ODMEVO EMD VNO

VI

TEVILKA 28 GLASILO KULTURNO PROSVETNEGA DRU TVAMAREC 2006 SLOVENSKI DOM

ODMEVODMEV

2

SLOVESNO OBSLOVENSKEMKULTURNEMPRAZNIKU

Slovenski dom je e tradicionalno pros-lavil slovenski kulturni praznik. 8. februarjaje bila slovesna prireditev z bogatim kultur-nim programom. Poleg tevilnih lanov Slo-venskega doma so na proslavo pri li tudi gos-ti s slovenskega veleposlani tva in predstav-niki javnega in kulturnega ivljenja mestaZagreba. Po hrva ki in slovenski himni je ve-leposlanik dr. Milan Oro en Adami spre-govoril o ivljenju dr. Franceta Pre erna innjegovem rojstnem kraju Vrbi. ustveni go-vor je sklenil z mislijo, da bi bila lahkoPre ernova Zdravljica, ki je himna RepublikeSlovenije, po svoji vsebini in kakovosti tudihimna Evrope. Sledil je kulurni program, kije po navdu il navzo e. MezzosopranistkaDina Puhovski je ob klavirski spremljavi

Klare Matjan zapela tri pesmi: Kam (H. Vo-lari in F. Gestrin), Dekli ki vzdih (H. Vola-ri in F. Gestrin) in Nezakonska mati (Kami-lo Matek in F. Pre eren). Trio Slovenica, kiga sestavljajo Max Peter na harmoniki, Mi-roslav Sente na klarinetu in Goran Gor e namarimbi in tolkalih, slovesnost popestril zven kom slovenskih narodnih pesmi - Naplanincah, Jaz pa ti, Moj o ka ma konji kadva in Mi se mamo radi. Nagrajeni so bili zburnim ploskanjem. Na koncu smo si ogleda-li zanimiv dokumentarni film re iserke MajeWeis Pod Pre ernovo glavo.

Dru enje, pesem in veselje je trajalo dol-go v zagreb ko no .

Miroslava-Maria Bahun

slovenski dom na drugi dom

NOVI �TEVILKINA POT

Prav vsi smo se e vsaj kdaj v ivljenjuzna li v hudi zadregi, ko smo morali rojaku izSlovenije pojasnjevati, kako je biti Slovenec natujem. Kako je iveti v dr avi, ki je lahko e ta-ko ljubezniva, doma a, prijetna, kjer so tvojapreteklost, sedanjost in prihodnost, pa vendar vdr avi, ki ni mati na domovina in rodna grudatvojih slovenskih korenin, kjer so Slovencimanj ina in kjer je materin ina omejena s kro-gom tvoje dru ine, prijateljev. Besed, s katerimibi pojasnili globoko notranjo vez, mo na do-moljubna ustva, ob utek pripadnosti sloven-stvu, kaj hitro zmanjka. Med seboj se zlahka ra-zumemo. Tudi, e kak na misel ni izgovorjena.Te je je, e je treba misli oblikovati v pojasnilarojaku, ki na e izku nje nima. e odgovore naveliko la ja vpra anja, denimo - kaj nam pome-ni lanstvo v slovenskem dru tvu, je v asihte ko najti. Pred dnevi je neutrudna lanicaSlovenskega doma iz Zagreba obiskovalcemaiz Slovenije pojasnjevala, zakaj trdno verjame vposlanstvo najstarej ega slovenskega dru tvana Hrva kem. Tukaj se sre ujemo, dru imo inpogovarjamo. Pogovarjamo se po doma e, poslovensko. Tudi pojemo po doma e, po sloven-sko. Pa slovenske knjige imamo tu. In asopise.Povedano druga e: slovensko dru tvo je nepos-redna vez z jezikom in kulturo prednikov. In za-gotovilo, da bosta jezik in kultura slovenske do-movine obstala. Zato je razumljivo, da smo vslovenskih dru tvih na Hrva kem tudi letosspo tljivo proslavili slovenski kulturni praznik,Pre ernov dan. e nekatere dr avne praznikekomajda opazimo in bi morda kar vignili mi-mo nas, e nas nanje ne bi spomnile izobe enezastave ali pa dela prosti dnevi, to nikakor nevelja za praznik slovenske kulture. V razli nihkrajih po Hrva ki smo ga proslavili razli no, aiskreno, od srca. Pa najsibo s skrbno pripravlja-nim in domi ljenim programom, ali pa skrom-no, s spontanimi recitacijami iz olske pesmari-ce. Tudi o tem pi emo v tokratni tevilki Nove-ga odmeva. Glasila, ki bo letos praznovalo prviokrogli jubilej, 10.rojstni dan! Glasi-la, v katerega lahkozapi emo tudi vsetiste misli in ob ut-ja slovenstva, ki jihje v asih tako te koizgovoriti.

Naslovnica:avtor fotografije

Marija Braut

DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTIDr avni praznik, s katerim Republika Slovenija vsako leto

26. decembra zaznamuje obletnico uspe nega plebiscita, je leta2005 dobil novo ime: dan samostojnosti in enotnosti (prej se jeimenoval dan samostojnosti). Ta praznik smo v Slovenskem domuproslavili 10. januarja, skupaj z veleposlani tvo Republike Slove-nije. Sprejem sta pripravila novi veleposlanik Andrej Oro enAdami in njegova soproga. Povabilu so se med drugimi odzvaliupan mesta Zagreba Milan Bandi , predsednik Sveta za nacio-

nalne manj ine Aleksander Tolnauer, predsednik Koordinacijenacionalnih manj in mesta Zagreba David D. Orlovi in predsed-niki slovenskih dru tev z Reke, iz Lovrana, Pulja in Dubrovnika.Novi slovenski veleposlanik je uvodoma poudaril, da so vrata ve-leposlani tva odprta vsakomur, ki potrebuje pomo .

Franc Stra ek

MARIBOR NEKO¨ IN DANES19. oktobra je bila v Slovenskem domu odprta razstava Maribor

neko in danes Smiljana Pu enjaka. Pu enjak je znan mariborski foto-reporter, ki je e od tudentskih let (1955) nekako povezan z Zagrebom.Med drugim je aktiven lan Fotokluba Maribor, ki je v vrhu slovenskeumetni ke fotografije. Rodil se je leta 1935 v Ormo u, od leta pa 1945ivi in dela v Mariboru. Med tudijem na Pravni fakulteti v Ljubljani je

kot tajnik takratnega Akademskega kluba Maribor (MAK) aktivno sode-loval tudi s lani Slovenskega doma. Takratni slovenski tudenti v Zagre-bu, zlasti mariborski, so z ljubljanskimi prirejali redna, najrazli nej asre anja.

Zanimivo se je bilo znova prepri ati, zakaj je Maribor eno najlep ihmest v Sloveniji: z juga ga obdaja zeleno Pohorje, s severa vinorodni gri is Kozjakom, zahod in vzhod pa povezuje mirna, mogo na reka Drava.

Posebej zanimivo je bilo primerjati dana njo podobo ulic in trgov znjihovimi fotografijami, ki so nastale pred leti. Videli smo, kako se jeMaribor spreminjal.

Razstava je pritegnila ve znanih posameznikov (Josip Marotti, To-mislav Nerali , Marija Braut in Prerad Deti ek), ki so si z nostalgijoogledali prekrasne fotografije, pri li pa so tudi tevilni drugi Mari-bor ani. Polona Jurini

OBISK PRI SLOVENSKEMDRU�TVU �IBENIK

22. oktobra je na me ani pevski zbor obiskal Slovence v ibeni-ku in jim obogatil slovesnost ob 5. obletnici ustanovitve enske pevskeskupine Pre ernovke, ki deluje v Slovenskem kulturnem dru tvu Dr.France Pre eren v ibeniku. Koncert je potekal v Katoli kem domu in jebil darilo mestu ibeniku. Poleg na ega zbora, ki mu je dirigiral FrancKene, so nastopili e kulturno dru tvo ibenske u tine, etno igralnicamestnega vrtca Balarin, Andrea Radovi , u enka osnovne glasbene oleIvana Luka i a, in enski zbor, zaradi katerega smo se zbrali, Pre ernov-ke. Pre ernovke so pod taktirko zborovodje Mare Br i zapele estskladb, sledil je nastop otro ke skupine, Andrea Radovi je zaigrala Hu-moresko Antonina Dvorzaka, na zbor je zapel sedem skladb, lani dru t-va ibenske u tine so izvedli ibensko kolo, program pa so sklenilePre ernovke. Slavonostni govornik je bil slovenski veleposlanik PeterAndrej Beke , ki je slovenskemu dru tvu v ibeniku estital za dosed-nje delo in mu za elel e veliko uspehov.

Po prireditvi smo nekaj prigriznili, pokramljali s lani ibeni kegadru tva in povabljenci, nato pa od li na sede dru tva, kjer nas je akaloveliko dobrot. Naj povem e, da so nas e ob prihodu v ibenik v dru tvupri akali s pojedino iz slovenskih in dalmatinskih jedi. Na lo se je za vsa-kogar nekaj - izbirali smo med kislim zeljem s kranjskimi klobasami in

ri oto z morskimi sade i, pili smo odli no dalmatinsko vino in se sladka-li z doma imi sladicami.

Po veselem dru enju, pesmi in plesu, smo od li v Medeno, kjer smoprespali. Naslednji dan smo si ogledali krasno katedralo v ibeniku, na-to pa obiskali slapove Krke, kjer smo se sprejahali ob reki, u ivali vudovitem razgledu in se nadihali sve ega zraka. Po kosilu smo se odpra-

vili domov. Na poti smo se ustavili pri Skradu, kjer smo e zadnji vide-li morje in posneli nekaj fotografij, nato pa od li proti cilju - v Zagreb.

Miroslava Maria Bahun

3

ODMEVODMEVslovenski dom na drugi dom

SESTANKAUPRAVNEGAODBORA

Upravni odbor Slovenskegadoma je 2. novembra obravnavaldve temi: uresni evanje programado konca leta 2005 in na rtovanjedejavnosti za leto 2006 v skladu zrazpisom Urada za Slovence v za-mejstvu in po svetu. Predsednikdru tva Darko onc je na tel nalo-

ge, ki jih je treba izpeljati do kon-ca leta in za katere so e zagotov-ljena sredstva (nova tevilka No-vega odmeva, festival slovenskegafilma, posvet o manj ini, proslavadneva samostojnosti in enotnosti,seja Sveta slovenske nacionalnemanj ine Mesta Zagreb in - e bodopu al as - tudi seji Sveta Zve-ze slovenskih dru tev na Hr-va kem in Vseslovenske koordina-cije Republike Hrva ke). Projektein programe, ki jih na rtujemo zaleto 2006, je treba prijaviti e vza etku decembra. Podrobna na-

vodila za prijavo na razpis bo Uradza Slovence v zamejstvu in po sve-tu zagotovil na posebnem sestan-ku, kar je upravni odbor ocenil zazelo dobro zamisel, ki bo prispeva-la k bolj emu delu na tem izjemnopomembnem podro ju.

Upravni odbor se je e zadnji vletu 2005 se el 28. decembra. Nav-zo i so bili tudi lani nadzornega od-bora. Ker je seja potekala v novoletnookra eni knji nici, je bilo vzdu je karprazni no. Tudi razprava je bila temuprimerno poglobljena. Osve ili smospomin na kakovostno in pestro kul-

turno in prosvetno dejavnost vdru tvu. Ugotovitev, da so bili progra-mi uspe no izvedeni, smo ob utili kotnagrado za vlo en trud. Upravni od-bor je sprejel tudi dve odlo itvi: dru t-vo bo kupilo ustrezno tehni no opre-mo za prenos zvoka na filmsko plat-no, saj je Mateja Hotujac kon alasnemanje kratkometra nega filmaLjubo doma, kdor ga ima. Drugi skleppa je, da bodo lanice in lani pevske-ga zbora dobili nove obleke za slo-vesne nastope; obleke naj bi se pobarvi, kroju in s pri itki navezova-le na Slovenijo. Franc Stra ek

ODMEVODMEV

4

slovenski dom na drugi dom

RAZSTAVAMARIJE BRAUT9. novembra je bila v Slovenskem

domu odprta razstava umetni kih delfotografinje Marije Braut. Za prvopredstavitev v Slovenskem domu je av-torica izbrala fotografije iz serije Enadolina. Na rno-belih originalnih foto-grafijah je priznana zagreb ka umetni-ca ovekove ila prelepo Logarsko doli-no. Dobro obiskano razstavo so popes-trili njeni prijatelji , muzikanti Za-greb ki potepuhi. O svoji ivljenjski inustvarjalni poti ter o razstavi je Mari-ja Braut spregovorila v posebnem in-tervjuju za Novi odmev, ki ga objavlja-mo v rubriki Pogovarjali smo se.

(pj)

DELO DUHOVNE SEKCIJEA.M.SLOM�EK

V cerkvi Imena Marijinega v Dobovi je bila 4. decembrae 21. revija odraslih cerkvenih pevskih zborov. Prireditev je

potekala pod motom Naj pesem slavi Kristusa kralja. Na po-vabilo upnije Dobova in kulturnega dru tva Zvezda iz Dobo-ve se je sre anja udele il tudi duhovni pevski zbor Anton Mar-tin Slom ek. Poleg na ega zbora je sodelovalo enajst zborov izSlovenije, in sicer iz upnij Sv. Rupert - Videm ob Savi, Ko-privnica, ate ob Savi, Cerklje ob Krki, Leskovec priKr kem, Raka, Trstenik, en ur. Na pevski zbor je pod tak-tirko in ob orgelski spremljavi zborovodje Vinka Glasnovi azapel Tiho moli cerkev vsa (Lojze Mav) in Svet-blagoslovljen(Vinko Glasnovi ). Program so povezovali u enci Osnovneole Dobova. Na koncu je vseh 200 udele encev zapelo him-

no sre anj Najlep o pesem zapojmo Devici Ceciliji (VinkoVodopivec) in Marija skoz ivljenje. Kdor poje, dvakrat moli.

Po kon ani reviji je bilo v domu upokojencev dru abnosre anje z bogato pogostitvijo. Dru ili smo se spontano, obpesmi, tako kot se znamo dru iti le Slovenci. Iz Dobove smood li z lepimi vtisi. Sre no, vidimo se spet naslednje leto.

Leto 2005 smo kon ali z ma o na tefanovo (26. decem-bra), skupaj s patrom Romanom, ki nam najve krat podarisvete ma i. Zelo nam je al, ker po ma ah vedno hiti na vlakin ne pride na dru enje v Slovenski dom.

Za konec e nekaj statistike iz leta 2005. Na pevski zborje imel 39 vaj. Peli smo pri 18 ma ah v Zagrebu in nastopalina dobovski pevski reviji. Dvakrat smo romali v Slovenijo, insicer v Sol avo in Kr ko, kjer smo prav tako peli pri ma ah.Ma e v slovenskem jeziku so v Zagrebu vodili p.Roman Mo-tore (petkrat), Janez Turinek ( tirikrat), dekan Anton Trpin(trikrat) in Metod Oblak (trikrat), po enkrat pa Robert Smo-di , Mitja Markovi in Janez Kohak (novoma nik).

Za lepo bo i no in novoletno vo ilo se zahvaljujemo lju-bljanskem nad kofu in metropolitu Alojzu Uranu. Tudi du-hovna sekcija in zbor A.M.Slom ek Slovenskega doma v Za-grebu sta vo ila nad kofu.

V letu 2006 smo z rednimi petkovimi pevskimi vajamiza eli 13. januarja. Januarja smo imeli dve ma i v slovenskemjeziku (15. in 29. januarja), v februarju jih ni bilo, zopet se bo-do za ele 12. marca. Ma e potekajo v kapelici Ranjenega Je-zusa v Ilici 1. Spored je v kapelici.

Olga Tkal ec

5

ODMEVODMEVslovenski dom na drugi dom

LEDNI PLEZALEC -ALJA� ANDERLE

14. decembra nas je obiskal slovenskiledni plezalec Alja Anderle. Na predavanje jepri lo veliko planincev, alpinistov in plezalcev

iz Zagreba, lanov razli nih planinarskihdru tev, ki se poznajo med seboj in so si dru nopri li pogledati Alja eve diapozitive. Z njimi inz do ivetimi opisi nam je do aral plezanje pozaledenelih slapovih, kot ga do ivlja alpinist.Prepletale so se pripovedi o portnih dose kih,na inu ivljenja in iskanju lastnih meja vzdr lji-vosti v mrzlih zimah Evrope, Severne Amerike

in Japonske. Videli smo ga na odmaknjenih go-rah, v tema nih kanjonih in kri e ih arenahmednarodnih tekmovanj v lednem plezanju.

Po predavanju so se mladi alpinisti in ple-zalci zbrali v knji nici dru tva ter e dolgo raz-pravljali o lastnih izku njah in dogodiv inah,izmenjali pa so si tudi nasvete.

Miroslava Maria Bahun

NASTOP ODLI¨NEGA DUAOb mednarodnem dnevu ena, 8. marca, je Slovenski dom polni

dvorani podaril izjemen koncert dua Philipp/Bato . Na programu sobila dela Saint Saensa, Milottija, Ajdi a, Hahna in Weinerja. KlarinetistBruno Philipp je diplomiral na zagreb ki Glasbeni akademiji pod men-torstvom profesorja M. Pravdi a. Po diplomi se je izpopoljnjeval vParizu. Je dobitnik ve prvih nagrad, rektorjeve nagrade Univerze vZagrebu ter leta 2002 nagrade Picardie v Frankfurtu. Bruno Philipp seje predstavil kot izraziti koncertni umetnik mo ne osebnosti s popolno-ma obvladano tehniko in izdelanim stilom. Iz dela v delo nam je Philippodkrival svoje do ivljanje in ob utenje glasbe, pri emer mu je poma-galo njegovo popolno obvladovanje in trumenta. Z lepimi frazami inmehkimi pianissimi je prikazal vso lepoto umetni kega izraza klarineta,ki spominja na velikega hrva kega klarinetista profesorja J. Nochta.

Ivan Bato je diplomiral iz klavirja na zagreb ki Glasbeni akademi-ji pod mentorstvom prof. . Tikvi a, magistriral pa pod mentorstvomprofesorja L. Pogoreli a. Je izreden spremljevalec in popolnomaenakopraven glasbenik - al pa mu dotrajal pianino ni dovolil, da bipopolnoma razvil svoj umetni ki izraz.

Duo Philipp/Bato je vsekakor treba podpirati tudi v prihodnje. Obaglasbenika mo no priporo amo Slovenskem domu v Zagrebu za bodo asodelovanja v Sloveniji.

Radoslav Pilepiprvi solo klarinetist Zagreb ke filharmonije v pokoju

�UPAN¨I¨EVAFRULICAODZVANJATUDI PREKMEJA

Nekoliko neobi ajen, ven-dar za elen in dobrodo el je bilobisk mladih pesnic in recitatorjeviz Slovenije, ki so se spoznali v

rnomlju, prestolnici Bele krajine,ki tudi sestavlja mozaik na e prele-pe domovine po jeziku in predni-kih. V rnomlju deluje Zavod zaizobra evanje in kulturo in kjergojijo izobra evanje in kulturo,tam so tudi mladi in z njimi rast -telesna in duhovna. Iz dru enja panastane potreba po primerjanjusposobnosti in plodov ustvarjal-nosti. Tako je v Beli krajini nastala

upan i eva frulica, ki poteka e15 let, posve ena pa je spominu naOtona upan i a, pesnika, rojene-ga na Vinici. Tam se vsako letozberejo najbolj i pesniki in naj-bolj i recitatorji na posameznihslovenskih olah. Na sre anju jimnagrado izro ijo strokovnjaki spodro ja jezika, ustvarjalci, pesni-ki, pisatelji, igralci.

eprav danes, ko imamo ra-dio, televizijo, plo e in druge pri-pomo ke za reprodukcijo govorain pesmi, ni ve nemogo e sli atidoma o besedo, je do ivetje te be-sede v ivo nekaj isto neprimerlji-vega, vzvi enega. 25. novembrasmo v Slovenskem domu predanoin pobo no vpijali pesmi dobitnice

upan i eve frulice za leto 2005Doroteje Vidmar iz osnovne ole

marjeta ter drugih nagrajenk Ti-ne Bratu a iz marij pri Jel ah,Nene Poga i iz Ru , Sare Pri-mo i iz kofje Loke. Nekaterepesmi so strokovno izvedli nagra-jeni recitatorji: Senta Domjan iz

Bogojine, Marta Hojker iz Lju-bljane, Glorija Megli iz Trebnje-ga, Ana Petkovi iz Novega mes-ta in Nace Zavrtnik iz Ptuja.

Razveseljivo je bilo sli ati, dase mladi iz Slovenije in Hrva kedru ijo, saj so slovenski ustvarjal-ci povabljeni na Goranovo pro-lje e v Lukovdol, hrva ki pa na Vi-nico na upan i evo frulico.

Poleg pesnic iz Slovenije se

nam je s svojo pesmijo predstavilatudi nagrajenka za najbolj e pesmiza leto 2005, ki jo je prejela v Lu-kovdolu.

Veselo in obetavno je, da semladi dru ijo. Dru enje in prijate-ljevanje je dober temelj za lep obodo nost. Mladim prijateljemelimo e obilo uspeha in e mno-

go sre anj in prijateljevanj, tudi znami. Majda Medve ek

ODMEVODMEV

6

SVETOVNIDNEVISLOVENSKEGAFILMA

V tednu od 21. do 24. no-vembra so v ve kot 25 dr avah posvetu pod naslovom Svetovni dne-vi slovenskega filma potekale pro-jekcije tirih slovenskih filmov:Ples v de ju (1961), elestenje(2002), Kajmak in marmelada(2003) ter igrano-dokumentarnegafilma Z vzhoda (2003). Projekt jenastal ob 100-letnici slovenskegafilma, ki jo je Slovenija praznova-la v letu 2005, idejno in organiza-cijsko pa so projekt zasnovali so-delavci programa Sloven ina natujih univerzah, ki zdru uje lekto-rate slovenskega jezika po svetu indeluje v okviru Centra za slo-ven ino kot drugi/tuji jezik priOddelku za slovenistiko na Filo-zofski fakulteti Univerze v Lju-bljani. Ob projektu je iz la tudizlo enka, v kateri so bili predstav-ljeni predvajani filmi, njihovire iserji, spremljala pa jih je krat-

ka zgodovina slovenskega filma inrazmi ljanje Mitja andra o od-nosu med filmom in knjigo. Igranefilme je prispeval Filmski skladRepublike Slovenije, film Z vzho-da pa Znanstvenoraziskovalno sre-di e Univerze na Primorskem.

Namen projekcij je bil ir emumednarodnemu krogu gledalcevpredstaviti del slovenske filmskeprodukcije, z njo pa slovensko kul-

turo, civilizacijo in jezik. Hkrati jebila to prilo nost, da so se med sa-bo povezali lektorji sloven ine natujih univerzah in njihovi tudenti,saj so vsi v istem tednu organizira-li projekcije po svetu in prevedlibro uro v vse jezike dr av, kjer sopotekali Svetovni dnevi sloven-skega filma. Projekt so z nav-du enjem podprle tudi univerze posvetu, ki vklju ujejo sloven ino vsvoje tudijske programe, konzu-larno-diplomatska predstavni tvaRepublike Slovenije in slovenskadru tva v tujini.

V Zagrebu so projekcije slo-venskih filmov potekale v prosto-rih Slovenskega doma, in sicer stabila v torek, 22. 11., prikazana fil-ma Ples v de ju in elestenje, vsredo, 23. 11., pa Z vzhoda ter Kaj-mak in marmelada. Skupina mla-dih, ki deluje v okviru Slovenske-ga doma, je v etrtek, 24. 11., do-datno prikazala e dva slovenskafilma, in sicer Vesna ter V leru.Slovenski dom, ki skrbi za promo-cijo Slovenije in slovenskega jezi-ka ne le med Slovenci, ive imi naHrva kem, pa pa med vsemi, kiso kakorkoli povezani s Slovenijoin jezikom, v svoje dejavnostivklju uje tudi tudente, ki tudira-

jo sloven ino na Filozofski fakul-teti v Zagrebu, in tako bogato pris-peva k seznanjanju s slovenskokulturo in jezikom.

Andreja Ponikvar,lektorica za sloven ino na Fi-

lozofski fakulteti v Zagrebu

slovenski dom na drugi dom

SOTLA KOT USODA26. oktobra je bila v Slovenskem domu predstavitev knjige Sutla

kao sudbina (Sotla kot usoda) avtorja Bo idara Brezin aka Bagole. De-lo sta predstavila avtor in njegov zalo nik Boris Krizmani iz Pregrade. Zaglasbeno razpolo enje je poskrbel mlad kitarist Matija Krizmani .

Avtor je v svojo knjigo uvrstil potopise, zapise, eseje in oglede.Knjiga je sestavljena iz tirih delov: Romanja, Slovenske izku nje, So-tla kot usoda in Milina hrva kega Zagorja. Knjiga govori o krajih in do-godkih ob Sotli, reki, ki deli in obenem zdru uje Slovence in Hrvate. Po-sebej zanimivi so zapisi o sre anjih avtorja z znanimi Slovenci - Fran-cem Rodetom, Antonom Stresom, Janezom Gradi nikom, Edvar-dom Kocbekom in nesre nim Fran kom Kri nikom.

Bo idar Brezin ak Bagola se je rodil leta 1947 v Vrbi nici, v ob i-ni Hum na Sotli, v hrva kem Zagorju. Diplomiral je na Teolo ki fakul-teti v Zagrebu leta 1974 in na Filozofski fakulteti v Beogradu leta 1978.Tega leta je za el delati v tovarni stekla Stra a v Humu na Sotli, kot vod-ja slu be za informiranje in kulturo. Leta 1993 je bil prvi , leta 2001 pae drugi izvoljen za upana ob ine Hum na Sotli, ki meji na slovenske

ob ine Rogatec, Roga ka Slatina in Pod etrtek.Pi e v hrva ini in sloven ini. Slovenske pesmi in prozo je objav-

ljal v Klicu asa, Razgovorih, Tribuni, Problemih, Dialogih, Prostoru inasu, Sodobnosti, Obrazih, Mostu, Mladiki, predvsem pa v Literarnem

nokturnu Radia Ljubljane oz. Radia Slovenije.

Je lan Dru tva hrva kih knji evnikov, Dru tva hrva kih knji nihprevajalcev, Hrva ke kme ka stranke (HSS), Evropskega kulturnegacentra Maribor in Dru tva hrva ko-slovenskega prijateljstva.

Leta 1971 je v Zagrebu prejel nagrado za poezijo A.B. imi .Leta 1995 mu je tedanji slovenski veleposlanik v Zagrebu Matija

Male i izro il priznanje in knjigo Ple nikovi kelihi za uspe no povezo-vanje kultur dveh sosednjih narodov.

Leta 1996 ga je tedanji hrva ki predsednik dr. Franjo Tu man od-likoval z redom Danice Hrva ke za izredne zasluge v kulturi.

Bo idar Brezin ak Bagola je izdal tevilna izvirna dela ter velikoprevodov iz sloven ine in nem ine v hrva ino.

Polona JuriniPR IPO RO AM O I Z KN JI NICE

- Tokrat iz bogate ponudbe na e knji nice priporo am dve de-li Bo idarja Brezin aka Bagole. Najprej seveda knjigo Sutla kaosudbina, ki je pri zalo bi Matis iz Pregrade iz la leta 2005. Pripo-ro am tudi knjigo Moje slovenske izku nje, ki je iz la v slo-ven ini leta 2003 pri Mohorjevi dru bi. To je knjiga potopisov,zapisov, pesmi in spominov. Sestavljena je iz tirih delov: Roma-nja po Hrva ki in Sloveniji (potopisi), Ustvarjalno odzivanje (za-pisi), So itje brez meja (pesmi) in Enkratna pesem ivljenja (spo-mini na vzornika Franca Rodeta, spodbujevalca Antona Sresa, sve-tovalca Janeza Gradi nika, pesnika Edvarda Kocbeka in du negapastirja Fran ka Kri nika). /PJ/

MARIBORSKADVORI�¨A

21. decembra smo si vna i dvorani ogledali ve krat na-grajen dokumentarni film Televi-zije Slovenija, ki prikazuje mari-borska dvori a in dogajanja nanjih. Re iser filma Bojan Lobo-vi je film posnel po istoimenskiknjigi Jerneja Ferle a. Glasbo jeskladal Marko Grobl.

Na vabilu je bilo zapisano,da bodo s tem filmom pri li svo-je predvsem Maribor ani. Zameto vsekakor velja, sam sem v fil-mu prepoznala znance iz mla-dosti - fotografa Hochstaetter-ja, kroja a Furgulo, pevca Alfi-ja Nipi a - in mnoge znane uli-ce, hi e, gostilne, dvori a.

Polona Jurini

7

ODMEVODMEVslovenski dom na drugi dom

MARTINOVANJE ZDRU�TVOM ORLICAIZ PI�EC

Martinovanje in prireditve ob podobnihpraznikih so zelo priljubljeni in dobro obiskanidogodki v na em domu, saj lani vemo, da bo-mo pre iveli vesel in pester ve er. Tako je bilotudi na martinovo. Zbrani v prepolni dvoranismo se ves as smejali in prepevali skupaj zna imi gosti iz dru tva Orlica iz Pi ec. OktetOrlica, dramska skupina, folklorna skupina Du-

plo in doma i harmonikarji so nam pripravilinepozabno martinovanje.

e pogled na oder je povedal, kak en ve erbomo pre iveli. Videli smo doma o kuhinjo, vkateri je gospodinja Ivanka pridno kuhala, da biim bolje pogostila duhovnika. H erka je pos-

pravljala, saj bi morala hi a sijati, vendar je po-zornost bolj kot hi nim opravilom posve alafantom, ki so peli zunaj... Videli smo e vinskoklet, polno sodov, su enih klobas, slanine.... ingospodarja v njej, ki je veselo pripravljal vsepotrebno za krst mo ta, ki bo postal vino. Zas-li ali smo veselo pesem in e so v klet prikora-kali fantje, za njimi pa e duhovnik z me nar-jem. In obred se je za el. Po stari navadi je iz

mo ta nastalo vino, ki ga vsi posku ajo in pije-jo. Harmonikarji so zaigrali, dekleta iz folklor-ne skupine pa zaplesala in veselju ni bilo nekonca ne kraja.

Tu se pije, tu se vriska, tu se ple e, tu sestiska. Vse prelepo je, tako da je dolgo v notrajalo. Povem naj vam e tole: nosil se je znak,kdor napije se tak naj ne zameri mu nih e, sa-mo domov naj ga odpelje.

Ivanka Ni evi

KREATIVNA DELAVNICA OSMICAKo smo jeseni potovali v ibenik na nastop na ega pevskega zbo-

ra, je med potjo pogovor nanesel na razli ne teme, lan zbora Jakob paje za el pripovedovati o svojem konji ku - izdelovanju ro in cvetli niharan majev iz krep papirja. Opisoval je bidermajerske opke, ki jim pra-vi kar biderji, pa o izdelavi vijolic, vrtnic, anemon, nato pa e o slikanjuv razli nih tehnikah, tudi o slikanju na steklo, o poslikavi velikono nihpirhov in izdelavi bo i nih okraskov. Pripovedoval je tako vzneseno, daje ve lanic zbora pomislilo, kako lepo bi se bilo nau iti spretnosti, kijih Jakob tako dobro obvlada, in kako lepo bi bilo u ivati v ne em, karlovek sam ustvari. Ko je opazil, o em razmi ljajo kolegice, se je prijaz-

no ponudil, da nas nau i kak ne od spretnosti. e na prvo naslednjo va-jo pevskega zbora je Jakob s seboj prinesel nekaj svojih izdelkov. Takoso nas navdu ili, da smo se br sporazumeli o dnevu, ko bi se lahko za elisestajati in u iti. Dogovorili smo se, da se bomo dobivali v Slovenskemdomu ob dopoldnevih. Na prvem sre anju so se nam Jakobovi napotkizdeli zapleteni, na e roke so bile nespretne, vendar se nismo ustra ili, sajsmo se resno odlo ili, da se bomo nau ili izdelovati lepe predmete. Nau itelj nas malo graja, e ve pa hvali, mi pa u ivamo v prijetnem dru en-ju in delu. Kmalu smo se domislili, da bi na a dejavnost lahko prerasla vstalno kreativno delavnico pri Slovenskem domu, kjer bi lani s smislomza ro ne spretnosti lahko razvili svoj umetni ki talent. Na o zamisel je ta-koj sprejel predsednik dru tva onc, ki je svoje odobravanje potrdil tudi

z denarno podporo za nakup potrebnega materiala.Za elo se je z izdelovanjem cvetja in cvetli nih aran majev, sledilo

bo barvanje in oblikovanje pirhov, nadaljevali bomo s tehnikami slikanjana uporabne predmete, nato se bomo lotili bo i nih okraskov in tako na-prej.

Da bi pokazali, kaj delamo, bomo e pred veliko no jo pripravili raz-stavo. Ker je asa malo, se sestajamo dvakrat na teden. elimo si, da bise predstavili s im ve izdelki, da bi imeli obiskovalci kaj videti in da bibili z razstavo zadovoljni. Stanka Novkovi

ODMEVODMEV

8

slovenski dom na drugi dom

V PETEK SEDOBIMO

Novembrski prvi petek je bilravno na rojstni dan slavnega hr-va kega pesnika, barda hrva kepoezije, Dragutina Tadijanovi a.Zato je Silvin prebral dve slovenskipesmi v prevodu Dragutina Tadija-novi a, No dolazi u moju tihu sobu,Ivana Cankarja in Ve ernja pjes-ma, Antona Vodnika. Ker je bila is-tega dne v HNK-ju obletnica opereEro z onega sveta (Era pa so ve ino-ma peli slovenski umetniki), je Ma-rija Han ek zapela arijo ule. Sle-dil je Silvinov petkov koledar s po-datki o dogodkih pred petimi leti inpodatki o slavljencih. estitke, peni-na, klepet, petje in ples.

Decembrski prvi petek je pote-kal v znamenju miklav evanja;pred 2. svetovno vojno je bila totradicionalna prireditev v dru tvu.Silvin je kot sv. Miklav prebralpodatke o slavljencih in petkov ko-ledar. Spremljala sta ga parkelSlavko in angel ek Klara. Povedalje, da se je zna el v ste aju, saj jebila konkurenca dedka Mraza (patudi Mrazovih babic in deklet, ki sojih polne ulice) prevelika. Zato jesre elov sicer zastonj, vendar jetreba za vsako tevilko pla ati ad-ministrativno takso, tako kot v am-bulanti pri zdravniku. Ker je bilvsak listi dobitni, je pri mizi z da-rili nastala neverjetna gne a; Polo-na, Cveta, Ivanka in Jelena so ime-le polne roke dela. Z majhno zamu-do je po ila penina in razlegla se jepesem - kolikor kapljic, toliko let.

Januarski prvi petek je sovpa-del s praznikom sv. treh kraljev, za-

to je bilo pri akovati manj i obisk.Toda tevilo slavljencev je bilo -prav nasprotno - ve je, kot ponava-di. Po Silvinovi statistiki in Mirinievidenci je bilo v januarju rojenih77 lanov. Njihova skupna starostbi bila 4.411 let, povpre na starostpa 57 let. To je dokaz, da se tudistarej a generacija eli in zna zaba-vati. Silvin, ki se kar naprej trudi,da bi v petkova dru abna sre anjavnesel kaj novega, se je spomnil,da bi lahko namesto praznovanjarojstnih dnevov pripravili godova-nja. Ko pa je v koledarju pre tel 28svetih in bla enih Ivanov, je to ide-jo opustil. e posebej, ker imamopoleg Ivana e Ivico, Iva, Iceka,Icana, Jana in Ivana-Pavla. In e ktemu dodamo e ensko ime Ana-marija v razli nih variantah... Vseto govori v prid ohranitvi slavljenjarojstnih dni. Ko se je prebudil izfantaziranja, je povedal e novolet-no alo. S alami je po stari navadinadaljeval Boris in uspe no nasme-jal ob instvo. Na odru so se ob pe-nini in zdravici zvrstili vsi slavljen-ci. Klara je recitirala svojo pesem

slavljencu Silvinu, z eljo, da bi enaprej skrbel za petkova sre anja.Slavljenci so se izkazali z lepoaran irano mizo s sla icami insendvi i. Tudi dobre kapljice nizmanjakalo.

Februarski prvi petek se jeza el z ve jo zamudo in na udenna in. Na oder je stopil Slavko inobupano povedal, da sta Silvin inMira preprosto izginila. Vpra al jeBorisa, ali ima kaj v rezervi. Borisje na hitro prebral aljivo pismosvojega prijatelja, v katerem tarnao te avah upokojenca. Nadaljevalje s alami. In ko se je ravno raz-grel, je na oder pritekel Silvin vza itnem pla u, kapi in rokavi-cah. Zavpil je: Mislim da semre il uganko, zakaj v lanski sezoninismo imeli kolektivnega izleta vSlovenijo! Pokazal je suvenir Slo-venija v dr avnih mejah in dejal:Poglejte koko - Slovenija izgleda

kot koko ! Verjetno smo se bali, dabi v Sloveniji dobili pti jo gripo.Sploh nas zadnje ase stra ijo zivalskimi boleznimi, ki se lahko

prenesejo na loveka. Komaj smo

malo pozabili na bolezen norihkrav, e se je pojavila pra i ja kole-ra, nato pa e kozja mrzlica, zaradikater so v Istri pobili ve sto koz.Kaj pa e se pojavi e ribji gastritisali pa ribja angina, ko se ti v grlozapi i ribja kost. Kar se zlahkazgodi, e v Sloveniji poje ribo izSavudrijske vale, na Hrva kem paribo iz Piranskega zaliva. Ta nevar-nost bo obstajala, dokler Hrva kane pride v Evropsko unijo. Tedaj pabo za vse morje spet na e. Silvin jeopozoril e na ra unalni ki virus,ki ga napovedujejo. Da nara unalnik e ima virus ali pa jealergi en na prve petke, dokazujedejstvo, da te prireditve ni ve vnapovedi dogodkov. Ali mu je resprete ko napisati: Ne pozabite nadru enje na prvi petek? Drugi virusje pokazal, da imamo v februarjuslavljenca, rojenega leta 1900, ki jetorej star 106 let. Silvin ga niupo teval v statisti nem obra unu.Statistika sicer ka e, da je v fe-bruarju rojenih 74 lanov. Skupajso stari 4.227 let, povpre na starostpa je 57 let. Ta starostna doba ka e,da smo e nagnjeni k pozabljanju,zato nas bi bilo res treba spomnitina petkova dru enja.

Sledila sta petkov kolendar odogodkih leta 2001 in povabiloslavljencem, da pridejo na penino.Tokrat sta bili na voljo kar dve ste-klenici, ob katerih smo slavljen-cem zapeli - kolikor kapljic, tolikolet. Po prigrizku je bil ples boljivahen, kot ponavadi. Boris je

namre pripravil disketo s plesni-mi melodijami, med katerimi nisobili samo val ki in polke, ampaktudi plesni evergrini, ki so nasspomnili na na o mladost.

Ervin

SLOVO OD STAREGA LETATako kot e vrsto let je Slovenski dom tudi letos pripravil

sre anje in dru enje, katerega cilj je bil s pesmijo, plesom in do-brim dru enjem dati slovo staremu letu in se slo no pripraviti nasre anje z novim letom. Ob lahtni kapljici, ki je bila dobrodo eldodatek k pr utu in drugim dobrotam, so se veseli lani Sloven-skega doma zavrteli ob posko nih (za nekatere e kar malo pre-ve hitrih) zvokih e kar na ega muzikanta Branka, ki je ssvojo pojo o h erko popestril e tako spro eno zabavo. Sevedani manjkalo niti pesmi, dobrih al in sploh - urice so hitro mine-vale in v zgodnjih jutranjih urah smo si vsi e enkrat za elelisre no novo leto. Irena Hribar-Buzdova i

9

ODMEVODMEV

V SPOMINVERI�ONC

Pred koncem minu-lega leta, 18.decembra2006, nas je zapustila Vera

onc, najstarej a lanica Slovenskega doma.Rodila se je 30. avgusta leta 1911 v Stranicah

pri Slovenskih Konjicah. Mama Silva Bobi , rojenaBinter, je bila u iteljica, o e Ferdo Bobi pa banskiolski nadzornik. Napisal je Slovensko slovnico initanko Preljubo veselje, o kje si doma, po kateri so

se u ile pisati in itati generacije slovenskih otrok.Ker je odrasla v u iteljski dru ini, je razumljivo, dasi je tudi sama za ivljenjsko pot izbrala u iteljstvo.Kon ala je realko in u itelji e v Mariboru in Grad-cu. Zaposlila se je kot u iteljica na Polskavi, ki jebila takrat zaostala in revna vas v Prekmurju. Mo aZorana je spoznala v Mariboru in se poro ila znjim, eprav je takratna zakonodaja u iteljicam pre-povedovala vstopanje v zakonski stan. Vihar 2. sve-tovne vojne jo je odnesel v Beograd, kjer je do ive-la in pre ivela bombardiranje mesta. Kot begunkaje kon ala v Beli cerkvi, kjer se je vklju ila v deloRde ega kri a in organizirala predstave za otroke, vkaterih je sodelovala tudi sama. Po koncu vojne seje v celoti posvetila vzgoji otrok in dru inskemuivljenju. Zoranu, Vereni in Darku je pomagala pri

olskih obveznostih, u ila pa jih je tudi igranja naklavir, violino in violon elo. Vera si je elela, da seotroci nau ijo igranja na vsaj en in trument in takoje bil dom dru ine onc vedno napolnjen z glasbo.

Vera je mo a je izgubila zelo zgodaj, e leta1973. Zato je njena ljubezen do otrok postala emo nej a, navezanost e bolj ustvena. Ko so otro-ci od li po svojih poteh, se je popolnoma posvetilaodra anju, vzgoji in u enju vnukinj. Z njimi invsemi najbli jimi je vedno govorila samo po slo-vensko; otroci in vnukinje so vse po itnice pre iv-ljali v Sloveniji. Izredna in mo na ljubezen do slo-venskega jezika, slovenske kulure in rodne Sloveni-je jo je vrsto povezala s Slovenskim domom. Niknjige v knji nici, ki ne bi bila pri njej doma, ki jene bi prebrala. Velikokrat je opozarjali, da bi mora-li knji nico obogatiti z novimi naslovi sodobnih pi-sateljev. Vera je bila redna obiskovalka vseh priredi-tev v Slovenskem domu. Ne le obiskovalka, tudi stro-ga opazovalka in komentatorka dogajanj, z bridkimiocenami, s katerimi je elela vzpodbuditi dru abnoivljene v Slovenskem domu, da bi bilo e bogatej e

in napoljnjeno s e zanimivej imi vsebinami.Vera je Slovenski dom resni no do ivljala kot

svoj drugi dom. To so vedeli in utili tudi njegovilani, ki so se v velikem tevilu e zadnjih poslovi-

li od nje na pokopali u na Mirogoju.Med nami je le e malo tako zavednih Sloven-

cev, kakr na je bila Vera. S toliko pripadnosti slo-venstvu in predanosti dru tvu. Bila je tudi vzornamati, ena, babica, prijateljica.

Vero bomo za vselej ohranili v najtoplej emspominu.

NA�EDRU�ENJE ZIZGNANCI IZORMO�A

lani zagreb kega krajev-nega odbora Dru tva izgnancevSlovenije smo z veseljem sprejelivabilo KO DIS iz Ormo a, da jihobi emo in z njimi pre ivimo endan. Predsednik na e organizacijeSlavko Kramar nam je vabiloposredoval po telefonu in pisnoter tudi organiziral pot v Ormo .

V lepem avtobusu s tirimizvezdicami nas je prijazni oferIvan 12. oktobra popeljal prek Va-ra dina v Ormo , k prijateljem, skaterimi smo v letih 1941-45 deli-li skupno izgnansko usodo. Naslovenski strani dr avne meje, kipoteka po reki Dravi, nas jepri akal predsednik KO DIS Or-

mo Vladimir Kova i in namza elel dobrodo lico. Formalnostina meji so bile hitro opravljene,saj je bil na sprednji ipi avtobusapritrjen znak izgnancev - lastovke.

Kmalu smo zagledali gosti ePavlovi -Grivec in pred njim nas-mejane gostitelje. Po predstavlja-nju in pozdravljanju smo takoj za-vili v gostilno. Pripeli smo sirde e nageljne, nato pa so sledilipozdravni govori predsednika or-mo kega Dru tva izgnancev Vla-da Kova i a, podpredsednikDru tva izgnancev SlovenijeJo eta Kri an i a in predsedni-ka ormo kega Zdru enja borcevNOB Martina Kramarja. Vmedsebojnih pogovorih smo sespomnili na ih alostnih in te av-nih asov izgnanstva. Na pred-sednik se je zahvalil za vabilo intopel sprejem in predstavil na okrajevno organizacijo.

Sledil je ogled Ormo a podvodstvom Martina Kramarja. Zbra-li smo se pred gradom, v aleji do-prsnih kipov pomembnih in zas-

lu nih rojakov mesta in okolice.Nato smo se z avtobusom skupajpopeljali po ormo ko-jeruzalem-skih bregovih. udovita pokrajinanas je o arala s slikovitostjo inplodnostjo, s prekrasnimi valoviti-mi nasadi lahtne vinske trte. Potnas je vodila skozi Male nik inSvetinje do zidanice Malek, kjersmo pod strokovnim vodstvomagronominje Katje in enologa Ru-dija degustirali vrhunska vina:ipon, renski rizling in la ki rizling.

V vinoteki smo se tudi oskrbeli zlepimi spominki zlate kapljice.

Na izletni ki kmetiji Kola-ri smo ob zvokih harmonikeu ivali v bogatem kosilu. Tudizapeli in zaplesali smo, skupajz gospo Til ko, lastnico do-ma ije. Z vinskega vrha smose sp ustili mimo Miklav apred grajski stolp iz leta 1278,ki je del gradu. Na gradu, vsalonu z lepimi freskami, nasje sprejel upan ob ine OrmoVili Trofenik, ki nas je sezna-nil z zgodovino mesta in nam

podaril zbirko knjig Ormoskozi stoletja .

Predsednik KO DIS OrmoVlado Kova i je na emu predsed-niku v spomin na obisk izro il da-rila: poleg nekaj steklenic zlate ka-pljice e leseni klopotec, avtohtonijeruzalemsko-ormo ki spominek.Pravi klopotci so visoki ve me-trov in jeseni v asu zorenja groz-dnih jagod s svojim klopotanjemodganjajo ptice iz vinogradov.

Na predsednik je ormo kimizgnancem izro il grafiko na egalana, akademskega slikarja Jo e-

ta Rebernaka Kolpa .Po sre anju smo bogatej i za nova

spoznanja in spomine na nepozabnodru enje z ljubeznivimi gostitelji, na i-mi soizgnanci. Z eljo, da nas Or-mo ani obi ejo v Zagrebu, smo sezahvalili in poslovili. Prlekija nas jeo arala, Prleke nosimo v srcih!

Na poti v Zagreb so nas medvo njo spremljale Avsenikove melodi-je, med njimi tudi najlep a pesem: Slo-venija, odkod lepote tvoje....

Marinka Lu in-Joci

slovenski dom na drugi dom

V SPOMINBALETNEMU

MOJSTRUSTANETU LEBENU

13. februarja smo se pri zagreb kemkrematoriju poslovili od dolgoletnega lana ba-letnega ansambla Hrva kega narodnega gleda-li a v Zagrebu Staneta Lebena. Baletni mojsterin solist je umrl po dolgi bolezni, 6. februarja vZagrebu. Rodil se je v Ljubljani 4. julija leta1938. V rojstnem mestu je kon al baletno olo inse zaposlil v Operi in baletu SNG Ljubljana. Le-ta 1962 je postal lan Baleta HNK-ja Zagreb intej gledali ki hi i je ostal zvest vse do upokojitveleta 1985. V tem obdobju je sodeloval v skorajvseh repertoarnih predstavah in ustvaril opaznevloge v klasi nih in sodobnih baletnih predsta-vah. Gostoval je po celi Evropi in v Ameriki.

Njegove najpomembnej e stvaritve so bilev baletnih predstavah Pulcinella I. Stravinske-ga, Trnulj ica P.I. ajkovskega, Vrag na vasiLhotke-Kalinskega, lovek pod ogledalom M.Kelemena, Romeo in Julija S. Prokofjega, Va-riacije P. De palja.

Vsi ljubitelji kulturne umetnosti bodo Sta-neta Lebena ohranili v lepem spominu.

Polona Jurini

ODMEVODMEV

10

V Dr avnem zboru se nadaljuje razpra-va o zakonu o odnosih Republike Slovenij sSlovenci zunaj njenih meja. Na 4. nujno sejokomisije za Slovence v zamejstvu in po svetu,ki je bila 3. februarja, je predsednik JanezKramberger povabil tudi zainteresirano jav-nost: Urad predsednika dr ave, Urad predsed-nika vlade, Urad za Slovence v zamejstvu inpo svetu, ministrstva za zunanje zadeve, zakulturo, za olstvo in port, za visoko olstvo,znanost in tehnologijo, za notranje zadeve,Slu bo vlade za lokalno samoupravo in regio-nalni razvoj, Komisijo Dr avnega sveta zamednarodne odnose in evropske zadeve, In ti-tut za narodnostna vpra anja Slomak,manj inske organizacije iz zamejstva (Avstri-ja: Narodni svet Koro kih Slovencev, Zvezaslovenskih organizacij, Kulturno dru tvo len7, Enotna lista; Italija: Slovensko kulturnogospodarska zveza, Svet slovenskih organiza-cij, Stranka slovenska skupnost; Hrva ka:Zveza slovenskih dru tev na Hrva kem;Mad arska: Zveza Slovencev na Mad arskemin Dr avna slovenska samouprava), Svetovni

slovenski kongres, Izseljensko dru tvo Slove-nija v svetu, Zdru enje Slovenska izseljenskamatica, Rafaelovo dru bo.

Amandmaje na predlog zakona so podaliKomisija, Slomak, Urad, Svetovni sloveskikongres, Enotna lista in Zbirka tiskov Sloven-cev zunaj RS (NUK), Dr avni svet RS pa jepodal mnenje. V tiriurni razpravi sta bila vospredju amandmaja k 18. in 19. lenu.

V imenu Urada sta Rudi Merljak in dr av-ni sekretar Zorko Pelikan predlagala, da se 19.len dopolni tako, da bo Urad za Slovence v za-

mejstvu in po svetu vodil minister brez listnice.Ta predlog so navzo i soglasno podprli.

Pa pa so bila deljena mnenja glede pred-loga Rudija Pav i a in Marijana Pippa, dase 18. len dopolni tako, da bo imela Sloven-ska manj inska koordinacija (Slomak) v Re-publiki Sloveniji status osebe javnega prava inda bo zastopala slovensko narodno skupnostiz sosednjih dr av v odnosih z Republiko Slo-venijo. Po besedah Rudija Merljaka Urad te-mu predlogu nasprotuje, saj je v nasprotju spravnim redom Republike Slovenije. Razpra-va se bo nadaljevala. F. S.

9. februarja je bila v Ljubljani izredna seja Slomaka, na kateri jepredsednik Rudi Pav i poro al o nasprotovanju Slomakovemu aman-dmaju k predlogu Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zu-naj njenih meja. S tem dopolnilom bi Slomak postal pravni subjekt vRepubliki Sloveniji, kar pa nekateri ocenjujejo za protipravno. Pav i jenapovedal, da bo za pravno mnenje zaprosil Pravno fakulteto v Ljublja-ni. Udele ence je tudi obvestil, da je vse pripravljeno za obisk Brusljamed 27. in 30. marcom. Vsaka obmejna dr ava lahko v delegacijo pri-javi najve est predstavnikov.

Popoldne je predstavnike Slomaka sprejel predsednik slovenskevlade Janez Jan a. Navzo i so bili tudi zunanji minister dr. DimitrijRupel, finan ni minister dr.Bajuk in vodje koalicijskih strank. Predsed-nik vlade je uvodoma poudaril, da bo Republika Slovenije tudi z zako-nom uresni ila ustavno obveznost do Slovencev zunaj dr avnih meja.Predsednik Slomaka Rudi Pav i je predstavil te ave v usklajevanjuamandmajev. Predsedniki krovnih organizacij so poro ali o te avah vslovenskem zamejstvu, zlasti na Avstrijskem Koro kem, kjer de elniglavar trmasto nasprotuje postavitvi dvojezi nih napisov, in v Italiji,kjer e vedno ni uveljavljen za itni zakon. O razmerah na Hrva kem jegovoril Darko onc. Poudaril je, da te av v izvajanju manj insko-kul-turnih programov ni, saj je hrva ka dr ava z ustavnim zakonom vsem

manj inam zagotovila enake pravice pri ohranjanju tradicije in iz-ra anju nacionalne identitete. Pozval je k im hitrej emu re evanju od-prtih vpra anj med dr avama (dr avna meja, ribolovna cona, epikonti-nentalni pas, Jedrska elektrarna Kr ko, Ljubljanska banka), s imer bipopravili neprijetno vzdu je, v katerem ivijo Slovenci na Hrva kem.

Franc Stra ek

SLOVENCI NA HRVA KEM

PREDSEDNIKI KROVNIH ORGANIZACIJ ZAMEJSKIH SLOVENCEVPRI PREDSEDNIKU SLOVENSKE VLADE

PRIPRAVE ZANA¨RTOVANJEDEJAVNOSTI V

LETU 2006Na pobudo Urada za Slovence v za-

mejstvu in po svetu Republike Slovenije inv organizaciji Kulturno prosvetnega dru tvaSlovenski dom Bazovica je 16.novembra naReki potekalo izobra evanje za pripravoprojektov in programov dejavnosti sloven-skih dru tev v zamejstvu za leto 2006. Naseminarju so sodelovali predsedniki oziro-ma predstavniki dru tev iz Zagreba, Reke,Lovrana in Pulja. Iz Slovenskega doma inZveze slovenskih dru tev na Hrva kem sose seminarja udele ili Darko onc, FrancStra ek inMira Bahun. Na seminarju smozvedeli, kako pravilno na rtovati projekte inprograme, saj bodo finan ne podpore de-le ni le tisti, ki bodo pripravljeni v skladu zrazpisnimi dolo ili. Seminar so vodili pred-stavniki Urada Tadej Bojinc, Andreja

imenc in Suzana Martinez, ki se jim zapravo asna in strokovna pojasnila toplozahvaljujem.

F. S.

RAZPRAVA O ZAKONU O ODNOSIHREPUBLIKE SLOVENIJE S

SLOVENCI ZUNAJ NJENIH MEJA

SRE¨ANJE NEKDANJIH U¨ENCEV IN�TR�ICE� BO�IDARE BO�I¨

V Slovenskem domu KPD Bazovica se je decembra lani zbrala skupina nekdanjih u en-cev ni jih razredov slovenskega oddelka, ki je v O Matteotti na Reki deloval v za etku pet-desetih let minulega stoletja. Ustanovili so ga na pobudo utemeljiteljice dru tva Bazovica Zo-re Ausec, Tr a anke, ki se je pomena ole dobro zavedala. Pouk se je za el v olskem letu1950/51 v poslopju, kjer je danes Fakulteta za pomorstvo. Potekal je v kombinirani obliki, podva razreda skupaj. Prvega in drugega je vodila Zora Ausec, tretji in etrti razred pa je prev-zela takrat komaj 18-letna Bo idara Bo i , pozneje profesorica matematike in fizike na re kisrednji tehni ni oli. Kot pravi danes, je bila tak na oblika pouka zgre ena in za Reko kot ur-bano okolje povsem neprimerna. Druga pomanjkljivost je bilo premalo ur hrva kega jezika,zato so imeli otroci te ave pri prehodu v peti razred. Nekateri so celo izgubili leto. Edinamo nost, da bi se ola obdr ala, bi bila po njenem mnenju uvedba celotne osemletke in zago-tovitev nadaljnjega olanja v sloven ini. Razlogi za zapiranje ole nikakor niso bili politi nenarave, odlo no trdi nekdanja tr ica in dodaja, da so jim li poleg ravnateljice na roko ved-no tudi kolegice in kolegi v oli.

Dokumentacija o oli je skromna: ves arhiv je ostal pri pokojni Zori Ausec doma, stika zdedi i ni, dostopni so le podatki v olskem imeniku, shranjenem v arhivu O Kozala na Reki.V treh olskih letih ga je obiskovalo skupaj 81 u encev, od tega nekak ve de kov kot deklic.Doma ih otrok je bilo 13, najve u encev se je priselilo iz Slovenije (41), nekateri pa celo izArgentine. Kljub temu da je ola delovala le tri leta, dru tvo ni izgubilo stika s slovenskimiotroki.

Pestra zunaj olska dejavnost, v katero je domala vse otroke vklju ila neutrudna Zora Au-sec, k sodelovanju pa pritegnila e vrsto gledali nikov, ki so takrat delovali v HNK Ivana Zaj-ca na Reki, se je bogato obrestovala in botrovala mo nemu podmladku v dru tvu in poz-nej emu aktivnemu lanstvu, v katerega sodita tudi nekdanji u enki Dragica Troha Rizman,in Loredana Zidar Jurkovi . Obdobja slovenske ole na Reki se zelo rade spominjajo tudinekatere druge u enke, ki jih je ivljenjska pot zanesla dale v svet. Med njimi je Ines esnikPejatovi , ki se je na Reko preselila iz Argentine, se pozneje poro ila na vedsko, danes paivi v Brse u. Lepe spomine ima tudi Marjetica Bo i Togunjac, profesorica glasbe na re ki

glasbeni oli Ivan Mateti Ronjgov. Njena dru ina je v dru tvu aktivno delovala dolga leta inmu dala enega od predsednikov (o e Drago Bo i je bil tudi eden najstarej ih lanov dru tva).Posebej omenja glasbenike, med njimi na prvem mestu Rajmonda Hrovata, ve let tudi zboro-vodjo me anega pevskega zbora.

Marijana MirkoviPater Lino pri prvem obhajilu; v asih so na Reki potekale nedeljske ma e v sloven ini.

Tr ica Bo idara Bo i por. Hero, e vedno zelo mladostna in polna energije.

11

ODMEVODMEV

SLOMAK VSLOVENSKEM DOMU

V Slovenskem domu so se 2. decembrase li predstavniki Slovenske manj inske koordi-nacije (Slomak). Iz Italije sta pri la Rudi Pav i(predsednik Slomaka) in Sergij Pahor, iz Avstri-je Marja Sturm, Marjan Pipp in Branko Le-nart, iz Mad arske Jo e Hirnok, gostitelja pa stabila Darko onc in Franc Stra ek. V ospredjurazprave je bil Zakon o odnosih med Slovenijo inSlovenci, ki prebivajo zunaj njenih meja. RudiPav i je poro al o sestankih z voditelji parlamen-tarnih strank v Dr avnem zboru. Mnenja vlada-jo ih in opozicijskih strank se razhajajo zlasti gle-de vpra anj, ali naj Urad za Slovence v zamejstvuin po svetu vodi minister brez listnice in ali naj sepri vladi ustanovi novo telo Svet slovenske nacio-nalne manj ine, ki bi ga vodil premier. PoPav i evi oceni imata oba predloga, ki jih zago-varja tudi Slomak, trenutno ve jo podporo pri vo-diteljih opozicijskih strank. Slomak bo pri obehpredlogih vztrajal, e ne bosta upo tevana, pa bozahteval, da se Urad vrne v okrilje Ministrstva zazunanje zadeve, saj zdaj nji polo aj, ko Urad de-luje v okviru vlade, Slovencem v zamejstvu in posvetu ne ustreza. V nadaljevanju so udele encisestanka oblikovali o je telo, ki bo pod vodstvomRudija Pav i a pripravilo obisk Bruslja, tam pasre anje s slovenskim komisarjem Janezom Po-to nikom, slovenskimi poslanci v evropskem par-lamentu in predstavniki evropskih teles, ki seukvarjajo z manj inskimi temami. Rudi Pav i jepovedal, da bo za finan no pokritje tega obiskaposkrbel slovenski poslanec in predsednik LDSJelko Kacin. Predstavniki Slomaka so pohvaliliokroglo mizo o varovanju slovenske manj ine vzamejstu, ki je bila istega dne v Slovenskem do-mu. Na koncu je Rudi Pav i ocenil, da se je Slo-mak e mo no uveljavil, da pa bi morali zdajpreu iti tudi mo nosti za njegovo registracijo vpravno osebo. Podatke o tem bosta do prihodnje-ga sestanka Slomaka zbrala Rudi Pav i in mag.Marjan Pipp. Franc Stra ek

SLOVENCI NA HRVA KEM

ODMEVODMEV

12

PRVI SLOVENSKI VE¨ER INPRE�ERNOV DAN V PULJUMed razmi ljanjem o pripravi prednovoletnega dru enja za na e

lane se je porodila zamisel, da bi sre anje poimenovali Slovenskive er. e takoj pa smo se zavedli, da bo to velika obveznost, saj se bo-mo morali izkazati pred javnostjo. Primeren in dovolj velik prostor zaprek 120 udele encev smo zagotovili z najemom dvorane v Italijan-skem domu kulture. Okrasili smo jo z na imi simboli. Na oder smopostavili Triglav, izpod katerega je tekel slap. Iz odprtega starega

kov ka so moleli stari kuhinjski pripomo ki, nagelj ki in knjiga. V pr-vem delu ve era smo se predstavili s kratkim kulturnim programom, vkaterem smo sku ali zajeti vse na e aktivnosti. Tako je prvi , po eledvomese nih vajah, ob spremljavi harmonike nastopil pevski zbor. Li-terarna sekcija se je predstavila z dvema lanicama, Damijano Pezdircin mlado Barbaro Slivar, ki sta recitirali svoje pesmi. Navdu ile sona e najmlaj e lanice: osemletna Jasna Perica in sedemletna AlesiaDu i sta zapeli, sestrici Bukovnik, desetletna Bo ena in dvanajstletnaSimona, pa sta igrali na flavto in klavir.

Sledila je pogostitev z dobrotami na slovensko vi o , nato pa ve-selo rajanje do poznih ur.

Uspe en ve er je presegel vsa pri akovanja! In sklep? Slovenskive er bo postal tradiocionalno prednovoletno dru enje Slovencev inna ih prijateljev. e tretji zapovrstjo pa smo v dru tvu proslaviliPre ernov dan. Prvo, skromno proslavo smo pripravili na samem za et-ku delovanja dru tva, ko so obiskovalci e sedeli v neogrevanih prosto-rih in na izposojenih stolih! Letos pa je v lepo opremljenem prostorupotekala e prava kulturna prireditev. Obiskovalce, ki so na prostor iz-polnili do zadnjega koti ka, je najprej pozdravila nova predsednicadru tva Klavdija Velimirovi , nato pa je program vodila in posamezneto ke povezovala na a lanica in pesnica Damijana Pezdirc.

Pevski zbor je zapel ven ek pesmi v ast vinski trti in dobri kaplji-ci, ki ju je tudi Pre eren islal. lanice literarne skupine Jasmina Ili -Drakovi , Vesna Jelin i in Anette Al Sharafy so z ob utkom reciti-rale Pre ernove, Gregor i eve in Kosovelove pesmi, voditeljica Dami-jana pa svoje. Sestrici Bo ena in Simona Bukovnik sta se predstavili zzahtevnimi skladbami, prva na flavti, s temo iz Mozartove 40. simfoni-je, druga pa na klavirju z Bertinijevo Etudo v D-duru. V programu jesodeloval tudi zbor iz Makedonskega kulturnega Dru tva Ko o Raciniz Pulja, ki se je odzval na emu vabilu in zapel pesem Vo Strumica. Oproslavi sta poro ala Glas Istre in Radio Pula. K.V.

SLOVENCI NA HRVA KEM

ZADAR: PRVA LETNASKUP�¨INA �LIPE� IN

PRE�ERNOVA PROSLAVASlovensko kul-

turno dru tvo Lipa,ustanovljeno pred le-tom dni, je imelo 27.februarja redno letnoskup ino. V multi-medijski dvorani za-drske mestne knji ni-ce se je zbralo 19 la-nov dru tva, pri lo paje tudi kar nekaj do-ma inov, ki so tudi-rali, iveli ali delali v Sloveniji. Za skup ino so zvedeli iz Zadrskega lis-ta oziroma iz obvestila na radiu. Povabilu so se odzvali tudi predstavnikimakedonske in srbske manj ine.

Druga e kot ve ina slovenskih dru tev na Hrva kem, zadrski Sloven-ci e nimajo svojih prostorov. Zaenkrat se sestajajo v prostorih Tankerskeplovidbe Zadar, ki jih je dru tu ljubeznivo ponudilo v uporabo. Na ob-mo ju Zadrske upanije ivi okoli 200 Slovencev, v dru tvu pa jih sode-luje 40.

Redno letnoskup ino je vodilapredsednica dru tvaDarja Jusup. V de-lovno predsedstvo stabili izvoljeni Rafaela

tulina in KatarinaBezi , zapisni arka jebila Tinka Kurtin, vvolilno komisijo pasta bili - poleg pred-sednice Nadje pra-lja - izvoljeni e Ingeborg Ron evi inMilena Jurjevi . Na skup ini solani sprejeli poro ilo o enoletnem delovanju dru tva, ki ga je sestavila

Darja Jusup, finan no poro ilo, ki ga je sestavila predsednica nadzornekomisije Katarina Bezi , in na rt dela za leto 2006. Navzo i so soglasnosprejeli sklep o pristopu v Zvezo slovenskih dru tev na Hrva kem.

Predsednica slovenskega dru tva Dr. France Pre eren iz ibenikaMira Kne evi je imela navdahnjen govor, dru tvu Lipa pa je podarilaprekrasen rokopis Pre ernove Zdravljice. Dvajset lanic pevskega zboraslovenskega dru tva iz ibenika je pod vodstvom zborovodje Marijane

prljan zapelo nekaj pesmi. Po pogostitvi smo nekaj slovenskih in hr-va kih pesmi zapeli tudi skupaj. Peli smo do 20. ure, ko so knji nico za-prli.

Skup ino je spremljalo kar nekaj novinarjev; pri akujemo, da se bo-mo videli tudi v oddajah Hrva ke televizije - v Panorami in Prizmi.

V za etku februarja pa smo lani dru tva Lipa brez velikih pripravproslavili kulturni praznik, ki ga Slovenci v domovini in izven nje praz-nujemo 8. februarja. Zbrali smo se v Arsenalu, na prijetnem dru enju. Ne-kateri so s seboj prinesli Pre ernove pesmarice in stare itanke, iz katerihsmo recitirali Pre ernove stihe. Milena Jurjevi je na pamet recitirala so-nete, ki si jih je zapomnila e iz gimnazije. Beata Kotrulja je prinesla pes-nikove rokopise. Skupaj smo zapeli Zdravljico. Prijetno dru enje smoovekove ili s fotografskim aparatom. Darja Jusup

13

ODMEVODMEV

SLOVENSKIKULTURNIPRAZNIK VSPLITU

Sode po kulturnih pri-reditvah ob slovenskem kul-turnem prazniku v vseh mes-tih, kjer Slovenci ivimo inorganizirano delujemo v slo-venskih kulturnih dru tvih, jeslovenska skupnost na Hr-va kem vzpostavila pravikulturni most med Slovenijoin Hrva ko. e upo tevamopo svetu ive e Slovencev, jekulturno-prosvetna dejavnostkar vzkipela v Dalmaciji: vDubrovniku, Splitu, ibenikuin Zadru. To je potrdila tudiHrva ka televizija s kraj imiprispevki, ki pa po mojemmnenju niso bili najboljspretno pripravljeni. Kar paje e tema za posebno razpra-vo. Nas predvsem zanima,koliko je ir a slovenska jav-nost seznanjena z na imi pri-zadevanji, da ohranimo inirimo ob utek slovenstva.

S slovenskim kulturnimpraznikom se Slovenci vSplitu vsako leto na prime-ren na in predstavimo ir ijavnosti in tako vedno znovadokazujemo, kako pomem-ben dejavnik za obstoj slo-venskega naroda v domoviniin izven nje je kultura. V sre-di e leto nje proslave vSplitu smo postavili me anipevski zbor Triglav , kiproslavlja deseto obletnicodelovanja. Program si je v ce-loti zamislila na a Vera Hrga,ki je tudi izdelala plakat inkataloge za dve prireditvi.Zbor se je na celove ernemkoncertu 8. februarja ob 19.uri v pala i Milesi predsta-vil z izbranim in bogatim re-pertoarjem in zavidljivo iz-vedbeno kvaliteto, ki jo je do-segel pod dolgoletnim vod-stvom profesorice Tanje Ku-rajice.

Pre ernove in Zlob evesonete v prevodu Luke Pa-ljetka sta recitirala prvakDrame HNK Split edoMartini in Vera Hrga .Glasbeno spremljavo sta pris-

pevali violinistka Majda Go-lu a, solistka HNK Split, inDanira Ipavec na harmoniki.Ne majhen prispevek je dalatudi povezovalka programaJelka Knezovi . Ne smempozabiti omeniti nagovoraupana mesta Splita Zvoni-

mira Pulji a ter navzo nostiuglednih gostov, med njimilanov konzularnega zbora.

Umetni ka raven inspro enost cele prireditve jenavdu ila do zadnjega ko-ti ka napolnjeno veliko dvo-rano pala e.

Druga prireditev v okvirukulturnega praznika je bilaodprtje razstave likovnih del

lanov slikarske skupineSKD Triglav Split MojcePlos Jelaska, Ivana Kosmo-sa, Marije o i in LenkeZavir ek. Razstavo smo od-prli v dru tvenih prostorih

10. februarja. Razpolo enjeje bilo slovesno tudi zaradipodelitve plaket ustanovite-ljem dru tva in priznanj la-nom za desetletno zagnanodelo v Triglavu. Bilo nam je vast med nami pozdraviti

poobla enega ministra v slo-venskem veleposlani tvu vZagrebu Roberta Krmelja.Veseli smo bili tudi velikegatevila obiskovalcev.

To je bila zadnja priredi-tev v prostorih dru tva nanaslovu Gori ka 6. V soboto,4. marca se selimo v drug na-jet i prostor, zopet samoza asno.

Bo tjan Kordi

SLOVENCI NA HRVA KEM

MOST GLASBE INBESED V

DUBROVNIKU

Slovenski kulturni praznik smo letos praz-novali nekaj dni prej, tako da smo lahko sodelo-vali na Fe ti Svetega Vlaha in bili kot sodelu-jo i uvr eni tudi na plakat, ki je napovedoval pri-reditev. 28. januarja je v veliki dvorani glasbeneole Luka Sorko evi gostovala pianistka iz Lju-

bljane Marina Horak, ki je Dubrovniku podarilaklavirski recital. Polna dvorana je prisluhnila iz-jemni izvedbi Mozartovih in kerjan evih del. Odogodku je poro ala HRT v oddaji Prizma. Os-rednja prireditev je bila v mestni knji nici, kjersmo spremljali mozaik recitacij in glasbe. Pred-stavil se je klavirski duet Glissando, ki ga sestav-ljata Ivana Marija Vidovi in Marina Horak.Prisluhnili smo tudi poeziji Ivane Marije Vido-vi . V programu so sodelovali e knji evnik Ma-to Jerani , igralka Mirej Stani iz Gledali aMarin Dr i , zbor An eli pod taktirko Maje Ma-ru i , trobenta D emal oki in kitarist Pero

kobelj pa sta izvedla Intermezzo. O obeh prire-ditvah so poro ali vsi krajevni tiskani in elektron-ski mediji. Za organizacijo smo prejeli velikopohval in tudi sami smo z njo zadovoljni. (du)

ODMEVODMEV

1414

VAROVANJE SLOVENSKEMANJ�INE V ZAMEJSTVU

Svet slovenske narodnostne manj ine Mesta Zagreba in Slovenskidom sta 2. decembra pripravila okroglo mizo o varovanju slovenskemanj ine v zamejstvu. Na okrogli mizi so sodelovali predsednik Sloma-ka Rudi Pav i , Sergij Pahor iz Sveta slovenskih organizacij (Italija),predsednik Zveze slovenskih organzacij Marjan Sturm, predsednik Na-rodnega sveta koro kih Slovencev mag. Marjan Pipp, predsednik Kul-turnega dru tva len 7Branko Lenart (Avstrija), predsednik Zveze Slo-vencev na Mad arskem Jo e Hirnok, predsednik Sveta slovenske narod-nostne manj ine mesta Zagreba Darko onc, dr. Jernej Zupan i s Fi-lozofske fakultete v Ljubljani, predsednica Sveta slovenske narodnostnemanj ine Primorsko-goranske upanije Marjana Mirkovi in predsed-nik Sveta slovenske narodnostne manj ine Splitsko-dalmatinske upani-je Bo tjan Kordi . Rudi Pav i je spregovoril o vlogi in perspektivi Slo-venske manj inske koordinacije (Slomak), Sergij Pahor o polo aju Slo-vencev v Italiji in o (ne)izvajanju za itnega zakona, Marijan Sturm opravnih osnovah evropske manj inske za ite, Marjan Pipp o pravnih os-novah avstrijske manj inske za ite, Branko Lenart o polo aju slovenskemanj ine na avstrijskem tajerskem, Jo e Hirnok o dvostranskem spora-zumu o za iti slovenske manj ine na Mad arskem in mad arske man-j ine v Sloveniji, Darko onc o Ustavnem zakonu o pravicah nacionalnih

manj in na Hrva kem, prof.dr. Jernej Zupan i o formalnih in fukcional-nih vidikih slovenskih manj in v sosednjih dr avah.

Iz razprave je bilo razbrati, da danes v zamejstvu ivi okoli 150 tisoavtohtonih Slovencev in da se njihove te ave predvsem posledica neures-ni evanja dvostranskih sporazumov o za iti slovenske manj ine v so-sednjih dr avah. Slovenska dr ava bi morala predvsem prek ministrstvaza zunanje zadeve bolj aktivno predlagati konkretne re itve za izvajanjedogovorov in dolo il iz sporazumov. Udele enci so se strinjali, da je bi-la okrogla miza dobro pripravljena, poro ila in razprave pa kakovostni,informativni, konkretni, ob irni in pou ni. Franc Stra ek

NOV STATUTSVETASLOVENSKENACIONALNEMANJ�INE

Svet slovenske nacionalnemanj ine mesta Zagreba je januar-ja na letnem sestanku sprejel po-ro ilo o delu in finan no poro iloza leto 2005, na rt dela in fi-nan nih prihodkov za leto 2006 ternov statut.

Lani iz objektivnih razlogov nisobili izpeljani vsi na rtovani programi,

zato tudi niso bila porabljena vsaodobrena finan na sredstva. Svet bosku al dose i, da bi se neporabljenasredstva prenesla v leto nje leto.

Ker dosedanji statut v pres-plo nih dolo ilijh ni opredelil o je-ga operativno-izvr ilnega telesa,kar je pogoj za nemoteno delova-nje, je Svet soglasno sprejel novstatut, ki med drugim dolo a, da jepredsedstvo Sveta operativno telo,ki upravlja in vodi Svet od zaseda-nja do zasedanja. Predsedstvo Sve-ta sestavljajo predsednik Sveta innjegov namestnik ter trije lani.Poleg Darka onca in FrancaStra ka, ki sta lana po funkciji , sobili v predsedstvo izvoljeni Silves-ter Kmeti , Miroslava-Maria Ba-hun in Anton Lah.

F. S.

SLOVENCI NA HRVA KEM

FORUMSLOVENSKO-HRVA�KIHGOSPODARSTVENIKOV

Poslovni klub slovensko-hrva kih gospodarstvenikov je v so-delovanju s slovenskim veleposlani tvom v Zagrebu in hrva kim ve-leposlani tvom v Ljubljani 1. decembra v zagreb kem hotelu Panora-ma pripravil forum slovensko-hrva kih gospodarstvenikov. Navzo esta pozdravila hrva ki veleposlanik v Ljubljani Mario Nobilo inpredstavnik slovenskega veleposlani tva v Zagrebu Primo Ko trca.

Direktor Slu be Republike Slovenije za evropske zadeve PeterJe ovnik je spregovoril o slovenskih pripravah na vstop v Evropskounijo in o izku njah polnopravnega lanstva, Olgica Spevec iz Agen-cije za tr no tekmovanje Republike Hrva ke pa o pripravah na pris-topna pogajanja. Druga tema je bil dvostranski sporazum o izogiba-nju dvojnega obdav evanja, ki je stopil v veljavo 10. novembra.Aleksandra Antoli s hrva kega finan nega ministrstva in MarijaFrle s slovenskega finan nega ministrstva sta odgovarjali na tevil-na vpra anja o pokojninah, premo enju, obdav itvi obrtnikov, kiimajo podjetja v Sloveniji, ivijo pa na Hrva kem (in obratno)... Po-jasnili sta, da bodo upravi enci do slovenskih pokojnin, ki ivijo naHrva kem, e decembra prejeli neobdav ene pokojnine. Ostala do-lo ila sporazuma pa bodo za ela veljati leta 2006.Franc Stra ek izSlovenskega doma v Zagrebu je opozoril, da je zakon vse upravi en-ce do pokojnin iz Slovenije, ki ivijo na tujem, uvrstil v eno skupi-no, pri emer ne upo teva dejstva, da so nekateri tudi slovenskidr avljani. Menil je, da v pokojnine slovenskih dr avljanov ne bismeli posegati, saj jih varuje slovenska ustava, ne glede na to, kjeivijo. F. S.

15

ODMEVODMEV

DVE LETI KOORDINACIJENACIONALNIH MANJ�INMESTA ZAGREBA

Koordinacija nacionalnih manj in mesta Zagreba je konec leta2005 proslavila drugo obletnico ustanovitve. 9. decembra so v Novinar-skem domu o vlogi koordinacije razpravljali predsedniki in predstavnikisvetov nacionalnih manj in, med njimi tudi predsednik in namestnikpredsednika Sveta slovenske nacionalne manj ine, Darko onc inFrancStra ek. V triurni razpravi je prevladalo mnenje, da je koordinacija kot

ve nacionalno kolektivno telo le uspela pri tevilnih telesih lokalne sa-mouprave uveljaviti pravice nacionalnih manj in. Te ava pa je, ker Us-tavni zakon o pravicah nacionalnih manj in pridobitev statusa pravneosebe omogo a le svetom nacionalnih manj in, ne pa tudi koordinacijam.To pomeni, da koordinacije nimajo pravice ne do samostojnega ban ne-ga ra una ne do finan ne podpore iz dr avnega prora una. Zato imajo tu-di te ave pri predstavljanju ali zastopanju pred dr avnimi telesi. Ob kon-cu razprave so udele enci soglasno pozvali vlado, da v okviru pristojnos-ti in ustavnih pooblastil, na temelju 33. lena Ustavnega zakona, tudikoordinacijam zagotovi pravico do vpisa v register pravnih oseb in jim zanemoteno delo zagotovi finan no podporo.

Naslednji dan, 10. decembra, je bila v Stari gradski vije nici na Gor-njem gradu slovesnost, ki so se je udele ili lani svetov nacionalnih man-j in mesta Zagreba in Zagreb ke upanije, tevilni diplomati (iz sloven-skega veleposlani tva Bernarda Gradi nik), predstavniki kulturnih inprosvetnih ustanov, verskih skupnosti in sindikatov. Po hrva ki himni inhimni Evropske unije je navzo e pozdravil predsednik Koordinacije Da-vid D.Orlovi , lanica delovnega predsedstva Sanja Tabakovi pa jepredstavila poziv vladi, sprejet dan prej. Poziv so navzo i pozdravili zburnim ploskanjem. Sledili so pozdravni govori predsednika Sveta za na-cionalne manj ine hrva ke vlade Aleksandra Tolnauerja, predstavnicezagreb kega upana Grete Augostinovi - Pavi i , predstavnika diplo-matskega zbora, pomo nika muftije Islamske skupnosti v Republiki Hr-va ki Aziza ef. Hasanovi a (v imenu vseh verskih skupnosti) in predsed-nice dru tva albanskih enska Drita Marjete Hajdarim. Pozdrave jezaokro ila brzojavka hrva kega predsednika Stipeta Mesi a, ki je bilasprejeta z dolgotrajnim ploskanjem. Sprejem po slovesnosti je bil pri-lo nost za navezavo novih stikov in pogovore s predstavniki drugih na-cionalnih manj in. F. S.

In titut za narodnostnavpra anja je 80-letnico znanstve-no-raziskovalnega dela proslavil17. in 18. novembra v Ljubljani.Prvi dan je potekala slovesnost,katere pokrovitelj je bil predsed-nik Republike Slovenije dr. JanezDrnov ek. Na slovesnosti so spre-govorili direktor In tituta dr. Mi-tja agar, direktor INV, predsed-nica programskega odbora za obe-le itev 80-letnice dr.AlbinaNe ak Luk, diplomatski svetova-lec predsednika Republike Slove-nije dr. Iztok Simoniti in ministerza visoko olstvo, znanost in teh-nologijo dr.Jure Zupan. Slavnos-tna govornika sta bila dr. DaniloTürk s Pravne fakultete v Ljublja-ni in direktor urada Visokega ko-misarja OVSE za narodne man-j ine John de Fonblaque. Pred-sednik upravnega odbora In titutadr. Boris Jesih je zaslu nim sode-lavcem podelil priznanja, sloves-

nost pa je zaokro il kulturni pro-gram Gabriele Lipu .

18. novembra 2005 je poteka-la znanstvena konferenca o izzivihraziskovanja etni nosti in manj inna za etku 21. stoletja. Na konfe-renci so sodelovali tudi dr. Jad-ranka Kumpes- a i in dr. JosipKumpes iz In tituta za migracijein narodnosti v Zagrebu, FrancStra ek in Sanja Horvati iz Slo-venskega doma ter Marjana Mir-kovi iz Slovenskega dru tva Ba-zovica na Reki. Po uvodnem zase-danju so se razprave nadaljevale vokviru treh delavnic. Moderatordelavnice o raziskovanju etni nihodnosov (etni nosti) in manj in vsosednjih dr avah je bil dr. BorisJesih, dr. Irena umi je vodila de-lavnico o raziskovanju odnosovetni nosti in manj in v Sloveniji,tretjo delavnico - o manj inah kotdejavniku zdru evanja in raz-lo evanja v Evropi in svetu - pa jevodil dr. Mitja agar.

Udele enci iz Hrva ke so so-delovali v prvi delavnici. Prese-ne a, da so e vedno posamezniki,ki pod avtohtono zamejstvo teje-jo samo Slovence v Italiji, Avstrijiin Mad arski. Dr. Matja Kle-men i je v razpravi trdil, da soSlovenci na Hrva kem brez izje-me priseljenci, ne glede na kraj,kjer prebivajo. Temu sta nasproto-vala Franc Stra ek in MarjanaMirkovi , ki sta menila, da gre zaneutemeljene trditve, saj doseda-nje raziskave o polo aju Sloven-cev na Hrva kem govorijo dru-ga e. Med drugimi tak ne trditvespodbijajo Resolucija o polo ajuslovenskih avtohtonih manj in vsosednjih dr avah, ki jo je Dr av-ni zbor sprejel leta 1996, in vepublikacij dr. Vere Kri i nik Bu-ki , ki jih je v letih 1995-1999 iz-dal prav In titut za narodnostnavpra anja (Slovenci v Hrva ki,Narodnostna sestava v obmejnemprostoru med Slovenijo in Hr-

va ko, Slovensko-Hrva ki obmej-ni prostor: ivljenje ob meji).Stra ek je poudaril, da iz navede-nih dokumentov neizpodbitno iz-haja, da so Slovenci vzdol slo-vensko-hrva ke dr avne meje av-tohtona manj ina ali zamejci, in tov 17 hrva kih ob inah, med kate-rimi sta tudi dve najve ji mesti naHrva kem, Zagreb in Reka.Prof.dr Matja Klemen i je vodgovoru popravil svojo trditev,e da ni mislil tako, kot je de-

jal.. .Tudi Marjana Mirkovi je vrazpravi na plenarni seji poudari-la, da so Slovenci v hrva ki Istri,na Reki, v Gorskem Kotarju, Za-grebu, Medmurju... zamejci in daje vsaka druga na trditev ali razla-ga neutemeljena in neargumenti-rana. Tak ne trditve so lahko pos-ledica nezadostnega poznavanjadejanskega stanja slovenstva naHrva kem, ali pa...

Franc Stra ek

SLOVENCI NA HRVA KEM

80 LET ZNANSTVENO-RAZISKOVALNE DEJAVNOSTIIN�TITUTA ZA NARODNOSTNA VPRA�ANJA

ODMEVODMEV

16

Z Marijo Braut sem se pogovarjalapo novembrski otvoritvi njene razstave vPre ernovi dvorani. Na razstavo MarijeBraut v Slovenskem domu sem akala velet. Spoznali sva se v Dubrovniku, med do-movinsko vojno spomladi leta 1993. Sov-ra niki so e granatirali Dubrovni ko pri-morje in Cavtat. Na a dru enja so so pote-kala po kon anem delu, v ve ernih urah, vedinem dubrovni kem hotelu, ki je deloval,v hotelu Argentina. Pozneje sva se v Zagre-bu sre evali na kulturnih prireditvah, kosem jo vedno znovaspra evala: Marija,kdaj bo razstava?Ona pa

- imam prekrasnoserijo fotografij iz Lo-garske doline... In na-posled nam jih je lepokazala.

Kako je nastalaEna dolina?

- Septembra leta1982 sem se za dvatedna podala na tera-pijo ti ine v hotel Pri-sank v Logarski doli-ni. Ostala sem dva meseca. Zanimala me jespirala svetlobe, njeno vrtin enje v me-gli astih kro njah dreves, njeno odsevanjena vodni gladini. Odkrivala sem, kako ivipokrajina, kako se svetloba zbira v cvetovihsadnega drevja, kako trava vpija sonce. Se-rija fotografij je bila decembra istega letarazstavljena pod naslovom Jedna dolina vstudiju galerije Forum. V Slovenskem domusem se hotela predstaviti prav s to razstavo,saj Logarska dolina le i v bli ini mojegarojstnega mesta.

Rodili ste se v Celju. Kak na usodavas je pripeljala v Zagreb?

- Moj o e Martin Kra un je bil Celjan.Med dopustom v Ka tel Luk i u je spoznalmojo mamo Marijo Novak. Skupno ivlje-nje sta za ela v Celju, kjer sem se leta 1928rodila. Osnovno olo sem kon ala v roj-stnem kraju. Med vojno sem z mamo nekajasa ivela v Ka telu. Moj o e je kot parti-

zan padel na Pohorju leta 1942. e danes nevem, kje je njegov grob. Z mamo sva ivlje-

nje nadaljevali v Zagrebu. Tu sem kon alagimnazijo na Gornjem gradu ter za ela tu-dirati arhitekturo. Tako sem postala Za-greb anka.

Kdaj in kako ste se za eli ukvarjati sfotografijo?

- V svet fotografije sem stopila leta1967, spodbujal pa me je veliki To e Da-bac, moja poro na pri a. Postala sem njego-va sodelavka. Leta 1969 sem postala lani-ca ULUPUH-a in prvi razstavljala. Svoje-ga rolleflexa nisem ve izpu ala iz rok.

Kaj ste najprej ujeli v va objektiv?- e leta 1967 je za elnastajati ciklus foto-grafij Zagreb - mojemesto. Leta 1970 semza ela ustvarjati ci-klus gledali ke foto-grafije. Po letu 1971sem ustvarila in v Za-grebu razstavila veciklusov: Kor ula -velikono na procesi-ja, Hair, Lapidarium,Mirogoj - dan mrtvihin rna razstava. Leta1977 je nastal ciklus

Kamen, razstavljen v Muzeju za umetnostin obrt. Leta 1978 sem v atriju pala e Spon-za razstavila fotografije o dubrovni kih po-letjih in poletnih igrah. ibeniku sem posta-vila Otroke. Leta 1986 je bil v zagreb kemMuzeju za umetnost in obrt kon no razstav-ljen ciklus Zagreb - moje mesto. Od leta1988 do danes sem veliko razstavljala v Za-grebu in tudi drugod: v New Yorku, Stut-tgartu, Zadru, Osijeku, ibeniku, Dubrovni-ku, Stockholmu, Kijevu, Odesi, Budim-pe ti.

Ste kdaj razstavljali tudi v Sloveniji?- Leta 1970 sem v Mariboru v Galeriji

Ratov in v Mestni galeriji v Ljubljani raz-stavljala skupaj s Perom Dabcem, ne akomTo a Dabca. Pero je danes profesor na lju-bljanski Akademiji likovne umetnosti.

Devetdeseta leta so zaznamovale va erazstave iz obdobja domovinske vojne.

- Nisem se posebej ukvarjala z vojno fo-tografijo. Mene je privabljala ti ina po pokugranat. Rada sem bila sama, ko ni bilo sli atiniti ptic. Nisem sre evala ljudi. Le snemala

POGOVARJALI SMO SE

KULTURNAUSTVARJALNOST

NACIONALNIH MANJ�INNA HRVA�KEM

V organizaciji Sveta nacionalnih manj in inpod pokroviteljstvom hrva ke vlade je 13. novem-bra v Koncertni dvorani Vatroslav Lisinski potekalae 8. Manifestacija ustvarjalnosti nacionalnih man-j in na Hrva kem. Navzo e je pozdravil Aleksan-der Tolnauer, predsednik organizacijskega odborain predsednik Sveta nacionalnih manj in. Slavnos-tna govornica je bila Jadranka Kosor, podpredsed-nica vlade in ministrica za dru ino, branilce in med-generacijsko solidarnosti, ki je poudarila, da je v in-teresu Republike Hrva ke, da nacionalne manj inenemoteno razvijajo svoje kulturne vrednote, obi a-je, etni no pripadnost, veroizpoved ... Svobodo de-lovanja jim zagotavlja ustavni zakon o pravicah na-cionalnih manj in, vlada pa bo poskrbela, da bodomanj ine za svojo dejavnost v letu 2006 prejele eve sredstev. Navzo i so bili odposlanec hrva kegapredsednika prof.dr. Aleksander Topalovi , tevil-ni dr avni sekretarji, voditelji verskih skupnosti, ve-leposlaniki, predstavniki kulturnega in javnega iv-ljenja. Program je povezoval Drago Celezi . Vrstileso se pevske in folklorne izvedbe, v katerih somanj inske umetni ke skupine predstavljale nacio-nalne obi aje. Slovenski dom v Zagrebu oziromaSlovence na Hrva kem sta zastopala me ani pevskizbor Slovenski dom in ansambel Slovenica. Podvodstvom dirigenta Franca Keneja in ob klavirskispremljavi Zorana onca so izvedli tri pesmi: Me-tulj ki (O. upan i , A.Groebming), Siva pot (A,Me ek, J. Cvitanovi ) in Slovenija, od kod lepotetvoje (S.Avsenik, J. Cvitanovi in F.Kene). Ob kon-cu prireditve so vsi udele enci pod taktirko SabrineStenberga Vidak, voditeljice italijanske skupine,zapeli himno Evrope - Odo radosti. Program je tra-jal tri ure. Poslu alce po lastni presoji delim na dveskupini: na tiste, ki so menili, da je bil program pes-ter in zanimiv, in na tisti, ki smo menili, da je bilprogram podpovpre en, saj so bile tevilne to keslabo pripravljene, njihova izvedba (preglasna glas-ba, kri avo petje, topotanje z nogami...) pa bolj pri-merna za kak no va ko veselico. Tudi ozvo enje vdvorani je bilo tak no, da je le e poslab alo izved-bo programa. F. S.

SLOVENCI NA HRVA KEM

MARIJA BRAUT:V LOGARSKO DOLINO POSPIRALO SVETLOBE

17

ODMEVODMEV

Nekaj mesecev veleposlani ke-ga dela je e za vami. Kako ste se na-vadili na novo okolje, nove dol nos-ti?

Na kratko povedano: asa za prila-gajanje pravzaprav ni bilo, saj midol nosti in tempo dela tega ne do-pu ajo. Lahko bi rekel, da se prilaga-jam sproti.

Ob va em napovedanem prihoduse je marsikomu postavilo vpra anje,zakaj Slovenija na Hrva ko po iljaloveka, ki nima izku enj v diploma-

ciji. Vidite to kot prednost ali sla-bost?

Res je, prihajam iz akademskihkrogov, kar pa ne pomeni, da nimam iz-

sem. Tako je nastala monografija o opus-to enem Dubrovniku in njegovi okolici odStona do Prevlake. V Dubrovnik sem pri la zladjo Liburnija, z drugim konvojem in na pri-govarjanje prijateljev iz sklada sv. Vlaha nare-dila serijo fotografij, ki so bile izdane v monu-mentalni monografiji. Ta monografija je takojob la svet. Bojim se, da ni veliko prispevala krazumevanju agresije na hrva ki jug, o ranje-nem zgodovinskem Dubrovniku. V tem ob-dobju sem hodila po razru enih mestih, vaseh,ne misle na mine in druge nevarnosti. Na las-tno pobudo sem posnela vojne strahote Sunje,Pokupskega, Osijeka. Fotografije so e primeni in akajo, da bodo v bli nji prihodnostitrajno razstavljene v Muzeju domovinske voj-ne, ki naj bi kmalu nastal.

Gotovo ste med dolgoletnim ukvarja-njem z umetni ko fotografijo prejeli vepriznanj?

- Leta 1970 sem bila nagrajena za raz-stavljeno kolekcijo na 15. zagreb kem fotosa-lonu. Leta 1972 sem prejela nagrado mestaZagreba. Eno najlep ih priznanj so mi poda-rili rojaki iz Avstralije, s tem, ko so me pova-bili na obisk. Povod je bila fotomonografijaMoj Zagreb, ki je iz la leta 1980 v 10.000 iz-vodih in ki je danes ni mogo e dobiti niti vantikvariatih. To knjigo, ki mi je zelo ljuba, jenatisnila Mladinska knjiga, zalo il pa Globus.V Avstraliji sem med na imi ljudmi pre ivelave mesecev. Tudi tam sem veliko fotografi-rala. Kaj na rtujete za naslednje mesece? - 5.marca bo v Galeriji Lang v Samoboru pos-tavljena moja samostojna razstava Bale - Is-tra. Bale so zapu eno mestece v Istri. V Mu-zeju Mimara se pripravlja razstava Razli nos-ti, serija fotografij, tokrat v barvah.

Ko sem prebirala kataloge z razstav in siogledovala fotografije Marije Braut, me jeposebej navdu il portret umetnice, kakor gaje leta 2001 napisala Marija Viculin: MarijaBraut je del na ega sveta in to veliko globjein ir e, kot bi lahko sklepali iz posameznihfotografij. Gre za o i, ki so vpile ve kot pol-stoletno zgodovino tega mesta. Ne, ne zdi semi zares pomembno, da je tako veliko foto-grafirala Zagreb. To je lepo, vendar je velikomo nej e dejstvo, da je ivela ivljenje tegamesta. Njeno ivljenje ga je pravzaprav sous-tvarilo. Marija Braut in njeno fotografsko de-lo sta to ivljenje. In to je zabele eno na nje-nih posnetkih. Vidno je v fotografijah gleda-li kih predstav, vidno je v portretih umetni-kov, vidno je tudi v pejsa ih nekaterih odda-ljenih krajev. Vidno je celo v posnetkih NewYorka, saj ga je gledala z zagreb kimi o mi.

Marija Braut e ni posnela vsega. elim jie veliko ur ti ine z njenim rolleflexom. Mo-

go e bo v Slovenskem domu predstavila ekak en biser Slovenije. Polona Jurini

DR. MILANORO�ENADAMI¨,VELEPOSLANIKRS V RHN are dili bom o v se, da se polo a jSlo venc ev na Hrv a ke m e izb olj a

POGOVARJALI SMO SE

Foto:

Del

o

ODMEVODMEV

18

ku enj v diplomaciji. e ve let aktivno delujem v okviru razli nihmednarodnih organizacij (Zdru eni narodi), kar pomeni, da dolo eneizku nje iz diplomacije imam in mi diplomatske ve ine niso tuje.

Bo politika ve-leposlani tvad o i v e l akak ne spre-membe, novos-ti?Do nekih ve jihsprememb ver-jetno ne bopri lo, trudimose, da smo dos-topni in tran-sparentni.Zdi se, da ste vkomunikaciji shrva ko jav-nostjo prekomedijev precejbolj odprti, dase ne skrivateza diplomat-skimi odgovo-ri

Ja, va a ugotovitev bo kar pravilna. V zadnjem asu sem imel karprecej intervjujev in nastopov v razli nih hrva kih medijih. Bistvo jebilo sporo ilo, da je Slovenija pripravljena razre iti vsa odprtavpra anja in da pripravljena s Hrva ko sodelovati na vseh podro jih.Na in komuniciranja z mediji pa je, lahko bi rekel, zelo odvisen odloveka oz. od njegove narave .

Med Slovenijo in Hrva ko je precej pomebnih odprtihvpra anj. Ocenjujete, da bo na tem podro ju v asu va ega man-data pri lo do kak nega premika, kje vi vidite mo ne re itve?

elja Slovenije je, da se vsa odprta vpra anja imprej re ijo. Za tomora obstajati volja na obeh straneh in lahko vam zagotovim, da siSlovenija prizadeva, da se odprta vpra anja, ki po nepotrebnem obre-menjujejo na e odnose, re ijo. Ob tem je pomembno poudariti, dadr avi na ve ini podro ij odli no sodelujeta (kultura, znanost, port,izmenjava izku enj), kar je javnosti manj znano. Menimo, da je aspogajanj Hrva ke z EU primeren trenutek, da se odprte stvari uredijo.Potrebno je gledati naprej in se dogovarjati kako bi lahko v prihodnjee bolje sodelovali in kako bi lahko skupaj nekaj dosegli. Gre za to, ne

kaj bi drug drugemu storili, temve kaj bi skupaj ustvarili. Upam, dase bomo v naslednjih letih dogovorili o skupnem sodelovanju v okvi-ru EU.

Za vami je e nekaj sre anj s predstavniki Slovencev na Hr-va kem. Ste si e ustvarili vtis, kje so najve je te ave (s sicer us-tavno nepriznano) slovensko manj ino?

Kaj bi se e dalo narediti, da se tevilo Slovencev na Hrva kemne bi zmanj evalo?

Veseli me dejstvo, da je slovenska manj ina na Hrva kem aktivna.V zadnjih nekaj tednih sta bili ustanovljeni dve dru tvi slovensko-hr-va kega oz. hrva ko-slovenskega prijateljstva, kar je e posebejvzpodbudno (Bedanj, Karlovac). Veleposlani tvo bo skupaj z uradomza Slovence v zamejstvu in po svetu ter ministrstvom za zunanje za-deve naredilo vse, da se polo aj Slovencev na Hrva kem e izbolj a,da bomo bolj prepoznavni in da se re ijo odprta vpra anja, na kateraso me opozorili Slovenci na Hrva kem.

Ro.K.

POGOVARJALI SMO SE

SLOVENIJA �HRVA�KA:STABILNOOHLAJENIODNOSID va nevar na spo razu ma

- V za etku decembra se je hr-va ka vlada odlo ila za dva kora-ka, ki sta bila vsaj posredno pove-zana s Slovenijo. Za elo se je ssporazumom o meji med Hrva koin Bosno in Hercegovino, ki sta gapred leti podpisala Tu man inIzetbegovi . Z njim je Zagreb, to-krat brez dr avne krize in obto b oveleizdaji, Bosni podaril doma eozemlje dva oto ka, greben indel morja. Mejo so potegnili posredini Malostonskega kanala. VSloveniji so se udili, da take brez-bri nosti ni utiti v Piranskem za-livu. Nadaljevalo se je s sporazu-mom z Avstrijo, s katerim elijopregnanim po koncu vojne iz-pla ati od kodnino za odvzeto pre-mo enje. Hrva ki predsednik Stje-pan Mesi je v posebni poslanici

opozoril, da Dunaj po vseh veljav-nih sporazumih ne sme pomislitiniti na en sam evro tovrstneod kodnine od naslednic SFRJ inda Zagreb postavlja s tem v nero-den polo aj skoraj vse zmagovalkezadnje svetovne vojne, ki so teprobleme re ile ali pa jih za dese-tletja vnaprej globoko zamrznile.Tak no po etje ima lahko nepred-vidljive posledice tudi za Sloveni-

jo, saj nih e ne more re i, kaj bo,e bo Hrva ka e naprej nespamet-

no in brez kakr ne koli potrebe od-pirala finan ne rane iz preteklosti.Ob sporazuma sta za zdaj na hlad-nem.D ve zaht evi na po ti v EU

- Sredi decembra je slovenskozunanje ministrstvo (MZZ) naspletni strani objavilo dva doku-menta: stali a do mejnegavpra anja in stali a do vpra anjagarancij nekdanje SFRJ za deviznehranilne vloge. V prvem doku-mentu MZZ opozarja, da sta sedr avi zavezali, da bosta spo tova-li mejno stanje na dan 25. junij1991 in da je bila 10 let poznejepripravljena pogodba o meji (spo-razum Drnov ek-Ra an), s kate-rim je Slovenija ohranila izhod naodprto morje, ki pa jo je Hrva kaustavila. Slovenija vztraja pri ka-tastrski meji na kopnem, na morjupa pri izhodu na odprto morje zupo tevanjem ekolo ke cone. NaMZZ zatrjujejo, da so pripravljenina nove pogovore o spremembahpogodbe, e zlasti zaradi slovenskecone, e pa to ne bi bilo uspe no,pa za nova pogajanja o meji v ce-loti. V drugem dokumentu paMZZ poudarja, da dolg LB v Lju-bljani ali dolg Slovenije ne obsta-ja. LBZ od leta 2000 ne more iz-pla evati terjatev in svojih tudi neizterjati, eprav ima dovolj pre-mo enja, vendar pa ji hrva ka na-cionalna banka ne dovoli normal-nega poslovanja. Devizna sredstvaso porabile fizi ne in pravne osebena Hrva kem in ne v Slovenji,opozarja MZZ in dodaja, da stadr avi sku ali to vpra anje re iti zarbitra o pred mednarodnim de-narnim skladom, a Zagreb ni iz-polnil dogovora, hkrati pa je pro-blematiko uredil sporazum ovpra anjih nasledstva, ki so ga vsenaslednice SFRJ podpisale junija2001. Vse dr ave naslednice, ra-zen Hrva ke, so pripravljene izpol-niti to obveznost in nadaljevati po-gajanja. Slovenske in tuje banke(povezane s slovenskimi) zaradiLBZ ne morejo poslovati na Hr-va kem, kar je v nasprotju z evrop-skim pravnim redom, ki ga bo mo-rala Hrva ka spo tovati. Pri tem boSlovenija pri hrva kih pogajanih zEU vztrajala, so sklenili na MZZ.

NOVICE IZ DOMOVINE

Foto

:Delo

19

ODMEVODMEVV sega je kr iva Slov enija

- Nepotrebno in neprimerno je,da Ljubljana lanstvo v EU in Na-tu izkori a za pogojevanje in pri-tisk na Zagreb, so s hrva kegaMZZ odgovorili na stali a o mejiin LBZ. Hrva ko MZZ je vrnilo»udarec« in svoje poglede tudiobjavilo na spletni strani. Sporo iliso, da slovenska stali a o re eva-nju problemov niso resni na,objektivna in korektna. Povezova-nje in pogojevanje re itve mejnegavpra anja z re itvijo drugihvpra anj je nesprejemljivo in vnasprotju z mednarodnimi standar-di, so prepri ani v Zagrebu. Nes-prejemljivo je, da sta razgla enaslovenska pas in cona, ki sta sicerni na, vklju ena v izhodi a slo-venske strani v dolo anje morskemeje. Slovenijo so opozorili, da jeleta 1993 z memorandumom o Pi-ranskem zalivu potrdila, da je vprikraj anem geografskem po-lo aju in da ne more razglasiti las-tne cone oziroma pasov. Vsa ne-re ena vpra anja so nere ena zato,ker Ljubljana vpra anje meje po-vezuje z drugimi, kakr na so Jek,LBZ in Trdinov vrh, so prepri aniv Zagrebu. Prav tako ni dokumen-ta, trdijo, ki bi predstavljal dom-nevni kompromis o razmejitvi namorju ali bi potrjeval slovenski iz-hod na odprto morje. Iz Zagrebasporo ajo, da je nerealno, da bi sena podlagi sporazuma Drnov ek-Ra an iz leta 2001 nadaljevala po-gajanja. O LBZ ponavlja, da je od-nos med LBZ in var evalci zaseb-nopravno vpra anje, ki ne sodi knasledstvu nekdanje SFRJ.N e vem o, kaj jeSa vudr ijsk la va la

- Probleme je treba re evati vasu hrva kih pogajanj z Unijo in

»v dru ini, ne pa na sodi u«, je vpogovoru za hrva ki Novi list ko-nec decembra dejal novi slovenskiveleposlanik na Hrva kem MilanOro en Adami . Med drugim jedejal, da Slovenija ne bo postavlja-la pogojev Hrva ki pri priklju eva-nju EU in da na koncu pogajanj nebo blokirala njenega vstopa. Prveizjave veleposlanika ka ejo, da boizvajal politiko zunanjega minis-trstva in da ni naklonjen idejampredsednika dr ave Janeza Dr-

nov ka, da bi dr avi predvsemmejne te ave im prej re ili s po-mo jo tretjega. Na vpra anje, za-kaj je Slovenija protestirala zaradinovega hrva kega ribolovnega

pravilnika, je Oro en Adami od-govoril, da je v njem naveden po-tek meje in da pravilnik govori oSavudrijski vali. »Mi ne vemo, kajje to. To je novo ime, Piranski za-liv se ni nikoli tako imenoval,« jedejal veleposlanik. Slovensko-hr-va kih prask pa decembra niso us-tvarjali samo ribi i in meja, tem-ve tudi LBZ. Guverner Hrva kenarodne banke (HNB) eljko Ro-hatinski je napovedal, da imaKBC, ki je solastnica NLB, zdajedinstveno prilo nost, da stopi natrg. Naprodaj je namre Splitskabanka (last Unicredita), ta »edin-stvena prilo nost« pa bo izvedljivale, e bo re en dolg LB do hr-va kih var evalcev. » e to ne bostorjeno zdaj, NLB ne bo stopilana hrva ki trg vse do vstopa v EU.HNB pri tem stali u ne bo popus-tila, ne glede na pritiske in izsilje-vanje,« je dejal Rohatinski. e ve ,zagrozil je, da ne NLB ne KBC, edolga ne bosta vrnili zdaj, ne bostadobili licence, saj licenc ne bododali bankam, ki so bile prisiljenezaradi sodne odlo itve poravnatiobveznosti.Slo venij a gla vnao sum ljenka

- Hrva ko MZZ je konec de-cembra slovenskim kolegom pos-lalo diplomatsko noto, v kateri jezapisano pri akovanje, da se bo vpreiskavo o uni enju kolj i ri-bi ke zadruge Sabus iz Umagavklju ila tudi slovenska policija.Hrva ka vlada je tako z noto na ne-

koliko nediplomatski na in, brezposebnih dokazov, posredno ob-to ila Slovenijo oziroma njenedr avljane, da so odgovorni za taincident. Tak no je tudi splo no

prepri anje na Hrva kem. Ko jepremier Ivo Sanader pojasnjeval,zakaj naj se v preiskavo vklju i tu-di slovenska policija, je dejal, da jenajbr tudi slovenski strani precejdo tega, da se primer im prej po-jasni. Dodal je, da je to vpra anjezelo ob utljivo in da ne gre samoza gmotno kodo, temve ima lah-ko primer, e se bo pokazalo, da jev pri njem sodeloval kdo iz Slove-nije, tudi mednarodne posledice.Ost ro o rib i ki ur edbi

- Hrva ka vlada je v za etkujanuarja (sredi no i) doma i in slo-venski javnosti sporo ila, da jeuredba o dolo itvi slovenskega ri-bolovnega morja, ki jo je sprejelavlada v Ljubljani, »nesprejemljiva,pravno neutemeljena in ni na«.Ivo Sanader je presenetil tudi s tr-dim stali em, da razmejitev e na-prej ostane na rti sredine v Piran-skem zalivu in da bo moral vsakdospo tovati hrva ke zakone v hr-va kih ozemeljskih vodah. Dodalje, da je Hrva ka e v etrtek o do-gajanju obvestila evropsko komi-sijo, vlada pa v celoti zavra a deleuredbe, ki se nana ajo na obmo jemorja, nad katerim ima suverenostHrva ka, torej obmo je ozemelj-skega morja Hrva ke, ki se »v se-vernem delu, do kon ne razmeji-tve, za asno razprostira do sredin-ske rte v Savudrijski vali (iz-mi ljeno ime za Piranski zaliv)«.Za Zagreb so prav tako nesprejem-ljivi deli uredbe, ki se nana ajo namorsko obmo je, na katerem se

nahaja hrva ki za itni ekolo ko-ribolovni pas. Glede na to, so spo-ro ili iz hrva ke vlade, da uredbanima in ne more imeti nobenegapravnega u inka na obmo jih, nadkaterimi ima Hrva ka suverenostin tudi suverene pravice, ocenjuje-jo, da gre za »nesprejemljivo od-lo itev, ki jo je mogo e razumetikot poskus posega po dr avnemozemlju Republike Hrva ke«.

e o rib i iji- Brionske izjave se je v sobo-

to v Slovenski Bistrici na sre anjuSDS dotaknil premier JanezJan a in dejal, da v njej pi e, da jeizhodi e pogajanj med dr avamastanje na dan 25. junija leta 1991.Takrat je Slovenija nadzorovalaves Piranski zaliv in je imela prostdostop do mednarodnih prek svo-jih teritorialnih voda, je dejalJan a in dodal, da bo pri temvztrajala ta vlada in tudi vse pri-hodnje. Hrva ka je v primeru do-govarjanj z Italijo prvi delovalazoper izjavo, drugi pa je zanikala»pravico, ki je za Slovenijo zgodo-vinskega pomena«, je dejal Jan a.Spomnil je, da je Hrva ka s svojimribolovnim pravilnikom mo noposegla v slovenske teritorialnevode, z uredbo pa da je Slovenijasku ala popraviti polo aj. Po nje-govem sprejetje omenjene uredbeni enostranski korak, ampak odgo-vor na potezo Hrva ke, v nobenemprimeru pa Slovenija ni esar neprejudicira, saj je v aktu zapisano,da gre za za asno re itev, ki bo ve-ljala le do druga nega dogovora ssosednjo dr avo.In e o LB

- Guverner Hrva ke narodnebanke (HNB) eljko Rohatinskise je sredi januarja odzval na izja-vo glavnega direktorja belgijskebanke KBC, solastnice NLB, An-drea Bergena, ki je dejal, da bo tabanka spro ila ukrepe zoper HNB,ker jim prepre uje nakup HVBSplitske banke. Rohatinski je de-jal, da ne NLB ne KBC ne moretadobiti licence za poslovanje na Hr-va kem, vse dokler dolg nekda-njim var evalcem LB ne bopla an. Ta pogoj KBC pozna naj-manj tri leta, je dejal guverner, kiob aluje tak ne izjave, saj niso vduhu pogovorov, ki so jih pred me-seci imeli s KBC. »Kontekst in

NOVICE IZ DOMOVINE

ODMEVODMEV

20

na in izjave se ne moreta ra-zumeti druga e kot neposred-no izsiljevanje HNB, vendarta ne bo popustila,« je dejalRohatinski. HNB je KBCpredlagala formulo »licencaza var evanje«, saj bi pogod-bo o nakupu Splitske bankesklenili takoj po vra iluvar evanja. Vra anje po pod-pisu pogodbe ni mogo e, kaj-ti KBC bi denar lahko »na-brala« na Hrva kem, zato semora dolg, ki je el v tujino,od tam tudi vrniti, je dejal gu-verner.K BC lobira pr i EK

- Po januarskem pisanjuhrva kih medijev se bo vojnabelgijske banke KBC, ki jiHrva ka narodna banka(HNB) ne dovoli poslovanjana hrva kem ban nem trgu,nadaljevala v Bruslju. Poneuradnih informacijah tu-kaj njih medijev je KBCspro ila lobisti ne postopkepri evropski komisiji, ki somenda e obrodili prve sado-ve. Iz Bruslja je na naslovHNB e pri lo vpra anje, napodlagi katerega predpisaovirajo belgijsko banko, ki sieli licence za poslovanje na

Hrva kem oziroma ho eprevzeti HVB Splitsko ban-ko, zadnjo najbr , ki je napro-daj. Jutarnji list je zapisal, daso to te avo Belgijci mendaposku ali odpraviti s sloven-sko vlado, ponudili so ji kre-ditiranje. Re itve po trditvahtega asnika niso dosegli, sajbi Slovenija s tem priznala,da je bila LB tudi dejanskodol na hrva kim var eval-cem, in bi bilo tako konecpetnajstletne »zgodbe, ki joSlovenija prodaja svoji inmednarodni javnosti«. Po tu-kaj njih informacijah je ban-ka KBC ponudila Hrva kidve mo nosti. Po prvi bi jiZagreb dovolil nakup HVBSplitske banke, dolg pa bi jimKBC izpla ala v dveh letih.HNB v to ni privolila, saj bi jiKBC dolg lahko izpla ala izdenarja, ustvarjenega na Hr-va kem, vendar centralna

banka to zavra a, saj ho e, dadenar pride iz Slovenije. Dru-ga ponudba iz KBC je bila, dabi Belgijci ob doma em kon-zorciju postali manj inski las-tnik Splitske banke, ki bi kre-ditiral ve inske lastnike, ti pabi za kredit za nakup zastavi-li delnice te banke. Tudi temo nosti HNB menda nepodpira.D rn ov kovafebru a rsk a akcij a

- Na Hrva kem je pobudaslovenskega predsednika Ja-neza Drnov ka o vzpostavi-tvi za asnega mejnega spora-zuma, ki bi temeljil na spora-zumu Drnov ek-Ra an, nale-tela na negativne odzive. IvoSanader je Drnov ku e po-jasnil dokon no stali e hr-va ke vlade: »Dobrih sosed-skih in prijateljskih odnosovse ne da kupovati s teritori-jem. Na kon ni odgovor slo-venskemu predsedniku jene . To ni pravi na re itev.«

Drnov kov predlog o za as-nem sporazumu, po katerembi veljala celotna za rtana ko-penska meja, Slovenija binadzirala 80 odstotkov zali-va, medtem ko dolo ila odostopu do odprtega morja nebi veljala oziroma ne bi biladolo ena, je naletel na zaprtavrata. Prvi razlog je popolnohrva ko zavra anje vsega,kar je kakor koli povezano ssporazumom Drnov ek-Ra an, je dejstvo, da vsebinatega na Hrva kem velja zanacionalno izdajo. Nih e odpomembnej ih politi nih ak-terjev ne bo tvegal hudih no-tranjepoliti nih te av, ko ine bi tak no idejo podprl.

Drugi razlog je tesno povezans prvim: hrva ke oblasti so obkrepkem sodelovanju do-ma ih medijev tukaj njo jav-nost zadnja leta sistemati noin na rtno prepri evale, da jevse, kar prina a manj kot po-lovico Piranskega zaliva, ve-leizdaja, enako pa velja tudiza nedogovorjen del kopen-ske meje. Tukaj nja oblast jenamre vse tisto, kar je bilo

e pred leti tudi za Hrva ko»sporno«, oziroma se ni ve-delo, ali je slovensko ali hr-va ko, s asoma preoblikova-la v »hrva ko«. V Sloveniji jeDrnov kova pobuda naletelana negativne odzive. Zunanjiminister Dimitrij Rupel jo jeocenil kot »ne najbolj o«.

akam o bolj eoko li ine

- Hrva ki predsednikStjepan Mesi se na februar-sko pobudo slovenskegapredsednika Janeza Dr-nov ka o o ivitvi na rtaspravnega sre anja treh pred-

sednikov (Hrva ke, Italije inSlovenije) ni odzval. V nje-govem uradu so potrdili, daostaja pri svojih stali ih inprepri anju, da je sre anjedobrodo lo, a ko bodo izpol-njeni pogoji. V svojih dose-danjih izjavah je Mesi nam-re na eloma podpiral zami-sel sre anja trojice efovdr av, a z opozorilom, daokoli ine za tak no sre anjee niso dozorele, predvsem

zaradi Italije. V pogovoru zaSobotno prilogo Dela je predasom dejal, da zamisel pod-

pira, saj je e as, da se zapreknjiga druge svetovne vojne,da bi lahko Italija, Hrva ka inSlovenija namenijo pozor-nost dana njim te avam. To-da e nekdo govori o fojbah,bi moral za eti pri vpra anjuo njihovem vzroku. »Prav za-to vztrajamo, da se obsodivsak zlo in. Ni v redu, eupo tevamo samo en zlo in,ne pa tudi tistega pred njim.«

Rok Kajzer

NOVI DR�AVNISEKRETAR ZASLOVENCE VZAMEJSTVUIN PO SVETU

Slovenska vlada je konec lanskega no-vembra sprejela odstop dr avnega sekretarjain vodje Urada za Slovence v zamejstvu in posvetu Franca Puk i a. Na ta polo aj je ime-novala Zorka Pelikana, ki je v preteklosti edeloval v omenjenem Uradu, in sicer leta1999 kot dr avni podsekretar, od junija do de-cembra leta 2000 pa tudi kot dr avni sekretar.

Zorko Pelikan se je rodil 16. februarja le-ta 1954 v Mirnu pri Gorici. Osnovno in sred-njo olo je obiskoval v Mirnu in v Novi Gori-ci. Leta 1977 je diplomiral na Biotehni ki fa-kulteti v Ljubljani in se najprej zaposlil v gos-podarstvu, kasneje pa je delal tudi v olstvu.Sredi osemdesetih let se je posvetil restavra-torstvu in si pridobil naziv restavratorja ter bilvpisan v razvid samostojnih kulturnih delav-cev. Kmalu zatem je opravil tudi strokovni iz-pit iz konservatorstva.V letih 1990-1993 je bildirektor regionalnega Zavoda za varstvo na-ravne in kulturne dedi ine v Novi Gorici. Le-ta 1993 se je kot svetovalec vlade zaposlil naMinistrstvu za zunanje zadeve in delal v sek-torju za sosednje dr ave. Istega leta je v Haa-gu opravil trimese ni diplomatski te aj. Odleta 1995 do leta 1999 je bil najprej kot vice-konzul in nato kot konzul zaposlen na Gene-ralnem konzulatu RS v Trstu. To delo je vno-vi opravljal od septembra leta 2003. Nekajdni po prevzemu dol nosti, 1. decembra lani,je v pismo rojakinjam in rojakom izven Repu-blike Slovenije med drugim zapisal: Doseda-nje dobre izku nje sodelovanja med Slovenijoin Slovenci v zamejstvu in po svetu elimo se-veda ohraniti, hkrati pa elimo skupaj z Vamiiskati in graditi nove, dana njemu asu in zna-nju primerne oblike delovanja. Vlada Pred-sednika Janeza Jan e je z imenovanjem dr av-nega sekretarja in oblikovanjem posebnegaUrada za Slovence v zamejstvu in po svetupotrdila svojo naklonjenost in pozornost doVas, drage rojakinje in rojaki izven RS. Tudipriprava posebnega zakona, ki je prav sedaj vparlamentarni proceduri in s katerim eli Slo-venija uzakoniti svojo tudi v ustavi zapisanoskrb za Slovence po svetu, je temeljnega po-mena za pravilno re evanje vseh odprtihvpra anj. (itj)

NOVICE IZ DOMOVINE

21

ODMEVODMEV PRETEKLOST V SEDANJOSTI

FRANCESCO ROBBA VSLOVENIJI IN NA HRVA�KEM

Barok na Hrva kem je povezan z evropskim barokom in potu-jo imi umetniki, ki so prihajali iz Italije in Avstrije. Francesco Robbase je rodil 1. maja leta 1698 v Benetkah in je postal eden izmed najbolj ihkiparjev 18 .stoletja v ju nem delu srednje Evrope. Veliko je ustvarjal naozemlju dana njih Slovenije in Hrva ke.

Francesco Robba je el pri trinajstih letih v uk k znanemu kiparju Pie-tru Barattiju. Okoli leta 1720 se je pridru il mladim umetnikom, ki so is-kali delo na tujem, tako se je zna el v Ljubljani. Delo je na el pri kipar-ju Luki Misleju in se tudi po-ro il z njegovo h erko. Leta1727 je postal ljubljanskime an. Po smrti Misleja se jeRobba uspel vpisati v popisljubljanskih hi nih lastnikov.Naro ila za delo je za el dobi-vati od ljubljanskih, za-greb kih in celov kih jezuitov.Opremljal je stolnici v Ljublja-ni in Zagrebu. Med njegovavrhunska dela uvr amo oltarRe njega telesa v ljubljanskistolnici. Izredne lepote stapredvsem dva angela, ki za-maknjeno stojita v razvihra-nem ogrinjalu. Leta 1716 se jelotil izdelave glavnega oltarjav fran i kanski cerkvi, ki ga jekon al komaj po sedmih letih.Njegova dela najdemo tudi vCelovcu, med zgodnja dela pasodi tudi oltar na Vranskem.Na Kongresnem trgu v Lju-bljani od leta 1722 stoji njego-vo znamenje Marijino krona-nje. Dolgo je bil zaposlen vcerkvi sv. Jakoba, kjer je izde-lal oltar sv. Florjana in Roka.V ur ulinski cerkvi, ki je biserljubljanskega baroka, je us-tvarjal leta 1744. V zagreb kiprvostolnici je izdelal oltar sv.Kri a, ki je bil posve en leta1756. Po preureditvi katedralev 19. stoletju so oltar prenesliv Kri evce, oltar sv. Katarinein sv. Barbare pa v Vara din-ske toplice. Oltar sv.Emerikase nahaja v cerkvi sv. Ivana vNovi vesi v Zagrebu.

Robbovo najpomembnej e delo je simbol baro ne Ljubljane - vod-njak treh kranjskih rek, ki stoji pred ljubljanskim magistratom. Vodnjakima v tlorisu obliko starega mestnega pe ata, tri figure starcev z mi i as-timi atletskimi telesi pa naj bi bili alegorija treh rek: Ljubljanice, Save inKrke. Kipi so izdelani iz kararskega marmorja. Na fontani je viden Ber-ninijev vpliv (Piazza Navona). Umetnika so v devetih letih, ko je ustvar-

jal fonatno, spremljale same te ave, na koncu pa je sledil finan ni zlomin tako je popolnoma obubo al. Od tega asa ni ve zapisov o Robbovemivljenju v Ljubljani. Vemo le, da se je drugi poro il z Marijo Peter-

man, s katero je imel ve otrok.Eno od vrhunskih del Francesca Robbe je Ignacijev oltar v cerkvi sv.

Katarine v Zagrebu, biseru zagreb kega baroka, ki so jo jezuiti sezidalileta 1632. kof ostragonski Eszterhazy je za postavitev oltarja- rtvenikasv.Ignacija zagotovil ve jo vsoto denarja. Pogodba je bila sklenjena leta1727. Vsebovala je natan ne na rte s strokovnimi izrazi bene ke termi-nologije. Rektor Zagreb kega jezuitskega kolegija je Robbi izpla al2.000 forintov, umetnik pa se je v zameno obvezal, da bo osebno, z las-tnimi rokami izdelal kipa sv. Franja Regisa in sv. Ignacija, oltar Presve-tega trojstva in dva angela .Vse bele skulpture naj bi bile iz sijajnega be-

lega genove kega marmorjabrez prog. Stebra naj bi bila iz-delana iz afri kega marmorja,okvir okoli slike pa iz rde egafrancoskega marmorja... Rob-ba se je obvezal, da bo oltar iz-delal v enem letu in da ga bopo Savi prepeljal do kraja, kjerse obi ajno odlaga tovor zaZagreb (Kraljev Brod). Z vo-lovsko vprego naj bi marmor-ne dele in skulpture pripeljaldo cerkve sv. Katarine. Lahkosi predstavljamo, s kolikimite avami je bilo povezana iz-vedba tega projekta.V Zagrebu smo lahko sre ni,ker je Robba ve ino svojih ve-likih del uresni il e v prvemzanosu, ko ga e niso toliko tr-le materialne skrbi, ki so gapreganjale kasneje. rtveniksv. Ignacija v cerkvi sv. Katari-ne uvr ajo med njegova naj-bolj a dela. Govorilo se je, datak nega spomenika kraljevi-na Hrva ka e ni videla. Oltar-no sliko je naslikal ValentinMetzinger, najve ji baro nislikar iz Ljubljane, KristoferJelov ek pa je leta 1765 na zi-du za oltarjem naslikal velikoiluzionisti no fresko.Zadnjih nekaj let je Robbapre ivel v Zagrebu, kjer je 24.januara leta 1757 umrl. V up-niji sv. Marije so na li zapis onjegovi smrti. Sklepamo lah-ko, da je Robba tik pred smrtjodelal na obmo ju Kaptolske

upnije, verjetno v katedrali. Po Robbovi smrti je veliko njegovih nedo-kon anih del prevzel Rottman, ki je bil njegov pomo nik in naslednik.Dokon al je veliko del, vendar ni zasedel Robbovega mesta.

Francesco Robba sodi med tiste umetnike, ki so za seboj pustili delatrajne vrednosti, ki po 250 letih e vedno iz arevajo svojo neminljivoenergijo in lepoto. S svojim genialnim opusom se je uvrstil v vrsto naj-mo nej ih osebnosti slovenskega in hrva kega baro nega kiparstva.

Pripravila Cvetka Matko

ODMEVODMEV

22

KULTURNADOGAJANJAZAG REB KI FILM SKIF EST IVAL

- Z novinarsko projekcijo rnekomedije Od groba do groba JanaCvitkovi a se je 18. oktobra v

tudentskem centru za el 3. Za-greb ki filmski festival (ZFF).Cvitkovi ev film je bil posnet vkoprodukciji z zagreb kim Prope-ler filmom. Na filmskem festivaluv San Sebastianu je re iser prejelnagrado za najbolj ega debitantaAltadi som . Glavni junak filma

je Pero, avtor ustvenih posmrtnihgovorov, ki jih deklamira na po-grebih po slovenskih vaseh. Med-tem ko si Pero z nenavadno obrtjoslu i denar za ivljenje, sku a nje-gov o e narediti samomor, njego-vega prijatelja pa preganja noragluhonema punca. Topla rustikal-na atmosfera z za etka filma s a-som dobiva vse bolj rne inokantne tone.

ME DNA ROD NI DN EV IJAZ ZA

- 15. Mednarodni dnevi jazzaso potekali od 25. do 28. oktobra vdvorani Lisinski. Za eli so se zgostovanjem Big banda RTV Slo-venija. Najstarej i aktivni jazz or-kester v tem delu sveta je nastopilob svojem velikem jubileju - 60-letnici. Na programu so bila delaslovenskih skladateljev vseh ge-neracij. Dirigirala sta Alojz Kra-jn an in Toma Grintal, kot vo-kalni solistki pa sta nastopili Mia

nidari in Kristina Ober an.

G AVEL L OVI VE ERI- Z mariborsko predstavo Lor-

kine Krvave svadbe v re iji NenniDelmestre so se 29. oktobrakon ali dvajseti Gavellovi ve eri.Mariborske igralce je publika na-gradila z mo nim aplavzom. Tek-

movanje javnih gledali je prvipotekalo leta 1973, tokratni ve eripa so bili prvi po 14-letnem pre-moru. Predsednik irije, legendar-ni igralec Vanja Drach, je za naj-bolj o predstavo razglasil Cyranoosije kega HNK-ja.DN EV I O RIS A

- Podjetje Arhitekt, ki izdajaasopis Oris, je v Zagrebu e peti

zapored predzadnji konec tedna voktobru pripravilo mednarodni ar-hitektonski simpozij Dnevi orisa.V kongresni dvorani Zagreb kegavelesejma so od 22. in 23. oktobrao svojem ustvarjanju spregovoriliugledni svetovni arhitekti iz pa-nije, vice, Nem ije, Avstrije, Ve-like Britanije, Nizozemske, Fin-ske in Slovenije (Bevk, Perovi ).Kongresna dvorana je bila pretes-na za vse zainteresirane.O PE RA HN K SP LIT VZ AGR EBU

- Zelo uspela splitska produk-cija raritetne Verdijeve opere Lui-sa Miller je 28. in 29. oktobra gos-

tovala v zagreb kem HNK-ju.Opero je re iral Peter Selem, diri-

giral pa je Ivo Lipanovi . Publikaje bila prezadovoljna. SplitskaLuisa Miller je predstava, ki zago-tavlja u itek tako s isto scenogra-fijo in svetlobnimi u inki, kot tudiz mo nim zborom in izvrstnimisolisti. V naslovni vlogi je bila od-li na Adela Gola Rilovi , nedo-segljiv je bil gost iz LjubljaneBranko Robin ak, imenitna stabila mo na basista Ante Jerkuni-ca in Ivica ike .SLOV ESN I ER OZ ON EGA SVE TA

- 4. novembra je bila v za-greb kem HNK-ju slovesna iz-vedba opere Ero z onega sveta, skatero so zaznamovali 110. oblet-

nico rojstva njenega avtorja Jako-va Gotovca in 70. obletnico praiz-vedbe tega najbolj priljubljenegahrva kega dela, ki je bilo od takratizvedeno e 649-krat. Dirigiral jeLoris Valtolini. V naslovni vlogiMi a (Era) je po dolgem asu nas-topil Janez Lotri .TR IKO TN IK PAO LI,DE DI , P RE DI N

- 10. novembra sta se najpo-membej emu hrva kemu kantav-torju Arsenu Dedi u pridru ilauveljavljena glasbenika iz Italijein Slovenije, Gi-no Paoli in Zo-ran Predin. Obklavirski sprem-ljavi stalnegasodelavca Bran-ka Buli a in obspremljavi itali-janskih glasbe-nikov je biltriurni Dedi evkoncert v dvora-ni Lisinski edenod najpomem-benej ih glasbe-nih dogodkov te

jeseni. Dedi je izvedel dva dueta:s Predinom je zapel njegov hit

akaj me, s Paolijem pa Okus so-li. Ta Paolijeva pesem je redno naArsenovem repertoarju. V letu2005 sta sicer Predin in Dedi pri-pravila in razprodala dva skupnakoncerta Od A do Z v zagreb kiTovarni kulture.ZA KLO NI EPREP EVA

- Slovenska skupina Zaklo-ni e prepeva je znana po svojemrevolucionarnem imid u ter obde-lavi pesmi Ra unajte na nas. 21.novembra je nastopila v za-greb kem klubu KSET in promo-virala svoj zadnji album Sellam

Alejkum. eprav v svojih tekstihpogosto obravnava teme z ob-mo ja nekdanje dr ave, pevec Va-nja Ali trdi, da niso jugonostalgi-ki: Smo slovenski band, ki v ne-kak nem arhai nem srbsko-hr-va kem jeziku poje o aktualnih te-mah. Na i nastopi provocirajo pri-mitivne in obremenjene ljudi.SLOV EN SKAARH ITEK TU RA20. STO LET J A

- Od 15. decembra do 22. ja-nuarja je bila v Muzeju za arhitek-

KULTURNA OBZORJA

23

ODMEVODMEV

turo v Zagrebu na ogled razstavaSlovenska arhitekture 20. stoletjaavtorja Staneta Bernika. To je bilarazstava arhitekture in ne zgolj iz-branih arhitektonskih stvaritev.Razstava je bila resen in jasen pre-gled razvojnega diagrama z najpo-membnej imi arhitektonskimiuresni itvami. 114 stvaritev je bi-lo predstavljenih po - od modernihpobud e v okviru secesije, prekfunkcionalizma in njegovega lo-gi nega nadaljevanja v burnemobdobju obnove po 2. svetovnivojni, obdobja raziskovanja v pet-desetih letih, inovativnih estdese-tih in u inkovitih sedemdesetih le-tih. Ob razstavi je nastala tudi is-toimenska knjiga s slikovnim gra-divom in teksti, iz katerih je mo-go e izlu iti merila, ki so avtorjaBernika vodila pri vsebinskem inprezentacijskem delu na razstavi.Naj na tejemo samo nekaj najpo-membnej ih imen slovenske arhi-tekture: Maks Fabiani, Jo ePle nik, Vladimir Mu i , Jaros-lav ernigoj, Emil Navin ek,Boris Kobe, Edvard Ravnikar,Edo Mihevc, Danilo Fuerst. Sposebnim veseljem sem se ustavi-la pred panoji arhitektov IvanaKocmuta, Branka Kocmuta inBoruta Pe enka. To so najpo-membnej i povojni mariborski ar-hitekti, s katerimi sem imela zado-voljstvo sodelovati vprojektnem biroju v Ma-riboru in ki so me pope-ljali v svet arhitekture ekot profesorji na tehni nioli.

M E DAL J A BO BI-J U M ARO TTIJ U

- Za celoten prispe-vek k hrva kem igralstvuje Josip Bobi Marotti

16. decembra v pala i Dverce izrok upana Milana Bandi a pre-jel Medaljo mesta Zagreba. Meda-ljo je dobila tudi igralska skupinaHistrioni za 30-letnico delovanjain 20. obletnico Zagreb kega his-trionskega poletja. Na slovesnostije na Bobi, najmlaj i lan His-trionov, izjavil: To je najlep e da-rilo za rojstni dan. e bi bil moju itelj Branko Gavella e iv, bibil presre en, ker so Histrioniljudsko gledali e, kakr no si jeelel . Bobi Marotti je v 65 letih

profesionalnega igralskega delazaznamoval otro tvo ve genera-cij. Med drugim je sinhroniziraltevilne risane junake in to delo e

vedno z veseljem opravlja. Mednajbolj priljubljenimi liki je nje-gov Fred Kremenko. Celo Ame-ri ani so menili, da ne le govorikakor Fred, ampak tudi tako izgle-da.B O I N I K ON C ERT

- 16. decembra je bil v dvora-ni Lisinski tradicionalni bo i nikoncert Zagreb ke filharmonije.Na sporedu sta bila koncert za dveviolini in orkester J.S. Bacha in 9.simfonija L.V. Beethovna. Kot di-rigent in solist je nastopil GeorgePehlivanian. Sodelovala sta tudiSlovenski komorni zbor in zborGlasbene akademije iz Zagreba. V9. simfoniji so kot solisti nastopilitrije slovenski umetniki - sopra-nistka Mihaela Komo ar, altistkaMirjam Kalin in tenorist BrankoRobin ak - ter hrva ki basist Lu-ciano Batini . Sopranistka Mi-haela Komo ar iz Kr kega, na astara znanka iz Slovenskega do-ma, ki tudira v Zagrebu, niza us-peh za uspehom: marca bo nasto-pala v Cannesu in Marseillu vMozartovi ma i, junija pa v Bay-reuthu v Prstanu Richarda Wag-

nerja. Leta 2008 bo v Avignonunastopala v slavni Verdijevi Aidi.TR ADIC IJA HR VA KE -GA ZA GO R JA

- V najve jem hrva kem etnomuzeju na prostem v Kumrovcu jepotekala javna tribuna Etnomuze-ji in prezentacija tradicije. Tribu-no so pod pokroviteljstvom minis-trstev za kulturo, gospodarstvo inturizem pripravili Hrva ki nacio-nalni odbor ICOM in Muzeji hr-va kega Zagorja. Sodelovalo je 30muzealcev iz Hrva ke in Sloveni-je.GOST O VAN JIRO BER TA WALT LA

- Pred bo i nimi prazniki jebila v Zagreb kem gledali u mla-dih premiera predstave Mala sire-na H.C. Andersena, ki jo je re iralRobert Waltl, na stari znanec izLjubljane. Predstavo je pripravilob 200-letnici rojstva najbolj pri-ljubljenega pisca pravljic svehasov. Roberta Weitla, s katerim

kot dramaturg redno sodeluje Ivi-ca Buljan, smo prvi sre ali kotigralca in re iserja v gledali u

ar ptica, kjer je za svoje komor-ne predstave osvojil tudi pomem-bna priznanja. Zdaj smo ga spoz-nali e kot graditelja odrske glas-bene slikanice, s pomo jo katereje hvale no otro ko publiko in od-rasle popeljal v podzemno carstvozaljubljenih siren. 21.januarja jebila v Mestnem gledali u Tre njapremiera ene od najbolj priljublje-nih pravljic vseh asov PepelkaCharlesa Perbaulta v prevodu inpriredbi dramaturga Ivice Bulja-na. Predstavo, namenjeno otro-kom in odraslim, je re iral RobertWaltl. V naslovni vlogi je nastopi-la Ivana Ro i , v vlogi ma ehepa Senka Buli . Pepelka je pred-stava s izvrstno scenografijo inekscentri no kostimografijo.Glasba spretno prepleta modernesinteti ne zvoke s klasi nim ple-som. Babicam in dedkom pripo-ro am, da si predstavo ogledajoskupaj z vnuki.GLA SBEN IGOST O VAN JI

- 20. januarja je v Hrva kemglasbenem zavodu gostoval Sim-

foni ni orkester Akademije zaglasbo iz Ljubljane. Isti dan je vdvorani Lisinski na koncertu Za-greb ke filharmonije kot dirigentgostoval Marko Letonja iz Lju-bljane s solistko Isabelle Faust,violina. Na programu so bila delaA. Dvoraka, B. Martinua in R.Schumanna.VL ADO KR ESL IN VSAX U

- Ljubezen zagreb ke skupineJazzy Blef in priljubljenega kan-tavtorja Vlada Kreslina se nada-ljuje. 31. januarja so vnovi nasto-pili skupaj v zagreb kem klubuSax. Ob tej prilo nosti je JazzyBlef predstavil tudi pesmi s svoje-ga tretjega studijskega album.PRED ZG OD OV INS KAJAN TAR IN STE KL O

- V mogo nem razstavnemprostoru Arheolo kega muzeja naZrinjevcu je od 31. januarja naogled razstava Predzgodovinskijantar in steklo iz Prozora v Likiin Novega mesta na Dolenjskem.Razstavljenih je 313 eksponatov,najve iz zagreb kega muzeja,172 jih je izposojenih iz Dolenj-skega muzeja, 61 pa iz Hrva kegaprirodoslovnega muzeja. Avtorjirazstave so Lidija Bakari , Bo-rut Kri in Marin uofek.V so-delovanju treh muzejev je nastalazanimiva kulturolo ka predstavi-tev nakita in steklenih predmetov,ki so nastali v obdobju stare elez-ne dobe, v zadnjem tiso letju predna im tetjem, ko so na ozemljudana nje Like iveli Japodi, naDolenjskem pa ljudje neznanegaimena. Obe skupini sta imeli po-dobne navade, razlikovali sta se lev na inu pokopavanja mrtvih. Vgrobovih Japoda so na li tevilneprimerke luksuznega nakita iz jan-tarja, ki je v Liko pri el po trgov-ski poti z baltske obale. Znano je,da so Japodi pokojnike pokopava-li v no i. V grobovih predzgodo-vinske Dolenjske in Bele krajineprevladuje nakit od stekla, zatodomnevajo, da je bilo na tem ob-mo ju razvito steklarstvo. Pripo-ro am ogled.

Kulturna dogajanja spremlja-la Polona Jurini

KULTURNA OBZORJA

ODMEVODMEV

24

SLOVENSKI DNEVI V KARLOVCUTradicionalno karlov ko prireditev Dan slovenske knjige so lani

preimenovali v Slovenske dneve kulture v Karlovcu. Tridnevna priredi-tev se je za ela 25. oktobra s predavanjem profesorice glasbene kultureTene Korkut o glasbi v reformaciji. Naslednji dan je zgodovinar dr.Branko Maru i predaval o primorskih Slovencih v Karlovcu.

27. oktobra je upan mesta Karlovca Miro krgati sprejel delegaci-jo organizatorjev in njihovih gostov, med katerimi je bila tudi predstavni-ca slovenskega veleposlani tva Bernarda Gradi nik. V prijetnem pogo-voru je upan pokazal veliko razumevanja za vpra anja karlov kih Slo-vencev, sli ati pa je bilo tudi pobudo za o ivitev njihovega dru tva Tri-glav.

Zve er je bil predstavljen dvojezi ni, hrva ko-slovenski pesni kizbornik Rijeka rije i/Reka besed, ki sta ga skupaj izdali mestna knji nicaIvan Goran Kova i iz Karlovca in knji nica Mirana Jarca iz Novegamesta. Prireditev je potekala v karlov ki mestni knji nici, ki je osrednjaknji nica Slovencev na Hrva kem. Na literarnem ve eru v po astitev slo-venskega dneva knjige so nastopili pesniki iz literarnega kluba DragotinKette iz Novega mesta, katerihpesmi so objavljene v zborniku(Ivan Gregori , MarjancaKo evar, Klavdija Kotar, Jad-ranka Mati -Zupan i , KatjaPlut), in hrva ki pesniki eljkoMavreti , Ana Postru nik,

elimir Sain, Jadranka Sta-ni i inNikolina unec, vsi la-ni literarnega dru tva Knji evnikrug iz Karlovca. Navzo je biltudi slovenski veleposlanik An-drej Peter Beke , ki se je po pri-reditvi prijazno pogovarjal s pes-niki in ob instvom. Za Sloven-ske dneve kulture je vladalo veli-ko zanimanje; vse tri dni jeob instvo napolnilo dvorano.

Silvin Jerman

DAMIR �AMBAREKKUKOVI¨, MOJPRIJATELJ

Damir ambarek Kukovi moj je prija-telj, i to e ostati do posljednjeg moga daha.Njegovi su stihovi potresne ljepote i potresnenje nosti. Damirova poezija je cvijet koji ezahvaljuju i nebu opstati bez obzira ho e li galjudsko sje anje zalijevati.

U svom ivotu Damir je do ao do one to kekad ni ta vi e pod nebom nije vidio novo. Uro enom se je tijelu osje ao kao u grobu. ivotmu je bio smrt, a smrt mu je bila ivot. Smrt muje bila izazov, ne to posve novo to je zna-ti eljom djeteta htio spoznati. Isko io je iz toggroba od tijela, razbio oklop od tamnog stakla -

i svojom se voljom uputio u tu sasvim novuavanturu.

Damir ambarek Kukovi je po naravi bioknez Mi kin, po izrazu lica Einstein, svijet i se-be promatrao je o ima Bobija Fishera, po duhuje pripadao as Chaplinu, as Daliu, as Kafki,ali ne Kafki prozaiku, nego Kafki pjesniku.Ljude je presretao i osvajao svojom neposred-no u, svojom isto om i umiljato u. Oni kojibi ga prvi puta vidjeli, ve su za nekoliko trenu-taka imali dojam da ga oduvijek poznaju, da jeon ne to to je oduvijek tu prisutno poput zra-ka, vode, zemlje ili svjetla. Samo to sve to na-jednom dobiva ljudsku toplinu i dimenziju. Nemire i se sa svijetom takvim kakav jest, Damiresto varira isu misao, zapisuju i: ...postoji na-

da da e druk ije biti, da svi emo jednog se da-na u svilu svjetlosti sviti... Tek sad vidim da jenjegova du a zapravo bila ta svila u koju se jesvjetlost svila. Ne ova sirova svjetlost vidnaoku, nego svjetlost koja oku daje vid - svjetlost

koja je pro la katarzu. Bez Damirovih pjesma:Prebujanje, Pozabljeni ljudje, Majci - mnoge eantologije poezije biti siroma nije, pogotovoantologije slovenskog i hrvatskog pjesni tva.

Enes Ki evi

KULTURNA OBZORJA

VE¨ERSLOVENSKEPOEZIJE

U prostorijama Koordinaci-je hrvatskih dru tava prijateljstvau Bogovi evoj ulici 2, 16. prosin-ca pro le godine u organizacijiDru tva hrvatsko-slovenskog pri-jateljstva, odr ana je Ve er sloven-ske poezije. Izbor slovenskih pjes-nika ije su pjesme recitirali kaza-li ni umjetnici izvr en je sa stano-vi ta jubilarnosti njihovog ro enjaodnosno smrti. Izbor je izvr ilaPolona Jurini , koja je vodila krozprogram, napomenula je jubilarnugodinu svakog pjesnika, te istak-nula zanimljive pojedinosti iz nji-hova ivota i tomu primjerenognjihovog pjesni kog stvarala kogopredjeljenja.

Zapo elo je poezijom osamde-setgodi njeg Cirila Zlobeca, la-na Slovenske akademije znanosti iumjetnosti, dopisnog lana Hrvat-ske akademije znanosti i umjet-nosti, te redovnog lana Medite-ranske i Europske akademnije zna-nosti i umjetnosti.

Nastavilo se poezijom Narod-no oslobodila ke borbe, povodomestdesete obljetnice pobjede nad

fa izmom, pjesmama Karela Des-tovnika-Kajuha i Mateja Bora. Po-

tom su se redale pjesme jubilaraca:Bo e Vodu eka (100. godi njicaro enja), Mileta Klop i a (100.godi njica ro enja), Antona Vod-nika (40 godina od smrti), TonetaSeli kara (105 godina od ro enja),Mirana Jarca (ro en godine1900.), Lili Novy (ro ena pred120 godina), Simoa Jenka (ro enpred 170 godina), da bi se listapjesnika zavr ila s FrancetomPre ernom povodom 205. go-di njice ro enja.

Njihove pjesme u nezaborav-no izvanrednim interpretacijama,u prijevodima Luke Paljetka,Vladimira Ojeti a, Vesne Parun,Dragutina Tadijanovi a, SlavkaToma i a, Nikole Mili evi a,Slavka Mihali a, Ivana GoranaKova i a, Zvonimira Goloba iLjubomira Stefanovi a recitiralisu Vlasta Knezovi i Sini aRu i . U originalnim slovenskimstihovima pjesme je izvanrednodojmljivo recitirao Ivica Kunej.

Ve er je zavr ila u intimnomugo aju i razgovorom s iz-vo a ima, koje je publika za vrije-me priredbe nagra ivala zas-lu enim aplauzom. Raspolo enjepopra eno je slasticama i po ko-jom dobrom kapljicom.

Priredba kakva se samo mo epo eljeti uz elju da se ponovnosusretnemo sa slovenskim pjesni-cima jubilarcima 2006. godine.

Silvin Jerman

25

ODMEVODMEV

�PORTNIDOGODKISMU AN JE

Smu arska sezonase je za ela konec ok-tobra v avstrijskemSoeldenu z veleslalo-mom. Kon al se je zveliko zmago TineMaze. S sijajno drugovo njo si je JanicaKosteli prismu aladrugo mesto in jezaostala le za smu ar-kom iz rne. Medpetnajsterico sta seuvrstili Ana Drev inNika Fleiss. V avstrij-

skih zimovali ih v Bad Klein-kircheimu in v Lienzu so pote-kale tekme v super veleslalomuin veleslalomu. V super g-iju jezmagala Kosteli eva. Tina Ma-ze je bila esta. V veleslalomu jebila mlada rnjanka tretja, Kos-teli eva pa esta.

RO KOM ETV Pulju in Kopru je potekal

Croatia - Slovenia pokal. V fi-nalnem obra unu so se pomerilirokometa i Hrva ke in Sloveni-je. Pred 2.800 gledalci v Puljuso bolj e za eli doma ini in soprvi pol as dobili s 14 : 10. Na-

daljevanje stazaznamovalavratarja olain Lapajne.Na koncu soimeli veportne sre e

Hrvati in so vizena eni tek-mi uspelizmagati s 27 :25. Tako sotudi osvojilipokal. Obojiso za sabojp u s t i l iMad are inNemce.

Rok Jurini

ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU

VSE, KAR VEMO KROMPIRJU

Tale moj prispevek je pisanpo naro ilu. To navajam zaradi mo-rebitnih kritik glede vsebine, sloga,dol ine, cene in e esa. Namre , pi-sati po naro ilu je isto nekaj druge-ga kot pisati, ko ima kakr nokoliinspiracijo. In ker naro ilo imam,inspiracije pa ne, bom napisala ne-kaj o temi, ki mi je najbolj doma ain znana, to pa je krompir. Jaz inkrompir se poznava e kar pol stole-tja in malce ez, jaz sem ga imelavedno rada, zdi se, da je imel rad tu-di on mene, saj ko sva se zdru ila,me kar ni mogel zapustiti, ugnezdilse je v mojih celicah, imenovanihtudi ma obne celice.

To ljubezendo krompirjasem izgledapodedovala,

saj vse genera-cije mojih so-

rodnikov za se-be pravijo, da so »krompirjevci«,kar pomeni, da imajo vsi radi krom-pir. Pravijo, da je bil neko moj sta-ri stric precej bolan in je el k zdrav-niku. Ko se je vrnil, so ga vpra ali,kaj mu je rekel zdravnik, on pa jeodvrnil, da je zdravnik dejal, datak ne bolezni e ni videl pri ljudeh,ampak samo pri krompirju.

Torej, kotsem e rekla,o krompirjuvem zelo ve-

liko, od tega,kako se pride-

luje, kako se gamora shranjevati, kako se pripravlja,koliko kalorij ima Krompir je le-pa in uporabna rastlina, ima lepecvetove, zanimive pa so tudi tistekroglice, ki nastanejo po cvetenju inv katerih se menda nahaja seme. Nevem, emu krompir potrebuje seme,ko pa se ga sadi z gomolji. Res, nilep ega kot polje razcvetelegakrompirja. Edino, kar se mi pri vsemtem »grav a«, so koloradski hro i,eprav so pravzaprav lepi s tistimi

svojimi pisanimi krilci. Ampak nji-hovi »dojen ki« so pa res ogabni.Fuj, fuj

Pred nekaj le-ti sem bila vneki veselidru bi, kjer je

bil prisotens i mp a t i e n

gospod, s kate-rim pa se skorajda ni dalo pogovar-jati, saj je o vsaki temi vedel vse inje nasploh vodil glavno besedo. Intakrat sem si rekla: Ne bo , zagoto-vo ne ve o krompirju toliko kot jaz.In sem za ela s to temo. Ja, ja, je re-kel simpati ni gospod, je e v redu,vem, da imate v Sloveniji doberkrompir, ampak kak en krompir pri-delujejo v Liki . Pa tiste njihoveovce in jagenj ki. Najbolj e ja-genj ke pe ejo v Liki, pa jagenj kigor, pa jagenj ki dol. In tako je lamoja tema rakom vi gat.

Pa e nekajza tiste, kimorda nepoznajo toli-

ko sloven ine.e v Sloveniji

nekomu pravi-jo, da »ima krompir«, s tem ne mis-lijo na njegov krompir v kleti, am-pak, da ima sre o. Ta izraz izvira eiz asov Avstro ogrske monarhije,ko je bila uvedeno obvezno gojenjekrompirja. Kmetje se menda nisozanimali za krompir, povrhu vsegapa naj bi se tudi zelo dejavno upira-li uvedbi te, za takrat nove, poljedel-ske rastline. Uni evali naj bi nasade.Imeti krompir prihaja iz zavidanjavrednega polo aja avstroogrskih vo-jakov, ki so morali nasade krompir-ja varovati pred kmeti. Stra enjekrompirja je pomenilo imeti sre o,ker je krompir stra arje varoval prednevarnej imi opravili. Verjetno se jeizraz ohranil, ker je bilo najbr prisadilcih krompirja manj prehrambe-nih tegob kot pa pri bolj zadr anihkmetovalcih.

No, zdaj mi jepa zmanjkaloznanja okrompirju, pa

bi morala preitina fi ol, o kate-

rem tudi mnogovem, ampak bom to raj i prihranilaza prihodnji , e mi bo zopet zmanj-kalo inspiracije.

Irena Hribar-Buzdova i

USTVARJALNICA

ODMEVODMEV

26

USTVARJALNICA

P eta r K utnj ak:

POETUUsred bijelih krizantemaJedna ru a s desne strane,Pozdravljam Te od sveg srca,Prijatelju, Marijane!

Tvoj je novi dom u doluGdje provodi sada dane,Jesensko ga grije sunce,Prijatelju, Marijane!

Otkada smo i li skupaU Postojnu prek Ljubljane,Volim Tvoju zemlju lijepu,Prijatelju, Marijane!

Sada Tebe nema vi e,uti list ve pada s grane,

Snivaj mirno, prijatelju,Prijatelju, Marijane!

V spomin na pesnika in prijateljaMarijana HornaZagreb, 24. november 2005

K lar a el

NIKDAR SAMADeloin jazMiselin jazPesemin jazNaravain jazRo ein jazPrijateljiin jazVeseljein jazSanjein jazSkrivnostin jazSkrbiin jazSolzein jazSpominiin jazUsodain jazBogin jazIn tako nikdar sama!

PREHRANASTAREJ�IH LJUDI:

ZNEBITE SEPREDSODKOV

Starej i ljudje imajo velike prehrambene po-trebe in morajo jesti toliko kot mladostniki, e zlas-ti, ker revesje absorbira manj hranljivih snovi, vstarej em organizmu pa nastaja tudi manj beljako-vin. Nikakor se ne sme zmanj ati koli ine hrane,e da je lovek v letih manj dejaven in da ima

manj e potrebe kot mlaj i ljudje. Vsako omejevanjepri hrani lahko - tako kot pri hipokalori nih dietah- povzro i pomanjkanje pomembnih hraniv. Sta-rej i ljudje potrebujejo beljakovine in elezo. Zatoni nobenega razloga, da bi jedli manj mesa ali celopovsem brezmesno hrano. Prav tako ne verjemitenespametnim razlagam, e da jajca kodujejo je-trom in da zaradi jogurtov organizem izgublja kal-cij. Nasprotno, ti dve ivili morata biti pomembendel prehrane vseh starih ljudi. Pretirane so tudi trdi-tve, da zaradi soli otrdijo arterije, da zaradi mesanastaja preve urina ali pa da suha zelenjava nape-nja.Jej te bo lje, da bos te bolj e iv eli

Prehrana se nikoli ne upokoji, zato tudi ni nobe-nega razloga, da bi zmanj ali energijski vnos samozato, ker ste vstopili v tretje obdobje. Nasprotno,priporo ljivo je, da jeste tako kot doslej, e vednotiri obroke na dan. Ne smete namre pozabiti, ka-

ko pomemben je zajtrk, pa tudi ne, kako pomembenje lahko popoldanski aj v angle kem slogu.

Starej a enska bi torej morala paziti, da je vnjeni prehrani dovolj polnozrnatih ivil, kot so itas celimi zrni in stro nice, v katerih je poleg tega tu-di veliko balastnih snovi in hraniv.

Koli ino beljakovin lahko zmanj ate samo, evam tako svetuje zdravnik zaradi huj ih te av z led-vicami. e imate denarne te ave, lahko meso nado-mestite z jajci in mlekom, ker so ta ivila cenej i virbeljakovin.

Prav tako mora starej a oseba paziti, da upora-blja razli ne vrste ma ob. V dolo eni starosti delencimov preneha delovati, zato organizem neproizvaja ve dolo enih ma obnih kislin izma obnih kislin, ki so v olju in maslu, in jih moratorej nujno redno dobivati z mesom, jetri, jajci inzlasti z ribami. Zelo pomembno je tudi pravilno iz-birati ogljikove hidrate. Kot vedno je priporo ljivo,da vselej raje u ivate tak ne z nizkim glikemi nimindeksom, ker je v taki hrani tudi veliko beljakovinrastlinskega izvora, vlaknin (ki prepre ujejo zapr-tost) in hraniv.

Da morate vedno dovolj piti, tako in tako osta-ja pravilo za vse ivljenje. Glede na to, da sterej ilovek ne ob uti zelo eje in je e tako in tako ne-

varnost dehidracije ve ja, mora e bolj paziti, da pi-je veliko teko ine (najmanj 1,5 litra vode na dan).Juhe, rastlinski in pravi aj in sadni sokovi so torejdobrodo li. Pa pa ne smete pretiravati s kavo, dane boste imeli te av s spanjem. Navada, da ez danspijete kozarec ali dva rde ega vina ob obrokih, jezelo za elena. Vino, kot je znano, deluje kot antiok-sidant in spodbuja dobro razpolo enje.

Starej e enske morajo e posebej paziti na za-dostno koli ino kalcija, od 1200 do 1500 mg nadan.

Osteoporoza je pri starej ih enskah nekolikodruga na kot pri enskah v menopavzi. Osteoporo-za pri starej ih na ne zlasti dolge kosti, ki se natozlomijo ob najmanj em udarcu ali zaradi padca.Najve krat se to zgodi s kolki ali zapestji. Prav za-to so mle ni izdelki tako pomembni v prehrani sta-rej e enske.

Vitamin D je prav tako pomemben, ker ve ekalcij. Ker nastaja v ko i, ki je izpostavljena soncu,je jasno, kako pomembno je, da se starej i ljudjevsaj malo son ijo. e nimate prilo nosti kje v mirupole avati na soncu, si priskrbite vitamin D vsaj shrano. Zau ili naj bi ga pribli no 12 mcg (milijontidel grama) na dan.

Po knjigi Jem, torej huj am Michela Montig-naca povzelaCveta Matko

NA E ZDRAVJE

27

ODMEVODMEV ZA VSAKOGAR NEKAJ

NE POZABIMO SLOVENSKIH JEDIKaj so jedli na i dedki in babice? Na Primorskem so vselej, ko je

pihala in razsajala burja, jedli krepko doma o hrano. Kadar se nam zas-tavlja vpra anje, kaj danes kuhati, si lahko pomagamo s starim menijemin pripravo zdrave doma e hrane, pridelane na kmetijah, tako kot preddavnimi asi. Tokrat predlagam meni, sestavljen iz enolon nice, solate inposladka (primorska trojka, kislo zelje in pala inke).P rim orska tr ojka

Potrebujemo: 40 dkg fi ola, 50 dkg krompirja, manj o rumeno ko-lerabo, 10 dkg ma obe, od tega polovico prekajene slanine, 1 ebulo, 3stroke esna, 2 lici moke za pre ganje, juho ali vodo za zalivanje po po-trebi, sol, kis in kos suhega mesa (kra a, pr ut).

Priprava: V ve jem loncu kuhamo opran in namo en fi ol in suhomeso. Ko je jed napol kuhana, dodamo na debelej e rezine ali kocke na-rezano kolerabo in krompir. Pripravimo svetlo pre ganja in ga na koncustresemo v juho - trojko. Po okusu popramo, dosolimo in okisamo terpustimo, da e malo skupaj prevre. Jed bo e okusnej a, e ji dodatmo pe-ter ilj. Trojko postre emo, ko je malo ohlajena. K tej enolon nici, ki mo-ra biti bolj gosta, se lepo prile e kos doma ega rnega kruha.

K islo ze ljeNarezanemu kislemu zelju dodamo olj no olje, poper in malo strtega

esna. Preme amo in e imamo zdravo solato, polno vitaminov.P ala inke z du en im i jab olki

Potrebujemo: 0,5 l mleka, 3 jajca, pribli no 30 dkg moke, epec so-li in epec sladkorja. Nadev: jabolko, limonin sok, vino, sladkor.

Priprava: Jajca raz vrkljamo, dodamo mleko, sol, sladkor in tolikomoke, da dobimo srednje gosto testo. Pustimo, da malo po iva. Na ogre-ti nama eni ponvi pe emo tanke pala inke. Jabolko olupimo, razre emona listi e, dodamo sladkor, limonin sok ali malo belega vina in nahitropodu imo. Lahko dodamo tudi malo rozin. S tem nadevom napolnimopala inke in jih postre emo.

Ivanka Nik evi

U�IVAJTE NARAVNA ZDRAVILAZnano je, da so sku e, losos, srdele in druge ribe najbolj e zdravi-

lo za kri. Ribje olje zni uje ma obe v krvi in iti pred boleznimi srca.

Ribje olje je zelo u inkovito zlasti v starosti, pomaga pri pos-lab anem vidu. Peko i ili ni le slastna jed v kombinaciji z mesom in so-latami, temve je koristen tudi za laj anje bole in pri nevralgiji in artriti-su, pomaga tudi pri bole inah v ustih, ki nastanejo pri rakavih obolenjih.

Banane so priljubljeno sadje, Vsebujejo obilo kalija, zato je pripo-ro ljivo pojesti dve banani na dan za zni evanje previsokega krvnega tla-ka in za zmanj evanje ma ob in soli v krvi.

Soja je odli napri klimakterij-skih te avah.Soja zni uje ho-lesterol v krvi.Zau iti je mora-mo vsaj 25 gra-mov na dan, bo-disi v solati alisamostojno.Zeleni ajuni uje rakavecelice v telesu.Zeleni aj pije-mo ali grgramo.

Oboje odli no deluje proti gripi, zdravi in iti dlesni pred zobno gnilo-bo.

Med je odli no naravno zdravilo pri najrazli nej ih obolenjih, delujecelo antibioti no. Med ni le dodatek k sladicam in aju, laj a tudi bo-le ine v grlu in ustavlja drisko.

Vitamin E v orehih in le nikih odli no deluje proti sr nim boleznimin celo pomaga pri huj anju. Zmotno je prepri anje, da so samo kalori ni.Poskuste jih v manj ih koli inah.

Ivanka Nik evi

PREGOVORI SO ZAKLAD¨LOVE�KE MODROSTI

V slogi rastejo velike stvari - v neslogi se najve je razpadajo.

N e bodi sluga, e si lahko svoj gospodar.

Bolj i je siguren m ir, kot pri akovana zm aga.

V vojnem h rupu ne uje zakonov.

Bolje, da se rodi brez pameti, kot brez sre e.

Bogastvo lahko nad oknadi - nikdar i zgubljenega asa.

N ikjer ni ta, k i je lahko povsod.

La je je kupiti, kot ohraniti.

Zlato je naredilo ve z la kot elezo.

Zlat klju odpira elezna vrata.

Izbrala C vetka Ma tko

ODMEVODMEV

28

NOVI ODMEV T. 28 ISSN 1331 - 548x

Novi odmevizdaja Kultur-no-prosvetnodru tvo Slo-venski dom izZagreba s po-mo jo Uredaza nacionalnemanjine Re-publike Hr-vatske inUrada VladeRepublikeSlovenije zaSlovence vzamejstvu inpo svetu. Zaizdajatelja:Darko onc.Uredni tvo:MiroslavaMaria Ba-hun, SilvinJerman, Po-lona Jurini ,Ivica Kunej,Cvetka Mat-ko, FrancStra ek, Dar-ko onc. Pre-gled, pripravain oprema be-sedil: IlinkaTodorovski.Oblikovanjein prelom:Ljudevit Gaj.Tisk: FSd.o.o., Hrvat-ske bratske za-jednice b.b.,Zagreb. Izhajaob asno v slo-venskem inhrva kem jezi-ku. Naklada:750 izvodov.,Naslov ured-ni tva: Kul-turno-pros-vetno dru tvoSlovenskidom, Masary-kova 13/I,10000 Zagreb;slovenski-dom@zg.t-com.hr,http://sloven-ci.hr