Gra ni tne koc keBoja na Špe gel

V torek je bil 25. maj. Zame je to še ved no nos tal gi čen dan, ki gapove zu jem z mla dost jo. Mojo in tis to seda njih gene ra cij. Letos,prav na nek da nji dan mla dos ti, smo v Vele nju dobi li pet let no stra -te gi jo mla dih, ki so jo spi sa li mla di sami. Poi me no va li so jo »Mla -di v korak s časom«.

Pa mla di res še sto pa jo v korak s časom? Ko sem v sre do zve čergle da la tele vi zij ske pos net ke meta nja gra ni tnih kock in sploh vse -ga v slo ven ski par la ment, me je zas kr be lo, da temu ni tako. Ker bise lah ko kon ča lo še slab še, kot se je. Ker je gra ni tna koc ka lah kosmr to nos no orož je, ki tokrat na sre čo ni lete lo dru gam kot v ste klain pro če lje par la men ta. Lah ko pa bi koga tudi moč no poško do va leali celo ubi le. Kot veči na Slo ven cev sem bila ob div ja nju z mali ga -ni pod pr tih mla dost ni kov spr va zgro že na in jez na. Nasled nji dan

pa tudi žalost na.

Slu ti la sem, da se ob štu dent skih pro tes tih lah ko zgo di,kar se je. Zakaj? Ker veči na od tis tih nekaj tisoč mla dih,ki so tokrat iz vseh kon cev Slo ve ni je »odpo to va li« v pres tol -ni co na demon stra ci je, sploh ni vede la, zakaj je tam.Obljub ljen jim je bil žur, kon cer ti, dru že nje. Mar sik je sojim pot in ude lež bo celo pla ča li. In ko se je miren pro testspre vr gel v van da li zem, so vsi dvig ni li roke od doga ja nja.Šefi štu dent skih orga ni za cij so pre pri ča ni, da tega nisopoče li »nji ho vi«. Čiga vi pa?

Ob vsem, kar se zad nje čase doga ja pri nas, se lah koupra vi če no vpra ša mo, ali bi danes še lah ko peli pesem»Lepo je v naši domo vi ni biti mlad«. Bojim se, da ver zizve ni jo le še nos tal gič no. Tudi zato, ker se na demon stra -

ci jah v Ljub lja ni nih če ni boril zato, da bi tis tih več kot 400 pod jet -ni kov, ki naje ma štu den te, dela pa jim ne pla ča, to ven dar le sto ri -lo. Zato, ker mla de vabi jo na štu dij raz no raz ne zaseb ne viso ko šol -ske usta no ve, kjer sicer diplo mi ra jo, zapos lji vi pa niso. In tega nenjim in ne nji ho vim star šem pred začet kom štu di ja nih če ne pove!

In kaj so si v nasled njih petih letih zaže le li mla di v Vele nju? Mar si -kaj. Več mož nos ti za izobra že va nje bli zu doma, ker je to cene je.Več zaba ve, ker jo mla dost potre bu je. Te bo v Vele nju, če se obspre je mu zako na o malem delu ne spre me ni sis tem finan ci ra njapodroč nih štu dent skih klu bov, še manj. ŠŠK namreč let no pri pra viveč kot 70 dogod kov, ki popes tri jo življe nje ne le štu den tom. Tudizato so se demon stra cij v Ljub lja ni ude le ži li tudi ŠŠK -jev ci. Mla div Vele nju si želi jo tudi več mož nos ti za delo, občas no in red no, kerbi bili radi bolj samo stoj ni ( hej, veči na jih mami no kuhi njo zapus tikrep ko po dopol nje nem 30 letu sta ros ti). In če sedaj vse to seš te je -mo, lah ko ugo to vi mo le, da mla dim danes res ni lah ko. Pa tudistar šem, ki opa zu je mo nji hov pre cej brez iz ho den polo žaj, ne!

Kje v Vele nju še ima mo gra ni tne koc ke? Koli kor vem, le še v Sta -rem Vele nju. Upam, da jih mla dim v Šaleš ki doli ni ne bo tre ba»odkri ti«.

�

Naš čas, 27. 5. 2010, bar ve: CMYK, stran 1

Spremenljivo do pretežnooblačno s plohami in nevihtami,

ki bodo pogostejše. V soboto se bo nekoliko ohladilo.

Tako

mis lim

šte vil ka 21 četr tek, 27. maja 2010 1,50 EVR

Šoš tanj, 25. maja - Pred sed nik vla -de Borut Pahor in minis tra za gospo -dar stvo dr. Matej Lahov nik in oko -lje ter pro stor dr. Rok Žar nić soobis ka li Ter mo e lek trar no Šoš tanj,kjer so posta vi li vod stvu HSE inTEŠ še nekaj vpra šanj in nanje tudi

dobi li odgo vo re. Potem so vsi odloč -no pod pr li grad njo šes te ga blo ka,za kate ro naj bi vla da še v prvi polo -vi ci juni ja dala tudi poroš tvo.

Po obis ku je Borut Pahor oce nil,da je grad nja šes te ga blo ka ter mo -e lek trar ne korist na z narod no go -

spo dar ske ga vidi ka, in to tako veko nom skem kot v eko loš kem smi -slu. Za Pahor ja je pro jekt ustrez -no finanč no ser vi si ran in zago tav -lja nadalj njo rabo pre mo ga v Šaleš -ki doli ni. Tudi za Lahov ni ka jeizgrad nja nad omest ne ga blo ka TEŠ

eko nom sko in okolj sko spre jem lji -va. Z bistve no manj pre mo ga boTEŠ pro iz ve del več elek tri ke, izko -ris tek ter mo e lek trar ne pa se bopove čal za 30 odstot kov. Z obis -kom sta bila zado volj na tudi direk -tor ter mo e lek trar ne dr. Uroš Rot nikin Pre mo gov ni ka Vele nje dr. MilanMed ved in to tudi zato, ker so vlad -nim pred stav ni kom odgo vo ri li navsa odpr ta vpra ša nja, ki so se pojav -lja la v stro kov ni in laič ni jav nos ti indoka za li, da je blok 6 eko nom skoin eko loš ko ute me ljen.

Več na 4. strani.

Vladni DA bloku šest

V Velenju se je zbralo blizu 1100 čebelarjev

iz vse Slovenije

Peti ci ja za ohra ni tev čebel

Naj več javred no taVele nja stastrp nost inmul ti kul tur nost

5

4

Ob obis ku so si gost je

ogle da li tudi zače tek

ruše nja hla dil ne ga stol pa 1

Ter mo e lek trar ne Šoš tanj.

VELI LOŠINJ, HOTEL PUNTA ***Odhodi: 25.05. - 11.06. in 11.09. - 23.10. 3 nočitve, vse vključeno od 93 €/osebo1 otrok do 2 let brez ležišča BREZPLAČNO.KRETA - APP VENOS MARE *** najem apartmaja in avtomobilaOdhodi vsak petek od 04.06.2010 od 399 €www.palma.si VELENJE 03/898-43-70 CELJE 03/428-43-04

Velenjska trojka različno o delitvi dobička –Mnogi računajo na sonce –Predreferendumske aktivnosti na levi in desni

Kar so neka te ri napo ve do va li, naj bi se zgo di lo. Povsem mogo če je, dabo držav ni zbor še enkrat raz prav ljal o zako nu o ude lež bi delav cev pridobi čku. V tem »delit ve no dobi čkar skem« tri kot ni ku so se znaš li kartri je zna ni Velenj ča ni. Bojan Kon tič in Matej Lahov nik sta svo ji sta liš -či o tem, ali naj bo deli tev dobi čka obvez na ali ne, pre kri ža la že predspre je ma njem v držav nem zbo ru, po tem, ko je ta organ spre jel odlo či -tev o obvez ni delit vi, se je zdaj v vso stvar vklju čil še Borut Meh. Ne kotdirek tor Hol din ga Slo ven skih elek trarn, ampak kot vod ja inte res nesku pi ne delo da jal cev. Ta pred la ga držav ne mu sve tu, da od držav ne gazbo ra zah te va, da o tem zako nu o ude lež bi delav cev pri dobi čkuponov no odlo ča. Kot je zna no, so delo da jal ci pro ti temu zako nu.

Nas mi ha jo pa se mu tudi mno gi zapos le ni. Ko je bilo po pod jet jih šekaj dobi čka, temu zako nu ni bil nih če naklo njen, zdaj ko pod jet jatan ko pis ka jo, so zakon spre je li. Vsaj v prvem odlo ča nju v par la men -tu. Seve da mu delav ci ne naspro tu je jo, saj če ne dru ge ga, je lah kodob ra rezer va za čase, ko se bo dobi čko nos nost naše ga gospo dar stvapove ča la. Upa jo, da bo to kaj kma lu.

Pri nas pa je zad nji čas vse več takih, ki raču na jo na son ce. Na son cekot ener gi jo, ki lah ko reši naše pod neb ne raz me re in še kaj. In koga.O izrab lja nju son čne ener gi je so prejš nji teden veli ko govo ri li na sej muener ge ti ka v Celju in doka zo va li, kako veli ke mož nos ti so. Manj otem, kako dra go je še ved no pri do bi va nje elek tri ke iz son čne ener gi je.O doma či isti prob le ma ti ki so vče raj govo ri li na še enem posve tu vCelju. Tega je pri pra vi la naša ener get ska agen ci ja Ksse na. Neka te ri

so ob tem opo zar ja li, da je šlo za maj hno neuskla je nost, dru gi, da stati pri re dit vi nago var ja li raz lič no jav nost. Na obeh pa so se pojav lja latudi vpra ša nja, o kate rih je bilo doslej manj govo ra. O tem, ali za ure -ja nje son čnih elek trarn ozi ro ma za name ščanje foto vol taič nih modu -lov potre bu je mo grad be na dovo lje nja. Mne nja so delje na, a urad nonaj bi velja lo, da so potreb na. Čeprav je res, da povsod ustrez ni inšpek -tor ji niso povsem dosled ni. Goto vo pa bo o tem še tekla bese da. Res jenamreč, da bi se ob ( pre)veli kem šir je nju takih elek trarn pred vsem napode že lju goto vo ogla si li pred vsem kra ji nar ji. Son čni kolek tor ji nastre hah ali kje dru god pač moč no spre mi nja jo pokra ji no. Neka te ri seboji jo, da bo pri do bi va nje tovrst ne doku men ta ci je zavr lo zani ma nje zatake vrs te izrab lja nja son čne ener gi je.

Seve da pa so zelo dob ro doš le take napra ve za napa ja nje manj šihnaprav, ki so daleč od virov elek trič ne ener gi je. Kot so raz ni sema for jiin dru ge napra ve na odroč nih grad bi ščih.

Po naši deže li ci pa se v pri ča ko va nju junij ske ga refe ren du ma o arbi -traž nem spo ra zu mu nada lju je jo raz pra ve o tej prob le ma ti ki. Raz pra vein napa di. Z leve na des no in z des ne na levo. Mno gi posa mez ni ki, kivseh stva ri, o kate rih viso ki poli ti ki raz lič nih barv govo ri jo, niti ne raz -ume jo, so nek je vmes. Po mne nju mno gih naj bi prav ti nagni li teht ni -co na stran » za« ali na stran »pro ti«. A to v veli ki meri ne bo zaslu gapozna va nja dej stev, o kate rih naj bi jih pouči li nji ho vi vod je, ampakpre pro sto sle po vero va nje stran kar skim vodi te ljem. To velja tako zavse bi no spo ra zu ma kot za posle di ce, ki naj bi jih imel. Ob potr dit vi alizavr ni tvi refe ren dum ske ga vpra ša nja.

Časa do refe ren dum ske nede lje je še malo. Zato lah ko v teh dneh pri -ča ku je mo še veli ko raz prav. In še več pre pri če vanj, kate ro bese di co najzao kro ži mo pod sicer dokaj pre pro sto refe ren dum sko vpra ša nje.

� k

Z delitvijo dobička ni lahko

OD ČETRT KA DO ČETRT KA 27. maja 2010

Naš čas, 27. 5. 2010, bar ve: CMYK, stran 2

2

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izha ja ob četrt kih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €,cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %,četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

Ured niš tvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), MilenaKrstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel(novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehničnaurednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Pro pa gan da: Nina Jug (vodjapropagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

Sedež ured niš tva in upra ve: 3320 Vele nje, Kid ri če va 2 a, p. p. 202, tele fon (03) 898 17 50, tele fax (03) 897 46 43.TRR - Nova LB, Vele nje: 02426 -0020133854E -mai l: press@nascas.siObli ko va nje in gra fič na pri pra va: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Nakla da: 5.400 izvodovNena ro če nih foto gra fij in roko pi sov ne vra ča mo!Po zako nu o DDV je “ Naš čas” uvr ščen med pro iz vo de infor ma tiv ne ga zna ča ja, za kate re se pla ču je davek po 8,5% zni ža ni stop nji. Let no izi de 52 šte vilk.

Brv v Rečici ob Paki

Zelo uporabljena brv v Rečici obPaki preko istoimenske reke je vtemeljnem delu precej načeta,predvsem na desnem bregu. Zatose krajani uporabniki bojijo, da boprišlo do poškodb in bo brv, kiprecej skrajša pot do središčaobčine, neprehodna. Obrnili so sena župana Alojza Podgorška, ki jerazumel njihovo željo. Tako se ježe dogovoril z izvajalci, ki urejajoustje Hudega potoka in reke Pake,da bodo to tudi uredili. Materialbo prispevala občina, izvajalec pabo opravil sanacijo.

Urejanje prostora zazbiranje odpadkov

Lokal na skup nost zavze to ure japro stor za zbi ra nje raz lič nih več -jih odpad kov za poko pa li ščem.Obča ni bodo lah ko nanj vsa kih 14dni pri pe lja li raz lič ne kosov ne in

osta le odpad ke ter jih pre sor ti ra liv za to name nje ne zaboj ni ke. Odla -ga li šče bo pod nad zo rom in osve -tlje no, name šče na bo tudi ustrez nakame ra, da ne bi pri ha ja lo do zlo -rab. Na občin ski upra vi pri ča ku je -jo, da bodo zade vo ure di li do sre -di ne juni ja. Vse ka kor zelo poh val -na odlo či tev lokal ne skup nos ti.

Raz pis zakmetijstvo

Obči na je na svo jih splet nih stra -neh obja vi la raz pis za dode li tev sred -stev za pomoč v kme tij stvu. Ta jeodprt do 11. juni ja, nanj pa se lah kopri ja vi jo nosil ci kme tij skih dejav nos -ti in dodat nih aktiv no sti na kme ti -jah ter poses tvih. Za te name ne jepred vi de nih v letoš njem občin skempro ra ču nu 14 tisoč evrov. Komi si jajih bo raz de li la le tis tim, ki bodo vcelo ti izpol nje va li raz pis ne pogo je.

� tp

Teden mul tip le skle ro zeVele nje – Od 24. do 30. maja je Teden mul tip le skle ro ze. Zdru že -

nje mul tip le skle ro ze Slo ve ni je ga orga ni zi ra letos četr tič, z raz lič -ni mi aktiv nost mi pa želi pred vsem šir šo jav nost sezna ni ti s samobolez ni jo, teža va mi, pove za ni mi z njo, in o mož nih nači nih pomo -či tovrst nim bol ni kom. Ob tej pri lož nos ti je zdru že nje v pone de -ljek pri pra vi lo v Ter mah Topol ši ca delov no in dru žab no sre ča njepred sed ni kov in pover je ni kov 16 podruž nic. Sled nje bodo tedenzazna mo va le s posta vit vi jo stoj nic pri raz lič nih trgov skih cen trih poSlo ve ni ji. Podruž ni ca Saša bo posta vi la stoj ni ci v sobo to, 29. maja,v Mer ca tor je vi trgo vi ni v Vele nju in Tuše vi v Šoš ta nju. Na stoj ni cahbo obis ko val cem na voljo naj raz lič nej ši pro pa gand ni mate ri al. Šport -ni ki zdru že nja pa bodo teden mul tip le skle ro ze zazna mo va li s tek -mo va njem v bali na nju in pika du.

Po oce nah bole ha za to neozdrav lji vo bolez ni jo cen tral ne ga živ -čne ga sis te ma bli zu 3200 oseb.

� tp

Uni ce fo ve Var ne točkeVele nje – Pred dve ma leto ma je Mes tna obči na Vele nje začela

izvjati Uni ce fo v pro jet k Otro kom pri jaz no mes to. Za komi sar kopro jek ta so ime no va li Andre jo Katič, sicer direk to ri co upra ve.

V sklo pu pro jek ta so pos kr be li za Uni ce fo ve var ne točke. Gre zapose bej ozna če ne jav ne pro sto re, name nje ne otro kom in mla dost -ni kom, kamor se lah ko zate če jo po pomoč, če se znaj de jo v kak šnistis ki ( če so se izgu bi li, če jim kdo gro zi, ne more jo domov, so bilipri če kaz ni ve mu deja nju ...).

V krat kem bodo izda li novo zgi ban ko, pos ne li vide o spot o var -nih točkah v Vele nju, izde la li pla kat, nada lje va li pa aktiv no osve šča -nje mla dih. V pri hod njih mese cih bodo na novo odpr li dodat nevar ne točke ( nekaj pa jih bodo tudi zapr li).

Pogo var ja jo pa se že tudi z obči na ma Šoš tanj in Šmart no ob Paki,da bi tudi pri njih odpr li vsaj po eno var no točko.

� mkp

Kole sar ski izpi ti za peto šol ceVele nje, 20. maja – V Son čnem par ku na kotal ka liš ču in v kro ži -

šču pri sta rem kinu v Vele nju so prejš nji teden pote ka li kole sar skiizpi ti za peto šol ce, ki jih izva ja Svet za pre ven tiv no in vzgo jo v cest -nem pro me tu Mest ne obči ne Vele nje. Ude le žen ci so se pre iz ku si -li v vož nji na spret nost nem in pro met nem poli go nu. Po uspeš nooprav lje nem izpi tu so dobi li kole sar sko izka zni co.

Svet za pre ven ti vo si pri za de va, da bi se v oprav lja nje kole sar ske -ga izpi ta vklju či lo čim več otrok, saj bi tudi tako dose gli viš jo pro -met no kul tu ro, pred vsem pa var nej še rav na nje otrok v pro me tu.

� mkp

Jubilejne slovenske igre šolarjevJutri, 28. maja, bodo na Ptuju 10. slovenske igre šolarjev, na kater-

ih bo nastopilo okoli 400 otrok iz 14 slovenskih mest, ki so članiSlovenskega združenja mednarodnih iger šolarjev. Tekmovanja sebodo udeležila 33-članska velenjska ekipa. Mladi športniki se bodopomerili v atletiki, nogometu, odbojki, tenisu in namiznem tenisu.

�

Iz občine Šmartno ob Paki

Vele nje, 21. maja – V petek popol -dan je Sre čko Meh, župan MOVele nje, na Velenj skem gra du pri -pra vil spre jem za pred krat kim upo -ko je no rav na te lji co Cen tra za vzgo -jo, izobra že va nje in uspo sab lja njeVele nje Mari jo Kova čič in za upo -ko je ne ga rav na te lja Osnov ne šoleGus ta va Šili ha Vele nje Aloj zaTopla ka. S spre je mom se jima jezahva lil za dol go let no in uspeš novode nje šol ter jima pode lil pri zna -nje župa na Mest ne obči ne Vele nje.

Mari ja Kova čič je pre je la Pri zna -nje župa na Mest ne obči ne Vele njeza dol go let no in uspeš no delo vvzgo ji in izobra že va nju ter zapomem ben pri spe vek k raz vo juCen tra za vzgo jo, izobra že va nje inuspo sab lja nje Vele nje. Po stro kov -ni izobraz bi uči te lji ca – defek to lo -gi nja, je bila rav na te lji ca kar 27 let.Pod nje nim vod stvom se je dejav -

nost šole za otro ke z zmer no, tež -jo in tež ko mot njo v dušev nem raz -vo ju zelo raz ši ri la, leta 1996 pa jeCen ter za vzgo jo, izobra že va nje inuspo sab lja nje Vele nje pre jel tudinaj viš je občin sko pri zna nje, grbMest ne obči ne Vele nje.

Alojz Toplak je pre jel pri zna nježupa na Mest ne obči ne Vele nje zadol go let no in uspeš no delo v vzgo -ji in izobra že va nju ter za pomem -ben pri spe vek k raz vo ju Osnov nešole Gus ta va Šili ha Vele nje. Toplakje svo jo pot v vzgo ji in izobra že va -nju začel leta 1967, ko je diplo mi -ral na uči te lji šču v Mari bo ru. Naosnov no šolo Gus ta va Šili ha je pri -šel leta 1986 in spre jel delov nomes to rav na te lja, ki ga je zelouspeš no oprav ljal vse do 31. decem -bra 2009, ko se je upo ko jil.

�

Župan pode lil pri zna nji

Pre jem ni ka Pri zna nja župa na MO Vele nje Mari ja Kova čič in

Alojz Toplak

Odpirajo prvi MladinskiTIC

Vin ska Gora, 29. maja – To sobo to ob 10. uribodo pred podruž nič no osnov no šolo v Vin skiGori pri če li sve ča nost ob odprt ju prve ga Mla -din ske ga Turis tič no infor ma cij ske ga cen tra(TIC) v Slo ve ni ji. Pro sto re bo imel v podruž nič -ni osnov ni šoli, spr va pa bo odprt vsa ko sobo -to dopold ne. V njem bodo dela li mla di, ki bodotako dobi va li nove infor ma ci je in izkuš nje spodroč ja turiz ma. V kra ju raču na jo, da bodomla di vodi li na ogled Vin ske Gore svo je vrst ni -ke iz vse drža ve.

Na sve ča nem odprt ju Mla din ske ga TIC-abodo zbra ne pozdra vi li velenj ski župan Sre čkoMeh, glav na taj ni ca turis tič ne zve ze Slo ve ni jeKar men Bur ger, vod ja velenj ske ga TIC-a Slav -ko Huda rin, ki je bil tudi pobud nik odprt ja mla -din ske ga TIC-a, in pred sed ni ca Turis tič ne ga

druš tva Vin ska gora Mate ja Uča kar. V pro gra -mu bodo nas to pi li pev ci otroš ke ga pev ske gazbo ra OŠ Gori ca s pevo vod ki njo Miha e lo Bri -tov šek, vir tu oz na dia to nič ni har mo ni ki AljažSedov nik ter peto šol ci, čla ni turis tič ne ga krož -ka na podruž nič ni šoli v Vin ski Gori, ki jih vodiAna Žer do ner.

bš

Tri nagrade v projektu»Evropa v šoli«

Vele nje, Mari bor – 9. maja je Evro pa praz no -va la svoj praz nik, to pa je bil tudi čas za ura denkonec letoš nje ga raz pi sa Evro pa v šoli. Na letoš -nji likov ni, lite rar ni in foto graf ski nate čaj jeMZPM Vele nje posla la veli ko odlič nih del, zatoniso bili pre se ne če ni, da uspeh tudi letos ni izo -stal. Sekre tar ka zve ze Tin ca Kovač nam je pove -da la: »Zaklju ček držav ne ga pro jek ta Evro pa v

šoli je bil prejš nji teden v Narod nem gle da li -šču v Mari bo ru, kjer smo z vese ljem in pono -som zaplos ka li Miha e lu Berič ni ku, peto šol cuiz OŠ Miha Pin tar ja Tole da, ki je pos tal držav -ni prvak v likov nem nate ča ju s svo jim delom» Želim si, da bi vsi otro ci hodi li v šolo«. Ustva -ril ga je pod men tor skim vod stvom Rober taKlan čni ka. Prvo mes to med učen ci tret je tri a -de je dose gla tudi Kat ja Črnec iz OŠ Šalek; nje -no likov no delo nosi naslov » Vsi ena ki«. Kat -jin men tor je bil Boris Obli šar. Dru gou vr šče -na v isti kate go ri ji pa je bila Urška Kvar tič izOŠ Gori ca. Naslov nje ne ga dela je » Nekoč indanes«, men to ri ca je bila Dani ca Arzen šek.Vsem želim še enkrat iskre no čes ti ta ti«

Zaključ ne pri re di tev v Mari bo ru se je ude le -žil cel avto bus otrok iz Savinj sko-ša leš ke regi je,s tem pa so se jim na zve zi tudi zahva li li zasode lo va nje v letoš njem nate ča ju Evro pa v šoli.

� bš

Boja na Špe gel

Vele nje, 25. maja - Na dan, kosmo nekoč praz no va li dan mla dos -ti, so mest ni svet ni ki in svet ni cepotr di li pet let ni pro gram raz vo jadelo va nja mla dih v MO Vele nje.Spi sa li so ga mla di sami, do odgo -vo rov, kaj si mla di v mes tu želi jo inkaj pogre ša jo, pa tudi, kje bi bilipri prav lje ni sode lo va ti, pa so pri -šli na izvi ren način. Mar ca sonamreč pri pra vi li kar tri delav ni -ce, na kate rih so mla di od 15 do29 leta sta ros ti lah ko glasno pove -da li, kaj si želi jo. Tako so v Mla -din skem sve tu Vele nje in Mla din -skem cen tru Vele nje sesta vi li bogat,obši ren pro gram, ki ga je svet ni -kom pred sta vil Dimit rij Amon. Meddru gim je v njem zapi sa no, da boMO Vele nje let no za pro gra memla dih name ni la 35 tisoč evrov.Več o pro gra mu mla dih pri hod njič,danes le še to, da so po obšir nipred sta vit vi ime li mar si kaj pove -da ti tudi svet ni ki. Zmo til jih jenamreč sta vek, da je seda nja oblastmla dim v Vele nju zelo naklo nje na,zato si ne želi jo spre memb.

Pas je zaga tePrav never jet no šte vi lo poslan -

skih pobud in vpra šanj je bilotokrat pove za nih s šti ri nož ni mi pri -ja te lji. Franc Sever je celo menil,da je šte vi lo psov v Vele nju pre ras -lo vse raz um ne meje in da že gro -zi nad vla da šti ri nož cev nad ljud -mi. Dimit rij Amon je pred la galposta vit ve dodat nih košev za pas -je iztrebke; ene ga v bli ži ni spre ha -ja liš ča ob Paki pro ti Gore nju, dru -ge ga na Selu pri naku po val nih cen -trih. K bese di se je pri gla sil tudiMiha el Leto nje, ki je v uvo du pove -dal, da bo tudi sam odslej raje govo -ril o pas jih iztreb kih kot o zade -

vah, ki bi pri po mo gle k raz vo juturiz ma, ker so sicer neka te ri hit rouža lje ni. Zas kr be lo pa ga je tudioko lje na Gri lo vi doma či ji, kjermenda ni košev za sme ti. Več oosta lih vpra ša njih in pobu dah papri hod njič, ko bomo že dobi li odgo -vo re nanje.

Novi volil ni okra jiMaj ska seja je ime la kar 53

točk dnev ne ga reda – z nje ga paso na začetku umak ni li Odloko ure ja nju cest ne ga pro me ta invar stvu pro met nih povr šin vVele nju. Kar 19 točk je bilopove za nih z obli ko va njem novihvolil nih okra jev in dolo čit vi jošte vi la čla nov v Kra jev nih skup -nos tih in mest nih četr tih. Prejš -nji odlok je bil namreč spre jetdalj ne ga leta 1988, vmes pa sonasta ja le nove kra jev ne skup -nos ti, nase lja so se širi la. Novevolil ne okra je so na obči ni obli -ko va li ob veli kem sode lo va njuin soglas ju s kra jev ni mi skup -nost mi in mest ni mi četrt mi.Dolo či li so tudi, da bodo poletoš nji volil ni kam pa nji za jesen -ske lokal ne volit ve stran kam, kibodo pri šle v mest ni svet, povr -ni li del stro škov za kam pa njo.Na vsak glas bodo dobi le 0,12 evra,župan ski kan di da ti pa bodo dobi -li vrnje nih 10 odstot kov za kam pa -njo porab lje nih sred stev.

Kje so vze li in kamdali?

Ker je bil pro ra čun MO Vele njeza leti 2009 in 2010 spre jet že 18.novem bra 2008, so svet ni ki tudi vtorek odlo ča li o pre raz po re dit visred stev za pro jek te, ki so po mne -nju obči ne nuj ni. Tako so odob ri li

dodat na sred stva za sofi nan ci ra -nje jav ne raz sve tlja ve v mest ni četr -ti Des ni breg. 40 tisoč evrov bodovze li iz postav ke ‘ure ja nje lokal nihcest’. Za izgrad njo ploč ni ka in kole -sar ske ste ze od Koroš ke ces te doŠkal ske ga jeze ra bodo name ni li140 tisoč evrov, ki so jih vze li iziste postav ke. Za rekon struk ci jo

ces te Vele nje–Ška le so odob ri lidodat nih 220 tisoč evrov, prav takoiz postav ke ‘ure ja nje lokal nih cest’.

Za izgrad njo kana li za ci je v Črno -vi bo občin ski pro ra čun letos pri -spe val 360 tisoč evrov. Od tega najbi 224 tisoč evrov dobi li iz ‘nalož -be’ v odva ja nje in čišče nje voda –pro gram kohe zi ja.’ Tudi v Kav čahbodo ure di li težave z odpad nimivodami, za kar bo obči na odšte la249 tisoč evrov. Vze li so jih izpostav ke ‘ure ja nje par ki ri šča zapoš to’, ki očit no še niso priš la navrs to.

Kar 160 tisoč evrov bo sta lo ruše -nje in odstra nje van je ruše vin naSta rem trgu 27 v Sta rem Vele nju.Gre za May er hol do vo hišo, ki na todeja nje čaka že nekaj let. Denar sovze li iz postav ke za pri do bi va njenovih sta no vanj. V Sta rem Vele njupa bodo ure di li tudi muzej mine ra -lov v stav bi Sta ri trg 19. Gre za

spod nje pro sto re hiše, v kate ri jetudi sedež kra jev ne skup nos ti Sta -ro Vele nje. Denar, 50 tisoč evrov,so vze li iz postav ke ’dom kul tu re’.

Vele nje gre v RASPMest ni svet ni ki so dali poob las -

ti lo župa nu Sre čku Mehu, da v ime -nu obči ne začne usta nav ljati novoraz voj no agen ci jo, ki se bo ime no -va la RASP – raz voj na agen ci jaSavinj ske doli ne. Prejš nji raz voj niagen ci ji so namreč obči ne zara dičud ne ga vode nja in last ni njen ja

vze la poob las ti la in izsto pi la iz nje.Tudi nova raz voj na agen ci ja boime la sedež v Celju, last ni ce pabodo obči ne usta no vi te lji ce.

Svet ni ki pa so brez besed potr di -li tudi pre mo ženj sko bilan co MOVele nje. Zad nji dan v letu 2009 jeta zna ša la 158 mili jo nov 386 tisočevrov.

Več reda inpla kat nih mest

Vele nje bo dobi lo nov odlok oogla še va nju. V prvem bra nju so gav torek že potr di li, nastal pa naj bizato, ker je bil prejš nji spre jet leta2005, vmes pa se je spre me ni lazako no da ja, nasta li so novi ogla -

še val ski medi ji. Nov odlok naj bipri ne sel več reda pri ogla še va nju,dolo čil bo tudi, v kak šnem času podogod ku bo moral orga ni za tor pos -krbe ti za odstra ni tev pla ka tov inreklam. Dolo čil bo tudi več ogla še -val skih mest za vide o pano je inveli ke obcest ne »jum bo« pla ka te.Teh bo več pred vsem ob Šaleš kices ti, od kri ži šča pod avto bus nopos ta jo do tune la v Šale ku. Naroko nari sa nih veli kih reklam, kijih ob več jih kri ži ščih v mes tupostav lja jo raz lič ni orga ni za tor ji,pa ne bodo več dovo li li v vseh.

Dolo či li bodo tri mes ta v Vele nju,pa še tam bodo mora li pred posta -vit vi jo pri re di te lji dobi ti dovo lje njeMO Vele nje.

Odlok bo seve da dovo lje val inkaz no val. Krši te lji bodo mora li pla -ča ti kaz ni, tis ti, ki bodo oglas names ta trži li, pa tudi tak se. Izra ču -na li so, da bo za pla kat ni pano vveli kos ti 12 kvad rat nih met rov tre -ba obči ni let no odšte ti 600 evrovtak se.

Še naprej prijazniinvalidom

Vele nje je inva li dom pri jaz nomes to. V letih od 2005 do 2009 sov mes tu nare di li veli ko za izbolj ša -

nje življe nja inva li dov, pri čemerso na obči ni pri sluh ni li tudipobu dam inva lid skih druš tev.Veli ko več so nare di li pri obve -šča nju in osve šča nju obča nov opra vi cah, ki jih kot inva li di lah -ko uve lja vi jo na Zavo du za zapo -slo va nje Vele nje, kjer pote ka tudiindi vi du al no sve to va nje in infor -mi ra nje o zapos lit ve nih mož nos -tih. Lani je bilo pri jav lje nih 260inva lid nih oseb, ki so iska le delo.Na osnov nih šolah in Šol skemcen tru so nare di li veli ko za osve -šča nje o inva lid nos ti, izobra že -va nja pote ka jo tudi v pod jet jihin jav nih zavo dih …

Inva li di, ki ima jo gibal ne teža -ve, pa so zago to vo naj bolj vese -li odprav lja nja arhi tek ton skihovir v mes tu. Vse več je tudiinsti tu cij in jav nih zgradb, kjerso ure di li dosto pe za inva li de,to pa bodo nada je va li tudi letos.Ob adap ta ci jah in novo grad njah

ved no že v načr tih pred vi di jo vsepotreb ne rešit ve za pre ma go va njearhi tek ton skih ovir za inva li de.Lani je mest ni pro ra čun sofi nan -ci ral delo 16 druš tev, ki zdru žu je -jo inva lid ne ose be. Še letos bi radiinva li de tudi aktiv ne je vklju či li vpro ce se dolo ča nja na občin ski rav -ni, želi jo jim zago to vi ti več službin pro gra mov, ki omo go ča jo čimbolj neod vis no življe nje inva li dovin poudar ja jo nji ho ve spo sob nos ti.

�

27. maja 2010 DOGOD KI

Naš čas, 27. 5. 2010, bar ve: CMYK, stran 3

3

Sko raj 30 let sta ranapra va za pri pra vopit ne vode ne ustre zateh no loš kim indru gim zah te vamzako no da je – Slabih58 odstot kovpotreb ne ga denar ja izkohe zij ske ga skla da –Pri hod nji leto zače teknalož be, konec sre dileta 2012

Tat ja na Pod gor šek

Obči ne Vele nje, Šoš tanj in Šmart-no ob Paki v sode lo va nju s Komu-nal nim pod jet jem Vele nje s pro gra -mom Celo vi ta oskr ba s pit no vodoŠaleš ke doli ne kan di di ra jo za pri-do bi tev kohe zij skih sred stev. Pro-gram je ovred no ten na 41,5 mili -jo na evrov. Pred nost ni pro jekt tegapro gra ma je obno va in poso do bi -tev napra ve za pri pra vo pit ne vode

na Grmo vem Vrhu, ki oskr bu je spit no vodo 60 odstot kov gos po -dinj stev v Šaleš ki doli ni. Ob more -bit nih inter ven ci jah pa tudi vsa gos -po dinj stva, pri klju če na na vodo -vod ni sis tem Šaleš ka doli na.

Naj pri mer nej šateh no lo gi ja jeultra fil tra ci ja

Po bese dah Primoža Rošerja, vod-je poslov ne eno te Vodo vod, kana -li za ci ja Komu nal ne ga pod jet jaVele nje, je čis til na napra va nuj nopotreb na teme lji te poso do bit ve.Sta ra je sko raj 30 let, zgra je na jepo takrat nih zah te vah in teh no lo -gi ji gle de zago tav lja nja kako vost nepit ne vode, ki pa so se danes pre-cej spre me ni le. »Takrat na zako no -da ja in teh no lo gi ja sta dopu šča liizhod no mot nost 10, danes pa je tameja zni ža na na manj kot 1 NTU.V tem tre nut ku to zago tav lja mo zizred no uspo sob lje no ter izku še noeki po dis pe čar jev ter dru gih stro -kov nja kov na sek tor ju zajem in pri -pra va pit ne vode, ven dar vsa ko krattež je. Moram odkri to pri zna ti, daobčas no pre se ga mo para met re.Čis til no napra vo mora mo obno vi -

ti in poso do bi ti tudi zara di veljav -ne zako no da je. Po sled nji mora moiz vode odstra ni ti vse para zi te vvseh raz voj nih obli kah. Edi na teh -no lo gi ja, ki omo go ča, da to lah konare di mo brez kakr šnih koli kemič -nih dodat kov, je le ultra fil tra ci ja.Ta so raz lo gi, zara di kate rih sebomo iz kohe zij ske ga pro gra maloti li Grmo ve ga Vrha naj prej.«

Pozi tiv no odloč bo na pri ja vo zapri do bi tev evrop skih sred stev pri -ča ku je jo v nasled njih 2 mese cih,temu bo sle dil med na rod ni raz pisza naj ugod nej še ga izva jal ca del.Če bo ome nje no mini lo brez zap -le tov, bi se lah ko konec leta že loti -li ures ni če va nja neka te rih aktiv nos-ti. Delo naj bi na tere nu stek lo vzačet ku pri hod nje ga leta, nalož bopa naj bi kon ča li sre di leta 2012.

Poleg napra ve tudizajet je Lju bi ja

Vred nost vla ganj je 7 mili jo novevrov. Glavnino denarja naj bi pri-do bi li iz kohe zij ske ga skla da, nekajnaj bi pri spe va la drža va, četr ti nodenar ja pa ome nje ne lokal ne skup-nos ti. Kot pra vi Rošer, se sli ši veli -ko, a je treba vede ti, da bo obno va

čis til ne napra ve za pri pra vo pit nevode celo vi ta, kar pome ni, da vklju -ču je tudi odprt vod ni vir Lju bi ja,kate re ga mot nost zelo niha, pravtako ones na že nost, ki dose ga tudido 1000 NTU. » Pred samo fil tra ci -jo je potreb no mehan sko pred či -šče nje vode, nato mehan sko in šelepotem gre lah ko čez ultra fil tra ci jo.Hkra ti nalož ba pred vi de va izgrad njonove ga dovod ne ga magi stral ne gavoda Lju bi ja. Obsto je či je zgra jeniz mate ri a lov, ki so v zahod nem sve-tu pri takš nih dimen zi jah neobi čaj -ni. » Zato ima mo na tem cevo vo dupre cej okvar, 6, 7 na leto. Stroš kipopra vi la in odprav lja nje ško de, kijo povzro či ena okva ra, pa dose ga -jo od 15 do 20 tisoč evrov.«

Med oprav lja njem pred vi de nihdel oskr ba s kako vost no pit no vodonaj ne bi bila mote na. Od izde lo -val ca idej ne ga pro jek ta so, zago tav -lja Rošer, zah te va li pri pra vo ter min -ske ga pla na in vrst ni red izved bedel. Čis til no napra vo bodo obnav l-ja li pos to po ma, tako da bo sko rajdo kon ca delo va la ena kolo na obsto-je če čis til ne napra ve, po potre bi pabodo vklju či li še rezerv ni vir Topol -ši ca, neko li ko bolj pa bodo obre me-ni li še vod ni vir iz vzho da.

Sko raj vsi vzor ciustrez ni

Nad zor nad kako vost jo pit nevode izva ja jo v last nem labo ra to -ri ju, mimo nji ho ve ga obra to val -ne ga moni to rin ga pa tudi nena -po ve da no drža va. Lani so v last-nem labo ra to ri ju ana li zi ra li 1071mikro bio loš kih in 859 fizi kal no-ke mij skih vzor cev. Mikro bio loš kiso bili vsi ustrez ni, fizi kal no- kemi-j skih pa je bilo neustrez nih 0,55odstot ka. Inšti tut za varo va njezdrav ja RS pa je lani izve del 54vzor čenj, med nji mi pa je bilneustre zen le eden.

�

Grmov Vrh » čaka« na ultra fil tra ci jo Pri mož Rošer: » Po

zako no da ji mora mo iz vode

odstra ni ti vse para zi te v

vseh raz voj nih obli kah.

Edi na teh no lo gi ja, ki to

omo go ča brez dodat kov

kemič nih ele men tov, je

ultra fil tra ci ja.«

Bi tudi vi pokojninsko varčevali v 3.pokojninskem stebru?

Pokliči 080 19 56 ali klikni www.sop.si.Sk

lad

obrtn

ikov

in p

odje

tnik

ov, V

ošnj

akov

a ul

. 6, 1

000

Ljub

ljana

May er hold konč no pred ruše njemS pre raz po re dit vi jo pro ra čun skih sred stev zago to vi li 160 tisoč evrov za ruše nje podr ti je vSta rem Vele nju – Dolo či li nove volil ne okra je, osnu tek nove ga odlo ka o ogla še va nju inpotr di li Stra te gi jo za mla de do leta 2015

Na tor ko vi seji so zele ne kar ton čke svet ni ki dvi ga li pred vsem v pod po ro pred la ga nim odlo kom in

skle pom.

4 27. maja 2010V SREDIŠČU

Naš čas, 27. 5. 2010, bar ve: CMYK, stran 4

Na 8. sre ča njuslo ven ski čebe la r jiizpo sta vi li potre bo pospre je mučebe lar ske ga zako na– Kranj ska siv kanav dih za pri vlač neturis tič ne zgod be - Vsve tu za ohra ni tevčebe lar stva tudipred sed nik drža ve

Tat ja na Pod gor šek

Vele nje, 22. maja – V spomin narojstni dan prvega pravega čebe-larskega učitelja Antona Janšečebelarji organizirajosvoj praznik.Letošnji je bil 8. po vrsti, pripravi-li pa so ga so Čebelarska zveza Slo-venije (ČZS), Čebelarska zvezaSaša in Mestna občina Velenje.ČZS združuje več kot 200 čebelar-skih društev in več kot 6500 čebe-larjev, srečanja v velenjski Rdečidvorani pa se je udeležilo približno1100 čebelarjev. Poleg druženja soti izkoristili praznik za začetek akci-je Ohranimo čebele, njegovo krat-ko sporočilo pa je: Čebela je ogro-žena. Skrajni čas je za ukrepanje,ustanovili so poseben svet za ohra-nitev čebelarstva, v podporo priza-devanju pa zbirajo tudi podpise.

Ob tej pri lož nos ti se je FrancŠmerc, pod pred sed nik ČZS inpred sed nik Čebe lar ske zve ze Saša,ob krat kem pre gle du delo va nja

čebe la r jev Zgor nje Savinj ske inŠaleš ke doli ne v minu lih 4 letihdotak nil tudi aktu al ne grad nje šes -te ga blo ka TEŠ. Čebe la r ji nalož bopod pi ra jo, saj bo ta nad omes til sta -re dotra ja ne blo ke in pri po mo gel kše več je mu varo va nju nara ve, kar jeza čebe le zelo pomemb no.

Po bese dah pred sed ni ka ČZSBoštjana Noča se v tem tre nut ku vdejav nos ti, ki ima zno traj kme tij -stva pomemb no vlo go, ne cedi tamed in mle ko. Izgu ba 100 tisoččebe ljih dru žin v zad njih treh letihje zas kr blju jo ča, saj je čebe la glav -na opra še val ka več kot 80 odstot -kov rast lin. Čebe le so poleg tegavir odlič ne, var ne in zdra ve pre hra -ne. Kljub temu ver ja me, da bodočebe la r ji nada lje va li sicer dol go tra -di ci jo čebe la r je nja na Slo ven skemin si pri za de va li za ohra ni tev kranj -ske siv ke. Ta je – po nje go vih bese -dah – sim bol slo ven stva in slo ven -skih čebe la r jev. Da bi zašči ti li čebe -le, je ČZS na sam praz nik čebe la -r jev zače la kam pa njo Ohra ni močebe le! Z njo želi pove ča ti zave da -nje Slo ven cev in Slo venk o pome -nu čebe le za nara vo in življe nje lju -di ter jih pozval, naj vsa kdo pri po -mo re k nji ho vi zašči ti.

Čebe la r ji pred la ga jo vrs to ukre -pov. Me dru gim zasa di tev mede nihrast lin v par kih, v vrto vih, na bal -ko nih, skrb za čis to vodo, nuj nostpre miš lje ne in ustrez ne rabe fito far -ma cevt skih sred stev.

Kam pa njo so dopol ni li s pozi -vom k zbi ra nju pod pi sov peti ci je,usta no vi li pa so tudi pose ben svetza ohra ni tev čebe lar stva, v kate -rem je član stvo kot prvi že potr dilpred sed nik drža ve Dani lo Türk,pri dru ži li pa so se mu tudi že kli -

ma to lo gi nja Lučka Kaj fež Boga taj,neka te ri poslan ci, župa ni, gospo -dar stve ni ki, zna ni slo ven ski šport -ni ki in dru gi zna ni Slo ven ci. Nočje v okvi ru aktiv nos ti izpo sta vi lipotre bo po spre je mu čebe lar ske gazako na, ki bi opre de lil ustrez neukre pe za varo va nje čebel.

Sre ča nja se je ude le žil tudi pred -sed nik vla de Borut Pahor. V nago -vo ru zbra nim je pouda ril, da se vla -da zave da pome na čebe lar stva kotsamo stoj ne kme tij ske dejav nos ti.Nave del je že izve de ne aktiv nos tivla de na tem področ ju. Pod prl je

spre jem čebe lar ske ga zako na, čebodo stro kov nja ki in poslan ci oce -ni li, da je spre jem potre ben. Tudinje ga skrbi 20-odstot na izgu ba čebel

samo minu lo zimo, zato si bo vla -da sku paj z vse mi dru gi miudeleženimi pri za de va la, da bi vSlo ve ni ji s pre miš lje nim rav na njem

zadr ža li zdaj šnjo raven kako vos tiskrbi za čebe lar stvo in da se okre -pi zavest zlas ti o kranj ski siv ki. Ponje go vem mne nju je ta naš sim bol,s kate rim je - tako kot z lipi can cem– mogo če splesti tudi za turis te zani -mi ve zgod be. Kot je še dejal Pahor,ni samo čast ni pokro vi telj sre ča nja,ampak se bo aktiv no vklju čil v pri -za de va nja čebe la r jev kot član pose -bej usta nov lje ne ga sve ta. Ob tej pri -lož nos ti so čla ni Čebe lar ske zve zeSaša raz vi li svoj pra por.

8. sre ča nje čebe la r jev so pope stri -li pev ci mla din ske ga pev ske ga zbo -ra velenj ske glas be ne šole, 76 pra -por šča kov, otro ci iz Vrt ca Vele nje.Po urad nem delu pa sta za dobrovoljo pos kr be la glas be na sku pi naBum in pra va »kna pov ska mali ca«.

9. sre ča nje slo ven skih čebe la r jevbo čez leto dni v Viš nji Gori v obči -ni Ivanč na Gori ca.

�

Kam pa nja in pod pi so va nje peti ci je za ohra ni tev čebel

Čebe la r ji Zgor nje Savinj ske in Šaleš ke doli ne so raz vi li svoj pra por.

Peti ci jo za ohra ni tev čebel

je pod pi sal tudi pred sed nik

slo ven ske vla de Borut

Pahor.

Nad zor ni svet pod prl spo ra zum oposlov nem in finanč nempre struk tu ri ra nju – Zaen krat šebrez pro ku ris ta – Pre da jasta no vanj na Celov ških dvo rihone mo go če na

Vele nje, 24. maja - Nad zor ni svet Vegra da je obrav -na val spo ra zum o poslov nem in finanč nem pre struk -tu ri ra nju, za kate re ga je direk to ri ca Hil da Tov šak pre -pri ča na, da bo uspe šen. V nje go vo ures ni če va nje jevklju če nih poleg vod stva še oko li 50 orga ni za tor jev izpro iz vod nje. Tudi pred sed nik nad zor ne ga sve ta Kle -men Bošt jan čič meni, da pome ni nje go va uspeš naizved ba ohra ni tev druž be. Ta pa se bo pre cej zmanj -ša la - od seda njih 1600 na oko li 1000 delav cev.

Niso pa nad zor ni ki raz prav lja li o pred lo gu, da bi za

pro ku ris ta druž be ime no va li Mate ja Koši ča. Pred logje namreč direk to ri ca umak ni la.

Obrav na va li so tudi lan sko poslov no poro či lo indopol njen letoš nji načrt. Po njem naj bi Vegrad ustva -ril v letoš njem letu za oko li 115 mili jo nov pri hod kov,poslov no leto pa naj bi skle ni li s pozi tiv no nič lo.

Brez pred stav ni kov Vegra da pa je v pone de ljek pote -kal pri prav ljal ni sesta nek med Vegra do vi mi podiz va -jal ci pri pro jek tu Celov ški dvo ri in medi a tor jem. Nanovo usta nov lje no Zdru že nje izva jal cev zaključ nihdel v grad be niš tvu, v okvi ru kate re ga se je zdru ži lo tudiosem Vegra do vih podiz va jal cev, ki jim Vegrad delani pla čal, je pre je lo pis no spo ro či lo glav ne direk to ri -ce, da jih v Vegra du medi a ci ja zani ma, ven dar pa sesestan ka iz pod jet ja ni nih če ude le žil. Zara di tegapodiz va jal ci niso pri prav lje ni izro či ti doku men ta ci -je, ki bi jo Vegrad potre bo val za pre da jo sta no vanj naCelov ških dvo rih.

Včeraj smo izvedeli, da naj bi se vendarle sestali insicer 2. junija.

� mz

Mene džer ji o kre pit vikon ku renč nos ti

Pri hod nji teden bo v Vele nju tri dnev no stro kov no sre -ča nje Slo ven ske ga zdru že nja za pro jekt ni menedž -ment.

Letoš nji stro kov ni dogo dek na temo »Pro jekt niforum ZPM« bo pri pra vi lo Slo ven sko zdru že nje zapro jekt ni menedž ment ( ZPM) v Vele nju. Ude le žen -ci bodo na osno vi pri spev kov naj vid nej ših slo ven -skih menedžer jev in vlad nih pred stav ni kov, raz pravpro jekt nih stro kov nja kov in pri me rov dob re prak -se oce ni li sta nje pro jekt ne ga menedž men ta v Slo -ve ni ji ter raz prav lja li o nje go vem pri hod njem raz -vo ju ter vlo gi pri raz vo ju in dose ga nju kon ku renč -nos ti poslov nih sis te mov. Kon fe ren ce se obi čaj noude le ži pre ko sto vodil nih stro kov nja kov, s kate ri -mi je mož no izme nja ti mne nja o stro kov nem indru žab nem delu pro gra ma. Forum je name njenvod stve ne mu kadru v gospo dar stvu in jav ni upra vi,

pro jekt nim menedžer jem in čla nom pro jekt nih sku -pin ter vsem tis tim, ki se zave da jo pome na uspeš -ne ga obvla do va nja raz vo ja, ki pa teme lji na uspeš -nem izva ja nju pro jek tov.

Sre ča nje bo pote ka lo od sre de, 2. juni ja, do pet ka,4. juni ja, v Hote lu Paka v Vele nju. Med dru gim bodoz refe ra ti nas to pi li dr. Igor Jako min, držav ni sekre tarna minis tr stvu za pro met RS, Sre čko Meh, županMest ne obči ne Vele nje, Aleš Hauc, gene ral ni direk -tor Pošte Slo ve ni je, dr. Milan Med ved, direk tor Pre -mo gov ni ka Vele nje, dr. Uroš Rot nik, direk tor Ter -mo e lek trar ne Šoš tanj, Mar ko Ško ber ne, pred sed nikupra ve Eso techa, prof. dr. Anton Hauc, usta no vi teljInšti tu ta za pro jekt ni menedž ment, UM – Eko nom -sko-po slov na fakul te ta, mag. Tomaž Koro šec, izvrš -ni direk tor pro iz vod nje gos po dinj skih apa ra tov vGore nju, dr. Cvet ka Tinau er, pred sed ni ca Savinj sko-ša leš ke gospo dar ske zbor ni ce, Alek san der Mer var,namest nik direk tor ja Elek tro-Slo ve ni je.

� mz

Vegrad naj bi ohra nil tisoč zapos le nih

Mira Zakošek

Šoš tanj, 25. maja - Pred sed nikvla de Borut Pahor je sku paj zminis tro ma za gospo dar stvo dr.Mate jem Lahov ni kom in oko lje terpro stor dr. Rokom Žar ni ćem obis -kal Ter mo e lek trar no Šoš tanj, kjerso ga sezna ni li z izgrad njo nad -omest ne ga blo ka 6. Ob obis ku sosi gost je ogle da li tudi zače tek ruše -nja hla dil ne ga stol pa 1 Ter mo e lek -trar ne Šoš tanj ( TEŠ), prve ga odteh no lo ško zasta re lih in eko nom -sko neren ta bil nih blo kov, ki jih bonad omes til blok 6.

Po obis ku je Pahor oce nil, da jegrad nja šes te ga blo ka korist na znarod no go spo dar ske ga vidi ka, into tako v eko nom skem kot eko -loš kem smi slu. Za pred sed ni kavla de je pro jekt ustrez no finanč noser vi si ran in zago tav lja nadalj njorabo pre mo ga v Šaleš ki doli ni. » -Ko govo rim o eko loš ki dimen zi ji,mis lim na dej stvo, da bo blok 6 zemi si ja mi oko lju pri jaz nej ši in dabi bila kakr šna koli dru ga odlo či -tev, nepri mer na,« je pouda ril. Tudiza minis tra Lahov ni ka je izgrad njanad omest ne ga blo ka eko nom skoin okolj sko spre jem lji va. Z bistve -no manj pre mo ga bo TEŠ pro iz ve -del več elek tri ke, izko ris tek ter -

mo e lek trar ne pa se bo pove čal za30 odstot kov. Izpo sta vil je tudi,da ima Šaleš ka doli na še 127 mili -jo nov ton neiz ko ri šče ne ga pre mo -ga, zato je grad nja blo ka dob ro -doš la. » Vesel sem, da smo popol -no ma raz čis ti li, da je bila odlo či -tev, da gre mo v to inve sti ci jo, pra -vil na, pred vsem pa teme lji na eko -nom skih in eko loš kih kri te ri jih,kar je zelo pomemb no, saj imaSlo ve ni ja zelo jasen cilj, da se pre -ob li ku je v niz ko og ljič no druž bo,«je med dru gim dejal.

Za okolj ske ga minis tra RokaŽar ni ća je izgrad nja šes te ga blo kašoš tanj ske ter mo e lek trar ne edenmanj prob le ma tič nih pro jek tov.Ta blok bo namreč nad omes til blo -ke od ena do pet, za pri bliž no 30odstot kov pa bo zmanj šal emi si jev oko lje, saj bo let no izpu ščal vzrak 3,1 mili jo na ton oglji ko ve gadiok si da. Oce nju je, da je okolj skominis tr stvo s svo ji mi doku men tidobro sle di lo šoš tanj ski nalož bi,ki je že pro stor sko ume šče na, imatudi oko lje var stve no sogla sje, izda -ja oko lje var stve ne ga dovo lje nja paje v teku.

Gene ral ni direk tor Hol din ga Slo -ven ske elek trar ne Borut Meh jezago to vil, da nje go vi sode lav ci pripri pra vi pro jek ta izgrad nje šes te -

ga blo ka, ki bo stal 1,2 mili jar deevrov, niso rav na li korup tiv no. Pre -pri čan je, da so pro jekt vses ko zivodi li jav no in trans pa rent no. Toje zago to vil tudi dire kot r TEŠ UrošRot nik, ki je pouda ril, da so doba -vi te lja izbra li na osno vi med na -rod ne ga raz pi sa in kon ku renč necene.

Z obis kom je bil zado vo ljen tudidirek tor Pre mo gov ni ka Vele nje dr.Milan Med ved in to tudi zato, kerso vlad nim pred stav ni kom odgo -vo ri li na vsa odpr ta vpra ša nja, kiso se pojav lja la v stro kov ni in laič -ni jav nos ti in doka za li, da je blok6 eko nom sko in eko loš ko ute me -ljen. Z nje go vo izgrad njo pa jezago tov ljen tudi nadalj nji obstojpre mo gov ni ka, ki prav tako zago -tav lja kon ku renč no pro iz vod njopre mo ga, ki bo dose gla 2,25 evraza GJ.

Na obis ku v Šoš ta nju so dobi liodgo vo re na vsa odpr ta vpra ša -nja. O garan ci ji za najet je kre di -tov pa naj bi vla da odlo ča la naosno vi pred lo ga minis tra za gospo -dar stvo dr. Mate ja Lahov ni ka naj -kas ne je do sre di ne pri hod nje gamese ca.

�

Vladni DA bloku šestPotem ko so predsednik vlade in ministra za gospodarstvo tervarstvo okolja postavili vodstvu HSE in TEŠ še nekaj vprašanj, so vsiodločno podprli gradnjo šestega bloka, za katero naj bi vlada še vprvi polovici junija, dala tudi poroštvo

5POGOVOR Z RAZLOGOM27. maja 2010

Naš čas, 27. 5. 2010, bar ve: CMYK, stran 5

Na pogovor smo povabili župana Mestneobčine Velenje Srečka Meha

Mira Zakošek

Velenje se je v tem mesecu dodatno razcvetelo. Pomlad pa je razkrila tudikakšne prej bolj neopazne pomanjkljivosti. Lani ob praznovanju 50-letnice mesta ste namenili urejenosti okolja še posebej veliko pozornostiin s tem dosegli, da je bilo Velenje med večjimi mesti najlepše mesto vSloveniji. Boste uspeli ohraniti doseženo raven urejanja tudi letos?»Verjamem da. Vsako leto namenjamo približno enaka sredstva in

enako truda v urejanje našega mesta in naše okolice. Prepričan sem, dabo tudi v prihodnje tako. Seveda na to vplivajo tudi naši občani, tako tisti,ki tudi sami skrbijo za lep videz (hvala jim!), seveda pa tudi tisti, ki tatrud s svojim početjem izničijo. Nikoli nismo tekmovali zaradi prvihmest, ampak zato, ker želimo živeti v lepo urejenem okolju.«

S prejšnjim vprašanjem je zelo povezano tudi ločeno zbiranje odpadkov.Občani so se dokaj vestno lotili svoje naloge, verjetno smo k temuprecej pripomogli tudi mediji in občinsko vodstvo, so pa s svojimdoslednim ločevanjem odpadkov presenetili koncesionarja, ki odpadkovni uspel odvažati pravočasno. To gotovo spremljate in ste že ukrepali?»Hvala vsem občankam in občanom, ki so se ločenega zbiranja

odpadkov lotili zavzeto in odgovorno, in opravičilo tistim, ki sonezadovoljni zaradi začetnih porodnih krčev, ki jih ima ta projekt.Četudi smo pripravili dober projekt, smo hitro ugotovili, da gre zaizjemno veliko in zahtevno nalogo. Najprej se je zgodilo to, da je biloločeno zbranih frakcij veliko več, kot smo pričakovali, zato so bileponekod posode premajhne, frekvence odvozov pa prevelike. Na topogosto vpliva dejstvo, da občani odpadkov (pločevink, plastenk …)ne stisnejo in so ekološki otoki prehitro polni. Vedeti je treba, da bokoncesionar zato opravil več prevozov, uporabniki jih bomo moralipa plačati. Odvoz in odlaganje odpadkov bosta tako še dražja. Najdodam, da imamo v občini kar 240 ekoloških otokov in obstoječeredarske službe (skupaj z okoljem in prostorom jih imamo 12) tegapreprosto ne morejo nadzirati. Smo se pa dogovorili, da bodonadzorovali ločeno zbiranje odpadkov in proti kršiteljem tudi ukrepali.Najbolj »problematična« mesta bomo opremili tudi z videokamerami.Za nadzorovanje vsega omenjenega smo zadolžili tudi občinskovodstvo (vsak načelnik je zadolžen za del občine) in tudi ukrepa.Prepričan sem, da bo v zelo kratkem času vzpostavljeno stanje,kakršnega si ga želimo. Občane še naprej prosim, da se držijo navodil,in jim tudi zagotavljam, da koncesionar ločene frakcije tudi ločenooddaja.«

Kako pa ste bili zadovoljni z vseslovensko očiščevalno akcijo na našemobmočju? Vas je morda kaj posebej presenetilo? Vam je akcija dala kakšnoidejo, kaj storiti, da bo v prihodnje tako odvrženih odpadkov pri nas manj?»Hvala vsem, ki so pripomogli, da je akcija tako dobro uspela.

Najbolj presenetile so količine odpadkov, ki so bile veliko večje odpričakovanih. Ugotovili smo, da so skorajda vsa brezna, jame in grapepolne nesnage. Tega preprosto ne razumem, saj imajo naši občanimožnost, da odpadke oddajo na deponiji vsak dan. Seveda občina ne bomogla zagotoviti, da bi vsa odkrita divja odlagališča kontrolirali inšpektorji.To bodo sicer delali, a bo premalo, če jim občani ne bodo pomagali.Prosim lastnike zemljišč, ki so za to tudi odgovorni, da takšna dejanjaspremljajo in kršitelje prijavilo. Zadoščalo bo, če nam sporočijo številkoregistrske tablice.«

Za celotno mestno občino Velenje velja, da je komunalno dobro opremljena,so pa zato potrebne naložbe v posodobitev in vzdrževanje. Toda laniprispevek za razširjeno reprodukcijo ni bil izglasovan, in to predvsem

zato, ker je prevladalo mnenje, da je to leto krizno in ni primerno dodatnoobremenjevali občanov. Kriza pa je tudi letos in zna trajati še kar nekajčasa. Nam bo doseženi standard v tem padel? Se vseeno obeta sprejemprispevka?»Ne, prispevka ne bomo več uvajali. Žal se je pokazalo, da nekateri

nasprotujejo temu, da bi lahko imeli v občini skoraj vsi kanalizacijo invodovod. Sprijazniti se bomo morali, da tega ponekod pač ne bo, sajobčina za to nima proračunskih sredstev. To še posebej velja za območjaPlešivca, Cirkovc, Kozjaka, Vinske Gore, Šentilja, Podkraja in Podgorja,kjer kanalizacijskih sistemov ne bomo gradili. To velja tudi za vsa drugaraztresena naselja. Rešitev vidimo v izgradnji malih čistilnih naprav.Kljub vsemu pa sem prepričan, da standarda na tem področju ne bomozmanjševali, med drugim smo prijavili na evropske kohezijske skladedva projekta – za vodovod 40 in za kanalizacijo 20 milijonov evrov.Prepričan sem, da bomo uspeli in da bomo obnovo vodovoda začeli želetos, kanalizacije pa prihodnje leto.«

Kljub kriznim časom se v občini Velenje veliko gradi. Najbolj opazna jeseveda gradnja velikega nakupovalnega centra ob vhodu v mesto. Marsikdoto gradnjo pozdravlja, veliko pa je tudi vprašanj, ali je bil res potreben šeen trgovski center in ali ni škoda tako elitne lokacije zanj?

»Ta center je bil zgrajen po zasebni iniciativi, kupec je Mercator, našazahteva je bila le to, da imamo tukaj poleg samega nakupovalnegasredišča tudi parkirno hišo. Pridobili bomo 350 parkirnih mest in še 350parkirnih mest v samem centru. Tisti, ki mislijo, da bi bilo možno tukajzgraditi kaj drugega, naj bi to predlagali. Vsekakor pa sem prepričan, daproizvodni obrat ali pa stanovanja sem ne sodijo. Pomembno pa se mizdi tudi, da je Velenje kot eno redkih slovenskih mest ohranilo svojcenter, in to tudi zato, ker smo postavili nakupovalni center ob Kidričeviin našli ustrezen program še za objekt nekdanje ljubljanske Name.Prepričan sem, da bo center Velenja z Mercatorjem še bolj živ.«

Ali je res, da se za še eno elitno lokacijo v mestu zelo zanima Leclerc?»Tega vprašanja na občino nismo dobili. Bi pa bil vesel, če bi prišel v

Velenje. Prav tako bi bil vesel Ikee, Lesnine in še koga od velikih trgovcev.To bi nas še bolj potrdilo v domnevi, da je Velenje mesto, v katerega sesplača priti, ker je kupna moč dovolj velika.«

Zelo kmalu bo dobilo Velenje tudi mladinski hotel. Kaj si obetate od tenaložbe?»Gre za izjemno pomembno pridobitev, ki jo sofinancira država.

Pridobili bomo 58 ležišč v mladinskem hotelu in kakšnih 60 ležišč vdijaškem in študentskem domu. Poleg tega bo dobil na Efenkovi noveprostore tudi Mladinski center, ki bo lahko vnesel v svoje delo številnenove aktivnosti, predvsem izobraževalne.«

Razvoj turizma je tema, ki smo jo v našem okolju pisali v dokumente želeta, če ne desetletja. Delale so se analize, govorilo se je o izjemnihmožnostih, a realnost vendar ni dala takšnih rezultatov. Vsi predvideniprojekti so potonili. Je turizem še panoga, ki jo želimo razvijati?»Seveda, saj imamo še posebej za prireditveni in športni turizem več

kot odlične možnosti. Potrebne pa bo več iniciative turističnih podjetijin posameznikov. Brez tega uspešnega turističnega razvoja ne bo. Onise bodo morali odločiti, če so pripravljeni vlagati v to, prav tako pa sebodo morali prebivalci tukajšnjega okolja odločiti, če so pripravljenidelati v tej panogi in s tem tudi kaj zaslužiti. To velja tudi za oddajanjesob in kmetije odprtih vrat. Pohvalimo se lahko le z eno.

Zagotovo pa lahko trdim, da se je za turistični razvoj v tem okoljuveliko spremenilo. Če smo bili še do nedavna popolnoma industrijskaobčina s polno nekvalificiranimi delovnimi mesti, se struktura močnospreminja. Spreminjamo pa tudi okolje. Čistimo vode, očistili bomodimne pline, premogovnik rekultivira površine od vzhoda proti zahodu… Od tu dalje do turizma je še kar nekaj korakov, a zametek je dober.Mi menimo, da bi se morali bolj povezati vsi tukajšnji turistični subjektiin ponuditi prednosti. V podporo so jim lahko turistična društva inturistična zveza, ki odlično delujejo. Res je prav, da stopimo skupaj innaredimo kaj že do leta 2012, ko bomo del evropske prestolnice kulture.Občina sama je pri tem nemočna.«

Čeprav relativno veliko vlagate v gradnjo občinskih stanovanj in vsakoleto razrešite kar nekaj stanovanjskih vprašanj, je teh še vedno precej. Kajbo pomenila izgradnja stanovanjskega naselja, ki nastaja na Selu?»V Velenju res dajemo veliko za stanovanjsko izgradnjo. Če ne bi bilo

krize, bi že v letošnjem letu razrešili vsa vprašanja, sedaj pa nisem takovelik optimist. Vsekakor pa računam, da bomo letos razrešili 100stanovanjskih vprašanj, prav toliko pa še prihodnje leto. Izgradnjastanovanj v Šaleku bo omogočila razrešitev približno tretjine prošenj.Vsekakor je bil doslej velik problem pomanjkanje zazidljivih parcel, takoda tudi tisti, ki so želeli graditi in imeli za to denar, tega niso mogli. Tose bo zdaj vendarle spremenilo, saj bomo v kratkem prodajali parcele vŠkalah, Lipi in Vinski Gori, prihodnje leto pa še v Šentilju. Na voljo bokakšnih 200 parcel.«

Izjemna težava tukajšnjega okolja je boljša cestna povezava do avtoceste.O tem trenutno govorimo predvsem s stališča, da je treba gradnjo pospešitiin zagotoviti tudi obnovo sedanjih prometnih povezav. Je kaj novega?»Cesto smo že umestili v naše prostorske načrte, po mojih informacijah

so opravljene tudi že geomehanske raziskave, geološke pa še opravljajo.Cesto že tudi projektirajo in vse kaže, da bo osnutek lokacijskega načrtanarejen do konca leta. Ta bo tudi osnova za razpravo, Moram reči, da

sem bil vesel, ko sem slišal ministra dr. Patricka Vlačiča, ki je napovedal,da bo prva lopata za gradnjo te ceste zasajena leta 2012. Če bo tako,smo lahko zadovoljni in storiti moramo vse, da bodo vsi postopkitekli tako, kot je predvideno.

Brez gospodarstva seveda ni razvoja, to pa v tukajšnjem okolju vmnogih primerih stopica na mestu ali pa celo nazaduje. Pred leti jebila občina po bruto produktu na prebivalca vedno v vrhu, med prvimitremi, štirimi občinami v Sloveniji, danes je padla precej niže, nekjeokoli petnajstega mesta. V večini večjih podjetij, tudi v Gorenju inna Premogovniku, zmanjšujejo število zaposlenih, Vegrad se sesipa,od nekdanje Ere je ostala malenkost, padla je Elektronika, M club,Blues in še marsikdo - novih večjih programov pa ni.«Je občina poskrbela za dovolj ugodno poslovno okolje, da bi pritegnilagospodarstvo?

»Včasih rečem malo za šalo, pa precej zares, da takrat, ko gregospodarstvu dobro, so oni tisti, ki vehementno in arogantno odrejajovse, ko zaškripa, pa naj bi vsi pomagali. Občina ne more voditi podjetijin jih tudi nikoli ne bo. Smo lastniki Komunalnega podjetja, to je tudiedina družba, v kateri smo lastniki, in tukaj skušamo urejati, da jeoskrba normalna. Se pa zavedamo, da moramo zagotavljati ugodnoposlovno okolje in to tudi delamo. Zagotovili smo zemljišča za poslovnecone. Še posebej pomemben pa se mi zdi Saša inkubator, s katerimsmo zagotovili tehnološko poslovno cono in oblikovali gospodarskosredišče. S tem bomo dosegli, da bodo nastale poslovne cone podStarim Jaškom (kar dve tretjini razpoložljivih zazidalnih površinbomo namenili za to), Pesju, Nazarjah, Šoštanju in Šmartnem obPaki. Tako smo pomagali »zaživeti« že 13 podjetjem z okoli 50zaposlenimi. Možnosti pa je za ustanovitev še kakšnih 10 podjetij.Naša dolžnost je torej, da zagotovimo pogoje in pomagamo v startu,in to tudi delamo. Naprej pa seveda v celoti prepuščamo podjetjainiciativi podjetnikov.

Seveda se zavedam, da bijejo naša podjetja trdo bitko. A hkrati s temizvajajo nujno potrebno prestrukturiranje in nezahtevna delovna mestanadomeščajo s tehnološko zahtevnejšimi. Tudi zato je lahko vPremogovniku namesto nekdanjih 5.000 zaposlenih le 1.300 rudarjev.Naj ob tem poudarim, da v občini kljub temu, da je prihajalo do omenjenihzmanjšanj zaposlitev, število delovnih mest ni upadlo, kar pomeni, daso naši občani našli zaposlitve v novih podjetjih, in prepričan sem, dabo tudi v prihodnje tako.«

Kakšno politiko novogradenj pa imate v občini v gospodarski krizi?»Mislim, da je potrebna streznitev. Moramo se vprašati, ali vse, kar si

želimo, res potrebujemo in smo sposobni pokriti z davkoplačevalskimdenarjem. Do tega denarja moramo biti toliko bolj odgovorni in pravvsako, že tudi dogovorjeno zahtevo, želimo dodatno pretehtati. Na drugistrani pa še naprej seveda podpiramo zasebno iniciativo in ustanavljanjenovih podjetij.«

Izteka se pester in kulturno bogat mesec maj. Tudi tako nabirate izkušnjeza leto 2012, ko bo Velenje ena od evropskih prestolnic kulture?»Dogodkov je toliko, da jih niti našteti ni mogoče. Mogoče bi izpostavil

Dneve mladih in kulture, ki napovedujejo letošnjo bogato kulturno bero,morda primerljivo z letom 2012. Menedžerjem v kulturi v tem času šebolj poudarjam, da je od nas odvisno, ali bomo znali izkoristiti priložnosti,ki se nam ponujajo. V ospredje morajo postaviti nadstandardne projekte,ki bodo postali nosilci kulturne in druge ponudbe doline. Velenje bonosilec otroških programov (Pika Nogavička, ples, glasba, knjiga). Teprograme je treba dovolj dobro umestiti in jih promovirati.«

Dopustniški meseci se bližajo, za njimi pa lokalne volitve. Kaj je tisto,kar bi še radi postorili v tem času?»Čaka nas veliko dela. Do poletja moramo urediti koncesijo za

zelenice, intenzivno obnavljamo ceste. Mislim, da je mesto lepo urejeno,pripravljali bomo projekte za obnovo Šaleške ceste, dokončali mladinskihotel, pri Vili Bianki se nam zapleta z izvajalcem, na Selu se bodogradila stanovanja ...«

Kaj pa je tisto, kar je najbolj zaznamovalo vaš zadnji mandat?»Težko bi karkoli izpostsavil … Morda je to naša razvojna naravnanost,

dejstvo, da smo mesto priložnosti in da imamo prihodnost. To, da smoohranili dobre medsebojne odnose, in to, da se številni tukajšnji prebivalciistovetijo z mestom, da radi tu živijo. Potrditev za vse to smo nekako dobiliob rangiranju občin, v katerem smo zasedli odlično četrto mesto (med210 občinami).«

Ste se že odločili. Boste kandidirali še enkrat?»O tem se bo odločala stranka Socialnih demokratov. Kandidata sva

z Bojanom Kontičem.«�

Naj več ja vred no ta Vele nja: strp nost in mul ti kul tur nost

Sre da, 19. maja

Minil je dan, ki bo v zgo do vi nozapi san po uni če nih oknih in zašči -te ni kul tur ni dedi šči ni slo ven ske -ga par la men ta. Štu dent ski pro tes -ti so se namreč spre vr gli v nemi re,v kate rih so pri dr ža li 31 lju di. Nadržav ni zbor in poli cis te so meta -li gra ni tne koc ke, oko li dva tisočzbra nih je zače lo podi ra ti ogra je, kijih je posta vi la poli ci ja. Pred stav -ni ki ŠOU-a v Ljub lja ni in Štu dent -ske orga ni za ci je Slo ve ni je so pri -

zo ri šče kma lu po začet ku nere dovna Trgu repub li ke zapus ti li, pred -tem pa demon stran te pozva li, najse umak ne jo in na poslo pje pre ne -ha jo meta ti raz lič ne pred me te. Inseve da deja li, da odgo vor nos ti zanasta lo ne prev ze ma jo nase.

A minis ter Svet lik se ni dal. Iste -ga dne je dejal, da štu dent je in dija -ki z malim delom samo pri do bi va -jo. » Če kdo izgub lja, so to štu dent -ski ser vi si in delo ma štu dent skeorga ni za ci je«, je zatr dil.

V DZ je pote ka la dru ga obrav -na va pred lo ga zako na o ude lež bidelav cev pri dobi čku. Vse poslan -ske sku pi ne so zakon pozdra vi le,niso pa se poenotile v tem, ali najbo deli tev obvez na.

Zve za Her var di je ova di la pre mi -er ja Pahor ja, ker je na splet nih stra -neh vla de sku šal vpli va ti na izidrefe ren du ma.

Po vdo ru taj ske voj ske v sre diš -če Bang ko ka so se vodi te lji rde če -sraj čnih pro test ni kov vda li insomiš lje ni ke pozva li, naj odi de jodomov.

Hrvaš ka pre mier ka Jad ran kaKosor je zno va zani ka la, da naj bise z Boru tom Pahor jem dogo vo ri -la o teri to ri al nem izho du Slo ve ni -je na odpr to mor je.

Četr tek, 20. majaPoslan ci so s 45 gla so vi za in

enim pro ti potr di li zakon o šol skipre hra ni, ki sub ven ci jo za mali coširi na učen ce, hkra ti pa uki njabrez pla čno mali co za dija ke.

Pri bliž no tako odloč no pro ti štu -den tom in dija kom je bila tega dneveči na slo ven ske ga pre bi val stva.20 tisoč evrov ško de na oken skihste klih, 7 tisoč evrov na ste kle nihvra tih, zapr ta novi nar ska soba inpre se lje ne pisar ne pa je bila prvaoce na ško de po sre di nih štu dent -skih nemi rih. Pre mi er Pahor jenapo ve dal sko raj šnjo vlo ži tev zako -na o malem delu v nadalj njo obrav -na vo. Po pogo vo ru s pred sed ni komdržav ne ga zbo ra Pavlom Gan tar -jem in pred sed ni kom drža ve Dani -

lom Tür kom pa je pojas nil, da jeminis tru Svet li ku dal navo di lo, najse čim prej sesta ne s pred stav ni kištu dent ske in dijaš ke orga ni za ci je.V skup ni izja vi so tri je pred sed ni -ki izra zi li ogor če nje nad doga ja -njem dan pred tem. Z nji mi se jestri nja la tudi gla va poli cis tov Kata -ri na Kre sal.

Juž na Kore ja je svo jo sever nosose do obto ži la, da je 26. mar caletos poto pi la nje no vojaš ko lad jo.

V sre diš ču Aten se je zno va zbra -lo več tisoč pro test ni kov, ki naspro -tu je jo var če val nim ukre pom grškevla de, pote ka la pa je tudi stav kazapos le nih v jav nem sek tor ju.

Petek, 21. maja Štu denstka orga ni za ci ja je pogu -

mno deja la, da se je na sre di nihpro tes tih zgo di la sabo ta ža in da jepoli ti ka polo žaj izra bi la za pri kri -va nje dejan skih težav. Hkra ti soštu dent ski ser vi si zavr ni li naved beminis tra Svet li ka, da so ime li veli -ko vlo go v sre di nih demon stra ci -jah, češ da so s SMS-ji pozi va li kude lež bi. A pri tis ki na ŠOS so sestop nje va li. Tokrat v obli ki peti ci -je, ki zah te va nje go vo raz pus ti tev,in sku pin na Face bo oku.

Komi si ja za pre pre če va nje korup -ci je je napo ve da la, da bo v pri me -ru Bari če vič na tožil stvo ova di lasedem lju di, od tega šti ri zapos le -ne v jav ni upra vi.

Vla da se je seš la na Brdu na nefor -mal nem delov nem posve tu, ki jebil po Pahor je vih bese dah name -njen kre pit vi samo za ves ti in pogu -ma za nada lje va nje načr to va nihreform. Raz prav lja li so pred vsemo reba lan su pro ra ču na in nada lje va -nju struk tur nih reform, potreb nihza dvig kon ku renč nos ti.

Po veli kem pad cu Slo ve ni je nales tvi ci kon ku renč nos ti je vla daodlo če na sta nje izbolj ša ti. Pre mi erje napo ve dal, da bodo to ure di li steme lji to refor mo jav ne ga sek tor ja.

Poslan ci so po taj nem gla so va -nju s 47 gla so vi pro ti zavr ni li pred -log raz re šit ve Pavla Gan tar ja.

Ame riš ki pred sed nik BarackOba ma je spre jel odstop direk tor -ja naci o nal ne ga ura da za obve šče -val ne dejav nos ti Den ni sa Blai ra.

Sobo ta, 22. maja Pred sed nik držav ne ga zbo ra

Pavel Gan tar je ob dne vu Zve zevete ra nov voj ne za Slo ve ni jo pouda -ril, da svo jo neod vis no in izbo je va -no drža vo vse pre več krat jem lje -mo za samo u mev no.

Na leta li šču Cer klje ob Krki soodpr li nov nad zor ni stolp, ki so gagra di li eno leto.

Na jugu Indi je se je pri pri sta ja -nju pone sre či lo leta lo. Izmed 166pot ni kov in šes tih čla nov posad keje nesre čopre ži ve lo leosem lju di.

V mes tuSach sen burgna vzho duNem či je soštir je bul te ri -er ji v petekpopold ne dosmr ti ogriz litri let no dekli -co, huje pa sopoško do va litudi nje no 70-let no babi co.

Moč ne popla ve so na Polj skemzah te va le 12 življenj. Polj ski pre -mi er Donald Tusk je narav no nesre -čo ozna čil za eno naj huj ših do zdaj.

Ob pri ha ja jo či oblet ni ci roj stvaJosi pa Bro za Ti ta in t. i. dne vu mla -dos ti se je v Kumrov cu zbra lo 10tisoč lju di, več sto pa se jih je ude -le ži lo na pro tes tu z naslo vom » VKumrov cu pro ti Titu«.

Nede lja, 23. maja Na sho du ob 20. oblet ni ci prvih

več stran skar skih voli tev je prvipred sed nik slo ven ske vla de Peter -le dejal: » Takrat smo vede li, kaj jenaše, in tudi zdaj ne zah te va moveč od tega, kar smo ime li.« Nasho du so sode lo va li prva ki takrat -nih »pomlad nih strank« in zdaj šnjipred sed ni ki. Poleg Loj ze ta Peter -le ta so mno ži co nago vo ri li tudiRado van Žer jav, Ljud mi la Novak,Jane z Jan ša, nek da nji posla nec zIdrij sko-Cer kljan ske ga Lado Likarin Janez Podob nik.

Z nem ške pot niš ke lad je na Nor -veš kem so zara di poža ra eva ku i ra -li več kot 600 pot ni kov in čla novposad ke.

Bri tan ce jeraz bur jal novškan dal. Yor -ško voj vo di -njo SarahFer gu son sonamreč pos -ne li, ko ježele la za 500tisoč bri tan -skih fun tovp r o d a t i»dostop« dosvo je ga nek da nje ga moža in bri tan -ske ga prin ca Andre wa.

Na Kitaj skem je v dveh loče nihpro met nih nesre čah v enem dne vuumr lo več kot 40 lju di.

Pone de ljek, 24. maja

Zve čer je pote ka la držav na slo -ves nost v počas ti tev 20. oblet ni ceprve slo ven ske vla de. V govo ru jeAlojz Peter le dejal, da je Demosdelal za sožit je, iskal veli ko enot -nost, kar pose bej velja za med stran -kar ske odno se. » Danes smo spet vkri zi, dalj ši in glob lji, kot je kazalona prvi pogled,« je izpo sta vil Peter -le in dodal, da bo za našo pri hod -nost ključ no to, kak šne odgo vo rebomo pois ka li doma. Poleg Peter -le ta je bil govor nik tudi pre mi erPahor.

Vla da in sin di ka ti so se ponov nosesta li zaradi pokoj nin ske refor me.Sin di ka ti so deja li, da želi jo 38 ozi -ro ma 40 let delov ne dobe in sta -rost 60 let, vla da pa je pred la ga lavišje šte vil ke.

Gora to območ je ob meji medBra zi li jo in Peru jem je stre selmočan potres z magni tu do 6,3.

Pred stav ni ki Ira na, Tur či je in Bra -zi li je so Med na rod ni agen ci ji zajedr sko ener gi jo urad no pred sta vi -li dogo vor o izme nja vi iran ske ganiz ko o bo ga te ne ga ura na za jedr -sko gori vo.

Kitaj ska in ZDA so v Pekin guzače le dvo dnev ne stra teš ke pogo vo -re, ki so name nje ni kre pit vi gospo -dar skih odno sov med vele si la main aktu al nim poli tič nim vpra ša -njem.

Kabin sko oseb je Bri tish Air wa y -sa je zara di neus peš nih poga janj opla čah in delov nih raz me rah zače -lo svo jo prvo od treh napo ve da nihpet dnev nih stavk.

Torek, 25. majaPro gram ski svet je s 14 gla so vi

za, z dve ma pro ti in s šti ri mi vzdr -ža ni mi za nove ga gene ral ne gadirek tor ja RTV Slo ve ni ja ime no -val Mar ka Fil li ja.

Vrhov no sodiš če je zavr ni lo zah -te vek tož ni ka za izpla či lo raz li kepla če sod ni kom. Aleš Zalar je dejal,da je s to odlo čit vi jo zado vo ljen inupa, da bodo dru gi tož ni ki zdajodsto pi li od tovrst nih zah tev kov.

V Slo ve ni ji so are ti ra li 14 oseb,domnev no mafij cev, ki naj bi skrbe -li za koka in sko pot iz Juž ne Ame -ri ke pre ko Bal ka na do Evro pe.

Na minis tr stvu za finan ce so zavr -ni li pred log minis tr stva za šol stvo,da Ljub lja ni name ni 20 mili jo novevrov za šport ni cen ter Sto ži ce izpro ra čun skih rezerv. Kot so deja -li, za to ni prav ne pod la ge.

Uso da usta no vi tve novih občinAnka ran in Mir na ni bila jas nodore če na. Na zase da nju se je izka -za lo, da ima jo poslan ke in poslan -ci še ved no zelo raz lič na sta liš ča.

Po šte vil nih neus pe lih pos ku sih,da bi zaus ta vi li uha ja nje naf te izvrti ne na dnu Mehiš ke ga zali va, jeBri tish Petro li um dobil novo ide jo:vre lec bodo sku ša li zabe to ni ra ti.

Sku paj na štrajk!Špe la Kožar

Pa ima mo, svo jo Grči jo! Le da so delav cezame nja li štu dent je in dija ki. » Pa kako je tomogo če?« Ste tudi vi ob gle da nju pos net kovmeta nja gra ni tnih kock v par la ment pomis -li li na to vpra ša nje? In? Moj odgo vor je bil –novo vpra ša nje: » Zakaj pa se tako čudi mo?«

Mis lim, da je bil minis ter Luk šič prvi ( in mor da edi ni), ki dogod kani brez po goj no obso dil, tem več ga je pos ku šal »raz ume ti«; vsaj takosi raz la gam nje go vo izja vo, da so mla di naj bolj občut ljiv del druž bein da so van da lis tič na deja nja napo ved še slab ših časov. Po črni sre -di se nam torej obe ta črna pri hod nost? Upaj mo, da je mis lil samona še kak šen črn teden, naj več dva ...

Da se je vse sku paj tis to črno sre do izro di lo, ni dvo ma. Kaj pa, karse odgo vor nos ti tiče? Mar res lah ko kri vi mo le deset, dvaj set raz -gra ja čev, ki so pos kr be li za » ta pra vo« atmos fe ro? Ali pa trgov ke, kiso pro da ja le alko hol tudi mla do let nim? Mor da je kri va dotra ja -nost gra ni tnih kock, za kate re bi moral pos krbe ti last nik ( saj res,držav ni trg je že pred nekaj leti kupi lo tuje pod jet je)? Kakor vamdra go. Zame je kri vec le en – tis ti » pri kori tu« ozi ro ma dva – drža -va in štu dent ska orga ni za ci ja Slo ve ni je.

Pred sla bim mese cem sem spo zna la Kat jo Šoba. Pred sed ni ca ŠOS -aje v pisar ni Stu di a City, kjer je čaka la na stu dij ski pogo vor, delo va lasra mež lji vo, bila je tiha in nev si lji va. Ko sem ji ponu di la stol, je leskrom no zama hni la z roko in z nas meš kom pri jaz no deja la: » Saj nitre ba.« Nje na pri kup nost je ble de la v mojih očeh, ko sem po sple tusprem lja la pre nos doga ja nja na Pre šer no vem trgu. Kar naen krat soiz nje »lete le« glas ne in ostre izja ve, čudil se jim je tudi sode la vec zasosed njo mizo: » Si sli ša la, kaj je rekla? Dol z vla do!« Četu di samanisem sli ša la teh besed, je bil njen način govor je nja več kot pove den.Bil je huj skaš ki, prav tak šen, kot smo ga vaje ni v držav nem zbo ru.

Pa smo pri dru gem kriv cu. Vsi, tudi Šobo va, že lep čas opa zu je mole zmer ja nje, nas to paš tvo in pod lost slo ven skih poli ti kov. Med se boj -na obra ču na va nja so pos ta la muha » eno/več let ni ca«. Če torej leobra ču na va jo med seboj in s tem hkra ti z nami, je čas, da tudi miobra ču na mo z nji mi!

Ni me sram pri zna ti, da bi z vese ljem zalu ča la kak šno jaj ce alidve, tudi tis to črno sre do. Ali pa danes. Pa ne v ime nu anar hiz maali demon stri ra nja zara di demon stri ra nja, kakor sem sama doži -ve la ta poziv na štrajk. Dija kom je celo »oblju bil« prost dan, vsempa brez plač ni kon cert. Kate ri stav ka jo či dela vec ne bi želel tovrst neponu dbe?

Danes je dan mla dos ti, dan, ko smo v osnov ni šoli peli: Lepo je vnaši domo vi ni biti mlad! Današ njim dija kom in štu den tom nezavi dam. Naša druž ba je pos ta la zelo toga, saj se zdi že vsa ka naj -manjša pre vet ri tev sta nja nepo memb na. Ker » tk pač je«. In pravzato so bile dijaš ke in štu dent ske demon stra ci je potreb ne. Nemore mo ozi ro ma ne sme mo več zgolj hiber ni ra ti, raz miš lja ti o sta -tu su quo, saj nas je ta pri ve del do van da liz ma, torej nas lah ko tudido bolj bole čih spo pa dov. Ni dovo lj, da se le zgra ža mo nad huj -skaš kim besed nja kom neka te rih poslan cev, tre ba jih je odgna ti izdržav ne ga zbo ra. Kot smo lah ko vide li, se jih z gra ni tni mi koc ka -mi ne da (prav za prav so jih te po dol gem času spet zdru ži le za kra -tek čas), zato si mora mo omis li ti novo orož je. Sem za hlad no, zadia log, a v nasprot ju z naši mi poli ti ki final ne tek me na sve tov nemprven stvu v nogo me tu ne želim igra ti neod lo če no. Tre ba je prev ze tiodgo vor nost, upa ti si poka za ti s prstom. Če bi že zdaj žive li v takidruž bi, gra ni tnih pes ti mor da sploh ne bi »pozna li«.

�

27. maja 2010

Naš čas, 27. 5. 2010, bar ve: CMYK, stran 6

6 DOMA IN NA TUJEM

Od s re de do tor ka - s vet in domo v i naOd s re de do tor ka - s vet in domo v i na

Študentske demonstracije

so se sprevrgle v sramoto

demokracije.

Na proslavi sta govorila prvi

in zdajšnji predsednik

vlade.

Novi generalni direktor RTV

je Marko Fili.

Britancem

škandalov ne

zmanjka.

Psi so lahko

tudi nevarni.

Pavel Gantar ostaja

predsednik DZ.

Mnogi so zrli v to, kar so storili nekateri študentje in dijaki.

Zavod nje, 19. maja – V tem kra-ju v občini Šoštanj so v sredo prejš-nji teden slovesno predali namenuobnovljen športni kompleks. Tam-kajšnje športno društvo je s pomoč-jo krajevne skupnosti in Občine Šoš-tanj v času od lanskega septembrado letošnjega maja postavilo ograje,preplastilo igrišče z novo asfaltnoprevleko, uredilo balinišče, na novozgradilo odbojkarsko igrišče …Skratka, velik poseg, ki je stal oko-li 23.000 evrov, brez upoštevanjaprostovoljnega dela krajanov. Obodprt ju se je Cve to Grab ner, dol go -let ni pred sed nik druš tva, zahva lilza pomoč in pozval k upo ra bi inhkra ti vzdr že va nju. Zbra ne kra ja neje nago vo ril župan in posla nec Dar -ko Menih in oblju bil kra ja nom tudinadalj nje sode lo va nje obči ne. Sku -paj z dol go let no čla ni co druš tvaRoma na Anže lak je tudi urad no pre -dal name nu pre nov lje no pri ljublje -no zbi ra li šče vseh gene ra cij.

� Miloj ka Kom prej, foto:

Dar ko Vuči na

7

Naš čas, 27. 5. 2010, bar ve: CMYK, stran 7

7AKTUALNO27. maja 2010

Tat ja na Pod gor šek

Konec lan ske ga leta so v obči niSol ča va usta no vi li Cen ter Rin ka –Zavod za turi zem in traj nost ni raz -voj Sol čav ske ga, delo va ti pa je začelletos. »Nje gov namen je pove za titis to, kar že obsta ja, olaj ša ti deloposa mez ni kom, ki se sedaj tru di -jo vsak zase na svo jem področ ju, panaj bo to turi zem, kul tu ra, kme tij -stvo in še kaj. Seve da, če bo za toobsta ja lo zani ma nje« je o name nihdelo va nja cen tra pove dal direk torMar ko Sla pnik.

Kot je še dejal, je delo va nje zavo -da zelo širo ko, saj je traj nost ni raz -voj »miš ljen kot pre plet soci al nih indruž be nih aktiv nos ti, kul tur nihdogod kov, ohra njan je dedi šči ne,varo va nje oko lja in raz voj doma -čih trž nih izdel kov in sto ri tev. »Raz -voj snu je mo na treh teme ljih - eko -loš kem, eko nom skem in soci al nem- ter na treh pro iz vod nih veri gah:od dre ve sa do konč ne ga lese ne gaizdel ka, od sol čav ske ovce do fil -ca nih izdel kov, od trav ni ka do krož -ni ka. Cen ter naj bi s svo ji mi aktiv -nost mi spod bu jal med se boj no dru -že nje doma či nov, šport ne in kul -tur ne dogod ke, turis tič ne pri re dit -ve, raz voj turis tič ne ponu dbe vpove za vi z oko ljem, narav ne in kul -tur ne dedi šči ne, ohra njan je čis te -ga in zdra ve ga oko lja ter poma galpri pri pra vi in pove zo va nju doma -čih izdel kov in sto ri tev za nadalj njetrže nje. Med naloge zavo da je Sla -

pnik - poleg sode lo va nja z lokal noskup nost jo, doma či mi pod jet ji,druš tvi – uvrs til še sode lo va nje zzuna nji mi part ner ji pri pri ja vah naraz pi se in pri do bi va nju denar ja zapotre be raz vo ja in izbolj ša nja kako -vos ti biva nja na Sol čav skem. Edentakih pro jek tov je soci al ni in kul tur -ni raz voj Sol čav ske ga v pove za vi zŽelez no Kaplo, Črno na Koroš -kem, s kate rim se je ena naj manjšihobčin po šte vi lu pre bi val stva v Slo -ve ni ji pri ja vi la na med na rod nih raz -pis. » S pove zo va njem je aktiv nos -ti laž je izves ti, tudi učin ki posa mez -nih dogod kov so več ji, nena zad njepa ni zane mar lji vo še uskla je va njeraz lič nih inte re sov v dolo če nemoko lju.« Zavod bo med dru gimuprav ljal tudi turis tič no infra struk -tu ro v občin ski las ti (spre ha jal nepoti okrog Sol ča ve, objekt Sta raNova Rin ka, ki ga gra di jo sre diobčin ske ga sre diš ča).

Za zdaj cen ter še nima svo jih pro -

sto rov, ampak začas no delu je v pro -sto rih tam kaj šnje lokal ne skup nos -ti. Ko bo kon ča na izgrad nja objek -ta Sta ra nova Rin ka, pred vi do manaj bi bilo to apri la pri hod nje leto,pa bo našel »svo jo stre ho nad gla -vo« v novi pri do bit vi. » Na ta tre -nu tek ne čaka mo kri žem rok,ampak smo že izved li neka te reaktiv nos ti za spod bu ja nje turiz mav tukaj šnjem oko lju. V pove za vi znazi vom Evrop ska desti na ci jaodlič nos ti 2009 smo koor di ni ra lipred sta vi tev Sol čav ske ga na turis -tič nem sej mu v Rimi ni ju, se pred -sta vi li na sej mu Turi zem in pro stičas v Ljub lja ni, v sode lo va nju s Slo -

ven sko turis tič no orga ni za ci jo smopri pra vi li poseb no štu dij sko turoza nem ške novi nar je. Gos ti li pasmo tudi novi nar je med na rod nopri zna ne založ be tis ka nih turis tič -nih vod ni kov in turis tič ne revi jeLone ly pla net.«

Po zago to vi lih Mar ka Sla pni kaobi šče Sol čav sko na leto več kot100 tisoč obis ko val cev. Na vpra ša -nje, ali se nade ja jo več je pre po znav -nos ti, več je ga obis ka, ko bo cen terRin ka nared, je Sla pnik odgo vo ril:» Ne rav no več je ga šte vi la obis ko -val cev, ampak bolje raz po re je ne gadoga ja nja skozi celo leto in s temveč je ga izku pič ka turis tič nih ponu -dni kov. Pri vsem pa bo ključ nosode lo va nje vseh vple te nih. Zaletos smo izde la li zaje ten pro gramdela. Kon kret ne dejavnosti žepoteka jo in pre pri čan sem, da bodorez ul ta ti kma lu vidni tudi nav zven,«je še dejal Mar ko Sla pnik.

�

Objekt Sta ra nova Rin ka naj bi »zaži vel« apri la pri hod nje

leto.

Pre plet soci al nih indruž be nih aktiv nos tiAktiv nos ti Cen tra Rin ka - Zavo da za turi zemin traj nost ni raz voj Sol čav ske ga kma lu, vidnetudi nav zven – Bolj ša raz po re di tev, več jituris tič ni izku pi ček

Mar ko Sla pnik: »Dejav nost

cen tra teme lji na treh

teme ljih: eko nom skem,

eko loš kem in soci al nem.«

Tat ja na Pod gor šek

Šmart no ob Paki, 21. maja - Sre-di prejšnjega meseca je Društvovinogradnikov Šmartno ob Pakipripravilo ocenjevanje vin letnika2009, prejšnji petek pa so na prire-ditvi v dvorani šmarškega gasilske-ga društva podelili medalje najbolj-šim pridelovalcem žlahtne kapljice.

S svojo prisotnostjo je zbranepočastila tudi aktualna vinska kra-ljica Slovenije Andre ja Erze tič.

» Ko smo ob pre ho du v leto 2009nazdrav lja li z odlič nim let ni kom2008 s pov preč no oce no 18,10,smo si žele li, da bi bil tudi z let ni -kom 2009 tako zado volj ni. Ta jepre se gel vsa pri ča ko va nja. Pre se -ne ti li so prav za prav naši vino grad -

ni ki. Na letoš njo oce ni tev so pri -nes li 103 vzor ce, pri nes li pa so očit -no tudi naj bolj ši vin ski pri de lekdoslej, saj je bilo kar 58 vzor cevoce nje nih kot vrhun sko vino. Prvakje dobil oce no 18,70 točke. Pov -preč na oce na lan ske ga let ni ka pa jebila 18,15 točke,« je nago vo ril zbra -ne pred sed nik šmar ških vino grad -ni kov Peter Krajnc. Menil je še, daso na to zelo ponos ni, saj so s pri -dnim delom na področ ju izobra -že va nja dose gli zastav ljen cilj, kijim ga zavi da mar si kdo. Polegizobra že va nja o trti, kle tar je nju soveli ko pozor nos ti name ni li tudi kul -tu ri pit ja, v kateri so uspe hi pravtako vidni.

Pri za de va nja in rez ul ta te šmar -ških vino grad ni kov je poh va lil tuditam kaj šnji župan Alojz Podgoršek,pred sed nik Zdru že nja vino grad ni -

kov Slo ve ni je Roman Štrbuc pa jemed dru gim dejal, da so šmar škivino grad ni ki kot mete or ji v slo ven -skem vino grad niš tvu, druš tvo padruš tvo z naj več izobra že va nja medtovrst ni mi druš tvi v Slo ve ni ji.

Vin ski kra lji ci Andre ji Erze tič jedru že nje z ljud mi, ki širi jo vin skokul tu ro, še pose bej lju bo. Dej stva,da je življe nje pre krat ko, da bi pilisla ba vina, se slo ven ski vino grad ni -ki še kako zave da jo, zato si pri de -lo val ci dob rih vin zaslu ži jo vso pri -zna nje.

Letos prvič je šmar ško druš tvovino grad ni kov pode li lo poseb ni pri -zna nji, in sicer za naj bolj še vinonor mal ne trgatve in naj bolj še vinopozne trgatve. Prve ga je pre jel JožeKugler, dru ge ga pa Miha el Faj fer.

�

Meda lje za naj bolj šeČla ni Druš tva vino grad ni kov Šmart no obPaki pri de la li naj bolj ša vina doslej – Druš tvoz naj več izobra že va nja med tovrst ni midruš tvi v Slo ve ni ji

Dobit ni ka poseb ne ga pri zna nja Miha el Faj far ( prvi z leve) in Jože Kugler ( prvi z des ne) v druž bi s šmar škim župa nom Aloj zom

Pod gor škom, pred sed ni kom druš tva Petrom Kraj ncem in letoš njo vin sko kra lji co Andre jo Erze tič

Igri šče za vse

Regij ski nate čaj »Zma go -val na ide ja« 2010, ki ga sku -paj s part ner ji izva ja mo žedru go leto zapo red, zaklju -ču je 1. fazo tek mo va nja.Nate čaj smo novem bra lanipri če li s Start up delav ni cona Med pod jet niš kem izobra -že val nem cen tru v Vele nju.V sklo pu te faze smo v regi jiizved li še 4 delav ni ce, nakate rih smo ude le žen cempoda li sploš ne infor ma ci je o

nate ča ju, pred sta vi li pomenpod jet niš ke pri lož nos ti tersku paj z nji mi iska li rešit veza raz voj nji ho vih idej.

15. juni ja 2010 bomo orga -ni zi ra li Forum idej, na kate -rem bodo nosil ci idej le-tepred sta vi li, prav tako pabomo sli ša li uspeš ne zgod -be pod jet ni kov, ki so seodlo či li svo je ide je ures ni či -ti. Z nasled njo fazo tek mo -va nja bomo pri če li v avgus -

tu – ponov no bomo pri pra -vi li vrs to delav nic, ki pabodo name nje ne izključ nopri pra vi poslov ne ga načr ta,saj je le-ta bistven za ude -lež bo na tek mo va nju ter zapre jem nagra de. Za prve trinaj bolj še je v nagrad nemskla du pred vi de nih 6.000EUR in sve to val ne ure SAŠAinku ba tor ja, za osta le sode -lu jo če pa so pred vi de ne sim -bo lič ne nagra de.

Če še nis te odda li svo jeposlov ne ide je, potem tosto ri te in jo poš lji te nanaslov SAŠA inku ba tor,Koroš ka cesta 62 b, 3320Vele nje, s pri pi som za nate -čaj »Zma go val na ide ja« alina elek tron ski naslovpetra. sitar@sasa-in ku ba -tor. si. Prvi rok za odda joposlov nih idej je 31. 5.2010, spre je ma mo pa jihvse do 30. 9. 2010, ko jepotreb no odda ti tudiposlov ni načrt.

�

Izte ka se prva faza nate ča jaZma go val na ide ja

8

Naš čas, 27. 5. 2010, bar ve: CMYK, stran 8

AKTUALNO 27. maja 20108

Šoš tanj, 23. maja - Kra jev na skup -nost Šoš tanj je v letu 2009 pri če laizva ja ti pro jekt izgrad nje cen tral -ne ga otroš ke ga igri šča v Šoš ta nju.Pri izbi ri loka ci je je bilo potreb noupo šte va ti več zah tev, saj sta var -nost in dobro počut je otrok naprvem mes tu. Kot naj pri mer nej šase je izka za la loka ci ja na Can kar -je vi ces ti v nepo sred ni bli ži ni Druž -mir ske ga jeze ra. Dostop do ome -nje ne ga pro sto ra je iz sre diš ča mes -ta možen iz več sme ri, ki so veči no -ma peš cem pri jaz ne, hkra ti pa senaha ja ob začet ku kole sar ske potiŠoš tanj - Vele nje. Last nik zem lji -šča je Ter mo e lek trar na Šoš tanj, kije pro jekt pre po zna la kot kako vos -ten in zato Kra jev ni skup nos ti Šoš -tanj dovo li la brez pla čno in dol go -roč no upo ra bo zem lji šča za namenizgrad nje otroš ke ga igri šča. V aktiv -no izved bo se je vklju čil tudi Pre -mo gov nik Vele nje in s tem potr dilsvo jo name ro pri sode lo va nju vkako vost nih pro jek tih na vpliv nihobmoč jih pre mo gov ni ka.

Za otro ško igri šče je Kra jev naskup nost Šoš tanj 22. mar ca pri do -bi la grad be no dovo lje nje, grad njapa se je pri če la 5. maja.

Na igri šču bo name šče nih 20kako vost nih igral, da bo lah ko vsakotrok našel pri mer no igra lo zase,star šem pa bo ob peš po ti zno trajigri šča na voljo 15 klo pi za poči -tek in sprem lja nje otroš ke igre.Postav lje ne bodo mon taž ne sani -ta ri je, loče ne za žen ske, moš ke ininva li de, in pre vi jal ni ca za naj mlaj -še otro ke. Če bodo pri do bi li vsa

potreb na soglas ja, bo ure je no tudimanj še par ki ri šče tik ob glav nemvho du.

V sklo pu grad nje otroš ke ga igri -šča bodo ure je ni tudi hod ni ki zapeš ce ob lokal ni ces ti, ki jih dosedaj še ni bilo. S tem bo omo go -čen tudi var nej ši dostop peš cem izmes ta Šoš tanj do Druž mir ske gajeze ra.

Naziv otroš ke ga igri šča še ni dolo -čen, saj bo kra jev na skup nost poi -me no va nje opra vi la v sode lo va njus šoš tanj skim vrt cem in osnov nošolo. Vse ka kor pa želi v nazi vuotroš ke ga igri šča kra jev na skup -

nost pouda ri ti pomen šir še zna nešoš tanj ske legen de, Tre si mir ja, intema ti ki na to legen dar no lokal nooseb nost posve ti ti tudi del igri šča.Po pri po ve do va nju naj bi senamreč knez Tre si mir nase lil napodroč ju današ nje ga Šoš ta nja sku -paj s prvi mi sku pi na mi slo ven ske -ga naro da, zato mu v lokal nemizro či lu pre bi val ci Šoš ta nja name -nja jo poseb no pozor nost.

Ob začet ku del na otroš kem igri -šču je avtor ide je in vod ja pro jek tapri Kra jev ni skup nos ti Šoš tanjRoman Piber nik dejal: » Vesel sem,da dela na otroš kem igri šču Šoš -tanj pote ka jo po pri ča ko va nju, negle de na to, da je pri vsa ki grad njipotreb no uskla di ti mno go izved -be nih detaj lov, mnenj raz lič nihstro kov nih služb, stro kov nja kov,želja bodo čih korist ni kov in seve datudi naših zmož nos ti. Zato bi poh -va lil vse sode lu jo če, odgo vor ne ganad zor ni ka, odgo vor ne ga vod jodel, vod jo del, izva jal ce, arhi te kta,doba vi te lje igral in izjem no pod -

po ro Ter mo e lek trar ne Šoš tanj inPre mo gov ni ka Vele nje, brez kate -rih pro jek ta eno stav no ne bi bilo.Ver ja mem, da nam bo uspe lo igri -šče pre da ti svo je mu name nu dosre di ne polet ja, kar bo zago to voraz ve se li lo mar si ka te re ga otro kain ver jet no tudi nji ho ve star še, Šoš -tanj pa bo s tem še pri jaz nej ši domla dih dru žin«.

�

Kmalu novo sodobno otroško igrišče

Vele nje, 24. maja – Mestna občina Velenje je konecpreteklega leta predšolske otroke sedmih enot VrtcaVelenje razveselila s 15 novimi igrali. Zaradi letošnjedolge zime je ureditev okolice novo postavljenih igraltrajala nekoliko dlje, saj tudi pomlad ni bila naklonje-na zemeljskim delom. A v ponedeljek se je začelauradna predaja namenu novih otroških igrišč, ki jihsicer otroci že nekaj časa s pridom izkoriščajo.

V pone de ljek popold ne so urad no odpr li obnov lje -no igri šče pri Eno ti Vrti ljak. Vče raj so odpr li še igri -šče pri eno ti Naj di hoj ca, v pone de ljek ob 18. uri gabodo pri eno ti Tin ka ra, v torek ob istem času pri eno -ti Cici ban, v sre do pri eno ti Čebe li ca in kot zad nje gav četr tek, 3. juni ja, še pri eno ti Jakec. Vsa pre nov lje -na otroš ka igri šča Vrt ca Vele nje je ( in bo) urad noodprl župan Mest ne obči ne Vele nje Sre čko Meh, zaglas be no popes tri tev pri re di tev pa bodo pos kr be li pev -ski zbo ri Vrt ca Vele nje.

Naj spo mni mo, da je MO Vele nje konec lan ske ga letav okvi ru pro jek ta Vele nje – otro kom pri jaz no Uni ce -fo vo mes to - zače la s temat sko ure dit vi jo otroš kih

igrišč v eno tah Vrt ca Vele nje. Sku paj z vod stvom Vrt -ca Vele nje so na osnovi pred vi de ne tema ti ke posa -mič ne ga igri šča izbra li igra la za vse sta rost ne sku pi -ne pred šol skih otrok in jih umes ti li v pro stor posa -mez ne ga vrt ca. Za opre mo igrišč so bili na jav nemraz pi su izbra ni štir je naj ugod nej ši izva jal ci del, insicer pod jet ja Les ni na, Eko igra la, Ema go in Otroš kisvet. Celot na vred nost inve sti ci je brez izko pov in pro -dni kov je zna ša la 74.938,01 evrov. Rav na te lji ca Vrt caVele nje Met ka Čas nam je pove da la, da so pred dob -ri ma dve ma ted no ma inšpek tor ji pre gle da li igra la napre nov lje nih otroš kih igri ščih, pri čemer so naš li karnekaj napak na sta rih igra lih. Sedaj, ko so jih odpra -vi li, pa je čas, da jih urad no pre da jo name nu. » Takostro kov ne delav ke kot naši otro ci so nad novi mi igra -li več kot nav du še ni, s pri dom jih upo rab lja mo ženekaj časa. Izjem na vese la sem, da je MO Vele njetudi v letoš njem letu name ni la nekaj dodat nih sred -stev za nada lje va nje ure ja nja otroš kih igrišč, ki jihbomo v pri hod njih letih še dogra je va li.«

� Boja na Špe gel

V pone de ljek so v eno ti Vrti ljak urad no pre da li name nu prvo od šes tih pre nov lje nih otroš kih

igrišč pri eno tah vrt ca Vele nje. Bilo je pris rčno in pri jet no, saj so otro ci novih igrišč res vese li.

Otroš ka igri šča obvrtcih nav dih in vese lje Pri vsa ki eno ti Vrt ca Vele nje ras te temat skootro ško igri šče – Urad ne otvo rit ve že teče jo,kon ča ne bodo pri hod nji četr tek

Roko me ta ši zanova igra laNova igra la pa bodo v Vrt cu Vele njekupo va li in name šča li tudi s pomoč -jo spon zor jev in dona tor jev. Roko -met ni klub Vele nje bo prav danes,27. maja, pri pra vil huma ni tar no roko -met no akci jo, ves izku pi ček pa bodoname ni li naku pu novih igral za igri ščapri eno tah Vrt ca Vele nje.

Delati so začeli v začetku maja.

Naš čas, 27. 5. 2010, bar ve: CMYK, stran 9

27. maja 2010 KULTURA 9

6. junija glasujPROTI!

V nede ljo, 6. juni ja, bomo držav -ljan ke in držav lja ni spre je ma li naj -po memb nej šo odlo či tev po osa -mo svo jit vi. Gre za naše mor je, greza našo suve re nost na mor ju, greza pomor ski sta tus Slo ve ni je, napre iz kuš nji so naši gospo dar skiinte re si, veza ni na luko Koper inSlo ve ni jo kot logis tič no okno vsvet za Sred njo Evro po. Veli kovolivlcev je še neod lo če nih in rez -ul tat refe ren du ma bo odlo čen vdneh in ted nih do refe ren du ma.Od vsa ke ga od nas je odvis no, kak -šen bo rez ul tat! Spo mni mo seKoroš ke ga ple bi sci ta pred 90 leti,ko smo vital ni del naše ga narod -nost ne ga ozem lja in 11 % pre bi val -stva izgu bi li za nekaj tisoč gla sov.Za ved no! Nič ni poma ga lo kas -nej še objo ko va nje napak, ki so

bile nare je ne v kam pa nji. Ne dovo -li mo, da se to žalost no poglav jeSlo ven ske zgo do vi ne pono vi danes,ko Slo ve ni ji ni tre ba spre je ma tinobe ne ga nepo treb ne ga tve ga njapri odlo ča nju o svoji mor ski meji.Nika mor se nam ne mudi in nobe -no ner voz no in roko hi tr sko reše -va nje mej ne ga vprašanja se namne spla ča.

Za Slo ve ni jo jearbi traž ni spo ra zum( AS) slab, ker ogro ža:• njen pomor ski sta tus - potr di -

tev spo ra zu ma na refe ren du mubi za ved no zapr la Slo ve ni ji teri -to ri al ni dostop do odpr te gamor ja;

•gospo dar ske naci o nal ne inte re -se luke Koper in Slo ve ni je;

•nje no suve re nost in jo izpo stav -lja neso raz mer nem tve ga nju včasu, ko ima Slo ve ni ja naj moč -nej ši med na rod ni polo žaj v zgo -do vi ni;AS bo v »naj bolj šem« pri me ru

Slo ve ni ji omo go čil »služ nost« oz.»neškod ljiv pre hod« pre ko hrvaš -ke ga teri to ri al ne ga mor ja do med -na rod nih voda. Slo ven ska vla dapa je tak šen spo ra zum pod pi sa labrez uskla je va nja in obve šča njastro kov ne jav nos ti in opo zi ci je ternas razd vo ji la in spr la. Tako smopri si lje ni izbi ra ti med bolj in manjsla bi mi odlo čit va mi.

Ne drži, da AS nimaalter na ti ve, sajobsta ja jo tudi dru gerešit ve:•spo ra zum, v kate rem bo izrec -

no pisa lo, da mora sodiš čedolo či ti mejo po nače lu zuna -nje pra vič nos ti ( ex aequo etbono), o kate rem je bilo leta2007 dose že no sogla sje medvse mi par la men tar ni mi stran -ka mi v Slo ve ni ji;

•spo ra zum, v kate rem bo nedvo -u mno zapi sa no, da se pod pis -ni ci stri nja ta s tem, da ima Slo -ve ni ja zago tov ljen Piran ski zaliv

in teri to ri al ni stik z med na rod -ni mi voda mi;

•rati fi ka ci ja spo ra zu ma Drnov -šek- Račan, ki pred stav lja za Slo -ve ni jo še spre jem ljiv kom pro -mis dolo čit ve juž ne meje.Slo ven ci bomo dru gič v zgo do -

vi ni na ple bis ci tu odlo ča li o svo -ji meji - o naši juž ni in mor skimeji, slo ven skem ozem lju in oslo ven skem mor ju. Ta odlo či tevbo pomemb nej ša od obi čaj nihpoli tič nih odlo či tev in važ nej šaod voli tev, ki so vsa ke šti ri leta.Niko li več je ne bi mogli spre me -ni ti. V pre te klem sto let ju so namvze li Koro ško, Trst in Gori co,danes je ogro že na naša suve re -nost na mor ju. Tega slo ven skidržav lja ni ne more mo več dovo -li ti. Zato vabi mo volil ke in volil -ce, da se refe ren du ma ude le ži te,nanj pova bi te svo je pri ja te lje inznan ce ter gla su je te PRO TI!

Več infor ma cij na www. sds. si

Vzeli so nam Koroško, Trst inGorico. Morja ne damo.

Osnovna šola Šoštanjbo vse letorazstavišče – Likovnipogledi na portret

Milena Krstič - Planinc

Šoš tanj, 21. maja - V petek so vOsnov ni šoli Šoš tanj, ponos ni nadol go let no tra di ci jo in na to, daraz sta vo ohra nja jo, negu je jo, slo -ves no odpr li 42. raz sta vo Likov nisvet otrok. Raz sta va bo vse leto,do apri la 2011, kra si la in boga ti lašolo.

Tema tokrat ne ga nate ča ja je bilpor tret.

»Likov no ustvar ja nje je ena odvred not, ki raz vi ja dru ge in vpli vananje. Pri likov ni vzgo ji se obli ku -je čut za este ti ko, odnos do umet -nos ti, kul tur ne dedi šči ne, solju di,

» je ob tej pri lož nos ti pod čr ta la rav -na te lji ca šole mag. Maj da Zaverš -nik Puc.

Raz sta vo je odprl Joco Žni dar -šič, eden naj vid nej ših slo ven skih

umet niš kih in repor ter skih foto gra -fov: » Z vese ljem pri ha jam v Šoš -tanj. Bolj kot sem star, raje. Splohpa na take dogod ke. Tudi sam se nanek način ukvar jam s tem. V Ljub -lja ni ima mo Dom Dolf ke Bošt jan -čič, kjer so pri za de ti otro ci. Z nji -mi sode lu jem tako, da jim dajemfoto gra fi je, oni pa nanje riše jo, into izvrst no. Iz tega potem dela mokole dar je. Lani smo tako ustvar jenkole dar pro da li in z izku pič komkupi li kom bi za 35.000 evrov. Tole,kar je tukaj, mi je res zelo všeč. Tiotro ci ima jo veli ko sre čo, da ima -jo sijaj ne men tor je in da ima jolikov ni pouk,« je pove dal.

Komi si ja, ki odbe re izdel ke zaraz sta vo, je ime la tež ko delo. Izdel -ki so bili izvrst ni!. Letos so se mora -li sesta ti kar tri krat, obi čaj no pa soizbor za raz sta vo lah ko opra vi li venem dne vu.

Na nate ča ju so letos sode lo va liotro ci in mla dost ni ki iz 102 osnov -nih šol, vrt cev in dru gih zavo dov.Za raz sta vo je žiri ja (pred se do va -la ji je dr. Ton ka Tacol, izred napro fe so ri ca za likov no didak ti kona Peda goš ki fakul te ti Uni ver zeLjub lja na) izbra la 409 likov nihizdel kov iz 82 osnov nih šol, vrt -cev in dru gih zavo dov, pri čemerse je poleg otrok izka za lo kar 141likov nih peda go ginj, peda go gov,uči te ljic raz red ne ga pou ka tervzgo ji te ljic.

Za tan ko čut no usmer ja nje otrokpri reše va nju likov nih nalog je žiri -ja pode li la pet nagrad in šest poh val.

Za kolek ci je likov nih izdel kov sonagra de pre je li: Boris Obli šar izOŠ Šalek Vele nje, Matej Gider izOŠ Sve ti Jurij Roga šov ci, Ves naMari on iz OŠ Bogo mir ja Maga jneDiva ča in OŠ Dra go mir ja Ben či -ča iz Hrpelj, Mija Žagar iz OŠ Šoš -tanj in Podruž ni ce Rav ne ter Alen -ka Veniš nik iz OŠ Šoš tanj inPodruž ni ce Topol ši ca.

Med poh va lje ni mi iz tega oko -lja pa so: Andre ja Komar, Mate jaPod vrat nik, Dar ja Jelen ko, IvaNavrš nik iz eno te Barb ka Vrt caŠoš tanj, Robert Klan čnik, Vid Sev -čni kar iz OŠ Liva da in Miha Pin -tar ja – Tol e da.

�

Zapisovalecresnice

Šoš tanj, 18. maja - Med gos teKavar niš kih veče rov, ki jih pri -prav lja jo v Šoš ta nju, se je zapi saltudi Mit ja Mer šol, nek da nji ured -nik Dela in novi nar med na rod ne -ga slo ve sa. V kavar niš kem ozračju

je raz pre dal o pokli cu novi nar ja,ured ni ka ali dopis ni ka in o svo jihlast nih izkuš njah v zve zi s temdelom. Mit ja Mer šol je med dru -gim delal pri New York Time su,poro čal iz tuji ne za Delo in RTVin bil še prej dopis nik in novi narTT in Mla di ne. Kas ne je ga jepoklic na pot zane sla v Angli jo,kjer je bil sode la vec BBC-ja. Povrni tvi v Ljub lja no je delal na Delukot ured nik.

Z Mer šo lom se je pogo var jal ČrtŠkod lar in sku paj sta v duho vi temdia lo gu pope stri la večer kavar niš -kim gos tom, ki so v pogo vor tudisami z zani ma njem pose ga li. Mit -ja Mer šol je nedvo mno izred nanovi nar ska osebnost, ki se rad spo -mi nja časov, ko se je na Delusezna nil s Šoš tanj ča nom JocomŽni dar šči čem, ugled nim foto gra -fom, ki ga je kli cal Cici ban. Tudizdaj, ko je že upo ko jen, je iz nje -go vih besed raz bra ti izred no pre -da nost in spo što va nje novi nar stvuin novi nar jem kot zapi so val cemres ni ce.

� Miloj ka Kom prej, foto

Dejan Ton kli

Prostovoljno,investicijsko,ter rentnopokojninskozavarovanje.

Pokliči 080 19 56 ali klikni www.sop.si.Sk

lad

obrtn

ikov

in p

odje

tnik

ov, V

ošnj

akov

a ul

. 6, 1

000

Ljub

ljana

42. Likovni svet otrok odprt!Janez Stanovnik vvelenjski knjižnici

Velenje - V zadnjem pogovoru spomladanskega dela iz cikla Slovenciv svetu, je Sonja Bercko gostila Janeza Stanovnika. Pri skoraj devetihkrižih je dr. Stanovnik, »oče naroda«, čil in živahen kot mladenič. Jeprava »ljubljanska srajca«, njegov oče je bil odvetnik in celo ljubljanskipodžupan. Sam je bil krščanski socialist in drugo vojno je preživel kotpartizan. Po vojni je študij prava dokončal, bil je sekretar pri EdvarduKardelju, potem pa ga je usoda ponesla v vode ekonomije, v tujino.

Dolga leta je bil generalni podsekretar OZN, eden najpomembnejšihljudi v tej organizaciji. Konec osemdesetih se je vrnil v domovino in boljpo naključju ga je takratni šef zveze komunistov Popit pridobil vpredsedstvo republike, kjer je (spet po naključju) postal tudi predsednikpredsedstva Republike Slovenije. Po izteku mandata se je za več kotdeset let posvetil bolni ženi. Ko jo je izgubil (prva žena je umrla podrugem porodu kmalu po vojni), je svojo energijo usmeril v delo v Zveziborcev za vrednote NOB, v kateri je predsednik. V duhovitem in iskrivempogovoru je Sonja Bercko iz gosta izvabila marsikatero anekdoto, patudi, da še vedno kuha, in to z veseljem.

�

Sonja Bercko v pogovoru s čilim in živahnim Janezom

Satnovnikom.

Na ogled bo vse leto, do prihodnje 43. razstave.

Za Likovni svet otrok je

veliko zanimanja tako v

strokovni kot laični javnosti.

Otvoritev razstave. Tokrat je ta čast in prva vrsta pripadla rojaku Jocu Žnidaršiču.

Kole sar skestran po ti mes taMat jaž Šalej

Kot dol go let ne mu lju bi telju kole sar je nja me zad njih nekaj let raz -bur ja ( in jezi) lokal na poli ti ka ure janj kole sar skih povr šin. Na prvipogled se zdi, da je stvar v mes tu še kar ure je na, a še zda leč nitako, kot bi lah ko bilo. Mešča ni, ki so pre iz ku si li veči no kole sar -skih poti v mes tu, vedo, da videz vča sih tudi vara in da vse ni takoure je no, kot se kaže. Veči no poti sem pre vo zil s kole som ali roler ji,pri ljublje ni ma rekre a tiv ni ma pri po mo čko ma, ki sodi ta na te povr -ši ne. Upam si trdi ti, da so neka te re poti sla bo vzdr že va ne in nevar -ne. Zuna nja podoba nekaj obar va nih poti z »ločit ve nim« barv nimpasom za kole sar je v sre diš ču mes ta obe ta veli ko, a je bolj zava ja -nje opa zo val cev in slu čaj nih upo rab ni kov teh izbra nih poti. In kajje po mojem mne nju vzrok tega »pod stan dar da«? Načr to val ci semor da že dol go niso pelja li z občut lji vej šim kole som ali mor damis li jo, da ima jo vsa kole sa in vsi upo rab ni ki na svo jih bici klihpol no vzme te nje. Pred vsem pa moti nece lo vi to raz miš lja nje predpri pra vo pro jek tov. Pa poglej mo pre ko občin skih meja. V Šoš ta njuse ob lepi kole sar sko -spre ha jal ni poti lah ko rekre i ra mo pod nasi -pom Druž mir ske ga jeze ra že kar nekaj časa. Z ure dit vi jo so zade ližeb lji co na gla vi co, saj pot res nič no slu ži svo je mu name nu. Takš nepoti v našem mes tu nima mo, čeprav bi si jo zaslu ži li. S podob nimpro jek tom pa Šoš tanj ča ni nada lju je jo še pro ti Topol ši ci, do kate rebomo v bliž nji pri hod nos ti lah ko pri ko le sa ri li vse od Pre log. Tudicelot na Mis linj ska doli na je v lan skem in letoš njem letu dobi lakole sar sko pot Med Mis li njo in Otiš kim Vrhom, ki se nave zu je nakoroš ke pre ko mej ne poti, kjer je stvar izjem no ure je na. Mis linj skapot je nasta la na nek da nji tra si nek da nje želez ni ce, kjer se lah koprak tič no od Doli ča do Pod ju ne pri pe lješ var no, ne da bi te bilostrah motor ne ga pro me ta.

Nasprot no je pot med Vele njem in Šoš ta njem, razen ob Druž mir -skem nasi pu pra va doma ča kole sar ska anti pro pa gan da v pri mer -ja vi s pri za de va njem sosed njih občin. Poto va nje do res tav ra ci jeJeze ro in od avto kam pa pro ti Druž mir ju pa je že sko raj nevar nopočet je. Tudi manj ši odse ki so zelo nefunk ci o nal ni. Dober pri merje na videz ure je na rav ni na od kro ži šča pri cen tru Jager, po Ces tiSimo na Blat ni ka do Mer kur ja. Delu je sicer pri mer no ure je na,ozna če na, ven dar če pov pra ša te kole sar ja, ki vozi nev zme te no koloali rola, zah te va odsek mno go spret nosti in veščin, še pose bej zamlaj še in tis te ki se ne pelje jo rav no po polž je, ampak z rekre a tiv nohit rost jo. Kak šna pa je pot naprej, prak tič no ni vred no omem be,na neka te rih delih je za upo rab ni ke celo nevar na. Rob ces ti šča jenepri me ren, neo či ščen pes ka, cesta je pone kod moč no raz po ka na... skrat ka, nevar na pot za pre pot reb no pove za vo s turis tič no rekre -a cij skim območ jem, kjer ob lepih dne vih ljud je mno žič no pos to pa -jo ali kole sa ri jo. Pot je na nek način real no ogle da lo odno sa mes tado pro sto čas nih potreb nje go vih pre bi val cev in rekre a ci je obča nov.Očit no so neka te ri mne nja, da za rekre a ci jo bolj potre bu je mo sho -ping cen tre na neustrez nih loka ci jah kot ure je ne povr ši ne za vsa -ko dnev no rekre a ci jo. Ure je na spre ha jal na pot ob Škal skem inVelenj skem jeze ru je pri mer na le za pohod ni ke, saj so klan či ne inlese ni mos ti čki pre ko jezer nic neustrez ni za kole sar je vseh sta ros titer za manj vešče in oprem lje ne rekre a tiv ce.

Raz prav lja nje o dra gem tla ko va nju robov cest in poti, neo či šče nihpovr ši nah ter o neza kr pa nih izre za nih asfal tnih delih, ki jih jezara di var nos ti potreb no pozna ti po vsem mes tu, je sko raj brez -pred met no. Je pa zelo pomemb na ure je nost teh poti pred vsem zvidi ka občut ka var nos ti upo rab ni ka. Če moraš vozi ti s pol nopozor nost jo po kole sar ski ste zi, da se ti ne pri pe lje po njej kak šenmoto rist, je sko raj ena ko, kot bi se vozil po obi čaj ni, za kole sar jeneza va ro va ni ces ti. Kole sar ske poti in ces te so odsev pri mer ne gaure ja nja komu nal ne infra struk tu re, tis te, ki je ved no na očeh.Vred nost biva nja in giba nja v oko lju se namreč ne meri v šte vi lukvad rat nih met rov trgov skih mul tip lek sov, ki zasti ra jo nek da njelepe zele ne vedu te mes ta, šport ne dvo ra ne in par kov ne ure je nos ti.Te stva ri s tik ta ka njem ure in pol ze njem časa ved no bolj moti jomešča ne, vse, ki si želi jo poti in ne stran po ti ...

�

10 27. maja 2010KUL TU RA

Naš čas, 27. 5. 2010, bar ve: CMYK, stran 10

Zad nji kon cert abon maj ske sezo -ne Pihal ne ga orke stra Pre mo gov -ni ka Vele nje 2009/10 v sre do, 19.maja, so zače le Olim pij ske fan fa -re Joh na Wil li am sa. So sim bol iger,tek mo val nos ti in entu zi az ma šport -ni kov, pa ne le njih, tem več vseh, kiso pre da ni temu, kar počne jo. Zatoje bila izbi ra sklad be ob kon cuuspeš ne glas be ne sezo ne in jubi -lej ne ga leta orke stra odlič na.

God be ni ki so izved li kon cert zveli ko umet niš ko težo in na njemposlu šal cem pred sta vi li tri tek mo -

val ne sklad be, ki bodo v pro gra mufes ti va la pihal nih orke strov, na kate -rem se bo v oktob ru letos v Vele njupred sta vi lo 24 pihal nih orke strov.Te sklad be so bile Inter mez zo izCava le rie Rus ti ca ne Pie tra Masca -gni ja, Il Can ti co Oli ver ja Wes pi jater With heart and voi ce Davi daR. Gil ling ha ma. Il Can ti co je bilatudi sklad ba, ki je bila v Slo ve ni ji natokrat nem kon cer tu sploh prvičizve de na.

»Četr ta abon maj ska sezo na jebila zelo dob ra,« je po kon cer tu

pove dal diri gent Mat jaž Emer šič.» V njej smo ime li šti ri kon cer te.Prvi je spa dal v sklop praz no va nja90-let ni ce delo va nja naše ga orke -stra. Naj povem, da smo ob tejoblet ni ci pos ne li tudi film, ki je bil1. maja pred va jan na naci o nal nitele vi zi ji, kar šte jem za velik uspeh.

Dru gi abon maj ski kon cert je bilnaš tra di ci o nal ni novo let ni, na spo -mla dan skem se je pred sta vil našpod mla dek, sezo no pa smo zaklju -či li zno va mi. Na peto, jubi lej nosezo no, se v nekem smi slu že pri -

prav lja mo in nje no odprt je bo pravome nje ni fes ti val.«

S srcem in gla somNa kon cer tu sta nas to pi la tudi

solis ta. V tra di ci o nal ni irski sklad -bi Car rick fer gus je než no zaz ve nelbari ton Anto na Ver ze la ka. Je samo -stoj ni solist v pihal nem orke struSlo ven ske voj ske, pro fe sor bari ton -ske tube in pozav ne na velenj skiglas be ni šoli, sicer pa član mno gihpihal nih orke strov in dru gih ses ta -vov.

Na kla ri ne tu je v jaz zov ski skla -di Andre a Waig ne na A Tri bu te toLio nel nav du šil Mit ja Maro šek,štu dent 4. let ni ka Aka de mi je zaglas bo pri prof. Slav ku Gri čar ju.

Po buč nem plos ka nju ob uspeš -nem kon cer tu je Mat jaž Emer šičnaja vil pre miš lje no izbran doda tek– za konec sezo ne, v kate ri je Pihal -ni orke ster Pre mo gov ni ka Vele njepraz no val 90 let delo va nja, in zaleto, v kate rem gene ral ni spon zororke stra Pre mo gov nik Vele nje praz -nu je 135 let delo va nja – Rudar skakorač ni ca Iva na Mari na. God be ni -ki so zai gra li s srcem in zape li zgla som: »… Naj se raz le ga pesemprek poljan – naj živi nam rudar skistan!«

� Dia na Jane žič

God be ni ki skle ni li četr to abon maj sko sezo no

Anton Ver ze lak je obču te no zai gral tra di ci o nal no irsko sklad bo.

Slike iz obdobjazadnjih dveh let boakademska slikarkaNataša Tajnik Stuparjutri razstavila vgaleriji Arsin

Vele nje, 28. maja – V velenj skizaseb ni gale ri ji Arsin bodo jut ri zve -čer ob 20. uri odpr li raz sta vo deldoma čin ke, mag. Nata še Taj nik Stu -par, z naslo vom "Evol ving my, dearwater!". Otvo ri tev se bo pri če la ob20. uri, raz sta va pa bo na ogled do1. juli ja. Pro gram ob otvo rit vi pri -prav lja jo dija ki dru ge ga let ni kavelenj ske umet niš ke gim na zi je, takoglas be ni ki kot likov ni ki. Sled nji soumet ni či ni dija ki, saj jih pouču je

stro kov ne likov ne pred me te. Nata ša Taj nik Stu par je po kon -

ča ni velenj ski gim na zi ji štu di ra lasli kar stvo na Aka de mi ji za likov -no umet nost v Ljub lja ni ( pri pro fe -sor jih Jane zu Ber ni ku in Gus ta vuGna mu šu), kjer je diplo mi ra la leta

1999 pri prof. Gus ta vu Gna mu šuin dr. Jože fu Muho vi ču. Leta 2002je zaklju či la magi str ski štu dij umet -nos ti (sli kar stvo pri prof. Gus ta vuGna mu šu) z naslo vom "Likov nasitu a ci ja in empa ti ja". Od leta 2002je samo stoj na ustvar jal ka na

področ ju kul tu re, čla ni ca ZDSLU,pro fe so ri ca za risa nje in sli ka njena Gim na zi ji Vele nje, umet niš kagim na zi ja - likov na smer. Živi indela v Vele nju.

Likov na kri ti čar ka mag. Mile naKoren-Bo ži ček je o raz sta vi, ki boprva po dve let nem pre mo ru, meddru gim zapi sa la: »Nata ša Taj nikStu par je v slo ven skem sli kar stvuaktiv no pri sot na od leta 1995 vakcij skem prob le ma ti zi ra nju vpra -ša nja sli kar stva kot umet niš ke ga,soci al ne ga in teh no loš ke ga pro ce -sa, še pre den je ta že pro ces umet -nos ti. Kre a tiv na ustvar jal ka se jepo for mal nem izobra že va nju šedodat no izšo la la pred vsem v sli -kar skem medi ju. Sli kar stvo je v nje -nem pogle du več kot samo u me venin osve ščen meha nič ni sli kar skiavto ma ti zem. Za sli kar stvo se jeodlo či la po teme lji tem pre is ko va njuin teh ta nju ter samo ana li zi svo je gainspi ra tiv ne ga hote nja in cilja ...«.

� bš

Razstava kreativne ustvarjalke

Razstavljena bo tudi slika »Obrežje«, mešana tehnika.

Šoš tanj, 22. maja - Pev ci Druš -tva upo ko jen cev Šoš tanj so v sobo -to ob svo ji 60. oblet ni ci dodob ranapol ni li tam kaj šnji kul tur ni dom.Na slav nost nem kon cer tu se je raz -le ga la lepa sta ra slo ven ska pesem,ki tudi po zaslu gi tega zbo ra ne grev poza bo. Zbor od leta 1995 vodi

Alen ka Mlin šek.Danes je v druš tvu 37 pev cev, naj -

več pa jih je bilo leta 2006, 43. Zbo ru pred se du je Rudi Vrč kov -

nik. Pra vi, da je sode lo va nje z zbo -rom pri jet no, pev ci so na vajah pri -dni in delov ni, zna jo pa se tudidobro zaba va ti.

Zbo ru je ob viso kem jubi le ju čes -ti tal tudi župan in posla nec Dar koMenih. Pove dal je, da v Šoš ta njuveli ko pozor nos ti name nja jo lju bi -telj ski kul tur ni dejav nos ti, kate redel je tudi zbo rov sko pet je.

Na sobot nem slav nost nem kon -cer tu se je kot gost pred sta vil Moš -

ki pev ski zbor KUD Rav ne, naj -zves tej šim pev cem pa so pode li liGal lu so ve znač ke in poseb na pri -zna nja JSKD RS izpo sta va Vele -nje in pri zna nja DU Šoš tanj.

�

60 let pevskega zbora DU Šoštanj

PESEM TED NA NA RADI U VELE NJEIzbor pote ka vsa ko sobo to ob 9.35 uri. Zma go val no sklad bo pa lah kosli ši te v pro gra mu Radi a Vele nje dva krat dnev no: po poro či lih ob 9.30 inpo poro či lih ob 18.30.

1. ŠPE LAGRO ŠELJ - Moč srca2. JINX - Da smo se volje li manje3. JASON DERU LO - Ri din Solo

Špe la Gro šelj se poosmih letih dela naslo ven ski glas be nisce ni prvič poda ja nasamo stoj no pot. Pred -stav lja se s sklad boMoč srca, pod kate rosta se pod pi sa la DareKau rič in Mar tin Šti -ber nik. Lah kot napolet na sklad bi ca ope -va pov preč no dek le,ki ji ni dos ti mar zamate ri al ne dob ri ne,ampak vztraj no iščeiskre no lju be zen.

11

Naš čas, 27. 5. 2010, bar ve: CMYK, stran 11

11107,8 MHz27. maja 2010

Maj je res naj lep ši mesec v letu, pa čeprav jemrzel in deže ven, tako kot je bil veči no ma letos.A kaj ko tako hit ro mine! Nam v ured niš tvu zago -to vo tudi zato, ker je v maju dogod kov toli ko, dajih vča sih ne more mo niti naš te ti. Letoš nja bera jebila še pose bej boga ta. Prav vsak dan se je kajdoga ja lo. Naj bolj pa so prejš nji teden zazna mo -va li mla di s svo ji mi Dne vi mla dih in kul tu re, naj -mlaj ši z olim pi ja do, lite ra ti s svo jim sre ča njem inseve da slo ven ski čebe la r ji, ki so svoj praz nik obe -le ži li v Vele nju. Naj bolj pa je bil vse ka kor odme -ven tor kov obisk dela slo ven ske vla de v Ter mo e lek -trar ni Šoš tanj, kjer je bila zares uskla je na zgo do -vin ska odlo či tev. Odpra vi li so še zad nje dvo me inraču na mo lah ko, da bo vla da v prvi polo vi ci juni -ja izda la garan ci je za najet je kre di tov. Povsod smobili zra ven in o vsem poro ča mo.

No, pa ven dar le naj de mo tre nut ke tudi za spros -tit ve in pogle di v zgo do vi no so za to zelo pri mer -ni. Naš ured nik Sta ne jih obo žu je, pred vsem pavse, kar je pove za no z vite zi. Če bi ver jel v prejš -

nje življe nje, bi bil zago to vo vitez. Tak šen, da bi sega vsi bali. Se ga kaj boji te?

�

G l a s b e n e n o v i č k e

PERO LOVŠINIzdal je svoj osmi solo album.Njegov naslov je Hudičev sod,na njem pa je štirinajst novihskladb, med katerimi je tudipredelava afriške pesmi. Prinastanku albuma sta kotproducenta sodelovala IgorLeonardi in Magnifico, prvi singls plošče pa je skladba Tako jepravilo.

ŠANK ROCKSkupina z novo skladbo Eonapoveduje izid novega, žepetnajstega albuma, ki bopredvidoma jeseni razveselilnjihove pristaše. Obiskovalcinjihovih koncertov pa bodo nasvoj račun prišli že prej, 4. junijabo skupina nastopila v Celju.

COTO IN RUDIBUČARPrimorski kitarist Zdenko CotičCoto je konec lanskega leta izdalsvoj prvenec z naslovom Coto,ki je že postregel s priredbamauspešnic Črta in Tina. Zapela stajih Neisha in Boštjan Dermol(Nude). Tretji singl z albuma jeskladba Dam ti jutra, ki jo je odpelRudi Bučar.

ATOMIKHARMONIKSkupina v teh dneh na slovenskeradijske postaje pošilja novopesem z naslovom Lep sončendan. Pesem je prvotnonamenjena otrokom, a je takonalezljiva, da si jo požvižgavajotudi odrasli. Skupina je ksodelovanju povabila tudiGozdnega Joža, s katerim bodoposneli videospot.

MEMENTOMlada skupina se predstavljajoz novo pesmijo Kje si?. Po dvehuspešnih singlih, Flying high inNaPorno, se tokrat predstavljajoz blagozvočno rockovsko balado,ki bo še v tem mesecu dobila tudivizualno podobo.

Vitez Sta ne

LES TVI CA DDOOMMAAČČEE GGLLAASSBBEEVsa ko nede ljo ob 17.30 na Radi u Vele nje in vsak četr tekv ted ni ku Naš čas.

1. Domen Kumer s prijatelji - Nekoč bom jaz tvoj angel2. Zaka pa ne - Pridi nazaj3. Gianni Rijavec in Zidaniški kvintet - Adijo Špela4. Veseli Svatje - Ljubim ženo poročeno5. Novi spomini - Fičfirič6. Ansambel Vihar - Še čakam te7. Ansambel Donačka - Vem, da nisem sama8. Pajdaši - Drobna laž9. Ansambel Lisjaki - Daleč je dom10. Štajerski Baroni - Pesem o ljubezni

… več na: www.radi o ve le nje. com

Pode li li sve tov neglas be ne nagra de

V Mona ku so prejš nji torek pode -li li sve tov ne glas be ne nagra de(WMA), s kate ri mi od leta 1989zazna mu je jo poseb ne dosež ke glas -be ni kov pri pro da ji plošč in kon -cert nih uspe hih. Poseb no nagra doza pri spe vek k umet nos ti je letospre je la Jen ni fer Lopez. Poleg Lope -zo ve so bili veli ki zma go val ci tudičla ni sku pi ne The Black Eyed Peasin Lad y Gaga. Kon tro ver zna pev -ka je pre je la kar pet nagrad: za naj -bolj šo sve tov no debi tant ko, za naj -bolj ši sin gle in za naj bolj ši albumleta, zma ga la pa je še v kate go ri jinaj bolj ši pop/ rock izva ja lec in pre -je la nagra do za naj bo lje pro da ja -no izva jal ko v ZDA. Sku pi na TheBlack Eyed Peas je pre je la tri nagra -de, in sicer za naj bolj še ga izva jal -ca hipho pa, za naj bolj še ga izva jal -ca R&B-ja in naj bolj še ga sve tov ne -ga pop izva jal ca.

Dido se vra ča hkore ni nam

Bri tan ska pev ka Dido pri prav ljasvoj četr ti stu dij ski album. Izda lanaj bi ga še pred kon cem leta, pred -sta vi la pa je že prvo sklad bo Eve r -yt hing To Lose, ki jo je pri spe va laza nada lje va nje film ske uspeš ni ceSeks v mes tu. 38-let na pev ka se znovi mi sklad ba mi vra ča k elek tron -ske mu popu, pri pri pra vi pes mi pa

ji poma ga brat Rol lo Arm strong,član sku pi ne Fait hless, in pro du -cent ka Sis ter Bliss. Dido je svoj zad -nji album Save Trip Home izda laleta 2008. Na njem je pred sta vi lapre cej dru gač no glas bo kot na prvihdveh albu mih, a plo šča ni doži ve laveč je ga uspe ha, zato se je odlo či -la, da se vrne h kore ni nam.

Bono ve teža veIrska sku pi na U2 je na svo ji splet -

ni stra ni zapi sa la, da bodo mora litur ne jo 360 Degre es zara di ope ra -ci je hrb ta pev ca Bona pre lo ži ti.Sku pi na je bila tik pred tem, da seodpra vi na dru gi del tur ne je v SaltLake City, kjer bi mora li nas to pi ti3. juni ja, a bodo mora li nas topzara di rehabilitacijepev ca Bona od -lo ži ti. 50-let ne ga Irca, ki se je poško -do val med pri pra va mi za kon certv Nem či ji, so pre pe lja li k spe ci a -lis tu nev ro lo gu in ga kas ne je v bol -niš ni ci v Mün chnu ope ri ra li. Bonoje moral v bol niš ni ci osta ti še nekajdni, pre den se je lah ko vrnil domov

in tam okre val. Menedž ment sku -pi ne je spo ro čil, da bodo, kakorhit ro se bo dalo, spo ro či li novedatu me tur ne je.

Narod no za bav nirock danes v boj

Prvi fina lis ti letoš nje ga Euro son -ga so zna ni. V torek je namrečpote kal prvi pol fi nal ni večer letoš -nje ga skle pne ga deja nja v izbo runaj bolj še evro vi zij ske popev ke.Danes bo na spo re du drug pol fi -

nal ni večer, v kate rem bodo nas to -pi li tudi naši pred stav ni ki Ansam -bel Roka Žlin dre in sku pi na Kala -ma ri. S sklad bo Narod no za bav nirock se bodo občin stvu pred sta vi -li pod zapo red no šte vil ko enajst,in če se jim bo uspe lo uvrs ti ti medprvih deset, jih bomo vide li tudi vsobot nem veli kem fina lu v dvo ra -ni Tele nor Are na v Oslu. Sicer paso naši pred stav ni ki v Oslu že nav -du ši li, ko so na pred sta vit vi na novi -nar ski kon fe ren ci zai gra li tudinepo greš lji vo Avse ni ko vo Goli co.

Sed mi albumsku pi ne Nude

Leto je mini lo od izi da zad nje gaalbu ma celj ske sku pi ne NudeSedem sve tov, ki je izšel 7. majalani, letos pa so Nude prav tako 7.maja izda li svoj » živi« album NudeLive. To je nji hov sed mi album,pos ne li pa so ga v stu di u 14 RTVSlo ve ni ja v sklo pu odda je KlubKlu bov novem bra lani. Kon cert jesprem ljal o občin stvo v stu di u, pre -ko sple ta pa si ga je ogle da lo pre -ko 2000 gle dal cev. Na albu mu je16 skladb, veči na nji ho vih zim ze le -nih uspeš nic in nekaj pes mi z zad -nje ga stu dij ske ga albu ma Sedemsve tov, ki sestav lja jo pre gled dela odleta 1997, ko je izšel nji hov prvialbum Pre di gra. Na albu mu takone manj ka jo uspeš ni ce, kot soBuda la, Raz log, Šiz d'bes, Takolepo si zlo mi la mi srce in seve davrhu nec vsa ke ga kon cer ta – Balon,če jih ome ni mo samo nekaj.

Vitez Sta ne

Slad ka zma gaŽe res, da so velenj skiroko me ta ši zaos ta li zaCelja ni, a so jim na zad -nji tek mi vsee no zagre -ni li slav je. Tudi to nekajšte je.

Pov pra še va njePra vi jo, da je tudi nanašem šir šem območ jupre cej šnje pov pra še va njepo sto lih. Ali vsaj stolč -kih. Župan skih.

Pri kri va nje in odkri va njeLeto nje va zave sa, ki najbi Velenj ča nom zakri laŠoš tanj, je na dru gi stra -ni zno va raz kri la, kaj jeŠoš tanj na račun Vele -nja izgu bil.

Pro ti dru ži namČebe le pogos to pri mer ja -mo z dru ži na mi. A sečebe lje orga ni za ci je le nesme jo ime no va ti dru ži -ne, ampak druš tva. Lah -ko pa so ribiš ke dru ži -ne, ki ima jo sicer z dru -ži na mi manj skup ne ga.

Odda lje nostNe drži povsem, da sov Šmart nem ob Paki šedaleč do daljin ske gaogre va nja. Nekaj »daljin -ske ga« že ima jo. So šedaleč do ure dit ve pli no -vo da.

Vsaj en otokZ nasel bin skim oto komna Šoš tanj skem jeze ru,ki naj bi pri ne sel tudiveč živah nos ti, vsaj šenekaj časa ne bo nič, bopa Šoš tanj v krat kemven dar le dobil otok.Otok miru. Na ces ti vPod hrast nik bo otokvaro val ces to ozi ro maosta le ude le žen ce preddiv ja ki.

S ces tePoli cis ti naj bi z akci ja -mi nevar ne voz ni kespra vi li s cest. Ker tipre po gos to sprav lja jo scest dru ge voz ni ke.

Ne straš no, lju boZa pod jet je KLS Mir kaStraš ka lan sko leto šezda leč ni bilo straš no.Temu lju ben ske mu pod -jet ju je bilo to leto zelolju bo.

Pro ti CeljuPre cej kole sar jev izobčin celj ske regi je se jeude le ži lo nedelj ske gakole sar je nja Maj skikrog. Čeprav so vse potivodi le v Celje. V Vele -nju take ga star ta ni bilo.Men da le zato, ker je doCelja sla ba ces ta.

12 27. maja 2010

Naš čas, 27. 5. 2010, bar ve: CMYK, stran 12

12

� Velenje se ne sramuje Šoštanja,priponke (bedže) s tem napisom je razdelilob vladnem obisku v Šoštanju županMestne občine Velenje Srečko Meh indodobra nasmejal zbrane, še posebejdirektorja TEŠ Uroša Rotnika in HSEBoruta Meha, ki sta seveda takoj začelarazmišljati podjetno. Ozirala sta se proti hladilnikom, iz katerihbruha para. »Mogoče pa bi jo lahko prodaliVelenjčanom za dimno zaveso,« sta sespraševala.

� Franc Vedenik, direktor družbe Veplas Velenje, je vkratkem času osvojil dva vrha: za 1. maja goro Oljko,pred nedavnim pa z velenjskimi rokometašicami v I Bligi. Osvajanje katerega vrha je bilo napornejše? Čvekpredvideva, da bi lahko Vedenik na vprašanje takoleodgovoril: »Ob vzponu na goro Oljko sem se poštenospotil, kar se vidi dovolj zgovorno. Osvojitev drugega pabo poleg »švicanja« najbrž poskrbelo še za kakšenskravžlan in siv las več. Če smo se znašli prihelikopterjih, se bomo pa še tu.«

S CITYBON-om boste lahko zares privarčevali! Ponovno smo za vas pripravili CITYBON in razlog več za ugodne nakupe v Citycentru Celje.

Priznane blagovne znamke v več kot 80 prodajalnah in lokalih, kulinarična razvajanja in

darila, ki vas čakajo ob nakupu, so zagotovo pravi razlogi, da boste lahko s CITYBONOM

privarčevali več kot 800 EUR.

CITYBON boste lahko koristili od 3. do 25. junija in morda bo prav to obdobje razlog za nakup

darila ob koncu šolskega leta ali za rojstni dan, pripomočka za počitnice in prosti čas.

Poiščite vaš CITYBON v vašem nabiralniku, na Informacijah ali v prodajalnah Citycentra Celje!

Eu

rom

ark

t d

.o.o

., L

eta

lišk

a c

est

a 2

6,

10

00

Lju

blj

an

a

Sre bro kot nalož baZakaj neka te rih naj bolj ši ana li ti ki na področ ju ple me ni tih kovin pri ča ku je -

jo izjem no rast cene sre bra v pri hod njih dese tih letih?V prid takš nim ras tem (5 krat nik in več) iz današ nje cene, ki se gib lje oko -

li 18$ za unčo govo ri jo pred vsem nasled nja dej stva:• sre bro je kovi na, ki naj bi bila naj bolj red ka - neka te ri ana li ti ki ji napo ve -

du je jo zadost ne koli či ne samo še za 12 let,• pora ba sre bra se v indu stri ji izred no hit ro pove ču je, obsto je če zalo ge pa

so od leta 1991 upad le za kar 95%,• veči no do zdaj porab lje ne ga sre bra je neeko no mi čno reci kli ra ti, saj je pri

tre nut ni ceni sre bra eko nom sko to povsem neza ni mi vo,• da se sre bro upo rab lja v več kot 1200 paten tih, medi ci ni kot anti bi o tik, v

bate ri jah, v solar ni indu stri ji in tudi v indu stri ji naki ta,• da ni zalog sre bra v cen tral nih ban kah, zato ne pri ha ja do več jih pro daj,• da je bilo zgo do vin sko raz mer je zla to : sre bru 1:15, danes pa je to raz mer -

je1 : 64, zato se bo cena v pri hod nje pri bli že va la zgo do vin ske mu raz mer -ju, kar pome ni, da je sre bro še bolj zani mi va nalož ba kot zla to.

Tre nut no je v obto ku takš na koli či na denar ja, da bi lah ko z njim pre kri li celot -no povr ši no zem lje v dveh pla steh. Zara di reše va nja gospo dar ske kri ze pavsak dan tis ka jo nove koli či ne denar ja, zato se bodo v pri hod nos ti red kej šestva ri izjem no dra ži le.

Več kot je lju di, več je je pov pra še va nje, zalo ge sre bra pa so vsak danmanj še. Slo ven ci smo v 100 letih zame nja li šte vil ne valu te, sre bro in zla topa sta še ved no ena ka. Se vam ne zdi dobro, da bi ga zato mora li ime tinekaj tudi sami?

Hen ry Ford je dejal: “Še dobro, da držav lja -ni ne raz ume jo naše ga banč ne ga in mone tar -ne ga sis te ma, kaj ti če bi ga, ver ja mem, da bibila revo lu ci ja pred zoro jut riš nje ga dne.”

Vse ga zago to vo niko li ne bomo raz ume li,dovo lj pa je, da se zave da mo kako pomemb -no je v pri hod nos ti za nas, da smo last nik inne upnik. Last nik si, kadar imaš hišo, zem -ljo, kme ti jo, zla to, sre bro in dru ge vred nos ti,upnik pa si, kadar upaš, da boš za papir dobilkak šno vred nost.

Finančni kotiček

� »Presneto sonce! Pa bi le morala biti zavesa,«ugotavlja svetnik Mišo Letonje.

Milena Krstič - Planinc

Veli ko je bilo v Šaleš ki doli ni nare je ne gaza osve šča nje pre bi val stva o pra vil nem odla -ga nju in loče va nju odpad kov. Ljud je sostvar vze li zares, pa bili potem, ko je stvarste kla, mar sik je neza do volj ni. Na izva jal -ca, kon ce si o nar ja za izva ja nje jav ne gospo -dar ske služ be rav na nje z odpad ki, PUPSau ber ma cher, se je vsul plaz kri tik, nego -do vanj, grdih besed. Tam so v tis tem naj boljkri tič nem obdob ju pre je li tudi po pet de setkli cev na dan, pred vra ti pa kak šen dannaš te li tudi po tri de set raz jar je nih obča -nov. Neka te ri z bese da mi niso pri za na ša liin vča sih je bilo potreb no kar veli ko strp -nos ti, da so ohra ni li mir no kri. Da je temures tako, potr ju je direk tor PUP --a, Janez Hero dež.

Ni ( s)tek lo tako kot je bilo zamiš lje no? »Naj prej bi želel pove da ti, da je bil

namen dober, da je bilo veli ko tru da vlo -že ne ga v to, da bi zade ve 1. janu ar ja, ko sov Vele nju zapr li depo ni jo komu nal nihodpad kov, stek le. Pod jet je PUP Sau ber -ma cher je na tere nu, sklad no s teh nič nimpra vil ni kom, vzpo sta vi lo sis tem rav na njaz odpad ki. Naroč ni ke smo opre mi li zustrez ni mi poso da mi in pri če li z izva ja -njem odvo zov po novih urni kih. Rez ul tatje odsto pal od pri ča ko va ne ga, pred vsemzara di novih dej stev, ki so se poja vi la natere nu in zanje pri izde la vi simu la ci je nis -mo mogli vede ti.«

Naen krat se je pove ča lakoli či na odpad kov

Zakaj ne? Kaj se je zgo di lo? Kje se je poja -vi la zad re ga?» Kot ves te je po zaprt ju odla ga li šča v

Vele nju ostal le zbir ni cen ter pre hod ne gazna ča ja in naen krat se je dras tič no pove ča -la koli či na odpad kov, ki jih ljud je niso mogliveč nepo sred no odla ga ti na komu nal noodla ga li šče tako kot so to poče li prej.Names to tega so jih zače li 1. janu ar ja odla -ga ti v eko loš ke oto ke, v zaboj ni ke za komu -nal ne odpad ke.«

Ampak to naj brž niso bila gos po dinj stva.Ne poznam namreč gos po dinj stva, kjer bičla ni sme ti sami vozi li na depo ni jo ...» Ni šlo za gos po dinj stva. Šlo je, po naši

oce ni, v več ji meri za prav ne sub jek te, kiniso ime li ure je ne ga prav no --for mal ne ga odno sa z PUP Sau ber ma cher -jem kot pod jet jem, ki skrbi za to dejav nost.In ko so bili zara di tega potis nje ni v kot,ko odpad kov niso mogli več vozi ti direkt -no na odla ga li šče, so – taka je naša oce nain mis lim, da se ne moti mo - odla ga li v eko -loš ke oto ke ozi ro ma v komu nal ne poso deosta lih naroč ni kov.«

... in plač ni kov. Koli ko je bilo tega?» To je tež ko ugo to vi ti. Smo se pa takoj,

ko smo ugo to vi li za kaj gre, loti li tega prob -le ma. Iz ustrez nih baz podat kov smo pote -gni li celot no šte vi lo prav nih oseb naobmoč ju mest ne obči ne, teh je pre ko 2.000in to šte vi lo pri mer ja li s šte vi lom skle nje -nih pogodb. Pri tem smo pri šli do enorm -nih odsto panj. V tem tiči tudi raz log, da pri -ha ja do pove ča nih koli čin odpad kov, takov zaboj ni kih kot v eko loš kih oto kih. Oce -nju je mo, da gre gle de na posa mez ne frak -ci je za od 25 pa tudi do več kot 35 odstot -kov.«

Poziv prav nim ose bam,ki zadev nima jo ure je nih

Kako ste ukre pa li? Neka te ri so očit no izko -ris ti li sis tem in odpad ke odla ga li ne da bito pla če va li?» To je res. Takoj, ko so se te stva ri zače le

pojav lja ti, smo zače li s kriz ni mi sestan kina to temo. Moram pouda ri ti, da vse aktiv -nos ti pelje mo v sode lo va nju z lokal no skup -nost jo. To sode lo va nje je dobro in kon struk -tiv no. Sku paj z lokal no skup nost jo smozače li ugo tav lja ti sta nje na tere nu. Doko -pa li smo se do posred nih doka zov, da pod -jet ja, ki nima jo prav no-for mal no ure je ne gasta tu sa, odla ga jo odpad ke v eko loš ke oto -ke. Nepo sred no ugo to vi ti kdaj je kdo kajoddal pa je nemo go če, ker to počno nanačin, ki ga mi na more mo odkri ti.

Z Mest no obči no Vele nje smo se dogo vo -ri li, da bomo v maju pozva li vse prav neose be, ki nima jo skle nje ne ga pogod be ne -ga raz mer ja za to dejav nost, da se ogla si -jo, da bomo sku paj ugo to vi li s kak šni miodpad ki raz po la ga jo, kak šne so koli či ne,ali jih je tre ba opre mi ti z dodat ni mi poso -da mi ... Na pod la gi tega pa bomo z nji mitudi nemu do ma skle ni li ustrez ne pogod -be.«

Ta del potem ta kem tudi ni bil zajet v teh -nič ni pra vil nik?»Tež ko sodim. Eki pa, ki je pri prav lja la

teh nič ni pra vil nik, je sku ša la oce ni ti real nosta nje na tere nu. Gle de na to, da so zmog -lji vos ti PUP Sau ber ma cher ja z orga ni za -ci jo zase de ne od pone delj ka do sobo te, jebil ta dodat ni moment o kate rem sem govo -ril, na tere nu bil tako močan, da ga nazačet ku nis mo mogli obvla da ti. Tru di li pasmo se. Tega nam ne more oči ta ti nih če.«

Pove ča li šte vi lo odvo zoviz zbi ral nic

Zade ve se spre mi nja jo. Doli na pos ta ja lep -ša kot je bila še pred dve ma mese ce ma. » Upam, da ljud je to čuti jo. Vsee no pa bi

jih pro sil še za malo strp nos ti in raz ume va -nja. Naj bolj ško da se mi zdi dela pre bi val -stva, ki se je loče va nja izred no zavest noloti lo. Mar si ko mu je zara di nasta le situ a ci -je malo poje nja la volja. Naš cilj je, da tozade ve sani ra mo v naj kraj šem mož nemčasu. Da bo mes to spet čis to, po čemer slo -vi in da bodo vsi odpad ki, ki se pojav lja jotako na eko loš kih oto kih kot tudi na raz lič -nih zbir nih mes tih pra vo čas no odpe lja niin tudi korekt no obra ču na ni.«

Se je sis tem odvo zov spre me nil?» Na pod la gi ana li ze sta nja janu ar, feb ru -

ar, marec in teko čih koor di na cij smo apri -la pris to pi li k pove ča nju fre kvenc odvo za izzbi ral nic, več je šte vi lo zbi ral nic smo opre -mi li z dodat ni mi poso da mi, nare je nih jebilo tudi nekaj novih loka cij za zbi ral ni ce.Nor ma tiv za zbi ral ni co je oko li 500 lju di,v Vele nju dose ga mo nor ma tiv oko li 150lju di, pa kljub temu ugo tav lja mo, da so šeteža ve.«

Koli ko ste upo šte va li, da so reci mo neka -te ri blo ki na Kar de lje vem trgu šte je jo toli -ko lju di kot jih šte je mar si ka te ra kra jev -na skup nost v celo ti. Ali pa še več. « V osnov nem teh nič nem pra vil ni ku so

bili zaje ti podat ki o pri jav lje nih ose bah.Temu smo pri bli ža li volu mne posod gle de

na popreč je, ki za te zade ve velja.Ampak spet se lah ko povr nem k že pove -

da ne mu. Oce nju je mo, da je na Kar de lje -vem trgu tudi veli ko prav nih, oseb, druš -tev ..., ki sta tu sa rav na nja z odpad ki šenima jo reše ne ga in koris ti jo poso de osta lih.Domne va pa se tudi, da v dolo če nih sta -

no va njih živi več lju di kot je pri jav lje nih.To pa tudi povzro ča več je koli či ne odda -nih odpad kov kot smo pred vi de li, da jihbo.«

Bos te to upo šte va li pri pri pra vi nove ga teh -nič ne ga pra vil ni ka?»Abso lut no.«

Ured ba daje pred nostkom pos ti ra nju

Kate re dele bo spre mi njal? Bo spre mi njaltudi to, da gre zdaj v isti zaboj nik plo če vi -na in plas ti ka? Da pone kod umi ka te poso -de za bio loš ke odpad ke ...»Osno va bo ana li za sta nje na tere nu v

petih mese cih. Novi teh nič ni pra vil nik pabo upo šte val tudi novo ured bo o rav na njuz bio loš ki mi odpad ki.«

Kaj pa je nove ga?»Poglej te, nalo ga PUP Sau ber ma cher ja

je bila, da v prvih treh mese cih letos sklad -no z veljav nim teh nič nim pra vil ni komopre mi gos po dinj stva in loka ci je z bio loš -ki mi poso da mi. V prvi polo vi ci maja pa jeminis tr stvo za oko lje izda lo novo ured -bo, kate re logi ka se popol no ma obra ča.Zago var ja jo tezo, da ima kom pos ti ra njepred nost pred zbi ra njem v bio loš kih poso -dah, to pa pome ni, da mora mo v novemteh nič nem pra vil ni ku ta dej stva upo šte -va ti, obde la ti vse rajo ne, kom plet noobmoč je in se trez no odlo či ti, kje ime tibio loš ki zaboj nik in kje ne. Spet nas čakaena obsež na nalo ga, ki jo mora mo opra -vi ti čim hit re je in na eno sta ven in raz um -ljiv način. To pa pogos to ni lah ko. Zave -da mo se kaj nas čaka.«

To so stva ri na kate re so ljud je že opo zar -ja li. Ta ured ba govo ri zdaj o tem, da soime li prav.» Kot kon ce si o nar mora mo spo što va ti

obsto je če zako ne, pra vil ni ke in ured be. Stem pa ne želim vali ti kriv do na kogar ko li,niti na lokal no skup nost. Oce nju jem, da

delo pote ka korekt no, uspeš no in že dajerez ul ta te.«

Denar ja za poso de, ki jih bos te zdaj pone -kod umak ni li pa je bilo zaprav lje ne ga karpre cej. » Še enkrat. Nalo ga kon ce si o nar ja po kon -

ce sij ski pogod bi je, da vzpo sta vi na tere nured v skla du s teh nič nim pra vil ni kom. Stroš -ki se bodo poja vi li in vse to je za pod jet jedodat na finanč na obre me ni tev.«

PUP Sau ber ma chervlo žil pol mili jo na evrov

Pa dru ga če: koli ko denar ja ste vlo ži li v kon -ce si jo?» PUP Sau ber ma cher je v zad nje pol leta,

od novem bra lani, vlo žil v kon ce si jo večkot pol mili jo na evrov. Govo rim o vzpo sta -vit vi sta nja v zbir nem cen tru, naba vo inmon ta žo pre kla dal ne napra ve, s kate ro stis -ka mo meša ne komu nal ne odpad ke za trans -port v Celje, za ure di tev pla to ja za odla ga -nje osta lih odpad kov ... V skla du s teh nič -nim pra vil ni kom pa je bilo tre ba naba vi titudi nove poso de. Ja ..., sred stva, ki smojih vlo ži li, so bila veli ka. Ni pa to zad njanalož ba. Načr tu je mo ure di tev zbir ne ga cen -tra v skla du z zako no da jo, v skla du s temda bo oko lju pri ja zen in pre pre či mo poten -ci al ni vpliv uha ja nja nevar nih sno vi v nara -vo in s tega naslo va ima mo pri prav lje neizved be ne pro jek te.«

Ljud je zdaj vemo zakaj se nov sis tem nimogel pri je ti. Vsi smo to obču ti li. Tudi viin vaši zapos le ni. Povej te, kdaj bodo zade -ve take kot si želi mo?» Moja želja je čim prej. In na tem dela -

mo.« Do kdaj bos te reši li prob lem indu stri je ozi -ro ma pra vih oseb, ki nima jo reše ne ga»odpad kov ne ga« sta tu sa?»Želi mo zaklju či ti do kon ca leta. Gle de

na obseg dela in zmog lji vos ti, ki jih ima -mo, tega ne morem oblju bi ti prej.

Naša pri o ri te ta šte vil ka ena ta hip je ure -di tev sis te ma bio loš kih odpad kov.«

Za odpad ke poseb napolož ni ca

Zakaj vaše polož ni ce s 1. juli jem, zakajvaših sto ri tev ne bo več na polož ni ci odkomu na le?»Oce na je, da je pri mer ne je, da za sto rit -

ve, ki jih oprav lja PUP Sau ber ma cher samizsta vi raču ne. S tem bomo ime li vpo glednad rekla ma ci ja mi, neplač ni ki in vsem dru -gim. Tak sis tem ima jo ure jen tudi dru godv Slo ve ni ji.«

Se bo pa lju dem s še eno polož ni co stro šekpove čal. Mis lim na pro vi zi je.» To je nelju ba posle di ca, mimo kate re ne

more mo. Naše pod jet je bo vzpo sta vi lo sis -tem bla ga jne. Lju dem, ki bodo žele li polož -ni co pla ča ti direkt no, brez stro škov, bomoomo go či li, da bodo to lah ko ure di li nasede žu pod jet ja. V Mest ni obči ni Vele nje pase tudi odvi ja pro jekt mest ne bla ga jne, kjerbodo ljud je tudi brez stro škov lah ko porav -na li to polož ni co.«

�

13POGOVOR27. maja 2010

Naš čas, 27. 5. 2010, bar ve: CMYK, stran 13

Dohodninska olajšava pri pokojninskem varčevanju nad 10 let!

Pokliči 080 19 56 ali klikni www.sop.si.Sk

lad

obrtn

ikov

in p

odje

tnik

ov, V

ošnj

akov

a ul

. 6, 1

000

Ljub

ljana

Nezadovoljstvo zaradiodpadkov pojenjaRazlog, zakaj je bilo po zaprtju odlagališča toliko smeti na, ob in v posodah je znan – Med drugim tudi velikavečina pravnih oseb ni imela urejenih pogodb o ravnanju z odpadki – Te so sami vozili na odlagališče, ko jihniso mogli več, so z njimi zasuli smetnjake povsod, kjer so ti bili

Dvig cen jeneizogibnodejanje

Janez Herodež: »Želim si, da se

zadeve čim prej uredijo in za to si

prozadevamo.«

Velenje, 24. maja – Na nov-inarski konferenci v začetku tednaje vodstvo Komunalnega podjetjaVelenje predstavilo rezultate poslo-vanja v preteklem letu in letošnjesmernice delovanja.

Kot je dejal direktor velenjskekomunale Marijan Jedovnicki, solani ustvarili za 0,8 milijona evrovmanj prihodkov, kot so načrtovali.Na to je vplivalo več dejstev:posledice gospodarske krize,nadaljnje upadanje prodaje količinpitne vode, posledično manjstoritev v kanalizacijski dejavnos-ti in nenazadnje cene, ki ne pokri-jejo vseh stroškov. Kljub temu paso uresničili dva osnovna cilja:dobra oskrba uporabnikov s komu-nalnimi dobrinami in varčevanjena vseh ravneh.

Ta prizadevanja nadaljujejo tudiletos. Slejko prej bo v letu 2010prišlo do dviga cen tudi zaradinove metode izračuna slednjih inuredbe o prenosu komunalneinfrastrukture na občine, lastniceter obračuna polne amortizacije.Strošek komunalnih storitevvodooskrbe, odvajanja in čiščen-ja odpadnih voda naj bi boljposkočil za individualne hiše kotza stolpnice.V povprečju naj bi 4-članska družina plačala za komu-nalne dobrine blizu 20 evrov večna mesec, kot jih plačuje danes.Leto 2010 pa bodo zaznamovalitudi evropski projekti. Pozitivne-ga odgovora se nadejajo iz Brusl-ja za projekt vodooskrbe, vreden41 milijonov evrov, projekt izgrad-nje kanalizacijskega omrežja pa soovrednotili na 18 milijonov evrov.Ta trenutek potekajo zanj uskla-jevanja na ministrstvu za okolje inprostor ter na Službi vlade RS zalokalno samoupravo.

� tp

Nika Penšek

Foto: Nina Cvirn, Jure Krajnc

Informativni danv Esotechu

Tret ji in zad nji vikend fes ti va lasmo zače li ena ko kot zače tek leta.Z name nom pove zo va nja z gospo -dar stvom ozi ro ma doma či mi pod -jet ji, ki smo jih žele li pove za ti znaši mi štu den ti in jim ponu di tizapos lit ve ne pri lož nos ti.

S pod jet jem Eso tech smo sedogo vo ri li za infor ma tiv ni dan, nakate rem so naši čla ni dobi li infor -ma ci je o pod jet ju. Eko no mis ti inpred vsem štu dent je teh nič nih sme -ri so se popol dan zbra li na sede župod jet ja, zapos le ni pa so jih pope -lja li sko zi zgo do vi no, ogle da li sosi seda nje sta nje ter dobi li vpo gledv pri hod nost.

Okro gla miza » Kjeje pri lož nost vmes tu pri lož nos ti«

V sklo pu fes ti va la, v petek, 21. 5,,smo orga ni zi ra li še okro glo mizo.Šaleš ki štu dent ski klub ima sedežv Vele nju, tega pa se drži slo gan»Vele nje, mes to pri lož nos ti«. Kljubtemu pa mes tu mar si ko mu ne pred -

stav lja pra vih pri lož nos ti, zato smose jih odlo či li pois ka ti sku paj. Predsamim dogod kom smo izved lianke to med naši mi čla ni, dija ki inštu den ti, ki so nam tako tudi poma -ga li pri sesta vi vpra šanj. Ugo to vi lismo, da le 23 odstot kov ŠŠK --jev cev ver ja me slo ga nu, kljubtemu pa se jih v Šaleš ki doli ni želizapos li ti 55 odstot kov vpra ša nih.

Župan MO Vele nje Sre čko Mehnam je na vpra ša nje, kje on vidi pri -lož nos ti, odgo vo ril: »Pri lož nos ti sozago to vo na vseh področ jih. Želelbi pouda ri ti izobra že val ni sis tem,z mla di mi fakul te ta mi, ki ga še gra -di mo, tako da bomo kma lu ime litudi glas be no aka de mi jo. Sicer paVele nje ponu ja po šte vi lu pre bi val -cev več pri re di tev kot Ljub lja na aliMari bor. Mis lim, da si mora mo zapri lož nos ti pri za de va ti pred vsemsami in jih sou stvar ja ti.«

Gospo dar stve ni ke smo pov pra -ša li po sta nju v nji ho vih pod jet jih.»Šaleš ke mu štu dent ske mu klu bunudi mo veli ko pod po ro, saj Gore -nje zapo slu je 70 odstot kov lju di iznaše regi je in jim tako nudi moogro mno delov nih mest. V osno -vi išče mo ustvar jal ne lju di, ki so

pri prav lje ni zavze tost za delo poka -za ti v prak si. Tre nut no išče mopred vsem stroj ni ke, sicer pa tis tezares dob re kad re na vsa kempodroč ju takoj zapos li mo,« je odgo -vo ri la mag. Ire na Vodo pi vec, izvrš -na direk to ri ca za kad re in izobra -že va nje v Gore nju.

Direk tor pod jet ja Eso tech Mar -ko Ško ber ne doda ja: » Tudi mi zapo -

slu je mo pred vsem elek tro --stroj no stro ko. V pod jet ju damoveli ko na lojal nost in pri pad nost,saj delav ci, ki čuti jo pri pad nost,zago to vo naj bo lje dela jo. Zato smo

se tudi odlo či li za infor ma tiv ni dan,ki smo ga sku paj s ŠŠK-jem danesizved li. Pove zu je mo pa se tudi sslo ven ski mi inšti tu ti in orga ni za -ci ja mi ter z nji mi dose ga mo fan -tas tič ne rez ul ta te.«

Med nami je sedel tudi Dra goPotoč nik, direk tor pod jet ja PVInvest in SAŠA inku ba tor ja. PVInvest zapo slu je v komaj 4 letihkar 120 lju di, pred stav lja pa ene -ga več jih pode lje val cev šti pen dij vregi ji. Med dru gim je pod jet je tudivečin ski last nik SAŠA inku ba tor -ja, ki pod pi ra raz voj pod je tij in jimnudi kom bi na ci jo pro sto rov pougod nej ši najem ni ni ter poslov nesto rit ve, ki so bistve ne za uspe šenraz voj mla dih pod je tij, s tem padelu je za sam raz voj regi je.

Z nami je bila tudi Darin ka SovičPeč nik iz območ ne služ be ZRSZ:

» Danes je bistve no biti zapos ljivin ne biti zapos len. Za naše pro -gra me, ki jih izva ja mo, tre nut noima mo sred stva, manj ka nam papred vsem moti va ci je pri brez po -sel nih. Tža vo pred stav lja jo tudi

defi ci tar ni pokli ci«, je še izra zi laskrb v zve zi z vpra ša njem.

Pred stav nik štu den tov Jan koUrbanc, pred sed nik Šaleš ke ga štu -dent ske ga klu ba, je pred sta vil pri -lož nos ti, ki jih orga ni zi ra klub.Izpo sta vil je pred log zako na omalem delu kot grož njo za štu den -te s pri do bi va njem prvih izku šenjv pod jet ju in pove dal: »Štu dent sko

delo pred stav lja 3,6 odstot ka oprav -lje ne ga dela v Slo ve ni ji in v veči nine pred stav lja kon ku ren ce deludiplo man tov, sicer pa vse ka korpod pi ra mo spre mem be pri ure ja -nju tega vpra ša nja, ven dar je tapred log zako na pomanj klji vo pre -miš ljen.«

Stand up zAndre jemCola ri čem in»talen tom« VidomVali čem

Po začet nem pet ko vem res nempro gra mu smo se odlo či li, da vasše nasme je mo, zato smo pri pra vi -li stand up kome di jo. Tako smodoga ja nje pre sta vi li na tera so MCVele nja, pred mikro fon posta vi li

naj prej Andre ja Cola ri ča, čla naKomi kaz., nato ga pre pus ti li še»talen tu« Vidu Vali ču in zbra li oko -li 500 obis ko val cev ter jih dodob -ra nasme ja li. Kita ri ja da

Doga ja nje po stand upu, smoohra ni li v Mla din skem cen tru Vele -

nje – s kita ri ja do. Mar si kdo je pre -mo gel dovo lj pogu ma in se zna šelna odru, občin stvo pa se je od nav -du še nja pod njim giba lo v rit mu.Reper to ar je bil tako raz no lik inzato toli ko bolj zani miv. Ob izja -vah so nas te pre se ne ti le - bile sosko raj iden tič ne: » To je bilo toč notis to, kar Vele nje rabi«, so deja liobis ko val ci.

Kon cert na let nemkinu

Zad nji vikend fes ti va la in zad njikon cert. Tokrat smo doga ja njeposta vi li v let ni kino pri jeze ru.

Večer, obar van s hip hopom, jezačel lokal ni Kle men Klinc – Zie -ba ne, ki je svo je vrsten pes niš kianar hist, ki ve, kaj hoče nare di ti inkako želi raz ši ri ti svo ja glas be naobzor ja, to pot pa je na kon cer tupoka zal tudi dru gim. Zvez da veče -ra - Ali En, pa je s svo jim ener gič -nim nas to pom tik pod oder pote -gnil vse obis ko val ce in jih pri pra vil,da so »zamu va li na zaba vi« z njim.Med kon cer tom je pove dal: » Odtre nut ka, ko sem videl pro stor, semsi želel tu nas to pi ti.« V dve ur nempro gra mu je pred sta vil vse svo jekoma de, po kate rih je občin stvohle pe lo, in je poka zal, da je še ved -no »pra vi«. Ko je oder že zapus til,je občin stvo zah te va lo še. In dobi -lo. Burek, ob sprem lja vi 6 PackČukur ja.

Da je bila meri ca glas be pol na, jeza zaklju ček pos kr bel doma či Mr.Tija ma.

Na kon cu se Šaleš ki štu dent skiklub zahva lju je več kot 40 čla nom,ki so ga poma ga li sou stvar ja ti insode lo va ti pri pro gra mu. Zahva lapa tudi spon zor jem, ki so nam fes -ti val poma ga li omo go či ti, in sicer:Ter mo e lek trar ni Šoš tanj, Pre mo -gov ni ku Vele nje, NLB, Eso te chu,Uni o nu, SD, Zares, SDS, Kar bon,Lima, Bir tu, APS, Intra li te, Eri,Našem času, Mla din skem cen truVele nje, Kuni gun di, Mla dim zaVele je, PUP, VTV, Radi u Vele nje,Moje mu Radi u, MO Vele nje,Muze ju Vele nje, Hote lu Raz gor -šek, ŠOU, ŠOS, ŠKIS, Col le gi u -mu, Piz ze ri ji Velun, Mla din skemsve tu Vele nje, Desus, Good cen tru,Shar ku, Rde či dvo ra ni Vele nje inŠpri Car ju. �

Naš čas, 27. 5. 2010, bar ve: CMYK, stran 14

MLADI 27. maja 201014

Petra Tekavec, mag. psihološkega svetovanjaDeseo, Psihoterapija in psihološko svetovanje

Spo što va ni,Želim vam pove da ti o svo jem zako nu z možemin o spre mem bah, s kate ri mi se soo ča va. Poro -če na sva 10 let, ima va 3 čudo vi te otro ke, navidez delu je mo sreč na in uskla je na dru ži na.Naj ini prvi res ni prob le mi so se zače li kma lu po roj stvu prve ga otro -ka. Mož mi je rekel, da sem bila do nje ga hlad na, zato se je zap le telz mlaj šo žen sko, pri kate ri, pra vi, je našel čus tve no zado vo lji tev. Raz -šla sva se za 6 mese cev in potem priš la nazaj sku paj. Vem, da tež kopoka žem, kaj res čutim, od male ga dalje so me star ši vzga ja li tako.Moža imam rada in si želim, da bi nama uspe lo, zato se pos ku šamspre me ni ti. Že kak šno leto se tru dim, da bi mu poka za la, koli ko mipome ni. Odkar sem dru gač na, pa on pra vi, da mi ne ver ja me, dasem res iskre na, in mis li, da z njim mani pu li ram. Sedaj je on tis ti, kime odbi ja in se zapi ra pred menoj. Pri šlo je tako daleč, da mož res -no raz miš lja o ločit vi. Žalost na sem, ker se tru dim, a očit no ni dovo -lj. Kaj meni te vi, ima najin zakon še mož nost, da pre ži vi?

Zakon v teža vahDra ga bral ka,Sočus tvu jem z vami in s tem, kaj se doga ja v vašem zako nu. Sodeč potem kaj ste napi sa li, vidim, da se za zakon tru di te in žele la bi, da vamuspe. Ven dar je za to, da vajin zakon pre ži vi, potreb na volja in moti va -ci ja obeh. Vaš mož vam je dol go oči tal, da ste do nje ga hlad ni. Želel sije več čus tve ne bli ži ne. Ne vem, kako ste se vi poču ti li ves ta čas, ste bilizado volj ni in izpol nje ni z njim? Kako ste spre je li zunajza kon sko raz -mer je? V zakon vsi pri ne se mo svo je bre me iz pre te klos ti, sko zi odnosse uči mo in spre mi nja mo dele sebe, ki nas ovi ra jo. Svo je nara ve nemore mo čis to spre me ni ti samo zato, da bi odnos delo val. Gre za vpra -ša nje osnov ne sklad nos ti med part ner je ma, ki je pri vama bistve no.Mož vaše čus tve ne spre mem be ni spre jel pozi tiv no, kar je lah ko posle -di ca nako pi če ne zame re ali pa se v njem doga ja kaj dru ge ga. Pus ti tega, da pre de la, kaj je v njem, in se odlo či, kaj si želi. Vi pa si tudi vze -mi te čas za raz mis lek. Prej ste bili usmer je ni na to, kako spre me ni ti sebe,da bo zakon uspe šen, sedaj je čas, da vpra ša te sebe, kaj so vaše potre -be in kak šen odnos potre bu je te.

Vpra ša nja poš lji te pro sim na naslov: Dese o, Pre šer no va ces ta 8,3320 Vele nje.

Psi ho log odgo var ja (6)

www.celjska-koca.si

cena:

www.nascas.comwww.nascas.com

20. Dneve mladih in kulture so omogočili:

ŠŠK zaključil 20. Dneve mladih in kulture

»Pri lož nos ti simora mo ustvar ja tipred vsem sami.«Sre čko Meh

»Od tre nut ka, ko semvidel let ni kino, semželel tu nas to pi ti« Ali En

»Danes je bistve no bitizapos ljiv, nezapos len.« Darin kaSovič Peč nik

»Zago to vo se ševidi mo v Vele nju.« VidValič

Opravičilo V prejšnji številki Našega časa je v članku z naslovom Mavrica prijateljstvaprišlo pri navajanju organizatorja do neljube in nenamerne napake. Zanapako se opravičujemo. Besedilo bi se moralo glasiti: "Razpnimo mavrico prijateljstva" je projekt, kiga je organizirala Osnovna šola Antona Aškerca in k sodelovanju povabilaVrtec Velenje, Dom za varstvo odraslih in Center za vzgojo, izobraževanje inusposabljanje Velenje.

� Vrtec Velenje

Naš čas, 27. 5. 2010, bar ve: CMYK, stran 15

27. maja 2010 VI PIŠETE 15

Pred dne vi smo s sku pi no otrokpeto šol cev, pri dru ži li so se tudiprvo- in dru go šol ci, obis ka li zelolepo ure je no mest no knjiž ni co vVele nju. Spo zna ti smo žele li knjiž -

ni co in se sezna ni ti s knjiž nič ni mipra vi li.

Letoš nje šol sko leto smo že odzačet ka leta pos ku ša li vzbu di ti priotro cih željo po bra nju knjig in stem izbolj ša ti bra nje in bral ne nava -de pri otro cih. S tem name nomsmo še inten ziv ne je sode lo va li sstar ši otrok in šol sko knjiž ni čar ko.Upo ra bi li smo nekaj moti va cij skihteh nik, ki so pri po mo gla, da otro-ci bere jo tudi doma z željo, daizbolj ša jo teh ni ko bra nja.

Kot zad nje si želi mo, da bi učen citudi med polet ni mi počit ni ca mizaha ja li v mest no knjiž ni co in bra li.Naša želja je bila, da otro ci podrob-no spo zna jo mest no knjiž ni co. Za

jut ra nji obisk, ko knjiž ni ca še ni odpr-ta, smo se dogo vo ri li s pri jaz no knjiž -nič no sve to val ko Ber nar do Lukanc.Tako nas je lah ko svo bod no in spro -šče no vodi la po pro sto ru in raz la -ga la knjiž nič na pra vi la.

Izve de li smo, kako se otro ci lah -ko včla ni jo, koli ko časa lah ko ima-jo knji go in kako podalj ša jo časizpo so je. Zelo nazor no nam je bilopred stav lje no iska nje knjig s knjiž -nič nim rav ni lom in rav na nje s knji -ga mi. Pred sta vi la nam je polič ke s

pri mer ni mi knji ga mi in poka za laotro kom naj bolj zani mi ve poli ce sknji ga mi o živa lih, od kate rih seotro ci niso mogli poslo vi ti. Na kon-cu nas je v otroš kem koti čku čaka -

la še prav lji ca in pobar van ka. Otro ci so zares uži va li. Že spra -

šu je jo in se vese li jo ponov ne gaobis ka knjiž ni ce, zato se za pri jaz -no spre je tost toplo zahva lju jem vime nu vod stva šole, rav na te lja mag.Alek san dra Vali šer ja, učen cev inuči te ljic, ki smo sprem lja le otro ke.Upam, da bomo sode lo va nje nada -lje va li in s tem pri po mo gli k čimbolj ši bral ni kul tu ri naših otrok.

� Mar jet ka Sonjak, prof.

def., Cen ter za VIU, Vele nje

Obis ka li smo mest no knjiž ni co

Nagrad ni izlet za men tor je in osnov no šol skemla de raz is ko val ce, ki so izde la li raz is ko val nonalo go v giba nju Mla di raz is ko val ci za raz vojŠaleš ke doli ne, je bil letos tudi delov no obar van.za en dan smo jo mahni li na Pri mor sko. Naj prejsmo se usta vi li v Lipi ci, saj smo bili dogo vor je -ni, da bomo poma ga li bar va ti ogra jo oko li Kobi -lar ne, kjer so si zada li, da bi do 19. maja 2010,ko so pro sla vi li 430-let ni co Kobi lar ne, pre bar va -li 10 km ogra je.

V Kobi lar ni so nas pri ča ka li s čopi či, zaščit -ni mi roka vi ca mi in kan ti ca mi, v katerih je bila

bela bar va za bar va nje steb rič kov. S koči jo so nasraz vo zi li na mes ta, kjer smo zače li bar vati. Karšlo nam je od rok in orga ni za tor ji so nas zaoprav lje no delo zelo poh va li li. Ko smo bar va -nje kon ča li, so nam postre gli z joto in nas odpe -lja li na voden ogled kobi lar ne in pred sta ve kla -sič ne šole jaha nja. Potem smo si v Pira nu ogle -da li še Akva rij, se usta vi li v Fie si … Ves čas nasje sprem lja la dob ra volja, pri jet no in spro šče -no vzdu šje. Veli ko smo kle pe ta li, se sme ja li insplet li nova znan stva … Vese li smo bili, da smopri spe va li svo je » bele metre« k jubi le ju Kobi lar -ne Lipi ca, ki je s svo jo čre do konj lipi can skepas me ter stavb no in umet nost no dedi šči notudi z zako nom zašči te na in raz gla še na za kul -tur ni spo me nik izjem ne ga pome na za Repub -li ko Slo ve ni jo. In lah ko bi rekli, da nas je tudivre me nagra di lo za oprav lje no delo. �

Bar va li smoogra jo v Lipi ci

Velenje, 20. maja – V četrtekpopoldne je na mestnem stadionuv Velenju potekala Fit olimpijadastarejših predšolskih otrok VrtcaVelenje. Več kot 500 otrok, ki so sepreizkusili v desetih disciplinah(starejši otroci v enajstih), je poz-dravil župan Mestne občine Velen-je Srečko Meh. Glasbena gostja naprireditvi je bila pevka Nuša Deren-da, ki poje tudi uradno himno FITolimpijade.

V olimpijskem letu so se v VrtcuVelenje odločili, da bodo celolet-no strokovno delo povezali s

pripravami na Fit olimpijske igre.Strokovne delavke so se dodatnoizobraževale, k sodelovanju pa sopovabili tudi zunanje sodelavce. SFit olimpijado poskušajo vzgojiteljizabavno in predvsem inovativnospodbuditi otroke k večji gibalniaktivnosti ter timskem delu.Aktivnosti za olimpijado sopotekale v vseh oddelkih vrtca, vkatere so vključeni otroci, starejšiod 4 let. Takih skupin je v VrtcuVelenje 21 in prav v vsaki so sestrokovne delavke resničnopotrudile, pri izvedbi pa so jim

pomagali tudi starši. Malčki so včetrtek resnično navdušili poln sta-dion ob velenjskem jezeru. VrtecVelenje sicer sodeluje z mednaro-dno organizacijo Fit Slovenija žedeseto leto, lani pa so pridobili tudinaziv Fit vrtec.

Vsak udeleženec olimpijade jeob koncu dobil tudi medaljo, ki sojih otrokom podeljevali podžupanjaMestne občine Velenje MajdaGaberšek, podžupan Mestneobčine Velenje Mihael Letonje indirektorica uprave Mestne občineVelenje Andreja Katič. �

Velenjska Fit olimpijada zelo uspešnaVeč kot 500 otrok iz Vrtca Velenje se je pomerilo v enajstih športnihdisciplinah – Stadion poln, občinstvo navdušeno

Fit olimpijada je resnično navdušila vse, ki so prišli pogledat male tekmovalce.

Šol sko leto se bli ža kon cu. Učen ci zbi ra jo še zad njeoce ne in spre je ma jo rez ul ta te raz lič nih tek mo vanj.Učen ci Osnov ne šole Gus ta va Šili ha Vele nje so se tudiletos udej stvo va li na mno gih področ jih ter dose ga liodlič ne rez ul ta te. Letoš nja žetev zla tih pri znanj je izred -no boga ta, saj jim je uspe lo osvo ji ti kar pet zla tih pri -znanj, kar kaže na dobro in vztraj no delo tako učen -cev kot nji ho vih men tor jev. Nema lo krat sli ši mo, da sevred no te spre mi nja jo, da šole pre po zno sle di jo spre -mem bam, še več, neka te ri trdi jo, da ne dela jo dobro, sajtudi uči te lji niso več to, kar so bili. A mor da se rav nouči te lji naj bolj zave da jo, da je zna nje vred no ta, da moratudi druž ba izra ža ti pozi ti ven odnos do uče nja ter ustva -ri ti var no in ustvar jal no oko lje, ki spod bu ja k uče nju.

Jan Meh je letos osvo jil kar dve zla ti pri zna nji. » Nadržav no tek mo va nje iz logi ke sem se pri prav ljal sku pajz uči te lji co mate ma ti ke Jolan do Kro fel, z nje no pomoč -jo in s pri dnim delom sem osvo jil zla to. Dokler nisem

rešil tes ta, sem imel malo pri ča -ko vanj, a ko sem se po tek mo va -nju pogo var jal z men to ri co, semi je zde lo, da sem se kar dobroodre zal. Tudi za tek mo va nje izfizi ke sem se dobro pri pra vil invlo žil veli ko tru da, pri tem mi jepoma ga la uči te lji ca fizi ke KarinDvor nik. Ko sem izve del, da sempre jel zla to Ste fa no vo pri zna nje,

sem bil pono sen nase. Nau čil sem se veli ko o fizi ki inspo znal, da se moram še veli ko uči ti. Če se mi bo tudinasled nje leto ponu di la takš na pri lož nost, jo bom zvese ljem izko ris til.«

Blaž Prosenc je raz ve se lil z zla tim Vego vim pri zna -njem. » Bil sem tudi malo jezen nase, saj bi lah ko dose -gel še več točk. Na tek mo va nje sem se pri prav ljal do dve

uri na dan, tako da sem reše valnalo ge. Pri pri prav lja nju mi jepoma ga la uči te lji ca mate ma ti keJolan da Kro fel. Tek mo va li smo17. apri la v Slo ven skih Konji cah.Neka te re nalo ge so bile tež ke,dru ge sem rešil z lah ko to.« Uči -te lji ca Jolan da Kro fel meni, da jeosvo ji tev zla te ga pri zna nja pikana i za vso vlo že no delo tek mo -

val ca in nje go ve ga men tor ja. » Za vsa kim pri zna njemse skri va veli ko dela posa mez ni ka, ki pa ga lah ko men -tor bolj ali manj uspeš no usmer ja. Če je to pri zna nje zla -to, je zado volj stvo še toli ko več je.«

Domen Plaznik je osvo jil zla to Pre glo vo pri zna nje: » -Pri pri prav lja nju mi je poma ga la men to ri ca mag. Ani -ta Povše, zelo pa mi je poma ga lo tudi to, da sem se želan sko leto pri prav ljal na to tek mo va nje, in sicer z uči -te lji co Kar men Gra bant. Ni me bilo strah, saj sem vedel,da sem pri prav ljen in ne morebiti bolje. Neka te re nalo ge so biledvo um ne, seve da pa so bile tež -je kot v šoli. Ko sem izve del rez -ul tat, sem se poču til fan tas tič no,bil sem vesel, čeprav tega šenisem hotel poka za ti do urad nihrez ul ta tov. Zame je to dari lo zavse zamu je ne pri lož nos ti, ki mibo ver jet no poma ga lo tudi prišti pen di ji.«

Luka Gortana, ki je izde lal raz is ko val no nalo go znaslo vom Žar ni ca je pre te klost, pa smo pred sta vi li žev pre pred šnji šte vil ki.

� Men to ri ca novi nar ske ga krož ka Rena ta

Škod nik in osmo šol ki Rebe ka Pla znik ter

Nina Šmon

Odlič ni dosež ki učen cev

Pešči ca dija kov gim na zi je Vele njese je pred nedav nim v avstrij skemDeutsch landsber gu ude le ži la 21.zaključ ne pri re dit ve lite rar ne ga nate -ča ja, ki ga vsa ko leto orga ni zi ra tam -

kaj šnja sred nja šola Bun des han -del sa ka de mie. Gim na zi ja Vele nje sto sred njo šolo že več let zgled nosode lu je, saj so dija ki obeh šolizved li že mar si ka te ri sku pen pro-jekt ali delav ni co ter se tako izpo -pol nje va li in doka zo va li v zna njutuje ga jezi ka ter v pozna va nju obeh

dežel. Za velenj ske dija ke je sode lo-va ti s svo ji mi pri spev ki na avstrij -skem lite rar nem nate ča ju še toli koveč ji izziv, saj gre za ustvar jal nost vtujem jezi ku. Letos se je v final niizbor izmed sku paj 60 pri jav lje nihuvrs ti lo 25 dija kov. Tema nate ča jaje bila » Živi življe nje« oz. » Lebe deinLeben«. Zara di izjem no dob rih pri -spev kov je žiri ja tokrat odlo či la, dana zaključ no pred sta vi tev pova bikar 4 pri spev ke iz Vele nja, čeprav sta

bili prejš nja leta v fina le uvr šče nipra vi lo ma le dve deli. Pri re di tev,na kate ri so fina lis ti svo ja dela pred-sta vi li občinstvu, je pote ka la v pri-jet nem ozrač ju. Velenj ski gim na -zij ci so s svo ji mi izvir ni mi pred sta -vit va mi nav du ši li zbra no mno ži coin žiri jo ter pože li dve četr ti ( Matej

Toma žin iz 3. let ni ka in 12 dija koviz 1. C oddel ka gim na zi je) in dvedese ti mes ti (Tja ša Osterv uh iz 3.let ni ka in Rok Dacar iz 1. let ni ka).Dela vseh nagra je nih fina lis tovbodo tudi letos, kot je navada, izšlav pri lož nost nem zbor ni ku. Po kon -ča ni pri re dit vi so nas to pa jo či lah -ko deli li izkuš nje z direk tor jem tam -kaj šnje ga cen tra Edu ar dom Lang-man nom, ki je velenj ske gim na zij -ce pri jaz no pogos til v bliž nji res tav -

ra ci ji. Gim na zi ja Vele nje pa se ževese li nasled nje ga sre ča nja v mese-cu juni ju, ko bodo dija ki sred nješole BHAK iz Deutsch landsber gaponov no gost je rudar ske ga mes ta.

� Iva na Mato še vić, Joži ca

Pleš nik

Živiživlje nje

Učen ci Osnov ne šole Gus ta vaŠili ha Vele nje letos osvo ji li karpet zla tih pri znanj

Blate pri Rečici ob Savinji, 22.maja - Slovenija je ena redkihdržav, kjer lahko vsi prebivalci uži-vamo privilegij prostega dostopav vse gozdove ne glede na last-ništvo, se v njih rekreiramo in celonabiramo gozdne sadeže. Našobisk v gozdu pa mora biti spoštljivtako do narave kot tudi do lastni-ka gozda. Če bomo v gozd vstopalispoštljivo kot gostje, z našimobiskom ne bomo škodovali niko-mur. Neprimerno obnašanje, zlastivožnje izven gozdnih cest in pre-tirano nabiralništvo pa imajoškodljive posledice za naravo.

Ob letošnjem tednu gozdov sogozdarji Zavoda za gozdove OENazarje v soboto, 22. maja, v goz-du med Mozirjem in Rečicopripravili zanimivo in nevsakdan-jo prireditev. Ena od udeleženk joje poimenovala kar »kompletenkulturno-duhovno-razgibalno-družabni dogodek«.

Obiskovalci so na mesto prired-itve lahko prišli peš po gozdu (polure) pod vodstvom gozdarjev poizbiri iz Mozirja ali iz Rečice. Nagozdni jasi ob »žabjekih« v Blatahso si lahko ogledali postavljeno razs-

tavo, nato pa po kratki predstavitvinamena letošnjega Tedna gozdovs strani vodja območne enote Zavo-da za gozdove g. Tonija Breznika

uživali ob zvokih violine violinistkeMaje Glavač iz Radeč in obrecitacijah pesmi o naravi avtoriceSeiko Araki Gerl iz Celja.

Sledila je podelitev priznanjnajbolj skrbnim gospodarjem zgozdom v preteklem letu in najboljprizadevnemu gozdarju. Za najboljskrbne gospodarje z gozdom so

bili izbrani: Ivan Voler p.d. Žleb-nik iz Krnice (Luče), AndrejBrunet p.d. Kronc iz Tera (Ljub-no), Jožef Skok, p. d. Benda iz

Šmartnega ob Dreti (GornjiGrad), Jože Praznik, p. d. Govekiz Kokarij (Nazarje) in Jože Pod-vratnik iz Skornega (Šoštanj). Priz-nanje za najbolj prizadevnega goz-darja pa je prejel Marijan Denša,vodja odseka za gojenje in varstvogozdov na OE Nazarje.

� Damjan Jevšnik

16 27. maja 2010VI PIŠETE, ŠPORT

Naš čas, 27. 5. 2010, bar ve: CMYK, stran 16

Kako daleč lahko pripelje pohleppo imovini nekatere, so z javnimprotestom pokazali člani rodbineBrunšek in njihovi prijatelji, ki so8. maja letos pred Brunškovodomačijo pod Goro Oljkoprotestirali proti temu, da binjihova Brunškovina (kot joimenujejo) na naslovu Andraž nadPolzelo 44 prešla na krivičen načinv roke tujim osebam.

Brunški, ki s svojimi predniki insedanjimi živimi člani rodbine (le-

te so v 11 generacijah že zabeležilina svojem pred tremi leti izdanemrodovniku), izkazujejo in s svojolistino, izdano leta 1347, potrjujejo,da na Brunškovini bivajo že čez650 let, želijo samo to, da serodbinskemu ognjišču njihovihdedov, pradedov in prapradedovpovrne dobro ime, da se prekinez zanemarjanjem Brunškov na tejvečstoletni domačiji, da ta nekočtrdna in velika kmetija na meji zvelenjsko občino spet zacveti takoda se bodo lahko na njej vprijateljstvu, ki ne izključujenobenega Brunška, kar se je pozadnjih dveh lastnikih Brunškovinežal nekaterim resnično dogajalo,še naprej zbirali na vsakoletnih

(organiziran pohod po Brunškovispominski poti) in priložnostnihrodbinskih srečanjih. In te želje (inprošnje) so še isti dan izrazili tudiv romarski cerkvi na Gori Oljki(733 m/nv), kamor so njihovipredniki tako radi zahajali po božjopomoč. Molili so tudi za svojenasprotnike! ). Po sv. maši somladi Brunški iz 10. generacije innjihovi prijatelji iz Ljubljanepripravili glasbeno-recitacijskoakademijo z naslovom Iz rodaprek mladosti naj vije se svoboda.Brunške pri njihovih dejanjihpodpira domoljubna Kongregacijasvetega Jurija

� J. in F. Brun šek

Joj, kam bidel?

Komaj se je končala sezona2009/10, že se je začela novasezona v smučarskih skokih innordijski kombinaciji (NK). Poizredno uspešni sezoni jeSmučarsko skakalni klub Velenje(SSK) izvedel tudi volilno skupšči-no kluba, na kateri je bil ponovnoizvoljen stari novi predsednik Bog-dan Plaznik z upravnim odborom,v katerem so še Stanko Brunšekkot podpredsednik, Jože Ogra-jenšek (sekretar), Igor Jelen (glavnitrener) in Matjaž Vrhovnik (pred-stavnik staršev). Na novo pa soizvolili in potrdili vse članeodborov in komisij, ki so potrebniza uspešno delovanje kluba.Pogumno so začrtali cilje, saj tudiv naslednji sezoni pričakujejo vsajohranitev položajev tako nadomači kot mednarodni ravni. Vprihajajoči sezoni čaka tekmovalceSSK Velenje pod vodstvomdomačih trenerjev Igorja Jelena,Luke Ograjenška, Vikija Čepelni-ka in Darka Kaligara vrstonastopov na domačih in mednar-

odnih tekmovanjih, z udeležbo nasvetovnem prvenstvu v Nordijskihdisciplinah v norveškem Oslu inseveda s finalom svetovnega pokalav poletih v Planici. Klub bo v polet-nem delu 2010 organiziral kar 12tekmovanj državnega ranga in seve-da tradicionalno revijo smučarskihskokov, ki bo letos izjemoma vnedeljo, 4. julija.

Velenjčanomplaketa bloškegasmučarja

Na Pokljuki je bil pred dnevi vorganizaciji Smučarske zvezeSlovenije uradni konec sezone2009/10, združen s podelitvijonajboljšim klubom, tekmovalcemin posameznikom. Plaketo zlate-ga bloškega smučarja so prejeliSSK Velenje kot najboljši klub vSloveniji v nordijski kombinaciji(NK), Marjan Jelenko kot najboljšinordijski kombinatorec in Jože

Ograjenšek za vodenje zbora zaskoke in NK.

V ljubljanskem Mostecu pa jebila sklepna podelitev pokalaSlovenije. Priznanja za uvrstitevmed najboljše tri tekmovalce vSloveniji so prejeli tudi: JernejaBrecl kot zmagovalka v kategorijideklic do 9 let, Rok Jelen in OžbejJelen kot drugi in tretji v kategori-ji dečkov do 10 let, Vid Vrhovnikin Aljaž Osterc kot prvi in tretji vkategoriji dečkov do 11 let, vsi vsolo skokih ter Vid Vrhovnik kottretji v kategoriji NK pri dečkih do13 let, Marjan Jelenko (zmagovalecpri mladincih do 20 let in članov)ter Gašper Berlot, ki je v obeh kat-egorijah zasedel drugo mesto. SSKje prejel pokal za tretje mesto vskupnem seštevku pokala terzaostal le za Triglavom iz Kranja inIlirijo iz Ljubljane.

SSK velenje vabi v klub mlajšedečke in deklice, ki jih veselijosmučarski skoki. Začetniki lahkozačenjo vaditi z alpskimi smučmi.Več o klubu na spletni strani www:velenje-skijump.si .

�

Tudi na pokalu Slovenske Bistrice uspešniV soboto je v Slovenski Bistrici potekal že 30. tradicionalni judo pokal za pokal mesta pod Pohorjem.Tekmovanje je namenjeno mlajšim kategorijam, ki si nabirajo izkušnje. Med mlajšimi dečki in deklicami

pa je veliko mladih tekmovalcev, ki obvladajo tehnike judo borbe.Tekmovanja se je udeležila tudi manjša ekipa treh tekmovalcev iz Judo kluba Velenje. Na koncu tekme so

vsi trije odnesli domov vsak svoje odličje. Veronika Mohorič in Monika Tajnik sta osvojili prvi mesti v svo-jih kategorija. Bronasto medaljo pa je osvojil Miha Slatnar.

�

MIK 1. liga, 10. (zadnji)krogSlovan : Jeruzalem Ormož 35:30 (16:17),Cimos Koper : Trimo Trebnje 32:32(16:13), Elezović 6, Jovičič 5; Zarabec 8,Se. Skube 6Vrtsni red: 1. Celje Pivovarna Laško 50točk, 2. Gorenje 49, 3. Cimos Koper 44,4. Slovan 30, 5. Trimo Trebnje 28, 6.Jeruzalem Ormož 21, 7. Merkur 27, 8.Klima Petek Maribor 25, 9. Ribnica Rikohiše 20, 10. Slovenj Gradec 13, 11. Krško13.Celje PL : Gorenje 34:36 (16:11)Celje PL: Štochl (17 obramb), Lapajne,Marguč 3 (1), Vugrinec 5, Pajovič 7,Razgor, Toskić 3, Ranevski, Gajič 2, Kojič,Gorenšek, Koljanin, Kokšarov 8 (1),Zorman 6, Dačević.Gorenje: Skok (11 obramb), Gajić (5obramb), Bezjak 5, Cehte, Natek 4, Rutar,Taletovič, Rnić 2, Žvižej 6, Štefanič 1,

Golčar 1, Harmandić 7 (4), Ferkulj, Čupić8 (1), Nosan, Šimič 2.Sedemmetrovke: Celje PL 4 (2), Gorenje6 (4). Izključitve: Celje PL 8 minut, Gorenje 10minut.

3. SNL – vzhod, 24. krogTehnostroj Veržej - Šmartno19281:5 (1:2)Strelci: 0:1 Podgoršek (11), 1:1 Štrakl(29), 1:2 Podgoršek (42), 1:3 Cizej (54),1:4 Cizej (56), 1:5 Jelen (84).Šmartno 1928: Pusovnik, Volk, Kompan,Hajdari (od 82. Rebernik), Kraljevič,Kolenc (od 61. Vasić), Jamnikar,Podgoršek, Jelen, Mujanovič (od 86.Plesnik), Cizej. Trener: Bojan ŽurejLestvica: 1. Simer Šampion (49 : 16) 51, 2.Šmartno 1928 ( 71 : 38) 49 , 3. ČardaMartjanci 45, 4. Koroška Dravograd 42,5. Stojnci 40, 6. Malečnik 36, 7.

Odranci 35, 8. Tehnostroj Veržej 32, 9.Zreče 31, 10. Tromejnik G-Kala 29, 11.Kovinar Štore 29, 12. Paloma Sladki Vrh24, 13. Tehnotim Pesnica 23, 14. MonsClaudius 8

3. ŠNLŠoštanj - GHIC GradnjeRogaška 2 : 1 (1:1)1:0 Smajlović (27), 1:1 Čuček (35), 2:1Redžić (49), Rdeči karton: Bulajić (90), ŠoštanjŠoštanj: Mušić, Stojaković, Bulajić,Filipović, Softić, Vukančić, Lenič, Mežnar(od 55. Obu), Gegić, Smajlović, Redžić. Vrstni red: 1. AHA EMMI Bistrica 52, 2.Carrera Optyl Ormož 48, 3. Peca 40, 4.Podvinci 40, 5. Šoštanj 37, 6. TrgovineJager Šmarje 36, 7. Pohorje 36, 8. GICGradnje Rogaška 35, 9. LKW JackGerečjs vas 35, 10. Koroške gradnje 32,11. Boč Poljčane 32, 12. Partizan Fram21, 13. Bukovci 17, 14. KIV Vransko 8.

Zadnji teden v maju - tedengozdov

»Turnir je za teniško zvezo in zatenis v Sloveniji izredno pomem-ben. Taki turnirji so odličnapriložnost za naše mlade tek-movalce, da se kalijo v mednaro-dni konkurenci. Zato smo veseli

smo, da ga je Šaleški teniški klubtudi letos organiziral in da ga obči-na podpira.« S temi besedami jeMarko Umberger, predsednikTeniške zveze Slovenije, meddrugim nagovoril v torek zvečer

zbrane na krajši otvoritveni sloves-nosti mednarodnega teniškegaturnirja Velenje Open 2010. Tek-movalkam sta dobrodošlico indobro igro izrekla tudi županSrečko Meh in predsednik

Šaleškega teniškega kluba ter direk-tor turnirja Matjaž Končan. Da sotakšni turnirji zelo vabljivi, povetudi podatek, da so se zanj prijav-ile tekmovalke kar iz 15 držav, naj-daljšo pot pa sta med njimi oprav-

ili igralki iz Avstralije. Turnir pod pokroviteljstvom

Mestne občine Velenje bo gotovovrhunec dosegel v soboto popoldnes finalom. Predvidoma se bo zače-lo ob 16. uri. Prireditelji seveda upa-jo, da jim ne bo nagajalo vreme.Med posameznicami pa v njemne bo prve nosilke Hrvatice NikeOžegović, ki je izpadla v prvemkrogu glavnega dela turnirja.Domači ljubitelji bele žogice pastiskajo pesti, da bi v njem zaigralaodlična Diana Nakić, ki se je vtorek uvrstila v drugi krog medposameznicami, med dvojicami pase je včeraj skupaj s CeljankoPolono Reberšak pomerila s prvi-ma nosilkami, Avstralkama, AlenkoHubacek in Tammi Paterson.

Otvoritveno slovesnost so znastopom popestrili kvartet FeštaBand in z ekshibicijskim tenisomDiana Nakič ter prav tako članicadomačega kluba Brina Špegel (nasliki), ki med posameznicami vkvalifikacijah za glavni turnir niuspela, se je pa v torek med dvoji-cami skupaj z Italijanko Lindo Mairuvrstila v drugi krog.

� S. Vovk

Izpadla prva nosilkaV torek zvečer tudi uradno odprli drugi mednarodni turnir našaleških teniških igriščih – Za hrvaško profesionalko Niko Ožegovićkonec že prvi dan

Konec in začetek sezonePrejeli smo

»Človek v gozdu GOST« je tema letošnjega tedna gozdov.

V sobo to so skle ni li prven stvo vprvi roko met ni moš ki ligi. Novidržav ni prva ki so roko me ta ši CeljaPivo var ne Laš ko, dru gi prejš nji prva-ki roko me ta ši Gore nja, tret ji CimosKoper, četr ti Slo van, peti Tri mo inšes ti Jeru za lem Ormož …

Čeprav je bila raz vrsti tev zna na žepred zad njim kro gom, so lju bi tel jiroko me ta v celj ski dvo ra ni Zla to -rog, kjer sta se uda ri la Celje Pivo-var na Laš ko in Gore nje, vide li nad-vse zani mi vo roko met no pred sta -vo. Obo ji so bili zelo moti vi ra ni,saj je bila to tek ma za pres tiž.Čeprav so sedaj že sta ri prva ki,Velenj ča ni po prvem pol ča su zaos -ta ja li za pet golov (11 : 16), se nisopre da li. Zno va so potr di li vrhun-sko pri prav lje nost. In na kon cupovsem zaslu že no zma ga li s 36 :34 ter s tem neko li ko ska li li vese l-je doma čim ob pro slav lja nju 17.zvez di ce. V velenj ski sla čil ni ci jebilo ob osvo jit vi dru ge ga mes ta zelovese lo, saj je klub ob novem letudoživ ljal pre cej šnje stre se. Tedaj sogoto vo le red ki ver je li, da si bodo obodho du neka te rih igral cev ter men-ja vi na tre ner ski klo pi zago to vi liigra nje v poka lu Evrop ske roko met -ne zve ze ( EHF), dru gem naj moč -nej šem klub skem tek mo va nju vEvro pi.

Še Gams, Mikl av čičin Musa

Med tem se lah ko vod stvo velenj -ske ga klu ba neko li ko oddah ne.Čeprav se je prven stvo komaj kon -ča lo, že ima jo sestav lje no moš tvoza novo sezo no. Ko so zve de li, dabo odšlo pet igral cev – Jure Natek,Miha Žvi žej, Momir Rnič, AdnanHar man dić in Ivan Čupić, so zače -li iska ti nji ho ve zame nja ve in jih tudihit ro dobi li.

Pred šti ri naj sti mi dne vi so pred-sta vi li Alek san dra Sta no je vi ća inNiko lo Manoj lo vi ća, na pone delj -

ko vi novi nar ski kon fe ren ci pa šeslo ven ske ga repre zen tan ta, des ne -ga zuna nje ga Davi da Miklav či ča,hrvaš ke ga krož ne ga napa dal ca Želj-ka Muso (priš la sta iz Tri ma) terdose da nje ga igral ca Slo venj Grad-ca, des ne ga zuna nje ga Jane zaGam sa. Kot poudar ja jo, ima jo moš -tvo, ki ga bo v novi sezo ni kra si lamla dost in izku še nost. Prav zatoodloč no napo ve du je jo, da želi jočim prej spet pos ta ti držav ni prva-ki. Prvo mes to bodo goto vo 'na pa -da li' že v nasled nji sezo ni.

David Miklav čič: “ Za mano je resdol go obdob je igra nja za Tri mo in

v tem času sem uspel pri ti v repre -zen tan co, kar sem čakal kar pre cejčasa. Zdaj imam seve da spet nove,višje ambi ci je. Izbral sem dobro,saj vem, da pri ha jam v klub z viso -ki mi cilji tako doma kot v Evro pi.Želim si, da se usta lim na svo jempolo ža ju v repre zen tan ci, novi eki -pi pa dam delež, ki ga od mene pri -ča ku je jo.”

Janez Gams: ”Vrs to let sem igralv Slo venj Grad cu. Zai gra ti v Gore n-ju je bila moja veli ka želja in zdaj, kose mi je ures ni či la, sem tega izred novesel. Upam, da bom tudi jaz pri po -mo gel ciljem, ki smo si jih zasta vi li.”

Želj ko Musa: “ To je zame novapre lo mni ca v kari e ri. Mis lim, daima Gore nje spet moč no eki po, kibo kon ku renč na vrhu lige. Res je, da

me je Zagreb snu bil, toda pra vo -čas no sem se odlo čil za Gore nje inni mi žal.«

� S. Vovk

Za slovo premagali nove prvakeStari prvaki so se od prvenstva poslovili z zmago nad novimi – Moštvo za novo sezono sestavljeno

Rokometaši z revijalnotekmo za Vrtec Velenje

Igralci in vodstvo velenjskega rokometnega kluba so in bodo poskrbeliza čudovit konec sezone. Igralci z zmago v celjskem Zlatorogu predskorajda tri tisoč gledalci nad novimi državnimi prvaki, vodstvo klubapa s prireditvijo, ki naj bi postala vsakoletna. Danes zvečer, od 19. urenaprej, bo dogajanje v Rdeči dvorani in pred njo nekaj ur v znamenjurokometa in glasbe. Vrhunec bo doživela z revijalno tekmo med ekipa-ma – kot so ju poimenovali –Gorenje včeraj in Gorenje jutri. Že samoime pove, da bodo še zadnjič na istem parketu, pa čeprav na nasprot-

nih straneh, igralci, ki odhajajo, in igralci, kibodo navduševali v novi sezoni. S to prired-itvijo končujejo tudi dveletno obdobje, ki jebilo najuspešnejše doslej, saj so prvič v zgodovi-ni kluba postali prvaki države. Prireditev pa jenamenjajo tudi 60-letnici Gorenja, njihovegaglavnega pokrovitelja, pa tudi svoji 50-letnici.

Po besedah direktorja kluba Staneta Ostreličaso povabili vseigralce, ki so nosiliGorenjev dres v zad-njih nekaj letih, tudi

tuje, ki pa žal ne bodo mogli priti, ker prven-stva v teh državah še trajajo. Večina se je odz-vala. Tudi če ne bodo igrali, bodo s prisot-nostjo polepšali ta dogodek. Kot goste sopovabili Uroša Zormana, kapetana Celja, LukoŽvižeja in Matjaža Brumna. Za ekipo Goren-je jutri bosta skrbela sedanji trener in njegovpomočnik Branko Tamše ter Ante Bojić, natrenerski klopi ekipe Gorenje včeraj pa naj bi bila Ivica Obrvan, pod kater-im so v prejšnji sezoni postali državni prvaki, ter Ivan Vajdl, ki je vsezoni skupaj s takratnimi igralci prinesel v Velenje prvi naslov pokalnihzmagovalcev države. Povabili so tudi Mira Požuna, ki pa zaradi zadržanos-ti ne bo mogel priti.

V Vrtcu Velenje so se zelo razveselili te človekoljubne akcije Goren-ja. Ko so zvedeli zanjo, so bili po besedah ravnateljice Metke Čas pre-senečeni. »Doslej nismo bili navajeni, da se kdo ob takšnih trenutkihspomni na Vrtec. Zato smo nadvse navdušeni, da se bo letošnje našešolsko leto, ki je bilo zelo usmerjeno v gibalne in športne aktivnosti,zaključilo s to imenitno humanitarno akcijo, ki bo še dodatno opremi-la naše igrišče s prepotrebnimi igrali, zato da bodo naši najmlajši lahkosvoje spretnosti tudi razvijali. Iskrena hvala vsem, ki so se spomnili, danajbolj imenitno, vsaj za nas, dajo pečat obletnici, ki jo praznujejo. Zato gesto se jim vsi zaposleni v Vrtcu, in verjamem, da tudi starši inseveda naši otroci, iskreno zahvaljujemo in jim čestitamo za jubilej inuspehe.«

Program: Ob 19. uri začetek tekme Gorenje včeraj : Gorenje jutri.Trajala bo 3 x 20 minut z vmesnimi premori in različnimizanimivostmi, pogovori s predsedniki, dvig dresa in nastopi.

17

Naš čas, 27. 5. 2010, bar ve: CMYK, stran 17

17ŠPORT IN REKRE A CI JA27. maja 2010

MemorialBoštjanaMariniča

V spomin na tragično pre-minulega velenjskega plavalca staPlavalni klub Velenje in Športnazveza Velenje v petek, 21. 5., in vsoboto, 22. 5., organizirala tradi-cionalni že 23. ”Memorial Bošt-jana Mariniča”. Tekmovanje je bilomedobčinsko prvenstvo osnovnihšol (do 4. razreda) v soboto pamedklubski miting. Rezultati: mla-jši dečki – 50 m prsno: 1. TinePraprotnik, OŠ Gustava Šiliha, 2.Miha Sušec, OŠ Gorica, 3. AndrejŠtukovnik, OŠ Gorica; 50 m pros-to: 1. Tine Praprotnik, 2. MihaStankovič, OŠ Antona Aškerca, 3.Andrej Štukovnik; Mlajše deklice– 50 m prsno: 1. Fiona Bratuša OŠGustava Šiliha, 2. Aida Jusić, OŠGustava Šiliha, 3. Tjaša Pristovšek,OŠ Mihe Pintarja Toleda; 50 mprosto: 1. Fiona Bratuša, 2. AidaJusić, 3. Nika Geršak, OŠ AntonaAškerca. Mati Boštjana, gospaZdenka Marinič, je vsem nastopa-jočim podelila diplome, zmagov-

alcema memorialne disciplineFioni Bratuša in Tinetu Praprot-niku pa pokal v trajno last. Namedklubskem tekmovanju jenastopilo 125 plavalcev iz osmihslovenskih klubov. Nastopi mladihplavalcev in plavalk Plavalnega klu-ba Velenje so bili zelo uspešni.Osvojili so 10 od 24 možnih zmagv disciplinah, ki so bile na progra-mu. Dosegli so jih Aida Jusić inFiona Bratuša med mlajšimi dek-licami, Nuša in Urša Erjavec med

deklicami ter Kristjan Meža in BlažKugonič med dečki. Med dobit-nike medalj so se uvrstili še Tama-ra Logar in Nika Geršak med mla-jšimi deklicami, Luka Geršak, JašaGradišek in Miha Stankovič medmlajšimi dečki, Ema Josić inMedeja Jevšnik med deklicami terAljoša Gradišek in Miha Borovnikmed dečki.

� Marko Primožič

Znovav igriNogometaši Šmartnadrugič po vrstivisoko zmagali –Bodo v naslednjemkrogu kos tudivodilnemu?

Po pravici povedano, se je še preddvema krogoma tekmovanja v 3.SNL zdelo, da Šmarčani ne bodoveč delali zgage vodilnim Celjanompri njihovem naskoku na preboj vvišji rang tekmovanja. Potem paso se ti začeli zapletati kot ženinv prvi poročni noči in si z dvemaneuspehoma nazarensko otežilipoložaj in zdaj Šmarčani, ki so očit-no v grozljivo vzpenjajoči se for-mi, poželjivo čakajo na sobotniobračun v knežjem mestu.

Na gostovanju v Veržeju siŠmarčani niso belili glav, na kakšnenote zaigrati (je pa v podzavestigotovo bilo prisotnih domačih

katastrofalnih 1 : 7 iz prejšnjesezone) za čim boljši umetniški vtis.Tudi dirigent orkestra B. Žurej nipreveč mešal zasedbe. No, tokrat nibila na vrsti kakšna 5. simfonija,ampak Radetzky marš, skupaj zMaršem na Drino. Uverturo jezačel pisati v 11. minuti Anže Pod-goršek za 0 : 1. Res je, da so domačiv 29. minuti umirili zadevo za 1 : 1,a je strelec prvega zadetka v 42.minuti potrdil svojo odlično spom-ladansko formo z drugim zadetkomza 1 : 2. Tokrat prvi »snajper« ligeAlen Mujanović ni popravil svoje-ga izkupička. Je pa odlično razi-graval mladce v Šmarški družini,tako da je na svoj račun prišel Anže-tov vrstnik in logist Rok Cizej, ki jez dvema zadetkoma v 54. in 56.minuti in vodstvom za 1 : 4 logis-tično utrdil Šmarčane na visokemdrugem mestu. S »finitom«, kot seza ta res lep nedeljski izdelekvijoličastega orkestra spodobi, jeposkrbel sovrstnik omenjenih dvehstrelcev, Seba Jelen za 1 : 5. Vsehzgod in prigod, pa valčkov in polkpod taktirko Šmarčanov pa bi lahkobilo tega dne še precej več.

Upati je, da bodo vijoličasti nekajtega duha prenesli na najvažnejšesrečanje lige, sobotni derbi v Celjus Simerjem na umetni travi.

� Martin Pačan

AK Velenjepripravljažur leta

Čas beži in znjim vsi, velikočasa je minilo od zadnjegasrečanja, zato je sedaj čas zaponovno snidenje. Srečanječlanov AK Velenje se bopričelo na stalnem mestu –atletskem stadionu, 11. junijaob 16.00 uri. Zato, daponovno začutimo duhtekmovalnosti bodo potekalerazlične aktivnosti (metkrogle, met kopija, tek 4 x 60m). Srečanje se bo nadaljevalov »Oazi«, kjer bodo poskrbeliza hrano in zabavo.

Prijave sprejemajo do 1. juni-ja na 03 / 897 07 08. Priditene bo vam žal, saj veste,»Pomembno je sodelovati inne zmagati« �

Fiona Bratuša in Tine Praprotnik

Metka Čas

Stane Ostrelič

Na celj skem okrož nem sodiš ču jesenat 32-let ne ga Vas jo Nie gel hel la izPake pri Vele nju spo znal za kri ve gapovzro čit ve tra gič ne pro met nenesre če, ki se je 26. apri la lani vzgod njih jut ra njih urah zgo di la našta jer ski avto ces ti v bli ži ni odce paLju beč na pri Celju in ga obso dil naenot no sedemlet no zapor no kazen.Nie gel hell je tedaj s svo jim oseb nimvozi lom znam ke Golf z nepri la go je -no hit rost jo ( vozil je 152 kilo me trovna uro), v vinje nem sta nju ( v krvije imel 1,73 pro mi la alko ho la) ter stem v sta nju bit ve ne zmanj še priš -tev nos ti ter ob sla bi vid lji vos ti navozi šču od zadaj silo vi to trčil v mini -bus s 14 pot ni ca mi. Sku pi na dekletse je tedaj v jut ra njih urah vra ča la zdekli šči ne Man ce Siko šek, za še več -jo var nost pa so tudi naje le avto bus.V nesre či je življe nje izgu bi la 26-let -na Dam ja na Hri bar (zadu ši la se jez bla tom pod pre vr nje nim avto bu -som), ob njej pa je bilo še 13 pot ni -kov poško do va nih.

Senat, ki mu je pred se do val sod nikMar ko Briš nik, je po po kon ča nemdokaz nem pos top ku Nie gel hel laobso dil zara di kaz ni ve ga deja njapovzro čit ve pro met ne nesre če izmalo mar nos ti in ga obso dil na petlet zapo ra. Zara di kaz ni ve ga deja -nja opus tit ve pomo či poško do van -cem po nesre či so ga obso di li naosem mese cev zapo ra. Ker pa jeNie gel hell v času lan ske tra gič nepro met ne nesre če pre sta jal prav no -moč no pogoj no kazen za smrt nopro met no nesre čo iz kon ca avgus taleta 2004 ( tedaj je v pro met ni nesre -či pri Anka ra nu umrl 34-let ni sopot -

nik na nje go vem motor ju Mar janNedelj ko), pa je senat 18-meseč nopogoj no sod bo raz ve lja vil in ga obso -dil na enot no kazen sedem let zapo -ra. Ob tem so mu izre kli še po dvo -let no pre po ved vož nje z motor nimvozi lom in pre po ved oprav lja nja voz -niš ke ga izpi ta. Sled nji dve kaz nizačen ta velja ti po pre sta ja nju tezapor ne kaz ni. Do prav no moč nos -ti sod be osta ja zara di pono vi tve nenevar nos ti v pri po ru, ob tem pamora pla ča ti tudi vse sod ne stroš kepos top ka.

Senat sle dilugo to vi tvamcest no pro met ne gaizve den ca

Senat je tako v raz gla sit vi sod be,kot je v obraz lo žit vi pojas nil Mar koBriš nik, sle dil obraz lo žit vam cest -nopro met ne ga izve den ca Želj ka Les -kov ška, ki je izra zil mož nost, da jeNie gel hell nesre čo povzro čil, ker jepre po zno začel pre hi te va ti avto bus,ko ga je zagle dal pred seboj, in da jesku šal reši ti nasta lo situ a ci jo. To paje bil tudi raz log, da je spre me nilobtož ni co, saj je tožil stvo Nie gel hel -la obto že va lo kaz ni ve ga deja nja pre -dr zne vož nje v cest nem pro me tu,za kar je zagro že no do 12 let zapo -ra. Senat je tako ver jel nje go vim ugo -to vi tvam, kako je do nesre če pri šlo,tudi zato, ker so to potr je va le tudizava ro va ne zavor ne sle di na vozi -šču po nesre či in vrs ta poškodb naobeh vozi lih po nesre či.

Zago vor nik ženapo ve dal pri tož bo

Pri tož bo na sod bo je že napo ve -dal Nie gel hel lov zago vor nik PeterŽni dar šič iz odvet niš ke pisar ne Čefe -rin, ki je vses ko zi ostro napa dal mne -nje cest nopro met ne ga izve den caLes kov ška, saj meni, da se nesre čani zgo di la tako, kot trdi izve de nec,ampak da se je sku šal nje gov varo -va nec izogni ti avto bu su. Prav tako jetrdil, da je nje gov kli ent zapus til krajnesre če in ni poma gal poško do van -cem zato, ker je bil bistve no zmanj -

ša no priš te ven, ob tem pa je po vrni -tvi na kraj nesre če, kamor so ga pri -pe lja li poli cis ti, tudi omed lel. Žni -dar šič pa je v svo jem zaključ nemgovo ru zah te val odpra vo pri po ra zaNie gel hel la, saj je menil, da po dvehtra gič nih pro met nih nesre čah, ki jihje povzro čil, za volan ne bo več sedelvinjen in da zato ni več pono vi tve -ne nevar nos ti. Senat tej nje go vi zah -te vi ni ugo dil. Je pa ugo dil nje go viproš nji za pred čas no pre sta ja njezapor ne kaz ni za nje go ve ga varo -van ca. Peter Žni dar šič pa se je nena -zad nje spo tak nil tudi ob uni če njemate ri al nih doka zov (raz rez mini -bu sa mesec dni po nesre či), ker muje bila s tem po nje o gvem mne njuzmanj ša na mož nost pri pra ve obram -be

In kako je sod bo komen ti ra laokrož na držav na tožil ka Mari ja Sla -dič: „Zado volj na sem z izre če no viši -no kaz ni za Nie gel hel la, nisem pazado volj nja z dej sto vom, da je senatpre kva li fi ci ral kaz ni vo deja nje iz pre -dr zne vož nje v cest nem pro me tu vpovzro či tev pro met ne nesre če izmalo mar nos ti. Zato raz miš ljam opri tož bi, ker me zani ma mne njevišje ga sodiš ča o pre kva li fi ka ci ji kaz -ni ve ga deja nja“. Toži lka je sicer zaobto žen ca pred laga la enot no kazen9 let in 5 mese cev zapo ra.

�

18 27. maja 2010MOD RO BBEELLAA KRO NI KA

Naš čas, 27. 5. 2010, bar ve: CMYK, stran 18

Van da li zemv gla vah(mla dih) lju diAdil Huse lja

Člo vek je bit je, ki je spo sob no mis li ti in govo ri ti.Pus ti mo ob stra ni dru ge aspek te in dej stva, kiustvar ja jo raz li ko med člo ve kom in živa ljo ozi -ro ma dru gi mi živi mi bit ji. A vča sih kak šenpred stav nik člo veš ke vrs te s svo ji mi deja nji vzbu -di dvom o tem, da ljud je ima mo spo sob nostmiš lje nja. Van dal ska deja nja, ki jih posa mez ni ki sami ali v sku pi niena ko mi sel nih sto ri jo, pa tak šen dvom potr ju je jo. Van dal ska deja njase naj po gos te je kaže jo v sli kah poško do va nih ali uni če nih klo pi, smet -nja kov, cvet lič nih nasa dov, popi sa nih zidov, par ki ra nih vozil …

Van da li zem je sino nim za nesmi sel no pusto še nje in uni če va nje, sle pauni če val na strast, div jaš tvo, ime pa je dobi lo po sta ro ger man skem ple -me nu, ki je leta 455 vdr lo v Rim in uni či lo veči no kul tur nih spo me ni -kov. Poleg uni če nih objek tov in pre mo ženj ske ško de van da li zem nega -tiv no vpli va na počut je pre bi val cev, ki se poleg ogor če nja in jeze vča sihpoču ti jo tudi ogro že ne, pre stra še ne ali celo brez briž ne, kar nega tiv novpli va na druž be ne odno se in življe nje lju di. A v zad njih letih se polegkla sič ne ga van da liz ma - uni če va nja stva ri, vse bolj uve lja vl ja van da li -zem – div jaš tvo v dru gih obli kah.

Ob pred sta vit vi podat kov mer je nja radar ja hit ros ti v Šoš ta nju smoizve de li, da je bila naj viš ja evi den ti ra na hit rost kar 133 km/ h, naj večnaj viš jih pre ko ra či tev ( več kot 120 km/ h) je bilo v noč nem času, nekajpa celo sre di dne va. Sre di nase lja! Po obja vi podat ka se bodo ( če se ženiso) naš li novi »juna ki« in » night dri ver ji«, ki bodo rekord dose gli alicelo pre se gli. Brez ob zir no div jaš tvo se kaže tudi z div jaš ki mi vož nja mina dolo če nih rela ci jah, kjer se akter ji tudi sne ma jo, da lah ko pozne jesvo je dosež ke obja vi jo na sple tu in tako vrže jo roka vi co vsem osta lim.In tako se zgod ba vrti v kro gih, kjer hit ros ti v nase ljih pre se ga jo celo150 km/ h, samo da se pre se že jo dose že ni rez ul ta ti. Tudi za ceno last -ne ga življe nja, saj takš ne vož nje niso kot raču nal niš ke igre, kjer si po» game over« zopet na star tu. Pre po gos to ali pre dol go sede nje predmoni tor jem je pri mar si ka te re m mlad cu eden od glav nih raz lo gov, dane zmo re jo raz ume ti in žive ti življe nja kot nor ma len člo vek.

Sicer pa v današ nji druž bi, v kateri je denar eden od glav nih sim bo lič -nih gene ra tor jev vseh vred not in je čus tve na vzgo ja na psu kot še niko lidoslej, aso ci al nost vse bolj pri do bi va sta tus nor mal ne ga. Niz ka čus tve -na inte li gen ca ozi ro ma nepis me nost one mo go ča mla dim (tudi sta -rim), da bi ustrezno zna li spre je ti teža ve in kon flik te in se izogni tiagre si ji in div jaš tvu. Da današ njih van da lov ne bi nad omes ti li današ -nji otro ci, bi mora li vpli va ti na to, da čim manj časa pre ži vi jo osam lje -ni. Pred tele vi zor jem ali raču nal niš kim moni tor jem, na stop ni cah alikle teh stol pnic z alko ho lom in dro ga mi v rokah. Samo za dost nost inpred stav lja nje svo jih pod vi gov po pre nos nih tele fo nih in inter net nihstra neh ter »pet mi nut sla ve« je cilj, za kate re ga so današ nje mla degene ra ci je pri prav lje ne žrtvo va ti mar si kaj. Ker ne vidi jo smis la življe -nja, nima jo (real nih) želja in ciljev, in kar je naj po memb ne je - črni napobar va nih las in obla čil ovi ja tudi srca mla dih v črni no, hlad nost,oto pe lost, depre si jo, a tudi agre si jo in eks plo zi jo čus tev. In vse to vodi vpre pad, tako posa mez ni ka kot celot no druž bo.

Doka zo va nje z uni če va njem, daja nje pred nos ti sekun dam pred življe -njem, iska nje smis la v nesmi slu in še bi lah ko naš te va li, so zgolj potr -di tev, da ta čas ni čas pra vih vred not. In tega bi se mora li prav vsizave da ti, ker je vpra ša nje, kje so meje nor mal ne ga, prav zastra šu jo če.Tako za sta rej še kot mlaj še gene ra ci je, ki tava jo in od zasi če nos ti inhkra ti pomanj ka njem mate ri al nih dob rin; pre ob re me nje nos ti in hkra -ti zdol go ča se nos ti in apa ti je; šte vil nih mož nos ti in hkrat ne ome je nos ti;ne zna jo in zmo re jo spre je ti življe nja in sve ta za svo je ga, da bi se vnjem poču ti li var no in sreč no. Kaj ti zame glje ni hori zon ti skri va jopodo be pri ha ja jo če ga časa, kar nego to vost in današ nje stis ke in kri zele še dodat no pove ču je. Zato je tre ba van da li zem raz ume ti tudi kotgrob, a vse ka kor viden napis: ''Na pomoč, izgu bi li smo GPS, kom paspa smo že zdav naj vrgli v sme ti! ' ' �

Za tragično prometno nesrečo sedem let zaporaZago vor nik vses ko zi dvi go valtem pe ra tu ro v sod ni dvo ra niZače tek zad nje obrav na ve je bil dokaj buren. V sod ni dovo ra ni se je vses ko zi„iskri lo“ na rela ci ji mnenj med cest nopro met nim izve den cem Želj kom Les kov škomin Nie gel hel lo vim zago vor ni kom Petrom Žni dar ši čem, ker je hotel sled nji izve den -ca pre pri ča ti, da vidi on prav, kak šne so poškod be na vozi lu. Ob tem pa je Žni dar -šič sena tu še navr gel, da si je izve de nec nove foto gra fi je ogle do val le 109 sekund,ker je to on pač meril. Prav tako pa je naspro to val zaključ ne mu govo ru poob la -ščen ke oško do van cev Alek san dri Jurak, ki je deja la, da Nie gel hell deja nja neobža lu je. Menil je, da poob la ščen ka nima takš nih poob las til za zaključ ni govorkot tožil stvo in obram ba. Ob tem pa velja ome ni ti, da je sam v zaključ nem govo -ru dejal, da je Dam ja na Hri bar pad la iz avto bu sa, ker sede ži v mini bu su niso ime -li var nost nih pasov, ker tu pač niso zakon sko pred pi sa ni.

Vas ja Nie gel hell ob

raz gla sit vi sod be na

celj skem sodiš ču.

Zvil mu je rokoV torek, 18. maja, je 68-letniVelenjčan policistom prijavil, da muje v petek zvečer pred lokalom naKardeljevem trgu neznanec takomočno zvil roko, da je moral zaradibolečin iskati zdravniško pomoč.

Namesto pozdravabrcaV sredo, 19. maja, je Velenjčana,ki se je na Prešernovi cesti srečalz znancem, ta brcnil. Pričakuje

lahko plačilni nalog.

Nespodobna sosedaV četrtek, 20. maja, se je v Šoštanju,v večstanovanjski stavbi na Cestitalcev soseda nespodobno vedlado soseda. S tem si je prislužilaplačilni nalog.

Izzival pretepV četrtek, 20. maja zvečer, so šlipolicisti na eno od kmetij v Zavodnje,kjer je močno pijan moški napadel

in izzival k pretepu znanca, ki jepomagal pri delih na kmetiji.

Pretepel jo je, ker jerazdrla zvezoV petek, 21. maja popoldan, je predBelo dvorano v Velenju 32-letnimoški tepel 20-letno žensko. Z njoso se policisti kasneje srečali vdežurni ambulanti, kjer je iskalazdravniško pomoč. Dekle je znasilnim 32-letnikom pred temnekaj mesecev prijateljevala, kerpa se je nasilno obnašal do nje, joponiževal in pretepal, je prekinilarazmerje. In to je bil še en povod,

da je bil možak spet nasilen. Zoperosumljenega, ki so ga policisti žezaslišali,bodo podali kazenskoovadbo.

Ker jim ni ustregel,so ga pretepliV petek, 21. maja ponoči, je zaradihudih telesnih poškodb v dežurniambulanti Zdravstvenega domaVelenje iskal zdravniško pomoč20-letni Velenjčan. Hude poškodbeso mu povzročili trije starejšivrstniki pred Rdečo dvorano. Mednjimi je bil 22-letni stari znanecpolicistov, ki je zahteval, da jim

fant v bližnjem lokalu plačapijačo. Ker ni imel denarja,da bi jim ustregel, ga je 22-letnik z udarcem zbil na tla,nato pa ga skupaj še z dvematudi obrcal. Policisti so 22-letnega nasilneža izsledili,zoper njega odredili 48-urnopridržanje, čaka pa ga tudikazenska ovadba za kaznividejanji nasilništva in hudetelesne poškodbe. Policistiv zvezi s tem dogodkom šezbirajo obvestila, pri čemerso enega od treh storilcev žezaslišali.

Iz policistove beležke

Preiskali več kaznivihdejanj

Vele nje – Velenj ski poli cis ti so biliprejš nji teden obve šče ni o tatvi nijak ne iz ene od tukaj šnjih trgo vin.Kaz ni ve ga deja nja so osu mi li 30-let-ne ga Velenj ča na, ki so mu poli cis tizara di suma, da je v zad njem obdob-ju sto ril več podob nih dejanj, odvze -li pro stost. Z zbi ra njem obves til sougo to vi li, da je 30-let ni Velenj čan,sam ozi ro ma v sos to ril stvu z 38-let -nim moš kim doma iz oko li ce Vele -nja, osum ljen naj manj dva naj stihkaz ni vih dejanj tatvin in veli kihtatvin ter ene ropar ske tatvi ne.

Velenj ča na sta osum lje na, da sta vzad njih šti rih mese cih iz raz lič nihtrgo vin na območ ju Vele nja ukrad-la za oko li 2.300 evrov koz me tič nihizdel kov, za oko li 430 evrov raz lič -nih obla čil ter za oko li 300 evrovpre hram be nih izdel kov. Sumi jo jutudi tatvi ne raču nal ni ka, vred ne ga670 evrov, ter sani tar ne arma tu re,

vred ne dob rih 100 evrov.Mar ca je osum lje nega v eni od

velenj skih trgo vin pri tatvi ni koz me -tič nih izdel kov, vred nih oko li 260evrov, zalo ti la pro da jal ka in ju sku -ša la zadr ža ti, ven dar sta ji zagro zi -la in zbe ža la iz trgo vi ne. Zoper obaje bila poda na kazen ska ovad ba. Pre -is ko val ni sod nik pa je 30-let ne muVelenj ča nu odre dil pri por.

Eden z nere gi stri ra nimavtom v ogra jo, dru giv drog v ogra jo

Šoš tanj, 19. maja – V sre do popol -dan je poči lo na lokal ni ces ti Flor-jan–Bele Vode. Mlaj ši voz nik, doma -čin, je z nere gi stri ra nim avtom zara-di nepri la go je ne hit ros ti zape ljal sces te in trčil v ogra jo mos tu, ki jo jetudi poško do val, in po trče nju s kra-ja odpe ljal.

Vele nje, 20. maja – V četr tek pono -či pa je pro met na pat ru lja nale te lana pro met no nesre čo na Rudar ski

ces ti. Voz nik nere gi stri ra ne ga oseb-ne ga avto mo bi la , na kate rem so bilename šče ne dru ge regi str ske tabli ce,je zara di nepri la go je ne hit ros ti zape -ljal z vozi šča in trčil v drog jav neraz sve tlja ve.

Vinje na ponasprot nem pasu

Šmart no ob Paki, 20. maja – Vpetek zve čer je poči lo na regi o nal nices ti v Šmart nem ob Paki. Voz ni caoseb ne ga avto mo bi la je zara di vož -nje pod vpli vom alko ho la in nepra -vil ne stra ni vož nje trči la v dru go voz -ni co oseb ne ga avta. Pri tem se je talaž je teles no poško do va la. Povzro či -te lji ci so poli cis ti zara di ‘predkaz -no va nos ti’ avto zase gli.

Po levi v nesre čoVele nje, 21. maja - V sobo to je pri -

šlo do pro met ne nesre če na Škal s-ki ces ti. Voz nik oseb ne ga avto mo -bi la je zara di vož nje po levi trčil v

voz ni ka, ki je pra vil no pri pe ljalnaspro ti. V nesre či sta se oba voz -ni ka teles no poško do va la. Z reše-val nim vozi lom sta bila odpe lja na vBol niš ni co Slo venj Gra dec.

Vlo mi lec bo še boljevidel

Žalec, 23. maja – V nede ljo pono -či je bilo vlo mlje no v poslov ne pro-sto re na Savinj ski ces ti v Žal cu. Nez-na nec je ukra del oča la, vred na 150evrov.

Voz nik motor ne gakole sa umrl

Mozir je, 21. maja – Zara di posle -dic pro met ne nesre če, ki se je zgo -di la 18. maja zunaj nase lja Lepa Nji-va, je umrl 18-let ni voz nik motor ne-ga kole sa. To je letos četr ta smrt nažrtev pro met nih nesreč na temobmoč ju. Lani v ena kem obdob juje v pro met nih nesre čah umr lo devetlju di.

Povzročitelj tragične prometne nesreče VasjaNiegelhell na štajerski avtocesti na Ljubečnipri Celju 26. aprila lani spoznan za kriveganesreče, v kateri je umrla Damjana Hribar

Vredno pohvalePrejšnji teden se je na območju Policijske postaje Velenje zgodilo velikotakega, kar je vredno pohvale. V torek, 18. maja, je občan na parkiriščupri Kidričevi 55 našel kontaktni ključ osebnega avtomobila znamke VW.Lastnik ga lahko prevzame pri policistih, kamor ga je najditelj prinesel.Pri njih se lahko oglasi tudi lastnik gorskega kolesa zeleno-črne barve,znamke nolan, najdenega v sredo, 19. maja, v reki Paki nasproti gimnazije.V ponedeljek, 24. maja, je policistom občanka prinesla najdeno prometnodovoljenje od motornega kolesa. Našla ga je v središču mesta. Predlokalom Ritmo caffe na Kopališki cesti je isto popoldne občan našel ključosebnega avtomobila seat. Zvečer so se policisti srečali še z občanko, kijo tudi lahko pohvalijo. Našla je žensko denarnico z dokumenti, ki jo jelastnica pozabila v nakupovalnem centru v Veleja parku. Lastnici zobmočja Nazarij bodo izgubljeno denarnico poslali po pošti.

- 28. maja 1641 je bil vljubljanski stolnici krščenJanez Vajkard Valvasor,kranjski polihistor,zgodovinar, topograf, etnografin risar; njegovonajpomembnejše delo je Slavavojvodine Kranjske, ki je izšloleta 1689; v njej je kotzgodovinar kritično uporabljalarhivske vire, kot geograf intopograf pa je opisal Kranjskotako kot še nihče dotlej;

- pred uspešno jugoslovanskoofenzivo na Koroškem, ki seje začela 28. maja 1919, jebilo v Šoštanju poveljstvoKoroškega odreda;

- 29. maja 1994 je bil v Slovenijireferendum, na katerem so sevolilci odločali o novi lokalnisamoupravi. Občina Velenjese je razdelila na tri noveobčine: Mestno občino

Velenje, Občini Šoštanj inŠmartno ob Paki;

- leta 1917 je bila 30. maja vdunajskem državnem zboruAvstro-Ogrske sprejeta"majniška deklaracija";Velenjčan dr. KarelVerstovšek je bil kot članJugoslovanskega klubaposlancev pomembnopovezan z nastankom tedeklaracije, ki jo je 30. maja1917 v državnem zboruprebral predsednik tega klubadr. Anton Korošec;deklaracija je zahtevalazdružitev vseh Slovencev,Hrvatov in Srbov na ozemljuhabsburške monarhije vsamostojno državno telo podžezlom habsburško-lotarinškedinastije; deklaracijskogibanje z zbiranjem podpisovin izjav za deklaracijo in

deklaracijskimi shodi oziromatabori, ki so bili najboljradikalna oblikadeklaracijskega gibanja, se jerazmahnilo od septembra1917; zelo odmeven inpomemben je bil tabor vDružmirju na prvo obletnicomajniške deklaracije 30. maja1918;

- 30. maja 1992 se je naVelenjskem gradu prvič»zgodil« Dan mladih inkulture;

- 1. junija 1952 je bil ustanovniobčni zbor delavsko-prosvetnega društva SvobodaVelenje, v okviru katerega sodelovale glasbena šola, kino,knjižnica in čitalnica, mešanipevski zbor, dramska skupinain Ljudska univerza; prvipredsednik Svobode je postaltakratni direktor Rudnikalignita Velenje Nestl Žgank,podpredsednik Rudi Mavsar,tajnik pa Karel Vrečko;

- v nedeljo, 2. junija 1957, ko sonadaljevali z udarniškimdelom pri regulaciji Pake, sozačeli Velenjčani kopati tudi

jarke za vodovod v Velenju inStari vasi ter urejati cestoskozi Velenje;

- komandir Šaleške partizanskeskupine in narodni herojMiha Pintar Toledo je padel3. junija 1942 v Lokovici, koje skušal rešiti ranjenegasoborca.

� Pripravlja:

Damijan Kljajič

19UTRIP27. maja 2010

Naš čas, 27. 5. 2010, bar ve: CMYK, stran 19

Zgo di lo se je ... ... od 28. maja do 3. junija

Janez Vajkard Valvasor

(arhiv Muzeja Velenje)

Oven od 21.3.do21.4.Končno boste vzljubili letošnjo pomlad. Spoznali boste nekoga, ki bo močnoposegel v vaše življenje. Najprej seveda le v mislih, pozneje pa verjetno tudibolj konkretno. Ni kaj, še vedno so toplejši meseci v letu tisti, ki vam ponovnopoženejo kri po žilah in v vas vzbudijo tudi nežne želje po ljubezni. Novi alistari, saj ste znani po tem, da sprememb nimate preveč radi. Tudi zato, kerse marsikoga in marsičesa hitro naveličate, zato je lažje, če imate tisto, kar

je že preverjeno. Nakup, ki ga že nekaj časa načrtujete, bo moral še malo počakati. Pa nič hudega,saj se bo na koncu izteklo bolje, kot si sploh lahko želite.

Bik od 22.4. do 20.5.Zmedeni ste, kot že dolgo ne. Ne le, da imate zelo veliko dela, še večjozmedo kot delo vam povzročajo čustva. V teh dneh se pogosto sprašujete,kam vodi vaše ljubezensko življenje. Če ste iskreni, iskric že dolgo ni več.Ne na vaši in ne na partnerjevi strani. Oba se, kadar sta sama, obnašatakot da sta samska. Obema je žal, da sta se odtujila, a poti drug do drugegane najdeta. Lahko se zgodi, da bo nekdo od vaju slej kot prej naletel na

osebo, ki mu bo zmešala glavo. In to bi bila pika na i vajini zvezi. Ne vdajte se prelahko, da neboste kasneje obžalovali.

Dvojčka od 21.5. do 21.6.Ne boste vedeli, zakaj se ne počutite dobro, pa čeprav boste naredili prav vse,kar si boste zadali. Sami ste si krivi, da tudi vaši najbližji že nekaj časaizkoriščajo vašo dobroto. Preveč popustljivi ste in preveč pridni. S tem, dahočete ugoditi vsem in se nikomur zameriti, pa si žal v zadnjih dneh delatelevjo uslugo. Mnogi bodo menili, da ste navaden slabič, kar se bo poznalona več področjih vašega življenja in dela. Predvsem boste precej nervozni in

brezvoljni. Družite se s tistimi, ki jim zaupate, ostale imejte na pravi varnostni razdalji.

Rak od 22.6. do 22.7.Na delovnem mestu bo v naslednjih dneh vladala panika in čudno vzdušje.Napovedujejo se namreč spremembe, ki se vas osebno ne bodo dotaknile,znajo pa vplivati tudi na vaš dosedanji položaj. Zato ste pravzaprav upravičenozaskrbljeni. Sedaj ste si namreč kar lepo postlali, lahko pa se zgodi, da bostemorali zgodbo ponoviti. Najbolje bo, da modro molčite in počakate na iziddogodkov. Predvsem pa službenih zadev nikar ne prenašajte v domače okolje.

Partner bi imel hitro vsega čez glavo, saj potrebuje predvsem vašo pomoč. In več pozornosti. Toše posebej pogreša.

Lev od 23.7. do 23.8.Včasih sami sebe ne prepoznate več. Še sami se ne boste več poznali,presenečeni boste nad tem, kar boste govorili in počeli. Nezadovoljstvoboste tešili z nekontroliranimi nakupi, ki vam v teh dneh prav nič ne koristijo.Dobro veste, da ste z denarjem že nekaj časa na tesno. Vendar se vam bozdelo, da je nakup nujno potreben in že kmalu se bo izkazalo, da je res.Kajti ujeli boste izjemno ugoden trenutek in veliko privarčevali. To vas bo

seveda osrečilo. Kar se dela tiče, bodo naslednji dnevi prav tako uspešni. Ustvarjalni bostekrepko manj kot sicer, kar vam bo že kmalu začelo iti na živce. Kje je vzrok, le slutite, priznatipa si še ne boste hoteli.

Devica od 24.8. do 23.9.Nekaj napornih dni je pred vami. Sploh ne boste več vedeli, kje in kako bi selotili nastalega zapleta. Jasno vam je le, da si želite v vašem življenju velikosprememb. Nimate pa ne volje in ne moči, da bi z njimi začeli spreminjati svojsvet. Tokrat boste težko čakali na čudež, ker ga verjetno ne bo. Kot tudi nebo tistega, ki bi vas podprl v vašem razmišljanju. Tudi vaši najbližji se znajoobrniti proti vam. Žal partner v teh dneh ne bo najbolj razumevajoč, zdelo se

vam bo, kot da beži od vas in skriva, kaj se mu dogaja v duši. Šesti čut vam bo povedal, kaj sedogaja. Vprašanje je le, ali se boste slepili, ali pa mu boste prisluhnili.

Tehtnica od 24.9. do 23.10.Imeli ste občutek, da vaše življenje postaja mirno in takšno, kot si že dolgoželite. Pa tudi pod razno ne bo tako. Sedaj vas lahko krepko izda le trma, zatopazite, koliko in komu boste v naslednjih dneh obljubljali. Sploh, ker že takonimate ne časa in ne energije za vse, kar morate postoriti v zadnjem času.Kot da so tik pred poletjem vsi znoreli in bi vsi radi še nekaj od vas, predenodidejo na dopust. Presenečeni boste ugotavljali, da je zaslužek, torej denar,

spremenil tudi nekaj tistih, ki ste jim doslej zaupali in to v precej nezanesljive osebke. Zato se rajezanesite le nase! Malo jih je, ki vam bodo resnično hoteli pomagati.

Škorpijon od 24.10. do 22.11.Konec tedna vas čaka lep uspeh. Potem pa si nekaj dni ne boste želelidrugega, kot ostati doma, saj si sploh ne boste želeli družbe. Imate paneverjetno srečo, da znate biti več kot prijeten sogovornik in znate ljudemzlesti pod kožo. Ne le, da boste nekomu zelo pomembnemu nehote pomagali,nekdo bo zaradi vaših dejanj v preteklosti začel kovati vaše sposobnosti v zvezde,kar vam bo odprlo tudi tista vrata, ki bi sicer ostala zaprta. To bo več kot

obliž na vašo dušo, saj so vam nekateri ožji sodelavci v preteklih dneh zadali kar nekaj udarcev,ob katerih niste ostali mirni. Življenje se vam bo umirilo, s tem pa tudi vi.

Strelec od 23.11. do 21.12.Da so lahko tudi prijatelji koristni, pa čeprav tega niste nikoli pričakovali odnjih, boste spoznali že ta konec tedna. Žal pa se bo to obrnilo proti vam, sajpartnerju stvar ne bo všeč. Zdelo se mu bo, da ste preveč razkrili vajinoživljenje, predvsem težave, ki so se kar krepko nakopičile. Tokrat se pač nebosta povsem strinjala v vsem, kar se bo dogajalo, a to še ne bo povod zavečje težave v zakonu. Denarja, ki ga željno čakate, še ne bo. Boste pa zato

veseli zaradi uspehov vašega bližnjega sorodnika. Čeprav neradi odrete denarnico, jo tokrat boste.Darila bo iskreno vesel.

Kozorog od 22.12. do 20.1.Dobro se poznate. Če se vam v življenju kaj ne izide tako kot bi želeli, nisteveč prijazni do okolice. A vedno ni vse za povedati na glas, v tokratnemprimeru pa zagotovo ne bo. Molčite, kolikor dolgo bo šlo. Ljudje so privoščljivi,in lahko bi se zgodilo, da bi kdo od vaših nasprotnikov izkoristil vašo ranljivost.Ne bo prijetno, ko vam bodo celo glasno povedali, da ste za nastalo situacijokrivi sami. To boste težko sprejeli. Kot tudi to, da je včasih življenje zelo

krivično. A za dežjem še vedno posije sonce. V maju je bilo dežja dovolj, kajne? Sedaj je res čas,da se ogrejete in začnete uživati v pozni pomladi. Pa brez zamer, kajne?

Vodnar od 21.1. do 19.2.Kar se dela tiče, vam bo šlo vse kot po maslu. Celo presegli boste sami sebe.Kar se odnosov tiče, pa je sreča, da vam ljudje zaupajo tudi zato, ker vedo,da jih doslej niste nikoli pustili na cedilu. V teh dneh namreč ne boste najboljprijazni. Malo pa vseeno pazite, kaj in koliko razlagate, saj se vam zna zgoditi,da bodo ljudje mislili, da ste postali lažnivec. In to zaradi lastnih koristi. Kervas večina takih ne pozna, bodo tudi razmišljali narobe. Še je čas, da se

stvari obrnejo v vaš prid. Tudi kar se počutja tiče. V teh dneh boste končno izvedeli, kje delate napako.Ukrepajte, saj ne bo težko.

Ribi od 20.2. do 20.3.Zmedeni boste, kar se vam bo videlo že na obrazu. To bodo opazili dobriprijatelji, najbolj pa bo občutil vaš partner, ki je dolgo le opazoval, kaj sedogaja z vami. Sedaj ne bo več. Pogovor ne bo prijeten, vaše počutje pa tudine. Ne bo vam preostalo drugega, kot da vsaj doma iskreno poveste, kar sev vaši duši nabira že dolgo. Pri tem pa pazite, kako daleč boste šli. Če siželite ohraniti zvezo in v njej le popraviti stvari, ki vas najbolj motijo, bodite

previdni v besedah in dejanjih. Kar se financ tiče, se bo stanje počasi začelo izboljševati. To vasbo vsaj malo potolažilo, saj dnevi, ki so pred vami, sicer ne bodo najbolj veseli.

Tat ja na Pod gor šek

Vele nje, 20. maja - Na najmlajšimatični šola v Mestni občini Vele-nje, Osnovni šoli Šalek - so po 20letih priprave učencev na življenj-

ske preizkušnje pred tednom dniobrnili nov list v njeni zgodovini.Pripoveduje zgodbo o uspehu, sre-či in zadovoljstvu. Šola, ki se pona-ša s svojstvenimi projekti, nazivomkulturna, eko šola, je postala prijaz-na učilna zidana še invalidom. Napriložnostni slovesnosti so namrečpredali svojemu namenu nov stop-niščni vzpenjalec. Vreden je dobrih7 tisoč evrov, zagotovili pa so jih s

pomočjo donatorjev. Naj bolj vesel je bil pri do bit ve uče -

nec 2. raz re da Jan Leskošek, ki sezara di bolez ni gib lje lah ko le spomoč jo inva lid ske ga vozi čka.Dokler je imel nava den vozi ček,

so ga iz šol ske avle do vho da v raz -re de nosi li. V tem šol skem letu paje navad ne ga zame njal elek trič nivozi ček, ki pa je dostop zelo ote žil.»Pobu do za ure di tev laž je ga dosto -pa smo dali mi. Upa li smo nadober odziv, saj je to zelo pri jaz -na šola. Nis mo se ušte li. Vese lasem stop nišč ne ga vzpe njal ca, vese -la, ker so ljud je volj ni poma ga ti,«je pove da la Jano va mami ca Ana.

Po bese dah rav na te lji ce Osnov -ne šole Šalek Irene Poljanšek Siv-ka so v dveh deset let jih mar si kajpos to ri li. S pono som pra vi jo, daima jo lepo šolo in jo ponos no raz -ka že jo obis ko val cem. Dokler se

niso sre ča li zučen cem z gibal -

no ovi ra, se nisozave da li, da seogled življe nja indela na šoli priteh ose bah kon -ča že v šol skiavli. »Spo zna li

smo, da mora mo odpra vi ti pomanj -klji vost in zago to vi ti tudi gibal noovi ra nim ose bam ena ke pogo je,kot jih ima jo dru gi. Nakup stop -nišč ne ga vzpe njal ca je bila naj bolj -ša odlo či tev. Naši dona tor ji so pri -spe va li več, kot je bil vre den (8300evrov), zato bomo pre os ta nekdenar ja name ni li za nakup raču -nal ni ka, ki ga Jan potre bu je.«

Ponos in zado volj stvo je obdogod ku izra zil tudi velenj skižupan Sre čko Meh.

Naj mlaj ši son čki na šoli so s pes -mi jo in ple som pos kr be li zato, daje bilo v šol ski avli vsem toplo prisrcu. �

Odslej tudi inva li dom pri jaz na šolaN a Osnov ni šoli Šalek Vele nje s pomoč jo dona tor jev zbra li denar zanakup stop nišč ne ga vzpe njal ca

Naj mlaj ši učen ci so pos kr be li, da je bilo vsem toplo pri srcu.

Naj bolj je bil stop nišč ne ga vzpe njal ca vesel

uče nec dru ge ga raz re da Jan.

Naš čas, 27. 5. 2010, bar ve: CMYK, stran 20

TV SPO RED 27. maja 201020

06.10 Kultura06.15 Odmevi07.00 Poročila07.05 Dobro jutro08.00 Poročila08.05 Dobro jutro09.00 Poročila09.05 Dobro jutro10.00 Poročila10.10 Marči Hlaček, 40/5210.35 Mala sedma sila, igrani film10.45 Nihče naj ne ostane sam,

igrani film10.55 Profesor pustolovec, 10/1011.20 Zapeljevanje pogleda, dok.

odd.11.55 Tista lepa leta, dok. film13.00 Poročila, šport, vreme13.15 Tarča14.25 Slovenski magazin15.00 Poročila15.10 Mostovi15.45 Maks in Rubi, risanka15.50 Milan in Dino, risanka15.55 Medvedek, risanka16.05 Male sive celice, kviz17.00 Novice, šport, vreme17.20 Gledamo naprej17.30 Turbulenca, izob. svet. odd.18.30 Vrtni palček Primož, risanka18.40 Leni in Čivka, risanka19.00 Dnevnik, vreme, šport19.55 Gledamo naprej20.05 Mož, ki je premagal amazonka,

am. dok. film22.00 Odmevi, šport, vreme23.05 Omizje00.20 Turbulenca, izob. svet. odd.01.10 Tv dnevnik 2.6.199201.35 Dnevnik, ponovitev02.10 Dnevnik Slovencev v Italiji02.35 Infokanal

06.30 Zabavni infokanal07.00 Tv prodaja07.30 Pesem Evrovizije 2010,

posnetek iz Osla10.45 Spet doma12.30 Tv dnevnik 2.6.199213.00 Knjiga mene briga14.00 Pariz: tenis, odprto prvenstvo

Francije, četrtfinale, prenos19.30 Iz sobotnega popoldneva z

Damijanom20.00 Posnetek dobrodelnega

koncerta ob 90–letnici zvezedruštev slepih

21.10 Knjiga kot orožje!, svet.prestolnica knjige

22.00 Žrebanje lota22.10 Triglav 888, dok. feljton22.35 Slovenska jazz scena23.55 Srečko Fišer: medtem,

predstava sng Noga Gorica02.20 Zabavni infokanal

06.20 Tv prodaja06.50 24ur, ponovitev07.55 V imenu ljubezni, nad.08.50 Čarovnija ljubezni, nad.09.45 Tv prodaja10.15 Varuh gozda, kanad. film12.00 Tv prodaja12.30 Prijatelji13.00 24ur ob enih14.00 Čista hiša, resnič. ser.15.00 Zvezde na sodišču, nan.15.55 Iskrice v očeh, nad.16.55 24ur popoldne17.05 Čarovnija ljubezni18.00 V imenu ljubezni, nad.18.55 24ur vreme19.00 24ur20.00 Pogled nazaj, kanad. film21.45 Na kraju zločina, nan.22.40 24ur zvečer23.00 Zdravnikova vest, nan.00.00 Dexter, nan.01.05 24ur, ponovitev02.05 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativnaoddaja

10.35 1841. VTV magazin, regionalni- informativni program

11.00 Kultura, informativna oddaja11.05 Športni torek, športna

informativna oddaja11.25 Iz našega glasbenega arhiva:

Skupina Datina 12.45 Hrana in vino, kuharski nasveti

(416)13.15 Videospot dneva13.30 Videostrani, obvestila17.55 Vabimo k ogledu18.00 Mavrica pogledov, 3. TV mreža18.45 Regionalne novice 118.50 Hrana in vino, kuharski

nasveti, 417. oddaja19.20 Videospot dneva19.30 Videostrani, obvestila19.55 Vabimo k ogledu20.00 Pop corn, glasbena oddaja20.50 Regionalne novice 221.00 Odprta tema, 3. TV mreža22.00 Iz oddaje Dobro jutro,

informativna oddaja, ponovitev23.35 Videospot dneva23.40 Videostrani, obvestila

06.10 Kultura06.15 Odmevi07.00 Poročila07.05 Dobro jutro08.00 Poročila08.05 Dobro jutro09.00 Poročila09.05 Dobro jutro10.00 Poročila10.10 Ostržek, lutk. nan.10.30 Risanka10.35 Ribič Pepe, 10/1111.05 Bine: rojstni dan11.25 V pričakovanju Božiča, 22/2411.50 Večerni gost: dr. Marko Snoj13.00 Poročila, šport, vreme13.25 ARS 36013.40 Umetni raj14.05 Duhovni utrip14.20 Obzorja duha15.00 Poročila15.10 Mostovi15.45 Doktor pes, 38/5216.00 Risanka16.10 Mala sedma sila, igrani film16.20 Nihče naj ne ostane sam,

igrani film16.30 Profesor pustolovec, 10/1017.00 Novice, šport, vreme17.20 Gledamo naprej17.30 Zapeljevanje pogleda, dok.

odd.18.00 Ugriznimo znanost: fizikalni

paradoksi18.20 Minute za jezik18.30 Žrebanje Astra18.40 Fletni gaji, risanka18.45 Pokukajmo na zemljo, risanka18.55 Vreme19.00 Dnevnik, vreme, šport19.50 Gledamo naprej19.55 Piramida21.00 Tista lepa leta, dok. film22.00 Odmevi, šport, vreme23.00 Razgaljeni: Jacques Chirac,

2/323.55 Prava ideja!, poslov. odd.00.20 Zapeljevanje pogleda: Aleksij

Kobal in Silvester PlotajsSicoe, dok. odd.

00.50 Tv dnevnik 1.6.199201.15 Dnevnik, ponovitev01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji02.15 Infokanal

06.30 Zabavni infokanal07.00 Tv prodaja07.30 Dober dan, Koroška08.00 Tv dnevnik 1.6.199208.25 Na lepše08.50 Studio city09.45 NLP, razved. odd.12.50 Bleščica, odd. o modi13.25 Pozdrav Afriki14.00 Pariz: tenis, odprto prvenstvo

Francije, prenos18.55 Pot v južno Afriko, 8. odd.19.25 Ljubljana: košarka (M), druga

tekma finala konč. ligetelemach, prenos

21.20 Globus21.50 Prava ideja!, poslov. odd.22.15 Oglasi in napovedniki22.20 Dediščina Evrope: brezupni

romantiki, 5/623.10 Pot do Alexandra, kanad. film00.50 Zabavni infokanal

06.20 Tv prodaja06.50 24ur, ponovitev07.55 V imenu ljubezni, nad.08.50 Čarovnija ljubezni, nad.09.45 Tv prodaja10.15 Podarjena družina, ang. film12.00 Tv prodaja12.30 Prijatelji, nan.13.00 24ur ob enih14.00 Čista hiša, resnič. ser.15.00 Zvezde na sodišču, nan.15.55 Iskrice v očeh, nad.16.55 24ur popoldne17.05 Čarovnija ljubezni, nad.18.00 V imenu ljubezni, nad.18.55 24ur vreme19.00 24ur20.00 Preverjeno21.05 Neposrečena izbira, am. film22.45 24ur zvečer23.05 Zdravnikova vest, nan.00.00 Dexter, nan.01.05 24 ur, ponovitev02.05 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativnaoddaja

10.35 Župan z vami,pogovor. Gost:Martin Brecl, župan ObčineDobrna

11.25 Regionalna taekwondo liga,posnetek 3. kroga iz Velenja

12.55 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (415)

13.25 Videospot dneva13.30 Videostrani, obvestila17.55 Vabimo k ogledu18.00 Skrbimo za zdravje,

izobraževalna oddaja18.50 Hrana in vino, kuharski

nasveti, 416. oddaja19.25 Videospot dneva19.15 Videostrani, obvestila19.55 Vabimo k ogledu20.00 1841. VTV magazin, regionalni

- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja20.30 Športni torek, športna

informativna oddaja21.00 To bo moj poklic: Vzdrževalec

tekstilij - 2. del,izobraževalna oddaja

21.30 Turizem in mi, 3. TV mreža22.00 Mura Raba TV, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,

informativna oddaja, ponovitev00.00 Vabimo k ogledu00.10 Videostrani, obvestila

06.30 Utrip06.40 Zrcalo tedna07.00 Poročila07.05 Dobro jutro08.00 Poročila08.05 Dobro jutro09.00 Poročila09.05 Dobro jutro10.00 Poročila10.10 Cofko Cof, 19/2610.35 Žogarija, 6/1011.00 Po sledeh Keltov in Rimljanov,

2/2511.25 Šola Einstein, 3/5211.55 Ljudje in zemlja13.00 Poročila, šport, vreme13.25 Ugriznimo znanost: alergije13.45 Parada15.00 Poročila15.10 Dober dan, Koroška15.45 Mladi znanstvenik Janko, ris.

nan.15.55 Feliks na Kitajskem, ris. nan.16.05 Bine: rojstni dan, lutke16.25 Ribič Pepe, 10/1117.00 Novice, šport, vreme17.20 Gledamo naprej17.30 Glasbeni spomini z Borisom

Kopitarjem18.25 Žrebanje 3 x 3 plus 618.35 Pingu, risanka18.40 Pujsa Pepa, risanka18.55 Vreme19.00 Dnevnik, vreme, šport19.50 Gledamo naprej19.55 Tarča21.10 Starši v manjšini, 3/1321.40 Na lepše22.15 Odmevi, vreme, šport23.20 Umetni raj23.45 Antologije slov. violin. glasbe,

6/1001.35 Tv dnevnik 31.5.199202.00 Dnevnik, ponovitev02.35 Dnevnik Slovencev v Italiji03.05 Infokanal

06.30 Zabavni infokanal07.00 Infokanal08.00 Otroški infokanal09.00 Zabavni infokanal10.05 Tv prodaja10.35 Sobotno popoldne13.15 39. tekmov. mladih slov.

glasbenikov, 2/414.05 Kaj govoriš?=So vakeres?14.20 Slovenci v Italiji14.50 Posebna ponudba, potroš. odd.15.10 Tv dnevnik 31.5.199215.35 Osmi dan16.05 Slovenski magazin16.30 Rad igram nogomet17.05 Prvi in drugi17.30 To bo moj poklic: polagalec

talnih oblog, 2. del18.00 Nesmrtnik, 3/319.00 Rožnati panter, risanka19.05 Iz sobotnega popoldneva19.55 Ogroženi raji: Tuvalu, 4/421.00 Studio city22.00 Pozdrav Afriki22.30 Knjiga mene briga22.55 Doma na počitnicah, španski

film00.25 Ogroženi raji: Tuvalu, 4/401.25 Zabavni infokanal

06.20 Tv prodaja06.50 24ur, ponovitev07.55 V imenu ljubezni, nad.08.50 Čarovnija ljubezni, nad.09.45 Tv prodaja10.15 Hudečevka, am. film12.00 Tv prodaja12.30 Prijatelji, nan.13.00 24ur ob enih14.00 Čista hiša, resnič. ser.15.00 Zvezde na sodišču, nan.15.55 Iskrice v očeh, nad.16.55 24ur popoldne17.05 Čarovnija ljubezni, nad.18.00 V imenu ljubezni, nad.18.55 24ur vreme19.00 24ur20.00 Lepo je biti sosed, nan.20.55 Maverick, am. film22.30 24ur zvečer22.50 Maverick, nad. filma23.35 Zdravnikova vest, nan.00.30 Dexter, nan.01.35 24ur, ponovitev02.35 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativnaoddaja

10.35 1840. VTV magazin, regionalni- informativni program

11.00 Kultura, informativna oddaja11.05 Videospot dneva11.10 Hrana in vino, tedenski izbor12.10 Malibu z gosti, posnetek

koncerta ob 20. obletniciansambla

13.30 Videostrani, obvestila17.55 Vabimo k ogledu18.00 Pozdrav pomladi, posnetek 3.

dela pevske revije18.50 Regionalne novice 118.55 Hrana in vino, kuharski

nasveti, 415. oddaja19.20 Videospot dneva19.25 Videostrani, obvestila19.55 Vabimo k ogledu20.00 Župan z vami,pogovor. Gost:

Martin Brecl, župan ObčineDobrna

20.50 Regionalne novice 2 21.00 Regionalna taekwondo liga,

posnetek 3. kroga tekmovanjaiz Velenja

22.30 Iz oddaje Dobro jutro,informativna oddaja, ponovitev

00.05 Vabimo k ogledu00.10 Videostrani, obvestila

07.00 Živ žavsledi Telebajski, 60/9009.30 Žogarija, 6/1010.00 Pravoslavna maša, prenos iz

Maribora11.30 Obzorja duha12.00 Ljudje in zemlja, tv Koper13.00 Poročila, šport, vreme13.15 Alpski večer 2010, 2. del14.30 Prvi in drugi15.00 NLP15.05 Na naši zemlji z Marjano

Grčman15.10 Glasbiator15.25 Nedeljsko oko z Marjanom

Jermanom15.35 Profil tedna16.00 Večno z Lorello Flego16.05 Športni gost16.20 Svetovno s Karmen Švegl16.25 Za prste obliznit, 50. del17.00 Poročila, šport, vreme17.15 NLPsledi Naglas!17.30 Fokus18.35 Čarli in Lola, risanka18.45 Katkina šola, risanka18.55 Vreme19.00 Dnevnik, vreme, šport19.50 Gledamo naprej20.00 Spet doma21.45 Večerni gost: dr. Marko Snoj22.45 Poročila, vreme, šport23.10 Požarni zid, 2/300.45 Tv dnevnik 30.5.199201.10 Dnevnik, ponovitev01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji02.00 Infokanal

06.35 Tv prodaja07.05 Skozi čas07.15 Tv dnevnik 30.5.199207.40 Globus08.10 Kraji in običaji, tv Koper08.40 Slovenski magazin09.35 39. tekmovanje mladih

slovenskih glasbenikov, 2/410.30 SP v veslanju, prenos14.15 Rad igram nogomet14.50 Konjeništvo, SP v dresurnem

jahanju, prenos16.15 Odbojka (M), kvalif. za EP,

Španija – Slovenija, posnetek17.55 Rokomet, finale lige prvakov,

prenos19.40 Državno prvenstvo v ulični

košarki, reportaža iz Ljubljane20.00 Kapitan Cook, 4/420.55 Žrebanje lota21.05 Bratje Karamazovi, 12/1221.55 Operne arije, tenorist Branko

Robinšak22.05 O Giselle, dok. odd. o baletu23.00 Veliki Charles, 1/200.40 Zavetnik odtujenih, am. film02.30 Zabavni infokanal

07.30 Tv prodaja08.00 Poko, ris. serija08.25 Rori dirkalnik, ris. ser.08.40 Jaka na Luni, ris. ser.08.50 Florjan, gasilski avto, ris. ser.09.05 Jagodka, ris. ser.09.30 Slonček Benjamin, ris. ser.09.55 Ben 10, ris. ser.10.20 Hevreka, izob. ser.10.40 ŠKL11.40 Preverjeno, ponov.12.45 Moška nosečnost, dok. odd.13.45 Formula 1, prenos dirke za VN

Turčije15.45 Najdrznejši videoposnetki, dok.

odd.16.10 Najbolj odbite reklame, dok.

odd.16.40 Gospod Magoo, am. film18.20 Ljubezen skozi želodec, kuh.

odd.18.55 24 ur vreme19.00 24ur20.00 Slovenija ima talent, v živo22.40 Tista druga sestra, am. film01.10 Svingerski časi, nad.02.00 24 ur, ponovitev03.00 Nočna panorama

PONO VI TEV ODDAJ TEDEN. SPO RE DA09.00 Miš maš, otroška oddaja,

ponovitev09.40 1839. VTV magazin10.05 Kultura, informativna oddaja10.10 Športni torek, športna

informativna oddaja10.25 1840. VTV magazin10.50 Kultura, informativna oddaja11.00 Duhovni vrelec: Luka Mihevc,

župnik v župniji sv. MarijaVelenje

11.10 Župan z vami, pogovor. Gost:Darko Menih, župan ObčineŠoštanj

12.05 Vabimo k ogledu12.10 Malibu z gosti, posnetek

koncerta ob 20. obletniciansambla

13.25 Hrana in vino, tedenski izbor14.25 Videostrani, obvestila17.55 Vabimo k ogledu18.00 Mojca in medvedek Jaka,

otroška oddaja za najmlajše18.45 Pop corn, glasbena oddaja.

Gost: Tomaž Domicelj19.40 Jutranji pogovori 21.10 Ustvarjalno o ustvarjalnosti,

pogovor22.05 Vabimo k ogledu22.10 Videostrani, obvestila

06.10 Kultura06.20 Odmevi07.00 Zgodbe iz školjke: sanje07.20 Križ kraž:sledi Zlatolaska, 2. delsledi Zajček Bine, ris. ser.sledi Ribič Pepe09.10 Kino Kekec: Paulina skrivnost,

nem. film10.45 Polnočni klub: kakšne barve si?12.00 Tednik13.00 Poročila, šport, vreme13.15 Glasbeni spomini z Borisom

Kopitarjem14.15 Vrnite mi kužke, am. film15.55 Sobotno popoldnesledi O živalih in ljudeh16.10 Zdravje16.30 Usoda16.35 Alternativa17.00 Poročila, šport, vreme17.15 Ozare17.20 Sobotno popoldnesledi Zakaj pa ne17.35 Na vrtu18.00 Nagradna igra18.05 Z Damijanom18.40 Prihaja Nodi, risanka18.55 Vreme19.00 Dnevnik, vreme, šport19.50 Gledamo naprej19.55 Parada21.00 Pesem Evrovizije 2010, prenos

iz Osla00.20 Poročila, vreme, šport00.55 Gandža, 15/2801.20 Gandža, 16/2801.50 Tv dnevnik 29.5.199202.10 Dnevnik, pon.02.30 Dnevnik Slovencev v Italiji02.55 Infokanal

06.30 Zabavni infokanal07.10 Tv prodaja07.40 Skozi čas07.50 Tv dnevnik 29.5.199208.20 Referendumsko soočenje09.20 Posebna ponudba, potroš. odd.09.40 Circom regional, tv Maribor10.10 Primorski mozaik11.20 Pesem Evrovizije 2010,

posnetek 2. predizbora iz Osla13.20 Ljudstva sonca, 2/314.10 Šport špas – 3. dan druženja in

gibanja vseh generacij15.00 Pot v južno Afriko, 7. odd.15.55 Moj prijatelj Percy, Buffalo Bill

in jaz, švedski film17.55 Rokomet, polfinale lige

prvakov, Ciudad real – Kiel,prenos

19.55 Košarka (M), prva tekma finalakončnice lige telemach, prenos

21.45 Kolesarska dirka za velikonagrado Kranja, reportaža

22.00 Bleščica, odd. o modi22.30 Slovenski magazin22.55 Sobotno popoldne, pon.01.05 Tranzistor, 26. odd. 01.45 Zabavni infokanal

07.30 Tv prodaja08.00 Poko, risanka08.25 Rori, dirkalnik, ris. ser.08.35 Jaka na Luni, ris. ser.08.45 Florjan, gasilski avto, ris. ser.09.00 Jagodka, ris. ser.09.25 Slonček Benjamin, ris. ser.09.50 Ben 10, ris. ser.10.15 Kim Possible, ris. ser.10.45 Angie, nan.11.20 Ljubezen skozi želodec, kuh.

odd.11.55 Mega strukture, dok. ser.12.55 Formula 1, prenos kvalif. za VN

Turčije14.05 Poirot, angl. nan.16.05 Monk, am. nan.17.00 To ni moje življenje, am. film18.40 24ur vreme18.45 Slovenija ima talent – zakulisje

spektakla, v živo19.00 24ur20.00 Zgodilo se je na Manhattnu,

am. film21.55 Kaznilnica odrešitve, am. film00.45 Vojne je konec, am. film03.00 24ur, ponovitev04.00 Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja09.40 Videospot dneva09.45 Pozdrav pomladi, posnetek 2.

dela pevske revije10.35 Hrana in vino, kuharski

nasveti, ponovitev 11.05 Videospot dneva11.15 Čas za nas, mladinska oddaja

ponovitev11.45 Videostrani, obvestila17.55 Vabimo k ogledu18.00 Nanovo, mladinska oddaja18.45 Duhovni vrelec: Luka Mihevc,

župnik v župniji sv. MarijaVelenje

18.55 Vzdrževalec tekstilij - 1. del,izobraževalna oddaja

19.20 Videospot dneva19.30 Videostrani, obvestila19.55 Vabimo k ogledu20.00 1840. VTV magazin, regionalni

- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja20.30 Skupina Big Addiction,

posnetek koncerta21.15 Odprta tema, pogovor22.15 Jutranji pogovori00.00 Videospot dneva00.05 Videostrani, obvestila

06.10 Kultura06.15 Odmevi07.00 Poročila07.05 Dobro jutro08.00 Poročila08.05 Dobro jutro09.00 Poročila09.05 Dobro jutro10.00 Poročila10.10 Skrivni svet medvedka

Benjamina, 13/1310.35 Dečko s srečko, igrani film10.50 Enajsta šola11.20 To bo moj poklic: polagalec

keramičnih oblog, 2. del11.45 To bo moj poklic: polagalec

talnih oblog, 1. del12.10 Osmi dan12.40 Minute za jezik13.00 Poročila, šport, vreme13.15 Turbulenca: hujšanje14.05 Knjiga mene briga14.25 Slovenci v Italiji15.00 Poročila15.10 Mostovi15.45 Kaj govoriš?=So vakeres?16.00 Iz popotne torbe: sanje16.25 Šola Einstein, 13/5217.00 Novice, šport, vreme17.20 Posebna ponudba, potr. odd.17.40 Gledamo naprej17.50 Duhovni utrip18.05 ZGNZ – big father/2, 4. odd.18.35 Larina zvezdica, risanka18.55 Vreme19.00 Dnevnik, vreme, šport19.50 Gledamo naprej19.55 Danes dol, jutri gor, nan.20.30 Alpski večer 2010, 2. del22.00 Odmevi, šport, vreme23.05 Polnočni klub00.20 Duhovni utrip00.35 Tv dnevnik 28.5.199201.00 Dnevnik, pon.01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji01.55 Infokanal

06.30 Tv prodaja07.00 Infokanal08.20 Tv prodaja08.50 Glasnik09.15 Evropski magazin09.45 Črno beli časi10.00 Tv dnevnik 28.5.199210.25 9. gala večer novih baletnih

koreografij na slovenskoglasbo

12.00 (Ne)pobembne stvari: družina12.55 Žogarija, 5/1013.55 Turški čaj, 6/614.20 Izpoved gospodarskega

plačanca, dok. odd.15.20 Pisave16.15 Circom regional, tv Maribor16.45 Primorski mozaik17.15 Mostovi17.50 V dobri družbi, tv Maribor18.50 Zlata šestdeseta – nostalgija z

Beti Jurkovič20.00 Kdo gre v Afriko?, resnič. šov20.50 Odločitev o gostitelju EP v

nogometu 2016, posnetek izŽeneve

21.05 Ljudstva sonca, 2/322.00 Nujni primeri, 1/1022.45 Božanski kuhar, grški film00.20 Samo za odrasle, am. film02.15 Zabavni infokanal

06.10 Tv prodaja06.40 24ur, ponov.07.45 V imenu ljubezni, nad.08.40 Čarovnija ljubezni, nad.09.35 Tv prodaja10.05 Poročna zveza, am. film12.00 Tv prodaja12.30 Prijatelji, nan.13.00 24ur ob enih14.00 Čista hiša, resnič. ser.15.00 Zvezde na sodišču, nan.15.55 Iskrice v očeh, nad.16.55 24 ur popoldne17.05 Čarovnija ljubezni, nad.18.00 V imenu ljubezni, nad.18.55 24ur vreme19.00 24ur20.00 Misija nemogoče 3, am. film22.15 24ur zvečer22.35 Brez sledu, nan.23.30 Capote, am. film01.40 Šest modelov, nan.02.15 24ur, ponov.03.15 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativnaoddaja

10.35 Glasbena oddaja, ponovitev11.50 Srbimo za zdravje, ponovitev12.40 Videospot dneva 12.45 Hrana in vino, kuharski

nasveti, ponovitev (413)13.30 Videostrani, obvestila17.55 Vabimo k ogledu18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV

mreža18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski

nasveti, 414. oddaja19.15 Videospot dneva19.20 Videostrani, obvestila19.55 Vabimo k ogledu20.00 Ustvarjalno o ustvarjalnosti,

pogovor o jezikovni kulturi inkulturi branja mladih

20.50 Regionalne novice 221.00 Razgledovanja, 3. TV mreža21.30 Pod drobnogledom, 3. TV

mreža22.30 Iz oddaje Dobro jutro,

informativna oddaja, ponovitev 00.00 Videospot dneva00.05 Videostrani, obvestila

06.10 Kultura06.15 Odmevi07.00 Poročila07.05 Dobro jutro08.00 Poročila08.05 Dobro jutro09.00 Poročila09.05 Dobro jutro10.00 Poročila10.10 Telebajski, otr. nan.10.35 Pod klobukom11.10 Berlin, Berlin: maševanje je,

8/2011.35 Omizje13.00 Poročila, šport, vreme13.15 Danes dol, jutri gor, nan.13.45 Piramida15.00 Poročila15.10 Mostovi15.45 Cofko Cof, 19/2616.05 Dečko s srečko, igrani film16.20 Enajsta šola17.00 Novice, šport, vreme17.20 Gledamo naprej17.30 (Ne)pomembne stvari: družina18.25 Žrebanje deteljice18.35 Bela, risanka18.45 Oči in sine, risanka19.00 Dnevnik, vreme, šport19.50 Gledamo naprej19.55 Tednik20.55 Hitler in Stalin – dvoboj za

prevlado, 2/221.50 Minute za jezik22.00 Odmevi, šport, vreme23.05 Osmi dan23.40 Globus00.15 Tv dnevnik 27.5.199200.55 Dnevnik, pon.01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji01.50 Infokanal

06.30 Zabavni infokanal07.00 Infokanal08.00 Otroški infokanal08.30 Zabavni infokanal09.30 Tv prodaja10.00 Pesem Evrovizije 2010,

posnetek 1. predizobra iz Osla12.00 Tv dnevnik 27.5.199213.10 Kapitan Cook, 3/414.05 Ogroženi raji: Aljaska, 2/414.55 Ogroženi raji: Čad, 3/415.50 Evropski magazin16.20 Kraji in običaji, tv Koper16.50 Mostovi17.20 To bo moj poklic: polagalec

talnih oblog, 1. del17.50 Prava ideja!, posl. odd.18.20 Dr. Who: vojska duhov, 12/1319.05 Dr. Who: sodni dan, 13/1320.00 Kdo gre v Afriko?, resničnostni

šov21.00 Pesem Evrovizije 2010: prenos

2. predizbora iz Osla23.00 Tranzistor, 26. del23.35 Lovec, 1/200.25 Pogumno v nove čase:

drugačni časi, 3/302.10 Zabavni infokanal

06.20 Tv prodaja06.50 24ur, pon.07.55 V imenu ljubezni, nad.08.50 Čarovnija ljubezni, nad.09.45 Tv prodaja10.15 Uganka, am. film12.00 Tv prodaja12.30 Prijatelji, nan.13.00 24ur ob enih14.00 Čista hiša, resn. ser.15.00 Zvezde na sodišču, nan.15.55 Iskrice v očeh, nad.16.55 24ur popoldne17.05 Čarovnija ljubezni, nad.18.00 V imenu ljubezni, nad.18.55 24ur vreme19.00 24ur20.00 Špangleščina, am. film22.25 24ur zvečer22.45 Na kraju zločina, nan.23.40 Zdravnikova vest, nan.00.35 Dexter, nan.01.40 24ur, ponov.02.40 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativnaoddaja

10.35 Pop corn, glasbena oddaja.Gost: Tomaž Domicelj

11.25 Odprta tema, ponovitev12.25 Videospot dneva12.30 Hrana in vino, kuharski

nasveti, ponovitev (412)13.30 Videostrani, obvestila17.55 Vabimo k ogledu18.00 Nanovo, mladinska oddaja, 3.

TV mreža18.45 Regionalne novice 118.50 Hrana in vino, kuharski

nasveti, 413. oddaja19.15 Videospot dneva19.20 Videostrani, obvestila19.55 Vabimo k ogledu20.00 Skrbimo za zdravje,

izobraževalna oddaja, ODEMENCI

20.50 Regionalne novice 221.00 Naša Evropa, izobraževalna

oddaja21.30 Glasbena oddaja, 3. TV mreža22.45 Iz oddaje Dobro jutro,

informativna oddaja, ponovitev 00.20 Videospot dneva00.25 Videostrani, obvestila

SRE DA, 2. juni ja

TOREK, 1. juni ja

PONE DE LJEK, 31. maja

NEDE LJA, 30. maja

SOBO TA, 29. maja

PETEK, 28. maja

ČETR TEK, 27. maja

50 foto gra fij za 50 let

V Mest ni gale ri ji Šoš tanj bo dosre de juni ja na ogled raz sta va foto -gra fij »50 foto gra fij za 50 let«, ki joje pri pra vi la šol ska ses tra sv. Fran -čiš ka Kri stu sa Kra lja Ale ša Stri tar.Raz sta va je pro daj no dob ro del ne -ga zna ča ja, saj gre do sred stvaodkup lje nih foto gra fij za Kari tasozi ro ma za potre be otrok. Pro jektsestav lja sedem krat sedem foto -gra fij, kot so poti, svet lo ba, dre ve -sa, pos toj in glej, v pla ni nah ,pokra ji na in struk tu re, ena foto -gra fi ja pa je por tret avto ri ce.

Šol ska ses tra Ale ša, roje na Ljub -ljan čan ka, je po kon ča ni šoli zaobli ko va nje, smer gra fi ka, šola njenada lje va la na Teo loš ki fakul te ti.Poleg pouče va nja in obli ko va njase ukvar ja s foto gra fi jo in med dru -gim vsa ko leto sode lu je z umet ni -ki, ki ustvar ja jo za Kari tas, naSinjem vrhu. V lan skem letu se jimje tudi sama pri dru ži la s samo stoj -no raz sta vo.

Ob otvo rit vi v Šoš ta nju je nekajo pro jek tu Umet ni ki za Kari tas ino Ale ši nem delu spre go vo ri la Joži -ca Ličen, ki je pouda ri la, da ver ja -me, da so med nami še ved no dob -ri ljud je in da so vsi otro ci upra vi -če ni do izobraz be in lepe ga otroš -tva. Raz sta vo je name nu pre da la

ses tra Rafa e la, pro vin ci al ka, kul -tur ni dogo dek pa je pospre mi lavokal na sku pi na šol skih ses ter.

Foto gra fi je je mogo če odku pi tiz naka zi lom na račun Kari ta sa, vse

potreb ne podat ke lah ko zain te ri si -ra ni dobi jo pri Zavo du za kul tu roŠoš tanj.

� Foto: Dejan Ton kli

Naš čas, 27. 5. 2010, bar ve: CMYK, stran 21

27. maja 2010 PRI RE DIT VE 21Kole dar imen

28. maja, polna luna(ščip), petek, ob 1:06

Maj/veli ki tra ven

27. četrtek - Janez

28. petek - Avguštin

29. sobota - Magdalena

30. nedelja - Ivana,Ferdinand

31. ponedeljek - Angela

Junij/rožnik

1. torek - Fortunat

2. sreda - Erazem

Luni ne mene

VELIKA DVORANA HOTELA PAKA:

ROBIN HOOD Akcijska drama, 140 minutRežija: Ridley Scott Igrajo: RussellCrowe, Mark Strong, Cate Blanchett,Kevin Durand, Max von Sydow,Matthew Macfadyen, Danny Huston,idr.

Petek, 28. 4., ob 18.00 Sobota, 29. 4., ob 20.00Nedelja, 30. 4., ob 20.00

Režiser zgodovinskih spektaklovGladiator in Nebeško kraljestvo se jepodal po sledeh srednjeveške legendeo Robinu Hoodu, zaščitniku revnih inizkoriščanih. Po dolgoletnih bojih v tujinise Robin vrne v domači kraj, ki gaterorizira zlobni nottinghamski šerif. Spomočjo iznajdljivosti in vojaških veščin

se Robin s somišljeniki odloči osvoboditiljudi in osvojiti srce pogumne plemkinjeMarian, a naleti na srdit vojaški odpor,ki vodi v mnoge osupljive in krvavebitke. S podporo Ministrstva za kulturo!

ROMANCA V RIMU(When in Rome) Romantična komedia, 91 minutRežija: Mak Steven JohnsonIgrajo: Kristen Bell, Josh Duhamel,Anjelica Huston, Will Arnett, JonHeder, Dax Shepard, Alexis Dziena,Kate Micucci idr.

Petek, 28. 4., ob 20.45 Sobota, 29. 4., ob 19.30 - maladvoranaNedelja, 30. 4., ob 18.00

Ambiciozna Newyorčanka Beth nikakorne more najti prave ljubezni, zato medobiskom Rima vzame nekaj kovancev

iz vodnjaka ljubezni. S tem si na glavonakoplje nerazložljivo hrepenenjenekdanjih lastnikov kovancev: bogategaproizvajalca klobas, cestnega čarovnika,strastnega slikarja in samovšečnegamanekena. Toda ko ji prične dvoriti tudisimpatični novinar Nick, mora Bethugotoviti, ali so njegova čustva pristnaali pa je tudi on zgolj suženjljubezenskega uroka.

KAKO IZURITISVOJEGA ZMAJA (How to Train Your Dragon)Animirana družinska avantura,98minutRežija: Dean DeBlois, Chris SandersSlovenski glasovi: Primož Forte,Daniel Bavec, Katja Ajster, GojmirLešnjak, Oscar Krajnc, Neža Buh,Tadej Pišek, Jernej Čampelj idr.

Sobota, 29. 5., ob 18.00

Nedelja, 30. 5., ob 16.00 - otroškamatineja

Hiccup je sin mogočnega vikinškegapoglavarja, toda mladenič zaradi majhnepostave kljub vsem prizadevanjem nemore postati pravi heroj, ki bi sespoprijel z nadležnimi zmaji. Ko seudeleži treninga boja s krilato nadlego,uspe Hiccup s pomočjo svojeganajnovejšega izuma ujeti majhnegazmaja. Ker ga ne more pokončati, semed njima razvije nenavadnoprijateljstvo, toda ko želi deček resnicoo zmajih posredovati preostalemuplemenu, naleti na številne težave inposmeh.

Naslednji vikend, od 4. 6. do6. 6. 2010 napovedujemo: akcijska pustolovščina PERZIJSKIPRINC: SIPINE ČASA, avanturističniotroški film ŽABE IN PAGLAVCI,komedija KUHINJA Z DUŠO

K I N O V E L E N J E :: S P O R E D

Knjiž ne novos ti Kdaj - kje - kaj

Vin koMödern dor fer:Odpr la sem oči inšla k oknu

V ospred ju roma na sta pet in tri -de set let na Tja ša in Tadej, ki doživ -lja ta zakon sko in eksis ten ci al nokri zo, saj jima v življe nju ne manj -ka nič, razen občut ka zdru že nos -

ti in sre če. Nave li ča na se odpra vi -ta na mor je, kjer spo zna ta osem -naj stlet ne ga Maja, ki jima življe -nje obr ne na gla vo. Ponu di jimanekaj nove ga, dru gač ne ga, počemer, od vse ga mate ri al ne gabogas tva zdol go ča se na zakon ca,prav za prav hre pe ni ta. Zgod ba jesicer postav lje na v seda njost, ven -dar ved no zno va vdi ra v pre te klostglav nih juna kov, ki tke jo svo ja pri -po ve do va nja in nam raz kri va jo svo -je zna ča je.

Risa Green:Zgod bi ce iz zibel ke

Nada lje va nje knji ge Zapis ki iztre buš čka ponov no ponu ja zabav -no in lah kot no bra nje, ob kate rembodo uži va le vse novo peče nemami ce. Ob bra nju namreč ugo -to viš, da se veči na stva ri, za kate -re mis liš, da so se zgo di le samotebi, doga ja jo veči ni. Tako tudiLara na začet ku mis li, da ji jedojen či ca, ki nepre sta no joče innekaj zah te va ter nič ne da v zame -no, posta vi la življe nje na gla vo.Šele ko se na vra tih poja vi njenodtu je ni oče, ki se bo kma lu poro -čil z biv šo strip ti ze to, ko ugo to vi,da se mož spo gle du je z vro čo pet -in dvaj set let ni co in da jo je varuš -ka uro či la, zara di česar ne moreizgu bi ti še zad njih šti rih kilo gra -mov, Lara ugo to vi, da so noči brezspa nja, depre si ja po roj stvu in kata -stro fal ni mod rčki za doje nje še nje -ni naj manjši prob le mi.

Ian McE wan:Poko ra

Izjem no delo, ki govo ri o nezmož -nos ti med se boj ne ga raz ume va nja.Poka že nam, kako lah ko nepo zna -va nje dej stev, napač na pre so ja inobtož ba člo ve ka zazna mu je do kon -ca življe nja. Mla da Bri o ny po kri -vem obto ži sina nji ho ve služ ki njeposil stva nje ne sestrič ne in zgod -ba se zač ne zap le ta ti na naj boljnepred vid ljiv način. Tok zgo do vi nelah ko napa ki posa mez ni ka da kri -la, poko ra pa lah ko vča sih tra jatudi do kon ca življe nja.

Neža Mau re r:Pira mi de upa nja

Obsež ni lite rar ni opus Slo ven keleta 2009, sim pa tič ne in hudo muš -ne Neže Mau re r, je obse žen in raz -no vrst en. Zbir ka Pira mi de upa njaje posve če na avto ri či ni osem de set -let ni ci in je raz de lje na v tri sklo pe:Brez čas na kret nja, Noč vpra šanjin Pira mi de upa nja. Sicer pre po -znav na poe zi ja Neže Mau re r setokrat pre ple ta in nad gra ju je s foto -gra fi ja mi Gre gor ja Rado nji ča.Ponu ja har mo ni jo besed in podobter nas opo mi nja na min lji vost člo -ve ka in nemin lji vost lepo te nara -ve.

Vale rie Cou l man: Ko bodo puj si lete li

Nena vad na prav lji ca o bik cu Sre -čku, ki si za roj stni dan neiz mer -no želi kolo. Oče pa mu ga ne želikupi ti, ker pra vi, da kra ve ne vozi -jo koles in mal ce iro nič no doda,da mu ga bo kupil, ko bodo puj silete li. Zato se Sre čko loti uče njapilo ti ra nja, da bi lah ko s heli kop ter -jem pope ljal nao krog puj ske in takodoka zal oče tu, da puj ski leti jo inzato lah ko tudi kra ve vozi jo kolo.Mu bo uspe lo pre pri ča ti oče ta?� Pri pra vi la Met ka Pivk Srdič

KAM NA IZLET?Petek, 28. maja: 10. pohod meseč -ni kov ( PD Vin ska Gora); sobo ta,29. maja: 10. sre ča nje pla nin cevna Uršu li nad Dram lja mi ( vsa PDSavinj ske ga med druš tve ne gaodbo ra in Pla ni na Bel šči ca – PDVele nje - sek ci ja Dob rač Kono vo).8. juni ja ( Klub upo ko jen cev Gore -nje): Izlet s kopa njem v Banov ce;cena 16 evrov.

CITYCENTER CeljeČetrtek, 27.5. BiotržnicaPetek, 28.5. ob 18. uri Revijafrizur –dijaki Šolskega centra Celjein večerni gost /presenečenje/Petek, 28.5. do 3.6. Razstavalikovne šole UMBRA z delavnicami Nedelja, 30. maj ob 11. uripravljične urice v Džungli

V soboto 6. Sovin tekVelenje – Pod okriljem Športnega društva Pa take fore v

sodelovanju s Šaleškim študentskim klubom in Atletskim klubomVelenje bo v soboto, 29. maja, popoldne potekal 6. Sovin tek. Startin cilj teka bosta na stadionu ob jezeru. Sovin tek je v prvih letihpotekal skozi središče mesta. Ko pa je začel pridobivati večje številotekačev in disciplin, so ga preselili k jezeru.

Tek se bo odvijal na peščenih tekaških progah okrog Velenjskegajezera. Za najmlajše bo poskrbljeno z igrami, delavnicami in kratkimiprogrami; mladince in odrasle pa čakajo proge dolge 4 km in 10km. Znanih imen ne bo manjkalo. Udeležence bo pozdravilaJolanda Bagatelj, najmlajši pa se bodo učili metati kladivo zolimpijskim in svetovnim prvakom Primožem Kozmusom.

Četrtek, 27. maja14.00 – 20.00

Mladinski center VelenjeMladi v popoldanskem centruPiknik v naravi

16.00 Knjižnica ŠoštanjUra pravljic

17.30 Dom kulture VelenjeTradicionalna prireditevObrazi mladosti

19.00 Galerija VelenjeOdprtje razstaveInventura

19.30 Glasbena šola VelenjeSpominski koncert - Franc Vrzelak

Petek, 28. maja19.00 Dvorana Centra Nova

PredavanjeZdravilne rastline in njihovapravilna uporaba

21.00 Mladinski center VelenjeKlubski večer - Glasba & klepet

Sobota, 29. maja8.00 – 13.00

Ploščad pri Centru NovaKmečka tržnica

9.00 – 13.00Knjižnica Velenje, preddverjeKnjižni bazarVsi kupujemo, vsi prodajamo

15.30 Mestno otroško igrišče VelenjeOtroški živ-žav

Ta veseli dan21.00 Mladinski center Velenje

Klubski večer - Glasba & klepet

Ponedeljek, 31. maja17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek

Otroška ustvarjalna delavnicaNaredimo si vazo za rožice

17.00 Glasbena šola VelenjeKviz iz nauka o glasbi – 1. Razred

19.00 Glasbena šola VelenjeKviz iz nauka o glasbi –2. razred

Torek, 1. junija14.00 – 20.00

Mladinski center VelenjeMladi v popoldanskem centruDa ne bo popravca

17.00 Vila MojcaUstvarjalnica za otroke in starše Torkova peta

19.30 Glasbena šola VelenjePredstavitev učencev in dijakovGlasbene šole Velenje z gosti Večer tolkalcev

Sreda, 2. junija14.00 – 20.00

Mladinski center VelenjeMladi v popoldanskem centruEj, kam gremo pa letos

18.00 Dom kulture VelenjeLivada se predstavi

19.00 Glasbena šola VelenjeKviz iz nauka o glasbi – 3. razred

20.00 Knjižnica Velenje, študijskačitalnica

Predavanje - Znanost in politikapodnebnih sprememb

Za dodat ne infor ma ci je o pri re dit vah indogod kih lah ko pokli če te Fes ti val Vele nje(03/898 25 71) ali Turis tič no -in for ma cij skiin pro mo cij ski cen ter Mest ne obči ne Vele -nje (03/896 18 60).

Od petka, 28. maja,do nedelje, 30. maja X Hiša mladih

KIPARSKA DELAVNICA – LES, podvodstvom akademske kiparkeDragice Čadež Lapajne

Petek, 28. maja20.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki

Letni koncert MePZ Šmartno obPaki

Sobota, 29. maja9.00 Vrtec Maja, zbor udeležencev

pohodaPohod na Goro Oljko (DPMŠmartno ob Paki); predšolskiotroci se lahko udeležijo pohoda lev spremstvu staršev oziromaskrbnikov

10.30 Hiša mladihOtroška ustvarjalna delavnica

Torek, 1. junija18.00 Hiša mladih

Joga

VELE NJE

ŠMART NO OB PAKI

22 27. maja 2010OBVE ŠČE VA LEC

Naš čas, 27. 5. 2010, bar ve: CMYK, stran 22

R A D I O V E L E N J E

ONES NA ŽE NOST ZRA KAONES NA ŽE NOST ZRA KAV tednu od 17. maja 2010 do 23. maja 2010 niso povprečne dnevne koncentracijeSO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občineVelenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJAobdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SOod 17. maja 2010 do 23. maja (vmikro-g SO2/m3 zraka)

mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

0

5

10

15

20

25

30

35

40

ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA

GORA

VELENJE LOKOVICA -

VELIKI VRH

ŠKALE PESJE MOBILNA-

SKORNO

17.maj 18.maj 19.maj 20.maj 21.maj 22.maj 23.maj

Uprav na eno ta Vele nje

50-letnico skupnega zakonskegaživljenja sta praznovala zakoncaPavla in Božidar Golob iz Velenja,Trubarjeva ul.1.Marzenka Kosi, Velenje, Cesta v Bevče15 in Ljubiša Šolajić, Celje, Škapinovaul. 2; Klavdija Notersberg, Veliki vrh33 a in Sešel Aleš, Veliki vrh 33 a;Marina Šekerija, Velenje, Goriška c. 38in Janko Kovač, Šmartno pri SlovenjGradcu 107 d; Sabina Pocajt, Velenje,Cesta Františka Foita 4 in Tomaž Lednik,

Velenje, Cesta Františka Foita 4; AlmaKekić, Vrbje 31 a, Žalec in Elvedin Decić,Velenje, Stantetova ul. 8.

Jožefa Jan, roj. 1916, Škale 60, Velenje;Martina Rudl, roj. 1930, Polzela 106 a,Polzela; Jožef Denša, roj. 1950, Trg 13Prevalje; Bogomir Breznikar, roj. 1947,Orla vas 37; Vincenc Zazijal, roj. 1933,Tolsti vrh 17, Sl. Konjice; TerezijaMohorič, roj. 1928, Kamnik, Ul. MatijeBrejca 8; Marija Avberšek, roj. 1934,Paka pri Velenju 66; Davorin Pokržnik,roj. 1966, Plešivec 40.

Poro ke:

Smr ti:

GIBA NJE PRE BI VAL STVA

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kroni-ka; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila;17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček, 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poroči-la; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mla-dih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Nadanašnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poro-čila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izborpesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktual-no; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije;8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldnena Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno;15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvicaRadia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horo-skop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnjidan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje;18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poro-čila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila;16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Šolski radio; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ČETR TEK, 27. maja:

SRE DA, 2. juni ja:

TOREK, 1. juni ja:

PONE DE LJEK, 31. maja:

NEDE LJA, 30. maja:

SOBO TA, 29. maja:

PETEK, 28. maja:

SAMI BREZPLAČNO odpeljemostaro železo, kmetijske stroje, raznepeči. Golijan Miladin, s.p., Velenje.Gsm: 040/465-214.

ŽENITNA posredovalnica Zaupanje zavse ljudi z dobrimi nameni, v vsehstarostnih obdobjih, ki hrepenijo potrajnih razmerjih. Za mlajše ženske jestoritev brezplačna, ostale strankeplačajo za številna poznanstva sim-bolično članarino. Tel.: 03/5726-319,gsm: 031/836-378NEOMEJENO število zanimivih mošk-ih z vse države spoznate za 14 evrov.Storitev je zastonj za ženske do 47leta starosti, za moške pa po dostopniceni. Gsm: 031/836-378, tel.:03/5726-31940-LETNA privlačna vdova, trgovka,idealne postave, se preseli k gospodudo 55 let. Gsm: 031/505-495, tel.:090-6286 (1,99 evra/minuto)29-LETNA, privlačna zanimiva samskapunca išče dobrosrčnega, lahko tudistarejšega partnerja, s katerim bi siustvarila družino. Gsm: 031/836-378,Tel.: 090-6286 /1,99 evra/minuto)PREMOŽEN in simpatičen 48-letniSlovenec (zdomec) si želi spoznatipošteno žensko do svojih let. Ag. Alan,gsm: 041/248-647, www. super-alan.siPODJETNICA, 50-letna, urejena, siželi spoznati možkega do 59 let za lepovezo. Ag. Alan, gsm: 041/248-647,www.superalan.si

ELEKTRONSKI klavir, star 1leto,navodila, brezhiben, predhodno ga

preizkusite, pripeljem domov, prodamza 300 evrov. Gsm: 051/395-560ELEKTROMOTOR enofazni, 1.5 kW,1400 obratov, prodam za 105 evra.Gsm: 070/723-050.

VEČJO zazidljivo ali delno zazidljivoparcelo (nad 2000 m2) v Šentilju kupi-mo. Gsm: 041/726-415

VINO: refošk, merlot, rose, pinela inzelen, prodam. Vinska klet (ČehovinBogdan – Štanjel) Velenje – Konovo.Gsm: 031/749-671JABOLČNIK, medenovec,borovničevec in več vrst žganja pro-dam. Gsm: 041/344-883.

PUJSKE, težke 25 kg, prodam. Tel.:03/5885-570. Gsm: 031/868-931

KUPIM

ŽIVALI

PRIDELKI

RAZNO

STIKI-POZNANSTVA

NUDIM

DEŽURNI telefon za pomoč alko-holikom gsm: 031/443-365 (AA)

23OBVE ŠČE VA LEC27. maja 2010

Naš čas, 27. 5. 2010, bar ve: CMYK, stran 23

Zdrav stve ni dom Vele njeOBVES TI LOSpo što va ne zava ro van ke, spo što va -ni zava ro van ci, obve šča mo vas, da jetel.: 112 rezer vi ra na za služ bo nuj nemedi cin ske pomo či. Na to tele fon skošte vil ko pokli či te SAMO V NUJNIHPRIMERIH, ko je zara di bolez ni alipoškod be ogro že no življe nje in jepotreb no takoj šnje ukre pa nje eki pe zanuj no medi cin sko pomoč. Pogo vo rena tej šte vil ki sne ma mo. Za infor ma -ci je v zve zi z reševalno službo kliči-te na telefonsko številko 8995-478,dežurno službo pa na 8995-445.

Lekar na Cen ter Vele nje, Vod ni ko va1. Izda ja nuj nih zdra vil in zdra vil narecep te, pred pi sa ne iste ga dne. Obnede ljah in držav nih praz ni kih jeorga ni zi ran odmor za kosi lo od13.00 do 14.00, tele fon 898 -1880.

29. in 30. maj – Vesna Pupič-Gaberšek, dr. dent. med. (v dežurnizobni ambulanti ZD Velenje, Vod-nikova 1, od 8. do 12. ure).

Dežurni veterinar – gsm031/688-600.Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

Zobo zdrav ni ki:

Vete ri nar ska pos ta ja Šoš tanj:

Lekar na v Vele nju:

DEŽUR STVA

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija

ANDREJA GOVEDIČA20. 10. 1935 – 19. 5. 2010

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, znami sočustvovali, izrekli sožalje, mu darovali sveče in cvetje ter ga v tako

velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot.

Žalujoči: žena Marica, sin Andrej in hči Brigita z družinama

Kogar imaš rad,ne umre,le daleč je.

ZAHVALA17. maja je omagalo plemenito srce naše ljube in dobre mame, babice,

prababice, sestre in tete

JOŽEFE JANroj. ŠPITAL

iz Škal20. 2. 1916 – 17. 5. 2010

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom, ki stenam ob njenem slovesu stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv.

maše. Posebna hvala Ivu Kralju, dr. med., patronažni sestri Bernardi, gospodu kaplanuJanku Rezarju iz župnišča sv. Martina, Mešanemu pevskemu zboru Škale, trobilnemukvartetu, govorniku Samu Kopušarju, gospema Marijani Lesjak in Anici Sevčnikar za

izkazano pomoč, Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje, RK, DU in KS Škale.Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Žalujoči: sinova Branko in Janko z družinama, hčerki Marica in Pavlika z družinama, vnuki z družinami in pravnuki

Mama je enasama – danaza srečo inveselje – in ena sama zavse življenje.

Nagrad na kri žan ka Ter mo Shop

Ter mo shop d. o. o.Šem pe ter, Rim ska 176

PE Vele nje, Ces ta tal cev 5www.ter mos hop. si

Ta hip veli ka AKCI JA:

KLI MA napra ve odlič ne kako vos ti

SUPER ugod na cenaza lan ske mode le

kli ma naprav!Pro da ja, mon ta ža in ser vis

Naj bo Vaš dom Vašaoa za osve žit ve!

Reše no izre za no ges lo poš lji te naj kas -ne je do 7.6.2010 na naslov: Naš čas, d. -o. o., Šaleš ka 2 a, 3320 Vele nje, s pri -pi som »Kri žan ka Ter mo shop«. Izžre ba -li bomo 3 lepe nagra de (1 x sobni ter -mos tat, 2 x goril nik »Luci fer«. Nagra -jen ci bodo pre je li potr di lo za dvig nagra -de po poš ti.

mali OGLASI

Nagrajenci nagradne križanke»Gostilnice in PizzerijePr`Tomiju«, objavljene v tednikuNaš čas, 13. maja 2010 so:Urban Sušec, Koroška cesta 8,3320 VelenjeLidija Tič, Kajuhova 2, 3320VelenjePalma Mohor, Kersnikova 1, 3320VelenjeNagrade: PIZZA- KLASIČNA Nagrajenci prejmejo obvestila onagradi po pošti.Rešitev križanke: PR`TOMIJU

Vele nje, 21. maja – V petek zve-čer se je v atriju pri Centru Nova,priložnostno poimenovanem atrijVelenjč', končalo tridnevno med-narodno srečanje književnikovLirikonfest 2010, ki sta ga pripra-vila Velenjska knjižna fundacijain Asociacija Velenika. Najboljslavnosten del festivala se je kon-čal s podelitvijo dveh književnihnagrad – mednarodne Pretnarje-ve nagrade in čaše nesmrtnosti zaslovenskega avtorja za desetletniopus.

Vse od sre de popold ne so se vVele nju dru ži li in posve ča li poe -zi ji in knji žev nos ti povab lje ni pes -ni ki iz tuji ne in domo vi ne, ki sopri spe va li svo ja dela tudi za med -na rod no revi jo Liri kon 21, ki izha -

ja pod okri ljem Vele nje knjiž nefun da ci je. Zad nja šte vil ka, ki jeizšla na dan začet ka fes ti va la, jevse bin sko izjem no boga ta, saj imaveč kot 700 stra ni.

21 tujih, 21 doma čihknji žev ni kov

Prvi dan fes ti va la, v sre do zve -čer, so v atri ju pod novo stre ho,ki se žal ni izkaz al kot naj bolj šepri re dit ve no pri zo ri šče, saj je zara -di steb rov pre cej nepre gled no, pri -pra vi li večer sodob ne nizo zem skepoe zi je. V četrt ko vem dopold ne -vu so jo gost je iz Nizo zem skepred sta vi li tudi velenj skim gim na -zij cem. V četr tek zve čer so svo je

ver ze jav no pred sta vi li Čehi. Vpetek dopold ne so se knji žev ni kiude le ži li še pole mič ne okro glemize na temo »Rezer vat za poe zi -jo – raz pus ti tev ali raz gla si tev?«,ki je pote ka la pred Vilo Her ber -ste in. Popold ne so ude le žen ci –21 tujih, pred vsem iz Nizo zem skein Češ ke, ter prav toli ko slo ven -skih knji žev ni kov – pri sluh ni li šebosan ski poe zi ji.

V sprem stvu Orfe je vih muz

V petek ob 19.30 pa so se ude -le žen ci, nagra jen ci in nji ho visprem lje val ci zbra li v velenj skiGale ri ji, kjer jim je spre jem pri -pra vil velenj ski župan Sre čkoMeh. Ob 20. uri se je namreč vatri ju pri Novi zače la slav nost napode li tev knji žev nih nagrad, dotja pa so nagra jen ce in gos te z rus -ke ga vele pos la niš tva ter Mest neobči ne Ljub lja na čez Titov trgpope lja le Orfe je ve muze.

Po tem, ko so si ude le žen ci pet -ko ve ga slav nost ne ga zaklju čkaLiri kon fes ta 2010 ogle da li lirič nivide o ba let Voda ple še, je letoš njočašo nesmrt nos ti, nagra do za

deset let ni ustvar jal ni opus, knji -žev ni ku Borisu A. Novaku pode lilvelenj ski župan Sre čko Meh.

V dru gem delu zaklju čka Liri -kon fes ta 2010 so pode li li še med -na rod no Pret nar je vo nagra do zauspeš no pro mo ci jo slo ven ske knji -žev nos ti v sve tu. Žal se je ljub ljan -ski župan Zoran Jan ko vič poznopopold ne opra vi čil, zato je Pret -nar je vo nagra do rus ki znan stve -ni ci dr. Nadeždi Starikovi pode lilpod žu pan Janko Moderndorfer.Dobit ni ca odlič no govo ri slo ven -sko, z vese ljem pa tudi pre va ja slo -ven ske avtor je v rušči no, kar bo,kot je pove da la takoj po pode lit vi,poče la še naprej, saj uži va v temdelu.

Orga ni za tor in umet niš ki vod jaLiri kon fes ta 2010 Ivo Stropnik, kije zaključ no pri re di tev ob pomo -

či Petre Hribernik tudi vodil, seje ob kon cu pose bej zahva lil pod -por ni kom Liri kon fes ta in Her ber -stein ske ga sre ča nja knji žev ni kov,ki sta sedaj zdru že na v eno pri re -di tev; velik hle bec kru ha je poda -ril Slav ku Pre glu, direk tor ju slo -ven ske agen ci je za knji go, tervelenj ske mu župa nu Sre čku Mehuin pod žu pa nu in poslan cu v držav -nem zbo ru Boja nu Kon ti ču. Sled -nja med na rod no sre ča nje knji žev -ni kov v Vele nju pod pi ra ta že vseh9 let. Slav nost ni večer pa so glas -be no zaklju či li Pero Lov šin inŠpan ski bor ci.

� Boja na Špe gel

Vele nje, 21. maja - Maturantskaparada oziroma četvorka, ki jo slo-venski maturantje vsako leto odple-šejo na ulicah slovenskih, v zadnjihletih pa tudi nekaterih mest v sosed-njih državah, velja za največji sin-hroni ples na svetu in se je večkratzapored vpisala v Guinessovo knji-go rekordov. Letos mladi v kar 23slovenskih mestih v petek, točnoopoldne, niso plesali za rekord –tokrat so se organizatorji odločili,da parado pripravijo pod geslom»Maturantska parada – brez alko-hola«. Tudi zato, ker je bil petekzadnji šolski dan za maturante, kise je v preteklih letih marsikje pre-levil v popivanje po parkih. Kot

kaže, je bilo letos geslo učinkovito.Ples na šola Dev žej je pod vod-

stvom Ale ša Puš ni ka pripravila inizvedla maturantsko parado tudi navelenjskem Titovem trgu. Na njemse je malo pred poldnevom v hlad-nem in rahlo deževnem dopoldne-vu zbralo 236 maturantov in matu-rantk Šolskega centra Velenje. Šepred pričetkom plesanja na prostemjih je pozdravil velenjski župan Sre -čko Meh. Ob koncu srednje šole jimje zaželel veliko uspeha pri maturi,študiju in na nadaljnji življenjskipoti. Ob tem je dodal, da se mordavsi ne bodo vrnili v Velenje, zagoto-vo pa bodo vedno vedeli, da je tomesto njihov dom …

In potem je zado ne la glas ba izope re te Johan na Straus sa Neto pir.Velenj ski Titov trg pa se je spre me -nil v ples ni trg. Matu ran ti so ple sa -

li z nas me hi na ustih, nema lo pa jebilo tudi tis tih, ki smo jih opa zo -va li in spod bu ja li. V nada lje va njuso se matu ran tom na ple siš ču pri -

dru ži li deve to šol ci vseh velenj skihosnov nih šol. Kar 600 ple sal cev -kar je rekor dno šte vi lo ple sal cev,odkar Vele nje sode lu je pri Matu -

rant ski para di - je sku paj zap le sa -lo sta ro dav no mazur ko, čačača inna kon cu še poskoč no pol ko.

� bš, foto: vos

Naš čas, 27. 5. 2010, bar ve: CMYK, stran 24

Na Tito vem trguple sa lo 600 mla dih236 matu ran tom in matu rant kam so se priple su pri dru ži li še deve to šol ci

Niti hlad no, rah lo dežev no vre me, ple sa nju mla dih na Tito vem trgu ni odvze lo čara.

Trije dnevi za poezijo in druženje književnikovV petek zvečer se je s podelitvijo mednarodne Pretnarjeve nagrade in slovenske književne nagrade Čaša nesmrtnosti končalo deveto srečanje književnikov

Med na rod no Pret nar je vo

nagra do je rus ki

znan stve ni ci dr. Nadež di

Sta ri ko vi po tem, ko so jo na

oder pri pe lja le Orfe je ve

muze, pode lil ljub ljan ski

pod žu pan Jani

Mödern dor fer.

Čašo nesmrt nos ti je pre jel dra ma tik, pes nik, pisa telj in pro fe sor Boris A. Novak. Po pode lit vi

je pred sta vil tudi nekaj svo jih pes mi.

Dru že nje tujih in doma čih knji žev ni kov je bilo vse tri dni pove za no s poe zi jo. Lite rar ni

dogod ki so bili posve če ni nizo zem ski, češ ki, bosan ski in slo ven ski poe zi ji.

Jani Mödern dor fer, pod žu panMO Ljub lja na, pode lje va lec Pret -nar je ve nagra de:

“Gle de na to, da je Ljub lja nasve tov na pres tol ni ca knji ge, s tempro mo vi ra tudi Slo ve ni jo. Predkrat kim sem sli šal, da se narod,ki ima več kot mili jon pri pad ni -kov, nima kaj bati, da bi nje govjezik izumrl. To po mojem veljatudi za slo ven ski jezik. Sicer pasmo prav ponos ni, da se lah ko zude lež bo na tem fes ti va lu inpode lit vi jo Pret nar je ve nagra deza šir je nje slo ven ske bese de posve tu Ljub lja na pri klo ni Vele njuin s tem poka že svo jo širi no. Tudiv okvi ru sve tov ne pres tol ni ceknji ge dogod ki ne teče jo le vLjub lja ni, ampak po vsej Slo ve ni -ji. Če so pred 500 leti v slo ve ni -ji zaž iga li slo ven ske knji ge, lah kodanes reče mo, da si želi mo, dase to niko li več ne pono vi.”

Boris A. Novak, dobit nik čašenesmrt nos ti: “Knji žev na nagra -da čaša nesmrt nos ti mi pome niveli ko, in to iz več raz lo gov. Greza izjem no pomem ben pro jekt,kate rega osrč je je revi ja Liri kon21, ki je posve če na med na rod nipro mo ci ji poe zi je. V tem giba njuso zdru že ni pred vsem pes ni ki inpes ni ce, zato jem ljem to nagra do

kot pri zna nje knji žev nih kole gov.Tudi zato je ta nagra da zameizjem no dra go ce na. Vesel sem,ker je tudi zad nja šte vil ka revi jeLiri kon odlič na, v njej je ogro -mno kva li tet nih bese dil slo ven -skih in tujih knji žev ni kov, tudidva moja tek sta. V zad njem časusicer že dlje časa pišem ep, ki mipred stav lja vrs to izzi vov, ki jihprej nisem poznal. V njem bomzajel dalj še obdob je, zato odmene zah te va veli ko ustvar jal nesile.”

Sre čko Meh, velenj ski župan,pode lje va lec čaše nesmrt nos ti:»Raz lo gov, da vseh devet let pod -pi ra mo med na rod no sre ča njeknji žev ni kov, je več. Eden naj -važ nej ših je ta, da mora Vele njev slo ven skem pro sto ru naj ti svojpro stor v kul tur i, tudi v knji žev -nos ti. Odgo vor na to je bila Pret -nar je va nagra da. Kma lu bomotudi del Evrop ske kul tur ne pres -tol ni ce, zato bomo pre nov lje noVilo Bian ko zas no va li kot kul tur -no sre diš če, v njej pa bo ime lasvo je pro sto re tudi velenj skaknjiž na fun da ci ja. S tem smo jas -no pove da li, da daje mo kul turivelik pomen. Liri kon fest je tudizato zelo pomem ben fes ti val zaVele nje in Slo ve ni jo.«