oddelek za glasbo

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za glasbo

DIPLOMSKO DELO

MARKO FUREK

MARIBOR, 2013

UNIVERZA V MARIBORU


Oddelek za glasbo

Diplomsko delo

IZBOR DEL IZ ZBIRKE »SKLADBE ZA

KLARINET« ZA OSNOVNO STOPNJO

GLASBENEGA ŠOLSTVA

Mentor: Kandidat:

doc. Alojz Slavko Kovačič Marko Furek

Somentor:

red. prof. mag. Tomaţ Svete

MARIBOR, 2013

Lektor:

Maruša Ščurek, uni. dipl. slov.

Prevajalec:

Nina Mom, prof. slovenščine in angleščine

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorju, doc. Alojzu Slavku Kovačiču, ki mi je

pomagal s svojim strokovnim znanjem, mi svetoval in me usmerjal pri izdelavi

diplomskega dela.

Za vso strokovno pomoč pri analiziranju skladb se iskreno zahvaljujem red.

prof. mag. Tomaţu Svetetu.

Zahvalil bi se tudi svoj druţini – mami, ki me je podpirala skozi vsa leta

šolanja, sestrama za spodbudne besede ter prepričanost vame, in prijateljem, ki

so mi stali ob strani ter me spodbujali.

UNIVERZA V MARIBORU


IZJAVA

Spodaj podpisani Marko Furek, roj. 14. 06. 1982, študent Pedagoške fakultete

Univerze v Mariboru, smer glasbena pedagogika, izjavljam, da je diplomsko

delo z naslovom Izbor del iz zbirke »Skladbe za klarinet« za osnovno stopnjo

glasbenega šolstva pri mentorju, doc. Alojzu Slavku Kovačiču, in somentorju,

red. prof. mag. Tomaţu Svetetu, avtorsko delo. V diplomskem delu so

uporabljeni viri in literatura korektno navedeni, teksti niso prepisani brez

navedbe avtorjev.

__________

Maribor, maj 2013

POVZETEK

Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela in diplomskega nastopa.

Teoretični del se deli na dva dela. V prvem so predstavljeni skladatelji, katerih

dela sem izbral. Predstavitev skladateljev zajema njihov ţivljenjepis, glasbeno

dejavnost, kompozicijsko tehniko, slog in seznam del. V drugem delu sem

oblikovno, ritmično, harmonsko in interpretativno analiziral tri izbrana dela:

Selanka, op. 16 (Zdenek Fibich), Ajda in klarinet (Marjan Grdadolnik) in Polka

(Pavel Šivic).

Koncertni nastop:

Zdenek Fibich: Selanka, op. 16

Marjan Grdadolnik: Ajda in klarinet

Pavel Šivic: Polka

Ključne besede:

klarinet

Marjan Grdadolnik

Zdenek Fibich

Pavel Šivic

Selanka, op. 16

Ajda in klarinet

Polka

ABSTRACT

Diploma paper consists of theoretical part and of diploma performance.

Theoretical part is divided into two parts. In the first part composers whose

works I selected are presented. Composer's presentations include their

biography, their music activity, compositional technique, styleand list of

works. In the second part I have made analysis of three works from

interpretative, design, rhythmic, and harmonic point of view. These works are:

Selanka, op. 16 (Zdenek Fibich), Ajda in clarinet (Marjan Grdadolnik) and

Polka (Pavel Šivic).

Concert performance:

Zdenek Fibich: Selanka, op. 16

Marjan Grdadolnik: Ajda and clarinet

Pavel Šivic: Polka

Key words:

Clarinet

Marjan Grdadolnik

Zdenek Fibich

Pavel Šivic

Selanka, op. 16

Ajda and clarinet

Polka

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ..................................................................................................... 1

2 NAMEN NALOGE ..................................................................................... 2

3 METODOLGIJA ........................................................................................ 3

3.1 Raziskovalne metode ............................................................................ 3

3.2 Uporabljeni viri .................................................................................... 3

4 ŢIVLJENJEPIS UREDNIKA ZVEZKOV ................................................. 4

4.1 Slavko Goričar (Klarinetist in pedagog)............................................... 4

4.1.1 Ţivljenjepis .................................................................................... 4

4.1.2 Bibliografija .................................................................................. 6

5 ŢIVLJENJEPIS SKLADATELJEV ........................................................... 8

5.1 Skladatelj Zdenek Fibich ...................................................................... 8

5.1.1 Ţivljenjepis .................................................................................... 8

5.1.2 Skladateljeva dela........................................................................ 11

5.1.2.1 Operna dela .......................................................................... 11

5.1.2.2 Orkestralna dela ................................................................... 12

5.1.2.3 Komorna glasba ................................................................... 12

5.1.2.4 Ostala dela............................................................................ 13

5.2 Skladatelj Marjan Grdadolnik ............................................................ 14

5.2.1 Ţivljenjepis .................................................................................. 14

5.2.2 Skladateljevo delo ....................................................................... 15

5.3 Skladatelj Pavel Šivic ......................................................................... 16

5.3.1 Ţivljenjepis .................................................................................. 16

5.3.2 Skladateljevo delo ....................................................................... 17

5.3.2.1 Odrska dela .......................................................................... 17

5.3.2.2 Orkestrska glasba ................................................................. 17

5.3.2.3 Vokalna glasba ..................................................................... 18

5.3.2.4 Komorna glasba ................................................................... 18

5.3.2.5 Klavirska glasba ................................................................... 19

6 ANALIZA SKLADB ................................................................................ 20

6.1 Selanka ............................................................................................... 23

6.1.1 Oblikovna analiza........................................................................ 23

6.1.2 Ritmična analiza .......................................................................... 24

6.1.3 Harmonska analiza ...................................................................... 27

6.1.4 Interpretacijska analiza................................................................ 28

6.2 Ajda in klarinet ................................................................................... 30





6.3 Polka ................................................................................................... 37





7 SKLEP ................................................................................................... 42

8 VIRI IN LITERATURA ........................................................................... 43

8.1 Spletni viri .......................................................................................... 43

8.2 Literatura ............................................................................................ 43

9 PRILOGE .................................................................................................. 45

KAZALO SLIK

Slika 1 Slavko Goričar ........................................................................................ 4

Slika 2 Zdenek Fibich ......................................................................................... 8

Slika 3 Marjan Grdadolnik ................................................................................ 14

Slika 4 Pavel Šivic ............................................................................................ 16

1

1 UVOD

Temo diplomske naloge sem izbral predvsem zaradi ljubezni do klarineta.

Končal sem namreč niţjo glasbeno šolo za klarinet, nato pa še srednjo glasbeno

šolo. Glasbena pot me ni vodila v nadaljevanje študija klarineta, ampak sem se

odločil za študij Glasbene pedagogike. Ljubezen do klarineta je bila razlog, da

sem izbral temo diplomske naloge, ki vsebuje analizo izbranih skladb in

diplomski koncert na tem glasbilu.

Po poslušanju in pregledu notnega gradiva različnih del sem se odločil, da bom

podrobno analiziral in na koncu tudi izvedel tri skladbe, napisane za klarinet in

klavir. Izbral sem tri skladatelje (Marjan Grdadolnik, Zdenek Fibich, Pavel

Šivic), ki se glede na slog in delovanje precej razlikujejo, ter raziskal po eno

izmed njihovih del. Podobno kot izbrani skladatelji, se razlikujejo tudi skladbe,

ki sem jih izbral (Ajda in klarinet, Selanka op. 16, Polka), saj ima vsaka izmed

njih drugačen slog, drugačen preplet ritmov in drugačno atmosfero.

2

2 NAMEN NALOGE

Namen diplomskega dela je predstaviti in analizirati tri skladbe za klarinet iz

zvezkov Skladbe za klarinet za osnovno stopnjo glasbene šole, katere urednik

je Slavko Goričar (red. prof. za klarinet na Akademiji za glasbo Univerze v

Ljubljani). Z diplomsko nalogo bodo lahko učitelji in učenci podrobno spoznali

skladbe. To jim bo pomagalo pri izvedbi skladb. Diplomska naloga je

razdeljena na dva dela – prvi je teoretični, drugi pa koncertni nastop.

V prvem delu so predstavljeni kratki ţivljenjepisi skladateljev (Z. Fibicha, P.

Šivica in M. Grdadolnika), njihovo glasbeno izobraţevanje, slog,

kompozicijska tehnika in obseg dela. Predstavljen je tudi ţivljenjepis urednika

zvezkov Skladbe za klarinet, Slavka Goričarja. Teoretični del vključuje tudi

oblikovno, ritmično, harmonsko in interpretativno analizo izbranih skladb.

Drugi del diplomske naloge je namenjen koncertnemu nastopu.

3

3 METODOLGIJA

3.1 RAZISKOVALNE METODE

Pri izdelavi diplomske naloge sem uporabil različne metode, in sicer

deskriptivno, zgodovinsko, metodo analize, metodo klasifikacije in

doţivljajsko metodo pri poslušanju skladb.

3.2 UPORABLJENI VIRI

V diplomskem delu so uporabljeni primarni in sekundarni viri.

4

4 ŽIVLJENJEPIS UREDNIKA ZVEZKOV

4.1 SLAVKO GORIČAR (KLARINETIST IN PEDAGOG)

Slika 1 Slavko Goričar

4.1.1 Življenjepis

Slavko Goričar je akademski glasbenik, in sicer klarinetist-specialist, je leta

1968 diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Gunzku.

Specialistični študij je končal leta 1975, ţe med samim študijem ter do leta

1977 pa je bil prvi klarinetist-solist v orkestru ljubljanske Opere. Za tem je vse

do leta 1996 opravljal funkcijo prvega klarinetista-solista v orkestru Slovenske

filharmonije. Kot solist-koncertant je nastopal z orkestrom Slovenske

filharmonije, z orkestrom Slovenicum, s Slovenskim komornim orkestrom itd.

Sodeloval je z odličnimi domačimi in tujimi dirigenti, kot so L. Matačič, K.

Sanderling, M. Horvat, S. Hubad, M. Letonja, A. Nanut, v svoji bogati in pestri

umetniški karieri pa je nastopal tako v Sloveniji kot tudi na gostovanjih v tujini

– Evropa in ZDA. Poleg naštetega je skladatelj nastopil tudi na številnih

solističnih recitalih ter igral v pihalnem kvintetu ljubljanske Opere in

Slovenske filharmonije, v mednarodnem pihalnem triu Ars, v ansamblu

Camerata Slovenica z godalnim kvartetom Slovenske filharmonije, z

Ljubljanskim godalnim kvartetom, z godalnim kvartetom Archimede iz Italije

ter v drugih komornih sestavih. Nastopa tudi v duu s harmonikarjem Zibertom

5

(Karlsruhe), s kvartetom Yost in s triom Arion. Za arhive raznih radijskih hiš,

kot so Radio Slovenija, Radio Stuttgard, Radio Skopje, Zaloţba kaset in plošč

RTV Slovenije, je posnel velik del svojega solističnega in komornega

repertoarja. Poleg številnih zgoščenk, ki jih je posnel kot klarinetist-solist v

orkestru Slovenske filharmonije, njegova diskografija obsega tudi eno LP

ploščo (leto 1988), dve zgoščenki s posnetki solističnih koncertov za klarinet

ob spremljavi orkestra Slovenske filharmonije (leti 1997 in 2004), zgoščenko s

komorno in solistično glasbo za klarinet in harmoniko (leto 2001) ter

zgoščenko komorne glasbe (Graduale 1990). V njegov obširni opus spadajo še

krstne izvedbe številnih solističnih del za klarinet slovenskih skladateljev –

nekatera izmed njih so bila napisana posebej zanj (I. Petrić, J. Golob, P.

Ramovš, P. Šivic, U. Krek, A. Ajdič, M. Strmčnik in drugi). Ves čas je kot

pedagog deloval na glasbeni šoli Celovec/Klagenfurt. Kot višješolski

predavatelj je leta 1985 začel honorarno predavati tudi klarinet kot glavni

predmet, in sicer na Akademiji za glasbo v Ljubljani, od leta 1996 naprej pa je

predaval kot docent z redno zaposlitvijo. Leta 2005 je pridobil naziv redni

profesor za predmet klarinet. Predaval je tudi kot gostujoči profesor na Muzički

akademiji sveučilišta u Zagrebu.

Slavko Goričar s svojimi pedagoškimi izkušnjami in znanjem na področju

klarineta aktivno predava na seminarjih študentom in učiteljem tako doma kot

v tujini. Njegovo uspešno pedagoško delovanje se je še dodatno potrdilo s

številnimi regijskimi in mednarodnimi nagradami ter doseţki njegovih

študentov, ki pa so – poleg udeleţevanja na tekmovanjih – pod njegovim

izvajali tudi veliko solističnih javnih nastopov. Med njimi je tudi nekaj takih, ki

so bili sprejeti na najuglednejše glasbene akademije v tujini ter tam nadaljevali

specialistični študij (Conservatorie National Superieur de Musique – Pariz,

Juilliard School – New York, Visoka šola za glasbo – Basel).

Pri DZS so v letih 1984, 1989, 1990 in 2004 izšle štiri njegove zbirke skladb

(šest zvezkov) za klarinet in klavir. Skladatelj je prejel tudi številna priznanja

in nagrade za umetniške in pedagoške uspehe, med njimi tudi nagrado Julija

Betteta leta 1999:

(http://www.ag.uni-lj.si/index.php?page=zaposleni&action=detail&zaposleni_id=21)

http://www.ag.uni-lj.si/index.php?page=zaposleni&action=detail&zaposleni_id=21

6

4.1.2 Bibliografija

Opus del Slavka Goričarja je bogat in obširen – mednje spadajo naslednja:

Copland: Koncert, za klarinet in orkester (klarinet – S. Goričar, dirigent

A. Crevar, velika dvorana SF);

D. Škerl: Koncert, za klarinet in orkester (klarinet – S. Goričar, dirigent

V. Sinajski, ork. SF, velika dvorana SF);

Debussy: premiere Rhapsodie, za klarinet in orkester (klarinet –

S. Goričar, dirigent S. Hubad, ork. SF, Gallusova dvorana CD);

Jevtič: Poletna simfonija, za klarinet in orkester (klarinet – S. Goričar,

dirigent U. Lajovic, ork. SF, »Tribuna Jugoslovanske glasbe« Opatija);

M. von Weber: Koncert, za klarinet in orkester (klarinet – S. Goričar,

dirigent Hans Graf, ork. SF, Gallusova dvorana DC);

Sain-Saens: Tarantella, za klarinet in flavto (klarinet – S. Goričar, flavta

– R. Pok, dirigent U. Lajovic, ork. SF, Gallusova dvorana CD);

U. Krek: Koncertna fantazija, za klarinet in orkester – praizvedba

(klarinet – Goričar, dirigent Hans Graf, ork. SF, Gallusova dvorana

CD);

K. Stamitz: Koncert, za dva klarineta in orkester (klarineta – S. Goričar

in J. Jenko, dirigent U. Lajovic, orkester Slovenicum, velika dvorana

SF);

P. Ramovš: Trojni koncert, za oboo, klarinet, fagot in orkester –

praizvedba (oboa – E. Casonato, klarinet – S. Goričar, fagot – P.

Calligaris, dirigent J. Kovacs, orkester SF, Gallusova dvorana CD);

celovečerni solistični recital: J. Brahms, J. Butkiewitz, P. Pierne, F.

Finke, J. Richlik, U. Krek (klarinet – S. Goričar, klavir – Vlasta

Doleţer-Rus, Celovec – Avstrija);

koncert dua klarinet in harmonika: Gariboldi, P. Hoch, A. Ajdič, P.

Pierne, M. Ravel, D. Johnston, L. Weiner, Z. Vorstak (klarinet – S.

Goričar, harmonika – F. Ţibert, Trosingen – Nemčija);

koncert kvarteta Yost na 50. Mednarodnem poletnem festivalu v

Ljubljani; program: K. Stamitz, F. Krommer, M. Yost, Crusell, W. A.

Mozart (klarinet – S. Goričar in godalni trio SF);

7

zgoščenka Slavko Goričar – klarinet; program: koncerti za klarinet in

orkester skladateljev K. Stamitza, F. Krommerja, I. Periča, D. Škerla

(klarinet – S. Goričar, dirigent: U. Lajovic, S. Robinson, M. Letonja, S.

Hubad, ork. SF);

zgoščenka Slovenski skladatelji za klarinet in orkester; program: B.

Arnič, A. Ajdič, U. Krek, P. Ramovš (klarinet: S. Goričar, dirigenti: L.

Arnič, M. Letonja, H. Graf, J. Kovacs; orkester SF);

zgoščenka V soglasju; program: skladbe za klarinet in harmoniko

skladateljev P. Ramovša, A. Ajdiča, A. Piazolle, M. Ravela, P. Hocha,

D. Johnstona in L. Weinerja (klarinet: S. Goričar, harmonika: Franc

Ţibert);

zgoščenka Maks Strmčnik; program: Graduale, za trio violina, klarinet

in klavir (violina: V. Belič, klarinet: S. Goričar, klavir: A. Jarc).

8

5 ŽIVLJENJEPIS SKLADATELJEV

5.1 SKLADATELJ ZDENEK FIBICH

Slika 2 Zdenek Fibich

5.1.1 Življenjepis

Zdenek Fibich, rojen 21. decembra 1850, je bil češki skladatelj klasične glasbe

in komornih del – mednje spadajo npr. dva godalna kvarteta, klavirski trio,

klavirski kvartet in kvintet za klavir, godala in pihala –, simfoničnih pesnitev,

treh simfonij in najmanj sedmih oper (najbolj znani sta Šarka in Nevesta iz

Messine). Je tudi avtor nekaj melodram (med drugim pomembna trilogija

Hippodamia), cerkvene glasbe (tudi maša – a missa brevis) in cikla 400

klavirskih del iz 90. let 19. st., poimenovanih Moods, Impresions in

Reminiscences – cikel je predstavljal neke vrste dnevnik o ljubezni do ene

izmed njegovih učenk klavirja.

9

Skladatelj Fibich ni tako znan kot npr. Antonin Dvorak ali Bedrich Smetana,

kar pa izvira iz dejstva, da je ţivel v času naraščajočega češkega nacionalizma

v Habsburškem imperiju. Smetana in Dvorak sta se takrat namreč skoraj

popolnoma predala nacionalnim interesom in zavestno pisala češko glasbo, s

katero se je nastajajoči narod močno identificiral, Fibich pa je bil zaradi

preteklosti oziroma porekla njegovih staršev in njegove izobrazbe v precej

slabšem poloţaju. Skladateljev oče je bil češki gozdarski uradnik, zaposlen pri

nekem plemiču, in tako je Fibich svoja zgodnja leta preţivel na različnih

gozdnih posestih, ki si jih je ta plemič lastil. Skladateljeva mama je bila iz

druţine dunajskih Nemcev in ga je kot otroka do 9. leta poučevala doma. Za

tem je dve leti obiskoval nemško gimnazijo na Dunaju in se nato pridruţil

češki gimnaziji v Pragi, kjer je ostal do 15. leta.

Po zaključenem gimnazijskem izobraţevanju je šel v Leipzig in tam ostal tri

leta – študiral je klavir pri Ignazu Moschelesu ter kompozicijo pri Salomonu

Jadassohnu in Ernstu Richterju. Za tem je skoraj eno leto bival v Parizu ter za

tem končal svoj študij pri Vinzenzu Lachnerju v Mannheimu v Nemčiji.

Naslednja leta je s svojimi starši preţivljal v Pragi in tam tudi napisal svojo

prvo opero Bukovina – libreto zanjo je delo Karla Sabine, libretista Prodane

neveste.

Ko je bil star 23 let, se je poročil s Ruţeno Hanušovo in se preseli v Vilno

(Litva), kjer je bil zborovodja. V dveh letih so umrli tako njegova ţena kot tudi

novorojena dvojčka, zato se je leta 1874 vrnil v Prago in tam ostal vse do svoje

smrti leta 1900.

V Pragi je na podlagi novega razmerja s študentko Aneţko Schulzovo, ki je

bilo nadvse umetniško obarvano, dobil navdih za dela Moods (Razpoloţenja),

Impressions (Vtisi) in Reminiscences (Spomini). Aneţka je napisala tudi vse

librete za njegove kasnejše opere.

Na Fibicha sta vplivali dve kulturi – nemška in češka – in je tako pravo

nasprotje Dvorţaka in Smetane. Tudi njegovo izobraţevanje je potekalo v obeh

kulturnih okoljih in je zato oba jezika govoril tekoče. Svoja prva leta je

preţivljal v Nemčiji, Franciji Avstriji ter v rodni Češki. Ravno ta raznolikost

10

kultur je bila pomemben dejavnik pri oblikovanju skladateljevega odnosa do

ţivljenja in pristopa h komponiranju. Na ţivljenje je gledal mnogo širše kakor

Smetana ali Dvorţak, ki sta se v svojih zrelih letih zavzemala izključno za

češki ideal in od njega nista več odstopila.

Za Fibicha, ki so ga na konservatoriju v Leipzigu poučevali kolegi in študenti

Felixa Mendelssohna in Roberta Schumanna, je bil takšen pristop preozek in

preveč omejen – zavedal se je namreč, da sta bili nemščina in francoščina med

najpomembnejšimi jeziki tedanje Evrope. Skladatelj je očitno tudi uvidel, da bi

pisanje oper in vokalnih del v češkem jeziku omejilo njihovo privlačnost.

Velik vpliv na Fibichova instrumentalna dela so v veliki meri imeli nemški

romantiki – sprva Mendelssohn in Schumann, kasneje še Wagner. Fibich ni

ţelel pisati glasbe, ki bi zvenela zgolj nacionalno – po istem načelu je deloval

tudi Čajkovski. Vendar pa je za razliko od Čajkovskega Fibichu to tudi uspelo.

Morda je to razlog, zakaj ga rojaki nikoli niso cenili tako kot Dvorţaka,

Smetano ali Leoša Janačeka.

Nedvomno se je v prvih 30. letih svojega ţivljenja čutil bliţe nemški kakor

češki kulturi in je raje kot češko (Zdenek) imel nemško obliko svojega imena

(Zdenko). Vztrajal je, da je bila ta različica natisnjena na izdajah njegovih del.

V nemščini so tako prve opere, kakor tudi 200 zgodnjih pesmi. Za razliko od

čeških kritikov so nemški njegova dela hvalili. Ko je mednarodno občinstvo

začelo zahtevati eksotično zvenečo češko glasbo, ki so jo pisali Fibichevi

tekmeci, je njegov sloves v tujini začel upadati. Občinstvo ni več ţelelo

poslušati del češkega skladatelja, ki ni zvenel povsem slovansko. Večina

njegovih oper je v češčini, čeprav je snov zanje iskal izven matične domovine –

podobno kot Shakespeare, Byron in Schiller.

Fibich je predvsem v svoji komorni glasbi uporabil elemente čeških ljudskih

melodij in plesnih ritmov (Dumka). Prvi je napisal pesem, ki je temeljila na

narodni tonaliteti (Zaboj, Slavoj a Ludek) in je bila navdih za Smetanovo Ma

vlast, bil pa je tudi prvi, ki je uporabil polko v komorni glasbi (njegov kvartet v

A), ki je kasneje sluţila kot vzorec starejšemu Smetani.

11

Po vrnitvi v Prago se je Fibichova glasba zaradi upoštevanja Wagnerjeve

operne teorije srečala s precej negativnimi odzivi v praški glasbeni sredini.

Smetanovo kasnejšo kariero so pestile teţave zaradi uporabe Wagnerjeva

dramskega stila glasbe, ki konservativnemu češkemu občinstvu ni bil všeč, po

Smetanovi smrti pa so Fibichovi glasbeni kritiki leta 1884 postali še glasnejši

zaradi njegovih »wagnerjanskih oper« Hedy, Šarka in Pad Arkuna. Fibich je

bil skupaj z glasbenim estetom Otakarjem Hostinskym skoraj izgnan iz

narodnega gledališča in praškega konservatorija. Odvisen je bil le od lastnega

skladateljskega studia, ki pa so ga zelo cenili študenti – npr. Emanuel Chvala,

Karel Kovarovic, Otakar Ostrčil in Zdenek Nejedly (razvpiti kritik in kasnejši

politik). Po Fibichovi smrti so njegovi študenti v zgodnjih 20. letih precej

pripomogli k priznanju njegove glasbe, predvsem Nejedly s polemičnimi

kampanjami, objavljenimi v monografijah in člankih. To je Fibichevi glasbi

sicer res prineslo večjo pozornost, vendar so se morali zato nadaljnji študentje

spopadati z Nejedlyjevo izredno osebno pristranskostjo

(en.wikipedia.org/wiki/Zdenek_Fibich).

5.1.2 Skladateljeva dela

Poznan je kot ustvarjalec sedmih oper, simfonij, klavirskih del, scenskih in

koncertnih melodram. Delno je nanj vplival Richard Wagner.

5.1.2.1 Operna dela

Njegova operna dela so:

- Bukovin,

- Blanik,

- Nevesta messinska (Nevesta iz Messine),

- Boure (Vihar; po Shakespearovi drami),

- Hedey,

12

- Šarika,

- Medea ter

- Pad Arkuna (Padec Arkuna).

5.1.2.2 Orkestralna dela

Njegova orkestralna dela so:

- 1. simfonija v F-duru op. 17 (1883),

- 2. simfonija v Es-duru op. 38,

- V precepu – Idila za orkester op. 39,

- Vihar op. 46,

- Toman in gozdna vila op. 49 ter

- 3. simfonija v e-molu op. 53.

5.1.2.3 Komorna glasba

V nabor njegove komorne glasbe spadajo:

- Instruktivní sonatina, za violino in klavir v d-molu op. 27 (1869);

- Klavirski trio v f-molu (1872);

- Jasna noč, za violino in klavir (1873);

- Klavirski kvartet v e-molu op. 11 (1874);

- Godalni kvatret v A-duru (1874);

- Sonata, za violino in klavir v C-duru (1874);

- Sonata, za violino in klavir v D-duru (1875);

- Koncertna polonesa, za violino in klavir (1878);

- Godalni kvartet v G-duru op. 8 (1878);

- Romanca, za violino in klavir v B-duru op. 10 (1879), Dalibor;

- Selanka, za klarinet ali violino in klavir op. 16 (1879);

13

- Tema con variazioni, za godalni kvartet v B-duru (1883);

- Kvintet, za klavir, klarinet, rog, violino in violončelo v D-duru op. 42

(1893).

5.1.2.4 Ostala dela

Napisal je preko 600 del, med njimi pribliţno deset oper in druga glasbena

odrska dela, tri simfonije, uverture, simfonične pesnitve (Othello, Toman a

lesní panna), komorno glasbo, klavirska dela (350 del), pesmi, pevske duete.

Ustvaril je tudi melodrame – trilogija Hippodomia (z besedilom, ki ga je

napisal Jaroslav Vrchlicky), Štědrý den a Vodní (navdih dobil skozi Kytice od

Karla Jaromira Erberja).

Njegovo najbolj znano delo nosi ime Poeme. Nastalo je leta 1893 kot Lento za

klavir in vključeno v številko op. 41 zvezek 4 št. 14 (= št. 139 celotne zbirke) v

zbirki Razpoloţenja, vtisi in spomini. Istega leta je Fibich to kompozicijo

vdelal v svojo simfonično pesnitev V precepu op. 39. Ime Poeme je nastalo, ko

je dela za violino obdelal za violinista Jana Kubelika leta 1908. Danes je delo

razširjeno v raznih priredbah za različne instrumente, ki se med seboj močno

razlikujejo glede na to, ali temeljijo na originalni klavirski kompoziciji ali na

simfonični pesnitvi.

14

5.2 SKLADATELJ MARJAN GRDADOLNIK

Slika 3 Marjan Grdadolnik

5.2.1 Življenjepis

Marjan Grdadolnik je na Akademiji za glasbo v Ljubljani najprej diplomiral iz

klarineta pri prof. Joţetu Kotarju, kasneje pa je pri prof. Milivoju Šurbku

študiral dirigiranje.

Na Glasbeni šoli Logatec poučuje klarinet, 10 let je vodil Simfonični orkester

GŠ Logatec, s katerim je v letih 2007 in 2009 koncertiral v Rimu. Ob tej

priloţnosti je izšla zgoščenka Logaški simfoniki v Rimu, ki je bila posneta v

ţivo.

Avgusta 2008 je sodeloval na glasbenem festivalu Little Paris v Bukarešti. Po

uspešno opravljeni avdiciji je bil izbran za dirigenta orkestra National Radio

Orchestra Romania na zaključnem koncertu festivala, izvedli pa so

Beethovnovo 7. simfonijo v A-duru. Publika je bila nad izvedbo skladbe

izjemno navdušena, pozitivna pa je bila tudi strokovna kritika.

Grdadolnik je večkrat dirigiral Pihalnemu orkestru, januarja 2008

Simfoničnemu orkestru Akademije za glasbo, od leta 1999 pa je tudi dirigent

15

Pihalnega orkestra Logatec, ki tekmuje v najvišji koncertni skupini in dosega

odlične rezultate.

Je dolgoletni dirigent MePZ Adoramus Logatec, s katerim se udeleţuje

drţavnih in mednarodnih tekmovanj, organist v domači ţupniji Sv. Nikolaja

Logatec, ukvarja se tudi s komponiranjem, njegova skladba Laudate Dominum

za zbor in godalni orkester pa se redno pojavlja tudi na sporedih najrazličnejših

zborov. Kot dirigent je leta 2008 prejel Študentsko Prešernovo nagrado

Akademije za glasbo.

Avgusta 2009 je vodil EMSO 2009 (European Medical Students' Orchestra) in

z njimi izvedel dva koncerta, januarja 2009 pa je na diplomskem koncertu

dirigiral Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija in z odliko diplomiral iz

dirigiranja na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

Njegov moto je »Glasba je najčudovitejša umetnost in spomin na raj«

(www.marjangrdadolnik.si/about/).

5.2.2 Skladateljevo delo

Med njegova dela spadajo:

- Hvala ti, Gospod – otroški zbor in orgle/klavir;

- Pridi, pridi, moj Gospod – otroški zbor in orgle/klavir;

- Gledam te, Zveličar mili – mešani zbor;

- Gospod, ti si moj deleţ – mešani zbor;

- Laudate Dominum – mešani zbor s spremljavo klavirja

(orgel)/godalnega orkestra/simfoničnega orkestra; skladba, izdana pri

zaloţbi Astrum;

- Ave Maria, za solo sopran in klavir ali pihalni orkester;

- Ajda in klarinet, za klarinet in klavir (napisana za nekdanjo učenko

Ajdo Ţiţek ob njenem zaključku niţje glasbene šole, primerna za

učence 5. in 6. razreda niţje glasbene šole, učenci jo zelo radi izvajajo);

- Magnificat, za solo sopran, flavto in klavir.

16

5.3 SKLADATELJ PAVEL ŠIVIC

Slika 4 Pavel Šivic

5.3.1 Življenjepis

Skladatelj in pianist Pavel Šivic, rojen 2. 2. 1908 v Radovljici, je poleg

germanistike na univerzi študiral tudi kompozicijo na ljubljanskem

konservatoriju pri Slavku Ostercu ter klavir pri Janku Ravniku. Študij

kompozicije in klavirja je končal leta 1931, za tem pa je znanje izpopolnjeval

na glasbenem konservatoriju v Pragi – klavir pri prof. Vilemu Kurzu,

kompozicijo pri prof. Josefu Suku in Aloisu Habi.

Šivičev skladateljski slog je izhajal iz neoklasicistične šole Slavka Osterca in

praškega modernizma. Od leta 1934 je poučeval na ljubljanskem

konservatoriju, kasneje, med leti 1939 in 1978 pa na Akademiji za glasbo v

Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil najprej v nemškem in italijanskem

ujetništvu, potem pa se je pridruţil partizanom. Bil je ena poslednjih

vsestranskih glasbenih osebnosti v Sloveniji, in sicer skladatelj, pianist,

druţbeni delavec, predvsem pa izjemno razgledan intelektualec, ki se je

umetniško odzival tako na sodobne tokove, kot na druţbene probleme svojega

časa.

17

Šivic je razvil vsestransko glasbeno dejavnost – zavzemal se je za

problematiko glasbenega šolstva, nastopal je kot koncertant in spremljevalec,

vodil je pevska društva itd. Do leta 1960 je sledil tedanjim trendom sodobnega

komponističnega sloga, nato pa ustvarjal bolj konzervativno. Propagiral je

sodobne glasbene tokove in leta 1957 ustanovil Collegium musicum. Bil je

dolgoletni kritik za časopis Delo in za Radio Slovenija.

Ustvaril je bogat opus scenskih del, med katere štejemo pretresljivo opero

Cortesova vrnitev po drami Andreja Hienga, opero Samorog po predlogi

Gregorja Strniše, baletno glasbo Dogodek v mestu Gogi, številna orkestralna

dela (Medţimursko kolo, Alternacije, Dialogi za oboo in godala), koncerti za

klavir, violino in klarinet, kantate, zborovska in komorna dela. Ker je bil Šivic

mojster igranja na klavir, ima tudi klavirska glasba v njegovem opusu prav

posebno mesto (sl.wikipedia.org/wiki/Pavel_Šivic).

5.3.2 Skladateljevo delo

5.3.2.1 Odrska dela

Med njegova odrska dela spadajo:

- Oj, ta pršmentana ljubezen, opera 1931;

- Dogodek v mestu Gogi, balet, 1967;

- Cortesova vrnitev, opera v treh dejanjih (po knjiţni predlogi Andreja

Hienga), 20. marec 1974;

- Svitanje, opera v enem dejanju (po knjiţevni predlogi Branka Šomna),

1979;

- Samorog, opera (po knjiţevni predlogi Gregorja Strniše), 1981;

- Kaznovana radovednost, otroška opera v enem dejanju, 1988;

- Hiša iz kart, opera, 1989.

5.3.2.2 Orkestrska glasba

Njegov opus orkestralne glasbe zaobjema:

- Divertimento, za klavir in orkester, 1949;

18

- Alternations, 1963;

- Emotions fugatives, za klavir in orkester, 1969;

- Musique concertante, za pozavno in orkester, 1969;

- Dialogi, za oboo in godala, 1971;

- Klavirski koncert, 1972;

- Violinski koncert, 1974;

- Reminiscence, 1978–1979;

- Koncert, za violončelo in orkester, 1981;

- Orgelski koncert, 1982;

- Koncert, za flavto in orkester, 1984;

- Koncert, za trobento in orkester, 1989;

- Simfonija triada, 1991.

5.3.2.3 Vokalna glasba

V kategorijo vokalne glasbe spadajo:

- Jetnik, za glas in orkester, 1933;

- Svečana predigra, za zbor in orkester, 1949;

- Rdeči oblaki, za dva glasova in orkester, 1959;

- Poţgana vas, kantata za dva solista, zbor in orkester, 1961;

- Zaklinjanja, za mezzosopran, bariton in orkester, 1965;

- Sosredja, za recitatorja in orkester, 1967;

- Von Schwelle zu Schwelle, za mezzosopran in godala, 1971;

- Geruchte, za bariton in komorni ansambel, 1972;

- Intima, kantanta, 1979;

- Teţko je najti pravo besedo, kantanta, 1985;

- Oda vsakdanjosti, 1991.

5.3.2.4 Komorna glasba

Tudi na področju komorne glasbe je bil avtor zelo aktiven, saj so nastala dela:

- Sonatina, za violončelo in klavir, 1939;

- Istrska suita, za violino in klavir, 1940;

- Pihalni trio, 1947;

19

- Sonata, za violino in klavir, 1956;

- Interpunkcije, za klarinet, klavir in ksilofon, 1965;

- Musique pour 15, 1968;

- Preludio interludio e postludi, za violončelo in klavir, 1969;

- Diptih, za flavto, godalni kvartet in tolkala, 1973;

- Les caracteres, za flavto in tokala, 1973;

- Tri koncertne skladbe, za oboo in klavir, 1981;

- Suita, za altovski saksofon in klavir, 1986.

5.3.2.5 Klavirska glasba

V sklop klavirske glasbe spadajo:

- Dodekafonska suita, 1937;

- Espressivo in burleska, 1940;

- Sonata, 1948;

- Improvizacije, 1950;

- 7 bagatel, 1956;

- Monsieur Solfasi pathetique et Madamme Dolare caprisieuse, 1960;

- Bodice, 1960;

- Premere (Metamorfoze), za dva klavirja, 1964;

- Hommage Arnold Schonbergu, 1989;

- zborovska glasba, samospevi, glasba za gledališče in film.

20

6 ANALIZA SKLADB

V nadaljevanju predstavljam analizo izbranih skladb, v kateri je precej tujih

strokovnih izrazov. Za laţje razumevanje sem vse te besede in izraze zbral na

enem mestu in jih predstavljam v obliki kratkega slovarčka.

Slovarček tujih besed in oznake

Dinamične oznake:

ppp (it., pianissimo possibile) – tiho, kolikor je mogoče (Mihelčič,

1996, str. 88);

pp (it., pianissimo) – zelo tiho (Mihelčič, 1996, str. 88);

p (it., piano) – tiho (Mihelčič, 1996, str. 88);

mp (it. mezzopiano) – srednje tiho (Mihelčič, 1996, str. 88);

mf (it., mezzoforte) – srednje glasno (Mihelčič, 1996, str. 88);

f (it., forte) – glasno (Mihelčič, 1996, str. 88);

ff (it., fortissimo) – zelo glasno (Mihelčič, 1996, str. 88);

sf (it., sforzato) – s kratkim poudarkom (Mihelčič, 1996, str. 88);

fz (it., forzato), tudi forzando, ostro poudarjeno (Bedina idr., 1981, str.

87);

cresc. [˂] (crescendo) postopno naraščanje glasnosti (Vrbančič, 2004,

str. 21);

decresc. [˃] (decrescendo) enakomerno postopno zmanjševanje

glasnosti izvajanja (Vrbančič, 2004, str. 24).

Oznake za tempo:

Andantino (it.) – nekoliko hitreje kot andante (Bedina idr., 1981, str.

15);

21

Andante (it.) – zmerno počasi (Bedina idr., 1981, str. 15);

Allegro (it) – hitro, veselo (Bedina idr., 1981, str. 14).

Allegro, vivace, ritmoco (it.) – hitro, veselo, ţivahno, ritmično gibanje

(Bedina idr., 1981, str. 15, 301, 232);

Andante maestosso (it.) – zmerno počasi, veličastno (Bedina idr., 1981,

str. 15, 152);

Cadenza ad libitum (it., lat.) – kadenca po volji (Bedina idr., 1981, str.

122, 10);

Tempo 1 (primo) Andantino (it.) – prvi tempo, nekoliko hitreje kot

andante (Mihelčič, 1996, str. 44, Bedina idr., 1981, str. 15);

Tempo 1. ma con animato (it.) – prvi tempo, ţivahno, navdušeno

(Mihelčič, 1996, str. 44, Bedina idr., 1981, str. 17);

a tempo (it.) – v tempu, prejšnjem (Mihelčič, 1996, str. 44).

Agogične oznake

Accelerando (it.) – oznaka za pohitevanje (Vrbančič, 2004, str. 6);

Riten., rit. (it., ritenuto) – zadrţevati (Mihelčič, 1996, str. 42);

Un poco strin. (it.) – postopoma malo hitreje (Bedina idr., 1981, str.

209, 267);

Espress. (it., espressivo) – izrazno, izrazito (Bedina idr. 1981, str. 80);

Dolce (it.) – sladko, neţno, voljno (Bedina idr. 1981, str. 72);

Con colore (it.) – z barvo, barvito; (B. Mulej idr. 1999, str. 101, 107);

Morendo riten. (it.) – umirajoče, izzvenevajoče, zadrţevati (Bedina idr.

1981, str. 165, Mihelčič, 1996, str. 42).

Ostale oznake in okraski

Coda (lat.) – koda (Bedina idr. 1981, str. 54);

Da capo al Segno poi coda (it.) – od začetka do znaka Segno in nato na

kodo (Bedina idr. 1981, str. 65, 66);

22

Simile (it.) – enako naprej oz. v enakem tehničnem ali interpretacijskem

načinu (Bedina idr. 1981, str. 248);

8va

ad lib. (it., lat., collʼottava ad libitum) – nad oz. pod črtovjem

pomeni: igrati oktavo više oz. niţe, po volji (Bedina idr. 1981, str. 54,

10);

Tr (trilček) – drobni okrasek nekega tona s sosednjimi toni (Vrbančič,

2004, str. 105);

Korona (ital. corona = venec, krona) je znamenje, s katerim podaljšamo

vrednost note ali pavze za pribliţno polovico (Mihelčič, 1996, str. 26);

Prima volta (it.) – prvič (pri ponavljanju oznaka za vrstni red

vsakokratnega sklepa) (Bedina idr. 1981, str. 303);

Seconda volta (it.) – drugič (pri ponavljanju oznaka za vrstni red

vsakokratnega sklepa) (Bedina idr. 1981, str. 303).

23

6.1 SELANKA

6.1.1 Oblikovna analiza

Skladba Selanka je sestavljena iz treh delov ter 133 taktov. Delo se začne s 6-

taktnim uvodom klavirja. V sedmem taktu se priključi klarinet, espressivo. Prvi

del obsega 48 taktov in je razdeljen na dva dela. V 17. taktu se pojavi pojem un

poco stringendo, nato se v naslednjem taktu nadaljuje v a-tempu. Prvi del se

konča z ritenutom. V 27. taktu se začne drugi del prvega dela skladbe, ki je

podoben prvemu delu. Drugi del se od prvega razlikuje po dodanih tonih, ki jih

na začetku ni bilo, ter nekaj spremenjenih in dodanih notah v taktih. Sestavljen

je iz 22 taktov. V zadnjih sedmih taktih klavir zaključi drugi del skladbe.

Drugi del skladbe je bolj umirjen. Sestavljen je iz 38 taktov. V 16. taktu se

pojavi agogična oznaka accelerando in v 18. taktu ritenuto. 19. takt se

nadaljuje v a-tempu. V 37. taktu se pojavi kadenca, ki traja samo en takt in se

zaključi z ritardandom.

Sledi tretji del skladbe. Vsebuje 47 taktov in je sestavljen iz dveh delov – prvi

ter zaključni. Prvi del tretjega dela je zelo podoben prvemu delu skladbe.

Zaključni del je umirjen in razgiban.

24

6.1.2 Ritmična analiza

Skladba je napisana v 3-četrtinskem taktovskem načinu in je ritmično precej

razgibana, saj je skladatelj uporabil skoraj vse notne vrednosti od šestnajstink

do polovinke s piko. Vsi štirje deli so si ritmično zelo podobni. Začetki so

umirjeni, nato postane bolj razgibano, zaključki pa so spet umirjeni.

V prvem delu se na začetku prepletajo četrtinke, četrtinke s piko in osminke.

Nato postane bolj razgibano. Osminke se začnejo prepletati s šestnajstinkami,

osminka s piko s šestnajstinko, osminka z dvema šestnajstinkama. Nato sledijo

same osminke in zaključi se z ritenutom. Sledi drugi del prvega dela v a-tempu.

Ritmično je podoben prvemu, vendar z razliko, da je do konca umirjen, brez

šestnajstink. Prepletajo se četrtinke, čertrinke s piko, osminke, polovinke s

piko. Na začetku in na koncu prvega dela, kjer so večtaktne pavze, igra klavir.

V prvem delu poteka perioda »A«, traja od 7. do 18. takta. V prvem stavku, ki

traja šest taktov, se pojavijo tri različne fraze s po dvema taktoma z različnimi

motivi. Prvi stavek vsebuje šest različnih ritmičnih motivov. Motive »a«, »b«,

»c«, »c1« in motiv »d«. V drugem stavku so prav tako tri fraze s po dvema

taktoma z motivi. Oba motiva drugega stavka sta si v prvi in drugi frazi

ritmično identična. Pojavi se motiv »a«, sledi mu motiv »a1«, ki je ritmično

malce drugačen. Postopek se ponovi v drugi frazi drugega stavka. V tretji frazi

je v obeh motivih motiv »c1«, pojavi pa se tudi oznaka un poco stringendo.

Konča se perioda »A« in skladba se nadaljuje v a-tempu. Naslednja perioda,

perioda »B«, je sestavljena iz osmih taktov in dveh stavkov s po dvema

frazama. V prvem stavku sta obe frazi enaki. V obeh se pojavita motiva »e« in

»f«. V drugem stavku so motivi »g«, »h«, »i« in »j«. V motivu »j« je oznaka

ritenuto, sledi perioda »C« v a-tempu. Traja štirinajst taktov, od 27. do 40.

takta. V prvem stavku periode »C« se pojavijo ţe znani motivi, in sicer motivi

»a«, »b« in »c«. Sledi polovinska pavza in se nadaljuje z motivoma »c1« in

»d1«. Motiv »d1« se malce razlikuje od motiva »d«. Drugi stavek vsebuje štiri

fraze. Prvi dve imata iste motive, motiva »a« in »k«. Drugi dve sta identični.

25

Dvakrat se pojavi motiv »a«. V četrti frazi sta motiva »k« in »l«. Zaključi se

perioda »C« in s tem tudi prvi del skladbe.

Drugi del je bolj umirjen. Na začetku se prepletajo četrtinke, osminke in

polovinke s piko. Dosti je tudi vezajev ali lokov. Šestnajstinke se pojavijo le

proti koncu drugega dela skladbe, na koncu pa zasledimo kratko kadenco v

četrtinkah.

Drugi del skladbe se začne s periodo »D«. Traja od 49. do 56. takta.

Sestavljena je iz dveh stavkov, ki sta si zelo podobna, saj vsebujeta iste motive.

V prvem stavku si sledijo motivi po tem vrstnem redu: »b«, »k«, »c1« in »b«, v

drugem stavku pa po zaporedju »b«, »k«, »c1« in »k«. Dela se torej razlikujeta

samo v zadnjem motivu. Skladba se nadaljuje s periodo »E«. Oba stavka te

periode sta skoraj identična periodi »D«. Razlikujeta se samo v enem motivu.

V prvem stavku periode »E« se na četrtem mestu pojavi motiv »m«. Od 64. do

68. takta so dolgi toni in predstavljajo prvi stavek periode »F«. Zanimivo je, da

se vmes pojavijo agogične oznake accelerando, ritento in a-tempo. Zadnja

fraza v prvem stavku predstavlja prehod v prvotno temo drugega dela skladbe

oziroma v drugi stavek periode »F«, ki je sestavljen iz motivov »b«, »k«, »c1«

in »k«. Perioda »G« je zadnja perioda drugega dela skladbe. Prav tako vsebuje

dva stavka in fraze. V prvem stavku vsebujeta frazi ista motiva, motiv »n« in

»o«. Drugi stavek prav tako v prvi frazi vsebuje motiv »n«. V drugi frazi se

pojavita motiva »i« in »k«. Sledi cadenza ad libit., ki je prehod v tretji del

skladbe.

Tretji del je zelo podoben prvemu delu skladbe. Oba sta sestavljena iz dveh

delov. Prva dva dela sta skoraj identična. V prvem delu se v 20., 22. in 23.

taktu pojavi osminka z dvema šestnajstinkama. V prvem delu tretjega dela

skladbe pa se v 14., 16. in 17. taktu pojavi osminka s piko z dvema

dvaintridesetinkama. Majhna ritmična razlika je tudi v 18. taktu prvega dela in

24. taktu tretjega dela. Prvi del tretjega dela skladbe se konča v 26. taktu z

ritenutom. Nadaljuje se drugi del oziroma zaključni del v a-tempu. Začetek je

razgiban, zaključek pa umirjen. Na začetku se večkrat pojavi osminka z dvema

šestnajstinkama. V 7. in 9. taktu tretjega dela je trilček na tretji dobi, sledi

osminka z dvema šestnajstinkama. V 11. taktu se ritem umiri. V 16. taktu se

26

pojavi triola, ki je vezana z lokom na četrtinko s piko z osminko. Nato postane

še bolj umirjeno. Skladatelj uporabi dolge tone, polovinke s piko, ki so vezane

z lokom. Vmes se pojavi še osminka z dvema šestnajstinkama ter osminka s

piko s šestnjastinko. Skladba se zaključi z dolgim tonom. V predzadnjem taktu

se nad polovinko s piko pojavi korona.

Tretji del skladbe je sestavljen iz štirih period. Prva perioda »H« traja od 88. do

99. takta in je identična prvi periodi skladbe, torej periodi »A«. Perioda »I« pa

je zelo podobna drugi periodi skladbe, periodi »B«. Razlikujeta se samo v treh

motivih. Pojavi se motiv »f1«, ki je malce drugačen od motiva »f«. Enako je z

motivom »j1«. Na novo se pojavi motiv »p«. V periodi »J«, ki traja od 108. do

119. takta, je prvi stavek sestavljen iz »f« motivov. Na začetku prve fraze se

pojavita dve četrtinski pavzi, v drugi frazi pa polovinska pavza. Drugi stavek je

sestavljen iz motivov »b1«, »s«, »n1«, »s«, »b« in »l1«. Motiv »b1« se od

motiva »b« razlikuje v tretji dobi. V motivu »b1« se na tretjo dobo pojavi

trilček. Podobno je z motivom »l1«. Od motiva »l« se prav tako razlikuje v

tretji dobi. V motivu »l« sta dve osminki, v motivu »l1« pa osminka s piko in

šestnajstinka. Začne se perioda »K«, ki je zadnja perioda. Je zelo umirjena.

Vsebuje dosti dolgih tonov. Dolge tone pa predstavlja motiv »k«. V prvem

stavku se pojavita motiva »n« in »n1«. Razlikujeta se v tem, da je v motivu »n«

na drugo dobo polovinka, v »n1« pa se polovinka pojavi na prvi dobi. Na novo

se pojavi tudi motiv »r«. Drugi stavek je sestavljen iz motivov »f«, »k« in »l1«.

Na koncu skladbe se pojavi oznaka morendo ritenuto in korona.

27

6.1.3 Harmonska analiza

Skladba Selanka je napisana v B-duru. V prvih šestih taktih, kjer igra klavir,

prevladuje tonika. V 7. taktu se priključi klarinet in tukaj se tonični akord

spremeni v sekstakord. V naslednjem taktu je na drugo dobo dominanta, na

tretjo pa spet tonika. V 9. taktu sledi dominantna paralela in na tretjo dobo

tonična paralela. Iste stopnje se ponovno pojavijo v naslednjem taktu. V 11. in

12. taktu je tonična paralela. Skladba se nadaljuje s subdominanto, ki vodi v

subdominantno paralelo. V 15. taktu je subdominanta subdominante, ki pa v

naslednjem taktu preide spet v subdominantno paralelo. V 17. taktu se na

zniţani tretji stopnji v prvih dveh dobah pojavi durov trozvok, zveneči Des-

dur. Na tretjo dobo pa je septakord na dominanti dominante. V naslednjem

taktu je molova dominanta. Od 19. do 22. takta se izmenjujeta tonika in

dominantna paralela, nato v dveh taktih prevladuje zmanjšan akord. Temo

zaključi dominantni septakord. Skladbo nadaljujemo v a-tempu, kjer se prva

tema skladbe v sopranu ponovi z manjšimi razlikami. Ponovijo se tudi

harmonije. Druge harmonije nastopijo po šestem taktu, torej v 33. taktu. Od 33.

do 38. takta se izmenjujejo naslednje harmonije: subdominantna paralela,

subdominanta subdominante in subdominanta. Do konca prvega dela pa se

pojavijo še molova dominanta, subdominanta in durova subdominantna

paralela.

Drugi del se začne z durovo tonično paralelo. Sledi subdominanta s septimo in

nato še durova dominantna paralela s septimo. Te harmonije se ponavljajo vse

do 57. takta. V naslednjem taktu nastopi kvintakord na zniţani dominanti. Sledi

tonika s septimo, subdominantna paralela in spet kvintakord na zniţani

dominanti. Od 63. do 74. takta se izmenjaje pojavijo in ponovijo naslednje

harmonije: dominantna paralela, subdominanta, durova tonična paralela in

subdominanta s septimo. Nato se pojavi trozvok v H-duru in preide v zvečano

molovo subdominanto. Sledi subdominanta s septimo. V naslednjih sedmih

taktih se ponavlja tonika, tonika z zmanjšanim akordom in tonični sekstakord.

28

Do konca drugega dela se še pojavijo dominanta, tonika, tonika z zmanjšanim

akordom in dominanta s septimo, septakord.

V tretjem delu se ponovi melodija iz prvega dela, zato so si tudi harmonije zelo

podobne. Pojavijo se tonika, dominanta, dominantna in tonična paralela,

subdominanta subdominante, molova dominanta in subdominanta. V 97. taktu

se, kakor tudi v prvem delu, pojavi akord Des-dura. Pred zaključnim delom se

pojavijo še tonika, dominanta, tonična paralela in tonika z dodano nono. V

zaključnem delu prevladuje tonika, pojavijo pa se še subdominanta in zmanjšan

akord. V 129. taktu pred zaključkom so molova subdominanta, dominanta z

zvečano terco in dominanta z zvečano kvinto.

6.1.4 Interpretacijska analiza

Na začetku skladbe ima klarinet šest taktov pavze. V sedmem taktu se vključi

klarinet. Skladatelj je uporabil oznake espressivo, p in dolce. V naslednjih

taktih se pojavijo še mf, pp, f in ff. Skladatelj je uporabil dosti oznak za

naraščanje in zmanjševanje glasnosti; crescendo in decrescendo. Ponekod se

oznake za pojemanje in zmanjšanje glasnosti pojavijo v enem samem taktu in

tako je dinamika zelo razgibana. V enem trenutku je tiha melodija, v

naslednjem taktu pa hitro narašča v forte in nazaj v piano ali celo pianissimo.

Prvi del skladbe je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu se v 17. taktu pojavi

oznaka un poco stringendo. Iz piana v dveh taktih naraste v forte in se

nadaljuje v a-tempu. Ko v prvem delu skladbe melodija doseţe vrhunec, se

pojavi oznaka ff, lok za zmanjšanje glasnosti (decrescendo) in na koncu še

oznaka ritenuto. Nato se nadaljuje drugi del prvega dela skladbe v a-tempu.

Melodija in interpretacija drugega dela je zelo podobna prvemu. Medtem ko je

melodija umirjena, je dinamika še vedno razgibana. Konča se z dolgimi toni.

Klarinet utihne in klavir konča prvi del skladbe.

Drugi del se začne bolj umirjeno. Na začetku skladatelj uporabi oznake Tempo

1. ma poco animato, espressivo in p. Tako kot v prvem, se tudi v drugem delu

skladbe pojavijo loki za pojemanje in zmanjšanje glasnosti. V 57. taktu se

29

pojavi oznaka con colore, v 64. taktu pa accelerando in f. Čeprav je v

naslednjih štirih taktih dolgi ton, se vmes pojavita oznaki ritenuto in a-tempo.

V 69. taktu je oznaka ff, lok za decrescendo in v naslednjem taktu takoj pp.

Drugi del postane bolj razgiban in energičen. Pojavljajo se samo oznake ff, f in

mf. V zadnjih dveh taktih drugega dela nastopi cadenza ad libit. v p. Konča pa

se z ritenutom in lokom za postopno zmanjšanje glasnosti (decrescendo). Sledi

tretji del skladbe.

Tretji del skladbe je zelo podoben prvemu delu, in sicer tako melodično, kot

tudi interpretacijsko. Prav tako sta oba sestavljena iz dveh delov. Pravzaprav

sta oba prva dela skoraj identična. Tako kot v prvem, se tudi v tretjem delu na

začetku pojavijo podobne oznake – tempo 1. andantino, dolce, mf, p, mp, f,

poco stringendo, a-tempo, ritenuto in loki za postopno pojemanje in

zmanjšanje glasnosti. Drugi oziroma zaključni del tretjega dela skladbe se

začne v a-tempu in p. Je umirjen del. Interpretacijske oznake se prepletajo in

dajejo občutek še zadnjega vrhunca v skladbi. V 110. in 112. taktu se na zadnjo

dobo pojavi oznaka tr (trilček) in v 114. taktu je na prvo dobo oznaka fz, takoj

na drugo pa pp. V naslednjem taktu je oznaka espressivo. Do konca skladbe je

dinamika vedno bolj umirjena. Konča se z dolgimi toni. V zadnjih treh taktih

se pojavijo oznake ppp, morendo ritenuto in korona.

30

6.2 AJDA IN KLARINET


Skladba Ajda in klarinet je sestavljena iz štirih delov ter 107 taktov. Vsi štirje

deli se med seboj zelo razlikujejo. Delo se začne s 3-taktnim uvodom klavirja.

V četrtem taktu se priključi klarinet. Prvi del skladbe obsega 44 taktov in je

sestavljen iz dveh delov, ki sta si značajsko kar podobna. V obeh delih se

pojavijo podobni motivi in fraze. Na koncu prvega dela se pojavi agogična

oznaka ritenuto. Sledi drugi del skladbe.

Drugi del skladbe je zaradi spremembe ritma bolj ţivahen. Sestavljen je iz 18

taktov. Tako kot v prvem delu, se tudi v drugem na koncu pojavi oznaka

ritenuto. Na zadnjo osminko se pojavi korona.

Tretji del je še bolj razgiban in ţivahen, saj spet pride do spremembe ritma, in

sicer gre za neparni ritem. V 32. taktu se ponovno pojavi sprememba ritma, in

sicer preide v osminski taktovski način, ki traja osem taktov, nato pa se pojavi

repeticija (znak za ponavljanje), vrne se skoraj na začetek tretjega dela. Tretji

del je sestavljen iz 39 taktov. S ponavljanjem oziroma repeticijo pa traja 70

taktov. Na sredini in na koncu tretjega dela, torej v osminskem taktovskem

načinu, se pojavita oznaki crescendo in tr (trilček).

Četrti oziroma zaključni del je zelo kratek, saj vsebuje samo 6 taktov. Na

koncu sta ritenuto in korona.

31


Skladba je napisana v 4-četrtinskem taktovskem načinu, ki se med skladbo

spremeni v 6-osminski in nato še v 7-osminski taktovski način. Temu pravimo

menjava taktovskega načina. Glede na to je očitno, da je skladba sestavljena iz

več delov, zato sem v vsakem delu uporabil iste oznake za motive, čeprav se

med seboj razlikujejo. Skladba je sestavljena iz štirih delov. Prvi del je napisan

v 4-četrtinskem taktovskem načinu, drugi in četrti v 6-osminskem, tretji del pa

v 7-osminskem taktovskem načinu. Skladba je ritmično kar razgibana.

Skladatelj uporabi skoraj vse notne vrednosti, ki so značilne za določen

taktovski način.

V prvem delu skladatelj na začetku uporabi oznako andante. Začne klavir, v

četrtem taktu se priključi klarinet. Čeprav je ritmično kar razgiban, je zaradi

zmerno počasnega tempa kljub temu umirjen. Prvi del skladbe je sestavljen iz

dveh delov. Oba sta si zelo podobna, saj je melodija skoraj identična. V

drugem delu se melodija ponovi, le da je oktavo niţje in dodani so drugi motivi

in fraze. Nato se melodija spet ponovi v dvakrat črtani oktavi. Oba dela

vsebujeta podobne ritmične vrednosti. Skladatelj uporabi četrtinke, četrtinke s

piko, osminke, sinkope, osminko s piko s šestnajstinko, triole, šestnajstinke,

osminko z dvema šesnajstinkama in obratno. Pojavijo se tudi različne pavze –

polovinska, četrtinska, osminska in večtaktna pavza. Tam, kjer so večtaktne

pavze, ima klavir solo. Na koncu je oznaka ritenuto in korona.

V prvem delu je perioda »A«, sestavljena iz dveh stavkov, ki vsebujeta različne

fraze in motive. Prvi stavek vsebuje dve frazi z motivi »a«, »b«, »c«, »d«, »e«

in »f«, drugi stavek prav tako vsebuje dve frazi z drugimi motivi (»g«, »h«,

»g1«), ki se nekoliko razlikuje od motiva »g«. Potem so še motivi »i«, »j« in

»k«. Perioda »B« je sestavljena iz osmih taktov in vsebuje identične motive kot

perioda »A«. Razlikujeta se samo v treh motivih. V periodi »B« se v drugem

stavku druge fraze pojavijo motivi »i1«, »e« in motiv »k1«. Motiva »i1« in

»k1« se ritmično nekoliko razlikujeta od motiva »i« in »k«. Sledi skoraj osem

taktov pavze, ki jih zapolni klavir. Nato se začne perioda »C«, ki je začetek

32

drugega dela prvega dela skladbe. Tudi v periodi »C« je prvi stavek enak

prvemu stavku periode »A« in »B«. Drugi stavek vsebuje ţe znane in nove

motive. Znan motiv, ki se pojavi, je motiv »a«, novi pa so motivi »m«, »n«,

»o« in »p«. Začne se perioda »D«, ki zaključi drugi del prvega dela skladbe in

je identična periodi »C«. Vsebujeta iste motive, razlikujeta se le v zadnjem

motivu. V periodi »C« je zadnji motiv »p«, v periodi »D« pa motiv »r«.

V drugem delu prav tako začne klavir, po dveh taktih se priključi klarinet.

Drugi del je zelo razgiban in poskočen, saj skladatelj na začetku uporabi

oznako allegro, prav tako pride tudi do menjave taktovskega načina. Ritmične

vrednosti se večinoma ponavljajo. Veliko je osmink, osmink s piko in s

šestnajstinko plus osminka ter štiri šestnajstinke z osminko, pojavijo pa se tudi

zaporedne šestnajstinke. Na koncu je oznaka ritenuto in korona.

Drugi del skladbe vsebuje dve periodi. To sta perioda »E« in »F«. Obe periodi

sta si zelo podobni. V periodi »E« se pojavijo motivi »a«, »b«, »c«, »d« in »e«,

v periodi »F« pa se prav tako pojavijo motivi »a«, »b«, »e« in »d«. Novi motiv,

ki se pojavi v periodi »F«, je motiv »e1«, ki se nekoliko razlikuje od motiva

»e«.

V tretjem delu se ponovno zgodi menjava taktovskega načina. Ritem je zelo

zanimiv, saj ni značilen za našo glasbeno kulturo. Vsebuje namreč neparno

število osmink. Tak ritem prevladuje v juţnem delu Balkana. Tretji del je prav

tako razgiban, saj se nadaljuje v podobnem stilu kot drugi del. Skladatelj je

uporabil oznako allegro vivace, ritmico. Pojavijo se četrtinke, četrtinke s piko,

osminke ter četrtinske in osminske pavze. V tretjem delu se spremeni taktovski

način. Iz 7-osminskega gre v 6-osminski taktovski način in se nato zaradi

repeticije ponovno vrne v 7-osminski in na koncu spet v 6-osminski taktovski

način, kjer se pojavita oznaki ritenuto in tr.

Na začetku in koncu tretjega dela se pojavi znak za ponavljanje, kar pomeni, da

celotnega ponovimo. Ponovijo se torej tudi periode. Tretji del vsebuje periode

»G«, »H« in »I«. V periodi »G« se v prvem stavku pojavijo samo motivi »a«,

»b« in »c«. V prvih treh frazah prvega stavka prevladuje motiv »a«, v četrti

frazi se priključita motiva »b« in »c«. Drugi stavek periode »G« je po sestavi

33

motivov zelo podoben prvemu delu. V drugem stavku prevladuje v prvih treh

frazah motiv »d«. Na koncu se priključi motiv »c«. Sledi perioda »H«, ki je

sestavljena iz osmih taktov. Razen zadnjega vsi takti vsebujejo motiv »d«.

Zadnji takt pa vsebuje motiv »e«. Sledi perioda »I«, kjer pride do spremembe

taktovskega načina. Oba stavka v periodi »I« sta enaka. Na začetku obeh

stavkov prevladuje motiv »f«, na koncu pa se pojavi motiv »g«. Znak, ki se

pojavi na koncu tretjega dela, je znak za ponavljanje, kar pomeni, da se ponovi

celotni tretji del skladbe.

Četrti oziroma zaključni del je zelo kratek. Na začetku je oznaka andante

maestosso. Notne vrednosti, ki se pojavijo, so četrtinke, četrtinke s piko,

osminke, šestnajstinke in na koncu še polovinka s piko. Agogične oznake, ki se

še pojavijo na koncu, so ritenuto in korona.

Četrti oziroma zaključni del skladbe je sestavljen samo iz enega stavka, ki

vsebuje tri fraze. V prvi frazi se dvakrat pojavi motiv »a«, v drugi frazi motiv

»b«, v tretji pa sta motiva »c« in »d«.


Skladba Ajda in klarinet je napisana v c-molu. Kot po navadi je na začetku

tonika. Na tretjo dobo se pojavi kvarta, ki gre v terco. V 2. taktu je dominantna

paralela z dodano seksto. Tretji takt vsebuje subdominantno paralelo z dodano

seksto in septimo. Septima gre v oktavo in nazaj v septimo. V 4. taktu je

molova dominanta s kvarto in septimo. V drugi dobi se priključi še oktava,

kvarta gre v kvinto, septima pa obleţi. Na tretjo dobo istega takta je

subdominantna paralela s seksto, na četrto dobo pa dominantni septakord na

dominantni paraleli. V naslednjih treh taktih so iste funkcije kot v prvih treh

taktih. 8. takt vsebuje molovo dominantno paralelo z dodano kvarto. Oktava

gre v septimo in obleţi. Nato se oktava spet priključi. V 9. taktu sta sekstakord

subdominantne paralele in tonika z dodano seksto. Nadaljuje se s tonično

paralelo z dodano seksto. Priključita se še septima in nona. Durova

subdominantna paralela s seksto in kvartsekstakord tonične paralele sta v

naslednjem taktu. Skladba se nadaljuje s septakordom dominantne paralele.

34

Kvinta gre v seksto, le-ta v septimo in septima v oktavo. V naslednjih štirih

taktih se spet ponovijo začetne funkcije. Tonika, dominantna paralela s seksto,

subdominantna paralela s seksto in molova dominanta s kvarto, septimo in

oktavo. Sledi sekstakord subdominantne paralele, na koncu takta pa je

septakord na subdominantni paraleli. V 19. taktu sta kvintsekstakord na molovi

subdominanti in kvartsekstakord na tonični paraleli, septakord na dominantni

paraleli pa je v naslednjem taktu. Od 20. do 44. takta je melodija več ali manj

ista. Tudi funkcije se ponavljajo, in sicer trikrat v istem vrstnem redu. Funkcije

so tonika z dodano sekundo in kvarto, dominantna paralela s seksto,

subdominantna paralela s seksto, septakord na molovi dominanti z dodano

kvarto, subdominantna paralela s seksto, tonična paralela s seksto, nato spet

subdominantna paralela s seksto in tonična paralela s seksto ter dominantni

septakord na dominantni paraleli. Te funkcije se torej ponovijo še dvakrat. V

naslednjih štirih taktih se menjavata tonika in tonika s septimo in nono. Nato je

septakord na subdominantni paraleli. V 56. taktu je molova dominanta s kvarto,

na drugo dobo se priključi še septima. Sledi sekstakord subdominantne

paralele, ki se pretvori v septakord na subdominantni paraleli. Naslednji takt je

tonična paralela s seksto. Seksta gre v septimo in priključi se sekunda. Nato je

subdominantna paralela s seksto in sekstakord tonične paralele z dodano

sekundo. Nadaljuje se z dominantno paralelo, ki gre v naslednjem taktu v

toniko z dodano sekundo in potem je spet dominantna paralela s seksto. Sledi

subdominantna paralela s seksto in molova dominanta z dodano kvarto. V

naslednjih štitih taktih se funkcije hitro menjavajo. Prva funkcija je sekstakord

subdominantne paralele, ki se pretvori v septakord na subdominantni paraleli.

Sledijo sekundakord na dominanti subdominante, tonična paralela s sekundo in

septimo, subdominantna paralela s seksto, kvartsekstakord tonične paralele z

dodano sekundo in dominantna paralela, kjer gre kvinta v seksto in nato še v

septimo. Skladba se nadaljuje s toniko. Nato je tonična paralela, ki gre po dveh

taktih v subdominantno paralelo z dodano septimo, priključita se še nona in

sekunda. V naslednjem taktu je samo subdominantna paralela s septimo in nato

je dva takta dominantna paralela s seksto, ki gre v drugem taktu v septimo. V

naslednjih taktih vsaka funkcija obsega po dva takta. Najprej je tonika, potem

je tonična paralela s seksto in nono. Sledi subdominantna paralela s septimo in

dominantna paralela s seksto. Te funkcije se ponovijo še dvakrat. Nato se

35

pojavijo funkcije, s katerimi se je skladba začela. To so tonika, dominantna

paralela s seksto, subdominantna paralela s seksto in molova dominanta s

kvarto, kjer se oktava premakne v septimo. V naslednjih štirih taktih se te

funkcije ponovijo. Sledi repeticija. Vrnemo se na 77. takt. Funkcije ostanejo

nespremenjene. V 107. taktu sledi zaključek. V zaključnem delu pa so

naslednje funkcije: tonika, dominantna paralela s seksto, subdominantna

paralela s seksto, dominanta in subdominantna paralela. Sledi modulacija, iz C-

dura preide v c-mol. Zadnja funkcija v C-duru je dominantna paralela. Na

istem mestu z istimi toni pa je v c-molu funkcija subdominanta subdominante.

Pred koncem sta še tonika in dominanta. Zaključi se s toniko.


Na začetku skladbe je oznaka andante. Klarinet se vključi v četrtem taktu na

četrto dobo na drugo osminko. Skladatelj je uporabil oznako mp. V devetem

taktu se pojavi oznaka za naraščanje glasnosti, v dvanajstem taktu pa je oznaka

za pojemanje glasnosti. Nadaljuje se v mf. Oznaka za naraščanje glasnosti se

ponovno pojavi v 18. taktu, v 20. pa oznaka za pojemanje glasnosti. Tukaj se

tudi konča začetni del prvega dela skladbe. V drugem delu prvega dela so

podobne interpretacijske oznake, saj tudi melodija poteka zelo podobno, le za

oktavo niţje. Po 6-taktni pavzi, kjer igra klavir, se klarinet vključi enako kot na

začetku skladbe. Pojavi se oznaka mp. V 36. taktu je znak za naraščanje

glasnosti in vodi v mf. V 43. taktu se ponovno pojavi znak za naraščanje

glasnosti, ki vodi v konec prvega dela skladbe. Na koncu se pojavita še oznaki

ritenuto in korona.

V 45. taktu se začne drugi del. Ker pride do spremembe ritma, je drugi del zelo

razgiban in poskočen. Skladatelj uporabi oznako allegro. Zelo se razlikuje od

prvega dela. Po dveh taktih pavze se vključi klarinet, f. Celoten drugi del se

izvaja v dinamiki f. Tako kot v prvem delu, se tudi v drugem na koncu pojavita

oznaki ritenuto in korona.

36

V tretjem delu se ritem ponovno spremeni. Kasneje se spremeni še enkrat, in

sicer v 94. taktu. Tretji del vsebuje tudi repeticijo (znak za ponavljanje).

Vrnemo se na 71. takt. Tretji del se začne v 63. taktu. Skladatelj uporabi

oznako allegro vivace, ritmico. Na začetku tretjega dela ima ponovno uvod

klavir. Klavir igra osem taktov in v 71. taktu se vključi klarinet z dinamiko f.

Glasno igramo vse do 94. takta. Tu se pojavi sprememba ritma in oznaka mp.

V naslednjem taktu je crescendo in po dveh taktih gre ponovno v f, kjer se

pojavi tudi tr. V naslednjih štirih taktih se fraza ponovi, prav tako pa tudi

interpretacijske oznake. Pojavi se repeticija. Vrnemo se na 71. takt in tretji del

se ponovi. Ko ponovimo tretji del, se pojavi poleg oznake ritenuto še številka

2, kar pomeni, da to oznako, torej ritenuto, upoštevamo šele, ko ponavljamo

tretji del.

Sledi četrti oziroma zaključni del, ki je zelo kratek. Vsebuje samo šest taktov.

Na začetku sta oznaki andante maestosso in f. Na koncu pa ritenuto in korona.

37

6.3 POLKA


Skladba Polka je ţivahna in razgibana. Skladatelj nam to nakaţe ţe na začetku

skladbe z besedo Ţivo. Sestavljena je iz dveh delov in oznake coda in je

napisana v 58 taktih. Prvi del je sestavljen iz 28 taktov. V 7. taktu je agogična

oznaka simile. Drugi del vsebuje repeticijo, torej ga sestavlja 72 taktov. Na

koncu drugega dela se pojavi oznaka Da Capo al segnio poi Coda, vrnemo se

na začetek in pri znaku segnio (znak je podoben prečrtani črki S z dvema

pikama) skočimo na kodo (zaključni del). Skladba Polka torej vsebuje 105

taktov, čeprav je napisana v samo 58 taktih.


Skladba Polka je napisana v 3-četrtinskem taktovskem načinu. Je zelo igriva in

poskočna, saj je skladatelj na začetku uporabil oznako Ţivo. Notne vrednosti, ki

se pojavijo v skladbi, so četrtinke, osminke in šestnajstinke. Od pavz se pojavi

samo osminska pavza. Skladatelj torej ni uporabil vseh notnih vrednosti, ki so

značilne za ta taktovski način.

Prvi del oziroma začetek se začne s predtaktom, in sicer z dvema

šestnajstinkama. Predtakt je prvi takt, ki se dopolnjuje z zadnjim taktom

skladbe. Predtakt oziroma ti dve šestnajstinki sta za to skladbo zelo značilni,

saj se pojavita v vseh frazah. Motivi so si v prvem delu zelo podobni. V

glavnem jih sestavljajo šestnajstinke in osminke ali samo osminke. Zanimivo

je, da se nad vsako osminko pojavi pika ali strešica. V drugem delu se pojavita

celo obe oznaki na eni osminki. Pika pomeni, da moramo noto zaigrati kratko,

strešica pa pomeni, da moramo tako označeno noto zaigrati poudarjeno. Ti dve

oznaki in prvi dve šestnajstinki dajeta skladbi izraz igrivosti in poskočnosti, kar

38

je značilno za polko. Na sredini se ta poskočnost stopnjuje do konca prvega

dela, kjer je vrhunec skladbe in se začne drugi del.

Prvi del je sestavljen iz več period. To so periode »A«, »B«, »C« in »D«.

Perioda »A« vsebuje motive »a«, »b« in »c«. V prvem stavku se v prvi frazi

pojavi motiv »a«, v drugi pa »b«. V drugem stavku pa se v prvi frazi prav tako

pojavi motiv »a«. V drugi frazi je motiv »c«. V periodi »B« so si motivi zelo

podobni, saj se pojavijo različice ţe obstoječih motivov. Periodo »B« torej

sestavljajo motivi »a«, »a1«, »b«, »b1«, »d« in »d1«. V periodi »C« se v prvi

in drugi frazi prvega stavka prav tako pojavijo motivi »d«, »d1« in »b1«. V

drugem stavku pa v obeh frazah prevladuje motiv »a«. Sledi perioda »D«.

Medtem ko se prvi stavek periode »D« nahaja na koncu prvega dela skladbe, se

drugi stavek pojavi na začetku drugega dela skladbe. Prvi stavek je sestavljen

iz motivov »d«, »d1« in »b2«. V drugem stavku pa se pojavijo še neznani

motivi, to so motivi »e«, »f« in »g«. Preidemo v drugi del skladbe, kjer se

prične perioda »E«; le-ta ima zelo podobne motive kot drugi stavek periode

»D«. Na novo je dodan samo motiv »h«, ki je sedaj tam, kjer je bil prvotno

motiv »g«. Drugi stavek pa vsebuje ţe znana motiva »e« in »f«.

Drugi del je prav tako poskočen in igriv. Razlika je v tem, da se v drugem delu

ta igrivost pokaţe malo drugače, saj je sinkopiran. Skoraj vsi motivi vsebujejo

sinkopo. V tej skladbi je to prikazano tako, da je ena četrtinka ujeta med dvema

osminkama, ali da je četrtinka ujeta med osminko in dvema šestnajstinkama. V

drugem delu se dva takta pred koncem pojavi repeticija, kar pomeni, da ga

ponovno zaigramo. Ko pridemo do konca drugega dela, zasledimo oznako da

capo al segnio poi coda. Torej se vrnemo na prvi del in pri znaku koda

skočimo na zaključni del oziroma kodo.

Drugi del skladbe se začne z drugim stavkom periode »D«. Kako je sestavljen

ta drugi stavek, je omenjeno ţe v prvem delu naloge. Perioda »E« ima zelo

podobne motive kot drugi stavek periode »D«. Na novo je dodan samo motiv

»h«, ki je na mestu motiva »g«, drugi stavek pa vsebuje ţe znana motiva »e« in

»f«. Perioda »F« je najdaljša perioda. Prvi stavek vsebuje tri fraze. Vse tri fraze

vsebujejo samo en motiv, to je motiv »e1«. V drugem stavku prva fraza

vsebuje samo motiv »a1«, druga pa ima motiva »i« in »e«. Ta druga fraza se

39

nahaja v primi volti. Na koncu te fraze je znak za ponavljanje in vrnemo se na

začetek drugega dela, to je drugi stavek periode »D«, ki pa je hkrati začetek

nove periode, to je perioda »G«. Zaradi znaka za ponavljanje se vse periode

drugega dela ponovijo z zamikom enega stavka. Drugi stavek periode »D« je

torej sedaj prvi stavek periode »G«, prvi stavek periode »E« pa je sedaj drugi

stavek periode »G«. Periodi »G« sledi perioda »H« in nato še perioda »I«, ki je

zaključna perioda. Vse te periode, ki sledijo po znaku za ponavljanje, vsebujejo

iste motive kot periodi »E« in »F«. Izjema je samo perioda »I«, v kateri se prvi

stavek oziroma druga fraza prvega stavka nahaja v secondi volti in vsebuje iste

motive kot v primi volti. Drugi stavek je ţe v zaključnem delu oziroma kodi.

Koda je zelo kratka. Tukaj prevladujejo šestnjastinke. Vsebuje samo štiri

osminke, vsaka je povezana z dvema šestnajstinkama. Konec je zelo jasen.

Koda je sestavljena iz samo enega stavka, ki je drugi stavek periode »I«.

Vsebuje tri fraze. Prvi dve sta isti. Obe vsebujeta motiva »j« in »k«. Zadnja

fraza vsebuje motiva »j« in »l«.


Skladba Polka je napisana v F-duru. Na začetku skladbe je značilno, da je

tonika. V drugem taktu se pojavi durova dominantna paralela. V naslednjem

taktu preide v dominanto in še v istem taktu se vrne na durovo dominantno

paralelo. Na zadnji osminki v istem taktu pa je dominantni terckvartakord.

Skladba se nadaljuje s toniko. Po dveh taktih se pojavi durov kvintakord na

zmanjšani šesti stopnji. V 10. taktu sta tonična paralela in durova dominantna

paralela. Durova paralela se pojavi tudi v naslednjem taktu. V istem taktu

preide v dominanto, kjer se mala septima spremeni v veliko septimo. V

naslednjem taktu je tonika. Nato se spet pojavi durov kvintakord na zmanjšani

šesti stopnji. V 17. taktu sta tonika in dominanta s septimo ter zvečano kvinto.

Naslednji takt je tonika z dominantnim septakordom na sedmi stopnji in nato

spet tonika. V 19. taktu se na zadnjo osminko pojavi zmanjšan kvintakord na

zvišani drugi stopnji. Skladba se nadaljuje z dominanto. Dominanta prevladuje

v naslednjih štirih taktih. Vmes je durova dominantna paralela. Po štirih taktih

40

se pojavi durova tonična paralela, nato si funkcije sledijo po naslednjem

vrstnem redu: subdominantna paralela, dominanta, tonika, subdominantna

paralela, septakord na dominanti in tonika. V 29. taktu sledi modulacija.

Skladba se nadaljuje v B-duru. Po modulaciji je tonika v naslednjih desetih

taktih, kjer poteka melodija v sopranu in altu vzporedno v osminkah. Sopran

gre iz oktave v veliko septimo. V naslednjem taktu je mala septima, ki preide v

veliko seksto. Nato je mala seksta, ki se razveţe v čisto kvinto. Sledi ji zvečana

kvarta, ki gre v čisto kvarto. V 5. taktu modulacije skoči sopran v veliko

seksto. Na drugo dobo v istem taktu pa gre v zvečano seksto. Melodija se zdaj

premika po pol tonih navzgor. Sledi septima, ki gre v oktavo. Oktava se

spremeni v zvečano oktavo in nato gre v nono ter na koncu še na zvečano

nono. V altu pa gre iz terce v zvečano sekundo, nato v veliko sekundo, ki gre v

zvečano primo, zvečana prima pa v čisto primo. V istem taktu na zadnjo

osminko gre melodija še pol tona niţje. V naslednjem taktu skoči v veliko

sekundo in melodija se začne premikati po pol tonih navzgor. Iz velike sekunde

gre v zvišano sekundo. Nato v veliko terco, ki gre v čisto kvarto. Iz kvarte gre

v zvečano kvarto in na koncu še v kvinto. Od 39. do 50. takta skladbe se

zvrstijo zaporedne modulacije. V 39. taktu je dominanta s seksto. Na drugo

dobo se premakne v zvečano kvinto. V 40. taktu je ţe modulacija iz B-dura v

c-mol. C-mol je v naslednjih dveh taktih. Funkcije, ki se pojavijo, so druga

stopnja z zmanjšano kvinto, molova dominantna paralela brez osnovnega tona

s septimo in nono, in subdominanta z zgornjim vodilnim tonom. Nato se zgodi

modulacija iz c-mola v D-dur, kjer je durova dominanta, sledi ponovna

modulacija iz D-dura v F-dur. Funkcije v F-duru so dominantni septakord

tonične paralele, tonični sekstakord in dominantni septakord subdominante.

Naslednja modulacija je iz F-dura v C-dur. Funkcije, ki se pojavijo v C-duru,

so subdominantni sekstakord z zgornjim vodilnim tonom, dominanta, tonika,

dominanta subdominantne paralele, subdominantna paralela in dominantni

sekundakord tonične paralele. Zadnja modulacija je iz C-dura v B-dur, kjer je

dominantni sekundakord. V 50. taktu je znak za ponavljanje. Vrnemo se na 29.

takt in vse se ponovi do 48. takta. Potem skočimo na sekundo in nato na kodo

oziroma zaključek. Preden gremo na kodo, se spet zgodi modulacija, in sicer

gre iz C-dura v F-dur. Koda obsega šest taktov. Funkcije, ki se pojavijo, so

tonika, molova tonika z zgornjim vodilnim tonom, subdominanta, septakord na

41

dominanti dominante, dominanta dominantne paralele, molova tonika z

zgornjim vodilnim tonom, subdominanta, dominantni septakord z zvečano

kvinto, tonika, subdominanta, dominanta in na koncu tonika.


Na začetku skladbe se pojavi oznaka Ţivo, kar pomeni, da moramo igrati

ţivahno, in oznaka mp. V prvem, drugem in četrtem taktu je znak za naraščanje

glasnosti. Z glasnostjo naraščamo do šestega takta, kjer se pojavi oznaka sf. Ta

oznaka se pojavi še v sedmem, osmem, devetem in desetem taktu. V 12. taktu

takoj preidemo v pp. Nato spet postopoma naraščamo, dokler ne pridemo do

20. takta, kjer je oznaka f. V naslednjih taktih se glasnost menja iz takta v takt

iz f v p. Ponavljajo se namreč iste fraze. Prva je glasna, druga je tiha. V 24.

taktu je oznaka p, v 25. pa crescendo, podpira ga tudi znak za naraščanje

glasnosti. Na koncu prvega dela se pojavita dve oznaki, f in mf. V 28. taktu,

kjer se pojavi dinamična oznaka mf, se začne drugi del. 28. takt je ţe predtakt

drugega dela skladbe.

V drugem delu se prva oznaka pojavi šele v 37. taktu. To je oznaka za

naraščanje glasnosti, ki vodi v ff. Takoj v naslednjem taktu se pojavi oznaka p,

torej iz ene skrajnosti v drugo. Takšna dinamika poteka v naslednjih devetih

taktih. Podobno kot v prvem delu, se tudi tukaj pojavljajo iste fraze, ki se

izvajajo v različnih glasnostih. Iz oznake ff v mp in iz mf naraščamo v ff. S to

napisano dinamiko ne smemo popustiti v njeni intenziteti, saj se v 49. taktu

spet pojavi oznaka ff. V 50. taktu je repeticija, drugi del se ponovi in ponovno

začne v mf. Ko ponovimo drugi del, se na koncu pojavi oznaka da capo al

segnio poi coda. Prvi del skladbe moramo torej ponoviti. V 27. taktu, kjer je

znak koda, skočimo na zaključni del (coda).

Coda vsebuje šest taktov. Na začetku kode je oznaka p. V naslednjih dveh

taktih naraščamo v sf. V istem taktu v isti dobi takoj preidemo v p in ponovno

v dveh taktih naraščamo v sf in nadaljujemo v sff. Na koncu se nad zadnjimi

šestnajstinkami pojavi oznaka 8va ad lib.

42

7 SKLEP

V diplomski nalogi sem podrobno predstavil tri skladatelje in tri njihova dela.

Izbrane skladbe so bile Selanka, op. 16 (Zdenek Fibich), Ajda in klarinet

(Marjan Grdadolnik) ter Polka (Pavel Šivic).

Vsako delo posebej sem podrobno oblikovno, ritmično, harmonsko in

interpretativno analiziral.

Skladbe se med seboj razlikujejo toliko, kolikor kot so si med seboj različni

njihovi skladatelji. Skozi pripravo na diplomski koncert, analizo del in iskanje

različnih mnenj sem spoznal širino in raznolikost glasbe za klarinet.

Z diplomskim delom sem ţelel podrobno spoznati, analizirati in predstaviti

skladbe za klarinet za niţjo stopnjo glasbenega šolanja. Z diplomsko nalogo

bodo lahko učitelji in učenci podrobno spoznali skladbe, kar jim bo pomagalo

pri izvedbi skladb.

43

8 VIRI IN LITERATURA

8.1 SPLETNI VIRI

1. Čagran, B., Fošnarič. S., Ladič, J., Pšunder, M. (2008). Priročnik za

izdelavo diplomskega dela. Pridobljeno 23. 5. 2012 iz spletne strani

Pedagoške fakultete Maribor:

http://www.pef.um.si/content/O%20fakulteti/Akti/Prirocnik_diplomsko_de

lo3.pdf.

2. http://www.ag.uni-

lj.si/index.php?page=zaposleni&action=detail&zaposleni_id=21.

Pridobljeno 16. 6. 2012 iz spletne strani Akademije za glasbo v Ljubljani.

3. Wikipedija, prosta enciklopedija (b. d.). Pridobljeno 23. 6. 2012 iz

http://en.wikipedia.org/wiki/Zdenek_Fibich.

4. http://www.marjangrdadolnik.si/about/. Pridobljeno 30. 7. 2012 iz spletne

strani dirigenta Marjana Grdadolnika.

5. Wikipedija, prosta enciklopedija (b. d.). Pridobljeno 23. 6. 2012 iz

http://sl.wikipedia.org/wiki/Pavel_Šivic.

8.2 LITERATURA

1. Michels, U. (2002). Glasbeni atlas. Ljubljana: DZS.

2. Mihelčič, P. (1996). Teorija glasbe. Ljubljana: DZS.

3. Kovačevič, K. (1988). Leksikoni Cankarjeve zaliţbe, Glasbeniki. Ljubljana:

CZ.

4. Vrbančič, I. (2004). Glasbeni slovarček. Ljubljana: Mladinska knjiga.

http://www.pef.um.si/content/O%20fakulteti/Akti/Prirocnik_diplomsko_delo3.pdf

http://www.pef.um.si/content/O%20fakulteti/Akti/Prirocnik_diplomsko_delo3.pdf



http://en.wikipedia.org/wiki/Zdenek_Fibich

http://www.marjangrdadolnik.si/about/

http://sl.wikipedia.org/wiki/Pavel_Šivic

44

5. Sancin, D. (1933). Glasbeni besednjak. Celje: Mohorjeva tiskarna Celje.

6. Bedina, K., Martin-Duh, M., Kumer, Z., Lipovšek, M., Rijavec, A. in

Sivec, J. (1981). Leksikon Cankarjeve zaloţbe, Glasba. Ljubljana: CZ

7. Kriţnar, F., Pinter, T. (1997). Sto slovenskih skladateljev. Ljubljana:

Prešernova druţba

8. Mulej, B., Celcer, M. (1999). Priročni italijansko-slovenski slovar.

Ljubljana: DZS

9. Koter, D. (2012). Slovenska glasba. Ljubljana: Študentska zaloţba

10. Goričar, S. (2005). Skladbe za klarinet 1 (notno gradivo). Ljubljana: DZS.



45

9 PRILOGE

Priloga 1

Notno gradivo Selanka, op. 16 (Fibich, Z.)

Priloga 2

Notno gradivo Ajda in klarinet (Grdadolnik, M.)

Priloga 3

Notno gradivo Polka (Šivic, P.)

46

Priloga 1: Notno gradivo Selanka, op. 16 (Fibich, Z.)

55

Priloga 2: Notno gradivo Ajda in klarinet (Grdadolnik, M.)

62

Priloga 3: Notno gradivo Polka (Šivic, P.)

oddelek za glasbo

Documents