UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

NADALJNJI RAZVOJ EVROPSKE UNIJE

Kandidatka: Andreja SKUK TONE Študentka rednega študija Številka indeksa: 81502978 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: dr. Vito BOBEK, izr. prof.

Mežica, junij 2005

2

UNIVERZA V MARIBORU Ekonomsko – poslovna fakulteta

IZJAVA

Kandidatka Andreja SKUK TONE Absolventka študijske smeri: Finance in bančništvo študijski program: VS izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom dr. Vita Bobeka izr. prof. in uspešno zagovarjala 16.06.2005 . Zagotavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in brez virusov. Ekonomsko- poslovni fakulteti dovoljujem, da diplomsko delo lahko bralci uporabijo za svoje izobraževalne in raziskovalne namene s povzemanjem posameznih misli, idej, konceptov oziroma delov teksta iz diplomskega dela ob upoštevanju avtorstva in korektnem citiranju. V Mežici, dne 30.06.2005 Podpis: .

3

PREDGOVOR Časi v katerih živimo in delamo, od nas zahtevajo, da se nenehno prilagajamo nastalim razmeram. Nismo samo opazovalci teh sprememb, ampak le-te oblikujemo. Seveda to od nas zahteva, da se postavimo z mesta opazovalca na mesto oblikovalca sprememb in življenja nasploh. Da to dosežemo, je treba predvsem hoteti. Brez želja ni nič, od samih želja pa se tudi ne da živeti. Slovenci smo se pred leti odločili, da se bomo pridružili skupnosti bolj razvitih in bogatih držav. To so države Evropske unije. Evropska unija je prinesla pol stoletja stabilnosti, miru in blaginje. Pomagala je izboljšati življenjsko raven, vzpostavila je enoten evropski trg, dala v obtok enoten evropski denar – evro in okrepila glas Evrope v svetu. Ker želimo tudi mi napredovati in se razvijati smo tudi mi na referendumu potrdili željo po vstopu v skupnost bogatejših in naprednejših držav. Ta želja pa se nam je izpolnila maja lani, ko smo tudi mi z še nekaterimi drugimi državami postali polnopravni člani Evropske unije. In tako smo tudi mi pričeli soustvarjati v tej skupnosti. Seveda pa smo morali pred tem izpolniti kar nekaj kriterijev, ki jih postavlja Evropska unija za vstop v to zvezo. Pa tudi sedaj, ko smo že v tej skupnosti moramo skrbeti za to, da bomo izpolnjevali vse obvznosti, ki jih ta unija zahteva od nas, da bomo lahko prevzeli evropsko valuto in, da bo izginila tudi meja, ki še ostaja. V diplomskem delu smo za problem izbrali Nadaljnji razvoj Evropske unije. Ugotoviti želimo kako se bo Evropa v prihodnje razvijala in kako bo z njenim delovanjem v prihodnosti. Cilj diplomskega dela pa je ugotoviti kateri od možnih scenarijev se bo najverjetneje res zgodil, saj je možnosti več od renesanse pa vse do propada te zveze. Kako bo vplival vstop novih članic na že dalj časa zbrane države v Uniji in na države, ki so vstopile. V nalogi smo predstavili Evropsko unijo, njen nastanek, zgodovino in njene ustanove, kako je organizirana in kako deluje. Obravnavamo nadaljnji razvoj Unije po sektorjih od energetike, kmetijstva, zunanje trgovine, kako je in bo s financiranjem Unije do politike in obrambe. Zajema tudi možne scenarije za prihodnost EU. Lotili smo se tudi širitvene problematike: kriteriji za vstop, širitveni proces. Obravnavamo tudi konvencijo o prihodnosti EU in novo ustavo Evropske unije.V zadnjem delu pa predstavljamo programe pomoči, ki jih Evropska unija namenja državam za njen razvoj in njeno delovanje. Tako državam članicam kot tudi kandidatkam za članstvo. Zahvala Zahvalila bi se rada mentorju dr. Vitu Bobeku, ki mi je pomagal in me usmerjal pri nastajanju tega dela. Seveda pa ne gre brez zahvale mojim staršem in družini, ki me je ves čas vzpodbujala in mi pomagala. Hvala vsem!

4

KAZALO 1 UVOD................................................................................................................................ 6 1.1 Opredelitev področja in opis problema raziskovanja ............................................. 6 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve .................................................................................. 6 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave .......................................................................... 7 1.4 Uporabljene raziskovalne metode ............................................................................. 7

2 EVROPSKA UNIJA ...................................................................................................... 8 2.1 Definicija Evropske unije – opredelitev pojma Evropska unija ............................ 8 2.2 Nastanek, zgodovina in ustanove Evropske unije .................................................... 8 2.2.1 Organizacija Evropske unije ( Evropska komisija, Svet ministrov oz. Svet EU, Evropski parlament, Evropsko sodišče, Računsko sodišče,…) ............................. 9

3 NADALJNJI RAZVOJ EVROPSKE UNIJE ......................................................... 12 3.1 Scenariji za prihodnost Evropske unije ................................................................... 12 3.2 Evropska unija po sektorjih .................................................................................... 13 3.2.1 Sektor energije ..................................................................................................... 13 3.2.2 Kmetijstvo in kmetijska politika ......................................................................... 14 3.2.3 Tekmovanje in konkurenca.................................................................................. 15 3.2.4 Zunanja trgovina – EU in Svet, WTO ................................................................. 16 3.2.5 Razvoj ................................................................................................................ 19 3.2.6 Financiranje in proračun Evropske unije ............................................................ 19 3.2.7 Politična unija in obramba ................................................................................. 22 3.3 Širitev Evropske unije ............................................................................................... 23 3.3.1 Širitveni proces .................................................................................................. 23 3.3.2 Pred pristopna strategija ..................................................................................... 24 3.3.3 Pristopna merila .................................................................................................. 24 3.3.4 Zakaj širitev, ključni argumenti širitve .............................................................. 24 3.2.5 Cilji Evropske unije ............................................................................................ 25 3.4 Prihodnost Evropske unije ....................................................................................... 26 3.4.1 Izzivi in reforme v prenovljeni Evropski uniji .................................................... 26 3.4.2 Sklic konvencije o prihodnosti Evrope ............................................................... 27 3.4.3 Nova ustava Evropske unije ................................................................................ 27

4 PROGRAMI POMOČI EVROPSKE UNIJE ........................................................... 30 4.1 Programi namenjeni državam članicam .................................................................. 30 4.1.1 Strukturni skladi .................................................................................................. 30 4.1.2 Kohezijski skladi ................................................................................................. 34 4.1.3 Pobude skupnosti ................................................................................................ 34 4.1.4 Ostali programi .................................................................................................... 35

5

4.2 Programi namenjeni državam kandidatkam za vstop v EU ...................................35 4.2.1 PHARE ................................................................................................................. 36 4.2.2 ISPA ..................................................................................................................... 37 4.2.3 SAPARD .............................................................................................................. 37 5 SKLEP………..…............……...……………………………….......…………………. 39 6 POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE ........................................................................ 41

7 SEZNAM VIROV .......................................................................................................... 43 8 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC ...................................................................... 46 9 SEZNAM TABEL IN SLIK ........................................................................................ 47

10 PRILOGE .................................................................................................................... 48 10.1 Vprašalnik ................................................................................................................. 48

6

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema Nadaljnji razvoj Evropske unije: ker je sedaj v Sloveniji zelo aktualna tema Evropska unija, saj smo tudi mi vstopili v to združbo evropskih držav smo se odločili, da poizkušamo ugotoviti kaj se bo v prihodnosti dogajalo v Uniji in kako bo še naprej delovala in se razvijala. Predstavili bomo možne scenarije, notranje reforme Evropske unije, organe in procese odločanja, nadaljnje integracijske procese v Evropi. Kako bo Evropska unija konkurirala ameriškim in azijskim trgom. Kaj Unija prinaša članicam in kako to združenje deluje od začetka, ko sta Francija in Nemčija podpisali prve dogovore o sodelovanju in tako postavili prve temelje sedanje Evropske unije. Kako so se pridruževale še ostale današnje članice. Kakšne kriterije morajo izpolniti države kandidatke za vstop v prihodnosti. Kako Evropska unija deluje v svetovni trgovinski organizaciji in kako bo s tem v prihodnosti. Kako delujejo njeni sektorji: kmetijstvo, zunanja trgovina, zaposlovanje, razvoj, kako je z financiranjem Unije. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen Za to temo smo se odločili, ker je v tem trenutku zelo aktualno vprašanje, saj je Slovenija vstopila v Evropsko unijo in kako bo delovala država Slovenija v tej združbi bolj razvitih in bolj bogatih držav, kakšne so prednosti in kakšne slabosti pridružitve Slovenije Evropski uniji. Zanima pa nas tudi vprašanje kako bo Evropska unija prenesla vstop manj razvitih držav in kako se bo pripravila na prihodnost in na izzive, ki so še pred njo. Bo Unija prenesla pritiske konkurence tako na tehničnem, tehnološkem in ekonomskem področju z drugimi trgi. Bo lahko obdržala takšen tempo gospodarske rasti tudi v prihodnosti. Ker je v prihodnosti možnih več scenarijev kaj bo z Evropsko unijo: od vse večjega razvoja in napredka, ekonomske rasti pa vse do najhujše možnosti kot je razpad oziroma razdor Unije zaradi prevelikih razlik med državami. Cilji Cilj tega diplomskega dela je ugotoviti kateri scenarij se bo najverjetneje res zgodil, analizirali bomo vzroke, dimenzije in posledice širitve Evropske unije. Kako bo vplival vstop v Evropsko unijo na nove države članice, to so: Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija, in kako na stare države članice to so: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska in Velika Britanija. Osnovne trditve Mislimo, da se morajo evropske države še naprej združevati in vsestransko sodelovati, da bodo skupno lahko konkurirale drugim trgom. Naša vizija Evropske unije je v njeni konkurenčnosti azijskem in ameriškem trgu. Glavna možnost in prednost Unije je v notranjem trgu, v katerega so združene države. Mislimo, da bi moral nadaljnji razvoj potekati v smeri vse večje kohezije med državami in hkrati spoštovanja nacionalnih razlik.

7

Svoje mesto v tej skupnosti je našla tudi Slovenija in upamo, da ga bomo znali prav izkoristiti in promovirati prednosti, s katerimi v naši lepi državi razpolagamo. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke Predpostavljamo, da se bo Evropska unija kljub težavam, ki jih bo še prav gotovo imela še naprej razvijala in krepila. Da bo njena gospodarska rast še naprej visoka, saj imajo sedanje nove članice zelo velike možnosti ob podpori bolj razvitih držav, za nadaljnji razvoj in gospodarsko učinkovitost. Strokovnjaki v vodstvu Evropske unije pa bodo znali najti pravo pot pri usklajevanju med temi različnimi narodi in njihovimi nacionalnimi interesi. Omejitve raziskave Pri raziskovanju področja o nadaljnjem razvoju Evropske unije smo naleteli na problem zelo malo napisane literature o tem. Večji del gradiva smo zato poiskali na internetu, kjer pa tudi ni tako veliko napisanega o sami prihodnosti Evropske unije. Vse so bolj ali manj le predvidevanja, saj nihče ne more z zagotovostjo trditi kaj se bo v prihodnosti v resnici zgodilo. 1.4 Uporabljene raziskovalne metode Diplomsko delo bo raziskava, ki proučuje nadaljnji razvoj Evropske unije. Pri tem bomo uporabili izide makroekonomskih raziskav. Gre za dinamično raziskavo, pri kateri bomo uporabili tako deskriptivni kot tudi analitični pristop. V okviru deskriptivnega pristopa bomo uporabili metodo deskripcije, kompilacije in komparativno metodo. V okviru analitičnega pristopa pa bomo uporabili sklepanje iz splošnega na posamezno ( t.i. deduktivno sklepanje). Zbirali bomo različno literaturo s področja nadaljnjega razvoja Evropske unije. Uporabili bomo predvsem vire, ki so dostopni preko svetovnega spleta. Nekaj malega je pa tudi knjig na to temo.

8

2 EVROPSKA UNIJA 2.1 Definicija Evropske unije – opredelitev pojma Evropska unija Evropska unija pomeni ljudem marsikaj. Za ene je to skupni trg, za druge politično nemočna skupnost, za druge zopet kaj drugega, vendar pa je osnovni cilj Evropske unije skoraj enak kot ob ustanovitvi: zagotavljati mir, blaginjo in novi začetek stare celine, ki je bila po drugi svetovni vojni politično neenotna in razdeljena ter gospodarsko na tleh. Evropsko unijo opredelimo kot sodoben institucionalen sistem, ki je več kot medvladna in meddržavna organizacija. To pa zato, ker ima svoj lastni pravni sistem z visoko stopnjo polnomočnosti, tudi nacionalne vlade in parlamenti so podrejeni osrednjim institucijam Evropske unije, delo in naloge so porazdeljene med Evropsko komisijo, ki predlaga zakone in druge pravne akte, Svetom, ki ima moč sprejemanja zakonov in Evropskim parlamentom. To naj bi zagotavljalo enakopravno zastopanost interesov in reševanja problemov vseh držav članic. Za označitev Evropske unije se uporablja tudi izraz konfederacija, ker je to skupnost določenega števila držav, ki imajo: skupno zunanjo in obrambno politiko, skupno denarno enoto, enotno zakonodajo na vitalnih področjih življenja, skupni trg , kar pomeni, da je zagotovljen prost pretok blaga, ljudi, kapitala in storitev, meddržavnih meja skorajda ni več, in sodelovanja na področju pravosodja in notranje politike (Šporar 2000, 7). 2.2 Nastanek, zgodovina in ustanove Evropske unije Spomladi leta 1950, ko je povojna Evropa še iskala rešitve iz politične in gospodarske nestabilnosti, je francoski zunanji minister Robert Schuman 9. maja predstavil predlog za uskladitev obnovitvenega procesa premogovne in jeklarske industrije Francije in Nemčije. Ta dan velja za »rojstni dan« današnje Evropske unije in se vsako leto praznuje kot dan Evrope. Leto dni kasneje 18. aprila 1951, so Pariško pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo podpisali Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg in Nizozemska in tako začeli kompleksen proces gospodarskega združevanja, ki je temeljil na prosti medsebojni trgovini in skupni carinski politiki. Leta 1957 so to sodelovanje nadaljevali v Rimu z ustanovitvijo Evropske gospodarske skupnosti, ki je v kasnejših letih prerasla v Evropsko skupnost. Evropsko gospodarsko sodelovanje se je pomembno okrepilo leta 1985 s projektom enotnega evropskega trga, po podpisu Maastrichtske pogodbe 7. februarja 1992 pa se je razširilo še na druga področja in dobilo sedanje ime: Evropska unija. Prav s to pogodbo je bil narejen odločilen korak na poti h gospodarski, denarni in politični uniji, ki je po tem postala tudi pomemben dejavnik varnostne in zunanje politike ter hkrati porok za spoštovanje kulturne raznolikosti, nacionalne in jezikovne identitete vseh vključenih evropskih narodov (Center Eu 2004). Zdaj ima Evropska unija 25 držav članic, 470 milijonov prebivalcev, 3,9 milijona km2 površine in 20 uradnih jezikov ter skupni trg blaga in storitev. Sedanje države članice Evropske unije so: Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, in Velika Britanija. Države kandidatke za vstop v Evropsko unijo pa so: Bolgarija, Hrvaška, Romunija in Turčija.

9

2.2.1 Organizacija Evropske unije Evropska unija se od tradicionalnih mednarodnih organizacij razlikuje po svoji edinstveni zgradbi upravnih institucij. S članstvom v Evropski uniji prenese država del svoje suverenosti na neodvisne ustanove, ki zastopajo tako nacionalne kot skupne evropske interese. Institucije Unije dopolnjujejo druga drugo, vsaka pa igra pomembno vlogo pri sprejemanju odločitev. Najvplivnejša ustanova Evropske unije je Evropska komisija, ki ima sedež v Bruslju. Je izvršilni organ EU. Vlade držav članic za pet let imenujejo v komisijo 24 komisarjev in predsednika, ki pa so od svojih nacionalnih vlad neodvisni. Komisija je tako neodvisni strokovni organ, ki zastopa evropske interese vseh evropskih držav članic EU. Vsaka država članica ima po enega komisarja. Delo vodi predsednik komisije. Za komisijo dela več kot 10 000 uradnikov, ki so notranje organizirani v 19 področno razdeljenih generalnih direktoratov ter generalni sekretariat, pravno službo, informativno službo, statistični urad,… Evropska komisija pripravlja predloge zakonodajnih aktov, ima izvršilno funkcijo (skrbi za izvajanje zakonodaje in v okviru tega sprejema podzakonske akte Unije), skrbi za izvajanje proračunske politike, predstavlja evropsko unijo navzven – tudi kot pogajalka z državami ne članicami. Poleg tega je Evropska komisija varuh pravil evropskega pravnega sistema in najbolj vztrajen motor evropskih integracijskih procesov.Komisija je za svoje delo odgovorna Evropskemu parlamentu, ki ji lahko z dvotretjinsko večino izglasuje nezaupnico (Kek 2000, 31). Svet Evropske unije oz. Svet ministrov sestavljajo predstavniki vlad vseh držav članic pristojni za področje, ki ga predstavljajo ( npr. ministri za zunanje zadeve, za kmetijstvo, transport,…) in tako so v njem vse države članice enakomerno zastopane. Kateri član vlade oziroma minister bo zastopal državo na posameznem zasedanju Sveta, je odvisno od tematike zasedanja. Predsedstvo v Svetu EU se izmenjuje: vsakih šest mesecev ga prevzame druga država članica. Svet EU ima zakonodajno in izvršilno funkcijo, obe pa si deli s Komisijo. Vsak akt, ki pomeni politično odločitev, je prej ali slej pridržan Svetu in zato je ta organ edina pot, po kateri se lahko dokončno izrazi volja članic. Svet predstavlja države članice in sprejema zakonodajo Skupnosti (uredbe, direktive in odločbe), zakonodajno funkcijo pa si od Maastrichtske pogodbe dalje v postopku soodločanja deli z Evropskim parlamentom; skupaj z njim tudi nadzira proračun Unije. Poleg tega potrjuje mednarodne pogodbe in sporazume, ki jih sicer sklene Evropska komisija, nenazadnje pa je odgovoren tudi za usklajevanje gospodarske politike držav članic. Odločitve v Svetu evropske unije ministri sprejemajo s soglasjem, kvalificirano ali navadno večino. Svet EU ima sedež v Bruslju (Center Evropa 2004). Evropski svet je najvišje politično telo Evropske unije. Sestavljajo ga predsedniki držav oziroma vlad držav članic. Ustanovljen je bil leta 1974, ko so se predstavniki držav in vlad držav članic Evropske skupnosti odločili za redna srečanja. Na njih sodelujeta še predsednik in podpredsednik Evropske komisije. Status Evropskega sveta je bil prvič določen v Maastrichtskem sporazumu o Evropski uniji, ki določa, da bo Evropski svet Uniji zagotavljal potrebno spodbudo za njen razvoj in definiral splošne politične smernice. Evropski svet se sestane najmanj dvakrat letno v predsedujoči državi, njegova naloga pa je sprejemanje pomembnejših političnih pobud in reševanje spornih vprašanj, ki jih ni mogel rešiti Svet EU. Evropski svet mora oskrbovati Unijo z potrebnim zagonom za njen razvoj

10

in mora opredeliti njeno politično smer in prednostne naloge. Razen kjer ustava določa drugače, morajo biti odločitve evropskega sveta sprejete s soglasjem. Pomembno je, da ločimo Evropski svet od Sveta Evrope, ki je od evropskih integracij povsem neodvisna mednarodna organizacija s sedežem v Strasbourgu (Center Europa 2004). Evropski parlament je demokratični glas prebivalcev Evrope, saj je izvoljen na neposrednih splošnih volitvah v državah članicah. Trenutno ga sestavlja 732 članov, ki so vsakih pet let voljeni na splošnih neposrednih volitvah. To število pa se lahko poveča na največ 736 članov. Predstavitev evropskih državljanov mora biti stopenjsko sorazmerna, z minimalno 4 člani vsake države članice. Poslanci so razdeljeni po evropskih političnih skupinah, ki praviloma ne sovpadajo z nacionalno pripadnostjo. Parlament nima polne zakonodajne moči. V sprejemanje predpisov Evropske unije je vključen na več načinov: s posvetovanjem, sodelovanjem, soodločanjem ali obveznim soglasjem. Parlament ima sedež v Bruslju. Glavne naloge Evropskega parlamenta so:

Obravnava in sprejema evropsko zakonodajo. Postopek soodločanja daje evropskemu parlamentu na tem področju enake pravice kot svetu EU,

Sprejema proračun EU, Izvajanje demokratičnega nadzora nad institucijami EU, vključno s pooblastilom za

ustanavljanje preizkovalnih komisij, Soglasje k pomembnim mednarodnim sporazumom, kot so sporazumi o vstopu novih članic v EU in trgovinski ali pridružitveni sporazumi med EU in drugimi državami (Center Europa 2004).

Evropsko sodišče pravice je organ EU, ki opravlja sodni nadzor nad vsemi akti Komisije in Sveta EU. Sodišče razveljavi akte, če niso skladni z zakonodajo Evropske unije, odloča o veljavnosti in razlaganju posameznih pravil ter daje mnenja o sporazumih z ne članicami EU. Sodišče vodi tudi postopke proti državam članicam, če ne izpolnjujejo obveznosti, postopke zaradi nezakonitega ravnanja organov skupnosti, postopke zaradi opustitve dejanj in odškodninske postopke. Na sodišču deluje 25 sodnikov, ki jih imenujejo vlade držav članic, vendar s soglasjem vseh članic. Sodniki delujejo v senatih, le izjemoma plenarno. Evropsko sodišče ima sedež v Luksemburgu. Vsaka država članica ima 1 sodnika ( Portal EU 2003). Računsko sodišče Evropske unije, na katerem dela 25 sodnikov, ki jih soglasno imenuje Svet EU za obdobje šestih let z možnostjo podaljšanja. Sredstva, ki so na razpolago Evropski uniji, morajo biti porabljena zakonito, gospodarno in namensko. Računsko sodišče je neodvisna institucija Evropske unije s sedežem v Luksemburgu in je organ, ki nadzira porabo denarja EU. Revizorji sodišča evropskim davkoplačevalcem zagotavljajo, da za denar, ki je stekel v blagajno EU, prejmejo čim več (Portal EU 2003). Evropska centralna banka je odgovorna za upravljanje s skupno evropsko valuto, evrom. Banka samostojno odloča o evropski denarni politiki, kot naprimer o višini obrestnih mer. Glavni cilj evropske centralne banke je zagotoviti stabilne cene in preprečiti, da bi Evropsko unijo prizadela inflacija. Ob tem denarna politika podpira tudi druge politične cilje, ki jih določa EU. Evropska centralna banka ima sedež v Frankfurtu v Nemčiji. Vodita jo predsednik in izvršilni odbor v tesnem sodelovanju s centralnimi bankami držav Evropske unije (Portal EU 2003).

11

Evropska investicijska banka daje posojila za investicijske projekte, ki so v evropskem interesu, še zlasti za tiste, ki pripomorejo k napredku manj razvitih regij. Med takšne projekte sodijo železniške povezave, avtoceste, letališča, okolje varstveni programi in s pomočjo partnerskih bank investicije v mala in srednje velika podjetja. S tem spodbuja ustvarjanje novih delovnih mest in rast ter razvoj. Posojila podpirajo tudi širitveni proces unije ter njeno politiko razvojne pomoči. Banka ima sedež v Luksemburgu, sredstva pa pridobiva na kapitalskih trgih. Kot neprofitna organizacija lahko daje posojila pod ugodnimi pogoji. Projekte pa praviloma financira do višine 50 odstotkov njihove vrednosti (Kek 2000, 33). SLIKA 1: ORGANIZACIJA EVROPSKE UNIJE Predlaga Nadzoruje zakonodajo in Imenuje proračun

Soodločanje Nadzoruje Nadzoruje Vir: Siol.Net 2004

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj Predsednik Uslužbenci Evropske komisije Evropske komisije 24 komisarjev 15000 zaposlenih

EVROPSKI PARLAMENT

Strasbourg/Bruselj 732 poslancev in 3500 uradnikov

SVET EVROPSKE

UNIJE Bruselj

Vladni ministri držav članic

EU PRORAČUN

EU ZAKON

SODIščE EVROPSKIH SKUPNOSTI

Luxemburg 25 sodnikov

EVROPSKO RAČUNSKO

SODIŠČE Luxemburg

25 predstavnikov

12

3 NADALJNJI RAZVOJ EVROPSKE UNIJE 3.1 Scenariji za prihodnost Evropske unije V prihodnosti je mogočih več scenarijev kaj bo z Evropsko unijo, lahko da se bo še naprej tako intenzivno razvijala in širila ter premagovala nastale situacije, lahko pa da bodo nastajali vedno večji problemi in da se bodo težave z to zvezo zaostrovale vse do njenega propada oz. razpada te zveze. V tem poglavju bomo opisali možne scenarije in odstotke verjetnosti da se bodo ti scenariji v resnici zgodili po Davidu SMITH-u. Renesansa V tem možnem scenariju je ideja o močni evropski ekonomiji, enotnem trgu in enotni valuti. Hitra gospodarska rast bo vzdrževana tudi v prihodnosti. Z primernim delovanjem enotne valute in enotnega tržišča bo ta kontinent bolj sposoben za sprejem novih članic in njihovo rehabilitacijo, kar bo prineslo precejšnje prednosti za stare in nove članice. Predvidena gospodarska rast znaša med 3,5 in 4 odstotki. Ker pa tudi kadar gre vse lepo so možnosti evropskega ekonomskega čudeža zelo majhne, verjetnost ustrezne pritrditve pa nizka je odstotek verjetnosti, da se bo ta scenarij res zgodil, kar precej majhna okoli 10 odstotkov. Dobra stran sprememb Enotni trg je prišel 40 let po tem ko je bila podpisana Rimska pogodba, podpisala jo je šesterica v poznih šestdesetih letih. Ta scenarij temelji na veliko bolj realističnem ocenjevanju evropskih razmer in ekonomskih pričakovanjih. Tukaj se ne pričakuje čudežna ekonomska rast. So pa dobri razlogi da verjamemo v evropsko rast, pomembna je nepopustljiva denarna in fiskalna politika. Nepopustljivi so tudi Mastrihtski kriteriji za vstop novih držav. Glavna stvar pri tem scenariju je pomembna lekcija iz zgodovine, to je ta, da je Evropa nadvse elastična oz. prožna. Po obeh svetovnih vojnah je ta kontinent znova in znova dokaj lahko zopet ekonomsko oživel. Evropejci so polni virov in dokaj prilagodljivi. Za ta scenarij obstaja 35 odstotna verjetnost, da se bo Evropa dokaj stabilno širila in uspešno delovala tudi v prihodnosti. Les Etrangerrs Evropske države so na bolj napredni stopnji ekonomske rasti in usmerjenosti k isti točki in bolj pripravljene na politično integracijo kot ostale države.Vprašanje je ali se lahko ta pristop nadaljuje brez velikih in pomembnih slabosti in učinkovitih izključitev od prednosti združevanja, od tistih ki ne sledijo tako hitremu razvoju. Vprašanje je tudi ali bodo bodoče članice enakopravne prvotnim državam članicam Franciji, Nemčiji, državam Beneluksa, Avstriji,…in bodo brez težav nosile tudi vsa bremena, ki pridejo ob vstopu v Evropsko družino. Verjetnost tega scenarija je okoli 25 %. Temna doba To je še bolj slab scenarij za Evropsko unijo, brez sprememb se nadaljuje trend opazen že v 90 ih letih to je staranje prebivalstva Evropske unije in vse močnejše tekmovanje z Kitajsko in drugimi Azijskimi ekonomijami. Zaradi tega bo začela padati ekonomska rast in naraščujoča davčna bremena. Evropa je star kontinent v več kot enem pogledu in brez hitrih akcij za izboljšanje ekonomskih posledic, kar se bo pokazalo v 21. stoletju. Ob

13

koncu 21. stoletja bo Evropa skoraj zagotovo revnejša regija kot je sedaj – rast drugih delov sveta dejansko zagotavlja to. Verjetnost tega scenarija je 20 %. Propad Evropske Unije Prvi scenarij – renesansa je lahko mogoč ker lahko dejansko gre vse dobro za Evropo v ekonomiji, politični enotnosti in razvoju. Propad je pa v mnogih pogledih zrcalna slika renesanse, saj lahko gre zelo veliko reči narobe in se nadaljuje na napačni poti in vleče Evropo neizprosno v katastrofo. Slabe stvari so se že zgodile v Evropi in mnogo jih je bilo. Verjetnost tega scenarija je ocenjena na 10 %. 3.2 Evropska unija po sektorjih 3.2.1 Sektor energije Predstavitev njene strateške sposobnosti za obdobje med leti 2000 – 2005, komisija predvideva, da bo energija ključni faktor za evropsko konkurenčnost in ekonomski razvoj. Glavni cilj evropske skupnosti je energijska politika. Za zagotovitev oskrbe z energijo vsem potrošnikom po sprejemljivi ceni, ker pričakujejo razvoj in predstavitev zdrave tekmovalnosti na evropskem energijskem trgu. Evropska unija se spogleduje z novimi energijskimi izzivi za katere pa mora imeti primerno energijsko strategijo. Varnost evropske oskrbe z energijo in zaščita okolja sta zelo pomembna v zadnjih letih. Še posebej podpis Kyotskega sporazuma leta 1997 o klimatskih spremembah spodbuja pomembnost okoljske razsežnosti in primeren razvoj v skupni energijski politiki. Evropska zunanja energijska odvisnost je stalno v naraščanju ( trend je v 50% zahtevi po uvozu energije). Če se ne bo nič naredilo bo razmerje zraslo na 70% do leta 2030, kar bo nadalje slabilo evropsko pozicijo na svetovnem energijskem trgu. Pazljivo spoštovanje do različnih virov energije in oskrbnih področij je ena od poti za zagotovitev varne oskrbe. Pogovori o zelenem listu so se končali na vrhu v Barceloni konec marca 2002, kjer je komisija predlagala namestitev posebnih mer za zagotovitev evropske varnosti energijske oskrbe. Cilj komisije tukaj je zagotovitev zveze za najbolj učinkovit, varen in najbolj konkurenčen energijski trg. Stvaritev samostojnega trga je sedaj v zaključni fazi. Uvajanje vse evropske energijske mreže ima vpliv tudi na razmerja z tretjimi državami. Energija iz obnavljajočih energijskih virov - RES igra glavno vlogo v različnih energijskih virih in v bitki s klimatskimi spremembami. Evropski Svet in parlament sta predstavila plan proizvodnje energije iz obnavljajočih se energijskih virov, ta plan so sprejeli septembra 2001. Cilj tega plana je naraščanje procenta » zelene« energije v Uniji iz 14% leta 1997 na 22% leta 2010. V kontekstu Kyotskega protokola je izboljšanje energijske učinkovitosti izrabe postalo bolj pomemben element skupnostne strategije. Komisija podpira raziskave, razvoj in prikaz projektov na področju ne atomske energije. Sprejela je tudi predlog za zmanjšanje stopnje trošarin na biološka goriva (Portal EU 2004).

14

3.2.2 Kmetijstvo in kmetijska politika Skupna kmetijska politika se je skozi leta najbolj spreminjala. Skozi procese reform začete leta 1992 in nadaljevane vse do Agende 2000, je bila skupna kmetijska politika deležna največjih sprememb. To je naredilo skupno kmetijsko politiko – SKP bolj konkurenčno in bolj okolju prijazno. Evropska kmetijska reforma je v zadnjem desetletju naredila 180 stopinjski preobrat iz tržnih podpor v direktna plačila. V letih 1989 – 1991 je evropski kmetijski izdatek za tržne intervencije in izvozna povračila znašal okoli 90,7% evropskega kmetijskega proračuna ostalih 9,3% pa je namenjenih direktnim plačilom. Za leto 2006 pa načrtujejo, da se bo to bistveno spremenilo. Za tržne intervencije bo namenjenih 21,3% kmetijskega proračuna za direktna plačila bo znašal delež okoli 78,7%. To bo za podpore za zaščito okolja in razvoj podeželja. Reforme dovoljujejo državam članicam direktna plačila pod pogojem da gre za okoljsko kmetijsko prakso ( European Commission Directorate General for Agriculture 2002, 1). TABELA 1: DELEŽI SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE ZA RAZLIČNE NAMENE

Deleži SKP po letih 1989-1991 1995-1997 po 2006 l. Tržne intervencije 90,70% 36,90% 21,30% Direktna plačila 9,30% 59% 68,20%

Podeželski razvoj - 4,10% 10,50% Simboli: SKP = skupna kmetijska politika Vir: ECDGA-European Commision Directorate General for Agriculture (2002, 4). Kako zaščitniška je Evropska skupna kmetijska politika Kot največji oziroma prvi svetovni uvoznik in drugi največji izvoznik kmetijskih izdelkov je Evropska unija ključni igralec svetovne kmetijske trgovine. Posledica tega je veliko zanimanje za trgovske reforme znotraj Svetovne Trgovinske Organizacije – WTO. Evropska unija je tudi daleč največja uvoznica iz razvijajočih se držav, uvozi okoli 35 bilijonov evrov kmetijskih proizvodov po zelo nizkih cenah, ZDA pa uvozijo za 18 bilijonov kmetijskih proizvodov iz razvijajočih se držav. Evropska unija uvozi iz razvijajočih se dežel več kot Amerika, Japonska, Kanada, Avstralija in Nova Zelandija skupaj (Portal EU 2002). Kmetijsko tržna razmerja med Evropsko Unijo in Indijo Evropska unija je do sedaj največji uvoznik iz razvijajočih držav z okoli 35 bilijoni evrov kmetijskih proizvodov, kateri so uvoženi po zelo nizki ceni. Drugi osredotočen primer našega odprtja proti razvitim državam je naše tržno razmerje z Indijo glavno razvijajočo se državo. V letu 2000 je Evropska Unija izvozila za 152 milijonov evrov kmetijskih izdelkov v Indijo, toda uvozila za 1,274 bilijonov evrov, kar pomeni za Evropsko Unijo 1,122 bilijonov trgovinskega primankljaja. Toda to še ni vse. Evropska unija se je odločila, da odstrani kvote in dajatve za vse proizvode iz svetovno najrevnejših držav. Tako bo utrdila zaupanje vase. Najmanj razvite države bodo imele 100 odstotni dostop do evropskega tržišča, brez kakršnih koli omejitev razen seveda za oboroževanje. To pošilja znak celemu svetu, da mislijo resno. Evropska unija upa, da bo to povzročilo pritisk na druge države, da bodo sledile temu primeru (Portal EU 2002).

15

Kmetijsko tržna razmerja med Evropsko Unijo in Združenimi državami Amerike Glavni proizvodi, ki jih uvozi Evropska unija iz Združenih držav so: oljna semena, hrana za živali, tobak, sadje in arašidi, orehi, lešniki in pijače, močne alkoholne pijače in kis.V Združene države pa EU izvozi: vino in druge pijače, predelana zelenjava, predelana žita, moka, škrob in mleko (ECDGA 2002, 2-5). TABELA 2 : PROIZVODI, KI JIH EU UVOZIJO IZ ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE

Proizvodi Delež v odstotkih Rastlinski proizvodi 45,3 Hrana, pijača in tobak 38,9 Žive živali in živalski proizvodi 6,2 Živalska in rastlinska maščoba 1,9 Drugi kmetijski proizvodi 7,7

Vir: ECDGA – European Commission Directorat for Agriculture (2002, 8). 3.2.3 Tekmovanje in konkurenca Tekmovalna politika je bistvena za izpolnitev notranjega trga. Notranji trg dovoljuje podjetjem da tekmujejo na ravni igralnega polja v vseh državah članicah. Tekmovalna politika si prizadeva vzpodbuditi ekonomsko učinkovitost z kreiranjem klime naklonjene inovacijam in tehnološkemu napredku. In ščiti interese potrošnikov z dovoljevanjem, da kupujejo dobrine in storitve pod najboljšimi pogoji. Omogoča tudi zagotovitev, da katerikoli ne konkurenčen običaj ne ovira zdrave konkurence. Evropska konkurenčna politika mora zagotavljati enotnost notranjega trga in se izogibati monopolistom na določenih trgih z zaščito podjetij pred deljenjem trga pred zaščitnim dogovorom. Tržišče lahko postane monopolno kot rezultat omejitvenih dogovorov ali družbenih spojitev. Omejevalni dogovori in dogovorjene navade: ta prepoved vpliva na: a) horizontalne dogovore ( na isti fazi proizvodnje, poteka ali prodaje) in b) vertikalne – navpične dogovore ( podjetniško skrb delovanja na različnih stopnjah

ekonomskega in komercialnega procesa, ki ne sme biti konkurenčen z drugimi). O tem govori 81. člen tekmovalne politike. Omejevalni dogovor je dogovor med dvema ali več podjetji, katera zahtevajo en ali več delov dogovora za prevzem posebnih tipov vodenja. Dogovorjena praksa je korak pod omejitvenim dogovorom. Vključuje usklajevanje med podjetji katera upadajo zaradi dogovora. Politika tekmovanja in konkurenčnosti je bila osnovana z namenom restriktivnih dogovorov in dogovorjenimi praksami (Portal Eu 2004). Določeni tipi dogovorov so prepovedani, skoraj brez izjeme, to so:

horizontalni in vertikalni dogovori, ki imajo fiksne cene direktno ali posredno, dogovori o pogojih prodaje, dogovori, ki izolirajo tržne segmente- predstavitve izvoza ali uvoza, dogovori o proizvodnih ali dostavnih kvotah, dogovori o investicijah, tržno delitveni dogovori,

16

posebni kolektivni trgi, dogovori vodilnih za distribucijo proti drugim tržnim partnerjem, kolektivni bojkoti, prostovoljno omejevanje ( dogovori o ne menjavi določenih tipov tekmovalnega

obnašanja). Državne pomoči; 87. člen pogodbe pravi, da je kakršnakoli pomoč odobrena pri državi članici v kakršni koli obliki neskladna s predpisom o skupnem tržišču, če deformira ali povzroča izkrivljeno konkurenčnost ( priviligiranje določenih dobrin ).Absolutna prepoved državnih pomoči je nemogoča. Člen 2. državne pogodbe omogoča skupnostno zahtevo po pomoči skozi skupnostno harmonijo in uravnoteženostjo in izravnava razvojne in ekonomske aktivnosti.Ekonomski razvoj se razlikuje od ene članice do druge in od ene regije do druge, zato to določilo potrebuje posebne vladne ukrepe. Zato ta 87. člen zagotavlja zaščito in številne izjeme; sledeče so združljive z notranjim tržiščem:

državne pomoči imajo socialni karakter, odobrene so posameznim odjemalcem, zagotavljajo zaščito odobreno brez diskriminatornosti do prvotnih proizvodnih zadev,

pomoči namenjene naravnim nesrečam ali posebnim okoliščinam, pomoči odobrene nemškim področjem, zaradi nekdanje delitve države.

Komisija ima nalogo zagotoviti, da so evropska konkurenčna pravila spoštovana. In lahko deluje:

po njenih lastnih pobudah, sledi pripombam iz držav članic, podjetij ali posameznikov, sledi objavam dogovorov podjetij, sledi objavam državnih pomoči planiranih v državah članicah.

Komisija ima široko preiskovalno moč. Izvršuje lahko preglede v poslovnih prostorih brez v naprejšnje najave in lahko zahteva vpogled v potrebne dokumente. Preden sprejme odločitev, da podjetjem držav članic priložnost, da razložijo njihov položaj v posebno organiziranih zaslišanjih. Podjetja ali države članice, katere so predmet pregleda se lahko pritožijo na prvostopenjsko sodišče in na sodišče v Luksemburgu (Portal Eu 2004). 3.2.4 Zunanja trgovina – EU in Svet, WTO Vpliv Evropske unije v svetovni politiki narašča. Zaradi visoke stopnje integriranosti evropskih držav, uvedbe evra in krepitve skupne zunanje in varnostne politike je EU pridobila politični in diplomatski status, ki se lahko primerja tudi z njeno nedvomno gospodarsko in trgovinsko močjo. Zunanjepolitično aktivnost Unije sestavljajo tri usmeritve: skupna trgovinska politika, razvojna pomoč in zunanji odnosi. Vse tri usmeritve pomenijo pomemben instrument pri ustvarjanju kredibilne zunanje politike, tako na diplomatskem kot gospodarskem in trgovinskem področju. Zunanja politika EU pa ni samo vprašanje trgovine, varnosti in diplomacije. Obstaja še namreč cela vrsta drugih področij, kot so npr. omejitev širjenja AIDS-a, boj proti lakoti, uravnavanje migracijskih tokov ter boj proti drogam in terorizmu, ki vplivajo na vsakdanje življenje evropskih državljanov in na odnos Unije do sveta. Na vseh področjih pa je potrebna večja stopnja mednarodnega sodelovanja. Zaradi ekonomskih in političnih sprememb v svetu mora Evropska unija neprestano prilagajati svojo zunanjo politiko in prioritete (Center Evropa 2003).

17

Cilj pogodbe iz Rima je bil ustvariti carinsko unijo med državami članicami v kateri naj ne bi bilo nobenih ovir za trgovanje in skupne zunanje cene – pristojbine naj bi bile uporabljene za uvoz iz tretjih držav. Postopno kot rezultat naraščanja v internacionalni trgovini je skupna komercialna politika postala ena najbolj pomembnih skupnostnih politik. Istočasno je naraščujoče povečanje in ureditev enotnega trga okrepila skupnostni položaj in je tako glavni igralec v tržnih pogajanjih GATT ( sedaj WTO ). Unija ima čvrsto mrežo trgovskih zvez po celem svetu. Evropska unija je danes vodilni igralec v internacionalni trgovini, pred Združenimi državami Amerike in Japonsko. Evropska unija ima kapaciteto za igranje glavne vloge v globalnih pogajanjih, ki pa so odvisna od učinkovitosti njene skupne komercialne politike kot od njenega obsega trgovanja. Tržno obrambni instrumenti:

anti – dumping ( proti – pod ceno izvažati ), anti – subsidy ( proti – subvencijska politika ), regulacija tržnih zapor, zaščitne mere.

Proti podcenjevalna politika je namera odvračati prakso za izvoz blaga po nižji ceni kot to uporablja za podobne proizvode na domačem trgu. Proti subvencijska politika je ustvarjena za zaščito uvoženih proizvodov za katere cene držijo umetno niže z javnim subvencioniranjem v tretjih državah za začetek. Evropska unija lahko omeji pritok uvoza z sprejetjem zaščitnih meril: ta so primerna, če je dokazano, da mora biti uvoz zmanjšan, ker narašča hitro in na taki stopnji, da spravlja v nevarnost stanje domačih proizvajalcev. V dodatku morajo biti ta merila uporabna za vse uvožene proizvode v vprašanju ne spoštovanja izvora. Ti inštrumenti veljajo tudi v WTO – Svetovni trgovinski organizaciji (Portal Eu 2004). Evropska Unija in Azija Azija je odločilen partner za Evropsko unijo politično in kulturno. Širša Azijska in Pacifiško – Azijska regija ( vključno z južno Azijo, severno vzhodno Azijo in Australazijo) znaša 56 odstotkov svetovnega prebivalstva, 25 odstotkov bruto družbenega proizvoda in 22 odstotkov svetovne mednarodne trgovine. Ta regija je zibelka mnogih svetovno velikih ver in ima zelo velike kulturne razsežnosti. Evropsko ekonomsko in komercialno razmerje z Azijo je zelo pomembno za naš razvoj. Izvoz v Azijo znaša 21 odstotkov evropskega izvoza in je tretji največji trgovinski partner za še ne evropskimi državami kamor izvozi EU 31 odstotkov in države NAFTA z 28 odstotki. Azija vsebuje tudi zelo velik delež evropskih tujih vlaganj, določene azijske države so pomembni investitorji v EU. Znotraj WTO, igrajo azijske države zelo pomembno vlogo in Kitajski vstop v WTO bo pomagal okrepiti to telo v prihodnosti. Evropski dialog z azijskimi partnerji je pomemben za evropsko varnost. Saj je ta regija prostor nekaterih svetovno pomembnih virov napetosti in konfliktov ( Kašmir, Šrilanka, Afganistan,…). Kar nekaj držav ima atomske zmožnosti in določene države nadaljujejo z oboroževanjem za množično uničevanje. Azijske države imajo že od nekdaj pomembno vlogo pri ZN-združenih narodih in njenimi različnimi telesi. Azija je domovina 2/3 revnega prebivalstva sveta, z 800 milijoni ljudi, ki živijo z manj kot 1$ na dan. Vprašanje preskrbe z hrano, zdravjem in dostopom do osnovnih uslug so še vedno nujne teme. Evropska unija igra pomembno vlogo pri pomaganju našim Azijskim partnerjem, evropska pomoč znaša 30 odstotkov vseh prihodkov pomoči za razvoj Azije (Portal EU 2004).

18

Evropska unija in Severna Amerika Združene države Amerike so nedvomno najpomembnejši partner EU, saj medsebojno sodelovanje poteka na številnih področjih, od trgovine do zunanje politike in varnosti. ZDA in EU pa ne sodelujeta samo na dvostranski ravni, ampak tudi na številnih multilateralnih forumih kot so Združeni narodi, Svetovna trgovinska organizacija, NATO, skupina G8, pa tudi na nekaterih svetovnih kriznih žariščih. Dober odnos med ZDA in EU je izjemnega pomena, saj sta z združenimi močmi oba partnerja pomemben dejavnik razvoja na številnih področjih. EU in ZDA sta dva najmočnejša ekonomska sistema na svetu, ki postajata vedno bolj soodvisna. Skupaj predstavljata skoraj polovico globalne ekonomije, transatlantski trgovinski tokovi in investicije pa znašajo skoraj 1 milijardo evrov dnevno. ZDA in EU druga drugi predstavljata najpomembnejšega trgovinskega partnerja ter največji vir in cilj neposrednih investicij (Portal EU 2004). Evropska unija in Japonska Evropski odnosi z Japonsko so v dobrem stanju in se se razvijajo na vseh področjih. Politična deklaracija o odnosih med Evropsko unijo in njenimi državami članicami in Japonsko snjuje skupna načela in cilje na političnem, ekonomskem, kooperacijskem in kulturnem področju in uveljavlja konstitucionalni okvir za vsakoletna srečanja med Japonsko in Evropsko unijo. To vključuje vsakoletni sestanek med predsednikom evropskega sveta, predsednikom evropske komisije in japonskim predsednikom vlade in tudi vsakoletna srečanja zunanjih ministrov. Na desetem srečanju Evropske unije in Japonske v Bruslju je bila sprejeta odločitev za razvoj in izboljšanje odnosov med EU in Japonsko z prevzemom akcijskega plana za vzpodbujanje sodelovanja v naslednjih desetih letih za našo skupno prihodnost. Ta akcijski plan zajema naslednje 4 osnovne cilje:

zagotavljanje miru in varnosti, okrepiti ekonomsko in trgovinsko sodelovanje, konkurirati z globalnimi in socialnimi izzivi in pripeljati ljudi in kulture skupaj.

Tržno sodelovanje je dobro in se še dinamično širi. Japonska je za EU tretji največji izvozni trg, in EU je za Japonsko drugi največji izvozni trg. Japonski izvoz v EU znaša okoli 73 bilijonov evrov, evropski izvoz na japonsko pa znaša okoli 54 bilijonov evrov. Pred kratkim pa je bil sprejet tudi dogovor o sodelovanju in proti tekmovalnosti; to pomeni dvostransko sodelovanje v obdavčevanju. V svetovni trgovinski organizaciji sta EU in Japonska vpeljali zelo podobni politiki sodelovanja. Evropska Unija je vpeljala spodbude za prodor na japonski trg. Te spodbude zajemajo tri stebre:

Dostop do japonske; ta izvozno promocijska kampanija pomaga malim in srednje velikim podjetjem vstopiti na japonski trg skozi tržne naloge in zadeve na posebnih področjih industrije,

Izvršilni izobraževalni programi na japonskem; to je osemnajst mesečni izobraževalni program za ljudi, uči o japonski tržni kulturi in jeziku za zagotavljanje učinkovitosti na japonskem trgu,

Ad-hoc shema skozi katero lahko komisija zagotavlja izbiro finančnih pomoči za evropski tržni dostop na japonsko tržišče (Portal EU 2004).

19

3.2.5 Razvoj Cilj razvojne politike je vzpodbujati vztrajni razvoj v razvijajočih se državah in povezovanje teh držav v globalno ekonomijo. V seštevku teh ekonomij in socialnih pravičnosti je tukaj politični plan pomagati utrditi demokracijo v pravilih zakona, ki spoštuje človekove pravice in osnovne svoboščine. Začetek evropske razvojne politike lahko sledi združenju določenih čezmorskih držav in področij do evropske skupnosti ki je bila ustanovljena 1957 leta. Nekaj teh čezmorskih držav in področij pridobiva njihovo neodvisnost v zadnjem desetletju in je v interesu obeh: evropskih in drugih držav (Portal EU 2004). Finančni instrumenti razvoja: Skupnostni proračun je glaven finančni instrument. Pogoj za razvojno sodelovanje je, da je subvencija skladna z dvema glavnima stališčema:

geografsko stališče osredotočeno na tri področja ( sredozemsko kotlino, Azijo in Latinsko Ameriko, južno Afriko). Tu gre v glavnem za finančna, tehnološka in ekonomska sodelovanja.

Ekipni (teamski) ali področni pristop, uporablja posebno proračunsko poglavje. Uporabniki so po celem svetu. Najbolj pomemben vidik je pomoč v hrani in humanitarni pomoči (Portal EU 2004).

Poleg skupnostnega proračuna razvojne kooperacije sta tu še dva posebna finančna instrumenta:

Evropski razvojni sklad ( EDF ), kateri se polni z prispevki iz držav članic, po posebnem distribucijskem ključu. Poseben 5 letni sklad je bil dodeljen za vsako skupščino.

Evropska investicijska banka ( EIB ), katera subvencionira posojila v kontekstu z njihovimi zunanjimi aktivnostmi (Portal EU 2004).

3.2.6 Financiranje in proračun Evropske unije Odkar je bila ustanovljena evropska zveza v zgodnjih 50-ih je skupnostni finančni sistem doživel številne spremembe še posebej v prvih 20-ih letih z premikom v smeri združitve proračunskih instrumentov, premik proti finančni neodvisnosti in iskanju institucionalnega ravnovesja. Skupna pogodba o združitvi finančnih instrumentov je prišla v vpliv leta 1965. Sprejeta so bila proračunska pravila; skupen proračun evropske unije je voden s številnimi pravili. To so pravila : enotnosti, univerzalnosti, letni, ravnotežni in podroben. 1.Pravilo enotnosti: to pravilo pomeni, da morajo biti prihodki in izdatki priključeni na enoten proračunski dokument, to zagotavlja učinkovito nadziranje skupnostnih virov. Prvotne različne skupnosti so imele njihove lastne proračune, toda, ko je prišla spojitvena pogodba v vpliv sta ostala samo dva proračunska sredstva: skupni proračun in delovni proračun. Še danes so tukaj posebni finančni dogovori za določena področja delovanja: skupna inozemska politika, varnostna politika, evropski razvojni sklad in podobni. Izjeme so tudi narejene za skupnost decentraliziranih teles ( evropske agencije) katere imajo lastne proračune. Njihovi viri prihajajo od denarnih pomoči od skupnega proračuna.

20

2. Pravilo univerzalnosti: proračunski dohodek je skupen fond, ki je uporabljen brez razlike do finančnih izdatkov. Zajema dve karakteristični pravili proračunskega zakona:

ne delitve in bruto proračunski princip.

Pravilo ne delitve zagotavlja, da proračunski dohodek ne sme biti dodeljen posebnim postavkam porabe. Izjeme pri pravilih so tolerirane v podporo določenim raziskovalnim programom ali sodelovanju z državami evropskega ekonomskega območja. 3. Pravilo letnin: to pravilo pomeni, da proračunske operacije veljajo za določeno finančno leto. To naredi lažjo kontrolo aktivnosti skupnostnega delovanja. To je potrebno za skrb več letnega delovanja. 4. Pravilo ravnovesja – izenačenosti: v skladu s pogodbo je proračunski prihodek enak proračunskim izdatkom. Skupnost ni pooblaščena, da si izposoja denar za kritje njenih izdatkov. Ko je proračun sprejet morajo biti prihodki in izdatki točni v bilanci. Po definiciji je proračun ocena zahtev obeh prihodkov in izdatkov. 5. Pravilo specifikacije – podrobnega opisa: vključno z tem pravilom mora imeti vsaka prisvojitev dan cilj za zaščito pred kakršno koli zmedo med prisvojitvijo obeh amortizacijo in izvršitvijo. Proračun je razdeljen po skupinah, naslovih, členih in odstavkih (Portal EU 2004). Proračunski okvir se določi s sedemletnimi finančnimi sporazumi med svetom EU, evropskim parlamentom in komisijo.Trenutni finančni okvir velja za obdobje od leta 2000 do leta 2006. Ta sporazum določa zgornjo omejitev za letni proračun EU, ki v sedanjem proračunskem obdobju ne sme preseči 1,27 % BDP držav članic (Center Europa 2004). TABELA 3 : OD KOD DENAR PRITEKA Od kod denar priteka % skupnega prihodka Delež posamezne države glede na njen BDP 61,00 % Carinske dajatve od uvoženega blaga iz držav ne članic EU

11,00 %

Davek od posebnih davkov na uvožene kmetijske izdelke

1,50 %

Delež prihodkov od DDV 24,50 % Drugo 2,00 % Simboli: BDP = bruto družbeni proizvod EU = Evropska unija DDV = davek na dodano vrednost Vir: Urad vlade za informiranje (2005). Iz tabele je razvidno, da največ denarja priteče v Evropsko unijo iz držav članic – premo sorazmerno na njen bruto domači proizvod, nato sledijo prihodki od davka na dodano vrednost, carinske dajatve, davki od posebnih davkov na uvožene kmetijske izdelke in drugi prihodki.

21

TABELA 4 : KAM DENAR GRE Kam denar gre % skupnega odhodka Skupna kmetijska politika 45,00 % Strukturni skladi namenjeni regionalnemu razvoju

34,20 %

Pomoč državam ne članicam 8,50 % Administracija 5,40 % Raziskave in razvoj 4,10 % Varstvo potrošnikov, notranji trg evropske povezave

1,30 %

Šolstvo, kultura, socialna politika, mediji 1,00 % Rezerve 0,20 % Energetika, atomska varnost, okolje 0,30 % Vir: Urad vlade za informiranje (2005). Kot prikazuje tabela se skoraj polovica denarja v Evropski uniji porabi za skupno kmetijsko politiko, tretina se porabi za strukturne sklade, ki so namenjeni regionalnemu razvoju, nekaj denarja pa gre še za pomoč državam ne članicam, za administracijo, za raziskave in razvoj, za varstvo potrošnikov, za šolstvo, kulturo, socialno politiko, za rezerve, nekaj malega se pa porabi tudi za energetiko, atomsko varnost in varovanje okolja. Gospodarska in denarna unija je logična nadgradnja enotnega trga in verjetno največji politični mejnik na poti v združeno Evropo. Poenotenje valut, ki ponavadi predstavljajo več stoletni simbol inštrumentov suverenosti držav, je podvig, ki od časov rimskega imperija nima primerjave. Leta 1978 so ustanovili Evropski denarni sistem, ki je uvedel obračunsko enoto ECU, sestavljeno iz košarice evropskih valut, menjalni sistem v katerem je bila vsaka nacionalna valuta vezana na ECU. Le ta je bil predhodnik današnjega EVRA. Kriteriji, ki jih morajo izpolnjevati države, ki želijo postati članice skupne evropske valute:

trdne cene: inflacija ne sme preseči povprečja treh držav z najnižjo inflacijo za več kot 1,5 odstotka;

dolgoročne obrestne mere ne smejo preseči povprečja treh držav z najnižjimi obrestnimi merami za več kot 2 odstotka;

proračunski primanjkljaj mora biti blizu ravni 3 odstotke BDP ali pod njo; javni dolg lahko preseže 60 odstotkov BDP, samo v primeru trenda upadanja

zadolženosti proti tako določeni odstotni ravni BDP; trdnost menjalnih tečajev: državna valuta ne sme v zadnjih dveh letih devalvirati in se

mora gibati znotraj dovoljenega 2,25 odstotnega praga odstopanja od evropske paritete evropskega denarnega sistema (Center Europa 2004).

Boj proti prevaram Za države članice je zelo pomembna zaščita finančnih in ekonomskih interesov kot tudi boj proti čezmejnemu organiziranemu kriminalu, goljufijam in ostalim protizakonitim dejavnostim, ki lahko škodijo proračunu EU. Da bi okrepila ukrepe za preprečevanje goljufij, je Komisija leta 1999 ustanovila Evropski urad za boj proti goljufijam – OLAF. Uradu je zagotovljena popolna samostojnost pri njegovem delovanju in ima široka pooblastila za izvajanje preiskav v boju proti goljufijam (Center Europa 2004).

22

3.2.7 Politična unija in obramba Mir in sprava sta temeljna kamna evropskega združevanja, saj sta prav vojna in razdejanje dolga stoletja pustošila po Evropi. Osnovna izhodišča za gradnjo Skupnosti s Skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP) določijo države članice prvič v Pogodbi o Evropski uniji iz Maastrichta. SZVP tako temelji na:

obrambi skupnih vrednot, temeljnih interesov in neodvisnosti EU; krepitvi varnosti Unije in njenih držav članic v vseh pogledih; ohranitvi miru in krepitvi mednarodne varnosti; podpori in krepitvi mednarodnega sodelovanja; razvoju in ureditvi demokracije, pravnega reda ter spoštovanja človekovih pravic in

osnovnih svoboščin. Države članice so sklenile dogovor med državami članicami, ki menijo, da bi morala Skupnost razviti lastno obrambno politiko in tistimi, ki želijo ohraniti sedanje obrambne razmere znotraj vojaške zveze Nato. Notranja varnost: hkrati z načelom svobodnega gibanja oseb je bilo treba izdelati mehanizem, ki bo zagotavljal varnost ljudi v Uniji in na njenih zunanjih mejah. Sodelovanje med članicami Unije tako obsega štiri področja:

uskladitev zakonov, ki se nanašajo na podeljevanje azila; uvedba migracijskih pravil na ravni Skupnosti, ki veljajo za državljane ne članic EU; policijsko sodelovanje pri učinkovitejšem boju proti čezmejnemu kriminalu; sprejem sporazumov o sodelovanju na področju civilnega in kazenskega prava.

Skupnost je dobila dodatne odgovornosti pri politiki notranje varnosti (Center Europa 2004). Politike skupnosti Unija se zavzema za harmoničen razvoj gospodarskih dejavnosti, neprekinjeno in uravnoteženo širitev, večjo stabilnost, hiter dvig življenjskega standarda ter za zbliževanje odnosov med državami članicami, vse to preko ustanovitve enotnega trga in s približevanjem gospodarskih politik držav članic. Enega izmed splošnih političnih ciljev, solidarnosti, naj bi dosegli s prostim pretokom oseb, blaga, storitev in kapitala ter z uveljavitvijo politike konkurence med podjetji, katere cilj je nadzorovanje tržnega delovanja podjetij in zaščita potrošnikov na enotnem trgu. a) Regionalna politika Od konca osemdesetih let je EU podvojila sredstva, namenjena za razvoj regij, ki gospodarsko zaostajajo za povprečjem Unije; za promocijo novih dejavnosti v industrijskih panogah, ki nazadujejo, za premagovanje dolgoročne nezaposlenosti, za pomoč mladim, ki iščejo prvo zaposlitev, za napredek kmetijstva in za pomoč revnim podeželskim regijam. Delitev teh sredstev poteka skozi obstoječe sklade ( evropski sklad za regionalni razvoj, evropski socialni sklad,…) in nadomešča ali podpira napore vlad, regionalnih in lokalnih oblasti oz. zasebnih vlagateljev. Evropski skladi so tako postali ključen inštrument gospodarske ter socialne politike in prav skozi njih se uresničuje načelo solidarnosti v Uniji. b) Socialna politika Z dejavno socialno politiko skuša EU premostiti najbolj očitne socialne razlike. Del teh naporov pomaga reševati evropski socialni sklad, ki je bil ustanovljen leta 1961 in s katerim spodbujajo odpiranje novih delovnih mest ter podpirajo poklicno in geografsko

23

mobilnost v številnih evropskih industrijskih panogah razen v premogovništvu in jeklarstvu. Socialni napredek omogoča predvsem primerna skupna zakonodaja in politike, ki so v prvi vrsti usmerjene v zagotavljanje socialnega in družbenega napredka v vsej skupnosti. Te pravice so zagotovljene z načeli evropskih pogodb, kot so enako plačilo za enako delo, direktive o zdravstvu in varnosti. c) Politika zaposlovanja Precejšnja stopnja brezposelnosti med petindvajseterico ni ravno spodbudna popotnica za krepitev zaupanja v skupnost med državami EU. Zato je Evropski svet v Luksemburgu določil skupno strategijo za aktivnejšo politiko, predvsem na področju poklicnega izobraževanja, pomoči pri usklajevanju podjetij in izboljšanju socialnega dialoga. d) Financiranje skupnih politik Politika EU temelji na dveh načelih: subvencioniranju, ki ga uporabljamo tam, kjer je najbolj učinkovit; ter solidarnosti, ki se odraža pri naporih za gospodarsko in socialno povezanost. Pri tem se Unija sooča s težavnim usklajevanjem potrebe po dodatnih sredstvih, ki ju zahteva uresničevanje teh dveh načel, ter stroge proračunske discipline. V Agendi 2000 je načrt za financiranje v obdobju od leta 2000 do leta 2006. Najpomembnejše teme so pristop srednje in vzhodnoevropskih držav v EU, omejevanje javne porabe iz zaskrbljenost nekaterih držav članic zaradi njihovega deleža pri financiranju skupnosti. Osnovni cilj Agende 2000 je dati razvojno pomoč regijam, kjer BDP ne presega tri četrtine povprečja EU, in ki bo obsegala dve tretjini vseh posojil; dati pomoč drugim regijam, ki jih pestijo strukturni problemi kot so gospodarske spremembe, upadanje kmetijstva, krize zaradi odvisnosti od ribištva; boj proti nezaposlenosti v skladu z novim poglavjem o zaposlovanju (Center Europa 2004). 3.3 Širitev Evropske Unije 3.3.1 Širitveni proces Širitveni proces vključuje: evropsko konferenco, pristopni proces in pristopna pogajanja. a) Evropska konferenca povezuje vse države, ki se želijo vključiti v EU. Konferenca je

večstranski forum za razpravo o temah, ki so v skupnem interesu; skupna zunanja in varnostna politika, vprašanja pravosodja in notranjih zadev, regijska sodelovanja ali gospodarskih zadev.

b) Pristopni proces je enoten proces, saj se vse države kandidatke vključujejo pod enakimi merili, ne glede na to, ali so se pogajanja o pristopu že začela ali ne. Sestavljen je iz poglobljene pred pristopne strategije, iz pogajanja o pristopu.

c) Pristopna pogajanja določajo pogoje, pod katerimi se bodo države vključile v EU. Pogajanja se osredotočajo na pogoje, ki jih morajo države kandidatke sprejeti pred članstvom, na izvajanje in utrditev evropskega pravnega reda (acquis communitaire). Pod določenimi pogoji določajo tudi prehodna obdobja za področja, kjer je to možno, vendar morajo biti ta omejena v svojem obsegu in času trajanja (Center Europa 2004).

24

3.3.2 Pred pristopna strategija Poglobljena pred pristopna strategija EU za države kandidatke iz vzhodne Evrope temelji na: evropskih sporazumih, pristopnih partnerstvih in državnih programih za prevzem evropskega pravnega reda, pred pristopni pomoči, ki vključuje financiranje programa PHARE, podporo naložbam v okolje in infrastrukturo program ISPA, podporo razvoju kmetijstva in podeželja program SAPARD, sofinanciranje mednarodnih denarnih ustanov , odpiranju programov in agencij Evropske unije za države kandidatke. 1) Evropski sporazumi so temeljni pravni akti, ki urejajo odnose med EU in državami kandidatkami, pokrivajo področja trgovine, političnega dialoga, zakonodajnega prilagajanja ter številna druga področja sodelovanja. Namen evropskih sporazumov je vzpostaviti prosto trgovino med EU in pridruženimi članicami. Z dnem ko vstopi v veljavo evropski sporazum, ni več dovoljeno uvajati novih carin oziroma količinskih omejitev v trgovini med EU in pridruženimi članicami. 2) Pristopna partnerstva določajo prednostne naloge držav kandidatk, ki se pripravljajo na članstvo v EU v enoten okvir. Pristopno partnerstvo vsake države določa jasne kratko- in srednjeročne prednostne naloge. Obenem poudarja tudi glavne instrumente in vire sredstev, ki jih je treba razširiti za učinkovito doseganje ciljev. Pristopna partnerstva so enoten okvir za načrtovanje pomoči Evropske unije. 3) Pred pristopne pomoči; načrtovanje programov v okviru pred pristopnih instrumentov bo sledilo načelom, prioritetam in pogojem, ki jih določajo pristopna partnerstva (Center Europa 2004). 3.3.3 Pristopna merila Temeljni pogoji za širitev so zapisani v 49.členu Amsterdamske pogodbe: za članstvo v Uniji lahko zaprosi katerakoli evropska država. Svojo prošnjo mora nasloviti na Svet, ki odločitev sprejme soglasno, po posvetovanju s komisijo in potem soglasje evropskega parlamenta, ki ga sprejme z absolutno večino svojih članov. Do pristopa novih držav bo prišlo takoj, ko bo pridružena država pripravljena sprejeti obveznosti izpolnjevanja gospodarskih in političnih kriterijev. Države članice so se dogovorile o merilih za članstvo, ki jih pogosto imenujemo Kobenhavenska merila. Države kandidatke morajo izkazovati: 1) stabilnost ustanov, ki zagotavljajo demokratičen razvoj, načela pravne države, človekove pravice ter spoštovanje in zaščito manjšin; 2) delovanje tržnega mehanizma ter sposobnost spoprijeti se s konkurenčnimi pritiski in tržnimi silami v EU; 3) sposobnost prevzeti obveznosti, ki izhajajo iz članstva, vključno z zavezanostjo ciljem politične, gospodarske in denarne unije (Center Europa 2004).

3.3.4 Zakaj širitev – ključni argumenti širitve Širitev je zgodovinska priložnost za združitev Evrope na miren način po mnogih nasilnih poizkusih. Širitev bo razširila evropsko stabilnost in razvoj na širšo skupino držav. Z izboljšanjem stabilnosti in varnosti teh držav, Evropa kot celota uživa boljše možnosti za mir in razvoj. Širitev da zvezi moč, zavezanost in vpliv v svetu. Razširitev na nove članice Unijo postavlja v boljši položaj pri izzivu globalizacije in utrditvi evropskega socialnega modela. Širitev predstavilja pomembno ekonomsko priložnost v obliki velikega trga.

25

Z prihodom novih držav k enotnemu trgu z več kot 470 milijoni potrošnikov se je ustvarilo največje ekonomsko območje na svetu. Trg te velikosti lahko da podporo investicijam, ustvarjanju novih delovnih mest, rast ravni razvoja po Evropi v obeh novih in starih državah članicah. Z vključitvijo v Evropsko unijo so nove države članice utrdile njihovo ekonomsko združitev z že obstoječimi članicami. Potrošniki pa žanjejo prednosti večje izbire in nižjih cen in evropski posel po celem kontinentu delil skupna pravila in prednosti pri naraščujoči trgovini, večji učinkovitosti in boljši konkurenci. Prednosti širitve so politične, ekonomske in kulturne. Rast območja miru, stabilnosti in blaginje bo izboljšala varnost vsem tem ljudem. Prihod novih ljudi v naraščujoči ekonomiji, evropsko tržišče z več kot 470 milijoni bo spodbujalo ekonomsko rast in ustvarjalo nova delovna mesta. Izboljšala se bo kvaliteta življenja prebivalcev skozi članstvo v Evropski uniji in njeni politiki zaščite okolja in boju proti kriminalu, drogam in nedovoljenim premikom ljudi. Prihod novih držav je obogatil Evropsko unijo po bolj pestri kulturni raznolikosti, izmenjavi mnenj in boljšega razumevanja drugih ljudi. Širitev je povečala vlogo Unije v svetovnih zadevah v zunanji in varnostni politiki, zunanji trgovini in drugih zadevah globalnega vodstva. Prednosti širitve, ki so že vidne: v osrednji in vzhodni Evropi je prišlo do stabilnosti demokracije z demokratičnimi institucijami in naraščujočim spoštovanjem manjšin, ekonomske reforme v teh državah vodijo k višji stopnji gospodarske rasti ( višji kot je v Evropski uniji) in boljših zaposlitvenih možnosti (Portal EU 2002). 3.3.5 Cilji Evropske unije Glavni cilj EU je podpirati mir, svoje vrednote in blaginjo svojih narodov. Unija nudi svojim državljanom območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja in enotni trg svobodne in neizkrivljene konkurence. EU igra vlogo tudi pri podeljevanju azila in migracijski politiki. EU jamči spoštovanje pravice do azila. Hkrati poskuša uskladiti politike držav članic do beguncev ter nekaterim državam pomagati pri premagovanju revščine in preprečevanju spopadov, ki bi lahko povzročili množične pobege. Unija si prizadeva za Evropo trajnostnega razvoja na podlagi uravnotežene gospodarske rasti, za socialno tržno gospodarstvo, visoko konkurencno in usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, ter za visoko raven varstva in izboljšanja kakovosti okolja. Pospešuje znanstven in tehnološki napredek. V svetu hitrih tehnoloških sprememb EU vedno bolj dejavno podpira evropsko raziskovanje in mu pomaga na poti k znanstveni odličnosti. V številnih sektorjih, ki pokrivajo vsa področja sodobne tehnologije, EU financira projekte, ki jih izvajajo raziskovalni centri, univerze in gospodarstvo. Težišče je v prizadevanjih, da bi raziskave in inovacije služile točno določenim družbenoekonomskim ciljem, kot sta ustvarjanje delovnih mest in boljša kakovost življenja. Prednostna raziskovalna področja v EU so med drugim tista področja znanosti, ki se ukvarjajo z živo naravo, vesoljem, kakovostjo hrane, trajnosti razvoj in na znanju temelječa družba. EU si tudi prizadeva ustvariti razmere, ki bi omogočile, da bi novo tehnologijo dejansko uporabljali v vsakdanjem življenju. Bori se proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter pospešuje socialno pravičnost in socialno varstvo, enakost med ženskimi in moškimi, solidarnost med generacijami in varstvo otrokovih pravic, ter preprečuje trgovino z belim blagom in nezakonitim izkoriščanjem tujk za prostitucijo. Spodbuja gospodarsko, socialno in teritorialno kohezijo ter solidarnost med državami članicami. Unija spoštuje svojo bogato

26

kulturno in jezikovno raznolikost ter skrbi za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine. Unija v odnosih z ostalim svetom utrjuje in spoštuje svoje vrednote in interese. Prispeva k miru, varnosti, trajnostnemu razvoju Zemlje, solidarnosti in medsebojnemu spoštovanju med narodi, prosti in pravični trgovini, odpravi revščine in varstvu človekovih pravic, predvsem pravic otrok, kakor tudi k doslednemu upoštevanju in nadaljnjemu razvoju mednarodnega prava, zlasti k spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov. Skrbi tudi za okolje, saj je sprejela več kot 200 direktiv o varstvu okolja, ki se izvajajo v vseh državah članicah. Namen večine driektiv je preprečevanje onesnaževanja zraka in vode ter unčinkovitejše odstranjevanje odpadkov. Drugi pomembni zadevi sta varovanje narave in nadzor nevarnih industrijskih procesov. EU si prizadeva organizirati promet, industrijo, kmetijstvo, ribolov, energetiko in turizem tako, da se lahko razvijajo brez uničevanja naših naravnih virov – skratka s trajnostnim razvojem (Portal EU 2004). 3.4 Prihodnost Evropske unije Po petdesetih letih obstoja je Unija na razpotju, ki pomeni odločilen trenutek njenega obstoja. Evropa se je znašla pred dvojnim izzivom, prvim znotraj in drugim zunaj svojih meja. Znotraj Unije je treba evropske institucije približati državljanom. Državljani nedvomno podpirajo visoke cilje Unije, vendar pogosto ne vidijo povezave med temi cilji in njenim vsakdanjim delovanjem. Želijo, da bi bile evropske institucije manj okorne in toge, predvsem pa bolj učinkovite in odprte (Urad vlade za informiranje 2002). Nova vloga Evrope v globaliziranem svetu Evropa mora prevzeti odgovornost pri vodenju procesa globalizacije. Biti mora nepopustljiva v boju proti nasilju, vsakovrstnemu terorju in fanatizmu, ne da bi si pri tem zatiskala oči pred srce parajočimi krivicami. Skratka, imeti mora moč in voljo spremeniti tok dogodkov v svetu na način, ki bo omogočal korist ne le bogatim, ampak tudi revnim državam. Imeti mora moč, da poskuša umestiti globalizacijo v moralni okvir ter jo graditi na načelih solidarnosti in trajnostnega razvoja ( Urad vlade za informiranje 2002 ). 3.4.1 Izzivi in reforme v prenovljeni Evropski uniji Unija mora postati bolj demokratična, transparentna in učinkovita. Razrešiti mora tudi tri osnovne izzive: kako državljanom, predvsem mladini, približati evropski ustroj in evropske institucije, kako v razširjeni Evropski uniji organizirati politiko in evropski politični prostor ter kako razviti Unijo v stabilen dejavnik in vzor v novem več polarnem svetu. Potrebna je boljša delitev in določitev pristojnosti v Evropski uniji. Ločiti moramo med tremi vrstami pristojnosti: izključno pristojnostjo Unije, pristojnostjo držav članic in deljeno pristojnostjo Unije in držav članic. Ugotoviti moramo na kateri ravni je izvajanje pristojnosti najbolj učinkovito. Naslednji izziv je poenostavitev delovanja Unije – kdo kaj dela in katere instrumente uporablja. Evropska komisija v svojem prvem dokumentu na temo Konvencije o prihodnosti Evrope poziva k bolj učinkoviti strukturni ureditvi Evropske unije, ki bo omogočila boljši odziv na zahteve in pričakovanja njenih državljanov (Center Europa 2004).

27

Vloga Evropske unije se mora znatno okrepiti na treh glavnih področjih: Uvedba evra kliče po boljših mehanizmih za usmerjanje evropskega gospodarstva; Evropa potrebuje resnično sposobnost za okrepitev tako varnosti državljanov kot tudi

njihovih svoboščin; Evropska unija potrebuje močno zunanjo in varnostno politiko, da bi lahko vplivala na

svetovno dogajanje. Z namenom doseganja teh ciljev si Evropska komisija želi tesnejšega sodelovanja na področju gospodarske politike. Predlaga tudi skupen nadzor meja s skupno imigracijsko in azilno politiko. Funkcija visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko EU naj postopoma postane del strukture Evropske komisije. Z vizijo oblikovanja ustave EU naj se proces odločanja poenostavi znotraj enotnega institucionalnega okvirja. Evropska komisija je mnenja, da mora Evropska unija z namenom krepitve varnosti in pravic državljanov igrati večjo vlogo na naslednjih področjih:

Nadzor zunanjih meja EU; Boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu; Sodelovanje na področju kazenskega in civilnega prava.

Sistem, ki temelji na skupnih vrednotah in finančni solidarnosti, bo izboljšal nadzor zunanjih meja in postopoma vodil k skupnim evropskim obmejnim enotam ( Center Europa 2004). 3.4.2 Sklic Konvencije o prihodnosti Evrope Da bi utrli čim širšo pot naslednji medvladni konferenci, se je Evropski svet odločil sklicati Konvencijo, ki so jo sestavljale glavne strani, vključene v razpravo o prihodnosti Unije. Naloga Konvencije je bila proučiti ključna vprašanja nadaljnjega razvoja Unije in ugotoviti, kakšni bodo morebitni odzivi. Evropski svet je imenoval gospoda V. Giscarda d'Estainga za predsednika Konvencije in gospoda G. Amata in gospoda J.L.Dehaena za podpredsednika. Poleg predsednika in podpredsednikov je Konvencijo sestavljalo 15 predstavnikov šefov držav in vlad držav članic (eden iz vsake države članice), 30 članov nacionalnih parlamentov ( dva iz vsake države članice), 16 članov Evropskega parlamenta in dva predstavnika Komisije. Tudi države kandidatke so bile vključene v delo Konvencije. Zastopane so bile enako ( en predstavnik vlade in dva člana nacionalnega parlamenta) in so lahko sodelovale pri delu, vendar niso mogle preprečiti, da bi države članice dosegle soglasje. Konvencija je obravnavala različna vprašanja. Oblikovala je sklepni dokument, ki je vseboval različna mnenja z navedbo stopnje podpore, ki so jo mnenja dobila in priporočila pri doseženih soglasjih (Urad vlade za informiranje 2002). 3.4.3 Nova ustava Evropske unije Ustava Evropske unije naj bi odgovorila na največje probleme evropskega združevanja in zagotovila učinkovito institucionalno prenovo razširjene Unije, jasno razmejila pristojnosti med Unijo in državami članicami, delovanje Unije utemeljila na varstvu temeljnih pravic, povečala stopnjo demokratične legitimacije institucij Unije, poenostavila postopke odločanja in zagotovila odprto in razvidno delovanje Unije. Voditelji držav članic EU so dosegli soglasje glede nove ustavne pogodbe in tako zaprli krog več kot dveletnih pogajanj

28

ter usmerili evropsko krmilo proti dejavnejši vlogi v zunanji politiki, imigracijski politiki in boja proti kriminalu ( Siol 2004 ). Ključne novosti, ki jih ustavna pogodba prinaša so:

Stalni predsednik Evropskega sveta, v okviru katerega se štirikrat letno sestanejo voditelji držav članic, predsednik bo imel mandat dveh let in pol z možnostjo enkratnega podaljšanja, njegove naloge bodo zagotavljanje kontinuitete, priprava zasedanj in zastopanje EU-ja v svetu.

Kvalificirana večina kot temeljno načelo sprejemanja odločitev. Za sprejem odločitev bo potrebna dvojna večina, in sicer najmanj 55 odstotkov držav, kar pa ne bo smelo biti manj od 15 članic, ki bodo hkrati predstavljale najmanj 65 odstotkov prebivalstva EU-ja. Sprejem posamezne odločitve bodo sicer lahko preprečile najmanj štiri države, uvedena pa je še zasilna zavora s katero jih tudi manj lahko terja ponovno razpravo o odločitvi. Odločanje s soglasjem sicer ni v celoti ukinjeno, temveč se ohranja pri nekaterih občutljivih področjih, kot sta zunanja in davčna politika. Sistem bo stopil v veljavo leta 2009,

Na novo uvedeni položaj zunanjega ministra EU, le ta bo član Evropske komisije, hkrati pa bo odgovoren tudi državam članicam.

Večja vloga evropskega parlamenta pri sprejemanju zakonodaje in imenovanju evropske komisije, vsaka članica bo v njem imela najmanj šest poslancev in največ šestindevetdeset,

Delovanje evropske komisije do leta 2014 po enakem načelu kot do sedaj ( po en komisar na državo, potem pa bosta na osnovi enakopravne rotacije v komisiji zastopani dve tretjini članic in možnost izstopa iz EU. Članice, ki ne bodo imele svojega predstavnika, bodo o delu komisije obveščene.

Solidarnostna klavzula od članic terja, naj si pomagajo v primeru terorističnega napada in naravnih nesreč. EU ukrepa skupaj v duhu solidarnosti, če je ena od držav članic žrtev terorističnega napada, naravne nesreče ali nesreče, ki jo je povzročil človek.

Pogodba je sestavljena iz preambule in štirjih delov. Prvi del je temeljni in sestavljen iz devetih naslovov, ki vsebinsko urejajo: pravno ureditev Evropske unije in njene cilje ( podpirati mir, svoje vrednote in blaginjo svojih narodov), ustavni pomen varstva temeljnih pravic EU državljanstvo EU, pristojnosti Unije in način njihovega izvajanja, temeljne institucije Unije, načela in oblike demokratičnega življenja v uniji ( načelo demokratične enakosti, načelo participativne in predstavniške demokracije, načelo razvidnosti,...), finance Unije, odnos Unije do držav v njenem neposrednem okolju, merila in postopke za pristop k Uniji, mirovanje članskih pravic in izstop iz Unije. Drugi del je prav tako obvezujoča listina o temeljnih pravicah – listina temeljnih pravic EU. Listina vsebuje katalog pravic in temeljnih svoboščin ter z njimi povezanih načel Evropske unije. Listino sestavlja preambula in sedem naslovov. Prvi naslov določa pravice, ki se nanašajo na varovanje človekovega dostojanstva, v drugem naslovu so razčlenjene svoboščine, tretji naslov ureja pravice, ki zagotavljajo spoštovanje načela enakosti. V četrtem naslovu so urejene socialne in gospodarske pravice. Državljanske pravice ureja peti naslov listine, šesti pa nekatere klasične pravice na področju pravosodja. V zadnjem naslovu je določeno polje uporabe določb listine. Listina zavezuje institucije, organe in agencije Unije ter države članice, kadar izvajajo pravo Unije, in ne nadomešča sistema varstva temeljnih pravic v ustavnih ureditvah držav članic EU. Tretji del govori o politikah Unije – določbe o skupnih politikah Unije. To je najobsežnejši del ustavnega osnutka. V šestih naslovih najprej ureja splošna vprašanja, določbe o

29

nediskriminaciji in državljanstvu, opredeljuje področja notranje politike in ukrepe Unije. Ureja tudi pridruževanje čezmorskih držav in ozemelj Uniji, način zunanjepolitičnega delovanja Unije in podrobneje določa delovanje in pristojnosti institucij Unije. V okvir delovanja Unije sodijo tudi finančne določbe, ki urejajo večletni finančni okvir poslovanja Unije, letni proračun. Ustava predvideva tudi možnost okrepljenega sodelovanja ožje skupine držav članic EU na posameznem področju, ki ga opredeljuje ustava. Četrti del pa vsebuje splošne in končne odločbe tu so najprej določeni simboli EU, temu sledijo določbe, ki urejajo prenehanje veljavnost prejšnjih ustanovnih pogodb Evropske skupnosti in Evropske unije ter njuno pravno kontinuiteto z novo Evropsko unijo, postopke za sprejem in spremembo ustave, teritorialno veljavnost ustave, uradne jezike Unije, trajanje pogodbe, regionalne unije in pdb. Sestavni del ustave so tudi dodatni protokoli: o vlogi nacionalnih parlamentov v EU, o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, o zastopanosti državljank in državljanov v Evropskem parlamentu in ponderiranju glasov v Evropskem svetu in Svetu ministrov, o evro skupini in protokol, ki spreminja pogodbo Euratom. V preambuli je zapisana kulturna, verska in humanistična dediščina, ne omenja pa boga. Podpis ustavne pogodbe je bil 29. Oktobra 2004 v Rimu. Zdaj ustavno pogodbo čaka še ratifikacija v nacionalnih parlamentih držav članic. Nekatere napovedujejo, da jo bodo potrjevale na referendumih, v nobenem primeru pa pogodba ne bo stopila v veljavo pred letom 2007 (Center Europa 2004).

30

4 PROGRAMI POMOČI EVROPSKE UNIJE 4.1 Programi EU namenjeni državam članicam Evropska unija načrtuje svoja finančna sredstva v okviru sedemletnih proračunskih obdobij. Sedaj smo v finančnem obdobju, ki zajema čas od leta 2000 do 2006. Zgornja meja lastnih proračunskih prihodkov je na ravni 1,27 odstotka BDP – ja Unije. To pomeni okrog 600 milijard Eurov. 1. Podpora regionalnemu razvoju v okviru Evropske unije; Evropska unija namenja že od samega začetka veliko pozornost odpravljanju razlik v stopnji gospodarske razvitosti med njenimi državami kot tudi razlik med posameznimi regijami znotraj posameznih držav. Zato sta regionalna politika in skladen razvoj regij ena od temeljnih politik Evropske unije. Za uresničevanje teh ciljev daje Evropska komisija svojim članicam ogromna sredstva namenjena regionalnemu razvoju. V obdobju do leta 1994 je Unija namenila temu 64 milijard Evrov, za obdobje do leta 1999 že 157 milijard Evrov, za sedanje obdobje pa je namenjeno kar 258 milijard Evrov. Da pa ta sredstva dosežejo svoj namen, ima Eurostat narejeno klasifikacijo ozemlja, na osnovi katere, se po točno določenih kriterijih določa finančna pomoč v posameznih regijah Evropske unije ( Benko 1999, 54). 2. Strukturna in kohezijska politika Evropske unije. Osnovni cilji strukturne in kohezijske politike so:

pospeševanje razvoja manj razvitih regij ( BDP na prebivalca v obdobju zadnjih treh let manjši od 75 odstotkov povprečja EU),

pospeševanje razvoja v regijah, ki so v industrijskem zatonu in se srečujejo z visoko stopnjo brezposelnosti,

boj z dolgotrajno brezposelnostjo, olajšati delavcem prilagajanje na industrijske spremembe in na spremembe v

produkcijskih sistemih, pospeševanje kmetijstva v okviru reform skupne kmetijske politike,

pospeševanje modernizacije in strukturnih sprememb ribiškega sektorja, pospeševanja razvoja kmetijskih območij, razvoj regij z ekstremno nizko gostoto prebivalstva.

Za pridobitne pomoči iz strukturnih skladov so upravičene tiste države oziroma regije katerih BDP je nižji od 75 odstotkov povprečja EU. Sredstva kohezijskega sklada pa so namenjena državam z nacionalnim dohodkom na prebivalca manjšim od 90 odstotkov evropskega povprečja (Benko 1999, 56). 4.1.1 Strukturni skladi: Strukturni skladi so namenjeni zmanjševanju razvojnih razlik med regijami ter spodbujanju gospodarske in in socialne kohezije v EU. Zato evropska komisija sofinancira regionalne in horizontalne projekte, ki pokrivajo področja kmetijstva, regionalne politike, zaposlovanja in socialne politike v državah članicah. Za zmanjšanje teh razlik, evropska komisija porabi kar 35 odstotkov svojega letnega proračuna. V obdobju med letoma 2000 in 2006 so določeni trije cilji, ki vodijo k večji učinkovitosti strukturnih ukrepov. Njihov sestavni del so tudi mala in srednja podjetja (Center EU 2005).

31

Cilj 1 – razvoj manj razvitih regij: razvoj in krepitev struktur, ki spodbujajo podjetništvo. Pod Cilj 1 spadajo regije, kjer je BDP na prebivalca manjši od 75 odstotka povprečja EU. Takšna področja lahko dobijo pomoč za izgradnjo infrastrukture, zaposlovanje in razvoj gospodarskega sektorja. V Evropski uniji je v Cilj 1 vključenih 22 odstotkov prebivalstva iz približno 50 regij, za njihov razvoj je porabljenih kar 70 odstotkov vseh sredstev strukturnih skladov. Cilj 2 – preoblikovanje regij, ki se soočajo z gospodarskimi in socialnimi težavami: spodbujanje podjetništva in ustvarjanje alternativnih delovnih mest tam, kjer je tradicionalna industrija v zatonu. Približno 18 odstotkov vseh evropskih regij je upravičenih do sredstev iz tega cilja, porabljenih je 11,5 odstotkov sredstev iz strukturnih skladov. Cilj 3 – posodobitev načinov izobraževanja in spodbujanje zaposlovanja: spodbujanje razvoja človeških virov. Cilju 3 je namenjeno 12,3 odstotka sredstev strukturnih skladov (Center EU 2005). TABELA 5 : KATERI SKLADI SO NAMENJENI KATERIM CILJEM

Cilj 1 Cilj 2 Cilj 3 ERDF- Evropski sklad

za regionalni razvoj ERDF – Evropski sklad za

regionalni razvoj ESF – Evropski socialni

sklad ESF- Evropski socialni sklad ESF – Evropski socialni

sklad

EAGGF- Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni

sklad

EAGGF- Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni

sklad

FIFG – Finančni instrument za

Usmerjanje ribištva

FIFG – Finančni instrument za

usmerjanje ribištva

Vir: Center Evropa (2005). Trije cilji strukturnih skladov se izvajajo prek štirjih instrumentov in štirjih spodbud. Ti instrumenti so: 1.Evropski sklad za regionalni razvoj-ESRR ali ERDF; je usmerjen predvsem v produktivne investicije, za vzpostavljanje ali modernizacijo infrastrukture za razvoj posameznih območij, za odpiranje pridobitnih potencialov, za investicije v izobraževanje in zdravstvene institucije, za tehnično pomoč na obmejnem območju (Center Europa 2004). Cilji črpanja sredstev iz ERDF; sredsva se dodeljujejo projektom, za katere se oceni, da bodo največ prispevali k ciljem, določenim v EPD-Enotnem programskem dokumentu Republike Slovenije. Osnovna cilja EPD, skupna vsem skladom, sta gospodarski razvoj Slovenije in povečanje zaposlenosti. Projekti, sofinancirani iz ERDF, naj bi k tema ciljema prispevala preko uresničevanja ciljev na ravni prve prednostne naloge, ki so:

Dvig konkurenčnosti: povečana konkurenca zahteva stalne tehnološke in organizacijske izboljšave, za katere so potrebne velike naložbe.

Zvišanje inovativnosti in tehnološke zahtevnosti proizvodnih procesov in proizvodov:krepitev sposobnosti uporabe globalnega znanja in tehnologije je glavni vir nacionalne konkurenčne zmožnosti.

32

Povečanje fleksibilnosti in bolj učinkovita organizacija podjetij; povečanje zmožnosti uvedbe tehnološke izboljšave, izboljšanje notranje organizacije in prilagajanje spreminjajočim se zahtevam trga.

Razvoj podjetništva: vloga politike usmerjene v razvoj je izboljšati pogoje za zagon novih podjetij in ustanov (Urad RS za informiranje 2005).

2.Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad-EKUJS ali EAGGF; podpira dohodke v kmetijstvu, pomaga, da kmetijstvo preživi v zapostavljenih ali hribovskih območjih oziroma subvencionira ukrepe za podeželski prostor kot tudi podpira podeželsko infrastrukturo, podpira investicije pri razvoju turizma, revitalizacijo vasi, pomaga pri preprečevanju naravnih nesreč, obnavljanju gozdov, zaščiti okolja in ruralnih območij ( Center EU 2004 ). Sklad EKUJS je eden največjih strukturnih skladov Evropske unije. Glavne naloge sklada so podpiranje povezanosti kmetijsva in podeželja, izboljševanje konkurenčnosti kmetijsva, gospodarsko prestrukturiranje in ohranjanje poseljenosti podeželskih območij, ustvarjanje pogojev za doseganje enakovredne ravni dohodka kmetijskega prebivalstva, varovanje okolja in ohranjanje naravne ter kulturne dediščine podeželja. Sklad je sestavljen iz dveh oddelkov: usmerjevalnega in jamstvenega. Jamstveni oddelek sklada podpira okolju prijaznejše načine kmetovanja in spodbuja k trajnostnemu gospodarjenju s podeželskimi območji ter naravnimi viri. Ukrepi, ki jih bomo izvajali v Sloveniji v okviru tega dela sklada, so zapisani v dokumentu Načrt razvoja podeželja 2004-2006. Usmerjevalni oddelek sklada pa zagotavlja sredstva za izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega in živilskega sektorja. Programsko osnovo za črpanje sredstev ( 47.138.186 EUR do leta 2006) tega dela sklad predstavlja Enotni programski dokument 2004 – 2006.V njem je kot tretja prednostna naloga opredeljeno Prestrukturiranje kmetijstva, gozdarstva in ribištva. V tem obdobju bomo v Sloveniji izvajali 5 ukrepov. Z njimi želijo poleg že splošnih ciljev sklada:

povečati učinkovitost in konkurenčnost sektorja, uspešno prilagoditev zahtevam skupnega trga EU, spodbujati dodatne vire dohodkov na podeželju, spodbujati varnost in kakovost živilskih izdelkov, ohranjati in trajnostno razvijati gozdove.

Ukrepi Usmerjevalnega oddelka EKUJS, ki jih bomo izvajali v Sloveniji ( do leta 2006): Izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov ( 16.498.364 EUR), Naložbe v kmetijska gospodarstva ( 14.141.456 EUR ), Diverzifikacija kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so blizu kmetijstvu – alternativni

dohodkovni viri ( 9.427.638 EUR ), Investicije v gozdove za izboljšanje gospodarske in ekološke vrednosti gozdov (

4.713.818 EUR ), Trženje kakovostnih kmetijskih in živilskih proizvodov ( 2.356.910 EUR ) ( Urad RS

za informiranje 2005). 3. Evropski socialni sklad - ESS ali ESF; je usmerjen v ponovno vključevanje brezposelnih in v ukrepe prekvalifikacije in izobraževanja, pomaga pri integraciji mladih in nezaposlenih, pomaga pri razvoju enakih možnosti, pomaga pri večanju in stabilnosti zaposlenosti, povečuje možnosti za raziskovalno, znanstveno in tehnološko dejavnost, pomaga pri razvoju sistema šol in poklicnega izobraževanja. Ustanovljen je bil leta 1958 in ima najdaljšo tradicijo med strukturnimi skladi Evropske unije ( Urad RS za informiranje 2005).

33

Evropski socialni sklad spodbuja predvsem: aktivno politiko trga dela, enake možnosti za vse, ki vstopajo na trg dela, vse življenjsko učenje, prilagodljivost posameznikov in podjetij in razvoj podjetništva, izboljšanje enakih možnosti žensk in moških.

Posebni instrument Evropskega socialnega sklada je tudi Pobuda skupnosti EQUAL, ki je del strategije EU vzpostavljanje številnejših in boljših delovnih mest ter za zagotavljanje, da nikomur ni zavrnjen dostop do njih. Prek transnacionalnega sodelovanja spodbuja nove načine spopadanja z diskriminacijo in neenakostjo na trgu dela. Izvaja se preko razvojnih partnerstev, ki so izbrana na javnem razpisu. Evropski socialni sklad v Sloveniji povečuje vlaganje v znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje. S tem se:

povečuje število kakovostnih delovnih mest, manjša obseg brezposelnosti, spodbuja socialno vključevanje skupin oseb s posebnimi potrebami, spodbuja vse življenjsko učenje z višjo kakovostjo in lažjo dostopnostjo izobraževanja

in usposabljanja za življenje in delo ter izboljšuje usposobljenost in prilagodljivost zaposlenih in podjetij.

Kar tretjino vseh sredstev strukturnih skladov v Sloveniji je namenjenih vlaganju v ljudi, kar je največ od vseh držav pristopnic EU. K skupno 24,4 milijarde tolarjev sredstev za obdobje 2004-2006 ESS prispeva 18,3 milijarde tolarjev, Slovenija pa 6,1 milijarde tolarjev. Od tega je v letu 2004 bilo na voljo 3,5 milijarde tolarjev ( Urad RS za informiranje 2005). 4.Finančni instrument za strukturno politiko v ribištvu ali FIFG; pomaga pri adaptaciji in modernizaciji ribiškega sektorja in ribiške flote, pri razvoju marikolture, zaščiti posebnih morskih predelov, pomaga pri nabavi opreme za ribiče in pristanišča ter pri podpori marketinških dejavnosti (Center Evropa 2004). Glavni cilj sklada so predvsem doseganje trajnostnega ravnovesja med ribolovnimi viri in njihovim izkoriščanjem, krepitev konkurenčnosti gospodarskih subjektov v ribiški panogi, povečanje dodane vrednosti izdelkov ribištva, ribogojstva ter izboljšanje učinkovitosti trženjskega spleta. Z ukrepi in naložbami, ki jih sklad podpira, želimo prispevati k učinkovitemu prilagajanju ribištva in ribogojstva na omejene ribolovne vire in spreminjajoče se zahteve trga. V Sloveniji bomo v obdobju 2004-2006 izvajali 2 ukrepa, ki sta opredeljena v Enotnem programskem dokumentu 2004-2006. Z ukrepi, za katere imamo na voljo 2.374.720 EUR financnih sredstev sklada FIUR, želimo:

izboljšati varnost in življenjske pogoje ribičev, izboljšati konkurenčnost in zagotoviti trajnostno rabo ribolovnih virov v Jadranskem

morju, uvesti okolju prijazno tehnologijo za gojenje rib, povečati proizvodnjo s posodobitvijo obstoječih zmogljivosti, spodbujati večjo ponudbo in porabo rib, izboljšati trženje rib in ribiških izdelkov, uskladiti kvaliteto predelave rib s standardi EU (Urad RS za informiranje 2005).

34

4.1.2 Kohezijski sklad Je namenjen državam z nacionalnim dohodkom na prebivalca manjšim od 90 odstotkov evropskega povprečja. Nastal je kot pomoč najrevnejšim državam za doseganje maastrichtskih kriterijev in predstavlja pomemben dodatek strukturnim skladom. Glavni namen tega sklada je krepitev ekonomske in socialne kohezije Evropske unije. Sklad omogoča finančno podporo individualnim investicijam vezanim na izboljšanje okolja in razvoja transportne infrastrukture. Sklad lahko prispeva 80 do 85 odstotkov celotne vsote investicije. Finančna sredstva so razdeljena med države po vnaprej določenih okvirih, ki jih določi Evropski Svet (Benko 1999, 61). Kohezijski sklad je poseben sklad, ki deluje v okviru regionalne politike EU. Ustanovljen je bil za pomoč regijam oz. državam, ki morajo nameniti velik del sredstev razvoju prometne infrastrukture in izboljšanju okolja. V nasprotju s strukturnimi skladi kohezijski sklad ne podpira posebno strateških programov, temveč neposredno sofinancira velike infrastrukturne in okoljske projekte. Vrednost takih projektov mora biti najmanj 10 milijonov evrov in zato znatno vplivajo na razvoj države. Slovenija je v obdobju 2004-2006 upravičena do 190,6 milijonov evrov iz kohezijskega sklada. Sredstva so razdeljena med področje okolja in prometa v razmerju 50:50.V obdobju med letoma 2000 in 2006 je v kohezijskem skladu 18 bilijonov evrov (Urad vlade za informiranje 2005). 4.1.3 Pobude skupnosti; to so programi:

INTERREG, ki je namenjen čezmejnemu sodelovanju, EQUAL, mednarodno sodelovanje na področju zagotavljanja enakih možnosti in

dostopa do trga delovne sile, LEADER, razvoj podeželja, URBAN, prenova urbanih območij.

INTERREG program: Namen tega programa je doseganje skladnega razvoja na podlagi spodbujanja čezmejnega in med regionalnega sodelovanja. Aktivnosti so usmerjene na obmejna območja z državami kandidatkami, ki sodelujejo z državo članico prek svojega programa za čezmejno sodelovanje, ki ga financira Evropska unija. Pogoji za financiranje so: jasna čezmejna opredelitev sodelovanja, vzpostavitev skupnih institucij za pripravo in vodenje programov, vključevanje lokalnih in regionalnih predstavnikov ter socialnih partnerjev. Program INTERREG ima tri cilje:

INTERREG A, katerega osnovni cilji so promocija urbanih, ruralnih in obalnih področij, krepitev podjetništva. Sodelovanje med regijami, ki imajo skupno državno mejo in predstavlja nadaljevanje programov čezmejnega sodelovanja PHARE. V okviru tega programa bo v Sloveniji na voljo 5,5 milijard tolarjev.

INTERREG B, pobuda tega programa je usmerjena v mednarodno sodelovanje med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi za razvoj višje stopnje prostorske integracije

INTERREG C, projekti v okviru tega programa so namenjeni izboljšanju učinkovitosti strukturne politike in instrumentov za regionalni razvoj s pomočjo medsebojne izmenjave informacij, izkušenj in znanj. Možnost sodelovanja v skupnih projektih imajo javne in ekvivalentne organizacije iz celotnega programskega območja, ne glede

35

na geografski položaj regije, iz katerega posamezna organizacija prihaja. Območje kjer se program izvaja, obsega: države članice EU, kandidatke za vstop v EU, NATO in Švico in druge zainteresirane države. Celotno programsko območje je razdeljeno na štiri cone: Sever, Jug, Vzhod in Zahod. Slovenija spada v cono Vzhod.

EQUAL program: Podpira aktivnosti na področju aktivne in preventivne politike zaposlovanja in socialne kohezije. Velik poudarek daje izobraževanju in preusmerjanju, glede na potrebe trga delovne sile. Pomaga pri uveljavljanju enakih možnosti med spoloma in vseh oblik diskriminacije. LEADER program: Ta program je namenjen podpori ruralnim področjem, predvsem integriranemu razvoju in podpori lokalnemu partnerstvu ter gradnji povezav. Poudarek je na med regionalnem in meddržavnem povezovanju. URBAN program: Spodbuja pilotske in inovativne akcijske programe v kriznih soseskah majhnih in večjih mest, za katere je značilna socialna izključenost. Podpira sheme za gospodarsko in socialno oživitev, za obnavljanje infrastrukture in zmogljivosti ter izboljšanja stanja okolja ( Benko, 1999, 62-64). 4.1.4 Ostali programi – Twinningi ali bratenja mest. Ta program spodbuja aktivnosti v zvezi s sodelovanjem evropskih mest, ki že imajo ali želijo vzpostaviti bratenje – twining mest, pomaga organizirati konference, treninge in informacijske seminarje za organiziranje twining sheme med posameznimi mesti. Evropska komisija določi vsako leto prioritete in skladno s tem se lahko posamezna zainteresirana mesta prijavijo s svojim programom. Vloge sprejema Generalni sekretariat Komisije, ki naredi izbor prijavljenih projektov in jih financira (Benko 1999, 64). 4.2 Programi pomoči namenjeni državam kandidatkam za vstop v Evropsko unijo Predpristopna pomoč je instrument Evropske unije, namenjen unčinkovitejšemu in lažjemu izvajanju priprav držav kandidatk za priključitev v Unijo. Je del predpristopne strategije, ki je usmerjena na specifične potrebe vsake države kandidatke, ki se pripravlja na članstvo v Evropski uniji. Predpristopna strategija ima dve glavni nalogi:

Zbrati vse oblike pomoči znotraj enotnega okvira, ki se imenuje pristopno partnerstvo, za vsako državo posebej na podlagi jasno določenega programa in prednostnih nalog priprave na članstvo,

Seznaniti države kandidatke s politiko Evropske unije in procedurami, ki povečujejo njihovo udeležbo v programih Skupnosti.

Vzporedno s pogajalskim procesom Evropska unija zagotavlja predpristopno finančno pomoč državam kandidatkam (Center Europa 2004).

36

4.2.1 PHARE Program PHARE financira ukrepe za gradnjo institucij na vseh področjih ter naložbe na področjih, ki jih druga instrumenta ne pokrivata, vključno s programi integriranega regijskega razvoja. Prioritete programa: 1.Podpira institucionalno izgradnjo, ki je posebej usmerjena na: področje gospodarskih reform, vključevanja v notranji trg, kmetijstva, okolja, prometa, energetike, zaposlovanja in socialnih zadev, pravosodja in notranjih zadev, krepitev upravne in sodne usposobljenosti, vključno z upravljanjem in nadzorom nad sredstvi EU. 2. Naložbe v skladnost s predpisi EU na področjih: industrije, telekomunikacij, avdio-vizualne tehnike, kmetijstva, energetike, transporta in pravosodja ter notranjih zadev. 3. Naložbe v gospodarsko in socialno kohezijo (Benko 1999, 31). Program PHARE je bil ustanovljen leta 1989. Njegov namen je bil podpora nekdanjim komunističnim državam srednje in vzhodne Evrope in njihovim naporom za vzpostavitev demokracije in tržnega gospodarstva. PHARE zagotavlja podporo v obliki nepovratne finančne pomoči, namenjene izgradnji institucij in uveljavljanju pravnega reda EU:

Izgradnja institucij: program PHARE podpira ustanavljanje upravnih struktur in sprejemanje pravnih podlag, ki so v skladu s pravnim redom EU. Ministerstva in državne institucije prejemajo dotacije iz programa PHARE za usposabljanje različne palete državnih uradnikov in javnih uslužbencev ter strokovnjakov, od sodnikov in finančnih kontrolorjev do okoljskih inšpektorjev in statistikov. V ta namen evropska komisija financira » twinning projekte« oz. Projekte tesnega medinstitucionalnega sodelovanja. Pri njihovi izvedbi s svojim znanjem in izkušnjami sodelujejo državni uradniki iz držav članic, ki v državah kandidatkah gostujejo kot dolgoročni pred pristopni svetovalci.

Vlaganja, namenjena uveljavljanju pravnega reda EU: poglavitni cilj je podpora državam kandidatkam pri prilagajanju podjetij in javne infrastrukture standardom EU, in sicer na področjih konkurence, energetike in okolja. Program PHARE lahko zagotovi le majhen del potrebnih finančnih sredstev, obenem pa lahko igra ključno vlogo pri pospeševanju sofinanciranja s srani države partnerice ali mednarodnih finančnih ustanov kot so evropska banka za obnovo in razvoj, svetovna banka in evropska investicijska banka.

Program čezmejnega sodelovanja Partnerji na obeh straneh meja skupaj pripravijo programske dokumente za vsako izmed strani meja za obdobje 2000-2006. Programi so pripravljeni v skladu s predpisi EU, ki veljajo za enotne programske dokumente v okviru pobude Skupnosti glede mejnih območij. V teh dokumentih so opredeljene prednostne naloge in ukrepi, ki se bodo v sklopu projektov izvajali do leta 2006. Letna proračunsko dodeljena sredstva in njihova geografska razdeljenost na primeru Slovenije:

Čezmejno sodelovanje z Italijo: 2,5 milijona evrov za goriško in obalno-kraško statistično regijo;

Čezmejno sodelovanje z Avstrijo: 2,5 milijona evrov za gorenjsko, savijsko, koroško, podravsko in pomursko statistično regijo;

Čezmejno sodelovanje z Madžarsko: 2 milijona evrov za pomursko statistično regijo.

37

Vsako leto prejme evropska komisija številne projekte v odobritev. Mednje sodijo veliki investicijski projekti kot so poslovne cone ali okoljska infrastruktura ( Center EU 2005 ). Načini izvedbe: Izvajanje programov in projektov PHARE je plod vsakoletnega dogovora med evropsko komisijo in slovenskimi oblastmi. Javni razpisi, podpisovanje pogodb in izplačilo pogodbenih obveznosti so v pristojnosti slovenskih organov pod nadzorom evropske komisije oziroma njene delegacije v Ljubljani ( Center EU 2005 ). 4.2.2 ISPA Program ISPA je pričel delovati leta 2000 kot instrument pred pristopnih strukturnih politik. Njegov namen je podpora državam kandidatkam pri uveljavljanju pravnega reda EU na področju transporta in okolja ter prispevanje k trajnostnemu razvoju teh držav. ISPA je zgrajen po zgledu na kohezijski sklad, ki finančno podporo namenja manj razvitim državam članicam Evropske unije z namenom izboljšanja prometne in okoljske infrastrukture v le-teh. Program neposredno vodi generalna direkcija evropske komisije za regionalno politiko. Sofinanciranje iz programa ISPA se izvaja v obliki nepovratne pomoči, ki lahko doseže tudi do 75% vrednosti velikih projektov s področja transportnih mrež, gospodarjenja z vodami in kakovosti zraka. Glede na izkušnje, pridobljene pri vodenju kohezijskega sklada, še posebej pa zaradi preprečevanja nesorazmernega administrativnega bremena, vrednosti projektov načeloma ne sme biti nižja od 5 milijonov evrov. Manjši delež proračuna je dovoljeno uporabiti tudi za financiranje pripravljalnih študij in tehnične pomoči, ki so povezani s projekti ISPA. Višina dodeljenih sredstev je odvisna od kriterijev kot so število prebivalcev, BDP na prebivalca in površina državnega ozemlja (Center EU 2005). 4.2.3 SAPARD SAPARD je poseben pristopni program za kmetijstvo in razvoj podeželja. Njegov glavni namen je prispevati k uveljavljanju pravnega reda EU na področju skupne kmetijske politike in drugih pripadajočih politik in podpreti izvajanje ukrepov za razvoj podeželja. Upravljanje programa SAPARD je v neposredni pristojnosti generalne direkcije evropske komisije za kmetijstvo. V Sloveniji je izvajanje programa v pristojnosti Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Program SAPARD je instrument finančne pomoči, ki je najbolj podoben strukturnim skladom, namenjenim državam članicam EU, pri katerih evropska komisija izvaja nadzor nad porabo sredstev po končanju projekta in ne pred njegovim začetkom kot v primeru programov PHARE in ISPA. Tak postopek ponuja bodočim državam članicam priložnost, da pridobijo dragocene izkušnje pri uporabi mehanizmov za črpanje sredstev EU in za izgradnjo znanj ter struktur, ki jih bodo države kandidatke potrebovale po vstopu v EU, ko se SAPARD preoblikuje v evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad EAGGF-Guidance (Center EU 2005).

38

SLIKA 2: NAČINI IZVAJANJA POMOČI V EVROPSKI UNIJI PHARE ISPA SAPARD Vir: Center EU (2005).

Evropska komisija direkcija za regionalni razvoj

Evropska komisija direkcija za širitev

Delegacija evropske Komisije v Ljubljani

Nacionalni sklad Ministerstvo za finance

Služba vlade RS za evropske zadeve

Naročnik Ministerstvo za ekonomijo

Naročnik Ministerstvo za okolje in prostor

Naročnik Ministerstvo za kmetijstvo

Naročnik etc.

Evropska komisija direkcija za kmetijstvo

39

5 SKLEP Nadaljnji razvoj Evropske unije je odvisen predvsem od njenih državljanov.Če bodo ljudje v tej skupnosti živeli tako, da bodo zadovoljni, bodo še naprej podpirali združevanje držav. Saj širitev razširi evropsko stabilnost in razvoj na širšo skupino držav, krepi se tudi politični in ekonomski sistem, s tem se pa veča tudi vloga Unije v svetovnem merilu – v zunanji in varnostni politiki in drugih zadevah globalnega vodstva. Vsi potrošniki pa žanjejo prednosti večje izbire in nižjih cen, večje učinkovitosti in boljše konkurence. Vpliv Evropske unije v svetu vedno bolj narašča, saj njen notranji trg obsega blizu 500 milijonov potrošnikov, narašča tudi vpliv politike, prevzema pa tudi vedno večjo odgovornost pri zagotavljanju miru in stabilnosti v svetu. Vedno bolj se zavzema za varovanje okolja ter spoštovanja človekovih pavic.Če pa bodo državljani bogatejših držav – neto plačnic v evropski proračun prišli do spoznanja, da jih Unija preveč stane in, da morajo vedno več dajati za razvoj manj razvitih bodo pa postali nezadovoljni in bodo zahtevali izstop svoje države iz Unije. Zaradi tega bodo morali evropski voditelji voditi to zvezo tudi s posluhom do njenih državljanov, ne pa za vsako ceno sprejemati vedno nove revnejše države. Prebivalci Evropske unije so zaenkrat še zadovoljni. Tako pravi 81 odstotkov vprašanih v Evrobarometrovi javnomnenjski raziskavi konec leta 2004. 4 odstotke vprašanih je povsem nezadovoljnih, ostalih 15 odstotkov se jih pa ni opredelilo. Državljani EU pa imajo precej različna pričakovanja: večina jih je bolj optimistična glede osebnega položaja kot glede položaja svoje države. 35 odstotkov državljanov EU verjame v izboljšanje položaja v prihodnjih 12 mesecih, 50 odstotkov jih ne pričakuje nobenih sprememb, medtem, ko jih 13 odstotkov verjame, da bo njihov položaj slabši kot je bil do sedaj. Največ skrbi prebivalcem Evropske unije povzroča zaposlovalni položaj, saj jih kar 47 odstotkov misli, da se bo le-ta poslabšal. Prebivalci Republike Slovenije so na vprašanje kaj jim je najbolj všeč po vstopu v Evropsko unijo na prvo mesto dali prost pretok ljudi, nato prost pretok materiala, blaga in storitev, medtem, ko so prebivalci Avstrije dali na prvo mesto enotno valuto – Euro, nato pa sledita prost pretok ljudi, materiala, blaga in storitev. Zaradi ekonomskih in političnih sprememb v svetu mora Evropska unija neprestano prilagajati svojo zunanjo politiko in njene prioritete. Do sedaj je to dosegala z povezovanjem in sprejemanjem novih držav medse in pa z sprejemanjem različnih sporazumov in partnerstev z državami na vseh petih kontinentih. Pomembno se mi zdi tudi, da se voditelji Evropske unije zavedajo, da z različnimi narodi pridejo tudi različni interesi, kulture, navade in morda tudi vere. In da je vse to kar precej težko na miren način držati pod isto streho. S tem imamo mi kar precej izkušenj iz preteklosti, ko smo bili še v bivši Jugoslaviji. Od možnih scenarijev kaj bo z Evropsko unijo pa mislim, da bo najverjetnejši » Dobra stran sprememb«. Ob nepopustljivih Mastrihtskih kriterijih za vstop mislim, da bo Evropska unija lahko dobro delovala. V prihodnosti sem za počasnejšo širitev, kot je bila ta leta 2004. Delovanje velike Evropske unije naj se malo uteče, nato pa naj sprejme kakšno novo državo in tako naprej.

40

Veliko ciljev Evropskih pogodb je že uresničenih. Ni več carinskih in davčnih preprek, ni več predpisov, ki bi omejevali prost pretok oseb, storitev ali kapitala. Veliko ljudi se ne zaveda, da vsak dan uživa sadove enotnega trga: dostop do širokega izbora dobrin, konkurenčnost, ki znižuje cene, pridobitve, ki izhajajo iz politike zaščite potrošnika in okolja ter pridobitev različnih standardov enotnega trga, ki so harmonizirani na najvišji ravni. Biti Evropejec pa ne pomeni biti samo potrošnik, pomeni biti tudi državljan Evrope, ki lahko dela, se šola in celo voli v katerikoli državi članici. Evropejci imamo svoj potni list, himno in zastavo. Eden od glavnih psiholoških vplivov na dojemanje skupnosti v zavesti njenih državljanov je uvedba enotne valute evra, kar bo znova povečalo konkurenčnost gospodarstva. Ukinitev mejnih kontrol na območju Schengenskega sporazuma pa je že okrepila zavest med Evropejci, da si delimo skupni dom.

41

6 POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE Povzetek Diplomska naloga zajema področje nadaljnjega razvoja Evropske unije. Evropska unija ima celovit sistem delovanja in organizacije te zveze.Delo in naloge so jasno določene, kakor tudi cilji EU. Glavni cilji so podpirati mir, svoje vrednote in blaginjo svojih narodov. Jasno ima opredeljena tudi finančna sredstva- kako se Unija financira in kam gre denar. Največji del denarja priteče iz držav članic glede na njen BDP, porabi se ga pa največ za skupno kmetijsko politiko in za denarne pomoči strukturnim sladom namenjenim regionalnemu razvoju. Finančna sredstva za te namene nenehno naraščajo, saj prihajajo v skupnost vedno nove države. Najpomembnejša kazalnika po katerih EU določa razvitost regije, sta BDP na prebivalca in stopnja brezposelnosti. Cilj dodeljevanja teh finančnih sredstev je zmanjševaje razlik med državami članicami, tako v kmetijstvu, med regijami držav članic kot tudi življenja njenih državljanov. Evropska unija se nenehno spreminja, tako ob pogledu na zemljevid kakor tudi po njenem delovanju. Vedno znova se dopolnjuje in poizkuša priti in biti čim bliže njenim državljanom. Prav zato se sedaj sprejema nova ustava, ki jo sedaj potrjijejo države članice oz. njihovi nacionalni parlamenti. Vpliv Evropske unije v svetu nenehno narašča, zato mora biti nepopustljiva v boju proti nasilju, vsakovrstnemu terorju in fanatizmu, imeti mora moč da poskuša umestiti globalizacijo v moralni okvir ter jo graditi na načelih solidarnosti in trajnostnega razvoja. Evropska unija se bo še naprej širila in razvijala ob nepopustljivih kriterijih, ki so določena za vstop neke države v to skupnost. Ključne besede Evropska unija, države članice, države kandidatke, organizacija EU, prihodnost EU, širitev EU, širitveni proces, pristopna merila, ključni argumenti širitve, cilji EU, nova ustava EU, programi pomoči EU, PHARE, ISPA, SAPARD. Zusammenfassung Die Diplomarbeit umfasst das Gebiet der weiteren Entwicklung der Europäischen Union. Die Europäische Union hat ein umfassendes Wirkungs- und Organisationssystem dieser Vereinigung. Arbeit und Aufgaben, als auch die Ziele der EU, sind klar festgelegt. Das Hauptziel sind die Unterstützung des Friedens, seine Werte und das Wohl seines Volkes. Die finanziellen Mittel sind klar festgelegt – wie wird die Union finanziert und wohin geht das Geld. Der größte Teil des Geldes fließt aus den EU-Mitgliedsstaaten, bezogen auf das BIP. Am meisten wird es jedoch für die gemeinsame Agrarpolitik und als finanzielle Hilfe für die Strukturfond zwecks der Regionalentwicklung verwendet. Die finanziellen Mittel für diese Zwecke wachsen andauernd, immerhin kommen immer mehr Länder zur Union. Die wichtigsten Wegweiser, nach welchen die EU die Entwicklung der Region beurteilt, sind das BIP/Einwohner sowie die Arbeitslosigkeitsrate. Ziel der Zuteilung dieser finanziellen Mittel ist die Minimierung der Unterschiede zwischen den Mitgliedsländern, wie in der Landwirtschaft, zwischen den Regionen der Mitgliedsländer, als auch das Leben deren Bürger.

42

Die Europäische Union ändert sich fortlaufend – beim Betrachten der Landkarte als auch Ihrer Wirkung. Sie vervollständigt sich immer wieder vom Neuen, versucht ihren Bürgern immer näher zu kommen. Gerade deswegen wird jetzt eine neue Verfassung beschlossen, welche jetzt die Mitgliedsländer bzw. seine nationalen Parlamente bestätigen. Der Einfluss der Europäischen Union in der Welt wächst stetig, deswegen muss sie unnachgiebig sein im Kampf gegen die Gewalt, jeglicher Art von Terrorismus und Fanatismus, sie muss die Kraft haben, die Globalisierung in einen moralischen Rahmen zu setzen und sie nach solidarischen Grundsätzen und anhaltenden Entwicklung zu bauen. Die Europäische Union wird noch weiter wachsen und sich entwickeln, unter Berücksichtigung unnachgiebiger Kriterien, welche von jedem beitretendem Land erfüllt werden müssen. Schlüsselwörter Europäische Union, Mitgliedsländer, Mitgliedskandidaten, Organisation der EU, Zukunft der EU, Erweiterung der EU, Erweiterungsprozess, Beitrittsmaße, spezifische Argumente der Erweiterung, Ziele der EU, neue Verfassung der EU, Hilfsprogramme der EU, PHARE, ISPA, SAPARD.

43

7 UPORABLJENA LITERATURA / VIRI 1. Benko, Riana. 1999. Programi pomoči Evropske unije. Ljubljana: Inštitut za prenos

znanja in tehnologije. 2. Kek, M. 2000. Slovenija v Evropski uniji. Ljubljana: Urad vlade za informiranje. 3. Smith, D. 1997. Euro futures. Oxford – Capstone Publishing. 4. Šporar, T. 2000. Koliko poznam evropsko unijo. Ljubljana: Narodna in univerzitetna

knjižnica. 5. Center EU . (2004). Zgodovina EU. Dostopno na: http://www.evropska-unija.si/pages/evropska_unija/vodic/zgodovina_eu.html ( 21.6.2004 ) 6. Center EU. (2004). Svet EU in Evropski Svet. Dostopno na:

http://www.evropska-unija.si/pages/evropska_unija/vodic/svet_eu_in_evropski_svet.htm ( 21.6.2004 )

7. Center EU. Publikacije. 2003. Dostopno na: http://www.evropska-unija.si/Center_europa/Publikacije/eu_nakratko.htm ( 3.1.2003 ) 8. Center Evropa. Zunanja trgovina. 2003. Dostopno na:

http://www.evropska-unija.si/Evropska_unija/Global_player/global_player.htm ( 2.1.2003 )

9. Center EU: Financiranje EU. 2004. Dostopno na: http://www.evropska-unija.si/pages/evropska_unija/vodic/financne_vsebine.html ( 21.6.2004 ) 10. Center EU. Širitev Evropske unije. 2004. Dostopno na:

http://www.evropska-unija.si/Evropska_unija/Siritev/siritev.htm ( 19.5.2004 )

11. Center EU. Reforme v prenovljeni EU. 2004. Dostopno na: http://www.evropska-unija.si/reforma ( 21.6.2004 )

12. Center EU. Nova ustava Evropske unije. 2004. Dostopno na: http://www.evropska-unija.si/?p=102&id=2007 (21.6.2004 )

13. Center EU. Finančna pomoč Evropske unije. 2004. Dostopno na: http://www.evropska-unija.si/pages/evropska_unija/financna_pomoc ( 26.8.2004 )

14. Center EU. Strukturni skladi. 2005. Dostopno na:

http://www.evropska-unija.si/pages/evropska_unija/financna_pomoc/strukturni_skladi ( 3.1.2005 )

44

15. Center EU. Phare. 2005. Dostopno na: http://www.evropska-unija.si/pages/evropska_unija/financna_pomoc/phare.html

( 3.1.2005 ) 16. Center EU. Ispa. 2005. Dostopno na: http://www.evropska-unija.si/pages/evropska_unija/financna_pomoc/ispa.html ( 3.1.2005 ) 17. Center EU. Sapard. 2005. Dostopno na: http://www.evropska-unija.si/pages/evropska_unija/financna_pomoc/sapard.html ( 3.1.2005 ) 18. EC - European Commission. Europe's farm policy. Myths and reality. 2004. Available:

http://www.europa.eu.int/fishler ( 31.3.2004 )

19. EC - European Commission Directorate General for Agricolture. Domestic support, export, EU and WTO, trade. 2002. 20. EU – Portal. Evropske ustanove. 2003. Dostopno na: http://europa.eu.int/abc/index3_sl.htm ( 11.6.2004 ) 21. EU – Portal. Energy. Introduction. 2004. Available:

http://www.europa.eu.int/scadplus/leg/en/lvb/127001.htm ( 31.3.2004 ) 22. EU – Portal. Competition. Inroduction. 2004. Available:

http://www.europa.eu.int/scadplus/leg/en/lub/126055.htm ( 7.4.2004 ) 23. EU – Portal. External trade. Introduction. 2004. Available:

http://www.europa.eu.int/scadplus/leg/en/lvb/r11000.htm ( 31.3.2004 ) 24. EU – Portal. The EU's relations with Asia. 2004. Available: http://europa.eu.int/comm/external_relations/asia/index.htm ( 24.6.2004 ) 25. EU – Portal. The EU`s relations with Japan. 2004. Avalilable: http://europa.eu.int/comm/external_relations/japan/intro ( 24.6.2004 ) 26. EU – Portal. Development. Introduction. 2004. Available:

http://www.europa.eu.int/scadplus/leg/en/lvb/r12000.htm ( 31.3.2004 ) 27. EU – Portal. Bugeet. Introduction. 2004. Available:

http://www.europa.eu.int/scadplus/leg/en/lvb/134013.htm ( 10.4.2004 ) 28. EU – Portal. Enlargement. 2002. Available:

http://europa.eu.int/comm/enlargement/arguments/index.htm ( 13.10.2002 )

45

29. EU – Portal. Cilji Evropske unije. 2004. Dostopno na: http://europa.eu.int/abc/index2_sl.htm ( 11.6.2004 )

30. Siol.Net. Organizacija EU. 2004. Dostopno na: http://www.siol.net/novice/news_tech/NewsUtil/article_printaj.asp?site_id=148 ( 3.7.2004 ) 31. Siol.Net. Nova ustava Evropske unije. 2004. Dostopno na:

http://www.siol.net/novice/news_tech/NewsUti ( 21.6.2004 ) 32. Urad vlade za informiranje. Financiranje in proračun EU. 2004. Dostopno na: http://europa.gov.si/eu/financiranje-proracun ( 9.3.2005 ) 33. Urad vlade za informiranje. Prihodnost Evropske unije. 2002. Dostopno na:

http://europa.gov.si/aktualno/teme/2002-02-27/o-konvencija ( 18.10.2002 ) 34. Urad vlade za informiranje. Evropski skladi. 2005. Dostopno na:

http://www.gov.si/euskladi/ ( 3.1.2005 ) 35. Urad vlade za informiranje. Strukturni skladi-esrr. 2005. Dostopno na:

http://www.gov.si/euskladi/skladi/strukt_esrr.html ( 3.1.2005 ) 36. Urad vlade za informiranje. Strukturni skladi-ekujs. 2005. Dostopno na:

http://www.gov.si/euskladi/skladi/strukt_ekujs.html ( 3.1.2005 ) 37. Urad vlade za informiranje. Strukturni skladi-ess. 2005. Dostopno na:

http://www.gov.si/euskladi/skladi/strukt_ess.html ( 3.1.2005 ) 38. Urad vlade za informiranje. Strukturni skladi-fiur. 2005. Dostopno na:

http://www.gov.si/euskladi/skladi/strukt_fiur.html ( 3.1.2005 )

46

8 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC: BIP = BDP – Bruto družbeni proizvod DDV – Davek na dodano vrednost EAGGF – European Agricultural Guidance and Garantee Fund ECDGA – European Commision Directorate General for Agricolture EDF – Europea Development Fund EIB – European Investment Bank EK – Evropska komisija EKUJS – Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad EP – Evropski parlament EPD – Enotni programski dokument EQUAL – program pomoči za mednarodno sodelovanje na področju zagotavljanja enakih možnosti in dostopa na trge delovne sile ERDF – European Regional Development Fund ESF – European Social Fund ESS – Evropski socialni sklad ESSR – Evropski sklad za regionalni razvoj EU – Evropska Unija FIFG – Financial Instrument for Fisheries Guidance FIUR – Finančni instrument za usmerjanje ribištva INTERREG – program pomoči namenjen čezmejnemu sodelovanju ISPA – program, ki podpira naložbe v okolje in infrastrukturo LEADEER – program pomoči namenjen razvoju podeželja NATO – North Atlantic Treaty Organisation OLAF – Evropski urad za boj proti goljufijam PHARE – Program, ki je namenjen pred-pristopni pomoči RES – Energija iz obnavljajočih se virov SAPARD – program, ki podpira razvoj kmetijstva in podeželja SKP – Skupna kmetijska politika SZVP – Skupna zunanja in varnostna politika URBAN – program pomoči namenjen prenovi urbanih območij WTO – Worl Trade Organization ZDA – Združene države amerike ZN – Združeni narodi

47

9 SEZNAM TABEL IN SLIK SEZNAM TABEL: Tabela 1: DELEŽI SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE ZA RAZLIČNE NAMENE Tabela 2: PROIZVODI, KI JIH EVROPSKA UNIJA UVOZI IZ ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE Tabela 3: OD KOD DENAR PRITEKA V EVROPSKO UNIJO Tabela 4: KAM DENAR GRE V EVROPSKI UNIJI Tabela 5: KATERI SKLADI EVROPSKE UNIJE SO NAMENJENI KATERIM CILJEM SEZNAM SLIK: Slika 1: ORGANIZACIJA EVROPSKE UNIJE Slika 2: NAČINI IZVAJANJA PROGRAMOV POMOČI V EVROPSKI UNIJI

48

1. Spol: a) ž b) m 2. Starost: a) do 20 let, b) od 20 do 35, c) od 35 do 50, d) nad 50 let 3. Kako si zadovolj –en, -na z Evropsko unijo in njenim delovanjem? a) Nisem zadovolj –en, -na b) Sem zadovolj –en, -na c) Zelo sem zadovolj-en, -na 4. Kaj ti je v Evropski uniji najbolj všeč? a) Ena valuta po vseh državah b) Prost pretok ljudi c) Prost pretok materiala, blaga in storitev d) Drugo ( kaj) ________________________________________________ . 5. Kaj misliš, da se bo v prihodnosti zgodilo z Evropsko unijo ? a) EU se bo še naprej tako intenzivno razvijala in širila b) EU bo le s težavo obstajala c) EU ne bo prenesla pritiskov tako različnih kultur in navad ljudi, ki jo sestavljajo zato

bo razpadla 6. Ali bo EU mogla konkurirati konkurenci iz ZDA in Azije ? a) DA b) NE c) težko Zakaj? ____________________________________________________________ . 7. Ali naj se EU še širi in katere države naj še sprejme medse? ___________________________________________________________________________________________________________________________________ . 8. Kaj misliš, da bo z življenskim položajem v Sloveniji seda,j ko je članica EU? a) življenski položaj se bo izboljšal b) življenski položaj se bo poslabšal c) življenski položaj bo ostal nespremenjen