nČ 22/2010

Predreferendumomo arbitražiMilena Krstič - Planinc

V nedeljo bo v Sloveniji potekal referendum. Volilci bodo odločali oratifikaciji arbitražnega sporazuma s Hrvaško, ki je v zadnjihmesecih dodobra razvnel ljudi in politiko.

Referendumsko vprašanje se bo glasilo: »Ali ste za to, dase uveljavi Zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazumamed Vlado Republike Slovenije in Vlado RepublikeHrvaške, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 19.aprila 2010?«

Pred referendumom so nas politiki, tako z levice kotdesnice, prepričevali, da imajo prav zgolj in samo eni, pačeprav stojijo na nasprotnih bregovih. Da imajo prav zgoljoni, bodisi da arbitraži nasprotujejo bodisi da so zanjo.Odločitev pa prepustili volilcem.

Danes in jutri, pred volilnim molkom, ki nastopi v petekopolnoči, bodo gotovo tako eni kot drugi v zadnjihizdihljajih kampanje iz rokavov vlekli še poslednje adute

in nagovarjali volilce.

Kaj po referendumu?

Ratifikacija sporazuma bo na referendumu potrjena, če bo zanjoglasovala večina volilcev, ki bodo glasovali. V tem primeru bodržavni zbor v osmih dneh po pravnomočnosti poročila državnevolilne komisije razglasil odločitev, ki je bila sprejeta nareferendumu, in jo objavil v Uradnem listu Republike Slovenije. Čebodo volilci na referendumu zakon zavrnili, pa državni zbor enoleto ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju s to odločitvijo.

�

Naš čas, 3. 6. 2010, bar ve: CMYK, stran 1

Jutri zmerno do pretežnooblačno, občasno bo še

deževalo. V soboto sončno in topleje.

Tako

mis lim

šte vil ka 22 četr tek, 3. junija 2010 1,50 EVR

Std. ELPIDIA BEACH Odhoda: 4.6., 11.6.

najem od 299 €

www.palma.si VELENJE 03/898-43-70 CELJE 03/428-43-04

GRČIJA - OTOK RODOS

Pred čas no gla so va njesamo še danesV nede ljo v Slo ve ni ji refe ren dum oarbi traž nem spo ra zu mu s Hrvaš ko

Ljub lja na, Vele nje, 1. juni ja – V skla du z rokov ni kom volil nih opra vilse je v torek, 1. juni ja, pri če lo pred čas no gla so va nje, name nje no vsemtis tim, ki v nede ljo ne bodo mogli na voliš ča.

Ti lah ko še danes, v četr tek, 3. juni ja, med 9. in 17. uro na pred čas nemgla so va nju na sede žih okraj nih volil nih komi sij (uprav ne eno te) izra zi josvo jo voljo. Samo še danes (četr tek, 3. juni ja) pa lah ko volil ni upra vi čen civlo ži jo zah tev ke tudi za dru ge poseb ne obli ke gla so va nja. Med nji mi tudivolil ci, ki bi žele li v nede ljo gla so va ti na poseb nem voliš ču za inva li de.

� mkp

Vsa ke mu po več kottri leta zapo raVoz ni ka, ude le že na v nesre či, v kate ri sopred peti mi leti v Ljub lja ni umr li tri jemla di atle ti, gres ta v zapor

Ljub lja na, 1. juni ja – Pet član ski senat Okrož ne ga sodiš ča v Ljub -lja ni je zapor no kazen pri so dil obe ma voz ni ko ma vozil, ude le že -nih v nesre či, ki se je 5. juni ja leta 2005 zgo di la v kri ži šču Celov -ške v Ljub lja ni. V njej so umr li tri je mla di atle ti: 25-let ni Matic Šuš -ter šič, 23-let ni Pat rik Cve tan in 17-let ni Velenj čan Nejc Lip nik.

Tri leta in šti ri mese ce zapo ra so pri so di li Ser ge ju Šala mo nu iz Vele -nja, ki je vozil avto, v kate rem je bilo sedem atle tov, za tri leta in polzapo ra pa kaz no va li Ame la Dedi ča, dru ge ga v nesre či ude le že ne gavoz ni ka.

Senat je oba obso dil povzro čit ve pro met ne nesre če iz malo mar -nos ti.

�

V enem dne vu nasamo enem odko puizko pa li kar 10.100ton pre mo ga innapre do va li za 8,6 metra

Vele nje, 31. maja – Po dob rihdveh ted nih obra to va nja nove gaodko pa v Jami Pre lo ge so posta vi -li na Pre mo gov ni ku Vele nje novmej nik na področ ju odko pa va njapre mo ga. S pomoč jo vrhun skeopre me so dobro izur je ni rudar jidose gli rekor dni dnev ni izkop pre -mo ga v viši ni 10.100 ton. Noviodkop obra tu je s hori zon tal nokon cen tra ci jo kar pome ni, da viši -

na ni ome je na. V pri mer ja vi z odko -pi, ki pre mog pri do bi va jo s pove ča -no odkop no viši no, je potreb no pri -manj kljaj pre mo ga s stro pa nad ok -na di ti z več jim dnev nim napred -kom odko pa. Odkop, na kate rem jevgra je nih 112 sek cij pod por ja, je v

pone de ljek, 31. maja, izve del 9rezov in napre do val 8,6 metra.

Ome nje ni odkop v Pre mo gov ni -ku Vele nje je loci ran v slo ju pre -mo ga, kjer pov preč na kuril na vred -nost lig ni ta zna ša tudi do 13 GJna tono in je prvi odkop, ki bo v

celot nem času delo va nja dolg 200met rov. Na njem naj bi do kon caobra to va nja, to je do janu ar ja pri -hod nje leto, pri do bi li več kot900.000 ton pre mo ga.

Direk tor Pre mo gov ni ka Vele njedr. Milan Med ved je bil ob temdosež ku nav du šen: » Za dose že nirez ul tat velja poh va la vsem, ki dela -jo na ome nje nem odko pu ozi ro maso z njim kakor koli pove za ni. Vse -ka kor velja ome ni ti tudi vrhun skoelek tro stroj no opre mo, ki je rez ul -tat več let ne ga raz vo ja in ploddoma če ga inže nir ske ga zna nja inbo dobro vpli val tudi na dose ga njenačr tov. To je tudi eden ključ nihciljev, ki vodi Pre mo gov nik Vele -nje k zastav lje ni ceni 2,25 EUR/ -GJ, ki je bila dogo vor je na s Hol -din gom Slo ven ske elek trar ne.«

�

Neza do volj stvo ras teGrožnje o stavki Vegradovih delavcev vseglasnejše

Vele nje, Ljub lja na - Za vče raj popold ne je bil napo ve dan sesta nek medpred stav ni ki Vegra da in nje go vi mi podiz va jal ci pri pro jek tu Celov škidvo ri. Pobu do za ta sesta nek je dal Vegrad, podiz va jal ci so ude lež bopotr di li, ob tem pa meni li, da naj bi se sestan ka ude le ži li tudi pred stav -ni ki bank in Mest ne obči ne Ljub lja na. Podiz va jal ci nas to pa jo sku paj,saj so uskla je ni in ne pri sta ja jo na indi vi du al na poga ja nja z Vegra dom.Raz oča ra ni so, ker naj bi jim Vegrad del sto ri tev popla čal s sta no va nji,ki pa so pod hipo te ko.

Vegrad z grad njo Celov ških dvo rov moč no zamu ja in si je nabral zara -di tega že za pol dru gi mili jon zamud nih kaz ni. Teh pa bo še več, saj tre -nut no dela sto ji jo, podiz va jal ci pa Vegra du do popla či la nji ho vih ter ja -tev ne želi jo izro či ti potreb ne doku men ta ci je za teh nič ni pre gled.

Ob vsem tem osta ja jo žiro raču ni Vegra da blo ki ra ni, dol go vi do delav -cev vse več ji, grož nje o stav ki pa vse glas nej še, sicer pa jih na neka te rihgrad bi ščih z boj ko ti ra njem dela, men da že ude ja nja jo. Urad nih infor -ma cij v Vegra du ne daje jo, to velja tudi za sin di kat.

� mz

Rekor dni dose žek v zgo do vi ni Pre mo gov ni ka

Nogo me ta ši Šmart na 1928 so predveli kim slav jem. V pred zad nji prven -stve ni tek mi so v Celju z 1 : 0 pre -ma ga li nepo sred ne ga tek me ca zanapre do va nje v 2. ligo, Simer Šam -pi on, in ga zame nja li na prvem mes -tu. Zla ti zade tek je dose gel Rok Cizejin se po tek mi zna šel v zra ku.

V sobotnem zadnjem krogu bodonjihovi navijači gotovo napolnilitribuno in jim z bučno podporopomagali potrditi prvo mesto. Zače -tek tek me bo ob 17. uri.

Foto: S. Vovk

Šmar ča ni na vrhu

Letos 16 vlog za nalož be v kme tij skagospo dar stva

Šoš tanj – Na mar ca objav ljen raz pis Obči ne Šoš tanj za dode lje -va nje pomo či v kme tij stvu za letos so kme to val ci poda li 16 vlog zanalož be v kme tij ska gospo dar stva. Skup na viši na poda nih zah tev -kov je bila 193.000 evrov. Ker pa je bilo raz po lož lji vih sred stev zata namen pre cej manj, se je komi si ja odlo či la, da vsa ke mu od vla -ga te ljev name ni zne sek v vred nos ti 13,7 odstot ka gle de na pred ra -čun sko vred nost nje go ve nalož be.

Za pla či lo zava ro val nih pre mij so pro sil ci poda li 26 vlog, vla ga -te lji bodo pre je li sofi nan ci ra nje gle de na šte vi lo glav živi ne. Odosmih vlog, ki so bile poda ne za zago tav lja nje teh nič ne pod po re kme -tij stvu, so pre je li osem vlog, tri so zavr ni li. Dve vlo gi, obe ma sougo di li, pa sta pri spe li za nalož be za oprav lja nje dopol nil ne dejav -nos ti v kme tij stvu.

� mkp

Zaklju ček 27. tek mo va nja za čis tezobe

Ljub lja na, 27. maja – Z veli ko pri re dit vi jo za sko raj 3.000 otrokse je v dvo ra ni Tivo li v četr tek zaklju či lo že 27. vses lo ven sko tek -mo va nje za čis te zobe ob zdra vi pre hra ni, ki ga pri re ja Sto ma to -loš ka sek ci ja Slo ven ske ga zdrav niš ke ga druš tva. Na njem so sode -lo va le sko raj vse slo ven ske osnov ne šole (705 osnov nih šol, med nji -mi tudi 41 šol ozi ro ma zavo dov za otro ke s poseb ni mi potre ba mi).

Na pri re dit vi so nagra di li naj bolj še raz re de iz vsa ke od dese tihregij, kot zma go val ce z naj bolj čis ti mi zob ki pa so za naj raz redraz gla si li učen ce OŠ Min ke Namest nik – Sonje za otro ke s poseb -ni mi potre ba mi iz Slo ven ske Bistri ce. Čis te otroš ke zob ke že dru -go leto nagra ju je glav ni pokro vi telj Mer ca tor.

Poleg naj bolj še ga raz re da v drža vi so bili raz gla še ni še regij skizma go val ci, ki tokrat pri ha ja jo z nasled njih šol: OŠ Rihar da Jako -pi ča Ljub lja na, OŠ Slad ki Vrh, OŠ Bra tov Leto nja iz Šmart ne gaob Paki, OŠ Nazar je, OŠ Sol kan, OŠ Dra go ti na Ket te ja Ilir skaBistri ca, OŠ Stra ži šče (podruž ni ca Bes ni ca), OŠ Pre vo le in OŠBogo ji na.

� mkp

Pro stor, pot in par ki ri ščaSol ča va – Od jut ri (pet ka) do nede lje, 6. juni ja, bo Cen ter Rin ka,

zavod za turi zem in traj nost ni raz voj Sol čav ske ga, orga ni zi ral Pomla -dan ske pohod niš ke dne ve.

Tako bodo jut ri ob 11. uri pre da li svo je mu name nu pri re dit ve nipro stor v sre diš ču Sol ča ve, pot in par ki ri šča, ki so jih ure di li v oko -lju. Nada lje va li bodo ob 14. uri s poho dom po nara vo slov no --et no graf ski poti od Logar ske doli ne do sla pa Rin ka, 4 ure kas ne jepa bodo doga ja nje pope stri li še s glas be nim veče rom, na kate rem bodonas to pi li sol čav ski muzi kan ti. Dan kas ne je, v sobo to, ob 9.30 uribo dru žin ski pohod v Roba nov kot, v nede ljo pa bodo pri pra vi li šetra di ci o nal ni pohod v Mat kov škaf. Tega bodo zače li ob 9. uri.

� tp

Vrtec Šoš tanj fina list nate ča ja Mojareka si

Šoš tanj - Vrtec Šoš tanj je vklju čen v pro jekt ‘ eko vrtec’, tako otro -ci celo leto v vrt cu pri dno loču je jo odpad ke, pre de lu je jo odpad noemba la žo in izva ja jo raz lič ne eko loš ke pro jek te.

Ude le ži li so se tudi nate ča ja Moja reka si, v okviru katerega izbi -ra jo naj bolj še tele vi zij ske, radij ske in časo pis ne ogla se. Na nate čajso se pri ja vi li z dve ma pri spev ko ma in oba sta se uspe la pre bi timed pet fina lis tov. V kate go ri ji TV ogla sov so otro ci eno te Urškaiz Topol ši ce z vzgo ji te lji co Zora no Glo boč nik pos ne li TV oglas znaslo vom So v Topli ci rač ke pojed le ribi ce? Otro ci eno te Barb ka vŠoš ta nju pa so z vzgo ji te lji ca ma Dar jo Jelen ko in Ivo Naverš nikizde la li tis kan oglas na temo Naša reka Paka vče raj, danes in jut ri.Oba ogla sa si lah ko ogle da te tudi na splet ni stra ni www.moja re ka. -si ali na splet ni stra ni Obči ne Šoš tanj – www.sos tanj. si.

Lepo je vide ti, kako že naj mlaj ši skrbi jo za oko lje in za pro stor,v kate rem živi jo. S svo jo voljo in ne nazad nje tudi z zna njem pa mno -go krat veli ko nau či jo tudi sta rej še.

�

V sobo to sre ča nje krvo da jal cevGaber ke – Območ no zdru že nje RK Vele nje se že nekaj let zapo red

oddol ži krvo da jal cem občin Vele nje, Šoš tanj in Šmar tno ob Paki zanji ho vo člo ve ko ljub no deja nje s sre ča njem. Tudi letos bo tako. Sre -ča nje bo v sobo to, 5. juni ja, ob 16. uri pod kozol cem v Gaber kah.

Orga ni za tor ji pri ča ku je jo bli zu 500 krvo da jal cev, zanje pa bodopri pra vi li vse, kar je potreb no za pri jet no dru že nje.

� tp

Je že res, da še ni pra ve ga polet ja, a vsaj časov no ne zgre ši mo pre več,če reče mo, da smo že doma la sre di tega let ne ga časa. In v tem času,ko mno gi mis li jo na mor je, čeprav » le« hrvaš ko, so oči odgo vor nih vnaj več jih zim skih cen trih na našem območ ju upr te v nasled njo zimo.Novih objek tov ne gra di jo le na Gol teh, o čemer v tem ted ni ku več kratpiše mo, tudi v dru gem ( po mne nju mno gih pa prvem) smu čar skemcen tru na našem območ ju, na Rogli, bodo polet ni čas izra bi li za ure -di tev novih pri do bi tev. Na Gol teh, kot je zna no, gra di jo nara vi in lju -dem pri ja zen hotel, pa še več dru gih objek tov, s kate ri mi bodo dopol ni -li ponu dbo, pred vsem bodo pove ča li zmog lji vos ti za pre no če va nje, naRogli gra di jo tekaš ki poli gon s šport nim hote lom.

Del poli go na so ob tek mo va nju za sve tov ni pokal v tekih v tej zim skisezo ni že pre iz ku si li, v celo ti naj bi bil poli gon kon čan do zim ske uni -ver zi ja de, ene naj več jih pri re di tev pri nas. Hote la se bodo loti li juli ja,gra di li ga bodo v jav no zaseb nem part ner stvu, saj bo sode lo va la tudizreš ka obči na.

V bolj »polet nem« delu Uni tur ja, druž be Uni or turi zem, pa bodo letosdogra di li hotel Dob ra va. S tem bodo Ter me Zre če pri do bi le še večležišč, saj jih po obis ku, ki ga bele ži jo, tudi potre bu je jo. Ure di li bodoše vse dru go, kar sodi k take mu zdra vi liš ke mu hote lu. Za vse te hote -le, tako na Gol teh kot na Rogli in v Zre čah, so del denar ja dobi li tudiiz evrop ske bla ga jne. Na Gol teh sicer tar na jo, da so za 9 mili jo novevrov vred no nalož bo dobi li rela tiv no naj manj. Seve da bi bilo lepo, čebi evrop ske mu denar ju, koli kor ga je pač bilo, sle di li tudi turis ti iz tis -te pra ve Evro pe. Vse po vsod pri nas je sicer obisk tuj cev kar zado vo ljiv,povsod pa si seve da želi jo, da bi jih nove nalož be pri te gni le še več. Inker v novih objek tih tudi ponu ja jo vse več, si želi jo tudi gos tov, ki bi vseto, kar ponu ja jo, tudi koris ti li. To pome ni, naj pri de jo taki z malo

debe lej ši mi denar ni ca mi. Tako na smu čiš ča, kjer bo tudi ponu dbapopes tre na, da bodo tako na Rogli kot na Gol teh nudi li » nekaj več«,kot v Zre čah, kjer bodo gos te tudi zna li raz va ja ti.

Hote lov pa ne bodo gra di li le na Gol teh, na Rogli in ga pove če va li vZre čah, druž bi z naše ga območ ja naj bi dva hote la gra di li tudi v Ljub -lja ni. Grad nja hote la v cen tru BTC v Ljub lja ni, ki ga bo gra di la Celj -ska zla tar na, je tik pred star tom. Gre za visok hotel, tako po dejan skiviši ni kot tudi po kako vos ti. Bolj v nego to vos ti je seve da hotel v sklo puCelov ških dvo rov. Tega naj bi namreč tam zgra di li velenj ski Vegrad. Av sta nju, v kakr šnem je ta druž ba, ni gotov ne zače tek grad nje, niti ne,če bodo ta hotel sploh gra di li. Če se bo zgo di lo sled nje ali če bo zamu -da pre ve li ka, bo Vegrad seve da moral vrni ti namen ski (evrop ski)denar, ki ga je za grad njo hote la že dobil.

Hote li torej ras te jo ali so vsaj načr ti za nji ho vo rast, v mar si ka te ri obči -ni, tudi na našem območ ju, pa bi bili vese li, če bi lah ko tako opti mis -tič no načr to va li grad njo vrt cev. Pov pra še va nje za mes ta v njih jenamreč kljub tar na nju neka te rih, kako lene so naše mla de dru ži ne,doma la vse po vsod moč no naras lo. Ker pa neka te ri dvo mi jo, da bozani ma nje za vpis v vrt ce tako močan tudi nasled nja leta, se mar sik jezavze ma jo za odpi ra nje oddel kov zaseb ne ga var stva. Take reši tve sopri mer ne tudi za manj še kra je.

In ko se eni ukvar ja jo s taki mi malen kost mi, kot je izbolj ša nje turis tič -ne ponu dbe ali zago tav lja nje mest za otro ke, so neka te ri še ved no kotobno re li zara di napo ve da ne ga arbi traž ne ga reše va nja meje med našodeže li co na juž ni stra ni Alp in sosed njo na sever ni oba li Jad ran ske gamor ja. Koc ka naj bi pad la v nede ljo, dru gi pa dvo mi jo, da bo tudi refe -ren dum, četu di bo veči na ZA, pri ne sel mir. Mir pri nas in med nami.

� k

Poletni pogledi na novo zimoHotel na Golteh, tekaški stadion na Rogli – Bodo evropskemu denarju sledili tudievropski turisti – Hotel tudi v Zrečah, »celjski« hotel v Ljubljani. – Tudi »velenjski« vCelovških dvorih? - Bo po nedelji pri nas in med nami mir?

OD ČETRT KA DO ČETRT KA 3. junija 2010


2

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izha ja ob četrt kih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €,cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %,četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

Ured niš tvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), MilenaKrstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel(novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehničnaurednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Pro pa gan da: Nina Jug (vodjapropagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

Sedež ured niš tva in upra ve: 3320 Vele nje, Kid ri če va 2 a, p. p. 202, tele fon (03) 898 17 50, tele fax (03) 897 46 43.TRR - Nova LB, Vele nje: 02426 -0020133854E -mai l: [email protected] ko va nje in gra fič na pri pra va: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Nakla da: 5.400 izvodovNena ro če nih foto gra fij in roko pi sov ne vra ča mo!Po zako nu o DDV je “ Naš čas” uvr ščen med pro iz vo de infor ma tiv ne ga zna ča ja, za kate re se pla ču je davek po 8,5% zni ža ni stop nji. Let no izi de 52 šte vilk.

Svetniki Občine Šmartno obPaki menili, da se je trebačim prej lotiti razvojadaljinske energetike v lokalniskupnosti – Zaključni računlanskega proračuna sprimanjkljajem tudi zaradidolgov države

Tat ja na Pod gor šek

Šmar tno ob Paki, 31. maja - Obči na Šmar tnoob Paki je men da edi na lokal na skup nost v regi -ji Saša, ki nima niti metra omrež ja daljin ske gaogre va nja. Po raz pra vi o delov nem osnut kuRaz voj ne ga pro gra ma daljin ske ener ge ti ke vlokal ni skup nos ti kot eni od osred njih točkpone delj ko ve seje občin ske ga sve ta naj bi bilov nasled njih 2, 3 letih dru ga če.

Miran Zager, direk tor Inšti tu ta za daljin skoener ge ti ko in vod ja poslov ne eno te Ener ge ti ka,Komu nal ne ga pod jet ja Vele nje, je pove dal, daje po izde la ni nove li ra ni ener get ski zas no vi obči -ne iz leta 2005 mož nos ti za daljin sko ener get -sko oskr bo gos po dinj stev na območ ju spod nje -ga toka reke Pake veli ko. Poleg pli ni fi ka ci je šeoskr ba s toplo to iz obnov lji vih virov bio ma se,mož ne so izpe ljan ke, kot je plin ska koge ne ra ci -ja. » Ker pa vsa ka odlo či tev nosi za sabo obvez -nos ti, bi mora la lokal na skup nost čim prej pro -uči ti teh nič ne in eko nom ske mož nos ti uved bedaljin ske ener get ske oskr be, da bi se obča ni lah -ko odlo či li za eno od oblik.» Da je potreb no vtej sme ri čim prej nare di ti kora ke naprej, so vraz pra vi meni li tudi svet ni ki. Po nji ho vem mne -nju je obči na gle de sis te ma daljin ske ener get skeoskr be v pre cej šnjem zaos tan ku, teh nič ne in

teh no loš ke rešit ve v ener ge ti ki so veli ke, nena -zad nje pa ne smemo prez re ti še zako no da je.Ta za ones na že val ce oko lja, med kate re sodi jotudi gos po dinj stva, ki se ogre va jo na kuril noolje, dolo ča še dodat ne pri spev ke in dru ge stroš -ke. Za name ček pa naj bi - po napo ve dih - cenaener gen ta v nasled njih letih pre cej posko či la.Šmar ški svet ni ki so pre pri ča ni, da bo pri odlo -

ča nju o mož nih obli kah odlo ča la eko no mi ka.Aktiv no sti v zve zi s tem naj bi poslej vodi laposeb na delov na sku pi na, v kate ri bodo tudistro kov nja ki. O njej naj bi več vede li že nanasled nji seji občin ske ga sve ta, ki bo pred vi do -ma konec tega mese ca.

Pri manj kljaj tudi zara di dol gadrža ve

Zaključ ni račun lan ske ga občin ske ga pro ra -ču na je po mne nju župa na Aloj za Pod gor škazelo pre gle den. Podrob nej ši pogled pa kaže, daso se pri hod ki v dob rih 95 odstot kih pri bli ža linačr to va nim. Čla ni odbo ra za gospo dar stvo,var stvo oko lja in gospo dar ske jav ne služ be so priobrav na vi pogre ša li poro či la jav nih zavo dov,zani ma le so jih tudi nepo rav na ne obvez nos ti.

Čla ni odbo ra za nego spo dar stvo in jav ne služ -be druž be nih dejav nos ti pa so pri tem zno vaopo zo ri li na zmanj še va nje stro škov pri pre vo zihučen cev v šolo. Zaključ ni račun pro ra ču na sopre gle da li tudi čla ni nad zor ne ga odbo ra, ki paveč jih nepra vil nos ti niso odkri li. So pa oce ni li,da je lokal na skup nost že v začet ku leta 2010pri kraj ša na za sko raj tret ji no pro ra čun ske gadenar ja, saj ima več kot 900 tisoč nepo rav na nihobvez nos ti. Za pokrit je pre cej šnje ga dela teh, jepojas nil župan Alojz Pod gor šek, dol gu je denarlokal ni skup nos ti drža va.

Names to inšpek tor ja na terenžupan?

Dlje časa so se svet ni ki na tokrat ni seji zadr -ža li pri pobu dah in vpra ša njih, pri katerih jeveli ko sla be volje povzro či lo odla ga nje odpad -kov. » Tako ne bo več šlo,« so bili odloč ni. Take -ga nere da, so doda li, kot je danes v zve zi s tem,še ni bilo. Okr ca li so delo pris toj nih inšpek cij -skih služb, ki pa so men da posla le na teren karžupa na. Med dru gim so na seji raz pus ti li občin -sko komi si jo za vra ča nje pre več vpla ča nih pri -spev kov za vla ga nja v tele ko mu ni ka cij sko omrež -je. Pri 19 pod pis ni kih, ki trdi jo, da so upra vi če -ni do vra či la, pa bo obči na pos ku ša la dose čiporav na vo, ven dar le pri tis tih, ki bodo upra vi -če nost doka za li s potr di li.

�

Odločala bo ekonomika

V pripravi že razpisza šesto fazo obnoveZdravstvene postajeŠoštanj

Mile na Krs tič - Pla ninc

Šoš tanj – V Šoš ta nju so laniobno vi li stre ho kul tur ne ga doma,v mar cu in apri lu letos pa je pote -ka la inten ziv na pre no va notra njos -ti. Veli ko pose gov bodo obis ko val -ci opa zi li zlas ti na odru.

» Oder je na novo pre bar van, zave -se so nove, osvet li tev, ozvo če nje,vide o-pro jek ci ja prav tako. Obnov -lje na je komand na soba, od koderpote ka jo pos top ki osvet lit ve inozvo če nja,« naš te va Mari ja Anžej,viš ja sve to val ka za inve sti ci je inpro jek te v Obči ni Šoš tanj. Za obno -vo so pora bi li bli zu 120.000 evrov,inve sti ci jo pa je plačala Obči na Šoš -tanj iz pro ra čun skih sred stev.

Nekaj pri re di tev v pre nov lje nidvo ra ni kul tur ne ga doma je maja

že bilo. Izva jal ci so poh va li li takoakus ti ko kot osvet li tev.

Šoš tanj pa je v pri ča ko va nju šes -te faze pre no ve Zdrav stve ne pos -ta je. » V pri pra vi je raz pis, ki boobjav ljen na por ta lu jav nih naro -čil, ker bo šlo tokrat za več ji obsegobno ve. Vred nost tega dela obno -ve bo namreč oko li 200.000 evrov.Gle de na to, koli ko sred stev lah kozago to vi mo v pro ra ču nu, nas pri -hod nje leto naj brž čaka še sedmafaza pre no ve.« Šes ta faza bo obse -ga la obno vo fasa de, stre ho z izo la -ci jo, obno vo vhod ne ga dela glav -ne avle s spre jem no pisar no, patudi ure di tev oko li ce, garaž, skrat -ka vse tis to, kar je pove za no z ure -dit vi jo fasa de.«

Zače tek teh del je odvi sen odizved be pos top ka. Si pa v Šoš ta njuželi jo, da bi bili ti kon ča ni hit ro.Tako bi lah ko dela izva ja li v polet -nih mese cih, v juli ju in avgus tu, koje tudi dela v Zdrav stve ni pos ta jimanj in bi ga z grad be ni mi pose gine ovi ra li pre več.

�


Vele nje, 25. maja – Osnov na šolaMiha Pin tar ja Tole da Vele nje jepos ta la abra ham ka. Jubi lej so seda -nji in nek da nji učen ci ter uči te ljišole praznovali s čudo vi to pri re dit -vi jo v velenj skem domu kul tu re.

V slav nost nem nago vo ru je rav -na telj šole Tone Skok med dru gimdejal, da kra tek pre gled pre te klos -ti šole kaže napo re in pri za de va -nja nje nih delav cev, usta no vi te ljain star šev učen cev za raz voj. Obro -di li so boga te sado ve. Z nalez lji vodelav nost jo zapos le ni vses ko zi raz -vi ja jo ustvar jal nost in vedo željnost,sami pa se boga ti jo z otro ko vo ved -ri no in izvir nost jo. Le tako jenamreč mogo če ures ni če va ti vrs tonalog, ki jih vzgo ji in izobra že va -nju zastav lja druž ba. Z neneh nimstro kov nim izobra že va njem, iska -njem sodob nej ših poti želi jo datiučen cem boga to popot ni co zaživlje nje. Poh va li jo se lah ko zmno gi mi stvar mi. Po mne nju Sko -ka se je šola v moder ni dobi znaš -la v pre ce pu, ki ga prej niko li nipozna la. Bila naj bi nekak šnopopol no telo, ki je zmož no vse gain mu nič ne manj ka. Nad omes ti -ti mora star še, bla ži ti posle di ce nji -

ho ve ga pre več ali pre ma lo lju be -če ga rav na nja, biti pri jaz na. Nudi -ti topli no in ved ri no, hkra ti v trdemuku nudi ti zna nje in obe ta ti druž -be ni uspeh. Ime ti mora posluh zahen di ke pi ra ne in nad pov preč neučen ce, nava ja ti mla dež na red indis ci pli no in biti v sle her nem tre -nut ku pri prav lje na odgo var ja ti naočit ke, da je pre več trda in da kršiotro ko ve pra vi ce.

Na Tole do vi šoli je – tako Skok -vzkli lo veli ko mla dih, ki so kas ne -

je uspe li v gospo dar skem, kul tur -nem, znan stve nem in poli tič nemživlje nju. Veli ko pa je tudi takih, kiso uspe li kot ljud je, zna li so pois ka -ti sre čo in jo dati dru gim. Izra zilje ponos, da je rav na telj na šoli, nakate ri zna jo strni ti vrs te in sku ša -jo dati otro kom tis to naj bo ljše, karzna jo in hoče jo. »Pono sen sem, danas vodi pot, ne cilj. Govo ri mo inraz miš lja mo o šol ski poti, ki najbo pol na pri ča ko vanj, za vsa ke gadru gač na, toda upam - za vse sreč -

na.« Skok se je zahva lil star šem,seda njim in nek da njim uči te ljem,sode lav cem, usta no vi te lji ci in vsemdru gim, ki so pola ga li kamen čke vmozai ku zgo do vi ne šole, Tole do -ve šole.

»Čudo vi ti ste,« je poh va lil Tole -

dov ce velenj ski župan Sre čko Mehin zago to vil, da se bos ta lokal naskup nost ter občin ski svet še naprejtru di la zago tav lja ti dob re pogo jeza delo v vzgo ji in izobra že va nju,da bo Vele nje osta lo mes to pri lož -nos ti in pri hod nos ti. Ob praz no va -

nju 50-let ni ce naj sta rej še osnov nešole v mest ni obči ni Vele nje je izro -čil rav na te lju Tone tu Sko ku ček vvred nos ti 1000 evrov.

�

Vele nje, 31. maja – Polet je se hit ro bli ža, znjim pa tudi prvi odho di v zdrav stve ne kolo ni -je ob mor ju za otro ke iz Šaleš ke doli ne. Koli kojih bo lah ko deset nepo zab nih dni letos pre ži ve -lo v polet ni kolo ni ji, pa tudi koli ko otrok si počit -nic brez pomo či dob ro del nih akcij ne bi moglopri vo šči ti, nam je pove da la Tin ca Kovač, sekre -tar ka MZPM Vele nje, ki kolo ni je orga ni zi ra zaotro ke iz vseh treh občin v Šaleš ki doli ni.

V teh dneh je v Vili Moj ca, kjer vpi su je jo otro -ke za leto va nje v kolo ni ji, veli ka gne ča. Čepravje tudi letos zani ma nje veli ko, pa vsa mes ta šeniso zase de na. » Tudi letos smo dobi li pre ko 250leto val nih mest v počit niš kih kolo ni jah ob mor -ju. Pri prav lja mo tri izme ne leto va nja; od 4. do14. juni ja bodo v Sav ud ri ji leto va li pred šol skiotro ci, tja jih bomo torej že jut ri odpe lja li 32.

Prva izme na šolar jev bo od 25. juni ja do 5. juli -ja leto va la v Pore ču. Tja bi radi odpe lja li 88otrok, nekaj mest pa je še pro stih. Naj več jaizme na bo v Sav ud ri jo odpo to va la 20. juli ja intam osta la do 30. juli ja. V njej bo, če bomozapol ni li vsa pro sta mes ta, kar 135 osnov no -šol cev iz Šaleš ke doli ne. Tudi tukaj ima mo šenekaj pro stih mest,« nam je pove da la Tin caKovač.

Kolo ni je ob mor ju so tudi letos pre tež noname nje ne otrokom z zdrav stve ni mi teža va mi,čeprav ne le njim. Za otro ke iz soci al no šib kihdru žin tudi letos pri do bi va jo sred stva iz vses lo -ven ske akci je Pome žik son cu, poleg tega pa sekli cu na pomoč zad nja leta vse bolj pogos toodzo ve jo tudi Šale ča ni. Kova če va doda ja: » -Zelo vese la sem, da so na letoš njem cvet lič nem

sej mu pri pra vi li kar tri dob ro del ne akci je zaleto va nje otrok iz soci al no šib kih dru žin. Vsemres nič no hva la. Na spis ku za brez pla čno leto va -nje ima mo vsaj po pet otrok iz vsa ke šole vŠaleš ki doli ni, ki jim star ši ne more jo omo go -či ti počit nic. Na šolah nam sicer pri pra vi jo spis -ke dese tih otrok, ki bi naj bolj potre bo va li počit -ni ce. Letos opa ža mo, da je veli ko več kli cev izdru žin samih, saj želi jo, da bi jim poma ga li, danji ho vi otro ci gre do na počit ni ce ob mor je alivsaj v naše Son čno mes to, ki bo ob začet kupočit nic pote ka lo na Gol teh. Tru di mo se, dabi lah ko ugo di li čim več je mu šte vi lu otrok. A vseje odvis no od tega, koli ko dona tor skih sred stevbomo uspe li zbra ti.« Naj dodam le še to, dadeset dnev no leto va nje otro kom iz soci al no šib -kih dru žin dona tor omo go či že z daro va njemdob rih 180 evrov.

� bš

3. junija 2010 DOGOD KI


3

Učencem želijo dati bogato popotnico za življenjeNa osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda Velenje ob praznovanju 50-letnice delovanja govorijo in razmišljajo o poti, ki bo za vse srečna

«Ček ni visok, je pa iz srca,« je komentiral darilo, ki ga je

izročil ravnatelju Toledovke Tonetu Skoku velenjski župan

Srečko Meh.

Učenci šole so pripravili res lep program.

Bi tudi vi pokojninsko varčevali v 3.pokojninskem stebru?

Pokliči 080 19 56 ali klikni www.sop.si.Sk

lad

obrtn

ikov

in p

odje

tnik

ov, V

ošnj

akov

a ul

. 6, 1

000

Ljub

ljana

Slovenskadelegacijažupanov vRomuniji

Pred nedav nim se je pod okri -ljem slo ven sko-ro mun ske gaposlov ne ga klu ba Tri glav – Car -pa ti mudi la na delov nem obis kuv Romu ni ji dele ga ci ja slo ven -skih župa nov.

Obis ka li so vzhod ni del Romu -ni je, pokra ji no Dob ro ge a ozi ro -ma mes ti Con stan ca in Man ga -li ja.

Ome nje na drža va pos ta ja vsemoč nej ša vez v poslo va nju medSlo ve ni jo in Romu ni jo, zato sožupa ni na sre ča nju s pred stav ni kiome nje nih lokal nih skup nos ti intam kaj šnje ga gospo dar stva izko ris -ti li to pri lož nost pred vsem za pred -sta vi tev svo jih občin, slo ven ske gagospo dar stva in mož nos ti med se -boj ne ga sode lo va nja. Sre ča nje so

pope stri li tudi z nogo met no tek -mo med obči no Con stan ca inžupa ni Slo ve ni je. Bolj ši so bili gos -ti te lji, ki so pre ma ga li gos te s 5 : 2.Povrat na tek ma naj bi bila v Slo -ve ni ji po počit ni cah.

V ekipi slovenskih županov so

nastopili: Danilo Burnač (Maribor),Stanko Glažar (Ptuj), AlojzPodgoršek (Šmartno ob Paki),Anton Zakrajšek (Velike Lašče),Miran Jurkošek (Štore), PeterMisja (Podčetrtek), Jože Škalič(Kuzma), Branko Ledinek (Fram),

Roman Richter (Pesnica), LadislavPepelnik (Ruše), Siniša Plavšić(Skupnost občin Slovenije), MarkoSimić (slovensko-romunskiposlovni klub Triglav-Carpati).

� tp

Mari ja Anžej: » Dela bi

pote ka la juli ja in avgus ta,

ko je dela v Zdrav stve ni

pos ta ji manj.«

Obnova notranjostikulturnega doma končana

V kolonijah ob morju še prostor

4 3. junija 2010DOGODKI



Vele nje, 27. maja – Mest ni odbor SDS Vele -nje, vodi ga Franc Sever, je v četr tek zve čer vmali dvo ra ni hote la Paka pri pra vil jav no tri bu -no z naslo vom Arbi traž ni spo ra zum med Slo -ve ni jo in Hrvaš ko, delov na mes ta in zdrav stve -na prob le ma ti ka, na kate ri sta sode lo va la dr.Dimit rij Rupel, biv ši minis ter za zuna nje zade ve,in Zofi ja Maz ej Kuko vič, biv ša minis tri ca zazdrav je, oba vodi ta tudi vsak svoj odbor pri Stro -kov nem sve tu SDS.

Dr. Dimit rij Rupel je bil jasen: »Kar zade vaarbi traž ni spo ra zum, bi ga bilo tre ba zavr ni ti innapra vi ti bolj še ga. Mož nos ti za to so. Gre zadoku ment, ki razd va ja Slo ven ce. Names to dabi vodil dia log med Slo ve ni jo in Hrvaš ko, vodidia log v Slo ve ni ji, na Hrvaš kem se vsi stri nja joz njim. Tudi nobe ne garan ci je ni, da bi lah ko spomoč jo tega spo ra zu ma ohra ni li tis to, kar nam

pri pa da in kar je dolo či lo tudi Ustav no sodiš če- teri to ri al ni dostop do med na rod nih voda.«

Da je to zelo pomemb no vpra ša nje, nada lju jeZofi ja Maz ej Kuko vič. »Zapo slo va nje in delov -na mes ta so veza na na kon ku renč ne pred nos tiSlo ve ni je, ta pa je veza na na dostop Slo ve ni jena odpr to mor je. Tega se danes ne zave da modobro, ker to samo po sebi ima mo. Če bi biliname ni Hrvaš ke, da to obdrži mo, ne bi potre bo -va li tret jih arbi trov. Delov na mes ta so veza nana trans port ne poti. Že v času Mari je Tere zi je sozgra di li želez ni co Dunaj– Trst. Tam, kje je trans -

port na pot, je raz voj. Tre ba je pri ti do dežel, kibodo v nasled njem deset let ju naj bolj obe tav ne:Indi je, Kitaj ske, Rusi je ... Do njih se pri de pomor ju tudi zato, da se jim kaj pro da, ne samokupi. Če bomo to pri lož nost spus ti li in bomozno traj tri kot ni ka Trst– Reka-Koper pad li v zaprtbazen, se nam še sanja ne, koli ko pri lož nos ti indelov nih mest bomo izgu bi li.« �

Mozir je – Stran ka SLS je pozastopstvu upa nov naj moč nej ša stran -ka v Zgor nji Savinj ski doli ni. » Od sed -mih občin ima mo namreč v man da tu,ki se izte ka, šti ri župa ne, ki so bili čla -ni ali so kan di di ra li s pod po ro Slo ven -ske ljud ske stran ke. Podo ben rez ul tat,tudi naj več je šte vi lo svet ni kov, pa vSLS pri ča ku je mo na letoš njih jesen -skih lokal nih volit vah,« je med dru gim

na pred sta vit vi župan skih kan di da tovstran ke dejal pred sed nik regij ske gaodbo ra SLS Andrej Pre seč nik.

Župan ske kan di da te so pod pr li odbo -ri v posa mez nih obči nah, med nji mipa so tri je seda nji župa ni, in sicer IvanSuho verš nik (Mozir je), Vin ko Jeraj(Reči ca ob Savi nji) in Stan ko Ogra di(Gor nji Grad). Na Ljub nem ob Savi -nji, kjer seda nja župa nja Anka Rakun

ne bo več kan di di ra la, so v SLS kotnestran kar ske ga kan di da ta pod pr liseda nje ga direk tor ja lju ben ske občin -ske upra ve Fra nja Nara loč ni ka. Zapod po ro kan di da tom v pre os ta lih trehobči nah se bodo odlo ča li, ko bodo zna -na vsa ime na.

V stran ki pričakujejo, da bodo v vsehobči nah nada lje va li dobro delo. Kan di -da ti pa so zago to vi li, da ima jo pri prav -lje ne pro jek te, ki bodo omo go ča li napre -dek posa mez nih občin. Ob tem pa soizra zi li tudi boja zen, da vla da z reba lan -som pro ra ču na ne bi okrni la naložb, kiso pomemb na za manj ša oko lja.

� Tp

Kan di da ti SLS za župa ne v Zgor nji Savinj ski doli ni (z leve pro ti des ni): Fra njo Nara loč nik (dru gi),

Stran ko Ogra di (tret ji), Vin ko Jeraj (četr ti), Ivan Suho verš nik

Pred sta vi li so se župan skikan di da ti stran ke SLS

Mestni odbor SDS pripraviltribuno o arbitražiPoudarili, da bi potrditev arbitražnega sporazuma Sloveniji zavedno zaprla teritorialni dostop do odprtega morja

V pre te klem sto let ju so nam vze li Koro ško, Trst in Gori co, tokrat pa je ogro že na

naša suve re nost na mor ju, so zatr je va li na jav ni tri bu ni.

Šoštanjski svetnik, očesedmih otrok, ki se ukvarjaz zavarovalništvom, bokandidiral za NSi

Šoš tanj, 31. maja – 40-let ni samo stoj ni pod -jet nik, svet nik v sve tu Obči ne Šoš tanj, pred -sed nik občin ske ga odbo ra NSi ( Nove Slo ve ni -je) in oče sed mih otrok Roman Kav šak iz Loko -vi ce je kot prvi v Šoš ta nju naja vil kan di da tu roza župa na na jesen skih lokal nih volit vah.

Slo gan, s kate rim se poda ja v boj, je ‘Bli zu lju -dem’.

» Moj volil ni pro gram postav lja v ospred jevred no te male ga člo ve ka. Bom prvi župan, kibom peti no pri hod ka, ki bi mi pri pa del kot župa nu, daro -val kot dona ci jo Osnov ni šoli Šoš tanj. S tem bom poka zal,da lah ko tudi tako poma ga mo učen cem in star šem,« jepovedal na novi nar ski kon fe renc i v šoš tanj ski Kavar ni vpone de ljek.

V svoj volil ni pro gram – stran ka bo s pol no listo sode lo -va la tudi na volit vah v svet obči ne in v sve te kra jev nih skup -

nos ti - je zapi sal brez pla čno osnov no šolo, usta no vi tev šti -pen dij ske ga skla da za tis te pokli ce, ki jih v Šoš ta nju pri -manj ku je, zavzel se bo za brez pla čno prav no sve to va nje zaobča ne Šoš ta nja. V pro gra mu pa ima tudi delit ve no bilan -co s Komu nal nim pod jet jem Vele nje in usta no vi tev »last -ne ga« komu nal ne ga pod jet ja.

� mkp

Z novinarske konference: Drago Koren, član izvršilnega

odbora NSi, in kandidat za župana Roman Kavšak

Milena Krstič – Planinc

V vseh obči nah po Slo ve ni ji je pred jesen ski mi lokal -ni mi volit va mi še veli ko odpr te ga. Stran ke so se sicerzgo daj zače le pri prav lja ti na novo tek mo, izid kate rebo potem veljal šti ri leta, a kaj več kot to, da evi den -ti ra nje pote ka, ( še) niso pri prav lje ni pove da ti. Red keizje me so. V Šoš ta nju je, deni mo, kot prvi jav no napo -ve dal kan di da tu ro pred sed nik občin ske ga odbo ra NSiRoman Kav šak.

Ime na, ki kro ži jo po Vele njuČeprav prva ki strank ne govo ri jo, pa uli ca že ugi -

ba. Reci mo, da bo v mest ni obči ni Vele nje za župa nazno va kan di di ral Sre čko Meh. Tu in tam je sli ša ti, dabi se lah ko za SD v župan sko tek mo podal tudi pod -

žu pan Bojan Kon tič, ki pa ga v lokal nem oko lju, odkarje pos tal vod ja Poslan ske sku pi ne SD v držav nemzbo ru, ni veli ko ne vide ti ne sli ša ti.

Zares? Že nekaj časa kro ži po Vele nju ime kan di dat -ke dr. Cvet ke Riba rič – Las nik. Ali bo res kan di di ra -la, osta ja odpr to. V SDS so pos top ke evi den ti ra njazače li zgo daj, dela li jav no mnenj ske raz is ka ve, odlo -či tev o kan di da tu pa še ni pad la. Pri prav lja jo tudi listoza občin ski svet. Kot pra vi pred sed nik mest ne ga odbo -ra Franc Sever, je pri tem pre cej pre ri va nja, kdo bo naprvih mes tih. A poj di mo nazaj k župan skim kan di da -tom, kan di dat kam. Med osmi mi evi den ti ra ni mi (lah -ko so stran kar ski ljud je, lah ko nestran kar ski) so bili(nih če pa še ni niče sar pod pi sal) tudi dr. Milan Med -ved, Zofi ja Maz ej Kuko vič in Franc Sever. » To so ose -be, ki so bile evi den ti ra ne, še več jih je bilo, osem,krog se zožu je, soglas ja do danes še ni pod pi sal nih -

če, tudi Franc Sever ne,« je potr dil pred sed nik mest -ne ga odbo ra SDS.

Za LDS naj bi se, seve da tudi tukaj še ni nič odlo -če no, v velenj sko župan sko tek mo podal pred sed nikmest ne ga odbo ra Jožef Kav tič nik.

V Šoš ta nju se je eden že javilŠoš tanj ska LDS, smo zve de li, pos pe še no išče kan -

di da te. Zago to vo ne bo kan di di ral pred sed nik občin -ske ga odbo ra, nek daj tudi župan Šoš ta nja in posla -nec držav ne ga zbo ra Milan Kopu šar. Tako je zatr dil.Lah ko si pa še pre mis li. Na vpra ša nje, kje išče jo kan -di da te, je Kopu šar namig nil, da ima jo kar pre cej lju -di, ki so se z delom že doka za li, med nji mi so tudipred sed ni ki kra jev nih skup nos ti. Kaj več od tega pani želel raz kri ti. S pred sed ni ki je mor da malo zave del.Kaj pa, če je imel v mis lih pred sed ni co KS Šoš tanjmag. Vil mo Fece? Lah ko da, lah ko da ...

Za šoš tanj ski SDS pa naj brž ni dvo ma. Zago to vose bo sku šal vsaj še z enim man da tom pre iz ku si tiseda nji župan in posla nec Dar ko Menih. Čeprav jebilo v začet ku tega ted na sli ša ti, da vno vi čno kan di -da tu ro veže na »ure di tev« raz mer v občin skem odbo -ru, pa nih če ne dvo mi, da ne bo kan di dat.

Kan di dat NSi bo, to je bilo v pone de ljek v Šoš ta njutudi jas no pove da no, Roman Kav šak, pred sed nik šoš -tanj ske ga odbo ra stran ke. Naj brž pa svo je ga kan di -da ta, vsaj tako je vide ti za zdaj, v Šoš ta nju ne bo ime -la SNS, ki ji pred se du je Mar jan Vrtač nik. Ver jet no. Ni

pa reče no. O tem, ali se bodo poda li samo stoj no alibodo pod pr li kak šne ga kan di da ta, se bo tre ba še pogo -vo ri ti z vrhom v Ljub lja ni. Tudi šoš tanj ska SD je šeskriv nost na. Ampak ljud je evi den ti ra jo. Kan di dat boali pred sed nik odbo ra stran ke Jure Kodrun ali paprejš nji pred sed nik odbo ra Boris Plam ber ger. Sled -nje je men da bolj ver jet no.

Dar ko Lih tin e ker? Ja, tudi o njem gre glas po Šoš -ta nju. Da naj bi kan di di ral kot neod vis ni, nestran kar -ski. Pod po ra kak šne stran ke pa bi mu pri tem priš lakar prav. Tudi Zares naj bi imel v Šoš ta nju kan di da -ta za župa na, govo ri se o Zora nu Kacu, zava ro val niš -kem agen tu, ki ga v poli ti ki doslej nis mo ( za)sle di li.Za SLS pa naj bi kan di di ral, se pa še odlo ča, Mar janJakob, direk tor Mle kar ne Cele a.

V Šmart nem ob Paki hude gapre ri va nja ne bo

Kot je sli ša ti, pa pre hu de ga pre ri va nja za mes tožupa na v nasled nji »šti ri let ki« v Šmart nem ob Pakine bo. Nam je uspe lo izbr ska ti le tri poten ci al na ime -na kan di da tov za župan ski ton: ime seda nje ga župa -na Aloj za Pod gor ška ( SD). Govo ri se, da naj bi kan -di di ral tudi sekre tar Območ ne obrt ne zbor ni ce Mozir -je Jan ko Kopu šar. Naj ver jet ne je pa bo kan di dat zažupa na SDS v Šmart nem ob Paki pred sed nik tam -kaj šnje ga odbo ra stran ke Mat jaž Dvor nik.

�

Iščejo se kandidatiSe bodo v vseh treh šaleških občinah v tekmo podali sedanji župani?- Na lokalnih volitvah 2010 bomo volili župane občin, občinskesvete, člane svetov četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti - Volitvebodo najverjetneje razpisane za oktober

Prvi je najavil kandidaturo Kavšak

Dr. Dimit rij Rupel o tihi diplo ma ci ji: » Tihadiplo ma ci ja je nekaj obi čaj ne ga, ven dar nesme biti tis ta, ki reče: bodi te tiho.«

Zofi ja Maz ej Kuko vič o sta nju v zdrav stvu:» Na področ ju zdrav ja smo bili doslej obre -

me nje ni samo s tem, da se je menja val minis -ter, ki je bil enkrat bolan, enkrat ni bil bolan.Zdaj ko se je minis ter zame njal, pa je zatiš je.Sli šim samo to, da če ste kro nič ni bol nik,vam bo smel zdrav nik v enem letu dati tudišti ri vrs te zdra vil, tis ta, ki so naj ce nej ša. Vsegre v sme ri var če va nja na račun paci en ta.«

5POGOVOR Z RAZLOGOM3. junija 2010


Mira Zako šek

Gospod Kon tič, vodi te naj več jo pozi cij sko vlad -no poslan sko sku pi no in ima te zato seve da tudivelik vpliv na vse vlad ne in par la men tar ne odlo -čit ve. Teh je bilo ob začet kih kri ze pre se ne tlji -vo malo, sedaj pa je vla da odpr la kopi co front,in to tako radi kal no, da je neje vo lja med držav -lja ni očit na. Reci mo, da je tre nut no naj boljaktu a len refe ren dum o arbi traž nem spo ra zu -mu. Se vam zdi, da je bilo odlo ča nje o stro -kov no tako zah tev ni zade vi res pri mer no pre -lo ži ti na držav lja ne?»Kri ti ke v jav nos ti na ta račun so neute me -

lje ne, saj moram zelo jas no in odloč no pove -da ti, da smo poslan ci odgo vor nost spre je li inda je pred sed nik vla de spo ra zum pod pi sal.Poslan je bil na usta nov no sodiš če in v par la -ment, kjer smo o njem raz prav lja li in ga tudispre je li. So pa tis ti, ki so zah te va li refe ren dum,še pre den so pozna li vse bi no, to gla so va njeobstru i ra li (to nika kor ni spre jem lji vo, saj jetre ba pot dogo var ja nja naj ti zno traj par la men -tar ne demo kra ci je, ne pa zapus ti ti dvo ra ne inkas ne je opo re ka ti odlo čit vam) in nam zdajoči ta jo, da smo odgo vor nost pre nes li na lju -di. Refe ren dum smo pred la ga li, ker je obsta ja -la nevar nost, da bo pri šlo do zah tev po kardveh refe ren du mih na to temo (pred hod niposve to val ni in zako no daj ni), to pa smo žele -li na vsak način pre pre či ti.«

In kaj bo, če refe ren dum pri -ne se odklo nil no sta liš če?»Tež ko je napo ve da ti. Vse ka -

kor bo slab še, kot če bi bil spre -jet, tudi če ohra ni mo seda njista tus, ko ima mo hrvaš ki mej -ni pre hod na slo ven skemozem lju in nad zo ru je mo lepolo vi co Piran ske ga zali va. Obtem pa tudi nima mo dob rihmed so sed skih odno sov. Nere -še na med so sed ska vpra ša njaso goji šče za inci den te, ki smojim bili v pre te klos ti pogos topri ča. Tre ba se je torej vpra ša -ti, kak šno alter na ti vo ima mo,kaj bo, če bomo arbi traž ni spo -ra zum zavr ni li. Tis ti, ki v zad -njih 19 letih na tem področ juniso nič nare di li ali pa so celosto pi li korak nazaj že dogo vor -je ne mu, nam zno va deli jo očit -ke in pozi va jo držav lja ne, naj gla su je jo pro ti.Za Slo ve ni jo je zago to vo spo ra zum naj bolj šareši tev, saj ponu ja stik z odpr tim mor jem. Obtem je tre ba pouda ri ti, da če arbi traž no sodiš -če dogo vor je ne ga ne bi opra vi lo (dolo či lo sti -ka z odpr tim mor jem), arbi traž ni spo ra zumne bi bil velja ven. Vse ka kor pa velja, da je zadva sose da, ki se pre pi ra ta za mejo, daleč naj -bo lje, da jo dolo či ta. Z arbi traž nim spo ra zu -mom hoče mo nare di ti rav no to. Pri tem pa ješe toli ko bolj pomemb no, da v tem pri me rune gre za raz sod bo, ampak za pra vič no reši -tev, ki je pogo je na tudi z zgo do vin ski mi dej -stvi.«

Čeprav je tre nut no ta tema naj bolj aktu al na,pa bodo v naše življe nje bistve no bolj pose glineka te ri dru gi vlad ni ukre pi. Reci mo spre -mem be pokoj nin ske zako no da je. Pri tej ima -te veli ke teža ve in veli ko nasprot ni kov. Pre se -ne ča tudi, da prav za prav ves čas poudar ja te, dajo bos te uva ja li pos to po ma, pa ven dar pri na šapred log veli ke spre mem be dobe sed no čez noč.Vse več lju di zato raz miš lja, kako se čim prejumak ni ti v pokoj?»Mor da vla da pri komu ni ci ra nju ni bila naj -

bolj uspeš na, to spo zna vam, ko se pogo var jamz ljud mi, ki išče jo mož nos ti, da bi se čim prejupo ko ji li. S tem pa smo dose gli rav no nasprot -ni uči nek, kot smo žele li. Reši tev je več, pre -pri čan sem, da nič ne bo spre je to čez noč in

v napo ve da nem obse gu. Soci al ni dia log pote -ka in to bo obro di lo sado ve. Seve da se je tre -ba zave da ti, da so spre mem be potreb ne, auves ti jih mora mo pre u dar no. Po moje mora -jo iti pred vsem v sme ri, da bodo tis ti, ki bodoizpol ni li mini mal ne pogo je za upo ko ji tev, ssti mu la tiv ni mi ukre pi pri prav lje ni še naprejdela ti.«

V kriz nih časih si je zelo prob le ma tič no pri vo -šči ti uli co, to so poka za le tudi nedav ne štu -dent ske demon stra ci je. Se vam ne zdi, da jevla da pri vode nju soci al ne ga dia lo ga pre ma lotan ko čut na?» Kar naprej poslu ša mo, da je teh pogo vo rov

pre ma lo in da ne daje jo rez ul ta tov. Pa je todaleč od res ni ce. Pred sed nik Pahor je opra -vil šte vil ne pogo vo re s sin di kal ni mi part ner -ji in civil no druž bo, bilo jih je celo več, kot sojih opra vi li vsi dose da nji pred sed ni ki vladsku paj. Res pa je, da je v kriz nih časih rešit -ve veli ko tež je naj ti in da odlo čit ve ved noniso pri ljublje ne. A naj še enkrat pouda rim,ti pogo vo ri pote ka jo in v nasled njih mese cihbodo vidni tudi rez ul ta ti. Opo zi ci ja nam radameče pole na, ob tem pa pozab lja, da sama včasu gospo dar ske ga bla gos ta nja ni pos kr be -la za tež je čase, ki so se že naka zo va li. Kri za,naj prej finanč na in nato gospo dar ska, se jezače la na začet ku naše ga man da ta. Tre ba jebilo okre pi ti zau pa nje v finanč ni sis tem in

pose či v gospo dar stvo, pred vsem v soci a li.Pre pri čan sem, da smo bili pri tem zelo uspeš -ni, to se vidi tudi v pro ra ču nu in pod jet jih,ki so s pomoč jo naših ukre pov ohra ni la pro -duk tiv na delov na mes ta ( med nji mi je tudiGore nje). Obli ko va li smo sku pi no kriz nihminis trov, ki še ved no red no zase da in pred -la ga ukre pe, ki so po mojem v danem tre nut -ku naj bolj ši. Seve da v tem času ne more mogovo ri ti samo o raz bre me nit vah in zmanj še -va nju dav kov. Da ohra ni mo soci a lo, smo pri -si lje ni pove če va ti tudi jav nofinanč ni dolg.Seve da pa je zdaj čas, da nare di mo več tudiza kre pitev kon ku renč nos ti, saj sta nje na tempodroč ju ni dobro.«

In kako komen ti ra te stras ti, ki so se raz plam -te le pred par la men tom. Ste oma ja li sta liš čagle de male ga dela?» To področ je je tre ba celo vi to ure di ti. Vsi

pozna mo raz ne zgod be, tudi zlo ra be štu dent -ske ga dela. Po novem naj bi več štu den tov pre -je ma lo šti pen di je, zago to vi ti jim mora mo pogo -je, da bodo lah ko doštu di ra li v pred vi de nemčasu in potem tudi zače li oprav lja ti delo, zakate re ga se izobra žu je jo. Kar pa se demon -stra cij tiče, moram reči, da to obli ko par la -men tar ne demo kra ci je pod pi ram in nimamnič pro ti, če nam kdo pove, kar si mis li, a kopri de do pijan če va nja, van da liz ma in uni če va -nja, res nimam besed. Tis ti, ki takš ne dogod -

ke orga ni zi ra jo, mora jo mis li ti na to, da lah kopri de tudi zlo rab, kakr šne so se doga ja le v tempri me ru.«

Ljud je zelo zame ri jo tudi hit ro boga te nje posa -mez ni kov, ki so zgolj slu čaj no dobi li pomemb -no vlo go v sis te mu, pa niso nič poseb ne ga sto -ri li. Še več, za sla bo poslo va nje niti ne odgo var -ja jo.» To oce no pogos to sli ši mo. Epi lo ga na sodiš -

čih res še ni bilo, a pos top ki teče jo in pre pri -čan sem, da bodo dali rez ul ta te. Vse ka kor paje s pre te klim last ni njen jem zelo pove zan tudizakon o obvez ni delit vi dobi čka, za kate re gase oseb no borim že nekaj let. Zdi se minamreč prav, da tis ti, ki so uspe li pri do bi tipre mo že nje na osno vi last nin ske ga pre ob li -ko va nja in zdaj zago var ja jo last nin sko pra vi -co, del ustvar je ne ga raz de li jo med tis te, ki sojim pri tem poma ga li, to pa so delav ci. Argu -men tov, da bi ohra ni li seda njo pro sto volj noobli ko, ne spre je mam.«

Ter mo e lek trar na Šoš tanj je bila dol go časapred met lobi ra nja. Je po Pahor je vem obis kuv Šoš ta nju, kjer je dobil odgo vo re na odpr tavpra ša nja, stvar zaklju če na?» Upam, da ja. Res je bilo potreb ne ga zelo

veli ko doka zo va nja, da je na kon cu pre vla dalraz um in stro kov no mne nje, da Slo ve ni ja potre -bu je ener gi jo iz Šaleš ke doli ne. To še toli kobolj, ker je bilo veli ko lobi ra nja in meta nja

polen pro ti tej nalož bi. Odlo či -tev o jam stvu za najet je kre di -tov bo vla da spre je la v 14dneh.«Za tukaj šnje pre bi val ce, pred -vsem pa gospo dar stvo, je zelopomemb na izgrad nja hit re ces -te do avto cest ne ga kri ža. So zdajzade ve uskla je ne tako daleč, daje nje na grad nja leta 2012 real -na. Je oblju ba minis tra Vla či -ča, ki jo je dal pred nedav nim,real na?

»Seve da oblju bi oseb no ver -ja mem, še pose bej, ker vem,koli ko pozor nos ti je name ni lavla da temu pro jek tu. Ver ja -mem, da bo do kon ca leta pri -prav ljen držav ni pro stor skinačrt za jav no obrav na vo,potem bomo v lokal nih skup -nos tih pove da li svo je mne nje.Pro jekt je tako daleč, da smo

lah ko opti mis tič ni.« Vla da je zelo izgu bi la ugle d in šte vi lo tis tih,ki ji ne zau pa jo več večin sko. Vas to kaj opo -zar ja ali ste pred vsem pre pri ča ni v svoj pravin jav nega mne nja ne poslu ša te?» Ni poli ti ka, ki ne bi poslu šal jav ne ga mne -

nja in ne bi sprem ljal teh raz is kav. Vse ka korso ta opo zo ri la upravičena. Ljud je so od nasveli ko pri ča ko va li. A uprav lja nje drža ve smoprev ze li rav no v času, ko se soo ča mo z naj več -ji mi teža va mi in ko je za to tre ba spre je ma tinepri ljub lje ne ukre pe. Ti pa so potreb ni, dabomo iz kri ze izšli in si potem zago to vi li bolj -šo kva li te to življe nja. V času kri ze je tež kobiti všeč na vla da. Je pa prav, da se ve, da smoveli ko stori li, med dru gim je to tudi dose že -na viši na naj niž je pla če, za kate ro neka te ripra vi jo, da je ta plod evrop ske direk ti ve, pa toseve da ni res. Uza ko ni la jo je ta vla da. Takš -nih in podob nih pri me rov je še mno go. Pre -pri čan sem tudi, da smo na dob ri poti, da vnasled nji polo vi ci man da ta pos kr bi mo tudiza viš jo stop njo zau pa nja lju di v vla do. Pravtako sem pre pri čan, da je pred nami časgospo dar ske ras ti. Ni še sicer raz lo gov za pre -ti ran opti mi zem, a raz lo gov za pesi mi zemtudi ne.«

�

»Ni ga politika, ki ne biposlušal javnega mnenja«Na pogovor smo povabili vodjo poslanske skupine Socialnih demokratov v državnem zboruBojana Kontiča

Sre da, 26. maja

Poslan ci so spre je li zakon o inte -gri te ti in pre pre če va nju korup ci je,po kate rem bo pred sed ni ka komi -si je ime no val pred sed nik repub li -ke. Names to dose da njih petih bodokomi si jo po novem sestav lja li le tri -je funk ci o nar ji, pred sed nik in dvanje go va namest ni ka.

Držav ni svet ni ki so izgla so va liodlo žil ni veto na zakon o ude lež bidelav cev pri dobi čku.

Na minis tr stvu za delo so pri pra -vi li popra vek zako na o zapo slo va -nju in delu tuj cev. V nove li zako -na, ki bo zdaj mesec dni v jav niraz pra vi, minis tr stvo na novo ure -ja sezon sko delo in uva ja mod rokar to ter spre mi nja pogo je za pri -do bi tev oseb ne ga delov ne ga dovo -lje nja.

Tožil stvo je ovr glo kazen sko ovad -bo zara di odpa da nja ome ta v pre -do ru Šent vid, ki so jo kri mi na lis tivlo ži li zoper Iva na Zidar ja, Tomis -la va Nem ca, Bošt ja na Rigle r ja inRado va na Žer ja va.

Pred sed ni ki štu dent skih sve tovvseh šti rih slo ven skih uni verz bodopoda li pred log za usta no vi tev novenaci o nal ne koor di na ci je štu dent -skih sve tov.

Oži ve la je grož nja s stav ko v jav -nem sek tor ju. Poga jal ski ma sku pi -na ma vla de in sin di ka tov ni uspe -lo dose či soglas ja o dodat kih.

Četr tek, 27. majaVla da je na seji s funk ci je držav -

ne ga sekre tar ja na minis tr stvu zanotra nje zade ve s 1. juni jem raz re -ši la Gora na Kle men či ča. In šenekaj je sto ri la: čeprav se s sin di ka -ti ni uskla di la o polo žaj nem dodat -ku in dodat ku za dežur stva, je potr -di la bese di lo nove le zako na o sis -te mu plač v jav nem sek tor ju.

Pobud ni ki izsto pa iz mest ne obči -ne Koper so bili raz oča ra ni nadodlo čit vi jo poslan cev, da ne pod -pre jo samo stoj nos ti obči ne Anka -ran. Napo ve da li so, da se bodo obr -ni li na ustav no sodiš če.

Po treh letih poga janj je Slo ve ni -ja pre je la tudi urad no vabi lo zavstop v OECD. Pre mi er BorutPahor je dejal, da je to zanj zeločus tven tre nu tek.

Ukra ji na se je tudi urad no odpo -ve da la član stvu v zve zi Nato. Zuna -nji minis ter Kon sta tin Gri šen ko jespo ro čil, da je to vpra ša nje umak -nje no z dnev ne ga reda ukra jin skepoli ti ke.

Na uli ce fran cos kih mest se jezgr ni lo na tiso če delav cev, ki sotako izra zi li svo je naspro to va njevlad ne mu načr tu za zvi ša nje sta -rost ne meje ob upo ko jit vi.

Juž no ko rej ska mor na ri ca je izva -ja la veli ko pro ti pod mor nič no vajo.Eno dnev na pod mor nič na vaja Juž -ne Kore je zahod no od mes ta Tae -an je bila name nje na pri pra vi namore bit ni napad sever ne sose de.

Petek, 28. majaBorut Pahor se je v Pari zu sre čal

z izra el skim pre mi er jem. Ta je poh -va lil arbi traž ni spo ra zum med Slo -ve ni jo in Hrvaš ko ter ga dal zazgled ne le regi ji, ampak tudi vse -mu sve tu.

Tudi sicer je bilo doma če časo -pis je prav vsak dan pol no zago vor -ni kov in nasprot ni kov arbi traž ne -ga spo ra zu ma. Ogla sil se je JanezJan ša, ki je na jav ni tri bu ni SDS v

Pol ho vem Grad cu dejal, da v pri -me ru potr dit ve spo ra zu ma potinazaj ni in ne mi ne pri hod nji rodo -vi ne bomo mogli niče sar stori ti.

Minis ter Vla čič je vla di pred la -gal, naj da Dar su poroš tvo za oko -li 300 mili jo nov evrov zadol ži tev.Kot je pojas nil, ta denar potre bu jetudi zara di »spre mem be finanč nihkon struk cij« pri grad nji avto cest.

V Zahod ni Ben ga li ji so mao is tič -ni upor ni ki povzro či li želez niš konesre čo, v kate ri je umr lo naj manj71 lju di, več kot 200 pa jih je biloranje nih.

Ame riš ki pred sed nik BarackOba ma si je med obis kom pla že vzvez ni drža vi Lou i si a ni ogle dal ško -do po raz lit ju naf te v Mehiš kemzali vu.

Sobo ta, 29. majaNa tiso če lju di je v Liz bo ni pro -

tes ti ra lo pro ti napo ve da nim var če -val nim ukre pom por tu gal ske vla -de, ki naj bi pre pre či li pono vi tevgrške kri ze.

Prav nič pa niso pro tes ti ra li ljud -je, ki so mora li zapus ti ti svo jedomo ve - na tiso če lju di jih je beža -lo zara di dveh ognje ni kov, ki staizbruh ni la v Gva te ma li in Ekva -dor ju.

Hrvaš ka, Srbi ja, Črna gora inBiH so se zavze le za kre pi tev regi -o nal ne ga sode lo va nja in vza jem -ne ga zau pa nja ter za skup ni pri -spe vek k napred ku regi je na poti vEU.

Izra el je zavr nil, kot so deja li,»pomanj kljiv in hinav ski« doku -ment, s kate rim so pod pis ni ce

Pogod be o nešir je nju jedr ske gaorož ja spre je le nove ukre pe za jedr -sko raz oro ži tev po sve tu.

Nede lja, 30. maja Med izred ni mi lokal ni mi volit va -

mi na seve ru Koso va, ki so jih orga -ni zi ra le oblas ti v Beo gra du, so med -na rod ne sile v Kosov ski Mit ro vi cipre pre či le huj ši spo pad med Alban -ci in Srbi.

Sve to val ka ame riš ke ga pred sed -ni ka je deja la, da je raz lit je naf tev Mehiš kem zali vu ver jet no naj -več ja okolj ska kata stro fa v zgo do -vi ni ZDA.

Še več pozor nos ti kot raz lit je naf -te pa je pože lo doga ja nje v Veli kiBri ta ni ji. Že po 18 dneh je namreč

bri tan ska vla da doži ve la pre tres.Zara di škan da la, da je z dav ko pla -če val skim denar jem pla če valnajem ni no lju bim cu, je odsto pil

minis ter za finan ce David Laws.Po izbru hu ognje ni ka na Gva te -

ma li je obmor sko drža vo zaje la šemoč na trop ska nevih ta Aga ta, vkate ri je umr lo 12 lju di.

Po volit vah na Češ kem je pos ta -ja lo očit no, da bodo vla do vodi ledes no sre din ske stran ke, čeprav sozma ga li levi soci al de mo kra ti(ČSSD) Jiři ja Paro ub ka. Ta jenamreč kljub zma gi napo ve dal

odstop, saj mu izid ne omo go čaobli ko va nja vla de.

Kitaj ske oblas ti so usmr ti le moš -ke ga, ki je konec apri la z nožemnapa del otro ke in odra sle v vrt cu.

Pone de ljek, 31. majaMinil je dan, ki naj bi prav pri

vseh bil dan brez ciga re te. Medi -ji so poro ča li, da kljub dve madeset let je ma boja pro ti kaje nju inšte vil nim kam pa njam pro ti upo -ra bi toba ka še ved no kadi 29odstot kov držav lja nov Evrop skeuni je.

Samu el Žbo gar je obis kal Len -da vo, kjer je dejal, da je bilo veli kogovo ra o mor ski meji in sti ku zodpr tim mor jem, med tem ko sopre os ta le težave »naj manj takoživljenj ske, še pose bej za lju di obmeji.«

Okrož no sodiš če je po del nozaklju če nem pred ka zen skem pos -top ku v zade vi Pat ri a pre je lo zah -te vo za pre is ka vo dveh lju di.

Pre mi er Borut Pahor je potr dildoka pi ta li za ci jo Slo ven skih želez -nic ( šlo naj bi za 126 mili jo novevrov) in pove dal, da vla da pod pi -ra pre ob li ko va nje Slo ven skihželez nic v hol ding, pa tudi pove -zo va nje z Luko Koper in Inter eu -ro po.

Potem ko je izra el ska vojaš ka lad -ja napad la člo ve ko ljub ni kon vojladij za Gazo, kjer je življe nje izgu -bi lo deset lju di, je med na rod naskup nost ostro obso di la deja njeIzra e la.

Nem ški pred sed nik Horst Köhlerje pre se ne til z odlo čit vi jo, da odsto -pa s polo ža ja. Raz log naj bi bilehude kri ti ke nje go vih nedav nihizjav o nem ški misi ji v Afga ni sta nu.

Torek, 1. junijaGene ral ni sekre tar OECD Angel

Gur ri a ter minis ter za raz voj inevrop ske zade ve Mit ja Gaspa ri stanamreč v Ljub lja ni pod pi sa la spo -ra zum o član stvu Slo ve ni je vOECD.

V med na rod ni skup nos ti so se vtorek nada lje va le obsod be pone -delj ko ve ga napa da izra el skihkoman do sov na lad je s člo ve ko ljub -no pomoč jo za Gazo, v kate rem jeumr lo naj manj devet lju di. Var nost -ni svet ZN je zah te val pre is ka voinci den ta.

Kar 84,8 odstot ka vpra ša nih vanke ti Cen tra za raz is ka ve jav ne -ga mne nja pod pi ra zami sel oobvez ni ude lež bi zapos le nih pridelit vi dobi čka.

Če bo vla da dvig ni la tro ša ri ne naelek trič no ener gi jo, tako kot topred vi de va v izho di ščih za pri pra -vo reba lan sa pro ra ču na, se bo elek -tri ka, pra vi jo ana li ti ki, pod ra ži lakar za oko li deset odstot kov.

Po anke ti TV Slo ve ni ja pokoj nin -ska refor ma in finanč na pomočGrči ji ne uži va ta veli ke pod po rejav nos ti. 80 % anke ti ra nih ne pod -pi ra spre memb upo ko je va nja, dob -rih 60 % pa naspro tu je pomo čiGrči ji.

Nove dimen zi jelju bez niTjaša Zajc

"Viši na bi bila ide al na okrog 180 cen ti met -rov, šport ni tip, se raz ume, zra ven bi bilodobro še, da ima mod re oči. Geni za delav -nost bi bili tudi potreb ni, in da ne poza bim, tis te, ki ima jo kakr šnekoli gene za spo sob nost kuha nja, ozna či te kot še pose bej poten ci al -ne kan di da te … Aja, pa še to; naj bo krv ne sku pi ne 0 …"

Nekoč, pred dav ni mi časi ( kakor se vza me, čas je pač rela tiv nastvar) je bilo vpra ša nje lju bez ni stvar star šev. Ti so dolo ča li, ali boMic ka pri mer na za Fran cka in ali bi bila Joži ca pri mer na za sin -čka Jane za. Če si imel sre čo, so star ši izbra li kaj pamet ne ga,čeprav je ime la veli kost moš njič ka pri tempomemb no vlo go, kdosploh pri de v ožji izbor. Pone kod je še danes tako. Pri nas pa že lepčas sami izbi ra mo, kdo bo tis ta ose ba, ki nas bo jezi la, vese li la,sprav lja la v obup ali evfo ri jo in si pri slu ži la naziv ’naša lju be zen’.

Svo bo da pri izbi ri part ner ja je s sabo pri ne sla mar si kaj in vsakdan pri ne se še kaj nove ga. Kaj kma lu bomo lah ko izbi ra li sko rajpo naro či lu. Si pred stav lja te, da part ner ja naro ča te kot pico?"Eeem, pa naj ne bo pre več zači nje na." Naj se sli ši še tako bizar -no, smo sko raj tam. Čez šti ri mese cepri de namreč v Slo ve ni ji natrži šče nova sto ri tev pod jet ja Mole ku la, d. o. o., z nazi vom Find Me."Posa mez ni kom, ki s pomoč jo sple ta išče jo sorod ne duše, poma ganaj ti takš ne, s kate ri mi se genet sko, spol no in plod no dopol nju je -jo," piše na splet ni stra ni pod jet ja. In zakaj je to pomemb no?"Kom pa ti bil ni pari ima jo pove ča no ver jet nost spol ne kom pa ti bil -nos ti in so bolj plod ni, žen ske s kom pa ti bil nim part ner jem pogos te -je doži vi jo orga zem in red ke je vara jo, prav tako bos ta kom pa ti bil -na part ner ja ime la bolj zdra ve in imun sko bolj odpor ne otro ke."Hmm.

Je že tako, da je evo lu ci ja na področ ju lju bez ni ubra la živa henkorak. Tale evo lu ci ja je kot en maj hen hudi ček, ki hodi po sve tu indela zme do med ljud mi ter ubi ra sila čud ne in zavi te poti. Še tam,kjer pot ni utr je na, se gre spre ha ja t! Če so namreč kje ljud je naj -bolj geni al no napre do va li v kom pli ci ra nju, je to v lju bez ni. Poglej -mo samo prvo sre ča nje: klu bi, bari, dru žab ni dogod ki ali navse -zad nje služ ba, niso več “ in” za nova poznan stva. V pri mer ja vi zgen sko ana li zo še splet ne apli ka ci je, kle pe tal ni ce in dru ge mož nos -ti iska nja sorod ne (ne)sreč ne duši ce pre ko sple ta zve ni jo sta ro mo -dno. Področ je lju bez ni je člo veš tvu uspe lo zakom pli ci ra li do Kitaj -ske, od koder jo je odnes lo v veso lje. Pa se je tam sko raj izgu bi la.V koz mo su.

Iz koz mo sa izha ja tudi ide ja o bolj ši polo vi ci. Že v sta ri Grči ji sonap let li zgod bi co, ki gre neka ko v tem smi slu, da naj bi biladuša spr va eno, dokler je ni bog pre po lo vil in sta nasta li dvepolo vi ci, ki sta bili posla ni na Zem ljo. Sedaj pa - gre mo, miš ko,vso sre čo pri iska nju! Pri tej tezi se je kole gi ca zamis li la: “ Veš ...To mi ni bilo niko li jas no,” je zače la neko li ko sra mež lji vo, “vča -sih drža ve niso bile dolo če ne kot danes. Kako naj vem, da jemoja polo vi ca osta la v Slo ve ni ji?!” In res. Kako vede ti, da je vašaizbi ra pra va? Danes sko raj da ne išče mo več pri mer ne ga, tem večide al ne ga part ner ja zase. Je pač tako, da medi ji pra vi jo eno, fil -mi ponu ja jo dru go ide a li zi ra no in uto pič no sli ko ide al ne lju bez -ni, vsak dan pa se na trži šču naj de kak šna nova knji ga, kot soNe boj se lju bi ti!; Sto naj po gos tej ših vpra šanj o lju bez ni, Ima tepopol ne ga part ner ja?; Na pomoč! Moj moš ki je fan tek ... in še inše in še bi lah ko naš te va li.

Angleš ki kli nič ni psi ho log Frank Tal lis je v enem od interv ju jevdejal, da je “lju be zen v naši kul tu ri pos ta la nekak šna obli ka reli -gi je, ki ustvar ja nere al na pri ča ko va nja. Na neki točki smo zače liv dru gih lju deh iska ti tis to tran scen den co, ki smo jo prej iska li vreli gi ji. In seve da smo že vna prej obso je ni na poraz, ker so ljud jepač pol ni napak.” Ali bo gen ska ana li za tis ti pra vi iskal nik zapopol no zve zo, s popol nim part ner jem, popol ni mi otro ki in brez -hib nim ded nim mate ri a lom, bomo vide li. V tuji ni tovrst ni ponu -dni ki tovrst ne ga iska nja obsta ja jo že nekaj časa. Ven dar pa mis -lim, da člo ve ka moraš spo zna ti in za to je vča sih potreb no maloiska ti, se kdaj tudi izgu bi ti, pre den naj deš pra vo pot. Nek je semzasle di la rek, da je v življe nju naj bolj nevar no biti pre več pre vi -den. Zato je pri iska nju vred no zbra ti pogum in tve ga ti ob zave -da nju, da je tre ba obža lo va ti stva ri, ki jih ne nare di mo. Jas no je,da vse izkuš nje niso pri jet ne. Na koncu pa je še vedno - ... Kdorišče, ta naj de, kaj ne?

�

3. junija 2010


6 DOMA IN NA TUJEM

Od s re de do tor ka - s vet in domo v i naOd s re de do tor ka - s vet in domo v i na

Tožilstvo je ovrglo kazensko

ovadbo zaradi odpadanja

ometa.

Dražja elektrika?

Slovenske železnice bodo

dokapitalizirane.

Vzrok za prvi škandal nove

britanske vlade.

Tokrat so protestirali na Portugalskem.

Politiki so veliko govorili o temle ozemlju.

Slovenija je prejela uradno

povabilo v OECD.

Mira Zako šek

Vele nje, 28. maja - Del ni čar jiGore nja so sko raj soglas no spre je -li sklep o pove ča nju osnov ne gakapi ta la v prvem kro gu, ko bodovse raz po lož lji ve del ni ce ponu di liMed na rod ni finanč ni kor po ra ci ji( IFC) za 25 mili jo nov evrov, enakzne sek bo zago tov ljen tudi v dru -gem kro gu (del ni ce bodo ponu je -ne obsto je čim del ni čar jem), ki boizve den letoš njo jesen.

Po oce ni Bobin ca bo doka pi ta li -za ci ja sku pi ni Gore nje omo go či laše hit rej še izpol nje van je stra teš ke -ga načr ta, hit rej še vla ga nje v raz -voj novih izdel kov in sto ri tev, more -bit ne prev ze me (ene ga že načr tu -je jo, po neurad nih infor ma ci jahnaj bi šlo za šved sko Asko), pre -struk tu ri ra nje na področ ju izdel -kov za dom in divi zi je Eko lo gi ja,ener ge ti ka in sto rit ve, ki ima več jipoten ci al ras ti. V obeh kro gih doka -pi ta li za ci je bo cena del ni ce ena ka,zna ša la bo 13,32 evra, kar pred -stav lja šest me seč no pov preč je enot -ne ga teča ja Gore nje ve del ni ce.

Pozi tiv no poslo va njeKo Fra njo Bobi nac, pred sed nik

upra ve Gore nja, oce nju je letoš njeposlo va nje, pra vi, da so še daleč odtega, da bi bili lah ko brez skrb ni, aso vese li, ker že tri četrt let ja poslu -je jo pozi tiv no. To velja seve da tudi

za obdob je letoš njih prvih treh mese -cev. »Dobi ček je bil letos bistve nobolj ši kot lani v ena kem obdob ju. Zzas kr blje nost jo pa gle da mo, kako sotrgi za traj ne potroš nje dob ri ne ševed no zelo šib ki. Ljud je se boji jo zasvoj posel, mno gi so izgu bi li služ be

in red ko pose ga jo po traj nih potroš -nih dob ri nah, kot so tudi pohiš tvo ingos po dinj ski apa ra ti.« Bobi nac ktemu doda ja, da sku ša jo še naprejčim bolj obvla do va ti vse stroš ke -mate ri a la, dela in sto ri tev, ter da sipri za de va jo, da pro da jo več izdel -

kov z viš jo doda no vred nost jo. Sku pi na Gore nje je v prvih treh

mese cih letos ustva ri la sko raj 291mili jo nov evrov pri hod kov od pro -da je ali 1,5 odstot ka več kot v prvemčetrt let ju lani. Dobi ček iz poslo va -nja je zna šal 7,8 mili jo na evrov, med -tem ko so ime li v ena kem obdob julani sedem mili jo nov evrov izgu be.

Dobi ček iz poslo va nja pred amor -ti za ci jo (EBIT DA) sku pi ne Gore -nje se je gle de na pri mer jal noobdob je lani potro jil - s sedem na21 mili jo nov evrov, čis ti dobi čekpa je zna šal 517.000 evrov.

Po Bobin če vih bese dah se natrgih zahod ne Evro pe pro da ja gos -

po dinj skih apa ra tov pove ču je, med -tem ko je na vzhod nih trgih, kotso Rusi ja, Ukra ji na, Polj ska, upad -la za 12 odstot kov. V Gore nju ugo -tav lja jo, da je letos pro da ja gos po -dinj skih apa ra tov v Slo ve ni ji upad -la za sedem odstot kov. Tovrst nepad ce sku ša Gore nje nev tra li zi ra -ti s pove ča njem pro da je v zahod niEvro pi in na trgih z unaj Evro pe.

Divi zi ja Apa ra ti za dom je dose -gla pomemb no izbolj ša nje dobi čko -nos nos ti. Ras la sta pro gra ma kuhal -nih in hla dil no-zamr zo val nih apa -ra tov, pro da ja pral no-pomi val nihapa ra tov pa je pad la. Druž ba Atagje uspeš no nada lje va la načr to va niobseg pro da je in dobi čko nos nos ti.

Šte vi lo zapos le nihmanj še za 300

Tudi v letoš njem letu v Gore njunada lju je jo pos top no zmanj še va -nje šte vi la zapos le nih. Sku paj najbi jih bilo manj 300. To uskla ju je -jo v dogo vo ru s soci al ni mi part ner -ji. Z nji mi so se tudi dogo vo ri li, danih če v Gore nju ne zaslu ži manjkot 605 evrov neto.

Gore nju zapa de 400mili jo nov kre di ta

Čla ni ca upra ve Gore nja Mir ja naDimc Per ko je pove da la, da Gore -nju v nasled njih šti rih letih zapa -de v popla či lo 400 mili jo nov evrovdol go roč ne ga poso ji la, ki ga bodopos ku si li z IFC refi nan ci ra ti.

Nov nad zor ni svetGore nja

Na skup šči ni so del ni čar ji ime no -va li čla ne nad zor ne ga sve ta, ki bodozasto pa li nji ho ve inte re se, man datpa bodo nas to pi li 19. juli ja. V njemso Peter Kra ljič, Maja Mako vecBren čič, Keith Miles, Uroš Sla vi necin Mar cel van Assen. Svo je čla nebodo pred la ga li še zapos le ni.

�

7GOSPODARSTVO3. junija 2010



Hče rin ska druž ba Pre mo gov ni ka Vele nje,HTZ, I. P., je z 985 zapos le ni mi, med nji mi je41 odstot kov inva li dov, eno naj več jih inva lid -skih pod je tij v Slo ve ni ji. Pro gra mov, s kate ri mise zapos le ni ukvar ja jo, je veli ko, nekaj novih jena vidi ku.

V zad njih letih je veli ko sli ša ti o pro gra muAqua Val lis s pit ni ki za fil tri ra nje komu nal nevode, napra va mi za pre pre če va nje vod ne ga kam -na in fil tri za ste kle nič ke, ki jih upo rab lja jo kole -sar ji. Sled nje na patent nem ura du čaka na cer -ti fi kat, potem gre v pro da jo. Vse bolj pro do renje pro fit ni cen ter Obnov lji vi viri ener gi je, ki seukvar ja s postav lja njem son čnih elek trarn, zno -traj tega pa je na vidi ku obe ta joč pro gram geo -ter mal ne ener gi je, ogre va nja z vodo, ki je v zem -lji. Ekster ni rudar ski pro gra mi so se izka za li inopo zo ri li nase pred nedav nim z uspeš no izpe -lja nim pro jek tom v bosan skem rud ni ku Mra -mor. S podob ni mi pro jek ti, kot je bil ta, ki vklju -ču je pro da jo rudar ske opre me, stro kov no sve -to va nje, orga ni zi ra nje in posre do va nje priremon ti ra nju elek tro-stroj ne rudar ske opre me,pa se jim posli obe ta jo v šir šem območ jujugovzhod ne Evro pe. Ta hip je aktu a len rud -nik Bre za, v zad njem času pa so zani ma nje zanji ho ve sto rit ve paka za li tudi v Tur či ji, pra vidirek tor HTZ Vele nje Dejan Rado va no vić.

Vse bolj pro dor na je eno ta ESTO, ki ponu jaelek tro-stroj ne sto rit ve in vzdr že va nje opre me. »Tre nut no dela jo za novi naku po val ni cen ter

Mer ca tor v Vele nju. Zelo vese li smo bili, dasmo ga dobi li. Ta eno ta je pri sot na tudi na Spod -nji Savi na veri gi hid ro e lek trarn, kjer izva japomemb na dela. V bodo če bo ta eno ta izva ja -la tudi mon ta žo in vzdr že va nje avto mat skihdvi žnih zapor nic.«

Pro gra mov je še veli ko, tudi Stu dio HTZ, delav -ni ca zaščit nih sred stev ... »Delav ni ca zaščit nih sred stev je pre po znav -

na po izde la vi delov nih oblek, od čev ljev, pasov,roka vic do čev ljar skih opra vil.«

Aqua Val lis je bla gov na znam ka, o kate ri veli kosli ši mo. Kolik šen trž ni delež pred stav lja?»Celo ten HTZ Vele nje ima za leto 2010

načrtovanih 8 mili jo nov evrov pri hod kov od

ekster ne pro da je. Zno traj tega naj bi pri hod kibla gov ne znam ke Aqua Val lis pri nes li 8 odstot -kov. Ta delež pa mora mo v pri hod nje še pove -ča ti. Zelo si bomo prizadevali za pre po znav -nos t znam ke, in to ne samo v Slo ve ni ji, ampaktudi v tuji ni. Zelo tes no naši raz voj ni stro kov -nja ki sode lu je jo z inšti tu tom v rus kem Tom sku,

ki je na področju fil tra cij skih sis te mov goto vonaj moč nej ši v sve tu.«

Pre ko bla gov ne znam ke Aqua Val lis pa v slo ven -skem pro sto ru pos ta ja vse bolj pre po zna ven tudicelot na druž ba HTZ Vele nje.»Abso lut no. Mi smo tega vese li.«Zna na je dol go roč na usme ri tev druž be mate -re, Pre mo gov ni ka Vele nje, ki si pri za de va, dabi bile nje ne hče re čim manj odvis ne od nje, dabi glav ni no pri hod kov ustvar ja le na zuna njihtrgih. Kak šno je to raz mer je v HTZ Vele njedanes in kak šni so cilji za naprej?» Še pred leti je bilo 90 odstot kov pri hod kov

nepo sred no veza nih na Pre mo gov nik. Lani jebilo raz mer je 72 : 28. Takš no raz mer je načr tu -je mo tudi za letos. V pri hod njih letih, treh, šti -rih, pa bi mora lo biti to raz mer je že dob rih 30

odstot kov pro ti sla bim 70 odstot kom.« Kate ri pro gram pa pri na ša naj več pri hod kovna zuna njih trgih?»Obnov lji vi viri ener gi je in ESTO, ki je, kot

sem že pove dal, dobil posel pri Mer ca tor ju.Eno ta OVE pa je pred krat kim tudi pod pi sa ladve pomemb ni pogod bi za več ji obseg dela. Čebi se malo poša lil, bi rekel, da ta tre nu tek vodi -ta OVE in ESTO pred Ekster ni mi rudar ski mipro gra mi.«

Danes je v pod jet ju sko raj tisoč zapos le nih.Kako bo z zapo slo va njem v pri hod nje?» Vsi se tru di mo, da sis tem hče rin skih pod je -

tij Pre mo gov ni ka ne bi več stro go temeljil napri do bi va nju pre mo ga. Iz tega raz lo ga bomointen ziv no raz vi ja li pro gra me in drža li šte vi lozapos le nih v takih okvir jih, kot so danes. Vnasled njih treh, šti rih, petih letih bi zapo slo va -li 20 do 25 inva li dov in 25 do 30 zdra vih delav -cev. Šte vi lo pa je seve da pogo je no z inten zi te -to odho dov zapos le nih v pokoj.«

Je na vidi ku kak nov pro jekt?» Kar nekaj jih je. Eden od njih je pro jekt piro -

li za, pre de la va odpad ne gume. Iz odpad nihgum, ki bi jih zbi ra li na loka ci ji, ki jo še dolo -ča mo, bi pri de lo va li kuril no olje in kar bon skiprah, ki je potem zopet upo ra ben v indu stri jiavto mo bil skih gum; raz vi ja mo pro ti vi bra cij skoroka vi co, name nje no delav cem v goz dar stvu indelav cem, ki dela jo z napra va mi, ki vib ri ra jo.Ukvar ja mo se s pro jek tom eko čol na na solar -no ener gi jo, poga nja la bi ga elek tri ka iz son čnihcelic. Eden od pro jek tov, ki še ni zaži vel, je pazani miv, so več na men ski blo kov ni seg men ti,podob ni kon tej ner jem, sestav lji vi kot lego koc -ke ... No, vse ga pa tudi ne morem raz kri ti.«

Idej ne manj ka. Koli ko pa jih ima te kot pred -sed nik NK Rudar za naprej?» Idej je ved no veli ko. A pomemb nej še so ta

hip smer ni ce. Osnov no poslan stvo vseh, ki smozadol že ni za nemo te no delo nogo met ne ga klu -ba, je, da pri do bi mo čim več otrok, jih iztr ga -mo z uli ce in pri te gne mo v klub. Kar pa se tičeprve ga moš tva, bomo stre me li k temu, da vklju -či mo čim več doma čih in mla dih igral cev, na tri -bu nah pa si želi mo čim več gle dal cev. Tru di -mo se zanje.«

�

V HTZ jih je že skoraj tisočVse večji poudarek dajejo obnovljivim virom energije

Dejan Rado va no vić: »Šte vi lo novih

zapos li tev bo odvis no od inten zi te te

upo ko je va nja.«

Delav ni ca zaščit nih sred stevbo v začet ku juni ja pri pra vi lamod no revi jo, na kateri bodopred sta vi li nove modele delov -nih oble k, ene za jamo, dru geza delav ni ce.

Američani postajajo solastniki Gorenja Delničarji Gorenja so izglasovali dokapitalizacijo, v prvem koraku bo to pomenilo vstop ameriške korporacije IFC vlastniško strukturo Gorenja v višini 25 milijonov evrov, v drugi fazi pa prodajo dokapitalizacijskih delnic v enakivišini obstoječim delničarjem Gorenja – V prvi četrtini leta Gorenje dobro posluje

Upra va Gore nja je bila vese la, da je skup šči na z 99-od stot no veči no izgla so vala sklep upra ve in nad zor ne ga sve ta o

doka pi ta li za ci ji. » To pome ni vstop ugled ne sve tov ne finanč ne kor po ra ci je v last niš ko struk tu ro Gore nja. Obe nem to

zago tav lja veli ko finanč no trd nost, omo go či lo pa nam bo še hit rej še dose ga nje stra teš kih ciljev,« pra vi Bobi nac.

Na sli ki ( z leve): čla ni ca upra ve Mir jam Dimc Per ko, pred sed nik upra ve Fra njo Bobi nac in direk to ri ca za sti ke z jav nost jo

Uršu la Menih Dokl.

Pred sed nik Bran ko MehVele nje – Prejš nji teden so se seš li na volil ni skup šči ni čla ni Območ -

ne obrt no-pod jet niš ke zbor ni ce Vele nje. Na njej so osred njo pozor nostname ni li volit vam novih čla nov v orga ne skup šči ne zbor ni ce, kar sozah te va le spre mem be sta tu ta. Z nji mi so se uskla di li s sta tu tom Obrt nezbor ni ce Slo ve ni je, ki pred vi de va le eno tir ni in ne dvo tir ni sis tem vode -nja, kot so ga pozna li na velenj ski območ ni zbor ni ci.

Čla ni skup šči ne so za pred sed ni ka Območ ne obrt no-pod jet niš ke zbor -ni ce Vele nje izvo li li Bran ka Meha, dose da nje ga pred sed ni ka nje ne gaizvrš ne ga odbo ra. Pod pred sed ni ka skup šči ne pa sta pos ta la Franc Krev -zel in Janez Pod bor nik.

Bran ko Meh je tudi posla nec zbor ni ce v Obrt ni zbor ni ci Slo ve ni je inbo na volit vah 14. juni ja kan di di ral za nje ne ga pod pred sed ni ka.

� tp

Slo ven ski dan mla dihraz is ko val cev

Vele nje, 3. juni ja – Danes med 12. in 17. uro bodo v regi o nal nemmul ti me dij skem cen tru Kuni gun da pri pra vi li Slo ven ski dan mla -dih raz is ko val cev, ki bo isto čas no pote kal še v Mari bo ru, Rušah, Ptu -ju, Mur ski Sobo ti, Lju to me ru, Celju, Bistri ci ob Sot li, Ljub lja ni inKopru. Velenj ski dogo dek bo pote kal v sode lo va nju Mla din ske gasve ta Vele nje, Šol ske ga cen tra Vele nje in Mla din ske ga cen tra Vele -nje z Evrop skim kul tur nim cen trom Mari bor. Pro jekt, v okvi rukate re ga se bo zgo dil, se ime nu je » Sm’ ris«.

� bš

8 3. junija 2010POGOVOR


Na pogovor smo povabiližupana Šoštanja inposlanca v državnemzboru Republike SlovenijeDarka Meniha

Milena Krstič – Planinc

Zač ni va pogo vor s ta hip goto vo naj bolj aktu -al nim dogod kom, ruše njem hla dil nih stol -pov Ter mo e lek trar ne Šoš tanj, ki bodo do leta2014 nad omes til novi blok 6. Med ljud mi, kiživi jo v nepo sred ni oko li ci, za zdaj nego do vanjni. So stva ri pri prav lje ne tako, da jih ne botudi v pri hod nje?»Zade ve so konč no dogo vor je ne. Pred sed -

nik vla de Borut Pahor je prejš nji teden jas -no pove dal, da blok 6 mora biti. Vsi smo sioddah ni li. Kot ves te, so grad nji nove ga blo -ka mno gi naspro to va li. Pred vsem tis ti, ki znjim niso bili nepo sred no pove za ni.

Šaleš ka doli na je vses ko zi pove za na z ener -ge ti ko. Gle de na to, da bo šes ti blok teh nič -no dovr šen, mu Šoš tanj ča ni nis mo naspro to -va li. Z doga ja njem smo se spro ti sezna nja li,za kar so zasluž ni pred stav ni ki Ter mo e lek trar -ne. Ti so za pre bi val ce pri prav lja li tudi dne -ve odpr tih vrat, na kate rih so lah ko dobi liodgo vo re na vsa vpra ša nja. Obči na je usta no -vi la koor di na cij ski odbor. Infor ma ci je si izme -nju je mo. Mis lim, da so ljud je zado volj ni.«

Kako pa je Šoš tanj pri prav ljen na grad njo?» Nekaj stva ri se je tre ba še dogo vo ri ti, v

glav nem pa smo pri prav lje ni. Pove za li smose z minis tr stvom za notra nje zade ve, da biv Šoš ta nju okre pi li poli cij sko kon tro lo. Zdrav -stvo bo mora lo dobi ti še kak šne ga zdrav ni -ka, mor da dežur no služ bo. Pri manj ko va lonam bo nekaj par kir nih mest, a to teža vorešu je mo spro ti. Šoš tanj bo pri prav ljen tako,kot je tre ba.«

Ko se že pogo var ja mo ob blo ku 6 in ter mo -e lek trar ni, je zave sa že pozab lje na?» Ta famoz na zave sa tone v poza bo. Bilo pa

je prav, da smo se na izja vo odzva li. Ne poza -bi mo, da so se ob njej Šoš tanj ča ni vse ga, karse je v pre te klos ti s Šoš ta njem doga ja lo, spo -mni li in so ran lji vi. Danes poli tič ni kon flik -ti ne koris ti jo niko mur in niso potreb ni. Sode -lo va nje med obči na ma Šoš tanj in Vele nje jevzor no, zgled no in korist no za obe.«

Pri manj ku je jim zem ljeKaj pa poslov no oko lje? Ustvar ja te v obči nipogo je za nove obra to val ni ce, nova pod jet ja,nova delov na mes ta? Veli ko smo pisa li oodku pu hme lji šča v Met le čah, kjer naj binasta la indu strij ska cona. Kako daleč je ozi -ro ma kje se zati ka, ker se očit no zati ka?»Šoš tanj je spe ci fič no mes to. Pri manj ku je

mu zem lje. Na vzho du jo jem lje jeze ro, ki seširi, neka te ra zem lji šča so še ved no ali poddena ci o na li za ci jo ali pa last ni ki na njih nedovo li jo gra denj. Zavod za kul tur no dedi šči -no ima svo ja pra vi la ... Tu je želez ni ca, ki ssvo ji mi togi mi pra vil ni ki ome ju je pro jek te,je vod na skup nost, ki nas tudi ome ju je ...

Pro stor ske načr te ure ja mo spro ti. Izde la -ne ima mo tudi za Met le če, ven dar je tampre cej močvir na to. Izde la ti smo mora li datigeo loš ko in hid ro loš ko štu di jo. Za hme lji -šče, ki je bilo vrnje no od skla da kme tij skihzem ljišč, mora mo pri do bi ti celo vrs to raz -skav in dovo ljenj, da bomo lah ko gra di li.Ogro mno zaseb ni kov je v pro stor ski stis ki,želi jo si mož nos ti za novo grad nje, a žal negre, kot si želi mo.«

Ljud je, ki nekaj časa niso bili v Šoš ta nju inso sem pri šli v zad njem času, so opa zi li veli -ke spre mem be. Mar si kaj je nove ga. Ne samov mes tu.» Kljub temu da je bil Šoš tanj že sko raj odpi -

san, se je začel raz vi ja ti. Pos to po ma. Ogro -mno ener gi je in sred stev smo name ni li kul -tur ni dedi šči ni. Pomemb no se nam zdi, da semes to doka že tudi v tem in poka že kul tu ro,tra di ci jo, tis to, kar je nekoč ime lo. Mis limna muzej usnjar stva in vilo May er. To stazade vi, na kate re smo pose bej ponos ni.

Veli ko smo nare di li za bla gi njo biva nja,

pred vsem v infra struk tu ri, kana li za ci ji, oprem -lja nju nase lij s kabel sko tele vi zi jo, tele fo ni inseve da osnov nim, kar mora ime ti vsak, vodo.Veli ko pozor nost smo posve ti li vodo vo du vRav nah. Kraj je bil z vodo vo dom naj slab šeoprem ljen. Nekaj težav z vodo je še v Zavod -njah in Šent vi du, a zade ve ure ja mo. Skrbi -mo tudi za dob re cest ne pove za ve. V izgrad -nji je brez žič ni inter net.«

Na mar si kaj ponos niNaš te va li pa bi lah ko še naprej: naku po val -ni cen ter Pilon, Zim ze len, obnov ljen kul tur -ni dom, obnov lje na Zdrav stve na pos ta ja ...»Veli ko napo rov je bilo vlo že nih, da smo

dobi li kon ce si jo za cen ter sta -rej ših. Sreč no roko smo ime -li tudi pri iska nju inve sti tor -ja. Naš li smo ga v Pre mo gov -ni ko vem PV Inve stu, ki je cen -ter zgra dil v sla bem letu. Upo -rab ni ki so zado volj ni tako zloka ci jo kot s pro gra mom.«

V kra jev nih skup nos tih paras te jo ali pa obnav lja tedomo ve kra ja nov. Si zelo pri -i za de va te za dru že nje?»Zave dam se, da v deve tih

kra jev nih skup nos tih, koli korjih je v obči ni Šoš tanj, pote -ka življe nje tako kot v mes tu,le da v manj šem obse gu. Zatoje tre ba tem lju dem omo go či -ti tudi, da se lah ko dru ži jo inraz vi ja jo raz lič ne dejav nos ti.Tam, kjer takih mest še nima -jo, jih gra di mo. Naj no vej šenasta ja v Rav nah, kjer borekre a cij sko-kul tur ni cen terv krat kem pre dan name nu.

Pri dob lje ni pa ima mo žetudi grad be ni dovo lje nji zadom gasil cev in kra ja nov vTopol ši ci in za dom v Zavod njah.«

Lju bi telj ska kul tu ra ingasil stvo sega ta daleč vpre te klost

Lju bi telj ska kul tu ra je pri vas raz ve ja na.Ima dol go let no tra di ci jo.» O tem veli ko pove do jubi le ji. Sko raj vsa -

ka kra jev na skup nost ima pev ski zbor. Kako -vos ten in z lepo zgo do vi no. Pred krat kim ješest de set let ni co praz no val pev ski zbor Druš -tva upo ko jen cev Šoš tanj. Zbo rov sko pet jeima v Šoš ta nju tra di ci jo, svoj pod mla dek paima v osnov ni šoli, kjer delu je kar nekaj izvrst -nih pev skih zbo rov.

Ne sme mo poza bi ti pev ske ga zbo ra Svo bo -da ( lani 40 let), pa pihal ne ga orke stra Zar ja,ki letos sla vi 85-let ni co uspeš ne ga delo va nja.«

V šoš tanj skem povelj stvu delu je jo 4 gasil skadruš tva. Kako skrbi te zanje?» Vsa šti ri vzor no dela jo. Ljud je se lah ko

zane se jo nanje, če potre bu je jo pomoč. Obtakih druš tvih se lah ko poču ti jo var ne. Tudigasil ska druš tva se pona ša jo z zgled no pre te -klost jo. Pro sto volj no gasil sko druš tvo Šoš tanj– mes to je lani sla vi lo 130-let ni co, PGD Loko -vi ca šte je 100 let, letos bomo praz no va li 80-let ni co PGD Gaber ke in v nasled njem letu80-let ni co PGD Topol ši ca. Obči na tem druš -tvom poma ga tako, da jim omo go či naj mo -der nej šo opre mo, upam si trdi ti, da ima jo ene -ga naj mo der nej ših voz nih par kov v Slo ve ni ji.«

Zače nja se grad nja Šport ne gapar ka

Zadaj pa pri ha ja jo mla di. Letos je bil spetvelik vpis v vrtec. Ima te dovo lj pro sto ra, da bos -te lah ko jese ni spre je li vse nove varo van ce?»Vese li smo veli ke ga vpi sa. Za otro ke smo

dolž ni pos krbe ti. Nih če ne bo ostal na ces -ti. Išče mo mož nos ti, kje otro ke names ti ti, dabodo var ni in bodo ime li oskr bo, ki si jozaslu ži jo. Tokrat išče mo pro sto re za tri noveoddel ke. Ene ga smo naš li v Topol ši ci v šoli,dva pa bomo naj ver jet ne je obno vi li na sta rišoli Bibe Roec ka in tako omo go či li začas nobiva nje otrok v dveh oddel kih. Kot ves te, paima mo tudi že idej ni načrt za skup ni vrtec vsta ri šoli, kjer bo pro sto ra za 17 oddel kov.Pod eno stre ho bo zdru žil otro ke, ki tre nut -no obis ku je jo vrt ce na šti rih loka ci jah.

Šport ni park, turi zem ...» Šport je bil v Šoš ta nju ved no dobro raz -

vit in mno ži čen. V kra jev nih skup nos tih gra -di mo šport na igri šča, ki so zelo obis ka na.Eno povsem novo ima jo v Skor nem, predkrat kim smo odpr li pre nov lje no sodob no igri -šče v Zavod njah, oprem lje no z raz sve tlja vo.

V Šoš ta nju samo pre no vi li zuna nje roko -met no igri šče ( nove tri bu ne, nova zgrad ba zasla čil ni ce in sani ta ri je). Velik pro jekt pa boprav goto vo šport ni park pod Vilo Širo ko, kjerbo cel kom pleks igrišč, dve z umet no tra vo, enoz navad no, tenis igri šča, igri šče za odboj kona miv ki, košar kar sko igri šče, manj še bali ni -šče. Prejš nji teden smo od last ni kov Voš nja kov

odku pi li še zad njih 8.000 kvad rat nih met rovzem lje, tako da lah ko grad njo prič ne mo.«

Turi zem?» V kra jev nih skup nos tih delu je osem turis -

tič nih druš tev, ki so pove za na v zve zo. Dobrosode lu je jo. Vsa ko ima kak šno poseb nost.Izsto pa sicer Pust Šoš tanj ski, a je še vrs tapri re di tev, ki jih pri prav lja jo turis tič lna druš -tva in v obči no pri vab lja jo obis ko val ce indru ži jo tukaj šnje pre bi val ce: Vese lje ob Topli -ci v Topol ši ci, oglar stvo na Pri sta vi, gobar stvoin sre ča nje izse lje nih dru žin v Gaber kah,kož uha nje v Skor nem, zabav no šport no sre -ča nje druš tev v Flor ja nu ...«

Koli ko pa ceni te vred no te NOB?»Ima mo sedem pod od bo rov, ki so vklju če -

ni v med ob čin ski odbor. Dobro sode lu je jo,skrbi jo za spo me ni ke, ki jih je na našemobmoč ju bli zu 20, pri prav lja jo pri re dit ve.Obči na jim pri tem poma ga, sle di mo nji ho -vim pobu dam. NOB ne sme v poza bo, ven -dar mis lim, da v današ njem času potre bu ješe dru gač ne vse bi ne.«

Sta no vanj ni niko li dovo ljPoli ti ka novo gra denj, sta no va nja, zaseb nagrad nja ...?» To pa je veli ka teža va. Nekaj čez 100 sta -

no vanj, ki so v las ti obči ne, je zase de nih,novih vlog za sta no va nja pa iz leta v leto več,50 do 60 jih pri spe na vsak raz pis. Potemizde la mo listo, po kate ri deli mo sta no va nja,ki so na voljo. Žal tudi Sta no vanj ski skladRS nima na voljo veli ko sta no vanj.

Kar se tiče indi vi du al ne grad nje, pa opa ža -mo, da veli ke ga zani ma nja med zuna nji mi inve -sti tor ji ni, ker tudi zem lje nima mo. Last ni kizem lje se ne odlo ča jo za pro da jo, išče mo kom -pro mi se. Obnav lja mo sta ra sta no va nja. Takosi poma ga mo. Na Trgu bra tov Mrav ljak, v biv -ši Želez ni ni, bomo iz treh ogro mnih sta rih sta -no vanj pri do bi li sedem ali osem novih.«

Kri za, ki še tra ja, ni šla mimo Šoš ta nja. Soljud je, ki so potreb ni pomo či. Goto vo veli kotakih potr ka tudi na vaša vra ta. Kako jimpoma ga te?»Veli ko lju di je osta lo brez dela. Išče jo

pomoč. Pri ha ja jo s polož ni ca mi. Poma ga mos sub ven ci ja mi, s pomoč jo na domu, enkrat -ni mi pomoč mi. Sode lu je mo z Rde čim kri -žem, poma ga mo pri raz de lje va nju pake tov ...

Po svo jih zmož nos tih pač. Pred krat kim smoakti vi ra li zaseb ni ke in več ja pod jet ja, da bodopoma ga li vdo vi s troj čki, ki živi jo v skraj no sla -bih bivanj skih pogo jih v Zavod njah.«

Za inva li de ste pos kr be li?» Lani in letos smo zanje ure di li kar nekaj

dosto pov, tako da laž je pri de jo v pro sto re.V zdrav stve ni pos ta ji smo vgra di li dvi ga lo,prav tako ima jo dvi ga lo v trgov skem cen tru,kul tur nem domu, muze ju usnjar stva. Dvi ga -lo bo ime la tudi vila May er.

Na ces tah, ki smo jih obnav lja li sko zi Šoš -tanj, so ure je ni pre ho di, par ki ri šča za inva li -de pa smo pose bej ozna či li s tabla mi.«

Nekaj zad reg z odpad ki tudi vŠoš ta nju

Odpad ki. Po zaprt ju komu nal ne ga odla ga -li šča ste dobi li nov sis tem rav na nja z odpad -ki tudi v Šoš ta nju. Je bilo veli ko zad reg?

»Šoš tanj seve da ni bilizje ma. Tudi odpad ke izŠoš ta nja je tre ba od 1.janu ar ja vozi ti v Celje. Toje vse pod ra ži lo, spre me -ni lo logis ti ko, na novo jebilo tre ba zasta vi ti poli ti -ko odva ža nja sme ti. Zade -va je še v povo jih, a jazkon ce si o nar ju zau pam,vem, da jo bo spe ljal tako,kot jo mora. Nekaj začet -nih težav je bilo prisamem raz de lje va njuposod, zlas ti rja vih, ki sojih raz de li li vsem na dolo -če nih območ jih. Kas ne jese je izka za lo, da jih vsine potre bu je jo in so jihmno žič no vra ča li. Ta zme -da se zdaj ure ja.«Ima te v Šoš ta nju dovo lj zbi -ral nic?

»Ima mo 73 mest zaodla ga nje odpad kov, ure -di li smo 17 oto kov, 5 pajih še načr tu je mo. To jeprav za prav raz koš no, kaj -

ti na en otok naj bi pri šlo 500 pre bi val cev,mi ga ima mo na 116 pre bi val cev. Kljub temupa so ljud je še neza do volj ni. na žalost neka -te ri ne upo šte va jo navo dil, dolo če ne emba -la že ne stis ka jo in tako so zaboj ni ki zelo hit -ro pol ni. Še huje pa je to, da neka te ri pušča -jo pol ne vre če kar ob zaboj ni ku, čeprav taše ni poln. Smo se pa s kon ce si o nar jem dogo -vo ri li, da je odvoz pogos tej ši.«

Sana ci ja treh naj bolj kri tič nihpla zov

Kaj pa pla zo vi, v obči ni jih je evi den ti ra nihkakih 40?»Pla zo vi so nam spre me ni li mar si ka te ri

načrt, ki smo ga ime li v obči ni pla ni ra ne gaza letos ozi ro ma pri hod nje leto. Samo ško -da treh pla zov, ki so v lan skem julij skem neur -ju naj bolj pri za de li Loko vi co, je bila cenje nana 900.000 evrov, kar je pome ni lo, da bosana ci ja sta la naj manj 2,5 mili jo na evrov.Kje dobi ti toli ko denar ja?

Moram se zahva li ti drža vi, da se je takojodzva la in nam zago to vi la inter ven cij ska sred -stva v viši ni 112 tisoč evrov, nekaj smo zago -to vi li sami in za sana ci jo naj bolj nuj ne ga pora -bi li 200.000 evrov. Ure di li smo pre ho de, zem -lji šča, prav zdaj pa smo posla li na minis tr stvoza oko lje in pro stor vso doku men ta ci jo o pla -zo vih, ovred no te no tudi na repub liš ki komi -si ji, in pri ča ku je mo pomoč, ki je obljub lje naza tri naj več je pla zo ve v Loko vi ci. Vse osta lepla zo ve, ki pa jih je oko li 40, pa smo raz vrsti -li po teža vnos ti. Vede ti pa mora te, da je tubilo še nekaj sta rih pla zišč, neka te ri sta ri večkot 10 let, ki so tudi čaka li na sana ci jo.«

Toplo vod.»Naj več ja želja nas na obči ni in pre bi val cev

Loko vi ce je, da bi zgra di li še dru go fazo toplo -vo da. Za to nape nja mo vse sile. Načrt je izde -lan. Nalož ba bo pote ka la nekaj let. Ogre va -lo se bo 80 hiš, kar je veli ko. Sicer pa je Loko -vi ca naj bliž je Šoš ta nju in si ta toplo vod zaslu -ži. Nape li bomo vse sile, da bi po dopus tihpri če li dela ti.«

Sode lo va nje, delo v sve tu?» Svet je del obči ne in vodi vso poli ti ko obči -

ne. V njem so ljud je, ki so bili izvo lje ni. Vsakizvo lje ni svet nik in svet ni ca naj bi imel predseboj cilj, da se obči na raz vi ja, pos ta ne pre -po znav na, da se izbolj ša življe nje pre bi val -

cev. V tem času nam je to kar uspe va lo. Nasplo šno sem z delom sve ta zado vo ljen, čepravso se doga ja la tudi neka te ra odsto pa nja, kiniso bila potreb na. Vča sih je pri ha ja lo dotrenj, ki so jih neka te ri izko ris ti li za opaz ke,vča sih so se poja vi le tudi žalji ve bese de. Tehne vra čam in jih tudi ne odob ra vam. Pos ku -šam biti str pen in upam, da mi to uspe va.«

Posla nec držav ne ga zbo raGospod Menih, ne samo, da ste župan Obči -ne Šoš tanj, ste tudi posla nec SDS v držav -nem zbo ru. Pra vi te, da je delo poslan ca inžupa na združ lji vo, je pa naj brž napor no. Ima -te v Ljub lja ni sta no va nje ali se v služ bo vsakdan vozi te?» Delo je napor no. V Ljub lja ni nimam sta -

no va nja, tja se vozim vsak dan ali vsak dru -gi dan. Zve čer, ko se vra čam iz Ljub lja ne,pa je lah ko še tako pozno, tudi pol noč je žebila ura, pa se usta vim na Obči ni in pogle -dam, kaj so usluž ben ci pri pra vi li, pre ve rim,če je tre ba kaj pod pi sa ti ... Pos to rim vse, dalah ko občin ska upra va nasled nje jut ro nor -mal no zač ne dela ti. Tudi vsa ko jut ro, pre dense odpra vim v Ljub lja no, se ogla sim na obči -ni, tako da imam doga ja nje pod nad zo rom.Občin ska upra va je izred no delav na, izred nospo sob na in pri prav lje na na nove izzi ve.«

Način življe nja torej.» Sem se nava dil. Vča sih, ko ne grem v Ljub -

lja no in sem ves dan na obči ni, mi sko rajnekaj manj ka. Dolg čas pa ni. Tudi za viken -de se nepre sta no kaj doga ja.«

Pre je ma te pla čo poslan ca in nagra do župa -na, ne?»Pre je mam poslan sko pla čo in nagra do

nepo klic ne ga župa na.«Goto vo so bili začet ki dela v držav nem zbo -ru tež ki. Kako je bilo?» Prvič je bilo kar malo neugod no, kaj ti pri -

ti v tako insti tu ci jo, kot je par la ment, ni rav -no vsa kda nja zade va. Bilo se je tre ba hit ro pri -la go di ti. Kole gi, ki so tam že dol go in ima joogro mno izku šenj, so nam poma ga li pre bro -di ti začet ne zad re ge, od njih smo dobi liosnov ne infor ma ci je, način giba nja po par la -men tu, se sezna ni li s poslov ni kom ... To jezdaj osvo je no. Tudi vklju ču je mo se v živah -ne deba te, ki se odvi ja jo v držav nem zbo ru.Nisem člo vek, ki bi nekaj govo ril in spra še -val zato, da bi govo ril. Če kaj vpra šam, vpra -šam tis to, kar je korist no za našo obči no alidoli no. Da bi pa ponav ljal stva ri, ki jih jepred menoj pove da lo že dvaj set poslan cev, topa ne. To pa je zame izgu ba časa.«

Malo za šalo in malo zares: ljud je iz tegaoko lja so se na začet ku spra še va li, koli ko letbo mini lo, da se bos te ogla si li v par la men tu.Neka te ri poslan ci se niko li ne. Pri vas nitra ja lo rav no dol go.» V začet ku je bilo tež ko, ko ne veš, kako in

kaj bi, pa da ne izpa deš sme šen ali siten ...Sča so ma pa so se teža ve nabra le in bilo jepotreb no kaj vpra ša ti. Takrat sem pre bil»zvoč ni zid.« Nekaj krat sem tudi kot pred -stav nik stran ke podal mne nje stran ke, tudi vodbo rih, v kate rih delu jem ( za šol stvo, zdrav -stvo, pro met) sode lu jem v raz pra vah. Ljud -je, ki sprem lja jo tele vi zi jo, so me že nekaj -krat vide li. Če pa kdo še ved no ne ver ja me,da sem se ogla sil, pa mu lah ko pri ne sem tudikak magne to gram.«

Poslan sko vpra ša nje minis tru za zdrav stvo jeŠoš tanj ča nom in dru gim pri bli ža lo oku lis ta.» Pri tem sem bil kar vztra jen. Zahva lju jem

se gos po du Miklav či ču, da je takrat pri sluh -nil naši teža vi, tako da ima mo zdaj konč nooku lis ta. Z novim minis trom pa bom tudina vezi za zdrav stve no služ bo, za zdrav ni kein tudi mogo če za dežur no služ bo. Prav takoz minis tr stvom za notra nje zade ve, da nampoma ga jo s poli cij ski mi kad ri zago to vi ti var -nost v Šoš ta nju.«

Kako pa ste pove za ni z dru gi mi poslan ci iztega oko lja? Iz raz lič nih strank pri ha ja te.Se dajo sta liš ča uje ti ali so si pre več nasprot -na, da bi bilo to mogo če.»Poslan ci iz doli ne ali Saša regi je ne vidi -

mo prav nobe nih ovir za sode lo va nje. Priskup nih pro jek tih ima mo skup na sta liš ča(gle de tret je raz voj ne osi, gle de ener ge ti ke...). čeprav smo si po poli tič nih pre pri ča njihraz lič ni, ko pri de do odlo ča nja, zago var ja -mo sta liš ča, ki so skup na vsem nam.«

�

Šoš ta nju pri manj ku je zem lje

Dar ko Menih: » V par la men tu sem kar hit ro ‘pre bil zvoč ni zid’.«

Stre ha,ki delimne njaKdo je pro jek ti ral inkdo pla čalnad stre šek nadatri jem pri Cen truNova? - Kje bo sedajkmeč ka in kje»navad na« trž ni ca?

Vele nje, 24. maja - Postavitevnadstreška nad atrijem pri CentruNova, ki ga domačini v Velenju ševedno najpogosteje imenujejo atrijKSC, je med Šalečani povzročilazelo mešane občutke. Nekaterimse zdi rešitev dobra, drugi so pre-pričani, da je slaba in da celo uni-čuje podobo enega najlepših koti-čkov v središču mesta. Zato smonekaj vprašanj, povezanih z investi-cijo in prihodnostjo tržnice v sre-dišču mesta, postavili županu MOVelenje Sre čku Mehu.

Zani ma lo nas je, kdo je pro jek -ti ral in kdo pla čal nad stre šek, kivzbu ja zelo meša ne občut ke pridoma či nih. Enim je všeč, ver jet nopa je več tis tih, ki jim ni, saj se jimzdi pre te men in postav ljen na pre -več steb rih, kar atrij nare di nepre -gle den. Sploh, ker je v sre di nipostav ljen tudi vod njak. Atrij najbi dobil nad stre šek tudi zara disobot ne kmeč ke trž ni ce, da bi talah ko pote ka la prav v vsa kem vre -me nu, saj jo MO Vele nje pri prav -lja vse leto. Izve de li pa smo, da sose ti načr ti spre me ni li in da pod

novo stre ho trž ni ce ne bo. To bosedaj le pri re dit ve ni pro stor, ki jekrst doži vel konec minu le ga ted nana Liri kon fes tu. Ali je pri me ren zapri re dit ve ali ne? Mne nja so spetdelje na, pre gled nost pa vse ka korni naj bolj ša.

Atrij ni občin skiSicer pa nam je župan Sre čko

Meh pove dal: »Ver jet no je vsem žezna no, da zem lji šče v atri ju ni vlas ti MO Vele nje. Last nik je enood pod je tij Toma ža Roč ni ka, zatoje tudi pla čal pro jek te in posta vi -tev nad streš ka nad atri jem. MOVele nje pa je pri tem sode lo va la,saj smo sku ša li ohra ni ti atrij kotpri re dit ve ni pro stor, izda li smo tudisogla sje zanjo. Skrbe la nas je zrač -nost atri ja, saj bi, če bi bil pre večzaprt, v polet nih mese cih lah ko topovzro ča lo teža ve. Pre pri čan sem,da se mora mo stre he pri va di i ti, ver -jet no pa jo je mogo če še kakomodi fi ci ra ti. Niko li nis mo raz miš -

lja li o tem, da bi v tem atri ju pote -ka la trž ni ca, kot jo še danes pozna -mo pri »Koša kih«. V atri ju smožele li ime ti le sobot no kmeč ko trž -ni co, sicer pa pro stor za pri re dit ve,saj smo s stre ho žele li omo go či tipri re dit ve v vseh let nih časih, v vsa -kem vre me nu,« nam je najprejpove dal župan. Dodal je, da sonekaj let poslu ša li, kako v odkri -tem atri ju ni mogo če pri prav lja tipri re di tev in da je stre ha nad njimnuj na.

Dodat na teža va pri pro jek ti ra njustre he nad atri jem naj bi izha ja la izlast niš tva loka lov ob atri ju. Last ni -kov je več, stre ho pa so mora li načr -to va ti tako, da ta ni pose ga la vzaseb no last ni no imet ni kov loka -lov. » Tudi zato pro jek ti ra nje ni bilolah ko delo, sta ti ki pa so natanč noizra ču na li, koli ko steb rov je tre baposta vi ti, da stre ha ne bo popus ti -la pod težo sne ga. Ver jet no bodokri ti ki pove da li, da je mož no nare -di ti en sam ste ber, a sam se v to ne

bom spu ščal. Mis lim, da je naj boljpomemb na var nost.«

»Navad na« trž ni ca boosta la ob Can kar je vi

Izve de li smo še, da sobot nakmeč ka trž ni ca ne bo več pote ka -la v sedaj pokri tem atri ju. »Zaen -krat osta ja pod nad streš ki Cen traNova, saj pro da jal ci pra vi jo, da jeloka ci ja bolj ša. Raz miš lja mo tudi,da bi jo lah ko pre sta vi li v spod njoeta žo cen tra Nova, ki je prav takopokri ta in bi omo go ča la izved bo vvsa kem vre me nu. Tam, kjer pote ka»navad na« trž ni ca, naj bi last nikstav bo podrl, potem pa na temmes tu ure dil pro stor za začas notrž ni co. Osta lo zem lji šče naj bi ure -di li v par ki ri šče, saj časi grad nji šeene ga manj še ga naku po val ne gacen tra niso naklo nje ni. To bo mora -lo poča ka ti na bolj še čase,« namje še pove dal župan.

� Boja na Špe gel

Atrij je pre cej temen, stre ha pa je zara di sta ti ke postav lje na na več steb rov. Po novem bo to

le pri re dit ve ni pro stor, kmeč ka trž ni ca osta ja pod nad streš ki Cen tra Nova.

9AKTUALNO3. junija 2010


O odpadkih z gluhimi innaglušnimi

Vele nje, 27. maja – Prejš njo sre do je Mes tna obči na Vele nje v pro sto rih Druš tva glu hih innagluš nih Vele nje orga ni zi ra la pre da va nje o loče nem zbi ra nju odpad kov. Čla ne druš tva je najprejnago vo ril župan Mest ne obči ne Vele nje Sre čko Meh, pre da va la pa je zuna nja sode lav ka Mest -ne obči ne Vele nje za področ je rav na nja z odpad ki Alen ka Cen trih. Pri sot na je bila tudi urad natol ma čka iz Celja Duš ka Ber loč nik. Čla nom druš tva so pred sta vi li nov stan dard rav na nja zodpad ki, pouda rek pa je bil na loče nem zbi ra nju v zbi ral ni cah, eko loš kih oto kih in zbir nemcen tru v Vele nju.

Pri sot ne je zani ma lo, kam lah ko odda jo neon ske sve til ke in odpad ne injek cij ske igle ter dru -ge pri po mo čke, ki jih dnev no upo rab lja jo dia be ti ki. Dobi li so pojas ni lo, da jih lah ko odda jo vzbir nem cen tru ali v okvi ru akcij zbi ra nja nevar nih odpad kov.

Ude le žen ci pa so pri spe va li tudi več pred lo gov, med dru gim oprem lja nje trgo vin in dru gih jav -nih objek tov z zaboj ni ki za loče no zbi ra nje odpad kov, meseč no ana li zi ra nje koli či ne odpad kovv posa mez nih zbi ral ni cah, več jo flek si bil nost delav cev na tere nu ter zbi ra nje kosov nih odpad -kov vsaj dva krat let no – sled nje pred vsem zara di sta rej ših obča nov, ki nima jo mož nos ti, da bijih pri pe lja li v zbir ni cen ter. Vse pred lo ge bodo na MO Vele nje pri nadalj njem uskla je va njuaktiv no sti pri rav na nju z odpad ki, koli kor bo le mogo če, tudi upoštevali. �

Vprašanj in predlogov o ravnanju z

odpadki ni bilo malo.

Prostovoljno,investicijsko,ter rentnopokojninskozavarovanje.


lad

obrtn

ikov

in p

odje

tnik

ov, V

ošnj

akov

a ul

. 6, 1

000

Ljub

ljana

V pričakovanjuodgovora o skoraj60-milijonskihnaložbahLeto 2009 posebno leto – Podražitve znanepo junijski skupščini podjetja – Leto 2010 vznamenju evropskih projektov


»Leto 2009 je bilo za Komu nal no pod jet je Vele nje poseb no leto. Kri -za se je dotak ni la naših dejav nos ti, odra zi la pa se je v manj ši pro da jivode in pri odva ja nju in čišče nju odplak. Posle dič no smo ustva ri li manjpri hod kov, kot smo načr to va li. Dose gli smo dob rih 20 mili jo nov, načr -to va li pa smo jih 21,2 mili jona evrov. Smo pa v celo ti ures ni či li obaosred nja cilja: dob ra oskr ba upo rab ni kov in var če va nje na vseh rav neh,«je na krat ko ozna čil minu lo leto direk tor Komu nal ne ga pod jet ja Vele njeMari jan Jedov nic ki.

Na zmanj ša nje pri hod kov je, po nje go vih naved bah, vpli va lo pla če va -nje obvez nos ti za naje te kre di te. Te so naje li v pre te klih letih, ko so veli -ko vla ga li v poso do bi tev komu nal ne infra struk tu re, osta li pa so tudi brezsred stev za raz šir je no repro duk ci jo. V pre cej šnji meri so k niž jim pri hod -kom pri spe va le še cene sto ri tev, ki že od leta 1993 ne pokri va jo vseh stro -škov, ne gle de na pol no obra ču na no amor ti za ci jo. Zara di sled njih je vnaj tež jem polo ža ju oskr ba z vodo, kjer je poleg pre niz kih cen za name -ček pad la tudi pro da ja. V zad njih osmih letih za kar 1,7 mili jo na lit rov,po dru gi stra ni pa je omrež je »poras lo« iz 500 na 632 kilo me trov.

»Zvi ša nje cen ni nekaj, kar bi kogar koli vese li lo, je pa neiz bež no dej -stvo. Pris toj no minis tr stvo je že dalo sogla sje za povi ša nje, pod ra žit ve pase obe ta jo po odlo čit vi na junij ski skup šči ni pod jet ja.« Izra ču ni kaže jo,da bodo pod ra žit ve pre cej šnje, sploh za indi vi du al ne hiše. Če bodo čla -ni skup šči ne spre je li pred log novih cen, bo šti ri član ska dru ži na za vodo -os kr bo, odva ja nje in čišče nje odpad nih voda ob zara ču na ni sto od stot -ni omrež ni ni pla če va la 58 evrov na mesec ozi ro ma 45 evrov ob obra ču -na ni 50-odstot ni omrež ni ni. Seda nja cena je 33 evrov. Za gos po dinj stvav stol pni cah bo zvi ša nje s 23 na 25 do 28 evrov, odvis no do zara ču na -ne pol ne ali polo vič ne omrež ni ne. Kak šni bodo znes ki na polož ni cah,bo zna no po že ome nje ni junij ski skup šči ni pod jet ja.

Dodat ne stroš ke bo »pri ne sla« tudi spre mem ba pri pre no su infra struk -tu re. To mora jo komu nal na pod jet ja pre nes ti na svoje last ni ce, lokal neskup nos ti, in jim zanjo pla če va ti najem ni no. Obči ne pa mora jo zanjoobra ču na va ti pol no amor ti za ci jo, kar pa bo gle de na pre niz ke cene zelotež ko. Raz li ko bodo mora le pokri va ti iz pro ra ču nov, ki pa so že danes»obu bo ža ni«.

Čeprav so v minu lih letih v poso do bi tev komu nal ne infra struk tu repre cej vla ga li, je nadalj nje poso dab lja nje nuj no, sploh v vodo os kr bi(čis til ne napra ve za pri pra vo pit ne vode, izgrad nja ter obno va cevo vo -dov) in kana li za ci je. Vla ga nja so oce ni li na bli zu 60 mili jo nov evrov.Zato so obči ne Vele nje, Šoš tanj in Šmar tno ob Paki v sode lo va nju sKomu nal nim pod jet jem Vele nje pri ja vi le na evrop ske raz pi se dva pro -jek ta, in sicer pro gram celo vi te vodo os kr be v vred nos ti dob rih 41 mili -jo nov evrov ter pro jekt kana li za ci je v vred nos ti 18 mili jo nov evrov. Zaprve ga pričakujejo pozi tiv en odgo vo r iz Brus lja do kon ca letoš nje gapolet ja. Dru gi pro jekt pa je še na minis tr stvu za oko lje. Jedov nic kimeni, da bo okle ščen zara di pomanj ka nja držav nih sred stev in sred stevEU. » Od 41 mili jo nov evrov pri ča ku je mo 23 mili jo nov evrov evrop -ske ga denar ja, 13 mili jo nov bodo pri mak ni le loka lne skup nos ti, bli zu6 mili jo nov evrov drža va. Če bomo dobi li pozi tiv no potr di tev, bodo vla -ga nja pome ni la, da bo pri oskr bi z vodo mir za nasled njih 30 let,« ješe dejal Mari jan Jedov nic ki.

�

Mari jan Jedov nic ki: »Zvi ša nje cen ni nekaj, kar bi kogar koli

vese li lo. Je pa neiz bež no dej stvo.«

Tradicionalni letni koncertmešanega pevskega zboraSvoboda Šoštanj

Pev ke in pev ci MePZ Svo bo da Šoš tanj so sez zani mi vim pro gra mom v petek, 28. maja, spetpred sta vi li lju bi teljem pet ja v kul tur nem domuv Šoš tanju in se tako za čez polet je poslo vi li odposlu šal cev. V prvem delu smo sli ša li zah tev nej -še umet ne pes mi in pri red be narod nih pes mi,dru gi del pa je bil name njen popev kam in dal -

ma tin skim pes mim. Kar nekaj pri redb je pri -spe va la Tade ja Vulc, ki je tudi diri gi ra la zbo runarod no Jaz bi rad ciga jnar bil. Kot spo min nalan sko let no tek mo va nje pri Mari u so zap le sa liin zape li final ni mix Dober dan & Čuj dekli ca& Čez Šuš tar ski most.

Kot gost je na kon cer tu nas to pil Dra vo graj skioktet Kograd IGEM pod umet niš kim vod stvomTade je Vulc. Pev ci so nav du ši li, saj niso samoodlič ni v pet ju, ampak so tudi pra vi igral ci.»Rep no župo«, ki jo je za njih napi sa la Tade ja,smo sko raj zadu ha li, tako pre prič lji vi so bili.

Poseb no doži vet je so pred stav lja le dal ma tin -ske pes mi, ki sta jih sku paj zape la zbor in oktet.

Uži va li smo vsi, izva jal ci in občinstvo, ki jenagra di lo nas to pa jo če z grom kim aplav zom.

Med kon cer tom se je zbor z zbo ro vod ki njoAnko Jaz bec zahva lil biv še mu pred sed ni ku Iva -nu Sev šku, ki je to funk ci jo uspeš no oprav ljalsko raj 20 let ( od janu ar ja letos je novi pred sed -nik Svo bo de basist Peter Anže lak).

Pro gram je sim pa tič no pove zo val Bošt jan Oder,za sce no je pos kr be la Kle men ti na Red nak Mež -nar, pri kore o gra fi ji pa je poma ga la Judi ta Kolenc.

Kon cert je uspel, nav du še nje poslu šal cev jevzpod bu da zbo ru za nadalj nje delo in prav goto -vo bo v Šoš ta nju še veli ko takih » fajn« veče rov.

� Z. S.

10 3. junija 2010KULTURA


Kakor da se sliši glas morja ...

Arhi tek tu rakata strofUrban Novak

Zad nja v vrs ti veli kih kata strof, za kate re se zdi, da jim ni kon cater da ved no pogos te je biča jo oblič je zem lje, me je prisilila karazmisleku, kako se v res ni ci spre mi nja tudi način grad nje ter pris -top k sno va nju naših oko lij. Kata stro fa, o kate ri govo rim, je izlit jenaf te iz poško do va ne vrti ne v Mehiš kem zali vu.

Ome nje na kata stro fa je dob ra ilu stra ci ja, kak šno bit ko člo vek ševed no bije z nara vo za svo je oko lje. Naključ je je namreč, da se jeizliv naf te zgo dil prav pred oba la mi zvez ne drža ve Lou i si a ne, ki jepred nekaj leti že utr pe la obsež ne posle di ce div ja nja orka na Kat ri -na. V obdob ju ponov ne izgrad nje mes ta pred la ga ne rešit ve dvi gasta no vanj skih hiš na viso ke pod por ne steb re na naj bolj izpo stav lje -nih območ jih vse ka kor niso raču na le z izli vom naf te ter nastan -kom smrde čih obal in močvi rij pod hiša mi.

Pa ome nje na pri la go di tev arhi tek tu re delo va nju nara ve še zda lečni osam ljen pri mer. Nekoč eno stav no grad njo ener get sko raz sip nihin nara vi nepri jaz nih sta no vanj skih hiš ved no bolj izpod ri va jo eko -loš ke hiše z mini mal ni mi izpus ti tako emi sij pli nov kot odplak.Ame riš ko minis tr stvo za ener gi jo je raz pi sa lo nate čaj za Solar nidese to ro boj, s pomoč jo kate re ga želi jo dobi ti reši tev za sta no vanj -ske objek te, ki naj bi bili samo za dost ni ter naj bi upo rab lja liobnov lji ve narav ne vire. Tak šen teme ljit zasuk v sno va nju sta no -vanj skih objek tov pri naj več ji porab ni ci ener gi je ter obe nem tudinaj več ji ones na že val ki oko lja kaže, da se tudi v naj bolj »napred ni«drža vi na sve tu zave da jo pome na vpli va lju di na oko lje.

Pre cej pred ZDA že nekaj let uspeš no orje jo ledi no oko lju pri jaz negrad nje skan di nav ske deže le in Nem či ja. Kljub neugod ne mu pod -neb ju, ki ima za posle di co zmanj ša no delo va nje son ca ter manj šešte vi lo son čnih dni, pre cej bolje izrab lja jo obnov lji vo son čno ener gi -jo. Prav tako so se načrt no in pre miš lje no loti li pla ni ra nja novihstavb, kar poma ga ubla ži ti posle di ce delo va nja narav nih kata strof.

Čeprav Slo ve ni ja nevelja za drža vo, ki bibila zelo ogro že nazara di delo va njanarav nih kata strof, tovse ka kor še ne pome -ni, da kata strof prinas ni ali pa jih ne bo.Naj več jo nevar nostpoleg potre sov pred -stav lja jo popla ve, vetro -vi ter zemelj ski pla zo vi.Vsi naš te ti vsaj nekaj -krat na leto, če ne pavsaj nekaj krat v dese -tih letih, pri za de ne joposa mez na območ jaSlo ve ni je. Zani mi vo,da so se takš nim poja -vom naši pred ni ki s

svo jim nači nom grad nje že uspeš no pri la go di li. Danes pa to dav nopozab lje no zna nje ponov no odkri va mo. Kadar poro ča jo o moč nibur ji z Vipav ske ga, ved no poslu ša mo, kako je bur ja odkri la alu mi -ni jas te stre he na šolah, indu strij skih obra tih itn. Bolj pored ko pa sesli ši novi co, da bi bur ja raz kri la s kor ci kri to stre ho. Ali pa prednekaj leti pre se ne tljiv nasta nek tor na da nad Kam ni kom ter nje go vouni če nje goz dov nad Kam ni kom. Tudi v naši regi ji se spo mi nja mopred vsem poplav, ki vsa ke toli ko časa pre ki ne jo cest ne pove za ve,povzro ča jo zemelj ske pla zo ve ter nas opo mne jo, kako krh ko je pre -mir je med člo ve kom in nara vo.

Nezgo de ter narav ne kata stro fe, ki nas občas no pri za de ne jo, soopo mni ki pred nena čr to va nim pose ga njem v oko lje. Ko enkratnara va podiv ja ter uni či vse na svo jih rušil nih poteh, je zvo ni ti potoči pre po zno.

Sodo ben pris top h grad nji vse bolj upo šte va zna nje naših pred ni kovter jih uspeš no zdru žu je s sodob no teh no lo gi jo ter novi m zna njem.Pa ven dar nam vse to zna nje ter teh no loš ki napre dek ne bodo veli -ko poma ga lo, če ne bomo v prvi vrs ti pri sluh ni li nara vi. Ob vsa -kem div ja nju nara ve se bo bole če poka za lo naše nera zu me va njenara ve in nje ne ga delo va nja ter reše va nje nasta lih težav z arhi tek -tu ro, ki bo zgolj odgo var ja la na narav ne kata stro fe.

Mis lim, da je več kot čas, da pri šir je nju svo je ga bival ne ga oko lja zač -ne mo delo va ti odgo vor no ter pos ku ša mo upo šte va ti ome jit ve, ki namjih nastav lja nara va. Posluh za naše ožje in šir še oko lje je namreč pot,ki nam zago tav lja har mo ni jo biva nja v današ njem sve tu.

�

Mag. Nataša TajnikStupar po devetihletih pripravilasamostojno razstavov domačem mestu –Navdih in inspiracijatokrat voda

Velenje, 29. maja - Slikarka mag.Nataša Tajnik Stupar je v petekzvečer odprla samostojno razstavoslik. V zasebni galeriji ArsIn so njeneživobarvne slike, ki so tokrat navdihdobile v vodi, resnično zaživele. Naodprtje razstave pa je prišlo tolikoljudi, kot jih v velenjskih galerijahin razstaviščih že dolgo nismo videli.Strokovno besedo o razstavi jepodala likovna kritičarka mag.Milena Koren-Božiček, večer pa soprijetno glasbeno popestrilinadarjeni dijaki 2. U razredagimnazije Velenje.

Nataša prizna, da je doma vednonajtežje razstavljati. Tudi v petekje imela tremo. A so ljubiteljilikovne umetnosti njena dela, ki sonastala v zadnjem obdobju, odličnosprejeli. Materinstvo, ki se mu je

prvič posvetila prav v tem času, jije očitno dalo dodatno energijo innove, optimistične poglede na svet.

Čeprav se v rodnem Velenju, kjerživi in ustvarja – v ateljeju je skorajvsak dan – že dolgo ni predstavilas samostojno razstavo, slikarka vteh letih ni mirovala. Uspešno jesodelovala na številnih skupnihrazstavah doma in v tujini, za svojadela je prejela tudi kar nekajnagrad. Njena slika krasi tudi enood sten slovenske hiše v Bruslju.

Ob odprtju razstave nam NatašaTajnik Stupar povedala: »Leta 2006sem pripravila zadnjo samostojnorazstavo v Škofji Loki, zato sem pomaterinstvu potrebovala kar nekajčasa, da sem pripravila to razstavo,saj sem morala pustiti, da so sestvari »ulegle«. Sicer sem slikarskoves čas aktivna, če ne rišem,razmišljam. Moram pa reči, da seslikarji danes lahko počutimo kotdinozavri; dandanes se mladiumetniki pogosto odločajo za nove,sodobne prakse, ki so bolj zaželjenev galerijskem sistemu pri nas in vtujini. Slikarjev s čopičem v rokahje še vedno veliko, možnosti zasamostojne razstave v galerijah inrazstaviščih pa ni prav veliko.«

Zanimalo nas je, zakaj jo je tokratnavdihnila prav voda. »Gre za

široko konceptualno polje mojegaraziskovanja. V slikah se velikoukvarjam s strukturo, z osnovnimilikovnimi prvinami, gradniki slik.Voda je širok naslov, so se mi paprav v zadnjem času v slikarstvuzgodile spremembe, zato mislim,da bo voda počasi dobila tudikakšno obrežje, nove prebivalce …«.

To, da Tajnik-Stuparjeva vsa leta,odkar v Velenju obstaja umetniškagimnazija, poučuje na likovni smeri,

nanjo vpliva zelo pozitivno. Mnogeje tako dobro pripravila, da souspešno opravili sprejemne izpitena ljubljanski ALUO. Delo zmladimi, pravi, se zelo pozna tudipri njenem delu. »Dajejo mi veliko,jaz jim vračam. Z njimi ostajam vduši mlada. To vpliva tudi na mojekonkretno slikarsko delo, saj slikeponavadi gradim didaktično, zatoso prepoznavne tudi za dijake.«

� bš

Zvesta slikarstvu in barvam

Slikarka Nataša Tajnik Stupar je ob odprtju razstave

odgovorila na nekaj vprašanj Barbare Sermek iz Galerije

ArsIn.

Premiera Lutkovnegagledališča Velenje bov četrtek, 10. junija,ob 18. uri v dvoraniCentra Nova

Vele nje, 10. juni ja – Pod okriljemFestivala Velenje deluje tudi Lut-kovno gledališče Velenje, ki jedoslej ljubitelje lutk vseh starostiže večkrat presenetilo in razvese-lilo s svojimi predstavami, ki seodlikujejo po dobri scenografiji,režiji in lutkah, v svojem malolet-

nem delovanju pa so uspeli vzgoji-ti kar nekaj odličnih mladih igral-cev. Prihodnji četrtek ob 18. uribodo v dvorani Centra Nova pred-stavili novo lutkovno predstavo»Snežinka in Rožica«, ki je nasta-la po motivih bratov Grimm.

Tudi tokrat je režir sko tak tir koprev ze la Ali ce Čop, ki je zgod botudi pri re di la in napi sa la sce na rij, v35-mi nut dol gi pred sta vi pa bos tazai gra li Vanja Kre tič in Sil vi ja Oštir.Lut ke in sce no sta izde la la Ali ce inKaje tan Čop, glas bo za pred sta voje ustva ril Gorazd Plan ko, pos nelpa jo je Andrej Hoče var.

V pred sta vi hoče umi ra jo ča kra -lji ca spre me ni ti stis kaš ke ga kra lja,

ki ima raje svoj zaklad kot dru ži -no. Izpo ve straš no ugan ko in z njopri kli če hudob ne ga škra ta, ki zača -ra mla da prin ca Vili ja in Jako vmed ve da in orla. Škrat odne sezaklad v ska lov je, kjer ga mora tazača ra na bra ta čuva ti. V hiši ci obgoz du pa s svo jo mamo živi ta dveljub ki ses tri ci, Sne žin ka in Roži ca.Kljub temu da sta si raz lič ni, seima ta zelo radi. Neke ga dne na vra -ta nju ne hiši ce potr ka ranje ni med -ved, ki zna govo ri ti …

Kaj se zgo di potem, pa tudi, alibodo pra ve vred no te, sočut je in lju -be zen pre ma ga li pre klet stvo, bos -te izve de li, če bos te pri šli na pre mi -e ro. Pred sta va je pri mer na za otro -ke od 3. leta sta ros ti dalje.

� bš

Prikupni Snežinka in Rožica

Sestri Snežinka in Rožica

sta zelo različni, imata pa

se radi. Bosta skupaj s

prijatelji, ljubeznijo in

sočutjem uspeli premagati

prekletstvo? (foto: Ksenija

Mikor)

V rokah drži te debe lej šo šte vil ko ted ni ka Naščas. Nje no pre bi ra nje vam bo vze lo več časa tudizara di pri lo ge Kako si ure di ti svoj dom? Že nekajlet boga ti vse bi no časo pi sa konec maja ali v začet -ku mese ca juni ja.

Ure ja nje sta no va nja, sta no -vanj ske hiše, nje ne oko li ceni niko li kon ča na zgod ba.Ved no išče mo rešit ve, s kate -ri mi bi bilo naše biva nje pri -jet nej še, naša oko li ca ure je -na » za dušo« kot radi reče -mo. V pri lo gi smo zbra linekaj zamis li, infor ma ci je,kako lah ko dom dogra di mo,ga izbolj ša mo, išče mo zanjkar naj bolj sklad no, a tudiupo rab no podo bo.

Zato bos te v pri lo gi naš liinfor ma ci jo v zve zi s pro jek -ti ra njem spre memb, ponu -

dbo za že izde la no hišo, zim ski vrt, kje lah ko kupi -te okna, vra ta, tal ne oblo ge, kera mi ko, že izde la -ne sedež ne gar ni tu re, oma re, toplot no črpal ko.Naš li bos te tudi odgo vor na vpra ša nje, kam se lah -ko obr ne te za izdel ke stavb ne ga in pohiš tve ne ga

mizar stva. Pod jet je Pup Vele -nje tudi tokrat ponu ja nasve -te in sto rit ve za lepo ure je -no oko li co. Za tis te, ki raz -miš lja jo o naku pu ali potre -bu je jo nove radi a tor je, bo kotnalašč ugod na ponu dbaGore nja Tiki. Zelo zani mi -va je ponu dba cen tral ne gasesal ne ga sis te ma … Skrat -ka, pre bi ra nje pri lo ge bovsem, ki so mor da že sre dipre no ve doma, ure ja nja oko -li ce ali o tem še raz miš lja jo,pri hra ni lo čas in tudi denar.

� tp

11


11107,8 MHz3. junija 2010

PESEM TED NA NA RADI U VELE NJEIzbor pote ka vsa ko sobo to ob 9.35 uri. Zma go val no sklad bo pa lah kosli ši te v pro gra mu Radi a Vele nje dva krat dnev no: po poro či lih ob 9.30 inpo poro či lih ob 18.30.

1. ENRIQUE IGLESIAS feat. PITBULL - I Like It2. SHAKIRA feat. FRESHLY GROUND - Waka Waka3. EDWARD MAYA feat. VIKA JIGULINA - Stereo Love

35-let ni lati no zvezd nik Enri qu e Igle si as je obja vil sin gle z naslo vom I LikeIt, v kate rem se pojav lja tudi raper Pitbull, in ki napo ve du je sko raj šnji izidnje go ve ga že deve te ga stu dij ske ga albu ma Eupho ri a. Sklad be na novemalbu mu bodo v angleš kem in špan skem jezi ku, sku paj pa bo na Enri qu e je -vem novem izdel ku, ki bo izšel v prvem ted nu juli ja, šti ri najst skladb.

G l a s b e n e n o v i č k e

AVEOd 9. do 11. juni ja bo v Plit vi cahpote kal fes ti val Medi a Fest, nakate rem bodo nas to pi li šte vil nihrvaš ki in dru gi glas be ni izva jal -ci. Od slo ven skih bos ta na fes ti -va lu nas to pi la Tanja Žagar invelenj ska sku pi na AVE, ki bo obtej pri lož nos ti pro gla še na zarock legen de ex YU.

ZLA TI MUZI KAN TIBelo kranj sko-do lenj ska glas be nanave za napo ve du je novi album znaslo vom Nič ni lepše ga. To jepo šti rih letih nji hov dru gialbum, na njem pa je 16 pes mi,med kate ri mi naj de mo tudiPepel ko, pesem, s kate ro so seZla ti muzi kan ti leta 2007 pred -sta vi li na Emi.

SKA TERNa nogo met no mrz li co predzačet kom sve tov ne ga prven stvav Juž no af riš ki repub li ki so seodzva li s pri lož nost no sklad bo znaslo vom Fuz ba ler. Avtor glas bein pri red be ja Dean de Luc ca,avtor bese di la pa Igor Pir ko vič.

KAT JA FAŠINKPred stav lja aktu al no sklad boLut ka, roman tič no bala do, ki joje zape la v slo ven skem, hrvaš -kem in srb skem jezi ku. V krat -kem pa lah ko pri ča ku je mo tudivide os pot, Kat ja pa se že pri -prav lja tudi na nas top na letoš -nji Slo ven ski popev ki, kjer bozape la sku paj z Rokom Fereng jo.

TANJA ŽAGARPolet je je najin čas je novi sin gl znje ne ga aktu al ne ga albu ma Hva -la, ker si ob meni ti. Sklad ba vživah nih rit mih sam be je ploduspeš ne ga sode lo va nja z legen doslo ven ske popev ke Ivom Moj zer -jem in pri zna no avto ri co bese dilMet ko Jauk Rav njak. V pri pra vi jetudi vide os pot, ki ga bomo lah kovide li že konec juni ja.

Kako si ure di ti svoj dom?

LES TVI CA DDOOMMAAČČEE GGLLAASSBBEEVsa ko nede ljo ob 17.30 na Radi u Vele nje in vsak četr tekv ted ni ku Naš čas.

1. Pajdaši - Drobna laž2. Domen Kumer s prijatelji - Nekoč bom jaz tvoj angel3. Zaka pa ne - Pridi nazaj4. Ansambel Vihar - Še čakam te5. Gianni Rijavec in Zidaniški kvintet - Adijo Špela6. Veseli Svatje - Ljubim ženo poročeno7. Novi spomini - Fičfirič8. Ansambel Donačka - Vem, da nisem sama9. Štajerski Baroni - Pesem o ljubezni10. Ansambel Lisjaki - Daleč je dom

… več na: www.radi o ve le nje. com

Po 28 letih zma gaza Nem či jo

V Oslu se je v sobo to zve čerodigra lo zad nje deja nje letoš nje -ga Evro son ga. Pred 18.000-gla vomno ži co v Tele nor are ni se jepome ri lo dvaj set izva jal cev, ki sose v fina le uvrs ti li sko zi dva pre -diz bo ra, in pet nas to pa jo čih, kiso ime li nepo sred no pra vi co nas -to pa v fina lu. Pet in dvaj se te ri ca seje bori la za gla so ve tele vi zij skih

gle dal cev in letos tudi stro kov nekomi si je, na kon cu pa je naj večtočk osvo ji la nem ška pred stav ni -ca, 19-let na pev ka Lena, ki je ssklad bo Satel li te z nas ko kom pre -ma ga la kon ku ren co. To je po 28letih spet zma ga za Nem či jo, kije leta 1982 zma ga la s sklad boEin bis schen Frie den pev ke Nico -le. Dru go mes to je osvo ji la Tur -či ja, tret je pa je pri pad lo Romu ni -ji. Slo ve ni ja se v fina le ni uvrs ti -la, v dru gem pre diz bo ru v četr -tek je med sede mnaj sti mi nas to -pa jo či mi s šes ti mi točka mi osvo -ji la pred zad nje, šes tnaj sto mes to.Tako so se žal ures ni či le napo ve -di stav nic, ki so naši pred stav ni -ci napo ve do va le uvrs ti tev pri dnuraz pre del ni ce.

Šank Rock v CeljuŠank Rock že vrs to let velja za

eno od kon cert no naj bolj aktiv -nih in naj us peš nej ših sku pin. Tudiletos bo zase dba pos kr be la zazajet no dozo roc ka na vseh več -jih slo ven skih odrih, saj ima jo fant -je do sre di ne sep tem bra za zdajnačr to va nih že osem najst kon cer -tov. Ti bodo pote ka li hkrati s sne -ma njem nove plo šče, sicer pa sov reper to ar letoš njih polet nih nas -to pov vklju či li nekaj pes mi sta rej -še ga datu ma in nekaj novej ših,

vključ no z naj no vej šim sin glomEO, ki napo ve du je tako novo plo -ščo kot polet no kon cert no sezo -no. Šank Rock bodo po nekaj letihspet nas to pi li na legen dar nemRock Otoč cu, že jut ri, v petek, 4.juni ja, pa jih bo mogo če vide ti insli ša ti tudi v Celju.

Lai bach med 300Ob 30-let ni ci delo va nja je sku -

pi no Lai bach dole te la še ena čast– nji ho vo plo ščo Opus Dei, ki je

leta 1987 izšla pri neod vis ni založ -bi Mute Records, je bri tan ska revi -ja Metal Ham mer namreč uvrs ti -la med 300 naj po memb nej šihmetal skih albu mov vseh časov.Metal Ham mer je sicer naj več jarevi ja za področ je metal glas be naOto ku, novi co pa je obja vi la v svo -ji maj ski publi ka ci ji. ( www.metal -ham mer. co. uk/maga zi ne/)

Kyli e in Aphro di teKonec juni ja se na glas be ne les -

tvi ce vra ča popu lar na avstral skapev ka Kyli e Mino gu e. Pri založ bi

Par lo pho ne bo namreč izšel njennovi sin gle All The Lovers. Izidsklad be pome ni tudi napo ved nje -ne ga nove ga stu dij ske ga albu maz naslo vom Aphro di te, kate re gaizid je pred vi den 5. juli ja. To boKyli e jin že peti album pri založ biPar lo pho ne, podob no kot pred -hod ni ki pa bo tudi ta postre gel sples no pop glas bo. 42-let na zvezd -

ni ca je doslej v svo ji kari e ri, ki tra -ja že več kot dvaj set let, pro da laveč kot 60 mili jo nov albu mov invelja za eno naj bolj pro da ja nihsamo stoj nih izva jalk na sve tu.

Lov ši nov Hudi čev Sod

Pero Lov šin je pri ZKP RTVSlo ve ni ja izdal že svoj osmi samo -stoj ni album, ki ga je naslo vilHudi čev sod. Na njem se je po

svoje lotil neka te rih glav nih temslo ven ske ga ljud sko zabav ne gaizro či la, kot so lju be zen, glas ba,vino, vese lje, voj ska … in še kaj.Na Hudi če vem sodu je šti ri najstPero vih novih skladb, edi na pre de -la va, in to afriš ke ga koma da, jepesem Jara bi, ki jo je Pero sku pajz Ano Vipot nik odpel za album

Fake Orches tra Made in Chi na.Hudi čev sod je nastal v sode lo va -nju s kita ri sto ma in pro du cen to -ma Igor jem Leo nar di jem inMagni fi com, poleg nji ju pa sosode lo va li še basist Kre šo Tomec,har mo ni kar Rihard Zad ra vec Riki,bob nar Jure Roz man in pev kaMaja Keuc.

12


NAŠI KRAJI IN LJUDJE 3. junija 201012

Vin ska Gora, 29. maja - V sobo -to dopold ne so v Vin ski Gori, vtam kaj šnji podruž nič ni šoli, odpr -li lepo ure je ne pro sto re nove gaMla din ske ga infor ma cij ske ga turis -tič ne ga cen tra. Ta je pose ben tudizato, ker je prvi tovrsten v Slo ve ni -ji, v njem pa bodo dela li mla di turis -tič ni delav ci. Vodi la jih bo Ani caDrev, ki je več o delo va nju » M TIC-a«pove da la tudi na sobot ni kul tur -no boga ti otvo rit vi, v kate ri so nas -to pi li učen ci matič ne in podruž -nič ne šole Gori ca, zapel pa je tudiodli čen otroš ki pev ski zbor OŠGori ca. Ide jo in odprt je pisar nesta med dru gi mi pozdra vi la županMO Vele nje Sre čko Meh, ki je šte -vil nim kra ja nom pove dal tudi večo nadalj njem raz vo ju kra ja, terpomoč ni ca rav na te lja OŠ Gori caSonja Ram šak, ki ni mogla pre hva -li ti pri dnih šolar jev podruž nič nešole v Vin ski Gori.

Ani ca Drev nam je pove da la,

kako so ide jo o odprt ju mla din ske -ga TIC-a spra vi li v življe nje: »Ide jao mla din skem TIC-u ni nova, ‘sta -ra’ je že kar nekaj obdo bij, ven darniko li ni bilo koraj že, da jo spra vi -mo v življe nje. Letos, ko so mla diiz Vin ske Gore izde la li raz is ko val -no nalo go, s kate ro so naka za lisme ri raz vo ja turiz ma v kra ju pravza mla de, smo se odlo či li, da tonaj lep še nad gra di mo, če odpre moMla din ski TIC. Tudi zato, da nebomo samo hodi li po naših trehlepo ure je nih turis tič nih poteh vkra ju, ampak da bomo sami tudipri do bi va li turis te, pred vsem mla -de iz vse Slo ve ni je. Ob pomo či vod -je velenj ske ga TIC-a Slav ka Huda -ri na, ki je idej ni vod ja pro jek ta, smose na današ nje odprt je pisar ne pri -prav lja li z vso vne mo. Poma galnam je Ivan Pla ninc, rav na telj OŠGori ca, Franc Špe gel iz Turis tič nezve ze Vele nje, MO Vele nje, pred -vsem pa smo hva lež ni pod jet ni ku

Toma žu Roč ni ku, ki je finan ci ralure di tev pisar ne za M TIC.«

In kako bo mla din ski TIC delo -val? »Otro ci so sami izra zi li željo,da bodo dela li v pisar ni TIC-a, kibo prav za prav delo va la tako kottis ti za odra sle; sami se bodo potru -di li, da bodo pri va bi li turis te v kra -je, kjer jih bodo mla di ne le spre je -li, ampak tudi vodi li na ogle de. Pri -prav lja li bodo tudi delav ni ce. Sedaj,ko so mla di pod men tor stvom mla -de Ane Žer do ner nas nu li ogr li coturis tič nih zna me ni to sti v kra ju, ječas, da jih pred sta vi jo čim več obis -ko val cem,« je še doda la naša sogo -vor ni ca.

Mla din ski TIC bo zaen krat naširo ko odprl vra ta vsa ko sobo to innede ljo dopold ne, ko bodo mla disede li v pisar ni in čaka li na turis te.Po kra ju bodo vodi li tudi med ted -nom, odvis no od pov pra še va nja,ki si ga res zelo želi jo.

� bš

Nasnuli ogrlico turističnih zanimivosti V Vinski Gori ponosni na prvi slovenski mladinski Turističnoinformacijski center, ki so ga ob bogatem kulturnem programuodprli v soboto – Mladi se že veselijo prvih obiskovalcev, ki jih bodovodili po treh urejenih turističnih poteh

Odprtje novo urejenih prostorov M TIC-a v Vinski Gori je bilo odlično obiskano, program pa

so pripravili mladi, ki bodo odslej še bolj aktivni turistični delavci.

Rogaš ka Sla ti na, 27. maja - Letošnja revija plesnih skupin celjske regije vPlesnem vrtincu se je odvrtela v kulturnem domu v Rogaški Slatini. Z vsehobmočnih revij na Celjskem območju je strokovna spremljevalka Kri sti na Poj -bič Cham paig ne izbrala 15 otroških in prav toliko mladinskih koreografij, kiso se v dveh delih zvrstile na odru kulturnega doma Rogaška Slatina. Z območ-ne revije Velenjski plesni oder 2010, ki je bila 11. marca v Velenju, je na regij-sko revijo uvrstila 6 koreografij Plesnega studia N Velenje.

V otroš kem delu revi je se je pred sta vi la sku pi na za sodob ni ples 2 s kore o -gra fi jo Polo ne Boru ta V kra ljes tvu povod ne ga moža. V popol dan skem mla -din skem pro gra mu se je Ples ni stu dio N Vele nje pred sta vil s kore o gra fi jo Polo -ne in Luci je Boru ta Naše Bukvi ce, s kore o gra fi ja mi Nine Mavec Kren ker Zar -jo ve na dvi či ca in sklo pom dveh kore o gra fij Dekle tam in Šume či valo vi. Stro -kov na sprem lje val ka regij skih revij Sinja Ožbo lt, ki izbi ra pro gram za oberepub liš ki pri re dit vi ( Pika miga in Fes ti val Živa), je velenj ske ple sal ce in kore -o gra fi nje zelo poh va li la, rez ul ta ti izbo ra pa bodo zna ni konec mese ca juni ja.

� Foto: Velja Bunjevčevič

Velenjčani v Plesnem vrtincu 2010

Na regijskem srečanju plesnih skupin je več koreografij predstavil Plesni studio N. Za

nastope jih je republiška selektorica Sinja Ožbolt pohvalila.

Sto pi nje na odruPles ni stu dio N Vele nje se bo vsobo to, 5. juni ja, ob 18. uri pred -sta vil v domu kul tu re Vele nje spovsem novim pro gra mom, kiso ga letos poi me no va li Če splohkje so? Na 17. zaključ ni pro duk -ci ji Sto pi nje na odru se kore o gra -fi nje in ple sal ci ukvar ja jo z vpra -ša njem, ali je še kje v veso ljupla net, podo ben naše mu pla ne -tu, in če je, kak šni so nje go vipre bi val ci. Če vas mika izve de -ti, kak šna bit ja živi jo v domiš -ljij skem sve tu Ples ne ga stu di aN, si oglej te pred sta vo.

Na Gim na zi ji Vele nje, ki je enaod šes tih šol Šol ske ga cen tra Vele -nje, vsa ko šol sko leto vpi še jo v kro -ni ko šole dija ke, ki izsto pa jo iz sivi -ne pov preč ja z uvrs tit va mi na naj raz -lič nej ših tek mo va njih. Na zaje tensez nam se je za šol sko leto2008/2010 že vpi sa lo sedem dija -kov, ki so osvo ji li zla to pri zna nje natek mo va njih iz naj raz lič nej ših znanj.

Dija ki nja 4. let ni ka Jana Obšte terse je izka za la na tek mo va nju iz bio -lo gi je. » Nanj se nisem pose bej pri -prav lja la, ker smo snov ponav lja lipri red nem pou ku in se na tak šennačin »uri li« za matu ro. Izšlo se mije zelo dobro. Kaj mi pome ni zla topri zna nje? Pri je ten obču tek je, spod -bu da za nadalj nje delo, daje ti več -je mož nos ti za pri do bi tev ozi ro ma zato, da obdržiš šti pen di jo. Gle de nato, da me čaka zre lost ni izpit, tudipotr di tev, da sem nanj dobro pri -prav lje na. Štu dij bom nada lje va la nabio teh nič ni fakul te ti v Ljub lja ni.«

Žiga Gre go rin, dijak 2. let ni ka,Gre gor Rus in Borut Lam pret, dija -ka 3. let ni ka, se kiti jo z zla tim pri -

zna njem iz mate ma ti ke. ”Že odotroš tva sem nav du šen nad mate -ma ti ko in s tek mo vanj iz tega pred -me ta že hra nim nekaj pri znanj, atokrat sem zbir ki prvič dodal zla -to. Vne te pri pra ve nanj so se obres -to va le. Poleg potr di tev zna nja mipome ni izziv za nove pre iz kuš nje.Pri hod nje šol sko leto se bom šebolj tru dil in se pos ku sil uvrs ti ti ševišje med dobit ni ki zla tih pri znanj,”je pove dal Gre gor Rus. Sta ri zna -nec tek mo vanj iz mate ma ti ke inlogi ke je Žiga Gre go rin. »Uspe he izosnov ne šole z držav nih tek mo -vanj, ki so potr di li zna nje, semtokrat nad gra dil. In to si bom pri -za de val tudi v nasled njih letih.Samo zna nje, pri dob lje no pri red -nem pou ka, je za kaj take ga pre -ma lo, zato je zla to pri zna nje spod -bu da, da bom odprl še kak šenmate ma tič ni učbe nik.«

»Tež ko bi rekla, da je tek mo va njeiz slo ven ske ga jezi ka tek mo va njeiz zna nja mate rin šči ne. Pisa li smonamreč spis. Je pa res, da naj bržpoleg vse bi ne šte je jo tudi napa ke,

zato je potreb no pozna ti loči la inše kaj dru ge ga,« je pove da la Miha -e la Šti glic, dija ki nja 3. let ni ka innada lje va la: »Ne bi rekla, da mi slo -ven ski jezik » leži«, imam raje mate -ma ti ko. Ven dar sem se izka za la našol skem tek mo va nju, se uvrs ti la nadržav no in … Obču tek je pri je ten,nova izkuš nja v pri pra vah nanadalj njo življenj sko pot.«

Vid Jaz bec, dijak 2. let ni ka, jeosvo jil zla to pri zna nje na tek mo -va nju iz logi ke in kemi je. “ Na naj -zah tev nej ših pre iz kuš njah iz logi ketek mu jem že od 5. raz re da osnov -ne šole dalje. Vsak uspeh mi veli -ko pome ni. Nad kemi jo sem nav du -šen, zato mi osvo je no pri zna nje natem področ ju pome ni še več. Zadalsem si nalo go, da ga osvo jim tudipri hod nje šol sko leto.”

» Na tek mo va nje iz fizi ke sem sepri prav ljal zavze to, dal vse od sebein uspeh je tu. Pri je ten obču tek jeime ti zla to pri zna nje v žepu. Jepotr di tev, da delam prav. Pre pri -čan sem, da mi bo pri dob lje no zna -nje koris ti lo pri red nem pou ku fizi -ke in tudi sicer. Raz miš ljam namrečo štu di ju v tej sme ri,« je pove dalKrist jan Kuhar, dijak 3. let ni ka.

� Tp

Ljub lja na, 20 maja - V Can kar je -vem domu v Ljub lja ni je bil Kul -tur ni bazar, ki so ga sku paj pri pra -vi li minis tr stvi za šol stvo in športter za kul tu ro in Zavod RS za šol -stvo. Pred sta vi lo se je več kot 150usta nov in samo stoj nih kul tur nihustvar jal cev iz vse Slo ve ni je.Uspeš no je bila zasto pa na tudi

velenj ska kul tu ra. Pred sta vi li soMuzej Vele nje, Gale ri ja Vele nje,Muzej pre mo gov niš tva Slo ve ni je,Fes ti val Vele nje ter Kino Vele nje.Vsi so pred sta vi li svo jo celot noponu dbo, pose ben pouda rek pa jebil name njen pro gra mom in pro -jek tom, ki jih posa mez ne insti tu -ci je pri prav lja jo za otro ke in mla de,

pred vsem za orga ni zi ra ne šol skesku pi ne.

Velenj ča ne je sprem lja la tudi PikaNoga vič ka, ki je obis ko val ce ževabi la na 21. Pikin fes ti val, ki boletos pote kal med 19. in 25. sep -tem brom. Fes ti val Vele nje je nabazar ju pred sta vil tudi svojo novopubli ka ci jo »Pro gram za veli ke inmale«, v kate ri so zbra li vse pred -sta ve last ne pro duk ci je ( od lut kov -nih in ples nih pred sta v do nji ho vezad nje uspeš ni ce – muzi ka la Čarov -nik iz Oza), s kate ri mi želi jo gos to -va ti po vsej Slo ve ni ji.

�

Na kulturnem bazarjuv prestolnici

Pose ben pouda rek so dali pred sta vit vam in pro jek tom, ki jih velenj ske kul tur ne usta no ve

pri prav lja jo za otro ke in mla di no.

Zla ti gim na zij ci

Boja na Špe gel

Vele nje, 3. juni ja - Mla -da Lau ra Kre gar iz Vele -nja je še pred izte komsvoje ga zad nje ga leta vosnov ni šoli v roke pri -je la knji go, ki jo je napi -sa la lan sko jesen inzimo. Že kot maj hnadekli ca je kaza la dar zapisa nje, njen prve nec Viska nju sre če pa je mla -din ski roman o dekle tuMarie, ki je podob nadekle tom svo je sta ros ti,pa ven dar dru gač na.»Naj več ja odli ka roma -na je, da ni »zapac kan«z izkuš nja mi in raz ume -va njem odra sle ga člo ve -ka,« pra vi ured ni ca knji -ge Ana Duša iz založ beSkriv nost. Z mla do pisa -te lji co smo se prednocoj šnjo prvo jav nopred sta vit vi jo v velenj -ski Knjiž ni ci – več o sebiin knji gi bo ob 19.19 uripove da la v pogo vo ru z Mile noŽevart - pogo var ja li tudi mi.

Lau ra je knji go posve ti la svo ji naj -bolj ši pri ja te lji ci Kata ri ni, pisa ti pajo je zače la lani oktob ra. »Naj prejsem pisa la » kar tako«, ko sem zapis -ke poka za la mami, pa me je spod -bu di la, da nada lju jem, da iz tegaše nekaj bo. Dobi la sem voljo inknji go dokon ča la v treh mese cih.Naj prej so jo pre bra li star ši, potemsem jo poka za la tudi svo jim naj -bliž jim pri ja te ljem,« nam je mla dapisa te lji ca pove da la na začetku. Ktemu doda, da so ji dobro leža lišol ski spi si in da dokaj red no pišetudi dnev nik. » Ko sem pisa la knji -go, sem vsa svo ja čus tva zli va la napapir. Pisa nje je bilo kot fiter, sajsem ob njem pre živ lja la pre cejžalost no obdob je v življe nju. Knji -ga ni avto bio graf ska, sem pa vanjovklju či la nekaj manj ših dogod kov,ki so se mi res zgo di li.«

In kak šna je zgod ba nje ne ga mla -din ske ga roma na? »Glav na juna ki -nja Marie pre bo le va smrt svo je gafan ta, išče moč, da bi zopet zaži ve -la tako, kot je pred tem dogod kom.Na kon cu knji ge to naj de in sto pina novo pot,« Lau ra, ponos na nasvoj prve nec, na krat ko predstavizgod bo roma na. Knji go je že raz -de li la pri ja te ljem in uči te ljem, prviodme vi so odlič ni. »Knji go pri po -

ro čam pred vsem mla dim bral cem,naj stni kom torej. Želim, da bi znjeno pomočjo spo zna li, da se tudipo zelo tra gič nih dogod kih da naj -ti sre čo in zaži ve ti na novo. Upam,da to ni moja zad nja knji ga, želimše pisa ti.« Lau ra bo šola nje nada -lje va la na celj ski Gim na zi ji Cen -ter; tam bo ime la še šti ri leta časa,da se odlo či, kako naprej, čepravpra vi, da se že spo gle du je s psi ho -lo gi jo. In da bo pisa nje ved no osta -lo nje no vese lje.

�


3. junija 2010 VI PIŠETE 13

Maj je sku pi na osmih velenj skihgim na zij cev z mag. Alen ko Gor tanpre ži ve la nad vse delov no, kaj ti pri -prav lja li smo simu la ci jo sod nih pro -ce sov pro ti voj nim zlo čin cem Flic -ku (Nuern ber ški pro ces), Mar ti -no vi ću in Erde mo vi ću (Sre bre ni -ca in Mostar v Jugo slo van ski voj -ni) ter Rug gi u iz ruand ske voj ne.Dija ki so sode lo va li s kole gi iz nem -ške ga Frei bur ga, polj ske Var ša vein romun ske Buco vi ne. V sku pi -nah po šti ri so že mesec dni predsre ča njem v kon gres nem cen tru vpolj ski Kry zo vi pre ko elek tron skihmedi jev pri prav lja li zgo do vin skoozad je posa mez nih pri me rov innato sku paj s tre ner ji (mla di miprav ni ki in poli to lo gi) pri pra vi lisimu la ci jo soje nja. Vsak posa mez -ni pri mer je obrav na va la sku pi našti rih tožil cev, zago vor ni kov in sod -ni kov. Blaž Jezer šek je dobil vlo gozago vor ni ka v pri me ru Flick, VidJaz bec je bil toži lec, Kla ra Salo birbra nil ka v pri me ru Mar ti no vić, TeoVajd l je bil sod nik, Črt Skorn šekobram ba v pri me ru Mar ti no vić,Ana Mari ja Vipavc je bila sod ni -

ca, Žiga Vaj dič toži lec v pri me ruRug gi u, Jer ca Aub reht pa je dobi -la vlo go poro če val ke. Sku pi naporo če val cev je izde la la tudi videopos ne tek (Poro či la iz Kry zo ve) indve izda ji časo pi sa v angle šči ni.

Na spo znav nem veče ru smoVelenj ča ni ude le žen cem postre glis slo ven ski mi spe ci a li te ta mi in jim

pred sta vi li Slo ve ni jo, naše mes toin nje go ve poten ci a le. Spo zna lismo tipič ne polj ske jedi (veli kozelja), Romu ni so nas pre se ne ti liz dob rim sirom ( kako ga dela jo, jebilo tis ti hip odveč), Nem ci pa ssla ni no. Zap le sa li smo slo ven skopol ko, romun sko kolo in seve da nišlo brez polj ske polo ne ze in pred -

vsem veli ko sme ha. Pro jekt smozaklju či li s slav nost no pode lit vi jo,ki ji je sle di lo še dol go poto va nje zvla kom pro ti Slo ve ni ji. Dija ki sose ob zmagi na kon cu zahva li li pro -fe so ri ci za pogum, da jih je pri ja vi -la na tako zah te ven pro jekt, in žesnu je jo načr te za nasled nji podvig.

� Alen ka Gor tan

Velenjski gimnazijci na MICC na Poljskem

V četr tek, 27. maja, so v Gale ri jiVele nje odpr li raz sta vo del dija kovlikov ne ga dela umet niš ke gim na zi jeVele nje. Po pozdra vu kus to di njeMile ne Koren Boži ček je o deluspregovo ril njihov uči telj Želj ko Opa -čak, aka dem ski sli kar, raz sta vo pa jeuradno odprl rav na telj gim na zi jeRaj mund Valcl. Dija ka glas be ne gadela umet niš ke gim na zi je sta z igra -njem na kita ro obogatila pro gramsvojih sošolcev. Sve ži na in bogas -tvo sta atri bu ta te raz sta ve.

Veli ko šte vi lo izdel kov, ustvar je -nih v šte vil nih teh ni kah, pri ča jo oraz no te ros ti pos top kov, tako kotzna ča jev nji ho vih avtor jev. Vse pre -ki pe va od rado ved ne ga raz is ko va -nja in ras ti. Igri vo. Pred stav lje ni soizdel ki šes tih prak tič nih in teo re -tič nih pred me tov risa nje in sli ka -nje, likov na teo ri ja, pred sta vit ve neteh ni ke, plas tič no obli ko va nje, osno -ve varo va nja dedi šči ne ter bival ne kul tu re. Vtis je, da je sicer veli ka Gale -ri ja Vele nje naen krat pos ta la pre maj hna za tako obsež no raz sta vo.

Mla dost vabi, prepustite se ji še vi v naslednjih nekaj dneh ter uži va -jte v njihovi krativnosti. �

Vele nje, 25. maja – Prejš nji torekzve čer se je na Velenj skem gra du ssvo jim prvim samo stoj nim kon cer -tom pred sta vi la citrar ska sku pi na»Mar jan ke«. Pri pra vi li so bogat inpes ter enour ni pro gram. S pet jemjih je sprem lja la Mar ti na Zapu šekin citrar ka Mira Sle men šek, s flav -to Jer nej Marin šek in z vio li no LejaKrt.

Šte vil ne poslu šal ce so nav du ši liz než ni mi zvo ki citer, ki jih je lepodopol ni lo pet je, flav ta in vio li na.Tako so sku paj s poslu šal ci ustva -ri li pri je ten večer na tem res nič nolepem pro sto ru za tovrst ne kon -cer te. Citrar ska sku pi na Mar jan kedelu je v okvi ru Uni ver ze za III.življenj sko obdob je že nekaj let.Nji hov vod ja je dol go let ni citrar

Mar jan Marin šek, po kate rem jesku pi na dobi la tudi svo je ime.

Sku pi no sestav lja jo: Boža Bau erin Bet ka Kralj ( obe iz Dom žal),Dar ja Sin tič ( iz Celja) in iz Vele -nja: Mira Pre lož nik, Mira Sle men -šek, Joži ca Klan fer, Ani ca Sešeljin Mili ca Tičič. Kljub temu da so nacitre pri če le igra ti v poznej ših letihsvo je ga življe nja, jim volje in vztraj -

nos ti ne manj ka. Ime le so že 24nas to pov, tako v Vele nju kot tudipo dru gih kra jih po Slo ve ni ji. Tudinačr ti so boga ti. Nas to pi le bodo vokvi ru pri re dit ve »Preš men ta necitre«, jese ni pa tudi v Can kar je -vem domu v okvi ru dese te ga fes ti -va la Uni ver z za III. življenj skoobdob je.

� MT

»Marjanke« na prvem samostojnem koncertu

»Mar jan ke« so sku paj s poslu šal ci in glas be ni mi gos ti ustva ri le pri je ten večer.

Mla da pisa te lji ca Lau ra Kre gar s svo jim

prven cem » V iska nju sre če« v rokah.

Velika Inventura ali mladost na kvadrat

Dohodninska olajšava pri pokojninskem varčevanju nad 10 let!


lad

obrtn

ikov

in p

odje

tnik

ov, V

ošnj

akov

a ul

. 6, 1

000

Ljub

ljana

Pri pet naj stih izda lamla din ski roman15-let na Velenj čan ka Lau ra Kre gar, kikon ču je deve ti raz red na OŠ Miha Pin tar jaTole da, bo svoj mla din ski roman » V iska njusre če« pred sta vi la dre vi v velenj ski Knjiž ni ci

14 3. junija 2010VI PIŠETE


Tatjana Podgoršek

Šmar tno ob Paki, 22. maja –Minulo leto je bilo za blizu 150 čla-nov 10 sekcij, ki delujejo pod okri-ljem Kulturnega društva Šmartnoob Paki, zelo delovno. Vsaj tako jena skromno obiskanem občnemzboru v dvorani šmarškega kultur-nega doma pri pregledu opravljene-ga dela v letu 2009 dejala doseda-nja predsednica društva Mija Žer -jav.

Po nje nih bese dah šmar ške kul -tur ne zane se nja ke dela jo pre po -znav ne doma in mar si kdaj tudi natujem tra di ci ja, kako vost in samošte vi lo nas to pov. Teh je bilo lanisko raj 80. Ob tej pri lož nos ti je okr -ca la tam kaj šnje obča ne, ki bi lah ko– po nje nem mne nju - s svo jim obis -kom dali pri re dit vam več jo odmev -nost. Več krat pogre ša jo kak šenznan obraz. Na začet ku poro či lase je dotak ni la mate ri al nih pri do -bi tev. Z denar jem, ki so ga pre je li naraz pi su Jav ne ga skla da RS za kul -tur ne dejav nos ti in sred stvi lokal -ne skup nos ti, so poso do bi li ozvo če -nje v dvo ra ni, kupi li nekaj opre mev sode lo va nju s Kul tur nim druš -tvom Gore nje, sami so zbe li li biv -šo kino kabi no, ure di li elek tri ko inpos kr be li za lep ši videz avle doma.

V doma čem oko lju so bili orga -ni za tor ji neka te rih pri re di tev, tudi

dru ge so obo ga ti li s svo ji mi nas to -pi. Sicer pa so čla ni Gle da li šča podkozol cem feb ru ar ja lani pre mi er noupri zo ri li delo Mrt ve duše, z njimgos to va li po Slo ve ni ji, član sku pi -ne Jože Robi da pa je pa pre jel zastran sko vlo go v tej rde če --čr ni kome di ji pri zna nje Jav ne gaskla da RS za kul tur ne dejav nos ti.Na pre mi e ro nove ga odr ske ga delase je pri prav lja la tudi mla din skasku pi na gle da li šča. Več pri lož nost -nih nas to pov je ime la fol klor na sku -pi na Olj ka, ki je med dru gim sode -lo va la še na med ob čin skem sre ča -nju fol klor nih sku pin. Lani je sku -pi na prvič orga ni zi ra la kuha nje

oglja. Nad vse uspeš no je bilo lan skoleto za meša ni pev ski zbor, za ples -no sku pi no Fio ne, moš ki zbor Fran -ca Klan čni ka je zapel na raz lič nihpro sla vah in pri re dit vah v obči ni,čla ni lite rar ne sku pi ne Pot ke soustvar ja li vsak zase, prav tako likov -ni ki in sestav Vese le babi ce. Tam bu -ra ši pa igra jo v orke stru kul tur ne gadruš tva Pol ze la.

V nada lje va nju občne ga zbo ra soizvo li li novo vod stvo. Mijo Žer javje na pred sed niš kem mes tu zame -njal Tomaž Les njak, ki je doslejvodil fol klor no sku pi no. Ta je oletoš njem delov nem pro gra mupove dal, da bo med pred nost ni mi

nalo ga mi sku pen pro jekt vseh sek -cij druš tva. Pred sta vi li ga bodo sre -di sep tem bra, v njem pa bo nas to -pi lo bli zu 100 čla nov druš tva. Sicerpa ima vsa ka sek ci ja svoj pro gram,v njem pa pred vi de ne kon cer te,nas to pe. Skup na jim bodo še pri za -de va nja za nadalj njo obno vo kul -tur ne ga doma in reše va nje pro stor -ske stis ke ter pro gram abon maj -skih pred stav. Župan Alojz Pod gor -šek je pove dal, da se jim bo mor daželja gle de pro sto rov letos le ures -ni či la, saj se za zdaj obe ta, da bise občin ska upra va izse li la iz kul -tur ne ga doma dru gam.

�

Tradicija, kakovost … jih delajo prepoznavneČlani 10 sekcij Kulturnega društva Šmartno ob Paki lani nastopili skoraj 80-krat – Želijoobnoviti kulturni dom – Mijo Žerjav na predsedniškem mestu zamenjal Tomaž Lesnjak

S skromno obiskanega občnega zbora

Športnivikend

Bele Vode - V tem kraju so pos-krbeli za zanimiv vikend.Kulturno-športno društvoVulkan je poskrbelo zaorganizacijo dveh športnihturnirjev. V soboto je potekalnogometni turnir, ki se ga jeudeležilo 9 ekip. Na koncu jeslavila ekipa Belih Vod, drugaje bila Lepa Njiva in tretjeLjubno.

V nedeljo je bil turnir odbojkena mivki. Na njem je sodelovalošest ekip. Zmagala je ekipa Florjan,

drugouvrščena je bila ekipa LepaNjiva. S tretjim mestom se je

morala zadovoljiti ekipa TesarstvoPeter Grudnik.

� S. P.

Za en danpos ta li kuhar ji

Učen ci dru gih raz re dov OŠ Gori ca smo ime -li nara vo slov ni dan- Pri pra va solat.

V uvod nem delu smo spo zna li kuhar ja San -di ja in Mila na. Raz de li li smo se v šti ri sku pi ne,zavi ha li roka ve, si zave za li pred pas ni ke in seve -da umi li roke ter pri če li delati. Nato smo lupi -li, reza li, seklja li, meša li …

V sku pi nah smo pri pra vi li šest vrst solat: sad -no, šop sko solato, sola to iz pol no zr na tih teste -nin, zele no sola to s tuno, krom pir je vo sola to skuma ri ca mi in pisa no sola to. Ko smo pri prav -lja li sola te, so se nam že pošte no cedi le sli ne,zato smo komaj čaka li, da jih pos ku si mo. Šeprej pa smo se pogo vo ri li o zdra vi pre hra ni,izde la li smo pre hram be no pira mi do in ugo to -vi li, da je uži va nje sad ja in zele nja ve zelo korist -no, saj vse bu je zaščit ne sno vi, ki naše telo varu -je jo pred raz lič ni mi bolez ni mi.

Potru di li smo se pri deko ra ci ji mize, zgu ba liser vi e te, pri pra vi li šop ke … Ker je pomlad pisa -

na, je bila tudi naša miza pol na barv. Pova bi lismo tudi gos te in sle di la je degus ta ci ja. Uži va -li smo in bili ponos ni na svojo boga to oblo že -no mizo.

Ta dan smo se veli ko nau či li o zdra vi pre hra -ni. Spo zna li smo, da je hra na nuj na za rast terda uži va nje zdra ve hra ne poma ga ohra nja tinaše zdrav je. Prav tako pa smo v prak si spo -zna va li kul tu ro obna ša nja pri mizi.

Ob kon cu smo se še zahva li li kuhar je ma in seza spo min še foto gra fi ra li.

� Neven ka Bre šar

Mla di muze al ci naKav čni ko vi doma či ji

Tudi letoš nje maj sko sre ča nje mla dih muze al cev je bilo na Kav čni ko -vi doma či ji v Zavod njah pri Šoš ta nju.

Za to, da je otro ke pri pri ho du na doma či jo pri ča kal vonj po sve žepeče nem doma čem kru hu iz kruš ne peči (seve da smo se ga do site ganajed li), sta pos kr be la gospa Sla vi ca in gospod Gvi do, za kate ra se jenedelj sko jut ro zače lo že ob peti uri.

Muze al cem smo name ni li vrs to raz lič nih aktiv nos ti in jih pre pus ti lilast ni izbi ri, kaj bodo poče li. Andre ja Zele nik je pri pra vi la pomla dan skoobar va ne ustvar jal ni ce, v katerih si je bilo mogo če izde la ti izdel ke iz gli -ne, pti čke na klju ki ci, mar je ti ce veli kan ke, si okra si ti klik-klak kro gli ceter se pole pša ti z ven čki iz ivanj ščic. Svo je spret nos ti so lah ko pre iz ku -ša li pri hoji s hodu lja mi in vode njem tikca, pri katerih pa so hit ro ugo -to vi li, da sta to igri, ki jih še ved no zelo dobro obvla da jo nji ho vi babi cein ded ki. Poseb no doži vet je je bila tudi peka jabolk, s kate ro se je mar -si kdo sre čal prvič. Seve da ni manj kal tudi ogled več kot 400 let sta re Kav -čni ko ve dim ni ce.

� Tekst in foto gra fi ja: Tanja Ver bo ten

Biti poslanec - Jaz poslanecDija ki 3. A Gim na zi je Vele nje smo se bolj za šalo kot zares spo mla di

pri ja vi li na tek mo va nje v simu la ci jah evrop ske ga par la men ta. Pro jekt»Res dijaš ka EU«, ki so ga pri pra vi li v klu bu evrop skih štu den tov, je sofi -nan ci ra la Evrop ska uni ja ( pri izved bi je poma ga la tudi infor ma cij skapisar na evrop ske ga par la men ta).

Na poti do glav ne nagra de - tri dnev no poto va nje v Bru selj in Stras -bou rg – smo se mora li doka za ti v treh kro gih simu la cij. Prvi krog smoizved li kar pri raz red ni uri. Na regij ske simu la ci je smo se v sprem stvupro fe so ric Tanje Golob in San dre Dos tal poda li v Novo Gori co. Od tamnas je pot vodi la na naci o nal no simu la ci jo v Ljub lja ni.

Na prvi stop nji smo se pre bi li naprej ob pomo či raz la ge Jana Ško ber -ne ta in z veli kim ščep cem impro vi za ci je. Na regij sko simu la ci jo smo semora li odpe lja ti v Novo Gori co, zato smo se malo bolj pri pra vi li insezna ni li s tema ti ko. Zago var ja ti smo mora li obvez no ozna če va nje drža -ve pore kla na vseh izdel kih. Poleg tega smo se mora li sezna ni ti tudi zener gij sko poli ti ko, ki je bila pred met deba te dru gih dveh sku pin. Dobi -li smo vse mož ne točke za deba to, potem pa so nam žal mora li odbi tilepot nih 0,5 točke ( od 112). Kljub temu smo se uvrs ti li na naci o nal nosimu la ci jo, ki je pote ka la 14. maja v stav bi par la men ta v dvo ra ni držav -ne ga sve ta.

Tu so bili vsi dobro pri prav lje ni, tako Sred nja šola Dom ža le kot Ško -fij ska gim na zi ja Vipa va, za naj tr ši oreh pa so se izka za li pred stav ni kiGim na zi je Novo mes to. Tudi temi sta bili dos ti zah tev nej ši in obsež ni –mla din ska poli ti ka EU in varo va nje držav ljan skih pra vic na sple tu. Osled nji smo raz prav lja li z Dom žal ča ni, vmes pa so nas pred vsem pred -stav ni ki Nove ga mes ta pos ku si li s komen tar ji čim bolj potol či in pri bo -ri ti še kak šno točko sebi v prid. K sre či Dom žal ča ni niso bili niti pri bliž -no tako napa dal ni in smo uspe li po sla bi šol ski uri dose či kom pro mis ( -kar se je bolj red ko zgo di lo). Zase da nje smo zaklju či li z gla so va njem.

Z gim na zi jo Novo mes to smo bili pre cej ize na če ni, zato smo komaj čaka -li, da se na raz gla sit vi rez ul ta tov neha jo zahval ni govo ri. Bili smo natrnih: » Smo zma ga li ali nis mo?« Pred stav nik komi si je je ozna nil: »Zma -go va lec naci o nal ne simu la ci je je … gim na zi ja Vele nje.« Too o o! Sko či li smov zrak, kot da so naši pre ma ga li Veli ko Bri ta ni jo na sve tov nem prven stvuv Juž ni Afri ki. »Poza bi zdaj bon ton in ugla je nost, ZMA GA LI SMO, vBru selj gre mo!«

� Maja Zupan čič

Celje, 1. juni ja - Kri mi na lis ti in poli cis ti Sek -tor ja kri mi na lis tič ne poli ci je Poli cij ske upra veCelje so v sode lo va nju s kri mi na lis ti Sek tor ja kri -mi na lis tič ne poli ci je Poli cij ske upra ve Ljub lja -na dne 28. maja letos zaklju či li obsež no pre is -

ka vo kaz ni vih dejanj neupra vi če ne pro iz vod njein pro me ta s pre po ve da ni mi dro ga mi.

Zara di suma sto rit ve ena in tri de se tih kaz ni vihdejanj so kazen sko ova di li pet slo ven skih držav -lja nov, sta rih od 20 do 33 let. Ob zaklju čku pre -

is ka ve je bilo po odred bi pre is ko val ne ga sod ni -ka oprav lje nih šest hiš nih pre is kav. Ena hiš napre is ka va je bila oprav lje na na območ jupristojnosti Poli cij ske upra ve Ljub lja na, pre os -ta le pa na območ ju pristojnosti Poli cij ske upra -ve Celje, v Vele nju. Zoper pet osum ljen cev jebilo odre je no pridr ža nje po Zako nu o kazen -skem pos top ku.

Pred ka zen ski pos to pek je usmer ja lo Okrož -no držav no tožil stvo v Celju.

Kri mi na lis ti Sek tor ja kri mi na lis tič ne poli ci jePoli cij ske upra ve Celje so obsež no pre is ka voome nje nih kaz ni vih dejanj zače li oktob ra lani.Pri pre is ka vi kri mi nal ne združ be so upo rab lja -li kla sič ne meto de poli cij ske ga dela ter pri kri tepre is ko val ne ukre pe, s kate ri mi so pri do bi lidoka ze o izvr še va nju orga ni zi ra nih oblik kaz ni -vih dejanj.

Osum ljen ci z območ ja Vele nja so skrbe li zaoskr bo odvis ni kov s pre po ve da ni mi dro ga mi koka -in in amfe ta min. Dro go so nabav lja li pri 29-let nemosum ljen cu z območ ja Ljub lja ne, ki je bil za istovr -stna kaz ni va deja nja obso jen že leta 2003.

V pre is ka vi je bilo zase že no oko li 1.000 gamfe ta mi nov in 250 g koka i na. Vred nost gra mapre po ve da ne dro ge amfe ta min je pri bliž no 10evrov, vred nost gra ma koka i na pa se gib lje med60 evrov in 80 evrov.

Pri hiš nih pre is ka vah so kri mi na lis ti pri dvehosum lje nih naš li več delov orož ja (mehan skispro žil ci za deto na tor je) in 105 piš tol skih nabo -jev, za kar bo poda na kazen ska ovad ba zara dinedo vo lje ne pro iz vod nje in pro me ta orož ja alieks plo zi va.

Po kon ča ni pre is ka vi so s kazen sko ovad bo kpre is ko val ne mu sod ni ku Okrož ne ga sodiš ča vCelju pri ved li šti ri ose be. Pre is ko val ni sod nik jenaj prej vsem šti rim odre dil sod no pridr ža nje, vnada lje va nju pa trem ose bam pri por.

�

Celje, 28. maja - Kri mi na lis ti Sku -pi ne za mla do let niš ko kri mi na li te -to Sek tor ja kri mi na lis tič ne poli ci -je Poli cij ske upra ve Celje bodoodslej raz go vo re z naj mlaj ši mi žrt -va mi in sto ri l ci kaz ni vih dejanj,oprav lja li v pri jaz nej šem oko lju. Vpetek so namreč doča ka li odprt jenove ga pro sto ra – sobe za raz go -vo re z otro ki in mla dost ni ki.

Ide ja o pri jaz nej šem pro sto ru jebila med kri mi na lis ti v Sku pi ni zamla do let niš ko kri mi na li te to pri sot -na že dlje časa. Doslej so raz go vo rez naj mlaj ši mi žrt va mi in sto ri l ci kaz -ni vih dejanj oprav lja li v obi čaj nihsobah za raz go vo re, nekaj časa tudiv zuna njih insti tu ci jah. Odslej pa jimje na voljo na novo ure jen, otro komin mla dost ni kom pri ja zen pro stor,ki so ga urad no odpr li v petek.

Otvo ri tev nove ga pro sto ra sopope stri li s krat kim glas be nim pro -gra mom, zbra ne sta nago vo ri la

Zden ka Jan, vod ja Sku pi ne za mla -do let niš ko kri mi na li te to, ter direk -tor Poli cij ske upra ve Celje mag.

Karol Turk, ki sta sobo s pre re zomtra ku tudi sve ča no odpr la.

�

15


15MODROBBEELLAA KRONIKA3. junija 2010

Odprtje sobe, namenjene razgovoru z otroki inmladostniki

S sve ča nos ti na PU Celje

Kole sar ju pespre kri žal pot

Vele nje, 25. maja - V torek jekole sar ju, ki je kole sa ril po lokal -ni ces ti v Bev čah, nena do ma naces to pri te kel pes meša nec. Zara -di tega je padel. Pri pad cu se jeteles no poško do val. Zdrav niš kopomoč je iskal v dežur ni ambu -lan ti. Poli cis ti za last ni kom psa šepoiz ve du je jo.

Pobeg s kra janesre če

Vele nje, 25. maja – Na Škal skices ti v Vele nju je pri šlo v torek dopro met ne nesre če. Povzro či telj jes kra ja nesre če pobe gnil.

Nesre ča se je zgo di la, ko se jevoz nik oseb ne ga avto mo bi la izogi -bal nezna ne mu voz ni ku, ki mu jepri pe ljal naspro ti po levi sta ni vozi -šča. Zara di tega je voz nik trčil vdrsno ogra jo, nezna nec pa je odpe -ljal naprej.

V nesre či sta se poško do va la voz -nik in sopot nik, ki sta iska la zdrav -niš ko pomoč v dežur ni ambu lan -ti. Za pobe glim voz ni kom še poiz -ve du je jo.

Trk na par ki ri ščuŠoš tanj, 29. maja – V sobo to je

na par ki ri šču na Ašker če vi nezna -ni voz nik oseb ne ga avto mo bi la zzna ni mi regi str ski mi ozna ka mi na

njem zara di nepra vil ne ga pre mi katrčil v dva tam par ki ra na avto mo -bi la in po trče nju odpe ljal s kra ja.

Vozi lo so poli cis ti kas ne je izsle -di li, povzro či te lju pa bodo nak nad -no »dosta vi li i« pla čil ni nalog za dvapre kr ška.

Prejš nji teden soukrad li ...

Vele nje, 27. maja – V četr tek je zdvo ri šča Osnov ne šole Šalek nek -do ukra del zakle nje no žen sko gor -sko kolo znam ke lom bar do, sivoze -le ne bar ve.

Vele nje, 28. maja – V petek jenezna nec na par ce li samo stoj ne gapod jet ni ka v Vin ski Gori s pod voz -ja žer ja va odmon ti ral in vzel dvepla ti šči s pnev ma ti ka ma.

Vele nje, 31. maja – V pone de ljekdopold ne so poli cis ti obrav na va lipos kus vlo ma v pro sto re bali nar -ske ga klu ba na Ašker če vi. Sto ri l cuje v notra njost uspe lo pri ti, odne -sel pa ni niče sar.

Izgu bil nekaj stoevrov

Vele nje, 30. maja – V nede ljodopol dan je občan v Inter spa ru vŠale ku izgu bil nekaj sto evrov. Otis tem, ki jih je našel in jih očit novzel, poli cis ti zbi ra jo obves ti la. Vtem pri me ru gre namreč za kaz ni -vo deja nje zata jit ve.

Napa dal na psaV sre do, 26. maja popold ne,

se je v Šmart nem ob Paki mami -ca z otro kom v otroš kem vozi -čku in s psom na povod cu spre -ha ja la po peš poti. Med spre ho -dom sta do nje pri te kla dva nem -ška ovčar ja, eden od obeh jenapa del spre ha jal ki ne ga psa inga ugriz nil v taco. Za last ni kompsov poli cis ti še poiz ve du je jo,vsa ka infor ma ci ja obča novŠmart ne ga ob Paki bi jim priš laprav.

Kali la noč ni mirV sre do, 26. maja, sta dva mla -

de ni ča pred sta no vanj skim blo -kom na Foi to vi v Vele nju kali lanoč ni mir. Poli cis ti so jima zara -di tega napi sa li pla čil na nalo ga.

V sobo to, 29. maja pono či, paso raz lo gi za mote no spa nje bliž -njih sta no val cev pri ha ja li iz Son -čne ga par ka.

Nasi len mla de ničV sobo to, 29. maja dopold ne,

je doma v Belih Vodah v pija -nem sta nju raz gra jal in nad star -ši ter mlaj šim bra tom in ses tro20-let ni mla de nič in izva jal nasi -lje nad njimi. Ker se ni pomi rilniti, ko so na kraj pri spe li poli -cis ti, so se ti odlo či li za 48-ur nopridr ža nje, potem pa so mu izre -kli ukrep pre po ve di pri bli že va -nja. Napi sa li bodo tudi dvekazen ski ovad bi. Eno zara di

nasi lja v dru ži ni, eno pa zapoško do va nje tuje stva ri. Medpre vo zom v pridr ža nje je namrečpoško do val zad nji notra nji delinter ven cij ske ga vozi la poli ci je.

Oble žalV sobo to, 29. maja, je na Efen -

ko vi v Vele nju oble žal pijan moš -ki. Poli cis ti so mu poma ga li, aga tudi oglo bi li.

Ni raz gra jal prvičV sta no va nju na Koroš ki ces ti

v Vele nju je v sobo to, 29. maja,v pija nem sta nju doma raz gra jalmlaj ši moš ki. Ne prvič. Ker seob pri ho du poli cis tov ni pomi -ril, so se ti odlo či li za pridr ža nje.

Uda ril ga jeV sobo to, 29. maja, v jut ra njih

urah so poli cis ti posre do va li vloka lu Impulz v Reči ci ob Paki.Tam je vidno pija ne ga gos ta uda -ril nezna nec. Zara di pre ko ra če -ne ga obra to val ne ga časa bodopoli cis ti poda li poro či lo trž ne -mu inšpek to ra tu. Za krši te ljemše poiz ve du je jo.

Bra ta sta si v lasehV pone de ljek, 31. maja, so poli -

cis ti obrav na va li pri ja vo 18-let -ne ga bra ta z Gori ce v Vele nju,nad kate rim doma izva ja nasi ljedve leti sta rej ši brat.

Iz policistove beležke

Vred no poh va lePoh va lo si tokrat zaslu ži Šoš tanj čan, ki je v torek, 25. maja

popol dan, v par ku v Šoš ta nju našel šop klju čev in manj šo tor -bi co rume ne bar ve z napi som Deb bi. Last nik lah ko pred me -te prev za me pri poli cis tih.

V nede ljo, 30. maja zju traj, je var nost nik v Inter spa ru v Šale -ku našel moško denar ni co z vse bi no. Poli cis ti so last ni ka zobmoč ja Mozir ja o naj dbi že obves ti li.

V pone de ljek, 31. maja zve čer, pa je na Poli cij sko pos ta joVele nje občan pri ne sel mobil ni tele fon znam ke noki a 6680,ki ga je našel v Vele ja par ku.

Preprodajalci v priporuV preiskavi zasegli 1.000 gramov amfetaminov in 250 gramovkokaina - V priporu trije Velenjčani, ki so z drogamioskrbovali velenjske odvisnike

Podrob nej še infor ma ci je je na novi nar ski kon fe ren ci pred sta vil Jože Seni ca,

vod ja Sek tor ja kri mi na lis tič ne poli ci je PU Celje.

Na letoš nji prvi gor ski hit rost nidir ki v Sev ni ci je bila zelo šte vil natudi zase dba dir ka čev iz klu ba V-Ra cing Vele nje. Na listi sicer nibilo nekaj do sedaj naj us peš nej ših(Zajelš nik, Grud nik, Boh), ven darpa so tudi mlaj ši čla ni zelo uspeš -no bra ni li klub ske bar ve. Ob dob -ri teh nič ni in stro kov ni pod po riklu ba V-Ra cing je novi nec, 22-let -ni član klu ba Kle men Čam pa, zavto mo bi lom Renau lt Cli o 2.0 RSosvo jil prvo mes to v prven stvu FIAChal len ge v sku pi ni N 2000. ZaKle mna, ki je pri čel tek mo va tiletos, je to sploh prvi nas top nakak šni gor ski dir ki, zato je ta uspehtoli ko več ji. V sku pi ni N gene ral noje zase del 3. mes to, v gene ral ni raz -vrstit vi pa je bil 13. med 48 ude le -žen ci. Prvi nas top na gos ki dir ki jebil tudi za Davi da Para di ža v Suba -

ru ju Impre za GT, ki je do sedaj tek -mo val v avto sla lo mu, tokrat pa vFIA Evrop skem poka lu E1 in bil vsvo ji kate go ri ji 7. ter gene ral no 16.Rez ul tat bi lah ko bil še bolj ši, a je

imel David zara di zelo spre men lji -ve ga vre me na pri prav lje no pre skro -mno pale to dir kal nih pnev ma tik.

Prvič sploh v dir kal nem avto mo -bi lu na dir ki pa je bil tudi mla di

Jure Žove, 21-let ni Velenj čan, ki seje prav tako na novo odlo čil za dir -kaš ko pot. Tokrat je v dir kal nemCli u 1.4 16 V osvo jil v kate go ri ji1400 ccm 1. mes to in uspeš no pre -stal ognje ni krst. Sre ča pa žal nibila naklo nje na Mit ji Stro ži ču, kije po odlič nih vož njah na tre nin -gu in tudi še prvi vož nji na dir kimoral kas ne je odsto pi ti zara diokva re na motor ju nje go ve ga For -da Escor ta RS 2000.

Zma go va lec v gene ral ni raz vrstit -vi je bil Mari bar čan Sašo Hor vat- Muit su bis hi Lan cer E1, pred češ -ki ma voz ni ko ma Danom Micha -lom na dru gem in Vla di mir jem Vit -ver jem na tret jem mes tu.

Nasled nja, 2. gor ska dir ka držav -ne ga prven stva Slo ve ni je, bo šele15. avgus ta v Luči nah.

�

Klemen Čampa V-Racing zmagal v skupini N 2000

Igrala za velikeVelenjski otroci so dobilinova igrala. Kakšnaigrala bi potrebovali tudipomembnejši odrasli. Dase ne bi igračkali z nami.

Študentski meniNov študentski meni:gratinirane kocke injajca.

Še srečaZadnji čas mnogi velikogovorijo o psih v Velenju.To na srečo še ni takohudo. Hudo bi bilo, če bigovorili, da je na psuVelenje.

Nekaj še manjkaPravijo, da je zdaj povstopu v OECD Slovenijačlanica vsehnajpomembnejšihmednarodnih združenj.Pa ni povsem tako;nismo še v klubu velikihEvrovizije.

Še več opozorilTudi na našem območjuvinogradniki pridelujejovse kakovostnejše vino.Tako bo ministrstvo za

zdravje moral pivce šebolj opozarjati naškodljivost čezmernegapitja. Policija tudi.Najučinkovitejše soponavadi žene.

S cestePolicisti naj bi z akcijaminevarne voznike spravili scest. Ker ti prepogostospravljajo s cest drugevoznike.

Ne le gradnjaV Velenju se ne veselijole novih gradenj. Mnogise veselijo tudi rušenj.Predvsem v StaremVelenju.

Naval na črpalkeBojda se nam obeta veliknaval na bencinskečrpalke. Vozniki sonamreč prebrali, da bo želeta 2047 zmanjkalonafte.

Zdaj gre zaresZdaj gre za zares za res!V nedeljo se bo trebaodločiti. Čeprav mnogiljudje še ne vedo, alibodo z glasom ZA resproti, in z glasom PROTIv resnici za.

16 3. junija 2010


16

Če si opra vi gobar, si pač gobar. Velenj čanIvan Koren, tudi zavzet mara u ho vec ( članvelenj ske ga druš tva Mara uh), je imel prejš -nji četr tek zju traj sre čo in nos. Že navse zgo -daj je bil v Rogat cu, kamor pogos to zaha ja,saj je bila tam doma nje go va žena, in odkrillepe ga jurč ka (boro va goban), ki ras te v jese -ni, v bolj toplih pre de lih pa tudi v maju.Takoj je imel od znan cev zanj tri lit re borov -ni čev ca, evre ... Seve da ga ni ( pro) dal, ampakje z njim pri šel v naše ured niš tvo.

� vos

� Tudi prvi mož šmarškeopozicije Franc Berdnik (prvi zleve) dobro ve, da je življenje prekratko,da bi pili slaba vina. To med drugimdokazuje priznanje, ki mu ga izročašmarški župan Alojz Podgoršek (vdružbi z letošnjo vinsko kraljico AndrejoErzetič in predsednikom šmarškihvinogradnikov Petrom Krajncem). Vsitudi vedo, da stvari v prisotnostidobrega vina in lepe ženske zgledajodrugačne. Čistega vina so si nalili, sibosta župan in prvi mož opozicijekmalu nalila tudi čiste vode?

S CITYBON-om boste lahko zares privarčevali! Ponovno smo za vas pripravili CITYBON in razlog več za ugodne nakupe v Citycentru Celje.

Priznane blagovne znamke v več kot 80 prodajalnah in lokalih, kulinarična razvajanja in

darila, ki vas čakajo ob nakupu, so zagotovo pravi razlogi, da boste lahko s CITYBONOM

privarčevali več kot 800 EUR.

CITYBON boste lahko koristili od 3. do 25. junija in morda bo prav to obdobje razlog za nakup

darila ob koncu šolskega leta ali za rojstni dan, pripomočka za počitnice in prosti čas.

Poiščite vaš CITYBON v vašem nabiralniku, na Informacijah ali v prodajalnah Citycentra Celje!

Eu

rom

ark

t d

.o.o

., L

eta

lišk

a c

est

a 2

6,

10

00

Lju

blj

an

a

Veliko dobrih potiin športnih užitkov

Leta 2003 je sku pi na obča nov v Šmart nem ob Pakiusta no vi la Klub šport nih nav du šen cev, Fan klubAne Drev. Danes zdru žu je nekaj čez 100 čla nov, kiso na nedav nem občnem zbo ru klu ba oce ni li lan -sko sezo no in se dogo vo ri li o pri ha ja jo či.

Dose da nji pred sed nik klu ba Mar jan Knez je dejal,da je za nji mi boga ta sezo na. Pri tem je izpo sta vilpred vsem ude lež bo sku pi ne na zim skih olim pij skihigrah v Van cou vru, kjer so pri spe va li kan ček svo je -ga k odlo čit vi nji ho ve sokra jan ke, čla ni ce slo ven skealp ske smu čar ske repre zen tan ce Ane Drev, da vztra -ja na začrta ni poti. »Sku paj z nav du šen ci Tine Mazein Petre Rob nik smo bili na igrah pra vi slo ven skiamba sa dor ji. Tako kot na držav nih in dru gih smu čar -skih tek mah, kjer ob pro gah bodri mo Ano in osta -le naše smu čar je in smu čar ke, smo pre po znav na

navi jaš ka sku pi na. Vsa ko krat doka zu je mo, da smonavi ja či pomem ben del tek mo va nja.«

Na ugo to vi tev, da so v kra ju poleg smu čar kepomemb ni tudi nogo me ta ši, se je Mar jan Knezodzval: “Gle de tega bomo pos ku ša li nare di ti še kak -šen korak naprej, čeprav čla ni klu ba že danes sprem -lja mo in bodri mo šmar ške nogo me ta še v pri za de va -njih za uvrs ti tev na viš jo raven tek mo va nja. Pred -stav lja mo tis ti del špor ta, ki pome ni fair plej, strp nonavi ja nje in veli ko lju be zen do giba nja ter življe njamla dih.”

Delo šport nih nav du šen cev je poh va lil šmar ški županAlojz Pod gor šek. » Za vami je veli ko dob rih poti inšport nih užit kov in naj bo tako tudi v pri hod nje.«

Med pred nost ni mi nalo ga mi »fen klu bov cev« v pri -ha ja jo či sezo ni bodo sre ča nje čla nov na jesen skempik ni ku, ure di tev splet ne stra ni klu ba in sode lo va -nje na tek mah, ob smu čar skih pro gah in ob nogo met -nih igri ščih. Spre je li pa so tudi odlo či tev o pri pra vahna olim pij sko obdob je – Soči 2014.

� Tatjana Podgoršek

Tako kot letošnjih zimskih olimpijskih iger se nameravajo udeležiti tudi Sočija 2014.

� Mitja Čretnik (Mič) in Peter Groznik (Peč),Velenjčana, poleg tega, da sta zaljubljena v radiooziroma knjižnico, obožujeta nogomet. Sta vnetanavijača Rudarja in mora se zgoditi res kajnepredvidenega, da izpustita ob jezeru kakšno njegovobrcanje. Kot mnogi v teh dneh nestrpno čakata JužnoAfriko. Za svetovno prvenstvo sta se ogrevala v sobototudi v Celju in bila navdušena nad šmarsko zmago, sajjim privoščita uvrstitev v drugo ligo.

� V Šmart nem ob Paki, ki ima v nogo me tu več kot 85-let -no tra di ci jo, je v tem času nogo met na mrz li ca na viš ku. Netoli ko zara di vse bolj bli ža jo če ga se sve tov ne ga nogo met ne gaprven stva v Juž ni Afri ki, ampak bolj zara di doma če enaj ste -ri ce, ki je z eno nogo že v tako žele ni dru gi ligi. Med zelovne ti mi Šmar ški mi Mar ti ni (navi jaš ko sku pi no) je goto voNjer ka Tanjšek. Sku paj z njo sta na tek mi v Celju »švi ca la«tudi oba nje na sino va, na tek mi je bil tudi mož, ki - jas no -brca ta v šmar ški mlaj ši selek ci ji. Če bo še v sobo to tako,»feš ta« ne ui de. Če ne kdo drug, bo Njer ka pos kr be la zanjo,so pre pri ča ni šmar ški nogo met ni nav du šen ci.

17PRILOGA DOM3. junija 2010


www.stanovanjskikredit.si

Nekatera doživetja so nepozabna.

NLB Stanovanjski kredit

NLB

d.d

., Tr

g re

publ

ike

2, 1

000

Ljub

ljana

ORI

GIN

AL

Dom je en samDom je en sam in pripadavsem družinskim članom.Pri njegovem nastajanju,urejanju ali prenovi staregase nam poraja vrstavprašanj, ki so povezana znjegovo uporabnostjo,videzom, udobjem,izkoriščenostjo prostora …Različna območja v domulahko oblikujete na različnenačine, lahko se poigratetudi z barvami, svetlobnimiučinki in bivalnimi otoki. Žezgolj zanimiva preprogaokoli sedežne garniturepoudari poseben položajtega območja. Rastline nisole dekorativna dopolnitev,ampak absorbirajoelektrosmog in čistijo zrak.Voda daje pozitivnoenergijo in nudi pomirjujočerazpoloženje v prostoru.Akvariji, sobni vodnjaki,kamini, dekorativne stene… dopolnjujejo indograjujejo podobo.Naj ne bo odločilno, kaj jev danem trenutku nakupaprevladujoč oblikovalskitrend, ampak občutek, danam bo oprema prinašalaudobje še več let.

18 3. junija 2010PRILOGA DOM


Enodružinske hiše, zgrajene v70. ali 80. letih prejšnjega stoletja,imajo največkrat neizkoriščenopodstrešje. In zelo pogosto postaneprav to podstrešje prvi dom za mla-do družino, ki si uredi stanovanjev mansardi.

Z ureditvijo neuporabljenegapodstrešja v hiši pridobimo bivalneprostore, ki lahko služijo vsemnamenom in hkrati izboljšajo ener-getsko bilanco celotne hiše. In tidve postavki sta močno povezanimed seboj. Neizkoriščeno pod-strešje je običajno slabo izolirano,kar pomeni, da nam toplota uhajapreko stropa spodnjih prostorovin stopnišča v podstrešje, kjer seizgubi. No, pojdimo kar po vrsti.Najprej nekaj vrstic o prostoru, nakaj pomisliti v fazi načrtovanja,izvedbe in koriščenja. Mansarda jenekoliko poseben prostor, saj jeprostor tlorisno enak ali podobenkot spodnje etaže, prostornina incelotna oblika pa sta precej dru-gačni. V mansardi je tudi nekajposebnosti, ki so velike prednosti,prostor pa postane bolj privlačenkot spodnji prostori. Ena od pred-nosti je možnost osvetlitve pros-torov od zgoraj. Z vgraditvijostrešnih oken namreč osvetlimoceloten prostor z najboljšo dnevnosvetlobo, in to ne s strani, temvečna sredini. Nobeden od spodnjihprostorov ne more biti tako osvetl-jen. Drugo je razgled iz mansard-nega stanovanja. Predstavljajte si,da imate pogled na zasneženehribe ali celo morje, morda namesto ali drugo lepo okolico. Z viš-je točke, mansarde namreč, se vidiveč, bolje in dlje. Seveda pa jepogoj, da strešna okna niso vgra-jena previsoko, to je ne višje, kot je110 cm spodnji rob stekla. Če pa jeosvetlitev preko frčad, se to težjedoseže. Priporočljivo je, da so pros-tori z odtoki na istem mestu kot vspodnjih prostorih, pa tudi to držile deloma. Res je to pomembnopri sanitarijah, a odtok iz kuhinjeje lahko speljan nekaj metrov stran.S tem dosežemo optimalni izko-ristek celotne mansarde, saj nas ne

omejujejo notranje nosilne stene. Vmansardi je konstrukcija strehe, kinosi samo sebe, ali še nekaj ste-brov, ki podpirajo ostrešje, ostalopa nam je na voljo za uresničitevidej. Posebnost mansarde je tudipoševnina. Ker nam del prostora»jemlje« streha, si zato dovolimoimeti prostor odprt do slemena. Stem si povrnemo potrebnokubaturo zraka, kar je bistveno zadobro počutje in zdravo bivanje.

Še nekoliko več o sami toplotniučinkovitosti hiše z uporabljenomansardo, dobrem počutju in del-nem pokritju porabljene energije.Hiše z neuporabljeno mansardoso praviloma nekoliko starejše inspadajo v »problematičen«stanovanjski fond, ki porabi pre-cej več energije, kot bi si danesželeli. Razlog je v tem, da se obgradnji pred 15 ali več leti niposvečalo toliko pozornosti ener-getski učinkovitosti kot sedaj. Ateh hiš ne bomo sedaj kar podrli inpostavili nove. Je pa vredno dobropremisliti, kaj celovitega na hišinarediti, če že urejamo mansardo.In pri tem ne mislim na debelinoizolacije, saj je to najlažja trditev,ki pa je vprašljiva, če ima hiša žeima 8 cm izolacije po ovoju. Inves-ticija v dodatno oblogo fasade se nepovrne tako hitro. Ko pa gremo vmansardo, tam velikokrat splohnimamo izolirane strehe, temvečje izolacija položena po tleh. Torejbo potrebno izolirati streho in takomočno zmanjšati toplotne izgube.

Zelo pomemben pa je celotenpogled na ureditev mansarde inmožne izboljšave na sami hiši, mor-da tudi na sam način bivanja vhiši. Strešna okna, ki so najboljšaizbira za osvetlitev mansarde, najbodo postavljena tako, da lahkoujamejo sončno toploto. Torej večproti vzhodni, zahodni in južnistrani. S tem v sončnih zimskihdnevih ogrevamo prostore ssončno energijo. Marsikomu sesedaj poraja vprašanje ‘ja,kaj papoleti?!, saj bo prevroče’. Za zašči-to pred sončno vročino se uporabl-ja zunanje mrežasto senčilo, ki kar

za 80 % zmanjša prehod sončneenergije preko stekla, hkrati pa tudinekoliko zmanjša vhod svetlobe,ki jo je v takšnih dneh preveč.Senčila so prevečkrat prezrt, a zelopomemben element pri izboljše-vanju energijske bilance hiše. Poz-imi nam namreč lahko bistvenozmanjšajo toplotne izgube, poletipa preprečijo pregrevanjemansarde.

Pomembna je tudi izbira strešnihoken. V hišo, ki jo prenavljamo,nima pomena vgrajevati oken z

izredno dobrimi izolativnimi last-nostmi, saj so takšna okna dotrikrat dražja od danes normalnoizolativnih. Hkrati pa imajodanašnja običajna strešna oknapozitivno energijsko bilanco. Topomeni, da v obdobju kurilnesezone prepustijo v prostor večenergije, kot so toplotne izgube.Seveda je to razmerje precej odvis-no od mikro lokacije hiše, kolikosončnih ur ima v zimskem času,kakšne so povprečne zimske tem-perature, vetrovnost, orientiranost

strehe in še kaj. A že na internetuse najdejo brezplačni programi zatakšne izračune.

Dovolj dnevne svetlobe pomenitudi manjšo porabo elektrike zaosvetljevanje, počutje je boljše,dnevna svetloba dokazano pozi-tivno deluje na zdravje in produk-tivnost, otroci se boljše učijo in šebi se dalo naštevati.

S pravilno izbranimi in postavl-jenimi strešnimi okni lahko pri-dobimo izvrstne bivalne prostore,v katerih porabimo zelo malo

energije za delovanje, dosežemopa tudi ugodje bivanja, ki se pravza-prav ne da meriti in spraviti vštevilke.

Ureditev podstrešja v bivalnomansardo običajno pomeni, da bov hiši bival kakšen član več. To jepovezano tudi z večjo porabo toplevode. Segrevanje sanitarne vode jenujno potrebno, hkrati pa je to tudieden večjih porabnikov energije vhiši. Zato je smiselno vgraditisolarne kolektorje in vodo ogrevatis sončno energijo. Če bi bila to pre-velika investicija v trenutku pren-ove, pa vsaj pripravite cevi zapovezavo med streho in lokacijomorebitnega hranilnika tople vode.In potem čez dve, tri leta vgraditesolarne kolektorje. Sposobni sonamreč pokriti do 70 % vse energi-je, potrebne za ogrevanje sanitarnevode.

Vsekakor želim sporočiti, da ure-janje mansarde ni le stopnišče, izo-lacija, mavčne plošče in keramikav kopalnici. Je nekoliko več, a ven-dar ni neobvladljiv poseg. Pri ure-janju premislite o osvetlitvi, potreb-ni izolaciji, ugodju bivanja termožnostih izkoristka naravnihdanosti vaše obstoječe hiše. Znan-je je danes na nekoliko višji ravnikot v času gradnje hiše. Izkoristiteto.

� Vojko Golmajer

Mansarda

Mansarda je nekoliko poseben prostor, saj je prostor tlorisno enak ali podoben kot spodnje

etaže, a prostornina in celotna oblika precej drugačna. V mansardi srečamo tudi nekaj

posebnosti, ki so lahko velike prednosti in prostor postane bolj privlačen kot spodnji

prostori. Ena od prednosti je možnost osvetlitve prostorov od zgoraj.



Odloèite se za OPA!, edino premoženjsko

zavarovanje z dodano osebno in pravno asistenco ter

asistenco doma. Ob izbiri zavarovanja na novo

vrednost si namreè zagotovite zamenjavo

poškodovane ali unièene stvari z novo in dva nasveta

letno pri odvetniku – na katero koli temo!

Z OPA! imate torej poleg varnosti svojega doma

poravnane tudi stroške odvetnikov, zagotovljeno

medicinsko oskrbo in prevoz v bolnišnico ter pomoè

pri

osebnih nezgodah in strokovno pomoè pri nujnih

hišnih popravilih, varovanje premoženja v hiši ali

stanovanju in asistenco še v mnogih drugih škodnih

primerih. Doma, na poti ali v tujini. www.ZavarovalnicaMaribor.si � 080 19 20

Vre men ske spre mem be v

zad njih letih povzro ča jo ved -

no več jo ško do na pre mo že -

nju. Se tudi vi v dneh, ko je

vre me nesta bil no in je toča

že poško do va la mar si ka te -

ri avto in hišo, spra šu je te,

kako zašči ti ti svo je pre mo -

že nje pred neur jem s točo?

1. korak: Zava ruj te svojdom!

Odlo či te se za pre mo ženj skozava ro va nje OPA! na novo vred -nost. S tem si namreč zago to vi tezame nja vo poško do va ne ali uni če -ne stva ri z novo in dva nasve ta let -no pri odvet ni ku – na kate ro kolitemo!

Z zava ro va njem OPA! ima te riziktoče, ki je narav na nesre ča, vklju -čen v zava ro va nje kot temelj ni rizik.To pome ni, da ob skle nit vi zava ro -va nja niso potreb ne širit ve ali pa

dopla či la, da bi svo je pre mo že njezava ro va li tudi pred točo.

2. korak: Če vam točapoško du je pre mo že nje

in ima te skle nje no pre mo ženj skozava ro va nje OPA! z oseb no in prav -no asis ten co ter asis ten co domavas pro si mo, da o ško di obves ti tesvo je ga zastop ni ka, jo foto gra fi ra -te in prič ne te sana ci jo, da se ško -da ne bi širi la. Ško do lah ko pri ja vi -te na brez plač ni tele fon ski šte vil -ki 080 19 21, na splet ni stra niwww.Zava ro val ni ca Ma ri bor. si alina naj bliž ji poslov ni eno ti.

Čez nekaj dni vas bomo pokli ca liin pov pra ša li, ali želi te, da bi vas obis -kal naš sve to va lec in vam OPA!podrob ne je pred sta vil. Za obisk sve -to val ca pa se lah ko dogo vo ri te samis pre pro stim kli cem na brez pla čnotele fon sko šte vil ko 080 19 20.

�

Po toči zvoniti … je lahko prepozno!

Posle di ce lan skih neurij

Centralni sesalni sistem v objek-tu je sestavljen iz štirih sklopov:1. cevni instalacijski sistem

(razpeljava po objektu)2. vtičnice3. sesalni komplet (kit)4. sesalna enota (sesalec)

Cevni instalacijski sistem (napel-java) je izveden iz posebnih antis-tatičnih PVC cevi, premera 50 mm,ki so vgrajene v zidove in tla. Vstanovanjskih objektih običajnopoteka vertikala iz ene etaže v dru-go etažo na sredi stanovanjskegaobjekta, večino preostalih cevi pase polaga horizontalno na betonskoploščo (pod estrih) ali pod stropin se zaključi s podometnimi doza-mi za sesalne vtičnice.

Sesalne vtičnice se razporedijopo objektu tako, da je z izbranosesalno cevjo moč doseči vse

vogale v objektu. Običajno se raz-poredi ena vtičnica na vsakih 50m2 površine.

Sesalni kompleti vsebujejo giblji-vo sesalno cev, kovinski teleskop zdržalom in stikalom za vklop terosnovne nastavke za sesanje(ščetke). Standardne dolžine sesal-nih cevi so 9, 12 in 15 metrov.

Sesalna enota (sesalec) je monti-rana centralno v pomožnem pros-toru (klet, garaža, utility) in zatopri delovanju ni moteča. Pri izbirisesalne enote je potrebno upošte-vati različne dejavnike: velikostobjekta, število etaž, želeno številovtičnic, dolžina cevne napeljave, pričemer vam strokovnjaki svetujejo žev ponudbeni fazi.

V podjetju VACSI, d. o. o., ponu-jajo centralne sesalne sistemekanadskega proizvajalca DRAIN-VAC za domačo, profesionalno terindustrijsko uporabo. So edennajvečjih ponudnikov centralnihsesalnih sistemov in edini special-izirani na tem področju v Sloveni-ji, distribucijo pa izvajajo tudi navse trge bivše Jugoslavije.

Največjekonkurenčneprednosti so:

1. centralni sesalni sistemi najvišjega kakovostnega razreda (5 let garancije), izjemne moči in dolge

življenjske dobe (preko 20 let);2. vodni centralni sesalni sistemi

(ki od uporabnika ne zahtevajonobenega vzdrževanja, saj se posesane nečistoče pomešajo z vodo (filter!!!) in samodejno odplaknejo v kanalizacijo);

3. podpultna sesalna cev za

kuhinjo VROOM; 4. izvlečna sesalna cev,

integrirana v stensko vtičnico(HIDE-A-HOSE);

5. kvalitetna izvedba storitevvgradnje, servisiranja in poprodajnih aktivnosti;

6. mreža pooblaščenih

instalaterjev za svetovanje in izvedbo po vsej Sloveniji.

Preverite ponudbo na spletni strani

www.vacsi.si ali poklicite na 041 861 126

oz. 070 850 907.

CENTRALNI SESALNI SISTEM?

V IZJEMNI POMLADNI AKCIJI VAM PONUJAMO ZASTONJ

INŠTALACIJSKI MATERIAL ZA VGRADNJO CENTRALNEGA SESALNEGA SISTEMA V VAŠ DOM.

Brezplačna dostava materiala po Sloveniji.Delo (vgradnja) ni vključeno. Izračun prihranka je enostaven!

Za vsako vgrajeno sesalno vtičnico vam podarimo 40 EUR. Primer: v objektu površine 200 m2 potrebujete 5 sesalnih vtičnic, kar pomeni za vas strošek za material v višini 200 EUR brez DDV (5x40 EUR). Za taisti znesek računa vam TAKOJ izdamo dobropis, ki ga vnovčite ob nakupu centralnega sesalca in os-tale opreme najkasneje v roku 18 mesecev.

VACSI d.o.o. Centralni sesalni sistemi | Razstavni salon Velenje: Cesta Simona Blatnika 27 (pri avtokampu Jezero) | 3320 Velenje | Prodaja 041 861 126 | Montaža 070 850 907 | www.vacsi.si

Akcija velja samo za kupce fi zične osebe do 31.08.2010 oz.do preklica in se nanaša na en (1) stanovanjski objekt.

Preverite ponudbo na naši spletni strani www.vacsi.si ali nas

pokličite na : 041 861 126 oz. 070 850 907

MATERIALGRATIS

VACSI d.o.o. je vaš zanesljivi partner, specialist za centralne sesalne sisteme najvišje kakovosti (5 let garancije).

Centralni sesalni sistem v vsak dom

V pomladni akciji ponujajozastonj inštalacijskimaterial za vgradnjo

centralnega sesalnegasistema v vaš dom.

20 3. junija 2010PRILOGA DOM


PAR KET se že stoletja izkazuje kotodlična talna obloga na najrazličnejšihpodročjih uporabe, tako v stanovanjskihprostorih kakor tudi v drugih objektih.Edinstvena lepota, njegova toplota inestetski videz navdušujeta vse več ljudi.S starostjo pa še pridobiva svojo lepotoin atraktivnost.

Goto vi par ke ti so postali trend, saj sorešili težave in prispevajo h krajši izved-bi ter zagotavljajo vrhunsko kakovostpovršinske obdelave in možnost polaga-nja na klik (utor se zaskoči v pero brezlepljenja). Proizvodni programi podjetijWeitzer iz Avstrije ter Tarkett iz Srbijein Švedske obsegajo masivne, dvo- in tro-slojne gotove parkete, športna tla ter let-vice, ki zaključijo neko bivanjsko enoto.V programu Weitzer pa najdete tudi kom-pleksne rešitve lesenih stopnišč.

LAMI NA TI veljajo za največjo konku-renco parketu, saj so odpornejši na obra-bo, mogoče jih je preprosteje položiti inna koncu so tudi cenejši. Prednost lam-inata je, da ga lahko položimo na obsto-ječo talno oblogo in pod njega damo

debelo penasto folijo (2 do 3 mm), kideluje kot dober zvočni in toplotni izola-tor. Bodimo pozorni na klasifikacije (naprimer: razred 31 - primeren za vse sta-novanjske površine in manjše obreme-nitve v javnih prostorih), termično pre-vodnost, antistatičnost, nevsebovanostformaldehidov, slabšo gorljivot Cfl-s1.

Za pro iz vo de Quick Step vam vodil nipro iz va ja lec lami na tov Uni lin Flo o ring izBel gi je nudi 20-25-let no garan ci jo. Na voljoima te tudi lami nat Lagu ne, ki je pri me -ren za mokre pro sto re (raz red 32) in imarobo ve pose bej zašči te ne pro ti vla gi.

VINIL NE TAL NE OBLO GE so v Slo-veniji še vedno v samem vrhu prodaje.Poznamo jih več vrst in se razlikujejo porazlični obdelanosti materialov. Groba

delitev je na heterogene (poznane kottopli podi) in homogene vinilne talneobloge. Inovativnost proizvajalca Tarkett(vodilnega svetovnega proizvajalca tal-nih oblog) se izraža v novi kolekciji homo-genih vinilnih pododv IQ Gemstone. Ino-vativni iQ PUR za celotno površino vcelotni življenjski dobi ne potrebuje vos-kanja niti poliranja in kljub temu ohraniodpornost proti madežem in nečistoči.Tu pride v poštev dejstvo, da vgradnjapredstavlja le 8 odstotkov vseh stroškov,vse ostalo so skupni stroški čiščenja invzdrževanja. Tako Tarkettova usmerje-nost v konstrukcijo površinske zaščite tal-ne obloge zagotavlja 30 odstotkov nižjestroške čiščenja in vzdrževanja.

TEK STIL NE TAL NE OBLO GE inPRE PRO GE (itisoni in tapisoni - razlikaje v obdelavi), ki so narejene iz kvalitet-nih sintetičnih vlaken: poliamidnih(nylon 6.6), poliakrilnih, poliesternih inakrilnih ter seveda naravnih vlaken - žival-ska (volna in svila) in rastlinska (bom-baž, lan, sisal, kokos, juta, papir, morska

trava ...). Za objekte moramo paziti, datalna obloga vsebuje določene kvalitete.Test GuT nam pove, da talna obloga nevsebuje okolju in zdravju škodljivih sno-vi. Tu je še oznaka TFI, ki pove, da jetekstilna talna obloga trpežna in kvali-tetna. Kupec lahko po številki atesta nainštitutu v Aachnu preveri verodostoj-nost podatkov. Važno je vedeti, da je tal-na obloga antistatična, težko gorljiva,impregnirana s Scotchgard ali Teflonzaščito.

V našem pro gra mu bos te naš li pro iz vo -de viso ko kva li tet nih iti so nov, tapi so novin pre prog fir me Nord deut sche Tep pich-fa brik iz Nem či je, Lano Car pets iz Bel-gi je, Dura Tuf ting iz Nem či je, Malt zahnCar pets iz Nem či je in Dalj ne ga vzho dater Mc Three Car pets iz Bel gi je.

GORENJE TIKI

AKCIJSKA ODPRODAJA RADIATORJEV!ZARADI ZAMENJAVE PROGRAMA LAHKO SEDAJ ŽIČNE IN CEVNE RADIATORJE DOBITE PO IZJEMNO UGODNIH CENAH!AKCIJA VELJA SAMO DO ODPRODAJE ZALOG!

www.gorenjetiki.si

Vse radiatorje lahko kupite v naši Industrijski prodajalni na Magistrovi 1,v Ljubljani, vsak dan, od ponedeljka do petka od 8.30 do 16.30 ure!Za vse dodatne informacije poklicite našo industrijsko prodajalno na telefon 01 5005 734.

SOBNI ŽIČNI RADIATOR ETHERM CEVNI RADIATOR FINO

ŽIČNI RADIATORJI ETHERMŽE OD 10 € DALJE!

SOBNI ŽIČNI RADIATORJI• Velika grelna površina – velika toplotna

moč!• Izjemno lahki v primerjavi s klasičnimi

radiatorji.• Majhna razdalja do zidu.• Enostavno čiščenje.• Toplotne moči od 180 do 1526 W.• Za doseganje večjih toplotnih moči

možnost vezave v poljubne zaporedne ali vzporedne sklope.

• Višine od 280 do 900 mm, širine 460 do 1240 mm.

KOPALNIŠKI RADIATORJIBELI: OD 10 DO 30 €!KROMIRANI: OD 15 DO 35 €!

KOPALNIŠKI CEVNI RADIATORJI• Širok izbor dimenzij.• Odlične toplotne vrednosti.• Prečni loki omogočajo priročno sušenje

brisač.• V beli barvi ali elegantni kromirani izvedbi.

Izdelki se po predhodnem preizkusu prodajajo brez garancije!Aparati na slikah se lahko razlikujejo od aparatov v prodaji.



Toplotna črpalka je naprava, ki izkorišča energijo okolice. Pri toplot-ni črpalki govorimo o toplotni moči in o pogonski moči. Toplotna moččrpalke je na razpolago za gretje vode, pogonsko moč pa ima motor zapogon kompresorja. Toplotna moč je približno 3-krat večja, kot je pogon-ska moč. To pomeni, da je potrebno plačati samo tretjino energije, ki namjo daje toplotna črpalka. Predpostavimo, da uporabnik, ki zunaj kurilnesezone ogreva vodo z oljem, porabi 500 l kurilnega olja. Znano je, daje izkoristek kurilnih naprav, če jih zunaj kurilne sezone uporabimosamo za ogrevanje sanitarne vode, slab. Če uporabnik vgradi toplotnočrpalko, je primerjava sledeča:

Hitro ugotovimo, da se začetna investicija za nakup toplotne črpalkepovrne izredno hitro, celo prej kot v treh letih.

Prednosti toplotne črpalke TERMOpump so:· porabi do 4-krat manj energije kot klasični grelnik;· vodo segreva na najvišjo temperaturo do 55 °C;· enostavna montaža in priklop;· brez potrebnih dodatnih gradbenih del na strehi in fasadi;

· TČ zajema toploto iz zraka in s tem znižuje temperaturo okolice(hlajenje kleti ali shramb);

· velik volumen hranilnika toplote omogoča delovanje TČ v časucenejše tarife električne energije.

Toplotna črpalka z »DIGITAL SCROLLEVI« kompresorjem

Nova serija toplotnih črpalk DIGITAL EVI omogoča brezstopenjskoregulacijo moči, kar postavlja nove standarde pri ogrevanju, pripravitople sanitarne vode in varčevanju z energijo.

Toplotna črpalka prilagaja izhodno moč v razmerju med 12-100 %,zato se popolnoma prilagodi vašim potrebam ter toplotnim izgubamobjekta in lahko deluje brez zalogovnika. Kljub temu da zalogovnik nivgrajen, ni nevarnosti pred pogostimi vklopi kompresorja. To je pogostorazlog za vgradnjo zalogovnika pri klasičnih toplotnih črpalkah, kidelujejo po načelu vse ali nič (0 ali 100 %).

Prednost toplotnih črpalk serije DIGITAL EVI se pokaže tudi pripripravi tople sanitarne vode, saj je toplotno črpalko možno priklopitina katerikoli bojler z izmenjevalcem brez znižanja energetske učinkovitostipri manjši površini izmenjevalca.

Novi vremensko vodeni regulator Vam omogoča vremensko vodenoregulacijo ogrevanih krogov ter ločeno regulacijo tople sanitarne vode,hkrati pa omogoča pregled delovanja ter vseh potrebnih parametrov navelikem grafičnem zaslonu.

Kompresor z EVI tehnologijo (vbrizg hladiva v glavo kompresorja)nam prinaša bistvene prednosti:- povečanje moči toplotne črpalke (20-30 %) pri nizkih temperaturah

vira;- višji COP;- enostavna zasnova sistema;- odlična zanesljivost DIGITAL SCROLL kompresorjev (v zadnjih

devetih letih znaša kar 99,996 %).� Jure Šacer, Termo Shop, d. o. o.

Primerjava stroškov pri ogrevanju sanitarnevode: kurilno olje / toplotna črpalka

Poraba kurilnega olja: 500 litrovKurilna vrednost porabljenega kurilnega olja: 5000 kWhIzkoristek kotla zunaj kurilne sezone: 35 %Koristno porabljena energija: 1750 kWhCena kurilno olje: 0,637 EUR /literStroški ogrevanja s kurilnim oljem: 318,50 EUR

Koristno porabljena energija (toplotna moč): 1750 kWhPoraba elektrike za pogon toplotne črpalke za 1750kWh toplote (pogonska moč):

545 kWh

Cena električne energije (enotna tarifa): 0,11 EUR /kWhStroški ogrevanja s toplotno črpalko: 59,95 EUR

RAZLIKA (prihranek): 258,55 EUR


PRILOGA DOM 3. junija 201022

Ko govo ri mo o pit ni vodi, si veči-na lju di pred stav lja vodo iz vodo -vod ne ga omrež ja ali " vodo iz pipe".V zad njem času vse več lju dipomis li tudi na uste kle ni če no vodo,ki pa je obi čaj no oko li 1.000 --krat draž ja od vode iz vodo vod -ne ga omrež ja. Tako uste kle ni če navoda kot " voda iz pipe" mora ta bitineopo reč ni s kemij ske ga in mikro-bio loš ke ga vidi ka.

Ali ves te, koli ko krat v zad njihnekaj letih je bila na območ ju, kjerživi te, voda opo reč na?

Naj več krat pred stav lja ta teža vemot nost in mikro bio loš ka opo reč -nost (pri sot nost bak te rij ali viru -sov). Stan dar di za obi čaj no pri pra-

vo pit ne vode zah te va jo 99,99-od -stot no čis to vodo. To ne pome ni,da voda ne vse bu je bak te rij, viru sovali tež kih kovin, pome ni le, da jihne vse bu je toli ko, da bi ti povzro -ča li teža ve pri zdrav ju. Vam tozado šča?

Lah ko dobi te več! Ker tudi v Slo-veniji prihaja do slabšanja kako-vosti zalog pitne vode, so razvoj-ne aktivnosti pripeljale do novihpostopkov filtriranja vode oziro-ma odstranjevanja oporečnih ses-tavin iz nje. Zato smo v podjetjuHTZ Velenje, I. P., v sodelovanju zInštitutom za napetostno fiziko inraziskavo materialov v Tomsku(Rusija) in Kemijskim inštitutom

Ljubljana razvili filtrske vložke infiltracijske sisteme AquaVallis.

Osno va fil tr skih vlož kov Aqua-Val lis je sodob na in var na nano -teh no lo gi ja, s pomoč jo kate re jeraz vit fil tra cij ski mate ri al, ki iz vodeodstra nju je viru se in bak te ri je zučin ko vi tost jo 99,999999 %. Polegmikro bio loš kih agen sov fil tr skivlož ki Aqua Val lis iz vode odstra -nju je jo tudi tež ke kovi ne in kolo i -de. Ome nje ne last nos ti smo spomoč jo Kemij ske ga inšti tu taLjub lja na tes ti ra li s fil tra ci jo enorm-nih kon cen tra cij fekal nih bak te rijter raz lič nih kovin. Oprav lje ne tes -te je potr dil tudi Inšti tut za varo -va nje zdrav ja RS. Tako zago to vi -

mo bolj ši okus vode, izlo či mo klo -r in dru ge zdrav ju škod lji ve sno viter zago tav lja mo fil tra ci jo vode zmaj hni mi pad ci tla ka s pri mer nohit rost jo in s tem zadost no koli či -no pit ne vode.

Gos po dinj stvom ponu ja mo raz -

ne fil tra cij ske sis te me, ki jih names-ti mo na mes ta, kjer obi čaj no pije-jo vodo. Tako je dru ži na zava ro va -na pred more bit ni mi nezgo da mina vodo vod nem omrež ju, kate rimsmo pri ča ved no pogos te je. Veči nipri po ro ča mo pod pul tne sis te me

na eni pipi, ki so pri -klju če ni direkt nona jav ni vodo vodter pora bi jo mini ma lenpro stor v kuhinj skemele men tu.

Alkal na io ni zi ra navoda pos ta ja naj po -memb nej ša pre ven tiv nazdrav stve na pri do bi tevnaše gene ra ci je in je naj -bolj ša doseg lji va pit navoda, ki jo odli ku je jomanj ši vod ni skup ki, man-j ša povr šin ska nape tost, laž jipre hod vode v celi ce in tako posle -dič no bolj še čišče nje ter laž ja hid -ra ci ja vode v telo. Kot močan anti -ok si dant naše telo oskr bi z obi li cokisi ka, ki nam posred no daje ener -gi jo in urav na va pH naše ga tele sa,kar poma ga pre pre če va ti bolez ni.Je močan detok si fi kant in izre den

hid ra tor, do 6-krat bolj ši kot obi -čaj na voda.

Pro daj ni pro gram Aqua Val lisvam ponu ja tudi io ni za tor vode zapri pra vo kva li tet ne io ni zi ra ne vode,ki vodo dejan sko obo ga ti z nega -tiv ni mi vodi ko vi mi io ni, ki so gori-

vo življe nja.Če se želi te pri dru -

ži ti več ji sku pi niupo rab ni kov in

nekaj nare di ti zazdrav je, smo pra vinaslov. Več infor-ma cij o pro gra muAqua Val lis naj de -te na naslo vuwww.Aqua Val lis. -si.

Lah ko nas pok-li če te na brez plač -

no tele fon sko šte vil -ko 080 81 89, z vese ljem vam

bomo sve to va li in na vašo željobrez plač no izme ri li oksi da cij skoreduk cij ski poten ci al - ORP vred-nost vaše vode.

�

VEDNO ČISTA VODA

080 81 89BREZPLAČNA ŠTEVILKA

Ali ste prepričani, da pijete zdravo pitno vodo?

Odstra nje van je odpad nih vod izgos po dinj stev se zdi zara di šte vil nihuredb, zako nov in pred pi sov, ki sejih mora upo šte va ti, na prvi pogledzap le te no. S pra vim part ner jem inpra vil no izbra nim sis te mom bos -te traj no pri do bi li, saj se izogne tedra gi kanal šči ni kot tudi viso kimstro škom čišče nja odpad nih voda

( odvoz iz grez nic). Iz naše ga širo -ke ga pro gra ma izdel kov za odpad -ne vode vam nudi mo več vrstpopol no ma bio loš kih malih čis til -nih naprav od 2 do 200 PE, grez -ni ce in osta li pri bor. V naši ponu -dbi se rav no tako naha ja širok izborizdel kov za izko ri šča nje dežev ni ce(rezer vo ar ji, črpa li šča, fil tri za

dežev ni co, odjem na mes ta, digi tal -ni poka za te lji nivo ja, poni kal ni ce...) Z izko ri šča njem dežev ni ce pri -hra ni te do 50 % pit ne vode.

Za več infor ma cij si oglej te boga -to ponu dbo pro iz vo dov na našihsplet nih stra neh:

www.cis til ne na pra ve-de zev ni ca.siali nam poš lji te pov pra še va nje nae-mail: info. armex@ siol. net ali naspokli či te na tel: 01/78 69 270, 01/ 78 69 260, 051/652-192.

�

Armex armature

1. 6. - 24. 6. 2010

- 10% popust

na vse talne

ploščice Gres

Gres talne ploščice 30x30 cm

Zafiro grigio 9,49 EURZafiro maron 9,49 EURLeon 3 7,99 EUR777777,777,77777777777777

287,00 EURTuš kabina

za prhanjeTKK 90/CH Orion 90x90x190 cm Kolpa san

SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje

Ugodna ponudba

www.sam.si

23


3. junija 2010 PRILOGA DOM 23

Naš dom še kako obogati in narediprivlačnejši pravilna izbira zaves,prtov, preprog, karnis … Zato jenajbolje, da izbiro ali svetovanje stega področja prepustimostrokovnjakom.ZAVESE so lahko:- klasične (poigrajte se z igrivostjobarv in različnih naborov);- panelne zavese (trakovi po željahin merah);- lamelne (dajejo občutek urejenostipisarnam);- zgibane zavese (z njimi si odpretepogled v naravo, zaprete pa sipogled pred sosedi);

- rolo (so v kombinaciji z drugimizavesami ali preprosto samostojne).PRTI, TEKAČI, NADPRTIŠe kako pripomorejo k toplinidoma. Na voljo vam je široka paletamaterialov in izvirnih modelov.POSTELJNA PREGRINJALA,BLAZINEZ mehkobo naredite svoj prostorše prijaznejši.KARNISES karnisami, ki jih brez vrtanjapritrdite na okenski okvir in zdrsniki za karnise, ki jih ne natikate,ampak preprosto kliknete, si lahkozelo poenostavite montažo oz.

obešanje zaves.NASVETI, IZMERE, MONTAŽA

Z dekorativnimi dodatki ustvarjatesvoje prostore tople in popolne.Zaselek

»Savinjski log«Zaselek »SAVINJSKI LOG« je novozgrajeno naselje na Bregu pri

Polzeli s sodobno gradnjo in infrastrukturo. Nahaja se v občini Polzelain je od avtoceste Ljubljana–Maribor oddaljen le streljaj, tj. 1,5 km, odcentra Polzele pa dober kilometer.

Polzela in Breg pri Polzeli z ožjo in širšo okolico ima s svojo lego vSpodnji Savinjski dolini pomembno vlogo v geografsko-prometnem,zgodovinsko-kulturnem in gospodarsko-kmetijskem smislu, in sicer žeod rimskih časov pa vse do danes. Je pomembno prometno križišče, kipovezuje cestne poti iz celjske kotline v Šaleško dolino in ZgornjoSavinjsko dolino. Z neposredno bližino avtoceste je Ljubljana dosegljivav pičlih 30 minutah, Celje v 10 minutah in Maribor v 35 minutah.

Na deset tisoč kvadratnih metrih stavbnih zemljišč so zgrajene štiri dvo-stanovanjske hiše(dvojčki) in trinajst enostanovanjskih hiš, z vso novosodobno prometno in komunalno infrastrukturo, kot so voda, elektrika,kanalizacija, čistilna naprava, mestni plin, telekomunikacije, ulice zjavno razsvetljavo in pločnik.

Hiše so klasično grajene, nudijo sodobno arhitekturo, racionalnorazporeditev in urejeno okolico.

Naselje že »živi« svoje življenje. Še vedno pa obstaja možnost takojšnjeganakupa hiše, saj je na voljo še nekaj enot enostanovanjskih hiš (dograjenihv V. gr. fazo), na parcelah v velikosti cca 495 m2 in ima 153,00 m2

netto stanovanjske površine. Dvostanovanjska hiša (dvojček - dve enoti)je dograjena v IV. gr. fazo, posamezna enota stoji na parceli v velikosticca 285,00 m2 in ima 135,00 m2 neto stanovanjske površine, z možnostjodograditve še dodatnih 50 m2 stanovanjske površine v mansardi. ZaselekSavinjski log vam nudi številne ugodnosti in možnosti, kot so bližina šol,vrtca, pošte, zdravstvene postaje, banke, trgovskih centrov, glasbenešole, zgodovinskih spomenikov, muzejev, športnih centrov in prelepeokolice (ne le s pogledom na izletniške točke, temveč z možnostjopohodništva, kolesarjenja, planinarjenja, rekreacije), lahko pa tudipostanete član katerega od društev, ki so po svoji številčnosti inraznovrstnosti fenomen in so odprte za vsakega prebivalca.

Zanesljivo lahko trdimo, da je zaselek Breg pri Polzeli kraj, kjer smozgradili dom, da ga s kančkom svoje izvirnosti uredi vsak zase po svojimeri, za družinsko srečo.

Okna in vrata so pomemben element našegadoma, tako funkcionalno kot estetsko.Omogočajo bivanje v svetlih in prijetnihprostorih, hkrati pa nudijo zaščito predzunanjimi vplivi. Okna in vrata nas ščitijo predhrupom, vremenskimi vplivi in prašnimi delci,hkrati pa ob slabem tesnjenju povzročajo visokestroške ogrevanja oziroma hlajenja. Zato jepravilna izbira oken in vrat pomembna zakakovostno in denarnici prijazno bivanje.

Panoramsko okno ali panoramska stena je zamarsikoga nuja, saj omogoča funkcionalnopovezanost dnevnega prostora z zunanjostjo.Poleg maksimalne osvetlitve prostorapanoramsko okno omogoča širok in udobenprehod iz notranjosti v zunanjost objekta, hkratipa opravlja vsa zaščitna dela klasičnih oken –od zvočne do protiprašne zaščite. Modernepanoramske stene nudijo dobro toplotno zaščitoin so tudi enostavne za uporabo.

Zimski vrt je lep in funkcionalen prostor, kioplemeniti vaš dom. Zimski vrt vam omogočastik z naravo in okolico. Odlika zimskih vrtovje, da so izredno prilagodljivi. Tako si lahkozimski vrt naredite popolnoma individualno,poi svojih željah in možnostih. Zimski vrt pa jetudi zahteven projekt, vreden dobreganačrtovanja. Kvaliteta bivanja v vašem zimskemvrtu je odvisna od oblike konstrukcije inizbranih materialov, načinov ogrevanja, zračenjain senčenja.

Vhodna vrata povedo veliko o lastnikudomovanja. Navadno so vhodna vrata tista, ki

dajejo obiskovalcu prvi vtis, lastnikom paizrekajo dobrodošlico. Zato se je pri izbirivhodnih vrat vredno potruditi. Velikost, oblika,kombinacije materialov, kakovostni razredi,kljuke, nivo varnostne in protizvočne zaščite… Vse to so elemnti, ki lahko naredijo vašavhodna vrata nekaj posebnega.

Vhodna varnostna vrata morajo poleg lepegavideza vašemu domu dajati tudi največj možnozaščito. Statistično gledano je največ vlomovprav skozi vhodna vrata, saj je skozi navadnalesena ali aluminijasta vrata mogoče vlomitihitro, tiho in skorajda neopazno. Varnostnavrata so zato prava rešitev za zaščito vašegapremoženja. Kljub teži in robustnosti soprotivlomna varnostna vrata estetska in enakoprijetna za uporabo kot navadna vhodna vrata.

Kateri material izbrati? Materiali so posebno poglavje pri izbiri

stavbnega pohištva, iz katerih so okna in vratanarejeni. Najpogostejša elementa sta les in PVC.Kateri je boljši? Odgovor ni enostaven.

Toplotni upor okvirja okna narašča z njegovodebelino. Med energijsko varčne štejemo okvirjez debelino 70 mm in več. Toplotna prehodnostokvirja iz lesa se giblje med 1,5 do 1,8 W/m2K.Za izdelavo se pretežno uporablja les iglavcev.Razvoj PVC profilov, iz katerih se izdelujejookvirji za okna, je šel od dvokomornega intrikomornega do pet-šestkomornih profilov, kiso tudi že dostopni na našem trgu.

Slabši PCV profili imajo U-vrednost od 2 do

2,4 W/m2K. Trikomorni profil ima U-vrednostokoli 1,6 W/m2K, medtem ko petkomorniprofili dosegajo U-vrednosti približno 1,2W/m2K. Sodobni PVC okvirji so že odpornejšina UV sevanje ter tudi dimenzijsko stabilni.

Les je naravni material in kot tak ima prednostpred PVC, ki je ekološko manj primeren. Kerse okna iz PCV relativno novejši izdelek, zatotudi standardi, predvsem tisti, ki naj biopredeljevali trajnost, še niso v celoti znani.Če pa se zaradi cene odločimo za PVC okna,se odločimo za kakovostnega proizvajalca.

Konstrukcija lesenih oken je drugačna od PVCoken. Ta so narejena iz profilov, ki imajorazlično število komor in ojačitve v notranjistrukturi, zato je tudi kakovost teh profilovlahko različna.

Če se omejimo samo na okvir, lesene okvirjeizdelujemo v Sloveniji. Izdelava lesenega okvirjaje lahko temeljita, saj lahko pri izdelavi okenzačnemo že pri drevesu oziroma lesu kotsurovini. Okna iz PVC se pri nas izdelujejo izuvoženih profilov, zato na kvaliteto materialane moremo vplivati. Izdelava oken iz PVC jerelativno enostavna (razrez, varjenje, sestava),zato je cenejša kot izdelava lesenih oken.

To je bilo le nekaj razlogov, zakaj premišljenoizbrati dobavitelja in monterja stavbnegapohištva.

Vir:http://www.eclanki.com/Art/243/311/Nekaj-razlogov-zakaj-premi-ljeno-kupovati-stavbno-pohi-tvo.html

� Pripravil: Jure Beričnik

Nekaj razlogov, zakaj premišljeno kupovati stavbno pohištvo

Zavese, prti, preproge …naredijo dom privlačnejši


ŠPORT 3. junija 201024

V pričakovanju težke, tako rekočodločilne bitke v Knežjem mestu,se je postavljalo vprašanje, kdo jebolj obremenjen s samim dvobo-jem. Gotovo so po šmarških glavahbrodili jesenski duhovi in valjenjeskale v hrib ter lezenje iz brezna,Celjanom pa je nemalo skrbipovzročala slaba forma v zadnjihkrogih. Torej se je obetala pravadrama s posebno dimenzijo.

Bojan Žurej je stavil naprekaljene in najbolj pripravljenemože, enako so storili domačini.

Medtem ko se je celjski strategodločil, da se bo dvobojeval popreizkušenem receptu, torej vglavnem na svoji polovici in z izpa-di preizkušal trdnost gostujočihokopov, so Šmarčani presenetili zmirno in potrpežljivo varianto, tak-tiko izčrpavanja. Res tega od njihnismo bili vajeni, saj so do sedajodigravali srečanja v glavnem na»borilni« način – kdo da več. Mod-ra odločitev. Številni gledalci, medkaterimi je bilo seveda mnogo večtistih, ki so si grizli nohte zaŠmarčane, se je zavedalo, da to nebo igra za oči, ampak se je iskalrezultat za dušo in srce. Redkepriložnosti in polpriložnosti vprvem delu so kazale na to, da so

Šmarčani gotovo igralsko »težji« inda bodo v drugem polčasuprestavili za brzino višje. Pravaodločitev je bila menjava

poškodovanega Alena Mujanovićas hitrim, ozdravljenim Velerjem.Dobro naoljen in motiviran šmarš-ki stroj je začel delovati brezhib-

no in majati celjske obrambnevrste. V 78. minuti pa izbruh vesel-ja navijačev Šmartnega, saj jeSenad Jahić odlično našel dobropostavljenega Roka Cizeja, ki jetako postal »krvnik« Celjanov, inveč kot zasluženih 1 : 0. Sledile sodolge minute, ki so ledenile kri vžilah in spravljale srca v stanjevisokih obratov, saj so domači lemorali poizkušati kaj napraviti.Dodaten nemir je povzročilapoškodba spomladi izvrstnegaAnžeta Podgorška, ki je prizoriščezapustil na nosilih. A možje, ki sozapolnjevali vrste, so svoje deloopravili brez napak. Tik pred kon-cem so Celjani sicer zadeli prečko;to pa je bilo tudi vse, kar jim jeuspelo.

Sodnikov zadnji žvižg je prineselže dolgo ne videno veselje in slav-je Šmarčanov. Zanj so zaslužni vsi,ki so tega dne stopili na igrišče.Gotovo pa gre dobršen del pohvaleobrambni vrsti(ki smo jo v sezonisicer večkrat postrani gledali), vkateri je kraljevsko delo opravilJovo Kraljević s svojimi oprodami.No, z moštvom pa je v zadnjihkrogih v pravo formo prišel tuditrener Bojan Žurej.

Šmarčanom ostane le, da v zad-njem krogu proti utapljajoči se Pes-nici »štempljajo« celjski dosežekin tako šampionsko zaključijosezono. Seveda pa zadnje srečan-je ne bo lahko, saj se gostje zmorebitnim uspehom v Šmartnemlahko celo rešijo izpada.

� Martin Pačan

Pred vrati druge ligeNogometaši Šmartna v osrednji tekmi predzadnjega kroga3. SNL z 1: 0 premagali celjski Simer Šampion in ga zamenjali na prvem mestu– Zlati gol dosegel Rok Cizej

Po pričakovanju je bil četrtkovvečer prejšnji teden v Rdeči dvoranipravi rokometni praznik - obarvančlovekoljubno. Osrednji dogodek je

bila revijalna tekma med ekipamarokometašev, ki so navduševali včer-aj, predvčerajšnjim …, in igralci, zakatere bodo ljubitelji rokometastiskali pesti v naslednji sezonah inupali, da bodo ponovili dosedanjeuspehe. Znesek do prodanih vstop-nic so namenili za nakup igral vVrtcu Velenje. Klub je zbral 3000evrov, 415 pa Šaleški graščaki, nji-hovi najbolj vneti navijači. Izkazalpa se je tudi župan Srečko Meh, kije ta znesek tako rekoč podvojil(skupaj 7000 evrov), in ravnateljica

Metka Čas je seveda žarela od zado-voljstva, ko je od predsednikarokometašev Uroša Marolta, navi-jačev in župana prejemale to darilo.

Za prispevani denar so se vsem nazačetku pred revijalno tekmo sim-bolično zahvalili najmlajši. Otroš-ki pevski zbor Vrtca je rokometašemin vsem v dvorani 'podaril' nekajpesmi in prav tako navdušil. Najbržtako množičnega in močnegaploskanja prejšnji četrtek še nisodoživeli od približno 1500 gledal-cev. Nekaj besed so potem rekli tisti,brez katerih - kot je bilo poudar-jeno – ta klub ne bi bil tako uspešen.To so Franc Plaskan, ki je bil kar35 let predsednik in se lahko pon-

aša s tem, da je ob slovesu s predsed-niške dolžnost klub prvič v zgodovi-ni (v sezoni 2002/03) postal pokalniprvak Slovenije; Franjo Bobinac jebil predsednik zadnji dve sezoni. Vese, igralci so se v prejšnji sezoni pravtako prvič okronali z naslovomdržavnega prvaka. Ljubiteljirokometa pa verjamejo, da boGorenje tudi pod novim predsed-

nikom Urošem Maroltom privabl-jalo ljubitelje rokometa v dvoranez odličnimi igrami.

Tudi solzeSkratka, ta večer je bilo veselo,

tudi žalostno, nekateri igralci soimeli tudi solze v očeh. Ne samotisti, ki so se poslavljali, tudi igralci,ki so ostali, saj so postali kot enadružina in tudi to je ob njihovikvaliteti ter dobrem trenerskemvodenju pripeljalo predlani do prva-

ka države, v pred nedavnim končanisezoni do podprvaka in znova igran-ja v Evropi. »Takšno je pač življen-je športnikov, tudi rokometašev.Danes si tukaj, jutri tam,« je dejalIvan Čupić, na koncu Gorenjevkapetan.

Vodstvo RK Gorenje Velenje seje s simboličnimi darili (fotografi-jami – njihovimi portreti in maji-cami) poslovilo od igralcev, kizapuščajo Velenje, in se zahvalilotudi tistim, ki so klub zapustili žeprej. Gledalci pa so se odhajajočimigralcem in tistim, ki so odšli že prej,

še enkrat zahvalili z močnimploskanjem. To pa je bilo gotovonamenjeno tudi prihodnji ekipi.Gledalci so zaploskali seveda tudiigralcem, ki so jim prav takopolepšali prejšnji četrtek. V ekipiGorenje včeraj so poleg odhajajočihigralcev kot gosti navduševali UrošZorman, Luka Žvižej, Matjaž Bru-men, David Imperl (vratar) in nek-danji igralci Gorenja Jure Dobelšek,Aleš Sirk, Matjaž Mlakar, dolgo-letni kapetan Sebastjan Sovič,vratar Uroš Senica in Marko Oštir.

To ekipo sta vodila Ivica Obrvan, skaterim je bilo Gorenje v predpre-jšnji sezoni državni prvak, in IvanVajdl, ki je v sezoni 2002/03 s takrat-nimi v klubsko vitrino prinesel prvinaslov pokalnega prvaka Sloveni-je. Ekipi prihodnosti pa je dirigiralaktualni trener Branko Tamše spomočnikom Antejem Bojićem.

Zabavali so seTo ni bilo tekma, v kateri bi ekipi

želeli zmagati za vsako ceno. Obo-ji so želeli predvsem čim bolj zaba-

vati gledalce in tudi sami so sezabavali. Prikazali veliko lepih,privlačnih potez in golov, za katereso gledalci bolj ali manj prikrajšanina tekmah, na katerih 'moraš' zma-gati. Na tej tekmi so sede-memetrovke izvajali celo otroci.Velenjska sodnika Drago Ocvirk inMiri Štrigl najbrž v življenju še nistaimela tako lahke tekme, ali pač. Enrumeni karton pa sta vseenomorala pokazati. Dobila ga je osa,Gorenjeva maskota.

Žoge so letele v eno in drugo

mrežo kot toča. 'Tujci' so imeli poprvi tretjini (igrali so trikrat po 20minut) pet golov prednosti, po dru-gi štiri; dve, tri … minute pred kon-cem še tri (50 : 47). V preostalihminutah pa so pokazali velikouglajenost in zmaga je skošarkarskim izidom pripadlaGorenjevi prihodnosti. Miha Žvižej(igral je tudi njegov brat Luka) jegledalce navdušil tudi s svojimi rap-erskimi sposobnosti. Povsem nakoncu pa je sledilo veliko priznan-je Borutu Plaskanu, enemunajboljših igralcev Gorenja doslej,

ki je v svoji dolgoletni karieri igralsamo za Gorenje. Odigral je kar1525 tekem in dosegel 426 zade-tkov. V Evropi je imel 107 nastopovz 28 goli. Njegov dres s številko sodvignili na častno mesto pod stropdvorane, 'njegove' številke pa vGorenju ne bo nihče več nosil.

Prireditev so obogatili z nastopomtudi člani akrobatske skupine»Dunking devils« in harmonikarskiorkester Roberta Goličnika.

� S. Vovk

Danes tukaj, jutri tam

Velenje, 1. junija - Po pričako-vanju je Bojan Prašnikar novi(stari) Rudarjev trener. Že v pre-jšnjem prvenstvu je kot tretji tren-er za Marijanom Pušnikom inFrancijem Oblakom moštvo vodilzadnjih sedem krogov in z njimkončal na sedmem mestu. V torekse je vodstvo kluba z njim dogov-orilo, da bo trener Rudarja še enoleto z obvezo, kot so zapisali, »danadaljujemo začrtano pot tudi vprihodnji tekmovalni sezoni, insicer pot, ki temelji predvsem nadelu z mladimi in domačiminogometaši.«

Rudarjevi privrženci gotovopričakujejo, da bo klub z enimnajuspešnejšim slovenskim tren-erjem imel v novi sezoni velike cil-je. Najbrž še ne bo (ali pač) star-tal na prvo mesto, vsekakor pa boPrašnikar začel ustvarjati moštvo,ki bi bilo v bližnji prihodnosti ven-darle sposobno prinesti v Velenjeprvi naslov državnega prvaka.

Moštvo medtem že doživlja spre-membe. Fabian Cipot bo ostal vRudarju še leto dni, Rusmin Dedićpa še dve leti. Prost igralec je pokoncu sezone postal Petar Stojnić.Želeli so, da bi ostal v Velenju, ven-dar se je določil, bo nogometnopot nadaljeval v Švici in od torka

ni več Rudarjev član. Niso papodaljšali sodelovanja z MihomGolobom, Davidom TomažičemŠerugo, Nedzebedinom Selimijemin Janom Vidicem (niso zadovoljilioziroma so predragi). Pogodba je

potekla Almirju Sulejmanoviču inAlemu Mujakoviću, s katerima seše usklajujejo.

Po besedah športnega direktorjaMirana Jalušiča se naj bi okrepilis tremi, štirimi igralci, v vadboprvega moštva pa bodo tudi spetvključili nekaj svojih mladincev.Priprave na novo sezono boPrašnikar začel 14. junija.

� vos

Prašnikar še eno letoGolob, Tomažič Šeruga, Selimi, Vidic, Stojnićniso več rudarji

Pomembno prispevali k uspehom GorenjaPomembno prispevali k uspehom Gorenja

Za igrala velenjskega Vrtca darovali kar 7000evrov – Številke 7 v klubu ne bo nihče več nosil

Šmarčani so

bili zelo

požrtvovalni.

(Foto: vos)


3. junija 2010 ŠPORT IN REKREACIJA 25

Gora Olj ka 2010Šmar tno ob Paki, 5. juni ja – Območ no zdru že nje vete ra nov voj ne za

Slo ve ni jo Vele nje in Območ no zdru že nje slo ven skih čast ni kov Vele njeto sobo to pri prav lja ta tra di ci o na len pohod in sre ča nje za čast ni ke invete ra ne. Med 9. in 11. uro bodo izved li tek mo va nje v stre lja nju, tek mo -va nje v ori en ta ci ji pa bo pote ka lo od 9.30 do 11.30 ure. Toč no opold nebodo raz gla si li rez ul ta te. Pri re di tev bo v vsa kem vre me nu. �

Nogometaši Šoštanja so v pom-ladanskem delu z odličnimi pred-stavami in bojevito igro zelo napre-dovali na lestvici. Štajerska liga paje izjemno izenačena, zato so si tuditeoretičen obstanek v ligi zagotovilis točko, ki so jo osvojili v 25. kroguv Bukovcih. Iz lige namreč izpade-jo kar zadnje štiri ekipe. Štajerskoligo sestavlja štirinajst moštev, Šoš-

tanjčani pa so krog pred koncemna izvrstnem šestem mestu. Poz-na se dobra udeležba in marljivodelo na treningih, saj so Šoštanjčaniv pomladanskem delu od enajstihtekem kar osemkrat zmagali,dvakrat izgubili in enkrat odigralineodločeno. Prav v soboto so se zBukovci nogometaši Šoštanja razšlibrez zadetkov. Šoštanjski

nogometaši so potrebovali točkotudi za teoretičen obstanek v ligi,medtem ko so gostitelji že izpadli izŠtajerske nogometne lige. Šoštan-jčani bodo v soboto, 5. junija, ob17. uri na svojem stadionu zaključililetošnjo sezono. V zadnji letošnjitekmi se bodo pomerili z ekipoBOČ Poljčane, ki mora za obstanekv ligi osvojiti vsaj točko. �

Prvič po sedmih letih se nisouspeli uvrstiti med prvih osem ekip,kar so si pred sezono zadali za cilj,kljub temu pa nad sezono v klubuniso razočarani. Direktor BojanRotovnik je zadovoljen z drugimdelom sezone: »Ciljev – uvrstitevna finalni turnir pokala Spar in vligo za prvaka – v letošnji sezoninismo dosegli. Po odhodu Feeleyjaje ekipa doživela manjšo krizo (vrezultatih), vendar smo v zaključku,v ligi za obstanek, odigrali zelodobro, saj smo izgubili le eno tek-mo, tako da nad sezono nismorazočarani.«

V klubu že oblikujejo ekipo za pri-hodnjo sezono, v kateri imajoponovno visoke cilje: »Tudi v pri-hodnje želimo ostati stabilen prvoli-

gaš, hkrati pa imeti kar najširši krogmlajših selekcij,« pravi Rotovnik indodaja: »Z delom na področju mla-jših selekcij smo zelo zadovoljni, sajvse naše ekipe nastopajo v prvihligah, posebej pa smo ponosni tudina delo na področju šolske košarke– tako pri osnovnih kot srednjihšolah.«

Podobno oceno sezone kotRotovnik je podal tudi članski tren-er Borut Cerar, ki pravi, da v klubuostaja tudi prihodnjo sezono:»Sezono smo dobro začeli, vendarsmo v nadaljevanju zaradi odhodanajboljšega igralca Feeleyja in šenekaterih drugih razlogov padli vkrizo. Proti koncu sezone smo s pri-hodom Miljkoviča in Nuhanovičaponovno zaigrali bolje in ob koncu

s sedmimi zmagami in enim samimporazom sezono uspešno pripeljalido konca, tako da smo z dosežen-im zadovoljni.«

Z igranjem v ligi za obstanek paso kar nekaj pridobili mladi domačiigralci: »Prav vsi naši mladi igralciso letos zelo napredovali, najboljLekič. Dobili so kar nekaj minu-taže in jo tudi dobro izkoristili.Pokazali so, da nosilci igre sicer šene morejo biti, lahko pa absolutnoračunajo na kakšno minuto,« jedejal Cerar. Kljub koncu sezoneElektra Esotech nadaljuje treninepetkrat na teden po dvakrat na dan,in sicer do 30. junija. V tem časuse posvečajo predvsem testiranjuigralcev, izboljšanju individualnihkvalitet igralcev in povečanju nji-

hove motorične zmogljivosti.Poročali smo že, da v klubu osta-

ja Salih Nuhanovič, pogodbo z Elek-tro pa je podaljšal tudi MilošMiljković, 206 cm visoki srbski cen-ter s slovenskim potnim listom. Vletošnji sezoni je za Šoštanjčaneodigral 16 tekem, na parketu je pre-bil povprečno 27 minut in pol,dosegel 10,8 točke in 6,6 skokov natekmo.

� Tjaša Rehar

Zadovoljni z drugim delom sezoneElektra Esotech je sezono končala s polovičnim izkupičkom – 15zmagami in prav toliko porazi - in osvojila končno deseto mesto v državi

Mednarodni teniški turnir (ITF)v Velenju Open 2010 podpokroviteljstvom Mestne občineVelenje se ni končal po željahnekaterih tekmovalk in tudiprirediteljev Šaleškega teniškegakluba. Nepričakovano je že vprvem krogu glavnega dela tegadrugega tekmovanja v organizacijiVelenjčanov izpadla prva nosilkahrvaška profesionalka NikaOžegović. Domači ljubitelji so zatoupali in želili, da bi do konca prišlanjihova igralka Diana Nakič, kištudira in igra v ZDA. Zanjo je bila

premočna Stephani Vogst izLiechtensteina, ki jo je predzadnjidan turnirja v polfinalu premagalaz 2 : 0 (6 : 4, 6 : 3). V drugempolfinalnem dvoboju pa je bilaČehinja Pavla Šmidova boljša odnadarjene srbske tekmovalkeBarbare Bonič, prav tako z 2 : 0 (6: 4, 6 : 0). Liechtensteinčanka jebila v finalu premočna tudi zaČehinjo - 2 : 0 (6 : 1, 6 : 2).

Finale dvojic pa sta dobili ČehinjiKaterina Kramperova in PavlaSmidova. Z 2 : 1 (6 : 1, 3 : 6, 10 :8) sta premagali Avstralki Alenko

Hubaček in Tammi Paterson.Nakičeva je med dvojicami

skupaj s Polono Reberšak v drugemkrogu (osmini finala) izgubila zavstralskim parom Hubaček –Pattererson z 1 : 3 (6 : 2, 3 : 6, 10: 7).

Druga Velenjčanka Brina Špegelje v paru z Italijanko Lindo Mairobstala v četrtfialu. Izgubili sta sčeško dvojico KatarinaKramperovo – Pavla Smidova z 0: 2 (2 : 6, 1 : 6).

Ta teden se Diana Nakičudeležuje močnega ITF turnirja vMariboru z nagradnim skladom50.000 dolarjev, velenjski je bilvreden 10.000 dolarjev. � vos

Čeprav so igral ke eki pe RudarŠka le ( U 14) po red nem delu 1.slo ven ske žen ske nogo met ne lige -zahod pre prič lji vo osvo ji le prvomes to, na final nem tur nir ju naj -bolj ši dveh ekip z zaho da in vzho-da v Celju niso pono vi le tako dob -re igre. Spri jaz ni ti so se mora le sčetr tim mes tom.

Nas to pi le so Alma Pij uko vič,Maru ša Sev šek, Lara Praš ni kar,Zala Gom boc, Tina Maro lt, InesPij uko vič, Đej la Zahi ro vič, LaraJan. Čeprav domov niso pri nes lepoka la za skup no zma go pa se jena tur nir jih sko zi celot no sezo nonaj bo lje odre za la naša vra tar kaAlma Pij uko vič in dobi la pri zna -

nje za naj bolj šo vra tar ko sezo ne.Izi di: Pomur je Belt in ci – Vele so-

vo 2:3 (1:1), Pomur je Mur ska Sob-o ta – Rudar Ška le 0:0 (0:0) po 11-met rov kah 2:0. Za 3. mes to: Pomur-je Belt in ci – Rudar Ška le 2:1(2:1); za 1. mes to Vele so vo –Pomur je Mur ska Sobo ta 4:1 (2:0)

� Ana Kos

Nastja Govejšek in Žiga Cerkovnik odplavalakadetska državna rekorda

Ob koncu preteklega tedna so bili plavalci Plavalnega kluba Velenje zeloaktivni. Tekmovali so v Banja Luki, Bratislavi in na Ravnah na Koroškem.V Banji Luki je skupina starejših plavalcev s trenerjem Juretom Primožičemnastopila na mednarodnem plavalnem tekmovanju. Na zelo lepem pokritem50 m bazenu je nastopilo 450 plavalcev iz 13 držav. Konkurenca je bilamočna, posebno v moškem delfinu, kjer so nastopili skoraj vsi najboljšievropski plavalci z Miloradom Čavićem na čelu. Plavalci Plavalnega klubaVelenje so dosegli odlične rezultate, saj so v različnih kategorijah osvojili7 prvih 3 druga in 3 tretja mesta in se uvrstili na šesto mesto med 48sodelujočimi klubi. Že v predtekmovanju sta Nastja Govejšek in ŽigaCerkovnik v disciplini 50 m delfin postavila nova državna rekorda zakadetinje oziroma kadete. Nastja je z rezultatom 29,36 za stotinko sekundeizboljšala rekord Radovljičanke Anje Klinar iz leta 2002. Žiga je dosegelčas 26,08 in bil za 24 stotink sekunde hitrejši od Jerneja Godca, ki jeodplaval svoj rekord leta 2002. V absolutnem finalu (med najboljših deset)

je Kaja Breznik osvojilatretje mesto (200 mmešano) in četrto mesto(50 m prsno), NastjaGovejšek peto mesto (50m delfin in 100 mdelfin), Tamara Govejšekšesto mesto (50 mhrbtno) ter ŽigaCerkovnik deseto mesto(50 m prosto).

Tekmovanja za velikonagrado Slovaške se jeudeležila slovenskamladinska reprezentanca,v kateri je dobro nastopilavelenjska plavalka TinaMeža. Med 380 plavalciiz Slovaške, Češke,Madžarske, Avstrije inSlovenije je v absolutni

konkurenci osvojila tretje mesto na 50 m prsno (33,35) in šesto mesto na50 m prosto (27,25).

Na Ravnah na Koroškem je Plavalni klub Fužinar organiziral drugi deltroboja za najmlajši starostni kategoriji, udeležilo se ga je več kot 120plavalcev. Velenjski plavalci so se dobro odrezali. Dosegli so eno prvo(Nuša Erjavec - 50 m prsno), pet drugih (Urša Erjavec - 50 m prsno, EmaJosić - 200 m delfin in Kristjan Meža - 50 m prsno, 50 m prosto, 100 mhrbtno) in štiri tretja mesta (Nuša Erjavec - 100 m hrbtno, Medeja Jevšnik- 200 m prosto, Blaž Kugonič - 50 m prsno in Jaša Gradišek - 50 m prosto).Mlajši dečki in mlajše deklice v konkurenci odličnih ravenskih plavalcevsicer niso osvojili najvišjih mest, so pa dosegli zelo dobre rezultate, izraženev FINA točkah. Več kot 200 FINA točk so dosegli Tine Praprotnik (261),Fiona Bratuša (206), Žiga Kugonič (205) in Luka Geršak (200). Medvelenjskimi plavalci so bile najuspešnejše mlajše deklice, ki so bile ponovnoboljše od mlajših deklic Branika iz Maribora. Po daljši odsotnosti zaradivirusnega obolenja je izven konkurence nastopila tudi Nina Drolc in vdisciplini 50 m prosto dosegla dober čas – 27,00.

Državno prvenstvo v sabljanjuPretekli konec tedna je bilo v Velenju v telovadnici Šolskega centra

Velenje državno prvenstvo v floretu in meču za leto 2010 za dekleta infante v petih starostnih kategorijah. Pripravil ga je domači Sabljaški klubRudolf Cvetko v sodelovanju s Sabljaško zvezo Slovenije. Tekmovalke intekmovalci so se potegovali za nazive državnih prvakov v obeh orožjih. Vsoboto floretu, v nedeljo pa v meču.

Udeležba je presegla vsa pričakovanja, saj se je tekmovanja udeležilo kar150 tekmovalcev iz cele Slovenije. Tekmovanje je potekalo v prostorihŠolskega centra Velenje, nastopilo pa je 59 flotetašev in kar 91 mečistov.Naši velenjski sabljači so osvojili presenetljivih 6 medalj. Klemen Selan jeosvojil dvojni naziv prvaka Slovenije, in sicer v kategoriji floret kadeti infloret mladinci, v meču pa tretje mesto v kategoriji meč kateti. V kategorijifloret mladinci je Marko Pogačar osvojil srebro in bron v floretu mladinci,Jure Mravljak pa v floretu dečki B tretje mesto in s tem bronasto medaljo.Odlično so se borili tudi Nežka Selan, Davor Praprotnik, Lovro FijavžBačovnik, Matej Gorjan, Matej Zapušek in Anže Guček.

Prvič so se na sabljaške steze podali tudi naši najmlajši sabljači začetniki:Domen Selan, Luka Mravljak, Borut Mohorko, Vid Mohor, Aljaž Kremeljin Rok Kovač. Pokazali so, kako so bili v tem letu pridni in kako dobretrenerje imajo. Marjan Salobir, Agim Kazazi in Robi Uranjek so vsekakorzaslužni za vse uspehe naših sabljačev..

3. SNL – vzhod, 25. k.Simer Šampion - Šmartno1928 0:1 (0:0)Šmartno 1928: Pusovnik, Podgoršek(od 84. Vasić), Jahić, Hajdari,Jamnikar, Kolenc, Jelen, Kraljevič,Mujanovi (od 54. Veler), Kompan,Cizej (od 89. Rebernik).Vrstni red: 1. Šmartno 1928 52 (72 :38), 2. Simer Šampion 51 (49 : 51),3. Čarda 45, 4. Koroška Dravograd43, 5. Stojnci 43, 6. Malečnik 39, 7.Odranci 39, 8. Tehnostroj Veržej 35,9. Zreče 34, 10. Kovinar Štore 30, 11.Tromejnik G-Kalamar 29, 12. Paloma24 Sladki Vrh, 13. Tehnotim Pesnica23, 14. Mons Claudisu 8.

Štajerska nogometnaliga, 25. krogBukovci – Šoštanj 0 : 0Šoštanj: Mušič, Filipovič, Oblak,Ramić, Gegić (od 85' Alić),Stojaković, Vukančič, Kurnik, Redžić,R. Smajlović, AndrićVrstni red: 1. AHA EMMI Bistrica 52,2. Carrera Optyl Ormož 51, 3.Podvinci 43, 4. Peca 40, 5. Pohorje39, 6. Šoštanj, 7. LKW Jack Gerečjavas oba 38, 8. Trgovine Jager Š/J37, 9. GIC Gradnje Rogaška 36, 10.BOČ Poljčane 35, 11. Koroške gradnje32, 12. NK Partizan Fram 21, 13.Bukovci 18, 14. KIV Vransko 8

Šoštanj tudi prihodnjo sezono v Štajerski ligiVelenjskiteniški veteranise ne dajo

Na mednarodnem prvenstvuSlovenije v veteranskem tenisu vRogaški Slatini se je zelo izkazalčlan kluba velenjskih teniškihveteranov Bogdan Železnik, domaiz Šoštanja. V starostni skupininad 75 let je bil najboljši in se obnaslovu veselil tudi lepega pokala.To je že tretja tovrstna lovorikakluba, prvi dve je priigralVelenjčan Bojan Glavač.

� Foto: S. Vovk

Klemen Selan in Marko Pogačar. Osvojila sta prvo in

drugo mesto v kategoriji floret kadeti.

Borut Cerar

Zmagi v Liechtenstein in na Češko

Mlade nogometašice Rudar Škale četrte v državi

Tatjana Podgoršek

Ana Drev, članica slovenske alpskesmučarske reprezentance iz Šmartnaob Paki, je s sezono 2009/2010, ki joje najbolj zaznamoval nastop nazimskih olimpijskih igrah, zadovoljna.»Imela je dve plati. V prvem delu mini šlo vse po načrtih. Pestile so mezdravstvene težave, tudi zapletov, takihin drugačnih, ni manjkalo. Na zimskeolimpijske igre v Vancouver sem šlakar malo pesimistična. Nastop na igrahpa je stvari obrnil na precej boljsončno plat.«

Poleg 19. mesta v veleslalomu naolimpijskih igrah je v minuli sezoniosvojila na državnem tekmovanju vslalomu prvo, v veleslalomu pa drugomesto. Na najvišji stopnički je stalatudi na finalu evropskega pokala vKranjski Gori v veleslalomu. »Vsi tiuspehi so me popeljali v stare občutke,ki sem jih kar malo pogrešala. Vlili somi precej motivacije za delo vprihodnje.«

Navijaški skupini, ki jo je bodrila obprogah v Vancouvru, je Ana obljubila,da bo nastopila na zimskih olimpijskih

igrah čez štiri leta v Sočiju. Obljubo, jepovedala, bo zagotovo izpolnila.Sodelovanje na njih sodi v njendolgoročni plan. V prihodnjih štirihletih bo »gradila« novo pot, »ki se jezelo veselim. Veselim se izziva hoditivsak dan po tej poti, saj vedno boljspoznavam, da zelo rada smučam,opravljam svoj poklic.«

Priprave na novo sezono slovenskealpske smučarke se še niso začele. Vsepa kaže, pravi Ana, da se po začetnihzapletih stvari počasi postavljajo nasvoja mesta. V začetku prihodnjegameseca naj bi bila ekipa že oblikovana,stvari urejene in dogovorjene, tako dase bo lahko normalno posvetilatreningom. S kakšnimi pričakovanjistopa vanjo? »Nova sezona bo sezonasprememb. Po 10 letih bom zamenjalaopremljevalca smuči. Od Rossignolaodhajam k slovenskemu Elanu. To bozame velika prelomnica. Povsem novabo tudi ekipa. Zdi se mi, da sem pri24 letih dozorela in da lahko obrnemnov list v svoji karieri,« je še dejala AnaDrev.

�

26 3. junija 2010VI PIŠETE


Bogat turistični tedenZaradi obilice dogodkov so teden »raztegnili«na 11 dni – Začnejo 17. junija

Vele nje, 31. maja – V dru gi polo vi ci maja je Turis ti čna zve za Vele njepri pra vi la sesta nek za druš tva, orga ni za ci je in pod jet ja, ki se ukvar ja jos turiz mom, da bi sku paj pri pra vi li pro gram letoš nje ga turis tič ne ga ted -na v Vele nju. » Odziv vab lje nih je bil sko raj 100-odstoten, zato smo pri -pra vi li zelo bogat pro gram dogod kov. Turis tič ni teden pa bomo raz te gni -li kar na 11 dni,« nam je pove dal pred sed nik Turis tič ne zve ze Vele nje FrancŠpe gel.

Pri re dit ve v sklo pu letoš nje ga Turis tič ne ga ted na se bodo zače le v četr -tek, 17. juni ja, kon ča le pa se bodo 27. juni ja. »Zara di osnov no šol cev, kiso ob začet ku turis tič ne ga ted na še v šoli, bomo prvi dan pri pra vi li danodpr tih vrat na Gri lo vi doma či ji. V petek bo pri res tav ra ci ji jeze ro pri -re di tev, ki bo nad omes ti la Noč ob jeze ru. Pod jet je Gost jo je poi me no -va lo Noč s Čuki. V sobo to pri prav lja mo zani mi vo pri re di tev na Can -kar je vi v sre diš ču mes ta, kjer se bodo na stoj ni cah pred sta vi le turis tič -ne zve ze in druš tva iz vse Slo ve ni je. V sobo to zve čer bodo učen ci Šoleza sto rit ve ne dejav nos ti iz velenj ske ga ŠCV na Her ber stei nu pri pra vi lizani mi vo pri re di tev, ki bo pri ka za la življe nje Šale ča nov pred 150 leti …«V nasled njih dneh se bo zgo di lo še mar si kaj zani mi ve ga, tudi okro gla mizana turis tič no temo, dne ve svo jih dob rot bodo pri pra vi le šte vil ne res tav -ra ci je in gos til ne iz Vele nja, manj ka lo pa ne bo tudi glas be nih dogod kov.Več o njih pa v dneh pred začet kom Turis tič ne ga ted na v Vele nju.

� bš

V Hudi luknji okteti treh pokrajin

V petek, 4. maja, se bo ob 19. uri vpod zemni jami Huda luk nja pri čel kon certokte tov treh slo ven skih pokra jin

Zape li bodo Tre banj ski oktet, Oktet Dolič in Rudar ski oktet Vele nje, kije tudi orga ni za tor kon cer ta. Tre banj ski oktet bo s seboj pri ne sel spo mi -ne na lepo dolenj sko pokra ji no, posa je no z vin ski mi trta mi. Oktet delu ježe 30 let, sedaj pod vod stvom umet niš ke ga vod je Sta ne ta Cvel bar ja. OktetDolič je pove za la lju be zen do ubra ne ga pet ja, pri kate rem se pre li va jobar ve moš kih gla sov. Radi zapo je jo slo ven ske ljud ske pes mi, pri red be slo -ven skih in tujih avtor jev, pesmi na sakral ne teme in dal ma tin ske nape ve.Pred tre mi leti je stro kov no vode nje okte ta prev ze la prof. Olga Ulo ki na indopol ni la reper to ar s pes mi mi rus kih avtor jev. Gos ti telj in orga ni za torkon cer ta Rudar ski oktet je lani praz no val 30- let ni co delo va nja. V temobdob ju je boga til in širi reper to ar od sta nov ske, narod ne in umet ne, rene -san čne, čital niš ke, roman tič ne, domo vin ske, sodob ne, slo ven ske in tujepes mi do črn ske duhov ne, sakral ne in nabož ne, popev ke in celo narod noza -bav ne pes mi. Umet niš ka vod ja okte ta je Dani ca Pireč nik.

� mkp

6. junija glasujPROTI!

V nede ljo, 6. juni ja, bomo držav -ljan ke in držav lja ni spre je ma li naj -po memb nej šo odlo či tev po osa -mo svo jit vi. Gre za naše mor je, greza našo suve re nost na mor ju, greza pomor ski sta tus Slo ve ni je, napre iz kuš nji so naši gospo dar skiinte re si, veza ni na luko Koper inSlo ve ni jo kot logis tič no okno vsvet za Sred njo Evro po. Veli kovolivlcev je še neod lo če nih in rez -ul tat refe ren du ma bo odlo čen vdneh in ted nih do refe ren du ma.Od vsa ke ga od nas je odvis no, kak -šen bo rez ul tat! Spo mni mo seKoroš ke ga ple bi sci ta pred 90 leti,ko smo vital ni del naše ga narod -nost ne ga ozem lja in 11 % pre bi val -stva izgu bi li za nekaj tisoč gla sov.Za ved no! Nič ni poma ga lo kas -nej še objo ko va nje napak, ki so

bile nare je ne v kam pa nji. Ne dovo -li mo, da se to žalost no poglav jeSlo ven ske zgo do vi ne pono vi danes,ko Slo ve ni ji ni tre ba spre je ma tinobe ne ga nepo treb ne ga tve ga njapri odlo ča nju o svoji mor ski meji.Nika mor se nam ne mudi in nobe -no ner voz no in roko hi tr sko reše -va nje mej ne ga vprašanja se namne spla ča.

Za Slo ve ni jo jearbi traž ni spo ra zum( AS) slab, ker ogro ža:• njen pomor ski sta tus - potr di -

tev spo ra zu ma na refe ren du mubi za ved no zapr la Slo ve ni ji teri -to ri al ni dostop do odpr te gamor ja;

•gospo dar ske naci o nal ne inte re -se luke Koper in Slo ve ni je;

•nje no suve re nost in jo izpo stav -lja neso raz mer nem tve ga nju včasu, ko ima Slo ve ni ja naj moč -nej ši med na rod ni polo žaj v zgo -do vi ni;AS bo v »naj bolj šem« pri me ru

Slo ve ni ji omo go čil »služ nost« oz.»neškod ljiv pre hod« pre ko hrvaš -ke ga teri to ri al ne ga mor ja do med -na rod nih voda. Slo ven ska vla dapa je tak šen spo ra zum pod pi sa labrez uskla je va nja in obve šča njastro kov ne jav nos ti in opo zi ci je ternas razd vo ji la in spr la. Tako smopri si lje ni izbi ra ti med bolj in manjsla bi mi odlo čit va mi.

Ne drži, da AS nimaalter na ti ve, sajobsta ja jo tudi dru gerešit ve:•spo ra zum, v kate rem bo izrec -

no pisa lo, da mora sodiš čedolo či ti mejo po nače lu zuna -nje pra vič nos ti ( ex aequo etbono), o kate rem je bilo leta2007 dose že no sogla sje medvse mi par la men tar ni mi stran -ka mi v Slo ve ni ji;

•spo ra zum, v kate rem bo nedvo -u mno zapi sa no, da se pod pis -ni ci stri nja ta s tem, da ima Slo -ve ni ja zago tov ljen Piran ski zaliv

in teri to ri al ni stik z med na rod -ni mi voda mi;

•rati fi ka ci ja spo ra zu ma Drnov -šek- Račan, ki pred stav lja za Slo -ve ni jo še spre jem ljiv kom pro -mis dolo čit ve juž ne meje.Slo ven ci bomo dru gič v zgo do -

vi ni na ple bis ci tu odlo ča li o svo -ji meji - o naši juž ni in mor skimeji, slo ven skem ozem lju in oslo ven skem mor ju. Ta odlo či tevbo pomemb nej ša od obi čaj nihpoli tič nih odlo či tev in važ nej šaod voli tev, ki so vsa ke šti ri leta.Niko li več je ne bi mogli spre me -ni ti. V pre te klem sto let ju so namvze li Koro ško, Trst in Gori co,danes je ogro že na naša suve re -nost na mor ju. Tega slo ven skidržav lja ni ne more mo več dovo -li ti. Zato vabi mo volil ke in volil -ce, da se refe ren du ma ude le ži te,nanj pova bi te svo je pri ja te lje inznan ce ter gla su je te PRO TI!

Več infor ma cij na www. sds. si

Vzeli so nam Koroško, Trst inGorico. Morja ne damo.

Prom

ocijs

ko be

sedil

o

Zaklju ček štu dij ske ga letaČi gon ga

Vele nje, Med log pri Celju - V sklo pu Uni ver ze za III. življenj skoobdob je Vele nje že sedem let delu je kro žek Či gon ga, sta ro dav ne kitaj -ske vešči ne kul ti vi ra nja zdrav ja in poti duhov ne ga raz vo ja. Kro žek jev izte ka jo čem se štu dij skem letu obis ko va lo med 25 in 30 štu den tov.Zaključ na vad ba štu dij ske ga leta je pote ka la v pre kras nem par ku Šoleza hor ti kul tu ro in vizu al ne umet nos ti v Med lo gu pri Celju. Pred zaključ -no vad bo so štu dent je krož ka pre ho di li učno pot za sle pe in sla bo vid -ne ( s pove za ni mi ruta mi pre ko oči), ki je vsem dala povsem nov pogledna last ne občut ke in mož nos ti zazna va nja, kot ga imajo sle pi in sla bo -vid ni. Vad ba je pote ka la med cvet li ca mi, v sen ci naj mo goč nej še pla -ta ne v Slo ve ni ji (viso ka je 45 met rov, obseg debla pa je kar 777 cm).Ob pri jet nem kle pe tu in spe ci a li te tah, ki so jih pri pra vi le „štu dent ke“,so spre je li sklep, da se štu dij či gon ga nada lju je.

� Tekst in foto: Adil Huse lja

Petra Tekavec, mag. psihološkega svetovanjaDeseo, Psihoterapija in psihološko svetovanje

Gdč. psi ho lo gi nja,Star sem 30 let, sam ski, iz Pol ze le, po pokli -

cu inže nir stroj niš tva. Od roj stva dalje živimtu, med štu di jem sem živel v Mari bo ru, po

diplo mi sem se vrnil v svoj kraj. Ko sem iskal služ bo, je del menevlek lo ven iz Pol ze le, mor da tudi v tuji no, dru gi del mene pa si ježelel sta bil ne ga življe nja doma. Na kon cu je pre va ga la odlo či tev,da osta nem, ver jet no je k temu pri po mo glo tudi dej stvo, da nisemdovo lj vztraj no iskal služ be zunaj svoje ga oko li ša. Sedaj se mi ponu -ja delo na Pri mor skem, v Kopru. Ponov no se čutim razd vo je ne ga.Pri mor ska mi je všeč, čutim, da bi si lah ko ustva ril nov dom inzaži vel na novo. Tukaj mi je tudi všeč in mi ne bi bilo težko osta tiše naprej. Strah me je, da bi mi bilo žal, če osta nem, ker si delmene želi spre mem be in dru gač ne ga življe nja. Veže me dru ži na,pri ja te lji, čeprav me nih če ne ovi ra. Mi lah ko poma ga te pri moji odlo -čit vi? Naj lep ša hva la.

Razd vo je nost ob spre mem biDra gi bra lec iz Pol ze le,Spre mem be so narav ni del naše ga življe nja, in ven dar jih ne spre je -

ma mo lah ko, saj nam ruši jo obču tek var nos ti, kon tro le in sta bil nos -ti. Na dru gi stra ni pa so poživ lja jo če in nam lah ko pri ne se jo mar si kajlepe ga. Vi ste sedaj v situ a ci ji, ko se mora te odlo či ti in pre teh ta ti, kajvam je pomemb no. Pomis li te o svojih vred no tah, kaj je tis to, kar vasv življe nju izpol nju je. Tu govo rim o tem, kaj vi res čuti te v sebi in ni leprev ze to od vpli vov od zunaj, kot so star ši, pri ja te lji, kul tu ra. Natopomis li te, kaj ima te sedaj in kaj pogre ša te. Je to, kar pogre ša te, za vaspomemb no? Je seli tev tis ta, ki vam bo to pri ne sla? Lah ko je pre pro -sto to, da ste se nasi ti li vaše ga življe nja, kot ga živi te, in si želi te nekajnove ga. V tem ni nič sla be ga. Vem, da je tež ko biti pogu men, če vsioko li vas raz miš lja jo dru ga če. Ven dar le je življe nje vaše in le vi si galah ko ure di te tako, da bos te sreč ni. Star še in pri ja te lje lah ko še ved -no obi šče te čez vikend, saj Slo ve ni ja ni tako veli ka. Za konec bi vamrekla to, da pre po znaj te svoje potre be. Zamis li te si, kako bi radi žive -li v pri hod nos ti, in naj vam bo ta podo ba vodi lo na vaši poti.

Psiholog odgovarja (7)

Ana Drev: »Minula sezona je imela senčno in sončno

plat. Po začetnih težavah sem jo končala najbolje, kot

sem jo lahko.«

Nova sezona – sezona spremembČlanica slovenske alpske smučarske reprezentance Ana Drev zadovoljna z minulo sezono –Prihodnje olimpijske igre dolgoročen cilj in velik izziv

27ZA RAZVEDRILO3. junija 2010


Oven od 21.3. do21.4.Na pra gu polet ja ste pos ta li odloč ni, kot že dol go ne. Me dru gim se bos te odlo či -li, da se bos te odslej šli zares – niče sar ne bos te poče li kar tako. In vse, kar bos tezače li, bos te tudi dokon ča li. Naj več težav bos te ime li s tem, da se dnev no umi ri -te, poi šče te rav no ve sje v sebi in si pri zna te, da vam prav za prav nič ne manj ka. Tudiče vam kdo reče, da si vze mi te uri co časa zase ali za nabi ra nje ener gi je s sede -njem na son čni tera si, si tega ne bos te pri vo šči li. Ker se tako ne zna te iti. In to je

tre nut no naj več ja napa ka, ki jo dela te. Telo vam bo kma lu spo ro či lo, da ste že pre dol go nape ti. Slej kotprej se to odra zi prav pri zdrav ju. Ne zatis kaj te si oči, ko se telo ogla si. Ukre paj te.

Bik od 22.4. do 20.5.Kar se tiče uspe ha pri delu, kari e re in vaše ga sta tu sa v druž bi, bo vse odlič no.Prav za prav še bolje, kot si lah ko želi te. Pa čeprav ste bili še pred nekaj dne vi zeloskep tič ni do tega. Sicer ni vse zla to, kar se sve ti, zato dne vi ne bodo ne eno lič -ni in ne eno stav ni. A sedaj ves te, da se bo trud ven dar le popla čal. Če vam bo tateden ušla kak šna nepri jet na bese da, ne bo nič čud ne ga. Pre več bos te namrečdela li, da bi se lah ko spri jaz ni li s tem, da neka te ri ne izpol ni jo svo jih nalog. Vsa -

ko pro sto minu to izko ris ti te za delo v nara vi, še bolje pa bo, če pos kr bi te tudi za red no teles no aktiv -nost. Hrb te ni ca vam bo hva lež na. Pa vaši živ ci tudi. Ti bodo nape ti tudi zato, ker se bli ža neko slo vo,ki res ne bo pri jet no.

Dvoj čka od 21.5. do 21.6.Čeprav ste vse doslej mis li li, da se vas finanč ne teža ve ne bodo dotak ni le, bos -te ta mesec spo zna li, da je vaš račun vse tanjši. Vse ka kor bo pre ta nek za vse vašeželje in potre be, saj ste jih zad nje čase pre cej pove ča li. Tre ba bo zate gni ti pas,ni kaj. Če ga ne bos te, bos te čez polet je zlez li v tak minus, da ga še dol go ne bos -te mogli spra vit v red. Če raz miš lja te o kre di tu, bodi te pre vid ni. Dobro se poza -ni maj te in pre glej te ponu dbe več bank. Beri te tudi dro ben tisk. Kar se lju bez ni

tiče, bo naj lep še tis to, kar bos te sanja li. Real nost bo pre cej pus ta. Se zave da te, da tudi zato, ker se nis -te prav nič pri prav lje ni spre me ni ti? Zato tega ne more te pri ča ko va ti niti od part ner ja.

Rak od 22.6. do 22.7.Pos ku ša li se bos te drža ti vseh dogo vo rov, saj tako laž je spi te. Žal se jih dru gi nebodo, zato spa nec v nasled njih dneh vsee no ne bo naj bolj miren. Strah vas bo,da bos te kaj zamu di li in da ne bos te pra vo čas no kon ča li dela, ki vam veli kopome ni. Tudi zato, ker gre za pre iz kus, ki lah ko moč no spre me ni vašo pri hod -nost. Sploh, če si želi te zame nja ti delov no mes to. In takih bo med riba mi ved noveč. Čeprav več jih spre memb v življe nju nima te radi, so vča sih te nuj no potreb -

ne. Pri tis ki v služ bi vas namreč že nekaj časa žalos ti jo, pred vsem pa moč no utru ja jo. Odlič ne ide je otem, kako se lah ko izvle če te iz tega, še ne bo, čeprav se reši tev že kaže. In to tam, kjer si želi te. Lju be -zen? Pogre ša li bos te než nos ti in dol ge pogo vo re. Part ner bo čis to odso ten.

Lev od 23.7. do 23.8.V začet ku juni ja se bos te ukvar ja li pred vsem z doma či mi zade va mi, bodi si vvašem zako nu bodi si s star ši, domom ozi ro ma nepre mič ni na mi. Pre mis li te onečem, kar vam je več krat pred la ga la tudi vaša pri ja te lji ca. Pre več krat ste jozavr ni li ali pa pre pro sto nis te odgo vo ri li. Zad nje čase ste zara di nepre sta ne nape -tos ti sla bo volj ni in zadir čni. Raje se pos ku si te spros ti ti in pus ti te stva ri, da se raz -re ši jo same od sebe. Sre ča bo v tem mese cu namreč na vaši stra ni, tudi finanč -

ne teža ve se bodo kon ča le. Pred vsem zato, ker bos te konč no dobi li pla či lo za delo, ki ste ga že zdav -naj opra vi li. In ker bos te vsak evro dva krat obr ni li. Še ved no pa ni čas za več je nalož be. Z nji mi poča -kaj te do jese ni, ko bo že bolj jas no, ali ste jo zmož ni izpe lja ti ali ne.

Devi ca od 24.8. do 23.9.Nekaj pestrih, zelo raz gi ba nih dni vas čaka. Zvez de vam tudi sicer le red ko napo -ve jo zatiš je ali celo dolg čas. Mars, ki je vaš vla dar, bo te dni imel močan vpliv navas. Napo ve du je vam veli ke pre mi ke na področ ju lju bez ni ali pa otrok. Zna se zgo -di ti, da bos te pri če li novo raz mer je ali pa se bo v obsto je čem doga ja lo kaj zelodra ma tič ne ga, ven dar po vaših željah in pri ča ko va njih. Bos te pa neko li ko zme -de ni. Ne bos te namreč vede li, ali dela te prav. Čeprav vztraj nost za vas ni rav no

zna čil nost, bos te tokrat trmas to vztra ja li pri neka te rih odlo čit vah. Uspe lo vam bo dokon ča ti vse pla ni -ra no in zače to. V nasled njih dneh bos te doži ve li toli ko spre memb kot že dol go ne.

Teht ni ca od 24.9. do 23.10.Veli ko tru da bos te vla ga li v dom in odno se med naj bliž ji mi sorod ni ki, saj vas bogriz la sla ba vest. Glav ni na doga ja nja se bo žal spet vrte la oko li denar ja, ki vam,res ni ci na lju bo, veli ko pome ni. Zad nje čase vam kar pol zi sko zi prste. Pa to nebo edi ni prob lem. Čaka vas nekaj zelo napor nih dni in nuj nih obvez nos ti. Vse bošlo kot po maslu. V dru gi polo vi ci ted na se bos te pomi ri li in pri če li skrbe ti še zadru ga področ ja v življe nju. Na lju be zen skem področ ju bo manj nemi ra, posve ti -

li se bos te bolj odno som doma kot pa pri ja te ljem in znan cem. Tudi zato, ker v zad njem času nis te spo -zna li niko gar, ki bi vam pognal kri po žilah. Pri šel bo, ko bos te naj manj pri ča ko va li.

Škor pi jon od 24.10. do 22.11.V prvi polo vi ci juni ja bodo pla ne ti na vaši stra ni. Pos kr be li bos te, da vam ne bodolg čas in to niti za tre nu tek. Ob tem bos te neko li ko zaslep lje ni s samim sabo,s svo ji mi zah te va mi, želja mi in ide ja mi. Dru gi bodo v tis tem času pred vsem vašisprem lje val ci, z nji mi se ne bos te ime li ne časa ne volje ukvar ja ti. V tem času bos -te spo čet ka pre cej upor niš ki, kas ne je pa bos te spo zna li, da je zade vo bolje pelja -ti neko li ko bolj diplo mat sko. Teden pred nami bo za vas poln odlič nih idej, kako

izbolj ša ti svoj polo žaj. Če ne bos te nare di li nič kon kret ne ga, se nič ne bo spre me ni lo. Zato le pogu mnonaprej, nekaj idej je namreč res nič no izved lji vih.

Stre lec od 23.11. do 21.12.Ta teden se vam je že zde lo, da se je življe nje moč no umi ri lo. A zatiš je ne bo večdol go tra ja lo. Veli ko skrbi bos te ime li na finanč nem področ ju, saj obe ti ne bododob ri. Ne bo prvič, pa tudi zad njič ne. Si bos te pa zato nare di li plan, da konč nopospra vi te in dokon ča te sta re, zane mar je ne in nedo kon ča ne zade ve. Tokrat nebo osta lo le pri načr tih, ampak se bos te dela dejan sko tudi loti li. To vam bo pri -nes lo dober obču tek in vese lje, potem pa tudi dovo lj ustvar jal ne ener gi je, da

bos te pre os ta nek mese ca spe lja li v veli ki meri po svo jih željah. Pazi te pa na poš to, da ne spre gle da tedatu ma neke zelo pomemb ne urad ne zade ve. Če ga bos te, bo uda rec po žepu res velik.

Kozo rog od 22.12. do 20.1.Naj ra je vse dela te sami, saj se tež ko zane se te na dru ge. Žal pa vse ga ne more -te opra vi ti sami. V tem ted nu se bos te bolj kot s seboj in s svo ji mi potre ba mi ukvar -ja li z dru gi mi, zato bo teden za vas pre cej napo ren. Jezi lo vas bo, ker se prav nične bo pre mak ni lo iz mrt ve točke. Tudi vaše delo bo zato zasta lo. Če bos te šetako jez ni, spre me ni ti ne bos te mogli prav nič. Vsee no vam dela ne bo manj ka -lo, saj se vam bo ob tem zap le tu zače lo odpi ra ti na dru gih področ jih. Nerod no

bo, ker bos te pre hit ri, zato lah ko komu to gre krep ko v nos. Da bos te to diplo mat sko reši li, se bo tre -ba kar potru di ti, ni kaj. Na finanč nem področ ju bo vse dobro. Celo o več ji inve sti ci ji bos te spet res noraz miš lja li.

Vod nar od 21.1. do 19.2.Zad nji maj ski in prvi junij ski dne vi vam niso bili pre več všeč. Pa ne po vaši kriv -di. Tudi vi se bos te namreč bolj kot s sabo mora li ukvar ja ti z dru gi mi in nji ho vi -mi teža va mi, v kate re se bos te tež ko vži ve li. Zato ni izklju če no, da bos te tokratkrep ko jez ni sami nase. Zde lo se vam bo, da ste do vseh pre več dob ri, da pre -več popu šča te. Prav za prav bo to kar drža lo, saj se zgod ba ponav lja la. Zno va inzno va. Mor da vas v to žene obču tek, da vas bodo ime li ljud je raje, če bos te pri -

dni in skrb ni. Napa ka! Čeprav pre go vor pra vi, da se dobro z dob rim vra ča, v tem pri me ru to ne bo šlosko zi. Prej bo šlo za to, da nek do odkri to izko ri šča vašo dob ro to. Odpri te oči in temu nare di te konec.

Ribi od 20.2. do 20.3.Na novo zalju blje ni bos te v nasled njih dneh sreč ni, kot že dol go ne. Tudi zato, kerste čus tva dol go skri va li, kot vse kaže pa je pri šel čas, ko bo to spre gle dal tis ti, kise mota po vaši gla vi že nekaj mese cev. Dobe sed no se vam bo zde lo, da se vamodpi ra nebo. Pa čeprav na poti do sreč ne ga kon ca ne manj ka ovir, saj se bos te zanekaj časa ver jet no znaš li v lju be zen skem tri kot ni ku. Tega si niko li nis te žele li, a tokratbos te pri prav lje ni tudi na to. Sla be ves ti ne bos te ime li. Bi bila tudi povsem odveč.

Strah vas bo le, če ste vse sku paj pre več ide a li zi ra li, dokler ste si zve zo samo moč no žele li. Kot kaže, botudi ta strah odveč. Sicer pa bo čas poka zal, ali ste se prav odlo či li. Zvez de vam bodo poma ga le, ni kaj!

- v sobo to, 4. juni ja 1983, sodelav ci grad be ne dejav nos tiREK Edvar da Kar de lja Zasav -je po treh letih dela na koti 42in glo bi ni 407 met rov, to je 42met rov pod mor sko gla di no,pre bi li odpr ti no na dnu jaš kaPre lo ge;

- 4. juni ja 1993 so zače li pre -navljati velenj ski mest ni sta di -o n ob jeze ru;

- 4. juni ja 1999 je Velenj čan kaKata ri na Sre bot nik sku paj zJuž no af ri ča nom Pie tom Nor -va lom zma ga la v fina lu meša -nih dvo jic Grand slam tur nir jaRoland Garos v Pari zu; Kata -ri na je prva Slo ven ka po MimiJau šo vec, ki ji je uspel tak pod -vig;

- 5. juni ja 1988 je bil na gospo -dar skem poslo pju kme ta Pred -ne ka v Zavod njah usta nov nizbor Šaleš ke ga eko loš ke ga druš -tva;

- 6. juni ja 1941 je šef civil ne upra -ve za Spod njo Šta jer sko zodred bo zap le nil pre mič no innepre mič no pre mo že nje vsehpre mo gov ni kov in elek trarn inusta no vil del niš ko druž bo, ki jeprev ze la vsa pod jet ja, ki so sena Spod njem Šta jer skem ukvar -ja la s pri do bi va njem in dis tri -bu ci jo ener gi je, torej tudi velenj -ski pre mo gov nik s ter mo e lek -trar no;

- leta 1961 je v začet ku juni ja Rud -nik lig ni ta Vele nje v Fie si dogra -dil nov počit niš ki dom z 62 leži -

šči;- 6. juni ja 1999 so nogo me ta ši ce

Škal osvo ji le slo ven ski pokal;- 8. juni ja 1996 je bila pred Rde -

čo dvo ra no v Vele nju zaključ -na pri re di tev akci je » Veter vlaseh - s špor tom pro ti dro gi«;v akci ji, ki je pote ka la v osmihveč jih slo ven skih mes tih, jesode lo va lo 3000 mla dih šport -ni kov, na zaključ ni pri re dit vi vVele nju pa se je v košar ki,odboj ki in rola nju pome ri lo350 naj bolj ših mla dih tek mo -val cev iz vse Slo ve ni je;

- nogo me ta ši velenj ske ga Rudar -ja so juni ja leta 1977 pos ta lirepub liš ki prva ki in se uvrs ti -li v 2. jugo slo van sko nogo met -no ligo;

-10. juni ja 1912 je v Ljub lja niumrl slo ven ski pes nik AntonAškerc, ki je pred tem nekajčasa služ bo val kot kaplan v Ška -lah pri Vele nju;

- 10. juni ja 1990 je Tovar no gos -po dinj ske opre me Gore nje Vele -

nje obis kal pred sed nik izvrš ne -ga sve ta nek da nje Jugos la vi jeAnte Mar ko vić;

- 10. juni ja 1997 se je med uspo -sab lja njem na Okreš lju smrt nopone sre či lo pet gor skih reše val -cev.Pripravlja: Damijan Kljajič

Zgo di lo se je ... od 4. do 10. junija

Katarina Srebotnik (arhiv

Muzeja Velenje)

Nagrajenci križanke"Mobtel", objavljene vtedniku Naš čas dne20.5.2010, so:- Romana Lilek, Ul. Koroškegabataljona 5, 1000 Ljubljana(mobilni telefon);- Pavel Župevc, Gaberke 132,3325 Šoštanj (avtopolnilec);- Marija Kolar, Rifnik 13, 3230Šentjur (torbica za GSM).Nagrajenci bodo prejeli potrdiloza dvig nagrade priporočeno popošti. Čestitamo!Rešitev gesla: MOBTELSAMSUNG

Nagradna križanka Jagros d.o.o. Trgovski centerJager Velenje

Cesta Simona Blatnika 7

www.trgovinejager.com

Živila: 03/ 896 41 30Tehnika: 03/ 896 41 31

Keramika: 03/ 896 41 33Tekstil: 03/ 896 41 32

Del. čas:Pon. – sob. 7.30 – 20.00Ned., praz. 8.00 – 12.00

Parkirajte v sodobni GARAŽNI HIŠI

Vse za gospodinjstvo,družino, dom in

okolico

IZJEMNO ugodna inbogata izbira:- živila in pijače- gradbeni material- vse za kmetovalce in vrtičkarje- keramika in tuš kabine (španski,

italijanski proizvajalci)- tehnično blago- tekstil (Mustang Jeans, Kenny’s,

Lisca, Svilanit...)

Izrezano rešeno geslo pošljite najkasne-je do 14. 6. 2010 na naslov: Naš čas,d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje. Izžre-bali bomo 3 nagrade in sicer nakup vvrednosti 10 evrov. Nagrajenci bodo pre-jeli potrdila po pošti.

28 3. junija 2010TV SPO RED


06.10 Kultura06.15 Odmevi07.00 Poročila07.05 Dobro jutro08.00 Poročila08.05 Dobro jutro09.00 Poročila09.05 Dobro jutro10.00 Poročila10.10 Marči Hlaček, 41/5210.35 Tam na daljnem severu, 1/1010.55 Potplatopis, 1. odd.11.20 Zapeljevanje pogleda, dok.

odd.11.50 Dosje: gradimo suženjstvo13.00 Poročila, šport, vreme13.15 Polemika14.25 Izvir(n)i15.00 Poročila15.10 Mostovi15.45 Maks in Rubi, risanka15.50 Milan: praska, risanka15.55 Medvedek, risanka16.10 Pod klobukom17.00 Novice, šport, vreme17.20 Gledamo naprej17.30 Turbulenca, izob. svet. odd.18.30 Vrtni palček Primož, risanka18.40 Leni in Čivka, risanka19.00 Dnevnik, vreme, šport19.55 Gledamo naprej20.05 Petelinji zajtrk, slov. film22.15 Odmevi, šport, vreme23.25 Sveto in svet: slovenski

evharistični kongres 201000.40 Turbulenca, izob. svet. odd.01.30 Tv dnevnik 9.6.199201.55 Dnevnik, ponovitev02.30 Dnevnik Slovencev v Italiji02.55 Infokanal

06.30 Zabavni infokanal07.00 Infokanal08.00 Otroški infokanal09.00 Zabavni infokanal11.35 Tv prodaja12.05 Hri-bar13.05 Tv dnevnik 9.6.199213.30 Knjiga mene briga14.20 Antologija slov. violin. glasbe,

7/1015.45 Črno beli časi16.00 Mostovi16.30 Slovenci po svetu17.05 Črni lev, avstrijski film18.30 O živalih in ljudeh, tv Maribor18.50 Na vrtu, tv Maribor19.20 Z Damijanom19.55 Šport21.50 Žrebanje lota22.00 Trdinov ravs, dok. igrani film23.21 Slovenska jazz scena00.05 Zabavni infokanal

06.25 Tv prodaja06.55 24ur, ponovitev08.00 V imenu ljubezni, nad.08.55 Čarovnija ljubezni, nad.09.50 Tv prodaja10.20 Danielova hči, kanad. film12.00 Tv prodaja12.30 Prijatelji13.00 24ur ob enih14.00 Čista hiša, resnič. ser.15.00 Zvezde na sodišču, nan.15.55 Iskrice v očeh, nad.16.55 24ur popoldne17.05 Čarovnija ljubezni18.00 V imenu ljubezni, nad.18.55 24ur vreme19.00 24ur20.00 Dragocena zbirka, am. film21.40 Na kraju zločina, nan.22.35 24ur zvečer22.55 Zdravnikova vest, nan.23.50 Dexter, nan.00.55 24ur, ponovitev01.55 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativnaoddaja

10.35 1843. VTV magazin, regionalni- informativni program

11.00 Kultura, informativna oddaja11.05 Športni torek, športna

informativna oddaja11.25 Iz našega glasbenega arhiva:

nastop skupine Adesa12.25 Hrana in vino, kuharski nasveti

(421)12.55 Videospot dneva13.30 Videostrani, obvestila17.55 Vabimo k ogledu18.00 Čas za nas, mladinska oddaja,

3. TV mreža18.45 Regionalne novice 118.50 Hrana in vino, kuharski

nasveti, 422. oddaja19.20 Videospot dneva19.30 Videostrani, obvestila19.55 Vabimo k ogledu20.00 Pop corn, glasbena oddaja20.50 Regionalne novice 221.00 Odprta tema, 3. TV mreža22.00 Iz oddaje Dobro jutro,

informativna oddaja, ponovitev23.35 Videospot dneva23.40 Videostrani, obvestila

06.10 Kultura06.15 Odmevi07.00 Poročila07.05 Dobro jutro08.00 Poročila08.05 Dobro jutro09.00 Poročila09.05 Dobro jutro10.00 Poročila10.10 Ostržek, lutk. nan.10.25 Risanka10.45 Ribič Pepe, 11/1111.10 Bine: morje11.30 V pričakovanju Božiča, 23/2411.55 Intervju, ponov.13.00 Poročila, šport, vreme13.25 ARS 36013.40 Umetnost igre14.05 Duhovni utrip14.20 Obzorja duha15.00 Poročila15.10 Mostovi15.45 Doktor pes, 40/5215.55 Zaljubljena Blath, igrani film16.10 Tam na daljnem severu, 1/1016.30 Potplatopis, 1. odd.17.00 Novice, šport, vreme17.20 Gledamo naprej17.30 Zapeljevanje pogleda, dok.

odd.18.00 Ugriznimo znanost: umetna

inteligenca18.20 Minute za jezik18.30 Žrebanje Astra18.40 Fletni gaji, risanka18.45 Pokukajmo na zemljo, risanka18.55 Vreme19.00 Dnevnik, vreme, šport19.50 Gledamo naprej19.55 Čez planke: Južnoafriška

republika21.00 Dosje: gradimo suženjstvo22.00 Odmevi, šport, vreme23.00 Razgaljeni: Bašar al Asad, 3/323.55 Prava ideja!, poslov. odd.00.20 Zapeljevanje pogleda: Tugo

Šušnik in Jože Slak Đoka, dok.odd.

00.50 Tv dnevnik 8.6.199201.15 Dnevnik, ponovitev01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji02.15 Infokanal

06.30 Zabavni infokanal08.10 Tv prodaja08.40 Dober dan, Koroška09.10 Na lepše09.35 Glasbeni spomini z Borisom

Kopitarjem10.30 NLP, razved. odd.13.35 Bleščica, odd. o modi14.05 Studio city15.00 Pozdrav Afriki15.30 Tv dnevnik 8.6.199216.00 Izvir(n)i16.55 Glasnik, tv Maribor17.25 Mostovi18.00 V dobri družbi, tv Maribor19.00 Družinske zgodbe: družina

Pohar, ponov.20.00 Globus20.35 Muzikajeto: Gipsy Swing, izob.

odd.21.05 Prava ideja!, posl. odd.21.30 Oglasi in napovedniki21.35 Pot v Južno Afriko, 9. odd.22.00 Dediščina Evrope: brezupni

romantiki, 6/622.50 Zbogom, Bafana, koprod. film00.50 Zabavni infokanal

06.25 Tv prodaja06.55 24ur, ponovitev08.00 V imenu ljubezni, nad.08.55 Čarovnija ljubezni, nad.09.50 Tv prodaja10.20 Obljuba ljubezni, ang. film12.00 Tv prodaja12.30 Prijatelji, nan.13.00 24ur ob enih14.00 Čista hiša, resnič. ser.15.00 Zvezde na sodišču, nan.15.55 Iskrice v očeh, nad.16.55 24ur popoldne17.05 Čarovnija ljubezni, nad.18.00 V imenu ljubezni, nad.18.55 24ur vreme19.00 24ur20.00 Preverjeno21.05 Nevarna vsiljivka, am. film22.50 24ur zvečer23.10 Zdravnikova vest, nan.00.05 Dexter, nan.01.10 24 ur, ponovitev02.10 Nočna panorama


10.35 Župan z vami,pogovor. Gost:Srečko Meh, župan MO Velenje

11.25 Lokalni utrip Celja in okolice,informativna oddaja

12.25 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (420)

12.55 Videospot dneva13.30 Videostrani, obvestila17.55 Vabimo k ogledu18.00 Izzivi mladih, mladinska oddaja18.50 Hrana in vino, kuharski

nasveti, 421. oddaja19.25 Videospot dneva19.15 Videostrani, obvestila19.55 Vabimo k ogledu20.00 1843. VTV magazin, regionalni

- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja20.30 Športni torek, športna

informativna oddaja21.00 To bo moj poklic: Zlatar – 1.

del, izobraževalna oddaja21.30 Mura Raba TV, 3. TV mreža 22.00 Sodobna umetnost, 3. TV

mreža22.30 Iz oddaje Dobro jutro,

informativna oddaja, ponovitev00.00 Vabimo k ogledu00.10 Videostrani, obvestila

06.40 Zrcalo tedna07.00 Poročila07.05 Dobro jutro08.00 Poročila08.05 Dobro jutro09.00 Poročila09.05 Dobro jutro10.00 Poročila10.10 Cofko Cof, 20/2610.35 Žogarija, 7/1011.00 Izginula ljudstva, 3/2511.25 Šola Einstein, 4/5212.00 Ljudje in zemlja13.00 Poročila, šport, vreme13.15 Ugriznimo znanost: fizikalni

paradoksi13.40 Parada15.00 Poročila15.10 Dober dan, Koroška15.45 Mladi znanstvenik Janko, ris.

nan.15.55 Feliks na morju, ris. nan.16.05 Bine: morje, lutke16.20 Ribič Pepe, 11/1117.00 Novice, šport, vreme17.20 Gledamo naprej17.30 Glasbeni spomini z Borisom

Kopitarjem18.25 Žrebanje 3 x 3 plus 618.35 Pingu, risanka18.40 Pujsa Pepa, risanka18.55 Vreme19.00 Dnevnik, vreme, šport19.50 Gledamo naprej19.55 Polemika21.00 Starši v manjšini, 4/1321.30 Na lepše22.00 Odmevi, vreme, šport23.00 Umetnost igre23.25 Glasbeni večer01.30 Tv dnevnik 7.6.199201.55 Dnevnik, ponovitev02.30 Dnevnik Slovencev v Italiji03.00 Infokanal

06.30 Zabavni infokanal07.00 Infokanal08.00 Otroški infokanal09.00 Zabavni infokanal10.15 Tv prodaja10.45 Sobotno popoldne13.25 39. tekmov. mladih slov.

glasbenikov, 3/414.00 Tv dnevnik 7.6.199214.30 Slovenski utrinki14.55 Posebna ponudba, potroš. odd.15.15 Osmi dan15.45 ARS 36016.00 Alpe, Donava, Jadran16.30 Rad igram nogomet17.00 Prvi in drugi17.25 To bo moj poklic: čevljar, 1. del18.00 Suzannah, norveška drama18.55 Rožnati panter, risanka19.00 Iz sobotnega popoldneva20.00 Yann Arthus – Bertrand,

portret fotografa21.00 Studio city22.00 Pozdrav Afriki22.30 Knjiga mene briga22.50 Carmen v Južni Afriki, južnoaf.

film00.50 Bilo jih je pet, kanad. film02.10 Yann Arthus – Bertrand,

portret fotografa03.05 Zabavni infokanal

06.25 TV prodaja06.55 24ur, ponovitev08.00 V imenu ljubezni, nad.08.55 Čarovnija ljubezni, nad.09.50 Tv prodaja10.20 Ljubezen v preriji, am. film12.00 Tv prodaja12.30 Prijatelji, nan.13.00 24ur ob enih14.00 Čista hiša, resnič. ser.15.00 Zvezde na sodišču, nan.15.55 Iskrice v očeh, nad.16.55 24ur popoldne17.05 Čarovnija ljubezni, nad.18.00 V imenu ljubezni, nad.18.55 24ur vreme19.00 24ur20.00 Lepo je biti sosed, nan.20.55 Ti, ti lažnivec, am. film22.35 24ur zvečer22.55 Zdravnikova vest, nan.23.50 Dexter, nan.00.55 24ur, ponovitev01.55 Nočna panorama


10.35 1842. VTV magazin, regionalni- informativni program

11.00 Kultura, informativna oddaja11.05 Videospot dneva11.10 Hrana in vino, tedenski izbor12.10 Venček narodnozabavnih12.35 Popotniške razglednice,

ponovitev, Po Turčiji zmotorjem

13.30 Videostrani, obvestila17.55 Vabimo k ogledu18.00 Pozdrav pomladi, posnetek 4.

dela pevske revije18.50 Regionalne novice 118.55 Hrana in vino, kuharski

nasveti, 420. oddaja19.20 Videospot dneva19.25 Videostrani, obvestila19.55 Vabimo k ogledu20.00 Župan z vami,pogovor. Gost:

Srečko Meh, župan MO Velenje20.50 Regionalne novice 2 21.00 Lokalni utrip Celja in okolice,

informativna oddaja21.45 Iz oddaje Dobro jutro,

informativna oddaja, ponovitev00.05 Vabimo k ogledu00.10 Videostrani, obvestila

07.00 Živ žavsledi Telebajski, 61/9009.20 Žogarija, 7/1009.55 Nedeljska maša, prenos iz

župnije Prepolje11.00 Izvir(n)i11.30 Obzorja duha12.00 Ljudje in zemlja, tv Koper13.00 Poročila, šport, vreme13.30 Razvedrilna oddaja14.30 Prvi in drugi15.00 NLP15.05 Na naši zemlji z Marjano

Grčman15.10 Glasbiator15.25 Nedeljsko oko z Marjanom

Jermanom15.35 Profil tedna16.00 Večno z Lorello Flego16.05 Športni gost16.20 Svetovno s Karmen Švegl16.25 Za prste obliznit, 50. del17.00 Poročila, šport, vreme17.15 NLPsledi Naglas!17.30 Fokus18.35 Čarli in Lola, risanka18.45 Katkina šola, risanka18.55 Vreme19.00 Dnevnik, vreme, šport19.50 Gledamo naprej19.55 Referendumska oddaja21.30 Intervju22.25 Poročila, vreme, šport22.50 Korak zadaj, 3/300.25 Tv dnevnik 6.6.199200.50 Dnevnik, ponovitev01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji01.40 Infokanal

06.30 Zabavni ifokanal07.00 Tv prodaja07.30 Skozi čas07.40 Globus08.10 Lynx magazin, tv Koper09.10 39. tekmovanje mladih

slovenskih glasbenikov, 3/409.50 Začarana Emma, nem. film11.20 Alpe, Donava, Jadran12.25 Rad igram nogomet12.55 Kajak kanu, EP v slalomu,

prenos14.15 EP v motokrosu, reportaža14.25 Pot v Južno Afriko, 8. odd.15.00 Pariz, tenis, odprto prven.

Francije, finele (M), prenos17.55 DP v ulični košarki, reportaža18.00 Kajak Kanu, EP v slalomu,

posnetek18.25 Šport20.00 Projekt Dubaj, dok. odd.20.55 Žrebanje lota21.10 Evrovizijski mladi glasbeniki

2010, posnetek23.00 Praznovanje, ang. film23.40 Veliki Charles, 2/201.30 Zabavni infokanal

07.30 Tv prodaja08.00 Poko, ris. serija08.25 Rori dirkalnik, ris. ser.08.40 Jaka na Luni, ris. ser.08.50 Florjan, gasilski avto, ris. ser.09.05 Jagodka, ris. ser.09.30 Slonček Benjamin, ris. ser.09.55 Ben 10, ris. ser.10.20 Hevreka, izob. ser.10.40 Preverjeno, ponov.11.45 Mati kot Alex, dok. odd.12.40 Mega strukture, dok. ser.13.45 Moto GP, prenos dirke za VN

Italije15.15 Najbolj odbite reklame, dok.

odd.15.45 Monk, nan.16.40 Draga, povečal sem otroka,

am. film18.20 Ljubezen skozi želodec, kuh.

odd.18.55 24 ur vreme19.00 24ur20.00 Slovenija ima talent, v živo23.00 24ur – izidi referenduma23.15 Melinda in Melinda, am. film01.10 Svingerski časi, nad.02.00 24 ur, ponovitev03.00 Nočna panorama

PONO VI TEV ODDAJ TEDEN. SPO RE DA09.00 Miš maš, otroška oddaja,

ponovitev09.40 1841. VTV magazin, regionalni

- informativni program10.05 Kultura, informativna oddaja10.10 Športni torek, športna

informativna oddaja10.25 1842. VTV magazin, regionalni

- informativni program10.50 Kultura, informativna oddaja11.00 Duhovni vrelec11.10 Župan z vami, pogovor. Gost:

Martin Brecl, župan ObčineDobrna

12.05 Vabimo k ogledu12.10 Naj viža, oddaja z

narodnozabavno glasbo.Gostje: ansambel Petra Finka,ansambel Spomini

13.25 Hrana in vino, tedenski izbor14.25 Videostrani, obvestila17.55 Vabimo k ogledu18.00 Nanovo, mladinska oddaja18.45 Pop corn, glasbena oddaja.

Gost: skupina Skater19.40 Jutranji pogovori 21.10 Rock Otočec, dokumentarni

zapis 21.30 Znamo zmoremo,

izobraževalna oddaja22.05 Vabimo k ogledu22.10 Videostrani, obvestila

07.00 Zgodbe iz školjke: plašne živali07.20 Križ kraž:sledi Ribič Pepe09.25 Kino Kekec: Maja in vesoljček,

slov. film10.40 Polnočni klub: večno rejništvo

ali posvojitev?12.00 Tednik13.00 Poročila, šport, vreme13.20 Glasbeni spomini z Borisom

Kopitarjem14.15 Hej, gospod, franc. film15.55 Sobotno popoldnesledi O živalih in ljudeh16.10 Zdravje16.30 Usoda16.35 Nasvet17.00 Poročila, šport, vreme17.15 Ozare17.20 Sobotno popoldnesledi Zakaj pa ne17.35 Na vrtu18.00 Nagradna igra18.05 Z Damijanom18.40 Prihaja Nodi, risanka18.55 Vreme19.00 Dnevnik, vreme, šport19.50 Gledamo naprej19.55 Parada21.30 ARS 36022.00 Poročila, vreme, šport22.30 Hri-bar23.35 Gandža, 17/2800.05 Gandža, 18/2800.35 Dnevnik, pon.01.15 Infokanal

06.30 Zabavni infokanal08.10 Tv prodaja08.40 Skozi čas08.50 Knjiga kot orožje!09.40 Posebna ponudba, potroš. odd.10.00 Circom regional, tv Maribor10.30 Minute za …, tv Koper11.30 Leteča učiteljica, nem. film14.00 Kajak kanu, EP v slalomu,

prenos15.00 Pariz, tenis, odprto prven.

Francije, finale (Ž), prenos17.30 Državno prven. v ulični košarki,

reportaža18.00 Polly Adler – skozi rožnata

očala, avstr. film19.55 Maribor, dobrod. nogom.

tekma, TVS – Unicef, prenos21.35 Bleščica, odd. o modi22.05 Alpe, Donava, Jadran22.35 Sobotno popoldne, pon.00.45 Tranzistor, 27. odd. 01.25 Zabavni infokanal

07.30 Tv prodaja08.00 Poko, risanka08.25 Profesor Baltazar, ris. ser.08.30 Jagodka, ris. ser.08.55 Ben 10, ris. ser.09.20 Bakuganski bojevniki, ris. ser.09.45 Kim Possible, ris. ser.10.15 Angie, nan.10.45 Ljubezen skozi želodec, kuh.

odd.11.20 Safari s pingvini, dok. ser.12.15 Mega strukture, dok. ser.13.20 Dnevi groze, južnoaf. film15.00 Monk, am. nan.17.00 Strupene govorice, kanad. film18.40 24ur vreme18.45 Slovenija ima talent – zakulisje

spektakla, v živo19.00 24ur20.00 Hollywoodski kifeljci, am. film22.10 Gora Brokeback, am. film00.45 Bolj čudno kot fikcija, am. film03.00 24ur, ponovitev04.00 Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja09.40 Videospot dneva09.45 Tomi, izgubljen v džungli,

otroški risani film10.35 Hrana in vino, kuharski

nasveti, ponovitev 11.05 Mojca in medvedek Jaka,

otroška oddaja, ponovitev11.45 Videostrani, obvestila17.55 Vabimo k ogledu18.00 Mladi upi, otroška oddaja18.45 Duhovni vrelec18.55 Vzdrževalec tekstilij - 2. del,

izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva19.30 Videostrani, obvestila19.55 Vabimo k ogledu20.00 1842. VTV magazin, regionalni

- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja20.30 Venček narodnozabavnih21.00 Rock Otočec, dokumentarni

zapis21.20 Odprta tema, pogovor22.20 Jutranji pogovori00.00 Videospot dneva00.05 Videostrani, obvestila

06.10 Kultura06.15 Odmevi07.00 Poročila07.05 Dobro jutro08.00 Poročila08.05 Dobro jutro09.00 Poročila09.05 Dobro jutro10.00 Poročila10.10 Kdo bo prej, 1/1510.25 Martina in ptičje strašilo:

žalost10.35 Pesem iz oblakov, dok. film10.50 Enajsta šola11.20 To bo moj poklic: polagalec

talnih oblog, 2. del11.45 To bo moj poklic, izob. odd.12.10 Osmi dan12.40 Minute za jezik13.00 Poročila, šport, vreme13.15 Turbulenca, izob. odd.14.05 Knjiga mene briga14.25 Slovenski utrinki15.00 Poročila15.10 Mostovi15.45 Doktor pes, 39/5216.00 Risanka16.05 Šola Einstein, 14/5217.00 Novice, šport, vreme17.20 Posebna ponudba, potr. odd.17.40 Gledamo naprej17.50 Duhovni utrip18.05 ZGNZ – big father/2, 5. odd.18.35 Larina zvezdica, risanka18.55 Vreme19.00 Dnevnik, vreme, šport19.50 Gledamo naprej19.55 Predreferendumska oddaja22.00 Odmevi, šport, vreme23.00 Polnočni klub00.20 Duhovni utrip00.40 Infokanal

06.30 Tv prodaja07.00 Infokanal08.00 Tv prodaja08.30 Glasnik08.55 Evropski magazin09.25 Črno beli časi10.10 Tv dnevnik 4.6.199210.35 (Ne)pomembne stvari: koledar11.30 Žogarija, 6/1012.00 Umetni raj13.00 Pariz: tenis, odprto prvenstvo

Francije, polfinale (M), prenos20.00 Maribor, nogomet, prijat.

tekma, Slovenija – NovaZelandija, prenos

23.00 Nujni primeri, 2/1023.45 Zasledovan, am. film01.30 Zabavni infokanal

06.20 Tv prodaja06.50 24ur, ponov.07.55 V imenu ljubezni, nad.08.50 Čarovnija ljubezni, nad.09.45 Tv prodaja10.15 Vrnitev domov, am. film12.00 Tv prodaja12.30 Prijatelji, nan.13.00 24ur ob enih14.00 Čista hiša, resnič. ser.15.00 Zvezde na sodišču, nan.15.55 Iskrice v očeh, nad.16.55 24 ur popoldne17.05 Čarovnija ljubezni, nad.18.00 V imenu ljubezni, nad.18.55 24ur vreme19.00 24ur20.00 Vstaja strojev, am. film22.00 Na kraju zločina, nan.22.55 24ur zvečer23.15 Obsojeni na preživetje, am.

film01.30 Šest modelov, nan.02.05 24ur, ponov.03.05 Nočna panorama


10.35 Naj viža, oddaja znarodnozabavno glasbo.Gostje: ansambel Petra Finka,ansambel Spomini

11.50 Drugačen svet12.40 Videospot dneva 12.45 Hrana in vino, kuharski

nasveti, ponovitev (418)13.30 Videostrani, obvestila17.55 Vabimo k ogledu18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV

mreža18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski

nasveti, 419. oddaja19.15 Videospot dneva19.20 Videostrani, obvestila19.55 Vabimo k ogledu20.00 Lokalni utrip Celja in okolice,

pogovor20.50 Regionalne novice 221.00 Razgledovanja, 3. TV mreža21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje

življenjsko obdobje, 3. TVmreža

22.15 Iz oddaje Dobro jutro,informativna oddaja, ponovitev

23.45 Videospot dneva23.50 Videostrani, obvestila

06.10 Kultura06.15 Odmevi07.00 Poročila07.05 Dobro jutro08.00 Poročila08.05 Dobro jutro09.00 Poročila09.05 Dobro jutro10.00 Poročila10.05 Telebajski, otr. nan.10.30 Male sive celice, kviz11.15 Berlin, Berlin: Kaj bi bilo, če bi

bilo, 9/2011.40 Omizje13.00 Poročila, šport, vreme13.15 Danes dol, jutri gor, nan.13.50 Piramida15.00 Poročila15.10 Mostovi15.45 Cofko Cof, 20/2616.05 Pesem iz oblakov, dok. film16.20 Enajsta šola17.00 Novice, šport, vreme17.20 Gledamo naprej17.30 (Ne)pomembne stvari: koledar18.25 Žrebanje deteljice18.35 Bela, risanka18.45 Oči in sine, risanka19.00 Dnevnik, vreme, šport19.50 Gledamo naprej19.55 Tednik20.55 Evropski otok sožitja, dok. odd.21.45 Minute za jezik22.00 Odmevi, šport, vreme23.05 Osmi dan23.40 Globus00.10 Tv dnevnik 3.6.199200.35 Dnevnik, pon.01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji01.35 Infokanal

06.30 Zabavni infokanal07.00 Infokanal08.20 Tv prodaja08.50 Globus09.20 Tv dnevnik 3.6.199209.45 Kapitan Cook, 4/410.35 Ogroženi raji: Tuvalu, 4/412.00 Glasbeni spomini z Borisom

Kopitarjem12.55 Na lepše14.00 Tenis – odprto prvenstvo

Francije, polfinale (Ž), prenos19.00 Kdo gre v Afriko?, resničnostni

šov19.55 Košarka (M), tretja tekma

finala končnice lige telemach,prenos

21.45 Tranzistor, 27. del22.20 Lovec, 2/223.10 Stavka – junakinja iz Gdanska,

nem. film01.00 Zabavni infokanal

06.25 Tv prodaja06.55 24ur, pon.08.00 V imenu ljubezni, nad.08.55 Čarovnija ljubezni, nad.09.50 Tv prodaja10.20 Norčije z Dickom in Jane, am.

film12.00 Tv prodaja12.30 Prijatelji, nan.13.00 24ur ob enih14.00 Čista hiša, resn. ser.15.00 Zvezde na sodišču, nan.15.55 Iskrice v očeh, nad.16.55 24ur popoldne17.05 Čarovnija ljubezni, nad.18.00 V imenu ljubezni, nad.18.55 24ur vreme19.00 24ur20.00 Ukradena srca, am. film21.50 Na kraju zločina, nan.22.45 24ur zvečer23.05 Zdravnikova vest, nan.00.00 Dexter, nan.01.05 24ur, ponov.02.05 Nočna panorama


10.35 Pop corn, glasbena oddaja.Gost: skupina Skater

11.25 Odprta tema, ponovitev12.25 Videospot dneva12.30 Hrana in vino, kuharski

nasveti, ponovitev (417)13.30 Videostrani, obvestila17.55 Vabimo k ogledu18.00 Mladi upi, otroška oddaja, 3.

TV mreža18.45 Regionalne novice 118.50 Hrana in vino, kuharski

nasveti, 418. oddaja19.15 Videospot dneva19.20 Videostrani, obvestila19.55 Vabimo k ogledu20.00 Drugačen svet, pogovor20.50 Regionalne novice 221.00 Naša Evropa, izobraževalna

oddaja21.30 Naj viža, oddaja z

narodnozabavno glasbo, 3. TVmreža. Gostje: ansambel PetraFinka, ans. Spomini

22.45 Iz oddaje Dobro jutro,informativna oddaja, ponovitev

00.20 Videospot dneva00.25 Videostrani, obvestila00.25 Videostrani, obvestila

SRE DA, 9. junija

TOREK, 8. junija

PONE DE LJEK, 7. junija

NEDE LJA, 6. junija

SOBO TA, 5. junija

PETEK, 4. junija

ČETR TEK, 3. junija

29PRIREDITVE3. junija 2010


Bog dan Novak:Zgod bi ce za doberdan!

Mar ko si je zaže lel psa in Boži čekmu je izpol nil željo. Nekaj dni jezgled no skrbel za Črnu ha, potempa se je želel zne bi ti odgo vor nos -ti. »Stva ri se pač spre me ni jo.« Pa seres, če imaš neko ga zelo rad?

Bog dan Novak nam v zbir kiponu ja pri kup ne zgod be in pri go -de iz vsa kda nje ga življe nja deč kovin deklic iz sosed nje uli ce. Vsa kazgod ba nosi spo ro či lo, kate ro jename nje no mla de mu bral cu oz.bral ki. Otro ci se bodo zlah ka vži -ve li v zgod be in se mar si ka te ridogo div šči ni nasme ja li, ob bra njupa bodo zago to vo pomis li li napodob ne pri go de iz nji ho ve gaživlje nja. Seve da pa bodo zgod bezabav nej še, če jih bodo otro kompre bra li star ši in jih upo ra bi li kotiztoč ni co za pogo vor.

Poleg Zgod bi ce za dober dan! stapri založ bi Dru ži na izšli tudi knji -gi Zgod bi ce za dobro jut ro! inZgod bi ce za lah ko noč! Bog danNovak velja za ene ga naj bolj pri -ljubl je nih slo ven skih mla din skihpisa te ljev.

Juli a Jar man: Hej! Kajtako smrdi?

Hije na je mar lji va čis til ka, ki vest -no skrbi za čis to oko li co in ji nivsee no za naš pla net. Neke ga dneji čišče nje za dru gi mi pre ras te čezgla vo, zato se v druž bi mrho vi nar -ja, nek da nje ga čis til ca, odpra vi nadopust. Osta li pri ja te lji ju nekaj dnisploh ne pogre ša jo, dokler se podeže li ne zač ne širi ti neznan skismrad nako pi če nih kak cev ter osta -le nes na ge. Živa li kma lu spo zna -jo, da na tak način ne more jo žive -ti in da smo za čis to čo naše ga pla -ne ta odgo vor ni prav vsi.

Sli ka ni ca bo s pouč no zgod bi coin pri kup ni mi ilu stra ci ja mi nav du -ši la naše naj mlaj še bral ce, star ši invzgo ji te lji pa jo lah ko upo ra bi jo kotpri po mo ček pri vzgo ji otro ko ve gačuta za čis to oko lje.

Micha el Piqu e mal,Phi lip pe Lagaut ri er e: :Mod ros ti srca

Knji ga je name nje na mlaj šim insta rej šim bral cem, pri na ša pa pre -pro ste in pomen sko boga te zgod bi -ce in mis li, ki izvi ra jo iz zahod nefilo zo fi je, antič ne zgo do vi ne invzhod njaš kih mod ros ti. Sle di jo jimzapi si »Filo zof raz miš lja«, kate ripa ne poda ja jo abso lut nih res nic,tem več nam ponu di jo le smer ni ceza naše raz miš lja nje o zgod bi inživlje nju nasploh. Ključ ne bese de,ki jih naj de mo na zgor njem robustra ni, so bral cu v pomoč pri iska -nju pra ve tema ti ke in opo zar ja jona pomemb ne poj me in mis li.

Knji ga bo mla de mu bral cu zago -to vo poma ga la pri odra šča nju inga spod bu ja la h glob lje mu raz miš -lja nju o sve tu in življe nju. V temnašem hit rem vsa kda nji ku, ko sesis tem vred not postav lja na pre iz -kuš njo, pa lah ko slu ži kot koris tenpri po mo ček za ori en ta ci jo pri vzpo -stav lja nju odno sa do življe nja inspod bu ja nje dia lo ga med otro komin odras lim.

Sophi e Kin sel la:Gos po di nja, da te kap

Glav na juna ki nja tega zabav ne -ga roma na je Saman tha Sweet ing,uspeš na odvet ni ca zna ne in ugled -ne odvet niš ke pisar ne v Lon do nu.Živi za ures ni či tev nje nih naj več -

jih sanj, pos ta ti part ne ri ca v odvet -niš ki pisar ni, zato ves svoj časposve ča služ bi in kari e ri. Ne ve,kaj je to pro sti vikend, kako se upo -rab lja sesa lec ali sku ha kosi lo. Iste -ga dne, ko naj bi se ji nje na željakonč no ures ni či la, ugo to vi, da jenare di la usod no napa ko, kate ra jilah ko uni či vso kari e ro. Saman thapre stra še na zapus ti pisar no, se use -de na prvi vlak in se odpe lje napode že lje. Usta vi se pred nezna nohišo, kate re last ni ka sta rav notakrat odda ja la oglas za gos po di -njo. Saman tha jima je na prvipogled všeč, zato ji mis leč, da seje odzva la na oglas, ponu di ta služ -bo. Sle di splet dogo div ščin glav nejuna ki nje, ki mora sedaj igra ti pro -fe si o nal ko v gos po dinj skih opra vi -lih, ki jih sama niko li ni oprav lja la.Znaj de se pred novi mi nalo ga mi:pos ti lja nje postelj, pra nje peri la,kuha nje gur man skih obro kov, pre -živ lja nje pro ste ga časa ob viken dih… Saman thi pos ta ne novo življe -nje všeč, ven dar je to dovo lj zaambi ci oz no odvet ni co z diplo mo?

Šalji va zgod ba, pol na zabav nihzap le tov, ki nas bo nasme ja la inraz ved ril a.

Pene lo pe Leach: Otrokod roj stva do šole

Knji ga ni novost, ampak že prekdvaj set let stal ni ca ( v sve tov nemmeri lu) med pri roč ni ki za nego invzgo jo otro ka. Peto izda jo tega,med star ši zelo pri ljublje ne ga pri -roč ni ka, je avto ri ca pri re di la zapotre be nove dru ži ne v spre mi nja -jo či se druž bi.

Knji ga je napi sa na iz zor ne gakota dojen čkov in otrok, koli kor galah ko odras li sploh uvi di mo insprej me mo. Na ta način ne zane -ma ri mo sebe ali dru gih lju di, pačpa smo bli že spo zna nju, da otrokvpli va na nas in mi na otro ka. » -Bolj ko osre či te otro ka, bolj bos teuži va li z njim, in bolj ko uži va te,tem bolj bo sre čen«, pra vi avto ri -ca in nas opo zar ja, naj sle di mopred vsem otro ku in nje go ve mu raz -vo ju, šele potem vsem napot komv knji gi ali od zunaj.

V pri roč ni ku so opi sa ne sta rost -ne stop nje otro ka, kot si sle di jo: odživlje nja v mater ni ci pa nek je dopete ga leta. Obdob ja so raz de lje -na po posa mez nih poglav jih, zno -traj njih pa so obar va ni deli spogos ti mi vpra ša nji in pre pri ča njistar šev, z opom ba mi za nevar nos -ti in var nost ne ukre pe.

Pene lo pe Leach je raz is ko val napsi ho lo gi nja, spe ci a li zi ra na za raz -voj otrok in vne ta zago vor ni caotrok in star šev. Za novo izda joknji ge je dobi la prvo nagra do Bri -tan ske ga zdrav niš ke ga zdru že njav kate go ri ji poljud nih zdrav niš kihpri roč ni kov.

Knji go, ki nam daje nekaj več kotzgolj navo di la za upo ra bo otro ka,pri po ro čam vsem novo pe če nimstar šem.

� Pri pra vi la: Ves na GP

VELIKA DVORANA HOTELA PAKA

PERZIJSKI PRINC: SIPINEČASA(Prince of Persia: The Sands of Time)Domišljijska akcijska pustolovščina,116 minut . Režija: Mike NewellIgrajo: Jake Gyllenhaal, GemmaArterton, Ben Kingsley, Alfred Molina,Reece Ritchie, Toby Kebbell, AmbikaJois, Richard Coyle idr.

Petek, 4. 6., ob 20.00 Sobota, 5. 6., ob 20.00Nedelja, 6. 6., ob 18.00Režiser fantazijske avanture HarryPotter in ognjeni kelih se poda medpuščavske sipine srednjeveške Perzije,kjer se neustrašni mladenič Dastan spomočjo spretnosti in poguma izkažev bitki, zato ga kralj posvoji. Todanovopečenega princa bolj kot slava inbogastvo zanimajo divje pustolovščine,zato se s skrivnostno princeso Taminopodata v nevarno avanturo. Najti inzavarovati skušata božji meč, s katerimje mogoče upravljati čas, kar želiizkoristiti zlobni plemič Nizam.

KUHINJA Z DUŠO(Soul kitchen) Komedija, 99 minutRežija: Fatih Akin. Igrajo: Adam

Bousdoukos, Moritz Bleibtreu, AnnaBederke, Pheline Roggan, Birol Ünel,Dorka Gryllus, Wotan Wilke Möhring,Ugur Yücel, Udo Kier, Monica Bleibtreu,idr.

Sobota, 5. 6., ob 19.00 – maladvoranaNedelja, 6. 6., ob 20.15Dinamična komedija o brezupnoneorganiziranem šefu restavracije indrugih prisrčno prismuknjenihekscentrikih, ki utripa v ritmu sodobnevečkulturne Nemčije. Posebna nagradažirije v Benetkah.

ŽABE IN PAGLAVCI(Kikkerdril) Otroški avanturistični film,75minut. Režija: Simone vanDusseldorp. Igrajo: Nino Morris denBrave, Whitney Franker, ThijsGoedknegt, Juul Vrijdag, GeorginaVerbaan, Remko Vrijdag idr.

Petek, 4. 6., ob 18.00 Sobota, 5. 6., ob 18.00Nedelja, 6. 6., ob 16.00- otroškamatinejaŠestletni Max čez noč ostane pri babicina deželi, saj mora njegov starejši bratv bolnišnico v mestu, da mu odstranijomandeljne. Pred odhodom mu brat

zaupa pomembno nalogo: najti moražabji mrest, sicer ne bo nikoli večspregovoril z njim. Max in babica seimata skupaj zelo lepo: rešita izgubljenokrastačo, pomagata ranjenemu ježu,napečeta goro slastnih palačink indeček sčasoma pozabi na mrest. Naobisku v bolnišnici pa se Max obpogledu na brata, ki je zaradi operacijeostal brez glasu, spomni na danoobljubo. Izkoristi trenutek babičine inmamine nepozornosti, da pobegne izbolnice in se sam poda na deželo poobljubljeni mrest. Na poti se spoprijateljiz vrstnico, odločno in brbljavosedemletnico z zdravniško torbo inrožnatim kolesom. Skupaj se podatanovim dogodivščinam naproti.Svež, pomladanski film za najmlajšenavdušuje z veselo, preprosto inživljenja polno zgodbo. Obuja otroškočudenje naravi in vsemu živemu, kar vnjej prebiva, radostno igrivost in drobnepripetljaje prvih prijateljstev.

Naslednji vikend, od 11. 6.do 13. 6. napovedujemo:akcijsko pustolovščino IRON MAN 2,

dramo NE POZABI ME, romantičnokomedijo VALENTINOVO, animiranosinhronizirano avanturo TRIJERAZBOJNIKI

K I N O V E L E N J E :: S P O R E D

Knjiž ne novos ti Kdaj - kje - kaj

CITYCENTER Celje

Četrtek, 3.6. Biotržnica

Sobota, 5. 6., od 11. do 14. ureotroške ustvarjalne delavniceIZLET V AFRIKO

Sobota, 5. 6., od 9.30 do 13.00in od 14. do 17. ure in nedelja, 6.junija od 9.30 do 13.00. ureBRCOMANIJA pred trgovino BigBang, turnir v malem nogometu zadeklice in dečke

Nedelja, 6. junij ob 11. uripravljične urice v Džungli

6. junij do 17. julij Nogometniutrinki SP JAR 2010

Ponedeljek, 7. do sobote 12.junij Slovenska vojska sepredstaviPredstavitev poklic vojaka, nastopvrhunskih športnikov zaposlenih vSV, demonstracije službenih psov,predstavitev borilnih veščin…

Četrtek, 3. junija12.00 – 17.00 KRMC – Kunigunda

Slovenski dan mladihraziskovalcevRaziskovanje je poučna zabava

13.00 Dom za varstvo starejšihBralne urice za starejše

14.00 – 20.00 Mladinski center VelenjeMladi v popoldanskem centrušportajmo

18.00 Glasbena šola VelenjeKoncert kitaristov umetniške šoleFranje Lučića Velika Gorica

18.00 Dvorana Centra NovaPredavanje: Rak na prostati

18.00 – 23.00 Kavarna LuciferGlasba s terase: Klapa Nava izDubrovnika

19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnicaPogovor o(b) knjigiLaura Kregar: Ob iskanju sreče

19.30 Glasbena šola VelenjeKoncertNeva Beriša – flavtaKatja Skrinar – harfa z gosti

Petek, 4. junija19.00 Podzemna jama Huda luknja

KoncertOkteti treh slovenskih pokrajin

19.30 Glasbena šola VelenjeOrgelski koncertWolfang Kogert, Dunaj


20.00 Mladinski center VelenjeImprovizacijski show s skupinoMamoo-ti

21.30 Mladinski center VelenjeKlubski večerGlasba & klepet

Sobota, 5. junija8.00 – 13.00 Ploščad pri Centru Nova

Kmečka tržnica18.00 Dom kulture Velenje

Letna produkcija Plesnega studia NStopinje na odru: Če sploh kje so?


18.30 Ribiški dom ob Velenjskem jezeruSvetovni simultani bridge turnirWorld Wide Briddge Contest 24WWBC

19.00 Mladinski center VelenjePotopisno predavanjeIncreadible India

21.30 Mladinski center VelenjeKlubski večerGlasba & klepet

Nedelja, 6. junija15.00 – 18.00 Mladinski center Velenje

Študijski krožek Kult – KreativisProdukcija elektronske glasbe

Ponedeljek, 7. junija14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje

Mladi v popoldanskem centru Klepet, družabne igre in glasba

16.30 in 18.00 Mladinski center VelenjeŠtudijski krožek Kult – KreativisOtvoritev športne galerije MC Svetovno prvenstvo v NogometuJAR 2010

16.30 in 18.00 Dom kulture VelenjePodelitev predšolske bralneznačke

19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnicaPredavanjeVaren in zdrav skok v poletje

Torek, 8. junija10.00 Vila Mojca Velenje

Zaključek projektaOdpadek naj ne bo samo odpadek

14.00 Mladinski center VelenjeMladi v popoldanskem centruMultimedijske delavnice

16.00 – 18.00 Travnikom predMozaikomNogometno popoldne na travnikumenjava sličic, otroška delavnica …

17.00 Vila Mojca VelenjeUstvarjalnica za otroke in staršeTorkova peta

Sreda, 9. junija13.00 Muzej premogovništva Slovenije

Odprtje razstave ilustracijKaja Avberšek

14.00 Mladinski center VelenjeMladi v popoldanskem centru Multimedijske delavnice

16.00 – 18.00 Travnikom predMozaikom

Nogometno popoldne na travnikumenjava sličic, otroška delavnica …

X Mestni stadion VelenjeAtletski troboj za najmlajše

Četrtek, 03. junija11.00 in 16.00 Termoelektrarna Šoštanj

Dan odprtih vrat TEŠ

Sobota, 5. junija16.00 V Gaberkah »pod kozolcem«

Srečanje krvodajalk inkrvodajalcev Šaleške doline

17.00 Stadion ŠoštanjŠoštanj : Boč Poljčane(26. krogŠtajerske nogometne lige)

Nedelja, 6. junija15.00 Gasilski dom Gaberke

VIII. tradicionalno meddruštvenotekmovanje starejših gasilcev ingasilk

Četrtek, 03. junija 20.00 Hiša mladih

Pilates

Petek, 04. junija 21.00 Hiša mladih

Latino house tequila party z DJPodgy-jem

Sobota, 05. junija8.00 Gasilski dom v Šmartnem ob Paki

Memorialno tekmovanje v spominna Tino, Kristino in Matica, zapionirje in pionirke

10.30 Hiša mladihOtroška ustvarjalna delavnica

Nedelja, 06. junija9.00 Martinova vas

Tradicionalna priprava jedi naprostem ‘’Iz kotla diši po morskihjedeh’’

Torek, 08. junija18.00 Hiša mladih

Joga

ŠOŠTANJ

VELE NJE

ŠMART NO OB PAKI

Za sme jal ne gubene odgo var ja jo!

Vele nje, 4. juni ja – »Sku pi na rah lo norih lju -di, ki so neum ni po vide zu, nena mer no smeš -ni ter pre tres lji vo samo za vest ni, vam pri ča ranepo za ben večer gle da liš ke impro vi za ci je!«Tako piše v vabi lu na pre mi e ro zani mi vih velenj -skih impro vi za tor jev, ki bo jut ri ob 20. uri vvelenj skem Mla din skem cen tru.

Na reper to ar ju ima jo 10 impro vi za cij skih ske -čev, kjer jim publi ka s svo ji mi pred lo gi (žan r,

pro stor, pred met, čus tve na sta nja igral cev,naslov zgod be ...) kro ji doga ja nje na odru. Pri -ča ku je jo izred no ino va tiv ne, pro vo ka tiv ne inzani mi ve pred lo ge publi ke, ki bodo nagra je ni… vča sih tudi s pra vo nagra do. Za 75-mi nut nodoga ja nje na odru, še pra vi jo mla di impro vi -za tor ji, in za sme jal ne gube na obra zu ne odgo -var ja jo! Igra li bodo: Vid Hro vat ( Sleš), MaticMrav ljak (Mot ka), Žan Valen čak (Den ser),Žan Golt nik (Božan ski), Dejan Iko vic (Savinj -čan), Dejan Tomov ski ( Tomo). Men tor ja stausta no vi te lja sku pi ne Mamo o-ti Miha Šilc inMatej Mraz.

� bš

O raku na pro sta tiVele nje, 3. juni ja - Šaleš ki koro nar ni klub se

tru di, da več krat letno pri pra vi zdrav stve na pre -da vanja in pre ven tiv ne akcije na zdrav stve notemo. Danes ob 18. uri vabi jo v dvo ra no Cen traNova na pre da va nje o raku na pro sta ti, saj šte -vi lo obo le lih blis ko vi to nara šča, pra vo čas no odkri -tje pa omo go ča dob re rez ul ta te zdrav lje nja. Pre -da val bo zdrav nik Franc Kra mer, dogo dek papri prav lja jo v sode lo va nju z mari bor skim druš -tvom MENA.

� bš

5. junij, zadnji krajec,ob 0:12

Junij (rožnik)

3. če tr tek - Pavla

4. petek - Franc

5. sobota - Valerija

6. ne de lja - Norbert

7. ponedeljek - Robert

8. to rek - Medard

9. sreda - Primož

Koledar imen

Lunine mene

30 3. junija 2010OBVEŠČEVALEC


6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročiloAvto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Izpolicijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasvetiolimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Nadanašnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj;16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček, 18.00 Kvazi kviz;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila;6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije;7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Nadanašnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje,kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročiloAvto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna;10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rockšok; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročiloAvto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnjikulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje;16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročiloAvto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila;10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkovšport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši krajiin ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacijeAvto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša;8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje;14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Šolski radio; 18.30 Poročila;19.00 Na svidenje.

SRE DA, 9. junija:

TOREK, 8. junija:

PONE DE LJEK, 7. junija:

NEDE LJA, 6. junija:

SOBO TA, 5. junija:

PETEK, 4. junija:

ČETR TEK, 3. junija:

R A D I O V E L E N J E

ONES NA ŽE NOSTONES NA ŽE NOSTZRA KAZRA KA

V tednu od 24. maja 2010 do 30. maja 2010 niso povprečne dnevne koncentracijeSO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občineVelenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJAobdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2od 24. maja 2010 do 30. maja 2010

(v mikro-g SO2/m3 zraka)mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

0

20

40

60

80

100

120

140

ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA

GORA

VELENJE LOKOVICA -

VELIKI VRH

ŠKALE PESJE MOBILNA-

SKORNO

24.maj 25.maj 26.maj 27.maj 28.maj 29.maj 30.maj

SAMI BREZPLAČNO odpeljemostaro železo, kmetijske stroje, raznepeči. Golijan Miladin, s.p., Velenje.Gsm: 040/465-214.

INSTRUIRAM matematiko in fizikoza osnovno in srednje šole,pripravljam za izpit in maturo. GržiničArmando »Jonela« izobražovanjeVelenje. Gsm: 040/226-419 ali040/977-474

ŽENITNA posredovalnica Zaupanjeza vse ljudi z dobrimi nameni, v vsehstarostnih obdobjih, ki hrepenijo potrajnih razmerjih. Za mlajše ženske jestoritev brezplačna, ostale strankeplačajo za številna poznanstvasimbolično članarino. Tel.: 03/5726-319, gsm: 031/836-378NEOMEJENO število zanimivihmoških z vse države spoznate za 14evrov. Storitev je zastonj za ženskedo 47 leta starosti, za moške pa podostopni ceni. Gsm: 031/836-378,tel.: 03/5726-31940-LETNA privlačna vdova, trgovka,idealne postave, se preseli k gospodudo 55 let. Gsm: 031/505-495, tel.:090-6286 (1,99 evra/minuto)29-LETNA, privlačna zanimivasamska punca išče dobrosrčnega,lahko tudi starejšega partnerja, skaterim bi si ustvarila družino. Gsm:031/836-378, Tel.: 090-6286 /1,99evra/minuto)

PARCELO v Vinski Gori, Lipje,prodam. Cena po dogovoru. Gsm:041/672-417, 01 638 286 218PARCELO, 800 m2, na odličnilokaciji, ugodno prodam. Gsm:040/954-718DVE zazidljivi parceli v Dobrniprodam. Gsm: 041/763-358PRODAMO – 3 sobno stanovanje ,

obnovljeno (2002), klimatizirano, vcentru Velenja. Stanovanje je naodlični lokaciji in obsega 2 spalnici,dnevno sobo, kuhinjo z jedilnico,kopalnico, straniščem, shrambo,kletjo in velikim balkonom. Mogočamenjava za 1 ali 2 sobno stanovanjev Velenju. Gsm: 031/459-379

OPREMLJENO restavracijo oddam.Ogled je možen, ostalo po dogovoru.Tel.: 03/856-64-12

TRAKTOR IMT, bočno koso Imt inobračalnik kupim. Gsm: 031/210-794

TRAKTORSKI obračalnik tajfun,širina 2 m, prodam za 200 evrov. Tel:03/586-64-28BAZEN za mleko, nieros, 1200 l, zbojlerjem za gretje vode, malorabljen, ugodno prodam. Gsm:041/239-651CISTERNO 1000 l pvc na paleti skovinskim ogrodjem (za vodo, naftoali kurilno olje) prodam. Cena podogovoru. Gsm: 041/566-415ELEKTROMOTOR 1.5 kW, 1400obratov, enofazni, prodam za 105evra. Gsm: 070/723-050ZARADI selitve nujno prodam novofrancosko posteljo, zmrzovalnoomaro (7 predalov) in dve novigarderobni omari. Gsm: 041/724-387, 041/742-168ZVOČNIKI Sony, 3-sistemski,regalni, brezhibni, 120W. Prodam za40 €. Gsm: 041/692-995CD PREDVAJALNIK Sony CD-P415, prvi lastnik, prebira vseCDje. Gsm: 041/692-995

SLIVOVKO, deske 2 cm in ruskekeglje prodam. Gsm: 041/849-474.VINO: refošk, merlot, rose, pinelain zelen, prodam. Vinska klet(Čehovin Bogdan – Štanjel)Velenje – Konovo. Gsm:031/749-671

JABOLČNIK, medenovec,borovničevec in več vrst žganjaprodam. Gsm: 041/344-883.

PRODAJA nesnic v nedeljo, 6. 6., od8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02/876-12-02BIKCA sivca, težkega od 220 do230 kg, prodam. Gsm: 031/668-052PUJSKE, težke od 25 do 30 kg,prodam. Tel.: 03/588-55-70, gsm:031/868-931KOZLIČKE prodam za zakol. Gsm:031/547-337

ŽIVALI

PRIDELKI

RAZNO

KUPIM

ODDAM

NEPREMIČNINE

STIKI-POZNANSTVA

INSTRUKCIJE

NUDIM

DEŽUR NI telefon za pomočalkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)

mali OGLASI

Zdrav stveni dom Ve le njeOB VES TILOSpo što vane za va ro vanke, spo što vaniza va ro vanci, ob ve ščamo vas, da je tel.:112 rezervirana za službo nujne me di -cin ske po moči. Na to te le fon sko šte -vilko po kli čite SAMO V NUJ NIH PRI -ME RIH, ko je za radi bo lezni ali po škodbeogro ženo ži vlje nje in je po trebno ta koj -šnje ukre pa nje ekipe za nujno me di cin -sko po moč. Po go vore na tej šte vilki sne-mamo. Za in for ma cije v zvezi z reše-valno službo kli čite na te le fon skošte vilko 8995-478, de žurno službopa na 8995-445.

Le karna Cen ter Ve le nje, Vod ni kova 1.

Iz daja nuj nih zdra vil in zdra vil na re -cepte, pred pi sane is tega dne. Ob ne -de ljah in dr žav nih praz ni kih je or ga ni -zi ran od mor za ko silo od 13.00 do14.00, te le fon 898-1880.

5. in 6. junij – Daša Buršič, dr.dent. med. (v dežurni zobni ambulan-ti ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do12. ure).

Dežurni veterinar – gsm 031/688-600.Delovni čas: ponedeljek - petek od7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12.ure.

Zo bo zdrav niki:

Ve te ri nar ska pos taja Šoš tanj:

Le karna v Ve le nju:

DE ŽUR STVA

Upravna enota Ve le nje

50-let skupnega zakonskega življenjasta praznovala zakonca Ivana in LeopoldIvenčnik iz Trške gorce 7, ŠentjurJožica Rožič, Slovenska Bistrica, Šolska ul.8 in Matjaž Lesnik, Skorno pri Šoštanju 49 a;Aleksandra Poljanec, Skorno pri Šoštanju 33in Gregor Skornšek, Skorno pri Šoštanju 33.

Ivana Janžovnik, roj. 1951, Mozirje, Praprot-nikova 11; Jožefa Poredoš, roj. 1928, Cel-je, Pod lipami 28; Jožef Rosenstein, roj.

1936, Rečica ob Savinji 116; Marija Vid-majer, roj. 1923, Presladol 16, Krško; ZlatkoBut, roj. 1967, Sp. Negonje 30, RogaškaSlatina; Rozina Avberšek, roj. 1941, Velen-je, cesta bratov Mravljakov 1; Jožefa Pust,roj. 1920, Dol pri Hrastniku, Planiska c. 2;Angela Stopar, roj. 1924, Rečica ob Paki 63;Davorin Pokržnik, roj. 1966, Plešivec 40;Slavko Geratič, roj. 1930, Velenje, Subotiš-ka c. 22; Pavla Domanjko, roj. 1930, Velen-je, cesta Borisa Kraigherja 2; Rafaela Cavnik,roj. 1927, Gaberke 71; Rudolf Govejšek, roj.1928, Slatina v Rožni dolini 4 e; MarkoJuvančič, roj. 1924, Celje, Ul. XIV divizije 8.

Po roke:

Smrti:

GI BA NJE PRE BI VAL STVA

31OBVEŠČEVALEC3. junija 2010


ZAHVALA

ob nenadni izgubi naše ljube nepozabne žene, mame, none, tašče,sestre, tete

MARIJE HUDOMALučiteljice v pokoju

iz Raven pri Šoštanju

24. 3. 1927 - 21. 5. 2010

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom,sodelavcem in znancem, ki ste nam stali ob strani ob tem žalostnem in

težkem slovesu ter jo pospremili na njeni poslednji poti k večnemupočitku. Zahvala za izrečene besede sožalja, za darovane sveče in

cvetje, g. Urbancu, dr. med., za zdravljenje, patronažnima sestramaAlbini in Maji, Urgentni službi ZD Velenje, govornicama Erni

Obšteter in Majdi Puc, pevcem KUD Ravne, dekanu Martinu Tajnikuza opravljen obred, praporščakom in Pogrebni službi Usar.

Žalujoči vsi njeni

"Kje so zdaj besede tople? Kje ljubezen?"Smrt skrivnostna je prekinila bolezen,vzela vse je, kar na svetu je imela …Zdaj na grobu večna lučka bo gorela.(Marija Hudomal)

ZAHVALA

V petek, 28. maja, smo se na pokopališču v Podkraju pri Velenjuposlovili od naše drage žene, mame, babice in prababice

RAFAELE CAVNIKroj. DOBNIK

iz Gaberk pri Šoštanju

13. 10. 1927 - 26. 5. 2010

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, drugimsovaščanom in znancem za izrečena sožalja ter tolažbo v teh težkihtrenutkih. Hvala za darovano cvetje, sveče in kakršno koli drugo pomoč.

Zahvaljujemo se govorniku g. Kolarju za ganljiv govor, gospodu župniku za lepo opravljen obredin sveto mašo, pevcem, praproščakom, Pogrebni službi Tišina za organizacijo pogreba. Posebnazahvala osebnemu zdravniku g. Valterju Pirtovšku, dr. med., za dolgoletno zdravljenje, patronažnislužbi ZD Velenje, še posebej gospema Barbari in Maji ter osebju Splošne bolnišnice Celje inBolnišnice Topolšica, za zdravljenje in lajšanje bolečin. Hvala še enkrat vsem, ki ste jo v takovelikem številu pospremili na njeni zadnji poti.

Žalujoči: mož Emilijan, sin Mirko z družino, vnukinji Anja in Baška, pravnuka Blaž in Matej ter ostalo sorodstvo

Kogar imaš rad,nikoli ne umre,samo daleč, daleč, je ...

ZAHVALA

Ob boleči izgubi

DAVORINA POKRŽNIKA5. 10. 1966 – 20. 5. 2010

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom,znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in

sveče. Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakor koli sodelovali priopravljenem obredu in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji

poti.

Vsi njegovi

Usoda tvoja tragičnanas je pretresla v dno srca.Le malo sreče si užil,za svojo smrt premlad si bil!

ZAHVALA

Zapustila nas je draga mama, tašča, stara mama in sestra

MARIJA AVBERŠEK22. 3. 1934 – 23. 5. 2010

Hvaležni smo vsem, ki ste jo obiskovali in ji lepšali dneve. Iskrenose zahvaljujemo osebju DVO Velenje za oskrbo, pomoč in podporo

v času njenega bivanja. Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili, jiprinesli cvetje, sveče, nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni

zadnji poti.

Žalujoči: sinovi Stane, Srečko, Janko z družinami ter sestre in bratje z družinami

Pomagajte mi,dajte mi roko,razumevanje,ljubezen.Potem pa pustite,da v miru odidem.

(neznan bolnik)

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta

SLAVKA GERATIČA9. 12. 1930 – 25. 5. 2010

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu stali ob strani v času njegovebolezni, ga pospremili na njegovi zadnji poti ter ga bodo ohranili

v spominu.

Žalujoča družina Geratič

ZAHVALAOb boleči izgubi naše drage žene, mame, tašče in ome

DANICE KORBERiz Gavc, Šmartno ob Paki

25. 4. 1936 – 21. 5. 2010

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem,prijateljem in sodelavcem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na

njeni zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, darovane sv. maše, molitve, cvetje in sveče.Zahvala dekanu gospodu Napretu za darovano mašo in pogrebni obred. Hvala gospe Zdenkiza prelepe besede slovesa, moškemu pevskemu zboru in praporščakom ter Pogrebni službiUsar. Zahvaljujemo se njenemu osebnemu zdravniku gospodu Stuparju, dr. med. Posebna

zahvala sosedi Pavli, sestrama Joži in Pavli ter sosedu Francu za pomoč v času njene bolezni.Bog povrni vsem, ki ste jo imeli radi.

Vsi njeni

ZAHVALA

Ob boleči izgubi zlate mamice

ALOJZIJE VIDMARŠmarška 48, Velenje

12. 6. 1932 – 16. 5. 2010

se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi v teh težkih trenutkih stali obstrani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni

zadnji poti.

Žalujoči sin Darko z Nano

Srce je omagalo,dih je zastal,a spomin nate bo vedno ostal.

V SPOMIN

Minilo je leto dni, odkar te ni več med nami

VIKTOR MARTINŠEKŠenbric 7, Velenje

Hvala vsem, ki se ustavite pri grobu in prižgete svečke.Pogrešamo te Viktor.

Žena Albina, Jožica z družino in vsi ostali

Prazen je dom, zaman Te išče moje solzno oko, prezgodaj Te je bog vzel k sebiobvaroval Te je trpljenja.


Pri bliž no 70 lju bi tel jev poto vanjz vla kom se je odzva lo pova bi luTuris tič ne ga druš tva Šmar tno obPaki in tam kaj šnje lokal ne skup -nos ti za izlet v madžar sko pres tol -ni co Budim peš to konec minu le gated na. Poleg pot ni kov iz Šaleš kedoli ne so bili na vla ku tudi izlet ni -ki iz Zgor nje Savinj ske doli ne,sosed njih občin regi je Saša ter izLjub lja ne.

Na tri dnev nem poto va nju so siogle da li vse naj več je kul tur ne, zgo -do vin ske in dru ge zna me ni to stimes ta, se sezna ni li s kuli na rič noponu dbo deže le ob Dona vi in »pre -

ver ja li« njeno plov nost. Ob tej pri -lož nos ti je izlet ni ke spre je la slo ven -ska amba sa dor ka na Madžar skemDar ja Bav daž Kuret.

Ude le žen ce 20. izle ta po vrs ti jeBudim peš ta prev ze la, sploh par la -ment, ribiš ka trd nja va, pa vož njapo Dona vi. Mno gi so ob povrat kudomov meni li, da je bil to eden bolj -ših, če ne celo naj bolj ši izlet doslej.In nasled nje leto? Bra tis la va.

� Tp

Med ogledom madžarske

prestolnice

Gora Olj ka, 16. maja – Savinj sko-ša leš ka regi ja NSi je orga ni zi ra latra di ci o nal no sre ča nje dru žin in zbor za vred no te na Gori Olj ki. Pri -re di tev, ki so se je ude le ži li tudi pred sed ni ca NSi Ljud mi la Novak,pes nik in igra lec Tone Kunt ner in pes ni ca Ber ta Golob, se je zače la sslo ves no mašo. Ob tej pri lož nos ti so zno va opo zo ri li na tež nje slo ven -skih vlad nih strank, ki želi jo, kot so pre pri ča ni v NSi, raz vred no ti titra di ci o nal no dru ži no.

�

Srečanje so začeli z mašo.

Šoš tanj, 29. maja – Sede min dvaj set pro -sto volj cev Nara vo var stve ne zve ze ( NZ)Smre ko vec, ki jo sestav lja jo pla nin ska druš -tva Šoš tanj, Črna na Koroš kem, Vele nje,Ljub no ob Savi nji, Lov ska dru ži na Smre ko -vec-Šoš tanj, Savinj sko goz dar sko druš tvo inGobar sko druš tvo Mara uh Vele nje, je v sobo -to nada lje va lo akci jo »Očis ti mo Smre ko vec«.

Apri la so očis ti li pla nin sko pot Sle me–Kra ma ri ca in sode lo va li pri čišče nju div jihodla ga lišč v KS Bele Vode. Zara di snež -nih raz mer pa so takrat načr to va no čišče -nje pre os ta lih pla nin skih poti pre sta vi li.Tokrat so očis ti li oko li co doma na Smre -kov cu, pla nin sko pot Gol te–Smre ko vec,pot Spodnji Brlož nik–Kal ski gre ben–Smre -

ko vec ter pla nin sko pot iz koroš ke sme ri Sil -ves ter-Kra ma ri ca. Akci jo je pod pr la Kra -jev na skup nost Šoš tanj, ki je plačala stroš -ke odvo za zbra nih odpad kov na namen -sko odla ga li šče v doli no.

Popol dne pa so se zbra li na red ni in volil -ni skup šči ni zve ze. Pote ka la je nekaj mese -cev pred izte kom man da ta sta re mu vod -stvu, ker je dose da nji pred sed nik BojanRotov nik prev zel pomemb no dolž nostpred sed ni ka Pla nin ske zve ze Slo ve ni je,nalo go pred sed ni ce NZ Smre ko vec pa pre -dal Ire ni Brlož nik. Pred sed ni ci bos ta zve -zo še vna prej poma ga la vodi ti pod pred -sed ni ka Pavle Les jak in Matej Kort nik.

Nara vo var stve na zve za Smre ko vec je bila

kot nada lje va nje delo va nja pro jekt ne sku -pi ne civil ne druž be za ohra ni tev Smre kov -ca, ki je zače la delo va ti leta 2004, usta -

nov lje na leta 2005. Takrat so zapi sa li: »Zzve zo želi mo spod bu di ti lokal na druš tva inlokal no pre bi val stvo k aktiv ni ude lež bi pri

sno va nju traj nost ne ga raz vo ja in s tem kohra ni tvi naše narav ne dedi šči ne«.

�

Kipar ji vnaj lep šem ate lje ju

Šmar tno ob Paki, 30. maja - V Šmart nem ob Paki je med 28. in 30.majem 2010 pote ka la kipar ska delav ni ca v lesu. Že osmo leto sta jouspeš no pri pra vi la JSKD - Območ na izpo sta va Vele nje, in Mla din skicen ter Šmar tno ob Paki. Letos je na delav ni ci sode lo va lo 21 ude le žen -cev iz vseh kon cev Slo ve ni je, ki so ustvar ja li pod vod stvom aka dem skekipar ke Dra gi ce Čadež Lapaj ne. Delov no ozračje je bilo odlič no, ustvar -jal nost pa je v enem naj lep ših ate lje jev na pro stem, pod šmar škim kozol -cem, dobe sed no dobi la kri la. � bš, foto: Dejan Ton kli

V treh dneh so kipar ji iz vse Slo ve ni je ustva ri li niz zani mi vih

lese nih skulp tur.

Nasled nje letoBra tis la va

Očiščevalna akcijain skupščinaPro sto volj ci nara vo var stve ne zve ze nada lje va li akci joOčis ti mo Smre ko vec - Nova predsednica Irena Brložnik

Srečanje družin naGori Oljki

nČ 22/2010

Documents