinotarsa decemlineata). Vo tekot na godinata napa|a i

drugi kulturi kako {to se piperkata i domatot. Kon krajot na april kompirovata zlatica izleguva od zemjata i zapo~nuva da se ishranuva. @enkata na opa~inata na listot gi polo`uva jajcata vo kolonii od 25 do 80 na broj, a vo tekot na 25-35 dena edna `enka mo`e da polo`i od 400 do 600 jajca Larvite se hranat so listovite i za kratko vreme mo`e potpolno da gi izedat kaj gorenavedenite kulturi. Stadiumot na kukla se odviva vo po~vata, a vo tekot na letoto se formira i vtorata generacija. Poradi razvle~ena pojava na odrasnati insekti na zlati-cata, generaciite se isprepletkuvaat, a na toj na~in se ote`nuva i nejzinoto suzbivawe. Dokolku e vozmo`no glavna preventivna merka e prostorna izolacija, poto~no zastapuvawe na kulturi koi ne i se do-bri doma}ini, a kulturite kako {to se domatot, kompirot ili modriot patlixan da bidat zasadeni na novi povr{ini kade predhodnata godina ne bile zasadeni. Insektot brzo razviva rezistencija (otpornost) na upotrebuvanite preparati. Treba da se vnimava i na pragot na {tet-nosta. Za prvata generacija ako e pogolem od 20 edinki na 5 rastenija, a za vtorata generacija 15 edinki na 5 rastenija. [tom se nadmine eko-

nomskiot prag na {tetnosta se primenuva hemiska za{tita. Suzbivaweto na kom-pirovata zlatica treba da se izvr{uva so insekticidi koi vo glavno treba da se menuvaat, da ne se povtoruvaat isti za dvete generacii. Se zapo~nuva so Fastak 10SC vo koli~ina od 10-20ml/100l voda. Vtoroto prskawe se izvr{uva so Nomolt vo koli~ina od 100ml/100l voda. Tretoto prskawe se izvr{uva so Nurelle D vo koli~ina od 100 ml/100l voda. Vo sekoj slu~aj, prakti~no gledano treba da se upotrebuvaat insekticidi so razli~en mehanizam na deluvawe.

Pi{uva: dipl. zemjod. in`. Blagoj [opovski

Hemomak Pesticidi ZA[TITA

14 | MOJA ZEMJA

Nema zakana od e{erihija

E{erihija koli go kosi na{iot izvoz na zelen~ukAKTUELNOSTI

Bez ogled na toa {to kaj nas ne se pronajdeni nitu ovo{je nitu zelen~uk so prisustvo na bakterijata e{erihija koli, pacien-tite ve}e po~naa da gi polnat klinikite, a izvozot na zelen~uk do`ivea kolaps.

Prvi~nite somnevawa za opasnata bakterija bea deka e predizvikana od {panskite krastavici, no ispituvawata poka`aa deka krastavicite ne se nositeli i deka bakterijata ja ima vo 'rkulci od soja koi bile proizve-deni vo Germanija. Kaj nas ne postoi nitu tehnologija nitu, pak, pomasovna tradicija za proizvodstvo i konsumirawe na bilo kakvi 'rkulci.

„Bea zemeni pove}e od 40 primeroci na zelen~uk koi{to se ispitani vo akreditirani laboratorii. Rezultatite kako i prethodno poka`uvaat deka vo na{iot zelen~uk voop{to nema prisustvo nitu na obi~nata, nitu drugata e-koli“, istakna Dejan Runtevski, direktor na Agencija za hrana

Od Klinikata za infektivni bolesti velat deka bakterijata ne e pot-vrdena kaj nitu eden od pacientite. „Ovaa bakterija ima mnogu op{ti simptomi, kako {to se povra}awe, gadewe i dijareja, pa mnogu pacienti mo`e da imaat obi~ni tegobi, a da mislat deka se zarazeni od e{erihija koli. Treba da se ima na um deka bakterijata kaj nas ne e prisutna nitu vo ovo{jeto nitu vo zelen~ukot”, objasnuvaat od Infektivnata klinika.

Vo Makedonija ne postoi opasnost od vakva zaraza, tvrdat i zemjodel-cite i medicinarite. Stravot od zaraza pridonese za namalen otkup na zelen~uk {to kaj nas predizvika drasti~en pad na izvozot. Krastavici nikoj ne kupuva ve}e desetina dena po {to se frlaat od oran`eriite, a domatite, zelkata i piperkite i pokraj mnogu niskata cena sepak slabo se izvezuvaat.

Poslednite istra`uvawa na fatalnata infekcija, od koja po~inaa nekolku desetici lica, a zaboleni se iljadnici lu|e niz Evropa, poka`aa deka tipot na bakterija {to ja predizvikuva e mutiran od enterohemoralgi~na e{erihija koli, koj e mnogu posmrten od nemutira-nite bakterii.

Od Svetskata zdravstvena organizacija informiraat deka mutiraniot vid e{erihija koli porano nikoga{ ne bil zabele`an. Preliminarnite geneti~ki istra`uvawa poka`ale deka ovoj tip e mutant na dve razli~ni bakterii na e{erihija koli.

Prof. d-r Milena Petrovska, direktorka na Institutot za mikrobi-ologija, objasnuva deka ispituvawata za nemutiraniot tip e{erihija koli vo Makedonija se pravat so godini, no vo poslednive dve godini ne e najde-no nejzinoto prisustvo kaj nitu eden pacient.

„Posleden slu~aj na truewe od ovaa bakterija e registriran pred nekolku godini, koga po~ina devoj~e od [tip, koe od bakterijata se zarazi vo Crna Gora”, veli d-r Petrovska.

Mutiraniot vid bakterija koj be{e izoliran od pacientite koi se zarazija vo Germanija la~i otrov, koj koga }e vleze vo ~ove~kiot organizam predizvikuva krvavewe na vnatre{nite organi, koe te{ko mo`e da se za-pre.

Eksperti po mikrobiologija velat deka mutiranata verzija na bakteri-jata e mnogu otporna na prerabotka i pre`ivuva vo hranata i pri zamrznu-vawe od -20ºC, a naj~esto ja ima vo goveda, ovci, kozi, ma~ki, sviwi, ku~iwa, `ivina i muvi. Od hranata mo`e da se najde vo zelen~uk, sirewe, jogurt, sal-ama, slatki, govedsko meso i drugi proizvodi. Se prenesuva preku fekalno zagadeni proizvodi i nedovolna higiena. Najdobar na~in za za{tita od ovaa bakterija e obrabotka na hranata na visoka temperatura nad 70ºC, najmalku dve minuti. Sve`iot zelen~uk, pak, mora da se kisne najmalku 15 minuti vo studena voda, a potoa da se isplakne so topla.

Pi{uva: @arko Vasileski

Industrisko proizvodstvo na 'rkulci

Vo Makedonija 'rkulcite re~isi ne se konzumiraat

JULI 2011 | 15

„Kajsijata se odgleduva naj~esto kako ~a{esta kruna ili polupalmeta pri {to se sadi na rastojanie od 4,5 do 5 metri me|uredovo i od 4 do 4,5 metri rastojanie vo redot. Ovo{kite rano proroduvaat (po 2-3 godini), brzo vleguvaat vo polna rodnost (5-6 godini) i brzo ja vra}aat investicijata”, veli d-r Arsov.

Kajsiite povtorno se vra}aat

Odgleduvawe na kajsii vo Makedonija OVO[TARSTVO

Kajsijata e ovo{en vid ~ij plod mo`e da se koristi kako sve`, su{en, preraboten vo kom-pot, sok ili xem. Osven viso-

kata sodr`ina na {e}er, plodovite od kajsija sodr`at i visoka sodr`ina na pektini, organski kiselini i vitamini, a vo posebno visok procent e prisuten beta-karotenot. Poradi ovie karakter-istiki, plodot od kajsija e mnogu baran na pazarot.

„Vo Makedonija postojat povolni ekolo{ki uslovi za odgleduvawe na ovoj ovo{en vid. Poradi nestabilnoto zimsko miruvawe i ranoto poteruvawe naprolet, kajsijata strada od proletni mrazevi. Zatoa pri planirawe i pod-igawe na nasad treba posebno da se vnimava i na mikrolokaciskite uslovi (nagib na teren, ekspozicija, nadmorska visina, prisustvo na veter i sl.)”, veli doc. d-r To{o Arsov.

Za redoven i kvaliteten prinos, os-ven izborot na povr{inata, sortata, podlogata, zadol`itelno e da se ima i mo`nost za navodnuvawe.

„Kajsijata se odgleduva naj~esto kako ~a{esta kruna ili polupalmeta pri {to se sadi na rastojanie od 4,5 do 5 metri me|uredovo i od 4 do 4,5 metri rastojanie vo redot. Ovo{kite rano proroduvaat (po 2-3 godini), brzo vleguvaat vo polna rod-nost (5-6 godini) i brzo ja vra}aat investicijata”, veli d-r Arsov.

Spored d-r Arsov, gre{kite napraveni pri podigaweto (mikrolokacija, sorta, podloga, saden materijal, sistem na odgledu-vawe i rastojanie na sadewe), te{ko ili voop{to ne se popravaat.

„Kajsijata e ovo{ka so pokratok period na eksploatacija. Ako se napravat prethodno spomnatite gre{ki i ne se sproveduva pravilna pomotehnika, agrotehnika i za{tita, taa strada od apopleksija (su{ewe na celata ovo{ka odedna{) {to prediz-vikuva proret~uvawe na nasadot. Poradi ovaa pojava, brojot na ovo{ki vo nasadot se namaluva i toj stanuva nerentabilen”, potencira d-r Arsov.

Ekipata na „Moja zemja” go poseti nasadot od kajsii vo sopstvenost na firmata „Futema”, koja e oddale~ena dva kilometri od Negotino. Nasadot na ovaa firma e vo treta godina i ve}e e vo po~etna rodnost.

„Vo nasadot se sproveduvaat site sovremeni agro i pomotehni~ki merki kako {to se rezidba (zimska i letna, pincirawe, razveduvawe, obrabotka i odr`uvawe na povr{inata vo redot i me|u redovite, sovremen na~in na navodnuvawe i prihrana, za{tita po principite na integralno proizvodstvo i sl.)”, veli d-r Arsov.

Pi{uva: Marjan Kirovski

16 | MOJA ZEMJA

Kako da se za{titite od grad?

NOVITETI

Osiguritelnite kompanii samo gi saniraat posledici te, no ne mo`at da gi vratat kupuva~ite {to sme gi izgubile za taa godina ili zasekoga{. Isto taka ne mo`e da se nadomesti namaleniot rod

vo slednata godina, dokolku se raboti za golemi o{tetuvawa od gradot. Efikasnosta na za{titata od gradobijnite raketi ve}e odamna e pod znak pra{alnik.

Vo razvienite ovo{tarski regioni odamna go imaat re{eno ovoj problem na najsiguren i najednostaven na~in, odnosno svoite planta`i gi pokrija so protivgradni mre`i.

Sistem na protivgradni mre`iSe raboti za konstrukcija sostavena od stolbovi,

re{etkasto rasporedeni po celata planta`a i me|usebno povrzani so sistem od sajli, ankeri, dr`a~i i zategnuva~i. Na krajot se prekriva so mre`a ~ija osnovna funkcija e mehani~ki da se za{titi va{ata planta`a od grad. Vo zimskiot peri-od mre`ite se sobiraat i se pricvrsteni za sajlite koi se nao|aat nad sekoj red.

Vo prolet, koga sme sigurni deka nema da vrne sneg, mre`ite me|usebno se spojuvaat so posebni kop~iwa. Spojuvaweto se pravi to~kesto, na nekolku metri, taka {to me|u spoenite mes-ta ostanuvaat procepi niz koi gradot se sleva vo sredinata na me|uredniot prostor. Vo pra{awe e relativno robusen, no ap-solutno siguren sistem na za{tita so koj ednostavno se rakuva i ne bara nikakvo odr`uvawe.

Mre`iNapraveni se od materijal na baza na polietilen. Vo

praktikata se najzastapeni crnite, no mo`at da se sretnat i sivi i beli mre`i. Tie, osven po bojata, se razlikuvaat i po hemiskiot sostav, odnosno po trajnosta. Na na{ite geografski {irini najmnogu se upotrebuvaat crnite mre`i koi se najot-porni i nivnata trajnost go preminuva i vekot na traewe na eden ovo{tarnik.

StolboviPatuvaj}i niz evropskite ovo{tarski regioni na prv po-

gled zabele`uvame dve raboti. Prvo, postojat krai{ta vo koi skoro 90% od povr{inite se pokrieni so mre`i. Za potpora se upotrebuvaat dva vida na stolbovi: betonski i drveni. Bet-onskite stolbovi nao|aat primena kaj cvrsta podloga, a takov e slu~ajot vo predelite koi gravitiraat okolu Mediteranot.

Vo sredna Evropa, betonskite stolbovi so tekot na vremeto }e po~nat da tonat. Osven toa, eventualni zadocneti snegovi

na ve}e ra{irenite mre`i bi dovele do ekstremni optovaruvawa na sistemot, pa bi mo`ele da se skr{at betonskite stol-bovi.

Kaj drvenite stolbovi tie opasnosti se isklu~uvaat i za na{ite uslovi tie se optimalno re{enie. Najdobri drveni

stolbovi se pravat od impregnirani stebla od ari{ ili bor, pri {to e va`no nivnata impregnacija na stolbovite da se napravi tehnolo{ki to~no i dosledno – prvo pod visok pri-tisok, a potoa vo vakuum i na kraj e procesot na fiksirawe. Dobro napraveni drveni stolbovi traat najmalku 25 godini. Debelinata na stolbovite se dvi`i od 11 do 16 sm. Se odreduva vrz osnova na optovaruvaweto {to treba da go podnese stolbot i mestoto {to go zazema vo sistemot. Dol`inata (visina) na stolbovite mo`e da bide proizvolna, se odreduva vo zavisnost od visinata na steblata i oblikot na kro{nata i standardno se dvi`i okolu 4 m.

Ambientot pod mre`ataPokrienosta na planta`ata so protivgradni mre`i dovedu-

va do nezna~itelna zasen~enost na zasadot. [to zna~i toa vo praktikata? Pod mre`ite doa|a do blago ubla`uvawe na tem-peraturnite ekstremi. Koga nadvore{nata temperatura }e pomine 30 celziusovi stepeni, temperaturata pod mre`ata }e bide za 2 do 3 stepeni poniska. Isto taka, koga temperaturata e mnogu niska, pod mre`ata }e bide za 2-3 stepeni povisoka, {to mo`e da gi za{titi zasadite od docnite proletni mrazevi.

Pri sredni vrednosti, temperaturata pod mre`ata ne se razlikuva od nadvore{nata temperatura. Blagata zasen~enost, sama po sebe, sozdava i pojava na O@EGOTINA. Ovoj efekt se zgolemuva i so faktot deka mre`ata, osven za{titata od jakoto sonce, vo odreden stepen slu`i i za namaluvawe na razlikite me|u najniskite (no}ni) i najvisokite dnevni temperaturi.

Gradewe na sistemotSistemot se proektira za sekoj ovo{tarnik i parcela

posebno, zemaj}i gi predvid site specifi~nosti na terenot i samite zasadi. Celata rabota se prepu{ta na stru~wacite koi site posebnosti znaat da gi procenat i da gi ispo~ituvaat. Idealno bi bilo da se postavat mre`i pred da se posadi nov nasad zatoa {to toga{ sistemot mo`e da se koristi i kako pot-pora na rastenijata. Me|utoa, za podignuvawe na protivgradni mre`i nikoga{ ne e docna i na{ sovet, pou~eni od iskustvata na evropskite ovo{tari, e zadol`itelno da razmislite za postavuvawe na mre`i na svoite planta`i. Podobro e edna go-dina da se otka`eme od zarabotkata ili da odlo`ime so kupu-vawe na nekoi ma{ini, a da se izgradi svoj sopstven sistem za za{tita od grad.

Toa }e vi ovozmo`i so sigurnost da smetate na svoj prinos i prihod, da imate svoi postojani kupuva~i i slobodno odnapred da ja dogovarate proda`bata. Zatoa, podignete mre`i i pres-tanete da gledate vo neboto tuku mirno spijte!

Pi{uva: Milenko Peri{i}

Ovo{tarstvo

Normativ za proizvodstvo na

trpezno grozje vo Ju`na Afrika

Karakteristiki na farma so odr`livo proizvodstvo LOZARSTVO

Pi{uva: prof d-r Krum Bo{kov

Farmata „Oliven bu{“ (Olyvenbosch Farm) se nao|a na severozapadnite ridovi na planinata Paarl, oblast pozna­ta kako Agter Paarl, del od po{irokata oblast Windmeul (Ju`noafrikanska Republika). Vkupnite povr{ini pod lozovi nasadi iznesuvaat 54 hektari. Trpezno grozje se odgleduva na povr{ina od 22,4ha, so sedum bessemeni i dve semeni sorti od koi ~etiri sorti se beli, tri crveni i dve crni. Site sorti se odgleduvaat na potporna konstrukcija „Y“. Cenata na po­dignuvaweto na eden lozov nasad e 25.000 evra, 6.000 evra vo prvite tri godini i 10.000 evra za odgleduvawe vo polna rodnost.

Semeni sorti:Viktorija 1 haAlfons laval 0,9ha

Bessemeni sortiFlejm sidles 1,0 haTomson sidles 5,4 haKrimson sidles 4,6 haPrajm sidles 2,6 haSanred sidles 3,2 haOtm rojal 1,6 ha Sandens 0,85 ha

Vkupnoto proizvodstvo na trpezno grozje iznesuva okolu 450 toni ili 20­25 t/ha, od koi{to 340 toni se pakuvaat vo 75.000 kartonski kutii od po 4,5kg. Po pakuvaweto, na lozata ostanuvaat okolu 3 do 5 tona grozje/ha ili okolu 100 toni na celata povr{ina koe se bere posebno i se prerabotuva vo lokalnata destilerija. Vo posebno produktivnite denovi na farmata se pakuvaat do 2.500 kutii (po 4,5kg) so 130 vrabo­teni od koi 21 se postojano vraboteni. Pakuvaweto i kontro­lata na kvalitetot e spored standardite na izvoznata firma „Colors“. Po pakuvaweto, grozjeto vo istiot den se dostavuva do lokalniot ladilnik. Farmata ima dve brani so 43 milioni litri voda, dva bunara i pumpi so koi pokriva 28ha.

PROSE^NA CENA NA PAKUVAWE NA GROZJE

A) Tro{oci za rabotna raka

Rabotnici broj 80

Dnevnica denari 333

Dnevna norma za eden rabotnik kg/rabotnik 112,5

Tro{oci za rabotnik den/ kg 2,97za 1 kg pakuvano grozje

Vkupno tro{oci za rabotnici denari 26.705

Dnevna norma kartoni 2.000– vkupno kutii za edna smena

Dnevna norma za cela smena kg/den 9.000

B) Tro{oci za materijalot za pakuvawe

Karton, plasti~na kutija od denari 77,890,5 kg, dve hartii, folija,sulfurna hartija za pakuvawena 4,5 kg grozje

Tro{oci za materijalot denari 17,31za 1 kg pakuvano grozje

Vkupno tro{oci za 1 kg den/ kg 29,28pakuvano grozje, rabotna rakai materijal

DVI@EWE NA CENATA NA 1kg GROZJE OD NASADOT DO POTRO[UVA^OT (vo denari)

Cena na grozjeto pred pakuvawe 19,78

Cena na pakuvano grozje 34,61

Cena na grozjeto na pazarot vo Velika Britanija 111,27

Spored Gawie, cenata na edna kartonska kutija od 4,5kg grozje iznesuva 31,27 randi pri norma od 3.800 kartonski ku­tii/ha.

JULI 2011 | 19

Vo napisot se dadeni podatoci za op{tite karakteristiki na proizvodstvoto kako i normativot za cenata na ~inewe na grozjeto

na edna tipi~na farma za trpezno grozje vo Ju`na Afrika

20 | MOJA ZEMJA

„Uvezeno e seme od pet bika od rasata „hol{tajn”. Site bikovi se so visok genetski potencijal za proizvodstvo na mleko. Izbrani se bikovi {to na potomstvoto mu prenesuvaat visok procent od svoite mle~ni karakteristiki. Me|u niv ima i bikovi koi na potomstvoto mu prenesuvat cvrsti i pravilni zadni ekstremiteti koi vo intenzivnoto kravarstvo se golem problem“, veli dvm Zufer Xeliliw

Amerikanski hol{tajn i vo MakedonijaSo progeno testirano seme do pogolemo mlekoproizvodstvoSTO^ARSTVO

Pi{uva: Marjan Kirovski

Otsega farmerite }e imaat mo`nost od mati~niot vete­rinar da pobaraat seme od bik koe }e gi koregira od­

re de nite slabosti kaj nivnite kravi bez da se pla{at za proizvodstvoto na mleko. So koristewe na materijal od amerikanskite bikovi za osemenuvawe, ma lite farmi }e mo`at vo period od {est do sedum godini da imaat kravi so 88% sli~nost so amerikanskata „hol­{tajn” koja, me|u drugoto, se odlikuva i so visoko proizvodstvo na mleko.

„Kompanijata „Praksis” od tetovsko ve}e dve godini uvezuva i distribuira progeno testirano bikovo seme od {vaj­carskiot Swissgenetics vo Makedonija. Od Swissgenetics se uvezuva „crven hol{tajn” (Red Holstein) koj e mnogu ba ran vo Makedonija, „crn hol{tajn” (Black Holstein), „svis braun” (Swiss Braun) kaj nas poznat kako „montafo­nec”, „flekvi” (Fleckvieh) i mesni­te rasi: „simentalec“, „limuzin” i „{arole“. „Praksis”, isto taka, e pret­stavnik na slova~kiot reproduktiven centar „Insemas”, veli dvm Zufer Xe­lili

Ovaa kompanija uvezuva genetski materijal od amerikanskata kompanija WWSires – lider vo svetot za genetski materijal od rasata „hol{tajn i xersi“ (Holstein & Jersey).

„Uvezeno e seme od pet bika od rasa­ta „hol{tajn”. Site bikovi se so visok genetski potencijal za proizvodstvo na mleko. Izbrani se bikovi {to na po­tomstvoto mu prenesuvaat visok pro­cent od svoite mle~ni karakteristiki. Me|u niv ima i bikovi koi na potomst­voto mu prenesuvat cvrsti i pravilni zadni ekstremiteti koi vo intenzivno­to kravarstvo se golem problem“, objas­nuva dvm Zufer.

Prva generacija

Doma{en hol{tajn 100% ili doma{no govedo

50% krv od doma{en hol{tajn ili doma{no govedo Junicata (F1) 50% krv od amerikanski hol{tajn

Amerikanski hol{tajn 100%

Vtora generacija

Junicata (F1)

25% krv od doma{en hol{tajn ili doma{no govedo Junicata vnuka (F2)75% krv od amerikanski hol{tajn

Amerikanski hol{tajn 100%

Treta generacija

Junicata vnuka (F2)

12,5% krv od doma{en hol{tajn ili doma{no govedo Junicata pravnuka (F3)87,5% krv od amerikanski hol{tajn

Amerikanski hol{tajn 100%

Toj pojasnuva deka postoi interes za uvoz na seksirano seme od strana na farmite so koe se dobiva ̀ ensko potom­stvo (90% sigurnost) {to e va`no za remont na stadoto kako i za proizvod­stvoto na visokokvalitetni junici koi se mnogu barani na makedonskiot pazar.

„Isto taka, postoi zainteresira­nost kaj farmerite za uvoz na bikovo seme od mesnite rasi kako {to se „her­eford” i „angus” so koi mo`at da se vkrstuvaat doma{ni goveda za da se do­bie podmladok za tov“, veli dvm Zufer.

Od kompanijata „Praksis” so op {tu­va at deka vo sorabotka so stru~niot tim na WWSires, }e organiziraat semi­nari za farmerite i veterinarite kade {to }e se opfatat temi od oblasta na genetikata, reprodukcijata i ishrana­ta, a }e se posetat i farmi kade {to }e se spodeluvaat prakti~ni soveti.

Kontakt: 072/273-896www.praksis.mkpraksis.zufer@yahoo.com

So koristewe na progeno testirano seme za osemenuvawe na doma{ni goveda, za 6­7 godini se dobiva podmladok so F3 generacija so nad 87,5% krv od amerikanski hol{tajn

Amerikanski hol{tajn i vo Makedonija

MCENROE FLY-HIGHER MCENROE-ET 14HO05147 POTTER X BW MARSHALL

MCENROEима 139 ќерки во 75 фарми

Мајката Ø 5L 13613 Kg Млеко 486 Kg Масти 361 Kg Протеини

Ќерките Ø 1 L 12394Kg Млеко 444 Kg Масти 361 Kg Протеини

DOUG ART-ACRES MTOTO DOUG 444-ET *TV *TL 14HO03722 MTOTO X EMORY

DOUG има 3570 ќерки во 786 фарми

Мајката Ø 5L 13337 Kg Млеко 509 Kg Масти 401Kg Протеини

Ќерките Ø 1 L 12433 Kg Млеко 429 Kg Масти 360 Kg Протеини

JULI 2011 | 21

22 | MOJA ZEMJA

AROMATI^NI RASTENIJA

Najdobriotkulinarski

za~inPi{uva: prof. d-r Zlatko Arsov, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana

Bosilekot (Ocimum basilicum) poteknuva od afrikanskiot kontinent. Denes e mnogu rasprostranet vo po{irokoto podra~je na Sredozemnoto More. Najgolemi proizvoditeli i izvoznici se Italija, Francija, Maroko, Egipet i Kalifornija (SAD). Vo Makedonija se odgleduva mnogu malku, glavno vo bav~ite, dvorovite i vo saksii poradi lekovitite svojstva, no i kako za{tita od komarci (mirizbata gi odbiva komarcite). Potrebite za su{en bosilek, koi ne se golemi, Makedonija gi zadovoluva od uvoz, bidej}i doma{nite proizvoditeli na ~aevi i za~ini ne poka`uvaat interes za otkup i investirawe vo komercijalno proizvodstvo. Isto taka, nema interes za vospostavuvawe na kooperantski odnosi so doma{ni proizvoditeli, iako imame uslovi za negovo proizvodstvo na odredeni povr{ini.

Poradi prijatniot miris, bosilekot e eden od najpopularnite kulinarski za~ini, osobeno vo italijanskata i francusko­sredozemnomorskata kujna. Se upotrebuva pri podgotvuvaweto na zelen~ukovi supi, sosovi, testenini, polesna hrana od meso, `ivina, riba i morski plodovi, a sve`iot bosilek se koristi vo salati. Ima {iroka primena i vo narodnata medicina. ^ajot od bosilek e korisen za smiruvawe na nervniot sistem, kako i protiv nesonica. Pomaga pri gr~evi i vospalenija vo `eludnikot, crevata i go podobruva apetitot. Semeto od bosilek se koristi za le~ewe na mo~nite pati{ta. Pomaga pri astma i razni ka{lici.

Za~inskite i lekovite svojstva poteknuvaat od eteri~nite masla, a celiot nadzemen del sodr`i okolu 0,5 do 1,5%. Isto taka, sodr`i golem broj esencijalni masla kako {to se etragol, linalol, kamfor i dr.

Opis Bosilekot e ednogodi{no rastenie so ispraveno i `bunesto steblo, visoko od 40 do 50 sm. Listovite se ovalni, po rabovite ramni ili nare`eni. Po boja listovite se svetlozeleni, no ima i sorti koi imaat crvenkasta boja. Na liceto od listovite se nao|aat `lezdesti vlaknenca koi gi la~at eteri~nite masla. Postoi sitnolisna i {irokolisna forma na bosilek. Za komercijalno odgleduvawe se koristi {irokolisnata forma. Cvetovite se beli, smesteni vo klasovidni socvetija na vrvot od glavnoto i sporednite stebla.

Uslovi na uspevawe Toa e rastenie koe bara umereno topla klima. Za vreme na niknuvaweto i rastot potrebna e toplina i vlaga. Mrazevi ne podnesuva. Dobro uspeva na dlaboki, plodni i strukturni po~vi.

Agrotehnika Se zapo~nuva so proizvodstvo na rasad vo topli lei. Se see na po~etokot na mart so 3­4 g/m2 seme. Od eden kvadraten metar se dobivaat od 1.000 do 1.200 straka. Za eden hektar povr{ina se potrebni okolu 100 m2 lei. Vo tekot na niknuvaweto se navodnuva sekoj vtor den i obi~no dva pati se plevi. Za rasaduvawe stasuva vo tekot na prvata polovina od maj. Se rasaduva koga rastenijata imaat od 6 do 8 lista i visina od 10 do 12 sm. Za da se prisposobat na nadvore{nite uslovi, sedum dena pred rasaduvaweto toplite lei preku denot se otkrivaat. Na nekolku dena pred korneweto, koga nema opasnost od mraz, preku no} se ostavaat otvoreni. Sadeweto mo`e da bide ra~no ili ma{inski, na rastojanie od 50 sm me|u redovite i od 20 do 25 sm vo redot. Rasadeniot bosilek treba dobro da se neguva. Zadol`itelno e da se navodnuva vedna{ po sadeweto. Povr{inata za bosilekot treba dobro da se podgotvi. Osnovnata obrabotka bara dlaboko orawe vo esen is­tovremeno so vnesuvawe na mineralni |ubriva i toa od 30 do 50 kg/ha azot, 50 do 70 kg/ha fosfor i 40 do 60 kg/ha kalium preku kompleksni |ubriva. Organski |ubriva se primenuvaat, me|utoa na pretkulturata (najdobri se okopnite kulturi) so cel da se izbegne pregolemata bujnost. Vo prolet e potrebno po~vata dobro da se obraboti odnosno da se kultivira so cel da se dobie isitnet i rastresit sloj za dobro prifa}awe na rasadot.

Bosilek

JULI 2011 | 23

AgromedikaУл. Мите Богоевски бб РесенPribirawe Bosilekot se kosi za vreme na

masovnoto cvetawe, bidej}i toga{ sodr`i najmnogu eteri~no maslo. Kaj nas za kosewe stasuva kon krajot na juni ili po~etokot na juli. Se kosi ra~no so srp ili ma{inski na visina od 8 do 10 sm od povr{inata na po~vata po ubavo i son~evo vreme. Rastitelnata masa ne ostanuva na nivata da ovene, tuku vedna{ se nosi na su{ewe vo su{ari ili se raspostila vo tenok sloj na sonce da se isu{i. Pri su{eweto vo su{ari ne smee da se izlo`uva na temperatura nad 50ºS, za da se zadr`i bojata i eteri~noto maslo. Potoa po~vata se kultivira i navodnuva. Rastenijata se regeneriraat i vo po~etokot na septemvri e vtoroto kosewe. Ako esenta e do`dliva ili redovno se navodnuva, se dobiva tret otkos so koj mo`e da se postigne odli~en prinos, kako i so vtoriot. Na plodni po~vi prinosot iznesuva od 800 do 1.200 kg/ha suva masa, a vtoriot otkos e za 20% pogolem od prviot.

24 | MOJA ZEMJA

„Od osobena va`nost za zajacite koi navr{ile

eden mesec e edna{ mese~no vo nivnata voda da se stava sulfamedin,

edno od klu~nite sredstva za zdravjeto na zaja~eto. Sulfamedinot

gi spre~uva gr~evite i dueweto na stomakot kaj

malite zajaci”, veli Donev

ZAJACI

Pi{uva: Qubinka Jovanova- Divjakoska

B elgiski orija{i se rasa na za­jaci koja dostignuva te`ina od 8 do 12 kilogrami, a mo`at da se prepoznaat po toa {to

nivnoto krzno e isklu~itelno vo edna boja (siva, bela ili crna). Duri i najma­la {ara na nivnoto krzno poka`uva deka zajakot ne e ~ist belgiski orija{.

Pepi Donev od Strumica svoeto detstvo go ima pominato vo igra so zajacite {to gi odgleduval negoviot tatko i denes toj so svoite dva sina ja prodol`uva tradicijata, a brojot na zajacite dostignal do 40. Na po~etokot odgleduval doma{ni rasi na zajaci, pa prodol`il so odgleduvawe na bugar­ski rasi, germanski {arci i belgiski orija{i.

Belgiskite orija{i gi uvezuva od Srbija po cena od 30 do 50 evra za 45­dnevni zaja~iwa. Ovaa rasa na zajaci e karakteristi~na po toa {to bara da se posveti golemo vnimanie na nivnata higiena.

„Od osobena va`nost za zajacite koi navr{ile eden mesec e edna{ mese~no vo nivnata voda da se stava sulfamedin, edno od klu~nite sredstva za zdravjeto na zaja~eto. Sulfamedinot gi spre~uva gr~evite i dueweto na stomakot kaj malite zajaci”, veli Donev.

[to se odnesuva do razmno`uvaweto, edna `enka vo prosek koti od 5 do 6 zaja~iwa po kotilo, a godi{no se koti od 4 do 5 pati. Prose~niot vek na ovie zajaci e od 4 do 4, 5 godini, a vo `ivot­niot vek se kotat od 15 do 20 pati.

Poradi za{tita na zajacite, Pepi ne dozvoluva parewe vo juli, avgust, deke­mvri i januari, bidej}i tie ne podnesu­vaat ekstremni temperaturi.

„Malite zaja~iwa ve}e po eden mesec mo`at da se hranat so gotova hrana i da

pijat voda, a paralelno da se hranat i od majkata. Po 40 dena e prepora~livo da se oddelat od majkata”, dodava Pepi.

Koga stanuva zbor za ishranata, Donev sovetuva zajacite da se hranat isklu~itelno so suva hrana (lucerka­ta da bide isu{ena, a trevata da bide nabrana barem eden den prethodno odnosno da bide ovenata).

„Od rastitelnata hrana, najzadovo­litelni proizvodi se mle~kata, lucer­kata, a od zrnestata – ja~menot. Post­oi i specijalizirana hrana za zajaci koja gi sodr`i site hranlivi materii {to mu se potrebni na zajakot: ja~men, p~enka, soja i lucerka. Prepora~liva dnevna doza za eden zajak e 30­40 grama, dodeka za zaja~ica koja ima zaja~iwa {to sè u{te se hranat od majkata, prepora~livata dnevna doza e od 80 do 100 grama. Neisu{enata lucerka i treva predizvikuvaat duewe kaj zajacite koe mo`e da dovede i do smrt”, objasnuva Donev.

Vo ishranata na zajacite, vnesu­vaweto voda e od osobena va`nost. Pepi na svoite zajaci im dava voda od speci­jalizirani {i{iwa so cucli koi gi ima kupeno od Germanija. Zajacite treba da vnesuvaat voda barem tri pati vo denot, osobeno vo letniot period, dodeka vo zimskiot period e va`no vodata da bide mlaka.

Ko`ata od zajakot e tradicionalen lek koj lekarite go prepora~uvaat za tretirawe na povredi. Mesoto od zaja­kot e belo i krevko i pretstavuva va`en element vo ishranata za zdravo srce. I pokraj toa {to zaja~koto meso e mnogu barano vo stranskite restorani, kaj nas sè u{te ne e podignata svesta za kvalitetot na zaja~koto meso.

Belgiski orija{i vo Strumica

JULI 2011 | 25

Odgleduvawe na fazani @IVINARSTVO

Najubavata parada vo pti~jiot svet ja iz-veduva paunot koga gi {iri svoite per-duvi. Vistinskata tatkovina na paunot e Azija ili poto~no Indonezija, a ottamu e

prenesen vo re~isi site zemji niz svetot.[ireweto na perduvite na paunot e ~in na

dodvoruvawe, koga paunot ma`jak saka da zazeme pogolema teritorija i da bide podominanten. Ma`jakot paun ima ukrasni krilja so po`ivi boi, a paletata mu se sostoi od 24 nijansi.

Goce Ilioski od Prilep u{te od svojata desetgodi{na vozrast se zanimava so odgleduvawe na razni vidovi ptici. Vo negovata farma toj odg-leduva retki vidovi na egzoti~ni ptici, fazani, pauni, gulabi i ukrasni koko{ki.

„So ovaa dejnost se zanimavale i mojot tatko i dedo. Potrebno e da se ima cvrsta volja i stru~no znaewe, a zarabotkata od ovoj biznis e odli~na”, veli Ilioski.

[to se odnesuva do ishranata, pticite gi hrani so `itarki (p~enka, p~enica), son~ogled i primesi na koncentrat i vitamini.

„Paunite godi{no nesat od 10 do 15 jajca. Peri-odot na nesewe e od april do maj, a nesat od 7 do 8 jajca za period od 15 do 16 dena (nesat preku eden den), po {to ima period na pauza od deset dena. Potoa po~nuva period na mitarewe”, objasnuva Ilioski. „Klimatskite uslovi vlijaat na procesot na nesewe. Dokolku e potoplo, }e po~nat da nesat pobrzo, a bidej}i ovaa prolet be{e postudena, tie po~naa podocna da nesat. Snesenite jajca od ̀ enkata paun gi stavame da se vedat pod misirka, so cel da ne se prekine periodot na nesewe na paunot i poradi toa gi koristime misirkite koi slu`at kako vistinski inkubator”.

Paunot obi~no e dolg od 2 do 2,5 metri, a na opa{kata otpa|a polovina od vkupnata dol`ina. Periodot na vedewe e 28 dena, dodeka na deset `enki pauni potrebno e da se ~uvaat po dva ma`jaci. [to se odnesuva do razmno`uvaweto, paunot treba da napolni tri godini za da bide ploden.

Spored Goce, pote{kotii vo odgleduvaweto ima kaj albino (belite pauni), a poradi toa nivnata cena e mnogu povisoka.@ivotniot vek na eden paun vo prosek iznesuva od 30 do 50 godini. Ne se potrebni posebni uslovi za odgleduvawe, tuku da ima

golem prostor. „Paunite ne se golemi potro{uva~i na hrana i lesno se pripitomuvaat i prisposobuvaat na klimatskite promeni. Najgolema

pobaruva~ka na jajcata od paun ima vo tekot na proletta”, veli Ilioski.Na pazarot prete`no se barani vo zapadniot del od Makedonija. Cenata na edno jajce e okolu deset evra, dodeka eden par pauni

se prodava za 250 evra.„Pokraj paunite, odgleduvam i fazani. Tie imaat sli~ni karakteristiki kako paunite, nesat od 15 do 30 jajca godi{no i toa vo

rana prolet. Nivniot period na vedewe e 23 dena. Isto kako i paunite, za da ne se prekine periodot na nesewe, jajcata na fazanite gi stavame da se vedat pod koko{ki. Cenata na edno jajce e pet evra, dodeka fazanite se prodavaat za cena od 80 do 100 evra”, objasnuva Ilioski.

Goce, zaedno so 20-tina odgleduva~i na egzoti~ni ptici od cela Makedonija, ~lenuvaat vo zdru`enieto na ukrasni ptici „Tragopan” koe aktivno funkcionira ve}e ~etiri godini.

„Imame organizirano ~etiri izlo`bi vo Makedonija, a rabotime na podgotovki za u~estvo na izlo`bi vo stranstvo, no se soo~uvame so problemi pri vadewe na potrebnata dokumentacija”, veli Goce.

Interesen podatok e toa {to koga pticite se podgotvuvaat za izlo`ba im se dava posebna hrana i se ~uvaat vo poseben prostor.

Pi{uva: Elizabeta Risteska

Deset evra za jajce od

paunPi{uva: Elizabeta Risteska

Машини запроизводство на

БИОДИЗЕЛ400-800 литри на ден

Се бара застапник за Македонија!

Произведувајте Биодизел од сите видови растителни масла

(отпадни, цедени и др.) и животински масти

СОЈА СОНЧОГЛЕД МАСЛЕНАРЕПКА

28 | MOJA ZEMJA

Energija od lozovi i ovo{ni

rezidbeni ostatoci

Ostatocite po kro-eweto se zna~aen izvor na biomasa koja mo`e da se

upotrebi vo energetski celi. Rezidbenite ostato-ci, vo lozarstvoto, se pro-cenuvaat na 128 000 toni i re~isi 30% od niv se kon-centrirani vo okolinata na Kavadarci. Rezidbenite os-tatoci, od ovo{tarstvoto se procenuva na okolu 28 000 toni, so visoka koncen-tracija vo Resensko so oko-lu 18% od vkupnoto proiz-vodstvo.

Ovaa biomasa e besplat-en izvor na energija proiz-veden vo zemjodelskite aktivnosti i nema pazarna cena. Realnata cena }e bide vo cenata na sobirawe, kom-primirawe, ~uvawe i trans-port.

Zemjodelcite ne se zain-teresirani za rezidbeniot otpad, bidej}i e mo`en iz-vor na rastitelni bolesti i problem so otpadnite ma-terii.

Naj~esto golem del od rasti telnite ostatoci se tretiraat vo nekontroli-ran na~in, odnosno ili se

gorat na otvoren prostor ili se ostavaat da se raspad-nat. Vo dvata slu~ai, se ja-vuvaat negativni vlijanija vrz `ivotnata sredina, a is-tovremeno se tro{at koris-ni bioresursi so koi mo`e da se namali uvozot na goriva. Za `al, kaj nas rastitelnite ostatoci mnogu malku se ko-ristat za proizvodstvo na energija.

Biomasata od rezidba ima visoka sodr`ina na vlaga i poradi toa ima potreba za dopolnitelno su{ewe, {to zna~i deka treba da se tro{i energija ili dokolku se ko-risti prirodnata solarna

energija potreben e golem prostor.

Ostatocite od rezidbata se proiz-veduvaat vo eden opredelen kratok period na godinata i treba da se sobi-raat, a potoa da se skladiraat i da se upotrebat koga ima pogolema potreba za energijata.

Postojat dva na-~i na na sobirawe i tran sport, i toa:

1.Seckawe na pra~kite direktno na poliwata i pona tamo{no skladirawe na iseckanite pra~ki pokraj postrojkata

- Fazata na seckawe mo`e da se odviva paralelno ili vo linija: vo paralelnoto seckawe, dopolnitelen (vtor) trak-tor ja sledi operacijata dvi`ejki se vo paralelniot red, vo linija so secka~ot. Vo liniskoto seckawe, imame namaluvawe na tro{ocite bidejki samo eden voza~ na traktor e potreben. Ma{inata za seckawe e mnogu sli~na na normalnite ma{ini za drobewe na granki, no e opremena so sistem za skladirawe na iseckanite pra~ki vo konteiner, traktor ili vo prikolka.

2.Podgotovka na bali so kru`en oblik, skladirawe na poliwata i ponatamo{no transportirawe i seckawe pokraj postrojkata

Ostatocite od lozarstvoto i ovo{tarstvoto sodr`at golem procent na vlaga pri {to treba da se dosu{at i potoa sitno da se ise~kaat (wood chips), i kako takvi direktno da se koristat za gorewe i zagrevawe.

Biomasata mo`e da se iskoristi za proizvodstvo na peleti i briketi ~ij procent na vlaga treba da bide od 8-12% za naje-fikasno sogoruvawe. Vo procesot na sogoruvawe se dobiva toplinska energija, koja ponatamu so dopolnitelna inves-ticija vo oprema mo`e da se transformira i vo elektri~na energija.

Poradi golemata dostapnost na ovoj izvor na energija, vo na{ite glavni lozarski i ovo{tarski reoni, mo`no e da se or-ganizira proizvodstvoto na peleti od mal obem, za doma{na upotreba. Koristeweto na ovie peleti mo`e da bide vo postoe~ki pe~ki i kotli, so mali prilagoduvawa. Istata op-rema mo`e da se koristi za proizvodstvo na peleti za hranewe na `ivotnite.

*del od tekstot e prevzemen od studijata “Istra`uvawe na koli~estvata ostatoci od rastitelnoto proizvodstvo i mo`nosti za konverzija na nivnata energija na farma vo ru-ralnite oblasti vo Republika Makedonija” od publikacijata “Energija od zemjodelstvoto – energija za zemjodelstvoto”, iz-dadena od CeProSARD vo ramkite na proektot Agroenergija

Pi{uvaat: dipl. zemjod. in`. Damjan Surleski, Dejan Filiposki, sektor za OIE i EE

OBNOVLIVI IZVORI NA ENERGIJA

JULI 2011 | 29

Pi{uva: prof. d­r Zoran Dimov

Vo poslednite nekolku godini, zemjite od Evropskata Unija vlo`uvaat zna~itelni napori i sredstva za razvoj i popularizirawe na alternativni goriva. Vo 2005 godina evropskiot komesar za energija, g. Andris

Piebalgs, prezentira{e plan od 20 to~ki za fokusirawe kon visokite ceni na naftata. Me|u pette usvoeni se: redukcija na potrebite od energija; zgolemena transparentnost i pred-vidlivost na pazarot na nafta (otvoren energetski dijalog so OPEK, Rusija i Norve{ka, kako i odr`uvawe na forum za fos-ilni goriva, za prv pat); zgolemuvawe na isporakite na nafta i gas, efikasna reakcija pri vonredni situacii so rezervite na nafta i zgolemeno potpiraweto vrz drugi vidovi energija.

Proizvodstvoto na biodizel e samo eden segment vo proek-tot za alternativni goriva od obnovliva surovina, koj{to vo momentot e mnogu biten i aktuelen. Biodizel, po definicija, e gorivo dobieno od masloto na maslodajni rastenija (maslo-dajna repka, soja, maslodajna palma, {afranika, son~ogled i dr.) i voobi~aeno se obele`uva kako B100 ili vo smesa so mineralen dizel kako B30, B20, B5 ili B2. Prednostite na ova gorivo zaslu`uvaat posebno vnimanie.

Se postavuva pra{aweto: zo{to tokmu biodizel dobien od rastitelni masla kako zamena za naftata i nejzinite deri-vati? Postojat pove}e pri~ini:

Biodizelot dobien od rastitelnite masla voop{to ne ispu{ta sulfati vo okolnata sredina, {to zna~i ne vr{i ni-kakvo zagaduvawe so sulfur i sulfurni oksidi. Isto taka, ova gorivo ispu{ta za 78,5% pomalku SO2 od obi~nite goriva;

Golema prednost e toa {to ne e potrebno ili se vr{at min-imalni prepravki na motorot za da mo`at avtomobilite da se dvi`at na biodizel;

Dobivaweto gorivo od zemjodelskite kulturi e dobro zatoa {to na toj na~in se unapreduva zemjodelstvoto, a sporednite proizvodi {to pritoa se dobivaat od zemjodelskite kulturi mo`e da se iskoristat kako dobito~na hrana;

Cenata na biodizelot e sli~na so cenata na obi~niot di-zel, koja pak postojano raste. Taka, ako do pred samo 4-5 go-dini be{e 38 den/l, sega a ve}e 75 den/l. So soodvetna pomo{ od strana na vladata, preku subvencii, kako {to e vo drugite evropski zemji, cenata na biodizelot stanuva pokonkurentna.

Biodizelot e definiran kako monoalkil ester na masnite kiselini dobieni od rastitelni masla. Esterifikacijata na

rastitelnoto maslo so metanolot vo odnos 9:1 vo prisustvo na 0,5 do 1% NaOH kako katalizator se vr{i na temperatura od 50-80º C pod normalen pritisok vo rezervoar pri postojano me{awe. Glicerinot od molekulot na rastitelnoto maslo se zamenuva so tri molekuli metanol. Kako rezultat od esteri-fikacijata se dobiva gorivo so mo{ne sli~ni performansi so obi~niot dizel koe bez problemi mo`e da se koristi vo site avtomobilski dizel-motori. Kako sporeden proizvod se dobi-va glicerin koj ima primena vo hemiskata industrija.

Dokolku se proizveduva za sopstveni potrebi (zemjodelski stopanstva), proizvodnite kapaciteti se mali (prose~no od 24 do 60 toni biodizel/godi{no). Koga se raboti za proiz-vodstvo za proda`ba na po{irok pazar, kapacitetite se zna~itelno pogolemi.

Serija na tabelarni presmetki se potrebni za da pomognat vo sogleduvaweto na tro{ocite pri proizvodstvo na biodizel na farma. Pozna~ajni se:

• planiranata golemina na prerabotuva~kiot kapac-itet (litri proizveden biodizel/godi{no);

• tro{oci za podigawe na prerabotuva~kiot kapacitet (zgrada, presa, procesor i dr.);

• operativni tro{oci za prerabotuva~kiot kapacitet (rabotna sila, administrativni tro{oci, osiguru-vawe, danok na imot i sl.);

• vlezni tro{oci pri procesot;• o~ekuvana me{avina dizel – biodizel {to }e se koris-

ti na farmata (na pr. 20%, 50% ili 100%);• o~ekuvan prinos od maslodajni kulturi.

Primer: 1 t seme maslodajna repka

}uspe 0,58 t

rafinirano maslo

0,04 t

glicerin 0,04 t

0,4 FAME (fatty acid methyl ester) /0,88 g/ml gustina (okolu) 450l biodizel

OBNOVLIVI IZVORI NA ENERGIJA

Proizvodstvo na biodizel – realnost ili mit

АГЕНЦИЈА ЗА ФИНАНСИСКА ПОДДРШКА ВО ЗЕМЈОДЕЛСТВОТО И РУРАЛНИОТ РАЗВОЈ

ПРЕТХОДНА НАЈАВАза објавување на Јавен повик 02/2011 за доставување на барања за користење на средства од петтата компонента на Инструментот за претпристапна помош за рурален развој на Европската Унија (ИПАРД

Програмата 2007-2013)

Владата на Република Македонија и Агенцијата за финансиска поддршка во земјоделството и руралниот развој ги известуваат сите заинтересирани правни и физички лица дека во текот на месец јули 2011 година ќе се објави Јавен повик за доставување на барања за користење на финансиски средства од петтата компонента на Инструментот за претпристапна помош за рурален развој на Европската Унија (ИПАРД Програма за периодот 2007-2013 година “Службен весник на Република Македонија“ број 83/2009 од 03.07.2009 година).Целта на ИПАРД Програмата 2007-2013 е преку соодветни мерки за поддршка на земјоделството и руралниот развој да се подобри конкурентноста на земјоделското производство и земјоделско-прехрамбениот сектор, преку нивно усогласување со стандардите на Европската унија и постигнување на одржлива животна средина и социо-економски развој на руралните средини преку поттикнување на економската активност и зголемување на можностите за вработување.Финансиските средства од ИПАРД Програмата 2007-2013 во врска со спроведување на овој Јавен повик од јули 2011 година се наменети за следните мерки:Мерка 101 - Инвестиции на земјоделските стопанства со цел нивно преструктуирање и надградба за постигнување на стандардите на Европската Унија, Мерка 103 - Инвестиции за преработка и маркетинг на земјоделските и рибни производи со нивно преструктуирање и надградба за достигнување стандардите на Европската Унија, и Мерка 302 - Диверзификација и развој на руралните економски активности.Планираните финансиски средства за спроведување на овој Јавен повик изнесуваат вкупно 18.565.000,00 ЕУР од кои 75% се придонеси од ЕУ и 25% се придонеси од Буџетот на Република Македонија, кои ќе бидат пресметани во денарска противвредност со важечки курс за месец јули 2011 година. Правилата за користење на финансиските средства од ИПАРД Програмата 2007-2013 налагаат претходно склучување на договор на потенцијалните корисници со Агенцијата за финансиска поддршка во земјоделството и руралниот развој и реализација на одобрената инвестиција согласно претходно договорените услови. Контролата на лице место и спроведувањето на надзорот над договорот извршуваат овластени лица од Агенцијата за финансиска поддршка во земјоделството и руралниот развој и релевантни институции од Република Македонија за управување, спроведување и контрола на ИПАРД и Европска Унија. Начинот и постапката за користење на финансиска поддршка од ИПАРД Програмата 2007-2013 се пропишани во Уредбата за начинот и постапката за користење на финансиска поддршка за мерки за рурален развој финансирани од петтата компонента на Инструментот за претпристапна помош за рурален развој на Европската Унија (“Службен весник на Република Македонија“ број 112/2009 од 09.09.2009 година).

Огласот ќе трае 45 дена од денот на објавување на Јавниот повик во дневните весници.

НАПОМЕНА: Потребната документација за подготовка и поднесување на барања, вклучително и Упатствата за корисниците на средства од ИПАРД Програмата 2007-2013 ќе бидат ажурирани и објавени на веб страната на Агенцијата во периодот до објавување на Јавниот повик.

Подетални информации во врска со типовите на инвестиции, критериумите за добивање на финансиска поддршка, висината на поддршката по мерки заинтресираните можат да ги добијат во

Агенција за финансиска поддршка во земјоделството и руралниот развојТелефон: 02 3097-460 Факс: 02 3097-454е-mail адреса:ipardpa.info@ipardpa.gov.mkwww.ipardpa.gov.mk

Министерство за земјоделство, шумарство и водостопанствоТело за управување со ИПАРДТелефон: 02 3109-809Факс: 02 3110-887е-mail адреса: info@ipard.gov.mkwww.ipard.gov.mk

Агенција за поттикнување на развој во земјоделствотоТелефон: 047 228-330 047 228-370www.agencija.gov.mk

секој работен ден од 8:30 до 16:30 часот

Информации за изготвување и доставување на барања, како и практични совети за аплицирање, заинтересираните земјоделски производители можат да добијат во регионалните центри на Агенцијата за поттикнување на развој во земјоделството. (Контакт листа на регионални центри и надлежни лица е објавена на веб страните на надлежните институции.)

JULI 2011 | 31

Juli i avgust se re{ava~ko va`ni za celogodi{niot uspe{en biolo{ki razvoj. Od ovaj mesec biolo{kata kriva opa|a nadolu, a nejziniot pad treba da bide zadr`an nad 30 000 p~eli vo semejstvoto, ~ii broj se vlog za narednata godina

So visoki dnevni i no}ni temperaturi se odlikuva mesec juli. Dnevnite temperaturi ~esto se tolku vi-soki {to zna~ajno go namaluvaat sobiraweto na nek-tar. Visokite temperaturi gi prinuduvaat p~elite

namesto da sobiraat nektar da ventiliraat i da nosat voda. Mnogu energija se gubi vo odr`uvaweto na dobra mikroklima. P~elarot treba da gi potpomaga p~elite, bidej}i zagubite od visokite temperaturi se mnogu golemi. P~elite treba da imaat lesen pristap do voda, dobra ventilacija (dlaboki mre`esti podnici) i dr. Vo Makedonija, ovoj mesec mo`e da imame i glavna pa{a – son~ogled, facelija, {umska livada i dr. Za glavnite pa{i treba da imame jaki p~elni semejst-va, pa duri i gigantsko jaki p~elni semejstva. so nad 70.000 p~eli, koi davaat neobi~no mnogu med. Toa }e go obezbedeme so soedinuvawe na pove}e dru{tva vo edno ili pove}e mati~no p~elno dru{tvo, no zadol`itelno pred nastanuvaweto na glavnata pa{a da se iscedi celiot med od vaka gigantskoto semejstvo i da se vnimava da bide pravilno zastapena staros-nata struktura na semejstvoto odnosno da ima soodveten broj na nektaro sobira~ki i nektaro prifa}a~ki. P~elarot treba da znae deka za slabo p~elno semejstvo nema glavna pa{a.

Juli mo`e da bide i bespa{en mesec, a so toa }e se namali i brojnosta na p~elite. Ako p~elite vaka se ostavat nivniot broj vo septemvri mo`e da bide i pomal od 10.000 p~eli, no toa nesmeeme da go dozvolime. Sovremenoto p~elarstvo ima na raspolagawe pove}e na~ini za spre~uvawe na julsko-avgus-tovskoto oslabuvawe. Julskite p~eli ne ja do~ekuvaat zimata i proletta, no zatoa tie sozdavaat uslovi za neprekinat raz-voj i opstanok na p~elite.

Ja~ina na semejstvoto vo juli se postignuva so mlada i plodna matica i soodvetna prihrana so proteinsko-jagle-hidratna hrana. Vo ovaj mesec se ispiluva poslednata gen-

eracija na trutovi i golem del od varoata koja se nao|a{e vo trutovskoto leglo se prefrla vo rabotni~koto leglo. O{tetenoto rabotno~ko leglo ne dava dobro potomstvo za prezimuvawe na semejstvoto. Za da se spre~i seto ova potrebno e vedna{ po vadeweto na medot da se primeni nekoja za{tita za poni{tuvawe na varoata.

Imeno, da se za~uva ja~inata na p~elnoto semejstvo treba da se obezbedi poni{tuvawe na varoata, dovolno proteino-jaglehidratna hrana i mlada matica. Maticata e srceto i du{ata na p~elnoto semejstvo

Krajnata cel vo ova vreme i vo avgust e da obezbedime seme-jstvo so 30.000 p~eli, obezbedeno so hrana, mlada matica. Tuka e va`no zimskite p~eli da ne bidat amortizirani od nek-taroprerabotuvawe (prihrana) i spremni uspe{no da go pomi-nat te{kiot zimski period.

Juli i avgust se re{ava~ko va`ni za celogodi{niot uspe{en biolo{ki razvoj. Od ovaj mesec biolo{kata kriva opa|a nadolu, a nejziniot pad treba da bide zadr`an nad 30 000 p~eli vo semejstvoto, ~ii broj se vlog za narednata go-dina.

Krajot na juli rezervirajte go za za{tita na p~elite od varoata, a proverete gi rezervite na hrana.

Pi{uva: Rade Karanfilovski, sovetnik za p~elarstvo pri API CENTAR – BITOLA

Za{tita na p~elite od varoa

Rabota na p~elarnikot vo juli P^ELARSTVO

Stanuva zbor za ektoparazit, krle` (Tropilaelaps clareae) koj se javuva kako pri~initel na tropilelozata, a ostanati

pri~initeli na tropilelozata se Tro-pilaelaps mercedesae i Tropilaelaps koe-nigrum. Vidot na Tropilaelaps spa|a vo semejstvoto Laelapidae (Mesostigmata).

Utvrduvawe na krle`ot Tropilaelaps clareae za prv pat bil

otkrien vo Filipini, a go opi{ale Delfinago i Bejker vo 1962 godina. Za Tropilaelaps clareae e poznato deka ima {iroka rasprostranetost vo Azija, se protega isto~no od Iran do Papua (Nova Gvineja). Zgolemuvaweto na patuvawata niz svetot od edna vo druga zemja, kako i zakanata od globalnoto zatopluvawe doveduvaat do toa mnogu tropski para-ziti da stanat zakana za zapadniot

svet. Taka, na primer, evropskata me-donosna p~ela Apis mellifera mo`e da bide napadnata od aziskite p~eli. Vo 1985 Woyke go istra`uval rizikot od Tropilaelaps clareae na p~elarstvoto vo umerenite klimatski zoni. Od sek-torot za `ivotna sredina, ruralni pra{awa i hrana (DEFRA) vo Velika Britanija izdale nov izve{taj za tro-pilelozata kako potencijalna nova za-kana za p~elarstvoto. Kliziski (2004 g.) dava detali za otkrivaweto na Tropi-laelaps clareae na razni p~elni vidovi i nivnite razvojni formi.

Vo Makedonija Tropilaelaps clareae za prv pat e dijagnosticiran vo maj 2011 od strana na prof. d-r Mi{o Hristovski pri Fakultetot za Veterinarna medic-ina vo Skopje.

Tropilaelaps clareae se javuva vo pet

vida na p~eli: A. cerana, A. dorsata, A. laboriosa A.florea i A. mellifera. Rizikot od infekcija e seriozna zakana za p~elarstvoto. Krle`ot e cica~ki para-zit koj se hrani so hemolimfata na p~elnata larva, predizvikuvaj}i mal-formacii na potomstvoto i smrt na voz-rasnite p~eli.

Biologija na parazitot- Dimenzii na Tropilaelaps clareae;

Soodvetnata dimenzija pri merewe na grbnata plo~a na parazitot za ma`jak iznesuva 880 µm vo dol`ina i 512 µm vo {irina, za `enki 976 µm vo dol`ina i 528 µm vo {irina. Soodvetnite brojki za Tropilaelaps koenigrum se pomali vo odnos na Tropilaelaps clareae.

Edna od o~iglednite razliki pod mi-kroskop me|u Tropilaelaps clareae i Tropi-laelaps koenigrum e oblikot i golemina-

Pi{uva: prof. d­r Mi{o Hristovski, Fakultet za veterinarna medicina vo Skopje

Biologija i razmno`uvawe na parazitotP^ELARSTVO

Dijagnosticiran nov

Tropilaelaps clareae na larva od A.dorsata

Tropilaelaps clareae parazit na vozrasna A.dorsata Parazitot ima ovalna forma

Tropilaelaps clareae gledano so elektronski mikroskop

JULI 2011 | 33

ta na podvi`niot zglob od celicerata kaj ma`jaci, pri {to toj del dejstvuva kako spermalen organ. Imeno, kaj Tropilaelaps clareae izgleda kako spiralno namotana struktura, dodeka kaj Tropilaelaps koe-nigrum e pokratka i ne e namotana, a izgleda kako svinska opa{ka.

Formata na krle`ot e ovalna i malku izdol`ena za razlika od varoata koja ima okrugol oblik. Poradi vakvata for-ma se dvi`at relativno brzo.

Bojata na Tropilaelaps clareae e crve-nikavo-kafena. Teloto na krle`ot e pokrieno so hitinski {tit koj{to e malku ispup~en od gornata, a ramen od dolnata strana, a vo zadniot del se nao|a analnata plo~a. Od gornata stra-na krle`ot ima mre`esta struktura i gusto e obrasnat so vlaknenca. Hitin-skiot del od dolnata strana ima pukna-tinki od koi izleguvaat ~etiri para na noze. Najrazvieni se zadnite noze, dodeka na prednite noze se smesteni organite za miris i dopir. Nozete se sostaveni od po pet ~len~iwa i isto taka se obrasnati so vlaknenca. Na zavr{etokot na sekoja noga se nao|aat specijalni aparati za pricvrstuvawe nare~eni bulakriumi.

Usniot aparat ne im e dovolno raz-vien i ne mo`at da ja probijat kutiku-lata na p~elata. Mo`e da se ka`e deka vozrasnite p~eli im slu`at samo za transport i nivno {irewe niz drugi p~elni dru{tva. Tropilaelaps clareae na vozrasni p~eli ne mo`e da pre`ivee podolgo od 74 ~asa. Se hrani samo so hemolimfata na larvite (osobeno tru-tovskite) sli~no kako i Varroa destruc-tor, no e mnogu poagresiven od nego.

Razmno`uvawe na Tropilaelaps clareae;

Razvoen ciklusPri parewe, odnesuvaweto na voz-

rasnite Tropilaelaps clareae (ma`jak i `enka) bilo nabquduvano vo epru-veta. Bilo zabele`ano deka ma`jakot skoknal na drozalniot del na `enkata zaka~uvaj}i gi svoite distalni delovi, od kade {to padnal koso od utrobata na `enkata i so vibrirawe se namet-nal i bil prifaten od `enkata me|u nejzinite noze. Kontaktite vo prosek se dvi`ele okolu 282 pati vnesuvaj}i ja spermata. Vkupniot proces na parewe trael od 3 do 42 minuti.

@ivotniot ciklus na Tropilaelaps clareae e mnogu kratok, a i tranzici-jata kon vozrasnite p~eli e mnogu brza. Populacijata na krle`ot se zgolemuva mnogu pobrzo vo odnos na Varroa destruc-tor, taka {to nivnata reproduktivna sposobnost e pogolema. Dokolku Tropi-laelaps clareae se najde vo kolonija za-edno so varoata soodnosot bi bil 25:1 vo korist na Tropilaelaps clareae.

Ma{kite krle`i obi~no se nao|aat samo vo p~elnoto leglo i slu`at samo za oploduvawe na `enkite, odnosno od 5 do 6 dena od razvivaweto na p~elnoto leglo, a potoa uginuvaat. Mladite `enski paraziti po {est dena od iz-veduvaweto po~nuvaat da nesat jajca vo p~elnite }elii, vo koi se nao|aat larvi pred samoto zatvorawe. Najprvo yidot go zapliskuvaat so beluzlava lep-liva materija, a potoa na nea gi lepat snesenite jajca. Jajcata se pokrieni so tenka mle~no bela membrana, pod koja se nayira larvata na idniot parazit.

Edna `enka na Tropilaelaps clareae mo`e da snese do ~etiri jajca od koi eden e ma`jak, pri {to postoi tropizam

za ma{koto potomstvo i toa e sosema stati~no. Jajcata se izveduvaat po okolu 12 ~asa. Vo ponatamo{niot raz-voj od jajce do zrela edinka krle`ot minuva niz dva stadiuma (protonimfa i deutonimfa) pred da dojde do vozrasna faza. Hranej}i se so hemolimfata na p~elnata larva predizvikuvaat {teta, so odzemaweto na esencijalnite hran-livi materii potrebni za ravoj na p~elnata larva. Razvojot do vozrasen krle` trae okolu {est dena. Vo voz-rasna p~ela Tropilaelaps clareae mo`e da pre`ivee do dva dena bidej}i ne mo`e da se hrani od nejzinata hemo-limfa. Vsu{nost, krle`ot ja koristi vozrasnata p~ela kako transmiter za da se ra{iri bolesta. Dokolku krle`ot ne uspee da gi polo`i svoite jajca vo p~elnite }elii, umiraat za rok od dva dena.

Afinitetot kon trutovskoto leglo za nesewe jajca na Tropilaelaps clareae se smeta deka poteknuva od prirodniot instinkt za opstanok i od brzinata na {irewe, zatoa {to trutovite letaat najdaleku.

Tropilaelaps clareae vo semejstvoto mo`e da `ivee i da se razmno`uva samo dokolku ima p~elno leglo. Tie ne mo`at da pre`iveat vo periodite bez leglo (dolgotrajni i ladni zimi) osven ako ne dojde do ekstremni klimatski promeni koi bi rezultirale so celogodi{no prisustvo vo legloto na semejstvoto.

Dokolku se pojavi somne` za pojava na ovoj vid na krle`i, potrebno e p~elarite da pratat poklopeno leglo na labarato-risko ispituvawe.

krle` kaj p~elite

Razlika vo formata pome|u Varoata i Tropilaelaps clareae

34 | MOJA ZEMJA

Rabota so `itnite kombajni

Podgotvuvaweto na parcelite za mehanizirana `etva treba da se zapo~ne i da se izveduva u{te za vreme na osnovnata obrabotka na po~vata i za vreme na seidbata na kulturata {to treba da se `nee. Po seidbata, par-

celata treba da ostane ramna, na povr{inata ne treba da ima dlaboki brazdi, kanali i drugi predmeti (kamewa, ostatoci od drva i dr.). Pred `etvata site parceli treba da bidat pregle-dani i pritoa da se otstranat site predmeti {to bi mo`ele da predizvikaat o{tetuvawe na kombajnot, a osobeno otpadoci od drva, `ica i drugi predmeti frleni od patot vo parcelata. Za nekoi predmeti koi ne mo`at da bidat otstraneti, kombajne-rite treba da bidat izvesteni za nivnata lokacija, na primer, stolbovi i dr. Vo tekot na podgotvuvaweto na parcelata prvo se `neat kraevite koi imaat pove}e plevel, a i zrelosta na posevot vo kraevite e neuedna~ena. So `etvata na kraevite se otstranuva opasnosta od me{awe na lo{o sozreanoto zrno so ostanatiot prinos i negovo ponatamo{no dosu{uvawe. Potoa se razmeruva mestoto za vrtewe i se odreduva negovata {iro~ina. Optimalnoto mesto za vrtewe na kombajnite zavisi od radiusot na vrtewe na kombajnot i od dol`inata na kombajnot. Najmalata {iro~ina na mestoto za vrtewe na kombajnite treba da iznesuva od 6 do 10 metri. Po opredeluvaweto na mestoto za vrtewe se pristapuva kon podelba na parcelite na zagoni ili pregoni za sekoj kombajn posebno.

Vrz osnova na rezultatite od na{i i stranski ispituvawa koi ja tretiraat problematikata okolu organizacijata na `et-vata, se konstatira deka dnevnata i sezonskata proizvodnost na kombajnite mo`e da se zgolemi za 27%, ako pri organizacijata na `etvata se predvideni slednite raboti:

1. Podelba na parcelata i formirawe na pregoni ili za-goni za `etva na sekoj kombajn posebno. Pregonite se formi-raat na parceli ~ija golemina go dozvoluva toa, a odnosot na {iro~inata i dol`inata treba iznesuva najmalku 1:3 ili najdo-bro od 1:4 do 1:6. Spored pravilata na `etvata, pregonite treba da se formiraat po dol`inata na parcelata, no spored primene-tata agrotehnika, pregonite treba da se formiraat vo pravec na oraweto.

2. Za poracionalno koristewe na rabotnoto vreme, vo orga-nizacijata na ̀ etvata e potrebno da se predvidi i vovede, pokraj kombajnerot, i pomo{nik kombajner, koj vo tekot na rabotata } e

go zamenuva kombajnerot. Vo tekot na `etvata nema potreba kom-bajnite da stojat bez rabota. Spored dosega{nite soznanija, proizvodnosta na kombajnite so pomo{en kombajner se zgolemuva za pove}e od 50 otsto bidej}i se prodol`uva rabotniot den.

Za zgolemuvawe na stepenot na iskoristuvaweto na kom-bajnite vo tekot na rabotata, potrebno e pri organizacijata na `etvata da se predvidi i po eden mehani~ar na sekoi tri ili pove}e kombajni.

3. Vo tekot na ̀ etvata potrebno e kombajnite da se dvi`at so optimalna brzina. Brzinata na dvi`eweto pri `etvata zavisi od propusnata mo} na kombajnot, visinata na prinosot, zaplev-enosta, stepenot na zrelost na kulturata, vla`nosta na masata i od sklopot na rastenijata na kvadraten metar.

4. Dokolku `etvata se izveduva na povr{ini koi se nao|aat na pogolema oddale~enost od stopanskiot dvor, potrebno e kombajnite na samoto mesto da bidat snabdeni so najosnovnite pogonski materijali i rezervni delovi, voda i hrana. Za taa cel, so vozila cisterni do parcelite se prenesuva gorivo od kade {to kombajnite se snabduvaat vo tekot na rabotata.

5. Posebna zada~a pri `etvata pretstavuva usoglasuvawe-to na dinamikata na `etvata so dinamikata na prevozot na o`neaniot materijal. Vo ovaa smisla treba da se usoglasi brojot i kapacitetot na prevoznite sredstva so brojot i kapacitetot na kombajnite. Prazneweto na zrnoto od bunkerot ne treba da se vr{i so zastanuvawe na kombajnot, tuku za vreme na rabotata vo dvi`ewe, bidej}i za sekoe praznewe na bunkerot se tro{at pet minuti. Za praznewe, kombajnot vo tekot na denot treba da zastanuva okolu 20 pati po pet minuti ili vkupno sto minuti izgubeno vreme, {to ne e malku i te{ko mo`e da se nadomesti na drug na~in. Prazneweto na bunkerot vo dvi`ewe treba da se vr{i samo ako prikolkata ja vozat iskusni voza~i, pri {to nema da nastane zaguba na zrnoto. Vo sprotivno, podobro e da se zas-tane pri prazneweto.

6. Vo tekot na podgotvuvaweto za `etva, treba da se pred-vidi i mo`nosta za izvr{uvawe na `etvata vo ve~ernite ~asovi i rabota preku no}. Za taa rabota e potrebna podgotovka na kom-bajnite, odnosno napred treba da se postavat dve svetla dokolku gi nema kombajnot. Bidej}i no}nata `etva e mnogu pote{ka od dnevnata, poradi temninata i zgolemenata vla`nost na slamata i zrnoto, kombajnite treba da se dvi`at pobavno i povnimatel-

Pi{uva: prof. d­r Dragi Taneski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana ­ Skopje

@itni kombajniMEHANIZACIJA

RUBRIKA

JUNI 2011 | 35

Pri prenesuvaweto na zrnoto vo vre}i treba da se ima predvid slednoto:

- vre}ite vo koi se prenesuva zrnoto treba da bidat ednakvi po golemina, {to go olesnuva evidenti-raweto i kontrolata na prinosot;

- za prevoz na vre}ite treba da se upotrebat prikol-ki so poniski platformi, bidej}i toa go olesnuva tovaraweto i istovaraweto;

- zadol`itelno treba da se uredat polskite pati{ta, koi }e se koristat za prenesuvawe na zrnoto. Isto taka, treba da se popravat preminite i rampite preku pati{tata;

- pri odreduvaweto na brojot na prikolkite potreb-no e da se podgotvi i edna rezervna prikolka, so koja }e bide zameneta slu~ajno rasipanata prikolka;

- pri transportot na zrno vo refusna sostojba treba da se koristat kiper-prikolki so podlaboka plat-forma. Prazneweto na prikolkite treba da se vr{i direktno vo elevatori so koi zrnoto se podiga vo magacinite.

no. Vo tekot na denot kombajnerite treba da gi zabele`at opasnite mesta i pre~ki za da bidat izbegnati vo tekot na no}ta.

7. Vo tekot na `etvata, pokraj predvidenite merki za tehni~ko odr`uvawe na kombajnite, vo tekot na rabotata treba da se vnimava na odredeni merki za bezbednost na rakuva~ite i pomo{nicite na rakuva~ite na kombajnite, a toa se: kombajnot ne smee da se vklu~uva vo pogon bez prethodno davawe signal koj treba da se slu{ne od site prisutni okolu kombajnot. Kombajnerot ne smee da go napu{ti kombajnot dodeka raboti motorot na kombajnot. Reguliraweto na rabotnite de-lovi e dozvoleno da se vr{i samo koga kombajnot ne raboti. Za vreme na rabotata ne smee da se stoi pred kombajnot, pri vrteweto da se namali brzinata na dvi`eweto, kombajnot redovno da se ~isti od slama i pleva, navreme da se otstrani sekakvo te~ewe na dizel-gorivoto ili maslo od motorot. Ne smee da se raboti so motori na koi im e o{tetena cevkata za praznewe na produktite od sogoruvaweto. Kombajnite treba da se parki-

raat na me|usebna oddale~enost od naj-malku 80 metri i taa treba da se odr`uva i pri parkirawe do naseleno mesto. Na krajot, za sekoj kom-bajn treba da se vodi evidencija za nego-vata proizvodnost vo tekot na denot i sezonata.

O`neaniot pri-nos od `itnite kulturi vo vid na zrno se transportira na dva na~ina: vo vre}i ili vo refusna sostojba. Pri organizacija na transportot treba da se obezbedat uslovi so transportnite agregati da se pren-ese {to pogolemo koli~estvo zrno. Transportot e osobeno va`en koga se prenesuva prinosot vo refusna sostojba, koga prevozot mora da funkcionira bez zastoj, odnosno ne smee da se slu~i kombajnot da ~eka prikolka. Vo ovoj slu~aj kombajniraweto i transportot se zavisni eden od drug i treba da pretstavuvaat edna celina.

Naslovvo dve reda

Naslov vo dva reda

Pod naslovRUBRIKA

Izgledot i kvalitetot zavisat od kalciumot

FERTIRIGACIJA

Kalciumot spa|a vo grupata na sekundarni mikroelementi, zaedno so magneziumot i sulfurot. Ova zna~i deka rasteni-jata imaat potreba od pogolemi koli~estva na kalcium. Kaj nas naj~esto kalciumot e dovolno zastapen vo po~vite.

Pomali koli~estva kalcium se javuvaat kaj po~vi koi imaat kise-la reakcija i kaj pesoklivi po~vi. Sepak, pojavata na nedostig na kalcium ne se vrzuva isklu~itelno so pomali koli~estva kalcium vo po~vata, tuku i so negovata nerastvorlivost, odnosno nedo-stapnost za rastenijata. Pojavata na nerastvorlivi formi na kalcium e ~esta kaj po~vite bogati so fosfor, koj so kalciumot sozdava nerastvorlivi soedinenija. Inaku, dostapnosta na kalci-umot se povrzuva i so obilno |ubrewe so kaliumovi i magneziumovi |ubriwa. Dokolku seto ova se povrze i so slabata podvi`nost na kalciumot vo rastenieto, osobeno vo uslovi na nedostig na voda ili vo uslovi koga se javuva silno zgolemuvawe na transpiracijata, jasno e deka nedostigot na kalcium mo`e da se javi i vo uslovi na po~vi koi se dobro obezbedeni so ovoj element. Kalciumot koj se usvojuva preku korenot se transportira preku ksilemot vo listo-vite i vo po~etnite fazi na razvojot na plodovite. Transportot na kalciumot vo plodovite se odviva preku floemot, vo koj kalciumot e slabo podvi`en. Poradi toa, simptomite na nedostig na kalcium se javuvaat na plodovite {to vlijae na nivniot izgled i kvalitet i predizvikuva zna~ajni ekonomski {teti. Zatoa vo literaturata kalciumot ~esto se povrzuva so kvalitetot na plodovite.

Nedostigot na kalcium predizvikuva razli~ni simptomi kaj razli~nite kulturi. Kaj nas naj~esta e pojavata na nedostig na kal-cium kaj domatite i piperkata kade {to predizvikuva gniewe na vrvot na plodovite, kaj jabolkata kade {to predizvikuva pojava na gor~livi damki na plodovite, kaj zelkovite kulturi kade {to predizvikuva poja-va na glava koja ne se zatvora i e nekompaktna, kaj zelenata salata, kade {to rezultira so gniewe na vrvovite na listovite i dr. Se smeta deka nedostigot na kalcium kaj jabolkata e povrzan so soodnosot so azotot, kaliumot i magneziumot. Vo periodot na berba soodnosot na azot so kalium treba da bide 10:1, a odnosot na kaliumot so kalciumot da bide pomal od 2,25:1. Dobar pokazatel e i soodnosot na zbirot na kalium i magnezium sprema kalciumot, koj dokolku e pogolem od 40 uka`uva na nedostig na kalcium vo plodovite na jabolkata. Dobrata obezbede-nost so kalcium kaj plodovite na jabolka (no i drugite ovo{ni vidovi) e zna~aen preduslov za uspe{no ~uvawe vo skladi{tata.

Poradi o{tetuvaweto na plodovite koe se predizvikuva od nedostigot na kalciumot, potrebno e da se prezemat preventivni mer-ki za eliminirawe na ovaa pojava i da se prepoznaat ranite simptomi na nedostig.

Vo princip, nedostigot na kalcium se javuva na delovite od rastenieto koi intenzivno rastat i do koi ne mo`e da se prenesat potrebnite koli~estva na kalcium. Poradi toa, ranite simptomi na nedostig na kalcium se javuvaat na mladite delovi na rastenieto, kako hloroza ili pojava na meko nekroti~no tkivo.

Vo slu~aj na nedostig na kalcium, neophodno e da se izvr{i treti-rawe so kalciumovo |ubre. Najdobro e da se napravi folijarno treti-

Pi{uvaat: prof. d­r Ordan ^ukaliev, doc. d­r Vjekoslav Tanaskovi}

Gniewe na vrvot na plodot kaj domat

Nekroza kaj listovi na praska

Nekroza kaj listovi na domat

36 | MOJA ZEMJA

rawe so {to kalciumot direktno navleguva vo listovite. Pritoa treba da se vnimava da se opfatat mladite (vrvnite) delovi na rastenieto kade {to nedostigot na kalcium e najsilno izrazen. Kako najdobar izbor na kalciumovo |ubre se prepora~uva kalcium nitratot. Vo prilog se dadeni preporakite za koristewe na te~noto |ubre kalcium nitrat, proizvod na doma{niot proizvoditel AD „Alkaloid” od Skopje.

PRIMENA

Kalcium nitratot pretstavuva te~no |ubre za primena preku sistemot za mikronavodnuvawe (kapka po kapka i mikrodo`dewe) i preku folijarna aplikacija. Ova |ubre redovno se primenuva vo fazata na generativniot porast i formiraweto plodovi kaj zem-jodelskite kulturi, so cel da se otstrani fiziolo{kiot nedostig od kalcium vo posevite. Redovnata ishrana so kalcium, osobeno kaj gradinarskite kulturi i ovo{kite, e mnogu va`na za izbalansirana ishrana so kalium i so magnezium. Se primenuva po oplodu-vaweto, kaj site gradinarski vidovi proizvedeni od rasad. Mo`e da se primenuva i vo drugite fazi na rast i razvitok na zemjodel-skite kulturi, bidej}i sodr`i i azot kako hranliva materija, me|utoa za toa e neophodno da se napravi soodveten re`im i programa za fertirigacija, so cel pravilno me{awe i nadopolnuvawe so drugi |ubriwa.

NA^IN NA UPOTREBA

Preku sistemot kapka po kapka i so polevawe

Kultura Period na apliciraweBroj na aplikacii

Dozirawe l/1.000 m2 so edna aplikacija

Gradinarski kulturiPo~etno i masovno plodonosewe

5 aplikacii na 7-10 dena

8 l |ubre so najmalku 4.000 l voda

Poledelski kulturi Vo tek na vegetacija 2-3 aplikacii 6-8 l |ubre so najmalku 3-4.000 l voda

Ovo{ni kulturi i vinova loza

Porast na plod-zrno5 aplikaciina 7 dena

10 l |ubre so najmalku 5.000 l voda

Folijarna aplikacija

Kultura Period na apliciraweBroj na aplikacii

Dozirawe ml/1.000 m2 so edna aplikacija

Gradinarski kulturiPo~etno i masovno plodonosewe

4-5 aplikacii na 10-14 dena

400 ml |ubre so 100 l voda

Poledelski kulturi Vo tek na vegetacija 2-3 aplikacii 300 ml |ubre so 100 l voda

Ovo{ni kulturi i vinova loza

Porast na plod-zrno4-5 aplikacii na 10-14 dena

500 ml |ubre so 100 l voda

Nedostig na kalcium kaj zelkaNedostig na kalcium kaj jabolka (gor~livi damki kaj jabolka)

JULI 2011 | 37

Naslovvo dve reda

Naslov vo dva reda

38 | MOJA ZEMJA

NadnaslovRUBRIKA

®ENERVIN

Enervin WG sodr`i: ametoctradin 120 g/kg i metiram 440 g/kg.Moderen kombiniran fungicidprotiv plamenici (Oomicetes).Doza na primena 2 - 2,5 kg/ha

PLUS ZA VAS