navodilo za upravljanje · uvodna beseda pred leti izdelan priročnik za odpravo napak na...

PRIROČNIK ZA UPRAVLJANJE LOKOMOTIVE VRSTE 342

Služba za vleko vlakov, september 2008

Uvodna beseda Pred leti izdelan priročnik za odpravo napak na električnih vlečnih vozilih je bil pri vas kot uporabnikih in upravljalcih teh vozil dobro sprejet. Že takrat smo razmišljali o izdaji priročnika tudi za dizelska vozila, vendar do njegove izdaje v podobni obliki kot za električna vlečna vozila žal ni prišlo. Ob vaši spodbudi za nadaljevanje začetega dela in ob dejstvu, da osebje vlečnih vozil pogosteje kot v preteklosti upravlja z različnimi vrstami vozil smo ugotovili, da samo priročnik o odpravi napak za strojevodjo ni dovolj in da ga je treba dopolniti.

Priročnik smo zato preimenovali v pričujoči Priročnik za upravljanje, ki v splošnem vsebuje opravila strojevodje pred službo, med vožnjo in po končani službi, sledi opis glavnih naprav (mehanske, električne, zaščitne, kontrolne in varnostne naprave), na koncu pa daje strojevodji napotke za odpravo najpogostejših napak, ki se pojavljajo na vozilu.

Ker na posameznih vrstah vlečnih vozil opravljamo različne predelave, predvsem gre tu za boljše tehnične rešitve pri delovanju naprav na vozilih ali za izboljšanje pogojev vašega dela, mora biti osebje vlečnih vozil seznanjeno s temi modifikacijami, za kar poskrbi strokovni učitelj. Predelave na vozilih se opravljajo postopno, po drugi strani pa je za strojevodjo pomembno, na katerih vozilih so te predelave izvedene. Zato je priročniku za upravljanje na koncu dodana preglednica predelav tega vozila, ki se bo sproti posodabljala (zamenjava preglednice).

Princip izdelave priročnika je bil takšen, da je osnutek pripravil inštruktor strojevodij tiste sekcije ali delovne enote, ki ima v inventarskem stanju največ vlečnih vozil te vrste, v pregled in morebitne pripombe pa je bil nato dan vsaj še eni sekciji ali delovni enoti, ki tudi upravlja s temi vozili. Izdelava priročnika je potekala pod mentorskim vodstvom strokovnih delavcev Službe za vleko.

Priročnik za upravljanje je nameščen na vsako vlečno vozilo in sodi v opremo tega vozila. Upamo, da vam bo služil kot koristen pripomoček pri opravljanju vašega dela. Morda pa boste ob prebiranju priročnika ugotovili kakšno napako ali pomanjkljivost ali se vam bo porodila boljša ideja za neko razlago. Vsako vašo konstruktivno pripombo bomo skrbno preučili in jo, če bo ustrezala, vnesli kot popravek v obliki zamenjave lista.

Želimo vam srečno in predvsem varno vožnjo.

Služba za vleko vlakov

KAZALO Stran 1 OPRAVILA PRED VOŽNJO................................................................... 6

1.1 Faza A - priprava in pregled vozila ................................................. 6 1.2 Faza B – zagon lokomotive ............................................................. 8 1.3 Faza D - preskus naprav .................................................................. 9 1.4 Menjava vozniške kabine ................................................................ 9 1.5 Zaustavitev in posprava................................................................. 10

2 OPIS NAPRAV ...................................................................................... 11 2.1 Akumulatorske baterije (AB) ........................................................ 11

2.1.1 Vklop/izklop baterij.................................................................. 11 2.2 Polnjenje baterij............................................................................. 11 2.3 Stabilizator napetosti ..................................................................... 12 2.4 Avtomatske varovalke ................................................................... 12 2.5 Odklepanje stikal na krmilnem pultu............................................. 12 2.6 Odjemnik toka ............................................................................... 13

2.6.1 Izločitev OT.............................................................................. 14 2.7 Glavno stikalo - odklopnik ............................................................ 15

2.7.1 Zapiranje glavnega stikala ........................................................ 15 2.7.2 Izklop glavnega stikala ............................................................. 15

2.8 Krmiljenje motor – generatorja ..................................................... 16 2.8.1 Zagon motor-generatorja .......................................................... 16

2.9 Izklop MG ..................................................................................... 17 2.9.1 Pomožno vzbujanje motor-generatorja..................................... 17

2.10 Vlečni tokokrog............................................................................. 19 2.10.1 Izločitev VM............................................................................. 20 2.10.2 Pregled VM .............................................................................. 20 2.10.3 Postopek pri prekinitvi zagonskega upora ................................ 21

2.11 Zaščitne naprave na lokomotivi..................................................... 22 2.11.1 Zaščita pred prenizko napetostjo .............................................. 22 2.11.2 Zaščita pred prenapetostjo ........................................................ 22 2.11.3 Pretokovna zaščita .................................................................... 23 2.11.4 Zaščita pri kratkih stikih ........................................................... 23 2.11.5 Zaščita prvega zoba .................................................................. 24 2.11.6 Zaščita vleke............................................................................. 24 2.11.7 Protidrsna zaščita...................................................................... 24 2.11.8 Naprava proti vzpenjanju lokomotive....................................... 25 2.11.9 Zaščita pri električnem zaviranju.............................................. 26

2.12 Sistem komprimiranega zraka ....................................................... 26 2.12.1 Zagon kompresorja ................................................................... 27

Priročnik za upravljanje E-lok vrste 342 4

2.12.2 Preizkus zavore na lokomotivi.................................................. 28 2.13 Izločevanje naprav komprimiranega zraka.................................... 30 2.14 Naprave za hlajenje in prezračevanje ............................................ 32

2.14.1 Hlajenje vlečnih motorjev ........................................................ 32 2.14.2 Hlajenje zagonskih uporov ....................................................... 33 2.14.3 Zagon ventilacije zagonskih uporov......................................... 33 2.14.4 Nadtlak in prezračevanje .......................................................... 34 2.14.5 Signalizacija delovanja pomožnih naprav ................................ 34

3 VARNOSTNE NAPRAVE .................................................................... 35 3.1 Merilnik hitrosti vožnje ................................................................. 35

3.1.1 Postopek pri okvari merilnika hitrosti ...................................... 35 3.2 Budnik (tipa BCDM 661).............................................................. 36

3.2.1 Izločitev budnika ...................................................................... 37 3.2.2 Postopek pri okvari budnika ..................................................... 37

3.3 Avtostop naprava (tip Simens I60)................................................ 38 3.3.1 Izločitev ASN ........................................................................... 38 3.3.2 Postopek pri okvari ASN.......................................................... 38

3.4 Svetlobne signalne naprave ........................................................... 39 3.4.1 Postopek pri okvari svetlobne signalne naprave....................... 39

4 SPLOŠNA IN DODATNA OPREMA ................................................... 40 4.1 Ogrevanje strojevodske kabine...................................................... 40 4.2 Klimatska naprava......................................................................... 41 4.3 Električno ogrevanje vlaka ............................................................ 42 4.4 RDZ naprava (tip ZFM 21 SLO).................................................. 43 4.5 Naprava za posipavanje peska....................................................... 45

4.5.1 Izločitev naprave za peskanje ................................................... 45 4.6 Naprava za mazanje sledilnih vencev............................................ 46 4.7 Merjenje porabljene energije ......................................................... 47

5 VOŽNJA Z LOKOMOTIVO ................................................................. 48 5.1 Priprave pred vožnjo ..................................................................... 48 5.2 Speljava lokomotive ...................................................................... 49

5.2.1 Uravnavanje hitrosti ................................................................. 49 5.3 Zaviranje........................................................................................ 52

5.3.1 Zračno zaviranje ....................................................................... 52 5.3.2 Elektrodinamično zaviranje ...................................................... 53 5.3.3 Vožnja ob zmanjšani napetosti v voznem vodu........................ 54 5.3.4 Vožnja pod zaledenelim vodom in ob močnem vetru .............. 54 5.3.5 Vožnja z izločenimi VM........................................................... 54 5.3.6 Odvoz pokvarjene lokomotive.................................................. 54

6 ODPRAVA NAPAK .............................................................................. 56 6.1 Varnostni ukrepi pred pričetkom del ............................................. 56


6.1.1 Ozemljitev lokomotive (blokada) ............................................. 56 6.1.2 Deblokada ozemljitve lokomotive............................................ 57

6.2 Akumulatorske baterije ................................................................. 58 6.3 Tokovni odjemnik ......................................................................... 58 6.4 Glavni odklopnik........................................................................... 59 6.5 Merilni instrumenti VN ................................................................. 61 6.6 Motor - generator........................................................................... 62 6.7 Pomožne naprave .......................................................................... 64 6.8 Varnostne naprave......................................................................... 64 6.9 Krmiljenje vlečnega tokokroga ..................................................... 65 6.10 Ogrevanje ...................................................................................... 67 6.11 Pnevmatski in zavorni sistem ........................................................ 68 6.12 Mehanske poškodbe na tekalu....................................................... 68 6.13 Obratovanje v zimskem času......................................................... 69 6.14 Lokacije ventilov pnevmatskega in zavornega sistema................. 70 6.15 Predelave na E-lok. 342................................................................. 71


1 OPRAVILA PRED VOŽNJO 1.1 Faza A - priprava in pregled vozila Pri približevanju k lokomotivi opazujemo stanje koša, elementov na strehi, brisalce stekel in odbojna stekla pa preverimo glede morebitnih poškodb. Nadalje je potrebno: − Preveriti če je lokomotiva zavarovana proti samopremaknitvi z zavorno

coklo − Prepričati se, da je lokomotiva postavljena pod vozni vod − Pregledati odbojnike, katerih odbojne plošče se ne smejo obračati ali

izvleči − Pregledati vlečno napravo, katere streme ne sme biti raztegnjeno, kavelj

ne sme biti poškodovan, vlečni drog ne sme biti izvlečen ali zvit, ročaj vretena mora biti nepoškodovan

− Pregledati stanje pluga, ki ne sme biti poškodovan, zvit − Pregledati stanje podstavkih vozičkov: na amortizerjih ne sme biti sledi

puščanja olja, vzmeti ne smejo biti poškodovane – počene, kolesni obroči ne smejo biti zrahljani ali imeti ostrih vencev, tekalna površina koles pa ne sme imeti ploščatih mest

− Preveriti tesnost in stanje raznih zračnih vodov, pip, ventilov, itd. − Pregledati stanje zavornjakov, ki ne smejo biti počeni in prekomerno

izrabljeni (< 10 mm zamenjava) ter stanje in nastavitev zavornega drogovja

− Preveriti hod batov zavornih valjev (35 ±10 mm) − Skozi kontrolno steklo preveriti količino olja v okrovih zobniškega

prenosa, na sondi pa količino olja v okrovih obesnih ležajev − Pregledati stanje naprave za peskanje (količina peska, stanje peskovnih

cevi) in preizkusiti delovanje peskanja − Pregled vseh ostalih naprav pritrjenih na podstavne vozičke in koš

lokomotive − Izpustiti je potrebno tudi kondenzat na vseh kondenčnih pipah.

Opravila v vozniški kabini in strojnici: − Po vstopu v lokomotivo, v NN omari z dvopolnim ločilnikom IBA

vključimo aku. baterije in delavniški priključek– po potrebi vključimo tudi razsvetljavo

− Na voltmetru preveriti napetost baterij (najmanj 20V)


− Preveri se količina in pravilna vstavitev registrirnega traku v registrirnem merilniku hitrosti, navije ura in nastavi točen čas,

− Preveriti stanje plomb na budniku, ASN, merilniku hitrosti in priključnicah merilnih naprav,

− Pregledati stanje avtomatskih varovalk in taljivih varovalk − Preveriti morebitno izključenost zračnih pip − Preveriti vključenost razporednikov in pozicijo zavornega menjala − Pregledati nivo olja v glavnem kompresorju − Preveriti izločilno pipo ASN ter preveriti v katerem režimu se nahaja

stikalo − Preveriti zavrtost ročne zavore − Preveriti delovanje signalizacije

Pregledati še opremljenost vozila, kamor sodi: orodje po seznamu, prva pomoč po inventarski knjižici, prenosna svetilka, gasilniki (preveri se stanje zalivk in datum zadnjega pregleda) in stanje ročnih cokel.

Iz obrazca EV-63 se strojevodja seznani s tehničnim stanjem vozila in izpolni obrazec »dnevni pregled vozila - EV-50/1«, obrazec EV 85, ter pregleda vse voznoredne pripomočke.


1.2 Faza B – zagon lokomotive Opravila v vozniški kabini: (str77) − V kabini A s pomočjo pretikala prestavimo ročico direktne zavore v

položaj »Potniški« ali »Tovorni«, − S ključem odkleniti stikala krmilnega pulta − Vključiti glavno stikalo krmiljenja »CC« − S pritiskom na tipko za dvig OT sprožimo dvig OT – II v smeri vožnje − Če je zračni tlak zadosten bo prišlo do dviga OT (tlak v glavni zračni

posodi mora biti večji od 4 bar, sicer OT dvignemo po enem od postopkov opisanem v poglavju 2.6.)

− Vizualno opazujemo dviganje odjemnika toka − Opazujemo odklon voltmetra voznega voda - ko odjemnik vzpostavi stik

z omrežjem kaže cca. 3kV − S pritiskom na tipko »CIR« na krmilnem pultu zapremo glavno stikalo

IR. (stikalo za ogrevanje vlaka »REC« mora biti v položaju »izključeno«, ročici kontrolerja vleke morata biti v položaju »0«)

− Ko zasveti rdeča signalna lučka »IR –hitri odklopnik« pomeni, da je glavno stikalo - odklopnik zaprt

− Izvršimo zagon MG - s pritiskom na tipko »zagon MG - « − Na voltmetru preverimo polnjenje baterij − Po 8 sekundah od začetka zagona MG se samodejno začnejo vključevati

ostale pomožne naprave: oba kompresorja, ventilatorji zagonskih uporov in VM,


1.3 Faza D - preskus naprav

− Preizkusiti delovanje indirektne (avtomatske) in direktne (lokomotivske) zavore in pritrdilne zavore v skladu s tč. 8.1.3. – Navodilo za zaviranje.

− Preizkusiti vleko z opazovanjem A-m vleke pri prestavitvi manipulatorja na 1. položaj vleke

− Preizkusiti delovanje budnika. − Preizkusiti delovanje ASN. − Preizkusiti delovanje RDZ. − Preizkusiti delovanje zvočnih signalov. − Preizkusiti delovanje peskanja. − Preizkusiti delovanje mazanja sledilnih vencev. − Preveriti delovanje brisalcev in ogrevanja stekel. − Preveriti čelno in sklepno signalizacijo (vključimo v nasprotni kabini). − Preveriti delovanje ogrevanja upravljalne kabine in klimatske naprave.

1.4 Menjava vozniške kabine

Opravila v upravljalni kabini: − Izključiti vleko s postavitvijo manipulatorja v položaj 0 − Maksimalno zavreti lokomotivo z direktno zavoro − Zavreti lokomotivo z indirektno zavoro − Postaviti ročico smeri vožnje v položaj 0 in jo izvleči − Z ročico izklopiti zaviralnik indirektne zavore in jo izvleči − Ročico zaviralnika direktne zavore prestaviti v položaj popolnega odvrtja − Izključiti RDZ − Izključiti vse porabnike (klimatsko napravo ali ogrevanje, ogrevanje

stekel…) − S stikalom na upravljalnem pultu izklopiti motor-generator − Odpreti glavno stikalo − Spustiti odjemnik toka in izključiti stikalo »krmiljenja CC « − Zakleniti stikala na krmilnem pultu in izvleči ključ − Izklopiti čelno signalizacijo in vklopiti sklepno signalizacijo, − Zapreti okna in vrata

Opravila v nasprotni kabini: − Prenesti vse ročice in ključe ter voznoredne pripomočke, EV-85 − Prestavimo ročico direktne zavore v položaj zaviranja − Izvedemo zagon lokomotive


1.5 Zaustavitev in posprava Opravila v upravljalni kabini in strojnici: − Izključiti vleko s postavitvijo manipulatorja v položaj 0 − Maksimalno zavreti lokomotivo z direktno zavoro − Postaviti ročico smeri vožnje v položaj 0 in jo izvleči − Z ročico izklopiti zaviralnik indirektne zavore in jo izvleči − V strojnici preverimo tlak zraka v pomožnem rezervoarju za dvig OT, in

ga po potrebi dopolniti − Izključiti RDZ − Izključiti vse porabnike (klimatsko napravo ali ogrevanje, ogrevanje

stekel, razsvetljavo…. ) − S stikalom na upravljalnem pultu izklopiti motor-generator − Odpreti glavno stikalo – odklopnik IR − Spustiti odjemnik toka in izključiti stikalo »krmiljenja CC « − Zakleniti stikala na krmilnem pultu in izvleči ključ − Prestaviti ročico direktne zavore v položaj odviranje − Zavreti ročno zavoro − Izklopiti čelno in sklepno signalizacijo (v nasprotni kabini) − Z dvopolnim ločilnikom IBA izklopiti baterije − Na krmilni pult položiti vse ključe in ročice za upravljanje − Izpolniti EV-85, EV-50/1 in EV-63 − Zapreti vsa okna in vrata − Poskrbeti za čistočo kabine

Opravila na zunanji strani: − Opraviti vizualni pregled lokomotive kot pri prevzemu, posebno

pozornost posvetimo pregledu vrtečih se delov - stanju kolesnih obročev glede deformacij zaradi zaviranja, preverimo ležaje kolesnih dvojic glede segrevanja. Nadalje preverimo stanje vzmeti, obes, izgube olja v okrovih zobniških prenosov

− Vse ugotovljene nepravilnosti vpišemo v obrazec EV63 in »dnevni pregled vozila«. O tem obvestimo tudi nadzornika vleke, da je seznanjen s tehničnim stanjem vozila, po potrebi pa se vozilo dostavi v delavnico, kjer se napake odpravijo. Izpolni se tudi obrazec EV-85.

− Pregledati stanje peskovnikov in dopolniti zaloge peska − Zakleniti lokomotivo s ključem − Predati ključe nadzorniku vleke ali vlakovnem odpravniku


2 OPIS NAPRAV 2.1 Akumulatorske baterije (AB) Na lokomotivi 342 so nameščene NiCd akumulatorske baterije kapacitete 480Ah in nazivne napetosti 24 V. 2.1.1 Vklop/izklop baterij Aku baterije vključimo in izključimo z dvopolnim baterijskim ločilnikom IBA ki se nahaja v NN omarici v vozniški kabini A. Da so baterije vklopljene zaznamo po odklonu kazalca voltmetra na krmilnem pultu v vozniški kabini, vključeni signalizaciji na krmilnem pultu in po vključeni razsvetljavi lokomotive. Baterijska napetost potrebna za zagon lokomotive mora biti najmanj 20V. 2.2 Polnjenje baterij Polnjenje aku-baterij poteka preko trifaznega transformatorja TCB, ki je napajan z napetostjo generatorja in trifaznega usmernika RCB, ki omogočata trifazno polnovalno usmerjanje. Obe napravi sta nameščeni v VN oddelku. Napajanje transformatorja TCB se vrši preko zaščitnega stikala ITR v NN omari. Tokokrog polnjenja je varovan z 150A taljivo varovalko, ki je nameščena v NN omari (glej zg.sliko). Pri pravilnem delovanju polnjenja baterij je kazalec A-metra polnjenja baterij vedno pomaknjen v desno, v kolikor to ni pomeni, da se aku. baterije praznijo in bo po določenem času prišlo do okvare lokomotive. Zato je potrebno takoj, ko se to ugotovi poizkušati napako odpraviti.

Varovalka 150 A


2.3 Stabilizator napetosti Stabilizator napetosti je nameščen v VN oddelku in služi za napajanje potrošnikov, ki so občutljivi na nihanje napetosti (razsvetljava, signalizacija, držalne tuljave IR). Stabilizator ima dva izhoda in sicer:

• Iz vodnika 175 se napaja tokokrog signalizacije preko avtomatske varovalke ILS, ki se nahaja v NN omari in tokokrog razsvetljave preko stikal in avtomatskih varovalk, ki se nahajajo pod ploščo na krmilnem pultu,

• Iz vodnika 474 se napaja tokokrog držalne tuljave glavnega odklopnika. 2.4 Avtomatske varovalke Če želimo lokomotivo pripraviti za vožnjo, je potrebno, da so vse avtomatske varovalke, ki se nahajajo v NN omari v vozniški kabini vozila, vključene. Če smo ugotovili, da je bila katera od avtomatskih varovalk izključena, jo je potrebno vključiti nazaj, če pa se izklop ponovi je to potrebno vpisati v knjigo EV-63. OPOMBA Avtomatska varovalka pomožnega kompresorja ECR in avtomatska varovalka priključnic sta v izključenem položaju in se uporabljata po potrebi. 2.5 Odklepanje stikal na krmilnem pultu Stikala na krmilnem pultu so lahko aktivirana le v eni vozniški kabini, zato s ključem le ta odklenemo pred nameravanim zagonom lokomotive. Stikala odklenemo, oziroma vključimo tako, da ključ obrnemo v desno, v smeri urinega kazalca. S tem se sprosti mehanska zapora stikal v zgornji vrsti ter sklenejo pomožni kontakti za krmilne tokokroge.


2.6 Odjemnik toka Lokomotiva je opremljena z dvema odjemnikoma toka za odjem na vozni mreži 3kV enosmerne napetosti.. Za dvig OT (praviloma odjemnik II v smeri vožnje) moramo v upravljalni kabini vključiti stikalo CC in enega izmed stikal P1 ali P2 . Če je v zračni instalaciji za dvig OT dovolj stisnjenega zraka (4,5 bar) in če sta odprti izločilni pipi OT se bo izbrani OT dvignil. V primeru nezadostne količine stisnjenega zraka v glavnih posodah, se za dvig uporabi stisnjen zrak iz pomožne posode, če je tlak nad 4,5 bar. V tem primeru izbirno pipo za dvig OT obrnemo v položaj »pomožni rezervoar-OT« in odpremo pipo pomožnega rezervoarja . Po dvigu OT in zagonu lokomotive napolnimo pomožni rezervoar tako, da izbirno pipo OT obrnemo v položaj »glavni rezervoar-OT«. Ko se pomožni rezervoar napolni zapremo ventil pomožnega rezervoarja . Kadar tudi v pomožnem rezervoarju ni dovolj stisnjenega zraka, baterijska napetost pa je dovolj visoka je potrebno za dvig OT uporabiti pomožni kompresor. Pred zagonom pomožnega kompresorja najprej obrnemo izbirno pipo v položaj »pomožni rezervoar-OT«, pipa pomožnega rezervoarja pa ostane zaprta, da s pomožnim kompresorjem ne polnimo še pomožnega rezervoarja.

ECR

4,5 bar


Za zagon pomožnega kompresorja v NN omari vključimo avtomatsko varovalko ECR. Po dvigu OT in zagonu lok. napolnimo pomožni rezervoar tako, da izbirno pipo obrnemo v položaj »glavni rezervoar-OT« in odpremo pipo pomožnega rezervoarja. Ko se pomožni rezervoar napolni, zapremo ventil pomožnega rezervoarja. 2.6.1 Izločitev OT V primeru da je prišlo do preboja VN naprav na maso na strehi lokomotive (kovinsko oksidni odvodnik toka, kondenzatorski odvodnik), je potrebno mehansko izločiti ustrezni OT z ločilnikom. Pred pričetkom del je potrebno opraviti vse varnostne ukrepe (blokado) opisane v poglavju ODPRAVA NAPAK V prostoru glavnega odklopnika vzamemo izolirno palico s pomočjo katere skozi odprtino v stropu v hodniku strojnice mehansko ločimo okvarjeni OT s tem, da prestavimo ločilnik v zgornji položaj. Mehanska poškodba OT • Obvestiti prometnika ali dispečerja o

nastali okvari ter: • Zahtevati izklop napetosti • Izvršiti ozemljitev lok. • Počakati delavce energetike, da ozemljijo vozni vod in se povzpnejo na

streho ter odstranijo ali sanirajo poškodovani OT • Dolžnost strojevodje je, da pri tem sodeluje ter, da električno in zračno

izloči poškodovani OT


2.7 Glavno stikalo - odklopnik Naloga glavnega stikala je, da ob posredovanju določenih zaščitnih naprav izklopi poškodovani tokokrog VN pod obremenitvijo, oziroma tok kratkega stika. Glavno stikalo omogoča izključitev tokokrogov v 0,012 do 0,025 sekunde in tokov do 5 kA. 2.7.1 Zapiranje glavnega stikala Na voltmetru preverimo napetost voznega voda. Za zapiranje glavnega stikala je potrebna napetost najmanj 2100V, na kolikor je nastavljen rele minimalne napetosti. Glavno stikalo lahko zapremo le na krmilnem pultu na katerem smo dvignili tudi OT. Pogoj za vklop glavnega stikala je, da sta ročici kontrolerja vleke v obeh kabinah v položaju »0« in da je izključeno električno ogrevanje vlaka . S pritiskom na tipko »CIR« zapremo glavno stikalo. Če smo v kabini B bomo ob zapiranju slišali premikanje premičnega kontakta glavnega stikala, ko pa tipko spustimo in se glavno stikalo zapre, na krmilnem pultu ostane prižgana signalizacija – LED dioda »IR« (glej sp. sliko). 2.7.2 Izklop glavnega stikala Do izklopa glavnega stikala lahko pride v naslednjih primerih: • s pritiskom na tipko AIR – »Hitri

odklopnik izključitev« . Pred tem moramo postaviti manipulator vleke in ročico smeri vožnje v položaj 0, ter izključiti vse potrošnike (razsvetljavo, gretje, klimatsko napravo, glavni kompresor, MG itd),

• s pritiskom na tipko »PEA« oz.»PEB« (v nujnih primerih),

• z aktiviranjem enega od zaščitnih relejev.


Po odpiranju glavnega stikala, bodisi s stikalom ali posredovanjem zaščitnih relejev je potrebno počakati nekaj časa (ca. 20 sekund) preden ga ponovno zapremo.

2.8 Krmiljenje motor – generatorja Za pogon pomožnih naprav in sklopa (transformator TCB – usmernik RCB) za polnjenje aku. baterij se koristi trifazna izmenična napetost 380V frekvence 50 Hz. Izvor te napetosti je sinhronski generator 70 kVA, ki je preko sklopke povezan z motorjem moči 65 kW. Pomožne naprave poganjajo trifazni asinhronski motorji. Za pravilno delovanje pomožnih naprav je nujno, da sta napetost in frekvenca v določenih mejah nazivnih vrednosti, kar zagotavljata napravi za statično vzbujanje generatorja PGT1 in statično vzbujanje motorja PMT1.

2.8.1 Zagon motor-generatorja Po zaprtju glavnega stikala opravimo zagon MG z vključitvijo stikala AG – »Zagon MG« na krmilnem pultu, stikalo CE je v položaju »0«. Če je tok vzbujanja motorja 65 kW dovolj velik, bo tokovni rele RA posredoval krmiljenje kontaktorju D1 in časovnemu releju RER. Signalna led dioda AG – »Motor generator« na komandnem pultu ugasne.

Po cca 8 sekundah po zagonu MG se prekine začetno vzbujanje MG iz aku. baterij, saj se v generatorju inducira dovolj visoka napetost in preide na statično vzbujanje.

Po končanem zagonu MG pride do postopnega zagona pomožnih naprav.

PGT1 PMT1

Stikalo CE

Signalizacija AG ugasne


2.9 Izklop MG Za zaustavitev MG je potrebno izvleči stikalo AG na krmilnem pultu . Pred izklopom je potrebno izključiti vse porabnike (klimatska naprava, ogrevanje kabine, gretje stekel, reflektorje, glavni kompresor….). 2.9.1 Pomožno vzbujanje motor-generatorja V primeru okvare na regulacijskih napravah statičnega vzbujanja motorja PMT1 in statičnega generatorja PGT1 je potrebno omogočiti vzbujanje motorja in generatorja iz aku. baterij. Postopek preklopa iz statičnega na pomožno vzbujanje je naslednji:

• Ločilnik CER obrnemo v položaj

pomožnega baterijskega vzbujanja. • Izključimo samodejno zaščitno stikalo

IEG, oziroma ga pustimo v tem položaju, če je že predhodno izključen.

• Stikalo CE je v času zagona v položaju

»0«.

Stikalo CE

IEG


Zaščitna stikala ventilacije zagonskih uporov »IVR 1-3« in ventilacije VM »IVM 1-4« izključimo. Zaščitni stikali kompresorjev IC 1-2 ostaneta vključeni. Pri lokomotivah z vijačnim kompresorjem teh stikal ni. • Opravimo zagon MG tako, da vključimo

stikalo »Zagon MG - AG« . Po cca 3-4 minutah opravimo postopni zagon (pazimo, da MG ne preobremenimo) ventilacije z vključevanjem zaščitnih stikal (opazujemo V-m generatorja). V primeru, da se napetost generatorja preveč zniža prenehamo z vključevanjem zaščitnih stikal, pustimo izključene zagonske upore in posamezno zaščitno stikalo ventilatorjev za hlajenje VM. Minuto kasneje v NN omari obrnemo stikalo CE v položaj »1« za krmiljenje zagona kompresorja 1, po določenem času obratovanja kompresorja pa stikalo prestavimo v položaj 2, da prvi kompresor razbremenimo. Vijačni kompresor Pri lokomotivah z vijačnim kompresorjem je razlika pri pomožnem vzbujanju le v tem, da na sami krmilni omarici »ROK«, stikalo iz položaja prekinjenega delovanja prestavimo v položaj stalnega delovanje. S tem se izognemo prepogostim težkim zagonom kompresorja


V primeru, da nam ostanejo izključena zaščitna stikala za hlajenje uporov pazimo na čim krajši čas vožnje na zagonskih uporih enako ne smemo trajno prekoračiti toka 300A skozi vlečne motorje, če ostanejo zaščitna stikala za ventilacijo VM izključena. Reducirati porabnike, ki niso nujni za obratovanje lokomotive, in paziti na baterijsko napetost. OPOMBA ! Pri pomožnem vzbujanju motorja in generatorja daje generator nižjo napetost (cca 360V) in nižjo frekvenco (cca 45 Hz), zato v tem primeru deluje le en sam kompresor (pretikalo CE je v položaju 1, oz. 2). V primeru ponovnega zagona MG-ja se mora stikalo CE nahajati v položaju »0«. 2.10 Vlečni tokokrog Vlečni tokokrog lok 342 je izveden s štirimi enosmernimi glavnoveznimi motorji z nazivno napetostjo 1500 V in nazivnim tokom 250 A. Prejeta električna energija se pretvori v mehansko, ki se preko zobniškega prenosa prenese na kolesa. Uravnavanje hitrosti VM je izvedeno s:

• Spreminjanje pritisnjene napetosti na sponkah VM, kar dosežemo s zagonskimi upori in ustrezno vezavo VM

• S slabljenjem magnetnega pretoka glavnih polov VM, kar dosežemo z zmanjšanjem števila ovojev magnetilnega navitja VM.

Spremembo smeri vrtenja VM dosežemo s preklopnikom (kombinatorjem) smeri vožnje, ki spremeni smer toka v vzbujalnih navitjih VM. Lok. 342 ima v vlečnem tokokrogu vgrajeno napravo proti »vzpenjanju«, ki jo sestavljajo elektromagnetni kontaktorji CI-CIV in upori, ki jih ti kontaktorji vežejo vzporedno z magnetilnim navitjem VM.


2.10.1 Izločitev VM V NN omari se nahajata ločilnika VM 1-3 in VM 2-4 . Izklop posameznega para VM izvršimo z zasukom ustreznega ločilnika iz zgornjega v spodnji položaj. 2.10.2 Pregled VM V primeru netesnosti karterja zobniškega prenosa (mastni madeži pod lok.), je potrebno preveriti nivo olja na pokazalnih steklih. Na sondi , ki je pod pokrovom odprtine za dolivanje olja, ta pa se nahaja na zgornji strani ohišja obesnega ležaja, se preveri nivo olja. Če je olja dovolj, se na stenju opazi olje, sicer ga moramo doliti. Pri pregledu lokomotive je potrebno preveriti tudi zračne kanale – mehove preko katerih se dovaja zrak za hlajenje motorjev. Če so mehovi poškodovani, je skozi VM manjši pretok zraka, s tem pa se zmanjša intenzivnost hlajenja VM.


2.10.3 Postopek pri prekinitvi zagonskega upora Po ugotovitvi, da je prekinjen zagonski upor npr. R9 je potrebno blokirati EMK C9 v vklopljenem položaju + iz vodnika 312 povežeš z vodnikom 174, ki vodi na EMK in ostane stalno vklopljen V primeru, ko je prekinjen drug zagonski upor, je potrebno prevezati ustrezen vodnik, ki vodi na EMK tega upora.


2.11 Zaščitne naprave na lokomotivi 2.11.1 Zaščita pred prenizko napetostjo Za zaščito naprav pred prenizko napetostjo v voznem vodu služi rele minimalne napetosti RmnV. Napetost v voznem vodu, ki je višja od 2100 V, požene skozi navitje tuljave releja RmnV tok, ki z magnetnim poljem pritegne kotvo s kontaktom in tako zaključi tokokrog releja REIR Tuljava releja RmnV je na visoko napetost priključena preko predupora RRmn z upornostjo 57 kΩ in varovana z VN taljivima varovalkama VVLR (1A) in VM (4A), ki služita še za zaščito V-m voznega voda. Pri prisilnem zapiranju glavnega stikala je potrebno s stikalom »Minimalna napetost- REmV« premostiti rele minimalne napetosti – RmnV. 2.11.2 Zaščita pred prenapetostjo Za zaščito naprav na lokomotivi pred prenapetostjo v voznem vodu je na strehi lokomotive vgrajena prenapetostna zaščita, sestavljena iz kondenzatorskega odvodnika in kovinsko oksidnih odvodnikov. Prenapetosti lahko nastopijo zaradi obratovalnih razmer, ali pa zaradi atmosferskih praznjenj. Kljub temu, da te prenapetosti trajajo kratek čas, lahko povzročijo veliko materialno škodo na vgrajenih napravah. Kondenzatorski odvodnik: je sestavljen iz posode v kateri sta dve aluminijasti plošči. Ena izmed teh plošč je priključena na VN zbiralko med obema OT, druga pa na streho lokomotive. Med obema ploščama se nahaja dielektrik – olje. Kondenzatorski odvodnik je vgrajen zraven OT 2 (tam, kjer je VN skoznik). Izločitev kondenzatorskega odvodnika iz VN tokokroga zahteva odstranitev tokovne vezi med zbiralko in samim odvodnikom.

Stikalo REmV

RmnV

VVLR


Opis kovinsko-oksidnih odvodnikov!!! 2.11.3 Pretokovna zaščita Za zaščito naprav pred prevelikimi tokovi so v VN tokokrogih vgrajeni pretokovni releji. Kakor hitro tok naraste preko nastavljene vrednosti, sila magnetnega polja premaga silo vzmeti in pritegne kotvo s krmilnimi kontakti. Odpiranje mirovnega kontakta povzroči izklop glavnega odklopnika, zapiranje delovnega kontakta pa zaključi tokokrog signalizacije preko LED diode na komandnem pultu. Vgrajeni so naslednji pretokovni releji: RMxT 1-3, RMxT 2-4 (pretokovni rele VM pri vleki – 550 A), RMxF 1-3, RMxF 2-4 (pretokovni rele VM pri zaviranju – 450 A), RMxR (pretokovni rele ogrevanja vlaka – 300 A). 2.11.4 Zaščita pri kratkih stikih Za zaščito naprav pred kratkostičnimi tokovi v VN tokokrogih je vgrajena diferenčna zaščita, ki deluje na principu dovoljenih razlik magnetnih fluksov znotraj varovanega območja. Aktiviranje diferenčnega releja povzroči izklop glavnega odklopnika -IR, zaključi pa se tokokrog signalizacije preko LED diode na komandnem pultu. Napajanje signalizacije prekinemo s pritiskom na tipko RIA . Če signalizacija po aktiviranju tipke ne ugasne, pomeni, da je kotva pretokovnega ali diferenčnega releja ostala v sproženem položaju. Na lokomotivi sta nameščeni dve vrsti diferenčnih relejev, in sicer glede na jakost tokov v tokokrogih ki jih ščitijo: diferenčni rele za vlečni tokokrog – RDT (sproži se pri razliki toka 300 A) in diferenčni rele za tokokrog motorja 65 kW – RDG (sproži se pri razliki toka 20 A).


2.11.5 Zaščita prvega zoba V primeru, da ostane ročica kontrolerja vleke na »1.zobu« več kot 40 sek. pride do izklopa glavnega stikala, in prižge se signalizacija na komandnem pultu »led dioda SZPZ«. Zaščito izločimo s stikalom »LZPZ«, ki je nameščeno na plošči »MPRR« v hodniku strojnice. 2.11.6 Zaščita vleke Tlak zraka v GZV nadzira tlačno stikalo PZV. Naloga te zaščite je prekiniti vlečno silo lokomotive v primeru zaviranja v sili ali prevelike netesnosti GZV. Tlačno stikalo PZV je nastavljeno tako, da pri tlaku v GZV pod 3,5 bar izključi vleko, pri tlaku nad 4,5 bar pa ponovno vključi vleko. Zaščito izločimo stikalom »LZV«, ki je nameščeno na plošči »MPRR« v hodniku. 2.11.7 Protidrsna zaščita

Protidrsna zaščita skrbi za preprečevanje drsanja pogonskih koles pri pospeševanju, oziroma ko se poslabša adhezijska sposobnost Krmilna naprava zazna porast hitrosti vrtenja posamezne kolesne dvojice s pomočjo signalov, ki jih posredujejo dajalniki (dinamo). Zaščita reagira tako, da sproži zaviranje te kolesne dvojice s tlakom od 0,7 do 1 bar.

Napravo vključimo oziroma izključimo s stikalom IEA »Protidrsanje - protivzpenjanje« na vozniškem pultu ki je zaplombirano v položaju vključeno. Pri vožnji se protidrsna naprava aktivira šele v 3. položaju ročice za vožnjo in je aktivna do hitrosti 80 km/h. Vključitev naprave se signalizira z zeleno led diodo »LC« na pultu signalizacije.

LZV

LPZV


Spodrsavanje ene kolesne dvojice

strojevodja opazi po utripajoči rdeči signalni svetilki na vozniškem pultu med obema manometroma. Če drsa več kolesnih dvojic rdeča signalna svetilka sveti stalno.

V kolikor spodrsavanje traja dalj časa,

moramo nekoliko zmanjšati vlečno silo, tako da ročico vleke na kontrolerju premaknemo proti položaju »0«.

Preizkus naprave:

Pogoj je, da imamo vključeno krmiljenje, nakazano smer, vključeno stikalo IEA na pultu, ročico vleke na kontrolerju prestavimo najmanj do »petega (5) zoba«. Na elektronski napravi, ki je nameščena v hodniku strojnice pritisnemo na eno od štirih tipk (primer na tipko ) in zaslišati moramo udarec zavornjakov ob kolo. Če pritisnemo hkrati dve tipki (primer ) se preizkusi še peskanje. 2.11.8 Naprava proti vzpenjanju lokomotive Do vzpenjanja lok. pride zaradi višinske razlike prijemališč vlečne sile (vlečni kavelj-vlak, in kolo tirnica). Posledica je drsanje prve in tretje osi v podstavnem vozičku v smeri vožnje. V zaporedno in vzporedni vezavi VM je uporovno slabljenje magnetnega pretoka ukrep, ki omejuje posledice vzpenjanja podstavnih vozičkov - razbremenitev prve osi v podstavnem vozičku v smeri vožnje in obratno dodatno obremenitev ostalih dveh osi V serijski vezavi VM je naprava proti vzpenjanju lokomotive vključena avtomatično, med tem ko je v vzporedni vezavi VM vključena le, če je vključeno stikalo IEA na vozniškem pultu. Napravo »proti vzpenjanju« lokomotive sestavljajo rele RSF, el.mag. kontaktorji CI-CIV in upori, ki jih ti kontaktorji vežejo vzporedno z magnetilnim navitjem VM.


2.11.9 Zaščita pri električnem zaviranju

Pri električnem zaviranju sta VN tokokroga zaščitena s pretokovnima relejema RMxF 1-3 in RMxF 2-4. ob aktiviranju pretokovne zaščite dobi napajanje kontaktor DF, ki prekine vzbujanje VM in s tem prekine električno zaviranje. Kontaktor DF deaktiviramo z vračanjem ročice kontrolerja el.zaviranja v položaj »0«. Kontaktor DF je krmiljen še preko tlačnega stikala PFE (1,7 bar), ki je povezan z zavornimi valji ter preko nožev »x« oz. »y« ločilnika VM 1-3 oz. VM 2-4. iz tega izhaja, da ob izločenem paru VM ni možno vključiti el.zaviranja. 2.12 Sistem komprimiranega zraka

Za pridobivanje stisnjenega zraka nam služita dva glavna 4 valjna kompresorja tipa Westinghouse MT 241 in pomožni kompresor. Glavni kompresor je zračno hlajeni, z oljem mazani dvostopenjski kompresor, ki ga poganja trifazni asinhronski motor moči 9 kW. Iz kompresorja zrak potuje po vodu preko izločevalnika olja in hladilnika do treh glavnih rezervoarjev s prostornino 500 litrov. Obratovalni tlak se vzdržuje s pomočjo regulatorja tlaka, ki krmili delovanje kompresorjev med 6,5 in 8,0 bara. Pred previsokim tlakom varuje ta zračni sistem varnostni ventil, ki je nastavljen na 8,5 bara.

Na določenih lokomotivah je namesto dveh batnih kompresorjev vgrajen vijačni kompresor s sušilnikom zraka.

Pomožni kompresor je tipa Westinghouse MT 600R in služi za pridobivanje stisnjenega zraka za dvig OT v primeru, kadar je količina zraka v glavnih posodah premajhna, da bi z njo dvignili odjemnike. Pomožni kompresor poganja enosmerni elektromotor, ki dobi napajanje iz aku. baterij. Pomožni kompresor vključimo z malim odklopnikom ECR v NN omari in deluje dokler ne načrpa 5,5 bar v 50 litrsko posodo, nato se samodejno izključi in pri 4,5 bar ponovno vključi. Pred previsokim tlakom varuje ta zračni sistem varnostni ventil, ki je nastavljen na 6 barov.

Stisnjen zrak se uporablja za delovanje naslednjih naprav: • neposredna in samodejna ali posredna zavora, • krmiljenje kontaktorjev in preklopnikov, • naprava za posipavanje peska; • naprava za mazanje sledilnega venca; • sirena; • brisalci stekel, • varnostne naprave:ASN, budnik, • pomožni rezervoar za dvig odjemnikov toka.


2.12.1 Zagon kompresorja

Vklop kompresorjev je krmiljen samodejno, če je ločilnik krmiljenja kompresorjev v NN omari v položaju »avtomatsko« in pretikalo CE v položaju »0«. V tem primeru sta kompresorja krmiljena preko tlačnega stikala PCP (vklop 6,5 izklop 8 bara). Najprej se opravi zagon motorja prvega kompresorja MC1, z zakasnitvijo 8 sekund pa še zagon motorja drugega kompresorja MC2. Časovni rele RRV onemogoča sočasni zagon ventilacije VM. V primeru okvare regulatorja tlaka lahko kompresorja preklopimo na ročno krmiljenje, in sicer z ločilnikom v položaju »Direktno« v kabini A, ali s stikalom »Prisilni vklop kompresorjev« v kabini B. OPOMBA V primeru, ko imamo kompresorja krmiljena »direktno«, je potrebno paziti na tlak v glavnih rezervoarjih.

CE

PRISILNI VKLOP KOMPRESORJEV


2.12.2 Preizkus zavore na lokomotivi Zavorne preizkuse na lokomotivi je potrebno opraviti v skladu z Navodilom 233, oziroma v skladu s Pravilnikom o zavorah, varnostnih napravah in opremi železniških vozil, ko bo stopil v veljavo. Pred postopki za preizkušanje zavore je potrebno lokomotivo zavarovati pred samopremaknitvijo. V sklopu preizkusa zavore na lokomotivi je potrebno pregledati naslednje elemente, oziroma sklope: − Morebitne mehanske poškodbe zavornih delov in sklopov, ki bi lahko

vplivale na brezhibno delovanje zavor − Pritrditev zavornih elementov − Preveriti nastavitev hoda batov zavornih valjev (35 ±10 mm) − Preveriti stanje in debelino zavornjakov (< 10 mm zamenjava) ter

nastavitev zavornega drogovja − Lego pip za izključitev zavore na posameznih podstavnih vozičkih in

vključenost razporednikov − Lego menjala za vrsto zavore − Opraviti preizkus tesnosti zavornega sistema in ugotoviti morebitna

netesna mesta v zračni instalaciji − Preizkusiti delovanje ročne zavore

Postopek za ugotavljanje tesnosti zavornega voda na lokomotivi se izvrši tako, da po napolnitvi glavnega zračnega voda na 5 bar, postavimo ročico zaviralnika v položaj »Nevtralno« za 5 minut in v tem času padec zračnega tlaka v glavnem zavornem vodu ne sme biti večji od 0,3 Bara. Preizkus prve stopnje zaviranja naredimo tako, da po odvrtju znižamo tlak v GZV za 0,5 bara (z ročico zaviralnika Oerlikon FV4a). Na manometrih tlaka zavornih valjem opazujemo porast tlaka ter preverimo naleganje zavornjakov na kolesa. Z ročico zaviralnika nato postopoma znižamo tlak v GZV na 3,5 bara in na manometrih tlaka v zavornih valjih opazujemo porast tlaka do najvišje predpisane vrednosti 3,8 Bara.


Z ročico zaviralnika postopoma zvišujemo tlak v GZV do 4,5 Bar in na manometru tlaka v zavornih valjih opazujemo postopno odviranje, oziroma nižanje tlaka. Na lokomotivi je vgrajen zaviralnik direktne zavore tipa Oerlikon FD1. Preizkus direktne zavore opravimo s postavitvijo ročice direktne zavore v položaj »Zaviranje« ter na manometru opazujemo dvig tlaka v zavornih valjih do najvišje dovoljene vrednosti 3,8 bar. Predpisane postopke moramo opraviti iz obeh kabin, ob preizkusu zavore iz druge kabine pa ni potrebno z zunanje strani preverjati položaja zavornjakov. Menjava vozniške kabine Pri menjavi kabine ni potrebno opravljati popolnega preizkusa zavore, ampak opravimo le delni preizkus, ki obsega:

− Napolnitev GZV in odvrtje lokomotive − Uporaba hitre zavore in odviranja − Opazovanje manometrov GZV in tlaka v zavornih valjih, s katerimi

kontroliramo zaviranje in odviranje lokomotive Kontrola zračnega kompresorja Pri pregledu lokomotive je dolžnost strojevodje, da preveri nivo olja na sondi v kompresorju. Oprema lok. z denaturiranim alkoholom V zimskem času je potrebno posode zračne inštalacije pri kompresorjih dopolnjevati z denaturiranim alkoholom. Dopolnjujemo ga skozi nalivne odprtine do zgornjega roba odprtine.


2.13 Izločevanje naprav komprimiranega zraka

Pipa za izločitev razporednika direktne zavore

Pipa za izločitev protidrsne naprave

Pipa za izločitev povratne naprave

Pipa za izločitev kolesne dvojice

Zaporna pipa glavnih rezervoarjev V primeru posega na pnevmatskih

napravah - kontaktorji, IR …, zapremo dovod zraka

Pipa za izločitev razporednika indirektne zavore


Pipa za vklop/izklop delovanja indirektnega zaviralnika

Pipa centralnega oljnega čistilca zaviralnika

Pipa za izločitev indirektnega zaviralnika (plombirana)

Pipa za izločitev regulatorja tlaka zaščite vleke (izklop vleke 3,5 bar –

vklop vleke 4,5 bar)

Pipa za izločitev sirene

Pipa za izločitev tlačnega stikala gl. kompresorja


2.14 Naprave za hlajenje in prezračevanje Za odvajanje toplote, ustvarjanje nadtlaka in ogrevanje vozniških kabin so na lokomotivi vgrajeni ventilatorji, ki jih poganjajo asinhronski motorji. 2.14.1 Hlajenje vlečnih motorjev Hlajenje VM je izvedeno s pomočjo štirih ventilatorjev, ki sesajo zrak skozi stransko steno. Zrak vstopa skozi filtre preko usmerjevalnikov, zračnega kanala z mehom v vlečni motor (pri kolektorju) – izstopa pa na nasprotni strani motorja skozi odprtine v statorju. Vsak vlečni motor ima svoj ventilator. Zagon ventilacije vlečnih motorjev Po vsakem zagonu MG časovni rele RTRM z zakasnitvijo 2,5 minute krmili zagon ventilacije VM ne glede na temperaturo VM in je namenjen prezračitvi VM. Vsak vlečni motor ima svoj termostat (termosonda), ki krmilijo delovanje motorjev ventilacije. Čim je temperatura zraka na izstopu iz enega od VM višja od 250 C, se opravi zagon motorja ventilacije TM 1-3, za zakasnitvijo 8 sekund pa še motorja TM 2-4. Kadar je potreba lahko z nožastim ločilnikom v NN omarici kabine A ali s stikalom »IDM« v kabini B izvršimo prisilni vklop ventilacije VM skupaj s prisilnim vklopom ventilacije zagonskih uporov – »položaj1«.

VM+R R


OPOMBA Pri pomožnem vzbujanju MG je ventilacija VM aktivna ves čas in ni pogojena s temperaturo VM. Zagon ventilacije VM se izvede s postopnim vključevanjem motorskih zaščitnih stikal IVM 1-4.

2.14.2 Hlajenje zagonskih uporov Hlajenje zagonskih uporov je izvedeno s pomočjo treh ventilatorjev, ki so nameščeni na strehi lokomotive in vidni iz hodnika. Zrak vstopa v notranjost lok. skozi stransko steno v filtra na dnu paketov zagonskih uporov in potuje skozi upore kjer odvzame toplotno in izstopa na strehi skozi žaluzije.

2.14.3 Zagon ventilacije zagonskih uporov

Po vsakem zagonu MG časovni rele RRL z zakasnitvijo 2,5 minute krmili zagon ventilacije zagonskih uporov ne glede na temperaturo v oddelku z zagonskimi upori in je namenjen prezračitvi strojnice. Kasnejše krmiljenje delovanja ventilacije zagonskih uporov je odvisno od temperature, ki jo zaznavajo termostati nastavljeni na 500 C. Kadar je potreba z nožastim ločilnikom v NN omarici kabine A ali s stikalom »IDR« v kabini B izvršimo prisilni vklop ventilacije zagonskih uporov – »položaj2«. OPOMBA Tokokrog krmiljenja ventilacije zagonskih uporov je pri pomožnem vzbujanju MG enak kot pri statičnem vzbujanju MG.

VM+R R


2.14.4 Nadtlak in prezračevanje Za preprečitev vdora prahu in nesnage v notranjost lok. – strojnico je v lok. ustvarjen nadtlak. Za to skrbita dva ventilatorja - eden je vgrajen nad kompresorji, drugi pa nad motor-alternatorjem. Zrak črpata skozi filtre za hlajenje VM in ga dovajata v notranjost, kjer se izkoristi za hlajenje navedenih strojev in usmernika za polnjenje aku. baterij, ter prezračevanje prostora pri glavnem stikalu (izpihovanje ioniziranega zraka). Zagon in obratovanje ventilatorjev za nadtlak in zračenje VN oddelkov je pogojeno z obratovanjem MG, ker sta oba motorja MP1 in MP2 priključena na napetost generatorja preko zaščitnih stikal IP1 in IP2 v NN omari. 2.14.5 Signalizacija delovanja pomožnih naprav Na krmilnem pultu je vgrajena signalizacija »LE«, ki sveti v primeru kadar nastopijo motnje v obratovanju pomožnih naprav. Katera od pomožnih naprav ne deluje v redu pa je razvidno iz opozorilnih lučk na plošči pomožnih naprav v hodniku lokomotive:

• Signalizacija hlajenja omejevalnih uporov »LVR«,

• Signalizacija hlajenja prve skupine VM 1-3,

• Signalizacija hlajenja druge skupine VM 2-4.

LVM24

LVR

LVM13


3 VARNOSTNE NAPRAVE 3.1 Merilnik hitrosti vožnje

Lokomotiva je opremljena z merilniki hitrosti vrste Hasler. V vozniški kabini A se nahaja registrirni merilnik hitrosti (tahograf), v kabini B pa kazalni merilnik hitrosti (tahometer). V obeh kabinah so zaplombirane vse električne priključnice, poleg tega pa je v kabini B zaplombiran tudi sam tahometer, v katerem so mikrostikala za krmiljenje varnostnih naprav in drugih krmilnih tokokrogov. Prav tako je zaplombiran dajalec, ki se nahaja na četrti kolesni dvojici. V tahografu se uporablja trak za hitrosti do 150km/h, katerega količino se kontrolira na za to predvidenem mestu. Zadnjih 5 metrov traku je označenih z modro črto, kar zadostuje za ca. 800 km vožnje. Za pravočasno zamenjavo registrirnega traku je odgovorno osebje vlečnih vozil. 3.1.1 Postopek pri okvari merilnika hitrosti Vožnja vozila s pokvarjenim merilnikom hitrosti se izvaja v skladu N 200.01 – Navodilo za opravljanje vlečne dejavnosti.

RT 9i

A 16i


3.2 Budnik (tipa BCDM 661) Vklop budnika: Se izvrši samodejno preko mikrostikala v merilniku hitrosti, ko ta preseže 10 km/h. Pogoji za delovanje budnika so

• vključen avtomatska varovalka v NN omari in avtomatska varovalka v krmilnem pultu kabine A in kabine B ,

• Odprta in zaplombirana zračna pipa, • Na elektronskem sklopu vključeno in

zaplombirano stikalo, • Zaprt in zaplombiran kazalni merilnik

hitrosti HASLER – A16i, • Ročica za smer vožnje postavljena v

položaj »naprej« ali »nazaj«. Preizkus budnika: Pred preizkusom budnika mora biti tlak v GZV 5 Bar

Na krmilnem pultu držimo tipko »Preizkus budnika«. Po cca 2,5 sekundah, če ne pritisnemo nobene tipke budnika, se pojavi zvočni signal, oziroma svetlobno opozorilo, po nadaljnjih 2,5 sekundah pa se mora aktivirati naglo zaviranje (praznitev GZV), če v tem času nismo pritisnili nobene tipke budnika (kratek čas budnika)

Če držimo katerokoli tipko za posluževanje budnika in tipko »Preizkus budnika«. pritisnjeno, se po pretečenih 30 sekundah oglasi zvočni signal, po nadaljnjih 2,5 sekundah pa se aktivira naglo zaviranje (praznitev GZV), če v tem času tipke budnika nismo spustili

Deaktiviranje budnika Budnik po aktiviranju razrešimo s tipko »Vklop odklopnika«, še prej pa je potrebno spustiti tipko preizkus budnika.


3.2.1 Izločitev budnika Odstranimo plombo na stikalu »izključitev budnika« na elektronskem sklopu in budnik električno izključimo. Odstranimo plombo na zračni pipi , ki se nahaja pod elektronskim sklopom in jo zapremo. OPOMBA Na lok 342, ki imajo vgrajeno napravo za vleko nezasedene lokomotive budnik električno izločimo s prestavitvijo paketnega stikala »LB« v položaj »0«, kar omogoča nadaljevanje vožnje s pokvarjenim budnikom v skladu z N 200.01. Signalizacija delovanja budnika:

• Svetlobno opozorilo , • Budnik izločen ,

3.2.2 Postopek pri okvari budnika

Vožnja vozila s pokvarjenim budnikom se izvaja v skladu N 200.01 – Navodilo za opravljanje vlečne dejavnosti.

LB


3.3 Avtostop naprava (tip Simens I60) Vklop ASN: AS naprava se vklopi samodejno po prestavitvi smerne ročice v položaj »Naprej«, če je tlak v GZV višji od 1,8 Bar. Ob vključitvi mora goreti ena ali dve modri signalizacijski lučki – odvisno od izbranega režima vožnje. Režim vožnje izberemo s stikalom na relejni omarici AS naprave v strojnici lokomotive. V režimu II je prižgana leva, v režimu III desna in v režimu I obe modri signalizacijski lučki.

Preizkus ASN: Preizkus AS naprave opravimo na tirih, ki so opremljeni s testnimi tirnimi balisami, v skrajnem primeru pa tudi s pločevino, ki jo podložimo pod lokomotivsko baliso. Ob aktiviranju naprave, ki ga sprožimo s preizkusom, se mora aktivirati hitra zavora (praznjenje GZV), pojavi pa se zvočno opozorilo, ki traja do razrešitve. Zaradi praznjenja glavnega voda pod 1,2 bar se ugasnejo tudi modre signalizacijske lučke.

Deaktiviranje ASN AS napravo razrešimo tako, da zaviralnik indirektne zavore postavimo v lego hitrega zaviranja in pritisnemo tipko »Razrešitev«, ki jo držimo tako dolgo, da nam zvočni signal ne ugasne – prišlo je do razrešitve vpliva ASN. Sedaj lahko zaviralnik postavimo v vozno lego in počakamo da tlak v GZV naraste na 5 bar, oz. odvre celotni vlak.. 3.3.1 Izločitev ASN

Zračni del - odstranimo plombo na zračni pipi in jo zapremo, Električni del - izključimo z avtomatsko varovalko, na predelanih lok. pa z dvema avtomatskima varovalkama na plošči v NN omari.

3.3.2 Postopek pri okvari ASN

Vožnja vozila s pokvarjeno AS - napravo se izvaja v skladu z N 200.01 – Navodilo za opravljanje vlečne dejavnosti.


3.4 Svetlobne signalne naprave Stikala za vklop zunanje razsvetljave: Reflektor deluje le pri delujočem MG. Stikala za vklop čelnih oz. sklepnih luči se nahajajo v spodnji vrsti stikal na krmilnem pultu in niso mehansko zaklenjena s ključem. Sklepne signalizacije ne moremo vklopiti/izklopiti iz upravljalne kabine.

Varovanje tokokrogov razsvetljave: Tokokrogi razsvetljave so varovani z avtomatskimi varovalkami, ki so nameščene pod pokrovom (pod klecnimi stikali) na upravljalnem pultu in si sledijo po naslednjem zaporedju prikazanem na spodnji sliki:

• avtomatska varovalka reflektorja, • avtomatska varovalka čelnih luči, • avtomatska. varovalka osvetlitev merilnih

instrumentov, • avtomatska varovalka razsvetljave

hodnika, • avtomatska varovalka sklepnih luči, • avtomatska varovalka razsvetljave str.

kabine,

3.4.1 Postopek pri okvari svetlobne signalne naprave

Vožnja vozila s pokvarjeno svetlobno signalno napravo se izvaja v skladu z N 200.01 – Navodilo za opravljanje vlečne dejavnosti, oz. Signalnim pravilnikom.

stikalo za vklop reflektorjev

stikalo za vklop čelnih luči

stikalo za vklop sklepnih luči


4 SPLOŠNA IN DODATNA OPREMA 4.1 Ogrevanje strojevodske kabine Za ogrevanje kabine je potrebno vključiti obe stikali »Ogrevanje kabine« in sicer v kabini A in kabini B sočasno, ter stikalo »grelci kabine« , ki je pod blokado.

Za delovanje kaloriferjev mora biti vključena avtomatska varovalka IKAL na omari 380V pod upravljalnim pultom

Ločilnik električnih peči 2-4

Ločilnik električnih peči 1-3

Ločilnik električnih peči


4.2 Klimatska naprava Na lokomotivah serije 342 so vgrajene klimatske naprave ameriškega proizvajalca RVP tipa COLEMAN MATCH3. Klimatske naprave so grelno hladilnega tipa. Hladilni del s kompresorjem je vgrajen na strehi nad vsako kabino, grelni del pa je vgrajen v strop obeh kabin. Upravljanje s klimatsko napravo je preko dveh gumbov pritrjenih na grelnem delu naprave. Klimatska naprava deluje na izmenično napetost 220V/50Hz, ki je tudi napetost pomožnih naprav lokomotive. S stikalom »Delovanje« nastavljamo intenzivnost delovanja (dve stopnji - slabo/močno) in pa način delovanja – hlajenje, gretje ali samo prezračevanje. Želeno temperaturo nastavimo z vrtljivim gumbom . Istočasno lahko deluje le ena klimatska naprava, zato s tipkama »Vklop« izberemo kabino v kateri bo naprava delovala. Za delovanje klimatske naprave je potrebno, da je vključena avtomatska varovalka na upravljalnem pultu (nad stikalom el. ogrevanja), pri predelanih lok pa avtomatska varovalka IK na omari 380V pod upravljalnim pultom, ter stikalo na krmilni enoti v kabini 2. Razlikujemo dva tipa upravljalnih plošč za klimatsko napravo, razlikujejo pa se le v načinu nastavljanja želene temperature. PRIPOROČILA: Če je vozilo s sončnimi žarki močno segreto, se priporoča, da pred vklopom klimatske naprave odprete vrata in okna ter prostor temeljito prezračite. Razlika med zunanjo temperaturo okolice in temperaturo v klimatiziranem prostoru naj ne presega 70C.


4.3 Električno ogrevanje vlaka

Za zaščito pri spenjanju oz. razpenjanju električnega ogrevalnega voda vlaka je na lokomotivah vrste 342 vgrajena posebna varnostna naprava. Postopek pri spenjanju ali razpenjanju električnega ogrevalnega voda vlaka je naslednji: • Izvlečemo ključ ogrevanja v položaju

izključeno iz stikala za ogrevanje vlaka »REC« na krmilnem pultu.

• Drugo stran tega ključa vstavimo v

ključavnico mehanske blokade ozemljitve ogrevanja vlaka ,

• Ključ obrnemo v desno za 900 in ročico mehanske blokade postavimo v spodnji položaj,

• Obrnemo in izvlečemo varnostni ključ za

urejevalca el. ogrevanja ter ga izročimo delavcu.

• Po spetju delavec vrne ključ strojevodji in obvesti, da je glavni vod el. ogrevanja pripravljen za vklop napetosti,

• ključ vstavimo nazaj v ključavnico mehanske blokade el. ogrevanja vlaka in opravimo deblokado . na

• ključ za vklop ogrevanja vlaka vstavimo v

stikalo za ogrevanje vlaka »REC« na krmilnem pultu in obrnemo v desno .

• da je ogrevanje vlaka vključeno, strojevodja vidi po prižgani signalizaciji »RE - Gretje vlaka« .

V primeru, da led dioda ne sveti je potrebno Preveriti avtomatsko varovalko v NN omari NN pomožna kontakta na RS1-2 NN pomožni kontakt na IR


4.4 RDZ naprava (tip ZFM 21 SLO) Vklop RDZ naprave: • vključimo baterijski ločilnik, • preverimo vključenost avtomatske

varovalke »RDZ naprava«, • ročico za smer vožnje prestavimo naprej,

Prenos upravljanja RDZ naprave na drugi komandni pult: • izbirno ročico za smer vožnje se vstavi v drugi komandni pult in postavi v

položaj »Naprej«, da se naprava vključi, • na aktivnem komandnem pultu se s pritiskom na tipko R naprava izklopi,

med tem ko se na drugem komandnem pultu s pritiskom na tipko R naprava vklopi.

»Režim A« - redna zveza med RDC in določenim vlakom. »Režim B« - okvara ali motnja pri delovanju RDZ v režimu A (samo govor). »Režim C« - radijska zveza med strojevodjo in vlakovnim odpravnikom. Javljalni telegrami v »A« režimu Piktogram Ukaz Piktogram Ukaz

Javi se na telefon ozvočenje v vlaku

RDC Prijava centru

zvočnik zaseden

TEST

Test

vozi hitreje

Potr Potrditev vozi počasneje

Stojim pred signalom popusti zavoro

Težave pri vleki Pričakuj posebni

nalog

ŽDT Želim zvezo Pričakuj križanje izredni postanek

nevarnost na vlaku km Javi svoj položaj

ustavi vse vlake Takoj ustavi

Javljanje »Opazovanje vlaka« »Nepravilnost na drugem vlaku«

RDZ


Trde tipke na levi strani si sledijo od zgoraj navzdol: • tipka klic v sili, • tipka prometnik, • tipko »Kapa« strojevodja uporablja za klicanje vlakovodje, naj se zglasi na

centralnem mestu, kjer je vagonska govorna naprava. • tipka zvočnik v vlaku, Če je naprava zasedena se na displeju izriše prečrtan

zvočnik. • tipko »LOK - LOK« se uporablja, kadar vozita dve lokomotivi v spregi

(zveza deluje, če sta povezani z UIC kablom). Trde tike na desni strani: • »Vklop/izklop« (označena z R). • tipka »kurzor« - v odvisnosti od obratovanja povečujemo ali zmanjšujemo

nastavitev pri izboru kanala, nastavitvi ure, nastavitvi številke vlaka, glasnosti zvočnika in osvetlitve,

• s tipko »ENTER« potrjujemo določeno nastavitev. Mehke tipke: • Omogočajo softversko krmiljenje odvisno od režima in maske. Tipke, ki so

na levi strani displeja omogočajo tehnične nastavitve displeja in glasnosti zvočnika in brisanje napačno vnesenih telegramov,

• Tipke pod displejem pa omogočajo vse nastavitve z odpiranjem mask ter oddajanje telegramov RDC.

Bris-anje Test A

B

C12ACA SYS Potr Javl-

janje

A 63

Kanal

14:35:07 Analogni RD 123456

RDC

MEHKE TIPKE

TRDE TIPKE

TRDE TIPKE

KLIC V SILI

Displej

VKLOP IZKLOP


4.5 Naprava za posipavanje peska Za izboljšanje adhezijskih pogojev vleke je na lokomotivi vgrajena naprava za peskanje. Dve šobi sipljeta pesek pod kolesi prve osi, ostale tri pa izmenično na eno kolo ostalih treh osi. Lokomotiva ima 10 peskovnikov s skupno količino približno 200 kg peska.

Vgrajeni peskovni sistem omogoča, glede na način aktiviranja peskanja – samodejno (avtomatsko) in preventivno ali ročno peskanje. Napravo za samodejno posipavanje peska vključimo s stikalom »protidrsna zaščita-IEA«.Strojevodja aktivira preventivno peskanje s pritiskom na tipko »Peskanje« , ki je nameščena na levi strani krmilnega pulta. Peskanje bo aktivno toliko časa, kolikor časa je tipka posluževana. V kolikor poteka vožnja lokomotive preko kretniškega področja, je potrebno peskanje prekiniti. Preizkus peskanja Pogoj je, da imamo vključeno krmiljenje, nakazano smer, vključeno stikalo IEA na krmilnem pultu, ročico vleke na kontrolerju prestavimo najmanj do »petega (5) zoba«. Na elektronski napravi, ki je nameščena v hodniku strojnice pritisnemo sočasno na dve tipki (primer ). 4.5.1 Izločitev naprave za peskanje V primeru okvare ali nepravilnega delovanja napravo izločimo z zračno izločilno pipo v hodniku lokomotive (pod zagonskimi upori).


4.6 Naprava za mazanje sledilnih vencev Za zmanjševanje trenja med tirnico in kolesnim vencem ter preprečevanje poškodb sledilnih vencev je na lokomotivi vgrajena naprave za mazanje sledilnih vencev. Mazivo je v dveh 24 litrskih rezervoarjih, ki sta preko izločilnih pip povezana z gl.rezervarjem. Druga stran pa je preko cevi povezana z brizgalno šobo. Mažejo se venci prvih koles v smeri vožnje. Vklop mazalne naprave: Naprava za mazanje sledilnih vencev se vklopi samodejno pri hitrosti 10 km/h in je nastavljena tako, da se mazanje izvaja impulzno in sicer na cca 300 m prevožene poti, pri novem tipu mazalne naprave pa se vrši časovno v 15 sek. presledkih (slika 2). Preizkus mazalne naprave: Dolžnost strojevodje je, da ob nastopu službe preko opravi kontrolo mazanja (tekalna površina ne sme biti zamaščena).

Preizkus učinkovitosti brizganja maziva pri vsaki šobi je možen le na lok 342 z novo mazalno napravo. Preizkus opravimo sočasno s preizkusom budnika - »daljši čas«. Po 15 sek se odprejo EPV in slišimo pretok zraka. Izločitev mazalne naprave: V primeru, da naprava ne deluje pravilno -šobe mazivo brizgajo na tekalno površino, jo moramo izključiti. Električno izločimo s klecnim stikalom na pulzatorju v NN omari, pnevmatsko pa z izločilno pipo peskanja , mazalni del pa s pipo nad dotičnim rezervoarjem .


4.7 Merjenje porabljene energije Naprava je varovana z dvema avtomatskima varovalkama. Ena varuje tokokrog pri vključenih druga pa pri izključenih aku. baterijah (sporočanje lokacije lok.). Pri izključenih baterijah deluje naprava za sporočanje lokacije še cca 20 minut. Sistem na lokomotivi je sestavljen iz merilnika porabljene energije, ki meri porabo in količino vrnjene energije v omrežje (lok, ki to omogočajo) in naprave GPS za sporočanje lokacije lokomotive. Pri pregledu lokomotive z vgrajeno napravo za merjenje porabljene energije je potrebno preveriti vključenost obeh avtomatskih varovalk na elektro omarici »GSM Box – R«.


5 VOŽNJA Z LOKOMOTIVO 5.1 Priprave pred vožnjo Strojevodja mora imeti v kabini ključ za vstopna vrata v lokomotivo, četvorko, ključ elektrovoda, telefonski ključ. Na lokomotivi se morajo nahajati: • Ročica kontrolerja za izbiro načina

obratovanja in smeri vožnje • Ključ za krmiljenje pipe za zavoro • Dva ključa na skupni verižici, eden je za

sprostitev mehanične zapore krmilnih tipk, drugi pa za štirirobo zračno pipo odjemnika toka

• Ključ za krmiljenje ogrevanja vlaka Ko vstopimo v vozniško kabino preverimo če je pretikalo zavore v položaju »potniški« (puščica na pretikalu kaže v smeri »potniški«). Po pregledu in uspešno opravljenem zagonu ter preizkusih je lokomotiva pripravljena za vožnjo. Vožnjo lokomotive in vlaka je treba opravljati s poudarkom na ekonomični vožnji in stremeti k čimprejšnjem prehodu na čisto vezavo VM, brez vključenih uporov ter paziti na enakomerno speljavo, brez velikih sunkov in nihanj.


5.2 Speljava lokomotive Pred premaknitvijo lokomotive moramo popustiti pritrdilno zavoro in odstraniti morebitne zavorne cokle. Zatem z indirektno zavoro odvremo vlak (tlak zraka v GZV mora biti 5 Barov) ter direktno zavoro lokomotive (tlak zraka v zavornih valjih mora biti 0 barov). Sedaj ročico za izbiro smeri in način delovanja lokomotive prestavimo v položaj »Vleka naprej«, kar signalizira prižgana led dioda »T« Če je potrebno vključimo še napravo za omejevanje drsanja koles, s tem se dovoljuje hitrejše prestavljanje ročice za vleko v višje položaje. Na ta način speljujemo z večjo srednjo vrednostjo toka in torej z večjim izkoriščanjem adhezije. Ročico za vleko postopno premikamo od enega do drugega položaja. Med speljevanjem opazujemo A-m vleke , ročico prestavimo v višji položaj šele takrat, ko se je tok zadostno zmanjšal. V kolikor se pojavi drsanje in traja dalj časa moramo nekoliko zmanjšati vlečno silo, tako da ročico vleke na kontrolerju premaknemo proti položaju »0«. Speljava, posebno premaknitev vlaka naj bo rahla, enakomerna in brez sunkov. 5.2.1 Uravnavanje hitrosti Zaporedna vezava VM Pri speljavi dobijo VM zmanjšano napetost na račun zaporedne vezave VM in pa vključenih zagonskih uporov. Postopno izključevanje uporov dosežemo s premikanjem ročice za vožnjo na kontrolerju, od položaja »0« do »36«. Posameznih leg ne smemo preskakovati – ročica zavzame naslednji položaj šele, ko se A-m vleke umiri, oz. je tok padel pod 410A.


Hitro premikanje ročice proti položaju »36« lahko pri težkih vlakih povzroči takšen porast toka, da se vključi pretokovna zaščita. Ob težki speljavi – pri težkem vlaku in na velikem vzponu je umestno vključiti ventilatorje za hlajenje zagonskih uporov ročno in ne čakamo na samodejno krmiljenje s termostati. Naglo premikanje ročice iz položaja »0« je dopustno le pri hitrosti nad 40 km/h. Vzpostavljena serijska vezava motorjev in zagonskih uporov se odraža na naslednje načine: • na ampermetru je opaziti odklon kazalca,

cca 250 A • prižge se signalizacija serijske vezave VM

, ki pa na 4. zobu ročice kontrolerja vleke ugasne in se ponovno prižge na 36. zobu.

• lokomotiva se prične premikati. Vzporedna vezava VM Naslednji ukrep strojevodje za dvig hitrosti je premikanjem ročice za vožnjo na kontrolerju v področje paralelne vezave vlečnih motorjev. Ročica odcepnega slabljenja mora biti v položaju polnega polja (PP). Prevezava VM iz zaporedne v vzporedno vezavo se izvrši samodejno pri prehodu ročice kontrolerja vleke iz 36. v 37. položaj. Izklopi se signalizacija »serijska vezava vlečnih motorjev« vključi pa se signalizacija »paralelna vezava vlečnih motorjev«. Z nadaljnjim pomikanjem ročice kontrolerja vleke se postopno izključujejo zagonski upori (v 38. položaju signalizacija ugasne), dokler se na 57. položaju ročice kontrolerja vleke ne zapreta še EP kontaktorja Ra in Rb, ki zaključita vzporedno vezavo VM z izključenimi zagonskimi upori (v 57. položaju se signalizacija ponovno vključi). Za preprečevanja tokovnega sunka oz. mehanskega sunka lokomotive je potrebno prevezavo izvajati, če je to le mogoče, pri čimbolj nazivnih vrednosti toka vlečnih motorjev in počasi premikati ročico kontrolerja čez polje prehoda.


Odcepno slabljenje magnetnega pretoka Odcepno slabljenje je izvedeno v petih stopnjah na vseh VM istočasno. Za posamezno stopnjo je značilno zmanjšanje števila ovojev magnetilnega navitja glavnih polov. Odcepno slabljenje lahko uporabimo le, ko je vožnja na uporih končana. Krmiljenje poteka iz kontaktnega valja kontrolerja preko preklopnika CIC, katerega krmiljenje je pogojeno z relejem RPI, ki pa je napajan samo v 36. in 57. položaju ročice kontrolerja vleke. Za krmiljenje slabljenja mag. pretoka je na desni strani ob manipulatorju vgrajena posebna ročica, ki ima pet stopenj (I, II, III, IV in V) Uporaba IV in V stopnje slabljenja je omejena: • Samo pri zaporedno vezanih VM, pri

vzporedni vezavi pa do jakosti toka 380A v IV stopnji in 330 A v V stopnji,

• Pri vzporedni vezavi opustimo IV in V stopnjo pri napetosti nad 3000V v vozni mreži in med prevozom kretnic.

Ročico za krmiljenje slabljenja je potrebno pri prehodu iz začetnega v višje položaje premikati postopno, z vmesnimi pavzami na posameznih položajih in s pozornostjo na dovoljene vrednosti tokov, oz. tako da krmiljenje vlečnih motorjih ne povzroča prevelikih tokovnih sunkov in preobremenitev. Zaustavljanje Vračanje vozne ročice naj ne bo prehitro, da se kontaktorji lahko odpirajo v pravilnem zaporedju in da ne pride zaradi hitre spremembe vlečne sile do vzdolžnega nihanja vozil v vlaku.


5.3 Zaviranje 5.3.1 Zračno zaviranje Ob vozniškem pultu imamo zaviralnik indirektne zavore tipa Oerlikon FV4a in zaviralnik direktne zavore tip Oerlikon FD1. Zaviralnik indirektne zavore ima naslednje položaje:

I - izključeno ( priprega ), II - pospešeno polnjenje in zaviranje, III - vožnja IV - začetna stopnja zaviranja, V - postopno zaviranje in odviranje, VI - hitro zaviranje.

Menjalo za vrsto zaviranja: • T–tovorna (22s zaviranje in 35s odviranje) • P–potniška, (5s zaviranje in 15s odviranje)

I

II

III

IV V

VI

MENJALO


5.3.2 Elektrodinamično zaviranje Elektrodinamično zaviranje s tujim vzbujanjem se uporablja za zmanjševanje in uravnavanje hitrosti voženj vlakov. Učinkovito je samo do hitrosti 10 km/h, za popolno zaustavitev vožnje ga ni dovoljeno uporabljati. Elektrodinamično zaviranje deluje na principu pretvorbe kinetične energije gibajočega vlaka najprej v električno energijo, ki se generira v vlečnih motorjih, ki so prekrmiljeni kot električni generatorji. Električna energija se nato na zagonskih uporih pretvori v toploto, ki se prisilno izpiha na prosto. Za intenzivno odvajanje toplote ustvarjene na zagonskih uporih je potrebno vključiti ventilacijo za hlajenje uporov preden začnemo z zaviranjem. Prekomernemu segrevanju uporov se izognemo še tako, da sočasno z električno zavoro uporabimo delno tudi zračno zavoro. Vklop elektrodinamične zavore:

• Vklopimo ventilacijo zavornih uporov, • Ročico kontrolerja za vožnjo postavimo

v položaj »0« , • Ročico za smer vožnje prestavimo v

položaj »zaviranje« (naprej ali nazaj). • Preden vlak doseže določeno hitrost – na

padcu proge, premaknemo ročico zaviranja do položaja, ki ustreza določeni hitrosti vlaka prikazane v spodnji tabeli, da se pojavi zadosten zavorni učinek, oziroma steče v motorjih ustrezen tok.

Položaj ročice

1 5 8 10 12 14 15 35 30 25 20

Hitrost km/h

80 70 60 55 50 45 40 16 17 18 19

Sedaj počakamo da se tok zaviranja umiri oz. kazalec na A-m in šele nato postopno nadaljujemo s premikanjem ročice v višji položaj. Da preprečimo prekomerno segrevanje uporov je potrebno stopnjo zaviranja regulirati tako, da je povprečna jakost toka pri zaviranju cca 250A. če želimo zavorno silo zmanjšati moramo ročico vrniti za eno ali več stopenj proti položaju »0«. Zaviranje pri hitrosti nad 80 km/h ni dopustno, ker bi kljub slabljenju magnetnega polja inducirana napetost presegla dovoljeno mejno vrednost 3,8kV, katere posledica pa bi bila prevelika jakost toka.


OPOMBA! Paziti moramo na to, da tok električnega zaviranja nikoli ne preseže 350A. Za hitrosti nad 80 km/h uporabljanje električne zavore ni dovoljeno. 5.3.3 Vožnja ob zmanjšani napetosti v voznem vodu

V primeru ko je napetost v voznem vodu nižja zaradi velike oddaljenosti od napajalne postaje ali pada z naraščajočo obremenitvijo, se priporoča, da omejimo moč lokomotive in sicer tako, da omejimo uporabo določenih stopenj slabljenja polja. Pri napetosti pod 2100 V delovanje lokomotive, posebno pa motor-generatorja in vseh pomožnih naprav ni več zanesljivo in pravilno, ter je zmogljivost omejena. Zato prekrmilimo vleko v zaporedno vezavo motorjev in premostimo rele minimalne napetosti (lokomotiva je v redu) ter če je mogoče za kratek čas izločimo pomožne naprave. Kratkotrajni padec napetosti je posledica izpada napajalne postaje (izrednost), ki se bo v kratkem normalizirala. V tem času ne uporabljamo slabljenja, niti vzporedne vezave motorjev, vključimo pa lahko omejevalne (zagonske) upore v pričakovanju napetostnega sunka. 5.3.4 Vožnja pod zaledenelim vodom in ob močnem vetru

V obeh primerih dvignemo oba OT, da je stik zanesljivejši. V kolikor tudi v tem primeru stik z voznim vodom ni zanesljiv ne smemo voziti v vzporedni vezavi VM. 5.3.5 Vožnja z izločenimi VM Pri okvari enega od VM je potrebno izločiti par VM in sicer 1-3 ali 2-4. v takšnem primeru ni možna zaporedna vezava VM in tudi ne moremo zadostiti pogojem za električno zaviranje.

5.3.6 Odvoz pokvarjene lokomotive

Naprava za vleko nezasedene lokomotive (VNL) omogoča hladen prevoz (aku. baterije niso vključene) več med seboj spetih lokomotiv s pomožno lokomotivo. Na nezasedeni lokomotivi ni potrebno izločevati budnika. Naprava se nahaja v hodniku lokomotive na stikalni plošči za vrati kabine »B«.


Napravo VNL lahko vključimo šele po opravljenem spetju lokomotiv.

• Najprej izključimo dvopolni baterijski ločilnik IBA

• Nato pritisnemo rdečo tipko »TVNL« in prižge se rdeča lučka z oznako »DVNL« .

Izključitev naprave Z vključitvijo aku. baterij se naprava povrne v osnovno stanje, signalna lučka ugasne. Sedaj lahko opravimo razpetje lok..


6 ODPRAVA NAPAK 6.1 Varnostni ukrepi pred pričetkom del Pred pričetkom del se je potrebno prepričati, da lokomotiva ne obratuje in, da je zavarovana proti samo-premaknitvi (dolžnost strojevodje). Zaradi osebne varnosti delavca in zaščito pred kratkim stikom je potrebno izključiti AKU baterije in ozemljiti lokomotivo. 6.1.1 Ozemljitev lokomotive (blokada) Izključimo vsa stikala na krmilnem pultu in izvlečemo ključ za zaklepanje krmilnega pulta, ki je povezan prek verižice z natikalno ročico s štirirobnim utorom. Z ročico gremo v hodnik lokomotive in jo namestimo v navpični smeri na vrtljivi del nastavka varnostne pipe za dovod zraka za dvig OT. Ročico potegnemo k sebi in jo obrnemo za 90° navzgor, s tem preprečimo dovod zraka v instalacijo za dvig OT. Sedaj potisnemo ključ ki je nameščen na spodnji strani varnostne pipe gor in ga obrnemo v desno ter izvlečemo.


Ključ namestimo v ključavnico naprave za ozemljitev v kabini B in obrnemo za 90° v desno. Pred tem pa še ozemljimo vod električnega ogrevanja, tako da ročico obrnemo v spodnji položaj. Sledi obračanje ročice v spodnji položaj. Z navedenim postopkom smo preprečili dvig odjemnika toka (zračni vod od varnostne pipe je izpraznjen in izzračen) in ozemljili visoko napetostni del lokomotive ter sprostili tri ključe, ki nam omogočajo odklepanje in zaklepanje ključavnic na:

• Lestvah za dostop na streho, • Odprtinah v strehi za izločitev

posameznega OT • Zaporni mehanični napravi v hodniku za

dostop k VN napravam, • Dostop do 4A varovalke v garderobni

omari. 6.1.2 Deblokada ozemljitve lokomotive Postopek deblokade se izvrši v obratnem vrstnem redu. Najprej v ključavnico naprave za ozemljitev vstavimo vse ključe in jo zaklenemo, s tem sprostimo vzvod, ki ga obrnemo v zgornji položaj. Pri nameščanju ključa na spodnji strani varnostne pipe mora biti utor v ključu obrnjen proti nam in sedaj sprostimo ročico . Preden lokomotivo spravimo v pogon se prepričamo, če smo izvršili tudi deblokado glavnega voda električnega ogrevanja.


6.2 Akumulatorske baterije

Po vklopu dvojnega ločilnika baterij, V-m ne kaže napetosti

• Preveriti 50A varovalko na posamezni baterijski kaseti,

• Preveriti šent A-m baterij. Po vklopu aku. baterij napetost baterij hitro pade na 20 V, čez nekaj časa pa še pod 18 V.

• Določene celice so lahko defektne, • baterije izključimo in počakamo nekaj časa, da si opomorejo.

• Če se je kapaciteta popravila, izvršimo zagon lokomotive z izključenimi porabniki.

6.3 Tokovni odjemnik

Tokovni odjemnik se ne dvigne • Preveriti 120A varovalko, • Preveriti tipki zasilnega izklopa, • Preveriti priključke na EP ventilih, • Preveriti ventil glavnega zračnega

rezervoarja pnevmatike, • Preveriti če je TO zračno izločen, • Če je prenizek tlak zraka za dvig TO,

dvigni ga s pomožnim rezervoarjem ali načrpaj zrak s pomožnim kompresorjem.

• Preveriti če je pipa za dvig OT pravilno obrnjena

TO se dvigne, kV-m ne kaže napetosti

• preveriti delovanje drugih el. lok če so prisotne,

• preveriti 4A in 1A VN varovalki, • preveriti priklopne vodnike na

preduporu RAVL, • TO je izločen z VN ločilnikom,

preveriti vzrok, • Pri dvigu TO opazuj ali se pojavi

preskočna iskra tik pred dotikom TO z voznim vodom.

• Premosti rele RmnV v NNO in vklopi IR+MG. Če pomožne naprave pričnejo delovati vozi vlak do končne postaje.


Odtrgane drsalke, odtrgana konstrukcija OT od izolatorjev, zlom ali napoka izolatorja med konstrukcijo OT in streho vozila

OT takoj spustiti in ga z ločilnikom izločiti

Če je konstrukcija OT tako poškodovana, da sega izven profila vozila ali če je zaradi okvare že prišlo ali pa bi lahko prišlo do poškodbe voznega omrežja.

Takoj moramo ustaviti vlak in o okvari OT obvestiti po radijski zvezi progovnega prometnika ali vlakovnega dispečerja, oziroma od zadnji postaji po progovnem telefonu

OPOZORILO! Osebje vlečnih vozil se iz varnostnih razlogov ne sme povzpeti na streho vlečnega vozila – sodeluje pa pri sanaciji okvare. Dežurna skupina elektroenergetske dejavnosti, sanira okvaro na strehi vlečnega vozila tako, da lahko samo ali s pomožno lokomotivo nadaljuje vožnjo.

6.4 Glavni odklopnik

Ob pritisku na tipko CIR se ne dogodi nič EP ventil BC ni napajan. V strojnem prostoru lokomotive ni slišati zapiranja glavnega stikala - IR.

• preveriti kontaktne tipke krmiljenja CC,

• preveriti kontaktne tipke vklopa glavnega stikala CIR,

• preveriti če sta oba kontrolerja na položaju »0«,

• preveriti položaj tipke za izklop AIR, • preveriti če sta obe stikali REC v

izključenem položaju, • preveriti gibanje kotve EP ventila -

ročno pritisni na kotvo ventila, • preveriti priključne vodnike na EP

ventilu BC, • preveriti mirovni pomožni NN kontakt

IR. • Preveriti spodnji dve ščetki na

kontrolerju vleke z priključnima vodnikoma 140 in 466 v kabini A oz. 428 in 467 v kabini B,


• Preveriti tlak zraka v zračnih posodah, Pri hitrosti nad 100 km/h se izključuje glavno stikalo brez posredovanja zaščite.

• OT pritiska na vozni vod s premajhno silo in se med vožnjo odlepi,

• Premajhen držalni tok iz stabilizatorja napetosti.

Glavno stikalo izklopi s posredovanjem zaščite RDT ali RMxT Vzrok za izklapljanje IR je lahko tudi v ovalnosti kolektorja posameznega VM.

• Zmanjšaj hitrost vlaka in vozi z takšno hitrostjo, ki ne povzroča motenj,

• Izključi posamezno vejo VM, odvisno od posredovanja RMxT

Glavno stikalo IR izključuje na različnih položajih vleke ali pa, ko vleke ni.

• V okvari je lahko eden od zaščitnih relejev (vzmet za nastavitev je popustila ali izpadla).

Prisilni vklop IR OPOMBA Pri predelanih lok. prisilni vklop IR ni možen.

• v NNO premosti rele RmnV, • s primerno oporo prisilno vklopi rele

»REIR«, • odpri VN omare, • ročno na EP ventilu z BC vklopi IR, • zapri VN omare, • vklopi »Krmilni tokokrog« s CC tipko, • dvigni TO, • izklopi premostitev releja RMNV, • odstrani oporo releja »REIR«.

OPOZORILO! Rele »REIR« ne sme ostati prisilno vklopljen, ker zaščita VN tokokrogov ne deluje. Ob pritisku na tipko CIR, EP ventil deluje impulzno.

• V okvari je manometrski rele »PBIR« - prisilno vklopi IR.

IR ne ostane vklopljen • preveriti vklopljenost releja »REIR«. • Pri predelanih lok. preveriti če ob

vključenem releju REIR signalizacija na releju sveti(rdeča led dioda).

REIR je izključen • preveriti aktiviranost budnika ali ASN - razreši,

• preveriti aktiviranost ZIZ. Če se ne razreši jo izloči,

• premosti rele RmnV v NNO, • preveriti natančno lego kotev zaščitnih


6.5 Merilni instrumenti VN

KV – meter voznega voda ne kaže napetosti

• Prekinjen je element predupora RAVL

relejev in kontaktov zaščitnih relejev VN tokokrogov.

REIR je vključen

• Preveriti tipke zasilnega izklopa v obeh vozniških kabinah,preveriti predupor RIR in njegove priklopne vodnike (430, 341),

• preveriti priključna vodnika držalne tuljave BR,

• preveriti priključna vodnika 342 in 343 pomožnega kontakta na IR,

• v primeru okvare stabilizatorja napetosti preveži vodnika 103/A in 474,

Pri dvigu OT takoj pride do preboja. Lahko je prišlo do preboja VN izolatorja, kondenzatorja ali odvodnika prenapetosti.

• Ugotoviti mesto preboja, in izločiti dotični OT,

V sled atmosferskih praznitev (udar strele) je prišlo do preboja odvodnika prenapetosti.

• Če nadaljnje vremenske razmere kažejo na možnost ponovitve preboja se vozilo razglasi za pokvarjeno,

• defektni odvodnik prenapetosti, izločimo in nadaljujemo z vožnjo,

Do preboja odvodnika prenapetosti je prišlo zaradi obratovalne prenapetosti

• vlak lahko nadaljuje vožnjo do končne postaje, nato pa je treba vozilo dostaviti v delavnico na pregled.


6.6 Motor - generator

Zagon motorja – 65 kW ni mogoč

• Preveriti stikalo CE v NNO – postavi ga v položaj »0«,

• Preveriti avtomatsko varovalko IEG v NNO,

• Preveriti 80A varovalko v NNO, • Preveriti rele RC in njegov pomožni

kontakt, • Preveriti ločilnik CER, • Preveriti pomožni kontakt releja RA, • Preveriti konektor kontaktorja D1, • Preveriti kontaktor D1 – zamenjaj s

CS, • Preveriti pomožni kontakt na IR, • Preveriti VN ločilnik SMG na plošči, • Preveriti priklopne vodnike na šentu

A-m MG (520, 521), • Preveriti D2 se ne vklopi – konektor

D2 ali pomožni NN kontakt na RER (313, 423).

• Preveriti predupor 20/25, • Preveriti ščetke MG in stanje

kolektorja – če ima ožgana mesta, • Preveriti če je kotva RDG v ležišču, • Preveriti priključne vodnike na RDG, • Preveriti položaj zaščitnega stikala

IAG, Motor 65 kW prične delovati, vendar se po 8 sekundah izklopi

• Avtomatska varovalka IEG v VNO je izklopljena.

• Po 2x izklopu avtomatske varovalke IEG preklopi na bat. vzbujanje MG.

Vrtljaji motor generator naraščajo, kar zaznamo po zviševanju frekvence. V kolikor frekvenca preseže 57Hz – MG uide.

• V okvari je potenciometer na frekvenčnem regulatorju – vključi pomožno vzbujanje,

• V okvari je rele RIAE.


Večkrat zaporedoma aktivira diferenčni rele RDG

• Na motorju 65 kW so izpadle, oziroma obrabljene ščetke,

MG ne daje napetosti za zagon pomožnih naprav, niti pri baterijskem vzbujanju

• Odlomljen je kabelski priključek na rotorju generatorja za vzbujanje - lokomotivo razglasimo za nedelavno.

Baterijsko vzbujanje MG • Izklopi tripolni odklopnik IEG, • Ločilnik CER postavi v spodnji

položaj, • Izklopi vsa tripolna zaščitna stikala,

razen kompresorskih, • Vklopi delovanje motorja 65 kW, • S stikalom CE vklopi enega od

kompresorjev, • Vključuj tripolna zaščitna stikala in

opazuj V-m alternatorja. OPOMBA! V primeru izpada ventilacije VM pri bat. vzbujanju MG moramo paziti, da VM ne obratujejo trajno s tokom cca 300A. Če prične napetost 380/220V padati izklopi kakšen ventilator. Motor 65 kW deluje, alternator ne daje napetosti

• Preveriti varovalke 160A, • Preveriti ločilnik IGA, • Preveriti ščetke in priklopne vodnike

na drsnih obročih alternatorja.


6.7 Pomožne naprave

Ventilacija ali kompresorji ne delujejo

• Preveriti vključenost tripolnih zaščitnih stikal,

• Preveriti avtomatske varovalke v NNO,

• Preveriti pomožne kontakte tripolnih kontaktorjev,

• Preveriti ločilnik delovanja kompresorjev v NNO,

• vključiti direktno delovanje kompresorjev (regulator tlaka),

• Očistiti desni del releja RER. Hlajenje VM se ne vključi avtomatično – v okvari je rele RTRM

• Prisilno vklopi ventilacijo, ali vozi vlak do domicila s tokom, ki je manjši od 300 A.

Peskanje ne deluje • Preveriti izločilno pipo, • V okvari je tipka za vklop peskanja, • V okvari je preklopnik.

A-m baterij ne kaže polnjenja • Preveriti tripolno zaščitno stikalo ITR »usmernik« v NNO,

• Preveriti 150A varovalko baterij. Na lokomotivi je zelo slaba razsvetljava

• V okvari je stabilizator napetosti »Pavleti«.

6.8 Varnostne naprave

ASN aktivira brez vzroka • Prevelika napetost aku.baterij (32V).


6.9 Krmiljenje vlečnega tokokroga

Ni vleke na prvem položaju kontrolerja

• Pregledati položaj ločilnikov VM v NNO in ukrepati skladno z ugotovitvijo,

• Preveriti vključenost releja RSS in ga prisilno vklopiti,

• Preizkusiti krmiljenje kontaktorjev vleke.

Ni vleke na prvem položaju kontrolerja Signalizacija zaporedja ne sveti, kV-m zaviranja nima odklona

• Kontaktor A1 ali Ra se ni vklopil. • Prekinjeni so zagonski upori,

Ni vleke na prvem položaju kontrolerja Signalizacija zaporedja sveti, kV-m zaviranja ima odklon

• Kontaktor S1 ali S2 se ni vklopil.

Ni vleke na prvem položaju kontrolerja Signalizacija zaporedja sveti, kV-m zaviranja ima odklon, A-m nima odklona

• Pregledati kontaktorja S1, S2, • VN čeljusti kombinatorja CTF in INV.

Ni vleke na prvem položaju kontrolerja Kontaktor A1 ni vklopljen

• Pregledati EP ventil, pomožne kontakte na CTF (položaj vleke), pomožne kontakte na INV, rele Z3CTF (desno od kombinatorja), zamenjaj z Z1CTF ali Z2CTF,

• Ne uporabljaj električnega zaviranja. Ni vleke na prvem položaju kontrolerja Kontaktor S1 ali Ra ni vklopljen

• Pregledati njuna EP ventila. • Preveriti naleganje jeklenih ščetk na

kontrolerju,

Ni vleke na prvem položaju kontrolerja Kontaktor S2 ni vklopljen

• Pregledati pomožne kontakte kontaktorjev A1 in P1 ter njuna EP ventila.

• Preveriti naleganje jeklenih ščetk na kontrolerju,

Lokomotiva nima vleke, ko so vključeni vsi VM v serijo. Najverjetneje je prekinjen eden od VM.

• Ugotoviti katera veja VM je prekinjena in nato izločiti ta par VM.


EMK ne izključujejo zagonskih uporov

• Okvara releja RT, • Prisilno vklopiti rele RT ali vodnik

354 povezati z maso. V zaporedni vezavi ima odklon A-m VM 1-3. lokomotiva ima slabo vleko

• Izločena sta VM 2-4.

V zaporedni vezavi ima odklon A-m VM 2-4. lokomotiva ima slabo vleko

• Izločena sta VM 1-3.

Na zadnjem položaju kontrolerja, VM sunkovito naraste tok

• Poišči kontaktor zagonskih uporov, ki se ne vklaplja in ga prisilno vklopi.

• Preglej EP kontaktorje R1, R2, R3 in R4,

V vzporedni vezavi VM ima odklon A-m VM 1-3

• Kontaktor P1 ni zaprt. Izločena sta VM 2-4,

• Pregledati EP ventil, VN kontakte in pomožne kontakte S2.

V vzporedni vezavi VM ima odklon A-m VM 2-4

• Izločena sta VM 1-3. kontaktor S1 ali P2 ni vklopljen.

• Pregledati delovanje kontaktorjev in njuihove VN kontakte.

V vzporedni vezavi VM imata oba A-m VM odklon, signalizacija vezave ne sveti

• Pregledati delovanje kontaktorja A2 in njegove VN kontakte.

OPOMBA! Če se napaka ne da odpraviti ne uporabljati vzporedne vezave VM V vzporedni vezavi VM posreduje zaščita VM

• Pregledati C kontaktorje. • Izločiti par VM z okvaro (lahko je

prišlo do preboja na priključnici). Slabljenje magnetnega polja VM ne deluje

• Kontroler ni na zadnjem položaju vezave,

• Premoščen je RmnV v NNO (paralelna vezava VM).

• Preveriti priključka 387 in 207 na kontrolerju

• Preveriti priključke in zračene cevi na EP ventilih .


Kombinator CIC se ustavlja na različnih položajih : • Nesnaga na ščetkah in bobnu, • Prevelika zračnost bobna,

• Ne uporabljaj šentiranja.

6.10 Ogrevanje

Ogrevanje vlaka ne deluje. Signalizacija ne sveti.

• Preveriti vključenost avtomatske varovalke v NNO,

• Preveriti delovanje kontaktorjev RS-2 in njuna NN pomožna kontakta,

• Preveriti NN pomožni kontakt IR. • preveriti VN kontakte kontaktorjev

RS1-2. Ogrevanje vozniških kabin ne deluje

• Preveriti vključenost stikal v vozniških kabinah,

• Preveriti vključenost avtomatske varovalke v NNO – v obeh kabinah,

• Preveriti vključenost ventilatorjev v vozniških kabinah,

• Preveriti vključenost tripolnih zaščitnih stikal motorjev ventilatorjev, (pri predelanih lok. na omari 380V)

• Preveriti NN pomožni kontakt na IR, • Preveriti 3,15A varovalko v VN

kabini, • Preveriti VN ločilnik SS na VN plošči, • Preveriti kontaktor CS.


6.11 Pnevmatski in zavorni sistem

Nastavitev zavore • Zavri ročno zavoro, • Lokomotivo zračno odvri, • Z vzvodom razmakni zavorno

drogovje toliko, da zobati polmesec pade za en ali več zob navzdol,

• Odvij matico 60 mm, • Lokomotivo zavri z zračno zavoro in

preglej hod batnic. Razstavitev zavore • Privij matico na zavornem drogovju s

ključem 60 mm in zavornjak se bo ločil od kolesa,

Kompresor in varnostni ventil prepihujeta

• Zamrznjena zračna instalacija in varnostni ventil.

6.12 Mehanske poškodbe na tekalu

Med vožnjo vlaka ugotovimo pregrevanje osnega ali obesnega ležaja (pojav dima)

• Vlak takoj zaustavimo in ocenimo ali lahko nadaljujemo vožnjo,

• Vožnja se lahko nadaljuje do prihodnje postaje s hitrostjo največ 30 km/h in lok. razglasimo za pokvarjeno.

Zlom vzmeti (primarno in sekundarno vzmetenje)

• Ocenimo varnost nagibanja vozila pri vožnji skozi loke, če nadaljujemo vožnjo s takšnim vozilom, je skozi loke hitrost največ 30 km/h.

Pri napokah kolesnega obroča, kolesne plošče, okvirja podstavnega vozička ali glavnega okvirja vozila

• Vožnje ne smemo nadaljevati - vozilo razglasimo za pokvarjeno.

Blokirana kolesna dvojica (vzrok je uničen osni ležaj, ali zlom zobniškega prenosa, zlom osi …)

• Vožnje ne smemo nadaljevati - vozilo razglasimo za pokvarjeno.


6.13 Obratovanje v zimskem času

1. Ob sneženju in nizkih temperaturah mora strojevodja skrbeti, da bo možno dvigniti oba tokovna odjemnika, kar pomeni večkrat izmenično dvigniti in spuščati oba odjemnika.

2. Posebna pozornost naj velja rednemu in pogostemu izpuščanju kondenzata.

3. Lokomotive 342 – 001,005,010,014, 015, 020, 022, 023, 024, 025 027 in 036 smejo voziti samo s pravilno delujočo sušilno napravo za zrak. Vršiti kontrolo delovanja pri nižjih temperaturah.

4. Redno dolivati in pravilno nastaviti dodajanje alkohola. Pri tem je potrebno doliti alkohol do vrha in izpihati lok. najmanj 10 minut.

5. Na obračalnih postajah mora strojevodja opraviti pregled VN prostora in oddelkov za upore, zaradi morebitnega vdora vode ali snega

6. Očistiti priključnice ogrevanja in nanje namestiti zaščitne vreče. 7. Če lokomotiva dalj časa stoji ali je garirana, je potrebno pred vožnjo za

nekaj trenutkov ročico kontrolerja prestaviti na prvi zob, da se doseže določena temperatura na uporih in vlečnih motorjih. Pri sami začetni vožnji pa ne posegati po velikem toku speljave in se izogibati uporabi slabljenja polja.

8. Ob zaledenelem voznem vodu in ob brezhibnem delovanju lokomotive je potrebno premostiti minimalni rele s stikalom, da ne pride do prepogostega izključevanja glavnega stikala. Če obstaja možnost, v posameznih primerih izključiti pomožne stroje, da jih zavarujemo pred prevelikimi tokovnimi sunki.

9. Pri daljšem časovnem obdobju med kontrolnimi pregledi in ob dolgotrajnejšem snežnem vremenu se pojavi prevelik hod zavornega bata zaradi ledenega klina, ki se pojavi in prepreči nastavitev zavore. Posvetiti pozornost zavori.

10. V dneh ko je temperatura dalj časa pod – 5 °C je potrebno lokomotive pustiti v obratovanju, da ne zamrznejo posamezni deli zavore, manometri in podobno.


6.14 Lokacije ventilov pnevmatskega in zavornega sistema

Pipa za izločitev tl. stikala pom. kompresorja

Pipa za izločitev indirektnega zaviralnika in vklop/izklop indirektnega zaviralnika

Pipa za izločitev tl. stikala gl. kompresorja

Pipa za izločitev direktne zavore

Pipa za izločitev ASN

Pipa za izločitev protidrsne in povratne naprave

Glavna zaporna pipa

Pipa za izločitev sirene in odjemnika toka

Pipa za izločitev budnika in tlačnega stikala zaščite vleke

Pipa za izločitev razporednika indir. zavore

Pipa za izločitev zrač. dela mazalne naprave

Pipa za izločitev kolesne dvojice

Pipa za izločitev peskanja

Pipa za izločitev zrač. dela mazalne naprave

Priročnik za upravljanje E-lok serije 342 71

6.15 Predelave na E-lok. 342

Št. Opis predelave 001

004

005

006

007

010

011

014

015

020

022

023

024

025

027

029

030

035

036

038

1 Vgradnja avtostop naprave x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x2 Vgradnja RDZ naprave x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x3 Novi tip zagonskih motorjev x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x4 Predupor motorja 65 kW 5 Upori protivzpenjalne naprave x x x x 6 Vklop in zaščita gretja kabin x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x7 Ročni vklop kompresorjev in ventilatorjev zagonskih uporov x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x8 Nožni CER x x x x x x x x x x x x x x x x x9 Čelni priključek GR namesto direktne zavore x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x10 Zaviralnik Oerlikon FV4a, FD1 x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x11 Predelava izklopa IR pri delovanju ASN x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x12 Brisalci stekel »AVTOMATIK« x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x13 Vgradnja klima naprave x x x x x x x x x x x x x x x14 Napajanje AS in RDZ naprave preko omejilnika napetosti 15 Vgradnja avtomatskih ventilov za izpust kondenzata 16 Zamenjava kombinirane pipe z izločilno pipo 1 x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x17 Namestitev vratic pod umivalnik x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x18 Vgradnja stabilizatorja ASN x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x19 Vgradnja ključavnic na vhodna vrata x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x

Priročnik za upravljanje E-lok 342 72


004

005

006

007

010

011

014

015

020

022

023

024

025

027

029

030

035

036

038

20 Vgradnja OT 01 ser. 363 in bakrene povezave x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x21 Vgradnja tokovnega stabilizatorja brzinomerja x x x x x x x x x x x x x x x x x x x 22 Demontaža kratkostičnika 65 kW x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x23 Predelava budnika tip BCDM 661-24 x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x24 Signalizacija z LED diodami x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x25 Odstranitev veznih cevi med zbiralnikom olja in ohišjem x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x26 Dodatno ogrevanje kabin x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x27 Demontaža pipe 1 pri OT x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x28 Vgradnja žaluzij na strehi x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x29 Časovna zaščita vožnje v 1. položaju kontrolerja x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x30 Montaža UIC veznega kabla x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x31 Vgradnja konektorja za kabel protidrsne naprave x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x32 Vgradnja sušilca zraka (tip363) x x x x x x x x 33 Možnost daljinskega upravljanja x x x x x34 Vgradnja zaščitnih diod k relejem v merilniku hitrosti x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x35 Vgradnja elastomer vložkov (odbojnik) x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x36 Vgradnja žarometa x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x37 Vgradnja izboljšane verzije BCDM x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x38 Predelava signalizacije ASN x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x39 Pranje stekel in stopnice x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x40 Stojalo VR x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x

Priročnik za upravljanje E-lok 342 73


004

005

006

007

010

011

014

015

020

022

023

024

025

027

029

030

035

036

038

41 Krmiljenje CTF x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x42 Vgradnja rolo senčnikov x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x43 Vgradnja omarice prve pomoči x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x44 Vgradnja zaščite pred prenapetostmi ob prehodnih x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x45 Vgradnja vijačnega kompresorja in sušilca zraka x x x x x x 46 Vgradnja pnevmatskega stroj. sedeža x x x x x x x x x x x x x x x47 Vgradnja prenapetostne zaščite s kovinsko-oksidnimi odvodniki x x x x x x x x x x x x x x x x x x x48 Vgradnja ogrevalnih šip x x x x x x x x x x x x x x x x x x49 Vgradnja el.merilnika hitrosti (DEUTA) x 50 Vgradnja RDZ naprave (EADS) x x x x x x x X 51 Zamenjava SIEM. ASN z SEL. ASN x x x x x X x X 52 Vleka nezasedene lokomotive x X x x x x X x 53 Vgradnja el.merilnika hitrosti HASLER (Telok zapisovalec sig.) x 54 Vgradnja števca električne energije x 55 Predelava napajanja budnika x x x x

navodilo za upravljanje · uvodna beseda pred leti izdelan priročnik za odpravo napak na...

Documents