odloČitveni model za izbiro programske reŠitve za ... · florjan soklič: odločitveni model za...

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Program: Organizacija in management informacijskih

sistemov

ODLOČITVENI MODEL ZA IZBIRO PROGRAMSKE REŠITVE ZA RAČUNOVODSTVO

SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA Mentor: doc. dr. Uroš Rajkovič Kandidat: Florjan Soklič

Kranj, avgust 2011

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Urošu Rajkoviču za nasvete in pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem staršem, prijateljem, sorodnikom, ki so pripomogli k izdelavi diplomskega dela.

POVZETEK Samostojni podjetniki se zaradi prenasičenosti slovenskega trga s programskimi rešitvami težko odločajo za pravo izbiro le-teh. Samostojni podjetnik, ki se s tem problemom srečuje prvič težko preizkusi več rešitev, zato je pomoč dobrodošla pri taki poslovni oz. investicijski odločitvi. Za tak primer bomo v diplomski nalogi izdelali odločitveni model za primerjavo programske rešitve za računovodstvo, kot ga potrebujejo samostojni podjetniki. S tako primerjavo bi jim pripomogel k lažji in predvsem hitrejši odločitvi pri izbiri programske rešitve. Analizirali bomo tudi vsako rešitev in utemeljili prednosti in slabosti. Testirali bomo nekatere programske rešitve, ki so na tržišču s pomočjo programa DEXi in Vredana. Dobljene analize nam bodo v pomoč pri odločitvi za nakup najprimernejše rešitve, vendar pa se pri tem odločevalec odloči sam. Izdelan model bo primeren, da se med ponujenimi programskimi rešitvami lažje opredelijo, katera rešitev je najprimernejša. KLJUČNE BESEDE:

- DEXi - Vredana - Večparametrsko odločanje - Programska rešitev - Računovodstvo

ABSTRACT Due to a vast variety of software solutions on Slovenian software market, the private entrepreneurs find it difficult to select the optimal software solution for their business. This problem is a result of the fact that it is inefficient for the entrepreneurs to test a large number of solutions. Help is thus welcome in such business or investment decisions. This thesis presents a decision model that assists private entrepreneurs to decide among numerous available accounting software solutions. The model facilitates easier comparison among these solutions which then leads to a quicker selection of the software. This paper engages the model in order to analyse different solutions and evaluate the advantages as well as disadvantages of each one. Several existing software solutions are tested through DEXi and Verdana programmes. The resulting analysis then helps to clarify what solution is most appropriate for purchase. However, the final decision is up to the entrepreneur himself. Finally, the model is suitable for comparison among existing accounting software solutions. KEYWORDS:

- DEXi - Vredana - Multi-attribute decision making - Software solution - Accounting

KAZALO 1. Uvod .................................................................................... 1

1.1. Predstavitev problema ............................................................ 1 1.2. Namen in cilji ....................................................................... 1 1.3. Metode dela......................................................................... 1

2. Funkcija računovodstva .............................................................. 3 2.1. Vodenje poslovnih knjig ........................................................... 4 2.2. Obračuni stroškov povezanih z delom ........................................... 4 2.3. Obračun davka na dodano vrednost ............................................. 5 2.4. Izdelava letnih računovodskih izkazov .......................................... 6 2.5. Izdelava davčnih izkazov .......................................................... 8 2.6. Ostale druge storitve .............................................................. 9

3. Metoda večparametrskega odločanja ............................................. 10 3.1. Odločanje .......................................................................... 10 3.2. Večparametrsko odločanje ...................................................... 10 3.3. Ekspertni sistemi .................................................................. 11 3.4. Program DEXi ...................................................................... 12 3.5. Program Vredana .................................................................. 13

4. Odločitveni model ................................................................... 14 4.1. Identifikacija kriterijev .......................................................... 14 4.2. Določanje zalog vrednosti kriterijev ........................................... 15 4.3. Določanje funkcij koristnosti .................................................... 17 4.4. Opis variant ........................................................................ 22

4.4.1. Birokrat .......................................................................... 23 4.4.2. Amstar – Knjiga v7 .............................................................. 23 4.4.3. HiSoft ............................................................................ 24 4.4.4. Alt ................................................................................ 24 4.4.5. Vasco ............................................................................. 24

4.5. Rezultati vrednotenja ............................................................ 24 4.6. Analiza vrednotenja .............................................................. 27

5. Zaključek ............................................................................. 31 Literatura in viri ........................................................................... 32 Kazalo slik .................................................................................. 34

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Florjan Soklič: Odločitveni model za izbiro programske rešitve za računovodstvo samostojnega podjetnika

1

1. UVOD 1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA Samostojni podjetniki se zaradi poenostavljenega računovodstva lahko odločajo za samostojno vodenje le-tega. To velja podpreti z IKT in sicer v ta namen obstaja paleta programskih rešitev tudi na slovenskem kot tudi na svetovnem področju. Samostojni podjetnik, ki se s tem problemom srečuje prvič, težko preizkusi več rešitev, da bi izbral najboljšo. Za tak primer bomo zgradili odločitveni model za primerjavo programskih rešitev za računovodstvo, kot ga potrebujejo samostojni podjetniki. S tako primerjavo jim želimo olajšati njihovo izbiro predvsem s pomočjo analiz, ki bodo utemeljile razloge ter prikazale prednosti in slabosti posamezne variante. 1.2. NAMEN IN CILJI Cilji so, čim bolj se spoznati s ponudbo računovodskih programskih rešitev, ki so primerne za samostojne podjetnike na slovenskem prostoru. Te rešitve med seboj primerjati z namenom poiskati prednosti in slabosti posamezne rešitve ter s primerjalno analizo poiskati prednostne alternative za pomoč pri izbiri samostojnemu podjetniku. Cilj je tudi izdelava odločitvenega modela, ki bo omogočal primerjavo tudi novih programskih rešitev, ki jih na trgu še ni. Zasnovan pa bo na potrebah samostojnih podjetnikov in testiranju obstoječih programskih rešitev, tako bo prikazoval bistvene razlike med njimi. 1.3. METODE DELA Ob odločanju v zvezi z metodo dela računovodskega servisa smo se seznanjali v prvi vrsti posneli metode vodenja dela posameznih poslovnih subjektov in se odločili za metodo spremljanja ter izbora posameznih odločitev. Programsko opremo, ki je na tržišču bomo testirali in na podlagi le-teh določili kriterije za samostojnega podjetnika, neustrezne kriterije bi odstranili in oblikovali nove. Iz določenih kriterijev bomo strukturirali drevo kriterijev in tako dobili smiselni model. Nato bomo uporabili metodo večkriterijskega odločanja DEXi in rezultate še dodatno analizirali v programu Vredana. Pri iskanju programskih rešitev je pomembna izkustvena rešitev uporabe posameznih programov. Povezanost izkušenj teoretične prakse in zakonskih rešitev je zelo pomembna za izbor programskih rešitev. Pri tem je pomembno poznavanje posameznih področij dela, saj se teoretične in praktične rešitve razlikujejo po področjih delovanja, na primer storitvena podjetja kot so gostinstvo, trgovina, bančništvo ipd, ter proizvodnja podjetja kot je predelovalna industrija, kmetijstvo ipd.



2

Poznane so teoretične rešitve navedenih področij vendar ima vsako področje posamezne sistemske rešitve, ki so odvisne od notranjih zahtev za pridobivanje informacij in uporabe teh informacij v praksi.



3

2. FUNKCIJA RAČUNOVODSTVA Dejavnost finančnega računovodstva je pretežna dejavnost računovodskih servisov, kar pomeni tekoče in ažurno spremljanje poslovnih dogodkov. Po potrebi in dogovoru s pogodbenimi partnerji pa lahko pripravlja tudi podatke, ki so namenjeni poslovnemu odločanju in so predmet poslovnega računovodstva. Vsako podjetje, ki išče računovodski servis za opravljanje računovodskih storitev v prvi vrsti zanimata cena in kakovost omenjenih storitev. Seveda pa mora biti vse opravljeno v dogovorjenem roku (Macarol, 2001). Za potencialnega naročnika računovodskih storitev je pomembna pravnoorganizacijska oblika podjetja, saj so v veljavi različna navodila vodenja poslovnih knjig za različne oblike podjetij. Podjetja so lahko samostojni podjetniki, družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, klubi, društva, zavodi, zadruge itd. Knjigovodstvo je del obravnavanja podatkov v preteklosti kot razsežnostni informacijske funkcije. Zajema obravnavanje podatkov v vseh ekonomskih kategorijah, ki jih je mogoče izraziti vrednostno, pri čemer upošteva tudi naturalne merske enote kot dopolnilni izraz. Knjigovodstvo je tesno povezano z računovodskim nadziranjem in brez njega ne bi moglo opraviti svojih nalog, ker ne bi bilo zaupanja v zanesljivost njegovih podatkov o računovodskih obračunih (Turk, Melavc, 2001). Računovodski servis je specializirano podjetje, ki opravlja naslednjo vrsto dejavnosti:

• Vodenje poslovnih knjig (saldakontov kupcev in dobaviteljev, glavne knjige, knjige osnovnih sredstev),

• obračun plač zaposlenih, podjemnih pogodb, avtorskih honorarjev in socialnih prispevkov za lastnike SP-jev,

• obračun davka na dodano vrednost s posredovanjem podatkov preko

E-davkov,

• izdelava letnih računovodskih izkazov in posredovanje na Ajpes,

• izdelava davčnih izkazov (obračun davka od dohodka pravnih oseb, napoved za odmero dohodnine od dohodka doseženega z opravljanjem dejavnosti za zasebnike),

• ostale druge storitve po želji stranke (Vizija računovodstvo, 2011).

Računovodstvo pri izvajanju zgoraj navedenih nalog mora računovodski servis upoštevati temeljna računovodska načela in računovodske standarde.



4

Računovodstvo je posebna celota delov informacijskih dejavnosti, znotraj katerih se zbirajo, urejajo, obdelujejo, prikazujejo in shranjujejo podatki ter prikazujejo in shranjujejo informacije o preteklih in prihodnjih pojavih. Računovodske informacije so problemske usmerjene in so podlaga za odločanje, medtem ko računovodski podatki nepristransko izražajo dejstva (načelo povezanosti računovodstva in informacijskih funkcij) (Turk, Kavčič, Kokotec-Novak, idr., 1999).

2.1. VODENJE POSLOVNIH KNJIG Knjigovodska listina: Kot podlaga za vpisovanje v poslovne knjige se uporabljajo knjigovodske listine. Knjigovodska listina je praviloma v posebni obliki sestavljen in s podpisi potrjen zapis o poslovnem dogodku kot podlaga za vnašanje knjigovodskih podatkov v poslovne knjige in kontroliranje poslovnega dogodka, ki ga izpričuje. Lahko je računalniški dnevnik. Knjigovodske listine morajo izkazovati poslovne dogodke verodostojno in pošteno (Slovenski inštitut za revizijo, 2006, standard 21). Poslovne knjige: Temeljni poslovni knjigi sta glavna knjiga vodena po načelih dvostavnega knjigovodstva in z njo povezani dnevnik. Glavna knjiga vsebuje konte postavk sredstev, obveznosti do njihovih virov, prihodkov in odhodkov ter zunaj bilančnega razvida. Dnevnik je razvid, v katerem se podatki vodijo po časovnem zaporedju. Analitične evidence vsebujejo razčlenitvene konte, ki pojasnjujejo temeljne konte glavne knjige, na primer konte opredmetenih osnovnih sredstev, materiala, proizvodov, kupcev, dobaviteljev itd. Pomožne knjige praviloma dopolnjujejo glavne knjige; mednje na primer lahko štejemo blagajniško knjigo, register opredmetenih osnovnih sredstev, knjigo prejetih računov (Slovenski inštitut za revizijo, 2006, standard 22). Mali samostojni podjetniki pa lahko vodijo knjige po načelih enostavnega knjigovodstva, če zadoščajo merilom iz Zakona o gospodarskih družbah. Poslovne knjige po načelih enostavnega knjigovodstva so knjiga odhodkov in prihodkov z vključeno ali posebej vodeno evidenco terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev, knjiga ostalih terjatev, knjiga ostalih obveznosti in register opredmetenih osnovnih sredstev (Slovenski inštitut za revizijo, 2006, standard 39 - priloga). 2.2. OBRAČUNI STROŠKOV POVEZANIH Z DELOM Obračun stroškov dela zaposlenih: Pri obračunu plač je potrebno upoštevati pogodbeno določeno višino plače, z upoštevanjem vseh prispevkov in dajatev delojemalcev in delodajalcev. Podatki o plačah se posredujejo Ajpes-u in DURS-u z



5

obrazcem REK-1 (Slika 1), katerega specifikacija je osnova za dokončen obračun dohodnine. Med stroške dela spadajo še obračun regresa za letni dopust, stroški prevoza na delo in stroški v zvezi z delom (potni stroški, dnevnice) in stroški prehrane.

Slika 1: Prikaz obrazca REK-1 (vir: Datalab, 2011)

Podjemna pogodba: Pri obračunu podjemnih pogodb je potrebno upoštevati pogodbeno določeno višino z upoštevanjem materialnih stroškov za izračun dohodnine. Podatki o podjemnih pogodbah se posredujejo DURS-u z obrazcem REK-2. Avtorski honorarji: Potrebno je upoštevati pogodbeno določen znesek avtorskega honorarja. Podatki o avtorskih honorarjih se tudi posredujejo DURS-u z obrazcem REK-2. Socialni prispevki za lastnike SP-jev: Višina prispevkov je določena v Zakonu o prispevkih za socialno varnost in je odvisna od dosežene osnove v preteklem letu. Podatki se posredujejo DURS-u z obrazcem PODO-OPSVZ. 2.3. OBRAČUN DAVKA NA DODANO VREDNOST Zakonska osnova za obračun davka na dodano vrednost je določena z Zakonom o davku na dodano vrednost – ZDDV-1. Osnova za pripravo obračuna je knjiga prejetih in knjiga izdanih računov. Oblika knjige je predpisana z zakonom ZDDV-1. Obračun se sestavlja mesečno ali trimesečno, odvisno od velikosti poslovanja



6

poslovnega partnerja in se na obrazcu DDV-O (Slika 2) posreduje na DURS (Zakonodaja, 2011).

Slika 2: Prikaz obrazca DDV-O (vir: Goldenbit, 2011)

2.4. IZDELAVA LETNIH RAČUNOVODSKIH IZKAZOV Računovodski izkazi se pripravljajo za notranje poslovno odločanje in za zunanje poslovno poročanje. Notranji izkazi:

• Bilanca stanja, ki izkazuje stanje sredstev in obveznosti specificirano za potrebe poslovodnega odločanja.

• Izkaz poslovnega izida zajema predvsem informacije o prihodkih in

stroških, po potrebi tudi po prihodkovnih in stroškovnih področjih, vrstah stroškov. Poznavanje stroškov po stroškovnih nosilcih je pomembno pri številnih poslovnih odločitvah, zlasti prodajnih, proizvajalnih in nakupnih. Posebnosti računovodskih poročil za potrebe notranjega odločanja so:

o Sestavljene iz predračunov in obračunov za podjetje ali ustrezno

delovno enoto kot celoto,

o se ukvarjajo s splošno sodbo o prihodnjem ali preteklem poslovanju, in ne tudi s številnimi podrobnostmi,



7

o predložena so po obdobjih, ne samo na leto, temveč vsaj na tri

mesece, če ne celo na vsak mesec (Turk, Kavčič, Kokotec-Novak, 1997).

Računovodski izkazi za zunanje poslovno odločanje:

• Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz v katerem je resnično in pošteno prikazano stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov v določenem trenutku (na koncu poslovnega leta ali medletnega obdobja), za katero se sestavlja. Sestavi se za splošne ali posebne namene za potrebe zunanjega računovodskega poročanja. Od njegove vrste in narave podjetja sta odvisna obseg in razčlenitev postavk v njem. Izkaz stanja ima obliko dvostranske uravnotežene bilance stanja (Slika 3) (Slovenski inštitut za revizijo, 2006, standard 24).

Slika 3: Prikaz obrazca bilance stanja (vir: iBON, 2011)

• Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazan poslovni izid za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja. Izkaz poslovnega izida se sestavi za splošne ali posebne namene za potrebe zunanjega poročanja. Od njegove vrste in narave podjetja sta odvisna obseg in razčlenitev postavk v njem (Slika 4) (Slovenski inštitut za revizijo, 2006, standard 25).



8

Slika 4: Prikaz obrazca izkaz poslovnega izida (vir: Triglav, 2011)

• V izkazu denarnih tokov so izkazani denarni tokovi v obdobju, nastali pri poslovanju, naložbenju in financiranju. Izkaz denarnih tokov ima obliko zaporednega izkaza (Slovenski inštitut za revizijo, 2006, standard 26).

Podatki se predložijo Ajpes-u v poenoteni obliki v roku treh mesecev po zaključku poslovnega leta ali v primeru statusnih sprememb. 2.5. IZDELAVA DAVČNIH IZKAZOV Davek od dohodka pravnih oseb: Sestavlja se za koledarsko leto ali v primeru statusnih sprememb (združitve, prenehanje podjetja, postopek prisilne poravnave itd.). Oblika in vsebina je določena z Zakonom o davku od dohodka pravnih oseb. Obračun se predloži DURS-u preko E-davkov. Napoved za odmero dohodnine od dohodka doseženega z opravljanjem dejavnosti za zasebnike: Sestavlja se za koledarsko leto. Oblika in vsebina je določena z Zakonom o dohodnini. Obračun se predloži DURS-u preko E-davkov.



9

2.6. OSTALE DRUGE STORITVE Med ostale storitve glede na obseg dejavnosti in željo stranke spadajo: Priprava poročil za Banko Slovenije (Statistika finančnih računov-SN, SKV), svetovanje in opozarjanje na zakonske spremembe, vodenje plačilnega prometa, vodenje blagajniškega poslovanja, arhiviranje dokumentacije, priprava dokumentacije za kreditno poslovanje itd.



10

3. METODA VEČPARAMETRSKEGA ODLOČANJA 3.1. ODLOČANJE Z odločanjem hočemo doseči zastavljen cilj, ki ga izbiramo med različnimi variantami. Te variante morajo biti enake ali primerljivega tipa. Rezultat je odločitev, katera pa je najoptimalnejša izbira izmed vseh možnih variant. Pri splošnem reševanju problemov ima odločanje pomembno aktivnost na praktično vseh področjih človekovega delovanja. Reševanje odločitvenih problemov je raznoliko, lahko so enostavne osebne odločitve, ki so običajno vsakodnevne in se jih večinoma niti ne zavedamo, veliko pa je tudi takih odločitev, ki so težavne in je potrebno imeti veliko znanja. Pogosti problemi, ki nastanejo pri težkih odločitvenih problemih izvirajo iz:

• Velikega števila dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, • številnih oziroma slabo definiranih ali poznanih variant, • zahtevnega in pogosto nepopolnega poznavanja odločitvenega problema in

ciljev odločitve, • obstoja več skupin odločevalcev z nasprotujočimi si cilji in • omejenega časa ter drugih virov za izvedbo odločitvenega procesa (Jožef

Stefan Institute, 2011). Vsako odločanje ima več elementov:

• Ciljno stanje, • problemsko stanje, • človek ali skupina ljudi, • množica variant za dosego rešitve, • izbrana rešitev.

Pomembno je vprašanje, kako pomagati odločevalcu, da bi na čim krajši in čim lažji način prišel do kakovostne odločitve. Obstaja več računalniških programov za podporo odločanja in ena od metod je tudi večparametrsko odločanje. 3.2. VEČPARAMETRSKO ODLOČANJE Večparametrsko odločanje temelji na razčlenitvi odločilnega problema na podprobleme (Slika 5). Varianto razčlenimo na več kriterijev in vsakega posebej ocenimo glede na vsak kriterij. Osnovne kriterije med seboj povežemo v smiselne skupine, da dobimo drevo kriterijev. Ciljno oceno variante dobimo s tem, da jih združimo. Dobljena vrednost je temelj za izbor najboljše variante (Bohanec, Rajkovič, 1995).



11

Slika 5: Večparametrski odločitveni model (vir: Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003)

Večparametrski odločitveni model temelji na vrednotenju variant pri večparametrskem odločanjem in se sestoji iz treh komponent. Pri zahtevnih odločitvenih situacijah je večparametrski model koristen pripomoček pri odločanju, tam kjer nastopa večje število dejavnikov, ker je odločitev težja in več variant oz. več skupin odločevalcev z različnimi interesi. Večparametrske metode pripomorejo k bolj sistematičnemu in bolj organiziranemu odločanju. Odločevalca vodijo, da poglobljeno razmišlja in zbira informacije o problemu, hkrati pa, da ne bi spregledal dejavnike, ki bi ga privedle do pravilne odločitve. Računalniška podpora pa mu pomaga pri oblikovanju odločitvenega modela za analiziranje svoje odločitve, ki jo lahko tudi dokumentira. Zato je odločitev bolj kakovostna. Proces ocenjevanja je večkriterijsko modeliranje. Glede na zastavljene cilje in pričakovanja razvijamo model, ki zagotavlja vrednotenje variante. Osnova modela je spisek kriterijev, parametrov, spremenljivk, dejavnikov, katerim v procesu sledimo. 3.3. EKSPERTNI SISTEMI Ekspertni sistemi so računalniški programi oz. inteligentni informacijski sistemi in se v določenih situacijah obnašajo kot izurjene osebe.

• Sposobni so reševati probleme, ki zahtevajo ekspertno znanje z določenega področja,

• obravnavanje nepopolnih in nezanesljivih podatkov, • delujejo na osnovi baze znanja, ki vsebuje znanje, specifično za

problemsko domeno,



12

• z obravnavo vhodnih podatkov glede na znanje, zajeto v bazi znanja, predlagajo rešitev oziroma podajo diagnozo problema,

• svoje predloge in diagnoze znajo razložiti (E-studij, 2011). Na sliki 6 je razvidno, kako je zgrajen ekspertni sistem.

Slika 6: Ekspertni sistem (vir: Rajkovič, 2011)

Ekspertni sistemi uporabljajo na skoraj vseh področjih človekovega delovanja. Delujejo na različnih vrstah problemov kot so napovedovanja, oblikovanja, načrtovanja ipd. 3.4. PROGRAM DEXI Program DEXi je računalniški program, ki nam služi za pomoč pri odločanju. Temelji na principih večparametrskega modeliranja. Razvili so ga na osnovi posebne lupine ekspertnega sistema za večparametrsko odločanje DEX. DEXi deluje v okolju Windows. Program DEXi je namenjen vsem, ki si želijo izboljšati proces odločanja z uporabo računalnika. Odločanje s pomočjo programa poteka, da najprej strukturiramo model, ki je sestavljen iz drevesa kriterijev in odločitvenih pravil. Z odločitvenimi pravili določamo vrednosti parametrov, ki predstavljajo rešitev predmeta odločanja (Slovensko izobraževalno omrežje, 2011). DEXi je zelo preprost program, pregleden in enostaven, z njim lahko izdelamo drevo kriterijev, določimo zaloge vrednosti kriterijev in odločitvenih pravil, prikaže nam tudi končni rezultat v grafični obliki.



13

3.5. PROGRAM VREDANA Program Vredana je namenjen vrednotenju in analiziranju variant pri večparametrskih odločitvenih modelov, ki so zgrajeni v programu DEXi. Z nadgradnjo ekspertnega sistema DEX je bil razvit program Vredana. Pri vrednotenju in analiziranju variant je Vredana bolj natančna. Glavne funkcije programa so:

• pisanje in branje datotek tipa DAX, • branje podatkov o variantah s standardnih datotek tipa DIF, • kombinirano kvalitativno vrednotenje variant, • prikaz in izpis rezultatov vrednotenja s stolpčnimi, korelacijskimi in

polarnimi grafikoni, • analiza variant tipa »kaj-če«.

S programom Vredana ni mogoče ustvariti lastne baze znanja. To bazo dobi iz programa DEXi, saj zna brati datoteke DAX.



14

4. ODLOČITVENI MODEL 4.1. IDENTIFIKACIJA KRITERIJEV Identifikacija kriterijev je druga faza pri izdelavi odločitvenega modela. Na osnovi kriterijev ocenjujemo variante. Pri identifikaciji kriterijev je bistveno, da ne spregledamo kriterije, ki so pomembni in vplivajo na odločitev. Pri oblikovanju modela čim bolj poskušamo izpolniti zahteve, kot so celovitost, neredundantnost in merljivost kriterijev (Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003). V našem odločitvenem modelu za izbiro programske rešitve za računovodstvo samostojnega podjetnika smo določili naslednje pomembnejše kriterije:

• Stroški, so zelo pomemben kriterij pri izbiri programske rešitve, saj je to investicija namenjena za večletno poslovanje samostojnega podjetnika. V stroške so vključeni tudi vzdrževanje in pa uvajanje uporabnika.

• Tehnične lastnosti, so tudi pomemben kriterij z vidika informacijskega

sistema, saj nam pove kako funkcionalna in priročna je programska rešitev. Za ažurno in cenovno ugodnejše poslovanje sta pomembna tudi povezava modula e-davki in bančni sistem s programsko rešitvijo.

• Ostalo, zajema kriterije spletna stran, navodila za uporabo in kritike na

spletu, vendar pa niso bistvene pri končni odločitvi. Na sliki 7 je prikazana struktura drevesa kriterijev v našem primeru.



15

Slika 7: Drevo kriterijev z opisi

4.2. DOLOČANJE ZALOG VREDNOSTI KRITERIJEV Za vsak kriterij moramo določiti zalogo vrednosti. Uporabljajo se naravne vrednosti kriterijev. Zaloge so praviloma urejene od manjše proti večjim oz. slabe proti dobrim (Gimvic, 2011). Opisi zalog vrednosti so obarvani z zeleno, črno in rdečo. Obarvana z zeleno pomeni, da je najboljša možnost, črna je vmesna možnost, rdeča pa najslabša. Z zalogo vrednosti visoka, sprejemljiva, nizka smo označili naslednje kriterije: Stroški, nakup, uvajanje, vzdrževanje. Z zalogo vrednosti slaba, zadovoljiva, dobra smo označili kriterije: Tehnične lastnosti, funkcionalnost, izvoz, ostalo. Z zalogo vrednosti slaba, srednja, dobra smo označili kriterije: Kompatibilnost, ocena spletne strani, kritike na spletu.



16

Z zalogo vrednosti ne, da smo označili kriterije: Bančni sistem, windows, linux, mac, e-davki. Kriteriju operacijski sistem smo določili zaloge vrednosti: Nesprejemljivo, sprejemljivo, odlično. Z zalogo vrednosti Ni možno oz. mogoče, je možno smo označili kriterije: Spletna nadgradnja, urejanje oz. sortiranje podatkov, izvoz podatkov v Excel in PDF. Kriterij enostavnost ima zaloge vrednosti: Zapleten, srednje zapleten, enostaven. Kriteriju potrebna strojna oprema smo določili zaloge vrednosti: Zmogljiva, manj zmogljiva, nezmogljiva. Kriterij uporabniški vmesnik ima naslednje zaloge vrednosti: Neustrezen, pogojno ustrezen, dober. Kriterij preglednost ima zaloge vrednosti: Nepregleden, srednje pregleden, pregleden. Kriteriju zahtevnost smo določili zaloge vrednosti: Zahteven, manj zahteven, nezahteven. Kriteriju Navodila za uporabo smo določili zaloge vrednosti: Jih ni, uporabniški priročnik, uporabniški priročnik in video navodila. Na sliki 8 so prikazane vse zaloge vrednosti kriterijev, ki smo jih določili.



17

Slika 8: Zaloge vrednosti kriterijev

4.3. DOLOČANJE FUNKCIJ KORISTNOSTI V tej fazi definiramo funkcije, ki določajo medsebojni vpliv kriterijev. Nižjenivojski kriteriji vplivajo na tiste, ki so višje v drevesu (Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003). DEXi kriterijem sam izračuna uteži na osnovi pravil, ki jih vnesemo. Uteži so izražene v procentih (slika 9). Tako lahko vidimo, katerim kriterijem smo skozi pravila dali največjo pomembnost. Uteži so nas malenkost presenetile, morda smo pričakovali malo večjo utež na kriterijih tehnične lastnosti in pa ostalo. Pri tehničnih lastnostih prevladuje kriterij funkcionalnost, kar je bilo za pričakovati. Tudi kriterij HW ima za nas nekoliko visok procent vrednosti.



18

Slika 9: Povprečne uteži kriterijev

Ko določamo funkcije koristnosti moramo uporabiti preferenčno znanje odločevalcev. To pa je odvisno ne le od znanj, ki ga ima odločevalec o določeni domeni znanja, ampak tudi od njegovih vrednot in njegovega statusa (Krapež, Rajkovič 2003). Odločitvena pravila so predvsem pomembna, ker pojasnjujejo kako smo prišli do rezultata na primer, če smo določili neki varianti sprejemljive stroške in pa da so tehnične lastnosti zadovoljive oz. dobre potem je ne glede na parameter ostalo končna rešitev dobra.



19

Spodaj prikazane slike prikazujejo odločitvena pravila (slika od 10-18).

Slika 10: Odločitvena pravila za kriterij Rešitev

Slika 11: Odločitvena pravila za kriterij Stroški



20

Slika 12: Odločitvena pravila za kriterij Tehnične lastnosti



21

Slika 13: Odločitvena pravila za kriterij Funkcionalnost

Slika 14: Odločitvena pravila za kriterij Kompatibilnost

Slika 15: Odločitvena pravila za kriterij Operacijski sistem



22

Slika 16: Odločitvena pravila za kriterij Uporabniški vmesnik

Slika 17: Odločitvena pravila za kriterij Izvoz podatkov

Slika 18: Odločitvena pravila za kriterij Ostalo

4.4. OPIS VARIANT Po nasvetih, ki smo jih dobili smo se odločili, da bomo primerjali naslednje variante programskih rešitev:



23

• Birokrat • Amstar • Hisoft • Alt • Vasco

4.4.1. Birokrat Birokrat je sodoben program za vodenje poslovanja podjetij kot tudi samostojnih podjetnikov, društev in javnih zavodov. Prilagojen je za splošno uporabo za pisarniško poslovanje in vodenje knjigovodstva za storitvene, trgovske ali proizvodne dejavnosti. Program Birokrat omogoča celovito vodenje poslovanja podjetja:

• Vodenje šifrantov strank in dobaviteljev • elektronski plačilni promet • izdelava davčnih evidenc in obračunov DDV • vodenje glavne knjige s predlogi letnih zaključnih poslovnih izidov • vodenje knjige prihodkov in odhodkov (Birokrat, 2011).

Birokrat ponuja video navodila za uporabo. Program je pregleden, vendar je tudi zahteven. Ima tudi možnost izvoza podatkov v Excel. 4.4.2. Amstar – Knjiga v7 Programski paket Knjiga v7 je sestavljen iz 8 področij, ki pokrivajo vse vidike poslovanja samostojnega podjetnika ali pravne osebe. Področja:

1. Glavna knjiga, 2. DDV evidence, 3. Material in zaloge, 4. Osnovna sredstva, 5. Plače in prispevki, 6. Fakturiranje, 7. Potni nalogi, 8. Univerzalni plačilni nalogi.

Na voljo imajo tudi 6 različnih variant paketa:

• Popolna varianta • razširjena varianta • osnovna varianta • materialna varianta • varianta plače • varianta posebne položnice (Amstar, 2011).



24

Amstar ponuja svojo programsko rešitev po zelo ugodni ceni, vendar pa je sam program zahteven in zapleten. Na voljo imajo tudi video navodila, kar je dobro. 4.4.3. HiSoft Hisoft zagotavlja informacijsko podporo podjetjem iz računovodskih panog, ob enem pa nudi širok nabor programskih rešitev tako za samostojne podjetnike, manjša podjetja kot tudi za velika podjetja. HiSoft je cenovno zmerno ugoden in tudi glede dodatnih funkcij primeren za učinkovito poslovanje. Dobra lastnost je ureditev podatkov po več kriterijih. Spletna stran je dokaj nepregledna za iskanje informacij o produktih. 4.4.4. Alt Njihova specialnost so poslovni programi za vse dejavnosti, lahko izbirate iz seznama standardnih že dobro preizkušenih programov ali pa po potrebi izdelajo profesionalni program za določeno dejavnost. Nekaj programske opreme, ki so jo razvili:

• Obračun DDV, • knjigovodstvo za s.p., • potni nalogi, • glavna knjiga, • univerzalni plačilni nalog (Alt, 2011).

Programska rešitev Alt je pregledna in nezahtevna, vendar pa ima zelo malo dodatnih funkcij kot na primer izvoz podatkov in urejanje podatkov. 4.4.5. Vasco Programska oprema Vasco je namenjena zasebnikom, manjšim in srednje velikim podjetjem, pa tudi večjim poslovnim sistemom. Njihova glavna usmeritev je približati se potrebam uporabnikov in jim kar najbolj olajšati poslovanje ter zagotavljati ustrezne poslovne rešitve (Vasco, 2011). Dobre lastnosti pri programski rešitvi Vasco so: Pri nameščanju programskega paketa na računalnik je vključena tudi predstavitev, enomesečni brezplačni programski preizkus, šest mesečna garancija, program ima možnost izvoza podatkov v Excel kot tudi v PDF datoteko. Slaba lastnost pa je nekoliko previsoka nakupna cena in cena vzdrževanja. 4.5. REZULTATI VREDNOTENJA Rezultat vrednotenja je končna ocena vsake variante, ki pa je izražena po odločevalčevem opisu kriterija.



25

Varianta, ki dobi najvišjo oceno je najprimernejša. Vrednotenje je uporabno tudi pri razvrščanju variant glede na izid, ki ga poda funkcija koristnosti (Krapež, Rajkovič, 2003). Na podlagi vrednotenja s programom DEXi pridemo do končne rešitve. Med izbranimi petimi variantami nam je DEXi ovrednotil z najvišjo oceno programsko rešitev HiSoft, kar je tudi razvidno na sliki (slika 19). Le-ta je potem najprimernejša za nakup samostojnega podjetja. Najnižjo oceno pa sta dobili dve varianti in sicer Alt ter Vasco.

Slika 19: Grafični prikaz rezultatov vrednotenja variant (DEXi)

Spodnja slika prikazuje vrednotenje variant v programu Vredana (Slika 20).



26

Slika 20: Grafični prikaz rezultatov vrednotenja variant (Vredana)

Programska rešitev HiSoft je primerna predvsem zaradi ažurnega prilagajanja trgu. Nakupna cena je dokaj sprejemljiva, poleg tega pa je v to ceno vključeno uvajanje in delno tudi vzdrževanje. Vasco je predvsem zaradi visoke nakupne cene in cene vzdrževanja dobil nizko oceno (Slika 21).



27

Slika 21: Vrednotenje variant v programu DEXi

4.6. ANALIZA VREDNOTENJA Analiza vrednotenja variant poteka s pomočjo grafikonov, kjer izbiramo želene variante in atribute, ki jih nato primerjamo med seboj (Aktivno, 2011). Na spodnji sliki je prikazano katera varianta najbolj prevladuje pri kriteriju Stroški (Slika 22).



28

Slika 22: Graf primerjave variant pri kriteriju Stroški

Iz grafa je razvidno, da sta cenovno najbolj ugodni programski rešitvi oz. varianti HiSoft in Amstar. Najdražja varianta pa je Vasco, zaradi tega je tudi dobil slabo končno oceno. Birokrat in Alt pa imata sprejemljive stroške.

Slika 23: Grafični prikaz primerjave variant v poddrevesu Stroški

Slika 23 prikazuje grafično podrobnejše poddrevo Stroški. V poddrevesu Stroški so naslednji kriteriji: Cena nakupa programske rešitve, cena uvajanja in cena vzdrževanja. Na sliki 24 vidimo, da imata najboljšo oceno Varianti Vasco in HiSoft glede na kriterij Tehnične lastnosti. Najbolj neprimerna pa je v tem primeru varianta Alt.



29

Slika 24: Graf primerjave variant pri kriteriju Tehnične lastnosti

Slika 25 prikazuje grafično podrobnejše poddrevo Tehnične lastnosti. V poddrevesu Tehnične lastnosti so naslednji kriteriji: Funkcionalnost, ki se še deli na več kriterijev, potrebna strojna oprema, uporabniški vmesnik in pa izvoz podatkov. Iz slike 25 je razvidno, pri katerih odločitvenih tehničnih kriterijih je variant HiSoft boljša od variant Amstar in Alt.

Slika 25: Grafični prikaz primerjave variant v poddrevesu Teh. last.

Na sliki 26 je razvidno, da ima pri kriteriju Ostalo najboljšo oceno varianta Vasco, najslabšo pa Alt. Ostale tri variante imajo ta kriterij ovrednoten kot zadovoljivo.



30

Slika 26: Graf primerjave variant pri kriteriju Ostalo

Slika 27 prikazuje grafično podrobnejše poddrevo Ostalo. V tem poddrevesu so naslednji kriteriji: Ocena spletne strani, navodila za uporabo in kritike na spletu. Navodila za uporabo niso zanemarljiv dejavnik, vendar pa nimajo vplivnejšega mesta pri končni oceni.

Slika 27: Grafični prikaz primerjave variant v poddrevesu Ostalo



31

5. ZAKLJUČEK V diplomski nalogi smo se osredotočili na problem izbire programske rešitve za računovodstvo za samostojnega podjetnika. Primerjali smo med petimi izbranimi ponudniki programske rešitve, katerim smo določili kriterije, ki so pomembni pri sami odločitvi za nakup. Vsakega ponudnika smo posamično poglobljeno preučili in izdelali odločitveni model v programu DEXi. V procesu odločanja so pomembne podrobnosti, katere nas lahko zavedejo v napačno odločitev, zato moramo biti pozorni na vsebino vsakega produkta posameznega ponudnika. Na podlagi odločitvenega modela v programu DEXi, smo prišli do rezultata, da je najprimernejša programska rešitev od ponudnika HiSoft. Pri odločitvi za končno rešitev je bil pomemben parameter Stroški, ki so prevladali proti ostalim parametrom kot so funkcionalnost, uporabniški vmesnik in ostalo. Po analiziranju vseh petih variant smo nad rezultatom zadovoljni, saj nam je bil v veliko pomoč pri najprimernejši odločitvi. V diplomski nalogi smo zgradili odločitveni model, ki bi olajšal in ob enem prihranil čas samostojnim podjetnikom pri odločitvi nakupa najprimernejše programske rešitve. Upamo, da bodo samostojni podjetniki zadovoljni s tem odločitvenim modelom, mi pa bi sedaj lažje svetovali pri odločitvi nakupa.



32

LITERATURA IN VIRI Knjige:

Jereb, E.; Bohanec, M.; Rajkovič, R. (2003). Računalniški program za večparametrsko odločanje DEXi – uporabniški priročnik, Moderna organizacija, Kranj.

Krapež, A.; Rajkovič, V. (2003). Tehnologije znanja pri predmetu informatika, Zavod RS za šolstvo.

Slovenski inštitut za revizijo. (2006). Slovenski računovodski standardi, Slovenski inštitut za revizijo, Ljubljana

Turk, I.; Melavc, D. (2001). Računovodstvo, Založba moderna organizacija,

Ljubljana.

Turk, I.; Kavčič, S.; Kokotec-Novak, M.; Koželj, S.; Melavc, D.; Odar, M. (1999).

Finančno računovodstvo, Slovenski inštitut za revizijo, Ljubljana.

Turk, I.; Kavčič, S.; Kokotec-Novak, M. (1997). Poslovodno računovodstvo, Slovenski inštitut za revizijo, Ljubljana.

Članki:

Bohanec, M.; Rajkovič, V. (1995). Večparametrski odločitveni model, Organizacija 28(7), strani 427-438.

Macarol, B. (2001). Vloga in ustroj računovodskih servisov. Davčno-finančna praksa

7-8(2). Spletne strani: Aktivno. Sistemi za podporo odločanja. Dosegljivo na http://www.aktivno.si/ai/sl/534-4-sistemi-za-podporo-odlocanja (16.8.2011) Alt d.o.o. Dosegljivo na http://www.alt.si/ (24.6.2011) Amstar d.o.o. Dosegljivo na http://www.amstar.si/ (23.6.2011) Birokrat d.o.o. Dosegljivo na http://www.birokrat.si/ (23.6.2011)



33

Bohanec, M. Dosegljivo na http://kt.ijs.si/MarkoBohanec/org95/Cel.html (1.8.2011) Datalab. Obrazec REK-1. Dosegljivo na http://help.datalab.si/p50/001521.html (12.8.2011) E-študij. Ekspertni sistemi. Dosegljivo na http://www.e-studij.si/Ekspertni_sistemi (24.8.2011) Goldenbit. Slikovni prikaz. Dosegljivo na http://www.gromrs.com/pisslikovni.php (12.8.2011) Gradnja odločitvenih modelov. Dosegljivo na http://www.gimvic.org/predmeti/informatika/gradiva/html-ji/gradnja_modelov.html (8.8.2011) HisoftPlus d.o.o. Dosegljivo na http://www.hisoftplus.si/ iBON d.o.o. Dosegljivo na http://www2.ibon.com/Default.aspx? (21.8.2011) Rajkovič, V. Laboratorij za odločitvene procese in ekspertne sisteme. Dosegljivo na http://lopes1.fov.uni-mb.si (4.8.2011) Slovensko izobraževalno omrežje. DEXi. Dosegljivo na http://wiki.sio.si/DEXi (15.8.2011) Triglav d.d. Izkaz poslovnega izida. Dosegljivo na http://www.triglav.si/splosno/porocilo2004/sl/racu/2_2.asp (21.8.2011) Vasco d.o.o. Dosegljivo na www.vasco.si (23.6.2011) Vizija računovodstvo d.d. Računovodske storitve. Dosegljivo na http://www.vizija-racunovodstvo.si/racunovodske_storitve.php (20.8.2011) Zakonodaja. Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Dosegljiv na http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_ZAKO4701.html (13.8.2011)



34

KAZALO SLIK Slika 1: Prikaz obrazca REK-1 (vir: Datalab, 2011) ................................................... 5

Slika 2: Prikaz obrazca DDV-O (vir: Goldenbit, 2011)............................................... 6

Slika 3: Prikaz obrazca bilance stanja (vir: iBON, 2011) .......................................... 7

Slika 4: Prikaz obrazca izkaz poslovnega izida (vir: Triglav, 2011) .......................... 8

Slika 5: Večparametrski odločitveni model (vir: Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003) 11

Slika 6: Ekspertni sistem (vir: Rajkovič, 2011) ....................................................... 12

Slika 7: Drevo kriterijev z opisi .............................................................................. 15

Slika 8: Zaloge vrednosti kriterijev ........................................................................ 17

Slika 9: Povprečne uteži kriterijev ......................................................................... 18

Slika 10: Odločitvena pravila za kriterij Rešitev .................................................... 19

Slika 11: Odločitvena pravila za kriterij Stroški ..................................................... 19

Slika 12: Odločitvena pravila za kriterij Tehnične lastnosti ................................... 20

Slika 13: Odločitvena pravila za kriterij Funkcionalnost ........................................ 21

Slika 14: Odločitvena pravila za kriterij Kompatibilnost ........................................ 21

Slika 15: Odločitvena pravila za kriterij Operacijski sistem ................................... 21

Slika 16: Odločitvena pravila za kriterij Uporabniški vmesnik ............................... 22

Slika 17: Odločitvena pravila za kriterij Izvoz podatkov ........................................ 22

Slika 18: Odločitvena pravila za kriterij Ostalo ...................................................... 22

Slika 19: Grafični prikaz rezultatov vrednotenja variant (DEXi) ............................. 25

Slika 20: Grafični prikaz rezultatov vrednotenja variant (Vredana) ....................... 26

Slika 21: Vrednotenje variant v programu DEXi ..................................................... 27

Slika 22: Graf primerjave variant pri kriteriju Stroški............................................ 28

Slika 23: Grafični prikaz primerjave variant v poddrevesu Stroški ......................... 28

Slika 24: Graf primerjave variant pri kriteriju Tehnične lastnosti ......................... 29

Slika 25: Grafični prikaz primerjave variant v poddrevesu Teh. last. .................... 29

Slika 26: Graf primerjave variant pri kriteriju Ostalo ............................................ 30

Slika 27: Grafični prikaz primerjave variant v poddrevesu Ostalo ......................... 30

odloČitveni model za izbiro programske reŠitve za ... · florjan soklič: odločitveni model za...

Documents