contraceptive and recognition of risk factors at...

Diplomsko delo

visokošolskega strokovnega programa prve stopnje

ZDRAVSTVENA NEGA

KONTRACEPCIJSKA ZAŠČITA IN

PREPOZNAVANJE DEJAVNIKOV TVEGANJA

PRI ŢENSKAH

CONTRACEPTIVE AND RECOGNITION OF

RISK FACTORS AT WOMENS

Mentorica: mag. Joţica Ramšak Pajk, viš. pred. Kandidatka: Diana Zadnikar

Jesenice, december 2011

ZAHVALA

Najprej bi se rada zahvalila svoji mentorici mag. Joţici Ramšak Pajk, viš. pred., za vso

pomoč, usmerjanje in svetovanje pri pisanju diplomskega dela.

Zahvala gre tudi direktorici Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj in pediatrinji dr.

Andreji Cerkvenik Škafar za pomoč pri pisanju in vsem zaposlenim v Bolnišnici za

ginekologijo in porodništvo Kranj, ki so sodelovali pri izpolnjevanju anketnega vprašalnika.

Zahvaljujem se lektorici gospe Jasni Zupan za lektoriranje diplomskega dela.

Zahvaljujem se doc. dr. Brigiti Skeli Savič in prof. dr. Marku Lavriču za recenzijo

diplomskega dela.

Zahvala pa gre tudi moji druţini, bratu Denisu za pomoč in fantu Damjanu za spodbudo in

podporo pri pisanju diplomskega dela.

POVZETEK

Teoretična izhodišča: Vse oblike kontracepcije imajo svoje prednosti in slabosti, najbolj

razširjena pa sta hormonska kontracepcija in kondom. Pomembni dejavniki pri izbiri

kontracepcije so zdravstveno stanje ţenske, ţivljenjski slog, motivacija za uporabo in

pogostost spolnih odnosov. Idealna kontracepcija je učinkovita, enostavna, varna, povratna,

sprejemljiva za oba partnerja in poceni. Izbor je širok, vendar ni vsaka kontracepcija primerna

za vsako ţensko.

Cilj: Cilj diplomskega dela je bil proučiti dejavnike tveganja pri uporabnicah kontracepcije,

ugotoviti, katera je najpogosteje uporabljena kontracepcija ter kakšno je znanje anketirank na

področju dejavnikov tveganja.

Metoda: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi empiričnega raziskovanja, na

kvantitativni metodi raziskovanja. Pri raziskavi smo uporabili strukturiran anketni vprašalnik

z nekaj odprtimi vprašanji. Uporabnicam kontracepcije iz Bolnišnice za ginekologijo in

porodništvo Kranj smo nenaključno razdelili 100 vprašalnikov, vrnjenih smo dobili 92, kar

predstavlja 92-odstotno realizacijo vzorca. Uporabili smo neslučajnostni priročni vzorec.

Podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, smo kvantitativno obdelali v

sistemu Windows XP s programskim orodjem Microsoft Office Excel 2007.

Rezultati: 88% anketirank je bilo mnenja, da so seznanjene z dejavniki tveganja. Največ

uporabnic, tj. 69,5 %, jih po pričakovanjih uporablja kontracepcijske tablete. Za izbiro svoje

kontracepcijske zaščite pa se največkrat odločajo zaradi zanesljivosti –53,5 %. 64,1 %

uporabnic kontracepcijo uporablja dve leti ali več. Večina 74 % uporabnic ne razmišlja o

menjavi svoje kontracepcije. 53 % uporabnic meni, da se zavedajo, kdaj določenega

kontracepcijskega sredstva ni priporočljivo uporabljati. 89 % uporabnic nima bolezenskih

znakov ob uporabi kontracepcije. 46 % jih je imelo prisotne določene dejavnike tveganja.

Razprava: Rezultati raziskave kaţejo, da je znanje ţensk, ki uporabljajo kontracepcijsko

zaščito, na področju dejavnikov tveganja dobro. Glede na to, da je skoraj polovico anketirank

s srednješolsko izobrazbo, so rezultati boljši od pričakovanih. Ker so dejavniki tveganja pri

uporabnicah kontracepcije pogosti, bo potrebno še veliko zdravstvenovzgojnega dela na

področju učenja ţensk o dejavnikih tveganja in izbiri primerne kontracepcijske zaščite.

Ključne besede: kontracepcija in dejavniki tveganja, kontracepcijska zaščita, dejavniki

tveganja pri kontracepciji, kontraceptivi in prepoznavanje dejavnikov tveganja, zaščita pred

neţeleno nosečnostjo.

ABSTRACT

Theoretical starting points: Each type of contraception is distinguished by certain

advantages and weaknesses, with hormonal contraception and condoms being the most

frequently used. A woman’s health condition, lifestyle, motivation for use and frequency of

sexual intercourses are relevant factors in choosing contraception. Ideal contraception is

effective, simple, safe, reversible, acceptable for both partners and inexpensive. The range to

choose from is extensive but not every type of contraception is suitable for every woman.

Objective: The aim of the diploma thesis was to study the risk factors among users of

contraception, to ascertain which type of contraception is most frequently used and to find out

how much the respondents know about risk factors.

Method: The research was based on the descriptive method of empirical research, the

quantitative research method, in the course of which we used a structured survey

questionnaire with a few open-type questions. We distributed 100 questionnaires not

randomly among the users of contraception from the Kranj Hospital for Gynaecology and

Obstetrics. We received 92 questionnaires back which represents a 92 % sample realisation.

We have applied the non-probability convenience sampling scheme. The data obtained by

means of a survey questionnaire was processed from a quantitative aspect within the

Windows XP system using the Microsoft Office Excel 2007 software tool.

Results: Eighty-eight percent of respondents were of the opinion that they are familiar with

the risk factors. The largest share of users, namely 69.5%, is using contraceptive pills, which

was expected. In most cases (53.5%), contraceptive protection is chosen due to its reliability

and is used for two years or longer by 64.1% of users. The majority of users, namely 74%, are

not thinking about changing their contraception, while 53% of them believe they are aware of

when the use of a certain means of contraception is not recommendable. Eighty-nine percent

of users display no symptoms which may be present when using contraception and 46% of

them showed certain risk factors.

Discussion: Research results show that the knowledge of women using contraceptive

protection is good when it comes to risk factors. In view of the fact that nearly half of

respondents have high school education, the obtained results are better than expected. Since

the presence of risk factors is frequent in users of contraception, the field of teaching women

about risk factors and choosing suitable contraceptive protection will require a lot more of

further health education.

Key words: Contraception and risk factors, contraceptive protection, risk factors in

contraception, contraceptives and risk factor recognition, protection against unwanted

pregnancy.

KAZALO 1 UVOD ................................................................................................................................. 1

2 TEORETIČNI DEL .......................................................................................................... 2

2.1 OPREDELITEV KONTRACEPCIJE IN OSNOVNIH POJMOV .................................. 2

2.2 ZDRAVSTVENOVZGOJNO DELO MEDICINSKE SESTRE ..................................... 5

2.4 VRSTE KONTRACEPCIJSKE ZAŠČITE ...................................................................... 7

2.4.1 Hormonska kontracepcija .......................................................................................... 8

2.4.2 Intrauterina kontracepcija ........................................................................................ 11

2.4.3 Vaginalna ali barierna zaščita .................................................................................. 12

2.4.4 Naravne metode kontracepcije ................................................................................. 13

2.4.5 Sterilizacija .............................................................................................................. 13

2.4.6 Moška kontracepcija ................................................................................................ 14

2.4.7 Kontracepcija v sili .................................................................................................. 14

2.5 KONTRACEPCIJA IN DEJAVNIKI TVEGANJA ....................................................... 14

3 EMPIRIČNI DEL ............................................................................................................. 23

3.1 PROBLEM IN CILJI RAZISKOVANJA ...................................................................... 23

3.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ................................................................................. 23

3.3 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA ......................................................................... 23

3.3.1 Metode in tehnike zbiranja podatkov ....................................................................... 23

3.3.2 Opis instrumentarija ................................................................................................. 24

3.3.3 Opis vzorca .............................................................................................................. 24

3.3.4 Potek raziskave ........................................................................................................ 24

3.3.5 Opis obdelave podatkov ........................................................................................... 25

3.4 REZULTATI .................................................................................................................. 25

3.5 RAZPRAVA ................................................................................................................... 40

4 ZAKLJUČEK .................................................................................................................... 44

5 LITERATURA ................................................................................................................ 46

KAZALO SLIK

Slika 1: Vrsta uporabljene kontracepcije ................................................................................. 25

Slika 2: Seznanjenost uporabnic z vrsto kontracepcije, ki jo uporabljajo ................................ 26

Slika 3: Čas uporabe kontracepcije .......................................................................................... 27

Slika 4: Zadovoljstvo uporabnic z določeno kontracepcijsko zaščito ...................................... 28

Slika 5: Vzroki za izbiro kontracepcijske zaščite ..................................................................... 30

Slika 6: Razmišljanje uporabnic o menjavi kontracepcije ....................................................... 30

Slika 7: Seznanjenost uporabnic z moţnimi dejavniki tveganja ob uporabi kontracepcije ..... 32

Slika 8: Vpliv hormonske kontracepcije na razvoj bolezni, odgovori uporabnic .................... 33

Slika 9: Odstotek uporabnic po starostnih skupinah, ki vedo, kdaj se določene kontracepcije

ne priporoča .............................................................................................................................. 34

Slika 10: Bolezenski znaki pri uporabnicah kontracepcijske zaščite ....................................... 36

Slika 11: Bolezenski znaki ob uporabi kontracepcije .............................................................. 37

Slika 12: Druge zdravstvene teţave med uporabo kontracepcije ............................................. 38

Slika 13: Dejavniki tveganja pri uporabnicah kontracepcije ................................................... 39

KAZALO TABEL

Tabela 1: Vrsta kontracepcije, razdeljena po starostnih skupinah ........................................... 26

Tabela 3: Časovna opredelitev uporabe kontracepcije po starostnih skupinah ........................ 28

Tabela 4: Zadovoljstvo uporabnic s svojo vrsto kontracepcije po starostnih skupinah ........... 29

Tabela 6: Razmišljanje uporabnic o menjavi kontracepcije po starostnih skupinah ................ 31

Tabela 7: Seznanjenost uporabnic z dejavniki tveganja po starostnih skupinah ...................... 32

Tabela 8: Število uporabnic z odgovori o povečanem vplivu hormonske kontracepcije na

razvoj naštetih bolezni .............................................................................................................. 33

Tabela 9: Število uporabnic po starostnih skupinah, ki vedo, kdaj se določene kontracepcije ne

priporoča ................................................................................................................................... 35

Tabela 10: Število uporabnic z bolezenskimi znaki po starostnih skupinah ............................ 36

Tabela 11: Število uporabnic z bolezenskimi znaki, ki so se pojavili ob uporabi kontracepcije,

po starostnih skupinah .............................................................................................................. 37

Tabela 12: Število uporabnic z drugimi zdravstvenimi teţavami po starostnih skupinah ....... 38

Tabela 13: Število uporabnic s prisotnimi dejavniki tveganja po starostnih skupinah ............ 40

Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice Diplomsko delo

Diana Zadnikar: Kontracepcijska zaščita in prepoznavanje dejavnikov tveganja Stran 1

pri ženskah

1 UVOD

Preprečevanje nezaţelene nosečnosti z raznimi načini in pripomočki imenujemo

kontracepcija ali antikoncepcija. Kontracepcija je le medicinski del načrtovanja druţine

(Borko, Gorišek, Kralj in Takač, 2006, str. 217).

Zaščita pred spočetjem ni preprosta stvar. Treba je pretehtati številne dejavnike in

kontracepcijo prilagoditi osebnim razmeram (Knöpfel in Hoffmann, 2009, str. 134).

S kontracepcijskimi metodami preprečujemo oploditev jajčeca s semenčicami. Nekatere

oblike kontracepcije ščitijo tudi pred spolno prenosljivimi boleznimi, vendar je končni

cilj pomoč pri načrtovanju druţine. Izbor je odvisen od zdravja in ţelja ţensk (Mohorič,

2007).

Raziskava iz leta 2004 med slovenskimi srednješolci je pokazala, da je imela spolne

odnose ţe skoraj četrtina dijakov prvega letnika ter dobra polovica dijakov tretjega

letnika (IVZ, 2009).

Vsako leto vstopajo v pubertetno obdobje nove generacije mladostnikov, zato mora biti

varovanje reproduktivnega zdravja mladostnikov naša stalna prednostna naloga. Glede

na razpoloţljive podatke so trenutno najpomembnejši izzivi v varovanju

reproduktivnega zdravja mladostnikov v Sloveniji: zgodnja spolna dejavnost

mladostnikov, slaba uporaba dvojne zaščite pri spolnih odnosih, nezadostno odkrivanje

spolno prenosljivih okuţb (Pinter, Skušek-Fakin in Maurič, 2009, str. 80).

V zadnjem desetletju se je deleţ spolno dejavnih srednješolcev v Sloveniji zvišal, hkrati

pa se je zvišala uporaba zanesljive kontracepcije, predvsem kontracepcijskih tablet

(Pinter, Čeh, Verdenik in Grebenc, 2006, str. 619).

Uporaba kontracepcijskih metod je večinoma povezana z manjšim tveganjem za

zdravje, vendar so ta tveganja lahko večja ob določenih zdravstvenih in drugih stanjih.

Zato je poznavanje stanj, kjer je uporaba določenih kontracepcijskih metod povezana z

večjim tveganjem za pojav resnih stranskih učinkov in z manjšo kontracepcijsko

učinkovitostjo metode, nujno potrebno za varno izbiro kontracepcije (Maurič in Pinter,

2007, str. 223).



pri ženskah

2 TEORETIČNI DEL

2.1 OPREDELITEV KONTRACEPCIJE IN OSNOVNIH POJMOV

Spolnost je zelo občutljivo področje, kjer imajo osebne vrednote močan vpliv in kjer

pogosto še nastajajo konflikti glede vloge zdravstvene nege. Glede na to, da je stališče

bolnikov in mnogokrat tudi zdravstvenih delavcev do spolnosti različno, osnovano na

etičnih ali kulturnih tradicijah, je za medicinsko sestro izredno pomembno, da se tega

zaveda in je pripravljena to upoštevati v okviru zdravstvene nege. (Skoberne, 2004, str.

34–38).

Kontracepcija je skupek metod in sredstev, ki ţenski in moškemu omogočajo preprečiti

nezaţeleno zanositev. Dobro kontracepcijsko sredstvo ali metoda mora biti uspešna,

nenevarna tako za ţensko kot za moškega ali za morebitne potomce in psihološko

spremenljiva za oba partnerja (Korošec, Vučenovič in Šarkan, 2005, str. 11).

Eno od najpomembnejših področij načrtovanja druţine je gotovo zaščita pred neţeleno

nosečnostjo (kontracepcija). Nosečnost, ţelena ali neţelena, je bila od nekdaj ţenska

stvar, posledice obeh pa so nosile izključno ţenske. Do nedavnega je bila tudi

kontracepcija izključno v domeni ţensk, zato so se razvijale predvsem tiste oblike

kontracepcije, s katerimi so se zaščitile ţenske. Razvoj druţbe, predvsem odnosov med

moškimi in ţenskami in skrbi za reproduktivno zdravje obeh partnerjev, je pokazal

potrebo, da tudi moški aktivneje sodelujejo pri načrtovanju druţine (Drobnič, 2002, str.

245).

Nenačrtovane nosečnosti so bistvene za hitro rast prebivalstva po svetu, kar posledično

zmanjšuje socialno varnost, ovira gospodarski napredek in povečuje uničevanje okolja.

Raziskave kaţejo, da je 215.000.000 ţensk v razvitih drţavah takih, ki ţelijo omejiti

svojo plodnost, vendar nimajo dostopa do učinkovite kontracepcije (Speidel in

Grossman, 2011).

Najpogostejše nenačrtovane nosečnosti se dogajajo študentkam od 20. do 25. leta

starosti zaradi neuporabe kontracepcije, kar je posledica nezadostnega znanja o

pomembnosti kontracepcije, in zaradi nevarnih spolnih praks. Izobraţevanje ţensk na

področju spolnosti in kontracepcijske zaščite lahko bistveno zmanjša nekatere

psihosocialne teţave, ki se pojavijo kot posledica nenačrtovanih nosečnosti.



pri ženskah

Zdravstvena vzgoja na tem področju je pomembna aktivnost in odgovornost

medicinskih sester, s katero lahko pripomorejo k večji ozaveščenosti ţensk (Bryant,

2009).

Adolescenca je obdobje, v kateri pride do pomembnih sprememb na področju

posameznikovega mišljenja, čustvovanja, telesnega dozorevanja in druţbenega

ţivljenja. Adolescenca je tudi čas raznih preizkušanj na številnih področjih ţivljenja,

neustrezno znanje o zdravi spolnosti pa je med mladimi pogosto vzrok za njihovo

tvegano spolno vedenje. Zato je pomembno, da se izobraţevanje mladostnikov začne

dovolj zgodaj in da jih poučimo o tveganjih, ki jih prinaša prezgoden in nezaščiten

spolni odnos (spolno prenosljive okuţbe, neţelena nosečnost). Pri sedanjih generacijah

mladostnikov se faza biološkega dozorevanja začne prej kot pri mladostnikih prejšnjih

generacij, vendar mnogi med njimi kasneje doseţejo duševno in socialno zrelost ter

ekonomsko neodvisnost. Ob laţnem občutku zrelosti se mladi tako vse prej odločajo za

začetek spolnega ţivljenja. S tem se dodatno izpostavljajo ne samo telesnim, ampak tudi

psihološkim posledicam. Za mladostnika je namreč velikega pomena čustveno

doţivljanje ob prvem spolnem odnosu, saj lahko neprijetna spolna izkušnja ogrozi zdrav

nadaljnji razvoj. Povprečna starost pri prvem spolnem odnosu se v Sloveniji niţa, zato

je mladostnike treba spodbujati k varni in zdravi spolnosti. To vključuje predvsem

izbiro primerne zaščite in njeno pravilno uporabo ter manjše število spolnih partnerjev

oziroma stalne partnerje. Za mladostnike so zelo pomembne informacije o spolnosti in

pogovor o njej, v krogu druţine in šole. Več ko se o spolnosti pogovarjajo in poučijo,

bolj premišljen je prvi spolni odnos in kasneje se zgodi. K večji ozaveščenosti otrok pa

lahko nedvomno veliko pripomorejo tudi zdravstveni delavci, ki danes sodelujejo v

vzgojno-učnem programu posameznih šol (spolna vzgoja) (But idr., 2011, str. 84–91).

Slovenija sodi med najuspešnejše drţave pri preprečevanju mladostniške nosečnosti v

Evropi ter med drţave s sorazmerno zgodnjim vstopom mladostnikov v spolno ţivljenje

(Pinter, Skušek-Fakin in Maurič, 2009, str. 80).

V Sloveniji se soočamo z zgodnejšo spolno dejavnostjo mladostnikov, vendar se

sorazmerno povečuje deleţ mladih, ki uporabljajo zanesljivo kontracepcijo. Hkrati z

višanjem deleţa uporabe zanesljive kontracepcije med mladostniki se niţa rodnost in



pri ženskah

dovoljena splavnost mladostnic. Zagotovo je za uspeh pri preprečevanju mladostniških

nosečnosti v Sloveniji pomembno dejstvo, da nam je v obdobju političnega prehoda

uspelo ohraniti dostopnost reproduktivnega varstva, predvsem kontracepcije, saj se

skoraj vsa zanesljiva kontracepcijska zaščita (razen kondoma) krije iz osnovnega

zdravstvenega zavarovanja. Če pa ţelimo ohraniti nizko raven mladostniške nosečnosti

tudi v prihodnje, moramo dostopnost do reproduktivnega varstva, med drugim tudi

pravočasen dostop do ginekologa, ohraniti in še izboljšati. Med vse to spada tudi

sistematična spolna vzgoja oziroma vzgoja za zdravo spolnost, ki jo moramo uvesti v

šole. Vse to so vsebine, ki sodijo v sistemsko varovanje reproduktivnega zdravja, zato

bi bilo treba v Sloveniji nujno vzpostaviti nacionalno strategijo varovanja

reproduktivnega zdravja (Pinter in Grebenc, 2010, str. 609–617).

Dostop do sodobnih metod kontracepcije je postal priznan s strani mednarodne

skupnosti, pravica do izbire kontracepcije pa velja za eno izmed osnovnih človekovih

pravic (Jacobstein, 2007, str. 361).

Večja je uporaba zanesljive kontracepcije v populaciji, niţji so deleţi dovoljene

splavnosti. Kljub temu pa nezaţelene nosečnosti ne moremo izkoreniniti, ker:

nobena kontracepcija ni 100-odstotno zanesljiva,

nimajo vsi dostopa do kontracepcije takrat, ko jo nujno potrebujejo,

je informiranost o moţnostih izbire pomanjkljiva,

je lahko neţelena nosečnost posledica nasilnega dejanja,

lahko ţelena nosečnost zaradi okoliščin postane nezaţelena (Pinter in Pretnar-

Darovec, 2004, str. 65).

Lahko pa vplivamo na boljšo uporabo kontracepcije, tako da:

izboljšamo informiranost in motiviranost za uporabo kontracepcije z boljšim

svetovanjem in večjo dostopnostjo kontracepcije,

s svetovanjem zanesljivejše kontracepcije (Pinter in Pretnar-Darovec, 2004, str.

65).



pri ženskah

2.2 ZDRAVSTVENOVZGOJNO DELO MEDICINSKE SESTRE

Zdravstvena vzgoja je kot pomemben element promocije zdravja nepogrešljiva in je

sestavni del preventivne in kurativne medicine. Prav tako je del splošne vzgoje ter

pomemben dejavnik napredka posameznika in druţbe. Je proces oblikovanja in

spreminjanja človekove miselnosti, stališč, navad in vedenja v zvezi z zdravjem. Cilji

sodobne zdravstvene nege so spodbujati ljudi k doseganju in ohranjanju zdravja, naučiti

ljudi preprečevanja bolezni s pomočjo lastnih dejanj in prizadevanj, izvajanje

samopomoči in vzajemne pomoči. Namen zdravstvene vzgoje je informirati, motivirati

posameznika ali skupino pri skrbi za lastno zdravje. Tako posamezniku kot ciljni

skupini mora zdravstvena vzgoja dati dovolj znanja za oblikovanje pozitivnih stališč,

vedenja in vrednot. Z zdravstveno vzgojo delujemo na različnih ravneh (primarna,

sekundarna, terciarna raven). Primarna zdravstvena vzgoja je vedno usmerjena v zdravo

ciljno populacijo (Pucelj in Ţalar, 2001, str. 97–98).

Zdravstveno varstvo otrok in mladostnikov na primarni ravni je organizirano v

zdravstvenih domovih in zasebnih otroških in šolskih ordinacijah po Sloveniji.

Zdravstveno varstvo izvajajo timi predšolskega in šolskega zdravnika, v katerem

sodeluje medicinska sestra (višja ali diplomirana), ki je dodatno usposobljena za

izvajanje preventivnih dejavnosti, predvsem zdravstvenovzgojnega dela, in zdravstveni

tehnik (srednja medicinska sestra) (Brcar, 2008).

Vloga dispanzerja za ţenske je, da zunaj bolnišnice izvaja delo samostojno ter v

sodelovanju z drugimi sluţbami, tako s preventivnimi ukrepi, diagnostiko, terapijo in

rehabilitacijo. Obenem pa tudi spremlja in poučuje zdravstveno stanje ţensk. Svoje

naloge opravlja po načinu enotnih smernic medicine in vsak problem rešuje s

preventivnega, kurativnega in socialnega vidika (Dajčman Waldhuber, Frankič in

Markuš, 2006, str. 58).

Zdravstvenovzgojno delo je timsko delo, pri katerem ima ključno vlogo medicinska

sestra. Tudi iz analiz zdravstvenovzgojnega dela je razvidno, da opravijo medicinske

sestre med vsemi izvajalci daleč največ zdravstvenovzgojnega dela (Pucelj in Ţalar,

2001, str. 98).

Zdravstvenovzgojno delo je pomemben del preventivne dejavnosti v zdravstvenem

varstvu ţensk. Rečemo lahko, da se zdravstveno varstvo ţensk prične ţe v otroštvu in



pri ženskah

traja vse do pozne starosti. Zdravstvenovzgojno delo obsega vse socialno-medicinske in

medicinske ukrepe, s katerimi omogočimo skladen razvoj in delovanje ţenskega

organizma. Zajema tudi vse fiziološke in patološke spremembe, ki so specifične za

ţenski organizem, in vsebuje potrebne oblike reproduktivnega zdravja, ki so:

- odgovorno, zadovoljno in varno spolno ţivljenje,

- zmoţnost reprodukcije,

- svobodno izbiro uravnavanja rodnosti,

- informacije o primerni kontracepciji,

- varno nosečnost in porod ter

- zdravo potomstvo (Dajčman Waldhuber, Frankič in Markuš, 2006, str. 58).

Ni treba, da postanejo medicinske sestre spolne terapevtke. Dovolj je ţe, da se zavedajo

povezanosti med zdravjem, boleznijo in spolnostjo ter znajo ljudi pravilno informirati in

svetovati o spolnosti in spolnem zdravju ter s tem nekako odstranjevati mite (Skoberne,

2004, str. 117).

Medicinske sestre si prizadevajo doseči cilj spolne vzgoje, to je razvoj stabilne

osebnosti, zdravega ljubezenskega, spolnega in zakonskega ţivljenja, ki najde med

spoloma resnično ţivljenjsko srečo in vzdrţuje spolno zdravje (Skoberne, 2004, str. 36).

Skrb za reproduktivno zdravje mladostnic se prične ţe zelo zgodaj, v zgodnjem otroštvu

in ne šele s prvim obiskom pri ginekologu. Širiti znanje o reproduktivnem zdravju pa je

pomembna naloga vseh zdravstvenih delavcev, ki imajo stik z mladimi (ginekologi,

diplomirane medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege, pediatri, šolski zdravniki,

pedagogi, psihologi, socialni delavci …). Vloga ginekološke ambulante za mladostnice

je:

- svetovanje o kontracepciji, spolnosti in zdravem načinu ţivljenja,

- prepoznavanje in zdravljenje ginekoloških obolenj,

- ultrazvočni pregledi ter

- antenatalna zaščita nosečih mladostnic (Dajčman Waldhuber, Frankič in

Markuš, 2006, str. 59).



pri ženskah

Zavedati se moramo, da je dolţnost vseh odraslih, ki delajo z mladimi, seznaniti

mladostnike s spolnostjo in z načini za varovanje reproduktivnega zdravja, saj bo le

intenzivno delo z mladimi preprečilo negativne posledice njihovega spolnega ţivljenja.

Spolna vzgoja mora biti sestavni del zdravstvenovzgojnega dela z mladostniki in

pomemben element pri promociji zdravja (Nerat, 2001, str. 105).

Z zdravstvenovzgojno dejavnostjo moramo doseči čim višjo stopnjo ozaveščenosti

mladih, redno obiskovanje ginekologa pri vseh spolno aktivnih mladostnicah in da bi se

za prvi ginekološki pregled odločile ţe pred prvim spolnim odnosom. Potrebno je

intenzivno delo z mladimi in multidisciplinarni pristop, pomoč staršev, šole kot tudi

vključevanje širše druţbe (Dajčman Waldhuber, Frankič in Markuš, 2006, str. 59).

Spolna vzgoja je za otroka danes zelo pomembna in ne zaostaja za drugimi vzgojnimi

področji. Je sestavni del splošne vzgoje, predvsem zdravstvene. Kljub temu pa se starši,

učitelji in zdravstveni delavci tega premalo zavedamo. Otrok, ki je pravočasno in

primerno poučen o spolnosti, se kasneje laţje upre teţavam, povezanim s spolnostjo v

puberteti in kasneje v ţivljenju (Kontič, 2009, str. 51).

2.3 VRSTE KONTRACEPCIJSKE ZAŠČITE

Ţivimo v času, ko sta ozaveščenost ţensk in znanje o kontracepciji zelo visoka. Ţenske

se zavedajo svoje individualnosti, svojih ciljev in potreb, zato ţelijo biti enakopraven

partner pri izbiri kontracepcijske metode. V Sloveniji imamo na voljo široko paleto

kontracepcijskih sredstev, kar omogoča izbiro takšne oblike kontracepcije, ki je skladna

z načinom ţivljenja in ţeljami vsake ţenske (Kovač, 2011, str. 6).

Idealni kontraceptiv je tisti, ki je popolnoma zanesljiv, ki je brez stranskih učinkov in

tveganj, katerega uporaba ni vezana na odnos, ki je popolnoma reverzibilen na

enostaven način in katerega uporaba ne zahteva obiska zdravstvene ustanove. Na

odločitev ţenske o vrsti kontracepcije, ki jo ţeli uporabljati, vplivajo starost, ţivljenjske

okoliščine, etnična pripadnost, rasa, zakonski stan, izobrazba in socialni status, zato

obstajajo med posameznimi drţavami znatne razlike v razširjenosti uporabe različnih

vrst kontracepcije (Gavrić Lovrec, 2007, str. 284).



pri ženskah

Poznamo več oblik oziroma vrst kontracepcije, med seboj se razlikujejo po obliki

jemanja ter načinu učinkovanja. Vse oblike imajo svoje prednosti in slabosti, za najbolj

razširjeni pa veljata kondom in hormonska kontracepcija. Pomembna dejavnika pri

izbiri ustrezne kontracepcije sta zdravstveno stanje ţenske in njena motiviranost za

uporabo kontracepcije. Glavni dejavnik pri izbiri je zdravstveno stanje ţenske. Na izbiro

kontracepcije vplivajo tudi navade, npr. kajenje, ki je eden izmed dejavnikov tveganja

pri uporabi hormonske kontracepcije, ali druge bolezni oziroma bolezenska stanja, kot

so sladkorna bolezen, povišan krvni tlak … Drug pomemben dejavnik pri izbiranju pa je

motivacija za uporabo kontracepcije. Nekatere ţenske so namreč motivirane, da vsak

dan jemljejo tabletke, medtem ko je drugim ljubše, da si enkrat tedensko zamenjajo

obliţ ali pa da imajo vstavljen maternični vloţek, ki dolgoročno ne zahteva posebne

skrbi. Na izbiro kontracepcijske metode vpliva tudi pogostost spolnih odnosov (Pintar

idr. 2009, str. 11).

Varovala pred nezaţeleno nosečnostjo so:

- hormonska kontracepcija,

- intrauterina kontracepcija

- vaginalna ali barierna kontracepcija, in sicer:

o mehanična,

o kemična,

- naravne metode načrtovanja druţine,

- tradicionalne metode,

- kontracepcija v sili (postkoitalna kontracepcija),

- sterilizacija (Knöpfel in Hoffmann, 2009, str. 144).

2.3.1 Hormonska kontracepcija

Vsaka ţenska se povsem individualno odzove na učinkovanje hormonov. Kar je za neko

ţensko optimalna hormonska kontracepcijska metoda, lahko pri drugi povzroči neţelene

učinke. Dobro je, da lahko izbirate med številnimi preparati in metodami ter kljub

morebitnim začetnim teţavam najdete sebi ustrezno metodo hormonske kontracepcije

(Knöpfel in Hoffmann, 2009, str. 33).



pri ženskah

Vse oblike hormonske kontracepcije so zelo zanesljive – če so uporabljene v skladu z

navodili, so 98-odstotno zanesljivost. Zato velja, da katero koli hormonsko

kontracepcijo ţenska uporablja, je odgovorno in zanesljivo poskrbela za zaščito pred

nezaţeleno nosečnostjo. Vemo pa, da hormonska kontracepcija ščiti le pred zanositvijo,

ne pa pred spolno prenosljivimi boleznimi in njihovimi posledicami, ki so med drugim

lahko tudi rak, vnetja in neplodnost. Na zanesljivost zelo vpliva tudi primernost metode

in majhna moţnost pozabljanja oz. moţnosti uporabe mimo navodil. Zato delajo na tem,

da bi razvili kontracepcijo, pri kateri bi bila moţnost napačne uporabe čim manjša. Pri

tabletkah je pač velika moţnost, da se jo pozabi vzeti, zato se kontracepcija usmerja v

razne depojske oblike, kar omogoča večjo zanesljivost. Sicer pa trendi sledijo čim

manjši dozi hormonov, tako da se ravni hormonov v kontracepciji drastično manjšajo

(Širca, 2011, str. 14).

Hormonska kontracepcija po naravi na telo deluje sistemsko. Kontracepcijsko delovanje

temelji na vnosu kombinacije estrogenov in progestagenov ali samih progestagenov.

Med hormonsko kontracepcijo sodijo:

- kombinirana oralna kontracepcija,

- kontracepcijski obliţi (kombinirani, z estrogenom in progestagenom),

- kombinirani noţnični prstan (vaginalni obroček),

- injekcije z dolgotrajnim delovanjem (kombinirane ali samo s progestagenom),

- tabletka samo s progestagenom (POP – progesteron only pill),

- kontracepcijski podkoţni vsadki (samo s progestogenom) (Maurič in Pinter,

2007, str. 223).

V Sloveniji so najbolj razširjene kombinirane hormonske kontracepcijske tablete, na

voljo pa so še maternični vloţek s hormonskim delovanjem ter kontracepcijski vaginalni

obročki in obliţi (z dodatkom progestagena). Delujejo na enak način, le vnos je

drugačen. Hormonska kontracepcija regulira delovanje jajčnikov. Vzpostavi stanje, ki je

podobno nosečnosti. S hormonsko kontracepcijo dovajamo enakomerno koncentracijo

hormonov (pri monofaznih tabletah), zaradi katere je blokirano delovanje jajčnikov

(Širca, 2011, str. 14).



pri ženskah

Kombinirani preparati estrogena in progesterona, ki so zajeti v besedi »tableta«,

vsebujejo sintetične hormone, ki deluje podobno, kot oba najpomembnejša ţenska

spolna hormona – estrogen in progesteron. Večina zaviralcev ovulacije vsebuje

etinelestradiol, sintetični estrogen, ki je močno učinkovit tudi, če se jemlje oralno.

Večina tablet še vedno vsebuje zanesljiv etinelestradiol, ki so ga vsebovale ţe

najstarejše kontracepcijske tablete. Glavni mehanizmi, s katerimi tablete preprečujejo

zanositev: ni več do ovulacije; maternična sluznica se ne razvije dovolj, zato se oplojeno

jajčece ne more razviti; sluz v materničnem vratu postane gostejša in dobi drugačno

strukturo, zato semenčice ne morejo prodreti skoznjo (Knöpfel in Hoffmann, 2009, str.

34–35).

Kontracepcijski koţni obliţ vsebuje podobne hormone in deluje enako kot kombinirane

kontracepcijske tablete. Ţenska namesti en obliţ na teden v enem ciklusu uporabe (trije

tedni), potem sledi en teden premora. Pri uporabi kontracepcijskega obliţa se na

uporabo ni treba spomniti vsak dan, zato je ta metoda primerna predvsem za ţenske, ki

pozabljajo vzeti kontracepcijske tablete (Knöpfel in Hoffmann, 2009, str. 40).

Kontracepcijski vaginalni obroček vsebuje podobne hormone in deluje enako kot

kombinirane kontracepcijske tablete. Prstan je iz umetne snovi, sestavljen iz estrogena

in progestogena, in ga ţenska vstavi globoko v noţnico za tri tedne, nato ga za en teden

odstrani in potem vstavi novega (Knöpfel in Hoffmann, 2009, str. 40).

Kontracepcijski obroček NuvaRing je edina oblika vaginalne kombinirane hormonske

kontracepcije na voljo pri nas. Osnovni mehanizem delovanja je zaviranje ovulacije, kar

zagotavlja visoko kontracepcijsko učinkovitost kar 21 dni (Kovač, 2011, str. 6).

Številne mednarodne raziskave o vaginalnem obročku NuvaRing so potrdile visoko

sprejemljivost vaginalnega obročka med uporabnicami. Iz mednarodne raziskave, ki je

zajela 1500 ţensk iz štirinajstih drţav Evrope, ZDA in Kanade, je razvidno, da je bilo

kar 96 % uporabnic obročka zadovoljnih, 97 % uporabnic pa bi to metodo priporočalo

drugim (Kovač, 2011, str. 6).

Če zdravnik zaradi določenih dejavnikov tveganja ne more predpisati zaviralcev

ovulacije, ki vsebujejo estrogen, so na izbiro preparati s progestogeni, na primer

minipilule (POP – progesteron only pill) ali depo-progestogenske injekcije. Ker ne

vsebujejo estrogena, nudijo slabši nadzor ciklusa, vendar je tveganje hudih neţelenih



pri ženskah

učinkov zaradi nizke ravni progestogena in odsotnosti estrogena zelo majhno (Knöpfel

in Hoffmann, 2009, str. 40).

Depo-progestogeni, tako imenovane trimesečne injekcije vsebujejo progestogen, ki se

vbrizga v mišico in tam tvori depo, iz katerega se učinkovina počasi sprošča (Knöpfel in

Hoffmann, 2009, str. 42).

Podkoţni progestogenski vsadki so majhne palčke iz umetne snovi, ki se vsadijo pod

koţo in vprašanje kontracepcije je rešeno za tri leta. Prednost teh vsadkov je, da če si

ţenska zaţeli otroka, se lahko vsadek takoj odstrani in ţenska je enako plodna kot pred

to vrsto kontracepcije (Knöpfel in Hoffmann, 2009, str. 44).

Raziskave so pokazale, da presnovne spremembe, debelost in povišan indeks telesne

mase lahko zmanjšajo učinkovitost hormonskih kontraceptivov, kot so noţnični prstan,

obliţ, vsadki in injekcije (Barclay, 2010).

2.3.2 Intrauterina kontracepcija

Dolga leta uporabe in izsledki številnih raziskav kaţejo, da je intrauterina kontracepcija

zanesljiva, varna in reverzibilna metoda, ki je primerna za širok krog uporabnic.

Indikacije za uporabo in spremljajoči pojavi so še vedno pod budnim nadzorom

strokovne javnosti, po drugi strani pa nove generacije intrauterinih kontraceptivov

zaradi svojih specifičnih učinkov ali oblike spreminjajo indikacije in kontraindikacije za

njihovo uporabo (Gavrić Lovrec, 2006, str. 288).

Maternični vloţek je ţe od 60. let 20. stoletja zelo razširjeno dolgotrajno

kontracepcijsko sredstvo. Prvi najpogosteje uporabljeni maternični vloţki so še imeli

obliko spirale in iz tega časa tudi izvira pogovorni izraz »spirala« (Knöpfel in


Danes so na voljo trije osnovni tipi materničnih vloţkov:

maternični vloţki brez učinkovine imajo predvsem mehanski učinek,

maternični vloţki z dodatkom bakra delujejo tako, da sproščajo bakrove ione,

hormonski maternični vloţki (intrauterini sistem) sproščajo majhne količine

progestagena (ibid.).

Maternični vloţki brez učinkovine se danes le redko uporabljajo. Bakreni maternični

vloţki, ki se uporabljajo, so tako zanesljivi, da komaj kaj zaostajajo za



pri ženskah

kontracepcijskimi tabletami – hormonski maternični vloţki so celo enako zanesljivi kot

sterilizacija (ibid.).

2.3.3 Vaginalna ali barierna zaščita

Pregradne metode so metode, ki so primerne takrat, ko bi morali biti zaščiteni le »po

potrebi«. Kot pove ţe ime, tvorijo pregrado, oviro za semenčice (v nekaterih primerih

tudi zaščito pred spolno prenosljivimi boleznimi) na poti v maternico. Pregrada je lahko

kemijske narave, z učinkovinami, ki uničijo semenčice ali jih onesposobijo za gibanje.

Pot pa se jim lahko zapre tudi z mehansko blokado. Obema metodama je skupno, da je

zaščita zanesljivejša, kolikor bolj skrbno in poznavalsko ju ţenska uporabi (Knöpfel in


Barierne metode kontracepcije preprečujejo vstop semenčic v zgornji genitalni trakt

ţenske. Moška barierna metoda je kondom, ţenske barierne metode pa so diafragma,

ţenski kondom, cervikalne kapice, gobice in spermicidi (Pretnar Darovec, 2007, str.

276).

Sodobna spermicidna kontracepcijska sredstva so učinkovine, ki lahko uničijo ne le

semenčice, temveč tudi številne povzročitelje spolno prenosljivih bolezni (Knöpfel in


Vsi klasični spermicidi vsebujejo poleg goste, nosilne snovi učinkovino nonoksinol-9.

Ta snov načne neţen zunanji celični ovoj semenčic. Semenske celice se zaradi tega

skrčijo in nazadnje odmrejo. Ta postopek deluje po načelu vse ali nič. Spermicidi

obstajajo v najrazličnejših oblikah – kot gel, krema, tablete, svečke ali topni film

(Knöpfel in Hoffmann, 2009, str. 106).

Redkokatero kontracepcijsko sredstvo je v preteklosti doţivelo takšen razcvet kot

kondom. Kondomi pa so bolj ali manj edino kontracepcijsko sredstvo, ki nudijo v

glavnem zaščito pred spolno prenosljivimi okuţbami. Danes obstajajo kondomi

najrazličnejših oblik, barv in velikost. Pravilno uporabljen kondom je ena od

najučinkovitejših metod za preprečevanje širjenja spolno prenosljivih okuţb. Njegova

kontracepcijska zanesljivost ni tako visoka kot pri kontracepcijskih tabletkah, pa tudi

tako slaba ni, kot se govori. Zanesljivost je seveda odvisna od pravilne in dosledne

uporabe (Knöpfel in Hoffmann, 2009, str. 108).



pri ženskah

Raziskave so pokazale, da moški kondom poleg preprečevanja neţelene nosečnosti in

zaščite pred spolno prenosljivimi boleznimi nudi tudi zaščito pred ponavljajočim se

vaginitisom. Za boljšo zanesljivost je treba spodbujati uporabo moškega kondoma v

kombinaciji z drugimi kontracepcijskimi sredstvi (Thulkar, Kriplani, Agarwal in

Vishnubhatla, 2010, str. 87).

Poznamo tudi ţenski kondom, ki mu pravimo femidom in ţal na trţišču ni toliko časa,

da bi imeli zanesljive podatke o njegovi kontracepcijski zanesljivosti. V nasprotju z

drugimi pregradnimi metodami ţenski kondom prekriva celotno sluznico noţnice in

tako nudi učinkovito zaščito pred povzročitelji bolezni, ki se lahko prenesejo med

spolnim odnosom (Knöpfel in Hoffmann, 2009, str. 114).

2.3.4 Naravne metode kontracepcije

Nekatere ţenske zavračajo kontracepcijska sredstva, kot so kontracepcijske tablete ali

maternični vloţek, ker svoje sposobnosti in načrtovanja druţine ne ţelijo videti kot

medicinsko obravnavan problem. Ne ţelijo (več) jemati hormonov, prav tako ne

sprejmejo nobenega tujka v svojem telesu. Za take ţenske, ki se večinoma dobro

zavedajo svojega telesa in jim ni teţko vsak dan prepoznavati telesnih znakov, so

primerne naravne metode načrtovanja druţine. Naravne metode načrtovanja druţine

niso kontracepcijske metode. Ponujajo le moţnost, da se lahko med ciklusom določajo

plodni in neplodni dnevi (Knöpfel in Hoffmann, 2009, str. 76).

Ciklične spremembe spolnih hormonov uravnavajo plodnost ţenske. Nihanje ţenskih

hormonov sproţa očitne telesne znake. Najbolj izrazit znak je menstruacija, ki označuje

konec starega in začetek novega ciklusa. Manj izraziti, vendar merljivi znaki plodnosti

so: telesna temperatura, struktura sluznih čepov v materničnem vratu ter lega in trdnost

materničnega ustja (Knöpfel in Hoffmann, 2009, str. 77–78).

2.3.5 Sterilizacija

Sterilizacija je po svetu najpogosteje uporabljana metoda pri načrtovanju druţine. Je

varna in zelo učinkovita metoda trajne zaščite ne glede na način, ki ga uporabimo.

Zadnjih 150 let je minilo v iskanju idealnega načina za sterilizacijo ţenske. Le-ta naj bi

bila visoko učinkovita, varna, cenovno ugodna, enostavna, široko dostopna in čim bolj

sprejemljiva različnih kulturnih in socialnih okoljih. Ker gre za trajno in kirurško



pri ženskah

metodo zaščite pred zanositvijo, ni primerna za vsako ţensko, zato ima svetovanje pred

odločitvijo o sterilizaciji zelo velik pomen (Ţegura in Borko, 2007, str. 292, 297).

2.3.6 Moška kontracepcija

Moško kontracepcijo delimo na:

- mehansko (kondom, vazektomija) in

- hormonsko.

Kontracepcijski učinek pri moških lahko doseţemo na pet načinov: preprečimo nastanek

semenčic v modih, preprečimo njihovo dozorevanje v nadmodku, preprečimo prenos

semenčic skozi semenovod, preprečimo vnos semenčic v noţnico in onemogočimo

uspešno spojitev semenčice in jajčne celice v jajcevodu ţenske. Večina proučevanih

metod hormonske kontracepcije pri moških deluje tako, da moti medsebojni vpliv

hipotalamusa, hipofize in mod. Uporaba teh preparatov preprečuje nastanek semenčic v

modih, posledica uspešnega delovanja preparatov pa je popolna odsotnost semenčic v

semenskem izlivu moških, ki ga redno uporabljajo (Drobnič, 2002, str. 245).

2.3.7 Kontracepcija v sili

Postkoitalna kontracepcija – po nezaščitenem spolnem odnosu v vsaj 95 % zaščitijo 4

tabletke višjedozne kontracepcije, če prvi dve vzame ţenska čim prej, drugi dve pa po

12 urah. Zaradi višjega odmerka hormonov je namenjena le urgentni kontracepciji, če

običajna zaščita odpove (Pretnar-Darovec, 2001, str. 43).

Idealnega kontracepcijskega sredstva še ni, a ţenska lahko izbira med nekaterimi zelo

dobrimi kontracepcijskimi metodami. Dobra kontracepcijska metoda ne sme imeti

neţelenih učinkov na telo oziroma jih mora imeti čim manj, razumljivo pa je, da mora

tudi čim zanesljiveje preprečevati zanositev (Knöpfel in Hoffmann, 2009, str. 144).

2.4 KONTRACEPCIJA IN DEJAVNIKI TVEGANJA

Kadar kontracepcijsko zaščito svetujemo zdravi mladi ţenski, navadno razmišljamo o

posebnih individualnih tveganjih, saj je verjetnost za zdravju in ţivljenju nevaren zaplet

pri teh ţenskah izjemno nizka. Ko pa se srečamo z ţensko, ki trpi za po naravi in po

poteku kronično boleznijo in ob nepravem obravnavanju te bolezni obstaja večje

tveganje za nastanek kakšnega resnega zapleta, ki lahko neposredno ogroţa zdravje ali



pri ženskah

ţivljenje, takrat je treba uporabo kontracepcije pretehtati z drugačnega vidika. Ko se v

praksi srečujemo s takšnimi ţenskami, ugotovimo, da je strah pred morebitnimi

stranskimi učinki pogosto v njihovo škodo, npr. zaradi slabše kakovosti osebnega

ţivljenja, pogosto pa jim z namenom zmanjšanja tveganja odsvetujemo kar vse vrste

hormonskih kontracepcijskih sredstev, tudi tiste za kratkotrajno uporabo. Čeprav se

lahko nekaterim individualnim znakom nenevarnih stranskih sopojavov izognemo s

pravilno izbiro hormonskega pripravka ali načina vnosa hormonov v telo, pa v primeru

kronično bolnih morebitnih uporabnic hormonov poseţemo po progestagenskem

pripravku brez večjega tveganja, s poudarkom na individualnem svetovanju in

spremljanju (Kirar Fazarinc, 2011, str. 7).

Najpogostejše absolutne in relativne kontraindikacije za hormonsko kontracepcijo:

Absolutne kontraindikacije:

kajenje 15 cigaret ali več na dan pri ţenskah, starejših od 35 let,

debelost z indeksom telesne mase 40 kg/m2

ali več,

visok krvni tlak,

migrena z ţariščnimi nevrološkimi znaki,

akutna ali kronična obolenja jeter,

prejšnja ali sedanja trombembolitična obolenja: venska tromboza, kap, srčni

infarkt,

obolenja krvnih ţil,

huda sladkorna bolezen,

zelo povišane vrednosti maščob v krvi,

rak dojk,

nepojasnjene krvavitve,

prirojena motnja strjevanja krvi (Knöpfel in Hoffmann, 2009, str. 50).

Relativne kontraindikacije:

kajenje do 15 cigaret pri ţenski, starejši od 35 let,

debelost z indeksom telesne mase 35–39 kg/m2,

visok krvni tlak,

migrena brez ţariščnih nevroloških znakov pri ţenskah, starejših od 35 let,

polno dojenje v prvih 6 mesecih po porodu,



pri ženskah

obolenja jeter, srca ali ledvic,

sladkorna bolezen,

rak dojke v preteklosti,

nagnjenost k trombozi v druţini,

sistemski eritematozni lupus, avtoimunsko obolenje (Knöpfel in Hoffmann,

2009, str. 50).

Kombinirana hormonska kontracepcija velja za zelo učinkovito metodo kontracepcije,

zmanjšala naj bi tudi tveganje za nastanek raka endometrija in jajčnikov. Vendar

uporaba posledično lahko privede tudi do resnih zapletov, kot so: venska

trombembolija, miokardni infarkt in druge cerebrovaskularne bolezni (Martinez in

Avecilla, 2007, str. 98).

Ţenske z zdravstvenimi teţavami se soočajo z izzivi, ko pri izbiri varne in zanesljive

kontracepcije nimajo na voljo vseh vrst zaščite, v tem primeru velikokrat svetujejo

uporabo intrauterine kontracepcije. Po raziskavah svetovne zdravstvene organizacije naj

bi intrauterina kontracepcija, ki vsebuje baker, uspešno varovala pred neţeleno

nosečnostjo, prav tako pa naj bi bila primerna za ţenske s trombozo, arterijsko

hipertenzijo, globoko vensko trombozo, pljučno embolijo, glavoboli z avro, diabetesom

in boleznimi jeter. Pri mnogih ţenskah s takimi zdravstvenimi teţavami je treba

upoštevati, da so koristi uporabe večje kot minimalna tveganja, ki se lahko pojavijo

(Margolis, 2010, str. 2–7).

Kontraindikacije za uporabo materničnih vloţkov:

nosečnost,

deformacije maternice,

izrazito majhna ali velika maternica,

miomi,

nepravilna lega maternice,

akutna okuţba spolovil,

boleče in močne mesečne krvavitve,

sum na rakasta obolenja spolovil,



pri ženskah

alergija na baker (pri bakrenih materničnih vloţkih) (Knöpfel in Hoffmann,

2009, str. 72).

Bolnice z visokim krvnim tlakom, ki ga uravnavajo z zdravili, kombiniranih

hormonskih kontracepcijskih tablet ne smejo jemati. Alternativa so minipilule. Pri

visokem krvnem tlaku, ki ga je teţko urediti, ali pri drugih dejavnkih tveganja sta

primerna bakreni ali hormonski maternični vloţek (Knöpfel in Hoffmann, 2009, str.

139).

Bolnice s trombozo, ki se zdravijo s sredstvi za preprečevanje nastajanja strdkov,

kombiniranih preparatov, kot so tablete, obliţ in vaginalni obroček, ne smejo

uporabljati. Moţna je zaščita z materničnim vloţkom ali hormonskim materničnim

vloţkom. Pri prirojeni obliki motenj strjevanja krvi je hormonska kontracepcija mogoča

izključno z minipilulo, bakrenim ali hormonskim materničnim vloţkom, ki deluje

lokalno (ibid.).

Za ţenske s srčno-ţilnimi obolenji je priporočljivo, da se zaščitijo z materničnim

vloţkom. Kombinirane kontracepcijske tablete niso primerne (ibid.).

Za ţenske s sladkorno boleznijo velja, da če bolezen ne traja več kot 20 let oziroma če

še ni posledic sladkorne bolezni na ţilju, lahko uporabljajo kombinirane hormonske

pripravke. Sterilizacija je priporočljiva samo za ţenske z zelo hudo obliko sladkorne

bolezni, ki jo je teţko zdraviti. Pri zaščiti imajo prednost maternični vloţki (Knöpfel in


Za bolnice z epilepsijo je maternični vloţek najboljša kontracepcijska metoda, lahko pa

uporabljajo tudi kombinirane kontracepcijske tablete z višjimi odmerki (ibid.).

Pri ţenskah, ki imajo migrene in ob tem ţariščne nevrološke znake, nikakor ne smejo

biti zaščitene s kombiniranimi kontracepcijskimi tabletami, ne glede na starost. Prav

tako ne smejo jemati kombiniranih kontracepcijskih tablet ţenske z migreno brez

ţariščnih nevroloških znakov, ko se le-ti pojavijo ob jemanju kontracepcijskih tablet.

Kot alternativa je priporočljiva zaščita z materničnim vloţkom.

Ţenske z jetrnimi obolenji se ne smejo hormonsko zaščititi, saj se hormoni preteţno

razgrajujejo v jetrih in lahko tako obremenjujejo bolni organ. Tudi tukaj je najvarnejša

alternativa z bakrenim materničnim vloţkom (Knöpfel in Hoffmann, 2009, str. 140–

141).



pri ženskah

Pri ledvičnem popuščanju ali po presaditvi ledvic ţenska ne sme uporabljati hormonske

kontracepcije. Tu zaradi slabe odpornosti proti okuţbam velikokrat tudi maternični

vloţek ni primeren. Zato je treba vsaj v akutni fazi zaupati dosledni uporabi pregradnih

metod (Knöpfel in Hoffmann, 2009, str. 141).

Raziskave so pokazale, da dolgotrajna uporaba sodobnih intrauterinih kontracepcijskih

metod lahko poveča tveganje za okuţbo genitalnega trakta (Charonis in Larsson, 2009,

str. 680).

Po raku dojke se ne sme uporabljati kombiniranih preparatov, če so bili v odstranjenem

tumorju hormonski receptorji. Če teh niso dokazali, je načeloma mogoča zaščita s

hormoni, vendar šele po petih letih od ozdravitve. Alternativa so maternični vloţki ali

pregradne metode (Knöpfel in Hoffmann, 2009, str. 141).

Ravno nasprotna je situacija pri ovarijskem karcinomu, tu ima zaščita s hormoni celo

prednost, ker preprečuje ovulacijo in zato jajčniki mirujejo (ibid.).

Raziskave kaţejo, da morda obstaja večje tveganje za nastanek raka dojk, ki je

povezano z dolgotrajno uporabo kontracepcijskih tablet pri ţenskah, mlajših od 35 let

(Pymar in Creinin, 2001).

Dejavniki, ki povečujejo tveganje za nastanek raka dojk, so številni. Pomembnejši med

njimi so povezani z vplivom naravnih spolnih hormonov: starost pri prvi menstruaciji

(pred 12. letom), starost pri zadnji menstruaciji (po 55. letu), starosti pri porodu prvega

otroka (po 30. letu) in nerodnost. Številne ţenske uporabljajo oralne kontraceptive vrsto

let, zato bi karcinogeno delovanje le-teh v primeru raka dojk lahko imelo pomembne

posledice (Uršič Vrščaj, 2007, str. 215).

Domneva, da uporaba oralne kontracepcije povečuje tveganje za nastanek raka

materničnega vratu zaradi bolj sproščenega spolnega ţivljenja in s tem povezanega

agensa, je stara ţe desetletja. Največje tveganje za nastanek raka materničnega vratu naj

bi bilo pri ţenskah, ki dolga leta uporabljajo oralne kontraceptive, ki so velikokrat rodile

in so dolgoletne kadilke. Prav pri teh ţenskah se postavlja vprašanje o nujnosti

pogostejših odvzemov brisa materničnega vratu oziroma intenzivnejših ginekoloških

pregledih (Uršič Vrščaj, 2007, str. 217–218).

Glede na podatke objavljenih raziskav naj bi uporaba oralne kontracepcije 2–3-krat

povečala tveganje za nastanek hepatocelularnega karcinoma jeter. Prav tako naj bi



pri ženskah

oralni kontraceptivi povečali tveganje za nastanek benignih jetrnih tumorjev, tako

imenovanih adenomov (Uršič Vrščaj, 2007, str. 218).

Najresnejše in hkrati najredkejše tveganje ob jemanju oralne hormonske kontracepcije

so srčno-ţilni zapleti (Pretnar-Darovec, 2002, str. 160).

Tveganje za vensko trombembolijo se poveča z debelostjo in to tveganje je lahko večje

pri uporabi kombiniranih hormonskih metod (Amitasrigowri, 2010, str. 156).

Ţenske, ki uporabljajo kombinirane peroralne kontraceptive, ki vsebujejo estrogen in

progestagen, imajo po raziskavah dva- do osemkrat večje tveganje za vensko

trombembolijo (Wu, 2009, str. 1513).

Tveganje za vensko trombembolijo se poveča z debelostjo in to tveganje je lahko večje

pri uporabi kombiniranih hormonskih metod (Amitasrigowri, 2010, str. 156).

Povezava med uporabo kombiniranih oralnih kontraceptivov in tveganjem za pojav

tromboze je znana ţe od leta 1961 in je bila sprva povezana z odmerkom estrogena, ki

se kot posledica te ugotovitve vse do danes postopno zmanjšuje (Martinez in Avecilla,

2007, str. 98).

Svetovna zdravstvena organizacija je v raziskovalni študiji o srčno-ţilnih boleznih in

steroidnih hormonih ugotovila, da imajo ţenske, ki uporabljajo oralno hormonsko

kontracepcijo, pribliţno tri- do štirikrat večje tveganje za nastanek trombembolije, kot

tiste ţenske, ki oralnih kontraceptivov ne uporabljajo (Brown in Vartan, 2011, str.

1004).

Ţenske, ki jemljejo zdravila za povišan krvni tlak ali imajo od inzulina odvisno

sladkorno bolezen, ali pa tiste, ki so v preteklosti ţe prebolele akutni vaskularni zaplet

zaradi krvavitve ali tromboze v osrednjem ţivčnem sistemu oz. so v mladosti uspešno

premagale osteosarkom ali pa so na terapiji zaradi teţav z epileptičnimi napadi, so samo

nekateri pogosti primeri, pri katerih odsvetujemo pripravke kombinirane hormonske

kontracepcije, ker so za njih trajno neprimerni (Kirar Fazarinc, 2011, str. 7).

Ţenske, ki so kronično bolne in jemljejo zdravila ob hkratnem jemanju gestagenske

kontracepcije, potrebujejo več individualnega svetovanja ter kontrolnih obiskov, zlasti

ob poslabšanju njihove osnovne bolezni. Ker je uporaba hormonskih progestagenskih

preparatov po doslej znanih kliničnih raziskavah varna v vseh primerih, razen ko ţenska

nepojasnjeno krvavi iz maternice ali pa se zdravi zaradi akutne jetrne ali rakave bolezni,



pri ženskah

je treba kljub tem dejstvom zagotavljati svetovanje in pregled v primerih, ko se pri

ţenski pojavijo znaki poslabšanja osnovne bolezni. Treba je torej omogočiti pogostejše

svetovanje in preglede tudi v primerih, ko ob sočasnem jemanju progestagenske

hormonske kontracepcije ţenske doţivijo akutno poslabšanje osnovne bolezni. V

takšnih primerih je treba pacientko najprej poučiti, na katere znake naj bo pozorna, ter

jim zagotoviti prednostni posvet in po potrebi tudi napotitev k specialistu, ki zdravi

njeno osnovno bolezen, na dodatne preglede in posvet (Kirar Fazarinc, 2011, str. 7–8).

Trajanje jemanja oralne hormonske kontracepcije naj ne bi bilo povezano s srčno-

ţilnimi boleznimi. Pomembnejša dejavnika, ki ju povezujejo z večjim tveganjem za

infarkt, sta kajenje in starost nad 35 let. Pojav tromboz in trombembolij ni povezan s

starostjo in kajenjem, temveč bolj z debelostjo, druţinsko nagnjenostjo, krčnimi ţilami,

imobilizacijo udov (Pretnar-Darovec, 2002, str. 160).

Raziskovalna študija kaţe, da se večina smrtnih primerov zaradi venske trombembolije

pojavi pri starejših ţenskah (49–63 let). Čeprav se pojavnost venske trombembolije

povečuje s starostjo, se velikokrat pojavi tudi pri ţenskah v reproduktivnem obdobju

(Martinez in Avecilla, 2007, str. 98).

Na podlagi raziskav je razvidno, da načeloma vse kontracepcijske metode, posebno

tiste, ki vsebujejo estrogene, lahko zvečajo moţnost za krvni strdek, ker povzročajo

hitrejše strjevanje krvi in s tem zvišajo moţnost za nastanek tromboze in embolije. Zato

je pomemben del, da izvemo podatke o druţinskih članih, če gre morda za kakšno

dedno obliko strjevanja krvi, izmeriti je treba krvni tlak, upoštevati starost, pomembne

pa so tudi ţivljenjske navade in ţivljenjski slog, denimo kajenje, in potem glede na vse

to izbrati vrsto kontracepcije. Če v druţini obstaja kakšna dedna nagnjenost k

določenim boleznim, velikokrat predpisujemo nehormonske metode kontracepcije

(Širca, 2011, str. 15).

Neuspehi pri uporabi hormonske kontracepcije lahko povzročijo pomembno število

nezaţelenih nosečnosti. Neuspehi jemanja kontracepcijskih tablet so pogostejši, kot

mislimo. Kontracepcijski preparati s prenizko vsebnostjo hormonov najpogosteje

povzročijo nepravilne menstrualne krvavitve in motnje v mineralizaciji kosti, pravilna

uporaba pa ne povzroča nezaţelenih nosečnosti (Zeck, Benedicic in Wolfgang, 2007,

str. 207).



pri ženskah

Novejše raziskave kaţejo, da imajo lahko ţe majhni odmerki oralnih kontraceptivov

(predvsem tistih, ki vsebujejo progestagene), škodljiv vpliv na mineralno gostoto kosti

pri mladostnicah, pa tudi pri odraslih ţenskah pred menopavzo (Beksinska in Smit,

2011, str. 305).

Trenutne smernice kaţejo, da je tako kot pri vseh zdravilih treba pri izbiri kontracepcije

s hormoni začeti s tehtanjem tveganj in koristi za posamezno bolnico. Ţenske, stare 35

let in več, je treba pred uporabo kontraceptivov oceniti za srčno-ţilne dejavnike

tveganja, vključno s hipertenzijo, kajenjem, diabetesom, nefropatijo in drugimi srčno-

ţilnimi boleznimi ter migrenami (Shufelt in Bairey Merz, 2009).

Svetovna zdravstvena organizacija svetuje, da pri uporabi posameznih kontracepcijskih

metod upoštevamo zdravstvena merila primernosti, ki določajo, kdo lahko uporablja

določeno kontracepcijsko metodo (Borko idr., 2006, str. 217).

Na podlagi anamneze, usmerjenega fizikalnega pregleda in, če je potrebno, dodatnih

laboratorijskih testov lahko pacientko, upoštevajoč njeno zdravstveno stanje, po

priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije razvrstimo v eno od štirih kategorij za

predpisovanje kontracepcije:

Kategorija 4: Uporaba kontracepcijske metode predstavlja nesprejemljivo

zdravstveno tveganje. Kontracepcijska metoda naj se ne uporablja.

Kontracepcijska metoda je kontraindicirana.

Kategorija 3: Teoretično ali dokazano tveganje je navadno večje od prednosti

oziroma koristi uporabe kontracepcijske metode. Kontracepcijska metoda naj se

ne uporablja. Kontracepcijska metoda se lahko uporablja le izjemoma, če niso na

voljo ali niso sprejemljive druge, primernejše metode.

Kategorija 2: Prednosti oziroma koristi uporabe kontracepcijske metode so na

splošno večje od teoretičnih ali dokazanih zdravstvenih tveganj. Kontracepcijska

metoda se navadno predpiše z določeno previdnostjo.

Kategorija 1: Stanje, kjer ni omejitev za uporabo kontracepcijske metode.

Kontracepcijska metoda se lahko uporablja v vseh okoliščinah (Maurič in Pinter,

2007, str. 223–224).

Potrebno je podrobno poznavanje zdravstvenih in drugih stanj, ki lahko vplivajo na

varnost in učinkovitost posameznih kontracepcijskih metod. Priporočila Svetovne



pri ženskah

zdravstvene organizacije o merilih primernosti pri predpisovanju posameznih

kontracepcijskih metod nam lahko v prihodnje pomagajo pri oblikovanju nacionalnih

smernic za predpisovanje kontracepcijskih metod. Z oblikovanjem smernic bomo

poglobili svoje strokovno znanje in izboljšali prakso svetovanja o kontracepciji (Maurič

in Pinter, 2007, str. 231–232).



pri ženskah

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 PROBLEM IN CILJI RAZISKOVANJA

Namen diplomskega dela je s pomočjo raziskave prepoznati dejavnike tveganja pri

uporabi kontracepcijske zaščite pri ţenskah. Hkrati ţelimo ugotoviti, zakaj se ţenske

odločajo za določeno kontracepcijsko zaščito in kakšno je njihovo zadovoljstvo ob

uporabi določene kontracepcije.

Cilji diplomskega dela:

- ugotoviti, katera kontracepcijska sredstva ţenske največ uporabljajo;

- ugotoviti, zakaj se ţenske odločajo za določeno kontracepcijo;

- ugotoviti, kateri dejavniki tveganja so najpogostejši pri uporabi kontracepcije.

3.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Na podlagi pregledane tuje in domače strokovne literature in na podlagi zastavljenih

ciljev smo postavili naslednja raziskovalna vprašanja:

1. Katera so najpogosteje uporabljena kontracepcijska sredstva?

2. Kako so uporabnice zadovoljne z uporabo določene kontracepcije?

3. Kateri so najpogostejši vzroki za izbiro kontracepcijske zaščite?

4. Kateri dejavniki tveganja se najpogosteje pojavljajo pri uporabnicah

kontracepcije?

5. Kakšno je znanje uporabnic na področju kontracepcijske zaščite in dejavnikov

tveganja?

3.3 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA

3.3.1 Metode in tehnike zbiranja podatkov

Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi empiričnega raziskovanja, uporabili smo

kvantitativno metodo raziskovanja. Naredili smo pregled literature na podatkovnih bazah:

CINAHL, PUB MED, EBSCOhost, ERIC in SpringerLink; serijskih in monografskih

publikacijah. Za iskanje literature smo uporabili naslednje ključne besede v slovenskem in

angleškem jeziku: kontracepcija in dejavniki tveganja, kontracepcijska zaščita, dejavniki

tveganja pri kontracepciji, kontraceptivi in prepoznavanje dejavnikov tveganja, zaščita

pred neţeleno nosečnostjo, idr.



pri ženskah

3.3.2 Opis instrumentarija

Za izvedbo raziskave smo uporabili metodo anketiranja s pomočjo pisnega vprašalnika.

Anketni vprašalnik je bil namenjen uporabnicam kontracepcije v Bolnišnici za

ginekologijo in porodništvo Kranj. Raziskovalni instrument je bil sestavljen iz dveh

delov, in sicer je prvi del vseboval sociodemografske podatke, drugi del pa vprašanja v

zvezi z uporabo kontracepcije in dejavniki tveganja. Anketni vprašalnik je vseboval

vprašanja zaprtega (7 vprašanj) in tudi vprašanja odprtega tipa (7 vprašanj), ki so bila za

vse anketiranke enaka. Anketni vprašalnik je skupaj vseboval 14 vprašanj. Podlage za

pripravo vprašalnika smo poiskali v pregledu literature (Kirar Fazarinc, 2011; Knöpfel

in Hoffmann, 2009; Kovač, 2011; Brown in Vartan, 2011; Maurič in Pinter, 2007).

3.3.3 Opis vzorca

Uporabili smo neslučajnostni priročni vzorec. Vzorčenje je bilo izvedeno julija in

avgusta 2011. V vzorec smo vključili 100 ţensk, ki smo jih nagovorili v ginekološki

ambulanti in porodniškem oddelku Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj. 50

ţensk smo pridobili na porodniškem oddelku in 50 ţensk v ginekološki ambulanti. Od

100 razdeljenih anket je bilo vrnjenih 92, kar pomeni 92-odstotno realizacijo vzorca.

Anketiranke so bile stare od 15 do 45 let. Predhodno jim je bilo ustno razloţeno, za

kakšno raziskavo gre in kakšen je njen namen. Največ anketirank je bilo iz starostne

skupine 21–25 let, in sicer 32,6 % (30 anketirank), sledila je starostna skupina 26–30

let, 23,9 % (22 anketirank), nato 31–35 let, 17,3 % (16 anketirank), starostna skupina

36–40 let, 11,9 % (11 anketirank), 15–20 let, 8,7 % (8 anketirank), in na koncu 41–45

let, 5,4 % (5 anketirank). Glede na stopnjo izobrazbe je bilo največ anketirank s

srednješolsko izobrazbo, in sicer 48,9 % (45 ţensk), nato z univerzitetno izobrazbo,

19,5 % (18 ţensk), sledila je skupina z visokošolsko izobrazbo, 17,4 % (16 ţensk),

višješolsko izobraţenih jih je bilo 10,9 % (10 ţensk), magisterij je imelo 2,2 %

anketirank (2 ţenski) in ena ţenska (1,1 %) je imela osnovnošolsko izobrazbo.

3.3.4 Potek raziskave

Pridobili smo soglasje Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj. Razdelili smo

ankete, prvo polovico anket (50) ţenskam na porodniškem oddelku. Anketne

vprašalnike so izpolnjevale za uporabo kontracepcije v preteklem obdobju. Drugo



pri ženskah

polovico anketnih vprašalnikov (50) pa smo razdelili ţenskam, uporabnicam

kontracepcije v ginekološki ambulanti. Ankete smo jim razdelili v času med čakanjem

na ginekološki pregled. Vsem anketirankam smo predhodno ustno razloţili, kakšna sta

namen in vsebina vprašalnika in da je zagotovljena anonimnost pri anketi. Raziskava je

potekala od 11. 7. 2011 do 8. 8. 2011.

3.3.5 Opis obdelave podatkov

Podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, smo kvantitativno

obdelali v sistemu Windows XP s programskim orodjem Microsoft Office Excel 2007.

Statistični prikaz podatkov je predstavljen grafično in tabelarično. Odgovore na odprta

vprašanja smo vsebinsko smiselno zdruţili in jih besedno interpretirali.

3.4 REZULTATI

Prvi del anketnega vprašalnika je vseboval demografske podatke, ki so opisani v vzorcu

raziskave. V drugem delu ankete so anketiranke odgovarjale na vprašanja o

kontracepcijski zaščiti.

Slika 1: Vrsta uporabljene kontracepcije

Na sliki 1 prikazujemo odgovore na vprašanje, katero kontracepcijsko sredstvo

uporabljate. Največ uporabnic, tj. 67 % (64 ţensk), je navedlo, da uporablja

0

10

20

30

40

50

60 64

1

10 7 2

štev

ilo u

pora

bn

ic



pri ženskah

kontracepcijske tabletke, za njimi sledi uporaba naravnih metod kontracepcije (10

ţensk), nato uporaba kondoma (8 ţensk), intrauterina kontracepcijska zaščita (7 ţensk),

sterilizacija (2 ţenski) in z najmanj uporabnicami kontracepcija v sili (1 ţenska).

V tabeli 1 so razdeljene vrste kontracepcijske zaščite po starostnih skupinah. V starostni

skupini 15–20 let je bila največja uporaba kontracepcijskih tablet, prav tako je bila

največja uporaba kontracepcijskih tablet v starostnih skupinah 21–26 let, 26–31 let in

36–41 let. V starostni skupini 41–46 let pa je bila največja uporaba intrauterine

kontracepcije.

Tabela 1: Vrsta kontracepcije, razdeljena po starostnih skupinah

Število

uporabnic

Vrste

kontracepcije

Starost uporabnost (leta)

Povprečna

starost %

15–

21

21–

26

26–

31

31–

36

36–

41

41–

46

64

kontracepcijske

tablete 69,6 7 25 20 6 6 0 23,7

8 kondom 8,7 1 2 1 3 1 0 26,5

10 naravne metode 10,9 0 1 1 5 2 0 29,6

7 IUS 7,6 0 0 0 2 2 3 36,6

2 sterilizacija 2,2 0 0 0 0 0 2 43,5

1

kontracepcija v

sili 1,1 0 2 0 0 0 0 23,5

Slika 2: Seznanjenost uporabnic z vrsto kontracepcije, ki jo uporabljajo

46%

54%

DA NE



pri ženskah

Slika 2 nam prikazuje, kakšna je seznanjenost uporabnic s tem, v katero vrsto

kontracepcijske zaščite spada njihova kontracepcija. Pri kontracepcijskih tabletkah je

vseh 69,6 % uporabnic (64 ţensk) obkroţilo, da to vrsto kontracepcije uvrščamo pod

hormonsko kontracepcijo, kar je pravilen odgovor. Pri kondomu jih je od 8 ţensk

polovica (4 ţenske) odgovorilo pravilno, da kondom uvrščamo med barierne metode

kontracepcije, 2 ţenski sta menili, da je kondom intrauterina metoda kontracepcije, 1

ţenska je obkroţila, da je to naravna vrsta kontracepcije, in 1 ţenska je bila za

tradicionalne metode. Pri kontracepciji v sili je 1 ţenska odgovorila pravilno, da ta

metoda spada pod postkoitalno kontracepcijo. Pri naravnih metodah kontracepcije je

vseh 10 uporabnic napisalo pravilen odgovor. Pri intrauterinih metodah kontracepcije je

vseh 7 ţensk napisalo pravilno, da spada ta metoda med intrauterine metode

kontracepcije. Tudi pri sterilizaciji sta 2 uporabnici napisali pravilen odgovor. Iz tega

lahko sklepamo, da je skupaj 96 % uporabnic napisalo pravilen odgovor in 4 %

uporabnic nepravilnega.

Slika 3: Čas uporabe kontracepcije

Slika 3 nam prikazuje, koliko časa ţenske določeno metodo ţe uporabljajo. Največ, tj.

64,1 % uporabnic (59 ţensk), jih kontracepcijo uporablja dve leti ali več, sledi uporaba

0

10

20

30

40

50

60

nekaj mesecev od 1/2 do 1 leta od 1 do 2 leti dve leti ali več

8 9

16

59

število

up

ora

bn

ic

čas uporabe



pri ženskah

kontracepcije od enega do dveh let (16 ţensk), nato od pol do enega leta (9 ţensk),

najmanj uporabnic (8 ţensk) pa kontracepcijo uporablja nekaj mesecev.

Tabela 3 prikazuje čas uporabe kontracepcije po starostnih skupinah. Iz starostne

skupine 15–21 let se je največ ţensk opredelilo, da kontracepcijo uporabljajo od pol do

enega leta. Iz starostne skupine 21–26 let se je največ ţensk opredelilo, da kontracepcijo

uporabljajo dve leti ali več, prav tako je to trditev opredelilo tudi največ ţensk iz

starostnih skupin 26–31 let, 36–41 let in 41–46 let.

Tabela 3: Časovna opredelitev uporabe kontracepcije po starostnih skupinah

Starost uporabnic (leta)

Povprečna

starost Št. uporabnic Čas %

15–

21

21–

26

26–

31

31–

36

36–

41

41–

46

8 nekaj mesecev 8,7 1 2 0 4 1 0 27

9 0,5–1 leta 9,8 3 2 3 0 1 0 22,3

16 1–2 leti 17,4 2 5 5 1 3 0 24,5

59 2 leti ali več 64,1 2 22 14 11 6 5 26,8

Slika 4: Zadovoljstvo uporabnic z določeno kontracepcijsko zaščito

0

10

20

30

40

50

60

NE 13 DA 7

NE 1 DA 1

DA 9

NE 1

DA 7 DA 2

vrsta kontracepcije



pri ženskah

Na sliki 4 prikazujemo zadovoljstvo ţensk z vrsto kontracepcijske zaščite, ki jo

uporabljajo. Večina uporabnic je zadovoljna s svojo vrsto kontracepcijske zaščite.

Največji odstotek zadovoljstva kot tudi nezadovoljstva je pri uporabnicah

kontracepcijskih tablet, saj jih je številčno tudi največ. Z uporabo kontracepcijskih

tablet je od vseh uporabnic (64 ţensk) z njimi zadovoljnih 90 % (51 ţensk), 10 %

uporabnic (13 ţensk) pa s to vrsto kontracepcije ni zadovoljnih. Z uporabo kondoma je

od vseh uporabnic z njim zadovoljnih 90 % (7 ţensk) in nezadovoljnih 10 % uporabnic

(1 ţenska). Z uporabo kontracepcije v sili so zadovoljne vse uporabnice te metode. Z

naravnimi metodami kontracepcije je zadovoljnih 90 % (9 ţensk) in nezadovoljnih 10 %

uporabnic (1 ţenska). Z intrauterinimi metodami kontracepcije so zadovoljne vse

uporabnice te metode, tudi s sterilizacijo so zadovoljne vse uporabnice.

Tabela 4 prikazuje zadovoljstvo uporabnic s kontracepcijo. Uporabnice so razdeljene po

starostnih skupinah. Iz starostne skupine 15–20 let je večje število zadovoljnih

uporabnic kot nezadovoljnih, enako drţi za vse ostale starostne skupine. Pri vseh

uporabnicah kontracepcije je odstotek zadovoljstva s kontracepcijo večji (85,9 %) kot

odstotek nezadovoljstva (16,3 %).

Tabela 4: Zadovoljstvo uporabnic s svojo vrsto kontracepcije po starostnih

skupinah

Št.

uporabnic


%

15–

20

21–

25

26–

30

31–

35

36–

40 41–45

79 zadovoljne 85,9 85,9 27 19 13 9 5

15 nezadovoljne 16,3 16,3 5 3 3 2 0

Slika 5 nam prikazuje najpogostejše vzroke za izbiro določene kontracepcijske zaščite.

Največ uporabnic, tj. 53 % (49 ţensk), se je za določeno vrsto kontracepcije odločilo

zaradi zanesljivosti; sledi uporaba zaradi primernosti (23 ţensk), nato zaradi

učinkovitosti (6 ţensk), nekaj je takih, ki so se za uporabo odločile zaradi partnerjeve

ţelje (2 ţenski), nobena od uporabnic pa se ni odločila za uporabo kontracepcije zaradi

cenovne ugodnosti. 13 % uporabnic (12 ţensk) je izbralo svojo kontracepcijsko zaščito

zaradi drugih razlogov, kot so: enostavnost, versko prepričanje, zato ker kontracepcija



pri ženskah

ne vpliva na zdravje, zaradi menstrualnih krčev, zaradi priporočil ginekologa in zaradi

vpliva na koţo.

Slika 5: Vzroki za izbiro kontracepcijske zaščite

Slika 6: Razmišljanje uporabnic o menjavi kontracepcije

Na sliki 6 prikazujemo, koliko uporabnic razmišlja o menjavi svoje kontracepcijske

metode in o kateri drugi kontracepciji razmišljajo. 74 % uporabnic (68 ţensk) je

0 5

10 15 20 25 30 35 40 45 50

49

23

6 2 0

12

štev

ilo

up

ora

bn

ic

26%

74%

DA NE



pri ženskah

napisalo, da ne razmišlja o nobeni drugi metodi kontracepcije. 26 % uporabnic (24

ţensk) pa je napisalo, da razmišlja o menjavi svoje kontracepcijske metode. Od vseh

uporabnic, ki razmišljajo o menjavi kontracepcije, jih je 25 % (6 ţensk) napisalo, da bi

sedanjo metodo zamenjalo za kondom; 20 % uporabnic (5 ţensk) bi zamenjalo svojo

metodo s kontracepcijskimi tabletami; 12,5 % uporabnic (4 ţenske) se je odločilo, da bo

zamenjalo kontracepcijo, vendar še niso prepričane, za katero drugo metodo bi se

odločile; 3 ţenske razmišljajo o zamenjavi z obročkom Nuvaring; 3 ţenske so se

odločile za mireno; 2 ţenski bi svojo metodo zamenjali za naravne metode

kontracepcije in 1 ţenska si ţeli svojo vrsto kontracepcije zamenjati z materničnim

vloţkom.

Tabela 6 nam prikazuje starostno razdelitev uporabnic, ki so ţelele zamenjati svojo

kontracepcijsko metodo, in tistih, ki tega niso ţelele. Iz starostne skupine 15–20 let je

bila večina uporabnic takih, ki svoje metode ni ţelela zamenjati za kakšno drugo, enako

velja za starostne skupine 21–25 let, 26–30 let in 31–35 let. Iz starostne skupine 36–40

let je bilo več uporabnic takih, ki bi svojo kontracepcijsko metodo ţelele zamenjati.

Tabela 6: Razmišljanje uporabnic o menjavi kontracepcije po starostnih skupinah

Št.

uporabnic %


Povprečn

a starost

15–

20 21–25 26–30 31–35

36–

40 41–45

68 da 73,9 3 7 7 5 9 0 27,3

24 ne 26,1 5 23 17 11 2 0 23,8

Slika 7 nam prikazuje, kakšno je znanje uporabnic na področju kontracepcijske zaščite

in dejavnikov tveganja. Največ, tj. 88 % uporabnic (81 ţensk), je bilo takih, ki menijo,

da so seznanjene z dejavniki tveganja, ki se lahko povečajo ob uporabi določenega

kontracepcijskega sredstva. Sledi nekaj takih, ki menijo, da s tem niso seznanjene (8

ţensk). Nekaj uporabnic je bilo neopredeljenih (2). Ena izmed uporabnic pa meni, da ni

dejavnikov tveganja, ki so povezani z uporabo kontracepcije.

Tabela 7 prikazuje kakšna je seznanjenost uporabnic z dejavniki tveganja, razdeljena po

starostnih skupinah. Iz starostne skupine 15–20 let je največ uporabnic odgovorilo, da



pri ženskah

so seznanjene z dejavniki tveganja, prav tako je bilo največ takih, ki so odgovorile, da

poznajo dejavnike tveganja iz starostnih skupin 21–25 let, 26–30 let, 31–35 let, 36–40

let in 41–45 let.

Slika 7: Seznanjenost uporabnic z moţnimi dejavniki tveganja ob uporabi

kontracepcije

Tabela 7: Seznanjenost uporabnic z dejavniki tveganja po starostnih skupinah

Št. uporabnic

Seznanjanje z

dejavniki

15–

20

21–

25

26–

30

31–

35

36–

40

41–

45

Povprečna

starost

81 da 6 27 20 15 10 3 29,2

8 ne 2 3 2 1 1 1 26,8

2 neopredeljene 0 1 0 0 0 1

1 ni dejavnikov 0 0 0 0 0 1

Na sliki 8 so prikazani odgovori uporabnic, in sicer pri kateri od naštetih bolezni lahko

hormonska kontracepcijska sredstva povečajo vpliv na razvoj le-teh. Največ anketirank,

tj. 33 % uporabnic (30 ţensk), je obkroţilo odgovor a) bolezni srca in oţilja; sledil je

odgovor b) rak dojke (20 ţensk), nato odgovor g) rak maternice (17 ţensk), nekaj jih je

0

20

40

60

80

100

mnenje uporabnic

število uporabnic

81

8 2 1



pri ženskah

obkroţilo odgovor f) rak jajčnika (15 ţensk), najmanj anketirank se je odločilo za

odgovor c) duševne bolezni (10 ţensk), za odgovor e) bolezni dihal pa se ni odločila

nobena od anketirank.

Slika 8: Vpliv hormonske kontracepcije na razvoj bolezni, odgovori uporabnic

Tabela 8 v odstotkih prikazuje število uporabnic z odgovori o povečanem vplivu

hormonske kontracepcije na razvoj določenih bolezni in njihovo mnenje, katere so te

bolezni. Največji odstotek anketirank je odgovorilo, da hormonska kontracepcija poveča

vpliv na bolezni srca in oţilja, nobena od anketirank pa ni odgovorila, da hormonska

kontracepcija poveča vpliv na bolezni dihal.

Tabela 8: Število uporabnic z odgovori o povečanem vplivu hormonske

kontracepcije na razvoj naštetih bolezni

Št. uporabnic Moţen vpliv hormonske

kontracepcije

Odstotek

anketirank

30 bolezni srca in oţilja 32,6

20 rak dojke 21,7

10 duševne bolezni 10,9

0 bolezni dihal 0,0

15 rak jajčnika 16,3

17 rak maternice 18,5

0

5

10

15

20

25

30

bolezni

srca in

oţilja

rak dojke duševne

bolezni

bolezni

dihal

rak

jajčnika

rak

maternice

štev

ilo

op

ora

bn

ic

vpliv hormonske kontracepcije

30

20

10

0

15 17



pri ženskah

Slika 9: Odstotek uporabnic po starostnih skupinah, ki vedo, kdaj se določene

kontracepcije ne priporoča

Slika 9 nam prikazuje odgovore na vprašanje, ali se zavedate, kdaj določenega

kontracepcijskega sredstva ni priporočljivo uporabljati, na katerega je 47 % uporabnic

(43 ţensk) obkroţilo odgovor ne in 53 % uporabnic (49 ţensk) odgovor da. Ţenske, ki

menijo, da vedo, kdaj določene kontracepcije ni priporočljivo uporabljati, so kot primer

pisale: povišan krvni tlak (10 odgovorov), nosečnost (4 odgovori), dojenje (10

odgovorov), po porodu (5 odgovorov), krčne ţile (1 odgovor), kajenje (16 odgovorov),

bolezni srca in oţilja (21 odgovorov), pred zanositvijo (1 odgovor), pri kroničnih

boleznih (3 odgovori), ob povišani telesni teţi (5 odgovorov), ob sočasni uporabi

antibiotikov (3 odgovori), bolezni prebavil (1 odgovor), jetrne bolezni (1 odgovor), pri

hujših motnjah razpoloţenja (1 odgovor), pri pitju alkohola (1 odgovor), tromboza (3

odgovori), bolezni imunskega sistema (1 odgovor), sladkorna bolezen (2 odgovora), pri

karcinomu (3 odgovori), migrene (8 odgovorov), obesitas (1 odgovor), prebolela kap (1

odgovor), duševne bolezni (5 odgovorov), karcinom dojke (2 odgovora), kadilke (9

46%

54%

DA NE



pri ženskah

odgovorov), nagnjenost k depresiji (1 odgovor), epilepsija (1 odgovor), pri spremembah

koţe (2 odgovora), neplodnost (1 odgovor).

Tabela 9 prikazuje število uporabnic po starostnih skupinah, ki vedo, kdaj določenega

kontracepcijskega sredstva ni priporočljivo uporabljati. Iz starostnih skupin 15–20 let in

36–40 let je bilo več kot polovico odgovorov uporabnic, da se ne zavedajo, kdaj se

določene kontracepcije ne priporoča. Iz starostnih skupin 21–25 let, 26–30 let, 31–35 let

in 41–45 let pa je bilo več kot polovica odgovorov, da se zavedajo, kdaj določenega

kontracepcijskega sredstva ni priporočljivo uporabljati.

Tabela 9: Število uporabnic po starostnih skupinah, ki vedo, kdaj se določene

kontracepcije ne priporoča

Št.

uporabnic %


Povprečna

starost 15–20 21–25 26–30

31–

35

36–

40

41–

45

49

se

zaveda 53,3 3 19 13 9 6 3 26,4

43

se ne

zaveda 46,7 5 11 3 7 7 2 26,7

Slika 10 nam prikazuje število uporabnic z bolezenskimi znaki. Največ anketirank, tj.

68,5 % uporabnic (63 ţensk), je bilo brez naštetih bolezenskih znakov. Pri 31 %

uporabnic (29 ţensk) pa so bili prisotni nekateri od določenih bolezenskih znakov.

Največ uporabnic ima migrenske glavobole (17 ţensk), sledijo uporabnice s povišanim

krvnim tlakom (8 ţensk), nekaj jih ima povišano koncentracijo maščob v krvi (1

ţenska), ţelodčne teţave (1 ţenska), mišične krče (1 ţenska) in bolezen jeter (1 ţenska).

Tabela 10 prikazuje število uporabnic, ki so imele bolezenske znake, razdeljene po

starostnih skupinah. Iz starostne skupine 15–20 let je bila večina takih, ki so bile brez

bolezenskih znakov, prav tako iz starostnih skupin 26–30 let, 31–35 let in 36–40 let. Iz

starostne skupine 21–25 let je bila polovica uporabnic, ki so imele bolezenske znake,

polovica pa jih bolezenskih znakov ni imela. Iz starostne skupine 41–45 let je bilo več

uporabnic, ki so imele bolezenske znake.



pri ženskah

Slika 10: Bolezenski znaki pri uporabnicah kontracepcijske zaščite

Tabela 10: Število uporabnic z bolezenskimi znaki po starostnih skupinah

Št.

uporabnic


Povprečna

starost

15–

20

21–

25

26–

30

31–

35

36–

40

41–

45

29

prisotni bolezenski

znaki 2 9 8 5 2 3 23,7

63

brez bolezenskih

znakov 6 9 14 11 9 2 28,2

Na sliki 11 prikazujemo odgovore na vprašanje, ali se je kakšen od zgoraj naštetih

bolezenskih znakov pojavil, odkar uporabljajo kontracepcijo. 89 % uporabnic (82

ţensk) je obkroţilo odgovor ne in 11 % (10 ţensk) jih je obkroţilo odgovor da, kjer so

bili bolezenski znaki, ki so jih uporabnice naštele: občasno depresija (2 odgovora),

močna nihanja razpoloţenja (1 odgovor), glavoboli (3 odgovori), migrene (2 odgovora),

povišan krvni tlak (1 odgovor), mišični krči (1 odgovor) in krčne ţile (1 odgovor).

0

10

20

30

40

50

60

70 63

17

8 1

1 1 1

bolezenski znaki



pri ženskah

Tabela 11 prikazuje starostno razdelitev uporabnic kontracepcije z bolezenskimi znaki

in brez njih. V vseh starostnih skupinah je bila večina uporabnic brez bolezenskih

znakov.

Slika 11: Bolezenski znaki ob uporabi kontracepcije



Tabela 11: Število uporabnic z bolezenskimi znaki, ki so se pojavili ob uporabi

kontracepcije, po starostnih skupinah

Št.

uporabnic

Bolezenski

znak


Povprečna

starost

15–

20

21–

25

26–

30

31–

35

36–

40

41–

45

10 da 1 6 0 1 2 0 23,8

82 ne 7 24 22 15 9 5 24,8

Slika 12 nam prikazuje prisotnost drugih zdravstvenih teţav pri uporabnicah

kontracepcijske zaščite. 81,5 % uporabnic (75 ţensk) je napisalo, da nima drugih

zdravstvenih teţav, 18 % uporabnic (17 ţensk) pa je napisalo, da ima druge zdravstvene

teţave, in sicer: povišanje telesne teţe, čustvena labilnost, teţave s teţo, peroralni

ekcem, peroralni dermatitis, migrene med uporabo kontracepcijskih tabletk, utrujenost,

suhe oči, napihnjenost, vmesne krvavitve, preobčutljivost, zmanjšanje teţav s teţo,

46%

54%

DA NE



pri ženskah

neredne menstrualne krvavitve, ciste na jajčnikih, suha koţa, manjša ţelja po spolnosti

in napete dojke.

Slika 12: Druge zdravstvene teţave med uporabo kontracepcije

Tabela 12 prikazuje število uporabnic z drugimi zdravstvenimi teţavami, razdeljenih po

starostnih skupinah. Iz starostne skupine 15–20 let jih je bilo več kot polovico takih, ki

zdravstvenih teţav nimajo. Tudi iz starostnih skupin 21–25 let 26–30 let, 31–35 let, 36–

40 let in 41–45 let je večina uporabnic brez zdravstvenih teţav.

Tabela 12: Število uporabnic z drugimi zdravstvenimi teţavami po starostnih

skupinah

Št.

Uporabnic

Zdravstvene

teţave


Povprečna

starost

15–

20

21–

25

26–

30

31–

35

36–

40

41–

45

17 ima 1 12 1 3 3 0 24

75 nima 7 18 21 13 8 5 27,4

DA NE

18%

82%



pri ženskah

Slika 13: Dejavniki tveganja pri uporabnicah kontracepcije

Na sliki 13 so prikazani najpogostejši dejavniki tveganja pri uporabnicah kontracepcije.

46 % uporabnic (42 ţensk) je imelo določene dejavnike tveganja in 54 % uporabnic (50

ţensk) ni imelo nobenih. Od teh, ki so imele dejavnike tveganja, je bilo 15 ţensk s

povišano telesno teţo; 11 ţensk je bilo kadilk, ki so pokadile več kot 15 cigaret na dan;

7 ţensk je bilo mater z dojenjem v prvih šestih mesecih; 7 ţensk je bilo prve tri tedne po

porodu; 5 ţensk je imelo izrazite krčne ţile; 4 ţenske so imele slabo urejen krvni tlak; 1

ţenska je imela povišano raven holesterola; 1 ţenska je bila po velikem operativnem

posegu; 1 ţenska je prebolela hepatitis in 1 ţenska ledvična obolenja.

Tabela 13 prikazuje število uporabnic s prisotnimi dejavniki tveganja, ki so razdeljene

po starostnih skupinah. Iz starostne skupine 15–20 let jih je polovica takih, ki imajo

določene dejavnike tveganja, in polovica takih, ki so napisale, da dejavnikov tveganja

nimajo. Iz starostne skupine 21–25 let je bilo več takih, ki so napisale, da imajo

določene dejavnike tveganja, enako velja za starostno skupino 36–40 let. Iz starostnih

skupin 26–30 let, 31–35 let in 41–45 let pa je bilo več takih, ki so odgovorile, da

dejavnikov tveganja nimajo.

46%

54%

DA NE



pri ženskah

Tabela 13: Število uporabnic s prisotnimi dejavniki tveganja po starostnih

skupinah

Št.

uporabnic

Dejavniki

tveganja


Povprečna

starost

15–

20

21–

25

26–

30

31–

35

36–

40

41–

45

42 da 4 17 7 6 6 0 24,3

50 ne 4 13 15 10 5 5 27,2

3.5 RAZPRAVA

Vse ţenske bi morale biti seznanjene, da je uporaba kontracepcije za večino varna,

vendar pri nekaterih skupinah ţensk lahko poveča tveganje za nastanek različnih

zdravstvenih teţav. V to skupino so vključene ţenske s 45 leti in več in ţenske s

povečanim indeksom telesne mase, kadilke, ţenske s kroničnimi obolenji, povišanim

krvnim tlakom in drugimi srčno-ţilnimi obolenji ... Pri teh je ključnega pomena, da

ginekolog ob predpisovanju primerne kontracepcije pridobi natančno osebno in

druţinsko anamnezo, iz katere ugotovi, kakšna so tveganja za srčno-ţilne bolezni in

druga obolenja (Martinez in Avecilla, 2007, str. 103–104).

Namen naše raziskave je bil ugotoviti, katero kontracepcijsko sredstvo se najpogosteje

uporablja, kakšno je znanje ţensk na področju kontracepcije in dejavnikov tveganja in

kateri dejavniki so najbolj prisotni.

Na začetku raziskave smo ugotavljali, kakšna je starost uporabnic, in ugotovili, da je

bilo največ ţensk iz starostne skupine 21–25 let, glede na stopnjo izobrazbe pa jih je

največ imelo srednješolsko izobrazbo.

Nato smo ugotavljali, katero kontracepcijo anketiranke največ uporabljajo, in ugotovili,

da so to kontracepcijske tablete, kar smo tudi pričakovali. To ugotovitev lahko

primerjamo z raziskovalno študijo Inštituta za varovanje zdravja, ki je bila opravljena

leta 2010, kjer so rezultati prav tako odkrili, da je največji porast kontracepcije zaznati

pri uporabi kontracepcijskih tablet, ki je pri mladostnicah v zadnjih 15 letih porasla za

trikrat. Porast uporabe zanesljive kontracepcije se odraţa v upadu števila mladostniških

nosečnosti (IVZ, 2010).



pri ženskah

Nato smo ugotavljali, kakšno je znanje uporabnic na področju kontracepcije, in sklenili,

da je poučenost uporabnic dobra, saj so na vprašanje o tem, pod katero vrsto

kontracepcije spada njihova metoda, odgovorile pravilno.

Naša raziskava je pokazala, da anketiranke večinoma kontracepcijo uporabljajo dve leti

ali več. To nam pokaţejo odgovori na naslednje vprašanje, in sicer, ali so uporabnice

zadovoljne s svojo kontracepcijo. Odgovori so bili pri večini anketirank pritrdilni.

Ko smo anketiranke vprašali, ali ţelijo zamenjati svojo metodo kontracepcije, jih je

večina odgovorila z ne, iz česar lahko sklepamo, da so ţenske zadovoljne z uporabo

kontracepcije in zato tudi nimajo potrebe po njeni menjavi.

Skupne ugotovitve kaţejo, da anketiranke večinoma menijo, da so seznanjene z

dejavniki tveganja pri kontracepciji. Ta trditev kaţe na vedno boljšo poučenost ţensk o

kontracepcijski zaščiti, kar nam je lahko v spodbudo za nadaljnje delo na področju

zdravstvene vzgoje ţensk.

Po mnenju anketirank uporaba hormonske kontracepcije najbolj vpliva na razvoj

bolezni srca in oţilja, kar sta ugotovila tudi Brown in Vartan (2011) v svoji raziskovalni

študiji. Tudi Amitasrigowri (2010) je v svoji raziskavi ugotovil, da se ob jemanju

hormonske kontracepcije poveča tveganje za nastanek venske trombembolije. Na

drugem mestu pa je kot posledica uporabe hormonske kontracepcije po mnenju

anketirank rak dojke, kar kaţejo tudi raziskave Pymarja in Creinina (2001), saj naj bi

obstajalo večje tveganje za nastanek raka dojk, kar je povezano z dolgotrajno uporabo

kontracepcijskih tablet pri ţenskah, starih manj kot 35 let. Martinez in Avecilla (2007)

ugotavljata, da bi morali ţenskam, ki imajo srčno-ţilne bolezni odsvetovati uporabo

hormonske kontracepcije in jim svetovati kakšno drugo vrsto zaščite.

V raziskavi smo ugotovili, da je večina uporabnic po svoji oceni brez naštetih

bolezenskih znakov, nekaj pa jih je takih, kjer so znaki prisotni. Največ jih je imelo

migrenske glavobole. Knöpfel in Hoffmann (2009) poudarjata, da ţenske z migrenskimi

glavoboli, ki so starejše od 35 let ali če se ti glavoboli pojavijo ob sočasnem jemanju

kontracepcijskih tablet, nikakor ne smejo biti zaščitene s kombiniranimi

kontracepcijskimi tabletami. Njune ugotovitve kaţejo tudi, da se pri nekaterih mlajših

ţenskah lahko obolenje (migrena) ob jemanju kontracepcijskih tablet izboljša. To je

samo še en dokaz, ki nam pove, kako pomembno vlogo ima natančna anamneza



pri ženskah

ginekologa, ki lahko na podlagi zbranih podatkov svetuje ţenski o najbolj primerni

kontracepciji zanjo.

V zadnjem delu vprašalnika smo se osredotočili na same dejavnike tveganja, ugotovili

pa smo, da je več kot polovica uporabnic brez dejavnikov tveganja. Nekaj manj kot

polovico je ţensk z dejavniki tveganja, največkrat sta to povišana telesna teţa in

kajenje. Martinez in Avecilla (2007) sta v svoji raziskavi ugotovila, da je kajenje 10 ali

več cigaret na dan povezano s povečanim tveganjem za nastanek venske tromboze.

Na koncu anketnega vprašalnika smo uporabnice vprašali, ali ţelijo na temo

kontracepcije kaj dodati, in dobili smo nekaj izjav. Nekaj anketirank je zapisalo, da so

imele ob jemanju hormonske kontracepcije teţave s povišanjem telesne teţe in napete

dojke. Kot prednost pa so zapisale veliko šibkejše menstruacije in izboljšanje stanja

koţe. Druge anketiranke so zapisale, da s kontracepcijskimi tabletami niso imele teţav

in so bile z njimi zadovoljne. Nekaj pa je bilo takih, ki so naštele druge teţave, kot so:

teţka zanositev po prenehanju jemanja kontracepcijskih tablet, zmanjšana ţelja po

spolnosti in hormonsko neravnovesje. Nekatere izmed anketirank so bile s svojo

kontracepcijo zadovoljne, saj so zapisale, da kontracepcijske tablete na njihovo zdravje

in telo niso imele posebnega vpliva in da če bi se za kontracepcijo spet odločale, bi

izbrale isto. Spet druge so pohvalile naravne metode kontracepcije in mireno ter jih

svetovale tudi drugim uporabnicam kontracepcije.

Rezultati naše raziskave kaţejo na to, kako pomembna je dobra poučenost in

izobraţenost ţensk na področju reproduktivnega in spolnega zdravja, ki vključuje tudi

znanje o kontracepcijski zaščiti. Rezultati so nas pripeljali do sklepa, da je znanje ţensk,

uporabnic kontracepcije, ki so bile anketirane v Bolnišnici za ginekologijo in

porodništvo Kranj, na področju kontracepcijske zaščite in dejavnikov tveganja dobro.

Ugotovili smo, da je največ uporabnic kontracepcije mladih ţensk, ki v našem primeru

največkrat uporabljajo hormonsko kontracepcijo, s katero so večinoma zadovoljne in o

kateri so tudi dobro poučene.

Za nadaljnje izobraţevanje ţensk je pomembno, da jim bomo dobro predstavili vse

oblike kontracepcijske zaščite (ne le hormonske), ki so primerne tudi za ţenske s

povišanim indeksom telesne mase, povišanim krvnim tlakom, starejše ţenske, ţenske s

kroničnimi obolenji, srčno-ţilnimi obolenji, za kadilke in ţenske z drugačnimi ţeljami

oziroma potrebami. Ker imajo medicinske sestre pomembno vlogo pri



pri ženskah

zdravstvenovzgojnem delu z ţenskami uporabnicami kontracepcije, bi v ginekoloških

ambulantah lahko imeli zloţenke ali plakate s kratkim opisom vsake kontracepcijske

metode, dejavniki tveganja in merili primernosti za ţenske. Tako bi lahko pacientke ob

čakanju na pregled obnovile ali obogatile svoje znanje na področju kontracepcije. Ko bi

pacientke vstopile v prostor, kjer je medicinska sestra, bi jim sestra lahko ponudila

kratke anketne vprašalnike z nekaj vprašanji, ki so bila opisana v zloţenkah ali na

plakatih, saj bi tako preverili, koliko so si ţenske zapomnile in ali so zloţenke oziroma

plakate sploh prebrale. Tako bi lahko individualno vplivali na to, da bi si ţenske

določene pomembne podatke o kontracepciji bolje zapomnile, kar pomeni prispevek k

še boljšem znanju o kontracepciji in dejavnikih tveganja.

V slovenski prostor smo uvedli referenčne ambulante, ki jih vodi diplomirana

medicinska sestra. Naloga diplomirane medicinske sestre v referenčnih ambulantah je

vodenje kroničnih bolnikov in preventivnih dejavnosti. Tudi v to vrsto zdravstvene

dejavnosti bi lahko vključili učenje ţensk o pravilni in primerni uporabi kontracepcije.

Potrebno bi bilo sodelovanje ginekološkega dispanzerja z referenčno ambulanto, kar bi

za sabo potegnilo tudi bolj celostno in kakovostnejšo obravnavo pacientk. Diplomirana

medicinska sestra bi lahko delovala na področju zdravstvene vzgoje in bi tako ţenske

kot tudi mladostnice poučevala o tem, kdaj uporabljati določeno kontracepcijsko

metodo, katera je primerna in kako se jo uporablja. Morda bi tudi s takim načinom dela

lahko dosegli še boljše rezultate.



pri ženskah

4 ZAKLJUČEK

Za ţenske, ki ţelijo uporabljati kontracepcijsko zaščito, je zelo pomembno, da

uporabljajo tisto, ki je najprimernejša njihovemu zdravstvenemu stanju. Ostali dejavniki

pri izbiri kontracepcije, ki so prav tako pomembni, so: zadovoljstvo tako uporabnice kot

partnerja, enostavna in varna uporaba, cenovna ugodnost, učinkovitost, zanesljivost

kontracepcije, starost uporabnice, ţivljenjski slog uporabnice, itd. Zavedati pa se

moramo, da vendarle vsaka kontracepcija ni primerna za prav vsako ţensko. Zato je

ključnega pomena dobra poučenost ţensk, zelo pomembno vlogo pa ima natančen

ginekološki pregled in presoja ginekologa, ki glede na stanje pacientke lahko predlaga

ustrezno kontracepcijo. Pomembno je, da medicinske sestre, ginekologi, osebni

zdravniki in drugo zdravstveno osebje sodelujemo med seboj in ohranimo dober odnos

z uporabnicami kontracepcije, saj smo vodilni steber na področju učenja ţensk,

svetovanja in predpisovanja primerne kontracepcijske zaščite in lahko bistveno

vplivamo na odločitev ţenske o tem, katero kontracepcijo bo izbrala. To lahko

doseţemo z dobrim timskim delom, profesionalnim odnosom, kakovostnim znanjem in

s celostno obravnavo pacientk. Ţenske, ki bodo dobro poučene o primerni kontracepciji,

bodo po vsej verjetnosti s tisto metodo, za katero se bodo odločile, tudi zadovoljne, kar

je dobro tako za ţenske, zdravstvene delavce in navsezadnje tudi za potrošniško druţbo.

Uporaba primerne kontracepcije pa ne pomeni le zadovoljstva ţensk, ampak tudi

njihovih partnerjev, in kar je bistveno, pomeni tudi zmanjšanje števila rojstev

nezaţelenih otrok, kar posledično pomeni večje število rojstva zaţelenih otrok, s tem pa

tudi boljšo kakovost ţivljenja otrok in njihovih staršev. Pomembna vloga zdravstvenih

delavcev nastopi v zdravstvenovzgojnem delu na področju spolnosti in kontracepcije.

Lahko bi organizirali delavnice z vzgojno-učnim programom za osnovnošolce in

srednješolce, v katerih bi skupaj s strokovnjaki izpilili znanje o spolnosti in

kontracepciji. Pomembno pa bi bilo poučiti tudi starše o tem, kako se pogovarjati o

spolnosti in kako mladostnike pravilno usmerjati na tej poti. Morda ni slaba ideja, da bi

kot samostojen učni predmet uvedli spolno vzgojo v šole, saj bi s tem lahko vplivali na

razmišljanje in predstavo mladih o spolnosti, izboljšali bi znanje o kontracepciji in



pri ženskah

morda zmanjšali kakšen odstotek spolno prenosljivih bolezni ter nezaţelene nosečnosti

pri mladostnicah.

Dejavniki tveganja so in bodo prisotni pri uporabnicah kontracepcije, pomembno pa je,

da ţenske, ki imajo določene zdravstvene teţave, uporabljajo kontracepcijo, ki

njihovemu zdravju ne škoduje in ob kateri se dobro počutijo.



pri ženskah

5 LITERATURA

Amitasrigowri S. Obesity and contraception: Emerging Issues. Seminars in reproductive

medicine. 2010; 28(2): 156–63.

Barclay L. Hormonal contraceptives may not be as effective in overweight or obese

woman. 2010. Dostopno na: http://www.medscape.com/viewarticle/725103 (20. 8.

2011).

Beksinska M, Smit J. Hormonal contraception and bone mineral density. Expert review

of obstetrics and gynecology. 2011; 6(3): 305.

Borko E, Gorišek B, Kralj B, Takač I. Ginekologija. Maribor: Visoka zdravstvena šola;

2006: 217.

Brcar P. Vodnik po zdravstvenih pravicah otrok, mladostnic in mladostnikov. Ljubljana:

UNICEF Slovenija; 2008. Dostopno na:

http://www.unicef.si/main/knjiţnica.wlgt?Id=4912 (15. 10. 2011).

Bryant K, D. Contraceptive use and attitudes among female students. ABNF J; 2009:

20(1): 12–6.

Brown D, Vartan C. Risk of venous thromboembolism with drospirenone-containing

oral contraceptives. Am J Health Syst Pharm; 2011: 68(11): 1003–4.

But I, Blaţević S, Dorič M, Jelenc M, Špiltak M, Pakiţ M. Spolno vedenje in uporaba

kontracepcije med srednješolci v severovzhodni Sloveniji. Zdrav Vestn. 2011. 80: 84–

91.

Charonis G, Larsson P. Prolonged use of intrauterine contraceptive device as a risk

factor for tubo-ovarian abscess. Acta Obstet Gynecol. 2009; 88(6): 680.

http://www.unicef.si/main/knjižnica.wlgt?Id=4912



pri ženskah

Dajčman Waldhuber J, Frankič M, Markuš E. Zdravstveno vzgojno delo na dispanzerju

za ţenske. In: Kaučič B. M, Geč T, Krajnc A., eds. Skupaj delamo za zdravje: Zbornik

predavanj; 2006 Apr; Maribor, Slovenija. Maribor: Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca;

2006: 58–59.

Drobnič S. Hormonska kontracepcija pri moških. In: Meden Vrtovec H., Geršak K., eds.

Zdravljenje s hormoni v ginekologiji in andrologiji: Zbornik; 2001 Jan 19–20;

Ljubljana, Slovenija. Ljubljana: Slovensko društvo za reproduktivno medicino; 2001:

245.

Gavrić Lovrec V. Intrauterina kontracepcija. In: Takač I., eds. 50 let načrtovanja

druţine v Mariboru: Mednarodni zdravstveni simpozij; 2007 Jun; Maribor, Slovenija.

Maribor: Univerzitetni klinični center Maribor; 2007: 285–88.

Inštitut za varovanje zdravja. Za odgovoren odnos mladih do spolnosti. 2009. Dostopno

na:

http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=10&pi=5&_5_id=722&_5_PageIndex=0&_5_groupId=1

78&_5_newsCategory=&_5_action=ShowNewsFull&pl=10-5.0. (3. 4. 2011).

Inštitut za varovanje zdravja. Uporaba varnih metod za preprečevanje nosečnosti med

mladostniki v porastu. 2010. Dostopno na:

http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=10&pi=5&_5_id=1700&_5_PageIndex=0&_5_groupId=

178&_5_newsCategory=&_5_action=ShowNewsFull&pl=10-5.0.

Jacobstein R. Long-Acting and permanent contraception: An international development,

service delivery perspective. Journal of midwifery & women's health; 2007; 52(4): 361.

Kirar Fazarinc I. Izbira in uporaba kontracepcije in hormonskih preparatov pri ţenskah s

povečanim tveganjem in/ali sočasno kronično boleznijo. MSD Plus; 2011; 01(1): 7–9.

Knöpfel S, Hoffmann K. Kontracepcija: katera metoda mi ustreza. Maribor: In obs

medicus, d.o.o.; 2009: 30–144.

http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=10&pi=5&_5_id=722&_5_PageIndex=0&_5_groupId=178&_5_newsCategory=&_5_action=ShowNewsFull&pl=10-5.0






pri ženskah

Kontič T. Spolno vedenje velenjskih srednješolcev. Maribor: FZV; 2009: 51.

Korošec S, Vučenović S, Šarkan M. Problematika prezgodnjega spolnega ţivljenja

[raziskovalna naloga]. Celje: Poslovno-komercialna šola Celje; 2005.

Kovač V. Nuvaring-vaginalni kontracepcijski obroček. MSD Plus; 2011; 01(1): 6.

Margolis M. Intrauterine contraception for women with health considerations.

Department of obstetrics and gynecology. 2010. Dostopno na:

http://web.ebscohost.com/ehost/pdfviewer/pdfviewer?vid=20&hid=123&sid=7b39faef-

90c5-41b5-a2d2-fe8c7bd0a7b6%40sessionmgr110 (9. 6. 2011).

Martinez F, Avecilla A. Combined hormonal contraception and venous

thromboembolism. The European journal of contraception and reproductive health care.

2007: 12(2): 97-106.

Maurič D, Pinter B. Kriteriji primernosti pri predpisovanju hormonske kontracepcije.

In: Takač I., eds. 50 let načrtovanja druţine v Mariboru: Mednarodni zdravstveni

simpozij; 2007 Jun; Maribor, Slovenija. Maribor: Univerzitetni klinični center Maribor;

2007: 223–32.

Mohorič K. Ko ne ţelimo zanositi. 2007. Dostopno na:

http://www.abczdravja.si/pdf/07julij15.pdf (28. 11. 2011).

Nerat J. Mladostniki in spolnost. In: Kersnič P., Filej B., eds. Zbornik predavanj in

posterjev 3. Kongresa zdravstvene nege: Zbornik; 2001 Sept 11–14; Ljubljana,

Slovenija. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije – Zveza društev medicinskih

sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije; 2001: 103–6.

Pintar A, Kocman N, Lipovčič N. Umetna prekinitev nosečnosti in mladostnice

[raziskovalna naloga]. Celje: Mestna občina Celje, Mladi za Celje; 2009.

http://web.ebscohost.com/ehost/pdfviewer/pdfviewer?vid=20&hid=123&sid=7b39faef-90c5-41b5-a2d2-fe8c7bd0a7b6%40sessionmgr110

http://web.ebscohost.com/ehost/pdfviewer/pdfviewer?vid=20&hid=123&sid=7b39faef-90c5-41b5-a2d2-fe8c7bd0a7b6%40sessionmgr110



pri ženskah

Pinter B, Grebenc M. Rodnost in dovoljena splavnost mladostnic v Sloveniji. Zdrav

Vestn. 2010; 790: 609–17.

Pinter B, Čeh F, Verdenik I, Grebenc M, Maurič D, Pavičević L, et al. Spolno vedenje

slovenskih srednješolcev v letu 2004. Zdrav Vestn. 2006; 75(10): 615–9.

Pinter B, Pretnar-Darovec A. S kontracepcijo proti nezaţeleni zanositvi. In: Pinter B.,

Pretnar-Darovec A., eds. Umetna prekinitev nosečnosti v Sloveniji: 1. Spominski

sestanek profesor dr. Lidije Andolšek Jeras: konferenčni zbornik; 2004 Nov 19:

Ljubljana, Slovenija. Ljubljana: Ginekološka klinika, Klinični center; 2004; 65.

Pinter B, Skušek-Fakin C, Maurič D. Izzivi v varovanju reproduktivnega zdravja

mladostnikov v Sloveniji. Zdrav Vestn. 2009; 78(1): 79–84.

Pretnar-Darovec A. Hormonska kontracepcija. Zdravljenje s hormoni v ginekologiji in

andrologiji; 2001; 43.

Pretnar Darovec A. Zdravljenje s hormoni v ginekologiji in andrologiji. Ljubljana:

Tiskarna Ljubljana; 2002: 157–60.

Pucelj V, Ţalar A. Zdravstvenovzgojna dejavnost zdravstvenih organizacij v Sloveniji

in vloga medicinskih sester pri izvajanju in beleţenju le-te. Obzorn Zdr N. ; 2001; 35

(3–4): 97–104.

Pymar H, Creinin M. The risks of oral contraceptive pills. V: Seminars in reproductive

medicine; 2001; 19 (4): 305–6.

Shufelt C. in Bairey Merz N. Contraceptive hormone use and cardiovascular disease.

2009. Dostopno na: http://www.medscape.com/viewarticle/586813 (3. 4. 2011).

Skoberne M. Spolnost in spolno zdravje, spolnost 1.del. Obzorn Zdr N. ; 2004; 38 (1):

34–38.



pri ženskah

Skoberne M. Spolnost in spolno zdravje, spolnost 2. del. V: Obzorn Zdr N.; 2004; 38

(2): 117.

Speidel J, Grossman R. Addressing global health, economic, and environmental

problems through family planning. 2011. Dostopno na:

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/21606751 (15. 6. 2011).

Širca S. Kontracepcija niso samo tabletke. Naša lekarna 2011; 05 (51): 13–6.

Thulkar J, Kriplani A, Agarwal N, Vishnubhatla S. Aetiology and risk factors of

recurrent vaginitis and its association with various contraceptive methods. Departments

of obstetrics and gynecology and biostatistics. All India Institute of Medical Sciences.

2010; 131: 83–87.

Uršič Vrščaj. Hormonska kontracepcija in tveganje za nastanek raka. In: Takač I., eds.

50 let načrtovanja druţine v Mariboru: Mednarodni zdravstveni simpozij; 2007 Jun;

Maribor, Slovenija. Maribor: Univerzitetni klinični center Maribor. 2007: 213–19.

Wu O. Oral contraceptives and venous thromboembolism: Identifyng the safest option.

Expert review of cardiovascular therapy; 2009; 7 (12): 1513–6.

Zeck W, Benedičič C, Wolfgang W. Neuspehi in zapleti pri uporabi hormonske

kontracepcije. In: Takač I., eds. 50 let načrtovanja druţine v Mariboru: Mednarodni

zdravstveni simpozij; 2007 Jun; Maribor, Slovenija. Maribor: Univerzitetni klinični

center Maribor. 2007: 207–11.

Ţegura B, Borko E. Sterilizacija. In: Takač I., eds. 50 let načrtovanja druţine v

Mariboru: Mednarodni zdravstveni simpozij; 2007 Jun; Maribor, Slovenija. Maribor:

Univerzitetni klinični center Maribor. 2007: 292–7.



pri ženskah

6 PRILOGE

Anketni vprašalnik

Moje ime je Diana Zadnikar in sem absolventka dodiplomskega študija zdravstvene

nege na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice, redni študij.

V okviru svojega diplomskega dela imam za vas nekaj vprašanj, prosim, da jih pozorno

preberete in se opredelite do trditve, ki za vas najbolj velja.

Sodelovanje v raziskavi je prostovoljno, anketa je anonimna, pridobljeni podatki bodo

uporabljeni izključno za pripravo diplomskega dela.

VPRAŠALNIK – I. del

Vaša starost (obkroţite):

a) 15–20

b) 21–25

c) 26-30

d) 31-35

e) 36–40

f) 41–45

Vaša stopnja izobrazbe (obkroţite):

a) Srednješolska izobrazba.

b) Višješolska izobrazba.

c) Visokošolska izobrazba.

d) Univerzitetna izobrazba.

e) Magisterij.

f) Doktorat.



pri ženskah

VPRAŠALNIK – II. del

1. Katero kontracepcijsko sredstvo uporabljate?

___________________________________________________________________

2. Obkroţite, pod katero vrsto kontracepcije vaša kontracepcija spada?

a) Hormonska kontracepcija.

b) Intrauterina kontracepcija.

c) Vaginalna ali barierna kontracepcija.

d) Naravne metode načrtovanja druţine.

e) Tradicionalne metode.

f) Kontracepcija v sili (postkoitalna kontracepcija).

g) Sterilizacija.

3. Koliko časa uporabljate to vrsto kontracepcije?

a) Nekaj mesecev.

b) Od pol leta do 1 leta.

c) Od 1 leta do 2 let.

d) 2 leti in več.

4. Ali ste zadovoljni s kontracepcijo, ki jo uporabljate?

a) Da.

b) Ne.

5. Zakaj ste se odločili za to vrsto kontracepcije?



pri ženskah

a) Zaradi zanesljivosti.

b) Zaradi učinkovitosti.

c) Zaradi primernosti za vas.

d) Zaradi cenovne ugodnosti.

e) Zaradi partnerjeve ţelje.

f) Drugo: ___________________________________________________

6. Ali razmišljate o kakšni drugi metodi kontracepcije v prihodnje? Če je vaš

odgovor da, napišite zakaj in o kateri drugi metodi razmišljate?

a) Da. ______________________________________________________

b) Ne.

7. Ali ste seznanjeni z dejavniki tveganja, ki se lahko povečajo ob jemanju

oziroma uporabi vašega kontracepcijskega sredstva?

a) Da.

b) Ne.

8. Na razvoj katerih od naštetih boleznih po vašem mnenju vplivajo hormonska

kontracepcijska sredstva?

a) Bolezni srca in oţilja.

b) Rak dojke.



pri ženskah

c) Duševne bolezni.

d) Bolezni prebavil.

e) Bolezni dihal.

f) Rak jajčnika.

g) Rak maternice.

9. Ali ste seznanjeni s tem, kdaj določenega kontracepcijskega sredstva ni

priporočljivo uporabljati? Če je vaš odgovor da, napišite še primer.

a) Da. Primer:

__________________________________________________________

__________________________________________________________

__________________________________________________________

__________________________________________________________

b) Ne.

10. Obkroţite, če imate ali ste imeli katere od spodaj naštetih

bolezni/bolezenskih znakov.

a) Krvni strdek.

b) Srčni infarkt ali moţganska kap.

c) Migrene.

d) Sladkorna bolezen.

e) Visok krvni tlak.

f) Visoka koncentracija maščob v krvi.



pri ženskah

g) Bolezni jeter.

h) Rak na dojki ali raka na spolnih organih.

i) Depresija.

j) Chronova bolezen.

11. Ali se je kateri/a od zgoraj naštetih bolezni/bolezenskih znakov pojavil/a,

odkar uporabljate kontracepcijo? Če je vaš odgovor da, katera?

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

12. Ali so se vam, odkar uporabljate kontracepcijo, pojavile kakšne druge

zdravstvene teţave? Če je vaš odgovor da, katere?

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

13. Obkroţite, če imate katerega od naštetih dejavnikov tveganja?

a) Povišana telesna teţa (indeks telesne mase več kot 30).

b) Povišana raven holesterola ob starosti nad 40 let.

c) Slabo urejen krvni tlak ob nezdravljeni arterijski hipertenziji.

d) Kajenje več kot 15 cigaret na dan.

e) Migrenski glavoboli z avro ali brez nje (najhujša oblika migrene).



pri ženskah

f) Izrazite krčne ţile, prebolela tromboza ali sveţa tromboza.

g) Ishemične bolezni, preboleli srčni infarkt ali bolezni zaklopk.

h) Nepravilnosti pri strjevanju krvi.

i) Dojenje (prvih 6 mesecev).

j) Prve tri tedne po porodu.

k) Pljučna embolija.

l) Epilepsija.

m) Neurejena sladkorna bolezen.

n) Če ste pred velikim operativnim posegom ali po njem.

o) Hepatitis.

p) Ledvična obolenja.

14. Ali bi radi dodali kakšno svojo osebno izkušnjo v zvezi s kontracepcijo in

moţnimi posledicami, ki je zgoraj niste mogli izraziti in bi jo radi delili z

nami?

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

__________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE!

contraceptive and recognition of risk factors at...

Documents